doi:10.5474/geologija.2008.017 GEOLOGIJA 51/2, 161-168, Ljubljana 2008

Serpulidni ~rv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gra~i{}u v Istri, Hrva{ka

The serpulid worm Rotularia spirulaea from beds near Gra~i{}e in Istria, Croatia

Vasja MIKUŽ

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana; e-mail: vasja.mikuz�ntf.uni-lj.si

Klju~ne besede: serpulidi, Rotularia, Polychaeta, fli{, eocen, Gra~i{}e, Istra, Hrva{ka Key words: serpulid worms, Rotularia, , flysch, Eocene, Gra~i{}e, Istria, Croatia

Izvle~ek

V prispevku so predstavljeni nekateri izbrani primerki sedentarnih polihetov vrste Rotularia spirulaea (La- marck, 1818), ki so najdeni v srednjeeocenskih – lutetijskih apnen~evih bre~ah in konglomeratih oziroma olisto- stromi, v profilu pod zaselkom Gra~i{}e blizu Pazina v Istri na Hrva{kem. Primerki so redki, razli~nih oblik in ve- likosti ter nastopajo skupaj s {tevilnimi numulitinami, koralami, mehkužci, iglokožci, mahovnjaki, litotamnijami in drugimi fosilnimi ostanki. Omenjene kamnine in njihova vsebina so sestavni deli istrskih paleogenskih bazenov oziroma Pazinskega fli{nega bazena.

Abstract

In paper several selected specimens of sedentary Polychaetes of species Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818) are presented. They were found in Middel Eocene – Lutetian calcareous breccias and conglomerates, respectively oli- stostromes, below the village of Gra~i{}e near Pazin in Istria (Croatia). The rare individuals are of various shapes and sizes, and they occur among numerous nummulitines, corals, molluscs, echinoderms, bryozoans, lithothamnias and other fossil remains. The mentioned rocks and their contents are constituting parts of the Istrian Paleogene basins, in this istance of the Pazin flysch basin.

Uvod Paleontolo{ki del

V Istri poteka v smeri od severozahoda proti Sistematika po: ANDERSON (1998), MÜLLER (1980) jugovzhodu dobrih 20 km {irok pas paleogenskih in SCHMIDT (1955) skladov, ki sestojijo pretežno iz fli{nih kamnin, laporastih apnencev in apnencev. Znotraj obse- Phylum Annelida žnih in debelih profilov fli{a so eocenski – lutetij- Classis Polychaeta ski apnen~evi bazalni debelozrnati klastiti, bre~e »Cladus« Palpata in konglomerati, v katerih je veliko ostankov »Cladus« numulitin in drugih zelo razli~nih fosilnih orga- »Cladus« nizmov. Ve~ji izdanki teh bre~ in konglomeratov Familia Burmeister, 1837 so v profilih v bližnji in {ir{i okolici Gra~i{}a Subfamilia Spirorbinae Chamberlin, 1919 (slika 1). Raziskovani profili so tudi ob cesti neka- ko na sredini poti med Pazinom in Pi}nom v Istri. Genus Rotularia Defrance, 1827 To obmo~je obiskujemo in pregledujemo že {tiri desetletja. V tem ~asu smo zbrali tudi zadovoljivo MÜLLER (1980, 442) pi{e, da je rod Rotularia ži- {tevilo hi{ic polihetov za primerno raziskavo in vel od zgornje krede do eocena. V eocenu je do- dolo~itev njihove taksonomske pripadnosti. Na- segel svojo najve~jo raz{irjenost. Hi{ice rotularij {li smo le planispiralno zavite hi{ice, ki pripadajo lahko zamenjamo s hi{icami nekaterih polžev in polihetu ene vrste Rotularia spirulaea, ki je naj- skafopodov. Prav to so storili raziskovalci KARAG- dena v {tevilnih deželah Mediterana ter severno JULEVA (1964, 143), ZELINSKAJA et al. (1968, 32) in in vzhodno od tod, torej na obmo~ju nekdanjega KECSKEMÉTI-KÖRMENDY (1980, 46), ki so hi{ice po- Tetidinega sedimentacijskega prostora. lihetov uvrstili med polže k družini .

geologija 51_2 koncna.indd 161 15.12.2008 13:17:02 162 Vasja Miku`

Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818) Tab. 1, sl. 1–12; sl. 2

