Glasilo Občine Šentjernej

LETNIK XV, ŠTEVILKA5 89, OKTOBER 2013

TRTA SPET DOBRO OBRODILA, str. 2 ČASTNI OBČAN ŽIVI S ŠPORTOM, str. 24 L-TEK - PODJETJE ZA ZGLED,str.8 OBRALIPOTOMKOTRTEZLENTA KOT VSAKO JESEN SE JE TUDI TOKRAT, 11. PODŽUPAN OBČINE ŠENTJERNEJ, MEDTEM KO JE STAVNIKU DRUGE OBČINE. OB TEJ SIMBOLNI OKTOBRA, NA SLOVESNI TRGATVI POTOMKE TRTE LJUDSKI PESNIK JOŽE GRGOVIČ O TRTI SPESNIL GESTI SE TVORI POSEBNA SKUPINA KRAJEV, KI Z LENTA NA POVABILO OBČINE ŠENTJERNEJ, POSEBNO PESEM.VINIČAR JERNEJ MARTINČIČ JE ŽELIJO NA TEJ, OSNOVI SODELOVATI PREDVSEM KULTURNO-ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA GALLUS POUDARIL, DA JE TRTA DOBRO OBRODILA, DA JE NA PODROČJU RAZVOJA TURISTIČNE PONUDBE BARTHOLOMAEUS IN VINIČARJA JERNEJA MARTIN- SLADKORNA STOPNJA NAD PRIČAKOVANJI, ZATO IN PREPOZNAVNOSTI SVOJEGA KRAJA TAKO V ČIČA ZBRALA LEPA DRUŠČINA. PRI OBNOVLJENEM SE VNOVIČ OBETA DOBER VINSKI LETNIK. ZBRANI SLOVENIJI KOT ZUNAJ MEJA.V TEM EKSKLUZIVNEM KRIŽU V VINSKI GORICI VRBOVCE NAD ŠENT- TRGAČI IN DRUGI, KI STA JIM BLIZU SAD TRTE IN KLUBU JE TUDI NAŠA OBČINA.V LETU 2000 JE JERNEJEM JE LETA 1993 TRSNIČAR FRANC MAR- DELO PRIDNIH IN SKRBNIHVINIČARJEV,SO SE OB OBČINA ŠENTJERNEJ PODELILA PATRONAT NAD TINČIČ ZASADIL NOVO VZGOJENO TRTO, KI KONCU RADI POMUDILI ŠE NA PRAVEM“LIKOFU”, TRTO Z USTREZNIMI POOBLASTILI IN NALOGAMI VSESKOZI LEPO USPEVA IN TUDI LETOS JE BIL KJER SO POSKUSILI LANSKI LETNIK „LENTARJA“, KULTURNEMU IN ETNOLOŠKEMU DRUŠTVU PRIDELEK DOBER. O TRTI STA GOVORILA STANE KOT SO GA POIMENOVALI V DRUŠTVU GALLUS GALLUS BARTHOLOMAEUS.(A.P.) BREGAR, KULTURNO-ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA BARTHOLOMAEUS. MESTNA OBČINA MARIBOR GALLUS BARTHOLOMAEUS, IN VIKTOR LUZAR, VSAKO LETO PODELI ROZGO TRTE PRED-

Aleš Kranjc s.p.

2 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 IZPOSTAVLJAMO ŽUPANOVA BESEDA

7 PRVI REBALANS POD STREHO CENJENI OBČANKE IN OBČANI OBČINE ŠENTJERNEJ! L-TEK V SKUPINI 8 NAJBOLJŠIH as, ki je minil od zadnjega glasila, je hitro pretekel. Že je pred vrati 24 ČASTNI OBČAN ŽIVI S november. Tako kot teče čas, pa tečejo tudi dogodki v občini, ki jih ni ŠPORTOM Čmalo in so zelo raznoliki. Od težav do uspehov in so odvisni od samega dela v občini in od vas občani. S tem mislim predvsem na zgodbo o 28 NAJBOLJ KULTURNA komunalnem prispevku. Moramo se zavedati, da je Slovenija z vstopom v ŠOLA Evropsko unijo in z uveljavitvijo njenega pravnega reda, dolžna spoštovati njene zahteve. Ena izmed teh je tudi ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za vso državo. BESEDA UREDNIŠTVA

Dragi občanke in občani! Leto se je že Tudi naša občina iz tega ni izvzeta, kar kar nekaj dela, da bomo to obvezo v krepko prevesilo v drugo polovico,ki jo med pomeni, da odvajanje in čiščenje odpad- roku izpolnili. drugim zaznamujejo krajši dnevi, opravila v nih voda sodi med obvezne gospodarske službe, ki jih je na lokalni ravni dolžna V zvezi z Odlokom o programu oprem- vinskih kleteh in obilica kostanja. Slednjega zagotavljati vsaka občina. V projekt ljanja in merilih za odmero komunal- se bomo dotaknili tudi v jesenski številki kanalizacije ste vključeni vsi občani, saj nega prispevka za območje Občine bo vsako gospodinjstvo, ki mu bo omo- Šentjernej, za katerega nam je bil podan glasila, ki prinaša še povzetek dogajanja z gočen priklop, moralo plačati komunal- očitek, da je sporen, so se nekateri občinskega praznika, pogovor s častnim ni prispevek. Namreč, Operativni obrnili na Ministrstvo za notranje program odvajanja in čiščenja komu- zadeve, na Službo za lokalno skupnost, občanom Janezom Kuhljem in direktorjem nalne odpadne vode je izvedbeni akt, s in sicer glede njegove zakonitosti. hitro rastočega podjetja L-Tek Radkom katerim so določena poselitvena območ- Ministrstvo nam je v septembru poslalo ja, za katera je v predpisanih rokih odgovor, da je bil omenjeni odlok Luzarjem.Pa prijetno branje! obvezno zagotoviti odvajanje komunal- nedvomno pravilno sprejet in v skladu s ne odpadne vode v javno kanalizacijo in Poslovnikom Občinskega sveta Občine ustrezno čiščenje na komunalni čistilni Šentjernej (Uradni vestnik Občine napravi. Operativni program odvajanja Šentjernej, št. 06/2010) ter da je zakonit. KOLOFON in čiščenja komunalne odpadne vode S to ugotovitvijo so posledično odprav- Uredniški odbor: Vesna Lakner Sofrić, velja za celotno obdobje izgradnje javne ljeni tudi dvomi in očitki o nezakoni- odgovorna urednica, Anita Pavlovič, kanalizacije do leta 2017. Čaka nas še tostih že izdanih odločb o komunalnem pomočnica odgovorne urednice, člani Andreja Topolovšek, Antonija Strojin in Stanislav Sluga. Izdajatelj: Občina Šentjernej Oblikovanje in grafična priprava: Andreja Milavec s. p., tisk: Bucik d. o. o. Naklada: 2100 izvodov Fotografija na naslovnici: Marijan Hočevar – MegaFOTO Šentjernejsko glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 138. Obvestilo uredniškega odbora: Prispevke lahko pošljete na elektronska naslova: [email protected] ali [email protected] ter naslov: Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3a, 8310 Šentjernej, s pripisom Za Šentjernejsko glasilo. Uredništvo si pridržuje pravico do presoje o primernosti člankov glede na novinarski kodeks in po dogovoru z avtorjem članka. Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 3 županovabeseda prispevku. Občina Šentjernej je izdala šesti paket odločb o komunalnem prispevku, OBISK URADA ZA NARODNOSTI tako je bilo doslej skupaj izdanih 651 Občino Šentjernej je 24. septembra obiskala delegacija z Urada za narod- odločb. Prav tako se obravnavajo prispele nosti, samostojna strokovna služba Vlade RS, ki spremlja uresničevanje pritožbe, ki se v večini nanašajo na neza- ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov konitost sprejetega postopka. italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremlja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti. Urejanje romskih naselij je najbolj pereča tematika, s katero se srečujejo vsi, ki se ukvarjajo z Naložbe, ki smo jih izvajali v letošnjem vprašanji romske skupnosti pri nas. Romi, lokalne skupnosti, državne letu, so končane in predane namenu. V ustanove in nevladne organizacije si prizadevajo izboljšati bivalne razmere pripravi so že novi projekti, ki jih začen- romske skupnosti. Ovir ni malo, vprašanj pa je veliko, je povedal župan jamo v prihodnjem letu. Predvidenih je kar Franc Hudoklin. Delegacija z vodjo urada Tamaro Vonta na čelu, ki si je z nekaj obnov in novogradenj. Med pomemb- nekdanjim predstojnikom urada Stankom Balohom ogledala romska naselja nejšimi bi izpostavil pripravo projektov za v občini, je svojo pot nadaljevala na Mestno občino Novo mesto in Občino novogradnjo mostu čez Krko v Mršeči vasi, Krško. Tamara Vonta med svoje prednostne naloge vključuje reševanje gradnjo hodnika za pešce in javne raz- slabih bivanjskih in socialnih razmer Romov, predvsem na jugovzhodu svetljave ob stadionu do osnovne šole, pred- države, ter spremembo zakona o romski skupnosti. (A. P.) nostna naloga pa je nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema. PRIHAJA NOVA PEDIATRINJA Otroška zdravnica Irena Zorc je z oktobrom na lastno željo prenehala delati v Projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode Zdravstveni postaji Šentjernej, saj se je preselila na novo delovno mesto v porečju reke Krke – kanalizacijski sistem bliže domačemu kraju. Za najmlajše Šentjernejčane so doslej začasno (I. faza) v Občini Šentjernej je končan, skrbeli v novomeškem zdravstvenem domu, podobno kot med poletnimi narejeni so vsi predvideni kanali. Izvajajo dopusti. Vodstvo Zdravstvenega doma Novo mesto pa naj bi decembra se že priklopi objektov na kanalizacijo zaposlilo novega specialista s področja pediatrije in s tem zagotovilo trajno oziroma na centralno čistilno napravo, ki od rešitev. Gre za izkušeno otroško zdravnico iz Karlovca Nevenko Ile, ki ima željo ostati v Šentjerneju, je povedala dr. Milena Kramar Zupan, direktorica letošnjega marca redno obratuje.V pripravi Zdravstvenega doma Novo mesto. Za Zorčevo se je sicer v dobrih treh letih je dokumentacija za naslednjo fazo gradnje opredelilo prek 800 otrok, kar je 80 odstotkov od polne oprede litve, dodaja kanalizacije za naselja, ki bodo priključena Kramar Zupanova, seveda pa si želijo, da bi se za novo pediatrinjo odločilo na centralno čistilno napravo oziroma za še več staršev predšolskih otrok. (V.L. S.) naselja, za katera je predvideno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Končujeta se tudi dvoletna projekta (2012-2013) rekon- OBVESTILOSTARŠEM strukcije lokalne ceste skozi Vrh pri ODDAJA VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA Šentjerneju in Gorenjo Brezovico. Poso- KOLEDARSKO LETO 2013 dobljeni cesti smo že predali v uporabo, V decembru morate vsi starši, ki imate otroke vključene v vrtec, vnovič zdaj poteka le še ozelenitev brežin ter oddati vlogo za določitev znižanega plačila za vrtec za naslednje vnovična postavitev odstranjenih ograj. koledarsko leto 2013. Dosedanje odločbe o znižanem plačilu se z 31. 12. 2012 iztečejo. Vlogo oddate na predpisanem obrazcu na pristojnem Na deseti izredni seji 15. oktobra je občinski Centru za socialno delo. Za pravočasno vložene vloge se bodo štele le svet sprejel prvi rebalans proračuna za leto tiste, ki bodo vložene dokonca decembra 2013. Vloge se oddajajo le v 2013, v občinski upravi pa smo že začeli decembru, tiste, ki so oddane že novembra, namreč CSD zavrže. Posebej pripravljati proračun za leto 2014. Od vas opozarjamo, da je v primeru vključitve drugega otroka v vrtec, ko že imate odločbo o znižanem plačilu za prvega otroka oziroma ko nimate večine proračunskih uporabnikov smo že odločbe za prvega otroka, saj glede na višino dohodkov menite, da je prejeli predloge izdatkov. Ministrstvo za vloga brezpredmetna, potrebno oddati vlogo tudi za drugega otroka, če finance nam je posredovalo Proračunski želite uveljavljati subvencijo. priročnik za pripravo občinskih proračunov za leto 2014. Glede na zastavljeni terminski povabilo načrt se bomo trudili, da bomo osnutek proračuna predstavili občinskim svetnikom KDAJ: ponedeljek, 21. oktober 2013, ob 18. uri,, ponedeljek, 11. november 2013, ob 18. uri že v novembru, nato pa proračun podali v ponedeljek, 2. december 2013, ob 18. uri.i VRSTA DOGODKA: nformativno predavanje . javno razpravo ter v zadnjem mesecu tega KJE: Osnovna šola Šentjernej, Prvomajska cesta 9, 8310 Šentjernej (IP-pritličje, učilnica levo pri leta tudi predlagali njegovo sprejetje. vhodu).OPIS: i nformativno predavanje v učenje Bruna Groeninga Zdravniško dokazljivo! Vstop prost,prosimo za prostovoljne prispevke. Nasvidenje v decembru. Več o učenju Bruna Groeninga dobite na:http://www.bruno-groening.org/ slovenski/default.htm Organizator:Krog prijateljev Bruna Gröninga Franc Hudoklin župan Če vam je dogodek všeč,ga priporočite tudi prijateljem. 4 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013

gospodarstvo Šentjernejskipodjetnikismolahkozgled NAJHITREJE RASTOČE PODJETJE V REGIJI, S TEM DRUGI FINALIST IZBORA ZA NAZIV ZLATA GAZELA 2013 IN NAZADNJE PREJEMNIK SREBRNE GAZELE 2013 JE BILO ŠENTJERNEJSKO PODJETJE L-TEK ELEKTRONIKA, KI JE MINULO LETO KONČALO S 5,2 MILIJONA EVROV PRIHODKOV IN IMELO 60 ZAPOSLENIH. KOMISIJO JE PODJETJE L-TEK PREPRIČALO Z DINAMIČNO IN OBENEM STABILNO ORGANSKO RASTJO: V PETIH LETIH SO PRODAJO DVIGNILI Z 1,3 MILIJONA NA 5 MILIJONOV EVROV V LETU 2012.V POGOVORU S PRVIM MOŽEM DRUŽBE SMO SE DOTAKNILI ZGODOVINSKIH MEJNIKOV PODJETJA IN IZZIVOV,KI JIH ČAKAJOV PRIHODNJE.

Kot so člani komisije izbora Gazela Zadolženost podjetja je kljub L-Tek ima po mnenju ocenjevalcev zapisali v obrazložitvi nagrade, se vaše visoki rasti le 20-odstotna. S spoštljiv odnos do okolja ter izjemno podjetje ne obremenjuje z ambicijo hitre kakšnimi ukrepi vam to uspe? sposobnost prepoznavanja in razvoja rasti, ampak so vaš glavni izziv razvojne Ena od strategij našega podjetja je, talentov. Vse skupaj odseva v nad- rešitve. Koliko pozornosti in sredstev na- da smo neodvisni od bank, da nam ni povprečni dodani vrednosti v višini menjate za raziskave in razvoj oz. področje treba delati za obresti. Naša rast je skoraj 44.000 evrov na zaposlenega. Je inovacij? naravna, torej odvisna od dobička to eden od ključnih dejavnikov uspeš- Za dejavnosti, povezane z razvojem in nega poslovanja? raziskavami, letno namenjamo okoli deset Na katerih stebrih sloni vaše Ne, za uspešno poslovanje se morajo odstotkov letnega prometa podjetja. Ves poslovanje? „poklopiti“ skoraj vsi dejavniki, ki jih ni dobiček torej vsako leto vlagamo v podjetje, To so razvoj, proizvodnja elektro- malo. Je pa res, da so zaposleni največja razvoj, ljudi, opremo in tehnologijo. nike in proizvodnja elektromehan- vrednost podjetja in najpo-membnejši skih delov. Stol mora imeti vsaj tri dejavnik. Opremo, tehno-logijo in drugo noge, da je stabilen. se da kupiti, a brez dobrega strokovnega kadra ne gre, ta je ključni dejavnik. Poslovni partnerji L-teka so uspešna podjetja v globalnem Veliko priložnosti dajete študentom merilu, med referencami pa sta tudi na praksi, pa tudi medgeneracijskemu slovenski zlati gazeli: Dewesoft in sodelovanju. Lahko naštejete kakšne Instrumentation Technologies. Kako primere takšnega sodelovanja? pomembno za vašo rast je Vsako leto dajemo priložnost študentom sodelovanje z drugimi podjetji? in dijakom, da pri nas opravljajo bodisi Medsebojno sodelovanje in prakso bodisi počitniško delo, vzamemo izmenjava informacij sta prav goto- jih največ, kolikor je možno (v enem vo med najpomembnejšimi dejav- turnusu tudi do 15). Poleg dijakov in niki rasti. Če je pravo partnersko študentov so pri nas dobili priložnost sodelovanje na dolgi rok, to pomeni, upokojeni strokovnjaki s področij, s da dolgoletne izkušnje deliš praktič- katerih jih potrebujemo. Z nami tako no s prijatelji, veliko daš, a ponavadi sodeluje Janez Hosta, naš rojak iz Švice, še več dobiš nazaj. Informacij gredo ki kolektivu pomaga na področju komu- vedno v obe smeri. niciranja in osebne rasti, imamo Jožeta Luzarja, inženirja elektrotehnike na

Foto: L. Markelj, Dolenjski list trgovine Piperina), ni prejel glasov svetnikov. Razprava o obeh kandidatih je bila vroča, saj je Albert Pavlič že na začetku predlagal umik točke z dnevnega reda. Zmotilo ga je, da Nadzorni svet JP EDŠ občinskemu svetu predlaga izvolitev Kavškove, a je predsednik Jože Hrovat obrazložil, da gre le za mnenje, odločitev pa da je na strani občinskega sveta. Pavlič je vztrajal, da gre za mnenje ter da je takšna poteza diskriminatorna do drugega kandidata za direktorsko mesto EDŠ. A koalicija desetih svetnikov, ki ima večino, je menila drugače, saj je z večino podprla dozdajšnjo direktorico.

