Pomen Evolucije Pri Razvoju Novega Izdelka

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Rok LAPORNIK

POMEN EVOLUCIJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo

Maribor, oktober 2017

POMEN EVOLUCIJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA

Diplomsko delo

Študent: Rok LAPORNIK

Študijski program: univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodne tehnologije in sistemi

Mentor: izr. prof. dr. Marjan LEBER

Maribor, oktober 2017

I Z J A V A

Podpisani ______, izjavljam, da:

 je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,  predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,  so rezultati korektno navedeni,  nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,  soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor,______Podpis: ______

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. Prof. dr. Marjanu LEBRU za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako vsem, ki so mi stali ob strani ter me podpirali v času študija.

III

POMEN EVOLUCIJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA

Ključne besede: razvoj novih izdelkov, telekomunikacija, aparat, telefon

UDK: 005.41:658.512.2(043.2).

POVZETEK

V diplomski nalogi smo predstavili celoten proces razvoja izdelka, od začetne ideje do končnega izdelka. Proces je sestavljen iz več faz, ki smo jih opisali v primeru razvoja telekomunikacijskih naprav. S predhodno analizo razvoja smo raziskali trg in trend evolucije razvoja telefona. Na področju telekomunikacije smo opisali razvoj in izpopolnjevanje naprav ter omrežji. Tako smo na osnovi evolucijske krivulje prikazali trend nadaljnjega razvoja tega področja, ki danes intenzivno poteka z uvajanjem mnogih inovacij. Opisali smo najpomembnejše dogodke in mejnike, ki so razvoj telefona pripeljali na raven, kot jo imamo danes. Zaključili pa smo s pomenom pravilnega pristopa analize evolucije pri razvoju novega izdelka.

THE IMPORTANCE OF EVOLUTION IN THE DEVELOPMENT OF A NEW PRODUCT

Key words: New Product Development, telecommunications, device, telephone

UDK: 336.532.2:338.33(043.2)

ABSTRACT

In thesis, we introduced the process of a product development from an idea to the final product. The process itself consists of several phases, which we described in terms of development of telecommunication devices. With a preliminary analysis of the development, we examined the market and the evolution trend of the phone development. In the field of telecommunications, we described the development and improvement of devices and networks. Thus, based on the evolutionary curve, we showed the trend of further progress of this area, which is being intensively carried out today with the introduction of many innovations. We have described the most important events and milestones that have brought the development of the phone to the level we have today. We concluded with the importance of the correct approach of analysing evolution in the development of a new product.

KAZALO

1 UVOD ...... 1 1.1 Opredelitev problema ...... 1 1.2 Cilji diplomske naloge ...... 1 1.3 Težave in omejitve diplomskega dela ...... 1 2 OSNOVNE INFORMACIJE ...... 2 2.1 Splošno o razvoju izdelka ...... 2 2.2 Splošno o mobilnih in pametnih telefonih ...... 3 3 RAZVOJ TELEFONIJE ...... 4 3.1 Raziskovanje začetkov komunikacije ...... 4 3.2 Stopnje napredka skozi zgodovino ...... 8 4 MOBILNA OMREŽJA ...... 12 4.1 Prva generacija (1G) ...... 12 4.2 Druga generacija (2G) ...... 12 4.3 Tretja generacija (3G)...... 13 4.4 Četrta generacija (4G) ...... 15 4.5 Peta generacija (5G) ...... 15 4.6 Generacije prihodnosti (G6 in G7) ...... 16 5 PAMETNI TELEFONI ...... 17 5.1 Predstavitev sedanjih izdelkov ...... 17 5.2 Trgovine z aplikacijami ...... 23 5.3 Dodatki ...... 24 5.4 Trg ...... 24 6 SMERNICE PRIHODNOSTI TEHNOLOGIJE ...... 27 7 ZAKLJUČEK ...... 29 8 SEZNAM VIROV ...... 30

KAZALO SLIK

Slika 3.1: Prvi telefon z Izumiteljem [22] ...... 5 Slika 3.2: Telefonski klic [22] ...... 5 Slika 3.3: Namizni telefon z rotirajočo številčnico [22] ...... 6 Slika 3.4: Stikalne table z zaposlenimi [23] ...... 6 Slika 3.5: Moderni sučni telefoni [22] ...... 7 Slika 3.6: Telefon z gumbi [22] ...... 7 Slika 3.7: Prvi telefon za v roko [22] ...... 7 Slika 3.8 Število uporabnikov telefonov[27] ...... 8 Slika 3.9: Evolucija telefona [21] ...... 9 Slika 3.10: Pokritost mobilnega omrežja [20] ...... 11 Slika 4.1: Sistem 5G omrežja [19] ...... 16 Slika 5.1: Applov Iphone leta 2007 [22] ...... 17 Slika 5.2: Xiaomi Mi Mix [25] ...... 18 Slika 5.3: Elephone S8 in MAZE Alpha [25] ...... 18 Slika 5.4: Doodge Mix [25] ...... 19 Slika 5.5: Zaklenjen Android sistem [14] ...... 20 Slika 5.6: Glavni meni sistema Android [14]...... 20 Slika 5.7: Različice Androida [14] ...... 21 Slika 5.8: SIstem IOS [15] ...... 22 Slika 6.1: Galaxy X ‘Folding Phone’ [25] ...... 27 Slika 6.2: Samung Dex in Galaxy Note 8 [26] ...... 28

VII

UPORABLJENE KRATICE

NMTS - Nordic Mobile Telephone System FFC - Federal Communications Commission AT&T – Telekomunikacijski posrednik SMS – Telefonsko sporočilo MTS - Mobile Telephone Service IMTS - Improved Mobile Telephone Service MTB - MobileTeleBranschen TACS - Total Access Communication System CDMA - Code-division multiple access GSM - Groupe Spécial Mobile NTT - Nippon Telegraph and Telephone Corporation AMP - Advanced Mobile Phone JDC - Japanese Digital Cellular TDMA - Time Division Multiple Access iDEN - Integrated Digital Enhanced Network DSL -Digital subscriber line GPRS - General Packet Radio Service EDGE - Enhanced Data rates QoS - Quality of Service WCDMA - Wide Band Code Division Multiple Access ETSI - European Telecommunications Standards Institute TD-SCDMA - Time-Divisiom Synchronous Code Division Multiple Access W-LAN - Wireless Local Area Network LTE - Long Term Evolution UMTS - Universal Mobile Telecommunications System IMS - IP Multimedia Subsystem iOS - iPhone Operating System, Android, Windows CE, Windowsa NT – Operacijski sistemi Google Play, App store – Aplikacijski trgovini VIII

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Čas nam prinaša nove tehnologije in naprave za lajšanje življenja. Živimo v času, kjer najbolj nore ideje postajajo resničnost, kjer se ceni drugačno razmišljanje od povprečnega in izdelek z nadstandardno tehnologijo. Pred leti je sam razvoj potekal dalj časa in se je tudi obdržal na trgu mnogo dlje kot danes. Konkurenca se povečuje iz dneva v dan, vsak pa ima nove ideje za izboljšave in vse možnosti za izdelavo kakovostnih in dovršenih izdelkov. Vsako podjetje se poteguje za čim večji delež kupcev ter njihovo zadovoljstvo, zato je potrebno biti pripravljen na vse ovire in zaplete na poti do uspeha. Za vsako skupino izdelkov je razvoj drugačen, ne samo zaradi vpliva ljudi, temveč tudi zaradi potreb sveta po samem izdelku.

1.2 Cilji diplomske naloge

Cilj diplomske naloge je poudariti, kako velik pomen ima v današnjem času razvoj novih izdelkov, kar bo prikazano s primerom telekomunikacije. V prvem delu smo se osredotočili na izdelke na splošno in predstavil osnovne postopke od ideje do izdelave izdelka, kasneje pa vse skupaj zajel in podrobno opisal na primeru telekomunikacijskih naprav in omrežij. Raziskali bomo, kaj nam ponuja prihodnost na tem področju ter kam vodijo smernice za izdelavo izdelka.

