I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Urban Merc

USMERJANJE RAZVOJA OBMO ČIJ PO ČITNIŠKIH NASELIJ V OB ČINI

Diplomsko delo

Maribor, april 2010

II

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

USMERJANJE RAZVOJA OBMO ČIJ PO ČITNIŠKIH NASELIJ V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

Študent: Urban MERC

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: prometno- hidrotehni čna

Mentor: doc. Uroš Lobnik u.d.i.a.

Maribor, april 2010

III

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. Urošu Lobniku za pomo č in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem in starim staršem, ki so mi omogo čili študij.

V

USMERJANJE RAZVOJA PO ČITNIŠKIH NASELIJ V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

Klju čne besede: po čitniško naselje, ruralni turizem, prostorsko na črtovanje

UDK: 711.455(043.2)

Povzetek

To diplomsko delo obravnava prostorsko planiranje po čitniških objektov v ruralnem okolju. Osrednji del je namenjen po čitniškim obmo čjem v Ob čini Slovenske Konjice in povezavi z najzanimivejšimi turisti čnimi objekt, ter kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Vrednotenih je šest razli čnih po čitniških obmo čij, njihove prednosti in slabosti. Za vsako obmo čje so predlagane izboljšave in rešitve.

VI

GUIDELINES FOR THE DEVELOPMENT FOR AREAS OF HOLIDAY VILLAGES IN THE MUNICIPALITY SLOVENSKE KONJICE

Key words: holiday urban areas, rural tourism, space planning

UDK: 711.455(043.2)

Abstract

This degree deals with space planning of the holiday buildings in the rural environment. The central part is destined for holiday zones in the municipality Slovenske Konjice, and for conection between the most interesting tourist objects and central and natural sights. There are six different holiday zones valued, as well as their advantages and disadvantages. Improvements and solutions are suggested for each zone. VII

VSEBINA

1.0 UVOD…………………………………………………………..…...1

1.1KAJ JE VIKENDAŠTVO?……………………...………………….3

1.2 KAJ JE VIKEND OZIROMA PO ČITNIŠKA HIŠA……..….………4

1.3 PO ČITNIŠKA STANOVANJA…………………..………….………5

1.3.1 PREGLED STANJA…………………………………………...…..5

2.O NA ČRTOVANJE VIKEND NASELJI OZIROMA PO ČITNIŠKIH OBJEKTOV…………………………………………………………….……….…….6

2.1 UVOD……………………………..……...…………………….……...6

2.2 POSELITEV……………………………..……………….…….….…..6

2.3 OKOLJE IN VARSTVO OKOLJA……...……………….……………8

2.3.1 ZAŠ ČITA VAROVANIH OBMO ČIJ…….….…………..……..8

2.3.2 ZAŠ ČITA RODOVITNE PRSTI…………………..……..……8

2.3.3VAROVANJE PODTALNICE IN RAVNANJE Z ODPADKI...9

2.4 VAROVANJE GOZDA…….…………………………………….…..9

2.5 KULTURNA KRAJINA…………………………………….…….…10

2.6 DEGRADIRANA KULTURNA KRAJINA…………………….…..11

2.7 PRIMERI OHRANJENE KULTURNE KRAJINE…………..….…..13

2.7.1 VIKENDI NA GORIŠKEM………………………….…….….13

2.7.2 ZIDANICE NA SLOVENSKEM………………….…….…….13

3.0 POTREBE IN DEJAVNOSTI UPORABNIKOV VIKEND NASELIJ ……………………………………………………………………………15

3.1 UVOD…………………………………………………………………15

3.2 PREGLED DEJAVNOSTI……………………………………………15

3.2.1 ŠPORTNE DEJAVNOSTI……………………………..……..16

VIII

3.2.2 KMETIJSKE……………………………………………..…….18

3.2.3 OSTALE…………………………………………………..……19

4.0 VPRAŠANJE OPREDELITVE OBMO ČJI IN VIKEND NASELJI V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE………………….…..20

4.1 UVOD………………………………..………………….……….….20

4.2 PREGLED OB ČINE……………………………………………...…20

4.3 POSELITEV V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE………….….…22

4.4 UVOD…………………………………………………….…....…….22

4.5 PREGLED STANJA…………………………………………….…..22

4.6 KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠ ČINA………….……….….…25

4.7 UVOD………………………………………………………….…..…25

4.8 TURISTI ČNI OBJEKTI V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE…...... 32

4.9 UVOD ………………………………………………………………..32

4.10 PROMETNA INFRASTRUKTURA V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE…………………………………………………………………..……..…..38

5.0 VREDNOTENJE PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ V OB ČINI…………………….………………...…………………………..40

5.1 ANALIZA STANJA PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ…………..…………49

5.2 PREDLOG USMERITVE RAZVOJA PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ…...50

5.3 ZASNOVA NOVEGA PO ČITNIŠKEGA OBMO ČJA…………..……51

6.0 SKLEP……………………………..……..……………………….57

7.0 LITERATURA…………………..……………….………………58

8.0 PRILOGE……………...……………………………………...….59

8.1 SEZNAM SLIK…………………………………..………………….59

8.2 SEZNAM TABEL…………………………………………………...60 IX

8.3 SEZNAM GRAFIKONOV……………………….……………….…..61

8.4 SEZNAM KART……………………………………………….……..61

8.5 NASLOV ŠTUDENTA…………………………………….…………61

8.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS……………………………………………61

X

UPORABLJENE KRATICE

P.P.O. PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI OB ČINE

DIPLOMSKO DELO 1

1 UVOD

Kvalitetno preživljanje prostega časa je dandanes izrednega pomena. Ena izmed oblik preživljanja prostega časa je tudi vikendaštvo, ki se neposredno prepleta in je dopolnilo turizmu. Vikendi in po čitniški objekti sodijo med sekundarna bivališ ča, za katera se pla čujejo višji davki in nadomestila kot pa za primarna bivališ ča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča je dajatev, ki pripada ob čini za vse nepremi čnine, vendar je za po čitniške objekte dražje. Poleg nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča imajo nekatere turisti čne ob čine tudi davek na vikende, to so predvsem ob čine, kjer je glavna dejavnost turizem in kjer je veliko število po čitniških hiš. Urejanje in planiranje po čitniških obmo čji je v pristojnosti ob čin, saj morajo imeti v Sloveniji vse ob čine urejena obmo čja po zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1). Za izbiro obmo čji namenjenih po čitniškim objektom so primerna obmo čja, ki so oddaljena od ve čjih središ č, se nahajajo v hribovitem svetu imajo pa lep pogled na okolico. Nekatera obmo čja se nahajajo zraven ve čjih centrov, kjer je pozidava gosta in število prebivalcev visoko. Takšna izbira ni ugodna, saj se zavzemamo, da se izbirajo tisti kraji, kjer je število prebivalcev nizko in kjer lahko vikendaši s svojim prihodom posredno izboljšajo infrastrukturo in pogoje življenja lokalnim prebivalcem. Ob čine bi morale vzpodbujati in dovoliti prenovo starejših objektov, ki propadajo, in dovoliti, da se jih uporablja kot sekundarna bivališ ča, torej kot vikende.

V diplomskem delu bom pregledal podro čja, ki se navezujejo oziroma obravnavajo vikendaštvo. Glavni del naloge predstavlja analiza Ob čine Slovenske Konjice s stališ ča po čitniških oziroma vikend naselij. V analizi bodo predlagane izboljšave in rešitve za dolo čeno obmo čje. Pregledani bodo vsi pomembnejši objekti oziroma turisti čne znamenitosti, ki jih lahko ob čina ponudi.

Predmet raziskave je preu čiti trenutno stanje in možnosti turisti čnega in po čitniškega razvoja v ob čini Slovenske Konjice.

DIPLOMSKO DELO 2

Cilj naloge je podati predloge ureditve in izboljšave po čitniških obmo čji ter povezavo z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi v ob čini in njeni širši okolici.

METODE DELA:

- zbiranje podatkov v ob čini in na terenu

- analiza podatkov

- opazovanje na terenu

- primerjanje podatkov

Vsebina naloge je podana tekstovno, z digitalnimi ortofoto posnetki, satelitskimi posnetki, fotografijami, tabelami, kartami in grafom. Digitalni ortofoto posnetki in kartografski del zasnove osnovne rabe prostora so pridobljeni na občini Slovenske Konjice.

DIPLOMSKO DELO 3

1.1 KAJ JE VIKENDAŠTVO?

A. Poga čnik pravi, da je preživljanje prostega časa v sekundarnem bivališ ču posebna oblika turizma, saj so vikendaši tam nastanjeni, sicer pa uporabljajo isto turisti čno ponudbo kraja kot drugi turisti (vir: Poga čnik, A., 2008, Prostorsko na črtovanje turizma, ).

Vikendaštvo je na čin življenja, ko mestno prebivalstvo ob koncih tedna za dva do tri dni spremeni okolje, da si nabere novih mo či. V 60 letih prejšnjega stoletja je veljalo, da je vikendaštvo ve činoma za upokojence oziroma starejše. Z vedno bolj stresnim na činom življenja pa to danes ve č ne velja, saj tudi mlajše generacije potrebujejo sprostitev.

Vikendaštvo sodobnemu človeku nudi:

- stik z naravo

- kvalitetno preživljanje prostega časa

- rekreacijo

- uporabo turisti čne infrastrukture (smu čiš ča, zdraviliš ča …)

- sprostitev in

- zaš čito pred poletno vro čino v zelenem okolju.

Negativne posledice vikendaštva so:

- ilegalna gradnja

- prekomerna pozidava naravne krajine

- širjenje stavbnih zemljiš č (pritisk na kmetijska zemljiš ča) in

- sprememba namembnosti iz sekundarnega v primarno bivališ če.

DIPLOMSKO DELO 4

1.2 KAJ JE VIKEND OZIROMA PO ČITNIŠKA HIŠA?

Standardi vikendov so razli čni – od najbolj skromnih lesenih ali kamnitih ko čic do bogataških vil (vir: Poga čnik, A., 2008, Prostorsko na črtovanje turizma, Ljubljana ).

Slika 1: tipi čen vikend v ruralnem okolju

Beseda vikend izhaja iz angleške besede weekend in pomeni konec tedna. Predvsem konec delovnega tedna, oziroma zaklju ček delovnih obveznosti, ki so trajale od ponedeljka pa do petka.

Razvoj in pojavljanje vikendov in po čitniških hiš v ruralnem okolju izhaja iz 30 let prejšnjega stoletja, ko se je pri čela industrializacija in se je kme čko prebivalstvo za čelo izseljevati v mesta. Kme čko prebivalstvo se je spremenilo v delavsko. S tem se je za čelo podeželje prazniti in na voljo so bila prazna poslopja, ki so jih premožnejši meš čani kupovali in v njih preživljali prosti čas. Po vojni se je vikendaštvo za čelo razvijati v 60 in 70 letih, takrat je za čela veljati strožja zakonodaja. Predpisana je bila minimalna razdalja med posamezni objekti, velikost parcel, naklon hiše in vrsta strešne kritine. V tem času so si vikend lahko privoš čili tudi iz srednjega sloja prebivalstva.

V 80 letih je bil nov val gradnje po čitniških hišic in gradnja po čitniških stanovanj. Najbolj so se pozidala znana turisti čna letoviš ča in okolica na Primorskem in Gorenjskem.

DIPLOMSKO DELO 5

1.3 PO ČITNIŠKA STANOVANJA

1.3.1 PREGLED STANJA

Možnost preživljanja prostega časa je tudi v po čitniških stanovanjih. Po čitniška stanovanja so se za čela pojavljati v za četku 80. let prejšnjega stoletja. Vzrokov, zakaj so ljudje za čeli kupovati po čitniška stanovanja, je ve č:

- sprememba okolja

- ukvarjanje z dolo čenim konji čkom (hobijem)

- dajanja stanovanj v najem in

- oblika naložbe.

Po čitniška stanovanja se ve činoma nahajajo v turisti čnih središ čih ali v njihovi neposredni bližini. Najve č jih najdemo na Primorskem (Ankaran, Koper, Izola, Piran, Portorož in Lucija) in Gorenjskem (Kranjska Gora), nekaj pa tudi po preostali Sloveniji.

Za lastnike po čitniških stanovanj sta pomembna funkcionalnost in lega. Funkcionalnost v smislu rekreacije, kjer je pomembno da je stanovanje dovolj blizu smu čarski progi, kopališ ču ali prireditvenemu prostoru. Lega pa, da ima ve čina stanovanj pogled na morje, hribe, gore ali kulturne spomenike. Prostorsko planiranje in izdajanje gradbenih dovoljenj je bilo v preteklosti neuravnoteženo.

Nekatere ob čine so bile za gradnjo po čitniških stanovanj, druge pa ne. Najbolj so bile naklonjene priobalne ob čine in ob čine na Gorenjskem, predvsem Kranjska Gora, Koper v predelu Ankarana in Piran v Luciji.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je imela prostorska politika odklonilen odnos do po čitniških stanovanj v turisti čnih središ čih, zato se je velik del stanovanj premaknil na sosednjo Hrvaško, predvsem v Istro, ki je blizu in hitro dostopna.

