M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 7 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

Mojca SUŠNIK * Mojca ROBIČ* Nejc POGAČNIK** mag. Florjana ULAGA* dr. Mira KOBOLD* Bogdan LALIĆ* Barbara VODENIK* Maja ŠTAJDOHAR*

VISOKE VODE IN POPLAVE V SEPTEMBRU 2007

POVZETEK

Močne in izdatne padavine, ki so 18. septembra 2007 zajele območje zahodne, severozahodne in severne Slovenije, so povzročile hiter porast pretokov rek, predvsem na območju Baške grape, Davče, širšega Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja. Na tem območju so vodotoki, zlasti Selška Sora, Davča in Kroparica povzročili pravo razdejanje. Poplavljali so tudi hudourniki in reke na območju Karavank in predgorju Kamniško Savinjskih Alp, na Kranjskem in Domžalskem polju, v Tuhinjski dolini in na širšem celjskem območju. Narasla je Savinja v srednjem in spodnjem toku. Poplavljala je tudi Dravinja v srednjem in spodnjem toku. Pretok Save se je močno povečal v srednjem in spodnjem toku. Poleg razlivanj hudournikov so se prožili zemeljski plazovi, kar je za Slovenijo običajno ob takšnih hidroloških situacijah. Pretoki so na območjih, kjer je bila škoda največja, presegli stoletne povratne dobe velikih pretokov. Posledica te ujme je ogromna materialna škoda in tudi človeške žrtve.

UVOD

Skoraj vsako leto se v različnih delih Slovenije pojavljajo lokalni nalivi in hudourniške poplave. Letošnje poplave v septembru so poleg ogromne materialne škode zahtevale izgubo kar šestih človeških življenj. Meteorološka napoved je predvidevala padavine za 18. september, nikakor pa ne v količini in obsegu, kot so se zgodile. Vnaprej točno in zanesljivo napovedati takšne dogodke za območje alpskega sveta z izrazito topografijo in veliko podnebno spremenljivostjo, je kljub vedno bolj izpopolnjenim meteorološkim modelom zaenkrat še nemogoče.

V prispevku je podan pregled meteoroloških razmer, ki so 18. septembra 2007 pripeljale do katastrofalne hidrološke situacije in rušilne moči narave. Sledi opis hidrološkega dogajanja s prikazom zabeleženih visokovodnih valov na lokacijah merilnih mest monitoringa površinskih voda. V prispevku objavljeni podatki pretokov še niso dokončni, saj se lahko pri nadaljnji obdelavi in vzdolžnih izravnavah še spremenijo.

Hidrološka prognostična služba na Agenciji RS za okolje je ob dogodku sprotno izdajala hidrološka opozorila in napoved predvidenega dogajanja ter objavljala podatke, ki so prihajali s terena. Hidrometrične ekipe na terenu so poleg meritev pretoka, za katere se je izkazalo, da meritev pretoka z merilnikom ADCP v tako ekstremnih pogojih zaradi deroče vode in raznega plavja skoraj ni izvedljiva, izvajale kontrolo delovanja aparatov, zabeležbo maksimalnih gladin ter po samem dogodku izvedle popis škode na merilnih mestih in izmere maksimalnih gladin na lokacijah vodomernih postaj.

* Mojca SUŠNIK, univ.dipl.inž.grad., Mojca ROBIČ, univ.dipl.geog.,mag. Florjana ULAGA, univ.dipl.geog., dr. Mira KOBOLD, univ.dipl.fiz., Bogdan LALIĆ, univ.dipl.inž.grad., Barbara Vodenik,.dipl.inž.grad., Maja Štajdohar, univ.dipl.inž.VKI, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, **Nejc Pogačnik, univ.dipl.inž VKI, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem, Hajdrihova 28, Ljubljana,

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 8 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

