TRAJNOSTNI ENERGETSKI AKCIJSKI NAČRT OBČINE (SEAP)

Idrija, december 2013 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija

Izvajalec: Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Koroška 37/a SI – 3320 Velenje

Pripravili:

Boštjan KRAJNC, dipl. inž. str. tel.: +386 3 896 1 523 e-mail: [email protected]

Sašo MOZGAN, univ. dipl. inž. str. tel.: +386 3 896 1 524 e-mail: [email protected]

Lidija STVARNIK, univ. dipl. ekon. tel.: +386 3 896 1 525 e-mail: [email protected]

Aida MUMINOVIĆ, ekon. tel.: +386 3 896 1 520 e-mail: [email protected]

Simon ZEČIRI, univ. dipl. inž. kem. inž. tel.: +386 3 896 1 521 e-mail: [email protected]

Kraj in datum izdelave Odgovorni

Boštjan KRAJNC, Velenje, december 2013 pečat direktor

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija

Kazalo vsebine

POVZETEK ______1 1 UVOD ______6 1.1 Vloga lokalnih oblasti ______6 1.2 Sporazum župana ______6 1.3 Kaj pomeni Trajnostni energetski akcijski načrt za občino Idrija (SEAP)? ______7 1.4 Energetska politika občine Idrija ______8 2 METODOLOGIJA ______10 2.1 Priprave na Trajnostnega energetskega akcijskega načrta za občino Idrija______10 2.2 Izdelava Trajnostnega energetskega akcijskega načrta za občino Idrija ______10 2.3 Izvedba Trajnostnega energetskega akcijskega načrta za občino Idrija ______11

2.4 Določevanje emisij CO2 za občino Idrija ______11 2.5 Poročanje o izvajanju Akcijskega načrta ______12 3 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH OBČINE IDRIJA V LETU 2009______12 3.1 Seznam zgradb ______12 3.2 Analiza rabe električne energije ______13 3.3 Analiza rabe toplotne energije ______13 4 ANALIZA RABE ENERGIJE V PROMETU V OBČINI IDRIJA______14 4.1 Vozni park občine Idrija ______14 4.2 Javni prevoz v občini Idrija ______15 4.2.1 Javni mestni prevoz ______15 4.2.2 Taksi službe ______16 4.3 Osebna in druga vozila ______16 4.4 Zaključek ______18 5 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNI RAZSVETLJAVI V OBČINI IDRIJA ______19 5.1 Stanje in analiza javne razsvetljave v občini Idrija ______19 5.2 Raba električne energije v letu 2009 ______20 6 ANALIZA RABE ENERGIJE V ZASEBNEM SEKTORJU (STANOVANJA) V OBČINI IDRIJA _ 21 6.1 Podatki o stanovanjskih objektih in stanovanjih ______21 6.2 Analiza rabe električne energije ______23 6.3 Analiza rabe toplotne energije ______23

7 NAČRT UKREPOV IN AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 DO LETA 2020 ______25 7.1 Uvod ______25 7.2 Ukrepi za zmanjšanje emisij na področju javnih zgradb in stanovanj ______25 7.3 Ukrepi na področju javne razsvetljave ______36 7.4 Ukrepi na področju javnega prometa ______36 7.4.1 Zakonodajni ukrepi ______37 7.4.2 Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi ______37 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija

7.4.3 Osebna in komercialna vozila ______38 7.4.4 Javni prevoz ______40 7.4.5 Kontinuirani ukrepi ______40

8 OCENA ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 DO LETA 2020 ______42

8.1 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javnih zgradbah in stanovanjih ______42

8.2 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javni razsvetljavi ______44

8.3 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v prometu ______45 8.4 Povzetek zmanjšanja emisij ______45 9 MEHANIZMI FINANCIRANJA IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI ______46 9.1 Pregled možnih načinov financiranja ______46 9.2 Proračun občine Idrija ______47 9.3 Javno – zasebno partnerstvo ______47 9.4 ESCO ______48 9.5 Nacionalni razpisi ______48 9.6 EU razpisi ______49 9.6.1 SLO – ITA ______49 9.6.2 Evropsko teritorialno sodelovanje ______50 9.6.3 Transnacionalno sodelovanje - Cilj 3 ______50 9.6.4 Program Horizon 2020 ______51 9.6.5 European Local Energy Assistance (ELENA) ______52 10 ZAKONODAJNI OKVIRJI ______52 10.1 Zakoni na področju Republike Slovenije ______52 10.2 Podzakonski akti ______53 10.2.1 STRATEŠKI NACIONALNI RAZVOJNI DOKUMENTI ______53 10.2.2 ENERGETSKA INFRASTRUKTURA ______53 10.2.3 ZANESLJIVA OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ______53 10.2.4 NOVA PODPORNA SHEMA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE IN SPTE ______53 10.2.5 UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN ENERGETSKE STORITVE ______54 10.2.6 ENERGETSKO DOVOLJENJE ______55 10.2.7 DRŽAVNI PROSTOSKI NAČRTI ZA ENERGETSKE OBJEKTE ______55 10.2.8 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPTI ______55 10.2.9 ELEKTRIČNA ENERGIJA ______55 10.2.10 ZEMELJSKI PLIN ______55 10.2.11 DALJINSKO OGREVANJE ______55 10.2.12 REGULATOR TRGA ______55 10.3 POMEMBNEJŠI VELJAVNI PRAVNI AKTI EU NA PODROČJU ENERGETIKE ______56 10.3.1 ELEKTRIČNA ENERGIJA ______56 10.3.2 ZEMELJSKI PLIN ______56 10.3.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ______56 10.3.4 SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z VISOKIM IZKORISTKOM______56 10.3.5 UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN ENERGETSKE STORITVE ______57 10.3.6 SPLOŠNO ______57 11 SLEDENJE IN KONTORLA IZVEDBE AKCIJSKEGA NAČRTA ______57 12 ZAKLJUČEK ______59 13 LITERATURA IN VIRI ______60

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija

Kazalo grafov

Graf 1: Delež emisij CO2 v občini Idrija v letu 2009 ...... 2 Graf 2: Razmerje v rabi energije med javnimi in drugimi zgradbami ...... 2 Graf 3: Deleža energentov za ogrevanje ...... 13 Graf 4: Delež emisij CO2 posameznega vozila v skupnih emisijah vozil v lasti občine Idrija v letu 2009 ...... 14 Graf 5: Razmerje vozil z bencinskim in dizelskim gorivom v občini Idrija ...... 17 Graf 6: Delež emisij v prometu občine Idrija po pod-sektorjih ...... 19 Graf 7: Poraba energije za ogrevanje glede na različne energente ...... 24 Graf 8: Deleži emisij CO2 za ogrevanje glede na različne energente ...... 24 Graf 9: Deleži zmanjšanja emisij CO2 po sektorjih ...... 46

