UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

LUKA KRAJNC

LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Specialna športna vzgoja Gorništvo z dejavnostmi v naravi

SMUČARSKI KROS (NOVE SMERNICE RAZVOJA V SVETU)

DIPLOMSKO DELO

MENTOR izr. prof. dr. Blaž Lešnik, prof. šp. vzg. SOMENTOR: Avtor dela doc. dr. Tine Sattler, prof. šp. vzg. LUKA KRAJNC

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvalil bi se rad spoštovanim profesorjem izr. prof. dr. Blažu Lešniku, doc. dr. Tinetu Sattlerju in prof. dr. Milanu Žvanu za strokovno pomoč in usmerjanje pri zaključku mojega študija.

Zahvalil bi se tudi staršem in dekletu, ki so potrpežljivo čakali na ta dogodek ter vsem prijateljem snežnih klančin za skupna druženja in doživetja v naravi.

Posebna zahvala gre prijatelju in trenerju Primožu Vrhovniku za vse smučarske debate, izkazane priložnosti in premetane lopate, ki so pripomogle k nastanku tega dela.

Hvala.

Ključne besede: smučanje prostega sloga, smučarski kros, svetovni pokal, tekmovalna pravila, sistem tekmovanj, tekmovalni program, proga za smučarski kros

SMUČARSKI KROS (NOVE SMERNICE RAZVOJA V SVETU) Luka Krajnc

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport, 2016

Število strani: 55 Število tabel: 10 Število slik: 10 Število virov: 17

IZVLEČEK

Smučanje prostega sloga predstavljajo discipline grbine, paralelne grbine, skoki, smučarski kros, smučanje po objektih, smučarski žleb in velika skakalnica. Glavni namen diplomskega dela je predstavitev novih smernic v razvoju smučarskega krosa in omogočiti učiteljem in trenerjem smučanja podroben vpogled v posebnosti te smučarske discipline. Z uvodom in opisom zgodovine smučarskega krosa smo v diplomskem delu predstavili prve korake razvoja discipline, pojava prvih tekmovanj in oblikovanja prvih splošnih tekmovalnih pravil. Tekom izdelave diplomskega dela smo ugotovili, da pri nas ne obstaja osvežena strokovna literatura, ki bi podrobneje obravnavala disciplino smučarski kros. V glavnem delu diplomske naloge smo podrobneje predstavili najnovejša tekmovalna pravila in sisteme tekmovanj prav tako nova priporočila za izgradnjo in pripravo prog za smučarski kros. Diplomsko delo vsebuje tudi pregled tekmovanj in rezultatov v svetovnem pokalu v sezoni 2015/2016 ter pregled tekem za svetovni pokal v sezoni 2016/2017. V nadaljevanju so predstavljene tudi nove oblike tekmovanj, ki so bodisi bile izvedene v pretekli sezoni oziroma so v načrtih za prihodnost, z namenom doseganja še večje atraktivnosti discipline.

Key words: freestyle skiing, ski cross, world cup, the international competition rules, competition programme, execution of ski cross, ski cross course

SKI CROSS (NEW GUIDELINES AND DEVELOPMENT) Luka Krajnc

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

Pages: 55 Tables: 10 Pictures: 10 Sources: 17

ABSTRACT

Freestyle Skiing is represented by disciplines moguls, dual moguls, aerials, ski cross, slopestyle, halfpipe and big air. The main goal of the thesis is to present new trends in the development of ski cross and enable ski teachers and trainers more detailed insight into the specifics of this skiing discipline. With the introduction and description of the ski cross history in our thesis we present the first steps towards the further development of the discipline, the emergence of the first competitions and the creation of the first general competition rules. The problem in our thesis is lack of updated scientific literature, in our country, that would address in details the discipline of ski cross. In main part of the thesis we have studied the latest competition rules and competition formats also new recommendations and guidelines for designing and building ski cross course. The thesis also includes an overview of the results of World Cup competitions in the season 2015/2016 and a short review of incoming World Cup competitions in the season 2016/2017. In addition, we also introduced new forms of competitions, which were either used in the previous season or will be presented in the following, with purpose to achieve even greater attractiveness of discipline.

KAZALO

1. UVOD ...... 9 1.1. ZGODOVINA SMUČARSKEGA KROSA ...... 10 1.2. RAZVOJ PRAVIL IN TEKMOVANJ V SMUČARSKEM KROSU ...... 12 1.3. PROBLEM IN CILJI ...... 13 2. METODE DELA ...... 15 3. RAZPRAVA ...... 16 3.1. SISTEM TEKMOVANJ IN TEKMOVALNIH PRAVIL ...... 16 3.2. TEHNIČNI PODATKI PROGE ZA SMUČARSKI KROS ...... 16 3.2.1. VIŠINSKA RAZLIKA ...... 16 3.2.2. SMUČARSKA VRATCA IN KOLIČKI ...... 17 3.3. TEKMOVALNI PROGRAM ...... 18 3.3.1. OGLED PROGE ...... 18 3.3.2. URADNI TRENING ...... 18 3.3.3. IZVEDBA TEKMOVANJA ...... 19 3.4. SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGE ZA SMUČARSKI KROS ...... 34 3.4.1. GLAVNI CILJI SMERNIC ZA PRIPRAVO PROG ...... 35 3.4.2. GLAVNE ZNAČILNOSTI SMERNIC ZA PRIPRAVO PROGE ZA SMUČARSKI KROS ...... 35 3.4.3. POSEBNOSTI POSAMEZNIH ODSEKOV PROGE ...... 38 3.4.4. POSEBNOSTI SNEŽNIH OBJEKTOV ...... 40 3.4.5. POTEK GRADNJE PROGE ...... 43 3.4.6. DODATNE ZAHTEVE IN SREDSTVA ZAŠČITE ...... 44 3.5. PREGLED TEKEM IN REZULTATOV SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKEM KROSU V SEZONI 2015/2016 ...... 45 3.6. PREGLED TEKEM SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKEM KROSU V SEZONI 2016/2017 ...... 48 3.7. NOVE OBLIKE TEKMOVANJ V SMUČARSKEM KROSU...... 49 3.7.1. SPRINT ...... 49 3.7.2. SUPER SERIJA ...... 50 3.7.3. EKIPNI SMUČARSKO DESKARSKI KROS ...... 50 4. SKLEP ...... 51 5. VIRI ...... 53

KAZALO SLIK

Slika 1Smučarska vratca pri smučarskem krosu (Hauer, 2015) ...... 17 Slika 2 Fotofiniš tekmovalcev v cilju (FIS Freestyle Skiing, 2016) ...... 21 Slika 3 Startne številke za kvalifikacije (FIS Freestyle Skiing, 2015) ...... 28 Slika 4 Startna steza in startni položaj (FIS Freestyle Skiing, 2016) ...... 30 Slika 5 Startna rampa in startna naprava (Lerch, 2015) ...... 31 Slika 6 Proga za smučarski in deskarski kros na OI Sochi 2014 (FIS, 2013) ...... 39 Slika 7 Neenakomerni valovi (Lerch, 2016) ...... 41 Slika 8 Nagnjen zavoj (Lerch, 2015) ...... 42 Slika 9 Negativen zavoj (Hauer, 2016) ...... 43 Slika 10 Amortizacija skoka ...... 52

KAZALO TABEL

Tabela 1 Razdelitev 32 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) ...... 23 Tabela 2 Razdelitev 16 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) ...... 24 Tabela 3 Razdelitev 8 tekmovalcev v tekmovalni skupini po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) in krožnem formatu (RR) ...... 24 Tabela 4 Razdelitev 48 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) ...... 25 Tabela 5 Razdelitev 24 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) ...... 25 Tabela 6 Razdelitev 64 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) ...... 26 Tabela 7 Razdelitev tekmovalcev v vmesni fazi tekmovanja po startnih položajih pri krožnem formatu (RR) tekmovalnih skupin...... 27 Tabela 8 Zmagovalci tekem svetovnega pokala v smučarskem krosu v sezoni 2015/2016 .... 45 Tabela 9 Zmagovalke tekem svetovnega pokala v smučarskem krosu v sezoni 2015/2016 ... 46 Tabela 10 FIS koledar tekmovanj za svetovni pokal v smučarskem krosu 2016/2017 ...... 48

1. UVOD

Smučanje prostega sloga je smučarska panoga, ki v zadnjem desetletju doživlja preporod z novimi smučarskimi disciplinami, za katere sta značilni atraktivnost in priljubljenost tako pri mlajših smučarjih in smučarkah kot tudi pri gledalcih.

Smučanje prostega sloga predstavljajo discipline: grbine, skoki, smučarski kros, smučanje po objektih, snežni žleb in velika skakalnica.

Kot prvi sta v družino zimskih olimpijskih disciplin bili dodani grbine (“moguls) leta 1992 v Albertvillu in skoki (“aerials”) leta 1994 v Lillehammerju medtem, ko so discipline smučarski kros (“ski cross”) in smučanje po objektih (“slope style”) ter snežnem žlebu (“halfpipe”) doživele svoj olimpijski debi kasneje, kot nove discipline smučanja prostega sloga. Smučarski kros v Vancouverju leta 2010, smučanje po objektih ter snežnem želebu pa v Sochiju leta 2014. Disciplina velika skakalnica (ang. Big Air) je v lanskem letu kandidirala za olimpijske igre v Pyeong Changu leta 2018 vendar žal ni bila izbrana s strani mednarodnega olimpijske organizacije.

Zaradi svoje sorazmerne sveže pojavnosti, hitrega in neprestanega razvoja, sprememb organiziranosti, tekmovalnih pravil, opreme in priprave prog so tovrstne nove smučarske discipline potrebne dodatne strokovne obravnave iz razloga posodobitve znanj in posledično večjega doprinosa k poznavanju njihovih posebnosti.

Smučarski kros je od svoje prve predstavitve do danes doživel veliko sprememb z vidika boljše organiziranosti discipline, tekmovalnih pravil in smernic za pripravo prog predvsem z namenom zagotavljanja večje varnosti tekmovalcev in boljše prepoznavnosti same discipline. Za razliko od ostalih disciplin smučanja prostega sloga gre pri smučarskem krosu za hkratno premagovanje proge večih tekmovalcev, pri večji hitrosti ter tudi v brezoporni fazi.

Skupinski štart, atraktivni skoki, drzna prehitevanja in vožnje na izločanje so le nekatere posebnosti smučarskega krosa, ki za gledalca vsekakor predstavljajo atraktiven smučarski spektakel. Zaradi omenjenih dejavnikov obstaja seveda tudi velika možnost poškodb tekmovalcev, katero želijo pri mednarodni smučarski organizaciji zmanjšati z novimi smernicami razvoja discipline, spremembami pravil, oblik tekmovanj in priprave prog.

9 1.1. ZGODOVINA SMUČARSKEGA KROSA

Kljub dokaj kratki zgodovini smučarskega krosa, lahko njegove prvine najdemo že v stari smučarski igri otrok, kjer se vsi hkrati poženejo z vrha smučišča, z izzivom, kdor prvi pride skozi cilj (“first across the finish line wins” in “let’s take this ski run and see who can get to the bottom of the slope first”). Skupinski ali množični start je bil uporabljen že na prvih smučarskih tekmovanjih kot je na primer Inferno Race, v švicarskem kraju Mürren. Moderna različica smučarskih tekmovanj s konceptom skupinskega starta je bila prvič uporabljena pri deskanju na snegu (Fiswiki, 2016).

