LETNIK 17 LETNIK 17 April 2012 April 2012

[TEVILKA 1 [TEVILKA 1 LETNIK 17 LETNIK 17 april 2012 april 2012

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2241 Sp. Duplek Ob dnevu boja proti okupatorju, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in ~asov, ko so Slovenci nastopili zoper fa{izem ter ob mednarodnem prazniku dela in delavske solidarnosti, èlimo vsem ob~ankam in ob~anom prijetne praznike. Vsem delavcem pa èlimo, da bi se za~ela ustvarjati delovna mesta in da bi se lahko vsak izmed vas preìvljal z delom svojih rok, da bi bil deleèn socialne pravi~nosti, pravi~nega pla~ila za po{teno delo. @upan Mitja Horvat in ob~inski svet ob~ine Duplek

NAREDILI SMO SAMI

V {olskem letu 2011/12 je bil v podru`ni~ni {oli v Zg. Dupleku ustanovljen nov oddelek vrtca. V za~etku smo marsikaj pogre{ali, vendar nismo obupali, temve~ smo se lotili dela sami. Ker igral nimamo, smo se odlo~ili, da si izdela- mo hi{ko. Sodelovali so otroci, star{i, strokovni delavci vrtca, {olarji, tehni~no osebje … Ustvar- jali smo skoraj dva meseca in trud se nam je obrestoval. V skupini @abice se lahko zdaj pohvalimo z unikatno hi{ko, ki bo spremljala {e prenekatero generacijo otrok. Vzgojiteljica Lojzka ZORE

Foto: Lojzka Zore NOVICE OBÎNE DUPLEK, letnik 17, {tevilka 1, javno glasilo IZDAJA: OBÎNA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Marjana GLONAR, Mateja JAMNIK, Glorija MARINOVI^ LEKTORIRANJE: Tanja GREGORI^ UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28, e-po{ta: [email protected]; [email protected]; splet: http://www.duplek.si Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek. Uredni{tvo si pridrùje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk po obsegu in izrazu. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10 Tisk: Florjan~i~ tisk d.o.o., Nad izviri 28, Miklav` na Dravskem polju Naslovnica: Pogled proti Pe~icam Foto: Ivo Glonar ŽUPANOV UVODNIK

je gotovo dokon~anje projekta oskr- zadovoljstvu ob~anov. Zato opo- be severovzhodne Slovenije s pitno zarjajte na ljudi v stiski, ponudite vodo, v okviru katerega bomo sani- jim pomo~ ali jim jo sku{ajte najti. rali tudi cesto skozi Talce in Zabrege. Ob~ina Duplek in tudi sam sem se Re{evanje te problematike je gotovo pridruìl akciji pomo~i pri zbiranju prioriteta. Prav tako moramo tudi re- sredstev za izbolj{anje bivalnih po- sno pristopiti, k pridobivanju dovo- gojev na{e mlade ob~anke Katje Ko- ljenj za postavitev zbirnega centra letnik, ki bo dele`na transplantacije za lo~eno zbiranje odpadkov v na{i plju~ zaradi prirojene cisti~ne fibroze ob~ini, da v naravi ne bo ve~ kon~alo – storite to tudi vi. V na{i ob~ini smo toliko odpadkov, kot smo jih {e ve- ljudje è ve~krat pokazali, da znamo dno na{li ob uspe{no izvedeni ~istilni stopiti skupaj in pomagati ljudem. akciji. V naslednjih dneh se bom tudi podrobno seznanil s potrebami na{ih Upam, da vas bo prebiranje na{ih osnovno {olskih zavodov. Za dosega- novic vendarle razvedrilo, saj boste nje ve~je u~inkovitosti bomo opravili v njih lahko prebrali tudi o {tevilnih Prijetna, a hkrati zahtevna naloga tudi nekatere spremembe v organizi- kulturnih in {portnih uspehih na{ih je napisati teh nekaj uvodnih misli, ranosti ob~inske uprave. dru{tev, o podvigih na{ih najmlaj{ih ki jih prvi~ kot ùpan delim z vami. V prora~unu za leto 2012 si je ob~ina ter o {tevilnih prijetnih stvareh, ki Zahtevna, ker ~utim odgovornost in zadala cilje in projekte, ki bi se naj se zgodijo med druènjem na{ih èljo napisati nekaj, kar bi se vas do- uresni~evali v prihodnje. Ve~ji projek- ob~anov. Ob mednarodnem uspehu taknilo vam vlilo upanje ali vas celo ti so izgradnja primarnega voda ka- in promociji na{e ob~ine bi posebej spodbudilo k sodelovanju pri ustvar- nalizacije, obnova kulturnega doma v izpostavil Pihalni orkester ob~ine Du- janju bolj kvalitetnega ìvljenja v Koreni, sofinanciranje gradnje doma plek in jim ~estital za uspe{no izpe- na{i ob~ini. Prijetna pa predvsem, za starej{e, investicije na podro~ju ljano turnejo na Portugalskem. ker vem, da lahko dejansko pi{em oskrbe z vodo in priprava prostor- to kar ~utim. In meni je najla`je biti skega plana. @al je potreb in èlja ve- Vso to pestro dogajanje v na{ih kra- iskren. Morda se sli{i neverjetno, a liko ve~, kot jih bo mogo~e uresni~iti, jih me navdaja z upanjem. Ker ver- tudi v ~asu predvolilne kampanje, najverjetneje pa bo za ob~ine slika {e jamem, da ljudje v na{ih krajih {e se je potrdila teza, da je najla`je biti bolj àlostna, ko bo dràva sprejela cenijo pomembne vrednote oz. ver- iskren. Sam sem ostal zvest sebi in leto{nji rebalans prora~una. jamem, da jih je mogo~e {e vzpodbu- nisem podlegel sku{njavi politi~nega diti, verjamem tudi v bolj{e ~ase. ê obljubljanja. Veseli me, da ste to pre- @e ve~krat smo sli{ali, da samo ma- bomo iskreni, ~e bomo znali spreje- poznali. Velika podpora ob~anov je terialne dobrine in bogastvo {e ne mati tudi druga~e misle~e, ~e bomo gotovo pomembno sporo~ilo vsem zagotavljajo zadovoljstva v ìvljenju. znali stopiti skupaj, bomo lahko od- tistim politikom, ki so zaradi èlje Res pa je, da je osnovna materialna govorili na izzive novega ~asa in iz po oblasti pozabili na iskrenost. Pred preskrbljenost pogoj, da sploh lahko krize pri{li mo~nej{i in bolj{i. Ker nami so ~asi, ki ne obetajo veliko do- primerno ìvimo. V ~asih, ki so pred verjamem v vas, verjamem tudi, da brega. V ~asu recesije nas ~akajo novi nami bomo lahko le skupaj ustvarjali nam bo uspelo. izzivi. Prvi velik izziv bo prese~i raz- osnovne pogoje za zadovoljstvo lju- likovanja in delitve, ki jih prinesejo di. Iz gospodarske in finan~ne krize Mitja HORVAT vsake volitve in politika. Sodelovanje bomo lahko pre{li {ele, ko bomo preje edina prava pot, po kateri bomo magali krizo vrednot, ko bodo dobro- lahko kljub gospodarski krizi dosega- delnost, prostovoljstvo in dru`bena li skupne cilje in ve~je zadovoljstvo angaìranost spet obravnavane kot ob~anov. vrednote.

V minulih dneh smo aktivno pristopili, Pripravljenost pomagati so~loveku k re{evanju najbolj pere~ih vpra{anj je velika vrednota, ki bo prav gotovo v ob~ini. Najbolj aktualen problem lahko veliko pripomogla, k ve~jemu

Novice ob~ine DUPLEK 1 OB^INSKI SVET

SPREJET JE PRORA^UN OB^INE DUPLEK

V ponedeljek, 19. decembra 2011, se je na deseti redni seji sestal Ob~inski svet Ob~ine Duplek. Po uvodnih to~kah so svetniki obravnavali in potrdili prora~un ob~ine Duplek za leto 2012 v drugi obravnavi. S sprejetjem prora~una so bili zadani cilji, ki jih ob~ina èli dose~i v prihodnjem letu, in projekti, ki se bodo uresni~evali tudi v prihodnje. Seveda so prora~unska sredstva omeje- Mitja Horvat je podal sve~ano izjavo pred ob~inskim svetom. na, èlja in potreb pa je tudi za leto 2012 mnogo ve~, kot jih je mogo~e uresni~iti tudi v drugo potrdil predlagani odlok. Ob~inski svet se je seznanil z Odlokom o s prihodki. Za leto 2012 je na~rtovanih ustanovitvi javnega zavoda Mariborske za 5.765.244 EUR prihodkov in za Enajsta seja ob~inskega sveta lekarne in sprejel sklep, da se do nasled- 6.081.164 EUR odhodkov. Prora~unski V ~etrtek, 23. februarja 2012, se je na nje seje pripravijo ob{irnej{e infor- primanjkljaj bo ob~ina financirala z enajsti redni seji sestal Ob~inski svet macije o stanju Mariborskih lekarn zadolèvanjem v vi{ini 560.000 EUR. Ob~ine Duplek. Tokrat je sejo vodil in njihovih h~erinskih podjetij ter o Ve~ji projekti, ki si jih je ob~ina zada- podùpan Danijel [tumberger ob mo`nostih izstopa iz zavoda. Javni la v letu 2012 in naslednjih letih, so za~asnem opravljanju funkcije ùpana, zavod Mariborske lekarne je bil usta- izgradnja kanalizacije v okviru kohezij- saj je Janezu Ribi~u ùpanska funkcija novljen z Odlokom o preoblikovanju skega projekta varovanja vodnih virov prenehala s ponovno izvolitvijo za pos- javnega zavoda Mariborske lekarne in oskrbe s ~isto pitno vodo (lastni dele` lanca. Maribor, p.o., v javni zdravstveni zavod 544.038 EUR), obnova kulturnega doma Po skraj{anem postopku je ob~inski svet Mariborske lekarne Maribor in je vpisan v Koreni, sofinanciranje gradnje doma sprejel Odlok o na~inu opravljanja lokal- v sodni register. za starej{e. Pomembnej{e investicije so ne gospodarske javne slu`be odvajan- Po preoblikovanju Mestne ob~ine predvidene tudi na podro~ju oskrbe s ja in ~i{~enja komunalne in padavinske Maribor in ustanovitvi novih ob~in je bila pitno vodo (338.000 EUR), za ob~inske odpadne vode v ob~ini Duplek. Odlok je sprejeta delitvena bilanca in po kriteriju ceste (160.000 EUR), za prostorsko bi usklajen z veljavno zakonodajo, vse- dohodnine so bili dolo~eni deleì, ki jih na~rtovanje je namenjenih 150.000 binske re{itve pa se niso spremenile, saj imajo ustanoviteljice v Javnem zavodu EUR, planirano pa je tudi sofinanciranje je bilo to podro~je z odlokom urejeno Mariborske lekarne. Ob~ine ustanovi- rekonstrukcije dràvne ceste R3-710 v nazadnje v letu 2011. Z odlokom se ure- teljice pa na osnovi delitvene bilance {e vi{ini 50.000 EUR. jajo organizacijska in prostorska zasno- niso sprejele novega akta o ustanovitvi Ob~inski svet Ob~ine Duplek je è va njihovega opravljanja po vrstah in Mariborskih lekarn in s tem odlokom na svoji deveti redni seji 29. novem- {tevilu izvajalcev (v reìjskem obratu, se torej urejajo medsebojna razmerja bra 2011 v prvem branju obravnaval gospodarskem javnem zavodu, javnem ustanoviteljic pri upravljanju zavoda. predlog Odloka o ustanovitvi organa podjetju, na podlagi koncesije ali javnih Odlok o ustanovitvi javnega zavoda skupne ob~inske uprave Medob~inski kapitalskih vlo`kov), vrsta in obseg jav- Mariborske lekarne ureja zgolj razmer- in{pektorat in redarstvo Maribor. nih dobrin ter njihova prostorska razpo- ja med ob~inami ustanoviteljicami in Ob~inska uprava ni prejela nobenega reditev, pogoji za opravljanje in upora- javnim zavodom na podlagi sklenjenih amandmaja na predlog odloka, sestala bo javnih dobrin, pravice in obveznosti sporazumov o razdelitvi premoènja pa se je s predstavnikoma in{pektorata uporabnikov, viri financiranja gospo- ob~in, s sprejetjem Odloka ne bi nastale Franjem [vajgerjem in predstavnikom darskih javnih slu`b in na~in njihovega finan~ne posledice za prora~une ob~in redarstva Danijelom @eleznjakom in oblikovanja, vrsta in obseg objektov in ustanoviteljic. Sprejetje odloka o usta- dorekla nekatera pere~a vpra{anja, naprav, potrebnih za opravljanje gos- novitvi skupnega organa pa bi imelo za predvsem glede ob~inskih redarjev za podarske javne slu`be, in drugi elemen- ob~ine ustanoviteljice finan~ne posle- izbolj{anje kvalitete delovanja. Na pod- ti, pomembni za opravljanje in razvoj dice v okviru administrativnih stro{kov lagi tega se je ob~inski svet odlo~il in gospodarske javne slu`be. za poslovanje navedenega organa (npr.

2 Novice ob~ine DUPLEK sklicevanje sej, vabila, vodenje zapis- kom predvideni poslovno-stanovanjski Ob~inski svet je opravil tudi imenovan- nikov ...). objekti eta`nosti P+1. Lastnik zemlji{~a ja v nekatere organe, kjer ima ob~ina na tem obmo~ju je namre~ izrazil `eljo, Duplek samostojno ali skupaj z drugimi Ob~ina Duplek je v letu 2008 sprejela da bi na tem zemlji{~u uredil parkiri{~e ob~inami svojega predstavnika. Tako je Odlok o ob~inskem podrobnem pros- za tovornjake, saj bi le tako lahko nadal- bila v Svet zavoda Mariborske razvoj- torskem na~rtu za center 2 v Spodnjem jeval dejavnost avto prevozni{tva, ker ne agencije imenovana Stanka Vobi~ iz Dupleku v ob~ini Duplek, s katerim je lokacije, kjer je imel parkiri{~e dotlej ob~ine Star{e. V Svet Obmo~ne izposta- predvidela na obmo~ju centra 2 prostor- v najemu, ni mogel ve~ uporabljati. ve Javnega sklada RS za kulturne dejav- sko ureditev z izgradnjo doma starost- Ob~inski svet Ob~ine Duplek sogla{a nosti je ob~inski svet imenoval Tino nikov, stavb z oskrbovanimi stanovanji z nadaljevanjem postopkov priprave Kramberger, v Svet zavoda Mariborska in ve~stanovanjskih stavb. V preteklem sprememb in dopolnitev ob~inskega knji`nica pa Mihaelo Cvetko. letu je ob~ina prejela pobudo lastni - podrobnega prostorskega na~rta za ka zemlji{~a v Spodnjem Dupleku za center 2 v Spodnjem Dupleku v ob~ini Milena ROPO[A spremembo odloka v smislu druga~ne Duplek. ureditve na tem obmo~ju, kjer so z odlo-

SVETNI[KA PISARNA V ZGORNJI KORENI IN SPODNJEM DUPLEKU Ob~inski svetnik Franc FRAS Svetni{ka pisarna: v Zgornji Koreni v krajevnih prostorih vsak prvi ponedeljek v mesecu med 14. in 15. uro in v Spodnjem Dupleku, Cesta k Dravi 8, v objektu zdravstvenega doma (poleg optike) vsak prvi ponedeljek v mesecu med 16. in 17. uro. Ob~ani vljudno vabljeni!

Na podlagi 13. ~lena Odloka o grbu, zastavi, ob~inskem prazniku in priznanjih Ob~ine Duplek (MUV, {t. 2/97, 7/02)

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OB^INE DUPLEK ZA LETO 2011

Ob~ina Duplek podeljuje zaslu`nim ob~anom za posebne zasluge na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem in drugih podro~jih posebna priznanja, in sicer:

1. ZLATI GRB OB^INE DUPLEK Zlati grb ob~ine Duplek je najvi{je priznanje Ob~ine Duplek. Ob~ina ga podeljuje najzaslu`nej{im ob~anom, dru{tvom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, ki so s svojim delom znatno prispevali k razvoju Ob~ine Duplek ali ugledu krajev, in za dose`ke na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem ali drugem podro~ju.

2. ÂSTNI OBÂN OBÎNE DUPLEK Za posebne zasluge lahko ob~ina posameznikom, ki so s svojim delom in ustvarjalnostjo pomembno prispevali k ugledu kraja, podeli naziv ~astni ob~an. Ta naziv se lahko podeli tudi posameznikom, ki niso ob~ani ob~ine, a so bili rojeni na obmo~ju ob~ine ali so dolo~en ~as ìveli na njenem obmo~ju ali so s svojim delovanjem oz. dose`ki bistveno prispevali k ugledu kraja.

3. PRIZNANJA ZA DOSE@KE NA PODRO^JU [PORTA Ob~ina podeljuje: § naziv {portnik leta 2011, § naziv {portnica leta 2011, § naziv ekipa leta 2011, § priznanje za zasluge na podro~ju {porta, § priznanje za vrhunske {portne dose`ke, § priznanje za {portne dose`ke, § priznanje za perspektivnega {portnika, § priznanje za rekreativca leta.

Novice ob~ine DUPLEK 3 Priznanja za {portne dose`ke se podeljujejo {portnikom posameznikom, {portnim ekipam in organizacijskim delavcem na podro~ju {porta v ob~ini Duplek na osnovi dolo~il Pravil za podelitev naziva {portnik leta ob~ine Duplek ter priznanj Ob~ine Duplek za dose`ke na podro~ju {porta. O podelitvi zlatega grba Ob~ine Duplek in naziva ~astni ob~an odlo~a ob~inski svet na predlog Komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj ob~ine Duplek. O podelitvi priznanj za dose`ke na {portnem podro~ju odlo~a Komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj ob~ine Duplek. Pobudo oziroma predlog za posebno priznanje Ob~ine Duplek je treba podati v pisni obliki in mora vsebovati: • ime in priimek oziroma naziv in naslov pobudnika oziroma predlagatelja, • ime in priimek oziroma naziv kandidata za posebno priznanje in njegove osnovne podatke, • obrazloìtev pobude oziroma priznanja (pri priznanjih za {portne dose`ke nujno navesti najvi{ji doseèk), • dokumente, ki dokazujejo dejstva v dani obrazloìtvi pobude oziroma predloga.

Rok za oddajo pobude oziroma predloga je ponedeljek, 30. maj 2012. Predloge oziroma pobude je treba oddati v zaprti kuverti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek z oznako »predlog za podelitev priznanj ob~ine Duplek za leto 2011«.

Ob~inski urad ob~ine Duplek IZ OB^INSKEGA URADA

oddelki pa na naslednjih telefonskih Naj vas za konec spremlja lepa misel iz NOVE URADNE {tevilkah: knjige Bogastvo je v nas: »Za uspe{no URE V OBÎNSKEM komunikacijo sta enako pomembna 02/684-09-16, sprejemnik in oddajnik in vsak mora URADU Mihaela Borovnik - finance prispevati svoj del v tem procesu.« 02/684-09-19, Od februarja imamo v ob~inskem Milena Ropo{a – dru`bene dejavnosti Darja ROJKO uradu spremenjene uradne ure. Zaradi manj{ega obiska smo uki- 02/684-09-21, nili popoldanske uradne ure ob Du{anka Novak – pravna slu`ba ponedeljkih, ki so trajale do 16. 02/684-09-22, OBJAVLJENA ure, in so po novem do 15. ure. Marjan Topi~, in Tako imamo sedaj uradne ure v RAZPISA ZA popoldanskem ~asu ob sredah, 02/684-09-23, in sicer od 13. do 16. ure. Jasmina Puri~ – okolje in prostor SUBVENCIJE ZA 02/684-09-14, KMETIJSTVO IN URADNE URE Marjana Glonar – splo{ne in upravne PODJETNI[TVO ponedeljek od 8. do 14. ure zadeve sreda od 8. do 12. ure in Kako do subvencij za kmete in pod- od 13. do 16. ure Treba je poudariti, da lahko stranka jetnike iz ob~inskega prora~una? poda vlogo ves poslovni ~as, in sicer: petek od 8. do 12. ure Rok za oddajo vlog za pridobitev subvencij na podro~ju kmetijstva in POSLOVNI ÂS Vloge lahko ob~ani ali stranke oddajo podjetni{tva se izteka s 30.5.2012 v ponedeljek, torek in ~etrtek od po klasi~ni poti v tajni{tvu ali po{ljejo in po tem datumu v letu 2012 ne 7. do 15. ure na naslov Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija bo ve~ mo`no na kakr{enkoli na~in v sredo od 7 do 17. ure 106, ali jih oddajo po elektronski po{ti oddati vloge, s tem pa tudi ne pri- v petek od 7. do 13. ure. na elektronski naslov dobiti subvencije. Na podro~ju podjetni{tva mo`no pridobiti sub- [email protected]. V tajni{tvu beleìmo tudi vse okvare Za vse informacije smo dosegljivi vencije le za samozaposlitev. na infrastrukturi in okvare javne na telefonski {tevilki 02/684-09-11 Ob~ina Duplek je za leto 2012 z javnim razsvetljave, zato vas vljudno prosimo, (tajni{tvo), Darja Rojko, ali na spletni razpisom predstavila pogoje in mo`nosti da te sporo~ite, da bomo lahko hitro strani www.duplek.si, posamezni za pridobitev nepovratnih ob~inskih ukrepali in napake odpravili. sredstev na podro~ju podjetni{tva in

4 Novice ob~ine DUPLEK kmetijstva. Javna razpisa sta objavlje- no vlogo in tako kandidat napove svo- teh ra~unov, ki morajo biti pla~ani v tem na v Uradnem glasilu slovenskih ob~in, jo namero (za kateri ukrep vlaga vlogo, obdobju – ne prej, ne kasneje. v tej {tevilki Novic ob~ine Duplek ter vi{ino zapro{ene subvencije). Vlagatelj Tisti, ki bodo najkasneje do 30. septem- na internetnih straneh Ob~ine Duplek bo lahko vlogo dopolnil v roku 8 dni, ~e bra 2012 dostavili vso potrebno doku- (www.duplek.si), kjer je objavljena tudi le ta ne bo popolna. mentacijo in dokazila, bodo z ob~ino razpisna dokumentacija. Vse dodat- ê kandidat vloge ne bo dopolnil v podpisali ustrezno pogodbo in v 30 ne informacije pa lahko zainteresirani zahtevanem roku, bo vloga zavrèna dneh po podpisu pogodbe prejeli sub- dobijo tudi po telefonu (02-684 09 14) in mo`nosti za pridobitev sredstev v vencijska sredstva. ê ustrezna doku- v delovnem ~asu ali po elektronski po{ti tem letu ne bo ve~. Po ugotovitvi, da mentacija ne bo dostavljena v zahteva- ([email protected]). je vloga popolna, bo kandidat prejel nih rokih, bo vloga zavrèna in vlagatel- Pridobitev subvencij v tem letu je odlo~bo o upravi~enosti do dodelitve ji ne bodo mogli prejeti subvencijskih mo`na enako kot v zadnjih letih, ko subvencije, ker bo naveden znesek sredstev. Tisti, ki bodo svoje aktivnosti smo è izvedli javne razpise, usklajene dodeljene subvencije. [ele na podlagi izvedli prej ter prej zbrali in dostavili z evropskimi predpisi. Prav evropski prejema te odlo~be bo kandidat lahko potrebno dokumentacijo, bodo prej predpisi so prinesli druga~ne pogoje in pri~el izvedbo aktivnosti, za katere èli lahko podpisali pogodbo in posledi~no na~ine, kot smo jih bili navajeni v pre- prejeti sredstva. Ko pa bo vlagatelj izve- tudi prej prejeli sredstva. hodnem obdobju. del te aktivnosti, bo zbral vso potreb- ê bo na podlagi prejetih vlog izra~un no dokumentacijo, s katero bo dokazal, ve~ji, kot je na razpolago sredstev v Kaj je pomembno za pridobitev da jih je izvedel ter jo dostavil Ob~inski ob~inskem prora~unu, bomo posa- subvencij? upravi Ob~ine Duplek najkasneje do 30. mezne zneske sorazmerno zmanj{ali. V preteklosti smo ugotavljali, da vlaga- septembra 2012. Vsem zainteresiranim predlagam, da telji niso imeli dovolj ~asa za pripravo [e posebej je treba paziti, da bodo med si v najkraj{em ~asu po objavi razpi- vlog. Letos smo ta rok podalj{ali na to dokumentacijo ustrezni ra~uni, ki sa pridobijo razpisno dokumentacijo najdalj{i moèn na~in in sicer je rok za morajo biti izstavljeni v ~asu od preje- in pripravijo vse potrebno za oddajo oddajo 30.5.2012. Postopek bo pote- ma Odlo~be o upravi~enosti do dràvne popolne vloge. kal v dveh fazah: v prvi mora kandidat pomo~i ali pomo~i »de minimis« do 30. za prejem nepovratnih sredstev v ~asu septembra 2012 ter da bodo obvezno Marjana GLONAR do vklju~no 30.5.2012 oddati ustrez- priloèna ustrezna dokazila o pla~ilu

Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. list RS, {t. 50/07), Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 34/11) in Pravilnika o dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek (MUV {t. 23/07)

OB^INA DUPLEK objavlja

J A V N I R A Z P I S za dodelitev pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2012

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – pomo~i de minimis za uresni~evanje ciljev ob~ine Duplek na podro~ju razvoja podjetni{tva in inovativnosti v skladu s Pravilnikom dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2012.

II. VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v Prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2012 na prora~unski postavki 1402012 – Subvencije za podjetni{tvo v vi{ini 15.000,00 EUR. Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ 5.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

Novice ob~ine DUPLEK 5 III. UKREPI IN POMO^I

Ukrep – sofinanciranje samozaposlovanja Namen pomo~i je zmanj{evanje brezposelnosti v obdobju od 1.6. 2011 do 30.9.2012 oz. zaprtja tega razpisa. Upravi~eni stro{ki so: - stro{ki za realizacijo samozaposlitve v vi{ini do 5 oziroma 10 minimalnih mese~nih pla~ Upravi~enci do pomo~i v primeru samozaposlitve so fizi~ne osebe, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~ju ob~ine Duplek in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je poslovni sede` in prostori za izvajanje dejavnosti na obmo~ju ob~ine, in sicer do 10 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve brezposelne osebe in do 5 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Samozaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev.

Pogoji za pridobitev pomo~i:

• dokazilo o prijavi na Zavodu za zaposlovanje RS pred samozaposlitvijo in po 1.6.2011, • dokazilo o stalnem bivali{~u v Ob~ini Duplek; • dokazilo o registraciji dejavnosti na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah v obdobju od 1.6.2011 do 30.9.2012 oz. zaprtja tega razpisa; • dokazilo o poslovnem sede`u in prostorih za izvajanje dejavnosti na podro~ju Ob~ine Duplek; • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2012

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZPIS PODJETNI[TVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan. Odpiranje vlog bo nejavno. ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne se prav tako zavrèjo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili, bodo v 30 dneh z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem ukrepa. Dokazila morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2012. Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le teh pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Razpisna dokumentacija: Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi.

[tevilka: 3051-1/2012 Datum: 30.4.2012 Mitja Horvat, l.r `upan

6 Novice ob~ine DUPLEK IZ VA[KIH SKUPNOSTI KAKOR BO[ REZAL, TAKO BO[ TRGAL

Pod obzidjem gradu Vurberk se bogato razra{~a potomka Stare trte z mariborskega Lenta, ki je bila posajena ob desetletnici Ob~ine Duplek. Trti àmetovki - àmetni ~rnini ali modri kav~ini z Lenta pripisujejo ~astitljivo starost preko 400 let. To vinsko sorto odlikujeta bujna rast in dobra rodnost. Je tudi zelo odporna proti glivi~nim bolez- nim, a listi se zvijajo (viroza). Pred slabim desetletjem je bila trta z Lenta vpisana v Guinnes- sovo knjigo rekordov in s tem priznana za najstarej{o trto na Strokovni rez potomke Stare trte na Vurberku. Foto: Franc Fras svetu. Za njeno potomko skrbi Turisti~no dru{tvo Vurberk. O àmetovki je splo{no znano, da iz- landca do zelenega silvanca, renskega Strokovni rez vinske trte je eno pr- haja iz na{ih krajev in, da je ta trta pre- rizlinga, rumenega mu{kata in drugih. vih opravil v zimsko-pomladanskem cej raz{irjena po Sloveniji pa tudi pri Tam, kjer je vino, je vedno tudi pesem, ~asu v vinogradih. Na splo{no velja, sosedih. Da je sorta posebnost, pri~a veselje … Zato morda ni naklju~je, da da je od strokovnosti opravljenega botani~ni opis (vr{i~ki, specifika listov mariborska vinska cesta pripelje obi- reza odvisna kakovost vina, saj z njim …). Je precej pozna sorta s te`kimi skovalce prav do Vurberka, kjer se dolo~imo obremenjenost trsa in s tem grozdi in obilnim pridelkom. Trta je po zaslugi tukaj{njega turisti~nega rodnost. Pri àmetovki pa moramo ob~utljiva za mraz, najbolje pa uspe- dru{tva tudi strokovno poje – na upo{tevati {e njeno specifi~no gojitve- va na izrazito son~nih legah. Obi~ajna sre~anju pevskih zborov Slove- no obliko, kraj{i rez (kratki {paroni in vsebnost sladkorne stopnje se ocenju- nije [tajerska poje pa na festiva- dalj{i rezniki in penjevci). To strokov- je v srednjih vrednostih. Zaradi kisli- lu narodno-zabavne glasbe na no opravilo je Turisti~no dru{tvo Vur- ne, barve in arome je bolj primerna za vurber{kem grajskem dvori{~u, berk prepustilo svojemu grajskemu me{anje z drugimi sortami (cvi~ek in kjer vsa Slovenija poleti uìva v bo- vini~arju Joèfu @i`ku. druge). gatem repertoarju zborovskega petja Dogodek pa vsako leto zaznamuje- Kraja Vurberk in Korena, ki simboli~no slovenskih narodnih pesmi in sodob- jo tudi {ir{e. Poleg ~lanov dru{tva so gojita potomko Stare trte, leìta na nih doma~ih skladateljev. Turisti~no na sre~anje povabljeni vsi, ki ~ez leto kraku vinske turisti~ne ceste, ki podru{tvo Vurberk, ki ga è 17 let dru{tvu pripomorejo; kletar ob~ine teka od mariborskega Lenta preko uspe{no vodi Joè Plazar, je aktivno Duplek Stanislav Kurnik, ob~inska vin- vinorodnih gri~ev Urbana, Kalvarije, tudi pri prirejanju kolesarskih mara- ska kraljica, ob~ani, ~lani ob~inskega Meljskega hriba, Male~nika do na{ih tonov, pohodni{tva in drugih dejav- sveta, predstavnik Ob~ine Duplek krajev. Prav ta navezava je prilo`nost nosti. Bogate poletne vurber{ke dram- in drugi. Letos so podelili cepi~e po- za razvoj vinskega turizma. Kraji imajo ske prireditve pa uspe{no uprizarjata tomke Stare trte in listine o prevzemu stoletno vinogradni{ko in vinarsko tra- Gledali{ko dru{tvo Vurberk in dramska cepi~a. Med prejemniki so bili PGD Gra- dicijo, naravno in kulturno dedi{~ino, skupina KD Grajena na letni gledali{ki jena – za dobro sodelovanje in pomo~ ohranjajo se stari obi~aji in navade. tribuni na Vurberku. Nobenega dvoma Turisti~nemu dru{tvu Vurberk, biv{i Tukaj so tegobe in àlost skozi stoletja ni, da je bog vina Dioniz, ki je po gr{ki predsednik dru{tva Vili Krepek, Rudi preganjali tudi z vinom, kraji so z njim mitologiji tudi bog plodnosti, Vurber- Malek, Drago Mi{ko, Zvonko Zagora- ìveli. Dobre klimatske razmere za rast ku namenil nekaj `lahtnega, avtohto- nski, Branko Polanec. Vzdu{je je bilo vinske trte in mnogo sonca so ideal- no slovensko àmetno ~rnino, v uìtek slavnostno, udeleènce je pozdravil in ni za kakovostna vina z bogato aro- in veselje. nagovoril predsednik dru{tva Joè Pla- mo. Prav te hribovske vinorodne lege Franc FRAS zar. Na grajskem dvori{~u so gostom omogo~ajo, da so v {tevilnih sodobno postregli s kme~kimi dobrotami, kletar opremljenih kleteh v teh krajih spra- Kurnik pa je v poku{njo ponudil lanski vljena kakovostna in vrhunska vina - pridelek àmetovke z Vurberka. od la{kega rizlinga, chardonnaya, ru-

Novice ob~ine DUPLEK 7 VESELI POGREB

Poseben ~as v letu je pust, ko se vrstijo karnevalski plesi in povorke. V veselje nam je, da se v ob~ini Duplek organizira tradicionalna pustna povorka, gasilci PGD Korena se je vedno radi udele`imo. @al pa moramo vsako leto na pustni torek pusta pokopati. Leto{nji zaklju~ek - pokop pusta je bil v Koreni. Izvedli smo ga gasilci PGD Korena s pomo~jo ~lanov folklorne skupine KUD Ton~ka Breznarja.

Zbrali smo se 21. februarja ob 17. uri in pred dvorano v Koreni pri~akali pu- Obsojen na seìg. Foto: Petra Krajnc stni sprevod. Bilo je lepo popoldne, zato se je zbralo veliko ljudi. Prisotno je bilo tudi sodi{~e, ki je pustu sodilo. Obsodilo ga je na seìg. Kljub àlosti ob pogrebnem slovesu je ta pogreb- cem privabil smeh na obraz. ^lani PGD Korena so nato odnesli pusta in ga se`gali.

