Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Osnovni podatki o elaboratu
Naročnik: DARS, d.d. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Ulica XIV. divizije št. 4, 3000 CELJE
Cesta: Hitra cesta Koper – Dragonja
Odsek: Koper – Dragonja
Naloga: Študija variant s predlogom najustreznejše variante poteka hitre ceste na odseku Koper – Dragonja
Vsebina: I. mapa – zvezek 1
Predhodne analize in določitve variant Analiza stanj in teženj v prostoru Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru Študija ranljivosti prostora
Številka projekta: U/041-2006
Datum: oktober 2006
Faza projekta: strokovne podlage
Zastopnik naročnika DDC, d.o.o.: Lidija K. ZAGORC
Izvajalec: PS Prostor d.o.o. Koper Urbanizem, projektiranje nizkih gradenj in krajinsko načrtovanje Vojkovo nabrežje 30, 6000 Koper
Direktor: Gorazd KOBAL, univ.dipl.inž.arh.
oktober 2006 stran 1 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Podatki o izdelovalcih
Projektna organizacija: izvajalec
PS Prostor d.o.o. Urbanizem, projektiranje nizkih gradenj in krajinsko načrtovanje Vojkovo nabrežje 30, 6000 Koper
Cesta: Hitra cesta Koper – Dragonja Odsek: Koper – Dragonja Vsebina: Študija variant s predlogom najustreznejše variante poteka hitre ceste na odseku Koper – Dragonja I. mapa – zvezek 1 Predhodne analize in določitve variant Številka projekta: U/041-2006 Datum: oktober 2006
Odgovorni nosilec projekta: Gorazd Kobal, univ.dipl.inž.arh. vsi:
Izdelovalci Darja CRNEK, univ. dipl. inž. krajin. arh. Karim Kleva, univ.dipl.inž.arh.
Grafične priloge: Mario Kajin, el.teh.
oktober 2006 stran 2 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
VSEBINA PRIMERJALNE ŠTUDIJE
I. MAPA zvezek 1 Predhodne analize in določitve variant Analiza stanj in teženj v prostoru Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru Študija ranljivosti prostora Opredelitev variant za nadaljnje vrednotenje zvezek 2 Vrednotenje in primerjava variant Vrednotenje in primerjava variantnih rešitev Sintezna ugotovitev Predlog izbora najustreznejše variantne rešitve zvezek 3 Predlog najustreznejše variante Opis predloga najustreznejše variante Utemeljitev predloga najustreznejše variantne rešitve Predlogi za nadaljnje optimizacije zvezek 4 Sprejemljivost načrtovanih ureditev v lokalnem (družbenem) okolju
II. MAPA (strokovne podlage) zvezek 1 Razvojno urbanistični elaborat zvezek 2 Prometni elaborat zvezek 3 Prometno ekonomski elaborat zvezek 4 Gradbeno-tehnični elaborat zvezek 5 Okoljsko poročilo (s priloženo revizijo)
oktober 2006 stran 3 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
VSEBINA – I. mapa, zvezek 1 – Predhodne analize in določitve variant
1 Uvodno pojasnilo
2 Predstavitev variant 2.1 Izhodiščne variantne rešitve 2.2 Tehnični elementi 2.3 Faznost gradnje
3 Analiza stanj in teženj v prostoru 3.1 Opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora 3.2 Oceno dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vloga 3.2.1 Prostorski in prometni položaj 3.2.2 Demografska analiza 3.2.3 Zaključki k razvoju v prostoru 3.3 Pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru 3.3.1 Prostorske vsebine 3.3.2 Ključna vsebina planskih aktov 3.3.3 Naravovarstvene vsebine 3.3.4 Varstvo objektov in območij kulturne dediščine 3.3.5 Priporočila in usmeritve iz prostorske konference 3.3.6 Izhodišča iz smernic za načrtovanje 3.3.7 Zaključki k analizi pravnega stanja v prostoru 3.4 Prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru 3.4.1 Poselitev in prebivalstvo 3.4.2 Cestna infrastruktura 3.4.3 Promet 3.4.4 Zaključki h ključnim problemom in razvojnim težnjam
4 Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru 4.1 Cilji prostorskega razvoja 4.2 Analiza možnosti prostorskega razvoja 4.2.1 Izhodiščne osnove 4.2.2 Potek izhodiščnih variant preko različnih območij rabe prostora 4.2.3 Potenciali razvojnih možnosti ob umestitvi ceste v prostor
5 Študija ranljivosti prostora 5.1 Uvod 5.2 Metodologija priprave študije ranljivosti prostora 5.2.1 Vključevanje okoljevarstvenih zahtev v pripravo modelov ranljivosti
oktober 2006 stran 4 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
5.2.2 Zasnove modelov ranljivosti prostora 5.2.2.1 Identifikacija potencialnih vplivov izgradnje in delovanja hitre ceste 5.2.2.2 Priprava podatkovne podlage 5.2.2.3 Sestavljanje modelov ranljivosti 5.2.2.4 Prikaz rezultatov 5.3 Zaključki študije ranljivosti prostora
6 Nadgradnje in optimizacije izhodiščnih variant
7 Opredelitev variant za nadaljnje vrednotenje 7.1 Uvod 7.2 "Predfaza" zaključnega izbora variant 7.2.1 Začetni del 7.2.2 Srednji del 7.2.3 Zaključni del 7.3 Sklep
Grafične priloge 1 Pregledna situacija izhodiščnih variant M 1: 50.000 2 Študija ranljivosti prostora 2.1 Ranljivost geosfere M 1: 50.000 2.2 Ranljivost površinskih voda M 1: 50.000 2.3 Ranljivost naravnih kakovosti M 1: 50.000 2.4 Ranljivost kompleksnih značilnosti prostora M 1: 50.000 2.5 Ranljivost gozda M 1: 50.000 2.6 Ranljivost atmosfere M 1: 50.000 2.7 Ranljivost kulturnih in krajinskih kakovosti M 1: 50.000 2.8 Ranljivost potencialov za kmetijstvo M 1: 50.000 2.9 Skupna karta ranljivosti M 1: 50.000 3 Pregledna situacija v vmesni fazi preverjenih variant M 1: 20.000 4 Pregledna situacija predloga variant za nadaljnjo obravnavo M 1: 10.000
oktober 2006 stran 5 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
1 UVODNO POJASNILO
Študija variant s predlogom najustreznejše variante hitre ceste na odseku Koper – Dragonja (v nadaljevanju HC Koper – Dragonja) skladno s programom priprave, objavljenim v Ur.l. RS, št. 79/04, predstavlja prvo fazo priprave državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju DLN) za HC Koper - Dragonja.
Priprava DLN za predmetni cestni odsek je utemeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSpRS, Uradni list RS, št. 76/04) in je v okviru dodatnega programa vključena v Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
Predložen zvezek 1, I. mape predstavlja v skladu s projektno nalogo naročnika št. 402-42/05- PDP/LKZ-066 1. fazo izdelave Študije variant. Projektna naloga temelji na:
• Zakonu o urejanju prostora (ZureP-1; Ur.l. RS, št. 110/02,08/03 – popr., 58/03), • Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1; Ur.l. RS, št. 41/04), • Uredbi o prostorskem redu Slovenije (PRS; Ur.l. RS, št. 122/04), • Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Ur.l. RS, št. 86/04) ter • Priporočilu za izdelavo študije variant za državne prostorske ureditve (RS, MOP, Ljubljana, junij 2005)
oktober 2006 stran 6 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
I. mapa II. mapa STROKOVNE PODLAGE ZA VREDNOTENJE
zvezek 1 zvezek 1: PREDHODNE ANALIZE IN RAZVOJNO URBANISTIČNI ELABORAT DOLOČITVE VARIANT
1 Analiza stanja in teženj v prostoru zvezek 2: 2 Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru 3 Študija ranljivosti prostora PROMETNI ELABORAT
zvezek 3: 4 Opredelitev variant za vrednotenje in primerjavo PROMETNO EKONOMSKI ELABORAT
zvezek 2 VREDNOTENJE IN zvezek 4: PRIMERJAVA GRADBENO TEHNIČNI ELABORAT VARIANTNIH REŠITEV
1 Vrednotenje in primerjava variantnih rešitev: zvezek 5: 1.1Vidik prostorskega razvoja OKOLJSKO POROČILO (razvojno urbanistični vidik) S PRILOŽENO REVIZIJO 1.2Tehnični vidik (gradbeno-tehnični vidik) 1.3Funkcionalni vidik (prometni vidik) 1.4Varstveni vidik (okoljski vidik) 1.5Ekonomski vidik
2 Sinteza ugotovitev: 2.1Razpredelnica s prikazom vrednotenja variantnih rešitev 2.2Opis ugotovljenih prednosti in slabosti vseh variantnih rešitev
zvezek 3: PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTNE REŠITVE
1 Opis predloga najustreznejše rešitve 2 Utemeljitev predloga najustreznejše variantne rešitve 3 Predlogi za nadaljnje optimizacije 4 Grafični prikazi v primernem merilu 5 Grafični prikazi na orto-foto podlagi
zvezek 4: SPREJEMLJIVOSTI NAČRTOVANIH UREDITEV V LOKALNEM (DRUŽBENEM) OKOLJU
oktober 2006 stran 7 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Zvezek 1, I. mape v nadaljevanju, v skladu z navedenimi izhodišči, vsebuje naslednja poglavja:
• Analiza stanja in teženj v prostoru • Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru • Študija ranljivosti prostora
Namen izdelave zvezka 1, I. mape je, da se že v začetnih fazah določanja variant opredeli območja, kjer potek trase ni smiseln, možen ali dovoljen, kje so točke v prostoru, ki bi jih bilo s traso smiselno povezati, kje so naravne ali ustvarjene danosti prostora, ki omogočajo ustrezno umestitev trase v prostor ali kje bi z umestitvijo trase generirali neustrezen prostorski razvoj.
Na podlagi teh analiz je možno že v začetni fazi:
• optimizirati posamezne variante oz. posamezne dele variant obravnavanega odseka, • opredeliti variante, ki jih na podlagi rezultatov analiz ni smiselno obravnavati v nadaljevanju in • predlagati variante, ki naj gredo v nadaljnje postopke in obravnave.
Analiza stanja in teženj v prostoru ter Analiza razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru sta izdelani na podlagi naslednjih podatkov:
• program priprave za HC Koper Dragonja, • priporočila in usmeritve s prostorske konference • pridobljene smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora ter analize le-teh (analiza vseh smernic je ločeno elaborirana kot Analiza smernic, PS Prostor, avgust 2005), • obstoječi javno dostopni podatki, ki se nanašajo na obravnavan prostor, • podatki iz veljavnih občinskih prostorskih aktov, • in nekatera strokovna gradiva (našteta v poglavju '8 Viri in literatura').
Posebej za to fazo celotne naloge (zvezek 1, I. mape) dodatni popisi ali analize niso bili izdelani.
Študija ranljivosti prostora, pristop k njej in metodologija pa so podrobneje opisani v poglavju '5 Študija ranljivosti prostora'.
oktober 2006 stran 8 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
2 PREDSTAVITEV VARIANT
HC Koper – Dragonja je načrtovana kot štiripasovnica dolžine 15,5 km, ki poteka od konca avtoceste A1 Ljubljana – razcep Srmin po obstoječi hitri cesti z razcepom med priključkoma Bertoki in Slavček, do obstoječega mednarodnega mejnega prehoda Dragonja. Med začetno in končno točko potekajo tri variante obravnavanega odseka HC.
Osnovni cilj novega odseka HC Koper – Dragonja je v čim večji meri izogniti se mešanju tranzitnega in lokalnega prometa na cestnem omrežju mestne občine Koper in na območju samega mesta Koper, kjer se zdaj zaključi primorski avtocestni krak in je glavni tranzitni promet speljan preko mestnih vpadnic. Hkrati je namen zagotoviti ustrezno povezanost Slovenije s področjem Hrvaške Istre tako, da bo cesta istočasno omogočala tudi prometno povezavo v smeri Trst – Hrvaška Istra.
S predlagano cestno povezavo oz. s preusmeritvijo daljinskega prometa nanjo se razbremeni tudi obstoječa cestna smer Koper – mejni prehod Sečovlje, s čimer se izboljšajo prometne razmere in prometna varnost na tej relaciji, posebno na območju mesta Koper in na območju naselja Dragonja.
2.1 Izhodiščne variantne rešitve
V izhodiščnem delu in v skladu s projektno nalogo so opredeljene tri variante (vse Investbiro Koper d.d.), ki so bile posredovane za pridobitev smernic za načrtovanje ter strokovnih podlag urejanja prostora s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora. Variante so naslednje: varianta 1: trasa HC poteka po varianti V2a, ki je obdelana v idejni študiji Investbiro Koper d.d., julij 2001; varianta 2: trasa HC poteka po varianti V2a in se na odseku med km 4.0 do 6.0 naveže na obstoječo tripasovnico skozi Šmarje ter nadaljuje po obstoječi trasi glavne ceste G1-11/1062 oz. po trasi Šmarske ceste, vse do obstoječega mejnega prehoda Dragonja; varianta 3: trasa HC poteka po varianti V3 iz idejne študije Investbiro Koper d.d., julij 2001;
Varianta 1:
Varianta od začetka (navezava na konec obstoječe avtoceste A1 Ljubljana – razcep Srmin) poteka po obstoječi hitri cesti MMP Škofije – razcep Srmin – Koper, kjer je predvidena razširitev iz štiripasovnice v šestpasovnico do km 1,0. V tej točki se trasa variante razcepi v HC Koper – Dragonja levo in HC Koper – Lucija po trasi že zgrajene Obalne ceste na odseku Bertoki – Žusterna desno.
Od razcepa Škocjan trasa variante 1 v km 2,2 preide v predor dolžine 320 m skozi Škocjanski grič. Po izhodu iz predora v smeri proti vznožju jezika Tribanskega hriba preči ravnice Pradišjol in Šalarsko polje mimo naselja Šalara, prečka Vanganelsko polje, na koncu katerega je predviden priključek Šalara z novo prometnico do obstoječe Šmarske ceste. Varianta se nadaljuje ob vznožju Bošamarina, po vzhodnem pobočju potoka Pjažentin in se vzpne do vhoda v predor. Na tem mestu je prostorsko izvedljiva izgradnja dodatnega priključka Paderna, možno, če se kasneje na podlagi prometno-ekonomskih preveritev izkaže potreba po njem. Predor pod Šmarskim sedlom je dolžine 940 oz. 1100 m.
oktober 2006 stran 9 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Po prihodu iz predora poteka trasa po dolini Drnice, zahodno od obstoječe Šmarske ceste G1-11/1062 do prepleta variant pred naseljem Dragonja pribl. v km 13.500. Naselje Dragonja obide po zahodni strani in se konča z navezavo na mejni plato načrtovanega mednarodnega mejnega prehoda Dragonja (Uredba o lokacijskem načrtu za MMP Dragonja, Ur. l. RS, št. 73/06) na lokaciji obstoječega mejnega prehoda.
Varianta 2:
Do km 3,5 poteka trasa variante 2 enako kot varianta 1, potem pa se na območju Vanganelskega polje previje zahodneje in na območju Stare Šalare prečka in navezuje obstoječo Šmarsko cesto (priključek Šalara).
V priključku Šalara se preusmeri proti obstoječi tripasovnici, po kateri pa ob ohranjanju še ustreznih zahtevanih elementov lahko poteka le med km 5,2 in 6,1. Tam trasa zavije levo preko doline potoka Pjažentin, da lahko preide v predor pod Šmarskim sedlom. Za predorom po prečkanju doline potoka Derešnjak se varianta (šele) od km 9,0 nadaljuje po obstoječi trasi glavne ceste G1-11 proti Dragonji. Ta potek zahteva rekonstrukcijo tangiranega odseka glavne ceste v hitro cesto.
Varianta 3:
Do km 3,0 je potek variante 3 identičen poteku variante 1, pri čemer je priključek zalednih vasi (priključek Šalara) predviden južneje, v območju naselja Bošamarin. Za priključkom Šalara trasa z viaduktom dolžine 200 m preči dolino Stara Šalara in kmalu zatem preide v predor dolžine 940 m pod naseljem Gažon. Po prihodu iz predora poteka po zahodnem pobočju doline Drnice vse do prehoda v dolino Dragonje.
Po prihodu iz predora poteka po zahodnem pobočju doline Drnice vse do prehoda v dolino Dragonje, kjer se tik pred mesno predeleovalnim obratom (v nadaljevanju 'klavnica') naveže na traso variant 1 in 2 do navezave na mednarodni mejni prehod Dragonja.
Slika1: prikaz izhodiščnih variant trase HC Koper – Dragonja (graf.pril. 1)
oktober 2006 stran 10 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
2.2 Tehnični elementi
Izhodiščni tehnični elementi za načrtovanje HC Koper – Dragonja so sledeči:
• projektna hitrost HC: Vrač = 100 km/h; • projektna hitrost priključkov: Vrač = 40 km/h;
• tipični prečni profil hitre ceste (NPP) znaša:
prometni pasovi 2 X 2 X 3.50m = 14.00 m robni pasovi 2 X 2 X 0.50m = 2.00 m srednji ločilni pas 2.00 m b ankine 2 X 1.00m = 2.00 m Skupaj TPP 20.00 m
2.3 Faznost gradnje
Ne glede na izbrano varianto bo HC Koper – Dragonja načrtovana v smislu faznega reševanja. Po fazah je možno ločiti del hitre ceste od začetka odseka (navezava na konec AC A1) do priključka Šalara oziroma navezave na obstoječo Šmarsko cesto, kot ločeno fazo osrednji del od priključka Šalara, preko (oz. pod) Šmarskega sedla po dolini Drnice do priključka Dragonja in v ločeni fazi zopet zaključni del od Priključka Dragonja do navezave na MMP Dragonja.
Izgradnja začetnega in končnega dela obravnavanega odseka bo prispevala k razbremenitvi obstoječega cestnega omrežja v Mestni občini Koper, predvsem v delu obstoječega in že danes preobremenjenega priključka Slavček in obstoječe tripasovnice proti Šalari po eni strani in razbremenitvi lokalnega omrežja cest zaradi zastojev ob prečkanju meje z R Hrvaško, zato bi bilo smiselno ju opredeliti kot I. fazo.
oktober 2006 stran 11 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
3 ANALIZA STANJ IN TEŽENJ V PROSTORU
3.1 Opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora
Območje obravnavanega posega se nahaja na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, na območju treh obalnih občin, Mestne občine Koper, občine Izola in občine Piran.
Slika 2: Območje koridorjev obravnavanih variant
Glede na regionalno razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji sodi obravnavan prostor med krajinske primorske regije in sicer južni del pravih primorskih regij, ki se delijo na enoti Slovenska obala in Slovenska Istra. Po nadaljnji delitvi se širše območje obravnavanih variant razteza preko naslednjih krajinskih podenot:
Krajinska enota Krajinska podenota Slovenska obala Koprsko – Obalno območje Slovenska Istra Povodje Dragonje
oktober 2006 stran 12 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Ključne značilnosti za enoto Slovenska obala so:
• ozke doline, slemena, široke obmorske ravnice, morje, klifi, • solinska polja, gručasta poselitev, luka, • odprtost, spreminjavost, • obala.
Območje sestavlja flišno gričevje, ki poteka od vzhoda proti zahodu (grebeni od Tinjana proti Debelemu rtiču, od Sv. Antona proti Bertokom, od Pomjana preko Šmarij do območja med Koprom in Izolo). Severna pobočja so strmejša, južna položnejša in primerna za obdelavo. Med gričevje (Šavrinsko gričevje) so se vrezale reke Rižana, Badaševica in Dragonja, ki so v spodnjih delih pred izlivom v morje ustvarile obsežne aluvialne ravnice, ki vse segajo v obravnavan prostor.
V preteklosti je območje zaznamoval gozd, ki pa je bil že od antike naprej krčen in ne ponovno obnovljen, kar je na določenih območjih pospešilo erozijo. Do danes se je gozd pretežno obdržal na severnih pobočjih, velikih strminah in slabih tleh. Na južnih pobočjih je v terasah prisotnih največ nasadov vinogradov, sadnega drevja in vedno več oljčnikov ravnice ob izlivih rek pa so pretežno meliorirane, na njih se pridelujejo najrazličnejše vrtnine.
Ob sami obali so se razvila večja strnjena poselitvena jedra, na slemenskih uravnavah pa se je predvsem v zadnjih letih razširila razpotegnjena in razpršena pozidava.
Za enoto Slovenska Istra so ključne značilnosti:
• kraški rob, • rečne doline, • uravljeni hrbti • planotaste uravnave.