METEOROLOŠKE RAZMERE

Pregled vremenskega dogajanja

Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je preko zahodne in srednje Evrope od severozahoda bližala Alpam. Istočasno se je preko zahodne Evrope od zahoda proti vzhodu pomikala višinska dolina s hladnim zrakom. Nad Slovenijo se je krepil jugozahodni veter. Bistveni vzroki za obilne padavine so bili: razgibanost terena, stalen dotok vlažnega zraka od jugozahoda, močna nestabilnost ozračja in striženje vetra v plasti do višine 6 km od tal. V takih pogojih nastajajo obsežni konvektivni sistemi in tvorijo se močne nevihte, ki lahko dlje časa vztrajajo na istem območju. Prva padavinska cona se je preko zahodne Slovenije proti vzhodu pomikala že 18. septembra 2007 zjutraj med 5. in 7. uro. Sledil je krajši premor in kmalu po 8. uri so se v hribovitem delu zahodne Slovenije spet pojavljale nevihte, ki so se jim po 9. uri pridružili močni nalivi. Vzpostavila se je nevihtna linija iz Posočja preko Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja do severnega dela Ljubljanske kotline, ki je stacionirala skoraj dve uri. Naslednja izrazita stacionarna nevihtna linija se je vzpostavila 18. septembra okoli 13.30 ure v smeri Tolmin-Radovljica. Padavine so na območju Bohinja oslabele šele okoli 17. ure, a še ne ponehale. Tekom celotnega popoldneva so predvsem v severni polovici Slovenije nastajale vedno nove nevihtne celice, padavine so se okrepile tudi v severovzhodni Sloveniji. Na najbolj prizadetih območjih je občasno še močno deževalo. Zvečer je v nižjih plasteh ozračja zapihal severozahodni do severovzhodni veter. Nevihte so se pojavljale še ob samem prehodu hladne fronte in se s padavinami širile proti južni Sloveniji. Okrog 20. ure je nastala nevihtna linija od Slovenske Istre do Posotelja. Padavine so prenehale v skrajni zahodni Sloveniji okoli 21. ure, v severovzhodnem delu okoli polnoči, v jugovzhodni Sloveniji pa med 2. in 3. uro naslednjega dne.

Krajevna in časovna porazdelitev padavin

Krajevna porazdelitev padavin je bila raznolika. Narava konvektivnih procesov je, da so lokalno zelo omejeni, tako da so posledično velike razlike v količini padavin že na majhnih razdaljah, tudi na območju, kjer je padlo največ padavin. Po zbranih podatkih mreže padavinskih postaj ARSO (ARSO, 2007) je največ padavin, od 200 do 300 mm padlo na širšem območju Bohinja, na Cerkljanskem in v Škofjeloškem hribovju (slika 1). Lokalno je lahko padlo celo več padavin. Veliko padavin, nad 100 mm, je padlo v severnem delu Ljubljanske kotline ter na posameznih območjih Štajerske: v okolici Celja in posameznih delih Savinjske doline (slika 1). Glavnina padavin je na celotnem območju padla v intervalu od 6 do 12 ur in v teh intervalih so bile dosežene tudi višje povratne dobe kot so prikazane na sliki 2.

Slika 1: Dnevna količina padavin od 8. ure 18. Slika 2: Ocena povratnih dob za dnevne padavine septembra 2007 do 8. ure 19. septembra 2007 (vir: ARSO, 2007). (vir: ARSO, 2007).

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 9 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

HIDROLOŠKO DOGAJANJE

V jutranjih urah 18. septembra 2007 so bili pretoki rek večinoma mali, srednje pretoke so imele reke v vzhodni Sloveniji in ponekod v zahodni Sloveniji. V noči na 18. september so zmerno narasle reke v jugozahodnem delu Slovenije, a so v jutranjih urah že upadale.

