Občinski Podrobni Prostorski Načrt Stanovanjska Gradnja Gmajna 3

Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško

STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE

Občinski podrobni prostorski načrt stanovanjska gradnja Gmajna 3

Pripravljavec OPPN : Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško

Priprava strokovnih stališč OPPN: Savaprojekt d.d., CKŽ 59, 8270 Krško

Krško, junij 2015

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 1 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Kazalo:

1. UVOD ...... 3 2. ZAPISNIK Z JAVNE OBRAVNAVE...... 4 2.1. g. Olovec ...... 4 2.2. g. Pirc ...... 5 2.3. g. Lah ...... 6 2.4. g. Bizjak ...... 7 2.5. g. Jurkovič ...... Napaka! Zaznamek ni definiran. 2.6. g. Puntar ...... 8 2.7. g. Žokalj ...... 8 3. PRIPOMBE IN PREDLOGI PODANI OSEBNO ALI PO POŠTI NA OBČINO KRŠKO ...... 9 3.1. Romi Loke 20 - ga. Monika ...... 9 3.2. Romi Loke 20 - g. Kovačič ...... 9 3.3. g. Moran Jurkovič - Dane, romski občinski svetnik Občine Krško ...... 10 3.4. Romi Loke 20 - ga. Štefka ...... 12 3.5. Romi Loke 20 - g. Kovačič ...... 13 3.6. Prebivalci Loke 20 ...... 13 3.7. Svet KS Leskovec pri Krškem ...... 15

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 2 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

1. Uvod

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka » OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 « je potekala v času od 7. aprila 2015 do 7. maja 2015. Pripombe in predloge je bilo možno na podlagi razgrnjenega gradiva podati v knjige pripomb na sedežu krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem ter na Občini Krško. Javna obravnava je potekala v prostorih Gasilskega doma Leskovec pri Krškem, dne 21. aprila 2015.

V času javne razgrnitve so bile podane pisne pripombe, ki so na Občino Krško pripele preko navadne pošte (glej priloge). V knjigah pripomb ni bilo zabeleženih pripomb in predlogov. V času javne obravnave je bil narejen zapisnik z javne obravnave (glej priloge).

Vse pripombe in predlogi so obravnavani v nadaljevanju gradiva ter so za njih podana stališča z obrazložitvami.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 3 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

2. Zapisnik z javne obravnave

2.1. g. Olovec Sprašuje, kje bo potekal povečan promet, dokler ne bo zgrajene obvozne ceste v Leskovcu? Hkrati predlaga, da se pred gradnjo na območju OPPN Gmajna 3, rekonstruirajo ulica Anke Salmič, Grebenčeva in Wolfova ulica ter rekonstruira obstoječe kanalizacijsko omrežje zaradi že sedaj preobremenjenega omrežja. Prav tako sprašuje Občino, kako lahko načrtuje na gozdni površini gradnjo 60 objektov in ali se pristojni niso zavedali da na območju OPPN Gmajna 3 živijo Romi. Predlaga, da je potrebno rešiti problem preselitve Romov, ki (trenutno) živijo na območju predmetnega načrtovanja, pred predvidenimi gradnjami stanovanjskih stavb. Sprašuje tudi, zakaj Občina Krško ne načrtuje gradnje objektov na Črnilah, kjer sam ne vidi problemov za gradnjo hiš.

G. Blatnik: Razloži, da je tudi on kot načrtovalec seznanjen s problematiko gospodarske javne infrastrukture v Leskovcu ter ponovno obrazloži, da je za normalno funkcioniranje stanovanjske soseske potrebna izgradnja ustrezne javne gospodarske infrastrukture. V križišču javne poti JP 693801 Leskovec-Volovnik ter lokalne ceste LC 191151 Leskovec-Senuše-V. Trn-Arto se korigirajo cestni radiji. Realizacija gradenj na območju B pa bo možna ko bo zgrajen del obvozne ceste.

Ga. Umek: Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po Ulici Anke Salmič, se predvsem zaradi preobremenjenosti s padavinskimi vodami, rekonstruira. Odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja Gmajne 3 se bo izvajalo v dveh fazah. V 1. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja A gravitacijsko spelje v črpališče območja A. Iz črpališča do obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka po Ulici Anke Salmič (do stanovanjske hiše Ulica Anke Salmič 71) se izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Zaradi preobremenjenosti obstoječega mešanega kanala predvsem s padavinskimi vodami, se na primerni lokaciji izvede razbremenilnik visokih voda. V 2. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja B gravitacijsko spelje v črpališče območja B. Iz črpališča območja B do črpališča območja A, se vzdolž odvodnega jarka izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po Ulici Anke Salmič, se rekonstruira. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu (kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda in kanalizacija za odvodnjavanje padavinskih voda). Rekonstrukcija obstoječega mešanega kanala se izvede pred priključitvijo območja B na javno kanalizacijsko omrežje.

Ga. Lubšina (Občina Krško): Pojasni, da zemljišče, kjer se načrtujejo novi stanovanjski objekti po namenski rabi ni gozdno zemljišče, ampak je že cca 30 let to območje stavbno, namenjeno za gradnjo stanovanjskih objektov s spremljajočimi dejavnostmi. Lastnik in hkrati investitor želi predmetno zemljišče urediti in ponuditi zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in s tem omogočiti širitev naselja Leskovec pri Krškem. Na stavbnih zemljiščih v območju Črnil, je Občina Krško že pripravila prostorske dokumente, na podlagi katerih se izvajajo načrtovane gradnje. Ostala zemljišča na Črnilah pa so po prostorskem planu glede na namensko rabo opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča.

Stališče: Pripomba se delno upošteva. Obrazložitev: OPPN Gmajna 3 je razdeljeno na območje A in območje B. V prvi fazi je načrtovana izgradnja območja A, kjer je načrtovana gradnja 13 enodružinskih stanovanjskih stavb ter 4 dvojčki (8 enot). Dostop do območja A je načrtovan preko obstoječih javnih občinskih cest. Za izvajanje varnega prometa, je načrtovana korekcija cestnih radijev v obstoječem križišču javne poti za Volovnik in lokalne ceste za Senuše. Pred začetkom gradnje na območju B, je treba izvesti del obvozne ceste Leskovec, preko katere se bo odvijal promet. Občina Krško v svojih planskih aktih že dolgo časa ohranja rezervacijo prostora za obvozno cesto Leskovec. V fazi priprave občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) je bila izdelana študija variant poteka obvozne ceste Leskovec (izdelovalec Dolenjska projektiva d.o.o. Novo mesto, št. projekta IDZ – 694712, november 2013). Iz študije variant je razvidno, da je najprimernejši potek obvozne ceste optimizirana varianta 2. V skladu s predlagano varianto je bila tudi v OPN določena ustrezna namenska raba prostora ter določeno območje za izdelavo podrobnejšega načrta - OPPN.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 4 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Realizacija obvozne ceste Leskovec (priprava ustrezne prostorske in projektne dokumentacije ter sama izvedba) je odvisna od proračunskih sredstev občine.