Kraški rob je v obravnavanem primeru že izven območja obdelave, glede na široke razsežnosti predhodnega območja pa v enoto Slovenska Istra sodi predvsem del druge polovice obravnavanega prostora, kjer prevladujejo značilnosti povodja Dragonje, preden se ta spusti v svojo široko ravnico.
Krajino opredeljuje gričevnat svet uravnanih planot in polj. Flišna pobočja so v povirnih delih, predvsem v povirju reke Dragonje, izredno razbita. To dodatno povečujejo številne grape, ki nastajajo predvsem zaradi številnih hudourniških manjših in večjih vodotokov. Pobočja so zaradi erozije in krušljive kamnine pogosto razgaljena, ali pa so še prekrita z bolj ali manj gostimi gozdnimi sestoji. Zaradi velike krušljivosti kamnin so pobočja neprimerna za preoblikovanje v terase. Kmetijstvo se je tako razvilo višje na planotastih ravnicah in spodaj v dolinah. Poselitev prevladuje običajno na pomolih, ki visijo nad dolino, kjer so se razvile gručaste vasi in zaselki, take oblike pa so imele v preteklosti tudi izrazito obrambni značaj.
oktober 2006 stran 13 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
3.2 Ocena dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vloga
3.2.1 Prostorski in prometni položaj
Slovenska Istra je prostorsko gledano med najbolj dragocenimi območji v Sloveniji. Iz planskih aktov Mestne občine Koper, Razvojnega projekta Koper 2020, planskih aktov občine Izola in planskih aktov občine Piran, kakor tudi iz drugih strokovnih gradiv izhajajo usmeritve, da se Koper razvije v pomembno regionalno središče, Izola in Piran pa nadaljujeta z vsestranskim razvojem občinskega središča in obalnega somestja. To po eni strani pomeni saniranje in revitalizacijo starih mestnih jeder, po drugi pa funkcionalno- prostorsko specializacijo mestne okolice in obmestij ter revitalizacijo podeželja na osnovi obstoječega stavbnega fonda s preprečevanjem nadaljnje razpršene gradnje.
Del slovenskega avtocestnega križa od Maribora preko Ljubljane do Kopra je zgrajen, deloma je zgrajena obalna hitra cesta od MMP Škofije do Lucije (odsek OHC Koper – Izola je v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), odsek Jagodje – Lucija pa v fazi sprejema državnega lokacijskega načrta).
Slika 3: Situacija obstoječih prometnih povezav v širšem regionalnem območju
Glede na zastavljeno hierarhijo prometnih povezav je načrtovana prometna mreža zasnovana tako, da se glavni tranzitni promet preko slovenske Istre odvija od konca AC pri Kopru po glavni cesti Koper – Šmarje – Dragonja, obalna hitra cesta pa je prvenstveno
oktober 2006 stran 14 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
namenjena povezavi somestja Koper – Izola – Piran (Lucija) in notranjemu prometu. V smislu naraščanja prometa nosi tako obravnavan krak hitre ceste pomembno vlogo pri razbremenitvi prostora, preko katerega trenutno poteka glavna cesta G1-11 Koper – Šmarje – Dragonja, ki že danes ob letnih in tedenskih konicah (turistična sezona, ponedeljki in petki, ko je povečan promet hrvaških državljanov na delo v Italijo itd.) ne zadostuje obstoječemu prometu.
Dodatne prometne obremenitve generira pospešen razvoj ti. 'nakupovalnega turizma', ki si ga je kot enega ciljev zastavila Mestna občina Koper, kjer že nastajajo številna nakupovalna središča, ki se pretežno nizajo vzdolž povezave MMP Škofije – Koper – Šmarje.
Širše območje obravnavanih variant se razteza v prvi polovici preko Mestne občine Koper in v drugi polovici preko občine Piran, v vmesnem delu pa celo nekoliko po robu občine Izola. Ne glede na razdelitev po občinah pa je prostorski, gospodarski in siceršnji razvoj za vse tri obalne občine razmeroma podoben.
Za območje treh obalnih območij je značilna velika bipolarnost, ki se na eni strani izraža v urbaniziranem obalnem in priobalnem pasu, na drugi strani v depopulariziranem ruralnem zalednem območju. Posledice te prostorske neuravnoteženosti so prostorska in ekološka preobremenjenost obalnega in priobalnega pasu ter prostorsko razmeroma zanemarjeno zaledje. Masovna, razpršena in pretežno individualna stanovanjska gradnja v neposrednem mestnem zaledju uničuje kakovostna kmetijska zemljišča in negativno vpliva na podobo kulturne in naselbinske krajine.
3.2.2. Demografska analiza
Koridorji primerjanih variant za HC na odseku Koper – Dragonja potekajo preko območij Mestne občine Koper, občine Piran in v manjšem delu po robu občine Izola. Občine združujejo območje južne Istre, glede na statistične regije pa sodijo v Obalno – kraško statistično regijo.
Statistične regije, njim pripadajoče občine in njihova površina Statistična regija Občina Površina km2 Obalno-kraška 1044 Divača 147,8 Hrpelje - Kozina 192,2 Izola/Isola 28,6 Komen 102,7 Koper/Capodistria 311,2 Piran/Pirano 44,6 Sežana 217,4
Med občinami obalno – kraške regije je površinsko daleč največja Mestna občina Koper, preko katere v večjem delu poteka koridor obravnavanih variant, na zadnjih mestih pa sta drugi dve obalni občini Piran in Izola, preko katerih tudi delno poteka obravnavan koridor.
V obalno kraški regiji tako število prebivalstva kot gostota poselitve minimalno naraščata, čeprav je naravna prirast negativna (več smrti, kot rojstev). Povprečna gostota poselitve je nekoliko večja kot povprečna v Sloveniji. Velikost družin in gospodinjstev upada, selitvena
oktober 2006 stran 15 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant prirast je pozitivna, pri tem pa se priseljuje več tujcev kot priseljenih iz Slovenije. Gibanje prebivalstva v obalno kraški statistični regiji je v glavnem podoben trendom, ki veljajo za celotno Slovenijo.
Medtem ko za slovenski prostor in obalno –kraško regijo velja, da se priseljuje več tujcev kot je notranjih selitev, je za tri obalne občine značilna predvsem selitev z območja Slovenije. Selitvena prirast v MO Koper in občini Izola sta podobni slovenski, v piranski občini pa se ukvarjajo z odseljevanjem (negativna selitvena prirast).
Mestna občina Koper
Mestna občina Koper je ena od sedmih slovenskih občin z mestnim statusom. Po površini je med njimi na tretjem mestu (311,2 km2), po številu naselij na drugem (104 naselja), po številu prebivalstva pa na šestem mestu (49.090 prebivalcev l. 2004).
Mesto Koper je s svojim zaledjem zaradi naravnih značilnosti, ugodne geografske in strateške lege, pomorskih in kopnih trgovskih poti predstavljal enega najbolj značilnih, zanimivih in privlačnih predelov Istrskega polotoka. Kljub skromni ozemeljski in demografski razsežnosti je bil v svojem dolgem zgodovinskem razvoju pogosto nekakšno 'osrednje' mesto oziroma upravno-politično, gospodarsko pa tudi kulturno središče Istre.
Mestna občina Koper ima poleg mesta Koper še 104 naselja, večja med njimi so: Dekani, Gračišče, Marezige, Pobegi – Čežarji, Sv. Anton, Šmarje, Škofije, Vanganel, Ankaran – Hrvatini, Škofije, Črni Kal, Gračišče idr.
Občina Piran
Občina leži na skrajnem jugozahodnem delu Republike Slovenije, na kopnem meji z državo Hrvaško, na morju s Hrvaško in Italijo. Pretežni del občine sodi v priobalni pas, razen grebena z zaselki Nova vas, Padna in Sv. Peter. Površina občine je 46,6 km2, z najvišjo točko na Baretovcu pri Padni z 289 m nadmorske višine.
Dolžina morske obale, ki je od vseh treh obalnih občin najbolj koriščena za turizem, je 17,9 km. Na območju občine je letališče Sečovlje, marina Portorož.
Občina Piran zajema 15 naselij: Bužini, Lucija, Mlini, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Strunjan, Sečovlje, Škodelini, Škrile, Dragonja, Nova vas, Padna in Sv. Peter, od tega so zadnji štirje neposredno povezani z obravnavano cestno povezavo.
Občina Izola
Občina Izola je izmed treh obalnih občin po površini in številu prebivalstva najmanjša občina, medtem ko samo mesto Izola po velikosti ne zaostaja veliko za Koprom. Prevlada mesta glede na celotno občino je zato specifična. Občina se v zadnjih letih močno transformira in razvija ter je splošno gledano najbolj vitalna občina izmed treh obalnih.
Občina Izola zajema 15 naselij: Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared, Nožed, od njih se predvsem Korte tudi neposredno navezujejo na obravnavano cestno povezavo
Krajevne skupnosti Mestna občina Koper Občina Izola Občina Piran Ankaran Podgorje Haliaetum Lucija
oktober 2006 stran 16 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Bertoki Rakitovec Korte Nova vas Boršt Semedela Jagodje – Dobrava Padna Črni Kal Sv. Anton Livade Piran Dekan Škocjan Staro mesto Portorož Gračišče Škofije Sečovlje Gradin Šmarje Strunjan Hrvatini Vanganel Sveti Peter Koper – Capodistria Za gradom Marezige Zazid Olmo – Prisoje Žusterna Pobegi – Čežarji
Glede na skupno število prebivalstva po občinah ima MO Koper od treh obalnih občin sorazmerno največ aktivno delavnega prebivalstva, poleg tega ima velik del aktivno delavnega prebivalstva delovno mesto na območju mesta Koper, kar mu še dodatno potrjuje vodilno regijsko središče.
Prebivalstvo v obalnih občinah 2004 Delovno aktivno moški ženske skupaj prebivalstvo SLOVENIJA 977.052 1.020.538 1.997.590 782.206 Izola/Isola 7.443 7.604 15.047 5.100 Koper/Capodistria 24.169 24.921 49.090 20.150 Piran/Pirano 8.474 8.982 17.456 6.401
3.2.3. Zaključki k razvoju v prostoru
Na podlagi preveritve in analize demografskih in drugih statističnih podatkov je možno ugotoviti, da število prebivalstva v obalnih občinah narašča, manj zaradi naravne prirasti, več zaradi priseljevanja od drugod, predvsem iz drugih delov Slovenije, manj iz tujine.
Kot delovno, izobraževalno in trgovsko središče močno prevladuje mesto Koper, sledita Izola in Lucija, medtem ko Piran izgublja na tej funkciji.
Vitalnejši so zaselki bližje mestom, kot bolj oddaljeni, kar je povezano predvsem s slabšo dostopnostjo in splošno infrastrukturno opremljenostjo zaledja, a revitalizacija podeželja je vedno bolj aktualna širšim slojem in tudi že v teku.
Iz navedenega je pričakovati, da bo na območju mest, predvsem Kopra, lokalni dnevni promet še naraščal. V bližnji prihodnosti bo zato potrebno:
• s smiselnim načrtovanjem prometnega omrežja preprečiti mešanje lokalnega in tranzitnega prometa; • nove prometnice načrtovati tako, da se izboljšajo ali vsaj ohranijo prometne navezave zalednih naselij;
oktober 2006 stran 17 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
• priključke umestiti tako, da bodo po eni strani koncentrirano, po drugi strani dovolj pogosto navezovali ceste iz zaledja.
3.3 Pravno stanje iz predpisov
3.3.1 Prostorske vsebine
Mestna občina Koper
Na obravnavanem območju veljajo naslednji prostorski izvedbeni akti:
• Dolgoročni plan občine Koper (Ur. objave št. 25/86, 10/88, 9)92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98) in Družbeni plan občine Koper (Ur. objave št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Ur. objave št. 16/99, in 33/01) in (Ur. list št. 96/04, 97/04) • Prostorski ureditveni pogoji v občini Koper (Ur. objave št. 19/88, 7/01, 24/01) • Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok /ZNRŠZ/ (Ur.list. RS št. 20/1998, 110/2002, 119/2002 • Odlok o varstvu in razvoju naravnega rezervata Škocjanski zatok (Ur.l. RS, št. 31/99) • Ureditveni načrt za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok (Ur. objave št. 119/02) • Državni lokacijski načrt za navezavo Luke Koper na avtocestno omrežje (Ur. list RS št. 79/2004)
Občina Piran
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št., 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 49/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04 ) • Odlok o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št., 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 49/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04) • PUP za območje planskih celot Strunjan (1), Fiesa – Pacug (2), Piran (3), Razgled - Moštra - Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1 in M SE/2 v občini Piran (Ur. objave št. 25/93); • Tolmačenje 12. in 23. člena odloka o PUP za območja planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12, M ST/1 in M SE/2 v občini Piran (Ur. objave št. 14/97); • Sprememba odloka o PUP za območja planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12 M ST/1 in M SE/2 v občini Piran (Ur. objave št. 19/99); • Sprememba odloka o PUP za območja planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12 in M SE/2 v občini Piran (Ur. objave št. 23/2000); • Obvezna razlaga dela 10. člena odloka PUP za območja planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12 in M SE/2 v občini Piran (Ur. objave št. 28/03); • LN za MMP Dragonja (PA Prostor d.o.o., Ljubljana, št.proj. 202/02, julij 2005) – v fazi po javni razgrnitvi
oktober 2006 stran 18 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Občina Izola
• Dolgoročni plan občine Izola za obdobje 1986 – 2000, Ur. objave št 5/89, 11/89; • Družbeni plan občine Izola za obdobje 1996 – 1990, Ur. objave št. 19/90, 22/90; • Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Izola za obdobje 1986 – 1990 – 2000, Ur. objave št. 13/95, 14/98, 1/00, 15/00; • Odlok o PUP za podeželje (Uradne objave PN št 35/89).
3.3.2 Ključna vsebina planskih aktov
Dolgoročni plan občine Koper za obdobje 1986-2000 n e u r a d n o p r e č i š č e n o b e s e d i l o ob upoštevanju SPREMEMB IN DOPOLNITEV, sprejetih na seji zborov občinske skupščine dne 23. marca 1988 (UO št.10/88) in naslednje spremembe in dopolnitve: Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04 (s sledečimi odloki:
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana MOK (marina in komunalni privezi, v letu 2004), • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana MOK (Obala med Koprom - Capodistria in Izolo - Isola, v letu 2004), • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana MOK (Obalno območje Ankarana, v letu 2004), • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana MOK (v letu 2004), • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana MOK (vinske kleti, turistične kmetije, v letu 2004))
4.1.8. Promet in zveze
Promet bo še nadalje specifična in propulzivna gospodarska dejavnost v občini. Prometne organizacije združenega dela bodo imele vlogo nosilca razvoja racionalnega, organizacijsko in tehnološko razvitega sistema v širšem prostoru. Zato in pa zaradi drugih specifičnih dejavnosti v občini se mora tudi območje občine povezati z ustrezno infrastrukturo s širšo regijo. Pri dolgoročni splošni orientaciji razvoja družbe in gospodarstva v okviru dolgoročnih ciljev in smeri razvoja je promet eden od najpomembnejših dejavnikov za uresničitev pogojev za delo, bivanje, kulturo ter pretok blaga.
Zasnova prometne infrastrukture temelji na družbeno-ekonomskem razvoju občine, ki je odvisen od učinkovitosti prometnih sistemov, v katere je vključena prometna infrastruktura.
Koper s svojim ugodnim geopolitičnim položajem ter Luko kot velikim generatorjem prometa mora izkoristiti svojo možnost intenzivne prometne povezanosti s slovenskim, jugoslovanskim ter mednarodnim prostorom. Ta povezanost bo rezultat modernizacije prometnih poti, prometnih sredstev ter prometne signalizacije, katere cilj je tudi povečanje varnosti prometa. Dolgoročni razvoj prometnega sistema predstavlja medsebojno uskladitev mestnega primestnega ter regionalnega prometnega sistema.
oktober 2006 stran 19 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Na področju prometa in zvez bomo težili k uresničevanju specifičnih ciljev, značilnih za posamezne panoge tega področja. Za potrebe prometne infrastrukture izven območja naselij je opredeljenih 574 ha površin.
4.1.8.2. Cestni promet
Temeljna usmeritev razvoja prometnega sistema sloni predvsem na:
• boljših cestnih povezavah med posameznimi območji, • ureditvi zadostnega števila priključkov med posameznimi kategorijami cest, • razvoju mestnega in primestnega javnega prometa, • graditvi zadostnega števila parkirišč, • zmanjševanju negativnega vpliva tovornega prometa v stanovanjskih območjih s premestitvijo na ustrezne cestne smeri, • razvoju varnega kolesarskega in peš prometa in na • razvoju integralnega transporta.
V planskem obdobju bodo prednostne naloge naslednje:
5. Rekonstrukcija ali novogradnja regionalnih cest je predvidena na naslednjih odsekih: Cesta R 311 Koper – Dragonja (5. odstavek)
Dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine Piran za obdobje 1986-2000
Osnovni dolgoročni plan občine Piran izhaja iz leta 1986, srednjeročni družbeni pa iz leta 1987. Oba sta bila v letu 1998 v celoti nadomeščena in prečiščena, tako kot osnovni dolgoročni in srednjeročni družbeni plan veljajo spremembe in dopolnitve občinskega plana, ki so bile objavljene v Uradnih objavah št. 26/98).
1. Cilji in načela razvoja v prostoru točka 3: Za ta cilj bomo (alineja 12): - usmerjali tranzitni promet mimo meja naše občine, razvijali pomorski in zračni promet;
3. Zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru 3.1. Zasnova omrežja in naselij Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij so optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in raba površin.
3.2 Zasnova prometne infrastrukture in zvez 3.2.1. Zasnova omrežja in naselij 3.2.1.1. Državne ceste (1. odstavek) Obvezno izhodišče plana RS so naslednje državne ceste na območju Občine Piran (alineja 2,7): • hitra cesta - Koper - Dragonja - mejni prehod (2. alineja) • Za hitro cesto Koper - Dragonja bo potek trase potrebno uskladiti v prostoru na podlagi izdelane idejne študije (organizacijska naloga) (7. alineja)
4. Zasnova namenske rabe prostora 4.1. Izhodišča in usmeritve za rabo prostora (2. alineja) Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča so izgradnja hitrih cest s priključki in ureditev zbiralnikov vode. 5. Zasnova varstva okolja in urejanja prostora 5.3. Usmeritve za urejanje prostora
oktober 2006 stran 20 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
5.3.3. Odprti prostor (4. odstavek) Razvoj linijskih infrastrukturnih objektov izven naselij in vodnogospodarskih ureditev bo na podlagi usmeritev tega plana reševan s prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi projektne dokumentacije.
Dolgoročni plan občine Izola za obdobje 1986-2000
4.0.0. Usmeritve in strategija družbenega razvoja na temeljnih razvojnih področjih 4.1.8. Promet in zveze Dolgoročna usmeritev razvoja prometa je izboljšanje kakovosti prometnih storitev, racionalna raba energije v prometu ter zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje. Zasnova prometne infrastrukture je zgrajena v sklopu celotnega družbenoekonomskega razvoja občine ter v povezavi z medobčinskimi, republiškimi in jugoslovanskimi prometnimi sistemi. Prometni sistem občine je dolgoročno zasnovan v povezavi mestnega, primestnega in regionalnega prometnega sistema.
4.1.8.A Cestni promet Razvojna usmeritev cestnega prometa vključuje v osnovi odpravljanje obstoječih neusklajenosti med potrebami območja in regije ter zmogljivosti prometnega sistema. Razreševanje obstoječe problematike in zasnova nadaljnjega celovitega in usklajenega razvoja temelji na dograditvi cestnih povezav med posameznimi območji, razvoju mestnega in primestnega javnega prometa, ureditvi problema parkirišča v naseljih, dograditvi sistema kolesarskega in peš prometa. Do leta 2000 je planiran naslednji program ureditve prometnega omrežja: (alineja 2, 3) - Magistralna cesta (avtocesta) – del trase ob zahodnem robu doline Drnice, novogradnja v novem koridorju oddaljenem od 1 – 1,5 km od obale; - …
3.3.3 Naravovarstvene vsebine
Kot pravna osnova za varstvo narave se uporabljajo mednarodne pogodbe, resolucije in priporočila, državni predpisi (zakoni, odloki, navodila in drugi podzakonski akti) ter občinski predpisi. Upoštevati je potrebno prednostno veljavnost predpisov višjega reda. Vsebina naravovarstvenih smernic temelji na naslednjih predpisih:
Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije:
• Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št.30/96, MP št.7), • Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih • naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št.55/99, MP št.17), • Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonska konvencija (Uradni list • RS, št.72/98, MP št.18), • Direktiva Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih • vrst - Direktiva o habitatih (92/43/EEC), • Direktiva o ohranjanju prosto živečih vrst ptic – Ptičja direktiva (79/409/EEC).
oktober 2006 stran 21 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Predpisi Republike Slovenije
• Nacionalni program varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99), • Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. • 12. 2001), • Program dela vlade za leto 2003, • Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 22/03 – UPB, 41/04), • Zakon o varstvu okolja – ZVO (Uradni list RS, št. 41/04), • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, • št. 82/02), • Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04), • Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03), • Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. • 49/04), • Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95), • Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) • Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) • Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03), • Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (v postopku sprejemanja), • Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98).
