Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 960 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 16 3.3. 1998

VLADA 3. člen Pri oblikovanju javne mreže šol in zavodov iz 2. člena te 723. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže uredbe ustanovitelj upošteva: osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in – da mora javna mreža osnovnih šol zagotavljati vsem zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja, mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne – da mora javna mreža osnovnih šol in zavodov za mreže glasbenih šol vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok Na podlagi 11. člena zakona o organizaciji in financira- in mladostnikov, ki to potrebujejo, nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in – da mora biti javna mreža glasbenih šol organizirana 23/96) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Repub- tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glas- like Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) beno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za izdaja Vlada Republike Slovenije nadaljnje izobraževanje in – da so v javno mrežo šol vključene vse javne osnovne U R E D B O šole, javne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in javne glasbene šole, o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih ki so ustanovljene v skladu s predpisi, ter zasebne šole in šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki imajo koncesijo. posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol 4. člen V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: I. SPLOŠNE DOLOČBE – samostojna šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota, ki se ustanovi oziroma organizira za 1. člen opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbene- ga izobraževanja, Ta uredba določa: – merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in – matična šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali orga- merila za določitev šolskih okolišev, nizacijska enota, ki ima podružnice, in se ustanovi oziroma – merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnov- zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s nega glasbenega izobraževanja, posebnimi potrebami in merila za določitev območja, na – organizacijska enota je del javnega vzgojno-izobraže- katerem se otroci in mladostniki usmerjajo v javne šole in valnega zavoda ali drugega zavoda, ki se organizira za oprav- zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s ljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izo- posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi in braževanja, – merila za oblikovanje javne mreže glasbenih šol in – podružnica šole je del matične šole, ki se organizira merila za določitev območja, na katerem se učenci na pod- za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbe- lagi razpisa vpisujejo v javno glasbeno šolo. nega izobraževanja na različnih lokacijah. 2. člen Javno mrežo osnovnih šol sestavljajo javne osnovne II. ŠOLSKI OKOLIŠ šole in zasebne šole, ki imajo koncesijo. Javno mrežo osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izo- 5. člen braževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravi- sestavljajo javne osnovne šole in javni zavodi za vzgojo in co vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter zasebne šole območju. in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s Šolski okoliš se določi za vsako samostojno oziroma posebnimi potrebami, ki imajo koncesijo. matično osnovno šolo. Javno mrežo glasbenih šol sestavljajo javne glasbene Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmog- šole in zasebne šole, ki imajo koncesijo. ljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki Stran 1106 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upošteva- 8. člen joč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo progra- Šolski okoliš se, na podlagi meril te uredbe, določi v ma osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni. ustanovitvenem aktu šole. Skupni šolski okoliš se lahko določi na presečišču V ustanovitvenem aktu matične šole se, znotraj šolske- šolskih okolišev dveh sosednjih samostojnih oziroma matič- ga okoliša šole, določi tudi območje podružnice šole, na nih šol. katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to podružnico. Skupni šolski okoliš se lahko določi, če ustanovitelj na Šolski okoliši in območja podružnic šole so zarisani v podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok kartografskih prikazih Registra prostorskih enot, ki ga vodi v šolskem okolišu oziroma podatkov o številu vpisanih učen- Geodetska uprava Republike Slovenije, in so priloga usta- cev ugotovi, da dve sosednji šoli lahko izvedeta program novitvenega akta šole. osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni oziroma enako- merno izkoristita svojo zmogljivost le, če drugače razporedi- 9. člen ta otroke s skupnega šolskega okoliša. Podlaga za določitev šolskega okoliša oziroma območ- ja podružnice šole so prostorski okoliš, naselje ali krajevna 6. člen skupnost. Starši lahko vpišejo otroka v prvi razred v šolo zunaj Če je v lokalni skupnosti samo ena šola, je šolski okoliš šolskega okoliša, v katerem prebivajo, če ta šola s tem celotno območje lokalne skupnosti. soglaša. Najmanjša enota, na podlagi katere se določi šolski Vpis v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok okoliš, je prostorski okoliš kot najmanjša prostorska enota. prebiva, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v šolo v Šolski okoliši morajo biti oblikovani tako, da pokrivajo svojem šolskem okolišu, najkasneje v štirinajstih dneh po celotno območje države in se ne prekrivajo oziroma med izteku roka za vpis pa vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati njimi ni praznin. otroka, vlogo za prepis. Šolski okoliši so podlaga za vzpostavitev nove prostor- Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šol- ske enote, Registra šolskih okolišev. skega okoliša tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar Šolski okoliš je v ustanovitvenem aktu šole določen z najkasneje petnajst dni pred začetkom novega šolskega uradnimi imeni prostorskih enot, evidentiranih v Registru leta, če šola, v katero želijo starši prepisati učenca, s tem prostorskih enot. soglaša. V primeru, ko zaradi prometnih in drugih razlogov obi- Šola lahko soglaša s prepisom otroka oziroma učenca, skujejo šolo učenci iz dveh ali več lokalnih skupnosti, se če: lahko določi šolski okoliš, ki sega na območje dveh ali več – s tem ni kršena, glede na zmogljivost šole, primarna lokalnih skupnosti. pravica drugih staršev, da vpišejo otroka v šolo v svojem Šolski okoliš iz prejšnjega odstavka se določi tako, da šolskem okolišu, lokalna skupnost, v kateri ima šola sedež, pred določitvijo ustanovitvenega akta šole, pridobi soglasje lokalnih skupno- – to nima za posledico oblikovanja dodatnih oddelkov sti, na območje katerih sega šolski okoliš. oziroma zagotavljanja novih prostorov, Če se lokalne skupnosti ne morejo sporazumeti o so- – se s tem v šoli v šolskem okolišu, kjer učenci prebi- glasju, šolski okoliš začasno, da se zagotovi učencem mož- vajo, ne zmanjša število učencev oziroma oddelkov, kar bi nost osnovnošolskega izobraževanja in racionalno delova- imelo za posledico spremembo statusa šole ali njeno ukini- nje mreže šol, določi Vlada Republike Slovenije. tev. V primeru iz sedmega odstavka tega člena se lahko Pred izdajo soglasja o prepisu se šola, na katero starši lokalne skupnosti dogovorijo tudi za soustanoviteljstvo šole želijo prepisati otroka, posvetuje s šolo, v katero je učenec oziroma za skupno organiziranje osnovnošolskega izobraže- vpisan. Šola odloči o vlogi za prepis najkasneje v tridesetih vanja ter s posebno pogodbo uredijo medsebojne odnose. dneh od dneva, ko prejme vlogo za prepis. Ustanovitelj šole lahko najmanj tri mesece pred vpisom 10. člen določi in sporoči šolam podrobnejše pogoje za izdajo so- Ustanovitelji javnih osnovnih šol, si v postopku spremi- glasja za prepis. njanja šolskega okoliša pridobijo mnenje Geodetske uprave Šola, ki izda soglasje za prepis, o tem obvesti šolo v Republike Slovenije, ali so šolski okoliši določeni v skladu s šolskem okolišu, na območju katerega učenec prebiva. prejšnjim členom. Sprejete ustanovitvene akte ustanovitelji najkasneje v 7. člen petnajstih dneh po sprejemu posredujejo Geodetski upravi Skupni šolski okoliš za dve sosednji šoli lahko določi Republike Slovenije, ki spremembe vnese v Register šolskih ustanovitelj na predlog šol na podlagi prvega odstavka 9. čle- okolišev. na te uredbe. Če šoli ne oblikujeta predloga za določitev skupnega 11. člen šolskega okoliša v roku, ki ga določi ustanovitelj, določi Ne glede na določbe te uredbe o določitvi šolskega skupni šolski okoliš ustanovitelj. okoliša za javno osnovno šolo se: Skupni šolski okoliš se vpiše v ustanovitvena akta obeh – na narodno mešanem območju določi šolski okoliš v šol. skladu s predpisi, ki urejajo posebne pravice italijanske in Šoli s skupnim šolskim okolišem se na podlagi podat- madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobra- kov iz petega odstavka 5. člena te uredbe najmanj dve leti ževanja, pred vpisom otrok dogovorita, v katero šolo starši vpišejo – učenci s posebnimi potrebami usmerjajo v javne os- otroke. O tem šoli obvestita starše otrok in ustanovitelja šol. novne šole in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in Če se šoli s skupnim šolskim okolišem v roku iz prejš- mladostnikov s posebnimi potrebami na podlagi odločb o njega odstavka ne dogovorita o vpisu otrok, o tem najmanj usmeritvi, eno leto pred vpisom odloči ustanovitelj, ki o svoji odločitvi – v glasbene šole vpišejo učenci z ene ali več lokalnih obvesti šoli, šoli pa obvestita starše otrok. skupnosti na podlagi razpisa. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1107

