Letnik XIV, številka 584, avgust 2012 Glasilo Občine Šentjernej ODPRODAJA RASTAVNIH EKSPONATOV - 30 %

obiščite rastavni salon v semiču pon-pet 10 - 15. ure. zdaj je čas za ceneje!

Aleš Kranjc s.p.

Šentjernejsko glasilo izhaja v nakladi 2.100 izvodov. Izdajatelj: Občina Šentjernej. Fotografija na naslovnici: Marijan Hočevar - MegaFOTO. Priprava za tisk: Andreja Milavec s.p., tisk: Bucik d.o.o. uvodnik ZUPANOVA BESEDA

CENJENE

akorakali smo v poletje, že je tu mesec avgust, ko naša občina Zpraznuje svoj občinski praznik Jernejevo 2012. Vendar bi najprej želel izpostaviti nekaj projektov, ki so po- membni za našo občino. Investicije, ki so v prvi polovici letošnjega leta obremenile proračun Občine Šentjernej in so vezane tudi na naslednje leto, so: gradnja kanali- zacijskega sistema, nadstrešnica za raz- stavo živali in ureditev sejemskega pro- stora, sofinanciranje projekta CeROD II. meteorne kanalizacije. Vrednost investici- zgradili novo nadstrešnico za živali v faza – izgradnja čistilne naprave, obnova je znaša 341.361,62 evrov. Obe investiciji skladu z vso predpisano zakonodajo. Za vodovodnega omrežja, nakup zemljišč po bosta sofinancirani iz državnega prora- to investicijo smo že prejeli sklep o zaključenih investicijah (Staro sejmišče, čuna RS, in sicer vsaka v višini 114.562,50 sofinanciranju iz sredstev Leader in Lo- Groblje pri Prekopi in Šentjernej), evrov. Občina je že prejela sklep o kalne akcijske skupine Dolenjska in Bela izdelava načrtov in projektnih dokumen- sofinanciranju. V enakem znesku je krajina (LAS DBK). Nadstrešnico z tacij (OPN, OPPN kvartarne in storitvene načrtovano sofinanciranje tudi v letu urejenim sejemskim prostorom bomo pre- dejavnosti, nadstrešnica za razstavo živali, 2013. Namen rekonstrukcij je izboljšati dali svojemu namenu v času občinskega investiciji Vrh in Gor. Brezovica, ureditev dostopnost do obstoječih objektov, pove- praznika, 11. avgusta, in tako Šentjerneju romske infrastrukture), arheološke razi- čati pretočnost prometa in varnost ude- vrnili živinski sejem, poleg sejma pa se skave, gradnja hodnika za pešce in odvod- ležencev v prometu ter zagotovili ustrezno bodo tam med letom odvijale tudi razstave njavanje na Starem sejmišču, ureditev osvetljenost cestnih površin. Prav tako se živali. tlakovane poti na pokopališču v Oreho- bo izboljšal videz naselij. vici, delna izdelava lokalnega energet- Po načrtu poteka tudi gradnja kanali- skega koncepta (LEK) za občino, V izdelavi je tudi projekt za gradnjo zacijskega sistema, ki je sofinancirana iz vzdrževalna dela na črpalnem jašku v parkirišča pri pokopališču Groblje. operacije Porečja reke Krke. Realizira- vrtini Kamnišček itd ... nega je že za približno 7 km fekalne Najpomembnejši projekt, ki se je po kanalizacije z izdelanimi hišnimi priključ- Moram omeniti, da se je ena izmed dolgoletnih pogajanjih uresničil, je zago- ki. Ob gradnji se v celoti asfaltirajo tudi najpomembnejših zgoraj naštetih investi- tovo gradnja nadstrešnice za živali. ceste, zato naprošam občane in občanke cij v občini Šentjernej tudi uradno začela, Šentjernej je bil vsa leta znan po bogati zaradi zapraševanja okolice k razume- in sicer rekonstrukcija ceste na Vrhu, ki sejemski tradiciji, predvsem po prodaji vanju in strpnosti. Trudimo se ceste obsega obnovo ceste v dolžini 680 metrov, domačih živali, pred nekaj leti pa je bil sanirati čim prej, seveda kolikor je v naši gradnjo hodnika za pešce, javne raz- živinski del sejma opuščen. Obiskovalci iz moči. svetljave z 22 svetilkami in izvedbo bližnje in daljne okolice, ki so redno meteorne kanalizacije. Vrednost investi- prihajali na sejem, so bili nad opustitvijo Za naš občinski praznik vam iskreno cije znaša 391.570,59 evrov. Rekonstruk- živinskega sejma razočarani. Pojavila se je čestitam. Moja želja je, da bi se občina cija ceste na Gorenji Brezovici obsega želja, da živinski sejem ponovno zaživi. Z razvijala še naprej, kar je možno doseči le obnovo ceste v dolžini 710 metrov, vstopom v Evropsko unijo smo bili z veliko mero razumevanja, strpnosti in gradnjo hodnika za pešce, javne raz- primorani upoštevati vse predpise na spoštovanja. Tako bo možno ustvarjati še svetljave z 20 svetilkami in izvedbo področju Veterinarske uprave. Tako smo lepši in boljši Šentjernej prihodnosti. Prav tako vas vljudno vabim na letošnje Jer- nejevo. Verjamem, da bo v sklopu pri- reditev vsakdo našel nekaj zanimivega tudi zase. Povabite tudi svoje prijatelje in VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENTJERNEJ znance. Obenem bi vam rad zaželel ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU prijetne dopustniške dni. JERNEJEVO 2012. ŽELIM VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE Župan Franc Hudoklin IN LEPO VABLJENI NA PRIREDITVE! ŽUPAN FRANC HUDOKLIN

Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 3 s sej občinskega sveta Z 12. REDNE SEJEbč inski svet občine Šentjernej je imel 16. Sledilo je sprejetje predloga letnega plana marca dvanajsto redno sejo. Svetniki so poslovanja JP EDŠ, d. o. o. za leto 2012. OBČINSKEGAO SVETAna začetku sprejeli Odlok o ustanovitvi OBČINE ŠENTJERNEJrazvojnega sveta jugovzhodne Slovenije. Na Sprejet je bil tudi predlog sklepa o pristopu ravni 12 razvojnih regij Zakon o spodbujanju Občine Škocjan k Medobčinskemu inšpektoratu skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in redarstvu občin Šentjernej, Šmarješke Toplice določa preoblikovanje sedanjih svetov regije in in Kostanjevica na Krki. regionalnih razvojnih svetov v enotne razvojne svete regije. Razvojni svet regije je organ Na dnevnem redu je bila tudi akcija usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih pomladanskega urejanja in čiščenja okolja in interesov v regiji, ki ga ustanovijo občine v regiji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so jo z aktom o ustanovitvi (Odlok). svetniki s svojimi glasovi podprli.

V naslednji točki so svetniki sprejeli predlog V nadaljevanju seje je bil sprejet odlok o stališč do pripomb in predlogov z javne ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega razgrnitve dopolnjenega osnutka odloka o zavoda Vrtec Čebelica ter odlok o ustanovitvi občinskem podrobnem prostorskem načrtu za javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda kvartarne in storitvene dejavnosti v Šentjerneju. Osnovna šola Šentjernej. Sprejeli so tudi predlog odloka za spremembe in S strani svetnikov je bil sprejet tudi letni dopolnitve zazidalnega načrta za območje program športa v občini Šentjernej za leto 2012 sejemske dejavnosti ob obvozni cesti Šentjernej, in predlog 2. rebalansa proračuna Občine za namen sejemske dejavnosti, potreb Šentjernej za leto 2012, ki vsebuje zaposlovanje veterinarske službe in pokrite tržnice. brezposelnih oseb preko javnih del po programih Zavoda RS za zaposlovanje, obnovo dodatnih V nadaljevanju je bil sprejet sklep v zvezi z dotrajanih odcepov vodovodnega sistema in odkupom zemljišča za gradnjo hodnika za pešce razdelitev določenih odhodkov po namenih z ...... na relaciji Staro sejmišče – Kotarjeva cesta. uvedbo novih proračunskih postavk.

S 13. REDNE SSEJEvetniki so na začetku trinajste redne seje 30. predlog Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- maja sprejeli Obvezno razlago 18. člena Odloka izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šent- OBČINSKEGAo l oSVETAkacijskem načr tu za Center za ravnanje z jernej, ki sta bila obravnavana na prejšnji seji. OBČINE ŠENTJERNEJodpadki Dolenjske ter Odlok o OPPN za kvartarne in storitvene dejavnosti v Šentjerneju, Svetniki so nato sprejeli še Sklep o določitvi ki je bil predviden z odlokom o OPN Občine stroškov začasnega izpisa otroka iz vrtca, ki se Šentjernej, za potrebe centralnih dejavnosti in lahko koristi zaradi počitniške odsotnosti otroka deloma bivanja v jedru Šentjerneja. enkrat letno v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, za neprekinjeno odsotnost otroka V naslednjih točkah dnevnega reda so se svetniki najmanj enega meseca. Rezervacija se plača v seznanili s Poslovnim poročilom Komunale Novo višini 60 odstotkov od zneska, določenega z mesto, d. o. o., za leto 2011; Poročilom o delu odločbo o višini plačila vrtca. Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto v letu 2011; Poročilom Knjižnice Mirana Jarca Nato so se svetniki seznanili s Poročilom o Novo mesto za leto 2011 ter Poročilom o delu za podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske leto 2011 ter programom dela za leto 2012 javne službe urejanja pokopališč in pokopališke Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin ter pogrebne dejavnosti v Občini Šentjernej. Šentjernej, Šmarješke Toplice ter Kostanjevice Glede na kriterije za izbor ekonomsko na Krki za delo inšpektorata. najugodnejšega izvajalca je bil z odločbo občinske uprave izbran Oklešen, Pogrebne Predstavljen in sprejet je bil tudi Predlog storitve, d. o. o. zaključnega računa proračuna Občine Šentjernej za leto 2011, enako predlog Odloka o ustanovitvi Na koncu je bil sprejet tudi Odlok o občinskem organa skupne občinske uprave – Medobčinskega glasilu ter Sklep o dopolnitvi letnega načrta inšpektorata in redarstva. Občinski svet se je na pridobivanja nepremičnega premoženja svoji prejšnji seji strinjal s priključitvijo Občine za leto 2012, ki ga je Občinski svet Občine Škocjan k Medobčinskemu inšpektoratu in Šentjernej potrdil na svoji 10. redni seji 21. 12. redarstvu občin Šentjernej, Šmarješke Toplice in 2011 v okviru sprejemanja Odloka o proračunu Kostanjevica na Krki; za izvedbo pristopa pa je za leto 2012, ki se dopolni tako, da potrebno sprejeti nov odlok o ustanovitvi organa se vnese nepremičnina parc. št. 2997/13, k.o. skupne občinske uprave. Gradišče, stavbno zemljišče v izmeri 204 m2, ki je v lasti Podgorja, tovarne ploskovnega V nadaljevanju sta bila sprejeta tudi predloga pohištva, d. o. o. Šentjernej. odlokov Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Vrtec Čebelica in 4 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 S 14. REDNE SEJEObčinski svet Občine Šentjernej je imel Pri naslednji točki dnevnega reda so svetniki 20. junija štirinajsto redno sejo. potrdili za v. d. ravnateljice Vrtca Čebelica OBČINSKEGA SVETA Ano Srpčič, za čas imenovanja ravnatelja ali OBČINE ŠENTJERNEJSvetniki so se na začetku seznanili z Letnim ravnateljice oz. največ za dobo enega leta. poročilom JP EDŠ, d. o. o., Šentjernej za leto 2011. V obravnavi je bil tudi predlog sklepa o načinu plačila komunalnega prispevka za priklop na V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o kanalizacijsko omrežje. Zavezancem za plačilo podelitvi nagrad in priznanj Občine Šentjernej komunalnega prispevka za priključitev na javno v letu 2012. Nagrado Občine Šentjernej za kanalizacijsko omrežje se omogoči obročno aktivno delovanje na kulturnem področju se odplačevanje do 24 obrokov. podeli Avgustu Cvelbarju, spominske plakete Šentjerneja se podeli Prostovoljnemu Pod zadnjo točko dnevnega reda je bil sprejet gasilskemu društvu Ostrog za 90 let in še Pravilnik o spremembi Pravilnika o Prostovoljnemu gasilskemu društvu Groblje za plačevanju z gotovino in blagajniškem 40 let aktivnega delovanja na področju zaščite maksimumu Občine Šentjernej. V 2. členu tega in reševanja, društvu Šentjernejski oktet za 50 Pravilnika se upoštevajo zneski v višini kot so let aktivnega delovanja na kulturnem področju določeni v 23.a členu Pravilnika o izvajanju ter Vinogradniškemu društvu Šentjernej za 40 Zakona o davčnem postopku in v vseh njegovih let aktivnega delovanja na društvenem nadaljnjih spremembah. področju. Zacenja se obnova ceste skozi Vrh in Gorenjo Brezovico Občina Šentjernej je na podlagi izvedenega javnega naročila, objavljenega na portalu javnih naročil, izbrala podjetje CGP, d. d., Novo mesto, kot najugodnejšega izvajalca za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi naselji Vrh pri Šentjerneju in Gorenja Brezovica pri Šentjerneju. Slavnostni podpis pogodbe je bil v petek, 13. julija. Občina je idejni zasnovi za obe naselji začela pripravljati že leta 2007. Idejna projekta sta bila predstavljena vaščanom obeh vasi. Po enomesečni razgrnitvi projektov je občina pričela z izdelavo PZI dokumentacije, ki je bila dokončana v avgustu leta 2010. Rekonstrukcija ceste na Vrhu obsega obnovo ceste v dolžini Župan s predsednikom uprave CGP d.d. Novo mesto Marjanom Pezdircem 680 metrov, gradnjo hodnika za pešce, javne razsvetljave z 22 svetilkami in meteorne kanalizacije. Vrednost investicije znaša 391.570,59 evrov. Na podlagi povabila k oddaji občina na podlagi prejetega sklepa o sofinanciranju prejela Načrtov porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sredstva iz državnega proračuna RS v višini 114.562,50 sofinanciranje v skladu z določili 21. člena Zakona o evrov. V enakem znesku je načrtovano sofinanciranje tudi v financiranju občin bo občina za to investicijo prejela letu 2013. 114.562,50 evrov. V enakem znesku je načrtovano Z obema projektoma bomo izboljšali dostopnost do sofinanciranje tudi v letu 2013. obstoječih objektov, povečali pretočnost prometa in varnost Rekonstrukcija ceste na Gorenji Brezovici obsega obnovo udeležencev ter zagotovili ustrezno osvetljenost cestnih ceste v dolžini 710 metrov, gradnjo hodnika za pešce, javne površin. Prav tako se bo izboljšal videz naselja. Na obeh razsvetljave z 20 svetilkami in meteorne kanalizacije. trasah je bila v letošnjem letu že vgrajena fekalna kanalizacija Vrednost investicije znaša 341.361,62 evrov. Tudi zanjo je ter zgrajeni priključki objektov nanjo.

OBNOVA CESTE NA STAREM SEJMIŠČU NA SEVERNEM DELU STAREGA SEJMIŠČA IN NA RELACIJI STARO SEJMIŠČE - Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 5 Foto: Simon Hočevar

Tu, kjer sem doma SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI

V Šentjerneju že od formalnega nastanka občine skrbimo za slabšalnem, politikantskem smislu. V svojem govoru je slovesnosti ob državnih praznikih. Smo ena redkih občin, ki nastopila ostro do posameznikov, ki se sprenevedajo in želijo izobeša zastave in redno obeležuje pomembne dneve za izkriviti tok zgodovine. Pravi, da Slovenci še nikoli nismo slovenski narod. S tem želimo krepiti narodovo zavest, saj bili tako sprti med seboj, in se sprašuje, kje je duh, ki je pred vse prevečkrat pozabljamo kdo smo in od kod prihajamo. 21 leti družil slovenski narod, da je enotno nastopil in si Še posebno pozornost državljanstvu in državotvornosti priboril lastno državo. namenjamo ob slavnosti akademiji, ki jo prirejamo ob dnevu V kulturnem programu, ki so ga oblikovali plesalci, državnosti. Ta je bila letos 22. junija v Kulturnem centru recitatorji in glasbeniki, je bilo čutiti veliko pripadnost do Primoža Trubarja. domovine. Ljudski napevi z lajnarjem, folkloro, Župan- Letošnja slavnostna govornica je bila Spomenka Hribar, ki je čičevo Dumo …, vse to je v slehernem obiskovalcu vzbudilo bila predstavljena kot vest slovenskih politikov. Doktorica pozitivna občutja in s prepričanjem lahko povemo, da je bila sociologije, soustanoviteljica vseh pomembnejših demo- šentjernejska akademija ob dnevu državnosti res na visokem kratičnih gibanj ali institucij je iz aktivne politike odšla v nivoju. (EKG) trenutku, ko je ugotovila, da je ta pogosto zgolj igra. Seveda v

Letošnje, že kar enajsto srečanje Srečanje oktetov Dolenjske, Bele kokrtetaov jDoilennjseke, Bienle k rPajine ion savja Posavja, je v organizaciji doma- čega Šentjernejskega okteta pote- kalo v tukajšnjem Kulturnem centru Primoža Trubarja. Da se je dogodek letos odvijal prav v Šentjerneju, je botrovala tudi 50. obletnica delovanja Šentjer- nejskega okteta, ki ga trenutno vodi Andrej Resnik. Na srečanju je skupaj z domačim nastopilo še osem oktetov, vsak je zapel dve pesmi po lastni izbiri. Poslušalcem so tako postregli z različnimi zvrstmi glasbe, tako dalmatinskimi, slovenskimi ljud- skimi, pa tudi ruskimi. Na koncu seveda ni manjkala tudi Šentjer- nejska v izvedbi gostiteljev. 6 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 pogovor Pogovor z Antonom Trpinom ob castitljivem jubileju, 70-letnici

NEKAJ LEPIH SPOMINOV SVOJE MLADOSTI IN SEDANJEGA ČASA NAM JE ZAUPAL ŠENTJERNEJSKI ŽUPNIK ANTON TRPIN. NE DOLGO NAZAJ JE PRAZNOVAL VISOKO OBLETNICO ROJSTVA, 70 LET

