DOCSLIB.ORG

Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Ljubljana Oddelek Za Slovenistiko

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Ljubljana Oddelek Za Slovenistiko UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA LJUBLJANA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Breda Vidmar Mandič ZGODOVINSKA MOTIVIKA V SLOVSTVENI FOLKLORI NA JUGOZAHODNEM DELU ŠTAJERSKE MAGISTRSKO DELO Mentorica: red. prof. ddr. Marija Stanonik Ljubljana, junij 2014 13 KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 8 2 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV OBMOČJA ............................................................... 11 3 ZGODOVINSKA PREDSTAVITEV OBMOČJA ............................................................. 13 3.1 PREDZGODOVINSKO IN ANTIČNO OBDOBJE .................................................... 13 3.1.1 ODKRITJA IZ PREDZGODOVINSKE DOBE ................................................... 13 3.1.2 RIMSKO OBDOBJE S POZNOANTIČNIMI UTRDBAMI ................................ 13 3.2 SREDNJEVEVEŠKA UPRAVNOPOLITIČNA PODOBA IN GRADOVI................. 17 3.2.1 SEVNICA ............................................................................................................ 19 3.2.2 BOŠTANJ ............................................................................................................ 20 3.2.3 SVIBNO IN RADEČE ......................................................................................... 21 3.2.4 ZIDANI MOST .................................................................................................... 22 3.2.5 PLANINA PRI SEVNICI..................................................................................... 23 3.3 CERKVENA ORGANIZACIJA ................................................................................. 23 3.3.1 JURKLOŠTER .................................................................................................... 23 3.3.2 ŽUPNIJE ............................................................................................................. 32 3.3.3 CERKVE »LAŠKE SKUPINE« ........................................................................... 37 3.3.3.1 CERKEV SV. MAVRICIJA V JURKLOŠTRU ............................................ 38 3.3.3.2 CERKEV SV. HELENE V LOKI .................................................................. 38 3.3.3.3 CERKEV SV. MARTINA V LAŠKEM ........................................................ 39 3.3.3.4 CERKEV SV. PETRA V RADEČAH ........................................................... 39 3.4 REFORMACIJA......................................................................................................... 40 3.5 KMEČKI UPORI........................................................................................................ 42 3.6 DVORCI IN GRAŠČINE NOVEGA VEKA .............................................................. 44 3.6.1 BOŠTANJ IN OKOLICA .................................................................................... 45 3.6.2 RADEČE IN OKOLICA ...................................................................................... 46 3.6.3 JURKLOŠTER .................................................................................................... 47 3.6.4 SEVNICA IN OKOLICA..................................................................................... 47 3.7 GOSPODARSKA IN DRUŽBENOPOLITIČNA PODOBA V 19. STOLETJU IN PRVI POLOVICI 20. STOLETJA .................................................................................... 48 3.7.1 ZORENJE NARODNE ZAVESTI ....................................................................... 48 3.7.2 ZDRAVILIŠKI TURIZEM .................................................................................. 49 3.7.3 PROMET ............................................................................................................. 49 3.7.4 RUDARSTVO ..................................................................................................... 51 2.7.5 RAZMERE PRED 2. SVETOVNO VOJNO ........................................................ 51 3.7.6 DRUGA SVETOVNA VOJNA ............................................................................ 52 4 SLOVSTVENA FOLKLORA ........................................................................................... 57 4.1 DO SEDAJ OBJAVLJENA SLOVSTVENA FOLKLORA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU ....................................................................................................................... 57 4.2 CILJI IN METODE DELA ........................................................................................ 58 4.3 FOLKLORNO PRIPOVEDNIŠTVO .......................................................................... 61 5 INTERTEKSTUALNOST IN SLOVSTVENA FOLKLORA ............................................ 67 5.1 OBČA IN POSEBNA MEDBESEDILNOST .............................................................. 