Lokalne skupnosti, v katerih prebivajo učenci, ki se organizira za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnov- vpišejo v šole oziroma zavode iz druge in tretje alinee te nega glasbenega izobraževanja, točke, uredijo medsebojna razmerja s posebno pogodbo. – organizacijska enota je del javnega vzgojno-izobraže- valnega zavoda ali drugega zavoda, ki se organizira za oprav- ljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbenega izo- III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI braževanja, – podružnica šole je del matične šole, ki se organizira 12. člen za opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbe- Lokalne skupnosti morajo določila o šolskih okoliših nega izobraževanja na različnih lokacijah, uskladiti s to uredbo najkasneje v enem letu po njeni uvelja- – dislocirani oddelek je del samostojne oziroma matič- vitvi. ne šole, ki se organizira za opravljanje osnovnega glasbene- ga izobraževanja, 13. člen – oddelek je del samostojne oziroma matične šole, ki Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- se organizira za izvajanje prilagojenega programa osnovno- nem listu Republike Slovenije. šolskega izobraževanja, – postopek za spremembo statusa šole vključuje po- Št. 620-00/98-1 stopke, določene s to odredbo, ki jih mora ustanovitelj izvesti, Ljubljana, dne 12. februarja 1998. ko na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma podatkov o vpisanih učencih Vlada Republike Slovenije ugotovi, da število učencev oziroma oddelkov pade na tisto raven, ki v skladu z določili 13. člena te odredbe zahteva dr. Janez Drnovšek l. r. uvedbo postopka za spremembo statusa šol. Predsednik II. KRITERIJI ZA USTANAVLJANJE

3. člen MINISTRSTVA Pri ustanavljanju novih osnovnih šol se uporablja na- slednje kriterije: – samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izo- 724. Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za braževalni zavod, če ima zagotovljen vpis vsaj za dva oddel- vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s ka prvega in vseh naslednjih razredov, posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol – matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraže- valni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis Na podlagi 44. člena zakona o financiranju vzgoje in tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) minister od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj za šolstvo in šport izdaja dva oddelka vsakega razreda, – organizacijska enota se lahko organizira, če ima za- gotovljen vpis najmanj za devet oddelkov, O D R E D B O – podružnica šole se lahko organizira, če ima zagotov- o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, ljen vpis najmanj za tri oddelke. javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se na izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi potrebami ter javnih glasbenih šol posebnostmi uporablja naslednje kriterije: – samostojna šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izo- braževalni zavod, če ima zagotovljen vpis najmanj za 14 od- I. SPLOŠNE DOLOČBE delkov, – matična šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraže- 1. člen valni zavod, če ima skupaj s podružnicami zagotovljen vpis Ta odredba določa kriterije za ustanavljanje: tolikšnega števila učencev, da v skladu z normativi oblikuje – javnih osnovnih šol, organizacijskih enot in podružnic od petega do osmega oziroma devetega razreda najmanj šol, merila za določanje njihove zmogljivosti in merila za sedem oziroma osem oddelkov, spremembo njihovega statusa, – organizacijska enota se lahko organizira, če ima za- – javnih osnovnih šol, njihovih podružnic in oddelkov gotovljen vpis najmanj za šest oddelkov, ter javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mla- – podružnična šola se lahko organizira, če ima zago- dostnikov s posebnimi potrebami in merila za spremembo tovljen vpis najmanj za dva oddelka. njihovega statusa, – javnih glasbenih šol, njihovih podružnic in dislocira- 4. člen nih oddelkov in merila za spremembo njihovega statusa. Pri ustanavljanju novih osnovnih šol oziroma zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebni- 2. člen mi potrebami se uporabljajo naslednji kriteriji: V tej odredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: – samostojna šola se ustanovi, če je zagotovljen vpis – samostojna šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali vsaj za en oddelek učencev prvega in vseh naslednjih razre- organizacijska enota, ki se ustanovi oziroma organizira za dov, opravljanje osnovnošolskega oziroma osnovnega glasbene- – podružnica šole pri drugi osnovni šoli se organizira, ga izobraževanja, če je zagotovljen vpis vsaj za štiri oddelke učencev, – matična šola je vzgojno-izobraževalni zavod ali orga- – oddelek pri osnovni šoli se organizira, če na določe- nizacijska enota, ki ima podružnice, in se ustanovi oziroma nem območju ni pogojev za organiziranje podružnice, Stran 1108 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije

– zavod se ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za en 10. člen oddelek prvega in vseh naslednjih razredov osnovne šole Ustanovitelj šole iz druge in tretje alinee 8. člena te oziroma vpis vsaj enega oddelka prvega in vseh naslednjih odredbe sprejme program ukrepov, ki zagotovijo izvedbo letnikov srednje šole oziroma tri vzgojne ali stanovanjske programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni ozi- skupine v vzgojnem zavodu ali domu za učence. roma zagotovijo racionalno izrabo zmogljivosti šole. 5. člen Šola iz druge alinee 8. člena te odredbe si vsako leto v 30 dneh po vpisu učencev pridobi soglasje ustanovitelja. Pri ustanavljanju novih glasbenih šol se uporablja na- slednje kriterije: Ustanovitelj šole iz prejšnjega odstavka lahko da šoli – glasbena šola oziroma organizacijska enota se lahko soglasje za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževa- ustanovi oziroma organizira, če je zagotovljen pouk vsaj nja v več kot eni izmeni, če sta šola in ustanovitelj sprejela petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila, in potrebne ukrepe za odpravo pouka v več kot eni izmeni. sicer tako, da se iz vsake skupine naštetih orkestrskih in- Ustanovitelj o vsakem izdanem soglasju iz prejšnjega štrumentov zagotovi poučevanje vsaj enega inštrumenta), odstavka, in o utemeljenih razlogih zanj, obvesti ministrstvo, klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šol- pristojno za šolstvo. skega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk inštrumen- Če ustanovitelj šole iz 8. člena te odredbe s spremem- tov mora biti vključeno najmanj 130 učencev, od tega vsaj bo šolskih okolišev ne more zagotoviti polne izrabe zmoglji- polovica v orkestrske inštrumente, vosti šole, lahko le-ta deluje še naprej v nespremenjenem – podružnica glasbene šole se lahko organizira, če je statusu, dokler izpolnjuje merila za samostojno oziroma ma- zagotovljen pouk vsaj treh orkestrskih inštrumentov in nauka tično šolo. o glasbi. Vpisano mora biti vsaj 65 učencev, od tega vsaj polovico v orkestrske inštrumente, – dislocirani oddelek se lahko organizira, če je vpisano IV. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUSA najmanj 16 učencev. 11. člen III. ZMOGLJIVOST Postopek za spremembo statusa šole vsebuje: 6. člen – spremembo statusa samostojne oziroma matične šo- le v podružnico šole, Zmogljivost javne osnovne šole, to je največje možno število učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v – spremembo statusa matične šole v samostojno šolo, oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne – začasno prenehanje delovanja podružnice šole, za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni – ponovno aktiviranje podružnice šole in izmeni, določi ustanovitelj. Pri določitvi zmogljivosti šole se upošteva naslednja – ukinitev podružnice šole. merila: Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka – vsak oddelek ima na razpolago učilnico, ki ustreza lahko ustanovitelj v krajih, kjer deluje več šol, zaradi raciona- normativom, lizacije mreže šol in racionalne izrabe njihove zmogljivosti, – šola ima za izvedbo programa osnovnošolskega izo- sprejme sklep o ukinitvi samostojne oziroma matične šole. braževanja na vsake štiri oddelke na predmetni stopnji Če se ukine matična šola, ustanovitelj v sklepu o ukini- (osemletna šola) oziroma na vsake tri oddelke v tretjem tvi uredi tudi organizacijsko povezavo podružnic šole. obdobju (devetletna šola) še eno dodatno učilnico, ki ustre- Podružnica šole se lahko ponovno aktivira, če je zago- za normativom, ter na vsaka dva oddelka osmega in devete- tovljen vpis za najmanj deset učencev. ga razreda še eno manjšo učilnico za skupinsko delo. 7. člen 12. člen Novoustanovljena šola zagotavlja izvedbo programa os- Ustanovitelj šole spremlja demografske podatke o šte- novnošolskega izobraževanja v eni izmeni. Za eno izmeno vilu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj petlet- se smatra čas od osme do petnajste ure. no obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo. Če ustanovitelj na podlagi podatkov iz prvega odstavka 8. člen tega člena ugotovi, da samostojna ali matična šola oziroma Obstoječe šole se, upoštevajoč število vpisanih učen- podružnica šole v določenem času izpolni pogoje, določe- cev in njihovo zmogljivost, razvrščajo v: ne v 13. členu te odredbe, mora začeti postopek za spre- – šole, ki lahko izvedejo program osnovnošolskega membo statusa šole. izobraževanja v eni izmeni, Postopek za spremembo statusa šole začne ustanovi- – šole, ki lahko izvedejo program osnovnošolskega telj najmanj dve leti pred začetkom šolskega leta, v katerem izobraževanja v več kot eni izmeni, šola izpolni pogoje iz 13. člena te odredbe. – šole, ki za izvedbo programa osnovnošolskega izobra- ževanja izkoristijo manj kot 80 odstotkov svoje zmogljivosti. 13. člen 9. člen Postopek za spremembo statusa šole se začne, če ustanovitelj ugotovi, da ima: Če je v šolskem okolišu število učencev, ki se v skladu z normativi razporedijo v oddelke, večje oziroma manjše, kot – samostojna oziroma matična šola manj kot osem od- je zmogljivost šole, ustanovitelj spremeni šolske okoliše z delkov oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na namenom, da zagotovi vsem šolam na območju svoje lokal- območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot štiri oddelke, ne skupnosti izvedbo programa osnovnošolskega izobraže- – podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma na vanja v eni izmeni oziroma zagotovi racionalno izrabo njihove območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi zmogljivosti. posebnostmi manj kot pet učencev. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1109

