Revija Slovenskih Železnic

Januar 2012

Revija Slovenskih železnic

IIntervjuntervju MMarjanarjan ZZaletelj:aletelj: RazvojRazvoj železniškeželezniške infrastruktureinfrastrukture jeje nujnostnujnost AAktualnoktualno SSŽ-PotniškiŽ-Potniški ppromet:romet: StalneStalne posodobitveposodobitve inin izboljšaveizboljšave storitevstoritev zaza potnikepotnike SSŽ-TovorniŽ-Tovorni promet:promet: KljubKljub krizikrizi smosmo izboljšaliizboljšali poslovniposlovni rezultatrezultat SSŽ-Infrastruktura:Ž-Infrastruktura: ZZaa nnamiami jeje uspešnouspešno poslovnoposlovno letoleto FFotoreportažaotoreportaža DDoneoneči uvoduvod v jubilejnojubilejno leto:leto: RadeRadeče 20122012 RReportažaeportaža GGorenjskaorenjska progaproga IIntervjuntervju BBernhardernhard Kunz:Kunz: EvropskiEvropski železniškiželezniški tovornitovorni prometpromet nnujnoujno potrebujepotrebuje usklajenusklajen sistemsistem Z zdraviliškim vlakom na oddih v Terme Olimia … Revija Slovenskih železnic januar 2012

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: [email protected] • 1 odgovorni urednik: Marino Fakin • lektorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.813 Uvodnik izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Marino Fakin Odgovorni urednik

Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 20. februarja 2012. V tokratni številki smo pripravili pregled poslovanja in načrtov Slovenskih železnic in njihovih hčerinskih podjetij. Slovenske želez- nice so lani ustvarile dobre poslovne rezultate in okrepile tržno po-

Januar 2012 zicijo. Novoustanovljena podjetja za potniški promet, tovorni promet in infrastrukturo ter hčerinske družbe so se tudi lani uspešno Revija Slovenskih železnic

Intervju Marjan Zaletelj: Razvoj železniške infrastrukture je nujnost spopadale z gospodarsko krizo. Aktualno SŽ-Potniški promet: Stalne posodobitve in izboljšave storitev za potnike SŽ-Tovorni promet: Kljub krizi smo izboljšali poslovni rezultat SŽ-Infrastruktura: Za nami je uspešno poslovno leto Fotoreportaža V potniškem prometu smo lani po ocenah prepeljali 16 milijonov DoneĀi uvod v jubilejno leto: RadeĀe 2012 Reportaža Gorenjska proga Intervju Bernhard Kunz: Evropski železniški tovorni promet nujno potrebuje usklajen sistem potnikov in opravili 802,3 milijona potniških kilometrov. Obdržali smo obseg dela na podobni ravni kot predlani, prav tako tudi števi- lo prepeljanih potnikov, kar je zelo spodbuden podatek glede na to, da v številnih evropskih državah zaradi gospodarske krize prepeljejo manj potnikov v železniškem prometu. Potniški vlak pri postaji V tovornem prometu je bilo lansko poslovno leto 2011 relativno Novo mesto Kandija uspešno. Prepeljali smo več tovora in opravili več dela kakor leta Avtor fotografije: Antonio Živkovič 2010 ter povečali prihodke, tako transportne kot druge. Zagotovili smo hitrejšo rast poslovnih prihodkov od rasti poslovnih odhodkov Intervju ter prepolovili predlanski negativni rezultat. Rezultat iz poslova- Marjan Zaletelj: Razvoj železniške nja je sicer negativen, toda boljši od načrtovanega. Prepeljali smo infrastrukture je nujnost 17.648 tisoč ton blaga in opravili 3.877 milijonov netotonskih kilo- 2 metrov. Več prevozov smo opravili v luškem tranzitu, kjer so prevozne poti daljše, in na petem koridorju. Na področju infrastrukture sta se lani poslovna enota Vzdrževa- nje in poslovna enota Vodenje prometa združili v novoustanovljeno Aktualno podjetje SŽ-Infrastruktura. Združeni poslovni rezultat je po oceni SŽ-Potniški promet: Stalne posodobitve 172 milijonov evrov prihodkov, poslovni izid znaša 300 tisoč evrov, in izboljšave storitev za potnike 4 čisti poslovni izid pa 2,3 milijona evrov. Zaradi zmanjšanja prora- čunskih sredstev oziroma rebalansa proračuna za leto 2011 smo se morali odreči dvema milijonoma evrov na področju vzdrževanja in 1,5 milijona evrov na področju vodenja prometa. Aktualno Sistem Slovenskih železnic čakajo v prihodnje veliki poslovni izzivi SŽ-Tovorni promet: Kljub krizi smo in preizkušnje. Ozko grlo, ki onemogoča bolj kakovostno izvedbo izboljšali poslovni rezultat prevozov, zahteva angažiranje dodatnih sredstev in povzroča ve- 5 čje stroške, je železniška infrastruktura. To bi bilo treba posodobi- ti tako z vidika prevoza tovora kot prevoza potnikov. Dolgoročnih konkurenčnih prednosti železniškega prometa in zmanjšanja vpli- vov prometa na okolje ne bo mogoče uresničiti brez konkurenčne Aktualno železniške infrastrukture. Trenutne težave so zagotavljanje ustrezne SŽ-Infrastruktura: Za nami je uspešno nosilnosti prog, kar pomeni veliko oviro za opravljanje tovornega poslovno leto 6 prometa, težave pa občutijo tudi v potniškem prometu, kjer zato nastajajo zamude. Napovedani infrastrukturni projekti bodo šele v nekaj letih obrodili sadove, in takrat bo mogoče pričakovati kakovo- stnejše prevozne storitve na petem in desetem koridorju, zadostno Fotoreportaža zmogljivost omrežja. In šele takrat bo manjša nevarnost, da bi se Doneči uvod v jubilejno leto: prometni tokovi preusmerili na druge obvozne koridorje. Radeče 2012 Letošnja novost v tovornem prometu je uvedba rednega vlaka 20 med Ljubljano in Batjevim v Ukrajini. Vlak je del logistične storitve Zahony, ki združuje železniški, cestni in vodni transport ter pomeni zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno povezavo gospodarstev severne Italije in Slovenije z ukrajinskim in ruskim trgom. Reportaža Direktni tovorni vlak bo vozil enkrat na teden. S storitvijo Zahony Gorenjska proga Slovenske železnice ponujajo celovit logistični produkt, ki vključuje 22 prevzem blaga pri pošiljatelju, carinjenje, sledenje pošiljk ter dodatne terminalske storitve, ki jih kupci pričakujejo. Bistvene prednosti novega produkta so občutno skrajšanje voznih časov, prilagodljivost ter zagotavljanje celovite storitve na enem mestu. Intervju Druga pomembnejša pridobitev v tovornem prometu je kontej- Bernhard Kunz: Evropski železniški nerski manipulator, ki so ga sodelavci na kontejnerskem terminalu tovorni promet nujno potrebuje prevzeli sredi januarja in ga od takrat s pridom uporabljajo. Z novo usklajen sistem 30 pridobitvijo bomo lahko strankam zagotovili še bolj kakovostne in hitrejše storitve na kontejnerskem terminalu. 2

Intervju Intervju

Marjan Zaletelj: Razvoj železniške

Marjan Zaletelj, univerzite- d. o. o. Sodelujem tudi pri vseh nostne naprave. Vsa ta dejstva SŽ-Infrastruktura, d. o. o., tni diplomirani inženir grad- drugih nalogah in sprejemanju se odražajo v počasnih vožnjah, kot upravljavec javne železni- beništva, je 15. novembra odločitev, ki zadevajo poslovni ki hromijo in ovirajo pretočnost ške infrastrukture, vidi težave lani postal član poslovodstva koncern Slovenske železnice. potniškega in tovornega pro- pri zagotavljanju ustreznih mo- za področje infrastrukture meta. žnosti za kratkoročno konku- in gradbeništva. Ima bogate Ali se v Sloveniji zavedamo strokovne in vodstvene iz- pomena železniške infra- kušnje s področja železniške strukture? Marjan Zaletelj, član poslovodstva infrastrukture. Prosili smo ga (foto: Antonio Živkovič) pogovor, v katerem je opisal Dejstva kažejo na to, da se svoje poglede na stanje in pri- ga ne zavedamo. Na deklara- hodnost slovenske železniške tivni ravni se vsi zavzemajo za infrastrukture. razvoj železniške infrastrukture po vzoru Zahodne Evrope. Ve- Gospod Zaletelj, pozna- liko se govori o petem in dese- mo vas predvsem kot stro- tem vseevropskem koridorju, ki kovnjaka in menedžerja s se stikata v Ljubljani. Deklarativ- področja železniške infra- na pozornost se v praksi ne iz- strukture. Nam lahko pred- kazuje. Na primer začetek gra- stavite, na katerih podro- dnje drugega tira Divača–Koper čjih ste doslej delovali? je prestavljen in sploh ne vemo, kdaj se bo gradnja začela. Vse svoje poklicno življenje Mislim, da je Slovenija tudi se ukvarjam z železniško in- premalo vplivala na evropsko frastrukturo. Poklicno pot sem politiko koridorjev. Trenutno začel v Novem mestu, kjer sem nam celo grozi, da bo deseti se zaposlil kot gradbeni inženir koridor izpadel iz evropskega v tedanji sekciji za vzdrževanje železniškega omrežja za to- prog. Deset let sem bil šef sek- vorni promet TEN-T. V državi cije, do leta 2001. Nato sem v nam ni uspelo sprejeti novega Ljubljani prevzel delovno mesto nacionalnega programa razvo- šefa službe za gradbeno dejav- ja železniške infrastrukture. Še nost. Pozneje sem bil pomoč- vedno imamo program iz leta nik direktorja za vzdrževanje, 1996. Skratka, veliko se govori, direktor za vzdrževanje, sveto- premalo pa je bilo storjeno, da valec poslovodstva in na koncu bi lahko rekli, da se zavedamo direktor infrastrukture. V tem pomena lege in železniške in- obdobju sem bil neposredno frastrukture na tem območju. ali posredno dejaven pri vseh infrastrukturnih projektih kot Kaj menite o stanju železni- vodstveni oziroma vodilni dela- ške infrastrukture? vec. Od 15. novembra sem član poslovodstva za področje infra- Večkrat poudarim, da je že- strukture in gradbeništva. lezniška infrastruktura v tem trenutku solidno vzdrževana, Kakšne so zdaj vaše naloge? vendar da gre za ohranjanje stare infrastrukture. Vozimo po Kot član poslovodstva sem progah, ki so stare sto ali sto odgovoren za področje infra- petdeset let. Zgolj z manjšimi strukture in gradbeništva, po- izboljšavami ne moremo pove- drobneje pa za odvisne družbe čati hitrosti, skrajšati prevoznih SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ- časov in uvesti novih storitev. Železniško gradbeno podje- Na nekaterih progah imamo tje, d. d., in Prometni institut, relativno zastarele signalnovar- Revija Slovenskih železnic januar 2012 3

Intervju infrastrukture je nujnost

renčnost tovornega prometa skupaj sestavili osemnajst ključ- če storitve, pa tudi povezava bi projekti bili uvrščeni v pro- in potniškega prometa. Tre- nih projektov, od teh štirinajst z novo avtobusno postajo na gram razvoja nacionalnega že- nutne težave so zagotavljanje projektov na javni železniški Vilharjevi ulici. lezniškega omrežja. ustrezne nosilnosti prog, kar infrastrukturi in štiri projekte, pomeni veliko oviro za opra- ki zadevajo procese v SŽ-Infra- Ali bi bilo mogoče s kakšni- Kaj bi bilo treba storiti, da vljanje tovornega prometa. struktura. Zanimivo pri tem je, mi manjšimi naložbami pri- bi dosegli primerljivo raven Ključne proge, recimo Zidani da gre za projekte na obstoje- vabiti več potnikov, kot na infrastrukture z drugimi Most–Maribor–Šentilj, še ve- či infrastrukturi, kot na primer primer z ureditvijo parki- razvitimi evropskimi drža- dno nimajo zagotovljene nosil- zagotovitev kategorije D4 na rišč? vami? nost kategorije D 4, zato v luki odseku Zidani Most–Maribor, Koper nakladajo tovorne vlake, elektrifikacija in rekonstrukcija Brez večjih naložb je to težko Vsi bi si verjetno želeli po- ki vozijo po tej progi, največ proge Pragersko–Hodoš, kjer uresničiti. Naložbe v infrastruk- dobno železniško infrastruktu- za osno obremenitev 20 ton inženirske aktivnosti že poteka- turo so odvisne od proračun- ro, kot je na primer v Nemčiji na os, namesto za obremeni- jo, zmanjšanje števila nezavaro- skih sredstev Republike Slo- ali Franciji, morda tudi proge tev 22,5 tone na os, kar zelo vanih prehodov do leta 2015 in venije. V državi je sredstev za velikih hitrosti. Menim, da so te zmanjšuje konkurenčnost to- drugi projekti. infrastrukturo vedno premalo, želje pretirane, kajti konfigura- vornega prometa. Zaradi stare zato so ta namenjena predvsem cija terena v Sloveniji skorajda infrastrukture in ponavljajočih Kakšna naj bi bila vloga za vzdrževanje infrastrukture in ne omogoča zgraditve prog se težav so uvedene številne železniških postaj v priho- zagotavljanje varnosti. Manj- velikih hitrosti. Takšne proge bi počasne vožnje. V povprečju dnje? šim projektom, ki pa bi imeli dejansko potekale na viaduktih, je zaradi stanja infrastrukture večji vpliv na javno podobo že- v usekih in nasipih ter dolgih trideset stalnih počasnih voženj Menim, da bi bilo treba se- leznic in na udobje potovanja, predorih, zato bi težko pove- na leto, v skupni dolžini med 50 danji poslovni koncept glede v državi nismo namenili dovolj zovale urbana središča. Proge in 60 kilometri. Počasne vožnje postaj spremeniti, da bi na pozornosti. Slovenske železnice velikih hitrosti so namenjene povzročajo operativne težave postaje lahko pritegnili več in Infrastruktura kot upravlja- predvsem potniškemu prome- predvsem v potniškem prome- potnikov in drugih uporabni- vec zgolj upravljajo in vzdržu- tu. Moramo se zavedati, da je tu, zato ni mogoče zagotavljati kov. Uvedba dodatnih storitev jejo postaje. Namenjena sred- tega potenciala v Sloveniji pre- ustrezne pretočnosti in predvi- je predvsem odvisna od dovolj stva so premajhna za približno malo, kajti proge velikih hitrosti denih potovalnih časov. velikega pretoka potnikov. Po- dvesto lokacij oziroma postaj, so lahko ekonomsko uspešne glavitna težava je v tem, da je ki bi jih bilo treba začeti poso- tam, kjer na določenih kritič- Kakšni so cilji in prednostne za storitvene dejavnosti, ki bi dabljati v skladu z razvojnim nih razdaljah povezujejo mesta naloge na področju infra- se lahko razvijale na postajah, konceptom. z velikim številom prebivalcev strukture? potrebno večje število potni- Eden od strateških projek- oziroma mesta z več kot petsto kov. V Slovenji imamo tri ali štiri tov, ki sem jih prej omenil, tisoč prebivalci. Zato bi se mo- Kot upravljavec železniške in- postaje, ki bi jih lahko razvili v predvideva gradnjo in opre- rali osredotočiti na nekakšen frastrukture stremimo k temu, trgovsko-storitvena središča mljanje potniških postajališč srednji model, kot je v Avstriji in da bi z rednim vzdrževanjem po vzoru zahodnoevropskih na ljubljanskem železniškem Švici, torej na proge za hitrosti in obnovami omogočili večjo držav. V takih središčih bi po- primestnem območju. Tako bi 160 do 200 kilometrov na uro. izkoriščenost prog ter povečali tniki lahko opravili določene povečali privlačnost in dosto- S tovrstnimi projekti seveda ne prepustnost in nosilnost prog. storitve že zjutraj, pred vožnjo, pnost železniškega omrežja na bi smeli preveč odlašati, kajti Želimo si tudi večjega vpliva pri ali popoldne, ko se vrnejo, dru- območju Ljubljane ter omogo- ciklusi gradnje infrastrukture določanju in izvedbi nadgra- gi uporabniki pa ves dan. Za čili, da bi ljudje lažje prešli z so relativno dolgi, del sredstev denj in novogradenj. Namreč, uresničitev takega poslovnega osebnega prevoza na prevoz z pa bi bilo treba zagotoviti izven po zakonu upravljavec opravlja koncepta bi bilo treba pritegni- vlakom. Projekt predvideva po- proračuna, kajti proračun jih redna vzdrževanja in obnove, ti ponudnike, ki bi v tem zaznali večanje standarda na obstoje- ne bo mogel v celoti. Hitrejša medtem ko nadgradnje in no- poslovno priložnost in bi se bili čih postajališčih, kot na primer posodobitev bi bila mogoča, vogradnje vodijo na ministrstvu pripravljeni za to angažirati. uvedbo storitev Parkiraj in se če bi bil sprejet novi nacionalni za promet. Pripravili smo pre- Zelo veliko si obetamo od zgra- pelji, postavitev kolesarnic, to- program razvoja železniške in- dlog prioritetnih projektov, jih ditve poslovnega in potniškega aletnih prostorov in previjalnic, frastrukture in če bi bila soča- opredelili v strategiji Slovenskih središča Emonika v Ljubljani. pa tudi vzpostavitev štirih novih sno zagotovljena tudi finančna železnic do leta 2020. Posve- Na voljo bodo velike površine, postajališč tam, kjer bodo štu- sredstva. Brez tega dejanska tovali smo se in organizirali z ki bodo namenjene za dejav- dije pokazale največje učinke. posodobitev ni mogoča. uporabniki, torej s potniškim nosti in storitve potniškega Naše predloge smo posredovali in tovornim prometom, ter prometa in druge spremljajo- ministrstvu za promet, zato da Marino Fakin 4

