GLASILO OBČINE SEŽANA | LETNIK XXII | ŠTEVILKA 5 | NOVEMBER 2020| TISKOVINA | POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

. Čezmejni geopark na Krasu do leta 2022 . Sprejem najuspešnejših učencev in dijakov šolskega leta 2019/2020 . Velika odkupna nagrada za sežanskega slikarja . Javni poziv LAS Vpis v abonmaje Kosovelovega doma Sežana za sezono 2020/21

Vpis v abonmaje Kosovelovega doma Sežana za sezono 2020/21 Kosovelov dom Sežana v sezoni 2020/21 vpisuje v - Gledališki abonma 1 - Gledališki abonma 2 - Glasbeno-plesni abonma.

Predvpis za abonente iz sezone 2019/20 poteka le še do vključno 3. novembra 2020.

Vpis za nove abonente bo od 4. do 13. novembra 2020.

V času vpisa v abonmaje bo blagajna odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Telefonska številka blagajne: 05 731 20 12.

GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2020/21 (3 osnovne predstave in ena po izbiri) 1. Gledališče Celje: 2. Slovensko mladinsko gledališče, AGR- 3. SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: Elaine Murphy – LJUBI MOJ (Little Gem) FT in društvo KUD Krik: Iztok Mlakar – TUTOŠOMATO Brina Klampfer, Kaja Blazinšek – PALOMA

Izbirna predstava 1 Izbirna predstava 2 Moment Maribor in Zavod EN-KNAP: Slovensko stalno gledališče Trst: Uroš Kaurin, Vito Weis – HEROJ 2.0 Igor Pison – K(O)RONSKE ZDRAHE

GLASBENO-PLESNI ABONMA ZA SEZONO 2020/21 1. NATALIJA ŠAVER (klavir): 2. MN Dance Company in Cankarjev dom Ljubljana v sodelovanju s SNG Nova Gorica: Atmospherica Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia – DE-SET (izvedba z duom Silence)

3. BAKALINA VELIKA 4. VITA MAVRIČ: Nokturno zlahtnih dus

Podrobne informacije so na voljo v abonmajski knjižici in na spletni strani www.kosovelovdom.si. Telefonske informacije: Ariana Pertinač, vodja vpisa abonmajev, Nives Zadel in Helena Čehovin Gerželj, tel. 05 731 20 12 (v času odprtja blagajne). Izdaja: V zadnjem času je najbolj priljubljena poved 'Ostanite zdravi.' Našemu Občina Sežana glasilu pa bi pripisali poved 'Edina stalnica so spremembe.', kajti tisto, kar se nam kaže v tem trenutku, za naslednjega ne velja več. Odgovorna urednica: mag. Magdalena Svetina Terčon Smo pa letos dodobra uživali v vročem poletju. Topli dnevi so se razpote- gnili vse do danes, ko vstopamo v november. Namestnica odgovorne urednice: Ivica Podgoršek V tem 'vmesnem' času smo lovili trenutke rahlo zabrisane svobode in na številnih področjih skušali uresničiti načrte ob omejenih pogojih. In upali. Uredniški odbor: Upali, da nam je tako poletje, ki smo ga preživeli zunaj, v bližnji okolici, Jana Hreščak, Anet Jagodič, Olga Knez, odpihnilo viruse tja daleč v vesolje. Odkrili smo številne skrite kotičke in Miha Ravbar Vidmar, Sara Škapin zanimivosti v našem okolju, za katere prej nismo vedeli. Kljub druženju smo se zaved(a)li, kako sami, ne pa osamljeni, smo v resnici. V duhu nove Lektorica: stvarnosti smo načrtovali nove dogodke, kar lahko razberemo tudi iz mag. Magdalena Svetina Terčon prispevkov. Številni načrti se ne bodo uresničili, bodo pa ostali zapisani. (razen oglasnih sporočil) In kaj nam poleg sprememb, ki so stalnica, še ostane? Tisk: Schwarz Print Dobra misel in dobre želje in (spet!) upanje, da bo vse tako, kot je bilo. Upanje, da naši mladi ne bodo pozabili, kaj je druženje, izmenjavanje Število izvodov: znanja in izkušenj v šoli in zunaj nje, upanje, da bodo kulturni, športni in 5350, Sežana, november 2020 drugi dogodki spet dosegljivi in doseženi, upanje, da nam bo odprta pot do knjig in da bomo vsi lahko delali. Glasilo je vpisano v Razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, Edina stalnica so spremembe. Naj bodo na bolje! pod zaporedno številko 388. mag. Magdalena Svetina Terčon ISSN 2536-3832

Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/ 73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič.

Slika na naslovnici: Petra Arko Kovačič

Glasilo si lahko ogledate v el. obliki na: www.sezana.si - Kraški obzornik

Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 13. 11. 2020. Članki naj obsegajo največ 3000 znakov s presledki, vsebovati pa morajo naslov članka ter navedbo avtorja besedila in fotografij. Fotografije morajo biti ustrezne ločljivosti (300 dpi, vendar ne večje od 3 MB).

Občina Sežana Tel: +386 (0)5 731 01 00 Partizanska cesta 4 www.sezana.si Fax: +386 (0)5 731 0123 6210 Sežana Spoštovane občanke in občani, manj pa hvaležno. Vsem navodilom, pri- po krajšem poletnem olajšanju in morda poročilom in ukrepom navkljub, pa lahko celo preveliki sproščenosti posameznikov za zdravje nas in naših najbližjih največ smo stopili v nov val epidemije. Vlada je z storimo prav sami. 19. oktobrom ponovno razglasila epide- Tudi na območju naše občine se je mijo nalezljive bolezni COVID-19 na ob- epidemiološka slika v zadnjem času pos- močju Republike Slovenije. labšala. V prvem valu epidemije smo z Če so v spomladanskem delu epidemije zadovoljstvom ugotavljali, da ste občani zgolj redki poznali kakšnega obolelega, dosledno spoštovali ukrepe in priporoči- so v drugem valu številke dobile imena. la, kar se je odražalo v majhnem številu Toda številke o obolelih niso samo šte- okužb na našem območju. Dokazali smo, vilke! So kaj hitro lahko tudi naši otroci, da lahko s samozaščitnim ravnanjem in starši, prijatelji in sodelavci. Čeprav je odgovornostjo do drugih zajezimo šir- marsikdo še vedno prepričan, da gre za jenje virusa, zato Vas ponovno prosimo, navadno gripo, se moramo zavedati, da je da upoštevate ukrepe in navodila pristoj- COVID-19 z vsemi svojimi neznankami in našo rutino, način delovanja in navade nih služb. Ti se dnevno spreminjajo, zato vsem dvomom, hotenjem ter omejitvam odzivanja. Seveda se lahko jezimo na priporočamo redno spremljanje naše navkljub, naša trenutna realnost. Razu- stroko, lahko udrihamo po politiki, lahko spletne strani www.sezana.si, FB profila mem strah zaskrbljenih in razumem ne- modrujemo po socialnih omrežjih. Pa Civilna zaščita Občine Sežana ter obvestil zaupljivost nasprotujočih. Seveda imamo nam bo to prineslo zdravje? Na eni stra- pristojnih institucij. vsi pravico do svojega mnenja, a ukrepe ni imamo tiste, ki ukrepom nasprotujejo, Spoštovane občanke in občani, verja- – tudi če so včasih posameznikom nera- na drugi pa posameznike, ki se jim zdijo mem, da bomo tudi to težko preizkušnjo zumni – moramo spoštovati. Če ne zaradi celo premili in premalo odločni. Nekdo z razumom, odgovornostjo in medseboj- nas, pa vsaj zaradi naših najbližjih in vseh pa vendarle mora na koncu sprejeti od- nim spoštovanjem, skupaj premagali. tistih, ki jih COVID-19 najbolj ogroža. ločitev in izbrati pot skozi to burno pre- Ukrepi nas razdvajajo, saj spreminjajo izkušnjo. Verjemite, sploh ni lahko in še Ostanite zdravi! David Škabar, župan Telefonske številke nujnih kontaktov, ki jih občani potrebujejo v času epidemije COVID -19: 1. Splošne informacije INFO telefon 080 14 04 o vseh informacijah glede koronavirusa od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro Klicni center Policije od ponedeljka do petka (od 8. do 16. ure) ter ob sobotah, ne- 01 514 70 01 deljah in praznikih (od 8. do 12. ure). [email protected] Splošne informacije v zvezi s koronavirusom (Zdravstveni dom Sežana) 05 73 11 415 nujna oskrba občanov od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro 031 608 929 informacije o delovanju Občine Sežana in druge informacije (Štab Civilne zaščite [email protected] Občine Sežana) Zavod Sopotnik – prevozi starostnikov 031 831 030 klic v sili, ko potrebujete nujno medicinsko ali drugo pomoč (Center za obveščanje) 112

2. Javne ustanove Večina javnih ustanov v občini Sežana deluje v omejen obsegu oziroma je zaprtih. Z njimi lahko komunicirate po telefonu ali elektronski pošti: Občina Sežana 05 73 10 100 [email protected] Medobčinski inšpektorat in redarstvo Sežana 05 73 10 141 [email protected] Upravna enota 05 73 12 700 [email protected] Lekarna Sežana 05 73 11 770 [email protected] Policijska postaja Sežana 05 70 71 500 [email protected] CSD Sežana 05 96 94 020 [email protected] Okrajno sodišče v Sežani 05 73 12 400 [email protected] Geodetska pisarna Sežana 05 73 10 970 [email protected] Zemljiška knjiga Sežana 05 73 12 400 [email protected] KSP Sežana 05 73 11 200 [email protected] OBČINSKA UPRAVA Kraški vodovod Sežana 05 73 11 660 [email protected] 2 3. Psihosocialna pomoč Center za socialno delo, Enota Sežana 040 675 955 Zdravstveni dom Sežana 051 666 381 (ponedeljek in torek med 7.30 in 14.30) Društvo Tvoj telefon 05 72 01 720 ali 116 123 (brezplačna) Tom telefon za otroke in mladostnike 116 111 Rdeči Križ Slovenije, Območno združenje Sežana 040 439 366 Občinska uprava Podelili občinska priznanja

Leto 2020 bo v zgodovino zapisano kot povsem drugačno, saj ga je zazna- movala epidemija koronavirusa. Zato je bilo tudi letošnje praznovanje sežanske- ga občinskega praznika temu primerno, saj so odpadli vsakoletno druženje in številne prireditve. So pa se v znatno manjšem številu kot običajno zbrali na slavnostni seji Občine Sežana, na kate- ri so priznanja podelili najzaslužnejšim posameznikom. Sežanski župan David Škabar je v slavnostnem nagovoru pou- daril delovne dosežke v zadnjem letu in čestital letošnjim nagrajencem. Najvišje občinsko priznanje – nagrado Občine Sežana je za življenjsko delo na podro- ljeno priznanje tudi uslužbencu iz vrst Štoku, zagnanemu članu Turističnega čju vzgoje in izobraževanja predšolskih policistov, ki ga je tokrat prejela vodja društva Kras za neprecenljiv otrok prejela ravnateljica sežanskega policijskega okoliša Sežana Andreja prispevek k ohranjanju kulturno-zgodo- vrtca Radica Slavković, ki je svojo uspeš- Šantel za predano delo s poudarkom na vinske dediščine v lokalnem okolju. no poklicno pot pred 46 leti začela prav preventivni pomoči občanom. Plaketa v sežanskem vrtcu. Prvič je bilo pode- Srečka Kosovela pa je šla v roke Dušanu Besedilo: Olga Knez Slika: občinska uprava Podpis Sporazuma o skupnem sodelovanju in podpori pri pridobivanju evropskih sredstev za krepitev zmogljivosti sistema zaščite, reševanja in pomoči

V torek, 25. avgusta 2020, je na Ministr- me instrumenta za okrevanje – NextGe- dodatne težave predstavlja zaraščanje stvu za obrambo (MORS) potekal pod- neration EU (NG EU), ki se ga je udeležil pokrajine, zaradi česar se povečuje ogro- pis Sporazuma o skupnem sodelovanju tudi župan Občine Sežana David Škabar. ženost naravnega okolja pred požari. in podpori projekta uvrščanja vsebin in Podnebne spremembe povzročajo Ministrstvo za obrambo z Upravo Re- pridobivanja sredstev za področje zaš- vedno večje segrevanje ozračja, spre- publike Slovenije za zaščito in reševanje čite, reševanja in pomoči v dokumentih membe v razporeditvi padavin, vedno si skupaj z občinami ter drugimi orga- evropske kohezijske politike 2014–2020, več pa je tudi izjemnih vremenskih po- nizacijami znotraj sistema za zaščito, re- za programske dokumente večletnega javov, kot so sušna obdobja, neurja z ševanje in pomoč prizadeva za krepitev finančnega okvira 2021–2027 in progra- močnim vetrom, toča, žled ipd. Na Krasu pripravljenosti in odziva na podnebno pogojene nesreče, zato je pripravilo predlog vsebin na področju zaščite, re- ševanja in pomoči, ki jih želi vključiti v Evropsko kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020, finančni okvir 2021–2027 ter instrument okrevanja po edpidemiji COVID-19. Predlog MORS obsega rešitve za nad- gradnjo odziva na podnebno pogojene nesreče in epidemije, v okviru katerih MORS načrtuje vzpostavitev nacionalne- ga centra Civilne zaščite kot strateškega centra za spremljanje, načrtovanje in od- zivanje na nesreče ter treh podcentrov: OBČINSKA UPRAVA podcenter za protipoplavno zaščito v se- 3 verovzhodni Sloveniji, podcenter za žled reče in se še posebej veselimo dejstva, načrtovana nadgradnja usposabljanja in ujme na Kočevskem ter podcenter za da je MORS prepoznalo Sežano kot pri- uresničila prizadevanja za dolgoročno požare v naravi v Sežani. merno okolje za vzpostavitev centra za zagotavljanje požarne varnosti na Krasu Na Občini Sežana podpiramo odloči- požare v naravi. Sežanski gasilci že sedaj in širšem območju jugozahodne Slove- tev Republike Slovenije za pristop k tako odlično sodelujejo pri izvajanju usposa- nije. celovitemu projektu krepitve pripravlje- bljanja v okviru Izobraževalnega centra nosti in odziva na naravne in druge nes- za zaščito in reševanje. Želimo si, da bi Besedilo in slika: Občinska uprava Sprejem za udeležence akcije Občina Sežana v cvetju 2020

Posebnim razmeram navkljub je tudi v letošnjem letu potekala akcija Občina Sežana v cvetju. Kot vsako leto doslej je ocenjevanje najlepše urejenih okolic na območju naše skupnosti izvedla Komi- sija za ocenjevanje urejenosti mesta Se- žana in naselij v občini Sežana, ki je po- leg vasi oziroma naselij letos ocenjevala tudi naključno opažene najlepše ureje- ne okolice na območju občine Sežana in se odločila, da podeli tudi posebno nagrado. Zaključek akcije je potekal v Inter- pretacijskem centru kraške vegetacije Botaničnega vrta v Sežani, kjer so med prijavljenimi kandidatkami v kategoriji ocenjevanja najlepše urejenih vasi oz. naselij priznanja za tretje mesto prejeli Krajevna skupnost Lokev za vas Lokev in Štjak za vas Bogo, drugo mesto sta si Prejel jo je za dolgoletno umetelno pre- denta fotografije Kristjana Stepančiča, ki razdelili vasi in Dane pri Sežani, oblikovanje avtohtonih kraških dreves je utrinke akcije ujel v fotografski objek- prvo mesto pa je Krajevna skupnost Av- in grmov v bonsaje. tiv, pa bo na ogled do konca novembra ber odnesla v vas Dobravlje. Občina Sežana je tudi v letošnjem letu 2020. Priznanj za najlepše urejene naključ- k sodelovanju povabila Višjo strokovno Župan David Škabar se je vsem udele- no opažene okolice so se razveselili v šolo Sežana. Kot že več let zapored so žencem akcije zahvalil, da s skrbnim od- Osnovni šoli in enoti Vrtca v Dutovljah, v sklopu akcije nastale fotografije naj- nosom do okolice ustvarjajo pozitiven v Gostilni Skok v Štorjah in družinskem lepše urejenih okolic na območju naše pridih v krajih občine Sežana in jim za- podjetju Renčelj iz Povirja. občine, ki so od 1. oktobra razstavljene želel, da bi tudi ostalim občanom posta- Posebna nagrada komisije je tokrat na Občini Sežana v prostorih Kavarne in li zgled za lepšanje naše skupnosti. presenetila Valterja Škabarja iz Lokve. okrepčevalnice Integrali. Razstava štu- Besedilo: Občinska uprava Slika: Olga Knez Čezmejni geopark na Krasu do leta 2022

Občina Sežana s partnerji začenja ga sklada za regionalni razvoj v okviru Župan Občine Sežana David Škrabar novo projektno obdobje za vzpostavi- Programa sodelovanja Interreg V-A Ita- pojasnjuje, da je projekt nadaljevanje tev geoparka na Matičnem Krasu v Slo- lija-Slovenija 2014–2020. tesnejšega sodelovanja med občinami veniji in Italiji. V projektu GeoKarst bodo Občina Sežana, Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska krajina, Javni zavod Park Škocjanske jame in Dežela Veneto pripravile tudi vlogo za vključitev v Glo- balno mrežo geoparkov pod okriljem UNESCO. To bo tretji geopark in drugi čezmejni geopark v Sloveniji ter dese- ti geopark in prvi čezmejni geopark v Italiji, ki je vključen v globalno mrežo geoparkov. V projektu sodeluje še 13 pridruženih partnerjev. Za vzpostavitev geoparka na območju Matičnega Krasa so partnerji pridobili

OBČINSKA UPRAVA 85-odstotno financiranje iz Evropske- Sežana, 16. september 2020: Uvodno srečanje – 'kick off meeting' – standardnega projekta GeoKarst. 4 in državama, ki nadgrajuje aktivnosti projekta KRAS-CARSO (strateški projekt, sofinanciran v okviru Programa čez- mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013): »Občina Sežana že vrsto let spodbuja povezovanje območja Matič- nega Krasa. Projekt GeoKarst omogoča pomemben korak k vzpostavitvi čez- mejnega geoparka na Krasu, saj pome- ni dodatno podporo s strani obeh držav in evropske skupnosti. GeoKarst v višini skoraj 900 tisoč EUR predstavlja t. i. kapi- talizacijo predhodno izvedenih projek- tov, kot npr. KRAS-CARSO, Kraški okraj, Sežana, 16. september 2020: Udeleženci uvodnega srečanja projekta GeoKarst. dediščine je del naše zavesti, zato z vzpostavitvijo geoparka poudarjamo tudi pomen geološke dediščine. Pri tej zelo pomembno vlogo predstavljajo znanstveno in izobraževalno delo ter kulturne vrednote. V zadnjih letih je ge- ologija postala zanimiva tudi za turizem in gospodarstvo, kar pa vodi k potrebi po pravilni rabi prostora za njeno ohra- njanje. V Deželi Veneto smo vzpostavili katalog geološko pomembnih točk, ki je temelj za ohranjanje geološke de- diščine in trajnostni razvoj turizma in gospodarstva. V projektu GeoKarst je Sežana, 16. september 2020: Začetna tiskovna konferenca projekta GeoKarst, ki je sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. naša naloga razvoj pilotnega projekta za upravljanje, izboljšanje in ohranjanje Pilotni projekt Kras, s čimer se zagota- danje delo dopolnjeno še v obliki čez- geoloških območij, prav tako pa sode- vlja sinergija vsebin, trajnost rezultatov mejnih aktivnosti za pripravo formalne lovanje prinaša predvsem možnosti in dodano vrednost doseženih ciljev.« listine o ustanovitvi čezmejnega ge- prenosa dobrih praks, nova znanja in Dodaja, da projekt vključuje tudi razvoj oparka in dokumentacije za uvrstitev povezovanja.« novih trajnostnih turističnih produktov med UNESCO globalne geoparke ter v Katja Fedrigo, strokovna sodelavka za na čezmejnem območju, skupne te- obliki aktivnosti seznanjanja javnosti, ki področje naravne in kulturne dedišči- ritorialne znamke in temelje za razvoj jo je treba ozavestiti o dragoceni geolo- ne na Občini Sežana, je povedala, da certifikata kakovosti, gospodarstvo pa ški dediščini našega prostora in načinih v projektu sodeluje še 13 pridruženih si lahko obeta tudi podporo pri razvoju njene trajnostne in pozitivne uporabe v partnerjev – osem slovenskih in iz itali- novih podjetniških idej. korist okolja in prebivalcev geoparka.« janskih občin, Slovenska turistična orga- Fabrizio Fattor, direktor Geološke služ- Javni zavod Park Škocjanske jame je nizacija, PromoTurismo FVG, Območna be pri Direkciji za varstvo okolja, energi- tisti partner, ki ima največ izkušenj na razvojna agencija Krasa in Brkinov, Cen- jo in trajnostni razvoj Avtonomne deže- področju povezovanja v mednarodni ter za idrijsko dediščino ter ISPRA (itali- le Furlanije-Julijske krajine, poudarja, da mreži UNESCO. Predstavlja edino slo- janski inštitut za varstvo okolja). »Glavni je »dežela FJK ena izmed redkih v Italiji, vensko naravno znamenitost, ki je na namen projekta GeoKarst je prispevati k ki je sprejela zakonodajo o varstvu in UNESCO seznamu svetovne dediščine. tesnejšemu sodelovanju in večji uskla- spodbujanju geološke in speleološke Stojan Ščuka, direktor Javnega zavoda jenosti med državama na področju raznovrstnosti kraškega sveta. Geološka Park Škocjanske jame, največjo dodano upravljanja, zagotavljanja učinkovitej- služba je pristojna za vodenje seznama vrednost projekta za Matični Kras vidi šega varstva virov, trajnostnega razvoja geoloških znamenitosti in deželnih ge- v izgradnji Vrat Krasa: »To bo vstopna in krepitve konkurenčnosti.« Že študija oloških parkov. V zadnjih letih je bilo na točka na območje Matičnega Krasa. Lo- izvedljivosti vzpostavitve geoparka, ki je tej podlagi razvitih več dejavnosti, kot kacija je v neposredni bližini primorske nastala v okviru projekta KRAS-CARSO, so sklenitev sporazumov z lokalnimi avtoceste pri Divači. Vrata Krasa bodo je namreč pokazala, da si prebivalci tega upravami, ustanovitev geoparka, sode- na območju industrijske cone vključe- območja želijo večjega sodelovanja in lovanje pri razvoju načrta trženja nasta- vala tako nov informacijski center kot gospodarskega razvoja in da je geopark jajočega geoparka, muzejska posodo- tudi nove površine za različne druge oblika, ki omogoča ohranjanje identi- bitev centra za obiskovalce v Bazovici, dejavnosti, ki bodo temeljile na javno- tete Krasa in obenem tudi trajnostni in začetek priprave načrta upravljanja in zasebnem partnerstvu.« gospodarski razvoj ter posledično večjo tečaja za geološke vodiče ipd.« Doda- Med dvema italijanskima partnerjema kakovost bivanja. ja še, »da bo v okviru novega projekta projekta GeoKarst je tudi Dežela Veneto. Ključni mejniki projekta se bodo od- Interreg – GeoKarst, v sodelovanju z Tehnična referentka urada za geologijo ražali v aktu o ustanovitvi čezmejnega vodilnim partnerjem – Občino Sežana Dežele Veneto in geologinja Maria Lu- geoparka na območju Matičnega Krasa,

in drugimi projektnimi partnerji, dose- isa Perissinotto pravi: »Pomen naravne ki ga bodo morale sprejeti vse sloven- OBČINSKA UPRAVA 5 ske kraške občine in Avtonomna dežela Dodatne informacije o projektu: FJK. V projektu bodo oblikovali tudi pi- Katja Fedrigo, vodja projekta GeoKarst lotno rešitev inovativne interpretacije ([email protected], 05 73 11 151) dediščine za bolj učinkovito upravljanje https://www.ita-slo.eu/sl/geokarst teritorija (skupna teritorialna znamka, smernice za certifikat kakovosti, eduka- tivni in turistični programi, integriran in- Trajanje projekta: 3. februar 2020–1. julij 2022 formacijski sistem, kodeks za obiskoval- Celotni znesek: 882.331,00 EUR ce, nove podjetniške ideje, usposobljeni Sofinanciran delež iz Evropskega sklada za regionalni razvoj: 749.981,35 EUR turistični vodniki, geo-poti itd.). Sprejem najuspešnejših učencev in dijakov šolskega leta 2019/2020

Že več let zapored sprejem župana 4. septembra 2020, v Interpretaciskem Maurič, Nejc Ozbič, Eva Bonifacio, Tian za najboljše učence in dijake zaokroži centru kraške vegetacije v Botaničnem Jagodić, Leila Kariž, Ana Škerlj, Anja Re- praznovanje sežanskega občinskega vrtu Sežana. Na štirih sprejemih je žu- bec, Mihael Simoneta, Neža Jurančič, praznika. Letošnji sprejem za odličnike pan čestital kar šestindvajsetim vzornim Ema Stopar in Leon Žužek so odličniki, je bil takšen, kot je bilo tudi letošnje učencem in dijakom, ki so šolsko leto za katere bomo zagotovo še slišali. Vse- leto. Povsem drugačen! V preteklih letih 2019/2020 zaključili na Osnovni šoli kakor pa gre posebej izpostaviti kar štiri je Občina Sežana pripravila za najuspe- Srečka Kosovela Sežana, Osnovni šoli letošnje zlate maturantke: Asto Gerjevič šnejše skupno prireditev s kulturnim Dutovlje, Glasbeni šoli Sežana in Šol- Debevec, Martino Jugovac, Laro Ivančič programom, ker pa trenutne razmere skem centru Srečka Kosovela Sežana. in Lano Dodič Ceglar. tega žal ne omogočajo. Župan David Nika Grmek, Ruj Kocjan, Ema Krpan, Vsem letošnjim prejemnikom župano- Škabar je sprejel odličnjake vsake šole Sara Lazarevski, Elene Pezzicoli, Nika vih pohval iskreno čestitamo in jim tudi na območju občine Sežana posebej. Tavčar, Lucija Vrečko, Ana Marija Čeho- v prihodnje želimo obilo uspeha na za- Podelitev priznanj je potekala v petek, vin, Valentina Černe, Vita Kompare, Blaž črtani poti.

Besedilo in slike: Občinska uprava Več sredstev za boj proti brezposelnosti

Občina Sežana že od leta 2013 vsako v občini Sežana namenjena za tri ukre- 2013 do 2019 je bilo tako na podlagi leto razpisuje sredstva za spodbujanje pe, in sicer za ukrep spodbujanja prve javnega razpisa sofinanciranih 25 novih zaposlovanja in samozaposlovanja. zaposlitve oziroma pripravništva, ukrep delovnih mest in 95 samozaposlitev. Sredstva iz proračuna so na podlagi spodbujanja novih zaposlitev in ukrep Tudi v letu 2020, v katerem nas je do-

OBČINSKA UPRAVA Pravilnika o spodbujanju zaposlovanja spodbujanja samozaposlitve. V letih od letela epidemija COVID-19, je Občina 6 Sežana ponudila pomoč brezposelnim na območju občine Sežana veliko oseb prijav in višje stopnje brezposelnosti in malemu gospodarstvu. V februarju je ostalo brez zaposlitve. Posledično se je se je Občina Sežana odločila, da poviša bil objavljen Javni razpis za sofinanci- povišala stopnja brezposelnosti, ki je po višino sredstev na 68.000 EUR. S tem je ranje stroškov samozaposlitve v občini zadnjih podatkih Zavoda RS za zaposlo- Občina Sežana zagotovila, da bodo vsi Sežana, ki je bil v maju ponovno objav- vanje za mesec junij 2020 znašala 9,1 %. prijavitelji, ki izpolnjujejo razpisne po- ljen. Zaradi razmer, ki so nastale na trgu V istem obdobju lani (junij 2019) je bila goje, prejeli subvencijo v najvišjem mo- dela kot posledica epidemije COVID-19, stopnja brezposelnosti 5,9-odstotna. gočem znesku (4.000 EUR), ki je bil dolo- je Občina Sežana podaljšala rok prijave Nekatere brezposelne osebe so po- čen v besedilu javnega razpisa. Podlaga do 21. avgusta 2020 in tako omogoči- iskale rešitev prav v Javnem razpisu za javnega razpisa pa je Pravilnik o spod- la prijavo več brezposelnim osebam. V sofinanciranje stroškov samozaposlitve bujanju zaposlovanja v občini Sežana. času razglašene epidemije je namreč v občini Sežana. Zaradi velikega števila Občinska uprava Prvi šolski dan

Obdobje korone in epidemioloških v šolo vstopajo prvič, saj kot prvošolčki pričetku šolanja namenili spodbudne slik je povzročilo veliko negotovosti in začenjajo z novim življenjskim obdob- besede. Prvošolce je pozdravil tudi žu- vprašanj, kako se bo pričelo novo šol- jem. Za topel in spodbuden sprejem pan Občine Sežana David Škabar, ki jim sko leto. Vsem modelom in razmeram prvošolcev in njihovih staršev, ki je letos je zaželel vesele šolske dni, številna pri- navkljub je 1. septembra v občini Seža- zaradi ukrepov za preprečevanje širje- jateljstva ter mnogo novega znanja. Da na v šolske klopi sedlo 1.248 učencev in nja koronavirusa potekal drugače kot bi bil spomin na prvi vstop v šolo čim 417 dijakov. prejšnja leta, sta poskrbeli ravnateljici lepši, začetek leta pa čim lažji, je župan Prvi šolski dan je vedno poseben ter Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana prvošolcem tudi letos namenil simbo- vznemirljiv predvsem za tiste otroke, ki in Osnovne šola Dutovlje, ki sta jim ob lična darilca.

Dutovlje. Sežana.