14. člen 18. člen Če ustanovitelj ugotovi, da je mogoče zagotoviti pogoje Javni osnovni šoli, podružnici šole in oddelku šole za za delovanje šole s spremembo šolskega okoliša, ne spre- vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi meni statusa šole v skladu z določbami prvega odstavka potrebami se status spremeni, in sicer: 11. člena te odredbe. – javna osnovna šola se spremeni v podružnico šole, Ustanovitelj prav tako ne spremeni statusa šole, če na če število oddelkov pade na manj kot pet, podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok – podružnica šole se spremeni v oddelke osnovne šo- v šolskem okolišu oziroma na podlagi vpisa učencev ugoto- le s prilagojenim programom, če število oddelkov pade na vi, da s spremembo šolskega okoliša ni mogoče takoj zago- manj kot tri, toviti pogojev za delovanje šole, vendar bo šola najkasneje v – oddelek se ukine, če število učencev pade na manj dveh letih te pogoje ponovno izpolnjevala. kot pet. Če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v 19. člen dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, ustanovitelj ne spre- Javni glasbeni šoli, podružnici šole oziroma dislocira- meni statusa šole. nemu oddelku se status spremeni, in sicer: – glasbena šola se spremeni v podružnico šole, če ne 15. člen more zagotoviti pouka več kot treh orkestrskih inštrumentov in nauka o glasbi in ima vpisano manj kot 81 učencev, O uvedbi postopka za spremembo statusa šole ustano- – podružnica šole se spremeni v dislocirani oddelek, vitelj najmanj eno leto pred spremembo akta o ustanovitvi če ne more zagotoviti pouka vsaj dveh orkestrskih inštru- šole seznani šolo, zainteresirane krajane in ministrstvo, pri- mentov in ima vpisano manj kot 33 učencev, stojno za šolstvo, s programom ukrepov. – dislocirani oddelek se ukine, če ne more zagotoviti pouka vsaj enega instrumenta, če je vpisano manj kot 16. člen 16 učencev. V primeru, da šola začasno preneha delovati oziroma je ukinjena, ustanovitelj zagotovi: – v dogovoru s starši nadaljnje izobraževanje učen- V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI cev in – učencem prevoz v šolo ali na drug način zagotovi 20. člen pogoje za njihovo šolanje. Ustanovitelj javnih osnovnih šol v skladu z določili 6. čle- na te odredbe najkasneje v roku šestih mesecev po njeni Ustanovitelj v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za uveljavitvi določi zmogljivost šol. šolstvo, v skladu s predpisi, zagotovi pravice zaposlenih. 21. člen 17. člen Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Ustanovitelj si pred sprejetjem dokončnega sklepa o nem listu Republike Slovenije. ukinitvi šole pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije. Če gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na Št. 601-21/98 obmejnem oziroma gorsko višinskem območju, in je njeno Ljubljana, dne 24. februarja 1998. delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozem- lja in slovenskega jezika, lahko vlada na predlog ustanovite- dr. Slavko Gaber l. r. lja odloči, da se status šole ne spremeni, ne glede na Minister določbe te odredbe. za šolstvo in šport Stran 1110 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije OBČINE

ŠENTJERNEJ nomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnem naselju in na podeželju, nemoten razvoj in 725. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi sestavin dolgoročnega plana Občine Novo strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot. družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja Občine Šentjernej – dopolnjene 1997 dejavnosti v prostoru Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poseli- Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni tve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali list RS, št. 43/95), 43. člena zakona o urejanju prostora naslednjo strategijo razvoja: (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in drugega člena zakona o planiranju in urejanju prostora v pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti) prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski bo potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega svet občine Šentjernej na 32. redni seji dne 26. 1. 1998 razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni sprejel porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih gravitacij- skih območij oskrbnih vasi. Pozitivni selitveni saldo prebi- O D L O K valstva pa bomo koncentrirali v centru občine. S takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega pro- o spremembah in dopolnitvah prostorskih stora Občine Šentjernej. sestavin dolgoročnega plana Občine Novo 2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razme- družbenega plana Občine Novo mesto za stili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) de- obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje javnosti prostor. Občine Šentjernej – dopolnjene 1997 3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribo- vitih in manj razvitih območij občine bomo izboljšali promet- 1. člen no povezanost teh krajev z omrežjem naselij, z ureditvijo (uvodne določbe in razlog za spremembe in dopolnitve) osnovnega komunalnega standarda, s kapacitetami osnov- ne dnevne preskrbe in z drugimi aktivnostmi. Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih 4. Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdob- in gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gos- je od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. podarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92) bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih pro- 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, gramov kmetijstva in gozdarstva. 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izbolj- 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94 in 23/95), ki veljajo šanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje na prostoru Občine Šentjernej na podlagi 105. člena statuta vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) in se nanašajo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sa- na: nacije. – dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo 6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pra- posegov na 1. območja kmetijskih zemljišč, vočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških – spremembo in dopolnitev urbanistične zasnove na- jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili selja Šentjernej, vitalnost ruralnih naselij. – določitev območja novih vodnih virov, b) Operativne usmeritve za razvoj naselij – določitev načinov urejanja prostora. Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči pred- Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju vsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije. sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom: Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s: – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, I. DOLGOROČNI PLAN – prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbne- ga fonda, 2. člen – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje V poglavju 3.5. Razvojne usmeritve v prostoru in var- stavbnih zemljišč, stvo okolja, se posamezna podpoglavja delno dopolnijo ozi- – usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavno- roma spremenijo: sti, 3.5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija de- – urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in javnosti v prostoru izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih na- Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru selij, Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski raz- – dvigom komunalnega standarda, voj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja – izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in eko- naselji, Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1111

– učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami. d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri prostoru: razvoju naselij prioritetne naslednje naloge: Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v 1. V pomembnejših naseljih (naselje občinskega po- prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodar- mena ter oskrbni centri): sko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, – pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljše- bomo osnovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo ga standarda bomo razvili naslednje tipe naselij: racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje dis- – Pomembnejše lokalno središče – center Občine perzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste Šentjernej vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju; Naselje Šentjernej se bo krepilo v osrednji občinski – pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstve- center in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko sre- no usmerjali gradnjo (kolikor bo le mogoče) na slabša kme- dišče občine. Naselje ima značaj mestnega naselja in ima s tijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali krepitvijo urbanih funkcij možnost pridobiti status mesta. možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastruktu- Šentjernej se bo razvijal kot osrednji oskrbni center podgor- ro ter čistilne naprave; janskega dela, vplivno območje pa sega tudi v sosednji – pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo za- občini, to je Škocjan in Krško (predel Kostanjevice). gotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključe- Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in nih območjih; kvartarnih dejavnosti v jedru naselja ter ustvarjanje ugodnih – gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju pogojev pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo potrebe malega gospodarstva. Nove površine za terciarne že pozidanih območij naselij in jedra Šentjerneja. dejavnosti in delno stanovanjsko gradnjo namenjamo površi- 2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: grad- ne ob jedru, med hipodrom in potokom Kaluder. Površine beni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim za stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali še ob sedanji mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti blokovni gradnji, ki pa bo zaradi poseganja na 1. območje in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim pro- kmetijskih zemljišč višje gostote. Skladno s povečanjem gramom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo. zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost. Za potrebe športnih dejavnosti bomo namenili površine c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru na območju hipodroma ter ob Osnovni šoli v Šentjerneju, za Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne kulturne dejavnosti pa v jedru naselja. usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih de- Živinski sejem bomo organizirali na novih površinah na javnosti v prostoru: severovzhodnem delu naselja. – Večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno – Lokalno središče – Orehovica na obstoječih lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lo- Orehovico bomo krepili kot drugi oskrbni center obči- kalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost ne s poudarjeno vlogo oskrbnega centra jugozahodnega zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru dela občine. Ohranila bo svoj ruralni značaj, za potrebe bodočih proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objek- naravnega prirasta celotnega območja bomo predvideli mož- tov v prostor. nost gradnje stanovanjskih objektov. Naselje bomo razvijali – Površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sek- kot izhodišče za obisk Gorjancev in širšega območja in s torja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih tem v povezavi krepili turistično vlogo Orehovice skupaj z vaških oskrbnih centrov ter s prenovo vaških jeder in jedra Gor. Vrhpoljem in Hrastjem. Večjih proizvodnih dejavnosti v Šentjerneja. Dodatne površine bomo zagotavljali v Šentjer- naselju ne bomo dovoljevali. neju. V gravitacijsko zaledje Orehovice sodijo naslednja na- – Osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora selja: Hrastje, Tolsti vrh, Cerov Log, Mihovo, Stara vas, upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot os- Loka, Pristava pri Šentjerneju in Zapuže. novne funkcije tega prostora. Na osnovi razvitega kmetijstva – Oskrbni centri (vasi) in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, Za te centre je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno kot so turizem, drobno gospodarstvo itd. oskrbo, skupne prostore (gasilski ali kulturni dom), gostin- č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč: ske obrate ter manjše obratovalnice malega gospodarstva. Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih po- Dolenje Mokro Polje: čitniških bivališč so: Značilna lega ob komunikaciji regionalne ceste R333 Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno ureje- ter dostopni cesti v kamnolom Cerov Log daje naselju dobre nih parcelah, zato bomo za taka območja izdelali zazidalne lokacijske možnosti za krepitev oskrbnega centra severoza- načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo hodnega dela občine. Prednostno bomo umeščali oskrbne objektov: dejavnosti in manjše obrti, medtem ko proizvodnih dejavno- – Za opredelitev potencialnih lokacij za gradnjo počit- sti ne bomo dopustili. Značilno za dosedanji razvoj naselja je niških ali stanovanjskih kapacitet bo občina pripravila po- njegova mešana struktura kmetijske funkcije z oskrbnimi. sebno študijo ter vrsto in količino opredelila po definiranju Ugodna lega je pomenila tudi sorazmerno hitro širitev stano- turističnega proizvoda Šentjernej. vanjskih površin, za kar bo potrebno tudi v bodoče nameniti – Preureditev opuščenih kmetijskih objektov je možna določen del prostih površin. V prvi fazi se bo naselje zgošča- ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo narav- lo, v drugi fazi pa so predvidene širitve, ki pa ne smejo ne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je možna spremeniti oblikovanih robov. gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upo- V gravitacijsko območje Dol. Mokrega Polja sodijo na- števanju gabarita iz temeljnih arhitektonskih elementov gra- selja: Žerjavin, Gor. Mokre Polje, Loka, Polhovica, Dol. jene strukture. Graditelji počitniških hiš plačujejo prispevek Gradišče pri Šentjerneju in Prapreče pri Šentjerneju. za infrastrukturo. Gorenje Vrhpolje: – Nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo Naselje bomo ohranili v sedanjih mejah z možnostjo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih manjših širitev za potrebe naravnega prirasta ožjega območ- ali potencialno primernih območij. ja. Proizvodne obrti in večje obratovalnice bomo usmerjali v Stran 1112 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Šentjernej. Tu bomo ohranjali in razvijali le storitvene dejav- skem delu Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, nosti in tiste, ki bodo omogočale razvoj turističnih aktivnosti. rudnin in območij za poselitev – karta št. 1. Groblje: V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili ob- Groblje bomo krepili v oskrbni center severovzhodne- močja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh obmo- ga dela občine. Ohranjalo bo svoj rurarni značaj. Za potrebe čij in uskladili bilance površin. naravnega prirasta tega območja bomo predvideli možnost S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadalj- gradnje stanovanjskih objektov ter objekte za oskrbne de- njega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih javnosti. bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij. – Ostala naselja Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost. bližine večjih središč izgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi Pripravili bomo strokovna izhodišča kot osnovo za raz- stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širila, vrstitev kmetijskih zemljišč v vinogradniška območja ter izde- dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznje- lali kriterije in merila za posege v prostor. nje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne dnev- Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij ne oskrbe prebivalcev teh območij. in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo 3.5.2. Raba in preobrazba prostora kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso do- Do leta 2000 se ne bo bistveno spremenilo medseboj- pustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo no razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča. Spre- dokončno opredeljena v srednjeročnem planu. membe bodo najmočnejše v hribovitih območjih (Podgorje, 3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja skratka v mejnem delu občine), kjer utegne biti intenziteta Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili opuščanja in zaraščanja zemljišč najmočnejša, zato bomo v posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno in prostorsko politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje pozornost in z agrooperacijami preprečevali zmanjševanje zavarovali pred škodljivimi snovmi in ga izboljševali. kmetijskih površin. V nižinskem delu občine bodo izvedene Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in suro- melioracije in komasacije. Tu je prednostna naloga uskladi- vinsko varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, inte- tudi s stališča vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo resov kmetijstva, ribištva in varstva narave ter zagotovitev in investicijske programe, tako za nove investicije kot za sredstev za izvajanje melioracijskih del. rekonstrukcije, bomo izpopolnili s tehničnimi dokumenti o Poselitev bomo usmerjali predvsem v strnjena naselja tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov in tako prosta zemljišča v teh naseljih čimbolj izkoristili, na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževa- kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranili. nje okolja, bomo obravnavali kot prednostno. Gradnjo bomo usmerjali na zemljišča, ki so manj primerna Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje najpomembnejše na področju varstva okolja v občini, so: izven ali ob robu sklenjenih (zaokroženih) kompleksov, da Pri opredelitvi namenske rabe bomo gospodarili tako, se z gradnjo čimmanj omejuje primarno rabo kmetijskih da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Zato bomo: zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj izogiba zemljišč proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. – kakovostnim kmetijskim zemljiščem izjemoma in pod Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča pogoji, kot jih določa zakon, spreminjali namembnost, zau- gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, stavili bomo zaraščanje kmetijskih površin in jih ohranili za bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana R kmetijsko rabo, Slovenije, s katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, – gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občin- ter gozdove s posebnim namenom varovali pred vsemi po- ski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prosto- segi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo, ra (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen zakona o kmetijskih – varovali razpoložljive vodne vire za zagotovitev oskr- zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96). be s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali: potrebe sosednjih območij, – pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge – varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z zmanj- dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, pro- ševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to izvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe že potrebno, ter o spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti; – smotrno pridobivali rudnine in uporabljali kamnite ma- – pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varova- teriale, tako da ne bo zmanjšana kvaliteta naravnega in njem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi ustvarjenega okolja. Z omejevanjem števila aktivnih kamno- bomo primerjali in vrednotili najugodnejše rešitve s stališča lomov in peskokopov bomo omejili negativne vplive na oko- posameznih infrastrukturnih dejavnosti z rešitvami, ki v celoti lje na manjše število lokacij. Opuščene peskokope in kam- ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena; nolome bomo postopno sanirali glede na degradiranost in – pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem potrebe območja, in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upošte- – naravno primernost prostora, predvsem pa naravne vali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s znamenitosti in kulturno dediščino, uporabljali kot osnovo za potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo zemljišč oziroma možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh ogrožene njihove kvalitete. zemljiščih; če to ni mogoče, bomo upoštevali rešitve, ki v Na področju varstva zraka bomo: največji meri varujejo dobrine splošnega pomena; – začeli z izgradnjo enotnega sistema oskrbe in sicer z – uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo iz- izgradnjo sekundarne plinske mreže in navezavo na plino- vedli na podlagi prejšnjih usmeritev v dolgoročnem planu vod pri Strešniku v Občini Škocjan, občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi – dopolnjevali in vzdrževali zelene površine naselja, usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov. – dosledno izvajali program urejanja prometnega reži- Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varova- ma z izgradnjo obvoznice Šentjerneja, parkirišč na vpadni- njem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartograf- cah ter širjenjem zaprtih con. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1113

Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo vzpo- – z materialno stimulacijo investitorjem, ki prenavljajo stavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem, ki pa v regiji ne in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike. bo imel postaje. V kartografskem delu na karti “Zasnova naravne in kul- Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izva- turne dediščine“ so prikazani spomeniki in območja njihove- jali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo ga varovanja, seznam spomenikov in območij kot priloga h varstvenih pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to grafičnemu delu je sestavni del tega odloka. dosegli bomo: 3.5.5. Način urejanja prostora – zgradili čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v in zagotavljali njegovo trajno obratovanje v naselju Šentjer- prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili: nej, postopoma pa tudi v ostalih, večjih naseljih, – z urbanistično zasnovo naselja Šentjernej kot sestav- – zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno varova- nim delom dolgoročnega plana, sprejeto leta 1990 li vodne vire pred onesnaženjem, (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/90), ki je delno spremenje- – skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in pre- na in dopolnjena s temi spremembami in dopolnitvami, prečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru. – v okviru ureditvenih območij naselij: Na področju ravnanja z odpadki bomo: – z zazidalnimi načrti bomo urejali: – prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi · območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrt- in industrijskimi odpadki (reciklaža), no, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost, – dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja · območja zahtevnih objektov, pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, · manjša območja prevladujoče rabe; – regijsko uredili problematiko ravnanja z nevarnimi od- – z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano struk- padki, turo naselja, in sicer: – preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v pro- · v naselju Šentjernej, storu ter prostor ustrezno sanirali. · območja naselij, ki so pomembna za ohranitev narav- Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo ne in kulturne dediščine, skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili · posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov. prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regula- Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo: cije vodotokov); – v fazi načrtovanja nove ali spremenjene rabe prosto- – s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali: ra, izgradnje ali obnove industrijskih obratov, dosledno izva- · že grajene dele naselja Šentjernej, jali določila zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji · ostala naselja v občini; hrupa itd.), – z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomemb- – vire s prekomernim hrupom sanirali na samem izvoru nejših infrastrukturnih objektov in naprav. hrupa ali pa le-te protihrupno izolirali od ostalega okolja, – sprejeli in izvajali občinski odlok o posebej zaščitenih Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s): območjih. – ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso 3.5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracij- Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še skih območij), posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali pred- – lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših in- viden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno frastrukturnih objektov in naprav, znamenitost. – prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor. Dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot spodbuda Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostor- in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni skih izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi faktor pri razpolaganju s prostorom. Predvsem bomo pri vsa določila obstoječih, sprejetih v okviru Občine Novo me- usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij in obliko- sto. S programom izdelave prostorskih izvedbenih aktov vanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinske identitete bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino ter način za in kontinuitete ter varovanju objektov in območij naravne ter uskladitev pogojev upravljavcev posameznih infrastrukturnih kulturne dediščine. objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora. Za varovanje dediščine bomo izvajali odlok o razglasitvi V podpoglavju 3.5.5.1. Urbanistične zasnove naselij naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovin- se besedilo pod točko skih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. G. Šentjernej spremeni in dopolni v naslednjem: 38/92) v delu, ki se nanaša na prostor Občine Šentjernej. V točki 1.1. Skupni interesi in cilji se prva alinea nado- Dediščino bomo varovali na naslednje načine: mesti z alineo: – z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter ure- “– krepili bomo vlogo naselja kot osrednjega občinske- janju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljav- ga središča in sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko ljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospo- središče občine.“ darjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčlenjevanju in kon- V točki 2.2. Proizvodne, družbene, oskrbne in storitve- kretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizaci- ne dejavnosti se: jo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo – za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi: planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem; “Površine med novejšo stanovanjsko pozidavo ob cesti – pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih za hipodrom in potokom Kaluder bomo namenili terciarnim delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne de- dejavnostim; pri tem bomo območje ob križišču namenili za diščine, ki še niso zavarovani in imajo posebno kulturno, umestitev avtobusne postaje in spremljajočih dejavnosti, ob znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne lokalni cesti za hipodrom za servisne in oskrbne dejavnosti, ali zgodovinske spomenike oziroma za naravne znamenitosti; vzhodni del v smeri Kaluderja pa za individualno stanovanj- – vodenjem in izvajanjem sanacijskih in prezentacijskih sko gradnjo.“ del; – tretji odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: – financiranjem sanacijskih in prezentacijskih del na “Za potrebe proizvodnih in servisnih dejavnosti bomo nekaterih spomenikih in znamenitostih; na območju opuščene gramoznice v severnem delu naselja Stran 1114 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije ob predvideni obvoznici uredili proizvodno-servisno cono – območje za industrijski kompleks Beta Tovarne zdra- Sejmišče. vil Krka Novo mesto v zahodnem delu naselja (I. faza), peta Novo sejmišče bomo locirali vzhodno od sedanje loka- alinea črta, cije, kjer bomo zagotovili ustrezno komunalno opremo in – šesta alinea nadomesti z naslednjim besedilom: navezavo območja na obvozno cesto.“ – območje proizvodno-servisne cone Sejmišče Šent- V točki 3.2. Razporeditev družbenih, oskrbnih in stori- jernej (I. faza). tvenih dejavnosti se peti in šesti odstavek nadomestita z b) pod 6.2. Usmeritve glede načinov urejanja območij naslednjim besedilom: s prostorskimi izvedbenimi akti, 6.2.1. Zazidalni načrti, se: “V območju gramoznice na Turopolju bomo uredili pro- – druga alinea nadomesti z naslednjim besedilom: izvodno-servisno cono; severni del območja se nameni pro- – zazidalni načrt Beta Šentjernej, izvodnim dejavnostim, južni del pa tistim dejavnostim, ki – črta četrta alinea, glede hrupa ne presegajo z zakonom določenih mejnih vred- – peta alinea nadomesti z naslednjim besedilom: nosti za stanovanjska območja. Območje oziroma objekt za – območje proizvodno-servisne cone Sejmišče Šent- dejavnost JP Elektro PE Elektro Novo mesto nadzorništvo jernej, Šentjernej ostane nespremenjeno. – na koncu pa dodata novi alinei, ki glasita: V južni del gramoznice ob industrijskem obratu Pod- – območje za terciarne dejavnosti in stanovanjsko gorje bomo umestili proizvodne dejavnosti.“ gradnjo Kaluder, V točki 4. Zasnova namenske rabe prostora se zadnji – območje za sejemsko dejavnost ob obvozni cesti del prvega odstavka “... obvezno izhodišče za pripravo druž- Šentjerneja. benih planov Občine Novo mesto“ črta in nadomesti z “... c) pod 6.3.1. Predvidena območja kompleksne grad- obvezno izhodišče za pripravo družbenega plana Občine nje se v petem odstavku “Območje oskrbno-servisne dejav- Šentjernej.“ nosti v gramoznici Turopolja... “ nadomesti z “Območje Naslov točke 5. se spremeni in glasi: Obvezna izhodiš- proizvodno-servisne cone Sejmišče Šentjernej... “ ter v de- ča za pripravo srednjeročnega plana Občine Šentjernej setem odstavku “Območje proizvodne in komunalne dejav- V točki 6. Opredelitve za uresničevanje urbanistične nosti ob severni obvoznici... “ nadomesti z “Območje pro- zasnove izvodne dejavnosti“. a) pod 6.1. Območja kompleksnih graditev se: – za drugo alineo doda nova alinea z naslednjim bese- Poglavje 4. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih dilom: planskih aktov se spremeni in glasi: Obvezna izhodišča za – območje za terciarne dejavnosti med novejšo stano- pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planske- vanjsko gradnjo ob cesti za hipodrom in potokom Kaluder ga akta: (I. faza), Obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije za ob- – tretja alinea nadomesti z naslednjim besedilom: dobje od leta 1986 do leta 2000:

Področje Obvezno izhodišče Kmetijstvo – območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjenih kmetijski proizvodnji (1. ob- močje kmet. zemljišč) Gozdarstvo – območje varovalnih gozdov Vodno gospodarstvo – območja pomembnejših vodnih izvirov in zajetij pitne vode – razmestitve zbiralnikov vode Rudarstvo Naravna in kulturna dediščina: – območja varstva naravne dediščine (narodni parki, regijski parki, krajinski parki) – območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši kulturni spomeniki) Sanacija naravnih virov – sanacije območij onesnaženega zraka Poselitev Promet – magistralno cestno omrežje (magistralne ceste, regionalne ceste) Energetika – magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 110 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 400/xkV, 220/x kV, 110/x kV) – omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda 2. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine: Vodno gospodarstvo – zasnova drugih virov – zasnova drugih podtalnic – druga zajetja – primarni vodovodi – odseki regulacije vodotokov Gozdarstvo – gozdovi posebnega pomena Rudarstvo – zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz) Naravna dediščina – zasnova varstva naravne dediščine (naravni rezervati, naravni spomeniki, obli- kovane narave) – zasnova varstva kulturne dediščine (drugi kulturni spomeniki) Sanacija naravnih virov – zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmogljivostjo pod 10.000 EE (druge čistilne naprave) – zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit odpadne vode Poselitev – pomembnejše lokalno središče – zasnova ureditvenih meja območij naselij (zakonska obveza) Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1115

Področje Obvezno izhodišče Promet – zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste Energetika – zasnova energetskega omrežja (35 in 20 kV daljnovodi,razdelilne transform. postaje x/0,4 kV)