Jim “To Tall” Essick (Recreational Sports Marketing) je konec osemdesetih let osnoval idejo s katero je želel smučanje približati gledalcem in ga napraviti še bolj atraktivnega ter razburljivega. Po vzoru ameriške serije avtomobilskih dirk NASCAR in motokrosa si je zamislil format tekmovanja, kjer štirje smučarji simultano tekmujejo na progi, katera je vključevala tako skoke kot smučarska vratca. Jim in njegova poslovna partnerka Diana Shulz sta poimenovala novo obliko tekmovanja “Quattro Racing” z namenom prodaje koncepta avtomobilskemu podjetju Audi, za potrebe promocijskih aktivnosti modela Audi Quattro. Pravtako je ideja o novem konceptu smučarskega tekmovanja bila posredovana podjetju Swatch Watch, kjer so izkazali interes nad deskarsko različico tekmovanja, kar je botrovalo nastanku deskarskega krosa (Skiercross, 2016).

Ko je Stevenu Rechtschaffnerju in Gregu Stumpu (Swatch), pri snemanju televizijskih oddaj Greg Stump’s World of Extremes, za televizijsko hišo Fox TV, zmanjkalo idej, sta obudila koncept tekmovanja, ki ga je imel Steven že nekaj let v mislih. V sodelovanju s smučarskim centrom Blackcomb Mountain, v kanadskem Whistlerju, je bila spomladi 1991 zgrajena prva proga za deskarski kros (Boardercross, 2016).

Navdih za gradnjo prve proge za deskarski kros sta kanadčana Steven Rechtschaffner in Eric Kalacis dobila v motokrosu, gradnjo proge pa zaupala profesionalnem deskarju Jayu Ihaksiju, ki je kasneje zaslovel kot zelo dober oblikovalec prog za deskarski kros v svetovnem pokalu. Kalacis in Rechtschaffner sta v naslednjih letih delovala kot promotorja tekmovanj v deskarskem krosu kot sta Swatch in Kokanee Boardercross Tour. Seveda smučarji nove šole, glede na njihov radikalen rodovnik, niso stali križem rok in nemo opazovali razvoja deskarskega krosa (Christie, 2009).

10 Ko je Chris “Uncle E” Ernst, tekmovalec skokov akrobatskega smučanja, prvič preizkusil progo za deskarski kros, je iz navdušenja vožnjo primerjal s smučanjem med drevesi iz časov svojega otroštva. Do poletja 1994 je pripravil novo obliko smučarskega tekmovanja Lord of the Boards, kjer štirje smučarji simultano tekmujejo na ozki progi (DeSimon, 2003).

Februarja 1996 Ernst priredi prvo tekmovanje Lord of The Boards, kjer se vsak tekmovalec, v izločilnih vožnjah, pomeri s sotekmovalci v treh različnih disciplinah: smučarskem, deskarskem in telemark krosu. Navdih za tovrstno tekmovanje Ernst dobi v želji po odpravi segregacije v smučanju, katera je bila prisotna med smučarji in deskarji (Martin, 1997). V sodelovanju z Ernstom je Eric Archer, kanadski trener za smučarski kros, želel ustvariti tekmovanje namenjeno smučarskim upornikom, ki so bodisi se izogibali tekmovanj v alpskem smučanju ali pa niso bili izbrani v reprezentančne ekipe. S to mislijo sta Archer in Ernst, v podpori Kalacisa in televizijske družbe ESPN, leta 1998, na zimskih igrah ekstremnih športov (Winter X Games) oblikovala multi disciplinarno tekmovanje v krosu (ang. Supercross), na katerem so se tekmovalci pomerili v deskarskem, smučarskem in telemark krosu. Po besedah Kalacisa je sledil “spektakularen televizijski šov pokola”. Tovrstno tekmovanje zaradi številnih poškodb ni doživelo svoje ponovitve vendar sta se smučarski in deskarski kros od tedaj naprej uveljavila kot redni disciplini na zimskih igrah ekstremnih športov (Christie, 2009).

Denis Rey premaga Kenta Kreitlerja in Chrisa Davenporta v borbi za zlato medaljo na prvem smučarskem krosu, na zimskih igrah ekstremnih športov leta 1998. Po besedah izvršnih direktorjev televizijske družbe ESPN je bilo tekmovanje v smučarskem krosu najbolj gledan segment na takratnih zimskih igrah ekstremnih športov (Trinker, 1998).

Zaradi vedno večje popularizacije smučarskega krosa, Chris Ernst ustanovi krovno organizacijo GBSC (Governing Body of Skiercross Competitions) katere namen je dosleden nadaljni razvoj discipline in zagotavljanje večje varnosti na tekmovanjih (Taylor, 1999).

Ernst velja za očeta smučarskega krosa, ki skrbi za nadaljno popularizacijo, pod krovno organizacijo GBSC, z namenom vključitve smučarskega krosa na seznam zimskih olimpijskih iger v Torinu 2006. Njegova prizadevanja so opazna tudi s strani mednarodne smučarske organizacije (FIS), ki leta 2002 sprejme smučarski kros pod svoje okrilje.

11 1.2. RAZVOJ PRAVIL IN TEKMOVANJ V SMUČARSKEM KROSU

Pisec prvih pravil tekmovanja v smučarskem krosu je bil 28.5.1998 v Ohio, Sunny Lake, Chris Ernst. Kljub vsemu trudu, je bilo na prvih tekmovanjih še vedno vloženih veliko pritožb s strani tekmovalcev (Karče, 2004).

Prva pravila krovne organizacije GBSC niso več dosegljiva na svetovnem spletu.

Povzeto po Karče (2004) prva splošna tekmovalna pravila še vedno niso bila dovolj natančno opredeljena. Vsak tekmovalec je moral obvezno uporabljati čelado in zaščito za hrbet, ob prijavi na tekmovanje podpisati izjavo tekmovalca ter predložiti dokaz o nezgodnem zavarovanju. Tekmovalci so morali opraviti obvezen ogled proge, ki ni smel biti izveden v polni hitrosti. Vkolikor tekmovalcu po ogledu proga ni ustrezala je lahko odstopil od tekmovanja in dobil povrnjeno štartnino. Nesoglasja glede proge, postavitev vratc, valov in skakalnic so se posredovala vodji proge pred pričetkom tekmovanja. Vkolikor je tekmovalec po ogledu prečkal ciljno črto je bil kvalificiran za časovne kvalifikacije. Težave z opremo ali ostali problemi niso bili razlog za ponovitev ogleda proge. V primeru, da je prvi tekmovalec podrl smučarska vratca med tekmovanjem so ostali tekmovalci v skupini bili zavezani predvideni smeri zavoja. Vsako krajšanje zavoja je bilo kaznovano s strani sodnikov na progi. Oprijeta tekmovalna oblačila niso bila dovoljena. Štartnina se ni vračala v primeru poškodbe tekmovalca na tekmovanju. Varovalna podloga ter ščitniki vseh vrst so bili dovoljeni in priporočeni. Ščitniki s kakršnimi koli špicami, bodicami ali trni so bili prepovedani. Nešportno obnašanje, preklinjanje in pretepanje je bilo kaznovano z diskvalifikacijo tekmovalca.

Tekmovalna pravila v smučarskem krosu so se dopolnjevala sorazmerno s številom tekmovanj. Glavni namen dopolnjevanja pravil je bilo zmanjšanje tveganja za poškodbe tekmovalcev ter nadaljevanje razvoja discipline, z vizijo vključitve na zimske olimpijske igre. Leta 1999 je na seznam zimskih iger ekstremnih športov dodana ženska kategorija v smučarskem krosu, v naslednjem letu (Winter X Games 2000) pa tudi UltraCross, moško štafetno tekmovanje mešanih dvojic v smučarskem in deskarskem krosu. Ultra kros je predstavljal enotno tekmovanje smučarjev in deskarjev na progi za kros ter veliko pripomogel k umirjanju napetosti med obema skupinama. Prvo tekmovanje v ultra krosu je potekalo pod pokroviteljstvom podjetja energijskih pijač Red Bull že leta 1997 (Taylor, 2000).

12 Prisotnost smučarskega krosa na zimskih igrah ekstremnih športov je rezultirala v vedno večji popularnosti te smučarske discipline. Tako je bilo v začetku novega tisočletja organiziranih veliko različnih serij tekmovanj, pod pokroviteljstvom avtomobilske industrije, kot so Saab- Salomon Crossmax, Jeep King of the Moutain Competition, Ski Cross Nissan TNT in druge.

V sezoni 2002/03 so prvič organizirane tekme FIS svetovnega pokala, katerih so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz 31 držav. Prvo FIS svetovno prvenstvo v smučarskem krosu je bilo organizirano v finski Ruki leta 2005. Mednarodni olimpijski komite 28.11.2006 sprejme odločitev, da smučarski kros vključi na olimpijske igre leta 2010 v Vancouverju. Glede na visoko gledanost in pozitiven odziv mednarodnega olimpijskega komiteja je smučarski kros dosegel še en mejnik v svoji dokaj kratki zgodovini.

Tekmovalna pravila in oblike tekmovanj so v zgodovini smučarskega krosa doživela veliko sprememb. Z vključenostjo smučarskega krosa v mednarodno smučarsko in mednarodno olimpijsko organizacijo so se oblike tekmovanj in tekmovalna pravila poenotila ter sistematizirala.

Zagotavljanje večje varnosti tekmovalcev in zmanjševanje števila poškodb sta osnovni vodili nadaljnega procesa razvoja pravil katera bomo podrobneje predstavili v tem diplomskem delu. K povečanju varnosti tekmovalcev primorejo tudi nove smernice za postavitev prog, katere so pravtako potrebne podrobne predstavitve. V pregledu trenutnega stanja bomo pregledali tekmovanja in rezultate pretekle sezone ter načrtovana tekmovanja v prihodnji sezoni svetovnega pokala ter opisali nove oblike tekmovanj v smučarskem krosu.

1.3. PROBLEM IN CILJI

Spoznanje, da je obstoječa strokovna literatura pri nas potrebna dopolnitve, ki bi podrobneje obravnavala spremembe razvoja smučarskega krosa je pripomogla k odločitvi, da zberem informacije in strokovno literaturo preko svetovnega spleta ter predstavim nove smernice razvoja te discipline.

13 Cilji diplomskega dela so: - opisati razvoj smučarskega krosa, - podrobneje predstaviti sistem tekmovanj in tekmovalnih pravil, - podrobneje predstaviti nove smernice za postavitev prog v smučarskem krosu, - pregledati tekmovanja in rezultate svetovnega pokala v sezoni 2015/2016, - pregledati potrjena tekmovanja za svetovni pokal v sezoni 2016/2017, - predstaviti nove oblike tekmovanj v smučarskem krosu, - omogočiti učiteljem in trenerjem smučanja vpogled v razvoj smučarskega krosa in razumevanje njegovih posebnosti.