Na sedmini smo veselo nazdravili in poklepetali o lepih doìvetjih v pu- stnem ~asu. Z èljo, da bo drugo leto spet nor~av in nepozaben pokop pusta, se vsem, ki so nam pri tem pomagali, zahvaljujemo. Petra KRAJNC PGD Korena Izvr{itev obsodbe. Foto: Petra Krajnc EKOLOŠKI KOTIÊK ZAKLJUÊK AKCIJE ZBIRANJA STARIH APARATOV

V petek, 23. 12. 2011, smo zaklju~ili akcijo zbiranja starih aparatov. V tej veliki nagrad- ni akciji smo si s {olo Gustava [iliha delili prvo mesto. Za nagrado smo bili dele`ni glasbenega gosta in pogostitve razli~nih donatorjev. Ob 10. uri smo se vsi u~enci in delavci {ole zbrali v dvorani v Spodnjem Dupleku. V veselem pri~akovanju smo ~akali na{ega gosta, raperja Zlatka. Raper Zlatko nas je navdu{il.

8 Novice ob~ine DUPLEK U~enci so ga navdu{eno sprejeli in nato u`ivali ob njegovi glasbi. Na prireditev sta pri{la tudi novinarja Radia City Bor Greiner in Natalija Veronik, kajti Radio City je vseskozi spremljal to akcijo in jo medijsko podpiral. Podjetje Gorenje – Surovina je zagotovilo ve~ donatorjev. Dobili smo oblo`ene kruhke, ki so jih na na{i {oli pripravile dijakinje Srednje gostinske in turisti~ne {ole Maribor, krofe in Cockto. Raper Zlatko je u~encem na koncu delil avtograme in se z njimi fotografiral. Domov smo od{li zadovoljni, saj nas je {e vedno spremljala misel, da smo za okolje naredili nekaj dobrega.

Marjetka BEZJAK Novinarja Radia City in u~enci

dom Sp. Duplek, na Vurberku – kulturni Namen akcije ni samo o~istiti odpad- SPOMLADANSKA dom Vurberk in v Zimici – na igri{~u. Po ke iz narave, temve~ tudi osve{~ati AKCIJA Î[ÊNJA opravljenih formalnostih in razdelitvi ljudi. Sodelujo~i na akciji so pokazali pripomo~kov, so se udeleènci odpravi- res nekaj izjemnega, za naravo silno OKOLJA V OBÎNI li na lokacije po vsej ob~ini. Akcijo so, pomembnega, kar nas navdaja z upa- è dan prej torej v petek dne 13. aprila, njem in pogledom na ~isti prostor, da DUPLEK izpeljali tudi na obeh osnovnih {olah, se stvari spreminjajo na bolje. Koli~ina kjer je 350 u~encev o~istilo okolico {ol zbranih odpadkov v akciji pokaè ~lo- V Ob~ini Duplek è tradicionalna spo- ter {olske poti. vekovo malomarnost in brezbri`nost mladanska ~istilna akcija pobiranja od- do lastnega okolja in opozorilo tistim, padkov iz narave. ki se {e vedno ne zavedajo, da s svo- Leto{nja ~istilna akcija je bila izvedena jim po~etjem in odmetavanjem te`ko v soboto, dne 14. aprila. razgradljivih odpadkov ustvarjajo ne- zdravo okolje in naravo prihodnjim generacijam. Ob koncu akcije gre zahvala vsem udeleèncem, ki so bili pripravljeni pomagati o~istiti na{o skupno okolico, za katero nam ni vseeno, kak{en Kljub nekoliko slab{emu vremenu je njen videz. Marjan TOPI^ je ~istilna akcija tudi letos uspela saj je bila iz narave odstranjena velika koli~ina odpadkov. Med me{animi ko- munalnimi odpadki je bilo najve~ ko- sovnih odpadkov, odpadne plasti~ne embalaè, tetrapaka, plo~evink, ste- EKOLOGIJA kla, papirja in podobne nesnage, ki je kazila javne povr{ine, obcestni svet in ZA VSAK DAN breìne vodotokov. Kompost Pomlad je tu v vsej svoji lepoti in zato se mi zdi, da je to pravi ~as, da spregovorimo nekaj besed o kompostu. Pripravljati 150 udeleèncev akcije, ~lani dru{tev in ga lahko za~nemo è s starim {tevilni posamezniki katerim ni vseeno, listjem, ki ga na pomlad pogra- v kak{nem okolju ìvimo, smo se zbrali bimo na na{ih dvori{~ih. ob 8. uri na è ustaljenih zbirnih mestih ê se pravilno lotimo priprave kom- ~istilnih akcij in sicer v Koreni – kulturni posta, je lahko to edino dognojevanje dom Korena, v Sp. Dupleku – kulturni na{ega vrta, s kompostom pa si lah-

Novice ob~ine DUPLEK 9 ko pripravimo tudi zemljo za lon~nice, ìvalskega izvora: ~e krta~ite psa, je Dodala bi {e nekaj splo{nih ugotovitev ki nam bodo krasile okna in balkone koristno dlako odvre~i na kompost… o pravilnem gnojenju tal, ki jih zago- preko poletja. Zato mi je vedno hudo Tiste, ki na kompost dajete tudi varja Rudolf Steiner, o~e biodinamike pri srcu, ko vidim ob Dravi kupe od- poko{eno travo, bi opozorila, da je v kmetijstvu. Pravi, da se ve~ina ljudi padlega rastlinja, kupe jabolk in dru- pametno pustiti travo malo ovene- ne zaveda, da umetna gnojila sicer gega sadja ali sadnih tropin, kajti vse ti (ne posu{iti) in jo {ele nato dati na pospe{ujejo rast rastlin, a slab{ajo nji- to odli~no sluì za pripravo komposta. kompost. (Jaz te trave, ki jo tedensko hovo kvaliteto. Verjetno ste è tudi vi Torej, kako se lotimo priprave kompo- kosimo okrog hi{e, ne nalagam na kdaj kje prebrali, da je pred 20 leti z sta: kompost, ampak jo uporabljam kot za- eno samo oranò na{e telo dobilo to- Na zemljo odloìmo nekaj bolj grobih stirko na vrtu. S tem zatiramo rast ple- liko snovi, kot jih danes dobi s petimi odpadkov: veje, suhe okrasne trave, vela, zmanj{amo izhlapevanje vode iz oranàmi! Pa to ne velja le za oranè, da kompost lahko »diha«, {ele nato zemlje in {e isto~asno vrt gnojimo. Za- pa~ za vse sadje in zelenjavo, ki se za~nemo nanj nalagati druge odpa- nimiv je podatek, da vrtnine potrebu- prideluje na »sodoben« znanstveno dne organske snovi. Kompost moramo jejo za kaljenje temo, pleveli pa svetlo- dodelan na~in kmetovanja. K tak{ni pripraviti tako, da bomo v kompostu bo: Torej ~e na gredico,na kateri smo degeneraciji kvalitete kmetijskih proi- uravnoteìli snovi, ki jih nanj odlaga- posejali neko zelenjavo, prekrijemo z zvodov je privedla prav uporaba ume- mo. Ker odlagamo predvsem rastlinje zastirko, bomo s tem pospe{ili kalje- tnih gnojil, pesticidov… Sedaj gnojimo in sadje, je treba ob~asno nanesti med nje te vrtnine in isto~asno zmanj{ali z »znanostjo« zato je hranilna vre- te odpadke tudi sloj ga{enega apna. kaljenje plevela). dnost vedno slab{a. ê pa mi in tudi Naslednji sloj rastlin pa mogo~e pokri- Biodinamiki dodajamo kompostu {e ìvali, katerih meso uìvamo, jemo jemo z nekaj lopatami zemlje, ali , ~e preparate, ki pospe{ijo zorenje in tak{ne »znanstveno vzgojene« rastli- èlimo pove~ati efekt kompostiranja, pove~ajo hranljivost komposta. Seve- ne in sadje, tudi mi ne moremo ostati pove~ati hranljivost komposta za na{ da preparate pripravimo sami iz raznih zdravi. vrt naslednje leto, dodamo med od- zeli{~~, obranih na dan, ko je zanje Kdaj so ljudje {e bolj obolevali, kot padke tudi ve~ slojev SEER Rockdusta, najbolj ugoden. prav zadnja leta? Dobro bi bilo razmi- vulkanskega prahu, ki ga v Kaliji è Humus je najbolj{e gnojilo za na{ sliti, kaj za svoje zdravje lahko storimo drugo leto uspe{no prodajajo.( To~no vrt in pripravimo ga lahko le v sami. Verjemite mi, VELIKO! navodilo uporabe je na vre~i).Na kom- kompostu. Kompost je sredstvo post je dobro odvre~i tudi kak{no snov za oìvljanje zemlje. Sonja ÊRNÎ^ LAGERWALL KOMUNALA dogodki pa so imeli za posledico, da javnega naro~ila za izbiro ustreznega UREDITEV CESTE se izgradnja vodovodnega cevovoda izvajalca izvedla minimalni obseg sa- ZABREGE TALCE na tem obmo~ju ni zaklju~ila v lan- nacije s katero bi pokrpali obstoje~e skem letu kot je bilo predvideno tem- stanje. Po prvih predra~unih bi samo Cesta, ki povezuje Zgornji in ve~ je sanacija ceste ostala neizvede- tak{no krpanje stalo blizu 100.000 Spodnji Duplek ter poteka sko- na. Neizvedena sanacija ceste pa je pri EUR kar bi bil znaten stro{ek za zi zaselek Zabrege in Talce tamkaj ìve~ih ob~anih povzro~ila ne- ob~inski prora~un, sama izvedba pa bo kmalu obnovljena. Zaradi malo nezadovoljstva in to predvsem bi bila mo`na nekje v sredini meseca gospodarske krize in ste~ajev zaradi slabih voznih razmer po sa- maja. gradbenih podjetij se je tudi mem cesti{~u, kakor tudi zaradi prahu Druga mo`nost pa je seveda, da projekt »Celovita oskrba se- v suhem vremenu, ki se kadi na vse po~akamo na izid javnega razpisa, ki verovzhodne Slovenije s pitno strani. Ravno zaradi navedenih vzro- je v teku za novega izvajalca evrop- vodo« v lanskem letu zausta- kov za nezadovoljstvo so se ob~ani skega projekta izgradnje vodovoda. vil. organizirali ter pri~eli z aktivnimi Po realnih ocenah bodo postopki za iz- Najve~ji problemi zaradi zaustavitve razgovori s predstavniki ob~ine in to biro novega izvajalca kon~ani do kon- tega projekta so se pojavili prav v predvsem z novoizvoljenim ùpanom ca meseca maja in se bodo dela lahko zaselkih Zabrege in Talce, kjer je po Mitjo Horvatom o mo`nostih za ~im v juniju pri~ela. Sama sanacija bo po poloìtvi vodovodnih cevovodov osta- prej{njo sanacijo obstoje~ega stanja. prvotno predvidenem obsegu izvede- la neurejena lokalna cesta. V za~etku Na skupnem sestanku predstavnikov na tako, da se obstoje~e makadamske lanskega leta se je za~el ste~ajni po- ob~anov in ùpanom v ~etrtek, 12. povr{ine asfaltirajo z grobim asfal- stopek za prvotnega izvajalca CPM, aprila 2012 so bile predstavljeni dve tom nato pa se celotna {irina vozi{~a d.d. iz Maribora. Nato je z deli nadalje- mo`nosti za sanacijo obstoje~ega sta- – obstoje~i in novi del preplasti s fino val drugi izvajalec NGP, d.o.o. iz Ptuja nja. plastjo asfalta. Tak{na kvalitetna sana- za katerega pa se je ste~ajni postopek Po prvi mo`nosti bi lahko ob~ina sama cija bi se izvedla vsaj skozi naselje kjer pri~el nekje v sredini lanskega leta. Ti s svojimi sredstvi na podlagi izvedbe je cesta najbolj po{kodovana ali dotra-

10 Novice ob~ine DUPLEK jana. Druga dobra stran te sanacije je, na ob~ini pri~eli z raznimi obnovi- da bomo lahko ve~ino sanacije pla~ali tvenimi in vzdrèvalnimi deli. Eno DELOVANJE iz prvotno predvidenih sredstev, ki jih izmed pomembnej{ih tak{nih del je VODOVODNEGA bomo v tem slu~aju prejeli iz evrop- vsekakor obnova dela vurber{kega skih kohezijskih skladov. Ob sami iz- pokopali{~a. ODBORA IN SKUPINE vedbi sanacije bomo preverili tudi vse Odlo~ili smo se predvsem obnovi- ustrezne nivoje posameznih dovozov ti prednji del pokopali{~a z glavni- HACCP VINCE V k stanovanjskim ali drugim objektom mi vhodnimi vrati. Izvedli smo nove LETU 2011 ter tudi odvajanje meteornih vod in oporne betonske zidove na katerih bo jih v najve~ji meri sku{ali zadovoljivo nova kovinska ograja. V enem delu Vodovodna skupnost Vince, ki urediti. Med drugim se bomo sku{ali ob opornem zidu smo zasadili tise, oskrbuje gospodinjstva s pitno tudi dogovoriti s kabelskimi opera- ki sedaj nekako dajejo prepoznav- vodo, mora skrbeti, da je ta ka- terji ali lastniki kabelskega omre`ja o nost vsem trem pokopali{~em v na{i kovostna. K temu je ne zavezuje njihovi zainteresiranosti in mo`nosti ob~ini. Tudi na pokopali{~u v Dvorja- samo zavedanje o pomembnos- isto~asne poloìtve opti~ne {irokopa- nah in v Koreni smo se pred ~asom ti te dobrine, ampak tudi Zakon sovne mreè. odlo~ili, da ob novih pokopali{kih zdravstveni ustreznosti ìvil in Po predstavitvi in obravnavi teh dveh ograjah ali zidovih posadimo to `lah- izdelkov ter snovi, ki prihajajo variant je bilo skupno mnenje pred- tno drevo. v stik z ìvili, in Pravilnik o pit- stavnikov ob~anov in ob~ine na ~elu z Izvedli smo tudi nove stopnice pri ni vodi (Ur. l., RS 19/04, 35/04, ùpanom, da je najbolj racionalno iz- glavnem vhodu ter s strani mrli{ke 26/06, 92/06, 25/09). vesti sanacijo obravnavane ceste skozi veìce. Zaradi patine ~asa in tudi Prav zaradi tega imamo v Vodovo- zaselka Zabrege in Talce po drugi va- arhitekturne znamenitosti smo ob dni skupnosti Vince uveden notranji rianti, ~eprav nekoliko kasneje. ê ne glavnem vhodu na pokopali{~e ohra- nadzor kakovosti pitne vode na osno- bi bilo nekih nepredvidenih problemov nili dva portalna kamnita stebra iz vi na~rta HACCP, ki omogo~a prepo- je realen rok izvedbe sanacije nekje v slovenjegori{kega pe{~enjaka na ka- znavanje mikrobiolo{kih, kemi~nih mesecu juniju ali kve~jemu v juliju. tera bodo name{~ena nova kovinska in fizikalnih agensov, ki lahko po- @al pa smo se skupaj morali odlo~iti, vrata. Ob samem vhodu smo nekoli- menijo tveganje za zdravje. Na~rt da bodisi v prvem ali drugem primeru ko tudi raz{irili cesto ter prostor za HACCP dolo~a izvajanje potrebnih sanacije moramo od predvidene iz- morebitno postavitev koles, prodajo ukrepov in vzpostavlja stalen nadzor gradnje kanalizacije na tem obmo~ju sve~ in druge primerne namembno- v sistemu oskrbe s pitno vodo, kjer v sedanjem ~asu odstopiti. Splo{ne sti. Celotno pohodno povr{ino pred se tveganja lahko pojavijo in jih je razmere in finan~na situacija nam vhodom in veìco smo tudi preplastili mogo~e zmanj{ati na {e sprejemljiv nikakor ne omogo~a {e izgradnje te s primernim finim asfaltom. V tak{ni na~in. Pri stalnem rednem nadzoru kanalizacije. Kljub vsemu pa bomo asfaltni izvedbi smo tudi uredili nekaj kvalitete pitne vode sodelujemo z ob sami izvedbi sanacije posku{ali v poti med grobovi ter namestili dve Zavodom za zdravstveno varstvo Ma- obsegu realnih mo`nosti predvideti novi fontani. Pozabili tudi nismo na ribor in Ministrstvom RS za zdravje, prosti pas vozi{~a, kjer bi se kasne- versko znamenje kri`, ki smo ga prav ki z in{pekcijsko slu`bo izvaja pose- je kanalizacija vseeno lahko zgradila tako primerno obnovili. ben dràvni nadzor. IVZ RS je nosilec tako, da ne bi obnovljena cesta utr- @e v lanskem letu pred novoletno – monitoringa, daje priporo~ila in na- pela ponovno prevelike poru{itve ali boì~nimi prazniki smo namestili na vodila ter spremlja stanje vodovoda. po{kodb. pokopali{~u primerno var~no raz- Skladnost pitne vode spremljamo na svetljavo. Toda àl è po nekaj dne- ~rpali{~u, v vodohranu, na omre`ju in Franc BEBER vih so nam nepridipravi ukradli nove pri porabnikih. lu~i, ki so bile izvedene v LED tehniki. Kot vsako leto smo tudi za leto 2011 Kljub temu neljubemu dogodku smo dolo~ili plan potrebnih in predvide- se odlo~ili in kupili nove lu~i ter jih nih opravil, ki je zajemal materialno- ponovno namestili na potrebna me- -fizi~na opravila in organizacijsko- sta. Za leto{nje velikono~ne prazni- -administrativna skupaj s sprejetim POKOPALI[Ê ke na veliki petek, ko smo z ve~ino na~rtom HACCP. Za zagotovitev brez- del na pokopali{~u zaklju~ili pa smo hibnega delovanja smo obnovili zaje- VURBERK OBISKALI z me{animi ob~utki jeze in {e ~esa tje {tevilka 1 in zajetje {tevilka 2. Za- opazili, da so lu~i ponovno ukradene. rasle korenine smo odstranili iz cevi NEPRIDIPRAVI Nekako ne najdemo ve~ primernih zbiralnega voda, del zbiralne cevi pa besed s katerimi bi tak{no dejanje tudi zamenjali. Organizirano je bilo Pomlad je è krepko prebujena, opisali kaj {ele opravi~evali. Le upa- redno ~i{~enje ograjenega dela zaje- gradbena in zemeljska dela pa se mo lahko, da v primeru, ~e se bomo tij, prav tako ko{nja trave, redni pre- odvijajo v najve~ji mo`ni meri. ponovno odlo~ili za nabavo novih lu~i gledi zra~nikov in zamenjava mreìc. Za intenzivnej{i za~etek del ni krivo le te ne bodo v kraj{em ~asu zopet Jeseni so se pri~ele pojavljati mo- neustrezno vreme temve~ predvsem med ukradenimi. tnje pri delovanju krmilja za vklop pomanjkanje finan~nih sredstev. ~rpalk, zato smo se nemudoma loti- Kljub vsem tem teàvam pa smo tudi Franc BEBER

Novice ob~ine DUPLEK 11 li generalne obnove ~rpalke {tevilka zapisniki. ci zdravstveno ustrezni z oceno, da je 1, nato smo obnovili ~rpalko {tevil- Zagotavljanje higiensko-zdravstve- voda varna za pitje. ka 2 ter predelali krmilje z avtomat- ne ustreznosti pitne vode smo Vodovodni odbor Vince je tudi v letu skim izmeni~nim preklopnikom dveh omogo~ali z mese~no kontrolo vode 2011 s svojim delovanjem zagotavljal ~rpalk. V tem sklopu smo vgradili z mikrobiolo{kim preizkusom, letno nemoteno dobavo skladne pitne vode ustrezne bimetale za varovanje ter kontrolo pa s fizikalno-kemijskim v omre`je vsem odjemalcem v naselju zamenjali merilnike tlaka in omogo~ili preizkusom. Zavod za zdravstveno Vince. ustreznej{e vodenje od~itkov nivoja varstvo Maribor je opravil tudi mo- vode. nitoring pitne vode. Vsak preizkus je Poobla{~enec in tajnik Franc Weingerl Po programu HACCP smo skrbeli za argumentiran s parametri pregleda in mese~ni pregled o`jega obmo~ja zdravstveno oceno v posebnem zapi- Odgovorna oseba zajetij zbiralnega bazena oziroma sniku in je obvezen v zbirki dokumen- Leopold Klampfer

~rpali{~a. Prav tako smo opravili tov programa HACCP za in{pekcijski Predsednik vodovodnega odbora vsakomese~ni pregled razto~nega pregled. Alojz Vogrin bazena in njegovih elementov. O teh Z zadovoljstvom vas obve{~amo, da pregledih so vodeni lo~eni mese~ni so bili vsi v letu 2011 analizirani vzor-

KMETIJSTVO IN TURIZEM

NA KMETIJE SE delo. Nekaj ~asa je kazalo, da se bo knjige. [tevilka je nekaj nad 23.000 konjereja povsem ustavila – stagnira- ìvali. Najve~ je hladnokrvnih pasem, VRAÂ KONJEREJA la, vendar navezanost ~loveka na to posavska in haflin{ka pasma ter plemenito ìval ostaja in se ohranja. kasa{ki konji, manj{i pa je dele` dru- Pred desetletji si je bilo te`ko [tevilni ljubitelji so za~eli iskali nove gih pasem. Rodovni{ke knjige vodijo predstavljati obdelavo polj in mo`nosti za vzrejo konj. Tej ìvali so republi{ke strokovne slu`be v konje- druga kme~ka opravila brez namenili novo vlogo. Danes so konji reji, ki so odgovorne tudi za ~ipiranje. pomo~i konjev. Delovni konji namenjeni predvsem za {port. Ljubi- Sodelujejo z rejskimi organizacijami in konjske vprege so bili os- teljstvo pa ostaja. Trendi kaèjo, da po Sloveniji in pomagajo pri izvajanju nova za kmetovanje in edino se konjereja spet uveljavlja. ^lovek rejskih programov. Pravila za vpis v prevozno sredstvo za mnoge vedno ohrani tisto, kar mu je drago in rodovni{ko knjigo so stroga, potrebno kmete. âsi so se spremenili, mu koristi. je znano poreklo star{ev ({e posebno konjska mo~ se je preselila pod V Sloveniji imamo obilo travnatih pri avtohtonih lipicancih). Sicer pa ve- pokrov motorja. povr{in, kot nala{~ za vzrejo doma~ih ljajo vse stro`ji predpisi za vzrejo vseh S prvimi traktorji se je stale` konj ìvali – tudi konjev. Kolik{en je sta- vrst kopitarjev, predpisuje jih uredba pri~el opazno zmanj{evati. Kmetijska le` konj v Sloveniji, je znano, saj se Evropske komisije. Identifikacija ìvali mehanizacija je nadomestila konjsko natan~no vodi register - rodovni{ke je pri tem prva obveznost.

@ivahna konjeni{ka dejavnost v ob~ini Duplek Vsakoletni `e tradicionalni konjeni{ki spektakel v ob~ini Duplek pritegne mnogo zanimanja in obiskovalcev. Sodelujejo {tevilni konjeni{ki klubi in dru{tva iz drugih krajev. Konjeni{ka dejavnost `ivi. Na na{ih cestah spet sre~ujemo konjske vprege haflingerjev in drugih pasem. [portno jahanje ob raznih prereditvah je stalnica. Ob~ani sodelujejo v konjeni{kih klubih dale~ naokrog. Zapre~i konja in se popelja- ti po vasi z vozom ali ko~ijo je bilo nekdaj nekaj najlep{ega. Za {irjenje {portnih dejavnosti s konji bi v ob~ini potrebovali primeren {portni park. Na Obisk konjske sile pri konkurenci (pod pokrovom motorja) na bencinskem servisu. Foto: Franc Fras konjeni{ki poti pogosto sre~ujemo po-

12 Novice ob~ine DUPLEK samezne jezdece ali skupine, kar nas spominja na nekdaj pristno kme~ko ìvljenje. Ohranjanje starih kme~kih obi~ajev buri domi{ljijo. Jeà po strugi Drave. Jahanje postaja pravi {port. Tudi pustovanje na Ptuju in v doma~em kraju bi si te`ko predstavljali brez konjev. Pustni Princ bi te`ko shajal brez njega. Na {tefanovo, god kr{~anskega mu~enca sv. [tefana, ki velja za zavetnika konj, je tradicionalen blagoslov konj pri cerkvi sv. Martina v Dvorjanah. Od- ziv je dober, saj si gospodarji za svoje ìvali èlijo bo`jega blagoslova in sre~e zase in za svoje ìvali, da jih ne bi prizadele nesre~e, bolezni. Blago- slov konj je raz{irjeno sveto opravilo v mnogih farah po Sloveniji. Opravijo ga Blagoslov konj v Dvorjanah. Foto: Franc Fras doma~i ùpniki ali {kofje. V ta namen se darujejo ma{e. Doma~i konjeni{ki klub pa poskrbi za prijetno druènje ob kuhanem vinu in ~aju. @ivinoreja oziroma konjereja kot gospodarska panoga sta lahko izziv tudi v kmetijski ob~ini Duplek. Opu{~ene kmetije nudijo {tevilne mo`nosti za pa{o in vzrejo doma~ih ìvali, poleg pra{i~ev in perutnine predvsem gove- da kot najpomembnej{e panoge v ìvi- noreji za pridelavo doma~ega mesa in mleka. Za drobnico, ki se v na{ih krajih pove~uje, in konjerejo za gospodarski namen in za {port in turizem v ob~ini Duplek. Pospe{evanje konjereje bo lahko eden od izzivov novega odbora za kmetijstvo v ob~ini Duplek. Franc FRAS Viktor Jug na lipicancu v odpravi zmagovitega viteza, ki je v 11. stoletju premagal zmaja na Wurmberku. Foto: Franc Fras

KME^KA TR@NICA DUPLEK VABI

Potro{niki se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane. Prednost kme~ke tr`nice Duplek je v tem, da kupci pridelovalce poznamo in jim bolj zaupamo. Prodajalci so ve~inoma uspe{ni doma~i kmetovalci, sosedje …

Tr`nico lahko obi{~ete vsako soboto med 8. in 14. uro pred po{to v Spodnjem Dupleku.

Vljudno vabljeni!

teìmo k trajnostnemu gospo- soo~amo z negativnim dojemanjem LOVSKA DRU@INA darjenju z divjadjo in ohranjan- na{ega dela, naj povemo, da smo lov- DUPLEK ju narave ter biotske raznoli- ci najprej naravovarstveniki in goji- kosti s poudarkom na uspe{nem telji divjadi. Za pozitivnej{i odnos do Lovska druìna (LD) Duplek sobivanju ~loveka in ìvali v nana{ega dela lovci v ob~ini Duplek re- je prostovoljno, samostojno, ravnem prostoru. dno sodelujemo s {olskimi ustanovami nepridobitno zdruènje posa- LD Duplek ima 70 ~lanov, sestavljamo in predstavljamo na{e poslanstvo. LD meznikov, ki smo se povezali pa jo posamezniki, ki gojimo veliko Duplek je s koncesijo upravitelj lovi{~a zaradi varstva, gojitve in lova ljubezen do narave in ìvali ter lovske- z oznako 1016, ki meri 3293, 33 ha divjadi. S svojim delovanjem ga udejstvovanja. êprav se ve~krat skupne povr{ine, od katere je 2991,

Novice ob~ine DUPLEK 13 21 ha lovne povr{ine. Del lovi{~a sega organizirana za posamezen LUO po tudi prek meja na{e ob~ine, v Mestno upravnih enotah. ob~ino Ptuj. 4. Komisija mora {kodo oceniti najpo- Pomembnej{i nalogi na{ega delo- zneje v 15 dneh. vanja sta trajnostno gospodarjenje 5. ê tudi na podlagi ocene komisi- z divjadjo v skladu z na~rti lovsko je o vi{ini {kode ni sporazuma med -upravljavskega obmo~ja in letnega upravljavcem in o{kodovancem, lahko na~rta lovi{~a ter izvajanje ukrepov o{kodovanec vloì to`bo pri pristoj- za prepre~evanje in omejitev {kode po nem sodi{~u najkasneje v treh letih od Siva vrana. divjadi in na divjadi ter pri tem sodelo- nastanka {kode. Zavodu za gozdove: vanje z lastniki kmetijskih in gozdnih 1. O{kodovanec mora {kodo pisno pri- povr{in. Tudi v ob~ini Duplek {iritev II. LOVNE DIVJADI NA NELOVNIH javiti krajevno pristojni obmo~ni enoti stanovanjskih obmo~ij v naravo ter POVR[INAH Zavoda za gozdove Slovenije v treh splo{no pove~an obseg ~love{kih po- Za {kodo od lovne divjadi na nelovnih dneh, ko je {kodo opazil. Priporo~ljiv segov v naravno okolje povzro~ata iz povr{inah je po Zakonu o divjadi in je tudi telefonski klic na obmo~no eno- leta v leto ve~ {kode po in na divjadi. lovu odgovorna Republika Slovenija. to ZGS. Zato v nadaljevanju za lastnike kmetij- Po tem zakonu so nelovne povr{ine: 2. V dveh dneh mora ZGS opraviti skih in gozdnih povr{in predstavljamo povr{ine, kjer je prepovedan lov; ogled, napisati zapisnik in v osmih pravilen postopek za prijavo {kode na povr{ine naselij in zaselkov; vrtovi, na- dneh na podlagi veljavne lestvice teh povr{inah. sadi in druge intenzivne kmetijske kul- dolo~iti vi{ino od{kodnine in skleni- ture, ograjene z ograjo, ki ne dovoljuje ti sporazum z o{kodovancem. ê se Prijava {kode: prehoda zajcu ali parkljasti divjadi; z o{kodovanec z vi{ino od{kodnine ne (http://www.kgzs.si/LinkClick.aspx? ograjo obdani objekti ipd. strinja, sporazuma ne podpi{e. fileticket=hQr6bSl-RiI%3D&tabid=225) 3. ê sporazum ni podpisan, lahko Postopek prijave {kode na nelovnih o{kodovanec v 30 dneh od nastan- Spletna stran KGZS z obrazci in navo- povr{inah Zavodu za gozdove Sloveni- ka {kode vloì vlogo za izpla~ilo dili za prijavo {kode. Postopek je treba je: od{kodnine na Ministrstvo za okolje dosledno upo{tevati, saj moramo tudi 1. O{kodovanec mora {kodo pisno pri- Agencijo RS za okolje, Vojkova 1 b, mi kot upravljavci lovi{~a slediti pred- javiti pristojni obmo~ni enoti Zavoda 1000 Ljubljana. Obrazec o{kodovanec pisanemu postopku zaradi sistematizi- za gozdove Slovenije v treh dneh, ko dobi pri poobla{~enem cenilcu {kode ranih elektronskih vnosov zahtevkov je {kodo opazil. Priporo~ljiv je tudi te- ZGS. Vlogi je treba priloìti mnenje za izpla~ilo od{kodnine. V nadaljeva- lefonski klic na obmo~no enoto ZGS. kmetijske svetovalne slu`be ali drugih nju podrobnosti postopka prijave z 2. V osmih dneh mora ZGS opravi- izvedencev, odvisno od vrste {kode. zgoraj navedenega spletnega mesta ti ogled, napisati zapisnik in skleni- 4. ê se o{kodovanec {e vedno ne stri- KGZS: ti sporazum z o{kodovancem. ê se nja z vi{ino od{kodnine, dolo~ene od o{kodovanec z vi{ino od{kodnine ne MOP ARSO, lahko vloì to`bo pri pri- POSTOPEK UVELJAVLJANJA strinja, sporazuma ne podpi{e. stojnem sodi{~u najkasneje v treh letih OD[KODNIN ZARADI [KOD OD: 3. ê sporazum ni podpisan, lahko od nastanka {kode. I. LOVNE DIVJADI V LOVI[Û o{kodovanec pisno prijavi {kodo Mi- Opozorilo: Lastnik kmetijskega ali goz- Za {kodo od lovne divjadi v lovi{~u nistrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo dnega zemlji{~a, ki mu je prostoìve~a (divji pra{i~, jelenjad, srnjad, jazbec, in prehrano, Dunajska 58, 1000 Lju- vrsta ìvali povzro~ila {kodo, je zajec, lisica, kune, {oja, sraka, siva bljana. Vlogi je treba priloìti mnenje upravi~en do od{kodnine le, ~e je na vrana ipd.) je po Zakonu o divjadi in kmetijske svetovalne slu`be ali drugih primeren na~in kot dober gospodar lovstvu odgovoren upravljavec lovi{~a izvedencev, odvisno od vrste {kode. naredil vse, da bi svoje premoènje (lovska druìna oziroma dràvno 4. ê se o{kodovanec {e vedno ne stri- glede na objektivno mo`nost nastan- lovi{~e). nja z vi{ino od{kodnine, dolo~ene od ka {kode obvaroval pred nastankom Postopek prijave {kode lovski druìni MKGP, lahko vloì to`bo pri pristojnem {kode. Pri zavarovanih vrstah ìvali oziroma dràvnemu lovi{~u: sodi{~u najkasneje v treh letih od na- mora upo{tevati Pravilnik o primer- 1. O{kodovanec mora {kodo od lovne stanka {kode. nih na~inih varovanja in vrstah ukre- divjadi pisno prijaviti lovski druìni pov za prepre~itev nadaljnje {kode na oziroma lovi{~u s posebnim name- III. ZAVAROVANIH VRST PROSTO premoènju (Uradni list RS, 74/2005). nom v treh dneh, ko je {kodo opazil. @IVEÎH SESALCEV IN PTIC Dodatne informacije v zvezi s {kodami Priporo~ljiva je priporo~ena po{ta. Zavarovani prostoìve~i sesalci in pti- od prostoìve~ih ìvali dobite pri svo- 2. V osmih dneh od prijave {kode se ce so tudi volk, rjavi medved, ris ter jem kmetijskem svetovalcu ali gozdar- morata o{kodovanec in upravljavec skoraj vse ptice, razen {oje, srake, sive ski svetovalni slu`bi KGZS. sporazumeti o vi{ini {kode. vrane in fazana. Za njihovo {kodo je 3. ê sporazum ni doseèn, lahko po Zakonu o ohranjanju narave odgo- Druga obvestila o{kodovanec pisno prijavi {kodo Ko- vorna Republika Slovenija. Od lani ima na{a Lovska druìna misiji za dolo~anje vi{ine {kode na Postopek prijave {kode, ki jo povzro~ijo novo vodstvo. Nova odgovorna ose- kmetijskih in gozdnih kulturah, ki je ìvali zavarovanih prostoìve~ih vrst ba in predsednica dru{tva oziroma

14 Novice ob~ine DUPLEK stare{inka: Vanja Maher, gospodar: Jo`e Gosten~nik, vodje revirjev: Jo`e Poto~nik - Logi, Zvonko Rapi~ - Kore- na, Adolf [migoc - Vurberk, Bo{tjan Lavuger - Grmada, Ivan Murko - Zimi- ca, tajnik: Janez Bezjak, blagajnik: Ale{ Podgorelec. Vse kontaktne podatke najdete na oglasni deski na Lovskem domu LD Duplek v Ciglencah 43.

