Dvočlenski Slovanski Antroponimi V Slovenski Toponimiji

vani v slovenskih toponimih, vzbujajo posebno zanimanje dvočlenski antroponimi. 1.1 število navečkot1400enot. skupno naraste podstavo, antroponimsko slovansko svojo izkazujejo ki (LiAKZ), mikrotoponimov stotin več še prištejemo imenom naštetim k Če samim. krajem s skupaj izginila so bodisi imeni, izapelativnimi in svetniškimi s zamenjana bodisi tovrstna zemljepisna imena so izpričana samo v historičnih virih, pozneje pa so bila za gre krajevna imena, vendar tudi za okrog 70 vodnih in okrog 40 meri gorskih imen. Številna pretežni V 255). 2010: (Torkar antroponimov slovanskih iz nastalih imen, zemljepisnih tisoč nad prepoznati mogoče Italiji) v ter Štajerskem in roškem Ko- avstrijskem na predvsem Slovenije Republike (zunaj ozemlju etničnem skem 1.0 onomastics, etymology onomastics, Keywords: hydronyms, in two settle oronyms, in renamed or six former as oeconyms. of in two and ments, names well in as eighteen hamlets, Italy), of in names in two eighteen Austria, in fourteen Znotraj korpusa slovanskih oz. staroslovenskih antroponimov, ki so vsebo- so ki antroponimov, staroslovenskih oz. slovanskih korpusa Znotraj sloven- na je da pokazale, so fonda toponimičnega slovenskega Raziskave slovanskih antroponimov (vštevši antroponimov slovanskih 7 vzdevkov kolektivnih tipa je bilo toponimih ugotovljenih 162 V slovenskih izantroponimnih dvočlenskih Mokronog type the of epithets seven (including found been have anthroponyms Slavic two-element 162 anthroponyms, from formed toponyms Slovenian Among Toponymy Slovenian in Anthroponyms Two-Element Slavic etimologija onomastika, imena, besede: Ključne ime 16 v še imenih. 2vhišnih zaselkov, še in naselij preimenovanih ali imenih 18 v izginulih še nih imenih, vodnih v 2 še imenih, gorskih v (102 118 imenih tega v Sloveniji,od 14 v Avstriji, 2 v v krajevnih Italiji), 6 še gation of the type of type gation the dar brez predponskih imen tipa tipa imen predponskih brez dar Dvočlenski slovanski antroponimi , but without prefixed names of the type of type the names , prefixed but without two-element Slavic anthroponyms, Slovenian geographical names, names, geographical Slovenian anthroponyms, Slavic two-element v slovenski toponimiji dvočlenski slovanski antroponimi, slovenska zemljepisna zemljepisna slovenska antroponimi, slovanski dvočlenski *Nerad ), of 118which (102 names place in Slovenia, are in Silvo Torkar *Postoj ali imen z zanikanjem tipa tipa zanikanjem z imen ali *Postoj or names with ne with names or Mokronog Cobiss: 1.01 *Nerad , ven , ), ), - - - - 111 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

- Kos Boleslavъ ) začeli -goj) Miklošič v svojih i. strukturni neolo- , pri nas pa tudi pa nas pri -slav, in -mir Scheinigg (1893). Najdlje so v raziskavah Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji Boleradъ (znan le v staročeški antroponimiji, vendar sta lekse- , Torkar Silvo Pričujoči prispevek zasleduje v prvi vrsti namen karseda izčrpno evidenti Rymut je opredelil slovansko zloženo ime kot ime, ki je sestavljeno iz dveh lek V okviru tretje plasti so se postopoma začeli pojavljati t. Bole- in -radъ znana iz različnih imen iz različnih jezikov) (Rymut 1993: 5). V do- mehanično pritikati k prvim in s tem pridobili vlogo priponskih obrazil. Nekateri tovrstni neologizmi so očitni, vendar to ne pomeni, da je vselej mogoče ločiti plast nekdaj pomenonosnih imen od novih tvorjenk, ki nikoli niso (Malec 1971: 62). bile pomenonosne 1.3 rati sedanja in nekdanja slovenska zemljepisna imena, ki vsebujejo ske dvočlenske starosloven- antroponime, in podati besedotvorno rekonstrukcijo tako enih kot treh razpravah (1860, 1864, 1872–1874) še ni mogel v zadovoljivi meri upoštevati slovenskega historičnega gradiva, ker takrat še ni bilo objavljeno. Staroslovenska osebna imena je zato iz starih listin prvi sistematično zbral šele zgodovinar F. (1886), sledil pa mu je jezikoslovec J. 1956; Karaś 1925; (Taszycki poljski prišli fonda antroponimičnega starega svojega Karpluk 1960; Malec 1971, 1974; Rymut 1993) in 1964; češki Pleskalová jezikoslovci 1998), (Svoboda s tem vprašanjem pa so se za 1975), 1973, 1967, (Zaimov bolgarski 2005), Vasiljev 1993; Toporov 1988; čov ukvarjali tudi ruski (Truba- starolužiška in polabska imena nemški (Schlimpert 1978), srbski (Grković 1983, 1986), ukrajinski (Hudaš – Demčuk 1991), makedonski (Stankovska 1995–1997, 2002) in slovaški jezikoslovci (Majtán 1997). Slovensko gradivo (tako na podlagi zapisov osebnih imen v listinah kot na podlagi študija toponimov) so raziskovali zlasti Scheinigg (1892), Štrekelj (1906), Ramovš (1924), Kelemina (1926), Skok (1929, 1934), Kranzmayer (1956–1958), Bezlaj (1956–1961, 1965, 1967, 1976), Mertelj (1960/61), M. Košmrlj (1970), Rospond (1970, 1983), Šimundić (1973), Pohl (2000) in Snoj (2009). Kronsteiner (1975, 1982), Merkù (1996), 1.2 semov, od katerih vsaj eden nastopa v funkciji sestavnega dela imena v več slovanskih jezikih. K praslovanski dobi lahko po njegovem uvrstimo tista zložena imena, od katerih sta oba člena nastopala v različnih osebnih imenih v več slovanskih jezikih, tista dvočlenska imena, ki se v celoti ponavljajo v več (vsaj v dveh) oba slovanskih se jezikih, vendar jezikov, paslovanskih od enem v samo nastopajo lahko ki imena, takšna tudi npr. jezikih, slovanskih različnih v imenih različnih v pojavljata člena njihova (nastopa v več jezikih), ma sedanjih raziskavah je bilo že večkrat ugotovljeno, da se dvočlenski antroponimi glede praindoevropsko nadaljuje ki imen, plast na delijo tvorjenost na glede in nastanka čas na dediščino, na plast, ki je nastala v praslovanski dobi in na imena, ki so nastala šele (Rymut 1981: 472). okviru razvoja posameznih slovanskih jezikov v (zlasti členi drugi posamezni se so ko gizmi, Da bi lahko rekonstruirali praslovanski antroponimični sistem, je najprej treba zbrati treba najprej je sistem, antroponimični praslovanski rekonstruirali lahko bi Da - pose jezik slovanski posamezni vsak za rekonstrukcijo ustrezno opraviti in gradivo ker listinah, starih v neposredno izpričani antroponimi stari so kadar je, Idealno bej. imena nosilcu o kot zapisa kraju in času o tako koristnega marsikaj še izvemo njih iz in naslovniku zapisa. Utemeljitelj slovanskega imenoslovja F.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 112 Bráslovče Brátislavci Bránoslavci, lok.Pŕnožlavci Bódrež (2), 1359Boligras1457Woldrosch Bódrež (1),1367Modraz*Mojьdrag-jьizatn Bódislavci, 1445Wodischlawczen Budgánja vas, 1324Bodigoysdorf Brégovnice Bratonéčice predponskih imen in imen z zanikanjem (npr. vice Bóldraž, 1406Wuldres*Bol’e Bitagójnik, hrib,1819Bittahonig Bitgóvec Bezgovníce, Bréngova, 1265–1267 2.0 meri napodlagiizsledkovšeneobjavljenedisertacije(Torkar2010). pretežni v nastal je prispevek Pričujoči povedni. najbolj samo ali najstarejši samo primerjalnem slovanskem gradivu, od historičnih zapisov pa so praviloma navedeni vilni koristni podatki o pridevniških in stanovniških izpeljankah, zemljepisni legi in šte- opuščeni prispevku v so prostora omejenosti Zaradi antroponime. dvočlenske Negova, med katere smo uvrstili tudi sedem t. imen, staroslovenskih zloženih 163 kar rekonstruiranih imen zemljepisnih podlagi na bilo je raziskavi naši V 1974). (Malec razpravi posebni v obravnavala je jih ki in imena z negacijo, ne pa tudi zelo številnih vzdevkov tipa imena predponska avtorica uvrstilatudi zloženaimena je Med imen. lagi krajevnih sledimo podatek, da je bilo 109 staropoljskih antroponimov rekonstruiranih na pod- manjši meripaohranjenatudivsodobnihaližeizumrlihpriimkih. dvočlenskih imen, ki so v večjem obsegu znana na podlagi izpisov iz starih listin, v staroslovenskih korpusa celovitega najbolj kar študij omogočen bo tem S drugih. Baríslovci, 1450Werislabetsch Rospond (1970: 43) *Branislavlja ves lja ves 49), iznedoločniškeosnoveglagola ves), prim.atn 1075–1090 (Bezlaj1956:71). (Štrekelj 1906:46). (Torkar 2010:228) (Štrekelj 1906:43). (Torkar 2010:229). , Grabonoš, Lipoglav, Gradivo zrekonstrukcijami V monografiji o staropoljskih zloženih osebnih imenih (Malec 1971: 133) za- izatn , potok,1826Bidgoutz*Bytogoj-ьcь v hdn in tpn in hdn v *Zgost , , 1248Brattuzlausdorf 1286 1140 , 1421Dobregonitz , 1780Bratoniczicze Silvo Torkar, Spodnje, *Bratislavъ Wodizlaw 1280–1295(Miklošič1864:20). , 1262 Frazlov, ), prim.atn Vramgoy, Braslovče , 1265–1267 Zgornje, Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski (Štrekelj1906:44). Lomanoše, , 1445Pruenygen drag-jь izatn Branizla 1291(Košmrlj1970:105). ) ki jih nekateri jezikoslovci sicer uvrščajo med uvrščajo sicer jezikoslovci nekateri jih ki Zgoša) Vrazlaucz, izvaja iz atn *Branigoj-eva ( , iz atn iz *Dobrogoj-ьn-ica *Berislav-ьci , *Bytogoj-ьnikъ *Bratoněž-itji , *Bǫdigoj-ьna *Bǫdislav-ьci *borti (cksl.brati).Prim.atn Bratizlausdorf, i. kolektivnih vzdevkov ), ne pa tudi okrog 40 okrog tudi pa ne Muhabran inMuhober), *Bol’edrag-jь iz atn *Braslavьc-je *Bol’edorgъ *Braslavъ, tega pa, enako kot Taszycki (1958: Zwigenitz, izatn , , *Mojьdorgъ (Torkar2010:34). iz atn vьsь) iz atn prek tpn prek *Branislav-ьci iz atn iz vьsь iz atn izatn *Postoj v tpn *Bytogojь *Bratonĕgъ, prim. atn *Bratislav-ьci iz atn iz *Jьzbygoj-ьnica *Bytogojь (prek tpn (prek *Bǫdislavъ iz atn iz ves *Berislavlja (Snoj2009:70). iz atn iz *Dobrogojь, atn *Branigojь (Kelemina 1926: 72). *Bǫdigojь, prim. atn *Bol’edorgъ (Torkar 2010: 34). (Torkar2008:26). iz atn Trzęsybroda, iz *Braslavьcь Postojna, (Merkù2006:44). (Mokronog, Frazlau 1091. *Branislavъ (prek tpn , prek tpn 1065 Tobrogoy Bratrong 1200 *Negoj v tpn *Bodislavlja Mokronos, *Bratislav *Jьzbygojь *Braslavъ. *Berislavъ Krivogla- Bondigoiz 113 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