Zaradi odklonilnega odnosa do po čitniških stanovanj danes nimamo takšnih problemov kot jih imajo nekatere druge države, na primer Hrvaška, Italija predvsem pa Španija, saj lahko nastajajo veliki problemi pri infrastrukturi, če je teh stanovanj preve č, vsekakor pa so zaželena tam, kjer bi preve č samostojnih vikend objektov kvarilo kulturno krajino. Danes je znano, da lahko vikendaši v turisti čnih naseljih, predvsem pred in po sezoni, veliko doprinesejo k dodatni ponudbi, na primer gostinstvu in obisku prireditev.

DIPLOMSKO DELO 6

2.0 NA ČRTOVANJE VIKEND NASELIJ OZIROMA POČITNIŠKIH OBJEKTOV

2.1 UVOD

V tem poglavju bom predstavil splošne smernice z upoštevanjem svetovnih in doma čih smernic in regulative, ter kako naj bi se umeš čalo oziroma vklju čevalo na neko avtohtono obmo čje neavtohtone prebivalce.

2.2 POSELITEV

Vikend naselja bomo umeš čali v prostor tam, kjer se lokalno prebivalstvo izseljuje oziroma stagnira. To so predvsem predeli, ki so slabo prometno povezani s centralnim središ čem, kjer ni možnosti za zaposlitev oziroma je ta omejena na zelo specifi čno podro čje, na primer: gozdarstvo, obrt, kmetijstvo … Da dolo čen kraj ne bi zamrl, oziroma postal prazen prostor brez stalnih prebivalcev, se mora potruditi tako država kakor tudi ob čina v obliki infrastrukture, ki omogo ča, da lahko ljudje živijo z istim udobjem kot v urbanih središ čih. Pomembne so avtobusne, vlakovne in druge prometne povezave s krajem, tudi če niso rentabilne, oziroma ne nosijo dobi čka. Prav tako je pomembna nenehna obnova prometnic in vodovoda. Mobilni signal in internet bi morala biti v vsakem še tako majhnem zaselku ali samotni kmetiji, le s takšno politiko bi se upo časnilo izseljevanje v ve čja središ ča in praznjenje podeželja.

Prihod neavtohtonih prebivalcev bi morali izkoristiti doma čini v obliki prodaje pridelkov iz medu, volne, mleka, mesa , doma če obrti, konjeništva …

S tem ko se nekatera obmo čja podeželja praznijo in izginevajo, se po drugi strani nižinski predeli pretirano pozidavajo in širijo tudi tam, kjer se ne bi smeli in spreminjajo lokalno identiteto z vsiljenimi rešitvami. Tako postajajo ruralna okolja vedno bolj ruralno-urbana kompozicija. DIPLOMSKO DELO 7

Slika 2: vikendi na planini Zajamniki ( vir: pictureslovenia.com).

Pri prihodu neavtohtonih prebivalcev je potrebno upoštevati krajinske in urbanisti čne zna čilnosti obmo čja in njihovo identiteto. Pri planiranju novih po čitniških naselij naj bodo ta kolikor se le da neopazna, da ne bi motila pogleda na krajino in bila odve č, ampak delovala simbiozno.

Slika 3: prikaz zasnove in naselitve novih prebivalcev (vir: Poga čnik, A., 2000,

Urejanje prostora za tretje tiso čletje, Ljubljana).

Prav tako je potrebno varovati krajevne biotope in ambient krajine, zato, kolikor se le da, vikend obmo čja umeš čamo v zaokrožene predele, ki imajo lepe poglede na celotni prostor in delujejo, kakor da so že od nekdaj tam. Uporabniki vikendov imajo raje po čitniške hiše v nizu, oziroma da so objekti oddaljeni eden od drugega, saj jim je pomembno, da imajo pred seboj vrt, zelenje ali vinograd. Mnogo bolje pa je, če so vikendi locirani v gru čah; po

DIPLOMSKO DELO 8 možnosti na vrhu hriba s krasnim razgledom. Na ta na čin se zavaruje kulturna krajina, oziroma prepre čimo, da bi se prostor razvrednotil. Prav tako se ne smejo spreminjati dimenzije po čitniških objektov po prvotni gradnji.

Alternativna oblika po čitniškim hišam so po čitniška stanovanja, ki so pomembna s stališ ča prekomerne pozidave in širjenja objektov v morfološka jedra. S po čitniškimi stanovanji dosežemo, da je v objektu ve č vikendašev, ki pa uživajo vse danosti dolo čenega kraja. Po čitniška stanovanja so najbolj zaželena v turisti čnih središ čih, morala pa bi se uporabljati tudi v ruralnem okolju. V ruralnem okolju je dobro, da so stanovanja v ambientu, kjer je čim ve č zelenja.

2.3 OKOLJE IN VARSTVO OKOLJA

2.3.1 ZAŠ ČITA VAROVANIH OBMO ČIJ

Posebej pazljivo moramo na črtovati vikend obmo čja na varovanih obmo čjih, oziroma če je le mogo če, se moramo temu izogibati. Na povsem zaš čitenih in izoliranih obmo čjih, ki so oddaljene od vasi in zaselkov, se moramo izogibati vsakemu posegu v prostor, saj le-to negativno vpliva na prostor.

2.3.2 ZAŠ ČITA RODOVITNE PRSTI

Pri na črtovanju moramo paziti tudi zaradi vedno ve čje izgube dragocene in rodovitne prsti, predvsem zaradi nekontrolirane in divje gradnje na rodovitnih obmo čjih na celotnem obmo čju Slovenije. Mnogo rodovitne prsti smo izgubili zaradi gradnje avtocestnega križa. Prostorski na črtovalci bi se morali zgledovat po nekaterih državah, kjer je imela rodovitna prst prednost pred posegi v prostor. Ta problem je odli čno rešil Izrael, kjer se naselja, zaselke in prometno infrastrukturo gradi po nerodovitni zemlji. Tudi naši predniki so zidali stara kme čka naselja in kmetije na nerodovitni prsti, da je ostalo za obdelavo čim ve č kvalitetne zemlje. V bližnji prihodnosti bomo tudi mi morali zaš čititi rodovitna obmo čja in dajati spodbudo za obdelovanje le-teh, saj je že sedaj samooskrba Slovenije pri dolo čenih poljš činah pod 50 %. Zaradi tega moramo toliko ve č poljš čin uvoziti. Podoben problem ima ve čina držav vzhodne Evrope.

DIPLOMSKO DELO 9

2.3.3 VAROVANJE PODTALNICE IN RAVNANJE Z ODPADKI

Obe problematiki se v Sloveniji rešujeta prepo časi in mnogokrat nestrokovno. Izgradnja čistilnih naprav v Sloveniji v ruralnih zaselkih je prej izjema kot pravilo, vsa poslopja nimajo niti troprekatnih greznic, ki so bolj ekološko sprejemljive kot navadne. Pri gospodarskih poslopjih in hlevih je mnogo fekalnih odplak, ki kon čajo na poljih in onesnažujejo podtalnico. Zato je izrednega pomena državna pomo č financiranja k izgradnji čistilnih naprav, saj bomo le tako obdržali zadovoljivo kakovost vode za prihodnost. Pri lo čevanju komunalnih odpadkov je zgodba podobna, saj v ve čini ruralnih ob čin ni lo čenega zbiranja odpadkov. Zato ni ni č nenavadnega, da se v manjšem kraju v enem smetnjaku znajdejo poleg gospodinjskih odpadkov tudi škropiva in gradbenih odpadki.

2.4 VAROVANJE GOZDA

Pri vsakem posegu v prostor je potrebno paziti, da se varuje obmo čja, ki so namenjena kmetijstvu kot tudi gozdarstvu. Mnogo vikendov je starih kme čkih hiš, ki so v neposredni bližini gozdov.

Gozdovi pomembno vplivajo na rekreacijo ljudi in tudi izobražujejo mlade generacije v obliki taborniških in skavtskih organizacij. Poleg tega tako mladi kakor tudi starejši radi poleti in jeseni obiskujejo gozd. Poleti nudi zaš čito pred vro čino in mo čnim soncem, jeseni pa razdaja s plodovi, ki se nahajajo v gozdu in ob njem.

Gozdovi so pomembni za lov in lovski turizem, saj so pri nas še precej ohranjeni. Kar 66 % Slovenije pokrivajo gozdovi, kar nas uvrš ča v sam evropski vrh, takoj za Finsko. S tem so omogo čene številne možnosti za turizem v obliki lova, ki bi moral biti skrbno na črtovan in reguliran s strani države, tako da bi se ohranilo ravnovesje v naravi. Pri tem bi morale sodelovati tudi lovske družine oziroma zveza.

Ker nekatera poslopja v gozdu propadajo, bi jih bilo smiselno prekvalificirati v vikend objekte. To so predvsem ko če ali bolj preprosti objekti, ki so jih uporabljali dninarji in ko čarji. Narejeni so iz ilovice in blata, kritina pa je slamnata ali lesena, ponekod tudi iz kamna škriljavca, odvisno na katerem delu države stoji objekt. S tem bi jim omogo čili, da se kulturna krajina ohranja in bi objekti dobili novo funkcijo. Prišlekom bi s tem ponudili višjo stopnjo kvalitete življenja.

DIPLOMSKO DELO 10

V u čnem procesu bi bilo dobro uvesti šolo v naravi in po čitnice za otroke, kar pri nas sicer že obstaja (Pohorje, Rakek, Gozd Martuljek …) vendar ne v takšni meri kot v skandinavskih državah in predvsem v ZDA. Gozdove bi morali približati tudi gibalno oviranim osebam in osebam v zaostalem duševnem razvoju, kjer bi lahko stare opuš čene kmetije uporabljali kot dodatno obliko zdravljenja, na primer kot hipoterapijo s konji, kjer bi se prizadeti ljudje ukvarjali z živalmi oziroma izvajali sekundarno terapijo.

Gozdovi nudijo tudi zaslužek lokalnemu prebivalstvu, ki gospodari z gozdovi in skrbi, da ni pretiranega izseka oziroma siromašenja gozdov. S tem pripomoremo, da se lokalno prebivalstvo ne izseljuje v bližnje centre oziroma je manj dnevnih migracij na delo. Seveda pa moramo za naravo skrbeti, zato da se vanjo ne vnese preve č hrupa in da se s težko mehanizacijo ne uni či podrasti. Pri spravilu lesa moramo paziti, da čim manj uni čujemo gozdne poti in plašimo divjad.

Po veljavni zakonodaji morajo biti gozdovi odprti prostor in ne smejo biti zaš čiteni z ograjo, ali kako druga če prepre čevati vstop in prehajanje skozi gozd.

Pri rekreacijskih dejavnostih predstavljajo problematiko motoristi, ki uni čujejo gozd in plašijo živali. Ta vrsta problematike je novejša in jo bomo zelo težko zajezili in omejili.

Pri varovanih gozdovih in gozdovih posebnega pomena moramo biti dosledni in prepre čevati vsakršno kr čenje in se čnjo gozdov. Gozd simbiozno deluje na človeka in ostala živa bitja, zato je izrednega pomena da ga pri planiranju novih naselij obvarujemo in prepre čujemo pozidavo proti gozdu. Tiste objekte, ki so že desetletja v gozdu in lokalnemu prebivalstvu niso zanimivi, so prazni in propadajo, pa ustrezno zaš čitimo in prekategoriziramo v po čitniški oziroma vikend objekt. S tem bi ti objekti dobili novo funkcijo v prostoru.

2.5 KULTURNA KRAJINA

Pri projektiranju vseh objektov moramo paziti na zaš čito kulturne krajine. Ne samo spomeniško varovana oziroma zaš čitena obmo čja, ampak tudi druga še ohranjena pristna obmo čja. Truditi se moramo ohranjati morfološki vzorec krajine ter prepre čevati vsiljiv poseg v prostor. Zaš čita kulturne krajine je pomembna tudi s stališ ča identitete kraja, saj se DIPLOMSKO DELO 11 s spreminjanjem ta izgubi. Pomembno je varovanje celotnih parcel, na katerih so travniki, gozd in druga naravna krajina. Zaradi neaktualnosti starejših objektov ti niso pravilno sanirani, zato se jih raje poruši in na njihovem mestu zgradi nov objekt. S tem se uni či podoba kraja kot je bil neko č. Z neprimernim gospodarjenjem z zemljiš či in z napa čno sanacijo starejših objektov ter nepremišljenim lociranjem novih objektov v prostor, se uni či avtohtona podoba kraja in stari ambient. S takšnimi posegi v prostor postane krajina degradirana.

2.6 DEGRADIRANAN KULTURNA KRAJINA

Zaradi izseljevanja v tujino in ve čja mesta po drugi svetovni vojni ter socialno-ekonomske transformacije, so nekatera naselja postala dobesedno prazna oziroma je v njih ostala starejša populacija, ki se ni hotela izseliti iz rodnega kraja. V Sloveniji so ta obmo čja posebej v naslednjih predelih:

- Gori čko

- Slovenske gorice

- Haloze

- celotno Bizeljsko

- višje leže če vasi in naselja na Koroškem, predvsem okolica Črne na Koroškem

- celotno podro čje Ko čevja in Ko čevske reke

- okolica Ilirske Bistrice in

- višje leže če kmetije na Goriškem in Tolminskem

- po osamosvojitvi leta 1991 pa ve čina južne meje z republiko Hrvaško z izjemo Primorske.