18. septembra dopoldne so pod vplivom zelo intenzivnih padavin začeli naraščati vodotoki s povirij v Davči, Cerkljanskem hribovju in na južnem Bohinjskem grebenu. Bača in Cerknica sta v zelo kratkem času med 10. in 12. uro narasli do poplavnih vrednosti. Istočasno je začela naraščati Selška Sora in njen pritok Davča. Davča v Davči in Selška Sora v Železnikih sta bliskovito narasli in v svojem toku povzročili pravo razdejanje z ogromno materialno škodo, najbolj v Davči in Železnikih, kjer sta zahtevali tudi smrtne žrtve. Najvišji vodostaj 551 cm je Selška Sora v Železnikih dosegla okoli 13:30 ure. S tem je močno presegla do zdaj najvišjo izmerjeno vodno gladino. Pretok je ocenjen na okoli 300 m3/s, kar presega stoletno povratno dobo velikih pretokov. Pretok ob poplavi septembra 1995 je znašal 148 m3/s. Visokovodni val Selške Sore se je v prihodnjih urah hitro pomikal dolvodno proti Škofji Loki. Na vodomerni postaji v Veštru, ki leži 15 km dolvodno od Železnikov, je znašala konica visokovodnega vala 335 m3/s, zabeležena ob 16:15 uri (slika 3). To je v Veštru, kjer vodomerna postaja deluje šele od leta 1988, pretok med 10 in 20-letno povratno dobo. V poznih popoldanskih urah je voda že upadala (slika 4).

Selška Sora v. p. Vešter Bistrica v. p. Bohinjska Bistrica

450 0 120 0 10 400 10 100 20 350 20 30 300 80 30 40 250 40 60 50 200 60 pretok [m3/s] pretok [m3/s] padavine [mm] padavine

50 padavine [mm] 150 40 70 60 100 80 20 70 50 90

0 80 0 100 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

Davča - padavine hidrogram vQvk sQs Bohinjska Češnjica - padavine hidrogram vQvk sQs Slika 3: Hidrograma Selške Sore v Veštru in Bistrice v Bohinjski Bistrici z obdobnim srednjim (sQs) in največjim (vQvk) pretokom ter urna intenziteta padavin.

Slika 4: Selška Sora v upadanju na v.p. Vešter 18.09.2007 ob 17:30 uri (foto: M. Kobold)

Ko je visokovodni val Selške Sore dosegel Škofjo Loko, je voda poplavila območje sotočja s Poljansko Soro. Poljanska Sora tokrat ni bila visoka, v Zmincu je imela ob konici, ki je nastopila šele zvečer,

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 10 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

veliko kasneje kot na Selški Sori, pretok 122 m3/s, kar je manj kot dveletna povratna doba velikih pretokov. Poljanska in Selška Sora sta združeni v Soro v Suhi dali največji pretok 440 m3/s, kar je 5 do 10-letna povratna doba velikih pretokov.

Bistrica v Bohinjski Bistrici se napaja z južne strani Bohinjskega grebena, kjer so obilne in intenzivne padavine povzročile, da je Bistrica 18. septembra ob 17:30 uri dosegla doslej največji izmerjeni pretok 108 m3/s in presegla 100-letno povratno dobo velikih pretokov (slika 3). Poplavila je industrijski obrat Lip-a in osnovno šolo. Močno so narasli tudi ostali manjši vodotoki v Bohinju in okolici. S strmih pobočij so se trgali zemeljski plazovi in zasipali ceste. Onemogočen je bil železniški promet skozi tunel proti Podbrdu. V Podbrdu je poplavljal hudournik Betnava.

Bača je v Bači pri Modreju dosegla največji pretok 18. septembra 2007 okrog 14. ure, ki je znašal 213 m3/s, kar je 10 do 20-letna povratna doba velikih pretokov. Močno so narasli okoliški hudourniki, prožili so se zemeljski plazovi tako v Baški grapi kot tudi v dolini Davče in Selške Sore. Močno je narasla Cerknica v Cerknem, ki je skupaj s hudourniškimi pritoki tudi poplavljala. Zaradi velike količine padavin, padlih v kratkem času in velikih naklonov se je sprožilo več zemeljskih plazov. Eden od njih je uničil bolnico Franjo in skoraj v celoti zasul sotesko Pasice. Potok Zapoška je poplavil center Cerknega.

Pretok s 100-letno povratno dobo sta presegli še Lipnica v Ovsišah in Tržiška Bistrica v Preski, kjer je bil ob 16:30 uri dosežen pretok 155 m3/s (slika 5). V Kropi je poplavljal potok Kroparica.