Vesna Lakner Sofrić Foto: ARHIV L-TEK 8 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 gospodarstvo debeloplastni tehnologiji izdelave ostala, in ko sem mu razložil nastalo uporov, in dr. Toneta Reclja, ki sodeluje situacijo, mi je takoj ponudil možnost na razvojnih projektih s področja fizike sodelovanja na področju izdelave in kemije. elektronskih modulov. Najprej smo začeli proizvodnjo enostavnejše elektro- Katere mejnike v zgodovini vašega nike, nato začeli razvijati programsko podjetja bi opredelili kot ključne? opremo, za tem vse bolj zahtevnejše V zgodovini podjetja so ključni štirje izdelke in to traja še danes. Istočasno mejniki: sem bil v stikih tudi s Hansom Petrom - začetek enostavnih dodelavnih poslov Peschlom iz Avstrije, lastnikom dveh (5 let / do 5 zaposlenih) uspešnih podjetij, ki mi je ponudil Ali je v kriznih časih težko biti tako - začetek razvoja in zahtevnejša podobno sodelovanje kot prijatelj iz lastnik kot direktor podjetja? Kako proizvodnja (5 let / + 5 novih zaposlitev) Nemčije, a na področju izdelave elektro- občutite krizo? - zahteven razvoj in proizvodnja, novi mehanskih delov in močnostnih special- Biti lastnik in podjetnik je dokaj težka izdelki (5 let / + 5 novih zaposlitev) nih uporov. Tudi to področje proizvod- naloga v današnjih časih, ki niso - novi proizvodi, nova tehnologija in nje se je razvijalo in raslo iz leta v leto, stabilni. Dolgoročnega načrtovanja oprema, večja proizvodnja (4 leta / 35 danes izvaja ta dela 60 odstotkov zapo- oziroma naročil praktično ni, nihče ne novih zaposlitev) slenih. Upamo, da se bo ta pot nadalje- mara zalog, zato je proizvodnja nepred- Ta čas imamo 60 zaposlenih, od tega 15 vala, saj vsa leta celotni dobiček dolgo- vidljiva, enkrat je dela preveč, drugič inženirjev, ki delajo predvsem v razvoju. ročno vlagamo v razvoj, kadre, opremo, premalo. Ves ta pritisk se prenaša na kar nam daje prednost pred konkurenco, vodstvo podjetja in na zaposlene, vedno Kako ste začeli svojo podjetniško pot da pridobimo nove posle z večjo dodano moramo biti v pripravljenosti, skratka z L-Tekom? vrednostjo. biti moramo boljši od konku-rence. Na Bila je dolga pot. Po stečaju Iskre sem srečo naše podjetje ne občuti krize, smo nekaj časa delal v podjetju Kres, nato Ali menite, da je slovensko, pa tudi namreč močno vezani na izvoz, sem bil prijavljen na Zavodu za lokalno okolje, naklonjeno razvoju predvsem na zahodne evropske trge, z zaposlovanje, nazadnje pa zaposlen kot podjetništva? Vidite kakšne ovire? nišnimi proizvodi elektronike. Podjetja, kmet. Ker sem imel družino in ni bilo Okolje res ni najbolj naklonjeno podjet- s katerimi sodelujemo, so uspešne in pravih dohodkov, sem se leta 1994 ništvu, a to ne sme biti ovira ali izgovor, zdrave mednarodno uveljavljene multi- odločil za samostojno pot na področju da se ne da nič narediti. Podjetniki smo nacionalke, z njimi sodelujemo kot elektronike, saj sem diplomirani inženir vajeni, da se dnevno soočamo s razvojni partnerji in dosegamo večjo elektrotehnike in sem to področje težavami, ki jih moramo reševati, tako je dodano vrednost. obvladal. Na samostojni poti mi je tudi v primeru države, vedno je treba največ pomagal dolgoletni prijatelj najti rešitev. Podjetnik se mora zanesti Kaj vam osebno pomeni nagrada za Gunther Keil iz Münchna. Spoznal sem nase, na svoje zaposlene, če računa na regijsko in srebrno slovensko gazelo? ga leta 1978, ko sem bil kot študent na državno pomoč, se dolgoročno ta Nagrada pomeni, da so nas opazili, da praksi v podjetju Siemens, najina vez je „računica“ ponavadi ne izide.

Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 9 kmetijstvoinekologija VPLIV PREHRANE NA REPRODUKCIJO PRI GOVEDU

Zaradi vse pogostejših obdobij brez dežja in večletne suše prihaja do težav z reprodukcijo pri govedu, ki so posledica zmanjšane kakovosti krme. Na terenu se srečujemo s tako imenovanimi »tihimi pojatvami« pri kravah. Kmetje pravijo, da so se krave včasih glasno gonile, vzpenjale po drugih kravah, imele izrazito pojatveno sluz, zdaj pa pojatev težko opazijo. Sušna obdobja zmanjšu- jejo hranilno vrednost krme in vsebnost vitaminov v njej. Tudi čas skladiščenja krme (travna, koruzna silaža, …) vpliva na njeno kakovost. Dlje kot krma stoji, manj ima živalim potrebnih hranljivih trdo in pošteno delamo, kar se kaže tudi z rezultati. Nagrada ni le moja, zanj so snovi. Zaradi teh deficitov so slabše zaslužni prav vsi v podjetju, saj vsak zaposleni kar največ prispeva k uspešnosti oskrbovani reproduktivni organi, zato poslovanja. Nagrada je pravzaprav priznanje vsem šentjernejskim podjetnikom, ki prihaja do pomanjkanja spolnih hormo- so prav tako uspešni. Vsi skupaj smo lahko zgled, saj smo po stečaju nekdanje Iskre nov. Slabše se razvijejo jajčniki in našli vsak svojo pot, predvsem v izvozu in brez izdatne pomoči države. Nagrada ni sekundarni spolni znaki. Prihaja do finančne narave, je pa dobra spodbuda za zaposlene in širi pozitivno zgodbo v motenj pri gonitvi oziroma do »tihe javnosti. Predvsem med mladimi, ki lahko vidijo, da se da tudi v Sloveniji oziroma pojatve«, pogosteje pa se pojavljajo tudi v Šentjerneju kaj narediti, da kriza ne pomeni konca sveta. težave s parklji in slabši imunski odgovor. Kmetje lahko pripomorejo k večjemu uspehu reprodukcije z vita- Na sklepni prireditvi Slovenska gazela 2013, ki so jo 23. oktobra gostili v SNG minsko-mineralnimi dodatki, pri čemer Opera in balet Ljubljana in kjer je L-TEK osvojil srebro, so sicer za zlato je zelo pomembno dodajanje teh v gazelo razglasili škofjeloško podjetje KNAUFINSULATION. pravilni količini. Pogosto mislimo, da je Vesna Lakner Sofrić pest vitaminov dovolj za vse živali v hlevu (vsesplošno uporabljeni Grovit besedaobčanov zagotovi zadostno oskrbo z vitamini pri dajanju treh velikih žlic dnevno na ZA ŠENTJERNEJSKO GLASILO IZ AMERIKE kravo). Pomembna je kontinuirana V nadaljevanju objavljamo izvirno pismo iz ZDA, iz katerega je razvidno, da tudi uporaba prehranskih dopolnil skozi vse tam še živijo šentjernejski petelin, harmonika in vinska kapljica. leto, in sicer v pravem razmerju. Sveža krma in prve košnje potrebujejo manj dodatkov. Druge košnje in skladiščena THE SPIRIT OF SENTJERNEJ IS ALIVE AND WELL IN krma potrebujejo večje količine dodat- THE USA kov. Tudi potrebe se pri živalih spre- Recently, the Jergel (Jurgelj) family reunion was held at Jergel's Rhythm Grill in minjajo glede na obdobje (presušitev, Warrendale PA a suburb of Pittsburgh. The Jergels in the USA are descendant brejost, laktacija, …). Na trgu je več from Johan Jurgelj, born in Sentjernej, who emigrated to America in 1902. When različnih mineralno-vitaminskih dodat- Grill (actually a musical dinner theater) was being designed, Proprietor Rick kov, ki se lahko po ceni in kakovosti Jergel prepared a musical theme for the wall covering in the balcony reserved precej razlikujejo, zato se je treba o party area. As you can see from the photos, a Sentjernej petjalen playing a količini in vrsti dodatka posvetovati z harmonica was included throughout! veterinarjem. Uspešnost osemenitve America's foremost harmonica virtuoso, Bob Zgonc, supplied the musical theme lahko preverjamo z zgodnjo ultrazvočno for the celebration. diagnostiko brejosti (od 30. dneva po osemenitvi). Na ta način hitro odkriva- Janez Pavlic, a mali bratrance and his wife Zofka, live in Sentjernej. mo težave (ciste na jajčnikih, mater- The photos may not be of best quality, for as with any Slovene gathering, the vino nična vnetja in druge) in lažje pristo- and pivo were in abundance. pimo k reševanju problematike. S tem May you find this information interesting, skrajšamo dobo med telitvama in zagotovimo boljšo mlečnost. Vse najboljse, Bob Jergel Aleksandar Plavšić, dr. vet. med., ZVC Lipej - Šerbec, Leskovec pri Krškem 10 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 kulturnedrobtinice PRAVLJIČNE URICE SPETVABIJO Spet so pred nami malo hladnejši jesenski dnevi, ko se v Knjižnici Šentjernej začnejo mesečne ure pravljic z ustvarjalno delavnico. Radoživ smeh in dobra volja se poleg vsakodnevnih obiskov otrok v knjižnici še bolj kot po navadi širita po njej vsak tretji četrtek v mesecu. Vsako naše druženje je nekaj posebnega, saj se vselej srečamo z novimi junaki iz sveta pravljic. Medse na obisk povabimo nam že znane pravljične junake, drugič pa nas obiščejo junaki iz daljnih dežel. Na prvi urici v oktobru smo se družili s tremi ptički, ki so nam skozi zgodbo povedali, kako pomembno je imeti prijatelje. Na koncu smo izdelali svoja »ptičja« očala. Prav prijetno nam je v družbi dobrih pravljic in pogumnih junakov. Zato vas z vašimi mladimi nadebudneži vabimo, da se nam pridružite na naših uricah. Lep knjižnični pozdrav...... Sabina Jordan, Knjižnica Šentjernej ...... Pravljične urice: 21. november 2013 ob 17. uri, 19. december 2013 ob 17. uri PRAVLJICA NA KOLESIH Prvi jesenski sončni žarki so komaj pokukali izza oblakov, ko je bilo že nadvse živo v knjižnici. Na obisk smo povabili prvošolčke in njihove razredničarke. To ni bil čisto vsakdanji obisk knjižnice, saj smo jih popeljali na ogled bibliobusa. Na avtobusu, dobro založenem s knjigami, smo prisluhnili pravljici »Tiho, tukaj beremo!«. Po poslušanju pravljice o učenih živalih s kmetije nas je zunaj čakal poseben gost Nodi. Skupaj smo ustvarjali z modelirnimi baloni, se zabavali in sladkali. Druženje je še kako hitro minilo in bibliobus z Nodijem na čelu je že sopihal proti naslednji postaji. Že prav nestrpno so nas pričakovali otroci iz Vrtca Živžav in učenci podružnične osnovne šole v Orehovici. Iskrice v očeh, radoživ smeh, zadovoljni mladi obrazi … vse to smo doživeli na našem potepanju in upamo, da bo takšnih v prihodnje še več. Sabina Jordan, Knjižnica Šentjernej

Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 11 JERNEJEVO 2013

NAGRADILI NAJZASLUŽNEJŠE OBČANE - NA GOD SVETEGA JERNEJA, 24.AVGUSTA, SO V KULTURNEM CENTRU PRIMOŽA TRUBARJA NA SLAVNOSTNI SEJI OBČINSKEGA SVETA NAGRADILI NAJZASLUŽNEJŠE OBČANE ŠENTJERNEJA. ČASTNI OBČAN JE POSTAL UPOKOJENI UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE JANEZ KUHELJ. SKORAJDA NI OBČANA, KI KUHLJA NE BI POZNAL, SAJ JE BIL IZJEMNO DEJAVEN NA ŠPORTNEM IN KULTURNEM PODROČJU, MED DRUGIM JE PREJEL DRŽAVNO BLOUDKOVO PRIZNANJE ZA DOSEŽKEV ROKOMETU IN ATLETIKI.ŽUPAN FRANC HUDOKLIN JEV NAGOVORU ORISAL KLJUČNE DOSEŽKE ZDAJ POLNOLETNE OBČINE IN SE VSEM NAGRAJENCEM ZAHVALIL ZA NJIHOV PRISPEVEK. SPOMINSKI PLAKETI OBČINE STA PREJELA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO CEROV LOG IN SKAVTSKA SKUPINA ŠENTJERNEJ 1. ŽUPANOVA PRIZNANJA SO ŠLA V ROKE EKIPI PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE, POLICIJSKI POSTAJI, MATISI MM, OBMOČNEMU ZDRUŽENJU RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO TER PAVLU TURKU. OBČINSKO NAGRADO PA JE ZARADI MINULIH NESOGLASIJ V OBČINSKEM SVETU – OPOZICIJA GA NI PODPRLA KOT NAGRAJENCA, KER ŽIVI V SOSEDNJI OBČINI - ZAVRNIL LEON KUŠLJAN. RENATA BRUNSKOLE, PODPREDSED-NICA DRŽAVNEGA ZBORA, JE V SLAVNOSTNEM NAGOVORU IZPOSTAVILA NAPREDEK ŠENTJERNEJSKE OBČINE, MEDTEM KO JE OPOZICIJSKI SVETNIK DARE HOMAN SPOMNIL NA NEUSPEHE OBČINE, SVOJE NEZADOVOLJSTVO PA SO POKAZALI TUDI NAVZOČI ČLANI CIVILNE INICIATIVE, KI SO MED ŽUPANOVIM GOVOROM PROTESTNO VSTALI IN MU OBRNILI HRBET. PRAV TAKO SO PRED IN PO SEJI MIRNO PROTESTIRALI NA PLOŠČADI KULTURNEGA CENTRA.

ODPRLI SODOBNO ČISTILNO NAPRAVO Projekt odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju reke Krke – prva faza v občini Šentjernej je končan. Zgrajeni so vsi predvideni kanali v petih naseljih, ta čas pa se gospodinjstva že priklapljajo na novo kanalizacijo oziroma centralno čistilno napravo. To so v družbi Dejana Židana, ministra za kmetijstvo in okolje, uradno predali namenu v sklopu občinskega praznika. Čistilna naprava s 3000 populacijskimi enotami redno obratuje že od marca, do konca leta naj bi nanjo priključili 2.400 uporabnikov. Pogodbo sta septembra 2011 podpisala Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej, in Robert Bizjak, direktor WTE Kranjska Gora. Kanalščino bo tako prihodnjih 35 let dobival nemški koncesionar WTE Wassertechnik iz Essna. Nova čistilna naprava ima vgrajeno sodobno tehnologijo, enostavna pa je tudi njena razširitev. V v porečju reke Krke so sicer zgradili 17 kilometrov sklopu prve faze projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode kanalizacijskega omrežja v naseljih Gorenja Brezovica, 12 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 zgodiloseje Dobravica, Vrh pri Šentjerneju, Šmalčja vas in Šentjernej. V pripravi pa je že dokumentacija za nadaljevanje gradnje kanalizacije v naseljih, ki bodo priključena na čistilno napravo, ter v naseljih, za katera sta predvidena odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Občina je dolžna zagotoviti čiščenje odpadnih voda do leta 2017.

PRIDOBITEV NA GORENJI BREZOVICI IN VRHU V sklopu občinskega praznika so predali namenu 710 metrov obnovljene ceste skozi Gorenjo Brezovico, ki ima 68 gospodinjstev. Vaščani so pogrešali predvsem dovolj široko cestišče, ki bi zagotavljalo varnost, cesta in s tem celotna vas pa sta bili že na pogled neurejeni. Odslej tako imajo hodnik za pešce, javno razsvetljavo, meteorno in fekalno kanalizacijo ter KMEČKE IGRE IN NOVO IGRIŠČE V preplasteno razširjeno cesto. Za dveletno naložbo, vredno GRADIŠČU približno 500 tisoč evrov, je občina pridobila denar na podlagi zakona o financiranju občin. Praznovanje občinskega praznika pa ne mine brez 680 metrov obnovljene ceste z vso infrastrukturo pa so se tradicionalnih kmečkih iger v Gradišču, ki jih prirejajo člani in razveselili prebivalci Vrha pri Šentjerneju. Petdeset članice tamkajšnjega Turističnega društva Zvon. Na letošnjih gospodinjstev ima odslej razširjeno in na novo preplasteno že 11. igrah se je v petih zabavnih nalogah pomerilo največ cesto, hodnik za pešce, javno razsvetljavo ter meteorno in ekip doslej, 13. V sklopu Jernejevega pa so se vaščani Gradišča fekalno kanalizacijo. Tudi na Vrhu je šlo za dveletno naložbo v razveselili tudi novega nogometnega igrišča. Zamisel za vrednosti 485 tisoč evrov, od tega je bilo približno 225 ureditev zelenice za nogometne navdušence je stara že skoraj tisočakov nepovratnih sredstev. V sklopu projekta so sicer desetletje. V prihodnje pa ob igrišču načrtujejo postavitev igral zamenjali tudi sto metrov vodovodnega sistema in na enem za otroke in ureditev prostora za odbojko na mivki. delu sofinancirali elektro-kabelsko kanalizacijo.