Občinski predpisi
• Odlok o razglasitvi posameznih naravnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v občini Piran (Primorske novice, Uradne objave št. 5/90)
Na širšem obravnavanem območju primerjanih variant za HC na odseku Koper – Dragonja so naslednja zavarovana območja in tisti deli narave, ki naj se zavarujejo:
Zavarovana območja
URADNA EV. ŠT. IME OCENA STANJA IN ZNAČILNOSTI STATUS OBJAVA 301 Grič Stena v apnenčast grič sredi flišne pokrajine; NS, NVDP *PN UO 5/90 dolini reke stena s spodmoli, botanična Dragonje posebnost– redke rastlinske vrste; v okolici kmetijska raba; 1265 Naravni območje brakične lagune in zemljišč NR, NVDP UL RS, 20/98 rezervat ob njej (Bonifika), ki je pomembna Škocjanski ornitološka lokaliteta; območje se zatok ureja v skladu z ureditvenim načrtom za NR 3621 Reka Dragonja presihajoča reka z redkimi in NS, NVDP *PN UO 5/90 s pritoki ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; NS obsega strugo reke Dragonje in njene brežine v občini Piran; vodotok na tem delu reguliran; *Primorske novice, Uradne objave
oktober 2006 stran 22 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Predlagana zavarovana območja
EV. ŠT. IME OCENA STANJA IN ZNAČILNOSTI STATUS 835 Krajinski park območje Slovenske Istre z ohranjeno biotsko pKP, del je PosVO Dragonja raznovrstnostjo in številnimi naravnimi vrednotami; območje pomembno prispeva k naravnemu ravnovesju in h genski povezanosti populacij;
NARAVNE VREDNOTE
Minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravne vrednote. (37. člen ZON).
Do sprejema predpisa ministra, ki je v postopku sprejemanja, se za opredelitev vsebine naravovarstvenih smernic, ki se nanaša na naravne vrednote, uporablja strokovni predlog za določitev naravnih vrednot, ki sta ga pripravila Agencija RS za okolje in Zavod RS za varstvo narave, to je seznam Razvrstitev naravnih vrednot na vrednote državnega in lokalnega pomena za območje OE Piran (januar, 2002) (49. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZON, Uradni list RS, št. 119/02).
Legenda: • EV. ŠT. - evidenčna številka naravne vrednote iz predloga Registra naravnih vrednot; • IME - ime naravne vrednote; • KRATKA OZNAKA - kratka oznaka naravne vrednote; • ZVRST - zvrst naravne vrednote, in sicer: - geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota, - geol – geološka naravna vrednota, - hidr – hidrološka naravna vrednota, - bot – botanična naravna vrednota, - zool – zoološka naravna vrednota, - ekos – ekosistemska naravna vrednota, - kraj – krajinska vrednota; • STATUS, in sicer: • NVDP - naravna vrednota državnega pomena, • NVLP - naravna vrednota lokalnega pomena, • npNVLP – novo predlagana naravna vrednota lokalnega pomena, • EPO – ekološko pomembno območje, • HT – habitatni tip, • pKP, pRP – predlog za zavarovanje, • NS, NR – zavarovano območje,
oktober 2006 stran 23 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Deli narave predlagani za naravne vrednote
URADNA EV. ŠT. IME OCENA STANJA IN ZNAČILNOSTI STATUS OBJAVA 50 Dragonja - vodotok v flišu, fosili – sledovi lezenja, hidr, geol, NVDP, NS (na vodotok izjemne hidrogeomorfološke, geomorf, bot, območju občine geomorfološke oblike; zool Piran) 301 Stena v dolini apnenčasta stena v dolini Dragonje geomorf, geol, NVDP, NS Dragonje bot, ekos 1265 Škocjanski obalna laguna z brakično vodo, geomorf, hidr, NVDP, NR zatok pomembna ornitiloška lokaliteta pri bot, zool, ekos Kopru
Nove predlagane naravne vrednote
To so deli narave, ki so bili na novo evidentirani in ovrednoteni, ter za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo določeni za naravne vrednote.
URADNA EV. ŠT. IME OCENA STANJA IN ZNAČILNOSTI STATUS OBJAVA 1 Padna- reliefno razgibana krajina s strmimi pobočji kraj npNVLP Sv.Peter- poraslimi z gozdom ter slemenskimi Dragonja izravnavami z naselji in pretežno kmetijsko rabo; v dolini ob Dragonji in Drnici kmetijske površine z vmesnimi živicami in drevjem; 2 Korte-Medoši- reliefno razgibana krajina s strmimi pobočji kraj npNVLP Krog poraslimi z gozdom ter slemenskimi izravnavami z naselji in pretežno kmetijsko rabo;
HABITATNI TIPI
Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip in tisti, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma je v interesu Evropske unije.
Na obravnavanem območju popis habitatnih tipov ni bil izveden (sledi v naslednjih fazah). Glede na poznavanje terena ocenjujemo, da se na območju nahajajo naslednji habitatni tipi, ki se po Uredbi o habitatnih tipih prednostno ohranjajo:
oktober 2006 stran 24 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Legenda:
• NAZIV – ime habitatnega tipa; • PREDNOSTNI HT V EU - habitatni tipi, ki so na območju Evropske unije v nevarnosti, da izginejo, zato so v predpisih opredeljeni kot prednostni; • SKUPINA HT - skupina habitatnih tipov: - 2 - habitatni tipi sladkih voda, - 3 - habitatni tipi grmišč in travišč, - 4 - gozdni habitatni tipi,
PREDNOSTNI SKUPINA NAZIV OZNAKA HT V EU HT Zakoreninjena 2 Združbe zakoreninjenih podvodnih večletnic podvodna vegetacija dristavcev(Potamogeton spp.), ki nad vodno površino poženejo samo socvetja. reka Dragonja Vegetacija tekočih voda 2 Sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin iz rodov žabji las(Callitriche spp.), kolenčasti dristavec (Potamogeton nodosus), vodna zlatica (Ranunculus subg. Batrachium) itd. vključno z mahovi in makroskopskimi algami. reka Dragonja Srednjeevropska suha (*) 3 Suha in polsuha sekundarna travišča in polsuha travišča s Srednje Evrope, v Sloveniji izven prevladujočo vrsto submediteranskega območja, pretežno na Bromus erectus karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli (*pomembna rastišča peščeni podlagi. Praviloma uspevajo na kukavičevk) južnih eksponiranih legah. Tla so bazična na karbonatih ali nevtralna do zmerno zakisana na flišu. Večinoma so značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v ekstenzivni negi, brez ali z zmernih gnojenjem. Značilne so številne orhideje, nageljčki, pojalniki. Slovenska Istra Vzhodnosub- 3 Suha in polsuha travišča Zahodnega mediteransko Balkana vzdolž vzhodne Jadranske obale od (submediteransko- Tržaškega Krasa do črne gore v pasu ilirska) suha in polsuha listopadnih submediteranskih gozdov bukve, travišča črnega gabra in puhavca ter kraškega gabra. Razvita so na karbonatih in flišu, v Sloveniji le v submediteranskem območju. Taka travišča se vzdržujejo z ekstenzivno košnjo ali pašo, vendar so večidel zaradi opuščanja rabe v zaraščanju. Faze zaraščanja obsegajo razvoj visokega steblikovja. Slovenska Istra Termofilni hrastovi 4 Gozdovi in grmišča s prevladujočimi hrasti v gozdovi submediteranskem območju in izven njega. Slovenska Istra
oktober 2006 stran 25 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA Vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi zakona (32. člen ZON).
Na obravnavanem območju so kot ekološko pomembna območja določena:
KODA IME OPIS STATUS 71500 Dragonja - porečje raznovrstnost habitatnih tipov, ki so dobro EPO, pKP, del ohranjeni, redke in ogrožene vrste: ptice, je PosVO progasti gož, potočni rak idr.; območje pomembno prispeva h genski povezanosti populacij vrst; 77600 Škocjanski zatok največje brakično mokrišče v Sloveniji; EPO, NR, raznovrstnost habitatnih tipov, številne redke PosVO in ogrožene ptice ter rastlinske vrste (slanuše);
POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (OBMOČJA NATURA 2000)
Vlada po predhodnem mnenju samoupravnih lokalnih skupnosti, na katerih ozemlju leži predlagano posebno varstveno območje, določi posebna varstvena območja na območju države in varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona (33. člen ZON).
Na podlagi direktiv sveta EU je vlada RS dne 30.4.2004 sprejela Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Na območju predvidene hitre ceste Koper- Dragonja so kot posebna varstvena območja določeni:
KRATKA OZNAKA KODA IME KVALIFIKACIJSKE VRSTE IN HABITATI OBMOČJA SI3000252 Škocjanski območje med Koprom in Rastlinske in živalske vrste: solinarka, ozki in zatok avtocesto Ankaran- vretenec Habitatni tipi: Sredozemska SI5000008 Žusterna: brakična laguna slanoljuba grmičevja, sredozemska slana in halofitni travniki; travišča, pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku, obalne lagune, muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki; ptice: beločeli deževnik, čaplica, rakar, srpična trstnica SI3000212 Slovenska območje vzhodno od ceste Rastlinske in živalske vrste: jadranska Istra Koper-Dragonja in južno od smrdljiva kukavica, kraški zmrzlikar, ceste Šmarje-Marezige s progasti gož, močvirska sklednica, hribski prevladujočo kmetijsko rabo urh, veliki pupek, grba, hromi volnoritec, in zaraščajočimi barjanski okarček, travniški postavnež; površinami; Habitatni tipi: gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Q. rotundifolia, karbonatna skalna pobočja z vegetacijo skalnih razpok, travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno- muljastih tleh, vzhodna submediteranska suha travišča, sestoji navadnega brina; ELEMENTI KRAJINE POMEMBNI ZA OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
oktober 2006 stran 26 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na obravnavanem območju se ohranjajo:
• drevesne in grmovne živice, • kmetijske terase in suhozidi, • mozaičnost kmetijske krajine, • kali (puči, mlake).
3.3.4 Varstvo objektov in območij kulturne dediščine
Na širšem obravnavanem območju primerjanih variant za HC na odseku Koper – Dragonja so evidentirane naslednje enote kulturne dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine (RKD):
- Bertoki – arheološko območje Arjol (Arijol, Ariolo), (EŠD 1334), - Škocjan – arheološko območje Sv. Mihael (predlog št. 08-00-ZRD-02-132), - Škocjan – arheološko območje Škocjan (EŠD 1393), - Koper – Šalara, atrijsko naselje (predlog št. 08-00-ZRD-02-190), - Srgaši – vas (predlog št. 08-00-ZRD-02-195), - Korte – vas (EŠD 260), - Padna – vas (EŠD 508), - Škocjan – obcestni kamen beneške ceste (predlog št. 08-00-ZRD-02-283), - Škocjan - cesta za Bertoke, niša na škarpi (predlog št. 08-00-ZRD-02-313), - Kulturna krajina, območje Cetore – Korte – Medoši, - Kulturna krajina, območje Sveti Peter – Padna – Nova vas.
V sklopu izbora variante in načrtovanja izbrane variante trase HC je potrebno upoštevati "Strokovne zasnove za varovanje kulturne dediščine – Srmin, Koprska, Ankaranska Bonifika in Škocjanski zatok" ( Mestna občina Koper, oktober 2000, MZVNKD Piran).
Kamniti steber (Škocjan – obcestni kamen beneške ceste), ki označuje začetek beneške ceste zgrajene v 17. stoletju in ki je vodila proti Trstu, se ne sme prestavljati iz avtentične lokacije. Na njem so možna samo restavratorska obnovitvena in vzdrževalna dela.
Obnova in urejanje teras na območju KD in vplivnih območij naselbin mora biti naslednja:
• višina zidanega opornega zidu terase ne sme presegati 2 m, zid je lahko nižji. Največja višina terase je lahko 2,60 m, s tem, da je 2/3 višine zidan oporni zid, 1/3 pa nasuta brežina pod naklonom 1:1,5. Navedeni odnos višin se lahko uporabi tudi pri nižjih terasah. Največji naklon površine terase je 5%; • oblikovanje teras – velikost in horizontalno povezovanje – mora biti povzeto po obstoječi tipologiji teras. Vse terase morajo biti dostopne; • oporni zidovi teras morajo biti zidani v lokalnem kamnu – flišnem peščenjaku, v horizontalnih plasteh, z vezanimi vogali. Zunanji izgled opornega zidu mora ustvarjati videz suhe kamnite gradnje, zato je možna uporaba malte oz. veziva zidu samo na notranji strani opornega zidu. Najmanjša dovoljena debelina kamnitega zidu je 25 cm – v primeru izvedbe z armiranim betonskim zidom; • v primeru gradnje s kamnom mora biti debelina opornega zidu tako velika, da prepreči porušitev. Stiki med kamni morajo biti minimalni. Zaključna vrsta kamna v zidu mora biti visoka najmanj toliko, kot je širok zid, da se onemogoči krušenje zadnje vrste položenega
oktober 2006 stran 27 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
kamna. Velikost kamnov ne sme biti večja, kot jo lahko premakneta in dvigneta dva odrasla človeka. Oblikovanje zidov s pokončno stoječimi kamni in izvedba opornih zidov, zidov kanalov meteornih vod ali kaskadnih jaškov v vidnem betonu ali opeki ni dovoljena. Izvzeti so pokrovi jaškov; • za ozelenitev brežin ukopov in nasipov naj se uporabi lokalno avtohtono grmičevje: žuka, ruj, jesen ipd. • za protihrupne ograje je možno uporabiti oz. zasaditi dvojno vrsto gosto zasajenih cipres, katerih niz mora biti neenakomerno prekinjan; • prostor med nasipom hitre ceste in brežino naj bo nasut z zemljo tako, da se umetno ustvarjena dolina med brežino in nasipom hitre ceste spremeni v ravno površino naklonjeno proti cesti; • v primeru, da bo zaradi trase ceste potrebno porušiti stanovanjski objekt, mora biti nova lokacija nadomestne gradnje v poselitvenem območju naselja. Nadomestnih objektov ni možno graditi na kmetijskih ali gozdnih površinah; • na območjih KD ni možno locirati deponij viškov materiala.
3.3.5 Priporočila in usmeritve s prostorske konference
Dne 8. 7. 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZureP-1) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer dne 2. 7. 2004 v časopisu Primorske novice in na TV Sponka od 2. 7. do 8. 7. 2004. Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora (našteti v naslednjem poglavju). Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.
Priporočila in usmeritve sta na prostorski konferenci podala predstavnika Mestne Občine Koper in Občine Piran.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
• na območju predvidenega priključka Šalara naj meja državnega lokacijskega načrta sega do meje rekonstruirane ceste Slavček – Tomos; • trasa naj poteka v čim večji meri po obstoječi trasi ceste Koper – mednarodni mejni prehod Dragonja; • trasa hitre ceste naj se umakne naseljem Orešje in Dragonja.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
• strokovnih podlag državnega lokacijskega načrta iz IV. točke tega programa priprave, • študije variant poteka trase hitre ceste, • državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.
oktober 2006 stran 28 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
3.3.6 Izhodišča iz smernic za načrtovanje
Skladno s programom priprave za izdelavo DLN za HC Koper - Dragonja je MOP, UPR, z dopisom št. 352-21-5/2004, dne 12.8.2004 za smernice za načrtovanje ter strokovne podlage urejanja prostora zaprosil naslednje pristojne nosilce urejanja prostora:
1 Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; 2 Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve; 3 Ministrstvo za kulturo, skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine; 4 Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste; 5 Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet RS, 6 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 7 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami; 8 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja; 9 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave; 10 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje energetike 11 Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana; 12 Zavod RS za varstvo narave; 13 Zavod za ribištvo Slovenije; 14 Zavod za gozdove ; 15 ELES Elektro-Slovenija d.o.o.; 16 Elektro- Primorska, d.d.; 17 Geoplin d.o.o., Ljubljana; 18 Telekom Slovenije, Ljubljana; 19 Mestna občina Koper; 20 Občina Piran; 21 Rižanski vodovod, 22 Komunala Koper d.o.o.
Zaradi delnega poteka variante 3 po robu občine Izola, bo za smernice naknadno zaprošena tudi ta občina.
Smernic niso posredovali:
(6) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in (9) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje – področje ohranjanja narave.
Na podlagi analize prejetih smernic (analiza vseh smernic je ločeno elaborirana kot Analiza smernic, PS Prostor, avgust 2005) je bilo ugotovljeno, da so za to fazo, poleg naravovarstvenih in kulturnovarstvenih smernic, ki so navedene že v predhodnem poglavju, relevantne še naslednje posamezne točke smernic ostalih pristojnih nosilcev urejanja prostora:
Ministrstvo za kulturo, skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine št.: 35201-77/2004, z dne: 15.09.2004
Enote kulturne dediščine v območju načrtovane trase HC: - Bertoki – arheološko območje Arjol (Arijol, Ariolo), (EŠD 1334), - Škocjan – arheološko območje Sv. Mihael (predlog št. 08-00-ZRD-02-132), - Škocjan – arheološko območje Škocjan (EŠD 1393), - Koper – Šalara, atrijsko naselje (predlog št. 08-00-ZRD-02-190), - Srgaši – vas (predlog št. 08-00-ZRD-02-195),
oktober 2006 stran 29 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
- Korte – vas (EŠD 260), - Padna – vas (EŠD 508), - Škocjan – obcestni kamen beneške ceste (predlog št. 08-00-ZRD-02-283), - Škocjan - cesta za Bertoke, niša na škarpi (predlog št. 08-00-ZRD-02-313), - Kulturna krajina, območje Cetore – Korte – Medoši, - Kulturna krajina, območje Sveti Peter – Padna – Nova vas.
• Kamniti steber (Škocjan – obcestni kamen beneške ceste), ki označuje začetek beneške ceste zgrajene v 17. stoletju in ki je vodila proti Trstu, se ne sme prestavljati iz avtentične lokacije. Na njem so možna samo restavratorska obnovitvena in vzdrževalna dela.
Ugotovitev: Imenovana KD se upošteva kot eden kriterijev pri primerjavi variant.
• Trasa ceste načeloma ne sme posegati v znana varovana območja arheološke dediščine.
Ugotovitev: Smernica se upošteva. trasa ceste naj se izogne varovanim arheološkim lokacijam: → Bertoki – arheološko območje Arjol ( Arijol, Ariolo)(EŠD 1334), → Škocjan – arheološko območje Sv. Mihael (predlog št. 08-00-ZRD-02-132), → Škocjan – arheološko območje Škocjan (EŠD 1393).
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• Grafični izris enot KD, bo na MOPE, UPR posredovan naknadno.
Ugotovitev: Na podlagi naknadno pridobljenega izrisa enot KD je bilo ugotovljeno, da varianta A1 (v delu A sestavlja variante V1, V2, V3) tangira evidentirano dediščino Škocjan pri Kopru – Kmetijska šola – Rkd-08-05-00035. Na podlagi te ugotovitve je bil ZVKD zaprošen za podrobnejše smernice glede poseganja trase HC na območje evidentirane kulturne dediščine. Dopolnitev smernic je povzeta v nadaljevanju.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije: dopolnitev smernic (št.: 35201-77/2004, z dne: 15.09.2004) za območje Škocjan pri Kopru, Istrska cesta 13, kmetijska šola, št. O/II- 1404-06, junij 2006:
• Glede na varstvene režime se mora ohraniti stavba z dvoriščem pred stavbo. Dvorišče se od ceste loči z opornim zidom, … Spominsko obeležje padlim borcem iz II. svetovne vojne se prestavi na dvorišče, … Obstoječo dostopno pot se nadomesti z novo komunikacijo, ki bo namenjena pešcem in kolesarjem, ki bo povezovala dvorišče stavbe z vhodnim portalom in je lahko izvedena kot nivojsko križanje s cesto.. Nova komunikacija mora ohraniti smer poteka in širino obstoječe ceste. Predlagamo, da se ta peš pot poveže s peš potjo, ki poteka po trasi opuščene železniške proge Trst-Poreč. Pinja ob vhodu z Istrske ceste se mora ohraniti. Vse ostale devijacije lokalnih cest morajo biti izvedena tako, da se območju stavbe Istrska cesta 13 izognejo.
oktober 2006 stran 30 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Ugotovitev: V fazi izdelave študije variant se preveri izvedljivost poteka variante V1 pod navedenimi pogoji. V primeru izvedljivosti se zahtevo ZVKD na koncu študije variant predlaga kot optimizacijo v primeru, da bi bila kot najustreznejša izbrana katera od variant s potekom A1 v delu A.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste št.: 347-06-38/2003, z dne: 24.08.2004 št.: 347-09-7004/2004-13, z dne 24.09.2004 (izpostava Koper)
• Zaradi pričakovane prometne obremenitve na odseku od Sermina do Kopra je treba preveriti možnost priključevanja HC Koper-Dragonja v območju razcepa Sermin s potekom trase pod Pomjanom in po pobočjih doline Dragonje s priključkoma Vanganel in Dragonja;
Ugotovitev: Predlagana varianta ni izvedljiva iz naslednjih razlogov: - na območju samega razcepa Srmin, ki je že popolnoma prepleten s prometnicami različnih rangov, zaradi prometno-varnostnih predpisov kot tudi prostorskih zmožnosti priključevanje še ene ceste tega ranga ni izvedljivo. Lokacija predlagane navezave HC na obstoječe omrežje, je najbližja možna razcepu Srmin in prometno-varnostno še dopustna; - varianta tudi v nadaljevanju ni izvedljiva, saj bi večji del predlagane trase potekal po zavarovanem območju doline Dragonje, ki je hkrati predlagana za Krajinski park.
