DOCSLIB.ORG

Lavričeva Knjižnica

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Lavričeva Knjižnica LavriCcva kr1i2n icr Ajdovitina CcstuIV. prekomorskcbrigadc I OBCINA VIPAVA 5270AjdovSdina :ig znrl Prerero:Cl-03- 20,|1 Vr-.dnosl Zadeee,l LETNO POROCILO2O1O Aidov5dina.februar 201 I L:rrricer I knjiTnicaAjdovSiina CeslalV. prekomorskebrigade I 5270AjdovSdina DavdnaStevilka: 16935870 MatidnaStevilka; I 434216000 Sifiaproradunskegauporabnika: 72664 Podradunpri UJP: 01201-3000000317 Glavnadejavnost po SKD: 91.01I (DejavnostknjiZnic) Pripravaletnega porodila: - poslovnoporoiilo: IvanMermolja, direktor - radunovodskoporodilo: Branka Vodopivec Kompara, radunovodja l. Poslovno porodilo Uvod Zadetkidelovanja Lavrideve knjiZnice segajo v dobonarodnega prebujanja, v leto 1864,ko je dr. Karel Lavridv Ajdovidini odprl enajstoslovensko ditalnico. Ajdovska ditalnica je doZivljaladobre in slabe dase,ki jih je kojila vedjaali manj5anarodna samozavest krajanov. Pravi preporod pa je doZivelav za(,etku20. stoletja,ko seje v AjdovSdinovrnil dr. Arthur Lokar in knjiZnicopoimenoval po njenem ustanovitelju,torej Lavrideva knjiZnica. V dasufaiizma so zavednikrajani knjiZnidni fond poskrili,takoj po vojni pa so knjiZnico ponovno odprliin zanjoso skbeli ljubitclji. Od leta 1959je delovalaznotraj Vojkove delavske univerze, leta 1968pa si je izborilasamostojnost in prve strokovnedelavke. Leta 1977je priSlapod okilje Zavoda za kulturo, leta 1997 pa Zavoda za kulturo,izobraZevanje in !port. l. julija 2002 je v skladuz novimZakonom o knjiZnidarstvupostala samostojen zavod. Leta l96l je prevzelaskrb za knjiZnicov Vipavi, 1973.je odprlaizposojevali5de na Tekstini(zaprto 1995),leta 1974 je bilaodprta podruZnica v Podnanosu in 1986izposojevali5de v Dobravljah. Leta 1975je skupajz Gori5koknjiZnico Franceta Bevka kupila bibliobus, kasneje se jim je pridruZila5e KnjiZnicaCirila Kosmada iz Tolminain tako so knjige prihajalena postajaliSdavseh treh obdin- praktidnoje ta potujodaknjiZnica pokrivala celo SevernoPrimorsko. Potem, ko sta se tolminskain gori3kaknjiZnica odlodili vsakaza svoj bibliobus,je LavridevaknjiZnica leta 2005 odkupiladeleZ bibliobusaGoriSke knjiZnice in zadelasamostojno dejavnost potujode knjiZnice. Ne gledena tq kak5enje bil njenpravno formalni status, je knjiZnicavedno skrbela za zadovoljevanjc potreb uporabnikovpo informiranju,izobraZevanju, kulturi, raziskovanju,razvijanju pismenosti, aktivnemupreZivljanju prostega dasa in sevedarazvedrilu. LavridevaknjiZnica Ajdov5dinaje osrednja knjiZnica na obmodjuobdin AjdovSdina in Vipava.Sodi med knjiZnice3. skupine,saj pokrivaobmodje z vedkot 20.000prebivalci. Obdina AjdovSdina ima 18.822 prebivalcev,obdina Vipava pa 5.359prebivalcev. Skupaj torej Lavrideva knjiZnica deluje na obmodjus 24.181 prebivalci (podatki: jun. 2009). LavridevaknjiZnica Ajdovddina je torejosrednja knjiZnica s sedeZemv Ajdov5dini.Krajevne knjiZnice ima v Vipavi in Podnanosuter izposojcvali5dev Dobravljah. Posebenoddelekje Potujoda knjiZnica, ki z bibliobusomenkrat na mesecobi5de postajaliida v krajevnih skupnostih:Batuje, Selo, Dobravlje,Malov5e, Gojade, Log, Budanje,Dolga poljana,Podkraj, Col, Otlica,Predmeja, Male lablje, Velike Zablje,irnide, Kamnje,Skrilje, Vipavski