Lokev. . Besedilo in slike: Občinska uprava Varno v šolo

Začetek šole je čas, ko se aktivnostim za varnost otrok poleg Agencije za var- nost prometa in policije pridružijo tudi nevladne in druge organizacije. Kot vsa- ko leto je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Sežana, v sodelovanju s Policijsko postajo Seža- na, poskrbel za varno pot do šole. Ob zavedanju, da imata lahko sodelovanje OBČINSKA UPRAVA 7 in povezovanje izjemno moč in da smo 1. septembra in v celotnem prvem žencem v prometu. V letošnji akciji za vsi del prometne varnosti, se je poleg tednu novega šolskega leta so tako pro- varnost šolarjev v prometu na območju posameznih prostovoljcev v letošnjo stovoljci in uslužbenci občinske upra- občine Sežana je sodelovalo 16 prosto- akcijo zagotavljanja varne poti v šolo ve na najbolj obremenjenih prehodih voljcev. vključila tudi Občinska uprava Občine za pešce pomagali ne samo otrokom, Sežana. ampak tudi drugim šibkejšim udele- Besedilo in slika: Občinska uprava

Izvedba armirano-betonskega zidu pred Ravnjami

Občina Sežana je ob koncu sep- tembra pričela z obnovo podporne- ga zidu na odseku občinske ceste JP 874012 (Ravnje). Dela so bila nujna, saj je bil kamniti suhi zid, ki je hkrati podpiral voziščno konstrukcijo, dotra- jan. Postavili smo 36 m novega armi- rano-betonskega zidu v povprečni vi- šini 2,20 m. Zaradi dodatne prometne varnosti smo nanj namestili še jekleno varnostno ograjo. Skupna vrednost in- vesticije je znašala okrog 22.000 EUR. Dela je izvajalo podjetje Gradbena me- hanizacija SB, Bojan Seražin, s. p., Veliko polje 9, 6210 Sežana. Besedilo in slika: Občinska uprava

Anica Čokelj: Kitara je uspešno terapevtsko sredstvo

Anica Čokelj je prijetna in pozitivna oseba, ki je aprila 2020 dopolnila 73 let. Kot delavka v gostinstvu se je pri 60 letih upokojila, pri 62 letih pa se je od- ločila, da prične igrati kitaro. Do sedaj je imela veliko uspešnih nastopov na Primorskem in v tujini. Doma ima v svojem glasbenem stu- diu kar tri kitare: bas kitaro, s katero spremlja harmonikarski orkester, ki ga pri Kulturnem društvu Kraška harmoni- ka Sežana vodi prof. Matic Štavar, in še dve ritmični kitari, zadnjo si je nabavila prav za letošnji rojstni dan. Da je glas- beno nadarjena, je potrdil tudi zamej- ski glasbenik Igo Radovič iz Nabrežine, član skupine Naši fantje. Sicer pa se z Igom dobivata redno dvakrat meseč- no na vajah. »S kitaro spremljam Iga pri več kot 40 pesmih, oba pa tudi pojeva, pa naj gre za slovenske ljudske ali umetne pesmi, multiple skleroze pripravila več kot se imamo vedno lepo in si naberemo popevke kot tudi dalmatinske melo- 80 melodij, ki jih bomo z velikim ve- novih moči in zdravja,« z veseljem pove dije in podobno. Z Igom sem prvič seljem peli ob moji kitarski spremljavi Anica Čokelj, ki se s to boleznijo sooča nastopila 16. septembra 2016. leta v na obnovitvenem rehabilitacijskem od svojega 35. leta. Anica, ki je bila 15 sežanskem domu upokojencev. Veliko programu v toplicah Topolšica. Pove- let članica in poverjenica novogoriške mi je prav Igo pomagal, da sem tudi dati moram, da že 15 let organiziram, podružnice Društva multiple skleroze, strokovno napredovala in tako sem da se bolniki s to boleznijo s Primorske je z letošnjim letom prestopila v obal- za našo primorsko skupino Društva udeležijo rehabilitacije v Topolšici, kjer no društvo. Besedilo in slika: Olga Knez OBČINSKA UPRAVA / IZ NAŠIH KRAJEV OBČINSKA UPRAVA 8 Veselo poletje v družbi Kraške harmonike

Na povabilo najstarejšega aktivnega na vrtu gostilne Ukmar v Dutovljah. Po- tako, kot si je želel, v širšem krogu pri- člana harmonikarskega orkestra Du- sebno čast so zbrani izkazali najstarejše- jateljev kraške frajtonarice. Predsednica šana Langa se je 19. julija 2020 zbralo mu aktivnemu članu harmonikarskega društva Danica Pavlič se mu je zahvalila (zaradi omejevanja druženja zaradi orkestra Dušanu, ki je je konec marca v imenu prijateljev in harmonikarjev za koronavirusa) manjše število članov dopolnil 80 let, a zaradi znanih razmer visok življenjski jubilej in mu v družbi Kulturnega društva Kraška harmonika epidemije ni organiziral praznovanja najstarejše članice orkestra Anice Čokelj izročila kamnito uro, izklesano v motivu diatonične harmonike. Toplo se mu je zahvalila tudi za pogostitev, ki jo je pri- redil slavljenec. Darilo bo Langu, ki je že v otroških letih vzljubil glasbo in igral v številnih priložnostnih ansamblih in je z ženo Marjeto že 20 let član Kraške harmonike, v prijeten in trajen spomin. Žal na praznovanje ni bilo prof. Matica Štaverja, ki že štiri leta vodi harmonikar- ski orkester, ki so ga kraški harmonikaši z Rokom Tavčarjem ustanovili leta 2013. Ob dobri kulinariki, za katero je poskrbe- la gospodinja gostilne Nada Slijepčević, za kar se ji prav iz srca zbrani zahvaljuje- jo, seveda ni manjkalo glasbe. Pozdrav poletju so nameravali pripraviti še na Fi- lipčjem Brdu in v Avberju, a so omejeni s prireditvami zaradi koronavirusa. Anica Čokelj, slavljenec Dušan Lango in predsednica Danica Pavlič. Besedilo in slika: Olga Knez Razstava starih cerkvenih in mašnih knjig v Lokvi

Na predpraznični dan Marijinega vne- bovzetja oz. velikega šmarna, 14. avgu- sta 2020, je župnik Slavko Obed daroval sveto mašo v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi, domači pevci pod vodstvom zborovod- kinje Stane Umek pa so peli Marijine pesmi. V bližnji kapeli Marije Pomočni- ce so odprli razstavo z naslovom Stare cerkvene in mašne knjige od 1707 do 1910. Večina knjig je iz lokavske župnije, nekaj pa tudi iz zbirke starih knjig Voja- škega muzeja Tabor Lokev, ki ga vodita Srečko in Irena Rože. Razstavljene knjige so napisali teologi in filozofi rimskokato- liške cerkve. Njihova vsebina so razlage in razprave verskega nauka, moralne teologije, cerkvenega prava, Svetega Duha, svetih zakramentov in ostale po- dobne vsebine. Na razstavi je bila najstarejša knjiga iz bila določena na podlagi tridentinskega mašnik Tomaž Kodrič, ki je bil kar 17 let leta 1707, avtorja Aleksandra Liscutina, koncila o poenotenju mašnih knjig. Pa- župnik v Lokvi. Tradicionalno pa se je ki razlaga judovske in krščanske simbo- pež Pij V. je leta 1570 na podlagi ome- odvijala tudi sveta maša pri kapelici Lur- le, piše o Jezusu Nazarečanu, prvemu njenega koncila izdal prvi enotni Rimski ške Matere Božje na posestvu Kobilarne Bogu in človeku, Rešeniku. Razstavili misal, ki je bil z manjšimi popravki v ve- Lipica. Tokrat jo je vodil pomočnik škofa so tudi Rimski misal ali Mašno knjigo ljavi do sredine 20. stoletja. koprske škofije in generalni vikar Slavko z mašnimi molitvami rimokatoliške Mašni daritvi ob velikem šmarnu pa Rebec. cerkve, ki so jo uporabljali v lokavski sta potekali tudi v Vremah, kjer je prvo cerkvi. Rimski misal ali mašna knjiga je vodil župnik Obed, drugo pa srebrno- Besedilo in slika: Olga Knez IZ NAŠIH KRAJEV 9 Restavratorsko delo Srečka Rožeta v Lokvi

Na Slomškovo nedeljo, 27. septembra 2020, je bilo v Lokvi nadvse slovesno. Na župnijskem prazniku in opasilu sv. Mihaela so se zbrali številni domačini in gostje, saj je tudi domača cerkev pos- večena nadangelu Mihaelu, ki goduje 29. septembra. Domači župnik Slavko Obed je blagoslovil prostovoljno resta- vratorsko delo člana lokavskega župnij- skega pastoralnega in gospodarskega sveta, priznanega zbiratelja vojaških muzealij in lastnika vojaškega muzeja Tabor Srečka Rožeta, ki ga je skupaj z družinskimi člani, ženo Ireno in hčerka- ma Anejo in Anjo, opravil v času epide- mije kronavirusa. Še zlasti se je v imenu župnije in koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka zahvalil za strokovno in prostovoljno opravljeno delo pri obnovi svetih po- ni kroni in ju zloščil. Restavriral je tudi kjer je manjkal. Po prazniku Marijinega dob, kipov, božjega groba in drugega svilen procesijski prapor, ki varuje vas vnebovzetja, 15. avgusta, ko smo kip dela in družini Rože izročil priznanje. Ve- Lokev pred zlom, in prapor lokavskega Marije Pomočnice iz kapele prenesli liko pozornosti vernikov je pritegnil re- nadangela Mihaela, ki so ga slavnostno spet v župnišče, smo opazili, da so v stavriran svilen prapor nadangela Miha- razstavili prav ob vaškem opasilu. lesen kip deteta prišli lesni črvi. Seveda ela, ki ga je Rože obnavljal dober mesec »Restavriranja obeh praporov sem se sem ga zaščitil in ob tem sem še obema in pol. Srečko Rože je v zvoniku očistil lotil v avgustu, pri čemer sem uporabil popravil polomljeni baročni kroni in ju stopnišče, postavil ozemljitev električ- gazo in čebelji vosek. Tako prapor Ma- zloščil,« pove Srečko Rože o svojem sko- nega kabla do električne omarice in ob tere Božje kot tudi prapor sv. Mihaela raj dvomesečnem restavratorskem delu njej postavil še električno svetilko. Nato sta bila izdelana v sredini 19. stoletja. obeh pomembnih praporov. je s pomočjo prijatelja Nikolaja Tretjako- Na praporu Matere Božje, ki so ga upo- V cerkvi pa je potrebno še veliko po- va uredil in popravil pevski kor, ki je bil rabljali ob procesijah, je v sredinskem storiti, če želijo, da se stari predmeti, ki v zelo slabem stanju. Ima veliko zaslug delu na eni strani naslikana Mati Božja so sestavni del cerkvene opreme, tudi za restavracijo Kristusovega groba, veli- kot zaščitnica, ki varuje vas Lokev pred ohranijo. Srečko je tudi v prihodnje konočnega razpela z mučeniškim orod- zlom. Pod njo je vaško jedro Lokve s pripravljen nadaljevati z vzdrževalnimi jem in dotrajanim križem Križanega za cerkvijo sv. Mihaela, obrambnim stol- in restavratorskimi deli. procesije. S pomočjo žene Irene je očis- pom Taborom in sosednjimi hišami. Na Zahvalo mu je ob zaključku slavnostne til, konzerviral in restavriral naslednje drugi strani pa je naslikana bazilika sv. svete maše prebrala Helena Škabar cerkvene kipe: Srce Jezusovo in Mater Petra v Vatikanu. Približno v istem času Tučka, vsem družinskim članom pa je Božjo iz stranskih oltarjev, sv. Petra, sv. je bil izdelan tudi svilen procesijski pra- Ivanka Fonda izročila rože. Namesto Pavla in misijonsko razpelo na južni la- por nadangela Mihaela, zaščitnika lo- organistke in zborovodkinje prof. Stane dijski steni ter sv. Terezijo in sv. Antona kavske župnije. Tudi na tem je bila svila Umek je sveto mašo spremljal domači na severni ladijski steni. V oltarnih nišah precej poškodovana, natrgana, na zgor- otroški pevski zbor pod vodstvom ki- je zamenjal staro dotrajano električno njem delu pri nosilni prečni palici pa je tarista Jerneja Fonde in Helene Škabar razsvetljavo, ki ni delala več let. Sedaj sta del tudi manjkal. Tudi na tem delu sem z Tučka. Cerkev sv. Mihaela v Lokvi je tako oba kipa v ozadju osvetljena. Obnovil je uporabo gaze in čebeljega voska zakrpal bogatejša in lepša, kar bodo lahko za- kip Marije Pomočnice iz kapele in Mariji poškodovano in natrgano svilo ter do- namci občudovali še mnoga leta. in detetu še popravil polomljeni baroč- dal del blaga v zgornjem delu prapora, Besedilo in slika: Olga Knez Po poteh prihoda prvih partizanov na Primorsko

Občina Sežana praznuje 28. avgusta vi domačiji, kjer je bila tudi partizanska imena Janez, Milko, Peter, Jovo, Cvetko svoj praznik v spomin na prve partiza- tiskarna, postavljena spominska plošča, in Benjamin. ne na Primorskem. Leta 1941 so se na leta 1950 pa so tem borcem v bližnjem Sežanska borčevska organizacija pod Kantetovi domačiji v Kobolih zbrali na- gozdu nad Trebižani, kjer so prvoborci vodstvom predsednika Bojana Pahor- prednejši in hrabri možje z Gornje Bra- ustanovili prvi partizanski logor na Pri- ja je že četrto leto pripravila pohod Po nice in ustanovili Dolganovo četo pod morskem, postavili še spomenik z njiho- poteh prihoda prvih partizanov na Pri- vodstvom Ervina Dolgana iz Topolca pri vimi imeni. Spomenik je eden redkih v morsko. Pohod se je pričel pri Kanteto- Ilirski Bistrici. Sloveniji, ki ni posvečen žrtvam ali bor- vi domačiji, kjer pohodnike vsako leto

IZ NAŠIH KRAJEV Temu dogodku v čast je na Kanteto- cem NOB. Na spomeniku so zapisana pričaka Zmago Ukmar, rojen prav pri 10 Kantetovih v Kobolih. Pahor je pojasnil mimo spomenika v Kobolih, ki ga je vračanju na izhodiščno mesto so se za- razloge, zakaj se je upor na Primorskem Kantetova mati postavila ustreljenima ustavili v Trebižanih, kjer jim je na doma- pričel štiri mesece po ustanovitvi Osvo- sinovoma Evgenu in Milanu, in mimo čiji partizanske učiteljice Tince Sadovski bodilne fronte slovenskega naroda 27. Trebižanov do spomenika v bližnjem gostoljubje nudila Majda Sadovski, aprila 1941 v Ljubljani. Primorci so bili gozdu nad vasjo Trebižani in pod vasjo prav tako upokojena učiteljica. Pohod takrat pod Italijo in fašistično oblastjo, Selo, je odšlo 25 pohodnikov, med njimi so zaključili s kosilom na kmečkem tu- mlade fante pa so vpoklicali v italijan- tudi predsednica postojnske krajevne rizmu Francinovi pri Bojani Ukmar v sko vojsko. Na pohod, ki jih je vodil borčevske organizacije Katja Vuga. Ob Avberju, kjer se jim je pridružil tudi se- žanski župan David Škabar. Letos pa sta zaradi znanih razmer od- padla pohod in slovesnost na Ocinci, ki jo sežanski borci organizirajo tradici- onalno ob sežanskem občinskem pra- zniku. V soglasju s KS Štjak in Občino Sežana so se dogovorili, da tradicional- ne proslave na Ocinci ne bo, ampak da jo bodo organizirali na drugi lokaciji (v amfiteatru Kosovelovega doma v Seža- ni), in sicer v soboto dopoldan namesto v nedeljo. Besedilo in slika: Olga Knez

Štorje, vrata v deželo terana

Vas Štorje je zaznamovana z dolgo in zanimivo zgodovinsko preteklostjo. Zaradi svoje lege, gostilne in kampa je zanimiva tudi za turiste, ki se zlasti ob poletnih večerih pogosto sprehajajo po vasi. Zaradi tega smo pomislili, da bi jim lahko predstavili delček naše preteklo- sti, ki je tudi nam, krajanom, pogosto skrita. Tako smo po več letih razmišlja- nja, načrtovanja in iskanja gradiva leta 2020 končno pod okriljem KŠD Šator in KS Štorje ter ob podpori Občine Seža- na in moralni podpori predsednice KS Štorje Ivice Podgoršek izdali zgibanko, imenovano Štorje, vrata v deželo tera- na. Zgibanka nas vodi po znamenitostih vasi Štorje. Opisana pot se začne na kri- žišču ob Bezkovi parceli, kjer nas že od daleč pozdravlja suhi zid, ki smo ga ob pomoči Konzorcija za suhozidno grad- njo obnovili v letošnjem letu. Nadalju- je se mimo cerkve sv. Janeza Krstnika z lapidarijem do naprave za obrezovanje parkljev mimo otroškega igrišča in treh turističnih točk, Kmečkega turizma pri Marici in domačije Milharčič ter hiše družine Božeglav. Nato pri spomeniku Marjanu Štoki zavije do Šafarjevega kala žne poti po štorski gmajni. V zgibanki letak pa je oblikovala Nina Vojvoda. V in se zaključi pri Zadružnem domu, ob so omenjene točke opisane, označene nakladi 1.500 izvodov je bila zgibanka katerem se nahaja spomenik padlim, v na zemljevidu ter prikazane na fotogra- natisnjena v Tiskarni Mljač. Sredstva za- domu pa lahko občudujemo bogato fijah. Predstavljeni pa so tudi , njo je prispevala KS Štorje. zbirko kamnin v Galeriji kamna Gabri- Podbreže in , vasi, ki so del Kljub ukrepom zaradi epidemije ko- jela Jerama. Čisto pravi zaključek pa je KS Štorje. ronavirusa Covid-19 smo zgibanko Gostilna picerija Skok. Opis lokev Pule Gradivo so zbrale in uredile Magdale- predstavili krajanom v parku pri Zadruž- in Podmeja, kala v Šatoru ter Skale Vila na Svetina Terčon, Saša in Meri Hreščak, nem domu v petek, 4. septembra 2020.

nakazujejo na nadaljevanje – opisa kro- fotografije je prispeval David Terčon, Vabljeni skozi 'vrata v deželo terana! IZ NAŠIH KRAJEV Besedilo in slika: Saša Hreščak 11 Srečanje abrahamovcev povirskega rodu

Število sedem velja za pravljično in srečno. Tudi nas, ki smo leta 1970 prišli na svet v Povirju, je bilo sedem. Mor- da sta bila ravno zato naše otroštvo in mladost, ki smo ju preživeli skupaj, tako lepa. Naše poti so se z odraščanjem po- časi ločile. Šolanje, zaposlitve, oblikova- nje družin in selitve so omejili naše stike. Željo, da bi se vsaj v letu, ko praznujemo častitljivih 50 let, po dolgem času spet vsi skupaj srečali in nazdravili, smo si izpolnili v petek, 11. septembra 2020, v piceriji Skala v Šmarjah. V večeru, ki je ob smehu prehitro mi- nil, smo Aldo, Darja, Gabrijela, Grozdan, Suzana, Štefan in Tanja drobce spomi- nov nanizali v nepozabne zgodbe naše- ga odraščanja. Kako brezskrbna so bila prva tri leta šolanja v podružnici v - ju! Koliko otroških radosti, iger na šol- dna so bili rezervirani za plese v oko- smo v mladostni razigranosti in nagaji- skem vrtu, dvorišču in stopnišču, koliko liških vaseh, kamor smo se odpeljali z vosti drug drugemu ali vaščanom tudi navdušenja ob nastopih na proslavah v več avtomobili, drug za drugim. Čeprav kakšno ušpičili. zadružnem domu! V najstniških letih pa so bili 'fički, stoenke, jugoti ali škode' v Lepih trenutkov, ki smo jih preživeli smo vsak dan po učenju in pomoči star- primerjavi z današnjimi avti počasnejši, skupaj, nam nihče ne more vzeti, niti šem na kmetijah komaj čakali, da gre- manj udobni in velikokrat pokvarjeni, čas, ki prehitro beži. Na nas je, da osta- mo zvečer v Disco Hram, ki smo si ga je bilo važno le, da smo šli, skupaj. Bo- nemo povezani in jih s spomini ohrani- mladi iz Povirja uredili v kleti zadružne- gatijo nas tudi čudoviti spomini na po- mo. Zato smo sklenili, da ne bomo več ga doma. Bil je znan daleč naokoli. Tam letne sobotne plese v Povirju, ko so se čakali na okrogle obletnice, ampak se so nam minevale ure ob prijetni glasbi, v Češpov gaj zgrinjale množice mladih kmalu spet srečamo. klepetu, druženju in smehu. Konci te- od blizu in daleč. In kdo bi zameril, če Besedilo in slika: Gabrijela Rebec Škrinjar Lipica je simbol in ponos naše domovine Slovenije

Ob praznovanju 440. obletnice Ko- jahanja. Slavnostni govornik je bil pred- podal minister za gospodarski razvoj in bilarne Lipica je 13. septembra v vsej sednik Republike Slovenije Borut Pahor, tehnologijo Zdravko Počivalšek. svoji popolnosti in presežnosti zasijala častni pokrovitelj slovesnosti. Čestitke Predsednik Republike Slovenije Borut lepota lipicancev. Beli konji so navdušili zaposlenim in vodstvu Holdinga Ko- Pahor je poudaril, da je Lipica simbol in v gala predstavi lipiške šole klasičnega bilarna Lipica ob izjemnem jubileju je ponos Slovenije, ter posebno pozor- nost namenil vsem, ki s ponosom in predanostjo skrbijo za lipicance: »Ste zibelka teh svetovno znanih konj in zato vam gredo – tudi zaradi moderni- zacije vašega dela – vse naše čestitke in izrazi našega občudovanja. Lipica- nec je eden ključnih simbolov Slove- nije in slovenstva, njegova lepota, moč in pogum izžarevajo stoletja življenja v kamnitem razgibanem kraškem okolju, ki je, kot danes, popestreno z burjo.« Ob gala predstavi, ki ji je svečano noto dodal Policijski orkester z odlični- mi opernimi solisti, je predsednik Borut Pahor izpostavil letošnjo nominacijo za vpis tradicije reje lipicancev na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kul- turne dediščine človeštva. Z njo se Slovenija umešča na svetovni zemlje- IZ NAŠIH KRAJEV 12 vid naravnega in kulturnega turizma, prihodnji finančni perspektivi od 2021 mem, je skupna želja in cilj.« obenem pa ima Lipica pomembno do leta 2027 ima Lipica svoje posebno Zato ima stroka v Lipici znova po- vlogo paradnega konja slovenskega mesto, saj želimo zgraditi osemenjeval- membno mesto, zato je v polni meri za- gospodarstva z več kot 300 lipicanci ter ni center kot del obvezne javne službe, živela klasična šola jahanja, zato Lipica celovitim doživetjem narave in kulturne obnoviti hotel Klub, umakniti promet iz ni več speča Trnuljčica. »Imam občutek dediščine. Lipice z obvozno cesto in parkirno hišo in mislim, da me ta ne vara, da ste jo Da bi še naprej uspešno korakali na ter zgraditi športno-rekreacijski center.« uspeli s strokovnimi prijemi, z izjemno tej poti, bo Kobilarna letos izvedla na- Direktor Holdinga Kobilarna Lipica zavzetostjo vaših sodelavcev, prebuditi ložbe v skupini višini pol milijona evrov, Matej Oset je poudaril pomen negova- in zato vam gredo vse naše čestitke,« je konec leta pa bo s podporo ministrstva nja zavesti o pomenu Lipice in lipicanca dejal predsednik Borut Pahor, ko je ob za gospodarski razvoj in tehnologijo ter sodelovanja lokalne skupnosti, civil- 440. obletnici Kobilarne Lipica prevzel zaključila prenovo hotela Maestoso z nih iniciativ, strokovne javnosti in vseh tudi botrstvo lipicanske žrebičke 910 bazenskim in kompleksom wellnes v institucij, povezanih s konjeništvom in Samira XLI – žrebičke, ki je v Lipici prišla vrednosti več kot 12 milijonov evrov. Mi- turizmom, s ciljem spodbujanja razvo- na svet 26. aprila, kot potomka matere nister za gospodarski razvoj in tehnolo- ja in promocije Lipice: »Le s skupnimi 751 Samira XXXVIII in očeta 204 Maesto- gijo Zdravko Počivalšek zagotavlja Lipici močmi, vzajemnim spoštovanjem in so Canissa XXII. trdno podporo tudi v prihodnje: »Tudi v tankočutnostjo bomo uspeli, kar, verja- Besedilo: Tina Čič Slika: Sibil Slejko

Avgust Černigoj na 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju

Na 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti. Znova se je kolažem in umetnosti v Kranju vabi v teh dneh k objektom posvetil konec 60-ih let, v ogledu 14 kolažev in asemblažev – iz- njegovih delih iz tega obdobja je čutiti branih umetniških del Avgusta Černigo- socialno in tudi politično angažiranost, ja iz Galerije Avgusta Černigoja v Lipici. sarkazem, zanimanje za dogajanje v Skupaj z umetniškimi deli skoraj 100 svetu in željo prenesti vse to v svoj avtorjev iz 25 držav so bile na ogled v svet, poln idej, življenjske modrosti in festivalskih dneh od 1. oktobra do 3. no- svojstvenega pojmovanja človeka. vembra 2020. Mnogih kolažev ni naslovil, so pa zato Avgust Černigoj, utemeljitelj konstruk- okrepljeni z drugimi likovnimi tehni- tivizma na Slovenskem in eden naj- kami od olja do pastela in risbe, med- vidnejših predstavnikov zgodovinske tem ko je pri ustvarjanju asemblažev avantgarde v slovenski likovni umetno- Černigoj uporabljal predvsem najdene, sti, je med pionirji izdelave kolaža in pogosto celo zavržene in vsakdanje asemblaža tudi v prostoru Srednje Evro- predmete. Njegovi asemblaži so v bi- pe. Zato pripada Černigojevim delom gusta 1898 v Trstu, sta kolaž in asemblaž stvu manjši objekti, ki so lahko povsem prav posebno mesto na 9. Mednaro- pritegnila že v zgodnjih 20-ih letih. Ko skulpturalni, je razstavi na pot zapisal dnem festivalu likovnih umetnosti, ki v na likovni akademiji v Münchnu niso mag. Davor Kernel iz Goriškega muzeja, Kranju poteka pod naslovom Lepljenka, sprejeli njegovih konstruktivističnih kustos Galerije Avgusta Černigoja. kolaž in asemblaž: reciklirane zgodbe. asemblažev in naprednih likovih ekspe- »Umetnost Avgusta Černigoja je vse- Černigojeva dela so na ogled na po- rimentov, se je odločil, da bo svojo vizijo lej živa, privlačna in aktualna, zato nas sebni razstavi v Mali galeriji Likovnega razvijal na znameniti umetnostni šoli veseli, da bodo umetnika v prihodnjih društva Kranj, skupaj z deli francosko- Bauhaus v Weimarju, kjer je kmalu dobil dneh pobližje spoznali tudi obiskoval- -ameriškega ustvarjalca Armana Fer- potrditev svoje ustvarjalne poti. ci 9. Mednarodnega festivala likovnih nandeza, ki v svetovni likovni umetnosti Kolaže in asemblaže je ustvarjal tudi umetnosti v Kranju,« je pestro festival- predstavlja eno od osrednjih figur no- v 60-ih letih, ko je pod vplivom neo- sko dogajanje pospremil direktor Kobi- vega realizma. Likovno društvo Kranj je dadaizma črpal iz svoje avantgardne larne Lipica Matej Oset. pod umetniškim vodstvom mag. Klav- dija Tutte, skupaj z Zavodom za turizem Galerija Avgusta Černigoja v Lipici in kulturo Kranj, Mestno občino Kranj Avgust Černigoj je zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja preživel in Gorenjskim muzejem postavilo na v Kobilarni Lipica in kobilarni zapustil izjemen opus svojih 1.358 umetniških del. ogled dela skoraj 100 avtorjev iz Evrope, Izbrana dela so na ogled v Galeriji Avgusta Černigoja, ki jo je v umetnikovem Azije in Južne Amerike. duhu zasnovala skupina Novi kolektivizem. Avgusta Černigoja, ki se je rodil 24. av-