Kazalo tabel

Tabela 1: Analiza rabe energije v občini Idrija v referenčnem letu 2009 ...... 2 Tabela 2: Cilj Akcijskega načrta za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 ...... 3 Tabela 3: Investicijske vrednosti ukrepov akcijskega načrta konvencije županov ...... 4 Tabela 4: Seznam javnih zgradb...... 12 Tabela 5: Raba električne energije ...... 13 Tabela 6: Raba toplotne energije ...... 13 Tabela 8: Ocenjena poraba goriva in emisije CO2 javnem potniškem prometu v občini Idrija v letu 2009 ...... 15 Tabela 9: Ocenjena poraba goriva in emisije CO2 avtobusov v občini Idrija v letu 2009...... 16 Tabela 10: Podatki o številu osebnih vozil iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v občini Idrija...... 17 Tabela 11: Podatki o številu tovornih vozil do 3,5 t iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v občini Idrija...... 18 Tabela 12: Podatki o številu tovornih vozil nad 3,5 t iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v občini Idrija...... 18 Tabela 13: Poraba goriva in delež emisij v prometu občine Idrija po podsektorjih ...... 18 Tabela 14: Podatki o starosti javne razsvetljave v občini Idrija ...... 20 Tabela 15: Podatki o starosti javne razsvetljave v občini Idrija ...... 20 Tabela 16: Gospodinjstva, stavbe in stanovanja v posameznih naseljih občine Idrija ...... 21 Tabela 17: Struktura stavb po vrsti v občini Idrija ...... 21 Tabela 18: Stavbe s stanovanji v občini Idrija glede na pretežno uporabljen material nosilne konstrukcije stavbe ...... 22 Tabela 19: Stavbe in stanovanja glede na leto zgraditve stavbe, občina Idrija...... 22 Tabela 20: Raba električne energije v gospodinjstvih v občini Idrija ...... 23 Tabela 21: Stanovanja po načinu ogrevanja v občini Idrija ...... 23 Tabela 22: Stanovanja po viru ogrevanja v občini Idrija ...... 23 Tabela 23: Raba končne toplotne energije v občini Idrija ...... 24 Tabela 24: Standardni faktorji za izračun emisij CO2 pri rabi električne energije ...... 25 Tabela 25: Faktorji za izračun emisij CO2 pri rabi energije za ogrevanje/hlajenje ...... 25 Tabela 26: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju električne energije (javni objekti in stanovanja) ...... 42 Tabela 27: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju toplotne energije (javni objekti in stanovanja) ...... 42 Tabela 28: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju električne in toplotne energije (javni objekti in stanovanja) ...... 43 Tabela 29: Raba EE in emisij CO2 brez ukrepov ...... 44 Tabela 30: Ukrepi ter ocenjene vrednosti zmanjšanja rabe EE in emisij CO2 ...... 44 Tabela 31: Potencial zmanjšanja rabe EE in emisij CO2 do leta 2020 ...... 44 Tabela 32: Stanje porabe in emisij v prometu v referenčnem letu 2009...... 45 Tabela 33: Projekcija zmanjševanja emisij CO2 v prometu do leta 2020 ...... 45 Tabela 34: Zmanjšanje emisij CO2 po sektorjih ...... 45 Tabela 34: Pregled možnih načinov financiranja ukrepov in aktivnosti Akcijskega načrta ...... 46

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 1

POVZETEK

Pobudi Evropske komisije – Konvenciji županov se je, na podlagi sklepa občinskega sveta, v januarju 2013 pridružila tudi Idrija. Konvencija županov zavezuje župane in druge nosilce odločitev, da na svojem področju zmanjšajo emisije CO2 za 20 % do leta 2020. S podpisom Konvencije se je občina Idrija zavezala, da bo izdelala Trajnostni energetski akcijski načrt (v nadaljevanju: SEAP ali Akcijski načrt), ki bo določil ukrepe in potrebne aktivnosti za doseganja končnega cilja, to je zmanjšanja emisij CO2 za 20 % do leta 2020, glede na referenčno leto 2009. Referenčno leto 2009 (Evropska komisija za referenčno leto predlaga leto 1990 ali kasneje) je bilo izbrano predvsem zato, ker je za tisto leto narejena Lokalna energetska zasnova občine Idrija, ki ga jo je leta 2011 izdelalo podjetje Eco Consulting, d.o.o.. Za leto 2009 smo imeli na voljo največ podatkov o oskrbi in rabi energije. Analiza emisij je bila narejena na podlagi podatkov o rabi električne in toplotne energije v zgradbah, na podlagi podatkov o rabi električne energije za javno razsvetljavo in na podlagi zbranih podatkov o rabi goriv in emisijah v prometu na področju občine Idrija. Na podlagi priporočil Evropske komisije je področje rabe energije razdeljeno na: a) Zgradbe  javne zgradbe (lastnik Občina Idrija);  komercialne in druge zgradbe;  privatne zgradbe. b) Promet  vozila v lasti Občine Idrija;  javni prevoz;  osebna in druga vozila. c) Javna razsvetljava

Sektor industrije je v tem Akcijskem načrtu izvzet predvsem zato, ker lokalna skupnost nima neposrednega vpliva na oskrbo in rabo energije, prav tako nima neposrednega vpliva na rabo energije v zasebnem sektorju. Akcijski načrt je v prvi fazi namenjen izključno javnemu sektorju, s svojimi politikami, zgledom in načrtom pa lahko lokalna skupnosti tudi vpliva na energetsko učinkovitost v drugih sektorjih. Izračun emisij CO2 je bil narejen v skladu s smernicami Energetske komisije in na podlagi protokola Mednarodnega odbora za klimatske spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC). Podatke o oskrbi in rabi energije za referenčno leto smo pridobivali iz naslednjih virov:  Lokalna energetska zasnova občine Idrija: podatki o oskrbi in rabi energije ter emisijah CO2 v zgradbah in javni razsvetljavi;  Statistični urad Republike Slovenije: raba energije po gospodinjstvih, industriji in drugi, podatki o porabi goriv in številu vozil;  Energetsko knjigovodstvo: podatki o rabi energije v javnem sektorju, podatki o prihrankih energije;  Komunala Idrija: podatki o rabi energije javne razsvetljave;  Elektro Primorska in Elektro Ljubljana: podatki o rabi električne energij;  Drugi viri: različne študije in raziskave na področju rabe in oskrbe z energijo, prometa in javne razsvetljave,…