Ostale reke po državi so imele 18. septembra okrog poldneva še vedno majhne do srednje pretoke. Popoldne se je glavnina padavin pomaknila proti severovzhodu. Padavine so povzročile porast rek in manjših vodotokov v predgorju Kamniških Alp, na Domžalskem polju in v Tuhinjski dolini. Nevljica v Nevljah je ponoči dosegla pretok 68 m3/s, kar je 100-letna povratna doba velikih pretokov. Poplavljali so tudi njeni pritoki, najbolj Motnišnica v Motniku in Hruševka. Pšata je obsežno poplavljala v Komendi in okolici. V Topolah je pretok konice visokovodnega vala dosegel 52 m3/s, kar je tudi 100-letna povratna doba velikih pretokov (slika 5). Kamniška Bistrica v Kamniku je 18. septembra pozno zvečer dosegla največji pretok okrog 140 m3/s, kar je 5 do 10-letna povratna doba velikih pretokov. Na Viru pa zaradi močnega pritoka Pšate 50 do 100–letno povratno dobo velikih pretokov. Rača (slika 6) s pretokom s 5 do 10-letno povratno dobo je še dodatno povečala pretok Kamniške Bistrice na izlivu v Savo.

Tržiška Bistrica v. p. Preska Pšata v. p. Topole 160 0 60 0

140 5 50 5 120 10

40 100 15 10

80 20 30

pretok [m3/s] 15 pretok [m3/s] 60 25 padavine [mm] padavine [mm] 20 40 30 20 10 20 35

0 40 0 25 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

Zg. Jezersko - padavine hidrogram vQvk sQs Krvavec - padavine hidrogram vQvk sQs Slika 5: Hidrograma Tržiške Bistrice v Preski in Pšate v Topolah z obdobnim srednjim (sQs) in največjim (vQvk) pretokom ter urna intenziteta padavin.

V poznih popoldanskih in večernih urah, ko so reke v zahodni Sloveniji že pričele upadati, se je glavnina padavin pomaknila v osrednjo in vzhodno Slovenijo, v porečji Savinje in Dravinje. Dravinja je v Ločah dosegla maksimum 18. septembra 2007 okoli 22. ure s pretokom 78 m3/s, kar je največji zabeležen pretok v 25-letnem opazovalnem obdobju na tej vodomerni postaji, povratna doba pa med 20 in 50 let (slika 6). V Makolah, 18 km dolvodno je bil v zgodnjih jutranjih urah pretok visokovodnega vala 118 m3/s. kar je med 50 in 100-letno povratno dobo velikih pretokov. Maksimalni pretok s to povratno dobo je bil izmerjen tudi v Vidmu. Znašal je 272 m3/s in bil dosežen 19. septembra 2007 ob 14:30 uri.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 11 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

Rača v. p. Podrečje Dravinja v. p. Loče 90 0 90 0

80 80 5 5 70 70

60 60 10 10 50 50 15 40 40 15 pretok [m3/s] pretok [m3/s] padavine [mm] padavine [mm] 30 30 20

20 20 20 25 10 10

0 25 0 30 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

Kamniška Bistrica - padavine hidrogram vQvk sQs Sl. Konjice-padavine hidrogram vQvk sQs Slika 6: Hidrograma Rače v Podrečju in Dravinje v Ločah z obdobnim srednjim (sQs) in največjim (vQvk) pretokom ter urna intenziteta padavin.

V povodju Savinje je poplavljalo več manjših rek, potokov in hudournikov ter Savinja v spodnjem toku. Sopota v Škalah je imela z maksimalnim pretokom 9 m3/s preko 100-letno povratno dobo. Tudi Hudinja v Škofji vasi je s 172 m3/s presegla 100-letno povratno dobo. Bolska v Dolenji vasi je dosegla največji pretok 184 m3/s (slika 7), kar je 50 do 100-letna povratna doba. Dreta v Krašah pa z 224 m3/s 20 do 50-letno povratno dobo velikih pretokov (slika 7). Paka v Rečici pa 5 do 10-letno povratno dobo. Narasli in poplavljali so tudi manjši potoki in hudourniki.