Problematika je tudi v veliki oddaljenosti teh krajev od ve čjih središ č in prometne infrastrukture, prav tako pa tudi zaradi vzdrževanja le-teh. Državni denar je le v manjši meri porabljen za oddaljene in odro čne kraje, pa tudi črpanje evropskih strukturnih in kohezijskih skladov je izredno slabo predvsem zaradi nepovezanosti ob čin in regij med seboj. Ob čine bi se morale bolj prijavljati in pripravljati projekte skupaj, združiti bi se moralo ve č ob čin. Naslednji projekti bi se morali skupaj pripravljati :

DIPLOMSKO DELO 12

- obnova medob činskih, ob činskih in malo prometnih cest

- gradnja regijskih odlagališ č

- obnova in dograditev vodovoda in kanalizacije

- gradnja čistilnih naprav v oddaljenih vaseh in zaselkih

- odstranitev in zamenjava azbestnih kritin v objektih, ki so v lasti ob čin oziroma so ob čine njihove solastnice.

Vikendaši lahko pripomorejo, da se sive cone na podeželju odstranijo oziroma sanirajo. Obmo čja dobijo novo vlogo, dobro je, da se s sanacijo povežejo lokalna turisti čna društva, ki obujajo stare obi čaje. Degradirano kulturno krajino pa lahko naredijo uporabniki vikend naselij s svojim posegom v prostor. Neprimerna in nedopustna je gradnja vikendov, ki ne spadajo v dolo čeno krajino, oziroma kvarijo njen izgled. V zadnjih dvajsetih letih je bilo najve č takšnih vikendov zgrajenih ravno v Sloveniji. Problematiko predstavlja izbira kritine, ki ni zna čilna za dolo čeno podro čje. Tudi izbira kritine za pomožne objekte je pomembna, saj na kozolec ali kaš čo ne sodijo cementno-vlaknena kritina, pa č pa izvirna kritina. Resni čno pa se pri obnovi nekaterih objektov postavlja vprašanje, ali je dovolj varna slamnata in lesena kritina. Zaradi nepravilne obnove ostrešij in kritin prihaja pri mo čnejšem vetru do dvigovanja ostrešja. Na vetrnem podro čju se na strehah delajo čopi, ki mo čno zmanjšajo možnost dviga strehe.

Nepravilna izbira barv, predvsem intenzivnih odtenkov rumene, rde če ali oranžne barve je neprimerna, saj na tak na čin objekt dominira v okolju in uni čuje celoten ambient.

Slika 4: neprimerni objekti sredi njivske Slika 5: vikendi, ki kvarijo kulturno

krajine krajino DIPLOMSKO DELO 13

2.7 PRIMERI OHRANJENE KULTURNE KRAJINE

2.7.1 VIKENDI NA GORI ČKEM

Poseben fenomen je nastajanje vikend naselij na Gori čkem po letu 2000, ki nastaja tudi zaradi praznjenja na celotnem obmo čju skrajnega severovzhoda Slovenije, predvsem v ob činah Šalovci, Gornji Petrovci in Kuzma. Ker so bila naselja skoraj izpraznjena, oziroma ni bilo ve č mladih družin so za čeli razprodajat nekdanje kmetije in posestva, ki so jih pri čeli množi čno kupovati Angleži. Vzrokov, zakaj so se ljudje začeli izseljevat je bilo ve č med najpomembnejšimi pa je vsekakor ta, da ni bilo novih delovnih mest, industrija pa je za čela propadati oziroma nazadovati. Ljudje so se za čeli izseljevati v tujino, predvsem Avstrijo in Nem čijo, ve čina pa se je izselila v Ljubljano. Razlogov, zakaj so ravno Angleži pri čeli z odkupovanjem je bilo ve č, in sicer:

- nizke cene neobnovljenih objektov

- bližina letališ ča Graz in redne letalske povezave z Anglijo

- neokrnjena narava, ker so se ljudje izseljevali ni bilo toliko posegov v prostor

- zadovoljiva infrastruktura obnovljen vodovod in pomembnejše prometnice ter

- bližina Term 3000 in Term Lendava.

Za četek naseljevanja Angležev sega v leto 2004, ko je Slovenija postala članica evropske unije. Po neuradnih podatkih, naj bi jih bilo med 250 in 300 za časno prijavljenih oziroma neprijavljenih. Zakonodaja ni dovolila prodaje nepremi čnin tujcem, ki niso imeli stalnega bivališ ča v Sloveniji. V letu 2009 je zaznati trend odprodaje nepremi čnin s strani Angležev in kupovanje obnovljenih objektov s strani doma činov.

2.7.2 ZIDANICE NA SLOVENSKEM

Zidanice so posebnost Slovenije, največ jih je zaslediti na Dolenjskem, v Beli Krajini, Posavju in na Štajerskem. Zidanice so neposredno povezane z vinogradništvom in kletarjenjem. Prve postavitve zidanic sovpadajo z množi čnim vinogradništvom pri nas, to je od 13. stoletja naprej. Od 16. stoletja pa se je za čelo z naseljevanjem v zidanicah, kar je zagotovilo finan čno varnost zaradi nižjih dajatev. Najstarejša še ohranjena zidanica je iz

DIPLOMSKO DELO 14 leta 1834, starejše ne obstajajo ve č, ker so bile narejene iz primitivnih materialov: blata, kamna in pokrite s slamo, zaradi česar jih je zob časa uni čil.

Starejše zidanice ne presegajo površine 30 m 2, obvezno pa so bile podkletene oziroma imele prostor za stiskalnico grozdja in sode za vino. V kleti so zaradi temperature, ki je bila vso leto konstantna, hranili tudi druge jestvine.

Na Dolenjskem se je v zadnjih desetih letih za čel razvijati zidaniški turizem, to je turisti čna storitev, kjer je možno zidanico najeti kot apartma oziroma bungalov in dolo čeno število dni preživeti skupaj z dobro kulinariko, sprehodi in prireditvami. Zidanice danes delimo na tri tipe:

- majhni objekti, potrebni obnove in grajeni iz primitivnih materialov

- veliki sodobni objekti, ki so namenjeni turisti čni dejavnosti, degustaciji in prodaji vina

- zidanice kot po čitniške hišice z majhnimi ljubiteljskimi vinogradi, ki so lahko dostopne in z zadostnim številom parkiriš č.

V zadnjem času, predvsem v zadnjih dvajsetih letih, se pojavlja sprememba namembnosti, ko se v zidanice kot po čitniški objekt ljudje stalno naselijo in spremenijo zidanico v sodobno opremljen stanovanjski objekt. Razlogov za to je ve č:

- preselitev starejših ljudi iz mesta na podeželje

- odkup zidanic s strani mlajših družin, ker so cenovno zelo ugodne v primerjavi s hišami v ve čjih centrih

- vedno boljša infrastruktura tudi na zelo hribovitem in oddaljenem podro čju

Zidanice lahko mnogo doprinesejo turizmu, oziroma dopolnilni dejavnosti, kjer bi jih lahko poleg obiska zdravilš ča ali termalnega parka turisti čno tržili. Seveda pa niso vse zidanice enako atraktivne, zato tiste ki so na precej strmih in oddaljenih obmo čjih niso zanimive in klavrno propadajo. Zidanice so v zadnjih petdesetih letih predstavljale prostor druženja s prijatelji in znanci, kjer so se ob trgatvah in prostem času družili in zabavali.

DIPLOMSKO DELO 15

3.0 POTREBE IN DEJAVNOSTI UPORABNIKOV VIKEND NASELIJ

3.1 UVOD

V tem poglavju bom podrobnje predstavil dejavnosti, ki so vikendaše pomembne oziroma se z njimi ukvrjajo v prostem času, to so predvsem njihovi konji čki.

3.2 PREGLED DEJAVNOSTI

Potrebe in dejavnosti lahko razdelimo v tri skupine. Razdelimo jih lahko na športne, kmetijske in ostale. Dejavnosti so odvisne od pokrajinskega potenciala, ki ga dolo čena pokrajina nudi. Povsod se ni mogo če ukvarjati z vsemi, možne so pa razli čne kombinacije ukvarjanja z dejavnostmi. Pomembno vlogo ima relief pokrajine in bližina športne infrastrukture za dolo čene dejavnosti, na primer za golf ali smu čanje.

   DEJAVNOSTI

ŠPORTNE KMETIJSKE OSTALE

-kolesarjenje - vinogradništvo - pohodništvo/sprehodi

- smu čanje in ukvarjanje - vrti čkarstvo - lov in ribolov z zimskimi športi

- golf/tenis

DIPLOMSKO DELO 16

Grafikon1: pogostost dolo čene dejavnosti v odstotkih. (Vir: Jerši č, M.,1999, Prostorsko planiranje rekreacije na prostem, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana. )

3.2.1 ŠPORTNE DEJAVNOSTI:

- KOLESARJENJE

Pomembna dejavnost, ki ni nujno vezana na vikendaštvo, saj lahko človek kolesari zaradi transporta v službo, šolo in po opravkih. V Sloveniji še ni razvejanih kolesarskih poti, ki bi bile samostojne in neodvisne od ostale prometne infrastrukture. Pri planiranju kolesarskih č poti bi se morali zgledovati po sosednji Avstriji, kjer imajo odli no speljane poti, ki povezujejo ve čje turisti čne kraje.

V Evropi je kolesarstvo, kot izbira prostega časa, izredno priljubljeno predvsem na Danskem, Nem čiji in na Nizozemskem. V Sloveniji ni izrazitih poti, ki bi bile namenjene Izklju čno kolesarstvu. Na poteh se sre čujejo kolesarji, mamice z otroki, sprehajalci in motoristi. Gradnja kolesarskih poti bi pomenila tudi ve čjo prometno varnost za kolesarje, saj se mnogo prometnih nesre č zgodi med kolesarji in drugimi vozili.

- SMU ČANJE IN UKVARJANJE Z ZIMSKIMI ŠPORTI

Vikendi v neposredni bližini smu čiš č se lahko uporabljajo tako poleti kakor tudi pozimi. V zimskih mesecih so naseljeni predvsem v času novoletnih praznikov in času zimskih DIPLOMSKO DELO 17 po čitnic. Problematiko predstavlja ogrevanje vikendov v času hladnih mesecev in dostopnost do prometnic, ki vodijo do objektov. S tem mora biti urejeno pluženje in posipavanje.

- GOLF/ TENIS

Je izredno priljubljen konji ček vikendašev v tujini, pri nas pa še ne tako razvit vendar se vedno ve č ljudi odlo ča zanj. Zaradi gradnje novih igriš č po celotni Sloveniji in cenovne dostopnosti, se z golfom ukvarjajo tudi ljudje srednjega sloja. Igriš ča za golf zavzemajo ogromne površine, tudi do 125 hektarjev, tako da je ogromno rodovitne prsti, ki bi bila namenjena kmetijstvu, izgubljene. Negativne posledice so tudi škropljenje trave s pesticidi in drugimi škodljivimi škropivi, ki onesnažujejo podtalnico in negativno vplivajo na okoliško favno in floro.

Gradnja golf igriš č je smiselna na terenu, ki je namenjeno za sanacijo in preureditev, na primer:

- glinokopi

- kamnolomi

- smetiš ča in deponije

- dnevni premogokopi.

Tenis je v Sloveniji prisoten dobrih sto let in priljubljen konji ček pri vseh generacijah. Pokrita in odkrita igriš ča se nahajajo skoraj v vsakem ve čjem kraju, je pa tudi cenejši od golfa. Ravno zaradi dostopnosti se mnogo ljudi ukvarja s tenisom. Umeš čanje tenis igriš č v prostor je lahko problemati čno, saj mnogo krat z nepravilnim lociranjem v prostor v manjših krajih uni čujejo kulturno krajino.

DIPLOMSKO DELO 18

3.2.2 KMETIJSKE:

- VINOGRADNIŠTVO

Z vinogradništvom se ukvarjajo v treh vinorodnih deželah; na Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem, manj pa na Gori čkem. Vinogradništvo kot dejavnost v obliki vikendaštva je ena najpomembnejših v Sloveniji. Precej zidanic se nahaja zraven vinogradov in to je njihova poglavitna funkcija, saj se vikendaši skoraj celo leto ukvarjajo z obdelavo in negovanjem vinograda in vinske trte. Poleg vinograda se jih ve čina ukvarja še s kletarjenjem in negovanje vina. Ta vrsta vikendaštva lahko pripomore, da se vinogradi ne opuš čajo oziroma, da se hriboviti predeli ne zaraš čajo.