Besedilo: Tina Čič Slika: arhiv Kobilarne Lipica IZ NAŠIH KRAJEV 13 In memoriam Evgen Prinčič – zborovodja in pedagog Evgen Prinčič se je rodil 5. marca organizacij v Sežani. 1936 v Medani, v Brdih. Brici so vedno Ob prihodu v Sežano je takoj prevzel bili in so dobri pevci in tudi Evgen ni in vodil otroški in mladinski zbor od bil nobena izjema. Do glasbe in petja 1963 do 1978 ter žel uspehe. Mladinski je čutil posebno pripadnost, ki jo je pevski zbor osnovne šole Sežana, ki ga verjetno podedoval po očetu Evgenu, je vodil Evgen, je dvakrat, in to v letu ki je bil tenorist v domačem zboru. Ta 1973 in v letu 1975, presegel domače je bil sinu svetal zgled. Mladi Evgen je okvirje: najprej na Zveznem tekmova- že v najbolj rosnih letih izkazoval smi- nju jugoslovanskih pevskih zborov v sel za ritem in glasbo. Tja do svojega Celju, nato pa še v evropskem merilu v štirinajstega leta je sodeloval pri po- Mariboru. Kakovost tega zbora je bila trkavanju (zvoniti tako, da se ritmično tedaj tako poznana, da so ga povabili udarja po dveh ali več zvonovih) ob na nastop ob razglasitvi najboljših od- vaških slovesnostih. raslih evropskih pevskih zborov v Go- Evgen je šolo obiskoval najprej v Me- Evgen Prinčič, portret (2005). rici od 19. do 22. septembra. dani in na Dobrovem ter v Ljubljani Poleg dveh šolskih zborov, je Prinčič nadaljeval šolanje na učiteljišču. Tam Vendar mu žilica doseči kaj več ni dala od leta 1963 do leta 1972 vodil moški je v letih 1956/57 vodil učiteljski oktet miru. Spet ga srečamo v Ljubljani, tok- pevski zbor v Sežani in ženski pevski in naslednje leto mešani pevski zbor, rat kot študenta Pedagoške akademije zbor celih osem let. kjer mu je bil mentor Anton Nanut. od 1961 do 1963. Tam je z dirigentom Potem je dirigiral še na Tržaškem. Kot pevec pa je pel v Primorskem Janezom Kuharjem korepetiral pri RTV Eno leto je vodil moški pevski zbor akademskem pevskem zboru Vinko mladinskem pevskem zboru. v Ricmanjih in dvakrat po štiri leta (z Vodopivec sedem let in z njim gosto- Takrat je sežanska občina iskala pri- vmesno prekinitvijo) na novo ustano- val v Grčiji, v Egiptu, na Poljskem in v mernega učitelja glasbe in občinsko vljen mešani pevski zbor Lipa v Bazo- Skandinaviji. Z učiteljskim pevskim vodstvo je zaprosilo Rada Simonitija, vici. zborom Emil Adamič je sodeloval znanega komponista in dirigenta, za Najlepše spomine pa je imel na celih petnajst let. Po končanem štu- pomoč. Ta je toplo priporočil Evgena moški pevski zbor Prosek – Kontovel diju je služil vojaški rok v Bileći v letih Prinčiča, ki se mu je obetal hiter vzpon v letih 1979–1988. Menil je, da je to 1958/59. Skupaj s tenoristom in vod- dobrega strokovnjaka za zborovsko bil zelo dober zbor, ki je v Mariboru na jo zbora Danilom Čadežem sta pela petje in organizatorja. Tako je pristal tekmovanju z ostalimi pevskimi zbori v vojaškem pevskem zboru. Seveda v sežanski osnovni šoli, kjer je ostal leta1980 prejel bronasto medaljo. Z je bila slovenska pesem velika spod- celih osemnajst let do leta 1981, ko je njim je bil tudi na festivalu pevskih buda za slovenske fante, ki so služili postal ravnatelj Glasbene šole Sežana, zborov v maju leta1982 v Clusonu pri vojaški rok. Po odsluženju vojaškega tudi z nazivom svetovalec in učitelj te- Bergamu, v 'krajih treh papežev'. Sam roka se je vrnil domov in v Dobrovem orije, harmonike. V tem času je postal je povedal, da se je vedno zavzemal v letih od 1959 do 1961 poučeval in predsednik Društva glasbenih peda- za združevanje ljudi vseh narodnosti, vodil otroški in mladinski pevski zbor. gogov in predsednik Zveze kulturnih veroizpovedi in vzpostavljanje prija- teljstva med vsemi. In kaj bolj prispe- va k prijateljstvu in strpnosti kot prav pesem, ki iz mnogih grl zveni ubrano in enkratno? Prav to pa je bila odlika vsakega zbora, ki ga je vodil in bil nje- gova duša pevovodja Evgen Prinčič. Največ sveta pa je videl, ko je deset let vodil pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, saj je z njim imel šte- vilne nastope v tujini. Najbolj sta mu ostala v spominu nastopa v Parizu in v Nemčiji. Seveda ne smemo pozabiti na vo- denje mešanega pevskega zbora v Sežani. Ko je postal ravnatelj Glasbene šole v Mladinski zbor OŠ S. Kosovela Sežana in Mešani pevski zbor Sežana ob 50-letnici smrti Srečka Koso- Sežani v letu 1981, je postal tudi pred- vela, Sežana (23. oktober 1976). sednik Društva glasbenih pedagogov IZ NAŠIH KRAJEV 14 Slovenije. Evgen Prinčič je bil eden tistih entu- • Gallusov srebrni in zlati znak, Slovenski predsednik je seveda ne- ziastov, ki si je prizadeval, da bi pevski • UPZ srebrni in zlati znak, mudoma našel svoj prostor tudi na zbori s celotne Primorske z vsakolet- • Priznanje občine Sežana za učitelje, zvezni ravni in postal član predsedstva nim nastopom pokazali, kaj zmorejo • Priznanje za sodelovanje na Primor- Saveza organizacija muzičkih pedago- in kaj znajo. Rodila se je Primorska ski poje ga Jugoslavija, kar je le zvezna oblika poje, revija pevskih zborov, zborov, ki • in vrsto drugih priznanj, ki so mu organizacij glasbenih pedagogov Ju- jih druži slovenska beseda, slovenska povrnila spomine na težka, vendar goslavije. pesem in glasba in predvsem med- lepa leta, ki jih je preživel z glasbo in Tu se je začelo pravzaprav njegovo sebojno spoznavanje, spoštovanje ob njej ter s petjem in ob njem. 'selektorsko' delo. Številna potovanja in prijateljstvo. Od leta 1970 je kar po takratni državi Jugoslaviji so mu šestintridesetkrat nastopil s petimi Glasba je bila smisel njegovega živ- vzela veliko časa in priprav: Zemun, različnimi pevskimi zbori na revijah ljenja. Ko mu je vid močno opešal, da Zagreb, Ljubljana, tekmovanje v Sko- Primorska poje. ni več mogel voziti avta in ga je sin pju ter od 14. do 16. decembra 1984 Saša vozil v Ilirsko Bistrico, mu poto- Kongres v Sarajevu. Delal je v dveh Za svoje delovanje je prejel številna vanje ni bilo odveč. Posebej še, ko je komisijah: v komisiji za zaključke in v priznanja: začutil, kako njegov sin nadaljuje nje- komisiji za priznanja. • Plaketo Srečka Kosovela, govo delo in goji ljubezen do glasbe- ne umetnosti. Evgen je resnično živel v svojem sve- tu glasbe, delavnosti in poštenja. Življenje pa je polno presenečenj, tudi ovir. Bolezen ga je vse bolj hromi- la, vendar se sam nikoli ni sprijaznil z njo. Ko mu je bilo najhuje, je prisluhnil pesmim z njegovih nastopov, Sloven- skega okteta ter drugih in z njimi po- doživljal trenutke veselja in sreče. Evgen Prinčič je umrl v Sežani 22. septembra 2020. Pokopali so ga v rodni Medani ob pesmi in ob zvonjenju tistih zvonov, iz katerih je sam kot otrok izvabljal me- lodijo s potrkavanjem. Besedilo: Pavel Skrinjar Štanjel: Moški zbor Prosek-Kontovel in orkester GM Trst (1985). Slike: osebni arhiv družine Prinčič

In memoriam Vilma Padovan Septembra je ugasnilo življenje pod vsem delom in ustvarjanjem lah- naše nekdanje dolgoletne sodelavke ko vedno podpisala tudi kot človek z Vilme Padovan, učiteljice klavirja in veliko začetnico. Znala je opaziti delo korepetitorke. Naj napišem o njej ne- in uspehe drugih, a pri svojih dosež- kaj besed. Najprej o tem, kako sem jo kih je ostajala vselej skromna. Težko osebno poznala in doživljala. Ko se je je skrila čustva, ki so jo preplavila ob zaposlila v Glasbeni šoli Sežana, nisem poslušanju odličnega koncerta, bodisi o njej vedela skoraj nič. Zame je bila vokalnega bodisi instrumentalnega, torej nepopisan list. In kaj se je znaš- saj je dovolila glasbi, da jo objame v lo na tem belem listu? Spoznala sem, vsej svoji razsežnosti. Opazila sem, da da je bila umetnica z globoko, nekako je tudi pri učencih skrbno vzgajala čut 'vgrajeno' željo po ustvarjanju in po- za pravo vrednost glasbe, da se ne bi v dajanju znanja. Svoje vedenje o glasbi pehanju za tehničnim napredkom iz- in klavirju je nenehno prepletala z zna- gubilo njeno bistvo, ki leži v izražanju njem o petju, poeziji, slikarstvu. Zdela samega sebe, v preslikavi lastnega do- se mi je celostna umetnica, ki pa se je življanja in čustvovanja v čudoviti svet IZ NAŠIH KRAJEV 15 zvoka, harmonije, melodije. ti države, njene zgodovine, kulinarike. je počela in zaradi njene čiste ljubezni In kako je Vilma vplivala na delo naše Tradicionalen pa je postal nastop, kjer do umetnosti, nam bo Vilma ostala v šole? Rada je premikala okvire že zna- smo spodbujali skupno muziciranje posebnem in trajnem spominu: tako nega, ustaljenega in vedno razmišljala bratcev in sestric, kljub včasih nena- njenim učencem kot tudi sodelavcem o tem, kako bi lahko naredili kaj druga- vadnim kombinacijam inštrumentov in vsem, ki so bili kakor koli povezani če, kako bi lahko šli korak dlje ali še raje – kar nas je spodbujalo, da smo sto- z njo. – korak vstran. Tako je kar nekaj njenih pili iz ustaljenih poti in poskusili nekaj Vilma, naj ti bo kraška zemlja lahka, idej padlo na plodna tla. Naj omenim novega – tako učitelji kot učenci. To naj te vse presegajoča glasba sprem- projekt klavirskega oddelka, ko smo na sta le dva primera, kako je Vilma znala lja, kjer koli si. njeno pobudo izvedli večletni projekt poskrbeti, da smo glasbo povezali še s klavirske glasbe sosednjih držav, kjer čim drugim in si tako širili obzorja. Za- Besedilo: Ingrid Tavčar smo se dotaknili tudi ostalih značilnos- radi vsega, kar je bila, zaradi vsega, kar Slika: arhiv Glasbene šole Sežana

Stojan Gorup in Srečanja

Stojan Gorup iz Sežane je v fotograf- skih krogih zelo cenjen in uveljavljen fotograf. Kot ljubiteljski fotograf je prvič pokazal nase v času analogne fotografi- je, leta 1977 je bil med petimi najboljši- mi fotografi v Jugoslaviji. Od leta 2014 do danes so bile njegove fotografije sprejete na razstavnih salonih v več kot 60 državah. Sprejetih je imel več kot tisoč fotografij in prejel 73 nagrad in pohval. Srebrni odličnik pri mednaro- dni fotografski zvezi FJAP in odličnik pri Mednarodni zvezi fotografov ter kan- didat za mojstra fotografije je opremil pet knjig in več drugih tiskovin. Je član sežanskega Foto kluba Žarek, ki zadnja leta uspešno sodeluje s FK Sušec iz Ilir- ske Bistrice s predsednikom Andrejem Bergočem. Ena od oblik sodelovanja v njihovem okolju. V avtorjevi klasični mi programi ni bilo mogoče. Na razsta- je tudi razstavljanje sežanskih članov v popotni fotografiji je zaznati težnjo po vi zasledimo tudi monokromno foto- Pumpa baru v Knežaku. Prav tu so od- čim bolj izčiščenih posnetkih ter izogi- grafijo, na kateri prevladujejo odtenki prli eno Gorupovih najboljših fotograf- banje sestavinam okolja, ki bi gledalca samo enega barvnega tona. Avtorja, ki skih razstav doslej z naslovom Srečanja. odpeljale stran od osnovnega motiva. je trenutno podpredsednik sežanske- Fotografski posnetki ljudi so večinoma Izločanje motečih elementov je avtor, ki ga FK Žarek, je predstavil predsednik nastali v zadnjih nekaj letih na potova- je bil kar dvakrat predsednik sežanske- sežanskega FK Igor Petaros, v imenu njih po deželah mamljivega Vzhoda, kot ga FK Žarek, opravil pri zajemanju kar na organizatorjev pa mu je iskreno čestital so Kitajska, Burma (Mjanmar), Iran, Tur- terenu. To mu je pri digitalni fotografiji Stojan Spetič. Razstava je bila na ogled čija, Peru idr. V izboru 24 razstavljenih ostalo še iz plodnega obdobja analog- do konca septembra. fotografij najdemo klasične portrete kot ne fotografije z barvami diapozitivi, ko tudi posnetke ljudi ali posameznikov popravljanje s sodobnimi računalniški- Besedilo in slika: Olga Knez Že drugi ekstempore Kras in prvi za mlade na temo Ekocentrizem

V Kulturnem društvu Kras so že dru- zadnjem tednu junija javilo 60 odraslih ja Stibilj Šajn in predsedniva društva go leto organizirali likovni ekstempore in 11 mladih do 20. leta, saj je bil zanje Kopšetova v lepo urejenem Botanič- Kras. Tokrat so se po besedah predse- objavljen prvi slikarski ekstempore Kras. nem vrtu v Sežani, ki so ga krasila tudi dnice društva Erne Kopše odločili za Slavnostno razglasitev rezultatov in po- slikarska platna sodelujočih likovnikov, razpis na temo Ekocentrizem ki vodi k delitev priznanj pa so pripravili prav za predstavili nagrajence in podelili prilo- razmišljanju o tem, kaj je v življenju tis- sežanski občinski praznik, 28. avgusta, žnostna darilca, ki so jih prispevali spon- to, kar je pomembno in kaj bomo pustili ko sta predsednica strokovne komisije zorji in donatorji. naslednjim rodovom, Na razpis se je v umetnostna zgodovinarka Anamari- Vsem zbranim je dobrodošlico zažele- IZ NAŠIH KRAJEV / KULTURA 16 la vodja vrta Marjetka Kljun Terčon. Udeleženci, ki so že konec junija se pri- glasili na natečaj in žigosali svoja platna, so bili iz Slovenije, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Italije. »Narava je vedno bolj postavljena v središče našega razmišljanja. Tudi mladi umetniki se ji posvečajo z vso pozor- nostjo. Tokratni udeleženci so pristopili k njej na dva načina: kot občudovalci lepot in ritmov narave in tudi s proble- matiko in iskanjem rešitev na področju ekologije. Dela so slogovno raznolika in tako razstava ponuja širok spekter slikar- skih tehnik in prostorov. V primerjavi z lanskim eksemporom je kakovostno in količinsko bogatejša,« je poudarila Sti- bilj Šajnova. Nagrado med mladimi si je prislu- žila Ana Ferluga Bordon iz Sežane za krajino, njen nakit okrog vratu je sonce, Ovsec, Nevenka Verbič, Irena Lorget Li- delo Mati narava. O razstavljeni sliki je skratka, prav 'drobižki' so tisti, ki prepri- povec, Lona Verlich in Karmen Katelic umetnostna zgodovinarka Stibilj Šaj- čljivo vodijo k naslovni témi. Oblikovne Pipan. Komisija pa je izmed prispelih in nova povedala: »Avtorica preplete dve rešitve so avtorske, kolorit pa živahen.« razstavljenih del izbrala likovna dela za motivni izhodišči – krajino s figuro, ob V kategoriji starejših so nagrade preje- razstavo, ki je bila predvidena v novem- tem pa ustvari enovito in domiselno li: Tine Dekonti, Taja Regent Vegas in Da- bru v Kosovelovemu domu v Sežani, celoto. Slika je tudi sicer polna izvirnih jana Čok (iz Divače). Podelili pa so tudi kjer naj bi izbrali in odkupili dve likovni rešitev in detajlov. Figura je oblečena v pohvale za kakovost. Prejeli so jih Janez deli. Razstava vseh mladih udeležencev, ki je bila predvidena v novembru v Kul- turnem domu v Hrpeljah, kjer naj bi se vsak udeleženec predstavil z dvema de- loma, bo prav tako odpadla. Ob zaključku dogodka, ki ga je pope- stril trio pozavn iz sežanske Glasbene šole v zasedbi Franz Kerschbaumer, Ivan Felicjan in Hristijan Garevski pod men- torstvom Iva Bašiča, se je predsednica Kopšetova zahvalila sponzorjem. Pršu- tarna Kras je poklonila darilne pakete za odličnost. Celjske mesnine (pod katere spada tudi Pršutarna Lokev) so razvese- lile nagrajence z promocijskim materia- lom, kmetija Štefana Čehovina iz Gornje Branice pa z odličnimi vini Za odkupni nagradi sta darila prispevala Bojan Pir- jevec v imenu Fitnes Planeta in Herta Kosmina iz podjetja Biovis. Besedilo in sliki: Olga Knez Iz Avstralije na Kras

Večkrat rada poudari, da je bil prav skega inštituta za okoljske študije. Dela Poleg znanstvenega dela je njena Srečko Kosovel tisti, ki jo je pripeljal v na triletnem raziskovalnem projektu z strast tudi poezija. V Avstraliji je izdala Sežano. In prav preko njega sva prvič naslovom Kako preživeti antropocen že tri knjige, četrta pa bo v soavtorstvu stopili v stik, ko je konec lanskega leta (Surviving the Anthropocene), ki ga fi- z Jen Webb izšla konec letošnjega leta. prišla s knjigo njegovih izbranih pesmi nancira Slovenska raziskovalna agenci- V Sloveniji se je najbolj zaljubila v Kras in misli Open v Kosovelovo spominsko ja. Njeno področje so interdisciplinarne in poezijo Srečka Kosovela. Med epide- sobo, da obišče prostor, kjer se je pesnik raziskave – okoljska filozofija, humani- mijo Covida-19 je sledila Kosovelovim rodil. In takoj sva postali prijateljici. stika in družbeno-kulturna geografija. potem, tako v poeziji kot tudi peš po Shé Mackenzie Hawke, pesnica, filozo- Osredotoča se na podnebne spremem- Krasu. S kolesom je odkrivala še druge finja in znanstvenica iz Avstralije, se je be in trajnostni razvoj, na človeški od- bisere Krasa. Večkrat se je odpeljala do leta 2019 preselila v Sežano. Zaposlena nos do narave, zlasti vode, ter kako raz- Lipice, kjer je preko ograje občudova- je na Znanstveno-raziskovalnem središ- lične skupine ljudi upoštevajo naravo v la lipicance in se z njimi pogovarjala,

ču Koper kot predstojnica Mediteran- teh podnebnih časih. saj je začutila, kako pogrešajo družbo KULTURA 17 Porenta, je Shé Hawke izbrala med prve tri najboljše pesniške avtorje letošnjega natečaja (poleg Mohamada Abdula al Munema in Željka Perovića). Vsi trije so prejeli knjižno nagrado in zlato prizna- nje, ki ga podeljuje JSKD. Kljub veliki želji po sodelovanju se Shé Hawke ni mogla udeležiti zaključnega srečanja Sosed tvojega brega v Metliki. Dan pred prireditvijo je v okviru raziska- ve snemala na reki Kolpi in se ob tem poškodovala. Ob padcu so ji hitro pri- skočili na pomoč bližnji turisti, doma- čini in reševalci. Prav tako pa ima same pohvalne besede za čudovito osebje v novomeški bolnišnici, ki je zanjo skrbelo po operaciji. Žalost ob nesreči in dej- stvu, da se literarnega srečanja ni mogla udeležiti, je pregnala novica o izboru med najboljše. obiskovalcev, ki v času karantene niso vodjo območne izpostave JSKD Vla- Kljub nesreči Shé Hawke pravi, da je smeli obiskati kobilarne. Iz Slovenije je z dislavo Navotnik, ki jo je povabila na Kolpa čudovita reka in da se v Belo kra- ogorčenostjo in strahom spremljala ve- sodelovanje na natečaju Sosed tvojega jino zagotovo še vrne. Prav tako tudi na like požare v Avstraliji in tako je nastala brega, namenjen priseljencem, ki živijo Kras, saj se je ravno v oktobru preselila pesem Dih dreves, ki je posvečena dre- v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih na obalo, kjer je tudi zaposlena. Zaradi vesom, ki so preživela ognjene zublje v jezikih, hrvaškem, srbskem, bosanskem, Kosovela, zaradi ljudi, ki jih je srečala njeni domovini. makedonskem, albanskem, franco- tukaj in zaradi literarnega večera, ki ga Kljub nepoznavanju slovenskega jezi- skem, arabskem, nemškem, španskem bosta imela skupaj z Aleksandrom Per- ka je spremljala pesniški večer, posve- in angleškem jeziku. S pesmijo Dih dre- šoljo na Ta veseli dan kulture, se bo v čen Aleksandru Peršolji, in se navdušila ves in še štirimi drugimi se je prijavila na Sežano vrnila že v začetku decembra in nad njegovo poezijo. Tam je spoznala natečaj in državna selektorica, mag. Ana zagotovo to ne bo zadnjič. Besedilo: Mateja Kralj Slika: Shé Mackenzie Hawke Nagrada avstralski pesnici za pesem z naslovom Sežana

V nedeljo, 30. avgusta 2020, je v na enega najpomembnejših slovenskih SEŽANA Metliki potekalo 42. Državno srečanje pesniških ustvarjalcev, Srečka Kosovela. Tvoje pesmi so me dosegle, Srečko, manjšinskih pesnikov in pisateljev z Nagrajena pesem je zato posvečena ko je moj obraz iz Avstralije naslovom Sosed tvojega brega 2020, prav njemu. potoval po ulicah in sicer v okviru zaključka natečaja kjer je tvoje besede na pot Javnega sklada Republike Slovenije za SEŽANA zapisalo drugačno odporništvo. kulturne dejavnosti, v katerem je svoje Your poems did reach me Srečko, Vse tukaj delo predstavila in bila zanj tudi nagra- flew my Australian self nosi tvoje ime, jena dr. Shé Mackenzie Hawke. Prejela to streets where your words tvoj obraz. je zlato priznanje za eno od najboljših are painted on the foot path Kaj ne veš tega! treh besedil v letu 2020 po izboru dr- by a different resistance. žavne selektorice in pesnice mag. Ane Everything here Prevod: Mateja Kralj Porenta za pesem z naslovom Sežana. bears your name, Kot pesnico in ljubiteljico poezije jo je your face. Ksenija Perković še posebej pritegnila literarna dedišči- Don't you know!

Nagrajen Štanjel v modrem

»Akvarel je v slikarstvu to, kar je poezi- zibilnost in koncentracijo. Pri akvarelu ni je v katalog tretjega mednarodnega ja v literaturi. V nobeni slikarski tehniki prostora za napake. Ali je nekaj dobro ali festivala akvarela malega formata mini ne more čopič tako razigrati barve kot pa ni. To je tehnika, ki se na prvi pogled CASTRA zapisal Vladimir Bačič, pred- v akvarelu. Akvarel je najplemenitejša sli- zdi enostavna, v resnici pa je eden naj- sednik IWS Slovenija, vodja Lokarjeve karska tehnika, ki zahteva posebno sen- težjih izraznih načinov v slikarstvu ...« galerije in predsednik Društva likovnih KULTURA 18 umetnikov Severne Primorske. Kljub izrednim in negotovim razmeram zara- di koronavirusa se je na razpis festivala akvarela v prvem krogu odzvalo 221 avtorjev iz 62 držav. Na razstavo je bilo sprejetih 191 avtorjev iz 58 držav. Stro- kovna žirija je pri podelitvi nagrad in di- plom skušala zajeti vse tehnike, motive in koncepte akvarela, upoštevala je tudi izvirnost ideje ter pristop k reševanju likovnega problema. Skozi to prizmo je poiskala in nagradila dela, ki izstopajo in si zaslužijo nagrade in diplome. Prvo nagrado je dobil Gonzalo Ibanez iz Čila, drugo Goran Žigolić iz Hrvaške, tretjo Silva Karim, četrto Radko Oketič – oba iz Slovenije in peto Dimitar Davidov iz Bolgarije. Radko Oketič se je na razsta- vi predstavil s štirimi akvareli, mednaro- dna strokovna žirija je nagradila 'Štanjel v modrem'. Besedilo in slika: Vilma Colja Moja dekleta Jovane Đukić

Študentka 2. letnika grafičnega obli- kovanja ljubljanske fakultete, 25-letna Jovana Đukić, se je ob sežanskem ob- činskem prazniku v Mali galeriji Mira Kra- njca predstavila v Kosovelovemu domu v Sežani s prisrčno razstavo ilustracij z naslovom Moja dekleta, ki so jo odprli 18. avgusta 2020. Pohvalne besede o mladi Kraševki, ki šele stopa na svojo umetniško pot prav s prvo samostojno razstavo, ki so jo postavili kot uvod k sežanskemu občinskem prazniku, je na- menila umetnostna zgodovinarka Ana- marija Stibilj Šajn, ki je že več kot 15 let stalna sodelavka Kosovelovega doma. »Ustvarjalka svoja čustva in misli izra- ža z ilustracijo. Njeni glavni motivi so odločne, a obenem tudi nežne in hu- domušne dolgolaske. Telo deklet ima arhetipsko obliko z izredno dolgimi ro- kami in nogami, lopatastimi dlanmi in stopali, skratka, s pretirano oblikovanimi okončinami, za kar se zdi, da so ta dekle- papir, posebno mesto pa je prav za to ne) prišla živet v Slovenijo, je zbranim ta brez okostja in se upogibajo po avto- razstavo naredila izvezena ali poslikana na odprtju razstave predstavila tudi svoj ričini želji. Tako na ilustraciji z naslovom dekleta in žene na starih zavesah. Svoje kratek film. Čestital ji je tudi organizator Nosim skledo življenja že s samo držo motive izbrank uteleša z osnovno for- in koordinator programov Kosovelove- pove, kako težka je posoda sadja in ze- mo risbe, v zadnjem času pa posega ga doma David Terčon. Ustvarjalka pa lenjave, ki jo ima na glavi. Prepoznaven tudi po barvah. Mlado ustvarjalko vleče je vsakemu obiskovalcu podarila tudi element deklet so tudi dolgi črni lasje. tudi v vezenje (na odprtju je imela lepo drobno darilce v obliki kartice z ilustra- Na začetku je avtorica svoje izbranke izvezeno bluzo) in reciklažo,« je pouda- cijami mladih deklet. S čudovito glasbo predstavljala oblečene, sedaj pa se vse rila Stibilj Šajnova. so odprtje likovne razstave popestrili pogosteje odloča za golo žensko telo. Avtorica, ki je rojena v Pančevem v člani skupine Čelo straik. Poleg ženskega lika ji je ljub motiv tudi Srbiji in je že kot otrok z družino (oba starša Aljoša in Dragana sta dr. medici- sadje in zelenjava. Motive nariše na Besedilo in slika: Olga Knez KULTURA 19 Samogovori v ofsajdu Mojce Senegačnik

25. avgusta 2020, v počastitev se- žanskega občinskega praznika, se je v Kosovelovem domu v Sežani razstavi z naslovom Moja dekleta Jovane Đukić pridružila še razstava likovnih del aka- demske slikarke Mojce Senegačnik iz Komna z naslovom SamoGovori v of- sajdu. Zbrane ljubitelje likovne umetnosti so pozdravili sežanski župan David Škabar, direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar ter koordinator programov Da- vid Terčon. Avtorico razstave, ki je se je po končanem študiju na ljubljanski likovni akademiji leta 1995 preselila na Kras, in njeno delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Predstavila je njeno slikarsko delo, ki je nastalo v zadnjih dveh letih, in sicer risbe iz cikla SamoGOVORI in kola- opozarjala nase. V svet bi rada izkričala mine na določene dragocene trenutke, že iz cikla Ostanki dneva. svoje želje, strasti in strahove, želela bi včasih tudi odsev družbenih, ki jo vzne- »Risbe nastajajo kot nekakšni listi iz bolj BITI in ne samo 'obstajati'. Svoje ime mirjajo vsak dan. Zato naslov Ostanki beležke ali dnevnika oziroma kot nepo- želi odtiskovati povsod in puščati sledi dneva. sredni zapisi v nekem trenutku asocia- kot žival, ki označuje svoja stara in nova Senegačnikova sodeluje s številni- tivnih besed, znakov ali simbolov. Upo- območja. Želi slišati svoj glas in zato go- mi študijskimi krožki, predava likovno rablja osnovne likovne prvine – točko, vori, govori in govori. Sama sebi, sama s umetnost tudi na tretji univerzi Kras, linijo, ploskev, spontano gesto in pre- sabo – zato SamoGOVORI,« je poudarila razstavljala je tako v Kosovelovi knjižnici prosta sredstva (najpogosteje oglje in stalna sodelavka Kosovelovega doma v Sežani kot njeni enoti v Komnu in dru- grafit, malo črne in bele barve ter kose Anamarija Stibilj Šajn. god. To pa je njena prva razstava v Koso- grundiranega slikarskega platna). V tej Kolaži so dela manjših formatov, drob- velovemu domu, s katero se predstavlja fazi jo privlačijo hitri spontani zapisi na ni 'dnevniški' zapiski oziroma sestavljan- ob bližajočem se abrahamu, ki mu bo deviški belini platna in pri tem početju ke, ki so nastajali v glavnem v 'karan- podala roko prihodnje leto. se počuti, kot bi na čiste bele fasade v tensko-koronskem' obdobju letošnjega Razstava je bila na ogled do 4. oktobra javnem prostoru puščala svoje odtise in leta. V njih združuje čisto intimne spo- 2020. Besedilo in slika: Olga Knez Vračanje v gnojnico sanj Davida Terčona

V četrtek, 17. septembra 2020, z začet- samozaložba), zbirko kratke proze v sku- kom ob 18. uri, so soprireditelji Kosove- paj z Magdaleno Svetina Terčon izdani lov dom Sežana, Kosovelova knjižnica knjigi Za vrati 309 (1996, Žbrinca Seža- Sežana, Literarno društvo Zlati čoln Se- na) in zbirko pesmi v prozi Med izvržki žana in Združenje književnikov Primor- blodnjakov (2008, KD Vilenica Sežana). ske v Veliki dvorani Kosovelovega doma Poleg tega je objavljal v mnogih literar- Sežana predstavili novo, ob 60-letnici v nih zbornikih, literarnih in drugih revi- samozaložbi izdano pesniško zbirko Da- jah, na radiu in televiziji ter bil urednik vida Terčona Vračanje v gnojnico sanj. S različnih knjižnih izdaj. pesnikom se je dobro uro pogovarjala V zbirki Vračanje v gnojnico sanj nam Simona Solina, bibliotekarska specialist- v branje ponuja 60 raznorodnih pesmi, ka v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje, sicer zloženih po vzoru nadrealizma sicer tudi sama pesnica. in absurda, zbranih v šestih oblikovno Za vsestranskega kraškega kulturnega različnih, vsebinsko pa sorodnih ciklih. delavca, ki piše poezijo, kratko prozo, Slaba polovica pesmi je starejših, nekaj aforizme in novinarske članke, zaposlen jih je nastalo zadnja leta, kar 26 pa letos, pa je kot organizator in usklajevalec zaradi česar so zaznamovane tudi z do- programov v sežanskem Kosovelovem gajanjem okrog novega koronskega vi- domu, je to peta samostojna knjiga: rusa. Pesnik izhaja iz intimnega odnosa doslej je izdal pesniško zbirko Ptica do okolice in sveta, vendar razmišljanje (1979, Pokušina Celje), pesniško zbirko širi tudi na globalno dogajanje, zazna-

KULTURA Na zdrizastem robu jeklene noči (1986, Iz arhiva Davida Terčona. movano s skrbjo do okoljske problema- 20 tike in popolnega razpada medčloveš- mevanja. svojem življenju posveča največ pozor- kih odnosov, ki jih vase srka udobnost Na predstavitvi se je Simona Solina nosti. Terčon je opozoril na uničevanje sodobne elektronske tehnologije in izognila razpravljanju o vsebini knjige, Zemlje zaradi okoljske brezbrižnosti, na mamljivost trgovskih središč, kar vodi temveč je ustvarjalca predstavila pred- umiranje slovenskega jezika, na sebično do razčlovečenja, še huje, do popolne- vsem skozi vprašanja o njegovih po- obnašanje ljudi ob ukrepih proti koron- ga pretrganja medsebojnega sporazu- gledih na svet in dejavnostih, ki jim v skemu virusu … Živahen pogovor, med katerim sta se dotaknila še marsičesa aktualnega, je spremljalo predvajanje fotografij, prav tako Terčonovo delo, s katerimi je želel podkrepiti izpovednost knjige. Med pogovorom pa je seveda tudi prebral nekaj besedil iz knjige. Po končanem uradnem delu je svojo novo knjigo tudi podpisoval, pod mo- gočnimi kostanji v amfiteatru pa s pri- jatelji in ljubitelji poezije nazdravil na novo knjigo in prihodnje literarne pro- jekte. V počastitev piščeve 60-letnice je bila je bila v spodnjem preddverju Kosove- lovega doma Sežana ves september na ogled priložnostna razstava izbranih iz- daj z objavami njegovih besedil, ki jo je bila pripravila Kosovelova knjižnica. Besedilo in slika: Olga Knez David Terčon in Simono Solina med predstavitvijo knjige Vračanje v gnojnico sanj na odru Kosovelove- ga doma Sežana. Gledališka šola v Kosovelovem domu