Čepiče *Čępъ. (Torkar *Čadragъ *Dobryh-ja k atn *Dragobratъ *Dobromyslъ, *Čabratъ - (Tor Čičigoj Dobronega 945 *Čabratъ (Bezlaj *Domažalъ (Snoj , prim. *Dorgomirъ, (Bez *Dobroslavъ *Čępitjь (lěsъ) iz atn Domeszlau 1085–1097 (Snoj 2009: 262). 2009: (Snoj Čeligoj iz ptn ptn iz (Torkar 2010: 52) *Čabratъ (Torkar 2010: selo) iz atn domus Lausdorff ad sanctum (vьsь) iz atn iz atn atn iz -ica *Čagostь (Bezlaj 1976: 72). (Bezlaj 1956: 142). 1956: (Bezlaj *Dobrotěhъ *Dobroněga (Torkar 2010: 86). , pozneje *Dobrotěhъ, *Dorgomilъ (Kos 1886: 117). iz atn iz *Dragobrat-jь iz atn iz *Dobromyslъ *Čadragъ iz *Dragomirъ *Dragomirъ (prozorno). *Čabrat-ina iz atn *Čagojь (Štrekelj 1906: 47) *Dragočajь (Bezlaj 1965: 290). , *Sьděstanъ atn iz vьsь *Sьděstan-ja *Dobrosěmъ (Torkar 2010: 86). *Čęp-itji , prim. atn atn prim. Domamer, atn *Domamirъ, (vьsь) + *Čьrnomъlь k atn *Čьrnomirъ (Skok *Dobroněgъ, prim. atn , ki se ohranja v priimku ) je opisno izraženi ptn izraženi opisno je Čępъ) *Mali *Čadragъ (Bezlaj 1956: 109). *Dragotuhъ (Štrekelj 1906: 99). iz atn iz vьsь *Čabrat-ja *Čabrat-ja *Vidoslavъ (Finžgar 1956: 289). (Torkar 2012a: 698). *Želistryjь (Torkar 2012a: iz atn iz vьsь *Domažal-je ( ) iz atn iz (selo) *Domaslavъ, prim. atn iz atn (Košmrlj 1970: 111; Torkar 2010: 47). 2010: Torkar 111; 1970: (Košmrlj *Bytoradъ *Čičigojь v imenovalniku množine (Merkù 1982: 11). 1982: (Merkù množine imenovalniku v *Bǫdigojь Dragobratschitzi, *Dobroslav-a iz *Maločępъ *Dobrotěh-ja iz tpn iz *Sьděstanьci *Dobrotěh-ja , iz atn *Dobroněg-jь iz atn *Dragomir-je *Čьrnomъl-jь, iz hpk Male Čape, in Male Málčape (selo) iz atn , *Vidoslavitji (iz atn atn (iz Velovlek, 1248 Dobromuezzel, Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji , iz atn , *Želistryj-ьna Dobraslabicy, iz atn iz *Bytorad-jь , ok. 1220–1230 aput 1220–1230 ok. vasi, Nove , Malčape Dragobratsch, 1501 Dragomeria, , , 1501 Tschabratzi Schabrattssch staro ime za Šmihel pri , Žužemberku 1136 v tožilniku množine, ki se ohranja v priimku v ohranja se ki množine, tožilniku v *Čeligojь *Domaslav-je in villa Zdestanczen, villa in , 1515 Tschadrach, Zadroc, 1377 Çadrach 1291 , tudi tudi Zapfendorf, , , Torkar Silvo Dabramuzli v 9. st. (Kos 1939: 102). Zdestan 1181 v Furlaniji (Torkar 2010: 68). 1291 1300 atn Dragmer 1050–1065 (Kos 1886: 117). (Skok 1934: 193). laj 1976: 106). 2009: 119). Michaelem (Kos 1915: 80). Domamer 1220 (Blaznik 1988: 16). (Bezlaj 1956: 142). prim. atn vьsь iz hpk *Dobryha (Bezlaj 1976: 106). (Torkar 2007: 259). kar 2010: 52). prim. atn Imenska različica Imenska (Bezlaj 1956: 113). 1976: 71). 2010: 64) 1926: 3; Bezlaj 1965: 115). Dragomeríče, 1428 Dragomerisch, *Dragomiritji iz atn Drágomilo, 1436 Dragomeil, *Dorgomilъ (potokъ) iz atn Dragočájna, 1455 Dragotschein, *Dragočaj-ьna iz atn Dragatúš, 1359 Dragotusch, *Dragotuh-jь iz atn Dragobáček, 1598 Drágomer, iz atn Drabósnje, nem. Drabosenig, *Dobrosěm-ьn-jь + -jane iz atn Drabúnaže, 1394 Drabnitzen, *Dobroněg-jь Dóslovče, 1247 Vedozlawich 1485-90 Drabóslovica, , Domžále, 1230 Dommselsdorf, 1493 Dwmsall *Domamer, staro ime *Domaslavlje, , staro ime za ime staro *Dobromisel, , vas, ok. 1480 Dobretesch Dobrtéša Dóbrnež, 1324 Dobruenestorf, , 1425 Zaga, *Čagoj-ьna iz atn Čágona, 1399 Tschagaw , Tzagotz, *Čagost-jь + -jane iz atn Čágošče, 1350 Tragotsch atn iz Čelíguje, Čépiče, nem. , *Čadrag-jь + -jane iz atn Čádraže, 1360 Sadras Čádrg, Dobríša vas, 1351 Dobrutesdorff, Dobríša , 1707 Cicigoi Čížguj, it. Cicigoi Čádramska Čádramska , 1527 Schabers vas, 1253 Shabratin Darff, iz atn Tschedram , *Čabrat-ina Shabratin, 1780 Čádram, 1253 Črnômelj, 1228 Schirnomel, , 1322 Désenci, , 1432 Selestrin Celestrina Čábrače, Bitorai Butóraj, 1499 , iz atn iz , , 1805Podigoi , it. Bodigoi Búdgoji