KriZ, Cesta,Brje, Vrtovin, Lokavec,Ustje, Planinr, Vrtovic, Smarje,Zavino, Gaberje; ustanove: Dom ostarelihobdanov Ajdov5dina,vrtec Selo in vrtecCmide ter podjetji Tekstina in Fructalv obdiniAjdovSdina. V obdiniVipava pa obiskujenaslednje kaje: Vrhpolje,Duplje, Lozice, Podrago, Mande, Gode, LoZe, Slap,Erzelj-MiSki in Erzelj-Solater podjetjain ustanove:Klet Vipava,Mlekama Vipava, Varstveno delovni centerVipava, vrtec Vipava in Vrhpoljeter Zavod PristanVipava. DcjavnostknjiZnice V skladuz zakonom(2. dlenZakona o knjiZniiarstvu)knjiZnidna dejavnost kotjavna sluZba zajema: - zbiranje,obdelovanje, hranjcnjc in posredovanjeknjiZnega gradiva; - zagotavljanjedostopa do knjiZnidnegagradiva in elektronskihpublikacij; - izdelovanjeknjiZnidnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugihinformacrjskih virov; - posredovanjcbibliografskih in dntgihinformacijskih proizvodov in storitev; - sodelovanjev medknjiZnidni izposoji in posredovanjuinformacrj; - pridobivanjein izobraZevanjeuporabnikov; - informacijskoopismenjevanje; - varovanjeknjiZnidnega gradiva, kije kulturnispomenik; - drugobibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. V okvirudrugih dejavnosti pa knjiZnicav skladus 16.dlenom Zakona: - sodelujev vseZivljenjskemizobraZevanju; - zbira,obdeluje, varuje in posredujedomoznansko gradivo, - zagotavljadostopnost in uporabogradiv javnih oblasti, ki sosploino dostopna; - organiziraposebne oblike dejavnosti za otroke, mladrno in odraslc,ki sonamcnjenc spodbujanjubralne kulture; - organiziraposebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasles posebnimipotrebami; - organizirakulturne prireditve, ki sopovezane s knjiZnidno dejavnostjo in popularizactjokrjige in branja; - prircjaseminarje, strokovna posvetovanja, tedaje in predavanja; - vzdriuje stike s sorodnimizavodi; - prirejarazstave; - pripravljain tzdalaobdasne publikacije. V okviru svoje dejavnostise LavridevaknjiZnica povezuje s strokovnimi zdrui,enji:ZdruLenje splo5nih knjiLnic (ZdruLenjeSIK), Drustvom bibliotekarjevPrimorske (DBP), Zvezo bibliotckarskihtlrustev Slovenije(ZBDS), Sekcijo za potujodeknjiZnice, Zdrui.enle direktorjev primorskih in notranjskih knjiZnic. Organi knjiinice - direktor Ivan Mermolja - SvetknjiZnice v sestavi:Ksenija Ccmigoj, predstavnica Obdine Ajdov5dina JurijNabergoj, predstavnik Obdine Vipava KsenijaTrcbovc, predstavnica zainteresirane javnosti MartinLozar, predstavnik zainteresirane javnosti HilarijaKete, predstavnica delavcev knjiZnice - predsednica MatjaZStibilj, predstavnik delavcev knj iZnice V drugipolovici leta 20l0je potekelstiriletni mandat dlanom sveta knjiZnice, ki seje sestalna eni redni, dvehkorespondendnih in na zakljudniseji, novo ustanovljeniSvet pa je imcl konstitutivnoin eno re{no selo. Viri, nadinin pogoji za pridobivanjesredstev za delo Sredstvaza izvajanjejavne sluZbe, ki pomenijofinandna sredstva za plade, materialne stroSke za delo, za nakupknjiZnidnega gradiva ter za nakupin vzdfiev anjeprostorov in opreme,zagotavlja ustanovitelj na podlagiprograma dela in finandneganadrta. Obdina Vipava zagotavljisredstva v skladus 53.dlenom Zakona_oknjiznidarstvu ( Ur .1.RS, st.81/12001).DeleZ skupnih stroikov osrednjih knjiznic, ki zagotavljajoknjiZnidno dejavnost v vedobdinah in tudi krajevnihknjiZnic doloda Praviinik o nadinu dolodanjaskupnih stroikov osrednjih knjiZnic, ki zagotavljajoknjiZnidno dejavnost v vedobdinah in stro5kovkrajevnih knjiZnic (Ur. l.RS,St. l9103). knjiZnicaAjdovSdina pridobiva sredstva iz proradunovobdin AjdovSdina in Vipava l1t3.L1yfteva ok (78.