1820 Serpulites nummularius – SCHLOTHEIM, 97, Taf. 29, Fig. 11 1848 Serpula spirulaea Lam. – D’ARCHIAC, 452 1863 Serpula spirulaea Lmk. – SCHAFHÄUTL, Taf. 53, Figs. 1a–c, 2a–c 1895 S. (Rotularia Defr.) spirulaea Lam. – ZITTEL, 205, Fig. 404 h 1901 Serpula (Rotularia) spirulaea Lam. – OPPEN- HEIM, 277, Taf. 18, Fig. 15 1906 Serpula spirulaea Lam. – FELIX, 96, Fig. 250 1909 Serpula (Rotularia) spirulaea Lamarck – TO- NIOLO, 256 1918 Serpula spirulaea Lam. – TOULA, 426, Taf. 25, Fig. 32 1949 Serpula spirulea – PETKOVI}, 156, Tab. 26b, sl. 1 1952 Serpula spirulaea Lamarck – ROGER, 184, Fig. 21 1955 Rotularia spirulaea (Lamarck) – SCHMIDT, 75, Taf. 8, Figs. 15–19 1957 Serpula spirulaea Lam. – PETKOVI}, 237, Tab. 42, sl. 2 1964 Burtinella spirulaea (Lamarck) – KARAGJU- LEVA, 143, Tabl. 41, Figs. 11a–11b Slika 1. Geografski položaj najdi{~a Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, Hrva{ka 1964 Serpula (Rotularia) spirulaea – KOCHANSKY- Figure 1. Geographical position of find place Gra~i{}e near DEVIDÉ, 198, Fig. 261 Pazin in Istria, Croatia 1968 Vermetus spiruleus (Lamarck, 1802) – ZE- LINSKAJA, KULI~ENKO, MAKARENKO & SORO~AN, Zelo opazna je razlika v strukturi njihovih sten, 32 ki se lepo vidi v pre~nih in vzdolžnih prerezih hi- 1980 Tubulostium spirulaeum (Lamarck), 1818 {ic. Pri serpulah je v ekvatorialnem prerezu vidna – KECSKEMÉTI-KÖRMENDY, 46, 155, Táb. 13, paraboli~na do po{evna tekstura (sl. 2), pri pol- Figs. 1–11 žih vzporedna v notranjem in pre~na na zunanjem 1988 Rotularia spirulaea (Lamarck) – HAGN & delu stene. V pre~nem prerezu imajo hi{ice serpul SCHMID, 62, Taf. 9 na zunanji in notranji strani koncentri~no prirast, 1990 Tubulostium spirulaeum (Lam.) – MALARODA, pri polžih je na notranji strani koncentri~na pri- 219, Fig. 248 a1–a2 rast, na zunanji pa radialna. Razlika je tudi v de- 1992 Rotularia spirulaea (Lam.) – HAGN, DARGA & belinah notranjih strani stene hi{ic, pri serpulah SCHMID, 144, Taf. 33 je notranji del stene tanek, pri polžih je debelej{i. 1996 Rotularia spirulae (Lamarck) – MOOSLEITNER, Tudi premer oziroma volumen cevi je pri serpulah Tafel Paz 2, Fig. 9 nekoliko ve~ji kot pri polžih. Vse omenjene raz- 1998 Rotularia spirulea (Lamarck) – SCHULTZ, 24, like v strukturi stene hi{ic serpul, polžev in ska- Taf. 4, Fig. 1 fopodov so lepo prikazane v delu SCHMIDTA (1955, 2000 Serpula spirulaea Lamarck – KLEPA~, 257– Taf. 1, Figs. 1–14) in MÜLLERJA (1980, 436, Tab. 6). 258 Nekatere novej{e taksonomske enote so povzete 2003 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818) – KLE- po ANDERSON (1998). PA~, 504–505, Figs. 146 A–C Polihetna rodova, fosilni Rotularia in recentni Spirorbis sta iz iste družine – Serpulidae. Hi{ice Material: Primerki v profilih pri Gra~i{}u niso rodu Spirorbis so v marsi~em podobne hi{icam pogostni in ve~inoma so po{kodovani. Zelo pored- fosilnega rodu. Po podatkih, ki jih najdemo v delu koma najdemo bolje ohranjene primerke, v celoti RUPERT & BARNES (1994, 526) živijo primerki rodu ohranjenih in nepo{kodovanih ni. V raziskavo je Spirorbis pritrjeni na razli~ne podlage. WALKER & vklju~enih in izmerjenih 30 primerkov. WARD (1995, 40) predstavljata iz »londonskih glin« spodnjeeocensko vrsto Rotularia bognoriensis Opis: Njihova hi{ica je planispiralno zavita cev, (Mantell), ki je prav tako podobna vrsti Rotularia ki sestoji iz karbonatov, kalcita in aragonita. Mlaj- spirulaea. Nadalje navajata, da primerki omenje- {i deli cevi v veliki meri prekrivajo starej{e odse- ne angle{ke vrste niso bili pritrjeni, temve~ prosto ke cevi. Cev je v sredini oziroma preseku okrogla leže~i na pe{~enem in plitvem morskem dnu. (tab. 1, sl. 12), na zunanji strani ovalna do splo- {~ena. Najmlaj{i del hi{ice z ustjem se odvije v kratko in ravno cev (tab. 1, sl. 1–3). Ta izravnani del cevi je obi~ajno odlomljen, zato izgleda, da je njihova hi{ica v celoti zavita (tab. 1, sl. 4–6).

geologija 51_2 koncna.indd 162 15.12.2008 13:17:03 Serpulidni ~rv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gra~i{}u v Istri, Hrva{ka 163

