III. Okoljsko Poročilo / Vidik Prostorskega Razvoja in Varstveni Vidik

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO Gradivo po reviziji, junij 2007

III. Okoljsko poročilo / Vidik prostorskega razvoja in varstveni vidik

Stanje okolja, izhodišča za pripravo okoljskega poročila, ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja, omilitveni ukrepi ter predvideni načini za spremljanje stanja po posameznih vidikih obravnave

A. VARSTVO OKOLJA ______III-1 III.1. Zrak in podnebje ______III-1 III.2. Tla ______III-8 III.3. Vode ______III-13 B. OHRANJANJE NARAVE ______III-18 III.4. Rastlinstvo, živalstvo, habitatni tipi ______III-18 III.5. Varovana območja, naravne vrednote in EPO ______III-36 C. VARSTVO ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA______III-53 III.6. Obremenitev s hrupom ______III-53 III.7.Obremenitev z EMS______III-58 D. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE ______III-67 III.8. Kulturna dediščina______III-67 III.9. Kakovost krajine ______III-75 E. VARSTVO POTENCIALOV ZA RABO IN RAZVOJNIH POTENCIALOV______III-80 III.10. Gozdarstvo in gozd ______III-80 III.11. Kmetijstvo in kmetijske površine ______III-85 III.12. Poselitev ______III-89 III.13. Turizem in rekreacija ______III-94 F. DRUŽBENO OKOLJE______III-89 III.14. Družbeno okolje ______III-89 G. SKUPNE UGOTOVITVE ______III-103 III.15 Ocena razvoja stanja okolja, če do realizacije plana ne bi prišlo__ III-103 III.16 Sklepne ugotovitve okoljskega poročila (vidika prostorskega razvoja in varstvenega vidika) ______III-104

3. zvezek

III. Okoljsko poročilo

A. VARSTVO OKOLJA

III.1. Zrak

III.1.1 Stanje okolja

Daljnovod je linijski objekt, ki poteka po različnem prostoru, kar pomeni, da se stanje okolja oziroma obstoječa obremenjenost vzdolž poteka trase spreminja. Na širšem območju poteka trase daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič se izvajajo meritve kakovosti zraka s pomočjo avtomatskih merilnih postaj (Ljubljana- Figovec, Ljubljana- Bežigrad, Ljubljana-Vnajnarje). Treba je poudariti, da so merilna mesta praviloma locirana v naseljenih območjih, zato ti podatki niso povsem relevantni za potek trase po redkeje naseljenih ali nenaseljenih območjih ter območjih poraslih z gozdom.

Onesnaženost zraka na širšem območju Ljubljane je predvsem posledica prometa, termoenergetskih objektov, industrije in individualnih kurišč. Med snovmi, ki onesnažujejo zrak se najpogosteje pojavljajo žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ozon, ogljikov monoksid, drobni delci (PM10), benzen in svinec.

Emisije toplogrednih plinov: CO2, CH4, N2O in drugi

Emisije topologrednih plinov so se v Sloveniji po letu 1986 začele zmanjševati in v letih 1991 - 1992 dosegle minimum. Od tega obdobja naprej ponovno naraščajo. Naraščanje se je v zadnjih letih nekoliko zaustavilo (Poročilo o stanju okolja, 2002). Skoraj tretjina emisij topologrednih plinov v Sloveniji nastane pri proizvodnji elektrike in toplote, drugi največji vir so emisije iz prometa. V primerjavi z letom 1986 so se emisije zaradi prometa skoraj podvojile, narasle so tudi emisije zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju ter emisije iz odpadkov, medtem ko so emisije iz kmetijstva upadle.

Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah virov

25.000,000

20.000,000

15.000,000 ekv. 2

kt CO kt 10.000,000

5.000,000

0,000 1986 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Raba goriv in ubežne emisije Industrijski procesi Raba topil Kmetijstvo Odpadki

Slika III-1: Glavni viri izpustov toplogrednih plinov (Vir: http://eionet-si.arso.gov.si/dokumenti/GIS/zrak)

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-1 III. Okoljsko poročilo

Emisije amoniaka

Slika III-2: Emisije amoniaka od l. 1990 naprej (Vir :http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci)

Emisije NH3 izhajajo predvsem iz kmetijstva, od leta 2000 naprej pa se je začela pojavljati tudi emisija NH3 zaradi prometa z motornimi vozili, ki je znatna zlasti pri osebnih vozilih s katalizatorjem – in narašča. Skupne emisije NH3 od leta 1990 do 2003 so se zmanjšale za 20 %. Leta 2003 so bile emisije NH3 za 4 odstotne točke nižje od predvidene ciljne tirnice, ki vodi k ciljni vrednosti emisij za Slovenijo in znaša 20.000 ton.

Emisije in onesnaženost zraka z SO2, NO2, NOx, O3, PM10 ter pogostost prekoračitev mejnih vrednosti za O3, SO2, NO2, PM10

Po Poročilu o kakovosti zraka iz leta 2004 večina merjenih koncentracij – razen koncentracije NOx, ne presega dovoljenih vrednosti.

Na merilnem mestu Ljubljana - Bežigrad spremljajo naslednje parametre:

T temperatura zraka O3 ozon SV smer vetra NOx dušikovi oksidi HV hitrost vetra PM10 delci z aerodinamičnim premerom RV relativna vlaga do 10 μm SS globalno sončno sevanje PM2.5 delci z aerodinamičnim premerom SO2 žveplov dioksid do 2.5 μm CO ogljikov monoksid

Preglednica III-1: Povprečne mesečne koncentracije onesnaževal v letu 2004 na merilni postaji Ljubljana Bežigrad (v μg/m3) (Vir: Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2004) onesnaževal. jan feb mar apr maj jun julij avg sep okt nov dec povpr. dopustne konc. (letne) mejne 2004 vrednosti za 2004 SO2 10 11 13 7 5 4 4 5 7 5 9 13 8 20 NO2 37 42 42 29 24 22 18 18 24 23 31 35 29 52 NOx 67 71 56 37 27 26 22 22 34 44 67 82 46 30 CO 1,2 1,1 0,8 0,6 0,3 0,3 0,3 0,3 0,6 0,8 1 1,2 0,7 / O3 21 36 52 50 63 61 68 60 36 27 16 7 42 / PM10 51 44 47 38 30 31 37 38 39 36 45 52 41 42

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-2 III. Okoljsko poročilo

Povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida (SO2) so v letu 2004 znašale od 4 μg/m3 v juniju in juliju, pa do 13 μg/m3 v marcu in decembru in niso presegale dovoljenih, prav tako tudi maksimalne urne in dnevne koncentracije ne presegajo dovoljenih. Vir emisij žveplovega dioksida so predvsem pretvorniki energije s prek 80%, medtem ko je delež industrije in prometa zanemarljiv.

3 Koncentracije dušikovih oksidov (NOx) so se v letu 2004 gibale od 22 μg/m v juliju in avgustu, pa do 82 μg/m3 v decembru. Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, glavni onesnaževalec iz prometa, dušikov monoksid (NO) na zraku oksidira v dušikov dioksid (NO2), zato je koncentracija slednjega višja, če je merilno mesto bolj oddaljeno od ceste (večja je stopnja oksidacije).

Promet je tudi glavni vir ogljikovega monoksida (CO), vendar so se povprečne mesečne koncentracije tudi pri tem gibale v okviru dovoljenih (0,3 do 1,2 μg/m3).

Povprečne mesečne koncentracije ozona (O3) ne presegajo dopustnih meja, vendar pa je bila v 32 primerih presežena ciljna vrednost koncentracije. Vsota razlik (v μg/m3) med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 μg/m3, in vrednostjo 80 μg/m3 je znašala 28.600 in je za 8.600 presegala mejno vrednost za zaščito gozdov, ki znaša 20.000 μg/m3 (Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2004). Od povprečnih letnih koncentracij za leto 2004 je na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad presežena samo dopustna koncentracija ozona, medtem ko so vrednosti ostalih onesnaževal, za katere obstajajo podatki o povprečnih in mejnih koncentracijah, v okviru slednjih.

Preglednica III-2: Povprečne letne koncentracije onesnaževal na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad(1) in Ljubljana Figovec (2) za obdobje 1992 – 2000 (μg/m3) (Vir: Poročilo o stanju okolja, 2002) koncentracija merilno 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 (μg/m3) mesto SO2 1 38 45 33 21 33 34 27 15 10 SO2 2 51 39 27 32 25 24 22 15 10 NO2 2 49 47 41 38 39 36 42 49 38 O3 1 40 38 34 27 36 40 40 36 42

Če primerjamo izmerjene koncentracije v daljšem časovnem obdobju ugotovimo, da povprečne letne koncentracije žveplovega dioksida (SO2) od leta 1992 do leta 2000 kažejo na trend zniževanja – z nekaj vmesnimi porasti. Koncentracija se je v tem obdobju zmanjšala z 38 na 10 μg/m3. Po drugi strani pa se koncentracije dušikovega dioksida in ozona iz leta v leto sicer spreminjajo, vendar ne kažejo izrazitega trenda upadanja.

Po podatkih iz leta 2005 (Kakovost zraka v Sloveniji 2005) so bile koncentracije onesnaževal na merilnem mestu Ljubljana - Bežigrad prekoračene: - O3: ciljna (>CV) 8-urna vrednost koncentracije ozona je bila presežena 38-krat, - SO2: v nobenem primeru nista bili preseženi mejna (>MV) urna ali mejna 24-urna vrednost žveplovega dioksida, - NO2: mejna (>MV) vrednost dušikovega dioksida ni bila presežena v nobenem primeru, - PM10: mejna (>MV) 24-urna vrednost prašnih delcev je bila presežena 71-krat.

Kot je iz podatkov razvidno, sta na merilni postaji Ljubljana - Bežigrad kritični predvsem koncentraciji ozona in prašnih delcev.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-3 III. Okoljsko poročilo

Slika III-3: Emisije SO2 (levo) in NOx (desno) od leta 1990 naprej in ciljna vrednost za leto 2010 (Vir: http://eionetsi.arso.gov.si/kazalci)

III.1.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.1.2.1 Okoljski cilji plana

Splošno

Okoljski cilji plana so določeni glede na okoljske cilje, ki izhajajo iz obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih obveznosti (mednarodnih pogodb) in veljavnih predpisov ter se kot take odražajo v sprejetih programskih dokumentih (operativnih programih).

Emisija NOx in delcev

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje in pripadajoči protokoli:

Pomembna sta predvsem protokola h Konvenciji, ki se nanašata na zmanjšanje emisij SO2 in kontrolo emisij NOx.

Operativni programi:

Kot osnovni programski dokument za zmanjševanje emisij žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in drugih onesnaževal iz velikih kurilnih naprav je bil sprejet »Operativni program zmanjševanja emisij snovi v zrak iz kurilnih naprav«.

Upoštevanje predpisov:

- Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/2005) - Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/2002) - Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/2002)

Leta 2005 je bila sprejeta Uredba, ki določa nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka. Z Uredbo so definirani cilji, ki jih mora Slovenija med

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-4 III. Okoljsko poročilo

drugim dosegati tudi na področju emisij SO2 in NOx. Celotne letne emisije SO2, NOx, hlapnih organskih snovi (VOC) in amoniaka (NH3) iz virov onesnaženja se morajo najkasneje do konca leta 2010 zmanjšati do količin, ki ne presegajo nacionalnih 3 zgornjih mej emisij onesnaževal. Alarmna vrednost za SO2 znaša 500 μg/m , alarmna 3 vrednost za NO2 je 400 μg/m .

Nacionalna zgornja meja NOx znaša 45.000 ton / leto. Po razpoložljivih podatkih znaša emisija NOx 58.000 ton. Do leta 2010 je treba doseči zmanjšanje emitiranih količin.

Okoljski cilj plana na področju emisij NOx je prispevati k uresničevanju splošnega cilja, da Slovenija do leta 2010 zniža emisije NOx na 45.000 ton letno.

Okoljski cilj plana na področju izboljšanja kakovosti zunanjega zraka je prispevati k doseganju predpisanih mejnih imisijskih koncentracij za žveplove okside, dušikove okside in delce v zunanjem zraku (skladno z veljavno Uredbo), oziroma doseganje zahtev za sprejemljivo preseganje ter doseganje dolgoročno naravnanih mejnih vrednosti. Posledično to pomeni uvrstitev posameznih območij v kategorijo nižje stopnje onesnaženosti.

Okoljski cilji plana se nanašajo na čim manjši obseg sprememb na zrak, to pomeni: - minimalizacija vplivov na zrak v času gradnje.

III.1.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - emisije dušikovih oksidov (NOx) - onesnaženost zraka z delci (v času gradnje) - emisije drugih snovi (v času gradnje)

Uporabljeni kazalci okolja so bili izbrani tako, da je možno vrednotenje vplivov načrtovanega daljnovoda na okoljske cilje plana na področju varstva zraka. Smiselno so uporabljeni kazalci po DPSIR okvirju.

III.1.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: - prispevek izgradnje načrtovanega daljnovoda k doseganju ciljnih vrednosti emisij NOx v ozračje - stopnja preseganja mejnih imisijskih vrednosti za NOx in delce PM10 (kakovost zraka) oziroma vpliv na izboljšanje stanja kakovosti zraka

Pri vrednotenju so za področje varstva zraka za R Slovenijo pomembne spodaj navedene mednarodne pogodbe, sprejeti operativni in drugi programi ter veljavni predpisi.

Mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na varstvo zraka in so pomembne v konkretnem primeru: - Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in pripadajoči protokoli - Protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja glede kontrole emisije NOx - Protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-5 III. Okoljsko poročilo ter operativni in drugi programi, ki se nanašajo na varstvo zraka in so pomembni v konkretnem primeru: - Nacionalni program varstva okolja – NPVO - Nacionalni energetski program - NEP - Operativni program zmanjševanja emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (april 2004) - Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/2005) - Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/2002) - Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/2002) - Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/2003) - Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)

Preglednica III-3: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na kakovosti zraka in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne bodo imele negativnih posledic na zrak - plan bo na zrak vplival pozitivno – prispeval bo k zmanjševanju emisij snovi v zrak in k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne vplivajo na zrak; vpliv plana na zrak je začasen, omejen je na čas gradnje in na ožje vplivno območje trase C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na kakovost zraka izvedbe omilitvenih ukrepov na ožjem vplivnem območju trase; vpliv plana na zrak je omejen na čas gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na kakovost zraka tako na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; vpliv plana na zrak je omejen na čas gradnje, omilitveni ukrepi niso izvedljivi - plan bo prispeval k zviševanju emisij snovi v zrak E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na kakovost zraka na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; vpliv plana na zrak se pojavlja v času gradnje in delovanja/ obratovanja, omilitveni ukrepi niso izvedljivi - plan bo prispeval k zviševanju emisij snovi v zrak in k slabšanju kakovosti zunanjega zraka

III.1.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.1.3.1 Opredelitev vplivov plana

Med gradnjo

Gradnja daljnovoda bo na kakovost zraka neposredno vplivala s prašenjem (zaradi raznosa materiala v primeru vetrovnega vremena) ter z izpušnimi plini delovnih strojev in transportnih vozil. Onesnaževanje zraka med gradnjo bo moteče v bližini naselij mimo katerih ali skozi katera poteka trasa daljnovoda, vendar bo vpliv časovno omejen (začasen). Vpliv gradnje daljnovoda na kakovost zraka bo večji v primeru gradnje

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-6 III. Okoljsko poročilo podvodnega in podzemnega kabla, kjer bodo gradbena dela večja in obsežnejša. V primeru gradnje nadzemnega voda bo vpliv gradnje na kakovost zraka večji na območjih postavitve stebrov.

Po izgradnji

Med obratovanjem daljnovoda prihaja do razelektrevanja na površini vodnikov, pri čemer nastajajo neznatne količine ozona – O3 in dušikovih oksidov NOX in NO2. Koncentracije O3, NOX in NO2 so pod vrednostmi, ki bi lahko imele neugoden učinek na ljudi, živali in rastline.

III.1.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv začasnega lokalnega prašenja in emisij škodljivih snovi iz delovnih strojev in transportnih vozil je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na poslabšanje kakovosti zraka (zvišanje imisijskih koncentracij dušikovih oksidov in delcev PM10). Onesnaževanje zraka med gradnjo bo moteče v bližini naselij mimo katerih ali skozi katera poteka trasa daljnovoda, vendar na območju variante 1 ni večje koncentracije poselitve. Del trase variante 1 poteka kot podzemni kabel, večji del trase pa kot nadzemni vod. Pri postavitvi nadzemnega voda bo vpliv gradnje na kakovost zraka omejen predvsem na območja postavitve stebrov. Pri postavitvi podzemnega kabla bo vpliv obsežnejši, saj gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Zaradi prašenja pri izvedbi gradbenih del se bodo lokalno nekoliko povečale imisijske koncentracije prašnih delcev v ozračju, zaradi uporabe gradbenih strojev in tovornih vozil pa tudi imisijske koncentracije NOx in še nekaterih drugih škodljivih snovi.

Varianta 2

Vpliv začasnega lokalnega prašenja in emisij škodljivih snovi iz delovnih strojev in transportnih vozil je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na poslabšanje kakovosti zraka (zvišanje imisijskih koncentracij dušikovih oksidov in delcev PM10). Onesnaževanje zraka med gradnjo bo moteče v bližini naselij mimo katerih ali skozi katera poteka trasa daljnovoda. Na območju variante 2 je koncentracija poselitve večja. Del trase variante 2 poteka kot podzemni kabel, večji del tudi kot podvodni kabel. Del trase variante 2 poteka kot nadzemni vod. Pri postavitvi nadzemnega voda bo vpliv gradnje na kakovost zraka omejen predvsem na območja postavitve stebrov. Pri postavitvi podvodnega podzemnega kabla bo vpliv obsežnejši, saj bodo gradbena dela izvedena na površinsko obsežnejšem območju trase. Zaradi prašenja pri izvedbi gradbenih del se bodo lokalno nekoliko povečale imisijske koncentracije prašnih delcev v ozračju, zaradi uporabe gradbenih strojev in tovornih vozil pa tudi imisijske koncentracije NOx in še nekaterih drugih škodljivih snovi.

Varianta 3

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-7 III. Okoljsko poročilo vpliv gradnje na kakovost zraka omejen predvsem na območja postavitve stebrov. Pri postavitvi podzemnega kabla bo vpliv obsežnejši, saj gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Zaradi prašenja pri izvedbi gradbenih del se bodo lokalno nekoliko povečale imisijske koncentracije prašnih delcev v ozračju, zaradi uporabe gradbenih strojev in tovornih vozil pa tudi imisijske koncentracije NOx in še nekaterih drugih škodljivih snovi.

Varianta 4

Vpliv začasnega lokalnega prašenja in emisij škodljivih snovi iz delovnih strojev in transportnih vozil je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na poslabšanje kakovosti zraka (zvišanje imisijskih koncentracij dušikovih oksidov in delcev PM10). Onesnaževanje zraka med gradnjo bo moteče v bližini naselij mimo katerih ali skozi katera poteka trasa daljnovoda, vendar na območju variante 4 ni večje koncentracije poselitve. Del trase variante 4 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Pri postavitvi nadzemnega voda bo vpliv gradnje na kakovost zraka omejen predvsem na območja postavitve stebrov. Pri postavitvi podzemnega kabla bo vpliv obsežnejši, saj gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Zaradi prašenja pri izvedbi gradbenih del se bodo lokalno nekoliko povečale imisijske koncentracije prašnih delcev v ozračju, zaradi uporabe gradbenih strojev in tovornih vozil pa tudi imisijske koncentracije NOx in še nekaterih drugih škodljivih snovi.

Preglednica III-4: Vrednotenje vplivov – zrak varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 B 1 varianta 2 B 4 varianta 3 B 2-3 varianta 4 B 2-3

III.1.4 Omilitveni ukrepi

Pri pripravi in izvedbi plana je treba upoštevati splošne (standardne in zakonsko predpisane) ukrepe, ki obsegajo predvsem: - zmanjšanje onesnaževanja zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo (kar se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev, za izvedbo ukrepov pa je odgovoren izvajalec del v času izvajanja del) - zmanjšanje onesnaževanja zraka s prašenjem v zelo suhem vremenu med gradnjo (kar se prepreči z ustreznim vlaženjem tal, za izvedbo ukrepov pa je odgovoren izvajalec del v času izvajanja del). - zmanjšanje onesnaževanja zraka med obratovanjem (kar se izvede s kakovostno izvedbo opreme, ki zmanjša obseg napak in poškodb. Za izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren upravljavec daljnovoda, ki mora zagotoviti redno in kvalitetno vzdrževanje in nadzor objekta v celotnem obdobju obratovanja).

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-8 III. Okoljsko poročilo

III.1.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana za področje varstva zraka niso predvideni oz. niso potrebni. Spremembe stanja zraka bodo razvidne iz siceršnjih spremljanj stanja zraka.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-9 III. Okoljsko poročilo

III.2 Tla in relief

III.2.1 Stanje okolja

III.2.1.1 Podatki o stanju okolja

Variante trase daljnovoda potekajo po ravninskem svetu Ljubljanske kotline, ki predstavlja večjo tektonsko udornino. Naravne razmere so mestoma poslabšane zaradi gradnje avtoceste.

Variante trase daljnovoda potekajo preko treh različnih geoloških območij: - na območju Polje potekajo variante 1, 2, 3 in 4 preko teras Ljubljanice (prodni zasip oziroma vršaj), območje je ravninsko, geomorfoloških posebnosti ni; - na območju struge reke Ljubljanice poteka varianta 2, območje je ravninsko, geomorfoloških posebnosti ni; - na območju Golovca potekajo variante 1, 3 in 4 preko pobočja Golovec (peščenjak, meljevec, skrilavec in konglomerat), to območje je geološko nestabilno; - na območju Barje potekajo variante 1, 2, 3, 4 preko Ljubljanskega barja (glina, melj, pesek, prod, šota in grušč), značilnost območja je slaba nosilnost tal.

Slika III-4: Geološka karta (vir podatka: GZS)

variante daljnovoda

območje možnih izrazitejših vplivov na geosfero oziroma zahtevnejših protierozijskih zaščitnih ukrepov

mlajši prodni zasip prodni vršaj glinasti prod, peščena glina peščenjak, meljavec, skrilavec, aluvij glina, melj, pesek, prod, šota

Glavni potencialni viri onesnaževanja tal na območju trase daljnovoda so promet in kmetijstvo. Podatkov o meritvah onesnaženosti tal na območju trase daljnovoda ni na voljo. Najbližji lokaciji, kjer se izvajajo analize tal sta Zgornje Gameljne in Brest. Raziskava onesnaženosti tal Slovenije, Poročilo za leto 2004 navaja, da so na območju Zgornje Gameljne in Brest, vse izmerjene nevarne snovi (arzen, kadmij, kobalt, krom, baker, živo srebro, molibden, nikelj, svinec, cink, mangan, talij, selen in vanadij) v območju naravnih vrednosti (Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, Poročilo za leto 2004, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2005).

III.2.1.2 Ranljivost prostora

Koncept modela: Bolj ranljiva so:

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-10 III. Okoljsko poročilo

- strma pobočja, kjer je zaradi strmine potrebnih več zemeljskih del, kar pomeni količinsko večji vpliv, - območja, ki ležijo na nestabilnem terenu, kjer so potrebni večji ukrepi za doseganje ustrezne stabilnosti, - območja varovalnih gozdov in ostalih gozdov na strmih zemljiščih, kjer se zaradi odstranitve vegetacije lahko sprožijo erozijski procesi, - območja s posebnimi reliefnimi oblikami, ki jih poseg lahko uniči ali poškoduje, - območja z višjo naravovarstveno vrednostjo, kjer vsi navedeni vplivi pomenijo večjo degradacijo prostora.

Slika III-5: Ranljivost tal (temnejši ton - bolj ranljivo)

Kot bolj ranljiva se kažejo strmejša zemljišča na pobočju Golovca. Bolj ranljive so tudi struge vodotokov in rečni bregovi. Najbolj ranljiva se kažejo območja geološke ali geomorfološke dediščine.

III.2.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.2.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana se nanašajo na čim manjši obseg sprememb tal in reliefa ter obsegajo: - ohranjanje naravne konfiguracije in prilagajanje zemeljskih del in zaščitnih protierozijskih ukrepov oblikam naravne konfiguracije, - ohranjanje mikroreliefnih pojavov, - ohranjanje morebitnih podzemnih pojavov v primeru njihovega odkritja v času gradnje, - omejevanje onesnaževanja tal v času gradnje, - omejevanje fizikalne degradacije tal v času gradnje, - racionalno ravnanje z rodovitno prstjo (uporaba morebitnih viškov prsti).

III.2.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - spremembe reliefa - posegi v tla (v pedološkem smislu)

Uporabljeni so kazalci, ki opisujejo splošne lastnosti tal.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-11 III. Okoljsko poročilo

III.2.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: - spremembe reliefa - spremembe značilnosti tal

Uporabljena so splošna merila, s katerimi je moč presoditi obseg spremembe in pomen spremembe lastnosti tal.

Preglednica III-5: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na tla in relief in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne bodo imele negativnih posledic na tla in relief - plan bo na tla in relief vplival pozitivno – prispeval bo k sanaciji degradiranih območij na območju trase B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana bistveno ne vplivajo na tla in relief; vpliv plana na tla in relief je začasen, omejen je na čas gradnje in na ožje vplivno območje trase C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na tla in relief, izvedbe omilitvenih ukrepov prihaja do onesnaževanja tal v času gradnje, do degradacije tal in reliefnih pojavov; vpliv plana na tla in relief je omejen na čas gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi ter sanacija D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na tla in relief na prostorsko obsežnejšem območju trase, prihaja do večjega onesnaževanja tal v času gradnje, do degradacije tal in reliefnih pojavov, ki jih bo težko sanirati E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na tla in relief na način, da je pričakovati veliko onesnaženje in degradacijo tal ter uničenje posameznih reliefnih pojavov, ki jih ni mogoče sanirati

III.2.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.2.3.1 Opredelitev vplivov plana

Negativni vplivi daljnovoda na tla in relief so pretežno omejeni na čas gradnje. V ravninskem delu bo ob zemeljskih in gradbenih delih prišlo do posegov v tla, vendar gre za sorazmerno majhen vpliv, omejen na mesta postavitve stebrov ali na območja polaganja podzemnega kabla. Zaradi izkopa lahko pride do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal ter s tem do uničenja rodnih tal. Zaradi uporabe gradbene mehanizacije prihaja do teptanja in fizikalnih poškodb tal. Spreminjanje geomorfoloških oblik je sorazmerno neznaten vpliv zaradi možnosti prilagajanja daljnovoda reliefnim oblikam. Pomemben možen vpliv je onesnaženje tal z gorivi in mazivi iz gradbene mehanizacije. Po izgradnji je vpliv na relief, zaradi možnosti prilagajanja daljnovoda in povrnitve v prejšnje stanje, sorazmerno zanemarljiv. Večje vplive pri gradnji daljnovoda je pričakovati na delih trase, ki potekajo po strmejših in nestabilnih zemljiščih in na delu trase, ki poteka kot podvodni kabel, zaradi možnih poškodb struge ali korita Ljubljanice.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-12 III. Okoljsko poročilo

III.2.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na tla in relief je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovosti tal in reliefa. Večje vplive pri gradnji daljnovoda je pričakovati na delu trase preko Golovca, ki je geološko nestabilno območje. Del trase variante 1 poteka kot podzemni kabel, večji del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kabel, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m, ki se po končani gradnji vrne v prvotno stanje.

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na tla in relief je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Del trase variante 2 poteka kot podzemni kabel, večji del trase poteka kot podvodni kabel, del pa poteka kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot podvodni kabel po reki Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, bo treba izvesti zahtevnejša gradbena dela, zato na tem delu trase lahko pride tudi do večjih poškodb struge in rečnih obrežij.

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na tla in relief je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovosti tal in reliefa. Večje vplive pri gradnji daljnovoda je pričakovati na delu trase preko Golovca, ki je geološko nestabilno območje. Del trase variante 3 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kabel, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m, ki se po končani gradnji vrne v prvotno stanje.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na tla in relief je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovosti tal in reliefa. Večje vplive pri gradnji daljnovoda je pričakovati na delu trase preko Golovca, ki je geološko nestabilno območje. Del trase variante 4 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kabel, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m, ki se po končani gradnji vrne v prvotno stanje.

Preglednica III-6: Vrednotenje vplivov – tla in relief varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 B 1-2 varianta 2 C 4 varianta 3 B 3 varianta 4 B 1-2

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-13 III. Okoljsko poročilo

III.2.4 Omilitveni ukrepi

Omilitveni ukrepi s katerimi se zagotovi, da bo izvedba plana nebistveno vplivala na tla so naslednji: - traso daljnovoda že v fazi načrtovanja umestiti na način, da se v čim večji možni meri izogiba izpostavljenim reliefnim pojavom, - zagotoviti stabilizacijo brežin na delu trase, kjer prihaja do posegov v rečno korito, - živo zemljo je treba pred gradbenimi deli s površin posneti in jo ustrezno skladiščiti, - zemljišča, ki so bila zaradi gradbenih del poškodovana, je treba sanirati.

K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k predpisanemu ravnanju z rodovitnim delom prsti pa izvajalec del v času gradnje. Predvideti je treba ukrepe za ustrezno ravnanje s tlemi, ki se natančneje opredelijo v načrtu o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti (v sklopu priprave projektne dokumentacije).

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

III.2.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanje stanja niso predvideni oz. potrebni. Ravnanje z rodovitnim delom prsti mora biti razvidno iz dnevnika o izvajanju del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-14 III. Okoljsko poročilo

III.3. Vode

III.3.1 Stanje okolja

III.3.1.1 Podatki o stanju okolja

(karta št. 2.3 Vode)

Variante daljnovoda med Poljem in Zaloško cesto prečijo III. vodovarstveno območje (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, Uradni list RS, št. 120/04, 7/06)

Varianta 2 poteka kot podvodni kabel od Fužinskega jezu po Ljubljanici in Gruberjevem kanalu do Špice in naprej po Ljubljanici do južne avtoceste, kjer varianta preide v podzemni kabel. Variante 1, 3, 4 prečijo Ljubljanico in Iško.

Na območju Dobrunj variante 1, 3, 4 prečijo poplavno območje z dvoletno povratno dobo (Q2), na odseku Barje med Rudnikom in Iško variante prečijo poplavno območje z desetletno povratno dobo (Q10), med Iško in avtocestnim priključkom »Ljubljana – center« pa poplavno območje s stoletno povratno dobo (Q100). Variante daljnovoda na območju Vič prečijo poplavno območje z dvajset in stoletno povratno dobo (Q20 in Q100) (VGI, 2000).

