GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik - četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna Štev. 29 (591) Leto XII NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vhod iz 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici NOVO MESTO, 20. JULIJA 1961 uprave štev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Časopisno podjetje -Delo- v Li ubijani Smrt fašizmu - svobodo narodu!

Vse pozdrave tebi, Ljub­ navljali po zidovih in ploč­ njo. Na stotine rok — otro­ borec, aktivist, pripadnik ljana! Za 22. julij, dan vsta­ nikih ta dva gesla naše vsta­ ških, dekliških, fantovskih, osvobodilnega gibanja. Za­ je, za tvoj in naš veliki praz­ je, ki sta vsebovala ves pro­ starčevskih, je pisalo dan za upal je vate, in ni bil pre­ nik! gram, vso vsebino ljudske dnem po vseh zidovih, je varan! Vse pozdrave tebi, Ljub­ revolucije. Tudi takrat, ko po vseh ljubljanskih ulicah Vse pozdrave tebi, Ljub­ ljana! Srcu naše domovine. so bile črke le nerodno na­ in hišah nepretrgoma izra­ ljana! In na tem mestu še Srcu, ki utripi je na .stiku risane z ogljem, so zažarele žalo misel in zavest svojega posebej pozdrave tvojih Do­ gorenjskih in dolenjskih in kot škrlat, vzpodbujale, ne­ srca in svoje duše, geslo re­ lenjcev in Belokranjcev in štajerskih in notranjskih tal. tile upanje, izražale ljudsko volucije in boja: »Smrt fa­ prebivalcev Spodnjega Po- Vse pozdrave našemu me­ pest in ljudsko srce, zvenele šizmu, svobodo narodu«, »Ži­ savja. Saj si bila ves čas stu, naši beli Ljubljani! v utripu okupirane, toda ne vela Osvobodilna fronta«. borbe tako tesno povezana zavojevane, ne podjarmljene Kako jo pozdravlja Can­ Vse pozdrave tebi, Ljub­ z njimi in oni s teboj! In Ljubljane. Odpirali so ji ži­ karjev Kurent? Utrujen, iz­ ljana! Naša nova, prelepa prisrčne pozdrave tvojih se­ le, ji rezali srce — potekla mučen od nadlog življenja Ljubljana, srce naše socia­ strskih mest: Metlike, Čr­ je kri dekleta pred »Satur- in dolgih poti se vrača do­ listične domovine! Vse po­ nomlja, Brežic, Vidma-Kr- nusom«, mladega kurirja - mov, pogled mu objame svo­ zdrave za tvoj in naš, za škega, Sevnice, Kostanjevi­ aktivista Pod gradom, • de­ je drago mesto pa vzklikne skupni veliki praznik, dan ce, Novega mesta! Za tvoj lavca na ulici, intelektualca v zanosu: »Vse blagoslove vstaje! Bila si okrvavljena, in naš veliki dan te bomo v Gramozni jami, starega tebi, Ljubljana!... Ti lju­ zasramovana nevesta, toda obiskali, ti prinesli srčne po­ partijskega organizatorja pri bica nebes in sreče ... « ostala si neoskrunjena izvo- zdrave vseh prebivalcev. V Urhu. Na sto in sto ... Toda ljenka svojega krvavega že­ tebi in s teboj bomo pro­ Vse pozdrave tebi, Ljub­ partizanska Ljubljana je ži­ nina — slovenskega naroda, slavili 20-letni jubilej. Pro­ ljana — Ljubljena! vela dalje, živela čedalje ki je mislil nate, sanjal in slavili borbo in zmago in Utrujen, izmučen od štiri­ bolj, vedoč, da ne sme oma­ koprnel po tebi od Brd do svobodno življenje svobod­ letne krvave borbe za svo­ gati, da tudi noče omagati, Kolpe, od Slovenskih goric nih ljudi. Ne samo iz besed, bodo, toda zmagovit- in ne­ kajti oči slovenskega ljud­ do našega morja, koprnel tudi iz src bo glasno zazve- premagljiv se vrača vanjo stva so z zaupanjem zrle va­ kot en sam, skupni ženin — nelo in zapelo na skupni pro­ partizan. In kakor Cankar­ slavi v partizanski in heroj­ jevemu Kurentu: » ... oči se ski "Ljubljani, v tem našem mu zasvetijo, utrujenost mi­ mestu: ne, bridkost je za gorami, korak je lahak in poskočen« Iz Ljubljane: Vse pozdrave,4ebi, Ljub­ Vse pozdrave tebi, naša be­ ljana! la, naša partizanska, naša herojska Ljubljana! v Žužemberk! In to bo hkrati veličasten Predsednik prve slovenske pozdrav, veličasten slavo- vlade jo 10. maja 1945 po­ Te dni teko tudi zadnje pri­ iz goriškega okraja, pa matere spev vsej naši borbi, zmagi, prave za partizansko srečanje zdravi z navdušenjem in in žene iz štajerskih krajev. našemu svobodnemu življe­ priznanjem: ... »Ljubljani in odkritje spomenika 1200 Tod okoli so divjali hudi bo}i padlim borcem v Suhi krajini, z Italijani, Nemci in domači­ nju, vsej naši svobodni do­ gre hvala za nastanek in ki bo v soboto dopoldne v Žu­ mi izdajalci in mnogo sloven­ movini in njenim ljudem! Bogdan Bore i č : VINJETA razvoj partizanstva na slo­ žemberku. Poseben pripravljal­ skih brigad z borci iz vseh na­ venskih tleh ... Vse žrtve ni odbor je imel zadnje tedne ših pokrajin je prelivalo kri -in slovenskega naroda ne bi ogromno dela, da se bo več prav v žužemberški okolici. rodile takih sadov, če bi za­ deset tisoč ljudi v soboto zju­ Imena, vklesana v spomenik traj prijetno počutilo v staro­ na Cviblju nad Žužemberkom, stave osvobodilne borbe ta­ davnem Žužemberku, ki bo le­ bomo v soboto zjutraj obdali ko ponosno ne nosila tudi tos slavil svoj občinski praznik z venci in šopki poletnih rož. Bogat in zanimiv spored prireditev v času najhujšega terorja — 13. julij — sicer teden dni Poklonili se bomo spominu kasneje, pa zato tolikanj bolj dragih tovarišev in tovarišic, naša bela Ljubljana!« NOB), popoldne ob 17. uri pa slave bo spregovoril tovariš slovesno. katerih posmrtne ostanke je V Ljubljani, kjer se bo jutri množičnega zborovanja v Ti­ bodo v Klubu poslancev pode­ Franc Leskošek-Luka, pod­ Še so bili po ulicah sle­ Zveza borcev prenesla v skup­ zvečer začela glavna proslava voliju. Mogočno se dviga na Cviblju lili Kajuhove nagrade za naj­ no grobnico na Cviblju. velikega partizanskega sreča­ predsednik Zvezne ljudske Za obisk tako velike množice dovi krvi, v krvi sta žarela 16 metrov visok aluminijast nja ob 20. obletnici začetka boljši partizanski tekst. V Ja­ skupščine in prvi komandant gostov iz vseh slovenskih po­ Urh in Gramozna jama. To obelisk na betonskem podstav­ Skoraj vsi udeleženci osred­ naše revolucije, je že vse pri­ kopičevem paviljonu bodo ob slovenskih partizanov. Združe­ krajin so organizatorji vse­ je bila kri ljubljanskih bor­ ku, obloženem z mamornatimi nje proslave v Ljubljani iz pravljeno, da bo praznik pote­ 18. uri odprli razstavo risb 65 ni pevski zbori bodo nato spet stransko poskrbeli. Urejenih je cev, aktivistov, talcev. Še so ploščami — večen pomnik bo­ našega okraja, ki potujejo v kal kar najslovesneje. Mesto živečih slovenskih likovnih zapeli šest pesmi, nakar se bo dovolj prodajnih stojnic na jev za svobodo slovenskega na­ slovensko prestolnico s kamio­ je te dni spremenilo svojo po­ umetnikov za dobo 1941—1961. centralnem proslavnem prosto­ se črnele sence izdaj, ova- začel ognjemet K ljubljanskega roda v tem delu ožje domovi­ ni, z avtobusi in osebnimi av­ dobo; slavnostno vzdušje pre­ — Javni koncerti godb bodo na gradu, nebotičnika, iz Tivolija ru v Tivoliju, kot tudi na Aj­ duštva, zabarikadiranih ulic, ne. Daleč naokrog se vidi in ko tomobili, se bodo v soboto zgo­ vladuje povsod. Najbolj živah­ raznih krajih mesta v dopol­ in iz helikopterja. dovščini, Cankarjevi cesti, trgu žičnih ograj. Toda v tistem se bodo v soboto zjutraj strnile daj zjutraj vračali preko no je še vedno v Tivoliju, danskem času, pa tudi med 17. pred Samopostrežbo, na Trgu Ivančne gorice oz. Biča (Rado- Opera SNG bo igrala Smeta­ sončnem majskem dnevu se semkaj kolone vozil iz Ljub­ kjer so pripravili prostor za in 19. uro. revolucije in v preddverju ljane, bodo med njimi tisoči hove vasi) v Žužemberk. Tu novo »Prodano nevesto* ob 22 Križank. Vsa okrepčila in pi­ je čez Ljubljano prelila par­ zborovanje, katerega se bo Vsi muzeji in razstave v me­ svojcev padlih borcev, ki so v bomo postali in se ob 9. lir) udeležilo četrt milijona ljudi stu bodo odprti ves dan in do uri v preddverju Križank, Dra­ jače bodo prodajali po dnevnih tizanska pesem, pesem zma­ borbah okoli Žužemberka udeležili velikega slavja ob od­ iz vseh krajev naše republike. 24. ure, razen v času množič­ ma pa v Dramskem gledali­ cenah. Dobro so zagotovili tu­ ge delovnega ljudstva, pe­ žrtvovali za svobodo svoja kritju novega spomenika. Na­ Z 68 metrov visoksga stolpa bo nega zborovanja. šču prav tako ob 22. uri Bo­ di varno zdravstveno in higi­ povedan je obisk več tisoč go­ sem svobode. V tej pesmi je življenja. Med njimi bodo šte­ 136 reflektorjev razsvetljevalo rove »Zvezde so večne-. Kino ensko zaščito, službo za zveze stov iz drugih okrajev, priča­ Od 19. do 20. ure bo zbira­ vilne družine s Koprskega in vso okolico, razen tega pa bo podjetja bodo predvajala filme in informacije ter vse ostalo, kot najžlahtnejši rubin zasi­ kujemo pa tudi veliko ljudi iz nje množic na slavnostnem neprekinjeno do dveh in celo kar je potrebno za tako veliko venec 200 reflektorjev še pose­ prostoru v Tivoliju, kamor bo­ jala prelita kri, v tej pesmi Ljubljane. V Žužemberk bo­ do šestih zjutraj, razen v času srečanje. bej osvetljeval glavni priredit­ do ob 20. uri prikorakale mla­ so za zmeraj zginile vse črne do prišli tudi tisoči domači­ nov, ki ne bodo mogli v petek veni prostor. dinske delovne brigade. Sledil sence. In partizanske zasta­ v Ljubljano, prijavili pa so se Ze jutri dopoldne bo ob 10. bo polurni koncert borbene ve, zastave nove domovine uri sprejem mladinskih parti­ partizanske pesmi, nakar bo 16 Izredna vlaka za Ljubljano od 20. — 30. julija 19G1 za partizansko srečanje v Žu­ in nove Jugoslavije so pele žemberku. zanskih brigad na Urhu. Ob fanfaristov začelo ljudski zbor. 11. uri bo koncert v preddver­ Po pozdravu gostov bo 2.000 Jutri popoldne bosta odpelja­ niče so povratne in so na drugi v vetru: Prevladovalo bo nestalno vre­ me s pogostimi padavinami. Več o programu v Žužem­ ju Križank, ob 12. uri bodo od­ pevcev ob spremljavi združe­ la udeležence iz našega okraja strani oštevilčene s številko berku preberite na 7. strani prli preurejene prostore Mu­ nih godb zapelo Intemaciona- v Ljubljano dva izredna vlaka: posebnega vlaka za prihod in »Vse poz-drave tebi, Ljub­ 1'eriodc lepega vremena nc bo­ do trajale \več kot 2 ali 3 dni. današnje številke. zeja revolucije (prej muzej lo. Zbranim udeležencem pro­ ob 16.00 uri bo odpeljal poseb­ odhod. — Če bi kdo zamudil ljana! Vse pozdrave in pri­ ni vlak iz Dobove; na vseh po­ svoj posebni vlak, se lahko vrne znanje in čast tebi, srce slo­ stajah do Zidanega mostu bo s katerimkoli drugim vlakom, ki jemal prijavljence iz vseh kra- ima postanek na njegovi izstop­ venskega upora, tebi, ki si iev Spod. Posavja; ni postaji. skozi ves teror in ves vihar ob 17.30 uri bo odpeljal poseb­ Na vlakih bo poskrbljeno za od prvega do zadnjega dn^ ni vlak iz Novega mesta; name­ brezalkoholne pijače. tako visoko in pogumno no njen je vsem prijavljencem iz Novega mesta in najbližje oko­ sila prapor naše revolucije!' lice. Odhod avtobusov Gospodarili so ti Italijan Posebni vlak v Dobovo se bo in kamionov ski in nemški in domači fa­ .'racal Iz Ljubljane v soboto jutraj ob 2.00, posebni vlak v Veliko ljudi bo jutri popoldne šisti, te sramotili, teptali in \Tovo mesto pa ob 4.08. odpotovalo v Ljubljano z mo­ pozabljali, da si navzlic vse­ tornimi vozili. Kolone avtobu­ Udeleženci iz Bele krajine sov in kamionov morajo biti mu, vsej svoji ilegali, ven­ Rosalnice, Metlika, Črnomelj pravočasno pripravljene, poseb­ dar pravi gospodar ti, tvoj' td.) bodo lahko potovali v no še, ker moramo biti v Škof­ prebivalci in ves slovensk: Ljubljano z rednimi vlaki, ki ljici pred vozili, ki gredo v ->odo. pojačani, zlasti popoldan- Ljubljano iz Kočevja. narod, strjen okrog svojeg? kl vlak (bivši motorni). Tudi glavnega mesta, okrog svoi: ideleženci iz drugih krajev AVTOBUSI bodo odpeljali Iz Ljubljane, ki je niso mogle •zdolž železniških prog naj po- občinskih središč takole: Treb­ ujejo v Ljubljano z vlaki, ki nje: ob 16.30, Novo mesto 16.10. osamiti nobene žične ovir' Metlika (preko N. mesta) ob -i jim najbolj ugodni. ne bunkerji ne topovi z grn 15.25, Črnomelj (preko N. mesta) Na vseh vlakih je za prevoz du ne zapori in mučilnic ob 14.45, Videm-Krško (po avto­ obren 50 odst. popust. Vozov- cesti) ob 16.00, Brežice (po avto­ »Smrt fašizmu, svobod cesti) ob 16.00, Sevnica (preko narodu«, »Živela OF« — of Trebnjega) ob 15.30. prvega dne okupacije d' LJUBLJANA - pre­ KAMIONI: Trebnje — odhod ob 16.50, No-vo mesto 16.20, zadnjega sta se vsako no' polno mesto ljudske republike Slovenije Metlika 15 10. Črnomelj 14.30, pa tudi o belem dnevu, zmc Videm-Krško 16.0C, Brežlo« raj znova in zmeraj več po­ 16.00, Sevnica 15.30. Tako so v Spodnjem Posavju magala španskim borcem, ki so bežali iz nemških koncentracij­ skih taborišč, pri prehodu pre­ ko nemško-hrvaške meje na So- pripravljali vstajo tli. Še danes Dušan Kveder-To- maž, ki je tu šel čez Sotlo v Zagreb, rad obišče Kovačičeve Dvajset let, polnih najrazličnejših doživetij in Še pred njegovim odhodom je v Dobovi, kjer je takrat preno­ napornega ustvarjalnega dela, je dokaj dolga doba. Le bila konec maja v največji taj­ čeval in se skrival. Samo v eni nosti konferenca komunistov redkokdaj danes najdemo čas, da se o tistih usodnih noči so trije Milavčevi fantje, Posavskega okrožja v Penku ki so pozneje vsi padli kot bor­ dogodkih, ki so zajeli Posavje leta 1941, pogovarja­ pri Brestanici. Konferenco je ci Brežiške čete, pomagali se­ mo v krogu družine, v družbi znancev in prijateljev. pripravil Karel Šterban, vodil demnajstim beguncem čez me­ Nemalokrat pa ob takšnih prilikah opazimo, da so pa jo je član in delegat CK jo na Hrvaško. KPS Slavko Šlander. Na njej Redno so se mladinci iz Po­ naši spomini v teh dvajsetih letih že precej obledeli je bilo sprejetih več pomembnih savja sestajali pri železničarju in kar nekam nejevoljni postanemo, ko hočemo ta ali sklepov; zbiranje orožja in Francu Milavcu na njegovem ostalega vojaškega materiala oni dogodek opisati tistim, ki so se takrat ali še po­ stanovanju v železniški čuvaj­ ter priprave za vstajo so bile zneje rodili, pa nam obujanje spominov nič več prav nici v Brezini. Orožje pa so se glavne naloge, ki jih je naka­ učili uporabljati v neki gozdni ne uspe. Naj zato letošnje' jubilejno leto, ko mineva zala konferenca. dvajset let od onih usodnih, in vsebinsko toliko globeli v Gorjancih. Mladinci v Posavju so vestno bogatih in daljnosežnih dogodkov, pomaga med dru­ Niti sovražnik niti naši ljudje izpolnjeval! naročila konferen­ takrat niso vedeli, kdo blati in gim osvežiti tudi spomine na leto 1941 in jih čimveč ce. Marsikateri vojak jugoslo­ uničuje nemške napise, kdo tro­ ohraniti naši mladini, našim zanamcem. vanske vojske je po razsulu pri­ si in razširja ilegalno literaturo nesel domov puško, municijo, in letake; niso vedeli, da so Aprila 1941 so nad Posavjem v Starem gradu, kjer je že bombo ali revolver in tega mladinci tvegali življenja, ko brnela sovražnikova letala, po pred njim iskal zavetja Ivan orožja ljudje potem niso hoteli so jo nabavljali in prenašali v cestah so se valile kot neskon­ Kreft. izročiti okupatorjevim oblastem. Posavje. čna reka njegove motorizirane V Posavskem okrožju KPS so Od ljudi so mladinci znali pri­ Nikakor ni mogoče našteti enote, brezizrazno in topo so iz v mesecih pred aprilsko vojno dobiti orožje bodisi tako, da so vseh priprav za vstajo v Posav­ kamionov zrli na naše mirno imeli pri svojem delu vedno več jim ga le-ti podarili ali pa so ju in omeniti vseh tistih, ki so prebivalstvo vojaki »novega uspeha. Okrožni komite se je ga od njih tudi odkupili. Tako spomladi in v ranem poletju reda«. redno sestajal v različnih kra­ sta v ranem poletju 1941 mla­ 1941 pri tem sodelovali. Dejstvo Toda niso prišli k nam ne­ jih Posavja. Največkrat so se dinca Milan Kovačič in Emanu- da je nekaj dni potem, ko se pričakovano. Mnogi so bili v sestali kar na prostem v Penku. el Kolar iz Krške vasi prinesla je v Sloveniji začela vstaja, Posavju, ki so jih pričakovali to je na gosto zaraščenem des­ od nekega kmeta z Malega Cir- ravno v Posavju padlo prvih ln napovedovali njihov prihod. nem savskem bregu med Bre­ nika v Gorjancih nekaj pušk in deset žrtev nacizma, dokazuje, Toda niso jih pričakali s cvet­ stanico in Rožnim. Delo Posav­ zaboj municije. Drugi zopet so da je Posavje bilo na vstajo jem, slavoloki in pozdravnimi skega okrožja so s svojo priso­ našli več pušk in tudi nekaj dobro pripravljeno. govori, temveč trdno odločeni, tnostjo na vseh pomembnejših streliva v Krki pri Krški vasi, Spomenik v Rorah nad Krškim — na tem mestu so se utaborili prvi krški partizani, ki jih je da se bodo brutalni sili združe­ sestankih spremljali Luka Le- kamor so ga ob razpadu odvrgli S. ŠKALER okupator 29. julija 1941 zaradi izdajstva ujel (Foto: Albina Roš) nega fašizma uprli, če bo treba, vojaki nekega umikajočega se tudi za ceno lastnega življenja. jugoslovanskega polka. Pri ko­ Kajti krivicam in nasilju so panju v Krki so brežiški sko- znali kljubovati, tega je mno­ jevci s potapljanjem dvignili iz ge naučilo vse njihovo doteda­ vode zaboje s tistim razstreli­ edno nove prijave za Ljub nje življenje. To so bili glas­ vom, s katerim je nameravala niki vstaje v Posavju. umikajoča se jugoslovanska vojska 'razstreliti brežiški most Zanimanje za partizansko sreča­ izredni vlak, ki bo odpeljal v pe­ domov. Podjetja bodo pomagala motornimi vozili. Kdo od sodobnikov se ga da­ nje v Ljubljani raste, iz dneva v tek popoldne iz Dobove ob 16. uri, prVtem s svojimi kamioni. Občin­ Po zadnjih podatkih se Je veči­ čez Savo in Krko, ker pa tega nes v Krškem še spominja? — dan. Zgodilo se je, kot je okrajni bo pripeljal v Ljubljano približno ski sindikalni svet v Črnomlju je na skupin članov ZB odločila, da niso utegnili, je prodirajoči so­ pripravljalni odbor za počastitev 1200 ljudi. Posamezne kmetijske posredoval pri vseh delavskih sve­ obišče po ljubljanskem programu Skromen in z bogatimi življenj­ vražnik odstranil zaboje v vo­ 20-letnice začetka revolucije pred­ zadruge so se te dni odločile, da tih, da bodo omogočili članom še Žužemberk. Številni mladinski skimi izkušnjami, z neomajno videl: šele zadnje dni so se prija­ bodo z lastnimi prevoznimi sred­ svojih kolektivov brezplačen pre­ aktivi so pravtako sklenili, da bo­ do. vero v bodočnost delavskega vili mr.ogi, ki so prej sicer skle­ stvi omogočile bivšim borcem za voz v LJubljano in nazaj. Tam, do obiskali obe proslavi. — Karte nili, da gredo v Ljubljano, pa tega družnikom obisk osrednje repub­ kjer obratujejo v 2 ali 3 izmenah, za vlak so te dni že v prodaji. razreda je prišel kot absolvent niso povedali organizatorjem. V liške proslave. bodo s primerno organizacijo dela Krajevne organizacijo SZDL jih medicine leta 1939 na prakso v Vse to s toliko tveganostjo Novem mestu je pred dnevi Iz Črnomlja poročajo, da Be bo omogočili vsem zainteresiranim dostavljajo prijavljencem; ki so se bolnišnico v Krškem. Toda ta­ zbrano orožje in strelivo so zmanjkalo značk, s katerimi bodo 80 članov sindikalne podružnice delavcem udeležbo na proslavi. odločili za potovanje z vlakom. shranili najprej v Kovačičevem motorna vozila lahko parkirala v pri ObLO odpeljalo v Ljubljano z Udeleženci velikega partizanske­ krat je MAKS STERMECKI, ki Ljubljani; seveda so jih hitro spet vlakom, od tam pa se bodo v so­ ga srečanja v LJubljani pričakuje­ se je bil ravno vrnil iz zapora mlinu v Krški vasi. Ker pa je naročili. boto zjutraj odpeljali z avtobusom jo v slovenski prestolnici izredno, v Sremski Mitrovicl, imel za sa­ bilo to zelo nevarno, so v breg Gasilci v okraju bodo omogočili na proslavo v Žužemberk. Poseb­ če že ne kar enkratno doživetje. O Kje bomo v Ljubljani Krke blizu Kovačiča izkopali obisk Ljubljane približno 300 svo­ na komisija rešuje vprašanje pre­ tem se te dni pogovarjajo povsod, bo tudi že temeljito šolo mark­ jim članom, nekdanjim partiza­ voza udeležencev iz oddaljenejših saj so ljudje iz dnevnega tiska in parkirali sizma, ki si jo je pridobil v sed­ bunker in vanj skrili zbrano nom. Prebivalci Spod. Posavja bo­ obkolpskih predelov do železniške radijskih poročil zvedeli o Ljublja­ mih letih prestane robije. JOŽE BORSTNAR je v Bre­ orožje. Ker je bilo v bunker do uporabili odlične zveze z vlaki; postaje v Črnomlju in nato nazaj ni in njenih pripravah za jutrišnje Za zunanja motorna vozila so stanici in na Senovem med mogoče priti samo s čolnom po srečanje, toliko novega, da je ra­ ob vseh glavnih dohodih v Lju­ Posavje se je s prihodom dovedno pričakovanje zares upra­ Stermeckega prebudilo. Našel mladino širil napredne ideje Krki, je bilo to skrivališče iz­ vičeno. bljano določeni parkirni prosto­ je pot v Stari grad k Jožetu in pripravljal vstajo redno varno. UDELEŽENCI PROSLAVE V LJUBLJANI! ri, ločeno za posamezne vrste Godlerju, podpisniku manifesta Z enako vnemo so zbirali Presežena zmogljivost motornih vozil. Za vaa vozila z Ljudske fronte »Kaj hočemo«; skošek, Viktor Stopar, Lado orožje mladinci na Senovem in \foziilki motornih voz!!! prevoznih sredstev dolenjske smeri: v nekem vinogradu blizu Kozje­ Kozak. Ob navzočnosti Vide v Krškem. Na Senovem sta ru­ 21. julija bo na vseh cestah no, morajo najpozneje ob 18. V torek zjutraj so so zbrali na osebni avtomobili na Prulari. ga je leta 1940 sprejel v Partijo Tomšičeve je bil enkrat sesta­ Okrajnem odboru SZDL predstav­ darja Franc proti Ljubljani zelo . močan uri skozi Škofljico. Kami­ in po potrebi tudi v Trnovem; Jožeta Borštnarja, v Brežicah nek Okrožnega komiteja celo v niki občinskih političnih vodstev. promet motornih vozil. Da bi oni in avtobusi morajo Pregledali so zadnje priprave za motorna kolesa In mopedi v Ro­ je spoznal Stanka Holvja, Zimo hotelu »Triglav« v Sevnici. jutrišnji obisk Ljubljane. Med dru­ Vrščajevo itd. potekal promet nemoteno in biti tega dne najpozneje ob gim so ugotovili, da zanimanje zn ški ulici na Poljanah; tovorni Med mladinci ln med železni­ brez zastojev, naj vsi, Iti bodo 17,30, esebni avtomobili pa ob udeležbo na slavju v republiški avtomobili in avtobusi v ulici V Krškem, Brežicah, Bresta­ škimi- uslužbenci je bilo vedno 21. julija potovali na proslavo 18. uri na parkirnih prostorih prestolnici presega zmogljivost na Poljanah. nici in Sevnici so druga za dru­ več članov Društva prijateljev prevoznih sredstev, ki jih imamo go nastajale trojke, celice, or­ 30-lctnicc revolucije v Ljublja­ v Ljubljani. na razpolago v okraju. Tako na Osebni avtomobili iz novome­ Sovjetske zveze, večali so se ni in 22. julija na proslavo v. Vozila, ki bodo 22. julija po­ primer v občini Brežice ne bodo ganizacije. Leta 1940 je bil usta­ denarni prispevki za Rdečo po­ škega okraja naj gredo po mož­ novljen Okrožni komite KPS za Žužemberku, vestno upoštevajo tovala na proslavo v Žužem­ mogli prepeljati k vlakom 210 lju­ moč itd. Okrepilo se je propa­ vsa navodila in cestno promet­ berku, morajo biti najpozneje di, ki bi radi šli na slavje v Ljub­ nosti v Ljubljano v zgodnjih Posavje. Njegovi člani so bili gandno in organizacijsko delo ljano, ker bodo hkrati potrebovali popoldanskih urah, da ne bodo Maks Stermecki, Jože Borštnar, ne predpise. Potniki naj nc do­ ob S. uri na parkirnih prosto­ kamione in avtobuse za prevoz lju­ med senovškimi rudarji, poseb­ di, ki bodo potovali na proslavo z Stanko Holy, Franci Preskar pustijo, da bi jih vozili vinjeni rih v Žužemberku. ovirali prometa kamionov in no po prihodu Karla Šterbana vozniki. Vsako vozilo, ki vozi avtobusov. in Franc Kolman. Okrožni teh­ in Jožeta Jeriča in Hrastnika v nik je bil J02E BORŠTNAR, • skupino ljudi, mora imeti Senovo. spremljevalca, ki je odgovoren »VINKA PADERŠIČA« je odšlo ki se je kot železniški uslužbe­ Mmđu Zbor XVI. novomeške V odločilnih dneh so bili naj­ za red in disciplino potnikov nec vztrajno vozil po ilegalno srednješolske brigade literaturo v Ljubljano na razne naprednejši mladinci Posavja med vožnjo. Vozila ne smejo danes na pohod proti Ljubljani javke in na stanovanje Luke pripravljeni. Ob razpadu bivše med vožnjo nikjer ustavljati. »Mnrtna Kotarja« Jugoslavije je dal železniški Postanek v Novem mestu je 50 mladincev in mladink iz Iz Novega mesta do Treb­ Leskoška. Odvrgel jo je ob ču­ Okrajni komite LMS Novo uslužbenec Jože Borštnar v dovoljen le vozilom, ki bodo vseh občin našega okraja bo njega so se zjutraj odpeljali z vajnici pred Brestanico, kjer jo na svojstven način proslavilo vlakom, od Trebnjega do Te­ mesto obvešča vse srednješol­ je pobral in shranil železniški Brestanici zapeljati vlak s hra-. potovala iz Bele' krajine. Pot­ no in municijo na slepi tir rud­ niki smejo vstopati in izsto­ 20-letnico revolucije. Danes se menice pa s kamioni. Brigada ce, ki so se prijavili v XVI. čuvaj Kornher iz Rožnega pri bodo zbrali v Novem mestu in nika Senovo in o tem obvestil Največ je žrtvoval v pripravah pati iz vozil saino na parkir­ bo nadaljevala pot peš po sle­ novomeško »Martina Kotarja«, Blanci, najožji Borštnarjev so­ odšli kot brigada Vinka Pader- skojevsko organizacijo v Kr­ za vstajo v Brežicah in okolici nih prostorih. Vsi vozniki to­ deh slovenskih partizanskih da je zbor brigade v torek, delavec. šiča v spremstvu petih borcev škem. Franci Preskar, Zdenko železničar FRANC MILAVEC. vornih vozil naj vzamejo na brigad in prvi dan poti šla 25. julija, ob 17. uri pred V Posavju so začeli brati NOB na pohod k Urhu. Ko­ Kaplan in Jože Graber so pono­ Že leta 1941 so njegovi trije pot vlečne vrvi. preko Metnjaja in Police do Okrajnim komitejem LMS proglase o nevarnosti fašistič­ mandant brigade je tovariš či odprli vagone in s čolnom sinovi padli kot borci Brežiške Lipoglava. V Lipoglavu bo zve­ Novo mesto na Glavnem trgu. nega napada, seznanili so se s Tone Staniša, znani prvoborec prepeljali nekaj municije in čete Vozila, ki bodo 21. julija po­ čer partizanski miting. 21. ju­ •Odhod brigade je 26. julija pozivom Partije na pripravlje­ hrane iz Brestanice v skrivali­ tovala na proslavo v Ljublja­ iz Dol. Toplic. lija zjutraj bodo mladinci od­ ob 6.54 v naselje »Ramiz Sa­ nost za obrambo domovine ter Omerzu — pozneje borca Breži­ šli na pot k Urhu, kamor pri­ šče v Krško. ške čete — v rudniškem skladi­ dik«, Kumanovo, Makedonija. pozneje s pozivom na oborože­ spejo ob 8.30. Mladinci se bodo Ze prve dni po zasedbi je so­ šču poskrbela za razstrelivo. — Štab MDB pri OK LMS no vstajo. V Krškem je prišlo Miting na Bazi 20 nato udeležili žalne svečanosti do izgredov zaradi nenehno in vražnik pokazal barvo. Najprej Enako je v Krškem delal v je udaril po naprednih in na- kamnolomu zaposleni Tonči pri Urhu. 2e pred prihodom naglo naraščajoča draginje. — V soboto, 22. julija popol­ podroških vasi ter drugi, ki so na cilj bo brigada v radijski Vse prireditve bodo Zdenko Kaplan je s tovariši v rodnozavednih silah. Maks Ster­ Preskar. Sin krškega trgovca dne, bo na Bazi 20 srečanje med vojno najtesneje sodelo­ zvezi z Urhom. Mladinci in Krškem širil po razglasnih de- mecki je še kratek čas po za­ Počivalška je izročil Marijanu brezplačne številnih tovarišev in tovari- vali z vodstvom naše revolu­ mladinke bodo prešli približno sedbi ilegalno živel v Krškem, Ernstu večjo količino revolver- Obiskovalce republiške pro­ šic, ki so med vojno delali na cije. Za to priložnost bodo 30 km poti peš. Borci NOB, ki toda kmalu se je moral poslo­ sklh nabojev za krško borbeno slave v Ljubljani obveščamo, viti od svojih tamkajšnjih to­ skupino. Partizanskem Rogu v različ­ osvetlili partizansko naselje jih bodo vodili, jim bodo vso nih organih našega vrhovnsga pot pripovedovali doživljaje jz da bodo vse kulturne, športne varišev, gestapo mu je že sle­ V Dobrovi so imeli mladinci na Baz; 20 in postregli dragim in druge prireditve 21 julija dil. V noči med 22. in 23. juli­ skrito orožje pod gospodarskim političnega in vojaškega vod­ gostom, izmed katerih bodo partizanskih bojev. Ob vsej stva. Zbrali se bodo politični poti pripravlja mladina svoji zvečer v sklopu osrednje prire­ jem je iz Brestanice moral po­ poslopjem pri Jožetu Šavniču mnogi po krajšem ali daljšem ditve brezplačne. Zanje ne bo begniti preko Save Jože Bor­ in kulturni javni delavci, bor­ brigadi v vseh naseljih prisrč­ poznejšem borcu Brežiške če­ času spet v skupni družbi na treba nobenih vstopnic. štnar, ki je odtlej nadaljeval te. Dobovska organizacija mla­ ci zaščitne čete in aktivisti iz Rogu. ne sprejeme. delo v Beli krajini. dincev je izredno spretno po- Topliške doline, prebivalci V soboto in nedeljo pričaku­ Gostišča, hoteli in turistične postojanke jejo v partizanskih bolnišni­ cah na Rogu in na Bazi 20 tu­ v okraju so pnpravijene di mnogo drugih gostov, saj Sobota in nedelja bosta ta številni kolektivi, člani KZ in so se številni kolektivi, za­ raznih društev ter organizacij Zametki upora v Sevnici družniki, skupine gasilcev, teden zelo živahni. Reke ljudi, kj se bodo v petek popoldan že zdaj odločili, da prebijejo lovcev, mladine in člani sin­ soboto in nedeljo v naših le­ Osnova revolucionarnega dogajanja v letu področje Dolenjske (Mirna. Mokronog in po­ dikalnih podružnic že zdaj od­ in zvečer zlile v belo Ljublja­ dobno), so ponoči zbudili, jim dovolili vzeti pih krajih. Planinske posto­ 1941 in delno že prej je bila v sevniškem ločili, da bodo po glavni pro­ no, se bodo po končanem nekaj osebne prtljage in jih s kamioni odpeljali janke na Mirni gori, Gorjan­ bazenu brez dvoma skupina komunistov, ki so slavi v Ljubljani in po slavju osrednjem slavju v soboto se zbirali pod vodstvom Pepija Pungerčiča. čez takratno mejo. Eno skupino so zložili v cih, na Polomu, Debencu in v Žužemberku obiskali še zjutraj začele spet odtekati po MAKS STERMECKI, organi­ Večina jih je bila navezana na Jugotanin, kjer bližini samostana v Pleterjih na sredi cesje Sloveniji. Razen obiska v Žu­ na Frati pričakujejo velik je bil tudi center. Tako so komunisti iz tega s pojasnilom, da smejo hoditi samo v smer, v partizansko trdnjavo, naš dra. obisk gostov iz najrazličnejših zator naprednega gibanja v gi Rog. žemberku in' na Rogu so se KrSkem in okolici okolja že v letu 1941 zbrali ogromno podpis­ katero so jih peljali in nikakor ne nazaj. slovenskih industrijskih mest nikov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze Med prvimi so nastopili oboroženi prvo­ in drugih krajev. Na velik skah lepake proti špekulaciji —večina narodno zavednih Sevničanov in Bo- borci: narodni heroj Karel Kolman-Marok, obisk se pripravlja hotel Grad in korupciji takratne oblasti; v štanjčanov je pristopilo. kmet iz Zabukovja, sodar Ivan Juhant iz Ju- OTOCEC, v kopališčih in leto- Brežicah so to delali Stanko Ob kapitulaciji stare Jugoslavije je bilo še gotanina in drugi. Borci Kozjanskega odreda vališčih, naših treh Toplic — Holy, Lojze 2okalj, Poljanško- nekaj časa mirno, čeprav so komunisti zbirali niso bili nikoli v skrbeh za čevlje, obleko in Posebno obvestilo Dolenjskih, Šmarjeških in Ča- va fanta in drugi. orožje in ga skrivali. To delo je organizirala hrano. Ljudje iz Sevnice in okolice so bili teških — pa so pravtako pri­ Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je izdal Oblast ln takratne orožniške celica KP. Naslednje akcije so bile že drznej- zelo naklonjeni borcem. Skoraj ni bilo hiše, da pravili dovolj okrepčil in po­ ni kaj prispevala. Seveda so bile med njimi postaje v Posavju so dobro ve­ še. Cez mejo, ki je potekala po Savi, so začeli odločbo o prepovedi prometa s vprežnimi vozili, traktorji živil za utrujene popotnike. dele, da vodi vse te akcije do­ tihotapiti neznane ljudi, ki so po zvezah prišli tudi žalostne izjeme, izdajalci in okupator­ in vsemi počasnimi vozili, ki bi ovirala močan promet jevi pomočniki. Seveda računajo z velikim bra in trdna organizacija. Ster­ do posameznikov. Tovariš Rudi Požun pravi, na cestah v dneh proslave 20-letnice vstaje v Ljubljani obiskom tudi vsa druga gosti­ da so pri njem tudi spali, pa ni nikdar zvedel, meckega so zato odpustili iz Se veliko bolj pa se je vstaja razplamtela in na svečanosti v Žužemberku. Udeleženci teh proslav šča v večjih in manjših krajih, kdo. »Dobil si le namig, da pripravi večerjo po hribovitih zaselkih v okolici — v Zabukov- bolnišnice v Krškem, češ da je bodo na povratku obiskali razne zgodovinske kraje iz vsi pa pričakujemo, da bo sumljiv komunizma in da je bil in posteljo, neznanec je prišel, jedel, spal in ju, na Mrzli planini in Planini pri Sevnici. NOB in prizorišča borb, močan promet motornih vozil pa odšel,« — pravi tov. Rudi« Tudi pri Jeraju so Tam so bile vse hiše partizanske in tudi naj­ nam in dragim gostom te dni zaradi tega že sedem let na ro­ bi počasna vprežna vozila in traktorji ovirali. naklonjeno tudi vreme. biji. Pri železničarju FRANCU spali. Ko smo jih nato po zvezah spravili v revnejša hiša je nudila gostoljubnost borcu; PROMET S VPREŽNIMI VOZOVI, TRAKTORJI IN 1 MILAVCU v Brežicah so upri­ gozd za Mirno, srno vedeli, da smo pomagali ranjencu ali aktivistu. DRUGIMI POČASNIMI VOZILI JE PREPOVEDAN: enemu borcu več.« zarjali orožniki nenehne hišne Precej pa sta na vzdušje in pripravljenost ves čas od 21. julija 1961 od 12. ure do 23. julija 198'. Pozdrav iz Kruševca preiskave, sledili so Borštnarju, Posebno usodna je bila za te kraje selitev ljudi za pomoč NOB vplivala dva dogodka: ob 24. uri na cesti II. reda št. 327: Za praznik, 22. julij, pozdrav­ preiskovali go na stanovanju ljudi. Kakor hitro so prodrle čez Savo prve napad na Bučko 1. novembra 1941 in osvobo­ Grosuplje—Krka—Žužemberk—Straža ljajo vse borce NOV, bralce Do­ Srečka Cerjaka itd. Toda vsi so vesti o izseljevanju domačinov iz Dolenjske, so ditev talcev 12. novembra 1941. To in pa bliži­ 22. julija 1961 pa ves dan na: na Bohorja. ki nj nikdar klonil in je vedno lenjskega lista, starše, brate, se­ vztrajali in nadaljevali z ile­ se tudi ti kraji vznemirili. Nemci so kaj hitro a) cestah II. reda: skril borce v neprodimo gostoto svojih bukev stre ter fante in dekleta — galnim delom. zasumili (delno pa so jim pri tem pomagali št. 332 Občine—Dobrnič—Žužemberk in smrek,* sta sevniški okolici dajala videz fantje, ki služijo vojaški rok v Stermecki je kljub odpovedi petokolonaši), kdo bi jim znai postati nevaren št. 333 Vavta vas—Nov« mesto resnično nevarnega področja za nepoklicane ostal še naprej v Krškem pri kot narodnjak. Najprej so izselili nekaj družin b) cestah III. reda: Kruševcu (Srbija): Prane Koseo čez Savo na Dolenjsko, pozneje pa so jih pri­ goste in tlačitelje naših narodov. Nedaleč od iz Stare Bučke, Štefan CoIarlS lorodnikih, kadar pa je bil v št. 1504 Vavta vas—Dolenjske Toplice—Podturen čeli zbirati tudi v Rajhenburgu (v gradu) in Sevnice so Nemci kmalu postavili tablo z Iz Šentjerneja, Ivan Molek tz neposredni nevarnosti pred are­ St. 1528 Bič—Žužemberk. tacijo, je našel skrivališče v jih pošiljati daleč na Hrvaško in v Srbijo. mrtvaško glavo in opozorilom — »Banden- Metlike in Lovro Kems Iz Čr­ Ikodstrešni sobici pri Godlerju Tiste, kj so jih najprej preselili na bližnje gebiet« (področje »banditovi. nomlja. Upor se je začel V noči od 12: na 13. april so drugače. Na okupatorja je gle­ Večji del komunistov, mačim prebivalstvom. Upor se To prisego so ponavljali Črnomelj zasedli Nemci. Prvi dalo z ironijo in prezirom. zlasti mlajših, je predvideval je začel širiti. Nekateri udele­ skojevci stoje in držali pesti razglas, k; so ga izdali, obeta Udinjal se mu je.le večji del oborožen spopad s tujci in so­ ženci akcije so isto noč odšli v pozdrav. smrtno kazen za vsakogar, ki duhovščine in redki izrodki vražniki ljudstva. V ta namen v partizane. S tem je nastala bi se upiral nemški vojski. med domačim prebivalstvom, so prinašali orožje iz razpada­ prva partizanska skupina. V Živahno delo v Metliki Nemce so pozdravile v Črnom­ ki so že prej zapisali svojo du­ joče jugoslovanske vojske. Čr­ nje so bili: Janko Stariha, Šte­ Dejavnost partije v letu 1941 lju le tri družine, ki so obe­ šo tujcu. Poleg teh so okupa­ nomaljski komunisti so ga ne­ fan Dvojmoč, Anton Jelene, dob; viden odraz tudi v Met­ sile skozi okna nekake zastave. cijo z veseljem pričakovali kaj dobili pri razsulu večjega Mirko Martinšek. Janez Koče- liki, Semiču. Gradcu in sploh Nemci so ostali v Bel,; krajini Kočevarji. To je bila nemška vojaškega transporta Dravske var, Leopold Jerman. Vinko v Beli krajini s formiranjem 14 dni. Med tem časom so vr­ Švajger, Jože Vrščaj in Franc partizanskih skupin, ki nasta­ hovi nemških in italijanskih Korelc. Utaborili so se v Mi- nejo razen črnomaljske še- v oblasti zbarahtali za mejo med Janez Vitkovič klarjih pri studencu z imenom Semiču in Metliki. V Metliki Nemčijo in Italijo v teh oku­ Kozlova vo.da. Akcija pri Vra- so akcijo za prve partizane za­ pacijskih krajih. Zanimivo je, novičih je povzročila Italija­ čeli Ivan Črnič, Jože Slane, da so mejo potegnili tako. ka­ nom veliko strahu. Dobili so Lojze Mihelčič, Jože Borštnar kor je že v stari Jugoslaviji narodna manjšina, kj se je v divizije, ki je obtičala v Čr­ bojne čelade in premikati so in Martin Žugelj. V ilega­ predvidela Komunistična par­ te kraje naselila 1330. leta. Ta­ nomlju. Medtem ko je večina se smeli samo v večjih skupi­ lo je odšla prva skupina pod tija, ki je izdala plakat, na krat je cesar Karel IV. poslal prebivalstva lovila živila in nah. Sef policije Bataglio je vodstvom Ivana Črniča, k; so katerem je bilo narisano slo­ iz Bavarske 300 upornih dru­ drug material, so komunisti bil' s svojimi agenti in psi se mu pridružili Anton Prus, vensko ozemlje in čezenj na­ žin na Kočevsko, da bi tukaj zbirali orožje in ga skrivali po prvič zaposlen, odkril n; ni­ Franc Matjašič. Ivan Kopinič pis »Nemci in Italijani stegu­ čistili gozdove in si sami ustva­ okoliških krajih. česar, dasiravno je zaprl nekaj in Jože Slobodnik. V ilegalo jejo roke po naši zemlji«. Po rili rodovitna tla. Ob prihodu nedolžnih ljudi. Udeležence so odšli v soboto, 7. septembra sporazumu med Hitlerjem in so si postavil; lesene koče, Matija Bahor in Tone akcije so vzeli v svoje okrilje 1941. Ta skupina se je zadrže­ Mussolinijem je Bela krajina zato so jih ljudje nazvali »Ko- šušteršič organizirata noč in gozdovi. vala le nekaj časa v okolici pripadala takozvani »Ljubljan­ čevarje«. V teku stoletij se je Drašič. nakar se je pridružila ski pokrajini« in v celoti Ita­ njihova govorica tako izrodila, odbore 0F Z nastankom partizanske črnomaljski skupini v Miklar- liji. da je niti pravi Nemci niso Razbito organizacijo je pri­ skupine se znatno razmahne iih. razumeli. Do začetka druge čel ponovno povezovati Matija dejavnost Osvobodilne fronte, svetovne vojne jih je bilo kj dobi poleg propagande kon­ Z nastankom partizanskih 6.000 okupatorjev Bahor. ki se je po naročilu CK okrog 15.000. Razen na Kočev­ KPS zaposlil v ru.dniku Kani- kretno vsebino .dela, to je. na­ enot je znatno narastlo poli­ v Beli krajini skem so bili močno naseljeni žarica. V začetku maja je bil biranje orožja, opreme, hrane tično razpoloženje med ljudmi. Z razmejitvijo slovenskega na področju Bele krajine, ime­ s stran; CK poslan na politič­ itd. Ob tej dejavnosti so se sa­ Poleg tega so prihajale ugo.dne ozemlja med okupatorji nasta­ li so nekaj svojih strnjenih no delo v Belo krajino Anton mi izločali razni frazerji in vesti o oboroženem uporu po Spominsko obeležje ob cesti Črnomelj—Griblje, kjer je jajo ponovno vojaški premiki vasi in mnogo vinogradov, go­ Šušteršič. k; je bil že prej strahopetci, ki so se vključili vsej Jugoslaviji, zlasti v Srbiji, 6. i septembra 1941 zaseda prvih belokranjskih partizanov in v Belo krajino je priropo- zdov in pašnikov. To je bila znan domačim komunistom. v OF le iz spekulativnih name­ kjer so bili s prvimi napadi napadla italijansko fašistično patrolo tala italijanska vojska z deli najmočnejša Hitlerjeva peta Tako sta skupno z Bahorjem nov, v resnic; pa so čakali na­ partizanov osvobojeni mnogi divizije »Isonzo«. V Črnomlju kolona, ki je delovala za pri­ ponovno povezala komuniste v vodila Londona in ubežne vla­ večji kraji. Tako se je na sicer se je nastanil štab 23. p. p. s . ključitev Slovenije k Nemčiji. partijske celice jn pričela usta­ de in drugih političnih brodo- temnem nebu pričel kazati Fori, dva pa sta bila laže ra­ Tako je bila četica že številna III. bataljonom in drugimi prf- Hitler jim je obljubil povratek navljati odbore Osvobodilne lomcev. Za osvobodilno giba­ svetel- žarek, ki je dajal lju­ njena. Konj z vozom in mrt­ in močno oborožena ter pri­ tiklinami, ki so štele skupno v domovino. Nenehno so de­ fronte. Za področje Bele kra­ nje je med belokranjskim ljud­ dem upanje na boljšo bodoč­ vim fašistom je zdirjal naprej, pravljena za večji spopad z 1926 mož. To število se je uje­ monstrirali po Črnomlju in jine je bil formiran Okrožni stvom neumorno deloval An­ nost. V Beli krajini so nasta­ v tem trenutku pa je prišel okupatorjem. Pripravljali so malo s takratnim številom čr­ drugih krajih, hodili v črnih odbor OF 27. maja 1941. V ta ton Šušteršič, ki je vodil jale možnosti za akcije proti italijanski sanitetni avtomobil. akcijo na otovški most, ki naj nomaljskega prebivalstva. Se­ oblekah in grozili domačemu odbor so bili vključeni: Anton sestanke tudi v okupatorskih okupatorju v večjem obsegu. Partizani so napadli tudi faši­ bi sprožila vstajo v širšem mič je zasedel II. bataljon 3. prebivalstvu. V svojo obljub­ Šušteršič, ki je bil predsednik, postojankah, dajal navodila in Upor v širšem pomenu je vod­ ste v avtomobilu, ki so se po obsegu. p. p. z 840 možmi, Metliko L ljeno deželo so se pričeli izse­ člani pa Milan Vrtačnik. Karel organiziral nove skupine za stvo osvobodilnega gibanja na­ nekaj strelih razbežali. Nepri­ Do takrat so partizani oprav­ bataljon s 720 možmi, Vinico ljevati proti koncu 1941. leta. Šterbenk, Jože Kos, Branko odhod v partizane. menilo pričeti z rušenjem želez­ čakovani prihod avtomobila je ljali sabotažne akcije in širili niškega mostu pri Otovcu. V partizanom preprečil zaplem­ mitraljeski bataljon s 572 mož­ Pantič, Rela Turnšek. Razen V Vinici sta Janez Vitkovič propagando. Odstranjevali so mi in Stari trg mitraljeski ba­ Po okupaciji so se vse bivše tega odbora so bile ustanovlje­ ta namen je terenska organiza­ bo orožja in drugega materi­ znake na križiščih ob cestah, in Jože Moravec 15. avgusta cija OF v Črnomlju v noči 26. ala. Italijanski viri pravijo, taljon s 170 možmi. To je skup­ stranke razsule ali pa so sto­ ne krajevne organizacije že v rušili telefonske in brzojavne 1941 ustanovila OF. Sklicala avgusta 1941 odnesla iz kani- da sta bila ob tem napadu no 2234 mož. Poleg teh so se pile v odkrito službo okupator­ prvi polovici leta 1941, in sicer zveze itd. V vasi Klošter sta ja. Zvesta ljudstvu je ostala le sta zavedne lju.di kar v gostil­ žarskega rudnika 260 kg dina­ ubita dva, ranjen; pa trije fa­ še na več krajih, zlasti po se­ v Metliki, Semiču, Vinici, pripadnika OF Jože Koplan in Komunistična partija, k; se je no pri Benetiču, razložila pro­ mita. Zaradi' pomanjkanja šisti. Pri partizanih ni bilo dežih občin, vgnezdili fašist; in Gradcu, Črešnjevcu, Podzem­ gram OF in pozvala ljudi k Slavko Cerjanc ob prenosu karabinjerji, tako da je skup­ zavedala, da se narod lahko lju, Cerkvišču. Gribljah, Dra- streliva je rudnik prenehal izgub niti ranjenih. sodelovanju. Tu je bil priso- obratovati za tri dni. Italijani orožja srečala italijanskega vo­ no število okupatorskih voja­ osvobodi le z neizprosno bor­ Ta akcija je med Italijani in so zaprli 12 rudarjev, med nji­ jaka. Id ju je ustavil. Ilegalca kov bilo nad 6.000, preden je bo proti tujcu in domači iz­ domačo reakcijo, ki je ravno mi tudi Matijo Bahorja, ki je sta bila urnejša in sta Italija­ počil prvi uporni strel. dajalski petokolonaškj reakciji. pripravljala slavnostni spre­ (Odlomek iz rokopisa za knjigo »BELA organiziral zaplembo. Zaprtim na ubila. Takrat so dobili še Moralno >čista KP je lahko jem visokemu komisarju Ljub­ rudarjem so grozili s smrtjo, eno puško več... Politično oblast na okrajnem dvignila zastavo borbe 1941. KRAJINA - skozi viharje k svobodi« avtor ljanske pokrajine Grazioliju, če ne povedo, kdo je odnesel glavarstvu je prevzel fašist leta. Pod njo so šli milijoni izzvala velik preplah. Namesto Janez Vitkovič, nosilec Spomenice 1941 dinamit. Postavljali so jih pred ing. Emilio Cassanego, policij­ ljudi, zavedajoč se žrtev in na­ cvetja in vdanostnih poklonov Priprave za napad zid, da jih bodo streljali in sko upravo pa dr. Bataglio s porov v vsem nadaljnjem po­ iz Črnomlja, jo bo izdal pri založbi BOREC so Graziolijev obisk v Črnom­ pripeljali duhovnika. Izdal ni na Bučko svojimi agenti. Karabinjerjem teku NOV in ljudske revoluci­ lju 8. septembra 1941 »prosla­ v Ljubljani) nobeden in čez nekaj dni so ... Medtem ko so Nemci je poveljeval tenente Augusto je. Ta usodni čas je pričakala vili« s pogrebom njegovih zve­ Fabri. Razen teh so se vselili Komunistična partija orga­ jih zaradi pomanjkanja doka­ pričeli izseljevati Slovence v stih črnosrajčnikov. V svojem okolici Brežic ter naseljevati v na vseh večjih središčih pred­ nizacijsko čvrsta in ideolo­ gatušu,. to je v vseh krajih, ten Ivan Benc, eden izmed zov izpustili. besu so Italijani zaprli nad te kraje svoje nemške družine, stavniki fašistične stranke in ško enotna pod čvrstim vod­ kjer je pričela ponovno aktiv­ vidnih voditeljev upora na Vi­ 250 ljudi, zlasti iz Črnomlja stvom Josipa Broza-Tita. V no delovati partijska organiza­ nici 1919. leta. S tem sestan­ zlasti Kočevarje, je vodstvo odprli svoje urade PNF. V Čr­ Beg iz črnomaljskih zaporov in okolice. V Adlešičih so kar osvobodilnega pokreta začelo z nomlju je ta urad vodil fašist akcijo je stopila že 10. aprila cija. V teh organizacijah so se kom so komunist; tudi na Vi­ po cestah pobirali ljudi, s ka­ 1941, ko je bil pri CK KPJ združevali vsi ljudje, ki so bil; nici prevzel; politično pobudo 20. avgusta je črnomaljska akcijo, da bi preprečilo name­ Oscar, Čecchi, v Metliki Na- terimi so napolnili vse črno­ ne okupatorja. V ta namen se tale. Crucil, v Starem trgu Ri- ustanovljen vojnj komite z na­ prežeti s patriotizmom in mrž­ in špekulanti so ostali praz­ organizacija OF organizirala maljske in novomeške zapore. logo aktivnega sodelovanja pri pobeg urarja Alojza Fabjana prično koncentrirati slovenske ccardo, Comignaro, na Vinici njo do okupatorja, dasiravno nih rok, kajti pošteni ljudje obrambi domovine. in Antona Brula iz črnomalj­ Naraščajočega upora prebi­ partizanske enote, da bi pre­ pa Ermanno Callegaris. so mnogi imeli svoje politične so se vključili v OF. skih zaporov. Zaprta sta bila, valstva se je ustrašil tudi biv­ prečile izseljevanje. V sklop Po zasedbi vseh važnejših Politična enotnost Komuni­ nazore, ki niso bili v skladu z okvirnim programom OF. ker sta bila osumljena, da sta ši ban Natlačen. Ta je prav teh enot, ki bi se naj zbrale v predelov so očitno mislili, da stične partije in članov CK se Prisega črnomaljskih uplenila lovsko orožje, shra­ zaradi enakih pojavov tudi v začetku novembra pri Bučki na se je vojna končala. Ze 14. vidno odraža v enotnem stali­ Prvi sklepi: takoj začeti skojevcev njeno na občini. Istega dne bi drugih krajih Slovenije ponu­ Dolenjskem, je bila namenje­ maja so izdali prebivalstvu na­ šču, k; so ga zavzeli do oku­ morali Italijani oba osumljena jal ostavko na svoj položaj, to­ na tudi Belokranjska četa. Pis­ redbo, naj se v petih mesecih s sabotažami patorja, dasiravno so bili člani Posebno aktivna je bila mla­ transportirati na sodišče v Trst, da odstopil ni. Služil je okupa­ meno navodilo o tem je prine­ nauče govoriti italijanski. Po deloma razbiti v raznih pokra­ V nedeljo, dne 22. junija 1941, dina, k; se je pričela združe­ medtem pa je s pomočjo jet- torju vse dotlej, dokler ga ni sel posebni kurir iz Novega zidovih so risali svoje bojne in jinah. Zavzeli so enotno po­ napade nenadoma Nemčija vati v organizaciji SKOJ. Z niškega paznika Martina Ko- odstranila roka slovenskega mesta okrožnemu sekretarju fašistične parole kakor »Vin- litično stališče in organizirali brez vojne napovedi Sovjetsko naroda. Matiji Bahorju. Ta je takoj ceremo« in »Roma - doma«. osvobodilno gibanje po posa­ obvestil o tem Antona Sušter- zvezo. S tem objame svetovni Ker niso Italijani mogli nič Ljudje so to hudomušno pre­ šiča. Sklicala sta nekaj članov meznih republikah, prilagojeno požar Evropo in nastopi po­ zvedeti od prebivalstva, kj je tvarjali in čitali »Videt čemo« Okrožnega komiteja na sesta­ narodnostnim razmeram. slednji čas, da se ves progre­ bilo množično zatirano, so se ln »Roma je doma«. Zamenjali nek, ki je bil v hiši brivca sivni svet upre fašistični sili, naslonili na moralno propadle V Sloveniji je bila 27. apri­ Slavka Satoška v Loki pri Čr­ so tudi denar, in sicer so dali ki s svojo oboroženo silo in elemente, ki so bili voljni za la 1941 ustanovljena OF, v ka­ nomlju. Na sestanku so bili za 1000 din 300 lir. Milostno politično ideologijo uničuje prgišče riža in judeževe denar­ tero so vstopale vse progresiv­ razen Sušteršiča in Bahorja še so .delili makarone in moko, miroljubni svet. je sodelovati z okupatorjem. ne in patriotične stranke. Jože Mihelčič iz Semiča, Jože kar so naplenili po jugoslovan­ V Črnomlju so bili takoj To so bili plačani vohuni, ki Okvirni program je Osvobodil­ Slane iz Metlike, Milan Kova- skih skladiščih. sklicani partijski sestanki, na so izdajali organizacijo OF in na fronta manifestirala v svo­ čič iz Gradca, ter Slavko Sa- katerih je bilo sklenjeno, da o vsem obveščali Italijane. jem programu, zajetem v zna­ tošek. Po navodilih Vrhovne­ K uporu je treba pričeti takoj s sabo- Zaradi izdajalskega početja je menitih 9 točkah. Ta program ga poveljstva- partizanskih čet tažnimi akcijami. Pričakovali uporna pest in roka pravice Medtem ko ie okupator ure­ je ljudstvo okupirane Sloveni­ Slovenije so združili belokranj­ so. da bodo Italijani začeli z dosegla že v letu 1941 kultur- jeval svoje življenje v skladu je sprejelo kot svoj bojni pro­ ske partizane v eno četo, kj 6e aretacijami komunistov, zato bundovca Suteja iz Brezovice, z imperialističnimi in kolonial­ gram in se pričelo združevati naj bi pridružila ostalim par­ so vidnejši člani: Milan Si- izdajalca Miheliča iz Starega nimi načeli, je ljudstvo mislilo v OF... tizanom. Da bi povečali število mec. Jože Mihelčič, Lojze Mi- trga in Tomca 6 Tanče gore. lielčič in še nekateri drugi od­ partizanov, so, sklenili pokli­ šli v ilegalo. 4. julija sklene cati še nekai tovarišev, ki naj CK KPJ izdati svoj znameniti Tesno sodelovanje bi 6e pridružili Belokranjski proglas o oborožen; vstaji. S z Novim mestom četi. tem prižge plamenico osvobo­ Glavna propaganda osvobo­ dilnega boja, ki zajame vse na­ Drugi sestanek z istim na­ dilnega gibanja za Dolenjsko rode Jugoslavije. V Sloveniji menom je bil v nedeljo, 27. ie prihajala iz Novega mesta, skliče CK KPS širšo konferen­ oktobra, v gozdu pri Gfabrov- ki je imelo organizirano teh­ co v Trnovem pri Ljubljani • Poročali smo že, kako vneto so se lotili člani Zveze borcev in cu. .Na sestanku so bilj Jože niko. Od tu je prinašal litera­ kot pripravo za oboroženo drugi domačini urejanja skupnega grobišča in spominskega Borštnar iz Metlike, Anton Šu­ turo zlasti Janko Stariha, ki vstajo. Na tej konferenci so kamna 71 borcem NOB kot drugim žrtvam fašističnega nasilja šteršič. Matija Bahor, Niko je bil dijak novomeške ^ gim­ sklenili formirati partizanske na pokopališču pri Duhu, v Selih pri Semiču. Samo do 15. julija Zunič, mlinar iz Krupe, Anica nazije in se je vozil v šolo iz enote, ki naj stopijo takoj v so člani ZB in drugi opravili nad 1500 prostovoljnih delovnih Ivec, šivilja iz Metlike, Milan Črnomlja v Novo mesto. Po oborožen spopad z okupator­ ur. Tu bo v nedeljo, 30. julija, žalna komemoracija, na katero Kovačič iz Gradca. Takrat sta ustanovitvi partizanske skupi­ jem. Te konference se je ude­ vabi Krajevni odbor ZB v Semiču nekdanje borce in svojce imela Šušteršič in Borštnar še ne v Miklarjih je črnomalj­ ležil iz Bele krajine Matija Ba­ padlih junakov posebna navodila za vključitev ska organizacija OF nabavila hor. Ko se je vrnil v Črnomelj, Belokranjske čete v akcijo pri šapirograf za lastne potrebe. je sklical nekaj komunistov vstopom v aktivno dejavnost tarja. ki je bil simpatizer OF, Bučki. Na sestanku so se do­ Dobili so ga preko simpatizer- kar na mostu in jim sporočil so zlasti mlajši prisegali. An­ uspelo omenjenima pobegniti. menili, da se vsi belokranjski jev OF Danila Berdona in sklepe s konference. Sklenil: so ton Šušteršič je zaprisegel ne­ Pri begu sta preplezala 6 m vi­ partizani zberejo 30. oktobra Katice Malerič iz pisarne tr­ ustanoviti skupino, ki bi takoj kaj starejših komunistov, ti pa sok zid ter dvakrat prebredla 1941 pri cerkvi na Smuku pri govca Petra Korena. Tiskarno odšla v partizane. Prvi se je so zaprisegali mladince. V Čr­ Lahinjo. Brula ni znal plavati Semiču. Črnomaljska skupina so uredili v neki zidanici nad prostovoljno javil Jože Vrščaj. nomlju sta Anton Malerič in in ga je Fabjan nesel na hrbtu je na to pot odšla demonstra­ Tančo goro. Od tedaj je Jan­ Za vojnega referenta so posta­ Lado Mišica konec julija 1941 preko vode. Po uspešnem begu tivno skozi vasi z razvito za­ ko Stariha prinašal iz Novega vili Antona Maleriča. Nekaj zaprisegla v Fabjanovem sked­ sta se oba pridružila partiza­ stavo, ki jim jo je oskrbela OF mesta le napisane matrice, dni zatem sta Belo krajino obi- ' nom v Miklarjih. Prihod Fab­ v Črnomlju. Na Smuku so nju skupino devetih skojev­ razmnoževali pa so jih sami. skala Miha Marinko in Vera jana v partizane je bil za to našli Jožeta Mihelčiča in Fran-, cev. Mišica je držal svečo, Glavno skladišče in razpeče- Slander. Sklicala sta sestanek malo četico velikega pomena. ca Koširja. Ker so pričakoval: medtem ko je Malerič bral valna baza literature je bila v hiši brivca Slavka Satoška Fabjan je kot bivši lovec do­ še prihod drugih skupin, so prisego, ki se je glasila: v Črnomlju pri brivcu Slavku v Loki in Marinko je dajal »Jaz, partizan osvobodilne bro poznal gozdove, bil je tudi prenočili v cerkvici. Naslednji Satošku, ki je opravljal kol- navodila za formiranje parti­ ljudske armade slovenskega hraber, zato so ga postavili za dan sta prišli še skupini iz naroda, ki se ob boku slavne portersko službo. Tako je po­ zanske skupine, medtem koje komandanta skupine. Takoj ob Metlike in Gradca. V gradaški delavske, kmečke Rdeče arma­ znal že vse napredne ljudi in Vera Slander zbrala 12 tova- de Sovjetske zveze ter vseh prihodu v partizane je zasno­ skupini so bili: Slavko Cer- jim obenem, ko so se prihajali ianc. Anton Kovačič. Anton rišic iz raznih krajev Bele ostalih za svobodo Se borečih val načrt za akcijo proti oku­ brit, vedno vtakni] y žep zavi­ krajine, zlasti iz okolice Čr­ narodov borimo za osvoboditev patorjem. Napadel je patruljo Muc. Alojz Jakljič. Po priho­ in združitev slovenskega naro­ tek z literaturo, ki je romala nomlja; in ustanovila organva-, italijanske legije črnih srajc du vseh skupin je tovariš Šu­ da, za bratstvo ln mir med na­ no vsei Beli krajini. Tiskarna cijo protifašistične ženske zve­ rodi, za srečnejšo bodočnost »Monte Nevesso« med Črnom­ šteršič sporazumno s ostalimi s Tanče gore je bila pozneje ze. slovenskega naroda, prisegam ljem in Gribljami. 6. septem­ določil vodstvo čete. Za ko­ pred svojim narodom in svoji­ bra 1941 skupno s tovariši Ja­ prenesena k Zanu Springerju mandanta je bil postaYljen mi bojevniki, da bom dal vse v Črešnjevec, od tam pa na svoje sile in vse svoje sposob­ nezom Kočevarjem, Leopoldom Alojz Fabjan. za komisarja pa Vinomer in k Ivčevim v Met­ Ze prejšnji teden smo poročali, kako slovesno smo letos v Kap t! d pri Vranovičih nosti osvobodilni stvari sloven­ Jermanom in nekim Srbom, ki Jože Mihelčič. Poleg teh so bili skega naroda, delovnega ljud­ liko. v ožjem posvetovalnem štabu okraju počastili DAN BORCA, 4. julij. Tudi številne krajevne Začetek vstaje oroti okups- je pobegnil iz transporta in se stva ter vsega naprednega svo­ še: Milan Simec. Alojz Gajzer, organizacije Zveze borcev in Socialistične zveze so priredile torju v Beli krajini pomeni bodoljubnega človeštva v sve­ priključil tej četici. Zasedo so : V pričetku oktobra je bil po­ Jože Vrščaj in Ivan Črnič. Če­ vrsto uspelih, akademij, prireditev in počastitev padlih tovari­ napad črnomaljske skup ne na ti vojni proti fašističnim tlači- postavili 5 km od Črnomlja v teljem In barbarom, da ne bom klican v Novo mesto Matija ta je bila oborožena z mitralje­ šev. Tudi prebivalci okoliša Uršnih sel so se zbrali že 2. julija oddelek italijanskih vojakov smeri proti Gribljam. Po tej zapustil partizanskih vrst, v Bahor. Novomeška organizaci­ zom, puškami in bombami/ pri spomeniku padlih. Z govorom in recitacijami so počastili na železniški progi med Čr­ katere sem prostovoljno in za­ cesti so še stalno gibale manj­ ja mu je ob tej priliki izročila Nekateri so imeli tudi nože. 20. obletnico začetka naše ljudske revolucije. Letos so člani ZR nomljem in Vranoviči v noči vestno vstopil. In ne odložil še italijanske preskrbovalne orožja do popolne zmage nad mitraljez »zbrojevko«. Ta mi­ Vsak pa je ime] po 200 nabo- v Uršnih selili ž« večkrat obiskali ljudi, s katerimi so prebili 11. avgusta 1941. leta. Ta akci­ enote. Tudi tega dne 60 je iz rasističnimi okupatorji, do po­ traljez so Novomcščani na ne­ iev municije. Oblečeni so bili težka leta borb; skupno so obudili spomin na vojno in obdarili ja spada v okvir prvih borb polnega uresničenja velikega Črnomlja vračala proti Grib­ kem kamionu poslali na vrh različno, večina v obleko biv­ stare aktiviste s skromnimi darili. — Tako kot v Uršnih selili, oroti okupatorju. V tej akciji cilja slovenskega naroda. Pri­ ljam skupina petih fašistov, ki šo iueoslovanske voiske. kjer so obnovili tudi spomenik svojim žrtvam, padlim za svo­ je bil ubit en italijanski vojak, segam, da bom v boju za te so z vozom peljali strelivo in Gorjancev, tu so ga sprejeli velike osvobodilne cilje s svo­ živež. Nenadoma so odjeknili partizani iz Miklarjev. bodo (na sliki) pa smo proslavljali DAN BORCA letos povsod nekaj pa je bilo ranjenih. Po­ jo krvjo branil čast in nedo­ po okraju. Nič mani slovesno se te dni ne spominjamo tudi men akcije je bil demonstra­ takljivost naše partizanske za­ uporni streli. Zadet sredi čela Črnomaljskim partizanom se Prva belokranjska četa je 22. julija — DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, ki tivnega značaja. Ti prvi streli stave ln da bom. če bo potreb­ se je zgrudil fašist Cari, za ie prve dni oktobra pridružil šteJa 30 borcev in kurir, ki je no, žrtvoval tudi svoje življe­ njim je bil smrtno zadet fašist v Miklarjih še Ivan Črnič z ga bomo počastili z množičnim obiskom Ljubljane in Žužemberka so široko odjeknili med do- nje. Za svobodo v boj!« prišel iz Novega mesta jo .j* ostalimi tovariši iz Metlike. odpeljal v določeno smer. Partizanske bojne enote na Rogu