Glede na to, da so pomladni meseci, {e zlasti konec maja in ves junij, ~as kotitve divjih ìvali, ki so zaradi {tevilnih dejavnikov, {e posebno ljudi, vedno bolj ogroène, so upravi~eni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev ìvali, da skupaj naredimo kar najve~, da bi te ìvali za{~itili. V ~asu, ki prihaja, predvsem v drugi polovici maja in ves junij, so najbolj ogroène mlade, komaj rojene ìvali, kot so srne, zaj- Srna z mladi~em. ci, fazani, prepelice, race, in celo sove, postovke. ali za po~itek uporabljate na lastno V LD Duplek se bomo {e naprej trudili Ne dotikajte se srninih mladi~ev! odgovornost. Visoke preè sluìjo naj- obve{~ati ob~anke in ob~ane ob~ine Tokrat èlimo posebej opozoriti na prej lovcem za opazovanje divjadi. Duplek o aktivnostih lovcev in napot- nemo~ne srnice. Zdaj je ~as kotitve in Zaradi su{nega obdobja in poàrne kih za bolj{e sobivanje ~loveka in div- mlade srne se gibajo marsikje v nara- ogroènosti v naravi bodite pozorni pri jadi v naravi. vi. Ljudje pa v svoji nevednosti mislijo, uporabi odprtega ognja. Ko sprehajate da srnica, ki leì v grmu ali visoki travi svojega psa, ga imejte ves ~as na po- Lovski pozdrav vodcu – vedenje na sprehodu naj bo Vanja MAHER in se ne premakne, nima matere, da stare{inka LD Duplek je zapu{~ena in da potrebuje pomo~. spo{tljivo do prostoìve~e divjadi. Toda s tem ìvalci samo {kodujejo, kajti vedeti moramo, da srne mladi~ev nikoli ne kotijo na enem mestu. Srna enega poloì tukaj, drugega tam in ÊBELARSKO DRU[TVO ~ez dan je ne bo pri nobenem. Srna se podnevi umakne v gozd, v svoj pro- MARIBOR POBRE@JE – DUPLEK stor, mladi~em pa zapove, da morajo mirovati. In tako se srnice ne prema- Vabimo Vas na dan odprtih vrat slovenskih ~ebelarjev knejo, ko se jim pribliàmo. âkajo na ve~er, ko bo mati pri{la k njim. Tako 15. junija 2012 od 8. do 17. ure se zgodi, da kdo iz gozda prinese sr- pri ~ebelarju Bo{tjanu PRELO@NIKU v Zg. Koreni 4 nico takoj po kotitvi, kar pomeni, da ni niti pokusila materinega mleka. @e samo priblièvanje tak{ni ìvalci je Ogledali si boste lahko: lahko usodno za njeno ìvljenje. Prvi • ~ebelnjak dnevi so najbolj nevarni, kajti ko mla- • ~ebelarsko orodje di~ nekaj no~i pije materino mleko, po- • to~enje medu stane mo~nej{i in è odide z njo, ~e • predelava voska pa se kdo ìvalce dotakne, mati srna • degustacija ~ebeljih pridelkov ne pride ve~ zraven. Najve~ja napaka • predstavitev ekolo{kih pridelkov in medovitih rastlin je pobrati tak{ne ìvali, ki so popolnoma zdrave. Ob tem velja opozorilo za Veseli bomo va{ega obiska pri ~ebelnjaku. ve~jo previdnost pri strojni ko{nji, saj je pri tem vsako leto ve~ po{kodb in poginov mladi~ev. êbelarskim pozdravom: NAJ MEDI ! Za vse obiskovalce in sprehajalce v na{em lovi{~u, ki jih je zaradi toplej{ega Kontakt: Bo{tjan Prelo`nik 040/428-072 vremena iz dneva v dan ve~, pa naslednje: visoke preè kot razgledne to~ke

Novice ob~ine DUPLEK 15 Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS, {t. 50/07), Odloka prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 34/11), Pravilnika o dodeljevanju dr`avnih pomo~i, pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja pode`elja v Ob~ini Duplek( Uradno glasilo slovenskih ob~in 4/08 )

OB^INA DUPLEK objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev dr`avnih pomo~i za razvoj pode`elja v Ob~ini Duplek za leto 2012

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – dràvnih pomo~i za uresni~evanje ciljev ob~ine na podro~ju razvoja kmetijstva in podeèlja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju dràvnih pomo~i.

II. VI[INA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v prora~unu za leto 2012: na prora~unski postavki 1102010 – subvencije za pospe{evanje kmetijstva v vi{ini 15.000, 00 EUR.

Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ do 5.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III. UKREPI IN UPRAVI^ENCI Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za dr`avne pomo~i, ki se lahko dodeljujejo za izvedene aktivnosti s podro~ja investicij v letu 2012 s tem, da mora biti ra~un izstavljen in pla~an v ~asu od prejema sklepa do 30.9.2012, razen za podro~je 6.1., kjer se lahko aktivnosti izvajajo od 1.10.2011 do 30.9.2012, ra~uni pa morajo prav tako bili izstavljeni in pla~ani v tem obdobju. Upravi~enec lahko uveljavlja pomo~ za ukrepe izvedene v obdobju od odobritve sredstev s strani Ob~ine Duplek do 30.9.2012. Dokazila/pla~ani ra~uni za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja.

1. NALO@BE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Najvi{ji znesek dodeljenih pomo~i posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za nalo`be ne sme prese~i 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh prora~unskih let ali 500.000 EUR, ~e je kmetijsko gospodarstvo na obmo~ju z omejenimi mo`nostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

Bruto intenzivnost pomo~i: • do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, • do 40% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, • do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je nalo`ba opredeljena v poslovnem na~rtu, • do 100% stro{kov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne nalo`be oziroma do 50% vrednosti nalo`be na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, • najvi{ji skupni znesek pomo~i za posamezno nalo`bo na kmetijskem gospodarstvu lahko zna{a do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine in imajo sede` stalnega prebivali{~a na obmo~ju Ob~ine Duplek, • pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja pode`elja na obmo~ju ob~ine in imajo svoj sede` na podro~ju Ob~ine Duplek, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

Pomo~ za nalo`be v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 1.1 posodabljanje kmetij, 1.2 urejanje pa{nikov, 1.3 urejanje kmetijskih zemlji{~.

16 Novice ob~ine DUPLEK 1.1. Posodabljanje kmetij Pomo~ se lahko dodeli za nalo`be v ìvinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, • stro{ki materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, • stro{ki obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladi{~a oziroma nestanovanjski objekti), • stro{ki nakupa nove kmetijske mehanizacije, • stro{ki opreme, vklju~no z ra~unalni{kimi programi, • stro{ki nakupa rastlinjaka, montaè ter opreme v rastlinjaku, • stro{ki nakupa in postavitve mre` proti to~i, • stro{ki ureditve trajnega nasada: stro{ki priprave izvedbenega na~rta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vino- grad), stro{ki priprave zemlji{~a, nakup opore, nakup mreè za ograjo in nakup ve~letnega sadilnega materiala, • stro{ki obresti za kredite za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu.

Pogoji za pridobitev: • ustrezno dovoljenje / projektna dokumentacija za izvedbo nalo`be, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov za katere se uveljavlja pomo~, • kreditna pogodba, izra~un obresti, potrdilo o pla~ilu obresti, poslovni na~rt, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti,

1.2. Urejanje pa{nikov Pomo~ se lahko dodeli za namen ureditve pa{nih povr{in na obmo~ju ob~ine. Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave na~rta / projektne dokumentacije za ureditev pa{nika, • stro{ki nakupa opreme za ograditev in pregraditev pa{nikov z ograjo, • stro{ki nakupa opreme za ureditev napajali{~ za `ivino. Pogoji za pridobitev: • na~rt postavitve pa{nika, • predra~un, ra~un oziroma dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

1.3. Urejanje kmetijskih zemlji{~ Pomo~ se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemlji{~. Upravi~eni stro{ki: • stro{ki agromelioracij: stro{ki investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (v kolikor je za ureditev zemlji{~a potrebna tudi analiza tal in apnenje so stro{ki teh storitev vklju~eni). Pogoji za pridobitev: • program agromelioracije, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

2. VARSTVO TRADICIONALNE KRAJINE IN STAVB Upravi~eni stro{ki: • stro{ki izdelave dokumentacije, • stro{ki za nabavo materiala za obnovo, • stro{ki za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomo~i: • do 60% oziroma 75% upravi~enih stro{kov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi pri nalo`bah za ohranjanje kulturne dedi{~ine na proizvodnih sredstvih (kmetijska poslopja), • do 100% upravi~enih stro{kov za nalo`be namenjene za ohranjanje neproizvodne dedi{~ine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheolo{ke ali zgodovinske znamenitosti), • do 100% dodatne pomo~i za pokritje izrednih stro{kov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev zna~ilnosti kulturne dedi{~ine na stavbah. Upravi~enci do pomo~i: • lastniki proizvodnih in neproizvodnih sredstev ter objektov na obmo~ju ob~ine, ki so vpisani v register kulturne dedi{~ine, in imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo,

Novice ob~ine DUPLEK 17 • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma nalo`be, • predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, • dokazilo o vpisu proizvodnih sredstev ali objekta (tradicionalne stavbe) v register kulturne dedi{~ine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za podro~je kulture, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

3. POMO^ ZA PLAÎLO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravi~eni stro{ki: • sofinanciranje stro{kov zavarovalnih premij za kritje izgub pri ìvalih, ki jih povzro~ijo bolezni, Bruto intenzivnost pomo~i: • skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani dràve pomo~ ne sme prese~i 50% stro{kov zavarovalne premije. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oziroma zakup kmetijskega zemlji{~a, ki leì na obmo~ju ob~ine, • zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • veljavna zavarovalna polica, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

4. POMO^ ZA ARONDACIJO Upravi~eni stro{ki: • stro{ki pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemlji{~, vklju~no s stro{ki pregleda. Bruto intenzivnost pomo~i: • do 100% upravi~enih stro{kov pravnih in upravnih postopkov, vklju~no s stro{ki pregleda. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • dokazila o upravi~enosti arondacije, • dokazila o izvedbi arondacije, • dokazila o pla~ilu stro{kov, • drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

5. POMO^ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Upravi~eni stro{ki: • stro{ki tr`ne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vklju~no s pomo~jo za pripravo vlog za priznanje geograf- skih ozna~b in ozna~b porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, • stro{ki uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upo{tevanja pristno- sti in tr`nih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo, • stro{ki usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prej{nje to~ke, • stro{ki, ki jih zara~unavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podob- nih sistemov. Bruto intenzivnost pomo~i: • pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denar- ju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: • pravne in fizi~ne osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem obmo~ju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • dokazila o izvedbi storitve, • dokazila o pla~ilu stro{kov,

18 Novice ob~ine DUPLEK • dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine.

6. ZAGOTAVLJANJE TEHNI^NE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehni~ne podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo dràvne pomo~i: 6.1. Na podro~ju izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu in sicer za naslednje teme izobraèvanj in usposabljanj: • trènje kmetijskih pridelkov in storitev, • urejanje dokumentacije na kmetijskem gospodarstvu, • projektni management za kmetijska gospodarstva, • usposabljanje kmetov za pridelavo sadja in zelenjave brez ostankov aktivnih substanc pripravkov, • urejanje kmetijskih gospodarstev in podeèlja, • pridelava, uìvanje kmetijskih pridelkov v vsakdanji prehrani, • te~aji ra~unalni{tva, • prednosti in slabosti uvajanja gensko spremenjenih organizmov na kmetijska gospodarstva. 6.2. Na podro~ju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe. 6.3. Na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih 6.4. Za publikacije, kataloge, spleti{~a.

Upravi~eni stro{ki: • stro{ki na podro~ju izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, • stro{ki na podro~ju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali ob~asne dejavnosti niti niso v zvezi z obi~ajnimi operativnimi stro{ki kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe, • stro{ki na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udele`bo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih druìnskih ~lanov, potne stro{ke za organiziran prevoz, stro{ke strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz ob~ine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz ob~ine, simboli~nih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivali{~e v ob~ini, • stro{ki na podro~ju publikacij, katalogov in spleti{~ za pripravo in izdelavo le-teh. Bruto intenzivnost pomo~i : • pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denar- ju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: • fizi~ne in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehni~ne podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na obmo~ju ob~ine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, • ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: • dokazila / dokumentacija izvedbe tehni~ne podpore, • dokazila o pla~ilu stro{kov oziroma ra~unov, • dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.

7. IZVAJANJE DRUGIH UKREPOV RAZVOJA PODE@ELJA – SODELOVANJE V OB^INSKIH IN REGIJSKIH AKTIVNOSTIH ZA RAZVOJ PODE@ELJA

SOFINANCIRANJE DELOVANJA IN AKTIVNOSTI DRU[TEV IN NJIHOVIH ZDRU@ENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVO- JEM KMETIJSTVA IN PODE@ELJA

Namen ukrepa: Dru{tva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izku{enj med prebivalstvom, ki ìvi na podeèlju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoro~no tudi s tem dvigniti kvaliteto ìvljenja na podeèlju.

Predmet pomo~i: Sofinanciranje razli~nih oblik neprofitnega delovanja dru{tev, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva inrazvoja pode`elja. Pomo~ se dodeli za delovanje ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za delovanje dru{tva, za najem prostorov, za materialne stro{ke in stro{kov administrativnih del in dela organov dru{tva.

Novice ob~ine DUPLEK 19 Upravi~enci do pomo~i: • dru{tva, ki imajo sede` na obmo~ju Ob~ine Duplek in so ustrezno registrirana; • dru{tva, ki imajo sede` izven Ob~ine Duplek ter so ustrezno registrirana – vendar samo za sorazmerni dele` kot je dele` ~lanov s pla~ano ~lanarino iz Ob~ine Duplek;

Upravi~eni stro{ki: • do 50 % stro{kov delovanja dru{tva, ki se izka`ejo z ra~unom ali pogodbo ter z dokazilom o pla~anih stro{kih; • do 50 % vrednosti pla~ane ~lanarine za teko~e leto za ~lane, ki imajo stalno prebivali{~e na podro~ju Ob~ine Duplek; • do 50 % stro{kov (izkazanih z ustreznimi dokumenti in izvedenimi pla~ili) organiziranja strokovnih sre~anj, izobra`evanja ki ga je dru{tvo organiziralo in je bilo dostopno pod enakimi pogoji vsem ob~anom iz Ob~ine Duplek, ne glede na ~lanstvo v dru{tvu.

IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE 1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2012

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZ- PIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan. Odpiranje vlog bo nejavno. ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne se prav tako zavrèjo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili bodo z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem odobrenih ukrepov. Dokazila- ra~une o izvr{enih ukre- pih ter dokazila o pla~anih ra~unih morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2012. Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le teh pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp.Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokli~ete 02/684 09 11 ali pi{ete na elektronski naslov [email protected] z navedbo »razpis kmetijstvo«.

Datum:30.4.2012 [tevilka: 331-01/2012 Mitja Horvat, l. r `upan

Trgovina s tekstilom Rodeo Jeans

Pri nas najdete: • @enski in mo{ki jeans • krila in obleke • majice in puloverje • spodnje perilo ma cenovno ugodnih cenah. Ve~ina Najdete nas na naslovu: • nogavice obla~il prihaja iz Italije in Tur~ije. V • torbice in pasove na{i trgovini Vas zmeraj pri~akamo z Trgovina s tekstilom Rodeo Jeans • {portna obla~ila nasme{kom in posku{amo svetovati Dvorjane 14F • kozmetiko in pri izbiri va{ih obla~il, prav tako pa se 2241 Sp.Duplek • darilni bazar potrudimo zadovoljevati va{e `elje pri Smo majhno podjetje, katero nudi nabavi novih produktov. ter na facebook strani pod imenom Tr- kvalitetne izdelke po zmernih oziro- Veselimo se Va{ega obiska! govina s tekstilom Rodeo Jeans.

20 Novice ob~ine DUPLEK DRU@BENE DEJAVNOSTI

klica – dela, ki bi ga èleli opravljati. svoje ìvljenje, in si s tem ustvarjamo VPIS V SREDNJO Vsekakor naj ne bi bil zasluèk glavno pogoje za nastanek druìne. To je pa [OLO vodilo pri poklicni odlo~itvi. Dobro je, je {e zlasti pomembno, saj samo odgo- da delamo to, kar nas veseli in zado- vorna odrasla oseba lahko vzgaja otro- Za na{imi deveto{olci je vpis v voljuje, saj s tem pridobivamo ob~utek ke, ki so zdravi, radovedni, pripravlje- srednjo {olo. Za nekatere je bila koristnosti in smo sami s seboj zado- ni u~iti se, prevzemati odgovornost odlo~itev preprosta, za druge voljni. Je è tako, da ~e nekaj delamo z zase in za druge. S tem pa prispevajo malo manj. Slednje je popolnoma ljubeznijo, se tudi dobri rezultati hitro k temu, da je svet lep{i in prijaznej{i, razumljivo, saj se petnajstletniki pokaèjo. ter spo{tujejo vrednote, kot so prija- odlo~ajo o svoji nadaljnji poklic- Med leto{njimi deveto{olci je veliko teljstvo, odgovornost, po{tenost, is- ni poti in s tem prevzemajo prvo zanimanja za gimnazijske programe krenost, ~esar v na{i dru`bi na àlost veliko odlo~itev o svoji prihodno- (vanje se je vpisalo 29 % populacije). primanjkuje. sti. Odlo~ali so se med ni`jimi in Z mojega zornega kota je te`ko re~i, Leto{njim deveto{olcem èlim vse do- srednjimi poklicnimi programi da je gimnazija najbolj{a odlo~itev. bro in upam, da so se pravilno odlo~ili. (dve- in triletne {ole), strokovnimi Drì, da gimnazija zagotovi splo{no izobrazbo, {irino duha in pripravi na Pedagoginja poklicnimi {olami ({tiriletne {ole) Marija BA[KARAD in gimnazijami. nadaljnji {tudij. Ko kon~a{ gimnazijo, Deveto{olcem smo sku{ali olaj{ati po- pa~ nima{ poklica. Res pa je tudi, da je klicno odlo~itev, zato smo pripravili dele` brezposelnih diplomantov v Slo- predstavitve posameznih {ol (Oblikov- veniji med najvi{jimi v Evropski uniji. na {ola Maribor, Ekonomska {ola Ma- Prav tako te`ko najde{ dobrega moj- ribor, Tehni{ki center Maribor, Srednja stra (za karkoli), saj ugled poklicnih in OSNOVNA [OLA zdravstvena {ola, Biotehni{ka {ola strokovnih {ol àl upada. Tudi zato, ...), obiskali so sejem Izobraèvanje ker tako radi svetujemo: »Ti se dobro DUPLEK NA v Celju, s programom Kam in kako so u~i{, pojdi na gimnazijo.« Spra{ujem FESTIVALU [OL lahko odkrili optimalno izobraèvanje se, zakaj ne bi kdo, ki je odli~njak, {el na strokovno poklicno {olo in postal zase. Omogo~ili smo jim psiholo{ka 8. februarja je Osnovna {ola vrhunski mojster na svojem podro~ju. testiranja, ki jih izvaja zavod za zapo- Duplek sodelovala na Festivalu K nasprotnemu razmi{ljanju veliko slovanje, seznanili smo jih o dnevih {ol 2012 v Europarku. pripomore tudi kulturno okolje, v ka- odprtih vrat na srednjih {olah in o de- U~enci so na prireditvi dokazali, da terem ìvimo, s prepri~anjem, da »~e lavnicah, ki jih nekatere organizirajo poleg rednega pouka v {oli po~nejo bo{ hodil v {olo, ti ne bo treba delati«. za deveto{olce. Na voljo so bili tudi in- {e marsikaj zanimivega; tako so se v Ali je res tako? Odvisno od tega, kako dividualni pogovori z u~enci in star{i, dveurnem programu predstavili s {te- definiramo delo (fizi~no delo, umsko predstavitve spletnih strani, na katerih vilnimi glasbenimi, plesnimi, pevski- delo, umetni{ko delo …). Karkoli ~lo- lahko u~enci sami poi{~ejo informacije mi in dramskimi to~kami ter prikazali vek po~ne, v kakr{ni slu`bi è je, mora o izbranih {olah in poklicih. utrinke iz pestrega {olskega vsakdana. delati. U~enci se pri iskanju informacij o Mnogo{tevilne obiskovalce prireditve Ostali deveto{olci so se odlo~ili za: nadaljnjem izobraèvanju razlikuje- in mimoido~e so navdu{ili tudi na{i elektro-ra~unalni{ko {olo (13 %), obli- jo. Nekateri so zelo radovedni, dru- u~enci, ki v okviru razli~nih {portnih gi so bolj zadràni. Pri tem je treba kovno {olo (13 %), ga- upo{tevati na~in vseh posameznikov stronomsko-turisti~no in se jim prilagoditi. Osebno jim pred- (11 %), zdravstveno vsem svetujem, da pri izbiri poklica (11 %), ìvilsko (6 %), razmi{ljajo o svojem ìvljenju, kaj radi tehni{ki center (6 %), po~nejo v prostem ~asu. Naj zase pre- ekonomsko {olo (4 %) sodijo, ali radi delajo v skupini ali so in biotehni{ko {olo (2 bolj individualisti. Ali radi pomagajo %). drugim, so bolj tekmovalni, so radi v V ~asih, v katerih ìvi- naravi in jih veseli delo na prostem ali mo, je pomembno, da jim je bliè kak{na pisarni{ka dejav- imamo delo, da se lah- nost. So pri delu kreativni ali raje sle- ko sami preìvljamo, dijo navodilom? So knji`ni molji ali jim saj nam to omogo~a, je u~enje nuja? So pri delu natan~ni in da odrastemo v odgo- zbrani ali so bolj vihravi? Vse te oseb- vorne ljudi, ki prevze- nostne lastnosti vplivajo na izbiro po- majo odgovornost za Foto: Toma` Miholi~

Novice ob~ine DUPLEK 21 Foto: Toma` Miholi~ Foto: Toma` Miholi~ in kulturno-umetni{kih dru{tev aktiv- duple{kih ma`oretk, Tambura{kemu klubu Duplek, Hapkido klubu JUNG no pre`ivljajo svoj prosti ~as. Zato se orkestru Duplek, plesni skupini Mini DO, Karate klubu WKSA Duplek in moj- za sodelovanje zahvaljujemo Klubu A{ajt, Plesnemu dru{tvu Zaple{i, Judo strici bodypaintinga Andreji Flis.

Mateja DLOUHY

ZGODNJE U^ENJE NEM[KEGA JEZIKA V VRTCU

V vrtcu v Zg. Dupleku v skupini otrok, starih od 5 do 6 let, je bil v {olskem letu 2011/2012 uveden obogatitveni program – zgodnje u~enje nem{kega jezika. Otroci se enkrat na teden sre~ujejo s Pepijem, ki prihaja iz kraja, kjer se govori zgolj nem{ko. Skupaj s Pepijem otroci {irijo svoje besedi{~e in ga v igri tudi uporabljajo. Pri u~enju uporabljamo e-tablo, ki otrokom zagotavlja dodatno motivacijo. Torej, ~e vas otroci na ulici pozdravijo »Guten Tag« to ni zgolj naklju~je. Foto: Zvonka Pilinger Vzgojiteljica Lojzka ZORE

stik s smu~arskimi prvinami. Polni za njune naloge. Med smu~anjem smo »MI PA ZNAMO pri~akovanj in nasmejanih obrazov komaj ~akali na topel ~aj in napolitan- SMUÂTI« smo se vsako jutro odpeljali s kom- ke, ki smo jih dobili za malico, da smo bijem proti Mariboru. Vseskozi nas je se okrep~ali. Te`ko smo pri~akovali pe- »Hop, hop, hop« je odmevalo navi- spremljal son~ek, tako da smo ujeli {e tek, zadnji dan te~aja, saj se je bliàla janje ob zaklju~nih zavojih mladih zadnje sne`ne trenutke leto{nje zime. tekma, na katero so pri{li navijat tudi smu~arjev iz vrtca Korenjaki iz Kore- Na za~etku smo imeli nekaj teàv zara- mamice in atiji. S ponosom so ugoto- ne. Sedem otrok se je v tednu od 5. di bole~in v nogah, saj se je bilo treba vili, da smo pravi smu~arji in da smo do 9. marca udeleìlo smu~arskega navaditi na smu~arske ~evlje, a smo z se v kratkem ~asu zelo veliko nau~ili. te~aja pod vodstvom Smu~arske {ole ogrevanjem in raznimi igrami na njih Osvojili smo pokale, ki nas bodo za Pohorje. Svoje spretnosti so razvijali hitro pozabili. Vsak dan sta nas z ve- vedno spominjali na na{e smu~arske na otro{kem poligonu pri spodnji po- seljem pri~akali u~iteljici smu~anja za~etke. staji pohorske vzpenja~e. Andreja in Mateja, ki sta zatrdili, da z Nekateri smo se s smu~anjem è se- nami nista imeli te`kega dela, saj smo Morda se zdi, da so ti otroci premajhni znanili, za druge pa je bil to prvi bili zelo motivirani in hitro dojemljivi za take podvige, a vemo, da je razvi-

22 Novice ob~ine DUPLEK janje motori~nih spretnosti izrednega lo. Mi smo ta teden na snegu zelo Tom{i~u iz Smu~arske {ole Pohorje. pomena, {e posebno v pred{olskem u`ivali, za kar pa gre posebna zahvala obdobju. Dandanes pa je gibanja u~iteljicama smu~anja Andreji in Ma- Vzgojiteljica Metka Kolar na sve`em zraku velikokrat prema- teji, {oferju in koordinatorju Iztoku

Podelitev pokalov za uspe{no smu~anje Foto: Metka Kolar Priprave na snegu Foto: Metka Kolar

NAGRADA GABRIELU [ABEDRU ZA LIKOVNO DELO

V novembru smo tudi v na{ vrtec v Koreni dobili vabilo za sodelovanje na mednarodnem kulturno-likovnem dogodku Igraj se z mano, ki ga je organi- ziral Zavod Janeza Levca iz Ljubljane. Tema likovnega ustvarjanja je bila Igraj se z mano in organizatorji so v vabilu zapisali: »Likovni izdelki so sad {tevilnih popotovanj otrok in mladostnikov skozi leta odkritij s pomo~jo igre.« Na likovni nate~aj se je prijavilo 250 {ol in zavodov iz Slovenije in tujine. Prispelo je ve~ kot 3500 likovnih del v razli~nih tehnikah na papirju. Za razstavo so izbrali 624 del. Med na- grajenimi likovnimi stvaritvami je tudi Ob pogledu na razstavne panoje se je risba [ola mojih sanj avtorja Gabriela potrdilo, da otro{ka domi{ljija ne po- [abedra iz vrtca v Koreni. Likovno delo zna meja. je nastalo pod mentorskim vodstvom Sledile so likovno-ustvarjalne delavni- vzgojiteljice Francke Nipi~. ce, ki so ponujale najrazli~nej{e aktiv- Otvoritev likovne razstave je bila 31. nosti (modeliranje gline, obris obraza januarja v Cankarjevem domu v Ljublja- in barvanje le-tega, poslikava panjskih ni in slovesnega dogodka se je udele`il kon~nic, izdelava nakita, {portne ak- tudi Gabriel s star{i in mentorico. tivnosti …). Osrednja aktivnost otvoritvenega do- Po slavnostni podelitvi priznanj nagra- godka je bila skupno postavljanje raz- jencem in mentorjem sta sledili zaba- stavnih del, ki so prispela na nate~aj. va z animatorjem Gogijem in raperjem Tako so otroci sodelovali ne le kot Zlatkom s hi{nim bendom in predsta- avtorji del, ampak tudi kot avtorji raz- va Tolkala za radovedne`e (glasbeno- stave. Foto: S. [abeder

Novice ob~ine DUPLEK 23 -kulturna vzgojna ura). Tudi za prazne èlod~ke je bilo poskrbljeno. Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Dan ni enak dnevu. [e posebno ne tak, ki se zgodi redko v ìvljenju posame- znika, zato hvala za ~udovito druènje!

Francka NIPI^ vzgojiteljica v vrtcu Korena

Za konec {e misel: »Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo ve~ja kot mi – odrasli. Vanje spravijo vse, kar vi- dijo, in vse, ~esar se zavedajo – tudi kamen~ek, ki so ga opazili na cesti, list z drevesa, poljub~ek kar tako, mravlji- co ali ~ri~ka, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ...« Foto: S. [abeder

»KO SE ZNEBIM ozadju ilustracij, ki spremljajo pravlji- zahteva poklic ilustratorja? ce v slikanicah, kak{en je svet ilustra- Vsak ilustrator mora znati tako ali STRAHU, SE torja, kaj razmi{lja, ko ustvarja likovni druga~e prikazati zgodbo. Kak{na je ta POPOLNOMA del slikanice, kako sama ob~uti zgod- ilustracija, je odvisno od ilustratorja, ki bo, ki jo preliva v slike, in {e mnogo jo ustvarja. Sam se mora{ med ustvar- PREPUSTIM drugega. janjem prepustiti, za sabo pustiti vzor- Ve~er so mehko zaokroàle pripovedi ce, ki nam polnijo misli in ki narekuje- RISANJU, ZAME pravljic, ki sta jih podali Agica Kov{e in jo, kako naj bi bilo kaj upodobljeno. To ZUNANJI SVET Lea Hedl. Nekaj vpra{anj pa smo Ma{i je seveda preu~eno, zato je toliko te`je @mitek postavili tudi za bralce Novic odplavati v svet domi{ljije, vendar je TEDAJ NE OBSTAJA« ob~ine Duplek. Oglejte pa si nekaj ilu- s~asoma vedno la`je. Prav tako se je stracij iz knjige. treba znebiti strahu pred ustvarjanjem V Knji`nic Duplek smo imeli 24. ne~esa novega. Pomembna je tudi kilo- januarja prav poseben ve~er. V Ma{a, pojasni nam razliko med sli- metrina, ki oblikuje stil. pravlji~nem ve~eru smo gosti- karjem in ilustratorjem. Ali sploh li mlado slovensko ilustratorko obstaja? Katere ve{~ine in znanje si osvo- Ma{o @mitek, ki je leta 2010 diplo- Slikarji in ilustratorji se ukvarjajo z jila med {tudijem na Visoki {oli mirala iz ilustracije na Visoki {oli risanjem, le da je atmosfera, v kate- za dizajn? Zakaj ilustratorjev ne za dizajn v Ljubljani, smer vizual- ri ustvarjajo, mogo~e druga~na. Prav usposabljajo na Akademiji za sli- ne komunikacije. Originalne ilu- tako je treba preu~iti otroke, njihovo karstvo? Zdi se, da je tukaj veliko stracije iz njene diplomske naloge psihologijo, ~e ustvarja{ zanje, saj je vzporednic. so si lahko ogledali tudi obisko- zelo kompleksna. Ilustratorji so produkt {ole, ki sem jo valci Knji`nice Duplek. obiskovala, prav tako pa tudi akademi- Ma{a se je v okviru priprave diplom- Glede na to, da se nisi odlo~ila za je. Gre za kasnej{o usmeritev v poklic. ske naloge pol leta izpopolnjevala v {tudij slikarstva, kdaj si odkrila V ~asu {tudija, kot sem è omenila, starih slikarskih tehnikah v ateljeju El- svojo ilustratorsko plat? Kak{en sem se usposabljala za oblikovalca, len Frank Illumination Arts Foundation je bil ta proces? torej sem spoznavala principe vizu- v New Yorku. Po diplomi se je za nekaj Vsi ilustratorji niso produkt slikarstva, alnih komunikacij, tipografije, risanje mesecev ponovno vrnila v New York naj to poudarim, seveda pa je to lahko in slikanje, ilustracije, umetnostno na povabilo te fundacije in sodelovala odsko~na deska. Sama è od nekdaj zgodovino in zgodovino oblikovanja, pri pripravi iluminirane knjige Hanuke. rada ri{em, zato sem se vpisala na Vi- ki je vplivala na oblikovanje stilov, in Projekt je sponzoriral New York Times. soko {olo za dizajn. Oblikovanje zaje- drugo. Na osnovi svoje diplomske naloge, v ma podro~ja od vizualnih komunikacij, kateri je ilustrirala sedem slovenskih tipografije (vede o ~rkah) do ilustraci- V svoji diplomski nalogi si se loti- ljudskih pravljic, je konec pretekle- je. Vsa ta podro~ja je treba poznati, ~e la posebnih ilustratorskih tehnik. ga leta pri zalo`bi Lepa beseda izda- èli{ ustvarjati, posebno knjige. Originalne ilustracije na panelnih la knjigo z naslovom Knjiga pravljic. plo{~ah smo lahko videli tudi v V pogovoru smo izvedeli marsikaj o Katere sposobnosti ali talente knji`nici. Za kak{no tehniko gre, v

24 Novice ob~ine DUPLEK ~em je njena teàvnost ali poseb- tegniti vase. Moramo pa se zavedati, Kako na splo{no ocenjuje{ ilustra- nost? da ilustratorji ne ilustrirajo samo pra- torsko sceno v Sloveniji, je pri- Slikala sem s starimi in novej{imi sli- vljic. Ilustracija je lahko tudi dekorativ- merljiva s tujimi ilustratorji? Kate- karskimi tehnikami, to so jaj~na temna ali ima kak{no drugo namembnost. ra dràva je najmo~nej{a na tem pera, gva{, akril, pasteli. Dodatno glo- podro~ju? So pri nas ilustratorji bino sem ilustracijam vlila z uporabo Kaj doìvlja{, ko ustvarja{? cenjeni? zlatih listi~ev, ki sem jih na podlago Ko se znebim strahu, se popolnoma Pri nas je problem predvsem to, da nana{ala po starih principih zlatenja prepustim risanju, gre za neke vrste je krog zelo zaprt, da si med sabo ne z uporabo starih tehnik in receptur, ki meditacijo. Sem v svojem balon~ku in pomagamo. Ilustratorji in kvaliteta izvirajo iz 7. stoletja. zame zunanji svet tedaj ne obstaja. ilustracij so seveda primerljivi, drugo pa ne. Kot sem è omenila, so zame Kako si za~ela sodelovati z Glede na to, da je Knjiga pravljic vodilne Francija, Poljska (plakat) in ameri{ko Ellen Frank Illumunation tvoja prva ilustratorska izku{nja, Slova{ka, prav tako tudi vzhodni svet Arts Foundation? Je to pomembna si è dobila kak{ne odzive laikov (Tur~ija), ki se ukvarja z iluminacijami, fundacija? ali strokovnjakov? starimi tehnikami in rokopisi. Pred tremi leti je bil na eni od sloven- Seveda. Ker sem knjigo ustvarjala za skih umetni{kih internetnih strani ob- svoje diplomsko delo, so me skozi Kak{na pa je tvoja vizija? Si na{la javljen razpis za pripravni{tvo in prija- spremljali strokovnjaki, profesorji, in svoj sanjski poklic? Tudi {tudij vila sem se nanj. Uvr{~ena sem bila v mi svetovali, me usmerjali, mi poma- nadaljuje{, kot si mi povedala. o`ji izbor, nato sem morala pripraviti gali. Z rezultatom so bili zadovoljni. Moj sanjski poklic je poklic oblikoval- nalogo in opraviti intervju. Na koncu ca. Najraje ilustriram, prav tako pa tudi sem bila sprejeta. Ima{ morda svojega najljub{ega oblikujem publikacije. [tudij seveda ilustratorja ali nekoga, po komer nadaljujem, saj se mi zdi pomembno, Po kak{nem klju~u si izbrala pra- si se zgledovala ali te je navdu{il? da sem ves ~as v kreativnem pogonu, vljice v svoji diplomski nalogi? Najraje imam francoske ilustratorje. ki mi daje zagon za naprej. Izbrala sem pravljice, v katerih ni veli- Moja vzornica je Rebecca Deutremer. ko krutosti, ki so pravlji~ne, ~eprav so Ma{a, èlimo ti {e veliko uspe- ljudske, in take, ki {e niso bile obja- Namerava{ preizku{ati {e druge ha pri delu, predvsem pa veliko vljene in jih hrani Sazu. ilustratorske tehnike? ilustracij, ki bodo pritegnile in âr tega poklica je ravno v tem, da o~arale otro{ko du{o in navdu{ile Se ti zdi, da mora imeti ilustrator omogo~a nenehno preizku{anje no- tudi odrasle. pravlji~no du{o? Je mogo~e risati vih tehnik, raziskovanje, preu~evanje ilustracije, ne da bi te vsebina pra- kompatibilnosti materialov …, tako da vljice potegnila vase? sem v nenehnem procesu preizku{anja Tatjana JAMNIK POCAJT Seveda mora pravljica ustvarjalca po- novih tehnik.