Savinja v Solčavi je imela konico visokovodnega vala 18. septembra. ob 21. uri. ta je znašala 29 m3/s, kar je srednji pretok. Visokovodni val se je do Nazarij predvsem zaradi močnega pritoka Drete povečal na 493 m3/s, kar je 20 do 50-letna povratna doba velikih pretokov. V Letušu je konica vala dosegla 651 m3/s, kar je 50 do 100-letna povratna doba. Prav tako povratno dobo je imel največji pretok v Laškem, 1254m3/s, ki je bil dosežen ob 3.uri naslednjega dne (slika 8). Savinja je v Celju ponoči 18. na 19. september 2007 dosegla vrh nasipa, mesta pa ni poplavila. Poplavljeno je bilo območje ob sotočju z Ložnico, poplavljala je tudi Koprivnica.

Dreta v. p. Kraše Bolska v. p. Dolenja vas

300 0 250 0

250 2 2 200

200 4 4 150

150 6 6

100 pretok [m3/s] pretok [m3/s] padavine [mm] 100 8 8 padavine [mm]

50 50 10 10

0 12 0 12 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

Nazarje - padavine hidrogram vQvk sQs Nazarje - padavine hidrogram vQvk sQs Slika 7: Hidrograma Drete v Krašah in Bolske v Dolenji vasi z obdobnim srednjim (sQs) in največjim (vQvk) pretokom ter urna intenziteta padavin.

Ložnica v. p. Levec Savinja v. p. Laško

120 0 1600 0 2 1400 100 4 5 1200 6 80 10 8 1000

60 10 800 15 12 pretok [m3/s] pretok [m3/s] padavine [mm] padavine

600 padavine [mm] 40 20 14 400 16 20 25 18 200

0 20 0 30 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007 18.9.2007 19.9.2007 20.9.2007 21.9.2007

Levec-padavine hidrogram vQvk sQs Celje-padavine hidrogram vQvk sQs Slika 8: Hidrograma Ložnice v Levcu in Savinje v Laškem z obdobnim srednjim (sQs) in največjim (vQvk) pretokom ter urna intenziteta padavin.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 12 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

V drugem delu noči iz 18. na 19. september 2007 je dež večinoma že ponehal, zato so reke v povirjih in zgornjem toku začele upadati. V jutranjih urah 19. septembra so bile visoke še Savinja v spodnjem in Dravinja v srednjem toku.

Zaradi velikih pretokov Sore, Bohinjske Bistrice, Tržiške Bistrice, Kamniške Bistrice in drugih rek je naraščala Sava. Sava v zgornjem toku je bila visoka predvsem zaradi prispevka Save Bohinjke, ki je zbrala vode z območja Bohinja, pa tudi Lipnice s Kroparico. Sava Bohinjka je imela v Bodeščah 10 do 20-letno visoko vodo. Največji pretok Save v Šentjakobu je bil 1157m3/s, v Hrastniku 1500 m3/s, v Čatežu okoli 2100 m3/s in v Jesenicah na Dolenjskem na približno 2200 m3/s. Povratne dobe teh visokovodnih konic so bile med 5 in 10 let.

Slika 9: Sava v Čatežu 19. septembra ob 8. uri (foto: M. Burger).

19. septembra popoldne so vse reke že upadale in so v prihodnjih dneh padle večinoma do srednjih pretokov. V preglednici 1 so podani največji zabeleženi vodostaji in pretoki 18. oz. 19. septembra 2007 na vodomernih postajah hidrološkega monitoringa površinskih voda. Preglednica 1: Maksimalni vodostaji in pretoki 18. oz. 19. septembra 2007 na vodomernih postajah hidrološkega monitoringa površinskih voda ter povratna doba

povratna doba Vodomerna postaja H [cm] Q [m3/s] obdobna vrednost velikih pretokov Dravinja - Loče 523 77,9 >vQvk 20-50 let Dravinja - Makole 400 108 sQvk - vQvk 50-100let Dravinja - Videm 471 272 sQvk - vQvk 50-100let Oplotnica – Draža vas 325 40 sQvk - vQvk 20-50 let Rogatnica - Podlehnik 355 15 sQvk - vQvk 5-10 let Polskava - Tržec 305 48 sQvk - vQvk 5-10 let Sava Bohinjka - Sveti Janez 316 132 sQvk - vQvk 2-5 let Sava Bohinjka - Bodešče 505 569 sQvk - vQvk 10-20 let Bistrica - Bohinjska Bistrica 259 108 >vQvk >100 let Sava - Šentjakob 799 1157 sQvk - vQvk 5-10 let Sava - Hrastnik 885 1499 sQvk - vQvk 5-10 let Sava – Jesenice na Dolenjskem 665 2214 >vQvk