V sezoni 2019/20 smo se v Kosovelo- vem domu Sežana na pobudo akadem- skega igralca Romea Grebenška odločili, da izvedemo Gledališko šolo za različne starostne skupine. Zanimanje za šolo, kjer bi se lahko učili veščin nastopanja in igranja, je bilo veliko. Šola je name- njena vsem, tudi tistim, ki še niso nikoli stopili na oder. Po uvodnem sestanku in glede na število prijav ter starost pri- javljenih je mentor razdelil udeležence v skupine, imeli smo kar dve skupini osnovnošolskih otrok, eno skupino za mladino ter skupino za odrasle. Gleda- liška šola je vsebovala med drugim tudi učenje govora oz. izgovorjave (govorne vaje), dihanja in gibanja. V šolanje je bilo vključeno tudi izdelovanje scene. Otroci so sceno izdelali sami, seveda s pomoč- jo mentorja. mentorja za še dva dodatna dneva vaj v odigranih vlogah odlično izkazali, obe Žal pa so se tudi pri nas v marcu usta- pred sklepnim dogodkom. skupini sta v predstavah naravnost bles- vile vse dejavnosti in prav tako tudi V četrtek. 3. septembra 2020, ob 18. teli. vaje Gledališke šole. Nekaj vadečih je uri so se otroci obeh skupin predstavili Kosovelov dom Sežana z mentorjem bilo tudi iz sosednje države, zato je bila na sklepnem dogodku Gledališke šole. Romeom Grebenškom tudi v novi sezo- izvedba vaj onemogočena dalj časa, Otroci Rumene skupine so odigrali ni izvaja šolo, letos imamo tri skupine. kljub ponovnemu odprtju konec maja. predstavo Pekarna Mišmaš, otroci Mod- Predstave pa se nam obetajo sicer šele Po posvetu s starši smo ponovno priče- re skupine pa so se nam predstavili s v letu 2021. Komaj čakamo in obenem li z intenzivnimi vajami konec avgusta, predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico. držimo pesti, da ne bo nadaljnjih preki- vsak popoldan po razporedu glede na Priredba tekstov in režija sta delo men- nitev. skupine. Vaje smo imeli samo z otroki. Ti torja Romea Grebenška. Za koreografijo so dva tedna pridno vadili in sami prosili je poskrbela Lucija Boruta. Otroci so se Besedilo: Ariana Pertinač, Nina Ukmar Slika: Marko Pleterski KULTURA 21 Opčine skozi čas v Kosovelovi knjižnici Sežana

V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelo- vem domu v Sežani so 8. oktobra 2020 odprli dokumentarno razstavo z naslo- vom Opčine skozi čas. Zbrane je najprej v imenu gostitelja nagovoril koordinator kulturnih progra- mov David Terčon. Razstavo je pripravil Sklad Mitje Čuka z Opčin, njegova pred- sednica Stanislava Sosič pa je izrazila iz- redno navdušenje Opencev, da se lahko njihovo mesto, ki je bilo nekoč majhna kraška vasica v zaledju Trsta, ponaša s tako bogato zgodovino, ki jo je krojilo kot cestno in železniško središče, svoj pripsevek pa je dodal še openski tram- vaj, ki je prvič popeljal po progi Trst–Op- čine že pred skoraj 120 leti. Po razstavi pa je številno občinstvo po- peljal strastni zbiralec fotografij in duša Razstava prikazuje tudi Opčine v renine. Brez zgodovine je kot mineštra pričujoče razstave Zoran Sosič z Opčin. času Napoleonovih provinc in akvarele brez soli,« je zaključil Sosič. Razstavo so sicer že pred dvema leto- domačega slikarja Roberta Hlavatyja. Za glasbeni utrip je na odprtju pos- ma postavili v Galeriji Milka Bambiča na Zanimiva je zamolčana tema o okoli- krbel Egon Tavčar prav s harmoniko, ki Opčinah. Želeli pa so jo predstaviti še čanskem bataljonu oz. milici, ki so ga je bila narejena na Opčinah. Terčon se širšemu občinstvu. Tako se je nekoliko sestavljali Slovenci z vsega tržaškega je gostom zahvalil s poklonom – novo obogatena z 21 panoji preselila v kul- ozemlja, razen iz mestnega središča, in razglednico kraškega poeta Srečka Ko- turno prestolnico Krasa, v Sežano. Sosič so imeli za nalogo varovati Trst. Ukinili sovela. je s slikami, razglednicami in zemljevidi so ga 1869. leta. Največji poudarek je na Razstava prinaša marsikaj zanimive- iz svojega bogatega arhiva predstavil starih razglednicah in fotografijah Op- ga o nastanku vasi, ki so jih povzeli po bogato in pestro zgodovino Opčin, ka- čin, zgodovini 1. sv. vojne in bombardi- knjigi Vas, ljudje in čas. Razstavo lahko tere najstarejši zapis imena sega v leto ranju Opčin med 2. sv. vojno (20. aprila prištevamo k obogatitvi kulturne de- 1308, na zemljevidu so bile omenjene 1944), ko so zavezniki vas bombardirali diščine zamejcev in spominu na pre- že 1573. leta. Pomembno naselje so z letali in spustili več kot 100 strupenih tekle čase. Organizatorji si želijo, da bi z postale potem, ko je Trst postal glavno in uničujočih bomb. Razstavo zaključuje razstavo obiskali še druge kraške vasi, ki pristanišče habsburške monarhije, leta pano z ledinskimi imeni vasi, saj se zem- so bile z Opčinami in tudi Trstom pove- 1902 pa so dobile še tramvaj. Tramvaj je lja danes ne obdeluje tako intenzivno zane v polpretekli zgodovini. bil in upamo, da bo še kdaj, prava turi- kot prej in zato grejo ledinska imena v stična zanimivost. pozabo. »Človek mora poznati svoje ko- Besedilo in slika: Olga Knez 20. Mlada Vilenica 2020

24. julija 2020 se 33 v drugi kategoriji, 11 v tretji katego- Poleg nagrade žirije pa so za svojo naj- je zaključil nate- riji. ljubšo pesem glasovali še obiskovalci čaj Mlada Vileni- Prispevke sta pregledala žiranta Milan spletne strani Združenja književnikov ca 2020, ki sta ga Šelj in Magdalena Svetina Terčon in se Primorske: www.zdruzenje-knjizevni- razpisala Združe- odločila za zmagovalce. kov-primorske.si do ponedeljka, 31. av- nje književnikov 1. nagrado v kategoriji od 6 do 10 le je gusta 2020, do 17. ure. Primorske in Ob- prejel Georgio Lazarević iz OŠ Antona Največ glasov v kategoriji od 6 do 10 močna izposta- Žnideršiča Ilirska Bistrica, 2. r, za pesem let je prejela Zarja Rojc iz OŠ Antona va JSKD Sežana Moja pesem. Mentorica: Marta Rolih. Žnideršiča Ilirska Bistrica za pesem Moj za najboljše pesmi mladih pesnikov 1. nagrado v kategoriji od 11 do 14 let prosti čas. V kategoriji od 11 do 14 let osnovnih in srednjih šol. je prejela Minea Vrh, prav tako iz OŠ je največ glasov prejela Zarja Iskra iz Natečaj je bil razpisan za tri kategorije: Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, 9. r, za OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica za za starostno skupino od 6 do 10 let, za pesem Verjemi vase. Mentorica: Tanja pesem Zemlja,v kategoriji od 15 do 18 starostno skupino od 11 do 14 let ter za Hozner. let pa je Nika Mravlja iz OŠ Črni Vrh za starostno skupino od 15 do 18 let. 1. nagrado v kategoriji od 15 do 18 let pesem Lepo je v življenju. Zaradi epidemije koronavirusa in zara- pa je prejela Leontina Savičić iz Srednje di upoštevanja Uredbe o varstvu podat- gozdarske in lesarske šole Postojna, di- Vsem sodelujočim in njihovim kov je bil razpis zelo okrnjen. Nanj se je jakinja SSI zdravstvena nega, 1. l, za hai- mentorjem, posebej pa nagrajen- odzvalo 49 avtorjev, 5 v prvi kategoriji, ku. Mentorica: mag. Nataša Ujčič. cem iskreno čestitamo! KULTURA 22 Prispevki nagrajencev žirije so bili V novembru bo izšel zbornik poslanih Pripravljamo pa tudi razpis natečaja predstavljeni v okviru programa prispevkov, zaradi epidemije pa načrto- za 21. Mlado Vilenico, v upanju, da jo Društva slovenskih pisateljev v sklopu vane zaključne prireditve ne bo, nagra- bomo lahko izpeljali brez omejitev. Mednarodnega literarnega festivala Vi- jence pa bomo predstavili na videopo- lenica 2020. snetku. Magdalena Svetina Terčon Kosmatice – knjiga Milana Šelja

V nedeljo, 6. septembra 2020, je pesnik Milan Šelj na svoji domačiji na Kosmati- cah pri Avberju povabljeni skupini ude- ležencev predstavil svojo novo knjigo, tokrat namenjeno najmlajšim – zbirko pesmi za otroke 'Kosmatice'. Izšla je pri založbi Zala v zbirki Mušnica (Izbranke Zalinega natečaja za slovensko slika- nico), v predstavitvi knjige pa so pri založbi zapisali: »Zbirka Kosmatice je zbirka igrivih in nagajivih verzov, na čase pa tudi resnobnih, takih kot so ot- roci: nasmejani in radovedni, zamišljeni in poredni.« In res, na 32 straneh v trdi vezavi nam Milan postreže s petnajstimi hudomušnimi in iskrivimi upesnitvami podob iz živalskega in rastlinskega sve- ilustratorja, ki bi našel čas za opremo ta ter sveta naravnih pojavov. Knjiga je knjige. Na predstavitvi so mu knjigo po- tudi bogato ilustrirana, tako da enakov- magale predstaviti primorske umetnice, reden del slikanice sestavljajo ilustracije predvsem pesnice, ki so prebrale pesmi Marte Bartolj, ki se je prav tako udeležila po lastnem izboru, kar je ob iskrenem predstavitve. Knjiga je sicer nastajala povezovanju avtorja samega, prireditev nekaj let, težko je bilo najti predvsem naredilo še posebej privlačno. Besedilo in slika: Izak Štok Velika odkupna nagrada za sežanskega slikarja

Četrtega septembra se je s podelitvijo držav. Likovniki so imeli od dneva ži- sežanski akademski slikar Simon Kaste- nagrad odvila zaključna prireditev 55. li- gosanja platna teden dni časa za ustvar- lic, ki je, tako kot njegov oče, tudi sam kovnega ekstempora v Piranu. Navkljub janje. Razpisanih je bilo več tem, veči- že dolgoletni udeleženec te priznane predpisanim omejitvam je s svojimi noma so udeleženci ustvarjali na prosto mednarodne prireditve. S svežim pris- deli sodelovalo kar 357 slikarjev iz petih temo. Temo Piran pa je tokrat izbral topom je upodobil del piranske plaže z znanim NEW WORLD ORDER grafitom v ozadju in pomlajeno kofetarico v kopal- kah, ki se predaja obmorskim užitkom v ospredju. Kastelic se v svojih delih že dalj časa zateka k podobam iz slovenske zgodovine, predvsem impresionistične- ga slikarstva, katerim dodeljuje nove, sodobne vloge. Tako nastajajo sejalci, plesalke, lovec pred parlamentom in drugi liki. Mednarodna komisija je podobo, ki v sebi nosi sporočilnost zgodovinskega trenutka, prepoznala kot izstopajočo in avtorja nagradila z veliko odkupno nagrado. Slika, ki bo do decembra, ko se zaključi prireditev, visela v piranski me- stni galeriji, bo kasneje krasila županov urad. To je že druga Simonova slika na stenah prostorov piranske občine, sicer pa njegova deveta nagrada na piran- skem ekstemporu. KULTURA Simon Kastelic, Piran, 2020., akril / platno 90 x 100cm, 2020. Besedilo in slika: Maša Vergolini 23 Mitski večer z Jasno Majdo Peršolja

Letošnji jesenski Festival kraška gmajna, v okviru katerega so organizatorji v treh tednih septembra organizirali tematske pohode, kulinarične in suhozidne delav- nice ter številna predavanja o izjemni pe- strosti kraške gmajne, se je 30. septembra 2020 zaključila z Mitskim večerom v na- stajajočem Mitskem parku nad Rodikom. Gre za prvi tovrstni večer v projektu Mitski park – Skupna čezmejna turistična destinacija za ohranjanje, zaščito in pro- mocijo dediščine mitološkega prostora. Tokrat sta hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek in koordinatorka projekta, višja svetovalka za področje tu- rizma na hrpeljsko-kozinski občini Ester Mihalič, v goste povabili v Rodiku rojeno Štrekljevo nagrajenko Jasno Majdo Per- želijo, da se ljudsko izročilo pripoveduje luni po veliki noči naj bi tu čarovnice raz- šolja iz Križa, avtorico številnih knjig, med in prenaša naslednjim rodovom, ki s kraji- trgale vedamca, človeka z nadnaravnimi drugim tudi knjige Rodiške pravce in no živijo, in obiskovalcem, bo bodo prišli lastnostmi, kar spominja na grški mit o zgodbe, in domačo etnologinjo in izred- v park. Penteju, ki ga menda raztrgajo v divjem no profesorico na Fakulteti za humanisti- »Tokrat som se zbrali na Kobilji glavi, na plesu. ko v Kopru ter predstojnico Inštituta za čarobnem kraju, kjer so doma čudežna Tretje izročilo pravi, da naj bi se na Ko- medkulturne študije Katjo Hrobat Virlo- bitja, ki so zaživela v rodiških hišah vsak bilji glavi naj pod 'tirmanom', kamnitim get. Ob skulpturah, ki jih je izklesala štu- večer ob pripovedovanju pravc otrokom. mejnikom, v obliki konjske glave, nahajal dentka sežanske kamnoseške šole Špela Ledina Kobilja glava predstavlja eno naj- zaklad ali grob dojenčka,« pripoveduje Šedivgy za diplomsko nalogo, so zbrani bolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Jasna Majda Peršolja, ki je že pred 20 leti prisluhnili zgodbi te markantne točke in Izvor imena vsa izročila povezujejo s ko- izdala obsežno zbirko Rodišče pravce in drugih točk parka. biljo lobanjo. Po enem izročilu naj bi na zgodbe, ki je izšla pri Založbi Mladika. V Pobudniki ureditve Mitskega parka so tem mestu volk raztrgal kobilo, od katere projektu Mitskega parka pa naj bi ta knji- bili člani Turističnega društva Rodik. Eden je ostala le njena lobanja, po drugem naj ga doživela ponatis in prevod v italijan- od pomenov Mitskega parka je prav pri- bi tu stal kol s kobiljo lobanjo, okrog kate- ščino, hrvaščino in angleščino. povedovanje ustnega izročila. Rodičani re naj bi plesale čarovnice. Ob prvi polni Besedilo in slika: Olga Knez Ko ne veš, kaj bi bral

Že od zgodnjih let smo navajeni, da po svoje'. nam ponujajo bralne sezname. Katere V letu 2020/2021 se v Kosovelovi knji- knjige prebrati za bralnega palčka, kate- žnici bralni izziv (Iz)berimo mi po svoje re za bralno značko in domače branje, izvaja drugo leto. Prvo sezono bralnega kasneje pridejo tudi seznami bralnih izziva so otvorili septembra 2019, ko so značk za odrasle. Prav v ta namen, da bi gostili avtorja Tadeja Goloba. Več kot 50 malo popestrili običajne sezname, so v bralcev sežanske knjižnice in njenih po- Kosovelovi knjižnici svojim bralcem po- družnic v Divači, Komnu in na Kozini se je nudili bralni izziv, ki so ga poimenovali odzvalo na prvi seznam izzivov. Marsika- (Iz)berimo mi po svoje. Gre za drugačen teri bralec je opravil tudi vseh 30 nalog. bralni seznam tridesetih nalog, saj si Žal je zaključek bralnega izziva predčas- bralci lahko glede na predpisano nalogo no prekinila epidemija, zato se udeležen- sami izberejo knjigo, zato čtiva nikoli ne ci niso srečali na zaključni prireditvi. A zmanjka in ni nikoli izposojeno. Bralni upajo na boljše čase, do takrat pa pridno izziv lahko bralci opravljajo v jesenskem berejo in izbirajo nove knjige ter nove in zimskem času, od konca poletja do zgodbe. Bralni izziv je odlična priložnost, začetka pomladi, ko so dnevi krajši in je da malo razširimo meje naše cone udob- časa za branje mogoče več. Bralci imajo ja in raziščemo knjižne police Kosovelove tako odlično priložnost, da se sami nau- knjižnice. Ob poplavi novih knjig namreč čijo brskanja po knjižničnem katalogu, večkrat pozabljamo na stare, ki prav tako iskanja po spletu ali uporabe različnih prinašajo številne dobre zgodbe. Eden portalov, kot je na primer Dobreknjige. od letošnjih izzivov tako na primer pred- si. Za pomoč pri izbiri ali objavljanje že laga knjigo, ki je bila izdana pred letom opravljenih izzivov pa se je marsikateri 1990. Ste že izbrali po svoje?

KULTURA pridružil Facebook skupini '(Iz)berimo mi Besedilo: Mojca Kos 24 Slika: Marija Umek Urbana Sežana Jane's Walk, evropski teden mobilnosti, dan za spremembe 2020

V MC Podlaga smo tudi letos izvedli krajinske arhitektke Petre Grmek. prostega časa. Mladi so bili nad akcijo sežanski urbani sprehod Jane's Walk, ki V okviru že 11. Dneva za spremembe navdušeni: je tokrat izjemoma potekal v jesenskem pa smo podlagovci skupaj z mladimi »Bilo je super fajn, ker so se zbrali ljud- času in to v Evropskem tednu mobil- prostovoljci slikovno popestrili del zidu je v skate parku v Sežani. Bila je muzika nosti. V duhu (trajnostne) mobilnosti v Skate parku. Kreativni akciji so se prid- in bilo je živo. Tako bi moralo biti vsak smo pešačili med točkami, povezanimi ružili mladi, ki so z vnemo poprijeli za vikend.« Tai, 18 let z železnico, ki je nedvomno vplivala in čopiče in grafitne spreje. Navsezadnje »Vse je bilo top. Fajn, ker je bila muzika. še vedno vpliva na Sežano in življenje je Skate park Sežana prostor, ki ga ima- Želim si, da bi nam popravili skate park.« v njej. Pohod je potekal pod vodstvom jo radi in kjer preživijo večino svojega Mark, 13 let »Da bi še kdaj risali in da bi popravili skate park.« Nik, 13 let »Naj zgradijo večji skate park!« Max, 10 let »Je bilo ful dobro. Bi lahko ponovili še kdaj.« Janja, 13 let »Odličen dan!« Andrej, 18 let

Iz izjav je več kot očitno razvidno, da mladim sežanski Skate park veliko po- meni in da si želijo še več sprememb na bolje. Besedilo: ekipa MC Podlaga Sliki: arhiv MC Podlaga

Prvi šolski dan na OŠ Dutovlje in POŠ Tomaj

V torek, 1. septembra 2020, je šolski prag matične šole v Dutovljah prvič prestopilo 20 prvošolcev. Učence in nji- hove starše sta nagovorila ravnateljica Miranda Novak in župan občine Sežana David Škabar. Učenci lutkovnega krožka so jih razveselili z lutkovno igrico Zve- rinice iz Rezije in s tem pokazali delček aktivnosti, v katere se bodo prvošolci lahko vključevali. Za konec jih je v nji- hovi matični učilnici pričakalo še sladko presenečenje, okusna torta. Učencem na podružnični osnovni šoli v Tomaju se je pridružilo sedem prvo- šolcev v spremstvu njihovih staršev. Učenci ostalih razredov so jih pozdravili z nastopom. Nagovorili in čestitali so torto. S pomočjo sošolcev iz 3. razreda gimi obveznostmi. Seveda tudi časa za jim župan občine Sežana, ravnateljica in so posebej skrbno raziskali svojo učilni- igro, druženje in pogovor ni zmanjkalo. predstavnik policije. Učiteljici sta prvo- co. Naslednji dan pa so prav zares začeli šolcem razkazali šolo in jih pogostili s s poukom, domačimi nalogami in dru- Besedilo: učiteljice 1. razreda Slika: arhiv OŠ Dutovlje Gibanje v vrtcu Tomaj

Gibalne dejavnosti v vrtcu pozitiv- rokom nudimo vsakodnevno gibanje en dan postali pravi navijači. Njihovih no vplivajo na otrokov razvoj. Preko na prostem, saj se zavedamo, da vse rezultatov smo bili zelo veseli. V sredo, gibanja otrok spoznava svoje telo, to pozitivno vpliva na počutje otroka. 23. septembra, smo praznovali Dan išče rešitve gibalnih nalog, uri hitrost, Septembra smo spremljali ter navijali slovenskega športa in se tako spomnili upošteva pravila, razvija koordinacijo za naše kolesarje. Izdelali smo plakat, na vse naše športnike.

in orientacijo ter doživlja veselje. Ot- si oblekli rumene in bele majice ter za NAŠI MLADI 25 Besedilo in slike: Maja Terčon in Ines Poplašen Pohod v

V tednu otroka so se učenci od 1. do 4. razreda OŠ Dutovlje podali na pohod iz Dutovelj do Kosovelj, kjer so si ogle- dali zasebno zbirko tehniške dediščine in etnološke tehnike. Izpred šole v Du- tovljah so se po stranpoteh podali do Kosovelj, kjer so na kraškem dvorišču pomalicali ter si nato po skupinah ogle- dali zasebno zbirko. Spoznali so pred- mete, ki so jih uporabljali naši predniki in počasi že tonejo v pozabo. Videli pa so tudi nekaj takih, ki so jih uporablja- li njihovi očetje, nonoti, pranonoti … Ogledali so si stara orodja poklicev, ki so bili pomembni na Krasu (kovač, mi- zar, kamnosek, čevljar, kolar …), staro kmečko orodje, stare gospodinjske pri- pomočke in tudi predmete, ki so pove- zani z vojaško bolnišnico, ki je delovala v bližini vasi. Polni novih vtisov in prijetno utrujeni so se v šolo peš vrnili ravno za kosilo. Besedilo in slika: Valentina Novič Septembrski dogodki na lokavski šoli

Prvega septembra je lokavska šola dički, ovce pasme istrska pramenka in polnili vedra z drobnim kamenjem in sprejela šest prvošolcev. Pozdravile so opazovali striženje ovce. Ko so se vrača- raziskovali. Prav vsi sodelujoči so bili z jih učiteljice, v. d. ravnateljice Bojana li v dolino, jih je na pol poti pričakal še dnevom zadovoljni in si še želijo, da bi s Škabar in predstavnik KS Lokev Robert en oče. Pokazal jim je jadralno padalo tovrstnimi akcijami nadaljevali. Müllner. Učenci 2., 3. in 4. razreda so jim in jim povedal nekaj zanimivosti o tem V ponedeljek, 21. septembra, so učen- za dobrodošlico zaigrali igrico Muca športu. ci tekli kros na travniku v bližini Lokve. Copatarica in vsi skupaj so se posladkali Pet lokavskih učencev se je v soboto, Pred krosom so prebrali pravljico Jaz s čokoladno torto. 19. septembra 2020, s svojimi domačimi bom zmagal. Spoznali so, da je prav V petek, 11. septembra, so učenci lo- udeležilo Kamentona ob Bazoviški cesti imeti cilj, si želeti zmagati, vztrajati, a kavske šole imeli športni dan. Z avtobu- v Živem muzeju Krasa v Sežani. Kamen- ne na račun svojih prijateljev in pomoči som so se odpeljali do vznožja Vremšči- ton je celodnevna akcija popravila su- potrebnih. Po vrnitvi v šolo so prav vsi ce. Od tam jih je burja pognala vse do hega kraškega zidu. Učenci so izvedeli dobili priznanje za uspešno sodelova- kmetije na Vremščici. Tam jih je pričakal veliko o suhih kraških zidovih in izvedli nje na krosu, najboljši pa še priznanje za oče dveh učencev, ki dela na kmetiji. vajo vživljanja in občutenja kulturne doseženo 1. mesto. Poskusili so ovčji sir, si ogledali sirarno, dediščine. Mentorji so jim pokazali, V petek, 25. septembra 2020, so učen- kmetijo, videli krškopoljsko svinjo z mla- kako se gradi suhi zid. Učenci so pridno ci imeli naravoslovni dan v Naravnem NAŠI MLADI 26 rezervatu Škocjanski zatok. Spoznali so novo življenjsko okolje (mokrišče), ki nudi življenjski prostor različnim živalim. Z vodičkama so se odpravili po krožni učni poti (dolgi 2,2 km) okoli mokrišča. Videli so kamarške konje, podolsko govedo (boškarine), male bele čaplje, ribjega orla, nutrijo, gnezdo sršenov, sli- šali žabo debeloglavko in različne ptice, med njimi tudi ptico svilnico. Ob učni poti so spoznavali rastlinje: glog, črni hrast, črni trn, navadni trs, tamarišo in vonjali lovor. Učencem je bila zanimiva tudi osrednja opazovalnica, od koder je Učenci PŠ Lokev v Škocjanskem zatoku. čudoviti razgled po celotnem območju naravnega rezervata. Od 14. do 25. septembra so se učenci veliko gibali. Že zjutraj so prihajali v šolo peš s Pešbusom. Spremljali so jih pro- stovoljci, za kar jim gre velika zahvala. V okviru projekta Grem peš s kokoško Rozi so vsak dan, če so prišli v šolo traj- nostno mobilno (peš, s kolesom, skiro- jem), dobili za nagrado kartico kokoške Rozi. V tednu mobilnosti, od 16. do 22. septembra, so v podaljšanem bivanju izvedli tri daljše sprehode (več kot 2 km) in se v popoldanskem času vozili s skiro- ji in kolesi na šolskem igrišču. Učenci so s hojo krepili zdravje, natančneje opa- zovali okolico, se družili s sovrstniki in v šolo prinašali smeh ter veselje. Besedilo: Barbara Starc Učenci PŠ Lokev na Vremščici. Sliki: arhiv PŠ Lokev Bodi kul, beri ful – drugič

Mladinski oddelek Kosovelove knjižni- knjig. Nekateri so jih oddali tudi več. septembra 2020, povabili k lovski koči ce Sežana je letošnje poletje spet pova- Najbolj aktivni so, tako kot lani, bili v v Nadrožico pri Gorjanskem. Zaključno bil osnovnošolce k bralni akciji Bodi kul, Komnu. srečanje je bilo pustolovsko obarvano. beri ful. Odzvalo se je kar nekaj lanskih Poleg branja smo spodbujali tudi li- Verjamem, da je bila že pot do tja raz- bralcev, seveda pa smo bili veseli tudi kovno izražanje in na zaključni prireditvi burljiva, saj nismo vsi vajeni ozkih kra- novih sodelujočih. V vseh enotah Ko- lahko pripravili lepo razstavo ilustracij, ki ških klancev. In zemljevid je tistim bolj sovelove knjižnice je barvite kartončke so jih otroci priložili kartončkom. oddaljenim najbrž tudi prišel prav. Na izpolnilo 37 otrok, ki so prebrali po pet Vse sodelujoče smo v soboto, 12. cilju smo bili vsi navdušeni nad lepim NAŠI MLADI 27 ambientom, ki so ga s pridom izkoris- po izboru vseh obiskovalcev. Vsi sodelu- ba Miš, Zavarovalnica Generali, d. d. Naj- tili taborniki Rodu kraških j'rt in otroke joči bralci so prejeli tudi lepo priznanje lepša hvala lovski družini Dolce, da nam popeljali v svet posebnih taborniških bralec/bralka na ful in darilca, ki so nam je odstopila lovsko kočo s čudovito oko- izkušenj. Kurili so ogenj, se orientirali po jih omogočili sponzorji. lico, ter tabornikom Rodu kraških j'rt, ki zemljevidu in iskali taborniška zname- Brez sponzorjev bi bila naša prireditev so pripravili zelo privlačne dejavnosti. nja in napise ter postavljali bivak. Za pi- okrnjena, zato se najlepše zahvaljujemo Do naslednje počitniške akcije se vidi- kico na i smo ob zaključku še izžrebali tri vsem. Pomagali so nam: Fructal, d. o. o., mo v knjižnici. Bodite kul, berite ful! srečneže ter podelili nagradi za največ Go-partner, d. o. o., Kosovelov dom Se- prebranih knjig in najlepšo ilustracijo žana, Mizarstvo Makovec, d. o. o., Založ- Besedilo in sliki: Marja Filipčič Mulič Projektno povezovanje kraško-brkinskih občin za izbolj- šanje kakovosti bivanja občanov