Aktualno

SŽ-Potniški promet Stalne posodobitve in izboljšave storitev za potnike

Lani smo po ocenah prepe- Junija je na tire zapelja- in voznimi redi na spletnem ljali 16 milijonov potnikov in la prva obnovljena dizelska mestu Google Transit ter za- opravili 802,3 milijona potni- motorna potniška garnitura čeli prodajati in polniti mestno ških kilometrov. Kljub težkim 813/814-130, ki pomeni zače- kartico urbana na ljubljanski tržnim razmeram in recesiji tek postopne prenove voznega železniški postaji. V prihodnje smo obdržali obseg dela na parka Slovenskih železnic. Po- bo mogoče urbano kupovati in podobni ravni kot predlani. tnikom ponuja novo kakovost polniti še na nekaterih drugih Število prepeljanih potnikov je in udobje potovanja. Jeseni večjih postajah. letos na podobni ravni kot pre- smo ponovno prenovili sple- Lani smo zelo intenzivno dlani, kar je zelo spodbuden tno stran www.slo-zeleznice. tržili oglasne površine, saj podatek glede na to, da v šte- si. Obenem smo posodobili rezultati raziskav kažejo, da vilnih evropskih državah zaradi iskalnik voznega reda, v kate- so železniške postaje po svoji gospodarske krize prepeljejo rem si je mogoče pogledati tudi obiskanosti primerljive samo manj potnikov v železniškem zamude, nadomestne prevoze, še z nakupovalnimi središči. prometu. Obseg dela sicer zao- ovire v prometu na primer zara- Zato ni naključje, da postajajo staja za načrti, predvsem zaradi di gradbenih del, poiskati vlake Slovenske železnice kot ogla- Boštjan Koren (foto: Miško Kran jec) potovanj na krajših razdaljah in za prevoz koles idr. ševalski prostor čedalje bolj tržnih razmer. Spletno stran obišče vsak zanimive in aktualne za ogla- relacijah po Sloveniji in v tujino. Čisti poslovni izid je nega- mesec več kakor 170 tisoč obi- ševalce. Zgled dobre prakse Tako bodo lahko ob koncih te- tiven, v višini 5,86 milijona skovalcev. Meritve njene obi- leta 2011 je sodelovanje Te- dna, praznikih in med počitni- evrov. Rezultat je slabši od na- skanosti se spremljajo tudi na lemacha in Košarkaške zveze cami po Sloveniji potovali 50 črtovanega predvsem zaradi Slovenski oglaševalski zbornici Slovenije. odstotkov ceneje, v tujino pa popravka prihodkov in stroškov v okviru projekta MOSS, kjer so Ob prvi vožnji vlaka, ki smo po ponudbi Rail Plus 25 odstot- za storitve vleke z italijanskimi Slovenske železnice uvrščene ga poslikali s Telemachovimi kov ceneje. železnicami za obdobje 2000– na drugo mesto med slovenski- oglasi in ki je slovensko košar- Načrtujemo tudi uvedbo 2005 v višini 689 tisoč evrov. mi podjetji, pri čemer ne upo- karsko reprezentanco odpeljal spletne prodaje vozovnic. števamo medijskih hiš in iskal- na Jesenice, smo poskrbeli za Najprej bodo lahko imetniki Dosežki leta 2011 nikov. Zelo dobro je obiskana široko medijsko podprtje. brezkontaktnih čip kartic po- tudi mobilna spletna stran, ki daljševali in kupovali abonent- Zasluga za ohranitev podob- smo jo pripravili lani. Načrti ske vozovnice, pozneje pa bo ne ravni kot predlani je zago- Sodelujemo tudi pri projek- mogoče kupiti tudi druge vo- tovo v ponudbi in dejavnosti tu enotne vozovnice, ki ga Letos načrtujemo novo, do- zovnice. Slovenskih železnic. Z različni- vodi ministrstvo za promet in ki datno ponudbo za abonente. Načrtujemo, da bomo leta mi ponudbami si nenehno pri- naj bi se končal leta 2013. Dijaki in študentje z abonent- 2015 prepeljali 17,8 milijona zadevamo, da bi pritegnili čim V okviru projekta Civitas skimi šolskimi vozovnicami potnikov oziroma vsako leto več novih potnikov in ohranili Elan smo skupaj z LPP vzpo- bodo lahko z občutnim popu- 1,4 odstotka več. Med priorite- sedanje. stavili enotni portal z linijami stom potovali tudi na drugih tnimi cilji so povečanje tržnega V potniškem prometu smo deleža, izboljšanje rezultata iz vse leto sistematično izvajali poslovanja (EBIT) in ustvarje- prodajne in promocijske dejav- Glavni cilji leta 2012: nje dobička, s katerim bi lahko nosti za pospeševanju prodaje zagotavljali naložbe v lastni ra- prevozov po rednih ponudbah. • 16,2 milijona potnikov zvoj in povečali kakovost sto- Za vlak se je odločilo 3,4 od- • 803,6 milijona potniških kilometrov ritev. Da bi uresničili strateške stotka več upokojencev kakor cilje, je pomembno, da država leta 2010. Od septembra lani • 38,9 milijona evrov transportnih prihodkov uskladi interese prevoznikov, ki se več dijakov vozi s šolski- • ohranitev 29-odstotnega tržnega deleža izvajajo storitve javnega potni- mi mesečnimi vozovnicami in škega prometa, in da poskrbi manj z letnimi ali polletnimi. • 3,7-odstotno znižanje stroškov za pripravo usklajenega in raci- Sicer pa je bilo šolarjev lani • 1,2-odstotno povečanje prihodkov onalnega voznega reda, kjer bi manj, ker je generacija številč- železniške postaje bile intermo- no manjša in ker so po Slo- • povečati prepoznavnost storitev dalna središča. veniji nastala dodatna šolska • doseči še boljše ocene pri anketah potnikov središča. Boštjan Koren, direktor Revija Slovenskih železnic januar 2012 5

Aktualno

SŽ-Tovorni promet Kljub krizi smo izboljšali poslovni rezultat

Poslovno leto 2011 je bilo izid poslabšuje negativni rezul- Uresničeni načrti relativno uspešno. Prepelja- tat finančnih prihodkov in odli smo več tovora in opravili hodkov v ocenjeni višini 12.428 Leta 2011 smo uresničili na- več dela kakor leta 2010 ter tisoč evrov, ki je za 4.507 tisoč slednje cilje in ukrepe: povečali prihodke, tako tran- evrov slabši od načrta. Nanj • ustanovitev družbe SŽ-To- sportne kot druge. Zagotovi- vplivajo predvsem finančni vorni promet, d. o. o., li smo hitrejšo rast poslovnih odhodki iz naslova obresti v • izvajanje ukrepov za izbolj- prihodkov od rasti poslovnih višini 5.628 tisoč evrov, nega- šanje poslovanja v sekciji za odhodkov ter prepolovili pre- tivni saldo izvedenih finančnih male pošiljke, dlanski negativni rezultat. Re- instrumentov v višini 5.819 ti- • uvedba posebnih produk- zultat iz poslovanja je sicer soč evrov in negativnih tečaj- tov: »Zahony« na relaciji Lju- negativen, -5,5 milijona evrov, nih razlik v višini 1.565 tisoč bljana–Batjevo (Ukrajina) in toda boljši od načrtovanega. evrov. »Yana« na relaciji Ljubljana– Prepeljali smo 17.648 tisoč ton Predvsem drugo polletje leta Yana (Bolgarija), blaga in opravili 3.877 milijo- 2011 je bilo za tvorni promet • širitev dejavnosti carinskega nov netotonskih kilometrov. neugodno. Negotove gospo- posredovanja, Igor Hribar (foto: Miško Kranjec) V primerjavi z načrtom smo darske razmere in šibka gospo- • pridobitev statusa poobla- prepeljali za 2,7 odstotka manj darska rast sta negativno vplivali ščenega gospodarskega su- skih povezavah. Strategija upo- blaga, vendar 2,3 odstotka na obseg prepeljanega tovora. bjekta AEO, števa spremenjene dejavnike več kakor predlani. Opravili Težave so bile tudi zaradi pre- • podaljšanje dovoljenja za zunanjega okolja in aktualizira smo za 3,2 odstotka več ne- majhne zmogljivost pri vhodu v prevoz odpadkov in vpis v finančne projekcije predvsem totonskih kilometrov, kot je Luko Koper, enotirne proge Ko- evidenco prevoznikov od- z vidika doseganja strateških bilo načrtovano oziroma 7,2 per–Divača, premajhne dolžine padkov, ciljev tovornega prometa, ki so odstotka več kakor leta 2010. postajnih tirov in dovoljenega • naložba v prekladalno me- povečanje dodane vrednosti, Več prevozov smo opravili v osnega pritiska, zaradi česar ni hanizacijo – kontejnerski kakovostne storitve, optimi- luškem tranzitu, kjer so pre- bilo mogoče optimalno organi- manipulator, zacija obstoječih zmogljivosti, vozne poti daljše, in na petem zirati vseh prevozov. Bistvenega • ureditev delovno bivalnih rast prihodkov, rast obsega koridorju. izboljšanja propustnosti proge razmer (ureditev prostorov prevozov in povečanje dobičk- Poslovni prihodki znašajo pred zgraditvijo drugega tira, za premikalno osebje v Tr- onosnosti. približno 186 milijonov evrov do leta 2017, ni pričakovati. Že bovljah, menjava strehe na Temeljni cilj je doseganje po- in so za 7,1 odstotka večji od leta 2010 smo na postaji Koper stavbi v Ljubljani (Hladilni- zitivnega poslovnega rezultata, načrtovanih oziroma za 11,6 tovorna začeli prenavljati tire in ška), menjava talnih oblog v kar bomo dosegli z ukrepi za odstotka večji kakor leta 2010. povečevati njihovo število. Za- skladišču v Krškem in Sevnici, racionalizacijo poslovanja, ra- Dosegli smo 161,6 milijona radi del žal nastajajo zamude ureditev nakladalne klančine zvojem novih storitev in večjo evrov transportnih prihodkov, pri dostavi in odpravi vlakov v SMP in nadstreška v SKP, internacionalizacijo poslovanja. kar je za 4,3 odstotka več, iz luke. menjava stavbnega pohištva Tržni položaj bomo okrepili, kot je bilo načrtovano. Drugi V klasičnem prevozu smo v STP MB, zamenjava vodo- tako da bomo sklepali dolgo- poslovni prihodki znašajo po prepeljali 13,4 milijona ton, vodnega omrežja v STP MB ročne dogovore s strankami. Še oceni 24,4 milijona evrov, kar v kombiniranem prometu pa (Maribor) in STP Celje (Celje, naprej bomo pridobivali nove je za 30,3 odstotka več od na- 4,2 milijona ton. Pri klasičnih Sevnica). stranke, povečali navzočnost in črtovanih. Večji od načrtovanih prevozih presegamo načrt in • nakup 9-sedežnega kombija vlogo na mednarodnem trgu so tudi poslovni odhodki, za predlanske količine v luškem za prevoz delavcev na relaciji ter sodelovali v zvezi Aliansa. 3,3 odstotka, in sicer zaradi tranzitu. Dobre rezultate smo Celje–Celje Čret. Ko bomo pridobili varnostno nadomestil za uporabo tujih dosegli tudi pri izvozu. V ko- spričevalo, bomo začeli opra- tovornih vagonov, storitev tujih penskem tranzitu smo prepe- Strateške usmeritve in cilji vljati dejavnosti v podružnici železniških uprav in drugih od- ljali le en odstotek manj tovora ABC Skopje. hodkov, ki so odvisni od obsega kakor predlani. V kombinira- Temeljna strateška usmeritev Načrtujemo razvoj novih dela. nem prometu smo presegli na- je povečanje konkurenčnosti. storitev in blok vlake med ter- Poslovni izid iz poslovanja črtovane količine v luškem tran- Učinkovito poslovanje in večja minali, lukami in večjimi pono- bo po oceni negativen, in sicer zitu, v izvozu in uvozu. Največ dodana vrednost sta bistvene- ri oziroma izvori blaga v regiji 5.535 tisoč evrov, prav tako velikih kontejnerjev smo prepe- ga pomena, da bomo postali in širše. Povečali bomo število bo negativen čisti poslovni izid ljali v prometu z Madžarsko in močnejši in bolj enakopraven kontejnerskih vlakov v Mün- 16.282 tisoč evrov. Poslovni Slovaško. partner v morebitnih partner- chen, Milano, Yano in Carigrad. 6

Aktualno

Dopolnilne storitve, ki jih bomo lizacijo poslovanja v proizvo- Napovedi gospodarskih gi- re, predvsem s preusmeritvijo ponudili, so naročanje vagonov dnji, logistiki in podpornih banj v letu 2012 za Avstrijo, prevozov s ceste na železni- za uporabnika, izstavitev tovor- funkcijah. Večjih vlaganj ne Hrvaško, Madžarsko, Češko, co, kar nikakor ne bo lahko nih listov, priprava dokumentov načrtujemo, zagotavljali pa Slovaško in Italijo, kjer so naše delo. za carino in carinjenje. bomo sredstva za vzdrževanje najpomembnejše partnerice, Načrtujemo zmanjšanje lokomotiv, vagonov in drugih niso optimistične. Zato bomo Igor Hribar, direktor vseh vrst stroškov in raciona- sredstev. morali iskati dodatne tovo-

SŽ-Infrastruktura Za nami je uspešno poslovno leto

Lani sta se poslovna enota trifikacija proge Pragersko–Ho- Vzdrževanje in poslovna eno- doš, uvedba GSM-R sistema in ta Vodenje prometa združili uvedba ETCS sistema na V. kori- v novoustanovljeno podjetje dorju. Postaja Hodoš je bila lani SŽ-Infrastruktura. Konsolidira- v celoti elektrificirana, in sicer ni oziroma združeni poslovni na sedmih tirih v skupni dolžini rezultat SŽ-Infrastruktura je dvanajst kilometrov. po oceni 172 milijonov evrov Družbo SŽ-Infrastruktura prihodkov in približno toliko čaka težko poslovno leto. Na odhodkov, tako da poslovni vseh področjih zmanjšujemo izid znaša 300 tisoč evrov, čisti stroške. Letos želimo pridobi- poslovni izid pa 2,3 milijona ti večje deleže del pri nadgra- evrov. Povedati je treba, da smo dnjah in tudi sodelovati pri se morali odreči delu prihodka morebitnih novogradnjah. Zelo zaradi zmanjšanja proračun- verjetno ne bo mogoče doseči skih sredstev oziroma rebalan- enakih poslovnih rezultatov kot Marko Brezigar, direktor SŽ-Infrastuktura Janko Pavlič, pomočnik direktorja za sa proračuna za leto 2011, in leta 2011, kajti zaradi pomanj- (foto: Miško Kranjec) vodenje prometa (foto: Miško Kranjec) sicer dvema milijonoma evrov kanja sredstev bo manj del pri na področju vzdrževanja in 1,5 obnovah prog. leta 2010 zakon sprejet. Ta je kov za tisk, na novo izdelali vse milijonu evrov na področju vo- Z vodstvom nabave se do- določil, da se izdelava voznega priročnike po sistemu varnega denja prometa. govarjamo za prehod nekaterih reda omrežja in nadzor nad iz- upravljanja in poskrbeli za stro- Ključni projekti leta 2011 naših sodelavcev v nabavo, kjer vajanjem voznega reda prenese kovno izpopolnjevanje izvršil- so bili projekti vzdrževalnih bi bili dejavni pri nabavi ključ- na Javno agencijo za železniški nih in strokovnih delavcev. Vse del v javno korist. Opravljali nih blagovnih skupin za hol- promet v Mariboru. Vozni red leto, smo skladno s finančnimi smo večjo obnovo na odseku ding. Gre za blagovne skupine omrežja je temelj tehnološkega možnostmi, izboljševali delov- proge Košana–Gornje Ležeče, gradbeni material, elektroteh- procesa in prevoznih storitev, ne razmere naših delavcev, kar vključno s sanacijo treh predo- nični material, pa tudi storitve, zato se upravičeno počutimo bomo počeli tudi v prihodnje. rov. Obnavljali smo tudi progo investicijski projekti, in drugo. kot ptič s pristriženimi perut- Za letos bomo v vodenju Grosuplje–Kočevje, in sicer je Večjo konkurenčnost bomo mi, predvsem pa zato, ker prometa še naprej posodabljali proga gradbeno obnovljena v zagotavljali s programom pre- sprememba ni bila zahtevana in avtomatizirali delovne po- celoti do postaje Ortnek, tako strukturiranja, strateškimi pro- v smernicah EU, na katere se stopke. Prizadevali si bomo za je nosilnost proge do državnih jekti in notranjo reorganizacijo zakonodajalci sklicujejo. večjo izkoriščenosti obstoječih blagovnih rezerv povečana s 16 v skladu s strategijo A.T. Kear- V vodenju prometa smo v informacijskih tehnologij in se ton na os na 22,5 tone na os. neyja. celoti vključili daljinsko vodenje pripravljali za nove tehnologije Začeli smo obnovitvena dela na prometa na odsekih prog Pra- (ETCS, GSM-R). postaji Poljčane. V celoti smo Sodobne tehnologije v gersko–Ormož–Hodoš in večji Poleg navedenega se bomo obnovili vozni vod na progi vodenju prometa del na progi Ljubljana–Sežana, letos, kot posledica nove or- Divača–Koper, in sicer v skupni v kratkem pa bomo vključili še ganizacije Slovenskih železnic, dolžini 55 kilometrov, ter od- Vodenje prometa je leto postajo Divača. Dejavni smo bili trudili prepričati predlagatelje prli center za vodenje prometa 2011 začelo z grenkim prio- tudi na področju spremembe Zakona o železniškem prome- Maribor in razširili center za vo- kusom, ker nam ni uspelo pre- podzakonskih aktov, saj smo tu, da se izdelava voznega reda denje prometa Postojna. Druga dlagateljev sprememb in do- pred začetkom uporabe nove- zaradi stroškovne in tehnološke dela, ki jih nadziramo, v sklo- polnitev Zakona o železniškem ga prometnega pravilnika in učinkovitosti ponovno prenese pu inženiringa za Ministrstvo prometu (ZZelP-H, Uradni list pravilnika o spremembah in do- na SŽ-Infrastrukturo. za promet, so dela na postaji RS, št. 106/2010) prepričati v polnitvah signalnega pravilnika Marko Brezigar Koper in Hrpelje-Kozina, elek- nasprotno in ker je bil konec pripravili spremembe pravilni- Janko Pavlič Revija Slovenskih železnic januar 2012 7

