DOCSLIB.ORG

ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Xxiv 1929

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Xxiv 1929 lü ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE xxiv 1929 i-2 IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU Vsebina. — Table des matières. Stran. — P »ge. I. Razprave. — Dissertations. Ljubša Mat-, Postanek srednjeveškega Celia — Les origines de Celic au moyen âge I Gorši= dr- Fr., Župani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini — Les »joupani« et les princes dans • histoire du tì'rott yougoslave ÍO Vatovec dr. Fr., Kolonizacija laškega okraja v lu=i krajevnih in lcdinskiti imen — La colonisation du canton de Laško étudiée d'après les noms des locantes et du territoire 49 Baš Fr., Gospodarsko poslopje y Savinjski dolini — Les bâtiments d' exploitation dans la vallée de la Savlnya 71 IL Izvest ja- — Rapports, Dolenc dr. M., Dodatna pojasnila k vprašanju porekla vsobenjkov — Explications supplémentaires se rapportant à la question des origines des "osobcnjkU, vignerons locataires, logés dans des maisons, situées au milieu des ter- rains vinifères 90 Kotnik dr. Fr„ Martinov nasad — Festin do la Saint-Martin "95 Stele dr. Fr., Varstvo spomenikov —- La conservation des monuments ... 99 lleši7 dr. Fr-, Mikloši=ev prevod »Lipe* Jana Koclianowskega — La traduction de la »Lipa* du Kochanowsky par Mikloši= 104 Kotnik dr. J., ivan Vrban, prvi slovenski prevajalec Sliakespeare-ja —- ivan Vrban, le premier traducteur de Shakespeare chez les Slovènes ..... 109 Brodar Sr., Poto=ka zijalka, višinska postate aurignaäkega =loveka — La grotte »Poto=ka» de Sol=ava, station d' altitude de i' homme d' Aurignac . .113 Baumgartuer E. — Travno • dr. Vlad, Znamenit keltski novec kneza Nounosa -— Une monnaie remarquable du temps de Nonnos, prince celtique . •7 •. Slovstvo- — Littérature. Karlovšek Jože, Slovenska hiša. Fr. Baš" 119 Morocutti Camillo, GroGdeutsclilaud—GroBsüdslavien. Fr. Baš. ..... 123 Solch dr. Joli.,' Die Landformunff der Steiermark. Fr. Baš 12fi BachoEcn R. & Hoifer W., Jagdgesehichte Steiermarks, 11. B. J. Mravljak . 127 Izkaz politi=nih in katastralnih ob=in mariborske oblasti. J. Mravljak : ... 129 Kova=i= Fr-, Zgodovina Lavantinskc škofije. (Odgovor na kritike.) Fr. Kova<i= . 129 IV. @ruStvenl glasnik. — Chronique des Sociétés. Zgodovinsko društvo 132 Muzejsko društvo v Mariboru 136 Letna • dnina, oziroma naro=nina Din 40.—. Rokopisi, arhlvalnl In muzejski predmeti se pošiljalo Zgodovinskemu društvu v Ma- riboru, Koroška cesta 10. Za uredništvo in Zgodovinsko AruStvo odgovarja pro! dr. Fr. Kova=i=. Za vsebino posameznih =lankov so odgovorni pisatelji sami. Tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko Détela. <asopis za zgodovino in narodopisje, Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XXIV. Uredil Prof. Fran Kova=i=. Maribor 1929 Mariborska tiskarna. Vsebina. — Table des matières. Stran. —- Page. I. Razprave- — Dissertations. Ljubša Mat-, Postanek srednjeveškega Celja — Les origines de Culle au moyen âge 1 uorši= dr. Fr., Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini — Les »joupani« ct les iPrinccs dans • histoire du droit yougoslave . l'i Valove= dr. Fr.. Kolonizacija laškega okraja v lu=i krajevnih in ledinskih Imen — La colonisation du canton de Laško étudiée d'après les noms des locantes et du territoire 49 Baš Fr., Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini — Les bâtiments d' exploitation dans la vallée de la Savinya . • 71 Durian V., Josip Dobrovsky (]753—1829) — Centenaire du sa mort 137 Baš Fr., Maribor (Mestna meja) — Les confins de la ville •• Kotnik dr. J., Slovenski rokopis z Les pri Prevaljah iz sredine 18. sioletjn — Uu manuscrit slovène de Lesc près de Prcvalie du milieu du 18. siècle . 