Območje Barja je po Prostorski zasnovi MOL opredeljeno kot »območje ohranjanja naravne retencijske sposobnosti prostora« in hkrati tudi kot območje »pomembnejšega podzemnega telesa«. Severno od avtocestnega priključka »Ljubljana – jug« je predviden zadrževalnik Malenca (PP MOL – Prostorska zasnova, Zasnova urejanja in ohranjanja odtočnega režima, april 2002).

Na območju Ljubljane vodovarstvena območja ureja: - Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06).

Reki Ljubljanica in Ižica sta bili vključeni v projekt monitoringa podtalnice in površnskih vodotokov na območju MOL, ki ga je v l. 2005 izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. V nadaljevanju navajamo povzetek meritev:

Ljubljanica: - vrednost raztopljenega kisika v času vzorčenja je znašala 6,2 µg/l, nasičenost s kisikom je bila 73%, - v vodi je bil prisoten amonij, katerega priporočena vrednost je bila presežena (mejna pa ne), - razmere za kopanje so neustrezne glede na merila za kopalne vode naravnih kopališč.

Ižica: - razmere s kisikom v reki so bile v času vzorčenja ugodne, - glede na ugotovljeno mikrobiološko stanje je mogoče sklepati, da se v reko stekajo komunalne odpadne vode, - ugotovljena je bila prisotnost amonija in drugih spojin dušika ter spojin fosforja, - razmere so za kopanje neustrezne.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-15 III. Okoljsko poročilo

Poročilo Monitoring podtalnice in površinskih vodotokov na območju Mestne občine Ljubljana za leto 2004, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, navaja naslednje podatke za kakovost in obremenitev podzemnih voda po mestih vzorčenja:

Hrastje IA: - prisotnost amonija je bila ugotovljena samo v enem vzorcu, koncentracija je bila na meji zaznavnosti za analitsko metodo. Prisotnost nitrita ni ugotovljena; - vsebnosti nitrata so stalne, CSRED, NO3 = 22 ± 1 mg/l NO3 in ne presegajo vrednosti 25 mg/l NO3, ki je opredeljena z Uredbo o kakovosti podzemne vode; + - krom se nahaja predvsem v oksidativni obliki Cr6 (CSRED, Cr(sku) = 15 ± 1 µg/l Cr in CSRED, Cr6+ = 16 µg/l Cr); mejna vrednost za celokupni Cr, opredeljena z Uredbo o kakovosti podzemne vode ni presežena, vendar pa so obstoječe obremenitve nesprejemljive z vidika oskrbe s pitno vodo; - obremenitve podzemne vode z atrazinom in njegovim razgradnim produktom desetilatrazinom, so bile v času izvajanja Monitoringa MOL v letu 2004 stalne (CSRED, Atrazin = 0,15µg/l, CSRED, Desetilatrazin = 0,15 ± 0,01 µg/l). Sočasna prisotnost osnovne aktivne snovi, atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina, skozi daljše časovno obdobje je posledica preobremenitev tal in posledično podzemne vode v preteklosti. Obremenitve podzemne vode se zaradi številnih faktorjev, ki vplivajo na proces razpadanja atrazina, le postopoma zmanjšujejo. - V vseh vzorcih vode iz vodnjaka v Hrastju je ugotovljena prisotnost 2,6 diklorobenzamida, razgradnega produkta diklobenila, ki se uporablja kot selektivni herbicid v nekmetijski rabi. Izmerjene vsebnosti so med 0,04 µg/l in 0,8 µg/l, oz. CSRED, Diklorobenzamid = 0,05 ± 0,01 µg/l; - V podzemni vodi je bila občasno ugotovljena prisotnost triklorometana ter 1,1,1 trikloroetana. Značilne so stalne obremenitve podzemne vode s 1,1,2,2- tetrakloroetenom in 1,1,2-trikloroetenom. Maksimalna koncentracija vsote lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov je znašala 16,6 µg/l (meseca novembra) in presega mejno vrednost opredeljeno z Uredbo o kakovosti podzemne vode.

Jarški prod IIIA: - obremenitve vode s spojinami ogljika, merjenimi kot kemijska potreba po kisiku, KPK-KmnO4, so nesignifikantne, prav tako obremenitve s spojinami dušika kot so amonij, nitrit in nitrat; - vsebnosti kovin, kot so baker, cink, krom in nikelj so precej nižje od mejnih vrednosti opredeljenih s Pravilnikom o pitni vodi; - lahko hlapne organske halogene spojine (klorirana topila) so občasno prisotne na tem mestu vzorčenja, koncentracije ne presegajo mejne vrednosti opredeljene z Uredbo o kakovosti podzemne vode.

Iški vršaj IA: - obremenitve vode s spojinami ogljika, merjenimi kot kemijska potreba po kisiku, KPK-KmnO4, so nesignifikantne, prav tako obremenitve s spojinami dušika kot so amonij, nitrit in nitrat; - vsebnosti kovin, kot so baker in cink so nizke in ne presegajo mejnih vrednosti opredeljenih s Pravilnikom o pitni vodi; - v vodnjaku IA je iz skupine pesticidov prisotna spojina desetilatrazin (CSRED = 0,25 µg/l), mejna vrednost opredeljena z Uredbo o standardih kakovosti podzemne vode je bila presežena v vseh vzorcih, v vseh vzorcih je bila ugotovljena tudi prisotnost atrazina.

Koteks – Zalog: - obremenitve vode s spojinami ogljika, merjenimi kot kemijska potreba po kisiku, KPK-KmnO4, so nesignifikantne, prav tako obremenitve s spojinami dušika kot so amonij, nitrit in nitrat;

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-16 III. Okoljsko poročilo

- vsebnosti kovin, kot so baker, cink, nikelj in svinec so nesignifikantne, z izjemo občasnih povišanih vsebnosti kroma; - atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin sta prisotna v vsebnostih, ki so na meji določanja uporabljene analizne metode. Ostali pesticidi iz programa monitoringa v času izvajanja monitoringa niso bili prisotni; - iz skupine lahkohlapnih halogenih organskih spojin (kloriranih topil) se na tem mestu vzorčenja ugotavlja stalna prisotnost 1,1,2,2-tetrakloroetena. V decembru je vsebnost presegla mejno vrednost opredeljeno z Uredbo o kakovosti podzemne vode.

Elok - Zalog: - obremenitve vode s spojinami ogljika, merjenimi kot kemijska potreba po kisiku, KPK-KmnO4, so nesignifikantne, prav tako obremenitve s spojinami dušika kot so amonij, nitrit in nitrat; - obremenitve vode s kovinami, kot so kadmij in svinec, v preiskovani vodi niso ugotovljene; - prisotnost pesticidov iz programa monitoringa MOL ni ugotovljena, - lahkohlapne halogene organske spojine (klorirana topila) so občasno prisotne, koncentracije pa ne presegajo mejnih vrednosti, opredeljenih z Uredbo o kakovosti podzemne vode.

III.3.1.2 Ranljivost voda

Slika III-6: Ranljivost voda (temnejši ton - bolj ranljivo)

Koncept modela: Bolj ranljivi so: - vodni pojavi in zemljišča v njihovi neposredni bližini, kjer prihaja do neposrednih vplivov posega, - ožja vodovarstvena območja, - območja z višjo naravovarstveno vrednostjo in bolj naravno ohranjeni vodotoki, kjer vsi vplivi pomenijo večjo degradacijo.

Najbolj ranljiva se kažejo ožja vodovarstvena območja, vodotoki (Ljubljanica, Iška) in območja hidrološke dediščine. Kot ranljiva se kažejo širša vodovarstvena območja in neposredna bližina vodnih pojavov.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-17 III. Okoljsko poročilo

III.3.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.3.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana se nanašajo na zagotavljanje čim manjšega posega oz. vpliva na vodno okolje in obsegajo: - ohranjanje hidroloških značilnosti vodotokov, ki jih preči daljnovod oz. po katerih bo potekal kablovod, - omejevanje vplivov v času gradnje, upoštevanje režimov na vodovarstvenih območjih - omejevanje vpliva na podtalnico v času gradnje (zaradi gradnje s piloti), - ohranjanje hidravličnih značilnosti vodotokov, ki jih preči daljnovod oz. po katerih bo potekal kablovod.

III.3.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - hidrološke spremembe - kakovost vodotokov (spremembe fizikalno -kemijskih lastnosti vode) - kakovost pitne vode - vodovarstvena območja - značilnosti podtalnice - hidravlične spremembe

Uporabljeni kazalci stanja okolja so neposredno povezani z okoljskimi cilji plana. Kazalci po DPSIR okvirju za potrebe predmetnega plana niso primerni, saj so prilagojeni splošnemu spremljanju stanja okolja.

IIII.3.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: - hidrološke spremembe - spremembe kakovosti vodotokov (spremembe fizikalno - kemijskih lastnosti vode) - obseg poseganja v vodovarstvena območja in spremembe kakovosti pitne vode - hidravlične spremembe

Merila vrednotenja izhajajo neposredno iz okoljskih ciljev plana oz. kazalcev stanja okolja.

Preglednica III-7: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na vode in vodno okolje in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne bodo imele negativnih posledic na vode in vodno okolje - plan bo na vode in vodno okolje vplival pozitivno – prispeval bo k sanaciji degradiranih voda na območju trase B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne vplivajo na vode in vodno okolje; vpliv plana na vode in vodno okolje je začasen, omejen je na čas gradnje in na ožje vplivno območje trase

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-18 III. Okoljsko poročilo

C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na vode in vodno izvedbe omilitvenih ukrepov okolij, prihaja do onesnaževanja voda in obvodnih območij v času gradnje ter do poškodb posameznih vodnih okolij: vodotokov, stoječih vod, močvirij, rečnih bregov ipd. Možni in izvedljivi so omilitveni ukrepi ter sanacija poškodovanih območij. D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na vode in vodno okolje, prihaja do večjega onesnaževanja voda in obvodnih območij v času gradnje in v času obratovanja, do ogroženosti podtalnice in vodnih virov, do poškodb posebno vrednih območij in življenjskih okolij: vodotokov, stoječih vod, močvirij, rečnih bregov, do sprememb hidroloških razmer ipd. Poškodovana območja bo težko sanirati. E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v vode in vodno okolje na način, da je pričakovati veliko onesnaženje, poškodbe posebno vrednih območij in vodnih pojavov, ki so spoznani za vrednoto. Sanacija ni izvedljiva.

III.3.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.3.3.1 Opredelitev vplivov plana

Do negativnih vplivov na vode in vodno okolje lahko pride predvsem v času gradnje. Pomemben možen vpliv je onesnaženje voda z gorivi in mazivi iz gradbene mehanizacije. Poseg v sloj podtalnice je malo verjeten. Problem predstavlja prečenje Ljubljanice in Iške, predvsem v primeru kabliranih vodov.

Varianta 2 v največjem obsegu posega v vodno okolje. Večje vplive pri gradnji je pričakovati na delih trase, kjer so brežine strmejše in manj stabilne. Pri gradnji lahko pride do poškodb struge reke Ljubljanice ali njenih brežin. V primeru okvare je treba ponovno posegati v vodno telo.

III.3.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na vode in vodno okolje je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovost voda in vodnega okolja. Del trase variante 1 (na območju med Poljem in Zaloško cesto) preči III. vodovarstveno območje, na območju Ljubljanskega barja trasa poteka preko poplavnih območij. Varianta 1 kot nadzemni vod na delu trase preči Ljubljanico (zahodno od naselja Slape in na območju Rakove Jelše) ter Iško.

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na vode in vodno okolje je ocenjen kot bistven (D) v času gradnje. Del trase variante 2 (na območju med Poljem in Zaloško cesto in od Karlovške ceste do Novih Fužin) preči III. vodovarstveno območje. Na večjem delu trase, ki poteka kot podvodni kabel po reki Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, bo treba izvesti zahtevnejša gradbena dela, zato na tem delu trase lahko pride tudi do večjih poškodb struge in rečnih obrežij. V času gradnje lahko pride tudi do onesnaženja voda in vodnega okolja zaradi izpustov iz gradbene mehanizacije. V primeru okvare na daljnovodu so potrebna ponovna gradbena dela in s tem posegi v vodno okolje.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-19 III. Okoljsko poročilo

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na vode in vodno okolje je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovosti voda in vodnega okolja. Del trase variante 3 (na območju med Poljem in Zaloško cesto) preči III. vodovarstveno območje. Varianta 3 prečka Ljubljanico s podvrtavanjem pod dnom struge (zahodno od naselja Slape). Kot podzemni kabel poteka južno od južne avtoceste in preči več manjših potokov in kanalov ter Ljubljanico.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na vode in vodno okolje je ocenjen kot nebistven (B). Izvedba gradbenih del na trasi daljnovoda ne bo bistveno vplivala na kakovosti voda in vodnega okolja. Del trase variante 4 (na območju med Poljem in Zaloško cesto) preči III. vodovarstveno območje. Varianta 4 prečka Ljubljanico s podvrtavanjem pod dnom struge (zahodno od naselja Slape). Kot podzemni kabel poteka južno od južne avtoceste in preči nekaj manjših potokov in kanalov ter Ljubljanico.

Preglednica III-8: Vrednotenje vplivov – vode in vodno okolje varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 B 1-3 varianta 2 D 4 varianta 3 B 1-3 varianta 4 B 1-3

III.3.4 Omilitveni ukrepi

Pri pripravi in izvedbi plana je treba upoštevati splošne (standardne in zakonsko predpisane) ukrepe, ki obsegajo predvsem: - zaščitne ukrepe, prepovedi in omejitve glede posegov v vodovarstvenih območjih Ljubljanskega polja, kot jih določa Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS št. 120/04, 7/2006) - pogoje gradnje na vodovarstvenih območjih, kot jih določa Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/2004), - ustrezne odmike od zgornjega roba brežine vodotoka (praviloma 5 m od zgornjega roba brežin vodotokov II. reda in min. 15 m od zgornjega roba brežin vodotokov I. reda, manjši odmiki so dopustni izjemoma), - določitev vplivnega območja in preučitev širšega vpliva izbranih ukrepov in določitev morebitnih dodatnih ukrepov, da ne pride do poslabšanja stanja voda, - ustrezno izdelavo projektne dokumentacije na območjih križanj (določene vsebine - projekta in pogoji za izvedbo križanj), - upoštevanje prevodne sposobnosti vodotokov.

K izvedbi splošnih omilitvenih ukrepov so zavezani pripravljalci in izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije v času njihove priprave ter izvajalci del v času izvedbe s planom predvidenih ukrepov.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-20 III. Okoljsko poročilo

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

III.3.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni načini spremljanja stanja niso predvideni. Morebitni monitoring se opredeli v okviru poročila o vplivih na okolje in predpiše z Uredbo o DLN.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-21 III. Okoljsko poročilo

B. OHRANJANJE NARAVE

III.4. Rastlinstvo, živalstvo, habitatni tipi

III.4.1 Stanje okolja

Območje daljnovoda je prostorsko umeščeno na območje Ljubljane, natančneje na območje Polja, Studenca, Golovca, južne ljubljanske obvoznice (območje Ljubljanskega barja), Gruberjevega prekopa in reke Ljubljanice ter Viča.

Na območju Polja, Studenca in Viča ni naravno ohranjenih habitatov, z izjemo obvodne vegetacije ob vodotokih.

Območje Golovca pokriva strnjen bukov gozd, na južnem pobočju s poudarjeno ekološko in socialno funkcijo.

Južno od ljubljanske obvoznice, na območju Ljubljanskega barja, se prepletajo kmetijska zemljišča (njive, gojeni travniki) z naravno bolj ohranjenimi območji. Kot pomembnejše združbe velja izpostaviti jelševje (Alnion glutinosae), mokrotne travnike s stožko (Molinion), ostanke nižinskih poplavnih gozdov, ostanke visokega barja na šoti, trstičje (Phragmition) in visoko šašje (Magnocaricion).

III.4.1.1 Rastlinstvo in habitatni tipi

(karta 2.4 Naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov)

Rastlinstvo

Na območju Polja, Studenca in Viča ni naravno ohranjenih habitatov, z izjemo obvodne vegetacije ob vodotokih.

Na obravnavanem območju so v večjem obsegu prisotne urbane površine (pozidana območja, ceste in železnica). Ponekod se pojavljajo pasovi grmiščne in drevesne vegetacije. Te mejice so pestre botanične strukture in pomemben življenjski in varovalni prostor za živali in rastline. Sklenjene gozdne površine se pojavljajo na območju Golovca.

Današnjo vegetacijo na Ljubljanskem barju v glavnem sestavljajo zeliščne, zeliščno- mahovne, grmiščne in gozdne združbe na kopnem ter vodne rastlinske združbe. Za šotna tla sta značilni dve primarni združbi in sicer združba jesenske vrese in šotnih mahov (Calluno vulgaris-Sphagnetum) in združba bora ali breze in šotnih mahov (Pino(-Betulo)-Sphagnetum). Zaradi intenzivnega izkoriščanja šote so se zelo skrčile površine z barjansko vegetacijo. Na tleh izven šotišč se je razraslo travniško rastje nizkega barja. Združba ločja in modre stožke (Junco-Molinietum) porašča vlažna tla, kjer niha gladina talne vode od +5 do -80 cm. V njej sta kot znanilca kislega rastišča zastopana klobčasto ločje (Juncus conglomeratus) in navadno ločje (Juncus effusus). Tudi združba modre stožke (Molinietum medioeuropaeum) porašča vlažna tla, ki so zmerno kisla. Značilna in prevladujoča je modra stožka (Molinia caerulea). Med rastlinami, ki rastejo na mokrih tleh v raznih travniških združbah, je pogosta močvirska preslica (Equisetum palustre).

Na bregovih voda in v njihovi bližini se na humusnih tleh, bogatih z dušikom, razrašča združba visokostebelnih zelišč močvirne krvomočnice in brestovolistne sračice

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-22 III. Okoljsko poročilo

(Filipendulo-Geranietum palustre). V tleh pod to združbo se močno zniža gladina talne vode v juniju in juliju (od -100 do -125 cm). Značilni vrsti te združbe sta brestovolistna sračica (Filipendula ulmaria) in dolgolistni pajetičnik (Pseudolysimachion longifolium).

Drugo obliko vegetacije na Ljubljanskem barju predstavlja grmovna in drevesna vegetacija. Gozd strnjeno porašča le manjše površine. Ponavadi se razrašča v vrstah ali pasovih, mejicah. Večje površine Barja porašča grmovno rastje. Na šotnih tleh se ponekod razraščajo grmišča vrbe (Salicetum auritae). Na rečnih naplavinah ob bregovih voda, npr. Ljubljanice, so se naselile vrbe in topoli (Salici-Populetum). Marsikje se ob strugah pojavlja tudi združba drevesnih vrb (Salicetum triandrae) ali grmovnih vrb (Salicetum cinereae).

Od gozdnih združb, ki deloma segajo tudi v poplavno področje, sta na Barju zastopani združbi doba in navadnega gabra (Robori-Carpinetum) in gozd evropske gomoljčice ter navadnega gabra (Pseudostellario-Carpinetum). Razraščata se le na majhnih površinah. Na organsko mineralnih tleh se razraščajo tudi jelševi logi (Alnetum glutinosae), na zelo vlažnih tleh pa trstičje (Phragmitetum communis).

Območje Golovca je poraslo z bukovim gozdom združbe rdečega bora in borovnice Vaccinio myrtilli- Pinetum sylvestris (SV del trase) ter združbo bukve in rebrenjače Blechno – Fagetum (JZ del trase). Združba Blechno – Fagetum je aconalna gozdna združba v glavnem razširjena v osrednjem delu Slovenije z najpogostejšimi vrstami (bukev, graden, pravi kostanj, navadna smreka, rdeči bor, navadna breza, bela jelka v podrasti pa Avenella flexuosa, Blechnum spicant, Gentiana asclepiadea, Luzula luzoides in drugimi. Združba na SV delu trase daljnovoda čez Golovec prehaja v združbo Vaccinio myrtilli- Pinetum sylvestris.

Habitatni tipi

Med naravovarstveno vrednejšimi HT na obravnavanem območju so HT na območju Ljubljanskega barja in Golovca.

Na območju Ljubljanskega barja po površini prevladujejo njive in travišča 38.22 Srednjeevropski mezotrofni in evtrovni nižinski travniki. Na manjših površinah se pojavlja tudi HT 37.31 Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe. HT Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko (37.31) in podtip Mokrotni travniki z modro stožko (37.311) se na obravnavanem območju pojavljajo le na manjših površinah. V obstoječem stanju sta oba HT močno fragmentirana in antropogeno vplivana. Opuščene površine se zaraščajo z grmovno vegetacijo, kjer prevladujejo vlagoljubne vrste (topoli, vrbe, črna jelša).

Znotraj vplivnega območja so območja z najpomembnejšimi HT ob kanalih in vodotokih (Ljubljanica, Iščica), kjer se ponekod pojavlja tudi prednostni HT 44.3 Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah. Vsi navedeni HT ob vodotokih in traviščni HT (38.22). To so HT, ki so na seznamu Uredbe o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03) uvrščeni med tiste, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

Gozdna združba, ki se pojavlja na območju Golovca spada v HT 41.111 Kolinska kisloljubna bukovja, med HT, ki so na seznamu Uredbe o HT (Ur.l. RS, št. 112/03).

Seznam HT, prisotnih na obravnavanem območju, je v spodnji preglednici.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-23 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-9: Oznake, poimenovanje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov, evidentiranih na obravnavanem območju

Koda HTS (ARSO, Habitatni tip Vrednost2 2004) 24.1 Potoki s pretežno naravnimi bregovi 4 31.8 D x 44.9 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi 3 drevesnimi vrstami x Močvirni listnati gozdovi 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in 3 iglastimi drevesnimi vrstami 37.31 Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe 4 37.7 Nitrofilna vegetacija (pretežno tujerodnih) visokih steblik 3 38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 4 38.222 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednjevljažnih 4 tleh s prevladujočo visoko pahovko 44.1 Obrežna vrbovja 4 41.1 x 42.26 Obrežna vrbovja x Pogozditve s smreko z avtohtonimi vrstami v 3 podrasti *44.3 Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah 5 81 Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki 2 82.11 Njive 1 83.321 Topolovi nasadi 3 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov 3 85.3 Vrtovi 1 86.1 Mesta 0 86.2 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 0 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine 2 87.2 Ruderalne združbe 2 89.22 Kanali (površine kanalov in jarkov s pripadajočo vegetacijo) 4 1CESTA in Ceste in železniške proge 0 ŽELEZNICA

Legenda: 1 Na terenu se pogosto srečamo s površinami, ki jih težko opredelimo na osnovi vegetacije in na podlagi tipologije obstoječih habitatnih tipov (HTS, ARSO, 2004). Za takšne površine smo uporabili splošnejše oznake (CESTA), brez uvrstitve v sistem HT; 2 Naravovarstvena vrednost HT je določena na podlagi obstoječe zakonodaje (Uredba o habitatnih tipih, Ur.l. RS št. 112/03), ogroženosti in stanja HT, opredeljenega ob terenskem ogledu. 0 – nima vrednosti 3 – srednja naravovarstvena vrednost 1 – nepomembno za naravo 4 – velika naravovarstvena vrednost 2 – majhna naravovarstvena vrednost 5 – velika naravovarstvena vrednost (prednostni HT).

III.4.1.2 Živalstvo

Sesalci

Območje, kjer z DLN predvidena varianta 2 poteka po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, je umeščeno v urbani prostor ter ni pomemben življenjski prostor za prostoživeče sesalce. Na tem območju najdemo predvsem sinatropne vrste iz skupin Muridae, Soricidae in Rodentia. V vodi in obvodni vegetaciji najdejo primerne habitate vrste kot so siva podgana (Rattus norvegicus), povodna rovka (Neomys fodiens) in pižmovka (Ondatra zibethicus).

Golovec porašča bukov gozd. Habitati v gozdu predstavljajo zatočišče gozdnim vrstam. Na širšem območju živi več vrst sesalcev iz rodu rovk, netopirjev, zajcev, glodalcev,

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-24 III. Okoljsko poročilo zveri in sodoprstih kopitarjev. Od slednjih je pogosta srna (Capreolus capreolus). Med zvermi sta pogosti lisica (Vulpes vulpes) in velika podlasica (Mustela erminea).

Na območju južno od ljubljanske obvoznice so predvsem kmetijske površine. Na obravnavanem območju ni gozdnih površin, pojavljajo pa se pasovi lesne vegetacije (mejice, obrežni pas potoka). To območje je del pSCI Ljubljansko barje. Tu pričakujemo visoko biotsko pestrost, ki je odraz širšega varovanega območja.

Med sesalci, ki se pojavljajo južno od obvoznice, sta dve vrsti tudi kvalifikacijski za pSCI Ljubljansko barje, to sta vidra (Lutra lutra) in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Pregled sesalcev območja južne ljubljanske obvoznice in bližnje okolice je predstavljen v spodnji preglednici. Podatki so povzeti iz dostopne literature.

Preglednica III-10: Sesalci (Mammalia) na širšem območju južne ljubljanske obvoznice

Vrsta Slovensko ime RS - SLO Erinaceus concolor beloprsi jež O1 Sorex minutus mala rovka O1 Neomys fodiens povodna rovka O1 Neomys anomalus močvirska rovka O1 Crocidura suaveolens vrtna rovka O1 Crocidura leucodon poljska rovka O1 Talpa europaea navadni krt O1 Myotis mystacinus brkati netopir O1 Pipistrellus pipistrellus mali netopir O1 Rhinolophus hipposideros mali podkovnjak E Lepus europaeus poljski zajec Clethrionomys glareolus gozdna voluharica Ondatra zibethicus pižmovka Arvicola terrestris veliki voluhar Microtus agrestis travniška voluharica Microtus arvalis poljska voluharica Pitymys subterraneus vrtna voluharica Apodemus sylvaticus navadna belonoga miš Micromys minutus pritlikava miš Vulpes vulpes lisica Mustela erminea velika podlasica (hermelin) O1 Mustela nivalis mala podlasica O1 Martes foina kuna belica Lutra lutra vidra V Capreolus capreolus srna

Legenda: RS – SLO - vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/02) kot: (V) ranljiva, (E) prizadeta, (O1) vrste izven ogroženosti.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-25 III. Okoljsko poročilo

Ptiči

Na območju Polja in Studenca prevladujejo kulturna krajina in urbane površine, velik pečat okolju v tem območju pa daje vzhodna ljubljanska obvoznica. Zaradi prisotnih dejavnikov vznemirjanja je to območje manj primerno za ptiče. V kulturni krajini prevladujejo njive ter gojeni travniki, v katerih je diverziteta ptic razmeroma majhna. V teh habitatih pričakujemo: poljskega škrjanca (Alauda arvensis), drevesno cipo (Anthus trivialis), prosnika (Saxicola torquata), vrano (Corvus corone) ipd.. Nekaj izmed pričakovanih vrst je zavedenih v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št.: 82/02) (v nadaljevanu Rdeči seznam) v različnih kategorijah ogroženosti. V krošnjah dreves in v grmičevju v naseljih se zadržujejo predvsem ptice, značilne za urbano okolje (vrabec, kos itd). Ob bregovih Ljubljanice se pojavlja zelnata in lesna vegetacija. Tu pričakujemo mlakarico (Anas plathyrinchos) in tudi nekatere ptice pevke, vezane na obrežni pas. Raziskav avifavne s tega območja ni, zato točnega seznama vrst ni mogoče narediti.

Na gozdnatih pobočjih Golovca lahko pričakujemo nekatere splošno razširjene vrste, kot so ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Ertihacus rubecula), velika sinica (Parus major), menišček (Parus ater), stržek (Troglodytes troglodytes) ipd., verjetno tudi kanjo (Buteo buteo), skobca (Accipiter nisus). Raziskav avifavne s tega območja ni, zato točnega seznama vrst ni mogoče narediti.

Območje južno od obvoznice je del Ljubljanskega barja, ki je za ptice pomembno območje. Na prvem mestu po pomenu je veliki škurh (Numenius arquata), katerega 10 parov na Barju verjetno predstavlja celotno slovensko gnezditveno populacijo. S pomembnim deležem v slovenskem merilu (>10%) so zastopane nekatere značilne travniške vrste: kosec (265 -333), prepelica (341-435 parov), priba (355-465 parov), repaljščica (1858-2245 parov), poljski škrjanec (1485-1782 parov), močvirska trstnica (2221-2882 parov). Za vse je značilno, da gnezdijo na travnikih. Barje je pomembno tudi za nekatere ptice, ki živijo v gozdovih in grmiščih – predvsem takšnih, ki uspevajo na poplavnih območjih. Ocenjeno je, da na tem območju gnezdi okoli polovica slovenske populacije sloke. Omeniti velja tudi relativno veliko populacijo rečnega cvrčalca in grahaste penice, ki imata tu po oceni prav tako več kot 10 % celotne slovenske populacije. Pozimi se na Barju zadržujeta relativno veliki prezimovalni populaciji velikega srakoperja (verjetno med 50 in 100 osebki) in pepelastega lunja (verjetno med 20 in 30 osebkov; Tome in sod. 2005). Barje je tudi pomembna preletna točka za ptice selilke, tako v spomladanskem, kakor tudi jesenskem času. V marcu se npr. na Barju redno zadržujejo več 1000 glave jate prib, škorcev, pogosto nekaj 10 glave jate togotnikov (Phylomachus pugnas), občasno nekaj 10 glave jate žerjavov (Grus grus). Na jesenskih preletih (oktober, november) so pogoste nekaj 100 glave jat rac. npr. sivka (Aythya ferina), raca žličarica (Anas clypeata), kreheljc (Anas crecca), žvižgavka (Anas penelope) itd. Ker selitvene poti potekajo v smeri sever - jug, vse jate z Barja odidejo ali na Barje pridejo preko Ljubljane. Točni preletni koridorji niso poznani, vsaj del pa jih verjetno poteka prav preko območja, kjer je predviden daljnovod. Velike jate vodnih ptic pridejo na Barje tudi poleti, ob večjem deževju, ko Ljubljanica in Iščica poplavljata (Tome in sod., 2005). Barje je uvrščeno med območja, pomembna za ptice (IBA območje), in opredeljeno kot območje Natura 2000 – SPA Ljubljansko barje.

Na obravnavanem območju južne ljubljanske obvoznice prevladujejo košeni travniki in njive, ki so omejeni s pasovi mejic. Največjo vrednost z vidika ptičjih habitatov predstavljajo mejice, ki predstavljajo ugoden habitat rjavi penici (Sylvia communis) in rjavemu srakoperju (Lanius collurio). Zaradi vznemirjanja, kot npr. prisotnost ljudi in hrup prometa na obvoznici, verjetno gnezdita v majhnih gostotah. Obe vrsti sta na Rdečem seznamu označeni kot ranljivi.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-26 III. Okoljsko poročilo

Plazilci in dvoživke

Dvoživke so skupina vretenčarjev, ki je vezana na vodo vsaj v nekaterih stadijih razvoja. Nekatere vrste so nanjo vezane vse življenje, drugim zadostuje vlažno okolje. Bolj množično se pojavljajo ob vodnih telesih, pogoste pa so tudi v gozdnem okolju. Mnoge med njimi živijo na širšem območju ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, Iščici, Malem grabnu, Bizoviškem potoku in številnih melioracijskih jarkih na južnem delu Ljubljane. Pogoste so tudi na Golovcu, poraslim z gozdom, kjer so tudi primerni biotopi za mrestišča. Od dvoživk živijo v širšem območju DLN vse v Sloveniji živeče vrste pupkov (alpski, navadni in veliki). Izpostavimo lahko veliko zeleno žabo, med rjavimi žabami pa sta razširjeni sekulja in rosnica. Vse dvoživke, živeče na območju DLN, so uvrščene na Rdeči seznam.