Aktualno

SŽ-Centralne delavnice Ljubljana Leta 2012 nadaljujemo poslovno pot po skupnem tiru

Centralne delavnice smo nizacijskih in vsebinskih spre- gijske učinke, ki jih bo podjetje poslovno leto 2011 kljub upo- memb. Prvega oktobra smo s pridobilo z združitvijo dejav- časnjeni rasti gospodarstva in Slovenskimi železnicami pod- nosti. finančni krizi končale uspe- pisali pogodbo o prehodu de- Ključni cilji v letu 2012 so: šno, saj smo v skladu z načrti javnosti vleke in tehnično va- • stroškovno učinkovito upra- dosegli pozitivni rezultat iz gonske dejavnosti v Centralne vljanje in vzdrževanje žele- poslovanja. Slovenskim žele- delavnice. Tako smo združili zniškega voznega parka Slo- znicam smo zagotavljali celovit dejavnosti vleke in TVD z dejav- venskih železnic; servis vzdrževanja in ob tem nostjo vzdrževanja. • povečati odličnost procesov povečali prihodke iz naslova Načrtujemo, da bomo le- in stroškovno učinkovitost drugih kupcev. Poleg uspešno tos nastopili na trgu kot novo na vseh področjih delovanja končanih projektov z obstoje- združeno podjetje SŽ–Vleka in družbe; čimi poslovnimi partnerji smo z Tehnika, d. o. o., oziroma SŽ • razvijati celovite storitve z vzdrževanjem kolesnih dvojic in VIT, d. o. o. Podjetje bo stran- višjo dodano vrednostjo in s tovornih vagonov prodrli tudi kam zagotavljalo celovite stori- tem krepiti prodajo in kon- na francoski trg. Vse večje inve- tve vleke vlakov, vzdrževanja in kurenčnost na evropskih tr- Dušan Žičkar (foto: Miško Kranjec) sticije smo podredili povečanju tehnično vagonske dejavnosti. gih; proizvodnih zmogljivosti in iz- Podjetje bo svoje cilje podre- • ohranjati ekonomsko, so- sljivost, konkurenčnost, od- boljšanju delovnih razmer. Tako dilo ciljem skupine Slovenskih cialno in naravovarstveno zivnost. Tako bomo uresničili so Centralne delavnice postale železnic, z namenom, da se odgovornost do naših dele- dogovorjene ukrepe, sprejete še bolj prepoznavne v Evropi. uspešno konča prestrukturira- žnikov in okolja, v katerem na ravni skupine Slovenskih Izboljšali smo poslovne in pro- nje skupine in da bi postali še delujemo. železnic, in s tem pripomogli izvodne procese ter povečali bolj konkurenčni na evropskem k uspešnemu prestrukturiranju dodano vrednost naših storitev. trgu. Pri tem se bomo opirali na Letos si bomo še naprej celotnega sistema. V zadnjem četrtletju lani več desetletne izkušnje in stro- prizadevali uresničevati odli- smo bili deležni velikih orga- kovno znanje ter izrabili siner- ke uspešnih: kakovost, zane- Dušan Žičkar, direktor

SŽ–ŽIP Usposabljanje in prezaposlovanje invalidov

V poslovnem letu 2011 je domov, distribuciji pisarni- se bo prek družbe SŽ-ŽIP tudi v podjetje SŽ-ŽIP izboljševalo po- škega materiala, avtobusnih prihodnje vodila in uresničevala slovanje in se prilagajalo spre- prevozih, avtomehanični de- politika zaposlovanja invalidov membi Zakona o zaposlitveni lavnici in čiščenju. Sodelovali v sistemu Slovenskih železnic. rehabilitaciji in zaposlovanju in- smo tudi pri izdelavi programa Z uresničitvijo ukrepov, ki jih je validov, s katero so se bistveno sanacije in reorganizacije Slo- predlagala svetovalna družba, spremenili pogoji za poslovanje venskih železnic, d. o. o., ki ga bomo najpozneje do konca invalidskih podjetij. je pripravila svetovalna družba leta 2013 optimizirali dejavnost Lani smo dosegli boljši po- A.T. Kearney. Ob upoštevanju vzdrževanja objektov, urejanja slovni izid kakor predlani. To smernic, ki jih je za dolgoroč- okolja, varovanja, dejavnost je bilo mogoče z optimizira- no pozitivno poslovanje SŽ-ŽIP parkirišč, dejavnost prodajnih njem procesov poslovanja, po- pripravila svetovalna družba, avtomatov, distribucijo vode in večevanjem produktivnosti in se bomo tudi v prihodnje osre- dejavnost prodaje v trafikah. prihodkov ter racionalizacijo dotočili na zagotavljanje tistih Da bi prilagodili naše po- stroškov. Bolje smo poslovali storitev, ki jih potrebujejo Slo- slovanje spremembi Zakona o mag. Vojka Martinčič (foto: Miško Kranjec) zlasti pri upravljanju samskih venske železnice, predvsem pa zaposlitveni rehabilitaciji in za- 8

Aktualno

poslovanju invalidov, smo lani svojega poklica, kakor je razpo- ter se dogovoriti, da se izva- prli novo invalidsko delavnico z povečevali delež zaposlenih ložljivih delovnih mest v SŽ-ŽIP, janje teh dejavnosti prenese v dodatno linijo za proizvodnjo invalidov. Lani se je iz drugih smo lani začeli razvijati nove SŽ-ŽIP. Načrtujemo preuredi- sveč v Zidanem Mostu. družb SŽ v SŽ-ŽIP prezaposli- dejavnosti za usposabljanje, tev samskega doma v Zalogu, Temeljno poslanstvo družbe lo 45 delavcev invalidov. Pred rehabilitacijo ter prezaposlova- razširitev dejavnosti parkirišč SŽ-ŽIP je zagotavljati produk- spremembo zakona je za prido- nje teh delavcev bodisi v SŽ-ŽIP s parkirišči v Škofji Loki in na tivno zaposlitev delavcev Slo- bitev državnih subvencij zado- ali v skupini SŽ. Ustanovili smo Kurilniški ulici v Ljubljani, raz- venskih železnic, ki so postali ščalo, da je v invalidskem pod- Center za usposabljanje. Vanj širitev sistema tehničnega va- invalidi ali zaradi zdravja niso jetju zaposlenih 40 odstotkov se je prvega januarja letos pre- rovanja ter dopolnitev sistema več zmožni opravljati svoj po- invalidov. Po novem pa je za zaposlilo 67 delavcev invalidov fizičnega varovanja z notranjim klic. Verjamemo, da bomo še ohranitev dosedanjega obsega iz družbe v skupini SŽ. in zunanjim nadzorom ter in- naprej uspešno opravljali svo- državnih subvencij pogoj, da je Še naprej bomo optimizi- tervencijami (obhodne službe). je temeljno poslanstvo in da v invalidskem podjetju zaposle- rali procese poslovanja, veliko Načrtujemo tudi širitev dejav- bomo tudi našim uporabnikom nih vsaj 50 odstotkov invalidov. pozornosti pa bomo nameni- nosti prodajnih avtomatov za zagotavljali kakovostne storitve Predpisani delež smo izpolnili li razvoju in izvajanju vsebin napitke in prigrizke, in sicer po konkurenčnih cenah. 1. januarja letos. Ker je v skupi- v centru za usposabljanje. Z bomo namestili nove avtomate ni SŽ veliko več delavcev invali- družbami v skupini SŽ bomo na mestih, kjer bodo pomenili mag. Vojka Martinčič, dov oziroma delavcev, ki zaradi skušali določiti dejavnosti, ki so dodatno ponudbo za potnike. direktorica zdravja ne morejo opravljati primerne za delavce invalide, V drugi polovici leta bomo od-

Prometni institut Ljubljana Krepimo strokovne kompetence in konkurenčnost na trgu

Temeljna dejavnost Prome- Projekti za naročnike v gega tira železniške proge tnega instituta Ljubljana d. o. o. Sloveniji Divača-Koper, naročnik SŽ; (v nadaljevanju: PI) je strokovno • Analiza tehnoloških proce- in raziskovalno-razvojno delo Lani smo za naročnike v sov dela na tovorni postaji na področju prometa v najšir- Sloveniji končali naslednje pro- Koper, naročnik SŽ; šem pomenu besede, s poudar- jekte: • Razvoj informacijskega sis- kom na železniškem prometu. • Novelacija IP za Moderniza- tema za kalkulacijo stroškov Leto 2011 je bilo zelo naporno, cijo kočevske proge -1. faza vzdrževanja infrastrukture, konkurenca je čedalje večja, pri- in izdelavo IP za moderniza- naročnik SŽ (Infrastruk- čakovanja naročnikov so čeda- cijo kočevske proge - 2. in 3. ura); lje zahtevnejša. Krizo razume- faza, naročnik SŽ; • Analiza možnosti in potreb mo kot poslovni izziv; stroške • Izdelava dokumenta identifi- razvoja javne železniške obvladujemo predvsem z do- kacije investicijskega projek- infrastrukture v Republiki bro organizacijo projektnega ta za geografski informacijski Sloveniji, naročnik RS MzP vodenja. sistem, naročnik SŽ; (izvajalec: konzorcij PI kot vo- Ohranjamo kakovost sto- • Izdelava dokumenta identi- dilni partner, APPIA, d. o. o., ritev in zadovoljstvo naročni- fikacije investicijskega pro- kot partner, UL FPP, Portorož, dr. Momčilo Šarenac (foto: Antonio Živkovič) kov. Dobre rezultate PI zago- jekta in predinvesticijske za- kot partner, UM FL, Celje, kot tavlja sinergija vseh glavnih snove za obnovo železniške partner); no asistenco JASPERS in dejavnosti PI: ekonomskih postaje Nova Gorica; 1. faza, • Izdelava študije o možnostih EK pri pripravi spremljajo- raziskav v prometu, raziskav naročnik SŽ; izboljšave intermodalnega če dokumentacije (študija in razvoja na področjih teh- • Izdelava študije Vzdrževanje transporta preko Alp za po- izvedljivosti) za pridobitev nologije prometa, prometne prog po izvedbi projekta trebe projekta Transitects, EU sredstev za realizacijo infrastrukture, informacijske elektrifikacija in rekonstruk- naročnik RS MzP (izdelova- projekta »Rekonstrukcija, tehnologije ter izdelave investi- cija proge Pragersko-Hodoš, lec PI s podizvajalcem UM elektrifikacija in nadgradnja cijske dokumentacije, s podpo- naročnik SŽ; FG, Maribor); proge Pragersko-Hodoš za ro najsodobnejše programske • Izdelava študije Vzdrževanje • Sodelovanje na sestankih 160 km/h in modernizacija opreme. in reševanje v predorih dru- z naročnikom, s tehnič- nivojskih prehodov in izved- Revija Slovenskih železnic januar 2012 9

Aktualno

ba podhodov na postajah«, RS MzP). Projekt prav tako priprava odzivnih poročil na končan januarja. Osnovni računovodski podatki za leto 2011 (ocena) in načrt za obdobje 2012–2014 (v tisoč EUR) pripombe oziroma sugestije Vir: predlog Poslovnega načrta, december 2011 naročnika, tehnične asisten- Projekti za naročnike zunaj ce JASPERS in EK, izdelava Slovenije in mednarodni novelacij študije izvedljivo- projekti sti, v kateri bodo upošteva- na vsa priporočila naročnika, Leta 2011 smo delali na tehnične asistence JASPERS osmih mednarodnih projektih, in EK, naročnik RS MzP, med njimi na petih projek- prej DŽI; tih EU: • Izdelava študije izvedljivosti • Izvedba meritev železniških nove železniške povezave prog na območju Republike Trst-Divača-Ljubljana-Bu- Slovenije (oktober 2009-de- dimpešta-ukrajinska meja cember 2013), naročnik – visoka varianta, naročnik MAV, Budimpešta, Madžar- SŽ-PP (PI podizvajalec; glavni ska (glavni naročnik del: naročnik DŽI); SŽ). Projekt se bo predvido- • Projekt V2-0551 »Razvoj ma končal decembra 2013. modelov za upravljanje pro- • projekt EUROPEAID/127318/C/ metnih tokov« v okviru CRP SER/ME - RE-LAUNCH Technical • Svetovanje EIB na področju Veneto, Italija; projekt pote- Konkurenčnost Slovenije Assistance to the Transport vrednotenja investicij v tran- ka od leta 2011, končan bo 2006-2013, sofinancerja Sector, Montenegro (sveto- sportu; projekt EU, vodilni predvidoma leta 2013. ARRS in MzP; izvajalec: UM valne storitve), naročnik De- partner Halcrow, London, FG, soizvajalec 1: UL FGG, legation of EC to Monte- Anglija, večletni projekt po- Poslovanje in načrt do leta soizvajalec 2: PI; projekt se negro (zveza: NTU-Strategic teka od leta 2011. 2014 je pričel leta 2008. Development&Consulting • Mediterranean Intermodal Ltd., Aalborg, Danska). Transit- TRANSIT, projekt PI je po oceni iz septembra V sklepni fazi so še naslednji Projekt je bil končan EU, vodilni partner: Southern 2011 lani posloval z dobičkom, projekti za naročnike iz Slove- lani. Aegean Region, Grčija; Kin- in sicer dobiček znaša 51 tisoč nije: • The Italian Observatory for no, Grčija; projekt poteka od evrov. • Ažuriranje skic tirnih shem Road Freight Transport for leta 2008 in bo predvidoma postaj na slovenskem žele- the East Europe Countries končan marca letos. V okvi- Strateške usmeritve PI so zniškem omrežju, naročnik (Country Sheet Slovenia), ru tega projekta sta bili lani tudi v prihodnje naslednje: SŽ. Projekt se bo predvidoma naročnik FIT Consulting srl, organizirani dve prireditvi. Vizija: biti vodilna razisko- končal aprila. Rim, Italija. Projekt je bil prav Marca 2011 je PI v Hotelu valno-razvojna organizacija na • Analiza možnosti in potreb tako končan lani. Slon v Ljubljani organiziral področju prometa v Sloveniji. razvoja industrijskih tirov v dan odprtih vrat, ki so se Poslanstvo: kupcem (naroč- Republiki Sloveniji, naročnik Projekti EU ga udeležili strokovnjaki iz nikom) ponuditi in zagotavljati RS MzP. Projekt končan ja- vse Slovenije in predstavnika celovito storitev raziskovalno- nuarja. • ELAN-CIVITAS Mobilising ci- Egejske univerze, dr. V. Vasi- razvojnih in strokovnih rešitev • Novelacija modela povpra- tizens for vital cities – Ljublja- leios Zeimpekis in dr. Kostis na področju prometa na najviš- ševanja, modal splita, napo- na-Gent-Zagreb-Brno-Porto Mamassis. Udeležence so ji kakovostni ravni, zaposlenim vedi prometa, ekonomske in (7. okvirni program EU); pozdravili dr. Igor Jakomin, zagotavljati možnost osebnega finančne analize za potrebe projekt EU, glavni koordi- državni sekretar na RS MzP, in strokovnega razvoja v var- pridobitve EU sredstev za nator MOL (sodelujejo tudi mag. Ljubo Žerak, sekretar v nem in prijetnem delovnem realizacijo projekta gradnja navedena mesta in različna kabinetu ministra (RS MzP) okolju ter lastnikom zagota- nove železniške proge Diva- podjetja iz teh mest ), pote- in dr. Mitja Pavliha, generalni vljati učinkovitost poslovanja in ča-Koper, naročnik RS MzP. ka od leta 2008, končan bo direktor Direktorata za pro- dobičkonosnost kapitala. Projekt se bo predvidoma predvidoma letos. stor na RS MOP. Aprila 2011 Vrednote: visoko kakovo- končal februarja. • REZIPE-Renewable Energies je bila v Atenah, Grčija, orga- stno in ustvarjalno raziskoval- • Izdelava nacionalnega voz- for Zero Emission Transport nizirana Mednarodna konfe- no-razvojno delo, ki podaja nega reda, naročnik Omega in Europe (uvajanje vozil brez renca International Worshop strokovne odgovore na razisko- Consult (glavni naročnik RS emisij na obnovljive vire ener- for Combined Freight Tran- valno-razvojna vprašanja, skrb MzP). Projekt končan janu- gije) (Cilj 3: Central Europe); sport, ki sta se je na povabi- za kupca, timsko delo, stalno arja. projekt EU, glavni partner/ lo PI udeležila Janez Merlak, izobraževanje, inovativnost, • Oblikovanje standarda za koordinator Magistrat der Adria Kombi, d. o. o., in mag. prenos znanja med sodelavci, enotno elektronsko vozov- Landeshauptstadt Klagen- Ljubo Žerak. osebna rast in razvoj posame- nico, poslovodeči partner furt am Woerthersee, Av- • TRANSAFE-ALP (v okviru znika in doslednost pri strokov- IGEA, d. o. o., Ljubljana, par- strija, poteka od leta 2010, razpisa Teritorialno sodelo- nem delu. tnerja PI in LOGITEH, d. o. o., končan bo predvidoma mar- vanje-področje Alp); projekt Ljubljana (glavni naročnik ca 2013. EU, vodilni partner Regija dr. Momčilo Šarenac, direktor 10