Rekonstrukcija obstoječih javnih občinskih cest na območju naselja Leskovec je odvisna od proračunskih sredstev občine in ni predmet tega OPPN. Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po Ulici Anke Salmič, se bo rekonstruirala predvsem zaradi preobremenjenosti s padavinskimi vodami. Odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja Gmajne 3 se bo izvajalo v dveh fazah. V 1. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja A gravitacijsko spelje v črpališče območja A. Iz črpališča do obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka po Ulici Anke Salmič (do stanovanjske hiše Ulica Anke Salmič 71) se izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Zaradi preobremenjenosti obstoječega mešanega kanala predvsem s padavinskimi vodami, se na primerni lokaciji izvede razbremenilnik visokih voda. V 2. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja B gravitacijsko spelje v črpališče območja B. Iz črpališča območja B do črpališča območja A, se vzdolž odvodnega jarka izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Nova kanalizacija se bo izvedla v ločenem sistemu (kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda in kanalizacija za odvodnjavanje padavinskih voda). Če se bo območje B priključevalo na obstoječ mešani kanal, se izvede rekonstrukcija le-tega. V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave. Čistilna naprava se locira na parcelo namenjeno gradnji P37. Območje Gmajne 3 je po veljavnih planskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, namenjenih za gradnjo stanovanjskih stavb. Na območju se nahajajo stavbe v katerih prebivajo Romi. Obstoječe stavbe nimajo urejenega pravnega statusa, saj so zgrajene na tuji lastnini ter brez potrebnih dovoljenj. Na podlagi dejstva, da so zemljišča na območju Gmajne 3 v privatni lasti, je treba za omenjene prebivalce, poiskati alternativno rešitev, preden se obstoječe stavbe poruši. Pred pričetkom gradnje na območju B je potrebno rešiti njihovo preselitev. Sredstva za preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor oziroma lastnik zemljišč. Obstoječe stavbe, ki se nahajajo na območju Gmajne 3, so predvidene za rušitev šele, ko bo v celoti pozidano območje A ter ko bo potrjena alternativna rešitev glede romskih prebivalcev (glej peti odstavek 5. člen odloka). Obstoječe stavbe na območju Gmajne 3 so že od pričetka priprave OPPN predvidene za odstranitev v celoti, saj se na celotnem območju načrtuje enotna ureditev za namen nove stanovanjske pozidave. Obstoječe stavbe so v prostoru stihijsko umeščene. Za njihovo umeščanje ni bila pripravljena nobena strokovna podlaga, niti upoštevana lokalna tipologija avtohtonih naselij v okolici. Zasnova in lege obstoječih stavb je urbanistično popolnoma zgrešena. Razmestitev stavb ne povzema tipičnega vzorca izpričane poselitve kulturne krajine. Za obstoječo zasnovo ne moremo trditi, da je mestna ali ruralna. Način pozidave stavb je neracionalen, saj onemogoča racionalen izkoristek za potrebe nadaljnje pozidave. Obstoječe stavbe nimajo določenega pripadajočega stavbnega zemljišča – SZ. Njihova usmerjenost in velikost narekuje nepravilno formiranje SZ za obstoječe stavbe, kar ima za posledico nepravilno oblikovanje SZ za novo načrtovane stavbe. Vpliv slabe parcelacije se kaže na slabem izkoristku pozidave na SZ. Vse navedeno negativno vpliva tudi na načrtovanje preostalih nepozidanih površin: urbanizem in arhitekturo. Oblika in zasnova obstoječih stavb je neprimerna in ni v skladu z lokalno tipologijo, ki velja za stanovanjske stavbe. Stavbe so tako različno oblikovane, da bi jih zelo težko oblikovalsko pravilno sanirali (legalizacija). Obstoječe stavbe so brez kvalitetnih detajlov, ki bi jih bilo potrebno ohranjati. Nekatere obstoječe stavbe so v zelo slabem stanju saj so nekvalitetno grajene in z zelo različnim materialom. Statična trdnost stavb je vprašljiva. Obstoječe stavbe niso povsem komunalno opremljene. Opremljanje stavb z GJI, bi zahtevalo izgradnjo neracionalne trase vodov, kar pomeni bistveno dražjo investicijo in onemogočeno nadaljnjo racionalno rabo prostora za načrtovano pozidavo.

Območje Črnil je po namenski rabi opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da pozidava na Črnilah ni možna in ni predmet tega OPPN.

2.2. g. Pirc Zanima ga, kakšne so realne možnosti za gradnjo obvoznice v Leskovcu? Hkrati ga zanima, če je možno sanirati pri njegovem objektu vsaj 100 m salonitnih cevi in hkrati rekonstruirati cesto?!

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 5 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Ga. Lubšina: poda odgovor v zvezi z obvozno cesto in pove, da je del predmetne ceste načrtovano z OPPN staro jedro Leskovec, del z OPPN Gmajna 3 in ostane še osrednji del predvidene ceste, ki pa je po veljavnem prostorskem planu predviden za izdelavo OPPN cesta Leskovec - Gmajna. Zaenkrat je to območje načrtovano kot rezervacija prostora in denarja za izgradnjo Občina Krško še nima zagotovljenega v ustreznih občinskih dokumentih (NRP).

Stališče: Podano je vprašanje. Obrazložitev:

Vzhodni del obvozne ceste Leskovec je načrtovan z OPPN staro jedro Leskovec, del z OPPN Gmajna 3, za osrednji del načrtovane obvoznice pa bo potrebno izdelati OPPN (LN). To območje je načrtovano kot rezervacija prostora za gradnjo obvoznice Leskovec. Finančnih sredstev za prostorsko in projektno dokumentacijo ter gradnjo oziroma izvedbo, Občina Krško še nima zagotovljenih v ustreznih občinskih dokumentih (NRP). Sanacija obstoječega vodovoda ter ceste pri lokaciji stanovanjske hiše gospoda Pirca ni predmet OPPN.

2.3. g. Lah Sprašuje, kdaj bo prišlo do realizacije gradnje v območju A in nato še v območju B glede na načrtovane gradnje z OPPN Gmajna 3. Prav tako ga zanima zakaj ni rešeno vprašanje preselitve Romov? Meni, da bo prihajalo do neprestanih konfliktov prebivalcev Leskovca.

G. Starc (investitor in lastnik zemljišč): Pove, da je družba SI investicije, Ljubljana lastnik zemljišč že več kot sedem let. Od leta 2009, ko je podal vlogo za sprejem OPPN na Občino Krško želi predmetno zemljišče ustrezno urediti in posledično omogočiti gradnjo stanovanjskih stavb. Zaradi različnih ovir oziroma pogojev pri načrtovanju, se je priprava OPPN-ja zavlekla, vendar končno so se zadeve uskladile, da je lahko pripravljen dopolnjen osnutek OPPN za javno razgrnitev. Glede na to, da prisotni sprašujejo za časovno faznost gradnje, pove, da je zelo težko podati konkreten terminski plan. To je projekt, za katerega sam predvideva da bo dolgotrajen oziroma bo trajal nekaj let. Kar se tiče Romov, ki živijo na njegovem zemljišču pove to, da se je ob nakupu predmetnega zemljišča predstavil vsem Romom na lokaciji in povedal, da je on novi lastnik. Prav tako pove svoj namen (načrtovanje nove stanovanjske soseske, priprava dokumentacije,...). Pravi, da se je že večkrat pogovarjal za rešitev problema preselitve Romov in ponudil nekaj rešitev. Objekti Romov so postavljeni na črno in da pristojne inšpekcijske službe RS niso opravile svojega dela (rušitev objektov) v zvezi nelegalnimi gradnjami na območju, čeprav že kar nekaj časa vodijo postopke na inšpekcijskih službah. Predmetno problematiko je skušal reševati tako z Romi, Občino Krško in pristojnim ministrstvom RS.

Stališče: Podano je vprašanje. Obrazložitev: Družba SI investicije Ljubljana je lastnik zemljišč že več kot sedem let. Leta 2009 je bila s strani lastnika zemljišč podana pobuda na Občino Krško, da bi se za obravnavano območje začel izdelovati predpisan prostorski podrobni načrt, s čimer bi se predmetno zemljišče ustrezno uredilo in posledično omogočilo gradnjo stanovanjskih stavb, saj je to območje v planskih aktih Občine Krško že več desetletij predvideno za individualno stanovanjsko gradnjo. Glede časovne opredelitve faznosti gradnje je zelo težko podati konkreten terminski plan. Projekt ureditve in pozidave Gmajne 3 bo dolgotrajen oziroma bo trajal več let.

Ker so objekti nelegalni bi s sprejem OPPN Gmajna 3 bil narejen prvi konkreten korak k trajni rešitvi tudi stanovanjskega problema Romov, ki nelegalno živijo na območju urejanja z OPPN Gmajna 3, saj je v njem jasno in nedvoumno zapisano, da je možna gradnja na območju, kjer imajo Romi zgrajene svoje objekte šele, ko se uredi vprašanje njihove preselitve. Odlašanje s sprejemom OPPN Gmajna 3, v katerem so upoštevane vse smernice nosilcev prostora, pomeni pomikanje rešitve stanovanjskega problema Romov v negotovo prihodnost in s tem korak nazaj, ne pa korak naprej k reševanju težav. Sprejet OPPN Gmajna 3 je torej pisna zaveza, da bo za Rome, ki živijo na območju OPPN, urejena njihova preselitev, saj sicer na navedenem območju ne bo možno pričeti z gradnjo.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 6 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

2.4. g. Bizjak Zanima ga, ali bi lahko na kakršenkoli način pospešili gradnjo obvoznice, da bi bila obvoznica zgrajena pred izvajanjem ureditev v območju OPPN Gmajna 3 ? Pove, da je res potrebna rekonstrukcija obstoječega kanalizacijskega omrežja.

Ga. Lubšina: Obvoznica je v občinskem planu oz. urbanističnem načrtu načrtovana že od leta 1981 in predpisana izdelava OPPN (LN) cesta Leskovec-Gmajna. Pred dvema letoma je bila izdelana študija v okviru katere so bile proučevane tri variante in sprejeta je bila odločitev, da se bo izvedla optimizacija druge variante. Na izbrano variantno rešitev so bila pridobljena vsa soglasja. Meni, da je rezervacija prostora za izgradnjo obvoznice nujna, tudi zaradi širitve obstoječih naselij.