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 114 Godimer Hotémaže Hotédršica Hotémež oíen Dol,1309Cressimerstal , Kosímerni Hranjígovci, 1433Kranestorff *Gojmirje, Godóvič, 1450Godawitz1689Godouiz*Godovit-jьizatn Godémarci Gladomés, 1220–1230Gladomouz*Vladomysl-jьizatn Hobóvše pri Stari Oselici Grosúplje, 1136 Grdoslovec Góselna vas, nem. Góselna Kándrše, 1350Kandres Jereslávec Hudímarje, *Hodimir-jeizatn Gasteráj, Spodnji, Srednji, Zgornji, Srednji, Spodnji, Gasteráj, , hrib, Gastabíl, Družmírje, 1309Tresimir1424Smersdorf , staro ime za ime staro *Dragoteš, Dragónja vas,1527Drassiganawess Dragomírje, 1404invilla Drbógovje, Drážgoše, 1291Drasigos*Dražigost-jьizatn Dráža vas,1365Gaedersdorf*Drag-javьsьizhpk*Dragъkatn*Gьrdodragъ 1268 Dragožíče, Dragovíč, 1492Dragowitz Drášče, nem. prim. atn (Bezlaj 1956:293). 1965: 115). (Košmrlj 1970:108). 2008: 25). 2006: 79). atn *Gostiradъ(Bezlaj1956:172). ppa, *Gradil’ub-je (Kronsteiner 1982:64). iz atn iz vьsь *Gojьslav-a prim. atn prim. atn (Štrekelj 1906:51). 2010: 251). Drusemer ok.1200(Bezlaj1956:159). 1970: 104). (prozorno). (Mertelj –Bezlaj1960/61:202). prim. atn (Torkar 2010:239). šmrlj 1970:113). , 1689Hotemesch*Hotěmǫž-jь+-janeizatn , tpn, izpričan tpn, , , 1436 , 1207Chotmosach , 1780Jeroszlavcze , 1421Kathedresicz , 1445Godimerzen Godemir 957–993(Miklošič1860:49,1864:26). Goimer 850(Miklošič1864:50). Ierazlawa inGerozlav12.stol.(Miklošič1860:115). Gostidrago 850–950(Kronsteiner1982:64). , kraškobrezno,*Gьrdoslav-ьcьizatn 1460 *Dobrogoj-evo iz atn Silvo Torkar, Draschitz, 1238Costidrach *Gostobyl-jь ( Groslupp, Gomeriach, tpn nekje pri Kokarjah, Dragozisach, Gösselsdorf, ok.1000Gozlindorf1050Goslauuis1193Gozzelndorf (selo)izatn 1316 + -jane *Kanidrag-jь + iz atn Dolenje Brdo, 1291Dragothes Dolenje , 1291Chotwusse oz. *Gojьslavъ Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski Graslab na avstr. Štajerskem 860 Dragomet, 1451Dragormer iz atn iz *Dragovit-jь iz atn iz Krasu,*Godimirъ tržaškem na nekje ) iz atn iz vьrhъ) iz atn iz *Jaroslav-ьci *Hodimirь, prim.atn *Dragožit-je *Hotědrag-ja iz atn iz *Godimir-ьci , prek tpn prek *Hranigoj-ьci, *Dobrogojь, prim. atn *Gradil’ubъ (Rospond1983:74). Chathemesach, , *Dražigoj-ьnavьsьiz*Dražigojь(Torkar2010:76). 1265–1267 (Torkar *Krěsimirъ atn iz dolъ *Krěsimir-ьnьjь *Gojьsьl-ina , prim. atn prim. *Gostobylъ, iz okr. i. okr. iz *Draž-itji *Družimir-je ( *Hotěbǫd-ja-vьs-jane + + -ica(* vьsь + *Dražigostь (Skok1934:193). iz atn iz -jane , prim. atn prim. *Dragovitъ, *Kanidragъ *Gьrdoslavъ (etim.tu). Goztyray, (prek tpn (prek *Jaroslavъ + *Hotěmǫž-jь (prek tpn (prek *Godimirъ Hademar 1075(etim.tu). + -jane *Gojьmir-je + iz atn *Hotěmǫžъ (Košmrlj1970:108). iz hpk iz Dourogoy 1181 v Furlaniji (Košmrlj , iz atn iz *Hranigoja ves iz atn iz *Dragomir-je *Vladomyslъ (etim.tu). selo) iz atn iz atn iz *Dragotěh-jь Hotedražica) iz atn *Godovitъ (Torkar2010:91). *Dragožitъ, atn ad Crazulpam, 927ad Grazlu- *Gostirad-jь ( (Ramovš pri Ilešiču 1933: 88). *Gojьsьlъ, atnGoyzlav1200 *Dragъ katn 957–993 (Torkar 957–993 Goztibil iz atn iz atn iz -jane *Družimirъ, prim. atn 1181 (Ko- 1181 Dragouit (Merkù *Godimirъ *Hotěbǫdъ (Bezlaj *Jaroslavlja ves), *Godimirja ves), *Godimirja dolъ, Dragosid *Gostidragъ, *Dragomirъ *Hotědragъ *Dragotěhъ *Hranigojь *Gojьmirъ, *Hotěmǫžъ (etim.tu). ) iz vьrhъ) 990 115 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

iz ali La- ali Goz- -jane iz (Torkar (Torkar (Torkar *L’utomirъ *L’utomirъ *L’ubovidъ *Hotěmir-ja *Hotěmir-ja *Volstimirъ, , prim. atn prim. , *Maločęp-itji *L’utomiritji Lutomer 850–950 *Vladislav-ьcь , prim. prim. *L’ubisěmъ, iz atn *L’utigojь (Torkar 2010: 232). 2010: (Torkar *Lihomirъ (Košmrlj *L’ut(ov)idъ , prim. atn prim. *Něgomirъ, Myrugoy 1239 (Torkar ) iz atn iz voda) *L’ubъligojь, prim. atn iz atn atn iz iz atn , *L’ubomirъ prim. ( *Volstigojь , prim. atn prim. , *Gostimirъ iz atn *L’ubid-ja (voda) + , psl. *Vlastimirъ, -jane *L’utigojь , psl. , (Bezlaj 1956: 293). (Bezlaj 1956: *Hotědragъ iz *Něgmir (Torkar 2007: 261). (selo) iz atn Lüdmertzschtzig, , iz atn iz , *L’utomir-ja vьsь iz atn ali *L’utomirtjitji iz atn iz *L’ubovid-ja iz atn iz -ica *L’utid-ja *Hotimir 752–769 Cheitmarus , ( zapis *L’ubisěmъ-jь , bьrdo) + *L’utomirъ, prim. atn , atn *L’uboslavъ (prozorno). *Vlastigojь (Torkar 2010: 232). 2010: (Torkar *Makъ k atn *Makoslavъ iz atn iz vьsь *L’utigoj-ьna *Mirigojь, prim. atn iz *Nekmir , *Domagostь (Torkar 2012a: 696). *L’ub(ov)idъ Uletye ) + (vьsь) *Lihomir-je *L’ubъligoj-ьna iz atn (prozorno). *L’utomiritji , iz atn atn iz , *L’utomirьcь (Torkar 2010: 124). *L’utomir-ьski potokъ iz atn *L’utomirъ (etim. tu). *L’utigoj-ьna *Vlastimir-ьci Lendmerstorf, Ludmeriz, 1380 Lutija, *L’ubomir-je ( Glublana, 1328 Glubliana, *Vladigojь Lvblogoyn, Chotemir 850, knez *L’utomirьci iz atn *Gostimir-ja (voda) iz atn , iz hpk iz *Makov-ьci zu Lodguin, zu 1327 (niva) + -ica iz atn *Vlastigoj-ьci iz atn iz *Něgomir-je in Vunderludigoni Lazmerstorf, 1303 , Pristavo, 1270 Malscip, ok. 1400 Malozepitsch Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji , 1451 Ladislauc, Benetek, 1448 Ladissla iz atn , iz atn Ladislaus 1444 (prozorno). Lvtyam, 1689 Lubomeriach, *L’utomirъ ali ptn inter aquam Lyboam et Muram, et Lyboam aquam inter , Chotmarsdorf , 1147 Kotmansdorf , 1142 Köttmannsdorf Limmersdorf, 1267 k atn *Maločępъ iz *Mali Čępъ (Bezlaj 1956: 113). Luwigana, ъ (Torkar 2007: 267). Limmersach, 1265 *Mirigoj-a , Lyhomer, 1784 Lehomerje iz atn Makozlausdorf, Oberludigoni , prim. atn Límarče, 1488 Fritzendorf, , staro ime za ime staro , Lutigiam, , Torkar Silvo , 1364 Ledgonje, 1146 957–993 (Štrekelj 1906: 53). Lazdimir 957–993 (Štrekelj 1906: , , 1377 Costameriça , mtn, + -jane iz atn , *Hotědrag-jь , 1581 Quotredessac 1526 *L’utomirьcь (etim. tu). , 1366 , 1350 Lufey, *L’ubid-ja iz atn *Hotěmirъ , prim. 870) (Lessiak 1922: 94). 870) (Lessiak 1253 (Košmrlj 1970: 107). mer 1253 (Košmrlj vьsь *Vladislavъ 1181 v Furlaniji (Štrekelj 1906: 53). stigoy 1181 v Furlaniji (Štrekelj prim. atn Negomir 965 (Torkar 2010: 114). 1970: 107). (Torkar 2007: 261). 2010: 117). ali ptn *L’utomirtjitji atn Lubumer 1220 (Košmrlj 1970: 108). (Torkar 2010: 125). atn Luzem v 12. stol. (Torkar 2010: 118). 2007: 261). atn *L’ub(ov)id (Torkar 2010: 232). Lubigoy 1342 (Pintar 1909: 47). ptn *Maločępitjь 2010: 232). Kotrédež Kozmeríce *Vladigojъ Ladigoj, mtn, Kotmára Kotmára vas, nem. *Ladislav, staro ime zas. , Lásigovci, 1320 Lazzigoicz 1280–1295 ok. Lastomérci, , Lékmarje, 1404 in Nekmer , tudi Legóje, Lémerje , potok, 1232 potok, Libóvija, Ligójna, Límače, tudi , nem. Límarče, Limárja vas, nem. Lupsen, Lipsénj, 1425 Lubssem, 1438 Lubsen, 1581 Límbarje, 1265–1267 Litíja, 1256 Ljubgôjna, lok. Ligôjna, Ljubljána, Lokmírce, 1527 Luttunsthtarff Lubozlaw, 1265–1267 in Chreinen aput Lubozlaw Ludmerska graba, mtn, 1385 im Ludmer, Mágozd, 1570 Domagost, *Domagostъ iz atn 1316 Mákovce, *Maločepiče Ljubíja Merigojca