%Ajdovsdin a,22 Yipava)ter iz lastnihsredstev: dlanarine, zamudnine, najemnine, sponzorstva ln donatorstva- Del sredstevza nakupknjiZnidnega gradiva na podlagijavnega razpisa prispeva drLava oz. Ministrstvo za kulturo,kakor tudi na podlagirazpisov sredstva za nakupopreme. S straniMinistrstva za iolstvo pa preko razpisapridobivamo sredstva za dejavnostStudijskih koZkov in prireditvev okviru Tedna vseZivljenjskegaudenja. Sredstvaza zaposlovanje brezposelnih oseb v programujavnih del ( 2 x 6 meseccv) zagotavljataObdina AjdovSiina in ObdinaYipava, Zavod za zaposlovanjepu .uriiko in povradilavseh ostalihstroSkov. KnjiZnicadobiva sredstva za izvajanjejavnesluZbe mesedno po dvanaistinah. II. Posebendel poslovnegaporoiila l. Zakonskein drugepravne podrage, ki pojasnjujejodetovno podrocje posrednega uporabnika Zakonskapodlaga za delovanjeknjiZnice je Odlok o ustanovitvijavnega zavoda Lavrideva knjiZnica Ajdovsdina, ki staga sprejelaobdinski svet obdine Ajdovsdina na seji dne 26.3.2002in Obdinskisvet obdineVipava na sejidne 2r.3.2002 (Ur. l. RS, it.36/02 in s spremembamiUr. l. RS,st. g9/04 in Ur. L RS,5t.ll4108). Zakono knjiZnidarstvu(Ur .1.RS, st. 87/01) in kasnejeSe Zakon o uresnidevanjujavnega inreresa za kulturo (Jr. L RS, 3t. 96/02 in spremembeur. t. Rs, st. i7 12007))sta prineslanI podrodje knjiZnidarstvatemeljite spremembe. Vse knjiZniceso postalesamostojne pravne osebc, cela vrsta podzakonskih predpisovpa 5e nadrobnejeureja delo knjiZnicin otveinosti ustanoviteljevdo knjiZnic: - Pravilniko nadinudolodanja skupnih stroSkov osrednjih knjiZnic, ki zagotavljajo, knjiZnidnodejavnost v ve8obdinah in stroikovkrajevnih knjiznic (Ur. l. RS,st. l9103), - Uredbao osnovnihstoritvah v knjiZnic(Ur.l. RS, Si. 29103), - Pravilniko p-qgojihizvajanja knjiznidne dejavnosti kotjavne sruZbe (Ur. l. RS,st. 73103 in spremembeUr. l. RS,St. 70 /08), - Pravilniko osrednjihobmodnih knjiZnicah (Ur. l. RS, St.88/03), - Pravilniko razviduknjiZnic (Ur. l. RS,St.l05/03), - Etiinikodcks slovenskih knji2niiarjev (ZBDS I995), Ko.leksravnanjajavnih _.- usluZbencev(Ur. l. RS,St. g70l). Na podlagizakonodaje in predpisovima knjiZnica: - Izjavoo varnostiz oceno{vcganja, - DopolnitevpoZamega reda, - Pravilnik o.varovanjuzaupnih in osebnihpodatkov ter o varovanjudokumentarnega gradiva Lavndeveknj iZnice Ajdov5dina, - P-ravilniko postopkihin ukepih.zazavarovanje osebnih podatkov v - LavrideviknjiZnici AjdovSdina, Navodilaza oddajojavnih narodilmale vrednosti, - Pravilniko sp.loSnihpogojih poslovanja Lavrideve knjiZnice - AjdovSdina, o izloianjuin odpisuknjiZnidnega gradiva v Lavridevi - lTtil"i|r knjiZniciAjdov3dina, " notranjiorganizaciji in sistemizacijidelovnih - I:1Ylii.ll mestv LavrideviknjiZnici Ajdovddina, roslovnrko delusveta Lavriievc knjiZnice AjdovSiina, - Pravilniko blagajniSkemposlovanju, - Pravilniko radunovodstvu. - Pravilnik o uporabimobilnega telefbna, - Pravilnik o obratovalnemin delovnemiasu v LavrideviknjiZnici Ajdov5dina, - Pravilnik
Load more

Recommended publications