Plazilci se na območju predvidenega posega večinoma pojavljajo na osončenih pobočjih, ob poteh in ostalih odprtih površinah brez vegetacije. Na Ljubljanskem barju živi enajst vrst plazilcev, ki so številčno večinoma skromno zastopani. Vse vrste, živeče na območju DLN, so uvrščene na Rdeči seznam. Med njimi so pogosti močvirska sklednica, pozidna kuščarica, kobranka, navadni zelenec in martinček.

Dvoživke in plazilci obravnavanega območja so navedeni v spodnji preglednici.

Preglednica III-11: Dvoživke in plazilci širšega območja DLN

Vrsta Slovensko ime RS - SLO Anguis fragilis slepec O1 Emys orbicularis močvirska sklednica E Lacerta vivipara živorodna kuščarica V Lacerta agilis martinček E Lacerta viridis navadni zelenec V Podarcis muralis pozidna kuščarica O1 Natrix natrix belouška O1 Natrix tessellata kobranka V Coronella austriaca smokulja V Vipera ammodytes modras V Bombina variegata hribski urh V Bufo bufo navadna krastača V Bufo viridis zelena krastača V Hyla arborea zelena rega V Rana temporaria sekulja V Rana dalmatina rosnica V Rana lessonae pisana žaba E Rana ridibunda debeloglavka V Rana kl. esculenta zelena žaba V Triturus carnifex veliki pupek V Triturus alpestris planinski pupek V Triturus vulgaris navadni pupek V

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-27 III. Okoljsko poročilo

Ribe

Predvidene trase variant DV 2x110 kV Polje – Vič potekajo na območju Barjanskega ribiškega okoliša in Vevškega ribiškega okoliša (Odredba o določitvi ribiških rajonov in okolišev (Uradni list SRS št. 17/59, RS, št. 9/1993, 41/1997 Odl. US: U-I-236/96-9, 20/1998)). V prvem z ribjimi populacijami in drugimi vodnimi organizmi upravlja Ribiška družina Barje, v drugem pa Ribiška družina Vevče.

Trasa daljnovoda v različnih variantah prečka ali se približa vodotokom Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, Iščici, Malemu grabnu, Bizoviškemu potoku in številnim melioracijskim jarkom na južnem delu Ljubljane.

Na območju Vevškega ribiškega okoliša trase DLN prečkajo Ljubljanico pri Slapah (variante 1, 3 in 4). Na območju Barjanskega ribiškega okoliša trase variant DLN prečkajo naslednje vode: - Ljubljanico pri Rakovi jelši - varianta 1 - Iščico - varianta 1 - Curnovec pri Sibiriji - varianta 2, 3 in 4 ter nad zemljo varianta 1, malo bolj vzhodno pa varianta 1, 3 in 4 v povezavi z RTP Trnovo - Mali graben vse variante (1, 2, 3 in 4)

Varianta 2 pa posega v Ljubljanico od Fužin skozi Gruberjev kanal do južne obvoznice na območju obeh okolišev.

V navedenih vodah živi 21 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02)).

Preglednica III-12: Vrste rib in rakov v vodah na območju državnega lokacijskega načrta po podatkih iz Ribiškega katastra.

Vrsta Slovensko ime RS - SLO

Eudontomyzon mariae ukrajinski potočni piškur E Abramis brama ploščič Alburnoides bipunctatus pisanka O1 Alburnus alburnus zelenika O1 Barbus barbus mrena E Barbus meridionalis pohra Chondrostoma nasus podust E Ctenopharyngodon idella beli amur Cyprinus carpio carpio krap Gobio gobio globoček Leuciscus cephalus klen Leuciscus souffia blistavec E Phoxinus phoxinus pisanec Rutilus pigus platnica E Rutilus rutilus rdečeoka Scardinius erythrophthalmus rdečeperka Tinca tinca linj E Vimba vimba ogrica E Cobitis elongata velika nežica E Sabanejewia aurata zlata nežica E Noemacheilus barbatulus babica O1

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-28 III. Okoljsko poročilo

Vrsta Slovensko ime RS - SLO

Silurus glanis som V Esox lucius ščuka V Hucho hucho sulec E Oncorhynchus mykiss amerikanka Salmo trutta fario potočna postrv E Salmo trutta lacustris jezerska postrv E Salvelinus fontinalis potočna zlatovčica Thymallus thymallus lipan V Lota lota menek E Cottus gobio kapelj V Perca fluviatilis navadni ostriž Sander lucioperca smuč E

III.4.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.4.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilj je preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov, habitatnih tipov, vrst ter genomov (in genov).

Zakonska izhodišča predstavljajo: - Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 2/06) - Zakon o varstvu okolja – ZVO1, (Ur. l. RS št. 41/04, 20/06) - Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02, 41/04-ZVO1, 96/04 -UPB) - Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99) - Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/95) - Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 109/04, 85/05) - Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04) - Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03)

III.4.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - pomen območja za prisotne HT - pomen območja za ogrožene živalske in rastlinske vrste - pomen območja za biotsko raznovrstnost

III.4.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Pri izdelavi poročila smo upoštevali kartiranje habitatnih tipov v MOL (Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov Mestne občine Ljubljana, CKFF, 2002) in kartiranje habitatnih tipov Ljubljanskega barja (Kartiranje in naravovarstveno

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-29 III. Okoljsko poročilo vrednotenje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju, CKFF, 2000-2002). Na podlagi kartiranja in terenskih ogledov v avgustu 2006 smo posamezne habitatne tipe vrednotili po 6-stopenjski vrednostni lestvici z ocenami od 0 do 5, pri čemer pomeni večja številka večjo naravovarstveno vrednost. Pri tem smo upoštevali Uredbo o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) in posebej izpostavili prednostne HT in tiste, ki naj bi se, glede na Uredbo, prednostno ohranjali v ugodnem stanju. Vrednosti, uporabljene v tej študiji, se nanašajo zgolj na obravnavano območje.

Vrednostna lestvica HT: 0 – nima vrednosti 1 – nepomembno za naravo 2 – majhna naravovarstvena vrednost 3 – srednja naravovarstvena vrednost 4 – velika naravovarstvena vrednost 5 – velika naravovarstvena vrednost (prednostni HT).

Flora in favna – podatki o favni obravnavanega območja so bili pridobljeni v času terenskih ogledov julija in avgusta 2006 ter povzeti po obstoječih podatkih ter dostopni literaturi.

Vplive izgradnje in obratovanja daljnovoda smo ugotavljali za vsako od štirih variant posebej.

Preglednica III-13: Metoda vrednotenja za rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe (HT)

Razred vpliva Kriteriji razvrstitve

A - vpliva ni ali je - Vplivi oz. učinki plana bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pozitivni. pozitiven B – vpliv je nebistven - Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, ni uničenja ali fragmentacije naravovarstveno visoko vrednotenih HT, minimalno porušenje naravnega ravnovesja. Pri pripravi plana je potrebno upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni. C – vpliv je nebistven - Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, fragmentacija ali zaradi izvedbe delno uničenje naravovarstveno visoko vrednotenih HT, zmerno porušenje omilitvenih ukrepov naravnega ravnovesja. V OP smo poleg standardnih in zakonsko predpisanih ukrepov predvideli še dodatne omilitvene ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na okoljske cilje. D – vpliv je bistven - Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije se zaradi posega zmanjšajo, uničenje naravovarstveno visoko vrednotenih HT, bistveno porušenje naravnega ravnovesja. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso možni. E – vpliv je uničujoč - Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst ter kritično zmanjšanje ali popolno uničenje njihovih populacij, uničenje naravovarstveno visoko vrednotenih in prednostnih habitatnih tipov, bistveno porušenje naravnega ravnovesja. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst. Učinkoviti ukrepi niso možni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-30 III. Okoljsko poročilo

III.4.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.4.3.1 Opredelitev vplivov plana

Zaradi kompleksnosti načrtovanih posegov (več načinov izvedbe na različnih odsekih) so vplivi po posameznih variantah in za posamezne odseke podrobneje opisani v preglednicah št. 14 - 17. V spodnjem tekstu so povzeti splošni skupni vplivi, ki veljajo za vse variante, razen v primeru, ko je posebej izpostavljena posamezna varianta.

Med gradnjo (skupni vplivi)

Glede na ugotovitve s terenskih ogledov in ugotovljene prisotne habitatne tipe večina trase daljnovoda, ki poteka po urbanih površinah, ni sporna. Predvideni poseg lahko najbolj prizadene predvsem gozdna območja Golovca (naravovarstveno najviše vrednoteni habitatni tipi), ki ga trasa pri vseh variantah razen pri varianti 2, ki poteka po Ljubljanici, preči v dolžini cca 4 km. Prevladujoč gozdni HT na tem območju je 41.111 Kolinska kisloljubna bukovja. HT je na seznamu Priloge 1 Uredbe o HT (Ur.l. RS, št. 112/03), ki določa HT, ki se na ozemlju RS prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Za potebe daljnovoda bo predvidoma izsekan koridor širine 30 m.

Med gradnjo bo na območju gradbišča prišlo do uničenja rastlinskih vrst in delov njihovih rastišč. Zaradi odlaganja izkopanega materiala in parkiranja gradbene mehanizacije lahko pride tudi do uničenja tistih rastišč, ki ne ležijo neposredno na trasi. Na območjih, kjer trasa daljnovoda preči vodotoke je med gradnjo možen negativni vpliv na organizme, vezane na vodno okolje in organizme obrežnega pasu vodotokov, tudi na ptice. Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi.

Vpliv na prostoživeče živali bo izražen predvsem kot motnja vsakodnevnega ritma živali in obredov kot so parjenje, razmnoževanje, kotenje, prehranjevanje in podobno. Gradnja bo vznemirjala večje živali, ki bodo začasno spremenile svoja območja aktivnosti. Vzrok bo večja obremenjenost območja s hrupom in povečana prisotnost človeka v neposredni okolici gradbišča. Pri tem lahko pričakujemo vplive na vse skupine živali, predvsem v gozdnih območjih, s poudarkom na sesalcih in ptičih. Še posebej moteč je vpliv v času razmnoževanja. Komaj rojeni mladiči večine velikih živali so nebogljeni in se ne morejo umakniti. Ob vznemirjanju obstoja velika verjetnost, da jih starši zapustijo še preden so sposobni samostojnega življenja.

Ocenjujemo, da na območju kulturne krajine v severnem delu trase (S od Golovca) ptice gnezdijo v majhnih gostotah, zato med gradnjo ne pričakujemo večjih vplivov. V gozdu (predvsem območje Golovca) pričakujemo med gradnjo velik vpliv na ptice v času gnezdenja, od začetka marca do konca julija. Ocenjujemo da bo hrup ob pripravljanju trase (podiranje dreves), pripravi temeljev za stebre in napeljevanju vodnikov vplival na občutljive vrste do razdalje 500 m. V izvengnezditvenem obdobju bo vpliv manjši, ker v tem obdobju ptice nimajo gnezd in ker vznemirjanje na posameznih predelih ne bo dolgotrajno. Ptice se bodo iz bolj obremenjenega območja v času gradnje lahko brez večje škode začasno umakne. Podobno velja tudi za območje kulturne krajine na Ljubljanskem barju.

Med gradnjo bo na območju gradbišča prišlo do uničenja osebkov nekaterih živalskih vrst, pri čemer bodo zaradi izkopov in sečnje gozda bolj prizadete manjše živali, ki ne morejo pravočasno pobegniti (nevretenčarji in manjši vretenčarji). Smrtnost praviloma nima velikih vplivov na populacijsko številčnost, saj zajema relativno majhne površine, dogodki pa se običajno ne ponavljajo. S posegom v gozdni prostor je vpliv med gradnjo

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-31 III. Okoljsko poročilo večji, saj pride do večjega posega povezanega z odstranjevanjem drevesne vegetacije. Zaradi spremenjene lokalne klime in ostalih okoljskih razmer je lahko motena celotna živalska združba na vplivnem območju.

V času izvedbe posega je možno onesnaženje tal z motornim oljem in gorivi iz gradbenih in transportnih strojev in odlaganje gradbenih odpadkov v naravno okolje.

Po izgradnji (skupni vplivi)

Po izgradnji daljnovod na habitatne tipe in rastlinstvo ne bo imel velikega vpliva, razen na mestih gozdnih posek. V tem delu pričakujemo spremembe v sestavi flore in deležu posameznih habitatnih tipov. Po izgradnji bo oblikovan nov gozdni rob, ki ga bo potrebno vzdrževati skladno z navodili Zavoda za gozdove RS.

Na območju preletnih poti večjih ptic obstaja verjetnost trkov z vodniki daljnovoda. Nekatere vodne ptice (race, gosi, čaplje,…) pogosto letajo vzdolž vodotokov tudi kadar niso na preletu. Posebno veliko nevarnost zato predstavljajo električni vodi, ki prečkajo zračne koridorje nad vodotoki. Na območju obravnave je to nad Iščico in Ljubljanico pa tudi nad drugimi vodotoki, pri vseh variantah, kjer daljnovod na območju Ljubljanskega barja poteka v obliki nadzemnega voda (pri tem najbolj izstopa varianta 1). Vpliv daljnovoda na gnezdilce bo po pričakovanjih majhen. Največji bo na območju Golovca. Okoli posek se lahko nekoliko spremeni sestava ptic - namesto gozdnih vrst se lahko naselijo vrste gozdnega roba.

Po izgradnji bistvenih vplivov na druge živalske in rastlinske vrste ne pričakujemo.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-32 III. Okoljsko poročilo

III.4.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Preglednica III-14: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 1).

Varianta / odsek trase Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana daljnovoda Živalstvo in rastlinstvo Habitatni tipi *Varianta 1 / podzemni kabel C – Območje z izjemo vodotoka (Ljubljanica) ne predstavlja Naravovarstveno visoko vrednoteni HT se pojavljajo na od RTP Polje do nebistven vpliv ob habitatov ogroženih vrst živali. Možni so vplivi na vodne območju Ljubljanice. Bistvenih vplivov ob upoštevanju Ljubljanice izvedbi ukrepov organizme zaradi prečkanja vodotoka, ki bodo ob omilitvenih ukrepov ne bo. upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni. Vpliv na ptice v času gradnje bo majhen in nebistven, v času obratovanja ne bo vpliva. *Varianta 1 / nadzemni vod C – Območje Golovca je pomemben habitat ogroženih vrst Potrebna bo sečnja gozda na območju Golovca, kjer se od Ljubljanice čez nebistven vpliv ob živali predvsem iz skupin: ptiči, sesalci, dvoživke. pojavlja HT 41.111, ki se glede na Uredbo o habitatnih tipih Golovec do RTP Vič izvedbi ukrepov Na območju se pojavljajo tudi rastišča nekaterih ogroženih (Ur.l. RS, št. 112/03) prednostno ohranja v ugodnem rastlinskih vrst. stanju. V nadaljevanju trasa deloma poteka po robu Ljubljanskega Na območju trase (Ljubljansko barje) se pojavljajo barja, deloma pa posega tudi globlje v območje Barja, kjer naslednji habitatni tipi velike naravovarstvene vrednosti: so pomembni habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. - 24.1 Potoki s pretežno naravnimi bregovi Pričakujemo negativne vplive predvsem na ptice. Vpliv na - 37.31Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in ptice bo velik v času gradnje, če se izvaja med sorodne združbe gnezdenjem (izven časa gnezdenja bo vpliv majhen), - 38.22Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski potencialno zelo velik bo vpliv na preletne ptice ob travniki obratovanju – možni so omilitveni ukrepi. - 44.1 Obrežna vrbovja - 44.3 Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah (prednostni HT) - 89.22 Kanali (površine kanalov in jarkov s pripadajočo vegetacijo)

* V primeru izbora variante 1 je potrebno izvesti postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja (Odločba MOP št. 354-09-139/2005 z dne 20.6.2005), pri čemer so lahko ocene vplivov za dano varianto tudi strožje.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-33 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-15: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 2).

Varianta / odsek trase Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana daljnovoda Živalstvo in rastlinstvo Habitatni tipi *Varianta 2 / podzemni kabel B – Trasa podzemnega voda poteka po urbanem okolju. Trasa podzemnega voda poteka po urbanem okolju. od RTP Polje do Fužinskega nebistven vpliv Bistvenih vplivov ne pričakujemo. Vpliv na ptice v času Bistvenih vplivov ne pričakujemo. gradu gradnje bo majhen, v času obratovanja vpliva ne bo. *Varianta 2 / podvodni kabel D – V času gradnje in vzdrževalnih del so zaradi del v V času gradnje in vzdrževalnih del pričakujemo negativne od Fužinskega gradu do bistven vpliv vodotoku možni vplivi na vodne organizme, ki bodo vplive na vodotok in obrežno vegetacijo. mostu J AC prek Ljubljanice zaradi obsega predvidenih del bistveni in škodljivi. Vpliv na ptice v času gradnje bo majhen, v času obratovanja vpliva ne bo. *Varianta 2 / podzemni kabel C – Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja neposredno ob Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja neposredno ob od mostu J AC prek nebistven vpliv ob obstoječi cestni povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo obstoječi cestni povezavi. Ob upoštevanju omilitvenih Ljubljanice do nadvoza Ceste izvedbi ukrepov bistvenih vplivov ne pričakujemo, razen v času gradnje, ukrepov bistvenih vplivov ne pričakujemo. dveh cesarjev ko je lahko vpliv na ptice velik, če se dela izvajajo med gnezdenjem. V primeru izvedbe izven časa gnezdenja, bo vpliv majhen. *Varianta 2 / nadzemni vod B – Trasa nadzemnega voda poteka po urbanem okolju. Trasa nadzemnega voda poteka po urbanem okolju. od nadvoza Ceste dveh nebistven vpliv Bistvenih vplivov ne pričakujemo. Bistvenih vplivov ne pričakujemo. cesarjev nad J AC do RTP Vič

* V primeru izbora variante 2 je potrebno izvesti postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja (Odločba MOP št. 354-09-139/2005 z dne 20.6.2005), pri čemer so lahko ocene vplivov za dano varianto tudi strožje.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-34 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-16: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 3).

Varianta / odsek trase Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana daljnovoda Živalstvo in rastlinstvo Habitatni tipi Varianta 3 / podzemni kabel C – Območje z izjemo vodotoka (Ljubljanica) ne predstavlja Naravovarstveno visoko vrednoteni HT se pojavljajo na od RTP Polje do vznožja nebistven vpliv ob habitatov ogroženih vrst živali. Možni so vplivi na vodne območju Ljubljanice. Bistvenih vplivov ob upoštevanju Golovca izvedbi ukrepov organizme zaradi prečkanja vodotoka, ki bodo ob omilitvenih ukrepov ne bo. upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni. Varianta 3 / nadzemni vod C – Območje Golovca je pomemben habitat ogroženih vrst Potrebna bo sečnja gozda na območju Golovca, kjer se od vznožja Golovca do nebistven vpliv ob živali predvsem iz skupin: ptiči, sesalci, dvoživke. pojavlja HT41.111, ki se glede na Uredbo o habitatnih Dolenjske ceste izvedbi ukrepov Na območju se pojavljajo tudi rastišča nekaterih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03) prednostno ohranja v ugodnem ogroženih rastlinskih vrst. stanju. Vpliv na ptice bo velik v času gradnje, če se izvaja med gnezdenjem. V primeru izvedbe posegov v gozdno in grmovno vegetacijo izven časa gnezdenja bo vpliv majhen. Varianta 3 / podzemni kabel C – Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja neposredno ob Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja neposredno ob od Dolenjske ceste do nebistven vpliv ob obstoječi cestni povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo obstoječi cestni povezavi. Ob upoštevanju omilitvenih nadvoza Ceste dveh cesarjev izvedbi ukrepov bistvenih vplivov ne pričakujemo, razen v času gradnje, ukrepov bistvenih vplivov ne pričakujemo. ko je lahko vpliv na ptice velik, če se dela izvajajo med gnezdenjem. V primeru izvedbe izven časa gnezdenja, bo vpliv majhen. Varianta 3 / nadzemni vod B – Trasa nadzemnega voda poteka po urbanem okolju. Trasa nadzemnega voda poteka po urbanem okolju. od nadvoza Ceste dveh nebistven vpliv Bistvenih vplivov ne pričakujemo. Bistvenih vplivov ne pričakujemo. cesarjev nad J AC do RTP Vič

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-35 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-17: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 4).

Varianta / odsek trase Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana daljnovoda Živalstvo in rastlinstvo Habitatni tipi Varianta 4 / podzemni kabel C – Območje z izjemo vodotoka (Ljubljanica) ne predstavlja Naravovarstveno visoko vrednoteni HT se od RTP Polje do vznožja nebistven vpliv ob habitatov ogroženih vrst živali. Možni so vplivi na vodne pojavljajo na območju Ljubljanice. Bistvenih vplivov Golovca izvedbi ukrepov organizme zaradi prečkanja vodotoka, ki bodo ob upoštevanju ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo. omilitvenih ukrepov nebistveni. Varianta 4 / nadzemni vod C – Območje Golovca je pomemben habitat ogroženih vrst živali Potrebna bo sečnja gozda na območju Golovca, od vznožja Golovca do nebistven vpliv ob predvsem iz skupin: ptiči, sesalci, dvoživke. kjer se pojavlja HT 41.111, ki se glede na Uredbo o poselitvenega območja ob izvedbi ukrepov Na območju se pojavljajo tudi rastišča nekaterih ogroženih habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03) prednostno Ižanski cesti rastlinskih vrst. ohranja v ugodnem stanju. V primeru upoštevanja V nadaljevanju trasa poteka po robu Ljubljanskega barja, ki je omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov ne pomemben habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. pričakujemo. Pričakujemo negativne vplive, predvsem na ptice, ki bodo ob Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja upoštevanju omilitevnih ukrepov nebistveni. neposredno ob obstoječi cestni povezavi. Ob Vpliv na ptice v času gradnje bo velik predvsem, če se dela upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov izvajajo med gnezdenjem, v primeru izvedbe izven časa ne pričakujemo. gnezdenja bo vpliv majhen. Potencialno zelo velik (bistven) je lahko vpliv na preletne ptice v času obratovanja – možni so omilitveni ukrepi. Varianta 4 / podzemni kabel C – Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja neposredno ob Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja od poselitvenega območja ob nebistven vpliv ob obstoječi cestni povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo neposredno ob obstoječi cestni povezavi. Ob Ižanski cesti do potoka izvedbi ukrepov bistvenih vplivov ne pričakujemo, razen v času gradnje, ko je upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov Curnovec lahko vpliv na ptice velik, če se dela izvajajo med gnezdenjem. ne pričakujemo. V primeru izvedbe izven časa gnezdenja, bo vpliv majhen. Varianta 4 / nadzemni vod C – Zaradi bližine Ljubljanskega barja lahko pričakujemo vplive na Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja od potoka Curnovec do RTP nebistven vpliv ob ptice. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bodo vplivi neposredno ob obstoječi cestni povezavi. Ob Vič izvedbi ukrepov nebistveni. Vpliv na ptice bo velik v času gradnje, če se izvaja upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih vplivov med gnezdenjem, v primeru izvedbe del izven časa gnezdenja ne pričakujemo. bo vpliv majhen, v času obratovanja bo vpliv majhen.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-36 III. Okoljsko poročilo

Z vidika vplivov na segment rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi je najbolj sprejemljiva varianta 3 z najdaljšim podzemnim potekom trase daljnovoda in s tem najmanjšimi vplivi na živalstvo v času obratovanja, predvsem ptice (bližina IBA in SPA območja Ljubljansko barje), sledi varianta 4. Na območju Golovca se pojavlja gozdni habitatni tip 41.111 Kolinska kisloljubna bukovja, ki se skladno z Uredbo o habitatnih (Ur.l. RS, št 112/03 ) prednostno ohranja v ugodnem stanju. S posekom bo prizadeta precejšnja površina gozda, predlagani so omilitveni ukrepi (ocena C).

Varianta 1 je manj sprejemljiva od zgoraj navedenih variant zaradi daljšega poteka trase v obliki nadzemnega voda. Predlagani so omilitveni ukrepi (ocena C).

Z vidika vplivov na segment rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi je nesprejemljiva varianta 2 zaradi posegov v vodotok in obrežno vegetacijo Ljubljanice, ki je obenem tudi zavarovana naravna vrednota (ocena D).

Preglednica III-18: Vrednotenje vplivov – rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi

Varianta Razred vpliva Vrstni red varianta 1 C 3 varianta 2 D 4 varianta 3 C 1 varianta 4 C 2

III.4.4 Omilitveni ukrepi

(1) Poseben tip stebrov – potencialne nalete ptic v električne vodnike daljnovoda se lahko bistveno zmanjša z uporabo stebrov z glavo »portal«, ki imajo vse vodnike nameščene v isti višini. Zaradi nevarnosti trkov velikih ptic z vodniki predlagamo, da se v kolikor je to tehnično in funkcionalno izvedljivo, uporabi tak tip stebrov, zato v nadaljnjih fazah predlagamo proučitev izvedbe tega tipa stebrov na celotnem območju poteka nadzemnega voda ob robu Ljubljanskega barja.

(2) Po vsej dolžini daljnovoda ki poteka v neposredni bližini Ljubljanskega barja in na območju Golovca je potrebno zaščitno vrv opremiti z vidnimi oznakami. Ocenjujemo, da bi na območju Ljubljanskega barja, zaradi pogoste jutranje megle, zadostovale oznake (črno bele table velikosti 30 x 30 cm) na vsakih 25 m, na območju Golovca pa na vsakih 50 m. V kolikor na Golovcu vodniki ne bodo segali več kakor 1 m nad višino drevesnih krošenj, oznake niso potrebne. Na območjih, kjer se kasneje (v času monitoringa) izkaže, da se med pticami pojavlja večja smrtnost, se oznake zgostijo naknadno.

(3) Postavljanje trase in montaža vodnikov naj se NE izvajajo v času gnezdenja ptic (od začetka marca do konca junija), ko so ptice na vznemirjanje najbolj občutljive. Kakršnakoli, redna načrtovana vzdrževalna dela na daljnovodu na območju Golovca in Ljubljanskega barja se morajo opravljati izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od marca do konca junija. Na Ljubljanskem barju se morajo uničene površine grmišč in mejic nadomestiti z novimi.

(4) Sečnja gozda (območje Golovca) in grmovne vegetacije (obrežni pas vodotokov, mejice itd.) naj se ne izvaja v času gnezdenja ptic (od začetka marca do konca junija), ko so ptice na vznemirjanje najbolj občutljive. Kakršnakoli, redna načrtovana

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-37 III. Okoljsko poročilo vzdrževalna dela na daljnovodu na območju Golovca in Ljubljanskega barja se morajo opravljati izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od marca do konca junija.

(5) Posek gozda in grmovne vegetacije naj se omeji na najmanjši možni obseg. Na območju Golovca naj se pas poseke pod daljnovodom zmanjša na najmanjši možno obseg. Pri gradnji naj se odstrani le zarast, ki neposredno ovira potek izvedbenih del. Na novo nastali gozdni rob je potrebno čim prej sanirati in vzdrževati skladno z navodili predstavnikov Zavoda za gozdove. Po končani gradnji je potrebno na vseh prizadetih površinah omogočiti čimprejšnje zaraščanje z avtohtono vegetacijo. Po izgradnji je potrebno površine redno vzdrževati in preprečevati zarast z neavtohtonimi vrstami (npr. robinijo Robinia pseudoacacia).

(6) V nadaljnjih fazah (PVO) je za izbrano varianto potrebno preučiti mikrolokacije posameznih stebrov ter popisati habitatne tipe v vplivnem območju na celotni trasi daljnovoda z namenom ugotoviti, če se na območjih stojišč oz. na trasi kablovoda pojavljajo pomembni oz. ogroženi biotopi oz. habitatni tipi. V primeru ugotovitve takega biotopa oz. HT se mikrolokacijo trase prilagodi tako, da ta ne bo ogrožen.

(7) Med gradnjo prihaja tudi do vznemirjanja drugih živalskih vrst (npr. večjih sesalcev), predvsem v času razmnoževanja. Za omilitev negativnih vplivov je priporočljivo, da se bolj hrupna dela opravljajo v jesenskem in zimskem obdobju. To priporočamo predvsem v bolj ohranjenih naravnih gozdnih predelih (območje Golovca).

(8) Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala naj se v največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi. Manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi naj bodo izven območja naravovarstveno vrednejših HT (ocena 4 in 5).

(9) Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno. Predvsem je odlaganje odpadkov in gradbenega materiala nedopustno na območjih, kjer so prisotni naravovarstveno vrednejši HT (ocena 4 in 5) ter na območjih vodnih teles.

(10) Pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

(11) Vsi gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni in izdelani v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa delovnih strojev in emisij izpušnih plinov. Delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji stroji pa naj ne obratujejo brez potrebe v prostem teku.

(12) Pri potencialnem osvetljevanju objektov je potrebno uporabljati zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje.

III.4.5 Predvideni načini spremljanja stanja

V času gradnje naj se izvaja občasni nadzor (2 krat mesečno) nad posekom drevja in morebitnimi poškodbami na gozdnem drevju. Zaradi pomena gozda in njegove kompleksne vloge v pokrajini predlagamo, da se spremlja proces zaraščanja posekanih površin in območja vzdrževanja posek na trasi daljnovoda v obdobju petih let. Izvaja naj ga Zavod za gozdove RS.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-38 III. Okoljsko poročilo

Monitoring ptic gnezdilk na območju daljnovoda naj traja pet let, z začetkom prvo pomlad po postavitvi daljnovoda. Za pravilno vrednotenje vplivov predlagamo, da se popisi izvedejo ob daljnovodu in primerjalno še na podobnem območju oddaljenem od daljnovoda vsaj 500 m. Predvidevamo dve popisni ploskvi, eno na Barju, drugo na Golovcu. Monitoring vpliva trkov je potrebno izvesti le po potrebi, v kolikor se izkaže, da je smrtnost ptic na določenih odsekih velika. Monitoring naj izvaja strokovnjak biolog – ornitolog.