• Razcep Škocjan je treba preoblikovati, tako da bo možna povezava za smer Šalara -Slavček in obratno, kar omogoča prometno razbremenitev Šmarske ceste, še posebej med Šalaro in Olmom;
Ugotovitev: Predlagana povezava ni prometno-logična. Dodatno jo otežuje še prostorski problem zaradi neposredne bližine Škocjanskega zatoka in državne ceste v Sv. Anton.
• Potek variante v koridorju obstoječe glavne ceste je manj primeren zaradi ureditve izvennivojskih prečkanj HC za številne lokalne dostopne poti in deloma moteče za promet po obstoječi cesti GI-11;
Ugotovitev: Ne glede na izbor variante obstoječa cesta ostaja ohranjena (z manjšimi deviacijami in prevezavami). Ne glede na izbor variante se prirejeno ohrani tudi vse obstoječe navezave in priključke lokalnih in dostopnih poti.
K smernicam za načrtovanje je priložen dopis s katerim DRSC opozarja na že izdelane strokovne podlage:
• Študija variant cestne povezave HC Koper – Dragonja (Investbiro , št. 2000-18/1) in • Projektno tehnična ureditev odseka HC Koper – Dragonja v območju MMP Dragonja (IBK Koper, št. 2002-10, junij 2002) • povzetek Prometne študije obalnega območja od Dekanov do državne meje pri Sečovljah in Dragonji ( PNZ, Ljubljana, št. proj. 12-618, november 1997).
oktober 2006 stran 31 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Navedene strokovne podlage so upoštevane že pri predlogu osnovnih treh variant.
Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet RS št.: 270-96/2004 ZP, z dne: 29.10.2004
• Iz gradiva za pridobitev smernic za načrtovanje HC na odseku Koper – Dragonja ni razvidno kako bo izveden razcep Škocjan, ki je predviden v neposredni bližini obstoječe železniške proge. V primeru izvedbe desnega odcepa proti Dragonji je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 85/00, 45/04) ter Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Ur.l.RS, št. 2/87).
Ugotovitev: Za razcep Škocjan bodo izdelane podrobnejše variantne rešitve, ki bodo preverjene tudi glede navedene zakonodaje.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO – področje upravljanja z vodami št.: 35001-531/2004-01042074, z dne: 10.09.2004
Predvidena trasa posega na območje potokov Badaševica, Pradisiol, Medljanščica, Pjažentin, Piševec, Orešje, Dmica, Dragonja, prečka melioracijske jarke.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, meni, da je potrebno pri izdelavi državnega lokacijskega načrta za HC na odseku Koper-Dragonja upoštevati z vidika upravljanja z vodami sledeče smernice:
• Če se z objekti HC posega v poplavne površine je treba poiskati nadomestne retenzije in izvesti potrebne ureditve. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteorne vode;
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• Pri pripravi DLN za HC Koper-Dragonja je potrebno upoštevati izhodišča Študije poplavne varnosti Šalare, št. pr. 201/99 izdelal GLG projektiranje d.o.o. Koper, maj 2000;
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
Zavod za gozdove Slovenije št.: 281-22/2004-24, z dne: 15.09.2004
Predvideni variantni koridorji hitre ceste Koper-Dragonja na posameznih mestih segajo v gozd in gozdni prostor. V celotnem predelu imajo gozdovi poudarjeno varovalno funkcijo, zato je potrebno pri posegih na strmejših pobočjih predvideti ureditve s čim ožjimi koridorji ter ureditev brežin na način, ki ne bo povzročal negativnih vplivov na preostale gozdne sestoje (Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Istra (1999-2008) - Ur. list RS št. 103/2003).
oktober 2006 stran 32 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
Zavod RS za varstvo narave št.: 7-III/2-28/2-o-04/TT, z dne: 03.09.2004
Pred sprejetjem prostorskega akta je treba pridobiti mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave – naravovarstveno mnenje. Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko prejme zahtevo pripravljavca akta. Tej zahtevi je treba priložiti končni predlog tega akta ter ustrezno obrazložitev, kako je pripravljavec ob pripravi akta upošteval naravovarstvene smernice.
Ugotovitev: Smernica se upošteva. Na podlagi okoljskega poročila bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku CPV izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/2005).
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO – področje energetike št.: 351-80/2004-01100, z dne: 19.03.2004
Pri pripravi DLN za hitro cesto na odseku Koper - Dragonja je potrebno upoštevati naslednje smernice glede na Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRSUr. list. RS, št. 76/04 - Publikacijska karta št. 4; Usmeritev za razvoj energetskih sistemov).
Na območju DLN za hitro cesto na odseku Koper - Dragonja prihaja do križanja z sledečimi objekti za prenos električne energije - daljnovodi (glej Prilogo 1 in 2): • DV 2x110 kV Divača- Dekani - (Koper) • DV 2x110 kV Koper – Lucija • DV 1x110 kV Divača – Koper • DV 1x110 kV Koper – Buje.
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
ELES, Elektro Slovenija d.o.o. št.: 71/KB-S04-066/4342, z dne: 13.09.2004
Upoštevati morate širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda (17. čl. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči Ur.l. RS št. 114/03), ki znaša za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV);
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
GEOPLIN d.o.o. št.: TS/RS/978-2004/MM, z dne: 06.09.2004
oktober 2006 stran 33 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Načrtovana hitra cesta v bližini Šalare prečka načrtovan prenosni plinovod M6 Ajdovščina - Lucija, za katerega smo, dne 26.V.2004, na MOPE - Urad za energetiko posredovali pobudo s prilogo (trasa plinovoda v merilu 1:150.000) za pripravo državnega lokacijskega načrta. Ker v tej fazi trasa plinovoda še ni natančno določena predlagamo, da se v DLN za hitro cesto upošteva tudi predvidena gradnja oziroma križanje plinovoda M6 s to cesto na način, da se opredeli širše območje hitre ceste (med km 2 in 4), kjer bo križanje izvedeno.
Ugotovitev: Detajli so sestavni del PZI dokumentacije. Križanja bo mogoče predvideti po dostavi strokovnih podlag, iz katerih bo razviden potek plinovoda.
Mestna občina Koper št.: K3503-107/2004, z dne: 13.09.2004
Pri umeščanju HC v prostor na robu ureditvenega območja mesta mora biti upoštevan koncept prostorskega razvoja mesta, zlasti njegovega prometnega omrežja, ki je določen s prostorskimi sestavinami Dolgoročnega in Družbenega plana Mestne občine Koper za obdobje 1986 - 2000 (Uradne objave, št. 25/86, 36/86, 10/88, 9/92, 11/92,4/93, 7/94,25/94, 14/95, 11/98, 16/99,33/01 in 96/2004). Kako realizirati s planom opredeljen koncept prometnega omrežja mesta, je bilo opredeljeno v posebnih strokovnih podlagah. Del teh strokovnih podlag, ki se nanašajo na obravnavno območje, podajamo v prilogi. Iz teh strokovnih podlag izhaja:
• Današnjo Vanganelsko cesto je potrebno navezati na priključek Šalara in jo preko predvidene HC voditi izvennivojsko (cesta v Vanganel poteka od Šmarske ceste kot priključna cesta na priključek Šalara in nato izvennivojsko dalje proti Vanganelu).
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• Potek HC od razcepa Škocjan mimo Šalare je potrebno vrednotiti tako glede posega na najboljša kmetijska zemljišča kot na vpliv na mesto in možnosti njegove širitve v tej smeri. Cesta naj bo speljana tako, da bo imela pozitiven učinek tudi na nadaljnji razvoj mesta.
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• Upoštevati je potrebno predvideno kolesarko pot na odseku Koper - Bertoki
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• Na razcepu Škocjan naj bo poudarjena smer proti Dragonji.
oktober 2006 stran 34 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Ugotovitev: Najustreznejša hierarhija poudarjenosti posameznih smeri bo preverjena in določena v fazi nadaljnjih fazah študije variant v sklopu prometnega in prometno-ekonomskega elaborata.
• Predvidi naj se naslednja faznost gradnje hitre ceste in predhodno tudi izdelave in sprejemanja lokacijskega načrta: → faza: odsek od razcepa Škocjan do priključka Paderna, → faza: odsek od priključka Dragonja do meje z republiko Hrvaško, → faza: odsek od priključka Paderna do priključka Dragonja.
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
K smernicam so bile priložene naslednje strokovne podlage:
• Izvleček iz študije »Smernice prostorskega razvoja mesta Koper«, izdelal Investbiro Koper d.d., marec 1996 in • Kolesarska pot zdravja in prijateljstva - Parenzana, Študija poteka kolesarske poti ob HC Koper - Dragonja, idejna študija, PS Prostor, februar 2003, ki so upoštevane že pri predlogu osnovnih treh variant.
Občina Piran št.: 35003-5/2001, z dne: 01.09.2004
Pri načrtovanju HC Koper-Dragonja naj se upoštevajo naslednja izhodišča:
• v čim večji možni meri je potrebno izkoristi potek obstoječe trase ceste Koper - MMP Dragonja;
Ugotovitev: Predlog predstavlja eno od variant te študije variant.
• v čim manjši možni meri se sme posegati na obstoječa kmetijska in gozdna zemljišča;
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• bodoča štiripasovnica naj se v območju zaselka Orešje (priključek Bandelj) nekoliko umakne naselju Orešje. S predlagano rešitvijo se naselje ponovno združi;
Ugotovitev: Smernica se upošteva v posameznih variantah študije variant, detajlno po izboru variante in izdelavi IP.
• potek bodoče hitre ceste naj se v območju naselja Dragonja (od sedanje klavnice Kras
oktober 2006 stran 35 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
d.d. ter Ruda d.o.o.) predvidi kot umaknitev bližini naselja. Sedanja cesta skozi naselje Dragonja do mejnega prehoda se prekategorizira v lokalno cesto.
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
Občina Izola, Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine št.: 3505-6/2006, z dne: 17.03.2006
Pri pripravi DLN za hitro cesto na odseku Koper - Dragonja je potrebno upoštevati naslednje smernice:
• s stališča Občine Izola je ugodnejši potek Variante 1 (varianta pretežno po koridorju obstoječe Šmarske ceste – pretežno izven teritorija občin Izola – op.a.);
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• nadomestiti je potrebno vse prekinjene cestne povezave;
Ugotovitev: Smernica se upošteva.
• pri zasnovi priključka Bandelj je potrebno upoštevati študijo Občine Izola, ki bo izdelana v sklopu strokovnih podlag k SPRO in PRO, katere predmet je navezava zaledja občine (naselja Korte, Malija, Šared, Baredi) na predvideno HC Koper – Dragonja.
Ugotovitev: Glede na to, da je postopek priprave DLN za HC Koper – Dragonja pred postopkom priprave SPRO, tega priporočila ni možno upoštevati.
3.3.7 Zaključki k analizi pravnega stanja v prostoru
Na podlagi pregleda planske dokumentacije vseh treh tangiranih občin je razvidno, da sta koncept in namera izgradnje obravnavanega odseka hitre ceste od Kopra do Dragonje skladna z osnovnimi planskimi izhodiščnimi načeli planskih aktov. V dokumentih vseh treh tangiranih občin je obravnavan odsek hitre ceste celo eksplicitno imenovan in bolj ali manj natančno umeščen v katerega od koridorjev, vsi koridorji pa predstavljajo tudi eno od treh izhodiščnih variant.
Na celotnem obravnavanem območju so prisotni objekti in območja varstva narave, kot tudi območja in spomeniki kulturne dediščine. Glede ranljivosti teh sestavin je v nadaljevanju izpeljana študija ranljivost prostora, že vnaprej pa je možno ugotoviti, da lokacija, zvrst ali režim varovanja zavarovane vrednote nikjer niso prisotne na tak način, da v obravnavanem prostoru s smiselnimi optimizacijami ne bi bilo možno speljati trase hitre ceste.
oktober 2006 stran 36 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Podobno je možno skleniti tudi iz predhodnih smernic nosilcev urejanja prostora, kjer nikjer ni zaslediti negativnega mnenja k posegu, podane so le usmeritve k čimbolj kompleksnemu načinu reševanja problematike in v izogib nepotrebnim konfliktov v prostoru.
Ob upoštevanju smernic, ki so izpostavljene v predhodnem poglavju, in drugih izhodiščih, ki so se izoblikovali tekom predhodnih analiz tega elaborata, so v nadaljevanju že izvedene optimizacije izhodiščnih variant. Še posebej to velja za preveritve različnih priključkov na podlagi pobud tangiranih občin, bolj detajlno preverbo, kot za to fazo običajno, na mestu razcepa Škocjan, da ne bi prišlo do konfliktov s potekom železniške proge, zavarovanega območja Škocjanski zatok ali traso opuščene železniške proge Parencane.
3.4 Prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru
3.4.1 Poselitev in prebivalstvo
Kot navedeno že v enem predhodnih poglavij, je za obravnavano območje značilna velika bipolarnost, ki se na eni strani izraža v urbaniziranem obalnem in priobalnem pasu, na drugi strani v depopulariziranem ruralnem zalednem območju. Posledice te prostorske neuravnoteženosti so prostorska in ekološka preobremenjenost obalnega in priobalnega pasu ter prostorsko razmeroma zanemarjeno zaledje. Masovna, razpršena in pretežno individualna stanovanjska gradnja z uporabo neprimernih in lokalno netipičnih arhitekturnih elementov v neposrednem mestnem zaledju uničuje kakovostna kmetijska zemljišča in negativno vpliva na podobo kulturne in naselbinske krajine.
Ti procesi imajo za posledico siromašenje in propadanje naravne in kulturne krajine. V zadnjem obdobju prihaja do oživljanja teh območij, vendar na stihijski osnovi, z divjo in nekontrolirano pozidavo, z vnašanjem tujih vzorcev, materialov in prvin, kar še dodatno degradira kakovost podeželskih zalednih območij.
Izrazit preplet varovanih ali zasedenih površin (1. območja kmetijskih površin, naravovarstveno ali kulturnovarstveno varovana območja, poselitev) na območju koridorjev obravnavanih variant, dodatno razgiban relief bo vsekakor zahteval veliko stopnjo pazljivosti in kompromisov pri umeščanju trase v prostor.
3.4.2 Cestna infrastruktura
Obstoječa cestna infrastruktura obalnega območja, ki je posledica razgibane konfiguracije terena, stihijske gradnje ter rekonstrukcije nekdanjih poti, danes ne omogoča zadovoljive propustnosti. Z naraščanjem prometa in spreminjanjem strukture prometa se obstoječa cestna infrastruktura izkazuje za neučinkovito, predvsem zaradi svojih tehničnih elementov, ki jih zaradi zahtevnih reliefnih razmer in različnih interesov v prostoru (varovana območja, kmetijske površine, poselitvena območja) ni možno ustrezno rekonstruirati, razširiti ali modernizirati.
Podobno velja tudi za obstoječo povezavo na relaciji Koper – Šmarje – Dragonja, državna glavna cesta G1-11, ki je hkrati tudi glavna tranzitna cesta proti R Hrvaški. Cesta po eni strani poteka skozi naselja ali v njihovi neposredni bližini (Koper, Paderna, Šmarje, Orešje, Dragonja), kar predvsem onemogoča ustaljeno funkcioniranje naselij in hkrati zaradi slabe pretočnosti prometa izrazito negativno vpliva na bivalne kakovosti in okolje nasploh.
Zelo izrazito se ta problematika izraža na delu Šmarske ceste od 'Slavčka do Tomosa', kjer se poleg tranzitnega prometa proti R Hrvaški združujejo še pomembne prometnice iz zaledja oktober 2006 stran 37 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant in kontaktnih območij. Dodatno se je vzdolž tega dela Šmarske ceste, ki je po svoji funkciji prvenstveno mestna cesta, razvila pomembna cona centralnih dejavnosti, ki združuje različne servisne in služnostne programe. Poleg tranzitnih, regionalnih in lokalnih prometnih tokov se na tem delu tako odvijajo tudi močni notranji tokovi naselja, vsem tokovom skupaj pa propustnost prometnice, novi rekonstrukciji navkljub, na tem delu že dolgo ne zadošča več.
Druga izrazita problemska žariščna točka je naselje Dragonja oz. mednarodni mejni prehod, zaradi katerega ob koncih tedna, praznikih in v turistični sezoni zaradi zastojev na mejnem prehodu prihaja praktično do blokade lokalnega prometa, povezave zalednih naselij Padna, Nova vas, Sveti Peter z občinskim središčem (Piran) in bližnjim centralnim naseljem (Lucija), dostopa prebivalcev do kmetijskih zemljišč ipd.
3.4.3 Promet
Za oceno ustreznosti in učinkovitosti posameznih ukrepov na cestnem omrežju je potrebno temeljito poznavanje obsega in značilnosti prometnih tokov na obravnavanem področju. V nadaljevanju je podana kratka analiza prometnih razmer na obalnem področju, ki je izdelana na osnovi rezultatov rednih štetij prometa na državnem cestnem omrežju in obravnava prometne razmere oz. obremenitve posameznih odsekov na obstoječi povezavi Koper – Dragonja, to je glavni cesti G1-11. Detajlnejša prometna in prometno-ekonomska analiza bo izdelana v naslednjih fazah izdelave študije variant.
Prikazani rezultati rednega štetja v letu 2004 dajejo podatek PLDP, to je povprečni letni dnevni promet, torej število vozil/dan, za povprečni dan v letu:
Cesta, odsek Števno mesto PLDP 2004, vozil/dan Skupaj osebni bus tovorni G 1-11 Koper – Šmarje 149 Koper 12.480 11.694 43 743 Šmarje – Dragonja 150 Pesjanci 8.142 7.596 41 505 MP Dragonja 14 MP Dragonja 5.638 5.344 9 285
Za najbolj značilne odseke oz. lokacije obstajajo tudi podrobnejši podatki, dobljeni iz avtomatskih števcev prometa. Ti predvsem kažejo distribucijo prometa, na osnovi katere je poleg prometnih razmer v različnih obdobjih možno oceniti tudi vrsto prometa na posameznih odsekih. V naslednji tabeli je povzetih nekaj najbolj značilnih podatkov.
Promet 2004 – vozil/dan Cesta, odsek Števno mesto Izven letna PLDP poletni julij avgust zima sezone konica G 1-11 14 5.638 9.649 3.583 10.882 12.458 2.700 21.685 MMP Dragonja MMP Dragonja
Na osnovi teh podatkov izhajajo naslednje ugotovitve:
• Cesta G 1-11 (Koper – Šmarje – Dragonja) ima izrazite karakteristike turistične ceste: → velika nihanja prometa (promet v mesecu avgustu je 256 % PLDP), → v času poletne turistične sezone obremenitve bistveno presegajo kapaciteto ceste.
oktober 2006 stran 38 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
• Že v sedanjih razmerah se tranzitni turistični promet v večji meri preusmerja na cesto Koper – Šmarje – Dragonja, kar je razvidno tudi iz primerjave prometnih obremenitev, torej vozil, ki prečkajo mejo s Hrvaško:
PLDP promet julija promet avgusta konični promet Mejni prehod voz/dan % voz/dan % voz/dan % voz/dan % Sečovlje 4.876 100 8.758 100 9.994 100 11.752 100 Dragonja 5.638 116 10.882 124 12.458 125 21.685 185
Prometna obremenitev mednarodnega mejnega prehoda Dragonja je večja kot na MP Sečovlje, bistveno višje pa so tudi obremenitve v času letne turistične sezone in prometne konice. Razmeroma malo je tudi prometa, ki bi se z obalne ceste po R 3-628 (Sečovlje – Mlini) preusmeril na MMP Dragonja, predvsem zaradi težavnega vključevanja v promet na G 1-11 (kolone).