Aktualno

SŽ-Železniško gradbeno podjetje Najzahtevnejših projektov se lotevamo na inovativen način

Kljub veliki recesiji v sloven- se je še posebej odražal v pod- racionalizacijo vseh poslovnih skem gradbeništvu in zmanjša- jetju Kamnolom Verd, d. o .o., procesov. Do konca septembra nju naročil je skupina SŽ ŽGP pri prodaji kamnitih agregatov. smo uresničili velik del načr- Ljubljana, d. d., lani poslovala Bremena iz preteklosti, ki so na- tovanih nabav, ki nam bodo uspešno. Uvrščamo se med stala zaradi stečaja največjega omogočale še bolj kakovostno deseterico najuspešnejših pod- dolžnika, podjetja SCT, d. d., so delo in manjšo odvisnost od jetij in smo eno največjih iz- bila lani dokončno sanirana in drugih ponudnikov storitev. voznih podjetij v Sloveniji. Pri- podjetje bo končalo poslovno Lani smo opravljali dela, ki dobili smo certifikat poslovne leto 2011 z manjšo izgubo. smo jih pridobili že leta 2010. odličnosti in dosegli bonitetni Lani smo sodelovali na ne- Vrednost na novo pridobljenih razred A***, po Ajpesu pa Ba- katerih razpisih na Hrvaškem, v del pa znaša več kakor 24 mi- selsko boniteto SB4. Skupina Črni gori in Srbiji. Pričakujemo, lijonov evrov. V Kamnolomu ŽGP bo poslovno leto 2011 da bomo podpisali pogodbo Verd se je prodaja zmanjšala za končala pozitivno. Pričakovani za delo na projektu gradnje 35 odstotkov, najbolj pa mate- rezultat po obdavčitvi je 3.289 postajališča Kamendin na pro- riala za betonske mešanice. Iz- tisoč evrov. Načrtovani cilji in gi Beograd–Šid v beograjskem pad proizvodnje smo nadome- programi bodo skoraj v celoti vozlišču. Vrednost projekta je stili s proizvodnjo materialov za Leon Kostiov (foto: Miško Kranjec) uresničeni. Število zaposlenih okrog petsto tisoč evrov. potrebe matične družbe, poslo- se je povečalo na 355. Velika konkurenca in ohla- vanje pa racionalizirali tako, da prvič izvedli v predorih Križiški, Kriza, ki se je odražala v pna zakonodaja sta vzrok za smo del delavcev prezaposlili Ležeški in Jurgovec. Z lastnim slovenskem in v evropskem dolgotrajne postopke za izbiro v matično družbo, prav tako v znanjem smo v enoti Mehani- gospodarstvu, posebno pa v izvajalca. Tako se še nista kon- matično družbo smo prenesli zacija izdelali stroj za polaganje gradbeništvu, je tudi skupini čala dva železniška razpisa, za finančno funkcijo. Kamnolom panelnih betonskih prefabrika- ŽGP povzročala velike težave. katera smo izvajalci oddali svoje Verd je sicer od lani v informa- tov, ki smo ga tudi zaščitili s Kljub temu, da smo imeli dovolj ponudbe že spomladi. Nekate- cijskem sistemu skupine SŽ-ŽGP patentom. Tako nam je uspelo naročil, so bile zaradi stečajev ri postopki javnih naročil trajajo Ljubljana, d. d. zmanjšati obseg ročnega dela številnih gradbenih družb teža- že več kakor dve leti in dokonč- Želimo ohraniti položaj in in prilagoditi tehnologijo za ve pri zagotavljanju gradbenih na odločitev še ni bila sprejeta, dobro ime na trgih, kjer smo dela med zaporo enega tira materialov in storitev. Težave npr. projekt ERTMS level 1. v preteklih letih izvajali projek- na dvotirni progi. Zaposleni v so bile tudi zaradi neplačeva- Tudi lani smo skrbeli za te. Načrtujemo širitev na trgih enoti Operativa so za ta projekt nja opravljenih del. Vpliv krize obvladovanje, optimizacijo in držav nekdanje Jugoslavije in v izdelali priročno šablono za na- Albaniji, kjer je železniška in- tančno pozicioniranje panelov, frastruktura v slabem stanju in ki smo jo prav tako zaščitili s kjer imamo tradicionalno do- patentom. Pri izvedbi projekta bre odnose. Dejstvo, da smo je kot nosilec tehnologije izde- navzoči na vseh trgih nekdanje lave panelnih plošč na podlagi skupne države, nam je poma- pogodbe sodelovalo tudi av- galo, da smo uspešno končali strijsko podjetje PORR. Za zago- pogajanja s podjetjem Scheidt tavljanje večje konkurenčnosti & Bachmann iz Nemčije, ki je družbe bodo potrebna vlaganja eden največjih proizvajalcev v mehanizacijo. Ta bodo omo- opreme za signalnovarno- gočila večjo stroškovno učinko- stne naprave. Te namerava- vitost. mo ponuditi pri javnih naro- čilih za zavarovanje nivojskih prehodov. Smo hitro rastoče, misle- Za velik uspeh štejemo ob- če, inovativno, vodilno vladovanje in dopolnitev teh- podjetje za kakovostno nološkega postopka vgrajeva- gradnjo, obnovo in vzdr- nja betonskih prefabrikatov za ževanje varne železniške neposredno pritrditev tirnic na infrastrukture v Jugo- vzhodni Evropi. Stroj za polaganje betonskih panelov na projektu Košana–Gornje Ležeče betonsko ploščo. Postopek smo Revija Slovenskih železnic januar 2012 11

Aktualno

Strategija in usmeritve konkurenčnih cenah in rokih. tevnih projektov. Naši sodelavci svoj uspeh pripravljeni deliti z V celoti izpolnimo vse dogovo- se stalno dodatno izobražujejo. vami.« Naš strateški program smo re in delamo brez napak. Tudi Zagotavljamo nadpovprečno Vplivamo na študijske pro- imenovali Modra pot, ker ver- v izrednih razmerah delujemo nagrajevanje in druge bonitete. grame. Smo promotorji želez- jamemo, da je železniški prevoz optimalno. Smo najboljši v do- ŽGP je blagovna znamka za nice. Iz leta v leto rastemo in najbolj racionalni način prevo- ločanju faznosti izvedbe del v kakovostno gradnjo, obnovo s svojo rastjo vplivamo na rast za tako na mednarodni kot omejenih časovnih razmerah. in vzdrževanje varne železni- gospodarstva kot celote. Spod- lokalni ravni. Delujemo zato, Delamo z ekološko prijaznimi ške infrastrukture. Smo igralec bujamo domačo proizvodnjo da zagotavljamo neoviran, materiali. Znani smo po uspe- v mednarodnem poslovnem železniških elementov. čim hitrejši in varen železniški šnem in visoko kakovostnem okolju, ki ga spoštujejo veliki. Tem ciljem smo se zavezali prevoz. dokončanju projektov. Naš poslovni prostor so Slove- vsi zaposleni. V leto 2012 smo Smo ugledno podjetje, ki ra- Smo misleče podjetje. Vsak nija, Zahodni Balkan in jugo- se podali polni optimizma, in ste na podlagi lastnega znanja, zaposleni prispeva k uspehu. vzhodna Evropa: trikotnik »Tri- prepričani smo, da nam bo inovativnosti, zagnanosti in K najzahtevnejšim projektom glav, Vardar, Jalta«. Naš tržni z lastnim znanjem in pozna- mentalitete zmagovalcev. Smo pristopamo na inovativen na- delež stalno raste. Z naročniki vanjem vseh tehnoloških po- moderno in dinamično podje- čin. Zaposlujemo strokovnja- in dobavitelji negujemo trajna stopkov dela na železniških tje z visoko ravnijo tehnološke ke gradbene in strojne stroke dolgoročna partnerstva. Poten- progah uspelo preseči lanske opremljenosti. Uspešno ob- z znanjem in izkušnjami pri cialnim poslovnim partnerjem rezultate. vladujemo izzive sedanjosti in upravljanju robotike ter mlajše sporočamo: »Skupaj smo moč- prihodnosti. Dela izvajamo po strokovnjake za vodenje zah- nejši in uspešnejši, zato smo Leon Kostiov, direktor

SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana Vse tiskarske in knjigoveške storitve na enem mestu

Poslovno leto 2011 je bilo družb, da imajo Slovenske že- rezultata. Podlaga za poslovni izredno zahtevno, vendar smo leznice enega najlepših voznih načrt v letu 2012 in v nasle- zastavljene cilje celo presegli. redov v Evropi. dnjih letih je strateška usmeri- V zadnjih letih smo veliko ra- Železniška tiskarna je vse- tev, da kot odvisna družba, ki cionalizirali in privarčevali. Vsi skozi poslovala z minimalnimi je bila namensko ustanovljena zaposleni smo delovali kot do- dobički. Večinski lastnik tiskar- za zagotavljanje tiskarskih in bro naoljen stroj, da bi dosegli ne so Slovenske železnice. Tudi knjigoveških storitev, ponudi- načrte. druga velika slovenska podjetja mo Slovenskim železnicam vse Lani smo po oceni ustvarili in ustanove praviloma imajo storitve tiskarstva in knjigo- 566 tisoč evrov prihodkov in lastno hišno tiskarno in knji- veštva, vse na enem mestu in 48 tisoč evrov dobička, kar je goveznico. Vse večje institucije ne glede na količino. Družba nad načrtom. Opravljamo ti- in podjetja so ugotovile, da je načrtuje organizirati poslovno skarska in knjigoveška del ter z vidika obvladovanja stroškov politiko tako, da bodo uskla- distribucijo končnih izdelkov. bolje imeti lastno tiskarno. V jeni blagovni in finančni to- Največ prihodkov ustvarimo z prihodnjih letih ne načrtuje- kovi, likvidnost in rentabilnost izdelavo voznorednih pripo- mo dodatnih zaposlitev. Tre- sredstev ter financiranje prvin močkov, listnih vozovnic, pu- nutno je trinajst zaposlenih. poslovnega procesa z lastni- Janez Brezovar (foto: Miško Kranjec) blikacij, brošur, obrazcev, eti- Letos in v naslednjih dveh mi sredstvi. S tem so poveza- ket, prodajnih obrazcev, knjig, letih ne načrtujemo naložb. ni kratki roki izdelav, kakovost da bomo s svojim delom do- prospektov in plakatov. Skoraj Če bodo potrebne nujne na- in količina naših proizvodov. dali kamenček k uspešnosti in devetdeset odstotkov prihodka ložbe, bomo uporabili lastna Proste zmogljivosti tržimo na prepoznavnosti Slovenskih že- ustvarimo v skupini Slovenske sredstva. prostem trgu. leznic. železnice. Lani smo bili ve- Cilj poslovanja je dosega- Prepričani smo, da bomo seli priznanj tujih železniških nje pozitivnega poslovnega uresničili zastavljene cilje in Janez Brezovar, direktor 12

Aktualno

Slovenske železnice med najbolj prepoznavnimi slovenskimi blagovnimi znamkami

Društvo si.Brand je 25. januarja po- delilo priznanja slovenskim podjetjem, ki so se po presoji slovenskih porabni- kov uvrstila na lestvico petdesetih naj- boljših slovenskih blagovnih znamk. Na osemindvajseto mesto so se uvrstile Slovenske železnice. V raziskavi, ki so jo naredili lani, med 28. januarjem in 10. decembrom, in v kateri je sodelovalo več tisoč potrošnikov iz vse Slovenije v starostni skupini med 15. in 65. letom, so potrošniki ocenjevali slovenske blagovne in storitvene znamke po prilju- bljenosti, prepoznavnosti, všečnosti in uporabnosti. (M. F.) V imenu Slovenskih železnic je priznanje si.Brand 2011 prevzela Franja Murn iz SŽ-Potniški promet (foto: Miško Kranjec)

Rock iz pralnice

Decembra je pralnica v Centralnih delavnicah v Mostah dobila nenavadno vlogo – spremenila se je v prizorišče za snemanje dela novega video spota rock skupine Notterdam iz Divače. Zanimivo pri tej skupini je, da so skoraj vsi člani železničarji: bas kitarist Dalibor Uzelac – Dado je strojevodja, vokalist Kristjan Mihalič – Kixx je prometnik v Diva- či, bobnar Elvis Tomažič pa je vozovni preglednik. Le Dejan Štrafela – Straf in Primož Barut – Brut, oba kitarista, nista železničarja. Prvi ima s. p., drugi pa je še študent. Doslej so posneli že tri skladbe. Njiho- va najnovejša skladba Strah, za katero je besedilo napisal Kristjan, pa je bila pred nedavnim izbrana za popevko tedna na Valu 202. Video spot, ki so ga poleg v delavnicah snemali še na raznih lokaci- jah po Ljubljani, bo predvajan na MTV Adria.

Miško Kranjec Revija Slovenskih železnic januar 2012 13

Poslovni dosežki

Obseg dela evropskih železnic Januar–december 2011/2010 Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC

Potniški promet Slovenskih železnic

December 2011 – ocena za mednarodni promet 14

Kadri

Konstruktivni dialog za skupno iskanje rešitev v podjetju

V skladu z Zakonom o družbi delovnem mestu učinkovitejši, tako za zaposlene kot za de- ne zaslužijo »slabšega« in/ali Slovenskih železnic (Ur. l. RS št. prerazporedil na ustreznejše lodajalca. Zaposleni se pri sebi drugačnega delovnega mesta. 106/2010/S) so se lani prvega delovno mesto. Predvsem pa lahko vprašajo o učinkovitosti Ponudbo za drugo delovno septembra Slovenske železnice je namen delodajalca, da bi svojega dela, o skritih rezervah mesto v podjetju doživljajo kot reorganizirale in ustanovljene delavce preusmeril na delovna ter lastnih sposobnostih, zna- osebno degradacijo, kot preva- so bile tri nove družbe: SŽ-To- mesta, kjer kadra primanjkuje. nju in zdravstvenem stanju za ro, izgubo bonitet, včasih celo vorni promet, SŽ-Potniški pro- Tako se je iz notranjih rezerv ali morebitna dodatna dela, druga kot mobbing, ipd. Primanjkuje met in SŽ-Infrastruktura. V sis- z notranjimi prerazporeditvami dela, na drugih delovnih mestih morda osebnega poguma, pa temu Slovenskih železnic so še v zadnjem času usposobilo že ali vsaj na takšnem delovnem tudi zaupanja, zaradi včasih odvisne družbe: SŽ-Centralne kar nekaj delavcev, na primer za mestu, na katerem bi bil bolj zlorabljenega zaupanja. delavnice (tem sta se pripojili sprevodnike, strojevodje. Tre- učinkoviti in ustrezneje zapo- Zato na tem mestu ni odveč Vleka in TVD), Železniško grad- nutno pa poteka izobraževanje sleni. Ne nazadnje se je treba poudariti, da je posedovanje beno podjetje in Železniško za prometnike. vendarle zavedati, da si je treba znanja in zmožnost učinkovi- invalidsko podjetje, Železniška Proces usposabljanja za do- plačo zaslužiti, kar pa pome- tega iskanja pravih in predvsem tiskarna, Prometni inštitut in ločena delovna mesta se bo v ni, da moramo biti pri svojem potrebnih informacij nujna za Železniški zdravstveni dom. prihodnje še intenziviral. To je delu učinkoviti. Na delovnem reševanje vsakdanjih delovnih Namen zunanje reorganiza- nujen ukrep, ki ga delodajalec mestu, ki nam je glede na našo in življenjskih situacij. cije je bil izboljšati poslovanje že izvaja in v katerem vidi mo- izobrazbo, znanje, zmožnosti V prihodnje bo potreben podjetja. Včasih se zaposleni žnosti za mehke oblike zmanj- in podobno, bližje, smo pogo- še globlji konstruktiven dialog premalo zavedamo, da ima- ševanja zaposlenih in hkrati steje tudi bolj učinkoviti in ne med delodajalci in delavci. Kajti mo možnost in odgovornost, zapolnjevanje deficitarnih de- nazadnje osebno bolj izpolnje- samo s konstruktivnim dialo- da smo bolj racionalni pri vseh lovnih mest v podjetju. Po drugi ni ter zadovoljni. gom in medsebojnim zaupa- stvareh in na vseh področjih ter strani pa s takšnimi ukrepi delo- njem bo mogoče iskati in najti da lahko tako prispevamo svoj dajalec išče notranje potenciale Soočenje z resnico in pravičnejše in najugodnejše delež k boljšemu poslovanju. in poskuša izkoristiti skrite re- nerealna pričakovanja rešitve za vse zaposlene. Boljši zerve sposobnih in ambicioznih dialog in boljša komunikacija Zmanjševanje stroškov delavcev. V pogovorih z delavci se ne- lahko izboljšata klimo v podje- Delodajalec je s takšnim na- malokrat izkaže, da se nekateri tju. Če zaposleni dobijo infor- Danes pogosto slišimo, da je činom nakazal resnost situacije, ne morejo sprijazniti s situaci- macije o ukrepih in akcijah, to največji strošek v podjetju stro- v kateri se nahaja podjetje, in jo, krizo in potrebo po nujnih v njih vzbudi večje zaupanje in šek dela. Nemalokrat v javnosti nujnost iskanja ustreznih reši- spremembah v podjetju. Raz- deluje pomirjujoče. To jih tudi odmeva, da si delodajalci priza- tev, ki bi pripeljale do »mehkih« mišljajo o tem, koliko let dela- bolj motivira in spodbudi k re- devajo za zniževanje stroškov, prehodov in učinkovitih rešitev jo v podjetju in da si zdaj res ševanju skupnih težav v podje- predvsem pa stroškov dela. Pregovor pravi: »Iz majhnega raste veliko.« Veliko lahko pri- hranimo že pri majhnih stvareh. Vsakdo pri sebi najbolje ve, kje so rezerve in kje se da kaj prihraniti. Seveda se nam ob tem nemalokrat zastavi vpraša- nje, zakaj bi se ravno mi obna- šali odgovorno. S sprememba- mi lahko začnemo vedno le pri sebi. Odgovornosti ne moremo pričakovati od drugih, če sami nismo odgovorni.