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 116 Rádomerščak, 1500 Rádoslavci, 1265–1267 Radoslovnik, hišno ime, Radoslawsdarf zu 1432 Rádomerje, Radómažna, hrib,*Radomǫž-ьna(gora)izatn Rádmožanci, 1322Radamos , staro ime za ime staro *Radmilje, Radmírje, lok. Parížlje, 1385 Rádgona, Gornja, 1211Rategoyspurch1213Ratigoyspurch Prídova, nem.Pridahof 1362 Prébkovje, 1343Prybikoy Rádgonica, lok.Rádvanjcaok.1400Radegonicz Rádizel, 1463 Radigaj (tudiRadigoj,Radigaja),potok,*Radigojъ Okóslavci, 1445 Počehóva, 1120Pozengazelook.1220Potzegowe Perdislovce Očéslavci Nômenj, 1253 e br Nogostrinne, Ober Négastrn, 1348ze Mrzláva vas, lok.Mrslávlja vas , 1780Merzlava Vasz, Modráže Míšlje, nem. *Məstomira, danes kraj Migójnice 1860: 91). (Miklošič 1860:91). (prozorno). 2008: 158). (Torkar 2010:158). 1256 2010: 240). (Štrekelj 1906:54). 1986: 77). 2010: 233). (Torkar 2010:145). prim. atn 2010: 158). (Torkar 2010:141). prim. atn 1965: 115). 2012a: 697). prim. atn (Torkar 2010:132). 1970: 109). (Torkar 2010:130). prim. atn ecclesia Sancti Laurentiiin , windisch , 1822 Minotrasch, , 1780SultzdorfoderZhesnavas , 1265–1267 , Radegoi Pribizlauuus 989(Košmrlj1970:105). Mirzlav v12.stol.(Torkar2010:135). Mistibor 1181vFurlaniji(Torkar2010:239). , 1309Pribislasdorf1471Priedislawitz Silvo Torkar, Annamischl, 1399 Parislach, Radess(e)l, Numin, 1330 , , 1426 Ratmírje, staro ime zas. ime staro Wusskoslawecz, ok.1500Wolcoflautzn 1075–1090(Kos1886:132). Puchlerperg Puchlarn, 1780 Radomirie, Makoyn, *Radoslav-ьnikъ atn*Radoslavъ, tudi priimek Radozlausdorf, + *Borisъl-je + Marinčki capellam Sancti Laurentii de Radmil, de Laurentii Sancti Pohorju, 1191capellam na Lovrenc *Radisъ Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski , *Pribygoj-evo Nemiingen *Radomǫž-jan-ьci Prybigoy Mirni Dol, 1322in villa Mirni Elemischl Fretmansdorf *Mojьgoj-ьn-ica , 1780 l-jь iz hpk , 1335Mystomira Radmilach, -jane iz hpk Motrasche, *Radoslav-ьci , 1527Pridiga , Radomirstiak, z atn iz (vьrhъ) *Něgostryj-nъ *(Čьr)nom-yn’ь , iz atn *Velemysl-jь *Volčeslavci *Radisъ + -jane *Radomil-jь + iz atn Wratymyeri, *Radomǫžъ (Torkar2010:252) iz *Pribygojь, prim. atn *Borisъlь k atn , iz *Radomir-je *Radomǫž-jane iz atn iz atn iz *Radigoj-ьn-ica *Ninodrag-jь + , lь katn izatn *Mьstomir-a ( iz atn *Počęgojeva , *Radomir-ьsk-jakъ iz atn *Pribygojъ iz atn *Miroslav-ja vьsь iz atn + *Pribyslav-ьci , iz atn iz Radoslawsdarf, , , prim. atn prim. *Mojьgojь, , iz atn iz , *Vьlkoslavьci iz atn iz -jane (Bezlaj *Čьrnomirъ atn iz (dolъ) *Radoslаvъ (Miklošič 1860: 91). *Radigojь (prozorno). *Radislavь (Štrekelj 1906: 56). *Bratimir-je *Radigoj-ьna iz atn *Borislavъ (Snoj 2009: 302). *Volčeslav ( atn ( iz atn iz -jane iz atn vьsь) iz atn Radoslovnik (prozorno). ) iz atn iz vьsь) (Miklošič *Radomirъ Pribgoy 1134 (Torkar *Velemyslъ z atn iz (Torkar *Něgostryjь , iz atn iz , *Radomǫžъ (Torkar *Radomilъ (Torkar *Pribygojь (Mader *Radigojь (Torkar iz atn iz *Vьlkoslavъ *Mьstomirъ, *Pribyslavъ, Mogoy 1185 *Vьlkoslavъ *Miroslavъ, *Ninodragъ *Radoslavъ *Radomirъ *Bratimirъ *Radigojь, *Počęgojь (Košmrlj )

117 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 , Ze- k atn v 12. v k atn k (Torkar (Košmrlj (Košmrlj 850–950 Sebědragъ , 1497 Na -jane iz atn *Semirьcь k atn Scemitech ) + Sebetech *Radotěhъ (Bezlaj *Stojьmiritjь *Stojьdragъ (Bezlaj ) iz (selo) *Slavomir-je *Samoborъ , prim. atn prim. *Stojьdragъ, pol’e *Sedragъ iz zu Stainganik , prvotna pod- prvotna , *Radovanъ *Seběborъ, prim. atn ( iz atn k atn *Slavoslav (Torkar 2010: 172). 2010: (Torkar *Segojь (Tor- *Radomǫžъ atn iz vьsь *Seběgojь, atn Zebegoi 993 iz ptn *Sěmislavitjь (Torkar 2010: 246). 2010: (Torkar *Ratibǫdъ -jane iz hpk *Svaromъ k atn *Svaromyslъ (Snoj 2009: 366). 2009: (Snoj *Samotvorъ , iz ptn , prim. atn iz atn iz -ica iz atn Dolnye Nywe oder Sabetitsch *Sebědragъ, atn Sebedrach 864 Slagamer, ) iz atn iz vrьhъ) -jane iz atn *Slavisel *Seběmir-je *Radotěh-jь *Sěmitěhъ, prim. atn , iz atn iz -ica *Sebětěhъ a *Radomǫž- *Samoborъ iz atn *Sěmislavitji + *Stojьgojь (Košmrlj 1970: 114). *Stojьmiritji iz atn iz *Segoj-ьci *Radovanьci *Sebědragъ (Kronsteiner 1975: 61). *Semirьc-jь + *Sedragъ iz *Skoromirъ (Torkar 2010: 173). *Stojьdrag-jь + iz hpk iz *Svarom-je , 1436 Logomer, iz atn *Segojь, različica k *Sedrag-jь + *Stojьdrag-jь ( *Seběborъ, gl. zgoraj. iz atn iz *Ratibǫd-j-evьcь Sewemriach, vьrhъ) iz atn Daljne 1780 Njive, Zmeritsche, ( iz *Radomǫž-ьci ) iz atn *Slavislja vas *Slavislja iz hpk *Sěmitěš-ina iz atn *Samotvor-ja vьsь *Samotvor-ja Stoidrasicz, , 1445 Stegersbach, Rakiboutz, z , Radouantze , 1527 *Sedrag-jь iz atn o , 1265 Brdo pri Slovenskih Konjicah, 1387 Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji dmoten, Samotoriçe, gl. zgoraj. 1269 Žahenberc e *Segoj-ьno iz atn *Sebětěh-jь Zebemir 864 (etim. tu). Zemizlaua v 12. stol. (Scheinigg 1892: 108). , 1439 Radotesch , 1337 Rades Zedraz, Zegonew ,¸*Seběbor-ьci Zebepurch, 1499 Zebyborcz iz atn Stemeritsch , 1220 Sedŕšca, Zwaromes, 1315 Swaromel, (Štrekelj 1906: 55). *Radigojь (Štrekelj 1906: vьrhъ) in , Torkar Silvo Sódrež, 1823 Sodreschberg, ( , staro ime za ime staro , , 1201 Semislau, 1488 Zimislawigk, 1120–1124 atn *Slavomirъ (etim. tu). stol. (Košmrlj 1970: 111). 1970: 114). Sěmislavъ, prim. atn *Semirъ iz *Seběmirъ (Kranzmayer 1958: 62). 2010: 234). kar 2008: 166). bebor 1060 (Lubaś 1971: 88). *Stojьmirъ (Torkar 2010: 188). *Seběmirъ, prim. atn stava je bila stava je bila 1961: 143). Stoidrag 1002–1018 (Bezlaj 1961: 204). *Sebětěhъ (Torkar 2010: 188). (Bezlaj 1956: 216). (Torkar 2010: 253). (Kronsteiner 1975: 61). (Kronsteiner 1975: 61). 1961: 204). Slávisla vas, vas, 1780 Slavisla , Samotórica, 1340 Samaturnicz Samatórca, 1327 in villa , 1499 in 1780 Samobor, Sanábor, lok. Snóbər Sebéborci, 1365 Semislávče Sídraž, 1421 Schydrachs, *S(eb)idrag-jь iz atn Skómarje, 1313 Scomer, *Skoromir-je iz atn Slagómerje nem. Smeríče, , Smérče, nem. Emmersdorf, 1253 Edmarsdorf , 1420 Radigesdorff , 1420 Rádvenci ze Ru ze Ródmošci, ok. 1280 , Samotéšnik, 1377 Somotesina bor-je (pol’e Sebébrje, mtn, *Sebě Snéberje, 1359 Zzomebryach, 1363 Sódraž, lok. Rattesch Rátež, 1284 , potok in mtn, 1826 mtn, in potok Ratíbovec, in *Sebétiš, in Sebétih staro ime za Sodráževa, nem. Zedras, 1384 Cedrasen, , lok. Sódražica, Stágonce, 1780 Stagonza, *Stojьgoj-ьn-ica Sédraž, 1265–1267 Ségonje, 1780 Szegoni, Ségovci, Stainganik, staro ime za , 1268 Srómlje,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 118 Víšprije, nem.Weißbriach Vížmarje, Štémarje, mtn, 1590 Štagina, pritokSavepriBlanci,1689Stanigai Tíhaboj 1843 gora, gora, Tégoška Večéslavci Trémerje Vítomarci, 1297Witmarsdorf1307Witomersdorf Štímarji, ta par Šáligoji, it.Saligojnar.ta Tmára vas, nem.Emmersdorf1175Thuomersdorf Tmára Terbégovci Tódraž, 1291Witodras 1560 Trebúška vas, 1411Trebegotschach1780Trebuscha Trebei, *Trěb(ov)id-ja der Trebíja, 1291in Trdogej, hišno ime na Lepi Njivi, 1500 Svetógej, hišno ime v Hlebcah, iz atn Stražgónjca, lok.Strgójnca1237Drascoy1527Strassigonaves Strahomêr, 1451Strachamerie Stógovci (2),lok.Stógovce1438Stegestorff Trdobójci, 1440Terdowoycz Tomíšelj, 1397Domischel 1689 Stógovci (1), 1307Mietsdorf Stógovci Stódrež, potok pri Makolah,*Stojьdrag-jь (potokъ) iz atn Stanomerichribu, staro ime za prim. atn prim. atn Witemir 850(Štrekelj1906:62). (Štrekelj 1906:60). (Štrekelj 1906:61). 1915: 21). kar 2010:200). *Trěběgostь (Bezlaj1961:271). 2012b: 96). v 9.stol.(Torkar2010:242). (Skok 1929:194). 2010: 254). (etim. tu). Trebwit v12.stol.(Torkar2007:261). goi 1030,v17.stol.šepriimek (selo) (Košmrlj1970:112). verbizirano v (Kos 1886:136). 304). hribъ izatn (prozorno). Werdo bey , 1136Tehaboi*Těhobǫd-jь(potokъ)izatn , 1380 ok. 1112Sitimer, 1283 , 1365 , , 1265–1267 Weschezlau 1200(Miklošič1860:47). Vvizzemir v9.stol.(etim.tu). Silvo Torkar, Steyngoynikh, *Stanimirъ, prim.atn *Strašigoj-ьnica izatn Tremesueld, * Trěběmir-je ( Geiselmannsdorf, 1421Geysmerstorf , Wenchezlaufolua en uort na Stemary, na uort en Trebkoysdorf, 1445Tribegoyczen Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski , 1374Weizpriach Tegoshze, *Stanigoj-ьnikъ , iz atn iz *Žitimir-je, Bitodrosi, *Tvьrdobǫd-j-ьci iz atn iz atn iz *Stojьgoj-ьci Vrh Sv. Treh Kraljev *Strahomir-je ( Šálgujih Tomiſchle *Trdogoj (Kos1911:15). , 1499Wecheslawcz Stanumer 1304(prozorno). *Hotěgost-je *Svętogojь *Strašigojь (Torkar2010:185). Tordogoynickh, iz atn *Bytodrag-jь iz atn , iz atn iz , iz atn iz *Stojьmir-je , pol’e iz atn *L’utomysl-jь iz atn ), prim. atn prim. * Trěbovidъ), (< *Trebid atn iz (voda) , gl.zgoraj. *Stanigojъ izatn*Stanigojь(Torkar2010:247). + -jane, *Vyšeprid-jь + selo) iz atn , prim. atn prim. *Žitimirъ, ) iz atn , atnZwetogoy 1291 na Luši pri Škofji Loki , ki se ohranja v priimku v ohranja se ki *Šaligojь, *Stanigojь, prim. atn ( , prim. atn prim. *Stojьgojь, *Vitomir-ьci slemę, *Těhobǫdъ (Bezlaj1961:259). *Tvьrdobǫdъ (prek tpn iz atn iz vьsь -ja *Tvojьmir *Trěbuh-ja *Vyšemir-je , 1501Stanomerichribu *Trěběmirъ, atn *Stojьdragъ iz , *Vętjeslavъ atn iz *Vętjeslav-ьci *Strahomirъ (Miklošič 1860: 102). ) iz atn iz bьrdo) *Trěběgoj-ьci iz atn *Bytodragъ (Torkar 2010: 194). , prim. atn prim. *Stojьmirъ, *Tvьrdogojь, prim. atn *L’utomyslъ (Ramovš 1924: , iz atn vьsь iz hpk iz atn + -jane, iz atn *Strašigoj-ьna v 12. stol. (Kos stol. 12. v Sitmer *Stojьdorgъ (etim. tu) Ztanagoi 1085–1097 Trebemer 1160 (Tor- *Vitomirъ, prim. atn (Torkar *Hotěgostь *Vyšepridъ Stoigei *Trěbuhъ katn *Tvьrdobǫd-je *Stanimir-jь *Tvojьmirъ *Trěběgojь *Vyšemirъ, v12.stol. vьsь, uni- Ztoimar (Torkar Saligoi Drido- ,