Zunanji rob hi{ice ima za{iljen spiralni greben. numulitin, morskih ježkov in mehkužcev. TARA- Osrednji del hi{ice je poglobljen z obeh strani, MELLI (1874, 5) omenja srednjeeocenske numulitne vendar je zgornji konkavni bolj, spodnji konvek- konglomerate v okolici Buzeta, Grdosela, Pi}na, sni manj. Na povr{ini hi{ice so opazne tanke pri- Labina in Plomina. V teh konglomeratnih hori- rastnice, ozki zažetki in manj{e ali ve~je odebe- zontih je veliko morskih ježkov in ostankov ane- litve. Osrednji del konveksne strani je ponavadi lidov vrste Rotularia spirulaea. SCHUBERT (1905, po{kodovan oziroma odlomljen. Najverjetneje so 179) v seznamu istrskih fosilnih ostankov ome- bile hi{ice s konveksno stranjo pritrjene na pod- nja tudi najdbe vrste Serpula spirulaea Leym. iz lago, zato so osrednji deli praviloma po{kodova- Nugle, Grdosela in Gra~i{}a. MANEK (1905 a, 218) ni, ker so bile hi{ice kasneje odtrgane od podlage poro~a o najdbah serpul in bolj konkretno (1905 (tab. 1, sl. 1b-8b). V ekvatorialnem prerezu se lepo b, 352), da so v konglomeratih ob cesti Ro~ – Bu- vidi za polihete zna~ilna paraboli~na ali po{evna zet na{li tudi primerke vrste Serpula spirulaea. tekstura stene njihovih hi{ic (sl. 2). TONIOLO (1909, 256) pi{e, da je ta vrsta v Istri zelo pogostna v okolici Ro~a in da jo najdemo v {te- Dimenzije (Sizes): vilnih najdi{~ih: Žuli}i, Kotli, Glistonija, Buljav- Premer hi{ic (Diameter of shells) = 12–18 mm ci, najve~ pa v okolici krajev Brul, Osoj, Staraj Vi{ina ali debelina hi{ic (Height or thickness of in drugod. SACCO (1924, 20–23) na{teva {tevilne shells) = 4–5 mm fosilne ostanke iz okolice Ro~a, Pazina, Gra~i{}a in Labina. SCHMIDT (1955, 78) jo omenja iz sred- njeeocenskih skladov v okolici Labina, Krapnja in Buzeta. {IKI} (1963, 331) navaja ostanke vrste Serpula spirulaea Lamarck iz eocenskih skladov najdi{~ Lindar in Berteti}i v okolici Pazina. KOC- HANSKY-DEVIDÉ (1964, 198) predstavlja primerek serpule iz eocenskih skladov v okolici Ra{e. Na- dalje pi{e, da je med »~rvi« pogostna in zna~ilna Rotularia spirulaea. POL{AK & [IKI} (1973, 26) na- {tevata makrofavno iz Pazinskega obmo~ja, med njo omenjata tudi vrsto Serpula spirulaea. Iz oko- lice Gra~i{}a omenjajo ostanke serpulid HAGN et al. (1979, G187). MOOSLEITNER (1996, Taf. Paz 2) iz najdi{~a Paz predstavlja primerek vrste Rotularia spirulaea, katerega hi{ica ima premer 24 mm in sodi med ve~je primerke. KLEPA~ (2003, 504) pi{e, da je vrsta Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818) zelo pogostna v eocenskih sedimentih Istre, naj- dena pa je tudi na Krku in Hrva{kem primorju.

Stratigrafska in geografska raz{irjenost rotularij zunaj Istre

TARAMELLI (1869, 11–12) omenja laporaste ap- nence z vrsto Rotularia spirulaea, v katerih je najve~ eocenskih morskih ježkov tako v Bene~iji (Veneto) kot tudi v Furlaniji (Friuli). Isti avtor na- Slika 2. Ekvatorialni prerez hi{ice oziroma vzdolžni prerez daljuje, da so podobne razmere tudi pri Biarritzu spiralno zavite cevi eocenskega poliheta vrste Rotularia spiru- v Franciji in Ybergu v {vici ter Kressenbergu na laea (Lamarck, 1818) s paraboli~no in po{evno teksturo. Gra- Bavarskem. ZITTEL (1895, 205) omenja ostanke te ~i{}e pri Pazinu v Istri, x 5,7 vrste iz eocenskih skladov Monte Berici pri Vi- Figure 2. Equatorial section of test or longitudinal section of spiral coiled tube of the Eocene polychaetes Rotularia spiru- cenzi. OPPENHEIM (1901, 277) pi{e, da so jo na{li v laea (Lamarck, 1818) with parabolic and oblique texture. eocenskih skladih Veneta, kjer je ve~ najdi{~. Iz Gra~i{}e near Pazin in Istria, x 5,7 istega obmo~ja jo omenja tudi FELIX (1906, 96). TO- Fotografije (Photos): Marijan Grm NIOLO (1909, 256) omenja {tevilna najdi{~a iz Istre in {e poro~a (1909, 244), da je vrsta registrirana v skladih od spodnjega do zgornjega eocena, pred- Najdi{~a rotularij v Istri vsem pa je pogostna v lutetijskih plasteh. REME{ (1912, 215) omenja vrsto Serpula (Rotularia) spi- Primerki vrste Rotularia spirulaea so v Istri rulaea Lam. iz okolice Nove Ba{ke na Krku. VOGL najdeni na {tevilnih krajih. O raz{irjenosti vrste (1912, 89) omenja primerek vrste Serpula spiru- in o njenih najdi{~ih poro~ajo predvsem nasled- laea Leym. iz Drvenika na Hrva{kem. Zanimivo nji avtorji. STACHE (1864, 87–89) omenja ostanke in prav neverjetno je, da DAINELLI (1915) iz eocen- vrste Serpula spirulaea Leym. iz istrskih najdi{~ skih skladov Furlanije ne omenja nobenih najdb Nugla, Gra~i{}e in Grdoselo. STACHE (1864, 109) vrste Rotularia spirulaea, ~eprav opisuje kar de- pi{e, da so jih na{li tudi na obmo~ju, ki leži juž- set razli~nih serpulidnih oblik. TOULA (1918, 419) no od Labina. Najdbe serpul povezuje z najdbami jo omenja iz zgornjeeocenskih skladov najdi{~