1.3 Težave in omejitve diplomskega dela

Sam postopek izdelave določenega izdelka ima svoj začetek in konec. Napredek samega razvoja se s posameznimi koraki nenehno spreminja, saj se z novimi idejami lahko korenito skrajša čas izdelave, obenem pa izboljša učinkovitost dela. Tudi na dejanskem primeru telekomunikacijskih naprav je težko določiti sam konec ter vrh izdelkov. Kjer se vrata za določen izdelek zaprejo in je izboljševanje nesmiselno, pa se pojavi nova ideja s svetlejšo prihodnostjo. Prav tako sem omejen na vire, ki jih lahko najdem preko spleta ali knjig. Dodeljevanje podatkov o dejanskih omrežjih ter razvoja telefonov je skrivnost za vsako podjetje posebej. Na področju prihodnosti bodo moje besede le predvidevanja iz že znanih virov ter napovedi.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

2 OSNOVNE INFORMACIJE

2.1 Splošno o razvoju izdelka

Za razvoj novega izdelka, ki prihaja na trg, je potrebna vpeljava s celotnim procesom od same ideje pa vse do končnega izdelka. V nekaterih sektorjih je odstotek izdelkov, ki so obsojeni na propad, kar 90 %. Na srečo pa obstajajo poti za povečanje možnosti uspeha. Vse naj bi potekalo v naslednjih petih korakih [1]:

1. Prepoznavanje priložnosti za izdelavo novega izdelka v potrebi

Če je vaša ideja ali izdelek na trgu povsem nezaželen, je trud zaman. Začetna točka vsakega izdelka je analiziranje potrebe na trgu z že znanimi izdelki, katerih morebitne napake pa nam ponujajo priložnosti za izboljšave. Ekipam za razvoj izdelka se dodelijo naloge, nato sledi definiranje stroškov in ciljev, razpolaganje z denarjem ter analiziranje dosedanjih izdelkov.

2. Ocenjevanje priložnosti

Ko so informacije zbrane, je potrebna analiza podatkov za izračun koristnosti izdelka na trgu glede na stroške ter povpraševanje.

3. Izdelava zasnove

V tej fazi je ideja novega produkta blizu konca in sledi lov na kupce. Za čim boljšo predstavitev je potrebno zbiranje informacij že znanih izdelkov, iskanje njihovih pomanjkljivosti in ugotavljanje prednosti izdelka v primerjavi s konkurenco.

4. Testiranje

V tem koraku izdelamo prototip z globokimi testi kakovosti in uporabnosti. Treba se je vprašati, ali izdelek:

- ponuja zadovoljstvo kupcem, - je prispel na trg ob pravem času, - nastopa zadovoljivo glede na stroške izdelave in - ohranja zdravo razmerje med stroški ter končnim profitom.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Začetno povečanje vložka lahko prinese večji dobiček pri prodaji, saj lahko zadovoljimo več kupcev hkrati. Hkrati pa več produktov in serijska izdelava pripomore k znižanju stroškov izdelka.

5. Plasiranje na trg

Z dokončno obliko in končanim študijem izdelka je naslednji korak izdelava strateškega načrta. V tem koraku je treba zavzeti ekonomski pristop in funkcionalnost. V preteklosti so bile nove komponente enostavno dodane v izdelek, kar je zaradi naraščanja konkurence sedaj nemogoče. Izdelek je treba dobro predstaviti in vedeti, da je boljši in cenejši od konkurence. Dober primer je podjetje Coca-Cola, ki se s svojim oglaševanjem postavlja daleč stran od klasične predstavitve izdelka, saj se nagiba k zbujanju čustev v kupcih z različnimi frazami kot na primer 'Open happiness' (slo. odpri srečo) in 'Taste the feeling' (slo. okusi ta občutek). V današnjem času s takšno mero konkurence ni pomemben samo izdelek, temveč tudi človek, ki ta izdelek predstavlja.

2.2 Splošno o mobilnih in pametnih telefonih

Pomemben del predstavlja tudi razvoj telekomunikacijskih naprav, brez katerih danes ne bi mogli delovati s takšno hitrostjo. Lajšajo nam vsak korak življenja, namesto nas opravljajo plačila, opominjajo nas na obveznosti itd. Vse se je začelo s preprosto idejo o komunikaciji na daljavo. Zaradi ideje in kasnejšega razvoja te tehnologije je svet postal dosegljiv na naši dlani. Sedaj večino opravil naredimo doma preko pametnih telefonov, včasih pa smo morali hoditi na pošto, po nakupih, na banko in vse opravila narediti osebno.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3 RAZVOJ TELEFONIJE

3.1 Raziskovanje začetkov komunikacije

Telefon (angl. telephone) je naprava, namenjena sprejemanju in oddajanju zvoka na večjih razdaljah. Več telefonov se med seboj povezuje preko telefonskega omrežja.

Vse se je začelo s konzervo in vrvico. Kot za nekatere izume, se tudi tu pojavlja vprašanje »Kdo je bil prvi?«. Po vseh dokazih naj bi bil to Alexander Graham Bell, ki je leta 1876 izumil telefon in opravil prvi telefonski klic, prikazan na sliki 3.1. Na tem prvotnem izumu temeljijo vsi telefoni, kot jih poznamo danes. Vendar so bila tu še ostala imena, Antonio Meucci in Philipp Reis. Prvo prenašanje besed in zvoka je uspelo Philippu Reisu, vendar njegova iznajdba ni bila nikjer zabeležena in je bila nepriznana. Kljub temu da je Alexander Graham Bell prvi patentiral telefon, naj bi bil izumitelj italijanski izseljenec, preseljen v Združene države Amerike, Antonio Meucci. Žal je bil le ta, zaradi svoje narodnosti, prikrajšan vsega, kar je dobil Alexander. Meucci je kot delavec v bolnici pri zdravljenju svojih bolnikov opazil, da se pri zdravljenju z elektroterapijo (majhni električni tresljaji) zvok prenaša preko električnega toka. Kmalu je videl celotno sliko in začel razvijati »govoreči telegraf«. Zaradi svoje zmedenosti in nenehnega pomanjkanja denarja je bil prikrajšan, saj svojega izuma ni mogel prijaviti. Izum mu je bil ukraden, kar pa ga ni ustavilo, zato se je pritožil na sodišče, kjer je bil neuspešen. V tistem času so bile pravice in enakost med ljudmi še precej nerazjasnjene. Po 126 letih je bila krivica končno popravljena, leta 2002 je pravniška zbornica Združenih držav Amerike, ob pregledu vseh dokazov in sodnih spisov, uradno vrnila izum Italijanu in ga priznala kot izumitelja »telefona« [2], [3].

Telefon je bil prva naprava, ki je omogočila pogovor na daljši razdalji. Takoj je postal zanimiv za različne ustanove, politiko, vojsko, znanstvenike in ostale uporabnike. Glavni elementi telefona sta bila mikrofon za sprejemanje glasu ter zvočnik za sprejemanje zvoka. Imel je tudi zvonek, ki je opozarjal na prihajajoči klic. Številčnica pa je bila pomembna za vpis številke, ki si jo želel poklicati, prikazana na Sliki 3.3[4].

Prvi zabeleženi klici so bili:

 leta 1881 iz Bostona v Salem  leta 1884 iz New Yorka v Boston  leta 1892 iz New Yorka v Čikago 4

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

 leta 1893 iz Bostona v Chicago  leta 1895 iz Čikaga v Nashvile  leta 1896 iz Kansas Cityja v Omaho  leta 1897 iz New Yorka v Charleston  leta 1898 iz New Yorka v Kansas City

Preko Atlantika je prvi pogovor potekal v letu 1926 prikazan na Sliki 3.2., v letu 1927 pa je povezava med Londonom in New Yorkom omogočala komunikacijo s pomočjo radia. Do takrat te telefon uporabljajo že več kot 2000000 uporabnikov, prikazano na Sliki 3.8 [7].

Slika 3.1: Prvi telefon z Izumiteljem [22]

Slika 3.2: Telefonski klic [22] 5

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Slika 3.3: Namizni telefon z rotirajočo številčnico [22]

Klici so potekali preko tako imenovanih stikalnih tabel Slika 3.4, kjer so na začetku klice povezovali neorganizirani mladi fantje, kasneje pa so delo prevzele gospe, ki so se izkazale za bolj učinkovite.