ŽIVLJENJA. jim bila tudi hlapec in dekla. Med vojno leta 1944 in po vojni leta 1954 jim je RODIL SE JE 4. dvakrat do tal pogorel dom. Preživljali so težke razmere. Povedal nam je, da v JUNIJA LETA času njegovega otroštva tudi ni bilo 1942 V ROVTAH prave možnosti šolanja. NAD LOGATCEM V nadaljevanju pogovora je župnik pripovedoval, kako je leto in pol služil OČETU MATEVŽU vojsko v Pančevu v sanitetnem oddelku IN MAMI in se tako izobrazil za sanitetnega tehni- ka. Imel je možnost takojšnje zaposlitve MARIJI. in nadaljevanje študija medicine. Vendar POVEDAL NAM je bila njegova globoka želja, v veliko presenečenje vseh, ki se je izrazila proti JE , DA V TEM koncu vojaškega roka, postati duhovnik. Čut po duhovnem poklicu se je porajal iz LETU MINEVA poklicanosti ˝tako od Boga˝ kot iz TUDI življenjskih okoliščin. Ob prihodu domov pri 22 letih je iskal primerno SEDEMDESETLETN šolo. Odločil se je za srednjo versko šolo ICA SMRTI v Vipavi za klasično gimnazijo. Govoril je o svojih občutkih, kako je preživljal Anton Trpin v mladih letih NJEGOVEGA fantovsko veselje na kmetih, nato pa se OČETA. moral pričeti izobraževati in spoznavati je pred in po jedi ter ob večerih. Vsak tuje jezike, kot so francoščina, latinšči- petek so se strogo držali posta. Skupaj s starejšim bratom Zdravkom in na, nemščina in grščina. Bilo je potrebno starejšo sestro Marijo je živel na veliki vložiti res veliko napora, da je dokončal V ljubljanski stolnici je bil 29. junija leta kmetiji z 52 hektarji kmetijskih površin. šolo in se kasneje vpisal na Teološko 1973 posvečen v duhovnika, pastoralno Na hribovski kmetiji so imeli goveda ter fakulteto v Ljubljano, kjer se je šest let prakso pa je leto dni opravljal v konje. Vso delo je potekalo ročno, zato šolal in si pridobil naziv univ. dipl. Trebnjem. Takratni nadškof Jožef Po- je bilo tudi težko. V veliko pomoč sta teolog. Vseskozi mu je stal ob strani gačnik ga je predlagal za kaplana v kraj domači župnik Šentjernej pri takratnem župniku Janezu Na sliki z družino, star komaj nekaj tednovViktor Schvaiger, Lavriču. Ljudje so ga lepo sprejeli, rad je ki je bil vedno bil med njimi, a kmalu je sledilo slovo. pristen, zvest Pravi, da je težko odšel iz Šentjerneja, svojemu pokli-cu. namreč po treh letih ga je takratni nadškof Alojzij Šuštar premestil za Z e l o r a d s e župnika v Notranje Gorice v novo- spominja časov, nastalo župnijo. Tam je doživljal bolj k o j e b i l o v težke razmere, saj niso imeli župnišča in s l o v e n s k e m je moral prebivati pri enem od tam- prostoru čutiti več kajšnjih kmetov. Kasneje so skupaj s krščan-ske vzgoje farani zgradili novo župnišče. Po desetih kot danes. Vsaka letih ga je nadškof Šuštar po-novno nedelja se je premestil nazaj v Šentjernej, kjer je ostal p o s e b e j vse od danes. Tako opravlja svoje po- praznovala. Delo slanstvo kot žup-nik že 25 let in 22. leto ob nedeljah je bilo funkcijo deka-na Dekanije Le-skovec izvzeto, molilo se pri Kr-škem. Skupaj koordinira 13 župnij na območjuŠentjernejsko Dol eglasilonj, savgustke 2012 in 7 Posavja. Naštel nam je tudi vse kaplane, ki so se zamenjali v času, odkar je prišel v ŠenSlovesnosttjernej za ob 140-letnici Osnovne šole Šentjernej župnika. To so bili: Jože Tori iz Šmartnega pri Litiji, Osnovna šola Šentjernej letos praznuje že kar 140. obletnico obstoja Janez Mihelčič iz Logatca, Tomaž Prelovšek iz in delovanja. Zato je prav, da se tako visok okrogel jubilej obeleži s Domžal, Tone Dular iz Prečne, Marko Košir iz proslavo, ki jo je režiserka Lucija Kuntarič simbolično poimenovala Tržiča, Mitja Štirn iz Lukovice, Luka Zidanšek iz Vezi. S proslavo so namreč tako najmlajši kot najstarejši učenci šole Domžal, Janez Jero-men iz Ljubljane, Andrej pa tudi bivši učenci, dijaki, študentje kot tudi že starejši bivši učenci Golčnik iz Čemšenika in Sašo Kovač iz Žužem- in učitelji prikazali vezi, ki se v šoli spletejo, medgeneracijsko berka. Prav tako nam je naštel tudi vse sestre, ki so v sodelovanje, posvetili pa so se tudi zgodovinski kroniki in razvoju tem času izšle iz Šentjer-neja: s. Slavka Cekuta s. in šole. Slovesnosti so se poleg učencev, učiteljev in krajanov udeležili Marjetka Jeralič, obe iz Šmarja ter s. Ivanka Hosta iz tudi bivši učitelji, ravnatelji in predstavnik ministrstva za šolstvo Sel. Sedaj pa delujeta s. Terezija Hostnik in s. Boris Zupančič. Karmen Balgač. Obe sta katehetinji, opravljata pa Osnovni šoli je bilo ob tej priložnosti izrečenih veliko pohvalnih tudi vsa ročna in gospodinjska dela ter vsako leto besed. Boris Zupančič je tako z besedami: "Vaša šola ni dobra. Vaša poskrbita za počitniška srečanja otrok. šola je odlična!" povedal, da se šentjernejska šola izredno lepo razvija, se širi, ima lepo število učencev in zelo dobre pogoje za Mnogo lepega človeška zgodovina ne zaznava in učenje in poučevanje. Spodbudne besede je izrekel tudi šentjer- kaj hitro gre v pozabo. In nekaj takega so tudi nejski župan, ki je poudaril dobro sodelovanje med šolo in občino, duhovni poklici, ki so vzklili prav tu v Šentjernejski saj se občina s šolo vseskozi dobro trudi vzdrževati in zagotavljati župniji. In teh ni bilo malo, pove Trpin. Posvečeni vse predpisane standarde, šola pa je vedno zelo angažirana pri so bili oz. so prejeli duhovniško zaobljubo: Silvester prireditvah, kjer s svojimi učenci in učitelji vedno radi sodelujejo. Šinkovec (D. J), Janez Grubar (mali brat), Primož Bertalanič, bogoslovca Dejan Pavlin in Štefan Ravnateljica šole Viktorija Rangus se je vsem, ki so kakorkoli Hosta. karkoli prispevali k ugledu, uspehu in delovanju šole, iskreno zahvalila in poudarila, da je bila kakovost šolanja v šentjernejski Na vprašanje, kaj meni o domačinih, je povedal dolini od nekdaj na visokem nivoju in da se bodo v šoli vedno trudili, takole: ˝To so dobri, plemeniti in odprti ljudje. Rad da tako tudi ostane vnaprej. sem tukaj, srečen sem prav zaradi njih.˝ Poudaril pa je, da se v zadnjih leti pozna potrošniški vpliv, Ob obletnici je šola izdala tudi posebno spominsko knjigo, ki predvsem pri vzgoji otrok, ki so vse manj vsebuje pregled zgodovine in ustvarjalna dela aktualnih učencev. obvladljivi. Bil je mnenja, da bi morali biti pri vzgoji bolj povezani in enotni tako starši, učitelji in kateheti, kajti vsi imamo skupne vrednote, ki nas združujejo. Vzgojo prenaša na učence predvsem pri verouku, ki poteka v župnijskih prostorih in v OŠ Orehovica. Skupaj s sestrama in kaplanom uči 485 učencev, od tega verouk obiskujejo tudi trije romski otroci, je še dodal. Ob koncu pogovora je omenil tudi praznovanje 750- letnice prve omembe šentjernejske župnije v pisnih virih in letnico 1999, ko je bil izdan Zbornik Župnije Šentjernej, na katerega je zelo ponosen. Šentjernejska župnija namreč spada med starejše župnije na Slovenskem, saj se s svojim župnikom Bertoldom, ki se v originalu imenuje Bertholdus plebanus de sanceto Bartholomeo, prvič omenja že davnega 7. maja 1249. Po nekaterih domnevah naj bi bil Šentjernej samostojna župnija vsaj kakih 100 let pred prvo pisno omembo. Prav tako je omenil praznovanje 100-letnice priljubljenega romarskega kraja Novega Lurda, ki se je obhajala leta 2008. Začelo se je natanko pred sto leti, in sicer 29. junija 1908, ko so na Petrovo v slovesnem sprevodu z okrog sedem tisoč verniki pred votlino v vasi Rakovnik postavili Marijin kip – dobili so ga od kartuzijanov iz bližnjih Pleterjev. Zasluge zanj ima takratni šentjernejski kaplan Leopold Kolbe-zen, ki se je tako odzval povabilu ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča, naj kar se da slovesno praznujejo zlati jubilej Marijinih prikazovanj v francoskem Lurdu. Število romarjev je z leti raslo, urejali pa so tudi okolico in leta 1912 postavili streho in kasneje še zvon. V jubilejnem letu pa je 8 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 V ZAČETKU MAJA JE NAŠA Obisk pobratene obcine Svrljig OBČINA POBRATENI OBČINI IZ SRBIJE VRNILA OBISK. ČLANI OBČINSKE UPRAVE SO TAKO OBISKALI PRIJATELJE V SVRLJIGU, TI PA SO JIH ZELO TOPLO SPREJELI. Pokazali so jim svoje znamenitosti, približali sliko o tamkajšnjem gospodarstvu in razmerah. Ker je kmetijstvo ena njihovih glavnih panog, so si ogledali tudi nekaj kmetij, hkrati pa prisostvovali otvoritvi novega agrocentra, ki bo v pomoč in oporo tamkajšnjim kmetom. Župana naše in svrljiške občine sta na prireditvi ob približevanju Srbije Evropski uniji podpisala slavnostno listino o prijateljstvu. Ob tej priliki se je obisku pridružil tudi slovenski veleposlanik v Srbiji Franci But in obljubil pomoč pri Venec za padle borce Na pokopališču v Gorenjem Gradišču stoji spomenik v spomin padlim borcem. Tu je pokopan tudi ruski partizan, na pobudo Ruskega veleposlaništva pa je njihov konzularni oddelek lani pričel s polaganjem vencev na obeležjih po celotni Sloveniji. To je na pokopališču v Gorenjem Gradišču storil vodja konzularnega oddelka mag. Sergey Ivanov. Na veleposlaništvu Ruske federacije so se obeleženja tragičnih dogodkov odločili opraviti pred največjim ruskim praznikom - dnevom zmage 9. maja. Tako želijo ohraniti spomin na zgodovino in padle hrabre borce prve in druge svetovne vojne, mlajše generacije pa opozoriti, naj se strahote in tragični dogodki iz zgodovine ne ponavljajo. Pohod društva Sever na Javorovico Člani policijsko-veteranskega društva Sever Dolenjske in Bele krajine vsako leto, tokrat že osmič zapored, na soboto okoli 13. maja, ki je včasih veljal za dan varnosti, organizirajo tradicionalni pohod na Javorovico. Letošnji je bil še posebno lep, saj jim je več kot odlično služilo tudi vreme. Pohoda se je tokrat udeležilo 54 pohodnikov, tako mladih kot nekoliko starejših, sigurno pa vseh mladih po srcu, polnih dobre volje. Dobili so se v Gorenjem Vrhpolju, od tam pa krenili proti Pragu in nato naprej do Javorovice. Eden pomembnih razlogov za pohod in traso je - poleg druženja, dobre volje in srečanja starih prijateljev - tudi ohranjanje spomina in poklon hrabrim dejanjem za domovino, ki so se dogajala po Javorovici in okoliških hribih ter vaseh. Zato vsako leto v spomin padlim borcem na Javorovici s Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 seboj nesejo in pri 9 zrc Odpadek - surovina na nepravem mestu V našem podjetju že od leta 2006 upravljamo z Zbirno Z R C reciklažnim centrom Občine Šentjernej. Opažamo, da so ljudje vse bolj ozaveščeni o pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki, saj se iz leta v leto povečuje količina surovin, ki jih pripeljejo v naš zbirni ŠENTJERNEJ center. Žal pa so med nami še vedno posamezniki, ki odpadke iz gospodinjstev odlagajo na t. i. črnih Zbirno-reciklažni center je bil odprt leta 2006, z njim upravlja JP EDŠ, odlagališčih in tako povzročajo škodo v naravi, nam pa d.o.o. Šentjernej. Nahaja se v bližini Šmalčje vasi (v krožišču zavijete dodatno delo. Odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvu, proti Šmalčji vasi, nato pa po približno 500 metrih desno – odcep je so ob ustreznem ločevanju surovina za reciklirane – dobro označen). Njegova osnovna naloga je ponuditi možnost torej za nadaljnjo uporabo. odlaganja nenevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu in ne Zakaj ločevati, kam gredo odpadki, kako se jih sodijo v kontejnerje. ponovno uporabi, kam z nevarnimi odpadki (zdravila, Za odvoz odpadkov iz t. i. ekoloških otokov je zadolžena Komunala olja, baterije, barve …), kaj lahko jaz storim za večjo Novo mesto, d.o.o. Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za občane učinkovitost sistema, kako z odpadki ravnajo na zaenkrat še brezplačna. Komunali Novo mesto in v CeROD-u … Ta in druga vaša vprašanja bodo dobila odgovore na predavanju, ki DELOVNI ČAS: PON - PET 9.00 – 17.00, SOBOTA 8.00 – 12.00 ga pripravljamo v sodelovanju s strokovnjaki in nosi naslov: ODPADEK - SUROVINA NA NEPRAVEM Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel.: 07 30 81 302, izven MESTU. delovnega časa smo dosegljivi na tel.: 07 39 33 591. Vabljeni v sredo, 22. avgusta, ob 20. uri v Kulturni center Primoža Trubarja. V zbirnem centru lahko odlagate: 1 steklo Z nami bodo predstavniki Občine Šentjernej, 1 les Komunale Novo mesto in Centra za ravnanje z 1 papir odpadki. 1 karton in ostalo papirno embalažo; »misli zeleno – deluj modro« 1 plastiko 1 odpadno elektroniko in belo tehniko, ki ne vsebujeta nevarnih

10 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 kulturni center DEFIBRIL

ATOR – naprava, ki rešuje snovi 1 kovine in življenja 1 kosovne odpadke. Lani je v času praznovanja občinskega praznika Jernejevo Banka Volksbank d. d. Odpadki, ki jih v zbirnem centru ne občini Šentjernej donirala izjemno napravo – defibrilator. V letu dni, odkar je prevzamemo: naprava nameščena, smo s pomočjo ekipe prve pomoči Civilne zaščite Občine = izrabljene avtomobilske gume (od- Šentjernej organizirali dve usposabljanji za uporabo naprave, ki je sposobna zaznati daja pri vulkanizerju oz. koncesionarju, zastoj srca pri človeku. K sreči defibrilatorja še ni nihče zares potreboval, za vsak ZRC NM) slučaj pa je dobro vedeti kje je in kako ga je varno uporabljati. V Šentjerneju se = gradbeni material (ZRC NM, CGP defibrilator nahaja v omarici ob vhodnih vratih Kulturnega centra Primoža d.d., CEROD d.o.o.) Trubarja. Poleg aparata se nahaja tudi knjižica z osnovnimi navodili ravnanja v = akumulatorji (oddaja pri mehaniku, primeru nudenja prve pomoči. Poudariti moramo, da je uporaba defibrilatorja prodajalcu akumulatorjev, ZRC NM) varna in enostavna. = baterije (zbiranje v supermarketih, Zaradi zanimanja o uporabi bomo v okviru Jernejevega 2012 ponovno organizirali specializiranih prodajalnah, ZRC NM) predstavitev aparata z vsemi dejavniki nudenja prve pomoči. Predavanje s praktič- = zdravila (ZRC NM, lekarne) KAKO RAVNATI = barve, lepila in smole (ZRC Novo 1. Poskrbimo za svojo varnost. / 2. Pokličemo »Na pomoč«. / 3. Preverimo odzivnost mesto) ponesrečenca. / 4. Nezavestni osebi sprostimo dihalno pot. / 5. Pokličemo 112. / 6. Če = pesticidi ter ostali nevarni odpadki smo opazili, da oseba NE DIHA, TAKOJ ZAČNEMO Z OŽIVLJANJEM (30-krat zunanja (ZRC Novo mesto). masaža srca, 2 vpiha). / 7. Nekoga v bližini pošljemo po defibrilator /kulturni center/, ga namestimo in ravnamo po navodilih. / 8. Oživljamo do prihoda reševalcev oz. dokler oseba sama ne zadiha.

Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 11 varnost Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šentjernej sporoča: UVELJAVITEV ŠTIRIH NOVIH ZAKONOV S PODROČJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA PRINESLA POZITIVNE UČINKE 1. julija 2011 so bili uveljavljeni štirje zakoni Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o javnih cestah. Vsi štirje zakoni so nadomestili prejšnji Zakon o varnosti cestnega prometa.

preventive. Število ugotovljenih in KRATEK POVZETEK kaznovanih kršitev cestno-promet- VOZILA IN VARNOST nih prekrškov s strani policije se v zadnjih 10 letih vsak mesec zmanj- Trenutno je v Sloveniji 86 poobla- STATISTIČNEGA STANJA šuje (za nekaj manj kot 40 %). Ta ščenih organizacij za izvajanje VARNOSTI CESTNEGA PROMETA trend zmanjšanja števila kaznovanih postopkov tehničnih pregledov V ENEM LETU VELJAVNOSTI pa se nadaljuje tudi letošnje leto (v vozil in 144 organizacij skupaj z ZAKONOV (1.7.2011 - 30.6.2012 prvih treh mesecih letošnjega leta za upravnimi enotami za registracijo PODATKI SO ZAČASNI) več kot 30 % manj kot lani). vozil in okoli 60 organizacij za · V prvem letu po začetku Lanskoletna sprememba zakono- izvajanje postopkov ugotavljanja uporabe nove zakonodaje se je na daje ni imela poudarka na spre- skladnosti vozil. slovenskih cestah pripetilo 23.603 membi vrste in višine kazni za pro- prometnih nesreč, kar je za 13 % metne prekrške temveč na uvajanju več kot leto poprej v istem obdobju. pomembnih sistemskih novosti na ZAKLJUČEK · V prometnih nesrečah je umrlo preventivnem področju. 116 udeležencev oz. 23 % manj kot Sistemska sprememba zakonodaje v letu poprej, hudo telesno poško- na področju varnosti cestnega dovan je bil 801 udeleženec oz. 17 PREVENTIVNE AKCIJE prometa z nastankom štirih samo- % manj kot leto poprej, lažje telesno stojnih zakonov (Zakon o voznikih, poškodovanih pa je bilo 7867 oz. 14 Izvedene so bile naslednje nacio- Zakon o motornih vozilih, Zakon o % manj kot leto poprej. nalne preventivne akcije: pravilih cestnega prometa in Zakon · Največje zmanjšanje števila · Varno poletje na slovenskih o javnih cestah) je skupaj z mrtvih beležimo pri kolesarjih - 68 % cestah, združitvijo kadrov, strokovnega manj, voznikih kolesa z motorjem - · Začetek šolskega leta, znanja, financ in odgovornosti v 60 % manj ter potnikih - 30 % manj. · Projekt Pasavček in Varnostni Javni Agenciji za varnost prometa v Število umrlih se je povečalo pri pas, enem letu po uveljavitvi nove voznikih za 11 %. · Usposabljanje za vožnjo zakonodaje prinesla pozitivne · V 48 od 112 prometnih nesreč kolesa, tehnični pregled koles ter učinke. Ti bodo pripomogli k s smrtnim izidom je bila hitrost vzrok akcija Bistro glavo varuje čelada, letošnjemu cilju, da na slovenskih za nastanek prometne nesreče. · Kolesarska tekmovanja Kaj veš cestah ne bo umrlo več kot 128 ljudi Zaradi nepravilne strani oz. smeri o prometu, in jih ne bo več kot 919 hudo vožnje pa se je pripetilo 21 % · Akcija Pešec, telesno poškodovanih. nesreč. Omenjena vzroka sta · Vožnja pod vplivom alkohola, skupaj prisotna v 64 % vseh drog in zdravil, prometnih nesreč s smrtnim izidom. · Akcija Hitrost, SREČNO VOŽNJO! · Največ prometnih nesreč s · Prometne delavnice in druge smrtnim izidom se je zgodilo na aktivnosti za mlade, regionalni cesti II. reda (19 %) in · Sofinanciranje nevladnih naselju brez uličnega sistema (17 organizacij in njihovih aktivnosti, %). · Izvedba več kot 60 preven- · od 116 prometnih nesrečah s tivnih dogodkov z demonstra- smrtnim izidom se jih je kar 78 cijskimi napravami, pripetilo izven naselja, kar pred- · Projekt Varnost in mobilnost za stavlja 67 % delež. Hitrost še vedno vse, predstavlja zelo veliko nevarnost na · Uporaba mobilnih telefonov cestah izven naselja. (bodi trenutno nedosegljiv) in · Preventivna akcija za kolesarje. Ob tem je pomembno, da se ra- zmerje uporabe represivnih oziroma preventivnih metod preprečevanja prometnih nesreč spreminja v korist

12 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 iz dela društev Ob 90. obletnici PGD Ostrog DRUŠTVO JE BILO USTANOVLJENO 5. JUNIJA 1922 KOT PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA, KI JE DELOVALA NA

Po dveh letih delovanja so se člani iz sosednje vasi Prekopa odcepili od desetine Ostrog. Leta 1930 je ljubljanska gasilska zveza društvu podarila ročno brizgalno. Istega leta so člani postavili lesen gasilski dom, prvega pa so zgradili leta 1954. Štiri leta kasneje je društvo od Občinske gasilske zveze Novo mesto dobilo 800-litrsko brizgalno Rakovica. Brizgalna Ziegler, ki je v uporabi še danes, je bila nabavljena v osemdesetih. V teh letih je društvo od Zdravstvenega doma Metlika odkupilo tudi vozilo reševalne pomoči, ki je bilo nato predelano za potrebe gasilcev. Društvu je vozilo služilo do leta 1987, ko je kupilo novo gasilsko vozilo, in sicer IMV-jev kombi. Leta 2000 je PGD Ostrog potrdi- lo članstvo v novoustanovljeni GZ Šentjernej. Maja 2004 je PGD Ostrog kupilo novo vozilo (Iveco 15/50 GVV-1) in starega oddalo v uporabo našim sosedom na Hrvaško, v Sičo. Z DVD Siča je avgusta 2007 podpisalo tudi listino o pobratenju obeh gasilskih društev. PGD Ostrog je od leta 2004 do 2010 sodelovalo pri soorganizaciji situacijo na terenu. Za svoje požrtvovalno in nesebično delo je pogostitve za 1. maj na Javorovici z LD Šentjernej, leta 2011 pa PGD Ostrog letos dobilo občinsko priznanje. je celoten projekt prevzelo na svoje rame. Na ta način je društvo Ob praznovanju tako visokega jubileja PGD Ostrog prisrčno vabi pridobilo prepotrebna finančna sredstva za obnovo gasilskega vse prebivalce občine Šentjernej, da se v soboto, 11. avgusta, ob 20. doma, za nakup gasilskega avta, čolna za reševanje na vodi, itd. uri poveselijo z nami in ansamblom Toneta Rusa. PGD Ostrog danes deluje na širšem območju vasi Šentjakob in Bernarda Rupar Ostrog ter šteje približno 120 članov in članic. Društvo je ves čas od nastanka občine Šentjernej uspešno sodelovalo z občinskim gasilskim poveljstvom (OGP) in kasneje z GZ Šentjernej. V okviru tega sodelovanja so se najmlajši člani udeleževali gasil- skih taborov na Gorjancih in kasneje v Cerkljah ob Krki, starejši pa občinskih tekmovanj pod okriljem GZ Novo mesto, od ustanovitve GZ Šentjernej pa društvo sodeluje na občinskih tekmovanjih z več tekmovalnimi skupinami, ki so zelo uspešne. Lani se je prvič od obstoja tekmovalna enota pionirk uvrstila na državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki je potekalo na Ptuju 2. junija letos, na kar smo vsi zelo ponosni. Tako v PGD Ostrog ne deluje odlično samo operativa, ampak je »gasilsko društvo« tudi sinonim za nesebično pomoč, prostovoljstvo, druženje, učenje gasilskih veščin, preživljanje aktivnega prostega časa v naravi, spoznavanja novih ljudi, predvsem pa sinonim za sodelovanje, pa naj gre to za tekmovalno enoto ali pa neko realno

Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 13 iz dela društev Strokovna ekskurzija društva vinogradnikov 9. JUNIJA S M O S E V I N O G R AD N I K I D R U ŠTVA VINOGRADNIKOV ŠENTJERNEJ ODPRAVILI NA

Zbrali smo se ob 7. uri zjutraj pred mlad odličen vinar, Martin Pečarič. Naša zadnja postaja je bila v Drašičah, kulturnim centrom Primoža Trubarja v Predstavitev njegovih vin je bila pika na kjer smo se na turistični kmetiji Simo- Šentjerneju. Od tu smo se preko i. Skupaj s simpatično ženo sta nam v nič z večerjo okrepčali z belokranjskimi mejnega prehoda Obrežje odpravili v pesmi Otona Župančiča, branjem iz specialitetami – jagenčkom in odoj- Samobor, kjer smo si ogledali stari del Svetega pisma in pokušanjem njihovih kom. Že v poznih večernih urah smo se mesta in mestni muzej, imeli pa smo čas vrhunskih vin pričarala nepozaben preko Gorjancev odpravili domov. Bilo tudi za kavo. Iz Samobora nas je pot dogodek. je zelo lepo. mimo Rud peljala do Plešivice, kjer smo obiskali vinarja Velimirja Koraka. Ta nam je v prijetnem naravnem okolju, pod lipo, postregel z odličnim bogračem in še boljšimi njegovimi vini. Od tu smo se odpeljali do romarskega središča Krašič, kjer smo si ogledali cerkev svete Trojice, v kateri je maševal blaženi Josip Stepinac. Preko Ozlja smo nadaljevali pot ob reki Kolpi v Vivodino in tam obiskali vinarja Mirka Vrbaneka, ki hrani vino v kleti iz leta 1777. V tej kleti smo tudi pokusili njegova vina. Od tu smo preko mejnega prehoda Metlika (Jurovski Brod) prišli v Belo krajino. V Čurilah nas je pričakal predsednik Društva vinogradnikov Metlika, sam Finale slovenskih salamiad v Sevnici

Društvo salamarjev Sevnica je že drugo leto zapored bile še posebej nagrajene. Poskrbljeno je bilo tudi za organiziralo državno finale slovenskih salamiad. Na predstavitev lokalne kulinarike iz Posavja, Dolenjske in lokalnih salamiadah je bilo letos ocenjenih 820 vzorcev, od Kozjanskega. Za zabavo in popestritev večera so poskrbeli tega pa se jih je 83 najboljših uvrstilo v finale. Tu je salame člani ansambla Dori, Nuša Derenda in klapa Maslina. ocenjevala šestčlanska komisija pod vodstvom Franca Sotoška. Kar je za našo občino najbolj pohvalno in odmevno je to, da kar 9 izmed desetih najvišje uvrščenih salam prihaja izpod rok šentjernejskih salamarjev. Tako se je s svojo salamo na prvo mesto uvrstil Jože Sebanc z oceno 54,3, na drugo Janez Košak z oceno 54,1, na tretje pa Marjana Zupančič z oceno 53,7. Letošnja salamiada je prinesla kar nekaj novosti. Finalisti salamiade so namreč v živo rezali svoje finalne salame, gosti pa so jih imeli prilož- nost poskusiti, saj so pozneje imeli možnost tudi oceniti in oddati svoj glas za salame, ki so jim bile najbolj okusne. Kot smo tega v Sevnici že vajeni so na svoj račun prišle tudi finalistke, saj so ženske predstavnice 14 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Društvo kmetic Šentjernej

Pomlad je mimo in poletje je pošteno ogrelo ozračje. Dela na polju in v vinogradih je vse več, Jernejevo pa se počasi približuje. Ljubljanski kotlini. Obiskale smo domačijo pisatelja Ivana Društvo kmetic Šentjernej je bilo tudi v drugi četrtini leta zelo Tavčarja na Visokem. Med razlago o pisateljevem begu iz aktivno. Plesna sekcija društva je v aprilu pripravila zaključni mesta na deželo, kjer se čas ustavi in so bili ugodni pogoji za večer s pogostitvijo, na katerem so na zabaven način pokazali, ustvarjanje (npr. Visoške kronike), pa si nismo mogle kaj znajo. Predvsem pa veselijo načrti, da se jeseni zopet pomagati, da ne bi primerjale rast kultur na njivah in zgodnjo snidejo in nadaljujejo z učenjem plesnih korakov. košnjo travnikov. Kosilo je bilo na turistični kmetiji v vasi V Beli Cerkvi so članice sodelovale na državnem ocenje- Crngrob pri Škofji Loki. Lep ambient, odlična hrana in prijetna vanju kruha, kjer so dosegle odlične rezultate. V hudi (moška) postrežba so nam tako ugajale, da smo s težkim srcem konkurenci (146 vzorcev) so s trinajstimi oddanimi vzorci zapustile družino Porentovih in se odpravile na kratek sprehod kruhov različnih vrst dosegle tri bronasta, šest srebrnih in štiri do bližnje božjepotne cerkvice Marijinega oznanjenja. zlata priznanja. Še posebej nam je v ponos, da sta kruha dveh Občudovanje lepo okrašene cerkve je sprožilo spontano petje, naših članic, Jožice Premru in Jožice Rebselj, bila uvrščena ki je v akustičnem prostoru še posebej lepo zvenelo. Dan smo med deset najboljših. zaključile na sprehodu po starem mestnem jedru Škofje Loke. Vendar pa so bile naše misli že drugje. Enkrat letno se članice Na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju odpravimo na popotovanje in odkrivanje lepot naše je šest članic društva sodelovalo s sedmimi pekovskimi izdelki domovine. Letošnja majska ekskurzija je bila v lepem ter doseglo dve bronasti, tri srebrna in dve zlati priznanji. vremenu usmerjena proti osrednji Sloveniji. Privoščile smo si Zanimiva pa se nam je zdela ugotovitev enega od predstav- kavico ob Zbiljskem jezeru in se nato povzpele po Kalvariji do nikov organizatorjev, ki je pohvalil skupino Šentjernejčank, ki Smledniškega gradu, kjer se odpre razgled daleč naokoli po so »branile čast« dolenjskih gospodinj. Mesec junij je čas prireditev in zaključkov. Društvo kmetic Šentjernej rado priskoči na pomoč s pekovskimi izdelki za ŠIVANJE ZAVES pogostitve na prireditvah, ki se odvijajo v šentjernejski občini. Tudi Ljudske pevke so sodelovale na nekaj prireditvah. Med drugim so nastopale na srečanju ljudskih pevcev v Mirni Peči RAZSTAVNI SALON in na prireditvi Brazde desetletja Etnološke zbirke Kobile v L e s k o v c u p r i Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a Krškem. tel.: 07/30 50 153 V r o č i n a n e u s m i l j e n o GSM: 041 649 872 pripeka. Poletje je VELIKA IZBIRA MATERIALOV ZA ZAVESE t u i n z n j i m praznik Jernejevo, kjer bo-mo rade BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU ponudile svoje dobrote, vam kaj P O K L I Č I T E N A S ! zapele ali pa se z Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 15 iz dela društev Iz dela društva upokojencev

9. maja smo se šahisti DU Šentjernej udeležili 37. 18. maja prihodnje leto. športnih iger PZDU Dolenjske in Bele krajine v šahu. 23. maja so se balinarke DU Šentjernej udeležile 37. ŠIU Prvenstvo je bilo odigrano v Trebnjem v organizaciji DU PZDU Dolenjske in Bele krajine v Sodražici. Nastopilo je Mirna. Igrano je bilo hitropotezno, 9 kol po Švicarju, 10 minut dvanajst ekip, med katerimi je naša ekipa v sestavi Marianne po igralcu, to je 20 minut po šah partiji. Sodil je šahovski Pelko, Kristina Luzar, Marjeta Grabnar, Tončka Pavlič in Sonja sodnik Andrej Brcar. Naša ekipa v sestavi: Mirko Požar, Franc Jakel zasedla odlično 2. mesto. Tako so športnice – balinarke iz Šiško, Jože Tomazin, Marjan Petrov in Franc Zoretič je v DU Šentjernej prvič osvojile pokal na pokrajinski ravni. močni konkurenci šahistov Dolenjske in Bele Krajine osvojila tretje mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa DU Novo mesto, drugo mesto pa ekipa DU Mirna. Posamično je prvo mesto osvojil Cvetko Jakše iz DU Mirna, drugo mesto Ivica Milič iz DU Novo mesto, tretje mesto pa Vinko Istenič iz DU Novo mesto. Pokale in medalje za prva tri mesta je podelil predsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine Jože Jazbec. Turnirju je sledilo kosilo in druženje.

19. maja smo imeli drugo Trdinovo majsko srečanje upokojencev Dolenjske pri Miklavžu na Gorjancih. Upo- kojenci DU Šentjernej smo se zbrali ob 8. uri pred kulturnim centrom in se nato z avtobusom prevoznika Mrgole odpeljali po že znani poti, kjer smo pobrali naše člane in članice. Ustavili smo se v Gabrjah, kjer so nas pričakali naši prijatelji iz DU Gabrje, nam postregli z aperitivom in pecivom. Nato so nekateri odšli na Gorjance peš, drugi pa smo se odpeljali za 24. maja se je naša ekipa moških balinarjev udeležila 37. avtobusom. Srečanja na Gorjancih so se udeležili še člani ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine, prav tako v Sodražici. društev upokojencev Dolenjske Toplice, Straža, Prečna in Našo ekipo so sestavljali: Jože Smrekar, Nace Župan, Jože Mali Slatnik. Iz društev upokojencev Novo mesto, Škocjan in Cigoj, Matija Kodelič in Jože Homan. Med štirinajstimi Bela Cerkev so prišli v manjšem številu. Upamo, da se bodo v ekipami so se uvrstili na 9. mesto. naslednjem letu bolje organizirali in se udeležili v večjem številu. Ob 11. uri smo pripravili krajši kulturni program, katerega je na začetku popestrila Marija Jerele s slovensko 31. maja je bilo pod brajdo Društva upokojencev himno, ki je odmevala daleč naokoli. Kulturni program je Šentjernej zelo živahno. Priredili smo piknik oziroma srečanje povezovala Minka Cvelbar, ki je vse navzoče predsednike prostovoljcev, ki delajo na projektu Starejši za starejše pri DU povabila k mikrofonu, da so pozdravili prisotne na srečanju. Šentjernej in prostovoljcev učencev, ki izvajajo projekt v OŠ Dvakrat je nastopil tudi naš ljudski pesnik Gustelj Cvelbar, ki Šentjernej z naslovom Razvijanje prostovoljnega dela. Skupaj vedno rad prispeva svoj delež ob naših srečanjih. Za kulturnim so obiskovali starejše ljudi in tudi ti so bili povabljeni na programom pa je prevzel vlogo zabavni muzikant iz Brusnic, srečanje. Ker smo že izbirali bolj bolne in potrebne obiskov in ki je z dobro glasbo poskrbel tudi za ples. Imeli smo enkraten pogovorov, se je tega piknika udeležilo le nekaj starejših. sončen dan, v katerem je lahko vsak našel nekaj za sebe. Po Srečanja pa so se udeležili tudi starši šolskih prostovoljcev, skupni odločitvi smo se po 15. uri z avtobusom odpeljali proti tako da je bilo prijetno medgeneracijsko druženje. Šola je domu. Vsem sodelujočim, še posebno pa organizatorjem poskrbela za nekaj prigrizkov in pijačo, prostovoljke DU pa so iskrena hvala, ter pogumno s pripravo na tretje srečanje, ki bo prisotnim postregle s pecivom. Kot prva je vse navzoče pozdravila mentorica šolskega projekta Alenka Bašelj, zatem koordinatorka projekta DU Minka Cvelbar, ravnateljica OŠ Viktorija Rangus in predsednik DU Šentjernej Franc Golob. Vsi smo pohvalili dobro zamisel šole, da skupno sodelujemo pri izpolnjevanju tako pomembnih projektov. Posebna zahvala velja učencem prostovoljcem, ki so se odločili, da poleg svojih šolskih obveznosti pomagajo tudi starejšim ljudem, jih obiskujejo in se z njimi pogovarjajo. Po potrebi naredijo tudi kakšno manjšo uslugo. Druženje je bilo zelo prijetno, izmenjali smo si veliko svojih izkušenj, smo pa tudi zapeli in zaplesali ob spremljavi harmonike. Mladi prostovoljci pa so se zabavali s svojimi igrami. Organizatorke smo bile zelo vesele, da je v šentjernejski občini zaživelo medgeneracijsko sodelovanje, 16 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 iz dela društev kakršnega je priporočal že leta 2007 Janez Drnovšek. Upamo obiskovalce odprt vsak dan. Potem smo si s krajšimi postanki in pričakujemo, da se bo v naslednjem šolskem letu k temu ogledali Rašico, postregli pa so nam tudi z aperitivom, projektu pridružilo še več mladih prostovoljcev. ocvirkovko in vinom. Z avtobusom smo se odpeljali v Velike Lašče, kjer smo si v Levstikovem domu ogledali spominsko sobo Frana Levstika in Josipa Stritarja, zatem pa še župnijsko cerkev v Škocjanu, v kateri je bil leta 1508 krščen faran Primož Trubar. V hribovski vasici Gradež, v neposredni bližini Turjaka, smo si ogledali sušilnico sadja. V stari, mali zidani sušilni peči iz leta 1938 in dozidani leta 1983 z odprtinami za dotok svežega zraka v zadnjem času spet kurijo z metrskimi bukovimi in hrastovimi poleni in počasi sušijo neškropljeno sadje. Sadja ne žveplajo, ničesar ne dodajajo in ga ne namakajo, da bi zadržalo svetlo barvo. S takimi okusnimi krhlji sadja so nam postregli, možen pa je bil seveda tudi nakup. Po vseh ogledih smo imeli 3. junija smo se člani šahovske sekcije DU Šentjernej v zelo dobro kosilo s sladico, po kosilu pa so nam klinčarice sestavi Mirko Požar, Franc Šiško, Jože Tomažin, Marjan pripravile skeč o življenju ljudi po 2.svetovni vojni ob Petrov in Franc Zoretič udeležili 2. turnirja Dolenjske članske izdelovanju zobotrebcev. Klinčarici sta bili dve prijetni gospe šahovske lige v Šentrupertu. Igrano je bilo hitropotezno 10 – dvojčici šestdesetih let, zelo živahni in skupaj smo zapeli minut po igralcu, to je 20 minut po šah partiji, in to posamično nekaj lepih pesmi. Čas je hitro mineval in poslovili smo se od 9 kol po Bergerju. Sodil je šahovski sodnik Andrej Brcar. Na prijetnih gostiteljev ter se veseli vkrcali na avtobus. Kljub malo močnem šah turnirju je tekmovalo 40 tekmovalcev. Naši deževnemu vremenu, smo veselo prepevali še na avtobusu. šahisti so se uvrstili solidno, naša člana Mirko Požar in Franc Šiško pa sta osvojila denarno nagrado v svoji kategoriji.

9. junija se je 44 članov in članic našega društva udeležilo ekskurzije oziroma izleta v Trubarjevo deželo ali kot ji rečejo zibelko slovenske književnosti. V oblačnem in kislem jutru se je večina zbrala na parkirišču pri KC, kjer smo vstopili na avtobus, pobirali pa smo še vse od Šmarja, Vrhpolja, Orehovice, Zapuž do Mokrega Polja. Malo pred deveto uro smo prispeli v Rašico, kjer nas je pričakal vodič. Rašica je gručasto naselje v občini Velike Lašče. Ogledali smo si Trubarjevo domačijo, ki leži ob vznožju vasi na bregovih rečice Raščice. Obsega več objektov. Najprej nas je vodič pospremil do spominske sobe, kjer smo prejeli nekaj Polni novih vtisov smo odšli vsak na svoj dom. razlage o Primožu Trubarju, piscu prve slovenske knjige, začetniku slovenske književnosti in protestantskem pridi- 10. junija je DU Brusnice povabilo osem ekip iz društev garju, ki je našo materinščino z Abecednikom in Katekizmom upokojencev na prijateljsko tekmo v balinanju. Glede na slabo spremenil v knjižni jezik. Na stenah je na kratko opisano deževno vreme smo vse tekme do polfinala odigrali v Uršni življenje in delo Primoža Trubarja, v okenskih okvirjih pa so seli. Nato smo se spet vrnili v Brusnice in odigrali polfinale, namesto prozornega stekla barvni portreti pomembnih finale, zbijanje in bližanje balinčka. Naša ekipa je zasedla osebnosti iz Trubarjevega časa, kot sta bila npr. tržaški škof sedmo mesto. Po končanem tekmovanju smo imeli piknik z Bonomo in nemški reformator Martin Luther. V okroglih dobro hrano, pijačo in prijetnim druženjem. vitrinah pa so razstavljene Trubarjeve knjige in rokopisi. Vas in stari mlin so leta 1528 požgali Turki. Temkov mlin so Ob občinskem prazniku Knobleharjevo 2012 v Škocjanu obnovili, obliko, kakor jo vidimo danes, je dobil v 19. Stoletju. smo se zbrali pikaderke in pikaderji iz sedmih društev. Med V kompleksu stojita ob mlinu veliko gospodarsko poslopje in osmimi ženskimi ekipami je ekipa DU Šentjernej, v kateri so žaga, ki je delala vse do leta 1965. Ob 400 letnici Trubarjeve tekmovale Zvonka Žnidaršič, Silva Cigoj, Tinca Luzar in smrti so v obnovljeni gornji etaži Temkovega mlina uredili Milena Rodič, osvojila odlično drugo mesto, moški pa so med spominsko razstavo. Na njej spremljamo življenjsko pot sedmimi ekipami zasedli peto mesto. Po tekmovanju je bila Primoža Trubarja, njegovo delo in njegovo podobo, kakor so odlična pogostitev in druženje. si jo zamislili različni umetniki. V gospodarskem poslopju v katerem je iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj je manjša okrepčevalnica, kjer smo si privoščili , ob praznovanju krajevnega praznika Malega kavico. Celotna domačija funkcionira kot muzej, ki je za 6. junija Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 17 iz dela društev Slatnika, se je zbralo na tekmovanju šest ženskih ekip v Imena so lepa domača: Marija, Jožefa, kar dve izmed njih sta balinanju. Ekipa DU Šentjernej v sestavi Marianne Pelko, Antoniji, in Anton. Odločili so se, da se dobijo in skupaj Kristina Zagorc, Tončka Pavlič in Sonja Jakl je zasedla 5. praznujejo. Ker so kar trije Antoni, so si izbrali dan 13. junij, ko mesto. goduje Anton in imajo vsi trije god. Vsi so zaenkrat še pri zdravju in tudi avto še vozijo. Dobili so se že zjutraj in najprej 10. julija smo se zbrali pikaderke in pikaderji v bili pri sveti maši v Šentjerneju, nato pa so se odpeljali v Lurd, Vinotoču pri Kranju v Dolenjem Vrhpolju. Odigrali smo kjer so se zahvalili in priporočili še Mariji za nadaljnje pikado v mešanih ekipah. Bilo je zelo zabavno. Med življenje. Praznovanje so nadaljevali s pojedino v posamezniki so se uvrstili z največ točkami in najboljšimi Okrepčevalnici Jereb na Gorenji Prekopi. Kot se spodobi, so rezultati: Jože Vovk 2376 točk, Marija Smrekar 2121 točk, rojstno-dnevno zabavo zaključili s torto. Bili so zelo veseli in si Franc Žnidaršič 2117 točk. Bilo je zanimivo in prijetno obljubili, da bodo srečanje drugo leto ponovili. športno druženje.

11. julija pa se je v okviru krajevnega praznika na Malem Slatniku odvijal tudi turnir v moškem balinanju, kjer je sodelovalo sedem ekip. Naša ekipa v sestavi Jože Smrekar, Nace Župan, Boris Medija in Matija Kodelič je osvojila 6. mesto, v zbijanju balinčka pa je prvo mesto osvojil Boris Medija iz DU Šentjernej.