67 5.2 KAZALKE IN SIMPTOMI ........................................................................................ 68 5.3 PREDLOGE ............................................................................................................... 71 5.4 OPISI, PRENOSI, POSNETKI ................................................................................... 75 5.5 CITATNE FIGURE IN ZVRSTI ................................................................................ 77 6 MOTIVNO-TEMATSKI PREGLED ZGODOVINSKIH POVEDK V ZBIRKI GLASOVI ............................................................................................................................................. 79 2 7 ANALIZA ZGODOVINSKIH MOTIVOV V ZBRANEM GRADIVU Z VIDIKA INTERTEKSTUALNOSTI .................................................................................................. 84 7.1 ZGODNJESREDNJEVEŠKI MOTIVI ...................................................................... 84 7.2 SREDNJEVEŠKI GRADOVI ..................................................................................... 87 7.3 SREDNJEVEŠKI SAMOSTANI – KARTUZIJA V JURKLOŠTRU .......................... 91 7.4 SREDNJEVEŠKE CERKVE ...................................................................................... 93 7.5 CELJSKI GROFJE ..................................................................................................... 95 7.6 TURŠKI VPADI ......................................................................................................... 97 7.7 REFORMACIJA....................................................................................................... 101 7.8 KMEČKI UPORI...................................................................................................... 102 7.9 ČAROVNIŠTVO ...................................................................................................... 103 7.10 KUGA .................................................................................................................... 104 7.11 RAZSVETLJENSTVO ........................................................................................... 105 7.12 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ........................................................................... 105 7.12.1 RUDARSTVO ................................................................................................. 105 7.12.2 PROMET NA SAVI......................................................................................... 107 7.12.3 RIBIŠTVO ....................................................................................................... 109 7.12.4 STEKLARSTVO ............................................................................................. 109 7.12.5 LONČARSTVO ............................................................................................... 110 7.12.6 VINOGRADNIŠTVO ...................................................................................... 110 7.12.7 FURMANSTVO .............................................................................................. 111 7.13 GRADOVI, GRAŠČINE NOVEGA VEKA – DVOREC V RUDI .......................... 112 7.14 ROKOVNJAČI ....................................................................................................... 114 7.14.1 RAZBOJNIK GUZEJ....................................................................................... 116 7.15 IZSELJEVANJE NA ZAČETKU 20. STOLETJA .................................................. 119 7.16 PRVA SVETOVNA VOJNA (1914–1918) ............................................................. 120 7.16.1 NA FRONTI .................................................................................................... 120 7.16.2 V UJETNIŠTVU .............................................................................................. 123 7.16.3 ŽIVLJENJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA .................................................. 125 7.17 OBDOBJE MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA........................................ 126 7.17.1 SAMOSTAN NA HOTEMEŽU ....................................................................... 126 7.17.2 LOKALNI DOGODKI ..................................................................................... 126 7.18 DRUGA SVETOVNA VOJNA (1941–1945).......................................................... 127 7.18.1 PARTIZANSTVO............................................................................................ 127 7.18.2 V NEMŠKI VOJSKI ........................................................................................ 139 7.18.3 ŽIVLJENJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA .................................................. 141 7.18.4 USTAŠI ........................................................................................................... 151 7.18.5 IZGNANCI .....................................................................................................