MO[KI PEVSKI ZBOR KUD FRANC PRELO@NIK VABI

Mo{ki pevski zbor Franca Prelo`nika iz Dvorjan praznuje letos 30. obletnico. V po~astitev tega jubileja organizira 6. maja 2012,ob 17. uri v dvorani v Spodnjem Dupleku pevsko-glasbeni koncert. Na prireditvi bodo sodelovali naslednji gostje: • mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek, • mo{ki pevski zbor KUD Ton~ka Breznarja Korena, • Fantje izpod Vurberka, • kvartet saksofonistov, • instrumentalna skupina De~ki z bregov, Hrva{ka, • `enska vokalna skupina Kresni~ke, • folklorna skupina KUD Ton~ka Breznarja Korena

Vljudno vabljeni Upravni odbor

Novice ob~ine DUPLEK 25 ŠPORT RUMENI PAS ZA ^LANE KLUBA REALNEGA AIKIDA DUPLEK

Pridnost, predanost, disciplina, samozavest, trdo delo, redni treningi in spo{tovanje samega sebe so komponente uspeha v ìvljenju, uspeha, ki so ga v aikidu pridobili ~lani Kluba realnega aikida Du- plek Dejan Lorber, Tadej Zavernik, Denis Samrdì} in Aljo{a Hercog. Ti fantje so uspe{no opravili prvo polaganje pasov 5. KYU - rumeni pas. Izpit za pasove smo opravili 29. februarja v domu krajanov v Spodnjem Dupleku Ekipa aikida Duplek z mojstrom Vra~arevi~em 10.dan – Soke. ob prisotnosti mojstra realnega aikida Pavla Forjana, 5. dan, ustanovitelja sredi{~u Europark samostojno pred- zveze realnega aikida Slovenije. stavili tehnike realnega aikida. Povabi- Vsem ~lanom za uspe{no poloèn pas lo nas je podjetje z najve~jim sloven- 5. KYU iskrene ~estitke! skim portalom za zdravo in aktivno ìvljenje VITAFIT. Klub realnega aikida Duplek je uvedel redne treninge novembra lani in do Bilo je veliko zanimanja za borilno zdaj se je duple{ka ekipa aikida s tr- ve{~ino aikido, tako da smo se z vese- dim delom in uspehi udeleìla rednega ljem predstavili in povabili nove ~lane, letnega mednarodnega seminarja real- da se nam pridruìjo v klubu in trenira- nega aikida v Mariboru pod vodstvom jo skupaj z nami. V prihodnjih mesecih ustanovitelja realnega aikida (WCRA) bomo organizirali prikaz tehnik realne- Ljubomirja Vra~arevi}a - Soka, 10. dan, ga aikida v na{i ob~ini, in sicer na pro- iz Beograda. Pohvalil je vse udeleènce stem, v naravi. Prikazali bomo tehnike seminarja in posebno pohvalo izrekel aikida, ki so realne in uporabne v sa- prav nam, ~lanom Kluba realnega ai- moobrambi v vsakdanjem ìvljenju in kida Duplek, za uspe{no delovanje v trenutku, ko nas kdo napade, ne da kluba in opravljeno polaganje pasov bi napadalca po{kodovali. Bine: »Sprostitev in pozitivna energija sta 5. KYU. Seminarja so se udeleìli tudi V sklopu praznika ob~ine Duplek bomo mo~ v ìvljenju. klubi aikida iz drugih evropskih dràv: ~lani Kluba realnega aikida Duplek or- Italije, Avstrije, Hrva{ke, Srbije. ganizirali NO^ BORILNIH VE[ÎN. Prire- ditev bo izvedena v {otoru, namenje- Za na konec {e vabilo vsem, ki bi èle- Zelo smo bili presene~eni nad njego- nem drugim prireditvam v tem ~asu. li trenirati aikido. Pridite, zberite po- vo pohvalo. To nam je v spodbudo, Sodelovali bodo klubi razli~nih boril- gum, obi{~ite nas in trenirajte skupaj da {e naprej trdo delamo, treniramo, nih ve{~in iz vse Slovenije vklju~no z z nami, naredite nekaj zase in za svoje se udeleùjemo seminarjev in se tako na{im boksarskim {ampionom Deja- telo . Treningi potekajo od 20.00 do druìmo z drugimi klubi po Evropi. nom Zavcem. 22.00 v domu krajanov v Sp. Dupleku. Ob tem je bil na{ klub povabljen na Vpis poteka vse leto. mednarodna letna seminarja mojstra Vse informacije o klubu in o nas Pri{la je pomlad, prihaja poletje, Vra~arevi}a aprila in maja v Banjaluki in lahko preberete na spletni strani telo potrebuje mo~, kondicijo … Ne Beogradu. Z velikim veseljem se bomo www.realniaikido-duplek.si, odla{ajte! V aikidu ni meja, aikido je za udeleìli obeh in pokazali svoje znanje. facebook strani ali nam pi{ite na vse: otroke, ènske, mo{ke, starej{e in [email protected] ali mlaj{e! Na{i na~rti [email protected]. Vljudno vabljeni in lep {portni pozdrav ^lani Kluba realnega aikida Duplek Lahko pa tudi pokli~ete na smo 31. marca v nakupovalnem 070/ 823-510, Bine. Bine [TRUCL, 1. dan

26 Novice ob~ine DUPLEK ^ESTITAMO

Vsi ~lani in ~lanice kluba Realni aikido Duplek, `elimo novo izvoljenemu `upanu ob~ine Duplek,veliko sre~e, uspeha ter dobrega razumevanja med nami in veliko pozitivne energije!

prisluìl tretje mesto v kategoriji do 9. zacija je bila izpeljana v {portnem in ENO DRUGO MESTO razreda. Ostali, ki jim ni uspelo dose~i posebno spro{~enem vzdu{ju. Demon- IN TRI TRETJA rezultatov, so si pridobili pomembne stracija mojstrov in trenerjev akademi- izku{nje. je je pustila pe~at. Najbolj zanimivo NA DR@AVNEM V pozdravnem govoru je predsednik je bilo, da so se v eni kategoriji zna{li Karate zveze WKSA Slovenije pouda- prav vsi trenerji in sodniki in se pome- PRVENSTVU WKSA V ril, da so doslednost, rednost in èlja rili med seboj. Najmlaj{i so pri tem vlo- KARATEJU dose~i bolj{o tehniko osnova za spo- go sodnika opravili z odliko. Menimo, znavanje bistva karateja. Tekmovanja da je bilo sporo~ilo tega dovolj jasno Na dràvnem prvenstvu v karateju so samo del~ki tega mozaika. Organi- in da je to edinstven primer v svetu. v dvorani Tabor, {portnem hramu Maribora, je Karate zveza WKSA Slovenije organizirala dràvno prvenstvo, ki so se ga udeleìli tudi nekateri na{i ~lani. Tja{a Kova~ je postala dràvna pod- prvakinja v kategoriji do 5. razreda, Teja Kova~ ji je sledila s tretjim mestom v isti kategoriji. Miha Majer je v kategoriji do 3. razreda pokazal velik napredek in prav tako dosegel tretje mesto. Toni Ben~i~ je nastopil bolj suvereno kot na Hajdini in si prav tako Nastop nekaterih trenerjev

Skupna slika s tekmovanja

Novice ob~ine DUPLEK 27 Na{i ~lani so si pred nastopom zelo èleli dobrega rezultata. To je bilo njihovo {ele drugo tekmovanje in prvo na dràvni ravni. Teja in Tja{a sta pokazali, kaj znata, a tokrat je, za razliko od tekmovanja na Hajdini, pokazala ve~jo odlo~nost Tja{a in skupno dose- gla drugo mesto, kar je bil na{ najve~ji doseèk na tekmovanju. Miha je glede na ~as treniranja dosegel najve~ji napredek in osvojil tretje mesto. Toni ima v svoji kategoriji vedno tekmovalce, ki trenirajo è dlje ~asa in imajo vi{je pasove, a jim to ni pomagalo, saj si je Na{i karateisti med nastopom tudi on priboril tretje mesto.

Na{i dose`ki Sparing Izpiti za pasove Predstavitev v Evroparku Na{i ~lani so se prav tako zelo izka- Na{i mali ~lani so nastopili v Europar- UDELE@ILI zali na izpitih za pasove, vsi so jih ku v okviru prireditve, ki jo je organi- uspe{no opravili. Nekateri se jih niso zirala O[ Duplek. Na nastopu se nam SMO SE 35. mogli udeleìti iz zdravstvenih razlo- je pridruìla tudi karateistka iz kluba TRADICIONALNEGA gov, drugi trenirajo prekratek ~as, a na v Mariboru. Na{ namen je bil pred- njih v prihodnosti zelo ra~unamo. staviti borilno ve{~ino, ne glede na MEDNARODNEGA Izpiti so potekali hkrati za vse ~lane to, iz katerega kluba kdo prihaja, am- zveze, in sicer glede na stopnjo pasu. pak ve{~ino, ki jo lahko trenira ~isto TURNIRJA S.K.I.F. Pri{li so karateisti iz: Maribora, Sloven- vsak, in hkrati {port, ki predvsem po- OPEN KARATE – DO ske Bistrice, Tepanja, Kungote, [enti- vezuje ljudi, kar je v dana{njih ~asih lja, Hajdine in Dupleka. redko. Na{i karateisti bodo s pridno ZA POKAL RU[E vadbo gotovo v prihodnosti posegali êstitamo vsem za uspe{no opravlje- po najvi{jih odli~jih in po najbolj{ih 2012 mo~eh predstavljali na{o ob~ino. ne izpite! Z na{imi ~lani smo se 18. febru- Matej VERBOŠT arja udeleìli turnirja v Ru{ah, ki je bil letos è 35. po vrsti in kot vedno posve~en spominu na padec legendarnega Pohor- skega bataljona med NOB in ob~ini Ru{e. V imenu Karate zveze WKSA sem vodil ekipo 19 karateistov, ki so predstavljali svoje klube. Turnirja se je udeleìlo ve~ kot 300 tekmovalcev in tekmovalk 15 klubov iz tujine in Slovenije. Veliko tekmovalcev je bilo iz Italije, prav tako so pri{li iz Hrva{ke, Bosne in Herce- Slika s govine in Tur~ije. Turnir je bil zelo po- polaganja membna preizku{nja {tevilnih tekmo- pasov

28 Novice ob~ine DUPLEK valcev, zlasti dr`avnih reprezentantov, pred za~etkom sezone in test za tiste, ki bodo nastopili na 11. svetovnem prvenstvu S.K.I.F. 2012 v Sydneyju. Kljub tako mo~ni udele`bi ne samo po {tevilu, ampak tudi po kvaliteti, smo se karateisti odli~no odrezali. Sojenje v katah je potekalo po sistemu »ko- haku« petih sodnikov, kar je pohitrilo tekmovanje v katah. Ampak glede na {tevilno udele`bo se je zaklju~ilo {ele v poznem popoldnevu. Skupno smo osvojili {tiri medalje in dosegli {e sedem odli~nih rezultatov.

V skupini mal~kov od 8 do 10 let je Rene [abeder dosegel odli~no tretje mesto, Vid Kova~evi~ peto in Miha Ma- Tekmovalci pred otvoritvijo tekme. jer {esto. Teja in Tja{a Kova~ sta v skupini mal~ic od 8 do 10 let dosegli peto in sedmo mesto. Od njiju smo veliko pri~akovali, a so sodniki favorizirali doma~inke iz Ru{. Toni Ben~i~ je osvojil ~etrto mesto v kategoriji starej{ih de~kov, za kar si je prisluìl priznanje, ker repasaèv ni bilo. Glede na tekmo- valna pravila sem tudi sam nastopil in v kategoriji veteranov (35+) in dosegel tretje mesto. Prav tako so se odli~no odrezali drugi ~lani na{e zveze: Mi- tja Koderman je v kategoriji mlaj{ih de~kov zmagal, @iga Javor{ek je dosegel ~etrto mesto, Joèk Breznik se je med mladinci prebil na {esto mesto v katah in tretje v borbah. Skupno smo dosegli velik uspeh in od na{ih mladih karateistov v prihodnosti {e veliko pri~akujemo, saj so pokazali velik na- Nastopili so tudi najmlaj{i. predek in dokazali predvsem sebi, da zmorejo marsikaj.

Zdrav ìvljenjski slog V zimskih po~itnicah smo na O[ Du- plek v okviru zdravega ìvljenjskega sloga uvedli karate. Tisti, ki so èleli narediti prve korake v tem {portu in spoznati karate, so se nam pridruìli, drugi na{i ~lani pa so utrjevali znanje in bili aktivni tudi med po~itnicami.

Matej VERBO[T

Med po~itnicami ne po~ivamo.

Novice ob~ine DUPLEK 29 SABLJANJE, [PORT PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

Sabljanje ima dolgo zgodovino. Sluìlo je preìvetju, visoki dru`bi, modi, vzgoji in na koncu {portu. Sabljanje ni {port, ki zveni populisti~no, ki tedensko privabi mnoìce na stadione, a ima kljub vsemu bogato tradicijo. Ta dinami~ni in hitri {port se je poja- vil davnega leta 1500, ~eprav ima kot mednarodni {port {ele stoletno tradicijo. Prva {ola sabljanja se je razvila Pravila so jasna: veljajo zadetki, ki nasprotnika zadenejo v roke, telo ali glavo. v [paniji. Prav tako je sabljanje ena najstarej{ih olimpijskih {portnih disci- plin. Olimpijske igre v Stockholmu so Slovencem leta 1912 z Rudolfom Cvet- kom prinesle prvo olimpijsko medaljo. Sabljanje je neke vrste misti~na disciplina, ki marsikdaj meji na umetnost in poslovno agresivnost. Elegantni, energi~ni in nenadni gibi {portnikov v belem velikokrat spominjajo na plesalce. Poznamo tri vrste sablja{kega oro`ja: floret (biti mora la`ji od 500 g, rezilo naj bo dolgo 90 cm, pri elektri~nem floretu {tejejo samo zadetki v trup), me~ (biti mora la`ji od 770 g, rezilo mora biti ~im bolj ravno, pri elektri~nem me~u {tejejo zadetki v celotno nasprotnikovo telo) in sablja (biti mora la`ja od 500 g, rezilo ne sme biti preostro ali pregibko, pri sabljanju {tejejo zadetki od pasu nav- Sabljanje v Mariboru. zgor, tudi v glavo). Vsa na{teta oro`ja imajo gibko jekleno rezilo, ro~aj in ro- meni takoj{njo diskvalifikacijo). rejo izostati. Tako je bilo v slabih dveh kobran, pri floretu in me~u pa je na Sablja{ki klub Branik je bil ustanovljen letih vzpostavljeno realno stanje in koncu rezila {e vzmetni vrh. è leta 1926, nato je 1932 sledila ustanovi temelji kluba, katerih osnova sta Ko opazujemo aktivnost {portnika novitev Mariborskega sablja{kega klu- jasno vodenje in {portna morala. Klubu v sablja{ki borbi, zaznamo hitrost, ba (MASK), katerega soustanovitelj je sta bila vrnjena dostojanstvo in poloàj nepri~akovane spremembe smeri in ak- bil znani mariborski tovarnar Hutter. dobrega sablja{kega kluba doma in cij. Izredno pomembna je natan~nost ^lana tega kluba sta bila tudi olimpio- prek meja. Sablja{ki klub Branik je zdaj gibanja. Sablja~ nenehno reagira na nika Leon [tukelj in To{o Primoì~. Leta verodostojen promotor sabljanja, so- nepri~akovane akcije in dejanja na- 1946 je sabljanje v Mariboru ponovno govornik in kreator idej za prihodnost. sprotnika. Borba zahteva hitro preso- zaìvelo z mojstrom sabljanja Meto- Volja, entuziazem in znanje so prispe- janje situacije in izkori{~enje vseh bo- dom Mohorjem. Leto kasneje je izpeljal vali k temu, da je Sablja{ki klub Branik rilnih sredstev, ki ustrezajo situaciji. V prvi ve~ji turnir in s tem se je za~elo vse bolj prepoznaven, da so tudi lokal- sabljanju je ob tehniki veliko psiholo- zlato obdobje mariborskega sabljanja, na skupnost in {portne organizacije na gije in taktike, prena{anja telesne teè ki je doseglo vrhunec v 60. letih. lokalnem in dràvnem nivoju vse bolj in obvladovanja dolo~enih gibov. Tudi V sezoni 2006/07 se je v Sablja{kem pozorne na {port, ki je bil stalno priso- pri sabljanju lahko tekmovalec dobi klubu Branik zgodila sablja{ka poten, a nezanimiv. rumeni karton (opozorilo za napako), mlad, s katero je bila prekinjena ago- Rezultat dela je tudi vrnitev dràvnega rde~i karton (ko prejme drugega rume- nija tega {porta in se je dokazalo, da s naslova med ~lanicami in ~lani v me~u nega, kar nasprotniku prinese to~ko) kvalitetnim in pozitivnim odnosom, pr- in floretu v decembru 2009, po dolgih in ~rni karton (za te`je kr{itve in po- venstveno do {porta, rezultati ne mo- 48 letih!

30 Novice ob~ine DUPLEK Cilji Sablja{kega kluba Branik od 2012 do 2016: èlja je postati ne samo vodilni sablja{ki klub, temve~ tudi klub, ki bo povezovalni ~len na obmo~ju dràv Alpe-Adria pri razvoju sablja{kega {porta. Mesto Maribor s svojim geografskim poloàjem in na- ravnimi danostmi sablja~em dovoljuje tak{no na~rtovanje. Klub se zelo intenzivno trudi za vzgojo podmladka. Organizira tudi sablja{ko {olo, ki je vstopnica v svet aktivnega ukvarjanja s sabljanjem, na turnirje. Naj sablja{ki pozdrav zaklju~i misel, da sabljanje ni nov in nepoznan {port, temve~ je {port, ki neugodnim razmeram navkljub pritegne ljudi, ki znajo v njem prepoznati lepoto in gracioznost.

Sablja{ki klub Branik

in de~ke (tekmovalke in tekmovalci do tako ponovil lanski uspeh. Medalji sta DESETKRAT 13 let). Tam se je izkazal David Kra- osvojili {e Manja Kropf v kategoriji do STOPNI^KE ZA lji}, osvojil je 3. mesto in bronasto 57 kg in Tamara Kralji} v kategoriji medaljo. do 78 kg, in sicer bronasti za osvojeni JUDO KLUB DUPLEK 3. mesti. Na DP za starej{e deklice je od tekmovalcev JK Duplek nastopila samo NA DR@AVNIH Ljudmila Mer~nik. Osvojila je 1. me- PRVENSTVIH sto in naslov dràvne prvakinje v kategoriji do 32 kg. To je Ljudmilin drugi Dva naslova, trikrat drugo mesto leto{nji naslov, saj je pred tem zmagala in pet tretjih mest za tekmovalce tudi med kadetinjami. JK Duplek na dràvnih prvenstvih Kar nekajkrat so se na{i tekmovalci za leto 2012 uvrstili takoj za dobitniki medalj na Tako kot vsako leto je tudi letos bilo nehvale`na 5. mesta, in sicer Manja prvo na sporedu ~lansko dràvno pr- Kropf na DP ~lanov, Tamara Kralji} venstvo, in sicer è januarja v Slovenski in @iga Lesjak na kadetskem DP, Gre- Bistrici. Na njem se je med tekmoval- gor Kocmut pa na mladinskem DP. ci JK Duplek najbolj izkazala Kristina Vr{i~, ki je v kategoriji do 48 kg izgubila {ele v podalj{ku finalne borbe in osvojila naslov ~lanske dràvne podprvakinje za leto 2012. Tretji mesti in bronasti medalji sta osvojila Tja{a Ljudmila Mer~nik (beli kimono) v finalni Brumen v kategoriji do 52 kg in Do- borbi na DP kadetinj 2012. Foto: Peter rijan Jamni{ek z odli~nimi borbami v Brumen kategoriji do 66 kg. Naslednje je bilo na vrsti dràvno prven- V prvi polovici aprila sta bili na spore- stvo za kadetinje in kadete (tekmovalke du kar dve dràvni prvenstvi, obe isti in tekmovalci do 17 let), ki je bilo letos dan na Ravnah na Koro{kem, najprej v februarju v Ljutomeru. Na njem sta mladinsko dràvno prvenstvo (tekmo- se najbolj izkazali Ljudmila Mer~nik, valke in tekmovalci do 20 let) in nato {e ki je v kategoriji do 40 kg osvojila 1. dràvno prvenstvo (DP) za starej{e de- mesto in naslov kadetske dràvne prva- klice in de~ke (tekmovalke in tekmoval- kinje za leto 2012, in Tja{a Brumen, ci do 15 let). Na mladinskem DP se je ki je v kategoriji do 52 kg osvojila 2. najbolj izkazal Tadej Mulec, ki je v ka- mesto in srebrno medaljo. tegoriji do 90 kg osvojil 2. mesto, sre- V marcu je bilo v Slovenj Gradcu brno medaljo in naslov dràvnega mla- Gregor Kocmut na mladinskem dràvnem dràvno prvenstvo za mlaj{e deklice dinskega podprvaka za leto 2012 ter prvenstvu. Foto: Peter Brumen

Novice ob~ine DUPLEK 31 Za leto 2012 so na programu {e DP v konkurenci mlaj{ih ~lanic in ~lanov do 23 let, DP O[ v judu, ki bo junija v Kopru in kamor so se na kvalifikacij- skem turnirju v Mariboru uvrstili {tirje tekmovalci JK Duplek: Bla` [kof (O[ Korena), Ljudmila Mer~nik in Sta{a Kancler (obe O[ Duplek), ter Tamara Kralji} (O[ Miklav` na Dravskem polju). Udele`ili se bomo {e pasovnega ~lanskega DP in jeseni prvenstva srednjih {ol v judu.

Kristina Vr{i~ tretja na evropskem pokalu v Sarajevu Tekmovalke in tekmovalci JK Duplek so nastopali tudi na turnirjih evropskega pokala v kadetski in ~lanski konkurenci. Tako se je na turnirju evropskega pokala v Sarajevu konec marca sijajno odrezala Kristina Vr{i~. Kristina je v kategoriji do 48 kg v ~etrtfinalu Tajda Senekovi~ na prvem mestu v Murski Soboti. Foto: Milan Danko premagala Valentino Schauer iz Avstri- je, nato pa v polfinalu izgubila proti vsako leto v za~etku januarja, Pokal januarju nastopili na Pokalu borilnih Rusinji Kristini Rumjancevi, kasnej{i Pohorskega bataljona v Slovenski Bi- ve{~in v Lendavi in osvojili eno zlato in zmagovalki. V borbi za 3. mesto pa je strici. Tekmovalci JK Duplek so osvojili dve srebrni medalji. 1. mesto je osvojil nato premagala Belgijko Anne-Sophie dve drugi mesti (Tja{a Brumen v ka- Rene Hercog med mlaj{imi de~ki do Jura in osvojila bronasto medaljo. S tegoriji do 52 kg med kadetinjami in @ 11 let, 2. mesti pa Sta{ Kokotovi~ tem dose`kom je Kristina `e izpolnila iga Lesjak v kategoriji do 63 kg med med mlaj{imi de~ki do 13 let in Tajda normo za nastop na prvenstvu mlaj{ih kadeti), tretje mesto (Tamara Kralji~ Senekovi~ med mlaj{imi deklicami do ~lanic 2012. Izkazala se je tudi mladin- v kategoriji nad 70 kg pri kadetinjah) 13 let. ka Manja Kropf, ki je v kategoriji do in dve peti mesti (Dorijan Jamni{ek Tekmovanja v januarju smo zaklju~ili 57 kg z dvema zmagama (proti Anji v kategoriji do 66 kg med ~lani in z nastopom na turnirju v Avstriji, in Mayr iz Avstrije in Slovakinji Viktorii Sta{a Kancler v kategoriji do 63 kg sicer v Brucku an der Mur. Tudi tokrat Majorosovi) in dvema porazoma osvo- med kadetinjami). se je najbolj izkazal Rene Hercog, ki jila 7. mesto. Najmlaj{i tekmovalci JK Duplek so v je v kategoriji do 45 kg med mlaj{imi

Na kadetskem evropskem pokalu v Zagrebu se je od duple{kih tekmovalcev izkazal Gregor Kocmut, ki je kot najvi{je uvr{~eni slovenski tekmovalec med kadeti osvojil 7. mesto in dosegel polovi~no normo za nastop na leto{njem evropskem prvenstvu za kadete. V mladinski konkurenci si bo na turnirjih mladinskega evropskega pokala nastop na mladinskem evropskem prvenstvu poskusila priboriti Manja Kropf. Prvi tak mladinski turnir bo `e konec aprila v Trbi`u v Italiji.

Uspe{ni nastopi duple{kih tekmovalcev na drugih turnirjih doma in v tujini Poleg prvenstev in nastopov v reprezentan~nih programih so na{i tekmovalci nastopili tudi na uradnih turnirjih, ki se to~kujejo za slovenski pokal 2012, in na pripravljalnih turnirjih. Prvi uradni turnir je bil, tako kot Andra` Pinteri~, Izidora Karaka{ in Rene Hercog na turnirju v Murski Soboti. Foto: Jan Per{a

32 Novice ob~ine DUPLEK Kristina Vr{i~ tretja na ~lanskem evropskem pokalu v Sarajevu. Tadej Mulec mladinski podprvak v kategoriji do 90 kg za leto 2012. Foto: Peter Brumen de~ki do 11 let premagal vse naspro- Osnovno{olci so nastopili tudi na vi~ (O[ Korena) in Sta{ Kokotovi~ (O[ tnike in osvojil 1. mesto. Medalji sta podro~nem prvenstvu [[D O[ v Ma- Draga Kobala Maribor), David Kralji} osvojila {e Tajda Senekovi~ srebrno riboru, kjer so zastopali svoje {ole. (O[ Miklav` na Dravskem polju) je bil v kategoriji do 48 kg med mlaj{imi de- Prvi mesti v konkurenci starej{ih (7., drugi, @iga Mulec (O[ Duplek) pa je klicami do 13 let za osvojeno 2. mesto 8. in 9. razred) sta osvojili Ljudmila osvojil tretje mesto. Med cicibani (1., in David Kralji~ bronasto za osvoje- Mer~nik (O[ Duplek) in Tamara Kra- 2. in 3. razred) je Rene Hercog (O[ no 3. mesto v kategoriji do 60 kg med lji} (O[ Miklav` na Dravskem polju), Voli~ina) osvojil 1. mesto, Andra` Pin- mlaj{imi de~ki do 13 let. Kar trije na{i Sta{a Kancler (O[ Duplek) je osvo- teri~ (O[ Duplek) je svoj nastop kon~al mladi tekmovalci so se uvrstili takoj za jila 2. mesto, Bla` [kof (O[ Korena) z osvojenim 3. mestom. dobitniki medalj na 5. mesta, in sicer pa 3. mesto. Vsi {tirje so se uvrstili na Zadnji vikend v februarju smo nasto- Izidora Karaka{ v kategoriji do 28 kg zaklju~no tekmovanje. Med mlaj{imi pili v Lendavi, a samo v konkurenci med mlaj{imi deklicami do 11 let, Sta{ u~enkami in u~enci (4., 5. in 6. razred) mladink in mladincev s po dvema tek- Kokotovi~ v kategoriji do 30 kg in @ so prva mesta osvojili Izidora Kara- movalkama in dvema tekmovalcema. iga Mulec v kategoriji do 45 kg, oba ka{ (O[ Bojana Ilicha Maribor), Lia Izkazali sta se predvsem mladinki, saj med mlaj{imi de~ki do 13 let. Ludvik (O[ Voli~ina), Tajda Seneko- je Manja Kropf s {tirimi posami~nimi zmagami osvojila 1. mesto v kategoriji do 52 kg, medtem ko je Tamara Kralji} osvojila 2. mesto v kategoriji do 78 kg. Med mladinci pa je Gregor Kocmut osvojil 5. mesto v kategoriji do 73 kg. V marcu smo nastopili najprej v Mari- boru na 51. ~lanskem turnirju v spomin na Ota Baumgartna, kjer so nastopili tudi trije tekmovalci JK Duplek, in sicer Tadej Senekovi~ v kategoriji do 73 kg ter Tadej Mulec in Gregor Krajnc, oba v kategoriji do 90 kg. Najbolj se je izkazal Tadej Mulec, ki je klonil {ele v finalu in tako zasedel 2. mesto, Tadej Senekovi~ je turnir kon~al z osvojenim 5. mestom, medtem ko je Gregor Krajnc zasedel 7. mesto. Pred ~lanskimi nastopi na turnirju je bilo tudi tekmovanje v staro- stnih kategorijah U11 in U9. Nastopilo je 6 tekmovalcev JK Duplek, osvojili so dve zlati in eno bronasto medaljo. Prvi mesti sta osvojila Izidora Karaka{ in Tja{a Brumen na turnirju na Ptuju . Foto: Peter Brumen Rene Hercog, tretje mesto je dosegel

Novice ob~ine DUPLEK 33 Matija Filipi~, Filip Nipi~ je zasedel Tekmovanja v marcu smo zaklju~ili mesti sta si zagotovila Sta{a Kancler 5. mesto. na turnirju na Ptuju in v Zagrebu. v kategoriji do 63 kg med kadetinjami Z mlaj{imi tekmovalci smo nastopili {e Duple{ki tekmovalci so na Ptuju na- in @iga Lesjak v kategoriji do 73 kg na Pokalu Murske Sobote, kjer sta se stopili samo v konkurenci kadetov in pri kadetih. najbolje uvrstila Rene Hercog, ki je kadetinj (U17), Ljudmila Mer~nik pa V Zagrebu na Pokalu Maksimira se je osvojil 1. mesto v kategoriji do 55 kg {e v konkurenci starej{ih deklic U15. najbolj izkazala Izidora Karaka{, ki med mlaj{imi de~ki do 11 let, in Tajda Ostali tekmovalci so namre~ nastopili je v kategoriji do 28 kg med mlaj{imi Senekovi~, ki ji je pripadlo 1. mesto v na drugih turnirjih, in sicer mlaj{i (U9, deklicami do 11 let premagala vse na- kategoriji do 48 kg med mlaj{imi de- U11 in U13) v Zagrebu, starej{i pa na sprotnice in osvojila 1. mesto. Meda- klicami do 13 let. Medalje so osvojili turnirju evropskega pokala 2012 v Sa- lje so osvojili {e Matija Filipi~ v ka- {e Lia Ludvik za 2. mesto v kategoriji rajevu. Na Ptuju je sedem~lanska ekipa tegoriji do 38 kg med mlaj{imi de~ki do 44 kg med mlaj{imi deklicami do JK Duplek osvojila tri prva, dve drugi do 9 let in Lia Ludvik v kategoriji do 13 let in David Kralji~ za 2. mesto v in dve peti mesti. Prva mesta so pri- 44 kg med mlaj{imi deklicami do 13 kategoriji do 55 kg med mlaj{imi de~ki padla Ljudmili Mer~nik, ki je osvoji- let za osvojeni 2. mesti, ter bronaste do 13 let ter Izidora Karaka{ v kate- la dve, in sicer v kategoriji do 32 kg Rene Hercog v kategoriji do 46 kg goriji do 32 kg med mlaj{imi deklicami pri starej{ih deklicah in v kategoriji med mlaj{imi de~ki do 11 let, Tajda do 11 let, Sta{ Kokotovi~ v kategori- do 40 kg pri kadetinjah, ter Tamari Senekovi~ v kategoriji do 48 kg med ji do 30 kg med mlaj{imi de~ki do 13 Kralji~ v kategoriji nad 70 kg med mlaj{imi deklicami do 13 let in Sta{ let in Andra` Pinteri~ v kategoriji do kadetinjami. Drugi mesti sta osvojila Kokotovi~ v kategoriji do 30 kg med 38 kg med mlaj{imi de~ki do 11 let za Tja{a Brumen v kategoriji do 52 kg mlaj{imi de~ki do 13 let. 3. mesta. @iga Mulec je v kategoriji med kadetinjami in Gregor Kocmut v do 46 kg med mlaj{imi de~ki do 13 let kategoriji do 73 kg med kadeti . Peti Milan DANKO osvojil 5. mesto.

