Kraški Obzornik

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XII. • ŠTEVILKA 3 • MAJ 2010 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Odličen uspeh učencev Glasbene šole Sežana in njihovih mentorjev

Spet smo oglasna šola

Najzaslužnejši prostovoljci in organizacije v naši občini

V Sežani nov center za ravnanje z odpadki

Jezikovna kolonija za otroke od 10. do 15. leta

 Vse aktivnosti potekajo v angleškem jeziku Najboljši način,  zabaven in prijeten program, kako popestriti  ustvarjalne delavnice, dolge poletne

 spodbudno in prijetno podeželsko okolje, počitnice!

 družabne igre, športne dejavnosti,

 … in še veliko več !

1. termin: 4.7. - 9.7.2010 INVESTICIJA V VAŠEGA OTROKA: 3 x 115 € 2. termin: 11.7. - 16.7.2010 5 nočitev, poln penzion in vse aktivnosti (Preverite ugodnosti za predprijave do 25. aprila 2010)

Info in prijave: [email protected] • 041 731 388 - Nina

Urnik: ponedeljek - petek 8. - 18. ure, sobota 8. - 12. ure. MANUFAKTURA SEŽANA MODA IN DOM Partizanska 21, Sežana Partizanska 21, Sežana Telefon: 05/7300490 Telefon: 05/7344209 10 % popust 20 % popust za nakup perila za nakup konfekcije v trgovini MANUFAKTURA do 31. 5. 2010. v trgovini MODA IN DOM do 31. 5. 2010. Kupon velja za enkraten nakup, obračuna se pri blagajni in ga Kupon velja za enkraten nakup, obračuna se pri blagajni in ga ni mogoče menjati za gotovino! Popusti se med seboj ne seštevajo! ni mogoče menjati za gotovino! Popusti se med seboj ne seštevajo! Kakšen lep občutek po dnevu, ko smo, složno kot nekoč, stopili v akcijo! In to zato, da »očistimo Slovenijo«. Rokavice gor, prebrati navodila, razdeliti vrečke in »Na juriš«! Po prvih korakih, ko smo se bili pripravljeni skloniti za vsak odvržen »čik«, je začetno navdušenje popustilo. Občutek, da z vso dobro voljo zadanega cilja ne bomo dosegli, nas je vse bolj spravljal v obup. Gmajna, prenasičena s smetmi vseh oblik, nam je nenehno jemala pogum. Za hip se je zdelo, da za nas, bojevnike, vsako novo divje odlagališče predstavlja nov spopad z mlini na veter. Vseeno se nismo vdali. Kupi prepolnih vreč so rasli ob poti in vztrajali smo do konca akcije. Nekateri so navdušeno vztrajali še do večera. Ko smo se ob koncu akcije zbrali, smo bili zadovoljni in pripravljeni vse skupaj ponoviti. Vsako soboto. Zakaj pa ne? Družili smo se, dan preživeli na zraku v lepem sončnem vremenu in počeli smo nekaj koristnega zase in za druge. Takšnih občutkov nimamo prav pogosto. V navalu prijetnih občutkov me je večkrat prešinilo: Kako se sedaj počutijo tisti, ki so odpadke odvrgli? Jih je sram? Jim je žal? So danes stopili v akcijo in pospravljajo za sabo? Ne, raje so zanesenjaškim »don Kihotom« podtaknili še kakšno smet iz garaže ali kleti. Kaj pa tiste s podstrešja? Tudi podstrešja bi morali počistiti. Ne samo v hišah in stanovanjskih blokih. Navodila bi bila preprosta: V vrečo bi morali zapakirati vse tisto, kar ima negativen predznak. Zamislimo si čista, zračna in svetla podstrešja, kjer je veliko prostora in s katerih nam je uspelo pospraviti zlobo, hinavščino, ljubosumje in jezo. Saj sploh ne bi bilo zabavno! Drug drugega bi spoštovali, bili bi ponosni na uspehe drugih, ne bi lagali, spletkarili, podtikali, kradli, goljufali in imeli bi čisto vest. Nič nas ne bi grizlo in razjedalo. Bili bi srečni, nasmejani in prijazni ... … in Mali princ ne bi nikoli spoznal kralja, domišljavca, pijanca, poslovneža, svetilničarja in geografa …

Maja Prešeren

www.sezana.si

Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren Namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar Člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar • Lektor: Srečko Vidmar Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 4. junij 2010. Uvodnik Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Število izvodov: 4800, Sežana, maj 2010 Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected]. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Avtor fotografij na naslovnici: Doroteja Selčan 1 28. seja občinskega sveta Občine Sežana 8. 4. 2010 SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI 1. Sklep o seznanitvi s projektom Kras Carso 13. Sklep v zvezi z izvedbo postopka podelitve stavbne pravice 2. Sklep o sprejetju predloga Odloka o ureditvi, upravljanju in za investicijo dograditve vrtca v Sežani nadzoru mirujočega cestnega prometa v občini Sežana v 14. Sklep o sprejetju predloga Odloka o spremembi Odloka o prvi obravnavi ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec 3. Sklep o sprejetju predloga Odloka o spremembah in dopol- Sežana v prvi obravnavi nitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih go- 15. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- spodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih od- izobraževalnega zavoda Vrtec Sežana padkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja 16. Kriteriji za sprejem otrok v vrtec komunalnih odpadkov v prvi obravnavi 17. Sklep o sprejetju predloga Odloka o ustanovitvi javnega za- 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opra- voda Kosovelov dom Sežana – kulturni center Krasa v prvi vljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja obravnavi in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov 18. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelov dom Sežana predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov – kulturni center Krasa 5. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lo- 19. Sklep o sprejetju predloga Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ja- kalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komu- neza Krstnika v Štorjah za kulturni spomenik lokalnega po- nalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave in odstra- mena na območju Občine Sežana v prvi obravnavi njevanja komunalnih odpadkov 20. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika v Štorjah za 6. Sklep o sklenitvi pogodbe o oddaji nepremičnega premože- kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine nja v najem Inkubatorju d.o.o. za dobo 10 let Sežana 7. Sklep o seznanitvi z Informacijo o pripravi osnutka Občinske- 21. Sklepi o prometu nepremičnin: ga prostorskega načrta · Sklep o izločitvi zemljišč iz javnega dobra, sklep o prodaji zem- 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ljišč št. 4250/50 in 4250/51 k.o. Dutovlje ter sklep o nakupu območje ZS 11 – Lehte v Sežani zemljišča št. 3277/10 k.o. Dutovlje 9. Sklep o izdaji soglasja k številu in vrsti oddelkov ter sistemiza- · Sklep o nakupu zemljišča št. 1814/4 k.o. Tomaj ciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavo- · Sklep o nakupu zemljišča št. 5234/174 k.o. Sežana du Vrtec Sežana v šolskem letu 2010/2011 22. Sklep o določitvi števila priznanj Občine Sežana, ki se pode- 10. Sklep o dopolnitvi Letnega načrta pridobivanja in razpola- lijo v letu 2010 ganja z nepremičnim premoženjem Občine Sežana za leto 23. Sklep o podaji soglasja k imenovanju direktorice Območne 2010 razvojne agencije ORA Krasa in Brkinov Sežana 11. Sklep o zamenjavi zemljišč parc. št. 2876/11, 6879/16, 2909/7, 24. Sklep o seznanitvi s Programom dela javnega zavoda Kobi- 6879/15, 4285/6 in 4212/127, vse k.o. Sežana, z zemljišči larna Lipica parc. št. 6879/18, 6879/10, 6879/13, 2911/3 in 2911/4, vse k.o. Sežana Ana Može 12. Sklep o brezplačnem prenosu zemljišča št. 2904/2 k.o. Seža- na v last Občine Sežana

Zdravstvena postaja in podružnična lekarna v Dutovljah Davorin Terčon, župan občine Sežana, Rajko Žigante, direktor Občina Sežana je sklep o obsegu sofinanciranja investicije iz dr- podjetja Makro 5 gradnje, d. o. o., in Anita Malnar, v. d. direktorice žavnega proračuna prejela 23. 6. 2009. Pogodba o soinvestiranju Kraških lekarn, so 29. marca podpisali tripartitno gradbeno po- investicije med Ministrstvom za zdravje RS in Občino Sežana je godbo za izvedbo investicije Zdravstvene postaje in podružnič- bila podpisana v začetku julija 2009. Soinvestitorska sredstva naj ne lekarne v Dutovljah, ki naj bi bila zaključena konec letošnjega bi znašala 46.936,63 EUR za leto 2009 in 96.877,20 EUR v letu 2010 septembra. (skupaj 143.813,83 EUR). Sredstva za leto 2009 nismo uspeli izčr- Občina Sežana je pričetek izgradnje zdravstvene postaje in po- pati, ker je bil pričetek izvajanja investicije preložen na november družnične lekarne Dutovlje načrtovala že v letu 2008, vendar, ker 2009 (javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških in insta-

Iz občinske uprave Iz občinske je bil projekt prijavljen na javni razpis Ministrstva za zdravje RS za lacijskih del). Pred tem je bilo potrebno sprejeti Odlok o proraču- soinvestiranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti nu za leto 2010, ki je bil sprejet na 25. seji Občinskega sveta. za leti 2009-2010, se investicija, pred prejemom sklepa ministr- Septembra 2009 je Občina Sežana podpisala tudi pogodbo s 2 stva, ni mogla pričeti z izvajanjem. Kraškimi lekarnami o sofinanciranju izgradnje Podružnične lekarne Dutovlje, s katero se imenovani javni zavod zavezuje za soinvestiranje 23% deleža investicije, kar je v skladu s kvadraturo lekarniških prostorov. Javno naročilo za izbor izvajalca del je bilo izvedeno v novem- bru 2009, kar je pomenilo, da se bodo pričeli investicijski pose- gi v Dutovljah v letu 2010. Objekt naj bi bil zaključen do konca septembra 2010. Predinvesticijska vrednost je znašala 849.060 EUR, kar naj bi, skupaj s sredstvi Kraških lekarn, zadostovalo za izgradnjo Zdravstvene postaje in Podružnične lekarne Dutovlje. Po prejetih ponudbah za gradbeno izvedbo objekta je bila naj- nižja ponudbena cena v višini 653.000 EUR, katere ponudnik je bil MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., ki je bil v postopku javnega naro- čila tudi izbran. Eden izmed ponudnikov je vložil zahtevek za re- vizijo, ki mu je bil že na prvi stopnji zavrnjen, dokončno zavrnitev pa je ponudnik prejel 24. 3. 2010 od Državne revizijske komisije. To pomeni, da Občina Sežana lahko z izbranim ponudnikom, to je MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o. iz Kopra, podpiše gradbeno pogodbo. križišču, za zaposlene v lekarni in za dostavo zdravil pa bo urejen V proračunu občine Sežana za leto 2010 so v ta namen načrto- ločen vhod. vana sredstva v višini 565.000 EUR, poleg 23% prispevka javnega Občina Sežana je pridobila veljavno gradbeno dovoljenje za zavoda Kraške lekarne. odstranitev obstoječega objekta in izgradnjo nove zdravstvene Objekt zdravstvene postaje in podružnične lekarne je naspro- postaje s podružnično lekarno v naselju Dutovlje že februarja ti Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje, ob cesti Sežana-Nova 2009. Že iz naslova vidimo, da je z gradbenim dovoljenjem omo- Gorica. Zasnovan je v obliki črke L, v skupni izmeri 304 m². Zdra- gočeno rušenje dotrajanega objekta na citirani lokaciji in posta- vstvena postaja bo zasedala severno stranico v izmeri 233 m² vitev novega v izmeri 304 m², ki bo ležal na SZ zemljišča parcelne tako, da bodo prostori Zdravstvene postaje nanizani ob osred- številke 2722/104 k.o. Dutovlje, manjši del pa na zahodnem delu njem prostoru čakalnice. Lekarna bo v delu zahodne stranice zemljišča parcelne številke 4250/9 k.o. Dutovlje. V sklopu zuna- stavbe in bo zasedala približno 71 m² površin. Ob objektu bo nje ureditve na parcelni številki 4219/4 pa bodo urejena parkirna urejena tudi okolica z 19 parkirnimi mesti in enim rezerviranim mesta za potrebe zdravstvene postaje in podružnične lekarne parkirnim mestom za invalide, kar zadostuje za pokrivanje nor- (na prostoru, kjer bo odstranjen dotrajan objekt). mativnih potreb. Ob južni fasadi objekta je predvidena peš-po- vezava do obstoječe avtobusne postaje in prehoda za pešce ob Občinska uprava Občine Sežana Iz občinske uprave Iz občinske

3 Najzaslužnejši prostovoljci in organizacije na področju prostovoljnega dela v naši občini Občina Sežana je objavila poziv za pre- ZDRUŽENJA RK SEŽANA ter aktivna čla- pridobilo status humanitarne organizaci- dlaganje pohval za najzaslužnejših pro- nica KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK SEŽA- je (2007). Prav tako je društvo dobilo tega stovoljcev in organizacije na področju NA (organizacijska oblika OZRK). Je tudi leta priznanje Občine Sežana. prostovoljnega dela v Občini Sežana za lokalna koordinatorka in vodja projekta Društvo intenzivno sodeluje s sorodni- leto 2010. SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ mi društvi, kot so invalidi, društvo za srce Predlog za podelitev pohval je lahko ter koordinatorka projekta MEDGENERA- in ožilje – enota kras, društvo upokojen- podal vsak občan ali predstavnik organi- CIJSKO DRUŽABNIŠTVO cev, klub upokojenih delavcev MNZ RS, zacije, katere člani delujejo na področju Zdenka Furlan aktivno deluje kot pro- klub Kraški dren, Zveza borcev, in z vsemi prostovoljnega dela. O prejemnikih po- stovoljka v Območnem združenju RK že društvi diabetikov iz občin, ki mejijo na hval je odločil župan Občine Sežana po 25 let. Štiri mandatna obdobja je člani- Sežano. posvetovanju s Komisijo za mladinska ca Območnega odbora združenja, kjer s Društvo s svojimi programi skrbi za: vprašanja. konstruktivnim delom veliko prispeva k - izobraževanje na področju rekre- Župan je slavnostno podelil pohvale v uspešnosti združenja. ativnega zdravljenja, strokov- tednu Festivala prostovoljstva mladih, v Njeno področje prostovoljskega dela na predavanja, učne delavnice, aprilu 2010. so programi za boljšo kakovost življenja - telesne aktivnosti, katere so zelo po- starejših ljudi in invalidov: obiskovanja membne za sladkornega bolnika, kot NAJZASLUŽNEJŠI PROSTOVOLJCI: starejših in invalidov, srečanja, skupine so pohodi, udeležba na športnih sre- starih ljudi za samopomoč, medgenera- čanjih, Vladimir Janjič cijsko družabništvo. - razna družabna srečanja, PREDLAGATELJ: Društvo diabetikov Se- V vseh omenjenih programih deluje - posameznim članom nudi socialno žana kot organizatorka in tudi kot izvajalka. Na pomoč, v katero se štejejo tudi obiski Vladimir Janjič je leta 2002 prevzel njeno pobudo in aktivno delo pri pripravi na domu, v domovih za onemogle in mesto predsednika Društva diabetikov sta na območju Krasa in Brkinov zaživela bolnicah. Sežana in društvo vodil do aprila 2010, programa skupine starih ljudi za samopo- ko je svoje mesto prepustil nasledniku. moč in medgeneracijsko družabništvo. Razvojno društvo Merišče, Merče Vladimir Janjič je kot predsednik ustvar- Poleg prostovoljskega dela svojo hu- PREDLAGATELJ: Ivan Žiberna jal programe za vsako leto posebej, ki manost dokazuje tudi kot redna krvoda- Društvo deluje na območju Sloveni- jih je občni zbor društva na svojem za- jalka, ki je kri darovala 27-krat. Z aktivnim je in Italije, predvsem na prireditvah na sedanju tudi sprejel. Hkrati pa je skrbel, prostovoljskim delom v različnih društvih območju Krasa in okolice. Društvo se ak- da se je program v celoti izvajal, in celo in ustanovah (društvo Vezi, Društvo upo- tivno udeležuje različnih prireditev pred- več, vedno je med letom dodal še kakšno kojencev Sežana, SVZ Dutovlje, Dom vsem v skrbi za obujanje starih kmečkih akcijo. Ves čas je skrbel za dobre odnose upokojencev Sežana) spodbuja in krepi običajev (udeležba na prireditvah, kot z Zdravstvenim domom v Sežani, pred- sodelovanje med nami. so: Furmanski praznik Postojna, Praznik vsem z diabetološko ambulanto. Aktivno Zdenka je z bogatimi izkušnjami po- terana in pršuta Dutovlje, praznik Občine sodeluje tudi z vodstvi občin, katere po- budnica in idejni vodja različnih aktiv- Sežana idr.). Društvo se aktivno udeležuje kriva naše društvo s svojimi člani. Redno nosti na področju dela s starimi. S svojim pustnih karnevalov v Italiji (Opčine, Trst) skrbi za sodelovanje z društvi diabetikov dolgoletnim prostovoljskim delom je ter se predstavi tudi v Sežani. Priprave na v naši okolici, z društvi: upokojencev, močno zaznamovala delo RK na našem tak karneval trajajo kar dva meseca in po- invalidi, Zvezo borcev, klubom »Maksa območju, tako z delovanjem v organih membno vplivajo na ohranjanje običajev Perca« idr. Ves čas pa mu je temeljna skrb OZRK, kot tudi z uvajanjem novih progra- v tem okolju. Prostovoljno so darovali 20 pridobivati nove člane. mov in aktivnim delom. S tem je pozitiv- ton sena za Črni Vrh. Člani društva so pro- Z njegovim prihodom na čelo dru- no vplivala na širšo lokalno skupnost in stovoljno delali pri izgradnji mrliške veži- štva se je delo v društvu bistveno iz- na povezovanje vseh, ki skrbijo za boljšo ce v Merčah, obnovi zvonika v Merčah in boljšalo, program dela za vsako teko- kakovost življenja starejših, bolnih in in- nabavi zvonov. Uredili so 8 km gozdnih če leto se je zelo razširil, nesebično se validnih ljudi. Ima aktivno vlogo pri spod- sprehajalnih poti. Uredili so tudi vaški zavzema za vsakega člana, saj ve, da bujanju predstavnikov srednje in mlade dom, pokopališče, nogometno igrišče, so sladkorni bolniki še posebej občut- generacije za vključevanje v prostovolj- vsako leto dvakrat očistijo vas. Letos so ljivi in potrebni posebne obravnave. no delo. Zunaj združenja in tudi širše je posneli film z JADRANOM STERLETOM in Pod njegovim vodstvom je društvo zgled mnogim prostovoljcem. italijanskim studiem RAI 3 o življenju na dobilo leta 2007 priznanje Občine Se- kmetiji. žana in tudi odločbo Ministrstva za NAJZASLUŽNEJŠE ORGANIZACIJE zdravje o statusu humanitarne organ- NA PODROČJU PROSTOVOLJNEGA Nina Ukmar izacije. Vladimir Janjič je nesebično, DELA: kot prostovoljec, vodil društvo uspe- šno in v zadovoljstvo vseh članov. Društvo diabetikov Sežana PREDLAGATELJ: Društvo diabetikov Se- Zdenka Furlan žana PREDLAGATELJ: Rdeči križ Slovenije, Društvo diabetikov Sežana deluje na Iz občinske uprave Iz občinske Območno združenje RK Sežana območju štirih občin (Hrpelje-Kozina, Se- Zdenka Furlan je aktivna članica organa žana, Divača in Komen) že od leta 1987. OBMOČNEGA ODBORA OBMOČNEGA V teh letih je od Ministrstva za zdravje RS 4 www.sezana.si PravniškiPROMET S KMETIJSKIMI kotiček ZEMLJIŠČI Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali šče in funkcionalno zemljišče), zgra- list RS, št.55/2003 – UPB1, v nadalje- kmetijo, ponudbo ponoviti. Kdor pa jen v skladu z veljavnim prostorskim vanju ZKZ) med drugim ureja tudi želi kupiti na prodaj dano kmetijsko aktom in s predpisi o graditvi objek- promet kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati tov. zemljišča so zemljišča, ki so primerna pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo Overitev podpisa na zemljiškoknjiž- za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih pošlje priporočeno s povratnico pro- nem dovolilu je mogoča le na podlagi in vodnih zemljišč, ter za druge name- dajalcu in upravni enoti ali neposre- odločbe o odobritvi oziroma potrdila, ne določenih zemljišč, sem spadajo dno vloži na upravni enoti. da odobritev ni potrebna. tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso Upravna enota po preteku roka za Pri nakupu kmetijskega zemljišča, goz- določena za gozd na podlagi zakona o sprejem ponudbe obvesti vse sprejem- da ali kmetije, če ni glede kmetijskega gozdovih. Določitev zemljišč, primer- nike ponudbe in prodajalca priporoče- zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi nih za kmetijsko pridelavo, za stavbna, no s povratnico o tem, kdo je sprejel zakoni določeno drugače, lahko uve- vodna ali za drug namen je možna le ponudbo v 30-dnevnem roku. ljavljajo predkupno pravico predkupni v prostorskih aktih države in lokalnih Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe upravičenci po naslednjem vrstnem skupnosti v skladu z zakonom. Namen- oseba, ki sklene pravni posel z lastni- redu: sko rabo zemljišča se lahko preveri na kom nepremičnine, poda vlogo za 1. solastnik, občini, na območju katere nepremič- odobritev pravnega posla. Vloga se 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v nina leži. vloži pri upravni enoti, na območju lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, Za promet s kmetijskimi zemljišči, goz- katere leži nepremičnina oziroma 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, dovi ali kmetijami, ki teče po postopku njen pretežni del. Vloga za odobritev 4. drug kmet, in na način, določen z ZKZ, se šteje pri- pravnega posla se vloži najpozneje v 5. kmetijska organizacija ali samostojni dobitev lastninske pravice s pravnimi šestdesetih dneh po poteku 30-dnev- podjetnik-posameznik, ki jima je zem- posli med živimi in v drugih primerih, nega roka za sprejem ponudbe. Vlogi ljišče ali kmetija potrebna za opra- ki jih določa zakon. je treba priložiti sklenjeno pogodbo o vljanje kmetijske oziroma gozdarske Lastnik, ki namerava prodati kmetij- pravnem poslu. Upravna enota odobri dejavnosti, sko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ali zavrne odobritev pravnega posla z 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ponudbo v treh izvodih izročiti vsa- odločbo. Stranke v postopku odobrit- Republike Slovenije za Republiko ki upravni enoti na območju, kjer to ve so pogodbene stranke in vsi, ki so Slovenijo. kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija sprejeli ponudbo v skladu s tem zako- Ob enakih pogojih se med kmeti, uvr- leži. Ponudba mora vsebovati: nom. Če za pravni posel odobritev ni ščenimi na isto mesto, pravico do na- - osebne podatke o prodajalcu: oseb- potrebna, izda upravna enota o tem kupa določi po naslednjem vrstnem no ime ter naslov stalnega ali začas- potrdilo. Če ne gre za primere, ko se redu: nega prebivališča oziroma firmo in izda potrdilo, se izdaja potrdila zavrne z 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost po- sedež; odločbo. Odobritev pravnega posla ni meni edino ali glavno dejavnost, - podatke o kmetijskem zemljišču, potrebna, če gre za pridobitev kmetij- 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje, gozdu oziroma kmetiji (parcelna skega zemljišča, gozda ali kmetije 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen številka, katastrska občina, površina, - v okviru kmetijskih prostorsko uredit- v primeru, ko gre za prodajo kme- katastrska kultura); venih operacij, tijskega zemljišča, gozda ali kmetije, - ceno in - med zakoncema oziroma zunajza- ki je stvarno premoženje države in - morebitne druge prodajne pogoje. konskima partnerjema, lastnikom in mora prodajalec določiti kmeta na Upravna enota, na območju katere to njegovim zakonitim dedičem, razen podlagi metode javne dražbe. kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija če gre za promet z zaščiteno kmeti- Če nihče od predkupnih upravičencev leži, mora ponudbo iz prvega odstav- jo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ, ne uveljavlja predkupne pravice, lahko ka tega člena nemudoma objaviti na - med solastnikoma, kadar je kmetij- prodajalec proda kmetijsko zemljišče oglasni deski in na enotnem državnem sko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravo- portalu E-uprave. Upravna enota to dveh solastnikov, časno in na način, predpisan s tem za- ponudbo nemudoma pošlje občini in - na podlagi pogodbe o dosmrtnem konom, če sklenjeno pogodbo odobri krajevnemu uradu oziroma informacij- preživljanju, upravna enota v skladu z ZKZ. ski pisarni, da jo objavijo na oglasni de- - na podlagi darila za primer smrti in ski. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni izročilne pogodbe, razen če gre za Andreja Škapin od dneva, ko je bila ponudba objav-lje- promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v na na oglasni deski upravne enote. Če skladu z 18. členom ZKZ, v 30-dnevnem roku nihče ne sprejme - če gre za kmetijsko zemljišče ali ponudbe, mora prodajalec, če še želi gozd, na katerem stoji objekt (stavbi- Iz občinske uprave Iz občinske

PRIHODNJIČ: DARILNA POGODBA 5 Oddaja Na zdravje, posvečena Kraševcem Ena najbolj gledanih televizijskih oddaj na Slovenija 1 je prav gotovo oddaja Na zdravje, ki jo gleda 400 tisoč gledalcev. V petek, 12. marca, so se po uspešni predstavitvi zamejcev z osrednjim gostom Borisom Pahorjem predstavili Kraševci. Na snemanje v Ljubljano je z dvema avtobusoma odpotovalo kar precejšnje število udeležencev, ki so skušali gledal- cem predstaviti lepote kraške pokrajine in naravne ter kulturne dediščine. Po- udarili so prijaznost in gostoljubnost Kraševcev ter kraško kulinariko. Prikazali so osmico, ki je bila značilna za primor- ski konec, in vse kulinarične dobrote, ki sodijo zraven. Ob kelnarci Mileni Tavčar, marljivi gospodinji in kmetici, doma iz

Križa pri Sežani, je s kraškimi dobrotami postregla Aleksandra Pelicon s turisti- čne kmetije Ostrouška Pelicon iz Coljave ob spremstvu Ade Špacapan iz Komna in Ljube Štok iz Povirja. Dr. Stanislav Renčelj pa je predstavil zaščitene kraške izdelke, kot so kraški brinjevec, kraški med, brkinski slivovec, kozji in ovčji sir, da o kraškem pršutu in kraškem teranu niti ne govorimo. Da Kraševci obvladajo tudi kamnoseštvo, je dokazal kamnosek Jernej Bortolato iz Pliskovice, medtem ko je umetnik Pavel Hrovatin iz Briščkov prikazal svoj nakit, pri katerem je upo- rabil kraške kamne. Seveda so poskrbeli tudi za glasbene točke. Med najlepšimi pesmimi je bila prav gotovo pesem Kra- ševka, ki jo je pela Alenka Pintarič in s katero je leta 1978 zmagala na narečni popevki, tokrat pa so jo zapeli Kalamari. V oddaji, ki jo vodita Jasna Kuljaj in Boš- tjan Romih, so zaplesali tudi plesalci Kraškega šopka, povirske mažoretke, za- igrali mladi harmonikaši Kraške harmonike, Kraški kvintet z Bracom Korenom, zapela je skupina Venera, predstavili so Praznik terana in pršuta, ki bo letos v Dutovljah že 40. leto zapored. Seveda pa je svoj pridih pridala tudi kraljica terana Neža Milič. I Iz naših krajev

Besedilo in slike: Olga Knez 6 Nastop kraških harmonikašev Kulturno društvo Kraška harmonika je v petek, 9. aprila, v zadružnem domu v Štorjah, kjer poteka tudi šola diatonične harmonike pod vodstvom prof. Zorana Lu- pinca, organiziralo koncert za svoje člane. Na prireditvi so se predstavili člani društva, ki uspešno deluje že 25 let. Med nastopa- jočimi velja omeniti lanskoletnega mladinskega evropskega prvaka na diatonično harmoniko Manuela Šavrona iz Gradina, ki je zaigral na diatonično harmoniko ob spremljavi violine in kitare. Seveda pa so člani Kraške harmonike v lanskem in leto- šnjem letu dosegli vidne uspehe tako na tekmovanjih doma in v tujini. Po prvem delu koncerta, kjer so se predstavili zlasti najmlajši člani, so se predstavili še pevci otroškega zbora dutovske osnovne šole, ki je zapel med drugim tudi himno društva jana Podgorška uglasbil prof. Zoran Lupinc; Predstavila se je tudi skupina godcev, ki so Kraške harmonike, ki jo je na besedilo Bo- ta že vrsto let poučuje kraške harmonikaše. lani nastopili na Muzikfeštu v Šempolaju. Zaigral pa je tudi najstarejši godec Jože Škrlj iz Merč. Trenutno poteka tečaj harmonike v Štorjah in na osnovni šoli Dutovlje, pod vodstvom prof. Zorana Lupinca. V Štorjah poučuje še Andrej Gropajc, v Dutovljah pa Rok Tavčar. Skupno poučujemo okrog 40 harmonikar- jev. Zaključek tečaja bo na Kmečkem turiz- mu pri Brunotu v Avberju v petek, 23. aprila. Člani društva so sodelovali pred kratkim tudi pri snemanju televizijske oddaje Na zdravje (na posnetku Olge Knez). V društvu prirejajo (23. maja) izlet za člane društva v Goriška brda in v muzej v Kobarid.

Besedilo in sliki: Olga Knez

Na slikah sta posnetka s TV oddaje Na zdravje.

Pohod po Vrheh Lani smo se Vrhovci na velikonočni po- dva pohodnika in skupaj smo nadaljevali in takrat se je na naše veselje pokazalo nedeljek odpravili na pohod po Vrheh in pot do Tabra pri sv. Katarini. Tam smo se sonce. Ko smo prispeli do zaselka Goru- po dolini Kranjška, kjer smo si ogledali udeležili že tradicionalne svete maše, le- pi, smo se odpravili po poti ob potoku vodne mline, ki so delovali v času pred tos pa smo imeli srečo, saj smo prisostvo- Kranjšku, kjer smo občudovali številne in med obema vojnama. Letos smo se vali blagoslovu nove oltarne mize. Mizo brzice in slapove. Ob potoku smo tudi odločili, da bomo svojo pot podaljšali je blagoslovil vrhovski župnik, gospod videli ruševine prej omenjenih mlinov. in se udeležili vsakoletne maše pri sveti Bogomir Trošt. Po lepem obredu smo Ob vsakem od njih nam je Ozbič razložil Katarini na Bogem. Organizator in vodja se pohodniki skupaj s predsednioco KS njegovo zgodovino in čigav je bil. Po- pohoda je bil Joško Ozbič, ki je tudi sam Vrabče Irmo Lekše, in njenim možem, ki tok smo s težavo prečkali (zaradi visoke navdušen pohodnik. Na startu v Stoma- sta se nam pridružila na Taboru, spustili vode) ob Hribovem mlinu (največjem od žu se nas je že navsezgodaj zbralo ducat. na Pristavo in od tam pot nadaljevali pro- sedmih). Ta mlin je imel kar dve kolesi, saj Čeprav je številka morda majhna, je gle- ti Mahničem. Hoja ni bila hitra in tako tisti je eden poganjal stope, drugi pa mlinsko de na oblake, ki so se zbirali nad našimi z malo manj kondicije nis(m)o zaostajali. kolo. Nato smo se povzpeli k cerkvici sve- glavami, to bila kar lepa udeležba. Startali Med potjo je pogovor tekel, Joško Ozbič tega Tomaža in končali popotovanje na smo in med potjo so najbolj zagreti napa nam je povedal veliko zanimivega o startu v Stomažu. Za konec smo si privo- birali divje šparglje. Prečkali smo dolino krajih, skozi katere smo hodili. Ko smo se ščili še obilen pohodniški prigrizek in se Globočaka in Pral ter se ustavili na Polja- sprehodili mimo cerkve sv. Antona, so se poslovili z obljubo, da se prihodnje leto Iz naših krajev nah, kjer smo uživali ob razgledu na ce- ljubitelji špargljev lahko lotili nabiranja, spet odpravimo na pot. loten Kras, nato pa pot nadaljevali proti saj so šparglji rastli skoraj na našo pot. vasi Bogo. Tam sta se nam pridružila še Naprej smo pot nadaljevali po dolini Raše Ana Novak 7 Ludvik Husu po pastirskih hiškah in osamelcih še o škavnah Narava je v kraške gmajne in gozdove zaradi erozije v apnenča- stih skalah izdolbla kotanje in oblikovala kraško krajino s posebnimi kraškimi pojavi, med njimi tudi s škavnami, ki so različnih oblik in ve- likosti. Škavne so naravne skalne vdolbine, v katerih se nabira voda- deževnica. Eno največjih je na sežanskem Krasu odkril Ludvik Husu. Nekoč so škavne uporabljali pastirji ali pa kmetje ob delu v gozdu. Le redki starejši ljudje še vedo, kje se nahajajo. Med mlajše pa prav gotovo sodi velik ljubitelj narave, planinec in pohodnik, ki je že več- krat prehodil slovensko planinsko transverzalo, in dolgoletni jamar sežanskega jamarskega društva Ludvik Husu iz Orleka, ki je odkril eno največjih škaven v bližini domačega kraja. Škavno je izmeril in jo tudi fotografiral. Da gre za zares veliko škavno, priča podatek, da je dolga kar 220 centimetrov, široka 140 centimetrov, povprečna globina vode pa znaša 25 centimetrov. »V poletnih sušnih obdobjih so škavne predstavljale pomembne zaloge vode za prosto živeče živali v naravi. Danes pa žal ni več pa- stirjev, ki bi te škavne vzdrževali in odstranjevali listje, ki ga nanese gradnjo hišk in tako se jih je do danes ohranila le polovica, preostala burja. Tako škavne tonejo v pozabo,« pravi Ludvik, ki skrbno doku- polovica pa se je porušila in jih je načel zob časa. Ludvik se odločil, mentira in fotografira tudi druge velike škavne zgornjega Krasa, saj da jih fotografira, in to tiste najlepše, ter pripravi razstavo. Seveda jih želi predstaviti na posebni fotografski razstavi, kot je to že storil je naletel na pastirske hiške že mnogo prej, ko je raziskoval kraške v začetku leta 2009, ko je na Občini Sežana in v hotelu Maestoso v pojave in Kras, saj je že pred dobrimi osmimi leti zasnoval učno pot Lipici pripravil nadvse zanimivo in dobro obiskano razstavo o pa- v okolici Lipice. Mnogo turistov in popotnikov je v teh letih šlo v stirskih hiškah in osamelcih. njegovem spremstvu po Ludvikovi učni poti. V začetku letošnjega Po podpisu Osimskih sporazumov med tedanjo Jugoslavijo in leta pa je pripravil fotografsko razstavo, ki se je preselila tudi v Lipico Italijo so si takratne oblasti pri Orleku, ki spada v sežansko občino, in je sedaj še vedno na ogled. Na tej razstavi je prikazana tudi ena zamislile industrijsko cono, ki bi v bližini te kraške vasice obsega- največjih pastirskih hišk v okolici Orleka. la približno 600 hektarjev. Po letu 1975 so se domačini spraševali, Številni ljubitelji Krasa in kraških pojavov si bodo lahko na foto- kaj bo s kulturno dediščino Krasa, saj so pastirji vložili veliko dela grafijah Ludvika Husuja ogledali pastirske hiške, kamnite osamelce, v gradnjo pastirskih hišic. To priča, da so domačini vedeli, kje so te pa tudi škavne. pastirske hiške. S prenehanjem paše se pastirji niso več ukvarjali z Besedilo in slika: Olga Knez Sežana nekoč in danes Vse ima svoj začetek in konec. Čas med njima pa je lahko različ- no dolg. Tudi naš kraj se je ponekod v sto letih ohranil, površno gledano, v dokaj originalni podobi, nekje je bolj, drugje manj spremenjen, ponekod je zgolj slutnja o prejšnjem stanju, marsi- kje pa je primerjalno neprepoznaven. Nekaj podob nekdanje in zdajšnje Sežane bo v objavi tudi v naslednjih številkah našega glasila. Človek je s časom gradil, spreminjal, posodabljal, pustil pro- padu, rušil staro in ustvarjal novo. Razmere, takšne in drugačne, ekonomske, politične in še vse druge, ki so ga med časom obli- kovale, se odražajo tudi v podobi kraja, pa ne samo v zunanji, ki je najprej in najbolj vidna. Notranja podoba kraja se težje opazi, začuti. Tako jo lahko spregledamo tudi zato, ker je človek z na- ... in sto let kasneje