Zadnje desetletno obdobje na ob- Brkinov v projektu sodelujejo tudi Ob- mobilnosti. močju Krasa in Brkinov je minilo v zna- močno združenje veteranov vojne za Med projekti, ki se zaključujejo na menju številnih projektov, s katerimi Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana, Ko- urbanih območjih LAS Krasa in Brki- so občine Sežana, Divača, Komen in munalno stanovanjsko podjetje, d. d., in nov, je tudi večnamenski objekt v Hrpelje - Kozina pristopile tako k nad- Socialno podjetje Brinjevka, d. o. o., so. p. Divači. Večnamenski objekt pravilne gradnji obstoječe infrastrukture kot k Premišljen koncept aktivnosti je usmer- pravokotne oblike je dostopen gibal- zagotavljanju nesnovnih nadgradenj jen v konkretne in prebivalcem vseh no oviranim osebam, kar je njegova idejnih zasnov in vzpostavljenih sode- štirih občin dostopne rezultate projekta največja prednost. Nahaja se v samem lovanj, ki prebivalcem vseh štirih občin Včeraj za jutri: občinskem središču v Divači, kjer utrip zagotavljajo mehanizme za ohranjanje - ureditev oz. preureditev obstoječega naselja najbolj intenziven, s postavitvijo naravne in kulturne dediščine ter po- parka nasproti sodišča v Spominski večnamenskega objekta pa se ustvarja membno izboljšujejo kakovost bivanja park v Sežani in organizacijo javnih sodoben mestni prostor, ki izboljšuje občanov. prireditev; kakovost bivanja tako prebivalcev kot Povezovanje kraško-brkinskih občin - ureditev zunanjosti Interpretacijskega obiskovalcev. Dostopnost večnamen- je mogoče zelo jasno ponazoriti v treh centra kraške vegetacije z ureditvijo skega objekta narekuje tudi njegova skupnih projektih, ki se izvajajo na urba- dostopa za gibalno ovirane osebe in odprtost, saj je namenjen otrokom, nih območjih LAS Krasa in Brkinov: sanitarije, ki so prav tako dostopne za ženskam, gibalno oviranim osebam in - Včeraj za jutri, s polnim nazivom Pro- gibalno ovirane osebe; ranljivim skupinam za izvedbo delav- jekt za lokalni razvoj – ohranjanje de- - ozaveščanje o razvoju socialnega nic, dogodkov, promocije, degustacij, diščine za prihodnje rodove (nosilec: podjetništva v okolju, prenos tradici- prikazov dobrih praks in spontanemu Občina Sežana); onalnih znanj na mlajše generacije s druženju. - Staro sejmišče – novo stičišče, s tematskimi delavnicami za širšo jav- polnim nazivom Oživitev nekdanjega nost. Občina Sežana je ob skupnih projek- sejmišča v Hrpeljah (nosilec: Občina tih, ki se izvajajo na urbanih območjih Hrpelje - Kozina); Projekt oživitve nekdanjega sejmišča LAS Krasa in Brkinov v zadnjih petih le- - Večnamenski objekt v Divači (nosi- v Hrpeljah Staro sejmišče – novo sti- tih vključena tudi v številne druge pro- lec: Občina Divača). čišče zajema rekonstrukcijo nekdaj jektne aktivnosti. Med njimi velja izpo- najživahnejšega dela Hrpelj. Prostor tr- staviti naslednja projektna sodelovanja: Vsi trije projekti so sofinancirani iz govanja in druženja (staro sejmišče) je - partner v projektu Krasnost Krasa in evropske kohezijske politike, in sicer s skozi čas izgubil obe funkciji, zato je ob- Brkinov (2017–2021). Razvoj in dvig sredstvi Evropskega sklada za regionalni močje dobilo novo namembnost tako kakovosti turističnih storitev ter pove- razvoj in s sredstvi državnega proraču- za domačine kot obiskovalce z novim zovanje tipičnih izdelkov in pridelkov na za kohezijsko politiko (Ministrstvo za postajališčem za avtodome s pripada- Krasa in Brkinov v turistično ponudbo gospodarski razvoj in tehnologijo). jočo infrastrukturo. S ciljem ustvarjanja destinacije. V ospredju je oblikovanje Projekt za lokalni razvoj – ohranjanje novega stičišča in prostora medgene- smernic za razvoj turistične destina- dediščine za prihodnje rodove, z okraj- racijskega druženja so bili med urbano cije, ki bo temelj za nadaljnji skupni šano različico imena Včeraj za jutri kot opremo dodani elementi, ki prostor razvoj Krasa in Brkinov s pripravo rdečo nit opredeljuje ohranjanje de- namenjajo tudi domačinom: večje izhodišč za nadaljnji razvoj skupne diščine za prihodnje rodove. Projektni otroško igrišče, klopi, pametna klop ter blagovne znamke Krasa in Brkinov. partnerji so aktivnosti usmerili v med- električna kolesa s polnilnico. Projekt Projekt je financiran preko LAS Krasa generacijsko druženje in prenos znanj pomembno vpliva tudi na varovanje in Brkinov ter Agencije za kmetijske

NAŠI MLADI / GOSPODARSTVO IN TURIZEM NAŠI MLADI / GOSPODARSTVO IN med generacijami. Poleg občin Krasa in okolja, saj spodbuja alternativne oblike trge in razvoj podeželja, sofinanciran 28 iz Evropskega kmetijskega sklada za 2014–2020 iz Evropskega sklada za jekt je sofinanciran v okviru Programa razvoj podeželja: Evropa investira v regionalni razvoj; sodelovanja Interreg V-A Italija-Slove- podeželje; - vodilni partner projekta GeoKarst – nija 2014–2020 iz Evropskega sklada - pridruženi partner v projektu Vzpostavitev čezmejnega geoparka za regionalni razvoj; KRASn’KRŠ (2017–2020). Ohranjanje na Krasu (2020–2022). - nosilec projekta GEOMOB – Gradnja in valorizacija kraške dediščine skozi Glavni namen projekta je prispeva- regionalnih kolesarskih povezav za trajnostni turizem. V ospredju projek- ti k tesnejšemu sodelovanju in večji zagotavljanje trajnostne mobilnosti ta sta ohranitev in valorizacija boga- usklajenosti med državama na po- na območju matičnega Krasa – Geo- te naravne in kulturne dediščine na dročju upravljanja območja, zago- park Kras (2020– ). območju nove čezmejne trajnostne tavljanja učinkovitejšega varstva vi- Projekt bo sofinanciran v okviru destinacije KRASn'KRŠ (skovanka iz rov, trajnostnega razvoja in krepitve Operativnega programa za izvaja- besed KRAS po slovensko in KRŠ po konkurenčnosti. Projekt je sofinanci- nje kohezijske politike EU v obdobju hrvaško), v kateri so po načelih traj- ran v okviru Programa sodelovanja In- 2014–2020 iz Evropskega sklada za nostnega turizma promovirani štirje terreg V-A Italija-Slovenija 2014–2020 regionalni razvoj. značilni tipi kraške pokrajine in njiho- iz Evropskega sklada za regionalni va dediščina: nizki kras, kontaktni kras, razvoj; Projektne aktivnosti, ki se izvajajo na visoki in obalni kras. Projekt je sofi- - pridruženi partner v projektu ENGRE- urbanih območjih Krasa in Brkinov, utr- nanciran v okviru Programa sodelo- EN – Krepitev zelene infrastrukture v jujejo tradicionalno povezanost občin, vanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška čezmejni kulturni krajini IT-SI (2020– območja, aktivnosti, infrastrukturne 2014–2020; 2022). Glavni cilj projekta je spodbu- opremljenosti in ljudi v širšo skupnost, - nosilec projekta Odvajanje in čišče- jati čezmejno sodelovanje za zagoto- ki ne temelji zgolj na geografski bližini, nje odpadne vode na področju Krasa vitev dobrega stanja ohranjenosti EU ampak tudi na naravni, dediščinski, kul- (2018–2021), ki je sofinanciran v okvi- pomembnih in drugih zavarovanih turni in turistični povezanosti območja. ru Operativnega programa za izvaja- vrst, vezanih na zeleno infrastrukturo nje kohezijske politike EU v obdobju v čezmejni IT-SI kulturni krajini. Pro- Janja Novoselc, KASPR Mladinsko raziskovanje: iz gimnazijskih klopi na medna- rodno tekmovanje družboslovcev

Gimnazijci ŠC Srečka Kosovela Sežana delka za dve minuti zavzeli držo moči, se skoraj vsako leto udeležijo Srečanja drugi pa držo nemoči. Zanimalo nas je mladih raziskovalcev Slovenije z razi- tudi, ali bodo vsiljene drže vplivale na skovalnimi nalogami s področja druž- uspešnost reševanja različnih miselnih boslovja. V preteklih šolskih letih so na problemov in ali je vpliv vsiljenih drž državni ravni uspešno zagovarjali razi- pogojen s spolom in osebnostnimi la- skovalne naloge s področja zgodovine, stnostmi (npr. z ekstravertnostjo). geografije, slovenščine, sociologije in Razlike med skupinama z vsiljeno držo psihologije. moči in nemoči so se pokazale, a so bile V šolskem letu 2019/20 je raziskovalno majhne. Drža moči je pri vseh dijakih nalogo s področja psihologije (men- (neglede na spol) najbolj vplivala na torica mag. Alenka Kompare) napisa- doživljanje samozavesti, le pri dijakih pa la dijakinja 4. gimnazije Asta Gerjevič tudi na doživljanje dominantnosti. Zani- Debevec. Na 54. Srečanju mladih raz- mivo je tudi to, da so se na drže moči iskovalcev Slovenije 2020 je raziskava bolj odzvali ekstravertni dijaki, tj. tisti, ki prejela zlato priznanje in si tako pribo- so bolj družabni, odprti, težijo k iskanju rila mesto v slovenski ekipi na medna- dražljajev in pozitivnemu čustvovanju. rodnem tekmovanju družboslovcev: Drža moči je njihovo ekspanzivno in The International Conference of Young Raziskave ameriške socialne psiho- odprto osebnostno naravnanost le do- Scientists – Social Science. loginje Amy Cuddy so pokazale, da že datno okrepila. Vpliva drže moči in ne- V raziskovalni nalogi z naslovom Ali in dveminutna drža moči (dvignjena gla- moči na reševanje miselnih problemov kako drža (ne)moči vpliva na posame- va, zravnan hrbet, ramena potisnjena raziskava ni ugotovila. znika je Asta Gerjevič Debevec razisko- nazaj, tako da je prsni koš odprt, noge Na dosežke dijakinj in dijakov na raz- vala odgovore na naslednja vprašanja: bolj razkoračene) vpliva na povečanje ličnih tekmovanjih znanja smo profe- Če se pretvarjamo, da smo nekaj, kar samozavesti, optimizma in občutka do- sorice in profesorji ŠC Srečka Kosovela nismo, ali lahko taki postanemo? Če minantnosti (moči), pa tudi na poviša- Sežana izjemno ponosni, vsaj enako kot bi zavzeli drže moči, se držali ravno in nje ravni testosterona in znižanje ravni dosežki pa se nam zdi pomembno ne- samozavestno, bi se res na koncu tako stresnega hormona kortizola. govanje in odpiranje prostora za rado- tudi počutili? In bi bili bolj pesimistični Na ŠC Srečka Kosovela Sežana smo vednost, raziskovanje in ustvarjanje. in manj samozavestni, če bi se dve mi- raziskavo izvedli z dijaki 1. a in 1. b gi- nuti držali sključeno, s povešeno glavo mnazije. Potek raziskave je bil v obeh Besedilo: Alenka Kompare

ter prekrižanimi rokami in nogami? oddelkih enak, le da so dijaki enega od- Slika: Asta Gerjevič Debevec TURIZEM / IZOBRAŽEVANJE GOSPODARSTVO IN 29 Nov študijski program triki za hitro in prijazno učenje

V Kosovelovi knjižnici v Sežani, v kateri od marca zaradi koronavirusa ni bilo pri- reditev, je po polletnem zatišju ponov- no oživela. Univerza za tretje življenjsko odboje Kras je kot prvo prireditev v po- koronskem času, 7. septembra 2020, v goste povabila inovatorko novih učnih metod prof. Mojco Stojkovič, ki je nav- dušila zbrano občinstvo s predstavitvijo nekaj trikov za hitro in prijazno učenje. Tako se tudi imenuje nov študijski pro- gram, ki ga bo v naslednjem šolskem letu Stojkovičeva vodila pri kraški tretji univerzi, ki z blizu 150 slušatelji vstopa v enajsto študijsko leto. Profesorica angleščine in utemelji- teljica novih učnih metod, znane kot freestyle učenje, navdušuje z idejami z gibi, masažo za pomnjenje in utrjevanje nove učne snovi kot tudi z vodenimi tudi v vsakodnevnem življenju, kot je ne le imena, ampak tudi interesno de- sprostitvami, učenci pa se naučijo tudi sestavljanje seznama za nakup v trgo- javnost vseh slušateljev tokratnega uvo- izdelovanja 'profesionalnih plonkov'. vini, kako si zapomnimo formule, učno dnega predavanja, naučilo pa se je tudi »V šolah pridobivamo znanje, a je po- snov ipd. Predsednica kraške tretje uni- nekaj angleških besed za dele telesa. membno, da si ga tudi zapomnimo. Kot verze Nadja Mislej Božič je ob tem iz- Stojkovičeva se je z rožo zahvalila učiteljica angleščine sem si postavljala postavila, da moramo biti pogumni, da Mislejevi in direktorici knjižnice Magda- vprašanja, kako pomagati nekomu, da si priznamo, da nečesa ne znamo. Tako leni Svetina Terčon, vsem udeležencem se snov nauči na lažji in tudi zabaven si je štirinajst udeležencev z lahkoto ob pa je podarila kristalček. način. Prav pomnjenje nam pomaga ustvarjalnem gibu in glasbi zapomnilo Besedilo in slika: Olga Knez Srca, ki so nekoč izkrvavela za svetle ideale Bralna spodbuda Pod svinčenim nebom

S temi besedami iz naslova prispevka lo trinajst leposlovnih knjig, devetnajst Čeprav so knjižnice vabile k branju zaključi Radoslava Premrl knjigo Moj spominskih zapisov in pričevanj ter knjig v spomin na dogajanje med obe- brat Janko – Vojko, umeščeno v bral- dve knjigi o Narodnem domu v Trstu. ma vojnama na Primorskem, je branje ni seznam, ki ga je pripravila Narodna Svoje znanje so bralci in bralke lahko izbranih knjig pomenilo in ponudilo in študijska knjižnica Trst ter namenila poglobili z branjem znanstvenih knjig, bralcem veliko več: z vpogledom v članom, starejšim od štirinajst let, ki so ki so bile na voljo na posebni polici v prejšnje stoletje, orisom in analizo ob- lahko sodelovali v devetih primorskih knjižnicah in so z eno izmed njih lahko dobja je posameznik lahko potegnil knjižnicah (NŠK Trst, Knjižnica Pinko To- nadomestili knjigo s seznama. Podobno vzporednice s sedanjostjo, ko le pe- mažič in tovariši na Opčinah, Pahorjeva kot v bralni akciji Primorci beremo so ščica zmore razmišljati neodvisno in knjižnica na Proseku, Občinska knjižnica bralci izpolnjevali listek – bralno zname- izven trenutnega kratkoživljenjskega Salež, Knjižnica Damirja Feigla v Gorici, nje, na katerega so vpisali svoje ime in konteksta ter je sposobna uvideti in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova priimek, naslov prebrane knjige ter po poiskati znotraj neobvladljivega kroži- Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, želji pripisali nekaj misli o prebranem in šča preprosto preživetveno pot. Človek Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Ko- vrnili listič skupaj s knjigo v knjižnico. Z se v svojem bistvu ni spremenil, čustvo per – Biblioteca centrale Srečko Vilhar branjem so pričeli 10. februarja 2020 in strahu je skupno nam in generaciji Capodistria in Mestna knjižnica Izola – zaključili v podaljšanem roku konec av- pred stoletjem, in v občutju strahu člo- Biblioteca civica Isola). K branju je vabi- gusta 2020. vek otrpne, je apatičen in nesposoben razmišljati, ustvarjati, zdravorazumsko presojati in se svobodno odločati. O čustvih strahu si lahko preberemo v knjigi beograjskega psihiatra dr. Zorana Milivojevića Emocije: razumevanje ču- stev v psihoterapiji, kjer nam strokovno in podrobno razdela strahove in vpliv na človeka: »Strah občutiš, ko je ogro- IZOBRAŽEVANJE žena katera izmed vrednot, ne moreš se 30 zoperstaviti, vendar bi se lahko umaknil Lavo Čermelj Med prvim in drugim tr- zumem, vsaj o dveh smo samo šepetali iz te situacije.« Sledijo panika (ne veš, žaškim procesom, Zorko Jelinčič Pod in nista prišla v glasno javnost, bo pot- ali bi se lahko umaknil ogrožujoči sili), svinčenim nebom ter knjiga Narodni rebno živeti. Smo morda pozabili živeti? groza (ni izhoda iz situacije) in bojazen dom v Trstu 1904–1920. Z njimi se bra- Zato potrebujemo vsakodnevno prvo kot skupno ime za strahove, usmerjene nje in z njim spoznavanje medvojnega novico v medijih, da smo starejši ogro- v prihodnost (zaskrbljenost, trema, an- obdobja, v katerem so živeli naši starši, ženi, koliko nas dnevno zboli in umre ... ksioznost), v okviru katerih razlikujemo še ne zaključi. Pomembna misel pa je, Prav je hitro pozabiti. opreznost, slutnjo, zaskrbljenost, tremo, da lahko človek, ne glede na vladajoči Torej, s 65 + se pridružujem starejšim tesnobnost ... režim, ostaja človek. O prebranem se in dokler sem ali bom živa in prisebna, Hvala strokovnim delavkam in de- bomo pogovarjali tudi na srečanju Be- bom uporabljala možgane zato, da mis- lavcem za izbor knjižnih naslovov in rem in se pogovarjam, ki poteka enkrat lim, srce, da čutim, roke, da koga ali kaj avtorjev, ki so me navdihnili: Bogomila mesečno pod okriljem Univerze za tret- frcnem, in nogo, da kaj ali koga demo- Kravos s knjigo Zgodbe mojega očeta, je življenjsko obdobje Kras in je odprto kratično brcnem. »Nekateri razumejo le več knjig Borisa Pahorja in njegove ži- za javnost. Kaj pa spoštovanje ukrepov? bolj krepke prijeme,« je še zapisala Ra- vljenjske sopotnice Radoslave Premrl, Z virusom, ki je že 19. po vrsti, če prav ra- doslava. Nadja Mislej Božič Kot kruh in požirek vode

Ko sem pred več kot tridesetimi leti menoj, doma sem lahko s skodelico Predsednica Slovenske Univerze za reševala anketo, ki je iskala odgovore kave ali drugega napitka v roki in oble- tretje življenjsko obdobje dr. Ana Krajnc o privrženosti študiju na daljavo, sem čena v trenirko ali pižamo. poudarja, da s študijem na daljavo prei- temu nasprotovala, ker sem se želela Iz tega sledi, da nisem vezana na pros- demo od stopnje učenca k samostojne- srečevati s študenti, ki smo prihajali iz tor ali kraj izobraževanja, ne na določen mu študentu. različnih koncev Slovenije na Filozofsko čas, oboje svobodno izbiram, zato lažje Dr. Dušana Findeisen pa meni, da je fakulteto v Ljubljani in je to pomenilo usklajujem obveznosti z družinskimi čla- digitalna vključenost bistvena sestavina več kot le udeležbo na predavanjih, bil ni in prijatelji. Med pomankljivostmi pa družbene vključenosti, sicer se bomo je vmesni čas živih stikov v odmorih, do- lahko omenim fizični dostop do medi- znašli na robu, proti čemur se moramo življanje širšega prostora in duha časa. jev (ko računalnik ali internet ne deluje), tudi kot pripadniki tretjega življenjske- Ta želja, da odhajam v Ljubljano, je še pomanjkanje izkušenj z učno tehnolo- ga obdobja nenehno boriti. In doda, da vedno ostala – žeja po duhovitih mis- gijo, delna socialna izolacija študentov, odsotnost odnosov z ljudmi povzroča lih na transparentih, plakatih, zidovih, obstoj nevarnosti osipa, ker študij na bolečino, podobno hudi žeji in lakoti. tleh, v zraku, galeriji, muzeju, gledališču, daljavo zahteva samodisciplino, samos- Izobraževanje na daljavo je torej pri- misli, ki so največkrat izraz prišlekov. tojno delo in dobro organizacijo posa- vilegij razvoja, tako osebnega kot druž- Življenje na podeželju odpira druge meznika pri razporejanju časa. Dejstvo benega. V 21. stoletju, v družbi rizika in poti in iskanja možnosti za izobraževa- je, da študij na daljavo ne more v celoti sprememb se bomo morali znati prila- nje preko spleta, v katerem vidim veliko nadomestiti tradicionalnega izobraže- gajati brez nepotrebnih strahov, panike prednosti: prihranim čas, ki bi ga pora- vanja iz oči v oči, lahko ga pa dopolnjuje in bojazni. V času omejitev stikov iz raz- bila za vožnjo, zmanjšam potne stro- ali nadomesti v izjemnih okoliščinah in ličnih razlogov (bolezen, vremenske ne- ške, se bolje zberem, če sem v prostoru zaščiti človeka pred popolno osamo, ki prijetnosti) je stik na daljavo kot kruh in sama in usmerjena le v računalniško sli- jo človek težko prenaša, kar vpliva tudi požirek vode, ki sta nujna za preživetje. ko zaradi manjšega vidnega polja pred na počutje in zdravje. Nadja Mislej Božič Letovanje v Pacugu

Letos smo dobili bone za letovanje. smo hodili eno uro. Gledali smo ptičke Delavke iz Doma na Krasu, ki delajo na in videli tudi kravo in konja. Po tem spre- projektu preobrazbe, so prišle v Sežano hodu smo šli na kavico, nato pa smo se na skupščino, ki jo imamo vsak teden. odpeljali do Kopra, kjer smo hodili še pol Vprašale so nas, ali bi šli na letovanje v ure. Bila sem utrujena. Dopoldan in po- Pacug ali Elerje. Nekaj se nas je prijavilo v poldan smo imeli lepo vreme, zvečer pa Pacug, nekaj pa v Elerje. je deževalo. Prvi smo šli v Pacug. Odpeljali smo se V nedeljo dopoldan sem po televiziji s kombijem in dvema avtomobiloma. Ko gledala mašo. Kasneje smo šli na kalama- smo prispeli v Pacug, so nam povedali, v re in pico v Piran. Bilo je deževno vreme. katere sobe se bomo namestili, nato pa In prišel je dan, ko smo morali pakira- smo razpakirali prtljago. V sobi smo bili ti za domov, kamor smo prispeli okrog v treh. V njej je bila tudi televizija. Jedli trinajste ure. Letovanje v Pacugu je bilo smo v hotelu. lepo, saj smo bili mešana družba; stano- Z nami so bile tudi delavke iz DE Seža- valci iz bivalnih enot iz Sežane, iz Sončne na in Doma na Krasu iz Dutovelj. hiše in samega Doma na Krasu iz Duto- Prvi dan smo si malo odpočili, v soboto velj. pa smo šli na izlet v Škocjanski zatok, kjer Besedilo in slika: Ivica Korenčan / SOCIALA IN ZDRAVSTVO IZOBRAŽEVANJE 31 Izlet Svobodnih duš na Sveto Goro in v Goriška brda

Takoj po nastopu letošnje jeseni se je skupina za samopomoč Svobodne duše iz Doma na Krasu iz Dutovelj od- pravila na težko pričakovani izlet. Kmalu po zajtrku smo krenili iz Duto- velj v Sežano, kjer so pristopili še člani, ki stanujejo v Sežani, in se napotili novim doživetjem naproti. Zaradi letošnjega precejšnjega zaprtja (omejenega giba- nja) zaradi koronavirusa je bilo veselo vzdušje med izletniki še toliko bolj pri- sotno. Pa tudi vreme nam je bilo naklo- njeno. Iz Sežane smo se napotili po avtocesti do Nove Gorice, kjer smo imeli posta- nek za kavico, nato pa pot nadaljevali do cerkve na Sveti Gori in si jo ogledali. Kot narekujejo pravila, smo si razkužili roke in nadeli maske. Bazilika Kraljice Svetogorske je največja znamenitost kraja in znana romarska pot. Poleg nje se nahaja frančiškanski samostan. Ker lo, ki smo ga vzeli s seboj, pri razgleden Polni novih vtisov smo krenili proti sta bila med prvo svetovno vojno poru- stolpu. Na krožni poti med valujočimi domu, se še enkrat ustavili na kavici in šena, so ju leta 1924 postavili na novo. griči, poraslimi z vinsko trto in sadnim si obljubili, da bomo v naslednjem letu Čez slikoviti Solkanski most nas je pot drevjem ter oljkami, smo si ogledali še pisali in nadaljevali s svojimi aktiv- pripeljala v Goriška brda. Sledilo je kosi- Šmartno, Dobrovo, Vipolže in Medano. nostmi. Besedilo: Ludvika Foški Slika: arhiv Doma na Krasu Poletje in Covid v društvu Sožitje

Po dolgem času neaktivnosti, so se po- Naši člani so se udeležili pevsko nav- vi. Odločili, so se, da se program načrtu- leti nekateri člani društva Sožitje Sežana dahnjenega programa v Portorožu, kjer je kot vsako leto, s to razliko, da se previ- končno lahko znova podružili. Medtem so uživali ob dobri glasbi, toplem morju dnostni ukrepi določajo oz. spreminjajo ko se je delo v varstveno-delovnih cen- in z novimi prijatelji. Pred kratkim je bil sproti. Večjih srečanj zaradi previdnosti trih (VDC) pričelo na nekoliko drugačen izveden tudi posvet predsednikov, kjer najverjetneje ne bo, kljub temu pa način, se je večina poletnih programov so določili potek programov na lokalni bomo poskušali izvesti pevske vaje. vseživljenjskega učenja (VŽU) izvedla. ravni glede na trenutne razmere v drža- Društvo Sožitje je po koncu prvega vala koronavirusa izvedlo raziskavo o počutju oseb z motjo v duševnem ra- zvoju (MDR) in njihovih skrbnikov med obdobjem omejenega gibanja. Odkrili so, da je omejitev gibanja povzročila večje motnje dnevne rutine, ki je pri osebah z MDR zelo pomembna. Prav tako so odkrili, da informacije o CO- VID-19 ljudem z MDR niso bile dosto- pne. Društvo Sožitje je ugotovilo, da bi bilo ponovno zaprtje šol in razvojnih vrtcev za osebe z MDR zelo škodljivo. Več tednov brez terapij, stikov z zuna- njostjo, dnevne rutine in učenja lahko močno okrne napredek osebe z MDR in ga doživljenjsko zaznamuje. Besedilo: Zala Mlač Slika: Milojka Klobas SOCIALA IN ZDRAVSTVO 32 Zavod Bodika – zaposlitveni center prejemnik nagrade za dobro prakso na področju zaposlo- vanja invalidov za leto 2019

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na spletni strani ministrstva 20. februarja 2020 ob- javilo Javni natečaj za podelitev letnih nagrad za dobro prakso na področju za- poslovanja invalidov za leto 2019. Med 11 prijavljenimi so nagrado za leto 2019 prejeli: - v skupini organizacije (zavod, ustano- va, društvo) Arhiv Republike Sloveni- je, - v skupini mikro in male družbe – Av- tokleparstvo Marko Pozderec, s. p., - v skupini velike družbe – DOMEL, Ele- ktromotorji in gospodinjski aparati, d. o. o., - v skupini invalidska podjetja – PRO ČIS-TEAM, d. o. o., - v skupini zaposlitveni center – Zavod BODIKA – zavod za predelavo hrane in turizem. začrtanih ciljih, sodelovanje oseb na njihovo vlogo ali stopnjo odgovornosti Svečana podelitev pomembnih pri- zaščitenih delovnih mestih pa je tako v zavodu. Zato smo veseli in hvaležni, znanj je bila 29. septembra 2020 v Kon- pri načrtovanju in izvedbi kakor tudi pri da imamo znanje, ki ga lahko usmerja- gresnem centru Portus Hotela Slovenija evalvaciji delovnih procesov in učinkov. mo v ljudem prijazno podjetništvo, ki v Portorožu, kjer so potekali XIX. REHA Tako nam uspeva sooblikovati organiza- je tako v lokalnem kakor tudi v širšem dnevi. Zavod Bodika si je z letno nag- cijsko kulturo, ki temelji na spoštovanju, okolju prepoznano in deležno vsakda- rado za dobro prakso pri zaposlovanju jasni in asertivni komunikaciji ter soo- nje podpore in dobrih sodelovanj. invalidov pridobil tudi pravico do upo- čanju z izzivi in iskanju najprimernejših Hvala vsem, ki nas na naši razvojni rabe promocijskega logotipa Invalidom rešitev. Zaposlenim na zaščitenih delov- poti podpirate in verjamete v naše delo. prijazno podjetje, ki ga bomo ponosno nih mestih omogočamo zaposlitev na Hvala vsem, ki pripadate in s tem prispe- zastopali. različnih delovnih enotah – zaposlijo se vate v nekaj veliko več, kot je linearno Zavod Bodika deluje od leta 2016. V lahko kot pomočniki v začetni in konč- vodenje. Skupaj vsakodnevno soobliku- letu 2019 je zaposloval šest oseb na zaš- ni fazi predelave, zeliščarji, pomočniki jemo organizacijsko kulturo, ki izžareva čitenem delovnem mestu. Posebnost vrtnarjev, pomočniki trgovca v trgovini znanje, vliva upanje in omogoča enake delovanja zavoda je v individualnem Kraški kotiček ali kot pomočniki natakar- možnosti za razvoj in napredek vsem pristopu in vsakodnevni podpori ter ja v Kavarni Integrali. zaposlenim. Iskrena hvala tudi vsem, mentorstvu, ki temelji na posamezniko- Vključujoč, enakovreden in spoštljiv ki nam sledite na socialnih omrežjih in vih virih moči, željah, osebnem razvoju odnos vodstvo zavoda ne razume kot spremljate naše aktualne novice in ak- ter na spoštovanju posameznikovih nagrado, ampak kot osnovno pravico, ki tivnosti. Vabljeni, da nas tudi obiščete. nemoči. V zavodu stremimo k vnaprej pripada vsem zaposlenim, ne glede na Čestitke tudi ostalim nagrajencem. Besedilo: mag. Katarina Tomažič Društvo Vezi in Dan za spremembe Slika: Mateja Marc

V Društvu za duševno zdravje in kre- prostovoljske akcije Dobro za ljudi in membnost sožitja z naravo, saj se prav ativno preživljanje prostega časa Vezi planet lahko razumemo tudi tako, da v usklajenosti obeh skriva recept do smo se letos že enajsto leto zapored je biti povezan s svojim okoljem temelj celostnega dobrega počutja in zado- pridružili veliki vseslovenski prostovolj- harmoničnega in srečnega življenja. voljstva. ski akciji v organizaciji Slovenske filan- Že pred samim dogodkom smo v Ob dnevu za spremembe, ki smo ga tropije. Slovenska filantropija, Združenje okviru vrtnarskih in zeliščarskih delavnic obeležili v petek, 18. septembra 2020, za promocijo prostovoljstva, je nevla- v javnem socialno varstvenem progra- pa smo na promocijski stojnici v središ- dna organizacija, ki je bila ustanovljena mu Mreža dnevnih centrov in javnem ču Sežane med občane in mimoidoče leta 1992 za promocijo in razvijanje pro- socialno varstvenem programu Mreža razdelili različne dišavnice in dobre misli stovoljskega dela in solidarnosti med stanovanjskih skupin zasadili semena ter naš promocijski material. Ob tem ljudmi. Slogan letošnje vseslovenske dišavnic in čebulice, da poudarimo po- smo promovirali duševno zdravje in SOCIALA IN ZDRAVSTVO 33 ozaveščali širšo skupnost z namenom drugih lokacijah, kjer delujemo: Divača, ševnega zdravja in drugih skupnostnih zmanjševanja diskriminacije in stigma- Komen, Štanjel, Postojna, Podgrad in služb v zadnjih letih čedalje bolj prizna- tizacije duševne bolezni v vsakdanjem Ilirska Bistrica. no in uveljavljeno. Ljudje se samoinici- življenju. Prisotni smo bili tudi na vseh Prostovoljno delo je na področju du- ativno vključujejo v aktivnosti, v okviru katerih lahko podelijo svoja znanja, talente in druge notranje vire moči ter tako polepšajo dan oziroma omogočijo uporabnikom, da se naučijo novih soci- alnih spretnosti in veščin. Obenem pa se rodijo nova poznanstva, prijateljstva in gradijo dobri odnosi, ki širijo socialno mrežo tako prostovoljcev kot uporabni- kov na drugi strani. Gre za medsebojno učenje in rast, ki presega linearno vklju- čevanje in sodelovanje, ampak temelji na brezpogojni srčni komponenti, ki je ni mogoče kupiti ali zlorabiti. V našem društvu smo veseli novih ob- razov in novih članov, ki skupaj z nami in uporabniki soustvarjajo nove zgodbe in nove obraze modernega socialnega dela, ki v ospredje postavlja človeka. Besedilo: Karmen Margarit Slika: Janja Gerdevič Zanimiv september pri Sopotnikih