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 2

Tabela 1: Analiza rabe energije v občini Idrija v referenčnem letu 2009

Raba električne Raba toplotne Skupaj raba Skupaj Emisije CO Emisije CO Zgradbe energije 2 energije 2 energije emisije CO [t] [t] 2 [MWh] [MWh] [MWh] [t]

Javne zgradbe 2.316,0 1.290 8.916,0 2.366 11.232 3.656 Stanovanjske 15.858,9 8.833 57.031,0 7.437 72.890 16.270 zgradbe ZGRADBE 18.174,9 10.123 65.947,0 9.803 84.122 19.926 Promet 40.869 10.550 Javna 933,5 520 0,0 934 520 razsvetljava SKUPAJ 19.108,4 10.643 65.947,0 9.803 125.925 30.966

Iz grafa 1 je razvidno, da daleč največji delež emisij CO2 povzročajo zgradbe (izvzet je sektor industrije), zelo podobno razmerje je tudi pri rabi energije.

Graf 1: Delež emisij CO2 v občini Idrija v letu 2009

Na podlagi analiz lahko ugotovimo, da so zgradbe tisti sektor, ki mu bomo morali v prihodnosti posvetiti največ pozornosti, zato je Akcijski načrt usmerjen predvsem v energetsko učinkovito gradnjo in rekonstrukcijo zgradb, energetsko učinkovito sanacijo sistema daljinskega ogrevanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije v zgradbah.

Razmerje v rabi energije med javnimi in stanovanjskimi zgradbami je prikazano na naslednjem grafu.

Graf 2: Razmerje v rabi energije med javnimi in drugimi zgradbami Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 3

Iz grafa je razvidno, da se največ energije rabi v stanovanjskih zgradbah, zato bo v prihodnosti potrebno vse novogradnje in večje rekonstrukcije izvajati v nizkoenergijski oz. pasivni tehnologiji. Posebej bo v sektorju zgradb potrebno spodbujati učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in zmanjšati energetske izgube pri prenosu toplote iz sistema daljinskega ogrevanja. Ukrepi za zmanjšanje rabe energije v sektorju zgradb so usmerjeni predvsem v rekonstrukcijo obstoječih ogrevalnih sistemov, povečanje toplotne izolacije objektov, zamenjavo stavbnega pohištva, uporabo energetsko učinkovitih strojev in naprav ter splošno informiranje in ozaveščanje občanov o učinkoviti rabi energije (URE) in izkoriščanju obnovljivih virov energije (OVE). V sektorju prometa bo potrebno veliko pozornost nameniti predvsem nakupu in uporabi okolju prijaznih vozil: vozila z nizko porabo goriva in posledično nižjim specifičnim izpustom CO2 na 100 km (pod 120 g/100 km), hibridna in električna vozila. Področje javne razsvetljave predstavlja razmeroma nizek delež emisij CO2 v skupni bilanci, vendar so tudi tam možni veliki prihranki. Ukrepi na javni razsvetljavi so usmerjeni predvsem v zamenjavo energetsko neučinkovitih svetilk, njihovo regulacijo in izkoriščanje obnovljivih virov energije za razsvetljavo (solarne svetilke, ipd).

Tabela 2: Cilj Akcijskega načrta za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020

Prihranki do leta Raba Emisije Cilj: Zmanjšanje Cilj: Zmanjšanje Zmanjša Delež v 2020 energije v CO2 v rabe energije do emisij CO2 do nje emisij celotnih letu 2009 letu 2009 leta 2020 leta 2020 emisijah [MWh] [t CO2] [MWh] [t CO2) [%] [%] ZGRADBE 84.122 19.926 30.394 5.514 27,71 74,9 PROMET 40.869 10.550 6.303 1.628 15,4 22,1 JAVNA 934 520 401 223 42,9 3,0 RAZSVETLJAVA SKUPAJ 125.925 30.996 37.098 7.365 23,8 100

Do leta 2020 je z izvajanjem vseh ukrepov, navedenih v tem dokumentu, predvideno zmanjšanje emisij CO2, glede na izhodiščno leto 2009, za 23,8 %. Izdelan Akcijski načrt predstavlja smernice za doseganje zastavljenih energetskih ciljev in je usmerjen predvsem na zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 na področju občine Idrija. Ukrepi in aktivnosti v tem Akcijskem načrtu se morajo ves čas prilagajati razmeram na trgu, sposobnostim, odgovornim za izvajanje, predvsem pa ciljem in strategijam Evropske skupnosti, republike Slovenije in občine Idrija. Investicijska vrednost in delež predlaganih ukrepov je prikazana na naslednji tabeli in grafu. Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 4

Tabela 3: Investicijske vrednosti ukrepov akcijskega načrta konvencije županov

ŠT. UKREP SEKTOR VREDNOST [€] UKREPA 1. Projekt informiranja, ozaveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti, javnih uslužbencev Javne zgradbe in ostali uporabniki 5.900/leto in osnovnošolskih otrok, ogled primerov dobre prakse ter iskanje finančnih virov 2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih stavb Javne zgradbe in ostali uporabniki 4.000/stavbo 3. Določitev energetskega upravljavca in vpeljava energetskega Javne zgradbe in ostali uporabniki 42.000 knjigovodstva v javnih stavbah. 4. Izdelava načrta izvajanja ukrepov URE na posameznih javnih stavbah. Javne zgradbe in ostali uporabniki 5.300/leto 5. Obnova javnih objektov – URE Javne zgradbe in ostali uporabniki 500.000 – 2.000.000 6. Vzpostavitev daljinskega ogrevanja oz. mikrosistema na lesno biomaso Javne zgradbe in ostali uporabniki 100.000 7. Projekt izkoriščanja rudniške vode za namen ogrevanja Javne zgradbe in ostali uporabniki 5.000 – 10.000 8. Oddaja strehe javne stavbe v najem za proizvodnjo električne energije Javne zgradbe in ostali uporabniki 9. Spodbujanje priklopa odjemalcev na plinovodno omrežje Javne zgradbe in ostali uporabniki 10. Izgradnja plinovodnega omrežja s priključitvijo na Kalcah (ZP) Javne zgradbe in ostali uporabniki 11. Sofinanciranje sanacije stanovanj ter vpeljava OVE Javne zgradbe in ostali uporabniki 15.000 – 30.000 12. Obnova kotlovnic v javnih objektih Javne zgradbe in ostali uporabniki 717.837 13. Optimizacija razsvetljave v javnih zgradbah Javne zgradbe in ostali uporabniki 45.000 14. Izdelava študije za postavitev čistilne naprave v kombinaciji z bioplinarno v sodelovanju s KP Javne zgradbe in ostali uporabniki Idrija oz. potencialnim koncesionarjem. 15. Spodbujanje izrabe sončne energije Javne zgradbe in ostali uporabniki 16. Zamenjava stavbnega pohištva, izboljšanje stavbnega ovoja, ogrevalne regulacije in kurilnih Javne zgradbe in ostali uporabniki naprav v individualnih stanovanjih 17. Zamenjava energetsko neučinkovitih gospodinjskih aparatov Javne zgradbe in ostali uporabniki 4.000.000 18. Zamenjava razsvetljave v stanovanjih z varčnejšimi tehnikami Javne zgradbe in ostali uporabniki 40.000 19. Namestitev delilnikov rabe toplote v stanovanjih Javne zgradbe in ostali uporabniki 100.000 20. Izgradnja informacijske točke za energetsko pametno omrežje (URE) Javne zgradbe in ostali uporabniki 30.000 21. Sanacija javne razsvetljave Javna razsvetljava 250.000 – 300.000 22. 7,5 % delež biogoriv v skupni porabi goriva v prometu Promet 23. Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi Promet Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 5