Slika 3.4: Stikalne table z zaposlenimi [23]

Leta 1946 je svet povezovalo okoli četrt milijona stiskalnih tabel, s pomočjo katerih so se klici lahko odvijali nemoteno. Kasneje so uporabljali podmorske kable do leta 1956, s katerimi je lahko med seboj komuniciralo samo 36 uporabnikov. Leta 1962 pa se je začela doba satelitov, ki so bili ključnega pomena za brezžično komunikacijo. Prvi telefon namenjen širši javnosti, je naredilo podjetje Western Union.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Slika 3.5: Moderni sučni telefoni [22]

Do 1970. leta je večina telefonov uporabljala sučne številčnice, kar je prikazano na Sliki 3.5, ki so se kasneje spremenile v gumbe na pritisk, prikazano na Sliki 3.6. Zvočni valovi so bili pretvorjeni v električni signal, ki potuje skozi omrežje do prejemnika in njegovega aparata. Telefonski sprejemnik nato pretvori signal v zvok, ki ga predvaja slušalka ali zvočnik.

V tem času se je ogromno delalo na povezavi centrale z okoliškimi kraji. Vsako večje mesto je imelo centralo, iz katere so potekale povezave v manjša mesta in vasi. [7], [22].

Slika 3.6: Telefon z gumbi [22]

Slika 3.7: Prvi telefon za v roko [22] 7

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Leta 1973 je Motorola pod vodstvom Martina Cooperja naredila velik korak z izumom telefona, ki si ga lahko držal v roki (angl. Hand held mobile phone) na Sliki 3.7. Do konca leta 1970 se je pojavilo še nekaj podjetij, ki so izdelovali telefone. V Ameriki je leta 1983 izšel napredni telefonski sistem (angl. Advance Mobile Phone System), ki se je kasneje razširil tudi drugje po svetu. Ta standard je omogočal komunikacijo širše množice ljudi. Analogni sistem se je kmalu razvil v digitalnega z boljšo varnostjo, kapaciteto, pokritostjo in z manjšimi stroški. Vse to je pripeljalo do telefonov in omrežja, kot ga imamo danes.

Slika 3.8 Število uporabnikov telefonov[27]

3.2 Stopnje napredka skozi zgodovino

Mobilni komunikatorji so bili poznani že pred 2. svetovno vojno, vendar so bile njihove oblike takrat še precej primitivne. Bili so kot dvosmerni radijski sprejemniki, namenjeni predvsem za uporabo vlade, ter v industriji. Posebni pretvorniki so radijski signal ožičili in speljali po zemeljskih telefonskih žicah. To tehnologijo so uporabljale gasilske ladje in vlačilci v New Yorku, vendar je bil krog uporabnikov zaprt. Kmalu po drugi svetovni vojni se je sistem začel hitreje razvijati.

Leta 1945 so objavili prvi načrt za celični radio, ki je bil predhodnik telefonov. Delovanje je bilo omejeno le na 460 MHz. Vse bi delovalo po načrtu, vendar je Ameriška zvezna komisija FFC

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo prepovedala uporabo te frekvence. Leta 1963 je podjetje AT&T predstavilo telefon širši javnosti, poleg tega pa so skupaj z lokalnim operaterjem vzpostavili mobilni telefonski sistem (angl. Mobile Telephone Service). Podjetje Bell Systems je na Motorolin telefon namestilo konvencionalni radijski sistem za uporabo telefona preko osrednjih anten v mestih. S pomočjo teh anten so komunicirali tudi telefoni, nameščeni v avtomobilih, saj so prav tako delovali na podlagi radijskih valov. Pri današnjih telefonih je frekvenc ogromno, ne samo zaradi več vrst omrežja, ampak ker v samem omrežju ločimo več frekvenc za boljše delovanje [7], [10].

Slika 3.9: Evolucija telefona [21]

Pametni telefon je nov produkt na trgu, ki predstavlja novo dobo v evoluciji razvoja telefonije. Prvi model teh telefonov je izšel v letu 2007 in je prikazan na zadnji sličici na Sliki 3.9. V tistem času je ponujal mnogo več kot le klicanje in pošiljanje SMS sporočil (npr. poslušanje glasbe, brskanje po spletu itd.). Storitve, ki so bile v preteklosti mogoče le na računalnikih, so postale del mobilnih telefonov.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

3.2.1 Razvoj integriranih vezij

Podjetje Bell Systems je v letu 1947 zaprosilo FCC za več frekvenc za uporabo mobilne telefonije. Po dveh letih so dobili odobritev le za polovico frekvenc, drugi del pa so razdelili med ostala podjetja in s tem ustvarili konkurenco. Konkurenca je v naslednjih letih privedla do boja za prevlado, s čimer se je povečala želja po hitrejšem razvoju in napredku. Razvoj je že v ZDA potekal precej počasi, v Evropi pa so se stvari odvijale še počasneje. Vlade niso dovolile uporabe javne radiotelefonije in njihovih frekvenc. Izjema je bila Danska s svojim radio - telefonskim sistemom v letu 1949, čemur je sledil švedski Stockholm, zaradi odličnega delovanja pa se je sistem razširil tudi po drugih delih države. Vsi telefoni tistega časa so bili ogromni in namenjeni predvsem uporabi v avtomobilu. Sprejemnik in oddajnik sta bila montirana v prtljažniku, telefon pa v sprednjem delu avtomobila. Zaradi velike porabe energije so se pri večini avtomobilov luči praktično ugasnile. Rešitev je sledila 1958. leta, ko je Jack Kilby iz podjetja Texas Instruments izumil revolucionarno novost – integrirano vezje, ki je pomenil preboj na področju elektromehanike in elektrike. Zaradi starosti sistema MTS (angl. Mobile Telephone Service) je podjetje Bell Systems leta 1964 predstavilo naprednejšo različico mobilnega telefonskega sistema IMTS (angl. Improved Mobile Telephone Service). Švedi so že takrat imeli v svojem sistemu integrirano vezje, ki je prispevalo k cenejši uporabi ter manjši porabi energije. Imenovali so ga MTB (angl. MobileTeleBranschen) [11].

3.2.2 Komercialni uspehi

Leta 1969 je izšel prvi telefon zasnovan z integriranim vezjem. Motorolin »Mark12,« ki je deloval na 450 MHz s povezavo IMTS, je bil zaradi svoje velikosti in debeline večinoma montiran v avtomobilih. Kasnejši telefoni so imeli vso opremo v velikosti poslovnega kovčka. Namenjeni so bili predvsem premožnejšim, saj je bil vsak telefon izdelan ročno. V sedemdesetih letih se je veliko delalo na razvoju lastnih sistemov in mobilnih telefonov. S povečevanjem zahtev se je večala tudi konkurenca [11].

3.2.3 Evropski razvoj

Leta 1981 so Finska, Danska, Švedska in Norveška uvedle NMTS (angl. Nordic Mobile Telephone System) oziroma MNT450, ki je prav tako deloval na 450 MHz. To je prvi večnarodni sistem mobilne telefonije. Leto pred tem je Velika Britanija posvojila sistem TACS (angl. Total

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Access Communication System), ki je deloval na 900Mhz. Težave so nastale, ko so Francija, Nemčija in Italija uvedle svoje signale, zaradi česar je bil mobitel iz Nemčije popolnoma nekoristen v Italiji. S tem so se začele pobude za enotni evropski sistem z naprednimi funkcijami in preprostim gostovanjem v omrežju drugih držav.

Pravi razcvet so telefoni doživeli šele po letu mobilni prelomnici leta 1995. Mobilni telefoni so delovali na 900 MHz in kasneje z uvedbo CDMA (angl. Code-division multiple access) na še višji frekvenci 1900 MHz. Nokia je predstavila svoj prvi telefon »Communicator«, združen GSM mobilni telefon in dlančnik. Telefon je imel vgrajeno tipkovnico, urejevalnik besedil in koledar. Pojavljati so se začeli še ostali cenovno ugodni aparati. Do razcveta telefonije bi lahko prišlo pol stoletja prej, vendar zaradi birokratskih težav in težav v pokritosti ter zmogljivosti aparatov in njihove strojne opreme to ni bilo izvedljivo [11].