Slika 6: zidanice in vinogradi

- VRTI ČKARSTVO

Precej vikendašev se ukvarja tudi z vrti čkarstvom, ki je precej priljubljeno predvsem pri starejših. Pridelava lastne zelenjave in zeliš č je zelo zaželena, saj človek natanko ve koliko jo je gnojil in kakšne vrste semen je uporabil. Če bi se ve č ljudi ukvarjalo z vrti čkarstvom, bi se zmanjšala odvisnost od uvožene in nenaravno pridelane hrane. Vedno ve č ljudi se ukvarja z bio in ekološko pridelavo vrtnin, ki je vedno bolj uveljavljena. Vrti čkarstvo lahko deluje zelo sproš čujo če, saj se ob obdelovanju vrti čka človek lahko zelo sprosti. Negativna stran vrti čkarstva je prekomerna uporaba gnojil in škropiv, kar lahko vpliva na kakovost podtalnice. Prekomerno zalivanje v poletnem času in takrat, ko vode primanjkuje, pa lahko ogroža koli čino vode v črpališ ču. DIPLOMSKO DELO 19

3.2.3 OSTALE:

- LOV IN RIBOLOV

Je dejavnost, ki se izvaja po celotnem ozemlju Slovenije. V Sloveniji je 607 lovskih ko č, ki se nahajajo v ruralnem okolju, mnogo krat zraven vikendov. Tudi veliko lovcev je lastnikov vikendov, tako da je primerno, da se za to skupino oseb vikendi nahajajo zraven gozdov.

Lovstvo je pomembno zato, da se ohranja ravnovesje divjadi in rastlinstva v gozdu in naravi.

Zaradi kr čenja gozdov oziroma nepravilnega gospodarjenja z gozdovi prihaja do upadanja nekaterih živalskih vrst, kot so poljske jerebice, poljski zajci in porasta števila divjih praši čev.

Če je divjadi preve č, lahko prihaja do izginjanja nekaterih rastlinskih vrst in vdora živali na kmetijske površine. Problematika se ponekod pojavlja tudi z rjavim medvedom, ki pobija drobnico in ogroža lokalno prebivalstvo.

Ribolov kot dejavnost vklju čuje 62 ribiških družin, ki nadzirajo športni ribolov ob rekah in jezerih. Problematika je pretiran ribolov in naseljevanje novih vrst rib, ki ogrožajo avtohtone vrste. Nevarnost predstavlja intenzivno kmetijstvo, ki onesnažuje reke in jezera. Iz rek zaradi onesnaženosti izginjajo nekatere vrste (npr. poto čni rak).

- POHODNIŠTVO/ SPREHODI

Za pohodništvo ne potrebujemo veliko kondicije, saj si lahko sami izbiramo razli čne težavnostne poti. Ustrezna ozna čenost oziroma markiranje je nujno predvsem pri kompleksnejših poteh. Klju čne so postojanke, kjer so za pohodnika pripravljena ustrezna po čivališ ča, najbolje da iz naravnih materialov, predvsem iz lesa in kamna. Poti morajo biti vsaj enkrat na leto s strani lokalne skupnosti vzdrževane in pregledane zaradi morebitnih poškodb od povodenj in plazov. Dobro je, če so podane pou čne informacije v obliki informacijskih tabel. To so najbolj pogoste dejavnosti uporabnikov vikend naselij, seveda so tudi druge, vendar niso tako pogoste. Med njimi so na primer sadjarstvo, planinarjenje …

DIPLOMSKO DELO 20

4.0 VPRAŠANJE OPREDELITVE OBMO ČIJ IN PO ČITNIŠKIH NASELIJ V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

4.1 UVOD

V tem poglavju bom analiziral celotno ob čino Slovenske Konjice s stališ ča po čitniških oziroma vikend naselij.

4.2 PREGLED OB ČINE

Velikost celotne ob čine znaša 9.861ha 78a in 92 m 2 oziroma 98.87 km 2. Ob čina je reliefno precej razgibana. Mesto Slovenske Konjice leži med Konjiško goro na jugu in obronki Pohorja na severu in je na ravnini. Na ravnini je tudi drugi po velikosti kraj Lo če, ki leži ob Dravinjski ravnini. Jugo zahodni in vzhodni del predstavljajo Dravinjske gorice.

Delež gozda je nižji od slovenskega povpre čja in znaša 41%, vendar predstavlja gozdarstvo in lesarstvo pomembno gospodarsko panogo v ob čini. Industrija vedno bolj predstavlja važno gospodarsko pango. Pomembna gospodarska panoga pa je tudi kmetijstvo, ki pa zadnja leta stagnira.

Karta 1: lega Slovenskih Konjic v Sloveniji DIPLOMSKO DELO 21

Skozi ob čino poteka avtocesta, ki ima pri Tepanju priklju ček na avtocesto. Povezava kraja z avtomobilsko cesto je izrednega pomena za razvoj gospodarstva in turizma v ob čini in s sosednjimi ob činami. Železnica poteka skozi jugozahodni del ob čine in nima v ali v neposredni bližini ob čine nobene postaje, zato železnica ni tako zanimiva.

Zanimiva je oddaljenost ob čine od drugih pomembnih krajev in turisti čnih središ č v Sloveniji, saj ima izredno lego in je relativno hitro dostopna iz vseh koncev.

ROGLA MARIBOR

20 km ZREČE 37,7 km

30 minut 31 minut

DOBRNA 5,2 km

21,7 km 8 minut SLOVENSKE 28 minut KONJICE

39 minut 25 minut 28 km ROGAŠKA 27,6 km SLATINA

1 ura 7 minut 100 km

LJUBLJANA

Tabela1: oddaljenost in čas potovanja do mesta Slovenske Konjice po najkrajši možni poti.

DIPLOMSKO DELO 22

4.3 POSELITEV V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

4.4 UVOD

V naslednjem poglavju bom predstavil poselitev ob čine in obmo čja, kjer je možna gradnja po čitniških objektov.

4.5 PREGLED STANJA

V celotni ob čini je 57 naselij. Najve čje so Slovenske Konjice s 5000 prebivalci, druge po velikosti so Lo če z 900 prebivalci. Med pomembnejšimi kraji so še Ži če, Draža vas, in . Celotno število prebivalcev v ob čini je 14.398, kar uvrš ča ob čino med srednje velike v slovenskem prostoru. Stagnacijo prebivalstva je zaznati južno od Konjiške gore, predvsem na relaciji doline Ži čnice od Škednja do Špitali ča. Celotno južno obmo čje Konjiške gore je v stagnaciji prebivalstva, zato bi morali sprejeti ukrepe, da bi se ta trend zaustavil. Za pregled stanja so upoštevani podatki od leta 1991 naprej in kratkoro čni podatki, kjer je možno zaslediti manjše spremembe. Najprej bi se moralo vzpostaviti cestno infrastrukturo, da bi se povezalo Špitali č s sosednjo ob čino . Med Ži čko kartuzijo in Sojekom ni asfaltiran del ceste v dolžini 3 km. Ta investicija za ob čino ne bi smela predstavljati prevelikega stroška, saj bi s tem veliko doprinesla lokalnim prebivalcem saj bi se s tem zmanjšala stagnacija prebivalstva. Pri navajanju števila prebivalcev v dolo čenem kraju sem uporabil podatke popisa prebivalstva iz leta 2002 s strani statisti čnega urada Republike Slovenije.

Prirastek prebivalstva je na skoraj celotnem ravninskem in nižinskem delu ob čine. Najbolj so zanimive Slovenske Konjice, ki so glavno središ če ob čine. Z enakomernim naraš čanjem prebivalstva in prometa pa je pomembna tudi infrastruktura, ki se mora nenehno modernizirati in razvijati.

Prirastek prebivalstva je na skoraj celotnem ravninskem in nižinskem delu ob čine. Najbolj so zanimive Slovenske Konjice, ki so glavno središ če ob čine. Z enakomernim naraš čanjem prebivalstva in prometa je pa pomembna tudi infrastruktura, ki se mora nenehno modernizirati in razvijati.

DIPLOMSKO DELO 23

Karta 2: zasnova osnovne rabe prostora, grafi čni del P.P.O.

Dolo čitev obmo čij za po čitniške objekte oziroma vikende je dolo čeno z odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena obmo čja naselij in odprt prostor Ob čine Slovenske Konjice. Skupno je dolo čenih 8 obmo čij v treh zaselkih in dveh samotnih kmetijah. Kot prevladujo ča namembnost se gradnja po čitniških objektov pojavlja na samotnih kmetijah Kumno in Zorko, kjer je edina možna. Kot dodatna funkcija pa se pojavlja pri naslednjih zaselkih:

-

-

- Vešenik

- Suhadol.

DIPLOMSKO DELO 24

Pri ve čini teh zaselkov gre za podro čja, kjer število prebivalcev stagnira, izjema je le Vešenik, ki se nahaja severno od Slovenskih Konjic in predstavlja predmestje. Umestitev ve čine teh obmo čij je bila smotrna z izjemo Vešenika, kjer je prirast prebivalstva in novogradenj prevelik. Najbolj primerna izbira obmo čji za vikende je tam, kjer je zaznati stagnacijo in pogojno tam, kjer ni prirastka prebivalstva. Poleg teh zaselkov je gradnja zidanic (objektov brez bivalnih prostorov) možna na naslednjih obmo čjih: , , Brdo, , Polene, Že če, Lo če, Kloko čovnik, , Špitali č in vsa zgoraj omenjena obmo čja, kjer je dovoljena gradnja po čitniških hiš.

Posebej bom analiziral tudi Zbelovsko Goro, ki je zanimiva predvsem za gradnjo zidanic in obnovo starejših objektov s strani vikendašev.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža vas

Ži če Lo če

Zbelovo Polj čane

LEGENDA: STAGNACIJA Celje PREBIVALSTVA BREZ PRIRASTKA PRIRASTEK PREBIVALSTVA POMEMBNEJŠE PROMETNICE

Karta 1: poselitev MERILO: 1 : 100000

Karta 3: poselitev. (Vir: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Ob čine Slovenske Konjice za srednjero čno obdobje 1986 – 1990 za obmo čje Ob čine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998, Slovenske Konjice, 2000.) DIPLOMSKO DELO 25

4.6 KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠ ČINA

4.7 UVOD

V tem podpoglavju bom predstavil najpomembnejše zgodovinske objekte, ki naj bi bili glavni razlog turizma v ob čini. Predstavljeni so:

- Ži čka kartuzija in Dolina Svetega Janeza

- grad Konjice

- dvorec Trebnik

- grad Pogled

- grad Plankenstein (Zbelovo) in

- Ži če kamnolom, rastiš če Ži čkega grobeljnika.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

Celje

Tepanje Slovenske Konjice 4 3

Draža vas

7 Ži če Lo če 5 1 2

Zbelovo Polj čane

LEGENDA: 6

Celje KULTURNO TURISTI ČNI SPOMENIKI

NARAVNA DEDIŠ ČINA

POMEMBNEJŠE PROMETNICE Karta : KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠ ČINA MERILO: 1 : 100000

Karta 4: kulturna in naravna dediš čina

DIPLOMSKO DELO 26

1,2) ŽI ČKA KARTUZIJA IN DOLINA SVETEGA JANEZA

Sta najpomembnejši turisti čni to čki v ob čini. Z obnovo samostana in z dograditvijo ceste do samostana so bile vzpostavljene ugodne razmere za razvoj turizma.

Kartuzija je imela šestoletno tradicijo, njen nastanek sega v leto 1160, ko so v njej za čeli delovati prvi menihi iz Francije. Na za četku je bilo ve čina kartuzije narejene iz lesa, kasneje pa tudi iz kamna. V 15 stoletju se je pridružil še sosednji objekt, saj obiskovalci v glavni objekt niso smeli. Tam še danes stoji ena najstarejših gostiln v Evropi. Kartuzijani so se poleg meništva ukvarjali še z lekarništvom, zeliš čarstvom, mlinarstvom, opekarništvom in drugimi obrtmi. Skrbeli so tudi za bolnike in ostarele v 2 km oddaljenem Špitali ču. V Špitali ču danes ni ve č bolnišnice in doma ostarelih, edino, kar je ohranjenega, je cerkev Marijinega obiskanja. Red kartuzijanov je nehal delovati leta 1782, ko jih je razpustil avstrijski cesar Jožef II, po letu 1827 pa je kartuzija za čela propadati.

Obnova se je za čela po letu 1991 in še vedno ni dokon čana. Za obiskovalce so zanimivi tudi obnovljeni zeliš čni vrtovi, kjer je zeliš ča možno tudi kupiti. Poleg vodenih ogledov se vsako leto zvrsti kar nekaj dogodkov, na primer: slikarske kolonije, prireditve in podobno.

Za turizem je zanimiva celotna dolina Svetega Janeza od Špitali ča pa do Ži čke kartuzije. Obnoviti bi bilo potrebno kapele ob poti med Špitali čem in kartuzijo, prav tako bi bila zaželena kolesarska proga, ker mnogo popotnikov pusti avtomobile v Špitali ču in se peš ali s kolesom odpravi do kartuzije. V dolgoro čnem planu ob čine je sicer navedeno, da nameravajo urediti sprehajalne poti vendar brez kolesarske steze, najverjetneje zaradi konfiguracije terena. Cestna signalizacija je zgledna, saj nas z vseh strani vodi do kartuzije. Okrog kartuzije je kar nekaj peš poti, ki so zgledno urejene in pravilno markirane. Poleg poti po grobovih padlim borcem NOB je tudi Slomškova pot. Parkiriš če pred kartuzijo je urejeno in dovolj veliko, manjkajo le koši za smeti.