174 Llaser J., K bibliografiji Zupan=i=evih spisov — Suppléments à la bibliographie des écrits de Zupan=i= 100 II. Izvest ja- — Rapports. Dolenc dr. M., Dodatna pojasnila k vprašanju porekla vsobeujkov — Explications supplémentaires se rapportant ù la question des oriKincs des >osebeujki«, vignerons locataires, logés 'dans des maisons, situées an milieu des ter- rains vinifères 9U Kotnik dr. Fr., Martinov nasad — Festin de la Saint-Martin ...... 95 Stele dr. Fr., Varstvo spomenikov — La conservation des monuments . 99 IlcSié dr. Fr-, MikloSi=ev prevod »Lipe« Jana Kochanowskega — La traduction de la »Lipa« de Kochanowsky par Mikloši= .. .104 Kotnik dr. J., Ivan Vrbaii, prvi slovenski prevajalec Shakespcare-ja —"Ivan Vrban, le premier traducteur de Shakespeare chez les Slovènes . 10• Brodar Sr., Poto=ka ziialka, višinska postaja anrignaškega =loveka — La grolle »Poto=ka« de Sol=ava, station d' altitude de • homme d' Aurignac . .113 Batiniííartncr E. — Travner dr. Vlad., Znamenit keltski novec kneza Nomtosa — Une monnaie •••••••••• du temps de Nouuos, prince celtique . , . ]]7 Kotnik dr. J., Sc nekaj o Ivanu Vrbauu-Zadravskem in njegovi dobi — Encore Quelques notes sur Ivan Urbaii-Zadravski et sou temps IP« Mravljak Jos., Marcnbcrjî 1257/59 in 1272. dvoje spornih vprašanj — Marenberg 1257/59 et 1272, deux points á-c controverse 200 llcši7 -dr. Fr.. Mikloši=ev prevod »Lipe« Jauu Kochanowskega — La traduction de la »Lipas de Kochanowsky par Mikloši= 2()4 Stran. — Page. III. Slovstvo- — Littérature. Karlovsck Jože, Slovenska hiša. Fr. Baš 119 Morocutti Camillo, üroßdeutscliland—üroßsüdslavien- Fr. Baš. • Solch dr. Job., Dit Lanílíor•••;; der Steiermark. Fr. Baš 32fi Bachofen R. & Hofier W., Jag d geschieh t • Stciermarks, •. •. J. Mravijuk . 127 Izkaz politi=nih in katastralnih ob=in mariborske oblasti- J. .Mravijak .... 12• Kova<i7 ••., Zgodovina Lavaniinskc Škofije. (Odsovor na kritike.) Fr. Kova=ij . 12') Mal dr. Jos., Slovenci v desetletju 191M—19••. ur. P. Strmšek .... .205 ülasník Muzejskega druätva za Slovenijo. V. Bohinec 211) Kontier — Kompoljski, Narodne pravljice iz Prekmurja. J. ülaser 211 Probszt dr. Günther, Die fieprasfen Schaumünzen fnneröstcrrcich.s. Dr. B. Saria 213 Recherches a Salone. Dr. •. Saria 214 Sakgzov Ivan, Bulgarische WirtsoliaftsRcschichte. Fr. Baš 21í< IV. Društveni glasnik. — Chronique des Sociétés. Zgodovinsko društvo • 132 Muzejsko društvo v Mariboru . • 136 Muzejsko društvo v Ptuju 225 imenik =lanov Zeod. društva v Mariboru 223 Postanek srednjeveškega Celja. Matija Ljubša. Celje. V ob vladajo=i legi. visoko nad rodovitno Savinjsko dolino, tam, kjer Savinja zapusti široko kotlino, se naglo obrne na jug in sili v dolgo so- tesko, étrlijo — 170 m nad mestom Celjem — iz svetlozeienega bukovja z bršljanom obrastli ostanki najslovitejšega gradu v celi Slovenski Štajer- ski, celjskega Starega gradu. Po še danes ohranjenih ostankih je bil ta grad najobširnejši in najbolj mnogooblikovit v deželi in na Spodnjem Šta- jerskem gotovo najmo=nejši, da je istinito odgovarjal knežji mo=i svojih posestnikov. Ni enotno urejen in je bii v teku <asa ve=krat pove=an. Na