3.2.4 Širitev mobilnega omrežja

V preteklosti so si telefon lahko privoščili le premožnejši ljudje, konkurenca je prispevala k nižjim cenam in telefon je danes dostopen skoraj vsem. Naročniški paketi so vsako leto cenejši in ponujajo vedno več storitev. V obdobju 1G in 2G omrežja je bilo treba plačati vsako minuto in sporočilo. Svoj mobilni račun smo polnili s polnilnimi karticami. Kasneje so nam postali na voljo tudi mobilni podatki. Številke so se v obdobju 3G omrežja gibale od 100 do 500 enot na mesec, nekateri višje cenovni paketi pa so ponujali do 2000 enot. Danes v večini primerov sporočila in klici niso več količinsko omejeni. V 4G omrežju prikazan na sliki 3.10, imamo omejen prenos podatkov na približno 10 GB mesečno, saj je trenutno največje povpraševanje po čim večjih količinah podatkovnega prenosa. Paketi za mlade vsebujejo med 20 GB in 40 GB prenosa podatkov na mesec, česar z aktualnimi socialnimi omrežji in aplikacijami ni težko preseči.

Slika 3.10: Pokritost mobilnega omrežja [20] 11

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

4 MOBILNA OMREŽJA

V tujini, kjer se operaterji borijo, da bi dosegli čim večje hitrosti v svojih omrežjih, proizvajalci že razvijajo 5G omrežje. V Sloveniji imajo večja mesta omrežje 4G, ki je pri nekaterih operaterjih omejen s hitrostjo, vendar je še vedno hitrejši kot starejše 3G omrežje. V praksi se za razvoj omrežja porabijo velike količine denarja [12], [13].

Začetki omrežij, kot jih poznamo danes, so se začeli leta 1957, ko je bil v orbito izstreljen prvi umetni satelit Sputnik, izdelan v Sovjetski zvezi. Komunikacijski sateliti so pravzaprav radijske relejne postaje, namenjene prenosu televizijskih, telefonskih, navigacijskih in drugih signalov. Uporabljajo geostacionarne orbite, saj so vedno v isti točki nad Zemljinim ekvatorjem. Leta 2011 je bil izstreljen Inmarsat, eden večjih satelitov v orbiti. GSM (angl. Groupe Special Mobile) aparati in omrežja so postali najhitreje razvijajoče se tehnologije, ki jih do danes delimo na 5 generacij [12], [13].

4.1 Prva generacija (1G)

Razlikujejo se predvsem po hitrosti. 1G omrežje je bilo prvo omrežje za širšo uporabo, ustvarjeno s strani NTT (angl. Nippon Telegraph and Telephone Corporation) na Japonskem leta 1979. Sledili so mu še Nordic Mobile leta 1981 ter ostali kasneje. Uporabljali so standardni AMP sistem (angl. Advanced Mobile Phone System), ki je lahko prenašal samo zvok s pomočjo analogne tehnologije s hitrostjo od 1 kb/s do 2,4 kb/s. Uporabljali so frekvenco med 800 MHz in 900 MHz. S širino obsega 30 kHz, je povezava lahko vsebovala 832 dvojnih kanalov z 21 rezerviranimi za klicne nastavitve. Povezava je bila precej slaba in glas ni bil čist, vendar je bil napredek velik [12], [13].

4.2 Druga generacija (2G)

Druga generacija 2G je že omogočala prenos podatkov z interneta. Tako imenovani GSM je takrat dosegal hitrosti med 14 kb/s do 64 kb/s in imel frekvence med 850 MHz in 1900 MHz za GSM in 825 do 829 za CDMA. V tem obdobju je obstajalo veliko standardov. Med njimi so poleg GSM-a bili tudi IS-95 (CDMA), uporabljeni v Ameriki in Aziji, JDC (angl. Japanese Digital Cellular) (TDMA-based) (angl. Time Division Multiple Access), uporabljen na Japonskem in iDEN (TDMA-based), uporabljen v Združenih državah Amerike [12], [13].

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Omrežje druge generacije smo lahko uporabljali za pogovor, pisanje kratkih sporočil, prenos podatkov, konferenčne klice, čakajoče klice, posredovane klice ter identifikacijo klicane številke, kar je bila velika prednost pred 1G omrežjem.

Največji napredek se je zgodil do leta 2005, predvsem zaradi omogočenega mnogo večjega prenosa podatkov. Fiksne linije je tako zamenjal DSL (angl. Digital subscriber line) ter kabelski internet, ki omogoča prenos podatkov 1 Mb/s. Predvsem pa je prehitel brezžično povezavo, ki je bila takrat še vedno 56 kb/s. Splet druge generacije pod imenom Web 2.0 je poleg pregledovanja omogočal tudi soustvarjanje internetne vsebine (npr. pisanje spletnih dnevnikov).

Prvi večji korak pri razvoju brezžične povezave se je zgodil že leta 2001, ko je bil predstavljen GPRS (angl. General Packet Radio Service), ki je za prejemanje in oddajanje podatkov uporabljal radijske frekvence. Omogočal je preprosto brskanje po spletu, ki je bilo precej omejeno, saj naprave niso omogočale pravilnega prikazovanja vsebine zaradi slabe kakovosti zaslonov in programske opreme naprav. Med brskanjem po spletu je bilo nemogoče prejemati klice, saj dveh tehnologij ni bilo mogoče uporabljati istočasno. GPRS (angl. General Packet Radio Service) in EDGE (angl. Enhanced Data rates in GSM) sta dosegala hitrosti 115 kb/s in 384 kb/s poznali pa smo ju tudi pod oznako 2.5G in E. Pri teh dveh omrežjih je bilo mogoče pošiljati slike in elektronska sporočila, igrati igrice ter opraviti video klic [12], [13].

4.3 Tretja generacija (3G)

Naj opaznejša lastnost 3G tehnologije je vsekakor večji prenos podatkov, kar pa ni bila popolna noviteta, saj je podobno hitrost prenosa podatkov omogočal že 2.5G sistem, ki je vmesna stopnja razvoja med 2G in 3G sistemom. Vendar tehnologija 2.5G ni bila povsem zanesljiva, saj se je hitrost delovanja ob souporabi več aplikacij hkrati precej zmanjšala. Ker je vedno več uporabnikov pridobilo tudi fiksni internet, se je hitrost hitro zmanjšala. Ko so na trg prišle nove naprave z večjimi zasloni in lepšo grafiko ter obogatene večpredstavnostne vsebine, je bila potreba po večjem prenosu podatkov zelo velika.

Velika prednost 3G tehnologije je zagotavljanje neprekinjenega prenosa podatkov, kar omogoča QoS (angl. Quality of Service). Za vzpostavljanje povezave med uporabnikom in omrežjem skrbi operater, ki pa ima nalogo, da skrbi za nemoteno delovanje omrežja.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Zagotavljati mora, da prenos podatkov, ki se sicer spreminja po območjih, ni nikoli manjši od predpisanega. Da omrežje pravilno deluje, moramo biti v dosegu le-tega. Prvi QoS je imela tudi druga generacija GPRS, vendar je vseeno prihajalo do težav, kakršnih ostale tehnologije (npr. EDGE, WCDMA (angl. Wide Band Code Division Multiple Access) in CDMA 2000) niso imele. 3G sloni na različnih mobilnih tehnologijah, ki se med sabo razlikujejo zaradi različnih standardov, ki so določeni v pokrajinah [12], [13]. Najpomembnejše pa so tri:

1. CDMA 2000 (3G Mobile Technology) To je tretja generacija partnerstva Project2 (TGPP 2), ki jo je uvedel CDMA 2000. Za razvoj tega telekomunikacijskega standarda se je združilo pet držav, ki so ustanovile podjetje za oblikovanje tehnologije, ki je napredek že uspešno združila z nekaterimi drugimi sistemi in služi kot 3G tehnologija. Lastnosti:  Uporaba govornih in tekstovnih storitev hkrati,  velika hitrost prenosa podatkov približno 200 kb/s,  CDMA 2000 omogoča brezžično funkcijo.