17. julija je naša DU Šentjernej dobila obisk pobratenega društva upokojencev iz Mute, ki so na svojem izletu obiskali Bazo 20, Dolenjske Toplice ter se ustavili tudi v Šentjerneju. Sprejeli smo jih pred Kulturnim centrom Primoža Trubarja, kjer jih je v imenu društva upokojencev najprej pozdravil predsednik DU Franc Golob, nato pa v imenu kulturnega centra Majda Kavšek, za kar se ji predsednik DU OB PRAZNIKU JERNEJEVO osebno zahvaljuje. Na kratko je predstavila delovanje kulturnega centra, nato pa smo si ga tudi ogledali. Obiskali 2012 DU ČESTITA SVOJIM smo tudi knjižnico in od knjižničarke dobili lepo predstavitev. Upokojenci iz Mute so bili izredno presenečeni nad vsem, kar so videli v Šentjerneju, še posebno nad maskoto petelina, ki je promocija našega kraja. Zahvaljujemo se tudi Tonetu Turku za čas, ki ga je namenil temu obisku. Po krajšem ogledu

Šentjerneja in znamenitosti smo se zbrali v prostorih DU, kjer je bilo petja, plesa, pogovorov in izmenjava daril oziroma pozornosti, kot se spodobi. Zadovoljni in veseli so se poslovili od nas ob 22.30 uri. Zaželeli smo jim srečno pot z željo, da se kmalu zopet srečamo. Č A S T I T L J I V O PRAZNOVANJE Leta 1932 se je v Dolenji Stari vasi rodilo kar 5 krepkih deklet in fantov, ki letos praznujejo visok življenjski jubilej - 80 let. 18 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 iz dela društev Cebelarsko društvo v Prekmurju NA PRELEPO MAJSKO SOBOTO SMO SE ČLANI DRUŠTVA SKUPAJ Z DRUŽINSKIMI ČLANI IN PRIJATELJI ODPRAVILI NA STROKOVNO EKSKURZIJO V PREKMURJE,

Grajsko poslopje je prvič omenjeno v 13. stoletju in je skozi stoletja NATANČNEJE NA OBMOČJE dobil značilno mnogokotno obliko. Nekoč naj bi imel kar tristo KRAJINSKEGA PARKA petinšestdeset sob. Nekaj posebnega je nivojsko dvorišče, še posebej zgornji del, kjer naj bi po mnenju energetikov iz globočin prihajala GORIČKO, KI ZDRUŽUJE zelo močna pozitivna energija. Danes grad Grad obnavljajo z evropskimi sredstvi, v njegovih prostorih pa so na ogled postavljene ENAJST OBČIN SEVERNO IN številne etnološke zbirke. Obiskali smo tudi tropski vrt v Dobrovniku, kjer smo si z VZHODNO OD MURSKE zanimanjem ogledali tropske rastline in orBhirdaenjkea. Preetskeonveščeekni smo SOBOTE. KER JE POT DO ugotavljali, kakšne so rastline, katerih semena ali druge dele uporabljamo za začimbe. Na parkirnem prostoru se nam je pridružil »KURJE GLAVE« DOLGA, SMO mlad muzikant, s katerim smo zapeli nekaj pesmi in ker smo bili že pošteno lačni, smo odhiteli na kosilo v bližnjo gostilno in vinoteko. KRENILI ZGODAJ ZJUTRAJ, Privoščili smo si značilne prekmurske jedi in poskusili odlično A VSEENO JE BIL ŽE DAN. Najprej smo obiskali čebelarsko ekološko kmetijo, ki stoji na skraj- nem severu Goričkega, Čebelji gradič. Med ogledom čebelnjaka smo se pogovarjali o prednostih in težavah ekološkega čebelarjenja, o letošnji pozebi akacije v Prekmurju in odnosu kmetov do čebel. Veliko pozornosti so pritegnile tudi živali na kmetiji, predvsem zajci, ovce, poniji in različna perjad. Za konec smo poskusili še nekaj vrst medu in se odpravili naprej. Nad naseljem Grad stoji eden največjih gradov na Slovenskem, ki naj bi ga v času križarskih vojn zgradil viteški red templarjev. Dan odprtih vrat čebelarjev Tudi Čebelarsko društvo Šentjernej se je 25. za naše okolje ter s potrebo po skupnih pri- prav vse, kar smo predstavili. Z veseljem so junija pridružilo pobudi Čebelarske zveze zadevanjih za ohranitev naravnega okolja. prisluhnili naši animatorki Branki, prav Slovenije, Javne svetovalne službe v čebe- V obeh primerih smo obiskovalcem preko vsaka skupina pa nam je pred odhodom larstvu, in pripravilo dan odprtih vrat. opazovalnih panjev omogočili neposreden zapela pesmico o čebelah ali o čebelarju. Društvo se je promocijsko predstavilo s in varen vpogled v dogajanje v čebelji Obiska je bilo deležno tudi čebelarstvo, ki ga stojnico na platoju pred občinsko stavbo na družini. Na voljo jim je bilo promocijsko je pri čebelnjaku na svoji domačiji postavil Prvomajski cesti v Šentjerneju, organizirali gradivo, seveda pa smo poskrbeli tudi za na ogled naš član Martin Premru. Obiskala pa smo tudi ogled čebelnjaka s prikazom pokušino medov in ostalih čebeljih pridel- ga je skupina članic Društva upokojencev čebelarskih opravil pri čebelnjaku našega kov, ki so jih imeli obiskovalci priložnost Šentjernej. Ob obisku se jih je večina člana Martina Premruja na Gruči št. 10. tudi kupiti. spomnila otroštva, ko so bile pri marsikateri Stojnica je delovala med 08. in 12. uro, Stojnico v Šentjerneju smo postavili na hiši tudi čebele. In kot nalašč je v času ogled čebelnjaka pa je bil možen preko platoju pred zgradbo, v kateri se nahajajo njihovega obiska iz enega panja izletel roj. celega dne. O nameravani izvedbi dneva prostori občinske uprave Občine Šentjernej, Martin, izkušen čebelar, jih je na to odprtih vrat smo občane občine Šentjernej pošte in lekarne, torej na točki, ki jo v pravočasno opozoril, tako da so imele obvestili z obvestilom v občinskem glasilu, dopoldanskem času prehaja zelo veliko priložnost spremljati vse faze rojenja, od ki je izšlo v mesecu maju. ljudi. izleta čebel do formiranja roja na bližnjem Tako na stojnici kot pri čebelnjaku smo Ljudje, ki so se z veseljem ustavljali pri drevesu. Opazovanje rojenja so vse obiskovalcem predstavili čebelarske dejav- stojnici, so bili po eni strani kar malo obiskovalke na tak način doživele prvič, nosti, pomen čebel in čebeljih pridelkov, še presenečeni, še bolj pa navdušeni nad vsem, zato so ta dogodek označile kot češnjo na posebej pa smo jih seznanili o pomenu čebel kar je stojnica ponujala. Predsednik društva torti vsega videnega in doživetega. Aleksander Kragolnik ter člana Branka V Čebelarskem društvu Šentjernej ocenju- Petkovšek in Jože Kos pa so jim z živimi jemo, da je dan odprtih vrat dosegel svoj besedami pričarali podrobnosti iz življenja namen in da si ljudje podobnih dogodkov čebel. Stojnico so obiskali tudi župan občine želijo tudi v bodoče. Seveda smo tako pri Šentjernej Franc Hudoklin ter nekateri pripravah kot tudi izvedbi zaznali določene njegovi sodelavci. pomanjkljivosti, predvsem v smislu obve- Najštevilčnejši obiskovalci stojnice v Šent- ščanja javnosti in termina izvedbe aktiv- jerneju pa so bili otroci iz vrtca. Otroci so bili nosti. pravzaprav najbolj simpatični obiskovalci Aleksander Kragolnik naše stojnice, saj so si z zanimanjem ogledali Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 19 LETOVANJE OTROK NA DEBELEM SREČANJE S RTIČU - Območno združenje RK Novo mesto vsako poletje organizira letovanje otrok na Debelem PRIHODNOSTJO rtiču. Letos se ga je udeležilo skupaj 351 otrok, od 14. junija je župan Franc Hudoklin sprejel in nagradil najboljše tega tudi 39 iz Šentjerneja. Otroci so letovali po devetošolce Osnovne šole Šentjernej. Sprejema se je udeležilo sedem dni v štirih izmenah, začelo se je 2 julija, sedemnajst učencev, ki so na različnih področjih segli po najboljših zaključilo pa 27. avgusta. V vsakem terminu je bilo dosežkih. po 90 otrok, za katere je skrbelo osem vzgojiteljev iz Janez Goršin, Petra Luzar, Aleš Simončič, Nik Hrovat, Anže Kostanjšek, Sara vrst študentov in en pomočnik, ki je lahko dijak, ter Homan, Nace Gorenc, Saša Gorišek, Žiga Kodelič, Nuša Rešetič, Anja pedagoški vodja, praviloma učitelj. Pred kolonijo se Bregar, Šimen Hosta, Ingrid Hrovat,Maja Gorenc, Blaž Medle, Veronika vsi sodelujoči usposabljajo za to odgovorno delo, po Pucelj in Tadeja Škedelj so tisti, ki so bili uspešni na tekmovanjih iz znanja, prihodu iz Debelega rtiča pa naredijo analizo vsake športnem, umetnostnem ali učnem področju. Še posebej velja izpostaviti izmene in se pogovorijo, kaj bi lahko še izboljšali. ekipo učencev, ki je zmagala na odprtem državnem prvenstvu v robotiki v Program letovanja je tudi letos obsegal - poleg First Lego League – FLL in Slovenijo zastopala na odprtem evropskem kopanja - zanimive delavnice. Veliko so ustvarjali, tekmovanju v Nemčiji. Tam je med 69 ekipami s celega sveta osvojila 3. mesto sodelovali v socialnih igrah in se ukvarjali s športom. v kategoriji Vrednote, podkategoriji Profesionalni pristop. Otrokom želimo omogočiti na letovanju najlepši del Župan Franc Hudoklin je v uvodnem nagovoru srečanje poimenoval srečanje počitnic. Za nas organizatorje pa je poleg tega s prihodnostjo. »Vaš uspeh napoveduje, da boste ustvarjali tudi nova vedenja, pomembno, da se vsi zdravi in celi vrnejo domov in ki jih danes komaj že slutimo ali morda sploh še ne.Ne vemo, kaj bo jutrišnji letos smo si oddahnili, ker ni bilo niti posebnih svet zahteval od vas, pred kakšne izzive in težave vas bo postavljal. Vendar zdravstvenih težav niti poškodb. So pa bile srčne vemo, da bodo tisti, ki bodo znali več, ki bodo imeli boljše znanje, lažje težave, ki so jih mladostniki bolj ali manj uspešno odgovarjali na te izzive ter bolj učinkovito in zanesljivo premJaogžoicva lKi toecžajavne,« prestajali. Saj se še spomnite, na letovanju je veliko je dejal. Mladim je zaželel uspešno nadaljevanje šolanja z željo, da bi po zaljubljenosti, kar ne želimo preprečiti. končanem šolanju ostali doma, v šentjernejski občini. Barbara Ozimek

PO LAŠKI POTI NA GORJANCE

Društvo Gorjanskih košenic je v katerih lokacije smo si tudi ogledali: raziskovalca Vinka Šribarja in zgodovi- organizaciji predsednika Slavka Bratko- Hribec, Na ulici in Celine. Nekatera narja Iva Pirkoviča. Povzpeli smo se do viča organiziralo zanimiv »zgodovinski imena so poznana še danes. Sama Gradca, ki je bil verjetno poseljen v pohod« po Laški poti na Gorjance. 30. nekropola na Hribcu je bila verjetno zelo pozni bronasti dobi. Najvišja točka raz- junija smo se pohodniki zbrali v središču velika (okrog 450 grobov), saj so jo vejenih grebenov so Grobišča, ki imajo Mihovega. Tu nas je pozdravil tudi uporabljali v več zgodovinskih obdob- zelo strma pobočja. Na tej lokaciji je Andrej Hudoklin iz Zavoda za varstvo jih. Bila je prava zakladnica za izkopa- Kušljan odkril debelo plast oglja, narave Novo mesto, velik ljubitelj vanje, saj so v grobovih odkrili bogate pepela, črepinj in živalskih kosti. Nekaj zgodovine, ki nam je na našem pohodu pridatke, kot so čelade, nože, ogrlice, prazgodovinskih predmetov je bilo nanizal vrsto zanimivih podatkov o bronaste in steklene zapestnice … V najdenih tudi na najdišču Vratolom. Tu preteklosti pomembne Laške poti. začetku so bili grobovi skeletni, nato pa smo se odpočili in si nabrali energijo za Mihovo, nekdaj knežje mesto, imeno- so bili žgani pokopi. nadaljevanje pohoda. Ob poti smo se vano Dunom, kot nam je povedal Zanimive informacije o preteklosti povzpeli tudi na Zidani Gaber, na Andrej, je imelo bogato zgodovino, saj Mihovega so nas motivirale na naši katerem je v pozni antiki stala cerkev in je bilo v letih 300 p. n. š pa do 2. stol. n.š. nadaljnji Laški poti. Ogledali smo si tudi drugi objekti. gospodarska in upravna prestolnica naselje, kateremu so pripadala mihovška Z novimi spoznanji smo pot prešerno celotnega območja. Samo raziskovanje grobišča, to je na Trniščih, grebenu nadaljevali naprej po Laški poti proti Mihovega z bližnjo okolico je tesno zahodno od vasi, ki je omejen z globo- Krčem in nato proti Miklavžu. Laška pot povezano z Ignacem Kušljanom, kima grapama Žirpoha in Kobile. Vzpe- je bila v preteklosti najkrajša povezava krojačem in posestnikom iz Šentjerneja. tina na njem se imenuje Glavica in med dolino Krke in kraji na južni strani S strastnim zanimanjem za starine je predvideva se, da je tam stal topilnik Gorjancev. Pohod smo zaključili na delu začel s prvim izkopavanjem že leta 1884 železa (Kušljan našel kos žlindre). Med Miklavževe učne poti, pri Jezerih, z na Grobiščih. Tako so pri nadaljnjem potjo smo vsi z navdušenjem poslušali željo po ponovnem snidenju. izkopavanju naleteli na tri grobišča, g. Andreja, ki je med drugim omenil tudi Andreja Župan 20 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 kmetijstvo POSLOVANJE PAVŠALISTOV Z DURS-om LE ŠE V ELEKTRONSKI OBLIKI Ob koncu leta 2011 so bile sprejete spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 82/2011), ki določajo imetnikom dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila (t. i. 'pavšalisti') od 1. julija 2012 naprej z DURS-om poslovanje le še v elektronski obliki preko portala eDavki.

S spremembami 163., 164. in 166. člena Pravilnika se določa, da Omenjena zakonodaja in obveznosti so pričele veljati s 1. julijem davčni zavezanec oz. imetnik dovoljenja za uveljavljanje 2012. Zato se bo moralo okrog 32.000 imetnikov dovoljenja za pavšalnega nadomestila predloži: uveljavljanje pavšalnega nadomestila prilagoditi tudi tej veliki - vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega spremembi pri poslovanju z Durs-om. Glede na način poslovanja nadomestila, kmetovalcev ('pavšalistov') jih zagotovo veliko nima izkušenj pri - vlogo za spremembo predstavnika kmečkega gospodinjstva ali delu z računalnikom in portalom eDavki. - obvestilo o prenehanju uveljavljanja pavšalnega nadomestila, - obračun pavšalnega nadomestila Portal eDavki omogoča udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika v elektronski obliki preko portala eDavki (obrazca DDV-PN in doma ali v pisarni. Elektronsko poslovanje prek eDavkov ne uvaja DDV-OPN). novih obveznosti davčnih zavezancev, temveč omogoča izpolnje- vanje obstoječih davčnih obveznosti (predvsem oddajo doku- Poleg tega, da pristojni davčni urad površino zemljišč v uporabi mentov) na udobnejši način. članov kmečkega gospodinjstva ugotavlja iz uradnih evidenc, bo lahko vložnik vloge površino zemljišč dokazoval tudi z veljavnimi Za uporabo je potreben računalnik s primerno opremo, dostop do pogodbami in drugo dokumentacijo. interneta in ustrezno digitalno potrdilo.

S spremembo zakonodaje se določa, da bo seznam davčnih V kolikor kmetovalci ('pavšalisti') ne boste sami poslovali z Dur- zavezancev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega som v elektronski obliki, lahko za elektronsko davčno poslovanje nadomestila, dostopen prek portala eDavki, imetnikom dovoljenja pooblastite drugo osebo ali računovodski servis. kupcu ob dobavi blaga ali storitve tako ne bo več treba predlagati Damijan Vrtin, KGZS – Zavod NM kopije dovoljenja. Kupec bo moral veljavnost dovoljenja prek portala eDavki preveriti sam. Ob žetvi pšenice

… je običajno, da potegnemo izboljšati za večjo tržno veliki večini pridelani izven Slovenije. Vsebina v embalaži je pridelana v kupcu črto pod uspešnost pridelave. uspešnost domače pšenice. neznanem kraju, času in na neznan način, Kljub temu, da je večina kljub temu, da ustreza vsem zakonskim Po lanskoletnih ugodnih rezultatih »dogov- predpisom sledljivosti. Zato ni čudno, če p r i d e l o v a l c e v d o k a j orov v okviru žitne verige«, letos ni videti ozaveščeni potrošniki vedno bolj iščejo zadovoljnih z višino in napredka, prej obratno. In dokler nam večja sveže mleto moko pri slovenskemu kme- samooskrba s krušno pšenico ne bo tu. V takem primeru, ko ponudimo kakovostjo pridelka, ne pomemben cilj, bo tudi tehnološki napredek potrošniku domače zrnje, moko ali mlevske moremo optimistično zreti v v glavnem izostajal. Odkupne cene pšenice izdelke, so pogajanja o pošteni ceni za zrnje v različnih delih Slovenije niso enotne, kar in mlevske izdelke bistveno lažja. Tekom prihodnost tržne pridelave kaže na preslabo organiziranost pridelo- letošnje rastne sezone smo lahko videli pšenice in ostalih žit brez valcev, ta pa omogoča močan zagon nekaj dobrih praks, ko se je predelovalna naključnim, špekulantskim odkupovalcem, industrija vnaprej dogovorila oziroma treznega razmisleka o ki z veseljem malenkostno dvignejo ceno, naročila pridelavo pšenice in ostalih žit. vzrokih za letošnji manj samo da pridobijo slovensko kakovostno Upamo, da se bodo take prakse še razširile, zrnje. Prav žalostno je poslušati vsakoletne tako da bo glavnina poljedelske pridelave uspešen odkup zrnja pšenice. zgodbe za postavitev cene pšenice. Pri tem potekala za znanega kupca, znano ceno in Tudi danes še vedno velja se pozabi na bistveni cilj, ki je slovenskemu znanimi tehnologijami pridelave. To ni kupcu ponuditi kruh iz kakovostne slo- nobena posebnost, pač pa osnova za uspešno kot je rekel Sokrat pred 23 venske moke. Tržne ugotovitve namreč pridelavo in trženje mlevskih izdelkov. s t o l e t j i , d a n i h č e k i kažejo, da si vse več kupcev želi lokalno, Preko tako naročene pridelave pšenice in slovensko ponudbo, tudi pri mlevskih ostalih žit, bomo lahko pospešeno zanemarja probleme pšenice izdelkih. Žal je problem sledljivosti pri izboljševali sledeče tehnološke pomanj- žitih še veliko večji kot pri sadju in kljivosti: nima sposobnosti postati zelenjavi. Večina kupcev moke, kosmičev in državnik. Ker želimo biti drugih mlevskih izdelkov ne ve, da se ob - Priporočeni sortni izbor krušnih pakiranju žita lahko na embalažo navede pšenic je smiselno zmanjšati iz običajnih država z uspešnimi državniki pridelovalca ali pa tistega, ki žito le pakira. 26 sort vsaj za polovico. Med sortami je izpostavljamo nekaj točk, ki Zgolj zato imamo trgovske police tako lepo potrebno priporočiti primernejše za lažja tla, založene z različnimi mokami, kosmiči, za različne pridelovalne regije v Sloveniji in jih v bo v bodoče potrebno kašami in drugimi mlevskimi izdelki, ki so v za ekološko pridelavo. Pri tem si postaviti Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 21 kmetijstvo tudi jasne pridelovalne standarde: npr.: višina pridelka 6-8 t/ha in kakovost B1, ki bodo realni in omogočali rentabilno pri- delavo. Zadnja leta smo pogosto v situaciji, ko imamo na trgu veliko neznanih sort iz Evrope, katere pa ne poznamo dovolj, jih ne pridelujemo prilagojeno njihovim zahtevam in zato morda tudi neupravičeno zavržemo. Rezultati iz uradnih poskusov so premalo poznani in dostopni organizatorjem odkupa in pridelovalcem. Upamo, da bodo rezultati TRAJNOSTNI RAZVOJ JVS Z EKOREMEDIACIJAMI sortnih poskusov v naši državi bolje Na območju JV Slovenije Razvojni center Novo mesto izvaja projekt Trajn- predstavljeni uporabnikom, ki bodo ob tem izboljšali tudi svoje pridelave pšenice. ostni razvoj JVS z ekoremediacijami. V projekt je vključenih dvajset občin iz tega območja, med njimi tudi občina Šentjernej. Izvaja se v dveh fazah, in - Vsebnost beljakovin v zrnju je sicer so bile v I. fazi za vsako občino posebej izdelane študije možnih ERM običajno najbolj kritični faktor pri določanju kakovosti tega. Tudi letos je tako. Vreme sistemov, tudi za občino Šentjernej. Študijo, pa tudi ostale informacije o ERM ima pri tem pomembno vlogo, saj je vsako sistemih, najdete na spletni strani www.erm-jvs. pridelovalno sezono vsaj eno kritično V drugi fazi projekta so bili na posestvu Zavod Grm Novo mesto vzpostavljeni obdobje, ki preprečuje, da se beljakovine optimalno tvorijo v rastlini. Letošnje leto je zametki učnega poligona ERM, ki bodo omogočali mladim, pa tudi ostalim bilo zelo ugodno v času klasenja in zainteresiranim, izkustveno učenje v naravi. Učni poligon bo postopoma nalivanja zrnja. Kritična pa je bila sušna postal učilnica v naravi z urejenimi in označenimi ERM sistemi, ki kažejo na jesen, zima in pomlad. To terja od pridelo- valcev skrbno načrtovanje gnojenja in možnosti kmetovanja brez dognojevanja. Pogosto imamo na razpolago onesnaževanja voda in le nekaj dni, da izvedemo ukrep 1. ali 2. prsti. V okviru projekta je dognojevanja z najbolj primernim gnojilom, ki bistveno vplivata na gostoto posevka in bila konec junija in v kakovost zrnja. Na revnejših in zakisanih začetku julija izvedena po- tleh pa je na prehrano potrebno misliti že letna šola s prikazom stro- pred setvijo. Manjkajočega fosforja in kalija kovnih izhodišč ter prak- med rastjo ne moremo več dodajati na območje korenin. Potrebujemo tudi točnejše tičnih izkušenj ob vzpo- odgovore o pozitivnih vplivih listnih gnojil, stavljanju naravnih čistil- kadar sušne razmere ne omogočajo talnega nih sistemov. Udeleženci gnojenja. obeh poletnih šol so bili - Zadnja leta veliko govorimo tudi o predstavniki občin jugo- glivičnih boleznih pšenice, ki škodujejo vzhodne Slovenije, študentje in dijaki ter učitelji šole Grm Novo mesto. tudi ljudem ob uživanju kruha. Tehnološ- ke rešitve za zatiranje predvsem fuzarioz so Rezultat projekta je tudi izdelan delovni zvezek in katalog programov za učni dokaj znane. Temeljijo na osnovnih polje- poligon za ekoremidacije, ki bo omogočal praktično izobraževanje na učnem delskih zakonitostih, predvsem poljskem poligonu Grm Novo mesto. Katalog bo poslan v začetku leta vsem osnovnim kolobarju. Večina pridelovalcev je ponovno ugotovila njegov velik pomen, zato ga šolam v regiji, saj bo učni poligon omogočal organizacijo naravoslovnih dni vedno bolj upoštevajo. Stalno kolobarjenje s na domačem terenu. pšenico, koruzo, ječmenom ni ustrezen, saj Poletna šola bo predvidoma ponovno organizirana v začetku septembra, povzroča zdravstvene težave pšenice kljub rabi najboljših fungicidov. Pogoste izkušnje zato že sedaj vse zainteresirane vabimo, da pokličejo na Razvojni center v praksi so pokazale, da neustrezna in Novo mesto, 33 72 980, pomanjkljiva raba fungicidov povečuje kjer je mogoče dobiti tudi glivična obolenja, še posebej s fuzariozami. ostale tiskovine in infor- Opravičila za tovrstno tehnologijo najdejo posamezniki v t. i. varčevanju, čeprav so macije o projektu. Dobite vložki za kvalitetno izvajanje škropljenja, pa jih tudi v prostorih glede na celoto minimalni. Občine Šentjernej. - Kot zadnjo tehnološko pomanjkljivost bom ob tej priložnosti navedla prešibko Vljudno vabljeni! iskanje priložnosti za prodajo poljščin z večjo dodano vrednostjo. Ker se program- sko obdobje 2007-2013 zaključuje, naj Razvojni center Novo spomnim predvsem poljedelce, vključene v mesto d.o.o. integrirano pridelavo, da razmislijo o novih usmeritvah. Sedaj znane možnosti so sledeče: zdrs na konvencionalno pridelavo Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne ali vključitev v še neznane nove okoljske prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. 22 ukŠentjernejskorepe a lglasilo,i ek avgustolo 2012ška pridelava in predelava. Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 23 24 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 25 28 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Atletski klub Šentjernej, Prvomajska cesta 9, 8310 Šentjernej RAZPIS 12. atletskega mitinga Jernejevo 2012