zapadu in jugu pada pe=evje skoraj neposredno v globo=ino, da je bil od teh strani vsak napad popolnoma nemogo=. Samo od vzhodne in severne strani je bil dohod dosegljiv; zato imamo tukaj mogo=en obramben in var- nosten zid- Na teh straneh je tudi predzid, od za=etka nenavadno mo=an in obširen, ki pa obsega sedaj samo obgradje. Ima štiri neenake strani in še obstoja samo radi svojega izredno mo=nega zida. Za predzidom je bil jako širok rov, =ez katerega je bil dostop do pravega gradu mogo= le skozi tri zaporedna vrata. Kdo je trdnjavo zidal, je popolnoma neznano . • lako opisuje ostanke celjskega Starega gradu v propagandni knjigi »Südsteiermark«1) dr. Fric Novotni. Ali ravno njegov zadnji stavek nas navaja, da poskusimo prodreti do postanka celjskega gradu in — mislimo — s tem tudi do ustanovitve srednjeveškega celjskega trga in njegove, prve cerkve. I. Rimsko mesto Claudia • • i e i a, na mestu današnjega Celja, je ob =asu ljudskega preseljevanja, ker ob eni glavnih prog iz severa v Ita- lijo, hudo trpelo, posebno, kakor se zagotavlja, pri pohodu Atile (452) in O dovali er ja3). Gotovo pa si je nekoliko zopet opomoglo, ker je Celcja ostala škofov sedež do prihoda Slovencev. Zadnji škof Ivan je pred njimi zbežal v Italijo, na Gradež, in je pozneje bil škof v Istri. Slovenci so mesto *) Str. 90. Knjigo je uredil bivši celjski u=itelj Hausmann. a) ONB (= Zahn, Orlsnamenbucli der Steiermark im Mittelalter) 96. - " <asopis za zgodovino in nar od opi si •. požgali, kakor nam pri=ajo izkopnine, Savinja, ki je v starem veku tekla bolj ob severni strani, je razvaline preplavila s svojo usedino in pokrila ruševine nekdanjega rimskega mesta. Tako je Celeja zginila za nekaj sto let. Ime je pa= ostalo v spominu novih priseljencev, ki so kmalu po od- hodu Longobardov prišli v Savinjsko dolino3) in se naselili na obronkih hribov, ki jo obdajajo. Da bi se takoj tudi naselili na starih razvalinah,, nimamo nobenih dokazov. Zato pa tudi ni verjetno, da bi Madjari kraj Celje razdejali, ker ga — ni bilo. Pa= pa so Madjari gotovo opustošili vso obljudeno okolico. Da si pa ta ni kmalu opomogla, pri=a pa= to, da je še 1. 1015. celo po Furlaniji po madjarskih navalih bilo vse razdejano'). <e je bilo še takrat tako opu- stošenje v gornji Italiji, kako je moralo takrat izgledati pri nas, v bližnji sosedš=ini Madjarov. Gotovo se je pri nas nova kolonizacija po=asneje vršila, kakor v Gornji Italiji, s tem pa tudi misijonsko delovanje; zato pa ni =udno, da o cerkvenem življenju in o organizaciji župnij v naših krajih pred I. 1146. ni= ne zvemo'). Ali kaj je s Celjem? Gubo pravi v svoji knjigi »Geschichte der Stadt Cilli<¡ str, 55, da so se Slovenci naselili takoj na rimskih ruševinah, kar nam pri=a, da sta longo- bardska vojvoda Tasso in Casca v za=etku 7. stoletja vso slovensko po- krajino v okraju »Zellia« — kar je seveda Celje in Savinjska dolina — sebi usužnjila. Zopet se Celje kot »Zellia« imenuje v listini Ludovika Po- božnega 1. 824.*) V za=udenje veže Gubo Privinov »Mosaburch« z Mo- zirjem v Savinjski dolini in piše: »Njegov sin Cliezilo (Kocelj) se je neki na zopetni zgradbi kraja Celje bistveno vdeležil . .« »L. 899. so Madjari po stari rimski cesti š!i skozi Celje v Italijo«; ali so ga zrušili ali ne, ne omeni. Pozneje (po 1. 976.) so imeli mejni grofi Savinjski iz rodbine BreŽe- Sel=e svoj sedež v kraju Celje')- Okoli 1. 1060. je kraj Celje (po smrti Ažvina Planinskega) prešel na sorodne grofe Vovbrške.