Stališče: Podano je vprašanje. Obrazložitev: Obvozna cesta je v občinskem planu oziroma urbanističnem načrtu načrtovana že od leta 1981. Za obvozno cesto je predpisana in obvezna izdelava OPPN (LN) cesta Leskovec-Gmajna. Občina Krško v svojih planskih aktih že dolgo časa ohranja rezervacijo prostora za obvozno cesto Leskovec. V fazi priprave občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) je bila izdelana študija variant poteka obvozne ceste Leskovec (izdelovalec Dolenjska projektiva d.o.o. Novo mesto, št. projekta IDZ – 694712, november 2013). Iz študije variant je razvidno, da je najprimernejši potek obvozne ceste optimizirana varianta 2. V skladu s predlagano varianto je bila tudi v OPN določena ustrezna namenska raba prostora ter določeno območje za izdelavo podrobnejšega načrta – OPPN (LN). Rekonstrukcija obstoječega mešanega kanala na območju Leskovca je načrtovana pred pričetkom gradnje na območju B in ni predmet OPPN. V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave.

Zanima ga, zakaj njihove hiše, ki so zgrajene na obstoječem območju obravnave, niso vključene v ureditve OPPN Gmajna 3, predvidene so za rušenje. Obravnavajo jih tako, kot da ne obstajajo. Vpraša, zakaj se ni Občina prej pogovorila z Romi in rešili njihov problem. Pravi, da Romi živijo na tem območju že 70 let in da so v tem času priposestvovali zemljišče, kjer živijo. Omenja, da je prejšnji župan Bogovič obljubil legalizacijo naselja. Ker meni, da na območju bivajo z vso pravico, bo odšel do Evropskega sodišča. Hkrati pove, da če bi se Občina prijavila na razpis, bi lahko legalizirali te objekte, da Občina ni nič naredila za Rome na Lokah (v proračunu ima samo 1.000,00 EUR) in da ne more verjet, da v 70 letih ni našla rešitve za njihovo bivanje. Pravi, da naj Občina zagotovi nove hiše in gredo drugam.

Ga. Lubšina Ponovno obrazloži ureditve na območju: na 1 ha je zgrajenih 8 nelegalnih objektov. Legalizacija le- teh ni možna. V OPPN Gmajna 3 je opredeljeno, da je potrebno pred gradnjo na določenem območju rešiti vprašanje njihove preselitve. Kar se tiče preselitve je vprašanje samo denar. Župan je na sestankih predlagal, da del sredstev za njihovo preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor. Pove, da območje, kjer sedaj živijo Romi na Lokah, ni opredeljeno kot romsko naselje. V občini Krško imamo dva romska naselja, in sicer Drnovo in Kerinov Grm, katera sta bila sprejeta tudi na Občinskem svetu Občine Krško.

Stališče: Podano je vprašanje. Obrazložitev: Na 1 ha zemljišča znotraj Gmajne 3 je zgrajenih 8 nelegalnih objektov. Glede na načrtovane ureditve v OPPN, legalizacija le- teh ni možna. V OPPN Gmajna 3 je opredeljeno, da je potrebno pred gradnjo na določenem območju rešiti vprašanje njihove preselitve. Predlog Občine je, da del sredstev za njihovo preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor oziroma lastnik zemljišč. Območje, kjer sedaj živijo Romi (v območju OPPN), ni opredeljeno kot romsko naselje. V občini Krško sta dva romska naselja, in sicer Drnovo (del naselja Drnovo) in Kerinov Grm, ki sta bila sprejeta tudi na Občinskem svetu Občine Krško, in sicer s Sklepom o urejanju bivalnih razmer Romov v občini Krško (pod št.: 1/15- 352-7/96, z dne 10.01.2002) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 7 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986 – 1990 (Ur. list RS, št. 90/02).

V OPPN je predvideno, da bo potrebno pred pričetkom izgradnje načrtovanega naselja, rešiti vprašanje preselitve Romov, ki živijo na tej lokaciji. Eden od korakov k trajni rešitvi stanovanjskega problema Romov, ki živijo na predmetni lokacije, je tako prav sprejem prostorskega akta OPPN Gmajna 3, saj je s prostorskim aktom predvideno, da je pred pričetkom izgradnje naselja potrebno rešiti vprašanje njihove preselitve. Sporazum o preselitvi bo moral biti z Romi dosežen pred pričetkom gradnje na območju B. Vsebina sporazuma bo predmet medsebojnega dogovora in ni predmet prostorskega akta.

2.5. g. Puntar Sprašuje ostale krajane Leskovca , ali želijo imeti v Leskovcu naselje veliko 6 ha v katerem bo novo romsko naselje ali želijo imeti naselje, ki ni predvideno kot romsko naselje?!

Stališče: Podano je vprašanje prisotnim krajanom na javni obravnavi. Obrazložitev: Občina Krško ima samo dve romski naselji - Drnovo in Kerinov Grm, ki ju je Občinski svet Občine Krško sprejel s Sklepom o urejanju bivalnih razmer Romov v občini Krško (pod št.: 1/15-352-7/96, z dne 10.01.2002) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986 – 1990.

2.6. g. Žokalj Pove, da na tem območju živeči Romi njega prav nič ne motijo. Ne ve, kako je lahko načrtovano tako, da so obstoječe hiše na območju predvidene za rušenje. Na tam živeče Rome naj se ne pozabi. Gabi se mu, da se z Romi tako ravna in po 30. letih podimo Rome iz njihovih hiš. To načrtovano naselje zanj predstavlja negativen poseg, od tega krajani ne bodo imeli nič. Prav tako pa ga zanima rešitev v zvezi s prometom, obvoznico, rekonstrukcijo že obstoječe gospodarske javne infrastrukture.

Ga. Somrak: Pove, da se Občina Krško že vsaj 17 let pogovarja in rešuje probleme Romov v Občini Krško. Občinski svet sprejema odločitve v zvezi z njihovimi potrebami. Tudi sedanji župan ima dnevno sestanke z Romi. Občinski svet Občine Krško je sprejel dva romska naselja, in sicer Kerinov grm in Drnovo. Na območju Rimš in Loke ni romskega naselja, kljub prijavam gradbenim inšpekcijam, se inšpektorji izogibajo opravkom z njimi.

Stališče: Podano je vprašanje. Obrazložitev: Občina Krško že vsa leta rešuje romsko problematiko v Občini Krško. Občinski svet sprejema odločitve v zvezi z njihovimi potrebami in s sklepom ter z odlokom sprejel dva romska naselja - Kerinov grm in Drnovo. Na območju Rimša in Lok ni romskega naselja. Gmajna 3 je že od nekdaj v planskih aktih občine, opredeljena kot stavbno zemljišče, zato ima lastnik zemljišč na tem območju pravico, da na območju načrtuje pozidavo v skladu z namensko rabo. Območje Gmajne 3 ni opredeljeno kot romsko naselje, zato je potrebno pred pričetkom gradnje na območju B, rešiti problematiko obstoječih romskih družin, ki živijo v nelegalnih stavbah na tem območju. Del sredstev za preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor oziroma lastnik zemljišč. Vsebina sporazuma bo predmet medsebojnega dogovora in ni predmet prostorskega akta.

Območje Gmajne 3 se bo urejalo v dveh fazah in sicer v prvi fazi (pozidava območja A) se bo promet do območja Gmajne 3 odvijal preko obstoječe javne poti za Volovnik, pri čemer se izvede korekcija cestnih radijev v križišču med javno potjo za Volovnik in lokalno cesto za Senuše. V drugi fazi (pozidava območja B) se zgradi del obvozne ceste Leskovec, preko katere se bo odvijal promet do območja Gmajne 3. Že v prvi fazi gradnje se rekonstruira del javne poti za Volovnik in sicer na območju OPPN, v drugi fazi pa se rekonstrukcija javne poti podaljša do obvozne ceste. Znotraj samega OPPN pa se izvede interne prometnice. Javna pot v smeri Loke se v prvi fazi ohrani, v drugi fazi pa se cesto prestavi v severni del območja. Na območju Gmajne 3 se nahaja obstoječe vodovodno omrežje, ki se rekonstruira v skladu s smernicami upravljavca vodovoda (Kostak Krško). Vsa obstoječa infrastruktura (telefon, elektrika,

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 8 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

vodovod, optika), ki bo s posegi tangirana, se ustrezno prestavi in zaščiti, kar bo natančneje obdelano v projektni dokumentaciji. Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po ulici Anke Salmič se pred pričetkom gradnje na območju B, rekonstruira v ločen sistem. V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave.