Iskanje notranjih rezerv in potencialov

Delodajalec si že nekaj časa intenzivno prizadeva, da bi delavce, ki niso ustrezno zaposle- Foto: Miro Marolt ni ali ki bi lahko bili na drugem Revija Slovenskih železnic januar 2012 15

Kadri

tju. Če pretočnosti ustreznih in previdnostjo, so neke vrste dni in pozorni in da zberemo vključimo v reševanje podje- dejanskih informacij ni, ali če so obrambni mehanizmi. Strah pa več informacij, kar vse nam tja na način, da v konstruktiv- te neresnične, delavci pogosto je po drugi strani tudi gonilo, omogoča, da znamo ugotovi- nem dialogu najdemo svoje dobijo občutek, kot da jih situ- ki nas na nek način prisiljuje, ti dejansko stanje, si pojasniti ustrezno mesto v procesu. Le acija ne zadeva in da so za reda smo bolj dejavni in dovze- resnico in najti ustreznejše re- tako bomo lahko učinkoviti, ševanje krize odgovorni drugi. tnejši za spremembe. To nas šitve. Strah ne sme biti nekaj, uspešni, zadovoljni ter bomo spodbuja k večji vedoželjnosti, kar bi nas potisnilo v pasivizaci- lahko uresničili svoje poten- Strah kot gonilna sila in ne pridobivanju in zbiranju novih jo, da čakamo samo na rešitev ciale in prispevali svoj delež k zavora informacij, k iskanju drugačnih drugih. prizadevanju za premagovanje rešitev. Strah je skratka tisti, ki Odgovornost vsakega izmed krize. Strah in z njim povezana nam pomaga, da postanemo nas delavcev pa je, da ocenimo dr. Zdravko Lavrič negotovost, vključno z večjo dejavnejši, čeprav bolj previ- lastno situacijo in se dejavno Zdravje, naša odločitev Zdravje je eno samo, zato Leta 2010 je na Slovenskih Pri prehrani upoštevajmo ri rek pravi, da je treba zjutraj ga je treba ohranjati in kre- železnicah, d. o. o, enajst oseb priporočila strokovnjakov za jesti kot kralj. Telesu privoščite piti ter si zanj prizadevati, da postalo delovnih invalidov. uravnoteženo prehrano. Urav- dovolj sveže energije zjutraj in nam bo služilo kot vir moči Vzrok za invalidnost je bila ve- notežena prehrana naj bi vse- lažje boste delali ter obvlado- za vsakdanje življenje in delo. činoma bolezen, sledi pa po- bovala 50 do 70 odstotkov vali življenjske situacije. Pre- Za zdravje se moramo truditi škodba zunaj dela in poškodba ogljikovih hidratov, 15 do 20 bava bo bolj urejena in zaužili in zanj vedno znova odločati pri delu. Dvajset delavcev je bilo odstotkov beljakovin in 5 do 10 boste manj hrane ob drugih vsak dan, pri vsakdanjih do- invalidsko upokojenih. odstotkov maščob. Strokovnja- obrokih. godkih, nalogah in preizku- ki priporočajo živila iz polnozr- Vsak dan je priporočljivo spi- šnjah. Priporočila za ohranjanje nate moke, riž, krompir. Sadje ti šest do osem kozarcev vode. Na Slovenskih železnicah zdravja in zelenjavo lahko dokaj obilno Ko smo žejni, v telesu že pri- je bil bolniški stalež letu 2011 jemo vsak dan. Beljakovine do- manjkujejo trije odstotki vode. 4,2-odstoten, v Sloveniji v ob- V raziskavi Slovensko javno bimo iz stročnic, semen, plodov Alkoholnih pijač se je treba izo- dobju od januarja do septem- mnenje iz leta 1999 je skoraj 45 pa tudi iz rib, mesa, posnetega gibati in jih piti čim manj ter ne bra 2011 pa 4,1-odstoten. V odstotkov anketiranih postavilo mleka in mlečnih izdelkov. Od vsak dan. Alkohol je prepove- povprečju je bolniška odso- na prvo mesto zdravje, na dru- maščob priporočajo maščobe dano piti med delom. Za vašo tnost znašala 85,5 ure na de- go pa družino. Treba je krepiti rastlinskega izvora. Izogibajmo varnost in varnost drugih pri lavca. Vsak dan je bilo z dela telesno in duševno zdravje. Za se belemu sladkorju, umetnim delu gre! odsotnih 284 delavcev, kar je telesno zdravje je pomembna pijačam in sladilom. Jejmo Nekaj preprostih sprememb manj kakor predlani. Stroški uravnotežena zdrava prehrana, različna živila, kajti nobeno ži- v načinu življenja in prehrani je bolniškega staleža so znašali pomembno pa je tudi razmerje vilo ne vsebuje vseh hranilnih majhna cena za zdravje. Zato okrog 4,1 milijona evrov, od med tem, koliko energije vnese- snovi, ki jih potrebujemo. Soli pa bomo lažje opravljali delov- tega v breme podjetja 2,6 mi- mo v telo in koliko je porabimo. ne potrebujemo več kot čajno ne in druge življenjske naloge, lijona evrov. Pomembna je tudi redna tele- žličko na dan. Kos pice ali pet krepili samozavest in odpor- Železničarji so najbolj po- sna dejavnost. Strokovnjaki pri- rezin salame ali dva kosa kru- nost. gosto obolevali zaradi bolezni poročajo telesno dejavnost tri ha vsebujejo dovolj soli za ves Magda Šinkovec Mali dihal, bolezni mišično kostnega do petkrat na teden, najmanj dan. Pretirano uživanje soli lah- sistema in bolezni vezivnega pol ure na dan, in sicer tako ko zviša krvni tlak, ki povzroča Viri in literatura: • Podatki iz zdravstvene statistike za Slo- tkiva. Moški so na bolniški v intenzivno, da se zadihamo. S bolezni srca in ožilja. venske železnice, d. o. o., Inštitut za va- večini primerov zaradi poškodb telesno dejavnostjo se sprosti- Celodnevno prehrano raz- rovanje zdravja Republike Slovenije • Tatjana Kofol Bric. Kronične bolezni med zunaj dela, bolezni mišično ko- mo in povečujemo odpornost delimo na pet do šest obrokov, aktivno populacijo. Srečanje slovenske stnega sistema in vezivnega. organizma pred obolenji. Z in sicer na tri glavne obroke mreže za promocijo zdravja pri delu 11. Dlje so na bolniški zaradi bo- zmerno telesno dejavnostjo več – zajtrk, kosilo in večerjo – ter 10. 2011, Ljubljana • Metoda Dodič Fikfak. Zdravje v času pre- lezni živčevja in raka. Ženske dni v tednu se zmanjšuje tudi dopoldansko in popoldansko strukturiranja. Srečanje slovenske mreže zbolevajo največ zaradi bole- tveganje za nastanek nenale- malico. To velja za zdrave lju- za promocijo zdravja pri delu 11. 10. zni mišično kostnega sistema zljivih kroničnih bolezni, ki so di s primerno telesno težo. 2011, Ljubljana. • Zloženka Uravnotežena prehrana, Cindi in vezivnega tkiva, drugi vzroki bolezni srca in ožilja, kronične Če imamo zdravstvene teža- Slovenija so bolezni dihal. Delež bolni- bolezni dihal, sladkorna bole- ve, upoštevajmo priporočila • Zloženka Preveč soli, Cindi Slovenija • Zloženka Začnimo dan z zajtrkom, Cindi škega staleža zaradi duševnih zen in rak, duševne motnje in zdravnika. Slovenija in vedenjskih motenj se je leta sklepno mišične bolezni. Kro- Zajtrk naj vsebuje pretežno • Brošura S telesno dejavnostjo do boljše- 2010 zelo zmanjšal, in sicer za ničnih nenalezljivih bolezni je škrobna živila, mleko ali mlečne ga zdravja, Sava Medical in storitve, d. o. o., 2007 44 odstotkov, ter je bil nižji kot 85 odstotkov vseh bolezni v izdelke, sadje in zelenjavo. Piti • Spletna stran www.cindi-slovenija.net v državi. Sloveniji. je treba dovolj tekočine. Sta- • Spletna stran www.cilizadelo.si 16

Kadri mag. Marija Paladin

Do družine prijazno podjetje Certifikat DPP ustvarja pozitivne

V prejšnji številki Nove pro- Osnovni certifikat DPP načrt preveri in potrdi ocenje- Prijavitelj in izvajalec skleneta ge smo lahko prebrali o izzivih valec/svetovalec2. posebno pogodbo o izvajanju usklajevanja družinskega in Podjetje, ki želi pridobiti postopka za pridobitev polne- poklicnega življenja, tokrat pa certifikat DPP, izbere izmed 76 Polni certifikat DPP ga certifikata DPP. Če prijavitelj boste lahko izvedeli več o cer- ukrepov iz kataloga tiste ukre- najpozneje v štirih mesecih po tifikatu Družini prijazno podje- pe, ki bodo najbolje ustrezali Prijavitelj ima, potem ko pridobitvi osnovnega certifika- tje. Certifikat temelji na sistemu organizaciji in s katerimi bodo pridobi osnovni certifikat, tri ta ne sklene pogodbe, pomeni, European Family Audit, ki ga je lahko dosegli cilje. Ukrepi so leta časa, da uresniči izbrane da se ne poteguje za pridobitev razvila nemška organizacija Be- razdeljeni na osem skupin: ukrepe. Enkrat na leto poroča polnega certifikata. Če želi po- ruf und Familie in ga trenutno delovni čas, organizacija dela, izvajalcu, kako poteka uresni- novno pridobiti certifikat DPP, uporabljajo v Sloveniji, Nemči- delovno mesto – možnost kraja čevanje ukrepov. Poročila oceni mora opraviti ves postopek od ji, Avstriji, na Madžarskem in v dela, na primer delo od doma izbrani ocenjevalec/svetovalec, začetka in spet pridobiti osnov- Italiji. Certifikat podeljujejo dva- –, politika obveščanja in ko- ki tudi preveri dejansko stanje ni certifikat. Prijavitelji se lahko krat na leto, in sicer 15. maja, municiranja, veščine vodstva, v podjetju. vključijo v postopek pridobitve ob mednarodnem dnevu dru- razvoj kadrov, struktura pla- Ko prijavitelj uresniči ukrepe, certifikata DPP največ dvakrat. žin, ter konec leta. če in storitve za družine. Med zunanji revizor opravi končno Številna podjetja že več let vsemi ukrepi so štirje obvezni, revizijo. Na podlagi revizijskega Pomen certifikata za podjetje ohranjajo polni certifikat Dru- poleg tega podjetje izbere še poročila in letnih poročil revi- žini prijazno podjetje, mnoga dodatne tri ukrepe. Minimal- zorski svet3 poda končno oce- Podjetja ali organizacije, ki pa se odločajo, da ga pridobijo. no število sprejetih ukrepov je no. Pozitivna ocena je pogoj za so pridobili osnovni ali polni Pokazalo se je namreč, da ima torej sedem. Po navedbah in- pridobitev polnega certifikata certifikat DPP, imajo pravico do pridobitev certifikata številne štituta Ekvilib podjetja v pov- DPP, ki velja eno leto. Če želi uporabe registriranega znaka pozitivne učinke v delovanju prečju izbirajo več kakor deset prijavitelj podaljšati veljavnost Družini prijazno podjetje – podjetja, tako znotraj kot zunaj ukrepov. certifikata, mora ob končnem osnovni certifikat oziroma polni njega. Postopek za pridobitev poročilu oziroma najpozneje v certifikat za predstavitev podje- osnovnega certifikata traja šest šestih mesecih predložiti v oce- tja in izdelkov, na primer na pri- Z ocenjevanjem in mesecev. Certifikat velja tri leta, no in potrditev izvedbeni načrt reditvah, pisemskem papirju, v svetovanjem do certifikata torej toliko, kolikor traja faza za uresničitev novih ukrepov v oglasih ipd. uresničitve izvedbenega načr- naslednjem triletnem obdobju. Certifikat pomeni, da so Pridobitev certifikata je sve- ta. Preden se podjetje prijavi Tako se veljavnost polnega cer- zaposleni pomembni za pod- tovalno-revizorski postopek za pridobitev certifikata, lahko tifikata podaljša za naslednja jetje in da vodilnim ni vseeno ocenjevanja ter svetovanja de- predstavnik izvajalca podrobno tri leta. za njihovo počutje na delu. V lodajalcem, katera orodja upo- predstavi, kakšen je postopek Postopek izbora ukrepov podjetju se zmanjšajo fluktua- rabljati za boljše upravljanje in kakšne so obveznosti. poteka na enak način kot pri cija in odsotnost zaradi bolezni, človeških virov, predvsem na Ključni del postopka je pri- pridobitvi osnovnega certifika- poveča se motivacija za delo in področju usklajevanja poklicne- prava izvedbenega načrta za ta, pri čemer lahko prijavitelj izboljšajo se odnosi in vzduš- ga in družinskega življenja. uresničitev ukrepov. Zastopnik postopek izpelje sam s poje v podjetju. Certifikat je tudi Kot navajajo na inštitutu prijavitelja1 pripravi izvedbeni močjo notranjih ocenjevalcev/ dobra referenca za podjetje, saj Ekvilib, ima polni certifikat tre- načrt po predlogi, ki jo pripravi svetovalcev, ki so se usposobili govori o njegovih vrednotah in nutno 18 podjetij, osnovnega nosilec certificiranja. Izvedbeni na dvodnevnem izobraževa- je pomemben tako za zaposle- pa 63 podjetij. Lastništvo teh načrt mora vsebovati natan- nju za notranje ocenjevalce/ ne kot za odjemalce in poslov- podjetij je mešano, prevladu- čen opis ukrepov, ciljev, časovni svetovalce. Izvedbeni načrt ne partnerje. jejo pa podjetja v zasebni lasti. okvir, glavne mejnike, odgo- se oceni po istem postopku Kot navajajo na inštitutu Med njimi je 13 javnih ustanov. vorne osebe ter pričakovane kot pri pridobitvi osnovnega Ekvilib, ima uvajanje ukrepov, Imetniki certifikata so iz najra- izmerljive rezultate. Izvedbeni certifikata. ki so del pridobitve in ohranja- zličnejših panog, iz proizvodne, nja certifikata Družini prijazno prehrambne, zavarovalniške, podjetje, za podjetje dolgo- 1 Zastopnik prijavitelja je zaposlena oseba pri prijavitelju, ki sodeluje in koordinira dejav- bančne in energetske panoge. nosti med postopkom za pridobitev certifikata. ročne pozitivne učinke, med Zastopana je tudi prometna 2 Ocenjevalec/svetovalec je pooblaščeni neodvisni strokovnjak, ki skupaj s projektno sku- drugim se na primer povečuje panoga, saj je certifikat prido- pino prijavitelja vodi postopek za pridobitev osnovnega certifikata. produktivnost zaposlenih. Za- 3 Revizorski svet je skupina neodvisnih pooblaščenih strokovnjakov, ki oceni izvedbeni bilo logistično podjetje Grie- načrt za pridobitev osnovnega certifikata in potrdi uspešnost postopka za pridobitev posleni čutijo večjo pripadnost shaber logistika, d. o. o. polnega certifikata. podjetju, so bolj zadovoljni in Revija Slovenskih železnic januar 2012 17

Kadri učinke v podjetju

brez DDV, zanj pa trenutno ni predvidena možnost sofinanci- ranja. Postopke za pridobitev in ohranjanje certifikata podjetja praviloma vodijo z lastnimi kadri, in sicer so v večini primerov zaposleni na kadrovskem področju. Pridobitev certifikata DPP ne pomeni prevelike fi- nančne obremenitve podjetja, in je zato dostopnejša širšemu krogu podjetij.