3.4.4 Zaključki h ključnim problemom in razvojnim težnjam obravnavanega prostora
Cestno omrežje lahko po eni strani s smiselno umestitvijo v prostor zaokrožuje posamezne vrste rabe prostora, lahko pa imajo ravno nasprotni učinek in direktno ali nedirektno povzročijo razpršeno poselitve, razdrobitev sklenjenih površin enake rabe prostora itd.
Za obravnavan prostor je poleg koncentracije poselitve in dejavnosti v mestih značilno zapuščanje starih zaselkov v zaledju ter izrazita razpršena in stihijska gradnja v priobalnem pasu. S tega vidika je smiselna umestitev ceste v prostor še toliko pomembnejša, saj ne rešuje le prometne situacije, pač pa ima tudi izredno velik prostorski pomen v smislu omejevanja in združevanja ter čim manj razdeljevanja.
Glavne ceste na obalnem področju so med najbolj obremenjenimi deli državnega cestnega omrežja. Na njih se prepletajo tokovi vsakodnevnega prometa prebivalcev obalnega področja, poslovni promet ter izredno močni turistični tokovi. Vse to povzroča pogoste, praktično redne, zastoje prometa na najbolj kritičnih delih omrežja. Taka prometna situacija zahteva ukrepe, ki bodo čimprej, pri tem pa dolgoročno, izboljšali prometne razmere.
Na cesti G1-11 Koper – Šmarje – Dragonja, z izjemo poteka na mestnem področju 'Slavček – Tomos', prevladuje tranzitni promet z vsemi značilnostmi turističnega prometa (sezonska nihanja).
Analiza razmer v zadnjih letih (1997 – 2004) tudi kaže, da se z leti veča delež tranzitnega prometa, ki se usmerja na Dragonjo v primerjavi z MMP Sečovlje.
Zaradi kapacitetnih zahtev na obalnem področju je v planskem obdobju potrebna realizacija vseh naslednjih ukrepov:
• izgradnja štiripasovne obalne ceste Koper – Izola – Lucija z navezavo do Valete; • rekonstrukcija ceste čez Šmarje od Slavčka do MMP Dragonja; • novogradnja obvoznice Šalara.
Izgradnja samo obalne hitre ceste na odseku Jagodje - Lucija, brez izgradnje hitre ceste na odseku Koper – Šmarje – Dragonja, bi povzročila delno selitev tranzitnega prometa v koridor obalne hitre ceste.
oktober 2006 stran 39 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Glede na kapaciteto obstoječega omrežja, dejanske prometne obremenitve in ekonomsko upravičenost posameznih ukrepov je možno na osnovi dosedanjih študij oceniti učinke izgradnje posameznih elementov omrežja in predlagati sledečo dinamiko izgradnje na obravnavanem odseku:
Obvoznica Šalara: Zaradi časovnih možnosti realizacije se je – namesto takojšnje izgradnje obvoznice Šalara - pristopilo k rekonstrukciji na odseku Slavček – Tomos, s čimer se ozko grlo na tranzitni cesti na področju mesta sanira le začasno.
Ne glede na to rekonstrukcijo ostajajo na tem področju še nekateri problemi:
• tranzitni promet se prepleta z lokalnim • priključek (razcep) Slavček ima neustrezne elemente in je kapacitetno problematičen, zlasti za smer Bertoki – Šmarje, kar zmanjšuje atraktivnost priključka oz. celotne smeri ceste G 1-11; • do leta 2012 bodo v koničnih urah kapacitetno kritični tudi posamezni kraki rekonstruiranih križišč na odseku Slavček – Tomos;
Kot učinkovita rešitev se kaže izgradnja obvoznice Šalara, s čimer se tranzitni promet Bertoki – Koper – Šmarje – Dragonja izloči s sedanje glavne ceste na mestnem področju. Glede na kapacitetne probleme bi bila ta investicija potrebna vsaj do leta 2012.
Odsek Koper (Šalara) – Šmarje - Dragonja Obstoječo dvopasovno cesto se lahko postopoma – glede na kapaciteto posameznih pododsekov – rekonstruira oz. dogradi v hitro cesto.
Odsek Dragonja – MMP Dragonja Tudi na tem odseku bi bilo potrebno čim hitreje pristopiti k izvedbi investicije, saj promet po glavni cesti predvsem zaradi zastojev pred MMP Dragonja izredno ovira gibanje na lokalnem nivoju.
oktober 2006 stran 40 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
4 ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI ZA DEJAVNOSTI V PROSTORU
4.1 Cilji prostorskega razvoja
Usmeritve R Slovenije, ki so pomembne za urejanje prostora v Slovenski Istri, izhajajo iz Resolucije o pomorski usmeritvi R Slovenije ter zakonodaje o varstvu okolja in so naslednje:
• koprsko pristanišče mora postati pomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora; • Prednostno je treba vzpostaviti prometne povezave Kopra z madžarsko in avstrijsko mejo, ki bodo enakovredne povezavam konkurenčnih pristanišč; • v obalnem pasu predvideti prosto cono ter pomorsko usmerjeno industrijo z delovno neintenzivnimi in ekološko neobremenjujočimi dejavnostmi; v povezavi s temi dejavnostmi predvideti morebitni tehnološki park v povezavi s tretjo slovensko univerzo; • obstoječe dejavnosti, ki so locirane v obalnem pasu ali na obrežju in ki tja ne sodijo zaradi ekoloških ali drugih vidikov (podobe mesta ali krajine), je treba preseliti v zaledje; • razviti infrastrukturo za potniški pomorski promet (ob infrastrukturi za tranzitni blagovni promet); • turistično infrastrukturo razvijati v smeri 'mehkega turizma' v okviru regionalnega koncepta turističnega razvoja Slovenske Istre; • predvideti območja in infrastrukturo za morske športe (tudi nove oblike); • predvideti pridobivanje hrane v neposrednem in globljem zaledju (terase itd.), marikulture in solinarstvo; • zavarovati dele obalnega območja in morja s posebnimi pogoji in režimi prostorskega urejanja (zeleni pasovi, klifi, krajevne značilnosti, naravna dediščina itd.); • prednostno varovati omejene naravne dobrine v obalnem območju.
Ne glede na navedeno, so si vsa izhodišča edina v tem, da je potrebno zaustaviti propadanje oz. nekontrolirano in stihijsko ponovno oživljanje istrskega zaledja in podeželja treh obalnih občin. Revitalizacija podeželja naj bi ob ponovnem vzpostavljanju in ohranjanju kulturne krajine temeljila na urejenih prostorsko-bivalnih pogojih in primerjalnih prednostih za gospodarske dejavnosti, kot sta kmetijstvo in turizem. Na teh osnovah naj bi se podeželje usposobilo za samoohranjujoč razvoj, obenem pa naj bi omogočalo poselitveno in prostorsko razbremenjevanje obalnega pasu.
Predpogoj za doseganje zastavljenih ciljev je, da se ustvarijo primerne razmere oziroma odstranijo negativni dejavniki, ki so povzročili njegovo propadanje. Primarno je potrebno poskrbeti za vsestransko infrastrukturno opremljenost, npr. izgradnjo in obnovo cestnega omrežja, vodovodnega omrežja, kanalizacije in telefonije.
4.1.1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) določa merila za določitev nacionalno pomembnih krajinskih območij v Sloveniji, ki so pomembna za prepoznavnost, in jih tudi poimensko navaja ter grafično prikazuje. Na območju obalnih občin so to del Bržanije in Movraške doline, Šavrini in povodje Dragonje. Poseben kulturni in simbolni pomen SPRS pripisuje Slovenskemu morju, v katerem je treba s prostorskim razvojem ohranjati njegov kulturni in simbolni pomen ter biotsko raznovrstnost.
oktober 2006 stran 41 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Za ohranjanje in razvoj teh območij SPRS zahteva ustrezno načrtovanje in programiranje, dopušča pa tudi možnost zavarovanja. SPRS navaja splošne usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij, ki jih je treba upoštevati v programih in načrtih posameznih sektorjev in lokalnih skupnosti, ter usmeritve za zagotavljanje ohranjanja prepoznavnih značilnosti, alpskih in predalpskih krajinah, v subpanonskih krajinah ter v primorskih krajinah in v kraških krajinah notranje Slovenije.
SPRS prikazuje tudi območja naravnih kakovosti krajine, ki poimensko niso navedena za obravnavano območje, vendar SPRS navaja tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja na celotnem območju Slovenije; grafično so med drugim prikazana še območja Slavnika in Kraškega roba, del doline Dragonje, Sečovlje in Izolski amfiteater.
Med območji z naravnimi kakovostmi pa SPRS navaja tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja na celotnem območju Slovenije. SPRS določa, da so ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote pomemben del naravnih kakovosti krajine in da se ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot zagotavlja tudi s prostorskim razvojem, ki te kvalitete spoštuje in jih na ustrezen način vključuje. Med obstoječimi zavarovanimi območji sta v obravnavanem prostoru Škocjanski zatok in Sečoveljske soline.
Glede rabe naravnih virov SPRS med območji z visokim pridelovalnim potencialom za kmetijstvo ne navaja območij v obravnavanem prostoru. Glede na značilnosti obravnavanega prostora je predvsem pomembno določilo, da se kmetijske dejavnosti spodbuja na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, kadar se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.
Na področju gozdarstva SPRS navaja usmeritve za sonaravno lesno proizvodnjo in gozdov na obravnavanem območju ne izpostavlja.
V okviru usmeritev za rabo voda SPRS med vodami, ki se namenjajo za rekreacijo skladno s prostorskimi možnostmi, ne navaja celinskih voda na obravnavanem območju. Izpostavlja pa pomen morja. Skladno s prostorskimi možnostmi in omejitvami naj se omogočajo dejavnosti, ki zagotavljajo oblikovanje ali ohranjanje kvalitetne obale. Na morju in v obalnem pasu naj se omogoča razvoj tistih dejavnosti, ki ne zmanjšujejo kvalitete vode, povečujejo pa kvaliteto izrabe ter pri tem ne ovirajo javne dostopnosti morja in obale ter jih zaradi nujne prisotnosti morja ni mogoče izvajati nikjer drugje. V obalnem in priobalnem pasu se ne izvaja posegov, ki bi zoževali poglede na morje ter ogrožali ohranjanje narave in kulturne dediščine. Obalne črte se ne krajša, lahko pa se jo podaljša, v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
Na področju samooskrbe z mineralnimi surovinami SPRS ne izpostavlja posameznih geografskih območij, pač pa navaja usmeritve za pridobivanje teh surovin in za sanacije razvrednotenih območij.
Med temeljna turistična območja SPRS uvršča tudi Obalo in Kras, pri čemer Obali namenja še posebno pozornost. Usmerja k prestrukturiranju turističnih območij na Obali v smeri okoljske, programske in storitvene kakovosti, k optimalnem koriščenju turistične infrastrukture ter k povezanosti in dopolnjevanju turistične ponudbe. Spodbuja k razvoju kopaliških mest na Obali. Pri načrtovanju novih območij za turizem naj se najprej preveri možnosti uporabe degradiranih ali opuščenih območij.
Poleg tega SPRS določa, da se na drugih jedrnih območjih medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi, pri čemer se izogiba pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.
oktober 2006 stran 42 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Glede obrambnih dejavnosti in glede prostorskih omejitev za razvoj na območjih potencialnih naravnih ali drugih nesreč in na območjih vododeficitarnosti SPRS ne izpostavlja posameznih območij in prinaša le okvirne, za celotno območje Slovenije veljavne usmeritve, ki jih je treba upoštevati pri pripravi prostorske dokumentacije.
Med programi, pomembnimi za izvajanje SPRS so navedena izhodišča za koordinacijo programov in aktivnosti za izvajanje prostorske strategije, ki izpostavljajo programe na področju razvoja poselitve, prostorskega razvoja podeželja in gospodarske javne infrastrukture ter za območja s posebnimi potenciali in problemi (obmejna, hribovita in gorska območja, območja z naravnimi kakovostmi in nacionalno pomembna krajinska območja, območja ogrožena zaradi dinamičnih naravnih procesov, vododeficitarna območja in podobno). Za posamezna problemsko ali geografsko homogena območja ob meji s Hrvaško, med njimi tudi za območje Istre, se z namenom spodbujanja razvoja opredeljuje programe prostorskega razvoja, ki vključujejo razvoj naselij, cestne povezave, turistični razvoj, energetsko oskrbo, ohranjanje narave ipd.
4.2 Analiza možnosti prostorskega razvoja
4.2.1 Izhodiščne osnove
Upoštevajoč spoznanja in ugotovitve predhodnih vsebin imajo ceste in njihova umestitev v prostor izredno pomembno vlogo pri razvoju obravnavanega prostora. Na posameznih delih gre za pomembno razdruževanje prometnih tokov, na drugih mestih za pomembno prevezovanje in navezavo različnih prometnic.
Tako je za mesto Koper in njegovo nemoteno notranje funkcioniranje izrednega pomena izolacija tranzitnega prometa od lokalnega, do zaključka odseka pa so zelo pomembne lokacije in števila priključkov.
Za funkcioniranje posameznih dejavnosti in naselij je zelo pomemben način poteka preko večjih strnjenih površin enake rabe prostora, kot so:
• poselitvene površine (mejna območja Kopra – Šalara, predmestje Kopra – Škocjan, Triban, Bošamarin, naselja in zaselki vzdolž predvidene povezave – Paderna, Šmarje, Srgaši, Gažon, Bandelj, Orešje, Padna, Dragonja), • obdelovalne površine (dolina Pradišjol, Vanganelsko polje, dolina Drnice, dolina Dragonje), • industrijsko obrtne površine (Koper – območje Srmina in Bertokov, vzdolž Šmarske ceste od Slavčka, mimo Tomosa skoraj do Paderne, Dragonja – območje mesno-predelovalne industrije in kamnoseštva).
4.2.2 Potek izhodiščnih variant preko različnih območij rabe prostora
Od izhodiščne točke pri koncu avtoceste A1 do območja Škocjana vse tri izhodiščne variante potekajo po območju za promet in zveze v skupnem koridorju in se za Bertoki previjejo v predor pod Škocjanom. V nadaljevanju prečijo dolino Pradišjol ter mimo naselja Šalara še Vanganelsko polje, kjer je 1. območje kmetijskih zemljišč kot tudi opredeljeno poplavno območje Šalara.
Na območju Stare Šalare se varianti 1 in 2 (rdeča in rumena) odcepita po dolini med Paderno in Grinjanom po vzhodnem pobočju, varianta 3 (zelena) pa po dolini Šalara proti Gažonu s predorom proti zahodu do doline Drnice. oktober 2006 stran 43 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Varianti 1 in 2 (rdeča in rumena) potekata izmenično po 2. območju kmetijskih zemljišč in območju gozdnih zemljišč, medtem ko trasa variante 3 (zelena) za predorom poteka po zahodnem robu doline Drnice izmenično po 1. območju kmetijskih zemljišč in po območju gozdnih zemljišč. Pred naseljem Dragonja varianta 3 (zelena) preči dolino in se združi s preostalima trasama.
Trase variant 1, 2 in 3 potekajo v zaključnem delu po istem koridorju vzporedno z glavno cesto Koper – Dragonja pretežno po 1. območju kmetijskih zemljišč (z izjemo območja klavnice – delno območje za proizvodne dejavnosti, delno 2. območje kmetijskih zemljišč) do mejnega prehoda Dragonja.
Varianti 1 in 2 (rdeča in rumena) potekata do zaselka Bandel po območju Mestne občine Koper, od tu dalje pa po območju Občine Piran. Trasa variante 3 (zelena) poteka na odseku do izhoda iz predora Gažon po območju Mestne občine Koper, tam preide na območje Občine Izola in poteka po njej do zaselka Vuk, kjer prestopi na območje Občine Piran.
4.2.3 Potenciali razvojnih možnosti ob umestitvi ceste v prostor
Glede na potek variant, namensko rabo prostora in zatečeno stanje, se predvsem na posameznih vozliščih in žariščih kažejo potenciali za razvoj posameznih dejavnosti.
Območje Koper – Šalara
Na odseku za izstopom iz predora Škocjan in priključkom Šalara bi se z zamikom trase bolj zahodno proti poseljenim površinam izognili preseku Vanganelskega polja, ki funkcionira kot kompleksna površina kmetijskih površin. Med Badaševico in priključkom Šalara bi trase variant tako lahko predstavljale ločnico poselitvenih površin. Omogočena je širitev območja za stanovanja, območja za centralne dejavnosti in območja za proizvodne dejavnosti proti jugu. Za celotno območje Šalare se preko priključka Šalara izboljša dostopnost.
oktober 2006 stran 44 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Območje Stare Šalare
Prestavitev variante 1 na zahodno pobočje doline Pjažentina na območju Stare Šalare nakazuje možnost širitve stanovanjske zazidave med traso HC in obstoječo glavno cesto ter območjem za centralne dejavnosti in obstoječo glavno cesto. Zaradi preusmeritev tranzitnega prometa se izboljša prometna varnost dostopa v proizvodno storitveno cono.
Šmarsko sedlo
Za naselje Paderna predstavlja potek variant skozi predore in preusmeritev tranzitnega prometa predvsem izboljšanje z vidika prometne varnosti dostopa in boljše bivalne pogoje, kar velja tudi za gostinsko dejavnost nad Paderno, za katero pa preusmeritev lahko istočasno pomeni manjše število obiskovalcev. Zaradi poteka vseh variant skozi predore pod Šmarskim sedlom enako velja tudi za gostinske in nastanitvene dejavnosti na območju naselja Križišče (Krožera), kjer pa preusmeritev tranzitnega prometa odpira možnost za razvoj lokalnega oskrbnega središča in vozlišča.
oktober 2006 stran 45 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Območje med Šmarjami in Dragonjo
Predvideni priključek Padna omogoča boljšo dostopnost do naselij Padna in Korte, ki imata potencial razvoja turistične dejavnosti v navezavi s kmetijsko proizvodnjo.
Na območju zaselka Orešje odmik tras variant od zaselka omogoča boljšo izrabo že predvidenih poselitvenih površin.
Območje Dragonje
Na območju naselja Dragonja potekajo trase variant v istem koridorju, ki poteka vzporedno z glavno cesto.
Ureditev priključka in navezava na glavno cesto omogoča na vmesnem prostoru izrabo površin za oskrbno storitvene dejavnosti, ki jih od trase HC loči zelena tamponska cona predvsem v funkciji varovanja stanovanjske zazidave na pobočju.
oktober 2006 stran 46 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
5 ŠTUDIJA RANLJIVOSTI PROSTORA
5.1 Uvod
Študija ranljivosti prostora je po zakonu o urejanja prostor (ZureP-1; Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03 – popr., 58/03) ena izmed obveznih strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov.
Zakon o urejanju prostora v 4. členu (usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami) navaja:
"(1) Pri prostorskem načrtovanju je treba z obravnavo in soočanjem različnih potreb in interesov razvoja v prostoru zagotoviti usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov ter ustvarjati pogoje za vzdržen prostorski razvoj.
(2) Razvojne potrebe posameznih dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostora, se v postopku priprave in sprejemanja prostorskih aktov presojajo in usklajujejo z varstvenimi zahtevami tako, da omogočajo načrtovanje prostorskih ureditev, ki sledijo temeljnim ciljem vzdržnega prostorskega razvoja.
(3) Vzdržen prostorski razvoj se s prostorskim načrtovanjem zagotavlja tako, da je onemogočena prevlada interesov posameznih dejavnosti na račun uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev ter drugih temeljnih ciljev urejanja prostora in varstva okolja. Podlaga za usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev so analize razvojnih možnosti posameznih dejavnosti v prostoru in študija ranljivosti prostora, v primeru usklajevanja v postopku priprave lokacijskega načrta pa tudi smernice za načrtovanje …."
Študije ranljivosti prostora so opredeljene tudi v 12. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Ur. L. RS 122/2004). Opredeljena je kot ena izmed obveznih strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov in sicer:
"(1) S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve.
(2) Obseg ali stopnja ranljivosti prostora se določi s presojo količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in teženj v prostoru.
(3) Študija ranljivosti prostora mora vsebovati: 1 -opredelitev načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil, ki se pojavijo zaradi načrtovanja, izvedbe, delovanja in vzdrževanja ter razgradnje prostorske ureditve; 2 -opredelitev in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora, zlasti na kakovostne prostorske strukture."