14 2. METODE DELA

Diplomsko delo je monografskega tipa. Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, katero predstavljajo: - prebiranje in analiziranje predvsem tuje literature s svetovnega spleta (FIS dokumentacija in zgodovinska gradiva), - lastne izkušnje pri učenju smučanja in deskanja na snegu (športni dnevi, šole v naravi, smučarske šole), - lastne izkušnje pri vodenju in organizaciji smučarske šole in smučarskega društva, - trenersko delo z otroki in mladino na področju deskanja na snegu, - sodelovanje pri organizaciji in izvedbi tabora za smučarski kros (FIS Solidarity project 2013), - sodelovanje pri pripravi in postavitvi prog za smučarski kros (Rogla, Krajnska gora, Krvavec, Vogel, Kope), - trenersko delo pri vodenju reprezentance v smučarskem krosu (sept.-dec. 2015), - formalni in neformalni razgovori s trenerji tujih reprezentanc v smučarskem krosu.

15 3. RAZPRAVA

Razprava zajema podroben pregled mednarodnih tekmovalnih pravil za smučarski kros in novih smernic za pripravo prog, kratek pregled tekmovanj za svetovni pokal v pretekli in prihodnji sezoni ter predstavitev novih tekmovalnih oblik smučarskega krosa.

3.1. SISTEM TEKMOVANJ IN TEKMOVALNIH PRAVIL

Na mednarodni ravni, pod okriljem mednarodne smučarske organizacije FIS, je možno v disciplini smučarski kros organizirati FIS tekme, kontinentalni pokal (npr. evropski pokal), svetovni pokal, svetovno prvenstvo, mladinsko svetovno prvenstvo in tekmovanje na mladinskih olimpijskih igrah ter olimpijskih igrah.

3.2. TEHNIČNI PODATKI PROGE ZA SMUČARSKI KROS

Proga za smučarski kros na mednarodnih tekmovanjih, ki so vključena v uradnem FIS koledarju, mora biti homologirana in priznana s strani FIS.

3.2.1. VIŠINSKA RAZLIKA

Višinska razlika na progi, za vse tekmovalne kategorije, znaša minimalno 30 in maksimalno 260 višinskih metrov s povprečno naklonino smučišča 5-22. Čas vožnje mora biti med 20 in 80 sekundami.

Na tekmovanjih svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijskih igrah velja za progo smučarskega krosa dodaten kriterij: - dolžina 1050m  25% (800m do 1300m), - višinska razlika 200m  30% (140m do 260m).

16 Za krajše proge tekmovanj za svetovni pokal pa mora biti dolžina proge 200m do 800m, višinska razlika od 30m do 140m z naklonom 5-12.

Za tekmovanja v sprintu mora biti proga dolga najmanj 250m z najmanjšo višinsko razliko 50m.

3.2.2. SMUČARSKA VRATCA IN KOLIČKI

Slika 1Smučarska vratca pri smučarskem krosu (Hauer, 2015)

Slika 1 prikazuje trikotna smučarska vratca za smučarski kros na tekmovanju svetovnega pokala v Innichen/San Candidu decembra 2015.

Vratca za smučarski kros so trikotne oblike, sestavljena iz zastavice (dolžina 130cm, zunanja višina 110cm, notranja višina 40cm) in dveh količkov, ki sta različne višine. Notranji količek mora biti dolg 45cm. Zaporedno postavljena vratca morajo imeti zastavice z menjajočo barvo razen v primeru, da vratca označujejo koridorja oz. hodnik ali podaljšan zavoj oz.“banano”. Vratca morajo biti postavljena tako, da jih tekmovalci lahko jasno in hitro razlikujejo tudi pri

17 večji hitrosti. Postavljena morajo biti pod pravilnim kotom glede na smer vožnje celotne proge. Vratca v enaki barvi morajo biti postavljena tudi na obeh straneh skokov in ostalih snežnih objektov ter tudi na ciljni črti. Potrebno se je izogibati postavitvi vratc v tako imenovane slepe pozicije kot so doskoki. Pri postavitvi vratc v zavojih, postavitev zunanjih vratc ni zahtevana. Postavitev smučarskih vratc je potrebno opraviti pred uradnim ogledom proge in pri postavljanju upoštevati konfiguracijo terena skupaj z zgrajenimi snežnimi objekti. Manjši popravki so v času treninga dovoljeni, z namenom izboljšanja najhitrejše smeri smučanja. Tovrstne spremembe na treningu je potrebno takoj sporočiti tekmovalcem in trenerjem na startu. Postavitev vratc opravljata povezovalni trener in vodja proge skupaj v posvetovanju z žirijo in svetovalnim odborom tekmovalcev.

3.3. TEKMOVALNI PROGRAM

Tekmovalni program tekme svetovnega pokala v smučarskem krosu poteka 5 dni. Dnevu prihoda sledita dva dneva treningov, dan za kvalifikacije ter dan tekmovanja. Tekmovalni program velja tako za ženske kot moške kategorije.

3.3.1. OGLED PROGE

Tekmovalcem je med ogledom proge dovoljeno počasi drseti po ali ob progi za smučarski kros. Trajanje ogleda je v pristojnosti žirije vendar ne sme biti krajše od 30 minut. Tekmovalci morajo opraviti najmanj en ogled proge pred pričetkom uradnega treninga ter pri tem uporabljati čelado in vidno nositi startno številko.

3.3.2. URADNI TRENING

Časovnost treninga mora omogočiti najmanj dve vožnji vsakemu tekmovalcu v času treninga. Tekmovalcem, ki ne nosijo štartnih številk trening ni dovoljen.

18 3.3.3. IZVEDBA TEKMOVANJA

3.3.3.1. ŠTEVILO TEKMOVALCEV

Finalne vožnje so osnovane na 32/64 ali 16/32 moških in žensk, ki tekmujejo v skupinah štirih tekmovalcev/k oziroma 48 ali 24 moških in žensk, ki tekmujejo v skupinah šestih tekmovalcev/k.

3.3.3.2. KVALIFIKACIJE IN FINALNI FORMATI

Tekmovanja v smučarskem krosu potekajo po formatu izločilnih voženj KO (“knockout”) ali po krožnem formatu RR (“round robin”). Vožnje na čas se uporabljajo kot kvalifikacije tekmovalcev za finalne vožnje.

V primeru formata brez časovnih kvalifikacij (“no qualification format”) so vsi tekmovalci razdeljeni z razdelilnikom skupin (“heat bracket”) glede na pravila razvrščanja za kvalifikacije.

3.3.3.3. RAZVRŠČANJE ZA KVALIFIKACIJE

Za tekmovanja svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijske igre najbolših 16 tekmovalcev, ki so prisotni, določi žrebanje glede na njihove uvrstitve na startni listi svetovnega pokala (WCSL), točk svetovnega pokala ali FIS točk, ki so posodobljene nekajkrat letno. Vkolikor so tekmovalci izenačeni se, za določitev njihovega položaja, upošteva naslednja kategorija točk. V primeru, da so še vedno izenačeni se uporabi žrebanje. Prva skupina tekmovalcev (8/16) je žrebana naključno. Ostali tekmovalci se za kvalifikacije razvrstijo glede na višje uvrstitve po točkah svetovnega pokala ali FIS točkah.

V primeru formata brez časovnih kvalifikacij bo prva skupina (8Ž / 16M) razvrščena kot prikazano v tabeli 1. Ostali pa bodo v tabelo razvrščeni glede na žrebanje skupin. Druga skupina (Ž9-16 / M17-32), tretja skupina (17-24 / 33-48) in četrta skupina (25-32 / 48-64).

19

Žrebanje znotraj skupin je lahko računalniško vodeno ali pa žrebajo tekmovalci sami na sestanku vodij ekip ali na javnem žrebanju.

Na ostalih FIS tekmovanjih 16 najboljših tekmovalcev, ki so prisotni, žrebajo glede na najvišje uvrstitve po FIS točkah. Ostali tekmovalci pa se uvrstijo glede na njihove uvrstitve na lestvici FIS.

V primeru posebnih vremenskih razmer (npr: sneženje) lahko tekmovalna žirija spremeni vrstni red kvalifikacij. Skupina najmanj šestih tekmovalcev, predhodno nominiranih, starta pred startno številko 1.

3.3.3.4. FAZA KVALIFIKACIJ

Vsak tekmovalec ima eno kvalifikacijsko vožnjo na čas.. Vkolikor imata dva tekmovalca izenačen časovni rezultat je zmagovalec tisti, ki je startal kasneje. Kvalifikacije potekajo ponavadi tretji ali četrti dan tekmovanja, ko tekmovalci že dodobra spoznajo tekmovalno progo. Startna lista za kvalifikacije je določena po pravilih za razvrščanje tekmovalcev v kvalifikacije, tekmovalna žirija izbere ena startna vratca na katerih bodo izvedli časovne kvalifikacije za vse tekmovalce. Tekmovalci tekmujejo posamezno na čas.

Za kvalifikacije v smučarskem krosu se uporabljajo naprave za brezžično merjenje časa (“transponder”), priznane s strani FIS, ki so dodeljene tekmovalcem na začetku tekmovalne sezone.

3.3.3.5.NADALJNE FAZE IN FORMATI TEKMOVANJA

Pri formatu izločilnih voženj 2 boljša tekmovalca (tekmovanje štirih) ali 3 boljši tekmovalci (tekmovanje šestih) napredujejo v nadaljno fazo tekmovanja, kot določa njihova uvrstitev v posamezni tekmovalni skupini.

20 Pri krožnem formatu je 16 tekmovalcev razvrščenih v tekmovalne skupine, osnovane na postopkih kvalifikacij.

3.3.3.6.UVRSTITVE V TEKMOVALNI SKUPINI

Slika 2 Fotofiniš tekmovalcev v cilju (FIS Freestyle Skiing, 2016)

Na Sliki 2 je prikazan fotofiniš tekmovalcev v drugi tekmovalni skupini osmine finala, tekmovanja za svetovni pokal v Pyongchangu februarja 2016, kjer je Anton Grimus v rdečem startnem dresu premagal Tchiknavoriana v zelenem, Niedererja v rdečem ter Rohrwecka v rumenem startnem dresu.

Uvrstitev v tekmovalni skupini določa točka telesa tekmovalca, ki prva preide ciljno črto. Za natančno določanje uvrstitev se na cilju uporablja kamera. V primeru, ko več kot eden tekmovalec, v tekmovalni skupini, ne pride do cilja oziroma ne prečka ciljne črte se za določanje uvrstitev upošteva mesto zaključene vožnje. Tekmovalec, ki je presmučal več smučarskih vratc (z obema smučema) je deležen boljše uvrstitve. V primeru, da uvrstitve še vedno ni možno določiti, se uvrstitev določi z uvrstitvijo v fazi kvalifikacij ali v fazi razvrščanja za kvalifikacije.

21 Uvrščanje tekmovalcev v primeru krožnega formata tekmovanja poteka po sistemu prejetih točk: štiri (4) točke za prvo mesto, tri (3) točke za drugo mesto, dve (2) točki za tretje in ena (1) točka za četrto mesto. Tekmovalci, ki niso startali (DNS “did not start”) v tekmovalni skupini so deležni nič (0) točk. Po dvajseti tekmovalni skupini se izvede vmesna uvrstitev tekmovalcev od 1. do 16. mesta glede na skupno število doseženih točk pri krožnem formatu tekmovanja. Vkolikor v nadaljevanju, tekmovanje ni zaključeno, se za določanje uvrstitev uporabi vmesne uvrstitve.