činom svojega življenja marsikdaj tako hiter, da mu je za veliko stvari vseeno. Še te zunanje podobe ne opazimo, njenega nastajanja in spre- minjanja … Vse je mimogrede preteklost. Marsikomu je mar le njegov čas, ki je v tem trenutku. Ne zanima ga »neka druga doba« , sto in več let nazaj v preteklost, ko so se tu, v tem prostoru, rojevali, živeli in umirali neki drugi rodovi. Vendar pa je to, kar imamo, zunanje in notranje, to, kar nas obdaja, kar vsako- dnevno živimo, vedno tudi del tistih izpred nas, ki so bili nekoč Iz naših krajev tu, je njihova sled, ki je, hočemo ali ne, tudi del naše poti skozi danes v jutri …

8 Sežana, leta 1910 ... Janko Kastelic Blagoslovili nova zvonova V Merčah so na merčansko nedeljo, ki jo praznujejo dva tedna po veliki noči, ko Merčanci prodajajo zimo – kupujejo pa jo na sv. Andreja (30. novembra) – slavili novo delovno zmago. Slavnostno so predali svojemu namenu dva nova zvonova in obnovili zvonik. Vrednost investicije znaša okoli 30 tisoč eurov. Po sveti maši, ki sta jo v cerkvi sv. An- dreja v Merčah darovala dekan kraške dekanije Tomaž Kodrič in sežanski župnik Aleksander Škapin, so pevci cerkvenega pevskega zbora Povir naznanili svečani dogodek žegnanja novih zvonov. Sred- stva za obnovo zvonika in nabavo zvonov je prispevalo domače Razvojno dru- štvo Merišče iz Merč, nekaj so primaknili tudi sežanska Občina in nekateri dona- torji oziroma botri, mnogo prostovoljnega dela pa so opravili Merčanci sami. O bogati zgodovini merčanskih zvo- Srednji zvon tehta 129 kilogramov, mali otroško igrišče. V Merčah pa si želijo še nov in cerkve je spregovoril član RD Me- pa 98 kilogramov. Uglasil jih je Marko preureditve Studenca in urediti kom- rišče Samo Lah: »Najstarejši poznan mer- Česen. Sicer pa je sežansko Komunalno- pleks oziroma širitev pokopališča in trga. čanski zvon, ki je končal prelit v topove, stanovanjsko podjetje novembra lani pri- Predsednik Razvojnega društva Merišče je nosil letnico 1632. Njega je nadomestil čelo z obnovo dvonadstropne zvončnice Ivan Žiberna, ki je tudi sicer gonilna sila zvon, kateri nam še danes zvoni kot naj- iz klesanega kamna in pročelja z vklesano vasi, se je s sliko-grafiko, ki jo je izdelal se- večji (tehta 250 kg) in nosi letnico 1848. letnico 1597. V začetku aprila letos pa so žanski slikar Marjan Miklavec, po rodu si- Ta zvon je posvečen sv. Andreju, nosi nje- tudi obesili nova zvonova, ki sta bila ulita cer iz Merč, z motivom domače cerkve sv. govo podobo in je edini preživel viharje v livarni Omco Feniks v Žalcu. Cena znaša Andreja, zahvalil sežanskemu županu in 1. in 2. svetovne vojne. Takratni okupator približno pet tisoč eurov. župnikom. Ob tej priložnosti so izdali tudi je leta 1918 vzel dva zvonova, katera so »Zvonovi oznanjajo nevarnost, veselje lično brošuro o podružnični cerkvi sv. vaščani z lastnimi sredstvi in delom po- in mir. Človek pa jih je prelil tudi v orožje. Andreja v Merčah v povirski fari, ki so jo stavili in posvetili svojemu namenu leta Usode takih zvonov so bile podobne v podarili tudi nekaterim donatorjem, kot 1931. Leta 1942 je italijanska vojska zopet različnih vojnah. Želim, da bi odslej dalje so: Olga Gerbec, Zora Filipčič, Sonja Lozej, vzela dva zvonova, jih dobesedno vrgla zvonovi oznanjali samo lepe dogodke,« Andrej Vuga in Nina Mahnič. O zgodovini iz zvončnice na streho lope in od tu so je med drugim poudaril sežanski župan merčanske cerkve, posvečene svetemu padli na tla. Takrat so streho lope močno Davorin Terčon, ki se je med drugim spo- Andreju, ki je vsa kamnita in pokrita s škr- poškodovali in smo jo leta 1986 v celoti minjal pred dvema letoma odprte mrli- lami, je zapisal zgodovinar Božidar Premrl prenovili. Vse od tistega turobnega leta ške vežice v kraškem stilu, medtem ko so ob pomoči domačina Deana Kariža, ki je 1942 pa do danes nam je na merčan- za lansko merčansko nedeljo slavnostno gradivo za brošuro zbiral pet let. ski cerkvi zvonil samo en velik – ta stari obeležili najstarejšo trto na Krasu, za ka- V programu, ki ga je povezovala Ana zvon. Danes dobiva družbo dveh mlajših tero je še Napoleonova vojska privezo- Godnik, je nastopila še domačinka Sonja in manjših zvonov.« vala konje, in slavnostno predali namenu Lozej. Prebrala je staro pesem o odvzetih zvonovih, ki jo je Deanu Križu leta 2005 povedala domačinka Bernarda Zupančič (Rebceva). Sodeloval je tudi trio trobent. Blagoslov zvonov, ki so v tercetu tudi zazvonili, je opravil dekan Tomaž Kodrič. Sledila je pogostitev v vaškem domu, pripravile so jo marljive domačinke.

Besedilo in slike: Olga Knez Iz naših krajev

9 Bojan Pahor novi podpredsednik sežanskega območnega borčevskega združenja Sežansko območno združenje borcev za vrednote NOB, ki šteje blizu 1400 članov, od katerih je 587 bivših borcev in aktivistov OF, je v lanskem letu spre- jelo 51 novih članov; tako je v združe- nju 805 članov, ki sicer niso sodelovali v NOB, ker jih je večinoma rojenih po vojni, imajo pa pozitiven odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati pri ohranjevanju in uresničevanju vrednot. Mladi se vključujejo v vodstva krajevnih organizacij, občinske odbore in druga delovna telesa. Seveda pa je pred bor- čevsko organizacijo trajna naloga, da bodo poskrbeli za nove oblike dela, je na nedavni redni letni skupščini sežan- ske borčevske organizacije v veliki sejni dvorani sežanske Občine dejal predsednik Emil Škrl. Na skupščini, kjer so sprejeli poročilo o delu v lanskem letu in program za teko- tudi mladi, ki se udeležujejo pohodov praznik in spomin na eksodus, sosednja če delo, so izvedli tudi volitve drugega po partizanskih poteh. država ovira, da bi se slovenskim žrtvam podpredsednika. Ta je postal Bojan Pa- »Letos bomo pripravili množičen od- v Rižarni postavila spominska plošča, hor, predsednik sežanske krajevne bor- hod na osrednjo slovensko proslavo tržaški župan Di Piazza nasprotuje po- čevske organizacije. Podpredsednica v Ljubljano, ki bo 8. Maja. Tema bo ko- delitvi častnega naziva pisatelju Borisu združenja je že Vesna Colja, ki skrbi za nec 2. svetovne vojne. Spregovoril bo Pahorju itd. povezovanje z goriškim prostorom. predsednik države. Prav tako se bodo Na področju spomeniškega varstva Pomembna vsebina delovanja združe- udeležili proslave v Ajdovščini (5. maja tesno sodelujejo z novogoriškim zavo- nja so proslave, zborovanja in komemo- – ob obeleževanju ustanovitve prve dom za spominiško varstvo, pristojnimi rativne svečanosti. Tako so v preteklem slovenske vlade) ter osrednje primorske občinami in Ministrstvom za delo, dru- letu organizirali šest velikih proslav ter proslave 18. septembra v Ilirski Bistrici žino in socialne zadeve. Na območju tri spominske dneve. Utečeno sodelo- (ob počastitvi spomina na konec 2. sve- vseh štirih kraških in brkinskih občin vanje imajo z občinami. Tako z divaško, tovne vojne in priključitve Primorske k imajo 150 spomenikov in spominskih ki praznuje spominski dan na preboj in matični domovini),« je poudaril Škrl. obeležij NOB ter 16 grobnic (od teh šest žrtve Brkinske čete na Kozjanah, z ob- Prav na področju mednarodnega so- velikih). Spomenike in grobnice redno čino Hrpelje-Kozina, ki se s svojim spo- delovanja se za borčevsko organizaci- vzdružujejo in obnavljajo. Lani so odkrili minskim dnevom spominja žrtev in pojo, ki deluje na območju od Komna do spomenika padlim borcem NOB v Križu žiga na Artvižah in Rodiku, ter z občino Socerba, pojavljajo težave: iredentisti in Divači.V letošnjem letu naj bi med Sežana, ki kot občinski praznik praznuje in fašisti v Trstu razglašajo naše jame za drugim obnovili glavni spomenik na in se spominja prihoda prvih partiza- fojbe, provocirajo na Krasu (Vilenica, Lo- Kozini in sem prenesli spominsko plo- nov na Primorsko leta 1941. Spominski kev … ), izhajajo zemljevidi z italijanski- ščo s pročelja šole. Na Sežanskem bodo dnevi so organizirani kakovostno in mi poimenovanji krajev kot v času Italije obnovili osrednji spomenik na Štjaku in privabljajo veliko število obiskovalcev – vse do bivše Rapalske meje, italijanski grobnico v Sežani, 30. maja pa bo pro- s Primorske, pa tudi s Tržaškega, saj jih državljani poseljujejo Kras in Primorsko, slava ob 50-letnici postavitve spomeni- navdušujejo ne samo slavnostni govor- Italija nudi ugodnosti pri podeljevanju ka NOB v Skopem. niki, ampak tudi kakovostno izpeljani italijanskega državljanstva Primorcem, kulturni programi. Na proslave prihajajo 10. februar postaja italijanski državni Besedilo in slika: Olga Knez Etnografska dediščina Spregledal sem razpis »Zbiranje predlo- tudi »izvir pr’ Fcali«. Izvir naj bi bil star kot vana suhi velb. Vhod je zasut že mnoga gov za ivedentiranje objektov in območij Sežana. Pred dograditvijo občinskih štirn leta z dačjem in listjem (zaradi humusnih v občini Sežana z namenom ohranitve je bila to edina voda, ki so jo lahko Se- tal). Po 200 metrih pešpoti skozi gozd se naravne in kulturne dediščene«. žanci koristili v neomejenih količinah. Po pride do spomenika ustreljenim talcem. Imam zelo umesten predlog za pot, dobrih 200 metrih, pri prvih borih na des- Ta je pa že tako zaščiten. dolgo manj kot en kilometer, ki še kako ni stran, ob vhodu na Kozlerjevo posest, Omenjam še etnografsko zbirko z nekaj spada v tukajšnjo naravno dediščino. je Dr. Kozler dal zgraditi panoramsko klop tisoč eksponati gospoda Orlanda Fabrisa.

Iz naših krajev Pričela se bi izza Celanove hiše na Stari (dve ali tri leta po izgraditvi južne železni- poti, na kolovozu proti hribu Sedovnik. Po ce). Sto metrov naprej se nahaja zakloni- Levin Rodica 200 do 250 metrih izza Kozlarjevega zidu šče iz prve svetovne vojne, zgrajeno leta 10 na levi strani je zasut »izvir žive vode« ali 1916. To je edinstvena gradnja, imeno- Ko se pomlad v Lokvi prebudi Sneg se je pričel taliti, zima poslavljati, dnevi pa podaljševati. Tudi v Lokvi se je narava prebudila iz zimskega spanca s pesmijo, saj je bil 20. februarja koncert do- mačih pevcev in sicer moškega pevskega zbora Tabor Lokev z zborovodjo Miranom Žitkom. Pridružil se jim je gostujoči oktet Osti Jarej iz Podčetrtka. Še posebej so po- želi močan aplavz vseh poslušalcev, ko so z domačim zborom zapeli skupne pesmi. Kulturni dom je še posebej zažarel, ko je v naše goste 12. marca prišla Glasbena šola Sežana. Prisluhnili smo Komorni zasedbi Kvartetu rogov, Šolskemu pihalnemu or- kestru Sežana ter seveda posameznikom iz Lokve in Prelož. Potrebno je poudariti, da so nekateri izmed njih imeli tudi svoj prvi nastop pred domačim občinstvom, katero jih je ves čas bodrilo in spodbujalo z apla- vzi. Bogat program skrbno izbranih skladb je navdušil marsikaterega obiskovalca. vragolijami skozi različne igre nasmejali nam pripravili nastop, med drugim tudi z Presenečenje smo pripravili tudi našim gledalce. Marljive učiteljice so pripravile igranjem vseh učencev šole na piščali. najmlajšim – z nastopom lutkovnega gle- zanimiv program, ki je vključeval komično Tako smo v Lokvi zaključili z zimo in z dališča Papilu, katero je predstavilo prav- igro, pevski zbor, plesni nastop ter različne velikim veseljem pozdravili pomlad, za ljico o veterinarki Maji in njenima kužku in recitacije, katerim je bilo vredno prisluhniti. naprej pa si zaželeli še veliko podobnih, muci. Podružnična Osnovna šola Lokev pa je to- z otroškim nasmehom polnih dogodkov. Prav tako so lokavski Kulturni dom s svo- krat v goste povabila Osnovno šolo Primož jim nastopom 18. marca napolnili otroci Trubar iz Bazovice, s katero lokavska šola Besedilo: Jerneja Gerič iz lokavskega vrtca in šole ter s svojimi že veliko časa uspešno sodeluje. Tokrat so Slike: Tjaša Gerič Kal na hribu je obnovljen V soboto 13. in v nedeljo 14. marca je butah je bilo potrebno položiti zaščitno kamenjem. Urediti je bilo potrebno tudi potekala zaključna delovna akcija, s ka- folijo, ki so jo pokrili z zemljo in zaščitili s čistilnik, s katerega se bo voda stekala tero so vaščani Vogelj obnovili nekdanji v kal. Obnova kala je gotovo pomenila kal »Na hribe«. Organizator »robute« sta velik delovni uspeh in priložnost za dru- bila Vaška skupnost Voglje in Razvojno ženje vaščanov. združenje Repentabor. V teh dveh dneh Območje s prenovljenim kalom ni je bilo opravljenega zelo veliko dela. samo okrasna točka nad vasjo, temveč Obnova kala se je pričela že 26. oktobra bo v spomladansko-poletnem času 2008. Ker je bilo to območje zaradi lege omogočalo prirejanje številnih priredi- tik ob meji in opuščanja živinoreje dolga tev na prostem. Prva priložnost bo že 8. leta zapuščeno (zaraščeno), ga je bilo potrebno najprej očistiti. Sledila je poglo- bitev nekdanjega kala. V zadnjih treh ro- Poglabljanje kala

Polaganje zaščitne plasti kamenja

maja (na predvečer dneva Evrope), ko bo domači Združeni mešani pevski zbor Repentabor že četrtič zapel v okviru pobude Zveze pevskih zborov Primorske, ki

poteka pod naslovom »Primorska poje Iz naših krajev svobodi«.

Polaganje nepropustne folije in zemlje Besedilo in slike: Danilo Ravbar 11 Gustav Gregorin – častni občan sežanske občine v letu 1908

Gustav Gregorin (10. aprila 1860, Sežana – 30. maja 1942, Ljubljana). Fotografija je vzeta s spletne strani Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) - NUK

Nekaj ljudi sem povprašal, če vedo, kdo Nekoč je pred Gregorinovo gostilno stala kamnita miza, ki jo je po koncu druge svetovne vojne podrl je Gustav Gregorin. Pa mi nihče ni vedel voznik anglešega džipa. Arhiv Pavel Skrinjar. odgovora. Ker letos mineva sto petdeset let od nem odličnem sežanskem odvetniku dr. njegovega rojstva, se mi je zdelo prav, da Ostertagu. Že v letu 1890 je Gustav Gre- vsaj z nekaj vrsticami spomnim na veli- gorin imel lastno advokaturo v Sežani. kega moža, ki je veliko prispeval k temu, Kljub temu da so ga vabili na različne kra- da v Trstu še živijo Slovenci, da govorijo je, se je odločil in odprl svojo odvetniško slovensko in da delujejo številna sloven- pisarno v Trstu. Tu je bil, ob sodelovanju s ska društva. prijatelji, kot je bil npr. dr. Otokar Rуbàř, ki Na Trgu 28.avgusta ob takratnem Fon- ga je poznal že iz Sežane, eden vodilnih talonu in ob današnjem župnišču v Seža- politikov in slovenskih gospodarstve- ni je stala znana gostilna Pri Joklnu, kate- nikov. Bil je prvi slovenski odvetnik, ki re lastnik je bil Jakob Gregorin. Njemu in se je zavzemal za uporabo slovenskega ženi Fračiški se je 10. aprila 1860 rodil sin, jezika v javnosti. Slovenski list Edinost je imenovali so ga Gustav. Bil je zelo nadar- po njegovi zaslugi postal dnevnik (v letu jen otrok in oče ni veliko pomišljal, tem- 1895). Poleg političnega življenja se je več je otroka po zelo uspešno končani posvečal tudi gospodarstvu. Prepričan je osnovni šoli vpisal v gimnazijo v Trst. Tam bil, da bodo Slovenci v Trstu (tedaj je bil je Gustav tudi uspešno opravil maturo in Trst mesto z največjim številom Sloven- se odpravil na Dunaj, kjer je končal prav- cev) lahko kljubovali italijanski prevladi v no fakulteto (v letu 1882). Od tedaj dalje tem delu sveta le z močno gospodarsko je opravljal odvetniško prakso pri zna- in s tem tudi finančno podlago. Skupaj z

Gostilno Pri Gregorinu je nekaj časa vodil An- ton Bekar. Listek, ki je na hrbtni strani služil kot zadolžnica, je iz leta 1925. Arhiv Pavel Skrinjar.

drugimi somišljeniki je že leta 1898 na- črtoval ustanovitev večje banke v Trstu. Pridobili so si že privoljenje znane firme V. Kallister, da bi ta predstavljala tudi slovenski delež in bi združevala vse slovenske banke in finančne družbe, vendar je

Iz naših krajev mnenje takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, da naj bi ta banka imela sedež v Ljubljani, porušilo načrte in do Sedanji izgled hiše, kjer se je rodil Gustav Gregorin, nekoč gostilna “Pri Gregorinu”, po domače “Pri resnično velike denarne institucije v Tr- 12 Joklnu”, slika Janko Mahnič. stu ni prišlo. Šele kasneje, v letu 1905, je poslovali vsi pripadniki slovanskih naro- Jugoslavijo. Sodeloval je tako na ženev- prišlo do ustanovitve Jadranske banke dov. Seveda je stavba bodla v oči fašis- ski kot na pariški mirovni konferenci in in Gustav Gregorin je bil njen podpred- tom, ki so jo 13. in 14.j ulija 1920 požgali zahteval, da se Primorska z Istro in Reko, sednik do leta 1915. Gregorin je tudi in niso dovolili, da bi jo sploh gasili. Tako seveda tudi z Gorico in Trstom, priključi soustanovitelj Tržaške posojilnice. Toda je gorela kar dva polna dneva. Jugoslaviji. istočasno z ustanavljanjem finančnih in Gustav Gregorin je bil dve mandatni Po letu 1920 se je Gustav Gregorin od- gospodarskih inštitucij je Gregorin mislil dobi zastopnik tržaških Slovencev v trža- ločil stanovati v Ljubljani, kjer je 30. maja tudi na kulturo. Tako je predlagal, da bi v škem mestnem svetu. Leta 1908 pa so ga 1942 umrl. Trstu zgradili Narodni dom, poznan tudi v sežanskem okraju izvolili za poslanca Med bivanjem v Ljubljani je sodeloval kot hotel Balkan, ki ga je veliki arhitekt iz v goriški deželni zbor. Že dve leti kasne- v številnih gospodarskih publikacijah in Kobdilja Maks Fabiani načrtoval leta 1902 je je bil na Krasu izvoljen za poslanca v z objavljenimi članki dosegel velik ugled. in je bil po delih odprt med avgustom in državnem zboru na Dunaju. V tem času Leta 1932 je postal senator v Kraljevini decembrom 1904. Objekt je bil zamišljen si je prizadeval za ustanovitev slovenske Jugoslaviji. kot večnamenska stavba, v kateri bi bilo univerze v Trstu. Sežanska Občina ga je leta 1908 ime- dovolj prostora tako za gospodarstvenike Med prvo svetovno vojno je deloval v novala za častnega občana. kot za kulturne delavce različnih slovan- Londonu kot član jugoslovanskega odbo- skih narodov, predvsem pa tržaških Slo- ra in se trudil prepričati svet o nujnosti po- Pavel Skrinjar vencev. Istočasno naj bi v tem poslopju vezave vseh Slovencev v skupno državo Sobotne matineje s škratko Srečko, Boštjanom in Lucijo Pomladna dvorana je v Kosovelovem domu Sežana najmanjša, vendar pa še zdaleč ne najmlajša, saj je 21. marca 2010 praznovala svoj tretji rojstni dan. Tako je prehitela svojo malce večjo Srednjo dvorano (multifunkcijsko), ki bo svoj prvi rojstni dan praznovala oktobra 2010. V soboto, 20. marca 2010, je svoje zve- ste, najmlajše otročičke pričakala škratka Srečka, skupaj z njihovimi straši, na vhodu Kosovelovega doma. Odpeljala jih je v Pomladno dvorano, kjer so, tako kot vsako soboto, najprej zapeli škratkino pesem. Sledila je barvna delavnica z Lu- cijo Ćirović in Boštjanom Štormanom, ki sta bila z nami od začetka januarja 2010. Že tretjo sezono sodelujeta v sobotnem otroškem programu z njunim Gledali- ščem iz desnega žepka. Barvne delavnice so se končale v soboto, 27. marca, z iskanjem škratovega zaklada po Kosove- lovem domu. V delavnicah so otroci med spoznava- lavnicah, se v velikem številu udeležujejo Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na njem barv spoznali škrata, ki je iskal za- otroških predstav, ki jih zaradi izjemnega otroke s posebnimi potrebami iz VDC-ja klad, in vedno, kadar je bil vesel, se mu je obiska pripravimo v veliki dvorani Koso- Koper, enota Sežana, ki poskrbijo, da je Po- v popku zasvetil lešnik. Tokrat je prišel na velovega doma Sežana. mladna dvorana vedno lepo okrašena in rojstnodnevno zabavo, kjer je bila torta Letošnji Srečkin abonma končujemo toplejša zaradi njihovih izjemnih okraskov. ROŽNATE BARVE. 22. maja 2010 ob 10. uri v veliki dvorani

Uganite, kdo je torto prinesel! Ja, seve- KD Sežana s predstavo, ki je vredna ogle- Besedilo: Ariana Pertinač Kulutra da, škratka Srečka, ki se je z vsemi nami da in sicer je to muzikal otrok dramskega Slika: Katarina Orel veselila, da je v Pomladni dvorani vedno krožka OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ČA- toliko otrok, ki pridno ustvarjajo na de- ROVNIK IZ OZA. 13 13. tradicionalni večer Zlatega čolna V Kosovelovi sobi v Sežani, kjer se je 18. marca 1904 rodil pesnik Srečko Kosovel, je sežansko Literarno društvo Zlati čoln, ki nosi ime po eni izmed Kosovelovih pesmi, priredilo že 13. tradicionalni literarni ve- čer. Tudi tokrat je bil doživet in ob besedi je kraljevala tudi glasba. Čeprav Literarno društvo Zlati čoln po besedah predsednika Davida Terčona ni bilo v lanskem letu aktivno tako kot prejšnja leta, so posamezniki kljub temu sodelovali na raznih literarnih večerih in brali svoja dela. Pozdrav literar- nim sladokuscem je namenila predsednica Zveze književnikov Primorske Magdale- na Svetina Terčon, ki je tudi povezovala in Ustvarjalci tokratnega 13. literarnega večera Zlati čoln vodila literarni večer, na katerem so svoja dela brali člani društva: Brigita Grmek s žini skupaj muzicirajo kar tri generacije: skuša ohranitii starejši način igranja, ki je Štjaka, Eda Pavlin in Maja Razboršek, obe dedek Slavo, hčerka Irena in vnuka Metka bil običajen na naših tleh skozi dolga sto- iz Sežane, ter David Terčon iz Štorij. Z doži- in Vid. Slavo Batista vse svoje življenje po- letja pred prihodom harmonike v ljudsko vetim pevskim nastopom z ljudsko glasbo sveča raziskovanju slovenskega ljudskega glasbo. Sam igra na raznovrstne piščali, ki se je predstavila družina Batista iz Kopra, izročila, bogati kulturni dediščini našega jih je sam izdelal, pa tudi na brač, violinsko tokrat sicer v okrjeni sestavi: dedek Slavo in naroda – v glasbi, običajih in mitologiji. harfo in meh, ki je na Slovenskem izumrl vnukinja Metka Batista. V tej glasbeni dru- Sam tudi izdeluje instrumente, s katerimi pred več kot sto leti. Vnukinja Metka Avdič Batista je pevka, igra pa pastirsko in violinsko harfo, male (oprekelj) in velike cimbale in banduro.Vsi napevi, ki jih igrajo, so izvir- ni in stari, še posebej je občinstvo obilen aplavz namenilo pesmi Ena ptička prile- tela, ki je ena naših najstarejših ohranjenih pesmi in nosi s seboj zanimivo informacijo izpred krščanskega časa, saj omenja Voda- na, med slovenskim življem zelo čašče- nega poganskega demona voda. Tokrat odsotna Irena Batista igra violino, njen sin Vid pa orginalni slovenski tristrunski bajs in basovske piščali (tudi ta inštrument je izdelal Slavo po svoji zamisli).

Besedilo in sliki: Olga Knez Člani Zlatega čolna so na literarnem večeru brali svoja dela. Alica s tisoč rokami Tokrat je literarni večer na Krasu, kjer je avtorice Mateje Bizjak Petit, ki je po starih številno občinstvo je z obilnim aplavzom Literarno društvo Zlati čoln iz Sežane v Ko- starših sicer iz Sežane, združeval dva jezika pozdravilo mlado pesnico, lutkarico in ne- sovelovi sobi pripravilo izredno doživeto (slovenščino in francoščino), saj je poezija nazadnje tudi prevajalko Matejo, ki od leta glasbeno-recitacijsko predstavitev pesni- univerzalna in tesno povezana z glasbo, 1992 živi v Franciji. ške zbirke z naslovom Alica s tisoč rokami ki je prav tako univerzalna. Sicer malo- S predstavitvijo knjige so tako v času med svetovnim dnem poezije 21. marcem in 23. aprilom – svetovnim dnevom knjige v goste povabili mlado ustvarjalko, rojeno 1969. leta v Ljubljani, kjer je obiskovala srednjo pedagoško šolo – lutke v Pionirskem domu in dramaturgijo na AGRFT, v zadnjem času pa se je posvetila pisanju. Zdaj že 18 let živi v Franciji, kjer je poročena in je srečna mamica, lutkarica ... in od nekdaj poetična duša, ki si je vzela čas in v tem zadnjem letu začela skrbneje in bolj redno pisati pesmi; pesmi, ki so postale njena iz-