24. Izboljšanje avtoparka občanov Promet 25. Namestitev polnilnice za električna vozila Promet 500 - 4.000 26. Vzpostavitev polnilne postaje na alternativna goriva (avtoplin oz. LPG) Promet 5.000 - 100.000 27. Regionalno kolesarsko omrežje Promet 23.962 28. Ozaveščanje in izobraževanje občanov, prirejanje okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem Javne zgradbe in ostali uporabniki 2.000/leto časopisu, ipd 29. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov ter ukrepov Javne zgradbe in ostali uporabniki 1.000/leto 30. Iskanje finančnih virov za realizacijo projektov in ukrepov ter motiviranje investitorjev Javne zgradbe in ostali uporabniki 1.000/leto 31. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih Javne zgradbe in ostali uporabniki 1.500/leto

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 6

1 UVOD

Konvencija županov je ambiciozna pobuda Evropske komisije, ki združuje evropske župane najbolj pionirskih mest v trajno mrežo in je odgovor mest na globalno segrevanje. Od prvega podpisa listine,15. januarja 2008, s strani angleškega mesta Newcastle upon Tyne, je listino do decembra 2013 podpisalo že 5.092 evropskih mest, od tega 18 slovenskih. S podpisom so se zavezala, da bodo presegla cilj EU glede energetske politike, do leta 2020 zmanjšati emisije CO2 za 20 %. S to pobudo Evropske komisije in Odbora regij si bodo predstavniki mest skupaj prizadevali, da bi spremenili svoje okolje in bolj smotrno uporabljali energijo. Mesta, ki sodelujejo v konvenciji, bodo izmenjevala primere dobrih praks, zamisli in izkušnje in jih poskušala prenesti v njihovo lokalno okolje. Tako bodo dosegla izboljšanje energetske učinkovitosti v mestnem okolju.

1.1 Vloga lokalnih oblasti

Lokalne oblasti imajo ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb, saj več kot polovica emisij toplogrednih plinov nastane v mestih, kjer živi in dela 80 % evropske populacije. Ta porabi več kot 80 % energije. Tako lokalne in regionalne oblasti skupaj z nacionalnimi vladami delijo odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju. Zavezo EU, da zmanjša emisije, je mogoče uresničiti samo, če jo podprejo lokalni akterji, državljani in njihova združenja. Veliko ukrepov na področju energetskega povpraševanja in obnovljivih virov energije, potrebnih za premagovanje posledic podnebnih sprememb, spada v pristojnost lokalnih vlad oziroma ne bi bilo uresničljivih brez njihove politične podpore. Zato morajo lokalne oblasti prevzeti vodilno vlogo na tem področju in biti zgled drugim. Postati morajo vodilni udeleženci pri izvajanju trajnostne energetske politike, ki poleg uresničevanja okoljskih ciljev daje možnost ustvarjanja stabilnih lokalnih delovnih mest, povečuje kakovost življenja državljanov in obravnava družbena vprašanja ključnega pomena.

Konvencija županov ni sofinancirana s strani Evropske komisije, omogoča pa občini in energetskim agencijam prednost pri financiranju določenih projektov promocije in ozaveščanja URE in OVE na različnih EU programih (Inteligentna energija Evrope (IEE), Elena,…).

1.2 Sporazum župana

Do 4. avgusta 2013 je že več kot 3.000 evropskih mest Evropski Komisiji predložilo Trajnostni energetski akcijski načrte (SEAP ali Akcijski načrt). Ta dokument mora vsak podpisnik Konvencije županov predložiti v roku enega leta po podpisu pristopne izjave. Občina Idrija je h Konvenciji županov pristopila 15. februarja 2013.

S podpisom konvencije se župani zavezujejo:

 da si bodo prizadevali preseči cilje, ki jih je EU zastavila za leto 2020, in bodo z izvajanjem akcijskega načrta za trajnostno energijo zmanjšali emisije CO2 na njihovem območju za najmanj 20 % na področjih dejavnosti, ki so v njihovih pristojnostih; Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 7

 da bodo pripravili osnovno evidenco emisij kot podlago za akcijski načrt za trajnostno energijo;  da bodo predložili akcijski načrt za trajnostno energijo v enem letu po uradnem pristopu h Konvenciji županov;  da bodo prilagodili mestne in občinske strukture, vključno z ustrezno razporeditvijo človeških virov, za izvajanje potrebnih ukrepov;  da bodo civilno družbo na geografskih območjih spodbujali k sodelovanju pri razvoju akcijskega načrta, ali natančneje, pri opredeljevanju politik in ukrepov, potrebnih za izvajanje in uresničitev ciljev načrta; akcijski načrt bo izdelan za vsako posamezno območje in predložen sekretariatu Konvencije v enem letu po pristopu h Konvenciji;  da bodo predložili poročilo o izvajanju akcijskega načrta najmanj vsako drugo leto po njegovi predložitvi v oceno, spremljanje in preverjanje;  da bodo izmenjavali izkušnje in pridobljeno strokovno znanje z drugimi teritorialnimi enotami;  da bodo v sodelovanju z Evropsko komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi organizirali Energetske dneve ali Dneve mest, ki so pristopile h konvenciji, ter tako državljanom omogočili, da neposredno izkoristijo priložnosti in prednosti, ki jih ponuja smotrnejša uporaba energije, ter redno obveščali medije o razvoju dogodkov v zvezi z akcijskim načrtom;  da se bodo udeležili letne konference županov EU za Evropo trajnostne energije in dejavno sodelovali na njej;  da bodo razširjali sporočilo Konvencije v ustreznih forumih, zlasti pa spodbujali druge župane, da se pridružijo Konvenciji;  da bodo sprejeli prenehanje članstva v Konvenciji, na podlagi predhodnega obvestila, ki ga v pisni obliki izda sekretariat, če: a) ne predložijo akcijskega načrta za trajnostno energijo v enem letu po uradnem pristopu h Konvenciji; b) ne dosežejo skupnega cilja zmanjšanja emisij CO2, določenega v akcijskem načrtu, zaradi neizvajanja ali nezadostnega izvajanja akcijskega načrta; c) ne predložijo poročila v dveh zaporednih obdobjih.