V primeru, da tekmovalec/ci niso startali (DNS), v svoji tekmovalni skupini, pri krožnem formatu tekmovanja, ne morejo napredovati v nadaljne faze tekmovanja. Vkolikor tekmovalec/ci DNS, povzroči/jo, da so v polfinalnih tekmovalnih skupinah manj kot štirje tekmovalci, se razpon uvrstitev, od 9.-16. mesta, poveča za število manjkajočih mest v vsaki tekmovalni skupini, da se zagotovi štiri tekmovalce v skupini. Osem (8) rezultatsko najboljših tekmovalcev se, pri formatu izločilnih voženj ali krožnem formatu, kvalificira v obe polfinali. Tekmovalci uvrščeni na prvo, četrto, peto in osmo mesto se pomerijo v prvem polfinalu. Tekmovalci uvrščeni na drugo, tretje, šesto in sedmo mesto pa se pomerijo v drugem polfinalu. Prvo in drugo uvrščeni v vsakem polfinalu, se uvrstijo v veliko finale medtem, ko se tretje in četrto uvrščeni iz obeh polfinalov uvrstijo v malo finale. Končne uvrstitve od petega do osmega mesta se določijo glede na rezultate voženj v malem finalu. Končne uvrstitve od prvega do četrtega mesta pa določijo rezultati voženj v velikem finalu.

Vkolikor se tekmovanje v malem finalu ne zaključi, se poraženci obeh polfinal uvrstijo naprvo glede na njihova dosežena mesta (tretji, četrti), nato pa glede na njihovo kvalifikacijsko uvrstitev v svoji tekmovalni skupini.

3.3.3.7. IZENAČENI REZULTATI V TEKMOVALNIH SKUPINAH

V primeru, da imajo tekmovalci v tekmovalni skupini izenačen rezultat, pri krožnem formatu tekmovanja, dobijo enako število točk. V primeru izenačenosti dveh tekmovalcev, v isti tekmovalni skupini pri krožnem formatu, bo tekmovalec z boljšim rangom uvrstitve, v tej skupini, prvi. Vkolikor sta še vedno izenačena bo napredoval tekmovalec z boljšim kvalifikacijskim rangom. V primeru izenačenosti treh ali več tekmovalcev bodo napredovali tisti, ki imajo boljši kvalifikacijski rang. Pri izenačenem rezultatu v polfinalni skupini bo

22 napredoval tekmovalec, ki je rezultat dosegel prvi. Pri izenačenemu rezultatu v velikem in malem finalu, se tekmovalci uvrstijo na isto mesto.

Pri izločilnem formatu tekmovanja v primeru izenačenosti v isti tekmovalni skupini med drugo in tretje uvrščenim ali drugo, tretje in četrto uvrščenim tekmovalcem bo napredoval tekmovalec z najnižjim kvalifikacijskim rangom. V primeru izenačenega rezultata v malem in velikem finalu se tekmovalci uvrstijo na isto mesto.

V primeru, da več kot eden tekmovalec ni končal vožnje (DNF “did not finished”) bodo uvrstitve v tej tekmovalni skupini osnovane glede na izstopno mesto na progi. Tekmovalec, ki je uspel presmučati večji del proge bo deležen boljše uvrstitve.

3.3.3.8. TABELA ZA RAZVRSTITEV TEKMOVALCEV

Spodnje tabele prikazujejo razdelitev tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih za finalne vožnje glede na izbrani format tekmovanja (KO ali RR).

Tabela 1 Razdelitev 32 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO)

Skupina 1. 2. 3. 4. položaj položaj položaj položaj 1 1 16 17 32 2 8 9 24 25 3 5 12 21 28 4 4 13 20 29 5 3 14 19 30 6 6 11 22 27 7 7 10 23 26 8 2 15 18 31

V Tabeli 1 je prikazana razdelitev 32 najbolje uvrščenih tekmovalcev na kvalifikacijah v 8 tekmovalnih skupin ter na 4 startne položaje pri sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami. Tekmovalci na prvem startnem položaju nosijo rdeče, na drugem zelene, na tretjem modre in

23 na četrtem rumene startne drese. Številke od 1 do 32 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

Tabela 2 Razdelitev 16 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO)

Skupina 1. 2. 3. 4. položaj položaj položaj položaj 1 1 8 9 16 2 4 5 12 13 3 3 6 11 14 4 2 7 10 15

V Tabeli 2 je prikazana razdelitev 16 tekmovalcev v 4 tekmovalne skupine ter na 4 startne položaje pri sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami. Številke od 1 do 16 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

Tabela 3 Razdelitev 8 tekmovalcev v tekmovalni skupini po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO) in krožnem formatu (RR)

Skupina 1. 2. 3. 4. položaj položaj položaj položaj 1 1 4 5 8 2 2 3 6 7

V Tabeli 3 je prikazana razdelitev 8 tekmovalcev v 2 tekmovalni skupini ter na 4 startne položaje, pri sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami in krožnem formatu. Številke od 1 do 8 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

24 Tabela 4 Razdelitev 48 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO)

Skupina 1. 2. 3. 4. 5. 6. položaj položaj položaj položaj položaj položaj 1 1 16 17 32 33 48 2 8 9 24 25 40 41 3 5 12 21 28 37 44 4 4 13 20 29 36 45 5 3 14 19 30 35 46 6 6 11 22 27 38 43 7 7 10 23 26 39 42 8 2 15 18 31 34 47

V Tabeli 4 je prikazana razdelitev 48 tekmovalcev v 8 tekmovalnih skupin po startnih položajih, po sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami, pri tekmovanju 6 tekmovalcev znotraj tekmovalne skupine. Številke od 1 do 48 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

Tabela 5 Razdelitev 24 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO)

Skupina 1. 2. 3. 4. 5. 6. položaj položaj položaj položaj položaj položaj 1 1 8 9 16 17 24 2 4 5 12 13 20 21 3 3 6 11 14 19 22 4 2 7 10 15 18 23

V Tabeli 5 je prikazana razdelitev 24 tekmovalcev v 4 tekmovalne skupine po startnih položajih, po sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami, pri tekmovanju 6 tekmovalcev znotraj tekmovalne skupine. Številke od 1 do 24 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

25 Tabela 6 Razdelitev 64 tekmovalcev v tekmovalne skupine po startnih položajih pri formatu izločilnih voženj (KO)

Skupina 1. 2. 3. 4. položaj položaj položaj položaj 1 1 32 33 64 2 16 17 48 49 3 9 24 41 56 4 8 25 40 57 5 5 28 37 60 6 12 21 44 53 7 13 20 45 52 8 4 29 36 61 9 3 30 35 62 10 14 19 46 51 11 11 22 43 54 12 6 27 38 59 13 7 26 39 58 14 10 23 42 55 15 15 18 47 50 16 2 31 34 63

V Tabeli 6 je prikazana razdelitev 64 tekmovalcev v 16 tekmovalnih skupin po startnih položajih, pri sistemu tekmovanja z izločilnimi vožnjami, pri tekmovanju 4 tekmovalce znotraj tekmovalne skupine. Številke od 1 do 64 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

26 Tabela 7 Razdelitev tekmovalcev v vmesni fazi tekmovanja po startnih položajih pri krožnem formatu (RR) tekmovalnih skupin

Grupa Skupina Startna barva Rdeča Zelena Modra Rumena 1 1 1 2 3 4 2 5 6 7 8 3 9 10 11 12 4 13 14 15 16 2 1 1 5 9 13 2 2 6 10 14 3 3 7 11 15 4 4 8 12 16 3 1 1 6 11 16 2 2 5 12 15 3 3 8 9 14 4 4 7 10 13 4 1 1 7 12 14 2 2 8 11 13 3 3 5 10 16 4 4 6 9 15 5 1 1 8 8 15 2 2 7 7 16 3 3 6 6 13 4 4 5 5 14

V Tabeli 7 je prikazana razdelitev 16 tekmovalcev v tekmovalne grupe in skupine, po startnih položajih, pri krožnega formatu tekmovanja. Številke od 1 do 16 pomenijo kvalifikacijski rang tekmovalcev.

27 3.3.3.9. START

3.3.3.9.1. Startna številka za kvalifikacije

Startne številke za časovne kvalifikacije so označene na sprednji in zadnji strani startnega dresa zaradi boljše vidljivosti sodnikom na progi.

Slika 3 Startne številke za kvalifikacije (FIS Freestyle Skiing, 2015)

Na sliki 3 je prikazano žrebanje startnih številk za kvalifikacije glede na tekmovalno skupino na tekmovanju svetovnega pokala v Montafonu decembra 2015.

3.3.3.9.2. Startna barva za finalne vožnje

Za finalne vožnje v smučarskem krosu se namesto startnih številk na startnih dresih uporabljajo barvni startni dresi. V skupinah štirih tekmovalcev so startni dresi v rdeči, zeleni, modri in rumeni barvi. V primeru šestih tekmovalcev sta dodana dresa še v črni in beli barvi. Primer barvnih startnih dresov je predstavljen na sliki 9.

28 3.3.3.9.3. Razdelitev barvnih startnih dresov

V tekmovalni skupini je barva startnega dresa dodeljena na osnovi uvrstitve v kvalifikacijah. Najvišje uvrščenemu tekmovalcu v kvalifikacijah je dodeljena rdeča barva, drugemu zelena, tretjemu modra in četrtemu rumena barva oprsnika.

3.3.3.9.4. Prihod na start

Tekmovalec je odgovoren za pravočasni prihod na start. Zamujeni start je označen z DNS (“did not start”).

3.3.3.9.5. Startni interval za zadnjo fazo tekmovanja

Med sestankom vodij ekip pred zadnjo fazo tekmovanja, tekmovalna žirija sporoči startni interval.

3.3.3.9.6. Startna steza in startni položaj

Vsak startni položaj se nanaša na startno stezo. Gledano s proge proti startni napravi so startni položaji razvrščeni od leve proti desni. Pri tekmovanju s štirimi tekmovalci se prvi startni položaj nahaja na skrajni levi medtem, ko je četrti startni položaj na skrajni desni strani startne naprave. Pri tekmovanju s šestimi tekmovalci je prvi startni položaj na skrajni levi medtem, ko je šesti startni položaj na skrajni desni strani startne naprave.

29

Slika 4 Startna steza in startni položaj (FIS Freestyle Skiing, 2016)

Na sliki 4 je prikazana razporeditev tekmovalcev v različne startne steze glede na startni položaj, na tekmovanju svetovnega pokala v Idreju februarja 2016.

3.3.3.9.7. Startna rampa in startna naprava

Startna rampa mora biti pripravljena tako, da lahko tekmovalci sproščeno stojijo v stezi startne naprave ter hitro razvijejo začetno hitrost po startni rampi, takoj po startu.

30

Slika 5 Startna rampa in startna naprava (Lerch, 2015)

Slika 5 prikazuje start tekmovalcev s startne naprave preko startne rampe na tekmovanju svetovnega pokala v Montafonu decembra 2015.

Startna naprava s krilnimi startnimi vratci mora biti sredinsko postavljena glede na progo. Startna vratca se morajo odpirati simultano. Startna vratca morajo onemogočati tekmovalcu, da bi jih odprl sam ali kakorkoli blokiral njihovo odpiranje.