V septembru se je tudi pri Sopotnikih v Sežani odvijal Dan za spremembe 2020. Ob Dnevu za spremembe 2020, ki v or- ganizaciji Slovenske filantropije poteka z namenom promocije prostovoljstva, smo se povezali z osnovnimi šolami ter k sodelovanju povabili učence OŠ Sreč- ka Kosovela Sežana. Ti so pri krožkih ali v podaljšanem bivanju pa tudi pri neka- terih predmetih izvedeli za Sopotnike, poslušali o tem, kaj počnemo, nato pa so oblikovali sporočila za starejše. Pisali in risali so o tem, kaj naredijo, ko se po- čutijo sami – morda bodo tudi starejši posegli po kakšnem nasvetu; kaj jim pri- naša veselje – morda bo to prieslo ve- selje tudi starejšim; kam radi potujejo in kako potujejo – vsi radi potujemo. Sporočila bomo s pomočjo naših pro- stovoljcev skrbno predali v roke starejših uporabnikov in brez dvoma bodo našla mo osnovni šoli za dragocen prispevek Še naprej bomo skupaj z vami Človek posebno mesto v njihovih domovih. k razveseljevanju in vključevanju starej- Človeku Sopotnik. Za sodelovanje se iskreno zahvaljuje- ših. Besedilo in slika: Zavod Sopotniki Potep gluhih po Kozjanskem in Bizeljskem

Svetovni dan gluhih, tretjo soboto v sedanja leta so se zbrali na skupni slav- mi leti preimenovalo v Društvo gluhih septembru, je letos potekal pod ge- nostni akademiji, na kateri so pregledali in naglušnih Južne Primorske. Vodi ga slom Znakovni jeziki so za vsakogar. Na opravljeno delo v preteklem letu in naj- predsednica Darja Mujkanović, v veliko svoj način zaradi ukrepov NIJZ v zvezi s zaslužnejšim podelili priznanja. Letos pa pomoč ji je tajnica Sonja Bordon. Dru- preprečevanjem COVID-19 ga je obele- ni bilo tako. štvo, ki šteje okrog 300 članov iz desetih žilo 13 društev, ki so združene v Zvezo Eno izmed 13 slovenskih društev je primorskih občin, ima tudi kraško po-

SOCIALA IN ZDRAVSTVO gluhih in naglušnih Slovenije. Vsa do- tudi koprsko društvo, ki se je pred tre- družnico, ki jo vodi prizadevni 82-letni 34 vinogradnik in vinar Milan Šuc iz Plisko- vice, ki se s težavami gluhote sooča več kot štiri desetletja. Letos so se člani koprskega društva 19. septembra 2020 odpravili na strokov- no ekskurzijo na Kozjansko in Bizeljsko. Najprej je bil obvezen postanek na Tro- janah, kjer jih je s krofi počastil optome- trist Emil Oblak, sin junija umrlega akad. fragmentističnega slikarja Poldeta Obla- ka. Pot jih je vodila v središče Kozjanske- ga parka, v Podsredo, kjer so si ogledali srednjeveško vasico z znamenitim pran- gerjem oz. sramotilnim stebrom z letni- co 1667, ki priča, da je Podsreda nekdaj imela trške pravice. Prisrčen sprejem so doživeli na sedežu javnega zavoda Koz- janski park, kjer so si med drugim ogle- dali tudi film o naravnih in drugih lepo- tah tega dela Slovenije. Kozjansko, ki je topli malici (obara in potica) na Turistič- kateri je dobila tudi ime) spremenila v veliko let veljalo za nerazvito območje, ni kmetiji Pirš pa so občudovali lepote vinsko klet s petimi prostori. Lastnica je leta 1981 dobilo svoj Spominski park najlepšega kraj v Evropi. V Olimju jih je je povedala, da so za pet prostorov in Trebče v spomin na Josipa Broza Tita, ki sprejel nekdanji župnik Franci Frantar in dva hodnika izkopali kar 275 m3 kre- je otroštvo preživljal v teh krajih, in so ga jih popeljal po minoritskem samosta- menčevega peska, da je nastala večja leta 1999 preimenovali v Kozjanski park, nu z baročno cerkvijo, prečudovitem in zmogljivejša repnica. Vinogradniška ki je z 206 km2 največji regijski park na zeliščnem vrtu z več kot 200 primerki kmetija s 15 tisoč trsi se tako ponaša z Slovenskem. zdravilnih zelišč, v staro lekarno in do eno najlepših in občudovanih repnic, Pot jih je po dobrodošlici in degusta- čokoladnice, kjer so lahko kupili pravo kjer se obiskovalci še posebej sprostijo ciji jabolčnega in hruškovega soka ter čokolado in druge čokoladne dobrote. ob degustaciji njihovih vin, kot so mo- jabolčnega zavitka vodila do Kolarjeve Avtentično potepanje pa so zaključili dra frankinja, beli in rdeči bizeljčan, sivi domačije, domovanja Titove najljubše z obiskom repnice pri Najgerju, kjer jim pinot in traminec. Tako so tudi primor- tete Ane Kolar. Domačija je bila prizo- je Aljoška Najger Runtas predstavila eno ski gluhi in naglušni nazdravili s kapljico rišče Titovih obiskov in sestankov med najlepših repnic na Slovenskem, staro rujnega in se vračali proti domu. 2. sv. vojno, po njej pa predvsem kraj več kot 140 let. Njena namembnost obiskov sestrične Ane Kostanjšek. Po se je iz shrambe za ozimnico (repo, po Besedilo in slika: Olga Knez

Kraški srčniki s pohodom obeležili svetovni dan srca

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši obeležujemo 29. septembra, se že 21. preventive, kakovostnejšega življenja povzročitelji smrti na svetu. Letno zaradi leto vključuje tudi krovno Društvo za z obstoječo srčno-žilno boleznijo. Cilj teh bolezni, ki vključujejo tudi možgan- zdravje srca in ožilja Slovenije, ustanov- društva je zmanjšati pojav teh bolezni sko kap, prezgodaj umre 17,9 milijona ljeno leta 1991 z namenom ozaveščanja in smrtnosti zaradi njih. ljudi na svetu. Svetovni dan srca, ki ga ljudi o nastanku bolezni srca in ožilja, V Sloveniji deluje devet aktivnih po- družnic in dve pridruženi društvi. Dru- štvo med drugim izvaja preventivne zdravstvene meritve za ugotavljanje bolezni srca in ožilja, svetuje posame- znikom in izobražuje o zdravem življenj- skim slogu ter srčno-žilnih boleznih na raznih predavanjih, delavnicah, tečajih temeljnih postopkov oživljanja ipd. V vrsto aktivnosti se vključuje tudi kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki jo po prvi predsedni- ci dr. Vesni Vodopivec že četrti mandat vodi dr. Ljubislava Škibin. Tudi letos so Kraševci svetovni dan srca obeležili s tradicionalnim srečanjem, tokrat v Vile- nici, 26. septembra 2020, kjer so njihovi prostovoljci izvajali (kot vsa leta do se- daj) brezplačne meritve dejavnikov tve-

ganja. Tako so usposobljene prostovolj- SOCIALA IN ZDRAVSTVO 35 ke društva v izredno mrzlem vremenu ki je že 30 let predsednik sežanskih ja- jem. Podpredsednik krovnega društva pred jamo Vilenico opravile več kot 100 marjev. srčnikov je prim. dr. Boris Cibic, po rodu meritev krvnega sladkorja, holesterola Predstavili so tudi program SOPA (Sku- s Proseka, ki je pred mesecem dopolnil in gleženjskega indeksa. paj za odgovoren odnos do pitja alko- častitljivih 99 let. Sežanska podružnica Pod vodstvom predsednice Škibinove hola) in razdelili zgibanke društva. Ob je kot nadgradnjo svetovnega dneva in njenega sina Amadeja Škibina se je tem je dr. Škibinova poudarila, da niso srca v sodelovanju z domačim zdra- več kot 40 pohodnikov v dveh skupinah za popolno abstinenco, ampak za od- vstvenim domom pripravila še test hoje podalo na bližnji hrib Stari Tabor (603 m govorno pitje alkohola, in opozarjajo na na dva kilometra na stadionu v Sežani. n. v.) s čudovitim razgledom. Po vrnitvi škodljive posledice čezmernega pitja Sicer pa je letošnji svetovni dan srca so si ogledali še najstarejšo turistično alkoholnih pijač na telo kot tudi na po- potekal pod geslom Bodimo junaki srca jamo na svetu, Vilenico, za katero pobi- sameznika in njegovo okolico. – dajmo srcu obljubo. Geslo letošnjega rajo vstopnino za ogled že skoraj 400 let Med udeleženci prireditve, ki so jo op- svetovnega dneva srca nas spodbuja, (od leta 1633). V jamo, s katero upravlja ravili v sklopu srčne točke, so bili tudi da skušamo preprečevati nastanek bo- sežansko jamarsko društvo, je udele- pohodniki iz Ljubljane s podpredsedni- lezni srca in ožilja oz. poskrbeti, da se te žence pohoda popeljal Jordan Guštin, kom krovnega društva Francem Zalar- pojavijo čim kasneje v življenju. Besedilo in slika: Olga Knez Vsakodneva rutina in zadovoljstvo z življenjem

Poletni čas nam dopušča, da nekoliko oz. obveznosti. Težje cenimo trenutke produktivni. Priporočeno je, da ima- razpustimo in prevetrimo vsakodnevno brezdelja. Kadar nimamo rutine, mo- mo ustaljeno jutranjo rutino, ki nam rutino. Daljši dnevi nam omogočajo več ramo ves čas sprejemati odločitve, kar omogoči, da dan pričnemo sprošče- aktivnosti čez dan, več smo na svežem vnese nov stres ter pomanjkanje občut- no. zraku, mogoče imamo manj obvezno- ka kontrole. - Rutina je pomembna za vzdrževa- sti v službi, odidemo na dopust, otroci Beseda rutina nam lahko predstavlja nje našega fizičnega in mentalnega in vnuki so doma … Življenje teče ne- nekaj dolgočasnega, nezanimivega. zdravja. Pomembno je, da v svoj vsak- koliko izven okvirjev našega tipičnega Vendar rutino ljudje nujno potrebu- dan uvedemo spalno rutino, prehra- vsakdana. Opustitev rutine nam lahko jemo. Rutina v naše življenje prinese njevalno rutino, rutino telesne aktiv- prinese občutek svežine, navdušenja, strukturo, organizacijo, predvidljivost, nosti … spontanosti, naberemo si nove izku- umirjenost in občutek varnosti. - Družinska rutina, kot je npr. družinska šnje, mogoče lažje pozabimo na neka- - Že novorojenčki v svojem vsakdanu večerja ob sobotah, je lahko pomem- tere obremenjujoče vsakodnevne skrbi. potrebujejo rutino, ki jim daje obču- ben način vzdrževanja in ohranjanja Časovni okvir se spremeni. tek varnosti in predvidljivosti. Zato je odnosov. Zakaj pa ne bi živeli tako kar celo leto? razumljivo, da so raziskave pokazale, - S pomočjo rutine in urejenega dnev- Brez rutine, vsak mesec drugače? da družinska rutina prispeva k zmanj- nega urnika lahko lažje umestimo Nekateri si prav zares izberejo način šanju impulzivnosti in kljubovanja ot- vanj tudi čas zase, kar je tudi po- življenja, ko se dnevi med seboj zelo rok. membna rutina, na katero velikokrat razlikujejo. A če bi pod drobnogled vzeli - Raziskave so pokazale, da nam rutina pozabljamo. njihov vsakdan, bi hitro ugotovili, da se prinaša višji občutek smisla v življenju. določeni vzorci vedenja ponavljajo. V - Pri rutinskih opravilih smo bolj učin- Lahko bi zaključili tako – vnesimo ne- dnevih brez rutine lahko naše vedenje koviti, saj s pomočjo rutine izpilimo kaj rutine v vsakodnevno življenje, ven- postane brezciljno, nismo produktivni, svoje spretnosti. Dobro je poznan rek dar hkrati dopustimo, da med rutino začnemo se počutiti nekoristno … Pos- 'vaja dela mojstra'. vključimo tudi trenutke spontanosti. Ko topoma pademo v vrtinec odlašanja, - Rutina nam omogoča, da lahko pred- najdemo primerno ravnovesje, bomo pasivnosti, kar pomeni, da nismo delež- vidimo potek dogodkov, kar nam to občutili na področju našega počutja ni zadovoljstva ob končanem opravilu omogoča, da smo bolj sproščeni in in delovanja. Ela Brecelj, univ. dipl. psih. Teran izpred 440 let

Starodavni cistercijanski samostan v skrbela tudi za izmenjavo raznih dobrin: Stičanom pošiljali ljutomerčana s svojih Stični na Dolenjskem je bil v vsej svoji vina, medice in olja. Tako je 15. junija štajerskih vinogradov. Na belo nede- zgodovini v dobrih odnosih s samosta- 1580 opat Jurij prosil Lavrencija, naj mu ljo leta 1589 je opat Lavrencij osebno nom Rein pri Gradcu. Tako je bilo tudi nemudoma preskrbi teran. Že 23. juni- obiskal samostan v Reinu in pripeljal s konec 16. stol., ko je bil v Reinu opat ja je bil iz Stične poslan odgovor, da je seboj naročenega kraškega žrebca (car- Jurij Freyseisen, v Stični pa Lavrencij Zu- na poti tovor rdečega in tovor belega scht follen). pan. Opata sta si pogosto dopisovala o terana ter olje, ki so ga kupili v Trstu. Vir: Jože Mlinarič: Stiška opatija 1136–1784, težavah v zvezi z menihi in bogoslužjem Včasih je bila letina slaba in vina ni bilo Novo mesto Dolenjska založba 1995, str. ter o gospodarskih zadevah. Očitno sta mogoče dobiti. V zameno so iz Reina 403. Valerija Ravbar SOCIALA IN ZDRAVSTVO / KMETIJSTVO SOCIALA IN ZDRAVSTVO 36 Po globoki senci Posavskega hribovja

Prvine so naselje na nadmorski višini 697 metrov. Isto ime pa nosi tudi Cen- ter šolskih in obšolskih dejavnosti, v katerem je letos gostovala skupina se- žanskih planincev pod vodstvom Bog- dana Rojca. Poletno planinarjenje za odrasle si je tokrat za cilj izbralo Posa- vsko hribovje, ki z leve in desne obkroža srednji tok reke Save, in v katerem kra- ljuje 'zasavski Triglav' – Kum. Zasavje je tudi najbolj rudarska dolina v Sloveniji, gospodarski razcvet je pred več kot 250 leti doživela ravno zaradi izkopavanja črnega zlata – premoga. Nenazadnje stoji ob termoelektrarni Trbovlje tudi Na srečo je pot ves čas vodila po glo- težav. Ravno nasprotno, še prehitro smo najvišji dimnik v Evropi (360 m). boki senci in zato sončne vročine sploh prišli do vrha, zato je 'padla' odločitev, A ni bilo rudarstvo vzrok za obisk teh nismo čutili. da 'skočimo' še na Kal. Tam nas je priča- krajev, pač pa neokrnjena narava, ki po- Bolj zanimiv, vsaj za del skupine, je bil kal lep razgled na dolino s Hrastnikom nuja obilo možnosti za pohodništvo. tretji dan. Željni prave 'ture' so se na vrh in 'velikanski' dom, zgrajen s ciljem, da Letos so bile 'ture' sicer krajše in lažje Kuma podali kar iz doline. Seveda jih je bi rudarji z družinami preživljali konce kot pretekla leta in seveda zaznamova- to stalo kar nekaj truda oziroma tri ure tedna v naravi. Gostilničar se je razvese- ne z epidemijo koronavirusne bolezni. pretežno strme hoje. Drugi, bolj kot ne lil skupine in kar urno postregel. Manjši Kljub gibanju na prostem v nahrbtnikih nedeljski sprehajalci, smo se z avtomo- zaplet smo zgladili s prijazno besedo. niso manjkale maske in razkužila. bili zapeljali do nekdanjega smučišča na Povratek nas ni pretirano utrudil, dob- Začeli smo že prvi dan, v nedeljo, z Lontovžu in v slabi uri končali turo. Kum re volje smo sestopili do avtomobilov vzponom na Limbarsko goro, ki je v širši je s 1.220 metri najvišji vrh Posavske- in do Prvin. Bil je zaključni dan in kot ljubljanski okolici ena najbolj razglednih ga hribovja. V koči so se urno zasukali se pritiče tradiciji, na dvorišču je bilo že gora. Na vrh bi šli lahko tudi z avtomo- in kmalu so na mize začeli romati zvr- pripravljeno za taborni ogenj. Godec je bili, pa smo se potrudili peš; najprej sko- hani krožniki. Verjetno smo pospravili 'raztegnil meh' in zaslišala se je vesela zi gozd, potem pa smo po pokošenih celotno zalogo borovničevega zavitka. pesem. Ko smo popili vse 'zaloge', je na- travnikih in senožetih v slabi uri doseg- Postanek je bil dolg, saj je bilo treba stopil čas počitka. li vrh. Seveda je bil, tudi ker je nedelja počakati na skupino, ki je 'rinila' v str- Po 'razvratu' sledi kesanje. Bogdan gospodov dan, postanek v gostilni dalj- mino iz doline. »Ne grem nazaj po isti je kot izkušen vodja peti dan planiral ši. Popoldne pa mimo Trojan do 'naše- poti,« so se vrstili komentarji, »je preveč vzpon na Zasavsko sv. Goro. Ker pa je ga hotela'. Ker podjetniška pobuda ni strmo in zaradi blata drsi.« Prejšnjo noč Bog v svoji modrosti nepredvidljiv, smo obrodila sadov, hotel so pred nekaj leti je namreč deževalo. In res, na koncu je najprej ubrali napačno pot (kriva je bila postavili s ciljem, da bi imeli smučarji Bogdan za sestop našel le dve dovolj seveda navigacija), ko pa smo našli pra- pozimi kje prespati, snega pa že nekaj trmasti 'dekleti', ostali pa smo lahkotnih vo izhodišče, smo morali peš premagati let ni, je stavbo odkupila občina. Po epi- korakov sestopili do Lontovža. Tako je še strmino 'do nebes'. Izjemna lokaci- demiji koronavirusne bolezni je naša ostal čas, da smo v Trbovljah pokušali, ja, cerkev na skalnih temeljih, obdana skupina odprla sezono. kakšno kavo kuhajo. Ker vodi iz doline s pokopališčem, drugimi stavbami in Drugi dan nas je dočakala Čemšeniška na Prvine več poti, smo si za povratek vrsto raznega okrasja, ki mestoma de- planina, ker pa je bil ravno ponedeljek, pomagali z navigacijo. luje preveč kičasto. Ampak, tudi tako se koča ni bila odprta in smo se za borov- Četrti dan nas je čakala Mrzlica. Do izraža verska čustva. Seveda smo zopet ničev zavitek obrisali pod nosom. Da se prelaza Podmeja, ki povezuje Zasavje razveselili gostilničarja. Nenazadnje je ne bi prehitro vrnili v CŠOD, se je Bog- in Savinjsko dolino, smo jo, z avtomobili bila ura kosila. Še hiter sestop do avto- dan odločil, da nas popelje še malce na seveda, ubrali kar počez, skozi Čemšenik mobilov in slovo do naslednjega leta. drugo stran. Iskali smo kočo na Vrheh, in druge zaselke. Lahka in dobro ozna- Na vnovično snidenje. pa je niti po treh urah hoje nismo našli. čena pot do koče nam ni predstavljala Besedilo: Irena Cunja Slika: Bogdan Rojc Pohod Gremo peš na Kokoš in montaža defibrilatorja

V skladu z upoštevanjem pravil zoper izhodiščem iz lokavske smeri. Udeležilo ni oskrbnice, smo pa pohodnike pred širjenja bolezni Covid-19 je teden dni se ga je 12 planincev, nekateri pa so se tem seznanili, da je potrebno imeti na- pred občinskim praznikom Občine Se- nam pridružili kasneje, tudi iz drugih iz- pitek in malico v nahrbtniku. Srečanje žana Planinsko društvo Sežana organi- hodiščnih smeri. Najmlajša udeleženka na Kokoši je bilo v lanskem letu bolj ziralo pohod Gremo peš na Kokoš. To pohoda je bila Julija Pipan iz Križa pri slavnostno. Obeležili smo ga s prazno- je bil 13. pohod po vrsti in potekal je z Sežani. Koča ni bila odprta zaradi bolez- vanjem 20. obletnice koče. Letošnji pro- ŠPORT IN REKREACIJA 37 gram pa je bil tudi zaradi omejitev bolj iz Sežane. Druženje je bilo krajše, ven- prispevke za nabavo tega zelo potreb- okrnjen. Tajnica društva Vanda Femc je dar lepo, saj je bil dan sončen, tak kot nega aparata, ki rešuje življenja ljudi, če pridno vpisovala vse udeležence poho- si ga pohodniki najbolj želimo. Izpolnila nastopi srčni zastoj. V tednu pred občin- da in podelila značke tistim, ki so opra- pa se nam je tudi dolgoletna želja, da skim praznikom sta ga pred vhodom v vili večje število pohodov. Zlato značko pri koči postavimo in namestimo defi- kočo prostovoljno postavila naša člana je za opravljeni deveti pohod prejela brilator. Kar nekaj let smo v koči in tudi Sergij Pirc in Edvin Furlan. naša dolgoletna članica Jožica Milavec v pisarni društva zbirali prostovoljne Besedilo in sliki: Mirjam Frankovič Franetič Nedeljski turnir dvojic Skala Open 2020

Nedeljski turnir dvojic Skala Open 2020, ki se je odvijal zad- Ljubitelji balinanja so imeli kaj videti, v številnih obračunih njo nedeljo v avgustu, je postregel z vrhunskimi predstava- pa so odločale zadnje odigrane krogle. Po enem porazu v sku- mi. V izjemno močni konkurenci sta slavila Marko Jagodnik in pinskem delu sta Marko Jagodnik in Gregor Korošec nanizala Gregor Korošec. serijo zmag, v večernem polfinalu sta premagala reprezen- Kar 32 prijavljenih dvojic, med katerimi so bili tudi številni tančno navezo Tadej Premru in Marko Švara, za piko na i pa v predstavniki reprezentančnih selekcij ter reprezentančni kan- velikem finalu še Davida Širclja in Gregorja Moličnika. didati, je v skupinskem delu tekmovanja moči merilo na ba- Nagrade za najboljše sta podelila predsednik BZS Primož liniščih v Pobegih, Svetem Antonu, Obrovu ter Sežani, kjer so Marinko in predsednik BK Skala Miran Hrvatič. Turnir je odlič- potekali tudi izločilni boji. no sodil in vodil Damjan Kraševec.

Rezultati: Polfinale: Švara/Premru : Jagodnik/Korošec – 1 : 13 Moličnik/Šircelj : Petrič/Štremfel –13 : 4 Finale: Moličnik/Šircelj : Jagodnik/Korošec – 3 : 6 Za 3. mesto: Petrič/Štremfel : Švara/Premru – 9 : 10

Besedilo: Simon Maljevac Slika: Ervin Ozbič

Odlična sezona Balinarskega kluba Repentabor

Bilo je 28. februarja leta 1975, ko veči- značilna za Kras in Kraševce. novna člana in zvesta samo temu klubu noma mladi fantje in možje v prostorih Letos so se člani zbrali na redni letni vseh 45 let. Oba sta še vedno aktivna gostilne Ravbar v Dolu pri Vogljah usta- skupščini in ponovno izvolili dolgole- balinarja. Pregledali so delo in rezultate novijo Balinarski klub Repentabor. V tnega predsednika Draga Šuligoja na preteklega leta, ki je bilo zelo uspešno, vseh teh desetletjih člani kluba uspešno to funkcijo, podpredsednik je postal dr- in sprejeli plan dela za tekoče leto, ki

ŠPORT IN REKREACIJA nadaljujejo tradicijo balinanja, ki je tako žavni sodnik Edo Guštin. Oba sta usta- ga je nekoliko okrnila situacija s korona- 38 virusom. Za lanske vrhunske športne rezultate so poskrbeli zlasti štirje najmlajši člani skupaj z odličnim trenerjem Juretom Rijavcem. V ligi U-14 je bila ekipa Re- pentabra v sestavi Jakob Tragin iz Povir- ja, Luka Brišar ter Iva Guštin iz Vrhovelj nepremagljiva celotno sezono kot tudi v zaključnem turnirju in zasluženo osvojila prvo mesto v državi. V kategoriji U 18 je Jan Guštin iz Vrhovelj uspešno nastopal v državni ligi in na državnih pr- venstvih. Udeležil se je tudi svetovnega prvenstva v italijanskem Alassiu. V obeh kategorijah so mladi na državnih ligah in državnih prvenstvih v različnih disci- plinah balinanja osvojili skupno sedem Člani mladinske sekcije BK Repentabor (Slika: Olga Knez). zlatih (od tega dve za OBZ Sežana), dve na področju rekreacije in organizaciji ter delovanje Balinarskega kluba Repen- srebrni in tri bronaste medalje. Vsi mladi udeležbe na turnirjih. Uspešna je bila tabor. Naj omenimo le nekatere, ki se člani so uspešno nastopali tudi v barvah moška in ženska ekipa. Tekmovali so jim balinarji najtoplejše zahvaljujejo. To mladih slovenskih reprezentantov pod tudi v zimski ligi v Kobjeglavi. so: Zavod ŠTIP, Občina Sežana, Marmor vodstvom selektorja Antona Kosarja. Številnim pokalom in medaljam se je Sežana, Gostilna Ravbar, Gostilnica Ruj, Zelo uspešna je bila članska ekipa, ki pred leti pridružilo tudi visoko priznanje Okrepčevalnica Grill Levada iz Dola pri je združena z najmlajšimi člani osvoji- Balinarske zveze Slovenije za več kot Vogljah, Oštirjeva kmetija iz Vogelj in la drugo mesto v članski ligi Območni 40-letno aktivno delovanje. DLuks, d. o. o., iz Dutovelj. Balinarski zvezi Sežana. Tako so postali Zelo pomemben del zaslug za dobre Trije mladi balinarji BK Repentabor tudi najboljši klub sežanske občine v tej uspehe imajo tudi številni posamezniki, (Jan in Iva Guštin ter Luka Brišar) pa ligi. Že tradicionalno so bili aktivni tudi podjetniki, kmetje in ostali, ki podpirajo so se udeležili letošnjega balinarskega kampa v Fiesi, ki ga je od 4. do 10. julija 2020 organizirala Balinarska zveza Slo- venije. Kamp je vodil selektor mladinske reprezentance Anton Kotar, ki je tudi se- lektor mladinske reprezentance. Predstavniki BK Repentabor so za na- črte v letošnjem s korona zaznamova- nim letom dejali: »V največji meri bomo nadaljevali z že utečenimi športnimi aktivnostmi (mladi, ženske, člani). Čaka nas tudi nadaljevanje vzdrževalnih in investicijskih del na dvosteznem igrišču. Tako načrtujemo osvetliti igrišče, pri katerem nam je že Občina Sežana sofi- nancirala del opreme in tudi v prihod- nje upamo na njeno pomoč.“

Ljubljana, podelitev priznanja Balinarske zveze Slovenije (Slika: Jordan Guštin). Besedilo: Olga Knez

Deseti jubilejni ženski balinarski turnir

Letos je posebno leto. Leto, ki ga Turnir se je odvijal na dveh lokacijah, šti- bomo dolgo pomnili. Z upoštevanjem ri ekipe so igrale v Orleku, ostale štiri pa vseh priporočil in ukrepov v zvezi s viru- v Repnu. Moški člani društva so skrbeli som Covid-19 smo balinarke RZ Repen- za ugodno počutje članic in za to, da se tabor organizirale 10. jubilejni balinarski je turnir odvijal po planu. Tekme so bile turnir v trojkah. vseskozi zelo napete in vse ekipe so po- Turnir se je odvil v nedeljo, 6. sep- kazale veliko borbenega ter športnega tembra 2020, v Repnu, ob prazniku ob- duha. Počaščeni smo, da sta nas na tur- čine Sežana. Na turnirju je sodelovalo nirju obiskala župan Občine Sežana Da- osem ekip, ki so prišle iz Belega Križa, vid Škabar in županja občine Repenta- Košane, Povirja, Štorij, Divače in Seža- bor Tanja Kosmina. Pri podelitvi pokalov ne. Lahko se pohvalimo, da sta letos na in medalji je pomagala tudi podžupanja turnirju tekmovali kar dve domači ekipi. občine Repentabor Nadja Debenjak. ŠPORT IN REKREACIJA 39 Medalje in pokali so se zopet bleščali v Divače, tretje mesto je dosegla ekipa ni hrani in pijači veselo kramljali in si kraškem kamnu, ki jih je izdelal kamno- Upokojenec Sežana, domača ekipa RZ obljubili, da se naslednje leto zopet sre- sek Leon Mahnič. Prvo mesto je osvojila Repentabor je dosegla četrto mesto. čamo na istem igrišču. ekipa Brinj Povir, drugo mesto ekipa iz Po končanem dnevu smo se ob odlič-

Besedilo in slike: Zdenka Fabjan Mladi sežanski atleti s tremi medaljami na državnem prvenstvu