Kultura povedna vrata, skozi katera se ji zdi, da lahko s svetom končno komunicira o tem, kar čuti sama v sebi ali pa zazna v svetu okrog 14 sebe. To je poskus prelivanja nevidnih no- tranjih tresljajev, signalov in drhtenj v ma- terijo besede. Pri mariborskem literarnem društvu je že pred leti izdalo prvo pesniško zbirko Le ti, ki jo je posvetila možu Yvesu in hčerki Noemie, spremno besedo pa je napisal Marjan Pungartnik. Junija lani pa je pri založbi KUD France Prešeren Ljubljana, pod mentorskim vodstvom urednika Go- rana Jankovića, izšla druga, tokrat dvojezič- na pesniška zbirka Alica s tisoč rokami / Ali- ce aux mille bras s spremnima besedama Milana Vincetiča in Jeana Pascala Dubosta. Zbirka Alica s tisoč rokami po mnenju avtorjev spremne besede “živi resničnost, ki vznemirja pesnike, kot tunel – prehod, kjer se zemlja povzpne in nebo čudovito okrene. Prehod, ki vodi na drugo stran pre- prostega“. Pesmi vabijo bralca, da se poda »skozi galerijo vsakdanjih občutij: samoto, in izvajalec elektroakustične glasbe v živo), nik društva Zlati čoln, sicer pa umetniški tišino, trenutke ljubezni, pričakovanje, do- Didier Culbutoké – glas in Tomaž Podobni- vodja sežanskega Kosovelovega doma. motožje, hrepenenje, spomine, po navide- kar na pojočo žago. Gre za pesniški dvoboj Tu imam tudi korenine, saj prav iz Seža- zni daljšnici še bližje sam k sebi, vase«. Pe- v živo: liričen, klasičen, sočuten slovenski ne izhajajo moji stari starši. Upam, da to smi so bile najprej napisane v slovenščini, ženski glas, rahlo prestrašen zaradi mehkih ni zadnji nastop na Krasu,« je ob slovesu v francoščino jih je nato prevedla avtorica dolgoooo-časnih branj in slamovska, fran- obiskovalcem dejala avtorica zbirke Mate- s sodelovanjem francoske pesnice Valérie coska, à la électroacoustique, moška matja Bizjak Petit, ko ji je predsednik LD Zlati Rouzeau, spremni besedi pa sta vzpored- cho-interpretacija teh istih besedil. Drug čoln David Terčon izročil skromno darilce, no prevedla Tanja Ahlin in Yves Petit. drugemu nasproti. pesnica pa je enega svojih izvodov najno- Predstavitev zadnje pesniške zbirke, ki so »S Krasom in Sežano sta me poveza- vejše pesniške zbirke poklonila tudi sežan- jo predstavili tudi v Ljubljani in Mariboru, la predsednica Združenja književnikov ski prevajalki Jolki Milič. je spremljala elektroakustična glasbena Primorske Magdalena Svetina Terčon in skupina v sestavi: Michel Bertier (skladatelj njen mož David Terčon, pesnik in predsed- Besedilo in sliki: Olga Knez Nebo v očeh lipicanca Ob 430-letnici kobilarne Lipica, ko pomemben jubilej proslavljajo s številnimi dogodki in aktivnostmi, so sredi aprila predstavili tudi najnovejši mladinski roman z naslovom Nebo v očeh lipicanca, ki ga je napisala zelo brana in priljublje- na slovenska mladinska pisateljica Desa Muck. Roman je izšel v nakladi 3500 izvodov s finančno pomočjo in ob sodelovanju Kobilarne Lipica. Roman, ki je preplet zgodb treh najstnikov, dveh deklet in enega fanta, katerih poti se srečajo v Lipici, na 180 straneh ponuja zanimivo in napeto branje; dopolnjujejo ga čudovite fotografije lipicancev, ki jih je prispevala Kobilarna Lipica. Petnajst let je namreč minilo, odkar je Desa Muck napisala svoje zadnje delo za najstnike, kljub temu pa ti še vedno radi posegajo po njenih največjih uspešnicah (Blazno resno o seksu, Hči lune idr.). V zadnjih le- In da nikoli ne smemo obupati.« Naslov je vzljubijo konje prav v tem obdobju. tih je izdala romana Panika in Peskovnik knjige je izbrala na podlagi prepričanja, Prepričana pa je, da bodo po knjigi segli Boga Otroka, ki sta namenjena odras- da se ti, če se zazreš konju v oko, odpre z veseljem tudi odrasli. lim, ter serije o Anici, s katero je osvojila celo vesolje. Desa Muck namreč v zad- »Prepričan sem, da bo roman Nebo v predvsem generacije na robu zgodnje- njih letih veliko zahaja v Lipico, kjer je očeh lipicanca še posebej približal Lipi- ga najstništva, k mladostnikom pa se izvedela veliko zgodb o konjih in ljudeh, co mladim,« poudarja direktor kobilarne vrača z romanom o ljubezni, živalih in ki delajo z njimi, ob vsem, kar je videla Tomi Rumpf. Zadnja monografija o Lipi- ljubezni do živali. in slišala v zadnjih letih, pa je bila veli- ci je izšla pred tridesetimi leti ob 400-let- Kultura Kot pravi avtorica Desa Muck, pa ro- kokrat globoko ganjena. Zato je prepri- nici kobilarne. man govori o tem, » … kako se ob živa- čana, da si Lipica zasluži roman, ki ga je lih zdravimo in postanemo boljši ljudje. namenila mladim, najstnikom, ki najlaž- Besedilo in slike: Olga Knez 15 Pogovor s Simonom Kastelicem Slikar Simon Kastelic se je rodil leta 1. aprila 1977 v Postojni. Leta 2005 je na Accademia di Belle Arti v Benetkah pri profesorju E. Comenciniju diplomiral iz slikarstva na temo babilonskega stolpa; nadaljeval je z magistrskim študijem na ljubljanski ALUO pri profesorjih B. Vogel- niku (NSK, Irwin), dr. T. Brejcu in S. Dra- ganu (OHO … ) in ga leta 2008 zaključil z odliko, z naslovom dela »Slikarski am- bient v navezavi s tridimenzionalnimi objekti«. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1999 v Sežani in se od takrat predstavil na približno dvajsetih samostojnih razstavah po Sloveniji in Italiji ter na več skupinskih razstavah ši- rom po Evropi. Ukvarja se s slikarstvom, videom in digitalno fotografijo. Živi in dela v Sežani. Začniva pri bistvu in sicer pri sliki. Kako pojmuješ mesto slike v sodobni umetnosti in kako bi umestil svoja dela? Deliš svoja dela na različna ob- povezana; vendar se po analizi rdeča nit ski pokrajini. Čeprav je bilo ustvarjanje dobja? jasneje izrazi. Blizu mi je eksperimentira- teh pokrajin zelo svobodno (tudi osvoba- Konec koncev sta v sodobni umetnosti nje, izogibam se realiziranju stvari, za ka- jajoče), je na koncu vseeno nastala serija lahko slika tudi video ali fotografija. Slikar- tere vem, da že obstajajo. Poskušam biti precej enotnih del, ki so dajala vtis vna- sko delo danes ni več tako ozko vezano inovativen, za kar je potreben vpogled v prejšnjega načrtovanja scene. S povsem na nanos barve s čopičem na platno. V zgodovino in trenutno dogajanje. Če se nasprotnim pristopom so nastala dela, tem pogledu sem še vedno dokaj klasi- vrnem nazaj po ekspanziji novih medijev ki sem jih razstavljal pod naslovom »you čen slikar; zavedam se svoje pozicije, ki se vloga klasičnega slikarskega produkta like this«. Gre za portrete ljudi, ki nasta- je predvsem na strani tradicionalnega (sicer ne še očitno) vrača; po tehnološki jajo po fotografskih predlogah, pobranih slikarstva, vendar pa se s sodobnimi teh- odtujenosti bo spet prišel čas za osebno z interneta, iz socialnih omrežij (facebook nologijami dokaj očitno spogledujem, poetiko. itd.). Te slike poskušajo pridobiti identite- vključujem jih v svoja dela, ki še vedno Kako se običajno lotiš dela? Ali je to to digitalne podobe, pa vseeno ostati sli- ostajajo »slikarska«, vendar za svoj obstoj običajna pot, običajni miselni in po- karski produkt. Svoboda ustvarjanja je tu- potrebujejo podporo tehnološke perife- tem delovni tok? kaj drugačna kot pri prejšnjih stvareh, ni rije – govorim o seriji »kamuflažnih slik«, Potek dela je v celoti odvisen od zastav- podzavednega raziskovanja, ampak gre kjer se ukvarjam z bipolarnostjo v smislu ljenega koncepta; imel sem serijo pokra- za raziskovanje same površine podobe. povezav med realizmom in abstrakcijo, jin z organskimi formami, kjer sem se po- Ali je nate in na tvoje delo pomemb- konkretno materialnostjo platna in min- stopka lotil dokaj nezavedno, brez točno no vplivalo okolje? Še vedno mi nam- ljivostjo video-projekcije. Moja dela so začrtane poti, brez skic. Imel sem zgolj reč zelo močno odzvanja v spominu skozi obdobja, na prvi pogled, skoraj ne- neko nadrealno predstavo o živi, organ- tvoj izdelek z naslovom 'Hommage a Kosovel'. Zanima me, kakšne slike bi delal, če bi bil več časa zaprt v črni škatli. Kaj zate kot slikarja pomenijo moda v slikarstvu ali sodobni trendi, so te kdaj vlekli, potegnili vase ali ostajaš samostojen? Sprašujem se, če sodobni trendi sploh obstajajo. Ne verjamem, da obstaja nek- do, ki jasno začrta pot: do zdaj je bilo tako, od tu naprej pa bomo delali tako. Gre za splet družbenih okoliščin in nihče si ne more osebno lastiti zaslug za spremembe. Občutek imam, da že obdobje samo, katerega živimo, definira naše početje. Česarkoli bi se lotil tu in zdaj, bi imelo pridih sedanjosti in tega ne bi mogel niti po pomoti uvrstiti v kakšno drugo obdobje. Sicer pa se trenutno nahajamo v eri, Kultura ko izmi izginjajo, ni več nekih ideoloških gibanj, kar je po svoje velika prednost: 16 ponujene so nam veliko širše možnosti. Tvoja pozornost je v zadnjih delih ne morem strinjati. Resnica je samo ena fb-profilu). Kljub vsemu je to pozitivna namenjena ženski. Kako sta povezana – slikarjeva. Vse drugo so zgolj (ponesre- izkušnja, predvsem dobra šola, ki mi je erotika in umetnik? čene) interpretacije. Seveda ta resnica ne dala konkretne iztočnice tudi za nadalj- Sam se tega z začetka nisem niti zave- ostane prikrita vsem, je razložljiva, ne nuj- nje projekte. dal in mislim, da konkretnejše povezave no racionalno ali z besedami; problem Napoved za tvojo bližnjo prihod- z erotiko v teh delih ni. V mislih sem imel ni v sliki – problem je v vsebini gledalca. nost? serijo portretov ljudi, ki se pač pojavljajo Velik problem je tudi onesnaženje s slika- V realizaciji je izgradnja Kosovelove- na spletu. Na razpolago sem imel več mi (in podobami na sploh). Nekvalitetne ga spomenika pred kulturnim domom, tisoč podob, ki sem jih pregledoval in produkcije je ogromno, »nedeljski« sli- trenutno razstavljam v Villi Farsetti v izločal glede na primernost za slikarsko karji delajo zmešnjavo s prodajo slik pod Benetkah, v knjižnici na Kozini in na upodobitev. Odločitev o tem, koga naj ceno, te slike (na nivoju gobelinov) pro- Majskem salonu v Slovenj Gradcu, si- naslikam, je bila moja in najbrž je vzrok dirajo v domove ljudi in povzročajo men- cer pa večino del sprotno objavljam na temu, da so na slikah v večini ženske, talno okužbo in kulturni propad naroda spletnem socialnem omrežju Facebook predvsem estetske narave. Ženske ste (isto se dogaja tudi z glasbo, filmom itd.). (www.facebook.com/simon.kastelic). pač lepše (smeh). Videli smo te tudi na letošnji EMI. Opremil sem si atelje in v njem izvajam Kako vrednotiš sliko, bodisi svojo Komentar, spomini? tudi tečaje risanja in slikanja. bodisi drugega slikarja? Ne zanima Žal ste videli samo mene, ne pa tudi me, kako to delajo umetnostni zgodo- moje slike. Na odru sem naredil sliko, vid- S Simonom sem se pogovarjala: vinarji, kritiki ali kustosi, ampak kako no pod UV lučjo, ki pa je TV Slovenija ni Nina Ukmar to vrednotiš ti. zmogla posneti (sam to sicer uspem s Sliki: arhiv Simona Kastelica Najbrž na dokaj podoben način. Ljudje »turistično« kamero ali fotoaparatom – radi rečejo: vsak vidi, kar hoče. S tem se posnetke si lahko ogledate na mojem Razstava arhitekta Sulčiča v Buenos Airesu ca ustvarjalnega dialog tistih, ki so bili z V sklopu programa »Buenos Aires praznuje« je bila 9. aprila 2010 v kulturnem centru arhitektom Sulčičem že desetletja razpeti Recoleta otvoritev razstave del arhitekta Viktorja Sulčiča. Ta je gotovo eden največjih med rodnim Krasom in Argentino ali pa predstavnikov Slovenstva v argentinskem javnem življenju. Njegova dela (Mercado so ta veličasten korak stopili prav s tem de Abasto, Bombonera idr.) prodirajo globoko v dušo mesta. Zato je bila razstava projektom. Je zgodba razvejane in nagu- izbrana kot sestavni del praznovanja dvestoletnice Argentine. Na otvoritvi je bilo kar bane poti, ki se razteza od vasi Križ nad sedem veleposlanikov in po besedah direktorja kulturnega centra je bila udeležba na Trstom, kjer se je Sulčič rodil, do Trsta – tej otvoritvi rekordna (v primerjavi z drugimi arhitekturnimi razstavami). mesta, kjer je mlad umetnik zajemal glo- Premierno je bil predstavljen dokumentarni film Viktor Sulčič pred odhodom v Ar- boko sapo širine in veličine horizonta, do gentino (v koprodukciji TV Koper – Capodistria in Višja strokovna šola za oblikovnje Firenc, Zagreba in pripelje v metropolo, in fotografijo Sežana). kjer je Sulčič postavil arhitekturno ikono Razstavo so s kulturnim programom otvorila Tinkara Kovač in kubanski kitarist Ariel mesta Buenos Aires. Cubria Vichot, uradno pa podžupan Ljubljane profesor Janez Koželj. Arhitektura Viktorja Sulčiča je na izra- Producent razstave so Obalne galerije, kustos razstave pa je Matej Mljač, ki je tudi zito subtilen in hkrati racionalen način avtor postavitve in scenarija kratkega dokumentarnega filma o Viktorju Sulčiču. Bese- navezana na trdno vero absolutnega. dila v razstavnem katalogu so prispevali: Majda Širca, ministrica za kulturo RS, Luis J. Njegova univerzalna arhitektura ima Grossman, generalni direktor zgodovinskega jedra mesta Buenos Aires, Irene Mislej, vzrok v impresivnem reliefu in tektoniki direktorica Pilonove galerije Ajdovščina, Alejandro Stoka, arhitekt, Diana Saiegh, di- Krasa, v njegovih barvah in – kar je naj- rektorica Muzeja Tigre, Matej Mljač, arhitekt ter Janez Koželj, podžupan mesta Ljub- pomembneje – v stiku kraške zemlje z ljane. Maja Ivanič in Dominika Batista sta za katalog intervjuvali Borisa Podrecco. morjem, s horizontom, z neskončnostjo. Iskati vzrok, pomen in smisel Sulčičeve Postaviti razstavo o arhitekturi je kritikov sedanjosti in arhitektov prihod- arhitekture pomeni temeljito razčesati nekaj takega, kakor pisati pesem o nosti. Vizualizirana podoba razstave o časovnico, ob katero sta pripeta prostor pesmi ali razmišljati o hiši v hiši in delu arhitekta Sulčiča je logična posledi- univerzalnega in prostor posamičnega. hkrati izven nje. Razstava o arhitekturi, o arhitektu in nekem minulem času je na prvi pogled ustaljena forma ga- lerij in muzejev. Lahko je linearna pripoved skozi različne zgodovinske dokumente, skice, načrte in fotografije … , lahko pa taka naloga preraste v dragoceno odkritje in nujen posta- nek, kontemplacijo ustvarjanja svoje lastne arhitekture. Razstavo o arhitektu Viktorju Sulčiču sem zastavil najprej kot radoveden pogled v preteklost, potem kot katarzično refleksijo sedanjosti in drzno napoved Kultura prihodnosti. Ideja razstave je predvsem združevanje ustvarjalnih akterjev različ- nih generacij, raziskovalcev preteklosti, 17 Nastajanje razstave o arhitektu Sulči- ču in njegovi arhitekturi je na nek način proces nastajanja arhitekture o arhitekturi. Je refleksija in nenehno preverjanje pomena interpretacije, re-interpetacije današnjega časa, uporabe različnih medijev, skozi katere prihajamo arhitekti do končnega produkta – arhitekture ali razmejevanja in omejevanja prostora. In arhitektura je prav tako medij, ki lahko daje dionizični »prostor« fizičnim in men- talnim povezavam. Viktor Sulčič je svojo idejo o generalnih nastavkih za smisel arhitekture raziskoval skozi izredno precizne študijske skice renesanse, domoljubno poezijo, akvarel re se je pomen volumnov in njegovih menzij. V času informatike arhitekturo Vik- kraške in kasneje argentinske krajine. medsebojnih odnosov spreminjal prav torja Sulčiča ne postavljam na »razgled- Kompleksne analitične misli so se naselile z inovacijo in nenehnim iskanjem novih nico iz Argentine« ali »razglednico za Ar- v tehnično risbo in kasneje v končno idejo tipov risbe, različnih interpretacij odnosa gentino.« prostora. Svojo misel univerzalnega duha prostora in časa. Sulčičeve skice so likov- Nerealiziran projekt Hipotekarne banke prostora je torej preverjal skozi različne ni presežek in inženirski podatek hkrati. (njegov pomen morajo zgodovinarji še medije, ki so mu omogočali komplek- Prav tako kakor skozi zgodovino sta tudi odkriti ) je Sulčičev ključen miselni pre- sno potovanje misli skozi grandioznost danes duh kraja ali »genius loci« in duh skok v neskončnost kasetiranih voltov in specifiko makro- in mikrokozmosa. časa v nenehnem odnosu preverjanja. tržnice Abasto … Sprehajal sem se med Sulčičeve skice s svinčnikom so pomem- Odnos stavbnih mas odkrivamo z ana- strukturiranimi rebri stadiona La Boca … ben dokument, ki pove veliko – ali vse – o lognimi in digitalnimi orodji. Arhitekt je Sedel sem pod svetlobno gradacijo obo- arhitektu. Ob študiji Sulčičevih skic mi v postavljen v polje realnega in virtualne- kov cerkve Srca Jezusovega v San Justu misli stopi paradigma, ki jo je v arhitektur- ga. Realizirati možno ali aktualizirati virtu- … Ob vstopu v večnost na pokopališče ni risbi in dvodimenzionalni interpretaciji alno? Vprašanje, ki ni drugačno od tiste- v Lujanu je postal prostor Sulčičeve ar- prostora nakazal Leonardo da Vinci: Nari- ga, ki se nam pojavi, ko se ozremo daleč hitekture kredibilno luciden. Strnem ga sal je namreč prerez skozi človekovo telo, nazaj v zgodovino nastajanja prostora. lahko v kompleksen preplet volumnov pravzaprav skozi maternico, da bi »videl« Nastanek arhitekture pomeni uporabo makro- in mikro- sveta. Vsem petim pro- in razumel človeški zarodek. Od tu dalje zaporedja in izmenjav različnih orodij jektom je lastno to, da specifični elementi se je tehnika interpretacije ideje prostora interpretacije, diagramov in odnosa do sestavljajo celoto in celota potrjuje smi- spremenila radikalno. Začel se je spremi- fizične lokacije, kraja. Ideja o prostoru ali sel izbranega elementa, v katerega arhi- njati način interpretacije prostora, nje- eidios, kar pomeni ideja in forma hkrati, tekt tudi verjame. gove fizične stvarnosti in seveda najpo- prehaja iz enega medija v drugega toliko Razstava Viktorja Sulčiča je scenarij iz- membnejše dimenzije – časa, v katerem časa, dokler ne ponudi odgovora na ka- branih osebnih zgodb ustvarjalcev, ki jih prostor biva in se nenehno spreminja. tarzični smisel prostora. je življenje in delo arhitekta Sulčiča opla- Skozi zgodovino nastajanja arhitektu- Sulčičeva razstava ne »prevaja« in ne zilo in kakorkoli na njih pustilo sled. Skozi »uokvirja« Sulčičeve arhitekture na papir, antropološko in etnološko fotografijo platno. Visoki aristokratski arhitekturi ne Oskarja Moleka gledamo fotografije štirih odšteva večplastnih in kompleksnih di- Sulčičevih projektov, ki so mestu Buenos Aires spremenili dimenzijo. Projekt študentov arhitekture Šole za arhitekturo iz Ljubljane pod mentorstvom profesorja Janeza Koželja je nadaljevanje razmišljanja o dveh nedokončanih Sulči- čevih projektih: o tržnici Abasto in stadi- onu Boca. Dokumentarni film študenta kamere Petra Polesa z Visoke šole za oblikovanje in fotografijo v Sežani pripoveduje zgodbo o Viktorju Sulčiču pred odhodom v Argentino. Rdeča nit ali skupni imenova- lec pričujoče razstave je bogata in izvir- na pripoved dr. Irene Mislej, direktorice Pilonove galerije iz Ajdovščine, ki je prva vstopila v prostor med dvema kontinen- toma, v prostor arhitekture z veliko začet- nico in na stežaj odprla bogat arhitektov arhiv. Razstava Viktor Sulčič – arhitekt je ka- menček v mozaiku, ki priča o tem, da Kultura zgodba o arhitektu in njegovem delu ni- kakor ni in noče biti zaključena.

18 Besedilo in slike: Matej Mljač V Kosovelovi knjižnici predstavili rezijansko kulturo V Kosovelovi knjižnici v Sežani so tudi tokrat pripravili zanimiv večer rezijanske kulture. Rezijansko pristno govorico in kulturno dediščino sta predstavila predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro in član društva Muzej rezijanskih ljudi Sandro Quaglia. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice sežanske knjižnice Nadje Mislej Božič je gosta in številne obiskovalce pozdravil sežanski podžupan Božo Marinac, ki je poudaril, da sta sežanska občina in knjižnica pokro- vitelja omenjenega srečanja. Do srečanja v Sežani je prišlo na pobudo sežanskih knjižničark, ki so v lanskem letu obiskale Rezijo na strokovni ekskurziji, nad katero so bile nadvse navdušene. Gosta večera – Luigia Negro, ki je od večja občina v Videmski pokrajini.Skozi navade. Rezijani se odlikujejo po svoji lanskega leta tudi predsednica videm- dolino Rezije teče reka Bila v dolžini 22 izjemni kulturi, glasbi, pesmi, plesu in skega pokrajinskega odbora SKGZ, in kilometrov. Tu je pet večjih vasi: Bila, Ra- običajih. A so obkroženi z italijanskim in Sandro Quaglia, kulturni delavec in pravi vanca – upravno središče, Njiva, Osojane furlanskim prebivalstvom. Tu je doma učitelj – sta prikazala Rezijo skozi sliko v in Solbica. Osnovni cilj je ohranitev in tudi večjezičnost: doma rezijanšćina, v vseh letnih časih. Luigia je že zelo zgodaj rast kulturnih vrednost etnične jezikovne družbenem življenju italijanščina, redkeje odkrila podobnost rezijanščine s knji- manjšine. Za glasbo in ples se ni treba pa knjižna slovenščina. Kulturno društvo žno slovenščino. Rezija je ime za občino, bati. Glavni problem pa je premajhna na- Rozajanski dum izdaja vsako leto koledar dolino in potok. Občina Rezija meri 120 taliteta, pravi Negrova. Za ples in glasbo in dvakrat letno Naš glas, v Vidmu izhaja- km2, šteje 1200 prebivalcev in je četrta skrbita folklorna skupina Rezija in moški ta tednik Novi Matajur in štirinajstdnev- pevski zbor. A žal je bilo odhajanje pre- nik Dom. bivalstva po potresu leta 1976 močnejše V čitalnici knjižnice sta strokovni so- in po tem je bilo veliko narejenega za delavki Martha Sotelo Bunjevac in Mojca preživetje ljudi. Rezija pa je bila od leta Kos pripravili razstavo o Reziji skozi knji- 1962, ko jo je pričel raziskovati akademik žnične vire; spoznamo prvi zgodovinski dr. Milko Matičetov, ki je postal 1994. Leta zapis, zemljepis, Rezijane, kulturo, knji- častni občan Rezije, pojem pravljičnosti, ževnost, ljudsko izročilo v besedi, glasbi, pokrajina, v kateri se ohranja in obstaja nošah in plesu. Razstava bo na ogled do živa ljudska kultura, predvsem ljudsko konca aprila. pripovedništvo, pesništvo, plesi, šege in Besedilo in sliki: Olga Knez Sežanski eksperimentalni trio v spomin Kosovelu V nedeljo, 21. marca, ob svetovnem v Ljudskem vrtu – ob Kosovelovem spo- velikega pesnika. Poleg recitatorjev, go- dnevu poezije, je v centru Trsta, točneje meniku, potekala prireditev v počastitev vorcev, tržaških pesnikov (obeh narodov) je na prireditvi nastopila tudi zanimiva sežanska likovno-glasbena naveza: Mar- tina Feri – priznana vokalistka, Marko Če- pak- Maki – sodobni jazz-kitarist in Simon Kastelic – vizualni ustvarjalec. Ob glasbeni spremljavi, ki je prisotnim ponudila sveže uglasbitve Kosovelovih pesmi, je Kastelic v živo naslikal podobo čolna, navezujočega se na zbirko »Zla- ti čoln«, ki jo je na koncu, z inovativnim posegom v sliko, spremenil v pesnikov portret. Trojica je bila za publiko zelo zanimiva, dobila je veliko pozitivnih kritik, »slikarska inštalacija« pa se je prebila v center zamejske medijske pozornosti. Mladi eksperimentalni trio se ukvarja z raziskavami na področju zvoka in slike in iskanja skupnih problematik v dveh loče- Kultura nih sferah umetnosti: glasbeni in likovni.

Besedilo in slika: Jessica De Bruto 19 Nova knjiga Tanje Frumen Razkritje temnih senc Letos, 15. marca 2010, je uradno izšla druga knjiga Tanje Frumen in sicer nadaljevanje Napake v sreči - Razkritje temnih senc. Tanja je danes stara 18 let in je dijakinja 2. letnika programa aranžerski tehnik v Sežani. V prostem času se ukvarja s pisanjem, risanjem in fotografijo. Zanima pa se tudi za modo (več v knjigi Beli umor). Velikokrat tudi bere članke o kriminalnih dejanjih, ki ji pomagajo pri pisanju. Mlada pisateljica je poleg dveh knjig napisala še knjige Ljubosumje navadnega moškega, Kdaj angeli vzkliknejo kri, Rdeča strast, Beli umor in sedaj nastaja še sedma knjiga, katere naslov še ni znan. Tanja je bila tudi dijakinja likovne smeri na Umetniški koncu pa nas čaka čudovit konec, ki ga pisala: „Napeta in razburljiva knjiga, pol- gimnaziji Koper. ne bomo izdali. na strasti in ljubezni - a tudi zla, nasilja Razkritje temnih senc se nadaljuje tam, Tanja je drugo knjigo napisala v aprilu in prevar - vas bo držala v napetosti od kjer se je končal prvi del; nadaljuje se 2008. Knjiga je sicer čakala na izdajo dve prve do zadnje strani. Mlada in nadarje- zgodba in pa razkrije umor ene izmed leti, vendar na koncu je le izšla pri založbi na avtorica spet preseneča z izpiljenimi junakinj, ki se je zgodil v prvi knjigi. KATR, ki skrbi za prodajo njenih knjig. značaji, duhovitimi zapleti ter izbrušeno Ponovno se vrti okoli incesta, prevar, Knjige lahko naročite na [email protected] strukturo. Priporočamo!“ ljubezni, umora, poskusov umora… Na Založba KATR na svoji spletni strani za- Maja Prešeren Knjige za vsakogar 23. april je organizacija Unesco leta častno priznanje za trud na področju nom KNJIGE ZA VSAKOGAR. Z nacional- 1997 razglasila za svetovni dan knjige in bralne kulture. nim projektom prodaje izbranih knjig po avtorskih pravic. Slovenija je ena redkih Eden večjih projektov Mestne občine ugodnih cenah (tri eure!) v knjižnicah in držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slo- Ljubljana v okviru svetovne prestolnice muzejih po Sloveniji, ki ga koordinira Me- venskih dnevov knjige praznuje več dni. knjige je akcija spodbujanja branja in stna knjižnica Ljubljana, želijo spodbu- Ljubljana bo v času med dvema prazno- nakupa knjig po ugodnih cenah z ime- diti in spodbujati zavedanje o pomenu vanjema svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, in sicer od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011, nosilka Unescovega Slovenski bralci bomo lahko v okviru projekta Knjige za vsakogar kupili naslova Svetovna prestolnica knjige. naslednje knjige: Za želeni naziv so se poleg našega glav- · Graffit 1 in 2 – zbirka vrhunskih stripov (DESK d.o.o.) nega mesta, ki je kandidiralo prvič, pote- · Monika Kropej, Roberto Dapit: Kole, kole, koledo, leto lepo mlado (DIDAKTA d.o.o.) govali še Dunaj, Lizbona, St. Peterburg, Riga, Guadalajara in Wellington. Ljublja- · Vsaka ljubezen je pesem (zbirka poezije) (Društvo slovenskih pisateljev) na bo tako deseta nosilka tega naziva, · Evald Flisar: Čarovnikov vajenec v stripu (Vodnikova založba) s katerim želi UNESCO čim širši javnosti · Karl Markus Gauss: Jedci psov iz Svinije (Društvo Slovenska matica) približati literaturo in spodbujati branje; · Tone Pavček: Čas duše, čas telesa (Društvo Slovenska matica) doslej so to bili: Madrid (2001), Aleksan- · Pahorjevo berilo (izbrana besedila Borisa Pahorja) (Cankarjeva založba) drija (2002), New Delhi (2003), Antverpen (2004), Montreal (2005), Torino (2006), Bo- · Žižkovo berilo (izbrana besedila Slavoja Žižka) (Cankarjeva založba) gota (2007), Amsterdam (2008) in Bejrut · Deseta hči (izbrana besedila Svetlane Makarovič) (Cankarjeva založba) (2009). Izbra- · Andrej Rozman – Roza: Passion de Pressheren (KUD France Prešeren Trnovo) nemu mestu · Herta Müller: Zaziban duh (Študentska založba) naziv svetovne p r e s t o l n i c e · Daniel Kehlmann: Slava (Študentska založba) knjige pripada · Richard Flanagan: Plosk ene dlani (Študentska založba) leto dni, med · David Grossman: Glej geslo: Ljubezen (Študentska založba) dvema prazno- · Jonathan Franzen: Območja nelagodja (Študentska založba) vanjema sve- · Michal Viewegh: Učna ura ustvarjalnega pisanja (Študentska založba) tovnega dneva knjige (23. apri- · Literarne poti Ljubljane (Sebastijan Pregelj, dr. Gašper Troha) (Študentska založba) la). Nominacija · Lj kot ljubezen – Knjiga pesmi o Ljubljani (več avtorjev) (Študentska založba)

Kultura pa ne prinaša · Ljubljana od zunaj – Antologija pesmi, proze in drugih zapiskov o Ljubljani iz tujine (več avtorjev) nobene finanč- (Študentska založba) ne nagrade, 20 temveč gre za · Žiga X. Gombač, Majda Koren, Neli Kodrič Filipčič, Maja Novak: Štiri zmajske (Študentska založba) branja za razvoj tako v projektu sodeluje tudi naša, Koso- dajale pod enakimi pogoji in na enak vsakega posa- velova knjižnica. način, na posebnih za namen projekta meznika in druž- S tem projektom želi Svetovna pre- izdelanih stojalih. Od začetka maja do 23. be. V enem letu stolnica knjige opozoriti na problem aprila 2010 bo tako na vsaj 216 prodajnih bo pri sedmih dostopnosti knjige, saj v Sloveniji letno mestih po vsej Sloveniji možno kupiti ka- izbranih založ- kupimo 2-3 knjige na prebivalca, pov- kovostne knjige za vse starostne skupine bah izšlo 21 na- prečna naklada pa na letni ravni dosega bralk in bralcev. Knjige bodo izhajale po- slovov uveljavlje- 1360 izvodov za leposlovje, pri čemer pa stopoma, skozi vse leto, največ (17) jih bo nih slovenskih in zahtevnejše leposlovje, tako izvirno kot izšlo aprila in maja 2010. tujih pisateljev prevodno, ne dosega niti 600 izvodov. v nakladi 8.000 Velika težava slovenskega knjižnega trga NE SPREGLEJTE TOREJ ŽIVOPISANEGA izvodov. Projekt je tudi razvitost knjigarniške mreže, saj STOJALA IN PRIVOŠČITE SI – KNJIGE! podpirata tudi Javna agencija za knjigo imamo knjigarn, ki ponujajo koliko toliko RS in Ministrstvo za kulturo RS. Mestna aktualno in obsežno knjižno produkcijo, Zbrala: Nina Ukmar knjižnica Ljubljana je k sodelovanju po- v Sloveniji manj kot 80. vabila več kot sto knjižnic po Sloveniji in Knjige se bodo na vseh mestih pro-

10. Mali kraški maraton v očeh študentov fotografije in oblikovanja materialov

Na pobudo Zavoda za šport, turizem in je šola izziv sprejela, saj je sodelovanje grafične podobe, med katerimi je bil prosti čas je Višja strokovna šola za obli- ob takšni prireditvi videla kot priložnost izbran predlog Petra Mrharja. Peter je kovanje materialov in fotografijo spreje- izobraževanja v okviru avtentične, realne znak prireditve oblikoval v silhueti stili- la nalogo oblikovanja celostne grafične naloge, pa tudi kot promocijo v širšem ziranega rujevega lista, katerega oblika podobe 10. Malega kraškega maratona slovenskem prostoru. Delo je potekalo posnema traso maratona, žile na listu ter oblikovanja spominskih plaket, s ka- vzporedno, tako da so hkrati nastajale re- pa so oblikovane v tekača, ki rahlo spo- terimi se je želel organizator prireditve, šitve na področjih fotografije, grafičnega minja na upodobitve tekačev, ki krasijo Zavod za šport, turizem in prosti čas, in unikatnega oblikovanja. grške vaze iz arhajskega obdobja. Ta znak oddolžiti predvsem najbolj zaslužnim za Študentje 2. letnika fotografije so, pod je z izbrano tipografijo razvil v logotip in to, da jim je maraton uspelo organizirati mentorstvom Jane Pečečnik, v okviru pripravil aplikacije – osnutke plakatov, že desetič. Kljub kratkemu časovnemu predmeta oblikovanje vizualnih komu- tiskanih in elektronskih vabil, letakov, ku- roku in številnim študijskim aktivnostim nikacij, pripravili več predlogov celostne ponov štartnih številk in tiskanih oglasov. Ista skupina študentov je medtem pri predmetu oglaševalska fotografija, pod mentorstvom Matevža Paternostra, skozi fotoaparat skušala ujeti trenutek, ki bi od- ražal idejo prireditve. Izhajali so iz dejstva, da mora posnetek povezati značilnosti Krasa in njegove simbole z željo po giba- nju in druženju. Izbrana je bila fotografija Iris Hrašovec, ki ji je v sliki uspelo duhovi- to povezati tekača in lipicanca. Študentje 2. letnika oblikovanja materialov so pod mentorstvom Antona Marna in Uroša Hohkravta na dvodnev- nih delavnicah razvijali idejne zasnove plaket in po nekaterih oblikovali proto- tipne rešitve. Izbran je bil predlog Anje Hribar. Simbolna oblika rujevega lista je Kultura bila, podobno kot pri znaku prireditve, predelana tako, da s stilizacijo zunanje for- me posnema obliko trase maratona. Žile, 21 s katerimi je običajno prepleten rastlinski list, so zamenjane z reliefno izstopajočim in zglajenim posnetkom cest, s katerimi se srečuje trasa maratona. Deset krajev, skozi oziroma mimo katerih tečejo maraton- ci, zaznamuje deset brušenih kamnov, ki obenem simbolično zaznamujejo jubilej. Izdelava plaket je nato potekala v okviru predmetov s področja obdelave kamna, pod mentorstvom Damjana Švare, pri čemer so moči združili vsi študentje 2. letnika oblikovanja materialov, smer kamen. Študentke, ki obiskujejo predmet poldra- gi kamni, so pod vodstvom Mihe Jerška zbrusile več deset primerkov jaspisa in sige, kasneje vdelanih v osnovo iz lipice unito. Tako je nastalo 20 unikatnih kamni- tih mojstrovin: štiri, za posebej zaslužne podpornike prireditve, okrašene z jaspi- som in še šestnajst okrašenih s sigo. Na dan maratona so študentje v okvi- na prireditev, skozi medijska poročila sko- ru predmeta reportažna fotografija pod raj ni bilo zaznati, da so avtorji fotografije, mentorstvom Helene Race in Marice Uršič ki je krasila plakat prireditve, celostne gra- Zupan dokumentirali dogajanje na mara- fične podobe in spominskih plaket štu- tonu. dentje Višje strokovne šole iz Sežane. Študentje in njihovi mentorji so se ne- dvomno izkazali; na žalost pa, kljub tiskov- Jasna Rojc, Maja Prešeren ni konferenci Zavoda za šport, turizem in prosti čas in širokemu medijskemu odzivu

10. Mali kraški maraton Prva pomladna nedelja je z Malim kraškim maratonom, ki je že tradicionalno postala uvod v novo tekaško sezono, privabila v Sežano skoraj 3000 tekačev in veliko pozitivne energije. Parkirne prostore in sežanske ulice so bili že zjutraj zasedli tekači, ki so se ogrevali za start desetega kraškega maratona. 1561 udeležencev je svojo tekaško formo preizkusilo na malem maratonu (pot je tekače vodila iz Sežane v Lipico, Bazovico, Padriče, Trebče, Orlek in nazaj v Sežano), 1381 tekačev pa se je podalo na osem kilometrov in pol dolg družinski tek do Orleka in nazaj. Tekaško prireditev so spremljale še druge discipline, Lučkin tek za otroke, tekma v hitri hoji, pohod po Kosovelovi učni poti in sejem kraških dobrot ter športne opreme. Tam so bili tudi študenti Višje strokovne šole za fotografijo iz Sežane.

Proga malega maratona poteka po razgibani S starta v športnem parku pri Kosovelovem Ob progi so tekače spodbujali številni gledalci, kraški pokrajini, a tekači so kljub temu ves čas domu v Sežani se je pognalo nekaj manj kot njihove koraka pa lovili fotografi tekli po asfaltirani cesti. (Avtor: Anja Avšič) 3000 tekačev. (Avtor: Dan Briški) (Avtor: Dan Briški)

Izobraževanje Mali kraški maraton je vsako leto dobro obiskan Na srečo je meja z Italijo padla, in tekačem ni tre- Med maratonom so organizatorji, Zavod za in najavlja pričetek tekaške sezone. ba več nositi s sebopj potnih listov kot na prvih šport, turizem in prosti čas Sežana, poskrbeli tudi (Avtor: Anja Avšič) kraških maratonih, saj je kolona na startu segala za otroško varstvo in otroški tek. Tako so se otroci skoraj do meje, se je šalil napovedovalec. razmigali v športni dvorani, preden so se podali 22 (Avtor: Dan Briški) na progo. (Avtor: Lana Štrtak) Kljub napovedim, da se bo kraškega malega maratona in zajtrka pri direktorju Kosovelovega Na priložnostni tržnici je bilo mogoče kupiti tudi doma Gojmirju Lešnjaku Gojcu udeležil tudi športno opremo. (Avtor: Tanja Ušaj) predsednik vlade Borut Pahor, ga v Sežano ni bilo. Tako sta se Gojc in sežanski župan Davorin Terčon odpravila proti prireditvenemu prostoru. (Avtor: Miha Matavž)

Tudi najmlajši so si nadeli športno obutev in se podali na start Lučkinega teka. (Avtor: Lana Štrtak)

Množica tekačev je preplavila sežanske ulice. (Avtor: Nives Pernat)

Najhitrejša v 21-kilometrskem teku Daneja Grandovec (za progo je potrebovala 1:23:01) in Otroci so tekmo vzeli zares in se eksplozivno po- Tone Kosmač (s časom 1:06:22 je postavil rekord dali s štartne črte proti prvemu ovinku. proge). (Avtor: Žiga Ponikvar) (Avtor: Lana Štrtak) Mogoče pa se je v tem vozičku po progi popeljal kak bodoči maratonec. (Avtor: Nives Pernat)

Spominska priznanja 10. kraškega malega maratona so izdelali študenti Višje strokovne šole za Prva okrepčevalnica z vodo in glasbo tria iz kopr- oblikovanje materialov Sežana. ske glasbene šole je tekače čakala v Lipici. Tržnica je poleg kraških dobrot ponudila tudi (Avtor: Žiga Ponikvar) (Avtor: Matia Ščukovt) dišeče spominke s Krasa. (Avtor: Tanja Ušaj)

Nekoliko počasnejši tekači so se morali prebiti tudi skozi ovire plastičnih lončkov … Tekačem so, potem ko so pritekli v cilj, v šotoru (Avtor: Matia Ščukovt) postregli z joto in klobaso. (Avtor: Tanja Ušaj) Izobraževanje

www.sezana.si 23 Spet smo oglasna šola leta!