Prijateljska tekma na streli{~u DU Prijateljska tekma na streli{~u [D STRELCI DRU[TVA Pobre`je 19. 4. 2011 Invalid Maribor 15. 11. 2011 UPOKOJENCEV Zasedli smo prvo mesto. Zasedli smo prvo mesto. Oto Lavuger je tokrat s 176 krogi `e DUPLEK Regijska tekma na streli{~u @ele- drugi~ osvojil prehodni pokal kot zni~ar v Mariboru 24. 5. 2011 najbolj{i strelec v zgornje podravski Tudi strelska sekcija DU Duplek je zelo Zasedli smo prvo mesto. pokrajini. aktivna in v zadnjem ~asu dosega za- vidljive rezultate, na katere smo zelo Prijateljska tekma na streli{~u DU Prijateljska tekma na streli{~u DU ponosni. Sekcija {teje enajst rednih Voli~ina 3. 6. 2011 Pesnica 17. 11. 2011 ~lanov in ve~ nestalnih, ki prihajajo na Zasedli smo drugo mesto. Zasedli smo tretje mesto. treninge ob~asno. Njen vodja je Franc [kerget. V letu 2011 smo imeli 34 re- Prijateljska tekma na streli{~u DU Prijateljska tekma na streli{~u DU dnih sre~anj oziroma treningov, ki se Pesnica 16. 6. 2011 Voli~ina 26. 1. 2012 jih je udele`ila ve~ina stalnih ~lanov. Zasedli smo drugo mesto. Zasedli smo prvo mesto. Organizirali smo tri tekme. Prijateljska tekma na streli{~u DU Obve{~amo vas, da imamo na voljo Tekma ob prazniku ob~ine Duplek Lenart 21. 7. 2011 svoje {tiristezno streli{~e v kletnih 23. 6. 2011 Zasedli smo ~etrto mesto. prostorih O[ Dvorjane. Vabimo vse Zasedli smo prva tri mesta: 1. mesto Oto Lavuger 2. mesto Zlatko Miklavec 3. mesto Drago Mur{ec

Tekma ob prazniku upokojencev ob~ine Duplek 24. 6. 2011 Zasedli smo drugo mesto.

Tekma v po~astitev dneva starej{ih ob~anov 20. 9. 2011

Prav tako smo se lani udele`ili ve~ pri- jateljskih tekem in tudi tam dosegli zelo dobre rezultate. Strelci DU Duplek. Foto: Arhiv dru{tva

34 Novice ob~ine DUPLEK ~lanice in ~lane DU Duplek, ki ima- Joga v vsakdanjem ìvljenju je v naravi ali v spro{~eni dru`bi. jo veselje do tega {porta, da se nam vse bolj popularna, v Sloveniji jo Z zavestnim globokim dihanjem pridruìjo in preizkusijo svoje spo- je spoznalo okrog 50.000 ljudi. la`je obvladujemo ~ustva ali jih sobnosti v streljanju z zra~no pu{ko. Kaj je tisto, kar pritegne ljudi na celo spremenimo v bolj pozitivna. Treningi potekajo vsak ~etrtek ob 17. vadbo joge? 7. du{evno zdravje: da smo bolj sa- uri na streli{~u v kletnih prostorih O[ Ta sistem joge je prilagojen dana{nje- mozavestni, spro{~eni, da se ne Dvorjane. Vabljeni! mu ~asu. Avtor Joge v vsakdanjem obremenjujemo z malenkostmi. ìvljenju Paramhans Svami Mahe{va- 8. poìvlja krvni obtok, prav do po- Andrej [TRUS rananda, indijski mojster joge, ki se sameznih celic, tako da sleherno je v {tiridesetih letih, kolikor ìvi na vlakno dobi hrano, da se ostanki Zahodu, dodobra seznanil s stresnim odstranijo, da vitalni organi de- zahodnim na~inom ìvljenja, je jogo, lujejo na vso mo~ in se obnovi ki je tiso~letja stara znanost, prilago- zdravje celotnega telesa. dil in oblikoval v postopen sistem, ki 9. z vadbo joge ne izgubljamo ener- VADBA JOGE V ~loveku prinese notranje zadovoljst- gije, temve~ jo pridobimo. vo, sre~o, mir, spro{~enost in zdravje. 10. nau~imo se globokega dihanja, saj DUPLEKU Poudarek je na vzpostavitvi zdravja. se z njim umirimo, se napolnimo z Znani rek pravi: Zdravje ni vse, vendar energijo in se o~istimo toksinov. Aprila se je pri~ela za~etna vad- je vse nesmiselno brez zdravja. Lahko ba joge v Sp. Dupleku. Predsta- imamo ogromno denarja, ~udovitega Ogromno je {e u~inkov joge, a najbolje vitvena vadba je bila v ~etrtek, partnerja, lepo hi{o in posestvo – ven- je, da si naberete lastne izku{nje. 12. aprila od 17.45 do 19.15 v dar kako naj v vsem tem uìvamo, ~e prostorih vrtca na Korenski c. smo bolni? Najve~, kar lahko kupimo Kako poteka vadba Joga v vsakda- 31, Sp. Duplek. Pridruìte se z denarjem, je zdravljenje v dragi, njem ìvljenju? nam lahko ob ~etrtkih ob istem morda celo zasebni bolni{nici, da bi Vsaka vadba se pri~ne s spro{~anjem ~asu, vadba pa je primerna za nam uspelo ozdraveti. Druga~e bomo celotnega telesa. V ugodnem leè~em posameznike vseh starosti, ker ostali bogat bolnik, ki ne sme jesti ne poloàju opazujemo celotno telo, nato ne zahteva predznanja in po- tega ne onega, morda leì v postelji z pa {e posamezne dele in na ta na~in sebne fizi~ne pripravljenosti. bole~inami. ê imamo slabo prebavo, spro{~amo telo, kasneje pa opazujemo Semester bo trajal do 30. junija. bomo morali pretehtati vsak gri`ljaj. dihanje in zavestno sku{amo sprostiti Vadbi se lahko pridruìte tudi Tak{no ìvljenje je klavrno. Takoj nam telo. kasneje. je jasna o~itna potreba po zdravem Sledijo asane ali psihofizi~ne vaje, ki Kaj je joga? Joga kot znanost izvira iz na~inu ìvljenja. Sistem je zasnovan v jih delamo po~asi, z ob~utkom, z zave- Indije in so jo skozi tiso~letja gojili, iz- sodelovanju s fizioterapevti in zdravni- danjem gibanja in poudarjenim, globo- popolnjevali ter vadili in iz tega razi- ki z razli~nih podro~ij. kim in spro{~enim dihanjem. Vaje so skovalnega dela se je razvila celovita zelo preproste in si teàvnostno sledi- znanost o telesu, duhu, du{i in zave- Kateri so u~inki vadbe Joga v jo zelo postopoma, tako da jih zmore sti. Vse ve~ ljudi se ukvarja z jogo, ki je vsakdanjem ìvljenju? vsakdo, tudi tisti, ki so sicer zelo togi, uveljavljena è okrog 5000 let, vsakih 1. zdrava, pro`na hrbtenica nerazgibani, starej{i ali s kak{nimi po- nekaj desetletij pa se zanimanje za- 2. gibljivi sklepi manjkljivostmi. Gre za to, da ugotovi- njo {e pove~a. Leta 2003 se je z njo v 3. okrepljen imunski sistem: da nas mo svoje trenutno telesno stanje in ga svetu ukvarjalo ~ez 15 milijonov ljudi, vsako kihanje ali novica o novi z vadbo postopno izbolj{ujemo. {tevilo pa se pove~uje. Prakticirajo jo epidemiji ne prikuje na posteljo. Na koncu sledijo dihalne tehnike ali tudi svetovno znane osebnosti (devet- Da ne porabimo vsega denarja za pranajama, ki se izvajajo v sede~em kratni olimpijski prvak v atletiki Carl probiotike, in vitaminske dodatke. poloàju z vzravnanim hrbtom. Diha Lewis, glasbeniki, kot so Sting, biv{i 4. sprostitev: hitenje, hitenje. Hitro se globlje kot obi~ajno, spro{~eno Beatle Paul McCartney, Ricky Martin, vstati, hitro spati, hitro v slu`bo, in zavestno. Tem vajam s~asoma igralke Angelina Jolie, Jane Fonda, Cin- hitro iz slu`be … »Vsi ljudje hiti- priklju~imo {e osnovne tehnike medi- dy Crawford, znanstveniki, kot je psi- jo, « je pela (in {e poje) Neca Falk. tacije, ki samo poglabljajo umirjeno holog Richard Alpert, zdaj è pokojni Tak na~in ìvljenja ustvarja nape- stanje, doseèno è z dihalnimi vaja- psihoanalitik Jung …), vadijo jo manj tost, stres, ki ga lahko premaga- mi. znani ljudje in popolnoma neznani. mo z vajami spro{~anja in tako, da Vse te tehnike se na vsaki stopnji vad- Skratka, za jogo ni meja, ni omejitev, upo~asnimo tempo, se ustavimo. be poglabljajo, stopnjujejo, predvsem vsak jo lahko vadi, ne glede na svoje 5. vaje krepijo mi{ice, pove~ujejo nji- pa se izvajajo vedno bolj zavestno. prepri~anje, zdravstveno stanje (razen hovo gibljivost, ~istijo koò. Pozorno, zavestno izvajanje je bistven v skrajnih primerih), starost, ker vaje 6. globoko dihanje: vsi vemo, kako element joge, naj gre za telesne ali di- vsak izvaja glede na svoje trenutno pomembno je dihanje. Dihanje je halne vaje, vajo spro{~anja ali medita- stanje, z ob~utkom, brez primerjanja, povezano tudi s ~ustvenimi stanji. cije. Pri ve~ini {portov ali drugih tele- tekmovanja ali nasilja nad svojim tele- Ko smo depresivni, prestra{eni ali snih aktivnosti se neugodju ob naporu som. jezni, dihamo druga~e, kot ~e smo èlimo izogniti tako, da se mentalno

Novice ob~ine DUPLEK 35 preusmerimo, npr. na glasno glas- pri vajah zelo znojijo, kar pa ni namen ìvljenje in mu pomagalo ìveti bolj bo. Pri jogi pa sku{amo biti prisotni joge. Vadimo po~asi in vztrajamo v po- zdravo, zadovoljno in kreativno, pred- pri izvajanju vaj, se zavedati svojega sameznih telesnih poloàjih. vsem pa bolj umirjeno in sre~no. po~utja, kako se na{e telo in duh odzi- Pozneje se vadijo {e bolj napredne teh- Za dodatne informacije pokli~ite po vata na vajo. In zavedanje nam poma- nike joge, kot so mudre, bandhe in kri- telefonu 031/252-686 ali poglejte na ga, da napor ni neugoden, pa tudi sicer je, in se vade~i seznanijo {e z drugimi splet: http://www.jvvz.org/maribor/. se jogijske vaje ne izvajajo s pretira- pojmi, kot so druge vrste joge, pomen nim naporom, ampak s spro{~enostjo, prehrane ... Joga vsebuje ogromno Klavdij JÖBSTL, Dru{tvo Joga v vsakda- tako da skorajda ne ob~utimo neugod- tehnik in med njimi lahko vsak najde njem ìvljenju Maribor ja. Obstajajo tudi jogijske {ole, kjer se nekaj zase, kar bo obogatilo njegovo IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV

GOSPODI^NA OBVESTILO MICI V IZVEDBI Obmo~no zdruènje Rde~ega krià Duplek vabi ob~ane Zgornjega in Spo- GLEDALI[KEGA dnjega Dupleka na razgovore z aktivisti Rde~ega krià Duplek v prostorih Dru{tva upokojencev Duplek, Cesta k Dravi 6, kjer bomo nudili pomo~ v DRU[TVA VURBERK obliki: • prehrambnih paketov, Spo{tovane ob~anke in ob~ani • finan~ne pomo~i, Dupleka, na{i obiskovalci in • nasvetov. vsi, ki to {e niste. Minilo je leto Obi{~ete nas lahko vsak prvi petek v mesecu od 17. do 18. ure. 2011, v katerem smo se vam ~lani Kontaktni telefon: 041 676 550 ali 031 216 983 Gledali{kega dru{tva Vurberk ve~krat predstavili in vam bolj ali manj uspe{no prikazali svoje igralske sposobnosti. Tudi to- nare~je in ji tako {e dodali nekaj za- program, ki bi bil {e pestrej{i in tako krat smo se èleli zabavati, vas bavnosti. Sode~ po odzivu, je bila pri {e bolj zanimiv za vsakogar od vas. pa nasmejati, saj se nam zdi to v gledalcih zelo dobro sprejeta. Programu vedno sledi manj{a pogo- teh ~asih, ko nas bombardirajo s Tudi letos bomo pripravili zdaj è tra- stitev, ob kateri lahko pokramljate v pove~ini negativnimi novicami, dicionalni Ve~er plesa, pesmi in hu- spro{~enem vzdu{ju. zelo dobrodo{lo. morja. Vsako leto sku{amo pripraviti Vabimo vas, da nas tudi letos obi{~ete Tako bi se vam radi predstavili tudi letos na vam in nam ljubem, letnem odru gradu Vurberk. Ker smo bili v preteklih letih nenehno zelo dejavni in smo vam vsako leto znova pripravili celove~erno gledali{ko predstavo, smo se za letos odlo~ili, da to tradicijo do naslednjega leta prekinemo, namesto tega pa ponovno omogo~imo ogled lanske gledali{ke predstave vsem, ki si je {e niste ogledali, a bi si jo èleli. Ker smo se lani odzvali povabilu pri- morskih rojakov iz Kulturnega dru{tva Podnanos in tam izvedli uspe{no go- stovanje, smo jih povabili, da se letos oni predstavijo na gradu Vurberk. Gospodi~na Mici je veseloigra, ki jo je è med obema svetovnima vojnama napisal Fran Mil~inski in v njej na du- hovit na~in opisal leèrno ìvljenje na podeèlju, ki ga je dodobra razburkal prihod nezakonske h~erke. Sami smo jo iz ljubljanskega »prevedli« v na{e

36 Novice ob~ine DUPLEK na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo Gledali{ko dru{tvo Vurberk in druga dru{tva, ki delujejo v ob~ini Duplek, saj s tem na{emu delu dajete smisel in nov zagon, obenem pa vam ob tem zagotavljamo, da vas nikakor ne bomo pustili ravnodu{nih.

Aljo{a KRAMBERGER

Veseloigra Gospodi~na Mici – letni oder gradu Vurberk Petek, 22., sobota, 23,. in nedelja, 24. junij

Veseloigra Gospodi~na Mici in nastop gostujo~e gledali{ke skupine – Petek, 29., in sobota, 30. junij letni oder gradu Vurberk

Veseloigra Gospodi~na Mici – letni oder gradu Vurberk Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. avgust

Veseloigra Gospodi~na Mici – letni oder gradu Vurberk – Petek, 24., in nedelja, 26. avgust rezervni termin

Ve~er plesa, pesmi in humorja – dvorana Korena Sobota, 24. november

ZANIMIV PROGRAM korepetitorja Tja{a [imonka in Miha vo{~ilnice za ~arobni boì~ni ~as. Kava{. Vrhunec na{ega decembrskega udej- PRIPRAVLJA Da je bil prazni~ni ~as {e bolj poseben, stvovanja pa sta bila predboì~na KUD SV. MARTIN smo v dru{tvu organizirali predboì~ne koncerta, ki smo ju izvedli na na{em delavnice, na katerih so nastala daril- è tradicionalnem mestu, v cerkvi sv. ^lani Kulturno - umetni{kega ca za obiskovalce na{ega koncerta in Martina na Vurberku. Skupaj s spre- dru{tva Sv. Martin smo se v preteklem koledarskem letu odlo~ili, da bomo svoje zveste poslu{alce in poslu{alke v predboì~nem ~asu razveselili s popolnoma novim repertoarjem in konceptom. Tako smo v aktualni pevski sezoni zavihali rokave, se odpravili na intenzivne pevske vaje v Celje in pridno vadili pesmi iz ljudske za- kladnice. Na pevskih pripravah smo se ~lani zbora {e bolje spoznali med seboj, se pomerili v razli~nih timskih nalogah in odkrivali svoje talente v Misiji Zborovi- ziji. Poleg tega smo imeli veliko vaj, pri katerih sta nam na pomo~ prisko~ila Zbor.

Novice ob~ine DUPLEK 37 mljevalno skupino v sestavi Vanja Fekonje (klavir), Patricija Le{nik (harmonika), Miha Steiner (bas kitara) in Matja` Praprotnika (kitara) smo obi- skovalcem èleli pribliàti zvoke Slo- venije, [kotske, Gr~ije, Afrike in Ame- rike. Upamo, da nam je uspelo in da smo vam s tem popestrili predboì~ni ~as. Z istim programom smo se v januarju prestavili tudi v ob~ini Destrnik, kjer so nas zelo lepo sprejeli in nam dali nove spodbude. V tem koledarskem letu se zbor podaja novim izzivom naproti in è pilimo program, ki vam ga bomo predstavili 19. maja v dvorani v Koreni. Tudi tokrat za vas pripravljamo nekaj novega, a hkrati nostalgi~nega, nekaj sveèga, ~eprav è ve~krat sli{anega, in nekaj za du{o, ~eprav besedila pesmi tudi umu ne dajo miru. Pripravlja- mo namre~ koncert s pesmimi Vlada Veselimo se ponovnega sre~anja z mladim glasovom iz ob~ine Duplek. Se vami in vas vabimo, da prisluhnete vidimo! Kreslina. Darja PAVLIN

6200 kilometrih je fantazija pre{la bra popotnica pred odhodom sta bila DUPLE[KI v realnost, saj je orkester uspe{no koncerta v Koreni in na Destrniku tik ORKESTER OSVOJIL izvedel {tiri nastope na Portu- pred novim letom, ki sta utrdila zased- galskem – v Portu, Bragi, Leiri in bo in nakazala, da gre po pravi poti. PORTUGALSKO Lizboni – na katerih se je skupno »Pa saj vam bodo `vi`gali!«, »Kako pa zbralo preko 6600 poslu{alcev. lahko en Duplek gre tako dale~ in igra »Pihalni orkester ob~ine Duplek Pot orkestra v najbolj zahodno dràvo v gledali{~ih pred 3000 ljudmi?«, »Vse odhaja na desetdnevno turnejo na Evrope je bila velika neznanka, tako skupaj je prevara!« so se glasile izjave Portugalsko.« Napoved je mejila organizacijsko, orkester se je namre~ tistih, ki so orkestru èleli vse prej kot na znanstveno fantastiko, pred- na tako dolgo pot odpravil prvi~, kot dobro in morda upali na kon~ni neu- vsem za ob~asne opazovalce ra- izvedbeno, saj je bilo te`ko oceni- speh. Pa ga ni bilo. zvoja in dejavnosti pihalnih orke- ti pri~akovanja tamkaj{nje javnosti, Pot se je za~ela na prvi dan novega leta strov na Slovenskem. Po pol leta ob~instva in predvsem organizatorja, zve~er, ko je bilo pred glasbeniki in ba- intenzivne vadbe in prevoènih ki pred tem orkestra nikoli ni sli{al. Do- letnimi plesalci (pet baletnikov baletne {ole Stevens je {e dodatno popestrilo nastope s ~udo- vitimi koreografijami) 1600 kilometrov do Barcelone. O~itno je silvestrovo na mladih pustilo globoke sledi, saj pri~akovane »~age« v avtobusu ni bilo, pa tudi od{tevanje kilometrov od 1600 do 1 traja okoli 20 ur, kar utrudi in pahne v spanec {e tako neumor- nega popotnika. Zasluèn po~itek je sledil {ele naslednji popoldan v hostlu v Barceloni. Tam je predvsem ènski del orkestra uìval ob pogledu na mlaj{e se- lekcije nogometa{ev Reala in ko{arkarjev Valencie, ki so no~ preìveli v tem kom-

38 Novice ob~ine DUPLEK pleksu, mo{ki del pa jo je s posebno Portu je orkester poslu{alo preko 2000 tugalci umetnost cenijo. Vstopnica za vnemo mahnil proti bli`njemu stadio- ljudi, v Bragi in Leiri po 800, v Lizboni koncert na{ega orkestra ni bila nikjer nu nogometnega kluba Barcelona. pa 3500. Trema v orkestru na ~elu z cenej{a od 20 evrov, v Lizboni je za Po prespani no~i in ~udovitem dnevu, dirigentom Damijanom Kolari~em se najelitnej{e loè stala celo 210 evrov. ki je minil v pohajkovanju po prestolni- je razblinila takoj po prvem aplavzu Na drugi strani se v nekdanji prvi osva- ci Katalonije, sta sledila no~na vo`nja - in osvetlitvi dvorane po nekaj minu- jalski in pomorski sili sveta opazi in »kratkih« 1200 kilometrov - in prihod tah igranja, ko se je aplavz nekje od ~uti kriza. Nekaj bank je propadlo, sta- v Porto, prizori{~e prvega koncerta, zadaj prebil vse do prve vrste in odra. novanja so prazna, tudi hi{e, to se je okoli poldneva. Takrat je bilo ~utiti, da gre zares. Zares videlo predvsem v Bragi in Leiri. Ljudje Pred hotelom je orkester sprejel gosti- je {lo zmeraj za solistko Kajo Smoga- se izseljujejo v glavno mesto ali tuji- telj Jose Herby Carrilho, producent vec, ki je vselej poèla bu~en aplavz no in i{~ejo bolj{e ìvljenje. Gostinec gostiteljskega gledali{~a Coliseo dos za izvedbo drugega in tretjega stavka na eni glavnih ulic v Lizboni je dejal, Recreiros iz Lizbone, in najprej ve- Mozartovega koncerta za klarinet. Ves da dela {est dni po deset ur na dan, selo vpra{al: »Kako ste, Slovenci? [e trud in vaje so bili popla~ani è po pr- torej 60 ur na teden, za pla~o 480 pla~ujete v dinarjih?« êprav smo v vem koncertu, ko je preko 2000 ljudi evrov. »Ampak sem sre~en, da sploh Evropski uniji, je Slovenija za Portugal- stoje ploskalo in na oder {e nekajkrat imam delo, « je dodal in v restavracijo ce eksotika pa tudi za~etni pogovori o povabilo dirigenta in baletnike. Led je z menijem v roki è vabil novo sku- vremenu in podobnem so minili v ge- bil prebit in orkester je v glasbi pri~el pino turistov. Nasploh se gostinci in ografski povezavi Slovenije z Ukrajino. uìvati. uli~ni prodajalci zelo trudijo za turiste, Veliko bolj od geografije in financ so Po kratki prespani no~i sta naslednji tudi s posebnimi popusti. Ko je eden bili izurjeni v profesionalnem odnosu dan sledila ogled kleti, kjer è od leta najbolj vztrajnih izvedel, da je na{ or- do glasbenikov in v organizaciji. Pred 1692 pridelujejo svetovno priznani kester iz Slovenije, je nemudoma po- vsakim koncertom je bil najprej na portovec, ki je za{~iten portugalski iz- hvalil nogometa{a Zlatka Zahovi~a (na vrsti kratek sestanek, nato priprava delek, in odhod v Brago. Te se ve~ina Portugalskem je igral za Porto in Ben- odra za ve~erni nastop (koncerti so se Maribor~anov nerada spominja po ne- fico) in za celotno na{o skupino ponu- za~eli ob 21.30, kar je za Portugalce davnem visokem porazu NK Maribor dil zniàne cene pija~, ki so v tudi ob popolnoma obi~ajno), tonska vaja in v ligi Evropa, a tamkaj{nji prebival- ve~erih praznih gostilnah sicer evrop- odmor do ene ure pred koncertom, ko ci se Maribora, ~eprav gre za mesto sko visoke. so se gledali{~a odprla in so obiskoval- z okoli 180.000 prebivalci, le be`no Ne glede na krizo in notranje proble- ci pri~eli polniti parter in loè. spominjajo. Veliko bolj bo orkestru me gostiteljske dràve je na{ orkester, ostalo v spominu igranje v najlep{em ki se je po Portugalski propagiral kot Ko ti stoje ploska nekaj tiso~ ljudi gledali{~u na Portugalskem, izjemnem Strauss & Mozart Festival Orchestra, je preprosto - ~udovito objektu, ki sprejme 892 ljudi in nudi turnejo {tirih koncertov izvedel na Pred koncertom, predvsem prvim, je udobje na najvi{jem nivoju. najvi{jem nivoju – stoje~e ovacije na v orkestru vladala nervoza. »Je è pol- Pri tem je zanimiva primerjava med vsakem koncertu, pohvale organiza- no?«, »Koliko se jih je zbralo?«, »Bo res Slovenijo in Portugalsko v cenah vsto- torjev in ob~instva so dovolj velik ra- razprodano?« so bila vpra{anja med pnic. Medtem ko imajo pri nas orkestri zlog, da bo podobna pot gotovo {e glasbeniki, ki ve~inoma na tako velikih le redko vstopnino za koncerte in {e sledila. odrih {e niso nastopili – na koncertu v ta je po navadi ni`ja od 10 evrov, Por- Robert LEVSTEK

Novice ob~ine DUPLEK 39 PRIREDITVE 2012 MESEC: maj datum prireditve: prireditev organizator 4.5.2012 Ocenjevanje vzorcev vin VVD Trta 6.5.2012 Florjanova ma{a v cerkvi sv. Martina PGD Dvorjane 6.5.2012 Koncert ob 30-letnici delovanja zbora v dvorani v MoPZ KUD Franc Prelo`nik Dvorjane Sp.Dupleku 12.5.2012 Izvedba mednarodnega turnirja v tenisu Teni{ko dru{tvo Duplek 13.5.2012 Glasbena prireditev Fantov izpod Vurberka v dvorani v Ko- Fantje izpod Vurberka reni 19.5.2012 Letni koncert Mladinskega pevskega zbora sv. Martin z go- Mladinski pevski zbor sv. Martin stom Vladom Kreslinom v dvorani v Koreni 19.5.2012 Izvedba turnirja v tenisu Teni{ko dru{tvo Duplek 26.5.2012 Podelitev priznanj vinogradnikom za ocenjene vinske vzor- VVD Trta ce, izbor kletarja v dvorani v Koreni

MESEC: junij datum prireditve prireditev organizator 1.,2. in 4.6.2012 Gledali{ka predstava na gradu Vurberk KD Grajena 3.6.2012 Najve~je filmske legende- koncert filmske glasbe na gradu Pihalni orkester ob~ine Duplek Vurberk (ob slabem vremenu v dvorani Korena) 9.6.2012 5. srednjeve{ki dan na gradu Vurberk z opereto Grofica Va{ka skupnost Vurberk in TD Vurberk in Marica GDV Vurberk 15.6.2012 Dan odprtih vrat ~ebelarjev Slovenije Kmetija Prelo`nik v Zg. Koreni 4 15.6.2012 30-letnica MOPZ Dvorjane MOPZ Dvorjane 16.6.2012 21. vurber{ki festival Turisti~no dru{tvo Vurberk 22.6.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 23.6.2012 14. tradicionalni reli Deda Käfer kluba Deda Käfer klub 23.6.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 24.6.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 24.6.2012 Sre~anje krvodajalcev, invalidov in starej{ih ob~anov v Vur- OO RK Vurberk berku 25.6.2012 Konjeni{ki spektakel Konjeni{ko dru{tvo prijateljev konj 29.6.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici in nastop gostujo~e skupine- Gledali{ko dru{tvo Vurberk letni oder gradu Vurberk 30.6.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 30.6.2012 Izvedba turnirja ob ob~inskem prazniku Teni{ko dru{tvo Duplek 29.6.- 1.7. 2012 Praznovanje ob~inskega praznika

MESEC: julij datum prireditve prireditev organizator 7.7.2012 Sre~anje ljudskih godcev in pevcev na gradu Vurberk Dru{tvo upokojencev Vurberk

40 Novice ob~ine DUPLEK MESEC: avgust datum prireditve prireditev organizator 15.8.2012 Velika ma{a- `egnanje Dru{tvo upokojencev Vurberk 17.8.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 18.8.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 19.8.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 24.8.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk 25.8.2012 [tajerska poje Turisti~no dru{tvo Vurberk 26.8.2012 Veseloigra Gospodi~na Mici- letni oder gradu Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk

MESEC: september datum prireditve prireditev organizator 1.9.2012 Sre~anje ~lanov dru{tva upokojencev Vurberk na gradu Dru{tvo upokojencev Vurberk Vurberk 8.9.2012 Izvedba jesenskega teni{kega turnirja Teni{ko dru{tvo Duplek 21. do 23.9.2012 Razstava zdravilnih zeli{~ v dvorani Korena Dru{tvo Melisa 29.9.2012 Izvedba mednarodnega teni{kega turnirja Teni{ko dru{tvo Duplek

MESEC: oktober datum prireditve prireditev organizator 13.10.2012 Zaklju~ni turnir v tenisu ob zaklju~ku sezone Teni{ko dru{tvo Duplek

MESEC: november datum prireditve prireditev organizator 10.11.2012 Martinovanje v Koreni Dru{tva iz Korene in Va{ka skupnost 11.11.2012 Martinovanje v Dvorjanah- `egnanje VS Dvorjane

17. 11.2012 Martinovanje v Vurberku Dru{tvo upokojencev Vurberk 24.11.2012 Ve~er plesa, pesmi in humorja v dvorani v Koreni Gledali{ko dru{tvo Vurberk

MESEC: december datum prireditve prireditev organizator 8. in 9.12.2012 Mednarodni seminar Hapkido klub jung do 14.12.2012 Predboì~ni koncert Mladinski pevski zbor sv. Martin 15.12.2012 Predboì~ni koncert Mladinski pevski zbor sv. Martin 21.12.2012 Praznovanje boì~ka Hapkido klub jung do 25.12.2012 Boì~no – novoletni koncert Pihalni orkester ob~ine Duplek 26.12.2012 @egnanje konj Konjeni{ko dru{tvo prijateljev konj

V programu prireditev smo zajeli planirane termine prireditev kot so nam jih posredovala posamezna dru{tva. Zagotovo bo katero od dru{tev organiziralo {e kak{no prireditev, zato naj nam dodatne termine posredujejo do roka izdaje naslednjih Novic ob~ine Duplek, in sicer do 30.5.2012. Prav tako bo v naslednji {tevilki objavljen podroben program in na~in praznovanja ob~inskega praznika.

ROK ZA ODDAJO VSEH PRISPEVKOV ZA NASLEDNJE NOVICE OB^INE DUPLEK JE 30.5.2012. Vabljeni k sodelovanju.