JERNEJEV KOLESARSKI MARATON DVANAJSTISIMPOZIJAJDOVANJA Praznik Marijinega vnebovzetja v Šentjerneju in okolici je V sklopu 12. mednarodnega simpozija o ajdi, ki ga je v vnovič potekal v znamenju kolesarjenja. Občina je namreč v Laškem gostila Slovenija, so se udeleženci mudili tudi na sodelovanju s turističnim društvom pripravila osmi kolesarski Dolenjskem. Obiskali so samostan Pleterje in tamkajšnji Jernejev maraton na 30 in 60 kilometrov. Letos je kolesarilo muzej na prostem, nato pa prišli k Rangusovem mlinu v manj udeležencev kot lani, a še vedno približno štiristo. Tokrat Dolenje Vrhpolje, kjer je bilo vse v znamenju ajde in ajdovih se kolesarji na pot niso odpravili iz središča Šentjerneja, jedi. Prvi svetovni simpozij o ajdi je leta 1980 v Ljubljani ampak izpred letošnjega glavnega prizorišča dogodkov ob pripravil Ivan Kreft. Po 33. letih se je tako vrnil v Slovenijo. Jernejevem - pri gradu Vrhovo v Hrastju pri Orehovici. Med več kot sto gosti iz tujine so prevladovali Japonci, Jernejev maraton je vključen v koledar dogodkov rekreativnih kolesarskih prireditev v Sloveniji, zato se ga udeležujejo tudi Korejci in Kitajci, prišli pa so tudi Rusi, Švedi, Poljaki in kolesarji iz bolj oddaljenih krajev. Je sicer ena izmed večjih drugi. Poleg njih so se predstavili poslovni partnerji in prireditev v sklopu Jernejevega in velja za dogodek, ki razstavljalci, skratka vsi, ki cenijo ajdo. Osnovni namen prispeva k prepoznavnosti vasi in ljudi iz šentjernejske doline. simpozija je prenašanje znanja o ajdi iz teorije v prakso. Hkrati so želeli s pripravo in pokušino jedi iz ajde spodbuditi uporabo te žitarice v prehrani. Ajda je namreč zelo dobra za OBČASNO NUDIM pomoč starejšim, bolnim in invalidom na zdravje organizma, saj je polna antioksidantov. Uporabljajo domu, varstvo otrok, pomoč pri gospodinjstvu in vzdrževanju jo tudi tujci, ki so bili nad jedmi navdušeni. Na ajdovanju so stanovanja in hiše. Več informacij na 041/581-711 (Mojca) pripravljali tradicionalne jedi iz navadne in tatarske ajde. mali oglas Veliko zanimanja so poželi tudi japonski kuharji, ki so pred Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 13 zgodiloseje

obiskovalci zamesili ajdove rezance, jih skuhali in postregli.

SAMO KRALJ RAZSTAVIL PORTRETE V Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju se redko zgodi, da bi na odprtje razstave prišlo toliko ljudi, kolikor se jih je zbralo ob predstavitvi portretov Sama Kralja. Slikarska raz- stava Šentjernejski obrazi, kjer je novo- OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI meški avtor na tridesetih platnih upo- Oj, lepo je res na deželi je bil naslov Hiša nogavic Sluga, Marko Kušljan s. dobil bolj ali manj znane prebivalce iz prireditve, na kateri so v sklopu občin- p., OŠ Šentjernej, Vrtec Čebelica, šentjernejske doline, je plod večletnega skega praznika Jernejevo 2013 razglasili Kulturni center Primoža Trubarja, ustvarjanja. Kralj je ustvaril portrete rezultate ocenjevanja kapelic in najlepše Plastika Bevc d. o. o., Mlinarstvo in Šentjernejčanov na osnovi poznanstva z urejenih poslovnih stavb v šentjernejski trgovina Rangus, Tuš market Kaplja, njimi. Da avtor nedvomno sodi med naj- občini. Pri projektu je občina sodelovala Župnija Šentjernej. Rdeča nit prireditve vidnejše sodobne slovenske portretiste z z vsemi tremi turističnimi društvi: Šent- Oj, lepo je res na deželi je bila izoblikovanim in svojstvenim slogom, jernej, Vrhpolje in Zvon iz Gradišča. navezanost na slovensko zemljo, je je v predstavitvi poudaril Jožef Matije- Komisija je podelila priznanja osem- poudarilaLucija Kuntarič , scenaristka vič, umetnostni zgodovinar Dolenj- najstim kapelicam (Žibertova v Šent- in režiserka, ki je k sodelovanju skega muzeja. Kot pravi, so portreti jerneju, Luštkova v Ledeči vasi, Uzma- privabila številna domača društva in izredna oblika izražanja v likovni umet- nova v Zapužah, vaške kapelice v posameznike. Osemnajst skupin nasto- nosti, ki jo Samo Kralj vidno obvlada. Mihovem, Gorenjem Vrhpolju, Šmalčji pajočih, skupaj skoraj dvesto otrok in Vesna Lakner Sofrić vasi in Cerovem Logu, Cerkovnikova v odraslih, je v zanimivem sporedu prika- Gorenjem Vrhpolju, Gregoričeva kape- zalo dan na kmetih, od jutra do večera. lica na Dolenji Brezovici, družinska, Obiskovalci so uživali v ljudski pesmi in Hostova kapelica na Selih, Pencova na folklori. Presenečenje večera je bil Nace Dolenjem Mokrem Polju, Medletova na Junkar, operni pevec, ki ima korenine v Vrhu, Mesojedčeva na Razdrtem, šentjernejski dolini. Župan Franc Košakova v Dolenjem Maharovcu, Hudoklin mu je ob 40-letnici pevskega Vodopivčeva v Šmačji vasi, Rangusova ustvarjanja izročil posebno darilo. Ob na Drami in družinska kapelica koncu prireditve pa je bil tega deležen Zoretovih v Malem Banu) in sedem- tudi župan, ki je v imenu občine prejel najstim poslovnim objektom (Krajev- torto iz delikatesnih dobrot za 18 let na knjižnica Šentjernej, Kobra Šent- občine. Občini jo je ob godu sv. Jerneja jernej, L-TEK, Iskra Pio, Vulkani- podelil Tuš market Kaplja z Gorenje zerstvo Kovačič, Trgovina Klas MZ, Brezovice. (A. P.,V.L. S.) 14 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 ZGODILOSEJE ČETRTI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU

V sklopu prireditve 5. dnevi zaščite in reševanja, ki se je odvijala v Velenju, sta 5. oktobra potekala 19. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ter mednarodno gasilsko tekmovanje desetin. Šentjernejska ekipa v sestavi Marjeta Švalj, Irena Muzga, Mirjam Martinčič, Alenka Brežnjak, Gregor Kos in Tone Luzar z mentorico Cirilo Gradišar se je uvrstila na visoko četrto mesto. Mednarodno gasilsko tekmovanje desetin je v organizaciji Gasilske zveze Slovenije potekalo na Mestnem stadionu Velenje. Začelo se je z jutranjim postrojem 55 tekmovalnih enot oziroma približno 700 gasilcev, ki so se pomerili v vaji z motorno brizgalno in štafeti z ovirami na 400 metrov. Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa je nato potekalo na Titovem trgu, nanj pa se je letos uvrstilo 14 ekip. Stopnjo njihove usposobljenosti, znanja in izurjenosti so preverjali na sedmih lokacijah v središču Velenja, in sicer na križišču Rudarske ceste, na zelenici ob Vodnikovi cesti, ob Centru Nova na Cankarjevi cesti, na ploščadi na Kardeljevem trgu, na otroškem igrišču na Šaleški cesti, ob Nakupovalnem centru Velenje na Šaleški ulici ter ob Smučarsko-skakalnem centru Velenje na Starem trgu. Zmagovalec letošnjega preverjanja je ekipa Območnega združenja Rdečega križa Slovenj Gradec, drugo mesto je zasedla ekipa Nuklearne elektrarne Krško, tretja je bila ekipa Mestne občine Ptuj. Šentjernejčani pa so s četrtim mestom vnovič potrdili svoje znanje in usposobljenost. Občina Šentjernej

ŠENTJERNEJČANKE DRŽAVNE PRVAKINJE

V Kamniku so v začetku oktobra gostili državno prvenstvo v pikadu pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Tokratni prireditelji so bili člani in članice Društva upokojencev Kamnik.Prvenstva v tamkajšnjem domu kulture se je udeležilo približno dvestotekmovalcev iz tridesetih slovenskih društev upokojencev. Barve občine Šentjernej in Društva upokojencev Šentjernej so zastopale štiri tekmovalke, ki so s prvim mestom osvojile naslov državnih prvakinj. Iskrene čestitke. Občina Šentjernej Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 15 Ob občinskem prazniku smo postavili Beseda svetnika na ogled svoj ugled.

"Ugled je seštevek vseh vrednot, ki jih jernej je te dni žal dosegla polom. Me- šitve predšolskega varstva so bili zavr- nekomu pripisujemo." nim, da zanj niso krivi občani, temveč ženi. Predlog o usklajevanju odločitev "Ljudje smo si tudi po vrednotah različ- vodstvo lokalne skupnosti. Zaradi naše med svetniki pred glasovanjem ni bil ni. Večjije ugled nečesa ali nekoga, višja nemoči pri odločanju prevzemamo svoj sprejet. Predlog o izvedbi neodvisnega je stopnja našega zaupanja v to. Zato sta del krivde. novinarsko korektnega glasila kljub grajenje in upravljanje ugleda dolgo- nižjim stroškom ni bil sprejet. Naša trajen proces, vanj je potrebno vlagati Vendar kdo iz naše skupnosti prevzema zahteva po izdelavi strategij razvoja veliko poštenja, zanesljivosti, pravič- odgovornosti za smrad z odlagališča v posameznih področij dejavnosti ni bila nosti, spoštovanja, lojalnosti, kakovosti, Leskovcu, prevelike stroške in nejasne sprejeta. Ni prijetno naštevati neuspe- nenazadnje prijaznosti in odgovornosti, napotke pri gradnji in priključevanju na hov, a tudi to sestavlja dosežke naše pa tudi videz. Temu ljudje zaupamo. kanalski sistem ter čiščenju odpadnih skupnosti. Ugled pa se lahko hitro sesuje s voda, neobravnavanje pripomb občanov škandali, slabo kakovostjo dela ali zgolj zaradi prekoračitve hrupa na površinah, Svetniki sosednje občine redno preje- zahtevo po plačevanju nečesa, v kar s katerimi upravlja vodstvo lokalne majo poročila o delu občinske uprave ljudje ne verjamemo ... in zelo težko je skupnosti, za neupoštevanje naših med sejama in ga v celoti objavljajo na ugled vnovič pridobiti, ne glede na to, zahtev po zmanjšanju proračunske spletu. Naš občinski svet ima sprejet ali se je polom zgodil pravično in porabe na račun ohranjanja visoke sklep, kjer županu ni treba poročati o legitimno ali ne." Alenka Jakomin; zadolženosti občine ali za sprejem svojem delu med sejama. Le zakaj? Consensus. dvomljivih sklepov, ki smo jim priča? za SZPDare Homan V letu 1994 ustanovljena občina Šent- Tudi naši napori pri iskanju celovite re- ZAKAJ JE ŽUPANOV POZIV NA RAZUM ŠOKANTEN? Vsakdo si želi biti razumen, velika večina zase misli, da je Po županovem pisanju sodeč doživljajo šok tudi mnoga okolja, razumna in želi, da nerazumni pridejo k razumu ali po ki da nas imajo za divjake. Morda so ta okolja šokirana nad domače k pameti. Nikar pa naj ne pride posameznik NA dejstvom, da imajo ponosni prebivalci te doline dovolj razum, saj lahko potem nanj sede in onemogoči ostalim, samovolje politično motiviranih posameznikov. da pridejo do njega. Šokantna je tudi županova trditev v Pozivu na razum, da je bilo vodenje občine zaupano le koaliciji, saj pravi, da opozicija te Županov poziv je šokanten tudi zato, ker se je sploh obrnil na odgovornosti nima. Vsi svetniki smo bili izvoljeni, vsem je nas glede »komunalne vojne«, saj so bili pozivi k razlagi in bilo zaupano vodenje občine, vendar nekaterim izbrana vrsta pojasnilom glede te problematike številni in dolgotrajni. Lepo, sodelovanje pri vodenju onemogoča. Svetniki Liste skupaj za da je sam spoznal, da je malo pozen. Poraja se namreč prihodnost se zelo dobro zavedamo svoje odgovornosti. Smo vprašanje, če bi do »komunalne vojne« sploh prišlo, če bi se pa spoznali v tem občinskem svetu, da na kulturen način in s župan na kultivirane in razumne občane obrnil pravočasno in poskusi dialoga ne dosežemo prav dosti. Katera pot je potem če bi tem občanom zadevo predstavil in pojasnil na primeren prava? Agresija ali diplomacija? Vsekakor smo zagovorniki način. Na način, ko bi vsak občan razumel, kakšne zneske razuma, dogovora in sodelovanja, vendar pa je za tak način lahko pričakuje, kaj naložba prinaša, kaj bo sploh plačeval in doseganja rezultatov potreben sogovornik. Zato vse skupaj kakšne igre se dogajajo v zakulisju.Ali bi do te vojne prišlo, če pozivam k razumu, da za občane ne bo nepotrebnih šokov. bi bili glavni akterji pripravljeni na pogovor s kultiviranimi in razumnimi občani in bi občasno prisluhnili tudi zdravi kmečki Renata Turk, za Listo skupaj za prihODNOSt pameti? Tako pa so bili občani izključeni pri odločanju, šokirani, ko so v nabiralnikih našli položnice z nerazumno visokimi zneski. In ko je končno prišlo do soočenj z odgovornimi, je bil edini odgovor, ki so ga dobili, da projekt ni županov, pač pa tako od nas zahteva Evropa. No, čisto gladko ni šlo. Po napornem obdobju je prišlo do razveljavitve izdanih odločb, ponovnih izmer stanovanjskih površin in izdajanja novih odločb. Vsekakor početje, ki je zahtevalo svoj čas in seveda stroške, za katere vsak razumen in kultiviran občan ve, da so – nerazumni. Prav tako, kot še veliko drugih stroškov, ki nastajajo pri delovanju naše občine in na katere nekateri svetniki opozarjamo že dolgo časa. In seveda, za kulturnim vedenjem se je izgubila vsaka sled. Uredništvo se ograjuje od komentarjev avtorjev članka. 16 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 izdeladruštev GASILSKA TEKMOVANJAV LETU 2013

Gasilska tekmovanja organiziramo in izvajamo za preverjanje in pridobitev strokovne in fizične sposobnosti gasilcev, preverjanje psihofizične in strokovne usposobljenosti operativnih gasilcev, spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjavo izkušenj. Gasilska tekmovanja sodijo med strokovno in praktično izobraževanje gasilcev. Člani gasilskih društev iz Gasilske zveze Šentjernej so se poleg meddruštvenih tekmovanj, ki jih prirejajo različna gasilska društva po Sloveniji, udeležili tekmovanja za prvaka Gasilske zveze Šentjernej. To je bilo hkrati izbirno tekmovanje za udeležbo na tekmovanju dolenjske regije, ki so ga letos Tekmovanje članov pripravili v Gasilski zvezi Trebnje. V letošnjem letu se je sicer začel sklop tekmovanj za memorial Matevža Haceta, prvega predsednika Gasilske zveze Slovenije, ki se bo v letu 2014 končal z državnim tekmovanjem. Tekmovalne discipline so zastavljene tako, da tekmovalci v različnih kategorijah preizkusijo tudi svoje spretnosti pri delu z najbolj razširjenim gasilskim sredstvom, vodo. V treh tekmovanjih, ki so v maju in juniju v organizaciji PGD Orehovica, Cerov Log in Maharovec potekala na prostoru ob tovarni Podgorje, so sodelovali ekipa pionirk in štiri ekipe pionirjev, starih od 7 do 11 let, šest ekip mladincev in ekipa mladink v starosti od 12 do 16 let, tri ekipe članicAin deset ekip članovA, ki so dopolnili vsaj 16 let, ter tri ekipe članic B in pet ekip članov B, ki so v letu tekmovanja stari vsaj 30 let. Na tekmovanju sta sodelovali tudi po dve ekipi starejših gasilk in starejših gasilcev. Tekmovanja Tekmovanje Orehovica so se udeležile ekipe iz vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Šentjernej. Posamezne ekipe so s svojimi uvrstitvami društvom prinesle tudi točke za tekmovalno zastavo, ki jo prejme gasilsko društvo, ki z vsemi svojimi ekipami doseže največje število točk. V letu 2013 je bilo to PGD Orehovica. Ekipe so pokazale zavidljive rezultate, najboljše tri v vsaki kategoriji pa so se 30. junija uvrstile na regijsko tekmovanje pred gasilskim domom PGD Trebnje, na parkirišču podjetja Trimo in ob gasilskem domu PGD Ponik- ve. Iz GZ Šentjernej so se na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto, uvrstile ekipa pionirjev iz PGD Gorenje Vrhpolje, ekipa članic B iz PGD Maharovec in ekipa starejših gasilk iz PGD Mokro Polje. Za uvrstitev jim čestitamo, na državnem tekmovanju jim želimo čim boljše rezultate, o njihovih dosežkih pa vas bomo obveščali. Tekmovanje - ovira Marjan Cerinšek V ČRNOMLJU JE V PETEK, 27., IN V SOBOTO, 28. SEPTEMBRA, POTEKALO 33. DRUGI NA SREČANJU MLADI GASILEC SREČANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC, NA KATEREM STA DOLENJSKO REGIJO ZASTOPALI EKIPI UČENCEV IZ OŠ ŠENTJERNEJ. UČENCI SO MED DVODNEV- NIM DRUŽENJEM Z VRSTNIKI IZ VSE SLOVENIJE USTVARJALI V DELAVNICAH, SPOZNAVALI ZANIMIVOSTI ČRNOMLJA, SE PREIZKUSILI V POZNAVANJU PRVE POMOČI IN POŽARNE PREVENTIVE.VEČER SO PREŽIVELI Z GOSTITELJI IZ ČR- NOMLJA IN PRI NJIH TUDI PRESPALI.V SOBOTO SO SE POMERILI ŠE V PRAK- TIČNIH VAJAH, KJER SO S POMOČJO VODNEGA CURKA ZBIJALI TARČO,VEZALI VOZLE, POSTAVLJALI GASILNIKE IN METALI TORBICO Z VRVJO V CILJ. IZVRSTEN IZID JE DOSEGLA EKIPA MLAJŠIH UČENCEV, KI JE MED 14. NAJBOLJŠIMI EKIPAMI IZ GASILSKIH REGIJ PO SLOVENIJI ZASEDLA DRUGO MESTO, STAREJŠA EKIPA PA JE IMELA PO LANSKEM ČETRTEM MESTU NEKAJ SMOLE IN NI PONOVILA DOSEŽKA.DOSEGLA JE 14.MESTO. MARJAN CERINŠEK Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 17 izdeladruštev ZA GASILCE POLETIVELIKO DELA

VSIVEMO,DA NESREČA NIKOLI NE POČIVA,ČESAR SE ŠE BOLJ ZAVEDAMO GASILCI,KI SMOVEDNO IN POVSOD PRIPRAVLJENI NA POŽARE, NARAVNE IN DRUGE NESREČE. TAKO JE BILO TUDI LETOŠNJE POLETJE,KO SMO IMELIVELIKO DELA OZIROMA POSREDOVANJ.