Load more

Recommended publications
  • Prometnovarnostni Načrt Osnovne Šole »Sava Kladnika Sevnica«
    PROMETNOVARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE »SAVA KLADNIKA SEVNICA« Šolsko leto 2020/2021 Koordinator prometne varnosti: Ravnateljica: Janez Virtič Mirjana Jelančič, prof. Vsebina Predstavitev Šolska avtobusna postaja Šolske poti in nevarna mesta do šole Varnost prvošolcev Prometno varnostna preventiva na šoli Visoka prometna kultura naj bo naš način življenja Otrok naj postane zgleden pešec Zbrana pravila varnosti otrok v cestnem prometu Zakon o varnosti cestnega prometa (zvcp-1), varnost otrok Zbirnik zakonodaje s področja prevoza skupine otrok Posebnosti – priloge Zapisnik komisije občinskega SPV z ogleda šolskih poti Avtobusne relacije Pravila o varstvu učencev vozačev Program opravljanja kolesarskih izpitov Projekti PREDSTAVITEV Središče Krajevne skupnosti in občine je mesto Sevnica, ki je gospodarsko, upravno, kulturno, oskrbovalno, izobraževalno, zaposlitveno središče občine v zgornjem delu Posavja. Krajevno skupnost Sevnica, kjer je tudi OŠ Sava Kladnika Sevnica, ki obsega ozemlje na levem bregu reke Save, združujejo naselja: Gornje Brezovo, Lončarjev Dol, Prešna Loka, Žigrski Vrh, Ledina, Metni Vrh, Sevnica, Podgorica, Pečje, Orehovo, Žurkov Dol, Drožanje in Orešje nad Sevnico. Od tod tudi učenci OŠ. Poleg mesta Sevnica in zaselkov šolo obiskujejo še učenci Krajevnih skupnosti Loka pri Zidanem Mostu, Studenec in Zabukovje. Skupno število učencev, ki obiskuje šolo je 713 (samo v Sevnici 634) od tega je v Sevnici 317 ali 50% vozačev. Organiziranost Pouk je organiziran v dopoldanskem času. 1.razred obiskuje 77 otrok. Na šoli delujejo tudi oddelki podaljšanega bivanja (10 oddelkov). Šolska avtobusna postaja Od konca pouka do odhoda avtobusov ima šola organizirano dežurstvo učiteljev pri učencih vozačih, kar je zaradi velikega števila učencev vozačev izredno težavno. Dežurstvo izvajata dnevno dva učitelja za razredno stopnjo in dva za predmetno stopnjo.
    [Show full text]
  • ANALIZA STANJA Na Področju Turizma V Občini Sevnica
    1. srečanje Projektne skupine občine Sevnica na temo: STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI SEVNICA ZA OBDOBJE 2019-2024 ANALIZA STANJA na področju turizma v občini Sevnica asist. Nejc Pozvek Sevnica, 20. februar 2018, 11.00-14.00 Opomba pred branjem dokumetna: Prosojnice so pripravljene za namen lažjega spremljanja predavanja/delavnice, zato je izpostavljene poudarke (zapise na prosojnicah) nujno razumeti v kontekstu, ki je bil predstavljen na predavanju/delavnici. Pri delu so nam bili v pomoč predvsem monografija z naslovom Občina Sevnica, podatki s statističnega urada RS in spletnih strani, kjer občina Sevnica predstavlja svojo turistično ponudbo. Naravnogeografske danosti Posavsko hribovje + Senovsko/Krško gričevje + Savska dolina (z dolino Mirne in Sevnične) od 160 do 993 m. n. v. številni potoki (hudourniški značaj!) plazovitost temperaturni obrat ca. 60 % gozdnih površin zgolj 6 % občine v območju Nature 2000 biotska raznovrstnost reliefna razgibanost, dobro ohranjeno okolje, številne prepoznane naravne znamenitosti kakovost življenja domačinov in turistična privlačnost krajev Vir karte: Spletna stran Občine Sevnica, 2018 Družbenogeografske značilnosti 272 km2 (12. mesto v SLO) 17.469 prebivalcev (2017) skoraj 300 več moških kot žensk! 64 preb./km2 redka poselitev povprečna starost 44,1 leto (2017; v SLO 43,1 leto) delež starejših od 65 let 20 %, mlajših od 15 let pa 13,7 % hitro staranje prebivalstva Indeks staranja prebivalstva 150 Vir podatkov: SURS, 2018 145 140 135 130 125 120 115 110 105 100 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Sevnica Slovenija Vir karte: Spletna stran Kam.si, 2018 Družbenogeografske značilnosti 11 krajevnih skupnosti in 119 naselij največje, edino mestno naselje Sevnica, ca.