geologija 51_2 koncna.indd 163 15.12.2008 13:17:05 164 Vasja Miku`

Priabona in Grancona v Italiji. MATOU{EK (1925/ Ankare, v pokrajini Anatolija v Tur~iji (SCHAUB; 26, 94-95) vrsto Serpula spirulea Lam omenja v 1981, 68). seznamu najdenih fosilnih ostankov iz Jurandvo- ra na Krku. CUVILLIER (1930, 277) poro~a o naj- Ostanki eocenskih polihetov v Sloveniji dbah primerkov vrste Serpula spirulaea Lamarck iz srednjeeocenskih skladov Mokattam v Egiptu. STACHE (1859, 318) omenja iz {ir{e okolice ROGER (1952, 184) jo navaja iz zgornjeeocenskih Vrem{~ice in Ilirske Bistrice tudi cevaste ostan- plasti najdi{~a Dax v Franciji. PETKOVI} (1957, ke rodu Serpula. RAMOV{ (1974, 137) pi{e tudi o 243) iz zgornjeeocenskih skladov Makedonije tudi vrsti Serpula spirulaea in {e navaja, da je vodil- omenja vrsto Serpula spirulaea. {IKI} (1963, 331) na za zgornji eocen. Iz na{ih krajev je ne omenja. navaja ostanke vrste Serpula spirulaea Lamarck PAV{I~ (2003, tab. G) predstavlja primerke eocen- iz eocenskih skladov Istre ter iz Murvenice na skih mnogo{~etincev iz Slovenije, in sicer cevke iz otoku Krku. KARAGJULEVA (1964, 143) jo opisuje okolice Strunjana (sl. 1) ter ekvatorialni in pre~ni iz spodnje do zgornjeeocenskih skladov Bolga- presek hi{ice rodu Spirorbis iz obmo~ja med za- rije, omenja pa {e najdbe s Krima v Ukrajini in selkoma Uhanje in Klju~ (sl. 2). Gospod Stanislav Armenije. ZELINSKAJA et al. (1968, 32) jo omenjajo Ba~ar iz Ajdov{~ine, mi je pred nekaj leti prinesel iz srednje in zgornjeeocenskih skladov Ukrajine. primerke serpul, ki jih je na{el na obmo~ju med KECSKEMÉTI-KÖRMENDY (1980, 46) pi{e, da so ostan- Lokavcem in Brodom, severno od Ajdov{~ine v ke serpul na{li v eocenskih skladih Madžarske. Vipavski dolini. Nekateri primerki nedvomno SCHULTZ (1998, 24) vrsto omenja iz bartonijskih pripadajo vrsti Rotularia spirulaea le, da so pri- skladov iz najdi{~a Bruderndorf v Avstriji. HAGN merki nekoliko manj{i od istrskih. Material {e ni & SCHMID (1988, 62) jo predstavljata iz eocenskih zadovoljivo raziskan, prevladujejo planispiralno lutetijskih skladov severnega helvetika oziroma zavite rotularije, opazili smo tudi primerek s tro- iz srednjega dela »Adelholzener Schichten« naj- hospiralno zavito cevjo, ki najverjetneje pripada di{~a Kirchberg na Bavarskem. HAGN et al. (1992, rodu Spirorbis? MIKUŽ & ^VOROVI} (2004, 125), ki 144) predstavljajo primerek anelida, ki je iz lu- sta raziskovala makrofavno v okolici Kuteževega tetijskih skladov oziroma »Obere Adelholzener in Trp~an omenjata tudi ostanke mnogo{~etincev, Schichten« najdi{~a Höllgraben bei Adelholzen ki najverjetneje pripadajo družini Serpulidae. na Bavarskem. Iz spodnjeeocenskih skladov ju- žnega dela Pirenejev v {paniji omenja ostanke serpul MARTINIUS (1995, 8, 12). Zaklju~ki Najbolj popolno {tudijo o terciarnih polihetih, podprto z zelo {tevilnimi referencami je napisal V eocenskih skladih v okolici Gra~i{}a blizu SCHMIDT (1955), ki med obsežno vsebino omenja Pazina v Istri so ostanki polihetov vrste Rotula- tudi stratigrafsko in geografsko raz{irjenost vrste ria spirulaea razmeroma