119 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

- v Vi- iz atn ), prim. Welgoy *Benislav Krabonoš *Živomirъ *Goděvitъ *Župislavъ Luppoglau, Kravanosch, k atn *Bǫdenъ Muhoberi. Gre *Židigojь - (Tor Wolkomer 1265 , iz atn *krivogolvъ , prim. atn prim. , *Zělodragъ (Torkar *Žitoradъ, prim. atn *Jьzbygoj-ьci (prozorno). *Želislavъ *lomonosъ. Naselje je , , prim. atn prim. *Vidigojь, iz hpk iz -ica *Benislavci (iz apel. *Veligojь , prim. češ. tpn češ. prim. nositi, , priim Tunglav, orn Trupoglav, (vьsь) + -ica, iz atn *Župislav-ьci, iz atn (vьsь) + ; atn ; ), iz atn iz gora), *Goděvit-ja *Goděvit-ja vьsь iz atn Weickerestorf , rod. mn. od kol. vzdev- kol. od mn. rod. *Mokronogъ, ( , , *Vъlkomirъ prim. atn Mokronoge v Bosni in Hercegovini (4) *Židigojьna vьsь iz atn *Zělodrag-je, iz atn , iz atn iz Zelislausdorf, Welygoy *Lomonoše, iz apel. *Žitorad-ja vьsь, iz atn *Bǫden-ja *Bǫden-ja Wenizlausdorf, *Muhobrani in *Muhoberi, nastalih iz - sinta *Sěmičajь (Torkar 2010: 236). *Živomir-ja , iz atn (Mali, Veliki) Lipoglav (2), 1169 ‘maska’ + ‘maska’ *kraba Mokronah, *Želebǫdъ (Bezlaj 1967: 162). *Vidigoj-ьna Godewicedorf Shigainauas, ). Prim. hdn Prim. *lupogolvъ). Sigmarze, Grabanischen, 1780 Kronoschendorf (Ven.) Lipoglava, , drugo iz vzdevka, ki je prevladal (Bezlaj 1967: 159). 1967: (Bezlaj prevladal je ki vzdevka, iz drugo *Rad-, , Gerinci 1286 *Vъlkomir-je , 1689 Widigoy, , 1322 in villa Čevca, 1322 in in -slav?) (etim. tu). Krywoglawacz, atn *Krivoglavьcь *mokronogъ). Prim. tpn Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji , 1689 Nazzenzzen, Spisaersdorf, ok. 1280–1295 , ta pa iz pa ta *krabonosъ, , ok. 1220 aput 1220 ok. Dobrovce, (< *lupoglavъ , Zlodriol, 1780 Zlodershe , *Želebǫd-jь, iz atn v Bosni (Miklošič 1874: 188). , 1174 , Gödersdorf , Vukomorie , 1845 Lumanoše, Räderstorf, Sittersdorf, 1430 Sittersdorf, Benedictus Sygmaricz, 1689 , 1593 Lwke , Torkar Silvo (1), 1780 Lepoglava, , 1490 Salabey Če pri drugih Slovanih, zlasti zahodnih, zasledimo veliko število toponimov, število veliko zasledimo zahodnih, zlasti Slovanih, drugih pri Če *Mokronozi (iz apel. (prozorno). Situvradus 1190 (Pohl 2000: 51). (etim. tu). kar 2010: 225). 2010: 254). (Torkar 2010: 210). iz *Bǫdidorgъ (Torkar 2010: *Bǫdidragъ 1982: 64). (Kronsteiner (neologizem iz *Jьzbygoja vьsь) (Kelemina 1926: 72). *Jьzbygojь (prek tpn 12. stol. (prozorno). apel. iz *Krabonoše, (Miklošič 1860: 43). (Miklošič 1860: (Bezlaj 1956: 193). digoy 1448 (prozorno). srb. tpn Krivoglavci , iz apel. iz *Lupoglavъ, in tpn Mokronozi v srbskih srednjeveških virih (Miklošič 1874: 202, Torkar 2009: 415). za pozno toponimizacijo šaljivih vzdevkov gem ‘braniti se muh’, ‘muhe brati’ (Košmrlj 1970: 114). imelo dve imeni: eno iz atn na atn iz eno imeni: dve imelo ke Naraglav, Kozoglav (Bezlaj 1961: 279, Górnowicz 1970: 48). ka *Župislavci, danes Spodnje Supisslawetz, Ravno, 1448 Žitára vas, nem. Žímarice, 1436 Ženčáj, ok. 1400 Syemtsche, *Sěmičajь iz atn Žíganja vas, 1350 Sidigoystorf Želébej Zlódržek, hrib, 1324 Vodíča nem. vas, , 1780 Vukomorje , mtn, 1265–1267 mtn, Witgamberg, zas. ime staro Zelislausdorf, Wenizlausdorf, staro ime zas. , staro ime za ime staro Welygoy, ki so nastali kot kolektivni vzdevki ali pa komaj za peščico. 1970), je pri Slovencih tovrstnih toponimov s pluralizacijo priimkov (Górnowicz Grabonóš, lok. Krabonóš, 1361 Krivoglávice 2.0.1 , 1498 , , 1498Wodidraß Wodenitz , ok. 1340 Vodeníce Zbígovci, 1265–1267 Lípoglav Múhabran, 1780 Muhaber, 1825 Muchabran, in Múhaber, 1780 Muhober, , 1158–1173 Mokrónog, , 1527 Lománoše,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 120 Beni- 3.2 vid- (2):-vid(3),vito-(1)-vit : (3) sěmi- l’ubo- *Stojgoj doma- (4), -čaj (2), in (1) bori- 3.1 3 *Samotvor, *Višeprid*Zdestan. *Bitodrag, *Vladigoj (2), jaro- (1), žit, še: so pa drugi -myslъ sta*Svaromislin*Vladomisl, sta sta členom s *Ninodrag, brogoj, vyše- (2),zělo-(1),želi-(3),žьdi-živo-župi-(1). drugem mestu: drugem členom s takšnih je Največ srečamo. ne jezikih slovanskih drugih v jih ki 2.2 je 216.PriKronsteinerju(1975)zasledimo42odteh162imen. naselij in še 2 v hišnih imenih. Skupno število poimenovanih zemljepisnih objektov preimenovanih ali izginulih 19 imenih v 16 še lokacij, manjših drugih in zaselkov 31 imenih v 18 še voda, devetih imenih vodnih v 2 še gora, osmih imenih gorskih v 6 še naseljih), 4 v Italiji v 2 naseljih, 22 v Avstriji v 14 naseljih, 122 v Sloveniji Republiki v (102 imenih krajevnih v 118 tega od antroponimov, slovanskih skih 2.1 -byl (1),-čęp(2),-mil-mǫž (2),-mysl(5),-stryj-tuh(1),-tvor-žal(1). 3.3 tvoj- stoj- (3), *Ratibod in , s členom s *Məstomir in*Tvojmir, *Dražigost, mьst- (1), (1), (1), (5) : (5) Samo kotprvičlennastopajo(53korenov): Kot prviindrugičlennastopajo(18korenov): Pregled korenovvoblikahprvegaindrugegačlenaantroponima Izkazalo se je, da so v slovenski toponimiji zakodirani številni antroponimi, številni zakodirani toponimiji slovenski v so da je, se Izkazalo dvočlen - 162 ugotovljenih bilo je toponimih izantroponimnih slovenskih V Samo kotdrugičlennastopajo (9korenov): *Dražigoj, , drago- (8) in straho- (1) in tvrd- (2), *Strašigoj, jьzby- (1), , beri- (1), (2), -sěm druži- (1), *Vlastigoj, -l’ub Silvo Torkar, *Bodidrag, (1) : (1) bra- nin- (1), *Trdobod, s členom *Bitogoj *Godovit, (1), vęče- *Hranigoj, bole- (1), kani- (1), (2) : (2) slavo- *Svetogoj (2) : (2) miro- draži- (2): so: -slavъ god- (3), (2), -bor počę- (1), straši- (1), *Zbigoj, Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski *Čadrag, (1), , *Bodigoj, *Gostobil, vele- (2), brani- (2), krěsi- (1), , gradi- (1), *L’utigoj (2),žit-(2):-žit(1). (3) : (3) bǫdi- (26), -slav *Grdoslav, *Šaligoj -drag (13), . Nekaj je tudi takšnih s členom s takšnih tudi je Nekaj *Židigoj. (31), -mir priby- (2), svaro- (1), *Grdodrag, -čajь sta *Branigoj, -sěmъ *Hotemož, vlad- , liho- (1), , byto- (3), *Mojgoj, *Trdogoj, grdo- (2), (5), -bǫd (2) : (2) stani- (2) : (2) něgo- goj- (2) : rati- (1), *Makoslav, sta *Dragočaj in (3), svęt- (1), *Hotedrag, , s členom s *Dobrosem in*L’ubisem, *Čagoj, vlasti- *L’utovid l’ut- čьsti- (1), *Počegoj *Trebegoj, (3) : (3) brato- hodi- (1), samo- (2), -goj *Čabrat, (4), (1), -stan sъdě- (1), (2), -něg (2), , s členom s *Župislav, *Čeligoj, (28), *Semičaj, s členom mak- (1), , volko- (2) in *Kanidrag, *Maločep čьrno- (1), , *Sebegoj, hotě- *Domažal, gosti- (4) : sebě- (6), *Veligoj (1) : (1) těho- (6) : (6) rad- (2), -brat šali- (1), *Čičigoj malo- (2), (5), , *Negostrij, dobro- (6), *Mojdrag, , hrani- (1), volče- *Stanigoj *Vidigoj skor- (1), -gost (4), trěb- (4), *Drago- (3), -rad (4) : (4) ča- -gojь na (5), -těh -dragъ: , -bǫdъ -mirъ *Do- moj- (1), , , 121 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