3. PRIPOMBE IN PREDLOGI PODANI OSEBNO ALI PO POŠTI NA OBČINO KRŠKO

3.1. Romi Loke 20 - ga. Monika V torek 21. 4. 2015 smo bili Romi, ki živimo v naselju Loke prisotni pri javni obravnavi prostorskega načrta za novo naselje Gmajna 3.

Nič nimamo proti graditvi novih cest in urejanju kanalizacije na tem področju. Vendar pa je gospod Starc, ko je kupoval zemljišče namenoma pozabil, da na njem živimo Romi že preko 70 let in da so naši predniki to zemljo dobili v zameno za delo. Če vprašate ostale vaščane iz naše okolice vam bodo povedali, da z nami nimajo nikakršnih problemov, prav tako tudi ne policija.

Na tem območju smo gradili hiše. Tudi svojim otrokom bi radi privoščili lepšo prihodnost. Vsi otroci iz našega naselja hodijo v osnovno šolo. Skrbimo za njihovo higieno. In to kljub temu, da imamo elektriko samo preko agregatov.

Na sestanku ste obljubljali preselitev. Saj bi se še strinjali, če bi nam priznali pošteno odškodnino, s katero bi lahko nekje drugje začeli novo življenje. Ponujate nam preselitev na lokacijo Kerinovega grma. Če bi obiskali to naselje, bi vedeli da nas tam ne želijo. In kmalu bo še za njih zmanjkalo prostora.

Očitate nam, da smo gradili na črno. Res je. Vendar so to počeli tudi Slovenci in njim ste z zakonom omogočili pridobitev papirjev.

Tudi Romi vemo, da je v državi kriza in da vsepovsod primanjkuje denarja. Tudi ne pričakujemo da bomo vse dobili zastonj. Želimo samo pošten dogovor in da izpolnite tisto, kar ste že obljubili.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: Ob nakupu predmetnega zemljišča oziroma ob vložitvi pobude za načrtovanje na predmetnem območju OPPN Gmajna 3, so bili že zgrajeni objekti, v katerih prebivajo Romi. Ti objekti so zgrajeni kot nelegalne gradnje. Pogoji za legalizacijo nelegalnih gradenj oziroma izhodišče za legalizacijo pa je, da je investitor zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem bi želel legalizirati nelegalno zgrajen objekt oziroma ima na zemljišču pravico graditi. Ker so objekti nelegalni menimo, da bi s sprejemom OPPN Gmajna 3 bil narejen prvi konkreten korak k trajni rešitvi tudi stanovanjskega problema Romov, ki živijo na območju urejanja OPPN Gmajna 3, saj je v njem jasno in nedvoumno zapisano, da je možna gradnja na območju B, kjer imajo Romi zgrajene svoje objekte šele, ko se uredi vprašanje njihove preselitve. Odlašanje s sprejemom OPPN Gmajna 3, v katerem so upoštevane vse smernice nosilcev prostora, pomeni pomikanje rešitve stanovanjskega problema Romov v negotovo prihodnost in s tem korak nazaj, ne pa korak naprej k reševanju težav. Sprejet OPPN Gmajna 3 je torej eden od pogojev, da bo za Rome urejena njihova preselitev, saj sicer na navedenem območju ne bo možno pričeti z gradnjo.

3.2. Romi Loke 20 - g. Kovačič V torek 21. 4. 2015 smo bili Romi, ki živimo v naselju Loke prisotni pri javni obravnavi prostorskega načrta za novo naselje Gmajna 3.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 9 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Očitate nam, da smo gradili na črno. Res je. Vendar so to počeli tudi Slovenci in njim ste z zakonom omogočili pridobitev papirjev.

Tudi Romi vemo, da je v državi kriza in da vsepovsod primanjkuje denarja. Tudi ne pričakujemo da bomo vse dobili zastonj. Želimo samo pošten dogovor in da izpolnite tisto, kar ste že obljubili.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: Ob nakupu predmetnega zemljišča oziroma ob vložitvi pobude za načrtovanje na predmetnem območju OPPN Gmajna 3, so bili že zgrajeni objekti, v katerih prebivajo Romi. Ti objekti so zgrajeni kot nelegalne gradnje. Pogoji za legalizacijo nelegalnih gradenj oziroma izhodišče za legalizacijo pa je, da je investitor zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem bi želel legalizirati nelegalno zgrajen objekt oziroma ima na zemljišču pravico graditi. Ker so objekti nelegalni menimo, da bi s sprejemom OPPN Gmajna 3 bil narejen prvi konkreten korak k trajni rešitvi tudi stanovanjskega problema Romov, ki živijo na območju urejanja OPPN Gmajna 3, saj je v njem jasno in nedvoumno zapisano, da je možna gradnja na območju B, kjer imajo Romi zgrajene svoje objekte, šele, ko se uredi vprašanje njihove preselitve. Odlašanje s sprejemom OPPN Gmajna 3, v katerem so upoštevane vse smernice nosilcev prostora, pomeni pomikanje rešitve stanovanjskega problema Romov v negotovo prihodnost in s tem korak nazaj, ne pa korak naprej k reševanju težav. Sprejet OPPN Gmajna 3 je torej eden od pogojev, da bo za Rome urejena njihova preselitev, saj sicer na navedenem območju ne bo možno pričeti z gradnjo.

3.3. g. Moran Jurkovič – Dane, romski občinski svetnik Občine Krško

Občina Krško je marca 2015 razgrnila dopolnjeni osnutek OPPN za območje Gmajna 3, ki je sedaj v fazi zbiranja pripomb.

Občina Krško se dobro zaveda, da se OPPN sprejema tudi za nepremičnine, kjer sedaj stoji romsko naselje Loke. Občina Krško se dobro zaveda, da romsko naselje stoji na tej lokaciji dolga desetletja, po denacionalizaciji pa je bilo zemljišče z ljudmi vred vrnjeno izvirnim lastnikom oziroma njihovim dedičem. Le-ti so kasneje prodali zemljišče zasebnemu investitorju, ki sedaj pripravlja projekt gradnje stanovanjskih hiš - in skladno s tem se tudi sedaj sprejema dopolnjeni OPPN.

Opozarjamo, da ob sprejemanju OPPN ni v pripravi tudi rešitev za romsko naselje, še več, OPPN sploh ne navaja, da tu trenutno živi okoli 40 Romov. Kot romski svetnik menim, da bi moral Občinski svet občine Krško zadevo reševati v paketu: torej OPPN in hkrati terminski, finančni in vsebinski načrt preselitve ali legalizacije naselja Loke. Ker gre samo za 7 objektov je izziv absolutno rešljiv v roku 7-ih let (ena hiša na leto). Če rešimo dve družini letno, imamo rešitev do 2018.

Za to je sedaj pravzaprav edina priložnost, v nasprotnem primeru se bomo vsi ujeli v primež dolgotrajnih sodnih postopkov, ko lastnik ne bo mogel graditi, občina ne razvijati in Romi ne normalno živeti.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 10 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Tega ni treba - zato ostro ugovarjamo sprejemu OPPN brez hkratnega načrta legalizacije ali preselitve vseh romskih objektov v romskem naselju Loke in hkratne zagotovitve finančnega okvira na Občinskem svetu občine Krško. Kot romski svetnik stojim na stališču, da mora finančno konstrukcijo pokriti občina - smo pa pripravljeni na pogovore in tudi soprispevati, če bosta soprispevala tudi lastnik in država.

Zavedati se morate sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Yordanova ter Winterstein. Zavedati se morate, da je Rom iz Škocjana leta 2014 na Upravnem sodišču RS dosegel zmago in prekinil postopek rušenja, Upravno sodišče pa je Zakon o graditvi objektov poslalo v ustavno presojo Ustavnemu sodišču RS, ker ne upošteva specifik romskih naselij. Romi iz Ribnice vodijo pravdo zoper Elektro za dostop do elektrike na Okrajnem sodišču v Kočevju.

Na koncu vsem polagam na srce: Romi ne gremo nikamor, tega se dobro zavedamo vsi, prisilne izselitve pa so po mednarodnem pravu prepovedane. Na koncu bomo prišli do iste rešitve - Loke bodo razseljene ali preseljene. Morda legalizirane. Zakaj torej čakamo?

Predlagam torej, da občina in država v sodelovanju z nami in lastnikom pripravi konkreten načrt preselitve ali razselitve ali legalizacije za vsako hišo posebej s terminskim, finančnim in vsebinskim načrtom - ki se sprejme skupaj s predlaganim OPPN. Predlagamo torej, da občina pripravi Strategijo ali akcijski načrt za Loke.