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31
    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
    [Show full text]
  • Vozni Red Avtobusov
    AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Selo/Ajdovščini - Batuje naziv linije 1 Postaje, 2 ŠČ km postajališča ŠČ 13:35 0 Črniče 7:43 13:37 1 Malovše 7:41 13:38 1 Gojače 7:40 13:41 2 Selo/Ajdovščini 7:37 13:43 4 Batuje 7:35 Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠČ Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Črniče AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Kamnje/Ajdovščini - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:50 0 Črniče 6:52 1 Malovše 6:53 1 Gojače 6:56 3 Vrtovin 7:00 5 Kamnje/Ajdovščini 7:03 6 Potoče/Ajdovščini 7:05 7 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Batuje - Brje/Vipavskem - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:56 0 Batuje 6:58 2 Selo/Ajdovščini 7:00 5 Potoče/Ajdovščini 7:03 8 Brje/Vipavskem most 7:08 10 Brje/Vipavskem 7:12 11 Brje/Vipavskem Kodrovi 7:14 12 Brje/Vipavskem most 7:20 16 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Prevoznik Posebni linijski vrsta prevoza Dobravlje/Ajdovščini Š - Selo/Ajdovščini - Batuje - Gojače - Malovše - Črniče naziv linije 1 2 Postaje, ŠD ŠD km km postajališča 12:20 13:00 0 0 Dobravlje/Ajdovščini Š 12:22 13:02 1 1 Potoče ! 13:05 2 ! Kamnje/Ajdovščini 12:23 2 Vrtovin 12:25 4 Selo/Ajdovščini 12:27 6 Batuje 12:29 8 Selo/Ajdovščini 12:32 9 Gojače 12:33 9 Malovše 12:35 10 Črniče Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO, d.o.o.
    [Show full text]
  • Karst Brda Vipava Valley Nova Gorica
    Grape tendrils e / C l e i n u i s p W i n e / P e o B r d a ava Va ip l a V le oric y Nova G K ar st Just like our trails, grape tendrils wind between the Brda region, Vipava Valley and the Karst region and interweave at advanture crossroads in Nova Gorica and its vicinity. 492 km | Vienna-Nova Gorica | 240 km | Klagenfurt-Nova Gorica | 141 km | Ljubljana-Nova Gorica | BRDA 146 km VIPAVA | Venice-Nova Gorica | VALLEY 244 km KARST | Zagreb-Nova Gorica | 22 km | Trieste-Nova Gorica | Why grape tendrils? Grape vine - vitis vinifera - this noble plant which accompanies humans for thousands of years clings to a support with its at irst fragile, gentle, barely noticeable and light green tendrils which gradually become darker and stronger and in the autumn ligniied and almost indestructible. Just like locals who defy the time, changes and the speeding rhythm of everyday life in this region. Grape tendril – the symbol of vitality, relection of healthy growth, perseverance and ingenuity… It remains on viticulture wires even after all grape leaves have fallen off and after all grapes have long ago been picked… Short or long, more or less wrapped and winded, it resembles roads and trails of our wine-culinary explorations, discoveries and adventures. The Sunny Gorica Region Special and Diverse With its natural, historical and other wonders, completely painted in Mediterranean colours, the Gorica region offers a colourful bunch of adventures for each and every visitor. For years it has been attracting various admirers and experts who have explored it for different reasons due to its diversity and characteristics.