Krilna startna vratca morajo biti široka 100 cm in visoka 40 cm. Med posameznimi vratci mora biti razdalja 60 cm. Višino startnih ročk naj bo možno nastaviti na 95 cm nad snežno podlago, njihov položaj pa mora biti vzporeden s startnimi vratci. Nastavljiva višina ročk omogočati uporabo startne naprave pri otroških in mladinskih kategorijah tekmovalcev. Dolžina posamezne ročke je 10 cm, širina med 3 cm in 4 cm. Razdalja med obema ročkama mora biti med 80 cm in 90 cm. Površina vratc mora biti prekrita z zaščito za smuči. Krilna vratca morajo imeti primerno težo za optimalno delovanje. Zapiralni sistem mora delovati tako, da se vratca odpirajo navzven in pri odpiranju preidejo kot 45.

Pri odpiranju krilnih startnih vratc je dovoljena uporaba elektronske naprave, ki ob enkratnem impulzu odpre vsa posamezna vratca istočasno. Naključni čas odpiranja, katerega izvede uradni starter po povelju pozor (“attention”), mora biti med 0,0 sek in 4.0 sek. Uporaba elektronske naprave za odpiranje vratc je na tekmah svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijskih igrah obvezna. Elektronska naprava mora vsebovati tudi rezervno električno napajanje, ki zadostuje za najmanj 20 odpiranj. Vkolikor rezervno napajanje zataji mora obstajati možnost mehanskega odpiranja vratc.

31 Start kvalifikacijskih voženj lahko poteka z uporabo startne naprave ali pa brez nje. V tem primeru se uporablja svetolobni signal ali startni sistem iz alpskega smučanja.

Vse startne naprave za tekmovanja svetovnega pokala, svetovnega prvenstva in olimpijskih iger morajo biti potrjene s strani FIS.

Startna povelja so naslednja: - “We are ready for the next Heat, proceed to the Start Gate”; - “Enter the Start Gate” (30 sekund pred startom); - “Skiers Ready!”; - “Attention!” (sledi odpiranje vrat uradnega starterja);

3.3.3.9.8. Namerno oviranje tekmovalcev

Namerno povzročeni kontakti kot so porivanje, vlečenje in zadrževanje sotekmovalcev z namero njihove upočasnitve, padca ali izrivanja s proge niso dovoljeni in pomenijo diskvalifikacijo tekmovalca. Tekmovalcem ni dovoljeno s svojo roko, nogo ali smučarsko palico ovirati sotekmovalca pri prehitevanju na progi. Blokiranje sotekmovalcev z namernimi gibi telesa ali izrivanje iz najhitrejše smeri smučanja ni dovoljeno. Vse tovrstne kršitve so v presoji sodnikov na progi in tekmovalne žirije.

Namerno oviranje sotekmovalca je označeno s kratico DIC (“disqualified for intentional contact”), povzročitelj pa je posledično suspenziran na tekmovanju. Tekmovalca, ki v tekmovalni sezoni prejme drug DIC, tekmovalna žirija prijavi na komisijo za pritožbe v skladu s FIS pravilom 224.13.

V kolikor katerikoli tekmovalec zazna namerno oviranje med vožnjo, katero ni bilo sankcionirano z DIC mora tovrstno pritožbo opraviti pri sodnikih v cilju pred startom naslednje tekmovalne skupine. Na sodniško odločitev glede namernega oviranja sotekmovalcev se nadaljna pritožba ne upošteva.

32 3.3.3.9.9. Končne uvrstitve

Pri tekmovanju štirih tekmovalcev v smučarskem krosu se tekmovalci od 1. do 4. mesta razvrstijo glede na rezultat velikega finala. Tekmovalci od 5. do 8. mesta so uvrščeni glede na rezultat malega finala. Ostali tekmovalci so razvrščeni glede na njihovo uvrstitev v posamezni tekmovalni skupini glede na fazo tekmovanja v kateri so končali in njihovimi kvalifikacijskimi časi v tej fazi (primer: tekmovalci razvrščeni od 9. do 16. mesta v četrtfinalu bodo uvrščeni glede na njihovo uvrstitev v tekmovalni skupini in nato glede na kvalifikacijske čase). V primeru tekmovanja brez kvalifikacij bo doseženo mesto v tekmovalni skupini uporabljeno za končno uvrstitev tekmovalca.

Pri tekmovanju šestih tekmovalcev v smučarskem krosu bodo tekmovalci od 1. do. 6 mesta uvrščeni glede na svoje uvrstitve v velikem finalu medtem, ko bodo tekmovalci od 7. do 12. mesta uvrščeni glede na uvrstitve v malem finalu. Ostali tekmovalci so razvrščeni glede na njihovo uvrstitev v posamezni tekmovalni skupini glede na fazo tekmovanja v kateri so končali in njihovimi kvalifikacijskimi časi v tej fazi (primer: tekmovalci razvrščeni od 13. do. 24. mesta v četrtfinalu bodo uvrščeni glede na njihovo uvrstitev v tekmovalni skupini in nato glede na kvalifikacijske čase). V primeru tekmovanja brez kvalifikacij bo doseženo mesto v tekmovalni skupini uporabljeno za končno uvrstitev tekmovalca. Če je nadaljno tekmovanje, v neki fazi tekmovanja odpovedano, se prvi, drugi, tretji in četrti tekmovalec v vsaki dokončani fazi tekmovanja razvrstijo glede na njihove kvalifikacijske čase. V primeru tekmovanja brez kvalifikacij pa bo uporabljena startna lista. Najboljših 8/16 tekmovalcev bo končno razvrstitev doseglo glede na njihovo WCSL/WC/FIS uvrstitev.

3.3.3.9.10. Tekmovalna oprema

Smučarski čevlji imajo lahko največjo debelino podplata 43 mm, merjeno od spodnjega roba smučarskega čevlja do pete tekmovalca, velja tako za moške kot ženske tekmovalne kategorije.

FIS nima regulative glede dolžine in stranskega loka smuči za smučarski kros. Vsak tekmovalec je omejen z uporabo dveh parov smuči na dan tekmovanja (kvalifikacije in finalne vožnje). Organizator tekmovanja označi vse smuči.

33

Uporaba čelade in zaščite za hrbet je obvezna za vse tekmovalce.

Tekmovalni dres je pri smučarskem krosu sestavljen iz spodnjega in zgornjega dela. Uporaba enodelnih tekmovalnih dresov iz alpskem smučanju, ni dovoljena. Osnovni material predstavljajo različni tekstilni materiali, ki ne smejo biti guma, neopren, usnje ali vinil. Zaplate različnih materialov so dovoljene pod pogojem, da prevladuje glavni tekstilni material. Guba materiala more znašati najmanj 80 mm, izmerjena kjerkoli na obsegu noge od sredine stegna do višine smučarskega čevlja. Pravtako more guba materiala, izmerjena kjerkoli na rokavu (nadlaht in podlaht), znašati najmanj 60 mm. Razdalja med podplatom smučarskega čevlja in spodnjim robom hlačnice ne sme presegati 170 mm. Pri tem se upošteva toleranca 2 mm (širina materiala) in 5 mm (dolžina hlačnice) izven predpisov o izmeri obleke. V tem primeru se tekmovalcu izda opozorilo, da pri naslednji kontroli upošteva predpise o izmeri obleke.

3.3.3.9.11. Posebnosti

Tekmovalec, ki med vožnjo izgubi eno ali obe smuči pred “vnaprej določeno lokacijo” se mora ustaviti, umakniti s proge in ne sme nadaljevati vožnje. Takšen tekmovalec dobi označbo DNF (“did not finish”). “Vnaprej določena lokacija” se ponavadi nahaja v bližini cilja in je določena s strani tekmovalne žirije, specifično za vsako progo, upoštevajoč njeno konfiguracijo. Tovrstna lokacija je ponavadi za zadnjim snežnim objektom in pred ciljem. Tekmovalec, ki izgubi eno ali obe smuči po “naprej določeni lokaciji” lahko prečka ciljno črto ter zaključi svojo vožnjo.

3.4. SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGE ZA SMUČARSKI KROS

Pri mednarodni smučarski organizaciji so bile v marcu 2014 izdane nove smernice za pripravo prog pri smučarskem krosu zaradi zagotavljanja še večje varnosti tekmovalcev na tekmovanjih.

34 3.4.1. GLAVNI CILJI SMERNIC ZA PRIPRAVO PROG

1) Povečati varnost na progi za smučarski kros s/z: a) optimalno izbiro smeri proge (glede na konfiguracijo terena), b) splošnim zmanjšanjem povprečne hitrosti (s konfiguracijo proge), c) zadostnim nadzorom hitrosti pred zahtevnimi odseki in snežnimi objekti (glede na postavitev snežnih objektov in konfiguracijo proge), d) optimalno izbiro snežnih objektov (glede na konfiguracijo terena in proge), e) zadostno postavitvijo zaščitnih sredstev (glede na odseke s povečanim tveganjem), f) optimalno gradnjo in testnimi postopki (glede na snežno preobrazbo).

2) Povečati kvaliteto prog za smučarski kros: a) ustvariti več odsekov za prehitevanja; i) vzpostaviti več hitrostnih različic na progi, ii) vzpostaviti več kratkih prehitevalnih odsekov na progi, iii) ustvariti selektivne odseke na progi, ki ločijo tekmovalce, b) obravnava umestitve televizijskih kamer med gradnjo; c) optimizacija “videza in občutka” proge.

3.4.2. GLAVNE ZNAČILNOSTI SMERNIC ZA PRIPRAVO PROGE ZA SMUČARSKI KROS

Glavne značilnosti smernic za pripravo proge za smučarski kros opredeljujejo izbiro smučišča, širino smučišča in tehnične značilnosti, ki veljajo za progo smučarskega krosa.

3.4.2.1.IZBIRA SMUČIŠČA ZA PRIPRAVO PROGE

Smučišče za progo smučarskega krosa mora biti pregledano in dokumentirano v času poletnega pregleda FIS ekspertne skupine. Oblika proge mora biti predlagana po poletnem pregledu s strani oblikovalca (“course designer”) in potrjena s strani organizacijskega komiteja in FIS uradnih oseb. Graditelj proge (“course builder”), svetovalec za gradnjo (“course advisor”) in tehnični svetovalec (“tehnical advisor”) se morajo aktivno vključiti v

35 pripravo proge in implementirati tovrstne smernice. Graditelj proge in sooblikovalec (“shaper”) morata pri gradnji slediti potrjeni obliki proge razen v primeru omejitvenih snežnih dejavnikov ali drugih utemeljenih dejstev, ki narekujejo spremembe. Vsakršna predlagana sprememba mora biti najprej potrjena s strani tekmovalne žirije ali FIS uradnih oseb. Deli smučišča levo in desno od proge za smučarski kros morajo biti primerno urejeni za ustavljanje in okrevanje tekmovalcev.

3.4.2.2.ŠIRINA SMUČIŠČA ZA PRIPRAVO PROGE

Minimalna širina smučišča znaša 30 m (izjemno manjša je lahko na kratkih in razmeroma varnih odsekih kot so položni ravni odseki ali prečkanje mostov, kateri morajo biti dodatno opremljeni z varnostnimi sredstvi). Primerna širina smučišča je odvisna od naklonine ter zadostnega števila zaščitnih sredstev. Večji kot je naklon smučišča, večja mora biti širina, da zagotovimo zadosten nadzor hitrosti. Vkolikor je potrebno, moramo poleti opraviti tudi zemeljska dela, da zagotovimo vse glavne značilnosti smučišča za smučarski kros. V posebnih okoliščinah, na krajših delih smučišča (do 50 metrov) je dovoljena minimalna širina 20 metrov.