Load more

Recommended publications
  • Processes of Byzantinisation and Serbian Archaeology Byzantine Heritage and Serbian Art I Byzantine Heritage and Serbian Art I–Iii
    I BYZANTINE HERITAGE AND SERBIAN ART I BYZANTINE HERITAGE AND SERBIAN ART AND SERBIAN BYZANTINE HERITAGE PROCESSES OF BYZANTINISATION AND SERBIAN ARCHAEOLOGY BYZANTINE HERITAGE AND SERBIAN ART I BYZANTINE HERITAGE AND SERBIAN ART I–III Editors-in-Chief LJUBOMIR MAKSIMOVIć JELENA TRIVAN Edited by DANICA POPOVić DraGAN VOJVODić Editorial Board VESNA BIKIć LIDIJA MERENIK DANICA POPOVić ZoraN raKIć MIODraG MARKOVić VlADIMIR SIMić IGOR BOROZAN DraGAN VOJVODić Editorial Secretaries MARka TOMić ĐURić MILOš ŽIVKOVIć Reviewed by VALENTINO PACE ElIZABETA DIMITROVA MARKO POPOVić MIROSLAV TIMOTIJEVIć VUJADIN IVANIšEVić The Serbian National Committee of Byzantine Studies P.E. Službeni glasnik Institute for Byzantine Studies, Serbian Academy of Sciences and Arts PROCESSES OF BYZANTINISATION AND SERBIAN ARCHAEOLOGY Editor VESNA BIKIć BELGRADE, 2016 PUBLished ON THE OCCasiON OF THE 23RD InternatiOnaL COngress OF Byzantine STUdies This book has been published with the support of the Ministry of Education, Science and Technological Development of the Republic of Serbia CONTENTS PREFACE 11 I. BYZANTINISATION IN THE ARCHAEOLOGICAL CONTEXT THE DYNAMICS OF BYZANTINE–SERBIAN POLITICAL RELATIONS 17 Srđan Pirivatrić THE ‘MEDIEVAL SERBIAN OECUMENE’ – FICTION OR REALITY? 37 Mihailo St. Popović BYZANTINE INFLUENCE ON ADMINISTRATION IN THE TIME OF THE NEMANJIĆ DYNASTY 45 Stanoje Bojanin Bojana Krsmanović FROM THE ROMAN CASTEL TO THE SERBIAN MEDIEVAL CITY 53 Marko Popović THE BYZANTINE MODEL OF A SERBIAN MONASTERY: CONSTRUCTION AND ORGANISATIONAL CONCEPT 67 Gordana
    [Show full text]
  • V Skladu Z 31. Clenom Zakona O Osnovni Šoli Je Svet Zavoda Osnovne Šole Antona Aškerca Rimske Toplice Na Svoji Seji
    LETNI DELOVNI NAČRT Letni delovni načrt 2019/2020 I. UVOD V letnem delovnem načrtu (LDN) smo določili vsebino, obseg in razporeditev vzgojno- izobraževalnega dela v skladu s predmetnikom, učnim načrtom in zakonskimi spremembami ter obseg, vsebino in razporeditev interesnih, projektnih in drugih dejavnosti, ki jih bomo na matični in podružničnih šolah izvajali v tem šolskem letu. Opredelili smo tudi organizacijo življenja in bivanja (šolski prevozi, prehrana, podaljšano bivanje, varstvo vozačev …), sodelovanja z ožjo in širšo okolico ter vzgojnega delovanja. Vizija naše šole in načrtovane vzgojno-izobraževalne dejavnosti, raziskovanja in projekti (EKO, ZDRAVA, KULTURNA, UNESCO, SIMBIOZ@ ŠOLA) označujejo naše prednostne usmeritve in prizadevanja za kakovostno znanje in življenje ter trajnostni razvoj. Tudi v šolskem letu 2019/2020 se bomo s strokovnim delom in sodelovanjem trudili za kvalitetno izvedbo zastavljenega letnega delovnega načrta šole. V ta namen smo v preteklem šolske letu pričeli s paleto inovativnih izobraževanj in sodelovanj naših strokovnih delavcev na mednarodnih konferencah. Uspešna realizacija pa je poleg ostalega pogojena tudi z ustrezno urejenostjo bivalnega oziroma učnega okolja in sodobno IKT. Šolsko leto 2019/2020 začenjamo z posodobitvijo IKT opreme, nadgradnjo WI-FI sistema na PŠ Jurklošter, PŠ Sedraž, PŠ Zidani most. Prav tako smo prenovili jedilnico in telovadnico v Zidanem Mostu. S tem nadaljujemo začeti cikel nujnih obnov nekaterih notranjih prostorov na matični in podružničnih šolah v prihodnjih letih. Ta bo temeljila predvsem na obnovi prostorov na podružnični šoli Zidani Most, sanaciji zamakanja na PŠ Sedraž in Jurklošter. Od večjih investicij na matični šoli je že več let načrtovana še nujna dograditev telovadnice oz. športne dvorane in ureditev zunanjih igrišč s tekaško stezo.