Med gradnjo je potrebno zagotoviti stalen naravovarstveni nadzor na EPO, območjih naravnih vrednot in varovanih območjih. Monitoring naj izvaja strokovnjak pristojne inštitucije za varstvo narave. V okviru nadzora je potrebno posebno pozornost nameniti odrivanju in deponiranju humusne plasti, izvajanju gradbenih posegov na čim ožjem območju in renaturaciji okrnjenih površin z avtohtono vegetacijo takoj po zaključku gradbenih del.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-39 III. Okoljsko poročilo

III.5. Varovana območja, naravne vrednote in EPO

III.5.1 Stanje okolja

(karta 2.5 Varovana območja, naravne vrednote, EPO))

III.5.1.1 Varovana območja

Natura 2000

Južno od Ljubljane sta območji Natura 2000: SPA Ljubljansko barje (SI5000014) in pSCI Ljubljansko barje (SI3000271). Območji se skoraj v celoti prekrivata.

Območje SPA Ljubljansko barje zavzema 11.409,35 ha. 65 % območja pripada ornim površinam, na 12 % območja so gojeni travniki, ostali habitatni tipi, ki pokrivajo 5 ali več % območja, so vlažni in mezofilni travniki, gozdovi in ostala kmetijska zemljišča. Tu biva nad 15 % slovenske populacije kosca, pepelastega lunja in pisane penice. Ohranjenost življenjskega prostora kvalifikacijskih vrst ptic je dobra za večino vrst in povprečna ali zmanjšana za črno štorkljo, sršenarja in vodomca.

Preglednica III-19: Posebno varstveno območje Ljubljansko barje (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04).

Koda: SI5000014 Površina [ha]: 11409.352 Oddaljenost od DLN: - V 1 poseže v območje v dolžini cca. 1.880 - V 3 in V 4 potekata po robu območja v dolžini cca. 1.200 m. Vrste ptic: bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) čapljica (Ixobrychus minutus) črna štorklja (Ciconia nigra) kobiličar (Locustella naevia) kosec (Crex crex) pepelasti lunj (Circus cyaneus) pisana penica (Sylvia nisoria) prepelica (Coturnix coturnix) priba (Vanellus vanellus) rakar (Acrocephalus arundinaceus) rdečenoga postovka (Falco vespertinus) rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) repaljščica (Saxicola rubetra) rjava penica (Sylvia communis) rjavi srakoper (Lanius collurio) rumena pastirica (Motacilla flava) slavec (Luscinia megarhynchos) sloka (Scolopax rusticola) sršenar (Pernis apivorus) veliki skovik (Otus scops) veliki škurh (Numenius arquata) vodomec (Alcedo atthis)

Območje pSCI Ljubljansko barje je nekoliko večje od območja SPA in zavzema 12.666,09 ha. V preteklosti je bilo to veliko šotno barje, ki so ga osušili, vzporedno z izsuševanjem pa so z barja porezali ogromne količine šote. Območje je mozaik

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-40 III. Okoljsko poročilo kmetijskih površin in ekstenzivnih travnikov. Vodotoki na barju so pomemben habitat za številne vrste rib. Življenjski prostor večine kvalifikacijskih vrst je dobro ohranjen. Splošna ocena stanja za hribskega urha, velikega pupka, pohro, nežico in blistavca je odlična, za ostale kvalifikacijske vrste pa dobra ali značilna.

Preglednica III-20: Potencialno posebno ohranitveno območje Ljubljansko barje (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04).

Koda: SI3000271 Skupina: pSCI Površina [ha]: 12666.086 Oddaljenost od DLN: - V1 poseže v območje v dolžini cca. 1880 - V3 in V4 potekata po robu območja v dolžini cca. 1200 m. Rastlinske in živalske vrste: pezdirk (Rhodeus sericeus amarus) veliki pupek (Triturus carnifex) človeška ribica (Proteus anguinus*) močvirska sklednica (Emys orbicularis) pohra (Barbus meridionalis) močvirski cekinček (Lycaena dispar) strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) travniški postavnež (Euphydryas aurinia) nežica (Cobitis taenia) kapelj (Cottus gobio) potočni piškurji (Eudontomyzon spp.) hribski urh (Bombina variegata) blistavec (Leuciscus souffia) mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) platnica (Rutilus pigus) barjanski okarček (Coenonympha oedippus) drobni svitek (Anisus vorticulus) navadni škržek (Unio crassus) ozki vretenec (Vertigo angustior) koščični škratec (Coenagrion ornatum) veliki studenčar (Cordulegaster heros) Loeselova grezovka (Liparis loeselii) vidra (Lutra lutra) sulec (Hucho hucho) Habitatni tipi: (7230) Bazična nizka barja (6510) Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) (6430) Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem (6410) Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (3260) Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion (91L0) Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) (91K0) Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-41 III. Okoljsko poročilo

Zavarovana območja

Na območju DLN leži več zavarovanih območij. Vsa so znotraj vplivnega območja variante 2, ostale variante so od njih oddaljene več kot 200 m.

Območje južno od ljubljanske obvoznice je predlagano za krajinski park Ljubljansko barje (ID: 20) (v nadaljevanju pKP). Varianta 1 poteka v dolžini cca 4.800 m po območju pKP, varianti 3 in 4 potekata po robu pKP v dolžini cca 3.400 m.

Preglednica III-21: Zavarovana območja.

ID ZO: 493 Ime ZO: Fužine Status: spomenik oblikovane narave Površina [ha]: 4,43 Oddaljenost od DLN: V2 poteka v dolžini cca 180 m preko ZO. Predpis: Odlok o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine (Uradni list SRS, št: 26/84, 28/84)

ID ZO: 1713 Ime ZO: Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in špice Status: spomenik oblikovane narave Površina [ha]: 20,85 Oddaljenost od DLN: V2 poteka v dolžini cca 1950 m preko ZO. Predpis: Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 18/90 in 27/91)

ID ZO: 538 Ime ZO: Ljubljanski botanični vrt Status: spomenik oblikovane narave Površina [ha]: 2,02 Oddaljenost od DLN: ZO leži cca. 45 m JV od V2. Predpis: Odlok o razglasitvi Ljubljanskega botaničnega vrta za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 8/91)

ID ZO: 1719 Ime ZO: Vrt ob Čečevi vili Status: spomenik oblikovane narave Površina [ha]: 0,22 Oddaljenost od DLN: ZO leži cca. 30 m SZ od V2. Predpis: Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 18/90 in 27/91)

ID ZO: 1746 Ime ZO: Grajski grič Status: naravni spomenik Površina [ha]: 26,47 Oddaljenost od DLN: ZO leži cca. 40 m SZ od V2. Predpis: Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra - Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86)

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-42 III. Okoljsko poročilo

ID ZO: 1716 Ime ZO: Drevored cibor in lip ob Roški Status: spomenik oblikovane narave Površina [ha]: 0,24 Oddaljenost od DLN: ZO leži cca. 50 m SZ od V2. Predpis: Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 18/90 in 27/91)

III.5.1.1 Naravne vrednote

Na območju DLN je 14 naravnih vrednot, od tega sta dve državnega pomena, ostale so lokalnega pomena.

Preglednica III-22: Evidentirane naravne vrednote na območju DLN (v oddaljenosti do 100 m).

Ime naravne vrednote: Ljubljanica Identifikacijska številka: 167 V Kratka oznaka: Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike. Ljubljanica teče na območju Mestne občine Ljubljana preko Ljubljanskega barja, mestnega jedra in se pri Podgradu izliva v Savo. Na območju mestnega jedra je regulirana, zunaj tega območja pa je dobro ohranjena in skupaj z obrežno vegetacijo predstavlja območje z veliko pestrostjo ekosistemov in rastišči ogroženih rastlinskih vrst. Zvrst naravne vrednote: hidrološka, geomorfološka Pomen / status: državni Oddaljenost od posega: - V1 seka NV v dolžini cca. 65 m - V2 poteka znotraj NV v dolžini cca. 3800 m - V3 in V4 sekata NV v dolžini cca. 60 m

Ime naravne vrednote: Fužine – platana v graščinskem parku Identifikacijska številka: 1939 Kratka oznaka: Debela platana v graščinskem parku Fužine v Ljubljani. Drevo je vitalno, nepoškodovano. Simetrična krošnja zavzema več kot 2/3 drevesa. Zvrst naravne vrednote: oblikovana, geomorfološka Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: V2 seka NV v dolžini cca. 160 m.

Ime naravne vrednote: Iščica Identifikacijska številka: 8075 Kratka oznaka: Desni pritok Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Zvrst naravne vrednote: hidrološka, ekosistemska Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: V1 seka NV v dolžini cca. 65 m

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-43 III. Okoljsko poročilo

Ime naravne vrednote: Pot spominov in tovarištva v Ljubljani Identifikacijska številka: 8706 Kratka oznaka: Pot spominov in tovarištva v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: oblikovana NV Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: - V1, V3, V4 potekajo v Trnovem po NV v dolžini cca. 300 m - prav tako V2 v Trnovem seka NV v dolžini cca. 20 m - na Viču skupna trasa variant seka NV v dolžini cca. 20 m.

Ime naravne vrednote: Ljubljana Kodeljevo – topol Identifikacijska številka: 8708 Kratka oznaka: Topol pri mostu čez Gruberjev prekop na križišču Povšetove in Kajuhove ulice v Ljubljani. Drevo je še vitalno. Krošnja je asimetrična s posameznimi suhimi vejami. Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV leži cca. 20 m zahodno od V2

Ime naravne vrednote: Ljubljana Vič – Dobi 3 Identifikacijska številka: 8723 Kratka oznaka: Skupina dobov ob Koprski ulici v Ljubljani. Drevesa so vitalna. Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV leži cca 15 m vzhodno od skupne trase variant

Ime naravne vrednote: Ljubljana Vič – Dobi 9 Identifikacijska številka: 8739 Kratka oznaka: Skupina dobov južno od avtoceste v Trnovskih partih v Ljubljani. Tri drevesa od katerih je eden popolnoma suh. Ostala dva sta manj vitalna. Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: - NV je oddaljena cca. 50 m južno od V1 inV4 - V2 inV3 sekata NV v dolžini cca. 30 m

Ime naravne vrednote: Ljubljana - botanični vrt Identifikacijska številka: 20 Kratka oznaka: Botanični vrt Univerze v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: botanična, oblikovana Pomen / status: državni Oddaljenost od posega: NV leži cca. 45 m JV od V2.

Ime naravne vrednote: Grajski grič Identifikacijska številka: 7789 Kratka oznaka: Grič v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: geomorfološka, ekosistemska Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 40 m SZ od V2

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-44 III. Okoljsko poročilo

Ime naravne vrednote: Ljubljana - drevored cibor in lip ob Roški cesti Identifikacijska številka: 7794 Kratka oznaka: Drevored cibor in lip ob Roški cesti v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: oblikovana Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 50 m SZ od V2

Ime naravne vrednote: Ljubljana Kodeljevo - robinija Identifikacijska številka: 8709 Kratka oznaka: Robinija za blokom Povšetova 104b v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 80 m Z od V2

Ime naravne vrednote: Ljubljana Vič - doba Identifikacijska številka: 8737 Kratka oznaka: Doba pri tenis igrišču na Jesenkovem v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 90 m S od skupne trase V2 inV3

Ime naravne vrednote: Ljubljana Moste – divji kostanj Identifikacijska številka: 8778 Kratka oznaka: Divji kostanj ob Zaloški cesti za hišo Mire Mihelčičeve 48 v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 50 m S od V2

Ime naravne vrednote: Ljubljana Rudnik – platana in beli topol Identifikacijska številka: 8788 Kratka oznaka: Platanain beli topol pri Botaničnem vrtu v Ljubljani Zvrst naravne vrednote: drevesna Pomen / status: lokalni Oddaljenost od posega: NV je 40 m JV od V2

Na območju DLN je tudi območje pričakovanih geomorfoloških naravnih vrednot Litija – širše območje (ID 20), ki se širi na jugovzhodni del Ljubljane. Tu so nahajališča permokarbonskih fosilov (polimetalno orudenje). Na območje pričakovanih naravni vrednot posegajo variante 1, 3 in 4.

III.5.1.1 Ekološko pomembna območja

Južno od ljubljanske obvoznice leži ekološko pomembno območje (EPO) Ljubljansko barje (EŠ: 31400), ki obsega 14.441,77 ha. To je obsežno kotlinsko barje, južno od Ljubljane, z ostankom visokega barja pri Kostanjevici in Goričici (Goriški mah) in Koslerjevo goščo, ostanki šote ter ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Je eden največjih kompleksov mokrotnih travišč v Sloveniji. Pomembna so zlasti močvirja in enokosna travišča, ki so v Evropi že skoraj izginila. Krajino pestrijo neskončne mejice ter ostanki nižinskega gozda, ki še pripomorejo k raznolikosti rastlinstva in živalstva. Preplet različnih habitatnih tipov je podlaga za visoko biotsko pestrost. Tu je bilo evidentiranih 45 vrst sesalcev, 11 vrst dvoživk, več vrst plazilcev, preko 100 vrst dnevnih metuljev, 48 vrst kačjih pastirjev, od tega je najmanj 7 vrst dvoživk, 6 vrst

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-45 III. Okoljsko poročilo metuljev in 12 vrst kačjih pastirjev s slovenskega Rdečega seznama (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02). Na območju gnezdi najmanj 62 redkih ali ogroženih ptičjih vrst. To je najpomembnejše gnezdišče za kosca in edino za velikega škurha v Sloveniji.

Varianta 1 poteka po EPO v dolžini cca 4.200 m, varianti 3 in 4 potekata po robu EPO v dolžini cca 4.300 m.

III.5.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

IIII.5.2.1 Okoljski cilji plana

Varovana območja

Okoljski cilj: Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov).

Zakonska izhodišča, predstavljajo: - Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 2/06) - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 41/04; ZVO-1, 20/06, 39/06 – UPB ZVO-1) - Zakon o ohranjanju narave (Ur.l. RS, 96/04-UPB2) - Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur.l. RS, št. 30/95) - Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04) - Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/2004, 53/06) - Odlok o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine (Ur.l. SRS, št: 26/84, 28/84) - Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur.l. RS, št. 18/90, 27/91) - Odlok o razglasitvi Ljubljanskega botaničnega vrta za naravno znamenitost (Ur.l. RS, št. 8/91) - Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra - Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur.l. SRS, št. 5/86)

Naravne vrednote in EPO

Okoljski cilj: Preprečevanje negativnih vplivov na naravne vrednote in EPO in zmanjševanja biotske raznovrstnosti

Zakonska izhodišča za izbor predstavljajo: - Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 2/06) - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 41/04; ZVO-1, 20/06, 39/06 – UPB ZVO-1) - Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, 96/04-UPB2) - Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur.l. RS, št. 30/95) - Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06) - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št., 52/02, 67/03) - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04)

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-46 III. Okoljsko poročilo

III.5.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Varovana območja

Kazalci stanja okolja: - vpliv na kvalifikacijske vrste in/ali habitatne tipe za varovana območja - zmanjšanje površine kvalifikacijskih habitatnih tipov - prisotnost varovanih območij narave, upoštevajoč pomen in varstveni režim teh območij

Naravne vrednote in EPO

Kazalci stanja okolja: - prisotnost naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij - ohranitev biotske raznovrstnosti in EPO

III.5.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja)

Preglednica III-23: Metoda vrednotenja za varovana območja

Razred vpliva Kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven Lokacija je od varovanih območij oddaljena več kot znaša v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) določeno območje neposrednega ali daljinskega vpliva, zato ni potrebno izvesti postopka presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja ali je lokacija od varovanih območij oddaljena manj kot znaša v Pravilniku določeno območje neposrednega ali daljinskega vpliva, postopka presoje sprejemljivosti vplivov pa ni potrebno izvesti skladno z mnenjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave ali je (bilo) potrebno izvesti postopek presoje sprejemljivosti za varovana območja v skladu z navedenim Pravilnikom in takšna ocena izhaja iz Dodatka k OP za varovana območja, izdelanega po metodologiji navedenega Pravilnika. B - vpliv je nebistven Potrebno je (bilo) izvesti postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06), ocena pa izhaja iz Dodatka k OP, izdelanega po metodologiji navedenega pravilnika. Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso škodljivi. Pri pripravi plana je potrebno upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni. C - vpliv je nebistven zaradi Potrebno je (bilo) izvesti postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe izvedbe omilitvenih ukrepov plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06), ocena pa izhaja iz Dodatka k OP, izdelanega po metodologiji navedenega pravilnika. Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso škodljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. V OP so poleg standardnih in zakonsko predpisanih ukrepov predvideni še dodatni omilitveni ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na okoljske cilje. Pri pripravi

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-47 III. Okoljsko poročilo

plana bodo upoštevane smernice, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. D - vpliv je bistven Potrebno je (bilo) izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06), ocena pa izhaja iz Dodatka k OP, izdelanega po metodologiji navedenega pravilnika. Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost so bistveni in škodljivi, za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Možni so izravnalni ukrepi. Stalna prisotnost večjega števila kvalifikacijskih vrst, katerih populacije se zaradi posega zmanjšajo in/ali uničenje prednostnih in/ali kvalifikacijskih habitatnih tipov, bistveno porušenje naravnega ravnovesja, dolgotrajno delno uničenje varovanega območja. Ukrepov, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče v celoti upoštevati. E - vpliv je uničujoč Potrebno je (bilo) izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06), ocena pa izhaja iz Dodatka k OP, izdelanega po metodologiji navedenega pravilnika. Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost so uničujoči, za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Izravnalni ukrepi niso možni. Stalna prisotnost večjega števila kvalifikacijskih vrst ter kritično zmanjšanje ali popolno uničenje njihovih populacij, uničenje prednostnih in/ali kvalifikacijskih habitatnih tipov, bistveno porušenje naravnega ravnovesja, popolno uničenje varovanega območja. Ukrepov, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče upoštevati. OP = okoljsko poročilo

Naravne vrednote in EPO

Preglednica III-24: Metoda vrednotenja za naravne vrednote in EPO

Razred vpliva Kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven V vplivnem območju ni naravnih vrednot in/ali EPO. B - vpliv je nebistven Obravnavani plan je lociran v neposredni bližini naravnih vrednot in/ali EPO. Naravne vrednote in EPO ne bodo prizadete oz. bo vpliv nebistven. Pri pripravi plana je potrebno upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni. C - vpliv je nebistven zaradi Na območju plana oz. v njegovi neposredni bližini so naravne vrednote izvedbe omilitvenih ukrepov in/ali EPO na katere bi poseg lahko vplival. Pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. V OP smo poleg standardnih in zakonsko predpisanih ukrepov predvideli še dodatne omilitvene ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na okoljske cilje. Pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. D - vpliv je bistven Na območju plana so prisotne naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo bistven, dolgotrajno delno uničenje naravne vrednote in/ali EPO. Ukrepov, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče v celoti upoštevati. E - vpliv je uničujoč Na območju plana so prisotne naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-48 III. Okoljsko poročilo

uničujoč, ukrepov, ki jih je predpisala organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče upoštevati.

III.5.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.5.3.1 Opredelitev vplivov plana

Zaradi kompleksnosti načrtovanih posegov (več načinov izvedbe na različnih odsekih) so vplivi po posameznih variantah in za posamezne odseke podrobneje opisani v tabelah št. 17 - 21. V spodnjem tekstu so povzeti splošni vplivi, ki veljajo za vse variante, razen v primeru, ko je posebej izpostavljena posamezna varianta.

Med gradnjo

Varovana območja – trasa daljnovoda pri vseh variantah poteka v neposredni bližini območja Natura 2000 Ljubljansko barje (pSCI in SPA). Na območju je kvalifikacijskih 22 vrst ptic, na katere lahko vpliva predvsem izvedba daljnovoda v obliki nadzemnega voda.

Na območju SPA Ljubljansko barje pričakujemo med gradnjo velik vpliv na ptice v času gnezdenja. Ocenjujemo, da bo hrup ob pripravljanju trase, pripravi temeljev za stebre in napeljevanju vodnikov vplival na občutljive vrste do razdalje 500 m. V izvengnezditvenem obdobju bo vpliv manjši, ker v tem obdobju ptice nimajo gnezd in ker vznemirjanje na posameznih predelih ne bo dolgotrajno. Ptice se bodo iz bolj obremenjenega območja v času gradnje lahko brez večje škode začasno umakne.

Na območju pSCI Ljubljansko barje je med gradnjo med kvalifikacijskimi vrstami možen negativni vpliv predvsem na organizme, vezane na vodno okolje in obrežni pas vodotokov, predvsem pri prečkanjih vodotokov. Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi. Gradnja bo predstavljala tudi motnjo za druge prostoživeče živali, ki se lahko omili z ustreznimi omilitvenimi ukrepi. Trasa pri vseh variantah, razen pri varianti 1, v veliki meri poteka v neposredni bližini obstoječih cestnih povezav po območjih naselij, zato bistvenega vpliva na kvalifikacijske habitatne tipe ne bo.

Pri varianti 2 (podvodni kabel) med gradnjo pričakujemo bistvene in škodljive vplive (ocena D) na naravni spomenik Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in špice (id. 1713).

Na druga zavarovana območja v času gradnje ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne pričakujemo bistvenega vpliva.

EPO in območja, predlagana za zavarovanje – EPO Ljubljansko barje (EŠ: 31400) in območje predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje (id. 20) se v veliki meri prekrivata z območjem Natura 2000 Ljubljansko barje. Trasa daljnovoda poteka pri vseh variantah, razen pri varianti 1, po robu obeh območij. Vplivi na varstvene cilje območij in na indikatorske vrste so že opisani v segmentu varovana območja.

Evidentirane naravne vrednote – vplivi na ta segment so za posamezno varianto podrobneje opisani v spodnjih tabelah.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-49 III. Okoljsko poročilo

Po izgradnji

Varovana območja – po izgradnji obstoja v vplivnem območju SPA Ljubljansko barje nevarnost trka z napeljavo predvsem pri telesno velikih vrstah ptic. Nekatere vodne ptice (race, gosi, čaplje,…) pogosto letajo vzdolž vodotokov. Posebno veliko nevarnost zato predstavljajo električni vodi, ki prečkajo zračne koridorje nad vodotoki. Na območju obravnave je takšno mesto predvsem nad Iščico in Ljubljanico pa tudi nad drugimi vodotoki, pri vseh variantah, kjer daljnovod na območju Ljubljanskega barja poteka v obliki nadzemnega voda (pri tem najbolj izstopa varianta 1).

Po izgradnji bistvenih vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe za pSCI Ljubljansko barje ne pričakujemo.

Pri varianti 2 (podvodni kabel) so na naravni spomenik Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in špice (id. 1713) možni negativni vplivi v času vzdrževalnih del. Na druga zavarovana območja po izgradnji ne pričakujemo vpliva

Evidentirane naravne vrednote – vplivi na ta segment so za posamezno varianto podrobneje opisani v spodnjih tabelah.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-50 III. Okoljsko poročilo

5.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Preglednica III-25: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 1).

* V primeru izbora variante 1 ali 2 je potrebno izvesti postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja (Odločba MOP št. 354-09-139/2005 z dne 20.6.2005), pri čemer so lahko ocene vplivov za dano varianto tudi strožje.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-51 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-26: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 2).

Varianta / odsek Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana trase daljnovoda varovana EPO, NV, Varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja) EPO, evidentirane naravne vrednote, predlogi za območja predlogi zavarovanje *Varianta 2 / podzemni C – C – Trasa kablovoda poteka v dolžini cca. 180 m v neposredni Trasa kablovoda poteka v neposredni bližini naravne vrednote od RTP Polje do kabel nebistven nebistven bližini naravnega spomenika Fužine (id. 493), potek trase Fužine – platana v graščinskem parku (id. 1939), potek trase je Fužinskega gradu vpliv ob vpliv ob je predviden po obstoječi cesti. Ob upoštevanju omilitvenih predviden po obstoječi cesti. Ob upoštevanju omilitvenih bodo izvedbi izvedbi bodo vplivi nebistveni. vplivi nebistveni. ukrepov ukrepov *Varianta 2 / podvodni D – D – Trasa kablovoda poteka v dolžini cca. 2 km po območju Trasa kablovoda poteka v dolžini cca. 2 km po območju naravne od Fužinskega kabel bistven bistven naravnega spomenika Obrečni prostor Ljubljanice, vrednote Ljubljanica (id. 167V). Prizadeti bodo obrežna gradu do mostu J vpliv vpliv Grubarjevega prekopa in špice (id. 1713). Prizadeti bodo vegetacija (prednostni HT) in vodni organizmi. Vplivi bodo AC prek obrežna vegetacija (prednostni HT) in vodni organizmi. bistveni in škodljivi. Ljubljanice Vplivi bodo bistveni in škodljivi. Trasa podvodnega kabla poteka v bližini naslednjih naravnih Trasa poteka v bližini več zavarovanih območij (Ljubljanski vrednot: Ljubljana Moste – divji kostanj, Ljubljana Kodeljevo – botanični vrt, Vrt ob Čečevi vili, Grajski grič in Drevored topol, Ljubljana Kodeljevo – robinija. Ob upoštevanju omilitvenih cibor in lip ob Roški). Bistvenih vplivov na ta območja ob ukrepov bistvenih vplivov na te NV ne bo. upoštevanju omilitvenih ukrepov ne pričakujemo. *Varianta 2 / podzemni C – C – Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja (Natura 2000; Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja (predlog za od mostu J AC kabel nebistven nebistven pSCI in SPA), neposredno ob obstoječi cestni povezavi. zavarovanje in EPO), neposredno ob obstoječi cestni povezavi. prek Ljubljanice do vpliv ob vpliv ob Zaradi poteka voda pod zemljo bistvenih vplivov ob Zaradi poteka voda pod zemljo bistvenih vplivov ne pričakujemo. nadvoza Ceste izvedbi izvedbi upoštevanju omilitvenih ukrepov ne pričakujemo. Na območju Viča sta v bližini trase še dve drevesni naravni dveh cesarjev ukrepov v ukrepov v vrednoti in sicer Ljubljana Vič – Dobi 9 (id. 8739) in Ljubljana Vič – Dobi 5 (id. 8723), od trase oddaljeni cca. 50 in 15 m. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo bistvenih vplivov. *Varianta 2 / nadzemni B – C – Na odseku trase v območju neposrednega vpliva ni Na območju Viča je v bližini trase drevesna naravna vrednota RTP Polje – od vod nebistven nebistven varovanih območij. Ljubljana Vič – Dobi 5 (id. 8723), od trase oddaljena 15 m. Ob nadvoza Ceste vpliv vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo bistvenih vplivov. dveh cesarjev nad izvedbi Trasa seka naravno vrednoto Pot spominov in tovarištva v J AC do RTP Vič ukrepov Ljubljani (id. 8706). Ob upoštevanju omilitevnih ukrepov vplivi ne bodo bistveni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-52 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-27: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 3).

Varianta / odsek Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana trase daljnovoda varovana EPO, NV, Varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja) EPO, evidentirane naravne vrednote, predlogi za območja predlogi zavarovanje Varianta 3 / podzemni A – C – Na odseku trase v območju neposrednega vpliva ni varovanih Trasa na tem odseku seka dve naravni vrednoti: Pot od RTP Polje do kabel vpliva ni nebistven območij. spominov in tovarištva (id. 8706) in Ljubljanico (id. 167V). Ob vznožja Golovca vpliv ob upoštevanju in izvedbi omilitvenih ukrepov vplivi ne bodo izvedbi bistveni. ukrepov Varianta 3 / nadzemni C – C – Na odseku trase v območju neposrednega vpliva ni varovanih Zaradi bližine EPO in predloga za zavarovanje Ljubljansko RTP Polje – od vod nebistven nebistven območij, zaradi bližine SPA Ljubljansko barje (območje barje (območje daljinskega vpliva) je možen vpliv na ptice. vznožja Golovca do vpliv ob vpliv ob daljinskega vpliva) je možen vpliv na ptice. Ob upoštevanju Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vplivi ne bodo bistveni. Dolenjske ceste izvedbi izvedbi omilitvenih ukrepov vplivi ne bodo bistveni. ukrepov ukrepov Varianta 3 / podzemni C – C – Trasa poteka po samem robu Ljubljanskega barja (Natura Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja (predlog za od Dolenjske ceste kabel nebistven nebistven 2000; pSCI in SPA), neposredno ob obstoječi cestni zavarovanje in EPO), neposredno ob obstoječi cestni do nadvoza Ceste vpliv ob vpliv ob povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo bistvenih vplivov ne povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo bistvenih vplivov ne dveh cesarjev izvedbi izvedbi pričakujemo. pričakujemo. ukrepov ukrepov Na območju Ljubljanskega barja trasa seka vodotoka Ljubljanica (id. 167V) in Iščica (id. 8075), ki sta tudi naravni vrednoti, ob upoštevanju omilitevnih ukrepov bistvenih vplivov na vodotoka ne pričakujemo. Na območju Viča je v bližini trase drevesna naravna vrednota Ljubljana Vič – Dobi 9 (id. 8739). Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo bistvenih vplivov. Varianta 3 / nadzemni B – C – Na odseku trase v območju neposrednega vpliva ni varovanih Na območju Viča je v bližini trase drevesna naravna vrednota RTP Polje – od vod nebistven nebistven območij. Ljubljana Vič – Dobi 5 (id. 8723), od trase oddaljena 15 m. nadvoza Ceste vpliv vpliv ob Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo bistvenih vplivov. dveh cesarjev nad izvedbi Trasa seka naravno vrednoto Pot spominov in tovarištva v J AC do RTP Vič ukrepov Ljubljani (id. 8706). Ob upoštevanju omilitevnih ukrepov vplivi ne bodo bistveni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-53 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-28: Pregled vplivov na segmente rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi po posameznih variantah ter odsekih trase daljnovoda (varianta 4).