nočnem pohodu premaknilo sprejemal na kozolcu, podajal mu na Dvoru al; v Žužemberku. vojske, je bilo od takrat sem važnejše naloge, to je mobili­ jih je Ljubo Košir, jaz pa sem skritega precej orožja, ki je zacije ljudi v partizane. Vse mimo Podstenic v Gorenjo vsak par posebej povezoval. Smu­ Izbran je bil Žužemberk. Borec sedaj prihajalo na dan v ta­ to je že v decembru in janu­ Toplo reber. Tja je prišla ta čarji so drug za drugim prihajali Duletove čete Stane Zura-Džu- kem številu, da so bile v par­ arju imelo izreden uspeh. 2e čas skupina iz Šentruperta in in oddajali smuči tako, "da jih je ro pripoveduje o tem: »Ko smo bilo ob koncu oddanih več kot sto Drišli na Ostri vrh, je koman­ tizane odhajajoče skupine in v teku decembra je pravza­ prinesla drugo zbrojevko. Na parov. Vse smuči so prišle v par­ dir Dule poslal mene kot ku­ posamezniki dobro oboroženi prav bila izvršena mobilizaci­ Topli rebri je postajalo vedno tizanska taborišča.) živahnejše, prihajali so posa­ Po podatkih, ki jih- je leta 1950 rirja nazaj v štab bataljona, ki »•Takšno je bilo razpolože­ ja, ki sta jo vodila partija in zbral Drago Gregorc, upokojeni mezniki in skupine iz Novega se je medtem premaknil s To­ nje konec leta 1941,« nadalju­ Okrožni komite. Tisti, ki so šolski upravitelj iz Dolenjskih To­ ple rebri na Rdeči kamen, s je tov. Viktor Avbelj, »-za iz­ odšli v partizane v začetku mesta, vasi pod Rogom, Do­ plic, in objavil v Dolenjskem li­ lenjskih Toplic, Vav'e vasi in stu, je bila na dan Rdeče armade sporočilom in načrtom za ak­ vajanje dosledne politike vo­ januarja 1942, so bili dejan­ 23. februarja prirejena na Gorenji drugod, med njimi tud; trije cijo na karabinjersko postajo jaškega upora in omasovlje­ sko mobilizirani že sredi de­ Topli rebri ptrf.zanska proslavi, v Žužemberku. Nato je bil pri­ nja Osvobodilne fronte ter cembra 1941 in so že od tedaj borci Prve belokranjske čete. ki so se je udeležili tudi nekateri (O oddaji smuči za partizane aktivisti iz doline in prinesli parti­ pravljen dokončni razpored utrjevanja Partije in SKOJ akth-no sodelovali kot parti­ pripoveduje upravnik Studijske zanom v dar zdaj že tretji mitra­ čet za napad.« in za uspešno izvrševanje naj- zani.« knjižnice Bogo Komelj. ki Je bil ljez. (Gregorc piše med drugim: pred svojim kontlniranjem spo­ Kako so nanizani pn Sv. Petru Dan pred odhodom v napad, mladi 1942 poverjen za zbiranje dobili prvi mitraljez. Dolenjski list 24. marca 1942. je partizanska opreme za partizane, tako: Ena 1950, št. 23, stran 3. Pisec se moti, patrulja blizu Gor. Tople re­ največjih masovnih akcij v zimi ko navaja, da je bil to prvi mi­ Na Brezovi rebri in Malem vrhu 1941/42 je bila oddaja smuči za traljez, ki so ga dobili partiza­ bri ujela tri sumljive tujce, ki partizane. 2an More ml je naročil, ni na Rogu. Bil le tretji. Gregorc jih je spremljal SJovehec Ivan Za zbirališče novih skupin Florjančič iz Šentpetra (Oto- naj to oddajo organiziram. Trenu­ piše med drugim: »Ko so parti­ Vidmar-Džon, kovač iz Brezo­ partizanov je bila izbrana čec) kot namestnik komandir­ tek je bil usoden, ko so Italijani z zani, ki so bili na položaju pri vega dola. Vidmar je ostal pri lepaki napovedali prepoved smu- Sv. Petru pri Topli rebri [prav: v Auerspergova gozdarska koča ja in Franc Prhne - Pavel čsnja. Bilo je to v torek. 10. fe­ taborišču na Gorenji Topli rebri), partizanih, trije tujci, od ka­ na Frati pri , Brezovi rebri, Gorjanc iz Šentjerneja kot po­ bruarja 1942. 12. februarja pa je Draznovali obletnico ustanovitve terih sta bila dva uradnika kjer se je pri logarju J. Zu- • prepoved začela veljati. Zadnji, še Rdeče armade, so na proslavo po­ »Emone«, tretji pa po vsej pri­ litični komisar. 24. januarja je za smučanje dovoljeni dan, je bila vabili tudi aktiviste iz topliške do­ pančiču že od poletja 1941 za­ prišel iz Nemške vasi pri Po­ sreda, 11. februarja. Poiskal sem line. Povabili so v prvi vrsti Aloj­ liki karabinjer, so - bili zaradi drževal v ilegali Jože Slak- nikvah v taborišče .Tože Prija. Suhija-Branka-Senka in Dragico zija Bradača iz Podhoste z naro­ vohunjenja ustreljeni. Bran­ Silvo, po napadu na Bučko pa čilom, da povabi tudi priznane to­ ko Vandot, partizan iz pr­ pliške aktiviste. Bradač je povabil tudi ranjeni Edi Valant iz Žu­ Antona Henigmana, ki je izjavil, ve novomeške skupine, piše žemberka ter ilegalec Rudo Janko Jarc: da praznih rok ne gredo na pro­ o tem v svojih rokopisnih za­ Zupane iz Dolenjskih Toplic. slavo, pač pa da bodo ob tej pri­ pisnikih: »Obveščeni smo bili, liki ponesli partizanom mitraljez. Prva skupina Novomeščanov Dogovorila sta se, da bo dan pred da bodo prišli za nami ogledo­ Božidar Jakac: PARTIZANSKA BOLNIŠNICA »LESENI tel j - Slobodan. Ker se je prav Koširjevo, da zadevo organizira­ vat kot uslužbenec »Emone« v je odšla v partizane 5. in 6. mo. Jože Prežel] je posredoval odhodom k Sv. Petru vozil Bradač KAMEN« NA ROGU (pastel — 1944) januarja. Del teh je 5. januar­ tega dne komisar Prhne po pri ing. Krautu,' takratnem lastni­ gnoj v gnojnein košu v vinograd gozdarje preoblečeni Italijani. nesreči obstrelil s pištolo in so ku Grabna, da bi lahko začasno v Ljubanc preko Toplic in, ko se Res smo kmalu neko jutro na ja zvečer odšel po stranskih bo vračal, bodo v koš položili mi­ ga' morali prepeljati v novo­ smuči shranili v njegovem dvoj­ Spodnjj Topli rebri pod vasjo rvi partizani, ki si na od tam pa v globokem snegu poteh za progo v Mirno peč, traljez, ga dobro prekrili in ga meško bolnišnico v oskrbo k nem kozolcu. Koširjeva in Suhi pa prepeljali skozi Toplice v Podho- Rdeči kamen zagledali tri Ita­ območju Roga oziroma proti Krki. Zaradi nemožno- 6. januar predanil pri Rupeno- sta poskrbela za množično smu­ dr. Ignaciju Pavlicu, je bil Jo­ sto. Kakor dogovorjeno, tako stor­ lijane. Dva sta bila fašista* njegovega podaljška v sti prehoda preko nje so se vih in zvečer istega dne sku­ čanje v dolini za Ragovim logom. jeno ... v Podhosti so prespali noč paj s tremi partizani iz Mirne že Prijatelj izbran za komi­ Bližala se je peta ura popoldne, in drugi dan zgodaj odšli z mitra­ oborožena s pištolami.« Poljanski gori postavijo vrnili in bili na Gorenjih La- policijska ura je bila blizu. Med peči oziroma okolice v snež­ sarja. ljezom proti Sv. Petru, da bi jih svoje taborišče, so borci zah za ceno 500 lir po usluž­ 7. in 16. februarjem 1942 je Visoki ne opazili sovaščani, ki so tedaj Poveljstvo divizije »Isonzo« nem metežu odšel na Frato. Ves ta čas je bolj ali manj komisar določil prepoved izhoda kasnejše Prve belo­ bencu žage na Radohi izdani. še spali. pa je o tem 19. maja objavilo P v za čas od 17.30 do 6.30 ure zjutraj. kranjske čete. Ti so se 12. av­ Zdaj so ponovno odmevali Tam so se sešli z ostalo tro­ snežilo. Da bi bilo taborišče Pod Sv. Petrom je bila že po­ posebno poročilo, iz katerega jico Novomeščanov, k; so pri­ varnejše, so z Malega vrha Ker je bil med vojno čas uradno strojena četa partizanov, ki je gusta 1941 utaborili najprej streli v sosednjem Rogu, to pomaknjen za 1 uro naprej, se je pričakovala goste. Kakšno veselje povzemamo: na Miklarjih, kasneje pa se pot v trdi borbi partizanov z šli preko Prečne in Suhorja odšli v gozd na Kamenskero policijska ura začela dejansko že je nastalo med partizani, ko so »24. marca so odšli uradniki dru- be »Emona- Bez Giovanni (rojen premaknili h Kozlovemu veliko premočjo italijanske nad gradom Luknja. V noči na vrhu nad Velikim Lipovcem ob 16.30 normalnega časa, torej zagledali dobro ohranjen mitraljez! 8. januar se je vsa skupina in Kulovimi seli ter si izko­ tudi februarja še za belega dne. S kakšno častjo so ga sprejeli in v Longaronu), Dobrila Aldo (rojen zdencu pod Debelim vrhom. vojske. V neenakem boju je Čakal sem pri kozolcu skupaj z ga slavnostno odnesli v postojan­ v Capodistria), kmetijski strokov­ Od tod so 6. septembra 1941 padlo 19 borcev. premaknila v oglarsko bajto pali večjo zemljanko. V njej Ljubom Koširjem. Prva sta privo- ko. Gostje so bili prisrčno sprejeti, njak, ter Vannini Valter iz Case- so zaradi mraza mogli prebit; ne, tudi kmetijski strokovnjak, izvršili pri Gribljah prvi Ko je zimsko jutro 3. no­ na Kulovih selih in se zdru­ zila na smučeh Dragica Košir in nakar se je začela partizanska le eno noč, nakar so se zopet Suhi, za njima pa vrsta drugih. proslava obletnice ustanovitve okrog 3 ure iz Starega loga proti uspešni napad na italijansko vembra obsvetilo pozorišče žila s skupino iz Dolnje Stra­ Topli rebri. V Topli rebri sta osta­ vrnili na Mali vrh. Zveza s ta­ Odlagali so smuči, Senk jih je Rdeče Armade.« kolono. Prvi partizanski streli krvave tragedije, so poleg že, Gorenjega polja in Pod­ la Dobrila in Vannini, Bez in boriščem je bila preko Mirne en slovenski delavec, ki je pri­ so odmevali ob vzhodnem po­ številnih vojakov italijanskih ruma. Nekako sredi januarja peči, kjer jo je do svojega od­ padal isti družbi, pa sta se usmeri­ bočju Roga v noči med 12. in enot, ki so se od vseh stran' so se vsi. šestnajst po številu, la proti Rdečemu kamnu. Cim sta hoda v partizane vzdrževal Ustanovitev Dolenjskega bataljona 13. oktobrom 1941, ko so bor­ zgrinjali v vas, prišli tudi uni­ premaknili v zaselek Mali vrh prispela v gozd, sta bila ujeta od 1 Adi Osterc, s Frato pa tudi neke uporniške patrole. Nekaj ur ci semiške partizanske skup - formirani kočevarski kultur- nad Globodolom in se tam Imeli neke vrste .rekrutsko ta­ preko Suhorja pri Prečni, kjer Število borcev je s prihodi kasneje so se uporniki prikazali ne napadli sedež Kočevarske bundovci, člani »šturma« lz združili s šentjernejsko skupi­ borišče'. Med nami je bilo tudi v Topli rebri in prijeli tudi no, ki je odšla na pot že na je oskrbovala zvezo družina skupin in posameznikov stal­ mnogo mladih fantov, ki še Dobrila in Vanninija. Preiskali so kulturbundovske vojaške for­ Laz in nekaterih sosednjih niso služili vojaščine. Zato smo macije, imenovane »šturm« v Silvestrovo 1941. Na Mali vrh Jarc. no naraščalo. V začetku mar­ ju in Jima vzeli dokumente, prav ' vasi. Ti so znašali ves svoj ca 1942 so obiskali taborišče jih morali najprej tega vsaj tako pa so vzeli samokres ln ves vasi Blatnik, kjer se je zara­ je poleg nekaterih posamezni- V nedeljo, 18. januarja, je bil malo naučiti, da so dobili denar. Nekaj ur so ostali pri upor­ bes nad padlimi partizani, člana OK tov. Ivan More in osnovno znanje.« di bližnje selitve Kočevarjev jim v otrdele ustnice tlačili ko prišla še skupina iz Jurke v gostilni pri Kresalu na Rde­ nikih, ki so jih izpraševali o delo­ vasi. Do 25. januarja je njiho­ čem kalu sestanek, katerega Viktor Avbelj-Rudi ter Milan Ta čas se je v taborišču vanju družbe Emona. Z Vannini- prav takrat mudila cenilna tleče cigarete, jim zapenjali jem, ki je vseučiliški dijak, so go­ vo število naraslo na štirideset se je udeležilo približno 18 Venišnik in se prepričali o razvedelo, da je prodrla proti komisija »Nemške preselitve- verige okoli vratu in jih vla­ dobri oborožitvi, opremi in vorili o italijanskih šolah in štu­ ; partizanov. Šolsko taborišče aktivistov jz Mirne peči. Treb­ Podstenicam večja italijanska dijih .. . Smrtna obsodba je bila ne družbe«. Zažgana so b la čili po snegu. pripravljenosti za borbo. Tako na Malem vrhu je imelo svoje njega, Ponikev in Novega me­ vojaška enota. Odrejen je bil izrečena le nad tremi Italijani s štiri gospodarska poslopja, Nekaj preživelih borcev te je potem 11. marca 1942 bilo sledečimi besedami: Bili so Itali­ poveljstvo, ki so ga sestav­ uslužbenec družbe pa je bil čete in dvoje novopriključe- sta, iz partizanskega taborišča izvršeno formiranje V. parti­ premik taborišča v sosednjo jani in fašisti. Obsodba jim je bila ljali: Dušan Švar - Dule ranjen. Ti streli so odmevali nih partizanov si je v decem­ a pa Jože Slak - Silvo in Ivan zanskega bataljona,, imenova­ vas Rdeči kamen, okoli pa po­ prebrana ob 17. uri v bližini hiš na Mornar kot komandir, Drago Kovačič-Efenka. stavljene zasede. Po pripove­ Rdečem kamnu ... Trupla so zako­ tudi v Berlinu in Rimu, kjer bru 1941 postavilo novo tabo­ nega »Dolenjski«, in izbrano pali v sneg ... 18. aprila pa je po­ je nemško veleposlaništvo v rišče v logarski koči na Ga- poveljstvo: komandant Ivan dovanju borcev so Italijani seben oddelek odšel na kraj do­ zadevi interveniralo pri itali­ čah v Rogu. Tu jih je izsledil More — Zan Rome, namestnik prišli do Podstenic, pa se zopet godka in pobral trupla . . .« (Slo­ hitro umaknili v dolino, ne da venec 19. maja 1942, štev. 114, janskem ministrstvu za zuna­ Auerspergov logar iz Crmoš- Taborišče Jelenica na Rogu komandanta Filip Tekavec-Ga­ str. 2.). nje zadeve, nakar je bila na njic in 17 decembra pripeljal šper in komisar Dušan Pirje- bi prišlo do kakšnih spopadov. skih čet v LJubljani, je to 8. V noči med 25. in 26. mar­ Kočevsko poslana močna vo­ oddelek karabinjerjev in voj­ Zaradi naraščajočega števila vec-Ahac. Po formiranju ba­ Na Rdečem kamnu je bila for­ februarja 1942 sklenilo ustano_ cem so partizaske. enote odha­ jaška okrepitev, da zagotovi ske h koči, borcem pa je borcev je na Malem vrhu po­ taljona je Duletova četa odšla mirana še 3. četa V. bataljona, viti V. partizanski bataljon, k'- jale z Roga v napad na Žu­ miren potek kočevarske pre­ uspel preboj in umik brez iz­ stajalo vedno bolj tesno, pa z Roga in preko Krke na Fra­ ki ji je bil 'komandir Franc se je potem kratko imenoval žemberk, pred odhodom pa še selitve. gub.. Tj so v februarju 1942 tudi razvedelo se je že precej to, od tam pa v neposredno Pirkovič-Crt, politični komisar »Dolenjski bataljon«. Glavno shranile nekaj zabojev muni­ 28. oktobra 1941 je osvobo­ prišli v partizansko taborišče po okoliških vaseh. Glede na bližino zaselka Ostri vrh. Na pa Franc Šali, p. d. Hafner, iz poveljstvo je poslalo Dušana cije, ker so je imeli dovolj. dilni pokret v Beli krajin' za­ na Gorenji Topli rebri na vse to in na potrebno konspi- Frati se je četi pridružil kot Vavte vasi. Pirjevca - Ahaca, dotedanjega Pri napadu na Žužemberk so del prvi težak udarec z umo­ Rogu. rativnost šolskega taborišča je komisar Jože Slak-Silvo, ki je Že s Tople rebri so odhajale vodstvo v Novem mestu s'kle- političnega komisarja III. ba­ do tedaj prebival tam in mimo sodelovale vse tri čete Dolenj­ rom splošno znanega in vpliv­ Po nameravani združitvi patrulje v dolino, n. pr. dva­ nilo premestiti taborišče na taljona ter mu naročilo, naj drugega organiziral na Frati skega bataljona: Duletova četa nega političnega delavca in vseh dolenjskih partizanov, krat na Dvor in v Žužemberk, Rog, kjer bi izpraznjene koče­ formira bataljon in v njem prvo popravljalnico orožja. na Ostrem vrhu je bila dolo­ organizatorja OF Franca Špe- ki naj bi bila izvršena v zvezi z Rdečega kamna pa so 16. varske vasi lahko nudile, bolj­ prevzame posle političnega čena za zasedo proti Dobrni- harja iz Gorice pri Sinjem z akcijo Glavnega poveljstva 10. marca je odšla na Rog marca odšli v vas Smuko, kjer še pogoje za prezimovanje in komisarja, Filip Tekavec-Ga­ ču in Zagradcu, Črtova za za­ vrhu. Tega je po aretacij: proti izseljevanju slovenske­ nova skupina s Šentjernejske- so bili hlevi »Emone«, in iz vežbanje. Proti koncu januar­ šper pa mesto namestnika ko­ sedo v smeri proti Novemu skupaj z aktivistom Mukav- ga prebivalstva v brežiško- ga polja in prišla 13. marca na njih odpeljali nekaj glav goveje ja se je pomikala dolga vrsta mandanta, medtem ko naj bo mestu, Slobodanova pa za na­ cem zahrbtno ustrelila itali­ krškem predelu (napad na Toplo reber. Maks Vale pripo­ živine, da so si izboljšali pre­ pad sam, ki je bil izvršen 26. partizanov Čez Brezovo reber komandant izbran v soglasju janska patrulja na zahodnem Bučko v noči na 2. november veduje o tem: hrano, za katero so sicer skr­ marca zjutraj. Glavno povelj­ in mimo Frate v dolino in sko­ z Okrožnim komitejem v No­ robu Poljanske gore nad 1941), ni na osrednjem Do­ »V začetku marca, 1942 smo bele vasi pod Rogom in pa stvo je v svojem poročilu, ob­ zi Gorenje in Dolenje Polje ter vem mestu. Damljem ob Kolpi. Dan za lenjskem in v Beli krajini bi­ prišli sem (na Rog) skupina 23 Novo mesto. Naslednjega dne, javljenem v Slovenskem poro­ preko Krke mimo podružne tovarišev iz šentjernejskega tem so belokranjski partizani lo nobene partizanske enote. 17. marca, je patrulja na poti čevalcu št. 16,z dne 21. aprila Antonove cerkvice nad Meni- področja. Med nami so bili odšli na pohod proti Bučki Borci Novomeške čete so se v fantje iz Šentjerneja in okoli­ proti Dvoru opazila pr; Smuku 1942, javljalo: 26. III. je četa ško vasjo na Podturn in od Premik na na Dolenjskem, da skupno z glavnem vključili v Mokro- ških vasi, ki so se že prej vojaški kamion in ga obstre­ Dolenjskega odreda (prav: ba­ tod v globoko zasnežene roške zbrali na Gorjancih. Vsi smo ostalimi dolenjskimi partiza­ noško četo, ki je decembra ljevala. Še istega dne je enota taljona; odred je bil formiran gozdove. Za taborišče je bila Toplo reber bili oboroženi. Na Topli rebri v ni napadejo nemško postojan­ 1941 v taborišču na Molniku Rogu smo se sešli s topliško italijanske posadke iz Kočev­ več kot mesec dni kasneje) na­ izbrana logarska koča v 38. ko. Pot jih je vodila po juž­ prišla v sestav II. štajerskega V koči na Jelenici, ki jo je skupino. V njej so bili fantje ja s kamioni prišla do Smuke, padla Žužemberk dn ga zased­ gozdnem revirju na Jelenici. s področja Dolenjskih Toplic, nem robu Roga preko Mavr bataljona, Belokranjska četa oklepal nekaj metrov visok globlje v Rog pa ni prodirala. la: po enoinpolurni borbi se je Zveza s taboriščem je bila v pa tudi iz Mirne peči in Nove­ lena, Stražnjega vrha in Ro­ pa je bila na Gorenjih Lazah \sneg, je postajalo vedno tes­ ga mesta. Na Topli rebri so umaknila brez izgub: italijan­ Podturnu, potrebno slamo so din na Smuk nad Semičem, povečini uničena. neje, premike na večjo dalja­ ske žrtve niso znane. si oskrbeli v opuščeni vasi vo je mogla vrš'tj l smučar­ Ribnik, kurirsko zvezo z No­ e Napad na karabinjersko po­ ska desetina, pa tudi strate­ vim mestom pa je vzdrževal Prvi napad na Žužemberk stajo je potekel tako, da so ška lega koče ni bila najboljša. Okrožni komite KPS organizira dijak Ljubo Košir. Na Frati je bile ob prvem svitu 26. marca Ker je število borcev tako na­ lini že nastopajoča pomlad je ostal Jože Slak-Silvo, da skrb' Medtem je število borcev okoli te postavljene zasede, po­ raslo, da bi lahko zasedli in klicala k dejanjem. Za napad nove odhode v partizane za odpremljanje novih borcev Dolenjskega bataljona na Rde­ sebna udarna skupina sedmih zastrhžili že celo naselje, se je so prihajale v poštev karabi- v .taborišče na Rogu. čem kamnu in na Ostrem vrhu borcev pa naj bi vdrla v kara­ Okrožni komite KPS in val direktivo CK KPS, da je taborišče okoli 15. februarja v Drekoračilo število 170. V do­ njerske postaje v Starem logu. binjersko postajo v hiši Venca Okrožni odbor OF v Novem treba mobilizacijo za odhod v Kljub visokemu snegu in Košička na trgu. Udarni skupini mestu sta ta čas razvijala ve­ partizane izvajati takoj, ne mrazu je število borcev stal­ kljub nad uro trajajoči borbi, liko organizacijsko dejavnost oziraje se na zimo in na teža­ no rastlo. Prišla je nova no­ med katero sta se ji priključila katere sadovi so se pokazali ve, ki jih ta prinaša s seboj. vomeška skupina, predvsem še dva borca, ni uspelo za­ še isto zimo. Ko je v septem­ Pri tem je veliko dela opra­ dijaki, in prinesla S seboj prvo vzeti postojanke in je bil dan bru 1941 moral dotedanji se­ vila novomeška »Tehnika«, ki zbrojevko. 3. februarja 1942 znak za umik v smeri Ajdovec —Ostri vrh. kretar komiteja Dušan Jereb- je i razmnoževanjem »Sloven­ so v taborišču formirali dva Stefan v ilegalo, je 2. decem­ skega poročevalca« in ostale­ voda (tako so prvotno nazivali bra 1941 prišel kot njegov na­ ga ilegalnega tiska najbolj po­ enoto, ki se je kasneje imeno- , slednik Viktor Avbelj-Rudi. vezovala ceJotno okrožje in vala četa); komandir ene je bil Spopad na Kratek posnetek iz njegovih pomagala pri enotnem obli­ Jože Prijatelj-Slobodan, druge zapiskov in spominov vam kovanju političnega razpolo­ pa Dušan Švara-Dule. 5. fe­ Ostrem vrhu takratno stanje in razpolože­ ženja v pozitivni smeri. bruarja je prišel v taborišče Kmalu po umiku partizanov nje v novomeškem okraju Poziv za odhod v partizane Filip Tekavec-Gašper s skupi­ prikazuje takole: no borcev iz bivše Ribniške • je napadeni postojanki že pri­ in izvrševanje ostalih nalog šla na pomoč večja motorizira­ čete, ki je postal vojaški in­ sta posebno odmevala med na kolona italijanske vojske Organizacija Osvobodilne mladino ne samo novomeških struktor, predtem pa je bil ko­ fronte je bila izpeljana po­ in kmalu pričela z zasledova­ šol in Novega mesta sploh mandir Ribniške čete na njem. Slobodanova četa se je vsod, sodelovanje osnovnih ter ostalih večjih krajev, tem­ Travni gori in nato politdele- skupin trdno, zato je bila tu­ iz Žužemberka umaknila v več tudi v čisto kmečkih pre­ gat v 2. vodu III. bataljona Stransko vas in od tam čez di povezanost med najširšimi delih, bodisi v vaseh pod Ro­ »Ljubo Šercer« na Krimu. (Po množicami vsestranska in trd­ Cegelnico in Stavčo vas skup­ gom ali v Dobrniški dolini, napadu III. bataljona na po­ no s Črtovo četo prot; Ajdov­ na. Rajonski odbori OF v No­ bodisi v šentjernejskem ali stajo Verd pri Borovnici 2. fe­ cu in mimo Frate na Ostri vrh, vem mestu, Dolenjskih Topli­ škocjanskem koncu, bodisi v bruarja 1942 so enote bataljo­ kamor se je iz zasede Vrnila cah, Žužemberku, Trebnjem, dolini Mirne, na Trebelnern na doživele težak napad itali­ tudi Duletova četa. Od tu bi se. na Mirni, v Mokronogu in in drugod. janske vojske, ki je v močnih čete morale raziti na novodo- Šentjerneju so postajali žari­ oddelkih vse do 22. februarja ločena operativna področja. šča, ko so v pozni jeseni in v Represalije in grožnje, ki so vdirala na področje Krima. V Zjutraj 27. marca pa je bil prvi zimi 1941 ustvarjala raz­ jih Italijani izvajali po napa­ teh bojih je 7. februarja pri bataljon že napaden po močnih položenje in pripravljenost za du na Bučko in po uničenju Hribarjevem padel komandant italijanskih enotah, ki so obko­ sodelovanje z najodločnejšimi Belokranjske čete, ter Izklju­ bataljona Miloš Zidanšek - lile v širokem krogu odsek organizatorji osvobodilnega čitev nad dve sto dijakov in Zdravko, 12. februarja pa se je Ostrega vrha. boja, s člani, kandidati in dijakinj iz novomeške gimna­ bataljon razdelil tako, "da sta Okupator nas je zapisal poginu; hotel nas je streti in zbrisati s površja sveta. Hlapci, psi, simpatizer j i KPS, ki so bili v zije zaradi demonstracij na 3. in 4. vod odšla na Mokre, Samotno Smoličevo domačijo ničvredna golazen in sužnji XX. stoletja naj bi postali. Računi nemških »nadljudi«, italijanskih teh odborih. Z gesli -Vsi v dan 1. decembra, so nerazpo- 1, in 2. pa v Loško dolino na pod Ostrim vrhom, kjer je v fašističnih krvolokov in domačih opričnikov, ki so za skledo smrdljive okupatorjeve juhe prodali bližini bilo taborišče Duletove partizane« in »Vse za partiza­ loženje proti okupatorju še Notranjsko.) ne« je bila označena osnovn™ poglobile. V decembru 1941 svoj ponos in ime, pa so zvodeneli ob jekleni volji ljudstva, ki je pod zastavo Komunistične čete, so požgali in pri tem naloga, ki sta jo postavila na Dolenjskem ni bilo doma­ Vedno številnejši skupini partije našlo sebe in svojo pot v svetlo, ponosno bodočnost! Vstali smo, se dvignili na kolena in ubili enega partizana, domači­ Okrožni komite KPS in činov, ki bi sodelovali z Itali­ dolenjskih partizanov je bilo še višje, se vzpeli pod nebo in povedali vsem in vsakomur: SMRT FAŠIZMU — SVOBODO ne odpeljali, taborišča pa niso NARODU! In priborili smo si to zlato, ljubo svobodo in z njo čast, poštenje, neodvisnost, srečo Okrožni odbor OF, z vso do­ jani. treba dati višjo vojaško orga­ odkrili. Do spopada je prišlo in blagostanje, mir in kruh, varen krov nad glavo in svetlo bodočnost! Vsem borcem partizanom, slednostjo pa jo je izvajal nizacijsko obliko. Ko se je v le s Crtovo četo, sicer pa so se Na Dolenjskem, zlasti na aktivistom in sodelavcem na frontah in v zaledju, voditeljem ljudske revolucije,'komunistom in predvsem Okrožni komite pre­ tej zadevi novomeški okrožni Italijan; boju izmikali. Toliko novomeškem terenu, kjer so v skojevcem, vsem zavednim članom OF in Socialistične zveze, mladini in tovarišem v vrstah naše huje so se zato znesli nad pe­ ko svojih ljudi in organizac'j komite obrnil na Glavno po- aprilu 1941 razpadle velike ljudske Armade: borbene pozdrave ob slavni obletnici VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! torico partizanov, ki so jih Da terenu ter tako uresniče- enote bjvše jugoslovanske ve'jstvo slovenskih partizan­ do ofenzive v avgustu 1942. leta