Prva večja intervencija je bila 22 junija, ko rabljali pet traktorjev, tovorno terensko je zagorel večji leseni objekt na Mihovici vozilo in terensko vozilo URSZR izpo- (Draškovec). Pozivniki so zabrneli ponoči stave Novo mesto, s katerim so se ob 3:37, posredovalo pa je 24 gasilcev. prevažali gasilci do mesta požara. Sodelo- Težava pri gašenju je bila pomanjkanje valo je 80 gasilcev. vode v hidrantih, zato je bilo treba vodo Četrta večja intervencija je bila 24. dovažati. Sodelovali so člani PGD avgusta, ko je strela zanetila požar na Šentjernej, Gorenje Vrhpolje, Orehovica kozolcu na Mihovici, v katerem je imel in Maharovec. lastnik shranjenih več kot 120 bal suhega Druga večja intervencija je bila 17. sena, 10m3 drv in traktorske priključke. avgusta ob gozdnem požaru nad Pirčevem Kozolec je bil kljub hitremu posredovanju hribom na Gorjancih. Zaradi zelo težko popolnoma uničen, prav tako vsi pri- dostopnega terena, posebnosti požara in ključki in seno. Poleg gasilcev so bili prek pomanjkanja primerne opreme je posre- štaba CZ občine Šentjernej angažirani TEKMOVANJA V GASILSKI dovanje trajalo tri dni. Sodelovalo je 50 gradbeni bagri, in sicer pri premetavanju gasilcev, v akcijo pa smo vključili tudi bal in sanaciji požarišča. Na intervenciji je ORIENTACIJI zasebno terensko vozilo, tovorno terensko sodelovalo 36 gasilcev iz PGD Šentjernej, vozilo in terensko vozilo URSZR izpo- Gorenje Vrhpolje, Orehovica, Dolenja Mladinski komisiji GZ Šentjernej in GZ stave Novo mesto, ker gasilci ne premo- Stara vas, Maharovec in Mokro Polje. Novo mesto sta v nedeljo, 1. septembra remo svojih terenskih vozil. Izkazali so se V naštetih intervencijah je skupaj sodelo- 2013, ob Tuš marketu Kaplja na Gorenji člani PGD Šentjernej, Gorenje Vrhpolje, valo 190 gasilcev, ki so prispevali več kot Brezovici in v njegovi okolici pripravili Orehovica, Stara vas – Loka, Mokro 1150 prostovoljnih delovnih ur, prevozili z skupno tekmovanje obeh gasilskih zvez v Polje, Ostrog in Maharovec. vozili več kot 1250 kilometrov in opravili gasilski orientaciji. Tekmovanje je bilo Tretja večja intervencija je bila zopet ob več kot 170 delovnih ur z gasilskimi vozili tudi izbirno tekmovanje za regijsko gozdnem požaru na predelu Njivic - in opremo. Zaradi pomanjkanja primerne tekmovanje v gasilski orientaciji. Poleg 43 Bukove drage 21. avgusta. Požar se je opreme je bilo treba pri vseh posredo- ekip iz GZ Novo mesto se ga je udeležilo vnovič razbesnel na zelo težko dostopnem vanjih improvizirati, da so bila lahko 18 ekip iz petih prostovoljnih gasilskih terenu, tako da vode ni bilo možno uspešna. Pri tem moramo poudariti, da je društev Gasilske zveze Šentjernej. Vsako dovažati z gasilskimi cisternami, zato smo prišlo tudi do okvar in uničenja opreme, ki od prostovoljnih gasilskih društev je imelo angažirali domačine, ki so jo s traktorji in jo moramo popraviti oziroma nadomestiti tudi vsaj eno ekipo, ki se je 7. septembra traktorskimi cisternami dovažali do mesta z novo. Najpomembnejše pa je, da se pri uvrstila na regijsko tekmovanje na požara. Zaradi obsežnosti ognja so bila posredovanjih niso poškodovali gasilci. območju PGD Sela pri Šumberku v aktivirana vsa društva v GZ Šentjernej, saj Vse intervencije smo sicer temeljito Gasilski zvezi Trebnje. Nanj so se iz vsake je posredovanje trajalo od 9. do 20. ure. analizirali. gasilske zveze v vsaki kategoriji lahko Poleg gasilskih vozil in opreme smo upo- Martin Lužar, poveljnik GZ Šentjernej uvrstile po tri ekipe. Pionirke iz PGD Orehovica so zasedle tretje mesto, ekipi iz PGD Gorenje Vrhpolje pa četrto in peto mesto. Pionirji iz PGD Gorenje Vrhpolje so bili četrti, iz PGD Orehovica šesti. Mladinke iz PGD Dolenja Stara vas so zasedle četrto, iz PGD Maharovec sedmo in iz PGD Gorenje Vrhpolje osmo mesto. Mladinci iz PGD Šentjernej so bili drugi in šesti, iz PGD Gorenje Vrhpolje pa peti. Pripravniki iz PGD Gorenje Vrhpolje so bili drugi, pri pripravnicah pa nismo imeli ekip. Ekipi mladincev iz PGD Šentjernej in gasilskih pripravnikov iz PGD Gorenje Vrhpolje sta se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 14. septembra, v Gasilski zvezi Sveti Jurij ob Ščavnici. Obe ekipi sta se uvrstili v sredino nastopajočih in tako častno zastopali dolenjsko regijo, Gasilsko zvezo Šentjernej in svoje prostovoljno gasilsko društvo.

Marjan Cerinšek, foto: T. J. G. 18 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 IZDELADRUŠTEV EVAKUACIJA 2013 NA SEJMIŠČNEM PROSTORU V ŠENTJERNEJU JE 21. SEPTEMBRA POTEKALA VAJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA EVAKUACIJA 2013. BILA JE DEL PROJEKTA PRIPRAVLJENOST NA EVAKUACIJO ZA PRIMER JEDRSKE NESREČE, KJER SO SE LAHKO ZAINTERESIRANI SEZNANILI Z NAČINI UKREPANJA IN PRIPRAVLJENOSTJO ENOT.

Vaja je v naši gasilski zvezi potekala v sodelovanju z vsemi gasilskimi društvi v občini, Občinskim štabom CZ Občine Šentjernej, izpostavo URSZR Novo mesto, Gasilsko reševalnim centrom Novo mesto, PGD Črnomelj, PGD Trebnje, Policijsko postajo Šentjernej in Slovensko vojsko. Preverili smo usposobljenost in opremljenost gasilskih enot in drugih služb, ki bi v takšni nesreči sodelovale pri reševanju in odpravi posledic. Naša naloga je bila priprava prostora in opreme za dekontaminacijo ter izvajanje same dekonta- minacije vozil in ljudi, ki bi bili v primeru nesreče kontaminirani z radioaktivnimi snovmi in bi bili evakuirani s kontaminiranega območja. Uporabljali smo opremo, ki smo jo imeli na razpolago, zato je bilo treba veliko improvizirati. Poligon je bil razdeljen na dva dela, na enem delu smo izvajali dekontaminacijo gasilci, na drugem pa so isto nalogo opravljali pripadniki Slovenske vojske, ki so za to delo usposobljeni in opremljeni. Pomembno je poudariti, da je verjetnost, da bi se v Jedrski elektrarni Krško zgodila jedrska nesreča z radiološkim vplivom na ljudi in okolje zelo malo verjetna, zagotavljajo v NEK. Ker pa vemo, da nesreča nikoli ne počiva, je ustrezna pripravljenost enot za zaščito in reševanje znak odgovorne in premišljene družbe, zato imamo na vseh ravneh načrte za zaščito in reševanje tudi za te primere. Priprave na vajo so sicer potekale že prej, saj je bilo treba udeležence seznaniti z njihovimi nalogami in zadol- žitvami. V vaji, ki se je začela zjutraj in je trajala do popol- dneva, je sodelovalo 45 gasilcev z vozili in razpoložljivo opremo. Martin Lužar poveljnik GZ Šentjernej

VETERANKE IN VETERANI PRENAŠAJO delujejo v komisiji za veterane in samostojno oblikujejo načrt dela ter dejavnosti, ki so primerne glede na leta članstva. V BOGATE IZKUŠNJE ustni obliki ohranjajo zgodovino svojih društev, ki je glede na stoletno delovanje prostovoljnih gasilskih društev precej Veteranke in veterani iz vseh prostovoljnih gasilskih društev bogata. Spoštljivo se poslovijo od preminulega člana, v Občini Šentjernej na ravni Gasilske zveze Šentjernej pripravljajo izlete in vesele večere ob koncu leta. Za obveščanje pa skrbijo v društvih izvoljeni člani, imenovani v komisijo za veterane pri Gasilski zvezi Šentjernej. Taka organiziranost je pomembna, da je človek z leti dejaven in ne zavržen, navzoč v dogajanjih v društvu, obenem pa prenaša bogate izkušnje na mlade rodove. Tradicija in bogate izkušnje naj naše veteranke in veterane ohranjajo pokončne in čvrste ljudi. Pri vsem tem pa nam ves čas stoji ob strani vodstvo naše gasilske zveze. Na fotografiji so veteranke in veterani Gasilske zveze Šentjernej in njihovi življenjski sopotniki na izletu v Kobaridu in drugih izletniških krajih v bližnji okolici. Slikano nad Kobaridom pred spomenikom kostnice padlih vojakov prve svetovne vojne. Jože Grgovič predsednik komisije za veterane v mandatu 2008-2013 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 19 izdeladruštev UTRINKI IZ DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV

V Društvu upokojencev Otočec so julija v sklopu praznovanja krajevnega praznika pripravili tekmovanje v pikadu za ženske in moške. Tekmovalo je osem ženskih in osem moških ekip. Naša ženska ekipa, ki so jo sestavljale Marinka Pavlič, Jožica Kodelič, Marija Vene, Martina Novak in Zvonka Žnidaršič, je osvojila prvo mesto, medtem ko je bila med posameznicami Jožica Kodelič tretja. Moška ekipa v sestavi Jože Cigoj, Jože Vene, Janez Janc in Jože Kovačič si je prislužila drugo mesto. Med posamezniki je Venezasedel drugo, Janc pa tretje mesto.

SREČANJE UPOKOJENCEV PZDU DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Avgusta smo se udeležili tradicionalnega srečanja upokojencev Dolenjske in Bele Krajine na jasi v Dolenjskih Toplicah. Glede na to, da je bil napovedan zelo vroč dan, je bila udeležba nekoliko društva in vodje sekcije za rekreacijo. Start pohoda je bil ob 9. uri slabša. Zato smo se povezali z DU Gabrje in pobrali še prijavljene v pri spomeniku na Javorovici. Zbralo se je 32 pohodnikov, od tega njihovem društvu. Slavnostni govorniki na srečanju so bili Jože 15 otrok. Po pozdravnem govoru Milene Cekuta, Jožeta Starca in Jazbec, predsednik PZDU, Rožca Šonc, predsednica DU Novo Igorja Kalina so se pohodniki v oblačnem vremenu povzpeli po mesto, Ana Bilbija, častna predsednica DU Novo mesto, in Martin košenicah na Pirčev hrib (Špilerjeva špica). Tam so se okrepčali iz Donko, podpredsednik ZDUS. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj nahrbtnikov, člani društva pa so poskrbeli še za sladke dobrote. županov, med njimi šentjernejski podžupan Viktor Luzar. V svojih govorih so poudarili, kaj smo upokojenci v minulih letih že V prostorih DU Šentjernej je potekal peti ženski turnir v balinanju. žrtvovali za uravnoteženje javnih financ, zato javno in glasno Pomerile so se štiri ekipe: dve ekipi DU Šentjernej ter po ena iz DU povemo, da zmanjšanje pokojnin ne pride v poštev. Poudarili so še, Semič in Mali Slatnik. Tekmovalke so pozdravili Jože Starc, Jože da se o vsem, kar je pomembnega za upokojence in druge občane, Smrekar in Viktor Luzar. Prvo mesto je osvojila ekipa DU odloča v parlamentu, zato je prav, da imajo tudi upokojenci v njem Šentjernej I., drugo mesto ekipa DU Šentjernej II., tretje pa ekipa svoje predstavnike. Koliko jih bomo imeli v parlamentu, pa bomo DU Mali Slatnik. odločali na volitvah. Sledil je kulturni spored, ki so ga pripravili kulturniki iz DU Veliki Gaber. Na prireditvi so podelili tudi pokale V prostorih DU Šentjernej se je odvil tudi turnir v pikadu za ženske ob koncu 38. športnih iger PZDU Dolenjske in Bele Krajine. in moške. Igralo je sedem ženskih in sedem moških ekip. Pri obeh smo imeli po tri ekipe, na tekmovanje pa so prišle še ekipe iz DU Škocjan, Semič, Otočec in Gabrje. Rezultati so bili naslednji:pikado – moški 1. mesto ekipa DU Šentjernej III, 2. mesto ekipa DU Škocjan, 3. mesto ekipa DU Šentjernej I, posamezno pa so osvojili: 1. mesto Janez Janc iz DU Šentjernej, 2. mesto Nace Župan iz DU Šentjernej in 3. mesto Franc Šterk iz DU Škocjan.Pikado – ženske 1. mesto ekipa DU Otočec, 2. mesto ekipa DU Šentjernej II, 3. mesto ekipa DU Šentjernej III, posamezno pa so osvojile: 1. mesto Zvonka Žnidaršič iz DU Šentjernej, 2. mesto Stanka Bučar iz DU Otočec in 3. mesto Tončka Oberč iz DU Škocjan. Po podelitvi občinskih pokalov in medalj s podžupanom Viktorjem Balinarke so se v začetku avgusta zbrale na Malem Slatniku ob Luzarjem je predsednik DU Jože Starc pogostil s toplo malico in praznovanju tamkajšnjega krajevnega praznika. Tekmovalo je šest pijačo vse tekmovalce. Pecivo in druge dobrote so spekle športnice, ekip, med katerimi je ekipa DU Šentjernej v sestavi Marianne moški so poskrbeli za pijačo. Športniki in športnice pa so pripravili Pelko, Sonja Jakl in Meta Grabnar osvojila tretje mesto. Dva dni tudi bogat srečelov. zatem so se v balinanju pomerili moški. Prav tako je sodelovalo šest V sklopu Jernejevega 2013 je bil v prostorih DU Šentjernej odigran ekip. Ekipa DU Šentjernej v zasedbi Jože Cigoj, Matija Kodelič in tudi hitropotezni šahovski turnir z ekipami: DU Semič, Mirna, Janez Janc je bila tretja. mladi šahisti Šentjernej, ekipa Osnovne šole Šentjernej in gostitelji. JERNEJEVO 2013 Igrali so10 minut po igralcu, to je 20 minut po šah partiji, 7 kol po Švicarju. Sodil je poznani šahovski sodnik Borut Lužar. Pred Pri DU Šentjernej je že deveto leto zapored potekal turnir v začetkom turnirja sta vse nagovorila Franc Zoretič, vodja domačih balinanju za moške. Udeležilo se ga je sedem ekip, od tega tri šahistov, in Jože Starc, predsednik DU Šentjernej. Prvo mesto so domače ter po ena iz DU Semič, Gabrje, Mali Slatnik in Brusnice. osvojili člani DU Mirna, drugo mesto DU Šentjernej, tretje pa Pred tekmovanjem sta vsem zaželela veliko športne sreče Jože mladi šahisti iz Šentjerneja. Med posamezniki je bil prvi Andrej Starc, predsednik DU Šentjernej, in Jože Smrekar, referent za Kuhar, mladi šahist iz Šentjerneja, drugi Cvetko Jakša iz DU Mirna šport. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto ekipa DU Semič, 2. in tretji Franc Šiško iz DU Šentjernej. Prve tri ekipe so prejele mesto ekipa DU Brusnice, 3. mesto ekipa DU Mali Slatnik. V pokale, posamezniki pa pripadajoče medalje, kar je prispevala zbijanju balinčka pa je zmagal Stane Sintič iz DU Šentjernej. občina Šentjernej. Ekipa DU Šentjernej je kot najboljša domača V sklopu občinskega praznika smo vnovič pripravili pohod ekipa osvojila prehodni pokal župana občine Šentjernej. DU dedkov, babic in vnučkov pod vodstvom Milene Cekuta, članice Šentjernej je s pripadajočimi medaljami nagradila tudi prve tri 20 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 izdeladruštev Ljubljani nas je pričakala vodička Alenka. odpeljali v Kal. To je gručasto naselje pod Najprej smo se ustavili v Planini pri Rake- južnimi pobočji gozdnate Osojnice. V tej ku, nato smo si ogledali dvorec Haasberg, kamnoseški vasi smo obiskali Šobčevo ki je danes le še razvalina, nekoč pa je veljal domačijo, ki je bila nekdaj tovorniška, za enega najlepših baročnih dvorcev. furmanska in kontrabantarska postojanka Zgrajen je bil v 18. stoletju in v času knezov na poteh iz notranjosti dežele proti morju in je bil to najbogatejši dvorec, ki pa je bil leta nazaj. Domačija je imela tudi kovačijo in 1944 požgan. Iz Planine smo se odpeljali v kolarsko delavnico. V hlevu je lahko našlo Ilirsko Bistrico. Tamkajšnje območje je počitek osem parov konj. Največ zgodb je zelo razgibano, od Snežniške planote, zapisanih v najstarejšem kamnitem ognjiš- kraških travnikov Zgornje Pivke, doline ču, ki se nahaja v originalno ohranjeni reke Reke, gričevja Brkini do Matarskega »spahnjenci«, še vedno pokriti s kamnitimi in Jelšanskega podolja. Ilirska Bistrica je skrlami. Danes domačija ponuja svojim sestavljena iz dveh starih naselij, in sicer obiskovalcem nepozabno popotovanje v Bistrice in Trnovega. Danes daje mesto vtis preteklost. Tudi mi smo se seznanili z njo in enotnega kraja. Je ena večjih občin v bili deležni njihove gostoljubnosti s Sloveniji, saj njena površina meri 480 km2 pokušino domačih dobrot. Nazadnje smo šahiste iz Osnovne šole Šentjernej, in sicer in ima 14.000 prebivalcev. V bližini Ilirske se odpeljali še v Slavino pri Prestranku, kjer Petra Luštka, Vida Rozmana in Dejana Bistrice se nahaja zaselek Prem. Ogledali smo imeli na turistični kmetiji pri Mal- Bevka. Tradicionalno tekmovanje v šahu je smo si grad Prem, zgrajen v 12. stoletju. Od narjevih kosilo. Za razvedrilo nam je 10- potekalo v zanimivih, ostrih in »fer« leta 1483 je bil last Habsburžanov, ki so ga letni harmonikar Vid zaigral še nekaj lepih dvobojih. Še posebej veseli smo bili dajali v fevd mnogim plemiškim rodbinam. melodij, mi pa smo zraven zapeli. Zado- navzočnosti obetavne mlade šahovske Po vojni je bil grad nacionaliziran. Med voljni, ker smo imeli ves dan lepo vreme in ekipe iz OŠ Šentjernej, kar je zagotovilo za letoma 1970 in 2008 so na njem potekala smo videli in slišali veliko novega, smo v razvoj šaha v našem kraju. večja obnovitvena dela, saj je v povojnem večernih urah prispeli domov. obdobju močno propadel. Po ogledu gradu Člani DU Šentjernej so se v začetku sep- smo odšli še v cerkev sv. Helene in Minka Cvelbar tembra udeležili tekmovanja v Gabrju, kjer Kettejevo spominsko sobo. Nato smo se Društvo upokojencev Šentjernej so obeležili svoj krajevni praznik. V pikadu je sodelovalo osem ženskih in osem moških ekip. Med ženskimi ekipami je naša ekipa osvojila prvo mesto. Med posameznicami je bila prva Silva Cigoj iz DU Šentjernej. Moška ekipa iz DU Šentjernej je bila tretja. Prvi teden v septembru so se pomerili tudi moški balinarji. Tekmovalo je sedem ekip. Naša ekipa je zasedla peto mesto.