Poglavje 6. Razvoj splošne ljudske obrambe in družbe- čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih teh- ne samozaščite se spremeni in glasi Razvoj obrambe in nologij, ki povzročajo prekomerno onesnaženje okolja. Zato zaščite: bomo vse investicije preverjali že v fazi vključevanja v plan- Zasnova območja za posebne namene ter druge potre- ske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega be zaščite je označena na ustrezni karti, ki zaradi svoje programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s stališča narave ni javno razgrnjena. Navzkrižne interese med primar- vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo no in predvideno rabo bomo uskladili v posameznih srednje- širili mrežo odvajanja odpadnih voda ter nadaljevali s prou- ročnih obdobjih. čevanji za zmanjševanje onesnaževanja zraka s priključitvijo Poglavje 8. Program dodatnih raziskav, analiz in študij na magistralno plinovodno omrežje. se spremeni in glasi: Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh inte- družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali resov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbe- naslednje študije: nim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih – dolgoročna strategija razvoja občine, interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi. – oblikovanje turističnega proizvoda in promocija obči- Glede na nekatere nedorečenosti pri prostorskih se- ne, stavinah dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo – reševanje problematike odpiranja novih delovnih podrobnejših strokovnih podlag ter na teh osnovah ustrezno mest, dopolnjevali dolgoročne planske dokumente. – očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Šent- Za zavarovanje naravnih in ustvarjenih kvalitet območja jernej in ostalih naselij v občini, Gorjancev si bomo skupaj s sosednjimi občinami prizadeva- – kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvi- li, da ta prostor opredelimo kot krajinski park. V ta namen jo njihovih zmogljivosti, bomo sodelovali pri pripravi posebnih strokovnih podlag kot – zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu fi- osnovi za razglasitev. nanciranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunal- Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim nih fiksnih skladov, planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrič- – nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacij- ni razvoj občine, predvsem krepitev naselja Šentjernej kot skega sistema. centra občine, lokalnega središča ter oskrbnih centrov (va- si) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru policentrične- ga razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja omrež- II. DRUŽBENI PLAN ja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj eko- nomična razporeditev njihovih funkcij v prostoru. Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetij- 3. člen skih zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti V poglavju 6. Prostorske sestavine družbenega plana nadaljnjega razvoja gospodarstva na obstoječih lokacijah ter se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spre- smotrnega razvoja naselij občinskega pomena namenili ur- menijo tako, da glasijo: banizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1. območja. 6.1. Cilji urejanja prostora in varstva okolja Preko gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo zagotovili naraščanje gozdnega prirasta in krepili varovanje skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu in urbani- gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov. stično zasnovo naselja nadaljevali z aktivnostmi, ki so bile Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. V naslednjem kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pri- obdobju bomo zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane, dobivali tudi v predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, ener- bomo izrabili tudi proste površine znotraj obstoječih naselij. getske in prometne infrastrukture nadaljevali s pričetimi ak- V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo površine tivnostmi za odpravo teh problemov. za potrebe industrije zagotovili v Šentjerneju v območju nek- Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega danjega zazidalnega načrta Iskra, za potrebe malega gospo- plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne pro- darstva pa z odprtjem proizvodno-servisne cone Sejmišče. storske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresniče- Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih vanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih po- količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah segih v prostor. novih vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogo- zavarovali območja vodnih virov. vorjene v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju ob- uveljavili ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki stoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture. imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti oko- Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbe- lja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju nega sistema informiranja skupaj s prostorskim informacij- in ukrepi na področju zemljiške politike. S slednjimi bomo skim sistemom. Zagotovili bomo funkcionalni prostor za po- preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki trebe obrambe in zaščite. izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa Občina Šentjernej bo sodelovala pri nalogah, ki izhaja- je disperzna urbanizacija. jo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana R Slovenije za Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbu- obdobje 1986–2000 in družbenega plana R Slovenije za jali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in obdobje 1986–1990 in njegovih dopolnitev. Stran 1116 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Poglavje 6.2. Namenska raba prostora na območjih, 6.2.4. Gozdarske ureditve kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora se Skladno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji (Urad- glasi: ni list RS, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentrič- gozdovi izvajali naslednje aktivnosti: nega razvoja bomo večino posegov izvajali v Šentjerneju kot – omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin, občinskem središču, v lokalnem središču Orehovica ter v – v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za oskrbnih centrih (vaseh). obnovo gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti, V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete prostorske – skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivi- sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za rati, to še posebno velja za območja Gorjanških košenic, izvajanje neposrednih posegov v prostor. – racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na ob- 6.2.1. Namenska raba površin močjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, podtalnice, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastruk- – opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspek- ture spremenili namembnost 39,97 ha kmetijskih površin, tivna za izrabo v turistične namene, od tega 20,34 ha s prvega območja. – skupaj z upravljavci gozdov poskrbeli za racionalno 6.2.2. Vodnogospodarske ureditve gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje – Redno vzdrževanje reke Krke in njenih pritokov na obstoječih. območju občine ter vodnogospodarskih objektov. 6.2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin – Zaradi zagotavljanja večje poplavne varnosti bodo na 6.2.5.1. Pridobivanje kamnitih materialov vodotokih Kobila, Curek, Pendirjevka, Kamnišček, Draškov- Skupaj z upravljalcem kamnoloma Cerov Log bomo ski potok ter na Lačnem potoku potrebna vzdrževalna dela, skrbeli za dosledno izvajanje in sanacijo kamnoloma po ki morajo biti načrtovana in izvedena v smislu novih spoznanj izhodiščih, ki jih je podal ureditveni načrt. o sonaravnem urejanju in vzdrževanju vodnega in obvodne- Za evidentirane odprte kamnolome bomo pripravili ga prostora ter njegovem vključevanju v celostno podobo ustrezno dokumentacijo za njihovo sanacijo. krajine. 6.2.5.2. Pridobivanje kremenčevega peska – Varovanje vodnih virov, ki se uporabljajo za javno Kremenčev pesek pridobiva in predeluje Kremen Novo oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, se izvaja mesto. Poleg območij, kjer se izvaja pridobivanje peska že po odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo do sedaj, bodo razširili peskokope na območju Polovice. mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 13/85), odloku o zaščiti Razširjeno območje zajema parcele št. 293, 294/2, 295/2, vodnih virov na območju Občine Šentjernej (Skupščinski 296/2 in 297/2 vse k.o. Polhovica. Za eksploatacijsko Dolenjski list št. 61/95) ter na novo opredeljeni izviri oziro- območje bomo pripravili ureditveni načrt. ma vrtina z varstvenimi območji: izvir Pendirjevke, izvir Peter- šiljke ter vrtina Kamnišček K-3/96. Poglavje 6.3. Razvoj dejavnosti v prostoru se v posa- 6.2.3. Kmetijske ureditve meznih točkah glasi: Agromelioracije bomo izvajali na območju, določenem 6.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč z odlokom o uvedbi agromelioracijskega postopka za ob- Občina bo pridobila zemljišča predvsem za organizira- močje Šentjernejsko polje I/A in Šentjernejsko polje I/B. no gradnjo: Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje – za stanovanjske potrebe v Šentjerneju, pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve: – za razvoj drobnega gospodarstva ter, – varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin, pred- – komunalno in cestno infrastrukturo. vsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, Pridobivanje stavbnih zemljišč za gradnjo gospodar- – aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdela- skih objektov in objektov družbenega standarda bo potekalo nih ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena po- v skladu s prostorskim delom tega plana in po dinamiki, ki jo sebna evidenca, bodo določila podjetja in skupnosti same. Površine z mejo – opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena sklad- območij, namenjenih za kompleksno graditev, so določene no s prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh v grafičnem delu 1:5000. zemljišč, Urejanje stavbnih zemljišč obsega različno stopnjo ko- – dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi munalne opreme: dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter – soseska stanovanj višje gostote bo popolno komu- izboljšanje pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nalno opremljena, nasadi), – obstoječe soseske individualne gradnje, bodo do- – uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem grajevane z manjkajočimi komunalnimi napravami na stroške v obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih. kupcev lokacij do take stopnje komunalne opreme, kot jo Vodne režime vodotokov bomo urejali kot sestavni del bodo imele soseske, realizirane v tem planskem obdobju, in jih vključevali v hidromelioracijske sisteme področij: – stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bo- – HMS Šentjernejsko polje I/A z regulacijo potoka Curk do polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne v dolžini 1,4 km in melioracijskim območjem 530 ha; brez elektrike, makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in – HMS Pendirjevka – Mokro Polje s potokom Kam- čiščenja odpadnih voda. nišček v dolžini 1,583 km in melioracijskim območjem 60 ha; Za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objek- – Draškovec – Draškovski potok. tov bo obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z Posege na teh območjih bomo izvajali po letnih planih izvedbenim načrtom, prenesena na investitorje posameznih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred iz- objektov. Individualne lokacije izven organiziranih sosesk vedbo jih bomo ponovno strokovno ovrednotili z vidika celo- bodo pripravljene brez komunalne opreme, obveznost za vitega delovanja sistema površinskih in podzemnih voda ter izgradnjo komunalnih naprav bo prenesena na individualne s tem povezanih ekosistemov ter jih kot posebno strokovno investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji podlogo upoštevali pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, zgradijo komunalne naprave sami ali s sofinanciranjem pre- ki so predvidena za ta območja. ko programa v krajevni skupnosti, v kateri so take lokacije. Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1117

Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremlja- Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega nja in oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s program vrednotenja minimalnih vlaganj ter oblikovali celovi- pripadajočimi priključnimi 20 kV daljnovodi: to politiko gospodarjenja na področju opremljanja naselij z Gor. Gomila, Pristavica, Golo, Čadraže, Gmajnica, Pra- osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo vire financiranja ter preče, Polhovica, Mihovica pri Rojah, Vel. Roje, Dobravica kriterije porabe teh sredstev. 2, Gor. Brezovica, Čisti breg, Ledeča vas, Brezje pri Šent- Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran na- jerneju, Imenje, Hrvaška gora, Žvabovo, Gorenja sela, Sonč- čin in sicer: niki, Glogi, Hrastje in Cerovške njive. Za boljšo oskrbo bo – v naselju Šentjernej s pripravo zazidalnega komplek- izvedena nova RTP postaja Šentjernej s priključnim daljno- sa Staro sejmišče III, v centru naselja in ob potoku Kaluder vodom 2 x 110 kV. ter poiskali možnosti za zapolnitev obstoječe urbane struk- Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in ture. obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in niz- 6.3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sek- konapetostnem omrežju. torja 6.3.6.2. Oskrba s tekočim plinom Proizvodne dejavnosti bomo razvijali v območju nekdaj Za izboljšanje energetske bilance občine se bo posta- predvidenega industrijskega kompleksa Iskra, v opuščeni vila merilnoregulacijska postaja pri Strešniku v Dobruški vasi gramoznici Turopolje, ter delno tudi v gramoznici ob indu- skupaj z Občino Škocjan z upoštevanjem razvoda tudi za strijskem kompleksu Podgorje. Občino Šentjernej. Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to do- 6.3.6.3. Oskrba z naftnimi derivati puščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali. Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo usposo- Proizvodne dejavnosti in predelavo bomo v centru Šent- bili nove lokacije za izgradnjo bencinskih servisov in sicer na jerneja omejili na minimum oziroma omogočili preusmeritve Dol. Mokrem Polju in Maharovcu. na druge lokacije. 6.3.7. Komunalni vodi in naprave 6.3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti 6.3.7.1. Vodovod Za razvoj terciarnih dejavnosti bomo pripravili program Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednost- izgradnje poslovnega centra v kombinaciji z avtobusno po- na dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje stajo med novejšo stanovanjsko gradnjo ob cesti za hipo- aktivnosti: drom in potokom Kaluder, ob katerem bomo umestili tudi 1. Nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za individualno stanovanjsko gradnjo. odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo name- 6.3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti nili: 6.3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo – za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotav- vodnih virov, ljali v obstoječih osnovnih šolah v Šentjerneju in Orehovici. – za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda Kompleks zadostuje tudi za nadaljnje širitve. oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov, Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega – hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potre- varstva v vrtcu Šentjernej ter z organiziranjem oblik družin- be določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje skega varstva. Za potrebe otroškega varstva se bodo zago- vodnih virov: tavljale dodatne površine za širitev vrtca. 2. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno 6.3.4.2. Kultura omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in Kulturne dejavnosti se bodo odvijale v 1. fazi pretežno tehnično brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo; v osnovnih šolah Šentjernej in Orehovica, delno pa tudi v 3. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokal- gasilskih domovih posameznih naselij. Kot perspektivno lo- nih vodovodih. kacijo za gradnjo osrednje kulturne ustanove s knjižnico in 4. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove dvorano se nameni lokacija v jedru Šentjerneja. vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda. 6.3.4.3. Telesna kultura 5. Obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih odprte in pokrite površine osnovnih šol Šentjernej in Oreho- lastnikov. vica. Kot športni center se predvidi območje hipodroma, ki 6. Sprejeli bomo dopolnitve odloka o zaščiti vodnih se ga dodatno uredi v športni center za konjski šport in virov ter aktivno varovali vodne vire pred onesnaženjem. možno drugo rabo površin hipodroma. Za ureditev hipodro- Obstoječi vodni viri so: ma bomo pripravili ureditveni načrt. Športne površine ob – izvir Bikovec, na zemljišču parc. št. 2386/7 k.o. osnovni šoli bomo posodobili s povečanjem atletske steze Vrhpolje, zajet za vodovod Vrhpolje, in usposobitvijo nogometnega igrišča. – izvir Drča, na zemljišču parc. št. 3314 in 3316 k.o. Ostale rekreacijske površine se bodo predvidele v ok- Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej, viru potreb turizma in prostorskih možnosti posameznega – izvir Mali Tisovec, na zemljišču parc. št. 3585/1 k.o. okolja. Vrhpolje, zajet za vodovod Javorovica, 6.3.5. Infrastruktura – Markov izvir, na zemljišču parc. št. 3585/1 k.o. Vrh- 6.3.5.1. Cestno omrežje polje, zajet za vodovod Javorovica, Na cestnem omrežju se predvidevajo na regionalnem – izvir Škrluje, na zemljišču parc. št. 3561/2 k.o. Vrh- omrežju večje rekonstrukcije predvsem na odseku R332 polje, zajet za Kartuzijo Pleterje, Šentjernej Drama ter R333 na celotnem potezu skozi obči- – izvir Zaribjek, na zemljišču parc. št. 3209 in 3212 no. Poseg v prostor bomo urejevali po posebni dokumenta- k.o. Gor. Orehovica, zajet za vodovod Orehovica, ciji na podlagi idejnih projektov. Tudi za lokalne ceste oziro- – vrtina Cerov Log CI-1/87, na zemljišču parc. št. ma posamezne odseke bomo pripravili projekte rekonstruk- 3281/2 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Vrhpolje- cij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na potezih Šentjernej, skozi naselja. – vrtina Cerov Log CI-2/89, na zemljišču parc. št. 6.3.6. Energetika 3281/3 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Vrhpolje- 6.3.6.1. Oskrba z električno energijo Šentjernej, Stran 1118 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije

– vrtini Kamnišček K-1/86 in K-2/86, obe na zem- dovoljevali gradnjo tudi na 1. območju kmetijskih zemljišč ljišču parc. št. 2512/26 k.o. Gor. Orehovica, zajeti za vo- (najboljših kmetijskih zemljiščih). Neposredne posege bo- dovod Hrastje; mo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Za dodatno oskrbo s pitno vodo bomo usposobili vod- Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca ne vire: tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske iz- – izvir Pendirjevka, na zemljišču parc. št. 3586/1 k.o. vedbene akte: Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej: 1. prostorske ureditvene pogoje: – izvir Peteršiljke, na zemljišču parc. št. 3586/1 k.o. – za območje celotne občine, razen v delih, za katera Vrhpolje, zajet za vodovod Šentjernej; so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti in prostorski – vrtina Kamnišček K-3/95, na zemljišču parc. št. ureditveni pogoji za pomembnejša lokalna središča občine 2567/2 k.o. Gor. Orehovica, zajeta za vodovod Hrastje in – za naselje Šentjernej, Tolsti vrh. – za naselje Šentjernej – spremembe in dopolnitve 6.3.7.2. Kanalizacija sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev; S področja odvajanja odpadnih voda je za naselje Šent- 2. zazidalne načrte: jernej predvidena centralna čistilna naprava na zemljišču s – za območje za sejemsko dejavnost ob obvozni cesti parc. št. 1553 k.o. Gradišče. Čiščenje odpadnih voda v Šentjerneja, ostalih naseljih bomo reševali lokalno z malimi čistilnimi na- – stanovanjska cona Sejmišče III, pravami. – terciarna cona s stanovanjsko gradnjo Kaluder, 6.3.7.3. Zveze – stanovanjsko-terciarna cona Dol. Mokro Polje. Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območ- jih, kjer so predvidene večje novogradnje, individualne sta- 3. ureditvene načrte: novanjske pozidave in izgradnja proizvodno-servisne cone. – jedro Šentjerneja, 6.3.7.4. Pokopališča – hipodrom Šentjernej, Z razširitvijo pokopališča v Šentjerneju so zagotovljene – športno-rekreacijsko območje Javorovica, potrebne pokopne površine za celotno gravitacijsko območ- – peskokop Polhovica. je. Od ostalih pokopališč bomo razširili pokopališče v Ore- 4. lokacijski načrt: hovici in Gradišču ter uredili ustrezno površino za odlaganje komunalnih odpadkov in parkiranje ob pokopališču v Grob- – obvozna cesta Šentjerneja. ljah. V veljavi ostajajo naslednji prostorski izvedbeni načrti: 6.3.7.4. Odlagališča odpadkov – odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomem- Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo bnejša lokalna središča Občine Novo mesto, Skupščinski skupaj z Mestno občino Novo mesto v Leskovcu usposobili Dolenjski list, št. 9/91 – za naselje Šentjernej, prostor za nadaljnje odlaganje odpadkov. – odlok o ureditvenem načrtu Kamnolom Cerov Log, Poglavje 6.4. Načini urejanja prostora se glasi: Skupščinski Dolenjski list, št. 7/91, Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prosto- – odlok o ureditvenem načrtu Potok Kobila v Šentjer- ru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega neju, Uradni list RS, št. 40/97. pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, – odlok o zazidalnem načrtu proizvodno-servisne cone varovanje in izboljšanje okolja s ciljem zagotoviti vsem prebi- Sejmišče Šentjernej, Uradni list RS, št. 62/96, valcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela. – odlok o zazidalnem načrtu Beta Šentjernej, Uradni Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funk- list RS, št. 1./98. cionalno zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v 6.5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zem- obstoječi strukturi naselja ni prostorskih možnosti za širitev, ljišč

Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč: Naselje – lokacija Poseg Namen Način Površina Kriterij posega urejanja v ha upravi- čenosti posega Dol. Mokro Polje stanovanjsko-terciarna cona Dol. Mokro Polje s, tr ZN 1,44 b Šentjernej Stanovanjska cona Sejmišče III s ZN 1,45 b terciarna cona s stanovanjsko gradnjo Kaluder tr, s ZN 1,97 b športne površine ob osnovni šoli š UN 0,67 b Prestavitev sejmišča k ZN 1,8 b Groblje Stanovanjska gradnja z oskrbnimi dejavnostmi s,o PUP 1,25 b Pleterje muzej na prostem PUP 0,92 d Ostala naselja v občini Zapolnitve, reambulacije PUP 10,84 d Skupaj 20,34 Uradni list Republike Slovenije Št. 16 / 3. 3. 1998 / Stran 1119

Oznake namena posega pomenijo: s – stanovanjska Kartografska dokumentacija: gradnja, tr – terciarne dejavnosti Prikazuje naslednje vsebine na preglednih katastrskih š – športne površine, k – kmetijska dejavnost načrtih M 1: 5000 za celotno območje občine na parcelno natančnost: o – oskrbne dejavnosti 1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo Kriterij upravičenosti pomeni: b – 6. člen zakona o 2. Vodno gospodarstvo urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) 3. Naravna in kulturna dediščina d – 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list 4. Rekreacija v naravnem okolju RS, št. 59/96) 5. Območja sanacij 6.6. Programske zasnove 6. Urbano omrežje 7. Prometno omrežje in omrežje zvez Sprejete programske zasnove za izdelavo prostorskih 8. Energetsko omrežje izvedbenih načrtov ostanejo v veljavi in sicer: 9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih sre- – za ureditveni načrt Hidromelioracijsko območje Šent- dišč jernej – zahod (objavljena v Skupščinskem Dolenjskem li- 10. Načini urejanja v območju razvojnih središč stu, št. 15/90), 11. Namenska raba prostora – stanje – za ureditveni načrt Potok Kobila v Šentjerneju (objav- ljena v Uradnem listu RS, št. 71/94), 5. člen – za zazidalni načrt proizvodno-servisne cone Sejmišče (hramba grafičnih prilog) Šentjernej (objavljena v Uradnem listu RS, št. 62/96), Poglavje 13. Hramba grafičnih prilog se glasi: Grafične priloge – kartografski del in kartografska do- – za zazidalni načrt Beta Šentjernej (objavljena v Urad- kumentacija so izdelane v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v nem listu RS, št. 1/98). prostorih Občine Šentjernej, po en izvod pa na Ministrstvu Za območja predvidenih novih kompleksnih gradenj, za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko planiranje prenov oziroma ureditev bomo pred izdelavo prostorskih Ljubljana ter Upravni enoti Novo mesto. izvedbenih načrtov pripravili programske zasnove. 6. člen Točka 7. Splošna ljudska obramba in družbena samo- zaščita se spremeni in glasi obramba in zaščita: (končne določbe) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklaje- nem listu RS. vali tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte, pridobivati in opremljati stavbna zemljišča. Št. 350-00-08/98-01 Pripravili bomo prostorske elemente za delovanje zašči- Šentjernej, dne 26. januarja 1998. te in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili. Predsednik Občinskega sveta 4. člen občine Šentjernej (vsebina grafičnih prilog) Alojz Simončič l. r. 9. Grafične priloge Poglavje 9. Kartografski del se preimenuje v Grafične priloge in glasi: Kartografski del sestavljajo naslednje karte: ŠKOFJA LOKA I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev 726. Odredba o spremembi odredbe o določitvi I/1. Zasnova agrarnih operacij območja umirjenega prometa v naselju Škofja II. Zasnova vodnega gospodarstva Loka in posebnih pogojev III. Zasnova naravne in kulturne dediščine Na podlagi 86. člena statuta Občine Škofja Loka (Urad- III/1. Seznam spomenikov in varovanih območij ni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na IV. Zasnova sanacij 27. seji dne 19. 2. 1998 sprejel V. Zasnova prometnega omrežja O D R E D B O VI. Zasnova omrežja zvez o spremembi odredbe o določitvi območja VII. Zasnova energetskega omrežja umirjenega prometa v naselju Škofja Loka VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev in posebnih pogojev VIII/1. Zasnova načinov urejanja IX. Zasnova rekreacije v naravnem okolju 1. člen V odredbi o določitvi območja umirjenega prometa v X. Zasnova območij za obrambo in zaščito naselju Škofja Loka in posebnih pogojev (Uradni list RS, št. G. Urbanistična zasnova naselja Šentjernej – spremem- 2/97) se 3. člen spremeni in nadomesti z naslednjim bese- be in dopolnitve dilom: Stran 1120 / Št. 16 / 3. 3. 1998 Uradni list Republike Slovenije

“Območje iz 2. člena te odredbe se fizično zapre in s VSEBINA tem prepreči dostop motornih in vprežnih vozil. Fizična za- pora se na severnem delu območja umirjenega prometa VLADA Stran postavi na mestu Selških vrat in v delu Blaževe ulice na 723. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže os- mestu pod obokom vrat pred objektom s hišno številko novnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za Blaževa ulica št. 3. vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s po- Na južnem delu območja umirjenega prometa se fizič- sebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol 1105 na zapora postavi na vstopu na Mestni trg, med objektoma s hišnima številkama Mestni trg 21 in Mestni trg 26. MINISTRSTVA Dostop na območje umirjenega prometa je možen sko- 724. Odredba o pogojih za ustanavljanje javnih osnov- zi Selška vrata in iz smeri Poljanske ceste. nih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in Dostop za vozila dostave je možen izključno le iz smeri izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi Poljanske ceste.” potrebami ter javnih glasbenih šol 1107 OBČINE 2. člen ŠENTJERNEJ Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 725. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih Uradnem listu Republike Slovenije. sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbe- Št. 343-40/96 nega plana Občine Novo mesto za obdobje od le- Škofja Loka, dne 19. februarja 1998. ta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjer- nej – dopolnjene 1997 1110 Predsednik ŠKOFJA LOKA Občinskega sveta 726. Odredba o spremembi odredbe o določitvi območja občine Škofja Loka umirjenega prometa v naselju Škofja Loka in poseb- Pavel Malovrh l. r. nih pogojev 1119

Pravkar izšlo

55 mm USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Zakaj bi v miniaturnih knjižicah prebirali le poezijo, smo se vprašali v založbi Uradni list? Namesto odgovora na to vprašanje smo izdali Usta- vo Republike Slovenije, ki jo lahko spravimo v najmanjši žep ali torbico.

Po vsebini so v centimeter debeli knjižici zbrani vsi temeljni akti sloven- ske države:

70 mm – Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS – Ustava RS – vsi ustavni zakoni

Seveda je v tej izdaji v posebnem tisku objavljen tudi lani spremenjen 68. člen ustave, ki govori o lastninski pravici tujcev na nepremičninah.

Cena: 588 SIT 10443

Naročila sprejema ČZ URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, 1000 LJUBLJANA, SLOVENSKA 9, p.p. 379/VII. Pošljete jih lahko po telefaksu 125 14 18. Vse naše publikacije lahko kupite neposredno v prodajnem oddelku vsak dan od 7.30 do 12.30, ob sredah tudi od 15. do 17. ure. Informacije dobite na tel. 061/125 02 94.

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Lojze Janko – Založnik Časopisni zavod Uradni list Republike Slove- ISSN 1318-0576 nije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Priprava ČZ Uradni list, Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1998 je 15.330 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Naročnina za tujino je 300$ – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Ured- ništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, šef računovodstva 125 14 19, prodaja 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – Žiro račun 50100-603-40323 – Po mnenju 9 771318 057017 Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode,od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarifne številke 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. januarja 1992)