1.3 Kaj pomeni Trajnostni energetski akcijski načrt za Občino Idrija (SEAP)?

S podpisom Konvencije županov se lokalne oblasti zavezujejo, da bodo pripravile in v enem letu od podpisa oddale trajnostni energetski akcijski načrt. Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP) je ključni dokument, ki kaže, kako bodo lokalne oblasti dosegle cilj zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020. Ker se obveza konvenciji nanaša na celotno geografsko območje občine, mora SEAP vsebovati ukrepe tako v javnem, kot v zasebnem sektorju. Po priporočilu Evropske komisije mora Akcijski načrt vsebovati:  dolgoročne vizije in splošne strategije - navesti je treba predvideni splošni cilj za emisije CO2, prednostna področja ukrepanja, zadolžitev osebja in dodeljena finančna sredstva;  ključne rezultate osnovne evidence emisij - navesti je treba sedanjo raven rabe energije in glavne vire emisij CO2; Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 8

 ključne prvine akcijskega načrta za trajnostno energijo - opredeliti je treba kratkoročne in dolgoročne ukrepe za uresničitev splošne strategije, časovne načrte, dodeljene pristojnosti in dodeljena proračunska sredstva.

V SEAPU bodo predstavljene analize rabe energije v javnem in zasebnem sektorju ter v industriji. Na podlagi teh analiz bo pripravljen akcijski načrt za zmanjševanje emisij CO2 do leta 2020 za 20 %, prikazan pa bo tudi potek izvedbe in možnosti financiranja ukrepov. Glavne in okvirne vsebine SEAP:  ANALIZA RABE ENERGIJE V OBČINI IDRIJA V LETU 2009 (javni in zasebni sektor ter industrija, javna razsvetljava in promet);  NAČRT UKREPOV IN AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 DO LETA 2020 (rekonstrukcija javnih zgradb, implementacija in izkoriščanje obnovljivih virov energije, sistemi kogeneracije, rekonstrukcija javne razsvetljave, zmanjševanje emisij CO2 v prometu, …);  ČASOVNI IN FINANČNI OKVIR IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI (časovni okvir izvajanja aktivnosti do leta 2020, …);  OCENA ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 DO LETA 2020 (javni sektor: zgradbe, razsvetljava in promet; ocena zmanjšanja emisij v zasebnem in industrijskem sektorju);  MEHANIZMI FINANCIRANJA IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI (pregled možnosti financiranja aktivnosti v okviru proračunskih zmožnosti, nacionalnih in EU razpisov, …).

Glavni cilji SEAP so:  zmanjšati emisije CO2 na vseh področjih z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije (URE), izkoriščanjem obnovljivih virov energije (OVE), učinkovitim upravljanjem in nadzorom nad energijo, izobraževanjem in drugimi ukrepi;  zmanjšati rabo energije v javnem sektorju: javne zgradbe, promet in javna razsvetljava;  zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in diverzifikacijo energetskih virov.

Obveznosti znotraj SEAP se navezujejo na celotno področje občine in zavzemajo tako javni, kot zasebni in industrijski sektor. Ukrepi in aktivnosti pa se v glavnem nanašajo na javni sektor, saj industrija in zasebni sektor za sedaj nista v pristojnosti občine in je nanju težko vplivati. Akcijski načrt je usklajen z energetskimi in zakonodajnimi okviri EU, Slovenije in Občine Idrija ter pokriva obdobje do leta 2020.

1.4 Energetska politika Občine Idrija

Občina Idrija leži v Goriški statistični regiji na nadmorski višini 334,5 m in se po številu prebivalcev uvršča med srednje velike občine. Površina občine zavzema 294 km2 in je v letu 2009 štela 11.960 prebivalcev. Središče občine je mesto Idrija.

Idrija sodi med gospodarsko uspešnejša območja v Sloveniji. V letu 2009 je gospodarski potencial občine predstavljal 235 gospodarskih družb. Velika podjetja v občini predstavljajo 1,3 % delež, srednje velika 1,7 %, ostale pa so majhne družbe. Struktura gospodarskih družb v Občini Idrija po dejavnostih kaže, da so z vidika števila gospodarskih družb v občini najpomembnejše storitvene dejavnosti, saj je skoraj 70 % podjetij leta 2009 delovalo v storitvah. Industrija je imela skoraj 20 % delež, gradbeništvo dobrih 10 %, medtem ko je bilo kmetijstvo in gozdarstvo manj pomembno in je imelo manj kot 1 % v številu vseh podjetij. Pri analizi gospodarstva Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 9 po dejavnostih so zaradi nedostopnih podatkov za leto 2009 za 17 podjetij v občini upoštevani podatki za leto 2008.

Industrija je najpomembnejša skupina dejavnosti v Občini Idrija, saj zaposluje več kot tri četrtine zaposlenih. Gradbeništvo ima okoli 5 % delež, medtem ko so storitve druga najpomembnejša skupina dejavnosti s 16 % deležem zaposlenih. (vir: CAPACities 1: Na prelomnici: Razvojna vprašanja Občine Idrija)

Medtem ko turizem v občini Idrija predstavlja razvojno priložnost, kmetijstvo izgublja na pomenu zaradi neugodnih razmer1.