Sklep

Certifikat Družini prijazno podjetje je relativno dostopno in priljubljeno orodje za bolj kakovostno upravljanje člove- ških virov, za zagotavljanje mo- žnos ti za uspešnejše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter za pozitivno vpli- vanje na vzdušje in storilnost v podjetju. Organizacije so prepoznale dodano vrednost in ugodne učinke certifikata ter se odlo- čajo za vpeljavo dodatnih ukrepov in ohranitev certifikata. Zanimivo je, da med imetniki certifikata prevladujejo podjetja živijo manj stresno, ker lažje notranjemu komuniciranju z sledice neugodnih gospodar- v zasebni lasti in da se za cer- usklajujejo poklicno in zasebno zaposlenimi, kar je ena od naj- skih razmer tudi z vidika vpli- tifikat zanimajo tudi podjetja s življenje. Izboljša se organizaci- bolj šibkih točk upravljanja v va na vzdušje v podjetju in na področja transporta. ja dela, v javnosti pa se poveča slovenskih podjetjih. Ena izmed storilnost zaposlenih. Ni treba Tudi Mednarodna železniška ugled podjetja idr. Pridobitev pozitivnih strani vpeljave certi- čakati, da se občutno poveča zveza (UIC) poudarja pomen certifikata je tako za podjetje fikata je tudi dajanje poudarka odsotnost zaradi različnih psi- trajnostnega pristopa pri rav- ne le koristno orodje za zago- vodjem, saj z uresničitvijo ukre- hosomatskih simptomov. Na nanju z zaposlenimi. V raziskavi tavljanje ugodnejših delovnih pov vodilni osvajajo nove nači- kakovost odnosov, komunika- o dobrih praksah na železni- razmer, temveč tudi možnost ne delovanja in nova znanja za cijo, zadovoljstvo in storilnost cah med drugim navaja, kate- za oblikovanje bolj prijazne jav- upravljanje človeških virov. zaposlenih je namreč mogoče re dejavnosti in ukrepe naj bi ne podobe. Glede na navedene pozitiv- pravočasno vplivati. železniška podjetja uresničeva- Z inštituta Ekvilib so nam po- ne učinke, bi bilo mogoče v pri- la, zato da bi bila zanimiva za vedali, da so odzivi imetnikov hodnosti smiselno obravnavati Stroški delojemalce in da bi privabljala certifikata pozitivni. Poleg tega, možnost uvajanja nekaterih visoko usposobljene kadre. Kot so se vsi imetniki certifikata, ukrepov za lažje usklajevanje Pridobitev osnovnega cer- zgled dobre prakse UIC omenja razen enega podjetja, odločili družinskih in delovnih obve- tifikata do leta 2015 sofinan- ukrepe za ureditev do družine za drugo triletno obdobje ozi- znosti ter postopek formalizira- cira Evropski socialni sklad, in prijaznega delovnega okolja. roma uvajanje novih ukrepov in ti s pridobitvijo certifikata DPP. sicer v višini 80 odstotkov, kar Vira podatkov: ohranjanje certifikata. Predvsem v času gospodarske pomeni, da strošek za podjetje • Spletna stran http://www.certifikatdpp. V postopku pridobitve cer- krize je za podjetje nujno, da znaša 868,80 evra z DDV. Pol- si/ tifikata se velik poudarek daje zna prepoznati morebitne po- ni certifikat stane 2.500 evrov • Inštitut Ekvilib 18

Kakovost mag. Jadran Možina

Vpliv kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu (9) Nenehno izboljševanje kakovosti

Temeljna načela vodenja kakovosti so Namen organizacije Cilji so na primer rast, ustrezen položaj navedena v standardu ISO 9000:2000 Vo- Namen vsake organizacije je ekonom- na področjih tehnologije, vrednosti in denje sistemov kakovosti – Osnove in slovar. ska uspešnost, ki je odvisna od dosega- kakovosti, okrepitev sodelovanja s par- Temeljnih načel vodenja kakovosti je osem, nja rasti. Stalna gospodarska rast je na tnerji in drugi. Odjemalci bodo kupova- in sicer: organizacija osredotočena na odje- makroekonomski ravni določena z do- li proizvode ali storitve le, če so boljši od malce, voditeljstvo, vključenost vsega ose- mačim produktom in prihodki, v poslov- konkurenčnih. bja, procesni pristop, sistemski pristop pri nem svetu pa kot povečanje prodaje in vodenju, nenehno izboljševanje, odločanje dobička. Taktika na podlagi dejstev ter obojestranska korist Taktika so načrtovane dejavnosti za za kupca in odjemalca. Strategija uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsaj en- Organizacije so medsebojno povezane Strategija prikazuje način doseganja krat na leto se na novo opredelijo. Do- v verige dobaviteljev in odjemalcev tako, poslovnih ciljev. Strategija mora biti stabil- loča jih srednje vodstvo ob sodelovanju da končnim odjemalcem dobavljajo zahte- na, saj korenite in pogoste spremembe v nižjega in z odobritvijo višjega vodstva. vane proizvode in storitve čim bolj ekono- organizacijo vnašajo zmedo. Popolnoma Taktika za izpolnitev cilja je predvsem v mično. Zato je pri vodenju organizacij po- zadovoljen odjemalec pomeni, da so nje- doseganju: trebna določena preglednost, ki omogoča gove zahteve, želje in pričakovanja vedno • višje kakovosti glede funkcionalnosti, stalno izboljševanje kakovosti ne samo v izpolnjene. uporabnosti, zanesljivosti, lastnosti, posamezni organizaciji, temveč v celotni vzdrževanosti proizvoda in drugo; verigi. V nadaljevanju predstavljam nače- Cilji • višje produktivnosti, kar pomeni, da vse lo nenehnega izboljševanja z ilustriranim Poslovni cilji pomenijo usmeritve v do- vire uporabljamo učinkoviteje in z manj- primerom, ki kaže mogoč način uresniči- ločenem obdobju. Vodstvu in sodelav- šimi izgubami od konkurence. Med vire tve tega načela v okviru sistema vodenja cem dajejo informacijo o tem, kaj naj bi uvrščamo tudi ljudi, materiale, opremo kakovosti. organizacija dosegla v naslednjih letih. in informacije; • večji fleksibilnosti, kar pomeni, da so dobavni časi krajši, odvisnost na spremenjene zahteve kupcev večja, zmo- žnost proizvajanja večjega nabora opcij, ki ne zahteva višje cene.

Procesi Procesi so dejavnosti, ki z razpoložljivimi viri združujejo poslovne dejavnosti in materiale tako, da se doseže ustrezna vrednost za odjemalca. Procesi med drugim vključu- jejo naslednje glavne dejavnosti: • zaznava pričakovanj in želja odjemalcev, • razvoj specifikacij proizvodov in storitev, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev, • razvoj proizvodov, ki izpolnjujejo in pre- segajo pričakovanja odjemalcev, • vlaganje v vire, ki so potrebni za izvajanje procesov in doseganje višje produktivnosti, • razumevanje in načrtovanje procesov glede obsega proizvodnje, odzivnosti in izbire možnosti.

Viri Viri so ljudje, materiali oprema in informacije, ki se uporabljajo za doseganje su- periornosti.

Metode Vir: Reengineering the factory: A primer for world class manufacturing, A.R. Shores, ASQC quality press (Model rasti - Za nenehno izboljševanje organizacij stalne izboljšave) se uporablja vrsto metod (QFD, DOE, VE, Revija Slovenskih železnic januar 2012 19

Kakovost mag. Jadran Možina

TRIZ, idr.) v takšni kombinaciji, da omogo- Stalno vlaganje in izboljšave pa bistveno vplivajo na povečanje oziroma čajo vodenje in izboljšave procesov, s kate- Dohodke, ki jih prinaša gospodarska veriženje stroškov, na primer okvara loko- rimi se dosega višja kako-vost. rast, je treba vlagati v raziskave in izobra- motive pri vlaku, nedelovanje SV naprav ževanje. Ti vložki bodo prinesli nove meto- in druge. Znanje de in tehnologije, s čimer bo zagotovlje- Uresničitev načela nenehnega izboljše- Znanje je posledica in rezultat stalnih na nadaljnja gospodarska rast. Železniški vanja kakovosti v praksi bo prispevalo, da raziskav in izobraževanja. Izboljšave na- promet je velik in kompleksen sistem, kar bodo Slovenske železnice in druge organi- stanejo na podlagi novih spoznanj, ki si jih med drugim pomeni, da so proizvodni zacije v železniškem prometu postale eko- nabere organizacija. stroški veliki, neskladnosti oziroma napake nomsko bolj učinkovite.

Varnost železniškega prometa (7) Integracija železniške infrastrukture

Pri delovanju transportnega trga ima- značilnosti določene vrste prometa se prilagajanje potrebam uporabnikov, mo- jo posebno mesto in vlogo veliki tehnični kažejo kot: žnost uživanja v naravnih lepotah in turi- ter tehnološki sistemi, med katere nedvo- • transportna sposobnost, stične ugodnosti, vrsta in kakovost doda- mno sodi tudi promet. Razvoj znanosti in • hitrost, tnih storitev idr. tehnike, napredek tehnologije in uporaba • varnost, Z vidika uporabnika se teža posame- novih tehničnih dosežkov imajo čedalje • rednost, znih kriterijev razlikuje. O pomenu vsake- močnejši vpliv na družbeno in ozemeljsko • točnost, ga od navedenih kriterijev so v literaturi delitev dela. • možnost prilagajanja potrebam uporab- različna mnenja. Kakovost prevozne sto- Prometni sistemi in njegovi podsistemi nikov, ritve na vsej prevozni poti je mogoča le delujejo kot povezovalni, integracijski de- • ekonomičnost, ob enotnih postopkih dela. Zato je treba javnik na določenem gospodarskem ob- • cena. povsod usklajevati razvoj osnovnih tehno- močju. Na sedanji stopnji razvoja nobena loških parametrov glede na tokove blaga vrsta prometa v popolnosti ne zadovolji Prikazane značilnosti kažejo na to, da in potnikov. Uporabnik železniške storitve vseh zahtev uporabnikov, niti po obsegu ni vrste prometa, ki bi imela vse prednosti. zahteva enako kakovostno storitev na vsej niti po kakovosti. Kljub temu, da vse vrste Kakšna je prednost posameznih vrst pro- prevozni poti. prometa omogočajo prevoz potnikov in meta z vidika uporabnosti in ekonomskih Železnica, tako upravljavec infrastruktu- blaga, se kakovost storitev razlikuje pred- značilnosti, je predvsem odvisno od po- re kot prevoznik, stremi k zadovoljevanju vsem glede na: samezne presoje. Uporabniki se namreč potreb družbenih potreb po prevozu in • hitrost, opredeljujejo za prevoz z določenim pre- glede na zahteve trga transportnih stori- • stopnjo varnosti, voznim sredstvom prvenstveno na podlagi tev ter gospodari z razpoložljivimi sredstvi • stopnjo prilagodljivosti, ocene o prednosti storitve glede na zahte- in viri. Zato je treba razvijati še bolj tvorno • druge kriterije. ve uporabnika. Ocena zadeva izbor prome- poslovno sodelovanje z uporabniki storitev tnega sredstva z vidika kakovosti in cene kot subjekti trga. Takšno poslovno sodelo- Pri podobni stopnji tehnične raz- prevozne storitve. V osnovne kriterije, ki vanje naj bi bilo temeljno načelo organi- vitosti, ravni organiziranosti in pogo- običajno vplivajo na izbiro vrste prometa, ziranja v železniškem transportu oziroma jih gospodarjenja so precejšnje razlike v sodijo predvsem varnost, rednost, hitrost, razvoja kakovosti pri organizaciji železni- uporabnostnih in ekonomskih značilno- cena, udobnost potovanja, naročanje pre- škega prometa. stih. Temeljne ekonomsko–uporabnostne voza, sledenje pošiljk, elastičnost oziroma Enotni tehnološki proces dela je mo- goče zagotoviti z voznim redom, ki je Primerjava značilnosti posameznih vrst prometa prilagojen potrebam uporabnikov, in teh- nološkimi normativi za njegovo izvedbo. Uporabnostne Vrsta prometa Vozni red in tehnološke norme so tudi inin ekonomske strumenti enotnih ekonomskih interesov železniški cestni zračni pomorski rečni značilnosti tako upravljavca infrastrukture kot prevo- zmogljivost velike srednje najmanjše največje velike znikov. Stopnja uspešnosti in učinkovito- sti uresničevanja voznega reda je kazalnik hitrost velika velika največja majhna najmanjša učinkovitosti sistema. Glede na takšno varnost velika majhna srednja največja velika vlogo voznega reda naj bi ta bil vzposta- vljen na dejanskih potrebah trga in dejan- rednost in točnost največja srednja majhna velika najmanjša skih razpoložljivih tehničnih in človeških prilagodljivost majhna največja velika majhna najmanjša virih. Morebitna odstopanja od voznega reda in kakovosti storitve bodo čedalje bolj ekonomičnost velika srednja najmanjša največja velika sankcionirana. 20

Fotoreportaža Miško Kranjec

Doneči uvod v jubilejno leto Radeče 2012 Godba Slovenskih železnic med novoletnim koncertom 2012 v Radečah

Mojster Adamič bi navdu- polna dvorana se je tako tudi šeno zaploskal dirigentu odzvala. Franciju Lipovšku in Godbi Slovenskih železnic, ko so Sledili sta veliko bolj umirjeni izzveneli zadnji takti njegove in resnobni skladbi, Prism, imenitne koračnice Tra-ta-ta, ki je bila napisana za godbo uvodne skladbe letošnjega USA Air Force Band in je bila novoletnega koncerta v verjetno prvikrat izvajana Radečah. To je bil res navdu- v Evropi, ter Al Piemonte, šujoč začetek, ne le koncerta, obvezna skladba vseh nastopa- temveč tudi jubilejnega jočih na letošnjem tekmovanju leta, v katerem godba slavi Zveze slovenskih godb. Ko 110-letnico delovanja. In sta izzveneli in je poslušalce Partitura Silvesterski poljub

Polna dvorana s skoraj celotnim vodstvom SŽ in krajevnimi veljaki Predsednik godbe Albert Pavlič Voditeljica Bernarda Žarn

Sekcija tub Primož Kosec Pozavne in igra luči 21

Fotoreportaža

Vodja godbe in dirigent Franci Lipovšek nagovoril še predsednik godbe pevske skupine Fortuna iz je kot solist ob spremljavi povsem v slogu Novoletnega Albert Pavlič, je dvorano Šentjanža. Sledili so jim godbe nastopil Primož Kosec, koncerta Dunajskih napolnil duh Dunaja, kajti na trije mladi godbeniki – člani klarinetist ansambla Slovenski filharmonikov sodelovalo vrsti sta bili priljubljeni skladbi Godbe Slovenskih železnic, muzikantje, potem pa so v zadnji skladbi večera, Johana Straussa Na lepi modri ki nastopajo pod imenom oder prevzeli še drugi člani znamenitem Straussovem Donavi in Anenn Polka. Trio Adio – ter se predstavili ansambla ter pevca Anka Čop Radetzkega maršu. z venčkom skladb, katerih in Rudi Trojner. S skladbama Po zadnjih taktih polke je za priredbo je napisal član tria Moja dežela in Veseli muzikant To je bil resnično sijajen uvod mikrofon prijel Janez Krivec Rok Pelc. so do konca razvneli že tako v jubilejno leto, za katerega in s svojim glasom navdušil navdušeno poslušalstvo. so se Franciju Lipovšku in poslušalce s pesmima Ave Sklepni del koncerta je To je prišlo na svoj nastopajočim glasbenikom Maria in Ko zvonovi zapojo, potekal v slovenskem soustvarjalni račun, ko je s poslušalci zahvalili z dolgim zatem pa so zapela še dekleta narodnem zanosu. Najprej ploskanjem navdušeno in navdušenim aplavzom.