V torek, 13. 4. 2010, je v Kosovelovem domu v Sežani potekala zaključna prireditev Dijaške oglaševalske scene Slovenije, kjer je naša šola zablestela po zaslugi kreativnih dijakov v sijaju OGLASNE ŠOLE LETA 2010. Ta laskavi naslov so si priborili dijaki z naslednjimi dosežki:

1. mesto Družbena scena - spletni oglas DA Naslov dela: Jajce (Dolinke) Avtorice: Anastasija Kotolupova, Nina Furlan, Polona Nemec Mentor: Samo Onič

1. mesto Družbena scena - tiskani oglasi DB Naslov dela: Novo sonce, nov pigment (Dolinke) Avtorice: Anet Goljevšček, Polona Nemec, Anastasija Kotolupova Mentor: Samo Onič

1. mesto Tržna scena – T V-oglas TA Naslov dela: Oglejte si jih (Čjšpe) Avtorici: Karin Humar, Nika Počkaj Mentorici: Maja Prešeren in Mojca Železnik Buda

2. mesto Tržna scena – radijski oglas TD Naslov dela: MI poskrbimo čisto za vse (Poročna agencija Pliska) Avtorice: Gaja Božeglav, Eva Skuk, Tina Kralj Mentorici: Mojca Železnik Buda in Maja Prešeren

Žarek za humor Naslov dela: Važno je sodelovati Avtorji: Nik Jogan, Blaž Gec, Andraž Kajtna (Ostrovrhki) Mentorici: Mojca Železnik Buda in Maja Prešeren

Uvrstitve po oglaševalskih projektih 1. mesto: Dolinke 2. mesto: Čjšpe 3. mesto: Poročna agencija Pliska (Vsi projekti Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana) Na podlagi vseh nagrad smo prejeli tudi najprestižnejšo: Oglasna šola leta 2010 – Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Več na www.doss.si Besedilo: Mojca Železnik Buda Slike: Samo Onič Izobraževanje

24 Avtorji oglasov: dijaki Podjetniškega modula (3. gimnazija) Ponosni – zlati in srebrni V sredo, 14. 4. 2010, so se štiri skupine raziskovalno nalogo. Tema letošnjega dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela tekmovanja je bila Moj kraj – moj po- Sežana udeležile zaključnega dela med- nos. Naloga dijakov je bila, da raziščejo narodnega tekmovanja Več znanja za obstoječo ponudbo nekega kraja, obli- več turizma - Turistične tržnice v Celju, kujejo inovativne turistične proizvode in ki ga, skupaj s Zavodom za šolstvo RS in jih čim bolj ustvarjalno umestijo v sedanji Centrom za poklicno izobraževanje RS, prostor in čas. V nalogo so morali vključiti organizira Turistična zveza Slovenije. obsežen raziskovalni del in dober načrt Vsaka sodelujoča skupina je februarja na trženja. Nam, štirikratni oglasni šoli leta naslov Turistične zveze Slovenije oddala in najuspešnejši šoli na tekmovanjih Več

znanja za več turizma, je podvig uspel tudi letos: Prejeli smo dve srebrni in dve zlati priznanji. Srebrni priznanji sta prejeli nalogi Se- žana z delčkom Krasa (mentorica Patri- cija Kastelic Volf) in Brkini – zrel sadež (mentorica Lilijana Fabris). Pozlateli pa sta nalogi Čjšpe internacional (mentorica Maja Prešeren) in Poročna agencija Pliska (mentorica Mojca železnik Buda), ki sta bili že drugič v tem tednu najvišje nagrajeni. Poleg zlatega priznanja sta obe nalogi prejeli še posebno nagrado komisije in ju tako čaka še izlet po Sloveniji. Malo za šalo, malo zares – uspelo nam je ujeti zmagoviti val, saj sta bila oba projekta nagrajena tudi na DOSS-u (Čjšpe - 1.

mesto med TV-oglasi in Poročna agencija Izobraževanje Pliska - 2. mesto med radijskimi oglasi). K uspehu na Turistični tržnici je pri- pomogla celotna ekipa spremljevalcev 25 (profesorica Lucija Stanič Brezec, ženini, nevesta, harmonikarji, škoromat in čjšpe) ter pridne aranžerke z mentorico Renato Nikolić. Besedilo: Maja Prešeren Slike: arhiv ŠCSK

Gostovanje turistične šole iz Pardubic Včeraj je v Slovenijo prispela skupina deklet s srednje turistične bice naši šoli sodelujeta že od leta 2004. šole iz Pardubic. Na pobudo pobratenih občin Sežana in Pardu- V okviru razpisov Leonardo mobilnost vsako leto prijavijo projekt, v katerem naša šola nastopa kot gostiteljska organizacija. Tudi dijaki naše šole so s sredstvi razpisa Leonardo mobilnost na Češko potovali dvakrat: v šolskem letu 2005/06 s projektom Skupaj smo na Konju (pro- glašen za najboljši Leonardo-projekt tistega leta), v šolskem letu 2008/09 s projektom Primerjava tržnih priložno- sti slovenskega in moravskega krasa. Češke dijakinje in profesor Ladislav Kalous so za dijake naše šole pripravili predstavitev Pardubic. Po predstavitvi so se ude- ležili svečane podelitve nagrad Dijaške oglaševalske scene Slo- venije v Kosovelovem domu, v sredo pa so sodelovali na tekmovanju Več znanja za več turizma v Celju, kjer so si za predstavitev Pardubic prislužili srebrno priznanje. Obljubili so, da se zopet vidimo v septembru. Besedilo in slika: Maja Prešeren Državno tekmovanje iz aranžerstva V petek, 19. 3. 2010, so se štiri naše dijakinje iz pro- zelo pridne in ustvarjalne, s svojo idejno postavitvijo in dekoracijo grama aranžerski tehnik – Lia Flego, Rebeka Benko, Ma- so pritegnile veliko pozornosti mimoidočih in TV kamer. rija Pranjič in Anja Metlika – udeležile prvega državne- Anja Metlika, Srednja šola Srečka Kosovela Sežana: “Med šo- ga tekmovanja iz aranžerstva »Olimpijada poklicev«. lanjem in delom me najbolj navdušuje ustvarjanje z izdelki in Tekmovanje je potekalo v okviru tradicionalnega sejma Poroka v Celju. vse, kar je povezano z dekoracijo in aranžiranjem. Za zdaj vidim Tema tekmovanja je bila poročno darilo. Tekmovanje je poteka- perspektivo v Sloveniji, čeprav je bistveno več možnosti v tujini. Izobraževanje lo v parih. Čas za oblikovanje, postavitev in aranžiranje poročnega Blizu mi je Italija, kjer se vse skupaj povezuje z modo, zato bi darila so bili omejeni na dve uri. Vzdušje na tekmovanju je bilo ne- razmislila tudi o delu tam. Navdih za delo pa mi bistveno več 26 pozabno vznemirljivo. Žal naše dijakinje niso zmagale, so pa bile pomeni kot plačilo.” Marija Pranjič, Šolski center Sežana: “Imam dosti nenavadnih Kot mentorica bi se rada zahvalila vsem dijakom in dijakinjam, idej, zato želim ustvarjati in jih uresničevati. Oblikovanje nasploh ki so pomagali pri pripravah na to tekmovanje: Žigi Pavlinu, Janu mi je blizu. V Sloveniji vidim dosti možnosti za uspeh, precej je Kristanu, Anji Lakota, Nuši Švara, Heleni Torjan, Karoli Kadič, Ma- tudi cvetličarn, ki potrebujejo dober strokovni kader. Vesela sem, teji Koritnik, Tjašu Ščukovtu, Andreji Ivanušič in Maši Čok. Še poda sem lahko svoje ideje uresničevala tudi v okviru šolske prakse.” sebej hvala Matiji Rebcu in Nini Dolgan. Lia in Rebeka sta za poročno darilo oblikovali vrtni paviljon, Anja in Marija pa hišni kino. Renata Nikolić, mentorica Medkulturni dialog sežanskih devetošolcev Tudi v tem šolske letu je na OŠ Srečka Kosovela Sežana potekal celoletni projekt z naslovom »Medkulturni dialog«. Slogan letošnjega projekta je »Čas je za SOS – sem odprt svetu«. Tako učenci kot delavci šole se dobro zavedamo, da je večkulturnost postala del našega vsakda- na. Kot so na svoji sklepni prireditvi povedali devetošolci, ni cilj projekta samo spoznavanje tujih kultur, ampak tudi sprejemanje in dopuščanje drugačnosti, ki jo med nas prinašajo ljudje iz različnih nacionalnih, religioznih, socialnih in ge- neracijskih okolij. Letošnji projekt je sovpadal tudi s temo otroških parlamentov »Stereotipi, rasizem in diskriminacija«. Učenci so s po- močjo razrednikov in ostalih mentorjev o njej razmišljali pravzaprav že od začetka šolskega leta, pripravili številne prispevke ter sodelovali pri različnih aktivnostih. cev, ki so zapeli Prešernovo Zdravljico. V Devetošolci so na koncu v krogu »objeli« Zaključek projekta pa so predstavljale nadaljevanju so potekale predstavitve vse obiskovalce in zapeli pesem »Ko bi prireditve vseh oddelkov, ki so jih učenci različnih dežel (Slovenije, Italije, Španije, ljudje«. Prireditev se je zaključila z nasto- in njihovi razredniki priredili za starše in Turčije ... ), ki so jih učenci pripravili v an- pom šolskega ansambla. ostale obiskovalce. Devetošolci so svoja gleškem jeziku. Tuje kulture pa so pred- Medkulturni dialog se mora, kljub za- razmišljanja o medkulturnosti predstavili stavili tudi s plesnimi, instrumentalnimi, ključku projekta, nadaljevati, saj je to edi- v sredo, 17. marca 2010, in sicer skozi bo- deklamacijskimi in pevskimi točkami. na pot do bolj strpnega in kvalitetnejše- gat kulturni program. Z glasbo, plesom in Manjkal ni niti intervju z učencem, ki je ga razumevanja ljudi okoli sebe. igro so gledalce popeljali po evropskih k nam prišel iz Makedonije. V razgovoru in drugih deželah. Prireditev se je začela je predstavil svoje videnje kulturnih in Besedilo in slika: Danilo Ravbar z zborovskim nastopom vseh devetošol- drugih razlik med Slovenci in Makedonci. Brez igre in poraza ne prideš do svojega obraza... je v eni izmed svojih pesmi zapisal pe- žnji vseh reklam. Tudi naši otroci lahko in s tem tudi odnos do samega sebe. snik Tone Pavček. Njegov verz smo izbrali preživijo brez vseh najnovejših dosežkov Učenci podružnične šole Tomaj so se za naslov svojega najpomembnejšega zabavne industrije, ki nas peha v še večje predstavili s plesno-dramsko uprizoritvijo, kulturnega dogodka – dneva šole, ki smo potrošništvo. Za čustveni in socialni razvoj v kateri so na duhovit način prikazali del- ga izpeljali 26. marca. V tem šolskem letu vsakogar je potreben le človek, ki zna pri- ček šolskega življenja, kjer se prepletata je namreč na naši šoli poleg ostalih projek- sluhniti in ljubiti … « igra in delo. tov potekal tudi projekt o igrah in igračah. Nato je podpredsednica sveta šole, Nata- Prireditev se je zaključila z zanimivo igri- Na to temo smo raziskovali in ustvarjali. ša Bric, podelila priznanja sveta šole petim co Muca Igračarica. Odigrali so jo člani Veliko smo razmišljali o tem, kaj sploh je najuspešnejšim devetošolcem: Andreju dramskega krožka višjih razredov. Vsem igra, zakaj se otroci igrajo, kako so se igrale Nabergoju, Saši Kralju, Blažu Tavčarju, zbranim so na zanimiv način prikazali, kaj naše none in nonoti in kako se igrajo otro- Primožu Durciku in Moniki Ščuka. se zgodi, če ostanejo igrače nepospravlje- ci danes. Ugotovili smo, da se vse, prav vse V drugem delu, ki je bil obarvan humor- ne oziroma »pozabljene«. spreminja, želja po igranju pa ostaja. no, so učenci na različne načine predstavili Prireditev so učenci obogatili tudi s pe- Kulturni program je bil sestavljen iz dveh igro in igrače. Z igranim prizorom Bog ne tjem in plesnimi točkami. Deklice šolske delov: V prvem je zbrane nagovorila rav- daj, da bi crknil televizor so učenci razre- plesne skupine so na odru uprizorile pra- nateljica, ki je med drugim poudarila: » … dne stopnje predstavili problem preživlja- vo akrobatsko točko. Učenci, ki obiskujejo Vesela bi bila, če bi starši znali svojim otro- nja prostega časa pred televizijo in raču- krožek glasbenih igrarij, so predstavili ljud- kom nekoliko omejiti igranje računalniških nalnikom. Opozorili so na pomen druženja ske plese. S petjem in plesom so obujali Izobraževanje igric. Časa se sicer ne da zavrteti nazaj, ne z vrstniki ob igri v naravi, saj otroci tudi pri spomine na igro nekoč ter uprizorili ple- smemo pa dopustiti, da postanemo su- igri ustvarjajo zdrave medsebojne odnose sno igrico Lisička je prav zvita zver. 27 Obiskovalci so lahko prisluhnili Orffovi skupini in vsem trem pevskim zborom naše šole. Uvodno pesem je mladinski pevski zbor zapel ob spremljavi učencev, ki obiskujejo izbirni predmet ansambelska igra. Otroški pevski zbor je zapel: » … In veseli ringaraja od tečaja do tečaja vsem naznanjal bi glasno, da na svetu je Orffova skupina matične šole lepo, če si v sreči in nesreči bratsko stisne- mo roko … « Skrbno izbrana besedila prav vseh pesmi, kakor tudi ostalih točk programa, so nagovarjala k strpnosti, medseboj- nemu spoštovanju, ljubezni in dobroti – vrednotam, ki prav gotovo veliko pri- pomorejo k temu, da je otroštvo srečno, brezskrbno in polno veselih iger. Ta dan je izšlo šolsko glasilo Kraški bori. Za vse obiskovalce smo pripravili igrico- Prizor iz igrice Muca Igračarica. sestavljenko tangram, ki smo ji priložili navodila za igranje. Kulturno prireditev je spremljala obsež- na razstava, kjer so si obiskovalci lahko ogledali izdelke, ki so nastali v okviru projekta o igrah in igračah, pa tudi pri dnevih dejavnosti, krožkih in v podaljšanem biva- nju. Veseli smo, ker je našo prireditev obiskalo veliko število staršev in krajanov. Mnogi so si vzeli čas za ogled razstave tudi v nedeljo popoldne.

Učenci in učitelji OŠ Dutovlje Fotografije: arhiv OŠ Dutovlje

Učenci izbirnega predmeta ansambelska igra so spremljali mladinski zbor.

Podelitev priznanj sveta šole najuspešnješim devetošolcem.

Učenci so izdelali različne igrače.

Predstavili smo igro tangrami. Mladinski pevski zbor. Nastop učencev podružnične šole iz Tomaja. Izobraževanje Učenci podružnične šole iz Tomaja so v okviru projekta naredili talno družabno igro Človek ne jezi se, s figurami, ki prikazujejo letne čase in 28 mesece v letu. Razstava izdelkov tehniškega dne. Z nami so bili tudi varovanci Varstveno-delovnega Akrobatska skupina. centra iz Sežane; ogledali so si dopoldansko prireditev.

Igrače-glasbila. Prireditev je obiskalo veliko staršev in krajanov. Tudi pri gospodinjstvu so se učenci poigrali z barva- mi; posladkali smo se lahko z različnimi strjenkami.

Lažno življenje Moj Plavko je pravi zaspanko. Vsak večer se k meni stisne Vse se začne z neko bedno igrico, ki jo dobiš v škatli kosmičev. Ker si še popolnoma in poljubček mi pritisne. naiven, se tako navdušiš nad njo, da jo igraš dan in noč, noč in dan. Ampak naenkrat bi Kadar mene ni, hotel več, več dogajanja, več adrenalina. se z Rumenkom po sobi podi. Pri desetih letih si zaželiš Game Boyja, ki si ga videl na reklami na nekem italijanskem programu. Z mamo se odpraviš v trgovski center in zagledaš nekaj božanskega, čisto To sta bratca dva, nov Game Boy, ki si ga nihče od tvojih sošolcev niti predstavljati ne more. ki pri meni sta doma. »Mama, jaz bi tega!« ji navdušeno rečeš in ona ti ga kupi in še eno igrico za zraven. V šoli se važiš in šopiriš, vsem se cedijo sline, ko te gledajo s to igračo. Tisto prvo igrico Prav smešna je stvar, končaš že v prvem tednu, zato spet ukažeš mami, da gresta v tisto trgovino z vsemi da vsi trije na isti dan vrstami iger. Tam kupiš kar tri igrice in mama ti ne reče ničesar, saj misli, da si s tem imamo rojstni dan. krajšaš dolgčas in celo nabiraš znanje. Prvi dve končaš že v enem mesecu, tretja pa je tako težavna, da je ne moreš končati. Igraš, drsaš tipke – nič ti ne uspe. Razjeziš se in Nina Žvab, 1. r., POŠ Tomaj enostavno greš na internet, vtipkaš ime igrice in – boom, prikaže se ti stran z milijoni informacij o kateri koli igrici: kako poteka in kako jo rešiš. Takoj greš preizkusit, če so informacije pravilne in: Jaaaa! Igrica je končana. Ta internetna stran te resnično očara. . Cel kup igric. Unbeliveble! Z dedkom se rada igram. »Uau … mama, gremo u trgovino!« In že spravljaš svoj novi Game Boy v predal. Spet On je dober in šaljiv si zaželiš najboljšo igrico za računalnik. Komaj prispeš domov, potisneš CD v računalnik in zelo potrpežljiv. in si že cel v ekranu. Naučil me je šah igrati, Igraš, igraš, igraš brez ustavljanja in pozabiš na kosilo in večerjo. Prijatelj ti pove, da lah- stvari iz papirja izdelovati ko pobiraš igrice tudi z interneta. Takoj letiš na net, pobereš kar pet igric zaporedoma. in smešnice pripovedovati. Zelo lepo se midva igrava, Igraaš! Obseden z virtualnim življenjem, življenjem, v katerem lahko zmeraj zmagaš. ker rada se imava. Zato igraš. Še ena dobra novica zate: Starša gresta v tujino za en teden. Super! Imel boš mir. Igraš. Pika Bernetič, 4. r. Zdi se ti brez veze hoditi v šolo. Igraš, brez spanja, ne čutiš potrebe po počitku. Niti naj- slabša novica na svetu: starša sta ti umrla, ker je letalo strmoglavilo, te ne gane! Igraš. Človek brez čustev. Igraš. Prazna glava. Igraš … Kalejdoskop se vrti, Tim L. Righetti, 9. a ima rožice tri.

Kalejdoskop je moja igrača, v njej se veliko rožic prevrača. Kocka na kocko – hiša stoji. Na travniku se s prijatelji dobimo, Kocka na kocko – formula ena drvi. za žogo se podimo, A so to slike? Kocka na kocki – letališče se zgradi. brcamo jo v gol Ne, to je kalejdoskop. Kocka na kocki – letalo leti. in hitimo gor in dol. V njem se vrtijo lepe oblike. Izobraževanje Booom! Goool! Mihael Lavin, 1. r., POŠ Tomaj Marko Vrabec, 4. r. Nik Živic, 4. r 29 Projekt »Medkulturni dialog« na podružnični šoli v Lokvi V marcu se je v kulturnem domu v Lokvi sprejemu dedka Mraza. Za vse starejše Lokavska podružnica in šola iz Bazo- odvijala prireditev ob dnevu šole, s kate- krajane so izdelali novoletne voščilnice, vice sodelujeta že devet let. Srečanja so ro so na podružnici zaključili s projektom jih nekaj obiskali ter jim s pesmijo in pri- izmenjujoča. V teh letih so si skupaj ogle- »Medkulturni dialog«. Pester kulturni pro- jazno besedo polepšali dan. Večkrat so dali zvezdarno, sinhrotron, Naravoslovni gram so oblikovali učenci tamkajšnje pose srečali z društvom starejših krajanov muzej v Bazovici, Škocjanske jame, jamo družnice, otroci iz vrtca Lokev in učenci Lokvica. Z njimi so vezli prtičke, izdelo- Vilenica, skupaj so izvedli športni dan na OŠ Primož Trubar iz Bazovice, ki že več let vali novoletne okraske iz slanega testa in hrib Vroče in jesenske delavnice. Lokavski sodelujejo z lokavsko šolo. Rdeča nit pri- rože iz krep papirja. Te so otroci podarili šolarji so sodelovali v kulturnem progra- reditve so bili prijateljstvo, medsebojno vsem obiskovalkam prireditve kot skrom- mu ob predstavitvi knjige »Ti povem ano sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh. no darilce za materinski dan. Že več let pravco« in ob odprtju meje na mejnem Čeprav je na podružnici malo otrok, sodelujejo tudi z varovanci VDC Sežana. prehodu Lipica. Letos jim bodo predsta- ki obiskujejo dva kombinirana oddelka, Letos so z njimi izvedli jesenske delavni- vili domači kraj in njegove znamenitosti, so zelo dejavni na različnih področjih. ce in jim v decembru pripravili krajši kul- vključno z vojaškim muzejem. Sodelujejo z različnimi društvi in organi- turni program. Nastopali so tudi v vrtcu S tem pa projekt ni zaključen, saj se zave- zacijami ter se aktivno vključujejo v vse Lokev, s katerim redno sodelujejo. Nekaj dajo, da o medkulturnosti ne moremo le prireditve v okviru krajevne skupnosti posebnega je bilo srečanje s slepim inva- govoriti, ampak se jo moramo naučiti živeti. Lokev in izven. Sodelovali so v kulturnem lidom in z njegovim psom-vodnikom. V programu ob otvoritvi prenovljenega oddelku podaljšanega bivanja so učenci Dijana Čok, Breda Čuk, vrtca, na kmečki tržnici, komemoraciji spoznavali evropske države in pravljice Helena Škabar Tučka pri spomeniku NOB ter na prireditvi ob drugih narodov.

Natečaj »Kraška hiša« 2010 V marcu in aprilu je na Krasu potekal natečaj za osnovnošolce z nazivom Kraška hiša. Slednja je bila tudi osrednji motiv natečaja, poleg kamnoseških de- tajlov in ornamentov. Namen natečaja je bil, da otrokom ponudimo prijetno izkušnjo v povezavi s stavbno dediščino, jim približamo arhitekturno dediščino Krasa, sprožimo pri otrocih razmišljanje o svojem okolju in ugotovimo, kaj otroci Tilen Bortolato, 5. razred, linorez, mentorica Mark Bandelj, 8. razred, linorez, mentorica Tanja pojmujejo pod pojmom kraška arhitek- Vlasta Markočič, Osnovna šola Dutovlje. Motiv Samec, Osnovna šola A. Šibelja – Stjenka Komen. tura. Glavni motiv za izvedbo takšnega izdelka: Kraška hiša Motiv izdelka: Detajli kraške arhitekture natečaja je želja po ohranjanju kraške arhitekture in vsega, kar nas Kraševce dela Marn, arhitekt in Jelena Uršič, absolvent- posebne in samosvoje. ka likovne pedagogike. K sodelovanju so bile povabljene vse Prejeli smo veliko domiselnih, likovno šole na Krasu, izdelke pa so prispevale kvalitetnih in predvsem »kraških« izdel- OŠ Antona Šibelja – Stjenka Komen s kov, ki dokazujejo, da se tudi otroci zave- podružnično šolo v Štanjelu, Podružnič- dajo arhitekturnih kvalitet področja, na na šola Kostanjevica na Krasu, Osnovna katerem živijo. Upam, da bo tako tudi v šola Dutovlje in OŠ Dr. Bogomirja Ma- prihodnje, ter se zahvaljujem vsem so- gajne Divača s podružnično šolo v Vre- delujočim! Naši mladi mah. Izdelke je ocenila komisija v sestavi Naja Stipanič, 2. razred, oglje, mentorici Jožefina Vlasta Markočič, likovna pedagoginja, Besedilo in slike: Jelena Uršič Grmek in Alenka Kajtna, Podružnična šola 30 Damjan Švara, akademski kipar, Anton Štanjel˝Motiv izdelka: kraška hiša in detajli Krasa Najboljša Regijski nagrajenci natečaja srednješolska ˝2010 - evropsko leto boja proti raziskovalna revščini in socialni izključenosti˝ Revščina in naloga socialna izključe- nost – le kako se Naši dijaki so se včeraj na regijskem jima izogniti in tekmovanju mladinskega razisko- kaj lahko otroci vanja, ki ga je v Kopru organizirala in mladostniki pri Fakulteta za management, odlično tem storijo? Že odrezali. Na tekmovanje smo prijavili samo to, da so o šest raziskovalnih nalog. Po odlično tem seznanjeni izpeljani predstavitvi in zagovorom in da se zavedajo, nalog so se kar tri raziskovalne nalo- da obstajajo med ge uvrstile na državno tekmovanje, ki nami ljudje, ki ni- bo 21. 5. 2010 v Murski Soboti. Nalo- majo takih mož- ga z naslovom Oživitev običajev Kra- nosti, kot velika sa in Brkinov pa je prejela nagrado za večina, pozitivno odlično nalogo, saj je bila izbrana za vpliva na celotno najboljšo med vsemi srednješolskimi družbo. raziskovalnimi nalogami. Zaradi tega smo se s fotografskim krožkom Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana odločili, da se prijavimo na natečaj Evropsko leto boja proti revščini in socialni izklju- Patricija Kastelic Volf čenosti. Pri nastajanju fotografij smo na začetku pobrskali po zgodovini fotografije in ugotovili, da jih lahko povežemo s fotografskim obdobjem Straight photography. To obdobje se je začelo razvijati v prvi polovici leta 1900 v ZDA. Njihov namen je bil foto- grafirati realnost, v kateri se je družba ZDA znašla v tistih letih. Včasih je bila s fotografijami predstavljena realnost, mi smo se odločili, da s fotografijo ponudimo možnosti različnih rešitev, ki bi pomagale odpraviti revščino in socialno izključenost. Na regijsko tekmovanje se je prijavilo vseh devet učencev fotografskega krožka. Med njimi so štirje učenci regijski nagrajenci in so se tako uvrstili na državno tekmovanje. Mark Baltič je svoje rešitve s fotografijo iskal v tem, da smo vsi različni in posebni, vendar nas družba sprejema. Tomaž Blažič Solomun je poti iskal s sanjarjenjem in iskanjem novih priložnosti. Mateja Bilavčič in Rok Grmek sta iskala nove rešitve v povezanosti. Udeležili smo se tudi prireditve in otvoritve razstavljenih del ter podelitve diplom regij- skim nagrajencem, ki je potekala v avli Primorskih novic v Kopru. Na natečaju je poleg fotografskega krožka sodeloval tudi likovni krožek. Slike Timeje Kariž, Anje Ravbar in Aline Skralovnik, ki so nastale v tehniki tuša, na temo PRIJATELJSTVO, so bila izbrana dela za razstavo. Vsem učencem in učenkam za dosežene rezultate iskreno čestitam in jim v prihodnosti želim še veliko uspehov. Besedilo in slika: Nuša Lederer Obisk za nasmeh V sodelovanju s Srednjo šolo Sežana, šolskih izbirnih vsebin letos organizirana šajo njihovo bivanje. Obenem pa gre tudi lokalno organizacijo Rdečega križa in Se- oblika prostovoljskega dela, imenova- za medgeneracijsko druženje, ki tako sta- žanskim domom upokojencev je v okviru na družabništvo. Prostovoljsko delo je rostnika kot mladostnika okrepi z novimi, tisto, ki ga po svoji svo- dandanes še kako potrebnimi izkušnjami. bodni odločitvi in brez Korina, Sara P., Veronika, Jana S., Tamara, pričakovanja materialne Sara V., Sara Š., Lejla, Brigita, Jana K., Špela, koristi opravlja posamez- Sanja, Karin K., Blaž, Vanesa, Karin Z., Mar- nica oziroma posamez- jeta, Jasna in Marko so pogumni srednje- nik v dobro drugih ali šolci, ki so se odločili postati prostovoljci. za skupno javno korist Razen Jasne, ki obiskuje tretji letnik, ostali (Etični kodeks organizi- obiskujejo prvi letnik srednje šole, različ- ranega prostovoljstva). nih programskih usmeritev. Pri tej obliki prostovolj- Po prvem mesecu obiskovanja staro- nega dela (družabništvo) stnikov so prostovoljci že polni pozitivnih

prostovoljci obiskujejo vtisov in z navdušenjem pripovedujejo Naši mladi varovance doma upoko- o dogodivščinah, ki so se jim pripetile. S jencev enkrat tedensko starejšim gospodom in gospemi v domu in jim tako skušajo polep- so nekateri že odšli na sprehod, drugi so 31 si izmenjali fotografije, si podarili drobne pozornosti. »Najlepše pa je klepetati o starih in modernih časih ter se prisrčno Lokalna akcijska skupina nasmejati drug drugemu«, pravijo mladi obiskovalci. Lokalna akcijska sku- Po prvih poročanjih iz doma upoko- pina (LAS) je posveto- jencev so tudi tamkajšnji stanovalci nad valno telo župana, ki obiskom srednješolcev navdušeni, saj združuje 13 organizacij jim polepšajo dneve in pričarajo nasmeh in skrbi za preventivo v na obrazu. občini Sežana. V okviru Kot mentorica prostovoljcev sem nav- kampanje Evropsko dušena nad dobro voljo, s katero se mla- ukrepanje na področju di prostovoljci soočajo s težavami, ki jih drog se je LAS Sežana občasno doletijo. Kljub mnogim šolskim zavezala, da bo v letu obveznostim pa pravijo, da komaj čakajo 2010 še naprej orga- naslednjih obiskov, saj jim dajejo energi- nizirala preventivne jo in jih razveselijo. izobraževalne progra- Lepo je videti aktivne mlade, ki z nav- me v obliki delavnic, dušenjem počnejo to, za kar so se odlo- predavanj za otroke, mladino, starše in svetovalne delavce, učitelje in vzgojitelje, čili – če pa gre celo za prostovoljsko delo, da bi osveščala in informirala o prevzemanju večje odgovornosti za zdravje otrok, zasluži to še dodatne pohvale. Le tako mladine in ostalega prebivalstva. naprej! Anja Kristan Maja Sedmak

Zapisi in pobude mladih z javne tribune Komisija za mladinska vprašanja (v nadaljevanju komisija) v Občini Sežana je 26. 3. 2010 pripravila javno tribuno za mlade na temo urejanja mladinske pro- blematike v občini. Javne tribune se je udeležilo približno 30 mladih. Predstavljena jim je bila pobu- da Kluba študentov Sežana za ustanovitev mladinskega zavoda (ustanovitelji naj bi bili Klub študentov Sežana ter Občina Sežana). Združeval naj bi študentski dom (ki bi šele nastal) in obstoječi Mladinski mnenj in v nadaljevanju so se udeleženci · Prostori za razprave (debatni večer) center Podlago (ki pa sedaj spada pod razdelili v tri skupine: · apatičnost mladih za lokalne in global- Zavod ŠTIP). Komisija je z javno tribuno · prva skupina je razpravljala o študent- ne družbene probleme želela predvsem preveriti mnenje mla- skih prenočiščih, · miselnost ljudi – nezainteresiranost dih. Da bi jih čim bolje seznanili z vsako · druga skupina je razpravljala o skup- · uporabne študentske tržnice talentov od pobud ter obenem slišali njihove po- nem mladinskem zavodu in (lahko tudi v sklopu Mladifesta, bolšji bude še na drugih področjih, je komisija · tretja skupina je podajala pobude in pre- sejem, razstavljanje lastnih izdelkov) pripravila delavniško obliko pridobivanja dloge glede na njihove potrebe v občini. · več medgeneracijskega povezovanja · masovne športne prireditve ne sodi- Razprava je bila pestra, moji zapisi pa jo v center, če pa že, naj organizatorji se v tem članku nanašajo predvsem na poskrbijo ustrezna parkirišča POBUDE IN IDEJE oziroma KAJ MLADI · pogoste čistilne akcije POGREŠAJO V OBČINI SEŽANA: · več javnih tribun, odprtih za vse ob- čane, ne samo mlade (v amfiteatru, · hišo znanja in talentov različne vnaprej pripravljene teme, · prevelika usmerjenost v šport namen večanje kakovosti življenja v · imamo mlade z dokumenti in prizna- Sežani) nji, ki dokazujejo, da so nadarjeni, nih- · večja aktivnost krajevnih skupnosti če pa se ne ukvarja z njimi (mladi ne vedo, kako deluje KS, manj- · »hiša eksperimentov«, izmenjava znanj kajo uradne ure in pogrešajo večjo med mladimi, srečanja s strokovnjaki participacijo mladih) · razstavni prostori za mlade (občina, · več parkirišč zdravstveni dom, park) – povezati ob- · treking steza (gozdna učna pot, s