redki. Ve~ina primerkov Rotularia spirulaea. Primerki opisane vrste so bili je bolj ali manj po{kodovanih (tab. 1, sl. 3–8), le ugotovljeni v srednje in zgornjeeocenskih skladih redki so bolje ohranjeni (tab. 1, sl. 1–2), celotnih Avstrije, v spodnje do zgornjeeocenskih skladih hi{ic ni. Ostanki rotularij so najdeni ve~inoma v Nem~ije, Francije, Italije, v srednjeeocenskih pla- fli{nem konglomeratu z apnen~evimi prodniki, v steh Istre in v zgornjeeocenskih v najdi{~ih Ba{ka katerih so {tevilne numulitine, korale, kamena je- na Krku, Bribir, Vinodol in Drvenik na Hrva{kem. dra mehkužcev, bodice in korone morskih ježkov, Na{li so jo tudi v srednjeeocenskih skladih Ro- hi{ice polihetov in drugi ostanki najrazli~nej{ih munije. MALARODA (1990, 219) pi{e, da je Rotula- morskih organizmov. Pri ve~ini primerkov rotu- ria spirulaea zna~ilna za ves mediteranski eocen, larij je osrednji del konveksne strani hi{ice po- posebej pogostna je v priabonijskih plasteh v {kodovan oziroma odlomljen (tab. 1, sl. 1b–8b). okolici Verone. Je tudi lahko razpoznavna celo v Mislimo, da so bili primerki vrste Rotularia spi- prerezih. KLEPA~ (2000, 257) omenja anelide vrste rulaea pritrjeni na dolo~eno bolj trdo podlago, od Serpula spirulaea Lamarck iz eocenskih skladov katere so bili kasneje odtrgani, na kar kažejo prav otoka Krka. KLEPA~ (2003, 504) navaja, da je ta po{kodbe hi{ic v osrednjih konveksnih delih tako, vrsta zelo pogostna v eocenskih skladih Istre in da za~etni najstarej{i deli cevi manjkajo. Ponava- Hrva{kega primorja, sicer pa je ugotovljena v Ita- di je odlomljen tudi najmlaj{i izravnani del cevi, liji, Franciji, {vici in na Madžarskem. Na otoku ki je najbolj dovzeten za po{kodbe. Krku je najdena v {tevilnih najdi{~ih v horizontu Oblikovanost in povr{ina spiralno zavite hi{i- od zgornjega cuisija do spodnjega lutetija. FO˝ ZY ce je razli~na, nekateri primerki imajo bolj glad- & SZENTE (2007, 234) predstavljata ve~ primerkov ko povr{ino in so bolj nabreklega videza (tab. 1, rodu Rotularia iz eocenskih skladov Madžarske. sl. 1–3), drugi so bolj plo{~ati in imajo na sredini Prof. Rajko Pavlovec mi je posredoval prime- zavoja dodano plitvo ali globoko spiralno brazdo rek anelida vrste Rotularia spirulaea iz najdi{~a (tab. 1, sl. 4, 6, 8). Tak{na morfolo{ka raznolikost Gibret pri kraju Montfort v južni Franciji in osem skeletov je v veliki meri zna~ilna za ve~ino pri- zelo majhnih iregularnih morskih ježkov. Starost trjenih organizmov. plasti iz omenjenega najdi{~a je srednjelutetijska Vrsta Rotularia spirulaea je zna~ilna za srednje- do priabonijska. Posredoval mi je {e osem poli- paleogenske medsebojno povezane sedimentacij- hetov vrste Rotularia spirulaea iz spodnjelutetij- ske prostore takratnega ostanka Tetide. Primerki skih skladov profila Haymana – Cayraz z oznako omenjene vrste so ugotovljeni v eocenskih skladih, (18). Omenjeno najdi{~e je okrog 70 km južno od od spodnjega do zgornjega eocena. Najdemo jih v

geologija 51_2 koncna.indd 164 15.12.2008 13:17:05 Serpulidni ~rv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gra~i{}u v Istri, Hrva{ka 165