IZLET PO NOTRANJSKO KRAŠKI REGIJI Dvanajstega septembra se je 51 članic in članov našega društva udeležilo izleta po notranjsko kraški regiji. Kljub slabi vremenski napovedi smo se veseli odpravili izpred Kulturnega centra Primoža Trubarja. Na parkirišču Dolgi most v Visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, je avgusta visokijubileji praznovala Marija Jordan s Kire pri Šentjerneju. Po domače Komljančeva Marija je bila rojena 15. avgusta 90 LET MARIJE JORDAN 1923 na kmetiji v Hrvaškem Brodu. Bila je najmlajša v družini, ki so jo sestavljali še trije bratje. Na domačiji je morala skrbeti za vso družino, zato se je že v rosnih letih naučila gospodinjiti. Kot bi iskrica v očeh pomežiknila, tako se je Marija zaljubila v Jožeta Jordana z Malenc pri Kostanjevici. Zvezo sta potrdila pred oltarjem leta 1944. Svoj dom sta si ustvarila na Kiri. Kmalu sta prišla otroka, najprej hčerka Jožica in nato sin Jože. Dolga leta je živela s sinom in z njegovo družino na Kiri, zdaj pa že peto leto stanuje v Domu starejših občanov Novo mesto. Da je Marija pri svojih 90. letih še vedno zdrava, čila in nasmejana, prispeva njenih pet vnukov in devet pravnukov. Ob rojstnem dnevu so ji poleg domačih voščili vse najboljše ter na mnoga zdrava leta predstavniki občinske uprave in Rdečega križa iz Orehovice. Vida Judež Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 21 izdeladruštev PETELINV RAJU NAD FUŽINSKIMI PLANINAMI

Šentjernejski planinci smo se v soboto, 22. septembra, pozno popoldne pripeljali na planino Blato, kjer je bilo naše izhodišče za potepanje po osrednjih Julijskih vršacih. Do idilične planine v Lazu smo potrebovali uro in pol hoda ter prispeli tik pred nočjo. Nastanili smo se v večji planšarski koči, ki nam jo je dal v najem Škofjeločan Mitja. Ob prijetnem vzdušju smo se najprej lotili kurjenja štedilnika in peči v sobi ter pripravili večerjo. Sledil je družabni večer. Ob zvokih kitare izpod Martinovih prstov ter ob kozarčku cvička se je razvilo prešerno petje. Večer je hitro mineval. Zjutraj smo zgodaj vstali. Po zajtrku in pospravljanju koče smo jo mahnili izpod Krede (2025m) proti planini Dedno polje, od tod pa desno po dolini za Kopico, kjer smo se povzpeli na Zelnarico (2320m), katere vrh je bil naš cilj. Do prelaza Vrata se je pot zmerno dvigovala. Do vrha Zelnarice se pot strmo dvigne in že smo bili poplačani s prečudovitim pogledom na dolino sedmerih jezer in Ledvičko, ki je bila tik pod nami. Na vrhu nam močan veter ni vzel navdušenja ob razgledih na vršace vse tja do Triglava. Spustili smo se po isti poti, del ekipe pa se je dvignil na greben Voglov in se čez Slatno vrnil do planine Dedno polje. Tu smo se vnovič zbrali skupaj. Pot smo nadaljevali do planine pri jezeru, kjer smo si pri planinski koči vzeli daljši postanek za malico. Po dobri kavici je sledil spust do planine Blato, na naše izhodišče. Tako smo zaokrožili potepanje po enem od lepših predelov Julijskega hribovja. Med vožnjo proti domu smo analizirali turo, si izmenjavali vtise ter kovali načrte za naslednji podvig. Lep planinski pozdrav! Vinko in Andreja S TURISTIČNIM DRUŠTVOMVRHPOLJE NA STOL

Člani in članice Turističnega društva Vrhpolje so avgusta pripravili pohod na Zelenico in na Stol, najvišji vrh Karavank. Vrh je možno osvojiti po različnih poteh iz slovenske in avstrijske strani, saj čez njegov vrh in greben poteka državna meja med Slovenijo in Avstrijo. 17. avgusta zjutraj smo se pohodniki odpeljali do mejnega prehoda Ljubelj, od koder smo se povzpeli 1536 metrov visoko do planinskega doma na Zelenici. Ker je bi pred nami dolg dan, smo še istega dne nadaljevali pot do velikega vrha Begunjščice na 2060 metrih in se spustili do Roblekovega doma nazaj do doma na Zelenici, kjer smo po družabnem večeru utrujeni zaspali. Naslednji dan smo po zgodnjem zajtrku nadaljevali turo proti Stolu. Sprva smo se rahlo vzpenjali po travnatem pobočju Vrtače, se spustili čez žleb v krnico v Kožnah, nato je sledil strmejši vzpon proti Stolu. Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled na JulijskeAlpe, Karavanke in del Gorenjske. Zadovoljni, da smo osvojili mogočni vrh na 2236 metrih, smo se spustili do Prešernove koče na stolu, kjer smo imeli daljši postanek. Spust smo nadaljevali čez Zabreško planino do Valvazorjevega doma, kjer nas je čakalo kosilo. Avtobus nas je čakal ob akumulacijskem jezeru nad Žirovnico in nas zadovoljne srečno pripeljal domov. Na Stol, kjer se je pred mnogimi leti rodila zamisel o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, sta nas peljala vodnika PZS Vinko Župan inAlojz Janšek. Vzpon na Stol je bil precej zahteven, a tudi zelo lep, zato smo bili izredno zadovoljni, ko smo osvojili tudi ta mogočni vrh.

Betka Luštek Turistično društvo Vrhpolje

22 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 Šentjernejskoglasilo,avgust2013 17 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 23 OBRAZIOBČINE

------OBRAZI OBČINE: JANEZ KUHELJ: Vednose bom veselil uspehov atletov

anez Kuhelj je od svojega prihoda v Šentjernej Kaj je po vašem pretehtalo,da so vas izbrali za dobitnika tega po končanem študiju kot učitelj telesne vzgoje priznanja? Na kaj ste osebno najbolj ponosni? močno zaznamoval tamkajšnja dogajanja na J Kot učitelj v šentjernejski osnovni šoli sem se na športnem, športnem in kulturnem področju. Bil je med ustano- izobraževalnem in kulturnem področju vselej pojavljal kot vitelji Šolskega športnega društva Polet, član Šent- pobudnik ali organizator različnih prireditev, bodisi športnih jernejskega okteta, vrsto let tajnik KS Šentjernej, bodisi kulturnih. Posebej sem ponosen, da sem s svojim učitelj zgodovine in športne vzgoje, zaslužen za prizadevanjem uspel animirati mlade za športno razvoj ženskega rokometa in namiznega tenisa, prvi udejstvovanje, najprej v šoli in šolskem športnem društvu in nato v Športnem društvu Šentjernej. V tem vidim pomembno in dolgoletni predsednik atletskega kluba … Še bi poslanstvo, saj smo s sodelavci mladega človeka vpeljali v lahko naštevali za letošnjega častnega občana Ob- športno delovanje in mu omogočili možnosti dodatnega čine Šentjernej, ki je to priznanje prejel na slavnost- razvoja. Tako so mladi spoznali, da s trudom lahko dosežejo ni seji občinskega sveta v sklopu Jernejevega. Več o uspeh bodisi v športu bodisi šoli in nato na delovnem mestu. učitelju športne vzgoje, ki je leta 1990 prejel držav- no Bloudkovo plaketo za dosežke v rokometu in Ali ste že v mladosti kazali nagnjenje k športu? atletiki, pa v nadaljevanju. Kolikor se spominjam mladih let, sem vselej kazal veselje do gibanja in športnega udejstvovanja. Že v osnovnošolskih in Kaj vam pomeni priznanje za častnega občana občine Šent- gimnazijskih letih je bila vselej v ospredju želja po igranju v različnih ekipah. Tako sem bil v nižji gimnaziji član tedanje jernej,ste pričakovali,da ga boste nekoč prejeli? šolske ekipe „med dvema ognjema“, na višji stopnji pa član Nikoli nisem pomislil, da bi lahko za svoje delo v športu, gimnazijske reprezentance v nogometu in rokometu. Po prosveti in kulturi prejel tako visoko občinsko priznanje, ki maturi sem želel študirati na Visoki šoli za šport (DIF), ki pa pomeni vrh mojega sodelovanja na teh področjih. Pomeni je bila tedaj le v Beogradu. To je bilo predaleč. tudi to, da so bili občani in drugi seznanjeni z mojim delom in me v tem podpirali, kajti prosveta, kultura in šport se seveda Kakšna je bila vaša življenjska,izobraževalna in poklicna pot? dopolnjujejo in prinašajo pomembna sporočila ter vzgojne Rodil sem se v Celju, a so me še kot dojenčka pripeljali v elemente za mladega človeka. 24 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 OBRAZIOBČINE Šmarje k starim staršem, kjer sem živel je v primernem vremenu potekala na lotili gradnje igrišča za rokomet. S tem do konca druge svetovne vojne. V letih travniku ob šoli, v slabem pa na šolskih je zaživel kolektivni šport z žogo – 1942-1945 sem v Šentjerneju opravil tri hodnikih. Zunajšolska dejavnost se je uveljavila sta se rokomet in nogomet. razrede osnovne šole in se leta 1945 lahko odvijala le za panoge, povezane s Tako moška kot ženska rokometna vrnil v Celje k materi. Tam sem hodil v pokritim prostorom. Ena od teh je bila ekipa sta bili vselej v občinskem in četrti razred in se potem vpisal na gim- tudi namizni tenis. Mize smo postavili medobčinskem vrhu. Pionirke so bile nazijo, na kateri sem leta 1954 na hodniku, kjer smo izvajali treninge dvakrat celo druge na republiškem maturiral. Istega leta sem se vpisal na in tekme. Učenci in učenke so dosegali prvenstvu osnovnih šol. Ker so športne Ekonomsko fakulteto. Po letu dni sem dobre rezultate v občinskem merilu, dejavnosti napredovale, mladina pa je opravljal obvezno prakso kot računo- sodelovali so tudi na republiškem šol- zapuščala osnovno šolo, je bilo treba vodja v obratu Telekomunikacije v skem tekmovanju. Pozneje so dekleta v tudi zanjo poskrbeti. Tako sem s Šentjerneju. Leta 1957 sem se odločil, sklopu Športnega društva Šentjernej somišljeniki leta 1968 ustanovil da moram dokončati šolanje, zato sem kar uspešno nastopala v drugi slovenski Športno društvo Šentjernej. Mlajše in – ker sem na takratni občini prejel ligi. Za delovanje drugih športnih starejše skupine rokometašev so nato štipendijo – izbral študij zgodovine in panog pa tisti čas ni bilo pogojev. tekmovale v slovenskih ligah. Lahko zemljepisa. Svojo skrito željo po rečem, da sem treniral in vodil ekipo študiju na visoki šoli za šport sem moral deklet od pionirskih in mladinskih opustiti, glede na to, da je tedaj v Bili ste zaslužni za razvoj ženskega selekcij do vključno prve slovenske Ljubljani ni bilo. Po dveh letih in pol rokometa, delovali pa ste tudi pri članske lige. Nekaj časa sem treniral sem dokončal višjo pedagoško šolo in tudi mladince, ki so uspešno nastopili v se po služenju vojaškega roka leta 1961 moškem rokometnem klubu. Kako se ligi. Zadolžen sem bil prav tako za zaposlil v Osnovni šoli Šentjernej. spominjate teh časov? skupne priprave v drugih krajih. Svoje športno znanje sem dopolnjeval z Zagon za razvoj športnega delovanja v več seminarji med počitnicami – v šoli in nato še širše je pomenila Bili ste prvi in dolgoletni predsednik Sloveniji in na Hrvaškem. ustanovitev Šolskega športnega dru- štva Polet, za kar sva bila leta 1962 atletskega kluba. Kako bi orisali njegovo V sedemdesetih letih se je začel z vašo zaslužna z Borisom Gabričem. To je bil zgodovino, ključne vzpone in padce nekakšen mejnik v razmahu športnih pomočjo razvijati namizni tenis. Kako dejavnosti tako na šoli kot v kraju. Ob (prelomnice)? dejavni ste bili na tem področju? preselitvi iz stare šole (nekdanjega Znano je, da je atletika poleg gimna- Velik del svojega učnega in pedago- župnišča) v nove prostore, zgrajene leta stike ena najpomembnejših športnih škega dela sem poleg zgodovine posve- 1963, sicer nismo pridobili telovad- panog v osnovnih šolah. Otroci lahko til športni vzgoji, ki sem jo tudi nice, a smo imeli okoli šole dovolj hitro osvojijo hitrost v tekih in skokih, poučeval. A pogoji za to dejavnost prostora za tek v naravi in ureditev pa tudi v metih. Pri urah športne vzgoje takrat niso bili ugodni. Športna vzgoja igrišč. Tako učitelji kot učenci smo se sem tej panogi posvečal precej

Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 25 obraziobčine pozornosti in ugotavljal sposobnosti učencev ter jih razvijal Vodstvo kluba stremi k temu, da v redno atletsko dejavnost skupaj z njimi. Rezultati niso izostali. Tako sem uspel na vključi čim več mladih. Ker so strokovni vodje dejavnosti šolskih hodnikih vzgojiti atletinjo – skakalko v višino – ki je športni učitelji, ki poučujejo na šoli, lahko na ta način zmagovala na šolskih tekmovanjih in se uvrstila v pionirsko usmerjajo mladino tudi v klubsko dejavnost. Z različnimi državno reprezentanco. V tistem letu je bila tudi razglašena testiranji namreč ugotavljajo njihove sposobnosti. Ta čas za najboljšo pionirsko atletinjo v državi. Tedaj nismo imeli delujejo v klubu tri vadbene skupine od najmlajših do možnosti postavitve skoka v višino zunaj. Žal je temu še starejših atletov. Občina po svojih zmožnostih zagotavlja danes tako.Avendar se je v tistem času pet naših pionirjev, pa nekaj sredstev tudi za atletiko. Težava je predvsem z vadbo v tudi mladinec in mladinka, uvrstilo v slovensko repre- zimskem času, ki je vezana na športno dvorano, za katere zentanco. Seveda so trenirali v športni dvorani. Prepričan uporabo je treba plačati. Glede zunanje vadbe je še vedno sem, da zunanje skakališče ni vedno pogoj za treninge. Tudi težava omenjeni skok v višino, ki še ni urejen. Vadba te atletska sekcija v osnovni šoli v sklopu društva Polet je discipline je tako vezana zgolj na dvorano ali dislocirane izredno hitro napredovala. Več let sem bil njen mentor, naši kraje. atleti in atletinje pa so bili v vrhu slovenske osnovnošolske atletike. Če smo hoteli nadebudne športnike obdržati še po osnovni šoli, smo morali ustanovitiAtletski klub Šentjernej – Poleg športa je vaše življenje in udejstvovanje zaznamovala decembra 1993. Odtlej poteka redna vadba v sklopu kluba in kultura.Kaj vam pomeni še danes? rezultati so presenetljivi. V tem času se je že 20 naših Med službovanjem v Telekomunikacijah Šentjernej (1956- učencev od pionirjev do članov uvrstilo v državno repre- 1957) sem sodeloval v dramski skupini KUD Bratov zentanco, kjer uspešno nastopajo tudi na meddržavnih Pirkovič. Leta 1957 sem tudi vodil priprave mladincev na tekmovanjih. Prepričan sem, da je nadaljnje delo v klubu izlet bratstva in enotnosti v Bihać. Ko sem se po študiju in zagotovljeno, saj se je uspešno strokovno delo mladih služenju vojaškega roka vrnil v Šentjernej, sem se kulturno strokovnjakov že pokazalo z napredovanjem mladih atletov. udejstvoval v sklopu šole. Leta 1967 pa sem se priključil Pohvalno je, da stojijo klubu ob strani tako lokalna skupnost Šentjernejskemu oktetu, katerega član sem bil do leta 1980. kot posamezne delovne organizacije. Kot član okteta in prejšnjih, mladinskih sestavov, sem prejel bronasto Gallusovo priznanje. Ker sem bil takrat preveč Kako so se spreminjali pogoji treniranja skozi čas? obremenjen z rokometom, sem oktet zapustil in se posvetil zgolj športu.Aspomini na sodelovanje z oktetom so zelo lepi Kot sem omenil, smo imeli izpolnjen le en pogoj – travnate in živi, predvsem srečanja z drugimi pevci in skupni nastopi površine, ki smo jih uporabljali za teke. Z izgradnjo so pustili globok pečat v mojem življenju. Posebna kulturna rokometnega, košarkarskega in odbojkarskega igrišča pa so doživetja so bila srečanja oktetov v Šentjerneju. se pogoji za vadbo bistveno izboljšali. Leta 1973 smo dobili še urejeno nogometno igrišče in šest stezno atletsko tekališče, pokrito z lešem, in provizorično jamo za skoke v Glede na to, da še ohranjate stik z atletiko, menite, da vas bo daljino. Leta 2001 smo te športne naprave dogradili. Uredili ta spremljala do konca življenja? smo tartansko atletsko stezo, jamo za skok v daljino in Kljub temu, da sem predal predsedniško mesto, sem še vedno troskok ter metališče za kroglo, kopje in disk. Atletika je v nadzornem odboru atletskega kluba. Šport, predvsem lahko zaživela s polno paro. Dobili pa smo tudi novo tribuno, atletika, je v meni pustil tako globoke korenine, ki s ki je bila leta 2002 polno zasedena ob praznovanju 40-letnice prenehanjem mojega aktivnega delovanja ne bodo zamrle. ustanovitve Šolskega športnega društva Polet. Vedno bom spremljal napredek atletov in se veselil njihovih uspehov. Še naprej bom spremljal in arhiviral njihove izide, Ali je v atletiki dovolj podmladka? Kako v občini Šentjernej ki bodo nekoč pomemben dokument razvoja in delovanja skrbijo zanj? Atleti recimo še danes nimajo blazine za skok v kluba. Skupaj z drugimi zapisanimi rezultati bodo nekoč predstavljali celovit razvoj športa v šentjernejski občini. višino za zunaj. Vesna Lakner Sofrić ŠIVANJE ZAVES ODPRODAJARASTAVNIH RAZSTAVNISALON EKSPONATOV- 30 % Gabrijela Predovič s.p., Bereča vas 15 a tel.: 07/30 50 153 obiščiterastavni salon v GSM: 041 649 872 semiču pon-pet 10 - 15. ure. zdajje čas za ceneje! BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU POKLIČITE NAS! 26 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 27 izšolskihklopi OŠŠentjernejnajboljkulturnašola

LETA ZAVZETEGA DELA MENTORJEV IN UČENCEV OSNOVNE ŠOLE ŠOLAM,KI SOV MINULEM OBDOBJU DOSEGALA NAJBOLJŠE REZULTATE IN ŠENTJERNEJ NA KULTURNEM PODROČJU SO SE BOGATO OBRESTOVALA. RAZVIJALA NAJBOLJŠE ZAMISLI NA PODROČJU UMETNOSTI – GLASBE, PONOSNI SO NAMREČ LAHKO NA OSVOJENI NAZIV „NAJBOLJŠA PLESA, LIKOVNE UMETNOSTI, GLEDALIŠČA, LITERATURE, FOLKLORE ... KULTURNA ŠOLA“ V KATEGORIJI VELIKIH ŠOL. POLEG TEGA JE LETOS JE BILA DESETA, JUBILEJNA PODELITEV, IN SICER V CERKLJAH NA FOLKLORNA SKUPINA ŠENTLORA S SVOJO MENTORICO MAJO MIKLAVŽ GORENJSKEM,V ŠOLI,KI JE LANI PREJELA NAZIV NAJBOLJ KULTURNA ŠOLA SINTIČ PREJELA NAGRADO ZA ODLIČNOST. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE LETA. OSVOJENO PRIZNANJE ŠENTJERNEJČANOM POMENI VELIKO DEJAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NAGRADE VSAKO LETO PODELJUJE SPODBUDO ZA NADALJNJE DELO.(V.L.S.) Otrocizaupalisvoježelje V sklopu Tedna otroka od 7. do 13. ok- vse leto, ne zgolj v tednu otroka. tobra so se po občinah zvrstile različne Pohvalil je dosežke učencev ter obljubil, dejavnosti za najmlajše in malo starejše da bo občina tudi v prihodnje spremljala otroke. Tudi v Šentjerneju, kjer je župan dejavnosti šole ter skrbela za tekoče Franc Hudoklin že tradicionalno sprejel zagotavljanje tako sredstev za pokri- otroke iz Vrtca Čebelica ter Osnovne vanje materialnih stroškov kot dodatnih so na koncu prejeli vrečko presenečanja. šole Šentjernej in Podružnične šole dejavnosti šole in vrtca. Obljubil je, da (A. P.) Orehovica. Vzgojiteljica Sergeja Bogo- bo vse moči usmeril k čimprejšnji vič je iz vrtca pripeljala Tino, Miho in izgradnji novega vrtca. Povedal je, da že Mašo iz enote Petelinček, skupine Žoge, iščejo možnosti sofinanciranja in da si je NA KRILIH DOMIŠLJIJE ki so soglasno izrazili željo po novem pred kratkim ogledal nov vrtec na Igu. Nekega dne se je deklica Mojca sprehajala po vrtcu, telovadnici in potrebnih parkirnih Direktor občinske uprave Stanislav mestih. Ravnateljica Ana Srpčič je Galič, ki je predstavil sestavo in delo- gozdu. Zagledala je dva jelena, ki sta se tepla dejala, da je vesela, ko vidi bivše varo- vanje občinske uprave, je dodal, da je za srno. Prepirala sta se v človeškem jeziku. vance, zdaj že učence v osnovni šoli in izgradnja novega vrtca zagotovo ena Začudila se je in prestrašena je stekla domov. jim zaželela vse najboljše. Vršilka izmed prednostnih nalog občine, a ker dolžnosti ravnateljice Renata Zupan gre za objekt večje vrednosti, bo treba Ko je to povedala doma, ji niso verjeli niti Grom se je zahvalila občini za sprejem zbrati več denarja, zato sta ta hip cilja besedice. Čez nekaj mesecev je zopet šla v in sodelovanje, otrokom pa svetovala, predvsem dobro vzdrževanje obstoje- gozd. Spet je zagledala tisto srno, jelena in še naj spregovorijo o tem, česa si želijo. čega vrtca in skrb za dobro počutje tri srnice. Začela se je smejati, saj je videla Otroci so se županu zahvalili za najmlajših. dozdajšnjo finančno podporo občine in Otroci so se še pritožili nad odraslimi veverice, ki jezdijo srnice. Na srečo je imela s mu predstavili glavne projekte za naprej. vozniki, ki ne ustavljajo na prehodih za sabo telefon in jih je posnela. Prišli so do nje Zastavljali so mu vprašanja in pobude pešce, ko prečkajo cesto. Župan je v in postali so prijatelji. Doma je pokazala ter mu zaupali kar nekaj želja. Nekateri navzočnosti komandirja Policijske posnetek.Tokrat so ji verjeli.Od tistega dne je so tudi pohvalili izvedene projekte. postaje Šentjernej Andreja Novaka še Župan je poudaril, da je treba skrbeti za predstavil izvedene ukrepe občine na vedno hodila v gozd k svojim prijateljem. otroke, predvsem za njihovo varnost, področju prometne varnosti. Otroci pa ALEŠA FINK,5.a 28 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 šport USPEŠNI KLJUB ZAČETNI TREMI VABILO NA TRENINGE V športni dvorani Marof v Novem mestu je 12. oktobra potekala druga državna pokalna tekma v karateju za otroke do KARATEJA 18 let v organizaciji Karate kluba Krka Šentjernej in v Vabimo vse, ki bi radi naredili nekaj dobrega za svoje zdravje, sodelovanju s Karate klubom Novo mesto. Tekmovanja se je da se nam pridružijo na treningih karateja. Ti potekajo v športni udeležilo prek 330 tekmovalcev iz 40 slovenskih klubov, ki so dvorani v Osnovni šoli Šentjernej vsakTOREK in se predstavili v 407 nastopih v katah posamezno, katah ekipno ČETRTEK od 18. do 19. ure. Vabljeni otroci od 3. leta naprej. in športnih borbah. Karate klub Krka Šentjernej in Karate klub Skupaj z otroki imajo možnost brezplačnih treningov tudi Novo mesto so zastopali naslednji tekmovalci: Kristian Žan starši. Namesto posedanja in čakanja na otroke lahko naredijo Štangelj, Nik Penca, Klemen Malnar, Nikola Tepavčević, Rok korak k boljšemu počutju in poskrbijo za svoje zdravje. Tomažin, Nika Rukše, Tibor Šašek, Marcel Kovačič in Lara Vpisnine ni. Prvi mesec treningov je brezplačen. Mesečna Kovačič. Ta tekma je bila za tekmovalce v novi sezoni prva, članarina znaša 20 evrov. Karate klub Krka Šentjernej imeli so še veliko tremo zaradi doma- čega občinstva, obenem je bila za neka- tere to prva tekma v karieri. Kljub vsemu so tekmovalci odlično nastopali, a ni bilo dovolj za stopničke. Priprava in potek tekmovanja sta bila po mnenju Karate zveze Slovenije na visoki ravni. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so pomagali pri izvedbi, ter sponzorjem: Krka, d. d. Novo mesto, Agencija za šport Novo mesto, Aristotel – zdravstveni center, Raceland Krško, Costella voda Novo mesto, Slaščičarstvo, Jožica Pavlič s. p., Gasilski dom Gabrje, Kmetija Karlovček Šentjernej, Mestna občina Novo mesto. Karate klub Krka Šentjernej

Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 29 šport Mednarodni atletski miting Jernejevo 2013 DRŽAVNI REKORD TER VELIKO TEKMOVALCEV IN GLEDALCEV Atletski klub Šentjernej je 21. avgusta pripravil že 13. tradicionalni mednarodni atletski miting v sklopu občinskega praznika Jernejevo 2013. Tekmovanje je potekalo ob sojenju domačih in novomeških sodnikov, delo glavnega sodnika pa je opravil Andrej Kotnik. Na stadionu ob Osnovni šoli Šentjernej je nastopilo 35 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Gostje iz Hrvaške so prišli iz Vrbovca, Zagreba in Poreča. Tako se je zbralo več kot 250 atletov, ki so kljub vetrovnemu vremenu dosegli dobre izide. Najboljši trije v posamezni kategoriji so prejeli kolajne, najboljši po kategorijah pokale.

dovolila presenečenja v teku na 600 m, saj je zmagala s časom 1:41,86, Lara Omerzu iz Brežic je vrgla kroglo točno 12 m, najboljši rezultat pa je pritekla na 60 m s časom 8,15 s Patricija Tirić iz Vrbovca.

V mlajši kategoriji so zmagali Hrvat Ivan Badalić v skoku v višino, Žan Dobrovoljc iz Vrhnike na 300 m, Niko Car iz Panvite v Medčlani je na 1500 m zmagal Matej Šturm Vpionirski konkurenci U-16 se je bil hud skoku v daljino, domačin Timotej Rešetič na iz Slovenske Bistrice, pokal za najboljši boj v skoku v daljino, saj sta Brežičana 600 m, Iza Obal iz Vrhnike je pretekla 60m v rezultat je prejel Blaž Brulc iz Krke, ki je Matic Kovačič in Egon Metelko skočila 604 času 8,23 s, Nika Plankar iz Brežic je bila pretekel 100 m v času 11,22. Pri članicah je cm, Primož Mlakar iz Brežic je moral za najboljša v skoku v daljino, Zoja Šušteršič je najboljši izid dosegla Matea Matošević iz zmago v skoku v višino preskočiti 185 cm, 300 m pretekla v času 45,10 s, Valentina Zagreba v teku na 1500m. Matic Kovačič je slavil drugo zmago v metu Vavdi iz Slovenske Bistrice je preskočila krogle s 14,07 m. Prepričljivo je zmagal 149 cm, domačinka Klara Lukan pa je Vmladinski kategoriji so zmagali Miha Matevž Cimermančič v teku na 1000 m s premočno zmagala v teku na 600 m s časom Vodeb iz Brežic v skoku v daljino, Tomaž časom 2:48,29, ki je tekmoval za Dolenjske 1:41,05. Pregrat iz Krke na 1500 m z dobrim izidom Toplice. Dvojno zmago za tek na 60 m s 4:14,57, Marcel Senica iz AK Kladivar v časom 7,38 s in na 300 m s časom 37,10 s je V kategoriji U-12 so bili prav tako doseženi teku na 800m, pokal pa je prejel Blaž Murn slavil Aleksander Buh iz AD MASS, s čimer dobri rezultati. Tilen Ulčar iz Domžal, je iz Krke za 11,24 s v teku na 100 m. si je zaslužil pokal za najboljši rezultat. Med slavil v teku na 60m in v skoku v daljino, Zmage na 800 m se je veselila Nina Kukman pionirkami je v skoku v daljino Sara Sotošek Mark Filip Ivanković je vrgel vortex 44,86 iz Krke, v skoku v daljino je zanesljivo iz AD MASS preskočila 529 cm, njena m, Velenjčanka Nea Meh je zmagala na 60 zmago s 548 cm slavila Jerca Petrovič, ki je klubska kolegica Nina Kolenc na 300 m s m, Neža Tomažič iz Nakla v vortexu z tekmovala za Dolenjske Toplice, pokal pa si časom 43,42 s, Špela Turk iz Krke je bila rezultatom 43,28 m, Brežičanka Lekja je pritekla v teku na 100m s časom 13,06 malo boljša od Kristine Jeralič, obe sta Glojnarič pa je preskočila 435 cm. Klara Zevnik iz Brežic. preskočili 149 cm, domačinka Neža Sintič ni Devetletni Žan Vrhovnik je vrgel vortex

30 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 šport 35,96 m in pretekel 60 m v času 9,46 s, vrstnica Neja Plankar iz Brežic je najdlje vrgla vortex in pretekla 60 m v času 9,61 s. Prireditelji so poskrbeli še za Z novo sezono še več nogometa tek veteranov privlačen na 3000 Pred začetkom sezone 2013/2014 Razpored tekem NK Šentjernej za jesen 2013 na domačem igrišču: m. Pri najmlajših veteranih je smo bili v vodstvu kluba previdni z prepričljivo zmagal domačin napovedmi in postavljanju ciljev za Franci Menič, ki je s progo nove selekcije. Zdaj jih imamo kar opravil hitreje od desetih minut, v štiri, in sicer U-13, U-11, U-10 in U- drugi skupini je bil najboljši 8. Zdravko Rakuša iz TD Marathon Novo mesto, med najstarejšimi Selekcija U-13, sestavljena iz pa Anton Dragan. Vmes je tekla tudi novomeška atletinja Klara nogometašev, rojenih leta 2002 (14 Ljubi. Ni bila prva in ne zadnja, nogometašev) in leta 2001 (štirje saj so ji nekateri malo starejši nogometaši), tekmuje v starostni tekmovalci dovolili, da jih je kategoriji l. 2001. Doslej so za nami prehitela. odigrani štirje krogi, v prvem je bila ekipa NK Šentjernej-Vodateh 13. atletski miting je bil srečen za prosta. Ta hip zasedamo s to ekipo Tilna Ulčarja iz Domžal, ki je za visoko drugo mesto s 33 točkami in svojo kategorijo dvakrat postavil štirimi odigranimi tekmami manj od državni rekord v skoku v daljino prvo uvrščene ekipe, ki ima 35 točk. z izidom 5 m, malo manj sreče je imel Celjan Anej Zupanc, ki je Letos sodelujemo s to selekcijo tudi kot pionir zmagal v članskem v pokalnem tekmovanju, kjer se igra U8 V GOSTEH teku na 600 m s časom 1:23,93, a »pravi« veliki nogomet (10+1) z mu je do državnega rekorda ofsajdi. Prestali smo krstno tekmo v zmanjkalo 5 stotink sekunde. Zagorju in v predkrogu zmagali s 6:2. Uvrstili smo se v drugi krog Dosežena sta bila dva rekorda tekmovanja, kjer se bo ekipa NK stadiona. Lara Omerzu je izbolj- Šentjernej-Vodateh pomerila z šala svoj rekord v metu krogle, ekipo NK Interblock v Ljubljani. Aleksander Buh pa je dosegel rekord na 60 m. Ostale selekcije so tudi že odigrale Med ostalimi domačimi atleti je prve tekme v ligi, tako na domačem bila Svetlana Gotovac druga v terenu kot v gosteh. Vse tekme U10 V GOSTEH metu krogle z rezultatom 10,77 doslej, tudi tista najmlajše selekcije, m, Timotej Rešetič je bil tretji na ki komaj nastaja, so bile zanimive, 300 m, v skoku v daljino je bil izidi pa dobri. David Jakše drugi, Matjaž Brežnjak pa tretji,Aljaž Colnar in Še vedno sprejemamo medse Matjaž Brežnjak sta bila druga in otroke, rojene v letih 2003 do 2007, tretja v teku na 600 m, Julija ki imajo veselje do igranja nogo- Košir je bila druga v skoku v meta. Za vse morebitne informacije daljino, Patricia Luštek je bila smo vam na voljo na e-pošti: tretja v skoku v višino, Manca [email protected]. Luštek je bila druga v skoku v daljino, Klaudija Jakše in Dejan Z vsako sezono se na domačem Vovko sta bila tretja v metu igrišču povečuje število tekem, zato vortexa, slednji je bil še tretji na vam tokrat prilagamo tudi datum- 60 m, prav tako tretja je bila Eva sko preglednico napovedanih nogo- Luštek na 60 m in v metu U11 DOMA metnih tekem v jeseni, od oktobra vortexa. Kljub velikemu številu nastopa- do novembra 2013, po različnih jočih je prirediteljem uspelo selekcijah. Vljudno vabljeni na spraviti miting pod streho pred ogled tekem vsi občani in občanke, mrakom, številni gledalci so da skupaj spodbudimo gibanje, uživali v zanimivih bojih, tekmo- šport in rekreacijo pri otrocih. valci pa ob sočnih lubenicah, ki so bile obljubljene po lanski suši. M. L. J. Nogometni klub Šentjernej Anton Bučar Atletski klub Šentjernej