Naši mladi stoječo ponudbo in ponuditi tudi mla- klopcami, tablami; motivacija obča- dim ustvarjalcem nov za šport) · Ureditev parka (park postane razstavni · več zabojnikov za smeti, tudi eko-za- 32 prostor, prostor za prireditve) bojnikov; opremljeni naj bi bili s tabli- cami, ki bi osveščali občane o skrbi za oseben pristop pri informiranju) · glasba na športnih igriščih zvečer v po- naravo · Nove smernice na Mladifestu: lokalni letnem času · Prekratek odpiralni čas lokalov, bendi, preveč komerciale · Otroška igrala (več naj jih bo). · več prireditev za mlade, več študent- · Prostor za žure (nekaj nekomercialne- skih žurov med letom (pripravil naj bi ga; Podlaga je premajhna) Komisija bo predloge proučila ter skušala jih zavod tudi pozimi, ko vse spi)) · Cenejši javni prevoz (v času poletnih najti rešitve zanje oziroma jih bo predala · združevanje moči in idej za animacijo počitniC) – primer: da se udeležim po- institucijam ali organizacijam, ki so odgo- mladine letnih športnih aktivnosti v Sežani, mo- vorne za določeno področje. · Imamo infrastrukturo, imamo visok ram plačati 2,30 € za prevoz iz Lokve v standard – kaj nam manjka? Sežano Besedilo in slike: Nina Ukmar · pasivnost ljudi do socialnih dogodkov · Atraktivnejše dejavnosti v športnem – kako jih animirati? parku in vzdrževanje · združevanje ljudi – motivacija? · prepozno obesijo mrežo za odbojko -· Premajhna obveščenost o dogodkih · na odbojkarskem igrišču je steklo, do- (plakatov nihče ne opazi, potreben je sti časa traja, da ga odstranijo Zakaj 22. aprila taborniki nosimo rutke Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto inpetdesetimi leti v prostorih Univerze v - načelnica grč: Vera Papič, 22. aprila Sežano (in tudi preostali del Ljubljani, si vsi taborniki nadenemo rutke - načelnica RR: Flora Pečar, Slovenije) preplavijo rutke? Vam je kateri in jih nosimo cel dan. - načelnik PP: Marko Furlan, od mladih nadobudnežev odvrnil, da je Kot vsako leto smo tudi letos ob tej - načelnica GG: Maša Grča, “vodnica rekla, da je dan tabornikov”? Pa priložnosti izvedli prestop – slavnostno - načelnica MČ: Katarina Miklavec, še prav je povedala. Ta dan, ki je – zelo predajo rutk tistim, ki so prestopili v višjo - vodja programske skupine: Mateja Race, priročno in pomenljivo – širše znan kot starostno vejo. Letos nas je bilo takšnih - tajnik: Sara Likar, dan Zemlje, v taborniških vrstah praznu- kar 32. Poleg tega pa smo se tisti vikend - propagandistka: Maruša Pangeršič, jemo kot dan tabornikov. V počastitev pred dnevom Zemlje pridružili tudi vse- - blagajnik: Vanja Jelen, ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije, slovenski akciji Očistimo Slovenijo. Kljub - gospodar: Miran Rožman, ki se je zgodila prav 22. aprila pred devet- temu da smo nekaj delovne sile posodili - predstavnica staršev: Klavdija Čeh Marc, Zavodu za šport, na maraton, je bila ude- - starešina čete: Irena Terčon in ležba velika in Sežana bolj čista. - načelnica čete: Martina Suban. Prav tako si čestitke zasluži Četa ognje- nega ruja Komen ob svojem prvem roj- Nadzorni odbor sestavljajo Samo Gec, stnem dnevu. Petra Grmek in Stane Kristan, disciplinsko Izvolili smo tudi novo rodovo upravo, komisijo pa Vera Lah, Irena Dolgan in Tina ki sedaj zaseda v slednji postavi: Goranc. - starešina rodu: Špela Rožman, - načelnica rodu: Mojca Volk, Maruša Pangeršič Nacionalni otroški parlament Letos je OŠ Srečka Kosovela Sežana dobila na volitvah, ki so bile izvedene na delovala v delovni skupini, ki je debati- zastopala Kraško-brkinsko območje na medobčinskem parlamentu v Tomaju in rala o stereotipih. Na osrednji obravnavi 20. nacionalnem otroškem parlamentu sicer 15. marca. so predstavniki skupin najprej poročali o (NOP) v Ljubljani. To vlogo si je šola pri- Iz Sežanske osnovne šole sta na parla- stališčih, mnenjih in predlogih, ki so jih ment odšla predsednica Skupnosti učen- izoblikovali v delovnih skupinah. Nato cev šole Zala Mlač (učenka 9. d razreda) je sledila razprava, na kateri so sodelovali in mentor Danilo Ravbar. Skupaj s pred- tudi vsi delegati iz naše regije. V razpravo stavniki z obale so sestavljali delegacijo so se vključevali tudi predstavniki parla- Obalno-kraške regije. menta, vlade, uradov in drugih vladnih in Tudi letošnji jubilejni otroški parlament nevladnih organizacij. je bil, kot vsako leto, v veliki dvorani Dr- To pomembno zasedanje, na katerem žavnega zbora Republike Slovenije. Sve- so mladi parlamentarci razpravljali zelo čan začetek sta popestrila bogat kulturni resno in odgovorno, se je zaključilo s program in obisk visokih gostov: pred- povzetki in razglasitvijo teme za 21. NOP. sed-nika državnega zbora, dr. Pavla Gan- Drugo šolsko leto bo tema otroških par- tarja, predsednika Republike Slovenije, dr. lamentov »Vpliv medijev in družbe na Danila Turka, varuhinje človekovih pravic, oblikovanje podobe mladostnikov«. dr. Zdenke Čebašek Travnik. Zasedanje se je začelo s povzetkom po- Besedilo in slika: Danilo Ravbar ročila o uresničevanju predlogov, stališč (mentor Skupnosti učencev OŠ Srečka Kosovela Sežana) in mnenj 19. NOP ter z izvolitvijo orga- Naši mladi nov 20. NOP. Delegati so nato sodelovali v delovnih skupinah: STEREOTIPI, RASI- Mladi parlamentarci z Obalno-kraške regije. ZEM in DISKRIMINACIJA. Zala Mlač je so- 33 Odličen uspeh učencev Glasbene šole Sežana in njihovih mentorjev Na 39. državnem tekmovanju mladih glasbenikov RS, ki je potekalo od 15. do 20. marca na glasbenih šolah v Celju, Žalcu, Ve- lenju ter Mariboru, je nastopilo pet solistov in ena komorna skupina Glasbene šole Sežana. Vsi udeleženci so morali predhodno na regijskem tekmovanju prejeti zlato odličje, da so se lahko uvrstili na državno tekmovanje. Odličen uspeh na regijskem tekmovanju so učenci potrdili še na državnem tekmovanju z dvema zlatima,dvema srebrnima in dvema bronastima odličjema. Iz razreda profesorice Marije Maretić-Hiršter je učenka Gaja Bašič v kategoriji flavta 1A za svoj nastop prejela bronasto priznanje, Dana Verč v kategoriji flavta 1C pasrebrno . Kvartet rogov profesorja Petra Pačnika v zasedbi Urban Filipovič, Jakob Gustin- čič, Aljoša Mihelj ter Grega Maletič je v kategoriji komorne skupine s trobili prejel bronasto priznanje. Matija Povh iz razreda profesorja Branka Trifkovića je v kategoriji saksofon 1B prejel srebrno priznanje. Pianistka Mirjam Orel je učenka iz razreda profesorice Tamare Ražem Locatelli in je v kategoriji klavir 1A prejela zlato priznanje. Saksofonistka Sandra Rijavec iz razreda učitelja Gianfranca Stancicha je v 1A kategoriji prejela zlato priznanje in 3. nagrado. Obe zlatonagrajenki sta nastopili tudi na zaključnem koncertu prvo nagrajencev Zveze primorskih glasbenih šol na dvorcu Zemono – v petek, 26. marca.

Na fotografiji: Udeleženci in njihovi mentorji – arhiv Glasbene šole Sežana Besedilo: Ivo Bašič Naši mladi

34 www.mdpm.si Utrinki iz Medobčinskega otroškega parlamenta Krasa in Brkinov stereotipi, rasizem in diskriminacija Učenci in delegati osnovnih šol Seža- na, Divača, Dutovlje, Komen in Hrpelje so na 20. otroškem parlamentu v Tomaju, 15. 3. 2010, razpravljali o načinih kljubo- vanja in boja proti stereotipom, rasizmu in diskriminaciji. Mlade parlamentarce in njihove men- torje so pozdravili predstavniki lokalnih oblasti: župan Občine Sežana, Davorin Terčon, podžupan Občine Komen, Igor Zega, in Minka Kos, predstavnica Obči- ne Hrpelje-Kozina. Učenci Osnovne šole re, vere, navad, ki v domačem okolju niso nastanka diskriminacije, rasizma in stere- Dutovlje so nam za uvod prikazali bogat vsakdanje in jih zato ne razumemo. Prav otipov. kulturno-zabavni in poučni program v razlike in sprejemanje različnosti pa nas V medsebojnem komuniciranju ima- duhu obravnavane teme letošnjega par- bogatijo in prispevajo k boljšim odno- mo pravico do svojega mnenja, vendar lamenta, zatem pa so predstavniki šol som med nami. ne smemo biti pri tem žaljivi in nesram- predstavili sklepe šolskih parlamentov, ki Mladi pogosto opažamo nastanke ste- ni do drugače mislečih. Če se kdo do so nastali med šolskim letom na osnovi reotipov in diskriminatornega obnašanja nas obnaša neprimerno, mu ne smemo predhodnih razprav po razredih. Taka so v domačem okolju. V šoli so najpogosteje vračati milo za drago, saj tako izkazujemo njihova razmišljanja: tarča učenci, ki imajo učne težave, prav nizko raven kulturnega dialoga in obna- »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem; tako učenci močnejše ali manjše po- šanja, pomanjkanje razgledanosti, zna- bistvo je očem nevidno.« stave, učenci iz revnejših družin, ki si ne nja, srčne kulture in duhovnosti. Stereotipi nastanejo, ko sveta ne do- morejo privoščiti obleke znanih blagov- Ko se zalotimo, da razmišljamo eno- življamo osebno, ampak nekritično nih znamk, priseljeni učenci ... V okolju se stransko in krivično zaznamujemo ljudi ponavljamo in brez lastne presoje spre- srečujemo s predsodki, povezanimi z ve- na podlagi stereotipov in predsodkov, se jemamo, kar nam drugi posredujejo. Ste- roizpovedjo, spolno usmerjenostjo, raz- spomnimo izjem, ki ta razmišljanja rušijo. reotipi pomenijo ustaljeno prepričanje lično narodnostjo, različnimi kulturami. Namesto stereotipnih oznak, ki prizade- ene skupine ljudi o drugi in gre največ- Nad pripadniki le-teh se izvaja besedno, nejo, se raje poslužujmo pozitivnega raz- krat za posmehljive opise lastnosti neke v manjši meri tudi fizično nasilje in so mišljanja o ljudeh. skupine ljudi, kar običajno nastane na tarče posmehovanja, zmerjanja, norčeva- »V odnosu do sočloveka ravnaj tako, kot podlagi poenostavljanja, pretiravanja in nja. Nekateri učenci svoje vrstnike zaradi želiš, da bi drugi ravnali s tabo!« posploševanja. Stereotipe mnogokrat drugačnosti izključijo iz svoje družbe. Ko Po končani razpravi so sledile volitve in uporabljamo kot opravičilo za diskrimi- pride do konfliktov v komunikaciji zara- na Nacionalnem otroškem parlamentu v natorno in ponižujoče obnašanje. di razhajanja v razmišljanju, navadah in državnem zboru, 22. 3. 2010, v Ljubljani Ljudje smo si v marsičem različni in kulturi, smo v reševanju sporov običaj- je mlade parlamentarce zastopala pred- nemalokrat smo zaradi neznanja in po- no nestrpni, krivca za morebitno škodo, stavnica Osnovne šole Srečka Kosovela manjkanja pravih informacij netoleran- povzročitelja konflikta navadno iščemo Sežana – Zala Mlač. tni do drugačnosti in krivični do drugih. pri drugih in manj pri sebi. Mladi ugotav- Fotografije o dogodku si lahko ogle- Velikokrat se zgodi, da imamo o nekom ljamo, da je tako ravnanje napačno, zato date na naši spletni strani: http://www. slabo mnenje le zato, ker je pripadnik spodbujajmo strpnost, sprejemajmo dru- mdpm.si/ druge rase, kulture, narodnosti ali vere, gačnost ter pozivamo: imejmo se radi. čeprav tej osebi še nismo dali priložnosti, Spoznavanje drugačnosti in pridobi- Besedilo: Ana Pangos da bi jo resnično spoznali. Predsodki veli- vanje znanja ter informacij o nepozna- Sliki: Enet Jogan kokrat nastanejo zaradi slabih izkušenj iz nih ljudeh, kulturah, rasah, narodnostih, preteklosti ali zaradi nepoznavanja kultu- verstvih itd. je osnova za preprečevanje

ZAHVALA Skupina Zvezdice – razvojni oddelek – iz vrtca Sežana se iz srca zahvaljujemo družini PATAJAC za darovana sredstva. S podarjenim denarjem smo dokupili didaktične pripomočke in igrače, ki pope- strijo naše igralne dopoldneve. Z njimi našim otrokom razvijamo in vzpodbujamo celosten razvoj. In kot je rekel Edwin Markham: » ... nihče ne hodi po svetu sam; vse, kar pošlje- mo v življenja drugih ljudi, se vrne v naša.« HVALA! Naši mladi

Anica Franetič, Marjeta Škrlj in Maruša Maraž Slika: Maja Anderlič Može 35 Zgodba s srečnim koncem

Verjetno poznate vsi zgodbo naše tekačice na smu- čeh Petre Majdič. Tudi otroci iz skupine Ježkov iz enote Tomaj, vrtca Sežana, so spremljali njeno zgodbo preko televizijskih ekranov. O tem smo se tudi v vrtcu pogo- varjali. Ko je naša Petra utrpela poškodbo, se je ena izmed deklic spomnila, da bi ji olajšali bolečino z otroški- mi risbicami. Idejo smo vsi sprejeli in se lotili dela. Vsak otrok je narisal risbico in skupaj smo ji napisali nekaj pozitivnih misli, ki so se porodile otrokom ob gledanju slik na internetni strani. Bogata, neizmerno bogata je otroška domišljija in, kar naju je posebej prevzelo, so- čustvovali so z njo in živeli zanjo. Čez manj kot mesec dni pa prejmemo v naš vrtec pis- ma. V njih pa za nas zaklad. Notri je bil velik plakat z njeno sliko, zahvala Petre in za vsakega otroka posebej avtogram. Otrokom je slika z avtogramom veliko darilo, Petra pa je dokazala, da je prava junakinja s srcem.

Strokovni delavki vrtca Sežana, enote Tomaj Slika: arhiv enote Tomaj

Strokovni posvet »Ali je lahko fotovoltaika poslovna priložnost na območju Krasa?« V torek, 23.3.2010, je bil na Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana organiziran strokovni posvet »Ali je lahko fotovoltaika poslovna priložnost na ob- močju Krasa?« Namen posveta in nadaljnje razprave so bili seznanitev s tehnologijo pridobivanja sončne energije s pomočjo foto- voltaičnih panelov, potrebne naprave in instalacije, ekonomika pri izvedeni inve- sticiji, način priključitve v omrežje ter tudi praktične izkušnje pri že izdelanih sonč- nih elektrarnah. Področje Krasa je glede sončnega ob- sevanja eno od najbolj perspektivnih na področju Slovenije – zaradi velikega števila sončnih dni, poleti pa zaradi večje

nadmorske višine ne prihaja do pregre- niki vključimo v projektiranje in grad- vanja sončnih panelov, kar bi sicer zmanj- njo bodočih novih sončnih elektrarn? ševalo izkoristek. Na ta in podobna vprašanja so številni Ali lahko podjetniki izkoristimo stre- udeleženci posveta dobili odgovore v Naši mladi / Gospodarstvo in turizem he svojih poslovnih zgradb za po- okviru strokovnega posveta. stavitev fotovoltaičnih panelov, se to splača in kaj je za uspešno izvedbo in- Besedilo in sliki: Doris Požar 36 vesticije potrebno? Kako se lahko obrt- Izvajanje projekta učeča se generacija (educate generation) Od 18. do 21. marca 2010 je v španskem kusiti možnosti, ki nam jih ponuja moderna mestu Sevilla potekalo drugo srečanje part- tehnologija. Obenem pa bomo sodelujoči nerjev projekta Učeča se generacija (Edu- v projektu izdelali e-knjigo, katere namen cate Generation), ki ga sofinancira sektorski bo pomagati podajalcem snovi in njiho- program Evropske skupnosti Vseživljenjsko vim slušateljem na čimbolj enostaven in učenje – Grundtvig. V projektu, poleg or- učinkovit način osvojiti osnove digitalne ganizacij iz Litve, Latvije, Poljske, Grčije, Špa- pismenosti in razviti potrebna znanja za nije, Italije in Cipra, sodeluje tudi Območna njeno uporabo. obrtno-podjetniška zbornica Sežana. Glavni namen drugega sestanka projekt- Glavni namen projekta je izmenjava iz- nih partnerjev je bila medsebojna uskladi- kušenj s področja učenja uporabe novih tev del in nalog, ažuriranje vzpostavljene informacijskih tehnologij, kot so skype, spletne strani projekta http://educatege- stavili potrebne vsebinske prispevke za ob- messenger, internet, facebook, email in neration.europole.org z vsemi aktualnimi javo na spletni strani, možnosti vključitve podobno. V projektu sodelujejo partnerji, informacijami ter priprava nadaljnjega ter- ciljne skupine v izvajanje projekta in pred- ki se pri svojem delu srečujejo z odraslimi, minskega plana aktivnosti na projektu. Par- lagali izboljšave izdelane skupne spletne kateri se na takšen ali drugačen način vklju- tnerska organizacija Center vseživljenjske- strani. čujejo v aktivnosti vseživljenjskega učenja. ga učenja Triana iz španske Andaluzije, ki Po vrnitvi nas na projektu čaka veliko V okviru projekta je nastala spletna stran, ki je srečanje tudi organizirala, je predstavila dela, ki ga je potrebno opraviti do nasled- predstavlja glavno komunikacijsko orodje oglede dobrih praks s področja neformal- njič, ko se projektna skupina sestane, pred- med projektnimi partnerji, predvsem pa je nega izobraževanja odraslih. Njihov glavni vidoma v mesecu juniju 2010 v Veroni. namenjena zainteresirani javnosti, ki bo na cilj je premagovanje digitalnih omejitev, ki Za vse informacije o projektu smo vam na njej našla uporabna gradiva za učenje npr. obstajajo v sodobni družbi, zlasti med po- razpolago na tel. št. 73 00 060 ali preko e- tujih jezikov, matematike, računalniških pulacijo starejših. pošte [email protected], kontaktna oseba znanj, obenem pa bo na tej strani aktiven Zadnji dan sestanka so bile podrobneje Doris Požar. forum, stičišče ljudi iz vseh prej naštetih predstavljene vsebina projekta in predvi- držav, ki imajo možnost v praksi navezati dene nadaljnje aktivnosti. V nadaljevanju Besedilo in slika: Doris Požar kontakt z nekom iz Cipra, Španije in preiz- pa smo projektni partnerji prisotnim pred- UC_Bank_UEFA_Kartica_175x132mm_KRASKI_OBZORNIK:Layout 1 5.5.2010 12:16 Page 1 OGLASNI ČLANEK Omejena serija ekskluzivne kartice MasterCard za nogometne navdušence UniCredit Bank je v ponud - z varnostnim čipom, je tudi www.unicreditbank.si/ na bankomatih Zagrebačke bo dodala eksklu zivno naku po vanje preko interneta nogometni-paket ali pošljete banke na Hrvaškem, kjer MasterCard kartico z UEFA preprosto in varnejše. SMS s ključno besedo Slo venci dopustujemo. Champions League dizaj - UNICREDIT na 6001. Vsi, ki nom, ki je izdana v omejeni Prvih 100 imetnikov nove se boste odločili odpreti seriji. S kartico lahko plaču - kar tice prejme da rilo, do Nogometni bančni paket, ki Dodatne informacije: jete na 30 milijonih prodaj - 31. 8. 2010 pa lahko sode - vključuje tudi ekskluzivno UniCredit Bank PE Sežana nih mest. Ker je oprem ljena lujete tudi v nagrad ni igri na kartico, boste izbrane banč - ne storitve uporabljali eno Telefon: +386 5 7314 581 Matej Škapin, vodja PE leto brezplačno. UniCredit Bank v Sežani: Elektronski naslov: »Imetniki omejene serije Brezplačni dvigi gotovine z [email protected] eksklu zivne MasterCard kar -BA Maestro doma in v tujini ti ce, ki bodo v letu 2010 Z B A M a e s t ro k a r t i c o Delovni čas: Pon. – pet. 8.30 – 16.30 najeli potrošniški kredit, UniCredit Bank lahko brez - bodo deležni 50 % popusta plačno dvigujete gotovino www.unicreditbank.si na stroške odob ritve kre - na vseh banko matih v Slo - dita, prve tri mesece pa bo - veniji, v državah, kjer je evro Oglasno sporočilo do brezplač no prejemali var -uradna valuta, ter na vseh Gospodarstvo in turizem nostne SMS, za vsak na kup,bankomatih članic skupine opravljen z novo kartico.« UniCredit v 22 državah. Tudi 37 Lipiška kobilarna letos slavi 430 let svojega delovanja Letos mineva 430 let, odkar je nadvojvoda Karel leta 1580 ustanovil Kobilarno Lipica, kjer od takrat poteka vzreja svetovno znanih belih lipicancev. Tako bodo v Lipici slavnostno obeležili visok jubilej. Pestro dogajanje bo potekalo skozi vse leto, osrednji dogodek pa prav za dan lipicanca 19. maja. Lipiška kobilarna, ki je eden izmed pomembnih kulturno-zgo- dovinskih spomenikov Slovenije, bo letošnjo 430. obletnico obeležila s številnimi dogodki, s katerimi želijo v ta kraški biser privabiti čim večje število obiskovalcev in turistov. Osrednja prireditev bo na dan lipicanca, v sredo, 19. maja, ko bo slavnostni govornik in častni pokrovitelj slavnostne akademije predsednik slovenske vlade Borut Pahor.V Lipici obljubljajo ta dan vrhunsko plesno, glasbeno in umetniško predstavo, ki ji bodo dajali ton prav vrhunski slovenski umetniki in seveda lipicanci, Lipica in lipiška šola klasičnega jahanja. Dogodek bo neposredno prena- Direktor Tomi Rumpf in Andreja Šenk Brce sta na tiskovni konferenci v šala tudi nacionalna televizija. Černigojevi galeriji predstavila letošnja dogajanja v jubilejnem letu, ko Praznovanje 430-letnice je 6. marca simbolično napovedalo kobilarna Lipica slavi 430 let svojega obstoja. rojstvo prve letošnje žrebičke Slavine, katere boter je postal kar novi direktor lipiške kobilarne Tomi Rumpf, ki je na čelu Lipice Že zadnjo soboto v marcu pripravljajo premierno predstavo šele štiri mesece. jubilejne sezone, s katero so lani sodelovali na odmevnem na- Sicer pa bodo v letošnjem letu izpeljali donatorsko akcijo Botri stopu lipiške klasične šole jahanja na enem največjih konjeniških lipiških lipicancev jubilejnega leta, s katero naj bi pridobili pri- sejmov v Nemčiji. Ob tej priložnosti bodo v Lipici predstavili še bližno 30 botrov (pravnih in fizičnih oseb), ki bi Lipici donirali preostale štiri partnerje Top 5 (blejski, ljubljanski in predjamski 1580 evrov (simbolično to predstavlja leto ustanovitve lipiške grad ter Postojnsko jamo). kobilarne). Donatorska sredstva pa naj bi namenili za obnovo in Festival konjeništva bo v začetku maja, dober teden dni pred preureditev hlevskih prostorov in jahalnic. Imena botrov bodo osrednjo obeležitvijo jubileja V centru slovenskega konjeništva objavili na spletni strani in jih zapisali na častni tabli na vidnem bo v povorki nastopilo 430 slovenskih konjenikov, kar bo pred- in frekventnem mestu v Lipici, prejeli pa bodo tudi plaketo v stavljalo tudi vrhunec. V okviru festivala bodo tudi srečanje in obliki slike lipicanca in personificiranim podpisom, ki bo sporo- predstavitev konjenikov iz vse Slovenije, tekma kočij na hipodro- čal njihovo častno funkcijo. V Lipici so prepričani, da botrstvo mu, nastop lipiške šole jahanja, predstavitev skupin, ki se ukvar- pomeni prestiž, saj je že samo po sebi častna funkcija; ker pa je jajo s kočijami, predstavitev različnih pasem konj in še marsikaj to pokroviteljstvo tako plemenite in za Slovenijo pomembne drugega. živali, kot je lipicanec, skoten v svetovni zibelki vseh lipicanskih 23. aprila pripravljajo dobrodelni golf turnir, pri čemer bodo konj v jubilejnem 430. letu njenega delovanja, pomeni tudi čast zbrana sredstva namenili obnovi jahalnih površin v Lipici. za slovenska podjetja, pa tudi posameznike. Gre zgolj za simbo- Vključili se bodo v svetovni dan družine (15. maja), ko bodo lično funkcijo z močno sporočilnostjo, saj donacija podjetja in zaključili z akcijo barvanja ograj in odprtjem sprehajalne poti ter prevzem botrstva ne vzpostavljata nobenih medsebojnih obve- drugimi spremljevalnimi dogodki. Že v aprilu pa bodo izvedli znosti simboličnega botra in Kobilarne Lipica. tretji čarobni dan, ki je lani navduševal mlade v Mozirskem gaju Pet sobot, vse do slavnostne akademije, pa bo v Lipici živahno, in pod Pohorjem. V sodelovanju s sežanskim foto klubom Žarek saj bodo izpeljali akcijo Radi imamo Lipico – ob 430-letnici po- bodo od aprila do septembra izpeljali mednarodni ex-tempore, barvajmo njene ograje. Bele lesene ograje so namreč poleg belih ki bo potekal v dveh delih. Osnovna tema natečaja je v zname- lipicancev eden od najbolj prepoznavnih znakov Lipice. Povabi- nju 430-letnice in bo lipicanec in Lipica. V maju bodo predstavili li so vidne osebnosti kulturnega, gospodarskega, političnega in knjigo ene najbolj priljubljenih in najbolj branih slovenskih mla- družbenega življenja Slovenije, da sodelujejo v akciji. S pomočjo dinskih pisateljic Dese Muck z naslovom Nebo v očesu lipicanca. sponzorstva podjetja Helios Domžale ter bogatih izkušenj in Zgodba je postavljena v Lipico in govori o lipicancih, najbolj pa znanj Sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev Obrtno-podjetniške bo pritegnila otroke od 10. do 18. leta starosti. Gre za prvi mla- zbornice Slovenije bodo pobarvali 10 kilometrov ograje oziroma dinski roman, ki ga bo avtorica izdala po petnajstih letih. 20 kilometrov belih lesenih letev ter 4500 stebričkov. Vsem, ki »Jeseni pa bomo jubilejno leto zaključili s tradicionalnim dne- bodo sodelovali v akciji, se bodo zahvalili z brezplačnim vstopom vom odprtih vrat, ki bo tudi letos v oktobru. Nanj bomo povabili in ogledom Kobilarne ter postregli z domačo joto. tudi ostale evropske kobilarne in sklepna predstava bo dala le- tošnjemu jubilejnemu dogodku v Lipici še dodaten pečat. Lipica pa se poteguje tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v vo- žnji dvo-, štiri- in šestvpreg, ki naj bi bilo oktobra leta 2011. Tudi to bo pomemben dogodek za celoten Kras. S pestro obeležitvi- jo 430-letnice želimo Sloveniji pokazati, da se v Lipici dogajajo pozitivne stvari in jih povabiti, da skupaj z nami vstopijo v novo zgodbo lipiške kobilarne,« je še dodal direktor Tomi Rumpf. Da so praznovanje 430. obletnice v Lipici zastavili zelo celostno in resno, kaže tudi dejstvo, da so odprli priložnostno spletno stran www.lipica430.si, na kateri napovedujejo in obveščajo o dogodkih pestrega jubilejnega letošnjega leta v Lipici. Gospodarstvo in turizem Besedilo in sliki: Olga Knez 38 Čarobni dan v Lipici Za čarobni dan ste v zadnjem mesecu zagotovo večkrat slišali. Gre za dogodek humanitarne narave, namenjen predvsem družinam, in to večkrat letno na različnih koncih Slovenije. In prav v naj- lepšem letnem času se je napovedoval v zeleni oazi Krasa, Lipici. Tako otrokom kot tudi staršem omogoča aktivno preživlja- nje prostega časa v naravi ter nepozabno doživetje. Družinam prijazna cena vstop- nice, ena namreč zadostuje za celotno družino in celoletno brezplačno obisko- vanje zunajšolskih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih družin, pa dajeta projektu humanitarno noto. Organizatorji, podjetje Netvizija iz Ljubljane, so skupaj s Kobilar- no Lipica, občinami Sežana, Divača, Hr- pelje-Kozina, Cerknica ter lokalnimi TIC-i pripravili dogodek, ki je v Lipico privabil rekordno število družin. Prav vsak, ki je na Čarobnem dnevu sodeloval, je dodal svoj košček mozaiku čarobnosti popolnega Sloveniji predstavil v vsej svoji lepoti. Stoj- pihnila oblake in nad Lipico se je naredil pomladnega dne. Lokalni TIC-i smo zbrali nice, ki jih je velikodušno odstopila Obči- čudovit sončen dan. Ljudje so prihajali in ponudnike domačih pridelkov in izdel- na Sežana, so bile cel dan dobro obiska- prihajali, v pomladno toplem popoldne- kov, ki so se z navdušenjem odzvali vabilu ne, manjkalo pa ni niti informacij željnih vu, ko so se v vsej svoji veličastnosti pred- in skupaj pripomogli k temu, da se je Kras obiskovalcev, ki jih je zanimala predvsem stavili tudi lipicanci, se jih je nabralo celo pestra pomladna kulinarična ponudba na 15.000. Tako Lipica beleži rekord v dnev- Krasu. S pomočjo nastopajočih društev, nem številu obiskovalcev, organizatorji in plesnih skupin in znanih pevskih zvezd, vsi, ki smo sodelovali pri pripravah, pa z kot so Saša Lendero, Alenka Gotar in Mar- nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v ko Vozelj, je bil dan, preživet v Lipici, res srcu sprejemamo odzive javnosti. čaroben. Kdor je bil v Lipici od zgodnjega jutra, od sedaj zagotovo verjame v dobre Besedilo: Anja Zadnik vile. Čeprav je sprva slabo kazalo in je dež Slike: Arhiv Občine Sežana napovedoval odpoved prireditve, so dobre vile same poskrbele, da je burja od- Aktivni v Kraški podružnici društva za srce Kraška podružnica Društva za zdravje značaja. V društvu je namreč blizu 180 prim. dr. Boris Cibic, so pregledali oprav- srca in ožilja je v lanskem letu dostojno članov, lani so pridobili kar 50 novih čla- ljeno delo v preteklem letu in se dogo- obeležila svetovni dan srca in izvedla nov. Društvo je vrsto let uspešno vodila vorili za naloge v letu 2010. Predstavnik še številne aktivnosti preventivnega predsednica dr. Ljubislava Škibin, direkto- podjetja z medicinsko opremo Diafir rica sežanskega zdravstvenega doma. Na Miran Polanac pa je predstavil delova- občnem zboru, 6. marca, so se ji ob izteku nje prenosnega EKG-ja, ki so ga nabavili mandata zahvalili za ves trud in ji podarili v društvu s prostovoljnimi prispevki, ki posebno priznanje, hkrati pa jo izvolili za so jih zbrali na novembrski zelo odmev- novo predsednico – še za naslednja štiri ni že petnajsti tradicionalni prireditvi Za leta. Na občnem zboru v Sežani, ki so se zdrava srca Krasa. Prireditev so že tretje

ga udeležili in občinstvo pozdravili tudi leto organizirali v sodelovanju s klubom / SocialaGospodarstvo in turizem zdravstvo sežanski podžupan Božo Marinac, direk- Kraški dren in Društvom diabetikov Se- tor in podpredsednik slovenskega Dru- žana. Na tej prireditvi, ki je potekala pod štva za zdravje srca in ožilja Franc Zalar in pokroviteljstvom sežanskega župana Da- 39 vorina Terčona, je v kulturnem programu Navzoče je pozdravil tudi prim. dr. Bo- rina znaša 13 oziroma 17 (družinska) nastopilo preko sto udeležencev, opravili ris Cibic, ki je po duši in srcu Primorec, eurov letno. Člani imajo tako več mo- pa so več kot 250 brezplačnih meritev doma s Proseka, in ponovno predstavil žnosti, da poskrbijo za zdravje svojega krvnega tlaka, pulza, kisika v periferni krvi telefonsko številko 031/334 334, kamor srca. Imajo določene ugodnosti, kot so in sladkorja v krvi. Sicer pa preko celega lahko pokličejo ljudje, ki imajo težave s med drugim tudi: brezplačno prejema- leta skrbijo za organizirane pohode. Tako srcem in ožiljem. Na občnem zboru so se nje revije Za srce, popusti pri nakupu bodo v letošnjem letu pripravili pohode udeleženk članic društva spomnili tudi knjig, brezplačne meritve krvnega tla- vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vodil jih z nageljčkom ob mednarodnem dnevu ka, posvetovalnice s kardiologom itd. bo Ludvik Husu, Pavel Čurman pa pohod žena – 8. marcu. v Glinščico, ki ga bodo priredili v spomin Kraška podružnica Društva za zdravje Besedilo in slika: Olga Knez na njihovega preminulega člana Zdravka srca in ožilja vabi vse, da se jim pridru- Papeža. žite in postanite njihovi člani. Člana- Saša Likavec Svetelšek ostaja predsednica sežanskega Rdečega križa Območno združenje RK Sežana je v lanskem letu opravilo veliko dela, predvsem na področju socialne dejavnosti, varovanja in krepitvi zdravja, dela z mladimi, prostovoljcev krajevnih organizacij, krvodajalstva itd. Na nedavni skupščini v Srednji šoli Srečka Kosovela v Sežani so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letos, obenem pa je bila skupščina tudi volilna. Dosedanji predsednici in podpredsedni- ci Saši Likavec Svetelšek (zaposleni na Občini Hrpelje Kozina) in dr. Ljubislavi Škibin (direktorici sežanskega zdravstvenega doma) so zaupali še en štiriletni mandat, hkrati pa so se tudi zahvalili prostovoljcem za uspešno opravljeno delo v kom pri kritju stroškov prehrane in šole jalcev-jubilantov, ki se ga je v Sežani ude- preteklem letu. v naravi. Uspešno organizirajo akcijo zbi- ležilo kar 135 ljudi. »V letu 2009 je pomoč prejelo 545 upo- ranja pomoči otrokom Drobtinica. Ob Stalnica njihove dejavnosti je tudi kr- rabnikov, medtem ko jo je leta 2008 pre- svetovnem dnevu hrane, 24. oktobru, so vodajalstvo. V lanskem letu beležijo 1333 jelo 380. Večkrat letno je pomoč v obliki jo organizirali na Kozini in so zbrali preko odvzemov krvi, od tega je kri darovalo oblačil, obutve, posteljnine in higienskih tisoč eurov. V Komnu pa je akcija poteka- prvič 97 krvodajalcev. Opažajo povečanje pripomočkov prejelo 182 uporabnikov, la ob miklavžu. Bolšji sejem so izpeljali na števila krvodajalcev, saj so leta 2008 ime- a se pri tem srečujemo s prostorskimi Kostanjevem prazniku v Rodiku, ko so na li 1228 odvzemov krvi. Tudi v letošnjem problemi, saj nimamo prostora za skladi- stojnici ponudili različne uporabne stare letu bodo organizirali redne krvodajalske ščenje rabljene stanovanjske opreme,« je predmete, igrače in spominke ter tako akcije in sicer 1. in 2. aprila v Sežani, 4. av- poudarila Dora Sedmak. zbrali 530 eurov. gusta v Komnu ter 5.in 6. avgusta ter 6.in Za pomoč socialno ogroženim posa- Skrbijo pa tudi za boljšo kakovost živ- 7. decembra v Sežani. meznikom in družinam zbiramo prispev- ljenja starejših. Med drugim so pred no- Program dela sežanskega RK ostaja za ke za nujno in hitro pomoč prebivalcem voletnimi prazniki obiskali kar 820 staro- prihodnja leta enak kot do sedaj, naloge vseh štirih občin v Sklad iz odprtih rok. stnikov, poskrbeli pa so tudi za letovanje so bolj obsežne in vedno bolj zahtevne. Banka Koper je konec lanskega leta na- socialno šibkih starostnikov. Na Krasu in To pa zahteva od prostovoljcev dobro in menila tisoč eurov. Ob Tednu RK – 12. v Brkinih deluje kar 9 skupin starih ljudi trdno organizacijo, še večje število pro- maja – so izvedli prireditev Lepo je deli- za samopomoč, ki jih obiskuje približno stovoljcev in pošteno delo. Članarina RK ti, v kateri je brezplačno sodelovalo 253 70 ljudi. Skupine so v Sežani, Dutovljah, pa je simbolična (3 eure letno), zato pro- nastopajočih in kjer so zbrali 1.035 eurov Štorjah, Krepljah, Povirju, Lokvi, Divači in sijo svoje člane, da jo poravnajo. prostovoljnih prispevkov. Skupaj s sindi- Hrpeljah. Pripravili so medgeneracijsko Na skupščini so izvedli tudi volitve v kati so organizirali dobrodelno solidarno- srečanje skupin na Dujčevi domačiji v organe združenja RK in tako so soglasno stno akcijo za pomoč delavcem podjetja Škofljah, skupno letovanje skupin v smod- za novo predsednico potrdili dosedanjo Šepič iz Gradišča, ki so ostali brez zapo- nišnici pri Sežani in se udeležili srečanja predsednico Sašo Likavec Svetelšek, ki slitve. V akciji so zbrali dva tisoč eurov. skupin notranjsko-kraške regije v Lipici. se je zahvalila za zaupanje in skromno Pomoč je prejelo 22 delavcev. Prostovoljke, ki se redno izobražujejo, so rožico poklonila najbolj aktivnim čla- V okviru programa za pomoč socialno v tem programu lani opravile kar 1531 nom upravnega odbora, v katerem bo ogroženim otrokom so na letovanje v prostovoljnih ur. še nadalje podpredsednica dr. Ljubislava mladinsko zdravilišče na Debelem rti- Izvajajo tudi aktivnosti na področju va- Škibin, voditeljicam skupin starih ljudi za