Marjana GLONAR

Novice ob~ine DUPLEK 41 KONCERT NAJVE^JIH FILMSKIH LEGEND

Pihalni orkester ob~ine Du- plek z dirigentom Damijanom Kolari~em, se po izjemno uspe{ni novoletni turneji, ko so na portugalskem razprodali {tiri koncerte, na katerih jim je prisluhnilo preko 6600 ljudi, ponovno vra~a v Slovenijo.Tokrat pripravljajo dva koncerta filmske glasbe z naslo- Pot nas je vodila skozi lepe predele Kamen{~aka. Foto. Milan Kirbi{ vom »Najve~je filmske legende«. VINKOV POHOD pohoda in tudi ùpan ob~ine Miklav`. Prisluhnili boste lahko svetovnim Zbralo se nas je 61 pohodnikov. Za- filmskim uspe{nicam, kot so Pirati Vinogradni{ko dru{tvo Miklav`, vili smo proti [ter~ki, se povzpeli na s Karibov, Fantom iz Opere, Aladin vinarji Male~nika in Planinsko vrh Kamen{~aka in sledili poti po vrhu in {tevilne druge. Poleg glasbe bo dru{tvo Miklav` so po radiu prija- vse do Metave. Tam smo se ustavili na na ogled projekcija, laser {ov, kon- zno vabili na pohod in za zbirali{~e kmetiji Knuple` in si privezali du{o s cert bo popestrila tudi maòretna navedli spomenik v Zg. Dupleku. sendvi~em, odli~no gibanico, vinom , To je treba raziskati, smo si rekli skupina. kavo ali ~ajem. Dan je {el proti poldnevu v Zdruènju borcev za vrednote in sonce je poskrbelo, da smo uìvali, ko NOB ob~ine Duplek, saj vemo, da nas je prijetno grelo na dvori{~u kmetije. Termina koncerta: v Miklavù nimajo ne vinogradov Ob prijetnem klepetu in primernem Avditorij Gradu Vurberk, 3. ne hribov za planinarjenje. tempu hoje je ~as hitro minil in kar na- junija ob 20. uri in dvorana v A ko sem v nedeljo, 22. januarja, zju- enkrat smo v vinogradu zagledali vi- Osnovni {oli Star{e 10. junija traj pogledala skozi okno in videla mo- nogradnika Protnerja, ki nas je ~akal z prav tako ob 20. uri. kre tlakovce pred hi{o, sem kar malo majoliko, polno, seveda, harmonikar- podvomila, da bo pohod izveden.Toda jem in vinogradni{kimi {karjami. Vino- do osme ure so se oblaki razgubili in Doìvite nepozaben filmsko-glas- gradniki iz Miklavà so namre~ èleli nad Dravskim poljem je è sijalo son- pridobiti nova znanja o pravilnem rezu beni ve~er in pridih Hollywooda ce, za prihod v Duplek pa je potrebo- trte iz prve roke in si tako {iriti zna- z mednarodno priznanim orke- valo {e nekaj ~asa. Ravno toliko, da so nje in dopolniti lastne izku{nje. Nato strom. vsi zbrani dobili potrebne informacije smo vinsko trto krstili z vr~em vina in Informacije in rezervacija vsto- o pohodu, popili obvezen »{tamperl ji zaèleli, da bi dobro rodila. Da bo pnic: 031/660 – 112. {nopsa« in da so jih pozdravili pred- la`je rastla, smo ji zapeli nekaj pesmi. stavniki vseh dru{tev organizatorjev Od vinograda do Protnerjeve doma~ije ni

Gospod Protner v besedi in dejanju prika`e pravilen rez trte. Govor pri spomeniku v Zg. Dupleku: @upan ob~ine Miklav` je Foto: Milan Kirbi{ vsem pohodnikom za`elel lep pohodni{ki dan. Foto. Milan Kirbi{

42 Novice ob~ine DUPLEK bilo dale~ in vsi smo si priznali, da nam je udoben stol po kar dolgem pohodu nadvse prijal. Prav tako krvavice, pe~enice in zelje, ki smo jih dobili za kosilo. Pot nazaj v Zg. Duplek nas je vodila malo ve~ po asfaltu preko [empetrske gorce, a ~im je bilo mo`no, smo zopet zavili k Dravi in ob njej {li skoraj do spomenika. Med pohodom smo navezali nova znanstva in se dogovorili, da se nam bodo novi znanci pridruìli na pohodu, ki ga na{e zdruènje organizira po poti dr. Joà Glonarja. Sama pa sem organizatorjem obljubila (in obljubo è tudi izpolnila), da jim posredujem naslove TD Vurberk in Duplek ter Vinogradni{kega dru{tva na{e ob~ine, Smu~arke ob skupinskem nastopu na Ptuju. V ozadju pihalni orkestri Foto: arhiv da bi jih drugo leto posebej povabili na Vinkov pohod. tev, in sicer kurentovanja na Ptuju in Boì~ni nastopi so bili v znamenju Stari rek pravi: »Na vinkovo sonce, v pustne povorke v Dupleku. svetle~ih palic, s katerimi so punce jeseni sodi polni vina so v kleti.« Ker pri~arale {e lep{e boì~no vzdu{je. nas je sonce na ta januarski dan prija- Kurentovanje je bilo letos v sklopu Larissa, Meta in Anja so nastopale v zno grelo ves dan, èlimo vsem vino- Evropske prestolnice kulture, me pa boì~ni izvedbi Srednja {ola za turi- gradnikom, da se ta rek uresni~i! smo sodelovale na tretjem mednaro- zem in gostinstvo Maribor ima talent, dnem karnevalskem sre~anju pihal- Dominika in Sara sta s ~arobnimi pali- Sonja ÊRNÎ^ LAGERWALL nih orkestrov in maòretnih skupin. cami zasijali v boì~no okra{enem ra- Vzdu{je je bilo kljub snegu na vrhuncu zredu, Anja in Katarina pa sta navdu{ili in temperature so se nam zdele precej s svojo to~ko kar v telovadnici, kjer sta vi{je, kot so bile v resnici. Skupinski na- imeli dovolj prostora za metanje pali- stop na Mestnem stadionu Ptuj je spre- ce. V boì~nem duhu smo nadaljevale MA@ORETKE V mljala mnoìca gledalcev, ki upajo, da v Mariboru, kjer smo uìvali v glasbeni PRIÂKOVANJU se tovrstna prireditev ponovi tudi pri- prireditvi NAJLEP[E DARILO O[ Fran- hodnje leto. To upamo tudi me, saj so ceta Pre{erna Maribor. Po prireditvi so SON^NIH DNI Ptuj~ani super organizatorji in gostitelji. u~enci pripravili boì~ni bazar, na ka- Na{ u~inek preganjanja zime je bil terem se je dalo dobiti od vo{~ilnic do Zdi se, da smo uspe{no poma- o~itno velik, saj je bilo vreme ob pu- peciva. gale pregnati zimo. Vesele smo stni povorki v Dupleku teden kasneje Tradicionalno miklavèvanje, ki ga or- son~nih in toplih dni, saj prinese- ~udovito. Smu~arke smo tokrat {e za- ganiziramo vsako leto, smo pripravili jo prireditve na prostem. In me se dnji~ odsmu~ale v dolino in skupaj s tudi tokrat in otrokom ponudili zabavo rade druìmo. Pa vi? Pihalnim orkestrom ob~ine Duplek raz- s ~arodejem. Skupaj so ~arali in tudi S skupinsko masko smu~ark smo se vedrile pustne maske in druge obisko- pri~arali Miklavà z darili. Za uspe{no letos udeleìle dveh pustnih priredi- valce, ki so pri{li gledat pustno povor- izvedbo prireditve se iskreno zahvalju- ko. Pustne skupine so bile izvirne, na{i jemo gasilcem iz Dvorjan. favoriti so bili Smrkci, ki so na koncu Vsi, ki ste se v zadnjem ~asu peljali tudi zmagali. Bravo, Smrkci iz Zimice! skozi Zg. Duplek, ste zagotovo opa- V zadnjih dneh (bolje re~eno mesecih) zili novonastalo zgradbo, energijsko smo pridno trenirale in nastopale. Pri tem var~en pasivni vrtec. Na otvoritvi smo izpostavljamo prireditev, na kateri se je v sodelovanju s Pihalnim orkestrom O[ Duplek v nakupovalnem centru Euro- ob~ine Duplek vsem prisotnim poma- park predstavila s pestrim programom. gale prestati mraz in smo z vrtenjem V dveh urah so se predstavili u~enci in palice vztrajale do konca. Pozitivno so u~enke, ki so posebej za to prilo`nost nas presenetili vsi mal~ki, ki so kljub pripravili zanimive to~ke. Gledalci so se veliki mnoìci gledalcev suvereno na- lahko prepri~ali, da O[ Duplek ponuja stopali. Spodbujanje javnih nastopov raznovrstne aktivnosti in dejavnosti pa se nam zdi smiselno, saj se v vsakda- tudi pri pouku u~ence spodbujajo k nad- njem ìvljenju velikokrat sre~amo s gradnji znanja in razbijajo monotonost tak{nimi in druga~nimi izzivi, ko se je u~nega procesa. Organizatorjem svetuje- treba izpostaviti, kaj povedati, poka- Anja in Katarina po nastopu na O[ mo, da premislijo o ponovitvi prireditve zati, pa nam nato tu in tam zmanjka Korena Foto: Metka Kolar na ve~jem prireditvenem prostoru. samozavesti in poguma. Dobro je, ~e

Novice ob~ine DUPLEK 43 Tako smo med po~itnicami v »bara- ki« ve~ dni imele plesno-maòretno delavnico. K na{im uram se je lahko vpisala katerakoli u~enka, ki se je èlela nau~iti osnov baleta, sambe in maòretne tehnike. K sodelovanju smo povabili ve~letno plesalko baleta, ki nas je nau~ila osnovnih baletnih izrazov, korakov in baletnih pozicij. Ugotovile smo, da nam lahko balet po- maga pri pravilni telesni drì, zato ga bomo vadile tudi v prihodnje. Za fotografije je poskrbela Andreja Berli~, ki se je z nami druìla pri baletni uri. Ve~ o na{ih nastopih in delovanju

Pihalni orkester in maòretke med nastopom na otvoritvi vrtca v Zg. Dupleku Foto: Tina Kramberger se otroci tega navadijo in nau~ijo, saj Miklavù na Dravskem polju, in sicer imajo kasneje manj teàv. na sprejemu prvo{olcev na osnovni Da bi tudi star{i in prijateljice spoznali {oli in ob odprtju tr`nice. Kljub mra- teàvnost vrtenja palice, smo organizi- zu smo ob otvoritvi tr`nice ostale rale prireditev Maòretka za en dan, zveste doma~emu kraju in nastopile na kateri so sodelovale punce (pa tudi v ob~inskih barvah. Upamo, da smo en fant), ki niso maòretke, a so to za z nastopom doprinesle k sodelova- en dan postale. Nau~ile so se nekaj nju med ob~inami in k pozitivnemu osnovnih elementov in jih vklju~ile v duhu med ob~ani. Gledalci so bili nau~eno koreografijo. Poskusile so navdu{eni nad na{im nastopom, me se v ne~em novem in spoznale ~ar pa smo bile prijetno presene~ene nad maòretne dejavnosti. Na prireditvi gostoljubnostjo in pogostitvijo. Postavitev rok in nog (Foto: Andreja Berli~) so nas obiskali iz ~asopisne hi{e Delo Osnovna {ola Duplek izvaja program in pripravili reportaò o maòretkah. Zdrav ìvljenjski slog, kateremu smo maòretne skupine lahko najdete na Tako so bile punce glavne zvezde, saj se aktivno priklju~ile tudi maòretke. spletni strani www.mazoretke.si, za je prispevek obsegal celo ~asopisno V njem {ola ponuja razli~ne {por- morebitno sodelovanje pa pokli~ete na stran velikega formata. tne in kulturne aktivnosti, h katerim 031 348 414, Tina. Nastopile smo tudi pri na{ih sosedih v se lahko u~enci vpi{ejo brezpla~no.

@IVLJENJE Kam hiti{? Na valovih skozi viharje se podi{. Dviga{ se, pada{, ne ve{, bo kratka ali dolga tvoja pot. Brez cilja le hiti{. Son~ni `arek nate sije ali prekrije te oblak. Ko na cilj prispe{, spozna{, da bilo je kratko potovanje.

Angelca FUJS

Radovedni obrazi prvo{olcev O[ Miklav` na Dravskem polju in ma`oretke Eva, Ma{a, Maja, Ajda, Lora in Nika. Foto: Tina Kramberger

44 Novice ob~ine DUPLEK PONOSNE NA PIHALNI ORKESTER OB^INE DUPLEK

Va{i uspehi se vrstijo drug za drugim, da jim sploh ne moremo slediti. Va{a koncertna turneja po Portugalski, kjer ste nastopali v presti`nih koncertnih dvoranah, pa je brez dvoma va{ najve~ji uspeh. Ponosne smo na va{e dose`ke in odli~no glasbo ter vesele, da {e naprej ostajate tako skromni in na{i, pa ~e imamo enake uniforme ali ne.

Va{e ma`oretke

tvijo ko{are s pirhi v Zg. Du- TURISTI^NO pleku, v decembru pa postavili DRU[TVO OBÎNE velik adventni venec in s tem tudi mi dodali prazni~ni pridih DUPLEK [IRI SVOJO zadnjemu mesecu v letu. Predsednik je poudaril, da se DEJAVNOST je ob tem treba zavedati, da je vsaka dejavnost povezana s V soboto, 17. marca, smo se finan~nimi sredstvi in z delom, ~lani Turisti~nega dru{tva ob~ine ki nikakor ni finan~no nagraje- Duplek zbrali na ob~nem zbo- no, ampak zgolj z ob~utkom ru dru{tva. Veseli smo, da se je zado{~enja ob dobro opra- na{emu prijaznemu povabilu od- vljeni nalogi. Zato je ob tej zvalo veliko {tevilo na{ih ~lanic prilo`nosti izrekel zahvalo in ~lanov, ki so na sre~anje pri- vsakemu in vsem, ki smo svoj peljali tudi svoje prijatelje in smo kamen~ek vgradili v mozaik uspehov s tem okrepili na{e ~lanstvo. Za- dnik nadzornega odbora dru{tva Joè dru{tva, ki jih ni bilo malo. nimivo je, da se v na{e dru{tvo Romih je ob tem izrekel pohvalo in Prisotne je tudi seznanil, da smo v vklju~ujejo ljudje dobre volje tudi priznanje nadzornega odbora ~lanom minulem letu prenovili spletno stran, iz sosednjih krajev oz. ob~in, kar upravnega odbora in prostovoljcem na kateri objavljamo novice o aktiv- si {tejemo {e posebno v ~ast. za po`rtvovalno in dobro organizirano nostih na{ega dru{tva in skrbimo za Predsednik dru{tva Stanislav Germauc delo v korist dru{tva. pravo~asno obve{~anje o na~rtovanih je podal ob{irno poro~ilo o na{ih ak- S svojo prisotnostjo nas je po~astil dejavnostih. tivnostih v minulem letu, iz katerega podùpan Danijel [tumberger. Pozdra- Udeleènci ob~nega zbora smo je razbrati, da smo za na{e ~lane or- vil in nagovoril je zbrane ter pri tem bili seznanjeni tudi s finan~nim ganizirali ekskurzijo v maju in izlet v izpostavil pomen turisti~nega dru{tva, poro~ilom dru{tva, ki ga je pripravila septembru; ob ob~inskem prazniku, saj bi lahko prav od turizma tudi na{a blagajni~arka Marija Pu{nik. Predse- 25. juniju, smo skupaj z Zvezo sloven- ob~ina in njeni ob~ani marsikaj iztrìli. skih ~astnikov izvedli zanimiv pohod po na{i ob~ini in ga zaklju~ili s prije- tnim druènjem. Prisr~no je bilo tudi druènje na pikniku v za~etku jeseni. Prav tako smo ponosni na tradicionalni kolesarski trim na relaciji Duplek- -Ptuj-Duplek, ki postaja z leta v leto {tevilnej{i. ^lani dru{tva smo prav tako zelo aktivni pri izdelavi velikono~nih pirhov in presmecev, ki jih è nekaj let razstavimo pred cerkvijo sv. Barbare v Koreni in sv. Martina v Dvorjanah. Minulo leto smo razstavo popestrili z navihanimi zaj~ki, ki smo jih izdelali s pomo~jo na{e Jelke Hren. Velikono~ne praznike smo obogatili tudi s postavi-

Novice ob~ine DUPLEK 45 Poudaril je, da bi bil zelo vesel, ~e bi cami, na na{o zagnanost in èljo po na{e »vinske ceste« dobile vsebino in TURISTI^NO druènju pa kaè redno kolesarjenje bi nam s tem uspelo pritegniti goste DRU[TVO VURBERK po razli~nih krajih v ob~ini Duplek in v na{o sredino. Hkrati se je zahva- zunaj nje, ki ga pripravljamo vsako lil za trud in delo, ki ga posamezniki Kolesarska sekcija drugo nedeljo v mesecu. Organizirali vlagamo v delovanje dru{tva, in vsem smo tudi nekaj prijetnih kolesarskih zaèlel prijetno druènje. GRMADA izletov, ne skrivamo pa èlje, da se ^lanica upravnega odbora Zinka Dokl ~im bolj {tevil~no udeleìmo vseh ko- Dragi ljubitelji kolesarstva – je ob{irno predstavila program dela za lesarskih maratonov, ki so pod okri- pridruìte se nam! leto 2012, ki predstavlja zgolj smerni- ljem olimpijskega komiteja Slovenije; Kolesarska sekcija GRMADA , ki smo ce za delovanje in ga bomo med letom skupaj smo bili è na ve~jih kolesar- jo ustanovili januarja 2011 v okvi- dopolnjevali glede na ìvljenjski ritem skih prireditvah, kot so Mariborski ko- ru Turisti~nega dru{tva Vurberk, in na{e ob~ine. lesarski maraton, seveda tudi doma~i ta~as {teje 37 ~lanov, ne po~iva in Po skupni ve~erji smo ve~er nadaljeva- Veliko{marenski maraton na Vurberku vabi nove ~lane, da se ji pridruìjo. li v prijetnem druènju - iz srca smo se in Poli maraton na Ptuju. Na{ cilj ni tekmovalnost, ampak pred- nasmejali po{tarju Igorju, ki nas je pre- vsem druènje ob kolesarjenju, skrb senetil s {aljivimi telegrami, v nadalje- Veseli bomo vsakega novega ~lana. za zdravje in odkrivanje lepot narave vanju pa poskrbel za vesele viè, ki iz kolesarske perspektive. Seveda ima- so nas zvabile na plesi{~e. Prepri~ana Informacije: mo tudi za leto{nje leto smele na~rte, sem, da nam bo sre~anje {e dolgo Ivan @I@EK (031/258-7279) o katerih se lahko prepri~ate v prilogi, ostalo v lepem spominu. Peter GRU[OVNIK (041/808-149) kjer je podroben program na{ih izletov Milena KETI[ (041/458-375) v letu 2012. Marjana PREDAN Violeta VOGRINEC (031/885-986) Ob pomo~i {tevilnih sponzorjev smo postali prepoznavni, saj smo vse ~lane Predsednik Kolesarske sekcije Grmada sekcije opremili s kolesarskimi maji- Ivan @I@EK

Kolesarska sekcija GRMADA PROGRAM KOLESARJENJA ZA LETO 2012

Datum (nede- [tevilo Prijave zbira Proga - smer kolesarjenja Zbirno mesto ^as Mobitel lja) km cca vodja proge Vurberk (^reta) avto- 1. april Vurberk (^reta) - Ptuj - Ranca - Vurberk 30 10.00 Bojan Himelrajh 041 661329 busna postaja

15. april Duplek - Ptuj - Dravsko polje - Miklav` - Duplek 32 Baraka - Duplek 10.00 Peter Gru{ovnik 041 808149

Jablance - Hrastovec - Voli~ina - Lormanje - Jablance (Simoni~) 6. maj 33 10.00 Katica Golob 031 792891 Jablance @i`ek

13. maj Duplek - Miklav` - Prepolje - Ptujska gora - Duplek 40 Baraka - Duplek 9.00 Peter Gru{ovnik 041 808149

27. maj Vurberk - Zg.Korena - Selce - Ptuj - Vurberk 31 Dvorana Vurberk 9.00 Ivan @i`ek 031 258727

Zg. Duplek - Zrkovci - Koblarjev zaliv - Male~nik - Sonja 3. junij 28 Spomenik Zg. Duplek 9.00 031 825657 Zg. Duplek Kramberger

10. junij [entilj - Cmurek- Konji{~e - [entilj 49 Spomenik Zg. Duplek 9.00 Peter Gru{ovnik 031 808149

23. junij (sobo- Mariborski maraton 30,50,70 Trg svobode Maribor 8.00 Ivan @i`ek 031 258727 ta)

8. julij Miklav`-Sl.Bistrica-Kidri~evo-Miklav` 45 Miklav` pri O[ 9.00 Cvetka Golob 040 632130 za`eljena 12. avgust Veliko{marenski maraton Vurberk 29,46 Vurberk - dvorana 9.00 Branko Mohori~ udele`ba vseh ~lanov avgust Maraton Radenci 27,54,70 Radenci 9.00 Ivan @i`ek 031 258727

Ptuj parkiri{~e pod 1. september Ptuj-Vitomarci-Desternik-Ptuj 35 9.00 Branko Mahori~ 041 522283 gradom

16. september Vurberk - Grajen{~ak - Desternik - Vurberk 28 Dvorana Vurberk 9.00 Miro Caf 041 976405

30. september Jablance - Jurovski Dol - Jablance 20 Jablance Simoni~ 9.00 Miha Domadenik 040 237388

14. oktober Vurberk - Zg. Korena - Bi{ - Vurberk 25 Dvorana Vurberk 9.00 Andrej Krepek 041 772208

46 Novice ob~ine DUPLEK DRU@ABNO @IVLJENJE ZLATOPORO^ENCA [KERGET

Petindvajsetega februarja 2012 sta v krogu dru`ine in prijateljev praznovala zlato poroko zakonca Hedvika in Franc [kerget. Franc je bil rojen leta 1936, Hedvika pa 1942. Franc je delal kot kriminalist na Ministrstvu RS za notranje zadeve, Hedvika pa je bila delavka v Zlatorogu oziroma Henklu. V zakonu se jima je rodila h~erka Marjeta, v veliko veselje pa jima je vnukinja Nika. Dru`ina

ZLATOPORO^ENCA SENEKOVI^

V januarju sta v krogu sorodnikov in prijateljev slavila zla- to poroko Marija in Drago Senekovi~. Za zlatoporo~enca ju je v prisotnosti mati~arke Ivane Heler razglasil poslanec dràvnega zbora Janez Ribi~. Obred obnovitve poroke pa je bil pri ma{i v doma~i cerkvi sv. Martina, ki jo je daroval ùpnik Ivan Vodeb. Obema èlimo {e veliko lepih, sre~nih in zdravih let v krogu svoje druìne in prijateljev. Njuna druìna

Iskrene ~estitke tudi iz uredni{tva Novic ob~ine Duplek.

GROFICA MARICA je pod umetni{kim vodstvom reìserja Zsupan), Primo` Krt (knez Populescu), Marka Plantana, dirigenta Simona Martina Burger (Manja), Borut Alujevi~ NA GRADU VURBERK Dvor{aka in koreografinje Sanje Rehar (stari sluàbnik Tschekko), Bo{tjan Re- povezal ve~ kot 100 ustvarjalcev iz gulj (grof Karl), Ksenija Kov~e (prince- Glasbeno-gledali{ka uspe{nica opereta celotne regije. Med njimi je tudi prilju- sa Guddenstein). Za spremljavo skrbi Grofica Marica Emmericha Kálmána, bljeni pevec iz Spodnjega Dupleka Tim Orkester Hi{e kulture Celje, glasbeno ki se je po ve~ kot 70 letih vrnila na Ribi~. Podprli so ga tudi Ministrstvo za dogajanje pa dopolnjuje tudi projek- slovenske odre v produkciji Zavoda za kulturo Republike Slovenije, Ob~ina @ tni zbor, v katerem pojejo pevci iz @ kulturo, {port in turizem @alec ter Hi{e alec, Mestna ob~ina Celje ter {tevilni alca in okolice, dijaki Gimnazije Celje kulture in se je z devetimi uprizoritva- pokrovitelji. – Center ter Celjski oktet, pa Otro{ki mi poslovila od doma~ega odra v @alcu Produkcija je med seboj povezala pevski zbor O[ Griè in projektni ple- in prihaja na svojo deseto uprizoritev profesionalne in ljubiteljske glasbe- sni ansambel. Kostumografija je delo na grad Vurberk. Predstav, ki so {tiri nike vseh generacij. V solisti~nih vlo- Aleksandre [epec, scenografija Ma- mesece navdu{evale, ki so navdu{ile gah nastopajo: Andreja Zakonj{ek Krt tije Kova~a, scena pa je delo dijakov tako strokovno, kot sicer{njo javnost, (Grofica Marica), @iga Kasagi} (grof Srednje {ole za gradbeni{tvo iz Celja. si je skupno ogledalo ve~ kot 3500 Tassilo), Nata{a Zupan (Tassilova se- Sicer je bila ta uspe{nica srebrnega obiskovalcev iz vse dràve, projekt pa stra Lisa), Tim Ribi~ (baron Koloman operetnega obdobja krstno uprizorje-

Novice ob~ine DUPLEK 47 na na Dunaju leta 1924, v Sloveniji v celoti nazadnje leta 1934 v Mariboru, v slovenskem prevodu pa tudi preteklo sezono v italijanski Gorici. V @alcu s tem projektom nadaljujejo `lahtno tradicijo uprizarjanja operet v Savinjski dolini, ki sega `e v 30. leta preteklega stoletja.

Vsebina 1. dejanje Béla Törek, novi oskrbnik na posestvu Opereta premiera. Foto: Matja` O~ko bogate madàrske grofice Marice, je v resnici grof Tassilo Endrödy-Wittem- Medtem ko se gostje zabavajo, lahko Tudi knez Populescu opazi to naklo- burg, ki je moral prodati vse svoje ime- Tassilo le od dale~ opazuje in obuja njenost in jo sku{a prepre~iti. Uspe mu tje, da je lahko odpla~al dolgove po- spomine na grofovske ~ase. Grofica zasaditi dvom, ko grofici natvezi , da kojnega o~eta. S slu`bo oskrbnika se mu preko sluàbnika Tschekka po{lje oskrbnik ni oseba, za katero se izda- trudi zasluìti dovolj, da bi lahko zago- buteljko vina, on pa v navalu hrepene- ja, da si èli zgolj njenega denarja, za tovil doto sestri Lizi. Na prizori{~u se nja zapoje arijo Hej, cigan. Grofica je name~ek pa tudi, da je vanj zaljubljena pojavi knez Dragomir Moritz Popule- navdu{ena in zahteva, da jo zapoje {e Lisa. V drugem finalu skru{ena Marica scu, ki najavi grofi~in prihod ter njeno enkrat. Ker Tassilo njeno èljo zavrne, odpusti Tassila. [ele ko izve, da je Lisa zaroko. Grofica Marica je naveli~ana ga odpusti. Tik pred odhodom vesele njegova sestra, se zave, da je resni~no neprestanega dvorjenja mo{kih, ki si dru`be v mesto Tabarin, ciganka Ma- zaljubljen vanjo. èlijo zgolj njenega premoènja. Zato nja napove grofici, da se bo v kratkem 3. dejanje si je preprosto izmislila zaroko z ima- zaljubila v lepega plemi~a. Marica zatr- Grofica Marica in Tassilo sta prepono- ginarnim baronom Kolomanom Zsu- juje, da se no~e zaljubiti, zato ostane sna, da bi si priznala mo~na ~ustva. panom, ~igar ime je povzela po Stra- na posestvu, saj je prepri~ana, da tu Tassilo se è poslovi in Marica mu ussovi opereti Cigan baron. Na njeno ne more spoznati nobenega mo{kega. napi{e priporo~ilno pismo. Vso situa- presene~enje pa na praznovanje zaro- Prizor se zaklju~i z Mari~ino pro{njo cijo razjasni {ele prihod Tassilove tete ke zares pridrvi pra{i~jerejec Koloman oskrbniku Tassilu, naj vendarle ostane Boène Guddenstein zu Chlumetz. Ko Zsupan iz Vara`dina, ves navdu{en nad na posesti. Zsupan izve, da je Lisa obuboàna, jo tem, da se bo poro~il z grofico. Mnogo 2. dejanje zaprosi za roko, saj se sme skladno s manj vneta je Marica, ki je {e vedno Lisa je do u{es zaljubljena v barona testamentom pokojnega strica poro~iti prepri~ana, da se ne bo poro~ila. Med Zsupana, ki ji zagotavlja, da bi jo sa- le z revnim dekletom. Ko Marica na- grofi~inimi spremljevalci je tudi Tas- njal vse no~i, ~e le ne bi bil zaljubljen zadnje le spozna, da Tassilu ni bilo silova sestra Lisa, ki jo brat prepri~a, v Marico. Ta pa svojo naklonjenost ve- zgolj do njenega denarja, se tudi njuna da mol~i o njegovi pravi identiteti. dno bolj izkazuje oskrbniku Tassilu. zgodba sre~no kon~a.

OB^NI ZBOR ZDRU@ENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBÎNE DUPLEK ^lani Zdruènja se vsako pomlad zberemo na letnem ob~nem zboru. Leto{nji 25. marec kot datum sre~anja torej ni bil izbran brez misli na tradicijo. Na{e Zdruènje {teje 120 ~lanov in glede na to, da na{e ~lanstvo predstavljajo tudi starej{i ~lani, ki jim leta ali bolezen dostikrat onemogo~ita , da bi bili prisotni na ob~nem zboru, se nas je zbralo 73 ~lanov na turisti~ni kmetiji Simoni~. Posebno ponosni smo na dejstvo, da smo prav na tem ob~nem zboru medse sprejeli 17 novih ~lanom. Vsem iskreno ~estitamo k odlo~itvi, da skrbijo, da se tradicija NOB ne bo pozabila. Na{a dolgoletna ~lanica Zorka Kocbek, pa je prejela tudi medaljo, ki ji lani, ko je prejela plaketo, pomotoma, ni bila dostavljena in predana. Vabimo tudi vas, da se nam pridruìte. Mogo~e vam bo na{e poro~ilo o poteku leto{njega ob~nega zbora dalo dodatno spodbudo, da se v~lanite v na{e zdruènje. Prebrali smo letno poro~ilo o aktivnostih, o finan~nem poslovanju v preteklem letu in pa seveda tudi o na~rtih za leto{nje leto. To so sicer formal- nosti, s katerimi smo hitro opravili, saj nas je ~akalo odli~no pri- pravljeno kosilo, vesela glasba in pesem, ki je odmevala iz vseh na{ih grl. Pevka in glasbenik sta se res potrudila in ~lani so se z veseljem zavrteli v plesnih ritmih na{e mladosti in pevki pridno pomagali pri njenem delu… Miha VERBO[T predsednik zdruènja

48 Novice ob~ine DUPLEK PREDSTAVLJAMO VAM

kleti so bila skladi{~a moke KRISTINA ZOREC: in drugih ìvil pa tudi pekar- »GRAD VURBERK na. Na gradu sem spoznala tudi svojega Matijo, « pove IMAM V ZELO LEPEM nadvse ljubeznivo. Izvem, da je kot pekovski mojster SPOMINU« pri{el od Svete Trojice. »Nje- To je bila prva izre~ena misel gova mama je bila Nem- 92-letne Kristine Zorec, ko sem ka, Dunaj~anka, o~e pa iz jo prosila za pogovor o njenem Ormoà.« Ko je bil o~e v voj- ìvljenju na gradu v ~asu rus- ski na Dunaju, sta se z mamo kega sanatorija za plju~ne bo- spoznala, bila je kuharica, « lezni. Najino prvo sre~anje se razloì gospa Kristina. je zgodilo po sre~nem naklju~ju Na gradu so velikokrat kuha- in hvale`na sem za to. Ob svo- li za pomembne goste in se ji ~astitljivi starosti je gospa Kristina Zorec v dru`bi z Jelko Su`nik, vnukinjo njene sestre. s konji kam peljali na obisk. Kristina izjemnega duha in mi- S Ptuja je zelo rad pri{el dr. Kuhar in line, ki se me dotakne. Vtis je del eno izmed deklet, ta pa ni marala tudi k njemu so se ve~krat peljali. Za izjemno lep, kot njeni spomini, zanj. Od àlosti se je obesil na smre- take prilo`nosti je jedi pripravil glavni ki segajo dale~ nazaj ... ko, na katero je bil pogled skozi okno. »To je bilo zares grozno«, se spominja. kuhar, ki je bil Rus. Gospa Kristina se {e zelo dobro spomni, kako je bilo, ko Davnega leta 1935 je kot 16-letno de- Povpra{am jo po kak{ni bolj veseli prije dobila prst v mesoreznico. Takoj so kle za~ela delati v vurber{kem ruskem godi in spomni se, kako so preganjali jo odpeljali h glavni sestri Evelini na sanatoriju kot bolni{ka stre`nica. Rodi- »ruse«. »To so bile drobne ìvalce rjave rentgen in potem na Ptuj k dr. Kuharju. la se je v Rogoznici v druìni s petimi barve, podobne so bile {~urkom. Tla otroki. @al je mama kmalu ostala sama smo polivali z vrelo vodo, da smo jih Tudi z doma~im ùpnikom Alojzijem z otroki in je vsak dinar pri{el {e kako odpravili, « smeje pove Kristina. Kokaljem so se zelo lepo razumeli. prav. Tako je Kristina v sanatorij vsa- Na gradu se je zdravilo okoli 120 bolni- »Ko sva se z Matijo v vurber{ki cer- kodnevno nosila mleko, tudi do enajst kov. To so bili bolj bogati ljudje. Z njimi kvi poro~ila, so z gradu posodili ele- litrov. S svojo pridnostjo je naredila so se sprva sporazumevali z rokami, ktriko in svatje na najini poroki so bili vtis na tam glavnega [piganovi~a, a so se hitro nau~ili ruskih in sloven- zaposleni in tudi bolniki,« izvem. Ob ki je imel takrat veliko odgovornost. skih besed. Zanimalo me je, ali je grad sprehajalnih poteh po gozdu je bilo Osebno je prosil Kristinino mamo, da imel kleti in kaj je bilo v njih. »Jeè{, veliko cvetli~nih gred in imeli so »kre- bi mlado dekle zaposlili kot bolni{ko pa {e kako velike kleti! Ko si pri{el no- sle«, leàlnike za po~itek. Za {tevilne stre`nico. Po prigovarjanju je le dovo- ter, je bilo treba levo proti Grmadi. V lila in tako se je za~ela Kristinina navezanost na grad. Pove, da je bilo dela zelo veliko, a so se imeli kljub temu zelo lepo. Najprej je pomagala v kuhinji, potem pa v bolni{kih sobah, kjer so leàli jeti~ni bolniki. Pomagala je tudi v pral- nici in povsod, kjer je bilo treba. Za tak{no delo jih je bilo okoli dvanajst. Bilo je dobro pla~ano, denar pa je do- bivala Kristinina mama. Kristina je z gradu rada stekla domov v Rogoznico, najraje proti ve~eru, v~asih pa je tam tudi prespala. Na gradu so dekleta spala v »ba{ni«. »Tja si pri{el skozi vhod po stopni- cah, potem nazaj skozi obok. Soba je bila precej velika - za vse zaposlene, « natan~no pove gospa Kristina in nadaljuje, da ima na to sobo tudi àlosten spomin. Neki fant z Vurberka je rad vi- Zaposleni so poskrbeli za prijetno vzdu{je.