U13 DOMA Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 31 NASVETZAVAS MLADEMAČKE innjihovetežave

VPESNA REMRU K RŽIČNIK, dr. vet. med., ZVC Lipej - Šerbec, Leskovec pri Krškem

ačke so pogosto velike prijateljice naših družin. MOtroci se z njimi igrajo, se učijo odgovornosti in skrbi za druge, odraslim in starejšim ljudem pa so pogosto družba, živo bitje, ki nas potrebuje. Ko pride v družino nov štirinožni član, si vsi želimo, da bi dolgo ostal z nami in bil zdrav. Pri mladih mačkah je kar nekaj značilnih zdravstvenih težav, ki jih lahko doletijo.

Navadno lastniki najprej opazijo bolhice, zmanjšano odpornostjo. Navadno se kaže samo, pri tem mu lahko le pomagamo. morda tudi kakšnega klopa. Poleg tega, da kot redkejša, polomljena dlaka ali Najbolj pomembna je infuzija, ki so ti zajedavci nadležni, lahko z mačke na brezdlačno mesto, ne srbi, koža ni spre- preprečuje dehidracijo. Mucku dajemo mačko prenašajo notranje zajedavce (gli- menjena, pri močnejših okužbah pa pride antibiotike, da preprečimo nadaljnje okuž- ste, trakulje), nevarne krvne parazite, ker zadebelitve kože in do sekundarnih be, ter vitamine in pripravke za izboljšanje pa sesajo kri, povzročijo tudi slabokrvnost bakterijskih dermatitisov. Pri diagnosti- imunskega sistema. Proti mačji kugi in padec odpornosti. Mucam najbolj po- ciranju bolezni se poslužujemo pregleda obstaja preventivno cepljenje. Prvega magamo z nanosom insekticitnih kožnih pod UV-svetlobo, saj večina sevov opravimo okoli osmega tedna, nato pono- polivov (z ampulami) ali s kakovostnimi značilno zeleno fluorescira, potrdimo pa vimo čez en mesec. Letne revakcinacije insekticitnimi ovratnicami. Včasih pa se jo z mikrobiološko preiskavo v labora- omogočijo dovolj protiteles za zaščito. muce praskajo predvsem okoli vratu in toriju. Bolezen je pri mačkah povsem Poleg mačje kuge s tem cepivom zašči- ušes. Tudi če jih pobožamo po glavi in ozdravljiva, nevarnost je le, da se prenaša timo tudi proti herpes in calici virusom, ki uhljih, se začnejo z zadnjo tačko pospe- na ljudi in druge živali. Pri ljudeh se pojavi povzročata obolenje v zgornjih dihalih in šeno praskati, včasih tako močno, da si okroglo pordelo kožno znamenje, na ustni votlini. kožo za in na uhljih spraskajo do krvi. njegovi površini dlake odpadejo, ob stiku Sluhovodi so zamazani s črno-rjavim z vlago je rdečina intenzivnejša, če se Pomemben preventivni ukrep je tudi steri- suhim materialom, ki spominja na kavno pojavi okužba na lasišču, izpadejo lasje. lizacija oz. kastracija, ki jo lahko opra- usedlino. Gre za ušesne garje, ki v koži Tudi pri ljudeh je bolezen ozdravljiva. vimo kadarkoli od starosti 4-5 mesecev sluhovoda rijejo in odlagajo jajčeca. S tem dalje. S tem preprečimo nezaželena legla povzročajo močno draženje in srbenje, Za mačke je zelo nevarna mačja kuga, ki je mladičev, boje med mačjimi samci, včasih pa tudi vnetje zunanjih sluhovodov. zelo nalezljiva virusna bolezen neceplje- širjenje mačjega aidsa, mačje levkoze in Potrebno je zdravljenje, saj okužena nih mačk. Povzroča jo virus iz družine drugih nalezljivih bolezni, izčrpanje mačka garje prenaša na druge mačke, pse, parvovirusov, ki povzroča obolenja le pri organizma v sezoni parjenja, markiranje za ljudi pa niso nevarne. Pri zdravljenju mačkah. Prenaša pa se med mačkami z pri samcih, … V splošni narkozi kirurško kombiniramo lokalno in sistemsko terapi- neposrednim in posrednim stikom (telesni odstranimo reproduktivne organe. Poseg jo, ki pa traja nekaj tednov, dokler se slu- izločki, okužene posode, predmeti, … tudi je rutinski, mačke pa zelo hitro okrevajo. hovod popolnoma ne očisti garij. Ko človek, ki je prišel v stik z obolelo mačko). prenehamo z zdravljenjem, je potrebna še V telesu virus napada celice kostnega Kljub temu, da je kar nekaj stvari, na preventivna zaščita, saj se v nasprotnem mozga, prebavnega trakta, limfatičnega in katere moramo biti pozorni pri skrbi za primeru mačka vnovič okuži iz okolja. živčnega tkiva. Najprej se pojavijo naše mačke, se znajo te kosmatin- vročina nad 40°C, bruhanje, tekoča, ke/kosmatinci tako vklopiti v naš vsakdan, Še ena bolezen vzbuja kar nekaj strahu včasih tudi krvava driska, neješčnost in da si življenja brez njih ne moremo pred posvojitvijo mačke, in sicer mikro- apatičnost, huda dehidracija in padanje predstavljati in nam vso skrb in nežnost sporija (nekateri jo imenujejo mačja telesne temperature pod normalno. Naj- obilno vračajo. bolezen). Povzročajo jo glivice rodu bolj prizadene mucke mlajše od šest Microsporum spp., ki se nahajajo povsod mesecev, ki lahko nenadoma poginejo, v okolju. Klinični znaki bolezni se zato lastniki večkrat pomislijo, da so bili pokažejo najpogosteje pri mladih mucah, zastrupljeni. Zdravljenje temelji na pa tudi pri starejših in pri mačkah z podporni terapiji. Virus mora uničiti telo 32 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 NASVETZAVAS Najboljša izbira za novorojenčka je MATERINOMLEKO

DHARINKA ROVAT, dipl. med. sestra, IBCLC, Splošna bolnišnica Novo mesto

PVRVI TEDEN V OKTOBRU VSAKO LETO OBELEŽUJEMO TEDEN DOJENJA. TEM TEDNU DAJEMO DOJENJU ŠE POSEBEN POUDAREK.P OTEKAJO RAZLIČNA IZOBRAŽEVANJA, V AVLI PORODNIŠNICE NOVO MESTO SMO POSTAVILI STOJNICO, KJER SMO MIMOIDOČE OSVEŠČALI O POMENU DOJENJA, DRUŠTVO ZA LAKTACIJO JE IZDALO GLASILO, SKRATKA, SKUPNI CILJ JE PROMOCIJA DOJENJA.

Za novorojenčka je materino mleko vsebuje mleko več vode in manj maščob. pojasnjevanje pogosto skrčimo na tri najprimernejša hrana. Najboljši način Mlečna formula pa ima vedno enak okus. najpomembnejše zgoščene ugotovitve: prehranjevanja za otroka v prvih šestih - da je dojenje najpreprostejše, najeno- mesecih je izključno dojenje, kar pomeni, stavnejše (kar na začetku ni vedno res) Materino mleko je živa imunološka da otrok ne prejema razen materinega - da je za otroka najbolj zdravo mleka nobene druge hrane, vode ali delujoča snov, ki varuje otroka pred - da je najcenejše tekočine. Izjema so lahko zdravila, mnogimi boleznimi. Ob uspešnem vitamini ali minerali. Količina in sestava dojenju je mati umirjena in zadovoljna, materinega mleka sta prilagojeni novo- kar prenaša na celotno družino, torej PREDNOSTI ŽENSKEGA rojenčku takoj po rojstvu, ko se prekine imajo korist vsi. MLEKA PRED MLEČNO popkovina in postane otrok odvisen od hrane, ki jo dobi skozi usta. Materino mleko je idealna hrana za FORMULO: Opravljene so bile številne raziskave, ki novorojenčka in dojenčka. Bistvene · posebna biokemijska sestava dokazujejo, da so dojeni otroci bolj zdravi. lastnosti ženskega mleka so: ravnotežje v · zaščita pred okužbami Zdravje pa je naša največja vrednota. sestavi, zavarovano je pred okužbami, ima · preprečevanje alergij Dojenje je sicer najpreprostejše in pravo temperaturo, je ekonomično in · psihosocialni vidik – doživljanje najenostavnejše, kar pa v samem začetku vsebuje mnoge zaščitne dejavnike. To je psihofizične povezave pozitivno vedno ne drži. Velikokrat se pojavijo prehrana, ki popolnoma zadovolji otro- vpliva na stabilnost matere in otroka začetne težave fizične ali psihične narave. kove potrebe v prvih mesecih življenja. · cenenost in praktičnost v dnevnem Zato moramo imeti zdravstveni delavci O prednostih dojenja se v naši dnevni življenju, na potovanjih in ob različnih veliko znanja in spretnosti s področja praksi veliko govori. Morda pa prav zaradi izrednih situacijah svetovanja dojenja. Ne pozabimo, da je tega v pogovoru z materami naše dojenje staro prav toliko kot človeštvo. Definicija dojenja pravi: Dojenje zagotavlja za zdravje, rast in razvoj otroka idealno ravnovesje hranilnih snovi in obrambnih snovi, ki so prilagojene vsake- mu otroku. WHO, UNICEF in strokovnjaki priporočajo izključno dojenje do šestega meseca starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, še dlje. Vse prednosti dojenja so izražene, če mati izključno doji. SESTAVA MATERINEGA MLEKA Žensko mleko se v času dojenja spreminja, kar je njegova pomembna prednost pred nadomestki za materino mleko. Sestava je odvisna tudi od trajanja nosečnosti in starosti otroka. Spreminja se tudi med dnevom in celo med posa- meznim podojem. Na začetku podoja Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 33 nasvetzavas Prednosti naravne prehrane pa je treba obravnavati tudi z vidika PREDNOSTI DOJENJA ZA MATERE varstva okolja in energetskih virov. Pomemben je tudi ekonomski prihranek za družino, kajti prehrana z adaptiranim mlekom pomeni kar velik mesečni izdatek. · z dojenjem se nadaljuje naravni reprodukcijski cikel spočetja, nosečnosti in poroda, Sodobna ženska je izobražena, veliko ve, je tudi vzgojena, kar · maternica se zaradi delovanja hormona ob dojenju pomeni, da ima oblikovana svoja stališča glede hranjenja otroka, po porodu hitreje krči in s tem zmanjša nevarnosti prav zaradi tega jo s površnimi sporočili težje prepričamo in poporodne krvavitve, navdušimo. Uporabiti je treba metodo prepričevanja, torej z · dojenje pomaga pri zmanjševanju poporodne teže argumenti podpreti, zakaj je dojenje najbolj zdrav način matere, saj porabi doječa ženska za dojenje dnevno prehranjevanja, na kaj vpliva, kakšne so posledice za organizem, okoli 500-1000 kcal. Približno polovico jih črpa iz zakaj je dojenje najbolj enostavno in kaj z dojenjem pridobi. maščobnih zalog, · dojenje olajša nočno hranjenje otrok, VRSTE MATERINEGA MLEKA · dojenje prihrani denarne izdatke za nakup umetne hrane in čas ter energijo za njeno pripravo, · vpliv na večje razmike med posameznimi · kolostrum-mlezivo je mleko od 0 do 4. dneva, ki je gosto, nosečnostmi, rumenkasto ali brezbarvno in je zelo bogat s protitelesi (sIgA, IgE, IgG in IgM), ščiti pred okužbo in alergijami. · pri ženskah, ki so dojile, je manjša nevarnost Vsebuje mnogo belih krvničk, ki ščitijo pred okužbo. premenopavzalnega raka na dojkah. Tveganje se Ima odvajalno delovanje, tako da očisti črevo mekonija in zmanjšuje v odnosu z dolžino dojenja in številom preprečuje nastajanje zlatenice. Rastni dejavniki pomagajo dojenih otrok prav tako zmanjšuje raka na pri zorenju črevesja in preprečujejo alergijo, intoleranco. maternici, Bogat je tudi z vitaminom A, ki omili resnost okužb in · dojenje varuje proti osteoporozi v poznejših letih, preprečuje bolezni oči. Je kot prvo cepivo in je na voljo v saj imajo ženske, ki so dojile, večjo gostoto kosti, majhnih količinah, ki so ravno prave za novorojenca. · matere, ki dojijo, so zaradi delovanja hormonov bolj umirjene, kar je pomembno za vso družino. · prehodno mleko je mleko od 4. do 14. dneva

· zrelo mleko je mleko, ki nastaja po 14. dnevih, njegova drugih, kjer so mlečni nadomestki široko sprejeti, pa se ženske barva preide v belo in rahlo prozorno. Količina se postopoma odločajo o tem, ali bodo dojile ali ne, že preden rodijo. povečuje in matere občutijo polne, trde in težke dojke. Pomembno je, da zdravstveni delavci poučimo ženske o dojenju Sestavljeno je izprednjega mleka, ki se izloča v začetku čim prej in prepoznajo tiste, ki bi lahko imele težave z dojenjem. podoja, ta je bolj modrikaste barve vsebuje obilo beljakovin, Glede na vse prednosti, ki jih prinaša materino mleko, se v mlečnega sladkorja (laktoze) in drugih hranilnih snovi. Ker novomeški porodnišnici trudimo in dojenje spodbujamo, nočemo otrok popije velike količine prednjega mleka, z njim prejme pa ga vsiljevati. tudi vso tekočino, ki jo potrebuje, da otroka odžeja. Tako dojeni otroci, celo v vročih podnebjih, do 6. meseca starosti DOJENJEJEVEČKOTLEHRANA.TOJEOBDOBJE,KOMATIIN ne potrebujejo dodatne vode.Zadnje mleko se izloča proti OTROKDAJETAINSPREJEMATALJUBEZEN.OBUSPEŠNEM koncu dojenja in je videti bolj belo kot prvo mleko, ker DOJENJU JE MATI UMIRJENA IN ZADOVOLJNA, KAR PRENAŠA vsebuje štirikrat več maščob kot v začetku dojenja. Maščobe NA CELOTNO DRUŽINO, TOREJ MAJO KORIST VSI. so najpomembnejši vir energije, ki jo otrok prejme med dojenjem. To je pomemben razlog proti prehitremu LITERATURA: odstavljanju otroka od dojke med podojem. Otrok naj sesa, · Zbornik predavanj tečaja iz laktacije, Dobrna 2008/2009 dokler ne prejme vsega, kar želi. · Priročnik za dojenje- gin.-por. oddelka Splošne bolnice Novo mesto V mnogih kulturah je za ženske samoumevno, da bodo dojile. V

PREDNOSTI DOJENJA ZA ZDRAVJE OTROK: · dojeni otroci na splošno manj obolevajo in imajo manj vnetnih obolenj sečil, dihal in prebavil, · manjša je pogostost alergičnih bolezni, kot so astma in ekcem, alergija na hrano, · manjša verjetnost za pojav avto imune bolezni, npr. sladkorne bolezni, · dojeni otroci izkazujejo boljši razvoj in višjo stopnjo inteligence, · med dojenimi otroci je manj »nenadne, nepričakovane smrti dojenčkov, dojeni otrok ima od rojstva naprej priložnost spoznavati svojo mater, se je dotikati, spoznati njen vonj, glas in njeno podobo

34 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 nasvetzavas DEBELOST-EPIDEMIJASVETOVNIHRAZSEŽNOSTI

MŠOJCA ENICA, Zdravstveno-vzgojni center, Zdravstveni dom Novo mesto

DZEBELOST JE KRONIČNA NENALEZLJIVA BOLEZEN. ARADI PREKOMERNE TELESNE TEŽE IN DEBELOSTI JE VSE VEČ ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN PSIHOLOŠKIH TEŽAV.D EBELOST RESNO NAČENJA ZDRAVJE IN ZVIŠUJE UMRLJIVOST.