Za pripravo Študij ranljivosti prostora trenutno ni podzakonskih aktov, ki bi podrobneje opredeljevali njihovo vsebino in metodologijo priprave. Zato se pri pripravi študij ranljivosti uporabljajo rezultati dobre prakse.
oktober 2006 stran 47 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
5.2 Metodologija priprave študije ranljivosti prostora
Metodološko izhodišče za pripravo študije ranljivosti prostora v okviru Študije variant s predlogom najustreznejše variante poteka hitre ceste na odseku Koper – Dragonja predstavljajo Študija ranljivosti okolja za prostorski plan Slovenije (1996, 1997), Študija ranljivosti prostora za SPRS (2003) ter študija Vključevanje študij ranljivosti prostora v različne ravni urejanja prostora (2004).
Delovni postopek priprave študije ranljivosti sestavljajo naslednji koraki:
1. Opredelitev in opis območja obdelave (3. poglavje te naloge) 2. Vključevanje okoljevarstvenih zahtev v pripravo modelov ranljivosti 3. Zasnova modelov ranljivosti
3.1 Opis dejavnosti in posegov v prostor • identifikacija potencialnih vplivov - matrike interakcij • opredelitev potencialnih vplivov na okolje kot podlaga za opredelitev modelov ranljivosti
3.2 Priprava podatkovne osnove
3.3 Sestavljanje modelov ranljivosti • opredeljevanje izhodišč za vrednotenje • zgradba modela ranljivosti
3.4 Prikaz rezultatov
5.2.1 V kl jučevanje okoljevarstvenih zahtev v pripravo modelov ranljivosti
Na področju varstva okolja se uveljavljajo tri skupine varstvenih zahtev, ki temeljijo na različnih vidikih varstva kakovosti v okolju: zahteve za varstvo narave, za varstvo pred onesnaženjem (človekovega bivanjskega okolja) in zahteve za varstvo naravnih virov. V teh zahtevah so pravzaprav implicirane opredelitve želenih, idealnih stanj, ki jih določena družba v določenem času izpostavlja kot optimalna glede na specifične družbeno-ekonomske razmere, tehnološki razvoj, vrednostni sistem družbe kot celote pa tudi stroke ipd. in ki jih je mogoče doseči z zagotavljanjem vzdržnega razvoja. Z njihovim doseganjem naj bi se uresničevala prizadevanja po ohranitvi narave kot dediščine (v smislu zagotavljanja trajnostnega, sonaravnega razvoja), po vzdrževanju neonesnaženega okolja in prizadevanja v smeri optimalne izrabe naravnih virov, ki naj bi ohranjala rodovitnost (Zasnova sanacij..., 1994).
Načela varstva narave • ohranjanje biotske raznovrstnosti • ohranjanje naravnega ravnotežja in s tem naravne zgradbe prostora • zagotavljanje sonaravnega razvoja
Načela varstva naravnih virov • obnovljivost naravnih virov • ohranjanje naravne in kulturne dediščine in identitete prostora
oktober 2006 stran 48 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Načela varstva pred onesnaženjem • zdravo bivanjsko okolje, • zagotavljaje ukrepov za zmanjševanje in preprečevanje emisij škodljivih snovi, • zagotavljanje odpravljanja (sanacije) poškodb v okolju
5.2.2 Zasnove modelov ranljivosti prostora
5.2.2.1 Identifikacija potencialnih vplivov izgradnje in delovanja hitre ceste
Za potrebe priprave modelov ranljivosti je treba najprej identificirati vplive, ki jih poseg lahko ima na obravnavani prostor. Pri tem si pomagamo z matriko interakcij (povzeta po ŠROPP, 1996). Na podlagi poznavanja prostora ter značilnosti dejavnosti, za katero pripravljamo študijo ranljivosti, identificiramo sestavine okolja, na katere poseg zaradi dejavnosti lahko vpliva. S pomočjo interakcijske matrike se odločimo, katere modele ranljivosti bomo pripravili v okviru študije.
Sestavine okolja/posegi Poseg: izgradnja in delovanje hitre ceste NARAVA Ozračje fizikalne lastnosti kemične lastnosti klima Geosfera matična kamenina tla relief, geomorfologija Vode podzemne vode površinske vode, morje Biosfera kopno rastlinstvo kopno živalstvo vodno rastlinstvo vodno živalstvo kompleksne značilnosti naravne kakovosti PROSTOR KOT NARAVNI VIR gozd kmetijska zemljišča vodni viri mineralne surovine BIVANJSKE KAKOVOSTI
oktober 2006 stran 49 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
neonesnaženo ozračje nehrupno okolje krajinska slika
pričakovani vpliv je majhen oziroma ga ni pričakovani vpliv je zmeren pričakovani vpliv je velik
Za potrebe izbora modelov, izbora podakov, s katerimi so modeli predstavljeni in za potrebe vrednotenja podatkov, je treba opredeliti potencialne vplive izgradnje in delovanja hitre ceste na posamezne sestavine okolja ter opredelitev njihovih posledic.
VPLIVI POSLEDICE VPLIVOV NARAVA Ozračje - emisije iz prometa - širjenje strupenih snovi v ozračju - širjenje smradu Geosfera - ravnanje površin in zasipavanjem depresij - spreminjanje fizikalnih in kemijskih lastnosti - odstranjevanje skal in kamenja tal - izgradnja teras - delovanje erozije in s tem odnašanje prsti - spreminjanje pedoloških lastnosti tal zaradi - spreminjanje naravnih geomorfoloških oblik odstranjevanja vrhnje plasti tal ter - spreminjanje pedoloških lastnosti tal zaradi uporabe težkih strojev Hidrosfera - regulacije površinskih vodotokov - onesnaževanje površinskih voda - izsuševanje vlažnih zemljišč - onesnaževanje podtalnice - odvzem vode - siromašenje ekološke pestrosti prostora - izpusti odpadne vode - spreminjanje vodnega režima (zmanjševanje - strojna obdelava - izlitja naftnih derivatov in količin, hiter odtok vode) strojnih olj Biosfera - spremembe površinskega pokrova − neposredno uničenje organizmov rastlin, - reguliranje vodotokov živali in vodnih živali - izsuševanje tal − slabšanje zdravstvenega stanja organizmov - emisijami iz objektov in iz prometa − uničenje ali poškodovanje življenjskih - izlivi odpadnih voda prostorov (spremembe talnih razmer, mikroklimatskih značilnosti, hidroloških razmer, spremembe v površinskem pokrovu, povečan hrup) PROSTOR KOT NARAVNI VIR Kmetijska zemljišča - spreminjanje rabe tal - uničenje kmetijskih zemljišč - začasno omejevanjem rabe - onesnaževanje tal
BIVANJSKE KAKOVOSTI - emisije iz objektov in iz prometa - poslabšanje kakovosti zraka zaradi - spremembe reliefa vsebnosti strupenih snovi ter zaradi širjenja - odstranjevanje površinskega pokrova smradu. - prisotnost objektov v prostoru - vidne spremembe oziroma spremembe krajinske slike 5.2.2.2 Priprava podatkovne podlage
oktober 2006 stran 50 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Na osnovi opredeljenih vplivov so bili določeni podatki, s katerimi je možno potencialne vplive prikazati. V modelih so uporabljeni podatki o prostoru, ki so bili dosegljivi v času priprave naloge. Kot izhodišče so bili uporabljeni primarni podatki o prostoru (DMR, DOF, TTN, dejanska raba prostora, namenska raba prostora, površinski pokrov, površinske in podzemne vode, poselitev, kulturna dediščina, objekti in območja ohranjanja narave, ceste, železnice idr.), ki so bili pridobljeni pri naročniku oz. pri drugih pristojnih institucijah (GURS, MOPE – Urad RS za prostorsko planiranje, MOPE – ARSO, MKGP, MK). Neposredno terensko zajemanje podatkov v tej fazi ni predvideno. Namesto teh podatkov so bili ustrezno uporabljeni izvedeni in ekspertno interpretirani podatki. Vsi podatki so bili v nadaljnjih korakih interpretirani, ovrednoteni in vgrajeni v modele ranljivosti.
Podatki so bili računalniško obdelani. Študija je izvedena po principu rastrske obdelave prostora, pri čemer je velikost celice prilagojena merilu predvidenih posegov in natančnosti dostopnih podatkov (25 x 25 m).
5.2.2.3 Sestavljanje modelov ranljivosti
Pri opredeljevanju ranljivosti okolja se izhaja iz treh vidikov varstva okolja in sicer:
• varstva narave v smislu njene prvobitnosti oziroma naravne ohranjenosti, • varstva naravnih virov in • varstva človekovega bivanjskega okolja.
Modeli ranljivosti, ki odražajo zahteve varstva narave, izhajajo iz predpostavke, da vsako opravilo, ki posredno ali neposredno spreminja naravne oblike geosfere, voda, ozračja in biosfere, pomeni negativen vpliv na naravo.
Stopnja ranljivosti posamezne sestavine narave je odvisna od naravne ohranjenosti, redkosti in izjemnosti sestavine, od občutljivosti na posege glede na regeneracijske in nosilne sposobnosti sestavine ter od velikosti in značaja posega.
Modeli ranljivosti prostora, ki odražajo zahteve varstva naravnih virov, so zgrajeni na predpostavki, da poseganje v prostor lahko povzroči spremembe reliefa in površinskega pokrova, s tem pa bodo zmanjšani potenciali za vrsto drugih rab prostora.
Modeli ranljivosti, ki odražajo prizadevanja za varstvo bivanjskih kakovosti, so zgrajeni na predpostavki, da bo izvajanje dejavnosti povzročilo motnje v bivanjskem okolju, predvsem na področju onesnaženj, ter v spremembah krajinske slike območja. Zato so ranljivejša območja s kakovostno krajinsko zgradbo in vidno izpostavljena območja. Modeli predpostavljajo, da ranljivost upada z oddaljenostjo od bivanjskih območij in da je večja v območjih z velikimi kulturnimi kakovostmi.
Zaradi kompleksnosti prostora je, zaradi lažjega izvajanja in razumevanja rezultatov ranljivost prostora zaradi izgradnje in delovanja hitre ceste, predstavljena z več podmodeli. Podmodeli so izbrani smiselno glede na vplive, ki jih ima izgradnja in delovanje hitrih cest na prostor, glede na značilnosti obravnavanega prostora ter glede na razpoložljive podatke.
oktober 2006 stran 51 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Pripravljeni so naslednji modeli ranljivosti:
• ranljivost geosfere • ranljivost voda • ranljivost naravnih kakovosti • ranljivost kompleksnih značilnosti narave (naravne ohranjenosti) • ranljivost gozda • ranljivost atmosfere • ranljivost kulturnih in krajinskih kakovosti • ranljivost potencialov za kmetijsko pridelavo
Pripravljena pa je tudi skupna ranljivost prostora zaradi izgradnje in delovanja hitre ceste na obravnavanem območju.
Vsak podmodel je sestavljen iz opredelitve razpoložljivih podatkov ter na podlagi vrednotenja vplivov posamezne dejavnosti na posamezne sestavine okolja. Razpoložljivi podatki predstavljajo osnovo, na podlagi katere postavimo zgradbo modela. Prikazani so v povezavi s prizadetimi deli posameznih sestavin (iz interakcijske matrike identifikacije vplivov).
Vsak podatek je nato ocenjen – prirejena mu je stopnja ranljivosti oziroma velikost vpliva, ki ga določena dejavnost ima na obravnavano sestavino okolja.
Za ocenjevanje potencialnih vplivov dejavnosti na prostor je uporabljena 5 – stopenjska lestvica:
1 = ni ranljivo oz. je najmanj ranljivo 2 3 4 5 = najbolj ranljivo (poseg je na območju neprimeren) oz. v barvah:
Uporabljeni in ocenjeni podatki se v postopku opredeljevanja ranljivosti združijo z uporabo matrične metode (matrik), v večini primerov po pravilu maksimuma, kar pomeni, da se v končni rezultat prenese najvišja vrednost v kombinaciji ocen.
Vsak grafični rezultat modela ranljivosti je najprej pomanjšano (shematsko) prikazan za vsakim opisom predpostavk in navedbo uporabljenih podatkov, posamezne karte v celoti pa so priložene za tekstualnim delom.
Variante so označene sledeče:
oktober 2006 stran 52 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
5.2.2.4 Prikaz rezultatov
1-RANLJIVOST GEOSFERE
Model ranljivosti geosfere je zgrajen ob predpostavki:
• da so ranljivejša tla manjše stabilnosti, strmejša pobočja, erozivna tla ter manj trdne hribine, kjer je pričakovati večjo stopnjo spremembe zaradi zemeljskih del • da so ranljivejši posebni geomorfološki pojavi (vrtače, grebeni, vrhovi)
Uporabljeni podatki:
• erozijska območja • geomorfološki pojavi s pasovi oddaljenosti (najbolj ranljiv je pojav, z oddaljenostjo stopnja ranljivosti manjša) • geomorfološke in geološke naravne vrednote s pasovi oddaljenosti (najbolj ranljiva je naravna vrednota, z oddaljenostjo se stopnja ranljivosti manjša) • strmine (večje strmine še poudarjajo ranljivost prejšnjih pojavov)
Rezultati modela:
Ranljiva območja se pojavljajo bolj ali manj enakomerno po celotnem območju obravnave. Izjema so ravninska območja okrog Bertokov, Škocjana in Vanganela. Ranljivejša območja so skoncentrirana v zaledju Kopra in Izole, na obali med Koprom in Izolo, območja okrog Šmarja ter območja med Padno in Krkavčami.
Predlagane variante hitre ceste se ranljivim območjem praviloma izogibajo, v okolici Šmarja na taka območja nekoliko posegata rumena in rdeča varianta.
2-RANLJIVOST POVRŠINSKIH VODA
Model ranljivosti voda izhaja iz predpostavke, da se pri izgradnji in delovanju hitre ceste kažejo potrebe po regulaciji vodotokov, izpusti iz prometa pa so njihov potencialni onesnaževalec. V primeru izgradnje hitre ceste na poplavnih območjih, bi bili na teh območjih potrebni ukrepi za varstvo pred poplavami. To pa pomeni spreminjanje naravnih razmer na območju. Ranljivost prostora na poplavnih območjih je odvisna od pogostosti poplav.
Model ranljivosti voda je sestavljen na naslednjih predpostavkah:
• ranljivejši so naravno ohranjeni vodotoki in prekomerno onesnaženi vodotoki • ranljivejša so poplavna območja
Uporabljeni podatki:
• kategorizacija vodotokov (vodotokom 1., 1.-2. ter 3.-4. kakovostnega razreda so dodani pasovi oddaljenosti; ranljivost z oddaljenostjo pada) • območja podtalnice.
Rezultati modela:
Najbolj ranljiva so območja ob naravno ohranjenih odsekih vodotokov Dragonja, Bavški potok, Pinjevec (Rokava) ter Rižana. Poleg tega je treba pozorno obravnavati tudi poplavna območja ob Badaševici, Drnici in Dragonji. Na obravnavanem območju območij varstva vodnih virov ni.
oktober 2006 stran 53 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Predlagane variante hitre ceste tečejo načeloma po območjih, ki z vidika varstva voda niso ranljiva. Variante v začetnem delu potekajo mimo manjšega poplavnega območja Badaševice, rdeča varianta pa v nadaljevanju tudi po robu poplavnega območja Drnice.
Slika 4: Ranljivost geosfere Slika 5: Ranljivost površinskih voda (graf. pril. 2.1) (graf. pril. 2.2)
3-RANLJIVOST NARAVNIH KAKOVOSTI
V modelu ranljivosti naravnih kakovosti so združeni podatki o naravnih kakovostih, ki so nastali kot implementacija predpisov o ohranjanju narave. Pri vrednotenju teh podatkov smo izhajali iz predpostavke, da so to območja večje naravne kakovosti, njihova ranljivost pa je odvisna od namena določitve posameznega območja in stopnje njihovega varovanja.
Uporabljeni podatki:
• območja Natura 2000 • Ekološko pomembna območja • Naravne vrednote • Zavarovana območja
Tokovnim pojavom naravnih vrednot in zavarovanih območij so dodani pasovi oddaljenosti.
Rezultati modela:
Najranljivejša so območja naravnih vrednot na območju Škocjanskega zatoka. Škocjanski zatok je zavarovano območje. Med ranljivejša območja sodi tudi celoten JV del obravnavanega območja (območje Natura 2000 – Slovenska Istra).
Vse predlagane variante hitre ceste tečejo mimo ranljivih območij in jih na manjših delih tangirajo.
oktober 2006 stran 54 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
4-RANLJIVOST KOMPLEKSNIH ZNAČILNOSTI NARAVE (NARAVNE OHRANJENOSTI)
Model ranljivosti kompleksnih značilnosti narave izhaja iz predpostavke, da je stopnja naravne ohranjenosti večja tam, kjer je manjša stopnja človekovega poseganja v prostor. To pa so predvsem območja oddaljena od poseljenih območij, strmejša območja in območja na višjih nadmorskih višinah. Stopnjo naravne ohranjenosti pa odkriva predvsem površinski pokrov.
Uporabljeni podatki:
• Raba zemljišč • Oddaljenost od stanovanjskih območij • Oddaljenost od industrijskih območij • Strmine • Nadmorske višine
Rezultati modela:
Ranljiva območja se pojavljajo bolj ali manj enakomerno po celotnem območju obravnave. Izjema so ravninska območja okrog Bertokov, Škocjana in Vanganela. Najranljivejša območja se pojavljajo na obmejnem območju (Novi Brič, Draga ob Pinjevcu) ter na območju Bererevca in Segadičev.
Vse predlagane variante hitre ceste se najranljivejšim območjem izogibajo.
Slika 6: Ranljivost naravnih kakovosti Slika 7: Ranljivost kompleksnih značilnosti narave (graf. pril. 2.3) (graf. pril. 2.4)
5-RANLJIVOST GOZDA
Gozd predstavlja največji ekosistem, ki ga tvorijo združbe rastlin in živali. Na gozd imajo velik vpliv predvsem dejavnosti oziroma posegi, ki imajo za posledico spreminjanje oziroma odstranjevanje površinskega pokrova, saj to pomeni spreminjanje gozdnih združb zaradi spremembe kompleksnih značilnosti biosfere.
oktober 2006 stran 55 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Model ranljivosti gozda izhaja iz predpostavke, da je ranljivost gozdov odvisna od pomena posameznih gozdnih površin. Le te pa so povezane z opredeljenimi funkcijami gozda in s stopnjami poudarjenosti posamezne funkcije. Poseben status pri opredeljevanju ranljivosti imajo varovalni gozdovi ter gozdni rezervati, saj so normativno zavarovani z odlokom. Glede na to so opredeljeni kot območja z visoko stopnjo ranljivosti.
Uporabljeni podatki:
• Funkcije gozda – varovalna funkcija s tremi stopnjami poudarjenosti funkcije • Varovalni gozdovi • Gozdni rezervati
Rezultati modela:
Najranljivejša območja gozdov se pojavljajo na območjih z odlogi zavarovanih gozdov (varovalni gozdovi, gozdni rezervati) ter na območjih gozdov s poudarjeno varovalno funkcijo na 3. stopnji, ki se pojavljajo na večjih strminah. Takšna območja se pojavljajo na obalnem območju med Koprom in Izolo, na območju Trmuna in Podgrma, na območju med Izolo, Šaredom in Baredi, najpogostejša pa so na JV delu obravnavanega območja, kjer obsegajo tudi večje površine.
Predlagane variante hitre ceste so speljane mimo ranljivih območij gozdov. V taka območja posega le rumena varianta in sicer na območju Grintovca SZ od Šmarja.
6-RANLJIVOST ATMOSFERE
Model ranljivosti atmosfere je glede na razpoložljive podatke in z vidika varstva človekovega bivalnega okolja zgrajen na predpostavki, da bo izgradnja in delovanje hitre ceste povzročila motnje v bivalnem okolju, predvsem na področju onesnaževanja zraka ter varstva pred hrupom.
Pri tem izhaja iz predpostavke, da so:
• bolj ranljiva območja ob stanovanjskih območjih, • bolj ranljiva območja strnjenih gozdov, saj predpostavljamo, da je tam onesnaženost manjša in bi bila sprememba kakovosti večja, • bolj ranljivi tisti nezazidani deli prostora v mestu, ki ustvarjajo ugodno mikroklimo, še posebej strnjeni gozdovi in gozdni otoki v mestu.
Uporabljeni podatki:
• Stanovanjska območja s pasovi oddaljenosti (bližje kot je stanovanjsko območje, bolj ranljiva je atmosfera) • Strnjena območja gozdov (gozdni rob je v tem primeru manj ranljiv kot notranjost gozdov)
Rezultati modela:
Ranljiva so območja vseh naselij in njihove bližnje okolice.