, : - ), Si- Mr- Mo- Dra- Dra- Rod- Žele- , , Glado- Desen- Sebetih Drago- *Sedra- Počeho Tihaboj, , Čabrače, Domžale, Lokmirce, Grosuplje, Vitomarci Sedraž, , Mišlje Žiganja vas , stanovniška Ljubija, *Mokronozi), , , Dobrna, *Krivoglavci Kosimerni dol, Dragovič, ( Vukomorje, Radoslavci Sanabor, Doslovče, Butoraj, (mtn), Litija Bratislavci , Dragomilo, , Godovič, , Hobovše, Hotemaže, (< Sodraževa Večeslavci , , Lastomerci Ljubljana, Čagona, , *Vidgojna *Dobrogojevo), , *Domaslavlje, Štemarje (mtn), , Mokronog ( Sebebrje Lipsenj, Dragomirje, Krivoglavice Vodiča vas, Vodiča Goselna vas, *Mьstomir, Braslovče Gasteraj, Radmožanci, Bratonečice Sneberje *Domamir, , Branoslavci Dragožiče, Limbarje, Segonje ): Ratež, , svojilni izantroponimski toponimi izantroponimski svojilni , Lasigovci Terbegovci Celestrina , -iči Strahomer, (< Drbogovje Tremerje, Boldraž, Magozd, *Lomonoše), Dragomer, Dobrteša vas, Smeriče, (2×), Limarja vas, (na *Krabonoše), Perdislovce Kotredež, Radgona, Bodislavci , *Dobromysl, ); Drabunaže, , Gastabil (orn), Radomerje, Jereslavec Sromlje, Trebija, , *Dražigojna vas), Smerče, Brengova, Stogovci , : , *Ladislav, Budganja vas, Dobrnež, Lemerje, . Lomanoše ( , Semislavče. Bodrež (2×), : Nomenj. Čadrg, Dragobaček, Kandrše, ( Grabonoš : ; Okoslavci Negastrn, Čagošče, , -ьn-: -jь: -ъ: Tomišelj, Radmirje, -yn’i -ov/-ev *Benislavci Družmirje, Segovci , , Ženčaj; Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji , Slagomerje, Ladigoj, Hranjigovci *Radmilje , Vižmarje; Lekmarje, (< *Pribygojevo Dragatuš, Todraž, Dobriša vas, *Lupoglavi), Radizel Očeslavci Čadraže, Hudimarje, Dragonja vas (< Ljubgojna, , , *Župislavci Dražgoše, Barislovci vas, Sebeborci, in svojilna imena Skomarje, *Godimir, , Torkar Silvo , Godemarci -jane: -ci: mes, priponsko obrazilo priponsko obrazilo (< *Židigojna vas); (orn), Slavisla vas priponsko obrazilo va, Prebkovje Ligojna, priponsko obrazilo priponsko bej, Žitara vas; gočajna, Tmara Obravnavana krajevna imena delimo glede na način nastanka na nastanka način na glede delimo imena krajevna Obravnavana draž, na Stanovniška imena so Stanovniška Najbolj produktivno skupino predstavljajo skupino produktivno Najbolj ci, žane), Višprije toponimi, ki so nastali kot kolektivni vzdevki ali pa s pluralizacijo priimkov, pluralizacijo s pa ali vzdevki kolektivni kot nastali so ki toponimi, nastalih iz vzdevkov: priponsko obrazilo Lipoglav ( Črnomelj, patronimična redka so patronimična Zelo imena ), Muhaber (*Muhoberi). Muhabran (*Muhobrani Drabosnje, Makovce draže, Parižlje, draže, ža vas, Kotmara vas, zlava vas, Hotemež, mošci, Zbigovci na (č) (d) (c) (b) 4.0 patronimična (a) 4.1 meriče, Limarče, *Maločepiče 4.3 (c) (a) 4.2 (b)

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 122 Kos 1911 = Franc Kos, Franc = 1911 Kos Höfler, Janez = 1986 Höfler Finžgar 1955/56 = Franc Saleški Finžgar, Vasi pišejo, Blaznik, Pavle = 1986–1989 Blaznik Viri zas. –zaselek srb. –srbski-a-o psl. –praslovanski-a-o okr. i.–okrajšanoime ok. –okoli nem. –nemški lok. –lokalno it. –italijanski apel. –apelativ tpn –toponim ptn –patronimik,patronimični orn –oronim mtn –mikrotoponim hpk –hipokoristik,hipokoristični hdn –hidronim atn –antroponim,antroponimski Krajšave Kos 1915 = Franc Kos, Franc = 1915 Kos (č) (c) (b) (a) 4.4 skem Štajerskemskonca16. stoletja št. 10,289–291. Slovenije II). roške do 1246) 3:1001–1100,Ljubljana:Leonovadružba, 1911. priponsko obrazilo bovec priponsko obrazilo mačij), Kozmerice, priponsko obrazilo priponsko Stražgonjca, Vodenice obrazilo priponsko Nekateri toponimi so nastali iz dvobesednih svojilnih imen s poenobesedenjem: 1246) 4:1101–1200,Ljubljana:Leonovadružba, 1915. Silvo Torkar, (hdn); Samotešnik (mtn); -a-o -a-o leta 1500 1–3, Maribor: Obzorja, 1986–1989 (Historična topografija Merigojca Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku ( srednjem v Slovencev zgodovino za Gradivo Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku ( srednjem v Slovencev zgodovino za Gradivo -ьcь: -akъ: Radomerščak. -ica: -ikъ: , Žimarice; , Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Sloven- in Kranjskem na kapel in cerkva popisi Trije -a-o Radgonica Bezgovnice Bitgovec Bitagojnik -a-o -a-o Slovenska Štajerska in jugoslovanskidelKo- (hdn), , (orn), , , Ljubljana:SAZU,1986. (2×), Samotorica Bregovnice Grdoslovec (ime kraške jame), Čegovnik Jezik in slovstvo 1 (1955/56), , Draboslovica, , Radoslovnik Sodražica, Hotedršica, (imeni do- (imeni Stagonce do leta do leta Rati - ,