DIPLOMSKO DELO 27

Slika 7 : prikaz kartuzije s pristavo Gastuža Slika 8 : zgodnje gotska cerkev Marijinega

obiskanja s pokopališ čem v Špitali ču

Celotna Dolina Svetega Janeza skupaj s kartuzijo je zelo zanimiva tudi s stališ ča, da na tem obmo čju v preteklosti ni bilo pretirane pozidave. V okolici so nekateri manjši vikendi, ki pa so verjetno ilegalna gradnja ali pa so za časni objekti, tako da je to obmo čje ohranjeno in bi ga takšnega morali ohraniti tudi za naslednje generacije.

3) GRAD KONJICE

Spada med najstarejše gradove pri nas, saj izhaja iz 12. stoletja. Prvi lastniki so bili konjiški vitezi. Grad je imel mnogo lastnikov, med njimi so bili od leta 1692 lastniki kartuzijani. Žal pa je verjetno od časa kartuzijanov za čel propadati, tako da je danes viden le del gradu. Grad so po osamosvojitvi deloma obnovili in v njem se ob časno odvijajo gledališke igre in razli čne razstave ter predstave.

Signalizacija in informativne table so zgledno urejene, kar pa ne moremo trditi za pot do gradu, ki ni v najboljšem stanju, manjka pa tudi obra čališ če.

DIPLOMSKO DELO 28

Slika 9: konjiški grad vir:( Stopar,I.,1986,Gradovi Slika 10: konjiški grad danes

na Slovenskem ,Cankarjeva založba )

Izjemen je predvsem pogled na grad, ki se vidi iz celotnih Slovenskih Konjic.

4) DVOREC TREBNIK

Dvorec Trebnik izhaja iz 13. stoletja in je bil zgrajen kot dvor pod grad Konjice. Skupaj z gradom Konjice so ju prevzeli kartuzijani, kjer so po vsej verjetnosti prodajali zeliš ča in lekarniške pripravke. Po vojni je bil v dvorcu kino, dom ostarelih, vrtec in kavarna. Leta 1996 je bil dvorec pred propadom, dokler ga niso s privatnim kapitalom obnovili in mu vrnili prvotno funkcijo, saj je v njem trgovina z zeliš či, zeliš čnimi pripravki in vse za zdrav na čin življenja. Ob sredah in sobotah pa dvorec služi kot poro čno protokolarni objekt.

Slika 11: dvorec Trebnik danes

Slika 11: dvorec Trebnik danes

DIPLOMSKO DELO 29

5) GRAD POGLED

Grad Pogled se nahaja v kraju Mla če pri Lo čah. Prvi č je bil omenjen leta 1524, v njem pa naj bi bila postojanka. Grad je imel mnogo lastnikov, med njimi so bili tudi grofje Thurm. V nekateri literaturi je zaslediti, da ne gre za grad pa č pa za dvorec. Grad je bil naseljen do konca vojne, ko je v njem prebivala rodovina Possek. Po vojni so grad predelali v stanovanja in uni čili celotno opremo v njem. Danes so v gradu stanovanja, ki pa skupaj z gradom propadajo. V dolgoro čnem planu ob čine je preureditev gradu in izgradnja golf igriš ča z 18 polji pod njem, kar bo pa zelo težko uresni čljivo, saj se pod gradom nahaja avtoodpad in nasad jabolk. Celotna infrastruktura je pa v redu, saj je do gradu speljana cesta, urejenih pa je tudi nekaj parkirnih mest.

Slika 12: grad Pogled leta 1830 ( vir: Stopar, I., Slika 13: grad Pogled in njena okolica danes

1986,Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba).

Mote ča je pozidava okoli gradu, predvsem pod njem, kamor nikakor ne sodi avtoodpad, ki bi moral biti kje drugje v ob čini.

DIPLOMSKO DELO 30

6) GRAD PLANKENSTEIN (ZBELOVO)

Grad Plankenstein se nahaja nad Zbelovem na Zbelovski gori in izhaja iz 12. stoletja. Njegovi prvi lastniki so bili vitezi Zbelovski. Grad je imel burno zgodovino, saj so bili njegovi lastniki med leti 1439-1443 tudi celjski grofje. Grad je bil majhen a izjemno pomemben, saj je bil v njem sedež deželnega sodiš ča, zaradi njegove lege in razgleda so tukaj pobirali mitnino in varovali ceste, ker je tu potekala pomembna pot med Savinjsko dolino in Podravjem. Grad je za čel propadati po kme čkih uporih in bil v 17. stoletju že prava razvalina. Danes je grad zaraš čen in je zelo težko priti do njega. Do vrha je sicer speljana cesta, vendar je zaradi zaraš čenosti zelo težko priti do njega. Na vrhu je krasen razgled do Bo ča na eni strani in Pohorja na drugi strani. V zadnjem času so deloma odstranili drevje, ki ga je zakrivalo, obnoviti pa ga zaenkrat še ne nameravajo.

Slika 14: grad Plankenstein leta 1830 Slika 15: grad Plankenstein in okolica

(vir: Stopar, I.,1986, Gradovi na Slovenskem, danes

Cankarjeva založba).

Grad Plankenstein pozna izredno malo ljudi. Njegovo burno preteklost bi lahko dobro turisti čno izkoristili, saj o njem kroži veliko anekdot in zgodb med doma čini. Škoda je, da se ob čina ne zaveda, kako bi lahko ta grad turisti čno propagirala in v Zbelovem zgradila vsaj osnovno turisti čno infrastrukturo.

DIPLOMSKO DELO 31

NARAVNA DEDIŠ ČINA:

7) RASTIŠ ČE ŽI ČKEGA GROBELJNIKA, KAMNOLOM V ŽI ČAH

Ži čki grobeljnik je endemit, kar pomeni, da ga v Sloveniji najdemo samo v Ži čah in je podvrsta gorskega grobeljnika. Grobeljnik ima z ob činskim odlokom status naravne dediš čine. Endemit raste spomladi, predvidoma v aprilu ali maju, zato je takrat primeren čas za obisk kamnoloma. Zanimiv je predvsem za biologe in druge ljubitelje rastlin. Na endemit nas opozori informativna tabla, za množi čne obiske pa ni primeren, saj se rastline ne sme trgati, nabirati njenih semen in se gibati po strmem kamnolomu. Bolje je, da ta posebnost ostane znana samo ljubiteljem rastlin, kakor pa da bi jo s tem ogrožali. Ogled kamnoloma je zelo omejen, saj je v neposredni bližini cesta, ki povezuje Ži če s Špitali čem. Razen informativne table ni zaslediti druge turistične infrastrukture, niti parkiriš ča niti košev za odpadke.

Slika 16: Ži čki grobeljnik ( vir: Zavod RS za varstvo

narave, 2008, OE Celje).

DIPLOMSKO DELO 32

4.8 TURISTI ČNI OBJEKTI V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

4.9 UVOD

V tem podpoglavju bom predstavil objekte, ki bi lahko dopolnili turisti čno in vikendaško ponudbo. Predstavljeni bodo tudi projekti, ki jih namerava ob čina v prihodnosti realizirati. Ti objekti so naslednji:

- golf igriš če Škalce pri Slovenskih Konjicah

- pokrito tenis igriš če Banex

- športno letališ če v Lo čah

- letni bazen Zbelovo

-golf igriš če ob gradu Pogled in

- ozkotirna železnica.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

Celje

GOLF Tepanje Slovenske Konjice OZKOTIRNA POKRITO TENIS IGRIŠ ČE ŽELEZNICA Draža vas

ŠPORTNO LETALIŠ ČE Ži če Lo če GOLF

Zbelovo LETNI BAZEN Polj čane

LEGENDA: Celje NAJVAŽNEJŠI ŠPORTNO TURISTI ČNI OBJEKTI OBJEKTI V NA ČRTOVANJU POMEMBNEJŠI KRAJI POMEMBNEJŠE PROMETNICE

Karta : OBJEKTI NAMENJENI TURIZMU MERILO: 1 : 100000

Karta 5: turisti čni objekti v ob čini DIPLOMSKO DELO 33

- GOLF IGRIŠ ČE ŠKALCE PRI SLOVENSKIH KONJICAH

Golf igriš če v Škalcah je eden izmed najpomembnejših turisti čnih produktov v ob čini. Igriš če ima 9 igralnih polj, katerih skupna dolžina znaša 4.896 m. Igriš če ima prav posebno lego, saj se nahaja med vinogradi. Deluje od marca pa do novembra. Poleg igriš ča je pomemben tudi apartmajski objekt Dobrava, ki dopolnjuje ponudbo tudi v kulinari čnemu smislu. Igriš če spada med najlepša in najprimernejša v celotni Sloveniji.

Igriš če leži ob regionalni cesti Celje–Maribor. Manjka predvsem turisti čna informativna signalizacija, ki bi vodila do igriš ča. Prav tako je tudi izvoz iz ceste, ki vodi do igriš ča in do glavne ceste, zelo nevaren, potreben bi bil poseben priklju ček na glavno cesto.

Slika 17: prostori golf centra Dobrava Slika 18: golf igriš če z 9 igralnimi

Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti ve čje število parkirnih prostorov pred igriš čem. Zaradi unikatnosti bi lahko na to podro čje zvabili tudi bolj zahtevne goste, ki bi potrošili in pustili ve č denarja v ob čini in okolici.

- POKRITO TENIS IGRIŠ ČE BANEX

Pokrito igriš če je predvsem zanimivo pozimi, ko ni možna vadba in igranje na prostem. Igriš če spada med najnovejše in najmodernejše pri nas. Zgrajeno je v neposredni bližini tovarne Banex in ima veliko parkiriš če pred igriš čem. Zraven igriš ča je tudi manjši lokal , kjer se lahko gostje okrep čajo.

DIPLOMSKO DELO 34

Slika 19: tenis center Banex

Infrastruktura je v celoti urejena, informacijske table nas opozarjajo na igriš če. Ni potrebno narediti izboljšav, saj je križiš če dobro pregledno in signalizacija ustrezno urejena .

- ŠPORTNO LETALIŠ ČE V LO ČAH

Letališ če je manjše namenjeno predvsem rekreativnim in športnim letalcem. Vzletno- pristajalna steza je iz travnate podlage z dimenzijami 810 × 60 m. Zraven piste stoji še hangar kjer ima aero klub Slovenske Konjice shranjena manjša letala. Celotna površina letališ ča znaša približno 5 ha in leži med Lo čami in Ži čami, kjer so ugodni pogoji za letalstvo zaradi ve čje ravnine. Aero klub je najbolj dejaven spomladi in poleti, saj se takrat odvijajo tradicionalna sre čanja in prireditve kot na primer tradicionalni praznik kme čkih obi čajev v Lo čah, kjer letališ če sodeluje in privablja doma čine in turiste.

Slika 20: športno letališ če s pripadajo čimi objekti Slika 21: informativna signalizacija DIPLOMSKO DELO 35

Informativna signalizacija nas vodi do letališ ča, prav tako je tudi prometnica, ki vodi do letališ ča, dobro vzdrževana. Pred hangarjem je zadostno število parkirnih mest, ki pa niso ozna čena in asfaltirana pa č pa samo posuta s peskom. Na prizidek hangarja bi bilo potrebno namestiti fasado, da ne bi kvaril izgleda letališ ča.

- LETNI BAZEN ZBELOVO

Letni bazen na Zbelovem je bil na novo zgrajen leta 2003 in je nadomestil star dotrajan bazen. Posebnost bazena je termalna voda iz lastnega izvira, ki je bila pri doma činih cenjena že stoletja nazaj. Temperatura termalne vode je nizka in znaša 18.5 °C. Lokacija novega bazena je pod železniško progo, zraven viadukta ob Dravinji. Prejšnja lokacija pod Zbelovsko Goro je bila mnogo bolj primerna, seveda pa zaradi nove lokacije ni bilo potrebo obnavljati cestiš ča, ker je bazen poleg regionalne ceste Slovenske Konjice– Polj čane. Informativna signalizacija je postavljena v redu, prav tako je zadostno število parkirnih mest. Bazen obratuje predvidoma v juliju in avgustu in je namenjen tako doma činom kakor tudi turistom. Zraven bazena je tudi manjša okrep čevalnica, ki pa je sezonskega tipa in je odprta takrat, ko obratuje bazen.

Slika 22: letni bazen Zbelovo

Posebnost lokacije bazena je tudi ta, da imamo lep pogled na ostanke gradu Plankenstein. Ob čina bi morala bolj tržiti in reklamirati uporabo bazena, saj gre za termalni izvir, ki se nahaja v Zbelovem in spada v skupino izvirov, ki se nahajajo okoli Bo ča, kot so Gabernik in Rogaška Slatina.