Novice ob~ine DUPLEK 49 gredice okoli gradu sta skrbela Stanko od{la za kratek ~as k Sveti Trojici, potek za ìvljenje, saj je gospa Kristina in [tefka Ljubec, oba sta bila iz Graje- potem ju je ìvljenjska pot vodila do pri svoji visoki starosti {e zelo ~ila, ve- ne. Ve~je grede so bile pri cerkvi. »V Svete Barbare, kjer sta imela pekarno; selega duha in polna energije. Z mili- stolpi~u, ki stoji {e danes, pa je bila kasneje sta {la nazaj na doma~ijo v no na obrazu me podu~i: »V ìvljenju mlekarna, « se {e spomni gospa Kristi- Rogoznico in naprej do Vitomarcev. Tu je treba vzeti vse za dobro, predvsem na. Ko jo povpra{am o Herbersteinih, sta kupila hi{o s pekarno in se ustalila. pa upati in verovati. Zelo pomembno pa pove, da so v ~asu sanatorija ìveli Gospa Kristina se {e dobro spomni, je razumevanje med zakoncema in v na Marofu in na grad niso hodili. kako je pokalo, ko so bombardirali celotni druìni. To prina{a ~loveku Spomni se tudi, da je zdravnik Okolo- grad. »Zelo me je bolelo, to je bila ve- najve~jo sre~o in potem vse drugo kulak pokopan v Celju, njegova èna lika {koda. Na gradu nam je {lo dobro, samo pride.« Palekina Ferboltar pa na Vurberku. Na « pove in nadaljuje, da je bil povod za Z èljo, da bi smeli {e kdaj tako lepo Vurberku so pokopali tudi hudo bolne- bombni napad ameri{ki padalec, ki so pokramljati, zaèlim gospe Kristini ga [piganovi~a. Posteljnina je bila vsa ga sestrelili. Pri sebi je imel sliko ène predvsem zdravja in lepih trenutkov ~rna, ko so jo prale, doda. Umrlih bol- in dveh otrok. Mrtvega so poloìli v ja- ob ljudeh, ki jih ima najraje. nikov pa niso pokopali na Vurberku, rek ob cesti in mu okoli glave namesto odpeljali so jih tja, od koder so bili. venca poloìli jabolka. Jelka ROJKO Po zaprtju sanatorija so bolnike odpe- Na koncu izjemno zanimivega pripo- ljali v Topol{ico. Kristina je z moèm vedovanja po spominu me zanima na- NASVETI PRIPOROÎLA, PREDLOGI

fotometer za preverjanje UV-za{~ite. kar se ti~e son~nih o~al. Vanje je ZA[ÎTO Dolgotrajna izpostavljenost son~ni mogo~e vstaviti skoraj vse vrste di- PRED SONCEM svetlobi brez pravilne za{~ite je lah- optrijskih le~, vklju~no z bifokalnimi ko nevarna, saj lahko ultravijoli~na in progresivnimi stekli. Son~na o~ala POTREBUJEJO TUDI svetloba po{koduje roènico, pove~a s tak{nimi dioptrijskimi le~ami vam mo`nost za razvoj mrene ter tudi tve- bodo dobro sluìla, ~e imate teàve OÎ ganje za nastanek makularne degene- s starostno daljnovidnostjo in potre- racije mre`nice. bujete korekcijo vida za branje knjig Zima se je poslovila in pred nami ali ~asopisov, medtem ko sedite na so dnevi, obsijani s soncem. Son~na o~ala z dioptrijo prostem. Dioptrijske le~e je mo`no Ker pa je zelo pomembno, da si Ali so son~na o~ala z dioptrijo dobra vstaviti v ve~ino son~nih o~al. Skoraj v son~nih dneh dobro za{~itimo zamisel? V~asih se znajdete v situaci- vsa son~na o~ala znanih oblikovalcev o~i, vam v nadaljevanju podaja- ji, ko se med vo`njo son~na svetloba imajo mo`nost vstavitve dioptrijskih mo nekaj nasvetov pred naku- odbija naravnost v o~i, son~nih o~al le~. Edina omejitev so okvirji s preve- pom primernih son~nih o~al, ki pa si ne morete nadeti zaradi korek- liko zakrivljenostjo, ki sledi fiziono- naj imajo poleg modnega dodat- cijskih o~al, brez katerih ne morete miji obraza. Dioptrijska son~na o~ala ka tudi za{~itno funkcijo. voziti. V tak{nih primerih se izkaè, z veliko ukrivljenostjo lahko napa~no da so dioptrijska son~na o~ala prava prikaèjo vidno polje, a kljub temu Son~na o~ala izbira. Son~na o~ala z dioptrijo so pove~ina proizvajalcev nudi dioptrijske Temna son~na o~ala brez ustreznega leg tega prakti~na pri aktivnostih na le~e z veliko ukrivljenostjo, ki zagota- filtra so lahko {kodljiva. Za temnim prostem tudi za uporabnike kontak- vljajo izvrstno sliko. Po navadi so do- steklom se zenica raz{iri, steklo pa ne tnih le~. O~ala si lahko nadenete na stopne le do dolo~ene dioptrije, zato {~iti pred vdorom UV-àrkov. plaì, ko ne èlite uporabljati kontak- se o njih posvetujte s svojim optikom. Kako ohraniti dober vid? tnih le~, saj vam zaradi vplivov sonca, Ultravijoli~no sevanje je del nevidne- vetra in vode draìjo o~i. Prav tako ni Izbira dioptrijskih le~ ga spektra svetlobe. Viri tovrstnega dobro uporabljati kontaktnih le~ med Dioptrijske le~e za son~na o~ala so sevanja so son~na svetloba, varjenje plavanjem, saj obstaja mo`nost po- dobavljive v vseh materialih, tudi z in mo~ne lu~i, kakr{ne se uporablja- tencialno nevarnih o~esnih infekcij, visokim indeksom loma, le~e iz poli- jo npr. ob no~nih {portnih dogodkih. ki jih povzro~ajo vodni mikroorganiz- karbonata, navadne plasti~ne in ste- Najbolj{o za{~ito o~em zagotavlja- mi. Dioptrijska son~na o~ala pa lah- klene. êprav steklene le~e teoreti~no jo kakovostna son~na o~ala. Poleg ko brezskrbno nosite skoraj vedno in nudijo najbolj{o opti~no kvaliteto, tega da vas polep{ajo, son~na o~ala povsod brez odve~nih skrbi o kontak- niso najbolj priljubljena izbira za s kakovostno za{~ito (98 do 100% UV- tnih le~ah. son~na o~ala. Razlog ti~i v dejstvu, -za{~ita) tudi varujejo. Bodite pozorni, Katere so {e prednosti dioptrijskih da so dosti te`je od le~ iz drugih ma- saj mnoga nimajo primerne za{~ite. son~nih o~al? ê potrebujete korekci- terialov, poleg tega se hitreje zlomijo. Preizkusite jih pri optikih, ki imajo jo vida, imate na voljo ve~ mo`nosti, ê jih kljub temu èlite imeti, so vam

50 Novice ob~ine DUPLEK vedno dostopne. Mah se najve~krat pojavlja na preve~ Kot pri son~nih o~alih brez dioptrije KAKO DO LEPE sen~nih legah, na slabo prezra~enih in je tudi pri dioptrijskih son~nih o~alih TRATE slabo odcednih tleh, na slabo pognoje- najpomembnej{e, da le~e nudijo sto- nih in slabo oskrbovanih tratah, vzrok odstotno za{~ito pred {kodljivimi UV- Spomladi je ~as za obnovo zeleni- pa je lahko tudi prenizka ko{nja. -àrki. UV-za{~ita ni povezana z barvo ce, odpravljanje mahu na trati, do- Ko se mah na na{i trati pojavi, je najbo- ali nianso le~e, tako da lahko izberete sejevanje trave na praznih mestih, lje, da uporabimo posebno sredstvo za katerokoli barvo in stopnjo zatemnje- dognojevanje in tudi zasnovo nove uni~evanje mahu Plantella proti mahu, nosti stekla, le da vam to zagotavlja trate. Kako se lotimo teh opravil, da ki vsebuje èlezo, hkrati pa trati doda UV-za{~ito. Na voljo so tudi polari- bomo imeli s trato ~im manj teàv du{ik za rast in kremenov pesek za zirana son~na o~ala z antirefleksno in bo na{a zelenica zdrave in lepe rahljanje in zra~enje tal. Sredstvo ena- za{~ito (pred son~no svetlobo, ki se zelene barve? komerno potrosimo po poko{eni trati, odbija od povr{in, kot so voda, sneg, Ko sneg povsem skopni, trato obnovi- nato pa trato zalijemo. Mah se ~ez nekaj pesek in asfalt). mo. S povr{ine je treba odstraniti vse dni posu{i. Po navadi po~akamo deset odmrle dele trave oziroma t .i. polst. do {tirinajst dni in nato odmrle dele od- Trendi poletja 2012 Zato jo najprej mo~no pregrabljamo s stranimo z èleznimi ali noàstimi gra- Novi modni dodatki nas vra~ajo k mo- pahlja~astimi grabljami, nato pa prelu- bljami. dnim trendom iz preteklosti. Trendo- knjamo z vilami ali vertikulirno kosilni- ê mah redno odstranjujemo, so oto~ki vska retro son~na o~ala za leto 2012 co. Tako naredimo zareze ali luknje, s mahu majhni in trava se po odpravi vam bodo sluìla kot tajno oro`je za katerimi omogo~imo, da pridejo travne mahu sama razraste. ê pa so na zele- lep{i videz z nekaj prefinjenosti. Izbe- korenine do ve~ zraka in se zato lep{e nici ostala velika prazna mesta, je tre- rite son~na o~ala, ki najbolj ustrezajo razvijajo. Po celotni povr{ini potresemo ba trato temeljito obnoviti in dosejati. obliki va{ega obraza in va{i osebno- Plantella izbrane kremenove peske in jih Za dosejevanje uporabimo Plantella sti. Kot da bi se bali futuristi~nih tren- z metlo ali grabljami pometemo v luknji- me{anice trav za sen~ne lege. dov, se oblikovalci vra~ajo k modnim ce. Trato {e pognojimo z membranskim Zasnova nove zelenice detajlom iz prej{njega stoletja. Retro gnojilom Plantella Formula 365 za tra- Ko se tla è malo segrejejo, je ~as tudi o~ala vam bodo omogo~ila, da boste to ali s Plantella specialnim gnojilom za za zasnovo nove travnate povr{ine, ki kot hollywoodska zvezda. Vedno iz- vse vrste trav. Trato na koncu zalijemo. jo najprej prekopljemo in dodamo ka- berite svojo priljubljeno barvo in obli- Prazna mesta pred tem dosejemo s Plan- kovostno stoodstotno organsko gnojilo ko son~nih o~al ter s tem poudarite tella me{anicami semen. Plantella Organik, ki ne vsebuje plevel- osebnost. Odkrijte neskon~ne koristi ê se je na trati pojavila sne`na plesen, nih semen. Sledi grobo, nato pa fino pla- tega modnega dodatka in bodite v povr{ino po{kropimo s fungicidom Vi- niranje, pri ~emer odstranimo ~im ve~ koraku s prihajajo~imi trendi ter izbo- vera Switch, ki je na voljo v kmetijski kamenja, po mo`nosti vse kamen~ke, rom son~nih o~al. lekarni. ve~je od 1 cm. Uredimo odklon oziroma Ukrepamo tudi proti mahu mo`nost odtekanja padavinske vode z O priljubljenosti son~nih o~al s pre- Mah je velik sovra`nik trate, saj se bla- zemlji{~a. Nato po povr{ini potrosimo velikimi okvirji ni dvoma. Tisti, ki zinice mahu hitro {irijo in odvzemajo membransko gnojilo Plantella Formula spremljajo trende prihajajo~ega po- travi potrebne hranilne snovi, zrak in 365 za trato ali Plantella specialno gno- letja, se zavedajo pomembnosti vodo. Na koncu, ko se mah raz{iri ~ez jilo za vse vrste trav. Po dognojevanju tak{nih son~nih o~al. Retro videz vso travno povr{ino, je z na{o trato tako posejemo primerno Plantella travno vas bo v tej sezoni predstavil kot reko~ konec, saj jo mah popolnoma me{anico semen. Povr{ino povaljamo, modno ozave{~ene. Izberite o~ala, zadu{i. Zato je zelo pomembno, da ga da se semena sprimejo s podlago. ki bodo izpolnila va{a pri~akovanja zatiramo pravo~asno in sproti. Strokovnjaki Kluba Gaia in vam omogo~ila, da boste vide- ti sijajno v vseh situacijah. Upamo, Nagradno vpra{anje: âsopis: da smo vas spodbudili k fantasti~ni preobrazbi! Enostavne oblike in ni- anse naredijo retro o~ala impresivna S katerim sredstvom u~inkovito odpravimo mah na trati? in navdihujo~a. Glavni poudarek je na glamurju, ki vam ga lahko nudijo o~ala z ma~kastimi okvirji. Modne Odgovor:______brvi so polne retro oblik, saj vse ve~ oblikovalcev kombinira moderni stil in starinski glamur. Naj vas bogastvo Ime in priimek:______razli~nih dizajnov son~nih o~al nav- Naslov:______dahne in pripravi na prihod son~nega Po{ta in po{tna {tevilka:______poletja. @elim naro~iti revijo Gaia (za vse leto le 17,90 EUR): DA NE Patricija STANKO, opti~arka Odgovor na nagradno vpra{anje po{ljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika

Novice ob~ine DUPLEK 51 PROJEKT RECOVERY

Projekt Recovery je namenjen ozave{~anju in usposabljanju posameznikov, podjetij in razli~nih organizacij na podro~ju sodobnih tehnologij obnovljivih virov energije. Osredoto~a se na re{evanje enega najve~jih problemov recesije - kaj storiti s polkvalificiranimi brezposelnimi. Projekt Recovery bo zmanj{al struktur- Kontaktna oseba za projekt je Matja` e-naslov [email protected]. Gerl, tel. 749 32 24, no brezposelnost s ciljem usposobiti Matja` GERL ~im ve~ polkvalificirane delovne sile, da bo sposobna na trgu hitreje poiska- ti zaposlitev. Poleg tega bo vzposta- vil pot za bolj intenzivno industrijsko sodelovanje v ~ezmejnem obmo~ju z odpiranjem novih industrijskih centrov na obeh straneh meje. Ne nazadnje bo podpiral obstoje~a in nova industrij- ska podjetja s pametnimi idejami, ki bi ustvarila multiplikativne u~inke z PROJEKT izbolj{anjem strukture brezposelnosti in vodila obmejno obmo~je k ve~ji SAGITTARIUS konkuren~nosti. Obmo~je projekta – pomurska in po- Marca 2011 smo za~eli izvajati Glavni cilji projekta so: dravska regija na slovenski strani in projekt Sagittarius (Strelec), ki • prepoznati socialno–ekonomske avstrijska [tajerska na drugi - izkazuje sodi v okvir mednarodnega so- potenciale naravne in kulturne velik energetski potencial, ki ga av- delovanja jugovzhodne Evrope. dedi{~ine, uvajati podjetni{tvo strijski partner è u~inkovito izkori{~a. V njem sodeluje 20 partnerjev iz kulturne dedi{~ine v okviru Zato je namen prenesti dobro prakso Gr~ije, Slovenije, Italije, Bolgarije, mednarodnega sodelovanja in iz Güssinga v Slovenijo. Z identifikaci- Romunije, Hrva{ke, Madàrske in mreènja, uvajati blagovno znam- jo pametnih poslovnih idej in re{itvami Moldavije. Sagittarius je namenjen ko za ve~jo podjetni{ko aktivnost, ki razvoju in promociji podjetni{tva • certificiranje znanja na podro~ju bodo spodbujale omenjene pametne kulturne dedi{~ine na obmo~ju ju- naravne in kulturne dedi{~ine, nalo`be z razvojem inovativnih poten- govzhodne Evrope, izvajal se bo za{~ita kulturne dedi{~ine ter po- cialov na nov na~in, se tako èli poma- 36 mesecev in bo zaklju~en febru- staviti standarde in ozna~evalce gati obmo~ju do izhoda iz krize, kar je arja 2014. Vodilni partner projek- njene kakovosti predlagala Evropska komisija. Projekt ta je University of the AEGEAN – • pove~anje udele`be dolgotrajno traja od januarja 2011 do decembra Research unit iz Gr~ije. V Sloveniji brezposelnih (mladi, ènske, in- 2013. projekt izvaja E-zavod Ptuj. validi …) v projektu z namenom Sagittarius èli promovirati naravno in ustvarjanja novih delovnih mest Partnerji v projektu so: kulturno dedi{~ino manj{ih, predvsem • uporabiti obstoje~e znanje na • Pomurski tehnolo{ki park Murska podeèlskih obmo~ij, zunaj znanih in podro~ju kulturne dedi{~ine kot Sobota (vodilni partner) preobljudenih turisti~nih znamenito- nabor podjetni{kih idej • E-zavod, Zavod za projektno sve- sti. Kljub bogati in dobro ohranjeni • uporabiti prakti~ne izku{nje pri tovanje, raziskovanje in razvoj ce- dedi{~ini ostajajo na obrobju in nepre- na~rtovanju in vodenju naravne in lovitih re{itev Ptuj poznavna. [tevilna obmo~ja so nera- kulturne dedi{~ine • Evropski center za obnovljivo zvita, predvsem mladi prebivalci, se • predstavljanje kulturnih vrednot energijo, Güssing, Avstrija izseljujejo, ker ne najdejo mo`nosti in {irjenje izku{enj skozi tematske zaposlitve, obenem pa ne prepozna- poti in vklju~ene zainteresirane Objavljena je spletna stran, na kateri jo skupnih vrednot in podjetni{kih Prvo projektno sre~anje je bilo od 28. lahko dobite dodatne informacije o mo`nosti v okviru dane naravne in do 30. septembra lani na otoku Rodo- projektu: www.recovery-projekt.eu. kulturne dedi{~ine. su v Gr~iji. Na njem je vodilni partner

52 Novice ob~ine DUPLEK predstavil projekt. Ker je bil to na{ prvi projektni sestanek, smo se tudi vsi partnerji na kratko predstavili in vzpo- stavili medsebojno sodelovanje.

Drugi dan sre~anja je bil namenjen {tudijskemu obisku. Obiskali smo znamenito zgodovinsko sveti{~e Lindor in istoimensko srednjeve{ko naselje. Sledil je ogled starega mesta Rodos z vhodnimi vrati in obrambnim jarkom, Obisk akropole v Lindorju Velika pala~a Rodos veliko pala~o in ulico Knight. Zadnji dan na{ega sre~anja je bila organizira- kljivostih pri pristopu ... vod.si. Kontaktna oseba projekta je na evalvacijska delavnica. Razpravljali Zlatka Zastavnikovi~, telefon 749 32 smo o predstavljenih kulturnih zname- Ve~ informacij o projektu najdete na 24, e-naslov [email protected]. nitostih, njihovi predstavitvi, pomanj- spletni strani E-zavoda Ptuj www.eza- Zlatka ZASTAVNIKOVI^

to~ki V@U nudimo razli~ne programe bljati elektronsko po{to, seznanili vas UÎMO SE VSE samostojnega u~enja in drugih u~nih bomo s socialnimi omre`ji, kot je npr. @IVLJENJE – DAJMO oblik, podprtih z informacijsko–komuni- Facebook. Vsak udeleènec bo imel na kacijsko tehnologijo. V to~ki V@U se lah- razpolago svoj ra~unalnik, gradivo in SI PRILO@NOST ko u~ite ob podpori mentorja, ki vam bo pomo~ izku{enega predavatelja. pomagal pri izbiri ustreznega programa Za u~enje nismo nikoli ne pre- za samostojno u~enje in zagotavljal in- Trajanje, termin in lokacija: mladi in ne prestari. Prav v tem dividualno mentorstvo pri u~enju. Usposabljanje bo potekalo {tiri dni v duhu è ve~ let izvajamo aktiv- Ponujamo vam mo`nost samostojne- tednu po {tiri ure. Delavnico bomo iz- nosti v sklopu projekta Centra ga u~enja tujih jezikov s sodobnimi vedli, takoj ko se bo prijavilo zadostno vseìvljenjskega u~enja zgornje interaktivnimi elektronskimi gradivi - {tevilo udeleèncev. podravske regije, katerega nosi- izbirate lahko med razli~nimi jezikov- lec je Andrago{ki zavod Maribor – nimi programi (angle{~ina, nem{~ina, Glede na {tevilo zbranih prijav bomo Ljudska univerza, partnerji projek- italijan{~ina, franco{~ina, {pan{~ina) usposabljanje izvedli tudi v va{em lo- ta pa smo Fundacija za izbolj{anje in programi ra~unalni{kega opisme- kalnem okolju. Zato vas vljudno vabi- zaposlitvenih mo`nosti PRIZMA, njevanja. Prav tako vam v okviru to~ke mo, da se ~im prej prijavite na delavni- ustanova, [tajerska gospodarska V@U nudimo informacije o mo`nostih co in si s tem zagotovite prosto mesto. zbornica, In{titut za raziskovanje izobraèvanja, o na~rtovanju kariere, podjetni{tva in Ljudska univerza iskanju zaposlitve in podjetni{tvu. • Informativno-motivacijska Slovenska Bistrica. delavnica Zaposlovanje in Fundacija za izbolj{anje zaposlitvenih Spomladi bomo organizirali delo malo druga~e mo`nosti PRIZMA, ustanova v sode- brezpla~ne delavnice: lovanju s partnerji v projektu Center Komu je delavnica namenjena? vseìvljenjskega u~enja zgornje po- • Ra~unalni{ka delavnica Mi{ka Razmi{ljate o tem, kako bolje iztrìti dravske regije izvaja aktivnosti to~k v hi{i ne {kodi svoja znanja, naravne danosti, pridel- vseìvljenjskega u~enja (V@U). ke, prostore ali opremo svoje kmeti- Komu je delavnica namenjena? je? Vas zanima, kako ustvariti doda- To~ke vseìvljenjskega u~enja pot do Delavnica je namenjena tistim, ki si tni dohodek in omogo~iti zaposlitev bolj{e informiranosti in znanja èlijo spoznati delo z ra~unalnikom in druìnskih ~lanov? @elite delati na V sklopu projekta delujejo to~ke V@U, pridobiti osnovna ra~unalni{ka znanja. domu in vas zanima, kaj lahko delate? Fundacija PRIZMA jo izvaja na svojem sedeù na Pobre{ki cesti 20 v Maribo- Vsebina delavnice: Morda je razvoj dopolnilne dejavnosti ru. To~ka V@U je namenjena vsem, ki Na usposabljanju boste pridobili na kmetiji in priglasitev osebnega do- jim znanje, pridobljeno z rednim {ola- osnovna znanja operacijskega sistema polnilnega dela pravi odgovor. njem, ne zadostuje ve~ in i{~ejo nove, Windows in programov Word in Excel. bolj fleksibilne oblike u~enja. Spoznali boste razse`nosti svetovnega Vsebina delavnice: S pomo~jo mentorja/mentorice vam v spleta (interneta) in se nau~ili upora- Vse, ~esar ste se v ìvljenju nau~ili, vse,

Novice ob~ine DUPLEK 53 kar znate, lahko uporabite in pri~nete oddate informativno prijavnico. O ter- Glede na {tevilo zbranih prijav bomo opravljati delo, ki vas bo veselilo in bo minu in lokaciji izvedbe programa vas delavnico izvedli tudi v va{em lokal- hkrati va{ vir zaslu`ka. To delo lahko bomo obvestili naknadno. nem okolju. opravljate v dinami~ni obliki dela in zaposlovanja (npr. osebno dopolnilno • Informativno-motivacijska Vabimo vas, da oddate prijavo in si za- delo, dopolnilna dejavnost na kmetiji). delavnica U~enje je izziv gotovite udele`bo na delavnicah. [tevilo udeleèncev je omejeno. Za doda- Na informativno-motivacijski delavnici Komu je program namenjen? tne informacije in prijave na delavnice se boste seznanili: Program je namenjen tistim, ki èlijo nas pokli~ite na brezpla~no telefonsko - z vrstami dejavnosti oziroma deli, na novo odkriti veselje do u~enja, z {tevilko 080 17 78 vsak delovni dan ki vam odpirajo nove mo`nosti v za- njim spodbujamo odrasle k nadaljnje- med 8. in 16. uro. poslovanju in se zakonsko priglasijo mu u~enju. ter legalno opravljajo na trgu v okviru Vse navedene storitve so osebnega dopolnilnega dela in dopol- Vsebina delavnice: brezpla~ne, saj projekt financirata nilne dejavnosti na kmetiji, Na delavnici se boste seznanili s stra- Evropska unija iz Evropskega soci- - s pogoji za registracijo posameznih tegijami in tehnikami za bolj{e u~enje: alnega sklada ter Ministrstvo RS za oblik, kako brati u~inkoviteje, kako si stvari izobraèvanje, znanost, kulturo in - z informacijami, kam po pomo~ in hitreje zapomniti, kako obvladati in {port. Projekt se izvaja v okviru Opera- nasvet. na~rtovati ~as … tivnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007-2013, 3. razvoj- Trajanje, termin in lokacija: Trajanje, termin in lokacija: ne prioritete Razvoj ~love{kih virov in Delavnica traja {tiri ure in jo bomo iz- Delavnica traja {tiri ure in jo bomo iz- vseìvljenjskega u~enja; prednostne vedli, takoj ko se bo prijavilo zadostno vedli, takoj ko bo prijavljenih dovolj usmeritve 3.1. Izbolj{anje kakovosti in {tevilo udeleèncev. udeleèncev. Zato prosimo, da ~im u~inkovitosti sistemov izobraèvanj in prej oddate informativno prijavnico. O usposabljanj. Glede na {tevilo zbranih prijav bomo terminu in lokaciji izvedbe programa delavnico izvedli tudi v va{em lokal- vas bomo obvestili naknadno. Darja MERKLIN nem okolju. Zato prosimo, da ~im prej

Na va{o èljo vam pomagamo pri ure- dogovorimo za svetovanje in pomo~ BREZPLA^NO janju zadev na centru za socialno delo, pri urejanju va{ih zadev tam, kjer nas SVETOVANJE IN zavodu za zaposlovanje, zavodu za potrebujete. pokojninsko in invalidsko zavarovanje POMO^ PRI ISKANJU (na primer pri postopku za oceno inva- Svetovalna pisarna MPIS lidnosti ali pridobitev kategorije). Grajska ulica 7 ZAPOSLITVE Brezpla~no pomo~ in svetovanje nu- 2000 Maribor dimo tudi delodajalcem pri iskanju tel.: 02/23 45 490 V Mariboru, Grajska ulica 7, delu- prilo`nosti in ugodnosti zaposlovanja GSM: 031/386 958 je svetovalna pisarna MPIS, kjer ljudi iz ciljnih skupin, pri iskanju de- e-naslov: mpis.mb zzv-mb.si vam brezpla~no svetujemo in nudi- @ lavcev za specifi~no delovno mesto, mo pomo~ pri iskanju zaposlitve, pri prilagajanju delovnih procesov in Ve~ informacij na: www.mpis.si pri iskanju mo`nih delodajalcev in delovnih mest. Informiramo o prav- vzpostavljanju osebnih kontaktov nih podlagah in mo`nostih zaposlitve z njimi. invalidov, o izpolnjevanju zahtev kvo- Iskalcem zaposlitve nudimo informa- tnega sistema, o nadomestnih kvotah cije o mo`nostih vklju~evanja v te~aje in o sistemu pla~evanja v sklad za izobraèvanja in usposabljanja, o pri- spodbujanje zaposlovanja invalidov. dobitvi nacionalne poklicne kvalifika- Osebno svetovanje in podporo nudimo cije ipd. ter pomo~, ~e razmi{ljate o v svetovalni pisarni, vendar se lahko nadaljevanju {olanja in izobraèvanja.

54 Novice ob~ine DUPLEK VA[E MNENJE

V SLOVO MARICI PE^AR

Dne 19. januarja 2012 smo se poslovili Podalj{evali so ji ure ìvljenja v od dobre sosede, ène, matere, babi- druìnskem krogu. Mo` Rado, h~erki ce in ta{~e Marice Pe~ar. Bila je velika in vnuki so bili ob njej do zadnjega èna, z velikim srcem za vse imeno- slovesa, zato vse priznanje, lahko ste vane, pomagala je vsem, posebno {e vzgled lepo vzgojenih otrok, ki so se pomo~i potrebnim. materi zahvalili za njeno dobroto s Vedno je bila ob meni pri sveti ma{i, pre~utimi no~mi ob njeni postelji do me pospremila do doma, in du{a mi je zadnjega slovesa. narekovala, da sem jo pred odhodom Vsem hvala za dobroto do matere, tudi obiskala in se poslovila od nje. jaz jo zelo pogre{am. Druìna je bila ob njej doma, niso je odpeljali na zadnjo pot v bolni{nico. Hvale`na Marica FERLI^

SPO[TOVANEMU TOVARI[U V SPOMIN

Minilo bo leto dni, odkar smo se po- zne funkcije v lovski druìni. ^lani LD slovili od dolgoletnega ~lana na{e Duplek se ga spominjamo kot dobrega LD Duplek Marijana Lendera. V po- tovari{a in prijatelja ter lovskega men- letnih mesecih lanskega leta nas je torja mnogim nadebudnim lovcem. Z zapustil ta spo{tovani ~lan, lovski mentorstvom je pomagal {iriti poslan- tovari{ in dobri prijatelj. Kot lovec stvo zelene bratov{~ine in pou~evati je gojil ljubezen do narave in ìva- o njem. Veseli smo, da njegovo pot v li ter v krogih na{e lovske druìne lovskih vrstah nadaljuje njegov vnuk krepil tovari{ko vez. V ~asu svoje- Matic in s tem ohranja dedkovo tradi- ga udejstvovanja v LD Duplek se je cijo lovstva. redno udeleèval delovnih akcij in skozi leta odgovorno opravljal ra- Lovski pozdrav v ve~na lovi{~a ^lani Lovske druìne Duplek

ZAHVALA lahko opravili nakup, prejeli smo vali za nas: Market sv. Martin, Rde~i Boì~no-novoletni prazniki so za ve~ji paket ìvil tudi od Rde~ega kri` Dvorjane ([tefka Gri~nik in Nata- nami. Moja druìna bi jih preìvljala krià Dvorjane, poleg tega smo lija Jugovec), Steklarstvo Krajnc, Vul- zelo àlostno, saj v trenutnih raz- dobili nekaj denarja, ki smo ga po- kanizerstvo Skok in ostali, ob zadnji merah nimamo niti za osnovne rabili za nakup obla~il na{i h~erki, pomo~i pa tudi Radio City. ìvljenjske potrebe, kaj {ele za popla~ilo nujnih polo`nic in nakup Prosimo vas, da zahvalo prenesete kak{en pribolj{ek ali darilo h~erkici drv, saj smo è nekaj ~asa bili brez tudi Ob~inskemu svetu Ob~ine Du- v teh prazni~nih dneh. kurjave. plek. @e drugo leto zapored smo ob Zahvalili bi se radi predvsem Janku pomo~i svetnika Janka Hauptmana Hauptmanu, ki je bil pobudnik in [e enkrat vsem iskrena hvala. bili dele`ni finan~ne in materialne donator v obeh primerih, prav tako pomo~i. Za prejeta sredstva smo vsem drugim, ki so karkoli prispe- Janko POLANEC

Novice ob~ine DUPLEK 55 ZAHVALA Spo{tovane ob~anke in ob~ani! Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem tudi podjetju Tesnila BOGADI in V svojem imenu in v imenu OO Sladoledarstvu KREMKO, Ilir DeSUS Duplek se vam iskreno za- Demiri Duplek, ki sta ob podjetju hvaljujem za podporo na volitvah. PAJNKIHAR Nepremi~nine doni- Z va{o pomo~jo smo dosegli zelo rali sredstva za volilno kampanjo, ki dober rezultat. Resda nismo zma- smo jih namesto za plakatiranje na- gali, a vseeno smo dobili pravega menili desetim socialno ogroènim ùpana. druìnam in posameznikom v na{i ob~ini.