KRAJ: Šentjernej, atletski stadion pri Osnovni šoli Šentjernej

TERMIN: sreda, 22.08.2012, ob 1530 uri

DISCIPLINE: Pionirji/ke U – 10 (2003 in mlajši) : 60 m, daljina, vortex Pionirji/ke U – 12 (2001 in 2002) : 60 m, daljina, vortex Pionirji/ke U - 14 (1999 in 2000) : 60 m, 300 m, 600 m, daljina, višina Pionirji/ke U - 16 (97 in 98) : 60 m, 300 m, 1000 m (PI), 600 m (PE), daljina, višina, krogla - 4 kg (PI), 3kg (PE) Mladinke (96 - 93): 100 m, 400 m, 800 m, daljina, višina Mladinci (96 - 93): 100 m, 400 m, 600m, 1500 m, daljina, višina

Člani (92 in st.) : 100 m, 1500m, višina Članice (92 in st.) : 100 m, 800m, višina

Veterani A (67 do 76) 3000 m Veterani B(57 do 66) 3000 m Veterani C (56 in starejši ) 3000m Veteranke A (67 do 76) 1500 m Veteranke B(57 do 66) 1500 m Veteranke C (56 in starejše) 1500m

URNIK: bo objavljen na osnovi prijav pred začetkom tekmovanja – ob prijavi napišite elektronski naslov, na katerega bomo poslali urnik.

PRIJAVE: do 19. 8. 2012 po telefonu 07/3082107 (Janez Kuhelj). GSM: 041 500 186 (Jože Bučar) 031 405 222 (Anton Bučar) po elektronski pošti na naslov : [email protected] (Anton Bučar) ali [email protected] (Jože Bučar)

ŠTARTNINA: 6 evrov na start v gotovini

NAGRADE: prvi trije v vsaki disciplini in kategoriji prejmejo medalje, za najboljši rezultat v pionirski, mladinski in članski konkurenci mitinga prejmejo pokal.

MERJENJE: TIMING Ljubljana, SPLOŠNE DOLOČBE: Tekmuje se po pravilih IAAF in AZS (daljina – cona za vse pionirje), vsi tekmovalci in tekmovalke tekmujejo na lastno odgovornost. Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 29 30 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 31 32 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 AKTIVNOSTI TD VRHPOLJE POHOD NA GORJANCE 16. junija se je Turistično društvo Vrhpolje odpravilo na Vrhpoljskem babjem mlinu je fant nesel vrtnico po poti, ki mu Gorjance. Gorjanci, ki v mesecu juniju že vrsto let privabljajo jo je sproti postavljal sotekmovalec. V zadnji igri pa smo člane Turističnega društva Vrhpolje, so se tudi letos bohotili v izbrali ekipo, ki je najhitreje prenašala štafeto mladosti. Na soncu in nudili pohodnikom svežino in lepoto neokrnjene prireditvi, kjer obujamo stara imena posameznih ulic Vrhpolja, narave. se sprehodimo skozi zgodovino, obujamo anekdote, ki so jih Zbrali smo se zgodaj zjutraj pred Gasilskim domom Vrhpolje, pravili naši dedki in so znamenite za našo vas in se spomnimo od koder smo se z avtobusom odpeljali do Iglenika. Od tam starih navad in običajev. smo se peš podali proti Trdinovem vrhu. S Trdinovega vrha pa Igre so bile humoristično obarvane. Pri tekmovanju ni bila smo se spustili do Miklavža, kjer smo se okrepčali. Tokrat se vedno pomembna le hitrost, temveč tudi spretnost in nas je za mizo zbralo še malo več ljubiteljev Gorjancev, ki pa povezanost tekmovalcev v ekipi. Da kljub vročini nihče ni bil so se na vrh odpravili z avtomobili. Skupaj smo se ne le žejen, pa tudi ne lačen, so poskrbeli fantje športnega društva okrepčali in odpočili, tudi poveselili. Iz Gorjancev smo se Gadje. Na koncu smo se vsi sladkali s sladoledom, ki so ga zgodaj popoldne odpravili v dolino čez Grobišča. Dobre volje prislužile vse sodelujoče ekipe, prehodni pokal Vrhpolja pa je smo posedeli pri družini Gorišek, kjer smo naše druženje tudi tokrat šel v ulico Daleji kunc, ki si je priborila največje število zaključili. točk. VRHPOLJSKE VAŠKE IGRE 24. junija se je v Vrhpolju ponovno odvijal medulični P R O S L A V A O B D N E V U vrhpoljski boj za prehodni pokal Vrhpolja. Vsi, ki ste bili priča temu dogodku, ste ne le navijali za svoje DRŽAVNOSTI privržence, nedvomno ste se tudi zabavali. Med sabo se je 25. junija smo v Vrhpolju posvetili nekaj trenutkov v čast pomerilo šest ekip zbranih iz posameznih ulic vasi Vrhpolja: rojstvu naše države. Ob dnevu državnosti smo se zbrali na Gorica, Penčvrh in Gaj, Dule in Mačji gaz, Stran, Center, prireditvenem prostoru pred Gasilskim domom in prisluhnili Daleji kunc in iz Dolenjega Vrhpolja od Jivš do Gomile. Igre kratki zgodovini Republike Slovenije. Ta nas je popeljala vse v so bile tudi to leto tematske, na temo Vrhpolja nekoč in danes. leto 1848, ko so mnogi Slovenci , še nevedoč kaj in kje V prvi igri Vrhpolje skozi čas so pod znamenito vaško lipo, ki Slovenija je, podpisali program Zedinjena Slovenija, pa vse do stoji v Vrhpolju že iz turških časov, prebirali kup zmešane današnjih dni. Spomnili smo se naše Dolenjske, ki je skozi koruze, kave in fižola francoski vojak, turški sultan, kmet in celotno novejšo slovensko zgodovino bila vir pomembnega novodobni Vrhpoljčan, vsak s svojim znamenitim dogajanja, ki ne glede na tek časa ostaja vedno ista s svojimi pokrivalom. V drugi igri smo z največ zadetki v polžev rožiček ljudmi, hišami, polji. Poleg recitacij, ki so nas resno, nekatere zbrali ekipo z naslovom Najboljši šic Vrhpolja. V tretji igri ljubko popeljale skozi čas, smo prisluhnili pesmim Ljudskih smo iz studenca nosili vodo in na koncu pretehtali katera ekipa pevcev Vrhpolje in slavnostnima govornikoma predsedniku je bila najbolj uspešna, saj so bile vse zelo hitre. V četrti igri TD Vrhpolje Alešu Sokolu in podžupanu občine Šentjernej smo se spomnili vasovanja. Dekletu v znamenitem Luzarju Viktorju. Po prireditvi, ob zakuski pa je bil čas za druženje in pogovor. Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 33 SREČANJE GRADIŠČ IN KMEČKE IGRE Turistično društvo Zvon v sodelovanju z Občino Šentjernej je organiziralo 12. srečanje vasi Gradišč iz cele Slovenije in zamejstva. Gradiščane smo sprejeli pred kulturnim centrom Primoža Trubarja v Šentjerneju, kjer so si ogledali multivizijsko predstavitev občine, župan Franc Hudoklin pa je kot častni predsednik organizacijskega odbora nagovoril prisotne ter sprejel župane in predstavnike vasi, ki so spremljali Gradiščane. Po končanem ogledu so se udeleženci z avtobusi odpeljali na prizorišče v Gradišče pri Šentjerneju. Tam smo jih člani TD Zvon sprejeli in jim ponudili dobrote, ki smo jih pripravili. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili Šentjernejski oktet, ljudski pesnik Jože Grgovič in humoristka Lojzka iz Pungrč Grma. Vasi so se pomerile v družabnih igrah, vsi obiskovalci prireditve so imeli priložnost ogledati si razstavo kruha na kmetiji Krhin, ki so ga spekle gradiške gospodinje ter se sprehoditi po Gradiški učni poti. V popoldanskih urah je na prizorišče prijezdila Šentjernejska konjenica. Kot je običajno so se sestali predstavniki vasi in se dogovorili, kje bo srečanje prihodnje leto. To bo v Gradišču nad Prvačino. Sledila je predaja meča in knjige, ki kronološko spremljata dogajanje v okviru srečanja. Sledil je družabni večer z ansamblom Rubin do zgodnjih jutranjih ur. Za člane TD Zvon naslednje jutro ni bilo namenjeno počitku, ampak organizaciji 10. kmečkih iger Občine Šentjernej, na katerih se je pomerilo šest ekip. Zmagala je ekipa Konjeniki. Za zabavni večer je poskrbel ansambel Roka Žlindre. Turistično društvo Zvon se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji srečanja Gradišč in pri izvedbi

34 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Z A K L J U Č E K P R A V L J I Č N I H URIC Z NODIJEM Skupaj z otroci smo uspešno in radoživo zaključili še eno sezono našega druženja na urah pravljic, ki so v Knjižnici Šentjernej potekale vsak tretji četrtek v mesecu od oktobra naprej. 17. maja smo v sklopu celoletnih pravljičnih uric in ustvarjalnic pripravili

PRAVLJICNO POTEPANJE Bilo je petkovo junijsko dopoldne. Sončni žarki so že nagajivo kukali izza oblakov. Dan je bil ravno pravšnji, da smo na obisk v knjižnico povabili prvošolčke in njihove razredničarke. Pripravili smo jim manjše presenečenje, saj smo jih poleg ogleda knjižnice popeljali tudi na bibliobus, kjer so prisluhnili pravljici Vsak po svoje. Po poslušanju pravljice o dveh svojeglavih krtkih, nas je zunaj čakal posebni gost Nodi. Skupaj smo ustvarjali z modeli- rnimi baloni, prepevali in se zabavali. Druženje je še kako hitro minilo in bibliobus z Nodijem na čelu je že sopihal proti naslednji postaji. Že prav nestrpno so nas pričakovali učenci od 1. do 3. razreda na podružnični osnovni šoli v Orehovici. Druženje je bilo zaba- vno, a hkrati tudi prekratko, saj je bil pred nami še obisk najmlajših. Naš zaključno srečanje – popoldansko zadnji postanek je bil pri malih nade- zabavo z znanim junakom iz risank. budnežih v družinskem varstvu Rado- Otroci, ki so pridno obiskovali van na Mokrem Polju. pravljice, so prejeli priznanja in le-ta jim je skupaj s knjižničarko podelil Iskrice v očeh, nasmeh do ušes … vse to prav poseben gost – Nodi. smo doživeli na prvem pravljičnem Otroci so z zanimanjem prisluhnili potepanju po naši dolini in upamo, da bo zgodbici Nodi vse postori sam, ki jo je takšnih v prihodnje še več. Sabina Jordan prebrala gospa Jasmina. V velikem pričakovanju smo skupaj na ves glas klicali Nodija, tudi starši so pomagali KNJIŽNICA ŠENTJERNEJ… in prišel je. Bil je čisto pravi, ravno

Delovni čas Poletni (julij, avgust) · ponedeljek: 10.00 - 16.00 · torek: 12.30 - 18.30 · torek: 12.30 - 18.30 · četrtek: 12.30 - 18.30 · sreda: 10.00 - 16.00 · petek: 9.00 - 15.00 · četrtek: 12.30 - 18.30 Kontaktni podatki: · petek: 10.00 - 15.00 · tel: 07 / 30 81 830 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 35 obvestila TEŽAVE Z DROGO? NI ŠE PREPOZNO! Zavod Pelikan – Karitas, Litijska cesta 24 v Ljubljani, nudi pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Vsak tretji četrtek v mesecu od 18. Društvo Projekt Človek je nevladna, humanitarna organizacija, kate- do 19.30 ure vabimo na skupino za svojce, ki je namenjena vsem, ki re glavna aktivnost je izvajanje strokovno-terapevtskih programov, se osebno ali preko svojih bližnjih srečujete s problematiko ki so namenjeni osebam, ki se soočajo z različnimi oblikami zasvojenosti, tudi če situacija še ni zrela za odločitev za zdravljenje. zasvojenosti in njihove svojce. V Sloveniji uspešno delujemo že 17 Več informacij o naših programih zdravljenja v komunah po celi let. Osnovno poslanstvo naše organizacije je humanitarnost, Sloveniji lahko dobite vsak delovni dan od 8. do 20. ure na telefonski strokovna pomoč zasvojenim, zagovarjanje abstinence ter kvalitetno številki 051-339-725 ali elektronskem naslovu [email protected]. življenje brez drog. Programi so prilagojeni potrebam, ki jih Obiščete lahko tudi spletno stran http://www.pelikan.karitas.si. izkazujejo naši uporabniki; informiranje in svetovanje po telefonu Evropska sredstva za ali internetu, informativni prvi pogovori, program za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo, za abstinente, ki potrebujejo POMOČ ODRASLIM, KI SE ŠOLAJO podporo pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami, Svetovalno središče Novo mesto obvešča, da je še vedno odprt javni program za aktivne uživalce prepovedanih drog. razpis za sofinanciranje šolnin 2007-2013 (do 15. 7. 2013 oziroma do Socialna rehabilitacija zasvojenih, ki jo izvajajo različni strokovnja- porabe sredstev). Sofinancira se 90 % stroškov za srednješolsko ki, laični delavci in delavci s premagano izkušnjo zasvojenosti, izobraževanje do vključno V. stopnje izobrazbe, in sicer za uspešno vključuje: delovno terapijo, različne oblike psihoterapije, sveto- opravljene obveznosti v posameznih šolskih letih/letnikih, zaključeno vanje, športne, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, različna izobra- izobraževanje, opravljen delovodski, poslovodski ali mojstrski izpit, ževanja v obliki seminarjev, ter vzporedno terapijo za družine. priprave z opravljeno splošno oziroma poklicno maturo ali zaključnim V okviru Sprejemno-dnevnega centra Novo mesto izvajamo različne izpitom, diferencialne izpite, opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije individualne programe, ter program dnevnega centra (varno za posamezno šolsko leto po osebnem izobraževalnem načrtu, opravljen abstinenčno okolje, individualno in skupinsko terapevtsko delo, maturitetni ali poklicni tečaj. Na javno povabilo se lahko prijavite tudi vsi, ki izvajanje družabnih, športnih in ustvarjalnih aktivnosti). ste se že prijavili in dobili povrnjen del šolnine v šolskih letih 2007/2010. Sprejemno – dnevni center se nahaja na Cvelbarjevi Imate namreč pravico do prejetja finančnih sredstev v znesku razlike ulici 2 v Novem mestu. Kontakt: tel. št. 031 311 989, sredstev, do katerih so upravičeni na podlagi novega javnega povabila. 059 770 352, e-mail [email protected] Podrobnejše informacije o razpisu (pogojih, ustreznih dokazilih) ter pomoč www.projektclovek.si pri izpolnjevanju vloge dobite v Svetovalnem središču Novo mesto (Tina Če imate kakršne koli težave povezane z lastno zasvojenostjo ali Strnad, 031 701 191), tudi v vašem kraju vsak 1. in 3. petek v mesecu od 8. zasvojenostjo bližnjih, potrebujete pomoč, informacije ali nasvet, se do 11. ure v prostorih Kulturnega centra Primoža Trubarja. Pomoč je lahko obrnete na nas in skupaj bomo poiskali rešitev. Pogovor je brezplačna, saj dejavnost v okviru projekta delno financira Evropska unija anonimen, brezplačen in brez obveze za vključitev v program iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, Projekt Človek. znanost, kulturo in šport.

36 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 skavti »Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja.« R. B. Powell (ustanovitelj skavtskega gibanja)

Ali ste kdaj sledili prhutanju metuljevih kril? Opazovali drobno čebelo, ki marljivo leta s cveta na cvet? Kdaj ste nazadnje sedeli v visoki travi in poslušali večerno pesem čričkov? Se nežno dotaknili jutranje rose? Zaprli oči in poduhali cvetlico? Si vzeli čas in opazovali sonce, ki izginja v noč? Ste morda opazili, katera drevesa so prva ozelenela na Gorjancih? In se še spomnite iz šolskih klopi, kaj daje listom zeleno barvo ter od kod pride jeseni še cela paleta drugih barv?

Sposobnost opazovanja in občudovanja narave nam je položena že v zibelko. Kako malo je mnogokrat potrebno, da pritegne pozornost otroka – mravljica, ki leze po čevlju, list, ki ga veter prenaša sem in tja, morda je za radoveden pogled dovolj že vetrič, ki zaveje mimo lic. Z leti pogosto ta radovednost kar izpuhti. Pa je škoda, da ne bi opazili raznolikosti življenja, ki se dogaja okrog nas!

Tudi SKAVTI se trudimo, da bi se naučili videti, slišati, vonjati in otipati naravo. Čutiti življenje! Na naših tedenskih srečanjih, potepih, taborih, ko nas ne čaka mehka postelja, ko se kosilo ne skuha kar samo in streha nad glavo ni več samoumevna, hitreje opazimo stvari in počasi, navadno nevede spoznavamo, da je življenje okrog nas resnično pravi čudež!

Spomladi, še pogosteje pa sedaj v poletnih mesecih skavti zavijemo v gozdove in na travnike širom naše dežele ter opazimo mnoge zanimivosti.

STE JIH OPAZILI TUDI VI? Preizkusite se in odgovorite na spodnja vprašanja.