123 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 : - - gradivo : SAZU : A–J, Ljublja Походження za Kranjsko do Kranjsko za 1–2, Ljubljana 1: Onomastica Slavo- . Jezik in slovstvo 10 Zbrani jezikoslovni spisi jezikoslovni Zbrani , Ljubljana: Mladinska knji- Mladinska Ljubljana: , , : Ljubljana Akademija zna- 2003 (Linguistica et philolo , Београд: Народна књига, 1986. Речник имена Бањског, Дечанског и slovenskih koroških krajevnih imen, krajevnih koroških slovenskih

: Založba ZRC, 1–2, Ljubljana: SAZU, Ljubljana: 1–2, imena vodna Slovenska , Нови Сад: Нови хрисовуљама, Дечанским у Имена i прикарпатських назв населених пунктiв Urbarji Slovenskega Primorja salzburške salzburške nadškofije , Ljubljana 1–2 , Žumberk in krajino Belo za Slovenska krajevna imena, krajevna Slovenska Ljubljana: Cankarjeva : manuale, Trst: Mladika, 1999. Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnik = : SAZU, 1975. Etimološki slovar slovenskega jezika Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem Eseji o slovenskem jeziku slovenskem o Eseji Historična topografija Slovenije: Prekmurje do leta 1500, leta do Prekmurje Slovenije: topografija Historična Urbarji Urbarji Urbarji Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji ( Slovenije topografijo historično za Gradivo . Furlan, Ljubljana ) 1–3, Ljubljana , Torkar Silvo Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja razvoj in trge kmetijske za RS Agencije imen ledinskih Datoteka Die slowenischenOrtsnamen in Kärnten: pisava, izgovarjava in naglas, Призренског властелинства у XIV веку українських карпатських (вiдантропонiмнi утворення), Київ: Наукова думка, 1991. germanica (Berlin) 5 (1970), 45–50. Филозофски факултет у Новом Саду, 1983. in ihrer Beziehung zu Apellativen und Personennamen, gica 6), 289–294.) ga, 1967. – Mladinska knjiga (zal.), 1976. na: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) (Dela razreda za filološke in literarne vede 9) 1956–1961 (Dela razreda za filološke in literarne vede Ponatis v: France Bezlaj, France v: (Ponatis 113–118. 3–4, št. (1965), 1, ur. Metka zbral, izbral in uredil Pavel Zdovc, Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut Celovcu, 1993 v I). Slovenije topografija (Historična 1982 založba, Pomurska Sobota: Murska leta 1500 (stanje 2003; elektronski vir). (stanje 2003; elektronski Italia Toponimi sloveni in = izpeljava ter sklanjatev in vezava SAZU, 1948–1954 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 2–3). urbarji za Slovenijo (Srednjeveški SAZU, 1948–1954 inštitut Milka Kosa, 1991. – ZRC SAZU, Zgodovinski Cankarjeve založbe). založba, 1985 (Leksikoni nosti in umetnosti, 1939 (Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1). urbarji za 1939 (Srednjeveški nosti in umetnosti, Hudaš – Demčuk 1991 = Михайло Л. Худаш – Марiя О. Демчук, Grković 1983 = Милица Грковић, Милица = 1983 Grković Grković 1986 = Милица Грковић, Bezlaj 1965 = France Bezlaj, Slovenski imenotvorni proces, Bezlaj, France = 1967 Bezlaj Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Górnowicz 1970 = Henryk Górnowicz, Slawische zweigliedrige Bewohnernamen Literatura Bezlaj, France = 1956–1961 Bezlaj Zelko 1982 = Ivan Zelko, Ivan = 1982 Zelko Kos 1991 = Dušan Kos, Dušan = 1991 Kos Kos 1975 = Milko Kos, Milko = 1975 Kos = LiAKZ Merkù 1999 = Pavle Merkù, SKI 1985 = Franc Jakopin idr., Zdovc 1993 = Pavel Zdovc, Kos 1939 = Milko Kos, Kos 1948–1954 = Milko Kos,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 124 etl – elj 906 = rg Mrej Fac Bza, lvnk krajevna Slovenska Bezlaj, France – Mertelj Drago = 1960/61 Bezlaj – Mertelj Merkù 2006 = Pavle Merkù, Merkù 1996 = Pavle Merkù, Merkù 1982 = Pavle Merkù, staropolskie, przydomki i przezwiska Dwuczłonowe Malec, Maria = 1974 Malec Malec, Maria = 1971 Malec Kronsteiner 1982 = Otto Kronsteiner, Kronsteiner 1975 = Otto Kronsteiner, Kranzmayer, Eberhard = 1956–1958 Kranzmayer Mader 1986 = Brigitta Mader, Lubaś 1971 = Władysław Lubaś, atn 97 Mln atn Zoeé lvnk oon mn v lvnkj to- slovenskej v mená osobné slovanské Zložené Majtán, Milan = 1997 Majtán Kelemina 1926 = Jakob Kelemina, Nove dulebske študije, Karpluk 1960 = dwuczłonowych imionach staropolskich O Karaś, Mieczysław = 1956 Karaś Ilešič 1933 = Svetozar Ilešič, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Kos 1886 = Franc Kos, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, starih pri imenih osebnih Ob Kos, Franc = 1886 Kos Košmrlj 1970 = Maja Košmrlj, Dvočlenska antroponima v antroponima Dvočlenska Košmrlj, Maja = 1970 Košmrlj Miklošič 1864 = Franz Miklosich, ilšč 80 = 1860 Miklošič imena na lologica 15). Furlan ka Trst: Mladika, v: 1406), Onomastica (Kraków)19(1974),191–229. two PolskiejAkademiiNauk,1971. Wydawnic – Ossolińskich im. narodowy Zakład idr.: Wrocław osobowych, Einleitung vonHeinzDieterPohl),Wien, Österreichische GesellschaftfürNamenforschung,1975. 1–2, Klagenfurt:VerlagdesGeschichtsvereinesfürKärnten,1956–1958. scowych zsufiksami-ci,-ovci,-inciitp.,Katowice:UniwersytetŚląski,1971. ponymii, Österreichischen AkademiederWissenschaften,1986. Akademii Nauk,1960. Polskiej Wydawnictwo – Ossolińskich imienia narodowy Zakład Kraków: – 260–281. miejscowych, nazwach w zachowanych ski vestnik narodopisje (Maribor)21(1926),57–75. imenih slovenske Wien im Slavischen Bezlaj, Silvo Torkar, , 1860. , v:OnomasticaJugoslavica Jezik inslovstvo 1886,107–151. Onomastica (Kraków)42(1997),95–128. Maria Karpluk, Zbornik : po -jane: – (Ljubljana)9(1933),3–94. rn Miklosich, Franz Torkar, Ljubljana Torkar, Silvo , Wien 1996, 451–455. Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski , Ljubljana spomeniki, Brižinski seminarski , 1864. Slovenski priimki na zahodni meji, Trst: Mladika, 1982. Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (1307– Budowa morfologiczna staropolskich złożonych imion złożonych staropolskich morfologiczna Budowa Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu , ur. Met- Die Alpenslawen in der Steiermark, Wien: Verlag der 6(1960/61),št.6,187–192;7, 220–225. Słowiańskie imiona kobiece Słowotwórstwo południowosłowiańskich nazw miej Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen i Blug e saice Personennamen, slavischen der Bildung Die

Die slowenischen Namen Kärntens, miteiner Die alpenslawischen Personennamen , Wien: nalogi (Ljubljana : Založba ZRC, 2006 (Linguistica et phi- et (Linguistica 2006 ZRC, Založba :

Draga Mertlja priredil za tisk France tisk za priredil Mertlja Draga 3 Kaó) (1956), 2 (Kraków) Onomastica 1982. ) 2,102–117. rsaebc vn Kärnten von Ortsnamenbuch : SAZU – Založba ZRC – Založba – SAZU : Časopis za zgodovino in , Wrocław – Warszawa slovenskih krajevnih slovenskih Letopis Matice Letopis Geograf-