26. in 27. septembra 2020 je v Maribo- v kategorijah U12 in U14. Prvenstva se je tnega društva Hopla Sežana pod vod- ru potekalo državno prvenstvo v atletiki udeležilo tudi pet mladih atletov špor- stvom trenerke Saše Prokofjev. Nastopili so več kot odlično, saj so domov prines- li kar tri medalje. Živa Pfeifer je osvojila prvo mesto in naslov državne prvakinje v teku na 60 m ter srebrno medaljo v teku na 200 m. Izak Marušić je osvojil bron v teku na 600 m. Uspešno so na- stopili tudi ostali atleti: Maša Skvarča je v teku na 60 m osvojila sedmo mesto, Barbara Gorup pa je v isti disciplini za las zgrešila finale. Lan Grebenšek je bil med boljšimi v teku na 200 m med atleti letnika 2010. Čestitke vsem atletom za uspešne nastope! Besedilo: Erika Trobec Marušić Slika: Saša Prokofjev

Tretji tek po kraških klancih

Letošnje leto je prineslo veliko spre- kor na trenutke 'nadležno', a morali smo. množica se je podala na devet kilome- memb. Že v začetku spomladi nam je In tako je tudi prav. trov dolgo pot po kraških klančkih. načrte prekrižala epidemija koronavi- Vremenska napoved ni bila ravno naj- Že precej hitro je bil v cilju prvi tekmo- rusa, ki nas je prisilila prestaviti Tretji tek boljša, a vendar je bilo treba prireditev valec in sicer Jan Dekleva – AK Postojna po kraških klancih. Tako smo namesto v izpeljati na najboljši način. 4. oktobra s časom 33:22:53, nato so sledili še osta- začetku junija tek organizirali oktobra. 2020 se je pred vaškim domom v Križu li. Najhitrejša ženska v cilju je bila Marje- Pretekli meseci so bili polni dvomov, pri Sežani zbrala ekipa ŠRD Kras, nekate- ta Jerala – Lets dance s časom 41:06:63. skrbi in vprašanj: Kaj?, Kako?, Bo?, Ne ri že zelo zgodaj, in treba je bilo urediti Ta dva sta prejela tudi krasno nagrado bo?, a smo se odločili izpeljati tek in se še zadnje stvari, da je bilo tako, kot mora Pnoe metabolno analizo športnika, ki potruditi, da bo le-ta kar se da uspešen. biti. ju je podaril JESTIM – Aleš Suhadolnik. In tako je tudi bilo! Kmalu so se začeli zbirati prvi tekači. Kot je v navadi, so pokale dobili abso- Po zeleni luči Nacionalnega inštituta za Vsak je dobil svojo vrečko, v kateri je lutni zmagovalci, medalje so dobili prvi javno zdravje smo se zadev resno lotili. med drugim bila brisača z napisom 3. trije po kategorijah, letošnja novost pa Morali pa smo upoštevati ukrepe, kot tek po kraških klancih. Ob 10. uri se je na je bila ta, da so svojo spominsko meda- so razkuževanje rok, nošenje zaščitnih startu 'nabralo' kar 80 tekačev iz različ- ljo dobili prav vsi tekači v cilju. Tudi letos mask, upoštevanje medsebojne razda- nih krajev. Noro! Žan Papič, naš voditelj smo podarili nagrado za najštevilčnej- lje ... Da, ni bilo ravno prijetno in vseka- in stand up komik, je dal znak za start in še društvo – kraški pršut, teran ..., ki jo ŠPORT IN REKREACIJA 40 je dobilo društvo Kraški tekači. Najpo- membnejša in hkrati denarno najboga- tejša nagrada pa je bil električni dvižni počivalnik, ki ga je podarila Lesnina Se- žana. Tega je prejela Andreja Bandel, na- ključna izžrebanka, saj smo izmed vseh tekačev enega potegnili iz 'bobna'. Omeniti moramo tudi virtualni tek, ki smo ga izvedli prvič. Odteklo ga je 13 tekačev, kar pomeni, da je skupno šte- vilo tekačev na našem teku znašalo 93, kar je izjemno. Prav tako so tudi virtualni tekači prejeli svojo spominsko medaljo, seveda po pošti. Za nami je bil vsekakor zelo pester dan, v bistvu tedni, a veseli in navdušeni smo bili nad pohvalami udeležencev. Te so potrdilo, da delamo dobro, da smo na pravi poti organizirati tek še uspešnejši in da se bo o njem še slišalo in govorilo. tako dobro izpeljali, zato se iskreno zah- prostovoljcem, fotografu Metodu Hlači, Utrujeni smo zbrali še zadnje moči, da valjujemo donatorjem (Lesnina Sežana, voditelju Žanu Papiču, sofinancerju pri- smo vse pospravili, z mislimi že pri četr- Optika TOM, Interland, Krea, Vultes, Ok- reditve Športni uniji Slovenije, Fundaciji tem teku po kraških klancih. repčevalnica Štoka, Frizerstvo Cik-Cak, za šport, Ministrstvu za izobraževanje, Vsem še enkrat iskreno čestitamo! Jestim – Aleš Suhadolnik, Red Bull Slo- znanost in šport. Brez sponzorjev, donatorjev, članov venija, Tavčar A & B, Parketarstvo Valen- društva in prostovoljcev tega teka ne bi čič, Klančar Žerjavi, Strajnar kat), članom, Besedilo: Tadeja Lovas Slika: Metod Hlača Naše barve na svetovnem prvenstvu v kolesarskem spustu

Pretekli tedni so bili v znamenju kole- sarstva. Tako se je 11. oktobra 2020, tudi 18-letna Naja Stipanič iz Avberja kot čla- nica slovenske reprezentance udeležila svetovnega prvenstva v kolesarskem spustu v Leogangu v Avstriji. V Avstrijo se je DH (downhill) in XC (cross country) reprezentanca Slovenije odpravila že v začetku tedna, saj so pred tekmo potekali tudi obvezen ogled pro- ge, treningi in kvalifikacije. Progo je dobro namočilo že v začetku tedna, tako so imeli kolesarji težke raz- mere že med treningi in kvalifikacijami. Na dan finala pa je vreme popestrilo vzdušje in začinilo še z vetrom, dežjem in pa tudi snegom. Naja je dosegla sedmo mesto v kvalifi- kacijah, v finalu pa se je na cilj pripeljala četrta in tekmo zaključila na odličnem šestem mestu. Besedilo in sliki: Kolesarski klub Črn Trn Gobarska jesen

Sežansko gobarsko društvo, ki je bilo gobarjenje pomeni koristen način pre- in prof. Milko Čebulec z Opčin. Sežanski kot Gobarska družina Sežana pri Miko- življanja prostega časa, počitek, pozabo gobarji so ob 40-letnici delovanja izdali loškem društvu Slovenije ustanovljeno vsakodnevnih skrbi s sprehodi v nara- zajeten zbornik, kjer v besedi in sliki pri- 7. junija 1974, že 35 let vodi predsednica vo in druženje. Delo društva so najbolj kazujejo štiri desetletja prizadevnega Ljubica Tavčar Bandelj, odlična strokov- zaznamovali ustanovni člani, sedaj že dela. Uspešno sodelujejo s sorodnimi njakinja za determinacijo gob in članica vsi pokojni: dr. Dušan Vrščaj (mož Sonje društvi in krovnim društvom – Miko- društva že od vsega začetka, torej 46 Zabric Vrščaj, po rodu iz Šepulj), Miro loško zvezo Slovenije. Ena izmed oblik let. Društvo šteje okrog 80 članov, ki jim Kranjec s soprogo Slavko, Franc Bašin izobraževanja mladih in odraslih je tudi OKOLJE IN PROSTOR / OKOLJE ŠPORT IN REKREACIJA 41 srečanje v Zagrebu. Več kot 40 vrst gob so nabrali tudi na Mašunu. V povezavi z Razvojnim društvom Pliska so sode- lovali na Festivalu kamna v Pliskovici in obiskovalcem postregli z gobovo juho. Na zaključni razstavi na Grahovem Brdu je njihova članica Vera Vidrih spekla ju- bilejno torto v obliki jurčka. Ob razsta- vah pripravijo tudi kulinarične gobarske dobrote. Smelo načrtujejo jesensko sezono, ko bodo sodelovali na jesenski ediciji Festivala kraška gmajna na gobarskem dnevu v Parku Škocjanske jame ter šli na strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Še bodo sodelovali tudi z Razvojnim društvom Planta. V lanskem letu so bili kraški gobarji na nepozabnem obisku pri gobarskih prijateljih v Novem mestu, prirejanje in vodenje po razstavah sve- zvojnega društva Vigred v Šempolaju. kjer so med drugim spoznavali marčni- žih gob. Na razstavi so prikazali 126 vrst gob, ce, 12. septembra 2020 pa so 30 članov V letošnjem letu je vrsto aktivnosti od- medtem ko si je veliko obiskovalcev, iz GD Novo mesto gostili na Krasu. nesel koronavirus. Na zboru članov 9. še zlasti šolarjev in otrok iz vrtca, ogle- V sežanskem društvu je tudi nekaj septembra 2020 na vrtu gostilne Ukmar dalo razstavo na Bunčetovi domačiji v gobarjev iz Italije, s katerimi uspešno v Dutovljah so pregledali delo v pre- Dutovljah, kjer so številnemu občinstvu sodelujejo že vrsto desetletij. Prav trža- teklem letu in sprejeli program aktivno- prikazali kar 196 vrst gliv. Zaključno ek- ško gobarsko društvo je izdalo knjižico sti za preostanek letošnjega leta, kolikor skurzijo so pripravili v Brtoniglo, v Istri, o užitnih in strupenih gobah, ki je na- ga je še ostalo. na razstavo več kot 240 vrst gob, v spo- menjena predvsem šolarjem. Sežanski Tako so tudi v lanskem letu pripravili mladih mesecih so sodelovali na med- člani si želijo, da bi jo iz italijanščine pre- tradicionalno razstavo ob tridnevnem narodnem srečanju gobarjev v Umagu, vedli v slovenščino,da bi bila uporabna prazniku Oktoberfešt na povabilo Ra- nepozabno pa je bilo mednarodno tudi za slovenske šolarje. Besedilo in slika: Olga Knez Obisk članov Gobarskega društva Novo meto

Kraška pokrajina je še zlasti v poletnih mesecih suha, kraški dež pa je kraška burja, ki še dodatno izsuši to revno in skalno pokrajino. To so občutili tudi člani Gobarskega društva Novo mesto, ki združuje okrog 80 članov pod vod- stvom predsednika Jožeta Kočjaža, ko so po več kot letu dni vrnili obisk pri sežanskih gobarjih, saj zaradi suše v kraških gozdovih ni bilo gob. So jih pa sežanski gobarji, ki letos obeležujejo že 46-letnico svojega delovanja, gosto- ljubno sprejeli 12. septembra 2020. Najprej so si ogledali zanimiv muzej miniatur starih voz, vinskih preš in že- lezniških lokomotiv, ki ga ima v Žirjah Janko Samsa. Nato jih je pot vodila do prekrasne podzemne lepotice, jame Vilenica. Po jami jih je popeljal Jordan Guštin, ki je prestolnici, medtem ko so Novome- ekskurziji obiskali novomeške gozdove že 30 let predsednik sežanskih jamarjev. ščani razveselili Kraševce s košaro lisičk, in spoznavali novo vrsto gob marčnice. Pred Vilenico so si s predsednico se- modro frankinjo, medom, copati in Obisk pa so zaključili z vodičem An- žanskega gobarskega društva Ljubo palicami za predsednico. Prav lisička je drejem Bandljem, ko so si ogledali Tavčar Bandelj, ki je članica sežanskega zaščitni znak sežanskega gobarskega cerkve sv. Nikolaja v Avberju, ki slovi po društva že od vsega začetka, 46 let, in društva, ki deluje kot eno izmed 27 dru- freskah Toneta Kralja, in poznim kosilom kar 35 let tudi predsednica, izmenjali štev v krovni organizaciji Mikološki zvezi pri Bojani Ukmar na Turistični kmetiji Pri protokolarna darila. V lični košarici so Slovenije. Sežanski gobarji so se spom- Francinovih.

OKOLJE IN PROSTOR OKOLJE gostje prejeli teran in knjige o kraški nili, kako so lansko pomlad na strokovni Besedilo in slika: Olga Knez 42 S Stipetom v naravo

Zadnje letošnje poletno srečanje z bo- tanikom mag. Stipetom Hećimovićem v okviru skupine S Stipetom v naravo in programa Narava zdravi – prisluhni ji, ki ga organizira Kulturno in športno dru- štvo Šator Štorje z vodjo Vero Lah se je odvijalo 12. septembra 2020. Udeležen- ci so se odpravili izpred cerkvice v Dol- njih Ležečah do razgledišča Regijskega parka Škocjanske jame. Podrobneje so spoznavali več kot 25 divjih rastlin in njihovo zdravilno vrednost ter uporab- nost v vsakdanjem življenju. Poudarek je bil na jesenskih rastlinah, kot so kraški šetraj, oreh, šipek, glog, krvavi mleček, robidnice ipd. Ob zaključku srečanja so ljubitelji narave občudovali še prelepo naravo, favno in floro Velike doline Parka led na največjo aktivno udorno dolino smi čričkov do tisočih odtenkov cvetlic, Škocjanske jame s Štefanijinega razgle- na Krasu, katere višina (164 m) presega tako je tudi za kraško pokrajino značilna dišča, ki se imenuje po princesi Štefa- višino Keopsove piramide. Tako kot je za biotska raznovrstnost, pa naj si gre za niji, ki je 17. septembra 1885 obiskala Regijski park Škocjanske jame značilna rastline kot tudi za živalski svet. Škocjanske jame. Prečudovit je bil pog- izredna biotska pestrost od poletne pe- Besedilo in slika: Olga Knez Drugi KAMENTON

V svetu so suhi zidovi prepoznani kot zeju Krasa v soboto, 19. septembra 2020, ci, se seznanijo z osnovami popravila kra- pomemben del dediščine in identitete od 8. do 18. ure v organizaciji Partnerstva ških suhih zidov in pomenom dediščine. pokrajine. Na Krasu je pokrajina prepre- kraške suhozidne gradnje, zavoda Anima Dogodek je potekal v okviru kampanje dena s suhimi zidovi. Veščina suhozidne Mundi, Osnovne šole Srečka Kosovela Dnevi evropske kulturne dediščine. Obi- gradnje, znanj in tehnik je bila v letu Sežana, Občine Sežana, Krajevne skup- skala nas je tudi nacionalna koordinator- 2018 vpisana na Unescov reprezentativ- nosti Sežana in Parka Škocjanske jame. ka Nataša Gorenc in skupaj s sinom Luko ni seznam nesnovne kulturne dediščine Razrušen zid ob stari Bazovski cesti je pomagala pri gradnji. človeštva. O pomenu suhih zidov, njiho- pomagalo ponovno postaviti 60 otrok Zid so hkrati obnavljale tri petčlanske vi vlogi v pokrajini in načinu gradnje sez- iz devetih osnovnih šol s Krasa z obeh skupine otrok, ki so po začetni razlagi o nanjamo skozi različne dejavnosti tudi strani meje, iz Sežane, Divače, Vremske- pomenu suhih zidov, vajah vživljanja in otroke šol in vrtcev. ga Britofa, Dutovelj, Lokve, Bazovice, Ka- občutenja dediščine ter uvajanja v grad- Letos smo drugič izvedli KAMENTON, tinare, Doline in vrtca v Povirju. H gradnji njo pričele z delom pod vodstvom pra- celodnevno akcijo popravila suhega smo letos povabili starše, ki otroke pripe- ktikov in izvedencev kraške suhozidne zidu za osnovnošolske in vrtčevske otro- ljejo na prizorišče, saj je pomembno, da gradnje. Vsaka skupina je zidala dobro ke. 2. KAMENTON je potekal v Živem mu- tudi oni spoznajo delo otrok na delavni- uro in pol. Najmlajši so pomagali pri na- biranju drobirja v vedra, s katerim izpol- nimo sredino zidu. Večji otroci so se pre- izkušali v gradnji, v pravilnem umeščanju kamnov na zid. Za mentorstvo in prenos znanj je skrbelo osem praktikov in izve- dencev kraške suhozidne gradnje: Vinko Mahnič, Mitja Kobal, Dušan Okorn, Vojko Ražem, Ivan Pavlin, David Terčon, Anton Pečar in Dragan Terčon. V dveh skupinah so se izmenjali čez cel dan. Pod njihovim vodstvom in ob pomoči staršev je nasta- lo 17 metrov suhega zidu. Občina se je pobudi Partnerstva za su- hozidno gradnjo z veseljem odzvala, saj se zaveda pomena ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja iz roda v rod. Skupaj s KS Sežana je poskrbela za predhodno pripravo terena in voden ogled po Živem muzeju Krasa. Vsem so-

delujočim se res lepo zahvaljujemo. Nav- IN PROSTOR OKOLJE 43 dušenje otrok nad gradnjo zidu je bilo čina od njih je po dveh urah težko zapus- ne, Krasa, življenju nekoč … skozi igro in nepopisno, otroci so hiteli nositi kamne tila prizorišče, mnogi bi še radi ostali in delo na prostem je res nekaj neprecenlji- in jih zavzeto sestavljati ter polagati. Ve- zidali naprej. Učenje o pomenu dedišči- vega in vredno ponovitve! Besedilo: Karin Lavin, Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, in Špela Gril, Občina Sežana Slika: Karin Lavin Slavko Vitez v nasadu aronije

Tudi na Krasu dobro uspeva aronija, je bil kar dve desetletji vulkanizer in se je bil star sadovnjak jablan, v neposre- grmičevje, ki daje zdravilne jagode, na- je pred skoraj desetletjem upokojil, delo dni bližini vasi. Nekaj jih je posadil že ravno zdravilo za lajšanje številnih težav. pa je prepustil sinu Andreju. Z veseljem v zimskem času, zadnje grmičke pa na Kraševci imajo zasajenih navadno le pove, da ima manjše posestvo tudi v Je- velikonočni ponedeljek. Čeprav aronija nekaj grmičkov za svojo rabo. Kar 250 ruzalemu, kjer je posadil približno ena- izvira z vzhoda Severne Amerike, dobro sadik aronije je v Plešivici zasadil Slavko ko število sadik. Cena sadik (1,60 EUR) je uspeva tudi na slovenskih tleh, zato so Vitez, približno 200 sadik pa še na Šta- bila na Štajerskem znatno cenejša kot v jo v zadnjih letih začeli gojiti tudi v naši jerskem. Slovenski Istri (približno 10 EUR). Slavko domovini in tako je nastalo tudi pri nas Slavka poznamo številni Kraševci, saj je sadike v Plešivici posadil na kraj, kjer precej nasadov. Rastline na kraški zemlji potrebujejo več zalivanja kot na Štajerskem. Sadove aronije je obiral v septembru. »Aronijo pridelujemo ekološko, saj rastlina ne potrebuje škropiva, ško- dljivci aronije pa so predvsem ose in ptiči. Čeprav je sok aronije zelo cenjen in zdravilen, pa moja žena Tatjana in mama Marta kuhata marmelade in dže- me, sam pa pripravljam likerje za doma- čo uporabo in prijatelje, ki pridejo na obisk,« se razveseli Slavko, ki je že 25 let član Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Ballila in ljubitelj glasbe. Besedilo in slika: Olga Knez

Vse več nesnage v zabojnikih za plastično embalažo

Pri praznjenju nik za plastično embalažo. Vsi ti odpadki plastično embalažo sodi: zabojnikov na znižujejo kakovost plastične embalaže kot tudi ne mešanih odpadkov, tekstila, ekoloških otokih vse pogosteje opa- in taka vsebina zabojnika ni primerna plenic in elektronske opreme. žamo neprimerno odložene odpadke za reciklažo. Ti odpadki zvišujejo stroške v zabojnikih za plastično embalažo: ravnanja z odpadki. Poleg tega so za- Spomnite se tudi, da plastično embalažo: veliko vrečk z mešanimi komunalnimi radi teh odpadkov, ki v te zabojnike ne - po potrebi splaknete, odpadki in plenicami, oblačila, nevarne sodijo, zabojniki za plastično embalažo - stisnete, zložite, da zavzame čim manj odpadke (barve, lepila …), odpadke iz prehitro polni. prostora. Tako se bo tudi vaš zabojnik trde plastike in igrače (ki sodijo v za- Zato vas naprošamo, da dosledno doma polnil počasneje in boste eko- bojnik za ostale odpadke ali na zbirni upoštevate navodila, kaj v zabojnik za loški otok obiskali redkeje. center), odpadke malih obrtnikov in gradbincev, električno in elektronsko V kolikor ste v dvomih, kam sodi do- opremo. Ti odpadki ne sodijo v zaboj- ločen odpadek, lahko odgovor najdete v abecedniku odpadkov na naši spletni strani www.komunala-sezana.si. Lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 05 73 11 240, z veseljem vam bomo pomagali izbrati pravi zabojnik.

Kultura in spoštovanje se odraža tudi v zabojnikih za odpadke. Potrudimo se, da nam bo izgled ekoloških otokv v po- nos. Skrb za urejene in čiste ekološke otoke je delo nas vseh. OKOLJE IN PROSTOR OKOLJE 44 Besedilo in slike: Komunalno stanovanjsko podjetje, d. d., Sežana Plastična vrečka ne sodi v zabojnik za biološke odpadke!

Naprošamo vas, da BIO razgradljivih ali v biorazgradljivi vrečki. Odpadke iz prav zaradi prevelike vsebnosti plastič- kuhinjskih odpadkov v zabojnik za bio- rjavega zabojnika odpeljemo na kom- nih vrečk in drugih odpadkov, ki niso loške odpadke ne odlagate v plastični postiranje, plastične vrečke pa zelo primerni za kompostiranje. nakupovalni vrečki in tudi ne v prozorni motijo proces kompostiranja, saj se ne Zato vas prosimo, da upoštevate na- plastični vrečki, namenjeni sadju in zele- razgradijo. vodila odlaganja bioloških odpadkov. njavi. Biološke odpadke v rjavi zabojnik Prevzemnik bioloških odpadkov (kom- stresite brez vrečke (neposredno iz po- postarna) je napovedal prekinitev prev- Vsaka vrečka manj je pomembna! sode, v kateri zbirate biološke odpadke) zemanja teh odpadkov z novim letom

Besedilo in sliki: Komunalno stanovanjsko podjetje, d. d., Sežana OKOLJE IN PROSTOR / OBVEŠČAMO VAS / OBVEŠČAMO IN PROSTOR OKOLJE 45 Na Krasu in Brkinih v jesen zakorakali s številnimi lovorikami

Turistični deležniki Krasa in Brkinov so v jeseni poželi številne uspehe svojega vztrajnega dela in dokazali, da so inova- tivnost, kakovost in sodelovanje, ključ do uspeha. Slovenska turistična organi- zacija je konec preteklega meseca Vodil- ni destinaciji Lipica in Škocjanske jame – Kras in njenemu ambasadorju, Goj- mirju Lešnjaku Gojcu podelila nagrado za najboljše videovabilo v okviru vses- lovenske kampanje Zdaj je čas. Moja Slovenija, ki je zaznamovala letošnjo tu- ristično sezono. V začetku tega tedna pa je Turistična zveza Slovenije, partnerica projekta Evropska regija gastronomije 2021, podelila šest nagrad za najboljše kulinarične spominke in kuhinjske pri- tokrat v Mediteranski in Kraški Sloveniji. Bronasto priznanje pa je komisija po- pomočke v destinaciji Mediteranska in V kategorijo prehranskih spominkov je delila kamnoseškemu mojstru Jerneju Kraška Slovenija, od tega petim kraškim prispelo 15 prijav, v kategorijo kuhinj- Bortolatu za kombiniran pladenj iz kam- ponudnikom. skih pripomočkov pa 12. Strokovna ko- na in lesa pakiran v lični škatli iz orehovi- Strokovna komisija Slovenske turi- misija je za vsako kategorijo izbrala po ne in kamnito posodico. stične organizacije je v sklopu nadvse tri izdelke in jim podelila zlato, srebrno Prejete nagrade so še en dokaz uspe- uspešne motivacijske kampanje Zdaj ali bronasto priznanje. Od skupno šestih šnega dela številnih turističnih delež- je Čas. Moja Slovenija, ki nagovarja do- priznanj so jih kraški ponudniki domov nikov v destinaciji, hkrati pa potrjujejo mače goste k počitnikovanju doma, odnesli kar pet. V kategoriji prehran- ustreznost začrtane smeri turističnega v ocenjevanje prejela 200 kreativnih skih spominkov je zlato priznanje pre- razvoja in dajejo deležnikom zagon za rešitev in 160 videovabil. S svojo ino- jel sestavljen izdelek Društva za razvoj nadaljnje delo. Serijo zmagovalnega vativnostjo in celostnim konceptom kmetijstva in turizma Planta z naslovom izdelka bodo odkupile tudi lokalne tu- videovabila je komisijo najbolj prepričal Kraška gmajna v šalci, spominkarski set, ristične organizacije Vodilne destinacije Gojmir Lešnjak Gojc z videopovabilom katerega jedro je čaj iz lokalnih kraških Kras, katerim bo izdelek služil kot av- na Kras in Brkine. Gojmir Lešnjak Gojc rastlin. Srebrno priznanje je prejelo tentično poslovno darilo. Kljub zaostro- in predstavnica Vodilne destinacije Kras podjetje Ideje, koncepti in zgodbe, Voj- vanju epidemiološke situacije Vodilna sta priznanje prejela na novinarski kon- ka Žgavec Clemenz, s. p., za izjemno destinacija Kras nadaljuje s promocijo ferenci ob 25-letnici STO in predstavitvi okusno marmelado iz hrušk in terana območja v okviru Javnega razpisa za rezultatov kampanje. z znamko Mmm Beatrice. Bronasto pri- sofinanciranje aktivnosti promocije tu- V pripravah na leto 2021, ko bo Slo- znanje pa je pripadalo kozarčku vlože- ristične ponudbe vodilnih turističnih venija nosila prestižen naziv Evropska ne zelenjave, in sicer namazu jajčevcev destinacij v Sloveniji v letu 2020, ki ga gastronomska regija 2021, razpisuje Tu- v deviškem oljčnem olju pod znamko sofinancira Slovenska turistična orga- ristična zveza Slovenije, partnerica pro- maQfino (ma ku fino). V kategoriji ku- nizacija. Promocija se izvaja tako na jekta, natečaje za turistične spominke in hinjskih pripomočkov je srebrno prizna- domačem, kot na bližnjih tujih trgih, s darila s področja kulinarike in gastrono- nje pripadalo Petri Piki Može iz podjetja čimer ostaja v zavesti ciljnih segmentov. mije v vsaki izmed štirih turističnih regij. Krealipa za izvirne kamnite pečate za Več informacij: Vodilna destinacija V septembru je potekal že tretji natečaj, okraševanje piškotov ter žlico za med. Kras, [email protected], 05 7310 128

Besedilo: Ana Hrast Slike: Foto natečaj, arhiv Turistična zveza Slovenije Mesec kraške kuhinje Ko zadiši po jeseni

Jesen na Krasu je čas, ko v hramih br- gajanje dveh festivalov. Spomladi od- z vodenimi degustacijami. Za vse vedo- bota mošt in se počasi spreminja v vino, povedan festival Divji okusi Krasa se bo željne bodo na voljo organizirani vode- čas, ko se shrambe polnijo s pridelki in obarval v rujne barve in popestril Mesec ni sprehodi po kraških gmajnah, katerih ozimnico, in čas, ko nas narava še zad- kraške kuhinje z jesenskimi divjimi rastli- bogastvo in pestrost bodo udeležen- njič bogato obdari. Mesec kraške kuhi- nami, ki jih ponuja kraška gmajna. cem približali botaniki, etnologi, geolo- nje nas bo že 24. leto zapored popeljal V oktobru in novembru, če ne bo ukre- gi ter mojstri suhozidne gradnje. Jesen v svet jesenskih okusov kraških dobrot. pov, bodo obiskovalce Krasa in domače na Krasu ne bo minila brez kulinarične Letošnji Mesec bo nekoliko drugačen sladokusce razvajali lokalni gostinski ponudbe na osmicah. Prav posebno kot običajno, saj bo trajal kar dva me- ponudniki s tematskimi meniji, vinarji doživetje pa bo na voljo vsak četrtek v seca in bo združeval programsko do- ter drugi ponudniki lokalnih dobrot pa okviru doživljajske kulinarične ture Kras OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 46 Carso Food Tours. Dogodki se bodo izvajali z upošteva- njem vseh ukrepov in priporočili Naci- onalnega inštituta za javno zdravje ter drugih pristojnih institucij. Organizator si pridržuje pravico do spremembe pro- grama. Besedilo: Ana Hrast, TIC Sežana

Festival kraška gmajna – doživetja kraškega kamna, burje in mitov

Da bi ljubiteljem narave, dediščine, dobrega počutja in prijetnega druženja približali kraško gmajno, so partnerji Fe- stivala kraška gmajna – Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, Javni zavod Komenski Kras – v likvidaciji, Turistično informacijski center Sežana, Razvojni center Divača in Kobilarna Lipica – tudi to jesen omogočili obisk pestrega festi- valskega dogajanja brezplačno ali pa po obiskovalcem prijazni ceni. S prvo akcijo kraške suhozidne grad- stovoljnih naravovarstvenih nadzorni- tembra v znamenju mitov in ljudskega nje ob starodavnem suhem zidu v Lipici kih Parka Škocjanske jame, kraških kalih, izročila v nastajajočem Mitskem parku in gozdno terapijo po lipiškem pose- tujerodnih in invazivnih vrstah v in ob v Rodiku, pri točki Kobilja glava na Lin- stvu se je v petek in soboto, 11. in 12. kalih ter kraških suhih zidovih. V soboto, tverjevi poti. septembra 2020, v Kobilarni Lipica za- 19. septembra, je potekalo raziskovanje Po zimskem počitku bo festival obi- čel cikel doživetij in dogodkov Festiva- Živega muzeja Krasa – edinstvenega skovalce na kraško gmajno znova po- la kraška gmajna. Ta edinstveni festival naravnega in ekološko pomembnega vabil spomladi 2021. Program bo objav- naravoslovnega in dediščinskega turiz- območja, prepredenega s kraškimi su- ljen na spletni strani www.visitkras.info. ma je obiskovalcem že četrto leto pred- himi zidovi in pastirskimi hišicami, z ele- Festival je sofinanciran iz Podukrepa stavljal kraško gmajno, eno najstarejših ktričnimi kolesi v družbi izkušenega lo- 19.2 – Podpora za izvajanje operacij v kulturnih krajin in enega najbogatejših kalnega turističnega vodnika. V nedeljo, okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga življenjskih prostorov v Evropi in širše. 20. septembra, je potekal voden pohod vodi skupnost. Tokratna tema je bila Kamen, burja in Spoznajmo kraške kale, s pričetkom pri miti. kalu v Famljah, teden kasneje pa še vo- Besedilo: organizacijska skupina Festi- V okviru Festivala se je v Parku Škocjan- den kolesarski izlet po Vremski dolini in vala kraška gmajna ske jame odvil niz štirih predavanj o pro- Brkinih. Zaključek festivala je bil 30. sep- Slika: Jošt Gantar Javni poziv LAS

V prvih dneh ok- Podpora za izvajanje operacij v okviru cilje ESRR ter prispevajo k ciljem in ukre- tobra je LAS Krasa strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi pom Strategije lokalnega razvoja (SLR) in Brkinov objavil skupnost, sredstva za sofinanciranje pa za LAS Krasa in Brkinov za programsko četrti javni poziv je LAS dodelilo Ministrstvo za gospo- obdobje 2014–2020 na območju občin za izbor operacij darski razvoj in tehnologijo (MGRT), v Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Se- (projektov) za ure- okviru Evropskega sklada za regionalni žana. Sredstva so razpisana na ukrepih sničevanje ciljev razvoj (ESRR). dveh tematskih področij, in sicer Ustvar- Strategije lokalne- Višina razpoložljivih sredstev za sofi- janje novih delovnih mest ter Varstvo ga razvoja (SLR) nanciranje operacij znaša 399.003,35 okolja in ohranjanje narave. na območju občin EUR, delež sofinanciranja upravičenih Upravičenci do podpore so LAS, prav- Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Se- stroškov za operacije pa je 80 %. Naj- ne osebe javnega in zasebnega prava, žana v letu 2020, ki se bodo financirale nižji dovoljeni znesek javne podpore za nevladne organizacije in institucije regi- iz sredstev Evropskega sklada za regio- posamezno operacijo je 5.000,00 EUR, onalnega razvoja. Fizične osebe, z izje- nalni razvoj (v nadaljevanju: javni poziv). najvišji pa 104.900,40 EUR. Predmet so- mo samostojnih podjetnikov posame- Javni poziv se izvaja v okviru podukrepa financiranja so operacije, ki zasledujejo znikov (s. p.), niso upravičene in zato ne OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 47 morejo biti prijavitelj oz. partner v ope- njela – Kobdilja – Kobjeglave ter Tomaja in Brkinov (www.ora.si) ter na spletnih raciji. Operacijo lahko izvedejo prijavite- – Križa – Šepulj. straneh vseh štirih občin članic LAS. Z lji sami ali s partnerji, in sicer najpozneje Javni poziv je bil objavljen 2. oktobra. namenom predstavitve javnega poziva v treh letih od podpisa pogodbe o sofi- 2020, predloge operacij z vlogo na javni in lažjega izpolnjevanja razpisne doku- nanciranju operacije z MGRT. Specifika poziv pa bo mogoče oddati do 18. de- mentacije ter priprave vloge na javni operacij, sofinanciranih v okviru ESRR je, cembra 2020. poziv bodo organizirane tudi spletne da se lahko izvedejo samo na urbanih Razpisna dokumentacija je doseglji- delavnice. Za več informacij smo do- območjih LAS Krasa in Brkinov – gre za va na spletni strani LAS Krasa in Brki- segljivi na telefonski številki 05 73 00 območja Sežane, Komna, Divače, Duto- nov (www.laskrasainbrkinov.si), spletni 258 in 041 686 102 ali na elektronskem velj, Hrpelj, Lokve – Lipice, Senožeč, Šta- strani vodilnega partnerja – ORA Krasa naslovu [email protected]. Jerneja Modic, LAS Krasa in Brkinov

Kosovelova knjižnica Sežana razpisuje natečaj za oblikovanje enotnih vabil/obvestil/plakatov za prireditve v Kosovelovi knjižnici Sežana in njenih enotah v Divači, Komnu in na Kozini.