Varianta / odsek trase Tip izvedbe Razred vpliva Opredelitev vplivov plana daljnovoda varovana EPO, NV, Varovana območja (Natura 2000, zavarovana EPO, evidentirane naravne vrednote, predlogi za območja predlogi območja) zavarovanje Varianta 4 / podzemni A – C – Na odseku trase v območju neposrednega vpliva ni Trasa na tem odseku seka dve naravni vrednoti: Pot od RTP Polje do vznožja kabel vpliva ni nebistven varovanih območij. spominov in tovarištva (id. 8706) in Ljubljanico (id. 167V). Golovca vpliv ob Ob upoštevanju in izvedbi omilitvenih ukrepov vplivi ne izvedbi bodo bistveni. ukrepov Varianta 4 / nadzemni C – C – Trasa poteka po samem robu Ljubljanskega barja Trasa poteka po robu Ljubljanskega barja (predlog za od vznožja Golovca do vod nebistven nebistven (Natura 2000; pSCI in SPA), ki je pomemben habitat zavarovanje in EPO). Območje je pomemben habitat poselitvenega območja ob vpliv ob vpliv ob ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Pričakujemo ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, prisotni so Ižanski cesti izvedbi izvedbi negativne vplive, predvsem na ptice, ki bodo ob kvalifikacijski habitatni tipi. Pričakujemo negativne vplive, ukrepov ukrepov upoštevanju omilitevnih ukrepov nebistveni (ocena C). predvsem na ptice, ki bodo ob upoštevanju omilitevnih ukrepov nebistveni (ocena C). Varianta 4 / podzemni C – C – Trasa poteka po samem robu Ljubljanskega barja Na območju Ljubljanskega barja trasa seka vodotoka od poselitvenega območja kabel nebistven nebistven (Natura 2000; pSCI in SPA) neposredno ob obstoječi Ljubljanica (id. 167V) in Iščica (id. 8075), ki sta naravni ob Ižanski cesti do potoka vpliv ob vpliv ob cestni povezavi. Zaradi poteka voda pod zemljo ob vrednoti, ob upoštevanju omilitevnih ukrepov bistvenih Curnovec izvedbi izvedbi upoštevanju omilitevnih ukrepov bistvenih vplivov ne vplivov na vodotoka ne pričakujemo. ukrepov ukrepov pričakujemo. Varianta 4 / nadzemni C – C – Zaradi bližine Ljubljanskega barja (Natura 2000; SPA) Na območju Viča sta v bližini trase dve drevesni naravni od potoka Curnovec do RTP vod nebistven nebistven lahko pričakujemo vplive na ptice. Ob upoštevanju vrednoti in sicer Ljubljana Vič – Dobi 9 (id. 8739) in Vič vpliv ob vpliv ob omilitvenih ukrepov bodo vplivi nebistveni (ocena C). Ljubljana Vič – Dobi 5 (id. 8723), od trase oddaljeni cca. izvedbi izvedbi 50 in 15 m. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bo ukrepov ukrepov bistvenih vplivov. Trasa seka naravno vrednoto Pot spominov in tovarištva v Ljubljani (id. 8706). Ob upoštevanju omilitevnih ukrepov vplivi ne bodo bistveni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-54 III. Okoljsko poročilo

Z vidika vplivov na varovana območja, EPO, območij naravnih vrednot in predlogov za zavarovanje je najbolj sprejemljiva varianta 3 z najdaljšim podzemnim potekom trase daljnovoda, sledi varianta 4. Za obe varianti so predlagani ustrezni omilitveni ukrepi (ocena C).

Varianta 1 je manj sprejemljiva od zgoraj navedenih variant zaradi daljšega poteka trase v obliki nadzemnega voda. Predlagani so omilitveni ukrepi (ocena C).

Nesprejemljiva je varianta 2 zaradi posegov v vodotok in obrežno vegetacijo Ljubljanice, ki je obenem tudi zavarovana naravna vrednota (ocena D).

Preglednica III-29: Vrednotenje vplivov – varovana območja, naravne vrednote in EPO

Varianta Razred vpliva Vrstni red varianta 1 C 3 varianta 2 D 4 varianta 3 C 1 varianta 4 C 2

III.5.4 Omilitveni ukrepi

(2) Po vsej dolžini daljnovoda ki poteka v neposredni bližini Ljubljanskega barja je potrebno zaščitno vrv opremiti z vidnimi oznakami. Ocenjujemo, da bi na območju Ljubljanskega barja, zaradi pogoste jutranje megle, zadostovale oznake (črno bele table velikosti 30 x 30 cm) na vsakih 25 m. Na območjih, kjer se kasneje (v času monitoringa) izkaže, da se med pticami pojavlja večja smrtnost, se oznake zgostijo naknadno.

(3) Postavljanje trase in montaža vodnikov naj se NE izvajajo v času gnezdenja ptic (od začetka marca do konca junija), ko so ptice na vznemirjanje najbolj občutljive. Kakršnakoli, redna načrtovana vzdrževalna dela na daljnovodu na območju Ljubljanskega barja se morajo opravljati izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od marca do konca junija. Na Ljubljanskem barju se morajo uničene površine grmišč in mejic nadomestiti z novimi.

(4) V nadaljnjih fazah (PVO) je za izbrano varianto potrebno preučiti mikrolokacije posameznih stebrov ter popisati habitatne tipe v vplivnem območju na celotni trasi kablovoda z namenom ugotoviti, če se na območjih stojišč oz. na trasi kablovoda pojavljajo pomembni oz. ogroženi biotopi oz. habitatni tipi. V primeru ugotovitve takega biotopa oz. HT se mikrolokacijo trase prilagodi tako, da ta ne bo ogrožen.

(6) Posek grmovne vegetacije na območju Ljubljanskega barja naj se omeji na najmanjši možni obseg. Pri gradnji naj se odstrani le zarast, ki neposredno ovira potek izvedbenih del. Po končani gradnji je potrebno na vseh prizadetih površinah omogočiti

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-55 III. Okoljsko poročilo

čimprejšnje zaraščanje z avtohtono vegetacijo. Po izgradnji je potrebno površine redno vzdrževati in preprečevati zarast z neavtohtonimi vrstami (npr. robinijo Robinia pseudoacacia).

(7) Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala naj se v največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi. Manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi naj bodo izven območij Natura 2000, EPO in območij naravnih vrednot.

(8) Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno. Predvsem je odlaganje odpadkov in gradbenega materiala nedopustno na območjih območjih Natura 2000, EPO in naravnih vrednot.

(9) Pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

(10) Vsi gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni in izdelani v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa delovnih strojev in emisij izpušnih plinov. Delovodje morajo poskrbeti za ustrezno disciplino na gradbišču; zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji stroji pa naj ne obratujejo brez potrebe v prostem teku.

(11) Pri potencialnem osvetljevanju objektov je potrebno uporabljati zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje.

III.5.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Med gradnjo je potrebno zagotoviti stalen naravovarstveni nadzor na EPO, območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih. Monitoring naj izvaja predstavnik pristojne inštitucije za varstvo narave. V okviru nadzora je potrebno posebno pozornost nameniti odrivanju in deponiranju humusne plasti, izvajanju gradbenih posegov na čim ožjem območju in renaturaciji okrnjenih površin z avtohtono vegetacijo takoj po zaključku gradbenih del.

Monitoring ptic gnezdilk na območju daljnovoda naj traja pet let z začetkom prvo pomlad po postavitvi daljnovoda, lahko se ugotavlja tudi vpliv trkov in elektrokucije na ptice. Predvidevamo dva terenska dneva na leto. Rezultati naj ovrednotijo potencialne razlike v sestavi gnezdilcev v gozdu in na območju Barja. Monitoring naj izvaja strokovnjak biolog – ornitolog.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-56 III. Okoljsko poročilo

C. VARSTVO ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA

III.6. Obremenitev s hrupom

III.6.1 Stanje okolja

Daljnovod je linijski objekt, ki poteka po različnem prostoru, kar pomeni, da se stanje okolja oziroma obstoječa obremenjenost okolja s hrupom vzdolž poteka trase spreminja. Podatki o dejanskem stanju obremenjenosti s hrupom so na razpolago za širše območje mesta Ljubljana.

Meritve in vrednotenja hrupa na širšem območju Ljubljane, v letih 2001 – 2002, kažejo, da je območje Ljubljane obremenjeno s hrupom. Izmerjene so bile ravni hrupa višje od 65 dBA, kar pa je posledica številnih dejavnikov - cestnega prometa, storitvenih dejavnosti, prometa pešcev ipd. S hrupom so obremenjena predvsem območja vzdolž prometnic. Med območja, kjer so bile izmerjene ravni hrupa nižje od 50 dBA in kjer obremenjenost s hrupom ne predstavlja bistvenega problema sodijo zlasti čista stanovanjska območja, novejša urbanistično načrtovana blokovska naselja, ki ne ležijo v bližini pomembnejših prometnic ter območja na obrobju mesta, ki so namenjena kmetijski ali rekreacijski rabi (Vir : Poročilo o stanju okolja v Sloveniji za leto 2002).

Variante načrtovanega daljnovoda na delu trase potekajo po robu vzhodne avtoceste, večji del trase pa poteka po robu južne avtoceste. Ta območja so uvrščena v območja III. stopnje varstva pred hrupom. Na območjih v neposredni bližini prometnih cest dnevne ravni hrupa dosegajo kritične vrednosti 69 dBA. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, 105/2005) določa, da dnevna raven hrupa v takšnem območju ne sme presegati 60 dBA, nočna raven pa ne 50 dBA.

Na območju variant 1, 3 in 4 ni večje koncentracije poselitve. Na posameznih delih trase variante 1,3 in 4 potekajo preko naselja Polje, Devce in južno od poselitvenega območja ob Ižanski cesti. Na območju variante 2 je koncentracija poselitve večja. Na delu trase varianta 2 poteka preko dela naselja Polje ter nadalje po Ljubljanici, mimo Novih Fužin, Most, Štepanjskega naselja, po Gruberjevem prekopu mimo poselitvenih območij Poljane, Prule, Trnovo in Rakova Jelša. Na območjih v neposredni bližini čistih stanovanjskih naselij trasa poteka po območjih II. stopnje varstva pred hrupom. Uredba (Uredba o mejnih vrednostih…, Ur. l. RS, 105/2005) zahteva, da dnevna raven hrupa na takšnem območju ne sme presegati 55 dBA, nočna raven pa ne sme presegati 45 dBA.

Na območjih, kjer gre za področja namenjena pretežno kmetijski dejavnosti, le-ta lahko uvrstimo v območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (Uredba o mejnih vrednostih…, Ur. l. RS, 105/2005). Na teh območjih ravni hrupa dosegajo vrednosti okoli 50 dBA.

III.6.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.6.2.1 Okoljski cilji plana

Cilj okoljske politike na področju varstva pred hrupom je znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa in preprečitev pojavljanja novih virov. Viri hrupa so vsi objekti ali naprave, katerih uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-57 III. Okoljsko poročilo

Okoljski cilj plana je predvsem uveljavitev ukrepov varstva pred hrupom v času gradnje.

III.6.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - obremenitev s hrupom (predvsem v času gradnje)

Naravno in življenjsko okolje je po določilih zakonodaje glede na stopnjo varstva pred hrupom razdeljeno v štiri skupine, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja za hrup. Na podlagi klasifikacije izhaja določitev, kolikšna je dovoljena raven hrupa na posameznem območju, kakšna je dejanska celotna obremenitev območja s hrupom oziroma kdaj vir hrupa povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom.

Območja so glede na stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami s hrupom praviloma opredeljena v planskih dokumentih.

III.6.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merilo vrednotenja: - stopnja čezmerne obremenitve okolja (posameznega območja) s hrupom

Za področje varstva pred hrupom so v konkretnem primeru pomembni spodaj navedeni programi in predpisi. Predpisi med drugim določajo mejne vrednosti za ravni hrupa, kar je tudi osnova za ugotavljanje čezmerne obremenitve: - Nacionalni program varstva okolja – NPVO; - Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. l. RS, št. 15/76, 29/86, 32/93, 29/95, 45/95, 110/03, 41/04); - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, 105/2005); - Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02, 50/05, 49/06); - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96); - Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04).

Preglednica III-30: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na obremenitev s hrupom in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne bodo imele negativnih vplivov na obremenitve okolja s hrupom, obstoječa raven hrupa se ne bo povečala - plan bo na obremenitev okolja s hrupom vplival pozitivno – prispeval bo k zmanjševanju hrupa v okolju B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana bistveno ne vplivajo na obremenitev okolja s hrupom; vpliv plana na obremenitev okolja s hrupom je začasen, omejen je na čas gradnje in na ožje vplivno območje trase C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana bodo vplivale na obremenjenost okolja izvedbe omilitvenih ukrepov s hrupom na ožjem vplivnem območju trase; vpliv plana na obremenitev okolja s hrupom je omejen na čas gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na obremenjenost okolja s hrupom tako na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; obremenitev s hrupom bo bistveno višja in bo občasno

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-58 III. Okoljsko poročilo

presegala kritične vrednosti, ki so predpisane z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na obremenjenost okolja s hrupom na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; vpliv plana na obremenjenost okolja s hrupom se pojavlja v času gradnje in delovanja/ obratovanja - plan bo prispeval k zviševanju ravni hrupa na širšem območju ali doseganju / preseganju mejnih dovoljenih ravni hrupa, ki so predpisane z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)

III.6.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.6.3.1 Opredelitev vplivov plana

Med gradnjo

V času gradnje daljnovoda se bo hrupnost okolja na posameznih delih trase povečala zaradi delovanja gradbenih strojev in transporta s težkimi transportnimi vozili. Variante 1, 3 in 4 potekajo večinoma po območjih III. stopnje varstva pred hrupom. Na teh območjih v dnevnem času, v katerem bodo potekala gradbena dela na gradbiščih, mejna raven hrupa znaša 60 dBA, kritična dnevna raven pa 69 dBA. Na nekaj mestih se trasa daljnovoda približa stanovanjskim naseljem z II. stopnjo varstva pred hrupom, za katera velja mejna dnevna raven hrupa 55 dBA, kritična dnevna raven za območje z II. stopnjo varstva pred hrupom pa ne sme presegati 63 dBA. Varianta 2 v večjem delu trase poteka po območju II. stopnje varstva pred hrupom.

Na območjih, kjer trasa daljnovoda oz. transportne poti potekajo v bližini stanovanjskih objektov, bo obremenitev okolja s hrupom najbolj moteče. V fazi gradnje daljnovoda bo hrup nastopal kot posledica gradbenih dejavnosti in transporta. Izkopi se bodo izvajali s pomočjo gradbenih strojev (bager), na določenih mestih bodo uporabljeni tudi pikirni stroji. Dovozi in odvozi materiala se bodo opravljali s tovornimi vozili. Pri zasipanju kablovoda in utrjevanju bodo predvidoma uporabljeni vibrirni stroji. Na območjih, ki so poraščena z gozdom, se bo sečnja izvajala z motornimi žagami. Uporaba električnega ročnega orodja je povezana tudi z delovanjem dizel agregata.

Na območjih III. stopnje varstva pred hrupom bo hrup, kot posledica gradbenih dejavnosti in transporta, predvidoma ostal v dovoljenih mejah. Hrup v fazi gradnje bo manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne.

Na območjih v neposredni bližini stanovanjskih objektov, območja z II. stopnjo varstva pred hrupom, bo zelo verjetno treba izvesti protihrupne ukrepe (omejevanje zvočne moči, omejevanje obratovalnega časa najhrupnejših strojev, postavitev protihrupnih pregrad ipd.).

Po izgradnji

V času delovanja daljnovodov je vir hrupa koronsko razelektrevanje. Pri tem ne gre za prekomerne obremenitve glede jakosti hrupa, ampak za neprijeten zvok kot je prasketanje, ki povečuje nelagodje v odnosu do daljnovodov.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-59 III. Okoljsko poročilo

III.6.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Izvedena je presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana. Merilo vrednotenja je stopnja pričakovane čezmerne obremenitve posameznega območja s hrupom zaradi posega.

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na obremenitev okolja s hrupom je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 1 poteka večinoma po območjih III. stopnje varstva pred hrupom. Del trase variante 1 poteka kot podzemni kabel, večji del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kabel, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Hrup v fazi gradnje bo manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase daljnovoda tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne. Hrup bo nekoliko bolj moteč na območjih, kjer trasa daljnovoda oziroma transportne poti potekajo v bližini stanovanjskih objektov (Polje, Devce).

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na obremenitev okolja s hrupom je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Del trase variante 2 poteka po območjih III. stopnje varstva pred hrupom, v večjem delu pa trasa poteka tudi po območju II. stopnje varstva pred hrupom. Del trase variante 2 poteka kot podzemni kabel, večji del trase poteka kot podvodni kabel, del pa poteka kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot podvodni kabel po reki Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, bo treba izvesti zahtevnejša gradbena dela. Hrup v fazi gradnje bo manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase daljnovoda tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne. Hrup bo bolj moteč na območjih, kjer trasa daljnovoda oziroma transportne poti potekajo v bližini stanovanjskih objektov (Polje, Nove Fužine, Štepanjsko naselje, Poljane, Prule, Trnovo, Rakova Jelša).

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na obremenitev okolja s hrupom je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 3 poteka večinoma po območjih III. stopnje varstva pred hrupom. Del trase variante 3 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kablovod, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Hrup v fazi gradnje bo manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase daljnovoda tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne. Hrup bo nekoliko bolj moteč na območjih, kjer trasa daljnovoda oziroma transportne poti potekajo v bližini stanovanjskih objektov (Polje, Devce, Marinki).

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na obremenitev okolja s hrupom je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 4 poteka večinoma po območjih III. stopnje varstva pred hrupom. Del trase variante 4 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Na delu trase, ki poteka kot nadzemni vod, so gradbena dela omejena predvsem na mesta postavitve stebrov, na delu trase, ki poteka kot podzemni kabel, pa gradbena dela potekajo na celotnem delu trase v pasu širine 6-10 m. Hrup v fazi gradnje bo manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-60 III. Okoljsko poročilo daljnovoda tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne. Hrup bo nekoliko bolj moteč na območjih, kjer trasa daljnovoda oziroma transportne poti potekajo v bližini stanovanjskih objektov (Polje, Devce, Marinki).

Preglednica III-31: Vrednotenje vplivov – obremenitev okolja s hrupom varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 1-3 varianta 2 C 4 varianta 3 C 1-3 varianta 4 C 1-3

III.6.4 Omilitveni ukrepi

Hrup med gradnjo je moč zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Dela naj potekajo v dnevnem času med delovnim tednom, ko so mejne vrednosti hrupa za 10 dBA višje kot v nočnem času, oziroma med 8. in 19. uro, ko je hrup manj moteč.

Obratovanje najhrupnejših strojev naj bo pri tistem čim nižjem številu vrtljajev, ki še zagotavljajo kvaliteto in načrtovan potek dela. Pomemben organizacijski ukrep na gradbišču je tudi disciplina, kar se v prvi vrsti nanaša na izogibanje nepotrebnim hrupnim operacijam, kot npr. obratovanje motorjev delovnih strojev v prostem teku, nepotrebno vpitje delavcev in podobno.

Na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov bo v času gradbenih del treba postaviti začasne protihrupne ograje, kar bo natančneje opredeljeno v fazi podrobnejšega načrtovanja in presojanja. Protihrupne ograje morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupnih ograj bo določil strokovnjak na osnovi izmerjenih prekoračitev hrupa po pričetku izvajanja del.

K izvedbi omilitvenih ukrepov je zavezan izvajalec del v celotnem času gradnje.

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

III.6.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Za nezagrajena ali neprekrita gradbišča je treba izvajati prve meritve in obratovalni monitoring hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Meritve hrupa je treba izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. V primeru, da meritve pokažejo preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.

Zavezanec za izvajanje monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-61 III. Okoljsko poročilo

III.7. Zdravstvena varnost prebivalstva - Obremenitev z EMS

III.7.1 Uvod

Elektromagnetna sevanja (EMS) so prisotna povsod v človekovem naravnem in bivalnem okolju. V primerjavi z naravnimi sevanji je intenziteta umetno ustvarjenih sevanj močno narasla, saj se znanstveno tehnološki razvoj nezadržno nadaljuje in se srečujemo z novimi viri, ki uporabljajo različne dele elektromagnetnega spektra. Človek je izpostavljen EMS iz naravnih in umetnih virov v frekvenčnem obsegu med 0 do 300 GHz. Glavni viri EMS, ki jim je clovek izpostavljen so: naprave za proizvodnjo, prenos in uporabo električne energije (nizkofrekvenčni viri EMS), gospodinjska, industrijska in medicinska oprema, telekomunikacijske naprave, kot so mobilna telefonija, radijski in televizijski oddajniki ter radarji (srednje- in visokofrekvenčni viri EMS).

V Sloveniji velja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96) (v nadaljevanju: Uredba) skupaj s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 70/96). Daljnovodi so nizkofrekvenčni viri EMS, ki obremenjuje okolje z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem frekvence 50 Hz. V Uredbi so kot viri sevanja opredeljeni elektroenergetski nadzemni in podzemni vodi, katerih nazivna napetost je nad 1 kV.

Naravni in življenjski prostor Uredba loči na I. območja in II. območja – pri tem so I. območja povečanega varstva pred sevanjem, II. območja pa so vsa ostala.

Kot I. območje, ki zahteva povečano stopnjo varstva pred sevanjem (I. stopnja varstva pred sevanjem), je definirano: - območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, - čisto stanovanjsko območje, - območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, - območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi, - trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju ter obrtnim in podobnim proizvodnim dejavnostim, - javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, - tista območja, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

Za II. območje velja II. stopnja varstva pred sevanjem. Kot II. območje se štejejo vsa ostala območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje, kot na primer: - območje brez stanovanj, namenjeno bodisi industrijski ali obrtni ali drugi proizvodni dejavnosti, bodisi transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti, - kmetijske in gozdne površine, - površine, namenjene javnemu cestnemu in železniškemu prometu (tudi če potekajo skozi I. območje).

V I. ali II. območja se razvrščajo tako objekti kot tudi lokacije zunanjega prostora (na odprtem).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-62 III. Okoljsko poročilo

V sistemskih študijah, ki jih je za podjetja elektrogospodarstva izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar (april 1998, julij 1998, april 2002), so bile v prvi fazi preverjene posledice predpisa za izbrane tipske primere visokonapetostnih in srednjenapetostnih objektov, ki so pogosteje zastopani v slovenskem elektroenergetskem omrežju. V raziskavo so bile zajete tipske geometrije glav visokonapetostnih daljnovodnih stebrov, tipske geometrije glav srednjenapetostnih daljnovodnih stebrov in različne tipske konfiguracije polaganja kablov. Pri daljnovodih in kablovodih je bilo električno in magnetno polje ocenjeno z izračuni (računski postopek, uporabljen za oceno električnega in magnetnega polja daljnovodov, je priporočen v tehnični publikaciji CIGRE z naslovom Electric and magnetic fields produced by transmission lines, Description of phenomena and practical guide for calculation in se izvaja z uporabo ustreznega računalniškega programa). Na podlagi analize jakosti polj v okolju izbranih tipskih primerov visokonapetostnih in srednjenapetostnih objektov so bile ocenjene okvirne razdalje od tovrstnih objektov, znotraj katerih je možno preseganje mejnih vrednosti za polja frekvence 50 Hz iz predpisa.

Pri nobenem od analiziranih tipskih primerov, obravnavanih v omenjenih študijah, vrednosti polja na predpisanih lokacijah ocenjevanja niso presegale mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja (10 kV/m in 100 µT). Pri analizi tipskih primerov se je za daljnovode napetostnih nivojev 400 kV, 220 kV in 110 kV, pa tudi za nekatere srednjenapetostne daljnovode, če je na njih pričakovati visoko tokovno obremenitev, izkazalo, da predpis postavlja nove kriterije v doslejšnji praksi projektiranja. Poleg upoštevanja s tehničnimi normativi predpisane varnostne višine in varnostne oddaljenosti vodnikov je treba pri novih vodih upoštevati tudi oddaljenost, na kateri so dosežene mejne vrednosti električnega in magnetnega polja za nove vire sevanja. Mejne vrednosti, ki jih določa zakonodaja za nove vire in vire v rekonstrukciji, so 10- oz. 20-krat strožje od mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja: 0,5 kV/m in 10 µT (za I. območje – novi viri in rekonstrukcije).

Preglednica III-32: Električno polje – okvirna oddaljenost od osi daljnovoda, na katerih nemoteno polje pri obravnavanih daljnovodih lahko dosega preventivne mejne vrednosti 0,5 kV/m glede na predpis o EMS za primerljiv daljnovod (Vir: http://www.forum-ems.si/gradiva/publikacije/brosure/elektricna_magnetna_zdravje.pdf)

nazivna napetost (kV) vodnik AlFe (mm2) geometrija glave stebra odmik (m) (na nivoju tal) 110 240/40 sod 11

Preglednica III-33: Magnetno polje – okvirne oddaljnosti od osi daljnovoda, na katerih polje pri obravnavanih daljnovodih lahko dosega vrednosti 10 µT glede na predpis o EMS za primerljiv daljnovod (Vir: http://www.forum-ems.si/gradiva/publikacije/brosure/elektricna_magnetna_zdravje.pdf)

nazivna napetost vodnik AlFe (mm2) tok v faznem geometrija glave odmik (m) (kV) vodniku (A) stebra (na nivoju tal) 110 240/40 400 sod 7

Te razdalje so orientacijske ocene za največjo širino koridorja; to območje se lahko opredeli kot I. območje le na podlagi pozitivnih ugotovitev mikrolokacijskih analiz polja, ki ugotovijo dejanske gabarite elektromagnetnega koridorja na mikrolokaciji. V mikrolokacijske analize so zajeti konkretni podatki o višini in geometriji vodnikov voda na konkretni lokaciji.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-63 III. Okoljsko poročilo

Za 22 obstoječih visokonapetostnih daljnovodov, sedem daljnovodov 400 kV, pet daljnovodov 220 kV in deset daljnovodov 110 kV, so se doslej izvedle meritve obratovalnega monitoringa elektromagnetnega sevanja. Za električno polje je bila v okviru izvedenih obratovalnih monitoringov pri daljnovodih 400 kV največja izmerjena vrednost 9,005 kV/m, pri daljnovodih 220 kV 6,018 kV/m in pri daljnovodih 110 kV 2,762 kV/m. Pri magnetnem polju je bila pri daljnovodih 400 kV največja vrednost 44,84 µT, pri daljnovodih 220 kV 22,05 µT in pri daljnovodih 110 kV 12,65 µT.

V okviru obratovalnega monitoringa je bila med izbranimi merilnimi razpetinami za meritve tudi najnižja dostopna razpetina glede višine faznega vodnika nad tlemi. Višine vodnikov nad tlemi drugje v koridorju daljnovoda so zlasti na naseljenih območjih in ostalih I. območjih varstva pred sevanjem povsod večje. Pri visokonapetostnih daljnovodih doslej ni bilo preseganja mejnih vrednosti.

Za novi vir sevanja je treba v fazo projektiranja vključiti ocene emisije električnega in magnetnega polja, s tem da se išče možnost za umestitev voda v prostor glede na vnaprej znano opredelitev prostora po stopnji varstva pred sevanjem. Zlasti to velja za izbiro variant tras za visokonapetostne daljnovode, ki zaradi razprostranjenosti zadevajo največ naravnega in življenjskega prostora. Sprejemljive so variante, pri katerih v okolju ne pride do preseganja mejnih vrednosti EMS. Kot ugodnejše s stališča EMS sicer lahko opredelimo tiste variante tras daljnovodov, ki dajejo več manevrskega prostora pri projektiranju tj. čim manj omejitev glede elektromagnetnega sevanja in pri katerih bo vpliv na okolje čim manjši.

Glede na to, da nimamo izdelanega natančnega trodimenzionalnega poteka daljnovodov (z definiranimi stojnimi mesti stebrov, višinami vpetja vodnikov in povesov v razpetinah), se moramo zadovoljiti le z aproksimativnim določenim koridorjem, ki je dejansko, tlorisno gledano pas vzdolž osi voda, katerega širina ustreza dvakratni ocenjeni največji razdalji od osi, na kateri sta mejni vrednosti (električnega in magnetnega) polja za I. območje še lahko preseženi. Aproksimativni določen koridor je določen s pavšalno oceno širine, ki jo pripišemo daljnovodu v celotni trasi glede na uporabljene geometrije glav stebrov in znane tehnične normative (najmanjšo dopustno varnostno višino spodnjega vodnika) ter opredelitve razmer najneugodnejšega obratovalnega stanja (glej gornji preglednici).

EMS je problematično predvsem na I. območjih, to je območjih povečanega varstva pred sevanjem, ki jih na kratko lahko strnemo v območja, v katereih se dlje časa zadržujejo ljudje. Na teh območjih je treba na podlagi ugotovitev mikrolokacijskih analiz polja, ki ugotovijo dejanske gabarite elektromagnetnega koridorja na mikrolokaciji določiti koridor, znotraj katerega je zaradi EMS omejena raba prostora.

Na območju variant 1, 3 in 4 je večja koncentracija poselitve le v manjšem obsegu in sicer na območju Most, Devc (južni del Dobrunj) in Ižanske ceste ter severnega dela Rakove jelše ob Marentičevi ulici oz. POT-i. Na območju variante 2 veljajo iste ugotovitve kot za ostale variante le na območju Most, ob strugi Ljubljanice pa je sicer kocentracija poselitve večja, vendar daljnovod poteka v strugi, kar že samo po sebi predstavlja odmik od neposredno problematičnih območij.

Tako na trasi opredelimo naslednja območja povečanega varstva pred sevanjem (I. območja): - območje Studenca (Psihiatrična bolnišnica – potek po skrajnem robu bolnišničnega parka tik ob vzhodni AC) – variante 1, 2, 3 in 4, - območje ob Fužinskem gradu – varianta 2, - območje Devc (stanovanjski objekti pod vznožjem Golovca v Dobrunjah) – variante 1, 3 in 4,

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-64 III. Okoljsko poročilo

- območje Ižanske ceste (stanovanjski objekti ob Ižanski cesti južno od južne AC in v Črni vasi) – variante 1, 3 in 4, - območje "južnega centra" (objekti Pot na Rakovo jelšo 289 – 367 južno od južne AC) – varianta 1, - območje ob Marentičevi ulici na Rakovi jelši (stanovanjski objekti ob Marentičevi ulici oz. POT-i) – vključitev RTP Trnovo - variante 1, 3 in 4.

Kot prvo območje varstva pred sevanjem lahko opredelimo še območje vrtičkov v območju "južnega centra" na širšem območju AC priključka Ljubljana – center in na območju med Cesto dveh cesarjev in južno AC.

Za območje od Ceste dveh cesarjev do RTP Vič, ki je sicer I. območje varovanja pred sevanjem in kjer poteka obstoječi daljnovod 2x110 kV RTP Kleče – RTP Vič, v katerega se bo načrtovani daljnovod vzankal v točki 14 velja, da se upošteva določila glede vasrtva pred sevanjem za obstoječe vire sevanja.

Vsa ostala območja na trasi opredelimo kot II. območja vartva pred sevanjem.

III.7.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.7.2.1 Okoljski cilji plana

Cilj okoljske politike na področju varstva pred elektromagnetnim sevanjem je takšna prostorska umestitev in tehnična izvedba novih virov sevanja, da v okolju ne pride do preseganja mejnih vrednosti EMS in da je hkrati omogočena najnižja tehnično dosegljiva obremenitev okolja zaradi sevanja ter da so omejitve v prostoru zaradi EMS čim manjše.

III.7.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - obremenitev z elektromagnetnim sevanjem (med obratovanjem daljnovoda)

Naravno in življenjsko okolje je po določilih zakonodaje glede na stopnjo varstva pred elektromagnetnim seavnjem razdeljeno v dve skupini, ki sta določeni glede na občutljivost posameznega območja za sevanje. Na podlagi klasifikacije izhaja določitev, kolikšna je dovoljena raven elektromagnetnega sevanja na posameznem območju oz. kdaj vir sevanja povzroča čezmerno obremenitev okolja s sevanjem.