1. Kateri listavec prevladuje v naših bližnjih gozdovih? a) gaber b) hrast c) bukev

2. Na vlažnih predelih gozdov (npr. ob zgornjem toku potoka Pendirjevka) se pozno spomladi razširjajo prijetne vonjave. Svetlo vijolični cvetovi katere rastlinske vrste dišijo tako močno in privabljajo nočne metulje in čebele? a) trpežna srebrenka b) cipresasti mleček c) navadni šipek

3. Zmečkani listi katere rastlinske vrste, ki jo najdemo na skoraj vsakem travniku, vsebujejo snovi, ki preprečujejo razvoj in rast mikroorganizmov ter jih lahko uporabljamo za blaženje vnetij ob pikih žuželk? a) navadna medena detelja b) ozkolistni trpotec c) navadni regrat

4. Katero drevo raste na šentjernejskem »plac«? a) breza b) lipa c) brest

5. Skozi Gorenje Vrhpolje, največjo vas po številu prebivalcev v naši občini, teče potok: a) Kobila b) Lačni potok c) Kaluderček

Kaj vse še počnemo šentjernejski skavti pa lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://sentjernej1.skavt.net/ Maja Franko, Živahni metuljček

(Odgovori: 1-c, 2-a, 3-b, 4-b, 5-a) Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 37 ŠENTJERNEJSKI PLANINCI NA KOBARIŠKEM STOLU

28. aprila je PD Šentjernej organiziralo vzpon na mejo in pred nami se je odprla čudovita travna pokrajina. Pot Kobariški Stol. Člani društva smo se v soboto popoldne se je vijugala navkreber in prav veseli smo bili oblakov, ki so odpeljali iz Šentjerneja do Nove Gorice in naprej mimo zakrivali sončne žarke. Pravo olajšanje je bilo, ko smo Tolmina do Kobarida. Po nastanitvi v apartmaje in po prispeli na vrh. Presenetili so nas gorski kolesarji, ki so polni postavitvi šotorov smo se skupaj odpravili na ogled enega adrenalina potiskali svoje kolo. Tu in tam so bili še majhni naših najlepših slapov Veliki Kozjak. Po ogledu slapa smo zameti snega, ki so nas kar osvežili. Pred nami se je odprl preživeli nepozaben večer v lokalu Modrina, ki nam ga je z prelep razgled na Kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, harmoniko popestrila vsestranska natakarica Irena. Krnsko pogorje, Matajur, Jadransko morje in Breginjski kot. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali do našega izhodišča v Res čudovito. Po napolnjenih baterijah in eni gasilski smo se Breginj, od koder nas je pot vodila na vrh Kobariškega Stola, po drugi poti skozi vrh Malega Musca spustili na naše visokega 1673 metrov. Kobariški Stol ali Breginjski Stol se izhodišče. Pravi balzam za utrujene noge je bila voda ob nahaja v najdaljšem grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri parkirišču, ki nas je dobro osvežila. 25 km, oziroma z zahodnim delom 35 km. Pot je bila v Pot proti domu smo nadaljevali čez Petrovo Brdo in Škofjo začetku gozda zelo strma. Ustavili smo se pri kapelici, se Loko in se srečno vrnili v naš najlepši kraj Šentjernej. odpočili in nadaljevali naš vzpon. Že smo prečkali gozdno Andreja in Vinko Župan RDEČKASTA MUŠNICA, BISERNICA (Amanitá Rubescens)

Klobuk, sprva jajčaste oblike, zatem sploščen in včasih celo udrt, je kožica, posuta s številnimi belosivkastimi in rjavordečkaste barve. Pokriva ga bleščeča se in rahlo lepljiva svilnatimi krpicami. Valjast, v začetku poln, zatem votel bet je rdečkaste barve, z gomoljastim dniščem, ki ga ponavadi obdajata ena ali dve vrsti bledo rjavih bradavičastih ostankov ovojnice. Širok in viseč kožnat obroček je belo rožnate barve in rdečkasto obrobljen. Zelo gosti in neenakomerno široki beli lističi ob dotiku pordečijo. Če nežno belo meso prerežemo, dobi značilno vinsko rdečo barvo. Barva klobuka se spreminja glede na starost, pri mladih gobah je umazano bel, pri zrelih primerkih postane vinsko rdeč. Bolj ali manj mokast bet je belo rožnate do vijoličaste barve. Lističi so beli, ob dotiku ponavadi pordečijo. Raste v listnatih in iglastih gozdovih, v nižinskem in hribovitem svetu. V našem okolju je pogosta. Raste od pomladi do jeseni, zelo pogosta na vseh vrstah tal. Mogoče jo je 38 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 šport ZAKLJUČEK DVORANSKE REKREACIJSKE LIGE ŽE VRSTO LET POTEKA V SODELOVANJU Z OBČINO ŠENTJERNEJ DVORANSKA REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA, KI ZDRUŽUJE EKIPE IZ OBČINE ŠENTJERNEJ KAKOR TUDI IZ DRUGIH OBČIN. V SEZONI 2011/2012 JE 1. mesto: ŠD ASI BRAMAC T A K O I Z O B Č I N E 2. mesto: ŠD ISKRA PIO 3. mesto: ŠD ZRNO GMAJNA ŠENTJERNEJ SODELOVALO 12 Pokal za fair play je v tej skupini dobila ŠD ASI LOK EKIP, 3 EKIPE PA SO ORODJARSTVO LUZAR, Najboljša igralca sta bila MIKLAVČIČ MATJAŽ (ŠD SODELOVALE IZ DRUGIH ISKRA PIO) in PRAŠNIKAR NEJC (ŠD ASI BRAMAC). Pokal za najboljšega strelca je v tej skupini prejel ŠRIBAR O B Č I N . P O V E D A N O SEBASTJAN iz ekipe Zrno Gmajna za 12 zadetkov. DRUGAČE: 392 ČLANOV, OD Najboljši vratar pa je bil BANIČ IGOR (ŠD ISKRA PIO).

TEGA KAR 314 IZ OBČINE V zmagovalni skupini pa so bili rezultati naslednji: ŠENTJERNEJ. 1. mesto: ŠD ASI INSTALACIJE DULC Tako visoka številka članov je tudi vsako leto znova 2. mesto: ŠD KOZOROG motivacija, da se rekreacijska dvoranska liga sploh organizira. 3. mesto: ŠD MOKRO POLJE Vsako leto znova opažamo, da se nivo igranja in discipline Fair play: ŠD OBLAST dviguje, česar smo vedno znova veseli. Skozi šport namreč Najboljši igralec: UDOVČ DAVID (ŠD MOKRO POLJE ) poskušamo mlajše generacije naučiti vrednot življenja. Tako Najboljši strelec: LEŠNIK VLADO (ŠD ASI INST. DULC): je bilo v dvorani izrečenih 43 rumenih in 6 rdečih kartonov, od 24 golov tega je bil le en rdeč karton izrečen zaradi nešportnega Najboljši vratar: FRANČIČ GAŠPER (ŠD ASI INST. obnašanja. Vse do zadnje odigrane tekme je bilo negotovo, DULC) kdo bodo zmagovalci, kar dokazuje kvalitetno igranje vseh ekip. Podelitev pokalov najboljšim je potekala v soboto, Da bi liga ne trajala predolgo, smo že na začetku z žrebom 25.02.2012 v telovadnici OŠ Šentjernej. Poleg številnih določili dve skupini in tako na koncu dobili najboljše v igralcev se je podelitve udeležil tudi podžupan občine poraženi skupini ter najboljše ekipe zmagovalne skupine. Šentjernej g. Viktor Luzar, ki je s pomočjo Karmen Turk tudi Skupno se je mreža zatresla kar 460 krat. podelil pokale in medalje najboljšim. Za popestritev je V poraženi skupini so bili rezultati naslednji: nastopila tudi trebušna plesalka. Manjkala nista tudi maskota občine petelin Jernej in fotograf. Lepo je, ko lahko pogledamo nazaj in ugotovimo, da je za ZAKLJUČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V VROČICI EVROPSKEGA PRVENSTVA V NOGOMETU SE JE ODVIL TUDI ZAKLJUČNI TURNIR MEDOBČINSKE REKREACIJSKE LIGE MALEGA NOGOMETA – LETOS V ORGANIZACIJI ŠD JORDAN GROBLJE. VSEH 16 EKIP, KI SO SODELOVALE TUDI V TRAVNI LIGI TE SEZONE, J E S S V O J O U D E L E Ž B O N A T U R N I R J U 1 7 . JUNIJA DODALO S V O J K O Š Č E K . TEKME SO BILE Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 39 šport NAPETE, POLNE ADRENALINA IN NEPREDVIDLJI VIH SITUACIJ. Rezultati turnirja: 4. mesto: ŠD Grmovlje 3. mesto: ŠD Oblast 2. mesto: ŠD Asi Bramac 1. mesto: ŠD Jordan Groblje. Najboljši vratar je bil Aleš Jordan (ŠD Asi Bramac), najboljši igralec Mitja Novak (ŠD Jordan Groblje), najboljši strelec pa s najboljši strelec z 19 zadetki Lešnik Vlado 3. mesto: ŠD Zrno Gmajna 6 zadetki Denis Martinčič (ŠD Asi (ŠD Asi Instala-cije Dulc), najboljši 2. mesto: ŠD Oblast Bramac). Pokal za fair play na zaključnem igralec I. lige pa je v tej sezoni bil Borse 1. mesto: ŠD Kozorog. turnirju je prejela ekipa NK Grmovlje. Miha iz NK Mokro polje. 3. mesto: NK Mokro Polje Sicer pa je statistika letošnje sezone precej Med zaključnim turnirjem smo podelili 2. mesto: ŠD Asi Instalacije Dulc pestra. Dosegli smo zavidljivo število pokale in medalje tudi najboljšim ekipam 1. mesto: ŠD Asi Bramac. članov – kar 422 (314 iz občine Šentjernej, za dosežene rezultate v travni ligi sezone V II. ligi pa je bil pokal za fair play predan 108 iz ostalih občin). Mreža se je v I. ligi 2011/2012. Podelitve pokalov se je v roke NK Gadje, najboljši vratar je bil zatresla 245-krat, v II. ligi pa kar 270-krat. udeležil tudi podžupan občine Šentjernej Pravne Marko iz ŠD Oblast, najboljši Da je uvedba pravil in ustrezno Igor Kalin. V I. ligi je tako pokal za fair strelec s 16 zadetki je bil Vizlar Matjaž kaznovanje neprimernega vedenja na in play prejelo ŠD Iskra Pio, najboljši vratar (Zrno Gmajna), najboljši igralec pa ob igrišču pravilno, je pokazala tudi je bil Jordan Aleš iz ŠD Asi Bramac, Bratkovič Matic (ŠD Kozorog). statistika izrečenih karto-nov, saj je v tej

ATLETSKI MNOGOBOJ ZA NAJMLAJŠE 20. junija smo v okviru AK Šentjernej organizirali interni atletski mnogoboj za najmlajše. 12 atletov iz različnih starostnih kategorij se je pomerilo v štirih različnih disciplinah: sprintu na 30 m, skoku v daljino, metu žvižgača ter teku na 200 m. Namen tekmovanja je bil, da se mladi že zelo zgodaj srečajo s tekmovalnostjo, da se znajo soočiti tudi s porazom in predvsem toR, dEaZ jUe LvT nAjihToIvi starosti bolj pomembno sodelovanje kot pa zmaga. Vsem mladim atletom čestitamo in jim želimo še veliko zabave, vztrajnosti in marljivosti pri špoPrtIn i1h0 zač e t1k.i hm. eSsteo vidiMmioh an Ma amkoitvinegcu Jernejevo 2012! PE 10 1. mesto Eva Luštek 2. mesto Hana Vintar

PI 8 1. mesto Žak Nanger 40 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 PE 8 1. mesto Julia Hočevar šport Tretje mesto na zaključnem turnirju MNZ Ljubljana SEZONA NOGOMETA V LIGI MNZ LJUBLJANA ZA LETO 2011/2012 SE JE ZAKLJUČILA. V ZAČETKU JUNIJA SO SE

Selekcijo U-9 sta Šentjernej letos V Črnuče so Šentjernejčani odšli z zastopali dve nogometni ekipi. V okrnjenima ekipama, saj so nekateri devetih skupinah je skozi celo leto izmed nogometašev vikend preživljali tekmovalo 37 ekip iz osrednje v šoli v naravi. Ekipa NK Šentjernej A Slovenije in prvouvrščene ekipe iz si po uvodnem delu tekmovanj ni vsake skupine ter najboljša drugo uspela priboriti točk za vidnejšo uvrščena ekipa izmed vseh, so se uvrstitev in se je na koncu pomerila za uvrstile na zaključni turnir, ki se je v 9. mesto z NK Dren Vrhnika. nedeljo, 10. junija, odvijal v Črnučah. Obe šentjernejski ekipi sta vsaka v svoji Ekipa NK Šentjernej B je imela tokrat skupini dosegli prvo mesto s precejšnjo več sreče. Čeprav so bile vse tekme zelo prednostjo. Ekipa NK Šentjernej A je napete in so bili izidi tekem precej tesni, imela po vseh odigranih tekmah 63 v predtekmovanju dve zmagi z NK zbranih točk, pred drugo uvrščeno Brinje 1:0 in z NK Domžale B 2:1 ter ekipo NK Krka, ki je zbrala 50 točk. dva poraza, z NK Dren Vrhnika 0: 1 in z Ekipa NK Šentjernej B pa je imela na NK Rudar Trbovlje 0:1, so se naši na koncu 61 točk pred NK Slovan, ki je koncu pomerili za tretje mesto. dosegel 31 točk.

Ta tekma, ki so jo fantje odigrali z NK Interblock, je našim prinesla zelo zaželeno uvrstitev, končno tretje mesto. Zmagovalec turnirja je postal NK Rudar Trbovlje, drugo mesto pa je zasedlo ND Črnuče.

V zmagoslavju, h kateremu smo malce pripomogli tudi številni glasni navijači iz Šentjerneja, v enotnih rumenih majicah, smo se vrnili domov s pokalom, ki je okronal trdo delo fantov skozi celotno sezono. (M. L. J.) Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 41 NOGOMETNA VROČICA V ŠENTJERNEJU

OB ZAKLJUČKU NOGOMETNE SEZONE 2011/2012 JE NOGOMETNI KLUB ŠENTJERNEJ 16. JUNIJA, PRIPRAVIL TURNIR ZA IGRALCE SELEKCIJ U-8 IN U-9. ŠPORTNO- Na zelo vroč dan smo v Šentjernej Stopar, oba sta člana domačega NK sponzorjev. Njim smo še posebej pripeljali nogometne ekipe iz širšega Šentjernej. Najboljši igralec je bil po hvaležni, saj so nam pomagali, da smo okoliša Dolenjske, s katerimi se sreču- mnenju strokovne komisije iz nogomet- lahko organizirali dan nogometa v jemo tako na tekmah znotraj lige MNZ nega kluba Krka, Izak Molan. Pri U-8 pa Šentjerneju. Ljubljana, kot na prijateljskih tekmah je bil najboljši igralec iz NK Kolpa, oziroma turnirjih. Na turnirju je najboljši strelec iz ND Črnuče in naj- Čeprav je bil takšen dogodek, ki smo ga v sodelovalo 12 ekip naslednjih klubov: boljši golman iz NK Kočevje. Šentjerneju organizirali prvič, za vse ND Črnuče, NK Trebnje, NK Krka, NK člane kluba velik izziv, smo zelo Kolpa, NK Krško, NK Kočevje in NK Poleg pokalov in medalj, ki so jih prejeli zadovoljni, saj se je vse odvijalo po Šentjernej. prav vsi udeleženci, podelil pa jih je pričakovanjih in verjamemo, da se bomo Poskrbljeno je bilo tudi za živahno podžupan občine Šentjernej Igor Kalin, tega dne vsi udeleženci turnirja še dolgo spremljevalno dogajanje: glasba, slastne smo najboljšim štirim ekipam iz vsake spominjali. (M. L. J.) jedi z žara, sladoled in osvežilne pijače, selekcije poklonili tudi praktične nagrade obiskovalce pa je še posebej zabavala maskota, šentjernejski petelin. Tekme so se odvijale skozi ves dan, kar 26 jih je Na Legea Open Šentjernejčani tretji z najboljšim igralcem bilo, bile so razburljive in mnoge so se končale šele po streljanju kazenskih V mesecu maju se je v Grosuplju odvijal naslednji: 1. mesto za NK Kamnik, 2. strelov. Tudi najmlajši, selekcija NK 10. Tradicionalni turnir LEGEA OPEN mesto za NK Koper, 3. mesto za NK Šentjernej U-8, je dve tekmi zaključila na 2012. Šentjernejčani so se ga udeležili z Šentjernej in 4. mesto za NK Interblock. tak način in na koncu osvojila 4. mesto. ekipo U-9, v soboto, 19. maja, na Turnir, kot so ga organizirali v Grosuplju, Končni vrstni red za najmlajše (U-8) je svetovni dan nogometa. Na ta dan je je bil eden lepših turnirjev z zelo bil naslednji: sodelovalo 16 ekip v štirih skupinah. bogatimi nagradami in pestro pogo- 1. mesto NK Kočevje A NK Šentjernej je se je v predtekmovanju stitvijo tako za tekmovalce kot tudi za 2. mesto ND Črnuče pomeril z NK Radomlje, NK Brinje B in navijače oziroma obiskovalce. 3. mesto NK Kolpa NK Dragomer. Po dveh zmagah in enem Poleg pokalov za najboljše tri ekipe in za 4. mesto NK Šentjernej neodločenem izidu so se naši uvrstili v vse sodelujoče, so podelili tudi pokal 5. mesto NK Krka četrtfinale in z 2:0 premagali NK najboljšemu vratarju, najboljšemu 6. mesto NK Kočevje B Ajdovščino. igralcu in najboljšemu strelcu. Pri starejših, selekciji U-9 pa je naslov Na najtršega nasprotnika so naši fantje V NK Šentjernej smo bili še kako veseli, prvaka turnirja pripadel domačim, naleteli v polfinalu. Čeprav so bili naši nekateri celo ganjeni do solz, ko je ekipi NK Šentjerneju. Končna razvrstitev ves čas igre močnejši, imeli veliko več komentator za najboljšega igralca za selekcijo U-9: žogo v posesti in tudi več priložnosti, se turnirja razglasil našega nogometaša, Žur 1. mesto NK Šentjernej žoga nikakor ni hotela zatresti v Domna. 2. mesto NK Krka nasprotnikovi mreži. V zadnji minuti Fantje so se razveselili tudi praktičnih 3. mesto NK Trebnje tekme pa je NK Kamnik povedel z 1:0. To nagrad, saj je vsak dobil svojo žogo, 4. mesto NK Kolpa je za naše pomenilo, da se bodo v finalu Domen, kot najboljši igralec pa tudi 5. mesto ND Črnuče pomerili za tretje mesto. NK Interblock knjigo o Branetu Oblaku, z njegovim 6. mesto NK Krško. so premagali brez težav, z rezultatom podpisom. Najboljši vratar za U-9 je postal Luka 4:1. Čestitke za osvojene nagrade! (M. L. J.) Simončič in najboljši strelec za U-9 Blaž Po končanem tekmovanju je bil vrstni red 42 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 športna mladih svet stoji PLANINSKI TABOR V KRANJSKI GORI LETOS SMO V KRANJSKO GORO ODPELJALI 60 OTROK. NASTANILI SMO SE V DOMU NIKA. PETNAJST MINUT IN Prvi dan je deževalo zato smo se v domu igrali zabavne, Joj, kakšna izkušnja! didaktične igre, pod večer pa je dež ponehal, zato smo odšli Zvečer so nam škrati zadali kar težko nalogo. Poiskati smo raziskovat okolico doma. morali skriti zaklad. In to ne kar tako! Morali smo pospraviti Odkrili smo kar nekaj zanimivosti. Od moderno grajene razmetane igrače, postelje, prepoznati smo morali določene lekarne, smučišč, zanimivih kipov, igrišč, reke Pišnice, znake – kažipote, odgovoriti na kar nekaj težkih vprašanj, ki so studenca in seveda slaščičarno, kjer so imeli okusen sladoled. nam jih zastavili. Šele potem nas je pričakalo presenečenje – Zvečer je sledila zabava v pižamah in igre skrivalnice z kakšne lepe majčke so nam prinesli, pa lučke, da se ponoči ne baterijami. bi izgubili. Še pozno v noč smo se pogovarjali o skrivnostnih in Drugi dan nas je dopoldne obiskal g. župan Franc Hudoklin s prijaznih gorskih škratih. svojim spremstvom – go. Miro, go. Viko in go. Darjo. Tretji dan smo se odpeljali z avtobusom v Planico. Ogledali Razkazali smo jim dom, jim zapeli nato pa odšli peš do jezera smo si skakalnice in odšli na pravi planinski pohod v dolino Jasne, kjer smo uživali v njegovi lepoti in okolice. Tamar. Popoldne nas je prišel iskat v dom Kekčev avtobus in nas Dokazali smo, da smo pravi planinci! Da znamo opazovati odpeljal v pravljično Kekčevo deželo. Malo nas je bilo strah gore, gorske rastline in poskrbeti za neokrnjeno naravo. Niti Bedanca, ampak smo strah premagali, rešili vzg. Renato, ki ena smet ni ostala za nami, niti ene rože nismo utrgali. Raje nam jo je skrivaj odpeljal v svojo kočo. Zaprl jo je v kletko. smo jih fotografirali – tako bodo za vedno ostale z nami. Prepodili smo ga z oponašanjem sove. Planinski pozdrav – srečno! Zapisala Zlatka Kocman K., fotografije uredila Petra Zorko Zaključni turnir ONŠ Petelinček 10. junija so na stadionu vojašnice Cerklje ob Krki pripravili zaključni nogometni turnir v okviru Otroške nogometne šole Petelinček, ki deluje v občinah Šentjernej in Brežice. Preko 120 učenk in učencev iz sedmih osnovnih šol (Brežice, Globoko, Dobova, Kapele, Bizeljsko, Šentjernej in Orehovica) je pod nadzorom osmih trenerjev hkrati igralo nogomet na osmih prirejenih igriščih, kjer je bila v ospredju predvsem igra in zabava. Vsi udeleženci so na koncu iz rok uradne maskote nogomet- ne šole, petelinčka, prejeli medalje za uspešno opravljeno testiranje v zaključku aprila in udejstvovanje na treningih skozi celotno šolsko obdobje. Po besedah vodje ONŠ Petelinček Iztoka Kapušina želi otroška nogometna šola tudi v naslednjem šolskem letu nadaljevati z začrtanimi cilji, ki so usmerjeni predvsem v množičnost in kakovost nogometne vadbe za vse učenke in učence prve triade. Iztok Kapušin