3.4.2.3.DOLŽINA IN VIŠINSKA RAZLIKA PROGE ZA SMUČARSKI KROS

Dolžina proge znaša 1050m  150m (900m-1200m) z višinsko razliko 215m  35m (180m- 250m). Izjeme glede dolžine in višinske razlike morajo biti predhodno potrjene s strani uradnih oseb FIS in tekmovalne žirije, da se zagotovi primerno razmerje med dolžino in višino proge, ki še omogoča varno vožnjo tekmovalcem.

3.4.2.4.NAKLON PROGE

Priporočen povprečen naklon na progi za smučarski kros znaša 11 ( 2). Bolj položen naklon je ponavadi boljša izbira, ker dopušča več možnosti za oblikovalca proge, ki lahko z različno postavitvijo različnih snežnih objektov ustvari varno in konfiguracijsko zanimivo

36 progo za smučarski kros. Kot primer naj navedemo progo za smučarski kros v Montafonu, ki kljub večjemu povprečnemu naklonu od priporočenega s primerno postavitvijo snežnih objektov zagotavlja vse varnostne vidike.

3.4.2.5.HITROST NA PROGI ZA SMUČARSKI KROS

Povprečna hitrost tekmovalcev na progi naj znaša 15-16 m/s. Nadzor hitrosti uravnavamo na odsekih med in za glavnimi snežnimi objekti vključujoč različne snežne in hitrostne dejavnike.

3.4.2.6.DOSKOČIŠČA

Vsak skok mora imeti zadostno in primerno urejeno območje doskočišče v povezavi s hitrostjo pri doskoku. Naklon doskočišča se more ujemati ali presegati naklon zaletišča in biti primeren velikosti skoka, da zagotovi kontinuirano tekmovanje brez zaviranja pred snežnimi objekti. Doskočišča morajo biti približno 1,5-2 krat širša od zaletišč, da zagotovijo varen pristanek v povezavi z velikostjo in obliko skoka ter hitrostjo, ki jo tekmovalci dosežejo ob skoku. Pričetek doskočišča (“the knoll”) mora biti oblikovan polkrožno in ne ostro, da se izognemo dvojnemu skoku v primeru, da tekmovalec doskoči pred doskočiščem. Pri postavljanju zaščitnih mrež ob doskočišču se mora upoštevati zadostna toleranca širine doskočišča. Pri gradnji doskočišča je potrebno upoštevati različne možnosti doskokov, da s tem zagotovimo primernost doskočišča za vse tekmovalne kategorije (ženske, moške) in ravni znanja tekmovalcev. Kot primer slabega doskočišča naj omenimo tragično nesrečo kanadskega tekmovalca Nicka Zorčiča na zaključku svetovnega pokala 2011/2012 v švicarskem Grindelwaldu.

3.4.2.7.IZLETNE CONE

Pri gradnji proge morajo biti načrtovane zadostno velike izletne cone v razdalji do zaščitnih ograj ali mrež. Pri velikosti izletnih con moramo upoštevati tekmovalno okolje pri smučarskem krosu, kjer tekmovalci izbirajo različne smeri in hitrosti ob doskokih.

37 3.4.3. POSEBNOSTI POSAMEZNIH ODSEKOV PROGE

Progo za smučarski kros sestavljajo posamezni odseki, ki morajo s svojimi specifičnimi značilnosti zagotavljati predvsem varnost tekmovalcev.

3.4.3.1.STARTNI ODSEK

Območje starta mora biti dovolj široko in ravno, da omogoča ugodno namestitev tekmovalnih ekip. Startna sekcija mora biti dolga najmanj 60 m pred prvo spremembo smeri smučanja. Vstop v startno ravnino mora biti širši od startne naprave. Startna naprava mora biti postavljena pravokotno glede na prvi snežni objekt. Pri gradnji startne sekcije se uporabljajo bolj tehnični snežni objekti z namenom razdelitve skupine tekmovalcev pred prvo spremembo smeri. Priporočeni snežni objekti za startno sekcijo so: 1. klančina (“regular down ramp”), 2. valovi (“roller pack”), 3. skakalnica Wu-tang (“wu-tang”), 4. skakalnica navzgor (“step-up”), 5. skakalnica navzdol (“step down”), 6. skakalnica Waterfall (“waterfall”), 7. medprostor s klančino (“gap to ramp”), 8. kombiniran objekt (“step up-flat-step down” ali “wu-tang-flet-step down”), 9. izsek snežnega žleba v spust (“quarter pipe drop in”).

Start je ponavadi oblikovan tako, da tekmovalci ne potrebujejo dodatnega potiskanja s palicami oziroma uporabljati drsalne tehnike za pridobivanje hitrosti.

38

Slika 6 Proga za smučarski in deskarski kros na OI Sochi 2014 (FIS, 2013)

Na sliki 6 je prikazana oblika proge za smučarski in deskarski kros na olimpijskih igrah v Sochiju. Na sliki vidimo sestavo startnega odseka, prvi zavoj in sestavo ravnega odseka.

3.4.3.2.PRVI ZAVOJ

Prvi zavoj je postavljen najmanj 60 m po startu in predstavlja najmanj 100 stopinjsko spremembo smeri. Prvi zavoj je ponavadi najširši zavoj na progi, da omogoča zadosten prostor za razporeditev tekmovalcev.

3.4.3.3.RAVNI ODSEKI

Ravne sekcije omogočajo večje možnosti za medsebojna prehitevanja tekmovalcev ter vključujejo številne snežne objekte, vezane na konfiguracijo terena, z namenom ustvarjanja razlik v vožnjah tekmovalcev.

39 3.4.3.4.CILJNI ODSEK IN CILJNO OBMOČJE

Ciljna sekcija mora biti dovolj široka (30m - 50m) in sestavljena iz različnih snežnih objektov, ki omogočajo varno prehitevanje. Priporočen naklon izteka proge znaša 11-13, najmanjša širina cilja pa mora biti približno 16m. Levo in desno od ciljne črte mora biti prostor v razdalji najmanj 5m do zaščitne ograje ali mreže ter izključevati kakršnekoli druge objekte razen naprav za merjenje in ciljnih vratc.

Ciljno območje naj bo približno široko 30m in dolgo 60m, ravno ali z rahlim iztekom navzgor, ki ne vključuje kompresije.

3.4.4. POSEBNOSTI SNEŽNIH OBJEKTOV

Število snežnih objektov na progi je v presoji oblikovalca proge (“course designer”). Postavitvi snežnih objektov pri kateri tekmovalec na zaletišču posameznega objekta ne vidi doskočišča, se izogibamo. Proga naj bo oblikovana tako, da se tekmovalci kar najhitreje ločijo takoj po startu.

3.4.4.1.VALOVI

Razdalja med posameznimi valovi je različna in varira glede na odsek proge in način vožnje preko njih. Tekmovalec lahko presmuča vsakega posamezno ali izvaja skoke preko njih. Pri načinu preskakovanja lahko tekmovalec preskoči drugi ali tretji snežni val. V primeru postavitve treh ali več valov zaporedno mora biti razdalja med njimi različna, da ne pride do efekta resonance pri preskakovanju. Globina med posameznimi valovi mora biti različna, načeloma so srednje globoki varnejši.

40

Slika 7 Neenakomerni valovi (Lerch, 2016)

Slika 7 prikazuje neenakomerne valove na progi za svetovni pokal v italjanskem Watlesu.

3.4.4.2.SKOKI

Piramidni pristop ali oblika mora biti vedno namenjena večjim objektom. Širina skokov mora meriti približno 8m, da omogoča hkratni skok večih tekmovalcev. Ob skokih mora biti primerno urejen teren, da omogočimo tekmovalcem tudi vožnjo mimo skokov, brez izgube hitrosti. Pravtako mora skakalnica omogočati varno vožnjo preko nje pri manjši hitrosti. Oblika in naklon zaletišča mora biti sorazmerna zaletni hitrosti in velikosti doskočišča. Zgornji del določenih skokov mora biti raven iz razloga lažje dostopnosti za vzdrževalce proge (“course shapers”).

Glede na točko odskočišča in doskočišča ter same postavitve na progi, so priporočene naslednje oblike skakalnic: - skakalnica Wu-Tang (“wu-tang), - skakalnica Spine (“spine”) varianta dvojna (“double spine”), - skakalnica Hip (“hip jump”), - enakovredna skakalnica (“roller”) varianta dvojni ali trojni (“double or triple roller”), - skakalnica navzgor (“step up”), - skakalnica navzdol (“step down”), - mizasta skakalnica (“table top”), - skakalnica v nagnjenem zavoju (“corner jump”).

41 Poleg naštetih je možno postaviti tudi različne kombinacije, upoštevajoč varnostni vidik. Postavitev skakalnice z medprostorom (“gap jump”) ni dovoljena. Skoki naj bodo postavljeni tako, da tekmovalci, pri vožnji preko njih lahko pridobijo na hitrosti, ne pa, da pred objekti zavirajo.

3.4.4.3.ZAVOJI

Slika 8 Nagnjen zavoj (Lerch, 2015)

Slika 8 prikazuje nagnjen zavoj na vrhu katerega so nameščene dvojne zaščitne mreže B-net.

Nagnjen zavoj (“bank”) mora biti dovolj širok, da omogoča prehitevanja. Na vrhu zavoja mora biti urejen prostor (1m - 2m) za postavitev zaščitnih mrež B-net. Vhod v zavoj se mora ujemati s smerjo poteka proge. Objekti, ki sledijo nagnjenemu zavoju ne smejo biti preblizu, da lahko tekmovalci uravnajo hitrost in ravnotežje. Vratica v nagnjenem zavoju so postavljena nekoliko višje v zavoj, ki mora s svojo višino dopuščati dovolj prostora za vse tekmovalce. V splošnem so priporočeni veliki in plitki nagnjeni zavoji vendar so raznovrstne krajše in strmejše oblike dovoljene glede na potek proge. Pri gradnji proge moramo vključiti največ 3 različne oblike nagnjenih zavojev.

42

Slika 9 Negativen zavoj (Hauer, 2016)

Slika 9 prikazuje tekmovalke v negativnem zavoju na tekmi svetovnega pokala v švedskem Idreju.

Pravtako moramo, pri uporabi objektov za spremembo smeri na progi, vključiti veleslalomski zavoj (“GS turn” ali “flat turn”) , negativen zavoj (“negative turn”) in skok v nagnjenem zavoju (“corner jump”). Zadnji objekt na progi mora dovoljevati, da tekmovalci varno pristanejo ter pridobivajo hitrost v vožnji proti cilju. Njegova postavitev mora biti sredinska glede na ciljno črto z dovolj prostora na levi in desni strani. Zadnji objekt ni nujno skakalnica.

3.4.5. POTEK GRADNJE PROGE

Smer poteka proge na smučišču se določi na poletnem pregledu FIS, kateremu sledi predlagana oblika proge podprta s strani FIS in organizacijskega odbora tekmovanja. Slednji predlaga urnik izgradnje katerega ponovno potrdi FIS. Testiranje proge poteka pred prvim uradnim treningom. Proga za smučarski kros mora biti zaprta za javnost 24 ur pred pričetkom

43 prvega treninga za tekmovalce. Pri gradnji snežnih objektov moramo upoštevati časovno toleranco preobrazbe snežne podlage, zaradi kasnejšega primernega vzdrževanja objektov v času treningov in tekmovanj. Uporaba umetnih sredstev (sol, voda,..) pri pripravi proge je dovoljena in zaželjena vkolikor je to potrebno. Pri gradnji proge moramo upoštevati tudi sistem vzdrževanja proge v primeru sneženja in dostopa s snežnimi teptalci.