    [Show full text]
  • Action C.2 C.4
    Funded by European Union Humanitarian Aid and Civil Protection Task C – Risk/Vulnerability assessment Action C.2/C.4: Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests; Assessing the risk/vulnerability of areas to high wind during storms For the Wind Risk prevention project University of Ljubljana Technical University of Dortmund University of Split Municipality of Ajdovščina »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests ‘Zastava clouds’ Source: Šterman Mirko: Ob burji se pojavijo zastave – Oblačne kape nad Goro, 2013 (Zastava air masses over mountain barriers) Igor Benko, Polonca Vodopivec, Tjaša Gulje, Urška Bajc, Mitja Plos, Goran Turk 1 »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests.................................................... 0 1. General and local winds over Earth .......................................................................................... 4 1.1. Sea breezes .............................................................................................................................. 5 1.2. Land
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Avtor: Monika Štrancar Mentor: redni profesor dr. Jurij Kunaver Somentor : asistent dr. Zvonimir Bratun Lektoriranje: univ. dipl. slavist Ksenja Štrancar VIPAVSKA DOLINA – OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA OBMOČJA Diplomska naloga Ljubljana, junij 2003 KAZALO VSEBINE: 1. Uvod....................................................................................................................................... 5 2. Metodološko-hipotetični del .................................................................................................. 7 2.1. Opredelitev predmeta proučevanja.................................................................................. 7 2.2. Temeljni pojmi ................................................................................................................ 7 2.3. Hipoteze ........................................................................................................................ 10 2.4. Metode dela................................................................................................................... 10 2.5. Zgradba diplomskega dela ............................................................................................ 11 3. Oznaka splošnih obrambnogeografskih dejavnikov Vipavske doline ................................. 12 3.1. Položaj........................................................................................................................... 12 3.2. Oblika...........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Bogoslužje: Četrta Postna Nedelja Ponedeljek, 12
    Bogoslužje: četrta postna nedelja ponedeljek, 12. 3., KAMNJE ob 18.30 GOJAČE ob 17.00 Doroteja, za † Marijo Batagelj, za †† Stanka in Niko Rebek, devica in mučenka Kamnje 4 p. n. Gojače 36 pol ure pred mašo križev pot torek, 13. 3., VRTOVIN ob 18.30 križev pot ČRNIČE ob 17.30 11. marca 2018 Kristina, za † Armina Črnigoja, za †† Lidijo in Lada Cigoja, št. 10/18 devica in mučenka Vrtovin 37 p. n. Kanada sreda, 14. 3., SKRILJE ob 18.30 MALOVŠE ob 17.00 Matilda, za †† stare starše Jožefa in za †† Antona in Hermino kraljica Jožefo Valič, Skrilje 2 Mladovan, p. n. Malovše 31 Kam imaš uprt pogled? četrtek, 15. 3., KAMNJE ob 18.30 križev pot RAVNE ob 17.00 Slavni kipar Michelangelo je klesal veliko kamnito gmoto. Nekdo Klemen Marija Dvoržak, za †† Vodopivec, po namenu je prišel mimo, ga vpraša, kaj dela. »Iščem angela v tem kosu ka- redovnik Kamnje 3a V ČRNIČAH ADORACIJA od 20.00 do 21.00 Tisti čas je rekel Jezus mna!« In res je iz brezobličnega kamna izklesal čudovit kip angela. petek, 16. 3., VRTOVIN ob 18.30 križev pot ČRNIČE ob 17.30 Nikodemu: Kam imaš uprt pogled? Kaj iščeš? To so temeljna vprašanja da- Hilarij in Tacijan, za †† starše in stare starše, za † Bogdana Žigona, »Kakor je nes. V času posta nam Bog daje priložnost, da bi obrnili pogled od mučenca Vrtovin 32 30. dan Mojzes pov- vsakdanjih ran. zdignil kačo v veroučna maša Nikodem je Jezusu v pogovoru dejal »mi vemo«. Jezus pa mu 24-urno dekanijsko češčenje v Šturjah puščavi, tako mora biti pov- pove, da je treba dvigniti pogled.