    [Show full text]
  • Bilten 18.Qxp
    Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Dragi bralci, drage bralke, Jasmina Štorman – glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen ali se kdaj vprašate, kje so tiste stezice, ki so včasih bile? Stezice, po katerih Izdajatelj: Občina Laško, ste tekali kot otroci, stezice, po katerih so k maši romali vaši starši, stezice Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: do danes razpadajočih pol lesenih, pol zidanih hiš, ki se nekoč nekomu Laški bilten – Občina Laško, Mestna pomenile topel dom? To so stezice, ki so danes zaraščene s praprotjo, ulica 2, 3270 Laško visoko travo, samoraslim drevjem … stezice, na katere smo pozabili. Nanje tel. 03 7338 712, se spomnimo le tu in tam, ko iščemo bližnjice ali želimo obujati spomine – faks 03 7338 740 in se jezimo, ker nas bode po nogah in ker moramo paziti, da z glavo ne internet: www.lasko.si zadenemo ob nizkorastoče veje. In še nekaj je: na takšnih mestih se skriva e-naslov: [email protected] tudi največ klopov. Lektoriranje: Jasmina Štorman Zadnja leta večino časa preživim v prestolnici. Ker mi nudi službo. Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Stanovanje. Tudi naravo. A le ko sem doma doma, kot smo rekli še kot Marof 2, 8250 Brežice študentje, je narava res tista prava. Povsod okrog mene. Ko me spremlja Naklada: 5.000 izvodov šumenje reke, kadar tečem po dolini Gračnice, ko mi veter mrši lase, kadar se s kolesom zapeljem čez Blatni Vrh in se po ovinkih spustim v Jurklošter, Brezplačen izvod glasila prejme ko mi pod nogami šelesti listje, kadar se povzpnem na Krničjo peč.
    [Show full text]
  • Oligarchs, King and Local Society: Medieval Slavonia
    Antun Nekić OLIGARCHS, KING AND LOCAL SOCIETY: MEDIEVAL SLAVONIA 1301-1343 MA Thesis in Medieval Studies Central European University CEU eTD Collection Budapest May2015 OLIGARCHS, KING AND LOCAL SOCIETY: MEDIEVAL SLAVONIA 1301-1343 by Antun Nekić (Croatia) Thesis submitted to the Department of Medieval Studies, Central European University, Budapest, in partial fulfillment of the requirements of the Master of Arts degree in Medieval Studies. Accepted in conformance with the standards of the CEU. ____________________________________________ Chair, Examination Committee ____________________________________________ Thesis Supervisor ____________________________________________ Examiner CEU eTD Collection ____________________________________________ Examiner Budapest Month YYYY OLIGARCHS, KING AND LOCAL SOCIETY: MEDIEVAL SLAVONIA 1301-1343 by Antun Nekić (Croatia) Thesis submitted to the Department of Medieval Studies, Central European University, Budapest, in partial fulfillment of the requirements of the Master of Arts degree in Medieval Studies. Accepted in conformance with the standards of the CEU. CEU eTD Collection ____________________________________________ External Reader Budapest Month YYYY OLIGARCHS, KING AND LOCAL SOCIETY: MEDIEVAL SLAVONIA 1301-1343 by Antun Nekić (Croatia) Thesis submitted to the Department of Medieval Studies, Central European University, Budapest, in partial fulfillment of the requirements of the Master of Arts degree in Medieval Studies. Accepted in conformance with the standards of the CEU. ____________________________________________ External Supervisor CEU eTD Collection Budapest Month YYYY I, the undersigned, Antun Nekić, candidate for the MA degree in Medieval Studies, declare herewith that the present thesis is exclusively my own work, based on my research and only such external information as properly credited in notes and bibliography. I declare that no unidentified and illegitimate use was made of the work of others, and no part of the thesis infringes on any person’s or institution’s copyright.
    [Show full text]
  • Laibach Is a Slovenian Multi-Media Collective, Founded in 1980 in the Mining Town Trbovlje
    LAIBACH Laibach is a cross-media pop-art formation, founded in 1980 in the industrial mining town Trbovlje, in Slovenia (then still Yugoslavia). The name Laibach (German for the capital city Ljubljana) as well as the group’s militant self-stylisation, propagandist manifestos and statements has raised numerous debates on their artistic and political positioning. Many theorists, among them Slavoj Žižek repeatedly, have discussed the Laibach-phenomenon. The main elements of Laibach’s varied practices are: strong references to the history of avant- garde, nazi-kunst and socialist realism, de-individualisation in their public actions as anonymous quartet, conceptual proclamations, and forceful sonic stage performances - mostly labelled as industrial pop music, but their artistic strategy also carries a lot of humour and tactics of persiflage and disinformation. Self-defined ‘engineers of human souls’ are practicing collective work (official member names are Eber, Saliger, Dachauer and Keller), dismantling individual authorship and establishing the principle of hyper-identification. Already within their early Laibach Kunst exhibitions they created and defined the term ‚retro- avant-garde’ (in 1983), creatively questioned artistic ‚quotation’, appropriation, copyright, and promoting copy-left. Starting out as both an art and music group, Laibach became internationally renowned, especially with their violating re-interpretations of hits by Queen, the Stones, the Beatles, but also by their unique and daring concerts during the war in occupied Sarajevo (1995) or their recent one in North Korean capital of Pyongyang (2015). But what many do not know, however, is that Laibach in fact began its career as a visual art group. Images that most people know from the paintings of the NSK Irwin group – the cross, the coffee cup, the deer, the metal worker and the Red Districts – were originally Laibach motifs.