Trio Adio Janez Krivec

Pevska skupina Fortuna Anka Čop, Rudi Trojner in Slovenski muzikantje 22

Reportaža Nenad Pataky

Gorenjska proga Senice pri Medvodah

Ko človek sedi ob oknu va- nicah proga vodi na sever, pod z Južno železnico v Ljubljani. sni strani pozdravimo najbolj gona, je večinoma z mislimi Karavanke v Avstrijo, oziroma Progo od Trbiža do Ljubljane priljubljen ljubljanski izletniški nekje drugje. Okno je kakor na zahod, proti Bledu, Bohinju so odprli leta 1870, progo Tr- hrib, Šmarno goro. Do po- veliki zaslon ali časovni stroj, ki in Primorski. Pred petdesetimi biž–Beljak pa tri leta pozneje. staje Globoko se peljemo po nas lahko prestavi v preteklost, leti je obstajal še tretji krak pro- Že na začetku so vedeli, da bi desnem bregu Save. Preden v čas gradnje železniških prog, ge, ki je vodil v Kranjsko Goro bilo veliko bolje prebiti predor vlak zapelje čez reko Soro v ali v prihodnost, ko bodo vlaki in Trbiž. Ta krak je bil glavni pod Karavankami. Zaradi po- Medvodah, zagledamo na levi drveli s hitrostjo čez dvesto ki- del Rudolfove železnice in po manjkanja denarja se je to zgo- strani obnovljeni grad Gori- lometrov na uro. Prepustite se njem je bilo mogoče potovati v dilo šele leta 1906. Istega leta čane. Na desni se nato odpre pogledu in domišljiji, kajti ob Avstrijo, ko še ni bilo Karavan- so odprli bohinjsko ali soško pogled na Kamniške Alpe in slovenskih železniških progah škega predora. Rudolfova druž- progo. Tako je bil končno ure- Krvavec. Proga naredi ovinek je nešteto lepih, zanimivih ter ba je bila močna konkurenca sničen sen o neodvisni povezavi proti Škofji Loki, kjer si lahko ne dovolj raziskanih lepot in Južni železnici. Nameravala je s Trstom. Od takrat se je zmanj- ogledamo enega najlepših gra- znamenitosti. zgraditi vzporedno železniško šal pomen proge med Jesenica- dov v Sloveniji, ki je bil prvič Gorenjska proga, ki je danes povezavo med Češko, Zgornjo mi in Trbižem, in leta 1964 so omenjen leta 1202. V potresu del desetega evropskega žele- Avstrijo in Trstom. Politični do- jo ukinili. leta 1511 je bil porušen do tal, zniškega koridorja, povezuje godki v Italiji so ji to preprečili, Z vlakom se vozimo skozi vendar ga je obnovil škof Filip. Ljubljano in Jesenice. Na Jese- zato ji je ostala samo povezava ljubljansko predmestje, na de- Danes je v gradu Loški mu-

Most čez Soro pri Medvodah Postaja Škofja Loka Revija Slovenskih železnic januar 2012 23

Reportaža

Postaja Kranj Postaja Lesce-Bled zej, ob gradu pa lepo urejen gorenjske železnice. Žal je umrl mesto in začne drugo. V kanjo- ta avstrijski (25 kV) in slovenski grajski vrt. mlad, in ni dočakal odprtja nu se združita Sava Bohinjka in (3kV) napajalni sistem vleke. Ko Med projektiranjem gorenj- proge. Sava Dolinka. na Slovenskih železnicah še ni ske proge so razmišljali o tem, Takoj za kranjsko železniško V Lescah se ustavljajo vsi bilo večsistemskih lokomotiv, so da bi proga pri Drulovki, pred postajo se odcepi proga pro- vlaki, ki vozijo med Ljubljano in na Jesenicah zamenjevali loko- spustom v dolino Save, prečkala ti Naklemu in prečka Savo. To Jesenicami. Od tod je tudi naj- motive, danes pa se zamenjajo reko in se nadaljevala po levem je bil začetek železniške proge bližja pot do našega alpskega le strojevodje. Po trasi nekda- bregu. Tako bi bila kranjska že- Kranj–Tržič. Pozneje so progo bisera, Bleda. nje železniške proge v Kranjsko lezniška postaja bliže središču od Naklega do Tržiča ukinili. Ko Ko se približujemo Žirovni- Goro in Planico je urejena kole- mesta. Pred gradnjo gorenjske pred postajo Globoko presto- ci, se dolina reke Save oži. Na sarsko sprehajalna steza. proge so veliko razpravljali o pimo na levi breg Save, se zač- desni nam pogled zapira Stol, Proga med Ljubljano in Jese- tem, kje naj bi trasa potekala. nemo vzpenjati proti Radovljici. najvišji vrh v Karavankah. Do nicami je dolga 71 kilometrov, Gorenjska je bila industrijsko Prav je, da povemo, da je na Jesenic je le nekaj minut, vlak je enotirna in druga najbolj najmočnejša pokrajina, Tržič pa desnem bregu, le kakšen kilo- pa ustavi tudi v Javorniku, in- obremenjena proga v Slove- največje industrijsko središče. meter stran, rojstno mesto dr. dustrijskem predmestju gorenj- niji. Od Ljubljane, ki je na 299 Vendar je bila tudi na desnem Lovra Tomana, Kamna Gorica. skega železarskega središča. metrov nadmorske višine, se bregu Save močna železarska Nekateri jo imenujejo gorenjske Na začetku ozke doline, kjer proga vzpne na 620 metrov in lesna industrija. Obstajali so Benetke, in sicer zaradi številnih se Mežakla s podgorjem najbolj nadmorske višine pred Jeseni- načrti, po katerih bi proga vo- kanalov in mostov. približa Karavankam, so zrasle cami. Prepustna moč proge je dila skozi Bled in prečkala Savo Železniška postaja Radovljica Jesenice. Po grebenu Karavank 76 vlakov na dan, izkoriščena tik pred Jesenicami. Za dana- je v useku, takoj pod mestnim poteka slovensko-avstrijska pa je 93-odstotno. Le proga Di- šnjo traso je najbolj zaslužen dr. središčem. Radovljica in Lesce meja, skozi Karavanke pa vo- vača–Koper je izkoriščena še za Lovro Toman iz Kamne Gorice, sta povezana, tako da se na- dita železniški in avtocestni dva odstotka več. Po nekaterih ki je bil najmočnejši promotor tančno ne ve, kje se konča eno predor. Na Jesenicah se sreča- izračunih je gradnja drugega

Proga pri Globokem Postaja Žirovnica 24

Reportaža

tira smotrna, če je izkoriščenost cami ustavi potniški vlak na pet- proge več kakor 80-odstotna. najstih postajah, mednarodni To pomeni, da bi med Ljubljano vlak pa le v Kranju in na Lescah- in Jesenicami že zdavnaj mora- Bledu. Ker je proga enotirna in li zgraditi drugi tir. Potrebovali precej obremenjena, morajo vsi bi v bistvu povsem novo hitro potniški vlaki na določenih po- progo, ki bi povezovala Lju- stajah čakati vlake iz nasprotne bljano, letališče Jožeta Pučnika smeri, na primer potniški vlak in Kranj. Takšna proga bi se z 4290 čaka na postaji Podnart obstoječo združila nekje med mednarodni vlak MV415 devet Radovljico in Lescami. minut. Težave nastanejo, če kak Ob delovnikih vozi med Lju- vlak zamuja. Na dvotirni progi bljano in Jesenicami 21 parov bi se čas potovanja skrajšal za vlakov, od tega sedem parov deset do petnajst minut. mednarodnih vlakov. Trije pari Če potovanje z vlakom je- vlakov pa vozijo med Ljubljano mljemo kot raziskovanje, čas in Kranjem. Potovanje iz Lju- hitro mine. Poleti ali pozimi bljane v Kranja traja 21 do 33 lahko skozi okna vagona obču- minut, na Jesenice pa 53 do dujemo hribe, gozdove, grado- 75 minut. Povprečna hitrost ve, cerkve, reke in vasi … V vseh mednarodnih vlakov je 80 kilo- mogočih barvah – v zimsko metrov na uro, potniških vlakov snežnobelih, spomladansko pa 57 kilometrov na uro. Proga pisanih, poletno rumenih ter omogoča na odseku od Ljublja- jesensko rdečih in rjavih. S pri- ne do Kranja ter na odseku od pravljenim fotoaparatom usta- Radovljice do Žirovnice hitrost vimo čas. Če vam je kakšen po- 100 do 110 kilometrov na uro, gled ali kraj posebej všeč, lahko na drugih delih odsekih pa 75 stopite z vlaka na prvi naslednji do 80 kilometrov na uro, kar postaji. Na gorenjski progi vozi pomeni, da je večja hitrost mo- veliko vlakov, zato boste lahko goča le na petdesetih odstotkih pot kaj kmalu nadaljevali z na- proge. Med Ljubljano in Jeseni- slednjim vlakom. Most čez Savo na opuščeni progi v Kranjsko Goro

Prihod vlaka na Jesenice Vlak na železniški postaji Šmihel nad Pliberkom 25

Reportaža Rado Smerdel

Z vlakom v Šmihel nad Pliberkom

S krožno vozovnico Regio AS na avstrijskem Koroškem in je pri župnijski cerkvi sv. Mihaela Kopa sv. Katarine se lahko za samo 29 evrov zelo primerno izhodišče za poje oddaljeno en kilometer od odpravimo na zanimiv izlet hodnike in kolesarje. V poletni železniške postaje. V Šmihelu Nad Šmihelom se dviga raz- na avstrijsko Koroške. sezoni je mogoč prevoz koles je bilo leta 1890 ustanovljeno gledni grič Sv. Katarine na kopi z vlakom. Šmihel (382 prebi- prvo slovensko pevsko dru- (578 m). Na njegovem vrhu Železniška postaja Šmihel valcev) leži sredi širokega polja, štvo na Koroškem Gorotan. stoji istoimenska podružnič- nad Pliberkom (nemško St. ki na severu meji z reko Dra- Zbor poje še danes. Tu je bil na cerkev, ki se v listinah prvič Michael ob Bleiburg, 479 m) vo, na jugu z goro Peco, zato leta 1954 rojen slovenski pe- omenja leta 1530. Potem ko leži v Podjuni (Jauntal) na ura- te kraje imenujejo tudi Dežela snik, publicist in prevajalec je zaradi udara strele popol- dnem dvojezičnem območju pod Peco. Središče Šmihela dr. Franc Merkač. noma pogorela, so jo na novo

Pogled na Peco z griča sv. Katarine na kopi Župnijska cerkev sv. Mihaela v Šmihelu 26

Reportaža

zgradili v gotsko-baročnem slo- bljen izletniški in počitniški gu, leta 1858 pa jo je posvetil kraj. Na nekdanje čase spo- škof Anton Martin Slomšek. minjajo trije rimski stebri, ki Na vrh griča se lahko od cer- stojijo pred občinsko stavbo. kve sv. Mihaela po kolovozni V Globasnici si lahko ogleda- poti peš povzpnemo v četrt mo arheološki muzej, kjer so ure. Ob poti so postavljene razstavljene izkopanine z Jun- trojezične (nemško-slovensko- ske gore. Turistična atrakcija angleške) informativne table. vasi je gradič Elberstein, ki ga Z njih izvemo, da je bila Kopa že od leta 1976 z ročnim de- sv. Katarine zaradi svoje stra- lom prizadevno gradi domači teške lege prvič poseljena že umetnik Johann Elbe. Pod vod- pred približno 3.500 leti, v stvom (tudi v slovenščini) si je bronasti dobi. V času starejše mogoče ogledati notranjost halštatske kulture, 950-550 gradu. let pred našim štetjem, je bilo tu utrjeno naselje in sedež Junska gora oblasti. Na severovzhodnem predelu griča v smeri proti Iz Globasnice se na Junsko naselju Črgoviče se nahaja- goro (Hemmaberg, 842 m) ta dve območji s halštatskimi povzpnemo po asfaltirani cesti gomilami. v smeri proti zahodu. Po treh kilometrih cesta pripelje na se- Globasnica dlo pod vrhom, kjer je parkiri- šče in križišče poti. Od tam je Jugozahodno od Šmihela je do vrha razgledne Junske gore pet kilometrov oddaljena vas še pet minut hoje po pešpoti. Globasnica (Globasnitz), ki stoji Na jasi na vrhu, nasproti sta- na mestu nekdanje pomemb- rodavne lipe, stoji božjepotna ne rimske naselbine Ioena cerkev sv. Eme, ki je bila sezi- (Juenna). Po njej se v slovenšči- dana leta 1489. Posvečena je ni imenuje bližnja Junska gora, slovenski kneginji in svetni- okoliška pokrajina pa Podjuna. ci sv. Emi Krški. Junska gora Kapelica sv. Rozalije Vas je sedež občine in prilju- je postaja na 170 kilometrov

Gradič Elberstein v Globasnici Revija Slovenskih železnic januar 2012 27

Reportaža

Izvir pri vhodu v Rozalijino votlino

dolgi Emini romarski poti, ki naj bi imela zdravilno moč, se prične v Podčetrtku v Slove- še posebno za oči. Priporoča niji, konča pa v Krki (Gurk) na se, da vodo najprej pijemo, si avstrijskem Koroškem, kjer je z njo umijemo obraz in oči, Emin grob. nato pa sedemo na bližnjo Junsko goro so zaradi njene klop in vsaj deset minut v tišini strateške lege naselili že Kelti meditiramo. v tretjem stoletju pred našim Starodavna lipa na Junski gori štetjem in na vrhu postavili Prijeten izlet! svetišče. Pozneje je bilo na tem mestu zgrajeno verjetno najsta- rejše odkrito romarsko središče v Evropi. Za cerkvijo so na ogled obnovljene izkopanine petih poznoantičnih in zgodnjekr- ščanskih cerkva iz 5. in 6. stoletja, ki so natančno predstavlje- ne s trojezičnimi informativnimi tablami. Do sedla pod vrhom Junske gore se lahko vrnemo po Poti duhovnosti (trojezični kažipoti) ali pa po Meditacijski stezi (nemško-slovenske table). Spotoma se ustavimo pri izviru pri vhodu v Rozalijino votlino. V votlini stoji kapelica iz 17. stoletja, posvečena sv. Rozaliji, zaščitnici pred kugo. V kapeli- ci je kamniti kip speče svetni- ce. Voda iz izvira teče po dveh pločevinastih žlebovih in se zbira v veliki, dva tisoč let stari keltski kamniti posodi z ročaji v obliki glav. Rozalijina votlina naj bi imela podobna sevalna polja kot romarsko mesto Lurd v Franciji. Tudi izvirska voda Izkopanine in cerkev sv. Eme na Junski gori 28

Tovorni promet

Nova pridobitev na kontejnerskem terminalu

Kljub pozni uri smo dvanajstega januarja na kontejnerskem terminalu v Ljubljani, dovolili, da na terminal zapelje tovornjak. Za to smo imeli upravičene razloge. Pripe- ljal je namreč dolgo pričakovani, povsem novi kontejnerski manipulator. Kontejnerski manipulator Kalmar RF 400-450 je izdelan na Švedskem. Po delih so ga pripeljali na naš terminal, kjer so ga sestavili. Sestavljanje in preizkušanje je trajalo pet dni. Kontejnerski manipulator lahko tovor teže 40 ton postavi v prvo viši- no, tovor teže deset ton pa v tretjo višino. Zabojnike lahko zlaga tudi v peto višino. Uporabiti ga je mogoče tudi za preklada- nje polprikolic in zamenljivih tovorišč. Hrup v kabini dvigala znaša največ 70 decibelov, kabina pa je klimatizirana. Z novo pridobitvijo bomo lahko strankam zagotovili še bolj kakovostne in hitrej- še storitve na kontejnerskem terminalu. Dvigalo Kalmar RF 400-500 (foto: Miško Kranjec) Robert Gaber Tovorni vlak v Ukrajino bo odslej vozil vsak teden

Enaindvajsetega januarja je iz Lju- denski vlak. Stranke na slovenskem in ita- blaga pri pošiljatelju, carinjenje, slede- bljane odpeljal prvi redni tovorni vlak v lijanskem trgu so storitev dobro sprejele. nje pošiljk ter dodatne terminalske sto- Ukrajino. Odslej bo vozil vsak teden, in V Sloveniji se vse pošiljke, ki prispejo iz ritve, ki jih kupci pričakujejo. Bistvene sicer ob sobotah, ob 1.24. Na postajo tujine in z drugih slovenskih postaj, zbi- prednosti novega produkta so občutno Zahony na madžarsko-ukrajinski meji rajo na terminalu v Zalogu, kjer se zdru- skrajšanje voznih časov, prilagodljivost bo pripeljal še isti dan ob 22.47. Po ca- žujejo v direktni vlak. ter zagotavljanje celovite storitve na rinjenju in menjavi dokumentov se bodo Slovenske železnice ponujajo celovit enem mestu. pošiljke dostavljale na ukrajinski terminal logistični produkt, ki vključuje prevzem Marino Fakin Karpaty, na postaji Batjevo, ob ponedelj- kih zjutraj. Vlak je del celovite logistične storitve, ki združuje železniški, cestni in vodni transport ter pomeni zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno povezavo gospodarstev severne Italije in Slovenije z ukrajinskim in ruskim trgom. Na željo stranke se na terminalu Karpaty blago preklada na ukrajinske vagone oziroma tovornjake in dostavi neposredno konč- nim prejemnikom v Ukrajini ali Rusiji. Po preizkusnih vožnjah leta 2011 sta se SŽ-Tovorni promet in Rail Cargo Hun- garia letos odločila, da vpeljeta redni te- Revija Slovenskih železnic januar 2012 29