    [Show full text]
  • ŠENTJANŠKI Glas
    ŠENTJANŠKI glas Letnik XI, številka 19 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ maj 2010 ŠŠEENNTTJJAANNŠŠKKII ggllaass LLeetttnniiikk XXIIIXX,,, šššttteevviiilllkkaa 4422 GGLLAASSIIILLOO KKRRAAJJEEVVNNEE SSKKUUPPNNOOSSTTIII ŠŠEENNTTJJAANNŽŽ aapprriiilll 22001188 Uvodnik Šentjanški glas XIX/42 Drage bralke in dragi bralci, Šentjanški glas da nekaj cveti januarja, pač ni ravno v skladu z letnim časom, in če nato februarja vse Glasilo krajevne skupnosti Šentjanž pomrzne, je pa še toliko slabše. Po lanskoletni pozebi spomladi smo si na pragu Izdaja: Krajevna skupnost Šentjanž meteorološke zime želeli, da nam zimski meseci postrežejo s čim debelejšo snežno Uredniški odbor: odejo. Naokrog je bilo slišati naslednje stavke: »Zima brez snega vendarle ni zima!« in Petra Majcen (odgovorna urednica), »Še kako potreben bi bil sneg, da se zemlja odpočije.« Nato pa je celotno Slovenijo v Vesna Perko (glavna urednica), svečanu zajelo obilno sneženje, ki je trajalo in trajalo. Pošiljke snežnih padavin so se Simona Razpet (lektoriranje), najbolj razveselili otroci, ki so delali snežene može in uživali v zimskih radostih. Slišalo Jože Puc, Boštjan Repovž, Milan se je brnenje plugov in lopat ter čebljanje krajanov, ki so ob odstranjevanju snega Sotlar (oblikovanje) in Jože Repovž. poklepetali s sosedom in se pogreli s skodelico čaja. In dandanes, ko vsi nekam hitimo, Prispevki: smo si tako vzeli čas tudi za druženje. Po malo daljši zimi pa si ljudje že želimo sončne zunanji sodelavci dni, da bi pričeli urejati svoje vrtove in se končno začeli veselo gibati v naravi. Prve Slika na naslovnici: sončne žarke pa so zaznamovali rahli pretresi še na političnih tleh v Sloveniji: pogajanja Milan Sotlar med sindikalisti in parlamentom, stavki zaposlenih v šolstvu, nato pa se je v slovenskih Naslov: medijih pojavila še novica, da je bila maketa drugega tira preplačana, in glej ga zlomka, Šentjanški glas – uredništvo, sedaj je Slovenija ostala še brez predsednika vlade.
    [Show full text]
  • Izjava Starša Oz. Skrbnika O Načinu Prevoza Otroka V in Iz Šole
    OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA IZJAVA STARŠA OZ. SKRBNIKA O NAČINU PREVOZA OTROKA V IN IZ ŠOLE Podpisani ____________________, starš oz. skrbnik otroka ___________________, (ime in priimek) (ime in priimek) ki bo obiskoval(a) v šolskem letu 2016/17 ____. razred OŠ ____________________, s stalnim bivališčem __________________________________________________, ki je od osnovne šole oddaljeno ________________, i z j a v l j a m da bo otrok dnevno prihajal v šolo in domov z organiziranim prevozom na relaciji: ___________________________________________________________________, Datum:____________________ Podpis starša ali skrbnika: Starš oz. skrbnik s podpisom jamči za resničnost podatkov navedenih na izjavi. OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA Št. Postaje Št. Relacija linije pododseka Zavratec - M. Hubajnica - G. Impolje – Loke - Gorenje Zavratec, Prevalje, Velika Hubajnica, Mala Hubajnica, M. Hubajnica (Dolge), Primož, Orle – Zavratec – Ponikve – Novo – Studenec – Ilovec- Gorenje Impolje, Dolenje Impolje, Loke, Arto (Strnad), Gorenje Orle (Novo), Dolenje 1 Studenec - Zavratec Orle, Hudo Brezje, Hudo Brezje (Cerovec), Ponikve I, Ponikve II, Ponikve III (AP), Novo, Studenec, Studenec (Ilovec) Orehovo - Ledina – Zajčja Gora - Orehovo (Jager), Ledina (Knez), Ledina (kapelica), Zajčja Gora 2 2.3 OŠ Sava Kladnika Sevnica Impoljca- Studenec – Zavratec – Brezovo – Zavratec – Log pri Boštanju, Impoljca Jerše, Impoljca Češnjovar, Zavratec Loke, Zavratec, 5 5.2 Loke - OŠ Sava Kladnika Sevnica Brezovo, Rovišče, Sudenec pri Impoljci, Novo, Impoljca Odcep za Šetenje - Drožanje - OŠ Sava Kladnika Šetenje, Drožanje, Ostrešje, Marof, Sevnica Drožanjska, Sevnica sejmišče, Sevnica trg 6 6.2 Sevnica Dol (križišče za Zabukovje) - Podgorje ob Sevnični – Zabukovje (križišče), Podgorje (Pipan), Podgorje (Stopar), Podgorje (Novak), Orešje 7 7.1 Orešje nad Sevnico - OŠ Sava Kladnika Sevnica (Ocvirk), Orešje (Pekel), Orešje (Pecelj), Orešje (Kralj), Orešje Orehovo – Črni potok - Breg– Račica - Loka pri Zid.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • OI SEVNICA Pripravila: Katja Pibernik
    Javnega sklada Republike 2016 Slovenije za kulturne dejavnosti OI SEVNICA Pripravila: Katja Pibernik Poslanstvo sklada je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, omogočanje dostopnosti kulturnih vsebin na celotnem slovenskem kulturnem prostoru ter vključevanje v kulturno mrežo in mednarodno sodelovanje. Uvod Območna izpostava Sevnica pokriva območje občine Sevnica, ki ima cca 18.800 prebivalcev. Tu aktivno deluje 28 registriranih kulturnih društev, 31 skupin oz. sekcij, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo ter ena Zveza kulturnih društev, ki ima sedež na naši izpostavi. Z območnimi izpostavami JSKD Trebnje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Krško in Brežice se povezujemo v koordinacijo JSKD Dolenjske, Posavje in Bele Krajina. Z njimi koordiniramo izvedbo letnih prireditev na območni in regijski ravni ter različne oblike izobraževanja. Program naše območne izpostave je poleg organizacije območnih in regijskih srečanj ter območnih in regijskih izobraževanj močno prepleten tudi z izvajanjem lokalnega programa. Na izpostavi posebno pozornost posvečamo vsem ljubiteljskim društvom, skupinam, sekcijam in posameznikom, ki jim v veliki meri pomagamo pri svetovanju, koordiniranju, obveščanju, pripravi promocijskega materiala za prireditve; tako se večina društev, skupin, sekcij in posameznikov pri izvedbi svojih projektov obrača na nas. Društvom in skupinam nudimo tudi pomoč pri prijavi na občinske in državne razpise. Ocena stanja V letu 2016 je izpostava izvedla vse načrtovane projekte s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti in druge programe s področja kulture. Društvom, skupinam, sekcijam in posameznikom je nudila pomoč pri društveni dejavnosti. Naša izpostava veliko pozornost posveča kulturnim društvom in skupinam. Večina njih se obrača na izpostavo po pomoč pri organizaciji društvenih prireditvah. Pomoč iščejo predvsem v pripravi vabil, koncertnih listov, plakatov, pri obveščanju v medijih ter pri pripravi scenarija prireditve.