Boris PAJNKIHAR

NAMESTO POSLOVNIH DARIL POMO^ OGRO@ENIM

Ob dejstvu, da december velja za mesec obdarovanj in lepih èlja, pa je zadnji mesec v letu lahko tudi ~as velikih stisk, s katerimi se zaradi gospodarske krize soo~a vse ve~ ljudi. Zato smo se v podjetju Komunala Slo- venske gorice iz Lenarta konec preteklega leta odlo~ili, da namesto daril za poslovne partnerje z dobrodelnim prispevkom razveselimo druìne s pred{olskimi in {oloobveznimi otroki v ob~inah, s katerimi poslovno sodelujemo. Tako smo stisko teh ljudi vsaj deloma omilili in polep{ali boì~ tudi tistim druìnam in otrokom, ki so socialno delovanja sledita tehnolo{kemu razvo- smo med drugim izvajali ve~ velikih {ibkej{i. ju, konkuren~nim razmeram na trì{~u projektov – vodovod v okviru projek- Pri izbiri teh druìn smo sodelovali s in se pogumno spopadata z izzivi. ta Celovita oskrba SV Slovenije s pitno {olami in vrtci, centri za socialno delo, Podjetje zajema {irok spekter dejavno- vodo, vodovod v Lovrencu na Pohorju, Rde~im krièm, Karitasom in drugimi sti. S tem svojim poslovnim partnerjem ~istilna naprava in kanalizacija v Cer- zavodi in organizacijami. Menimo, da nudimo pestro ponudbo storitev, skr- kvenjaku, [portno-rekreacijski center gre za lepo gesto in plemenito dejanje, bimo za obojestransko zadovoljstvo in Cerkvenjak in {e vrsta objektov, ki jih ki ga velja posnemati. dolgoro~na partnerska sodelovanja. V bomo nadaljevali {e v letu 2012. preteklem letu smo pridobili certifikat Podjetje za komunalne, gradbene in kakovosti ISO 9001:2008. Kljub krizi imamo v podjetju polne trgovske storitve Komunala Slovenske Podjetje je preraslo v srednje veliko roke dela, kar kaè na to, da dela opra- gorice s sedeèm v Lenartu je inova- podjetje, ki danes zaposluje okoli 70 vimo kakovostno. tivno podjetje, katero stoji na temeljih ljudi in se s preudarnim poslovanjem izku{enj in znanja strokovnjakov s in prilagajanjem razmeram dokaj Florijana @IVKO, vodja financ podro~ja nizkih gradenj z dobro izo- uspe{no prebija skozi ~ase, ki so dale~ Komunala Slovenske gorice, d.o.o. brazbeno in strokovno strukturo zapo- od èlenih. slenih. Lani smo ustvarili za okoli 6,5 milijo- Podjetje sta leta 2005 ustanovila Ko- na evrov prihodkov. Dela prete`no, nrad @ivko in Marjan Bra~ko, tudi di- pribli`no 95 odstotkov, pridobivamo rektorja podjetja, ki ves ~as njegovega z javnimi razpisi. V preteklem letu

56 Novice ob~ine DUPLEK »TRGOVSKI CENTER ZGORNJI DUPLEK«

Leta in leta je biv{i `upan, gospod Janez Ribi~, prebivalcem Zg. Dupleka obljubljal »trgovski center« zraven vrtca. »Tr- govski center« smo res dobili, samo na drugi lokaciji in v nekoliko nenavadni postavitvi. Prepri~an sem, da je nekaj ob~anov zadovoljnih tudi s to ponudbo, vendar nas je mnogo ve~, ki nas moti postavitev raznovrstnih kontejnerjev, in to prav ob vstopu v na{o ob~ino. Ob navedenem imam predlog za Turisti~no dru{tvo ob~ine Duplek, da jo na{e okolje, oziroma v navedenem zadevo treba urediti na druga~en, bolj v bodo~e poleg priznanj za urejeno primeru predvsem za vse odgovorne, sprejemljiv na~in. okolje razmisli tudi o podelitvi graj ki so navedeno dopustili. Vsekakor to Sre~ko PREDAN za vse, ki s podobo tako o~itno kvari- ni v ponos na{i ob~ini in menim, da je

UNIÊNJE NEKO^ Gradbeni odbor v naseljih Zabrege in Talce USTVARJENEGA Ob~ina Duplek Cesta 4. julija 106 Junija lani je takratni ùpan 2241 Sp. Duplek ob~ine Duplek Janez Ribi~ za za~asno omilitev nevzdr`nih ODSTOPNA IZJAVA bivalnih razmer krajanov za- Podpisani ~lani gradbenega odbora, imenovanega z odlokom ùpana selkov Zabrege in Talce z odlo- Ob~ine Duplek junija 2011 za re{evanje problematike na podro~ju in- kom imenoval gradbeni odbor frastrukture (vodovod, kanalizacija, asfalt) v naselju Zabrege-Talce z za re{evanje problematike na dana{njim dnem protestno, nepreklicno in kolektivno odstopamo in se s podro~ju infrastrukture (vodo- tem pridruùjemo neformalnim in neinstitucionalnim pobudam civilne vod, kanalizacija, asfalt) v teh dru`be v smislu re{evanja obstoje~e problematike. zaselkih. Prav gotovo je to simboli~no in iz- OBRAZLO@ITEV: vedbeno nepomembno imenovanje v Kljub na{im ve~kratnim pozivom, da se zaradi è nevzdr`nih razmer naj- ozadju imelo tudi nekaj s tem prido- de razumna re{itev v smislu realnih mo`nosti in se pristopi k njeni reali- bljenih ali vsaj zadrànih glasov voliv- zaciji, smo zaradi ignorance in zavla~evanja s strani ob~inskih struktur cev na jesenskih pred~asnih parlamen- dobili vtis, da se le te problemu namerno izogibajo. tarnih volitvah, po katerih je dràvni Ker se pritiski na{ih sokrajanov stopnjujejo in njihova potrpe`ljivost ni zbor njegov novi dom. Odbor je sko- brezmejna, mi pa kot ~lani odbora na njihova vpra{anja nimamo odgovo- raj leto po imenovanju zaradi ignorira- rov, smo se odlo~ili za odstop z imenovane funkcije. nja in namernega zavla~evanja s strani ob~inske uprave kolektivno odstopil. V Zg. Dupleku, dne 2. 3. 2012 Seveda re{itev nastale skoraj brez- izhodne situacije, v kateri smo se zaradi osebnih interesov in èlje po v{e~nosti ùpana, ob~inskih svetnikov ter zaradi nepripravljenosti ob~inske uprave zna{li krajani, s tem imeno- razmerah ìvimo è dve leti in pol, odlo~itve in osebni interes. Brez sramu vanjem ni bliè. [e ve~, zaradi vse pri ~emer se nam prav tako dolgo- in slabe vesti je Ob~ina Duplek v ~asu manj{ih prilivov v ob~insko blagajno, trajno in nepopravljivo uni~uje na{e od uni~enja ceste vsem novozgrajenim è izkori{~enih potencialov sredstev premoènje. Skoraj neverjetno je, da stanovanjskim hi{am v Zabregah in EU in visoke zadolènosti ob~ine Du- se lahko to dogaja v tako majhni sku- Talcah obra~unala komunalne prispev- plek zaklju~ek za~rtanega in za~etega pnosti, v kateri se vsi med seboj po- ke in jih porabila za lastno eksistenco. projekta v obsegu in vsebini skoraj znamo in v kateri ne bi smeli pred jav- ê pogledamo prirast, ki smo ga bili ni mogo~. Krajani pa v nevzdr`nih nim dobrim prevladati volilno v{e~ne dele`ni v tem ~asu na tem podro~ju,

Novice ob~ine DUPLEK 57 in ga pomnoìmo s povpre~no vredno- Seveda ni mo~ razumeti niti ob~inskih dostojanstva, ki nam je bilo odvzeto z stjo komunalnega prispevka, ugotovi- svetnikov iz na{ega okolja, ki za to, uni~enjem ceste, ki smo jo s samopri- mo, da ~e bi bila volja, bi lahko samo da bi se nevzdr`ne razmere izbolj{ale, spevki gradili pred mnogimi leti. Zah- s tem denarjem è zdavnaj izvedli vsaj niso storili ni~. Upamo lahko le, da tevamo takoj{nje ukrepanje in ureditev za~asno re{itev, denimo protipra{no bomo volivci iz tega okolja to kazno- razmer {e pred poletjem, ko je zara- za{~ito. To je seveda razumljivo in vali na naslednjih volitvah. Do tedaj di visokih temperatur in posledi~no normalna praksa v vseh sosednjih pa bi morali sami iz moralnih razlogov izsu{itve gramoza pra{enje najve~je. ob~inah, le pri nas za to ni bilo denarja odstopiti. V nasprotnem primeru bomo izterjali ali pa morda krajani tega zaselka do Za zaklju~ek naj povemo, da smo vsi, osebno odgovornost tistih, ki so za na- tega nismo upravi~eni. Tak{na za~asna ki smo se v dveh letih in pol è do- stalo situacijo odgovorni, in povrnitev re{itev pa bi omogo~ila normalno dobra najedli prahu, v tem trenutku è {kode, nastale na na{em premoènju. ìvljenje ob~anov in ob~ank, ki ìvimo brez potrpljenja in da od novega ùpa- S spo{tovanjem ob tej cesti. na nemudoma zahtevamo povrnitev Gradbeni odbor MLADI DOPISNIK u~encev. V vsaki je bilo {est otrok. {oli smo pred tekmovanjem izvedli ku- REGIJSKO Imeli smo omejeno izbiro jedi, jed je harske vaje, da je delo na tekmovanju TEKMOVANJE V morala biti ~im bolj avtohtona {tajer- la`je steklo. Za tekmovanje smo doma ska. Izbrati smo morali jed na `lico poiskali stare kuharske pripomo~ke, KUHANJU in sladico. Skupina, ki se je imenova- stare kuharske knjige in jih razstavili. la Fiòl~ki, je kuhala {tajerski fiòlov U~enci so bili zelo samostojni in krea- Pri izbirnem predmetu sodobna gola`, za sladico pa »tomerli«, skupina tivni. Za kuhanje so imeli dve uri ~asa. priprava hrane smo se odlo~ili, da [trukelj~ki pa je kuhala {tajersko sme- Komisija je na koncu hrano ocenila. Ob se udeleìmo tekmovanja v kuhan- tanovo juho in pekla orehov zavitek. tem smo se veliko nau~ili pa tudi zaba- ju. Tekmovanje je potekalo 8. mar- Obe sta pripravili tudi obloène kruh- vali in sprostili. ca v ptujskem hotelu Primus. ke. Recepte za jedi smo poiskali v iz- Nanj sta se prijavili dve skupini branih knjigah in jih malo priredili. V Marjetka BEZJAK, O[ Duplek

Skupina Fi`ol~ki na tekmovanju. Foto: @iga Dober{ek Skupina [trukelj~ki pripravljena na kuhanje. Foto: @iga Dober{ek

[trukelj~ki v akciji. Foto: @iga Dober{ek Fi`ol~ki `e kuhajo. Foto: @iga Dober{ek

58 Novice ob~ine DUPLEK PUSTOVALI SMO

Po nekajletnem odmoru smo se v {oli in vrtcu odlo~ili, da se letos udeleìmo pustne povorke. Skupaj s star{i in otroki smo se lotili projekta ter se sestali na ustvarjalnih delavnicah, kjer so nastale {tiri skupin- ske maske: Ekoèri (podru`nica Dvor- jane), Smetkoèri (centralna {ola), @ ite~ki son~ki (Podru`nica Zg. Duplek) in Galakti~ni vrtec (vse enote vrtca). Kljub strahu zaradi ~asovne stiske smo se povorke udeleìli v rekordnem {te- Dramatizacija u~encev 6. a vilu ter tako ustvarjalnost in veselje izza {olskih oziroma vrt~evskih vrat ponesli na ulice Dupleka. Na{e glave so polne novih idej, ki jih bomo uresni~ili prihodnje leto, zato è nestrpno pri~akujemo naslednjo pustno povorko. Hvala vsem star{em, u~iteljem, vzgo- jiteljicam in krajanom, ki so nam na kakr{enkoli na~in pomagali pri pripravah in izvedbi na{ega projekta.

Vodji projekta: Lojzka ZORE in Nina MOHAR KRAJNC Prireditev sta popestrila tudi u~enca 4. a nega praznika. V februarju je Sara Zavernik, u~enka 6. Pripravili smo kulturni program, ki je a, pod mentorstvom profesorice Darin- JE@EK JE IZGUBIL bil namenjen vsem u~encem in delav- ke Mulaosmanovi} za pesem Tak{ne cem {ole. Za~el se je s himno in nada- me {e ne poznate prejela knji`no STAR[E ljeval z dramskimi prizor~ki, recitaci- nagrado in priznanje na literarnem jami Pre{ernovih pesmi in glasbenimi nate~aju Frkolinove nagrade, ki ga vsa- Jeèk Ton~ek je {el z mamico in o~kom to~kami. V programu so sodelovali ko leto razpi{e O[ Ra~e. nabirat hrano. Ko so pri{li prijatelji, u~enci druge in tretje triade. V njem so Pesem je bila objavljena tudi v zborni- je jeèk vpra{al, ali se lahko z njimi u~enci spoznavali pomen dela na{ega ku Frkolinove nagrade. igra. Nekaj ~asa so se igrali, potem je najve~jega pesnika Franceta Pre{erna.. èlel k o~ku in mamici. Iskal ju je, pa Kulturni dan smo nadaljevali v Plane- jih ni na{el in bil je àlosten. Sre~al je tu Tu{ v Mariboru, kjer smo si ogledali PESMI sovo in jo vpra{al, ali je videla mamico film slovenskega reìserja Mitje Okor- Dve kravi sta {li na zabavo. in o~ka. Sovica je rekla da. »V katero na Pisma sv. Nikolaju. Prva krava je krompir, druga pa meso. smer pa sta {la?« »V desno, « je od- Film je romanti~na komedija, kjer Pa prideta nazaj domov, pa jesta obratno. govorila sovica. Jeèk Ton~ek je {el v drobna naklju~ja in kan~ek boì~nega desno smer in na{el mamico in o~ka. ~udeà zdruìjo usode ljudi v nepo- îra ~ara, pica se pri~ara. [li so nazaj v jamico in veseli zaspali. zabno zgodbo o upanju in ljubezni. Pizza re~e: »Gnili paradajz!« Sam reìser pa pravi, da je èlel nare- Paradajz pa re~e: »Ajs.« Anej KIRBI[, 2. a O[ Duplek diti film o resni~nih ljudeh z resni~nimi ~ustvi v resni~nih zgodbah, ki jim en Roà, ti si moja roà, roà celega sveta. prelep, ~arobni boì~ni dan spremeni Pozabim te nikdar, presenetim te vendar. ìvljenja za zmeraj. Ti si moja roà, roà celega sveta. PROSLAVILI To mu je tudi uspelo. Pozabim te nikdar, presenetim te vendar. Po ogledu filma smo se s toplino v srcu SMO SLOVENSKI in zadovoljni vra~ali proti domu. »Hej, dekle, pridi k meni. Obljubi mi, da bo{ me spomnila na ìvljenje, KULTURNI PRAZNIK Darinka MULAOSMANOVI^ pridnost in veselje.« V ponedeljek, 6. februarja 2012, so »Hej, dekle, pridi k meni. imeli u~enci tretje triade O[ Duplek Obljubi mi, da me bo{ res spomnila kulturni dan, ki je bil med drugim nana to, kar si mi obljubila.« menjen po~astitvi slovenskega kultur- Anej KIRBI[, 2. a

Novice ob~ine DUPLEK 59 TAK[NE ME [E NE POZNATE PUST Nagrade pa sta delila tudi biv{i mini- Ko pride pust, ster za zdravje Dorijan Maru{i~ in biv{i Res je, smo vsi krofov polnih ust, minister za kmetijstvo , gozdarstvo nisem mirna du{a, vsi se veselimo, in prehrano mag. Dejan @idan. Po pri- ampak nekdo, ker krofov polno dobimo. reditvi sta sledila pogostitev in ogled ki vse posku{a. dr`avnega zbora. Najprej smo si ogle- Pust je pri{el v vas dali veliko dvorano, kjer smo lahko se- V~asih imam preve~ energije, in razveselil vse nas, deli na stolih poslancev. Jaz sem sedel a zato so krivi geni, na ulici vsi ple{emo, na stolu na{ega poslanca in biv{ega ko pi{em sme{ne pesmi, da se zime re{imo. `upana Janeza Ribi~a. Dvorana je veli- zraven pa {e bedarije. ka in lepo opremljena. S kurenti se veselimo, Po ogledu velike dvorane smo si ogle- Kodrasti lasje gor in dol po ulici lovimo, dali {e pisarne in tako se je kon~ala ce- in spretni prsti, glasbo navijemo na glas, lotna prireditev Tradicionalni slovenski pamet pa taka da nas sli{i cela vas. zajtrk. kot deset konjev v vrsti. Zdaj od zime se poslavljamo, Leon SU@NIK, 9. b O[ Duplek Ustvarjanje, barvanje, sneg in mraz odganjamo, to je moja plat, pust je od{el, zdaj pa hitro dajte zimo s sabo vzel. za zmagovalko me izbrat. Laura VR[I^, 7. a O[ Duplek Sara ZAVERNIK, 6. a O[ Duplek MIRNO MORJE 2011

Tudi v preteklem letu se je na{a {ola udeleìla mednarodnega projekta Mirno morje. Projekt je potekal v Biogradu na moru na PODELITEV Hrva{kem med 17. in 24. septem- POÎTNICE NAGRADE brom 2011. Med po~itnicami sva bili ve~ino ~asa Bistvo projekta je, da zdruùje otroke skupaj. Imeli sva se zelo lepo. V petek, 9. 12. 2011, sem se razli~nih narodnosti, otroke, ki imajo Skupaj sva se igrali, raziskovali na- udeleìl podelitve nagrad v razli~ne primanjkljaje (invalidi, motne- ravo in hodili na sprehode. êprav je Ljubljani. Sodeloval sem na je v razvoju ... ), da se ob razli~nih ak- imela Ana zlomljeno roko, sva se imeli literarnem nate~aju projekta tivnostih u~ijo strpnosti, odgovornosti, lepo. Med po~itnicami smo uìvali tudi Tradicionalni slovenski zajtrk krepijo samopodobo in pozitiven od- v pustnih nor~ijah. Bila sem na povorki in osvojil tretje mesto. Napisal nos do ìvljenja. Lani se ga je udeleìlo ter se na{emila. Nato sva z Evo hodili sem kratko pesmico. Z mano okoli 600 otrok in 400 spremljevalcev od hi{e do hi{e in peli pustne pesmi. sta {li u~iteljici Marjetka Bezjak iz Avstrije, Nem~ije, Slova{ke, Bosne Ena teh je bila pesem z naslovom Od in Milena Dreven{ek. in Hercegovine, Italije, Hrva{ke in tudi hi{e do hi{e: Podelitev nagrad je bila v dràvnem Slovenije. Vsi udeleènci so bili nasta- zboru. Izpred {ole smo se odpravi- njeni na nekaj ve~ kot sto barkah (jadr- Od hi{e do hi{e, li ob deveti uri, ker se je prireditev v nicah, katamaranih, jahtah). Udeleènci od vrat do vrat dràvnem zboru za~ela è ob enajstih. iz Slovenije smo bili name{~eni na de- prina{a nam sre~o Ko smo prispeli v dràvni zbor, smo se setih jadrnicah. in s sre~o pomlad. najprej prijavili in od{li skozi napravo Tako kot vsako leto smo tudi tokrat de- Zato nam pa dajte za kovino, ~e bi slu~ajno pritihotapili lili jadrnico z Osnovno {olo Vojnik. To en evr~ek zlat, kak{no oro`je. Ker ga nismo, smo lah- pomeni, da nas je bilo na barki devet. tri krofe, ko od{li naprej. Pri{li smo v preddverje Trije u~enci na{e {ole, Vesna Simoni~ tri bobe, velike dvorane, kjer je bila prireditev. iz devetega razreda ter Tilen Le{nik en ko{~ek mesa. Preddverje je ~udovito poslikano. Na in Uro{ Grabu{nik iz osmega, trije slikah so prikazani na{a zgodovi- u~enci O[ Vojnik, ostali pa kot skiper- Lara WEINGERL in Ana TURK, 5. a O[ Duplek na in pomembne osebnosti na{ega ji in vzgojitelji. Na barki smo skupaj ~asa. Osnovna {ola Polhov Gradec je preìveli osem dni kot velika druìna, pripravila kratek kulturni program. kar je tudi cilj tega projekta. ê nek- Na za~etku sta imela govor nekdanji do preìvi skupaj na majhnem prosto- predsednik dràvnega zbora Ljubo ru toliko ~asa, je nujno, da sodeluje Germi~ in minister za zdravje Dorijan z drugimi. Delo: kuhanje, pomivanje, Maru{i~. Sledila je podelitev nagrad. pospravljanje, nakupovanje … je treba Meni je nagrado izro~il nekdanji mini- enakomerno porazdeliti. Vzdu{je na ster za {olstvo in {port dr. Igor Luk{i~. na{i jadrnici je bilo odli~no, saj smo

60 Novice ob~ine DUPLEK dokaj hitro vsi dojeli, da se brez sodelovanja ne bomo imeli lepo.

Doslej nam je vsako leto pomagalo ve~ donatorjev. Na {tevilne poslane pro{nje sta se lani odzvala le dva, in sicer VIP Tehnika in Dvekar, s.p., `elezokrivstvo in gradbeni{tvo, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.

Projekt Mirno morje je izjemna prilo`nost za na{e otroke, da si z lastno aktivnostjo naberejo bogate izku{nje in do`ivijo marsikaj novega, koristnega. Na{a velika `elja je, da bi {e naprej sodelovali pri tem velikem mednarodnem dogodku. Ve~ informacij o projektu in mo`nostih donatorstva najdete na spletni strani www.mirno- morje.org.

Vse zainteresirane prosimo, da po svojih mo~eh prispevate. Kakr{nakoli denarna sredstva (tudi petih, desetih evrov bomo veseli) lahko naka`ete na: TRR: 04515-0001464723 sklic: 00-003-2011 za Mirno morje - O[ Du- plek.

Dnevnik

Sobota, 17. 9. 2011 Odhod iz Maribora ob 6.40 v smeri Brda pri Kranju, kjer nas je sprejel predsednik dràve dr. Danilo Tűrk. Predsednik nas je pozdravil ter nam zaèlel sre~no raba WC-ja ...). Potem smo se odpeljali nih organizatorjev tega projekta. Sle- pot in prijetno bivanje na Hrva{kem. na bli`nji otok, kjer smo se slovenske dili so obisk sla{~i~arne, lahka ve~erja Imeli smo tudi manj{o pogostitev. Z jadrnice navezale druga na drugo in za- na barki, druàbne igre (kartanje, Brda smo se odpeljali {e proti Ljublja- sidrale. Kopali smo se v ~isti in razme- harmonika ...) in ura je è bila enajst ni, kjer nas je pozdravil ùpan glavne- roma topli vodi. Od tam smo odjadrali zve~er in s tem ~as za spanje. ga mesta Zoran Jankovi}. Od tam smo proti Vodicam. Med jadranjem se je è kon~no krenili proti [ibeniku. Tja smo kuhalo kosilo (k sre~i se da vsak lonec Ponedeljek, 19. 9. 2011 prispeli okoli {este ure popoldne. Sledi- pritrditi na {tedilnik). Pred marino pa Tako kot je bilo napovedano (vremen- la je namestitev na jadrnice (prevoz pr- se nam je pripetila nev{e~nost. Mislili ska napoved), se je dan za~el s slabim tljage, nastanitev po kabinah ...). Na{a smo, da nam je odpovedalo krmilo, v vremenom. Po zajtrku so se fantje jadrnica je bila Bavaria 46 z imenom Lo- bistvu pa se je samodejno vklju~il av- odlo~ili, da bodo v marini lovili ribe kena. Kon~no je pri{el ~as ve~erje (do- tomatski pilot in potem seveda ni do- (ulov je bil dokaj uspe{en). Po na~rtu bi bili smo odli~en gola`, ki ga je skuhala volili ro~nega krmarjenja. Kmalu smo morali tisti dan odpotovati v Biograd. ga. Nata{a iz O[ Vojnik) in nato uradni ugotovili, kaj je narobe. Podobno se âkali smo na popoldanski ~as, ko naj spoznavni ve~er. Ve~inoma smo se med nam je zgodilo tudi pri navezovanju bi se vreme toliko izbolj{alo, da bi lah- sabo spoznali è v avtobusu. Otroci so jadrnice na pomol, vendar smo takrat ko odpluli. Vreme se je res izbolj{alo, se hitro spoprijateljili. è vedeli, kaj je narobe (kasneje smo da smo pozno popoldan lahko od- s ponovnim zagonom elektronike odpluli, vendar samo skiperji in njihovi Nedelja, 18. 9. 2011 pravili to napako). Takoj po pristan- pomo~niki. Otroci in drugi spremljeval- Zjutraj smo se zbudili v prelep son~en ku smo pojedli pozno kosilo, se malo ci so zaradi varnosti odpotovali z av- dan. Po zajtrku nam je skiper razloìl odpo~ili in od{li na sprehod v mesto tobusom. Po ve~erji smo imeli zabavo osnovna pravila, ki veljajo na jadrnici Vodice, kjer smo imeli kratek sprejem na barki. Harmonika je naredila svoje, (gibanje, varnost, red in ~isto~a, upo- pri ùpanu in potem {e pozdrav glav- tako da je bila na koncu prava gne~a.

Novice ob~ine DUPLEK 61 Torek, 20. 9. 2011 Dan sicer ni bil deèven, je pa bilo vetrovno, obla~no in nekoliko hladne- je. Tudi to dopoldne so fantje komaj ~akali, da so lahko {li ribarit. Ostali smo urejali druge stvari (polnili re- zervoarje z vodo, ~istili barko …). Po kosilu smo izdelali lastno zastavo, potem smo imeli mornarski krst, vmes pa smo iskali nove prijatelje. Pri tej igri so vsem ~lanom tega projekta (skiperjem, spremljevalcem in otrokom) razdelili bro{ke. Potem je vsak iskal tistega, ki je imel enako bro{ko. Ko je na{el svoj par, sta v paru od{la do info to~ke, kjer sta se prijavila za zaklju~no `re- pluli naprej, razvili jadra in jadrali vse tem proti Mariboru. Na vsaki postaji, banje. Za kosilo smo jedli pe~eno tuno do Lavernake, kjer smo se privezali v kje so na{i prijatelji izstopili, smo se in krompir. Najbolj zanimivo pri tem idili~nem zalivu, ki je ponujal poleg od njih poslovili. Najte`je je bilo na je bilo, da je bila tuna sproti narezana gostilnice tudi priveze za pribli`no 20 po~ivali{~u Lopata, kjer so izstopili na fileje. V bistvu smo imeli na eni od bark. Tudi tukaj smo se {e pred ve~erjo na{i sostanovalci z jadrnice, na kate- jadrnic celo tuno, ki smo si jo potem kopali in lovili ribe. Po ve~erji je zopet re smo se zelo navezali. Pribli`no ob narezali in popekli v picopekih kar na sledila zabava na barki. Otroci so pre- {esti uri popoldan smo sre~no prispeli pomolih. Po ve~erji smo vsi od{li na pevali in plesali na barki in na pomolu v Maribor. bli`nji pomol, kjer je bil disko. Zabava zraven nje. Spremljevalec otrok: Jean BOHOR^ je trajala do desete ure zve~er. Petek, 23. 9. 2011 POVEDALI SO : Sreda, 21. 9. 2011 Po zajtrku smo se odpravili na drugo Po zajtrku smo se odpravili na olimpija- stran otoka (okoli 15 minut hoje). Ho- Na morju je bilo lepo, kopali smo se, do, kjer smo se udeleìli vseh delavnic teli smo si pogledati plaò, za katero v disku smo bili, jedli pico, se vozili z (risanje tatujev, igranje na bobne ...). smo sli{ali, da je zelo lepa. Res bi ve- jadrnico. V Vodicah smo bili dva dni, v Ker smo se udeleìli vseh delavnic, smo liko zamudili, ~e je ne bi poiskali. Ker [ibeniku en dan, Biogradu dva dni in dobili simboli~ne nagrade. Po olimpi- nismo imeli ne kopalk in ne brisa~, na koncu zopet v [ibeniku od petka jadi smo tekmovali v malem nogome- smo se okopali kar v spodnjih hla~ah. do sobote zjutraj. Kuhali smo si sami. tu, kjer smo po hudem boju izgubili z Potem smo odjadrali proti [ibeniku. Kopat smo se {li na plaò. Imeli smo 0:2. Za kosilo smo imeli pico. Po njem Veter je bil ugoden, tako da smo vese zelo v redu, zabavali smo se, ple- smo si s polpodmornico ogledali vodni lik del poti pluli samo z jadri. Vmes sali in imeli razne delavnice. Spoznali svet. Sledili so kopanje na mestni plaì smo se nekateri spustili v vodo in se smo nove prijatelje iz drugih {ol. Dosti v Biogradu, ve~erja in potem zaklju~na vlekli z vrvjo za jadrnico. Sre~ali smo smo plavali. Lahko smo vozili jadrnico. prireditev. Na njej je sodeloval tudi na{ delfine, si skuhali kosilo in ga z veli- Imeli smo skiperja, ki je bil super. Na harmonikar Alen. Uro{ pa je bil iz`reban kim apetitom pojedli. Proti ve~eru smo barki nas je bilo devet. V kabinah smo med dobitnike nagrad (v `rebanju so pripluli v [ibenik, kjer je bilo treba {e spali dva po dva. Kuhali smo vsak dan sodelovali vsi, ki so igrali nogomet). Po nato~iti gorivo. Pred ve~erjo smo spa- razli~no hrano. Zelo mi je bilo v{e~. zaklju~ni prireditvi je zopet sledil disko kirali svoje stvari, o~istili barko, po- Vesna SIMONI^, 9. a in è je bila ura enajst zve~er. sneli zaklju~ne fotografije in se pripra- Bil sem na jadranju, kjer sem preìvel vili na odhod domov. Po ve~erji smo sedem ~udovitih dni na jadrnici. Z ja- êtrtek, 22. 9. 2011 si naredili sendvi~e za naslednji dan. drnico smo pluli po hrva{kem morju. Po zajtrku smo izpluli iz Biograda. To- Pred spanjem smo {li {e na kratek ples Potovali smo iz [ibenika v Vodice, iz krat vsi sodelujo~i skupaj (105 plovil). v marini in s tem se je na{a odisejada Vodic v Biograd, iz Biograda na Korna- Z razdalje se je to najbr` zdelo izje- kon~ala. mno. Malo pred deseto uro smo vsi te in nazaj v [ibenik. âs nam je hitro minil, saj smo poma- razvili jadra in ob 10.00 izpustili v zrak Sobota, 24. 9. 2011 gali pri pomivanju posode, pospravlja- balone, ki smo jih è prej pripravili. Zjutraj smo vstali dokaj zgodaj, saj je nju, lahko smo vozili jadrnico. Veliko To je bil tudi uradni konec druènja s bil odhod napovedan za 9. uro. Po zaj- smo risali, se igrali druàbne igre in sodelujo~imi iz drugih dràv. Slovenci trku smo znosili svoje stvari na pomol, dvakrat smo imeli disko. Na pomolu smo potem odpluli proti Kornatom. si priskrbeli vozi~ke za odvoz prtljage, smo lovili ribe, se kopali in potaplja- Vmes smo se zasidrali v prelepem zapo~istili na barki {e tisto, kar je ostalo, li ter se druìli med seboj. Imeli smo livu, se vsi navezali bok ob bok in se in se odpravili na avtobus. V Slovenijo lepo vreme. Zraven nas so bili otro- kopali. Seveda smo takoj po prihodu v smo prispeli okoli treh popoldan. Ker ci iz O[ Vojnik. To je bila zame lepa zaliv pojedli kosilo, ki smo ga skuhali smo potovali v obratni smeri, se je med plutjem. Pozno popoldan smo od- dogodiv{~ina. na{a pot vlekla skozi Ljubljano in po- Tilen LE[NIK, 8. b

62 Novice ob~ine DUPLEK ZIMO PREGNALI, KROFE POJEDLI

Pustu smo se v vrtcu Korena posvetili, nismo dali, saj nam je te zobate zime Nasvidenje 12. februarja 2013. z njim ìveli, si nadeli maske, zame- bilo è dovolj. Uspelo nam je, dnevi so postali takoj dalj{i in so za~eli ponujati Besedilo in foto: njali zna~aje vse od sve~nice pa do Andrej TURK pepelni~ne srede. No ja, nekaj dni pa toplino, ki se je preselila tudi v na{a le ... êprav je letos pust ure in dneve srca. prekriàl z zimskimi po~itnicami, se Pa poglejte:

Najprej smo bili mi{ke in muce, nato pa vse sorte - po gasilsko

Novice ob~ine DUPLEK 63 64 Novice ob~ine DUPLEK Po ljudski pripovedi se je v vurber{kem gradu rodil Krstnik ali Kresnik. Spoznali so ga po konjskih kopitih in morali so ga devetkrat krstiti. Znal se je v vse stvari spremeniti. Kedar se je tepel z drugimi Krstniki, imel je kamnato obleko, da mu ni mogel nikdo do ìvega. Krstnik je bil malokedaj doma, kajti zahajal je v druge deèle na boj. Najve~krat so ga kmetje videli, da je v podobi svinje s konjskimi kopiti po polju letal. Ako je vurber{ki Krstnik zmagal, bilo je v na{i deèli vsega dovolj; - polja so lepo obrodila, v goricah je bila obilna trgatev in ljudje so bili zdravi in v vsem sre~ni. ( Krajepisno-zgodovinska ~rtica, Matej Slekovec, 1895). V A B I L O V. SREDNJEVE[KI DAN NA GRADU VURBERK sobota, 9. 6. 2012

14. 00 Otvoritev srednjeve{ke tr`nice s sprevodom vseh sodelujo~ih Li~no urejene stojnice bodo vabile na ogled izdelkov rokodelskih obrti: lon~arstva in kerami~arstva, pletarstva, rezbarstva, usnjarstva, tkalstva, vezenja in ro~nega pletenja. Spoznali bomo naravna mila, piranske soline, medene izdelke, dra`go{ke kruhke, bioizdelke iz ìtaric in sadja, pester bo tudi izbor zeli{~, njihovih zvarkov in namazov. [opki suhega cvetja in lesene `lice bodo namenjeni doma~i mizi. Vitezi Reda kraljevega orla bodo postavili svoj tabor, srednjeve{ko oroàrno in mogo~ne oklepe ter pripravili vite{ki turnir, obiskovalce pa u~ili osnov me~evanja. Za prikaz in u~enje gotske pisave se boste oglasili pri grajskem pisarju, svoj izdelek pa odnesli domov. Najmlaj{i se bodo razveselili oroàrja in najlep{ih igra~ iz lesa. Dogajanje bo popestreno z otro{kimi igrami (iskanje zaklada, tekma àkljev, metanje podkev, lokostrelstvo) in otro{kimi delavnicami. Za obzidje gradu bodo vabili srednjeve{ka glasba in prijetne vonjave iz kotla kuharskih mojstrov.

16. 00 Program za otroke

20.00 Opereta E. Kálmána Grofica Marica v produkciji Zavoda za kulturo, {port in turizem @alec in Hi{e kulture Celja

Vstopnice za opereto bodo v predprodaji po 12 evrov. Povezovalec programa bo Robert Levstek. ^astna pokroviteljica prireditve je Ob~ina Duplek.

Ob~ina Duplek, Va{ka skupnost Vurberk, Turisti~no dru{tvo Vurberk, Gledali{ko dru{tvo Vurberk VLJUDNO VABLJENI !

SLADOLEDARNA KREMKO

Pozdravljeni dragi bralci in gostje sladoledarne Kremko! Leto je naokoli, ko ste nazadnje brali na{e informacije, a mi smo se v tem ~asu izpopolnjevali, se trudili in mislili na na{e stranke. Z najve~jim veseljem Vam sporo~amo, da bomo letos praznovali è ~etrto obletnico obratovanja na{ih sladkih proizvodov. Raz{irili smo ponudbo in vam letos ponujamo – poleg sladkih kepic – tudi kremast to~eni sladoled, kateri je izdelan iz vrhunske recepture. To~eni sladoled je mogo~e dobiti v porcijah za seboj, za kar je poleti najlep{e darilo ob obisku prijateljev, znancev ali enostavno za ve~erno zabavo pred televizijo. Za vas razvijamo nove okuse, posodabljamo kvaliteto, se prilagajamo trgu, predvsem pa zahtevam in èljam na{ih strank. S ponosom smo sodelovali tudi z novo izvoljenim ùpanom Dupleka Mitjo Horvatom, s sladolednim okusom modro nebo, saj verjamemo, da bo za ljudi Dupleka sprejemal modre odlo~itve. Letos smo sodelovali na 2. slovenskem prvenstvu v izdelavi sladoleda (lani prav tako) in lahko se pohvalimo z zlatim odli~jem na{e kvalitete!!! Na za~etku smo Vas spomnili na na{ 4. rojstni dan, datum praznovanja pa bo pravo~asno objavljen v sladoledarni Kremko. Lepa hvala za Va{e zaupanje in vljudno vabljeni!

Sladoledarna KREMKO

TURISTI^NO DRU[TVO VURBERK v a b i ljubitelje rekreacije in narave na tradicionalni, letos `e 7. prvomajski pohod na Grmado v torek, 1. maja 2012. Start (ob 10. uri) in cilj na gradu Vurberk, prijave od 9. ure dalje. Prisr~no vabljeni!

Novice ob~ine DUPLEK 65