DIPLOMSKO DELO 36

TURISTI ČNI PROJEKTI KI JIH NAMERAVA OB ČINA REALIZIRATI

Med najpomembnejša projekta, ki sta predvidena v dolgoro čnem planu, sta izgradnja golf igriš ča pod gradom Pogled in obnova gradu, ter obnova vsaj dela ozkotirne železnice med Slovenskimi Konjicami in Zre čami.

- GOLF IGRIŠ ČE OB GRADU POGLED

V dolgoro čnem planu ob čine je predvidena popolna obnova gradu Pogled, kar bi bilo nujno potrebno, saj je bil grad nazadnje obnovljen pred drugo svetovno vojno. Igriš če bi bila zelo dobra popestritev vikendaštvu in turizmu na tem obmo čju. Pri umeš čanju igriš ča v prostor bo zelo pomembno, da se bodo odstranili nekateri objekti, ki ne sodijo sem, kot na primer avtoodpad in druga propadajo ča gospodarska poslopja. Najve čjo težavo predstavlja daljnovod in antena mobilnih operaterjev, ki jih bo potrebno nujno prestaviti, če bomo hoteli imeti golf igriš če v naravnem okolju brez mote čih dejavnikov. Manjšo težavo predstavlja nasad jablan, ki se nahaja neposredno pod gradom. Nasad je zadnjih šestdeset let imel varovalno vlogo pred divjo pozidavo tega obmo čja.

Slika 23: okolica gradu, kjer je najbolj mote č

daljnovod.

Z izgradnjo golf igriš ča in obnovo gradu bi bilo pametno, da bi v gradu uredili prostor za golf klub, restavracijo in manjše število preno čitvenih zmogljivosti za premožnejše goste.

DIPLOMSKO DELO 37

- OZKOTIRNA ŽELEZNICA

Ta projekt naj bi ob čina pripravljala skupaj s sosednjo ob čino Zre če. Najve č interesa je pokazala ob čina Zre če, ki je že obnovila nekdanjo železniško postajo in ima interes, da bi zaživel vsaj del proge med Slovenskimi Konjicami in Zre čami.

Ozkotirna železnica, katero so ljudje imenovali Konji čan, je potekala od Polj čan preko Lo č, Slovenskih Konjic pa do Zre č. Zgrajena je bila leta 1892 z namenom, da bi povezala zgornjo Dravinjsko dolino z železniško progo Maribor–Ljubljana. Dravinjska dolina je bila bogata z lesom in premogom, za čela pa se je razvijati tudi industrija na obmo čju današnjega Uniorja. Vlakec je bil tako potniški, kakor tudi tovorni in je potreboval približno 50 minut za 20.96 km dolgo progo. Hitrost je bila majhna in je znašala približno 21 km/h. Na celotni trasi je bilo devet postaj, priklju ček proti Zre čam pa je bil odprt leta 1921.

Slika 24: muzejski vlak Konji čan razstavljen

v Slovenskih Konjicah

Ker je vlak poganjal motor na premog, se postavlja vprašanje ali bi se ga dalo preurediti na dizelski motor, saj bi druga če preve č onesnaževal okolje. Vsekakor pa je ideja o obnovitvi muzejskega vlaka zelo dobra, saj bi pritegnila mnogo turistov, ki bi koristili predvsem turisti čnim kapacitetam term Zre če. Pri pridobitvi finan čnih sredstev, bi morali koristiti tudi denar iz evropskih kohezijskih skladov.

DIPLOMSKO DELO 38

4.10 PROMETNA INFRASTRUKTURA V OB ČINI SLOVENSKE KONJICE

Splošno stanje prometnic v ob čini bi ocenil kot zadovoljivo, saj zagotavlja normalno odvijanje prometa. Najpomembnejša je avtocestna povezava A1 Šentilj–Koper, pomembne so tudi druge regionalne ceste:

- R 430 Tepanje–Višnja vas (Maribor–Celje)

- R 686 Tepanje–Dramlje

- R 687 Lo če–Ponikva

- R 688 Slovenske Konjice–Polj čane

- R 700 Slovenske Konjice–Oplotnica.

Lokalnih cest je 20, preostale manjše pa so javne poti. Cestno omrežje je precej dotrajano in uni čeno, kolesarska pot je zgrajena od Slovenskih Konjic pa do Tepanja vzporedno ob regionalni cesti Celje–Maribor. Za varnost sprehajalcev so urejeni tudi plo čniki ob cestah na Zbelovem, Lo čah, Ži čah, Tepanju, deloma v Draži vasi in ob cesti od Slovenskih Konjic pa do Ze č. Za varnost kolesarjev in pešcev bi morali urediti celotno mrežo kolesarskih stez, ki so sicer planirane v dolgoro čnem planu. Izgrajena je kolesarska steza od Slovenskih Konjic pa do Tepanja. Planirana pa je od Mla č, kjer bi bila povezana s sosednjo ob čino Polj čane mimo Zbelovega, Lo č, Ži č in Draže vasi, kjer bi bil razcep proti Slovenskim Konjicam in Tepanju. Pogreša se priklju ček do Ži čke kartuzije, kjer bi nujno morali urediti kolesarsko stezo, ki bi doprinesla k razvoju turizma. Konfiguracija terena omogo ča, da se zgradi kolesarska steza, ki bi povezovala ve čje zaselke ter kulturne znamenitosti v Dolini Svetega Janeza.

Slika 25: kolesarska steza od Slovenskih Konjic pa do Tepanja DIPLOMSKO DELO 39

Ob vikend naseljih je povsod potrebna rekonstrukcija in popravilo javnih cest. Najslabše je stanje na lokalni cesti številka 383100 Ži čki samostan–Sojek, kjer pa se v letu 2010 pri čakuje asfaltiranje ceste, ki je nujno potrebna. Cesta je sicer dokaj normalno prevozna v suhem stanju, vendar se ob ve čjih nalivih in taljenju snega pojavljajo udarne jame in postane nevarna. Plazenje tal in hudourniki vsako leto uni čujejo lokalno cesto številka 464040 med Sojekom in Kamno Goro, kjer bi bilo potrebno izvesti boljše odvodnjavanje in razširiti cestiš če. V letu 2010 je planirana rekonstrukcija regionalne ceste R700 Slovenske Konjice–Oplotnica, ki je sicer normalno prevozna vendar preozka in dotrajana. V slabem stanju je tudi lokalna cesta številka 383140 v Zbelovski Gori, saj se je zaradi pove čanega prometa postala preozka in dotrajana, potrebna bo rekonstrukcija. V ob čini so tudi druge ceste, ki so potrebne obnove, vendar sem se orientiral predvsem na tiste ceste, ki so pomembne za razvoj turizma in vikendaštva. V zadnjih desetih letih pa je bilo kar nekaj pomembnih cest asfaltiranih in rekonstruiranih, med njimi je najvažnejša regionalna cesta R3 686 od Ži č pa do Ži čkega samostana, ki je doprinesla k ve čjemu obisku turistov in lažjemu življenju doma činov.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

VEŠENIK Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža KAMNA vas GORA

KUMNO SOJEK ZORKO Ži če Lo če

Zbelovo Polj čane SUHADOL

LEGENDA: Celje ZBELOVSKA GORA UREJENA CESTNA INFRASTRUKTURA ZADOVOLJIVA CESTNA INFRASTRUKTURA DOTRAJANE CESTE NEASFALTIRANE CESTE ZGRAJENA KOLESARSKA INFRASTRUKTURA MERILO: 1 : 100000 Karta : PROMETNA INFRASTRUKTURA č Karta 6: prometna infrastruktura v Ob ini Slovenske Konjice

DIPLOMSKO DELO 40

5.0 VREDNOTENJE PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ V OB ČINI

Ob čina je s sprejetjem Odloka (o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Ob čine Slovenske Konjice za srednjero čno obdobje 1986 – 1990 za obmo čje Ob čine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998, Slovenske Konjice, 2000) uredila vikend naselja, pred tem ni bilo zaokroženih zazidanih obmo čji, ki bi bila namenjena po čitniškim hišam. Ureditev vikend naselji je zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor zaradi prihajajo čega zakona o urejanju prostora – (ZureP-1) iz decembra 2002. Zakon namre č nalaga vsem ob činam v Republiki Sloveniji, da morajo imeti obmo čja za gradnjopo čitniškihnaselij.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

VEŠENIK Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža KAMNA vas GORA

KUMNO SOJEK ZORKO Ži če Lo če

Zbelovo SUHADOL

LEGENDA: ZBELOVSKA Celje GORA OBMO ČJA KI SO NAMENJENA GRADNJI PO ČITNIŠKIH OBJEKTOV

PREDLOG NOVEGA OBMO ČJA ZA GRADNJO PO ČITNIŠKIH OBJEKTOV POMEMBNEJŠE PROMETNICE KartaKarta 7:: VIKEND po čitniška OBMO Č JAobmo čja v Ob čini Slovenske Konjice MERILO: 1 : 100000

DIPLOMSKO DELO 41

PREVLADUJO ČA NAMEMBNOST:

- KUMNO IN ZORKO

Sta dve samotni kmetiji, ki se nahajata zraven Tolstega vrha in sta oddaljeni od bližnjih zaselkov. Do njih je možno priti iz Špitali ča po zelo ozki in strmi cesti z velikim naklonom. Za vikendaše bi bila pot zaradi konfiguracije terena prenevarna. Obmo čje poselitve na obeh samotnih kmetijah je zelo majhno.

Slika 26: digitalni ortofoto posnetek Zorko spodaj na sliki in Kumno, z rumeno barvo ozna čen

prostor grdnje

Ker je celotno obmo čje med Zorkom in Kumnim razparcelirano na majhne parcele, bi bilo smiselno prostor poselitve in gradnje razširiti med obema samotnima kmetijama. Prav tako te parcele zagotavljajo preživetje tem kmetijam, zato se postavlja vprašanje ali bi vikendaši prinesli tem prebivalcem ve č koristi ali škode.

Na tem obmo čju nimajo težav z vodo in elektriko, saj se nahajajo na parcelah. Omeniti velja slaboten signal mobilnih telefonov.

DIPLOMSKO DELO 42

OCENA STANJA

Lokacija je blizu Ži čke kartuzije, številnih pohodniških poti, na primer: Slomškove poti, partizanske poti … Posebnost te pokrajine je tudi prekrasen razgled na dolino in okoliške vrhove, saj se nahaja na 560 m nadmorske višine. Lokacija je predvsem vprašljiva zaradi težke dostopnosti, ki je za neizkušene voznike nevarna. Da je teren izjemno strm, je vidno tudi po tem, da doma čini prejemajo pošto ter da jim odvažajo odpadke kar iz doline. Drugi pomislek je: če se dovoli gradnja med Zorkom in Kumnim na parcelah, ki niso gozdne, pa č pa kmetijske, odvzamemo zaslužek in preživetje lokalnemu prebivalstvu, ki se ukvarja z vinogradništvom, ov čerejo in poljedelstvom. Parcele, ki pa so sedaj na voljo za vikende, bi pa zadoš čale za deset do dvanajst vikendov. To obmo čje je ohranjeno pred divjo pozidavo, zato bi bilo smiselno takšno tudi ohraniti, lokalnim prebivalcem pa nuditi kar najboljše pogoje za življenje.

Slika 27: za četek ceste iz Špitali ča, kjer Slika 28: poštni nabiralniki doma činov

je del ceste obnovljen v dolini

DIPLOMSKO DELO 43

DODATNO DOVOLJENA NAMEMBNOST (PO ČITNIŠKI OBJEKTI):

- SOJEK

Gre za zaselek, ki je oddaljen 3 km od ži čke kartuzije in leži na nadmorski višini 558,5 m ter ima 94 prebivalcev. Sojek je naselje z izlo čenimi skupinami in leži na izrazito plazovitih tleh. Do zaselka je možno priti iz dveh strani, najbolj je cesta urejena iz smeri Frankolovo, iz lastne ob čine pa je možno priti po 3 km neasfaltirane a dobro vzdrževane ceste. Zaradi izlo čenih skupin ni mogo če dolo čiti središ ča kraja, ker so v preteklosti izbirali parcele, ki niso ležale na plazovitih tleh.

Slika 29: prikaz obmo čja Sojeka in Kamne Gore

OCENA STANJA

Sojek je delno primeren za vikend obmo čje s stališ ča plazovitosti, zato bi bilo primerno natan čno dolo čiti dele zaselka, kjer ni plazovitih tal. Tisti objekti, ki pa so izpraznjeni in zapuš čeni, pa so primerni za po čitniške objekte.

Še posebna previdnost velja pri umeš čanju novih in starih poselitvenih obmo čjih zaradi plazenja. Spomnimo se izkušenj iz preteklosti, še posebej iz februarja 2008, ko je plaz skoraj odnesel stanovanjsko hišo.

DIPLOMSKO DELO 44

Slika 30: teren ki je izrazito plazovit Slika 31: urejne informacijske table

V zaselku je elektrika, vodo dobivajo iz sosednje ob čine iz črpališ ča Frankolovo, mobilni signal je zadovoljiv, s Slovenskimi Konjicami imajo avtobusno povezavo. Pomanjkljivo je ravnanje z odpadki, saj jih le na nekaterih delih lo čujejo. Prav tako je problematika s fekalijami, saj zaselek nima čistilne naprave, nekatere hiše imajo troprekatne greznice.