    [Show full text]
  • September 2020, Letnik XVIII, Številka 158, Intervju
    september Cvetka Biderman l teden mobilnosti l turistični boni l vpisi v klube l mesec okusov Posavja l razvedrilo Glasilo KŠTM Sevnica, september 2020, letnik XVIII, številka 158, www.kstm.si Intervju Cvetka Biderman, prostovoljka Kako lahko tisti, ki imajo željo po takem druženju, postanejo člani skupine in kdo lahko postane član? V skupino se lahko vključi vsakdo, ki je starejši od 65 let, si želi rednega tedenskega druženja z vrstniki in je pripravljen svoje življenjske izkušnje in znanje deliti z drugim. Tako ima možnost navezati nove prijateljske odnose in si popestriti življenje. Kdor bi se želel vključiti v skupino, se lahko prijavi na Društvo upokojencev Sevnica ali pa eni izmed voditeljic skupin. Gre torej za redna srečanja skupin z istimi člani, ki so stalni. Kako poteka dejavnost skupine med letom in kako posamezno srečanje?Naša dejavnost poteka v manjših skupinah do 10 stalnih članov, srečujemo se enkrat tedensko po eno uro in pol. To so tako imenovana redna srečanja, ki potekajo vse leto na isti dan in ob isti uri v istem prostoru. Poglavitna dejavnost skupine je vodeni pogovor. Pogovarjamo se o različnih temah iz našega življenja, o dogodkih okrog nas, o letnih časih. Obujamo spomine na praznovanje naših običajev in jih v dogovoru tudi ohranjamo. Spomnimo se tudi raznih pregovorov. Obeležimo praznovanja, praznujemo osebne praznike naših članov. Za urjenje naših bistrih misli rešujemo uganke ali različne besedne igre in neznanke. Srečanje sklenemo s petjem, telovadbo, šalami, smehom in dobro voljo. Poleg teh rednih srečanj se vsi člani zunanjih in domske skupine nekajkrat na leto srečujemo tudi na skupnih kulturnih ali družabnih dogodkih ali pa smo organizirali skupni izlet.
    [Show full text]
  • Ponudniki Skupaj.Cdr
    Ponudnik Naslov Občina Telefon Ponudba Božič Rozalija Osredek pri Trški Gori 3, 8270 Krško Krško 031 528 482 potice, mlinci, piškoti, rezanci, Čebelarstvo in kmetija Kerin Bučerca 17, 8270 Krško Krško 040 439 236 med, moka, ameriški slamnik (možnost dostave) Eklektična kmetija Matej Pot na Armes 1, 8281 Senovo Krško 031 218 221 žganje in grenčice Žlender Kmetija Efremovski Brege 42, 8273 Leskovec pri Krškem Krško 031 304 398 sadike zelenjave in dišavnic Kmetija Grmšek Anže 2, 8280 Brestanica Krško 07 49 72 203 rezanci, mlinci, piškoti, jajca, potice, kruh Kmetija Jankovič Vihre 27, 8273 Leskovec pri Krškem Krško 031 340 721 velikonočne mesnine, salama, kruh, potice Kmetija Jurečič Veliko Mraševo 15, 8312 Podbočje Krško 041 730 178 olja, moke, čaji, poljedelski pridelki Kmetija Klavžar Mrčna sela 19, 8282 Koprivnica Krško 031 537 145 mesnine, siri, jogurti Kmetija Mežič Mali Podlog 13, 8273 Leskovec pri Krško 041 385 703 ekološke moke, zdrobi, kaše Krškem Kmetija Simonišek Dolenji Leskovec 76, 8280 Brestanica Krško 040 674 780 pecivo, mlinci, mesnine, zelenjava Kmetija Turk Brod v Podbočju 4, 8312 Podbočje Krško 031 653 112 zelenjava, solata, krompir, sadike Kmetija Vertovšek Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica Krško 031 344 237 domači oluščeni in dobro sušeni lešniki Kmetija Zorko Ravne pri Zdolah 40, 8272 Zdole Krško 041 763 476 zelenjava Mikolavčič Milan Cesta 4. julija 122, 8270 Krško Krško 041 890 242 eko zelenjava šparglji (aprila) Eklektična kmetija Matej Pot na Armes 1, 8281 Senovo Krško 031 218 221 žganje in grenčice Žlender Ribogojnica Hribar Podbočje 36, 8312 Podbočje Krško 031 444 693 dnevno sveže postrvi Ribogojstovo Pajk Gorenji Leskovec 30, 8283 Blanca Krško 041 880 303 ribe Ribogojstvo Pavlič Kladje nad Blanco 1a, 8283 Blanca Krško 041 525 607 postrvi, dimljene postrvi Šepet narave - Nataša Požeg Dolenji Leskovec 89, 8280 Krško 031 616 244 mešanica domačih čajev, tinkture, mazila Dular s.p.