Najpomembnejša vzroka debelosti sta atak, neredna menstruacija, psihološke rezultate hitrih shujševalnih diet, kajti teža prevelika količina zaužite hrane in telesna motnje). Vse naštete bolezni so za slo- se po takšni dieti hitro poveča. Hujšati je nedejavnost, sledijo jim še drugi vzroki, kot vensko prebivalstvo zelo pomembne, saj so treba počasi, pod strokovnim nadzorom. so dedna nagnjenost, psihični dejavniki in najpogostejši vzrok smrti pri nas. Williamson, Pamuk in Thun so na podlagi vpliv okolja. Človek vse manj fizično dela 12-letnih raziskav ugotovili, da zmanjšanje in se tudi vse manj giblje. Veliko Tudi prebivalci dolenjske regije imamo telesne teže že od 0,5 do 9 kg zmanjša presedimo, povprečen mladostnik prebije resen problem, kajti, kot je razvidno iz umrljivost zaradi sladkorne bolezni kar za pred televizijo ali računalnikom od dve do grafa, ima kar 76,8 odstotkov prebivalcev 44 odstotkov, raka za 37 odstotkov, štiri ure dnevno! Paradoksno se ob prekomerno telesno težo. medtem ko se celotna umrljivost zmanjša zmanjšani telesni dejavnosti poveča apetit, za 20 odstotkov. na katerega seveda vpliva tudi ponudba Današnji način življenja je zelo hiter. Zanj najrazličnejše hrane, s katero nas bombar- sta značilna pretežno sedeči življenjski slog V Zdravstvenem domu Novo mesto se z dirajo mediji in stimulirajo preobložene in manjša gibalna dejavnost ter nepravilno zdravljenjem debelosti ukvarjamo v sklopu police v trgovinah. Že majhne dnevne na- in nezdravo prehranjevanje. Prav telesna programa CINDI, kjer izvajamo delavnico pake (povečanje vnosa kalorij za odstotek teža poleg drugih telesnih značilnosti Zdravo hujšanje. Na njej naj bi pacienti dnevno, tj. 18 kcal) za povprečno žensko najbolj opazno vpliva na posameznikov poleg izgube telesne teže pridobili znanje o pomenijo deset tisoč odvečnih kilokalorij v zunanji videz. Čeprav je telesna teža pravilnem prehranjevanju, zdravem letu dni ali 1-2kgmaščobevtelesu več. povezana predvsem z vprašanjem zdravja, hujšanju in pomenu rednega gibanja. Najpogostejši vzrok debelosti je nezdravo pa so telesne razsežnosti pri večini ljudeh Namenjena je tudi pridobitvi znanja o prehranjevanje. Pojem nezdravega pre- mnogo pomembnejše prav v povezavi z vplivu čustev na samopodobo. Delavnica hranjevanja celostno zajema neustrezno zunanjim videzom, manj pa z zdravjem. je namenjena osebam z 20 in več odstotnim hranilno in energijsko vrednost zaužite tveganjem za razvoj srčno-žilnih in drugih hrane, uporabo neustreznih in celo nepra- Debelost je posledica delovanja genetskih kroničnih nenalezljivih bolezni in osebam z vilnih načinov njene priprave, pa tudi dejavnikov, dejavnikov okolja in psiho- že navzočo kronično boleznijo, z indeksom nepravilen ritem dnevnega uživanja hrane. socialnih vzrokov. Vzroki za nagel porast telesne mase (ITM) več kot 27,5 ter Posebna težava so nezdravi prehranjevalni debelosti so najpogosteje prevelika količi- osebam z ogrožujočo debelostjo (ITM 30 vzorci, kot sta hitra prehrana in uživanje na zaužite hrane, ki je energijsko prebogata in več). Osebo v delavnico napoti bodisi energetsko bogate hrane. Zaletelj-Kragelj in telesna neaktivnost. Različne raziskave o osebni zdravnik bodisi diplomirana in Djomba navajata, da v splošni model načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, medicinska sestra v referenčni ambulanti. nezdravega prehranjevanja uvrščamo: da je prehranjevanje slovenskega prebi- nezadostno uživanje sadja in zelenjave, valstva pretežno nezdravo. Življenjsko energijo, dobro razpoloženje in nezadostno uživanje hrane, bogate z vlak- počutje ter visoko stopnjo zdravja bomo ninami, pogosto uživanje energijsko pre- Marsikdo misli, da je hujšati enostavno, dosegli ter ohranili z zdravim načinom bogate hrane, prevelik delež nasičenih in prenehaš jesti in shujšaš. Žal to ni tako življenja in s skrbjo za lastno zdravje! trans-maščobnih kislin v hrani, prepogosto enostavno. Vse prevečkrat vidimo slabe uživanje hitro razgradljivih ogljikovih hidratov, premajhno število obrokov (manj DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SRČNO ŽILNE BOLEZNI PRI ODRASLIH 2002-2009 kot tri) in uživanje prevelikih obrokov. GLEDE NA SEDEŽ OBMOČNE ENOTE ZZZS Prekomerna telesna teža, predvsem pa debelost, sta povezani s številnimi drugimi kroničnimi boleznimi, med katerimi so najpogostejše: zvišan krvni tlak, motnje in bolezni presnove (povečane vrednosti krvnih maščob, sladkorna bolezen tip 2), srčno-žilne bolezni (ishemična bolezen srca, srčno popuščanje), možgansko-žilne bolezni (možganska kap), različne oblike rakastih bolezni (karcinom distalnega dela kolona, rak dojke, karcinom endometrija, karcinom žolčnika), druge bolezni (žolčni kamni, osteoartroza, sindrom apnoičnih- Vir: Doroteja Kuhar (2011), ZZV Novo mesto Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 35 Redovniškiredovniškidan dan

Redovniški dan usmiljenke so delovale predvsem po knjižnice do cerkve. Tam jih je najprej Sreda, 18. septembra 2013, bo zapisana bolnišnicah, naše sestre de Notre Dame pozdravil domači župnik. Pri mašnem v šentjernejsko župnijo z zlatimi črkami. so posvečale skrb zapuščeni mladini itn. bogoslužju sta se razlegali mogočna Ta dan se je v Šentjernej zgrnilo tristo V Župniji Šentjernej delujejo tri redovne ljudska pesem in beseda škofa Glavana, redovnikov – duhovnikov in redovnic. V skupnosti: kartuzijani – Pleterje, sestre ki je lepo opredelil posamezne redovne župnijski cerkvi je somaševalo devet- de Notre Dame – Šentjernej, sestre karizme v Cerkvi na Slovenskem kot deset duhovnikov z novomeškim skupnosti Loyola –Apnenik. posamezni cvet na tem božjem vrtu. To škofom msgr. Andrejem Glavanom in je predstavljalo tudi simbolično okrašen V čem je razlika med škofijskim daritveni oltar. V narejeni vrt so posa- apostolskim nuncijem v Sloveniji msgr. duhovniki in duhovniki – redovniki? Vsi dr. Juliuszom Januuszom. mezniki iz redovnih skupnosti prinašali imajo enako poslanstvo: oznanjevanje posamezni cvet. Po končani maši se je evangelija. Škofijski duhovnik (župnik Redovniki in redovnice družba preselila v kulturni center, kjer so ali kaplan) živi samostojno v župniji in jo prijazno sprejeli župan Franc Hudo- V Sloveniji deluje 16 ženskih in 12 moš- je odgovoren svojemu škofu, redovnik klin, direktorica JP EDŠ Majda Kavšek kih redovnih skupnosti. To so možje in živi v skupnosti in je odgovoren pred- in vodja centra Elizabeta Kušljan Gegič. žene različnih starosti, ki so svoje stojniku samostana. Redovnik, redov- Župan je predstavil občino v svojem življenje posvetili službi Bogu in bliž- nica nima svojega premoženja, osebne osemnajstletnem delovanju, glavna njemu. Redovništvo je bilo vedno zrcalo lastnine, medtem ko ima škofijski misel predavatelja dr. Ivana Platovnjaka Cerkve. Odločitev za določen slog slu- duhovnik lahko osebno premoženje. pa je bila, kako duhovnost vpliva na ženja v Cerkvi je stvar posameznika. V Redovniki in redovnice gradijo posebno vsakdanje življenje. Polna dvorana zgodovini so bili posamezni karizma- občestvo v svoji skupnostih – samo- »uniformiranih ljudi«, ki so se lahko tični ljudje, ki so v tistem zgodovinskem stanih. Vse jim je skupno – od dela, prvič po vojni zbrali v kulturnem domu. trenutku zaznali »znamenja časa« in molitve do preživljanja. V atriju jih je nato čakalo presenečenje – zbrali okrog sebe ljudi, ki so delovali v kosilo, ki so ga pripravili v Restavraciji tej smeri in obliki. Vse te ljudi, redov- Praznik pri farovžu. Lepo in prijazno vreme je nike in redovnice, prežemajo skupne V Šentjerneju je bil ta dan resnično goste privabilo k druženju. Z izredno obljube ali zaveze: uboštvo, pokorščina enkraten. Množica redovnih sester, ki se lepimi vtisi in okusom po domači hrani in čistost. Poleg tega pa jim je tudi je zbirala pred deseto uro v župnijski so se nato napotili na božjo pot na skupno bivanje v samostanih. Vsak red cerkvi, je bila nekaj veličastnega. Ko je Zaplaz. živi svojo karizmo – dar svojega ura odbila deset, so se duhovniki zvrstili Mitja Bulič, kaplan ustanovitelja. Npr. sestre redovnice – v mogočni procesiji od župnijske

36 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 BILOJENEKOČ Vracanje v preteklost

Dolgo časa je preteklo, ko je v naš Šentjernej prišel kot kanonik, tedaj stolnega kapitlja in to ljubljanskega, Primož Trubar. Pisalo se je leto 1546. Bil je nadvse delaven, saj se je poleg vsega dela ukvarjal z mletjem žita v farovškem mlinu. Tu je ostal samo do leta 1547. Prihajal naj bi tudi v gorenji dvorec, ki se je imenoval na Kolškovem. Ob večerih so pod mogočnimi drevesi obujali stare spomine in vse prenašali od ust do ust. Moj pokojni prednik je vedno govoril, pazite na to skledo (na sliki) in na skodelico, iz katere je pil čaj sam Primož Trubar. Iz sklede pa je jedel žgance. Ko se je le-ta prelomila na pol, sem jo dal zvezati z žico. Nihče je ni smel več uporabljati, saj je bila prav nekaj posebnega. Primož Trubar je bil velik oznanjevalec luteranske vere. Ljudje so jo začeli jemati za svojo, tako da je vas kmalu dobila ime Luterska vas. 21. oktober 1943. leta Jesensko sonce je obsijalo vas. slišalo pokanje, ljudje so bili zbegani. Bežali so proti potoku, toda iz sosednje Pojavljal se je prvi jutranji mraz. Ura se je bližala dvanajsti, ko je po cesti hiše je brzostrelka že vse pokosila. Zadnje žito – ajda - je bilo požeto in še prihajala skupina zavednih domačinov, Zemlja prepojena s krvjo je jokala. čaka postavljeno na njivi, da se malo za njimi pa vojaki s puškami. Hoteli so Zadnji že skoraj v potoku je ležal moj posuši. Zopet bomo zaorali, na njive jih pobiti na njivi sredi vasi; že so jih oče. Imel je 36 let. Nato so krvniki odšli posejali žito, da bo imela družina kaj nagnali dol s ceste, a tisti trenutek je do vsakega ter jim pobrali, kar so še jesti in da naši otroci ne bodo lačni. Vse pripeljal avto in jim ukazal, da naj imeli pri sebi, če pa kdo še kazal znake našteto so premišljevali naši očetje. gredo do konca vasi. Po prašni cesti je življenja, so ga ustrelili v glavo. Moj Toda prišel je ta črni dan, ko so vsa naša vsak korak odmeval, vedeli so, da jim je pokojni oče je menda bil še živ, ko ga je pričakovanja ostala prazna. Ostale so to zadnja pot. Ko so prišli do konca krvnik z brzostrelko prepolovil. matere brez sinov, otroci brez očetov in vasi, so jih nagnali na njivo, ki je bila ob Emilija Lauševič žene brez mož. cesti. Eden od teh krvnikov jim je v Vas je bila mirna, od Kostanjevice se je lepem slovenskem jeziku rekel "tecite".

LETOS DOBRO OBRODIL KIVI

Pri Jančevih v Gorenjem Vrhpolju je kljub suši dobro obrodil kivi. Na dveh sadikah, starih sedem let, bodo obrali približno sto kilogramov kivija, kar je največ doslej.V sušnih dneh sicer ta sadež potrebuje veliko vode,dnevno kar od petdeset do sto litrov. Glede na to, da je vsako leto več pridelka, bodo morda nekoč občane povabili celo na „kivijado“.

Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 37 Ali poznate svojo občino? ragi bralci in bralke,v avgustovski številki smo vas spraševali,kje se nahaja klopotec na sliki. Pravilen odgovor je na Tolstem vrhu. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali DNiko Grubar iz Gorenjega Vrhpolja 8a, ki prejme dve vstopnici za predstavo v KC Primoža Trubarja po lastni izbiri.Nagrajenka naj se za nagrado obrne na KC.V naši nagradni rubriki pa smo za vas vnovič pripravili uganko. Zanima nas, kako se imenuje in kje najdemo kapelico na fotografiji.Vaše odgovore pričakujemo do 10.decembra na elektronskih naslovih: [email protected] ali [email protected] ter na naslovu: Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3a,8310 Šentjernej,s pripisom za Šentjernejsko glasilo...... nasmejmose JESENSKA RECEPTA: V GOSTILNI SE DVA PIJANČKA SPUSTITA V SVOJE POMEMBNE POGOVORE … Kremna PRVI: “ČEMU BI SE TI LAŽJE ODPOVEDAL? ŽENSKI ALI VINU?” kostanjeva DRUGI: “HM, TALE BO PA TEŽKA. NAJBRŽ BI BILA IZBIRA ODVISNA OD LETNIKA.” juha

ZA PRAVILNO IZBIRO LETNE VINJETE MORAŠ SAM Sestavine: 50gmasla,150gkostanjev,1dljuhe,1/2dlsladke smetane, 100 g jurčkov,100 g črnega kruha brez skorje, začimbe IZMERITI VIŠINO VOZILA NAD PRVO OSJO. IN KAKO Priprava: Kostanj skuhajte in olupite ter zmeljite in spasirajte TO IZMERITI? POSTAVIŠ KUČANA K PREDNJEMU skozi cedilo z majhnimi luknjicami. V posodi segrejte maslo ter KOLESU IN GREŠ NA DRUGO STRAN AVTOMOBILA. na njem pražite kostanjev pire. Nato ga prelijte z juho in kuhajte ČE GA VIDIŠ, JE VINJETA 110 EVROV, ČE GA NE VIDIŠ, 15 minut, dodajte smetano in začinite po okusu. Gobe narežite na PA 220 EVROV. tanke lističe in jih na kratko prekuhajte v slani vodi. Dodajte jih juhi in vse skupaj kuhajte 10 minut na majhnem ognju. Kruh ČLOVEK PRIDE NA BANKO IN VPRAŠA: "RAD BI narežite na 1 cm velike kose, popražite na malo masla in pred serviranjem potrosite po juhi. IMEL SVOJE MALO PODJETJE. KAJ MI SVETUJETE?" "PREPROSTO. KUPITE VELIKO PODJETJE IN MALO POČAKAJTE.“ Lahka kostanjeva torta Sestavine: 1 zavitek zamrznjenega listnatega testa PO DOLGI PLOVBI LADJA PRISTANE V LUKI IN NEKI ČOKOLADNA KREMA: 2 dl sladke smetane, 20 dag čokolade v prahu, 1 žlica grenkega kakava, 1 vanilin sladkor MORNAR SE ODPRAVI NA OBALO IN GRE V KOSTANJEVA KREMA: 50 dag kostanjevega pireja, 1 vanilin NAJBLIŽJI HOTEL. sladkor, 2 žlici ruma, 8 dag sladkorja, 2 dl sladke smetane "ENOPOSTELJNO SOBO, PROSIM." OKRAS: 10 majhnih poljubčkov (čokoladnih) "KAKŠNO PA ŽELITE?" "TAKŠNO S POGLEDOM NA KOPNO.“ Priprava: Odmrznjeno testo razvaljajte v dva kroga premera 22 cm. Pecite 10 do 15 minut v pečici, segreti na 200 stopinj Celzija. PRIDE MOŽ IZ SLUŽBE, PA GA ŽENA VPRAŠA: Za čokoladno kremo na pari zmešajte smetano s čokolado, kakavom in sladkorjem, da se vse raztopi. Ohlajeno dajte v "SI ŽE VIDEL ZMEČKANIH PET EVROV?" hladilnik. Za kostanjevo kremo pireju primešajte rum in 5 dag MOŽ ODKIMA. sladkorja v prahu. Stepite sladko smetano z vanilin sladkorjem in "SI ŽE VIDEL ZMEČKANIH DESET EVROV? 2/3 smetane vmešajte v kostanj. Čokoladno kremo dolgo MOŽ ZOPET ODKIMA. mešajte z električnim mešalnikom, da dobite peno. S polovico "SI ŽE VIDEL ZMEČKANIH 22 TISOČ EVROV? pene zlepite torto. Pol kreme namažite po sredini zgornjega lista. MOŽ SPET ODKIMA. Kostanjevo kremo nabrizgajte v obliki rožic, ob njih pa položite „POTEM PA POJDI V GARAŽO IN JIH BOŠ VIDEL." poljubčke. Preostali sladkor mešajte na majhnem ognju, da karamelizira in s tem prelivom okrasite poljubčke. Dober tek! 38 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 Šentjernejskoglasilo,OKTOBER2013 39 56 Šentjernejskoglasilo, avgust2013