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 13 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

povratna doba Vodomerna postaja H [cm] Q [m3/s] obdobna vrednost velikih pretokov Tržiška Bistrica - Preska 272 155 >vQvk >100 let Kokra - Kokra 343 85 sQvk - vQvk < 2 leti Sora - Suha 431 439 sQvk - vQvk 5-10 let Poljanska Sora - Zminec 318 122 vQsr - sQvk < 2 leti Selška Sora - Vešter 380 335 sQvk - vQvk 10-20 let Kamniška Bistrica - Kamnik 295 140 sQvk - vQvk 5-10 let Kamniška Bistrica - Vir 328 201 >vQvk 50-100 let Nevljica - Nevlje 362 68,1 >vQvk >100 let Rača - Podrečje 262 61 sQvk - vQvk 5-10 let Pšata - Topole 358 52 >vQvk >100 let Savinja - Solčava 186 29 vQsr - sQvk < 2 leti Savinja - Nazarje 396 493 sQvk - vQvk 20-50 let Savinja - Letuš 518 651 sQvk - vQvk 50-100let Savinja - Medlog 540 743 >vQvk Savinja - Laško 640 1254 sQvk - vQvk 50-100let Lučnica - Luče 260 71 sQvk - vQvk 5-10 let Dreta - Kraše 390 224 sQvk - vQvk 20-50 let Paka - Rečica 339 157 sQvk - vQvk 5-10 let Lepena - Škale 280 3,8 sQvk - vQvk 10-20 let Velunja - Gaberke 214 14,7 vQsr - sQvk 2-5 let Bolska – Dolenja vas 425 184 sQvk - vQvk 50-100 let Ložnica - Levec 347 108 >vQvk >100 let Voglajna - Celje 280 57 vQsr - sQvk < 2 leti Hudinja Škofja vas 463 172 >vQvk >100 let Idrijca - Hotešk 220 200 vQsr - sQvk < 2 leti Trebuša – Dolenja Trebuša 164 17,2 vQsr - sQvk < 2 leti Bača – Bača pri Modreju 273 213 sQvk - vQvk 10-20 let Vrednosti pretokov niso dokončne in se lahko ob končni obdelavi spremenijo.

POVEČANA VREDNOST SUSPENDIRANEGA MATERIALA

Eden od potencialnih dejavnikov, ki vplivajo na obseg in intenziteto uničujočih učinkov voda, je rečni transport hribinskega materiala. Posledica transporta materiala je spreminjanje pokrajine, povzročanje škode ob poplavah na kmetijskih zemljiščih in prenosa onesnaženosti po reki. Ob izrednih hidroloških razmerah se poleg povečanega pretoka rek močno poveča tudi vsebnost suspendiranega materiala v vodi, katerega premeščanje spremljamo na desetih vodomernih postajah hidrološke mreže ARSO. Ob izrednih razmerah v septembru 2007 so bili vzorci vode odvzeti na merilnih mestih na Savi v Hrastniku, na Sori v Suhi, na Idrijci v Hotešku, na Savinji v Velikem Širju, na Bači v Bači pri Modreju, na Soči v Kobaridu, na Vipavi v Mirnu in na Rižani v Kubedu. Tako je bilo v tednu med 18. in 25. septembrom skupno odvzetih 50 vzorcev. Vsi vzorci so bili analizirani v laboratoriju ARSO. Rezultat nekaterih analiz so razvidni iz slike 10. Na vseh vodomernih postajah smo zabeležili povečano vsebnost suspendiranega materiala v vodi. Izstopale so reke zahodne in osrednje Slovenije, kjer je bila vsebnost suspendiranega materiala nad dolgoletnim povprečjem.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 M. SUŠNIK, M. ROBIČ, N. POGAČNIK, - 14 - mag.F. ULAGA, dr. M. KOBOLD, B. LALIĆ, POPLAVE V SLOVENIJI B. VODENIK, M. ŠTAJDOHAR - SEPTEMBER 2007