2. W-CDMA (UMTS) – (3G Mobile Technology) W-CDMA (angl. Wideband Code Division Multiple Access) je tretja generacija pomembne značilnosti, ki sloni na tehnologiji radijskih frekvenc. Zasnovana je s strani ETSI (angl. European Telecommunications Standards Institute) Alpha organizacije. Tehnologija je precej zahtevna predvsem zaradi svojih kompleksnih funkcij in vsestranskih lastnosti. Lastnost:  Ustvarja hibrid z IS-95 (digitalni celični standard) s komponentami 2G tehnologije in je pristojen za visoka frekvenčna območja,  omogoča prenos podatkov do 14,7 Mb/s,  zagotavlja širokopasovnost  izboljšuje zvočne in video učinke.

3. TD-SCDMA (3G Mobile Techology) TD-SCDMA (angl. Time-Divisiom Synchronous Code Division Multiple Access) je hibridna tehnologija dveh 2G omrežji. Združena sta CDMA in TDMA za doseganje rezultatov.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Lastnosti:  Omogoča video tehnologijo v povezavi s 3G omrežjem,  IP povezljivost, ki omogoča video konference, video klice, dodatna funkcija za sporočila in klice,  vsebuje multimedijske aplikacije, ki so ključnega pomena za 3G mobilna omrežja GPRS, kjer so podatki razdeljeni po koščkih in se posredujejo preko radijskih signalov,  je standard za povezovanje z W-LAN (angl. Wireless Local Area Network) preko lokalnih omrežji,  EDGE za izboljšanje storitev.

4.4 Četrta generacija (4G)

Danes je najbolj razširjena tehnologija četrte generacije oz. LTE (angl. Long Term Evolution) tehnologija, ki je k nam prišla leta 2012, drugje pa so jo sprejeli nekaj let prej. Je hitra, zagotavlja vse, kar trenutno uporabnik potrebuje, in združuje vse pozitivne lastnosti prejšnjih generacij. Pri tej tehnologiji ima uporabnik lahko odprtih več zavihkov, ki med seboj delujejo nemoteno, opravlja klic in mnogo drugih stvari. 4G temelji na Evolved UMTS (angl. Universal Mobile Telecommunications System), ki je nadgradnja navadnega UMTS-a. Na isti osnovi pa je temeljen tudi LTE-A, ki ima še večje hitrosti kot LTE, poznamo ga tudi pod imenom 4G+. Frekvence, na katerih ga lahko najdemo, so 700 MHz, 750 MHz, 800 MHz, 850 MHz, 1900 MHz, 1700/2100 MHz, 2300 MHz, 2500 MHz in 2600 MHz v Severni Ameriki, 2500 MHz v Južni Ameriki, 700 MHz, 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz in 2600 MHz v Evropi, 800 MHz, 1800 MHz in 2600 MHz v Aziji in 1800 MHz ter 2300 MHz v Avstraliji in Novi Zelandiji. LTE glasovni pogovor temelji na IMS (angl. IP Multimedia Subsystem) omrežju, ki je kar trikrat bolj kakovosten od zvoka v 3G omrežju [12], [13].

4.5 Peta generacija (5G)

Peta generacija, ki je trenutno še v procesu razvoja, temelji predvsem na manjši porabi energije, kar predstavlja pozitivno posledico boljše pokritosti in konstantne povezave z G5 omrežjem brez preskakovanja med ostalimi generacijami, prikazano na Sliki 4.1. Moč omrežja je neprimerljiva s starejšimi generacijami in s tem bi naš planet prekrila kot Wi-fi, ki ga imamo danes na vsakem koraku. Namestili naj bi jih na vse dosedanje lokacije omrežij 1G, 2G, 3G in

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

4G. Na ta način bi pridobili ogromno mrežo in pokritost signala. Zaradi boljšega in kakovostnejšega signala prebivalci ne bi bili izpostavljeni tolikšni količini sevanja, kot so sedaj. Peta generacija bi se ponašala s hitrostjo od 1 do 10 Gb/s na frekvenci od 3 GHz do 300 GHz. Zaradi velikih hitrosti pričakujemo ogromne napredke na področju medicine (npr. kirurgi naj bi operacije z roboti opravljali na daljavo brez zatikanja in motenj) [12], [13], [19].

Slika 4.11: Sistem 5G omrežja [19]

4.6 Generacije prihodnosti (G6 in G7)

Prihodnost pa najavlja tudi G6 in G7. Šesta generacija naj bi podpirala hitrosti do 11 Gb/s, kar bi predstavljalo nadzor našega doma preko pametnih telefonov s sliko in zvokom, zatemnitev svetlobe z zavesami idr. Pri sedmi generaciji naj bi internet prešel tudi v vesolje.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

5 PAMETNI TELEFONI

Pametni telefoni se danes ne uporabljajo le za klicanje, temveč so celota tehnologije iz več področij (npr. vsebujejo merilce, čitalce, bralnike itd.). Največje razlike se pojavljajo predvsem med starejšimi in današnjimi operacijskimi sistemi.

5.1 Predstavitev sedanjih izdelkov

Prvi večji mejnik in preskok s telefonov na pametne telefone se je zgodil v letu 2007, ko je podjetje Apple predstavilo svoj prvi model Iphona na Sliki 5.1. Za vse ostale proizvajalce je preskok predstavljal veliko breme obenem pa smernico za nadaljnji razvoj.

Slika 5.12: Applov Iphone leta 2007 [22]

Kar nekaj časa je oblika prenosnih telefonov sledila temu trendu; Samsung, LG, Sony ter drugi so sledili smernicam, dodajali nove komponente, izboljševali občutek v roki z različnimi materiali, kjer sta prevladovala steklo in aluminij, v zadnjem času tudi keramika. Razvili so se varnostni sistemi za zaklepanje telefona s prstnimi odtisi, čitalci oči in obraza, kar je prispevalo k večji varnosti pametnih telefonov. Brskanje po spletu in socialnih omrežjih je postalo vsakdanje opravilo. Na pametnih telefonih lahko poleg osnovnih funkcij tudi plačujemo račune, nakupujemo, opravljamo transakcije in še dosti več.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Prvi večji korak v razvoju videza pametnega telefona je naredilo podjetje Xiaomi. Razvili so zaslon, ki sega popolnoma do roba telefona Mi Mix prikazan na sliki 5.2.

Slika 13.2: Xiaomi Mi Mix [25]

Kasneje so sledili še LG, Samsung, Iphone in v Evropi še neznana podjetja (npr. Elephone, Maze in Doodge) prikazana na Slikah 5.3 in 5.4, katerih cene so tudi do trikrat nižje od bolj znanih podjetij. Razlike se pojavljajo predvsem v programski opremi in delovanju, kakovosti kamere in ostalih komponent, kljub temu pa so telefoni narejeni odlično.

Slika 14: Elephone S8 in MAZE Alpha [25]

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Slika 5.15: Doodge Mix [25]

V Sloveniji do leta 2014 ni bilo možno izbirati med toliko modeli različnih proizvajalcev. Čeprav so bile cene takrat precej nižje kot današnje, je bila omejenost izbire precejšnja. S tem namenom so se ustvarile internetne strani za urejanje uporabniških vmesnikov, ki so prilagojeni vsakemu posamezniku.

Kasneje so v Evropo začeli prodirati tudi ostali trgi, ki so ponujali mnogo več izbire z njihovo paleto telefonov. Telefone, ki v Evropi še niso prisotni, je treba naročiti iz drugih držav, kar pa predstavlja težave zaradi carinjenja. Vseeno pa obstajajo evropski posredniki, ki iste telefone prodajajo po višjih cenah.