    [Show full text]
  • Sociološki Vidiki Razvojnih Dilem Ajdovščine
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lucija Štrancar Mentor: doc. dr. Marjan Hočevar SOCIOLOŠKI VIDIKI RAZVOJNIH DILEM AJDOVŠČINE Diplomsko delo Ljubljana, 2006 KAZALO VSEBINE Seznam slik............................................................................................................................. III Seznam tabel ...........................................................................................................................IV 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 Metodologija .................................................................................................................... 3 2 OPREDELITEV POJMOV IN KONCEPTA PROSTORSKEGA RAZVOJA.............. 4 2.1 Družbeni razvoj................................................................................................................ 4 Koncept človekovega razvoja ............................................................................................ 6 Trajnostni družbeni razvoj ................................................................................................. 6 2.2 Koncept prostorskega razvoja .......................................................................................... 7 Odpiranje meja ................................................................................................................... 9 Vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na prostorski razvoj ........................... 11 Prostorsko
    [Show full text]
  • The Vipava Valley Over First, Cut the Leaves of Fresh Turnip, but Leave the Roots
    The Vipava The sweetness Through the villages, vineyards, The nobility Valley of our grapes across the fields, hills and meadows of the wine So magnificent and awesome, say many. And indeed, it is so. Each The sun warms the ground in this region much earlier than Along the Vertovec Trails. Set out along the walking path throu- Vipava Valley’s vinegrowers can produce as many as 25 varieties of traveller, may he be on his way from the central Slovenia to- in other parts. This makes the vital forces within the vine start gh the villages of the Upper Vipava Valley where Matija Vertovec wine. The most well known among the whites are: Rebula (Ribol- wards the coast or from the western border to the Slovene capital, circulating and the vinegrowers are forced to do the winter cut (1784 – 1851) once worked and lived. The excursion is organized la Gialla), Sauvignon (Sauvignon Blanc), Malvazija, Laški he will stop for a minute to admire Nanos. Then there is the Vipava of the vine tree already in February, at time which seems early for every first Sunday after St. Martin’s Sunday and begins at an old Rizling (Welsh Riesling) and Chardonnay, while the reds are: River which comes to life from under the very mountain and cre- other Slovenian regions. Next, the rains of the spring follow and oak in the village of Ustje near Ajdovščina. The tour takes four to Merlot, Barbera and Cabernet Sauvignon. Furthermore, Vipa- ated this unique valley millions of years ago, the Paradise itself, on water the earth.
    [Show full text]
  • 085/2015, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXV 85 9. 11. 2015 14. Krajevna skupnost Lokavec, ustanovljena na območju OBČINE naselja Lokavec, s sedežem v Lokavcu; 15. Krajevna skupnost Planina, ustanovljena na območju AJDOVŠČINA naselij Planina in Tevče, s sedežem na Planini; 16. Krajevna skupnost Podkraj, ustanovljena na območju 3357. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine naselij Podkraj, Višnje, Vodice in Bela, s sedežem v Podkraju; Ajdovščina 17. Krajevna skupnost Predmeja, ustanovljena na obmo- čju naselja Predmeja, s sedežem na Predmeji; Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 18. Krajevna skupnost Selo, ustanovljena na območju list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, naselja Selo, s sedežem v Selu; 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – 19. Krajevna skupnost Skrilje, ustanovljena na območju ZUUJFO) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 10. redni seji naselja Skrilje, s sedežem v Skriljah; dne 29. 