    [Show full text]
  • ŠENTJANŠKI Glas
    ŠENTJANŠKI glas Letnik XII, številka 26 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ oktober 2012 Uvodnik Šentjanški glas XII/26 Spoštovane sokrajanke, dragi sokrajani! Jesen je že dodobra Šentjanški glas vkorakala med nas in nas Glasilo krajevne skupnosti Šentjanž objela v vsej svoji lepoti. Izdaja: Krajevna skupnost Šentjanž Kljub poletni suši in Uredniški odbor: pomanjkanju vode, ki sta Petra Majcen (odgovorna urednica), nas pestila v poletnih Vesna Perko (glavna urednica), dneh, pa smo lahko Simona Razpet (lektoriranje), vseeno zadovoljni s Jože Puc (oblikovanje), Boštjan Repovž, pridelkom. Milan Sotlar (oblikovanje) in Jože Jesenski čas je čas, ko se Repovž. narava počasi umirja, a za Prispevki: kraj Šentjanž je bil ta zunanji sodelavci izredno »nemiren« in Slika na naslovnici: pester. Zopet se je Jože Puc odvijala Bučariada, ki je s Naslov: svojimi aranžmaji Šentjanški glas – uredništvo, popestrila kraj in Šentjanž 22, privabila marsikaterega 8297 Šentjanž turista, ki je z E-mail: [email protected], navdušenjem užival v www.sentjanz.si lepoti našega kraja. Šentjanški glas je vpisan v razvid Kljub temu da so nas v medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo prvih oktobrskih dneh RS pod zap. št. 1557. sončni žarki Oglasno trženje: razveseljevali, pa jesen že postaja nekoliko hladnejša. Četudi se dozdeva, da so Turistično društvo Šentjanž okrog nas same težave in iz njih ne najdemo izhoda, se moramo zavedati, da za Tisk: Vinko Podlogar s.p. Radeče vsakim dežjem posije sonce. Mediji nas ves čas obveščajo o raznih težavah in na nas Naklada: 500 izvodov prenašajo pesimizem, ki vpliva tudi na naše počutje. Cena: 0,01 EUR Včasih so ljudje preživljali daljše večere v družbi svojih družinskih članov, kjer so si Oglasna sporočila niso lektorirana.
    [Show full text]
  • Marko Kotar L Kakovostna Vodooskrba L Čistilne Akcije L Otroška Območna Srečanja L Razvedrilo L Policija Svetuje
    april Marko Kotar l kakovostna vodooskrba l čistilne akcije l otroška območna srečanja l razvedrilo l policija svetuje Glasilo KŠTM Sevnica, april 2013, letnik XI, številka 72, www.kstm.si Intervju Marko Kotar – športna osebnost leta 2012 v občini Sevnica spet pri denarju. Takšno delo potrebuje velikega zanesenjaka ali pa profesionalca s polovičnim delovnim časom. Vemo, kako je v slovenskih klubih, in lahko rečemo, da bi poleg moralne podpore, ki v Sevnici nikoli ni bila sporna, potrebovali tudi več materialne. Bi jo zaslužili in tudi upravičili. Kako vidite povezanost med društvi in osnovnimi šolami? Društva so povezana z osnovnimi šolami, ni pa to sistematično. Mlade je treba vzgajati. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Da bi otroci našli pot v športno dvorano, morajo do tja priti. Ogled športne prireditve bi lahko postal del športne vzgoje. Na domačih tekmah KMN Sevnica ali RK Sevnica pogrešam osnovnošolce, mlade in tudi profesorje športne vzgoje. Ne samo iz Sevnice, tudi iz Blance, Krmelja, Loke. V KMN smo nekaj letošnjih domačih tekem prenašali v živo na Facebooku. Tribuna je bila prazna, v dvorani je bilo 20 ljudi, ob doseženem golu pa je bilo 30 všečkov. Ogled športnega dogodka je lahko tudi del sprostitve, da pozabimo na vsakdanje težave. Za športnike pa je polna dvorana največji izziv in priznanje za vloženi trud. Enako je tudi v kulturi in na preostalih področjih družabnega življenja. Na kaj ste do zdaj najbolj ponosni? Vsak človek naredi kaj dobrega, ne more pa napredovati in se dvigniti močnejši, če kdaj tudi ne pade. Sem zadovoljen, vodi pa me želja po napredku.