mediteranskih deželah v Tur~iji, Egiptu, Italiji, Literatura – References Franciji, Hrva{ki, Sloveniji in zunaj imenovane- ga obmo~ja v Avstriji, Nem~iji, {vici, na Madžar- ANDERSON, T. D. (Editor) 1998: Invertebrate Zo- skem, Romuniji, Bolgariji, Makedoniji, Ukrajini ology. Oxford University Press, (Melbourne, in Armeniji. V najve~jem {tevilu navedenih držav Oxford, Auckland, New York): XII+1–467. so primerki vrste Rotularia spirulaea najdeni pre- D’ARCHIAC, A. 1848: Description des fossiles du težno v srednjeeocenskih – lutetijskih plasteh. groupe nummulitique recueillis par M. S. P. Pratt et M. J. Delbos aux environs de Bayon- ne et de Dax. Mém. Soc. Géol., 2e sér., Tome 3, Mém. (Paris) 6: 397–456, Pl. 8–13. The serpulid worm Rotularia spirulaea from CUVILLIER, J. 1930: Révision du Nummulitique Eocene beds near Gra~i{}e in Istria, Croatia Égyptien. Mém. Inst. Égypte (Cairo) 16: 1–371, Pl. 1–25. Conclusions DAINELLI, G. 1915: L’Eocene friulano. Monografia geologica e paleontologica. Editrici le »Memo- In Eocene beds in the surroundings of Gra~i{}e rie geografiche« (Firenze): V+1-721, Tav. 1–56. near Pazin in Istria the remains of Polychaetes FELIX, J. 1906: Die Leitfossilien aus dem Pflanzen of species Rotularia spirulaea are relatively rare. und Tierreich in systematische anordnung. Ver- Most of the specimens are more or less damaged lag von Veit & Comp. (Leipzig): X+1–240. (pl. 1, fig. 3–8), only a few of them are better pre- FO˝ ZY, I. & SZENTE, I. 2007: A Kárpát – medence served (pl. 1, fig. 1–2), although complete tests o˝smaradv ányai. Gondolat Kiadó (Budapest): are absent. Rotularian remains have been found 1–456. mainly in flysch conglomerate with limestone HAGN, H., DARGA, R. & SCHMID, R. 1992: Erdge- pebbles in which occur numerous nummulitines, schichte und Urwelt im Raum Siegsdorf. Fos- corals, stone cores of molluscs, spines and coro- silien als Zeugen der geologischen Vergangen- nas of sea urchins, tests of Polychaetes and other heit. Gemeinde Siegsdorf (München): 1–241, remains of the most diverse marine organisms. In (Taf. 1–80). most specimens of rotularias the central part of HAGN, H., PAVLOVEC, R. & PAV{I~, J. 1979: Excursi- convex face of the test is damaged or broken off on G, Gra~i{}e near Pi}an, Istria – Eocene. 16th (pl. 1, fig. 1b–8b). We presume that the individu- European Micropaleontological Coloquium als of species Rotularia spirulaea were fixed on (Ljubljana): G185–G189. some hard ground from which they became later HAGN, H. & SCHMID, R. 1988: Fossilien von Neube- broken off. This is indicated especially by the da- uern. Neubeuern am Inn. Bilder aus der geolo- mage of tests in their central convex parts where gischen Vergangenheit. Institut für Paläontolo- the initial oldest parts of the tube are missing. As gie und historische Geologie (München): 1–109, a rule is missing also the youngest straight part of (Taf. 1–30). tube that is the most sensitive to damage. KARAGJULEVA, JU. D. 1964: Iskopaemaja fauna Morphology and surface of the spirally coiled Bolgarii, VI a, Paleogen Molljuski. In: V. Can- tube of tests vary, in some specimens the surfa- kov (edit.), Fosilite na B’lgarija, VI a, Paleogen. ce is smoother and the shape of tests somewhat Izdanie na B’lgarskata Akademija na naukite swelled up, (pl. 1, fig. 1–3), others are more flat (Sofija): 1–279, Tabl. 1–57. with an added shallow or deeper spiral furrow in KECSKEMÉTI-KÖRMENDY, A. 1980: Az Északkeleti- center of the whorl (pl. 1, fig. 4, 6, 8). Such mor- Bakony eocén medence fáciesének puhatestú phologic diversity of skeletons is to a high degree faunája. (La faune des Mollusques du facies de typical for the majority of fixed organisms. bassin éocéne du Bakony nord-oriental). Anna- The species Rotularia spirulaea is characteri- les Inst. Geol. Publ. Hungarici (Budapest) 63/3: stic for the Middle Paleogene interconnected se- 1–227, (Tábl. 1–23). dimentation areas of remainder of the Tethys of KLEPA~, K. 2000: Eocenska makrofauna otoka that time. Specimens of the mentioned species Krka. In: Vlahovi}, I. & R. Biondi} (urednici), have been recorded in the Eocene beds from the 2. Hrvatski geolo{ki kongres Cavtat-Dubrov- Lower to Upper Eocene. They are found in the nik. Institut za geolo{ka istraživanja, Zbornik Mediterranean countries in Turkey, Egypt, Italy, radova (Zagreb): 255–260. France, Croatia, Slovenia, and beyond the men- KLEPA~, K. 2003: Mnogo~etina{i – Polychaeta. In: tioned region in Austria, Germany, Switzerland, K. Klepa~ (edit.), Fosilna fauna otoka Krka Hungary, Romania, Bulgary, Macedonia, Ukraine (Fossil fauna of the island Krk). Prirodoslovni and in Armenia. In most of the listed countries muzej Rijeka (Rijeka): 503–505. (Prirodoslovna the individuals of species Rotularia spirulaea biblioteka 5). have been found prevailingly in the Middle Eoce- KOCHANSKY-DEVIDÉ, V. 1964: Paleozoologija. »{kol- ne – Lutetian beds. ska knjiga« (Zagreb): XI+1–451. MALARODA, R. 1990: Paleontologia. Nuova edizi- Zahvale one, rifatta ed ampliata, delle Lezioni di Pa- leontologia di Giorgio Dal Piaz. Vol. secondo, Za prevode v angle{~ino se zahvaljujemo zaslužnemu Paleontologia sistematica, Parte I: Invertebra- profesorju dr. Simonu Pircu, za fotografsko in ostalo ti. Cedam – Casa Editrice dott. Antonio Milani tehni{ko dokumentacijo pa sodelavcu Marijanu Grmu. (Padova): 1–635.