10. 2015 sprejel 20. Krajevna skupnost Stomaž, ustanovljena na območju naselja Stomaž, s sedežem v Stomažu; 21. Krajevna skupnost Šmarje, ustanovljena na območju S P R E M E M B E naselij Šmarje, Vrtovče in Zavino, s sedežem v Šmarjah; I N D O P O L N I T V E S T A T U T A 22. Krajevna skupnost Ustje, ustanovljena na območju Občine Ajdovščina naselij Ustje in Dolenje, s sedežem na Ustjah; 23. Krajevna skupnost Velike Žablje, ustanovljena na 1. člen območju naselja Velike Žablje, s sedežem v Velikih Žabljah; V Statutu Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Letni Delovni Načrt Za Šol
    Osnovna šola Dobravlje LETNI DELOVNI NA ČRT za šolsko leto 2020/21 Osnovna šola Dobravlje: Letni delovni načrt za šol. leto 2020/21 UVODNA PREDSTAVITEV ŠOLE Osnovna šola Dobravlje je javni zavod, ki izvaja osnovno izobraževanje splošnega tipa in ima sedež v Dobravljah, št. 1. Poleg centralne šole ima šola še štiri podružni čne šole: - Podružnica Črni če, Črni če 27, 5262 Črni če - Podružnica Skrilje, Skrilje 39, 5263 Dobravlje - Podružnica Vipavski Križ, Vipavski Križ 10, 5270 Ajdovš čina - Podružnica Vrtovin, Vrtovin 74, 5262 Črni če Osnovno šolo Dobravlje je ustanovil OBLO Ajdovš čina 29. 12. 1962. Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) so se z Odlokom o organiziranju javnih zavodov na podro čju vzgoje in izobraževanja v ob čini Ajdovš čina, št. 0263/92, prenesle ustanoviteljske pravice na Skupš čino ob čine Ajdovš čina. Šolski okoliš Osnovne šole Dobravlje obsega 21 vasi, ki se združujejo v 15 krajevnih skupnosti: Batuje, Brje, Cesta, Črni če, Dobravlje, Goja če - Malovše, Kamnje - Poto če, Pla če, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Velike Žablje, Vipavski Križ in Vrtovin. Na mati čni šoli v Dobravljah je organiziran pouk za u čence od 5. do 9. razreda. Učenci nižjih razredov imajo pouk v podružni čnih šolah, ki so v središ čih naslednjih krajevnih skupnosti: Vipavski Križ, Vrtovin, Črni če in Skrilje. Na podružni čni šoli Črni če je tudi oddelek 5. razreda. Podružnica Okoliš Črni če Črni če, Batuje, Selo, Goja če, Malovše, Ravne Skrilje Skrilje, Dobravlje, Stomaž, Brje, Kamnje, Poto če Vipavski Križ Vipavski Križ, Male Žablje, Velike Žablje, Pla če, Cesta, Šmarje, Vrtov če, Zavino Vrtovin Vrtovin Število u čencev v šolskem letu 2020/21 Podružnice Naziv 1.
    [Show full text]
  • Promocijski Katalog Vipavska Dolina
    Vse drugače. Vse leto. Uniquely different. All year round. Vipavska dolina | Vipava Valley Vipavska burja Na prepihu rada odkriva strehe, zato so “korci” pogosto obteženi s kamni. At the crossroads Strong Vipava bora winds frequently unroof buildings in the valley and are the reason why roof-tiles are often weighted down with rocks. Vipavska dolina leži na prepihu The Vipava valley Slikovita dolina je le slabo uro vožnje Dolina vabi z milimi zimami, zgodnjo has a turbulent past and for oddaljena od prestolnice, številnih pomladjo in vročimi poletji, Trnovska zgodovine, narodov in kultur. mednarodnih letališč, morja in visokih gora. planota, Hrušica in Nanos pa poleti vabijo Skoznjo potekajo tisočletne poti millennia it has been Ime je dobila po reki Vipavi. Na severu jo nad dolino s svežino, pozimi pa z obiljem med Italijo in Podonavjem. a passage way between obkrožajo planote Trnovski gozd, Hrušica snega. in Nanos, na jugu pa Vipavski griči, Naseljena je bila že v kameni Italy and the Danube region. ki prehajajo v Kras. The valley invites its visitors with mild dobi, poseben pečat pa so dolini It was settled already in the winters, early springs and hot summers, This picturesque valley is located less whilst the Trnovo, Hrušica and Nanos vtisnili Rimljani, ki so med Stone Age, but the main legacy than an hour drive away from the capital of Plateaus invite them above the valley with drugim vanjo zanesli naše danes was left by the Romans, who Slovenia, international airports, Adriatic Sea, fresh climate in the summer and plenty največje kmetijsko bogastvo – had brought its main agriculture and high mountains.
    [Show full text]