Občina Idrija je k pobudi Evropske komisije – Konvenciji županov pristopila v začetku leta 2013, Strategiji trajnostnega energetskega razvoja pa je sledila že od nekdaj. V letu 2011 je občina Idrija izdelala Lokalno energetsko zasnovo občine Idrija, ki je pomemben dokument implementacije ukrepov URE in OVE v občini. V letu 2006 je bila na območju Občine Idrija ustanovljena Goriška Lokalna Energetska Agencija (GOLEA), ki je bila sofinancirana s pomočjo evropskega programa Inteligent Energy Europe (IEE), ki spodbuja ustanovitev mreže lokalnih energetskih agencij po celotnem prostoru EU. Poslanstvo Agencije GOLEA je pospeševanje stalnega izboljševanja energetske učinkovitosti ter pospešenega uvajanja uporabe obnovljivih virov energije z usmeritvijo k doseganju energetske samooskrbe regij. Junija 2011 je bila izdelana tudi Inovativna strategija trajnostnega razvoja Občine Idrija, katere namen je zagotovitev ključnih strateških smernic občinski upravi in vsem razvojnim akterjem v občini, ki bodo smiselno povezale dosedanja razvojna prizadevanja, programe in projekte v sklenjeno in medsebojno povezano celoto, s ciljem zagotavljanja učinkovitega trajnostnega razvoja in vključevanja vseh razpoložljivih razvojnih potencialov. Še zlasti mora biti poudarjena vloga trajnostnega razvoja, ki teži k razvoju območja, upoštevaje omejitve in regeneracijske možnosti okolja. Priprava tega dokumenta je potekala v okviru projekta CAPACities - Competitiveness Actions and Policies for Alpine Cities, v katerem je bila Občina Idrija udeležena kot sofinancer.

Področje energetike (sledenje politikam EU ):  projekti za zmanjšanje porabe energije (strategija uporabe obnovljivih virov energije, izobraževanje in informiranje, »sončni park«, partnerstva, vključevanje podjetništva in industrije, subvencije in olajšave, izračun potenciala v občini in regiji, vključevanje gospodinjstev, inovativni razpisi in nagrade, dogodki, primeri dobre prakse, trajnostni energetski razvoj Idrije);  oskrba s plinom (program, alternative, javno zasebno partnerstvo …);  proizvodnja energije (analiza možnih izkoristkov naravnih virov, »sončna elektrarna«, samooskrba, inovativni razpisi, izobraževanje …).

Idrijsko območje je energetsko izrazito siromašno, saj razpolaga le z redkimi majhnimi hidroelektrarnami in lesnim bogastvom. Pri dobavi električne energije, premoga in tekočih goriv je skoraj v celoti vezano na zunanje vire2.

1 vir:www.skupnostobcin.si/ 2 (Nared J., Perko D. 2010: Na prelomnici: Razvojna vprašanja občine Idrija. CAPACities 1) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 10

V Občini Idrija deluje tudi izpostava Energetske svetovalne pisarne Idrija-ENSVET, kjer občanom nudijo energetsko svetovanje.

Leta 2011 je Občina Idrija prejela naziv alpsko mesto leta, ki pomeni potrditev pravilne usmeritve mesta in občine v trajnostni razvoj, s poudarkom na ohranjanju občutljivega ravnovesja med naravo in človekovo dejavnostjo v alpskem prostoru. Občina Idrija je ena redkih v Sloveniji, ki se zaveda, da je okoljsko napredno in urejeno lahko le tisto mesto oziroma občina, ki sprejme in v praksi uresničuje ključne okoljske dokumente, kot so strategija trajnostnega razvoja, okoljska strategija občine, energetski koncept za rabo okolju prijazne energije, itd. Naziv alpsko mesto leta je tako krona in povzetek vseh teh prizadevanj3.

2 METODOLOGIJA

2.1 Priprave na Trajnostni energetski akcijski načrt za Občino Idrija

Proces izdelave Akcijskega načrta lahko načeloma razdelimo na 6 korakov: 1) priprava procesa izdelave Akcijskega načrta: politična volja, koordinacija, strokovna področja, usklajevanja, …; 2) izdelava Akcijskega načrta občine Idrija; 3) sprejetje Akcijskega načrta kot uradnega dokumenta Občine Idrija; 4) izvajanje Akcijskega načrta; 5) sledenje in kontrola izvajanja Akcijskega načrta; 6) priprava poročil o realizaciji Akcijskega načrta.

2.2 Izdelava Trajnostnega energetskega akcijskega načrta za občino Idrija

Najpomembnejša aktivnost pri pripravi Akcijskega načrta je doseganje politične volje, za uspešno realizacijo je potrebno soglasje in podpora župana in občinskega sveta Občine Idrija. Pristop h Konvenciji županov je le prvi korak v smeri energetske sonaravnosti in kaže na pozitivno stališče občine za projekte in ukrepe URE in OVE. Naloge občinske uprave pri realizaciji Akcijskega načrta:  zagotoviti proračunska sredstva za izvajanje aktivnosti in ukrepov;  integrirati cilje Akcijskega načrta v razvojno strategijo Občine Idrija;  podpirati izvajanje ukrepov in aktivnosti Akcijskega načrta;  zagotoviti sledenje in poročanje o izvajanju Akcijskega načrta;  komunicirati s splošno in strokovno javnostjo o izvajanju Akcijskega načrta;  zagotoviti in spodbujati občane in druge k realizaciji Akcijskega načrta.

Uspešna implementacija in realizacija Akcijskega načrta v razvojnem in strateškem smislu ima za Občino Idrija pomemben vpliv na razvoj občine, odpiranje novih delovnih mest ter zagotavljanje učinkovite oskrbe in rabe energije.

3 Vir: Publikacija »Idrija, alpsko mesto leta 2011« Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 11

2.3 Izvedba Trajnostnega energetskega akcijskega načrta za občino Idrija

Akcijski načrt občine Idrija ima 10 glavnih aktivnosti: 1) izbira referenčnega leta; 2) analiza rabe in oskrbe z energijo v javnih zgradbah, prometu in javni razsvetljavi; 3) določanje prioritetnih področij Akcijskega načrta; 4) izdelava referenčnega okvirja emisij CO2; 5) izdelava Trajnostnega energetskega akcijskega načrta (Akcijski načrt ali SEAP) za zmanjševanje emisij CO2 do leta 2020; 6) določitev terminskega in finančnega okvirja za doseganje ciljev; 7) pregled finančnih mehanizmov za izvajanje Akcijskega načrta; 8) zagotovitev zakonodajnih okvirjev za izdelavo in izvajanje Akcijskega načrta; 9) določitev ukrepov in ciljev za doseganje zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020; 10) izdelava predlogov in ukrepov za nadzor.