Sava Hrastnik Idrijca Hotešk 4000 8000 3512 6405 6000 3000 ) ) 3 3 4000 2000 c (g/m c (g/m 2062 965 1000 2000 447 211 301 0 0 7:00 9:00 7:00 9:00 14:00 16:30 8:00 18.9. 18.9. 19.9. 19.9. 19.9. 20.9. 20.9. Sora Suha Soča Kobarid 2000 1875 2000

1487 1500 1500 ) 3 ) 3 1000 1000 c (g/m c (g/m

422 500 289 500 231 170 187 131 80 0 0 18:30 8:00 10:30 13:00 15:30 9:00 9:00 9:00 9:00 18.9. 19.9. 19.9. 19.9. 19.9. 19.9. 20.9. 21.9. 22.9.

Slika 10: Vsebnosti suspendiranega materialav času visokovodnega stanja

V Savi v Hrastniku je vsebnost 19.septembra kar 291-krat presegla obdobno povprečje. Ocenili smo, da naj bi v času med 8:30 in 9:30 Sava skozi rečni profil na izbranem mestu vodotoka prenesla 34500 ton materiala. Desetletno povprečje transportiranega materiala ob visokih vodah je v Hrastniku 1760 ton/uro. Izredno presežena vsebnost suspendiranega materiala je bila izmerjena tudi v Sori, kjer je 19. septembra vsebnost presegla v sedmih letih največjo izmerjeno vsebnost 18.9.2006, 1196 g/m3. Ocenjujemo, da je Sora 19. septembra 2007 med 8:30 in 9:30 uro prenesla 814 ton/uro suspendiranega materiala skozi profil v Suhi.

Preglednica 2: Izredno povečane vsebnosti suspendiranega materiala nad dolgoletnim povprečjem

18.09.2007 19.09.2007 obdobno povprečje Vodomerna postaja (g/m3) (g/m3) (g/m3) Sava Hrastnik 6405 22 Sora Suha 1875 17 Bača Bača pri Modreju 428 51 Idrijca Hotešk 3512 447 125 Soča Kobarid 1487 289 350

SKLEP

Opisano hidrološko dogajanje je posledica velike intenzitete padavin na večinoma visokogorskih predelih, kjer je odtok padavin v vodotoke velik in hiter. Intenziteta padavin je bila v celotnem obdobju od jutranjih ur 18. septembra 2007 do konca prvega dela noči, ko so padavine ponehale, izredno velika. Padavinam je sledila izredna hitrost naraščanja visokovodnih valov, pretoki visokovodnih konic pa so zlasti na hudourniških vodotokih v pasu od severozahodnega dela države preko severne Slovenije proti vzhodu presegli stoletno povratno dobo velikih pretokov. Naraščanje pretokov do poplavnih vrednosti je v več primerih trajalo manj kot eno uro. Hudourniški vodotoki in deroča voda so poplavljali in povzročili veliko materialne škodo na objektih, prometni infrastrukturi ter drugem osebnem premoženju ljudi, zaradi svoje nenadnosti pa so zahtevali smrtne žrtve. Poleg visokih voda so k težavam pripomogli tudi zemeljski plazovi. Nekatere reke so nosile plavje in vejevje ter predmete, ki jih je voda na svoji poti pobirala. To lahko povzroča zajezitve, zlasti na mostnih objektih in ko taka zajezitev popusti, je vodni val še močnejši in hitrejši kot bi bil sicer. VIRI

Arhiv Agencije RS za okolje. ARSO, 2007. Poročilo o vremenski in hidrološki situaciji 18. septembra 2007. (24.09.2007) http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/visoke_vode-20070918.pdf

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007 - 15 - POPLAVE V SLOVENIJI A. KLABUS - SEPTEMBER 2007