    [Show full text]
  • Once Upon a Time... We Lived Together
    Once upon a time... We lived together Joint work in a multiperspective approach 23 workshops 1900-1945 23 workshops ONCE UPON TIME... WE LIVED TOGETHER Joint work in a multiperspective approach implemented by: EUROCLIO-HIP BiH (History Teachers Association of Bosnia) HUNP (Croatian History Teachers Association) UDI-EUROCLIO (Serbian Association of History Teachers) Slovenian Association of History Teachers ANIM (Association of History Educators in Macedonia) HIPMONT (Association of History Teachers in Montenegro) SHMHK (History Teachers Association of Kosovo) 1900-1945 CONTENTS Introduction................................................4 Assasination as a political tool Rich & Poor 14 Melisa Foric Sarajevo Assassination..............................135 1 Edin Radušić, Bahrudin Beširević Apple of discord - The agrarian question - political and social life in Bosnia and Herzegovina 15 Kiti Jurica - Korda under Austro - Hungarian rule .......................................7 Shots in the Parliament .............................151 2 Arbër Salihu 16 Ivana Dobrivojevic, Goran Miloradovic Agrarian reform in Kingdom of SCS, Assassination as a political tool........... 161 and its influence in different parts of the state ........15 17 Mire Mladenovski 3 Irena Paradžik Kovačič, Vanja Zidar Šmic Endangered state? The Terrorism in Ekonomske razlike u prvoj Jugoslaviji ..............25 the Kingdom of Yugoslavia.......................173 Everyday life of common people Conflict and cooperation 4 Emina Zivkovic 18 Mire Mladenovski Some Issues About
    [Show full text]
  • Klikni Tukaj (Pdf)
    OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO NAČRT PROMETNE VARNOSTI Kazalo vsebine: 1. Šolski okoliš 2. Pešci 3. Učenci vozači 4. Učenci kolesarji 5. Nevarni odseki in posamezna mesta na poti v šolo 6. Nekaj navodil za učence in starše in 7. Ukrepi za varnost učencev 1. OSNOVNA ŠOLA Primoža Trubarja Laško izvaja vzgojno-izobraževalni proces za naselja, ki obsegajo naslednje prostorske okoliše: Bukovca, Harje, Gabrno, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, del naselja Laško, Marija Gradec, Modrič, Ojstro, Plazovje, Radoblje, Stopce, del naselja Šmihel, Trojno, del Tovstega, Udmat. S šolskim letom 2011/12 se naštetem okolišu pridružijo še naselja z območja PŠ Reka, ki z ukinitvijo šole spadajo neposredno v šolski okoliš matične šole od 1. razreda (prej od 4. razreda): del Olešč, del Padež, Požnica, Reka, del naselja Tevče. Od 6. razreda se šolski okoliš poveča za učence, ki do 5. razreda obiskujejo PŠ Vrh nad Laškim: Gozdec, Kladje, Laška vas, Leskovca, Male Grahovše, Selo nad Laškim, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Vrh nad Laškim in Žigon. V šolo učenci prihajajo: - peš - s šolskim avtobusom - s kombiji - s starši (peš, z avtomobilom, pripeljejo jih druge osebe) 2. PEŠCI Učenci, ki obiskujejo 1. razred, imajo v šolo in iz nje spremstvo, kar je lahko poleg starša tudi oseba, starejša od 10. leta, če ima pisno dovoljenje staršev. Zakon o cestnem prometu določa: OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO PROMETNO-VARNOSTNI NAČRT - da morajo otroci ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi odsevnik, katerega odsevna površina meri najmanj 20 cm2. - da morajo učenci oz. učenke 1. in 2. razreda na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico.
    [Show full text]