Najpomembnejša aktivnost na začetku je določitev referenčnega leta in določitev terminskega načrta izvajanja aktivnosti. Za Občino Idrija smo vzeli referenčno leto 2009, saj imamo za to leto pripravljene vse podatke. V letu 2011 je bila narejena Lokalna energetska zasnova za občino Idrija, v istem letu pa je bila sprejeta tudi na seji občinskega sveta občine Idrija. Za določitev ustreznih ciljev in ukrepov v okviru Akcijskega načrta do leta 2020 je zelo pomembno, da izhajamo iz kvalitetnih in zanesljivih podatkov o rabi energije in emisijah CO2. Najprej je potrebno določiti področje rabe energije. Na podlagi priporočil Evropske komisije je področje rabe energije razdeljeno na: d) Zgradbe  javne zgradbe (lastnik Občina Idrija);  komercialne in druge zgradbe;  privatne zgradbe. e) Promet  vozila v lasti Občine Idrija;  javni prevoz;  osebna in druga vozila. f) Javna razsvetljava.

2.4 Določevanje emisij CO2 za Občino Idrija

Pomembna aktivnost pri določevanju ukrepov Akcijskega načrta je referenčna določitev emisij CO2, ki smo jih za Občino Idrija določili na podlagi protokola Mednarodnega odbora za klimatske spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change – IPCC), ki je izvršno telo Programa za okolje Združenih narodov (United Nations Environment Programme – UNEP) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Z ratifikacijo Kyotskega protokola se je Slovenija obvezala, da bo sledila in poročala o emisijah škodljivih snovi v atmosferi v skladu s protokolom IPCC, ki je tako priznan kot nacionalni referenčni okvir za določanje emisij CO2 tudi v Občini Idrija. Na podlagi priporočil Evropske komisije bo Akcijski načrt zajemal področja zgradb, prometa in javne razsvetljave, analizirana pa bodo tudi druga področja:  lokalna proizvodnja energije iz obnovljivih virov v lasti Občine Idrija; Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 12

 urbanistično načrtovanje v smislu ekološko – energetsko trajnostnega razvoja;  zelena javna naročila;  informiranje, izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev.

Sprejetje Akcijskega načrta je pomemben korak pri realizaciji le-tega, saj se s tem občinska uprava aktivno vključuje v procese zmanjšanja emisij CO2 v občini, kot tudi zmanjšanje rabe energije in stroškov zanjo.

2.5 Poročanje o izvajanju Akcijskega načrta

S podpisom Konvencije županov se mesta in občine zavežejo k izdelavi Akcijskega načrta in h kontinuiranem poročanju Evropski komisiji o poteku in uspešnosti izvajanja Akcijskega načrta vsaki dve leti. Evropska komisija je pripravila in objavila obrazce, na katere je potrebno vnesti glavne parametre Akcijskega načrta (odgovorna oseba, raba in oskrba z energijo, emisije CO2 v skladu z EC klasifikacijo, identifikacijo ukrepov URE in OVE, postavljeni cilji, …). Izpolnjene obrazce je potrebno poslati Evropski komisiji, ki jih oceni in odgovorni osebi poda uradno stališče in eventualne predloge za izboljšanje Akcijskega načrta.

3 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH OBČINE IDRIJA V LETU 2009

3.1 Seznam zgradb

Na podlagi Lokalne energetske zasnove Občine Idrija je v analizo rabe energije zajetih 25 zgradb.

Tabela 4: Seznam javnih zgradb

Zap. Hišna št. Javna ustanova Kraj Ulica številka 1 OŠ Idrija Idrija Lapajnetova 50 2 Podružnica OŠ Zavratec Rovte Zavratec 1 3 Podružnica OŠ Godovič Godovič Godovič 35 b 4 OŠ Črni Vrh Črni Vrh Črni Vrh nad Idrijo 95 nad Idrijo 5 OŠ Spodnja Šolska ulica 9 Idrija 6 Podružnica OŠ Ledine Spodnja Ledine 10 Idrija 7 Vrtec Idrija Idrija Arkova 7 8 Vrtec Idrija enota Prelovčeva Idrija Prelovčeva 11 9 Vrtec Idrija enota Spodnja Idrija Idrija Šolska 11 10 Vrtec Idrija enota Godovič Godovič Godovič 35 b 11 Vrtec Idrija enota Črni Vrh Črni Vrh Črni Vrh 87 nad Idrijo 12 Čipkarska šola Idrija Prelovčeva 2 13 Glasbena šola Idrija Prelovčeva 9 14 Občina Idrija Idrija Mestni trg 1 15 Večnamenski objekt Nikolaja Pirnata Idrija Ulica IX. Korpusa 17 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 13

16 Mestna knjižnica in čitalnica Idrija Idrija Ulica sv. Barbare 4-5 17 Mestni muzej Idrija Idrija Prelovčeva 9 18 Zdravstveni dom Idrija Idrija Otona Župančiča 3 Center šolskih in obšolskih dejavnosti 19 Vojsko Idrija Vojsko 21 20 Modra dvorana in ŠRC Idrija Lapajnetova ulica 48 21 Nogometni stadion, balinišče, garderobe Idrija Gregorčičeva ulica 10 22 Dom upokojencev JP Miklavža Idrija Idrija Arkova ulica 4 Dom upokojencev JP Miklavža enota 23 Marof Idrija Vojkova ulica 35 24 Psihiatrična bolnišnica Idrija Idrija Pot sv .Antona 49 25 Gimnazija J. Vege Idrija Idrija Študentovska 16

3.2 Analiza rabe električne energije

Za oskrbo občine z električno energijo sta v letu 2009 skrbeli podjetji Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, JP za distribucijo električne energije, d.d., ki sta tudi posredovali podatke o rabi električne energije v izhodiščnem letu v občini. Elektro Ljubljana je imelo v upravljanju območje Godoviča in del Idrije, ki je bližje Ljubljani, ostali del občine je spadal pod upravljanje Elektro Primorska.

Tabela 5: Raba električne energije

Vrsta porabnika MWh/leto Javni objekti 2.3164

3.3 Analiza rabe toplotne energije

V Idriji večina javnih objektov in prostorov za ogrevanje uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO) ter utekočinjen naftni plin v 4 % javnih stavbah. Skupna raba energije za ogrevanje glede na zbrane podatke znaša 8.916,0 MWh.

Tabela 6: Raba toplotne energije

Raba končne energije MWh/leto Javni objekti 8.9165

Graf 3: Deleža energentov za ogrevanje

4 LEK Idrija, oktober 2010 in novelacija LEK 2013 5 LEK Idrija, oktober 2010 in novelacija LEK 2013 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 14

4 ANALIZA RABE ENERGIJE V PROMETU V OBČINI IDRIJA

4.1 Vozni park Občine Idrija

V letu 2009 je vozni park Občine Idrija zajemal 4 vozila:  VW PASSAT; 2,0 bencin; letnik 2004,  FIAT PUNTO; 1,2 bencin; letnik 2003,  Audi A4Q VARIANT; 1,8 bencin; letnik 1997, v uporabi do 24.11.2009,  SUZUKI SX4; 1,6 bencin; letnik 2009, v uporabi do 25.11.2009.