Občino Krško prosim, da ta dopis upošteva kot uradni predlog in ga uvrsti na naslednjo sejo Občinskega sveta.

Če temu ne bo tako, bomo Romi iz Lok in jaz kot občinski romski svetnik uporabili vsa politična in pravna sredstva za zaščito edinih domov, ki jih imamo. Loke so nastale iz šotorov, nazaj vanje ne gremo !!! Poudarjamo, da imamo tudi mi odvetnika (odvetnik je tudi direktor zasebnega lastnika - gospodarske družbe) - a da nikakor nimamo interesa po pravdanju, saj menimo, da je pravda skrajne sredstvo reševanja pravnih razmerij.

Upamo na dogovor in odločno zahtevamo pričetek resnih pogovorov, brez zavajanj in iger s strani občine Krško (ki je mimogrede v proračun za 2015 za romsko manjšino določila le znesek 1.000 evrov). Občina bi lahko za reševanje tega izziva dodelila tudi del svoje rente od obratovanja NEK, a ko to predlagam, doživim posmeh. Ko se bomo Romi dvignili za svoje domove, vam ne bo do smeha!

Hkrati zahtevamo tudi, da se do te rešitve vsem v Lokah omogoči začasen in nujen priklop na električno omrežje brez prejudiciranja pravnega statusa objektov. Kolikor razumemo je to možno na dva načina: • ali preko priprave projekta razpeljave kamp priključkov po zemljišču; • ali pa preko priprave projekta dostopa do elektrike za ute.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: Obstoječe stavbe na območju Gmajne 3 ne predstavljajo samostojno naselje, ampak so to nelegalno zgrajeni objekti na stavbnem zemljišču v naselju Leskovec. Na celotnem območju OPPN se načrtuje enotna ureditev za namen nove stanovanjske pozidave v skladu s planskim aktom občine. Obstoječe stavbe so v prostoru stihijsko umeščene. Za njihovo umeščanje ni bila pripravljena nobena strokovna podlaga, niti upoštevana lokalna tipologija avtohtonih naselij v okolici. Zasnova in lege obstoječih stavb je urbanistično popolnoma zgrešena. Razmestitev stavb ne povzema tipičnega vzorca izpričane poselitve kulturne krajine. Za obstoječo zasnovo ne moremo trditi, da je mestna ali ruralna. Način pozidave stavb je neracionalen, saj onemogoča racionalen izkoristek za potrebe nadaljnje pozidave. Obstoječe stavbe nimajo določenega pripadajočega stavbnega zemljišča – SZ. Njihova usmerjenost in velikost narekuje nepravilno formiranje SZ za obstoječe stavbe, kar ima za posledico nepravilno oblikovanje SZ za novo načrtovane stavbe. Vpliv slabe parcelacije se kaže na slabem izkoristku pozidave na SZ. Oblika in zasnova stavb je neprimerna in ni v skladu z lokalno tipologijo, ki velja za stanovanjske stavbe. Stavbe so tako različno oblikovane, da bi jih zelo težko oblikovalsko pravilno sanirali (legalizacija). Obstoječe stavbe so brez kvalitetnih detajlov, ki bi jih bilo potrebno ohranjati. Nekatere obstoječe stavbe so v zelo slabem stanju saj so nekvalitetno grajene in z zelo različnim materialom. Statična trdnost stavb je vprašljiva. Obstoječe stavbe niso povsem komunalno opremljene. Opremljanje stavb z GJI zahteva

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 11 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

izgradnjo neracionalne trase vodov, kar pomeni bistveno dražjo investicijo in onemogočeno nadaljnjo racionalno rabo prostora za načrtovano pozidavo. Sprejem OPPN Gmajna 3 je prvi konkreten korak k trajni rešitvi tudi stanovanjskega problema Romov, ki nelegalno živijo na območju urejanja OPPN Gmajna 3, saj je v njem jasno in nedvoumno zapisano, da je možna gradnja na območju, kjer imajo Romi zgrajene svoje objekte šele, ko se uredi vprašanje njihove preselitve. Odlašanje s sprejemom OPPN Gmajna 3, v katerem so upoštevane vse smernice nosilcev prostora, pomeni pomikanje rešitve stanovanjskega problema Romov v negotovo prihodnost in s tem korak na nazaj, ne pa korak naprej k reševanju težav. Sprejet OPPN Gmajna 3 je torej eden od pogojev, da bo za Rome urejena njihova preselitev, saj sicer na navedenem območju ne bo možno pričeti z gradnjo. Predmet urejanja z OPPN Gmajna 3 ni reševanje stanovanjske problematike Romov, ki živijo v nelegalno zgrajenih objektih na tujem zemljišču, je pa v navedenem dokumentu vsebovana posebna določba, da je pogoj za pričetek gradnje na območju B, kjer prebivajo Romi, ureditev njihove preselitve.

3.4. Romi Loke 20 - ga. Štefka

Od 7.4. do 7.5.2015 poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gmajna 3, v katerem ni zajeto obstoječe stanje – pozidava romskega naselja Loke.

Stališče: Podano je mnenje. Na geodetskem načrtu so evidentirani vsi objekti, ki so stali na območju OPPN na dan izdelave geodetskega načrta (glej certifikat). Obrazložitev: V grafičnem delu je v grafičnem načrtu B4 - Vplivi in povezave s sosednjimi območji in omejitve v prostoru (glej dopolnjeni osnutek OPPN), je prikazano območje obstoječih stavb v katerih živijo Romi. Prav tako so obstoječi objekti omenjeni v 5. členu odloka. Na samo načrtovanje obstoječi objekti na terenu niso vplivali.

Sprašujem strokovne službe Občine Krško, kako bodo rešile obstoječe stanje romskega naselja, glede na to, da je na tem območju predvidena nova stanovanjska soseska – OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3?

Obrazložitev: Z OPPN Gmajna 3 je podano izhodišče za trajno rešitev stanovanjske problematike Romov, ki nelegalno prebivajo na naveden območju. Zapisan je pogoj, da je pred pričetkom gradnje na območju B, kjer prebivajo Romi, potrebno urediti njihovo preselitev. Pred tem ni možno pričeti z gradnjo. Navedeno v praksi pomeni korak naprej k temu, da se v dogledenem času (saj prej ne bo možno graditi) najde skupna sporazumna rešitev. Kar se tiče preselitve Romov je vprašanje samo zagotovitev finančnih sredstev. Na sestankih je bilo predlagano, da del sredstev za njihovo preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor oziroma lastnik. Območje, kjer sedaj živijo Romi na Lokah, ni opredeljeno kot romsko naselje. V občini Krško imamo dve romski naselji, in sicer Drnovo in Kerinov Grm.

V obrazložitvi C. Območje ureditve je zapisano – citiram »prav tako se na območju nahaja nekaj zidanih stavb katere se v celoti odstrani«. V urejenih – zidanih stanovanjskih hišah živi 40 prebivalcev že 70 let. V OPPN niti z besedo ni omenjeno romsko naselje. V 70 letih nemotenega bivanja smo zemljišča že priposestvovali. Za ta dejstva je vedela Občina pri prodaji, kot tudi prodajalci in kupci. Pri prodaji zemljišč bi imeli prednostno pravico odkupa teh zemljišč. Zato se bomo borili za svoje pravice – za legalizacijo in ureditev romskega naselja Loke in pričakujemo, da bo predlagatelj izločil že pozidano območje romskega naselja iz OPPN.

Stališče: Podano je mnenje. Na geodetskem načrtu so evidentirani vsi objekti, ki so stali na območju OPPN na dan izdelave geodetskega načrta (glej certifikat). Obrazložitev:. Na območju OPPN se nahajajo nelegalno zgrajeni objekti, v katerih bivajo Romi, vendar pa ne moremo govoriti o novem naselju, ker naselje uradno ne obstaja.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 12 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Leta našega dela, odrekanj so vgrajena v naša bivališča, in je vse kar imamo za dostojno življenje nas in naših otrok. Ker je OPPN podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj ne dovolimo, da se naše hiše poseka kot drevesa v gozdu. C. Območje ureditve – 3. odstavek.«

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: V OPPN Gmajna 3 je vsebovano varovalo za obstoječe prebivalce na območju urejanja, in sicer, da je pred pričetkom gradnje na območju B in pridobitve gradbenega dovoljenja, potrebno urediti njihovo preselitev. Gradnja pred njihovo preselitvijo ni mogoča in objekti bodo odstranjeni šele, ko bo urejena njihova preselitev.