5.1.1 Android

Android je trenutno najbolj razširjen operacijski sistem. Proizvaja ga gigant Google, ki je odgovoren za nastanek sistema in vse nadgradnje do zdaj. Sistem je odprt in ga je mogoče prilagajati. Prav zaradi tega ima vsak proizvajalec pametnih telefonov svojo različico s svojo podobo in vmesnikom prikazano na Slikah 5.5 in 5.6.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Google Samsung LG HTC Sony

Slika 5.16: Zaklenjen Android sistem [14]

Slika 5.17: Glavni meni sistema Android [14] Njihova imena se prav tako razlikujejo:

 Nexus/pixel-Google – Android OS  Samung – TouchWiz OS  HTC Sense - UI  Xiaomi-MIUI  Lenovo-Emotion UI  Oneplus-Oxygen OS  LG-LG Optimus UX  ZTE-MiFavor UI  Asus-ASUS ZenUI  Meizu-Flyme  Oppo-Color OS

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Android ima do zdaj že kar 7 različic prikazanih na Sliki 5.7, ki se ne razlikujejo le po grafiki, temveč tudi po funkcijah, delovanju, zahtevah po boljših komponentah itd. Vsaka različica ima tudi svoje ime, vsa pa so povezana s slaščicami [14].

Slika 5.18: Različice Androida [14]

 7.0 Nougat (0.4%)  6.0 Marshmallow (26.3%)  5.0 Lollipop (34.0%)  4.4 KitKat (24.0%)  4.3 Jelly Bean (12.8%)  4.0 Ice Cream Sandwich (1.2%)  2.3 Gingerbread (1.2%)  2.2 Froyo (0.1%) V preteklosti pa so se uporabljali tudi 2.0 Eclair, 1.6 Donut, 1.5 Cupcake, 1.1 Beta in 1.0 Alpha, ki je izšla 9. februarja 2009. Sistem je bil takrat še precej nedodelan, saj je vseboval le osnovne komponente (klice, sporočila, budilko, internet in kamero). Pri vsaki večji posodobitvi na nov sistem so prisotni manjši popravki in izboljšave, da sistem deluje tekoče in brez napak. Sledile so nadgradnje in sistem je postal zelo popularen zaradi svojega privlačnega videza in enostavne uporabe (npr. različice s fizično tipkovnico in nadalje različice brez tipkovnice). Zelo pomembna je aplikacija Google Play, prenovljena v letu 2012, ki je uporabnikom Android sistemov na voljo že od samega začetka, prej pod imenom Android market in Google TV (2008). Nudi prenos najrazličnejših aplikacij, iger, merilnikov, glasbe, filmov, revij … Na voljo je približno 2.2 milijona aplikacij, za lažje iskanje pa Google pregleduje ter priporoča uporabne in dobre aplikacije, ki nimajo napak ali virusov. V letu 2016 so bili telefoni z operacijskim sistemom Android najbolj prodajani mobilni telefoni [14]. 21

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

5.1.2 IOS iOS (angl. iPhone Operating System) proizvaja podjetje Apple Inc. Prvi iOS je bil izdan januarja 2007 in že v tistem času strmel k modernizaciji. Za razliko od konkurence je bila cena aparatov s tem operacijskim sistemom že na začetku višja, zato se je malo ljudi odločilo za nakup. S časom pa je zaradi popularnosti v državah z višjim BDP telefon dosegel tudi ostale trge, med njimi tudi Slovenijo. Apple ima v lasti veliko patentov in na začetku so bili najbolj prodorna firma pri razvoju nove tehnologije. Iznašli so »multi-touch«, tipkovnico na ekranu. Leta 2008 so predstavili App Store, kjer so lahko uporabniki IOS-a lahko kupili aplikacije in njihove nadgradnje. Povezan je z iTunes za predvajanje glasbe na telefonih, računalnikih in tablicah, iCloud pa je dodaten prostor za shranjevanje. Poznamo 10 različic nadgradnje sistema IOS, prikazanih na Sliki 5.8. Razlike med njimi so majhne, saj ni večjih potreb po spreminjanju. Sistem je izpopolnjen, deluje gladko in za to potrebuje dvakrat manj zahtevno strojno opremo. Povezljivost sistema med uporabniki je odlična, v stiku z drugimi operacijskimi sistemi (npr. Android, Windows …) pa prihaja do težav, saj je IOS precej zaprt sistem [15].

Slika 5.19: SIstem IOS [15] 5.1.3 Windows Phone

Operacijski sistem Windows Phone je proizveden s strani Microsofta. Razširil se je z različico Windows 7, ki je bil prava revolucija med uporabniki. Izhajal je iz Windows CE, ki ga nekatere naprave uporabljajo še danes (npr. avtoradio). Idejna osnova je bila Windows Mobile. Sistem se je razvijal in dobival vse bolj moderno podobo. Nekje na polovici razvoja so dodali tako imenovan »live tile« ki je deloval na začetnem zaslonu. Ikone, ki so vsebovale slike, so se naključno spreminjale. Naredili so tudi t. i. trgovino za svoje uporabnike, v kateri so obstajale le najpomembnejše aplikacije. Leta 2012 so sistem nadgradili na Windows 8, nadgradnja pa je bila bazirana na novi osnovi Windowsa NT. Povečal se je nabor nastavitev, aplikacij, funkcij in 22

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo zmogljivosti. Tri leta kasneje pa je izšel Windows 10, ki je klub majhnemu zanimanju doživel napredek, a je s časom moral priznati premoč tekmecem, predvsem sistemoma Android in iOS [16].

5.1.4 BlackBerry 10

V letu 2010 je BlackBerry začel izdelovati novo linijo telefonov in naredil sistem imenovan Black Berry 10, ki je bil zasnovan po BlackBerry Tablet OS in ne po klasičnem operacijskem sistemu [17].

Ostali manjši operacijski sistemi so večinoma različice Androida in Linuxa. S spodnjo Tabelo 5.1 prikazujemo rabo mobilnih operacijskih sistemov.

Tabela 5.1 Raba mobilnih sistemov skozi čas [18]

5.2 Trgovine z aplikacijami

Predstavitev Apple trgovine za iPhon in Ipod v letu 2008 je sprožilo pravo senzacijo. Uporabniki so lahko na enem mestu dobili vse, kar je bilo na voljo v tistem trenutku, vse igre, aplikacije, itd. Kmalu za tem so sledili še filmi in glasba. Tekmeci so videli, da je uspešnost trgovine velika, zato je Android naredil svojo trgovino z aplikacijami v letu 2009. Drugi so sledili za tem, vendar v precej manjšem številu [14], [15], [16], [17].

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

5.3 Dodatki

Poleg samih prenosnih telefonov pa so pomembni tudi njihovi dodatki. Za zaščito aparatov uporabljamo različne ovitke ali ohišja. Poznamo različne modele, nekateri obdajajo le zadnjo stran naprave, preklopni pa nam nudijo popolno zaščito, ko telefona ne uporabljamo. Za zaščito samih zaslonov pa uporabljamo različna stekla, ki ekrane varujejo pred praskami ter udarci. Uporabljamo tudi polnilce za hitrejše polnjenje, nadomestne baterije in slušalke, ki so lahko s telefonom povezane s kablom ali brezžično t. i. »Bluetooth« povezavo.

Med dodatke pa spadajo tudi moduli. To so posebno oblikovani dodatki, specifični za vsak telefon posebej, s katerimi lahko telefon spremenimo v druge naprave (npr. zvočnik, projektor za prikazovanje slike na podlago v ozadju, baterija za podaljševanje življenjske dobe telefona, nadomestna kamera, ki telefon spremeni v digitalni fotoaparat, itd.)

5.4 Trg

Uporabnost telefonov se je v svetu razširila leta 2012 in od takrat dalje strmo raste. Na začetku so bile potrebe po telefonih velike, kar je povzročilo velik pritisk na proizvajalce, ki jih takrat še ni bilo veliko. Podjetja na področju telefonije so takrat doživljala nemogoče razsežnosti. Leta 2013 je imelo pametni telefon 65 % ljudi v Ameriki v lasti pametne telefone. Za Kitajsko je bilo to obdobje neverjetno, saj je bila več kot polovica izdelkov, ki so jih odvažali iz države telefonov [18].

5.4.1 Proizvajalci

Tabela 5.2: Delež med konkurenti v Q2 2016 [18]

Source Date Samsung Apple Inc. Huawei Oppo Vivo Xiaomi Others

Gartner Q2 2016 22.3% 12.9% 8.9% 5.4% N/A 4.5% 46.0%

IDC Q2 2016 22.4% 11.8% 9.4% 6.6% 4.8% N/A 45.1%

Na trgu gre predvsem za prevlado podjetji. Trenutno sta glavni podjetji Samsung in Apple. Številke se v zadnjih letih hitro spreminjajo, še pred leti je Samsung imel več kot 30 % trga Apple pa samo 15 %, manjši delež so imeli še Huawei, LG in Lenovo. Te številke so ostale enake

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo do leta 2014, takrat pa je konkurenca korenito narasla in s tem ogrozila prevlado Samsunga in Appla, prikazano v Tabeli 5.2 [18].