Območja so glede na stopnjo varovanja okolja pred sevanjem praviloma opredeljena v planskih aktih.

III.7.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merilo vrednotenja: - stopnja čezmerne obremenitve okolja (posameznega območja) z elektromagnetnim sevanjem

Za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem so v konkretnem primeru pomembni spodaj navedeni programi in predpisi. Predpisi med drugim določajo mejne vrednosti za ravni sevanja, kar je tudi osnova za ugotavljanje čezmerne obremenitve: - Nacionalni program varstva okolja – NPVO;

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-65 III. Okoljsko poročilo

- Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 70/96).

Preglednica III-34: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na obremenitev z elektromagnetnim sevanjem in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana ne bodo imele negativnih vplivov na obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, obstoječa raven elektromagnetnega sevanja se ne bo povečala - plan bo na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem vplival pozitivno – prispeval bo k zmanjševanju elektromagnetnega sevanja v okolju B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana bistveno ne vplivajo na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem; vpliv plana na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem je začasen, omejen je na čas gradnje in na ožje vplivno območje trase C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana bodo vplivale na obremenjenost okolja izvedbe omilitvenih ukrepov z elektromagnetnim sevanjem na ožjem vplivnem območju trase v času delovanja daljnovoda, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem tako na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; obremenitev z elektromagnetnim sevanjem bo bistveno višja in bo občasno presegala kritične vrednosti, ki so predpisane z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96) E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana negativno vplivajo na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem na ožjem, kot tudi na širšem vplivnem območju trase; vpliv plana na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem se pojavlja v času gradnje in delovanja/ obratovanja - plan bo prispeval k zviševanju ravni elektromagnetnega sevanja na širšem območju ali doseganju / preseganju mejnih dovoljenih ravni elektromagnetnega sevanja, ki so predpisane z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96

III.7.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.7.3.1 Opredelitev vplivov plana

Med delovanjem daljnovoda se zaradi napetostnega nivoja in jakosti toka v daljnovodu ustvarjata električno in magnetno polje, ki ustvarjata sevalne obremenitve v okolju. Sevalne obremenitve morajo biti usklajene z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-66 III. Okoljsko poročilo

Za obravanavani daljnovod je bila izdelana študija "Analiza elektromagnetnega sevanja daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – Vič, I. faza, Elektroinštitut Milan Vidmar, št. VENO- 1284, oktober 2000", ki izkazuje, da so mejne vrednosti električnega polja 0,5 kV/m oz. mejne vrednosti magnetnega polja 10 µT v I. območjih za nadzemne vode presežene v najneugodnejšem primeru (vodnik na višini 6 m, fazno simetrična razporeditev vodnikov) v širini koridorja 12 m levo in desno od osi daljnovoda za električno polje oz. ca 6 m levo in desno od osi daljnovoda za magnetno polje. Z dvigom vodnika od tal in optimizacijo razporeditve faznih vodnikov se sevanje na nivoju 1 m nad tlemi zmanjšuje, na višini vodnika 13 m od tal in fazno optimalni razporeditvi vodnikov mejne vrednosti električnega in magnetnega polja po določilih Uredbe niso presežene. Ker se smiselno upošteva tudi urbanistične kriterije, po katerih gradnja objektov v 15 m koridorju levo in desno od osi daljnovoda ni priporočljiva (je pa ob upoštevanju tehničnih pogojev in pogojev EMS možna), lahko urbanistični kriterij izpostavimo kot najstrožji od treh kriterijev in ga upoštevamo kot relevantni kriterij za odmik vodnika od objektov. Tako je torej v primeru prečkanja objektov pomembno zagotoviti dovolj veliko oddaljenost vodnikov od objektov (več kot 15 m) ob optimalni fazni razporeditvi, saj v tem primeru mejne vrednosti električnega in magnetnega polja 1 m nad objekti (in nižje proti tlom) niso presežene

Pri podzemnih kablih se električno polje uspešno zasloni znoraj ovoja oz. izolacije kabla, zato obravnavamo samo vrednost magnetnega polja. Mejne vrednosti magnetnega polja 10 µT v I. območjih za podzemne kable na višini 1 m nad tlemi niso presežene. V globini poteka podzemnega kabla pa je mejna vrednost magnetnega polja 10 µT v I. območjih presežena v širini koridorja ca 2 m levo in desno od osi daljnovoda. Pri tem moramo upoštevati, da se lahko magnetno polje zmanjša z polaganjem kablovoda neposredno v zemljo, ustrezno fazno razporeditvijo vodnikov in globino vkopa, predvsem pa tudi z namestitvijo aluminijastega "pokrova" prek podzemnega kabla. S tem se vrednost magnetnega polja bistveno zmanjša, tako da so omogočeni poteki podzemnega voda tudi bližje od 2 m od I. območij.

Elektromagnetno sevanje pri podvodnem kablu je enako kot pri podzemnem kablu, omilitvenih ukrepov pa je za podvodni kabel manj, saj globoki vkop ni možen, zaščita z aluminijastim pokrovom pa tudi ne. Omilitveni ukrep, ki je hkrati tudi tehnični ukrep, je tim. "betonski pokrov" (betonski U profil poveznjen čez podvodni kabel), pri katerem se del sevanja zasloni. Pri izvedbi "betonskega pokrova" je možno z dodatnimi vgradnjami protisevalnih elementov dodatno zasloniti sevanje. Pri podvodnih kablih vpliv na rečne živali še ni znan.

Vplivov elektromagnetnega sevanja med gradnjo ni.

Variante 1, 2, 3 in 4 na območju Studenca (bolnišnični park, ki predstavlja I. območje), varianti 3 in 4 na obmopju Devc (približevanje stanovanjskim objektom, ki predstavljajo I. območje), varianti 3 in 4 na območju Ižanske ceste (približevanje stanovanjskim objektom, ki predstavljajo I. območje) in variante 1,3 in 4 (približevanje stanovanjskim objektom na Marentičevi ulici na Rakovi jelši, ki predstavljajo I. območje) potekajo kot podzemni kabel. Za potek prek I. območij (pri variantah 1, 2, 3 in 4 se območju Studenca ni moč izogniti) in za približevanje I. območjem, je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki so za podzemni kabel vkop na večjo globino, izvedba ustrezne fazne razporeditve ter namestitev aluminijaste zaščite prek podzemnega kabla, vse v skladu z izsledki mikrolokacijske analize polja tako, da bo vrednost magnetnega polja na nivoju terena nižja od predpisanih mejnih vrednosti. Omejitev rabe na globini podzemnega kabla je zahtevana že iz tehničnih razlogov, v primeru da se dodatne zaščite ne izvede, je širina koridorja, znotraj katerega velja omejitev rabe, 2 m levo in desno od osi daljnovoda.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-67 III. Okoljsko poročilo

Varianta 1 na območju Devc prečka I. območje (stanovanjski objekt, ki predstavljajo I. območje). Za potek prek tega območja je treba upoštevati umilitvene ukrepe, ki so za nadzemni vod dvig vodnikov in izvedba ustrezne fazne razporeditve vodnikov, vse v skladu z izsledki mikrolokacijske analize polja tako, da bo vrednost električnega in magnetnega polja na nivoju 1 m nad strehami objektov (in nižje proti tlem) nižja od predpisanih mejnih vrednosti. Omejitev rabe nad objektom je zahtevana že iz tehničnih razlogov (izkustveni urbanistični koridor za 110 kV daljnovod je 15 m levo in desno od osi daljnovoda), širina koridorja zaradi elektromagnetnega sevanja, znotraj katerega velja omejitev rabe zaradi EMS pa je ca 12 m levo in desno od osi daljnovoda.

III.7.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Presoja ugotovljenih vplivov se izdela glede na okoljske cilje plana, ki so zagotoviti takšno prostorsko umestitev in tehnično izvedbo daljnovoda, da v okolju ne pride do preseganja mejnih vrednosti EMS, da je hkrati omogočena najnižja tehnično dosegljiva obremenitev okolja zaradi sevanja in da so omejitve v prostoru zaradi EMS čim manjše.

Merilo vrednotenja je stopnja čezmerne obremenitve okolja (posameznega območja) z elektromagnetnim sevanjem.

Varianta 1

Vpliv daljnovoda na obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta poteka večinoma po II. območjih varstva pred sevanjem, pri poteku prek območja Studenca in Devc oz. pri približevanju I. območjem na območju "južnega centra" – stanovanjskih objektov Pot na Rakovo jelšo 289 – 367 in na območju Marentičeve ulice na Rakovi jelši, ki predstavljajo I. območje) pa se izvede omilitvene ukrepe. Z izvedbo omilitvenih ukrepov v nobenem primeru vrednost električnega in/ali magnetnega polja ne bo višja od mejnih vednosti za I. oz. II. območja.

Zaradi poteka prek stanovanjskega območja in zaradi večje širine koridorja omejene rabe je varianta 1 primerjalno slabše ocenjena kot ostale variante.

Varianta 2

Vpliv daljnovoda na obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta poteka večinoma po strugi Ljubljanice in ob južni AC, torej po II. območju varstva pred sevanjem, pri poteku prek območja Studenca in Fužin pa se približuje I. območjem. Na tem odseku trase se izvede omilitvene ukrepe. Z izvedbo omilitvenih ukrepov v nobenem primeru vrednost električnega in/ali magnetnega polja ne bo višja od mejnih vednosti za I. oz. II območja.

Zaradi minimalnega približevanja oz. prečkanja I. območij varstva pred sevanjem in ozkega koridorja omejene rabe je varianta 2 primerjalno ustreznejša kot ostale variante.

Varianta 3

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-68 III. Okoljsko poročilo ukrepe. Z izvedbo omilitvenih ukrepov v nobenem primeru vrednost električnega in/ali magnetnega polja ne bo višja od mejnih vednosti za I. oz. II. območja.

Varianta 3 je zaradi ožjega koridorja omejene rabe (daljši potek kot podzemni kabel) ustreznejša kot varianta 4.

Varianta 4

Vpliv daljnovoda na obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta poteka večinoma po II. območjih varstva pred sevanjem, pri poteku prek območja Studenca oz. pri približevanju I. območjem na območju stanovanjskih objektov na Devcah, na območju Ižanske ceste in na območju Marentičeve ulice na Rakovi jelši, pa se izvede omilitvene ukrepe. Z izvedbo omilitvenih ukrepov v nobenem primeru vrednost električnega in/ali magnetnega polja ne bo višja od mejnih vednosti za I. oz. II. območja.

Varianta 4 je zaradi širšega koridorja omejene rabe (daljši potek kot nadzemni vod) manj ustrezna kot varianta 3.

Preglednica III-35: Vrednotenje vplivov – obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 4 varianta 2 C 1 varianta 3 C 2 varianta 4 C 3

III.7.4 Omilitveni ukrepi

Vpliv elektromagnetnega sevanja je možno zmanjšati z naslednjimi omilitvenimi ukrepi: - oddaljevanje trase daljnovoda od I. območij varstva pred EMS, - izvedba ustrezne fazne razporeditve vodnikov, - vkop podzemnega kabla na večjo globino, - namestitev aluminijaste zaščite prek podzemnega kabla, - dvig vodnikov nadzemnega voda.

K izvedbi omilitvenih ukrepov v skladu z mikrolokacijskimi analizamo električnega in magnetnega polja je zavezan investitor pri pripravi projektne dokumentacije in pri gradnji.

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

III.7.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem so predvideni v podzakonskem aktu Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL RS 70/96). K izvajanju monitorniga je zavezan upravljavec daljnovoda.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-69 III. Okoljsko poročilo

D. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.8. Kulturna dediščina

III.8.1 Stanje okolja

III.8.1.1 Podatki o stanju okolja

(karta št. 2.8. Kulturna dediščina)

V okviru priprave plana so pridobljene smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so upoštevane pri pripravi okoljskega poročila oz. samega plana in podatki o enotah kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Na obravnavanem območju (v 100 m koridorju trase daljnovoda) se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine in predlogi za vpis enot v RKD:

Preglednica III-36: Pregled enot kulturne dediščine

EŠD Št. Ime enote Kategorija Vplivno predloga varstva območje 100 Ljubljana - Ambient kozolcev v Dobrunjah 2 da 136 Ljubljana - Grad Fužine 1 da 329 Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana 1 da 386 Ljubljana - Regulirana struga Ljubljanice 1 da 1116 Ljubljana - POT 1 da 1118 Ljubljana - Graščina Kodeljevo 1 da 5710 Ljubljana - Ilegalna tehnika Moste 1 ne 5713 Ljubljana - Ilegalni prehod v bolnišnico na Studencu 1 ne 7589 Ljubljana - Srednjeveško mestno jedro 1 da 7914 Ljubljana - Botanični vrt 2 ne 8791 Ljubljana - Poljansko predmestje 1 da 8792 Ljubljana - Karlovško predmestje 1 ne 9228 Ljubljana - Park Kodeljevo 1 ne 9368 Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje 2 - 9431 Ljubljana - Gruberjev prekop 2 da 9436 Ljubljana - Karlovški most 2 da 11420 Podpeč - Arheološko najdišče Ljubljanica 1 da 11469 Ljubljana - Arheološko najdišče Ižice 2 da 11565 Lavrica - Arheološko najdišče Lavrica 2 ne 11569 Ljubljana - Spomenik dograditvi Ižanske ceste 1 ne 11570 Ljubljana - Spominske plošče padlim v NOB na Zadružnem domu 2 ne Barje 11741 Ljubljana - Drevak na Rudniku 2 da 11801 Ljubljana - Šola Ižanska 303 2 ne 11819 Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje 2 da 12490 Ljubljana - Navozi mostu na Ižanski cesti 2 ne 12493 Ljubljana - Poštna vagona na Viču 2 da 12495 Ljubljana - Ižanska cesta 2 da 12511 Ljubljana - Zobnika iz elektrarne Fužine 2 da 14362 Ljubljana - Kolišče Ilovica 2 da 14895 Ljubljana - Arheološko območje Fužine 2 da 14898 Ljubljana - Arheološko najdišče Malence 2 ne 14899 Ljubljana - Arheološko najdišče Rakovnik 2 ne 14908 Ljubljana - Grobišče Studenec 2 da 15576 Ljubljana - Mestna klavnica 2 ne

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-70 III. Okoljsko poročilo

79 Črna vas – Cerkev Sv. Mihaela 1 ne 510758 Ljubljana – Vila Bamberg 2 ne 511050 Ljubljana – Drevored ob Roški cesti 2 ne

Opomba: Kategorija varstva: 1 – razglasitev za kulturni spomenik (enota je razglašena ali predvidena za razglasitev), 2 – varovanje v prostorskih aktih

Ljubljanko barje je s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot krajinskega območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.

Slika III-7: Kulturna dediščina - ključna območja (vir: MK; ZRD)

variante daljnovoda območja varstvenih režimov arheološke dediščine

ambient kozolcev urbanistična dediščina

POT

cerkev Sv. Mihaela arheol. obm. Drevak na Rudniku

arheološki najdišči Ižice in Ljubljanice arheol. obm. Ljubljansko Barje

meja krajinskega območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni

Za območja in objekte, kjer je pričakovati stvaren vpliv so podani varstveni režimi.

Varstveni režimi

Za gornja območja oziroma objekte velja splošni varstveni režim.

Naselbinska dediščina. Varuje se: - zgodovinski značaj naselja; - naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov); - odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom; - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki); - prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.); - naravne in druge meje rasti ter robove naselja; - podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina); - odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega); - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

Stavbna dediščina. Varuje se: - tlorisna in višinska zasnova; - konstrukcijska zasnova in gradivo; - oblikovanost zunanjščine (arhitekturna členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, gradiva, barva, detajli itd.); - funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru; - komunikacijska in infrastrukturna navezava na javni prostor;

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-71 III. Okoljsko poročilo

- ožja okolica (pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb.

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa.

III.8.1.2 Ranljivost prostora

Koncept modela: Bolj ranljivi so: - objekti in neposredna bližina objektov kulturne dediščine, - območja arheološke dediščine.

Ranljivost kulturne dediščine z oddaljenostjo od objektov kulturne dediščine postopno pada.

Slika III-8: Ranljivost kulturne dediščine (temneje - bolj ranljivo)

Z vidika kulturne dediščine so najbolj ranljiva območja arheološke, urbanistične in stavbne dediščine. Posebno pozornost je treba nameniti tistim arheološkim območjem, kjer trase variant potekajo neposredno preko njih ali po njihovem robu (Ljubljana – Arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469), Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljanice (EŠD 11420), Ljubljana – Drevak na Rudniku (EŠD 11741) Ljubljana – Arheološko območje Ljubljanskega barja). Kot bolj ranljivi se kažejo vsi objekti kulturne dediščine z vplivnim območjem (cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi, regulirana struga Ljubljanice, POT itd.). Ranljiva je tudi kulturna krajina Ljubljanskega barja.

III.8.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.8.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana obsegajo:

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-72 III. Okoljsko poročilo

- izogibanje območjem in objektom kulturne dediščine, predvsem območjem in objektom kulturnih spomenikov, - izvedbo posegov z upoštevanjem režima območij in objektov kulturne dediščine oz. z ohranjanjem značilnosti, ki narekujejo zavarovanje oz. varstvo

III.8.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - poseg v območja in objekte kulturne dediščine (upoštevajoč njihov pomen in režim).

Kazalec stanja je izpeljan iz Zakona o varstvu kulturne dediščine.

III.8.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: - obseg posega na območja in objekte kulturne dediščine (upoštevajoč status in zvrst območij in objektov), vključno s posegi na vplivna območja - vpliv na celovitost območij in objektov (upoštevajoč režim varstva območij in objektov)

Merila vrednotenja izhajajo iz okoljskih ciljev plana.

Preglednica III-37: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na kulturno dediščino in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja ali vplivnega območja kulturne dediščine – negativnih posledic izvedbe plana ne bo - plan bo na kulturno dediščino vplival pozitivno – zmanjšal bo stopnjo ogroženosti dediščine, izboljšal dostopnost, prezentiranost, omogočal bo obnovo kulturne dediščine B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so v bližini območja ali vplivnega območja kulturne dediščine, območje posega je v vidnem polju kulturne dediščine, toda poseg ne vpliva na kulturno dediščino - ureditve v sklopu plana se nahajajo v območju kulturne dediščine, toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti dediščine niso prizadete značilnosti, na katerih temelji varstvo območja ali objekta C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja, objekte in vplivna izvedbe omilitvenih ukrepov območja ali se nahajajo ob teh območjih, degradirajo celovitost dediščine, lahko tudi samo v času gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja, objekte in vplivna območja kulturne dediščine, degradirajo celovitost dediščine, zaradi izvedbe plana bi lahko prišlo do poškodbe posameznih prvin dediščine ali sprememb v kakovosti posameznih značilnosti - omejena bi bila dostopnost in/ali zmožnost prezentacije dediščine E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo v območja in objekte kulturne dediščine na način, da je pričakovati njihovo razvrednotenje ali uničenje

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-73 III. Okoljsko poročilo

III.8.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.8.3.1 Opredelitev vplivov plana

Vpliv gradnje daljnovoda na kulturno dediščino se lahko odraža kot uničenje ali poškodba objektov kulturne dediščine oziroma prvin, ki narekujejo varstvo. Pomemben vpliv, ki lahko nastane pri gradnji daljnovoda je vidni vpliv in vpliv na celovitost območij kulturne dediščine.

Objekte kulturne dediščine, ki se nahajajo v neposredni bližini izkopov, je možno v času gradnje ustrezno zavarovati. V času obratovanja ni predvidenih vplivov na objekte kulturne dediščine.

III.8.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na kulturno dediščino je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).Trasa variante 1 poteka kot podzemni kabel preko območja urbanistične dediščine v naselju Polje in po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Grobišče Studenec (EŠD 14908) ter v bližini kulturne dediščine Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116). Kot nadzemni vod poteka po robovih območij urbanistične dediščine naselij Slape, Bizovik in Dobrunje. Varianta 1 nadalje poteka kot nadzemni vod po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Ambient kozolcev v Dobrunjah (EŠD 100). Gre za stavbno dediščino – skupino kozolcev na trakastih parcelah. Vrednost te stavbne dediščine je predvsem v številčnosti, načinu njihove razporeditve v prostoru, ohranjenosti posameznih objektov, kot tudi celotnega ambienta. S postavitvijo daljnovoda v bližino kozolcev se zmanjša vizualna kakovost kulturne dediščine. Varianta 1 kot nadzemni vod posega v območje kulturne dediščine Ljubljana – Drevak na Rudniku (EŠD 11741). Na delu trase varianta 1 posega tudi v območje Ljubljanskega barja (EŠD 11819), ki je območje pomembnejše kulturne dediščine in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine. Varianta 1, kot nadzemni vod, prečka ali poteka v neposredni bližini območij in objektov kulturne dediščine: Ljubljana – Arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469), Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljanice (EŠD 11420), Ljubljana – Ižanska cesta (EŠD 12495) ter območje 3. varstvenega režima arheološke dediščine, ki se razteza vzhodno od Ižice. Varianta 1 poteka tudi preko območja arheološke dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljanskega barja (EŠD 9368) in se na oddaljenosti, približno 380 m, približa cerkvi Sv. Mihaela v Črni vasi (EŠD 79). V delu trase do RTP Vič, daljnovod poteka po robu objekta kulturne dediščine Ljubljana – Poštna vagona na Viču (EŠD 12493), pri čemer pa gre za vključitev v obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja ni pričakovati.

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na kulturno dediščino je ocenjen kot bistven (D). Trasa variante 2 poteka kot podzemni kabel preko območja urbanistične dediščine v naselju Polje, po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Grobišče Studenec (EŠD 14908), v bližini kulturne dediščine Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116) in severno od Fužinskega gradu (EŠD 136). Varianta 2 nadalje poteka po strugi Ljubljanice. Na območju Podpeči poteka po arheološkem najdišču Ljubljanice (EŠD 11420), v Ljubljani po arheološkem najdišču Ljubljana (EŠD 329) in zavarovanem območju kulturne dediščine Gruberjevega prekopa (EŠD 9431). Na delu trase varianta 2 poteka tudi po robu naslednjih območij ali objektov kulturne dediščine: Ljubljana – Kolišče Ilovica

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-74 III. Okoljsko poročilo

(EŠD 14362), Ljubljana – Karlovški most (EŠD 9436), Ljubljana – Poljansko predmestje (EŠD 8791), Ljubljana – Arheološko območje Fužine (EŠD 14895), Ljubljana – Zobnika iz elektrarne Fužine (EŠD 12511). Varianta 2 poteka tudi v bližini naslednjih območij in objektov kulturne dediščine: Park Kodeljevo (EŠD 9228), Karlovško predmestje (EŠD 8792), Mestna klavnica (EŠD 15576) ter Ilegalna tehnika Moste (EŠD 5710). Na delu trase varianta 2 poteka po robu območja Ljubljansko barje (EŠD 11819), ki je območje pomembnejše kulturne dediščine in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine. V delu trase do RTP Vič, daljnovod poteka po robu objekta kulturne dediščine Ljubljana – Poštna vagona na Viču (EŠD 12493), pri čemer pa gre za vključitev v obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja ni pričakovati.

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na kulturno dediščino je ocenjen kot nebistven (B).Trasa variante 3 poteka kot podzemni kabel preko območja urbanistične dediščine v naselju Polje ter po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Grobišče Studenec (EŠD 14908) ter v bližini kulturne dediščine Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116). Kot podzemni kabel poteka po robovih območij urbanistične dediščine naselij Slape, Bizovik in Dobrunje. Varianta 3 nadalje poteka kot podzemni kabel po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Ambient kozolcev v Dobrunjah (EŠD 100), vendar ne posega v območje kulturne dediščine. Varianta 3 kot podzemni kabel poteka po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Drevak na Rudniku (EŠD 11741). Varianta 3 poteka po robu območja Ljubljanskega barja (EŠD 11819), ki je območje pomembnejše kulturne dediščine in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine. Varianta 3, kot podzemni kabel, prečka ali poteka v neposredni bližini območij in objektov kulturne dediščine: Ljubljana – Arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469), Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljanice (EŠD 11420), Ljubljana – Ižanska cesta (EŠD 12495). V delu trase do RTP Vič, daljnovod poteka po robu objekta kulturne dediščine Ljubljana – Poštna vagona na Viču (EŠD 12493), pri čemer pa gre za vključitev v obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja ni pričakovati.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na kulturno dediščino je ocenjen kot nebistven (B).Trasa variante 4 poteka kot podzemni kabel preko območja urbanistične dediščine v naselju Polje ter po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Grobišče Studenec (EŠD 14908) ter v bližini kulturne dediščine Ljubljana - Pot POT (EŠD 1116). Kot podzemni kabel trasa poteka po robovih območij urbanistične dediščine naselij Slape, Bizovik in Dobrunje. Nadalje trasa variante 4 poteka kot podzemni kabel po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Ambient kozolcev v Dobrunjah (EŠD 100), vendar ne posega v območje kulturne dediščine. Varianta 4 kot nadzemni vod poteka po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Drevak na Rudniku (EŠD 11741). Varianta 4 poteka po robu območja Ljubljanskega barja (EŠD 11819), ki je območje pomembnejše kulturne dediščine in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine. Varianta 4, kot podzemni kabel, prečka ali poteka v neposredni bližini območij in objektov kulturne dediščine: Ljubljana – Arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469), Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljanice (EŠD 11420), Ljubljana – Ižanska cesta (EŠD 12495). V delu trase do RTP Vič, daljnovod poteka po robu objekta kulturne dediščine Ljubljana – Poštna vagona na Viču (EŠD 12493), pri čemer pa gre za vključitev v obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja ni pričakovati.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-75 III. Okoljsko poročilo

Preglednica II-38: Vrednotenje vplivov – kulturna dediščina varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 3 varianta 2 D 4 varianta 3 B 2 varianta 4 B 1

III.8.4 Omilitveni ukrepi

V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta je treba še posebej upoštevati smernice Ministrstva za kulturo in Zavoda za kulturno dediščino (št. 35201-89/2004 z dne 25.10.2004) ki se nanašajo na: - varstvo objektov in območij kulturne dediščine pri načrtovanju trase in izvajanju gradbenih del (vodenje trase, lokacija in oblikovanje nadzemnih objektov, zavarovanja spomenikov v ožjem pasu izkopov, sanacija in krajinska ureditev poškodovanih površin) - varstvo arheološke dediščine na celotnem obravnavanem območju, še posebno pa na območjih arheološke dediščine, - dokumentacijo obstoječega stanja.

K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k izvedbi omilitveniih ukrepov v času gradnje pa izvajalec del.

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

Celotna trasa daljnovoda

Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

Varstvo arheološke dediščine

Na območjih arheološke dediščine morajo biti upoštevane usmeritve in ukrepi za varstvo arheološke dediščine. Na površinah, ki še niso bila arheološko pregledana, je treba opraviti predhodne površinske in podpovršinske preglede (s smiselno uporabo metodologije SAAS) ter na osnovi ugotovitev pristopiti k nadaljnjim omilitvenim ukrepom (možnosti premika trase, sprememba tehničnih rešitev, arheološka izkopavanja, arheološki nadzor). V času gradnje (postavitve stebrov, polaganje kablovoda) bo zagotovljen arheološki nadzor.

Pri izgradnji daljnovoda (na območju postavitve stebrov in polaganja kablovoda) na arheološkem območju Ljubljana – Arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469), Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljanice (EŠD 11420), Ljubljana – Drevak na Rudniku (EŠD 11741), Ljubljana – Arheološko območje Ljubljanskega barja (EŠD 9368), Ljubljana – Arheološko območje Fužine (EŠD 14895) veljajo ukrepi za varstvo arheološke dediščine (nadzor, eventualne dodatne raziskave in zaščitna izkopavanja).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-76 III. Okoljsko poročilo

Omilitveni ukrepi so izvedljivi.

III.8.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni načini spremljanja stanja niso predvideni. Stanje arheološke dediščine se spremlja z arheološkim nadzorom v času izvajanja zemeljskih del.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-77 III. Okoljsko poročilo

III.9. Kakovost krajine

III.9.1 Stanje okolja

III.9.1.1 Podatki o stanju okolja

Za območje v katero posegajo variante trase daljnovoda je značilno: - robno urbano okolje z individualno gradnjo brez posebnih značilnosti (stanovanjsko območje ob Ižanski cesti); - robno urbano okolje z značilnim naselbinskim vzorcem – območja urbanistične dediščine (Slape, Bizovik, Dobrunje); - strnjeno gozdnato območje na razpoznavnem, vidno močno izpostavljenem grebenu (Golovec), stopnja naravne ohranjenosti je večja; - ravninski svet kmetijskih zemljišč (rečna terasa Ljubljanice vzdolž Bizovika in Dobrunj), stopnja naravne ohranjenosti je zaradi kmetijstva zmanjšana; - kulturna krajina z večjim deležem naravnih prvin, območja večje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti (Ljubljansko barje); - rečna krajina (Ljubljanica, Gruberjev prekop).

Slika III-9: Kakovost krajine

prečenje Ljubljanice - optimizacija lokacije stebrov - odmik od brežin

Polje in Dobrunje - podzemna trasa ne spreminja vidne podobe kulturne krajine

Golovec - gozdna poseka na pobočju - vidna izpostavljenost posega

Ljubljanica - podzemna trasa ne spreminja vidne privlačnosti

Barje - vidno izpostavljen potek vzdolž AC, vendar v območju manjše vidne privlačnosti

Barje - južnejši potek negativno vpliva na vidno privlačnejšo krajino

III.9.1.1 Ranljivost prostora

Koncept modela: Bolj ranljivi so: - krajinsko pestri prostori in območja večje krajinske prepoznavnosti, - vidno izpostavljeni deli prostora kot so gozdni rob, vodni pojavi in bližina vodnih pojavov, višinsko izpostavljeni deli (grebeni, vrhovi), odprte kmetijske površine ipd.;

Manj ranljiva so območja obstoječih infrastrukturnih koridorjev, ki so z vidika kakovosti krajine že razvrednotena.

Kot manj ranljiva se kažejo območja v neposredni bližini obstoječih infrastrukturnih vodov, ob vzhodni in južni obvoznici. Bolj ranljiva so območja v neposredni bližini vodotokov (Ljubljanica, Iška), območja ohranjene kulturne krajine z živično vegetacijo, gozdni robovi in območja večje krajinske prepoznavnosti (Ljubljansko barje).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-78 III. Okoljsko poročilo

Slika III-10: Ranljivost kakovosti krajine (temneje - bolj ranljivo)

III.9.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.9.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana so ohranjanje območij prepoznavnosti krajine, ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti ter ohranjanje krajinske pestrosti. V operativnem smislu to pomeni, da je osnovno izhodišče varstva kakovosti krajine predvideni poseg v čim večji možni meri umeščati v bližino že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.