Omenjeni izdelek bo služil informiranju uporabnikov knjižnice v fizični obliki, objavi v medijih kot tudi v tiskanih medijih.

Oblikovalci naj pri oblikovanju slikovnega in/ali besednega znaka izhajajo iz vloge in poslanstva, ki ga ima Kosovelova knjižnica Sežana, kot tudi iz okolja, v katerem knjižnica deluje. Znak naj bi simboliziral knjižnično dejavnost, njeno poslanstvo in vpetost v okolje.

Komisija, ki bo izbrana naknadno, bo ocenjevala po naslednjih kriterijih: - vizualni vtis - razpoznavnost in jasnost oblike - izvirnost in sporočilnost likovnega motiva, - likovni jezik - razumevanje razmerij med elementi in kompozicijo - vsebinska povezanost likovnega dela z razpisano tematiko, - domiselnost, edinstvenost likovnega dela

1. nagrada: 200 eur (neto) 2. nagrada: knjižna nagrada 3. nagrada: knjižna nagrada

Natečaj je namenjen posameznim ustvarjalcem, starejšim od 18 let. Vsak udeleženec natečaja lahko odda le po eno rešitev. Vsak avtor s sodelovanjem zagotavlja, da je oddano delo njegovo avtorsko delo. Oblikovalske rešitve morajo biti opremljene z imenom in priimkom avtorja, poštnim in elektronskim naslo- vom, telefonsko številko in s tehničnimi podatki idejnega izhodišča. Poslana dela, ki ne bodo izbrana, bodo vrnjena avtorjem glede na način njihovega pošiljanja. Z nagrajenimi deli (ali pa s prvonagrajeno rešitvijo) bo razpolagala Kosovelova knjižnica Sežana. Obvestilo o rezultatih natečaja prejmete najkasneje do 5. januarja 2020.

Idejno rešitev s kontaktnimi podatki je potrebno poslati do petka, 17. decembra 2020, na naslov: Kosovelova knjižnica Sežana, Ulica Mirka Pirca 1, 6210 Sežana ali na elektronski naslov: kosovelova.knjiznica@kosovelova. si s pripisom Natečaj za oblikovanje vabil.

Nagrada predstavlja plačilo avtorskega honorarja za izvedeno avtorsko delo in prenos vseh materialnih av- torskih pravic. Nagrajeni avtorji bo pozvan k podpisu pogodbe za izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic na izdelku v roku 15 dni od izbire najboljše idejne rešitve. Organizator bo neto znesek prejete nagrade izbranemu avtorju izplačal v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Dodatne informacije: Magdalena Svetina Terčon, direktorica 031 359 831 OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 48 Oglasno sporočilo Pobarvaj si življenje

Stres, strah in žalost nam lahko hitro porušijo naš imunski sistem zato je pomembno, da smo mirni v sebi in sproščeni, posledično pa bolj zdravi. Z barvanjem in afirmacijami se sprostimo, zabavamo ter okrepi- mo svojo samozavest in samopodobo. Sem Vesna Jogan avtorica pobarvanke z afirmacijami za odrasle PO- BARVAJ SI ŽIVLJENJE in slikarka, ki z različnimi tehnikami od barvanja, EFT, meditacijami in Bachovimi kapljicami pomagam posamezniku, da najde v sebi ravnovesje in mir. Prepričana sem, da je življenje v barvah in s svojim delom skušam spodbuditi ljudi, da se zavejo svojih darov in sposobnosti, in da smo vsak zase odgovorni za svoje življenje in da mi odločamo, ali življenje pobarvamo v svoje barve ali pa nam ga drugi v njihove. Več si lahko preberete na www.vesnajogan.com, kjer lahko tudi na- ročite pobarvanko in Bachove kapljice. Vesela bom, če me kontaktirate na [email protected] ali 040 244 747. Ostanite pozitivni! VESNA-Vesna Jogan, s. p. OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO Vesna Jogan 49 Oglasno sporočilo Jesen je čas za pregled rezultatov in načrtovanje novih izzivov

Po več kot 24-ih letih delovanja v bančništvu, konkretno na področju kreditiranja malega gospodarstva in prebivalstva sem se odločila obrniti nov list v življenju – podati se na zasebno pot z namenom tudi v prihodnje pomagati strankam, a na malce drugačen način. V vseh teh letih sem razvila poglobljeno razumevanje bančnih produktov, procesov in analitičnih metod, ki jih banke uporabljajo pri odločanju glede • Priprava poročil o črpanju fi nančnih fi nanciranja podjetij in zasebnikov ter Storitve sredstev prebivalstva. Pomoč podjetjem in • Spremljanje pogodbenih Na drugi strani sem pobližje spoznala, obveznosti s katerimi izzivi se srečujejo stranke ob zasebnikom pri komunikaciji pripravi in razumevanju dokumentacije, z bankami in fi nančnimi Pomoč pri načrtovanju ki jo zahtevajo banke in ostali ponudniki institucijami fi nančnih sredstev. denarnih tokov podjetja Odločila sem se priskočiti na pomoč • Pregled in fi nančna analiza vsem, ki iščejo rešitve pri iskanju novih poslovanja • Spremljanje prihodkov in stroškov podjetja z namenom, da podjetje ali obnovi že obstoječih fi nančnih virov • Načrtovanje investicije in dodatnih pravočasno razporedi ali zagotovi kot tudi pri pripravi dokumentacije, ki jo virov fi nanciranja fi nančne institucije zahtevajo. dodatna likvidnostna sredstva za • Izračun kreditno plačilne poravnavo vseh obveznosti sposobnosti Moja želja je s strokovnim in osebnim • Mentorstvo in pomoč pri uporabi pristopom ter skrbnostjo graditi zaupen • Pomoč pri iskanju ustrezne bančne načrta denarnih tokov. in dolgoročen odnos z vsemi, ki si ponudbe in iskanju ugodnih prizadevajo biti ustvarjalni in skrbijo za fi nančnih virov Preverba plačilne sposobnosti razvoj našega okolja. • Priprava vloge za banke in ostale ponudnike fi nančnih virov poslovnega partnerja Tina Jančigaj Ausec • Priprava poslovnega ali • Individualna analiza poslovanja predstavitvenega načrta podjetja in preverba potencialnega ali • Priprava fi nančnega načrta podjetja obstoječega poslovnega partnerja • Priprava ostale zahtevane (kupca ali dobavitelja) dokumentacije • Preverba ostalih ključnih podatkov, • Pomoč pri črpanju odobrenih ki so pomembni za odločitev pri fi nančnih sredstev sklepanju posla. OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 50 Oglasno sporočilo Jesen je čas za SOLNA SOBA – Poskrbimo za svoje zdravje po naravni poti… pregled rezultatov Solna soba je bila tudi nama velika ja je ioniziran in zasičen z naravnimi in načrtovanje neznanka, vse dokler nama lastniki substancami. Sol je fino zmleta in se apartmaja na smučanju niso ponudili ustrezno pomeša z zrakom, ki se ga novih izzivov terapije v solni sobi za najina dva otroka. vpihava v prostor in ustvarja primerno Mlajša hči je imela prebavne motnje (2. mikroklimo. Pri solnih terapijah uporab- Po več kot 24-ih letih delovanja v dan), starejša pa je bila precej prehlaje- ljamo izključno in samo medicinsko sol, bančništvu, konkretno na področju na. Lastnica nam je povedala, kaj je sol- ki je prečiščena, brez aditivov. kreditiranja malega gospodarstva in na terapija in čemu je namenjena, nato Pacient sedi v solni sobi, vdihuje suh prebivalstva sem se odločila obrniti nov smo se odpravili v sobo. Vzdušje nam je aerosol, ki takoj potuje do najglobljih list v življenju – podati se na zasebno pot bilo prelepo, sobica topla, igrala je pri- kotičkov respiratornega sistema. Ko ae- z namenom tudi v prihodnje pomagati jetna otroška glasba, otroka sta se takoj rosol pride do dihal, se topi in privlači strankam, a na malce drugačen način. zaigrala v kupu soli z igračami. Soba nečistoče, izsušuje sluz, ki jo kasneje nas je tako prijetno umirila, da nam je pacient izkašlja ali pa jih organizem sam V vseh teh letih sem razvila poglobljeno 20 minut švignilo, kot bi mignil. Takrat odstrani z metabolnim procesom. Solna razumevanje bančnih produktov, sva prvič videla učinek solne terapije in terapija zmanjšuje vzroke vseh vnetnih procesov in analitičnih metod, ki jih banke uporabljajo pri odločanju glede takoj naju je navdušila. Mlajša hči je bila respiratornih bolezni (vseh infekcij zgor- • Priprava poročil o črpanju fi nančnih drugi dan brez težav, starejši pa je za- njega in spodnjega respiratornega sis- fi nanciranja podjetij in zasebnikov ter Storitve sredstev prebivalstva. čelo čistiti nosek in že popoldan je bila tema in alergije) z uničevanjem bakterij Pomoč podjetjem in • Spremljanje pogodbenih popolnoma odmašena. obnavlja zdravje. Kot rezultat terapije Na drugi strani sem pobližje spoznala, obveznosti zasebnikom pri komunikaciji metabolizem, poveča se količina kalci- se obnavljajo bronhiji, dihanje postane s katerimi izzivi se srečujejo stranke ob Kaj je solna terapija? ja in natrija (povzroči se prečiščevanje lažje, izboljša se dihalna funkcija. To vodi pripravi in razumevanju dokumentacije, z bankami in fi nančnimi Solna terapija je terapija z mikroklimo, krvi), uravnoteži se avtonomni živčni do normalizacije ostalih telesnih funkcij. ki jo zahtevajo banke in ostali ponudniki Pomoč pri načrtovanju institucijami ki se ustvarja z razprševanjem slanega sistem, izboljšuje se vitalnost mišičnega Zahvaljujoč okrepljenemu imunskemu fi nančnih sredstev. denarnih tokov podjetja aerosola. Gre za terapevtsko metodo, ki tkiva in notranjih organov, izboljša se sistemu so pacienti bolj zdravi, redke- Odločila sem se priskočiti na pomoč • Pregled in fi nančna analiza je zasnovana na principih mikroklim, pa- celična prenova ipd. je obolevajo in so živahnejši. Največji • Spremljanje prihodkov in stroškov vsem, ki iščejo rešitve pri iskanju novih poslovanja tentirano metodo, v kateri aerosol suhe učinki solnih terapij se pokažejo prav na podjetja z namenom, da podjetje ali obnovi že obstoječih fi nančnih virov • Načrtovanje investicije in dodatnih pravočasno razporedi ali zagotovi soli igra pomembno vlogo v lajšanju Kako solna terapija deluje? naših najmlajših. kot tudi pri pripravi dokumentacije, ki jo virov fi nanciranja zdravstvenih problemov ljudi, ki imajo Solna terapija uporablja patentirano Terapija za otroke traja od 20 do 30 fi nančne institucije zahtevajo. dodatna likvidnostna sredstva za • Izračun kreditno plačilne poravnavo vseh obveznosti težave z respiratornimi boleznimi. V tehnologijo – halogenerator, ki ustvarja minut, za odrasle pa od 40 do 50 minut sposobnosti času solne terapije se v sobi nahajajo atmosfero solne jame (rudnika) v solni in so primerne od pol leta starosti dalje. Moja želja je s strokovnim in osebnim • Mentorstvo in pomoč pri uporabi tudi negativni ioni, ki ugodno vplivajo sobi, kjer je klima kontrolirana (velikost Terapije se prilagaja glede na paciento- pristopom ter skrbnostjo graditi zaupen • Pomoč pri iskanju ustrezne bančne načrta denarnih tokov. in dolgoročen odnos z vsemi, ki si ponudbe in iskanju ugodnih na počutje. Povečujejo pretok kisika do mikrodelcev aerosola, koncentracija ae- vo starost, zdravstveno stanje in odziv- prizadevajo biti ustvarjalni in skrbijo za fi nančnih virov možganov, poveča se kisik v krvi, stabi- rosola, temperatura in vlažnost). nost organizma. Priporočljiva za vse, ki Preverba plačilne sposobnosti razvoj našega okolja. • Priprava vloge za banke in ostale lizirajo se funkcije v možganih, krepi se Aerosol, ki prihaja iz halogenerator- imajo težave z dihali, kožo, imunskim ponudnike fi nančnih virov poslovnega partnerja sistemom, kostmi in sklepi, mišicami. Te- rapije se priporoča otrokom, odraslim, Tina Jančigaj Ausec • Priprava poslovnega ali • Individualna analiza poslovanja predstavitvenega načrta podjetja športnikom (preventiva in regeneracija) in preverba potencialnega ali ter glasbenikom (pevci, pihalci …). • Priprava fi nančnega načrta podjetja obstoječega poslovnega partnerja Bliža se zima in z njo prehladi, infek- • Priprava ostale zahtevane (kupca ali dobavitelja) cije, poslabšan imunski sistem … zato dokumentacije • Preverba ostalih ključnih podatkov, vabljeni v solno sobo, kjer vas bomo z • Pomoč pri črpanju odobrenih ki so pomembni za odločitev pri veseljem popeljali do boljšega počutja. fi nančnih sredstev sklepanju posla. Nahajamo se v Sežani (naprej od no- vega vrtca – Lehte) na Lipiški cesti 32, kontaktirate nas lahko na telefonsko številko: 070 262 176 (Matej, Petra), na e-mail: [email protected] ali na Facebook: Solna Soba – Solni do- tik.

Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure. Na terapijo se je pot- rebno naročiti.

Lepo vabljeni!

Besedilo in sliki: Petra Može in Matej Rešeta OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 51 - spreminjajo lego rolet, alarmni sistem. Če imate vgrajeno zu- - občasno sušijo perilo ... nanjo sireno (ali notranjo), o njej obve- stite sosede, ki naj bodo tudi seznanje- Seveda pa morate pred tem že sami ni o kontaktni osebi za izključitev sirene poskrbeti za naslednje ukrepe: v primeru sprožitve. - Poskrbite, da so predmeti, ki bi jih lahko - Vrednejše predmete shranite v hišne Spoštovani občani! storilec uporabil, pospravljeni in težko sefe ali blagajne, še bolje pa je, da jih Na območju Policijske uprave Koper se dosegljivi (lestve, orodje ... ). med svojo odsotnostjo shranite v v jeseni, ko se krajšajo dnevi, praviloma - Ključev ne puščajte na »skritih mestih«, trezorje podjetij, ki opravljajo to de- poveča število vlomov v stanovanja in kot so nabiralniki, predpražniki, lončki javnost. Če pa so predmeti shranjeni stanovanjske hiše, ki so večinoma izvršeni za rože ipd. doma v hišnih blagajnah ali trezorjih, popoldne in zvečer, ko so oškodovanci - Objektov ne puščamo v stanju, ki kaže naj bodo ti usidrani pravilno, da jih je odsotni. Storilci vlamljajo skozi okna ali na to, da nikogar ni doma (na primer: nemogoče odnesti. vrata stanovanjskih hiš ter iz njih krade- pustimo prižgano luč, tudi ko nas ni - Z individualnimi karakteristikami ozna- jo predvsem denar in nakit, včasih tudi doma). čite vrednejše in tehnične predmete, stavbno pohištvo in opremo, predvsem v - Poskrbite, da na telefonskih odzivni- zapišite si serijske številke. Označba času gradnje objektov. kih nimate sporočil, kot je npr. »Ni nas je lahko na vidnem ali skritem mestu. Tako na območju Policijske uprave Ko- doma, smo na počitnicah.« Na družbe- Nakit in umetniška dela pa fotografiraj- per v povprečju letno izvršenih med 100 nih omrežjih ne objavljajte, da odhajate te. Te označbe so pomembne zato, da in 150 vlomov v stanovanjske hiše, največ na dopust. lahko pri zasegu ali najdbi ukradenega na območju policijske postaje Postojna, - lzklopite telefon iz omrežja (večkratno predmeta ugotovimo, kdo je lastnik. Sporočilo za javnost kateri sledi območje policijske postaje zvonjenje telefona v prazno bi lahko Sežana in Piran. opozorilo morebitnega storilca, da je Če ostanete doma (zlasti to velja za Najpogostejši način vlomov v stano- objekt ali prostor prazen). starejše osebe in otroke), pa: Martinovanje na Krasu z dostavo Martinovih paketov #martinujemvarno vanjske objekte so lomljenje vložkov ci- - Zapirajte vsa okna in zaklepamo vsa - zaklepajte vrata, Sežana, Štanjel, 26. oktober 2020 – Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, enota Komen, in Občina lindričnih ključavnic, vlom na vzvod ali s vrata, tudi na pomožnih objektih. Ob - ne odpirajte vrat neznancem, silo telesa, razbitje steklenih površin in ra- menjavah oken in vrat je pametno - varnostno verižico imejte vedno zata- Sežana s skupno promocijsko akcijo podpirata vinarje in ponudnike na Krasu, zato bo letošnje zne neprevidnosti lastnikov (puščeni klju- izbrati kvalitetnejša protivlomna, z re- knjeno, še zlasti, če ste sami, Martinovanje na Krasu namenjeno vsem, ki si želite martinovati v varnem zavetju svojega doma, či, dostopna lestev ipd.). Poznamo pa tudi šetkami na oknih v pritličnih prostorih. - uporabljajte domofone in videodomo- upoštevajoč omejitve in preventivne ukrepe za širjenje epidemije. Kljub odpovedi prireditev in degustacij primere vlomov v stanovanjske objekte s - Pod okna posadite vrtnice ali druge fone ter kukala na vhodih. je mogoče naročiti raznolike, a pristne kraške Martinove pakete, zato #martinovanjenakrasu plezanjem v višja nadstropja stanovanj- rastline z bodicami, ki bodo za storilca dopolnjujemo s pripisom #martinujemvarno. skih stavb. Storilci so opazovali objekte, v nepričakovana ovira. Če v avtomobilu, stanovanju ali hiši za- katerih so bila odprta ali priprta okna ali - Skrbite za urejeno okolico (previsoko lotite nepovabljenega gosta, se z njim ne »Vinarji in drugi ponudniki na območju obeh občin, kjer tradicionalno poteka največje martinovanje v balkonska vrata v prvem ali drugem nad- grmičevje, na primer, je za storilca ide- spuščajte v fizično obračunavanje. Raje Sloveniji, so izjemno pomemben del turistične ponudbe Krasa. Prav zato smo se odločili, da jim tudi v teh stropju. Vlomilci so še posebej pozorni alno skrivališče, zato je priporočljivo, si zapomnite čim vec njegovih osebnih na znake, s katerimi sporočamo, da smo da grmičevje ni višje od enega metra, značilnosti (npr. barva las, poteze obraza, drugačnih časih, ki prinašajo kopico omejitev, stojimo ob strani ter njihovo siceršnjo povezanost in odsotni, kot so nalepljena sporočila na ograja pa ne višja kot 1,5 metra, saj vam način hoje, posebna znamenja na telesu, sodelovanju na prireditvi postavimo v nove okvirje,« je povedala Helena Kosmina z Območne regionalne vratih, sporočila na telefonski tajnici, pol- pomoč sosedov sicer ne bo koristila). smer pobega, vozilo, s katerim se je od- agencije Krasa in Brkinov, enota Komen. Vse priprave na Martinovanje na Krasu so potekale z mislijo na ni poštni nabiralniki, spuščene rolete itd. - Pazite, da so ključavnice brezhibne in peljal ... ). Opazujte, kje se je storilec gibal drugačne razmere. Valerija Pučko z Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana ob tem dodaja: »Ker gostje Stanovanjske hiše so najpogosteje tar- zaščitene, po potrebi to zaščito tudi in kaj je prijemal in do prihoda policistov ne morejo na Kras, smo se odločili, da Kras in Martinovanje na Krasu pripeljemo v varna zavetja domov. Prav če vlomilcev v naseljih na podeželju in nadgradite. To velja za vse vrste objek- pustite kraj nedotaknjen (tako v objektu v okolici večjih mest, stanovanja pa v tov, še posebej priporočamo to lastni- kot zunaj), da se bodo ohranile sledi, ki zato smo se s ponudniki odločili, da vsak sodelujoči pripravi Martinov paket.« mestih, kot žrtve pa so najveckrat starejši kom stanovanj, saj je običajno dovolj, so pomembne za odkritje in dokazova- občani. če primerno zavarujete vhodna vrata nje kaznivega dejanja. Če ob prihodu Martinovanje na Krasu 2020 je kljub turizmu nenaklonjenim razmeram povezalo ponudnike pri iskanju Najboljša kombinacija zavarovanja na- (varnostni ščiti na zunanjih delih cilin- domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, drugačnih rešitev ponujanja kraških dobrot in k sodelovanju poziva vse, ki želijo martinovati varno. Na šega imetja je kombinacija mehanske- drične ključavnice, prečna zapora ... ). kajti storilec se lahko še vedno zadržuje Facebook strani Martinovanje na Krasu lahko najdete foto okvir, ki omogoča, da svoji prikazni fotografiji na ga-tehničnega varovanja ter pomoč so- - Priporočljivo je, da se nadgradi tudi v objektu. Ob morebitnem soočenju s sedov, prijateljev, znancev. Z ustreznim Facebook profilu ali strani dodate pripis #martinujemvarno. Vse, ki se odločajo za naročanje Martinovih varovanje oken, balkonskih vrat (z do- storilcem se ne izpostavljajte, zlasti, če je paketov, pa vabimo, da na družbena omrežja objavijo fotografijo prejetega paketa in martinovanja v varnem mehanskim varovanjem bomo močno datnimi ključavnicami, s podstavitvijo fizično močnejsi, oborožen ali jih je več - zmanjšali možnost, da vstopijo nepo- zagozd, kljub temu, da so tovarniško pomembnejša naj bo vaša lastna varnost! zavetju doma ter naloženi fotografiji dodajo #martinovanjekrasu in #martinujemvarno. vabljeni gosti, če pa že bodo, bomo o protivlomna). V specializiranih trgovi- Če kljub vsemu postanete oškodova- Edinstven čas, ko se spojita vino in kulinarika Krasa, bomo letos preživljali v varnem zavetju svojega doma. tem takoj obveščeni z raznimi oblikami nah je danes že veliko takšnih pripo- nec oz. žrtev kaznivega dejanja, o tem tehničnega varovanja (javljalniki gibanja, močkov za dodatno varovanje. Le malo takoj obvestite policijo na telefonsko Ne moremo vas povabiti na Kras, lahko pa vas povabimo, da doživite naše prave barve in alarmi, videonadzorom). V prvi vrsti pa storilcev se odloči za razbijanje stekla, številko 113 ali najbližjo policijsko #martinovanjekrasu, podprete lokalne ponudnike ter hkrati poskrbite za svojo varnost in varnost vseh, ki lahko največ naredijo sosedje, prijatelji, ker lahko s tem povzročijo nepotreben postajo. Vse pomembne podatke o jih imate radi. Podrobnosti najdete tudi na www.martinovanjenakrasu.si, kjer vam je na voljo tudi nekaj sorodniki ali druge osebe, ki jim zaupate. hrup. kaznivih dejanjih, storilcih (vendar ne izbranih fotografij. Pomembno je vzpostaviti videz oz. obču- - Skrbite za dobro delovanje senzorjev o nujnih zadevah) pa lahko sporočite tek, da je nekdo v hiši ali stanovanju, zato za zunanjo razsvetljavo, poleg tega naj tudi na anonimni telefon 080 1200. Več informacij: te osebe prosite, da pri vas doma redno: bodo nameščeni na čim bolj nedoseg- Poskušajte ohraniti kraj kaznivega de- - praznijo poštni nabiralnik, ljivem mestu (med pripravo na vlom jih janja čimbolj nedotaknjen, hkrati pa Helena Kosmina, Območna agencija Krasa in Brkinov, enota Komen, [email protected], 041 697 625 - večkrat parkirajo na vašem dvorišču, lahko storilec namreč onesposobi). bodite pozorni na pojav sumljivih vo- - pokosijo travo, - Svetujemo vgradnjo alarmno varno- zil in oseb, ki ne sodijo v domače oko- Valerija Pučko, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, [email protected], 030 451 645 - pustijo svoj avtomobil na vašem parkir- stnih naprav, senzorskih luči ter video lje in o sumljivih opaženjih prav tako nem prostoru, nadzornih kamer. Če imate vgrajen takoj obveščajte policijo. Policijska postaja Sežana

Sporočilo za javnost Martinovanje na Krasu z dostavo Martinovih paketov #martinujemvarno

Sežana, Štanjel, 26. oktober 2020 – Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, enota Komen, in Občina Sežana s skupno promocijsko akcijo podpirata vinarje in ponudnike na Krasu, zato bo letošnje Martinovanje na Krasu namenjeno vsem, ki si želite martinovati v varnem zavetju svojega doma, upoštevajoč omejitve in preventivne ukrepe za širjenje epidemije. Kljub odpovedi prireditev in degustacij je mogoče naročiti raznolike, a pristne kraške Martinove pakete, zato #martinovanjenakrasu dopolnjujemo s pripisom #martinujemvarno.

»Vinarji in drugi ponudniki na območju obeh občin, kjer tradicionalno poteka največje martinovanje v Sloveniji, so izjemno pomemben del turistične ponudbe Krasa. Prav zato smo se odločili, da jim tudi v teh drugačnih časih, ki prinašajo kopico omejitev, stojimo ob strani ter njihovo siceršnjo povezanost in sodelovanju na prireditvi postavimo v nove okvirje,« je povedala Helena Kosmina z Območne regionalne agencije Krasa in Brkinov, enota Komen. Vse priprave na Martinovanje na Krasu so potekale z mislijo na drugačne razmere. Valerija Pučko z Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana ob tem dodaja: »Ker gostje ne morejo na Kras, smo se odločili, da Kras in Martinovanje na Krasu pripeljemo v varna zavetja domov. Prav zato smo se s ponudniki odločili, da vsak sodelujoči pripravi Martinov paket.«

Martinovanje na Krasu 2020 je kljub turizmu nenaklonjenim razmeram povezalo ponudnike pri iskanju drugačnih rešitev ponujanja kraških dobrot in k sodelovanju poziva vse, ki želijo martinovati varno. Na Facebook strani Martinovanje na Krasu lahko najdete foto okvir, ki omogoča, da svoji prikazni fotografiji na Facebook profilu ali strani dodate pripis #martinujemvarno. Vse, ki se odločajo za naročanje Martinovih paketov, pa vabimo, da na družbena omrežja objavijo fotografijo prejetega paketa in martinovanja v varnem zavetju doma ter naloženi fotografiji dodajo #martinovanjekrasu in #martinujemvarno.

Edinstven čas, ko se spojita vino in kulinarika Krasa, bomo letos preživljali v varnem zavetju svojega doma. Ne moremo vas povabiti na Kras, lahko pa vas povabimo, da doživite naše prave barve in #martinovanjekrasu, podprete lokalne ponudnike ter hkrati poskrbite za svojo varnost in varnost vseh, ki jih imate radi. Podrobnosti najdete tudi na www.martinovanjenakrasu.si, kjer vam je na voljo tudi nekaj izbranih fotografij.

Več informacij:

Helena Kosmina, Območna agencija Krasa in Brkinov, enota Komen, [email protected], 041 697 625

Valerija Pučko, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, [email protected], 030 451 645 Najlepša novoletna druženja v Lipici

MUZEJ KULINARIKE KRASA informacije & rezervacije: [email protected] (0)5 739 1696