5.4.2 Sistemi

Tabela 5.3: Delež sistemov med konkurenti Q2 2016 [18]

Source Date Android iOS Windows BlackBerry OS Others

Gartner Q2 2016 86.2% 12.9% 0.6% 0.1% 0.2%

Od leta 2010 prevladuje operacijski sistem Android. V letu 2011 ga je uporabljala tretjina uporabnikov, vendar takrat veliko število ljudi še ni imelo pametnega telefona. Leta 2013 je odstotek uporabnikov narasel za 45 %, danes pa Android uporablja že 86 % ljudi. Applov iOS je imel med 15 % in 20 %, odstotek počasi pada, za kar je kriva konkurenca, ki ponuja telefone s podobno kakovostjo po nižji ceni. Podjetje BlackBerry je imelo v letu 2011 kar 15 % oblast, danes pa je odstotek padel na nič. Tudi Windows in ostala podjetja so poskušala s svojimi operacijskimi sistemi, ki pa jih do danes niso uspeli zadržati na trgu. Na Tabeli 5.3 je prikazan delež v Q2 2016 [18].

5.4.3 Problemi in uporabnost

V razvoju tehnologije so se pojavile tudi slabosti. Med glavnimi je nedvomno življenjska doba baterije. V pametnih telefonih imamo poleg zmogljive strojne opreme še veliko drugih merilnikov. Žiroskop, merilec pospeškov, merilec srčnega utripa, kompas, barometer ter čitalnik prstnih odtisov, vse to pa porablja veliko baterije. Baterijo lahko zamenjamo, povečamo, ali pa imamo pri sebi prenosno baterijo, ki omogoča, da napolnimo telefon.

Telefone uporabljamo na vsakem koraku in tako je njihova uporaba nepogrešljiva tudi v avtomobilih. Zaradi velikega števila nesreč, ki so nastale zaradi uporabe telefonov med vožnjo, je uporaba le teh prepovedana in kazniva. Z uvedbo kazni se je uporaba telefonov med vožnjo zmanjšala, vendar je število nesreč še vedno previsoko. Avtomobili se povežejo s pametnim telefonom in preberejo sporočila, na katera lahko odgovarjamo z govorom. Lahko se tudi pogovarjamo in nastavljamo navigacijo.

Konkurenca pa ni vedno dobra stvar. Vemo, da so telefoni veliko dražji od cene njihove izdelave. Po raziskavah v preteklih letih so bili najboljši telefoni ocenjeni na vrednost 100 EUR, 25

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo v kar je bila vključena tudi sestava aparata. Telefoni pa danes dosegajo cene tudi več kot 1000 EUR, za aparat. V nasprotju s trditvijo delujeta podjetji Oneplus in Xiaomi, ki po mnenju strokovnjakov izdelujeta vrhunske telefone, njihove cene pa so veliko nižje. Npr. telefon podjetja Xioami s povprečnimi specifikacijami ima ceno med 150 EUR in 200 EUR, za telefon podjetja Samsung z enakimi karakteristikami pa odštejemo med 250 EUR in 350 EUR.

Velik problem predstavlja tudi sevanje telefonov. Veliko strokovnjakov priporoča, da pametnih telefonov nimamo ves čas pri sebi.

Zaradi sinhronizacije in vse večje povezljivosti v sistemih pa je ogrožena tudi naša varnost. Vsak pametni telefon mora biti sinhroniziran s svojim pokroviteljem, kar pomeni, da nam lahko v primeru vklopljenega GPS-a sledijo, gledajo fotografije, sporočila, klice itd. Podjetja se morajo držati dogovora in varovati naše osebne podatke. Kljub varovanju obstajajo posamezniki, ki poskušajo priti do informacij na nedovoljen način in ustvarjajo različne viruse, ki jim omogočajo vdor v telefonske naprave. Pomembno je, da naprave nadgrajujemo, saj nadgradnje preprečujejo vdore in odpravljajo napake ter pomanjkljivosti.

Ob nastanku pametnih telefonov s kamerami, ki niso bile dosti slabše od marsikaterega digitalnega fotoaparata, je nastalo dosti fotografij. Če je kakovost slike v preteklosti dosegala digitalne fotoaparate, danes dosega zrcalno refleksne. Sledila je uporaba telefona za nakupovanje izdelkov preko spletnih trgovin. Funkcij je toliko, da jih nihče od nas ne more izkoristiti do polnega potenciala, zato je dobro, da ob nakupu pametnega telefona tehtno premislimo koliko tehnologije, ki jo ponuja telefon, je uporabna za naše razmere.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

6 SMERNICE PRIHODNOSTI TEHNOLOGIJE

Vsem je neznano, kaj nam bo prinesla tehnologija prihodnosti. V zadnjem času se razvija tako hitro, da je vsaka napoved brez pomena. Obljubljali so nam pametne ure, telefone s 5' ekrani in več, povezljivost med telefoni, avtomobili, televizijami in celo hišami, praktično vsem, kar je povezano s tehnologijo. Sedaj, ko že imamo vse to, nas lahko prihodnost vodi neznano kam. V letu 2017 je Apple izdal revolucionarni telefon za svojo 10. obletnico delovanja. Konkurenca nam je leto pred tem ponudila telefon, ki je praktično brez roba. S tem je Xioami naredil velik korak v prihodnost. Vsaka naprava, ki je v preteklosti imela svoje slabosti; zvok, zaslon, baterija in druge pomanjkljivosti, so jih rešili s t. i. moduli, ki nas danes rešijo iz vsake zagate. Za večino pametnih naprav poskrbi podjetje Qualcomm, ki je na področju Nano čipov naredil ogromno in je med vsemi najbolj razširjen in uspešen, vendar se mu konkurenca hitro približuje. Intel ima v letu 2017 pripravljeno presenečenje, ki naj bi prekašalo dosedanje procesorje, za kar polovico. Podpiralo pa naj bi omrežje 5G.

Prihodnost je popolnoma odvisna od naših želja, vsaka ideja je zelo dobrodošla za vse proizvajalce pametnih telefonov. Zabeležena je vsaka od njih, in če le strmi v pravo smer, se bo kmalu pojavila na trgovskih policah. Samsung je pred leti naredil napravo, ki se je prilagajala na okolico oz. je imela upogljiv ekran brez zaslona na dotik. V zadnjem četrtletju 2017 pa je najavil, da med njihove naprave prihaja telefon z upogljivim ekranom na dotik, prikazan na Sliki 6.1.

Slika 6.20: Galaxy X ‘Folding Phone’ [25] 27

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

Kako in s čim bo na to odgovorila konkurenca, bo jasno precej kmalu. Vsem je znano, da lahko s Samsungovega Note 8 sliko razširimo na računalniški zaslon. Pametni telefon postavimo na polnilno postajo, ki je povezana z ekranom ter miško in tipkovnico, prikazano na Sliki 6.2. Od tistega trenutka dalje pa se telefon uporablja kot računalnik. Nič več ni ogromnih stacionarnih računalnikov, obstajajo samo še pametni telefoni [26].