Predlagane variante se načeloma naselij izogibajo. Zelena varianta se približa naselju Gažon, vendar je na tem odseku za to varianto predviden predor. Rumena varianta teče v ranljivem območju naselij Stara Šalara ter Križišče, prav tako rdeča varianta, le da je zanjo pri Križišču predviden tunel.
oktober 2006 stran 56 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Slika 8: Ranljivost gozda Slika 9: Ranljivost atmosfere (graf. pril. 2.5) (graf. pril. 2.6)
7-RANLJIVOST KULTURNIH IN KRAJINSKIH KAKOVOSTI
V modelu ranljivosti kulturnih in krajinskih kakovosti so kot ranljivejša opredeljena območja s kakovostno krajinsko zgradbo. Na krajinsko sliko vpliva vrsto posegov - spreminjanje reliefa, spreminjanje površinskega pokrova, predvsem pa pojavljanje objektov v prostoru. Ranljivost krajinske slike je odvisna od kulturne vrednosti območij ter od drugih družbenih vrednotenj območij. Višjo kulturno oziroma drugo družbeno vrednost ima določeno območje, bolj ranljivo je. Model predpostavlja, da ranljivost upada v obratnem sorazmerju z vidnostjo območij in da je večja v območjih z velikimi kulturnimi kakovostmi (kulturna dediščina, območja kompleksnega varstva, izjemne krajine).
Uporabljeni podatki:
• Objekti in območja iz registra kulturne dediščine • Območja kompleksnega varstva • Izjemne krajine • Vrhovi, grebeni • Vidnost iz vrhov in grebenov
Rezultati modela:
Med najbolj ranljiva območja zaradi kulturnih in krajinskih kakovosti sodi širše območje Izole ter ožje območje Kopra, območja okrog vasi in zaselkov Slovenske Istre. Na celotnem območju se enakomerno pojavljajo kulturni spomeniki.
Vse predlagane variante hitre ceste tečejo načeloma mimo območij večjih kulturnih in krajinskih kakovosti. Zelena in rdeča varianta pri Bertokih posegata na arheološko območje, rdeča varianta sega v območje vasi Sergaši, ki je eno izmed območij iz registra kulturne dediščine, zelena varianta pa posega v območje vasi Gažon, vendar je na tem območju predviden tunel.
oktober 2006 stran 57 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
8-RANLJIVOST POTENCIALOV ZA KMETIJSKO PRIDELAVO
Model ranljivosti potencialov za kmetijsko pridelavo temelji na predpostavki, da izgradnja in delovanje hitre ceste vpliva predvsem na spremembo rabe tal ob gradnji objektov, kar ima za posledico neposredno uničenje kmetijskih zemljišč oziroma začasno omejevanje rabe zemljišč. Promet povzroča izpuščanje snovi v okolje, s tem pa predstavlja potencialno možnost za onesnaževanje tal. Najbolj ranljiva so zemljišča z največjim pridelovalnim potencialom.
Model ranljivosti za kmetijsko pridelavo lahko enačimo z modelom privlačnosti za kmetijsko pridelavo, pri čemer so privlačnejša zemljišča ranljivejša.
Pridelovalni potencial je določen na podlagi dosegljivih podatkov o:
• rabi zemljišč, • strminah, • nadmorskih višinah, • ekspozicijah, • poplavnih območjih ter • oddaljenosti od prometnic in • oddaljenosti od industrijskih območij.
Rezultati modela:
Območja, ki so ranljiva zaradi kmetijskih potencialov so omejena predvsem na ravninska območja. Najbolj ranljiva območja so skoncentrirana na območju Bertokov, Škocjanskega zatoka ter Vanganelskega polja. Poleg teh območij so kot najbolj ranljiva opredeljena še območja na Livadi in Jagodju ter v dolinah Dragonje in Drnice.
Zelena in rdeča varianta posegata na najranljivejša območja na odseku od začetka hitre ceste do Šalare, v nekoliko manjšem delu pa na koncu v dolinah Dragonje in Drnice.
Slika 10: Ranljivost kulturnih in Slika 11: Ranljivost potencialov za krajinskih kakovosti kmetijsko pridelavo (graf. pril. 2.7) (graf. pril. 2.8)
oktober 2006 stran 58 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
9-SKUPNA KARTA RANLJIVOSTI PROSTORA
Skupna karta ranljivosti združuje vse prejšnje karte v skupno karto. Podatki posameznih modelov so bili v skupnega združeni po principu prenosa maksimalne vrednosti, kar pomeni, da se v skupno karto za vsako posamezno celico prenese najvišje vrednotena celica posameznih modelov.
Rezultati modela:
Na podlagi skupne ranljivosti prostora lahko ugotovimo, da so zaradi izgradnje in delovanja hitre ceste najbolj ranljiva območja naselij in ob naseljih, območja ob obali z zaledjem ter območje Slovenske Istre.
Vse variante hitre ceste se najbolj ranljivim območjem načeloma izognejo, razen v začetnem in končnem delu - na začetku na območju Bertokov, Škocjanskega zatoka in Vanganelskega polja na koncu v dolinah Dragonje in Drnice.
Slika 12: Skupna karta ranljivosti prostora (graf. pril. 2.9)
5.3 Zaključki študije ranljivosti prostora
Rezultati študije ranljivosti prostora kažejo, da so vse variante hitre ceste speljane po območju, ki je z vidika ohranjanja narave, naravnih virov in človekovega bivalnega okolja manj ranljivo, čeprav rdeča (varianta 1) in rumena varianta (varianta 2) skoraj v celoti potekata po robu bolj ranljivih območij, na nekaterih odsekih pa v taka območja tudi posegata. Zelena varianta (varianta 3) posega, tako kot rdeča in rumena, v bolj ranljiva območja na območju Bertokov, Škocjanskega zatoka in Vanganelskega polja ter v dolinah Dragonje in Drnice.
Razlike glede poseganja posameznih variant v bolj ali manj ranljiva območja so majhne, tako da je samo na podlagi študije ranljivosti težko odločiti, katera varianta je boljša oz slabša od drugih. Pri izboru variant je zato treba upoštevati predvsem prometne, urbanistične in druge razvojne kriterije. Vsekakor pa je treba pri podrobnejšem načrtovanju upoštevati varstvene zahteve, ki izhajajo iz vseh treh vidikov varovanja okolja, še posebej na najbolj ranljivih območjih.
oktober 2006 stran 59 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
6 NADGRADNJE IN OPTIMIZACIJE IZHODIŠČNIH VARIANT
6.1 Splošno
Tekom izdelave vsebine poglavij zvezka 1, I. mape, je med izdelovalci gradbeno-tehničnega dela, izdelovalci Študije variant, izdelovalci Okoljskega poročila za obravnavan poseg in predstavniki naročnika ves čas potekalo medsebojno izmenjavanje do tedaj pridobljenih spoznanj, vmesnih preverb in zaključkov.
Tako je na podlagi:
• pridobljenih iztočnic iz Analize stanja in teženj v prostoru, Analize razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru in Študije ranljivosti prostora, • smernic za načrtovanje ter strokovnih podlag urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora, • podrobnejših gradbeno-tehničnih obdelav izhodiščnih variant, • skupnih spoznanj tekom koordinacij v smislu uporabe vseh spoznanj in iskanja optimalnejših rešitev nastalo več podvariant posameznih delov izhodiščnih variant s številnimi možnostmi prevezav in prepletov.
Pred dokončno opredelitvijo variant za nadaljnjo obravnavo, so bile na posameznih odsekih podrobneje izrisane vse izhodiščne variante in vse podvariante le-teh. Različni poteki trase med Koprom in Dragonjo so predstavljeni v nadaljevanju.
6.2 Opis preverjenih variant
Pri obravnavi in opisu vseh preverjenih podvariant je bil celoten odsek glede na vozlišča prevezav in specifiko poteka variant razdeljen na tri dele, ki se pretežno ujemajo z geografskimi in prostorskimi značilnostmi območja ter z možno faznostjo gradnje. Vse variante te vmesne faze (med izhodiščnimi in opredeljenimi za nadaljnjo obravnavo) so prikazane na grafični prilogi 3 tega zvezka.
Okvirni trije deli, v katere je razdeljen celotni odsek od Kopra do Dragonje, so naslednji:
A – začetni del: od začetka odseka do priključka Šalara;
B – osrednji del: od priključka Šalara do priključka Padna;
C – zaključni del: od priključka Padna do navezave na MMP Dragonja;
Skoraj vse variante dela A je možno povezati z vsemi variantami dela B, prav tako je skoraj vse variante dela C možno povezati na variante osrednjega dela (B).
oktober 2006 stran 60 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
V začetnem delu (A) so bile tako preverjene šitri različne variante, ki jih je možno v različnih točkah, ponekod z manjšimi popravki, povezati na variante dela B:
• A1, • A2, • A3, • A4, v osrednjem delu je vključno z izhodiščnimi 6 preverjenih potekov trase:
• B1, • B2, • B3, • B4, • B5, • B6, v zaključnem delu (C) pa je pet variant, kjer so zopet možne različne povezave na variante osrednjega dela:
• C1. • C2, • C3, • C4, • C5.
Sistematizacija v tem delu uporabljenih oznak odsekov in variant ne sledi kronološkemu nastanku oz. razvoju variant, pač pa lažji sledljivosti na grafičnih prilogah. Vse variante so predstavljene na grafični prilogi št. 3.
Obojestransko počivališče:
Ne glede na izbor variante je proti koncu osrednjega dela, pred priključkom Padna predvidena oskrbna postaja tipa 2 oz. obojestransko počivališče v najmanjšem možnem obsegu. Ureditev obojestranskega počivališča v tej fazi ne vpliva na izbor koridorja variant, zato ni vključeno v samo primerjavo, sama utemeljitev obsega in lokacije pa sledi v nadaljevanju:
Iz dopolnitve študije "Spremljajoči objekti na primorskem kraku avtocest", ki jo je izdelal RC Planiranje d.o.o. Celje, v avgustu 2000 je ob trasi HC na odseku Koper – Dragonja predvidena postavitev:
• spremljajočega objekta tipa 1.2 (počivališče z WC, turističnimi informacijami in bifejem) s poudarjeno obmejno – turistično funkcijo, na oddaljenosti 1 – 2 km od meje in • spremljajočega objekta tipa 2 (bencinska črpalka, počivališče, WC, turistične informacije, bife in večnamenska trgovina), na oddaljenosti 10 – 15 km od državne meje.
Glede na to, da se predvidena lokacija spremljajočega objekta tipa 1.2 nahaja v območju naselja Dragonja, kjer je predvidena izvedba priključka Dragonja, je potrebno počivališče premakniti višje ob trasi HC ter se s tem izogniti tudi vplivnemu območju mejnega prehoda Dragonja. Predvidena lokacija spremljajočega objekta tipa 2, ki naj bi bila od državne meje oddaljena 10 – 15 km se nahaja v območju med priključkom Šalara ter neposredno pred predorom
oktober 2006 stran 61 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Šmarje oz. Gažon oz. Srgaši, kar je odvisno od posamezne variante, zato bi jo bilo potrebno premakniti vzdolž trase, bližje k državni meji.
Iz navedenih vzrokov ter z upoštevanjem optimizacije posegov v bližnje kmetijske površine oz. v območje Nature 2000 so bile na terenskem ogledu preverjene in ocenjene možne lokacije spremljajočih objektov. Kot najustreznejša lokacija se je izkazala ravnica med reko Drnico in naseljem Bandel, kjer se danes odlaga zemeljski material, pomešan z inertnimi odpadki.
Na podlagi tega je bil podan predlog, da se namesto predvidenih dveh spremljajočih objektov ob trasi HC Koper – Dragonja predvidi obojestranski spremljajoči objekt tipa 2 na predlagani lokaciji, ki je od državne meje oddaljena ca. 5 km.
6.2.1 Začetni del
Zaradi lažjega razumevanja njihovega nastanka so v nadaljevanju variante opisno predstavljene v kronološkem vrstnem redu njihovega nastanka.
Varianta A2
Varianta A2 predstavlja začetni del izhodiščnih variant 1 in 2, torej poteka trasa od začetka odseka (navezava na konec avtoceste A1) v km 0,0 po obstoječi HC MMP Škofije – Razcep Srmin - Koper do km 1,0, kjer je predviden razcep HC Koper – Dragonja levo in HC Koper – Lucija po trasi že zgrajene Obalne ceste na odseku Bertoki – Žusterna desno.
Od razcepa Škocjan trasa v km 2,2 preide v predor dolžine 320 m skozi Škocjanski grič. Po izhodu iz predora v smeri proti vznožju jezika Tribanskega hriba preči ravnice Pradišjol in Šalarsko polje mimo naselja Šalara, prečka Vanganelsko polje, na koncu katerega je predviden priključek Šalara z novo prometnico do obstoječe Šmarske ceste. Varianta se nadaljuje ob vznožju Bošamarina.
Pozitivne lastnosti variante A2: • za razcepom Škocjan je varianto možno speljati z elementi za običajno računsko hitrost hitrih cest 100 km/h; • varianta je speljana najbolj oddaljeno od mesta Koper.
Negativne lastnosti variante A2: • zaradi kratke razdalje od razcepa Srmin mimo priključka Bertoki do razcepa Škocjan je iz prometno-varnostnih razlogov problematičen preplet prometa; • trasa na območju kompleksnih obdelanih površin razpolovi ravnico Predišjol, ki hkrati predstavlja retenzijsko območje; • trasa preseka Vanganelsko polje, ki je hkrati tudi opredeljeno poplavno območje v njegovem širšem delu, kjer gre za meliorirane površine in so kompleksnejši sklopi kmetijsko obdelanih površin; • viadukt preko dela Vanganelskega polja na široki ravnici vidno izredno izstopa in predstavlja izrazit tujek v prostoru, hkrati pa ni tako visok, da bi pod njim še neprej nemoteno delovala trenutna raba prostora.
Varianta A4
Varianta A4 v začetnem delu do vhoda v predor Škocjan poteka enako kot varianta A1. Tam pa se preusmeri nekoliko bolj proti zahodu. Kmalu za predorom dolžine 520 m preide na
oktober 2006 stran 62 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant viadukt, s katerim prečka dolino Pradišjol, se previje proti zahodu in na območju Stare Šalare prečka in navezuje obstoječo Šmarsko cesto (priključek Šalara).
Varianta je nastala v smislu približevanja poselitvenemu območju na območju Šalare, s tem da do predora Škocjan poteka še kot izhodiščne variante.
Na podlagi podrobnejšega izrisa je bilo ugotovljeno, da varianta še ne rešuje zadovoljivo negativnih lastnosti variante A2 in tudi še ni dovolj prepričljiva v pozitivnih lastnostih.
Pozitivne lastnosti variante A4: • za razcepom Škocjan je varianto možno speljati z elementi za običajno računsko hitrost hitrih cest 100 km/h; • nekoliko diagonalnejši potek preko Vanganelskega polja bolj ohranja celovitosti tega strnjenega kmetijskega kompleksa; • na območju Šalare se trasa naselju že približa toliko, da se cesto lahko uporabi kot mejo strnjene mestne poselitve; • priključek Šalara, premaknjen neposredno na območje obstoječe Šmarske ceste, je prostorsko in prometno ugodneje nameščen, navezava na Šmarsko cesto je neposredna in ni več potrebe po dodatni povezovalni cesti.
Negativne lastnosti variante A4: • zaradi kratke razdalje od razcepa Srmni mimo priključka Bertoki do razcepa Škocjan je prometno problematičen preplet prometa; • nekoliko diagonalnejši in bolj zahodni potek preko ravnice Pradišjol še ne ohranja celovitosti tega strnjenega kmetijskega kompleksa; • viadukt preko dela Vanganelskega polja še vedno vidno izredno izstopa.
Varianta A3
Varianta A3 je identična izhodiščni varianti 3 in tako od začetka do vznožja jezika Tribanskega hriba poteka kot varianta A1, potem pa se na območju Vanganelskega polja previje zahodneje in ima priključek Šalara na istem mestu kot varianta A2.
Pozitivne lastnosti variante A3: • za razcepom Škocjan je varianto možno speljati z elementi za običajno računsko hitrost hitrih cest 100 km/h; • varianta je speljana pretežno tako oddaljeno od mesta Koper kot varianta A2; • priključek Šalara, premaknjen neposredno na območje obstoječe Šmarske ceste, je prostorsko in prometno ugodneje nameščen, navezava na Šmarsko cesto je neposredna in ni več potrebe po dodatni povezovalni cesti.
Negativne lastnosti variante A3: • zaradi kratke razdalje od razcepa Srmin mimo priključka Bertoki do razcepa Škocjan je iz prometno-varnostnih razlogov problematičen preplet prometa; • trasa na območju kompleksnih obdelanih površin razpolovi ravnico Predišjol; • nekoliko diagonalnejši potek preko Vanganelskega polja kot varianta A2 še ne ohranja celovitosti tega strnjenega kmetijskega kompleksa.
Varianta A1
Varianta A1 od začetka odseka poteka po obstoječi HC MMP Škofije – Razcep Srmin – Koper do km 2, kjer bo razcep dveh hitrih cest. Varianta A1 se iz smeri SV – JZ previje proti jugu in preide v predor dolžine 410 m ter prečka dolino Pradišjol najbolj zahodno, v njenem zaključnem delu, po robu naselja Šalara. Od km 4,0 se poenoti z varianto A4. oktober 2006 stran 63 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Varianta je nastala kot nadaljevanje poskusa optimizacije izhodiščne variante v njenih slabih točkah. S to varianto je doseženo naslednje:
Pozitivne lastnosti variante A1: • z zamikom razcepa hitre ceste proti JZ v dve hitri cesti omogoča daljše odseke za možnosti prepletov, s tem je povečana prometna varnost; • varianta se do največje možne mere približa poselitvenemu območju Šalara in lahko predstavlja smiselno mejo strnjenega mestnega poselitvenega območja (mejo širitve naselja); • z najbolj zahodnim zamikom ohranja ravnico Pradišjol; • opredeljeno poplavno območje Vanganelskega polja preseka skoraj ob robu, tako da delitev ne bo potrebna, ampak le malenkostno zmanjšanje opredeljenega poplavnega območja; • z zamikom ohranja celovitost Vanganelskega polja; • celovitost Vanganelskega polja ohranja tudi s spremembo nivelete od sredine predora Škocjan preko tega območja, zaradi česar ni potrebna izgradnja viadukta preko Vanganelskega polja, pač pa le nižji nasip.
Negativne lastnosti variante A1: • z zamikom razcepa avtoceste proti JZ v dve hitri cesti je manj prostora za umestitev dveh krivin, zato je cesta vse do izstopa iz predora speljana z elementi za računsko hitrost 80 km/h; • ob detajlnejšem izrisu se glede na uporabo ravno še sprejemljivih elementov lahko izkaže, da morda varianta prometno – tehnično ni izvedljiva.
6.2.2 Srednji del
Varianta B2
Varianta B2 predstavlja potek izhodiščne variante 1 od priključka Šalara do priključka Padna pribl. v km 11.500. Varianta tako od priključka Šalara variante A2 poteka po vzhodnem pobočju doline potoka Pjažentin in se vzpne do vhoda v predor. Na tem mestu je možna izgradnja priključka Paderna, ki je mogoč le pri tej varianti. Predor pod Šmarskim sedlom je dolg 940 oz. 1100 m. Po prihodu iz predora poteka po dolini potoka Derešnjak, zahodno od obstoječe Šmarske ceste G1-11/1062.
Pozitivne lastnosti variante B2: • le ta varianta ima prostorsko možnost izgradnje priključka Paderna (v primeru, da se na podlagi prometno – ekonomskih opreveritev izkaže potreba po tem);
Negativne lastnosti variante B2: • pred vstopom v predor pod Šmarskim sedlom poteka trasa po geološko zahtevnem področju, kjer bodo potrebni zahtevni gradbeno-tehnični posegi pri umestitvi trase v prostor, na kar nakazuje tudi preverba variant glede ranljivosti geosfere.
Varianta B6
Varianta B6 predstavlja potek izhodiščne variante 2. Varianta je bila preverjena na podlagi zahteve MO Koper, da trasa poteka čim bolj po obstoječi Šmarski cesti. Varianta B6 se naveže v priključku Šalara variante A3 in se preusmeri proti obstoječi tripasovnici, po kateri pa ob ohranjanju ustreznih elementov lahko poteka le med km 5,2 in 6,1, kjer mora zaviti levo preko doline potoka Pjažentin, da lahko preide v predor pod Šmarskim sedlom. Za
oktober 2006 stran 64 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant predorom po prečkanju doline potoka Derešnjak se lahko varianta šele od km 9,0 nadaljuje po obstoječi trasi glavne ceste G1-11 proti Dragonji.