Plazovi zelo pogosto nastajajo tudi ob in na cestah v okolici Sojeka, kar je posledica vkopov in slabega odvodnjavanja vode. Plazovi se pojavljajo tudi na spodnjem robu njiv in vinogradov, zato povzro čajo veliko škodo. Plazovitost lahko pripomore k opuš čanju intenzivne rabe tal in izseljevanju, kar je deloma zna čilno tudi na primeru Sojeka.

Sojek je primeren za vse, ki imajo radi sprehode, adrenalinske športe kot je padalstvo, kjer se je možno spustiti z bližnjih hribov in pristati v Frankolovem. Iz Sojeka imamo lep pogled na Celjsko kotlino in okoliško hribovje.

- KAMNA GORA – KUMNA GORA

Je hribovski gru časti zaselek, ki se nahaja na 688.9 m nadmorske višine in šteje 117 prebivalcev. Do Kamne Gore je možno priti s Sojeka po 2 km dolgi ozki in strmi asfaltirani cesti. Izbira Kamne Gore za gradnjo po čitniških in vikend obmo čjih je zelo primerna, saj se v kraju nahaja veliko število objektov, ki so prazni in propadajo. Kot dominanta v prostoru izstopa dvojni kozolec, ki je potreben obnove.

DIPLOMSKO DELO 45

Slika 32: digitalni ortofoto posnetek Kamne Gore

OCENA STANJA

Gre za neokrnjen zaselek, kjer je zelo malo zgradb, ki se ne prilagajajo okolju. Pomembna pomanjkljivost kraja so hudourniki, ki posebej v poletnem deževju predstavljajo veliko nevarnost za celotni kraj Problematiko predstavlja tudi cesta od Sojeka do Kamne gore zaradi uporabe težke gozdarske mehanizacije. Težki stroji uni čujejo cesto in bankine ob cesti. Gozdarstvo skupaj s kmetijstvom predstavlja kraju pomembno gospodarsko panogo. Kamna gora nudi vikendašem zanimive planinske poti; na primer od Kamne gore pa do sosednjega Tolstega vrha, prav tako so tukaj gozdne poti in zanimivi pogledi na celotno Celjsko kotlino in okoliške vrhove. V kraju je elektrika in voda, pomanjkljiv in slaboten je mobilni signal. Pomanjkljivo je odvajanje fekalij, saj v kraju ni čistilne naprav, ve čina hiš nima niti troprekatnih greznic. Tudi z odpadki in ravnanjem z odpadki je podobno, saj se odpadkov ne lo čuje.

DIPLOMSKO DELO 46

Slika 33: etnološka kulturna dediš čina Slika 34: prevladujo ča dominanta

dvojni kozolec

-VEŠENIK

Vešenik predstavlja predmestje Slovenskih Konjic in je oddaljen 2 km iz centra. V celotnem Vešeniku je 291 prebivalcev. Nahaja se na 355,4 m nadmorske višine. Vešenik je razpostavljen zaselek kjer prevladujejo enostanovanjske hiše in individualna gradnja. Vešenik je dobro cestno povezan s Slovenskimi Konjicam.

Slika 35: satelitski posnetek Vešenika ( vir: google maps, december 2009).

DIPLOMSKO DELO 47

OCENA STANJA

Vešenik ni primeren za vikend območje, čeprav se tam že nahaja nekaj vikendov. Najbolj je primeren za stanovanjsko gradnjo za eno in dvo stanovanjske hiše. Vešenik spada med zaselke v ob čini, kjer se je v zadnjih dvajsetih letih število prebivalcev pove čalo. Ve čina zaselka je opremljeno s kanalizacijo, plinom in telefonskimi priklju čki, povsod pa je urejen vodovod in elektrika. Urejeno je lo čeno zbiranje odpadkov. Poleg stanovanjske gradnje je zaslediti nekaj obrtniških delavnic oziroma storitev. Mote ča je precejšnja pozidava zaselka in okolice, zaslediti je kar nekaj objektov, ki se ne prilagajajo okolju. Del Vešenika, ki je namenjen gradnji po čitniških objektov, pa nudi lep razgled na okolico Slovenskih Konjic, grad Konjice ter okoliške vinograde. Poleg bližine mesta je zanimiv tudi zaradi bližine golf igriš ča in term v sosednji ob čini Zre če.

Slika 36: vikendi v Vešeniku Slika 37: individualna stanovanjska

gradnja

-SUHADOL

Suhadol je zaselek, ki leži na vrhu gri ča ob vinogradih in je razdeljen na dve enoti. Zaselek se nahaja na 429,7 m nadmorske višine ter šteje 55 prebivalcev. Do Suhadola je možno priti iz dveh smeri. Iz Lo č in iz Ži č po urejeni a ozki in ponekod strmi cesti. Izbira Suhadola za gradnjo po čitniških hiš je primerna predvsem za ljubitelje zidanic, kletarstva in vinogradništva.

DIPLOMSKO DELO 48

Slika 38: digitalni ortofoto posnetek Suhadola

OCENA STANJA

Suhadol se nahaja na vinogradniškem obmo čju, ki je kljub temu, da se število prebivalcev v preteklosti ni spreminjalo, primeren za gradnjo po čitniških objektov. V zaselku je elektrika in vodovod, ravnanje z odpadki ni najboljše, saj ni lo čenega zbiranja. Mote ča so divja odlagališ ča azbestne kritine in drugih gradbenih odpadkov. Neurejeno je stanje odvajanja odplak, saj ima ve čina objektov navadne enoprekatne greznice, ki onesnažujejo okolje. Lokacija pa je zanimiva tudi zaradi bližine športnega letališ ča v Lo čah in bodo čega golf igriš ča ob gradu Pogled pri Mla čah.

Slika 39: zidanice v vinogradih Slika 40: pogled na Bo č DIPLOMSKO DELO 49

5.1 ANALIZA STANJA PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ

Pri analizi stanja je bilo ugotovljeno, da je izmed vseh analiziranih zaselkov aktivno obmo čje Vešenik, ki je v neposredni bližini mesta Slovenskih Konjic. Razvojno naravnani so Sojek, Kamna Gora, Zorko in Kumno. Vsi ti zaselki so v hribovitem svetu okoli Konjiške gore in se še infrastrukturno razvijajo. Razvojno obmo čje je tudi Suhadol, ki se nahaja v gri čevnatem svetu, vendar ne tako strmem kakor zaselki okoli Konjiške gore. Degradirano obmo čje je v zadnjem desetletju Zbelovska Gora. Predvsem pozidava na neprimernih lokacijah (pod gradom) in drugih posegih v prostor (kamnolom). Na drugi strani pa so nekatere zidanice in objekti prazni ter propadajo.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

VEŠENIK Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža KAMNA vas GORA

KUMNO SOJEK ZORKO Ži če Lo če

Zbelovo Polj čane SUHADOL LEGENDA: ZBELOVSKA Celje GORA AKTIVNO OBMO ČJE

RAZVOJNO OBMO ČJE

DEGRADIRANO OBMO ČJE POMEMBNEJŠE PROMETNICE

Karta : ANALIZA STANJA MERILO: 1 : 100000

Karta 8: analiza stanja po čitniških obmo čij

DIPLOMSKO DELO 50

5.2 PREDLOG USMERITVE RAZVOJA PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ

Izmed vseh šestih obmo čij je smiselna ukinitev po čitniškega obmo čja na Vešeniku, saj vsi argumenti nakazujejo, da tam ni potrebe oziroma ni optimalen prostor za po čitniško obmo čje. Širitev po čitniškega obmo čja je smiselna predvsem na Kamni Gori, Suhadolu in deloma v Zorku in Kumnu. Zapolnitev obmo čja je potrebna v Sojeku, izklju čno tam, kjer ni plazovite zemljine. Novo obmo čje namenjeno gradnji po čitniških objektov pa naj bi bilo na Zbelovski Gori, pod Ljubi čno goro.

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

VEŠENIK Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža KAMNA vas GORA

KUMNO SOJEK ZORKO Ži če Lo če

Zbelovo Polj čane SUHADOL LEGENDA: ZBELOVSKA Celje GORA ŠIRITEV PO ČITNIŠKEGA OBMO ČJA ZAPOLNITEV OBMO ČJA

NOVO OBMO ČJE UKINITEV OBMO ČJA

Karta : PREDLOG USMERITVE RAZVOJA MERILO: 1 : 100000 PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ

Karta 9: predlog usmeritve razvoja po čitniških obmo čij

Če upoštevamo dejstva, kje se dolo čeno po čitniško obmo čje nahaja oziroma katere turisti čne znamenitosti so v neposredni bližini, dobimo jasno dolo čeno upravi čenost dolo čenega obmo čja. DIPLOMSKO DELO 51

Oplotnica Slovenska Zre če Bistrica Maribor

Celje

Tepanje Slovenske Konjice

Draža KAMNA vas GORA

ŠPORTNO KUMNO LETALIŠ ČE SOJEK ZORKO 7 Ži če Lo če 5 GOLF 1 2

Zbelovo LETNI BAZEN Polj čane SUHADOL

LEGENDA: ZBELOVSKA 6 Celje GORA KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI

NA ČRTOVANI TURISTI ČNI OBJEKTI BLIŽINA TURISTI ČNIH ZNAMENITOSTI POMEMBNEJŠE PROMETNICE

Karta : PREDLOG USMERITVE RAZVOJA PO ČITNIŠKIH OBMO ČIJ MERILO: 1 : 100000

Karta 10: kon čna karta usmeritve razvoja po čitniških obmo čij

5.3 ZASNOVA NOVEGA PO ČITNIŠKEGA OBMO ČJA:

- ZBELOVSKA GORA

Zbelovska Gora je razpostavljen zaselek brez centra oziroma središ ča. Zaselek ni predviden za vikend obmo čje, je pa možna gradnja zidanic. Zbelovska Gora spada med obmo čja, kjer se število prebivalcev ne znižuje niti zvišuje, je približno konstantno, kljub temu pa se tukaj nahaja nekaj zidanic, ki bi jih bilo smiselno prenoviti in nameniti vikendaštvu. Vikendaši so tukaj zaradi izredne lege v manjšem številu že desetletja.

DIPLOMSKO DELO 52

Slika 41: obmo čje namenjeno gradnji Slika 42: obnovljene zidanice

vikendov

Izbira Zbelovske Gore kot vikend obmo čja je zanimiva, zaradi bližine letnega bazena Zbelovo, neposredne bližine in pogleda na grad Plankenstein, sprehajalnih poti na sosednji hrib Ljubi čna gora z arheološkim nahajališ čem in ljubiteljskega ukvarjanja z vinogradništvom in kletarstvom. Poleg teh možnosti rekreacije in ukvarjanja s konji čki je blizu tudi športno letališ če v Lo čah, bodo če golf igriš če ob gradu Pogled ter ne nazadnje 15 km oddaljene Terme Zre če in pozimi zanimiva bližina smu čiš ča na Rogli.

OCENA STANJA

Zbelovska Gora kot zaselek, se nahaja na skrajnem jugovzhodnem delu ob čine in meji na sosednjo ob čino Polj čane. V celotnem zaselku je elektrika in voda. Del zaselka, predvsem nižinski, dobiva vodo iz črpališ ča na Zbelovem, višinski del pa iz lastnega zajetja. Problemati čno je ravnanje z odpadki, saj ni lo čenega zbiranja odpadkov. Problematiko predstavlja zbiranje odpadkov s strani vikendašev, saj jih ve čina zbrane odpadke nosi v doma či kraj ali pa v bližnje vasi. V preteklosti so odpadke metali tudi v bližnjo Dravinjo. Naslednjo problematiko predstavljajo greznice in ravnanje s fekalnimi odplakami. Ve čina objektov ima enoprekatne greznice, ko pa se te napolnijo, njihova vsebina kon ča na bližnjih poljih. Kmetijstvo še vedno predstavlja pomembno gospodarsko panogo v kraju, čeprav vsako leto manj. Prevladuje predvsem vinogradništvo, nekaj je živinoreje in zelo malo poljedelstva, pri čemer je najve č posevkov koruze. DIPLOMSKO DELO 53

Pozidanost obmo čja ni mo čna, moti predvsem vedno ve č novih objektov direktno pod ostanki nekdanjega gradu Plankenstein, ve čina teh objektov je nadomestnih gradenj ali pa so bili črnogradnje, ki so bile legalizirane. Na drugi strani pa imamo objekte, ki so v pretežno višinskem delu in so prazni ter propadajo.

Slika 43: degradirana kulturna krajina Slika 44: cerkev Marije Ljubi čne

Ob čina se je v preteklosti trudila za izgradnjo in sofinanciranje novih cest na hribovitejšem terenu, vendar moti nevzdrževanost in dotrajanost glavne ob činske ceste, ki vodi do same Zbelovske Gore. Zaradi koriš čenja kamnoloma v Zbelovski Gori v preteklosti je cesta potrebna nujnega popravila in razširitve. Kamnolom in gozd okoli kamnoloma so sedaj zaš čiteni kot gozd z varovalnim pomenom. Avtobusno postajališ če je oddaljeno približno 1 km od zaselka, tako da ni tako zanimivo za vikendaše in doma čine.