III.9.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - poseg v območja in prvine prepoznavnosti krajine - spremembe krajinske slike

III.9.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: - poseg na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na nacionalni ravni - poseg v prvine prepoznavnosti krajine - spremembe krajinske slike

Preglednica III-39: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na kakovost krajine in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja kakovostne krajine ali posameznih prvin prepoznavnosti krajine – negativnih posledic izvedbe plana ne bo - plan bo na kakovost krajine vplival pozitivno – zmanjšal bo stopnjo ogroženosti posameznih krajinskih območij, prispeval bo k sanaciji in večji prepoznavnosti krajine B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so v bližini območja kakovostne

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-79 III. Okoljsko poročilo

krajine, območje posega je v vidnem polju, toda poseg ne vpliva na spremembe prepoznavnih značilnosti krajine in na krajinsko sliko - ureditve v sklopu plana se nahajajo na območjih kakovostne krajine ali na območjih posameznih prvin prepoznavnosti krajine, toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti krajinskih območij niso prizadete značilnosti, na katerih temelji prepoznavnost krajine ali krajinska slika C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja kakovostne izvedbe omilitvenih ukrepov krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti ter na krajinsko sliko , vpliv na kakovost krajinske slike je zmeren D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na način, da bistveno in dolgoročno zmanjšujejo kakovost krajine in krajinske slike E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na posamezne prvine prepoznavnosti krajine, na način, da je pričakovati njihovo razvrednotenje ali uničenje

III.9.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.9.3.1 Opredelitev vplivov plana

Vpliv trase daljnovoda na kakovost krajine se kaže tam, kjer je trasa v prostoru bolj opazna. To je značilno predvsem za prehode daljnovoda skozi območja, ki so strnjeno poraščena z višjim rastlinjem. Gradnja in obratovanje daljnovoda terja odstranjevanje višjega rastlinja na trasi, zato pri prehodu daljnovoda skozi gozd nastanejo gozdne poseke, ki so vidno bolj izpostavljene. Stanje nizke rasti na trasi pa je treba vzdrževati tudi v času obratovanja daljnovoda. Vodenje trase daljnovoda po gozdu ima zato, z vidika kakovosti krajine, večji vpliv kot vodenje trase po ostalih območjih, na primer po območjih kmetijskih zemljišč.

Vpliv trase daljnovoda na kakovost krajine je poudarjen tudi pri prehodu daljnovodov čez grebene, preko širših ravninskih območij in vodotokov.

Vpliv trase daljnovoda na kakovost krajine je praviloma manjši pri variantah trase v kabelski izvedbi in večji pri variantah trase v izvedbi nadzemnega voda.

III.9.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na kakovost krajine je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 1 poteka kot podzemni kabel po zahodnem robu vzhodne avtoceste od RTP Polje do Ljubljanice. Na tem delu daljnovod preide iz podzemnega kabla v nadzemni vod in se nadaljuje po vzhodni strani vzhodne avtoceste. Prečkanje Ljubljanice bo s postavitvijo stebrov daljnovoda ob avtocestni most preko Ljubljanice v večjem obsegu spremenilo obstoječo podobo krajine. Varianta 1 v delu trase poteka kot nadzemni vod po robu območja kulturne dediščine Ljubljana – Ambient kozolcev v Dobrunjah. Postavitev stebrov v bližini kozolcev bo spremenila vidno podobo kulturne krajine. Negativen vpliv na kakovost krajine bo imela vidno izpostavljena gozdna poseka, ki bo nastala pri prečkanju daljnovoda preko pobočja Golovec. Trasa na tem delu sicer poteka po vzhodni strani grebena, s čimer se nekoliko omili vidna izpostavljenost. Na območju Barja poteka del trase variante 1 ob južni strani južne avtoceste in bistveno ne vpliva na vidno podobo krajine. V večjem obsegu podobo kulturne krajine Ljubljanskega barja spreminja varianta 1 v delu poteka

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-80 III. Okoljsko poročilo preko Ljubljanskega barja, južno od poselitvenega območja ob Ižanski cesti do počivališča Barje. Na območju Viča trasa daljnovoda posega v urbano okolje, vendar pa gre za vključitev trase daljnovoda v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja z vidika kakovosti krajine ni pričakovati.

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na kakovost krajine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 2 poteka kot podzemni kabel, večji del trase poteka kot podvodni kabel, del pa poteka kot nadzemni vod. Varianta 2 na delu trase v izvedbi podzemnega kabla in delu trase v izvedbi podvodnega kabla ne vpliva na vidno podobo krajine. Na območju Vič trasa daljnovoda posega v urbano okolje, vendar pa gre za vključitev trase daljnovoda v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja z vidika kakovosti krajine ni pričakovati.

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na kakovost krajine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 3 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Varianta 3 poteka kot podzemni kabel po zahodnem robu vzhodne avtoceste od RTP Polje do Ljubljanice, ki jo prečka s podvrtavanjem pod dnom struge in se nadaljuje po zahodni strani vzhodne avtoceste prek Litijske ceste ter se v podvozu pod avtocesto na Dobrunjski cesti usmeri na vzhodno stran ter se nadaljuje do vznožja Golovca, kjer preide iz podzemnega kabla v nadzemni vod. Pri prečkanju daljnovoda preko pobočja Golovec bo nastala vidno izpostavljena gozdna poseka. Trasa sicer poteka po vzhodni strani grebena, s čimer se nekoliko omili vidna izpostavljenost. Na območju Barje varianta 3 v večjem delu poteka kot podzemni kabel po južni strani južne avtoceste in ne vpliva na vidno podobo krajine. Na območju Vič trasa daljnovoda posega v urbano okolje, vendar pa gre za vključitev trase daljnovoda v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja z vidika kakovosti krajine ni pričakovati.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na kakovost krajine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 4 poteka kot podzemni kabel, del trase pa kot nadzemni vod. Varianta 4 poteka kot podzemni kabel po zahodnem robu vzhodne avtoceste od RTP Polje do Ljubljanice, ki jo prečka s podvrtavanjem pod dnom struge in se nadaljuje po zahodni strani vzhodne avtoceste prek Litijske ceste ter se v podvozu pod avtocesto na Dobrunjski cesti usmeri na vzhodno stran ter se nadaljuje do vznožja Golovca, kjer preide iz podzemnega kabla v nadzemni vod. Pri prečkanju daljnovoda preko pobočja Golovec bo nastala vidno izpostavljena gozdna poseka. Trasa sicer poteka po vzhodni strani grebena, s čimer se nekoliko omili vidna izpostavljenost. Na območju Barje varianta 4 poteka ob južni strani južne avtoceste. Na delu trase varianta 4 poteka kot nadzemni vod, vendar poteka v območju manjše vidne kakovosti, ob obstoječem infrastrukturnem koridorju, kjer je stopnja naravne ohranjenosti manjša. Zaradi velike in pestre poraščenosti ravninskega območja Barja bo krajinska slika prizadeta v manjši meri, kot bi bila v primeru odprtega njivskega prostora. Vpliv bo omejen predvsem na območje samega daljnovoda, kjer bo odstranjena višja vegetacija, v prečni smeri pa je pričakovati zadovoljivo vidno absorpcijo posega. Pred stanovanjskim območjem ob Ižanski cesti trasa preide v podzemni kabel in ne vpliva na vidno podobo krajine. Na območju Vič trasa daljnovoda posega v urbano okolje, vendar pa gre za vključitev trase daljnovoda v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, tako da sprememb stanja z vidika kakovosti krajine ni pričakovati. Varianta 4 je, z vidika vpliva gradnje daljnovoda na kakovost krajine, ocenjena kot 3 – manj primerna.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-81 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-40: Vrednotenje vplivov – kakovost krajine varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 4 varianta 2 B 1 varianta 3 B 2-3 varianta 4 B 2-3

III.9.4 Omilitveni ukrepi

V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta je treba upoštevati: - trasa načrtovanega daljnovoda naj se čim bolj približa obstoječim infrastrukturnim koridorjem, - na gozdnih območjih naj bo delovni pas čim ožji, - v načrtu krajinske arhitekture naj se predvidi ustrezna sanacija posega, - končno oblikovanje reliefa naj se čimbolj prilagaja okoliškemu terenu.

K izvedbi omilitvenih ukrepov so zavezani izdelovalci aktov.

Predlagani omilitveni ukrepi so ocenjeni kot izvedljivi in učinkoviti.

III.9.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni načini spremljanja stanja niso predvideni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-82 III. Okoljsko poročilo

E. VARSTVO POTENCIALOV ZA RABO IN RAZVOJNIH POTENCIALOV

III.10. Gozdarstvo in gozd

III.10.1 Stanje okolja

III.10.1.1 Podatki o stanju okolja

(karta št. 2.7. Gozd)

Na območju plana se nahajajo naslednja območja gozdov: - strnjen gozdni sestoj na območju Golovca, kjer prevladuje navadna bukev (Fagus sylvatica) s primesjo drugih listavcev; z bukovimi gozdovi se prepletata še dva habitatna tipa, to sta smrekovi nasadi in zahodnopaleoarktična rdeča borovja; - ostanki nižinskih poplavnih gozdov (npr. jelševje) na Barju.

Lesno proizvodni potencial teh gozdov je drugotnega pomena. Na južnem pobočju Golovca se nahajajo gozdovi s poudarjeno ekološko in socialno funkcijo, do trase avtoceste sega z zahodne strani tudi območje gozda s posebnim pomenom.

V postopku plana so pridobljene smernice Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo v okviru plana upoštevane.

Slika III-11: Gozdovi (vir podatkov: Zavod za gozdove)

variante daljnovoda

meja območja gozda s posebnim namenom

območje ostalega gozda

območje z ekološko in socialno funkcijo

območje gozda z ekološko funkcijo

III.10.1.2 Ranljivost prostora

Koncept modela: Bolj ranljiva so: - bolj ranljivi so gozdovi s poudarjenimi gozdnimi funkcijami, bolj ranljiva so območja, kjer se plasti več poudarjenih gozdnih funkcij.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-83 III. Okoljsko poročilo

Slika III-12: Ranljivost gozda (temneje - bolj ranljivo)

Kot bolj ranljivo se kaže celotno območje Golovca, ki ga pokriva strnjen gozdni sestoj. Na območju južnega pobočja Golovca sta poudarjeni socialna in ekološka funkcija gozda. Ranljivi so tudi nižinski gozdovi na Ljubljanskem barju.

III.10.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.10.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana so v največji možni meri ohranjati vse obstoječe gozdove, predvsem gozdove s poudarjenimi gozdnimi funkcijami. Cilj plana je v največji možni meri upoštevati smernice Zavoda za gozdove Slovenije, predvsem pa: - v gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (18. člen Zakona o gozdovih Ur. l. RS št. 30/1993, 67/2002).

III.10.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - poseg na območja gozdov s poudarjenimi gozdnimi funkcijami

Kazalca stanja okolja izpostavljata za varstvo gozdov pomembna območja po Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS št. 30/1993, 67/2002).

III.10.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merilo vrednotenja: - obseg posega na območja gozdov, predvsem varovalnih gozdov in gozdov s poudarjenimi gozdnimi funkcijami

Merilo vrednotenja izhaja neposredno in okoljskih ciljev plana.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-84 III. Okoljsko poročilo

Preglednica III-41: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na gozdarstvo in gozd in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja gozdov ali gozdnega prostora - plan bo na gozdarstvo, gozd in gozdni prostor vplival pozitivno – zmanjšal bo stopnjo ogroženosti gozdov ali prispeval k sanaciji degradiranih gozdnih površin B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so tako majhnega obsega, da bistveno ne vplivajo na gozd in njegove funkcije - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območij varovanih gozdov in gozdov s poudarjenimi gozdnimi funkcijami C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana sicer vplivajo na gozd in njegove izvedbe omilitvenih ukrepov funkcije, toda so še sprejemljivega obsega, čeprav so na površinah s poudarjenimi gozdnimi funkcijami D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na območja gozdov in v gozdni prostor, lahko tudi na območja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjenimi gozdnimi funkcijami, - ureditve v sklopu izvedbe plana krčijo gozdne površine v velikem obsegu E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo na območja varovalnih gozdov in gozdov s poudarjenimi gozdnimi funkcijami, na način, da je pričakovati njihovo bistveno razvrednotenje ali uničenje

III.10.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.10.3.1 Opredelitev vplivov plana

Variante daljnovoda 1, 3 in 4 na delu trase potekajo kot nadzemni vodi preko Golovca in avtocestnega razcepa Malence ter ob južnem delu južne avtoceste. Pri tem prečkajo gozdna zemljišča (k.o. Dobrunje, Bizovik in Rudnik), kjer prevladuje bukov gozd s smreko in rdečim borom ter s poudarjeno ekološko in socialno funkcijo. Na tem delu trase bo potrebna poseka gozda v širini približno 60 m, to pomeni krčitev gozda na površini približno 12 ha. Na tem delu trase je pričakovati največji obseg vplivov na gozd. V času obratovanja je vpliv prisoten na trasi daljnovoda, kjer je treba z občasnimi poseki grmovja in vejevja vzdrževati nizko zarast.

III.10.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na gozdarstvo in gozd je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 1 na delu trase poteka kot nadzemni vod preko Golovca, ki je poraščen z bukovim gozdom s smreko in rdečim borom. Na tem delu trase je zaradi potrebnega poseka gozda v širini približno 60 m predvidena krčitev gozda na površini približno 12 ha. V času obratovanja daljnovoda je z občasnimi poseki treba vzdrževati nizko zarast na trasi. Trasa poteka preko gozdov z ekološko in socialno funkcijo.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-85 III. Okoljsko poročilo

Varianta 2

Varianta 2 ne posega v gozd ali v gozdni prostor. Vpliv gradnje variante 2 na gozdarstvo in gozd je ocenjen kot vpliva ni (A).

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na gozdarstvo in gozd je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 3 na delu trase poteka kot nadzemni vod preko Golovca, ki je poraščen z bukovim gozdom s smreko in rdečim borom. Na tem delu trase je zaradi potrebnega poseka gozda v širini približno 60 m predvidena krčitev gozda na površini približno 12 ha. V času obratovanja daljnovoda je z občasnimi poseki treba vzdrževati nizko zarast na trasi. Trasa poteka preko gozdov z ekološko in socialno funkcijo.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na gozdarstvo in gozd je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Varianta 4 na delu trase poteka kot nadzemni vod preko Golovca, ki je poraščen z bukovim gozdom s smreko in rdečim borom. Na tem delu trase je zaradi potrebnega poseka gozda v širini približno 60 m predvidena krčitev gozda na površini približno 12 ha. V času obratovanja daljnovoda je z občasnimi poseki treba vzdrževati nizko zarast na trasi. Trasa poteka preko gozdov z ekološko in socialno funkcijo.

Preglednica III-42: Vrednotenje vplivov – gozdarstvo in gozd varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 2-4 varianta 2 A 1 varianta 3 C 2-4 varianta 4 C 2-4

V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta bo določen delovni pas in izvedene izmere, iz katerih bo razvidna dejanska potreba po poseku gozda na območju Golovec.

III.10.4 Omilitveni ukrepi

V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta je treba upoštevati:

- v čim večji meri naj se ohranja obstoječi gozdni rob, tako na podnožju pobočij kot v gozdnih jasah oz. posekah; - posebno v bližini gozdov s poudarjeno estetsko funkcijo in higiensko zdravstveno funkcijo naj se dela ne izvajajo na območjih gozdnih robov; - na območjih gozdov naj bo delovni pas čim ožji, - pri izvajanju posegov in dejavnosti naj se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda čim manjši; - predvidi naj se sanacijo gozdnega roba;

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-86 III. Okoljsko poročilo

- pri posegih v območja gozdov naj se ne izvaja posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese; - v vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje; - vse ukrepe povezane s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu z varstvenimi režimi. Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se naj dela izvedejo le v suhem vremenu, s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj; - upoštevati je treba odloke o razglasitvi varovalnih gozdov; - dostopov do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah se ne sme zapirati.

Smiselno je upoštevati smernice Zavoda za gozdove Slovenije (št. 281-110/04-II/MS z dne 18.10.2004).

K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k izvedbi omilitveniih ukrepov v času gradnje pa izvajalec del.

Predlagani omilitveni ukrepi so ocenjeni kot izvedljivi in učinkoviti.

III.10.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni načini spremljanja stanja niso predvideni. Sečnjo in spravilo drevja ter sanacije gozdnih robov naj se izvaja z nadzorom Zavoda za gozdove Slovenije.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-87 III. Okoljsko poročilo

III.11. Kmetijstvo in kmetijske površine

III.11.1 Stanje okolja

Podatki o dejanski kakovosti kmetijskih površin so povzeti po strokovnih osnovah za pripravo Prostorskega plana MOL – prostorski zasnovi primarne rabe, v okviru katere je bil pripravljen tudi model ustreznosti prostora za kmetijsko pridelavo, vključno z opredelitvijo pridelovalnega potenciala zemljišč po metodi bonitiranja zemljišč (navezava na Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur. l. SRS št. 36/ 84) in na Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (RGU, september 1984)).

Kmetijske površine z večjim pridelovalnim potencialom se nahajajo med Ljubljanico in Dobrunjami. Pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju je, ne glede na to, da so ta zemljišča opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča, majhen zaradi mokrotnih zemljišč.

Slika III-13: Ustreznost prostora za kmetijstvo (povzeto po PP MOL - Prostorska zasnova primarne rabe)

(temneje –bolj ustrezno za kmetijstvo)

variante daljnovoda

III.11.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.11.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana so ohranjanje kmetijskih zemljišč, predvsem tistih z večjim pridelovalnim potencialom.

III.11.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - poseg na območja kmetijskih zemljišč z večjim pridelovalnim potencialom

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-88 III. Okoljsko poročilo

III.11.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merilo vrednotenja: - obseg posega na kmetijska zemljišča

Preglednica III-43: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja kmetijskih zemljišč in izven območij z večjim kmetijskih pridelovalnim potencialom in ne preprečujejo dostopnosti do kmetijskih zemljišč B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območij z večjim kmetijskim pridelovalnim potencialom in ne preprečujejo dostopnosti do kmetijskih zemljišč - ureditve v sklopu izvedbe plana so tako majhnega obsega, da bistveno ne bodo vplivale na izvajanje kmetijstva na obravnavanem območju C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na območja kmetijskih izvedbe omilitvenih ukrepov zemljišč in zemljišč z večjim pridelovalnim potencialom, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi - ureditve v sklopu izvedbe plana so še sprejemljivega obsega, čeprav so v območju s kmetijskim pridelovalnim potencialom in terjajo sprejetje kmetijsko okoljskih ukrepov D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na območja kmetijskih zemljišč in/ali zemljišč z večjim pridelovalnim potencialom in/ali preprečujejo dostopnost do kmetijskih zemljišč, kar pomeni stagnacijo na področju kmetijstva - izvedba kmetijsko okoljskih ukrepov je zahtevna E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo na območja kmetijskih zemljišč z večjim pridelovalnim potencialom, na način, da je pričakovati njihovo razvrednotenje ali uničenje; sanacija poškodovanih kmetijskih zemljišč ne bo mogoča

III.11.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.11.3.1 Opredelitev vplivov plana

Med gradnjo

Do vplivov na kmetijska zemljišča prihaja predvsem v času gradnje. Zaradi izkopov lahko pride do uničenja rodovitnih tal. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.

Po izgradnji

Stebri daljnovoda pomenijo oviro pri obdelovanju tal, tudi točkovno uničenje tal, pod samim daljnovodom pa raba ni omejena.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-89 III. Okoljsko poročilo

11.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 1 poteka kot nadzemni vod mimo Dobrunj, kjer je kakovost kmetijskih zemljišč velika, vendar je trasa optimizirana na način, da se v največji meri približa avtocesti in tako ne načenja novih kompleksov kmetijskih zemljišč. Do vplivov na kmetijska zemljišča, v času gradnje, bo prišlo zaradi izkopov temeljev na stojnih mestih, pri čemer lahko pride tudi do uničenja rodovitnih tal. V času obratovanja daljnovoda stebri pomenijo oviro pri obdelovanju tal.

Varianta 2 Vpliv gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine je ocenjen kot vpliva ni (A). Varianta 2 ne posega na kmetijska zemljišča ali na zemljišča z večjim pridelovalnim potencialom.

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 3 poteka kot podzemni kabel mimo Dobrunj, kjer je kakovost kmetijskih zemljišč velika, vendar je trasa optimizirana na način, da se v največji meri približa avtocesti in tako ne načenja novih kompleksov kmetijskih zemljišč. Do vplivov na kmetijska zemljišča bo prišlo v času gradnje, zaradi izkopa kabelskega kanala, pri čemer lahko pride tudi do uničenja rodovitnih tal. V času gradnje je predviden poseg v pasu širine 6-10 m, ki pa se po končani gradnji vrne v prvotno stanje.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 4 poteka kot podzemni kabel mimo Dobrunj, kjer je kakovost kmetijskih zemljišč velika, vendar je trasa optimizirana na način, da se v največji meri približa avtocesti in tako ne načenja novih kompleksov kmetijskih zemljišč. Do vplivov na kmetijska zemljišča bo prišlo v času gradnje, zaradi izkopa kabelskega kanala, pri čemer lahko pride tudi do uničenja rodovitnih tal. V času gradnje je predviden poseg v pasu širine 6-10 m, ki pa se po končani gradnji vrne v prvotno stanje.

Preglednica III-44: Vrednotenje vplivov – kmetijstvo in kmetijske površine varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 B 4 varianta 2 A 1 varianta 3 B 2-3 varianta 4 B 2-3

III.11.4 Omilitveni ukrepi

V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta je treba upoštevati: - na delih trase, kjer so bila kmetijska zemljišča že prizadeta in jih je relativno malo, naj se traso optimizira tako, da se ohrani čimbolj sklenjene komplekse (čim bližje cesti oz. obstoječim infrastrukturnim koridorjem);

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-90 III. Okoljsko poročilo

- preveri in upošteva se izvedene hidromelioracije; - na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji; - dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja; - po izvedbi del se površino delovnega pasu rekultivira; - predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter deponije materialov načrtovati v sklopu državnega lokacijskega načrta tako, da ne bodo posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal; - omogočiti nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej; - lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje utrpeli ekonomsko izgubo zaradi izpada kmetijske proizvodnje na začasno uporabljenih zemljiščih, naj se le ta nadomesti; - kmetovalcem, ki bodo zaradi omejitev pri izbiri kmetijskih kultur utrpeli ekonomsko izgubo, naj se le ta nadomesti.

K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k izvedbi omilitveniih ukrepov v času gradnje pa izvajalec del.

Predlagani omilitveni ukrepi so ocenjeni kot izvedljivi in učinkoviti.

III.11.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanja stanja niso predvideni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-91 III. Okoljsko poročilo

III.12. Poselitev

III.12.1 Stanje okolja

(karti 2.1 Namenska raba prostora, 2.2 Dejanska raba prostora)

Prostor po katerem potekajo variante 1,3 in 4 ni izrazito poseljen. Koridor variant poteka vzdolž treh območij - Polja, Dobrunj ter poselitve vzdolž Ižanske ceste oziroma Črne vasi. V vseh naseljih se še pojavljajo novogradnje, možne in pričakovane so tudi nadaljnje zgostitve oziroma zaokrožitve.

Strokovna gradiva za pripravo novih prostorskih aktov (Prostorski plan MOL, Prostorska zasnova, 2002) opredeljujejo kot enega pomembnejših razvojnih krakov koridor med Litijsko cesto in Ljubljanico, tudi še preko vzhodne AC. Predvidena so tako stanovanjska območja, kot območja mešane rabe.

Slika III-14: Raba prostora po PP MOL, Prostorska zasnova (2002, MOL OU)

Polje Slape predlagani razvojni krak ob Litijski cesti Dobrunje

Mestno središče Območja mešane rabe Območja trgovskih središč Območja šolstva in zdravstvo Stanovanjska območja Območja za proizvodnjo in storitve Območja prometne infrastrukture Območja komunalne infrastrukture Športni parki Parki Rekreacijska območja Gozdne površine Kmetijske površine Vodne površine območje t.i. območje Črna vas Ižanska cesta "južnega centra" "črnih gradenj" oz. rekreacijskega območja

Z veljavnim dolgoročnim planom Mestne občine Ljubljana je južno od priključka "Ljubljana – center" predviden t.i. "južni center". Osrednji del tega območja naj bi bil namenjen rekreacijskim površinam, obod pa osrednjim dejavnostim. Po Prostorski zasnovi MOL gradnja samega centra ni več aktualna. Razlog je v povečanem vedenju o posledicah gradnje na barjanskih tleh (posedanje) ter o bistveno povečanem pomenu tega prostora z vidika varstva narave, ohranjanja odtočnega režima in rekreacije. Predstavlja pa to območje velik potencial za razvijanje drugih programov mesta, predvsem rekreacije (glej poglavje III.13. Rekreacija).

V skladu veljavnimi prostorskimi akti oz. z omenjenimi strokovnimi podlagami druga nova grajena območja vzdolž koridorja daljnovoda variant 1, 3 in 4 niso predvidena. Omeniti pa velja izven planskih usmeritev zgrajene stanovanjske objekte jugozahodno od AC priključka "Ljubljana - center". Razpravo o teh objektih samih puščamo ob strani, pri presoji pa so enakovredno upoštevani kot zatečeno stanje. Glede na gornja planska izhodišča in ob hkratnem pričakovanju ostrejših ukrepov proti nadaljnjemu

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-92 III. Okoljsko poročilo nekontroliranemu širjenju poselitve, pa je predpostavljeno, da širitve poselitve in s tem morebitnih nadaljnjih razvojnih konfliktov v tem območju ne bo.

Prostor vzdolž poteka trase daljnovoda variante 2 je večinoma poseljen, predvidena pa so tudi nova območja poselitve (nova soseska na Roški, Kapusovi, Glonarjevi...) ter območja družbene infrastrukture (akademije). Ker varianta 2 poteka po strugi Ljubljanice nima neposrednega vpliva na urbani razvoj. Z intenzifikacijo poselitve območij vzdolž Gruberjevega prekopa in ureditvami ob vodi pa je pričakovati še večjo doživljajsko vrednost in uporabo javnega prostora ob reki. Vsakršen neustrezen večji tehnični poseg v vodno telo bi zato hipotetično pomenil tudi tovrsten negativni vpliv.

III.12.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.12.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji z vidika poselitve oblikovani v okviru priprave plana obsegajo: - vodenje trase vodovoda na način čim manjšega poseganja v obstoječa ureditvena območja naselij, - ohranjanje poselitvenega potenciala.

III.12.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalci stanja okolja: - obstoječa območja poselitve - poselitveni potencial - vrsta in obseg dopustnih dejavnosti, vrsta objektov glede na namen, vrsta dopustnih gradenj in druge dopustne ureditve v koridorju daljnovoda

III.12.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merili vrednotenja: - posegi v ureditvena območja in potrebni odkupi posameznih objektov - spremembe poselitvenega potenciala zaradi omejitev v koridorju daljnovoda oz. s tem povezane spremembe v zvezi z vrsto in obsegom dopustnih dejavnosti, vrsto objektov glede na namen, vrsto dopustnih gradenj in drugimi dopustnimi ureditvami

Preglednica III-45: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na kmetijstvo in kmetijske površine in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve

A - vpliva ni ali je - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven poselitvenih območij ali vplivnih pozitiven območij poselitve - ureditve v sklopu izvedbe plana povečujejo privlačnost za poselitev B – vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so tako majhnega obsega, da bistveno ne vplivajo na poselitev - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven poselitvenih območij - ureditve v sklopu izvedbe plana zmanjšujejo privlačnost za poselitev C – vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na poselitvena območja, vendar so zaradi izvedbe možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi omilitvenih ukrepov - ureditve v sklopu izvedbe plana so še sprejemljivega obsega - obsegajo rušitev majhnega števila objektov, ki jih je možno nadomestiti

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-93 III. Okoljsko poročilo

D – vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana obsegajo rušitev večjega števila objektov ali manjših delov naselij - ureditve v sklopu izvedbe plana omejujejo širitve poselitvenih območij E – vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu izvedbe plana obsegajo rušitev večjih delov naselij - ureditve v sklopu izvedbe plana popolnoma preprečujejo nadaljnji razvoj urbanih rab

Pri ugotavljanju vpliva na poselitev se ugotavlja primernost variant glede na obstoječo in tudi planirano poselitev, ki zajema tako stanovanjska območja kot območja drugih "urbanih" rab. Zaradi specifičnih značilnosti daljnovoda (zahtevani odmiki, omejitve v rabi, ...) je predpostavljen konflikt tudi s siceršnjim urbanim razvojem. Pri tem se ugotavlja, kako variante omogočajo oziroma ovirajo nadaljnji razvoj posameznih funkcionalnih enot (npr. potek po robu funkcionalnih enot, po obstoječih infrastrukturnih koridorjih je sprejemljivejši; kabelska izvedba je zaradi manjšega koridorja omejene oz. izključne rabe sprejemljivejša) ter kako so skladne z namembnostjo območja (potek v stanovanjskem območju je npr. manj sprejemljiv kot potek v območju proizvodnih in infrastrukturnih dejavnosti).

III.12.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.12.3.1 Opredelitev vplivov plana

Daljnovod zaradi omejitev v daljnovodnem koridorju (glej poglavje II.2.3) zmanjšuje privlačnost za poselitev. Gre tako za fizične omejitve (npr. omejitev gradnje, omejitve višin), kakor za zmanjševanje kakovosti bivanja (npr. dejstvo elektromagnetnega sevanja, nelagodje zaradi elektromagnetnega sevanja tudi če dovoljenje ravni obremenitve niso prekoračene, šumenje zaradi koronskega razelektrevanja, zmanjšanje vidne privlačnosti).

III.12.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Trasa vseh variant na odseku med RTP Polje in Ljubljanico je podzemna, poteka vzdolž zahodnega roba avtoceste in ni v ničemer konfliktna s poselitvijo. Na prostoru med avtocesto in naseljem Polje oziroma naseljem Slape ob avtocesti je na ta način možno razvijati nekatere rabe. Prostor od avtocesti sicer ni najbolj privlačen za stanovanjsko gradnjo, razvoj drugih spremljajočih rab mesta med cesto in naseljem pa vendarle omogoča.

Trase variant ne vplivajo na poselitveni potencial tudi v območju Golovca.

Variante so na odseku od prečenja AC (tč. 14) in RTP Vič (15) identične, izkoriščajo obstočen nadzemni vod, kateremu je obstoječa poselitev že prilagojena.