Aleš KLABUS *

VISOKE VODE 18. SEPTEMBRA 2007 – ŽE ČETRTE POPLAVE V POVODJU SELŠKE SORE V ZADNJIH 17 LETIH

POVZETEK

18. septembra 2007 so bile v povodju Selške Sore izjemno visoke vode. V zadnjih 17 letih so bile to že četrte, tokrat res katastrofalne hudourniške poplave. Nastala škoda je nekajkrat presegla škodo prejšnjih. V sestavku je opisana preddispozicija povodja Selške Sore, ki je zelo aktivno in nevarno hudourniško območje ter kronologija visokih voda v zadnjih 17 letih. Sledi opis poteka vsakokratnih sanacijskih ukrepov, ki so bili (razen redkih izjem) usmerjeni v urejevanje dolinskih odsekov strug skozi naselja in ob cestah, za vzpostavljanje predhodnega stanja ter povečevanje neposredne poplavne varnosti in varnosti pred erodiranjem. Kljub stalnemu in z argumenti podprtemu opozarjanju s strani strokovnjakov vodarjev in hudourničarjev, država namenja drastično premalo sredstev za urejanje in umirjanje hudournikov v zaledjih, hkrati pa iz leta v leto zmanjšuje tudi sredstva za redno vzdrževanje vodotokov. Ukrepi v zaledjih imajo namreč zelo velik in nepogrešljiv vpliv na dolgoročno učinkovitost in funkcionalnost ureditvenih ukrepov na dolinskih odsekih strug ter s tem poplavno varnost mest kakršni so Železniki. Po teh visokih vodah bi morali te pomanjkljivosti končno odpraviti.

1. UVOD

18. septembra 2007 je Selška dolina doživela izjemno hude in obsežne hudourniške poplave. Obilne in silovite padavine so v enem dnevu povzročile izjemno visoke vode v strugah Selške Sore ter pretežni večini njenih hudourniških pritokov. Glede na obseg in jakost je šlo za naravno katastrofo z najmanj sto letno povratno dobo. Poplave in hudourniška erozija so povzročile velikansko škodo lokalnim prebivalcem, industriji, občinski in državni infrastrukturi ter zelo obsežne poškodbe na strugah vodotokov ter vodnogospodarski infrastrukturi.

Z urejanjem hudournikov in nižinskih vodotokov se kot projektant in rečni nadzornik ukvarjam že skoraj dvajset let, tako da celotno problematiko in terenske razmere zelo dobro poznam. Videl in sodeloval sem pri številnih bolj ali manj obsežnih in izjemnih hudourniških izbruhih in poplavah v povodjih Ljubljanice, Kamniške Bistrice, Save in Savinje, predvsem pa na območju Gorenjske. Tokratne hudourniške poplave so bile ene najhujših, njihove posledice pa primerljive le s posledicami poplav leta 1990 v Savinjski dolini in delih povodja Kamniške Bistrice.

Na Gorenjskem po številu pojavljanj zelo visokih voda oziroma hudourniških poplav očitno izstopa povodje Selške Sore - v zadnjih 17 letih so bile izjemne visoke vode že štirikrat: v letih 1990, 1995, 1998 in letos (2007), ko so bile najhujše. Kot popisovalec poškodb ter projektant sanacijskih ukrepov sem sodeloval pri vseh ter zelo aktivno sodelujem tudi pri zadnji.

V tem prispevku, na aktualnem primeru povodja Selške Sore, opozarjam, da je eden od poglavitnih vzrokov, za naraščanje škod, ki jih povzročajo visoke vode in hudourniška erozija, predvsem premalo sredstev, ki jih država iz proračuna namenja za urejanje vodotokov oziroma umirjanje hudournikov ter protierozijsko in protipoplavno ukrepanje v zaledjih. Škoda nastala zaradi zadnjih poplav v povodju Selške Sore je nekajkrat presegla stroške, ki bi bili potrebni za učinkovito ukrepanje v hudourniških zaledjih.

* Aleš KLABUS, univ. dipl. inž. Gozd., VGP projekt d.d. Kranj, izpostava Ljubljana, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2007