zajeli pod Frato, jih mučili in pančičeva družina je takoj po­ čez čas pridruži drugemu vo­ nik). Glavno poveljstvo je nato zgoraj omenjenih naredb je potem postrelili. Drago Suhi skrbela za rane na nogah teh du na Gorjancih. Do tega pa 20. aprila 1942 postavilo tudi štab III. grupe odredov takoj piše o tem v svojih spominih: borcev. ni prišlo in so se ti borci kas­ štab Dolenjskega odreda, ki po sestanku še na Blatnem »Okoli Frate se je to jutro od­ neje pridružili Martinovi četi so ga sestavljali: klancu izdal 9. maja naredbo igravala strašna drama. Prejš­ Bilo je še pred šesto uro na Rogu. komandant dr. Marijan Der- o formiranju štirih bataljonov njega dne zvečer se je pet par­ tega dne, ko so vsi zapuščali Po napadu na karabinjersko mastia — Urban Velikonja odreda in imenovanju bata­ tizanov oddvojilo z dovolje­ gozdarjevo kočo in se napotili postajo v Žužemberku in spo­ komisar Jože Nose — Tone ljonskih štabov. Martinova če­ njem četnih starešin od bata­ Dro ti taborišču pod Ostrim vr­ padu na Ostrem vrhu so Itali­ Špan ta je postala 3. bataljon DO z hom. Tedaj so jih iznenadili operativnim področjem na to- ljona in se napotilo v smeri jan; 27. marca izvrševali vrsto operativni oficir Franc Bu­ rafali iz mitraljeza. Ko so spo­ pliškem odseku, se pravi na Frate z namenom, da bi tam zastraševalnih akcij in pre­ kovec — Andrej Ježovnik. znali nevarnost, so spremenili Rogu in njegovem okolju. počival; in zdravili močno ožu- iskav, zlasti v Straži, Toplicah Štab III. grupe odredov je ljene noge. Bili so: Gromov smer in stekli proti dolini. Od in okoliških vaseh, ter zaprli 24. aprila 1942 z naredbo št. 5 Stab 3. bataljona so sestav­ Savo in Petričev Maks, dijaka tam še hi bilo slišati Italija­ nekaj (sodelovanja z uporniki) zapovedal formiranje Dolenj­ ljali: iz Novega mesta, Potočarjev nov. Na vso nesrečo so padli osumljenih ljudi. Ko je tako skega in Notranjskega odreda. komandant Martin Kos — Lojze, pek po poklicu in doma že skoraj v dolini v italijansko Jonov vod na potj proti Rogu Dolenjski odred naj bi imel Martin Smarčan (Martinov) iz Mirne peči. Šprajcarjev zasedo. Kot lačne in krvoločne prišel v noči 27-28. marca v dva bataljona: 1. bataljon so komisar Franc Perovšek — Lojze, trgovski pomočnik iz zveri so planili fašist; iz zase­ bližino Gorenjega Polja, je iz sestavljale čete bivšega Do­ Lado Krčan Novega mesta, in še neki par­ de na iznenađene borce, jih vasi vračajoča se patrulja pri­ lenjskega bataljona, ki so tre­ operativni oficir Boštjan tizan, ki se je priključil ba­ podrli na tla. pretepli s pu­ nesla govorice, da je Rog poln nutno taborile severno od Kr­ Hostnik taljonu med potjo ob umiku škami in odpeljali prot; Globo- italijanske vojske, da so Topli­ ke. 2. bataljon pa čete južno od Po konferenci na Blatnem iz Žužemberka. Prišli so v dolu.« (Vihar ob Krki I. ro­ ce zasedene in da pot preko Krke s priključeno 2. četo biv­ klancu se je Martinova četa gozdarjevo kočo na Frati. Zu­ kopis). mostu na Dolenjem Polju ni premaknila s Pogorelca v re­ prosta. Na posvetu so borci šega Južnodolenjskega bata­ ljona. vir 23 nad Podstenicami. na sklenili, da se za nekaj časa kraj, ki mu pravijo Anžetov Razmah enot in njihovega uclejstvo- razidejo po domovih, orožje Še predno so ta povelja pri­ vodnjak, in se preuredila v poskrijejo in se v desetih do šla do vseh enot. je bil v za­ 3. bataljon DO. ki je imel štiri štirinajstih dneh zopet zbero četku maja na Blatnem klancu čete: vanja ob stalni podpori prebivalstva na Rogu. Večina je storila ta­ (Zabukovje pri Mokronogu) 1. komandir France Smrke — ko, le borci s Podturna, kate­ sklican sestanek poveljnikov in se utaboril pri koči nekega Jošt, komisar Franc Alič — Čeprav napad v Žužember­ rim se je čez tri dni pridružil in politkomisarjev dolenjskih zagrebškega zdravnika pod Ciro ku ni bil vojaški uspeh, ima v tudi vo.dnik Jon, so ostali sku­ Miklavžem. Prihodnje jutro so partizanskih enot ter zastop­ razvoju osvobodilnega boja na paj, prekoračili most in 6e 2. komandir Franc Picelj — ga Italijani že napadli, a je nikov terenskih organizacij, na Dolenjskem svoje značilno me­ skrivaj nastanili na Riglju. Od Frenk, komisar Florjan Pel- napad brez lastnih izgub od­ katerem so sklenili, da se spri­ sto, ki ga Viktor Avbelj-Rudi tod so 3. aprila odšli v kraško čo velikega priliva novih par­ ko — Cvetko ^ že v omenjenem Zapisku tako bil. Prvi vod je imel kakih 18 3. komandir Albert Jakopič jamo nad Podturnom. imeno­ tizanov in razvijajoče se parti­ DOMOVINA JE ENA ocenjuje: borcev in še je vračal nazaj — Kajtimir, komisar Ivan vano »skedenj«. zanske ofenzive bataljon raz­ NAM VSEM DODELJENA proti Rogu z naročilom, da se Novina — Tomo »Kakšno je bilo razpoloženje širi v odred. IN ENO ŽIVLJENJE 4. komandir Franc Bradač — v Osvobodi'ni fronti, pa naj­ IN ENA SMRT. bolje pokaž- položaj po napa­ Na podlagi tega sklepa in Boštjan, komisar Džon. du na Žužemberk, ko se je Martinova četa na Pogorelcu SVOBODI PREDANI V. bataljon razdelil na 4 dele: ZA BORBO SMO ZBRANI iz treh so nastali samostojni Tačas je na Rog prišla skupina ma tovarišema, da obvesti Crtovo četo na Gorjancih o vključitvi nje­ Partizanska spomladanska ofenziva IN KAJ JE ŽIVLJENJE bataljoni, en del pa se je kas­ partizanov iz Ljubljane, ki so jo prav takrat Italijani oklepali z ži­ govega voda v novonastalo Marti­ IN KAJ JE SMRT? neje združil z Martinovo četo. co in celo vrsto bunkerjev in stra­ novo četo na Rogu. Nad Stransko in nastajanje osvobojenega ozemlja Zužemberški napad je pomenil žarskih mest ter iz nje že nekaj vasjo so Izvedeli, da so tovariša, izredno velik preokret položa­ časa odvažali prve transporte ln- ki jim je bil »poslan naproti, Itali­ BODOČNOST JE VERA! ternirancev. Skupina je štela 43 jani ujeli. Zato so sami nadalje­ Od začetka maja je bila oboroženih partizanov in imela ja na Dolenjskem ne glede na KDOR ZANJO UMIRA, borcev in jo je vodil borec bivše vali pot v Gorjance, se zglasili spomladanska partizanska ofen­ puškomitraljez ter je s po­ SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE, potek samega napada. Takrat Rašiške čete Martin Kos - Martin pri Vinku Paderšiču, Id jih je vo­ ziva v polnem zaletu. Nastaja­ sekanim drevjem zatrpala ce­ je naša vojska, ki je bila do­ Smarčan. V njej so mimo drugih dil v taborišče Crtove čete pod KO PADE V SMRT. bili Albert Jakopič-Kajtimir, Franc Spilerjevimi špicami. kamor so po lo je veliko osvobojeno ozem­ ste proti Kočevju, 1. četa pa tlej še nekako zakonspirirana, novozapadlem snegu prišli 1. ma­ Perovšek - Lado Krčan. Janez lje, zlasti na kočevskonotranj- je varovala dohod iz doline (Verzi Otona Zupančiča na nagrobniku herojev šla v neposredno dejstvovanje. Hlebš-Ciro Zasavec, Vasja Ocvirk- ja. Roški partizani so takrat na skem področju. Zato je na­ Krke, taborila južno od vasi To je bistvo stvari, saj je to Mitja itd. Nastanila se je na Po­ Gorjance prvi prinesli enotno uva­ v Ljubljani) gorelcu nad Istoimensko vasjo in jajoče se partizansko pokrivalo mestnik komandanta Glavnega Lašče in imela 40 strelcev. 1 na eni strani pomenilo pri­ imela svojo opazovalnico na vrhu »triglavke«. 3. maja so se zopet poveljstva iz.dal ukaz, da ena puškomitraljez in 23 neoboro- bliževanje borcev neposred­ hriba, od koder je bil širok raz­ vračali na Rog. četa 3. bataljona DO odide na ženih partizanov. Stalna zase­ nim nalogam na terenu, po gled po vsej Topllški in Poljanski Ob koncu aprila Je bilo na Po­ razdele med vaščane še od Ita­ ski prihod ln beg naših mož. odsek Smuka—Polom—Stari log. da čete je bila nad ovinki ce- drugi strani pa približevanje dolini. Skupina se je 10. aprila gorelcu še do kolena snega, tabo- lijanov preostalo moko občin­ Delo na polju kar zastaja in uredila v četo (4. četa D. B.). Ko­ ske aprovizacije. počiva. prebivalstva našim partizan­ mandir Je bil Martin Kos, komisar Sreda. 27. maja 1942: Italija­ Četrtek. Telovo, 4. junija skim enotam. To je posebno pa Ciril Keržič - Metod Cestnik. ni iz Straže so se prišli v To­ 1942: Ob petih zjutraj povorka važno zaradi tega. ker so bile Četa se je imenovala Roška ali (Odlomek iz knjige »Partizanski Rog«, ki jo bo ob 20-ietnici vsta­ plice kopat. Toda zastražili s do zob oboroženih partizanov strojnicami vse dohode v vas. te enote odslej stalno v stiku tudi Martinova četa. Preko akti­ skozi vas. Na čelu harmonika. vista Lojzeta Bradača iz Podhoste je izdala DOLENJSKA ZALOŽBA) Vsi topllški možje in fantje Partizanska pesem in sloven­ s prebivalstvom, in to v. tak­ so s to četo dobili zvezo borci pobegnili v gozd. Nekaj itali­ ska zastava! šnem stiku, ki jim je omogo­ Jonovega voda in se ji priključili. janskih vojakov se smeje raz­ Roška četa je rasla od dne do mazani sliki dučeja na Zupan- čal stalno pripravljenost za dne, prihajali so vanjo partizani riščno življenje pa je potekalo ta­ Tako so okoli 20. maja čete ba­ ste Dvor—Lašče, cesta sama pa čevi hiši. Te zapiske je treba dopolniti borbo. Izredno važno pa je to, in partizanke iz Dolenjske in dru­ ko, da je bil vsako jutro zbor čete je bila prekopana in na več Četrtek, 28. maja 1942: Zopet s tem: Ob vdoru v Toplice v ob dviganju zastave in petju pesmi taljona odšle na svoje odseke: da so te enote pomenile jedro god, prišli proti koncu aprila tudi 1. in 3. četa s štabom bataljo­ mestih zasuta z drevjem. pobegnili vsi iz Toplic, ker so noči na 19. maj so partizani od­ nove vojske, saj so iz teh za­ trije Belokranjci, a se za 1. maj »Naglo puške smo zgrabili«, na­ se prišli italijanski vojaki ko­ zopet vračali na domače področ­ kar so sledile vaje in politične na v Polom. 2. četa v Radoho S teh obrobnih roških posto­ pat. Karabinj erji pa po posa­ nesli iz gasilskega doma 12 četkov potem nastali odredi, določala naredba o logorovanju je, kjer se je urejevala nova Be­ jank so enote DO širile svojo meznih hišah sprašujejo po gasilskih suknjičev in 13 pa­ ure, patruljiranje itd., kot je to na zapadnem obronku Gorjan­ brigade itd.« lokranjska četa. Proti koncu apri­ cev, 4. četa pa je ostala na Ro­ ofenzivo v Suho krajino, To- moških. V Toplicah je orga­ sov, 19. maja napadli italijan­ la je odšel Ivan PicelJ-Jon z dve­ partizanskih čet. nizirana stalna vaška straža na gu. V Polomu sta se obe četi pliško dolino in proti Kočevju. ski oddelek, ki naj bi cesto To­ Proti večeru 27. marca so koncu zdraviliškega parka. ločili: 1. je odšla preko Smu­ Suho krajino so v maju 1942 Straža z gasilsko trobento opo­ plice—Podturn očistil ovir, v bile vse tri čete Dolenjskega ke k vasi Lašče, 3. pa k vasi osvobodili brez vsakršnih te­ zori vaščane, da prihajajo Ita­ bataljona zbrane v tako zvani noči na 20. maj so prerezali Prvomajski miting 1942 Mala gora. Štab bataljona je žav. Tam ni bilo stalnih ita- lijani. Iz Meniške vasi pa se »Dobravški gmajni« (Dobrava oglasi zvon sv. Antona v znak, telefonsko napeljavo Toplice— pri Dobrniču), kjer je bilo vsa­ Za proslavo 1. maja Je četa pri­ bi se radi vrnili. Maja Je patrulja da Italijani iz Straže hrume Žužemberk in 22. maja ob 3.30 redila na Pogorelcu partizanski te čete nad Srednjo vasjo pri Cr- proti Toplicam. vrgli v zrak leseni most čez ki četi določeno novo področje, Petek, 29. maja 1942: Zopet miting, katerega so se udeležili mošnjicah ustavila osebni avto, v potok Radešco pod Meniško na katerega se premika in po­ tudi aktivisti iz doline ln prinesli katerem se je z nekim spremlje­ Italijani v Toplicah. Vsem nam stane tam jedro novih parti­ borcem priboljške in cigarete. V valcem vozil šef -Emone« prol. gre že na živce večen italijan­ vasjo! zanskih enot. Slobodanova če­ mraku je četa odšla v dolino in Nana, Ju razorožila in aretirala, ; mimo Podturna in Meniške vasi zaplenila važne dokumente ter po ta je odšla proti nemško-ital - čez Krko pri Dolenjem Polju ter zaslišanju ustrelila. Kot povračilni janski' demarkacijski četi na od Gorenjega Polja do klanca ukrep za ustrelitev prof. Nane so Napadi proti Kočevju in Novemu Blatni klanec, Duletova četa Strmola proti Straži požagala br­ Italijani 11. maja v Ljubljani na področje Smarjete in Skoc- zojavne drogove in večja drevesa ustrelili 10 talcev, med njimi prof. ob cesti, na Strmolu pa cesto pre­ Josipa Seska, sekretarja OK KPS mestu jana, Črtova pa na Gorjance. kopala. Na povratku so z ostriže­ Kočevskega okrožja. ni em kaznovali nekaj deklin. Z napadom na karabinjer- Oddelki italijanske vojske, ki so Kajtimirova četa je s svojih čevske garnizije. Italijansko sko postajo v Žužemberku, Po poročilu štaba DO so borci zaradi teh akcij Roške čete v Roške čete 2. maja 1942 izgnali iz dneh 8., 9. in 10. maja poskušali položajev prj Mali gori hodila oporišče pri rudniku so ob­ spopadom na Ostrem vrhu in roških gozdov še zadnje delavce, vdreti v vasi pod Rogom in proti v zasede proti Kočevju in zla­ streljevali 19. junija, nasled­ razporeditvijo čet na novih ki so podirali drevje za Italijane, Starim žagam, so bili v spopadih sti vznemirjala italijanske njega dne pa je prišlo do spo­ 3. maja so četne patrulje obstre­ pri Podturnu. Poljanah, Podho- področjih je Dolenjski bataljon ljevale italijanske posadke v Stra­ straže okoli rudnika ter napa­ pada v Klinjj vasi. končal dobo zbiranja in voja­ sti, Selih in Meniški vasi zavrnje­ ži. Toplicah ln v Soteski, med 3. ni. dala vlake in rušila progo. Enako udejstvovanje se je škega vežbanja. in 6. majem pa so izgnali iz Po­ Oddelek partizanov te čete je ljan. Občic in Stanh žag nekaj pre­ Sredi aprila 1942 Je južni predel razvijalo tudi na ostalih robo­ Ob razdelitvi čet je Črtova ostalih Kočevarjev, ki so še vedno Roga proti kočevski strani postal 30. maja prišel v Klinjo vas in vih Roga in njegovega podalj­ četa imela dva voda. Vo.dnik uganjali petokolonaštvo in izda­ operativno področje čete posebne ukazal rudarjem, naj zapuste ška Poljanske gore: 27. maja so jali in celo kupovali od -Emone« partizanske enote, ki se je imeno­ delo, v noči na 31. maj so od­ pod Brezjem oziroma Blatni­ prvega je bil Ivan Picelj — posestva za izseljene Kočevarje. ki vala Jon, drugega pa Maks Vale. nesli del tirnic med Staro cer­ kom nad Semičem onesposo­ Drugi vod, ki je štel 23 bor­ kvijo in Lipovcem, 2. junija bili vodovodne naprave, zato, cev, je s komandirjem odšel na Južnodolenjski bataljon popoldne se spopadli pri Stari so morali italijanskim posad­ Gorjance, prišel tja 31. marca cerkvi z italijansko patruljo. kam v Semiču in Črnomlju do- Četa se je še bolj približala važati vodo s cisternami; 30. 19 borcev in z njimi odšel Glavno poveljstvo v Ljublja­ Kočevju in se ustavila nad maja so borci 2. čete 3. bata­ ni je pred formiranjem štabov proti Kočevski, se najprej vasjo Sela (Zeljne). Od tod so ljona DO prj Birčni vas; ob­ POPRAVEK ! Grup odredov v aprilu 1942-z ustavil v lovski koč »Na Stoj- se dogovorili z rudarji, ki so v streljevali cisternski vlak in ga V članku »Dolenjci in njihov odločbo postavilo posebna vod­ ni« (Fridrihštajn) in ostal tam noči na 5. junij v četno tabo­ malo kasneje pri Uršnih selih delež v uporu jugoslovanskih stva za Gorenjsko, Štajersko do 10. aprila 1942. Od tod je rišče s štirimi pari koj pripe­ iztirili, se naslednjo noč spo­ narodov v letu 1941«, objavlje­ in za Ljubljansko pokrajino, sistematično organiziral in raz­ ljali na štirih vozeh moko, padu z italijanskim oddelkom nem v našem listu štev. 26—27 imenovana pokrajinski štabi. vijal partizanske enote na No­ sladkor in maščobo. Vprega in pri Škrjančah in v jutranjih Za področje po Italijanih oku­ tranjskem. Kočevskem in Do­ vozniki so ostali pri partizanih. z dne 19. junija 1961 je treba »Takole je bilo: 23. julija 1942 so Italijani prodirali proti Rogu. urah napadli železniško posta­ pirane Slovenije sta sestav­ lenjskem. V noči na 12. junij so obstre­ popraviti predvsem tri tiskar­ Mi, Tomšičevci, smo se v znanih ovinkih Roške ceste razpore­ jo v Kandiji; 1. junija so bor­ ske napake: ljala štab namestnik koman­ Po italijanskem napadu 10. ljevali posadko v Kočevju in v ci Notranjskega odreda uspeš­ danta Glavnega poveljstva dili v kakih 2.000 metrov globoko zasedo, pa Italijanov nismo na strani 3, prvi stolpec uvo­ aprila 1942 se je skupina s noči na 15. junij metali ročne no napadli italijansko posadko Aleš Bebler — Primož Tratnik pričakali, ker so zavili po dolini proti Črmošnjicam ...« Tako da: izraz, naveden med nare­ Pokrajinskim štabom premak­ bombe na zaporna mesta ko­ v Starem trgu ob Kolpi. kot komisar in Ivan Jakič — je pojasnjeval narodni heroj Stanko Semič-Daki položaje pro- kovaji »vaškim gnadam« je nila na Prežo, kjer je bil ob letarske brigade Toneta Tomšiča ob koncu julija 1942 na Rogu, treba popraviti v »vašim gna­ Jerin kot komandant. Nekaj pred 18. marcem 1942 sta odšla stalnem dotoku novih borcev ko je v 'četrtek, 15. junija 1961, pripeljal pionirski »Odred dam«, kot je Janez Trdina za- 16. aprila formiran Južnodo­ 20-letnice revolucijie« na partizanski Rog. (Na sliki: komandant smehljivo poimenoval dolenj­ iz Ljubljane v taborišče 3. in Ponovni spopadi pri Toplicah 4. čete bataljona »Ljubo Šer- lenjski bataljon. Prva. tretja Daki, inž. Ljudmila Krese-Maruša in prof. Janko Jarc, ravnatelj ske graščake; cer« na Mokrecu. Prav tiste in četrta četa tega bataljona Dolenjskega muzeja — na Podstenicah) V četrtek. 18. junija 1942, je bežati. na strani 3, drugi stolpec dni so enote I. grena.dirskega so operirale na odseku med uvoda: napačno je navedeno polka iz divizije sardinskih Goteniškim Snežnikom in črto v Toplice zopet prišel odde­ ostal na položaju jugovzhodno lijanskih postojank in priklju­ ime tekstilne tovarne in je tre­ grenadirjev s priključenim Kočevje—Mozelj—Kolpa, druga lek italijanske posadbe iz Stra­ Naslednjega dne, v petek, od Poloma. Po poročilu nad­ čili so jo osvobojenemu ozem­ ba namesto »Jugoturbina» vsta­ IV. bataljonom črnih srajc pro­ pa na odseku Kočevskega Ro­ že na kopanje. Slavka Kersni­ 19. junija, je prišel v Toplice zornega organa štaba DO Ja­ lju, kot piše Radko Polič, »ta­ viti »Jugobrana«? dirale po zasneženem Mokrecu ga in so jo zato imenovali kova je o tem zapisala v svo­ oddelek posadke iz Straže s to­ neza Hlebša — Čira Zasavca z ko rekoč z navadnim spreho­ na 5.-strani je treba, v začet­ in se 18. marca prj lovski koči -Roška. četa«. Južnodolenjski jem dnevniku: povi in od tod obstreljeval dne 27. maja 1942 j 3. četa ku drugega dela odstavka NA­ turjaškega grofa spopadle z bataljon je prvi od slovenskih e dom z Roga preko Hinj. Zvirč, okoliške gozdove. V ponede­ štela 50 oboroženih i 20 ne- PAD NA BUČKO črtati konec borci Šercerjevega bataljona. partizanskih enot dobil stik s n Ambrusa do Zagradca«. -Ze zjutraj italijanska vojska ljek. 22. junija, popoldne so prvega stavka, ki se glasi: iz Straže v Toplicah. Kopljejo nartizani napadli oddelek ita­ hrvaškimi partizani in to eno­ se. Med potjo so ujeli na Gra­ »kjer je bil ustanovljen sredi Partizanske enote so se tami Primorsko - goranskega dišču Pakarja in 2nidaršičeve- lijanske vojske na klancu v decembra 1941 II. štajerski ba­ umaknile obkolitvi preko Koz­ odreda, čemur je sledil 19. in Osvoboditev Dolenjskih Toplic ga fanta, v Toplicah pa čev­ Strmolah. Zvečer istega dne so ljarja Bučarja. Vsi so ujeti v taljon«. Ta bataljon je bil usta­ jih sten in preko Zale v Išk: 20. aprila sestanek partizanskih za obletnico napada na ZSSR Binkoštna nedelja, 24. mala vozu RK. Na povratku iz Top­ na vrhovih Roga in po okoli­ novljen na Kremenjku, kot je prišle na Travno goro ter se starešin v Grbajelu ob Kolpi, Četa na Podstenicah je ime­ 1942:. Karabinjerjl in cariniki lic so Italijani napadeni od pravilno navedeno na kon­ okoli 20. marca združile z osta­ na katerem je bil izdelan po­ la svoje stalne zasede na Ram- se odpravljajo ln odidejo za partizanov. Splošen beg Italija­ ških hribih zažareli kresovi, cu odstavka GROSUPELJSKO droben načrt za, sodelovanje v pohi, vdirala pa globoko v do­ stalno iz Toplic. Nekako ob 5. nov in strašno streljanje. V italijanska topniška posadka v limi enotami Šercerjevega ba­ uri popoldne se odpelje zadnji splošni zmedi uideta Pakar in PODROČJE v drugem stolpcu taljona. Tu je Pokrajinski štab spomladanski partizanski ofen­ lino in se tam spopadala z ita­ Bučar. Znidaršiča zvečer Itali­ Straži pa je z obstreljevanjem lijanskimi oddelki j končno italijanski prtljažni voz. Eno iste strani^ II. štajerski bata­ oddvojil iz bataljona skupino zivi. n uro pozneje strumno prikora­ jani v Straži ustrele. Do Gra­ kresov poskrbela za kanonado, ljon je. prezimoval v taborišču osvobodila Dolenjske Toplice z ka oddelek partizanov v To­ dišča peljejo s seboj za talca ki partizanom ni prizadejala -okolico. Topliške majske do­ plice. Vsi oprtani z nahrbtniki, dva najstarejša Topličana: 86- škode. na Pugledu nad Podmolnikom puško preko ramen, okrog pa­ letnega Peršino-Jakopca ln 90- od sredine januarja 1942 dalje. Dolenjski odred godke je učiteljica Slavka Ker­ su niz nabojev, na -triglavki- letnega Lavriča. Na Gradišču snikova v svojem dnevniku ju izpuste. Streljanje trpi vse rdeča zvezda. S pozdravom - Taki in podobni napadi so se pokrajine zapovedano formira­ opisala takole: »Smrt fašizmu- korakajo mi­ dopoldne .. .- Tako kot Martinova četa na mo naše hiše. ponavljali še ves junij in julij. Pojasnilo nje Notranjskega in Dolenjske­ Nedelja, 11. maja 1912: pono­ Rogu so- se krepile tudi ostale či zadelali partizani z drevesi Medtem pa je številčno stanje ga odreda, ki sta skupaj s Pr> Binkoštni ponedeljek, 25. ma­ Na vprašanja nekaterih naših čete Dolenjskega bataljona in vse dovozne ceste v Toplice. ja 1942: straški italijanski vo­ Italijansko vojaško poročilo Dartizanskih enot vedno bolj morskim odredom sestavljala Vso noč so sekali in podirali jaki »artilerija« (H, divizion 6. bralcev glede odlomka »Novo­ že preraščale v samostojne ba- pa pravi o tem, da so skupino rastlo. V štab Dolenjskega od­ III. grupo odredov. Z Naredbo drevesa. Govori se. da so par­ art. polka v Straži, op. p.) od­ meška četa« v članku »Dolenjci tajjone, katerim je bilo treba tizani poslali topllški italijan­ 120 vojakov napadli uporniki štev. 2, ki je postavljala štabe peljejo iz Toplic dopoldne vso reda pri Polomu je n. pr. samo ln njihov delež v uporu jugoslo­ dati enotno višje poveljstvo. V ski posadki ultimat, da naj aprovizaci.io topliške občine. 300 m od Toplice in odprli na­ 25. maja prišlo 42 novih bor­ grup odredov, je bil za koman­ Italijani v teku 1 tedna zapu­ Točno opoldne prikoraka krde­ vanskih narodov v letu 1941« teku je bila reorganizacija slo­ nje intenziven ogenj iz mitra- cev iz Vidma-Krke in okolice, venske partizanske vojske, kot danta III. grupe postavljen ste Toplice. lo partizanov. Po hišah briše­ (Dol. list, 29. 6. 1961) pojasnju­ Ponedeljek, 18. maja 1942: jo Italijanske napise, parole ljezov in pušk. Vojaki da so ki so se pod vodstvom Zana jemo, da je pri oznaki »parti­ sta jo določali Naredbi štev. Mirko Bračič-Miran Bradač, Danes ponoči so prvič parti­ in slike italijanskih voditeljev takoj reagirali in čez nekaj ur Horvata na kolesih pripeljali zansko taborišče na Brezovi re­ 1 in 2 Glavnega poveljstva z njegov namestnik je bil Ivan zani sredi Toplic streljali. Stre­ ln oblastnežev. Pred gostilno J po cest in prinesli s seboj 38 bri« mišljeno celotno področje dne 4. aprja 1942. Z naredbo Jakič — Štefan Koren (Jerin), li so padali proti Ptaškovi hiši Zupane drži vodja čete nago­ pognali napadalce v beg(!) Za- ln župnišču (italijanski po­ vor vaščanorn. nrli da so 4 sumljive osebe in pušk. Brezove rebri, torej tudi znana štev. 1 je bilo na ozemlju komisar pa dr. Aleš Bebler — stojanki). Bilo.je nekako S-B Torek, 26. maja 1S12: Popol­ partizanska F r a t a. tako imenovane Ljubljanske Anton Hartman (Primož Trat- strelov. dne prikorakajo partizani ln od teh dve ubili, ko sta skušala (Nadaljevanje na 6. strani) Strna S DOLENJSKI LIST Štev. 29 (591)

lijani streljajo za njimi, ven­ ter spotoma očistila področje dar ni nihče zadet. Italijanska vojska plen j in krade po to- na obeh straneh Predgrađa, pliških hlevih, kleteh in kur- kote 742 (Kozice med Predgra- nicah. Vso noč gorijo ognji po dom in Spodnjim Logom) in dvoriščih, kjer pečejo perut­ nino, kunce, ovce itd. kote 617- (Vušec v Poljanski Partizanske bojne enote na Rogu Petek, 17. julija 1942: Zarana gori med Predgradom in Dra- odhod vojske proti Sušicam in gatušem)-. 14. avgusta — zače­ Podturnu. Ves dan grmijo to­ tek ofenzive na Rog — je še povi v smeri Pogorelca in Pod­ stenic.-" čistila predel med Knežjo lipo in Nemško Loko in potem za­ Italijansko vojaško poročilo sedla položaje na črti kota 957—Koprivnik —Mačji hrib— z ,dne 17. julija 1942 pa pravi do ofenzive v avgustu 1942. leta Sredgora. o tem: "•Področje divizije Jsonzo': Teda dne je Ante Novak, in v Zagradcu. Kljub temu pa posadka povsem odrezana od Mobilna skupina je očistila komandant 1. bataljona Kočev­ Četrtek, 16. julija 1942: Iz skega odreda, ki je bil po od­ V. GRUPA ODREDOV je postajal položaj italijanske sosednjih postojank v Trebnjem področje Prapreče, Ljuben, Uršnih sel se približuje itali­ hodu Proletarske brigade To­ posadke v Žužemberku vse in v Straži, tako da so mogli Dol. Sušice, Dol. Toplice. Ubili janska vojska preko Ljubna in neta Tomšiča kot zaščitnice (Nadaljevanje s 5. strani) Ambrožič — Ambrož Rožanc, težji. Partizanske zasede na nekaj časa žužemberško posad­ Drganjih sel. Po poti požiga, so osebo. ' ki je začela bežati mori. Nad Toplicami ustreljen Glavnega poveljstva in politič­ Zaradi vse večjega razma­ za njegovega namestnika pa desnem bregu Krke nad Stran­ ko oskrbovati le z letali, ki so pred našimi četami* Istega Jože Nose — Tone Špan. Član neki Drganjčan, ker ga je nega vodstva razmeščen med ha osvobodilnega boja je v drugi sko vasjo skoraj onemogočile jih partizanske zasede stalno vojska zasačila izven domače dne so se patrulje te skupine štaba je postal tudi zdravnik polovici junija 1942 prišlo do gibanje -italijanskih vojakov v napadale z avtomatskim orož­ vasi. Nihče ne sme zapustiti spopadle s partizan; pri Polja­ dr. Pavel Lunaček — Igor. Me­ doma. Vendar beži večina To- nove reorganizacije partizanske trgu. na levem bregu pa je bila jem nah. vojske: III. grupa odredov se sec dni zatem je bila V. grupa pličanov v roške gozdove. Ita­ je razdelila na III. in V. grupo odredov zopet razformirana. odredov. Dolenjski odred, pa je Oboje operacijskih področij Bitka na Topli rebri bil razformiran. Iz njegovega V. in III. grupe je ločila črta Osvoboditev Žužemberka 1. in 3. bataljona je bil for­ od Novih Lazov na Kolpi pre­ Mobilna skupina je iz Pod- čevja prodrla do Starega loga miran novi Zapadnodolenjski Žužemberk, ki je po svojem Ko je poveljstvo 1: čete 3. ko najvišjih vrhov Roga na turna prodirala po Roški cesti in bila tam odbita. Večja eno­ položaju najpomembnejša stra­ bataljona ZDO zvedelo za ta odred (ZDO), njegov 2. in del greben Male gore in preko ko­ proti Podstenicam in Topli re­ ta divizije »Isonzo« je bila premik, je vsa četa krenila s 4. bataljona pa sta postala je­ čevske proge na Tabor in do teška točka v gornji dolini bri in se tam utaborila. Pro- 23. julija zopet na pohodu pro­ dro novega Krškega odreda. V. Škofljice ter ob progi proti Krke. bi morale prav sredi ju­ položaja pod Laščami in hitela letarski bataljon Toneta Tom­ ti Toplicam. Glavno povelj­ grupo odredov so setavljali Za­ Ljubljani. Vzhodno od črte vse lija partizanske enote napasti po desnem.bregu proti Soteski šiča pod Dakijevim povelj­ stvo je pričakovalo nov vdor padnodolenjski, Belokranjski do Save in Sotle ter hrvatske in za vsako ceno osvojiti. Za­ ter nasproti zaselka Grmade stvom in 1. četa 3. bataljona na Rog. Zato je zapovedalo in Krški odred, štab grupe pa: meje je bilo področje V. gru­ devna povelja je Glavno po­ dohitela sovražno kolono in jo ZDO pod poveljstvom Efenke Tomšičevi brigadi, naj zavaru­ komandant dr. Marijan Der- pe, zahodno od črte do skraj­ veljstvo že izdalo Proletarske- obstreljevala. Žužemberk pa sta preko Lašč in Smuke v no­ je dostop po Roški cesti. Bri­ mastia — Urban Velikonja. nih zapadnih slovenskih na­ mu partizanskemu udarnemu so zasedli hrabri borci Pro- či prodirala proti Topli rebri gada se je z ostalim; partizan­ namestik komandanta Janez rodnih meja in Polhograjskih bataljonu Toneta Tomšiča letarskega bataljona in čete in v noči 19. julija obkolila skimi enotami, ki so bile na Trnovcem. Mačkovcem in Ko­ Hlebš — Čiro Zasavec. dolomitov pa področje III. in štabu Zapadnodolenjskega ZDO. V Žužemberku je bila Italijane v vasi ter jih napad­ vzhodnem robu Roga, razpore­ čarji, javil, da je opaziti pre­ komisar Jože Nose — Tone grupe odredov. Štab V. grupe odreda. Vtem pa so Italijani postavljena prva komanda me­ la. V hudem/nekaj ur trajajo­ dila v globoko, nad 2 km dolgo mike močnejših italijanskih Špan, , se je naselil na Rogu v logar­ sam; nenadno Žužemberk iz­ sta v Sloveniji, ki ji je pove­ čem boju so Italijani prebili zasedo v znanih ovinkih Roške oddelkov iz vseh stranj dri da namestnik komisarja Dušan ski kočici na Cinku. praznili. Ko so partizanske ljeval Franc Smrke-Jošt. Ko­ obroč in se umaknili v dolino. ceste nad Podturnom. V skrb­ se bodo morale nekatere čete Bravničar — Veljko Kočevar Zahodnodolenjski odred, ki enote že zavzemale položaje mandant Glavnega poveljstva Partizanske čete so se vrnile no izbranih in zamaskiranih bataljona umakniti v notra­ obveščevalec Anton Pirjevec mu je poveljeval Martin Kos — okoli Žužemberka in postav­ Franc Leskošek-Luka je ko- na Smuko, kjer se je Proletar- položajih so čakali na italijan­ njost Roga. udarni vod briga­ — Marko Belin, Martinov in bil do srede julija ljale zasede ob vseh dohodnih mand: mesta podaril svileno ski bataljon združil z že tam sko kolono, ta pa je v Podtur­ de pa da je prišel v stik s so­ intendantka Mihaela Derma- njegov komisar Niko Šilih — cestah, je ob Krki navzgor zastavo zbranimi ostalimi borci I. slo­ nu zavila proti Starim Žagam vražnikom nekje okoli Nemške stia — Mara. Niko Študent (Boris Nikič). je prodirala motorizirana itali­ venske proletarske udarne bri- in Crmošnjicam ter odtod pro­ Loke. Mesec dni kasneje, 26. julija imel tri bataljone: 1. je pove­ janska kolona in s tank; prišla aa.de Toneta Tomšiča, ki je ti Podgradu v Gorjancih. Mobilna skupina divizije 1942, je bil imenovan nov štab. ljeval Tone Zgonc — Vasja v Žužemberk, da zavaruj' zdaj štela okoli 300 borcev, »Macerata-- iz Kočevja je prav v katerem je komandanta, ki Dražan, 2. Viktor Varšek — evakuacijo tamkajšnje posad razporejenih v dveh bataljo­ Brigada se je vrnila v vas tako prve dni avgusta izpadla je postal instruktor Glavnega Vare. 3. pa Albert Jakopič — ke, ki se je tiho pripravljal' nih. Naslednjega dne se je Cesto, kjer je bila 26. julija proti Rogu in 6. avgusta čistila štaba slovenskih partizanskih Kajtimir. Po odhodu Nika Ši- na odhod. Šg v tem; 13. julija Proletarska brigada premak­ zvečer »improvizirana proslava Malo goro, vdrla proti vasi čet, zamenjal njegov doteda­ liha v Tomšičevo brigado je je na 11 kamionih in nekaj vo­ nila v vas Cesto in okoliška v čast Semiču — Dakiju, ene­ Kleče, pa se zopet vrnila v Ko­ nji namestnik Ciro. za komi­ bil komisar ZDO Bogomir zovih v spremstvu treh tanko\ selišča, v bližino Glavnega mu najbolj znanih partizanov, čevje in cd ondod izpadla pro­ sarja pa je bil postavljen Lado Peršič — Marko Doline. krenila po gorenji pot; skoz" ooveljstva. Tiste dni je prišlo čigar junaštvo je prišlo že v ti Mozlju in Rajndolu, da dolo­ Zafaro in Trebčo ter Sadinjf •udi do spopada z motorizirano pregovor,« kot piše Edvard čenega dne udari proti severu vas na Dvor, da tako ves pre­ talijansko kolono, ki je iz Ko­ Kocbek v svoji Tovarišiji. ter zasede črto Onek—Mačko- mik izvede kar najmanj opaz­ vec—kota 975. kjer dobi stik z ROG POSTAJA SREDIŠČE SLO VEN no. Šele ko je vsa kolona od mobilno skupino divizije »Ison-- Dvora naprej prodirala po ce­ zo«. SKEGA OSVOBODILNEGA BOJA sti proti Straži, so jo opazile partizanske patrulje, ki so pre- Vse manevriranje velikih so­ TakoPR5ČENJj zatem je ProletarskA SE a NAPACrmošnjicD e NdoA KoprivnikaRi , da vražnih enot, obeh mobilnih Rog in njegovo široko okolje prihajali iz Ljubljane preko žale onstran Krke. brigada odhajala na področje določenega dne na njej odmer­ od Male gore preko Suhe kra­ Lipcglava v Suho krajino. O ive Subic: KUK1KJ skupin in divizij »Cacciatori« in Gorjancev, pod katerimi se je jenem odseku zapre obroč »Granaiieri«, ki sta prve dni jine do Krke ter Gorjancev ie tem piše Dakj v svojih spomi­ vgnezdil belogardistični »šta­ okoli Roga. 30. julija je prodi­ avgusta operirali na kočevsko- bilo operativno področje 3. ba­ nih: »Prihajali so v skupinah Ofenzivo proti osvobojenemu jerski« bataljon. Na svojem rala po odseku Semič-Sela, 1. notranjskem področju, je imelo taljona ZDO. Ob vse večjem oo dvajset do trideset ljudi in pohodu skozi roške gozdove je avgusta na področju Dobliče— namen, po eni strani zavarovati številu partizanskih borcev so več. Iz Ambrusa smo jih od­ ozemlju 29. julija opazila dtalijansko Tanča gora—kotlina Dragatuš, zaledje velikih enot ob napadu rastle vedno bolj tudi potrebe pravljal; najprej po enodnev­ kolono (mobilno skupino divi­ se tega dne »spopadla z moč­ na Rog, po drugi strani potisni­ za njihovo preskrbo. Zato so nimi uporniškimi skupinami nem počitku s kamioni proti enota divizije »Isonzo« iz No­ zije »Isonzo«), ki je preko Urš­ ti čimveč partizanskih enot v bili nekateri predeli zapuščene Nekaj dni zatem sta hotela na področju kote 217« (Beli vega mesta. Ta vdor je bil že nih sel ln skozi Crmošnjice roške gozdove, kjer naj bi jih kočevske zemlje obdelani s po­ Glavnemu štabu ali do štaba Proletarski bataljon, ki je hrib med Kvasico in Butora- sestavni del velike italijanske prodirala po cest; mimo Ko- ofenziva, ki jo je Robotti tako sebnimi delavskimi enotami in Zapadnodolenjskega odreda, medtem že postal sestavni del jem), 4. avgusta bila na pohodu ofenzive proti osvobojenemu marne vasj proti Travniku in skrbno pripravljal, popolnoma kjer so se vključili v čete. Ta­ 16. julija 1942 na Cesti pri skozi Hrast na Vinic;' in Sinji v ta namen poklicanimi polje- ozemlju in Narodnoosvobodil­ Ribniku. Ob zori 30. julija je uničila, in ne čisto na koncu tu­ ko je prišlo od tega časa v Starem logu ustanovljene I. vrh, 5. avgusta pa se od tam delc i iz sosednjih slovenskih ni vojski Slovenije, ki so jo nri Štalah obstreljevala briga­ di namen, da s svojimi vdori v dvajsetih dneh preko Ambrusa slovenske proletarske udarne vračala proti Bojancem in pre­ vasi. Konec junija je bil usta­ italijanski letaki in razglasi da kolono in po krajši borbi obrobne predele Roga in z zo- brigade Toneta Tomšiča, in ko kote 223 v gozdu Veliko novljen Delavski bataljon, ki 300 do 400 ljudi.« napovedovali 15. julija in seje nadaljevala pohod proti Gor­ petnim odmikanjem v druge Efenkova četa napasti in za­ bukovje v Črnomelj, kamor je je skrbel za spravljanje sena 16. julija 1942 začela z napa­ jancem, sovražna kolona pa smeri ustvarijo videz, da pri­ vzeti grad Sotesko. Med pri­ prišla 6. avgusta. Naslednje in sadja ter poljskih pridelkov Sovražna enota na tem pre­ pravo za napad pa je 17. ju­ dom na Krim. proti Beli krajini. Ta sovraž­ hodnji udarec ni namenjen Ro­ in bil razmeščen v vaseh Ce­ dni je iz Črnomlja prodirala delu je bila 105. fašistična legi­ lija Glavno poveljstvo obe eno­ Slavka Kersnikova je o tem na enota je v nadaljevanju gu, namen, ki ga je Robotti v sta. Stari breg in Pogled. Vanj zopet proti Kolpi in 13. avgu­ svojem načrtu ofenzive na Rog ja, ki je 7. julija 1942 vzposta­ ti nujno klicalo na položaje na italijanskem . pohodu zapisala svojih operacij v širokem loku sta »dosegla področje Kralj: so bili vključeni tudi tisti 29. Rog, kamor je vdrla mobilna v svoj dnevnik: »čistila« vse obrobje Roga od prav posebej podčrtal. junija 1942 na Verdu rešeni vila svoji postojanki na Krki interniranci. ki se niso odločili za vstop v bojne enote. Ker so nad osvobojenim ozemljem po­ © Pred dnevi smo obiskali nekaj starih borcev, prvih aktivistov ii gosto preletavali sovražni avi­ ® zatorjev upora v Spodnjem Posavju in pod Gorjanci. Prosili smo jih da oni in obstreljevali vse, kar 60 © so za bralce našega lista povedali nekaj spominov na tiste težke dni! ko videl; živega pod seboj, je bil e V zvoniku na Starem bregu Z l ni™ »soda slovenskega naroda na nitki. Nismo mogli obiskati vseh; stražnik, ki je bližanje avio- 9 ze to, kar pa so nam povedali ti tovariši, prepričljivo govori o globokih Vzplamtel je Dov naznanjal s trobento. 9 svobodoljubnih in naprednih silah, na katere se je naslonila Komu-ii- robe na mizo. Člani OF so ve­ da ugotovim oborožitev v po­ novem. Vse je bilo priprav­ Tačas je Rog postajal vedno e stena partija Slovenije, ko je povezala in združila boj slovenskega deli, da je to nabiralna akcija stojank; in točen čas, kdaj se ljeno, natanko smo izdelali bolj važno oporišče in sredi- ' naroda z bojem vseh jugoslovanskih narodov. za OF in so zato v klobuk menja straža. O izvrženi na­ načrt za napad. Do napada Sče našega osvobodilnega boja. metali denar. Ko so to po­ logi sem poročal na sestanku, pa ni prišlo, ker je bila isti Na zapadnem robu Roga se je četje videli Italijani, so se jim ki je bil 27. novembra v gozdu dan uničena Brežiška četa. ki Naslednji zanimivi dogodek 12. junija naselilo vrhovno po­ tudi oni pridružili.- Pohvaliti nad delavsko kolonijo na Se­ bi morala sodelovati. se je pripetil v novembru. V litično in vojaško vodstvo, v LOJZE C0L&BIČ: jih moram, da so bili dokaj roških gozdovih so nastajale gostilni Jalovec v Šutnj je bilo radodarni. Seveda niso slutili, prve bolniške postojanke in • "Prepričan sem bil, da bomo tega dne polno naših ljudi, komu je namenjen ta denar. MIRTIN BflJC: partizanske delavnice, na ro­ članov OF. Za mizami pa so Naslednjega dne sem ga od­ bovih Roga so imeli varno za­ nekega dne očistili domovino popivali tudi Italijani. Snel poslal na okrajni odbor OF v ® »Zaupal sem mladini« vetje mnogi odbori terenskih sem klobuk in ga položil na- Novo mesto. 0 organizacij in organov novo- tega zlobnega zaroda ...« ^Pred vojno sem živel v Ko­ Okrožnega odbora OF iz No­ nastajajoče ljudske oblasti. stanjevici. Tu je bilo že leta vega mesta vsa literatura in Stara Jugoslavija je pro­ kmalu je prišel dan. ko smo KAREL ŠTERBIM: 1940 osnovano »Društvo pri­ Slovenski poročevalec, bi] pa padla hitro in sramotno. Oku­ osvajalcu napovedali boj! jateljev Sovjetske zveze«, ki sem še blagajnik tega odbora. Priprave na itali­ pator je prišel v našo deželo V Podbočju smo ustanovili • »Upor se je v Spodnjem je štelo 42 članov, med ka­ Konec julija so se v Gorjancih kot dih smrti. To smo zlasti poseben odbor, kj je imel pred­ terimi sem bil tudi jaz. V pojavili že prv; partizani, ka­ jansko ofenzivo občutili tisti, ki smo že prej vsem nalogo, pomagati begun­ Posavju hitro širil . stari Jugoslaviji delavski in tere je naša organizacija z delovali v naprednih stran­ cem. Meseca avgusta 1941 je kmečki razred ni bil zado­ vsem .oskrbovala. To je bila V prvi polovici julija so šle ta odbor prevzel funkcijo ra­ kah. Novemu gospodarju smo Na Senovem in v Brestanici voljen. Ljudje so pričakovali prva resna preizkušnja spo­ h kraju tudi italijanske pri­ jonskega odbora OF. Za prve­ postali sumljivi, ni nam za­ je hitro vzplamtel val odpora spremembe. Kmalu pa so spre­ prave za veliko ofenzivo proti ga sekretarja je bil izvoljen sobnost; naše organizacije. upal. proti okupatorju. Člani Komu­ videli, da se je z okupacijo Prvo nalogo smo dobro iz­ osvobojenemu ozemlju, ki naj France Kerin iz Podbočja. Me­ stanje še poslabšalo. Bili so Okupator je že maja 1941 nistične partije in SKOJ so vedli, enako dobro smo izvr­ bi povsem uničila osvobodil­ ne je odbor zadolžil, da orga­ ogorčeni. Iskal; so rešitve. To izvršil preiskavo na mojem aprila 1941 dobili nalogo, nć.i ševali vse naloge tudi kasneje. ni boj in ljudstvu zlomila niziram odbore OF po vaseh rešitev so našli v borbi proti uporno hrbtenico. V pokraji­ domu. kasneje pa še pri oče­ oziroma da osnujem bojne zberejo čimveč orožja iz trans­ tu. Molčal sem, stiskal pesti porta, ki je ostal na železniški okupatorju. Zaupal sem lju­ no so se zgrinjale nove velike trojke, ki naj bi zbirale orožje. dem, zlasti pa mladini. Ta je vojaške enote kot diviziji »Al- in ob pogledu na to drhal Po sklepu tega odbora sem postaji v Brestanici po kapi­ so se mi oči iskrile. Ze takrat tulaciji jugoslovanske vojske pričela zbirati orožje, ki ga pinskih lovcev« ter »Macera- ponovno stopil v službo na je takrat še bilo naokoli. Vse ta«. aktivnost italijanskih vo­ sem imel toliko odločnosti in pošti v Podbočju kot pismo­ V maju je bil v Penku se­ revolucionarnosti, da me je stanek komunistov in skojev zbrano orožje smo skril; v jaških posadk pa je postajala noša. Vsi smo namreč sma­ grmovju ob Krki/ vedno večja. Motorizirana navdajalo prepričanje, da bo­ trali, da bom z opravljanjem cev, ki ga je vodil Slavko enota posadke v Kočevju je mo nekega dne očistili domo­ te službe najlaže prikril delo Šlander. Ist; mesec je bil usta­ Meseca maja sem dobil i2 2. julija izpadla na odsek Male vino tega zlobnega zaroda. In na terenu. novljen Vojni komite, v ka­ Ljubljane letake OF, ki so gore in se spopadla s čete 3. terem so bili: narodn; heroi bili razmnoženi na ciklostilu V najstrožji tajnosti smo in sedaj član CK ZK Slove­ Okrog 15. junija me je obi­ bataljona ZDO, Efenkova četa imeli sestanke z zanesljivimi istega bataljona pa je bila v nije Jože Borštnar. Tratar. skal Stanko Holy, sedaj sod­ ljudmi. Ti sestanki so bili Jože Jerič. Jože Sinkovič in nik na Vrhovnem sodišču, ki začetku julija na položajih ob sprva v šoli v Podbočju, kas­ desnem bregu Krke med Za- jaz. Vojni komite je imel pred­ mj je razložil program OF neje pri Kerinovih. Sestanku vsem nalogo, organizirati ^boj­ Nekaj dni kasneje se je pri gradcem in Žužemberkom, ka­ Z raznim; poverjeniki teren­ mor so tiste dni pritiskale eno­ ne trojke. Junija 1941 je bil meni oglasil Lado Kozak iz skih odborov, in okrožnimi na Senovem ustanovljen odbor Karel Šterban s Senovega Ljubljane in me podrobno po­ te divizije »Alpinskih lovcev«, funkcionarji so prisostvovali ki je imela svoj sedež v Višnji OF. Takrat smo bili že pove­ učil o organizaciji terenskih med drugimi tudi Franc Pir- zani s sosednjimi organiza­ naše vrste. V jeseni je bila odborov OF. 23. junija me je gori. Bila sta to oba njena pol­ kovič, Vinko Paderšič in Ven- ka štev. 51 in 51 ter diviziji cijami. Kot član Komunistične že ustanovljena Brežiška četa. zopet obiskal Stanko Holy. Te­ .-•elj Perko. Pri meni se je partije sem sprejel posebno ki sta jo vodila Dušan Kveder ga dne smo ustanovili v Ko­ priključena 105. fašistična le­ večkrat oglasil predvojni ko­ gija Crnih srajc. Zato je bil tej nalogo, da pomagam prvi par­ in Rudi Janhuba. V to četo stanjevici terenski odbor OF munist Stanko Holy. sedaj v Poverili so m; vse vojaške za­ Četi poslan v pomoč Proletar- tizanski skupini, katero so se­ so stopili tudj borci s Seno­ Ljubljani, ki mi je tudi pri­ stavljali mladi skojevci jz Kr­ vega in iz Brestanice. Zal je deve, k meni je prihajala z IMartin Bajc-Grega iz Brežic ski bataljon Toneta Tomšiča, nesel prve letake OF. Vsi ti ki je bil ustanovljen ob koncu škega. Zal je bila ta skupina že isto leto večina teh padla. -estanki ;n razgovori so rodili kmalu izdana in zajeta v goz­ Ni pa s tem padla morala maja 1942 in so ga sestavlja­ bogate sadove. Pripravili so li najboljši :n najpegumnejši du v Rorah. Prve partizane prvih borcev, nasprotno, še Lojie Colarič tla za oborožen odpor proti Znašel sem se.., borci iz enot Dolenjskega in skojevce je okupator mučil in bolj sveto smo se zavedali iz Vidma-Krškega okupatorju. Notranjskega odreda. Ta bata­ jih 28. julija v Dobravi pri svojih nalog in zato smo zma­ Brežicah zverinsko pobil. Toda gali. Od Okrožnega odbora OF iz mi vsuli na" tla. Ko sem se ljon je proti koncu junija za­ Novega mesta sem novembra ozrl po trgovini, sem opazil menjal na Štajersko odhajajo­ zaradi tega nismo zašl; s poti. Peščica orehov me je res Herojstvo, . ki so ga pokazali 1941 prejel večjo pošiljko Slo­ Italijane. Kmalu bi se mi čo II. grupo odredov in bil ta­ Zasnovali smo načrt venskega poročevalca. Odločil stemnilo. S strašansko naglico krat ter v začetku julija v stal­ ti mladi ljudje, nam je utrlo raj usoden. Neki fašist pristopi sem se. da 20 izvodov odne­ sem neopazno pobral Poroče­ nih borbah z Italijani najprej Kot pismonoša sem konec še jasnejšo pot. Sklenili smo, za napad na nemško k meni, potehta z roko torbo sem našemu zaupniku Francu valce, jih urno odnesel v ku­ na odseku Polževo—Muljava, oktobra 1941 moral dostaviti da jih maščujemo. Življenje in vpraša, kaj imam v njej. postojanko Cvelbarju s ' Prekope, ki je hinjo, vrgel v peč in se takoj potem pa na odsekih Videm— neko pošto italijanski posto­ za življenje, kri za kri — je janki v Podbočju. Mimogrede V trenutku sem se znašel. imel trgovino. Kot Po navadi vrnil v trgovino. Da ne bi Krka in Zagradec ter v Suhi bilo naše geslo. Nismo klonili sem nabral nekaj municije in Hitro odprem torbo, pokažem Sredi novembra sm0 imeli sem tudi to pot hitro stopil postalo sumljivo, sem pokazal krajini. Taborišče Proletarske- glave". Stisnili smo pesti in jih jo spravil v torbo. Za vsak orehe in mu jih podarim eno sestanek pri Sinkoviču v Bre­ v trgovino in odpel jopič, pod Cvelbarju katalog z vzorci čev­ ga bataljona v Ambrusu je razširili preko celega Posavja primer so m; ljudje natrosili pest. Očitno zadovoljen, se je stanici. Tu smo sklenili, da katerim sem imel Poročevalca. ljev, katerega sem ' imel za t»ilo tačas tudi prehodna po- vrh municije orehov. Ta obisk glasno zarezal. Peščica orehov V Brestanici, Sevnici in v uničimo nemško postojanko na Toda nesreča in smola nikoli vsak primer vedno s seboj. •teja za nove partizane, kj so v postojanki bi bil zame sko­ mi je rešila življenje. Brežicah so ljudje stopali v Senovem, Mene so zadolžili, ne počivata. Poročevalci so se Italijani so postali pozorni in Udeležencem proslave V v Ljubljani Ko pridete v Ljubljano na parkirni prostor, si zapomnite oz. zapišite ulico, kjer bo par­ Žužemberk nas vabi kiralo vaše vozilo, da ne bo nepotrebnega iskanja in spra­ Žužemberk je pripravljen in Ob 9. uri bodo začeli ljudje bodo mnogi stari borci in v ševanja. Pravočasno se dome­ čaka na goste. Glavna ulica je odhajati na Cvibelj k veli­ prijetnem pomenku oživili nite za uro odhoda na prosla­ asfaltirana, v senci drevja se častnemu spomeniku 1200 ju­ spomine na leta revolucije in vo v Žužemberk! Upoštevajte skrivajo prodajni paviljoni in nakom, ki so padli v okolici bojev. Na Cviblju se bodo vsa navodila vodij kolon 'n plesišča, ob vseh poteh plapo­ Žužemberka. Že prej bodo zbrali borci jurišnih bataljo­ vozil, predvsem pa vsa navo­ skupine, ki bodo prišle na pro­ nov XV. in XVIII. divizije. Dc! 1 lajo na drogovih zastave. dila uslužbencev LM. Poskr - Smerniki, ki svetujejo, kako slavo, prekrile vznožje spome­ ljudi bo ostal v Žužemberku bite pravočasno, da bodo ime­ boste najlaže našli to, kar bi nika z venci in s cvetjem. Na na partizanskem srečanju, la vsa vozila dovolj goriva tu­ radi, so postavljeni ob vseh svečanosti bo v imenu Glav­ mnogi pa bodo odšli na števil­ ne turistične točke po Dolenj­ di za vrnitev, da ne bomo ovi­ poteh. nega odbora Zveze borcev Slo­ rali dela bencinskih črpalk v venije govoril tovariš Janko skem in Beli krajini. Ljubljani. Za Zužembcreane in prebi­ Rudolf in odkril spomenik. Pridite, partizansko srečanje Bodimo vsaj do 20. ure na valce bližnjih vasi sc bo pro­ Po svečanosti bo spet oživel ob novem spomeniku v Žu­ prostoru v Tivoliju, kjer bo gram pričel že 21. julija zve­ veselični prostor. Srečali se žemberku nas vabi! glavna proslava! čer ob 20. uri, ko si bodo na grajskem dvorišču ogledali slo­ Glas iz Gevgelije venski film Akcija. 22. julija ob 5. uri zjutraj bo budnica. Za dan vstaje slovenskega iibvesHn ža parkiranje ljudstva čestitam vsem delov­ Prihajati bodo začeli gostje, ki se bodo zbrali do 9. ure do­ nim ljudem v Sloveniji, po­ 1. Potniki z osebnimi avtomo­ la parkirajo na parkirnem poldne. Zvočniki botlo od pol sebno pa preživelim borcem. bili in motornimi kolesi iz prostoru P-5 na Cviblju. šeste ure naprej prenašali par­ Hkrati pozdravljam znance, smeri Ljubljane za Žužem­ 3. Vsa vozila iz Zasavja, Za­ tizanske borbene pesmi, narod­ prijatelje in sorodnike. — Jo­ berk vozijo po avtomobilski gorja, Trbovelj, Hrastnika, no glasbo in odlomke iz parti­ že Šterk, vojak iz Gjevgjeiije. cesti od odcepa v Ivančni Zidanega mosta, Radeč in zanskih bojev v Suhi krajini. gorici, kjer krenejo desno na Sevnice vozijo po Mirnski V paviljonih, ki so posejani čestitka iz Cavtata cesto- 11-327 in vozijo preko dolini do Trebnjega, od tu po vsem vescličnem prostoru, \ Ob dnevu vstaje slovenske­ Muljave in Zagradca v Žu­ pa po cesti 1-1 do Občin bo na razpolago dovolj okrep- ga naroda pozdravljam in že­ žemberk. Vozila parkirajo in po cesti II - 322 sko­ čil in osvežilnih pijač. Ljubi­ lim obilo zdravja dragim do. na parkirnih prostorih P-l, zi Dobrnič v Žužem­ telji športa si bedo lahko ogle­ mačim, očetu, materi, sestram P-2 in P-3. berk. Vozila parkirajo na dali športna srečanja na žu- in bratom ter prijateljem. - 2. Vsi tovorni avtomobili in parkirnih prostorih P-6 in žemberški Loki. Jože Božič, vojak iz Cavtata. avtobusi iz smeri Ljubljane P-6 a. Del vozil iz Zasavja vozijo po avtomobilski cesti in Sevnice lahko vozi tudi do odcepa pri Biču, kjer na priključek avtoceste pri krenejo desno na cesto III- Dobruški vasi in od tam 1528, ki vodi v Žužemberk. skozi Novo mesto in Stražo Ta cesta bo 22. julija cd 5. v Žužemberk. do 12. ure enosmerna! Vozi- 4. Vsa vozila iz Posavja, iz občin Videm-Krško in Bre­ Lastniki vprežnih vozil! žice vozijo po avtomobilski cesti do odcepa v Mačkovcu. Preberite POSEBNO OBVE­ od tam pa skozi Novo mesto STILO o prepovedi prometa z in po cesti 11-333 skozi Stra­ vprežnimi vozili, traktorji in žo v Žužemberk. Po isti ce­ delovnimi stroji vseh vrst v sti vozijo vsa vozila iz občin času od 12. ure 21. julija do Novo mesto, Metlika in Čr­ ke na cesto III-1524 in par­ 24. ure 23. julija na cestah na­ nomelj. Vsi motoristi iz teh kirajo na parkirnem pro­ Aktiv ZB v rudniku Senovo šega okraja, ki ga objavljamo smeri bodo na Dvoru pre­ storu P-4, vsa ostala vozila Pred nedavnim je bil na Se­ skrbel, da se bodo uveljavili kot v današnji številki! usmerjeni na desni breg Kr- pa na parkirnih prostorih P-5 in P-6. novem ustanovni sestanek rud­ dobri proizvajalci in aktivni niškega aktiva Zveze borcev. V 5. Vozila iz Kočevja vozijo po člani vseh družbenih organiza­ kolektivu je 130 borcev NOB, cij v kolektivu. Poudarili so, da cesti 11-326 skozi Smuko in DOLENJSKA ZALOŽBA za 20-letnico ki so člani ZB, še vedno pa je mora biti borec NOB zgled Dvor na Žužemberk. Moto­ nekaj takih, ki še niso člani te vsem proizvajalcem. V tesnem revolucije risti zavijejo na Dvoru levo organizacije, čeprav imajo vse sodelovanju z vsemi družbenimi na cesto III-1524 in po njej pogoje. 2e na ustanovnem se­ organizacijami in organi delav­ Dolenjska založba, ki se že kar krepko uveljavlja na slo­ na parkirni prostor P-4, stanku so se pogovorili o nalo­ skega samoupravljanja bo aktiv venskem knjižnem trgu, je v počastitev 20-lctnice vstaje izbrala ostala vozila pa parkirajo gah, ki jih je kar precej in iz­ skrbel za uspešno proizvodnjo delo pisatelja in pesnika Toneta SELIšKARJA in ga izdala pod na parkirnih prostorih P-5 volili 11 članski odbor. Aktiv ln hkrati reševal razne težave naslovom: LJUDJE Z RDEČIM CVETOM. Knjiga, v lepi opremi in P-6. bo povezoval nekdanje borce v borcev, v kolSkor se bodo pojav­ Vlada Lamuta, je izšla tik pred osrednjo proslavo vstaje v naporih za večjo proizvodnjo in ljale. Ljubljani. Na knjižnem trgu bo v prodaji prihodnji teden, pač VSA VOZILA NAJ BODO pa jo bodo ljubitelji lepe in žlahtne partizanske proze lahko 22. JULIJA NAJPOZNEJE OB 8. URI V ŽUŽEMBERKU NA kupili že v soboto na stojnicah založb v Ljubljani, Fantje iz Kiša pišejo PARKIRNIH PROSTORIH! Pozdrav iz Strumice »Ljudje z rdečim cvetom« — to je Seliškarjcva žetev par­ Ob dnevu vstaje, 22. julija, tizanskih črtic in reportaž, verna in prisrčna podoba partiza- Voznikom, ki t čestitamo vsem Dolenjcem, ki Čestitam k prazniku ob dne­ novanja po Dolenjskem, Beli krajini, Gorskem Kotaru, doživetja so bili v NOB, prijateljem in vu vstaje, 22. julija, in poši­ umetnika-partizana. V teh 21 zgodbah je nekaj pravih biserov v Žužemberk: znancem, domačim in vsem ljam tople pozdrave vsem do­ Seliškarjcvcga peresa, skozi vso pa veje prisrčna človeška topli­ Vse voznike iz Posavja, Do­ bralcem Dolenjskega lista in mačim, prijateljem in znan­ na, partizanska vedrost in neposrednost pisateljevega izražanja. lenjske, Bele krajine in Ko­ jim pošiljamo lepe pozdrave cem ter dolenjski mladini. • To je globoko občutena in jasno naslikana podoba časa in ljudi Vam, drago uredništvo, lepa čevja opozarjamo, da bo cesta — dolenjski fantje, ki služimo »z rdečim cvetom«, ki so se z zvestobo, junaštvom in neomajnim vojaški rok v Nišu: Janez Ho­ hvala za redno pošiljanje li­ optimizmom borili z viharjem in ognjem štirih krvavih let. H/333 na odseku Dvor—Žužem­ čevar, Ivan Granda, Marijan sta, k; mi je dve leti prinašal Broširano, v polplatno in v celo platno vezano knjigo boste berk 22. 7. po 8. uri dopoldne Perpar, Anton Rodič, Anton raznovrstne dolenjske novice. dobili v vseh knjigarnah. zaprta za ves promet! Miklič in Miro Gačnik. - Tone Zidar, vojak iz Stru­ mice.

zavedel, da moram ostati mi­ Zaenkrat je nevarnost mi­ Brigadirji ren in močan. Ko sem s težko nila. Toda slabost se me je XV. novomeške MDB! muko dospel do mostu pri vse pogosteje lotevala. Imel Golobiču, sem nameraval preč­ sem še toliko moči in volje do Okrajni komite LMS Novo žarek odpora... kati cesto. ' Zadnji trenutek življenja, da sem nadaljeval mesto obvešča vse brigadirje pa sem opazil nemško pa­ pot ob bregu Krke. Pri tem XV. novomeške MDB Štefana truljo s psom, ki je šla na­ Simončiča-Gašperja, da je s pregledom. Sedaj je bilo vimi nalogami. Od takrat me sem razmišljal, kako priti na so si pričeli ogledovati ka­ vodil Vencelj Perko. Temu ravnost proti meni. Takrat zbor brigade v petek, 21. julija talog. treba nekaj ukreniti. Vstal je večkrat obiskal in prinesel sestanku smo prisostvovali še nasprotno stran. Mislil sem sem resnično prenehal verjeti ob 13. uri pred OK LMS Glav­ sem, kot da me močno boli literaturo OF, Slovenskega po­ Lojze Colarič, 2an Jordan, v rešitev. Brez prave volje do si, da bom moral vodo pre­ Še en zanimiv dogodek. Ko­ ni trg. Hkrati obveščamo bri­ nec leta 1941 sem prevzel od noga. Soseda Italijana sem ročevalca in drugo. Z doma­ Franc in Rudi Strojin ter jaz. življenja sem se skril pod plavati. 2e sem slekel suknjič. gadirje prešnjih novomeških nekega aktivista v hotelu zaprosil, naj mi prime aktov­ čimi fanti sem pripravil se­ Na sestanku smo se pogovo­ most. Prepričan sem bil, da Ko pa sem občutil trdost obeh »Metropol-« v Novem mestu ko. Z njim sva se poznala že stanke, na katerih smo prebi­ rili že o oboroženem odporu me bo pes izsledil. Še enkrat nog in okornost rok, sem se brigad, ki se želijo udeležiti nekaj literature, letakov in iz Kostanjevice in mi je to rali to literaturo in jo potem proti okupatorju, jaz in še ne­ se mi je pogled ustavil na na­ na srečo premislil. Blizu vasi republiške proslave v Ljublja­ Slovenskih poročevalcev. Vse uslugo rade volje naredil. Ko razpečavali med zaupnimi kateri tovariši pa smo bili do­ biti pištoli, ki sem jo držal Sajnica se mi je nasmehnila ni, da se lahko priključijo tej to sem spravil v aktovko, se je prišla do mene patrulja, je ljudmi. V novembru je bil v ločeni, da se kasneje vklju­ ves čas v premraženi roki. sreča. Krka je bila tu po ši­ omenjeni brigadi, seveda pa Kodričevi zidanici v Bočju usedel v avtobus, ki je bil videla, da sem brez prtljage. čimo v borbene partizanske Odločil sem, da bom streljal rini zamrznjena. Led je bil morajo biti v brigadirskih Aktovke, ki sem jo bil izročil sestanek aktivistov, ki ga je oblekah, ker bo brigada sode­ namenjen v Kostanjevico, in enote. na vsakogar, ki bi se mi pri­ sicer tenek, toda brez okleva- Italijanu v varstvo, nj nihče bližal. Minute so počasi mi­ lovala v paradi. . čakal na odhod. Še poreden je naja sem se odločil, da ga avtobus odpeljal, je vanj sto­ pogledal. Sesedel sem^se. Lah­ nevale ... Lajanje psa je po­ prehodim. Pod nogami sem Okrajni komite LMS" pila italijanska patrulja, ki ko rečem, da od veselja pa stajalo vse glasnejše. Srce mi je med vožnjo pregledovala tudi od prestanega strahu. Ti­ Bil sem ranjen in pričelo mi je je pričelo hitreje utripati. Ze čutil popuščanje in zaslišal Novo mesto prtljago potnikov. Takrat sem sti trenutek resnično nisem sem čutil njihovo bližino ... pokanje tenke ledene skorje. bil prepričan, da sem izgub­ čutil svojih nog. Ko sem od zmrzovati telo Tedaj pa me je rešil mraz, Vendar sem srečno prispel do ljen. Bil sem v pasti. Ugibal italijanskega vojaka hotel vzeti ki se je z vzhajajočim zim­ obale. Dost-iel sem domov in Pesem sem to in ono, vendar mi ni aktovko, mj tega ni dovolil. skim soncem stopnjeval. Pre­ tudi pozdravil sem se. nič pametnega š'inilo v glavo. Imel je pač sočutje do bol­ Znanci so mi povedali, da vasi - Pristava in do zamrzle prečil je psu, da me ni mo­ Nikoli pa ne bom pozabil kmečke mladine Minute, ki so odločale o moji nih ... Na kolenih jo je imel je ped nekim kozolcem na struge potoka. Vedel sem, da gel več slediti. Patrola je šla te tragične in zame skoraj vse do Kostanjevice in je Drnovem skrit mitraljez. Do­ se potok izliva v Krko. Pričel usodi, so hitro potekale. V prvi preko mosta iroti Kostanje­ usodne decembrske nočj v iz Bele krajine nanjo skrbno pazil. govorili smo se. da bomo šli ' sem. rahlo upati na rešitev. vici. vrsti pred menoj so že končali letu 1941. ponj. Na vsak način sem hotel Streli so se vse bolj odda­ Kmečki fantje in dekleta priti do dragocenega zaklada. ljevali in se izgubljal; v noč. naša mlada četa Tisto jasno decembrsko noč Pogledal sem na uro. Bilo je skup se zbirajtno 1941, ko smo so odpravili na dve zjutraj. Čeprav sem čutil v borbo masirajmo pot, ki nas je vodila preko ita­ bolečine na nogi. sem vztrajno za pravdo in svobodo JOŽE Š S I korakal naprej. Druge rešitve T S F NČ: lijanske in nemške okupacijske FRANC DRAGAN: kmečkega naroda. cone, smo morali biti zelo ni bilo. Hodil sem dve. tri 1 previdni. Najmanjši spodrs­ ure in še več. Pričelo se je © »Občutek ponižanju je prešel Kosec koso brusi $ »Zasovražil sem takratni ljaj bi lahko pokvaril ves na- daniti. Zdelo se mi je. da pre­ a žanjica žanje. "rt. Tiho smo stopali po slabo kriva vse Krško polje neviden Zaman kmei pravdo prosi V stari režim...Jugoslaviji sem« bil mrtvaški prt. Ko sem vbi l bolečinše v domačo i ...vist«i smo imeli pri Alojzu Co- nikoli je ne najde. zaposlen v tovarni celuloze n i hojeni stezi skoz$ gozd proti vasi Mladje pod Gorjanci, lariču starejšem v Dolu. Jo­ Zato naprej v borbo Vidmu kot skladiščni delavec, trnovem. Nekaj kilometrov Napočil je izredno hladen 'red ciljem, kolikor daleč jo dan. Nedvomno je bilo več sem večkrat razmišljal, kdaj žetu Prešlju v-Grebelcah nad za pravdo in svobodo Znano pa je, da delavec n: bo prišel čas. ko sj bodo ljud­ Sutno in Janezu Božiču v imel pravic in svoboščin, zato egalo oko. se je širila brez­ kot 20 stopinj pod ničlo. Ob­ kmečkega naroda. mejna belina; prekinjale so čutil sem strašanski mraz. je postavili nov temelj za Prušnji vasi. Zlasti me je na­ sem zasovražil takratni režim vdušil novembrski sestanek Kmečka mati s težko muka T le naše temne postave. Ura Prsti na roki so mi otrpnili, boljše in pravično življenje. in pričel sodelovati v na­ Ta plamen revolucionarne mi­ na Bočju v zidanici Jožeta nas je odgojila. zvoniku v neki vasi je prav­ tudi z nogo ni bilo nič bolje, prednih strankah. sli se je s prihodom okupa­ Lajkoviča. Na tem sestanku na trudnih prsih ac odbila polnoč. Končno smo bila je vsa premrla. Misel, da Nekaj tednov pred kapitu­ torjev razti'amtel. Ob pogledu je govoril starejš' aktivist Ven­ nas je gd gojila. ospeli do mesta, kjer naj bi mi zmrzuje telo. me je pre­ lacijo države sem bil mobili­ na italijanskega osvajalca, ki celj Perko. ki je sedaj v Ljub­ Zato naprej v borbo ti skrit mitraljez. Bili pa tresla in me navdala z nepo- ziran. Okupator je vdrl v našo se je zmagoslavno šopiril po ljani, o podobnem pregledu za pravdo in svobodo no močno razočarani, ko smo oisno strahotnim občutkom. deželo, mi pa smo se mu mo­ 5P tem se pravočasno naših krajih, mj je pričela mednarodne situacije, o raz­ kmečkega naroda. rali hitro umikati. O kakšnem gotovih, da ga tam ni več kri hitreje krožiti po žilah. voju OF, o osvobodilni borbi fejevoljni smo SJ vračal' Kmečki fantje in dekleta odporu ni bilo takrat niti go­ Takrat mi je občutek poni­ ter o družbeni, ureditvi po to naša je prosveta, roti domu. Že smo se bližali vojni. Ta sestanek je bil za vora. Bili smo sicer oboro­ žanje pireše) v bolečino, ki je skup se zbirajmo ženi, toda nihče ni imel mu­ asi Veliko Mraševo, ko na iila čedalje ostrejša ... vse nas zelo koristen. •ikra t zaslišimo rezek gla' v borbo masirajmo nicije. Umikali smo se ot' Drago Kastclic za pravdo in svobodo Litije in dospeli v Sevnico. ilalt!« Takoj zatem se je na Z Lojzetom Colaričem iz •as usula toča krogel. Vsi so kmečkega naroda. Tu so nas oficirji zapustili. Sutne sva bila dobra znanca. Dopis z morja Zvest vodja ja ostal le neki ?. ra?bežali in ostal sem sam Meseca maja mi je povedal mlad podporočnik. Ta je Pognal sem se k nekemu gr o ustanovitvi OF ter razložil Naročnik »Dolenjskega lista« Pesem kmečkih fantov in sklical zborovanje v tamkajš­ Jože Stcfarilč mičku, kjer naj bi poiskal njen program. Ta vest me je Alojz Peterle, ki je pri voja­ deklet iz Bele krajine, ki so jo njem prosvetnem domu in iz Viđina-Krškcst varno zavetje. Tedaj pa so navdušila in priznam, da mi kih v Šibeniku, čestita za dan leta 1936 razširjali na poseb­ nam zbranim vojakom sporo­ izza tega grmovja pošastni ie takrat resnično odleglo borca in dan vstaje slovenske­ nih malih letakih. Za njeno čil popolno kapitulacijo drža­ nrikaže selena postava, S' Pričel sem izvrševati naloge, ga ljudstva domači mladini popularizacijo se je posebno ; ve. Opazil sem, da je težko Puško sem prinesel dome / krohot no zasmeji in sprož u sem jih prejemal od Co- staršem, bratom, sestri in so­ zavzemal Jaka Butala iz Gra- izgovoril te besede, v očeh v vas Znanovce pri Pcdbcčju Začutil sem. da me je v desr 'ariča; le so bile v širjenju rodnikom ter jih pozdravlja. daca, njen avtor pa je po vsej pa so se mu v trenutku za­ in jo shranil v bratovi zida­ negi zapeklo... Tisti treni' iterature, Slovenskega poro- Posebno pozdravlja prijatelja verjetnosti Janez Marentič. V svetile solze^ Ititro se je zbral nici. Od bivših vojakov sem tek me je obšel top in more evalca, zbiranju orožja ln Draga in mu želi skorajšnje letih osvobodilnega boja 1941— in premagal. Dejal je. nnj po­ zbral nekaj pištol in jih oddal .s'trah. Spoznal sem, da mi gr nunicije, pridobivanju ljudi svidenje. 1945 jc besedilo pesmi dožive­ nesemo orožje domov, ker ga nekemu aktivistu iz Novih sel za življenje. Morda mi je r.ffa' '.a sodelovanje z organizacijo Čestitkam se pridružujejo: lo nekaj sprememb, pesem pa bomo še potrebovali. Nastop na Hrvatskem. Meseca avgu­ ta misel vlila novih moči OF itd. Julija sem se že po­ Milan Ožek, Janez Jenič, Jo­ je bila ena onih, ki so jo borci tega oficirja in njegove besede sta sem se srečal v Podbočju Pričel sem teči. Ko sem. tako vezal z organizatorjem upora že Kađenšek, Karlo Varga, in drugi najraje prepevali. fo se mi vtisnile globoko v z aktivistom Lojzetom Colari- gazil sneg in se opotekaj po Franc Dragan v Kostanjevici Martinom Baj- Franc Varja, Jože Ivanić in Original hrani Dolenjski mu­ Ze takrat sem se odločil... čern, ki me je seznanil z no- stezi, sem srečno prispel do iz Vidma-Krškega cem. Redne sestanke z akti­ Slobodan Savić. zej v Novem mestu. Burna, a zelo plodna sefa zuMJEPoimo mmm PREGLED Naposled so tri zahodne države — Skratka, najnovejši odgovor Zahoda, o ameriškem obrambnem ministrstvu in Zadnja seja ObLO v Novem mestu je ponoven dokaz, da se odborniki za d«lo ZDA, Velika Britanija in Francija — predvsem ameriške vlade, pušča mož­ Pentagonu. Medtem ko skuša Kennvedy- odgovorile na sovjetsko spomenico o nost za pogajanja o Nemčiji in Berlinu, jeva vlada čimbolj pretresti javnost z komune čedalje bolj zanimajo — Vnete razprave okrog kmetijstva — Noben sklep Nemčiji ta Berlinu. Medtem ko vlada toda samo s pogojem, da bi vprašanje alarmantnimi novicami in napovedmi, ni bil sprejet brez temeljitega razmišljanja ZDA neposredno odgovarja na spome­ mirovne pogodbe z Nemčijo reševali na pritiskajo vojaški krogi na predsednika nico premiera Hruščeva, ki jo je ta iz­ temelju samoodločbe, to je na temelju Kennedj-ja, naj čimprej mobilizira mi­ Vsakdo, kj je »planiral- dol­ Zadruge so porabile 54 odst. KZ SKOCJAN: KZ ŠENT­ ročil predsedniku Kennedvju med du­ volitev oziroma plebiscita, kar je za lijon rezervistov v nacionalno gardo. žino zadnje občinske seje po planiranih količin umetnih JERNEJ najskimi razgovori, ima britanski in Sovjetsko zvezo nesprejemljivo. Tako je Ta je doslej omahoval, toda najbrž se predlaganem dnevnem redu, se gnojil. Čeprav je jesenska se­ Vse kmetijske zadruge razen francoski odgovor obliko not, v katerih položaj zaradi Berlina ostal še naprej ne bo mogel ali hotel več dolgo upirati le v torek, 11. julija pošteno tev še pred nami, celotne pla­ škocjanske in šentjernejske obe ameriški zaveznici pojasnjujeta skrajno napet. temu pritisku. vštel. Seja se je proti vsem nirane količine ne bomo dosegli. imajo dovolj strokovnjakov. V svoje stališče do nemškega in berlin­ Ves ta dvoboj med Vzhodom ta Za­ pričakovanjem močno zavlekla. Nekaj je kriva neredna dobava vseh pa se pojavlja vprašanje skega vprašanja in v bistvu zastopata hodom zaradi Nemčije in Berlina To nepopustljivo stališče do Berlina O večin; novosti, ki so jih od­ gnojil v pripravah na spomla­ stanovanj. Okoli problema enako stališče kot ZDA. spremljajo .neljubi stranski pojavi, ki in sovjetskih predlogov se izraža tudi borniki potrdili in sprejeli, dansko setev in to, da je pri­ združitve KZ Skocjan in KZ Vse tri zahodne note so odklonilne in pa izvirajo naravnost iz nastale nape­ v obsežnih anketah, ki jih posamezni 6mo poročali že v zadnji šte­ spel velik del gnojil v kepah. Šentjernej se je razvila na seji razmeroma ostre. V ameriškem odgovo­ tosti in so njena posledica. Nič čudne­ ameriški listi in revije organizirajo te vilki, tokrat pa se bomo na Kmetovalci so porabili 1.602 burna razprava. Vodstvi obeh ru je med drugim rečeno, da ima ame­ ga ni, če se pri iskanju načinov še bolj dni med Američani. Zlovešče zveni že kratko pomudili še ob osrednji toni gnojil, družbeni sektor pa zadrug sta že pred mesec; do­ vprašanje: Ali se splača ZDA iti v voj­ točki, o kateri so odborniki 544 ton. Kmetijska posestva segli sporazum, zadružni svet no za Berlin? razpravljali — okoli poročila o se bodo morala bolj kot doslej KZ Skocjan pa se združitvi tr­ kmetijstvu. usmeriti v uporabo dušičnih masto upira. Zelo smo začude­ Navzlic temu še niso povsem utih­ nili glasovi razuma. Številni diplomati Svet za kmetijstvo in go­ gnojil, tako kot kmetovalci. nj nad izjavami nekaterih od­ svetujejo predsedniku Kennedyju, zdarstvo je pripravil poročilo Pogodbena proizvodnja je do­ bornikov s škocjanskega pre­ Zahodni odgovor naj se nikar ne prenagli ta naj ne o stanju kmetijstva konec pr­ segla 58 odst. plana. Večje po­ dela, ki so na seji načel; to vega polletja, jz katerega raz­ sevke v jeseni je preprečilo vprašanje v povezavi z volit­ zaukaže mobilizacije nacionalne garde, biramo: do konca junija je v deževje, v spomladanski setvi vami in skušajo ustvariti poli­ riška vlada sklenitev ločene mirovne zaostriti položaj najbolj oblikujejo ker bi to še bolj zaostrilo položaj ta po­ občini družbena kmetijska pro­ pa je bilo čutiti neugodni vpliv tični problem. Trma kratkovid­ pogodbe z DR Nemčije za nesprejem­ predstavniki Bonna.' Ti skušajo kar kopalo možnost za pogajanja s Sovjet­ izvodnja zajela 91 odstotkov reorganizacije zadrug, ker so nih posameznikov v Skocjanu ljivo dejanje in za grožnjo svetovnemu najbolj izrabiti položaj, da bi se čim­ sko zvezo. vodstva poslovnih enot prema­ in okolici pač ni nobena politi­ bolj oborožili. Državni sekretar v za- planiranih površin. Ekonomije miru. »Za to bi bila pred svetom po­ Med temi razumnimi nasveti je tudi lo resno sodelovala v pripra­ ka! Zakonitosti gospodarskega hodnonemškem obrambnem ministrstvu kmetijskih zadrug bi morale polnoma odgovorna Sovjetska zveza«, je pisanje londonskega tednika »Observer«, doseči 395 ha površin, konec vah. razvoja so na vsem področju VVolmar Hopf je dejal, da bo Bundes- dalje rečeno v noti. Tudi britanska no­ ki zahteva od zahodnih sil, naj pri­ junija pa so obsegale 318 ha. FLRJ enake. Vse naše zadru­ ta v bistvu poudarja to stališče, ko iz­ wehr zahteval v prihodnjem letu pro­ znajo DR Nemčijo kot izhod iz berlin­ Do konca leta bodo lahko pla­ KGP Novo mesto se bori z ge so se jim podredile in se javlja, da »položaja Berlina ni mogoče račun v znesku 13,5 milijarde mark, ske krize. Tednik poudarja, da je svo­ nirane površine brez večjih te­ mnogimi težavami. Največ združile v močne gospodarske menjati brez sporazuma med štirimi kar je za 2.3 milijarde več, kot znaša žav dosežene. Plan posevkov v preglavic povzroča velika raz­ enote. Zarad; lokalističnih te­ prizadetimi in v skladu z njihovo od­ letošnji obrambni proračun. boda Berlina nujen pogoj, da bi pa mo­ družbenem sektorju ni bil do­ sežnost zemljišč in to, da so ženj in neupravičene mržnje govornostjo do Nemčije kot cejote«. rale biti zahodne sile voljne proučiti Zahodnonemški obrambni minister sežen, ker še ni dovolj površin. razdrobljena, Posestvo se Da za škocjansko področje ne Enostransko reševanje berlinskega vse možne načine, kako ohraniti to svo­ V govedoreji je v družbenem usmerja v živinorejsko proiz­ bomo delali posebnih recep­ vprašanja bi privedlo do »zelo resnega Strauss hodi zdaj po ZDA in skuša do­ bodo. Razumna politika bi bila — piše sektorju plan dosežen « 76 vodnjo in v mlekarstvo, ven­ tov! To naj povedo odborniki dz položaja«. Francoska nota zavrača so­ biti čim več orožja. Posebno so mu pri britanski tednik — da bi priznali Vzhod­ odst, v svinjerej; pa s 55 odst. dar ima pri slednjem zaradi Skocjana svojim volivcem in vjetski predlog o sklenitvi mirovne srcu rakete v »taktične namene«. no Nemčijo v zamenjavo za nov spo­ nizke odkupne cene in soraz­ tega naj se zavedajo vsi trmo- pogodbe z dvema Nemčijama, ker bi Ta živčnost — lahko bi jo že imeno­ razum, s katerim bi natančno določili Vzrok za tako nizko realiza­ merno majhne mlečnosti krav glavci! Popolnoma odveč bi »nastal nevaren položaj, če bi potrdili položaj Berlina in pravico do svobod­ cijo je v pomanjkanju sredstev vali histerijo — se je lotila tudi ame­ molznic veliko težav. Enostran­ bilo reševati ta umetni pro­ obstoj dveh režimov v Nemčiji«. riških vladnih krogov, da ne govorimo nega dohoda do njega. za gradnjo hlevov in pitališč. ska proizvodna usmeritev ni blem s kompromisno rešitvijo, KGP Novo mesto bi lahko v najboljša, zato bi kazalo raz­ kot so to naredili v primeru svinjereji doseglo boljši uspeh, mišljati tudi o vinogradništvu KZ Šentjanž—Tržišče. Prena- če bi gospodarneje izkoristilo in sadjarstvu. Stanje na majh­ peteži bodo kaj kmalu spo­ zmogljivosti pitališča na Grab­ nih posestvih, ki so. se letos znali, da je vsebina našega nu. priključila h KGP, se "je izbolj­ kmetijstva v proizvodnji, ne šalo. Posestvo je zgradilo ali pa v vprašanju, kje naj bo se­ Iz Beograda se oglašajo obnovilo doslej 20 stanovanj, dež kmetijske zadruge! V na­ Ne odlašajmo s pravilniki! Ob dnevu vstaje slovenske­ 12 novih pa je v načrtu do le­ šem listu smo zadružnikom iz ga ljudstva čestitamo vsem ta 1965. Ker so strokovnjaki škocjanskega predela že nekaj­ Na osnovi smernic novega gospo­ pih pri delu je potrebno paziti zla­ dodelitev delavca na delovno me­ je za primerne pogoje za delo ta na KGP specializirani samo za darskega razvoja, ki nam ga na­ sti na naslednja vprašanja: sto; odmerjeni delovni čas za dan za varnost na slehernem delovnem znancem, domačim in mladini krat dovolj jasno povedali, da kazujejo zakonita določila, zajeta V pravilih podjetja mora biti za­ in teden, letni dopust in odsotnost mestu; spoznavanje delavcev z de­ šentjernejske okolice srečen živinorejo in poljedelstvo, bo ne bodo nič izgubili, ampak v Zakonu o delovnih razmerjih in jet akt o ustanovitvi ter naslov od dela; materialno odgovornost lovnimi pogoji ob sprejemu na de­ praznik: Ivan Skedelj, Janez moralo strokovno pomoč za kvečjemu pridobili! Zakonu o sredstvih gospodarskih gospodarske organizacije; sedež delavca na delovnem mestu; de­ lo; obveznost zdravniškega pregle­ ostale kmetijske panoge iskati organizacij, mora sleherna gospo­ gospodarske organizacije in pred­ lovno disciplino in disciplinsko od­ da pred nastopom dela in v času Jerele, Ivan Cvelbar, Jože Vr- * darska organizacija združiti vsa met poslovanja; izvori sredstev in govornost, disciplinske kazni z di­ trajanja delovnega razmerja; po­ ''hovšek in Ivan Turt. drugod. napotila v naslednjih aktih: sesta­ skladov; način upravljanja in sciplinskim postopkom in prekini­ sebno zaščito' zaposlenih nosečih Ob koncu naj omenimo še viti si mora — pravilnik o delitvi upravni organi; dolžnosti in pra­ tev delovnega razmerja; pravico žena, mater z otroki- mladine in vročo razpravo okoli vprašanja čistega dohodka — pravilnik o de­ vice organov delavskega samo­ na pritožbe na posamezne naloge invalidov, zasiguranje osebnih za­ litvi osebnih dohodkov — pravila upravljanja; dolžnosti in pravice in odločbe; pooblastitev odgovor­ ščitnih sredstev in osebne higiene sredstev, ki naj bi jih prispe­ podjetja — pravilnik o delovnih direktorja podjetja, kakor, tudi vo­ nih oseb za sklepanje in prekinja­ (garderobe, umivalnice, kopalnice, TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED vala podjetja novomeške ko­ razmerjih — pravilnik o higiensko- dilnih uslužbencev v upravi in v nje delovnega razmerja. pitna voda, WC in pod.); službo mune za sanacijo proračunskih tehničnih varnostnih ukrepih pri delovnih enotah; organizacijska Pravilnik o higiensko-tehničnih prve pomoči v podjetju in po po­ delu. struktura gospodarske organizaci­ varnostnih ukrepih pri delu r.aj trebi rešilne postaje; obveznosti dolgov. Razvila se je v dokaj je; naloge, dolžnosti in pravice de­ zajame: splošna določila in ukrepe slehernega delavca glede Izpolnje­ Z omenjenimi pravnimi akti bo vanja, predpisanih pogojev na de­ ZeJo važni dogodki v zadnjem času — Titov govor v oster dvoboj. Nimamo namena morala gospodarska organizacija lovnih enot oziroma ekonomskih iz higiensko-tehnične varnosti; vse­ enot; oblike, preko katerih se uve­ stransko podrobno opisane delovne lovnem mestu; obveznosti gospo­ Užicu in drugi — so nam onemogočili, da bi v naših no­ razsojati, kdo ima prav in kdo točno določiti strukturo podjetja, darske organizacije, da po veljav­ način delitve čistega dohodka in ljavlja volja celotnega kolektiva: pogoje na posameznih delovnih tranjepolitičnih pregledih vsaj bežno osvetlili tudi nekatere ne, saj je bil košček resnice na zbori proizvajalcev, pismene anke­ mestih; zagotovitev zaščitnih sred­ nih predpisih preskrbi delavcu vsa osebnih dohodkov, število delovnih potrebna zaščitna sredstva. druge, sicer tudi zelo pomembne dogodke. Naj za uvod vsak; strani. Z velikim vese­ enot ter njihove pravice in dolžno- te, referendumi in si. stev za delo, varnostne mere gle­ naštejemo samo nekatere: priprave za spremembe v social­ ljem pa ugotavljamo, da je Gti, odnos podjetja do komune, Pravilnik o delovnih razmerjih de požara, električnega toka, eks­ Razumljivo je, da mora sleherna pregled in razporeditev delovnih mora vsebovati določila za sklepa­ plozije, plinov, prahu in podobno; gospodarska organizacija sama raz­ nem zavarovanju, razprava o predlogu zakona o socialnih takšna razprava dokaz, da naši mest, pravice in dolžnosti organov nje delovnih razmerij; sprejem in obveznosti gospodarske organizaci­ čistiti vsa ta vprašanja. Glede pra­ zavodih in o osnutku uredbe o prometu z blagom s tujino, odborniki že močno tehtajo samoupravljanja ln končno pravi­ vil ln pravilnikov pa mora seveda važne naloge odvetništva, ugodna ocena nedavnih občinskih dinar in skrbno spremljajo vse ce ter dolžnosti slehernega člana upoštevati predvsem razmere v - ukrepe komune. Prepričani kolektiva, kakor tudi kolektiva kot svojem podjetju. Ponekod name­ konferenc Socialistične zveae itd. celote. Polletna proizvodnja v premogov­ ravajo take pravilnike »prepisati- Odbori Zvezne ljudske skupščine bodo po zaključku smo, da bomo našli skupen je­ Glede izdelave pravilnika o de­ od drugih, sosednih podjetij. S tem skupščinskih počitnic začeli s predhodno razpravo o načrtih zik za rešitev težav, ki novo­ litvi čistega dohodka in pravilnika seveda ne bodo kaj prida pomagali meško komuno tarejo. Novo o delitvi osebnih dohodkov je bilo niku Kanižarica lastnim kolektivom. — Večina pod­ novih predpisov o socialnem zavarovanju, ki bi dala pod­ izrečenih in napisanih že veliko jetij se te naloge, ki mora biti za­ lago za izdelavo besedila zakonskega načrta. Razprave o občinsko vodstvo zelo skrbno besed ter kolektivom ne preostaja od 188 ton na 219 ton, to je ključena do konca leta, še ni res­ Premogovnik Kanižarica je no lotila. Odlašanje na zadr.je me­ spremembah trajajo *e tri leta. Njihov namen je, da uredimo gospodari, odborniki pa so za­ drugega, kot'da se pogumno in hi­ za 17 odstotkov. radi starih napak nezaupljivi. tro lotijo konkretnega dela. Ta se­ nakopal v prvem polletju sece ih tedne bo škodovalo; zaradi stavek pa je namenjen v opozo­ 34.200 ton premoga, kar je 5000 Povečana proizvodnja je tega se je treba lotiti naloge takoj Skratka: seja je bila burna in rilo pri sestavi ostalih treh pra­ deloma posledica uvedbe širo- in kar najskrbneje. hkrati plodna; takšnih sej pa­ vilnikov. Pri izdelavi pravil pod­ ton več kot v istem razdobju kočelnih odkopov in s tem si prav zato še želimo! jetja oziroma pravilnika o delov­ lanskega leta. Povprečna dnev­ nih razmerjih ter pravilnika o hi- povečanega števila produktiv­ Spremembe J. giensko-tehničnih vamoetnih ukre- na proizvodnja se je povečala nih delovišc, deloma pa rezul­ ZA DAN VSTAJE SLO­ tat povečane storilnosti. Kani- VENSKEGA LJUDSTVA žarski rudarji si obetajo prisrčno čestita občutno povečanje proizvodnje vsem delovnim ljudem v drugi polovici leta, ko se v domovini v socialnem Poslej konec div iti gradenj bodo privadili novega, sodob­ nega širokočelnega sistema Pred dnevi je izšel republi­ v gradbene namene. Priznaj­ zemljišča in kvarili podobo odkopavanja premoga z upo­ KOVSNGTEHNA ški Zakon o urbanistični in­ mo si, da dandanes slabo go­ kraja oziroma naselja. rabo jeklenega podporja ter CELJE špekciji, ki bo začel veljati s spodarimo z razpoložljivimi Za slabo gospodarjenje z spravilom izkopnine z enove- zavarovanju 1. septembrom. Naloga nove zemljišči! V veliki stanovanj­ zemljišči ne leži krivda le na rižnimi transporterji. urbanistične inšpekcije je so­ ski stiski si namreč gradimo nas samih, ampak je vzrok takšno organizacijo in takšen način poslovanja, ki bi zava­ Letos je i_remogovnik pove­ stanovanjske hišice izven tudi pomanjkanje urbanistič­ rovance in gospodarske organizacije, ustanove ta komune delovati pri izdajanju odločb čal jamsko storitev od 1,35 nih programov ip ureditvenih čim neposredneje zainteresiral za racionalno uporabo sred­ o lokacijah ter pri revizijah gradbenega okoliša — pač tam, na 1,42 ton na eno dnino, rud­ projektov. Razen tega držav­ stev socialnega zavarovanja. investicijskih programov, idei- kjer je za nas osebno naj­ niško pa od 0,94 na 1,02 tone »METKA« nih in glavnih projektov. ugodnejša lokacija. Pri tem ljani največkrat gledamo le Predlog zakona o socialnih zavodih, ki ga je nedolgo na eno dnino. Izpolnitev pla­ MEHANIČNA TKALNICA morajo gradbene inšpekcije sebe ter svoje osebne želje, tega sprejel Izvršni svet LR Slovenije, ureja le del social­ Zakaj novi zakon? nirane proizvodnje za drugo CELJE nočemo pa razumeti potreb nih zavodov, ki doslej še niso poslovali po posebnih pred­ Zato, da nas bo disciplini­ pri izdajanju lokacijskih od­ polletje pa je odvisno od skupnosti. Zato je tudi prav, IPAVCEVA 22 pisih. Naloge zavodov bi bile po predlogu tega zakona ral pri nadaljnjem izvajanju ločb — na pritisk prosilca ah pravočasne dobave in mon­ Velika izbira modnih po- določene le na splošno in bi se nanašale na oskrbo, vzgojno- gradbene dejavnosti in smo­ intervencije njegovega znanca da bo tudi v bodoče urbani­ taže že naročene strojne opre­ pelinov za srajce in žen­ zdravstveno nego oseb, ki so potrebne družbene pomoči trnem uporabljanju zemljišč — večkrat zatisniti ne samo stična inšpekcija dajala so­ me, ske obleke, vseh vrst da- oziroma skrbi, s čimer je dana široka možnost za nadaljni eno oko, ampak popolnoma glasje na odločbe o lokacijah zagotovitve potrebnega šte­ mastov in inletov, kana- razvoj obstoječih kot tudi za ustanovitev novih zavodov. Za­ zamižati. S tako imenovanimi v gradbenem okolišu, za ka­ vila delovne sile. in od Pozdravi iz Bovca fasov! — KVALITETA! vod lahko ustanovi politično-teritorialna enota, stanovanjska divjimi gradnjami smo zaradi terega še ni sprejet ureditveni tekoče prodaje nakopanega Modni vzorci, ugodne ce­ skupnost, krajevni odbor in gospodarska ali družbena orga­ Dolenjski fantje, ki služijo vo­ zidanja izven gradbenega oko­ načrt po Zakonu o urbanistič­ premoga brez .ustvarjanja de- ne! — Zahtevajte pri na­ nizacija. jaški rok v Bovcu, pozdravlja­ liša po nepotrebnem uničevali nih projektih. ,-bp. pojev na rudniku. — bp— jo vse znance, prijatelje in de­ kupu tkanine z zaščitnim V razpravi je tudi osnutek uredbe o prometu z blagom kleta ter jim čestitajo ob dne­ znakom »METKA«! ln storitvami s tujino. Z uredbo bo urejeno vprašanje, kdo vu vstaje 22. julija. Vojaki: se lahko ukvarja z zunanjetrgovinskim poslovanjem. Go­ Alojz Podlogar iz Šentjanža, Ja­ spodarske organizacije, ki se bodo ukvarjale s prometom z kob Podlogar iz Šentjanža, Jože blagom in storitvami s tujino, bodo morale imeti v rezervnem Komu koristilo začasne ureditve Pire iz Šmihela pri Žužember­ skladu najmanj 10 odstotkov povprečno uporabljenih obrat­ ku, Anton Pečjak iz Klcčeta pri V Semiču se čuti velika vprašanju na široko razprav­ neki zidanici. Najemnik, ki nih sredstev v prejšnjem letu in bodo morale biti tehnične Žužemberku, Ivan Vidgoj iz Za- potreba po zobni ambulanti. ljali in predlagali, naj se za­ stanuje- v proztorih zobne Naši že znani izdelki: opremljene za tako poslovanje. Posebno poglavje uredbe je griča pri Primskovem in Albin 4.000 prebivalcev zahaja k zo­ časno zobna ambulanta pre. ambulante namreč službuje v O BRZOREZNO posvečeno čuvanju ugleda in koristi družbene skupnosti glede Fakin iz Dola pri Litiji. bozdravniku v 12 km oddalje­ seli v zdravstveni dom, stran­ Črnomlju in ne more drugje ORODJE zunanjetrgovinskega poslovanja. O osnutku uredbe je ne­ ni Črnomelj. Po dolgotrajnem ka pi, ki stanuje v prostorth, dobiti stanovanja. davno razpravljal upravni odbor Zvezne zunanjetrgovin­ O PNEVMATSKO premlevanju zdravstvenega namenjenih zobozdravstveni ske zbornice, ki je dal več pripomb na posamezne določbe. Pozdravi iz Rajlovca Zato se sprašujemo, koliko ORODJE vprašanja so v Semiču le pri­ postaji, naj gre >začasno- v časa se bodo stanovanjska Na zadnjem plenumu Zveze odvetniških zbornic v Opatiji Fantje, ki služijo vojaški rok šli do zaključka, da bi morali prazno stanovanje prosvetne­ O KOLESNI STAVKI vprašanja reševila mimo mno­ so med drugim poudarili, da je treba gospodarskim in druž­ v Rajlovcu, čestitajo k prazniku imeti zobno ambulanto doma ga doma. Po nekaj mesecih bi 0 VZMETI žičnih organizacij? Komu ko­ benim organizacijam ter državljanom dati možnost, da lahko 22. juliju in hkrati pozdravljajo in so v ta namen že nabavili zanjo pripravili stanovanje v ristijo »začasne rešitve?> Dej­ ter pomembna novost: učinkovito zaščitijo svoje zakonite pravice, kadar so le-te domače in prijatelje: Rozman potrebne instrumente in in­ : stvo je, da je bilo v Semiču • GRELNA ogrožene. To vlogo mora še nadalje opravljati predvsem Tratar, Alojz Hrovat in Jože ventar. Kasneje je prišlo na Vratolomni skok po osvoboditvi v »začasne re­ (CEKAS) ŽICA odvetništvo, ki pa mora biti v izvrševanju te svoje naloge Jerman. dan vvrašanje. kje bi naj bila šitve« vloženih čez 20 milijo­ neodvisno. Toda današnji sistem odvetništva, ki še vedno ambulanta. Na razširjenem z avtomobilom 17. julija zjutraj je po avtomo­ nov dinarjev in je skrajni temelji na načinu zasebnega pridobivanja, ni več v skladu Iz Skopja čestitajo se-'»inku ZB so tudi o tem bilski cesti iz Ljubljane proti Za­ čas, da se začne smotrneje s to njegovo javno službo. Zato moramo poiskati take orga­ Dolenjski fantje, ki služijo grebu drvel Fiat 600 (S-23.235), ki nizacijske oblike odvetništva, ki bodo le-temu zajamčile ga je vozil šofer amater Jože Hab- trošiti proračunska sredstva. vojaški rok v Skopju, čestitajo jan. Pred vasjo Jezero za desnim Tako bi problem zobne ambu­ neodvisnost, hkrati pa omogočile družbeni nadzor nad pravil­ bralcem Dolenjskega lista, fan­ nim izvrševanjem te javne službe. Brez šoferskega izpita zavojem večjega useka blizu Po- lante rešili z ureditvijo sta­ tom, dekletom, sestram in star­ v smrt nikev je zavozil s cestišča, podrl novanjskega vprašanja, ljudje Na posvetovanju predsednikov okrajnih odborov SZDL šem za dan vstaje slovenskega obcestni smernik ter peljal še na­ v Ljubljani so večino nedavnih občinskih konferenc So­ 17. Julija ob eni popoldne je v prej kakih 30 metrov po štiri me­ iz Semiča in okolice pa bi ljudstva ter jih -'o: Globokem pri Brežicah obležal v tre visokem nasipu. Ko je zdrvel cialistične zveze, ki so razpravljale o problematiki svojih čas, ki ga zapravljajo na poti Franci Ban, Franc Sušin, Iua'ija krvi motorist Fratic Rozman, do­ še kakih 10 metrov po kolovozni db črnomeljskega zobozdrav­ komun v novem gospodarskem sistemu, ocenili kot uspešne. Blatnik, Jože Bogovič, Peter ma z Malega vrha pri Globokem, poti, je zadel v skalo ln kup ka­ Konference so celovito* obravnavale vse najpomembnejše ki Je z neregistriranim motorjem menja Zaradi hitrosti je bil su­ nika, nedvomno bolje porabi­ Zorko, Jože Kerni in Ludvik in brez šoferskega izpita drvel po nek tako močan, da je avtomobil ti. probleme komun, zlasti tudi gospodarstvo, ki' so ga doslej Pankovič. cesti. Na ovinku zaradi prevelike vrglo U m DO zraku. Med prevra­ mnoge organizacije Socialistične zveze prepuščale v glavnem hitrosti ni obvladal vozila in se čanj srn po zemlji so se odtrgala FRANC DERGANC sindikatom. Občinske konference so prikazale dokaj nagel ie zaletel v železno ograjo na mo­ leva '.Tata. popolnoma pa se je Mopedist pod tovornik — stu čez Gabernico. Motorno kolo razbil? streha. Voznika so kasneje razvoj Socialistične zveze. Le-ta vse bolj postaja politična je obviselo, na ograji, motorist pa odpeljali v bolnišnico, na avtomo­ .osnova in sestavni del sistema samoupravljanja v kpmuni, in v smrl! ie obležal ob potoku. Rozman Je bilu pa je škode za 350 tisoč di­ ki se ne omejuje več samo na popularizacijo sklepov ljud­ 15. julija popoldne je po cesti kasnee podlegel poškodbam. narjev. Lesno konstrukcijsko podjetje » T F P ' ^ « skega odbora, marveč vse bolj postaja tribuna, ki oblikuje pri Velikih Dolah vozil tovornjak s prikolico S-8134, last Avtopro- LJUBLJANA, Parmova ulica 53 politiko v komuni. meta iz Postojne. Za njim je pri­ Predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarić je na peljal mopedist Mirko Barle lz Sel- ^cižbeni oklic razpisuje naslednja Šumberka, star 30 let, in ga hotel posvetovanju o kmetijstvu v Osijeku kritično govoril o pri­ v ostrem, nepreglednem ovinku Kuhat Franc. pos. Certna 14. Pll- ;e irpisaro pod v! št. ?, 379 m 711 PROSTA UČNA MESTA: delovanju pšenice v zadnjih dveh letih. Zavzel s* je za prehiteti. Cesta je bila posuta z •aver Martin pos. Krška vas 84. Ve- k. o. StoiansM vrh ter pod vi. 5t. ustanovitev inštituta za pšenico, ki bi spremljal proces pri­ gramozom, zaradi prevelike hitro­ lič Franc, pos Iz Izvira »t 1 lr> ISft rt. o Mosteo. le ocenjeno skup­ 8 TESARSKIH VAJENCEV sti je moped s pod neslo, voznik ostali sodediči Dosestva oo ook no r.o 1.753.097 din: najniži! ponu- delovanja in reprodukcije. Dejal je, da bi se kmetovalci Barle pa je padel pod kolesa pri­ KUHAR MARI.II. posestnlcl iz Slo- d-k p** znaša za celotno posestvo 2 MIZARSKIH VAJENCEV morali potruditi, da bi pridelovali več italijanske pšenice kolice. Šofer tovornjaka Anton umskega vrha št. 0, so predlagal', ' I3H.728 din. in druge intenzivne poljedelske kulture. V tej zvezi je treba Srebot iz Postojne je vozilo takoj prostovoljno sodno dražbo nave­ Po*cstvo se bo razprodalo po Nastop učne dobe predvidoma 1. septembra. Vajencem je ©meniti še sklep, da bo Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic ustavil, nudil ponesrečencu prvo denega posestva pok. • Kuhar Ma­ rtofljšlh enotah. Vsak kupec mora zagotovljena brezplačna oskrba in stanovanje. Nagrade pomoč ter ga hotel čimprej pre­ rije. položit: ob začetku dražbe po eno Jugoslavije izbrala kakih 15 vzornih kmetijskih gospodar­ peljati v novomeško bolnišnico. Dražba bo desetino cenilne vrednosti skupine, po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj stev, na katerih bodo letos jesrrii organizirali celotno moder­ Med potjo ga je dohitel rešilec ln a. (devetega) sept. 1961 ob 9. uri katero hoče dražiti dostavijo prošnje z življenjepisom na sekretariat podjetja. nizirano pridelovanje pšenice, koruze, sladkorne pese in še prevzel ponesrečenca, ki pa je med na okrajnem sodišču v Brežicah v Posestvo nima nobenih vknjiže- prevozom umrl. To je še en opo­ sobi št. 12. nlh bremen. sekaterih poljedelskih kultur. min neprevidnim motoristom! Posestvo, ki je r.a dražbi ln ki Dediči po pok. Kuhar Mariji Že drugo priznanje PISMA UREDNIŠTVUDohodk i in izdatki: 45 odstotkov za vestnost Tovarni pohištva in Vinu) »o Med štiriindvajsetimi Ali se borno bila vodstva mnenja, da težav Na redni tiskovni konferenci, ki jih organizira Predsed­ zavarovanje, ki sta zaradi sla­ pri dotacijah. V občinj Breži­ šoferji, ki jih je Tovarna delavcem ni treba prikazova­ stvo okrajnega odbora SZDL v Novem mestu, je v soboto be finančne discipline ObLO ce so sklenili znižati material­ avtomobilov - Maribor, zdramili? ti, ker jih ne bodo razume­ seznanil tovariš Štefan Seničar, načelnik oddelka za finance zašla v velike težave dri mora­ ne izdatke od 10-50 %, v No­ posebej nagradila letos li.* OLO, navzoče časnikarje s polletnim stanjem okrajnega ta upoštevati nastale znatne vem mestu je o tem razprav­ Tovariš urednik! 15. julija, je tudi šofer V zvezi s tem so člani de­ proračuna, zlasti še s pregledom dohodkov in izdatkov po dolgove. Občinski sveti za fi­ ljal svet za finance in sklenil podjetja -Zeleznina-", No­ občinah. Vsi Črnomaljčani vedo po­ lavskega sveta v Tovarni po­ nance naj bi to vprašanje pre­ znižati materialne izdatke za vo mesto, tovariš LOJZE 10 %, v Črnomlju pa takega vedati, da je preskrba pre-' hištva postavili vprašanje, gledali in nujno ukrepali, saj GRIL. bivalstva z zelenjavo že vrsto kaj uprava skriva pred de­ Do 30. junija 1961 je dosegel io zadruge do kmetov zaradi nekatere uprave niso vplačale sklepa še niso sprejeli. Prosili tet redni predmet obravnave lavci. okrajni letnj proračun 45 odst. nrodanega. a ne plačanega le­ v sklad niti tistega denarja, ki so republiško upravo, da bi jih Tovariš Gril, ki že 13 na zborih volivcev. Ugotavlja­ V referatu predsednika Ob­ dohodkov in prav takšen od­ sa; to se pozna tudi prj neka­ so ga od kmetov že pobrale kot te omejitve oprostila. let vozi s kamionom po mo, da je preskrba neredna činskega odbora SZDL je bilo stotek izdatkov. V posameznih terih voznikih, ki so les pre­ prispevek za zdravstveno za­ naših cestah brez nezgo­ Razen treh občin, ki so šle v de, je s tem prejel že in nezadostna, izbira vrst in govora o tem, vendar s pri­ občinah ie odstotek dohodkov važali, pa dela še niso dobili varovanje, s tem denarjem pa leto 1961 z znatnimi starimi asortimanov skromna, proda­ pombo, da je bilo tako v za­ takle: BREZICE ,44,6 %, ČR­ plačanega. Znano je, da lesna razpolagajo drugod! drugo priznanje navede­ dolgovi (Novo mesto, Brežice, ne tovarne. Ze 14. febru­ jalna neprimerna, postrežba četku izvajanja novih gospo­ NOMELJ 46,2 7c, METLIKA industrija v okraju še vedno Vse kaže, je med drugim de­ n Črnomelj), obstajajo pri vseh arja 1958 mu je tovarna pomanjkljiva, cena razm.ero- darskih ukrepov. V Tovarni 48,2%, NOVO MESTO 45,5 /o dolguje precejšnja sredstva za­ jal tovariš Seničar, da obsta­ drugih občinah znatne možno­ podarila zapestno uro in ma visoke... pohištva se je stvar bistveno SEVNICA 44,2 %, TREBNJE drugam, te pa kmetom. jajo možnosti, da bodo vsi do­ sti za doseganje višjih prora­ zlato značko, ker je z Črnomelj ni več isti Črno­ popravila, saj so imeli mnogo 42,2 % in VIDEM - KRŠKO hodki PO letnem planu dose­ čunskih dohodkov. seveda njihovim PIONIRJEM melj, kot je bil pred nekaj sestankov in tolmačenj za ves 46,5 %. Vsi občinski proračuni ženi in' tudi preseženi. Ker je Občine odrivajo zdravstvo predvsem z boljšo realizacijo prevozil 109.000 kilome­ leti. Njegovo lice se je bistve­ kolektiv in še posebej za or­ so dosegli v tem času 45,3 % proračun za približno 25 odst. dohodkov in z višjo proizvod­ trov brez popravila. Z no spremenilo in tudi število gane delavskega upravljan;ta dohodkov, sam okrajni prora­ višji kot je bil lan; (upošteva­ Glede proračunskih izdatkov nostjo v podjetjih. Obstaja pa drugim, enakim vozilom prebivalstva' se je občutno o novem gospodarskem siste­ čun pa 44,3 7r; okrajni odsto­ je sklade za šolstvo), je položaj velja pripomniti, da jih vse hkrati nevarnost, da ne bi kje iste tovarne pa .je Lojze povečalo. Oblastveni orflani, mu in položaju podjetja. tek znaša potemtakem natan­ ob polletju sorazmerno ugo­ občine izvršujejo pod planom. 10-odstotne omejitve izdatkov prekosil samega sebe. ustanove in podjetja ter go­ Ker je članek vzbudil pre­ ko 44,9 %. Hkrati so dosegle den, nikakor pa nas seveda ne Resen problem nastaja ob za­ enostransko razdelili. Ponekod Prevozil je brez večjih spodarske organizacije so ie cej negodovanja med delavci občine naslednje izdatke (od­ sme zapeljati v brezbrižnost, dolžitvah Skladu za zdravstve­ se kažejo težnje, da bi omejili popravil nad 127.000 ki­ in še vedno znova zaposlujejo Tovarne, pohištva prosimo, da stotek letnega plana): da bodo poslej dohodki prite­ no zavarovanje kmetov, kate­ predvsem dotacije, drugje bo­ lometrov! Hkrati je to­ v mestu in njegovi okolici šte­ v prihodnji številki lista ob­ kali brez težav. S fem v zvez; BREZICE 45%, ČRNOMELJ remu dolgujejo občine v okra­ do spet »odrinili« tiste službe, variš Gril postavil viso­ vilne delovne ljudi iz Bele javite popravek tega stavka. je treba obravnavati tudi 10- 42.5 %", METLIKA 47.5 %, NO­ ju nad 60 milijonov dinarjev. ki so že navadno bolj skrom­ ko normo uporabnosti krajine kakor tudi izven nje. Za Občinski odbor odstotno predpisano omejitev VO MESTO 47,5 %. SEVNICA Pozna se. da so občine zdrav­ ne. Tu bi morale sodelovati domačih gum, saj je pre­ Z naraščanjem Števila prebi­ SZDL: VINKO JURKAS n v proračunski potrošnji. OLO 42 'n, TREBNJE 41.5% in VI- stvo odrinile. Tako stanje organizacije Socialistične zveze vozil z Borovimi guma­ valstva raste tudi odgovor­ je že za 17 % znižal proračun DEM-KRSKO 40 %. Vsi občin­ spravlja v zadrego bolnišnice in skupno z ljudskimi odbori mi nad 50.000 kilome­ nost trgovinske mreže. Ved­ za vse materialne izdatke in ski proračuni skupaj: 44%, in Okrajni zavod za socialno ugotoviti, kje bi enostranske trov. no znova odpira črnomaljska Nesolidna okrajni proračun 46 % oziroma omejitve v proračunskih izdat­ trgovinska podjetja nove po­ okrajni odstotek: 45 %. kih lahko škodovale razvoju. Podjetje TAM je tova­ slovalnice, še več: celo speci­ postrežba Okrajna uprava ocenjuje na­ KOLEKTIV NOVOLESA JE POČASTIL riša Grila ponovno na­ alizirane prodajalne, za kar stali položaj kot zadovoljiv, Doseganje višjih proračun­ gradilo z uro, prejel pa Tovariš urednik skih dohodkov pa lahko v zaslužijo vse priznanje in po­ posebej če vemo. da je bilo la­ je tudi zlato značko in 20 LET REVOLUCIJE znatni meri omili tudi 10-o,d- hvalo! 6. julija je vstopila v novo­ ni v tem času doseženih 42.7 % diplomo. Tudi v -Žele- Pri tem pa se poraja vpra­ stotno proračunsko omejitev meško trgovino z električnim dohodkov in 46,9 % izdatkov. V soboto, 15. julija, je kolek­ V ocenjevalni vožnji z motorji na znini«, kjer so ponosni šanje: ali res ni podjetja, 'ki materialom, ki se nahaja na Letos OLO in občine nimajo 10 km je bil najboljši Ivan Avse- potrošnje. Značilnost prvega tiv »Novolesa« v prostorih stra- nik, sledita pa mu Jože Pečjak in na svojega člana kolek­ bi bilo sposobno dobiti tudi Glavnem trgu, gospodinja in kreditov za izravnavanje pro­ polletja 1961 v finančnih vpra­ primeren lokal za zelen'avno škega obrata proslavljal 20-let- Jože Kastelic. Med mopedisti je šanjih se kaže med drugim tiva in vedo ceniti nje­ želela kupiti dve žarnici za računskih začasnih primanjk­ nico revolucije. Okrašeni pro­ zmagal Jože Stok pred Francem govo vestnost, so skleni­ trgovino ter bi jo uredilo ta­ radio sprejemnik tip? EC 12. Regino in Bogdanom Krese tom. — predvsem v ugotovitvi: dinar ljajev: poslužujejo se svojih stori so pričakali delavce vseh Polževa vožnja je poskrbela za li, da se mu bodo vsaj ko, da bi zadostila nujnim Nepreveč prijazna prodajal­ rezervnih sredstev. smo začeli bolj spoštovati. Ce­ potrebam prebivalstva? Go­ sedmih Novolesovih obratov, ki smeh in veselje. Zmagal je Stane njen in iskan je tudi tam. kjer skromno oddolžili za ka je pobrskala po eni izmed Medtem ko dotekajo dohodki so se okrog treh popoldne zbrali Zalokar, drugi je bil Jože Kren, ponovni dokaz velikega spodinje si iskreno žele. da bi škatel ter ugotovila: tretji pa Bogdan Krese. Prva tri ga — morda še lani — nismo iz gospodarstva precej po pred­ pred slavnostno tribuno. Ko je moštva so dobila diplome, pivi tri­ čuta odgovornosti do de­ odpadlo večkratno čakanje in »Nimamo!« gledali s potrebnim spoštova­ drenjanje, zljisti pa taka—',et videnem planu, pa je nekoli- predsednik sindikata pri »Novo- je zmagovalci v vsaki disciplini pa njem. To pa je znaten napre­ la in skrbnega upravlja­ »Pred nelvaj dnevi ste jih kanj slabša realizacija iz do­ lesu« Ivan Aš pozdravil goste praktične nagrade. nja z zaupanim vozilom. postrežba, ki se je pripetila imeli še precej na zalcfli,« je dek in razveseljiv kažipot k pred dnevi: hodkov od prebivalstva. Pobi­ in kolektiv ter poudaril, da bo Tekmovanje je bilo odlično orga­ še večji finančni disciplini v Čestitamo! pripomnila gospodinja. ranju davkov so nekatere ob­ podjetje vsako leto organiziralo nizirano. Po sporedu je sledila pro­ »Ali bi lahko dobili cveta- »Morda! Danes jih nimamo sta zabava. I. Z. upravi in gospodarstvu. čo?<- sta povprašali dve go- čine posvetile premalo skrbi in svoj dan, je govoril o zgodovin­ več!* zaostajajo za dohodki. Na pol­ ski preteklosti Dolenjske, o tpodinji. In kupčije ni bilo, gospo­ »Nimamo! * letno odmero so dosegli v posa­ brezpravnosti delavskega razre­ dinja pa je odšla v trdni veri, meznih občinah naslednji od­ da, ki se je moral iz dneva v »Kaj pa ohrovt?* da bo potrebno po žarnice v »Nimamo!« stotek pobranih davkov: dan boriti ne samo za pravice, Ljubljano. — Za vsak slučaj ampak tudi za stalni zaslužek. Več naročil kot izdelkov tSkođa! V Ljubljani pa ie BREZICE 87 %, ČRNOMELJ pa še majhen poskus! Krat­ Zato so letošnje proslave tudi vse to na raznolago,« se je po­ 81%,'METLIKA 81 %>, NOVO Gradaška »Pečarija« si Gradacu namerava že letos po­ kemu posvetu je sledil sklep! manifestacije delavskega razre­ pravni odbor podjetja, delav­ tolažila ena izmed obeh. MESTO 72 %, SEVNICA 80 %, kljub povečani proizvodnji ne staviti novo delavnico, za kar Nekako eno uro kasneje je da v socialistični družbi. ski svet podjetja, ki 'ga se* »Pa pojdite še ve iskat v TREBNJE 76% in VIDEM- more sestaviti takega proiz­ pa potrebuje 2 milijona inve­ vstopil v isto trgovino moški stavlja celoten delavski ko­ Ljubliano ali pa se kar v KRSKO 80 %, kar predstavlja V kulturnem sporedu so na­ vodnega načrta, ki bi hkrati sticijskih sredstev. Celotna in povprašal, če imajo morda lektiv, pa meni, da je treba Ljubljano preselite*, je pro­ le 79 % pobranih dohodkov od stopili mladinci »Novolesovih« ustrezal zmogljivosti podjetja opremljena delavnica bo ve­ na zalogi žarnice EC 92. vprašanje novih delovnih dajalka zaključila »kupčijo* ... prebivalstva za prvo polletje. obratov s petjem, recitacijami in potrebami naročnikov ter ljala okrog 10 milijonov din. Pogled v eno škatlo ni za­ prostorov, proizvodnje in Črnomaljski potrošniki S takim stanjem predvsem ne m tamburaškim orkestrom. potrošnikov. Značilno je, da Novi delavniški prostori bodo probleme, ka nastajajo zaradi doščal, zato pogled še v drugo bi smeli bit; zadovoljni občin­ Vmes je igrala godba na pihala si je podjetje zavoljo izredne omogočali, da bodo sprejeli in glej: odpovedi naročil potrošnikov, ski ljudski odibori sami. saj iz Straže kvalitete izdelkov pridobilo nove delavce in računajo, da se temeljito proučiti in jih čim­ »Izvolite!* '— iskani žarnici so povprečno 10 do 12 odst. Športni program je obsegal stre­ Pojasnilo ljanje z mračno in malokalibrsko sloves enega najboljših izde­ bo bruto promet dva in pol prej rešiti. Za zdaj je podjetje sta se pojavili na pultu! pod planom običajne izterjave. puško, šah, ocenjevalno vožnjo z lovalcev kaminskih peči in krat povečal. Material za no­ prikazalo način pametnega iz Brežic Tako je bilo defektnemu Če bi iskali vzroke za tako sta­ motornimi kolesi m mopedi ter drugih samotnih izdelkov. ve prostore imajo že priprav­ gospodarjenja, »visoka kako­ radiiosprejemniku zadoščeno nje, bi ugotovili ponekod sla­ polževo vožnjo 6 kolesi. Med ša­ histi so se prva tri moštva razvr­ Majhna prostori, zlasti sušil­ ljen, čakajo pa še na kredit. vost izdelkov pa jim bo svoj- UREDNIŠTVU LISTA! saj sta bili oni dve žarnici, ki bo disciplino davkoplačeval­ stila takole: 1. Uprava Novolesa, 2. nica in žgalna peč s premaj­ O teh vprašanjih je na se­ čas odprlo še nova tržišča. ju je prvotno zahtevala v tr­ cev, verjetno pa tudi slabe iz­ Obrat Novo mesto, 3. Parketarna V Dolenjskem listu štev. Straža. Najuspešnejši 'posamezniki hno sprejemljivostjo pa pod­ stankih razpravljal tudi u- govini gospodinja in ju ni do­ terjevalce. , Na nižji odstotek jetju onemogočajo izpolniti 26—27 je bil 29. junija 1961 bila, prav taisti, ki ju je malo pa so:l. Slavko Kregar, 2. inž. Edo objavljen članek o občinski vpliva tudi pozno razpisan- Tavčar, 3. inž. Mirko Pečar itd. vsa naročila. Večkrat se celo kasneje d.obil moški. Gospo­ 4 % prispevek za kmečko Med strelci z zračno puško so do­ zgodi, da podjetje naroči­ konferenci SZDL, Brežice, dinja ga je prosila za uslugo segli največ krogov: 1. Mirko Sega, Brežiška mladina aradi cesto zdravstveno zavarovanje, za la že vnaprej odpove. Večji pod naslovom »DELAVCI NE in si s tem prihranila pot v 2. Niko Somrak, m 3. Marjan Okro- BI RAZUMELI«. katerega so v prvem četrtletju glič. Rezultati v streljanju z malo­ prostori bi jim bržčas omogo­ Ljubljano. pobirali piispevke še po lanski, kalibrsko puško: 1. Miha Šuštar, 2.. Mladina brežiške občasne na sredstva so v glavnem za­ Z vsebino tega članka pa ne Slavko Vidmar'in 3. T¥ane Tisovec. čili boljšo razporeditev dela. delovne brigade je pretekli te­ gotovljena, velik delež pri Le to—le: zavedajmo se to je 2-odstotni stopnji. Dokla- Težave nastaijajb tudi zato scfllašamo v .celoti in sicer s vsak svoje dolžnosti na svo­ den zasadila prve lopate v tra­ gradnji pa bo ustvarila mladi­ stavkom: »Več podjetij se je de so v večin; občin ostale iste ker se modeli dolgo sušijo: jem delovnem mestu! kot lani, razen v Novem me­ iz Kruševca pozdravljajo so nove mestne ceste v Bre­ na in državljani s prostovolj­ znašlo v težkem gospodar­ poleti morajo ostati na poli­ žicah. Bodoča Bizeljska cesta nim delom. Mladina občine je stu, in Vidmu-Krškem. Na slab­ Ob 20-letnici vstaje sloven• skem položaju; v nekaterih Inž. BRANKO PETER- cah po sedem dni, pozimi pa bo tekla od zgradbe ObLO lep zgled odraslim! izmed njih (kot v Agroservisu, NELJ, Črnomelj še plačevanje davkov vplivajo skega naroda želijo dolenjski po štirinajst dni. Medtem ko tudi znatni dolgovi, ki jih dma- skozi novo naselje Hrastinec -ek fantje, ki služijo vojaški rok se izdelki sušijo, morajo de­ na cesto Brežice—Maribor. v Kruševcu, svojim domačim, lavci čakati. Gradnja nove ceste je izredno prijateljem in znancem veli­ Zaloge gline, ki jo kopljejo važna ne samo zaradi novega ko uspeha in delovnega pole­ naselja, temveč tudi zato, ker ta: Stanko Gašperin, Albin v neposredni bližini podjetja, Kolektiv so ocenili še za najmanj 300 bo sedanja Cernelčeva ulica Gnidovec, Janez Kržmanc, Noč groze nad Novim mestom let. četudi bi v prihodnje zaradi razširitve bolnišnice de­ Lojze Kos, Brane Berglez, To­ TOVARNE znatno povečali proizvodnjo, loma odstranjena. 14. Julija zjutraj ob enih se vasi, Gotne vasi, Cikave, Slat- poželi, precej škode pa je na ne Zidar, Pavle Nahtigal, Jo­ Je nad Novim mestom in nje­ nika in Smolenje vasi, vsa ko­ ovsu, koruzi in ponekod na in odprli nove glinokope. Gli­ Nova cesta bo sodoben ko­ EMAJLIRANE POSODE že Žagar, Alojz Lindič, Maks na je prvovrstna, zato so že munalni objekt s 7 metrov ši­ govo bližnjo okolico razbesne- tlina od Gorjancev tja do Bo- krompirju. Največ škode je na Kumelj, Stanko Klembas, Vin­ razmišljali, da bi bilo treba rokim cestiščem, stezami za v CELJU lo hudo neurje, ki je trajalo horja pa se je več minut tresla hmeljišču KZ v Dol. Toplicah ko Godec, Janez Pograjec, v neprekinjeni luči bliskov in pri Vavti vasi in na hmeljišču podjetje povečati, pridobiti kolesarje, pločniki za pešce in približno 20 minut. Močan ve­ Slavko Pribovšek in Tomo nove delavce in izvesti novo zelenicami. Največji objekt bo pozdravlja vse delovne ter je pripodil šibajoči dež in strahotnega grmenja^ med ka­ grmske kmetijske šole v Sre- Windischer. terim je toča razbijala po me­ brhičah. V predelu, kjer je delovno delitev. Pečarija v nadvoz nad cesto pod obzid­ ljudi ob 20-letnici za­ med njim zelo debelo točo (po­ jem. Za letos je predvidena samezna zrna so merila tudi stu in vaseh. Največ je škode razsajala toča, je k sreči le četka naše revolucije! na sadnem drevju; pšenico so malo vinogradov, močno pa je gradnja prve etape od Vodni­ do 2 cm!), ki je ponekod razbi­ kove ulice do Zakola. Finanč­ la tudi okenske šipe. Na ometu kmetje večinoma povsod že toča sklestila vinograd Kme­ Letos manj kubi kov brušenega v tovarni NOVOTEKS se po­ tijske šole pri Smolenji vasi. znajo luknje, ki jih je povzro­ Precej škode je tudi na vrtovih marmorja? v mestu in okolici. V Ločni je čila padajoča toča. Neurje je Kamnoseško podjetje »Marmor- vendar bi morali med glavne pri­ zajelo pas od podnožja Trške »POLZELA« ponekod toča uničila ves pri­ iz Gradca, ki slovi po kvalitetnem šteti pomanjkanje rudnin te vrste ZA KRAJEVNI PRAZNIK Bore preko Male in Velike delek krme za prašiče in dru­ marmorju, bo letos le stežka do­ na območju sedanjih kamnolomov. TOVARNA NOGAVIC ge vrtnine. seglo proizvodni plan. Medtem ko Ti so več ali manj Izčrpani in se Bučne vasi do Hudega, Vavte so doslej obdelali na leto 30 in več v njih ne da dobiti večjih skalnih POZDRAVLJA VSE Taka neurja so k sreči zelo kubikov te dragocene kamenine, skladov, če pa so, je v njih več redka, zelo malo pa poznamo so letos izpolnili le okrog 30 od­ primesi laporja, pomešanega z DELOVNE LJUDI ZA stotkov načrta, oziroma so obde­ zemljo in drugim. Ker so za izvoz GRADCA primerov, da bi toča padala lali približno 8 kubikov marmor­ rentabilni le večji kvadri, je ra­ ponoči, kot se je zgodilo v no­ nih blokov. Vzrokov za tako nizko zumljivo, da poskušajo na več Kemija - lmpex DAN VSTAJE! mestih odkriti nove sklade mar­ V BELI KRAJINI či groze od 13. na 14. julij. proizvodnjo je pravzaprav več. mornih rudnin. Poskušali so že v export-import, kamnolomu v Adlešičih. Dragatušu in za 20-letnico začetka ljudske revolucije LJUBLJANA, Titova 25 — in drugod, vendar zaželene količi­ \ ne marmorja niso uspeli odkriti. ČESTITAJO Pob 418-VHI Začasno bodo obdelovali tudi manjše kvadre, ki jih oblikujejo v nagrobne spomenike. Za te je tudi • LESNO PREDELOVALNO PODJETJE v METLIKI, Izvažamo in uvažamo: veliko naročil. Ce pa bi ostali le pri tem, kar za podjetje ne bi bilo obrat MIZARSTVO GRADAC kemikalije, anilinska bar­ rentabilno, bi zabredli v resne te­ K N I M žave, saj jim je do zdaj pretežno vila, usnjarska in tekstil­ 0 • KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, le izvoz prinaf-al dobiček. Upajo, na pomožna sredstva, ce­ inozemska industrijska da bodo še letos našli zalogo ka­ menin, ki bo zadostovala za več­ PROIZVODNI OKOLIŠ GRADAC lulozo, papir ln karton, zastopstva letno in povečano proizvodnjo bru­ steklo, porcelan in kera­ LJUBLJANA šenih marmornih kvadrov. • MARMOR, GRADAC miko, tehnične maščobe, kavčuk, plastične mase in BEETHOVNOVA 11 • PEČARIJA, GRADAC izdelke, eterična olja i. p. zastopa renomirane inozemske tvrdke SEMIČ: združitev POZDRAV VSEM BORCEM IN BORKAM NOV! in se vam priporoča! mesnic Po dveletni razpravi se je semiška mesnica združila z mesnico v Črnomlju. Živino bodo še vedno klali v Semiču, JUTRI: nova prodajalna tovarne vendar Semičani z nezaupa­ »VARTEKS« v Novem mestu Gradi c praznili e njem gledajo v spojitev. Iz iz­ kušenj vedo, da je črnomaljska Jutri, v petek, 21. julija, bo v Novem mestu pričela poslo­ Pred devetnajstimi leti, 26. julija, so v Gradcu Ita­ Kmetijska zadruga bivši kme­ lijani požgali več poslopij, ljudi pa odgnali v internacijo. vati prodajalna znane tovarne konfekcije »Varteks« iz Varaždi­ tijski zadrugi v Semiču po spo­ na. V preurejeni prodajalni na Cesti komandanta Staneta bo Okrog 40 domačinov je stradalo v zloglasnih italijanskih jitvi tudi marsikaj obljubila, taboriščih na Rabu, Gonarsu in drugod. Vas je bila med tudi najzahtevnejši kupec lahko izbral konfekcijsko obleko po da pa je potem zapihal drug svojem okusu. Z veliko izbiro oblačilne konfencije bo najbolj vojno izpraznjena. Tiste, ki jih italijanska okupacija ni veter. Semičanom nikakor ne odvlekla po svetu, so odšli v partizane. Čeprav je Gradac ustreženo delavcu in kmečkemu človeku, ki v Novem mestu gre v račun, da so poslali v doslej nista mogla kupiti tega kar sta želela. manjše naselje, je dal med vojno kar 42 žrtev. 26. julija Črnomelj že dva tovornjaka iz se bodo vaščani spet zbrali in obudili spomin na svojce, V lepo preurejen, sodoben in zelo okusno opremljen lokal Semiča ter druga osnovna je podjetje »Varteks« vložilo več kot tri milijone dinarjev. prijatelje in znance. sredstva, čeprav bi jih glede Te dni pred krajevnim praznikom so v Gradcu na­ Potrošnik bo lahko izbiral izdelke moške, ženske ln otroške na potrebe tudi doma lahko težke konfekcije. Obleke so Izdelane iz polka m ga rno v, kam- mestili ograjo pred spomenikom padlih borcev in žrtev uporabili. fašističnega nasilja in okolico posuli s peskom. Krajevne garnov tja do najboljših kamgarnov. Cene bodo dostopne vsa­ F. D. organizacije In krajevni odbor so izdelali program pri­ komur, saj bodo naprodaj moški suknjiči od 3 tisoč din navzgor, reditev za krajevni praznik, ki obsega: akademijo, po­ moške obleke pa od 4 tisoč din navzgor. Ženskemu sveta bo vorko z godbo na pihala, slavnostni govor, po sporedu Dopis iz šumadije prodajalna postregla z lepo izbiro jesenskih, spomladanskih' ln zimskih plaščev ter ženskih oblek, mamice pa bodo našle bo pa zabava. Za 22 julij čestitam vsem Dolenjcem, ki so bili v NOB, v njej lepo zalogo okusnih in praktičnih kompletov za otroke Večja slavnost bo v Gradcu 17. septembra. Takrat in posameznih kosov otroških oblačil. Najbrž bo največ zani­ bodo v gradu odkrili spominsko ploščo v spomin na šolo prijateljem in znancem ter do­ mačim in tujim bralcem Dolenj­ manja in največji naval prve dni za terilen krila in hlače, VDV. V ta namen bodo zunanje stene gradu prebelili in saj je obojega v mnogih barvah in po zmernih cenah dovolj uredili dohodno cestišče. skega lista in jim pošiljam tople sedaj še boljši pozdrave. Vojak Herman Hor­ na zalogi. vat iz Gornjega Milan ovc a. Sicer pa: že jutri se boste o tem lahko sami prepričali! Izseljenskim vprašanjem prisoja Jugoslavija prav poseben pomen zato bomo še učinkoviteje normalizirali in uredili položaj naših izse­ ljencev, je povedal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksandar Ranković

Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš vilo tistih, ki se vračajo ali še niso uredili svojega Aleksandar RANKOVIĆ je sprejel predzadnjo soboto se žele vrniti, iz dneva v dan odnosa do FLRJ, da to narašča. Tisti . pa, ki so skle­ store. .Ali bi nama lah­ direktorja »Politike« Danila Purića in urednika Lju- nili ostati v tujini, se prav ko povedali o tem kaj bomira Stojovića ter jima odgovoril na nekaj vprašanj tako zanimajo za dogodke v več? v zvezi z našimi izseljenci. Ker bodo ti odgovori prav naši deželi m skušajo urediti »Ker sj mnogi ljudje iz vrst gotovo zelo zanimali tudi številne naše izseljence, svoj odnos do svoje domovine. vojne in povojne emigracije Obračajo se na naša predstav­ prizadevajo urediti svoj odnos redne bralce Dolenjskega lista ter njihove znance in ništva s prošnjami, ki se na­ do FLRJ,« je odgovoril tov. prijatelje, objavljamo ponatis zanimivega razgovora našajo na ureditev njihovega Aleksandar Ranković. »kakor obeh beograjskih časnikarjev s tovarišem podpred­ statusa in na vzdrževanje tudi zato, ker je večina že sednikom Rankovićem. zvez z domovino in s svojimi nekako uredila svoj gospo­ družinami ter prijatelji in darski položaj v tujini, smo Prvo vprašanje se je glasilo takole: prosijo pomoči v mnogih dru­ storili potrebne ukrepe, da gih vprašanjih, ki sodijo v bi omogočili vsem. ki svojega Na kongresu Zveze zdru­ razseljenclh in ob tej pristojnost naših predstavni­ odnosa do FLRJ še niso ure­ ženj borcev NOV Jugo­ priliki omenili stališče štev v tujini ali pa ustreznih dili, da to store. Gre predvsem slavije ste govorili tudi vlade FLRJ do raznih organov v domovini.« za prošnje za registracijo v o naših izseljencih. Ali kategorij teh ljudi. Ali knjige državljanov FLRJ v na­ Vlado Lamut: KOSTANJE VISKI GRAD (1957) M nama mogli povedati bi nam mogli povedati, ših predstavništvih v tujini, kaj o pomenu, ki ga pri­ kakšno je sedaj stališče Pomoč naših diplomat­ dalje za izdajanje potnih li­ sojate temu vprašanju, Zveznega izvršnega sve­ skih predstavništev stov, za ureditev nadaljnjega so v nobeni zvezi s stvarnimi jejo takšnim ljudem status na to - in okoliščine, ki sem Slasti v zvezi z Vašo ta do takšnih ljudi? bivanja v tujini alj za repa- pobudami njihovega nezakoni­ političnih beguncev, čeprav jih že poudaril v pogledu od­ ugotovitvijo, da so v od­ »Sedaj, po desetih letih,« je izseljencem triacijo. To se prav tako na­ tega odhoda v tujino in z nji­ dobro vedo, da pobude, ki so nosov izseljencev do nove Ju­ nosu do Jugoslavije na­ odgovoril podpredsednik Ran­ V čem se izražata po­ naša na ureditev drugih od­ hovim prepričanjem. Ko pa se jih napotile, da so ilegalno goslavije, je čedalje bolj ču­ stale pozitivne spre­ ković, »lahko rečem, da so se moč in zaščita, ki ju da­ nosov do FLRJ, kakor na pri­ že znajdejo v takem položaju, zapustili svojo domovino, niso titi potrebo, da določbe za­ membe v vrstah emigra­ razmere v vrstah vojne in jejo naša diplomatska in mer odpust iz državljanstva kaj lahko postanejo plen zna­ v nobeni zvezj s politiko. Na­ konov in drugih predpisov, ki cije, ki se je izobliko­ povojne emigracije v marsi­ konzularna predstavni­ za tiste, ki so že sprejeli dr- nih vojnih zločincev in dru­ ša predstavništva v tujini store se nanašajo na ta vprašanja, vala po drugI svetovni čem spremenile v pozitivni štva in drugi naši organi žavlianstvo dežele, kjer žive gih sovražnikov naših naro­ vse, kar je v skladu z načeli izpolnimo in vskladimo z do­ vojni? smeri. 2e takrat smo stali na tem ljudem? itd.« dov, ki jih lahko izkoristijo mednarodnega prava, dajejo sedanjo prakso, kj jo je treba stališču^ da sovražniki nove »Zelo mnogo je vprašanj, v -Samo dejstvo, da živi zu­ Ali to pomeni, da bo za čisto navadno trgovino z jim vso možno pomoč in za­ tudi v prihodnje uveljaviti v Jugoslavije niso vsi, ki so za­ katerih naša diplomatska in naj meja naše domovine pri­ tudi vojnim in povojnim belim blagom, za tihotapstvo ščito, zlasti v primerih, ko smislu tistega, kar sem že pustili našo državo in ostali konzularna predstavništva da­ bližno 1,500.000 izseljencev,« emigrantom omogočeno in kriminal raznih vrst. Na­ razočarani in brez sredstev za rekel. Za nadaljnje uspešno v tujini, ker so jih pripravile jejo pomoč in zaščito tem je odgovoril podpredsednik A. obiskati Jugoslavijo? mesto pričakovanega lahkega obstanek prosijo, da b; se uresničevanje našega stališča Ranković, »kaže, da moramo »Vsem tistim, ki bodo ure­ in udobnega življenja mnogi vrnili domov. V takšnih pri­ in politike nasploh do izse­ posvetiti pozornost vpraša­ dili svoj položaj v odnosu do izmed njih brez sleherne za­ merih ukrepajo naša predstav­ ljencev je torej treba v tej njem, ki nastajajo v njihovih FLRJ na način, pojasnjen v ščite tavajo po svetu, primo­ ništva zelo hitro.« smeri uveljaviti ustrezne ukre­ odnosih do Jugoslavije. Zato odgovoru na prejšnje vpraša­ rani, da primejo za najbolj pe ter tako tudj na ta način je naša vlada prisojala izse­ naporno fizično delo po rud­ prispevati k čim učinkovitejši nje, bo omogočeno obiskovati Poudarili ste, se je gla­ ljenskim vprašanjem poseben Jugoslavijo, kakor jo že sedaj nikih, na sečnji gozdov in po­ in popolnejši ureditvi in nor­ pomen. Pri tem smo upošte­ dobno. Zato se večina izmed silo zadnje vprašanje, da malizaciji položaja naših iz­ iz leta v leto obišče čedalje bo ZIS storil tudi neka­ vali, da gredo zveze z našimi več naših izseljencev. To bo njih. ko spozna svojo zablodo, seljencev. izseljenci ter njihovimi zdru­ vrne v domovino, če pa ostane tere ukrepe, ki naj za­ najboljši način, da se na me­ gotove uveljavljenje tak­ V ta namen smo v ZIS že ženji in kulturnimi ter sta­ stu seznanijo s stvarnostjo in v tujini, si zagotove obstanek imenovali skupno komisijo novskimi organizacijami, isto­ v zelo težavnih okoliščinah šne politike nasproti iz­ uspehi, doseženimi v novi Ju­ seljencem. - AH nama pristojnih zveznih organov časno v smerj razvijanja vse­ goslaviji« ter nočejo imeti nobenega uprave, katere naloga je prav stranskega sodelovanja naše opravka z ljudmi, ki so v lahko poveste, za kakšne ukrepe gre? v tem, da prouči vsa ta vpra­ države z narodi in državami, službi drugih ali ki se zaradi šanje in pripravi ustrezne Alj Je mogoče, da dobe svojih nečistih osebnih ciljev v katerih žive naši izseljenci. »Posamezne zakone in -dru­ predloge. družine naših izseljen­ ukvarjajo s sovražno dejav­ Negovanje jn krepitev patri- ge pravne predpise,« je rekel Lahko pričakujemo, da bo cev dovoljenje za izse­ nostjo proti FLRJ. To je tem­ otičnih čustev izseljencev do podpredsednik Ranković. »ki ZIS v kratkem omogočeno litev,, da bi nadaljevali bolj razumljivo, ker politične stare domovine, ob polnem se nanašajo na vprašanja iz­ proučiti osnutke predpisov, s skupno življenje ali da pobude teh ljudi niso bile spoštovanju njihovih čustev seljencev, smo uveljavili že katerimi bi bila urejena vpra­ obiščejo Ink.šne izseljen­ razlog, da so se izselili iz do dežele, v kateri sedaj žive, prva leta po osvoboditvi naše šanja, ki se nanašajo prav ce v tujini? domovine. lahko samo prispeva k temu »Pri urejanju takih vpra­ dežele in v njih so določbe, tako na izseljevanje iz naše cilju. šanj so naš; pristojni organi Tu moram omeniti tudi sta­ ki urejajo samo nekatera vpra­ države kakor tudi na priselje­ O pozitivnem delovanju na­ samo v zadnjih petih letih lišče nekaterih dežel, ki da­ šanja s tega področja. Glede vanje v njo,« še predvojne emigracije med izdali kakih 80.000 dovoljenj vojno in po osvoboditvi naše našim državljanom v domo­ dežele smo že večkrat govo­ vini, da obiščejo svoje sorod­ rili in to je bilo poudarjeno nike, kj žive v tujini. tudi v referatu na kongresu Razen tega smo znatnemu Obisk Amerikanke v Ssinlfiii Zveze združenja borcev NOV številu državljanov dovolili 0 Na obisk v domovino je riko. Želimo jim srečno ln pri­ Doslej so opravili že preko tisoč Jugoslavije. Kakor vemo, je izselitev, da se zbero družine. »Za nadaljnje uspešno uresničevanje našega stališča in politike pred nedavnim prišla iz Ameri­ jetno potovanje na povratku! prostovoljnih delovnih ur. Pre­ med drugo svetovno vojno in nasploh do izseljencev je torej treba uveljaviti ustrezne ukrepe V ta namen smo izdali po novili bodo mrtvašnico, ki je bi­ vojni kakih 20.000 stalnih pot­ ke gospa Helen Hicks, rojena ob njenem koncu ostalo v tu­ in tako tudi na ta način prispevati k čim učinkovitejši in po­ G Za ureditev grobišča pad­ la doslej semiškemu področju v jini ali zapustilo domovino nih listov. Pristojni organi, ki Derganc. V Coloradu Ima far­ polnejši ureditvi in normalizaciji položaja naših izseljencev ...« mo, razen tega pa je tudi glav­ lih borcev na pokopališču pri pravo sramoto. kakih 200 tisoč ljudi. To so je med drugim dejal tovariš Aleksandar Ranković v.intervjuju se ravnajo po humanih na­ čelih, bodo tudi v prihodnje na sodnica v nekem mestu v Duhu so prebivalci Semiča in bili večinoma vojni ujetniki, urednikoma POLITIKE © Zadnja prostovoljna delov­ pazljivo obravnavali te vrste Ameriki. Njen oče Luis Der­ okoliških vasi prispevali mnogo to je pripadniki bivše jugo­ na akcija za ureditev grobišča prošenj jn v vseh primerih ganc, semiški rojak, se je leta prostovoljnih delovnih ur. Dela slovanske vojske, kakor tudi vodi Krajevna organizacija ZB pri Duhu bo v nedeljo, 23. juli­ do tega različne okoliščine. ljudem,« je odgovoril tovariš omogočili izselitev.« 1904 odselil v Ameriko. Priden tisti, ki so se po končani Semič. V nedeljo 9. julija je bila ja, ob 5. uri zjutraj. Krajevna Pokazalo se je, da je bilo Ranković. »Lahko vama re­ in vesten kot je bil, je kmalu vojni v raznih drugih okoli­ Tovariš Ranković je nato že četrta prostovoljna delovna organizacija Zveze borcev v Se­ takšno naše stališče pravilno. čem, da takšne prošnje naših postal uradnik v Beli hiši. ščinah znašli v tujini. Mnogi odgovoril obema urednikoma akcija pri urejanju grobišča. 27 miču vabi člane ZB in vse pre­ 2e takrat smo poudarjali, da izseljencev naraščajo iz leta v Ukvarjal se je tudi s slikar­ izmed njih so pod vplivom tudi na vprašanje o emigra- prostovoljcev, članov ZB ,iz bivalce, naj se tudi tokrat od­ je vlada FLRJ pripravljena leto in naša predstavništva, stvom in je leta 1932 priredil v lažne sovražne propagande o ' ciji v vzhodnoevropskih deže­ okoliških vasi je skupaj s člani zovejo v tako lepem številu kot pomagati tistim, ki žele najti sprejemajo že sedaj letno pri-, Washingtonu uspelo samostojno razmerah v naši državi ostali lah. Med drugim je dejal, da ZB iz Kota pri Semiču in iz so se doslej, da bo grobišče za v tujini in si tam prizadevali svojo pravo pot. To je pripo­ bližno dvajset tisoč raznih razstavo. .Večkrat je portretiral bo tudi tem emigrantom omo­ tedanjega predsednika USA. Bil Strekljevca delalo na grobišču. slovesnost dostojno urejenol urediti vprašanje svojega ob­ moglo, da se je vrnilo v domo­ prošenj za pomoč iz domovine, gočeno, da urede svoj držav­ stanka. Predvsem spričo ugle­ vino mnogo razseljencev. Dru­ medtem ko je število pro­ je dobrosrčen človek in je po-, ljanski status in položaj na­ magal mnogim našim revnim da, kj si ffi je pridobila Jugo­ gi so se usmerili na ureditev šenj, ki jih obravnavajo sama sproti FLRJ. slavija s svojim doslednim svojega položaja v deželah, kjer predstavništva, še večje. Prav izseljencem v Ameriki. Hči He­ bojem za mir v svetu, spričo so se znašli, hkrati pa so iz­ tako sprejemajo tudi organi len Hicks, je na obisku v domo­ Pozdrav doseženih uspehov v graditvi razili željo po lojalnih odno­ v domovini mnogo podobnih Čednije man; tistih, ki vini s hčerko Margaret in prija­ teljico Francis v spremstvu 11 in čedalje uspešnejšega no­ sih do stare domovine. Namen prošenj, ki jim jih pošiljajo iz pustolovskih ali po­ tranjega razvoja na temeljih Zveznega izvršnega sveta je, izseljenci bodi neposredno iz bratrancev docenta dr. Mirka »Slovenskemu vestsiiku novih demokratičnih in soci­ da uresničevanje takšnega tujine, bodi prek njihovih so­ dobnih pobud beže čaz Derganca in profesorja dr. V petek, 14. julija, je izšla v Celovcu slavnostna tiso­ Franca Derganca iz Ljubljane alističnih odnosov, zlasti pa stališča ne samo nadaljuje, rodnikov alj prijateljev v do­ mejo ča številka glasila »SLOVENSKI VE5TNIR>, ki je ne­ spričo čedalje globljega spo­ marveč da z nadalinimi pri­ movini. Sem sodijo predvsem obiskala partizansko bolnico dvomno pomembna tako za list in njegovo poslanstvo, znavanja stvarnosti o naši de­ zadevanji tudi pripomore k vprašanja kakor so: dobiti Kaj nam lahko poveste Franja, muzej v Begunjah, ljub­ kot še zlasti za vso konstruktivno in lojalno politiko ko­ želi, pa se je začela večina ureditvi njihovih problemov. razne vrste dokumentov. iz o tem, da določeno šte­ ljanske Križanke, Semič, Metli­ roških Slovencev v Avstriji. Številka objavlja na prvi otresati zablod o svoj; domo­ Razumljivo je. da to sedaj ne domovine od izvlečkov iz ma­ vilo ljudi še sedaj ilegal­ ko in del Bele krajine. Vse tri strani tehten uvodnik dr. Francija Zvvittra, hkrati pa vini in postopoma obračati more -veljati za tiste, ki so tičnih knjigo do šolskih spri­ no odhaja v tujino in so bile prevzete od lepot Bele tudi čestitke deželnega glavarja Ferdinanda VVedeniga. hrbet peščici vojnih zločin­ bili veliki vojni zločinci ali čeval, pisanje in overovljanje kaj store naši pristojni krajine in so obljubile, da se Dr. Franci Zvvitter pravi v uvodu: cev in drugih sovražnikov Ju­ organizatorji ter aktivni ude­ raznih drugih dokumentov, organi v zvezi s tem? bodo še vrnile na obisk. 13. ju­ »Tisoča številka glasila naprednega slovenskega gi­ goslavije. Našj izseljenci hkra­ leženci sovražne dejavnosti iz urejanje premoženjsko-pravnih »Drži. da se kdaj pa kdaj lija so odpotovale nazaj v Ame­ banja na Koroškem je dogodek, pomemben dovolj ne le ti iz dneva v dan čedalje b"M 1,,;'ne proti novj Jugoslaviji.« vprašanj, sklepanje zakonskih zgodi, da določeno število na­ za proslavo, marveč tudi za vsesplošno presojo našega izpričujejo pozitiven odnos do zvez prek pooblaščencev, re- ivnih ljudi — takšnih ljudi stanja. Ta jubilej nam narekuje tako presojo tembolj, naše dežele tn navezujejo po­ patriacija itd Nadalje: vsa ti­ pa je od dne do dne manj —, ker smo v teh petnajstih letih izhajanja »Slovenskega slovne stike z našimi pred­ Na vprašanje, kaj lahko sta vprašanja, ki se nanašajo običajno iž pustolovskih in po­ vestnika« dozoreli za stanje, ko vsem dejanskim udar­ stavniki v tujini. nove o pozitivnih spre­ na ureditev statusa državljan­ dobnih pobud odide čez mejo »POLZELA« cem in hudim oviram navkljub hočemo biti in tudi — membah v vrstah vojne stva, od vpisa v knjige držav­ naše države brez potnih li­ TOVARNA NOGAVIC sicer počasi, a vendar čvrstejc — dejansko postajamo m povojne emigracije, in ljanov v naših predstavništvih stov« je odgovoril podpred­ ne le subjekt lastne politike, marveč tudi most med so­ Pozitivne spremembe kako se te spremembe do izdajanja potnih listov in sednik Ranković. »Gre večino­ ® proizvaja vse vrste sednima državama in sosednima narodoma ...« kažejo, — je podpred­ drugih vprašanj s področja ma za mlade ljudi, ki v svoji 9 nogavic v najboljši Bogata vsebina jubilejne številke izpričuje, da je nepremišljenosti upajo, da se v stališču emigracije sednik Ranković odgo­ službe vizumov in potnih li­ © kvaliteti in po slovenski napredni tisk na Koroškem v resnici dober voril: stov.« bodo kje drugje z lahkoto do­ in trden most, živ odraz zavestne narodne politike, poro­ VI, tovariš podpredsed­ kopali do lahkega zaslužka in O zmernih cenah, »Predvsem ne smemo po­ jene iz bogatih izkušenj narodnoosvobodilne borbe. Ne­ nik, ste že leta 1951 ob udobnega življenja. Toda že zabljati, da se je od leta 1946 dvomna zasluga SLOVENSKEGA VESTNIKA je, da je interpelaciji v Zvezni po prvih korakih, da bi se POZDRAVLJAMO ljudski skupščini govo­ že vrnilo v domovino znatno Tisti, ki še niso tega v teh 15 letih neštetokrat izpričal in dokazal velik delež znašli v tuji deželi, zadenejo 20. OBLETNICO rili o tako imenovanih število teh ljudi, pa tudi šte­ koroških Slovencev v vojni proti fašizmu. Bil je in ostal storili, lahko urede na stvarnost, in potem je, ra­ ZAČETKA je glasnik teženj naših bratov na Koroškem. Seznanil zumljivo, da doživljajo bridko svoje odnose do FLRJ REVOLUCIJE! nas je z ogromnimi žrtvami, ki so jih za svobodo pri­ razočaranje. Od njih dostikrat spevali naši izseljenci in priporniki na Koroškem v letih Rekli ste tudi, da> bo izsiljujejo razne izjave, ki ni­ ZIS omogočil vsem. ki nacistične strahovlade. Vedno se je zavzemal za aktivno Obvestilo dolenjskim združevanje z naprednimi avstrijskimi demokratičnimi silami in za sodelovanje obeh narodov znotraj državnih izseljencem meja, boril se je za gospodarsko in kulturno enako­ pravnost Slovencev v Avstriji, vedno je pisal in delal Današnjo številko našega tednika pošiljamo brezplačno za mir, demokracijo, svobodo in blagostanje Slovencev na ogled štev#!nim izseljencem iz starih krajev, ki In vsega človeštva. Sproti nas je seznanjal z življenjem, doslej Dolenjskega lista še niso poznali. Vaše naslove delom, uspehi, težavami in načrt; koroških Slovencev, smo dobili pri sorodnikih in znancih, ki vas preko do­ vedno in povsod pa se je predvsem zavzemal za nepo­ mačega časopisa prav lepo pozdravljajo in vam želijo sredno udeležbo manjšine v politiki, oblasti, gospodar­ ob branju novic in dogodkov iz znanih krajev kar največ stvu ln kulturi. Le če sodeluje narodna manjšina v ta­ zadovoljstva^ in veselja! Vabimo vas, da si DO­ kem celotnem narodnem razvoju, je resnično lahko most LENJSKI LIST naročite na svoj naslov; tako boste vsak zbliževanja in aktivne Uoeksistence med sosednimi narodi. teden zvedeli, kaj je novega v starih krajih, kaka delamo Marsikaj je bilo doseženega na tej poti v zadnjih in živimo v Beli krajini, Spodnjem Posavju in drugod letih, čeprav pristojni avstrijski krogi žal Še vedno hc po Dolenjskem. Prosimo Vas tudi, pokažite polenjsla list upoštevajo in ne cenijo dovolj lojalne in konstruktivne svojim prijateljem in znaneem-izseljencem, ki našega politike Slovencev na Koroškem. SLOVENSKI VESTNIK domačega tednika še ne poznajo. bo zato kot glasnik naših bratov nadaljeval začeto pot, Vse Izseljence, ki naš list že dobivajo in jim je postal pri čemer si jc žc doslej pridobil Izredno lopih zaslug. trdna vez med staro in novo domovino, pa pravtako va­ Kaj misli, dela, želi in govori Slovenec na Koro­ bimo, da priporočijo naš časopis svojim sosedom in škem, zvemo vsak teden iz lepo in skrbno urejevanega drugim znancem. Pripravite jim veselje, ki ga imate SLOVENSKEGA VESTNIKA. Rojakom je postal priljub­ Ob branju domačega lista tudi Vi! ljeno branje, nam vsem pa nenogr^šlik obveščevalec o Vse stare in nove naročnike našega lista v tujini življenju in težnjah naše krvi onkraj Karavank. Zato lepo pozdravljata mu ob 15-letnem jubileju pošiljamo iskrene tovariške čestitke, prepletene z najtoplejšimi željami za nove uspe­ UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA, Za DAN BOKCA so letos i. julija izročili v promet dve novi železniški postaji v Beli krajini: he, ki naj nadalje oblikujejo in vodijo slovenskega Novo mesto, Glavni trg 3, Slovenija v Semiču ln v Rosalnlcah. — Na sl'M: množica domačinov in gostov Iz vseh krajev človeka v naši ljubljeai Koroški! Slovenije ob novem postajnem poslopju t1 Rosalnlcah LETOŠNJI TRDINOVI \AGRAJE\C