Varianta 1

Varianta je ocenjena kot najmanj sprejemljiva z vidika poselitve, vpliv pa kot bistven (D). Posebej velja izpostaviti del trase med Ljubljanico in Litijsko cesto, kjer sicer ni konflikta z obstoječimi poselitvenimi območji. Po prostorski zasnovi mesta pa je dolgoročno predvidena urbanizacija tega območja, zato je podzemna izvedba daljnovoda (varianti 3 in 4) na tem delu zagotovo primernejša rešitev. Do konflikta z obstoječo poselitvijo prihaja v območju Dobrunj, kjer poteka tudi neposredno ob oz. preko objektov. V območju Črne vasi trasa sicer izkorišča preduhe med obstoječimi

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-94 III. Okoljsko poročilo objekti Črne vasi in neposredno ne tangira nobene od stanovanjskih stavb, vendar pa na ta način onemogoča morebitno zaokroževanje naselij v tem delu. Trasa v nadaljevanju preči območje t.i. »južnega centra«. Ta po novi Prostorski zasnovi Ljubljane sicer ni več aktualen, pa tudi sicer na območju južno od AC dolgoročno ni pričakovati legalnega poselitvenega razvoja (trasa poteka vzdolž območja črnih gradenj južno od AC). Je pa prostor pomemben za razvoj rekreativnih rab (glej naslednje poglavje).

Polje Slape

Dobrunje Ižanska c.

Slika III-15: Območja obstoječe poselitve, kjer prihaja do potencialnih konfliktov s trasami daljnovodov

Varianta 2

Trasa s potekom v podvodnem kablu v ničemer ne omejuje poselitvenega poteciala. Vpliva na poselitveni potencial ni (A). Takšen potek trase bi lahko potencialno vplival na poselitev samo posredno, v primeru neustrezne izvedbe del, ki bi zmanjšala doživljajsko vrednost in uporabo javnega prostora ob reki, ki poteka preko poseljenega območja.

Varianta 3

V območju med Ljubljanico in Golovcem trasa za razliko od variant 1 poteka v podzemnem kablu in na ta način ni konfliktna s poselitvenim potencialom oz. obstoječo poselitvijo. Podobno velja za dela trase vzdolž poselitve ob Ižanski cesti, kjer trasa poteka v kablu vzdolž trase AC. Vpliva na poselitveni potencial ni (A).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-95 III. Okoljsko poročilo

Varianta 4

Varianta 4 je v območju med Ljubljanico in Golovcem identična poteku variante 3. Vzdolž južne AC poteka v podzemnem vodu v območju poselitve ob Ižanski cesti. Zaradi poteka v nadzemnem vodu v bližine poselitvenih območij oz. objektov, pa je za razliko pd variante 3, varianta ocenjena z oceno vpliv je nebistven (B) oz. je s tega vidika primerjalno nekoliko slabša.

Preglednica III-46: Vrednotenje vplivov – poselitev varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 D 4 varianta 2 A 2 varianta 3 A 1 varianta 4 B 3

III.12.4 Omilitveni ukrepi

Nadaljnji omilitveni ukrepi se nanašajo na zagotavljanje tehničnih rešitev, ki bodo minimalizirali vplive v času gradnje in obratovanja in so identični drugim ukrepom iz tega okoljskega poročila (npr. ustrezna izvedba gradnje, preveritev uporabe stebrov, ki omogočajo zmanjšanje širine koridorja daljnovoda). K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k izvedbi omilitveniih ukrepov v času gradnje pa izvajalec del.

III.12.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebno spremljanje stanja ni potrebno.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-96 III. Okoljsko poročilo

III.13. Rekreacija

III.13.1 Stanje okolja

Prostor, kjer potekajo variante daljnovoda je rekreacijsko močno uporabljan, velik pa je tudi potencial za nadaljnji razvoj rekreacije. Variante daljnovoda prečijo: - POT med avtocesto in Poljem oziroma Slapami; - rekreacijsko potezo vzdolž Ljubljanice; - širše rekreacijsko območje Golovca, območje sprehajalnih poti od osrednjega dela Golovca proti Rudniku, Sv. Urhu oziroma Orlam; - širše rekreacijsko območje Barja, ki predstavlja velik potencial za nadaljnji razvoj rekreacije.

Območje južno od južne avtoceste je opredeljeno kot območje za razvoj rekreacije.

III.13.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

III.13.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana so ohranjanje rekreacijskih območij in potencialov za nadaljnji razvoj rekreacije na območju, ki se ureja s planom.

III.13.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalec stanja okolja: - spremembe rekreacijskih potencialov

III.13.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merilo vrednotenja: - obseg posega na območja rekreacijskih potencialov

Preglednica III-47: Razredi vplivov gradnje daljnovoda na rekreacijo in potenciale za rekreacijo in kriterij razvrstitve v te razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A - vpliva ni ali je pozitiven - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven rekreacijskih območij ali izven območij rekreacijskih potencialov - plan bo na rekreacijo in na območja rekreacijskih potencialov vplival pozitivno – prispeval bo k ureditvam, ki bodo pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj rekreacije B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so tako majhnega obsega, da ne bodo bistveno vplivale na rekreacijske potenciale ali na že obstoječa rekreacijska območja - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven pomembnejših območij za razvoj rekreacije C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na območja rekreacije ali izvedbe omilitvenih ukrepov rekreacijskih potencialov, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi - ureditve v sklopu izvedbe plana so še sprejemljivega obsega, čeprav se nahajajo v širšem območju za razvoj rekreacije D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo na pomembnejša

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-97 III. Okoljsko poročilo

rekreacijska območja - ureditve v sklopu izvedbe plana degradirajo celovitost območij naravnih in kulturnih znamenitosti, kar lahko pomeni stagnacijo na področju rekreacije E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo na območja rekreacijskih potencialov, na način, da je pričakovati njihovo razvrednotenje ali uničenje, sanacija teh območij ne bo mogoča

III.13.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.13.3.1 Opredelitev vplivov plana

Med gradnjo

V času gradnje na rekreacijo vplivajo predvsem motnje (hrup, emisije dušikovih oksidov, onesnaženost zraka z delci), ki nastanejo zaradi izkopov, miniranja, vgradnje temeljev, prevozov materiala ipd. V času gradnje na območju delovnega pasu ni mogoče izvajati rekreacijskih dejavnosti.

Po izgradnji

Med obratovanjem daljnovodi neposredno ne vplivajo na rekreacijo, razen na območju postavitve stebrov. Na posreden način pa daljnovodi, zaradi prisotnosti elektromagnetnega sevanja in vidne pojavnosti, lahko pomenijo moteč element v rekreacijskem območju. Športna igrišča morajo biti od 110 kV daljnovoda oddaljena vsaj 12 m. Nadzemni vodi vplivajo na tiste oblike rekreacije, ki izrabljajo nadzemni prostor (npr. balonarstvo, jadralno letalstvo itd.).

13.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Vpliv gradnje daljnovoda na rekreacijo in potenciale za rekreacijo je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Del trase variante 1 kot podzemni kabel poteka ob POT-i, na tem delu je v času gradbenih del pričakovati vplive na rekreacijo. Del trase variante 1 kot poteka ob POT-i v izvedbi nadzemnega voda, vendar je neposredno ne preči. Trasa nadalje poteka vzdolž sprehajalnih poti po rekreacijskem območju Golovec. Vplivi na rekreacijo bodo prisotni predvsem v času gradnje, med obratovanjem daljnovoda pa bodo vplivi posredni. Na območju Barja, del trase poteka kot nadzemni vod preko vrtičkarskih območij. V času gradnje lahko pride do vplivov na mestih postavitve stebrov, v času obratovanja daljnovoda raba na mestih postavitve stebrov ne bo mogoča, zaradi prisotnosti elektromagnetnega sevanja pod vodniki daljnovoda, pa bo nadaljnja raba za vrtičkarstvo manj primerna. Varianta 1 na delu trase poteka preko območja, ki je po prostorski zasnovi MOL opredeljeno parkovno in rekreacijsko območje. Objekt kot je daljnovod lahko močno vpliva na zasnovo in privlačnost takšnega območja. Na območju Vič se trasa daljnovoda vključi v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, zato sprememb stanja na potenciale za rekreacijo na tem delu trase ni pričakovati.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-98 III. Okoljsko poročilo

Varianta 2

Vpliv gradnje daljnovoda na rekreacijo in potenciale za rekreacijo je ocenjen kot nebistven (B). Varianta 2 kot podzemni kabel poteka ob POT-i, na tem delu je v času gradnje pričakovati vplive na rekreacijo. Trasa nadalje poteka preko parkovnih in rekreacijskih površin, mimo Fužinskega gradu do Ljubljanice in se kot podvodni kabel nadaljuje po strugi Ljubljanice in po Gruberjevem kanalu. Na območju vzdolž Ljubljanice je velik rekreacijski potencial, večje vplive na tem območju, je pričakovati v času gradnje. Na delu trase varianta 2 poteka kot podzemni kabel po robu vrtičkarskih območij na Barju. Na območju Vič se trasa daljnovoda vključi v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, zato sprememb stanja na potenciale za rekreacijo na tem delu trase ni pričakovati.

Varianta 3

Vpliv gradnje daljnovoda na rekreacijo in potenciale za rekreacijo je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 3, kot podzemni kabel, poteka ob POT-i, na tem delu je v času gradbenih del pričakovati vplive na rekreacijo. Trasa nadalje kot nadzemni vod poteka vzdolž sprehajalnih poti po rekreacijskem območju Golovec. Vplivi na rekreacijo bodo prisotni predvsem v času gradnje, med obratovanjem daljnovoda pa bodo vplivi posredni. Na delu trase varianta 3 poteka kot podzemni kabel po robu vrtičkarskih območij na Barju. Na območju Vič se trasa daljnovoda vključi v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, zato sprememb stanja na potenciale za rekreacijo na tem delu trase ni pričakovati.

Varianta 4

Vpliv gradnje daljnovoda na rekreacijo in potenciale za rekreacijo je ocenjen kot nebistven (B). Del trase variante 4, kot podzemni kabel, poteka ob POT-i, na tem delu je v času gradbenih del pričakovati vplive na rekreacijo. Trasa nadalje kot nadzemni vod poteka vzdolž sprehajalnih poti po rekreacijskem območju Golovec. Vplivi na rekreacijo bodo prisotni predvsem v času gradnje, med obratovanjem daljnovoda pa bodo vplivi posredni. Na delu trase varianta 4 poteka kot podzemni kabel po robu vrtičkarskih območij na Barju. Na območju Vič se trasa daljnovoda vključi v že obstoječi daljnovod 2x110 kV Kleče – Vič, zato sprememb stanja na potenciale za rekreacijo na tem delu trase ni pričakovati.

Preglednica III-48: Vrednotenje vplivov – rekreacija in potenciali za rekreacijo varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 C 4 varianta 2 B 1 varianta 3 B 2-3 varianta 4 B 2-3

III.13.4 Omilitveni ukrepi

Omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na rekreacijski potencial so podobni omilitvenim ukrepom drugih dejavnosti oziroma rab prostora (gozdarstvo, kulturna dediščina itd.). V nadaljnjih fazah izdelave strokovnih podlag, projektne dokumentacije in prostorskega akta je treba upoštevati: - na območjih rekreacijskih potencialov naj bo delovni pas čim ožji;

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-99 III. Okoljsko poročilo

- v čim večji meri naj se ohranja obstoječi gozdni rob, - trasa načrtovanega daljnovoda naj se čim bolj približa obstoječim infrastrukturnim koridorjem; - končno oblikovanje terena naj se čimbolj prilagaja okoliškemu terenu; - hrup med gradnjo je moč zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov, uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil; - -onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev; onesnaževanje zraka s prašenjem v zelo suhem vremenu se prepreči z ustreznim vlaženjem tal.

K izvedbi omilitvenih ukrepov v zvezi z načrtovanjem so zavezani izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, k izvedbi omilitveniih ukrepov v času gradnje pa izvajalec del.

Predlagani omilitveni ukrepi so ocenjeni kot izvedljivi in učinkoviti.

III.13.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanja stanja niso predvideni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-100 III. Okoljsko poročilo

E. DRUŽBENO OKOLJE

III.14. Družbeno okolje

III.14.1 Stanje okolja

Sprejemljivost umestitve posameznih variant elektroenergetskega voda v prostor temelji na dveh izhodiščih - stanju v prostoru in odnosu do daljnovodov. Pri obravnavanem območju in posegu je potrebno upoštevati razmere v prostoru in mentalno sliko, kakršno zaznavajo uporabniki, prebivalci in kakršna je zaznavna v širšem merilu mesta. Hkrati z značajem okolja v katerega naj bi načrtovani poseg umestili, je pomemben odnos do posega samega.

Del območja posega (Polje, Dobrunje, Ižanska cesta) je značilno robno urbano območje. V zavesti večine meščanov je to morda res prostor manjše kakovosti in pomena, v zavesti lokalnih prebivalcev oziroma stalnih uporabnikov pa daleč od tega. Stanovanjski objekti zatečeni v območju so ujeti v manj sprejemljive bivalne pogoje, ki so predvsem posledica bližine avtoceste oziroma spremljajočih vplivov in omejitev. To dejstvo lahko povzroča specifičen odnos prizadete skupnosti do novega posega.

Golovec in Barje na drugi strani predstavljata naravno zaledje mesta, kjer tovrstni posegi do sedaj niso bili prisotni. Širši mestni pomen lahko povzroči, da bo k razpravi o družbeni sprejemljivosti mobilizirana tudi širša družbena skupnost.

III.14.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

Primerjava z vidika družbene sprejemljivosti predstavlja oceno primernosti glede na vplive, ki jih ima poseg v družbeno socialnem okolju. Pri tem družbene sprejemljivosti ne gre enačiti z uradnimi stališči občine kot institucije lokalne samouprave, temveč je potrebno upoštevati tudi druga zaznana dejstva oziroma objektivne vplive variant daljnovoda na družbo, okolje in prostor.

Tudi sicer je vnaprejšnje opredeljevanje družbene sprejemljivosti lahko problematično , saj je presoja določenega problema odvisna od družbene percepcije ter od vrednostnega pojmovanja sestavin okolja. Družbena sprejemljivost se torej na podlagi objektivnih strokovnih izhodišč oblikuje v procesu odločanja, ob razpravah, polemikah, strokovnih raziskavah in mnenjih ter soočanjih raznoterih interesov.

III.14.2.1 Okoljski cilji plana

Cilji plana so zagotavljanje rešitev sprejemljivih v lokalnem družbenem okolju ter ohranjanje kakovosti bivanja v območju obdelave plana. Posredni cilj plana je prispevati k zagotavljanju stabilne oskrbe prebivalstva južnega in vzhodnega dela Ljubljane z električno energijo kot ene od prvin kakovostnega bivalnega okolja.

III.14.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalca stanja okolja: - značilnosti družbenega okolja - kakovost bivanja

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-101 III. Okoljsko poročilo

III.14.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merili vrednotenja: - spremembe v družbenem okolju - spremembe kakovosti bivanja)

Pri obravnavi družbenega okolja je težko oblikovati objektivni nabor kriterijev primerjave. Dejstvo je, da je nemogoče povsem utemeljeno opredeliti, kako se bo javnost odzvala v posameznem primeru. Kljub vsemu lahko variante na osnovi značilnosti prostora in predvidenega odnosa javnosti do njih ter predvidenega posega in poznanih vzorcev reakcij ocenimo po kriterijih: - kvaliteta, tipologija in uporabljanost bivalnega okolja pred posegom - sprejemljivejše so variante, ki posegajo v manj urejena, servisna območja mesta, nestanovanjska območja, območja manjše vsakodnevne človekove uporabe; kot ključen kriterij manjše primernosti je izpostavljen neposreden stik daljnovoda s stanovanjskimi območji; - prisotnost drugih elektroenergetskih vodov v prostoru - obstoječi daljnovodi v prostoru so načeloma kriterij večje sprejemljivosti za novo varianto (združevanje koridorjev), nasprotno je lahko samo v primeru resnejših konfliktnih situacij med uporabniki in obstoječo napravo; - načrtovani tip elektroenergetskega voda - daljnovodi so v mestnem prostoru, ne glede na njegov značaj, manj sprejemljivi kot kablovodi, ki niso zaznavni.

III.14.3 Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja

III.14.3.1 Opredelitev vplivov plana

Pri primerjavi so opredeljeni nekateri razlogi za odzivanje posameznikov in skupin na poseg v prostor. Dogajanje v zvezi z izvajanjem posega kot je daljnovod, je povezano z neopredeljivimi subjektivnimi interesi in ravnanji posameznikov in skupin. Sociopsihološka odzivnost je bolj kot z objektivnimi značilnostmi dejavnosti z obarvana predvsem s preteklimi izkušnjami posameznikov in skupin, z odzivanjem na neznano v okolju in prostoru, strahom pred novostmi in negativnimi vplivi na ljudi in okolje ter neposrednimi povezavami prebivalcev z dejavnostjo.

III.13.4.2 Presoja ugotovljenih vplivov

Varianta 1

Na odseku od RTP Polje do Ljubljanice podzemna trasa ni zaznavna in je kot sprejemljiva.

Na odseku med Ljubljanico in Golovcem je nadzemna trasa variante 1 je problematična predvsem v območju Dobrunj, kjer pa se je praktično nemogoče izogniti neposrednemu stiku s stanovanjskimi območji.

Na sprejemljivost trase preko Golovca vpliva predvsem stopnja stika trase daljnovoda z rekreativnimi potmi in stopnja zaznave v prostoru. Trasa daljnovoda je s pomikom vzhodneje od grebena že optimirana na način, da je stopnja zaznave v prostoru čim manjša.

Na območju Barja je varianta 1 najmanj sprejemljiva od vseh. Posega v območje Ljubljanskega barja, zato je predpostavljena njena najmanjša družbena sprejemljivost.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-102 III. Okoljsko poročilo

V primeru izbora te variante bi bilo pričakovati odzive širše javnosti, saj Ljubljansko Barje ni samo bivalni prostor določene skupine prebivalcev, ampak je območje v širši javnosti prepoznano kot izjemno pomembno območje naravnih in kulturnih vrednot. V razpravo o družbeni sprejemljivosti bi se zato verjetno vključevale najrazličnejše organizacije in skupnosti, vsekakor pa bodo svoje mnenje morala oblikovati vsa ministrstva in občine, ki so se s sporazumom o sodelovanju pri pripravi razglasitve Krajinskega parka Barje obvezale k poudarjenemu varstvu naravnih in kulturnih vrednot in usmerjanju dejavnosti v tem prostoru. Pri opredelitvi družbene sprejemljivosti je potrebno tako upoštevati: - da predstavlja prostor južno od priključka "Ljubljana - center" velik rekreacijski potencial celotnega mesta in je kot tak opredeljen tudi v dolgoročnih vizijah mesta, kar narekuje, da se infrastrukturni objekti umeščajo v prostor na način, da ne predstavljajo ovire pri urejanju in rabi območja; - da je obravnavano območje del območja, ki je predlagano za zavarovanje kot Krajinski park Barje oziroma v strategijo prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.

Varianta je ocenjena kot rešitev z najmanjšo stopnjo družbene sprejemljivosti, vpliv je ocenjen kot bistven (D).

Varianta 2

Varianta ima vse pozitivne značilnosti družbeno sicer praviloma sprejemljivega "očem skritega posega". Utegne pa zaradi večplastnega pomena Ljubljanice in Grubarjevega kanala (ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine) v povezavi s potencialnimi negativnimi vplivi (vpliv na brežine) vendarle biti deležna negativnega stališča v družbenem okolju. Ključna značilnost te variante je odsotnost izkušenj s takšnim tipom posega. Vpliv variante je ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Omilitveni ukrepi se nanašajo na način gradnje.

Varianta 3

V primeru variante 3 je zaradi najdaljšega poteka v podzemnem kablu pričakovati največjo stopnjo družbene sprejemljivosti. S takšnim potekom se je moč izogniti pričakovanim konfliktom v območju med Ljubljanico in Dobrunjami ter v območju Črne vasi. Vpliv variante je ocenjen kot nebistven (B).

Varianta 4

Varianta 4 predstavlja kompromis med v lokalni skupnosti želeno in z vidika ekonomičnosti še razumno rešitvijo. Daljši potek v nadzemnem voda verjetno pomeni manjšo stopnjo družbene podpore. Vpliv variante je zato ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Preglednica III-49: Vrednotenje vplivov – rekreacija in potenciali za rekreacijo varianta razred vpliva vrstni red varianta 1 D 4 varianta 2 C 2 varianta 3 B 1 varianta 4 C 3

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-103 III. Okoljsko poročilo

III.14.4 Omilitveni ukrepi

Odnos javnosti, posameznikov in družbe, do elektroenergetskih vodov je značilni odnos do javne infrastrukture, ki jo prebivalci načeloma odklanjajo. Dodatno na odnos vpliva prisotnost elektromagnetnega sevanja kot enega tistih vplivov v okolju, okrog katerih se, zaradi javnosti teže razumljivih objektivnih okoliščin, vrtijo mnoga ugibanja v zvezi z varnostjo. Odzivi na elektroenergetske vode v urbanem okolju so prvenstveno povezani prav s stopnjo varnosti oziroma njihovim vplivom na bivalne kakovosti. Problem je posebno pereč, kadar gre za nadzemni vod, saj se negativna odzivnost poveže še z vidnostjo neželene dejavnosti. Nekoliko manjši je problem v primeru, da posegamo v prostor v katerem so že prisotni drugi daljnovodi. Kadar je v vprašanju podzemni vod, je vsaj za povprečno javnost problem praviloma rešen.

Na odzive ljudi ob vsakem posameznem posegu vpliva stopnja pozornosti, ki jo v javnosti zbudijo podobni primeri obravnavani v javnih medijih. Posebno odzivnost lahko pričakujemo, če je v prostoru načrtovanega posega že kakšna slaba izkušnja. Slaba izkušnja omaja zaupanje do take mere, da ni možno načrtovati in izvesti niti sanacijskih ukrepov ali različnih prostorskih izboljšav v okviru rabe, ki je že dalj časa prisotna v prostoru in je pomembna za lokalno skupnost. Nemalokrat ustvarjeni občutek neposredne ogroženosti, ne glede na realnost nevarnosti, povzroči burno reakcijo, ki vodi v povsem nerazložljive odzive in dejanja. V primeru načrtovanega posega utegnejo k razpravi o sprejemljivosti posega prispevati morebitne slabe izkušnje z izgradnjo avtoceste. V primeru daljnovodov je javna razprava teže vodljiva kot v primerih "navadnih" prostorsko konfliktnih zadev, saj lahko odpira probleme načelnega odklanjanja in strahu. Mobilizacijski potencial take razprave je lahko precej visok. Ni izključeno, da lahko pritegne širok krog neposredno in posredno prizadetih lokalnih prebivalcev in potencialnih uporabnikov prostora. Obstaja verjetnost, da se bodo v razpravo vključili tudi akterji pri katerih obravnavana problematika ni njihov primarni motiv.

Sprejemljivost posega lahko s psihosocialnega vidika povečamo s sodelovanjem z javnostmi. Stopnja odklanjanja posega je neposredno povezana z razumevanjem pojava. Običajno je možno načelna odklanjanja povezati z manj poučeno populacijo. Zato velja pravilo, da je v primeru dejavnosti, pri katerih lahko predvidimo opisane odzive ali jih celo že prepoznavamo, najpomembnejše sodelovanje z javnostmi. Gre za kar najbolj neposredno vključevanje različnih skupin javnosti v postopek načrtovanja.

Pri tem je potrebno slediti načelom: - zgodnjega informiranja, - dobro namernega sprejemanja drugačnih mnenj, - objektivnega poročanja.

Pripravljenost na sodelovanje in iskanje kompromisnih rešitev sta ključnega pomena za uspešnost. Polje zaupanja se dodatno vzpostavlja s pripravljenostjo na dodatne proučitve sprememb in vplivov in na prilagoditve rešitev, ki so v prid lokalni skupnosti in časovne zamike pri izvedbi zaradi oblikovanja konsenza glede optimalnih rešitev. Gre za pomembne momente, ker že sama dejstva: - da se pri postopkih izdelave prostorske dokumentacije praviloma mudi, - da se izkaže, da se prikriva določene podatke, - ali da se kako drugače podcenjuje lokalno skupnost, lahko vpliva na odzive, ki jih razumni argumenti ne morejo več spremeniti in lahko v končnem učinku preprečijo poseg.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-104 III. Okoljsko poročilo

K izvedbi omilitvenih ukrepov v obliki sodelovanja z javnostmi so zavezani vsi sodelujoči v postopku, naročnik, pripravljalec plana ter izdelovalci prostorskih aktov in projektne dokumentacije, kakor tudi izvajalec del v času gradnje. Ključno pa je, da je to delovanje celovito in koordinirano.

Predlagani omilitveni ukrepi so ocenjeni kot izvedljivi in učinkoviti.

III.14.5 Predvideni načini spremljanja stanja

Posebni ukrepi za spremljanja stanja niso predvideni.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-105 III. Okoljsko poročilo

G. SKUPNE UGOTOVITVE

III.15 Ocena razvoja stanja okolja, če do realizacije plana ne bi prišlo

Razvoj stanja okolja je ocenjen samo v povezavi z nerealizacijo obravnavanega plana in ne v povezavi z drugimi hipotetičnimi dejavniki, od katerih je odvisen razvoj stanja okolja, npr. vplivov drugih prostorskih ureditev, naravne sukcesije, posledic naravnih nesreč. Takšne ocene bi bile lahko samo pavšalne, izhajajoče iz splošnih trendov razvoja stanja posameznih okoljskih sestavin in brez dejanske povezave z nerealizacijo plana.

Neralizacija plana pomeni ohranjanje obstoječega stanja posameznih obravnavanih okoljskih sestavin, torej odsotnost vplivov opisanih v tem okoljskem poročilu, oziroma siceršenj razvoj stanja okolja, torej razvoj neodvisen od (ne)realizacije plana.

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-106 III. Okoljsko poročilo

III.16 Sklepne ugotovitve okoljskega poročila (vidika prostorskega razvoja in varstvenega vidika)

Zaključek primerjave

Zaključek primerjave kaže na velike razlike v okoljski sprejemljivosti obravnavanih variant.

Preglednica III-50: Pregled vrednotenje vplivov

Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 4 razred vrstni razred vrstni razred vrstni razred vrstni vpliva red vpliva red vpliva red vpliva red A. VARSTVO OKOLJA 1. Zrak B 1 B 4 B 2-3 B 2-3 2. Tla in relief B 1-2 C 4 B 3 B 1-2 3. Vode B 1-3 D 4 B 1-3 B 1-3 B. OHRANJANJE NARAVE 4. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi C 3 D 4 C 1 C 2 5. Varovana obm., nar. vrednote in EPO C 3 D 4 C 1 C 2 C. VARSTVO ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA 6. Obremenitev s hrupom C 1-3 C 4 C 1-3 C 1-3 7. Zdrav. varnost prebivalstva - EMS C 4 C 1 C 2 C 3 D. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 8. Kulturna dediščina C 3 D 2 B 2 B 1 9. Kakovost krajine C 4 B 1 B 2-3 B 2-3 E. VARSTVO POTENCIALOV ZA RABO IN RAZVOJNIH POTENCIALOV 10. Gozdarstvo in gozd C 2-4 A 1 C 2-4 C 2-4 11. Kmetijstvo in kmetijske površine B 4 A 1 B 2-3 B 2-3 12. Poselitev D 4 A 2 A 1 B 3 13. Rekreacija C 4 B 1 B 2-3 B 2-3 F. DRUŽBENO OKOLJE 14. Družbeno okolje D 4 C 2 B 1 C 3 Ocena okoljske in prostorske manj nesprejemljiva sprejemljiva sprejemljiva sprejemljivosti: sprejemljiva

Razredi vpliva Razred primernosti A - ni vpliva oz. je pozitiven vpliv A - rešitev je zelo primerna B - vpliv je nebistven B - rešitev je bolj primerna C - vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov C - rešitev je primerna D - vpliv je bistven D - rešitev je manj primerna E - vpliv je uničujoč E - rešitev je neprimerna

Presoja ugotovljenih vplivov na okolje in prostor kaže, da sta obseg oz. stopnja vplivov na okolje največja pri varianti 2, ne glede na nekatere ugotovljene okoljske prednosti (trasa je v celoti kablirana in tako ne bi bila zazna v prostoru, nima vpliva na razvojne potenciale). Z vidika: - voda, - kulturne dediščine,

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-107 III. Okoljsko poročilo

- rastlinstva, živalstva in habitatnih tipov ter - varovanih območij, naravnih vrednot in EPO so vplivi ocenjeni kot bistveni (D), kar pomeni, da je ta varianta okoljsko in prostorsko praktično nesprejemljiva. Ključen problem je faza izgradnje, kjer je pričakovati znatne vplive na rečno korito in bregove, uspešnost omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na način gradnje, pa je težko oceniti, ker gre za zahtevno tehnologijo s katero ni veliko (tudi mednarodnih) izkušenj.

Varianta 1 je ocenjena kot okoljsko manj sprejemljiva. Z večine obravnavanih vidikov je vpliv ocenjen kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Ključna slabost je velik del trase, ki poteka v nadzemnem vodu. Varianta je okoljsko oz. prostorsko konfliktna v delu od Golovca do Dobrunj ter predvsem v območju Ljubljanskega Barja kot večplastno pomembnega območja (območje ohranjanje narave, varstva kulturne dediščine in rekreacijskega potenciala), kjer za razliko od ostalih variant poteka izven avtocestnega koridorja.

Varianti 3 in 4 sta okoljsko in prostorsko sprejemljivi. Ključne prednosti obeh variant so potek v podzemnem kablu v okoljsko oz. prostorsko najbolj občutljivem delu - območju med Ljubljanico in Golovcem in območju Črne vasi oz. Ižanske ceste. Okoljska prednost variante 3 je večji obseg poteka v podzemnem kablu (s tem manjših vplivov na rastlinstvo in živalstvo, krajino, družbeno okolje), zato je ta varianta ocenjena kot najbolj sprejemljiva z varstvenega oz. prostorskega vidika.

Ugotovitve presoje vplivov plana

Obravnavani plan, Državni lokacijski načrt za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, je ocenjen kot okoljsko in prostorsko sprejemljiv v primeru izbora variant 3 ali 4. Vplivi po posameznih obravnavanih vidikih okolja so ocenjeni kot nebistveni (B) oz. nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Do bistvenih (D) in uničujočih (E) vplivov v primeru izvedbe daljnovoda upoštevajoč varianto 3 ali 4 ne bo prišlo. Tudi primera, ko ugotavljanje vpliva ni bilo možno (X), ni bilo.

Varianta 1 je ocenjena kot okoljsko manj sprejemljiva, delež ocen vpliv je nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C) je večji, z vidika poselitve je vpliv ocenjen kot bistven (D).

Varianta 2 je ocenjena kot nesprejemljiva, saj so z vidika voda, kulturne dediščine, rastlinstva, živalstva in habitatnih tipov ter varovanih območij, naravnih vrednot in EPO vplivi ocenjeni kot bistveni (D).

LUZ d.d., DLN za daljnovod 2 x 110 kV Polje - Vič, Študija variant, Okoljsko poročilo za CPVO, junij 2007 III-108