3.5. Romi Loke 20 - g. Kovačič Citat: »Obrazložitev predloga: Od 7.4. do 7.5.2015 poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Gmajna 3, v katerem ni zajeto obstoječe stanje – pozidava romskega naselja Loke. Sprašujem strokovne službe Občine Krško, kako bodo rešile obstoječe stanje romskega naselja, glede na to, da je na tem območju predvidena nova stanovanjska soseska – OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3? V obrazložitvi C. Območje ureditve je zapisano – citiram »prav tako se na območju nahaja nekaj zidanih stavb katere se v celoti odstrani«. V urejenih – zidanih stanovanjskih hišah živi 40 prebivalcev že 70 let. V OPPN niti z besedo ni omenjeno romsko naselje. V 70 letih nemotenega bivanja smo zemljišča že priposestvaovali. Za ta dejstva je vedela Občina pri prodaji, kot tudi prodajalci in kupci. Pri prodaji zemljišč bi imeli prednostno pravico odkupa teh zemljišč. Zato se bomo borili za svoje pravice – za legalizacijo in ureditev romskega naselja loke in pričakujemo, da bo predlagatelj izločil že pozidano območje romskega naselja iz OPPN. Leta našega dela, odrekanj so vgrajena v naša bivališča, in je vse kar imamo za dostojno življenje nas in naših otrok. Ker je OPPN podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj ne dovolimo, da se naše hiše poseka kot drevesa v gozdu. C. Območje ureditve – 3. odstavek.«

Stališče: (Glej odgovore pri točki 3.4.) Podano je mnenje. Na geodetskem načrtu so evidentirani vsi objekti, ki so stali na območju OPPN na dan izdelave geodetskega načrta (glej certifikat). Obrazložitev: (Glej odgovore pri točki 3.4.) V grafičnem delu je v grafičnem načrtu B4 - Vplivi in povezave s sosednjimi območji in omejitve v prostoru (glej dopolnjeni osnutek OPPN), je prikazano območje obstoječih stavb v katerih živijo Romi. Prav tako so obstoječi objekti omenjeni v 5. členu odloka. Na samo načrtovanje obstoječi objekti na terenu niso vplivali. Z OPPN Gmajna 3 je prvič do sedaj podano izhodišče za trajno rešitev stanovanjske problematike Romov, ki nelegalno prebivajo na naveden območju. Zapisan je pogoj, da je pred pričetkom izgradnje na območju B, kjer prebivajo Romi, potrebno urediti njihovo preselitev. Pred tem ni možno pričeti z gradnjo. Navedeno v praksi pomeni korak naprej k temu, da se v doglednem času (saj prej ne bo možno graditi) najde skupna sporazumna rešitev. Kar se tiče preselitve Romov je vprašanje samo zagotovitev finančnih sredstev. Na sestankih je bilo predlagano, da del sredstev za njihovo preselitev nameni država, del Romi sami in del investitor oziroma lastnik zemljišča. Območje, kjer sedaj živijo Romi na Lokah, ni opredeljeno kot romsko naselje. V občini Krško imamo dva romska naselja, in sicer Drnovo in Kerinov Grm, ki sta bila kot novonastala naselja sprejeta tudi na Občinskem svetu Občine Krško. Na območju OPPN se nahajajo nelegalno zgrajeni objekti, v katerih bivajo Romi, vendar pa ne moremo govoriti o novem naselju, ker naselje uradno ne obstaja. V OPPN Gmajna 3 je vsebovano varovalo za obstoječe prebivalce na območju urejanja, in sicer, da je pred pričetkom gradnje na območju B in pridobitve gradbenega dovoljenja, potrebno urediti njihovo preselitev. Gradnja pred njihovo preselitvijo ni mogoča in objekti bodo odstranjeni šele, ko bo urejena njihova preselitev.

3.6. Prebivalci Loke 20 OPPN Gmajna 3 - mora definirati površino – območje na katerem obstaja romsko naselje – cca 1 ha.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 13 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Stališče: Predlog se ne upošteva. Obrazložitev: V grafičnem delu je v grafičnem načrtu B4 - Vplivi in povezave s sosednjimi območji in omejitve v prostoru, je prikazano območje obstoječih stavb v katerih živijo Romi. Prav tako so obstoječi objekti omenjeni v 5. členu odloka.

Občina, kot mediator v pogovorih med Romi in lastnikom zemljišč, naj najprej nudi pravno pomoč naši skupnosti za pridobitev lastnine na zemlji, kjer bivamo nemoteno že 70 let in smo jo priposestvovali. Bila je dodeljena našim prednikom v zameno za delo v gozdu.

Stališče: Predlog se upošteva. Obrazložitev: Občina Krško je že do sedaj aktivno sodelovala v pogovorih glede rešitve preselitve Romov iz predmetnega območja ter se bo v te pogovore vključevala tudi v bodoče s ciljem, da se v doglednem času z vsemi vpletenimi najde trajna rešitev stanovanjskega problema. Hkrati pa je bil na seji Občinskega sveta Občine Krško sprejet sklep, s katerim je Občina Krško sprejela vlogo mediatorja med lastnikom zemljišč/investitorjem in Romi, ki živijo na območju OPPN.

Predlagamo, da se naselje (objekti) legalizirajo in uredi nujno potrebno infrastrukturo (vodo in elektriko).

Stališče: Predlog se ne upošteva. Obrazložitev: Za obstoječe stavbe na območju Gmajne 3 je že od pričetka priprave OPPN načrtovana enotna ureditev za namen nove stanovanjske pozidave. Obstoječe stavbe so v prostoru stihijsko umeščene. Za njihovo umeščanje ni bila pripravljena nobena strokovna podlaga, niti upoštevana lokalna tipologija avtohtonih naselij v okolici. Zasnova in lege obstoječih stavb je urbanistično popolnoma zgrešena. Razmestitev stavb ne povzema tipičnega vzorca izpričane poselitve kulturne krajine. Za obstoječo zasnovo ne moremo trditi, da je mestna ali ruralna. Način pozidave stavb je neracionalen, saj onemogoča racionalen izkoristek za potrebe nadaljnje pozidave. Obstoječe stavbe nimajo določenega pripadajočega stavbnega zemljišča – SZ. Njihova usmerjenost in velikost narekuje nepravilno formiranje SZ za obstoječe stavbe, kar ima za posledico nepravilno oblikovanje SZ za novo načrtovane stavbe. Vpliv slabe parcelacije se kaže na slabem izkoristku pozidave na SZ. Nekatere obstoječe stavbe so v zelo slabem stanju saj so nekvalitetno grajene in z zelo različnim materialom. Statična trdnost stavb je vprašljiva. Obstoječe stavbe niso povsem komunalno opremljene. Opremljanje stavb z GJI zahteva izgradnjo neracionalne trase vodov, kar pomeni bistveno dražjo investicijo in onemogočeno nadaljnjo racionalno rabo prostora za načrtovano pozidavo.

Dokler ne bo razrešena naša problematika, naj se zaustavi postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrtovanja Stanovanjska gradnja Gmajna 3. Tako kot je ta dokument zasnovan, bi s sedanjo vsebino, če bi bila sprejeta, postal zakonita podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Stališče: Predlog se ne upošteva. Obrazložitev: S sprejetjem OPPN Gmajna 3, se obstoječi objekti v lasti Romov ne bodo takoj porušili, saj je njihova odstranitev predvidena šele pred začetkom gradnje na območju B ter pod pogojem, da bo z lastnikom zemljišča sklenjen dogovor. OPPN Gmajna 3 vsebuje rešitve, ki so v okviru prostorskega akta glede na

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 14 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

obstoječo zakonodajo dopustne to je, da je potrebno pred začetkom gradnje na območju B in pridobitve gradbenih dovoljenj, kjer prebivajo Romi, urediti njihovo preselitev.

Zahtevamo da Občina poskrbi tudi za nas 42 občanov – Romov, da bomo živeli v človeka dostojnem, urejenem okolju. Do sedaj smo si sami z odrekanjem zgradili hiše, ki so urejene in dajejo nam in našim otrokom varen dom.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: Problematika reševanja stanovanjskega vprašanja Romov je v Sloveniji problem, ki ni samo lokalne narave, zato bi se v reševanje tovrstne problematike morala bolj aktivno vključevati tudi države, ki bi ji moralo biti v interesu, da z vsemi svojimi resursi aktivno pristopi k trajni rešitvi vseh odprtih vprašanj povezanih z Romi.