Slika 6.21: Samung Dex in Galaxy Note 8 [26]

Gledano iz stališča, kaj je za nas trenutno pametni telefon in kakšne namene imajo z njimi v naslednjih letih, razvoj strmi k ponovnemu mejniku. Kaj vse nam bodo ponujale te nove naprave, bo znano precej kmalu.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

7 ZAKLJUČEK

Evolucija pri razvoju novega izdelka je pomemben dejavnik samega napredka v izdelavi novih delov. Podrobna študija in analiza že znanih izdelkov nam omogočata dobro izhodiščno točko za nadgradnjo izdelka. Istočasno pa nam pokaže smer razvoja ter pomanjkljivosti, ki omogočajo izboljšave. Na začetku je pomemben pravi pristop, k razvoju novega izdelka, saj je ta ključnega pomena za uspešno nadaljevanje izdelave. Naše življenje je povezano s pametnimi telefoni ter omrežjem, če to želimo ali ne. Vse se je začelo z enostavno ugotovitvijo, kako lahko zvok potuje čez kaj več kot le zrak. V procesu izdelave izdelka je treba imeti dober vpogled na dosedanji razvoj in določiti smernice za razvoj izdelka ali za izdelavo novega. Za to je potreben pregled konkurence ter njihovega napredka in iskanje morebitnih pomanjkljivosti. Te lahko pomagajo podjetju v začetnih fazah načrtovanja in pri vpeljavi izboljšanja izdelka. Druga smer pa je izdelava popolne novitete, ki je lahko za podjetje odlična popotnica za delo v prihodnosti, vendar ne smemo odstraniti možnosti neuspelega projekta, ki privede do padca ter izgube sredstev ter zaupanja strank. Vsak takšen poseg potrebuje pred samim začetkom izdelave oceno tveganja, da do teh stvari ne prihaja. Predhodno ocenjevanje po povpraševanju je precej pomemben dejavnik v tej fazi, saj lahko premajhna količina narejenih izdelkov privede do velikega izpada denarja. Enako velja za nasprotni položaj s preveliko količino narejenih izdelkov. Končen izdelek pa je treba še uspešno predstaviti trgu in narediti reklamo, ki bo prepričala kupce v nakupih njihovega izdelka. Večji korak v prihodnost razvoja tehnologije je predvsem odvisen od potrošnikov samih. Sedaj, ko nam je na voljo vse preko telefona, je dosti stvari postalo lažjih in hitrejših. Seveda je to v našem tempu življenja odličen dodatek, vendar bi bilo včasih dobro, da te tehnologije ne bi bilo, saj bi vse potekalo za odtenek počasneje. Pametni telefoni nam prinašajo skupek zabave in koristnosti, obenem pa konstantno dosegljivost in obvezo za takojšnjo odzivnost. Vsak tehnološki preskok je treba jemati kot korak v pravo smer za lajšanje vsakodnevnih položajev. Pomembno je, da kljub vsem novim izdelkom, ki prihajajo in se pojavljajo na našem trgu, izberemo prave, tiste, ki nam bodo koristili in zares lajšali naš vsakdan. Trenuten trend in želje kupcev nam dajejo smernice za nadaljnji razvoj, namesto stekla se uporablja keramika, ki je odpornejša na praske. Telefoni imajo vsak dan večje zaslone, ki se po večini primerov dotikajo samega roba naprave. Kljub željam pa je še vedno težava v sami življenjski dobi baterije in odpornosti naprav na udarce. Prostora za napredek je že dovolj, zato je ključnega pomena evolucija izdelka v pravo smer.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

8 SEZNAM VIROV

[1] J. Manuel de Toro Forbes, Five steps to develop a new product [splet], Dosegljivo; https://www.forbes.com/sites/iese/2016/06/01/five-steps-to-develop-a-new- product/#1f480efc2eef [Datum dostopa: 10. 9. 2017] [2] J. Steele Gordon, American History, Alexander Graham Bell [splet], Dosegljivo; http://www.history.com/topics/inventions/alexander-graham-bell [Datum dostopa: 10. 2. 2017] [3] R. Whithworth, The Unknown World of 3G Tariffs, Telecommunications, February 2001, pp. 47-51. [4] A. Kos, J. Bešter Elektronski veznik [splet], Dosegljivo; http://ev.fe.uni-l[3]j.si/3-4- 2002/kos.pdf [Datum dostopa: 10. 2. 2017] [5] Conference call sun limited, History od communication technology [splet], Dosegljivo: https://www.conferencecallsunlimited.com/history-of-communication- technology/ [Datum dostopa: 10. 3. 2017] [6] Chem generation, Razvoj Telefona [splet], Dosegljivo; http://www.chemgeneration.com/si/milestones/razvoj-telefona.html [Datum dostopa: 10. 3. 2017] [7] Huurdeman, Anton A. (2003), The Worldwide History of Telecommunications. Hoboken: New Jersey: Wiley-IEEE Press. ISBN 978-0-471-20505-0 [8] Connected-earth, Developing the telephone [splet], Dosegljivo; http://www.connected- earth.com/journeys/Firstgenerationtechnologies/Thetelephone/Developingthetele phone/index.htm [Datum dostopa: 17. 4. 2017] [9] Great achievements [splet], Dosegljivo; http://www.greatachievements.org/?id=3625 [Datum dostopa: 10. 5. 2017] [10] CBS news, http://www.cbsnews.com/news/evolution-of-the-phone-from-the-first- call-to-the-next-frontier [splet], Dosegljivo; http://www.cbsnews.com/news/evolution-of-the-phone-from-the-first-call-to-the- next-frontier/ [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [11] Anton A. Huurdeman, The Worldwide history of telecommunication [splet], Dosegljivo; https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=SnjGRDVIUL4C&oi=fnd&pg=PR15&dq= european+telecommunication+history&ots=qK9TfDb5S5&sig=_siipj3LL9T_5ad_K4Tl LwlX4wc&redir_esc=y#v=onepage&q=european%20telecommunication%20history &f=false [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [12] Racunalniske novice, Evolucija mobilnih omrezji [splet], Dosegljivo; https://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/evolucija- mobilnih-omrezij---od-1g-do-4g.html [Datum dostopa: 12. 5. 2017] [13] Make use of, edge-3g-h-etc-mobile-networks [splet], Dosegljivo; http://www.makeuseof.com/tag/edge-3g-h-etc-mobile-networks/ [Datum dostopa: 12. 6. 2017] [14] Android Developer dashboard [splet], Dosegljivo; https://www.android.com/ [Datum dostopa: 12. 7. 2017] 30

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

[15] IOS sistem [splet], Dosegljivo; https://itsolutionindia.wordpress.com/2016/02/02/heres-why-the-iphone-always- wins/ [Datum dostopa: 4. 5. 2017] [16] Windows phone sistem [splet], Dosegljivo; https://www.microsoft.com/en- us/windows/windows-10-mobile-upgrade [Datum dostopa: 4. 5. 2017] [17] Black Berry sistem [splet], Dosegljivo; https://us.blackberry.com/smartphones [Datum dostopa: 4. 5. 2017] [18] Stat counter, Os market share [splet], Dosegljivo; http://gs.statcounter.com/os- market-share [Datum dostopa: 4. 5. 2017] [19] Rf wireless, 5G network architecture [splet], Dosegljivo; http://www.rfwireless- world.com/Tutorials/5G-network-architecture.html [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [20] Telemach, Pokritost omrežja [splet], Dosegljivo; https://telemach.si/o- podjetju/omrezje [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [21] Visual, Evolution telephone [splet], Dosegljivo; https://visual.ly/community/infographic/history/evolution-telephone [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [22] Bgr, Telephone timeline a brief history of the phone [splet], Dosegljivo; http://bgr.com/2013/12/13/telephone-timeline-a-brief-history-of-the-phone/ [Datum dostopa: 12. 4. 2017] [23] Komunikacijske table [splet], Dosegljivo; http://www.telcomhistory.org/operators.shtml [Datum dostopa: 10. 6. 2017] [24] Rreview hub, Brez robni pametni telefoni [splet], Dosegljivo; https://www.review- hub.co.uk/best-bezel-less-borderless-phones/ [Datum dostopa: 10. 9. 2017] [25] Galaxy S9 in X [splet], Dosegljivo; https://www.forbes.com/sites/gordonkelly/2017/09/27/samsung-galaxy-x- folding-phone-new-galaxy-galaxy-s9-release-date-price-specs/#6ffc57bf54e7 [Datum dostopa: 10. 9. 2017] [26] Samsung [splet], Dosegljivo; https://www.samsung.com/us/mobile/mobile- accessories/phones/dex-station---black-ee-mg950tbegus/ [Datum dostopa: 10. 9. 2017] [27] Thing Link, Growth of the telephone service ,[splet], Dosegljivo; https://www.thinglink.com/scene/489452061453189121 [Datum dostopa: 10. 3. 2017]