125 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

- - - - - 2, 1, -jь, I–II, konzo- schung Etnolog (Ljubljana) 7 Etnolog (Ljubljana) 3 (Ljubljana) 2, 30–63. Македонска ојконимија Časopis za slovenski jezik, knji Appellativen aus Appellativen Ortsnamen Appellativen Appellativen aus Ortsnamen ěd, 1964. , Berlin: Akademie-Verlag, 1978. Četrta jugoslovanska onomastična konfe Slawische Personennamen in mittelalter slavischen slavischen Tvoření nejstarších českých osobních jmen, Słowiańskie nazwy miejscowe z sufiksem Die Die Kärnten: deutsche und slowenische Namen = - Ko Staročeská osobní jména a naše příjmení, Praha: Historična gramatika slovenskega jezika 2: Onomastica Jugoslavica (Ljubljana) 5 (1926), 1–14. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji Onomastica (Kraków) 38 (1993), 5–19. Carinthia I (Klagenfurt) 82 (1892), 106–115, 150–157, 179–187; 83 , 1874. , 1872. , Torkar Silvo tje Muzejskega društva za Kranjsko 3 (1893), 8–13, 47–53, 94–101, Скопје: Метаморфоза, 1995–1997. Nakladatelství Československé akademie v na: Modrijan – Založba ZRC, 2009. (1934), 51–87. (1929), 179–195. ževnost in zgodovino lichen Quellen zur deutschen Geschichte czlonowych nazwach osobowych, złożonych, Wrocław: Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego, 1983. Wrocław: Wydawnictwo renca, Ljubljana: SAZU, 1981, 471–477. , Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. nantizem, Ljubljana: Učiteljska v: cowym słoweńskim, Izves 140–148. Carinthia I (Klagenfurt) 83 (1893), 83–91, 154–161, 185–191 (nadaljevanje enote Scheinigg 1892). namen, (1893), 104–111, 154–159, 185–190. 28 (2000), zv. 2–3, Wien: Praesens – Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach XIX). 2000 (Studia Carinthiaca –Wien/Dunaj: Hermagoras/Mohorjeva, roška: slovenska in nemška imena: kommentiertes zweisprachiges Verzeichniszweisprachiges kommentiertes imena: nemška in slovenska roška: Namenfor Österreichische = Gewässernamen und Berg- Siedlungs-, der Brno: Vydavatelství Masarykovy univerzity, 1998. Masarykovy Brno: Vydavatelství Wien Wien Svoboda 1964 = Jan Svoboda, Snoj 2009 = Marko Snoj, Stankovska 1995–1997 = Љубица Станковска, Skok 1934 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike II, Skok 1929 = Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike, Skok 1926 = Petar Skok, Toponomastički prilozi, Rymut 1981 = Kazimierz Rymut, Warstwy chronologiczne w słowiańskich dwu- Rymut 1993 = Kazimierz Rymut, Zasób leksemów w prasłowiańskich imionach Rospond 1970 = Stanisław Rospond, O derywacji fleksyjnej w nazewnictwie miejs nazewnictwie w fleksyjnej derywacji O Rospond, Stanisław = 1970 Rospond Rospond 1983 = Stanisław Rospond, Scheinigg 1893 = Johann Scheinigg, Slovenska osebna imena v starih listinah, Personennamen, aus Ortsnamen Slovenische Scheinigg, Johann = 1893b Scheinigg Schlimpert 1978 = Gerhard Schlimpert, Scheinigg 1892–1893 = Johann Scheinigg, Slovenische Ortsnamen aus Personen- Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Pohl 2000 = Heinz Dieter Pohl, Pleskalová Pleskalová 1998 = Jana Pleskalová, Miklošič 1874 = Franz Miklosich, Miklošič Miklošič 1872 = Franz Miklosich,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 126 Torkar 2007 = Silvo Torkar, Silvo = 2007 Torkar Torkar 2009 = Silvo Torkar, Silvo = 2009 Torkar Torkar, Silvo = 2008 Torkar Праславянская Топоров, Н. Владимир = 1993 Toporov Taszycki, Witold = 1925 Taszycki okr 00 Slo Torkar, Silvo = 2010 Torkar Torkar 2012a = Silvo Torkar, Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen, zemljepisnih slovenskih Razpoznavanje Torkar, Silvo = 2012a Torkar teej 96 Krl teej Rzaa etrh rjvi ie p slovenskem po imen krajevnih nekterih Razlaga Štrekelj, Karel = 1906 Štrekelj imena, osobnih slovenskih najstarijih Značenje Šimundić, Mate = 1973 Šimundić Stankovska 2002 = Љубица Станковска, Torkar 2012b = Silvo Torkar, Kontinuiteta slovenstva v luči onomastike, v: Zaimov 1967 = Йордан Заимов, Васильев, Л. Валерий = 2005 Vasiljev Trubačov 1988 = Олег Н. Трубачев, amv 95 = 1975 Zaimov Заимов, Йордан = 1973 Zaimov Ljubljana, Biljana,FoliaonomasticaC antroponimih v slovenskih zemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Ljubija, (jezikovnozgodovinski vidik), (jezikovnozgodovinski antroponimov, Москва: Наука, XI народов: славянских фольклор и (элемент имен собственных dawnictwo PolskiejAkademiiNauk,1958 Kraków: – Wrocław onomastyka, v: ponatis 1925, ków, številka 2010. (Tipkopis.) Ljubljana, standardizacija, in rekonstrukcija identifikacija, antroponimov: Štajerju 1, Časopis zazgodovinoinnarodopisje(Maribor)n. v.5(1973),14–46. топонимија, Прилеп:Институтзастарословенскакултура,2002. stična revija – Новгородскиймежрегиональныйинститутобщественн ых наук,2005. земли, Великий Новгород: Новгородский государственный университет О. Трубачев, Москва:Наука,1988,3–16 СССР АН член-корреспондент ред. отв. 1985, трудов научных славянских словаре ском kongres, 2012,93–104. ci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov (Kraków) 20(1975),169–230. атлас), ономастичен Славянския към (принос топонимия Издателство наБългарската АкадемиянаНауките,1973. София: ИздателствонаБългарскатаАкадемияНауките, 1967. полуостров: проучване на жителските имена в българската топонимия, Silvo Torkar, , 411–419. Časopis zazgodovinoinnarodopisje(Maribor)3(1906),41–64. Дулни ин иеа българската в имена лични Двучленни Заимов, Йордан 60(2012),693–707. Slavistična revija 1993, 3–118. Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji vslovenski antroponimi slovanski Dvočlenski Witold Taszycki, Witold O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih slovanskih prepoznanih napačno ali neprepoznanih O Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih iz nastala imena, zemljepisna Slovenska Flektivna derivacija v slovenskih krajevnih imenih krajevnih slovenskih v derivacija Flektivna vra lvnkh eleinh mn z slovanskih iz imen zemljepisnih slovenskih Tvorba Заселване на българските славяни на Балканския пуски 1–13, выпуски языков, ј, София: -јь, с имена географски Български Najdawniejsze polskie imiona osobowe, Kra- imiona polskie Najdawniejsze Праславянска ономастика в , v: *mir-), Slavistična revija Slavistična 56(2008),kongresnaštevilka,17–29. Zakład narodowy im. Ossolińskich – Wy- – Ossolińskich im. narodowy Zakład Архаическая топонимия Hовгородской топонимия Архаическая Суфиксите roatica Mеждународный съeзд славистов , съeзд Mеждународный . История, культура, История, Rozprawy i studia polonistyczne studia i Rozprawy . , Ljubljana: Svetovni slovenski ( Zagreb) -jь, = (2009) 56–57 -ьjь, : сборник Этимология: культура 16(2007),257–273. -ъ во македонската этимологиче-

этнография Onomastica Trubarjeva зеркале в Sloven Slavi Н. I: - - 127 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1

(5), -rad/ -stryj liho-, beri-, *Kriv- ( (2), god- -l’ub/l’ub- Ratibovec -stan/stani- , Mokronog Beni-, krivo-, -vid/vid- *Mokronozi), župi-. straho-/straši-, samo- (2), (2), (2), -čęp krěsi-, živo-, skor-, dobro- (6), byto- (3), Krivoglavice kani-, Mokronog ( žьdi-, rati-, , etc. (6 names). (6 etc. Semislavče, priby- (2), (2), (2), brani- -sěm/sěmi- (5), (23), -drag/drago-/draži- -žal, jьzby-, počę-, -čaj/ča- (6), *Krabonoše), -mǫž (2), , etc. (27 names); zělo-, Doslovče, -nos, jaro-, (3), (3), -žit/žit- *Lomonoše), , Čagona, etc. (15 names); -bor/bori-/bra- (4), Grdoslovec (karst speleonym), vęče-, -nog, mysl’/mysl’- (5), *Postoj or names with negation of the type , Butoraj, etc. (55 names); moj- (2), hrani-, (28), -slav/slav- -těh/těh- (6), (3), (3), želi- possessive toponyms formed from anthrop- Summary Grabonoš ( (5), -tvor, , Bratislavci trěb- (4), nino-, vyše- (2), and with a frequency of one Lomanoše ( hodi-, hotě- -mil (2), tvoj-, ) are very rare: very are -iči) (hydronym), mьst-, gradi-, -tuh, (30), -goj/goj- Dvočlenski slovanski antroponimi v slovenski toponimiji , Bodislavci -gost/gost- (8), vlasti- (2), (3), (3), vьlk-/volče- ), etc. (4 names); : Brengova, Drbogovje (< *Dobrogojevo -něg/něg- (4), malo- (2), *Lupoglavi), šali-, mokro-, Bitgovec druži-, : Nomenj. (33), mir- -brat/brato- (5), vele- (2), mak-, -ьcь: sъdě-, (3), (3), vlad- , Torkar Silvo čьsti-, l’ut- (4), -glav (2), -mir/ Two-Element Slavic Anthroponyms in Slovenian Toponymy in Slovenian Slavic Anthroponyms Two-Element Lipoglav ( -bd/bd- (8), ), svęt-, lupo-, -byl, These place names are divided with regard to how they were formed into The demonymic names are: in -ci: Barislovci , etc. (22 names); in -jane: Čadraže, Čagošče, Dragožiče toponyms that were formed as collective epithets or through pluralization of The most productive group is suffix -jь: Bodrež (2), Braslovče (in names Patronymic suffix -ov/-ev Among these geographical names, there appear anthroponyms with the follow- suffix -ъ: Čadrg, Dragomilo, Magozd, etc. (14 names); suffix -yn’i suffix -ьn-: Budganja vas, Celestrina suffix -akъ: Radomerščak. Some toponyms were created from two-word possessive names through suffix -ica: Draboslovica, Hotedršica, Sodražica, etc. (13 names); suffix -ikъ: Bitagojnik (oronym), Samotešnik (microtoponym), etc. (4 names); suffix tvrd- (2), sebě- (6), (3), (3), stoj- (2), names. demonymic, patronymic, and possessive (a) (b) (c) surnames formed from epithets are: (3), bol’e-, grdo- (2), onyms: (a) lomo-, svaro-, oglavci ). Muhabran (*Muhobrani), Muhaber (*Muhoberi doma- (4), (b) Among Slovenian toponyms formed from anthroponyms, 162 two-element Slavic anthroponyms have been found (including seven epithets of the type but without prefixed names of the type *Nerad), of which 118 are place names (102 in Slovenia, fourteen in Austria, two in Italy), as well as six oronyms, two hydronyms, eighteen hamlets, sixteen in the renamed settlements, and two in oeconyms. names of former or roots: ing rad- (9), (6), (d) (e) (c) (hydronym); (d) univerbation: (a) (b) (c)

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 1 128