Tujina Ron Smith

V Dijonu ponovno uvajajo tramvaje

Dijon, tako kot številna dru- tovanim rokom! ga francoska mesta, je tramvaje Projekt bo stal 399 milijo- odpeljal na odpad v petdesetih nov evrov, kar pomeni 19,9 in šestdesetih letih prejšnjega milijona evrov na kilometer - v stoletja. V tem mestu danes kar so vštete tudi postaje - in ponovno odkrivajo prednosti je eden izmed najbolj gospo- tramvajskega prevoza. Nove darnih prog, ki so jih zgradili proge zgradijo v neverjetno v Franciji. Progi bosta dve, v kratkem času. Začetne študije skupni dolžini dvajset kilome- za progi, ki ju trenutno gradijo, trov, s 37 postajami. Tramvaji so opravili med letoma 2006 bodo vozili vsak dan od petih in 2008. Maja in junija 2009 zjutraj do pol enih ponoči, v je bilo javno posvetovanje. Ob petminutnem taktu v konicah Notranjost tramvaja koncu leta 2009 je projekt dobil in v desetminutnem taktu zunaj zeleno luč, in dela so se lahko konic. S tramvajem se naenkrat lahko obeh progah. začela v začetku leta 2010. Do Leta 2009 so pri podjetju pelje dvesto potnikov, sedežev Pri gradnji infrastrukture konca lanskega leta opravljena Alstom v Franciji naročili 32 pa je 42. Tramvaj je dolg 32,7 so veliko pozornosti namenili dela so šest mesecev pred načr- nizkopodnih tramvajev Citadis. in širok 2,4 metra, vozi pa z varovanju okolja. Približno 75 največjo hitrostjo 70 kilometrov odstotkov proge bo pokrivala na uro. Napaja se z električnim trava, ki jo bodo zalivali z de- tokom, enosmerne napetosti ževnico s parkirišč. Ob progi 750 V. Da bi dosegli čim nižjo so zasadili dva tisoč dreves. ceno, so tramvaje naročili sku- Na glavni železniški postaji na- paj z mestom Brest, ki jih je ku- staja prometno središče, kjer pilo dvajset. Tramvaje so začeli se združujeta tramvajski in av- izdelovati marca 2011. V krat- tobusni prevoz, pa tudi taksi kem bodo prejeli prve tramvaje, prevoz, poleg tega na postaji ki bodo konec leta začeli voziti urejajo kolesarnico in parkirišče na prvi zgrajeni progi - dolžine za devetsto avtomobilov. Tram- 11,5 kilometra in z 21 postaja- vaji bodo leta 2013 prepeljali lišči - v naslednjem letu pa na 90.000 potnikov na dan. Tramvaj Citadis

Korzika prevzela nadzor nad svojimi železnicami

Korziške železnice so posebne. Lastnik železniške infrastrukture in železniških voznih sredstev je namreč otoški svet. Da bi zadostili določilom smernice EU 91/440, so pred desetimi leti na otoku objavili javni razpis za železniške prevoze. Francoske železnice SNCF so tako pridobile desetle- tno pogodbo, ki je nehala veljati konec leta 2010. Februarja 2011 se je korziška skup- ščina odločila, da izbere novega ponudni- ka storitev. Ustanovljeno je bilo mešano gospodarsko podjetje, katerega lastnik so teritorialna skupnost Korzike, skupnosti Ajaccio in Bastia, gospodarska zbornica in SNCF (15 odstotkov). Novo podjetje je za- čelo poslovati 1. januarja letos. Železniško osebje plačuje Korzika, ki tudi določa ceni- ke in vozni red. Celotno omrežje korziških železnic, 232 kilometrov prog, zdaj nadzi- rajo otočani, vendar v skladu s pravili EU. Vlak na postaji Ajaccio 30

Intervju

Bernhard Kunz: Evropski železniški tovorni promet nujno potrebuje usklajen sistem

Hupac je švicarsko pod- uvedbo. Edini zmagovalec v tej jetje za intermodalni prevoz igri je cestni prevoz, vsi drugi tovora. Ime podjetja izhaja iz smo poraženci. nemške besede Huckepack, ki pomeni oprtni prevoz. Hupac Kaj predlagate? je bil ustanovljen leta 1967 v Chiassu ob švicarski-italijan- Če želi Evropa doseči cilje ski meji. Delničarji podjetja so prometne politike, potrebuje zasebna prevozna podjetja, odprt, učinkovit trg za železni- katerih delež znaša 72 odstot- ški tovorni promet. Hupac želi kov, in Švicarske nacionalne spodbuditi prihodnost železnic železnice, katerih delež znaša z načrtom, ki vsebuje deset 28 odstotkov. ukrepov, in poziva, da se ta Hupac ima enega najbolj uresniči. Ukrepi za liberalizacijo učinkovitih, uspešnih in dejav- železnic, ki jih predlagamo, so nih terminalov v Evropi – ter- naslednji: minal Busto Arsizio v Italiji. • prehod s 25 nacionalnih Obseg prevozov kljub gospo- varnostnih organov na eno darski krizi stalno raste. Prevoze evropsko agencijo za žele- opravljajo med severnomorski- zniški promet, s čimer bi se mi pristanišči in Italijo ter med zmanjšali stroški; Nemčijo in Italijo. Čedalje več • obvezni časovni načrt prevozov opravijo v prometu za uvedbo dogovorjenih med Zahodom in Vzhodom. ukrepov; Julija 2011 so v Moskvi ustano- • harmonizacija in pilotni vili hčerinsko podjetje Intermo- projekti na evropskih to- dal Express LLC. Hupac močno vornih koridorjih; verjame v liberalizirani železni- • osredotočanje na program ški trg. Njegov generalni direk- Marco Polo; osredotočenost tor Bernhard Kunz je za Novo na liberalizacijo kot najmoč- progo povedal naslednje. nejšo spodbudo za železni- ški tovorni promet; Pred kratkim ste izrazili svoje • prost dostop do ranžirnih poglede na stanje železniške- postaj; bistveno za prevoz ga tovornega trga. Kje vidite vagonskih pošiljk; težave? • pravični sistem popustov za energijo; enaki pogoji za Evropska komisija je v zadnji vse železnice; Beli knjigi zastavila nekaj ambi- • odstranitev administrativ- cioznih ciljev. Trideset odstot- nih ovir; odločen NE nove- kov prevozov na dolge razdalje mu evropskemu zakoniku za Bernard Kunz, generalni direktor podjetja Hupac bi leta 2030 morale prepeljati tranzit skozi Švico; železnice, leta 2050 pa že 50 • regulativni organ z večjimi cilji prometne politike in za- prometu je vstopilo na trg. Na odstotkov. Toda železniški sis- pooblastili; liberalizacija je ustavilo posebne interese. prevoznih poteh, kjer je konku- tem bo tekmoval v slabi kondi- le tako dobra, kolikor ima renca delovala, je trg vzcvetel. ciji. Nacionalni in geopolitični regulator pristojnosti; Liberalizacija do zdaj ni zago- Število zasebnih železniških interesi obvladujejo evropske • pošten in usklajen sistem tovila veliko novih udeležen- podjetij, ki še obstajajo, je da- železnice v državni lasti. Med- cen za dostop, ki bi rešil cev na trgu železniških prevo- nes bolj realno. Mlada podjetja tem ko EU poziva k vzpostavitvi spore med potniškim in to- zov tovora. Zakaj? so veliko utrpela zaradi krize evropskega železniškega trga, vornim prometom; iz leta 2008, ki je sprožila pre- nekatere železnice prestavlja- • ločitev infrastrukture in Ko se je pred več kot desetle- cejšnjo konsolidacijo na trgu. jo liberalizacijo, harmonizacijo drugih dejavnosti, kar bi tjem liberalizacija začela, je bilo Zasebna železniška podjetja so in interoperabilnost ter posta- omogočilo razvoj in delova- veliko optimizma. Veliko no- odvisna od zasebnega kapitala vljajo še večje ovire za njihovo nje infrastrukture v skladu s vih prevoznikov v železniškem za pridobitev finančnih sred- Revija Slovenskih železnic januar 2012 31

Intervju

stev, zato so v času krize zašla v povečal v naslednjih dvajsetih kljivost v primerjavi s cestnim vembra 2010 ste po kopnem likvidnostne težave in banke jih letih. Torej je treba najti načine prevozom. Na primer, nov to- poskusno poslali zabojnike v niso več podpirale. Železnice v in sredstva za čim bolj učin- vornjak stane tristo tisoč evrov, Šanghaj. Na katerih področjih državni lasti takih težav nimajo, kovito in ekološko obvladova- lokomotiva pa 3,5 milijona se boste širili? in so preživele kljub velikemu nje teh količin tovora. Cestni evrov in večsistemska lokomo- primanjkljaju v svojih bilancah in železniški prevoz, ki skupaj tiva štiri od pet milijonov evrov. Prevozi s Severa na Jug ozi- stanja. prepeljeta približno 90 od- Izdelovalec vam tovornjak do- roma nazaj so glavni intermo- stotkov tovora, sta že vrsto let stavi v šestih mesecih, lokomo- dalni prevozi v Evropi in tako Trg se je tudi konsolidiral, na v neenakem položaju. Glede tivo pa v 12 do 24 mesecih. bo tudi ostalo. Veliko je še to- primer Nemške železnice, so konkurenčnosti so med njima Homologacija cestnega vozila vora, ki bi ga bilo mogoče pre- kupile nekaj neodvisnih ope- velike razlike. Nastanek Evrop- velja v 27 državah, stane 60 ti- usmeriti na železnico. Seveda raterjev. Kam to vodi? ske unije je prinesel številne bi- soč evrov in jo je mogoče opra- je to odvisno od politične vo- stvene prednosti za cestni pre- viti v manj kot šestih mesecih. lje za pospeševanje prehoda s Železniški tovorni promet je voz. Liberalizacija železnic se Homologacija lokomotive velja ceste na železnico in vlaganj v kapitalsko intenzivna dejavnost. je začela mnogo pozneje in je le za eno državo, stroški za- železniško infrastrukturo. V za- Nekaj novih železniških podjetij na številnih področjih še vedno njo znašajo en do dva milijona dnjem času se je izjemno pove- se je moralo predati. Trdno smo v povojih. evrov, postopek homologacije čal obseg prevozov med Vzho- prepričani v prednosti prostega Medtem ko lahko tovornjak, pa traja več kakor osemnajst dom in Zahodom. Razvili smo železniškega trga. Pozitivne iz- ki je pridobil licenco na primer mesecev. Stroški za signalne prevozne storitve med država- kušnje smo v zadnjem desetle- na Švedskem ali v Italiji, pro- naprave na lokomotivi znašajo mi Beneluksa in Nemčijo na eni tju doživeli pri prevozih s severa sto pelje tovor po vsej Evropi, od 0,5 do 1,5 milijona evrov, strani ter Poljsko, Rusijo, Av- na jug, prek Švice. Ko smo pred je sistem železniškega prome- tovornjaki pa teh stroškov ni- strijo, Madžarsko in Romunijo, kratkim kot delničarji vstopili v ta vezan na togo in zapleteno majo. pa tudi Španijo na drugi strani. novoustanovljeno podjetje SBB prometno omrežje. Za vsako Razvoj storitev za Daljni vzhod Cargo International, je bil naš lokomotivo je treba posebej Eno od področij, ki se usklaju- je precej velik izziv. Delujemo glavni cilj, da trg ostane odprt. pridobiti licenco za vsako drža- je, je sprejetje ERTMS po vsej skupaj z lokalnimi partnerji. Naša strategija je sodelovati z vo, saj imajo evropske železnice Evropi. Ali menite, da bo to Naši nedavni poskusni prevozi velikim številom močnih žele- na desetine različnih signalnih rešilo nekatere težave intero- na Kitajsko in v Južno Korejo so zniških partnerjev. Poudarek je in varnostnih sistemov, predpi- perabilnosti? bili uspešni. Pričakujemo, da bo na kakovosti in produktivnosti, sov za licenciranje, napetosti in večje povpraševanje po kopen- zato da konkuriramo s cestnim operativnih predpisov. Tehnični Seveda bo. Vprašanje je, ali skem mostu do tihomorskega prevozom. predpisi za cestna vozila pa se so železnice pripravljeni investi- območja v prihodnjih letih. razlikujejo samo glede podrob- rati in sprejeti novi standard v Kako se razvija konkurenca s nosti. Tudi stroški za izdajo do- doglednem času. Obseg prevozov raste na de- cestnim prevozom? voljenj so zelo različni. Evropski setem vseevropskem koridor- železniški tovorni promet nujno Hupac že tradicionalno opra- ju, ki poteka skozi Slovenijo in Večina strokovnjakov se potrebuje usklajen sistem. vlja prevoz s Severa na Jug. po Balkanu v Grčijo in Turčijo. strinja, da se bo obseg tovor- Vstopne ovire za železniška Pred kratkim ste odprli po- Ali ima Hupac kakršne koli nega prometa v Evropi znatno podjetja so največja pomanj- družnico v Moskvi in no- načrte za razvoj prometa na tem koridorju?

Z zanimanjem sledimo razvoju na tem koridorju, čeprav trenutno ne ponujamo prevoznih storitev na tem območju.

Na evropskem železniškem omrežju je še veliko ozkih grl. Ali si države dovolj prizadeva- jo, da bi presegle meje?

Različne nacionalne strategi- je in prednostne naloge ovirajo odpravo obstoječih tehničnih ovir. Zato mednarodni prometni koridorji, z usklajenimi para- metri, še niso uresničeni. To negativno vpliva na učinkovitost, kakovost in konkurenčnost že- lezniškega prometa.

Ron Smith 32 Šesti šahovski cikel Slovenskih železnic Prosti čas Petkratni zmagovalec začel novi cikel z zmago

Osemindvajsetega januarja ŠAH se je pričel šesti šahovski cikel Slovenskih železnic. Tekmoval- Ureja: Zvonko Mesojedec ci bodo odigrali deset turnir- jev, in sicer vsak mesec enega, Primer 37 razen julija in avgusta. Na- Črni na potezi lahko sicer z gradni sklad šahovskega cikla jemanjem kmeta na b3 izniči znaša tisoč evrov. Sponzorji so materialno prednost belega, toda poskrbeli, da bo vsak udeleže- pozicija na diagramu mu ponuja nec prejel nagrado. Prispevali boljšo rešitev, ki jo s pridom so praktične nagrade v vre- izkoristi. dnosti več kot šest tisoč evrov. V nasprotju s predhodnimi pe- Solkov : Seiko timi cikli, ko je bil igralni čas (Moskva, 1948) petnajst minut na igralca, bo ta letos trinajst minut z dodat- kom dveh sekund na potezo. Po devetih kolih je s šestimi zmagami in tremi remiji prvo na turnirju poleg zmagoval- Vrstni red 1. turnirja: mesto osvojil lanski zmagova- ca je bil Fide mojster Damjan 1. Leon Mazi 7,5 točke, lec, mednarodni mojster Leon Plesec, ki pa je zaradi kar petih 2. Severin Mejak, Mazi. Lepo uvrstitev je dosegel remijev pristal šele na šestem 3. Boštjan Jeran, šestnajstletni Mejak Severin, ki mestu. Najboljši železničar je 4. Dušan Zorko, vsi 7 točk, je kot enajsti nosilec zasedel bil Milorad Šljivič, ki je kot 38. 5. Dušan Čepon, drugo mesto. Do zadnjega nosilec s 5,5 osvojenimi točka- 6. Damjan Plesec, kola vodilni Boštjan Jeran je mi zasedel odlično osemnajsto 7. Zlatko Jeraj, prvo mesto zapravil z edinim mesto. Turnirja se je udeležilo 8. Boris Skok, vsi 6,5 točke, porazom v zadnjem kolu, pro- 71 igralcev. Naslednji turnir bo 9. Dezider Ivanec, ti četrtouvrščenemu Dušanu 25. februarja. Več o tekmo- 10. Matej Keršič, oba 6 točk. Rešitev: Zorku, ter pristal na tretjem vanjih si lahko preberete na 1...Dxg2+ 2. Txg2 Sh3+ 3. Kh1 mestu. Še edini neporaženi www.sah-zeleznicar.com. Vlastimir Djurdjević Tf1+ 4. Tg1 Txg1#

Primer 38 Beli pozicijo počasi pripravlja na Zlogovna izpolnjevanka promocijo kmeta, vendar uvodna poteza nadaljevanja pripada Iz navedenih zlogov sestavite sedem besed, ki jih zahtevajo spodnji opisi. Besede vpišite v vodorav- črnemu, ki hitro in učinkovito ne vrste lika tako, da pride v posamezno polje en zlog besede. V vodoravnih poljih dobite, brano konča partijo v svojo korist. od zgoraj navzdol, končno rešitev.

Lilienthal : Szabo MET - KO - RO - OD - PRO - PO - KA - JAV - DU - LIT -VO - PI - NI - CENT - A - ZOV - LA - CA - RA (Budimpešta, 1950) - CA - NI - ZA - O - BI - ZON - BI - NE - KOM

1. delovna obleka iz enega kosa 1. 2. prezgodnje odmiranje tkiva 3. kartonček za vožnjo v javnem prometu 2. 4. tanka krvna žila, lasnica 5. prometno mesto, s katerega se na odprti progi 3. uravnavajo vožnje zaporednih vlakov v razmiku 4. odjavnih odsekov 6. kdor se ukvarja s financiranjem filmov 5. 7. nadškof v katoliški cerkvi 6. 7. Pripravil: Bojan Kocbek Rešitev: 1...Lh2+ 2. Kh1 Sg3# Rešitvi novoletnih ugank Izpolnjevanka: Katalog Grem z vlakom Izpolnjevanka imen: Kombinirani promet Z zdraviliškim vlakom na oddih v Terme Olimia …

www.slo-zeleznice.si

Naj bo vsaj en dan v tednu malce drugačen! Že leta 1863 je Južna železnica odprla progo Maribor – Celovec. Uvedla je tudi pravi staroavstrijski red, med drugim žetone, ki so jih nosači izročili potnikom, ko so prevzemali njihovo prtljago, da so jih le-ti lahko pozneje spet našli.

Iz likovne zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic