Bodimo Ekokul E-Novičnik September 2020, Številka 2 E-NOVIČNIK BODIMO Ekokul Čista Narava Je Naša Pravica in Odgovornost

Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 E-NOVIČNIK BODIMO EkoKul Čista narava je naša pravica in odgovornost

E-novičnik pripravlja Društvo Eksena v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Eksena (Xena d.o.o.) v okviru projekta »Bodimo EkoKul«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je varstvo okolja in ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in spodbujanje pozitivnega in aktivnega odnosa do narave.

Reciklaža in ločevanje Nevarni odpadki Kam z nevarnimi EkoKul – delavnice za odpadkov odpadki na območju otroke in mladostnike LAS 1 3 3 4

»EkoKul« pobuda Divja odlagališča Varovana območja »Babičini nasveti« – razkrijmo divja občine Slovenske odlagališča Konjice 4 5 6 7

Reciklaža in ločevanje odpadkov Piše: Pascale Emily Pečnik, mag. pol., doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede in predsednica Društva Eksena Ekonomski in odlagališčih. Z zavedanjem, da je poznamo petstopenjsko hierarhično gospodarski ohranjane narave in varovanje okol- lestvico ravnanja z odpadki, ki služi kot razcvet dva- ja eden pomembnejših elementov za temeljno načelo EU in je lahko v po- jsetega in enain- doseganje trajnostnega razvoja, tudi moč vsakemu posamezniku. dvajsetega sto- ravnanje s tako ogromno količino Kadar pa preprečevanje in ponovna letja sta skupaj odpadkov zahteva celostno ravnan- uporaba nista možni, je pomembno, z ideologijo je. V nasprotnem primeru odlagališča da predvsem gospodinjske odpadke neoliberalizma postanejo območja zastrupitve tal in pravilno razvrščamo. prinesla višji onesnaževanja tako zraka kot vod, ki življenjski standard in množico materi- vplivajo na kakovost življenja nas in Pascale Emily Jurenec je mladinska alnih dobrin. S tem se je povečalo tudi naših prihodnjih generacij. Poleg tega ambasadorka informiranja, Mladins- potrošništvo, ki je za posledico prines- pa gre tudi za zelo pomemben ekon- ka delegatka Sveta Evrope 2018, Mla- lo potencirano proizvodnjo dobrin ter omski vidik, saj so študije pokazale, dinska delegatka Svetovnega foruma odpadkov in s tem močno degradacijo da bi s pravilnim ravnanjem z odpad- za demokracijo 2019, Schumanova narave in okolja. ki gospodarstvo EU prihranilo kar 72 pripravnica v Evropskem parlamentu – Samo gospodarstvo Evropske unije milijard evrov letno in odprlo števila Generalnemu direktoratu za notranjo proizvede kar šestnajst ton materia- delovna mesta . politiko Unije – Odboru za kulturo in izo- la na osebo letno, od katerih se šest Pravilno ravnanje z odpadki je izredno braževanje 2020. ton na osebo spremeni v odpadke, pomembno tudi na mikro ravni, odgo- polovica teh pa pristane na različnih voren je vsak posameznik. V Evropi

VIRI: https://ec.europa.eu/environment/basics/green- Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz economy/managing-waste/index_sl.htm Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 1. Višja prioriteta PREPREČEVANJE BREZ ODPADKOV PONOVNA UPORABA RECIKLAŽA, KOMPOSTIRANJE

ENERGIJA IZ ODPADKOV ODPADKI

ODLAGANJE

Nižja prioriteta pravilno ločuj in naše okolje varuj! Če odpadke zbiramo ločeno, varjemo naravo, saj porabljamo manj energije in drugih virov za njihovo obdelavo, predelavo, recikliranje in odstranjevanje.

steklo mešani odpadki Steklenice živil, steklenice Plenice, igrače, zobne pijač, kozarci vloženih ščetke, cigaretni ogorki, živil, steklena embalaža. lepilni trakovi, tapete, higienski material.

papir Časopisi, revije, knjige, biološki odpadki zvezki, letaki, kartoni, embalaža Vse vrste zelenjave in papirnate nakupovalne Plastična embalaža, sadja, ostanki hrane, vrečke. embalaža čistil, pijač in jajčne lupine, ovenelo šamponov, pastični kozarci, cvetje, zemlja lončnic. vrečke in folije iz polietilena, Tetra pak embalaža, pločevinke, plastični zamaški.

Naše okolje je naša skupna odgovornost, zato z ločenim zbiranjem odpadkov pokažimo, da nam je mar!

2. Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 Nevarni odpadki Piše: Simona Fajfar, uni. dipl. kem., članica Društva Eksena

Ko govorimo o varovanju okolja, so ključna tema ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki. Se kdaj vprašate, kdaj pa je nek odpadek nevaren odpadek? Je nevaren, ker jaz tako mislim, ali je bila o odpadku sprejeta odločitev in je dobil označitev nevarni odpadek na podlagi znanstvenih ugotovitev ter kriterijev. Da je določen odpadek nevaren, določijo strokovn- jaki na podlagi analiz, ker vsebuje nevarno snov v večjem odstotku ali v večji koncentraciji. Dejstvo je, da v Evropski Uniji predvsem na področ- ju varovanja okolja bdi zakonodaja oziroma določila, ki veljajo za celoten evropski prostor. Tak odpadek predvsem v smislu odpadkov iz industrije ali npr. bolnišnic ter čistilnih naprav na posebnem seznamu odpadkov dobi zvezdico (*) in z njim se mora ravnati drugače kot z drugimi odpadki. Če zelo poenostavimo, to so odpadki, odkrivanje snovi s temi lastnostmi onesnaženo embalažo ravnati kot z ki vsebujejo nevarne snovi. Snov ali bistveno prispeva k varovanju okolja. nevarnim odpadkom in je ne more- kemikalija pa je nevarna, kadar ima Drugi znan primer nevarne snovi je mo zavreči v kontejner za odpadno določene intrinzične lastnosti, zara- živo srebro. Vse, kar vsebuje živo sre- plastiko ali med mešane komunalne di katerih je nevarna in so določene bro, je nevarni odpadek. Ob tem lah- odpadke, ampak jo moramo odpel- na podlagi znanstvenih študij. Vsaki ko najprej pomislimo na zobozdravni- jati na zbirni center. To pa so prazne snovi namreč pripada neka lastnost ka in amalgamske plombe v naših embalaže od barv in lakov, raznih čis- kot npr. obstojna, bioakumulativna in zobeh. Vsaka amalgamska plomba, ko til, tekočin za čiščenje vetrobranskih strupena. Če ima snov vse te tri last- je odstranjena, zahteva ravnanje kot z stekel, fitofarmacevtskih sredstev ter nosti, se ji reče PBT snov in izhaja iz nevarnim odpadkom. sredstev za zaščito lesa. Torej zelo Persitant, Bioaccumulative and Tox- Če pa pogledamo kemijske proizvode, pomembno je, da smo pozorni, da ic). Za te snovi je značilno, da so stru- ki jih najdemo doma, lahko ravno tako preberemo navodila na takšni em- pene, se nalagajo v maščevju in so rečemo, da so nevarni odpadki tisti, ki balaži in da vemo, kam moramo praz- obstojne. Prav te PBT lastnosti snovi vsebujejo višje koncentracije nevarnih no embalažo odložiti. so v zadnjem času zelo aktualne, ker snovi in se mora z njihovo prazno in KAM Z NEVARNIMI ODPADKI NA OBMOČJU LAS? Piše: Pascale Emily Pečnik, mag. pol., predsednica Društva Eksena

Razpored zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev po občinah (nevarni odpadki se praviloma zbirajo 1x - 2x letno jeseni in spomladi):

1. Občina Dobrna: 23.9. 2020 – parkirišče pri zdravstvenem domu 2. Občina Vitanje: 3.10.2020 - zbirni center Trunkl, Zreče med 8.00 in 13.00 uro 3. Občina Zreče: 3.10.2020 - razpored zbiranja: - Stranice (pri osnovni šoli): od 10.30 do 11.30 ure - Hotel pod Roglo (na parkirišču): od 11.45 do 12.45 ure - Zreče (pri osnovni šoli): od 13.00 do 14.00 ure - Dobrovlje (pri Domu Krajanov): od 14.15 do 15.15 ure 4. Občina Slovenske Konjice: Javno komunalno podjetje Slovenske konjice - Prežigal 9, Slovenske Konjice - Center za ravnanje z odpadki Slovenske Konjice (pred prihodom se je potrebno najaviti in imeti s sabo odrezek zadnje plačane položnice)

5. Občina Šentjur: zbiranje je bilo v mesecu septembru, naslednje zbiranje bo spomladi 2021. 6. Občina Dobje: zbiranje je bilo v mesecu septembru, naslednje zbiranje bo spomladi 2021. 7. Občina Oplotnica zbiranje je bilo v mesecu septembru, naslednje zbiranje bo spomladi 2021.

3. Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 EKOKUL – DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Piše: Tina Jelen, univ.dipl.geograf, članica Društva Eksena V Deželi Vile Eksene smo se na delavnicah za otroke in mladostnike učili, kaj pomeni biti »EkoKul«. Delavnice s poučno, ustvar- jalno in zabavno vsebino so bile na temo varovanja okolja skrbno pripravljene. Otroci so se skozi igro učili, kako lahko sami pripomorejo k skrbi za okolje in pomena spoštljivega odnosa do okolja in narave. Delavnice so potekale pod vodstvom strokovno izobraženega kadra, posebno presenečenje in še dodatno veselje pa je pričara- la pravljična Vila Eksena. Vila Eksena je imela pomembno nalogo, saj je otroke ozavesti- la, kako veliko vlogo igra njihov spoštljiv odnos do okolja in do drug drugega in kako pomembno je, da je nam vsem mar. Svojo ljubezen in skrb do narave in okolja je podkrepila s poučno pravl- jico »Odgovoren sem za svoja ravnanja« in z vsem znanjem, kako je potrebno ločevati odpadke. Tako se je dotaknila vseh otroških src, kar je v svoji izjavi podal tudi eden izmed otrok: »Vila Eksena, ali bo to, kar si nas naučila, videl cel svet?« Otroke je naučila tudi novo pesmico na temo EkoKul z naslovom »Ločujemo smeti, ker za naravo nas skrbi.« Otroci so na poučnih, zabavnih in ustvarjalnih delavnicah razvijali pozitiven in trajnosten odnos do narave in okolja ter krepili zavedanje o pomenu ohranjanja narave. Iz naravnih materialov in odpadne embalaže so si na vsaki delavnici izdelali tudi svojo »eko-igračo« ter ob tem razvijali svojo ustvarjalnost, umetniške sposobnosti in domišljijo. Vse delavnice so potekale skladno z ukrepi NIJZ.

BODI EkoKul in ločuj odpadke tudi ti.

4. Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 DIVJA ODLAGALIŠČA Piše: Nives Oprešnik, prof. razrednega pouka, članica Društva Eksena

prevzemanja odgovornosti za ure- jeno zbiranje odpadkov. Pojavijo se, ko fizična ali pravna oseba odvrže odpadke nekam, kamor ne sodijo, namesto da bi jih ustrezno odložila po predpisanih postopkih. Ker si želi- mo, da bi vsem bilo bolj mar za naravo, je tudi pomembna osveščenost ljudi in zavedanje, kakšne posledice nastanejo zaradi nezakonitih divjih Foto: Mirko Rančigaj odlagališčih. Zelo pomembno je, da z odpad- Le ta namreč onesnažuje podtalnico, ki ravnamo pravilno, saj lahko v onesnažujejo vodo, ki jo pijemo, neg- nasprotnem primeru povzročijo res- ativno vpliva na zrak, prst in vsa živa no onesnaženje okolja – zraka, zem- bitja. Ravno zaradi tega je nezakonito Foto: Mirko Rančigaj lje in vode. To pa je lahko škodljivo za odlaganje odpadkov prepovedano. tom Bodimo EkoKul prispevati tudi k zdravje ali celo nevarno za življenje Zaradi preprečevanja nadaljnjega reševanju te problematike . Na splet- ljudi. širjenja divjih odlagališč pa so tudi v ni strani Društva Eksena smo izdelali V Sloveniji smo v preteklosti zabeleži- društvu Ekologi brez meja izpostavili spletno platformo (www.drustvo-ek- li okoli 15.000 divjih odlagališč. Divja problematiko divjih odlagališč in poz- sena.si/bodimo-ekokul), ki omogoča- odlagališča so neurejeno odlaganje vali prostovoljce k zbiranju podatkov la objavo fotografije in mesta, kjer odpadkov brez ustreznega dovoljenja o divjih odlagališčih po Sloveniji, da bi se divje odlagališče nahaja. S tem za obratovanje. To so v naravi nep- tako ugotovili, kako velik problem je izdelujemo seznam divjih odlagališč rimerno odloženi odpadki, ki povz- to in kako bi lahko pomagali. in spodbujamo k reševanju tovrstne ročajo škodo okolju. Ker se zavedamo, da so divja odlag- problematike. Divja odlagališča nastajajo zaradi ne- ališča pereč problem, želimo s projek- »EKOKUL« POBUDA – RAZKRIJMO DIVJA ODLAGALIŠČA PRIDRUŽI SE NAM IN BODI EKOKUL! V okviru projekta »Bodimo EkoKul« katerem živimo, tako da odkrivamo mezno divje odlagališče nahaja. pripravljamo tudi pobude, za katere si in razkrivamo DIVJA ODLAGALIŠČA na Bodite tudi vi »EkoKul« in nam po- želimo, da bi »zaživele« in spodbudile območju Las od Pohorja do Bohorja magajte narediti zemljevid in sez- čim več posameznikov, še posebej in v celotni Sloveniji. nam divjih odlagališč. Sodelujete la- pa mladostnike in mladostnice, k ak- Zato smo v okviru projekta razvili hko tako, da v vašem kraju in okolici tivnemu osebnemu pristopu pri varo- posebno spletno platformo (www. poiščete divja odlagališča, jih fotogra- vanju okolja in ohranjanju narave. drustvo-eksena.si/bodimo-ekokul), ki firate ter si zabeležite njihovo lokacijo Zato sedaj vabimo in pozivamo vse, da vsebuje zemljevid divjih odlagališč in ter nam te podatke pošljete na info@ skupaj prispevamo svoj del k ohran- na kateri bodo objavljene fotografije drustvo-eksena.si janju čistega in zdrave¬ga okolja, v in mesta (točne lokacije), kje se posa-

KAKO SODELOVATI? • poiščite divja odlagališča v vaši okolici • fotografirajte ta divja odlagališča • zabeležite si njihovo GPS lokacijo fotografije (navodila so na spletni strani platforme) • pošjite nam fotografijo in GPS lokacijo na Povezava do zemljevida divjih odlagališč: [email protected] www.drustvo-eksena.si/bodimo-ekokul BODIMO EkoKul in poskrbimo za okolje v katerem živimo. Čista narava je naša pravica in odgovornost.

5. Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 VAROVANA OBMOČJA OBČINE SLOVENSKE KONJICE Piše: Alja Gracej, članica mladinske sekcije Društva Eksena in Katja Kržan, prof. kemije in biologije, članica Društva Eksena

Občina Slovenske Konjice, pogovorno Škalce je ime naselja v Slovenskih Kon- novnošolce in srednješolce, ki na poti tudi Konjice, je središče Dravinjske do- jicah, ki je znano po hriboviti pokrajini, spoznavajo naravne habitate, kot so: line in seže vse do pod Boča, Ptujske po kateri so posejani številni vinogra- Gozd, Močvirja, Ribniki itd. Spodbuja gore, Haloških goric in Dravskega pol- di. Bogata zgodovina vinogradništva in k raziskovanju, razmišljanju in opazo- ja. Ime je dobila iz nemškega zapisa obstoj vinogradov sega v leto 1173, ko vanju narave. Urejena pot je bila del imena Counowiz, ki sega v daljno leto so Konjice dobile trške pravice. V 19. st. uspešnega projekta v sklopu Nature 1145. V občino spada 16 krajevnih sk- so pričeli saditi kvalitetne sorte grozd- 2000, saj uči o pomembnosti narave in upnosti: Bezina, Dobrava-Gabrovlje, ja iz Francije in jih gojijo še danes: ri- ravnanju z njo. Draža vas, Konjiška vas, Loče, Polene, zlingi, traminec, muškati, burgundec… Slovenske Konjice, Sojek – Kamna gora, Vino je skozi čas pridobilo na imenu in NATURA 2000 Spodnje Grušovje, Sveti Jernej, Špitalič, kvaliteti. Žički grobeljnik je rastlina, ki jo je Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče Ime Škalce se prvič omenja leta 1373 mogoče najti le v kamnolomu v Žičah in Žiče. Samo mesto leži med Konjiško z različico Shaclz, od tod pa tudi in njegovi okolici in jo tako uvrščamo goro in vinogradi Škalce, staro mestno poslovenjeno ime Škalce. Slikovita med endemite. Gre za zelo redko ras- jedro pa so vključno s parkom obnovili pokrajina je danes priljubljena turis- tlinsko vrsto, ki ne raste nikjer drugje, leta 2013 (Občina Slovenske Konjice, tična točka, ki poleg vinogradniških kar pomeni, da ji kamnolom omogoča 2020). dejavnosti ponuja tudi turistične nas- posebne pogoje za rast. Cvetovi so živo tanitve (Badovinac, 1997). rumene barve, zacvetijo pozno spom- NARAVNA DEDIŠČINA ladi, sama rastlina pa zraste do 20 cen- Konjiška gora je podolgovato pogor- Naravoslovne učne poti (Zmajčko- timetrov. Spada med zelnate trajnice. je, ki z Vitanjsko-Konjiškimi Kara- va, Prežigal, Petelinjek), ki jih lahko Rastišče Žičkega grobeljnika je zaščite- vankami predstavlja najbolj vzhodni najdemo na območju občine Sloven- no kot naravni spomenik, kar pomeni, del Karavank. Sestavljajo jo kamnine ske Konjice so tri, in sicer: Zmajčko- da rastline ne smemo trgati, odnašati va gozdna učna pot, Vodna učna pot ali kako drugače uničevati rastišča. Ne Prežigal in Naravoslovna učna pot Pe- smemo niti pobirati semen. V kolikor telinjek. si želimo rastlino posaditi doma, lahko umetne sadike dobimo v zeliščnem vrtu v Žički kartuziji (Zlatka, 2018).

Konjiška gora Foto: Sebastjan Habicht

iz triasa, apnenec in dolomit, ki dajejo Zmajčkova pot ostre reliefne oblike, na jugovzhodni Foto: Tone Toplak strani pa kamnine iz perma. Prekriva- Zmajčkova gozdna učna pot je dolga Žički grobeljnik jo jo bukovi gozdovi, na južnih legah 3 kilometre, začne pa se nad centrom Foto: Zlatka Snežana pa opazimo termofilne rastline kot mesta Slovenske Konjice ob Konjiški Mali podkovnjak je ena izmed najbolj je črni gaber in puhasti hrast. Gora gori. Pot nas popelje skozi gozdove, ogroženih vrst netopirjev v Sloveni- je polna številnih legend, ena izmed ki nam ponujajo svojo pestrost rast- ji, najdemo pa ga na območju občine najbolj zanimivih pa govori o tem, da linskih vrst in ponuja tudi razglede nad Slovenske Konjice. Zaradi pojava ne- naj bi bila gora votla. V njej naj bi stalo Dravinjsko dolino, gozdove Pohorja. topirja na tem območju se celotna jezero, v katerem je prebival zmaj, ki Pot je posejana s pestrim živalstvom občina po habitatni direktivi uvršča v je od Konjičanov vsako leto želel 6 de- in rastlinstvom, strokoven ogled poti območja Natura 2000. Mali podkovn- vic, da ni potopil mesta. Ko je napočil je mogoč z vodiči iz Zavoda za gozdove jak je majhen netopir, ki tehta le med čas tudi za graščakovo hči Marjetico, je Slovenske Konjice. štirimi in sedmimi grami. Živi pred- mesto rešil sv. Jurij na belem konju in Vodna učna pot Prežigal ima veliko vsem v opuščenih objektih, kjer najde pokončal zmaja. Zato grb Slovenskih vodnih virov, zato je namenjena ravno svoj mir. Ogroža ga človeški poseg v Konjic še danes krasi beli konj. učenju in spoznavanju virov vode. Z njegovo bivališče, pesticidi in nočna zloženko in učnimi tablami nas popel- osvetljava (Oikos. svetovanje za raz- je skozi različne vodne vire, in nas seznani, na kakšen način so vodne vire uporabljali včasih, kako pa jih upora- bljamo danes. Pomembna je za ohranjanje varstva vodnih virov. Na poti si ogledamo: reko Dravinja in njene pri- toke, vodnjake, kanalizirane vodotoke, hidromelioracijske kanale,…

Naravoslovna učna pot Petelinjek pa je bila odprta leta 2007 predvsem za os- Škalce Mali podkovnjak Foto: Andrej Zore Foto: Jan Gojznikar 6. Bodimo EkoKul e-novičnik September 2020, številka 2 voj, d.o.o. in Občina Slovenske Kon- živalskih pa tudi rastlinskih vrst (Bela jice, 2020). štorklja, Vodomec, Rjavi srakoper itd.). V Dravinji pa najdemo tudi ogroženo Dravinjska dolina je dolina reke Dra- vrsto ribe – platnico, ki jo varuje Na- vinje, ki je desni pritok Drave. Reka tura 2000, skupaj z grbastim okunom Dravinja izvira na Pohorju, južno od in kapeljnom. Območja, ki so varova- smučišča Rogla, v naselju Hudinja na z Naturo 2000 in spadajo v Dravin- na 1180 metrov nad. višine. Skupaj s jsko dolino pa so še: Gozd Prežigal, pritoki naraste v večjo reko, ki se ob ki spada med naravne vrednote, saj vznožju Haloz izlije v Dravo. Pot, po Platnica gre za gozd s posebnim namenom kateri se vije, pa predstavlja slikovi- Foto: sl.wikipedia.org/wiki/Platnica_(riba) in Mokrišča Petelinjek, ki si jih lahko to pokrajino, poimenovano Dravin- struge in ravnine ob njej je vključe- ogledamo na že prej omenjeni gozdni jska dolina, ki sestavlja tudi območja no v varovano območje Natura 2000 učni poti Petelinjek (Dravinjska dolina, občine Slovenske Konjice. Večji del – Dravinjska dolina zaradi pestrosti 2020). Babičini nasveti sprašuje: Maj Bezenšek Založnik, odgovarja: Brigita Rančigaj

1. Na kakšen način pri vas doma ločujete odpadke?

Pri nas ločujemo plastiko, ostale odpadke in biološke odpadke. 2. Kaj naredite z biološkimi odpadki?

Biološke odpadke še naprej ločimo na kompost in druge biološke odpadke. Tako ene biološke odpadke odlagamo v rjav zabojnik, ene pa na kompostnik. 3. Ali so vsi biološki odpadki primerni za kompostiranje?

4. Ne. Na kompostnik ne odlagamo kuhane hrane, papirnih robčkov in čajnih vrečk, da tja ne pridejo glodalci. 5. Lahko malo več poveste o kompostiranju?

Kompostnik imamo pri nas v taki legi, ki je bolj sončna. Izdelan je iz lesa, vanj pa dajemo:

- vrtne odpadke: drevje, vejevje, zelenjavo iz vrta, ki je gnila, posušeno travo ter listje od drevja in

- kuhinjske odpadke: kavno usedlino, jajčno lupino, olup- ke sadja in zelenjava (razen citrusov oz. vsega škropljene- ga sadja).

Vsi ti odpadki se na kompostniku predelajo. Iz njih pa dobimo fini humos, naravno gnojilo. 6. Zakaj uporabljate fini humos – naravno gnojilo?

To gnojilo pomaga, da rastline bolje rastejo, da so bolj okusne in zdrave ter bogate z vitamini. Kompost se upo- rablja na vrtu, za solato, fižol, kumarice, bučke. Rožicam pa pomaga, da boljše cvetijo in rastejo.

Kar pospravimo iz narave, damo na kompostnik, tam se Kompostnik to s pomočjo kisika predela. Kar na tane, damo nazaj na Foto: Mirko Rančigaj vrt in tako sklenemo ta naravni krog.

E-novičnik izhaja v okviru projekta Bodimo EkoKul. Osnovni namen projekta je varstvo okolja in ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in spodbujanje pozitivnega in aktivnega odnosa do narave. Projekt izhaja iz inovativnega koncepta, da je pravica do čistega okolja in ohranjene narave ena od temeljnih človekovih pravic, ob tem pa bo poudarjen tudi pomen odgovornosti in aktivnega pristopa vsakega posameznika. Projekt se prednostno osredotoča na ciljno skupino mladih, hkrati pa se bo v okviru projekta spodbujalo medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.