Sociala in zdravstvo ču poslali 20 otrok, ob Tednu RK so za rovanja in krepitve zdravja in dela z mla- samopomoč, prostovoljkam, ki urejajo trinajst otrok zbrali 821 eurov za nakup dimi ter prostovoljci RK. Organizirali so skladišče, in predsednicam krajevnih or- delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, izlet za prostovoljce v Belo krajino, konec ganizacij. 40 pomagali pa so sedemindvajsetim otro- leta pa srečanje prostovoljcev in krvoda- Besedilo in slika: Olga Knez Društvo Vezi: dan za spremembe – stojnica v Sežani, Komnu, Ilirski Bistrici in Postojni Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva je nevladna organizacija, ustanovljena leta 1992, da bi promovirala in razvijala prostovoljsko dela in solidarnosti med ljudmi. Njene aktivnosti so poleg prikazovanja prostovoljstva kot pozitivne priložnosti tudi povezovanje posameznikov z želenimi obli- kami prostovoljskega dela, usposabljanje prostovoljcev in pomoč organizacijam pri razvijanju prostovoljskega dela. Na Slovenski filantropiji, Združenju za ski Bistrici predstavili »delavnice v živo«. promocijo prostovoljstva, si že vrsto let Obiskovalci so si lahko ogledali, kako iz- prizadevajo za dvig prepoznavnosti pro- delki nastajajo, ali se celo preizkusiti v la- stovoljskega dela. Letos so prvič priredili stni ročni spretnosti. Poleg uporabnikov Dan za spremembe (24. marca). Na ta in zaposlenih so na stojnicah sodelovali dan so v različnih krajih po Sloveniji pote- prostovoljci, ki so že vključeni v naše pro- kale številne prostovoljske akcije, ki so jih grame. Na stojnicah so obiskovalci dobili pripravili v sodelovanju z različnimi pro- različno informativno gradivo (zloženke, stovoljskimi organizacijami in občinami. glasilo, Zbornik), iz katerega je mogoče vrednosti. Prostovoljstvo doprinese tudi (Vir: www.filantropija.org, www.prosto- naše društvo podrobneje spoznati. k vsesplošni dobrodelnosti in blagosta- voljstvo.org). Prostovoljno delo na področju dušev- nju v skupnosti. S programom razvoja Akciji Slovenske filantropije se je pridru- nega zdravja in skupnostnih služb je tako prostovoljstva želimo v društvu Vezi pro- žilo tudi društvo VEZI. V ta namen smo v Sloveniji kakor tudi v tujini priznano in stovoljcem in pripadnikom širše skupnos- 24. marca v dopoldanskem času postavili koristno. Ljudje s težavami v duševnem ti približati področje duševnega zdravja promocijske stojnice v Sežani, Ilirski Bistri- zdravju so potisnjeni na socialni in druž- ter aktivno delovati za destigmatizacijo ci, Postojni ter v Komnu. Na promocijskih beni rob. Člani širše skupnosti, ki želijo duševne bolezni. stojnicah smo razstavljali izdelke, ki na- sodelovati v programih, hkrati dvigujejo stajajo v naših kreativnih delavnicah. Po- nivo kvalitete življenja in socialne vklju- Besedilo in slike: Karmen Margarit leg tega smo na stojnicah v Sežani in Ilir- čenosti ter pridobivajo na občutku lastne Obvestilo o obveščanju o izteku pravice do otroškega dodatka Vse prejemnike otroških dodatkov na podlagi podatkov o povprečnem me- sečno plačo na zaposlenega v Republiki obveščamo, da bo Ministrstvo za delo, sečnem dohodku na družinskega člana v Sloveniji v letu 2009, so naslednji: družino in socialne zadeve z mesecem letu 2009 v primerjavi s povprečno me- aprilom 2010 prenehalo pošiljati ob- Znesek otroškega dodatka vestila o izteku pravice do otroškega dodatka. za posameznega otroka v eurih 3. in naslednji otrok Prejemnike zato opozarjamo, naj na ve- Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS 1. otrok v EUR 2. otrok v EUR ljavni odločbi preverijo, kdaj jim poteče v EUR do 15% pravica do otroškega dodatka. V mese- 112,95 124,24 135,55 cu, ko pravica poteče, je potrebno vloži- do 215,84 EUR nad 15% do 25% ti novo vlogo, da ne pride do prekinitve 96,57 106,76 116,88 nad 215,84 EUR do 359,74 EUR prejemanja. Ministrstvo se je za ta ukrep nad 25% do 30% odločilo zaradi racionalizacije poslovanja. 73,60 82,26 90,89 nad 359,74 EUR do 431,69 EUR Ker stranke pogosto iščejo informacije nad 30% do 35% 58,05 66,24 74,58 v zvezi z višino dodatka za posameznega nad 431,69 EUR do 503,64 EUR otroka, prilagamo tabelo dohodkovnih nad 35% do 45% 47,47 55,40 63,27 razredov za določitev. nad 503,64 EUR do 647,53 EUR Določitev višine otroškega dodatka je nad 45% do 55% 30,08 37,65 45,17 odvisna od zneska povprečne mesečne nad 647,53 EUR do 791,43 EUR nad 55% do 75% bruto plače na zaposlenega v Republiki 22,56 30,08 37,65 Sloveniji, ki v letu 2009 znašala 1.438,96 nad 791,43 EUR do 1079,22 EUR nad 75% do 99% EUR (objavljeno v Uradnem listu RS, št.: 19,64 27,17 34,69 12/2010). nad 1079,22 EUR do 1424,57 EUR Sociala in zdravstvo Dohodkovni razredi za določitev višine za upravičence, ki uveljavljajo pravico do Za Center za socialno delo Sežana Ksenija Balantič in Kristina Ćumurdžić 41 Sodelovanje društva diabetikov Sežana in društva diabetikov Ilirska Bistrica

Več let društvi sodelujeta predvsem na opravljenem delu. Pozornost članov pri teri so s požrtvovalnim delom prispevali rekreacijskem, športnem in družabnem podajanju poročil in njihovo sprejema- k uspešnejšemu delu. področju. nje je odraz zadovoljstva o delu organov Naši člani društvu diabetikov Ilirska Bi- S sodelovanjem se krepijo vezi in do- društva. strica želijo uspešno delo tudi v prihod- polnjujejo dejavnosti; izmenjujejo izkuš- Na zadnjem občnem zboru društva dia- njih letih in še obsežnejše sodelovanje z nje in spoznavajo način dela društva v betikov Ilirska Bistrica, 6. marca 2010, našim društvom diabetikov Sežana – na posameznih dejavnostih. Vrsto let se smo tudi gostje pozorno spremljali po- vseh področjih. udeležujemo občnih zborov društev ročila o opravljenem delu. Z veseljem ter in prav tu se vidi pomen društva v kra- zadovoljstvom izrekam pohvalo predsed- Pavel Škamperle ju delovanja, kjer se podajo poročila o niku Ivanu BRGOČU in vsem članom, ka- Preko nogometa tkal prijateljske vezi: spominski večer na preminulega sežanskega nogometnega delavca Rajka Štolfo

24. marca mineva enajst let od smrti nost, ob kateri so se nogometni delavci turizem Božo Dragan, dober poznavalec uveljavljenega sežanskega nogometne- ukvarjali tudi s prihodnostjo slovenskega sežanske zgodovine Pavel Skrinjar, sin ga delavca Rajka Štolfe, ki je svoje življe- nogometa, ob dejstvu, da se je sloven- pokojnega Rajka ter tudi sam nogometni nje posvetil predvsem nogometu. MND ska reprezentanca uvrstila na letošnje delavec Aleks Štolfa in, kot poseben gost, Tabor iz Sežane, kjer nogometu že de- svetovno prvenstvo v Južnoafriški repub- selektor slovenske reprezentance Matjaž setletje več ne cvetijo rožice, je ob tej liki. Kek. Žal se, kljub napovedi, večera ni priložnosti organiziral pogovor o najbolj Na pogovornem večeru, ki ga je odlič- mogel udeležiti sin ene največjih legend postranski stvari za večino zemljanov. no vodil in povezoval moderator Miha italijanskega nogometa in tudi sam aktiv- Dogodek se je zgodil v Kosovelovem Penko, so spomin na Rajka Štolfo obu- ni funkcionar v tržaškem nogometu Tito domu v Sežani ob prisotnosti uglednih jali in o prihodnosti nogometa širše ter Rocco. gostov iz nogometnega okolja, udeležili tudi lokalno razmišljali gostje večera: Rajko Štolfa je bil svojevrstna osebnost pa so se ga številni privrženci z obeh stra- župan sežanske občine Davorin Terčon, in nogometaš, ki je leta 1943 zaigral v ni nekdanje meje. Hkrati je to bila prilož- direktor sežanskega Zavoda za šport in prvem moštvu Triestine v tedanji 1. italijanski ligi, ki pa je žal zgodovina italijanskega nogometa ne priznava zaradi voj- nega časa. V partizanih je bil hudo ranjen, postal je invalid, kar mu je onemogočilo nadaljnjo vrhunsko kariero, a se je kasneje po okrevanju zopet vrnil k aktivnemu igranju in skupaj s tovariši oživil sežanski nogometni klub NK Tabor, ki je bil usta- novljen že leta 1923, da bi združeval slovenske fante v času fašistične okupacije Primorske. Po igralskem obdobju je bil aktiven nogometni delavec in je zase- dal številne odgovorne funkcije v tem športu, ki jih je vedno opravljal skrajno Šport in rekracija odgovorno: od tajnika, predsednika in Na sliki z leve strani: Pavel Skrinjar, Božo Dragan, Davorin Terčon, Matjaž Kek, Aleks Štolfa, ki so orisali po- člana UO NK Tabor Sežana, predsednika men in vlogo nogometnega delavca Rajka Štolfe, po katerem se imenuje sežanski nogometni stadion. MNZ Koper, predsednika Zveze nogome- 42 tnih trenerjev Slovenije, člana IO NZS, pa do člana predsedstva FSJ ter predsed- nanizala kar nekaj anekdot iz zelo pestre- izjemen človek, ki je Sežani, v nogomet- nika finančne komisije FSJ. Prav zaradi ga nogometnega življenja svojega očeta. nem smislu pa celi tedanji Jugoslaviji, še zaslug in prepoznavnosti – bil je tudi Svoj prispevek pa so v spomin na Rajka posebej pa Sloveniji pustil svoj osebni vodja nogometne reprezentance teda- dali še podpredsednik NZS in predsednik pečat. In tega ne gre pozabiti. nje Jugoslavije na Olimpijskih igrah v Los MNZ Nova Gorica Franc Kopatin, bivši Za svoje delo je prejel številna prizna- Angelesu leta 1984, kjer je ekipa osvojila predsednik koprske MNZ Karlo Emeršič, nja, tako športna kot tudi družbena: bronasto medaljo; navezal je tesne stike predsednik MND Tabor Sežana Branko s številnimi in uglednimi nogometnimi Dikić, predstavnik trenerske organizacije − plaketa NZS funkcionarji iz celega sveta, predvsem pa Igor Bole, sekretar MNZ Koper Vojmir Ba- − srebrna značka ZTKJ (Zveze za telesno iz sosednje Italije – so leta 2003 na po- bič in novinar Brane Fatur ter drugi pri- kulturo Jugoslavije) budo občinskega svetnika Rudija Pečarja sotni, ki so iz »osebnega arhiva« povedali − zlata značka ZTKJ in v soglasju z družino Štolfa nogometni marsikatero zanimivo zgodbo. − srebrna Bloudkova značka stadion v Sežani poimenovali po njem. Rajko Štolfa je bil, razen v nogometu, − leta 1983 je dobil naziv “zaslužni član »To je edini športni objekt na Sežan- aktiven pri vzpostavljanju prijateljskih Nogometne Zveze Jugoslavije” skem, ki je poimenovan po športni oseb- vezi z italijanskimi občinami in je tam − leta 1995 je dobil naziv “častni član No- nosti«, je med drugim dejal Dragan, ki si imel zaradi nogometnih vezi vedno na gometne Zveze Slovenije” skupaj z nogometnimi delavci prizadeva, stežaj odprta vrata. Bil je eden glavnih − vojaška odlikovanja za udeležbo v NOB da bi v Sežani uredili športno infrastruk- pobudnikov pobratenja med občinama − red dela s zlatim vencem SFRJ turo, motivirali ljudi za delo v nogomet- Sežana in San Ambrogio di Valpolicella − red republike z bronastim vencem nem klubu, skupaj s sežansko Občino pa v severni Italiji, pomagal je vzpostavljati SFRJ zaposlili trenerja, ki bi bil specializiran za tudi stike med gospodarskimi družbami − nagrado 28. avgusta – nagrada Občine nogomet. z obeh strani tedanje meje. Poznan pa je Sežana O Rajku Štolfi kot očetu in o razmerah v bil tako po svoji dobri volji, iznajdljivosti družini sta med drugim spregovorila tudi v še tako zapletenih situacijah, kot tudi Besedilo in slika: Olga Knez njegova dva sinova Aleks in Dušan, ki sta po pripovedovanju šal, predvsem pa kot Pionirji Košarkarskega kluba Kraški zidar na turnirju v Franciji Kombinirana ekipa osnovnih šol Duto- vlje, Komen in Sežana je med velikonoč- nim vikendom kot edina klubska, poleg enajstih selekcij, sodelovala na turnirju za pionirje, letnik 1997 in mlajše, v mestecu Montbrison, ki je 60 km oddaljeno od Lyona in je pobrateno s Sežano. Poleg Slovencev so se tekmovanja udeležili še mladi iz Belgije, Srbije, Ni- zozemske, Litve in domačonov. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, vsaka skupina pa je bila sestavljena iz treh ekip. Kraševci so se najprej pomerili z Belgijci, jih premagali po dveh podaljških, izgubi- li pa s selekciji pokrajine Loire ter nadaljevali turnir v skupini za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Tu so doživeli dva minimalna poraza s z angažiranjem in obnašanjem vseh zelo kega zidarja že dobila povabilo za sode- Kaunasom iz Litve za 2 in z Beogradom za zadovoljna, omenila pa sta, da ima ekipa lovanje na turnirju prihodnje leto. 3 točke ter zasedli končno 8. mesto. veliko možnosti za napredek, bi pa mora- Ekipo Kraškega zidarja sta vodila trener- la še več trenirati. Besedilo: Ranko Štrekelj ja Primož Čeh in Miroslav Jurič, ki sta bila Veseli pa tudi dejstvo, da je ekipa Kraš- Slika: Arhiv društva Športni teden na Krvavcu Udeležba na letošnjem že 14. zimskem čanja oziroma bordanja. Nastale so štiri dlo, megla se je stopnjevala, malo je tudi športnem tednu je bila rekordna, saj nas smučarske in dve bordarski skupini. Kar snežilo, vendar to ni pogasilo vneme nas je na Krvavec v spremstvu osmih profe- nekaj dijakov je prvič stopilo na smučke, dijakov in profesorjev, tako da se je smu- sorjev in učiteljev odpotovalo kar pet- vendar so že prvi dan po le dveh urah čanje in bordanje vseeno nadaljevalo. inpetdeset od šestinpetdesetih dijakov učenja napravili prve zavoje, ostali smu- Začetniki so utrdili občutek za povezova- drugega letnika gimnazije. Bivali smo v čarji pa so izpopolnjevali svoje znanje nje prvih zavojev, ostale vrste pa so zače- domu Tajo na Krvavcu, ki leži neposred- smučanja v zarezni tehniki. Bordarji-zače- le vaditi formacije za petkovo smučarsko Šport in rekracija no na smučišču, tako da smo se lahko tniki so spoznavali osnove deskanja, tisti, predstavitev. Deskarji so si pred domom že kmalu po prihodu in okusnem kosilu ki deskati že znajo, pa so pilili svojo teh- postavili skakalnico, manj pogumni pa so razdelili v skupine glede na znanje smu- niko. Sicer nam jo je vreme malce zago- se raje družili po sobah J. Zvečer smo se 43 družili ob zvokih treh kitar in harmonike, ogledali smo si bordarski film, prisluhnili predavanju o smučanju in vzgojnem (beri kazenskem) predavanju o škodljivosti ka- jenja. Paralelki sta se skoraj sprli zaradi kvi- za, kjer je sicer zmagal b razred, ampak je za tolažbo a-jevcev lepo poskrbel učitelj Luka J. Skratka, na Krvavcu smo se super nasmučali in nabordali, čisto vsak dijak se je naučil česa novega, bodisi kakšno for- macijo ali trik ali pa je zgolj izboljšal svojo tehniko smučanja oziroma deskanja. Tudi začetniki so se navdušili nad tema dvema športoma, kar je velik uspeh. Naši profe- sorji in učitelji (ki so bili prave face) zaslu- žijo pohvalo. Verjetno prav nikomur od dijakov ni žal, da se je udeležil športnega gorah, ki pa se ga, za razliko od letošnjega, tedna, saj je spuščanje po belih strminah kar nekoliko bojimo. Držimo pesti, da bo nekaj čudovitega, sploh pa v dobri družbi. v Julijcih tako fino, kot je bilo na Krvavcu. S Krvavca smo prišli zadovoljni, kar dvote- denski oddih od šole pa nam je pošteno Besedilo: Ana Šemrov in Polona Kalc prijal. Zdaj nas čaka le še športni teden v Slike: Arhiv ŠCSK

Plavajmo, Kraševci, plavajmo! Šolsko leto se je krepko prevesilo v drugo polovico. Pomlad je prsno plavanje (žabica). Glede na to, tu in naš 30-urni plavalni tečaj se tako bliža koncu. Samo še nekaj da v večini nimajo strahu in da jim je zavesljajev, pa bodo poletne počitnice tu. voda všeč, tudi kmalu splavajo. Plava- Pridno vadimo v lipiškem bazenu vsak torek ob 16. uri in ob pe- jo pa tudi malce starejši otroci (stari 9 tih. Dodatna skupina pa še ob četrtkih. Če bi se vsi skupaj zbrali in 10 let), ki so z nami že tretje leto in in prešteli, bi bilo kar 105 otrok in 12 vaditeljev plavanja. Tečaj se izpopolnjujejo v vseh tehnikah pla- je organiziran čez celo šolsko leto, od oktobra do konca maja. vanja. Upamo, da bodo s plavanjem Vpisujemo otroke od 5. leta dalje. Z začetniki izvajamo vaje prila- tudi nadaljevali, saj bi jih želeli v nasle- gajanja na vodo in učenje prve tehnike plavanja, to je ponavadi dnjem šolskem letu peljati na kakšno tekmovanje , da pomerijo svoje moči z vrstniki iz drugih krajev. Pogoji dela so v bazenu v Lipici idealni. Na razpolago imamo cel bazen, vodo nam dogrejejo, tako da ni strahu, da bi koga zeblo. Otroke razdelimo v homogene skupine. Razdeljeni so po starosti in predznanju. Upoštevati pa je dobro tudi kakšno pri- jateljsko vez. Vse, ki ste zainteresirani, vabimo, da se nam pridružite jeseni. Vpi- sovati bomo pričeli še pred koncem tega šolskega leta v juniju in nadaljevali do izpolnitve prostih mest. Tečaj pa se bo pričel v oktobru 2010. Pišete nam lahko na: [email protected] (in pustite podatke o otroku).

Besedilo: Katja Kovač Sliki: Maša Sadovski PoSKOKec zavzel Vodno mesto Atlantis! Za soboto, 10.aprila, ni bila vremenska napoved nič kaj obeta- V Ljubljani nas je pred vstopom v vodni raj pričakal prijeten joča: dež, burja in prav nič sonca. Ampak nam je sonce še kako reševalec iz vode. Seznanil nas je seznanil s pravili, ki se jih mo- sijalo. Na nebu ravno ne, so se pa naše očke svetile od priča- ramo vsi držati, da lahko v bazenih brezskrbno uživamo. Brez kovanja, saj smo se odpravljali nepozabnemu dnevu naproti. V trakcev, ki smo si jih razdelili, seveda nismo mogli vstopiti; sledila našem glavnem mestu obstaja tudi vodno mesto. Nadeli so mu sta nestrpno preoblačenje in tuširanje in, kot bi mignil, smo bili ime Atlantis, kar je bila za nas do sedaj magična beseda. Točno na pragu novih doživetij. Ob vstopu v vodno mesto nam je do- ob osmih smo se odpeljali izpred avtobusne postaje v Sežani in brodošlico izrekel poSKOKčev transparent, ki je visel na ograji in

Šport in rekracija dobra ura vožnje je minila, kot bi mignil, saj smo si čas krajšali s v trenutku smo se počutili domače. Čakali so nas bazeni, vodna hudomušnimi nagradnimi igricami. Nagrad je bilo seveda za vse igrala, tobogani, hitra reka in tudi plavanje pod milim nebom dovolj, tisti, ki pa so se še posebej potrudili, so bili deležni naših glavnega mesta Slovenije. Streljali smo se s topovi, igrali vater- 44 aktualnih nagrad, poSKOKčevih majic ter poSKOKčevih brisač. polo, se podili po valovih, skakali na vodnem trampolinu, preiz- kušali ravnotežje na vodnih blazinah, se skrivali v vodni jami in vriskali od navdušenja na toboganih. Vmes pa hrustali bombone za posladek. Ker smo se kar precej utrudili in ker prazna vreča ne stoji po- konci, smo se, ko je bil čas za to, po hitrem postopku oblekli in uredili, poslovili od prijaznih receptorjev in pohiteli napolnit glasne želodčke. Pršut in hrustljava žemlja, ki je, mimogrede, dobila ime zemlja s strešico, sta bila slastna, banana za posladek pa še bolj. Nazaj grede smo malo razmigali možgančke in si s tem prislužili še kako nagrado, marsikdo pa je od utrujenosti in ob prijetni vožnji tudi zadremal. Skratka: mi smo preživeli popoln dan, če vas nismo prepričali, Matevž Oblak: Dobro, dobro, dobro, dobro, dobro!!! pa naj vas otroci, ki so z nami delili svoje vtise: David Hajdaraj: Lara Volk: V Atlantisu sem se imela zelo dobro. Všeč mi je bilo V Atlantisu smo bili premalo časa! Carsko je bilo, ko smo se prav vse: jama, valovi, tobogani … 'špricali' s topovi! Jure Mržek: Meni je bil najbolj všeč tisti črn tobogan, ker sem videl svetleče črte in ribe. Komaj čakam, da Atlantis obiščem Besedilo: Anja Zadnik spet. Slika: Arhiv ŠD poSKOKec Kraške kobilice osvojile 3. mesto v državi Marec ter april sta bila za akrobatsko skupino Kraške kobilice Nastop pred polno dvorano in sodniki je bil seveda pravi izziv prelomna. Konec marca jih je namreč čakal nastop na polfinalu za skupino, ki se je prvič srečala s takim tekmovanjem. Z raznimi državnega prvenstva akrobatsko-navijaških skupin v Škofljici pri skoki na mali prožni ponjavi, zabijanji v koš, plesnimi vložki ter Ljubljani, kjer so se z ostalimi vrstniki pomerili za finalno vstop- navijanjem so sodnike prepričali, saj so jim namenili visoke oce- nico. ne, ki so zadostovale za finalni nastop. Finale je skupina pričakovala nestrpno. Treningi so bili napor- ni in nekatere figure je bilo treba ponavljati večkrat. Z avtobu- som, polnim navijačev iz Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, je akrobatska skupina Kraške kobilice odšla na finalni nastop v halo Tivoli polna energije in optimizma. Ob koncu zaključne prireditve Šolske košarkarske lige, kjer se je tudi odvijalo finale, je skupina Kraške kobilice navdušeno skakala od veselja, saj so ob razglasitvi rezultatov izvedeli, da so osvojili 3. mesto in prejeli pokal in diplomo ter vsak svojo medaljo. Vsi v en glas pa so napovedali, da drugo leto napadajo višja mesta!

Besedilo: Marko Meden Slika: Skok Sandi Sežanci prvi v Franciji 17. in 18. aprila je v Franciji, natančneje v mestu Saint Claude, ki vrstnikov, ki so bučno navijali s tribun, ugnali domačo Juro ter si leži ob francosko-švicarski meji, potekal mednarodni košarkarski tako priigrali prvo mesto. Koprčani so v konkurenci sedmih ekip turnir za letnik 1995 in mlajše. Tu sta se predstavili tudi dve pri- zasedli tretje mesto. morski moštvi: Kraški zidar in Luka Koper. Omenjeni ekipi sta Pri Sežancih je z odličnimi predstavami izstopal Alen Mevla, ki se srečali v rednem delu tekmovanja, prepričljivo so bili boljši si je priboril nagrado za najkoristnejšega igralca turnirja, poleg Kraševci, ki so svoje vrstnike z Obale premagali z izidom 35 : 9, tega je zmagal še v tekmovanju trojk. obenem so si s to zmago zagotovili nastop v velikem finalu.Tu so Naj omenimo še dosežek ženske ekipe Ilirija Ljubljana; dekleta varovanci Mira Jurića v vroči končnici in ob veliki podpori svojih iz slovenske prestolnice so pometla s konkurenco, brez večjih težav so zasedla prvo mesto. Za kraški zidar so nastopali: Miha Brandula, Alen Mevla, San- di Bijelić Skok, Saša Kralj, Jean Claude Paradiso, Andrej Na- bergoj, Žan Tavčar, Rok Pirjevec, Alen Škerlj Rožanc, Denis Mrkonjić ter Vid in Žiga Kukanja. Ekipo je vodil Miro Jurić. Ekipo Luke Koper je vodil Gregor Vračko, igali pa so: Siniša Miličević, Alvin Testen, Jakob Ban, Denis Salkić, David Vac, Luka Florjančič, Jakob Ratoša, Darko Markovič, Teo Matej

Klepač, Robert Vujanović, Luka Mofardin in Dejan Pejčić. Šport in rekracija

Žan Tavčar 45 Kvalitetna in vrhunska vina Krasa Na letošnjem tradicionalnem ocenjevanju vin, ki ga je na lani odprti turistični kmetiji Francinovih Bojane in Bruna Ukmar v Avberju organizirala Kmetijsko-svetovalna služba Sežana in Dru- štvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, se je potrdilo dejstvo, da je prav na tem delu Krasa najboljši terani, ki spadajo v kvaliteten in vrhunski razred. Ocenjevanje, na katerega je prispelo 11 belih in 30 rdečih vzorcev, od tega kar 29 vzorcev terana, je potekalo pod vodstvom specialistke za vinogradništvo novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda Tamare Rusjan. Najboljšim trem izmed belih in rdečih vin pa je podelila priznanja vodja sežanske KSS Milena Štolfa. Ocenjevanje je bilo anonimno po 20-točkovnem sistemu, opravili pa so ga vinarji sami. »Poudariti velja, da so bila vsa vina v kvalitetnem in vrhunskem razredu, z lepimi strukturnimi terani, Udeleženci letošnjega ocenjevanja vin v Avberju, kjer so strokovnjaki ocenili pri katerih se pozna letnik in da je stekel razkis tudi »preko meje«. najboljše terane na Krasu Vidi se, da so vina donegovana, kar priča o vestnem delu v kleti. Mogoče bi bil potreben še kakšen pretok. Opazi se tekmovalni ocenjevanje vinarji iz Avberja, Dobravelj, Ponikev in Gradenj. duh, kar stopnjuje kvaliteto.Iz leta v leto je kvaliteta vin boljša, Za teran so priznanja prejeli: 1. Erik Fabjan (Ponikve, 18,7 točk), 2. kar priča tudi o strokovnosti vinarjev. Danes je na trgu veliko vinska klet Orel (Avber, za dva vzorca po 18.4 točke), 3. mesto sta dobrega vina, trg, kupci in uživalci vin pa so izbirčni. Tudi teran si z 18.2 točkami delila Milovan Ipavec (Dobravlje) in Alojz Fab- se ne prodaja več z lahkoto. Ljudje so navajeni na dobro vino, jan (Ponikve). Pri belih vinih pa: 1. Branko Mohorčič (Ponikve, za temu se prilagajajo vinarji z vedno boljšo kvaliteto,« je poudarila sauvignon, 18.4 točke), 2. mesto vinska klet Škabar (Ponikve, za Rusjanova. beli pinot, 18.2 točki) in 3. vinska klet Orel (Avber, za malvazijo, Pri rdečih vzorcih so ocenili le en cabarnet sauvignon, vsi ostali 17.9 točke). pa so bili terani. Pester pa je bil izbor belih vin (po en vzorec Lokalna ocenjevanja bodo zaključili še z ocenjevanjem v To- vitovske, laškega rizlinga, belega pinota, schardonnay in sauvi- maju v okviru letošnjega že 40. Praznika terana in pršuta, ki bo gnona ter dva malvazije). Tudi pri belih vinih bi bila dobrodošla sredi avgusta v Dutovljah. V Tomaju bo prireditev V osrčju dežele kakšen pretok več in žveplanje. Na splošno pa ni bilo hujših na- terana 29. maja, dan prej pa v Štanjelu predstavitev konzorcija pak in bolezni. Od vseh ocenjevanj v letošnji sezoni (Pliskovica, kraških pridelovalcev terana, 14. junija pa drugi festival kraških Repentabor, Štorje, Vrabče, Dutovlje in Šmarje) so bila najboljše vin »1 Kras, 1000 okusov« v Štanjelu. ocenjena vina prav v KS Avber, kamor so svoje vzorce dali na Besedilo in slika: Olga Knez 4. tradicionalno ocenjevanje vin

Društvo Kras S.O.S. je v sodelovanju s sežansko Kmetijsko- svetovalno službo in Društvom vinogradnikov in vinarjev Krasa organiziralo že četrto tradicionalno ocenjevanje vin, ki so se ga udeležili pridelovalci in vinarji z območja naselij Šmarje pri Seža- ni, Dane pri Sežani in Sežana. Ocenjevanje je tudi tokrat potekalo v piceriji Skala v Šmar- jah pri Sežani. Na ocenjevanje je prispelo 30 vzorcev, od tega 11 belih in 19 rdečih vin. Ocenjevanje je bilo poučne narave in izobraževalnega značaja, saj so vzorce ocenjevali pridelovalci sami in jih pokomentirali. Ocenjevanje je vodila inženirka vino- gradništva Majda Brdnik, ki je v družbi bivšega enologa sežan- ske zadruge Vinakras Tomaža Škrlja orisala tudi nekatere napake in bolezni vina ter poudarila, kaj je treba v teh primerih storiti. Nagrajenci – najboljši pridelovalci vin na ocenjevanju v Šmarjah (z leve: Vsak udeleženec pa je prejel tudi kozarec z logotipom, ki že vsa Tine Jerina, Erik Brcar, Robert Ukmar, Vincenc Rupnik in Rajko Hreščak)

Kmetijstvo leta spremlja to ocenjevanje. Potiskane steklenice in kozarce je prispeval domačin Sergio Berce iz podjetja Sloembal. Splošna Najboljšim trem pri belih in rdečih vinih so podelili posebna ocena vinogradnikov je, da so bile razlike med vzorci terana, ki priznanja. Podelila sta jih predsednik društva Kras S.O.S Davorin 46 nimajo bolezni, minimalne in da so bila vina sorazmerno dobra. Kočevar in vodja sežanske Kmetijsko-svetovalne službe Milena Štolfa. Med vzoci terana je zmagal Robert Ukmar (Šmarje) pred Tinetom Jerina (Sežana) in Vincencom Rupnikom (Šmarje), ki je zasedel tudi 2. mesto pri belih vinih. Sicer je pri belih vinih slavil Erik Brcar, tretji pa je bil Rajko Hreščak (oba Sežana).