geologija 51_2 koncna.indd 165 15.12.2008 13:17:05 166 Vasja Miku`

TABLA 1 – PLATE 1

1 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 13 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 13 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran istega primerka (the same specimen, lower view) c. isti primerek s strani (the same specimen, lateral view)

2 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 12,5 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 12,5 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

3 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 15 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 15 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

4 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 17 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 17 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

5 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 16,5 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 16,5 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

6 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 14,5 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 14,5 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

7 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 16,8 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 16,8 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

8 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, premer 16,1 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, diameter 16,1 mm a. zgornja stran (upper view) b. spodnja stran (lower view)

9 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, ekvatorijalni prerez, premer 16 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, equatorial section, diameter 16 mm

10 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, ekvatorijalni prerez, premer 17,5 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, equatorial section, diameter 17,5 mm

11 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, ekvatorijalni prerez, premer 18 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, equatorial section, diameter 18 mm

12 Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e pri Pazinu v Istri, pre~ni prerez, premer 18 mm Rotularia spirulaea (Lamarck, 1818); Gra~i{}e at Pazin in Istria, transverse section, diameter 18 mm

geologija 51_2 koncna.indd 166 15.12.2008 13:17:06 Serpulidni ~rv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gra~i{}u v Istri, Hrva{ka 167