V petek, 14. julija, na dan šestinpetdesete obletnice smrti pisatelja Janeza Trdine, ljani, kjer je projektant-svet- rasti pevske amaterske dejav­ Je Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu osmič podelil Trdi­ nik in vodi projektantsko sku­ nosti. Zbor je bil ustanovljen nove nagrade. Razen nagrajencev so se v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov pino za izgradnjo industrij­ 1946 in goji partizansko, na­ in produktivnost dela zbrali tudi odgovorni predstavniki OLO in ObLO Novo mesto, skih objektov. Doslej je uspeš­ rodno in umetno pesem. S kva­ okrajnega in občinskega komiteja ZKS, okrajnega in občinskega odbora SZDL, člani no projektiral več industrij­ litetnimi koncerti je nastopil v okrajnega in občinskega sveta za kulturo in prosveto, predstavniki svetov Svobod in skih objektov v Kidričevem, raznih krajih našega okraja prosvetnih društev ter številni prosvetni delavci, predstavniki zdravstva, sodstva in Storah, sodeloval pri rekon­ kot v Šentjerneju, Skocjanu. drugih javnih služb. Navzoč je bil tudi predsednik republiškega sveta Svobod tovariš strukciji hrastniške steklarne, Mokronogu, Trebnjem, Kosta­ Branko Babic. mariborske livarne, pri grad­ njevici in Straži, razen tega Nagrajence: pisateljico Vero Albreht, igralko Marijo Sali, arhitekta inž. Josipa nji Impola v Slovenski Bistri­ pa še širom po Sloveniji kot Didka, prosvetnega delavca Matka Matjana in pevovodjo Toneta Marklja, ki je zastopal ci, tovarn; emajlirane posode v Kopru, Postojni, Slovenskih pevski zbor DPD Svobode »Dušan Jereb«, je pozdravil predsednik okrajnega sveta v Celju itd. Njegova zamisel Konjicah, Ravnah na Koroš­ Svobod Janez Gartnar. Opisal je življenje in delo letošnjih nagrajencev ter njihov so vinske kleti v Brdih, Ka­ kem, Bledu, v Kranju, Velenju delež v ustvarjanju in posredovanju kulturnih vrednost, nakar jim je razdelil diplome peli in Metliki. Poseben trud in drugod. V osmih letih je in nagrade. V imenu okrajnega sveta za kulturo je nagrajencem čestital predsednik in prizadevnost je vložil v pro­ imel 52 samostojnih koncertov. sveta prof. Stanko škaler, ki je še posebej poudaril velik delež Svobod in prosvetnih jektiranje industrijskih objek­ Na republiški reviji pevskih društev V okraju v celotnem ljudskoprosvetnem, kulturnem in izobraževalnem poslan­ tov našega okraja kot so »Belt« zborov 1959 v Kranju^, je bil stvu, ki ga opravljajo v težkih pogojih. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil v Črnomlju, vinska klet v Me­ med najboljšimi pevskimi zbo­ tovariš Matko Matjan. — Po razdelitvi nagrad je sledil ogled , razstave o življenju in tliki, »Novoles« v Straži, skla­ ri. Zbor je razen tega nešteto­ delu Trdinovih nagrajencev v Študijski knjižnici MIRANA JARCA, slavje pa je bilo dišče žita, tovarna ravnega krat sodeloval na različnih zaključeno s skupnim kosilom na Otočcu. stekla, razširitev »Novoteksa«. manifestacijah, akademijah, Letos so prejeli Trdinove nagrade: obrat »Iskre« itd. Z doseda­ proslavah, pri odkritju spome­ njim delom je dokazal svoje nikov, spominskih plošč in ko- Književnica otrokom o dobri Otiliji, ki po­ 2e 1948, ko so novomeški igral­ razumevanje pri pomoči in memoracijah. Vodstvo zbora je bira in vzreja dojenčke, o ča­ ci uprizorili »Tartuffa« in tudi dvigu gospodarskega napred­ stalno skrbelo za vzgojo pev­ Vera Albreht rovnikih, ki, čarajo in nič ne letos, ko je igrala v »Plinski ka našega okraja, torej pri cev in kvaliteto petja. Prizna­ Književnica Vera Albreht, začarajo, o nesrečnikih in ču­ luči« je bila med glavnimi, ki dvigu splošne kulturne ravni nja glasbenih kritikov so sa letošnja Trdinova nagrajenka dakih, vendar vse s pogledom so dvignili kvaliteto igralske delovnega ljudstva. Novoimeščane laskava. Skla­ datelj Lovro Hafner je zboru za književnost, je bila rojena otroka, ki ga vzradosti še tako dejavnosti, prikazane na re­ Švicarski kipar Silvio Mattioli ob svojem hrastu: posvetil pesem »Ajda zori«. deblo 1895 v Krškem. Mladost je neznatno dejanje. Iz knjižice publiških revijah amaterskih dobiva oblike bođoče skulpture preživela v Novem mestu, štu­ Vere Albreht zaveje v otro­ igralskih družin, še posebej Prosvetni delavec dirala v Ljubljani in na Du­ ških spominih napisana pre­ kvaliteto novomeške igralske naju, vmes pa se je pogosto teklost, ves njen čar in sivina skupine. Z enakim veseljem Matko Matjan vračala na Dolenjsko, ki jo je ter trdo življenje gorjanskega je študirala in igrala v manj­ Za tridesetletno plodno ama­ vzljubila z vsemi njenimi le­ človeka. Ob branju teh spo­ ših in večjih vlogah kot v tersko udejstvovanje in uspe­ potami in toplino preproste­ minov bo mladina prisrčno »Kralju na Betajnovi«, »Sve­ he v vodstvu kulturnoprosvet- PRVIČ V JUGOSLAVIJI ga človeka. Po osvoboditvi se prevzeta od tihe sreče, ki ple­ tem plamenu«, »Dežurni služ­ nih organizacij je dobil s Tr­ je posvetila mladinski knji­ meniti srca in ne mine. Takoj bi«, »Hlapcih« in »Metežu«. dinovo nagrado priznanje ževnosti. V svojih delih je sko­ po izidu so knjigo bralci zelo Zavedala se je odgovornosti Matko Matjan. Rodil se je 1911 »Želim, da bi me kar najbo­ tako gostoljubni kot Slovenci, bogata je vaša narodna fol­ zi prizmo spominov mlademu lepo sprejeli. pred gledalci in je vedno da­ na Jesenicah in končal učite­ lje razumeli.« skratka — težko bi našel iz­ klora.« rodu razkrila plemenitost ma­ jala vse od sebe. Vloge je zato ljišče v Ljubljani. Služboval je S temi besedami se mi je razito razliko. Slišal sem, da Ziirich, Pariz, Italija — to so lega človeka, ki ji je bil ve­ odigrala prepričljivo, našla je v Zasavju, na Štajerskem, pred predstavil Švicar SILVIO so vaši ljudje zelo prikupni, o mesta, kjer se jc švicarski ki­ dno najboljši prijatelj. V knji­ Igralka Marija šali svoj umetniški izraz in prika­ leti pa. je prišel v novomeški MATTIOLI. tem pa sem sc, čeprav sem to­ par učil in potem razstavil gi -Nekoč pod Gorjanci«, za krat prvič v Jugoslaviji in če­ svoja dela. Z njegovimi kipi se V znak priznanja in iskrene zala veliko izbiro domiselno­ okraj. Njegovo delo v kultur­ Švicarski kipar pri nas še ni katero je dobila Trdinovo na­ prav še nisem dolgo v Kosta­ ponašajo galerije v Luxembur- zahvale za petnajstletno delo sti. nih društvih in organizacijah znan. Ni bil še v Jugoslaviji, grado, je, kot pravi Cene Vi- njevici, že prepričal. Prvo pri­ gu, Ameriki jn Švici. Največ in uspešne dramske ustvari­ je zelo pestro. Vodil je pevske niti ni v naši državi razstav­ potnik. »v preprostem, toplo jateljsko srečanje sem doživel pa še vedno dela in razstavlja tve, ki so pomembne za umet­ zbore in sam prepeval, igral ljal. »Ko sem slišal, da bo le­ očarljivem ljudskem duhu na­ z gospo Gajškovo, učiteljico, doma. Simpozij Je zanj veliko niško in kvalitetno rast ama­ Arfcitekt-projektant in režiral ter veliko delal z tos mednarodni kiparski sim­ nizala krasno ogrlico blestečih pri kateri v Kostanjevici sta­ doživetje. Sicer pravi, da ga terizma, je Trdinovo nagrado mladino. Finžgarjeve igre, Bo­ pozij pri vas, sem se navdu­ se veselih in žalostnih doživ­ inž. Josip Didek nujem. Veliko vaših ljudi že tujina vabi Ic takrat, če ve, prejela Marija Šali. Rojena je rove »Raztrgance«, Cankarje­ šil. Jugoslavijo dobro poznam, ljajev iz svojih otroških let, ki poznam.« da bo mogel v njej ustvariti bila v Novem mestu 1923, in Inž. Josip Didek je prejel ve »Hlapce« in druga pomemb­ tudi njeno ureditev.« te prevzamejo in iz hrupnega tam tudi živi. Od 1945 jo stal­ Trdinovo nagrado za trud in na dela je Matjan zelo lepo Ko sva govorila o zgodovin­ nekaj novega. Prepričan je, da časa prestavijo v dobo, ko so no srečujemo na odru gledali­ prizadevnost, ki jo je vložil pri predstavil na odru. Po vojn: Silvio Mattioli, ki je študiral ski preteklosti kestanjeviškega mu bo v Kostanjevici to bili loj trski voz, koleselj in šča novomeške Svobode »Du­ projektiranju pomembnih in­ je pripravljal proslave, revije doma v Švici, je — čeprav je še gradu, o avstro-ogrski monar­ uspelo. kočija na Dolenjskem edino šan Jereb'. Petnajstletno ob­ dustrijskih objektov na Do­ in kulturne manifestacije ter precej mlad — zelo cenjen hiji, ki je dolga stoletja izko­ »So ljudje, ki se navdušuje­ prevozno sredstvo.« V njenih dobje je za njo, večeri trdega lenjskem. Rodil se je 1917 v pomagal obnavljati kulturne umetnik. Če ga človek opazu­ riščala slovensko zemljo in slo­ jo za naravo, so pa tudi lju­ delih so spet oživele samotne dela, samozatajevanja, kvali­ Podbočju pri Kostanjevici. domove. Kot predsednik ob­ je, dobi nehote vtis, da nepre­ venskega človeka, ko se je ki­ dje, ki potujejo, da bi obo­ kmetije pod Gorjanci, vaški jn tetne rasti in uspehov. Vrsto Osnovno in meščansko šolo je činskega sveta Svobod in pro­ stano razmišlja. »Prav imate,« par Mattioli zanimal o grado­ gatili svoje znanje. Tak mora trški posebneži, siromašni in vlog je odigrala s talentom in obiskoval v Krškem, gimnazi­ svetnih društev občine Videm- se je nasmehnil, ko sem mu to vih v dolini Krke, sem ga biti umetnik, čeprav ne izklju­ po srcu dobri ljudje ter bo­ skrbno pripravljena. Z delom jo v Celju, diplomiral pa je Krško je kasneje neprestano omenil. »Veliko delam in ne­ vprašal, ali pozna tudi Novo čujem, da bi mogel hladno gate in domišljave, pa še bolj je pripomogla kvaliteti ama­ na Visoki tehniški šoli v Ljub­ iskal možnosti za vsebinski prestano vrtam po sebi. Vedno mesto, zlasti zgodovinske spo­ prezreti vaše naravne lepote. ošabne nemške tete. Mnogo terske gledališke dejavnosti, ki ljani. Od 1948 je zaposlen pri razvoj kulturne dejavnosti. izbiram med dvema možnosti- menike tega starodavnega kra­ Bojim pa se Krke, ki je neko­ lepega je povedala pisateljica ji je predana z vsem srcem. »Slovenija projektu« v Ljub­ Odlikovala ga je organizacij­ ma: izraziti atomski čas in vanj ja ob Krki. »A, bral sem, da so liko toplejša kot naša jezera,- ska sposobnost, požrtvovalnost postavljenega človeka in upo­ v tamkajšnji cerkvi Tintoretto- je z nasmehom zaključil po­ pri delu, vestnost in tenak po­ rabiti ekstremni, abstraktni ve slike, da je več lepih sta­ govor. sluh za potrebe okolice. Velik izraz. Največkrat sc oba ele­ rih fresk ... Jugoslovanske fre­ »Pozdravite bralce vašega napredek dramatike v našem menta neločljivo združita. Več­ ske sem videl na razstavi, če lista!« je rekel za slovo. okraju je rud; njegova zaslu­ krat uporabljam kombinacijo se ne motim, v Franciji. Zelo IVAN ZORAN ga. Vodil je posvete, seminar­ med lesom in kovino, ker me­ je in v delo vnašal nove ide­ nim, da je atomska doba čas, je. Srebrno- odlikovanje Zveze ko prevladujejo kovine, korist­ Svobod potrjuje, da je njegovo ne in uničujoče.« ZA PROSVETNI DOM V BREŽICAB delo res obsežno in vsestran­ sko. Sprva sem res stežka dojel, kar mi je švicarski umetnik Kakor smo že poročali, so pri- nost? Morda so krivi dopusti ali hotel povedati. Nemška govo­ ,čeli v Brežicah z gradbenimi odsotnost, vendar to ne velja rica z močnim francoskim na­ deli za dograditev Prosvetnega za veliko večino, ki bi se se­ Pevski zbor Svobod© glasom pa se je med nama doma. Obrisi dosedanje zgradbe stankov lahko udeležila. Meni­ »Dušan Jerebu kmalu udomačila. Počasi in se vsak dan spreminjajo. Staro mo, da bi morale organizacije Pevski zbor Svobode »Dušan preudarno je gospod Mattioli se umika novemu. Odstranili so SZDL poglobiti svoje delo za aktivizacijo svojih članov in Jereb« iz Novega mesta je izgovarjal besede. Govorila sva streho in odvisne zidove, ob stari zgradbi pa raste novi dvo­ dograditev Prosvetnega doma. prejel letošnjo nagrado v znak o Sloveniji, o kateri je menil, nadstropni del. V njem bo ma­ Čas hiti, jesen bo kmalu tu! priznanja za plodno in uspeš­ da ima marsikaj skupnega s la dvorana, pomožni prostori za no petnajstletno delo, ki je Švico. »Švicarski kmet je prav tak kot vaš, ljudje so prav gledališče in prostori za kultur­ precej prispevalo h kvalitetni no prosvetno dejavnost. Moccj premiera »Balade o Za gradnjo novega doma, ki trobenti in oblaku« je važen problem Brežic, je ve­ Pred dnevi so v ateljejih film­ Knjižni program Mladinske knjige skega podjetja »Triglav filma« liko zanimanje. Investitor, končali nov slovenski celovečerni Doslej so pri Mladinski knji­ skarne »Podmornica v Ljublja­ ObLO Brežice, še nima na raz­ umetniški film »Balado o trobenti polago dovolj sredstev, vendar ln oblaku«, ki ga je po scenariju gi izšle knjige: Prežihov Vo- ni«, ilustriral Štefan Planine), Cirila Kosmača zrežiral France ranc »Prvi maj« (otroška sli­ »Tovariši« (ponatis prve parti­ je v tek široka akcija za do­ Stiglic. Direktor fotografije je bil kanica z risbami Milana Bizo- zanske povesti Toneta Seliškar- graditev tega važnega objekta. Rudi Vavpotič, snemalec Ivan Be­ Posamezna podjetja so že pri­ lec, scenograf pa inž. Tone Mla­ vičarja), Ivan Jan »Izpolnjena ja), Leopold Suhadolčan »Skri­ kar. Glasbo je napisal Alojz Sre- beseda« (partizanske črtice za ti dnevnik«, Mitja Vošnjak stala na svoje deleže v sred­ botnjak. Glavno vlogo je odigral Letošnji Trdinovi nagrajenci po podelitvi diplom in nagrad: z leve na desno stoje Matko Matjan šolarje, ilustriral Ive Šubic), »Crna kri« )roman o ljubljan­ stvih in kolektivi na prosto­ Lojze Potokar, njegovi soigralci pa (Videm-Krško), Marija Šali (Novo mesto), Vera Albreht (Ljubljana), inž. Josip Didek (Ljubljana) voljno delo. Po proračunu se so bili: Angelca Hlebce, Vladimir »Kri v plamenih« (antologija skih ilegalnih tiskarnah, risbe in Tone Markelj (za pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta mora zbrati nad 20 milijonov v Skrbinšek. Branko Miklavc, Rudi slovenske socialne in revolu­ Iveta Subica), Dr. Vladimir Kosmač, Polde Bibič, Lojze Roz­ finančnih in materialnih sred­ Kralj »Človek, ki je strigel z man in Marija Lojk, ki je tokrat cionarne poezije, uredila Filip stvih ter prostovoljnem delu. prvič nastopila pred filmsko ka­ Kalan in Cene Vipotnik), ušesi in druge zgodbe« (spomi­ Predvsem je bil utemeljen tudi mero. »Upor« (izbor slovenske krajše ni iz nemških koncentracijskih sklep ObLO Brežice o uvedbi »Balada- je četrti od filmov, ki proze iz NOB, uredil Bojan taborišč, ilustriral Vladimir jih je podjetje »Triglav fUm« pri­ dopolnilnega proračunskega pri­ javilo za Puljski festival (Veseli­ »JITRO, DAN, VEČER M NOC« Stih), »Spomini na partizanska Lakovič). Milan Apih »Sredi spevka v korist te gradnje. Nad ca, Ples v dežju. Ti loviš, Balada, leta« (zbirka spominov iz NOB pušk in bajonetov« (kronika 1,5 milijona bodo prispevali razen tega pa bodo prikazali še koprodukcijski film Ogrado). uredil Ferdo Godina), »Ilegal­ taborišča v Bileči, opremil obrtniki z denarjem ali delom, »Zadnja leta so jugoslovan­ imel 1959 v Londonu. Lani Tako Je naslovil svoja dela, na Ljubljana« (ponatis repre­ Djordje Andrejevič-Kun), Mil­ nezaposlene osebe in gospodinje Nocoj ob 21. uri bo v kinu Unior; kd nastajajo na mednarodnem ski umetniki poželi nekaj za­ sem se učil pri Angležu H«i- zentančne izdaje)^ in »Pomniki ka Kovic »Partizanka« (zgod­ v Ljubljani svečana prva uprizo­ ryju Mooru. Grafiko sem raz­ pa bodo prispevale 10 ur dela ritev novega slovenskega filma. simpoziju v Kostanjevici, ma­ vidljivih uspehov. Kateremu naše revolucije« (knjiga name­ ba partizanskega dekleta). V ali 1000 din gotovine. kedonski grafik in kipar PE­ bi dali prvo mesto?« stavljal v Indiji in nekaterih njena za šole; opisuje pomemb. prvem zvezku nove zbirke drugih azijskih deželah. V TAR HADZl BOSKOV. Štiri nejše kraje iz NOB v Sloveni­ »Komet« pa bo izšla knjiga Socialistična zveza je organi­ »VESELICA« — najbolj plastike doivajo vsak dan jas­ glavnem pa so moja dela raz­ zirala široko akcijo za izvedbo ji). Momčila Marica »Ubežali so priljubljen domači film nejšo podobo. Umetnik ne po­ tresena po raznih galerijah v Se letos bodo natisnili: Vida smrti« (zgodbe o ljudeh, ki so teh nalog. Predvsem moramo čiva; mudi se mu, kot bi hotel Jugoslaviji, Londonu, Nevv Brest »Ptice in grm« (ponatis med zadnjo vojno ušlj smrti). ugotoviti slabo udeležbo na se­ Časopis »Sport in svet* je izve« Yorku, Amsterdamu, v Texasu, del anketo, v kateri so bralci od­ v les zarezati vse dogodke partizanske zgodbe, ilustracije stankih rajonskih organizacij. govorili, kateri od. domačih fil­ atomskega stoletja. Seveda je Italiji in tako naprej. Letos Melite Vovk), Prežihov Voranc Na prejšnjih sestankih SZDL mov jim je najbolj všeč. Od 40.000 izraz »dogodek« presplošen; v decembra bom razstavljal v anketiranih bralcev tega časopisa »Cez goro k očetu« (odlomek smo stalno kritizirali stare pro­ se jih je odločilo največ za sloven­ bistvu teži predsednik Društva Londonu.« iz novele iz predvojne ilegalne Vsak četrtek v vsaki hiši: store in so člani široko obljub­ ski film »Veselico«, kar potrjuje, likovnih umetnikov Makedo­ Makedonski kipar in grafik dobe, ilustriral Nikolaj Omer- ljali pomoč in delo. Sedaj, ko je da si občinstvo kljub poplavi ko­ nije za tem, da bi s simboli DOLENJSKI LIST! medij želi kvalitetnih filmov. V Jovan Hadži Boškov, doma iz za), »Podmornica na suhem« treba delati, pa ne pridejo niti Ljubljani je ta film videlo rekord­ predstavil človeka dvajsetega Skopja, je študiral kiparstvo (opis ilegalne partizanske ti­ na sestanke. Od kje ta pasiv­ no Jtevilo gledalcev. stoletja, tistega človeka, ki in grafiko na ljubljanski Aka­ skuša najti posebno obeležje demiji. Pravi, da sta z Ljub­ za čas in prostor, ki sta ga ljančanom Černctom, ki je bil potegnila za seboj. Makedon­ njegov šolski tovariš v Ljub­ skega umetnika je zato navdu­ ljani, zelo dobra prijatelja. Le­ šila izrazito abstraktna umet­ tos sodeluje prvič na simpo­ nost, čeprav ni nujno, da bi ziju; v Kostanjevico je prišel mogla le-ta povsem sprejeti zato, ker so tam odlični delov­ načela splošnega umetniškega ni pogoji, predvsem pa zato, dogajanja po svetu. Abstrakt­ ker ga Slovenija posebno pri­ na umetnost v kiparstvu ima vlači. prvenstveni namen upodabljati čustvene vtise, zato da gledal­ »Kaj morete pripomniti za cu nešteto možnosti, da izbere Kostanjevičane?« tisto, ki mu jo narekuje tre­ »Ljudje nas razumejo. Nav­ nutno razpoloženje. Sicer pa dušeni so, da nas lahko sre­ pravd kipar Boškov, da bo v čujejo, da nas vidijo z dletom Kostanjevici poskušal na nov in kladivom v roki. Sicer pa način upodobiti sedanjost, kar kaj bi govoril: so naši prija­ bo dosegel s kombinacijo lesa Kipar Peter Hadži Boškov telji.« in kovine. Ko sva sc spoznala, se mi »Težko bi rekel, kdo mi je je zdelo, da je Slovenec, saj »Spremenil sem objekt upo­ bclj všeč. Vsakdo, ki sj res­ govori slovenski prav tako do­ dabljanja, pri tem pa bo šc nično prizadeva prikazati se­ bro kot makedonski. Slišal pa vedno poudarek na humanos'i. danjost, jc po mejem že vo­ sem, da je tudi za jezike spe­ Ne bi mogel reči, da bom pre­ dilni predstavnik naše sodob­ cialist. lomil sedanji način umetniške­ ne umetnosti.« Jutro, dan, večer in noč so ga izraza. V bistvu sloni tudi »Kje bi lahko našli vaša v Kostanjevici enako zanimivi. moje delo v Kostanjevici na Čas hiti, umetnik pa bi rad ^eta 1946 je bilo v Novem mestu ustanovljeno »Pevsko društvo Doma ljudske prosvete«, kasnejši moški zbor SKUD »Dušan mojem starem prizadevanju« dela?« upodobil vsaj delček tega, kar Jereb«, sedanji pevsfu zbor DPD Svobode »Dušan Jereb«. V teh letih je zbor kar 52-krat samostojno nastopil s koncerti v Dleto in kladivo sta ta dan »Razstavljal sem v Dubrov­ niku, Zagrebu, Sarajevu, na mu prinaša sedanjost. raznih krajih Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine, pa tudi drugod po Sloveniji. Požrtvovalni pevci so dobili letos s Trdi­ počivala. Deževalo je. novo nagrado visoko in zasluženo priznanje za dolgoletno naporno, vztrajno kulturno poslanstvo. jfpra&il sem: Dunaju. Prvo razstavo sem Is. Kmetijsko gozdarsko podjetje Z OBRATI: PISECE, PLANINA, SEVNICA, MO­ BREŽICE KRONOG, KOSTANJEVICA, KMETIJSKI OBRAT BREZICE, OBRAT ZA GOZDNO MEHANIZACIJO čestitajo in pozdravljajo za IN TRANSPORT TER OBRAT ZA GOZDNE !2. JULIJ — DAN VSTAJE GRADNJE slovenskega ljudstval Industrija

ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ PRI­ KMETIJSKA ZADRUGA SRČNO ČESTITA TRŽIŠČE-ŠENTJANŽ motornih vozil Kmetijska pošta K R M E L J

ČESTITA ZA 22. JULIJ VSEM ČLANOM ZADRU­ zadruga GE, USTANOVAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM Z ZELJO, DA BI NOVO MESTO Brestanica DOSEGLI SE VEČJI GOSPODARSKI NAPREDEK!

Prelita kri, napor! In trpljenje naših narodov ni bilo zaman; izbojevali smo si svobodo in gradimo svoj dom in Belokranjska svetle perspektive! Pozdravljamo 22. i julij — DAN VSTAJE slovenskega ljud­ trikotažna imv stva, praznik vseh partizanov, borcev industrija in aktivistov iz N0B1 Metlika

NAJ ŽIVI POZDRAVLJA VSE, KI SO SODELOVALI POZDRAV DVAJSETLETNICI REVOLUCIJE! V NAŠI REVOLUCIJI IN NADALJUJEJO Z 22. JULIJ! IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE!

SVOJIM STRANKAM SE PRIPOROČA, UDELEŽENCEM NASE LJUDSKE VSTAJE, BORCEM IN BORKAM V NOB PA PRISRČNO ČESTITA ZA 22. JULIJ METIJSKA ZADRUGA l vsemi svojimi poslovnimi enotami TRGOVSKO PODJETJE pozdravlja za 22. julij vse borce NOV, graditelje jugoslovanske socialistične KOSTANJEVICA »LJUDSKA POTROŠNJA« skupnosti! BREŽICE SPLOŠNO KLEPARSTVO Vsem delovnim ljudem Trgovsko podjetje »OTOK«« naše republike pošiljamo borbene pozdTave za- 22. KOSTANJEVICA KOSTANJEVICA NA KRKI julij! NA KRKI S SVOJIMI POSLOVALNICAMI

SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA DAN VSTAJE1 POZDRAVLJAMO DAN VSTAJE IN DVAJSETLETNICO LJUDSKE REVOLUCIJE!

KMETIJSKA ZADRUGA BOJ ZA SOCIALIZEM POMENI: NENEHNO PRI­ Zadružno kmetijsko posestvo ZADEVANJE ZA NAPREDEK VSEH NASlH DRŽAVLJANOV TER NEIZPROSEN OBRAČUN Z ZAOSTALOSTJO IN ČAKANJEM. OB 22. JU­ ŠENTJERNEJ »MATIJA GUBEC« LIJU SE TEGA ZAVEDAMO ŠE BOLJ KOT SICER, SAJ JE BIL VES NAS BOJ PRAV TAKO LESKOVEC — KRŠKO NENEHNA POT NAVZGOR! NAJ ŽIVI 22. JULIJ! TRGOVSKO PODJETJE POZDRAVLJA ZA 22. JULIJ VSE DELOVNE LJUDI, ZLASTI PA BIVŠE PARTIZANE IN JIM 2ELI TUDI PRI GRADITVI SOCIALIZMA VELIKIH USPEHOV Splošna obrtna »GORJANCI« kovinarska ŠENTJERNEJ BORBENE POZDRAVE ZA 20. OBLETNICO Naj živi s poslovalnicami: Šentjernej, Skocjan, Draga, Bučka, REVOLUCIJE IN TOPLE ČESTITKE ZA 22. julij — ' zadruga Male Poljane, Orehovica, Vrhpolje, Šmarje in Dobrava DAN VSTAJE! DAN VSTAJE SOSTIŠČE »NA TRGU« slovenskega pozdravlja svoje stranke in se jim še nadalje pri­ ljudstva! VIDEM KRŠKO poroča, hkrati pa iskreno čestita za 22. JULIJI ŽUŽEMBERK MESARIJA, ŽUŽEMBERK

PEK ARI J A »OD VSAKEGA 'PO NJEGOVIH SPOSOBNOSTIH, VSAKEMU PO NJEGOVIH POTREBAH« — ZA TO SE BORIMO VSA POVOJNA LETA IN S TEM NA­ DOL. TOPLICE KMETIJSKA DALJUJEMO BITKO ZA SOCIALIZEM, ZAČETO Z NAŠO REVOLUCIJO! POZDRAV VSEM PRVO­ BORCEM, AKTIVISTOM ZADRUGA - IN VODITELJEM NAŠE REVOLUCIJE! POZDRAV KOMUNALNA 22. JULIJU IN 20. OBLET­ NICI REVOLUCIJE! ŽUŽEMBERK BANKA PRISRČNO ČESTITA ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE, HKRATI PA POZDRAVLJA VSE, KI SO SODELOVALI V NAŠI LJUDSKI REVOLUCIJI! ČESTITKAM SE TRGOVSKO PODJETJE PRIDRUŽUJEJO: NOVO KRAJEVNI ODBOR ŽUŽEMBERK % KRAJEVNI OD­ BOR SZDL 0 OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS O »ŽELEZNIMA« KRAJEVNI ODBOR ZB 0 VAŠKI AKTIV LMS 0 MESTO KRAJEVNI ODBOR ZVVI © KRAJEVNI ODBOR ZR^P 0 KRAJEVNI ODBOR RK 9 GASILSKO DRUŠTVO NOVO MESTO • DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE NAJ ŽIVI 22. JULIJ! Vsem naročnikom in bralcem, sodelavcem in dopisnikom, ZA DAN VSTAJE: ISKRENE POZDRAVE VSEM NEKDANJIM BORCEM IN KOMUNALNA posebej pa vsem nekdanjim borcem za svobodo, aktivi­ ZA DAN VSTAJE VODITELJEM NASE PARTIZANSKE VOJSKE! stom OF in članom prvih ljudskih odborov — ČESTITA UPRAVA TOVARISKE ČESTITKE ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE m SE OBČINE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! PRIPOROČA GRADBENO PODJETJE SVOJIM ČRNOMELJ Dolenjski STRANKAM »SAVA« SPLOŠNO Wk.jš list t VIDEM-KRŠKO TRGOVSKO POZDRAV NOVO MESTO VSEM BORCEM . PODJETJE IN AKTIVISTOM NOB! NAJ 2IVI 22. JULIJ — DAN VSTAJE! Ob DNEVU VSTAJE Vsem delovnim ljudem — našem prazniku — KNJIGARNA Črnomelj NAJ 2IVE SOCIALISTIČNI ODNOSI NA VASI! znova poudarjamo: vse naše republike pošiljamo sile za nenehen razvoj borbene pozdrave proizvajalnih sil! Le IN PAPIRNICA to je pot do višje za 22. juliji KMETIJSKA ZADRUGA življenjske ravni! ČRNOMELJ VIDEM-KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV NA DEBELO IN DROBNO »RESA« POZDRAVLJA VIDEM-KRŠKO IN ČESTITA ZA 22. JULIJ — »MIRNA« JŽ - PODJETJE DAN VSTAJE! MIRNA na Dolenjskem ZA POPRAVLJANJE VOZ ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI 2ELJAMT OB DNEVU VSTAJE! * DOBOVA pozdravlja vse borce za svobodo, napredek, mir NOVO in srečnejše življenje vsega človeštva! Opekarna Prečna !!HSN!l!i;i!lil!il!!i»!«!«!!!ii!lil«!IW MESTO

ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE ČESTITAJO TRGOVSKO Delovni kolektiv podjetja IN POZDRAVLJAJO: PODJETJE SPLOŠNO MIZARSTVO KMETIJSKA ZADRUGA »SUHA DVOR PRI ŽUŽEMBERKU DOLENJSKE TOPLICE KRAJEVNI ODBOR — KRAJEVNI ODBOR SZDL KRAJINA« pozdravlja za praznik vstaje slovenskega ljudstva — — OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS — KRAJEVNI 22. julij, vse tiste tovariše in tovarišice, ki so se z ODBOR ZB '— KRAJEVNI ODBOR ZROP — KRA­ Dvor JEVNI ODBOR ZVVI — GASILSKO DRUŠTVO IN orožjem v roki nesebično borili za svobodo! OSTALE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA IZ TOPLIC s svojimi poslovalnicami Ustvarjajmo obilje, dobrin za lepše in boljše življenje naših ljudi! POZDRAVLJA SVOJE To je nadaljevanje leta 1941 začete vseljndske vstaje! ODJEMALCE IN SE OBRTNO GRADBENO PODJETJE JIM ŠE NADALJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PRIPOROČAMO PRIPOROČA! »REMONT«, STRAŽA SE ZA OBISK IN ČESTITAMO ZA 22. JULIJ TOPLE Občinski odbor Zveze borcev PREBIVALSTVU POZDRAVE VSEM OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE, NEKDANJIM BORCEM NAŠEGA OKRAJA ZKS — OBČINSKI KOMITE LMS — OBČINSKI ZLASTI PA UDELEŽENCEM NOB ČESTITAMO IN AKTIVISTOM! ODBOR ZVVI — OBČINSKI ODBOR ZROP — ZA 22. JULIJ! ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ! OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV — OBČINSKI ODBOR RK

Doseženi uspehi, plod naših skupnih naporov, Brežice Vse nekdanje borce iz Bele krajine najprisrčneje pozdrav kažejo, da utiramo ljamo za 22. julij, želeč jim tuđi v izgradnji socializma pravilno pot! velikih uspehov! ZDRAVILIŠČE

BELOKRANJSKO GRADBENO DOLENJSKE GOSTINSKO PODJETJE belokranjska PODJETJE - ČRNOMELJ železolivarna TOPLICE in strojna tovarna »MAJOLKA« SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN POZDRAVOM BELT; ČRNOMELJ OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA PRA­ Straža ZNIK VSTAJE!

SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM IN ČESTITA ZA DAN VSTAJE! POZDRAVLJAMO 20. OBLETNICO REVOLUCIJE IN ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE! OPEKARNA Splošna bolnišnica - Novo mesto ZALOG pri Novem mestu

pošilja za DAN VSTAJE — 22. julij borbene pozdrave vsem posameznikom, ki so sodelovali v naši ljudski revoluciji, kolektivom in organizacijam!