3.4.6. DODATNE ZAHTEVE IN SREDSTVA ZAŠČITE

Postavitev zaščitnih mrež mora biti v skladu z navodili proizvajalca, ki jamči za njihovo funkcionalnost. Zaščitne mreže tip A (“A-net”) je potrebno postaviti na vseh mestih, kjer ni možna uporaba drugih zaščitnih sredstev. Namestitev tovrstnih mrež ne sme omejevati izletne cone ob progi. Zaščitne mreže tip B (“B-net”) so, na mestih kjer je to potrebno, postavljene enojno, dvojno ali trojno. Njihova uporaba je nujna na vrhu nagnjenega zavoja. Zaščitne mreže tip C (“C-net”) se postavijo na obeh straneh proge, od starta do cilja, z namenom zavarovati zunanji dostop do proge. Uporablja se jih tudi pri zavarovanju startnega in ciljnega območja.

Uporaba zaščitnih oblog (“slide skirts”) se določa glede na posebnosti posamezne proge. Vkolikor je možno se uporabljajo v kombinaciji z zaščitnimi mrežami tipa A.

Barvne označbe na progi (“course colouring”) morajo biti določene s strani tekmovalne žirije v posvetu s predstavnikom tekmovalcev in povezovalnim trenerjem. Barvne označbe morajo slediti obrisu celotne proge za smučarski kros in jasno označevati tekmovalno progo s snežnimi objekti, še posebaj vsa zaletišča in doskočišča na skokih. Označbe morajo biti narejene dovolj široko, da omogočajo umestitev štirih tekmovalcev na označenem odseku.

Zunanji dostop do proge za smučarski kros mora biti zavarovan z zaščitnimi mrežami, da onemogočimo vstop neakreditiranemu osebju in javnosti.

44 3.5. PREGLED TEKEM IN REZULTATOV SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKEM KROSU V SEZONI 2015/2016

Tabela 8 Zmagovalci tekem svetovnega pokala v smučarskem krosu v sezoni 2015/2016

Datum Tekmovališče 1.mesto 2.mesto 3.mesto 5.12.2015 Montafon (AUT) Delbosco Leman Flisar (SLO) (CAN) (CAN) 11.12.2015 Val Thorens (FRA) Delbosco Flisar Leman (CAN) (CAN) (SLO) 12.12.2015 Val Thorens (FRA) Chapuis Harasser Delbosco (FRA) (AUT) (CAN) 19.12.2015 Innichen (ITA) Chapuis Leman Rohrweck (FRA) (CAN) (AUT) 20.12.2015 Innichen (ITA) Oehling Chapuis Miaillier (SWE) (FRA) (FRA) 16.1.2016 La Plagne (FRA) pomanjkanje snega, prestavljeno v Watles 16.1.2016 Watles (ITA) Chapuis Miaillier Devouassoux (FRA) (FRA) (FRA) 17.1.2016 Watles (ITA) Lenherr (SUI) Fiva (SUI) Leman (CAN) 23.1.2016 Nakiska (CAN) Chapuis Niederer Leman (CAN) (FRA) (SUI) 6.2.2016 Arosa (SUI) pomankanje snega, prestavljeno v marec 13.2.2016 Idre (SWE) Flisar (SLO) Delbosco Wahrstoetter (CAN) (AUT) 14.2.2016 Idre (SWE) Oehling Zangerl Lenherr (SUI) (SWE) (AUT) 20.2.2016 Tegernsee (GER) odpovedano zaradi otoplitve 21.2.2016 Tegernsee (GER) 28.2.2016 Bokwang/Pyeongchang Midol (FRA) Eckert Chapuis (FRA) (KOR) (GER) 4.3.2016 Arosa (SUI) Denshchikov Oehling Delbosco (RUS) (SWE) (CAN) 13.3.2016 Squaw Valley (USA) odpovedano 19.3.2016 Blue Mountain (CAN) odpovedano

Tabela 8 prikazuje zmagovalce tekem svetovnega pokala glede na posamezna tekmovališča.

45

Tabela 9 Zmagovalke tekem svetovnega pokala v smučarskem krosu v sezoni 2015/2016

Datum Tekmovališče 1.mesto 2.mesto 3.mesto 5.12.2015 Montafon (AUT) Thompson Holmlund Ofner (CAN) (SWE) (AUT) 11.12.2015 Val Thorens (FRA) Holmlund Naeslund David (SWE) (SWE) (FRA) 12.12.2015 Val Thorens (FRA) Holmlund Baron Limbacher (SWE) (FRA) (AUT) 19.12.2015 Innichen (ITA) Zacher Holmlund Naeslund (GER) (SWE) (SWE) 20.12.2015 Innichen (ITA) Limbacher Serwa Baron (AUT) (CAN) (FRA) 16.1.2016 La Plagne (FRA) pomanjkanje snega, prestavljeno v Watles 16.1.2016 Watles (ITA) Holmlund Baron Limbacher (SWE) (FRA) (AUT) 17.1.2016 Watles (ITA) Thompson Holmlund Zacher (CAN) (SWE) (GER) 23.1.2016 Nakiska (CAN) Thompson Holmlund Limbacher (CAN) (SWE) (AUT) 6.2.2016 Arosa (SUI) pomankanje snega, prestavljeno v marec 13.2.2016 Idre (SWE) Holmlund Thompson Naeslund (SWE) (CAN) (SWE) 14.2.2016 Idre (SWE) Thompson Naeslund Baron (CAN) (SWE) (FRA) 20.2.2016 Tegernsee (GER) odpovedano zaradi otoplitve 21.2.2016 Tegernsee (GER) 28.2.2016 Bokwang/Pyeongchang Limbacher Serwa Holmlund (KOR) (AUT) (CAN) (SWE) 4.3.2016 Arosa (SUI) Holmlund Thompson Baron (SWE) (CAN) (FRA) 13.3.2016 Squaw Valley (USA) odpovedano 19.3.2016 Blue Mountain (CAN) odpovedano

46 Tabela 9 prikazuje zmagovalke tekem svetovnega pokala glede na posamezna tekmovališča.

V skupni razvrstitivi svetovnega pokala v smučarskem krosu, v sezoni 2015/2016 je pri moških zmagal in osvojil kristalni globus Chapuis (FRA) pred Delboscom (CAN) in Lemanom (CAN), pri ženskah pa je kristalni globus osvojila Holmlundova (SWE) pred Thompsonovo (CAN) in Baronovo (FRA). V pokalu narodov je prvo mesto osvojila Kanada pred Francijo in Švedsko.

Minula sezona svetovnega pokala v smučarskem krosu je bila njegova štirinajsta zapored in je že peto leto potekala pod pokroviteljstvom avtomobilske znamke Audi (Audi FIS Ski Cross World Cup). Kljub zelo slabim snežnim razmeram skozi celotno tekmovalno obdobje je od skupno načrtovanih 18 bilo izvedenih 12 tekem, katerih se je udeležilo 53 tekmovalcev iz 13 držav ter 41 tekmovalk iz 15 držav. Tekmovanja so bila izvedena na devetih tekmovališčih od katerih so bila štiri prvič vključena v koledar tekmovanj svetovnega pokala (Montafon, Watles, Idre in Bokwang). Tekmovanje v korejskem Bookwangu je hkrati predstavljalo tudi test olimpijske proge za OI PyeongChang 2018. Tekmovanje v La Plagnu je bilo prestavljeno v italjanski Watles zaradi pomanjkanja snega. Tekmovanja v nemškem Tegernseeju, ameriškem Squaw Valleyu in kanadskem Blue Mountainu pa so bila odpovedana zaradi otoplitve.

47 3.6. PREGLED TEKEM SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKEM KROSU V SEZONI 2016/2017

Tabela 10 FIS koledar tekmovanj za svetovni pokal v smučarskem krosu 2016/2017

Datum Tekmovališče Opombe 9.12.2016 Val Thorens (FRA) “SX Tour Start” 10.12.2016 Val Thorens (FRA) - 13.12.2016 Arosa (SUI) “SX Tour/Night” 17.12.2016 Montafon (AUT) “SX Tour” 21.12.2016 Innichen (ITA) - 22.12.2016 Innichen (ITA) “SX tour Final” 15.1.2017 Watles (ITA) - 22.1.2017 Megeve (FRA) - 4.2.2017 Feldberg (GER) - 5.2.2017 Feldberg (GER) - 11.2.2017 Idre (SWE) - 12.2.2017 Idre (SWE) - 25.2.2017 Sunny Valley (RUS) - 5.3.2017 Blue Mountain (CAN) finale

Tabela 10 prikazuje potrjen razpored tekmovanj svetovnega pokala za sezono 2016/2017.

Za sezono 2016/2017 je potrjenih 14 tekmovanj za svetovni pokal od katerih bodo štiri štela za novo tako imenovano super turnejo (“SX Tour”). Po finalu svetovnega pokala v kanadskem Blue Mountainu pa čaka tekmovalce še svetovno prvenstvo v španski Sierri Nevadi. Z letošnjo sezono se pričnejo tudi kvalifikacije tekmovalcev za zimske olimpijske igre PeyongChang 2018. Nemški Feldberg in ruski Sunny Valley bosta prvič gostila tekmovanja za svetovni pokal v smučarskem krosu.

Glede na pregled tekmovanj svetovnega pokala v pretekli in prihajajoči sezoni lahko ugotovimo, da je število načrtovanih tekem v sezoni 2016/2017 manjše. Novost v prihodnji sezoni prav gotovo predstavlja super serija tekmovanj ter nočno tekmovanje v Arosi.

48 Pri pregledu tekmovanj v pretekli sezoni lahko tudi ugotovimo, da so najuspešnejše države v moški kategoriji Kanada in Francija medtem, ko je absolutna zmagovalka v ženski kategoriji Švedska kateri sledita Kanada in Avstrija. Naštete države poleg Švice in Nemčije predstavljajo najuspešnejše reprezentance v smučarskem krosu v pretekli sezoni. Slovenija se z aktualnim svetovnim prvakom Filipom Flisarjem uvršča na 9. mesto pri pokalu narodov.

3.7. NOVE OBLIKE TEKMOVANJ V SMUČARSKEM KROSU

Spremembe tekmovalnih oblik so zgodovinsko prisotne skoraj v vsaki športni disciplini. V smučarskem krosu so različne pojavne oblike tekmovanj prisotne že od samega začetka razvoja discipline. Sprva so razlogi tovrstnih sprememb temeljili predvsem na izboljšanju varnosti tekmovalcev in boljši organiziranosti tekmovanj ter s tem povečane prepoznavnosti discipline, nadaljne pa so razlogi razvoja tekmovalnih oblik usmerjeni predvsem v vedno večjo popularizacijo ter atraktivnost smučarskega krosa. Perspektiva smučarskega krosa ponuja veliko zanimivega tako za gledalce kot tekmovalce.

3.7.1. SPRINT

Sprint preizkušnja v smučarskem krosu je bila prvič predstavljena na finalni tekmi svetovnega pokala preteklo sezono v švicarski Arosi. Sprint tekmovanje je potekalo na skrajšani progi za kros, ki je merila v dolžino 600 m. Progo je sestavljala kompleksna ravnina z gosto postavljenimi valovi in skoki, ki se je končala z visokim nagnjenim 180 zavojem v cilj. Tekmovanje štirih tekmovalcev v tekmovalni skupini je potekalo po krožnem sistemu brez časovnih kvalifikacij.