3.7. Svet KS Leskovec pri Krškem

Svet KS Leskovec ne nasprotuje ureditvi oz. umestitvi naselja Gmajna 3 bodisi, da tam ostane v sedanji in še bolje urejeni obliki, bodisi, da se tam zgradi novo naselje.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: OPPN Gmajna 3 pomeni le bolj podrobno definiranje pogojev umeščanja individualnih stanovanjskih objektov na območju urejanja prostorskega akta, kar je z obstoječimi prostorskimi akti predvideno že več desetletij. Z OPPN Gmajna 3 ni načrtovana legalizacija obstoječih nelegalno zgrajenih objektov, vsekakor pa je potrebno pred začetkom realizacije ureditve na območju B rešiti stanovanjsko problematiko Romov, ki prebivajo na območju OPPN.

Svet KS izraža pomisleke glede enormnih javnih stroškov, ki jih za sabo vleče potrebna infrastruktura za novo naselje in seveda kasnejše vzdrževanje iste.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: V 38. Členu OPPN je določena faznost izgradnje , ki vključuje tako rekonstrukcije obstoječih cest in križišč, novogradnje internih prometnic, izgradnja razbremenilnika visokih voda na trasi obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka po Ulici Anke Salmič in izgradnja novega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode od načrtovanega črpališča območja A do obstoječe mešane kanalizacije, javno in interno vodovodno omrežje,…

Prav tako izraža pomisleke glede samega pristopa pristojnih in kako je sploh lahko prišlo do sedanje situacije, ob vedenju občine, saj OPPN Gmajna 3 odpira eksistenčna vprašanja tam živečih krajanov ter hkrati ne ponuja nobenih odgovorov oz. rešitev. Svet KS Leskovec zato zahteva, da se, pred sprejemom OPPN Gmajna 3 poišče primerna rešitev za tam živeče krajane, bodisi v okviru bodočega naselja ali kako drugače. Občina Krško naj pri tem prevzame vlogo mediatorja (sklep občinskega sveta na 5. redni seji), saj je s svojim ravnanjem zaplet tudi povzročila.

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 15 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: V petem odstavku 5. člena odloka o OPPN Gmajna 3 je zapisano, da je pred pričetkom gradnje na območju B, potrebno rešiti vprašanje preselitve romskih družin. Predmet urejanja prostorskega akta OPPN ni urejanje lastniškopravnih vprašanj, temveč načrtovanje gradenj na predmetnem območju. Sprejem OPPN Gmajna 3 je prvi konkreten korak k trajni rešitvi tudi stanovanjskega problema Romov, ki nelegalno živijo na območju urejanja OPPN Gmajna 3, saj je v njem jasno in nedvoumno zapisano, da je možna gradnja na območju, kjer imajo Romi zgrajene svoje objekte šele, ko se uredi vprašanje njihove preselitve. Odlašanje s sprejemom OPPN Gmajna 3, v katerem so upoštevane vse smernice nosilcev prostora, pomeni pomikanje rešitve stanovanjskega problema Romov v negotovo prihodnost in s tem korak nazaj, ne pa korak naprej k reševanju težav. Sprejet OPPN Gmajna 3 je torej eden od pogojev, da bo za Rome urejena njihova preselitev, saj sicer na navedenem območju ne bo možno pričeti z gradnjo. Predmet urejanja OPPN Gmajna 3 ni konkretno reševanje stanovanjske problematike Romov, ki živijo v nelegalno zgrajenih objektih na tujem zemljišču, je pa v navedenem dokumentu vsebovana posebna določba, da je pogoj za pričetek gradnje na območju B, kjer prebivajo Romi, ureditev njihove preselitve.

Svet KS Leskovec nasprotuje priključitvi fekalne kanalizacije na obstoječo, ki poteka skozi naselje Gmajna. Obstoječa kanalizacija je zgrajena v 80 - letih, na nekaterih odsekih izjemno globoko zakopana in že sedaj deluje na meji svoje zmogljivosti. Upoštevati je, da imamo na Gmajni na razpolago še cca 15 zazidljivih gradbenih parcel (dodatni priključki) in da obstoječa kanalizacija, v ulici Gozdna pot, že sedaj deluje s spuščanjem odvečnih tekalnih vod v okolico oz. bližnji potoček. Svet KS zahteva in predlaga, da se kanalizacija za novo naselja Gmajna 3 izvede po samostojni trasi in mimo urejenega stanovanjskega naselja.

Stališče: Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev: Način odvodnjavanja komunalne odpadne vode iz območja Gmajne 3 je določen v skladu s smernicami upravljavca kanalizacije (smernice št. 554-0004/10-KOM, z dne 23.2.2011). Odvodnjavanje komunalne odpadne vode (fekalna kanalizacija) iz območja Gmajne 3 se bo izvajalo v dveh fazah. V 1. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja A gravitacijsko spelje v črpališče območja A. Iz črpališča do obstoječe mešane kanalizacije, ki poteka po Ulici Anke Salmič (do stanovanjske hiše Ulica Anke Salmič 71) se izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Zaradi preobremenjenosti obstoječega mešanega kanala predvsem s padavinskimi vodami, se na primerni lokaciji izvede razbremenilnik visokih voda. V 2. fazi se interna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode iz območja B gravitacijsko spelje v črpališče območja B. Iz črpališča območja B do črpališča območja A, se vzdolž odvodnega jarka izvede nova tlačna kanalizacija za odvajanje komunalnih vod. Obstoječa mešana kanalizacija, ki poteka po Ulici Anke Salmič, se rekonstruira. Nova kanalizacija se izvede v ločenem sistemu (kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda in kanalizacija za odvodnjavanje padavinskih voda). Rekonstrukcija obstoječega mešanega kanala se izvede pred priključitvijo območja B na javno kanalizacijsko omrežje. V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave. Čistilna naprava se locira na parcelo namenjeno gradnji P37. V obstoječ mešan kanal, ki poteka po ulici Anke Salmič, so speljane komunalne odpadne vode iz obstoječih hiš, vendar le te predstavljajo manjši del (ca. 10%), ostalo (ca. 90%) pa predstavljajo padavinske vode. Zaradi razbremenitve padavinskih voda, je v prvi fazi gradnje, predvidena izgradnja razbremenilnika na mešani kanalizaciji. Najbolj primerno lokacijo razbremenilnika določi upravljavec kanalizacije. Pred pričetkom gradnje na območju B (druga faza) pa je potrebno mešano kanalizacijo rekonstruirati v ločen sistem (kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode - fekalna kanalizacija in kanalizacija za odvajanje padavinske vode - meteorna kanalizacija).

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 16 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

V primeru, da rekonstrukcija mešanega kanala ne bo izvedena pravočasno, se lahko odvodnjavanje komunalne odpadne vode iz območja B uredi tudi z izgradnjo male čistilne naprave.

Rekonstrukcija prometnic, ki vodijo skozi naselje Leskovec in bodo v celoti prevzele dodatno prometno obremenitev, naj se vključi v okvir OPPN Gmajna 3, in sicer kot pogoj za nadaljnjo obravnavo. Te prometnice so: v ulici A. Salmič, v Grebenčevi ulici in tudi Wolfovi ulici.

Stališče: Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev: Območje obdelave je določeno skladno s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjska gradnja Gmajna 3, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 4/10, z dne 22.1.2010. V zahodnem delu naselja Leskovca pri Krškem je v smeri proti Senušam načrtovana izgradnja obvozne ceste, ki bo naselje (tudi ulico Anke Salmič, Grebenčevo in Wolfovo ulico) razbremenila tranzitnega prometa. V času gradnje na območju OPPN pa se lahko pričakuje povečanje tovornega prometa.

OPPN predvideva zbiranje meteornih voda s streh, nadstreškov, vozišč, pločnikov, parkirnih mest in morebiti drugih utrjenih površin v zbirnem kanalu in odvajanjem v bližnji Mrtvi potok. V kolikor obvelja ta rešitev, se bo, z ozirom na velike površine v naselju, močno povečala poplavna ogroženost naselij Velika vas, Mali Podlog in Gržeča vas. Zato svet KS predlaga in zahteva izvedbo protipoplavne zaščite z izgradnjo zadrževalnika voda v zaledju naselja Gorenja vas in od občine pričakuje usklajeno izvedbo.

Stališče: Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev: V odloku OPPN Gmajna 3 je v 21. členu navedeno, da se morajo čiste padavinske vode iz streh objektov obvezno speljati v rezervoarje deževnice. Ta voda se nato ponovno uporabi kot sanitarna voda v sanitarijah ter za zalivanje vrtov, zelenic, pranje avtomobilov in podobno. Viški čiste padavinske vode se v 1. fazi spelje v obstoječe odvodne jarke, v 2. fazi pa se speljejo v nov odvodni jarek s končno dispozicijo Mrtvi potok (potrebna rekonstrukcija (povečanje) cestnega prepusta Mrtvega potoka na lokalni cesti za Senuše). Prav tako je na parceli namenjeni gradnji P37 možno zgraditi zadrževalnik padavinskih voda, ki se ga vkoplje v teren ali pa se uredi odprt zadrževalnik (jezero), če se izkaže, da bo padavinskih voda za izpust v odvodni jarek preveč. Z zadrževalnikom se prepreči hipni odtok padavinskih voda v odvodnike. Takšna ureditev odvodnjavanja padavinskih voda iz območja Gmajne 3, ne bo povečala poplavne ogroženosti naselij Velika vas, Mali Podlog in Gržeča vas.

Svet KS zahteva in pričakuje, da bo občina podala rešitve za zagate, ki se utegnejo pojaviti kot posledica izgradnje velikega naselja, in sicer: - prostorska zmogljivost vrtcev v Leskovcu - prostorska zmogljivost OŠ v Leskovcu - prometna ureditev na dvorišču OŠ - dostopnost do poštnega urada v Leskovcu - avtobusno postajališče izven vozišča - avtobusno čakalnico, ki bo kaj več kot 1 m širok pločnik omejen z visoko škarpo

Stališče: Predlogi niso predmet OPPN. Obrazložitev: Prostorska zmogljivost Vrtca pri OŠ Leskovec pri Krškem Vrtec pri OŠ Leskovec pri Krškem ima popolnjene vse razpoložljive kapacitete in prostore. Svojo dejavnost izvaja v centralni enoti pri OŠ Leskovec pri Krškem, v enoti Vila (bivši VDC), v nakupovalnem centru (Mercator), v OŠ Veliki Podlog ter od januarja 2015 v prostorih gostilne Arh v Velikem Podlogu,

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 17 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

kjer bo vrtec izvajal svojo dejavnost tudi v šol.letu 15/16. Z novim šolskim letom bo vrtec deloval s 15- imi oddelki, v katere bo vključenih 252 otrok. Po zadnjih podatkih bodo lahko tako v sedanje kapacitete vrtca vključeni vsi otroci, ki bodo na dan 1.9.15 izpolnjevali pogoje iz 20. člena Zakona o vrtcih. Tekom šolskega leta bo pogoje za vključitev izpolnilo še 12 otrok, katerim varstva ni možno zagotoviti v leskovškem vrtcu. Tako kljub novim kapacitetam, ki smo jih pridobili v letu 2010, 2013 in 2015, varstva ne bo mogoče zagotoviti vsem otrokom, za katere so starši izrazili vključitev v leskovški vrtec tekom šolskega leta 15/16; vsem tem staršem je dana možnost, da otroka vključijo v Vrtec Krško, kjer so še proste kapacitete (predvsem enota v Dolenji vasi). Glede na podatke o številu rojenih otrok za šolski okoliš Osnovne šole Leskovec pri Krškem za leta od 2010 do 2014 ima vrtec premalo razpoložljivih kapacitet za vključitev vseh otrok v vrtec, notranje igralne površine na otroka so premajhne glede na veljavno zakonodajo (vendar še v skladu z določili zakonodaje – možnost uporabe manjše notranje igralne površine na otroka do 1.9.2017). V primeru, da se bo število rojstev v naslednjih letih še povečalo (Gmajna 3), bo prostorska stiska v Vrtcu pri OŠ Leskovec pri Krškem še večja.

Rojstva od leta 2005 do 2014 Šolski okoliš Leto rojstva 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 OŠ Leskovec 73 60 77 74 75 85 68 94 87 95

Prostorska zmogljivost OŠ Leskovec pri Krškem Šola trenutno deluje s 27-imi oddelki v matični šoli, in s 4-imi oddelki v podružnični šoli v Velikem Podlogu. Glede na trenutne podatke v šoli ugotavljajo, da ne potrebujejo dodatnih prostorov za potrebe šole za obdobje naslednjih pet let.

Vse načrtovane ureditve - novogradnje, rekonstrukcije, dozidave,…vseh objektov so načrtovane v prostorskih dokumentih. V območju poštnega urada in osnovne šole v Leskovcu veljata dva prostorska dokumenta, in sicer Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu staro jedro Leskovec pri Krškem (UL RS št. 71/2014) in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Ur. list RS št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 77/08, 74/10 in 55/13). Pred izvedbo kakršnekoli gradnje je potrebno pridobiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti pripravljen na podlagi predmetnih prostorskih dokumentov in kateri mora vsebovati tako prostorske kot tudi tehnične vsebine za nameravano gradnjo – npr. dostopi oziroma cestni priključki, pločniki, avtobusna postajališča, podporni zidovi, itd.

Svet KS zahteva in pričakuje da občina Krško pristopi k celoviti prostorski obravnavi naselja Leskovec s Črnilami in tako imenovanem 3. centrom Leskovca. Del velikih javnih sredstev, ki jih bo potrebno nedvomno vložiti zaradi načrtovanega novega naselja, pa predhodno nameni razvoju in ureditvi kraja oz. krajevne skupnosti.

Stališče: Predlog ni predmet OPPN. Obrazložitev: Občina Krško pripravlja nov OPN s katerim je narejen tudi urbanistični načrti Krškega z Leskovcem. Koncept razvoja temelji na povezavi levega in desnega brega reke Save z vzpostavitvijo novih cestnih, kolesarskih in peš povezav ter ureditvijo športno-rekreacijskih in parkovnih površin ob Savi. Obrežni pas reke Save se uredi kot ambientalno kvaliteten mestni prostor, ki se vključi v mestno življenje. Ohranjajo se kvalitetna območja starega mestnega jedra Krško in mestnega jedra Leskovec pri Krškem ter prenovijo posamezna območja mesta, s čimer se izboljša arhitekturno-urbanistična podoba mesta in kvaliteta bivanja. Prednostno se mesto razvija navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč. V območje obrtne cone Leskovec in na vstopni del v mesto Krško, se umeščajo obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Ob krožišču bodoče obvoznice in Leskovške ceste se s kvalitetnim urbanistično-arhitekturnim oblikovanjem poudari vstop v mesto. Ob vstopnih točkah v mesto

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 18 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV , PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE TER JAVNE OBRAVNAVE ZA OPPN STANOVANJSKA GRADNJA GMAJNA 3

se ob Cesti krških žrtev oblikuje mestna avenija z drevoredom in urejenimi peš površinami. V starem mestnem jedru Leskovec pri Krškem se ob cerkvi sv. Marije ohranjajo in razvijajo poslovno-trgovske dejavnosti, izobraževalne dejavnosti (osnovna šola) in stanovanjska gradnja. Za potrebe gradnje novega vrtca se nameni površina ob gasilskem domu. Nasproti gasilskega doma pa se vrtnemu centru omogoči razvoj cvetličarske dejavnosti. Prenovi se grad Šrajbarski turn in območje parka ob njem ter območje Spodnje grajske pristave. Izvede se gradbena in funkcionalna prenova za turistične namene (muzej, galerija, reprezentančni prostori, trgovine, gostilne, turistični objekti,…). Občina Krško prostorsko planira glede na med seboj usklajene in dogovorjene ukrepe - glede gospodarjenja s prostorom in uravnavanja družbeno-ekonomskega razvoja. Pri prostorskem planiranju je treba upoštevati naravne razmere, ekonomski in socialni razvoj. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi zastavljene cilje širše skupnosti.

Do sedaj podane informacije in gradivo namesto odgovorov (rešitev) ponujajo vse preveč vprašanj brez odgovorov, kar je bilo, s strani razpravljavca, ugotovljeno že na sami javni predstavitvi.

Stališče: Podano je mnenje. Obrazložitev: Namen javne razgrnitve in javne obravnave je seznanitev javnosti s predlaganimi prostorskimi ureditvami. Namen OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo. OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.

Svet KS Leskovec od investitorja pričakuje dodano vrednost za kraj in v nobenem primeru si, zaradi investicije, ne želimo dodatnih in več problemov ter poslabšanja našega bivalnega okolja.

Stališče: Podan je predlog. Obrazložitev: Z OPPN Gmajna 3 se podrobneje prostorsko ureja območje, ki je bilo s prostorskimi akti občine že pred več desetletji rezervirano kot območje za individualno stanovanjsko gradnjo. S tem se Leskovcu in tudi Občini Krško omogoča prostorska širitev in nadaljnji stanovanjski razvoj ter zagotavljanje primernih stanovanjskih prostorskih zmogljivosti mladim družinam, vzpostavlja tržna konkurenca na področju zazidljivih stanovanjskih površin...

OPPN stanovanjska gradnja Gmajna 3 19