    [Show full text]
  • Rešite Si Življenje in Se Udeležite Brezplačnih Programov Zora, Svit in Dora
    Občina Trbovlje Trbovlje, petek, 19. februar 2021 časopis, 35. številka www.srcnotrbovlje.si REŠITE SI ŽIVLJENJE IN SE UDELEŽITE BREZPLAČNIH PROGRAMOV ZORA, SVIT IN DORA. S kulturnimi dosežki je navdušil Antonio Živkovič stran 4 Izzivov polno leto 2021 stran 5 »Trbovlje bodo čez pet let zibelka podjetništva v Sloveniji« stran 8 2 Srečno Trbovlje PRAZNIČNO DOGAJANJE PRAZNIČNE TRBOVLJE PRAZNIČNO VZDUŠJE V TRBOVLJAH TUDI Z OBISKOM DEDKA MRAZA otroško domišljijo. Kot druga vi- Uredništvo Pravljična vasica je tudi letos dnejša novost pa je bila digitaliza- krasila mestni park. cija praznične okrasitve, saj je bilo V pravljični vasici, ki je krasila v Mestnem parku in Parku kulture Mestni park, je bilo letos mogoče pred pošto postavljenih sedem sne- najti številne novosti. Med dru- žink, ki so omogočale ogled digita- gim je poleg vseh pravljičnih bitij liziranih vsebin, kot so na primer in krasnih hišic Mestni park krasila pripoved snežne kraljice, glasbena ogromna čarobna kočija, ki je pri- točka, nagovor Dedka Mraza, gle- vabljala številne poglede in vzbujala dališka predstava in še veliko več. Letos je Dedek Mraz otroke razveselil prek spleta. PODPRIMO LOKALNO KULINARIČNI FESTIVAL NA MALCE DRUGAČEN NAČIN osebni prevzem ali dostavo na dom. Uredništvo Na jedilnem listu festivala so bile zelo različne jedi, od raznovrstnih V letu 2019 je prva izvedba ku- malic, bogatih kosil, hitre hrane linaričnega festivala požela veliko do okusnih sladic. Z naročilom smo pohval gostincev in gostov festiva- tako v Trbovljah podprli trboveljske la, zato smo ga v letu 2020 ponovili gostince, razveselili pa tudi sebe in in bo najbrž postal tradicionalen. V svoje najbližje ter se skozi različne novembru in decembru se je tako okuse sprehodili skozi našo rudar- odvijal že drugi Festival industrij- sko dediščino, ki je imela velik vpliv ske dediščine – kulinarični festival tudi na kulinariko.
    [Show full text]
  • Nomago Kombi Št. 4
    Kombi št. 1: Moškotevc ODHOD Relacija ODHOD Relacija 6.25 Velike Gorelce – Gozdec – AP Vrh nad Laškim 12.25 PŠ Vrh – Selo - Žigon 6.35 Žigon - AP Vrh nad Laškim 12.40 PŠ Vrh – Žigon 6.55 Selo - Žigon – PŠ Vrh nad Laškim 12.55 PŠ Vrh- V. Gorelce 7.20 Laška vas - V. Gorelce – PŠ Vrh 13.05 PŠ Vrh – Gozdec 7.35 Gozdec - PŠ Vrh nad Laškim 13.15 PŠ Vrh – Velike Grahovše 7.50 Leskovca – PŠ Vrh nad Laškim 13.20 PŠ Vrh - Leskovca 13.30 AP Pivovarna - Požnica 13.50 Laško - Strmca 14.15 Laško - Udmat 14.35 Laško – Lahomšek – Trojno- Gabrno 15.05 Laško – Trojno - Ojstro - Reka Kombi št. 2: Moškotevc ODHOD Relacija ODHOD Relacija 6.25 Gabrno – Trojno - Laško 12.20 Laško – Stopce – Lahomno(Kmetič) 12.35 Laško – Trojno 6.50 Stopce - Harje – Laško 12. 50 Laško – Cesta na Svetino 13.25 Laško – Ojstro – Reka (do Rezeca) 7.05 Harje - Stopce - Harje – Lah. (Kmetič) - Laško 13.50 Laško - Harje - Stopce 14.00 Laško - Strmca 7.30 Reka (Podvin) - Laško 14.15 Laško-Strmca 14.35 Laško - Tovsto 15.05 Laško - Strmca Kombi št. 3: Nomago ODHOD Relacija ODHOD Relacija 6.00 Plazovje - Radoblje - MG - Laško 12.20 Laško – Radoblje – Plazovje 6. 20 Udmat - Kuretno – Šmihel - Laško 12.40 Laško – Udmat – Kuretno - Šmihel 6.50 Ojstro - Laško 13.10 Laško – Lahomšek –Trojno - Gaberno 7.15 Koren - Huda Jama - PŠ Rečica 13.40 PŠ Rečica – Lah - Planinšek 7.25 Zg. Rečica (Planinšek) – Lah - PŠ Rečica 13.55 PŠ Rečica – Krašek-Huda Jama - Koren 7.40 Krašek - PŠ Rečica 14.25 Laško - Udmat- Kuretno -Šmihel Laško - Marija Gradec – Radoblje - 7.50 Zg.