Otroci iz Šentjernejskega vrtca so se tudi letos udeležili tridnevnega planinskega tabora v Kranjski gori. Vse to bi težko uresničili brez denarnega prispevka naših sponzorjev. V imenu otrok in njihovih staršev se zahvaljujemo: KORK (krajevna organizacija Rdečega križa) Šentjernej; EMANA, čistilni servis Janez Zagorc, Vratno 8; GALLUS d.o.o., Novomeška 7; LERO Lešnjak d.o.o., Šmarje 7; PLASTIKA Bevc, Mihovica 23; TRAC d.o.o., Trubarjeva 5; ELTAS d.o.o., Trubarjeva 7 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 43 na mladih svet stoji OSVOJI ZNANJE - uresnici sanje! SVET, KI GA DOŽIVLJAJO OTROCI, JE BARVIT, POLN DOGODIVŠČIN IN NOVIH IDEJ. Z VSAKIM KORAKOM,

Nekaterim je osvajanje novih znanj in FLL je mednarodni projekt, ki spodbuja sredo, 6. junija, ob prečudovitem sončnem veščin položeno v zibko, drugi morajo vanj zanimanje mladih za znanost, naravoslovje vzhodu ob 5h zjutraj, odpeljali na zagrebško vložiti več truda. Ekipa Roosters – Šimen in tehnologijo. Robotski del tekmovanja letališče, od koder smo odleteli proti Hosta, Ingrid Hrovat, Janez Goršin, Nace temelji na izdelkih LEGO MINDSTORMS Frankfurtu, od tam pa naprej z vlakom na Gorenc, Saša Gorišek in Izidor Simončič (NXT ali RCX). Letos je v Sloveniji bilo odprto evropsko tekmovanje v FIRST ima znanje in delavnost, ki ju je razvijala takšno tekmovanje prvič, v državah, kjer je LEGO LEAGUE – FLL v mesto pod vodstvom mentorice Slavice Jordan. FLL prisoten že več let, pa se povečuje Mannheim. Oboje so združili in lahko rečem »uspelo interes mladih za tehnične poklice in nam je«. naravoslovje. Prvi dan smo imeli spoznavni večer z osta- V prvem polletju smo veliko delali, se Vsako leto ekipa izbere novo temo limi 68 ekipami iz 40 držav s celega sveta v sestajali ob popoldnevih, sobotah in med tekmovanja, ki predstavlja vedno enega od Tehniškem muzeju, ki se je razprostiral na počitnicami z različnimi strokovnjakiiz sodobnih znanstvenih problemov. 900 kvadratnih metrov razstavnega pro- različnih strokovnih področij, ki so nam V letu 2011 smo ekipe reševale problem stora. Reševali smo naloge, preučevali, odpirali pota in pomagali pri nastanku PREHRANE, podnaslov »Kako ohraniti igrali, preizkušali različne naprave in stroje mednarodnega projekta v FLL – First hrano varno«. in dan zaključili z večerjo in s plesom. Lego League s sloganom Telovadba za Projekt FLL je sestavljen iz štirih delov: Drugi dan – četrtek, 7. junija, smo prišli v možgane. Vedoželjno smo raziskovali, 1. PROJEKT – raziskovalna naloga Kongresni center, kjer je potekala regi- gradili, eksperimentirali, ustvarjali ideje, 2. ROBOTSKI DEL–(Robot Game) stracija ekip, in končno prihod na svoj reševali probleme in premagovali ovire iz 3. TEHNIČNI INTERVJU– razstavni prostor, ki smo ga uredili. Izobesili resničnega sveta in tako pridobivali konstrukcija in programiranje smo slike Slovenije in Šentjerneja z okolico zaupanje v svoje sposobnosti za pozitivno robota ter plakate svojega projekta. Fantje so imeli uporabo tehnologije – ROBOTIKE. Po 4. VREDNOTE FLL (CoreValues) točno določen čas za nastavljanje in vsem tem smo 28. januarja, ko se je odvijalo poskusno vožnjo robotov. Nato pa je bila odprto državno prvenstvo Slovenije v OŠ Torej, projekt FLL je dogodek posebne zabava na prizorišču tekmovanja ob večerji. Šentjur pri Celju, postali prvi Prvak FLL vrste. V njem se prepletajo tekmovanje, Tretji dan – petek, 8. junija, so nas pred Slovenije in se tako uvrstili na OEC– druženje in zabava. Naj se zabava prične! kongresnim centrom že čakali starši neka- odprto evropsko tekmovanje, ki se je Po odprtem državnem prvenstvu Slovenije terih otrok iz ekipe, ki so prepotovali dolgo odvijalo v mestu Mannheim v Nemčiji. smo sledili zastavljenim ciljem ter se pot samo zato, da bi za nas navijali in nam potrudili zastopati in predstavljati Slovenijo, izkazali podporo v vseh situacijah. OŠ Šentjernej in nasploh Občino Šentjernej V tekmi robotov (Robot Game) smo v prvi v najboljši luči. vožnji z 215 točkami dosegli 10. mesto. Saša in Ingrid sta ves potrebni material (zlo- Druga vožnja se ni odvijala po naših ženko, plakate, predstavitveni govor) pričakovanjih in željah. prevedli v angleški jezik. Šimen, Nace, Ta dan smo naš projekt, raziskovalno Janez in Izidor so zgradili popolnoma nov nalogo oziroma rešitev problema, s katerim avtonomen robot,ki je opravil še več nalog bomo lahko pomagali vinogradnikom pri na pripravljeni standardni mizi. Šimen se je pridelavi cvička, in upoštevanje vrednot posebej poglobil v programiranje robotka in FLL predstavili z zagovori pred dvema inovaciji »Predictorameta« – napovedo- ocenjevalnima komisijama – sodniki. valnik obiranja grozdja. Z njim bodo Naši mladi znanstveniki so opravili tudi vinogradniki izračunali, koliko dni jih še loči zagovor v tehničnem intervjuju o progra- do trgatve posamezne sorte grozdja, da miranju in strategiji opravljanja nalog na zaradi presladkega pridelka ne bo preveč mizi ter konstrukciji robota. alkohola v vinu, s čimer ne bi mogli zadostiti Po tako napornem dnevu in polnemu urniku pogojem za Cviček PTP. Sama sem smo imeli dober občutek, ker je bil glavni pripravljala in skrbela za vse organizacijske del tekmovanja za nami in sodniki so bili podvige, ki so bili povezani s potovanjem, zelo prijazni. Pohvalili so ekipo, njen duh in namestitvijo in tekmovanjem samim. sam projekt. Bili so tudi prijetno prese- Vsega tega ne bi bilo brez podpore in nečeni, kako dobro ekipa obvlada angleški razumevanja staršev, saj so bili učenci, jezik. Nekatere ekipe so imele prav pred zaradi priprav veliko odsotni od doma, ter sodniki prevajalce. Zanimivo jim je bilo, da seveda brez organizatorjev, sponzorjev in prihajamo iz Slovenije, tako majhne in lepe donatorjev. države. Ekipa Roosters (Šimen, Nace, Janez, Izidor, Po opravljenih nalogah je vse udeležence Ingrid in Saša) z mentorico Slavico Jordan, čakal pisan Prijateljski večer. Nismo se germanistko Nino Šalamon, ravnateljico mogli načuditi vsem nastopajočim ekipam, Viktorijo Rangus, vodjo projekta FLL za pestrosti, ki jo nudi svet, in temu koliko Slovenijo Natalijo Premužič, sodnikom in različnih sposobnosti in potenciala nosijo glavnim ocenjevalcem pri vrednotah v otroci v sebi … Lepo je bilo videti toliko Sloveniji Aljošom Šipom smo se tako v otrok in odraslih z različnih kontinentov 44 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 našega sveta, ki so se med seboj pogovarjali, družili in zabavali. Za učence je bila to nepozabna izkušnja. Lahko bi rekla, da FLL ni Četrti dan – sobota, 9. junija, smo s kovčki po zajtrku že hiteli v tekmovanje, temveč gibanje. Kongresni center Rosengarten, kjer smo odpeljali še zadnjo vožnjo v Prva slovenska FIRST Lego LEAGUE – FLL sezona se je končala z tekmi robotov. Žal se tudi tokrat ni odvijala po načrtu in željah. odličnimi predstavitvami mladih devetošolcev OŠ Šentjernej – z Premočne in nepredvidljive luči nad tekmovalnimi mizami so ekipo Roosters v sestavi: Šimen Hosta, Janez Goršin, Nace Gorenc, zmedle senzorje našega robota. Ingrid Hrovat, Saša Gorišek in Izidor Simončič. Mentorica: Slavica Tretja vožnja nas je pripeljala do odličnega 19. mesta v tej kategoriji, Jordan, prof. torej v tekmi robotov (Robot Game). Kljub hudi turbulenci na letalu smo srečno pristali v soboto pozno Raziskovalna naloga in rešitev problema, s katero bomo lahko zvečer na zagrebškem letališču. In potem le še vožnja domov … pomagali vinogradnikom pri pridelavi cvička, je navdušila ocenjevalce, obiskovalce in člane drugih ekip. V tej kategoriji so nas Vsega tega ne bi bilo brez podpore donatorjev. Posebne zahvale: sodniki nominirali za nagrado oziroma pokal, zaradi česar so se pri donatorju MINDSTORMS NXT in koc: Radko Luzar, dipl. ing. el. ekipi zvrstili vsi sodniki za projekt in vrednote … Po ponovni presoji Ostali donatorji: Mladinska knjiga Trgovina d.o.o., L-TEK d.o.o., sodnikov so se na koncu odločili za vrednote. Vsaka ekipa je lahko Iskra PIO d.o.o., TRAC d.o.o., Rotariklub, Krka d.d., GEN energija, dobila le eno nagrado. Razdeljenih nagrad oziroma pokalov je bilo Občina Šentjernej in OŠ Šentjernej. VSEM ISKRENA HVALA! 35. Tako smo med 69 ekipami iz 40 držav celega sveta Šentjernejčani Slavica Jordan osvojili 3. mesto v kategoriji Vrednote (CoreValues) – Gracious Professionalism. 1. mesto v tej kategoriji je osvojila Irska, drugo Avstralija. Čestitamo! Skupni prvak FLL v sezoni 2012 je v Mannheimu postala ekipa iz Malezije, druga je bila ekipa iz Indije, tretja pa ekipa Izraela. Več rezultatov si lahko ogledate na uradni strani OEC FLL 2012 Mannheim. 90-letnica Alojzije Škerbec ...... 20. julija smo obiskali našo slavljenko Alojzijo Škerbec iz visoki jubileji Šentjerneja, ki je praznovala visoki jubilej, 90 let. Sprejela nas je vsa nasmejana in vesela v družbi svoje hčerke Nade in zeta Slavka, ki zanjo skrbita na stara leta. Malo smo pokramljali in skupaj nazdravili. Kljub temu, da ji v življenju ni bilo z rožicami postlano in je doživela marsikaj hudega, je ostala močne volje do dela in do življenja v krogu svoje družine in prijateljev. Še vedno rada zapoje in se poveseli v družbi svojih prijateljev. Naj ostane še dolgo tako, da se naslednjič zopet snidemo. Vse najboljše, zdravja obilo, sreče in veselja ji kličemo!

Bronka Praznik, RK Šentjernej

90-letnica Antonije Ruperčič V imenu Rdečega križa sva obiskali jubilantko, 90-letno 90 let Otilije Brudar Antonijo Ruperčič iz Gor. Gradišča 13. Presenetili sva jo s Minule dni je svoj visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, skromnim darilom in ji čestitali. Slavljenka je še vedno pri praznovala gospa Otilija Brudar iz Šentjerneja. močeh, čila in zdrava, le malo naglušna. Po maši je svojce Brudarjeva mama je bila rojena v Gorenjem Vrhpolju pri povabila na večerjo na turistično kmetijo Pr' Martinovih. Bila Mlinarjevih, kot se reče po domače v družini z osmimi otroki. je zelo vesela, da je svoj visoki jubilej slavila s svojimi Doma so imeli mlin in manjšo kmetijo. Pri 25-tih letih se je najdražjimi. Anica Škedelj in Marianne Pelko poročila v Šentjernej. Z možem sta si ustvarila družino in rodila je šest otrok, od katerih je ena pokojna, pet pa je še živih. Pri 42-tih letih ji je mož umrl in je ostala sama z otroki. Imela je manjšo kmetijo, ukvarjala pa se je tudi s šivanjem, da je tako preživljala družino. Sedaj živi na svojem domu skupaj s sinom Darinkom, ki zelo lepo skrbi za bolno mamo. Ima trinajst vnukov in trinajst pravnukov. Vsi jo radi obiskujejo. Kljub temu, da jo v zadnjih letih spremlja več različnih bolezni, postala je tudi precej dementna, je gospa dobre volje, rada kaj prebere, najraje pa rešuje križanke. Seveda pa ji je v veliko veselje še obisk vrta, kjer tudi rada še kaj postori. Ob rojstnem dnevu so jo poleg sorodnikov in prijateljev obiskali in ji voščili vse najlepše in najboljše še na mnoga leta župan občine Šentjernej s sodelavkama in predstavnica kra- jevne organizacije Rdečega križa. Vseh je bila zelo vesela. Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 45 spomini Spomini na prehojeno pot

SPOMINJANJE JE VEDNO NEKAJ KAR Č L O V E K A A N I M I R A I N G A NAVDUŠUJE. SPOMINI SO SVET, KI S I C E R Č L O V E K A P O N E S E V PRETEKLOST, PA SO TUDI IZZIV ZA

V ŠENTJERNEJ zaiskrijo lepe podružnične cerkve, ki so no delovanje in akcije. Nepozabna so bile ne kamen spotike, ampak lepa srečanje s posameznimi skupinami in Čeprav sem že bil pred svojim župniko- priložnost za vaško sodelovanje in potovanji. Od Gorjancev in Javorovice, vanjem v Šentjerneju kot kaplan, sem ustvarjenje nekaj lepega za skupnost. pa potovanja v ZDA, Italijo, Francijo, prihajal na to mesto z velikim strahom in Vse obnove, pri katerih sem sodeloval, Nemčijo, Poljsko, BiH. negotovostjo. Župnijo sem prevzel so bile vedno trenutek povezanosti in avgusta 1987. Ko v mislih prehodim to izmenjavanja mnenj. Spomnim se leta lepo deželo, mi pred oči stopa barvita in 1990 – cerkev sv. Ane – Ledeča vas, pa S V E T V pokrajina, ki je dobila popolnoma novo izkopavanje sv. Jere leta 1992, pa vojni podobo. V objem sanjskih Gorjancev in čas, blagoslov kapele v Šmalčji vasi ŠTEVILKAH modrozelene Krke so zrasle nove in 1991, Šmarje 1992, obnova župnijske Kar dolga procesija bi se vila po Šent- obnovljene domačije. Iz kmečke dežele cerkve 1993 – 1994, pa gradnja žup- jerneju, če bi v njej stopali vsi, ki so se je ta dežela spremenila v čisto drugo nijskega doma 1999, Polhovica 2004. postali v tem času božji otroci. Bilo jih je podobo. Ni več malih lesenih hiš in Nepozabno doživetje in veselje ostaja kar 1887. Najrodovitnejše leto je bilo okenc, ampak so vile s lepimi in okraše- ob novi maši g. Primoža Bertalaniča leta 1991, ko je bilo krščenih 109 otrok, naj- nimi balkoni in nadstreški. Jedro doline, 2005. slabše pa leto 2008, ko je bilo krščenih le sam Šentjernej, je pravo mestece z 55 otrok. K prvemu svetemu obhajilu ulicami in mestnim življem. Skoraj sem pospremil 1909 otrok. Kolikšno neprepoznavni kraj. Nekdo, ki je odšel PASTIROVANJE veselje bi me navdajalo, ko bi to iz te doline pred sedemdesetimi leti, bi V moj nekoliko omedleli spomin se mladino videval še ob oltarju in polno gotovo ne prepoznal marsikaterega kra- zaiskrijo tisoči ljudi, mož in žena, otrok sreče in ljubezni. Ali pa birmancev, ki jih ja in vasi. Kljub velikanskemu napred- in mladeničev, starcev in stark, bolnih in je bilo v teh letih kar 2337! V veliko ku, preoblikovanju pa mi zveni pesni- zdravih, bolj ali manj vernih ali drugače veselje bi mi bilo, če bi lahko vseh 600 kova beseda: "Podoba ta je meni sveta!" mislečih. Vsi so mi ljubi in dragi in vsi parov, kot jih je bilo v tem petindvajset- so mi bili podarjeni v oskrbo. Morda so letnem delovanju, srečal in jim zaželel pričakovali več kot so prejeli. Tako je še naprej srečo in božjega blagoslova. Z U N A N J E pač vedno v življenju, da preveč priča- Vendar ni pri vseh tako. Mnoge sem OBLIKOVANJE kujemo in zato smo tolikokrat tudi razo- spremljal v njihovi bolezni in žalosti, mnoge pa sem pospremil v večnost. In Stopim vrh Gorjancev. Pogled se zazre v čarani. Bilo je lepo. Vsaka beseda, vsako srečanje je podarilo pečat novega spo- teh je bilo kar 1507. Naj se spočijejo pri dolino, kjer so domovi razporejeni po Bogu. vseh. Kako čudovito so strnjene vasi ob znanja in se vklesalo v dno duše. Nešteto je bilo teh srečanj. Bila so verska sre- bokih hribov ali ob gozdu ali ob potoku. Spomini ob določenem trenutku so tudi Naši predniki so znali graditi svoje vasi čanja v župnijski cerkvi, ki imajo naj- globlji pomen in smisel. Srečanja na analiza stanja in opravljenega dela. in domove. V vseh teh domovih so Ostaja pa prijetna zavest, da sem delal z ljudje s svojimi veliki skrbmi, veseljem podružnicah so bila vedno nekaj poseb- nega. Malo občestvo, ki ga povezuje največjim veseljem in vse za dobro in žalostjo, upanjem in razočaranjem. V ljudi. Vsakemu sem želel prinesti Boga svoj petindvajsetiletni delokrog se pripadnost določenemu okolju in vaške- mu občutju, so lahko spodbuda za skup- – srečo! 46 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 bilo je nekoč skozi zadnja vrata. Prestrašeni materi so rojaki obljubili, da se jima ne bo nič zgodilo. Z vojaki je odšla po vrtu v trd- nem prepričanju, ob obljubi da se jim ne bo nič pripetilo, začela klicati v noč: KakoZdaj veter raznaša besede njegove, tosposodit karkoli, boli tudi če ti je zmanjkalo "Jože, vrni se!". Njegove misli so bile prisluhni natanko, da čuješ glasove: soli, če kruh še ni bil pečen, toda zdaj je ob mami, ki jo je neskončno ljubil. Veš, mati, lepo je živeti. vse drugače. Stopil je nazaj in bil ustreljen petdeset Toda zakaj sem umrl, metrov od domačega vrta. Ležal je ob Imela je mati dva sinova tam pri cesti v grabnu. Zjutraj ga je žena, ki so bi hotel še enkrat umreti. partizanih, ker sta ljubila svojo zemljo. Karel Destovnik - Kajuh jo imenovali tutengrubarca, odpeljala Bila sta prepričana, da tujec nima tukaj v samokolnici, da so ga pokopali. Vsi kaj iskati. Tako sta oba prišla domov Čas beži toda spomini so še takšni, kot sosedi so jokali za njim ter se s strahom nekega večera. V mislih sta imela samo, pogovarjali, kaj se je ponoči zgodilo. da je bilo včeraj. Ko človek zvečer leže da vidita svojo mamo, nato bosta zopet v posteljo, se pred očmi ponavljajo neopaženo odšla v zavetje gorjanskih dogodki iz otroštva. Koliko noči in dnevov je ta uboga mati gozdov. Toda usoda je hotela drugače. prejokala, kako ji je krvavelo srce. Ni si Divjala je vojna, zima je bila, pisalo se Tedaj sem bila mala deklica, toda ta mogla pomagati. Trdno pa je bila je leto 1942. Bili so naši sosedi, hodili dogodek je še sedaj zapisan globoko v prepričana, da tujec ni vedel, da so smo v vas eni k drugim, dobro smo se srcu. Ko sta bila ta naša soseda doma, je fantje doma – toda bila je izdaja. poznali. Tedaj si si še lahko šel k sosedu začelo ropotati na vrata. Pobegnila sta E. Lauševič

BiliRomanja so časi, ko so ljudje tu iz naših krajev zelo radi hodili na septembru. Bilo je blizu, poleg tega se je šlo peš čez vino- romanja ali kakor so ponavadi imenovali "božja pot". grade in otroci so željno čakali, da jim je oče ali mati utrgal Globoko so bili prepričani, da je človek dolžan vsako obljubo kakšen grozd. Trdno prepričani so bili, da na grozdje pazi izpolniti. Vsaka cerkvica je bila kraj, ki so ga ljudje jazbec, ki stoji izza trte. Nikoli pa ga ni nihče videl. Pozneje obiskovali v procesijah. so naše romarice hodile na Štajersko, tja do Žalca obirat hmelj, da so si zaslužile kakšen dinar. Nekaj zaslužka so Bila sta dve sosedi, Johanca in Manca. Bili sta brez družine, odnesle domov, z ostalim pa so odšle v Celje. Tam je bila vse njuno življenje je bilo delo, molitev ter božja pot. Radi sta trgovina, imenovana Strmecki. Tam so si kupile blago, obiskovali bližnje cerkve. Toda kadar sta odšli na Kum ali tja ponavadi "klot" za firtofe pa tudi kaj boljšega. Niso pozabile na Štajersko, v cerkev sv. Mihaela, je pa moralo biti bolj odnesti domov tudi cukra in cikorije za kofe. Ta židan cuker, svečano. Takrat je bilo njuno pokrivalo peča, ki je bila veliko ki se je kar nagajivo smejal. Pa za starega očeta malo tobaka. bolj svečana. Hodili sta v to cerkev sv. Mihaela na polju. Tega Nekaj denarja pa je ostalo zopet za romanja. romanja nista hoteli opustiti, kajti bili sta prepričani, če to E. Lauševič opustita, se bodo morali pripraviti na razna neurja s točo.