Udeleženci ocenjevanja vin v Šmarjah pri Sežani

Sledila sta družabno srečanje in predstavitev proizvodov za kletarjenje in dodelavo vin podjetja Tebaldi iz kraja Soave pri Veroni. Besedilo in slike: Olga Knez Nagrajenci z Mileno Štolfa, Majdo Brdnik in Nadjo Počkar Kraški vinarji predstavili bogato bero nagrad z letošnjih vinskih sejmov Na vinogradniški kmetiji Pupis v Tomaju, kjer se lahko ponašajo Kodrič (Godnje, za vino Jerina – rdeča zvrst), Vina Štoka (Krajna z več kot 130 let staro v kraškem kamnu izklesano velbano klet- vas, Carsus – rdeča zvrst) in Petelin Rogelja (Tomaj, teranov liker jo, so kraški vinarji predstavili pestro bero priznanj in nagrad, ki PTP). Srebrne medalje so šle v roke: Vinakrasa Sežana (teran PTP, so jih v letošnjem letu prejeli na mednarodnih vinskih sejmih. teranton, marmorna penina in vitovska grganja), Rajka in Davida Zbrane sta po pozdravnem nagovoru domačega gospodarja Štoka (Dutovlje, teran PTP), Širca Kodrič (teran PTP), Živcova vina Marka Pupisa nagovorila še predsednik in članica Društva vino- (Skopo, scoppo – rdeča zvrst), Bojan Uhelj (Štanjel, refošk), Vina gradnikov in vinarjev Krasa David Mahnič in Katarina Petelin Ro- Štoka (Cara – bela zvrst), Petelin Rogelja (teran PTP), Vina Sana- gelja, podrobnejše rezulate pa je predstavila kmetijska svetoval- bor (Ravnje, malvazija in cabernet sauvignon). Bronaste medalje ka Majda Brdnik. Kraški vinorodni okoliš, ki obsega 637 hektarjev so prejeli: Aleš Štolfa (Tomaj, teran PTP), Vinakras (chardonnay) površine in 905 pridelovalcev ter 79 registriranih za stekleniče- in Živcova vina (bela zvrst). Na letošnjem sejmu Gast Split se nje, je poznan po kraškem teranu že v svoji zgodovini tako od je dobro odrrezala tudi sežanska zadruga Vinakras, ki je osvojila Dunaja do Trsta, v zadnjih letih pa se je sloves temu zdravilnemu kar 5 srebrnih in eno bronasto medaljo: med belimi vini za vito- vinu razširil tudi na druge celine sveta. Za to so zaslužni pred- vsko grganjo 2009, bron pa za chardonnay 2009, peneče vino vsem vinogradniki in vinarji, ki s svojim trdim delom, ob pomoči marmorna penina 2008 je osvojilo srebro. Prav tako so srebrno sežanske Kmetijsko-svetovalne službe in drugih izobraževalnih medaljo med drečimi mirnimi vini prejeli izbrani teran 2008 in organizacij, skrbijo za vinograde. Društvo kraških vinogradni- 2009 ter teranton 2003. kov in vinarjev združuje približno 110 članov in si prizadeva za Boris Lisjak, Vina Štoka in kmetija Širca Kodrič so sodelovali tudi izobraževanje, promocijo in povezovanje celotnega Krasa, tudi na sejmih Intervino Messe v Celovcu v Avstriji in kraju Drašiči v onstran slovenskih meja. Tako so lani prvič izbrali kraljico terana Sloveniji ter prejeli odlična priznanja. »Zakaj posvečamo toliko Nežo Milič, doma iz Zagradca v italijanski občini Zgonik. Člani pozornosti vinu? Zakaj toliko druženja z vinom? Vino je skriv- društva in vinskega konzorcija pa oddajo svoja vina na ocenjeva- nostna pijača, je veliko več kot le pijača, je pestiž, pomeni našo nja, sodelujejo na raznih sejmih in drugih prireditvah. kulturno dediščino, umetnost narave, gospodarsko dejavnost, Tako je 20 vinarjev v februarju sodelovalo na 15. mednarodnem je del stroke in naše tradicije – zgodovine. Da vino preživlja del ocenjevanju vin v Splitu, kjer je sodelovalo 411 vzorcev, in so do- našega prebivalstva, priča tudi podatek, da od vina v Sloveniji segli vidna priznanja. Zlato medaljo so prejeli trije vinarji: Širca živi približno 150 tisoč ljudi. Torej pomeni tudi gospodarsko dejavnost. Ne želimo pijancev, ampak kulturno in zmerno pitje,« je med drugim poudaril enolog dr. Miran Vodopivec. Vsako leto pa je vedno več vinarjev, ki na uglednih mednarodnih vinskih sejmih in prireditvah dosegajo vidna priznanja. Srečanje so zaključili v prijetnem vzdušju ob degustaciji na- grajenih vin in ob kraškem pršutu, saj si kraški teran in pršut že dolgo skozi zgodovino podajata roke. Seveda pa Kraševci vabijo na Kras, kjer bodo tudi letos priredili številne prireditve, kot so: V osrčju dežele terana (29. 5.), festival kraških vin v juniju in sredi avgusta letos že 40. tradicionalni Praznik terana in pršuta v Du- tovljah.

Besedilo in slika: Olga Knez Kmetijstvo

Nagrajeni vinarji na sejmu v Splitu, Celovcu in Drašičih. 47 Milena Štolfa – nova predsednica sežanskih kmetic

Milena Štolfa, vodja sežanske Kmetij- ske svetovalne službe, je postala nova predsednica sežanskega Društva kmetic sežanske regije in je tako po šestih letih zamenjala dosedanjo predsednico Mile- no Tavčar, ki je postala podpredsednica. Še naprej pa ostaja njihov mentor Sreč- ko Horvat. To so na nedavnem občnem zboru v gostilni Skok v Štorjah, ki jo že vrsto let vodi Stojan Skok, tudi član omenjenega društva, sklenile članice Društva kmetic sežanske regije. Sicer pa so pregledali pestro dejavnost v preteklem letu in sprejele program dela za leto 2010. »Sodelovale smo na raznih praznikih in prireditvah, ki obujajo stare kmečke običaje. To so: Belajtenga v Škocjanu, praznik sežanske, divaške in komenske občine, Praznik terana in pršuta v Du- tovljah, srečanje kmetic Primorske (lani srednješolce tehnične šole iz nove Gorice Program so že popestrile s snemanjem v Črnem Vrhu), Furmanski praznik v Po- prikazale pripravo domačih jedi. S svojim za televizijsko oddajo Na zdravje, ki bo na stojni, Dnevi odprtih vrat v Lipici, Dnevi prispevkom smo počastile tudi odprtje sporedu ta petek (12. marca, ob 20.30 na slovenskih dobrot na Ptuju, srečanje turi- srednje dvorane Kosovelovega doma v SLO 1), konec septembra in v začetku ok- stičnih kmetij Slovenije itd. Sodelovale so Sežani. Kmečke ženske smo odšle tudi tobra pa bodo sodelovale na svetovnem tudi na dnevih glasbe in plesa v Predd- na strokovne ekskurzije in sodelovale ob kongresu čebelarjev. Aktivno sodelujejo voru an Gorenjskem, kjer so se predsta- predstavitvi konzorcija kraških prideloval- tudi v LAS-u, saj so tudi njegove sousta- vile folkorne skupine Slovenije. Medtem cev terana,« sta poudarili Milena Tavčar in noviteljice. Letošnje srečanje kmetic Pri- ko smo predlanskem sodelovale tudi pri Milena Štolfa. morske pa bo na Tolminskem. sprejemu in na obisku kraljice Elizabete II. Tudi v letošnjem letu bo program ostal V kulturnem programu sta občni zbor v Lipici, smo lani z divaško občino sode- približno enak. Ob sodelovanju s sorod- popestrila Matjaž Sanabor ni Marko Co- lovale kot društvo v Italiji (San Canziano nimi društvi in Zvezo kmetic Slovenije lja – s skečem Intervju s kmetovalcem d'Isonso), kjer so nas domačini nadvse to- bodo še naprej sodelovale na občinskih Joškom Fakinom. plo sprejeli. Na razstavi velikonočnih jedi praznikih, Furmanskem prazniku in Praz- smo sodelovale v Pivki, strokovno ekskur- niku terana in pršuta, dnevu odprtih vrat Besedilo in slika: Olga Knez zijo na Ptuj pa smo obogatile še z ogle- v Lipici, na raznih razstavah in prireditveh dom Mozirskega gaja. V Pliskovici smo za ter se udeleževale strokovnih eksurzij. Uspelo tretje ocenjevanje salam na Vrheh

Na kmetiji Boža Škapina na Vrabčah, tekalo ocenjevanje salam in klobas, ki je je podelila priznanja za najboljše salame, kjer vsako leto dvakrat poteka osmica bilo združeno z razglasitvijo rezultatov in klobase in vina. (letos od 16. do 26. aprila in konec no- podelitvijo priznanj za najboljša vina na Na ocenjevanje je letos prispelo 31 vembra), je to leto že tretjič zapored po- Vrheh. Vodja sežanske KSS Milena Štolfa vzorcev suhomesnatih proizvodov, kar je skoraj dvakrat več kot prvo leto (17 vzorcev). Po besedah vodje 5-članske strokovne komisije Srečka Horvata, ko- ordinatorja in kmetijskega svetovalca za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri sežanski Kmetijsko-svetovalni službi, se je pokazalo, da so na Vrheh, v Švici, kot domačini imenujejo od 500 do 600 metrov visoko planoto med Krasom in Vipav- sko dolino, mojstri v izdelovanju salam. Vrhe so tako poleg belih vin, ki jih obliku- jeta specifična klima in tla (fliš), ki dajeta vinu svežino in sadnost, poznane tudi po vzreji prašičev in pridelavi izvrstnih salam in pršutov. Teden dni pred sežanskim ob- činskim praznikom 28. avgust poteka na

Kmetijstvo Taboru tradcionalna prireditev Nedelja na Vrheh, drugo nedeljo v marcu pa pohod na 763 metrov visok Ter, najvišji vrh 48 sežanske občine. Člani komisije (poleg Srečka Horva- na Vrabčah, kjer je bila tudi slavnostna Na ocenjevanje vin, 16. marca na Štjaku, ta še Milena Štolfa, Stojan Ščuka, Stojan razglasitev in podelitev nagrad. Podelili je prispelo 21 vzorcev belih in 13 vzorcev Skok in Matej Ozbič) so ocenjevali sala- so kar 7 zlatih, 14 srebrnih in 7 brona- rdečih vin. Vodja 5-članske strokovne me in klobase po kriterijih, ki veljajo na stih priznanj za klobase in salame. Prvo komisije novogoriškega Kmetijsko-goz- ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij mesto z 19,4 točke je pri klobasah prejel darskega zavoda, je bila Tamara Rusjan. na Ptuju in sicer: zunanji izgled, barvo Branko Mevlja iz Lokve, pri salamah pa Komisija (sestavljali so jo še Mojca Mavrič in sestavo prereza, teksturo, vonj in okus sta si z 19,2 točkami delila zmago Slavko Štrukelj, Majda Brdnik, dr. Ivan Žežlina in izdelka. Vzorce in prijave so zbirali na Može z Velikega Polja in Milovan Zarzut Tomaž Škrlj), ugotavlja, da dosegajo vina sežanski KSS in kmetiji Boža Škapina iz Lisjakov. lanskega letnika odlično kakovost, večjih napak pa niso beležili. Med belimi vini je prvo mesto dobilo vino Dušana Sanabo- ra pred Igorjem Sanaborjem, ki je osvojil tudi priznanje za 3. mesto, delil si ga je s Primožem Saražinom. Pri rdečih vinih je zmagal Drago Počkar pred drugouvršče- nima Igorjem Sanaborjem in Dušanom Sanaborjem, 3. mesto pa je osvojil Dušan Seražin. Ocenjevanje salam in klobas postaja tradicionalno in naj bi se ga udeležilo vedno več proizvajalcev tako z Vrhov, Krasa, Brkinov in celo Vipavske doline in Postojnskega.

Besedilo in sliki: Olga Knez

Društvi proizvajalcev Kraškega brinjevca in proizvajalcev brkinskega slivovca nastopata skupaj

V marcu so se člani Društva proizvajal- V preteklem letu so pridelovalci izpe- cev Kraškega brinjevca in člani Društva ljali postopek pridobitve certifikatov za proizvajalcev brkinskega slivovca zbrali Kraški brinjevec in brkinski slivovec in ju na občnem zboru na turistični kmetiji tudi pridobili. V sodelovanju s Kmetijsko- Franca Jelušiča v Slopah. svetovalno službo so organizirali ocenje- Društvi sta povezani, predsednik obeh je vanje žganj, sodelovali so na Dobrotah Franc Jelušič, naloge in delovanje so enaki, slovenskih kmetij in za žganja dosegli zato so se odločili, da se člani obeh dru- lepa priznanja, kar dokazuje, da so žganja štev dobijo skupaj in tudi delajo skupaj. odlične kakovosti in si zaslužijo posebno Po uvodnem pozdravu je predsednik zaščito in posebno mesto. Franc Jelušič podal poročili o delu v letu Tudi v letošnjem letu bodo v obeh 2009. društvih nadaljevali z aktivnim delom in Društvi sta se predstavljali na sejmih, prav tako sodelovali na različnih priredit- razstavah, praznikih – tako doma kot v vah doma in v tujini. Organizirali bodo tujini.

predavanja, ocenjevanja žganj in strokovno ekskurzijo. Izkušnje pa bodo izme- njevali na sestankih. Želijo pa si, da bi se v društvi včlanilo še več pridelovalcev žganja, zato vabijo vse, ki jih to zanima, da se jim pridružijo. Za informacije se lahko obrnete na Kmetijsko-svetovalno službo v Sežani ali

na predsednika društev Franca Jelušiča. Kmetijstvo

Besedilo: Milena Štolfa Slika: Arhiv društva 49 V Sežani nov center za ravnanje z gradbenimi odpadki - CERGO Največ osnovnih surovin v gradbe- količine gradbenih odpadkov, ki pa jih je smo v družbi Kraški zidar d.d. spoznali, da ništvu, pesek, gramoz, kamenje, lapor, v veliki večini mogoče ustrezno predelati vlaganja v okolje niso nepotreben stro- apnenec in les, pridobivamo iz naravnih in ponovno koristno uporabiti. Za recikli- šek, ampak dolgoročna naložba v sta- virov. Njihovo izkoriščanje in uporaba ranje gradbenih odpadkov se večinoma bilno poslovanje družbe, saj je kakovost povzročata različne vplive na okolje. Prah, uporabljajo inertni materiali (beton, ope- življenja neločljivo povezana z naravo in hrup, onesnažen zrak in vode, onesnaže- ka, asfalt), iz katerih lahko dobimo nove okoljem, ki nas obdajata. Kako celostno na prst, sprememba krajine in zmanj- kamene agregate in druge materiale, obvladovati kakovost poslovanja in obe- šanje neobnovljivih surovinskih virov pomembni pa so tudi zemeljski izkopni nem prispevati k trajnostnemu družbe- so pojavi, ki smo jim priča vsak dan. Na materiali, ki jih lahko v večini primerov po nemu razvoju, je stalni izziv za vse zapo- drugi strani gradbeništvo, kot ena od pri- predelavi ponovno uporabimo. slene. marnih dejavnosti, proizvaja vedno večje V več kot šestdesetletnem delovanju V Sežani smo na področju kamnoloma Mali medvejk v septembru 2009 postavili Center za ravnanje z gradbenimi odpadki Mali Medvejk - CERGO, kjer zbiramo, raz- vrščamo, začasno in stalno deponiramo in predelujemo gradbene odpadke. V centru prevzemamo in predelujemo gradbene odpadke z lastnih gradbišč in tudi od drugih investitorjev in naročni- kov. Zbiranje se začenja že na gradbišču, kjer se po odpadki zbirajo ločeno po vrstah in nato prepeljejo v CERGO. Pri prevzemu gradbenih odpadkov dobijo investitorji vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja. Vse dodatne informacije v zvezi s pre- vzemom in predelavo gradbenih odpadkov lahko dobite na telefonu 05/731 25 88, g. Bizjak. Boštjan Lozej

Cenik prevzema gradbenih odpadkov v predelavo ter prodajne cene predelanih gradbenih odpadkov:

Cena za predelavo v Storitev Vrsta gradbenega odpadka Merska enota EUR Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka – sortirani brez vsebnosti lesa, stekla, plastike – t (m3) 6,45 (10,00) asfalt Beton, opeka, kamen, ploščice, strešna opeka – nesortirani t (m3) 11,60 (18,00) Armiran beton t (m3) 6,30 (12,00) Zemeljski izkop t (m3) 5,30 (8,00) Prevzem

Cena za predelavo Predelani gradbeni odpadki Merska enota v EUR Frakcija 0–40 mm (sekundarna premeljava) t (m3) 2,90 (4,50) Frakcija 0–100 mm (primarna premeljava) t (m3) 2,60 (4,10)

Okolje in prostor Okolje Nepredelani gradbeni odpadki t (m3) 1,00 (1,5) Prodaja

Davek na dodano vrednost (DDV) ni vključen v ceno in se obračuna posebej. Cena na m3 je informativna in se jo obračunava 50 izjemoma, če tovora ni mogoče tehtati. Pohvale občanom za uspešno ločevanje odpadkov

Zadnje februarske dni ste v nabi- ralnike prejeli novo zgibanko o lo- PAPIR PLASTIČNA EMBALAŽA PLASTENKE čevanju odpadkov, v kateri so bile izpostavljene nekatere novosti: lo- čeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, nekaj novosti pri zbiranju plastične embalaže ODLAGAMO: ODLAGAMO: ODLAGAMO: PLASTIČNE LONČKE IN KOZARČKE ČASOPISE, REVIJE, PROSPEKTE, ŠOLSKE PLASTIČNE LONČKE IN KOZARČKE (med katero sedaj uvrščamo tudi ZVEZKE, KNJIGE, PISALNI PAPIR PLASTIČNO EMBALAŽO ŽIVIL KUVERTE, OVOJNI PAPIR, PAPIRNE KUVERTE, OVOJNI PAPIR, PAPIRNE PLASTIČNE VREČKE IN FOLIJE PLASTENKE PIJAČ VREČKE PLASTIČNE VREČKE IN FOLIJE tetrapak in sestavljeno embalažo) ter VREČKE PLASTENKE ČISTILNIH SREDSTEV KARTONSKE ŠKATLE IN EMBALAŽO ZA PLASTENKE ČISTILNIH SREDSTEV KARTONSKE ŠKATLE IN EMBALAŽO ZA 14-dnevni odvoz ostanka komunal- PREHRAMBENE IZDELKE, KARTONSKO EMBALAŽO ŠAMPONOV, TEKOČIH MIL PREHRAMBENE IZDELKE, KARTONSKO EMBALAŽO ŠAMPONOV, TEKOČIH MIL EMBALAŽO PRALNIH PRAŠKOV ... POZOR! EMBALAŽO PRALNIH PRAŠKOV ... PLASTIČNE ZABOJE (GAJBICE) POZOR! PLASTIČNE ZABOJE (GAJBICE) Plastenkam odstranite pokrovček in jih stisnite, saj bodo nih odpadkov po novem urniku na POZOR! Plastenkam odstranite pokrovček in jih stisnite, saj bodo POZOR! tako v zabojniku zavzele manjšo prostornino. Preden kartonske škatle in drugo embalažo z večjo prostornino odložimo v zabojnik, jih moramo zložiti celotnem območju štirih kraško-br- prostornino odložimo v zabojnik, jih moramo zložiti POZOR! oz. stisniti. POZOR! Vsa embalaža mora biti prazna in čista. kinskih občin. Vsa embalaža mora biti prazna in čista. NE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: OSTALE PLASTIČNE EMBALAŽE KOVINSKE EMBALAŽE PLASTIFICIRANE EMBALAŽE (TETRAPAKI....) NE ODLAGAMO: KOVINSKE EMBALAŽE NE ODLAGAMO: VSEH VRST FOLIJ Z NEVARNIMI ODPADKI ONESNAŽENE PLASTENK PIJAČ VSEH VRST FOLIJ Z NEVARNIMI ODPADKI ONESNAŽENE PLASTENK PIJAČ Resnično smo bili presenečeni nad EMBALAŽE (EMBALAŽA ŠKROPIV, STRUPOV,...) PLASTIČNE EMBALAŽE NEVARNIH PLASTIČNE EMBALAŽE NEVARNIH ALI STE VEDELI? HIGIENSKEGA PAPIRJA SNOVI (ŠKROPIV, OLJ, ZDRAVIL) ALI STE VEDELI? SNOVI (ŠKROPIV, OLJ, ZDRAVIL) Večino snovi za izdelavo umetnih mas pridobimo iz odzivom vas, občanov, ki ste ločeno Večino snovi za izdelavo umetnih mas pridobimo iz CELOFANA PLASTIČNIH IZDELKOV, KI NISO nafte. Če za izdelavo izdelkov iz plastenk ALI STE VEDELI? PLASTIČNIH IZDELKOV, KI NISO nafte. Če za izdelavo izdelkov iz plastenk EMBALAŽA (IGRAČE, POLOMLJE- predelamo oz. recikliramo ločeno zbrane odpadne Z zbiranjem starega papirja ohranimo drevesa, ki zbiranje odpadkov resnično pričeli NI PLASTIČNI STOLI,...) plastenke, s tem privarčujemo kar precej nafte, so pljuča našega planeta, hkrati pa zmanjšamo natančneje, 1 tona reciklirane plastike pomeni količino odpadne in onesnažene vode. Za STIROPORA STIROPORA prihranek 2 ton nafte. izvajati zelo dosledno. Odraz tega so proizvodnjo 1 tone papirja je treba posekati 17 majhnih ali 2 veliki drevesi. bili »čez noč« polni ekološki otoki, ki majhnih ali 2 veliki drevesi. jim z razpoložljivo delovno silo in ob- STEKLO PLOČEVINKE BIO ODPADKI stoječim voznim parkom v rednem STEKLO PLOČEVINKE delavnem času nismo bili kos. Tako smo morali svoje delavne ekipe akti- virati tudi v popoldanskem času in v sobotah, česar se bomo posluževali, ODLAGAMO: ODLAGAMO: ODLAGAMO: ODLAG AMO: ODLAGAMO: ODLAGAMO: dokler se tokovi odpadkov ne bodo VSE VRSTE PRAZNIH IN ČISTIH STEKLENIC VSE VRSTE PRAZNIH IN ČISTIH STEKLENIC ZELENJAVNE ODPADKE KOZARCE ZA VLAGANJE ustalili. KOZARCE ZA VLAGANJE OLUPKE IN OSTANKE SADJA PLOČEVINKE VSEH VRST KOZARCE IN STEKLENIČKE OTROŠKE HRANE PLOČEVINKE VSEH VRST KOZARCE IN STEKLENIČKE OTROŠKE HRANE KAVNO IN ČAJNO GOŠČO KONZERVE VSEH VRST KONZERVE VSEH VRST NETEKOČE OSTANKE HRANE (MESO, POZOR! KOSTI,...) POZOR! KOSTI,...) Tudi stekleno embalažo je za odlaganje potrebno V marcu smo od občanov preje- POZOR! JAJČNE LUPINE pravilno pripraviti. Odstraniti moramo zamaške in POZOR! Pločevinke in konzerve je treba splakniti preden jih pokrovčke. Pločevinke in konzerve je treba splakniti preden jih POKVARJENE PREHRAMBENE IZDELKE odložimo, da odstranimo ostanke hrane, ker ti ob POKVARJENE PREHRAMBENE IZDELKE li izredno veliko klicev in sporočil odložimo, da odstranimo ostanke hrane, ker ti ob (BREZ EMBALAŽE) NE ODLAGAMO: razpadanju širijo neprijeten vonj. Pločevinke je NE ODLAGAMO: priporočljivo pred odlaganjem stisniti, da bodo OKENSKEGA STEKLA zavzele manj protora v zabojniku. z različnimi vprašanji o ravnanju z OKENSKEGA STEKLA zavzele manj protora v zabojniku. POZOR! KRISTALA POZOR! KRISTALA Bio odpadkov ne smemo odlagati v plastični vrečki. odpadki. Predvsem so vas zanimale PORCELANA NE ODLAGAMO: PLOČEVINK Z VSEBINO KERAMIKE PLOČEVINK Z VSEBINO NE ODLAGAMO: podrobnosti ločevanja odpadkov, in KONZERV Z VSEBINO JEDILNEGA OLJA IN MAŠČOB OGLEDAL KONZERV Z VSEBINO JEDILNEGA OLJA IN MAŠČOB TEKOČIH OSTANKOV HRANE ŽARNIC VEČJIH KOVINSKIH ODPADKOV TEKOČIH OSTANKOV HRANE sicer, kam uvrščamo naslednje stvari: ŽARNIC VEČJIH KOVINSKIH ODPADKOV PLASTIČNE IN KOVINSKE EMBALAŽE ALI STE VEDELI? KOVINSKIH DOZ RAZPRŠIL PLASTIČNE IN KOVINSKE EMBALAŽE ALI STE VEDELI? ALI STE VEDELI? ŽIVIL - doze pod pritiskom (različni spreji, Steklo lahko ponovno raztalimo in uporabimo za ALI STE VEDELI? Steklo lahko ponovno raztalimo in uporabimo za Z reciklažo rabljenih pločevink (iz aluminija) HIGIENSKIH PLENIC IN VLOŽKOV nove izdelke. Z uporabo ločeno zbranega stekla Z reciklažo rabljenih pločevink (iz aluminija) HIGIENSKIH PLENIC IN VLOŽKOV bistveno zmanjšamo proizvodnjo aluminija in s tem tako prihranimo kar nekaj energije, poleg tega pa bistveno zmanjšamo proizvodnjo aluminija in s tem ROŽ, PLEVELA, POKOŠENE TRAVE laki za lase … ) prispevamo k čistejšemu okolju. V ZDA odvržejo ROŽ, PLEVELA, POKOŠENE TRAVE za 20 odstotkov zmanjšamo oddajanje prispevamo k čistejšemu okolju. V ZDA odvržejo toplogrednih plinov. Z 1 tono steklenih odpadkov letno toliko aluminija, da bi lahko obnovili celotno STARE ZEMLJE LONČNIC toplogrednih plinov. Z 1 tono steklenih odpadkov poslovno-komercialno floto. STARE ZEMLJE LONČNIC – nevarni odpadki, odvoz na zbirni pa prihranimo 130 l goriva. poslovno-komercialno floto. center ali počakati na akcijo odvo-

za kosovnih in nevarnih odpadkov, LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ZBIRNI CENTRI ZA Ločeno zbiranje odpadkov pomeni, da odpadke, ki - plenice, higienski vložki – ostanek nastajajo v naših gospodinjstvih, ločeno zbiramo in INDIVIDUALNI DOVOZ ODPADKOV odlagamo v zabojnike, postavljene na t.i. ekoloških komunalnih odpadkov, otokih. Ekološki otok je zbirno mesto, kjer je SEŽANA postavljenih šest barvno razpoznavnih zabojnikov, namenjenih ločenemu zbiranju papirja, stekla, V poletnem obdobju (od 1.5. do 30.9.): - stara oblačila in obutev – ostanek plastenk, plastične embalaže, pločevink in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. vsak delavnik med 6.00 in 19.00 uro, Odpadke, ki jih ne morem razvrstiti v v soboto med 8.00 in 13.00 uro. nobeno od posod, namenjenih ločenemu komunalnih odpadkov, Število in lokacije ekoloških otokov se nenehno zbiranju, in niso kosovni, nevarni, ali Osvežen seznam si lahko ogledate povečujejo. gradbeni odpadki, imenujemo ostali na spletni strani: www.ksp-sezana.si - zeleni odrez, grmičevje, trava, listje . V zimsekm obdobju (od 1.10 do 30.4.): odpadki ali ostanek komunalnih odpadkov. NEVARNI ODPADKI vsak delavnik med 7.00 in 16.00 uro, ODLAGAMO: – kompostirati doma ali pripeljati v Nevarni odpadki so vsi odpadki, ki imajo eno ali več v soboto med 8.00 in 13.00 uro. ODPADKE, KI JIH NI MOGOČE RAZVRSTITI V nevarnih lastnosti. So na primer jedki, strupeni, NOBENO IZMED POSOD, NAMENJENIH zbirni center. zdravju škodljivi, vnetljivi, eksplozivni. Tudi ko niso več LOČENEMU ZBIRANJU ODPADKOV uporabni, so nevarni. Med nevarne odpadke spadajo: odsluženi akumulatorji, baterije vseh vrst, ostanki in VSE ODPADKE, KI NE SODIJO MED embalaža škropiv, strupov, barvil, razredčil, motornih HRPELJE-KOZINA NEVARNE, KOSOVNE, GRADBENE ODPADKE in jedilnih olj, čistil, zdravil,... ALI BIO ODPADKE Nevarne odpadke sproti prinašamo v zbirne Torek: OHLAJEN PEPEL, SMETI IN VSEBINE centre ali jih hranimo doma in oddamo na Za vse, ki pa ste zgibanko o ločeva- SESALCEV akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. od 14.00 do 17.00 ure nju odpadkov mogoče založili ali pa Četrtek: POZOR! od 9.00 do 13.00 ure Odpadke odložimo v zabojnik v vrečki za smeti, saj POZOR! s tem prispevamo k čistosti zabojnika in njegovi je niste prejeli, jo ponovno objavlja- NNevarneevarne odpadke ddoo ooddaddajeje hranimohranimo v 1. in 3. sobota v mesecu: daljši življenski dobi. originalni emmbalažibalaži in na otrokom od 9.00 do 13.00 ure mo v nadaljevanju. nedoseglnedosegljivemjivem mestmestu.u. NE ODLAGAMO: KOSOVNI ODPADKI KOMEN PAPIRJA, PLASTENK, PLASTIČNE Med kosovne odpadke spadajo: bela tehnika (hladilniki, EMBALAŽE, PLOČEVINK, STEKLA Torek: Mojca Uršič, KSP d. d. Sežana zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, štedilniki,...), NEVARNIH, KOSOVNIH IN GRADBENIH pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati od 9.00 do 13.00 ure ODPADKOV (televizorji, radijski sprejemniki, računalniki, gospodinjski in prostor Okolje aparati), kolesa, kovinski odpadki,... Četrtek: BIO ODPADKOV Tudi kosovne odpadke lahko oddamo na zbirnih od 14.00 do 17.00 ure ŽAREČEGA PEPELA centrih, lahko pa jih hranimo doma in oddamo v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Sobota: AVTOMOBILSKIH GUM od 9.00 do 13.00 ure 51 KOLEDAR ODVOZA OSTANKA ODPADKOV ZA LETO 2010 MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 28 29 30 26 27 28 29 30 31 31

AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 6 7 8 9 10 11 12 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 13 14 15 16 17 18 19 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 27 28 29 30 31 30 31

BOGO, BRJE PRI KOPRIVI, ČEHOVINI, DIVAČA, DOL PRI VOGLJAH, DOLANCI, DOLENJE, GODNJE, GRADIŠČE PRI ŠTJAKU, GRIŽE, HRIBI, HRUŠEVICA, JAKOVCE, JERIŠI, KOBDILJ, KOBJEGLAVA, KOBOLI, KODRETI, KOPRIVA, KREPLJE, KRTINOVICA, MAHNIČI, NOVA VAS, OTOŠČE, POLJANE PRI ŠTJAKU, PRISTAVA, RAŠA, RAVNJE, RAZGURI, SELA, SELO, SKOPO, STOMAŽ, ŠTANJEL, ŠTJAK, TABOR, TREBIŽANI, TUPELČE, VEČKOTI, VELIKO POLJE, VOGLJE, VRABČE, VRHOVLJE BRESTOVICA PRI KOMNU, BRJE PRI KOMNU, COLJAVA, ČIPNJE, DANE, GABROVICA PRI KOMNU, GORJANSKO, IVANJI GRAD, KLANEC PRI KOMNU, KOSOVELJE, KRAJNA VAS, KREGOLIŠČE, LISJAKI, LUKOVEC, MAJERJI, NADROŽICA, PLISKOVICA, PRESERJE PRI KOMNU, ŠKOFI, TUBLJE PRI KOMNU, VALE, VELIKI DOL, VOLČJI GRAD, ZAGRAJEC DIVČI, JABLANEC, KOMEN, MALI DOL, RUBIJE, SVETO, ŠIBELJI, ŠKRBINA, TOMAČEVICA

AVBER, DOBRAVLJE, FILIPČJE BRDO, GRADNJE, GRAHOVO BRDO, KAZLJE, MAJCNI, PODBREŽE, PONIKVE, ŠTORJE, UTOVLJE

BAČ PRI MATERIJI, BRDO, BREZOVO BRDO, GOJAKI, GOLAC, GRADIŠČE PRI MATERIJI, HOTIČNA, JAVORJE, KOVČICE, KOZJANE, MARKOVŠČINA, MATERIJA, MRŠE, OBROV, OREHEK PRI MATERIJI, POLJANE PRI PODGRADU, POVŽANE, RITOMEČE, SEŽANA, SKADANŠČINA, SLIVJE, SLOPE, TATRE, TUBLJE PRI HRPELJAH, VELIKE LOČE, ZAGRAD ARTVIŽE, BARKA, BREZOVICA, GRADIŠICA, HRPELJE, KOZINA, LIPICA, LOKEV, MISLIČE, ODOLINA, ORLEK, OSTROVICA, PODGRAD PRI VREMAH, POTOK, PRELOŽE PRI LOKVI, ROŽICE, ŠKIBINI, ŠMARJE PRI SEŽANI, VAREJE, VATOVLJE, ZAVRHEK