Čistilna naprava naj bi bila zgrajena v dolini, tako da bodo fekalne vode imele naravni padec. Na idejni zasnovi je upoštevanih 22 objektov, med njimi 14 namenjenih vikendašem in 8 lokalnim prebivalcem. Na čistilno napravo morajo biti nujno priklju čeni tudi doma čini zaradi rasti in obnove mikroorganizmov, ki pre čiš čujejo odpadno vodo. Z upoštevanjem, da so vikendaši prisotni ve činoma v poletnih mesecih, ko bi bilo najve č odpadne vode, bi se lahko ve čina pre čiš čene vode porabila za zalivanje posevkov in vinogradov. Odpadke, ki bi bili lo čeno zbrani, bi se lahko oddalo na istem mestu, kamor bi vikendaši nosili prebrane odpadke. S tem bi rešili dva problema, ki se tukaj pojavljata. Seveda, pa ni možno, da bi bili čisto vsi objekti na celotnem obmo čju priklju čeni na eno čistilno napravo. Tisti objekti, kjer ni možna priklju čitev na čistilno napravo, bi morali imeti vsaj troprekatno greznico, ki je mnogo prijaznejša do okolja, kot navadna enoprekatna greznica.

DIPLOMSKO DELO 54

re

istilne naprave in ravnanje z odpadki Zbelovske Go č

Karta 11: idejna zasnova

DIPLOMSKO DELO 55

ZASELEK / KRAJ UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

ZORKO KUMNO - razširitev ali izbira nove trase ceste, ki vodi od Špitali ča pa do Kumna in Zorka

- ureditev manjše čistilne naprave

SOJEK - asfaltiranje ceste od Ži čke kartuzije pa do Sojeka v dolžini 3 km.

- omejitev in prepre čitev gradnje na izrazito plazovitih, tiste objekte pa ki so že na takšnem terenu pa ustrezno zavarovati s škarpami in grmovnicami

KAMNA GORA - obnova etnolološke in kulturne dediš čine

- dolo čiti pasove kjer se pojavljajo hudourniki in tam prepre čiti gradnjo

- razširitev in sanacija ceste med Sojekom in Kamno Goro

VEŠENIK - omejiti nadaljno strnjeno pozidavo

- prepre čiti pozidavo Vešenika s po čitniškimi hišami

SUHADOL - razširitev prometnice od Ži č preko Suhadola do Lo č

- ravnanje z odpadki

- izgradnja čistilne naprave ali troprekatnih greznic

ZBELOVSKA GORA - prepre čitev pozidave pod gradom in okoli njega

- izgradnja čistilne naprave ali troprekatnih greznic

- sanacija opuš čenega kamnoloma

- razširitev in obnova ob činske ceste do Zbelovske Gore ob železniški progi

Tabela 2: ukrepi za izboljšanje stanja

DIPLOMSKO DELO 56

ZASELEK Bližina turisti čne, Primernost lokacije Število novih kulturne ali naravne po čitniških znamenitosti objektov (manjših dimenzij)

KUMNO/ -Ži čka kartuzija Lokacija je delono 10 - 12 primerna zaradi težkega ZORKO - dolina Svetega Janeza dostopa do lokacije - Ži čki grobeljnik

SOJEK - Ži čka kartuzija lokacija je primerna na 10

- dolina Svetega Janeza neplazovitem delu

KAMNA GORA - Ži čka kartuzija Lokacija je primerna na 20

-Dolina Svetega Janeza na terenu, kjer ni hudournikov

SUHADOL - športno letališ če Lo če lokacija je zelo 15 primerna - grad Pogled

- golf Pogled

ZBELOVSKA - grad Plankenstein lokacija je primerna 22

GORA - letni bazen Zbelovo

- grad Pogled

- golf Pogled

Tabela 3: usmeritve razvoja po čitniških obmo čij

DIPLOMSKO DELO 57

6.0 SKLEP

V diplomskem delu sem obravnaval in analiziral po čitniška oziroma vikend naselja v ruralnem okolju. Slovenske Konjice so tipi čna ruralna ob čina, ki pa se zadnja leta trudi privabljati turiste in vikendaše.

Glavno turisti čno atrakcijo predstavlja Ži čka kartuzija s svojo okolico, ki je bila še pred dvajsetimi leti v razpadu. Podobno kot kartuzija so nadzodovali tudi zaselki okoli kartuzije, število prebivalcev se je zmanjševalo zaradi preseljevanja v dolino in ve čja središ ča. Tako je tudi ob čina pravilno izbrala obmo čje namenjeno vikendašem okoli kartuzije, ve činoma v hribovitem svetu. Nepravilno je izbrana lokacija Vešenika, ki predstavlja predmestje Slovenskih Konjic in je gostota prebivalcev in pozidava mo čna. Analiziral sem tudi Zbelovsko Goro, kjer je sicer možna gradnja zidanic, vendar je premajhno število stavbnih zemljiš č, kjer bi se dalo zgraditi še kakšen manjši vikend.

Vsem lokacijam z izjemo Vešenika je zna čilna dotrajanost cestnega omrežja, neurejeno odvajanje fekalnih vod in ve činoma nelo čevanje komunalnih odpadkov.

Poleg Ži čke kartuzije so v ob čini še druge zanimive turisti čne destinacije, kot na primer: golf igriš če v Škalcah, dvorec Trebnik, grad Konjice in športno letališ če pri Lo čah. Nekatere projekte pa namerava ob čina skupaj z drugimi investitorji realizirati v daljšem časovnem obdobju. Med njimi je najzanimivejša železniška proga za medmestni promet, ki naj bi jo ob čina realizirala skupaj s sosednjo ob čino Zre če. Prenova gradu Pogled bi z ureditvijo golf igriš ča privabila turiste in vikendaše, prav tako pa vsaj delna obnova enega izmed najstarejših gradov pri nas iz 12. stoletja Plankenstein nad Zbelovim, od koder je lep razgled na celotne Dravinjske gorice.

Zraven teh objektov je še nekaj drugih manjših, ki pa niso bili analizirani, kot na primer cerkev Svetega Jurija in staro mestno jedro v Slovenskih Konjicah, vinoto či na obmo čju Dravinjskih goric in drugih objektov v celotni ob čini.

DIPLOMSKO DELO 58

7.0 LITERATURA

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena obmo čja naselij in odprt prostor Ob čine Slovenske Konjice, 2004, Slovenske Konjice.

2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Ob čine Slovenske Konjice za srednjero čno obdobje 1986–1990 za obmo čje Ob čine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998, 2000,Slovenske Konjice.

3. Poga čnik, A., 2000, Urejanje prostora za tretje tiso čletje, Študentska založba, Ljubljana.

4.Poga čnik, A., 2008 Prostorsko na črtovanje turizma, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

5. Jerši č, M., 1999, Prostorsko planiranje rekreacije na prostem, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

6. Stopar,I., 1991, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Prekmurjem in pore čjem Dravinje, Založba Park, Ljubljana.

7. Stopar, I., 1986, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana.

8. Rustja, K., 2009 Ozkotirna železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zre če, Slovenj Gradec.

9. Strategija razvoja zidaniškega turizma, Ministrstvo za gospodarstvo, 2007, Ljubljana.

10. www.slovenskekonjice.si

11. www.zrece.si

12. www.pictureslovenia.com

DIPLOMSKO DELO 59

8.0 PRILOGE

8.1 Seznam slik slika 1: tipi čen vikend v ruralnem okolju………………………………………………………..……………..4 slika 2 : vikendi na planini Zajamniki………………..………………………………………….……………..7 slika 3 : prikaz zasnove in naselitve novih prebivalcev …………………………………………..…...………7 slika 4: neprimerni objekti sredi njivske krajine…………………………………………….………………..12 slika 5: vikendi, ki kvarijo kulturno krajino…………………………… …………………………….………12 slika 6: zidanice in vinogradi…………………………………………………………………………………18 slika 7: prikaz kartuzije s pristavo Gastuža…………………………………………………………………..27 slika 8: zgodnje gotska cerkev Marijinega obiskanja s pokopališ čem v Špitali ču…………………….…….27 slika 9: konjiški grad…………………………………………………………………………………………28 slika 10:konjiški grad danes………………………………………………………………………………….28 slika 11: dvorec Trebnik danes………………………………………………………………………………28 slika 12: grad Pogled leta 1830………………………………………………………………………………29 slika 13: grad Pogled in njena okolica danes…………………………………………………………………29 slika 14: grad Plankenstein leta 1830…………………………………………………………………………30 slika 15: grad Plankenstein in okolica danes………………………………………………………………….30 slika 16: Ži čki grobeljnik…………………………………………………………………………….………31 slika 17: prostori golf centra Dobrava………………………………………………………………………...33 slika 18: golf igriš če z 9 luknjami………………………………………………………………….…………33 slika 19: tenis center Banex…………………………………………………………………………………...34 slika 20: športno letališ če s pripadajo čimi objekti…………………………………………………………….34 slika 21: informativna signalizacija……………………………………………………………………...……34

DIPLOMSKO DELO 60

slika 22: letni bazen Zbelovo…………………………………………………………………………...…….35 slika 23: okolica gradu, kjer je najbolj mote č daljnovod……………………………………..………..…….36 slika 24: muzejski vlak Konji čan razstavljen v Slovenskih Konjicah………………………………….….…37 slika 25: kolesarska steza od Slovenskih Konjic pa do Tepanja…………………………………….….……38 slika 26: digitalni ortofoto posnetek Zorko spodaj na sliki in Kumno……………………………….………41 slika 27: za četek ceste iz Špitali ča, kjer je del ceste obnovljen……………………………………….……...42 slika 28: poštni nabiralnik doma činov v dolini……………………………………………………….………42 slika 29: prikaz obmo čja Sojeka in Kamne Gore……………………………………………….…………….43 slika 30: teren, ki je izrazito plazovit…………………………………………………………………………44 slika 31: urejene informacijske table…………………………………………………………………………44 slika 32: digitalni ortofoto posnetek Kamne Gore…………………………………………………………….45 slika 33: etnološka kulturna dediš čina…………………………………………………………….…………..46 slika 34: prevladujo ča dominanta……………………………………………………………….…………….46 slika 35: satelitski posnetek Vešenika…………………………………………………………….…………..46 slika 36: vikendi v Vešeniku………………………………………………………………………………….47 slika 37: individualna stanovanjska gradnja…………………………….…………………………………….47 slika 38: digitalni ortofoto posnetek Suhadola………………………………………………………………..48 slika 39: zidanice v vinogradih………………………………………………………….…………………….48 slika 40: pogled na Bo č……………………………………………………………………………………….48 slika 41: obmo čje namenjeno gradnji vikendov………………………………………………………………52 slika 42: obnovljene zidanice…………………………………………………………………………………52 slika 43: degradirana kulturna krajina………………………………………………………………………...53 slika 44: cerkev Marije Ljubične……………………………………………………………….……………..53

8.2 Seznam tabel tabela 1: oddaljenost in čas potovanja do mesta Slovenske Konjice po najkrajši možni poti……………….21 tabela 2: ukrepi za izboljšanje stanja…………………………………………………………………………55 tabela 3: usmeritve razvoja po čitniških obmo čij……………………………………………………………..56 DIPLOMSKO DELO 61

8.3 Seznam grafikonov grafikon 1: pogostost dolo čitve dejavnosti v odstotkih………………………………………………………16

8.4 Seznam kart karta 1: lega Slovenskih Konjic v Sloveniji……………………………………..………….…….…….……20 karta 2: zasnova osnovne rabe prostora, grafi čni del P.P.O……………………..………….…….…….……23 karta 3: poselitev…………………………………………………………………………………...…….…...24 karta 4: kulturna in naravna dediš čina……………………………………………………….….……….…..25 karta 5: turisti čni objekti v ob čini………………………………………………………………….…….…..32 karta 6: prometna infrastruktura v Ob čini Slovenske Konjice………………………………………….……39 karta 7: po čitniška obmo čja v Ob čini Slovenske Konjice………………….……………….……………….40 karta 8: analiza stanja po čitniških obmo čij………………………………………………………….…..…...49 karta 9: predlog usmeritve razvoja po čitniških obmo čij……………………………………………………..50 karta 10: kon čna karta usmeritve razvoja po čitniških obmo čij………….…………………………………..51 karta 11: idejna zasnova čistilne naprave in ravnanje z odpadki Zbelovske Gore…………………...……..54

8.5 Naslov študenta

Urban Merc

Vilharjeva ulica 12

2000 Maribor email: [email protected]

8.6 Kratek življenjepis

Rojen: 8.4. 1983

Šolanje: 1990 – 1998 Osnovna šola Bojan Ilich

1998 – 2002 Srednja gradbena šola Maribor

2002 – 2010 Fakulteta za gradbeništvo Maribor