TABLA 1 – PLATE 1

geologija 51_2 koncna.indd 167 15.12.2008 13:17:06 168 Vasja Miku`

MANEK, F. 1905a: Die Fundorte von Eocänfossili- SCHAFHÄUTL, K., 1863: Süd-Bayerns Lethaea Geo- en bei Rozzo, unweit Pinguente (Istrien). Verh. gnostica. Der Kressenberg und die südlich von Geol. R. A. (Wien): 218–221. ihm gelegenen Hochalpen geognostich betra- MANEK, F. 1905b: Neue Fundorte von Eocänfossi- chtet in ihren Petrefacten. (Leipzig): XVII+1– lien bei Rozzo (Istrien). Verh. Geol. R. A. (Wien): 487, Taf. 1–86. 351–352. SCHAUB, H, 1981: Nummulites et Assilines de la MARTINIUS, A. W. 1995: Macrofauna associati- Téthys paléogene. Taxinomie, phylogenese et ons and formation of shell concentrations in biostratigraphie. Schweiz. Paläont. Abh., Mém. the Early Eocene Roda Formation (southern suis. Paléont. (Bâle) 104: 1–238, Tab. 1–18. Pyrenees, Spain). Nation. Naturhist. Mus., 175, SCHLOTHEIM, E. F. B. 1820: Die Petrefactenkun- Scripta Geologica (Leiden) 108: 1–39, (Pl. 1–5). de auf ihrem jetzigen Standpunkte durch die MATOU{EK, O. 1925–1926: Prˇ ispeˇvek ke stratigrafii Beschreibung seiner Sammlung versteinerter kenozoika na kvarnerských ostrovech. Glasnik und fossiler Überreste des Their-und Pflanzen- hrvat. prirodosl. dru{tva, 37/38, Spomenica reichs der Vorwelt erläutert. Becker’sche Buch- u po~ast gospodinu profesoru Dru Dragutinu handlung (Gotha): XII+1–437, Tab. 15–29. Grojanovi}-Krambergeru (Zagreb): 88–100. SCHMIDT, W. J. 1955: Die Tertiären Würmer Öster- MIKUŽ, V. & B. ^VOROVI}, B. 2004: Mehkužci in reichs. Denkschriften Akad. Wiss. (Wien) 109/7: ostali makrofosili iz eocenskih fli{nih plasti v 1–121, Taf. 1–8. okolici Kuteževega in Trp~an. (The molluscs SCHUBERT, R. J. 1905: Zur Stratigraphie des and other macrofossils from Eocene flysch istrisch-norddalmatinischen Mitteleocäns. Jb. beds in neighbourhood of Kuteževo and Trp- Geol. R. A. (Wien) 55: 153–188. ~ane, SW-Slovenia). Razprave IV. razreda SCHULTZ, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. SAZU (Ljubljana) 45 (3): 91–143, (Tab. 1–6). Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Sä- MOOSLEITNER, G. 1996: Fossilien aus dem Mittel- ugetiere. Goldschneck-Verlag (Korb): 1–159, Eozän von Istrien. Fossilien (Korb): 1996 (2): (Taf. 1–65). 105–110, (Tafel Paz 1–6). STACHE, G. 1859: Die Eocengebiete in Inner-Krain MÜLLER, A. H. 1980: Lehrbuch der Paläozoologie. und Istrien. Jb. Geol. R. A. (Wien) 10: 272–331, Band II, Invertebraten, Teil 1, Protozoa – Mollus- Taf. 8. ca 1. VEB Gustav Fischer Verlag (Jena): 1–628. STACHE, G. 1864: Die Eocengebiete in Inner-Krain OPPENHEIM, P. 1901: Die Priabonaschichten und und Istrien. Jb. Geol. R. A. (Wien) 14: 11–115, ihre Fauna im Zusammenhange mit gleichalte- Taf. 1. rigen und analogen Ablagerungen. Palaeonto- [IKI}, D. 1963: Eine Vergleichende Darstellung graphica (Stuttgart) 47: 1–348, Taf. 1–21. der Entwicklung des jüngeren klastischen Pa- PAV{I~, J. 2003: Paleontologija. I. del, Paleobo- läogens in Istrien, dem Kroatischen Küstenland tanika in nevreten~arji. Univerza v Ljubljani, und Dalmatien. Geol. vjesnik (1961) (Zagreb) Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1–451, Tab. A–K. 15/2: 329–336. TARAMELLI, T. 1869: Sopra alcuni Echinidi cretacei PETKOVI}, K. V. 1949: Kratak kurs istoriske geo- logije. Nau~na knjiga (Beograd): 1–212. e terziarii del Friuli. Atti R. Ist. Veneto Sci., Lett. ed Arti, Ser. III (Venezia) 14: 1–39, Tav. 1–2. PETKOVI}, K. V. 1957: Istoriska geologija (skra~en kurs). Izdava~ko preduze~e »Veselin Masle{a« TARAMELLI, T. 1874: Di alcuni Echinidi eocenici (Sarajevo): 1–314. dell’Istria. Atti Adun. Istit. Veneto, Sci., Lett. ed Arti, Ser.IV (Venezia) 3: 1–28, Tav. 3–4. POL{AK, A. & {IKI}, D. 1973: Tuma~ za list Rovinj. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100 000. Sa- TONIOLO, F. 1909: L’Eocene dei dintorni di Rozzo in vezni geolo{ki zavod Beograd (Beograd): 1–51. Istria e la sua fauna. Palaeontographia Italica RAMOV{, A. 1974: Paleontologija. Univerza v Ljub- (Bologna) 15: 237–295, Tav. 24–26 (1–3). ljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOULA, F. 1918: Lehrbuch der Geologie. Ein Leit- (Ljubljana): XIII+1–304, ilustr. 1–155. faden für studierende. Alfred Hölder (Wien und REME{, M. 1912: Ein Beitrag zur Kenntnis des Eo- Leipzig): XI+1–556, Taf. 1–30. cäns bei Besca nuova auf der Insel Veglia. Verh. VOGL, V. 1912: Die Fauna der eozänen Mergel im Geol. R. A. (Wien): 212–215. Vinodol in Kroatien. Mitt. Jahrb. ungar. Geol. ROGER, J. 1952: Classe des Chaetopodes (Chaeto- R. A. (Budapest) 20/2: 79–114, Taf. 4. poda Blainville 1815). – In: J. Piveteau (editor), WALKER, C. & WARD, D. 1995: Fossils. The visual Traité de Paleontologie, Tome II. Brachiopodes, guide to over 500 fossil genera from around the Chétognathes, Annélides, Géphyriens, Mollus- world. A Dorling Kindersley Book (London): ques. Masson et Cie (Paris): 167–202. 1–320. RUPERT, E. E. & BARNES, R. D. 1994: Invertebrate ZELINSKAJA, V. A., KULI~ENKO, V. G., MAKARENKO, Zoology. Sixth Edition. Saunders College Pu- D. E. & E. A. SORO~AN, 1968: Paleontologi~eskij blishing (Fort Worth, Philadelphia, San Die- spravo~nik. Tom 2, Brjuhonogie i lopatonogie go, New York, Orlando, San Antonio, Toronto, molljuski paleogena i miocena Ukraini. Izda- Montreal, London, Sydney, Tokyo): XII+1–1056, telstvo »Naukova dumka« (Kiev): 1–280, Tabl. G1–G16, I1–I30. 1–54. SACCO, F. 1924: L’Istria. Cenni geologici genera- ZITTEL, K. A. 1895: Grundzüge der Palaeontologie li. Memorie descrittive della Carta geologica (Palaeozoologie). Druck und Verlag von R. Ol- d’Italia (Mondovi) 19: 1–105. denbourg (München und Leipzig): VIII+1-971.

geologija 51_2 koncna.indd 168 15.12.2008 13:17:06