PREBIVALCI NOVOMEŠKEGA OKRAJA: UDELEŽITE SE OSREDNJE REPUBLIŠKE PROSLAVE V LJUBLJANI OB 20-LETNICI ZAČETKA REVOLUCIJE IN

ODKRITJA SPOMENIKA 1200 PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V 2 U 2 E M B E R K U BORBENI LJUBLJANI, MESTU HEROJU, POŠILJAMO TOVARIšKE POZDRAVE OB DVAJSETLETNICI ZAČETKA VSELJUDSKE VSTAJE! Cesta, ponekod že zgotovljena, drugje se vedno v delu, ljudje, ki hite po trgu vsak za svojim delom, udarjanje kla­ div in ropot avtomobilov - taka je slika Žužemberka v teh Cesta, dolga dneh. Povsod gradijo, popravljajo poti in hiše, da bi za praznik — 22. julij, dobil Žužemberk čimlepšo podobo. Ka­ mioni neprestano vozijo pesek, kamenje in asfalt. Stavbeni odri vsepovsod. In nad vsem tem truščem stoji spomenik, velik in lep ... mesec dni... Med delavci srečaš tudi mladince in mladinke, oblečene v žlvomodre brigadirske uniforme. Delajo po skupinah skoraj po vsem Žužemberku. Ce povprašaš ljudi za tega ali onega, ti Obisk v pravniški mladinski delovni brigadi »TONETA brž povedo kje dela. Saj nekatere že poznajo. Tiste namreč, ki so bili že lani v žužemberški brigadi. To je sedaj že drugič TOMŠIČA« v Otočcu pripravil Studentski klub okraja Novo mesto. Brigada, ime­ novana po narodnem heroju Jožetu Slaku-Silvu, šteje osem- Onkraj mostu čez Krko na ke brigadirjev polne žuljev, če­ inštirideset brigadirjev, ki so iz krajev po vsej Sloveniji. Otočcu nastaja nova cesta proti prav jih težko delo velikokrat iz­ -Iz najrazličnejših krajev in šol so,- je povedal koman­ Gumberku. Podgorjanski kmetje črpa do onemoglosti, so si štu­ dant brigade, študent slavistike in sociologije J02E SKUFCA. in delavci, ki so morali doslej v dentje znali urediti notranje bri­ »V začetku smo imeli nekaj organizacijskih težav, sedaj pa Novo mesto voziti ali pešačiti več gadno življenje. Sport, taborni je že bolje. Reči moram, da nam je uspelo ustanoviti DE­ kilometrov po cesti na desnem ognji, kulturne prireditve in sode­ LOVNI KOLEKTIV BREZ IZJEM. V brigadi imamo brigadno bregu Krke in so v mesto priha­ lovanje z množičnimi organizacija­ upravljanje.-" jali s kandijske strani, bodo čez mi na letošnjih proslavah — te in -In delovni uspehi?« nekaj mesecev pognali svoje vo­ mnoge druge točke vsebuje nji­ zove in kolesa po bližnjici do hov program. Preveč bi nam od­ »V prvi dekadi smo dosegli 158% norme, bili smo progla­ Otočca in naprej po asfaltirani vzelo časa, če bi hoteli popisati šeni za udarno in posebej pohvaljeno brigado in prejeli pre­ cesti. Vozovi, živina in ljudje bodo pestro dejavnost, iznajdljivost pri hodno /-.stavico ... Z drugimi besedami — izmed štirih brigad prihajal; na ločensko sejmišče ob vsakem delu, pri čemer pa seve­ v okraju smo bili do sedai najboljši.« semanjih dneh hitreje, na drugi da ne manjka humorja, ki ga vsak Komajda »va se pogovorila, že je pohitel na delovlšče. strani bo v Novem mestu precej teden prinaša njihov stenski časo­ Ob vhodu v žužemberški grad visi rdeča brigadirska za­ manj hrupa in ropota promet pa pis »Otoški odmor«. stava. Skupina brigadirjev čisti grajsko dvorišče. Tone in bo tekel bolj neovirano kot na da­ tone kamenja je treba odmetati. V petek, 21. julija, bodo briga­ našnje ponedeljke in petke. dirji odšli na republiško proslavo Cesto z Otočca proti Gumberku 20-letnice revolucije v Ljubljano, gradi PRAVNIŠKA MDB »TONE­ odkoder bodo naslednji dan po­ TA TOMŠIČA«. 39. fantov in 15 de­ tovali v Žužemberk, kjer bodo so­ klet, nastanjenih v otoški osnovni delovali v športnem programu. šoli, dela največ dopoldne, ob de­ Nedvomno bo pot naporna, vseka­ Mladostni polet ževnih dneh pa popoldne, kakor kor pa se bodo spet ponosno vrni­ Takole hitijo z delom mladi pravniki ljubljanske univerze v Otočcu: Alžirec in črnec iz Tanga­ pač določi kon.vsija. ki je zadolže­ li na delovišče, kjer jih bodo ča­ njike poleg Ljubljančana in Dolenjca. Kakor bratje so si podali roke in družno se potijo za na, da po dežju pregleda teren. kali novi kubiki, novi žulji in no­ Komandant Bojan Pianinšek sicer va brigadirska dejavnost. Ko bodo uresničitev nalog, ki jih je brigada prevzela. Tak delovni polet Vlada te dni tudi med brigadirji pod spomenikom nima resnejših skrbi, kaj, kako in odšli, bo za njimi ostala cesta, v Žužemberku, v Zalogu, Veliki Loki, Brežicah in v Metliki. Povsod živa, radostna pesem mlađih kdaj bodo študentje pravniki de­ dolga mesec dni... src, ki zavestno grade zase in za lepši jutrišnji dan ... lali na trasi, saj ima delovodja Lukšič, kot je povedal, opraviti Tu dela tudi Said Bahur, študent elektrotehnike v Ljub­ s pametnimi, premišljenimi in ljani, doma pa je iz Gaze v Združeni arabski republiki, in delaželjnimi ljudmi, ki jim ni tre­ Džoni, študent iz Indonezije. ba dvakrat dopovedovati, kakšno »Tukaj se počutim prav dobro,-« je povedal Said. »Briga­ je njihovo delo na delovišču«. Bri­ dirji smo med seboj veliki prijatelji, kot bratje in sestre...« gada je namreč urejena tako, da »In pokrajina, ti je všeč?* ima vsakdo svoje dolžnosti in pra­ »Seveda, seveda ... Krka je zelo lepa ... In sedaj, ko smo vice, za celotno življenje pa skr­ Novomeški ekipi še najboljši v Sloveniji dobili dovolilnice za ribolov, bomo še večkrat ob njej... Se bijo razne komisije in referenti. kaj? Da, pre.-eneča me polet dela tukaj pri vas. Človek kar Vsi se zavedajo skupne naloge, Zapiski z II. kola zvezne atletske litje, B programa vodje atletov - kapetana Sljepče- delo, potem jim res ne preostane ne bi mogel verjeti.« zato bi težko izbrali najboljšega viča nihče ne skrbi za atlete. Ko je drugega kot da poiščejo novo sre­ Brigadno kulturno življenje poživljajo trije mladi pesnlki- med najboljšimi. Vsak daje po bilo treba zbrati ekipo za nastop v dino. Plut, Pavliha, Drnovšček, svojih močeh in moramo poudariti, II. kolo zvezne atletske lige — tiki več ali manj redno trenirajo. slavisti. i"ed njimi tudi Valentin Cundrič, ki je v teh dneh B program — je obema' novome­ Novem mestu, nihče od odborni­ Mavrin in še nekateri so perspek­ izdal kur dve pesniški zbirki. da so doseženi uspehi brigade v Naštejmo njihova imena: sprinter tivni tekmovalci (Plut je spet iz­ prvi dekadi več kot presenetljivi. škima ekipama — moški in ženski Pavllha, srednjeprogas Drnovšček, kov ni storil ničesar, da bi moško »Ste že imeli kak literarni večer?« — ohranilo vodeče mesto v prepu- ekipo vsaj za silo skrpali. Tako boljšal osebni rekord na 55.45 m S 164 odstotki bi se na tako tež­ tekač Mavrin in obetajoči metalec v metu kopja!), toda če se zanje »Enega za brigado smo že priredili,« je povedal Janez. kem terenu pohvalila redko kate­ bliškem merilu, čeprav zaradi po kopja — Plut. Ti so v šestih disci­ najprizadevnejšim, ki bi radi čim »V kratkem pa pojdemo na obisk k taborniški brigadi in k čitnic moška ekipa ni nastopila v večkrat tekmovali (to je tudi nji­ ne bo skrbelo, bodo njihovi talenti ra skupina utrjenih delavcev, zla­ plinah zbrali 4855 točk, pri tem pa propadli. pravniški, ki dela na Otočcu. Razen tega bomo priredili še sti če upoštevamo, da so ti od­ najmočnejši postavi. Spet so se po moramo pripomniti, da je vsak hov cilj in zato trenirajo!), ni pre­ večer lirike v Žužemberku... Skratka: dela je tudi po kul­ stotki doseženi na osnovi delav­ novili primeri iz prejšnjih let, da smel nastopiti le v dveh disciplinah ostalo drugega, kot da so se sami Z nepopravljivo napako odbor­ turni strani do%olj...« skih in ne brigadirskih normi nekateri atleti in tudi atletinje in v štafeti, ker tako določajo domenili in na svoje stroške(!) od­ nikov društva Partizan Črnomelj je »Tako jc,~ je pribil Jože žebelj v desko. Kajti brigadirji niso izpolnili svojih dolžnosti do pravila za ekipna tekmovanja. potovali v Novo mjesto — branit ekipa atletov izgubila vse možno­ ne delajo le v gradu. Nekateri mizarijo, delajo- odre za pro­ Prerej uspešno so brigadirji društva. Ostali so v krajih svoje Pred tekmovanjem in po njem barve črnomaljskega Partizana! sti, da se uvrsti v republiški finale slavo, drug urejujejo športne objekte na Loki, tretji poprav­ uveljavili samoupravljanje kot no­ ga letovanja, čeprav jim je bil smo jih povprašali, kje je vzrok Dali so vse od sebe, toda več kot - med 6 najboljših ekip LRS, za ljajo ceste in poti, ki vodijo k spomeniku... vo obliko vzdrževanja mladinskih omogočen prihod v Novo mesto nenadnega razsula v črnomaljskih 4855 točk niso mogli doseči. Ce so kar je imela po rezultatih L kola Brigadirji delajo dopoldne, toda ne smeš se začuditi, če delovnih brigad. Sredstva, ki jim in povratek na letovanje. Vsa čast atletskih vrstah. Dobili smo pre­ prepuščeni sami sebi in nimajo ni­ veliko upanja. jih srečaš tudi popoldne na delu. Dvaindvajseti se bliža in jih je namenil investitor za eno­ tistim, ki so izpolnili STOJO dolžn senetljive odgovore. V odsotnosti ti najosnovnejših pogojev za redno zato hočejo še posebno pohiteti. mesečno delo, nikakor ne bodo ost (Penko je prišel celo iz Rovi­ TEHNIČNI REZULTATI In prav je tako. potrošena nenačrtno, brez haska. nja itd.!) in pripomogli, da sta no MOŠKI: 100 m: Padovan (Nm) V delu najdejo sebe in svoja hotenja. Tega se zavedajo tudi mladinci in vomeški ekipi nastopili kolikor to­ 11,7, Pavliha (C) 11,8, Mavrin (C) In nad njimi v večernem soncu spomenik. o vprašanjih čim boljše rentabil­ liko kompletni. Njihova zasluga je Novo mesto - MDB »Tone Tomšič« 71:67 (34:42) 12,4; 400 m: Maznik (Nm) 56,5, Per- PETER BRESCAK nosti in storilnosti razpravljajo na , da je ženska ekipa kljub počitni­ ko (N) 57,6, Drnovšček (C) odstopil; brigadnih konferencah, ki jih ima­ škemu razpoloženju dosegla več Pretekli teden smo zopet gledali domačini hoteli na vsak načir.' do­ 1500 m: Drnovšček (C) 4:38,5, Osta­ jo redno vsak teden, včasih pa tu­ točk kot' v prvem kolu, moška v Novem mestu košarko. Za svoje seči v povratni tekmi zmago. Ven­ nek 4:40,2, Lukšič 4:49,1 (oba Nm); di vmes. Zelo razveseljivo je, da ekipa pa je le malo zaostala za re nasprotnike so si Novomeščani dar je le malo manjkalo, pa bi 3000 m: Derganc (Nm) 9:40,2, Gajski se za novi način upravljanja pri zultatom iz I. kola. (Nm) 11:35,1; štafeta 4x100 m: Črno­ nas zanimajo tudi študentje iz izbrali ekipo MDB »Tone Tomšič«, domačini kljub skoraj popolni eki­ melj 48,0, "Partizan (Nm) 43,4; skok prijateljskih afriških in azijskih Počitniško obdobje vedno napra­ ki dela na Otočcu. Ker se je prva pi zapustili igrišče poraženi. 2e v višino: Potrč (Nm) 180 cm, Perko držav, ki so prav tako kot sloven­ vi organizatorjem ekipnih atletskih tekma končala s 57:46 za goste, so prve poteze igre so pokazale, da (Nm) 165 cm. Šiško (Mp) 155 cm; ski študentje prišli gradit lokalno prireditev veliko preglavic in sivih domačini sploh niso vigrani, ker skok v daljino: Spilar (Nm) 609 cm, cesto na Dolenjskem. Komandant, las. V nedeljo je v začetku kazalo, BB Mesec avgust lahko po pravici so večkrat izgubljali žogo in me­ Zurc (Nm) 605 cm, Mavrin (C) 540 da teka na 3CO0 m ne bo sploh tali na koš precej slabo. Brigadir­ njegov namestnik Janez Kocijan­ štejemo za mesec atletike. 2e prve ji pa so si s požrtvovalno igro cm; suvanje krogle: Penko Igor čič, predsednik brigadne konfe­ mogoče izvesti, ker ni bilo nobene­ dni (5. in 6. 8.) bo v Mariboru re­ (Nm). 15,09 m. Potrč (Nm) 11,98 m; rence Janez Dolar in drugi so po­ ga tekača. Kasneje se je položaj ie kmalu priborili r.ekaj točk nasko­ met kopja: Spilar Marijan (Nm) izboljšal, tako da je poleg Dergan­ publiško prvenstvo za člane in ka, katerega so potem stalno dr­ vedali, da med brigadirji sploh ni. članice, teden dni kasneje pa bo žali. Sredi drugega polčasa so do­ 61,90 m, Plut (C) 55,45 m, Penko razlike, da so njihovi azijski in ca, ki še vedno ne trenira, nastopil v Ljubljani letošnje državno pr­ (Nm) 48,90 m. afriški prijatelji z ljubljanske uni­ začetnik Gajski. Podobno je bilo mačini nekaj minut odlično za­ tudi s skakalcem v daljino — Zur- venstvo posameznikov. Slednje bo igrali in si priborili vodstvo, ki so EKIPNO - MOŠKI:, 1. Partizan verze deležni vsega, karkoli se zaradi obširnega sporeda teklo tri Novo mesto 10.906 točk, 2. Črno­ pripravi in zgodi. cem, ki je skupno s Spilarjem pri­ ga potem obdržali tudi do konca. speval 1145 točk. dni, od 11. do 13. avgusta. Pri domačih so najbolje zaigrah melj 4855 točk. Letošnje državno prvenstvo za Bele (24), Petrič (14), Setina (9) in ŽENSKE: 100 m: Novak Jožica Komandant brigade je potem po­ mladince in mladinke bo 2. in 3. vedal njihova imena: MICHAEL ŽENSKA EKIPA BOLJŠA KOT V Potrč (8). Pri gostih sta lepo za­ (Nm) 14,1, Regir.a Angela (Nm); 800 I. KOLU septembra, republiška mladinska igrala Kocjančič (23) in Sefman metrov: Hude Jelka (Nm) 2:26,0, JACOB iz Tanganjike, MOHAMED prvenstva pa 10. septembra. Eno AITSI in KAMAL MODAM iz Al­ Pohvaliti moramo tokrat članice (26). Kukman Slavka (Nm) 2:44,2; šta­ ženske ekipe. Čeprav so tudi tu od teh (za mlajše mladince in sta­ feta 4x100 m: Partizan Novo mesto žira, SAJEGH F AR ID iz ZAR, rejše mladinke) bo v Novem me­ Novomeščani so se prikazali v 53,2; skok v višino: Gantar in Hu­ MOHAMED TAHA iz Iraka ter nekatere manjkale (Bartljeva, Ra- precej slabi luči. Morda bo na je­ AHMED FARIS iz Alžira. bičeva, Tomčeva, Svetličičeva), so stu, na stadionu »Bratstva in de (obe Nm) 138, Kotnik in Drčar navzoče za 165 točk izboljšale svoj enotnosti«, na kar ljubitelje atle­ sen malo bolje, saj se bodo trije 135 cm; skok v daljino: Drčar Til- Mesec dni v julijski pripeki in rezultat iz I. kola. Odlikovali sta tike v Novem mestu že sedaj opo­ igralci udeležili inštruktorskega ka (Nm) 439 cm, Regina (Nm) 437 občasnem nenadnem deževju, se se obe tekmovalki v suvanju kro­ zarjamo. tečaja v Rovinju. jk cm, Kukman 498 cm; suvanje kro­ bo brigada nadalje borila za kubi­ gle — Kotnikova in Vidmarjeva, gle: Kotnik Meta (Nm) 10,91 m, ke izkopane in prepeljane zemlje, Hudetova je v teku na 800 m iz­ Vidmar Marija (Nm) 10,20 m; met kamenja in panjev. Čeprav so ro- boljšala svoj letošnji najboljši re­ kopja: Vidmar (Nm) 29,45 m, Re­ zultat in očitno spet prihaja v do­ Najboljša: MDB »JOŽETA gina (Nm) 26,55 m. bro formo. ;pohvaliti pa moramo EKIPNO - ŽENSKE: Partizan S Od 8. do 23. avgusta bo v :tudl tekmovalke v skoku v višino Novo mesto "894 točk. Ravnah na Koroškem zvezni tre­ Jožico Novak ir. Angelo Regino, ki SIMA-SILVA«! Tabcrniška MDB v Zalogu čisti poseko, da bodo zaorali ning najboljših mladincev in mla­ je izboljšala svoj rezultat v metu traktorji KGP v spočito, novo pridobljeno orno zemljo. Trdo dink Jugoslavije v namiznem te­ kopja. Ženska ekipa je tokrat zbra­ Stab mladinskih delovnih brigad, glasijo za udarne in posebej po­ Triglav iz Kranja — neposredni nisu. Med tečajnike je zvezni tre­ je to delo, a taborniki so se ga lotili z znano vztrajnostjo, la skupno 7894 točk! ki je bil formiran pri okrajnem hvaljene. II. taborniška MDB »Par­ konkurent obema novomeškima ner določil tudi Novomeščanko Tudi pri moških je bilo doseže­ komiteju LMS v Novem mestu, tizanski Rog« pa je dobila naziv ekipama za prvo mesto v LKS, je ki ne popusti! Ireno Mikec. nih nekaj prav dobrih rezultatov, ima precej dela, saj vemo, da je udarne to pohvaljene brigade. Pre­ v drugem kolu nastopil na Jeseni­ vendar pa je \'Sota točk tokrat bila v okraju pet stalnih in ena ob­ hodno zastavico štaba MDB pri cah in zbral pri moških 11.093, pri za 551 manjša kot v prvem kolu. časna mladinska lokalna brigada. OK LMS v Novem mestu je pre­ ženskah pa 7051 točk. Ce seštejemo Stab vodi delo brigad in izreka jela najboljša žužemberška briga­ točke obeh kol, dobimo naslednji ŠTIRJE CRNOMALJCANI - 4855 udarništvo in pohvale posameznim da »Jožeta Slaka-Silva«. vrstni red: TOCK- brigadam. V drugi dekadi bo še teže izbrati Moški: 1. Partizan Novo mesto Posebno poglavje nedeljskega at­ najboljšo brigado, ker se vse ena­ 22.363 točk, 2. Triglav (Kranj) 22.351 letskega tekmovanja v II. kolu V prvi dekadi je bilo zelo težko ko marljivo pripravljajo na repu­ točk. zvezne atletske lige so atleti iz določiti najboljšo mladinsko de­ bliško in okrajno proslavo. Druga ŽENSKE: 1. Partizan Novo me­ Priznanje metliški brigadi lovno brigado, saj so vse dosegle črnomaljskega Partizana. Ob nji­ dekada bo zaključena danes. sto 15.623 točk, 2. Triglav (Kranj) hovem prvem ekipnem nastopu v uspeh, ki ga nismo pričakovali, •d 13.785 točk. F. Mikec I. kolu smo jih pohvalili, saj so nekatere pa so normo presegle kar Dne 1. julija so v Metliki prvič še dnevno sobo in druge prostore. »Kako pa se razumete z občino ?« zaradi doseženih rezultatov in kon­ za 60 odstotkov. Glede na splošno zapeli udarci krampov na mestnih V taki brigadi bi gotovo želel biti mi je ušlo vprašanje, čeprav bi ml čnega števila točk marsikoga pre­ brigadirsko dejavnost je štab na ulicah in 54 deklet in fantov se je vsak. Na razpolago imajo televi­ že pogled na predsednika SZDL, ki senetili. Tokrat zasluži tako vod­ osnovi rezultatov določil, da se II. zagrizlo v delo. Metličani so se že zor, radio, gramofon, magnetofon, je z zanimanjem opazoval delo, dal odgovor na to. »Prav gotovo je to stvo kot atleti grajo, saj so na žužemberška MDB »Jožeta Slaka- privadili na mlada, zagorela telesa, kar si želi človek za oddih. tekmovanje prišli le štirje: To so Sllva«, II. belokranjska »Belo­ ki delajo kakor da bi šlo za stavo razumevanje eden izmed osnov­ Komandanta brigade sem srečal nih pogojev ln se tudi že kaže najprizadevnejši, ki kljub ponov­ kranjski heroji« in pravniška MDB ln jih gledajo s hvaležnostjo in za­ pri pogovoru s predsednikom nemu mrtvilu v črnomaljski atle­ »Toneta Tomšiča« na Otočcu pro­ upanjem, saj bodo ravno ti mladi SZDL, ko sta ravno razpravljala o v delu naše, brigade,« je za­ brigadirji botrovali olepšavi in ure­ delu brigade. Zato mi rti bilo tre­ čel komandant Jože. ••Tovariši iz ditvi njihovega mesta. občine so nam priskočili na pomoč ba ničesar govoriti in že smo bili pri vsaki zagati in nam stalno po­ V četrtek sem jih obiskal. Ko sredi debate o brigadi. »Udarni in magajo. Med nami in občino se je Prvič m Boienfs! eni: tekmovanje lem prišel v grad, kjer je njihovo specialno pohvaljeni smo, da veš!« razvilo pravo prijateljstvo, katere­ domovanje, sem najprej zagledal mi je takoj povedal. Nato mi je ga sadovi se kažejo pri delu.« ekonoma, ko je pripravljal malico. pravil o delu brigade. Ze v prvi de­ žena-q nsilki ' kadi so dosegli zavidljiv uspeh in Brigadirje sem dobil pri malici. 2e prvi pogled me je prepriča!, da Dobri sendviči so hitro izginevali Je malica res v redu. Na velikem dosegli 160.1 odstotkov r.orme. De­ lajo od 5. do 11. ure, nato pa so iz velike košare in branžada je Gasilstvo se vedno hitreje uvršča so zbrale 286 točk, druga je bila kosu kruha so imeli naloženo sa­ kar vidno hlapela. Kmalu smo se CELULOZA IZ VIDMA-KRSKEGA lamo, kumarice in kos jajčka. Zra­ v glavnem prosti. Kulturno življe­ v športno dejavnost, saj zahteva nje v brigadi je na zavidljivi vi­ spustili v pogovor, ki se je sukal v današnji čas veliko več spretno­ (276 točk), tretje so bile GASILKE ven narezanega kruha pa je ležal glavnem o delu brigade. Razdelje­ IZ SKOPIC (Obč. gasilska zveza velik kos marmelade. »Za repete«, šini. Imeli so tudi že trikrat ples. sti in športnih veščin že pri na­ Ker je precej mladincev ln mla­ ni so v štiri čete. »Seveda je tre­ vadnem reševanju, kaj šele pri Brežice) z 272 točkami, ČETRTO je pojasnil ekonom Frk. Marjeta, tja najboljša,- se je oglasil Ive in MESTO je komisija priznala GA­ ki sem jo zagledal z obvezanimi dink, ki še ne znajo dobro plesati, specializiranih gasilskih postopkih. bodo zanje pripravili plesne vaje. že sem spoznal enega člana n.aj- Zadnje čase so že uspešno tekmo­ SILKAM IZ STRANSKE VASI pri prsti, mi Je najprej pojasnila, da boljš-e čete. Povedali so mi tudi, Novem mestu za 262 in eno tretji­ Ima bolniški dopust, ker se je ob­ Taborni ogenj so že priredili, v na­ vali pionirji — gasilci, v Šentjer­ črtu pa imajo brigadirski zabavni da imajo prehodno četno zasta­ neju pa so se na športnem polju no točke, ZADNJE pa so bile rezala, nato pa me je povabila, da vico, ki jo dodeljujejo vsak dan ČLANICE GASILSKEGA DRUŠ­ r.aj si ogledam njihove prostore. večer ob tabornem ognju, na ka­ v nedeljo pomerile tudi ženske. terem bodo.s humorjem in petjem najboljši četi. Nato mi je Slavko Ta. dejavnost, ki se je vključila v TVA IZ SENTRUPERTA z 239 toč­ Lično urejene ženske spalnice Je v smehu povedal, da sta se zad­ kami. Najbolje so na vprašanje bilo res lepo pogledati. Ko pa sem zabavali domačine. Tudi predava­ strokovno gasilsko delo, se pri­ nja imajo v načrtu. Nekaj so jih njič dve kar jokali, ker ni bila nji­ kaže na tekmovanjih. Ob 80-lotnici odgovarjale ZENE IZ SKOPIC se zanimal za moške, me je takoj hova četa najboljša. »Ja,« se je in jim je komisija za odgo­ odpravili, da ni tam ničesar zani­ že imeli, nekaj pa jih bodo imeli šentjernejskega društva smo lahko še te dni. oglasila čedna brigadlrka za veli­ videli prve športne igre žena - vore zapisala kar 124 in eno tret­ mivega. Vdal sem se in si ogledal kim kosom kruha, »je res sreča, easilk na Dolenjskem. jino točke. Slabše so bile pri su­ da se ne podeljuje zastavica posa­ hem gašenju. meznikom, saj bi bilo potem še več Gasilke so tekmovale v gasil­ Razveseljivo je, da najdejo žene joka !« skem četveroboju, ki je obsegal Peščica črnomaljskih atletov (od leve: Plut, Drnovšček, Mavrin Okrajni prvak: traktorist Konrad štiri discipline v štafeti na 160 m. poleg poklicnih skrbi še čas za ga­ Cas malice je hitro minil in bri­ Pri temi so morale tekmovalke silstvo in posebej za šport. Ze in Pavliha) je v nedeljo zbrala 4855 točk — in častno rešila gadirji so se zopet vrgli na delo. preskočiti jarek širok 1,60 m, sko­ prvo tekmovanje je prineslo nekaj že precej blede barve nekdaj tako slavne in obetajoče MHer iz Šentjerneja Sredi njih pa sta vihrali brigadna čiti čez 40 cm visoko zapreko, prav dobrih rezultatov. V prihod­ lr. prehodna četna zastavica, na prenesti »ranjenca« po 20 cm ši­ nje pa jim želimo še več uspehov! belokranjske atletike... katero so nekateri kar poželjivo tekmovanja, osemletni Marijan rokih in 5 m dolgih gredah, dvig­ V nedeljo, 16. julija, je bilo gledali. Morda se bo zopet kakšna njenih 10 cm nad zemljo, pred na obratu kmetijske šole Grm JUrkas iz Dobove pri Brežicah. brigadirka jokala, če ne bo njihova prehodom pa so morale »ranjen­ Trije najboljši od vsake skupine četa dobila prehodne zastavice. cu« prevezati koleno in s peskom na Pogoncih okrajno tekmova­ Morda, toda če bo njihova brigada se bodo udeležili republiškega pogasiti ogenj. Zene so tekmovale nje kmetijskih strojnikov naše­ /.opet udarna in specialno pohva­ zatem v odgovorih na strokovna Parma in Piberlova: brzopotezna prvaka LRS ga okraja. Udeležilo se ga je 14 tekmovanja kmetijskih strojni­ ljena, bo tudi to pozabljeno. gasilska vprašanja. kov. Janez Korošec starejših traktoristov, sedem V vseh disciplinah je tekmovalo 16. julija je bilo odigrano v No­ kami, sedmi je VAVPETlC s 7 toč­ četrti v TV. rezervni skupini, AV, mladincev in trije pionirji. Tek­ pet gasilskih desetin. PRVO ME­ vem mestu brzopotezno prvenstvo kami, osmi MUSIL s 6,5, deveti SEC prvi v V. rezervni skupini. STO so zasedle GASILKE ŠMAR­ LRS v šahu za leto 1961. Turr.ir DRAKSLER 6 točk itd. Pri ženskah - nastopale so ude­ movanje, ki je sledilo obćins'kim JEŠKE GASILSKE DESETINE, ki sta organizirala Komisija za šah V I. rezervni skupini (za 15. do leženke letošnjega ženskega pr­ tekmovanjem, sta organizirala Tudi MTDB »Partizanski Slog«: pri OZTK Novo mesto in.Šahov­ 26. mesto), v kateri so igrali tudi venstva LRS, ki se prav te dni ska zveza Slovenije v čast 20-let­ Novomeščani SKERLJ. PICEK in igra v Ljubljani - je zmagala Mi­ okrajni odbor Ljudske tehnike nice vstaje slovenskega naroda. SITAR, je zmagal ANKERST iz ra PIBERL iz Maribora, druga je in Društvo kmetijskih strojni­ udarna in pohvaljena! Na turnirju so igrali najboljši ša­ Ljubljane z 10 točkami, drugi je L.IIL.IAKOVA, tretja PONGRAC kov. histi Slovenije z mojstroma PU­ 2AGAR z 8,5, tretji KR2IN 6,5, če­ itd. Ze več kot teden dni vihra za­ dve predavanji, športne tekme ČEM in PARMO na čelu. Nasto­ trti do šesti SKERLJ, Mira PI- Po zaključku turnirja so udele­ Kmetijski strojniki, ki so do­ stava na drogu Mladinske taborni­ med četami, šahovsko tekmovanje, Krmeljski rokometaši pilo je okrog 90 šahistov in ša- BERL in MILINKOVIC, sedmi PI­ ženci odšli na vrt hotela Kandija, ške delovne brigade ob prijaznem taborne ognje, proslave, itd. Srce histk. Prvenstvo je bilo izvedeno CEK itd. . kjer so imeli izdatno to dobro ko­ segli najboljše ocene na občin­ gozdiču v bližini Prečne. Dekada našega tabora je kuhinja z eko­ osvojili »Peka! Milana v dveh kategorijah — za moške in V drugi rezervni skupini (27. do silo. Po kosilu je bil slovesen za­ skih tekmovanjih, so pokazali je za nami. Prehodno zastavico si nomom; Mari, Blažena, Joža in Majcna« za ženske. 38. mesto) se je izkazal LEVIČAR ključek turnirja to podelitev de­ svoje sposobnosti v oranju s je priborila tretja četa. Komandir Marija nam spretno pripravljajo Tekmovanje se je pričelo po po- iz Vidma-Krškega. ki je osvojil narnih in praktičnih nagrad. Jože Turk je s svojo živahnostjo, jedila. V počastitev dneva borca je mla­ Vdravnih besedah Ludvika KEBE- drugo mesto s 7,5 točkami to zao­ Praktične nagrade so prispevala traktorjem, spretnostni vožnji iznajdljivostjo in prisrčnim odno­ Do sedaj smo po obračunu za­ dinski aktiv iz Krmelja doma pri­ TA, predsednika Okrajne zveze za stal samo za pol točke za zmago­ podjetja Elektro Novo mesto, In­ s prikolico ln teoretičnem zna­ som do brigadirjev ustvaril že v služili več kakor pa smo porabili. redil tekmovanje v malem roko­ telesno kulturo, in Eda TUEN- valcem v skupini, BUKOVCEM iz dustrija obutve, Novo mesto, in nju iz kmetijstva, prometnih prvih dneh odličen četni kolektiv. Delo je steklo v redii in druga metu, ki Je veljalo za »Pokal Mi­ HERJA: predsednika Šahovske Kranja, Gajski (Novo mesto) je Trgovski podjetji Standard in 2e- Kljub polovični dekadi so soraz­ dekada nam bo gotovo prinesla še lana Majcna« in sta se ga udeležili zveze Slovenije, ki sta poudarila peti s 6,5 točkami. V tej skupini leznina. Novo meLSto. predpisov in poznavanja motor­ nekaj sredstev za gradnjo tabor­ tudi moštvi iz Radeč in Zagorja. pomen tega velikega tekmovanja. Splošna ugotovitev je, da je br­ merno največ zaslužili. Vsa bri­ niškega doma. so igrali tudi RADOVANOVIC ja. Pionirji so bili oproščeni gada je ponosna na te mlade raz­ Pogrešali smo tekmovalce iz Sev­ Pri moških je,bilo predtekmova- (Novo mesto), CEGLAR (Senovo) zopotezno prvenstvo odlično uspe­ vprašanj iz teoretičnega znanja igrane fan^e, najbolj pa sam Jože. nice in z Mirne. nje speljano v 6 skupinah. Mojstra in CIZEL.I (Videm-Krško). lo. Slavko Sitar PUC ir. PARMA sta imela direk­ Na splošno so strojniki poka­ Tudi ostali četi sta se dobro od­ Šport v MDB v Metliki Na novo urejenem rokometnem Boljša mesta ostalih novomeških rezali. Kljub težkim pogojem sta igrišču v Krmelju. ki so ga pri­ ten vstop v finale. Od Novomešča­ igralcev: BARTOLJ drugi do tret­ B Letošnji koledar atletskih tek­ zali znaten napredek v obvlada­ tudi kar dobro zaslužili. Zlasti je Športno življenje v metliški de­ pravili krmeljski mladinci, je zma­ nov je v predtekmovanju najbolje ji in ADAMIČ peti v III. rezervni movanj je zelo bogat in pester. nju strojev in obdelave zemlje treba pohvaliti prvo četo in nje­ lovni brigadi je precej razgibano. igral Jure PICEK, ki je v svojt skupini. Dr. SILA tretji in DOKL Konec Julija (29. in 30. 7.) bo v V prvi nogometni tekmi se je eki­ galo moštvo Krmelja. Rezultati: skupini delil prvo do tretje mesto, z njimi, posebno v oranju. Naj­ nega komandirja Jožeta Peršeta, Krmelj 4 točke (17 : 10), Radeče Celju tradicionalni troboj republik saj so v tej dekadi opravili največ pa brigade srečala z moštvom Me­ vendar je imel slabši rezultat pro­ več točk in s tem prehodni po­ tlike. Metličani so zasluženo zma­ 2 točki (21 : 8) in Zagorje 0 točk ti zmagovalcem, zaradi česar n* EV Novem mestu se zadnje čase Srbija—Hrvatska- Slovenija/ Za to delovnih ur. Kot zanimivost naj (10 : 12). prišel v finale. tenis bolj malo igra, čeprav so na tekmovanje bodo prišli v poštev kal ter prvo nagrado si je pri­ povemo, da si je Jože zbral okoli gali s 6:1, vendar se tolažijo bri­ razpolago dobra igrišča, ki pa za­ tudi nekateri novomeški tekmoval­ gadirji s tem, da bodo odigrali še Domačini so igrali hitro in požr­ boril Konrad Miler, traktorist sebe skoraj sama dekleta, ker baj- eno tekmo. V teku sta tudi brigad­ V finalu |o mt;l 14 udeležene; radi pomanjkanja finančnih sred­ ci (Potrč, p.'vrt~k Penko, Spilar v taki družbi najlaže dela. Tudi tvovalno, odlikovali pa so se vra­ zmagal niiojster BRUNO PARMA z stev niso.dobro oskrbovana. V pri­ in Hudetova). prav gotovo pa ne kmetijske zadruge, Šentjernej ni prvenstvi v namiznem tenisu in tar Ciril Logar in napadalci Jože drugi četi gre priznanje. V četi so šahu. V nedeljo so organizirali celo 10,5 točkami in tako postal brzo­ hodnje bo položaj verjetno boljši, bo izostala v izbrani vrsti Slove­ Drugo nagrado je dobil Stane najmlajši brigadirji in komandir Logar (17 golov), Žitnik in Zaman potezni prvak LRS v šahu za le­ saj je predvideno več tekmovanj nije tudi Šcrhčeva iz Senovega, ki turnir, na katerem so igrale eki­ (oba po 8 golov). Pri gostih je uga­ Luzar iz Brusnic, tretjo pa Stane Lukšič je med njimi pravi pe Ozlja, Metlike in MDB v noger to 1961. Drugo in tretje mesto si v mestnem merilu, večjo skrb pa dosega vedno boljše rezultate. Po očka. jal srednji napadalec iz Zagorja. delita mednarodni mojster STO- bodo posvetili tudi pionirjem in rekordu FLR.T za mlajše mladinke Jože Vršeč iz Bizeljskega. Od metu. odbojki, namiznem tenisu Pokal so dobili Krmeljčani. Tek­ Brircadni svet, ki smo ga usta­ lr. !>ahu. Delati sta začela tudi teh­ IAN PUC in mojstrski kandidat- mladincem. V načrtu imajo orga­ na 60 metrov '71) in 100 metrov mladincev se je najbolj odrezs' nični in avtomoto krožek, ki bo­ me je gledalo okrog 100 ljudi, so­ Cveto' TRAMPUŠ z 10 točkami, če­ nizacijo teniške šole za naraščaj, (12.2) je DO»t*!h' d'»~vna rekorder­ novili takoj v začetku, se je že dil pa je Senčar iz Krmelja. Franc Vipolšek iz Brežic, med krepko spoprijel s problemi, ki sta še bolj razgibala družabno živ­ trto do š-esto mesto PEŠEC, PLA- ki bo začela delovati v začetku av­ ka za mlajše mladinke tudi v trne pionirji pa najmlajši udeleženec nastajajo v taboru. Pripravil Je ljenje v brigadi. Jk, Boris Debelak HUTNIK in JAZBEC z osmimi tač­ gusta. ku na 200 metrov (V,,l) Praznih šentjernejshih gasilcev V nedeljo, 16. julija, je cev, je Dodo Maj zel j govoril gasilsko orodje., Postavili so staro generacijo. Treba je bilo V TEM TEDNU VAS ZANIMA praznovalo gasilsko društvo v o zgodovini • šentjernejskega tudi gasilski dom. spet znova začeti. — Po vojni Šentjerneju 80—letnico. Ker gasilskega društva, ki ga je Prva svetovna vojna jih je je gasilska enota v Šentjerne­ je društvo eno nastarejših na močno prizadela, vendar so ju ponovno zaživela. Prvi po­ karnah. Lekarne, ki preparat še 1881 ustanovil Franc Zagore nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke- spodnjem Dolenjskem, . je budnik in organizator je bil iz Šentjerneja. Kot prvi na­ že 1928 kupili motorno briz- mofarmaerji«. šentjernejsfco praznovanje ve­ gakio. Ves čas med obema današnji predsednik Tone čelnik društva je bil Zagore ljajo za praznik občinske in vojnama se je njihova dejav­ Bambič. Organiziral je dve nrrpreden in zavedeni Slovenec, okrajne gasilske zveze. Šent­ nost spet razvijala v redu. desetini in obnovil društvo. Komisija za sklepanje ln odpo- saj si je upal v času,, ko je Četrtek, 20. julija - Marjeta jernej čani so ta dan dobili Med okupacijo pa bi kmalu 1954. ko je bil predsednik Vin­ Petek, 21. julija -Zorka dovanje delovnih razmerij pri nov gasilski prapor, pri raz­ bilo v naših krajih vse nem­ zgubili motorko, ki so se je ko Radkovič, so začeli graditi Sobota, 22. Julija - Dan vstaje podjetju Industrija perila, Novo mesto, razpisuje naslednja prosta vitju pa sta kumovala okrajni ško ali ponemčurjeno, urediti nov gasilski dom. Gasilci so slovenskega naroda hoteli polastiti okupatorji. delovna mesta: Gospodlnjsko pomočnico, lahko sekretar ZK Franc Pirkovič slovensko poveljevanje. Kas­ •s prostovoljnim delom veliko Nedelja, 23. julija - Branislav Skrili so jo in jo po osvobo­ Ponedeljek, 24. julija - Kristina 1. mesto materialnega knjigovodje začetnico, sprejmem. Naslov v in podpredsednica OLO Vil­ neje so gasilci organizirali ditvi spet očistili. — V času pripomogli, da; so 1956 dom Torek, 23. julija — Jakob 2. mesto obratovnega knjigovodje upravi lista (763-61). ma' Pirkovič. razne prireditve, s sredstvi, ki nemške ofenzive 1943 so Nem­ res zgradili. Zal je zdaj v Sreda, 26. julija - Ana 3. mesto blagajnika - likvidatorja. Hišo, takoj vseljlvo, prodam (tri so jih tako dobili, pa so naba­ ci postrelili 15 gasilcev kot njem le orodjarna. Pogoji: Pod točko ena ln dva minute od avtobusne postaje) ln Ob pričetku slovesnosti, ki radio aparat znamke Telefunken. talce. Društvo je izgubilo vso srednja strokovna izobrazba z dve­ je bila pred spomenikom tal­ vili cevi, ročne brizgalne in Proslava 80—letnice usta­ letno prakso ali nižja strokovna Veršaj, Ratež 16, p. Brusnice. novitve šentjernejskega gasil­ izobrazba z večletno prakso. Pod Dvostanovanjsko hišo z lokalom, skega društva je zelo lepo točko tri: nižja strokovna izobraz­ primernim za trgovino ali obrt V Loki pri Zidanem mostu. Stanova­ uspela. Okrajna gasilska zve­ ba z večletno prakso. Plača po do­ Črnomelj: 21. in 23. Julija: ame­ govoru. nje vseljivo. Ponudbe pod -Loka za je izvedla tekmovanje žena riški film »Pesek Ivo Jima«, 23. pri Zidanem mostu« sprejema gasilk. Tekmovanja se je in 26. julija: ameriški film »Dama oglasni oddelek Dolenjskega Usta Mihi Štrumblju v spomin Podjetje »Remont«, Mirna peč - iz Sangaja«. (730-61). udeležilo veliko gasilki ,zanj komisija za delovna razmerja, raz­ kov »KAJ HOČEMO« vtakni­ pa se je zanimala tudi repub­ Kostanjevica na Krki: 23. Julija: pisuje" deiovnp mesto Prodam malo posestvo z vino­ Množica znancev pifjate- z ženo Ano sta žrtvovala dva gradom na lepem kraju pri Šent­ liška gasilska zveza, ki je po­ ameriški barvni film »Velikan- I«; SPLOŠNEGA RAČUNOVODJE. Itjev, aktivistov, tovarišev iz li zapor in konfinacijo v Med- sina za svobodo; eden je pa­ 26. julija ameriški barvni film janžu na Dolenjskem. Cena 400.000 slala v Šentjernej svojo pred­ Pogoji: srednješolska izobrazba borbe in predstavnikov OLO, žimurje. Takoj po zlomu stare dci v partizanih, drugi umrl -Velikan II«. : s petletno prakso. Interesenti naj din. Valentinčič Ivan, Bržane IT, ObLO, organizacij in društev Jugoslavije je Miha Strum­ v nemškem taborišču. stavnico Marijo Rajh. članico Metlika: 22. in 23. Julija: ameri­ se javijo na upravi podjetja. p. Šentjanž na Dolenjskem. je v soboto popoldne spremila belj začel sodelovati z , OF. Državno vodstvo je z zaslu­ IS in referentko za žene; dru­ ški barvni film »Portugalske pe­ Prodam stavbeno parcelo v štvu je zaželela veliko uspe­ rice«; 26. julija: Julijanski film Kandiji. Vrhovnik Greti, Novo na zadnji poti prezgodaj umr­ Bolezen mu je preprečila ak­ ženim odlikovanjem nagradi­ Dijaški dom MDB Smihel pri mesto. ha. Društvo je pozdravil, mu »Poslednja kočija«. lega tov. Miho Strumb- tivno udeležbo v napadu na lo aktivno- delo starega revo­ Mokronog: 22. in 23. julija: ita­ Novem mestu obvešča, da bo spre­ Opremljeno sobo oddam solidne­ ija, kovača in gostilničarja Bučko jeseni 1941. Kasneje so lucionarja. Nešteti znanci in čestital in izročil diplomo lijanski film »Slepo dekle iz So- jemal prošnje za sprejem v dom mu moškemu. Pogoj — predplačilo. do vključno 26. julija 1961. Dijaki, iz Loške vasi pri Dol. Topli­ ga na Vinkovcm vrhu ujeli prijatelji, nekdanji partizani, predsednik okrajne gasilske renta«; 25. Julija: madžarski film Pismene ponudbe na upravo lista zveze v Novem mestu Lojze »Nedeljska romanca«. ki želijo stanovati v našem domu, (763-61). cah. Izkazali smo zadnjo čast okupatorji, ga na DvOru v ne­ ki so se tolikokrat najedli in naj izpolnijo »Vprašalno polo za Mirtič, za njim pa je govoril Novo mesto — »Krka«: od 21. Oddam sobo v bližini Novega možu kremenitega značaja, ki ki kleti na smrt pretepli in odpočili v gostoljubni gostil, sprejem gojenca« in jo pošljejo šci komandir. Občinsike gasilske do 25. julija: ameriški barvni film upravi doma. Prošnja mora biti mesta, dvema moškima. Naslov v počiva odslej v tako zelo noto obsodili na pet let kon- niči v Loški vasi tik pod ljub­ »Ni imena na naboju.« Od 25. do upravi lista (764-61). zveze Stane Zupančič in Šent- kolkovana s 50 din drž. takse. ljubljeni domači zemlji. Od finadje v Italiji. Iz moža — ljenim Partizanskim Rogom, 27. julija: poljski film »Sreča je Uprava doma Prodam stabilni motor v bree- jernajčanom izročil deset no­ opoteča«. pokojnika so se poslovili go­ korenjaka ni okupator izvle­ tovariši iz borbe, sosedje in hibnem stanju, uporaben za vsako vih čelad. kel niti besede. Po razpadu se Semič: 23. julija: ameriški film mlatilnico. Ogled pri Drašler Ivanu, vorniki, žalostinka je igrala prijatelji izrekajo družini po­ »Onstran v gozdu«. GELE ROVALE - MATIČNI Gorica, p. Leskovec pri Krškem. je tovariš Miha vrnil domov, Novomeški gasilci so poka­ MLEČEK, garantirano znanstveno straška godba, zapeli so mu kojnega tovariša Mihe Strum- Trebnje na Dol.: 22. in 23. Julija: Prodam kuhinjsko kredenco, vzi­ zali, kako se gasi z moderni­ stabiliziran proizvod Zavoda za če­ pevci svobode iz Novega me­ začel spet delati z OF, bil je blja globoko sožalje. Spomin francoski film »Megre postavlja belarstvo, dobite v vseh lekarnah. dan štedilnik, kopalno peč ln elek. sta. Lovski tovariši, ki so ga izvoljen za odposlanca na Ko­ na pokojnika, moža klenega mi aparati, kar so navzoči z zanko«. Predstava v soboto ob Lekarne, ki preparata še nimajo, bojler 10 litrov. Ogled je možen 20. url ln v nedeljo ob 14, 16 ln vsak čas v Paderšičevi ul. 16, Novo ponesli od doma na pokopali­ čevskem zboru, bil je na značaja in aktivista pa bo ži­ zanimanjem opazovali. naj ga nabavijo pri »Kemofarma- 18.30 uri. ciji- v LJubljani. mesto. šče, so izstrelili tudi častno okrožnem odboru referent za vel med nami tudi naprej. Sta­ Scntjernejskemu društvu ob 26. julija: italijanski film »Siro­ Sprejmemo gospodinjske pomoč­ salvo. Kako zelo p\ril\jubljen obrt in med vojno z vso dru­ rejša generacija dolenjskih jubileju čestitamo in želimo, mašni ljubimci«. Predstava v sre­ nice za gostišče »Ob Savi« Jezica fe bil med ljudstvom, je po. žino v roških gozdovih meol revolucionarjev je z njim spet da bi še v prihodnje želo tako do ob 20. uri. MELBROSINE - preparat cvet­ 89, Ljubljana. Hrana ta stanovanje nega prahu in matičnega mlečka v podjetju. kazaia ogromna udeležba od partizani. Z vso družino je izgubila delavnega in preda­ lepe uspehe! (GELEE ROYALE), garantirano Kuharico, pomočnico, ki Ima ve­ blizu in daleč. aktivno sodeloval v revoluciji; nega tovariša. Polde Ciglar znanstveno stabiliziran, proizvod selje do kuhe, sprejmemo takoj. Miha Strumbelj, že na zu­ MELBRO COOP (Zavod za Čebe­ Hrana in stanovanje v hiši. Gosti­ larstvo, Kalnik) dobite v vseh le- naj podoben Cankarjevemu šče pri Alešu, Jezica it. 234. kovaču Kalandru, je zgodaj Ob bridki in nenadni izgubi na­ i\poznai krivično razdelitev šega dragega očeta in moža starega sveta. Zgodaj se je. Sprehod po Brežicah MIHE STRUMBLJA, vključil v aktivno borbo de­ ) Komisija za varnost prometa pri bližini je tudi predviden parkirni ložbe, kot so Knjigarna, Borovo, lavcev in kmetov za pravico kovača ln gostilničarja lz Loške ObLO Brežice je sprejela več po­ prostor za avtomobile in kolesa, Obutev in še nekatere, naj bi ime­ vasi in resnico in na tej poti vztra­ membnih sklepov za zagotovitev ostali prostor pa bodo zasadili in le v' bodoče izložbe vso noč raz­ jal do konca. Ko je leta 2935 varnosti v prometu. Pred nekaj opremili s klopmi. S tem bo za­ svetljene. Menimo, da je že čas, se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ČRNOMELJ vač lž Lof-ke vasi, star 66 let. Jo­ dnevi so naredili belo-črtaste pre­ gotovljena večja varnost prometa, da damo našim lokalom več svet­ so nam ob njegovi prerani smrti po preselitvi z Dvora začel v V mesecu Juniju je.bilo rojenih žefa Smole, .gospodinja iz Trebel­ hode za pešce preko glavne ulice. o zadevi pa bo dokončno odločala lobe in jih dokončno prenehamo izrazili svoje sočutje in nam stali 5 dečkov m 4 deklice. nega. stara 75 let. Loški vasi z majhno gostilno, Posebno kritične točke so vseka­ lokacijska komisija ObLO Brežice. zapirati z roletami. To velja pred­ ob strani. Posebno hvalo smo dolž­ PoročlU so se: Julij Skrinjar, ko­ je njegov dom postal gosto­ kor na Trgu svobode in pri Gra­ vsem za mestno središče. Izgovor, ni zdravnikom novomeške bolniš­ vač, in Jožefa Pezdirc, uslužben­ du. Pešci morajo obvezno upošte­ RAZSVETLJAVA IN IZLOŽBE da se zapira zaradi varnosti pred ljubna streha za aktiviste KP. nice, vsem darovalcem cvetja in ka, oba iz Črnomlja. Dragotin vati predpise in določene^ prehode Za modernizacijo lokalov je bilo vlomom, ne drži, ker je osvetljen vencev, Zvezi borcev za organiza­ Dvoršak, traktorist iz Petrove vasi. Bil je dober znanec in sode­ čez- cesto. zadnje čase precej storjenega. So­ prostor varnejši. Tudi bojazen cijo pogreba in govornikoma, lov­ pred stroški za elektriko Je odveč, in Milena Skube, delavka iz Mihe- lavec s pokojnim narodnim dobna lokali trgovskih podjetij, cem, godbi na pihala iz Straže, lje vasi. Drago' Rožič, šofer, in AVTOBUSNA POSTAJA predvsem prodajaln Moda, Po­ ker odtehtajo druge prednosti. pevcem Svobode »Dušan Jereb- lz Vera Carman, uslužbenka, oba iz herojem Jožetom Slakom; z Avtobusna postaja, ki je sedaj strežba, Zeleznina in Mesnica z PLOČNIKI Tudi o pločnikih je bilo že ve­ Novega mesta in vsem, ki so na­ Črnomlja. Jože Stepan, strojni Pretekli teden so v novomeški njim, z Maksom Henigma;- pred pošto in gostilno pri pošti, :e velikimi izložbami služijo svojemu šega dragega očeta spremili na ključavničar, in Jožefa Kramarič, zelo problematična predvsem za­ liko modrovanj, storjenega pa žal porodnišnici rodile: Marija Saiek nom in številnimi drugimi namenu. Novi neonski napisi, ki njegovi zadnji poti. delavka, oba iz Črnomlja. Alojzij iz Smolenje vasi - dečka, Marija radi ozkega prometnega grla in bodo montirani čez mesec dni, bo­ bolj malo. Nekaj pločnikov je na­ Kočevsr. trgovski pomočnik iz prvoborci je bil iskren in pre­ varnosti prometa. Komisija pri ravnost nevarnih za promet, zla­ Žalujoči: žena Ana, sin Kovač z Volčjih njiv - dečka, do velika pridobitev za mesto. Na RoSanca, in Martina Ogulin, usluž­ Ljudmila Mikolič iz Vel. Brusnic dan tovariš. Hudo so ga pre­ ObLO Brežice je načelno osvojila ObLO so razpravljali tudi o tem sti ob Holvevi stezi m trgovino Feliks, hčere Ana, Pavla, Mag­ »Non stop-. Druga podjetja bi lah­ da, Mila in Aga ter ostalo so­ benka iz Sadinje vasi. - deklico. Milka Serbec iz Bresta­ ganjali, žandarji so stikali za načrt za ureditev avtobusne po­ da naj bi bile Izložbe razsvetljene staje pred gimnazijo, ker je bodo­ ko posnemala »Prevoz« Brežice, ki rodstvo. Umrli so: Jože Maly, upokojenec nice - dečka, Ana Fabjan iz Pod­ vso noč. Ta ukrep je važen zavo­ turna - dečka, Frančiška Uršič lz njegovimi potmi, leta 1939 pa ča avtobusna postaja v načrtu ob ljo trgovskih ozirov. pravtako pa je asfaltiral pločnik pred svojo pi­ iz Tribuč, star 89 let, Leopol Ma­ novi • BLzeH-sK! 'Marjan Kozina: Proti morju - glasba - 13.30 Za našo vas - 13.50 ko se je »cigareta, ki poči« znašla opravljajo, sklenili skrbeti tud! urediti tudi to vprašanje? Prav na kopališču, lahko samo ugiba­ pri Prečni, kjer je toča napravila Preklicujem Izgubljeno zdrav­ 18.00 Radijska igra - 18.32 Vjeko- Koncert pri vas doma - 14.15 Na­ gotovo bo promet večji, če bo mo. Morda Jo je odvrgel kak ne- za vzdrževanje spomenika onim, ogromno škodo. Nekatere njive bo­ stveno izkaznico štev. 061069 na slav Gržinič: Simfonični poem — ši poslušalci čestitajo ta pozdrav­ Loka spet tako živahna kot Je bila previdnež. Starši, poglejte kdaj pa ki so položili temelje sedanje­ do morali preorati in posejati dru­ ime Malenšek Albina, Podgrad 19, 17.20 Zvoki za prijetno popoldne - ljajo - n. - 15.15 Reklame - 15.30 pred leti. kdaj v žepe otrokom! Opominjajte ge kulture. Vihar je lomil drevesa p. Stopica. 18.42 V tričetrtinskem taktu - 19.00 Melodije, ki jih radi poslušate — • Trg. podjetje ZELEZNINA je mu gospodarskemu razvoju, saj ln podrl več električnih drogov. Obvestila — 19.05 Zbor Slovenske 16.00 Igramo za vas -17.00 Športno jih na nevarnost, ki jo lahko po­ popoldne - 19.00 Obvestila, rekla­ pred dnevi znatno pocenilo neka­ vzroči najden neznan predmet! so na spomeniku na Senovem • No pobudo SZDL ln nekaterih filharmonije - 19.30 Radijski dnev­ tere pralne stroje ln hladilnike. vklesana imena borcev-rudar- Preklicujem izgubljeno zdrav­ nik - 20.00 Pol ure z jugoslovan­ me in zabavna glasba — 19.30 Ra­ Pazite, kaj zbirajo otroci za Od­ drugih organizacij v Dolenjskih To­ stveno izkaznico štev. 218920 - Pralni stroj, ki Je stal prej 84.000 plicah so v mali dvorani prosvet­ skimi zabavnimi orkestri — 20.30 dijski dnevnik - 20.00 Zabavni zvo­ pad - le tako lahko pomagate jev, ki so padli v revoluciji. Gimpelj Anica, Mali Podljuben 9, MihovU Logar: »Leto enalnštiride- ki za vse - 21.00 Športna poročila dinarjev, dobite zdaj za 50 tisoča­ preprečevati nesreče! nega doma namestili televizor. To kov, medtem ko so cene hladilni­ Odločitev kolektiva je toliko dvorano bodo v prihodnjih dneh p. Smihel. seto« — 22.15 Naši pevci zabavne - 21.10 Iz čefke glasbene klasike- kom znižali od 82.000 na 63.000 di­ KRONnCA: Rojstev in porok v bolj pomembna, ker je vzdrže­ preuredili v klubsko sobo, kjer bo glasbe in domači zabavni ansam­ 22.15 Claude Debussy: 2. dejanje bli - 23.05 Plesna glasba - 24.00 narjev. preteklem tednu ni bilo. - Umrla vanje spomenikov NOB sicer imela svoje prostore tudi mladina. PREKLICUJEMO Izgubljeni urad­ opere PeUeas ln Melisanda - 23.03 • Taborniki lz Splita so prišli v Je Terezija Zupančič, gospodinja Izvolili so odbor, ki i bo skrbel za zadnja poročila ta zaključek od­ Plesna glasba - 24.00 Zadnja poro­ dolžnost ljudske oblasti. ni žig osnovne šole v Globodolu, daje. nedeljo popoldne na taborjenje v s Kurirske poti 14, 63 let. opremo teh prostorov. p. Mirna peč. čila in zaključek oddaje.

Sporočamo Nova poslovalnica bo potrošnikom, nOVO POSlOVallliCO Varaždinske tekstilne tOVarne imela stalno na zalogi da bomo največjo izbiro novih jutri V. A R T EIK S_ modelov, moško, žensko * SSFTCIS' V NOVEM MESTU )L )E )E l ZMOVAS Cesža komandanta NA OGLED Staneta 13 NOVI LOKAL VAS VABI - OBIŠČITE NAŠI 85. Potem je spregovoril kapitan: »-Pridite lepo 86. Brž ko je Silver izginil, sc je kapitan ozrl 87. Zdajci je Yoyce dvignil puško in sprožil in 88. Nismo utegnili kdo ve kako dolgo razmiš- vsi roparji sem brez orožja. Prisegam vam, da vas po nas in ko je videl, da smo vsi razen Grava že je pokalo od vseh strani. Ko se je dim raz­ ljati.Zdajci je pridrvel trop roparjev iz gozda bom vkoval v verige, odpeljal v Anglijo in vas zapustili svoja stražarska mesta, se je razsrdil in kadil, ni bilo videti žive duše — povsod vse mir­ na severni strani in dirjal naravnost proti utrdbi. tam izročil sodišču. Ce tega nočete: moje ime je zarjul nad nami. Potem nas je razpostavil za no. Yoyce je priznal, da svojega moža ni zadel, V tem trenutku so ostali roparji, začeli streljati kapitan Smollett, razvil sem zastavo svoje države, borbo. Vsakemu je velel natočiti kozarec žganja, zato pa smo spoznali, da je največ roparjev stre­ iz gozda. Napadalci so plezali čez ograjo kot a vas naj čimprej odnese hudič. Zaklada ne meni pa je ukazal, naj pojužinam kar pri lini. ljalo s severne strani. Na ostalih treh straneh so opice. Naši so dobro streljali in trije roparji so morete najti, ladje ne znate voditi, tudi bojevati V koči smo nabili vse rezervne puške in s kapi­ nas roparji hoteli samo vznemirjati z navideznim padli, eden znotraj ograje, dva izven nje. Eden je se ne znate. To so moje poslednje besede. Zdaj tanom sva prevzela nalogo, da jih bova polnila. napadom. Ali kapitan ni prav nič spremenil padel najbrž od strahu, ker se je v hipu pobral pa se poberi od tod, lopov!« Silver se je s težavo Tako smo stali ln trepetali od pričakovanja in svojih odredb. Menil je, da je največja nevarnost, in stekel med drevje. Štirim se je posrečilo priti pobral in zagrozil: »Zažgal bom vašo bajto v eni razburjenja. Pretekla je ura. »Vrag jih nosi!« se če uporniki pridejo čez ograjo in se polastijo ne­ v našo utrdbo; med tem so drugi neprestano uri ln smejali se boste na onem svetu.« Od- je jezil kapitan. »Takšen dolgčas je ko na morju, zavarovanih strelnih lin. Tedaj bi nas postreljali streljali iz gozda. Boj se je vedno bolj zaostroval. krevljal je in sc komaj zavlekel čez ograjo. kadar je brezveterje.« v trdnjavi kot podgane. Vzemi si čas, Partizani v anekdotah ne življenje! Točen odgovor imeli kapetani zlate našive, mandant Vukša je pograbil Je gornji naslov le parola? vodniki pa srebrno-bele. Pono­ svoj usnjeni suknjič in vzklik, Ne! O tem nas prepriča žalo­ Nekaf partizanov, preoble­ či so srebrnkaste zvezdice bile nil pred četniki: sten junijski obračun promet­ čenih v ustaške uniforme, je videti rumene in tako je pri­ »Držite jih! Poglejte, kaj nih nesreč v Sloveniji: ustavilo na cesti avto. V avtu šlo do raznih pomot. Nekega sem enemu pobral — usnjen je razen šoierja sedel še usta­ junija letos je bilo v LRS večera je borec pozdravil sta­ suknjič.'«- ški »bojnik* in od njega je rejšega vodnika Svetozara, IU- 696 prometnih nesreč, ki so komandir partizanske patrole ča-Ozrenca, znanega šaljhca, Četniki, pohlepni kot zme­ zahtevale 10 smrtnih žrtev. zahteval dokumente. Bojnik je potem ga pa vprašal: raj, so mislili, da je to njihov Kar 364 ljudi je bilo huje in začel ugovarjati, pretil, da jih človek, ki je prvi stopil v hišo, laže telesno poškodovanih. V »Kako se imaš tovariš kape­ in so vdrli skozi vrata. Ko­ bo javil njihovemu starešini, tan?« 322 nesrečah je bilo nekaj sto in nazadnje vprašal: mandant je pa hitro odšel k »Tako kot vsi nočni kapeta­ svojemu bataljonu, vesel, da milijonov gmotne škode! — »Iz katere satnije (stotnije) ni,* je odgovoril Ilič. Med ponesrečenci v prometu Pred glasbo ni tlo vek nikjer 1 pa ste?« je tako zlahka prevaral četni­ več varen: slišimo jo doma, v a 'Kakšni npčni?« je bilo največ kolesarjev: 4 ^Mi, smo — iz VI. proletar­ ke. avtu, na vlaku, v avtobusu, v J _ »Eh, kakšni! Ko se zdani, mi mrtvi jn 94 poškodovanih. Med trgovinah in lokalih, nosimo s ske brigade. Ste zadovoljni?« živ krst več ne reče ,tovariš pešci sta bila 2 mrtva in 72 po­ oz. nosijo tranzistorje v žepih g je odgovoril vodja patrole. kapetan'!« Pusto meso ln torbicah. In da bi bila mera § škodovanih, med mopedisti pa polna, so si zdaj Izmislili Se S Jovan Mastilovič, mlinar v 52 poškodovanih. Med motori­ miniaturni sprejemnik, montl- s Nočni kapetan hercegovski vasi Izgori, je bil ran na ročaj dežnika. Torej B sti je bila ena smrtna žrtev in »glasbeni dež«. Pripravo je iz- S Kapetani in starejši vodni­ Pohod na Livno zvest pristaš in sodelavec na­ rodnoosvobodilne borbe. Su­ 82 poškodovanih, med i vozniki delala neka japonska tovarna. M ki v NOB so nosili na rokavu Voja Radič, postaven mo­ hi starec, lahak kot pero, je drugih motornih vozil pa je enako oznako čina, le da so žak, je bil znan po svoji nagli Po velikem praznovanju šale kar stresal, zato so ga bilo 43 poškodovanih ljudi in hoji. Ko je vodil bataljon Kra- 3 smrtne žrtve. Sedem poško­ gujevčanov v bitko za Livno, partizani imeli še posebno ra­ je marširal tako hitro, da so di. _ dovancev je tudi v nesrečah z Prehitro se Četniki so zasumili, da Jovo naših izseljencev v Postojni vprežnimi vozili. Izmed so­ borci za njim kar omedlevali od utrujenosti. Nataknjeni Jo- pomaga partizanom in da je Vse dopoldne so 4. julija v Postojni na velikem pikniku potnikov so prometne nesreče je znašel... vo »Keza* mu je zavpit: njegov mlin nekaka partizan­ jugoslovanski izseljenci iz vseh dežel sveta oblegali prostor, terjale eno smrtno žrtev in 31 ska postaja: Neko noč so ga kjer so prireditelji pekli odojke, srnjad in mlade jančke na Številni gimnazijci so si v »Tovariš Vojo, če misliš sam poškodovanih! prijeli in zvezali. ražnju. Vse dopoldne skoraj niso hoteli jesti nič drugega, da letnih počitnicah poiskali eno zavzeti Livno, srečno pot! Ce so se nato lahko do sita najedli zlatozapečenih dobrot, ki so Mar je ob avtomobilski cesti ali dvomesečno prakso v go­ pa potrebuješ tudi nas, potlej »Priznaj vse! so zavpiti pre­ jih pripravljali strokovnjaki na gornji sliki. Dobra pijača je napisano geslo: VZEMI SI spodarskih organizacijah, u- mialo počakaj, da zapu-memo teče, »sicer ie zakoljemo kot še razvnela razpoloženje in dobro voljo, za katero je -med CAS, NE ŽIVLJENJE! res stanovah ali občinski upravi. sapo!« koštruna!« - • drugim skrbela tudi domača postojnska godba. Okrog 500 le parola? Tudi v belokranjski tovarni »Kar poskusite.'« jim je za­ izseljencev se je z nekaj tisoč domačini veselilo do poznega BELT so sprejeli na delo več brusil stari'mlinar. »Prisežem, Ni! Je resno svarilo nam Domiselni Vukša večera, medtem ko so si čez dan ogledali tudi nekatere okoli­ črnomaljskih gimnazijcev. da nikdar niste in ne boste vsem, ki smo vsak dan sredi Po hudi in dolgi borbi je ške turistične ln zgodovinske zanimivosti, razstavo v Notranj­ Eden od teh, ki se je zaposlil tako pustega mesa draže pla­ živahnejšega jn bolj razgibane­ komandant bataljona X. bri­ skem muzeju in druge prireditve za mesec dni, je bil dodeljen čali!* ga prometnega življenja! Dr. Bowe iz Albanvja v ZDA gade legel počivat. Vtem ko je (na sliki) je iz znanstvenih po- B v livarski obrat. Ko je dečko spal, so četniki zahrbtno na­ bud začel s posebno dieto: jj peti dan prišel na delo, se je padli partizane in po kratkem 14 dni se je hranil samo z na g pojavil