    [Show full text]
  • Zapisnik Zbora Krajanov 2019
    Krajevna skupnost Marija Gradec Svet krajevne skupnosti Marija Gradec, 11. 4. 2019 ZAPISNIK ZBORA KRAJANOV KS MARIJA GRADEC Dne 11. 4. 2019 ob 17 uri je v kulturnem domu Marija Gradec potekal zbor krajanov Krajevne skupnosti Marija Gradec (v nadaljevanju KS MG). Prisotni: Svetniki KS MG: Renata Dermota, Marjan Salobir, Marija Čater, Franc Bukovšek, Gorišek Matej, Moškotevc Mitja, Platovnjak Stanko, Deželak Uroš, Mateja Srebot DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o.: Uroš Belak Občina Laško: Luka Picej Cca 130 krajanov Odsotni: župan Franc Zdolšek, podžupan Pikl Matjaž, predstavnik JP Komunala Laško Predsednik predstavi dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Predstavitev novega vodstva KS Marija Gradec 3. Pregled izvajanja investicij na železnici in državni cesti v KS Marija Gradec in predvidenih novih ureditev 4. Predstavitev programa dela KS Marija Gradec 5. Vprašanja in pobude krajanov 6. Razno K prvi točki – Otvoritev in pozdrav Predsednik otvori zbor krajanov in pozdravi prisotne, še posebej g. Uroša Belaka, predstavnika DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o. in g. Luka Piceja, predstavnika Občine Laško. Vsem prisotnim se zahvali za udeležbo in poudari, da je prav, da se enkrat letno srečamo in si izmenjamo informacije, predstavimo probleme, podamo mnenja. G. Belak opraviči prisotnost vodje projekta. K drugi točki - Predstavitev novega vodstva KS Marija Gradec Predsednik predstavi svetnike KS Marija Gradec ter področja, za katera so zadolženi: SALOBIR MARJAN Predsednik Laško,
    [Show full text]
  • G O V O R K R a Lj E
    MIRAŠ MARTINOVIĆ G O V O R K R A LJ E V A MIRAŠ MARTINOVIĆ GOVOR KRALJEVA MIRAŠ MARTINOVIĆ Autorovo izdanje Na koricama Freska u starome Stonu na kojoj zetski kralj Mihailo Vojislavljević drži model svoje zadužbine (XI vijek) G O V O R K R A LJ E V A Kompjuterska obrada Nebojša Glumac (NAKNADNO DOPISANA ISTORIJA) 2008.-2011. Lektura Mirjana Šoć Štampa Grafokarton, Prijepolje Tiraž 500 primjeraka 2011. Govor kraljeva Sve ima svoje nove trenutke, pa i ono što se čini da je zauvijek prošlo. Kraljevstva i ljudi. Kraljevi, događaji, istorija, ukupno trajanje. Mjesta i legende. Sveti- telji. Bitke i pobjede. Hramovi krunidbeni i hramovi narodni. Knjige koje su nestale u plamenu i vremenu. Kroz kraljevstvo riječi usposta- vilo se novo kraljevstvo. Još jedan dokaz da riječ traje duže od svega i da jednom izgovorena nikada ne umire. Jednom povučene granice, uprkos brisanjima, uspostavljene su trajno u našoj imaginaciji, u na- šoj kolektivnoj svijesti. Toliko puta poricano i krivotvoreno, Dukljansko kraljevstvo se po- novo vaspostavilo. Učinila je to naša svijest o njemu. I kad smo tu svijest probudili, shvatili smo da Kraljevstvo nikada nije nestajalo, da je uvijek bilo tu gdje jeste. Ono u nama i mi u njemu. 5 Miraš Martinović Govor kraljeva USPOSTAVLJENO KRALJEVSTVO SVAKO SJEĆANJE JE SADAŠNJOST... N O V A L I S Iz Opšteg pamćenje se vaspostavljalo: kraljevi, događaji, snovi, nepro- lazni sveti govor. Ne slijedeći istorijski hod, već neku dublju sopstve- nu i opštu intuiciju, artikulisao sam ih u riječi. Slijedio sam vrijeme kako su se pojavljivali u mojoj imaginaciji, oni koji su bili vremenom dodirnuti.
    [Show full text]
  • Herrscher B Ö H M
    Herrscher in Ost- Europa B ö h m e n Krönungsinsignien bis 1918 Boiohaemum ļ Böhmen Seit dem Mittelalter war Böhmen ein Reichslehen u. damit unmittelbarer Teil des Heiligen Römischen Reiches. ,P-DKUKXQGHUW]lKOWHQGLH3ĜHP\VOLGHQ]XGHQE öhmischen Lokalfürsten (Herzögen). Ihr Sitz war die mittelböhmische Burgstätte Levý Hradec. Gegen Ende des 9. Jahrhunderts verlegten sie ihren Sitz auf die neu gegründete Prager Burg. Königswürde der Premysliden seit 1085. Verleihung der Königswürde 1198 durch Philipp v. Schwaben, seit 1212 erblich u. seit 1356 durch die Goldene Bulle im unbestrittenen Besitz der Kurwürde. In Personalunion mit Österreich-Ungarn 1527-1918. Nach dem Ersten Weltkrieg schlossen sich Böhmen, die Slowakei u. Mähren zum neuen Staat der Tschechoslowakei zusammen. Premysliden-Wappen Legendäre Herrscher Herzog Tschech. Urvater u. Namensgeber aus den Karpaten, führte sein Volk in die neue Heimat. Tschech Seine Brüder: Lech (Urvater der Polen) Rus (Urvater der Russen) † 86jährig Herzog Krok. Wohlhabender u. weiser Richter. Krok Töchter: Kazi, Ärztin, heilte mit Kräutern verschieden Krankheiten. Teta, Priesterin, führte einen heidnischen Kult ein. Libuse, jüngsten Tochter, Wahrsagerin u. Richterin. Nachfolgerin des Vaters. Stammmutter der Premysliden-Dynastie. Herzogin Libuse. Tochter u. Nachfolgerin von Herzog Krok. V. Böhmen. Libuse Ehe mit Premysl d. Pflüger, mit der Ehe Übernahme der Herrschaft in Böhmen. Herzog Premysl d. Pflüger. Mythischer Stammvater der böhmischen Premysliden. Premysl Gründer der Stadt Prag. Ehe mit der Wahrsagerin Libuse, Tochter von Herzog Krok u. Stammmutter der Premysliden-Dynastie. Herzog Nezamysl Nezamysl Herzog Mnata Mnata Herzog Vojen Vojen Herzog Vnislav Vnislav Herzog Kresomysl Kresomysl Herzog Neklan Neklan Herzog Hostivit Hostivit Sohn: Borivoj I. , Nachfolger in Böhmen. Premysliden - Dynastie Herzog Borivoj I.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Osnovna Šola Antona Aškerca Rimske Toplice
    I. KOMBI Relacija: Paneče – Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 6. 35 Kozmus Relacija: Lažiše – Škofce - Lože - Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7. 05 Lažiše Relacija: Strensko – OŠ Rimske Toplice Čas odhoda Vstopna postaja 7.25 Strensko Relacija: Lože – Brstovnica - Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7.45 Lože 4a DOMOV Relacija: Rimske Toplice – Dol pri Laškem - Ura odhoda Postaja 15.15 Rimske Toplice 1 II. KOMBI Relacija: Lokavec - Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 6. 00 Maček 6. 15 Kokotec Relacija: Senožete - Veliko Širje – Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7. 00 Senožete Relacija: Brezno – Sedraž - Sevce - Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7.15 Brezno 7.20 PŠ Sedraž 7.25 Trnovo 7.30 Sevce Relacija: Povčeno - Globoko – Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7.40 Povčeno III. KOMBI Relacija: Obrežje – PŠ Zidani Most Čas odhoda Vstopna postaja 6.45 Obrežje (pri tunelu) 6.55 Dom svobode Relacija: Seličev hram – PŠ Zidani Most Ura odhoda Postaja 7.10 Seličev hram 2 Relacija: PŠ Zidani Most – Rimske Toplice Ura odhoda Postaja 7.20 PŠ Zidani Most Relacija: Brdce - Belovo - PŠ Sedraž Ura odhoda Postaja 7.50 Brdce 7.55 Belovo Relacija: Trnov hrib - Bukovca - Trnovo - PŠ Sedraž Ura odhoda Postaja 8.05 Bukovca ŠOLSKI KOMBI Relacija: Brezno - PŠ Sedraž Ura odhoda Postaja 7.20 Transformator Relacija: Brezno – Jesenova raven – Pod Kojzica - OŠ Antona Aškerca Ura odhoda Postaja 7.35 Brezno JURKLOŠTER Relacija: Blatni vrh - Marijina vas – Jurklošter Z. št. Priimek in ime Razred Naslov Vstopna postaja URA Blatni vrh 6.40 Marijina vas 6.50 - 6.55 6.55 Relacija: Polana – PŠ Jurklošter Z. št.
    [Show full text]