Variante deloma ni možno speljati z ustreznimi ali zgolj minimalno ustreznimi elementi in je bila preverjena zgolj na zahtevo MO Koper, zato zaradi pretežne gradbeno-tehnične neustreznosti varianta ni bila podrobneje preverjena in je bila na osnovi preveritve izdelovalca gradbeno-tehničnega dela predlagano, da se varianta izloči iz nadaljnje obdelave.
Varianta B5
Varianta B5 predstavlja osrednji del izhodiščne variante 3 in se začne v priključku Šalara variante A3. Za priključkom poteka varianta po prisojnem pobočju Stare Šalare, prečka vmesno grapo z viaduktom dolžine 200 m in kmalu zatem preide v predor dolžine 940 m pod naseljem Gažon. Po prihodu iz predora poteka po zahodnem pobočju doline Drnice vse do prehoda v dolino Dragonje.
Pozitivne lastnosti variante B5: • s potekom po pobočju Stare Šalare poteka varianta po koridorju, ki je geološko mnogo manj zahteven kot koridor po dolini potoka Pjažentin; • to je edina varianta, ki je v delu preko občine Izola eksplicitno prostorsko navedena v občinskih prostorskih aktih in sicer v dolgoročnem planu občine Izola.
Negativne lastnosti variante B5: • dolina Stare Šalare je pretežno nepozidana, jugozahodna pobočja so drobno terasirana in zasajena z oljčniki, nasprotna pobočja gozdna, zatrep doline, kjer trasa preide v predor, pa je še 'nedotaknjen'; • glavna slabost te variante pa je v poteku na drugi strani predora pod Gažonom, kjer v celoti poteka po drugi strani doline Drnice, ki je še nepozidana, z ohranjenimi pobočji in kmetijskimi površinami v dnu doline. Ker se obstoječa cesta, trenutno G1-11, tudi po izgradnji hitre ceste ohrani, to pomeni, da bi to pretežno ohranjeno dolino z aktivno, a ekstenzivno kmetijsko rabo v dnu doline z obeh strani obdajala cesta z vsemi spremljajočimi obcestnimi ureditvami, kar bi dolino močno degradiralo z vidika vplivov na vidne kakovosti, kulturno krajino, kompleksne značilnosti prostora ipd.
Varianta B4
Varianta B4 predstavlja prevezavo variant B5 in B2 v zgornjem delu doline Drnice. Varianta tako do vhoda v predor pod Gažonom ter skozi predor poteka skoraj identično kot varianta B5. Trasa se za predorom previje proti jugu, prečka Drnico in poteka po njenem desnem bregu do km 9,07, kje poteka tik pod obsežnejšim vinogradniškim nasadom. V nadaljevanju poteka trasa ob strmem pobočju na levem bregu Drnice in se počasi približa poteku variante B2, kjer sta od km 11,0 identični.
Pozitivne lastnosti variante B4: • varianta se s prepletom variant B5 in B2 izogne geološko zahtevnemu terenu pri Šmarjah, kar je slaba točka variante B2, • s kasnejšo prevezavo na varianto B2 ne odpira novega koridorja na zahodni strani doline Drnice.
Negativne lastnosti variante B4: • dolina Stare Šalare je pretežno nepozidana, jugozahodna pobočja so drobno terasirana in zasajena z oljčniki, nasprotna pobočja gozdna, zatrep doline, kjer trasa preide v predor, pa je še 'nedotaknjen';
oktober 2006 stran 65 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
• predor poteka po robom naselja Gažon; • za izstopom izpod predora pod Gažonom so potrebni zahtevni in obsežni posegi v teren (vkop izrednih višin – cca 114 m); • zgornji del doline Drnice, kjer trasa izstopa iz predora je neopremljena s prometnicami in nepozidana, prisotni so obsežni vinogradniški nasadi, ki na poseben način zaznamujejo zatrep te doline. Na območju je tudi posebna mikroklimatska točka (najtoplejša točka primorske), ki bi ob izgradnji predora in razširitvi doline z vkopom izgubila svojo značilnost, podobno tudi celotna mikroklima zatrepa doline.
Varianta B3
Tudi varianta B3 predstavlja prevezavo variant B5 in B2, vendar že nekoliko prej, samo prevezavo pa pretežno predstavlja predor pod Srgaši.
Varianta torej vse od priključka Šalara, po pobočju doline Stara Šalara, do vhoda v predor poteka identično z varianto B5, z vhodnim portalom predora pa se že previje proti jugu in poteka s predorom vzhodno od zaselka Srgaši. Trasa pride iz predora v dolini Derešnjak in poteka po njegovem levem bregu, vzporedno pod obstoječo Šmarsko cesto, ki bi jo bilo treba med km 9,6 in 9,7 nekoliko deviirati. V nadaljevanju se trasa vedno bolj približa poteku variante B2, od km 11,0 se z njo ujame.
Varianta je bila preverjena v smislu izogibanja zahtevni geologiji na območju Šmarskega sedla po eni strani ter ohranjanju doline Drnice po drugi strani in čim hitrejši prehod v koridor obstoječe glavne ceste za Šmarskim sedlom.
Pozitivne lastnosti variante B3: • varianta se s prepletom variant B5 in B2 izogne geološko zahtevnemu terenu pri Šmarjah, in ohranja zahodno stran doline Drnice; • predor ne poteka pod nobenim naseljem - od Gažona, Srgašev in križišča Šmarje je oddaljeno približno enako (od 200 do 300 m).
Negativne lastnosti variante B3: • dolina Stare Šalare je pretežno nepozidana, jugozahodna pobočja so drobno terasirana in zasajena z oljčniki, nasprotna pobočja gozdna, zatrep doline, kjer trasa preide v predor, pa je še 'nedotaknjen'; • za predorom, na območju doline potoka Derešnjak, preden se trasa spusti v dolino Drnice, so zaradi zahtevnih geoloških razmer potrebni razmeroma veliki posegi v brežino.
Varianta B1
Varianta B1 predstavlja poskus optimizacije variante B2 (izhodiščna varianta 1) v delu do vstopa v predor pod Šmarskim sedlom in ostaja v njenem koridorju. Varianta B1 se tako začne v priključku Šalara variante A3 in A1 (ne variante A2) in se po zahodnem pobočju doline potoka Pjažentin dviguje proti Šmarskemu sedlu (varianta B2 poteka po vzhodnem pobočju) do vstopa v predor, kjer ima stično točko z varianto B2. Zaradi pravilnega horizontalnega poteka je predor variante nekoliko ukrivljen, od izstopnega portala naprej pa sta varianti popolnoma identični.
Pozitivne lastnosti variante B1: • v primerjavi z varianto B2 se ta varianta navezuje na prometno ustreznejši priključek Šalara; • na zahodnem pobočju doline Pjažentin so geološki pogoji manj zahtevni, tako kljub številnim vkopom in nasipom ter viaduktom, vse manjših dimenzij, manj posega v pobočje, kot varianta B2.
oktober 2006 stran 66 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Negativne lastnosti variante B1: • za predorom, preden se trasa spusti v dolino Drnice, so zaradi zahtevnih geoloških razmer potrebni razmeroma veliki posegi v brežino.
6.2.3 Zaključni del
Varianta C2
Varianta C2 predstavlja zaključni del izhodiščnih variant 1 in 2. Varianta C2 se direktno navezuje na variante B1, B2, B3 in B4 ter poteka od priključka Padna med vznožjem vzhodnega pobočja doline Drnice in obrtno cono, kjer sta mesna predelovalna industrija (v nadaljevanju 'klavnica') in kamnoseštvo, in se za priključkom Dragonja naveže na projekt novega MMP Dragonja.
Pozitivne lastnosti variante C2: • varianta se najbolj prilagaja obstoječemu poteku glavne ceste; • varianta ne posega v obrtno cono.
Negativne lastnosti variante C2: • zaradi prilagajanja oz. ohranjanja vseh objektov obrtne cone je horizontalni potek trase za hitro cesto neugoden (dvojni neizpeljani S na razmeroma kratki razdalji).
Varianta C1
Varianta C1 predstavlja optimizacijo variante C2 pred priključkom Dragonja v smislu boljšega horizontalnega vodenja trase. Doseženi so boljšimi elementi, manj prevojev in bolj tekoči potek, na račun tega pa trasa nekoliko poseže v območje klavnice, kjer 'povozi' upravni objekt (del kompleksa).
Pozitivne lastnosti variante C1: • prostorsko in gradbeno – tehnično ustreznejše vodenje trase.
Negativne lastnosti variante C1: • potrebna je rušitev dela kompleksa klavnice in sicer upravni objekt.
Varianta C5
Varianta se navezuje na predhodno varianto B5, ki edina poteka po zahodnem pobočju doline reke Drnice. Na stiku doline Dragonje in Drnice prečka varianta ravninski del doline Drnice, ki predstavlja vitalno kompleksno meliorirano območje kmetijskih zemljišč, ter se na območju priključka Dragonja naveže na potek variant C1 in C2.
Pozitivne lastnosti variante C5: • varianta ne posega v obrtno cono; • varianta je prostorsko eksplicitno imenovana v planskih aktih občine Izola.
Negativne lastnosti variante C5: • varianta skoraj v celoti poteka po drugi strani doline Drnice, ki je še nepozidana, z ohranjenimi pobočji in kmetijskimi površinami v dnu doline. Ker se obstoječa cesta, trenutno G1-11, tudi po izgradnji hitre ceste ohrani, to pomeni, da bi to pretežno ohranjeno dolino z aktivno, a ekstenzivno kmetijsko rabo v dnu doline z obeh strani obdajala cesta z vsemi spremljajočimi obcestnimi ureditvami, kar bi dolino močno degradiralo z vidika vplivov na vidne kakovosti, kulturno krajino, kompleksne značilnosti prostora ipd.
oktober 2006 stran 67 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
Varianta C3
Varianta se navezuje na predhodne variante B1, B2, B3 in B4. S ciljem bolj tekočega poteka na območju klavnice in kamnoseštva ter v izogib rušenju posameznih njunih gospodarskih objektov, se varianta pred zaključnim delom doline Drnice v velikem loku z zahodne strani doline previje na drugo stran doline, zaobide obrat klavnice in kamnoseštva ter se na drugi strani doline Drnice zopet v velikem loku previje nazaj proti vzhodu in priključku Dragonja ter se za priključkom naveže na projekt novega MMP Dragonja.
Varianta na ta način dvakrat na majhni razdalji preseka ravnico doline Drnice, ki je v aktivni kmetijski obdelavi, dvakrat prečka samo Drnico, ustvari v prostoru popolnoma nove smeri, ki se ne zlijejo z obstoječimi vzorci.
Pozitivne lastnosti variante C3: • varianta ne posega v obrtno cono.
Negativne lastnosti variante C3: • varianta v zaključnem delu dvakrat preseka vitalno kompleksno meliorirano območje kmetijskih zemljišč, tako pa tudi razvrednoti tipično krajinsko podobo in vzorec območja in hkrati izolira del območja in generira razširitev obrtnih objektov ali drugačno pozidavo, kar bi še dodatno negativno vplivalo na ta prostor.
Varianta C4
Varianta C4 predstavlja predorsko varianto v zaključnem delu odseka hitre ceste. Varianta se navezuje na predhodne variante B1, B2, B3 in B4, se približno v (skupnem) km 14,0 previje proti pobočju in nekoliko kasneje preide v predor dolžine 800 m. Trasa preide iz predora pribl. 300 m pred mejnim prehodom, v tem delu je tudi priključek Dragonja.
Varianta predstavlja poizkus reševanja kompleksne problematike te prostorske točke, to je:
• ohranjanje in utrditev celovitosti naselja Dragonja, • ohranjanje industrijskih obratov in kmetijskih površin, • skladen horizontalni potek in • smiselno navezavo na MMP Dragonja.
Pri tem se je izkazalo, da pride ob upoštevanju ustreznih gradbeno-tehničnih elementov do nepričakovano velikega števila stanovanjskih objektov, ki bi jih bilo treba zaradi posega rušiti.
Pozitivne lastnosti variante C4: • varianta ohranja obrtno cono; • varianta ne posega na kompleksna kmetijska zemljišča; • varianta ima najbolj skladen potek in navezavo na MMP Dragonja.
Negativne lastnosti variante C4: • potrebno bi bilo rušiti nasorazmerno veliko število novejših stanovanjskih objektov; • problematična umestitev priključka Dragonja v prostor; • pojavi se problematika urejanja zastojev zaradi kratke razdalje med izhodnim portalom in MMP Dragonja; • v delu naselja, kjer je izhod iz predora bi prišlo do poslabšanja bivalnih kvalitet v delu naselja Dragonja (hrup iz predora, povečana koncentracija izpušnih plinov) pri in v okolici portala predora.
oktober 2006 stran 68 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
7 OPREDELITEV VARIANT ZA NADALJNJE VREDNOTENJE
7.1 Uvod
Na podlagi zaključkov Analize stanja in teženj v prostoru, Analize razvojnih možnosti za dejavnosti v prostoru, Študije ranljivosti prostora, vseh prejetih in analiziranih smernic ter strokovnih gradiv nosilcev urejanja prostora je bilo na posameznih delih trase HC Koper – Dragonja preverjenih več podvariant izhodiščnih variant, ki so opisane v predhodnem poglavju. Pri opisih so že izpostavljene dobre in slabe strani posamezne podvariante.
Skoraj vse posamezne variante začetnega, srednjega in končnega dela je možno že v tej fazi, ali pa z manjšimi popravki na stikih, med seboj prevezati, zato se tudi v nadaljevanju, pri določitvi variant za nadaljnjo obravnavo, ohrani delitev celotnega odseka na posamezne dele (A – začetni, B – srednji, C – končni).
Glede na to, da so vse variante že v predhodnih poglavjih podrobneje opisane, vključno z opredeljenimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, so v nadaljevanju v preglednicah ob variantah navedeni le glavni argumenti za nadaljnjo obravnavo ali izključitev.
7.2 Izbor variant
7.2.1 Začetni del
Variante začetnega dela izkazujejo razlike predvsem v točki razcepa v dve hitri cesti v delu od priključka Bertoki do priključka Slavček, mestu prečkanja ravnice Pradišjol in Vanganelskega polja ter lokaciji priključka Šalara.
A1 varianta predstavlja uspešno optimizacijo variante A2, ima bližje varianta ostane v Kopru zamaknjen razcep Škocjan, ohranja kmetijske površine, nadaljnji obravnavi smiselno postavlja ločnice v prostoru in se navezuje na prometno ustreznejši priključek Šalara A2 varianto je možno umestiti v prostor, varianta ima edina drugje varianta ostane v lociran priključek Šalara, ki edini navezuje varianto B2 nadaljnji obravnavi osrednjega dela; A3 varianta je v začetnem delu podobna varianti A2 (razcep varianta ostane v Škocjan bliže priključku Bertoki) in je prometno – tehnično nadaljnji obravnavi izvedljiva, v nadaljevanju pa se naveže na ugodnejši priključek Šalara variante A1 A4 varianta predstavlja vmesno stopnjo optimizacije od variante A1 varianta se izloči do variante A2, vendar skoraj še v ničemer ne rešuje problemskih točk variante A2
oktober 2006 stran 69 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
7.2.2 Srednji del
Srednji del je najdaljši pri obravnavanem odseku HC od Kopra do Dragonje in v dveh osnovnih koridorjih, vzhodni po dolini potoka Pjažentin in vzhodnem pobočju doline Drnice, zahodni po dolini Stare Šalare in zahodnem pobočju doline Drnice. Med njimi so možna različna mesta prevezave, ki predstavljajo posamezne variante tega dela.
B1 varianta poteka v koridorju izhodiščne variante (dolina potoka varianta ostane v Pjažentin), ki je v obstoječem stanju pod večjim antropogenim nadaljnji obravnavi vplivom kot dolina Stare Šalare; v tem koridorju poteka po geološko manj zahtevnem pobočju; tudi za Šmarskim sedlom ostaja v koridorju obstoječe Šmarske ceste B2 varianta je izhodiščna varianta vzhodnega koridorja, edina varianta ostane v omogoča kasnejšo izvedbo priključka Paderna, se navezuje na nadaljnji obravnavi priključek Šalara variante A2, za Šmarskim sedlom ostaja v koridorju obstoječe Šmarske ceste B3 varianta predstavlja kombinacijo vzhodnega in zahodnega varianta ostane v koridorja s prevezavo pod Srgaši – se izogiba zahtevnim nadaljnji obravnavi geološkim pogojem začetnega dela vzhodnega koridorja in brez poseganja v zatrep doline Drnice preide v koridor Šmarske ceste na območju doline Drnice B4 varianta predstavlja kombinacijo vzhodnega in zahodnega varianta ostane v koridorja s kasnejšo prevezavo, za predorom pod Gažonom; z nadaljnji obravnavi izjemo nesorazmerno velikega vkopa, kjer je potrebno potek v nadaljnjih fazah optimizirati, je trasa umeščena v prostor z najmanjšimi posegi v teren B5 varianta je sicer edina, ki je v občinskih planskih aktih (občina varianta se izloči Izola) prostorsko konkretno omenjena, a je zaradi poteka po še 'nedotaknjenem' delu doline Drnice ter ustvarjanju dodatnega novega koridorja v tej dolini, nesprejemljiva B6 variante z ustreznimi gradbeno – tehničnimi elementi ni možno varianta se izloči umestiti v prostor
7.2.3 Zaključni del
V zaključnem delu od priključka Padna do navezave na MMP Dragonja je v smislu iskanja optimalne rešitve s ciljem:
• ohranjanja in utrditev celovitosti naselja Dragonja, • ohranjanje industrijskih obratov in kmetijskih površin, • umestiti traso s skladnim in tekočim horizontalnim potekom ter • smiselno navezavo na MMP Dragonja iz dveh variant nastalo pet variant.
oktober 2006 stran 70 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
C1 varianta predstavlja optimizacijo izhodiščne variante 1 (oz. varianta ostane v variante C2) v delu ob obrtni coni, deloma sicer posega v nadaljnji obravnavi kompleks (rušenje upravnega objekta klavnice), a izpolnjuje vsa prej navedena izhodišča C2 varianta ohranja območje obrtne cone, a je njen horizontalni varianta se izloči potek neskladen, skoraj neprimeren – varianta je v tem smislu optimizirana v variant C1 C3 varianta izredno grobo prostorsko posega v zaključni del varianta se izloči ravnice doline Drnice; s tem negativno vpliva na vodotok, potencial za kmetijstvo, kulturno krajino, vidne značilnosti in kompleksne kvalitete prostora nasploh C4 varianta zelo dobro rešuje večino zastavljenih ciljev, vendar varianta se izloči nesprejemljivo grobo posega v območje naselja Dragonja C5 varianta se navezuje na predhodni odsek B5, ki se izloči iz varianta se izloči obravnave, vsled temu varianta ni več smiselna
7.3 Sklep
Za obravnavo v nadaljnjih fazah Študije variant s predlogom najustreznejše variante poteka hitre ceste na odseku Koper – Dragonja so po posameznih delih odseka predlagane naslednje variante:
Začetni del – od začetka odseka do priključka Šalara:
• A1 • A2 • A3
Srednji del – od priključka Šalara do priključka Padna:
• B1 • B2 • B3 • B4
Zaključni del – od priključka Padna do navezave na MMP Dragonja:
• C1
oktober 2006 stran 71 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
8 VIRI IN LITERATURA
• Razvojni projekt Koper, Povzetek razvojnih študij, Koper, Mestna občina Koper, 1998 • Regionalna razdelitev Krajinskih tipov v Sloveniji, zvezek 5, Krajine primorske regije, Marušič Ivan, MOP RS, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1998 • Projektna naloga DARS, št. 402-42/05-PDP/LKZ-066, 2005 • Ministrstvo za kulturo, skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine, kulturnovarstvene smernice, št.: 35201-77/2004, september 2004 • Zavod RS za varstvo narave, naravovarstvene smernice, št.: 7-III/2-28/2-o-04/TT, september 2004 • Strokovne podlage za krajino v okviru SPR Mestne občine Koper, poročilo 1. faze. Acer Novo mesto, november 2005 • Strokovna ocena prometa na obalnem področju in problematika načrtovanja hitre ceste Jagodje – Lucija in Koper – Šmarje – Dragonja z vidika prometa in funkcije ceste, DDC svetovanje, inženiring d.o.o., oktober 2005 • h ttp://www.stat.si/; spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije • h ttp://www.koper.si/podrocje.aspx; spletne strani Mestne občine Koper • h ttp://www.izola.si/Portal/izolaslo.nsf/?Open; spletne strani Občine Izola • h ttp://www.piran.si/podrocje.aspx; spletne strani Občine Piran
oktober 2006 stran 72 od 72 Študija variant poteka HC na odseku I. mapa, zvezek 1 Koper - Dragonja Predhodne analize in določitve variant
GRAFIČNI DEL
januar 2006