Razlogi pojava sprinta v smučarskem krosu so nepredvidljive vremenske in snežne razmere, večja popularizacija discipline v smučarskih središčih, manjši stroški organizacije ter večja atraktivnost za gledalce.

49 3.7.2. SUPER SERIJA

Po pregledu koledarja tekem svetovnega pokala v letošnji sezoni smo glede na opombe v tabeli 10 opazili tekmovanja tako imenovane super serije (“SX Tour”). Super serijo predstavljajo štiri tekmovanja po vzoru novoletne turneje pri smučarskih skokih. Glede na to, da gre za novo serijo tekmovanj znotraj tekmovanj za svetovni pokal, natančnejša pravila, kvalifikacije tekmovalcev, sistema tekmovanja in točkovanja zaenkrat še niso predstavljena. Znano je, da se bo v finale super serije uvrstilo najboljših 16 tekmovalcev in 8 tekmovalk. Opazili smo tudi, da bo tekmovanje v Arosi potekalo v večernem času.

3.7.3. EKIPNI SMUČARSKO DESKARSKI KROS

Zimske mladinske olimpijske igre (“Winter Youth Olympic Games”) so se že s svojo prvo uprizoritvijo leta 2012 predstavile kot odlično testno okolje za inovativna športna tekmovanja. V Lillehamerju 2016 so se smučarji in deskarji krosisti pomerili v ekipnem krosu, ki ga je predstavljalo štafetno tekmovanje mešanih parov obeh disciplin. Sistem tekmovanja je potekal z izločilnimi vožnjami posameznih ekip, ki so startale v vrstnem redu deskarka- smučarka-deskar-smučar. Ko je prvi tekmovalec v ekipi prečkal ciljno črto so se startna vratca odprla naslednjemu sotekmovalcu. Vkolikor tekmovalec ni končal vožnje uspešno so se startna vrata, naslednjemu sotekmovalcu, odprla po pretečenem kazenskem času. Tovrstna oblika tekmovanja je vsekakor atraktivna za gledalce. Razloge za njen pojav pa lahko zasledimo v novih smernicah olimpijskega gibanja (“Olympic Agenda 2020”) ter tudi v najnovejših FIS trendih združevanja disciplin prostega sloga smučanja in deskanja, kateri so bili potrjeni na letošnjem FIS kongresu v Cancoonu.

50 4. SKLEP

Nove discipline smučanja prostega sloga s svojo pojavnostjo, drznostjo in atraktivnostjo vsekakor vnašajo svežino v razvoj smučarskih športov. Priljubljenost pri mlajših smučarjih in gledalcih v povezavi z izredno hitrim razvojem tehnologij ter načinom življenja je omogočila boljšo prepoznavnost tovrstnih disciplin in posledično njihovo večjo vključenost v mednarodno smučarsko in olimpijsko okolje.

Smučarski kros je v svojih porodnih fazah doživel številne negativne kritike smučarske in širše javnosti v smislu športa divjakov, norcev in smučarskih izobčencev glede na prisotnost številnih poškodb tekmovalcev in slabe organiziranosti tekmovanj. Neprestano dopolnjevanje tekmovalnih pravil, njihova sistematizacija in posledično boljša organiziranost tekmovanj so v veliki meri prispevali predvsem k zmanjševanju poškodb ter tudi odpravljanju negativne konotacije smučarskega krosa.

Nove smernice za pripravo prog za smučarski kros predstavljajo nadaljni korak pri zagotavljanju še večje varnosti za tekmovalce. Načini priprave, gradnje in postavitve prog za smučarski kros so usmerjeni v splošno zmanjševanje hitrosti tekmovalcev s premišljeno uporabo različnih snežnih objektov ter njihovo postavitvijo v povezavi s konfiguracijo terena.

Nove inovativne oblike tekmovanj kot so sprint in super serija zagotovo pripomorejo k še večji atraktivnosti smučarskega krosa in so v skladu z novo strategijo olimpijskega gibanja (“move from a sport-based to an event-based programme”).

Pri pisanju diplomskega dela je prišlo do problema slovenskega poimenovanja tujih strokovnih izrazov. Kljub veliki pomoči Slovenskega smučarskega slovarja (Guček idr., 2011) je problematika slovenjenja strokovnih izrazov v smučarskem krosu še vedno prisotna ter s tem potrebna dodatne strokovne obravnave.

Glede na posebnosti priprave prog, tekmovalnih pravil, oblik tekmovanja, opreme ter tekmovalnih sistemov je za smučarski kros potrebna široka paleta smučarskega znanja in izkušenj, katera temelji na dobro osvojeni nadaljevalni šoli alpskega smučanja. Diplomsko delo predstavlja osnovo za nadaljno vsestransko proučevanje smučarskega krosa predvsem z vidika njegove metodike, tehnike in taktike.

51

Slika 10 Amortizacija skoka

Slika 10 prikazuje amortizacijo skoka tekmovalca. Velika gibljivost kolčnega sklepa je sposobnost vrhunskih tekmovalcev v smučarskem krosu.

V letošnjem letu mineva dvajset let od pojava prvih organiziranih tekmovanj v smučarskem krosu. Glede na kratko zgodovino discipline, prepleteno s številnimi poškodbami, pomankljivimi tekmovalnimi pravili in nevarnimi progami, lahko rečemo, da je danes smučarski kros, s strani smučarske in širše javnosti, prepoznana smučarska disciplina, ki je spoštljivo našla svoje mesto v družini smučanja prostega sloga.

Z dopolnjenimi tekmovalnimi pravili, premišljeno pripravljenimi progami in inovativnimi oblikami tekmovanj bo zagotovo tudi v prihodnosti predstavljala zanimanje tako tekmovalcev, gledalcev kot pokroviteljev.

52 5. VIRI

Boardercross. (2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Boardercross Christie, J. (10.12.2009). The birth of cross. National Post. Pridobljeno iz http://www.nationalpost.com/birth+cross/2325084/story.html DeSimon, S. (30.1.2003). Deep Cover. ESPN The Magazin. Pridobljeno iz http://a.espncdn.com/magazine/vol6no03photo.html FIS Freestyle Skiing. (12.2.2016). Audi FIS Ski Cross World Cup Idre. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153918957296306.1073742148.18 6492006305/10153918957541306/?type=3&theater FIS Freestyle Skiing. (28.2.2016). Audi FIS Ski Cross World Cup Pyongchang. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153955834916306.1073742161.18 6492006305/10153961828081306/?type=3&theater FIS Freestyle Skiing. (4.12.2015). Audi FIS Ski Cross World Cup Montafon. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153764242231306.1073742116.18 6492006305/10153764243996306/?type=3&theater FIS. (13.11.2013). Olympic snowboard and ski cross design. FIS. Pridobljeno iz http://www.fis-ski.com/news-multimedia/photos/gallery=olympic-snowboard-and-ski- cross-design.html#start FIS. (2014). Ski Cross Course Guidelines. Pridobljeno iz http://www.fis- ski.com/mm/Document/documentlibrary/FreestyleSkiing/05/28/56/SkiCrossCourseGu idelinesMarch2014_English.pdf Guček, A., Terčelj, A., Kordež, M., Giacomelli, O., Muhič, D., Makuc, V.,… Bokal, L. (2011). Slovenski smučarski slovar. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Guček, A., Videmšek, D. s sodelavci (2002). Smučanje danes. Gradivo za usposabljanje. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Hauer, M. (14.2.2016). Audi FIS Ski Cross World Cup Idre. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153924128336306.1073742153.18 6492006305/10153924976756306/?type=3&theater Hauer, M. (20.12.2015). Audi FIS Ski Cross World Cup Innichen/San Candido. FIS Freestyle Skiing. Pridobljeno iz

53 https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10154104072156306.1073742174.18 6492006305/10154104079431306/?type=3&theater International Freestyle Skiing Competition Rules (FIS). Pridobljeno na http://www.fis- ski.com/mm/Document/documentlibrary/FreestyleSkiing/08/62/43/FS_FIS_FreestyleI CR2016clean02.08.2016_English.pdf Karče, T. (2004). SKIER CROSS demonstracijski šport na olimpijskih igrah, Torino 2006 (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. Lerch, O. (16.1.2016). Audi FIS Ski Cross World Cup Watles. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153856185061306.1073742131.18 6492006305/10153860338756306/?type=3&theater Lerch, O. (5.12.2015). Audi FIS Ski Cross World Cup Montafon. Pridobljeno iz https://www.facebook.com/fisfreestyle/photos/a.10153765353086306.1073742118.18 6492006305/10153765362261306/?type=3&theater Lešnik, B., Žvan, M. (2007). Naše smučine. Teorija in metodika alpskega smučanja. Ljubljana: SZS – ZUTS Slovenije. Martin, A. (1997). All rise for Lord of the Boards. Ski, 61(5), 33,48. Pridobljeno iz https://books.google.si/books?id=2BhMwyoP_GcC&pg=PA33&lpg=PA33&dq=Lord +of+the+Boards+ski+event&source=bl&ots=Er7c44GBvC&sig=bbkFBvg_ULHcH4v AEIwIVaVaIiY&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjX3- DGhszOAhXCOBQKHdlvDGoQ6AEIIzAC#v=onepage&q=Lord%20of%20the%20 Boards%20ski%20event&f=false Olympic Agenda 2020 (IOC). Pridobljeno iz https://stillmed.olympic.org/Documents/Olympic_Agenda_2020/Olympic_Agenda_20 20-20-20_Recommendations-ENG.pdf Petrovič, K., Belehar, I., Petrovič, R., Kaše, E. in Žnidaršič, J. (1987). Po Rokovih smučinah. Agencija za tržišne komunikacije OSSA in Založba Drava Celovec. Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Ski Cross Course Guidelines (FIS). Pridobljeno na http://www.fis- ski.com/mm/Document/documentlibrary/FreestyleSkiing/05/28/56/SkiCrossCourseGu idelinesMarch2014_English.pdf Ski Cross. (2016). Fiswiki. Pridobljeno iz http://wiki.fis-ski.com/index.php/Ski_Cross Skiercross. (2016). World Heritage Encyclopedia. Pridobljeno iz http://www.worldheritage.org/articles/Skiercross

54 Taylor, D. (1999). State of the Sport: Skiing Who’s hot to watch in 2000? Pridobljeno iz http://www.espn.com/extreme/winterx00/s/skiingrecap.html Taylor, D. (2000). UltraCross: It’s new to Winter X. Pridobljeno iz http://www.espn.com/extreme/winterx00/s/ultracrossoverview.html Trinker, G. (1998). No snowboarding allowed: Lead, Don’t Follow. Ski, 63(5), 109. Pridobljeno iz https://books.google.si/books?id=pK9plYJpspQC&pg=PA109&lpg=PA109&dq=Espn +executive+admits+not+including+skiing+was+mistake&source=bl&ots=TDIL1kKk S_&sig=jeghkBbg7LXBCBEIdaMmX3EmJXA&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwibm8 D6jdDOAhXFthQKHYF3D- gQ6AEIGjAA#v=onepage&q=Espn%20executive%20admits%20not%20including% 20skiing%20was%20mistake&f=false

55