BEKA, BRGOD, DUTOVLJE, KAČIČE, KRIŽ, OCIZLA, ŠEPULJE, TOMAJ

DOLENJA VAS, GABRČE, LAŽE, POTOČE, SENADOLE, SENADOLICE, SENOŽEČE DANE PRI DIVAČI, KAČIČE, KLANEC PRI KOZINI, KRVAVI POTOK, MIHELE, NASIREC, PARED, PETRINJE, PREŠNICA, RODIK, VRHPOLJE LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ZBIRNI CENTRI ZA Ločeno zbiranje odpadkov pomeni, da odpadke, ki nastaLOČjajo vENO naših gospodinjstvih,ZBIRANJE ODPADKOVločeno zbiramo in INDIVIDUALNI DOVOZ ODPADKOV odlagamo v zabojnike, postavljene na t.i. ekoloških ZBIRNI CENTRI ZA Ločotokih.eno zEkološkibiranje odpadkotok je ovzbirno pomeni, mesto da, kjodpadkeer je , ki SEŽANA nastapostavljajojeni v hnaših šest gospodinjstvih,barvno razpoznavnih ločeno zabojniko zbiramo v,in INDIVIDUALNI DOVOZ ODPADKOV odlagamo v zabojnike, postavljene na t.i. ekoloških namenjenih ločenemu zbiranju papirja, stekla, V poletnem obdobju (od 1.5. do 30.9.): otokih.plastenk, Ekološki plastične otok emb je zbirnoalaže, pločevimesto,nk kj erin jebiološko SEŽANA postavljenih šest barvno razpoznavnih zabojnikov, razgradljivih kuhinjskih odpadkov. vsak delavnik med 6.00 in 19.00 uro, Odpadke, ki jih ne morem razvrstiti v namenjenih ločenemu zbiranju papirja, stekla, V poletnem obdobju (od 1.5. do 30.9.): plastenk, plastične embalaže, pločevink in biološko v soboto med 8.00 in 13.00 uro. nobeno od posod, namenjenih ločenemu Število in lokacije ekoloških otokov se nenehno vsak delavnik med 6.00 in 19.00 uro, zbiranju, in niso kosovni, nevarni, ali razgradljivih Osveženkuhinjskih seznam odpadko v.si lahko ogledate Odpadke, ki jih ne morem razvrstiti v povečujejo. gradbeni odpadki, imenujemo ostali na spletni strani: www.ksp-sezana.si. v soboto med 8.00 in 13.00 uro. nobeno od posod, namenjenih ločenemu Število in lokacije ekoloških otokov se nenehno V zimsekm obdobju (od 1.10 do 30.4.): zbiranju,odpadki ainli nisoostanek kosovni, komunalnih nevarn i,odpadk ali ov. Osvežen seznam si lahko ogledate povečujejo. gradbeni odpadki, imenujemo ostali na spletni strani: www.ksp-sezana.si vsak delavnik med 7.00 in 16.00 uro, NEVARNI ODPADKI . V zimsekm obdobju (od 1.10 do 30.4.): ODLAGAMO:odpadki ali ostanek komunalnih odpadkov. Nevarni odpadki so vsi odpadki, ki imajo eno ali več v soboto med 8.00 in 13.00 uro. ODPADKE, KI JIH NI MOGOČE RAZVRSTITI V vsak delavnik med 7.00 in 16.00 uro, nevarnih lastnosti.NEV SoARNI na p rimerODPADKI jedki, strupeni, ODLAGAMO:NOBENO IZMED POSOD, NAMENJENIH Nevzdravjarniu škodljiodpadkivi, so vnetl vsi jiviodpadki,, eksplozivn ki imaji. Toudi eno ko a lin isoveč v eč v soboto med 8.00 in 13.00 uro. ODPLOČADKE,ENEMU KI Z BIRJIHANJ NI UMO OGOČDPADKOE RAZVRV STITI V nevauporarnihbni, l astso nosti.nevarni. So Medna p rimernevarne jedki, od padkestrupeni, spada jo: NOBENO IZMED POSOD, NAMENJENIH zdrodslužeavju niškodlji akumuvi, latvnetlorji,jivi baterije, eksplozivn vsehi. vrst, Tudi ostko ankiniso inveč LOČVSEENEM ODPADU ZKE,BIR KIANJ NEU SOODIJODPADKO MEDV uporaembalbni,aža soškr nevaopiv,rni. strupov Med ,nev barvil,arne raz odredpadkečil, motornihspadajo: NEVARNE, KOSOVNE, GRADBENE ODPADKE HRPELJE-KOZINA VSE ODPADKE, KI NE SODIJO MED odslužein jedilnihni a olj,kumu čistilatl,orji, zdra baterijevil,... vseh vrst, ostanki in ALI BIO ODPADKE embalNevaažarne škrodpadkeopiv, strupov sprot, iba prvil,rinašamo razredčil, v zb motornihirne NEVARNE, KOSOVNE, GRADBENE ODPADKE HRPELJE-KOTorek: ZINA ALIOHL BIOAJE NO DPAPEPELDKE, SMETI IN VSEBINE incentr jedilnihe ali olj, jih čisti hranimol, zdravil doma,... in oddamo na Nevarne odpadke sproti prinašamo v zbirne SESALCEV akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. od 14.00Tor doek: 17.00 ure OHLAJEN PEPEL, SMETI IN VSEBINE centre ali jih hranimo doma in oddamo na SESALCEV akcijah zbiranja nevarnih odpadkov. od 14.00Četrtek: do 17.00 ure POZOR! POZOR! od 9.00Četrtek: do 13.00 ure POZOdpadkOR!e odložimo v zabojnik v vrečki za smeti, saj Odps temadk prispeve odložimoamo kv čistostizabojnik zabojnika v vrečki zain njegovismeti, saj NevarneNevarne odpadke dodo ooddaddajeje hranimohranimo v 1.od in 9.003. sobota do 13.00 v mesecu: ure POZOR! sdaljši tem življenskiprispevamo dobi. k čistosti zabojnika in njegovi originalni emmbalažibalaži in na otrokom NevarneNevarne odpadke dodo ooddaddajeje hranimohranimo v 1. odin 3.9.00 sobota do 13.00 v mesecu: ure daljši življenski dobi. originalnnedosegljivemnedosegli emmbalažibalažijivem in mestu.mest na otrokomu. od 9.00 do 13.00 ure nedosegljivemnedosegljivem mestu.mestu. NE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: KOSOVNI ODPADKI KOMEN PAPIRJA, PLASTENK, PLASTIČNE Med kosovne odpadKOSkeOVN spadajo:I ODP belaADKI tehnika (hladilniki, KOMEN PAPEMBIRJA,ALAŽ PLE, ASTPLOČENKEVI, NK,PLAST STEKLAIČNE Med kosovne odpadke spadajo: bela tehnika (hladilniki, Torek: EMBALAŽE, PLOČEVINK, STEKLA zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, štedilniki,...), Torek: NEVARNIH, KOSOVNIH IN GRADBENIH zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, štedilniki,...), pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati od 9.00 do 13.00 ure NEVODPARNIH,ADKOV KOSOVNIH IN GRADBENIH pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati od 9.00 do 13.00 ure (televizorji, radijski sprejemniki, računalniki, gospodinjski ODPADKOV (televizorji, radijski sprejemniki, računalniki, gospodinjski Četrtek: BIO ODPADKOV aparati), kolesa, kovinski odpadki,... Četrtek: aparati),Tudi kosovne kolesa, odpadkekovinski odpadki,... lahko oddamo na zbirnih BIO ODPADKOV Tudi kosovne odpadke lahko oddamo na zbirnih od 14.00 do 17.00 ure centrih, lahko pa jih hranimo doma in oddamo v od 14.00 do 17.00 ure ŽAREČEGA PEPELA centrih, lahko pa jih hranimo doma in oddamo v ŽAREČEGA PEPELA času akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Sobota: AVTOMOBILSKIH GUM času akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Sobota: AVTOMOBILSKIH GUM od 9.00 do 13.00 ure od 9.00 do 13.00 ure

KOLKOLEDAREDAR ODVOZAODVOZA OSOSTANTANKAKA ODPADKOVODPADKOV ZAZA LETLETOO 22010010 MARMARECEC APRAPRILIL MAJMAJ JUNIJJUNIJ JULIJJULIJ PP TT SS ČČ PP SS NN PP TT SS ČČ PP SS NN PP TT SS ČČ PP SS NN PP TT SS ČČ PP SS NN PP TT SS ČČ PP SS NN 11 22 33 44 55 66 77 11 22 33 44 11 22 11 22 33 44 55 66 11 22 33 44 88 99 1010 1111 1212 1313 1414 55 66 77 88 99 1010 1111 33 44 55 66 77 88 99 77 88 99 1010 1111 1212 1313 55 66 77 88 99 1010 1111 1515 1616 1717 1818 1919 2020 2121 1212 1313 1414 1515 1616 1717 1818 1010 1111 1212 1313 1414 1515 1616 1414 1515 1616 1717 1818 1919 2020 1212 1313 1414 1515 1616 1717 1818 2222 2323 2424 2525 2626 2727 2828 1919 2020 2121 2222 2323 2424 2525 1717 1818 1919 2020 2121 2222 2323 2121 2222 2323 2424 2525 2626 2727 1919 2020 2121 2222 2323 2424 2525 2929 3030 3131 2626 2727 2828 2929 3030 2424 2525 2626 2727 2828 2929 3030 2828 2929 3030 2626 2727 2828 2929 3030 3131 3131 AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 6 7 8 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 6 7 8 9 10 11 12 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 13 14 15 16 17 18 19 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 13 14 15 16 17 18 19 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 2316 2417 2518 2619 2720 2821 2922 2720 2821 2922 3023 24 25 26 2518 2619 2720 2821 2922 3023 3124 2922 3023 24 25 26 27 28 2720 2821 2922 3023 3124 25 26 3023 3124 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 27 28 29 30 31 30 31

BETANJA, BRESTOVICA PRI POVIRJU, BREŽEC, DIVAČA, DOLNJE LEŽEČE, DOLNJE VREME, FAMLJE, GORENJE PRI DIVAČI, GORIČE PRI FAMLJAH, GORNJE LEŽEČE, GORNJE VREME, GRADIŠČE PRI DIVAČI, MATAVUN, MERČE, NAKLO, PLEŠIVICA, POVIR, ŠKOCJAN, BETANJA, BRESTOVICA PRI POVIRJU, BREŽEC, DIVAČA, DOLNJE LEŽEČE, DOLNJE VREME, FAMLJE, GORENJE PRI DIVAČI, GORIČE PRI ŠKOFLJE, VREMSKI BRITOF, ŽIRJE FAMLJAH, GORNJE LEŽEČE, GORNJE VREME, GRADIŠČE PRI DIVAČI, MATAVUN, MERČE, NAKLO, PLEŠIVICA, POVIR, ŠKOCJAN, BOGŠKOFLJE,O, BRJE VREMSKI PRI KOPR BRITOFIVI, ČEHOV, ŽIRJEINI, DIVAČA, DOL PRI VOGLJAH, DOLANCI, DOLENJE, GODNJE, GRADIŠČE PRI ŠTJAKU, GRIŽE, HRIBI, HRUŠEVICA, JAKOVCE, JERIŠI, KOBDILJ, KOBJEGLAVA, KOBOLI, KODRETI, KOPRIVA, KREPLJE, KRTINOVICA, MAHNIČI, NOVA VAS, OTOŠČE,BOGO, BRJE POLJ PRIANE KOPR PRI IVI,ŠTJAK ČEHOVU, PRISTAVAINI, DIVA, ČA,RAŠA, DOL RAVNJE, PRI VO GLJRAZGURAH, DOLI, SELA,ANCI ,SEL DOLEO, SKOPO,NJE, GODNJ STOMAŽE, GRADIŠ, ŠTANJČEEL, PRI ŠTJAK, ŠTJAK TABOR,U, GRIŽE, HRIBI, TREBIŽANI,HRUŠEVICA, T UPEJAKOVCELČE, VEČKOTI,, JERIŠI, KOBVELIKODILJ, POL KOBJE,JEGLAVA, VOGLJE, KOBO VRABČE,LI, KO VRHOVLJEDRETI, KOPRIVA, KREPLJE, KRTINOVICA, MAHNIČI, NOVA VAS, OTOŠČE, POLJANE PRI ŠTJAKU, PRISTAVA, RAŠA, RAVNJE, RAZGURI, SELA, SELO, SKOPO, STOMAŽ, ŠTANJEL, ŠTJAK, TABOR, BRESTOVITREBIŽANI,CA T UPEPRI KOMNU,LČE, VEČKOTI, BRJE PRI VELIKO KOMNU, POL JE,COLJA VOGLJE,VA, ČIPNJE, VRABČE, DANE, VRHOVLJE GABROVICA PRI KOMNU, GORJANSKO, IVANJI GRAD, KLANEC PRI KOMNU, KOSOVELJE, KRAJNA VAS, KREGOLIŠČE, LISJAKI, LUKOVEC, MAJERJI, NADROŽICA, PLISKOVICA, PRESERJE PRI KOMNU, ŠKOFI,BRESTOVI TUBLJECA PRI PRI KOMNU, KOMNU, BR VALE,JE PRI VELIKI KOMNU, DOL COLJA, VOLČJVA,I GRČIPNJE,AD, Z AGRAJECDANE, GABROVICA PRI KOMNU, GORJANSKO, IVANJI GRAD, KLANEC PRI KOMNU, KOSOVELJE, KRAJNA VAS, KREGOLIŠČE, LISJAKI, LUKOVEC, MAJERJI, NADROŽICA, PLISKOVICA, PRESERJE PRI KOMNU, DIVČI,ŠKOFI, JABLANE TUBLJE PRIC, KOMEN, KOMNU, MALI VALE, DOL VELIKI, RUBIJE, DOL, SVOLČJVETO,I ŠIBELJI,GRAD, ZAGRAJEC ŠKRBINA, TOMAČEVICA AVBER, DOBRAVLJE, FILIPČJE BRDO, GRADNJE, GRAHOVO BRDO, KAZLJE, MAJCNI, PODBREŽE, PONIKVE, ŠTORJE, UTOVLJE DIVČI, JABLANEC, KOMEN, MALI DOL, RUBIJE, SVETO, ŠIBELJI, ŠKRBINA, TOMAČEVICA BAČ PRI MATERIJI, BRDO, BREZOVO BRDO, GOJAKI, GOLAC, GRADIŠČE PRI MATERIJI, HOTIČNA, JAVORJE, KOVČICE, KOZJANE, AVBER, DOBRAVLJE, FILIPČJE BRDO, GRADNJE, GRAHOVO BRDO, KAZLJE, MAJCNI, PODBREŽE, PONIKVE, ŠTORJE, UTOVLJE MARKOVŠČINA, MATERIJA, MRŠE, OBROV, OREHEK PRI MATERIJI, POLJANE PRI PODGRADU, POVŽANE, RITOMEČE, SEŽANA, SKADABAČ PRINŠČ MATERIJIINA, SLIVJE,, BRDO, SLOPE, BREZ TATRE,OVO BRDO, TUBLJE GOJAKI, PRI HRPELJ GOLAC,AH, GRADIŠČE VELIKE LOČE, PRI MATERIJI, ZAGRAD HOTIČNA, JAVORJE, KOVČICE, KOZJANE, ARTVIŽE,MARKOVŠČINA, BARKA, MATERIJA, BREZOVICA, MRŠE, GRADIŠICA OBROV,, HORPEREHLJEEK ,PRI KOZ MATERIJIINA, LIPICA,, PO LLJANEOKEV, PRI MI SLIČE,PODGRADU ODOLINA,, POVŽA ORLEK,NE, RITOMEČE, OSTROVIC SEŽAA, PODGRADNA, PRI VREMAH,SKADANŠČ POTOK,INA, SL PRELOŽEIVJE, SLOPE, PRI LOKVTATRE,I, ROŽTUBLJEICE, ŠKIPRI BINIHRPELJ, ŠMAAH,RJE VEL PRIIKE SE LOČE,ŽANI, VZAGRADAREJE, VATOVLJE, ZAVRHEK

BEKA,ARTVIŽE, BRGO BARKA,D, DUT BREZOVICA,OVLJE, KAČIČE, GRADIŠICA KRIŽ, OCIZ, HRPELA,LJE ŠEPU, KOZLJE,INA, TOMAJ LIPICA, LOKEV, MISLIČE, ODOLINA, ORLEK, OSTROVICA, PODGRAD PRI VREMAH, POTOK, PRELOŽE PRI LOKVI, ROŽICE, ŠKIBINI, ŠMARJE PRI SEŽANI, VAREJE, VATOVLJE, ZAVRHEK DOLENJA VAS, GABRČE, LAŽE, POTOČE, SENADOLE, SENADOLICE, SENOŽEČE BEKA, BRGOD, DUTOVLJE, KAČIČE, KRIŽ, OCIZLA, ŠEPULJE, TOMAJ DANE PRI DIVAČI, KAČIČE, KLANEC PRI KOZINI, KRVAVI POTOK, MIHELE, NASIREC, PARED, PETRINJE, PREŠNICA, RODIK, VRHPOLJE DOLENJA VAS, GABRČE, LAŽE, POTOČE, SENADOLE, SENADOLICE, SENOŽEČE DANE PRI DIVAČI, KAČIČE, KLANEC PRI KOZINI, KRVAVI POTOK, MIHELE, NASIREC, PARED, PETRINJE, PREŠNICA, RODIK, VRHPOLJE V največji okoljski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« je sodelovala tudi Občina Sežana

V vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo vala opremo (zaščitne rokavice in vrečke) v enem dnevu! je sodelovala tudi občina ter večino odvoza odpadkov na deponijo. Sežana, ki se je tako pridružila društvu Eko- V nekaterih predelih občine pa so se vašča- logi brez meja in številnim drugim podpor- ni samostojno organizirali in sami odpeljali nikom projekta. odpadke. Sežanski župan, Davorin Terčon, skupaj z V akciji smo čistili mesto Sežana (Staro drugimi predstavniki občinske uprave Ob- pot iz Sežane proti Vrhovljam, staro pot na čine Sežana ter s krajevnimi skupnostmi, Planino, Tabor, Kosovelovo učno pot, oko- lokalnimi društvi in javnimi zavodi, se je 17. lico Doma upokojencev, okolico bolnice aprila udeležil akcije Očistimo Slovenijo v Sežana, ulico Ivana Turšiča, ograde in gmaj- enem dnevu! Poleg ministrice za obrambo no pri Merkurju proti Orleški gmajni), v KS RS, dr. Ljubice Jelušič, se je akciji priključilo Dane, Dutovlje, Avber, Vrabče, Pliskovica, več kot 2.000 sežanskih občanov, ki so se Kazlje in Štorje so udeleženci čistili okoli- prostovoljno pridružili organiziranim sku- ce vasi. V KS Povir pa počivališče Povir-se- pinam in skupaj čistili mesto Sežana, oko- ver (PGD), gornji del vasi (lovsko društvo), lice vasi, gozdne poti, učne poti, prav tako spodnji del vasi, okolico doma v Povirju in pa je akcija vključevala čiščenje razpršenih okolico vasi Brestovica; KS Lokev okolico Okolje in prostor Okolje odpadkov iz okolice šol, vrtcev in spreha- vasi, makadamsko cesto do Lipice ter ma- jalnih poti ter gmajn. kadamsko cesto do Kokoške. Prav tako so Občina Sežana je za udeležence akcije se akcije udeležili tudi vaščani vasi Vrhovlje, 52 Očistimo Slovenijo v enem dnevu! prispe- Dol pri Vogljah, Voglje, Orleka, Šmarij, Merč, Križa, Kosovelj, Velikega dola, Kregolišča, Tubelj pri Komnu in mnogi drugi. Tukaj so navedeni le uradno prijavljene lokacije, či- stilo pa se je tudi na številnih drugih. V akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! smo na območju občine Sežana zbrali približno 110 ton odpadkov, predvsem kosovnih. Lahko rečemo, da je bila veči- na odpadkov pobrana iz narave, del pa je tudi takih, ki so jih posamezniki in določeni podjetniki prinesli iz svojih dvorišč, kar pa ni bil namen akcije. V imenu organizatorjev in koordinatorjev občine Sežana zaslužijo posebno pohvalo učenci Osnovne šole Srečka Kosovela Seža- na in dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, pa sežanski taborniki, skavti in štu- denti, ki so zgledno in vestno sortirali odpadke. Vaščani VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE SEŽANA so pokazali visoko stopnjo prizadevnosti, po organiziranosti pa še posebej v KS Povir, KS Štorje in KS Pliskovica. Prav tako HVALA vsem, ki ste s svojim delom, sredstvi in trudom omogočili, da je bila akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! v občini Sežana uspešno izpeljana.

Koordinatorji akcije v občini Sežana Slike prispevali udeleženci akcije Učenci OŠ Dutovlje – Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Približno 200 učencev matične šole v uri po vaseh, kjer so posamezni učenci vsaj 100 vreč odpadkov in učenci višjih Dutovljah in podružnične šole v Tomaju doma. Najprej so čistili sami, nato so se po razredov so nabirali tudi manjše kosovne se je skupaj z vsemi učitelji udeležilo nekaterih vaseh naše skupine priključile odpadke. Zagotovo bomo akcijo še akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. skupinam domačinov. Spremljali so izvajali – še bomo šli organizirano čistit Le nekaj učenk in dve učiteljici se je v jih seveda učitelji. Na naši šoli je bila po vaseh. Pri nas v Dutovljah namreč Postojni udeležilo zaključka projekta udeležba v akciji obvezna za vse – ta okolico naše šole redno čistimo – učenci Kras v očeh otrok in mladostnikov, ki dan smo izvedli EKO-DAN. MENIMO, skupaj z delavci šole. Posebej na igrišču je bil letos tudi ekološko usmerjen. DA JE AKCIJA ZELO USPELA. VSI SMO BILI je skoraj po vsakem vikendu veliko smeti Nastopali so, razstavljali in tja odpeljali NAVDUŠENI IN PREŽIVELI LEP, KORISTEN, (igrišče je na prireditvenem prostoru in precej odpadkov, ki smo jih zbrali na POUČEN IN TUDI ZANIMIV DAN. prosto dostopno). Pristojni obljubljajo, šoli (pokvarjene male električne aparate Razmere so bile ponekod zaskrbljujoče da se bo ta problem kmalu razrešil. – sušilce za lase, mobitele, računalniško – odpadkov je bilo ogromno. Naši Svoje delo smo v tokratni čistilni akciji opremo …). Zbrali so se skupaj že ob 8. učenci so nabrali veliko – zagotovo dokumentirali s fotografijami.

Čistili smo Kras Učenci matične šole v Dutovljah in po- Grmovje, trava in vrtače so skrivali po- in gotovo se bomo udeležili še kakšnega družnične šole v Tomaju smo se v sobo- gled na neskončno vrsto smeti, ki so bile takega dogodka. to, 17. 4. 2010, udeležili akcije Očistimo raztresene vsepovsod. Prav stisnilo nas je Pri nas v Dutovljah okolico šole redno Slovenijo v enem dnevu. Spremljali pa so v želodcu, pa ne zato, ker bi nam bilo od- čistimo – učenci skupaj z delavci šole. nas tudi učitelji. več pobirati smeti. Posebej na igrišču je skoraj po vsakem Pobrali in našli smo ogromno odpad- vikendu veliko smeti (igrišče je na prire- Naj vam predstavim naš eko-dan. kov. Uspešnost akcije je presegla pri- ditvenem prostoru in prosto dostopno). Zgodaj zjutraj smo se učenci zbrali na čakovanja. Učenci naše šole smo zbrali Pristojni obljubljajo, da se bo ta pro- vaških zbirnih mestih. Zavzeto smo se gotovo več kot 100 vreč odpadkov. Na blem kmalu razrešil. lotili dela in se takoj podali na »lov za ogromnem kupu smeti je bilo vse mo- Svoje delo v tokratni čistilni akciji smo smetmi«. Najmlajši so se še posebej zav- goče: od plastičnih okraskov, embalaže, dokumentirali s fotografijami. zeli, čiščenje so vzeli kot poseben izziv in pločevine, stekla, pa vse do starih avto- pomoč naravi. mobilskih gum in koles. Marsikdo se je Anjel Lavin, 8. b

Že kmalu za tem, ko smo stopili na kra- ob pogledu na vse to prijel za glavo in se OŠ Dutovlje in prostor Okolje ško gmajno, smo zagledali to našo sra- vprašal, kam gre ta svet. moto. Bilo je je več, kot smo pričakovali. Sama menim, da smo se tudi zabavali 53 Zgodba o kalih se nadaljuje Letos je ob svetovnem dnevu mokrišč njih je Igor opisal v Okrogli vodi – pri- povem, kako velikansko veselje je, ko mi potekal v Pliskovici že 5. pohod Od kala ročniku o kalih in raznih zgibankah, a v uspe priti do kala, se zadržati ob njem, do kala, s katerim se vsako leto opozarja dobrih dveh letih, kolikor je trajal projekt, opazovati, kaj se dogaja, kaj leta okoli rana pomembnost ohranjanja teh vodnih je zbral toliko gradiva, da bi lahko o kalih stlin, kaj prileze iz vode. Omogočimo take virov na sicer suhem Krasu. Pobudnik po- napisal več knjig. občutke in veselje prav vsem!« hoda je bil marsikomu dobro znan biolog Kali so bili zanj ljubezen na prvi pogled. Projekt, ki je bil sofinanciran iz sredstev iz Svetega Igor Maher, ki se je raziskova- Ob njih je lahko zadostil svoji žilici biolo- programa INTERREG 2000-2006 in ga je nju kalov začel posvečati v okviru projek- ga-raziskovalca, užival pa je tudi ob stikih izvajal Zavod RS za varstvo narave, se je ta 1001 kal – 1001 zgodba o življenju. Ob z ljudmi, ki so mu odkrivali preteklost teh pred dobrima dvema letoma iztekel, v odkrivanju starih in marsikdaj že poza- malih polnaravnih vodnih zbiralnikov. lanskem letu pa se je zaključila tudi Igor- bljenih zgodb, so se začele pisati nove … Kale so ljudje običajno delali ob poteh, jeva življenjska pot. Zgodbe o kalih in s Kar nekaj takih novih zgodb je nastalo kjer so gnali živino, zato so bili dostopni kali pa se nadaljujejo. Tudi po Igorjevi za- v Pliskovici: obnova kala Mlačna, obisk tudi za Igorja. slugi … škotskih naravovarstvenikov, raziskovalne Kako je užival ob raziskovanju kalov, Vabimo vas, da nam pomagate pri od- delavnice za otroke in seveda vsakolet- lahko preberemo v priročniku Okrogla krivanju in ohranjanju teh zgodb. Naj ni februarski pohod, ki je vsakič zgodba voda, kjer je tudi opozoril, naj bomo pri bodo stare ali na novo napisane, pošljite zase. Zanimive nove zgodbe so nastaja- obnovi kalov pozorni na njihovo dostop- nam jih in najbolj zanimive bomo objavili le tudi drugod po Krasu: v Tupelčah in nost za gibalno ovirane ljudi in starše v naslednji številki tega glasila. Kobjeglavi, Danah pri Divači, Kostanjevici z otroškimi vozički: »Iz lastnih izkušenj na Krasu, Vojščici, Škrbini … Nekatere od – sem namreč paraplegik – vam lahko Irena Kodele Krašna

Društvo vinogradnikov in vinarjev Kras skupaj s sodelujočimi partnerji ob 40. letnici praznika terana in pršuta pripravlja razstavo starih fotografij in ocenjevanje kleti

Spoštovani vinogradniki Krasa !

Upravni odbor Društva je predlagal, da ob okrogli obletnici Praznika terana in pršuta pripravimo razstavo starih fotografij, ki prikazujejo kmečka opravila, predvsem dela v vinogradu, trgatev, predelavo …, prav tako pa lahko tudi druga dela na kmetiji. Društvo prosi, da prebrskate vaše fotografije, starejše od 20-30 let, in jih do 20. maja 2010 prinesete na KSS Sežana Majdi Brdnik .

STARE FOTOGRAFIJE – za pripravo razstave zbiramo do 20. maja 2010 na tajništvu društva.

Povezali smo se že tudi z Goriškim muzejem in upamo, da bo iz razstave nastalo še kaj več. Tudi naša zgodovina je del današnjega življenja, ker z njeno pomočjo lahko tržimo svoje pridelke.

Upravni odbor društva predlaga za popestritev praznovanj tudi akcijo OCENJEVANJE KRAŠKIH KLETI. PRIJAVE ZBIRA do 20. maja 2010 tajnica Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa.

Predsednik: David Mahnič Obveščamo vas Obveščamo

54 Obveščamo vas o objavi Javnega poziva za delodajalce za vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Južna Primorska za šolsko/študijsko leto 2010/2011.

Delodajalci z vlogo oddajo potrebe po štipendistih.

Društvo vinogradnikov in vinarjev Kras skupaj s sodelu- Štipendija iz RŠS je sestavljena iz treh delov: jočimi partnerji objavlja · sredstva Evropskega socialnega sklada* (50 % dodeljene kadrovske štipendije) RAZPIS ZA IZBOR KRALJICE TERANA · sredstva občin (10 %) · sredstva delodajalcev (40%). 2010 Na javni poziv se lahko prijavijo delodajalci, ki so: Kraljica terana je oseba, ki jo izberejo Društvo vinograd- · pravne osebe zasebnega prava, nikov in vinarjev Krasa in sodelujoči partnerji ter deluje v · fizične osebe, okviru tega društva. Imeti mora znanje s področja vino- · javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospo- gradništva, vinarstva, vinske kulture, poznavanja Krasa in darski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so po- javnega nastopanja. Glavna naloga je promoviranje tera- sredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna na PTP in vin z območja vinorodnega okoliša Kras in Krasa lokalne skupnosti in ki imajo sedež ali poslovno enoto na nasploh. območju razvojne regije. Delodajalci se na javni poziv prijavijo na prijavnem obraz- POGOJI : cu »OBR1 – javni poziv«. - kandidatka mora biti polnoletna - doma mora biti z vinorodnega okoliša Kras, praviloma z Delodajalci, ki so že vključeni v RŠS, vlogo oddajo le v pri- vinogradniške kmetije in tudi z območja vinorodnega meru novih potreb po štipendistih. predela Krasa v Italiji (slovensko govoreča) Informacije so vam na voljo na Območni razvojni agenciji - razgledana mora biti s področja vinogradništva in vinar- Krasa in Brkinov, telefon: 05 73 44 362, vsa dokumentacija stva, s poudarkom na teranu in poznavanju Krasa pa na spletni strani: http://www.ora.si/shema.php

Kraljica terana se pridružuje vsem pomembnim priredit- Rok za oddajo vlog je 20. 7. 2010 vam, katere organizira Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa – po dogovoru s predsednikom društva (Praznik terana in pršuta, občinski prazniki, sejmi Gornja Radgona, Celje, Ljubljana, večji nastopi vinarjev društva – približno 10 v letu). Na vseh javnih prireditvah kraljica nastopa s krono in lento v namenjenem oblačilu, govori v imenu Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, in v poslanstvu terana PTP. Njene naloge in pravice so zapisane v Pravilniku .

Prijave zbira do 30. junija 2010: Občina Sežana je objavila • Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Sejmiška 1a, Sežana, GSM 00386 51 399 799 • Mladinski hotel Pliskovica, 00386 5 7640 250; GSM JAVNI RAZPIS 00386 31 267 529; E- mail : [email protected] za dodelitev finančnih pomoči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva v Občini Sežana za KRAS JE TERAN IN TERAN JE KRAS in KRALJICA JE leto 2010 OBOJE! PRIJAVITE SE! Predsednik društva Predmet javnega razpisa je spodbujanje prve zaposlitve David MAHNIČ oziroma pripravništva s pomočjo finančnih pomoči za kritje dela stroškov dela.

Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do ob- jave o zaprtju javnega razpisa na spletni strani http://www. sezana.si.

Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani vlagatelji dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni – vložišču Obči- ne Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana - soba št. 10, pri Janji Kristančič v sobi št. 66a, kjer dobijo prijavitelji tudi vse do- Obveščamo vas Obveščamo datne informacije v zvezi z razpisom, na voljo pa je tudi na spletni strani Občine Sežana: http://www.sezana.si. 55 Občina Sežana, Komisija za ocenjevanje urejenosti mesta Sežana in naselij v občini Sežana,

bo tudi letos izvedla akcijo

Številka: 094-2/2010-5 »OBČINA SEŽANA Datum: 9. 4. 2010

V CVETJU 2010«, Na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Občine Sežana (Uradni list RS, št. 43/1997, 18/1999, 36/2000, 23/2004 in v okviru katere bo potekalo ocenjevanje balkonov in vrtov 58/2006) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- oziroma vanja pri Občinskem svetu Občine Sežana razpisuje okolic hiš ter krajev na območju občine Sežana.

Ob evropskem dnevu parkov (24. maju) in začetku akcije vas PRIZNANJA OBČINE v ponedeljek, 24. maja 2010, ob 18. uri, vljudno vabimo SEŽANA ZA LETO 2010 v veliko sejno dvorano Občine Sežana na predavanje o uporabi vrtnic v okrasnih vrtovih in parkih. 1. Nagrada Občine Sežana je najvišje občinsko priznanje, ki se podeli posameznikom, delovnim skupinam, krajevnim Naša gostja bo skupnostim, podjetjem in drugim organizacijam in skupno- gospa Breda Bavdaž Čopi, dipl. ing. agr., stim za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe na po- predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. dročju življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju Predavanje bo imelo naslov: in ugledu Občine Sežana. Nagrada se sestoji iz ustrezne li- VRTNICE, KI NAS OČARAJO. stine in denarne nagrade, katere višino določi Občinski svet. Za leto 2010 razpisujemo dve (2) nagradi Občine Sežana. Po zaključku predavanja bo gostja na voljo za vaša vprašanja. 2. Priznanje Občine Sežana se podeli posameznikom, sku- Veselimo se srečanja z vami! pini posameznikov, društvom ter drugim organizacijam in Občina Sežana skupinam za enkratne – izjemne dosežke in kot spodbudo za nadaljnje strokovno delo ter aktivnosti na posameznih Prijavnica, pogoji za sodelovanje in merila področjih življenja in dela. za ocenjevanje v akciji Za leto 2010 razpisujemo dve (2) priznanji Občine Sežana. »Občina Sežana v cvetju 2010« bodo 24. maja – ob začet- ku akcije – objavljeni na spletni strani Občine Sežana: 3. Plaketa Srečka Kosovela se podeli posameznikom, sku- www.sezana.si pinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter za vidne dosežke s področja kulture in umetnosti v občini in v širšem prostoru. Za leto 2010 razpisujemo dve (2) plaketi Srečka Kosovela.

4. Naziv častni občan se podeli občanom in drugim drža- vljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke.

2. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamez- Pred rojstno hišo Srečka Kosovela v Sežani bo niki, podjetja, zavodi, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Predlog mora biti posredovan v pisni obliki ter obrazložen s podrob- v petek, 28. maja 2010, ob 20. uri, nim opisom doseženih uspehov predlaganih kandidatov. odkritje bronastega doprsnega kipa 3. Predlog za razpisana priznanja naj predlagate- Srečka Kosovela, lji pošljejo na naslov: Občina Sežana, Komisija Občin- skega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imeno- ki ga je ustvaril priznani kipar Mirsad Begić. vanja, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, do vključno petka, 14. maja 2010, v zaprti ovojnici z označbo: Finančna sredstva so prispevali Občina Sežana, NE ODPIRAJ – PREDLOG ZA PRIZNANJE OBČINE SEŽANA. Ministrstvo za kulturo, številni posamezniki in Obveščamo vas Obveščamo sežanska podjetja. Odkritje bodo popestrili literarni ustvarjalci in kraška kulturna društva. 56 PO KRASU 2010 od petka, 18. 6., do nedelje, 20. 6. 2010 Grošev tur je pripovedovalsko-glasbena turneja po različnih manjših krajih in slovenskih pokrajinah:

petek, 18. 6. dopoldan, Sežana, predstava za otroke – OŠ Sežana (zaprto za OŠ Sežana)

petek, 18. 6. ob 20:30, Pliskovica, predstava za odrasle prizorišče: na prostem, pred Mladinskim hotelom Pliskovica (v primeru slabega vremena v hotelu)

sobota, 19. 6. ob 20:30, Škocjan (otvoritveni dogodek 14. Škocjanskega festivala) predstava za odrasle; prizorišče: na prostem, v Škocjanu, pred vaško cerkvijo (v primeru slabega vremena v Matavunu, na pokritem prizorišču (terasa gostilne) v informacijskim centru)

nedelja, 20. 6. ob 11:00, Štorje predstava za otroke v sodelovanju s KS Štorje prizorišče: v kulturnem domu

Za 2 groša fantazije se predstavi Svoje domovanje imajo na ljubljanskem Radiu Študent, kjer vsak dan med tednom pripravljajo oddajo, v kateri povedo po eno pripoved iz domačega ali tujega ljudskega izročila. S pravljicami so v radijskem etru prepotovali že skorajda ves svet, bolj konkretno pa se z njimi potepajo tudi po vsej Sloveniji – zgodbe pripovedujejo v živo, pred občinstvom. Izkušeni pripovedovalci, špikerji Radia Študent, in gostujoči glasbeniki obujajo skoraj pozabljeno tradicijo pripovedništva pri nas. Pravljice (tako za odrasle kot tudi za otroke), pospremljene z glasbo v živo, tako zopet poskušajo najti svoj prostor med vsemi ljudmi. Več: www.za2grosafantazije.com. Oddajo Za 2 groša fantazije lahko slišite tudi na spletu www.radiostudent.si.

Vabljeni na druženje s pravljicami in glasbo!

Producent: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

Grošev tur podpirajo: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Radio Študent, Občina Sežana, MC Podlaga, Mladinski hotel Pliskovica, Zavod ŠTIP, TD Škocjan, Kosovelov dom