Koliko je bilo samo pripravljanja, da se je okrasil voz lojtrance z raznimi venčki. Pa mlajički na vsak vogal voza, kateri so bili prepleteni s krep papirjem vseh barv. Tudi hrano so nosili s seboj. Vsaka je imela cekar, notri pa kruha, kakšno suho klobaso ter kakšno flašo vina. Vina vedno ni bilo, saj se je že čez leto porabil. Takrat je bil dober tudi "pikole". Naši predniki te božje poti niso hoteli opustiti. Veliko so hodili tudi k Mariji Bistriški na Hrvaško. To skrb je vedno imela žena, ki je prišla iz Mokrega Polja v Št. Jernej. Tudi tja so se peljali z lojtrnicami. Hrano so imeli s seboj pa še kakšen goldinar, da so si lahko kupili odpustke.

Lepo je bilo iti v bližnje Šmarje v Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 47 bilo je nekoč ŠUMIJO GOZDOVI GORJANSKI To so originali, kako so se delili gozdovi posestnikom vasem Šentjerneju, Brezovici in Šmarju.

Življenje z naravo Živeti v današnjem, kaotičnem in stresnem svetu, pogosto ni niti najmanj zabavno, še S prihodom novega družinskega člana smo manj pa enostavno. Pa vendar, ali ne bi mladi starši dostikrat popolnoma zbegani in moralo življenje biti preprosto, ali nismo tu, prestrašeni, izkušenejši pa nam ponujajo da nam je lepo, da se imamo radi, da se obilico bolj ali manj učinkovitih prijemov ljubimo in ljubimo vse okoli sebe, ali nismo kako in kaj postoriti, da bo spoznavanje tu da spoštujemo? Spoštujemo sebe, lažje. Ker sva se tudi sama srečevala z sočloveka in naravo, ki nas obdaja. Večkrat raznimi nasveti, ki so bili pogosto vsaj se vprašamo kam so izginile vse vrednote, ki vprašljivi, če ne še kaj hujšega, sva dve so jih ljudje negovali in so prehajale iz roda v poglavji v knjigi Življenje z naravo posvetila rod. negi otroka. Tako je prvič v slovenskem Človek je vedno veliko delal, posebej v jeziku, v knjižni obliki, opisana metoda brez naših krajih, pa vendar so se poštenost, plenic. ljubezen, volja do dela, iskrenost in razna Izjemno pomembno se je vprašati, koliko znanja prenašali iz roda v rod. Tudi danes vsi časa smo v vsakdanjem življenju še veliko delamo, občutki pa so izginili. Nekdaj pripravljeni nameniti lastni prehrani in njeni so v majhnih hišicah živele, sobivale velike, pripravi. Nekdaj se je kruh delal dva dni, saj Amarant ali ščir v cvetu za današnje razmere, ogromne družine. In niso poznali kvasa. Imenovali so ga kruh z vsi so se razumeli, vzgajali eden drugega in drožmi in bil je veliko bolj zdrav kot je kruh tako rasli. Vsak je dodal svoj kamenček v danes. Imel je čas, da je zrasel, se napihnil različnih življenjskih poteh, sva strnila v mozaik, ki mu pravimo družina in znanja, brez pomoči tujka, ki mu pravimo kvas, in knjigo, ki jo z veseljem deliva z vsemi, ki še vrednote in tudi občutki so se ohranjali. kot takšen tudi tistega, ki ga je pojedel, ni niste pozabili ljubiti, spoštovati, se še Hiše so nastajale iz lokalnih materialov in napenjal in tudi redil ni. Po drugi strani pa spomnite kaj je iskrenost in volja do nikakršni hudi mojstri, ki znajo predvsem imamo v vrtu, razen vrtnin, ki jih skrbno ustvarjanja, in seveda vsem, ki ste to morda hudo računati, niso bili potrebni. Na srečo gojimo in zalivamo, še plevel, ki je že pozabili, pa se boste vsega z veseljem spet smo se spet začeli zavedati pomena dobrin, mnogokrat dosti bolj bogat z rudninami kot spomnili in vnesli v svoj vsakdan. ki nas obdajajo. Spet smo spoznali, da si je naša skrbno pridelana solata, blitva ali Sebastjan Gregoršanec in Slobodana Slak hišico lahko izdelamo iz lesa, ilovice, slame, rukola. Prihranimo si čas in ga ne odstran- trstike ali kakšne druge trave. Tudi na mah jujmo, pustimo ga, da dela senco, da se Življenje z naravo za tesnilo še nismo pozabili. zemlja ne izsuši pretirano, le tu pa tam si ga Sebastjan Gregoršanec, Slobodana Slak malo odrežimo, podušimo in obogatimo Cena: 20 evrov krožnik z nečim zelenim. Naročila: [email protected] 031 S svojim načinom življenja, ki je za današnje 675 276. Tiskano na ekološkem papirju z razmere in morda tudi današnjega človeka barvami na rastlinski osnovi pogosto preveč preprost, dokazujemo, da je · Knjiga za celo družino, vabi k ustvarjanju možno drugače, da ni potrebno kupiti vsake in razmišljanju, člo- novosti, ki se nam ponudi na trgu, da je veka obravnava celost- morda jabolko iz lastnega vrta, četudi je no, 45 barvnih foto- malo manjše in s kakšnimi madeži, bolj grafij. "Naj bo knjiga okusno in sladko kot jabolko, ki ga kupimo v vam in vsem, ki jo boste trgovini, za katerega nihče več ne ve, od kod podarili, v veselje ob je in kakšne vse kemične procese je dalo branju in v še večje skozi. veselje ob preizkušanju Košnja stene Zaključke, do katerih sva se dokopala po posameznih nasvetov." 48 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 Lojze Podobnik BODIMO PONOSNI ZMAGOVALCI

Pred nekaj dnevi sem bil v čudoviti Tega dne smo obiskali partizansko Javo- - da so družbeno premoženje razvre- družbi, med ljudmi s katerimi sem rovico, hodili smo po nekoč partizanskih dnotili s pomočjo certifikatov, da so preživel velik del življenja, bil sem stezah in poteh, obiskali smo partizanske direktorji in njihovi priskledniki prevzeli med nekdanjimi sodelavci, rezervnimi spomenike in grobišče neznanega parti- močne firme in da so v nekaj letih postali policisti, med partizani, bil sem med člani zana, kjer smo se poklonili. Že med novodobni kapitalisti; Policijskega veteranskega društva Sever pohodom se je spontano rodila partizanska za Dolenjsko in Belo krajino, ki smo se pesem, ki je donela v gorjanskih gozdovih, - da so zavestno razvrednotili družbeno srečali z namenom, da skupaj obeležimo pela je harmonika in bilo je tako čudovito, bogastvo, tako da so s "tajkunsko poli- nekdanji praznik slovenske policije, ki se kot nekoč, ko sem kot otrok spremljal tiko" uničili večina slovenskega gospodar- je praznoval 13. maja. Občutki so bili očeta na podobnih prireditvah. Vsi stva, in si protipravno prisvojili nekoč čudoviti in med pogovori so se v meni udeleženci – stari in mladi smo v sebi ljudsko (družbeno premoženje); porajale zgodovinske resnice, ki jih ne čutili pripadnost in ta nas je povezala in - da so vse dosedanje vlade in večina bom nikoli pozabil in zagotovo vem, da so zagotovo vem, da za vedno. politikov neodgovorno vodili državo in tudi moji otroci in vnuki ponosni na te na ta način povzročili veliko materialno vrednote. Ampak moram priznati, da sem bil nasled- škodo, ki je povzročila brezposelnost, pre- nji dan zelo nemiren, lahko rečem, da sem zadolženost, umirajoče gospodarstvo, ne- Ponosen sem, da sem leta 1991 sodeloval bil ranjen in osramočen, ker se je v meni samostojnost odločanja, razcvet dragega pri ustanavljanju nove slovenske države, ponovno izrisala slovenska resničnost: in slabo učinkovitega državnega aparata, ponosen sem na vse svoje soborce, ki smo Zaradi nesposobnih voditeljev izgubljamo nezaupanje ljudi in ustvarili so elito se odgovorno in rodoljubno vključili v boj prostor pod svobodnim soncem. Stanje politikantov, ki se »igrajo« vladanje – za svobodno Slovenijo. gospodarstva in državotvornosti slabita vodenje države, samo zaradi lastnih našo pripadnost sedanji vladajoči eliti, v koristi in koristi politične stranke; Ljubezen do domovine, do vrednot osvo- nas vre bolečina in misel na korenite spre- bodilne vojne, ki so jo izbojevali partizani, membe. Zavedamo se težav, zavedamo se, - da so odgovorni za poceni razprodano to so tiste prave vrednote, na katere bi da sedanja vlada tega stanja ni sposobna državno premoženje in za vse zavožene morali biti vsi ponosni in morajo ostati rešiti in prepričani smo, da državo lahko naložbe, ki so povzročile velik primanj- zgodovinske resnice, ki so temelj naše rešimo le državljani in da Evropa ni naš kljaj v državni blagajni; naložbe v slabe in zgodovine. Vsakršno potvarjanje teh rešitelj, kajti ona rešuje sebe in na račun neperspektivne dejavnosti, ter razne resnic ni nič drugega, kot nepoznavanje ubogih služi mastne denarje. politične finančne pomoči, s katerimi so zgodovinskih dejstev, ki so pogojevala, da reševali regijska gospodarstva, kjer je se je slovenski človek uprl Hitlerjevi Kriv je kapitalizem, družbeni red, ki je največkrat šlo za politične lobije in osebne tiraniji, ki je v svoji nori ideji poskušala izkoriščevalski, krivi so dobički in vse interese; izbrisati našo domovino in kar je najhuje, druge anomalije, katere uničujejo delavski iztrebiti drugorazredni narod hlapcev, Juž- razred: delavce, kmete, inteligenco, upo- - da so odgovorni za nastali dolg iz naslo- nih Slovanov, ki jim ni priznal nikakršnih kojence, brezposelne in kriv je tiran – va posojil, ker so se vse dosedanje vlade civilizacijskih vrednot. Spomnil sem se vladajoči razred, zato je treba neodgovor- RS neodgovorno in politično nezrelo citata znanega slovenskega psihiatra, ne, nepoštene, grabežljive in samovšečne zadolževali in na ta način reševali neso- partizanskega kurirja, dr. Janeza Ruglja, ki politike ter pogoltne kapitaliste postaviti glasje med delavskim in vladajočim je zapisal: »Pravi, tvorni Slovenci smo bili pred sodišče, ker je očitno in tudi razredom, ter plačevali izvedbe pro- edino partizani, ostali so bili neposredni dokazljivo: gramov po naročilu EU in NATA; ali posredni Hitlerjevi pomagači. To je nesporna resnica. Bojevniki pač skrivačev in izdajalcev nismo nikoli cenili, saj tega niso zaslužili. Zaslužili so pač prezir zma- govalcev!« Za nekoga je to bogokletna misel, za mene in še koga pa je to edina resnica. In še nekaj je zapisal omenjeni zdravnik: »Tisti, ki niso bili v partizanih, ne morejo razumeti dostojanstvene ma- ščevalne drže partizanov do belogardi- stičnih izrodov, kajti razlika med bojev- nikom in ne bojevnikom je približno takšna kot med homo sapiensom in neandertalcem.« Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 49 - krivi in odgovorni so za visoke obresti, ŠIVALA JE DEKLICA ZVEZDO … ki jih je treba plačevati Evropi;

- odgovorni so, da so nekateri posa- Lojze Podobnik mezniki obogateli na račun posameznih politikov in političnih strank, ter si z njihovo pomočjo zgradili uspešna podjetja Pred nekaj dnevi sem se ustavil v eni od s pomočjo katerih še naprej bogatijo po dolenjskih gostiln. Razgreta druščina je načelu poceni kupi, drago prodaj; kritizirala oblast, vlado in zadnje dogodke. Moram priznati, da je bilo - da so odgovorne osebe v vseh vladah hudo in hvala bogu, da je imel gostil- krive za vso škodo, ki je nastala v gospo- ničar veliko dobrega vina, ki je darstvu, ker niso vpeljali ekonomsko razvneto druščino kmalu raznežilo. Po moralne finančne discipline in poskrbeli težki debati so se kritiki današnjega za nadzor, ki ga morajo izvajati finančne institucije. časa objeli in zaslišale se je petje, takšno od srca in zabeljeno s posebnim Iz vseh obtožb lahko sklepamo, da so navdušenjem. Močni in ponosni politiki in velika večina direktorjev storilci glasovi so peli partizanske pesmi: Hej, kaznivih dejanj, ker so si nezakonito pri- brigade, Šivala je deklico zvezdo, Na svajali premoženje in ker so malomarno in juriš, peli so ponarodele Slakove viže in tudi zavestno izčrpavali našo državo in jo vse do nacionalno obarvanih domo- spravili do skorajšnjega stečaja. Vse te vinskih pesmi, tudi Janez kranjski … storilce kaznivih dejanj je treba obsoditi za storjena dejanja in kar je najbolj po- Morda nam bodo tudi to ukinili – zatrli membno, se jim mora zaseči vse v človeških srcih – ki hrepenijo po protipravno prisvojeno premoženje, ki ga boljšem jutri in sanjajo čudovit vče- imajo doma ali v tujini. To je volja ljudstva rajšnji dan? Le kaj je z našimi vladarji, in ljudstvo je država, ne pa vladajoče ali ne vidijo ali pa so se jim skisali strukture skozi celotno obdobje na novo možgani od silne želje po vladanju. nastale države Slovenije. Očitno je, da ti gospodje ne razumejo besne ulice, nas ljudi, ki smo pre- Rešitev je v novi ljudski vladi, ki ne bo pričani, da je v naši državi nekaj hudo Čutim zgodovino, obremenjena s politično pripadnostjo, narobe. In kdo bo rešil zmedeno tisto davno, kriminalno preteklostjo in kapitalom. ljudstvo: Janša, novi obraz, morda plemenito, rdečo, Evropa? To niso naši rešitelji, ker tudi Treba je napisati novo ustavo in uzakoniti vidim srp kladivo – temelje poštene družbe, kjer ne bo izko- njim ne zaupamo, rabimo nove delavsko gonilo, riščanje človeka po človeku, kjer bo izkušnje, takšne, ki spreminjajo misel- vidim novo domovino. zavladala prava demokracija, ne pa nekak- nost, ki odpirajo nove poglede, odkri- šna družba kriminalcev in povzpetnikov, vajo realnost današnjega časa in na Pest se krči in grozi, ki jim je edini cilj biti na oblasti in razvalinah postavljajo nove temelje, v očeh se upor iskri. dobiček. Vse dosedanje politike je treba nove cilje. To ne bo enostavno – hudo Čakam na trenutek – zamenjati in izvoliti ljudi iz ljudstva. bo, padale bodo žrtve in vse bo drugače. na požar … Upajmo, da ne bo tekla kri, da ne bo Prihaja tisti dan, Najprej pa je treba z referendumom morije. ko bo kapital izgnan. doseči, da se nehajo plačevati draga državna posojila in obresti. Biti med Sprašujem: Ali smo res živeli v državi, vladajočimi ni samo titula, tu gre za v kateri je bila vsa oblast v rokah ene Če sem označen kot rdeč, me ni sram. moralno in materialno odgovornost – same osebe in peščice ljudi, ki so urejali Takšnega me je naredil čas in izkušnje, vladati ljudstvu ni otroška igrica. odnose brez pravnih omejitev, ali smo ki so krojile mojo potrebo po svobodi, bili res brez svobode – nekakšni sužnji, preživetju … Več mi je bilo vzeto, bolj [email protected] ki so bili le poceni delovna sila in sem bil jezen in bolj rdeč. Ko se boste namišljeni upravljavci družbenega dotaknili mojega dostojanstva – biti premoženja … Vse to me bega in zelo Slovenec in še kaj več, takrat bom jezi, zato ker v sebi ne čutim tega zla, ki upornik in vem, da ne bom sam, ker je mi ga ponuja današnja frustrirana okoli mene zelo veliko tovarišev, ki vladajoča srenja. V tistem »svinčenem mislijo enako. In po mojih kriterijih je času« sem se počutil pomembnega in že krepko načet nacionalni ponos in kar potrebnega, bil sem ustvarjalen in - kar je najhuje, blati se zgodovina mojega je bilo najbolj pomembno - BIL SEM naroda – naj pesem zadoni: Hej brigade SVOBODEN ČLOVEK IN SREČEN. hitite, razpodite, zatrite požigalce Kaj pa danes? slovenskih domov.

50 Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 VICI VICI

PO DESETIH LETIH ZAKONA GREVA Z MEDVEDEK?" "JA, SEVEDA! ZAKAJ PA ŽENO PONOVNO NA MEDENE NE BI BIL?" "ZATO, KER ME ZEBE KOT TEDNE. "NO POVEJ, TO JE PA RES PSA." VENČEK ROMANTIČNO! KDAJ PA GRESTA?" "JAZ AVGUSTA, ONA PA OKTOBRA." ZAKAJ POLICIST ODPIRA JOGURT ŽE V TRGOVINI? KER NA POKROVČKU ŽIVLJENJA ŠPELA PRIDE DOMOV IN REČE MAMI: PIŠE: ODPRITE TUKAJ! »IMAM DOBRO IN SLABO NOVICO. PRIDE JANEZ K ZDRAVNIKU: DOBRA JE, DA SEM PRI MATEMATIKI "GOSPOD DOKTOR! VČERAJ, KO DOBILA PETICO, SLABA PA, DA JE TO SEM SE PELJAL DOMOV, SEM LAŽ.« NENADOMA ZAČUTIL BOLEČINO." "KJE PA? MISLIM, DA JE BILO TO MED MEDVEDEK VPRAŠA MAMICO: NOVIM MESTO IN ŠENTJERNEJEM." Melodija: V nebesih sem doma "MAMICA, ALI SEM JAZ RES IZ KMETOV SEM DOMA, MEDVEDEK?" "JA, SEVEDA SI", MU TO NA MENI SE POZNA, ODGOVORI MAMICA. "MAMICA, ALI DA NISEM RES BOGAT, MI JE UPANJE ZAKLAD. SEM JAZ RES, AMPAK ČISTO ZARES LJUBEZEN, UPANJE TO ME POKONC' DRŽI, KO LETA PRIDEJO, SE ŽIVLJENJE SPREMENI.

TAK SEM DO TU PRIŠEL, TUDI TAK BOM ODLETEL, BIL SEM BOGU ZVEST, TU MI VEČNA BO POSEST.

Melodija: Polje, kdo bo tebe ljubil VINOGRAD, TEBE SEM JAZ LJUBIL, DELAL, DA SE NISEM ZGRUDIL, VSE DO MEJE SEM DEJAL, DA BOM STAROSTI VREDNOST DAL.

BILI SO ČASI RES JEKLENI, OBDANI S SAMIMI PROBLEMI, ČE DENARJA OD NIKODER NI, BREZ NJEGA MOČ ŽIVETI NI.

POLEG MI JE MALI GRIČEK, NA NJEM PRIDELAL SEM SI CVIČEK, ON MI JE KORAJŽO DAL, DA DO SEM, SEM PRICAPLJAL.

SEDAJ ŽE STAR SEM IN BETEŽEN, MED LJUDMI NIČ VEČ POTREBEN, SEM V BOŽJO VOLJO SE PODAL, SAJ SEM ŽIVLJENJE ODIGRAL.

Melodija: Jaz pa eno kajžico imam NA KONCU ŠE UPANJE IMAM, DA NE BODEM NIKDAR VEČ SAM, ŠEL BOM V NEBESA, BREZ VSAKEGA SLOVESA, TAM GORI JAZ DOMEK IMAM- IMAM TAM GORI BOM Z DRUŽBO OBDAN – ZA VEČNO.

Refren: Tako se lobira, ko se duša pobira, je še zraven telo, da ji dolgčas ne bo.

Gustelj Cvelbar

Šentjernejsko glasilo, avgust 2012 51