V naslednji tabeli so zbrani podatki o prevoženih kilometrih na leto in emisijah CO2.

Tabela 7: Podatki o prevoženih kilometrih na leto in emisijah CO2 službenih vozil Občine Idrija

Povprečno letno Poraba goriva Emisije CO Vozilo Gorivo 2 št. prevoženih [km] (l) [t] VW PASSAT bencin 11.289,00 1.045,15 2,59 FIAT PUNTO bencin 6.609,00 635,97 1,58 AUDI A4Q VARIANT bencin 4.356,00 572,97 1,42 SUZUKI SX4 bencin 1.468,00 185,52 0,46 Skupaj 23.722,00 2.439,61 6,05

Delež posameznega goriva v vozilih, v lasti Občine Idrija v letu 2009, je prikazan na naslednjem grafu.

Graf 4: Delež emisij CO2 posameznega vozila v skupnih emisijah vozil v lasti Občine Idrija v letu 2009

Pri izračunu skupnih emisij podatek o emisijah za osebna vozila v lasti Občine ne bo upoštevan posebej, saj je že vključen v izračun skupnih količin emisij za osebna vozila. Te so izračunane glede na podatke o obremenjenosti posameznih prometnih odsekov v Občini Idrija.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 15

4.2 Javni prevoz v Občini Idrija

4.2.1 Javni mestni prevoz

Javni potniški promet se izvaja z avtobusnimi povezavami (izvajalec Avrigo d.d., Nova Gorica). Avtobusne povezave s sosednjimi občinskimi središči so bolj redke oz. so vezane na prevoz šolarjev in zaposlenih na delovna mesta (proti Tolminu in Cerknem avtobus vozi cca. štirikrat dnevno). Razmeroma dobra povezava je le v smeri proti Logatcu in Ljubljani, saj avtobusi vozijo cel dan s frekvenco 60 minut. Do ostalih sosednjih občinskih središč direktne povezave ni. Na širšem območju naselij Idrija in Sp. Idrija poteka tudi mestni avtobusni potniški promet na krožni liniji, Idrija – Sp. Idrija – Idrija – Podroteja – Idrija, s frekvenco 60 minut preko celega dneva.

V letu 2009 na območju Občine Idrija ni bilo registriranih avtobusov. Glavne mestne linije so zajemale prevoz na delo (Idrija – Kolektor, Rotomatika in Iles), povezovale pa so tudi mestna naselja (Spodnja Idrija, Godovič, Kalce, Črni Vrh, Col…) in sosednje kraje. Idrija je z javnim potniškim prometom povezana s sosednjimi občinskimi središči6:  Idrija – Logatec;  Idrija – Cerkno;  Idrija – Tolmin;  Idrija – Ajdovščina;  Idrija – Nova Gorica;  Idrija – Žiri. Vozni park podjetja Avrigo, d.o.o. za mestne prevoze sestoji iz avtobusov tipa MAN, MERCEDES BENZ in Iveco7. Vsi avtobusi za pogonsko gorivo uporabljajo dizelsko gorivo, njihova poraba je ocenjena na 30 l/100 km. Ocenjena poraba goriva in emisije CO2 na posameznih relacijah avtobusov znotraj Občine Idrija so prikazani v naslednji tabeli.

Tabela 8: Ocenjena poraba goriva in emisije CO2 javnem potniškem prometu v Občini Idrija v letu 2009

Dolžina relacije Emisije CO2 Sektor Podsektor Relacija znotraj občine (na relaciji znotraj Idrija [km] občine Idrija) [kg]

Javni prevoz medkrajevni Idrija – Logatec 13,4 10,7

Javni prevoz medkrajevni Idrija - Cerkno 8,5 6,8

Javni prevoz medkrajevni Idrija - Tolmin 8,5 6,8

Javni prevoz medkrajevni Idrija - Ajdovščina 23,7 18,9 Javni prevoz medkrajevni Idrija – Nova Gorica 23,7 18,9 Javni prevoz medkrajevni Idrija - Žiri 11,0 8,8 Javni prevoz mestni Idrija – Spodnja Idrija 4,4 3,5 Javni prevoz mestni Idrija - Podroteja 2,0 1,6

6 Vir: Program varstva okolja občine Idrija 7 vir: http://www.avrigo.si/ Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 16

Poraba goriva in emisije CO2 za avtobusni promet je določena glede na podatke o obremenitvah posameznih cestnih odsekov znotraj Občine Idrija. Podatki o obremenitvah posameznih cestnih odsekov so pridobljeni s spletne strani Direkcije Republike Slovenije za ceste8.

Tabela 9: Ocenjena poraba goriva in emisije CO2 avtobusov v občini Idrija v letu 2009.

Poraba goriva Povprečna Dolžina Količina Število na Energija Prometni odsek poraba posameznega CO avtobusov posameznem [MWh/leto] 2 [l/100 km] odseka [km] odseku [l/leto] [t/leto] Želin – Spodnja Idrija 34 30 4,10 15.264 151,7 40,51 Spodnja Idrija 55 30 1,90 11.443 113,7 30,37 Sp. Idrija – Godovič 69 30 13,30 100.488 998,9 266,69 Godovič - Kalce 38 30 1,90 7.906 78,6 20,98 Godovič - Črni vrh 12 30 6,90 9.067 90,1 24,06 Črni vrh - Col 10 30 5,60 6.132 61,0 16,27 Skupaj 150.300 1.493,98 398,89

Uporaba javnega prometa v Občini Idrija je zaenkrat še primerljiva s slovenskim povprečjem, vendar pa ima zelo izrazito težnjo slabšanja. To pomeni, da občino v prihodnosti čaka še precej dela na področju spodbujanja te oblike mobilnosti, če želi tudi na ta način prispevati h krepitvi trajnostnega razvoja9. Z razvojnega in prometnega vidika ima Idrija zelo neugodno geografsko lego in izrazito neugoden prometno geografski položaj, saj leži zunaj pomembnejših obstoječih in načrtovanih magistralnih prometnih smeri, obenem pa je navezano izključno na cestni promet.

4.2.2 Taksi službe

V Občini Idrija delujeta 2 taksi službi:  Boris Ržek, s.p. – RCT TRANS (4 vozila) in  Dragan Jurić, s.p. – PRO-PLAST PROIZVODNJA PLASTIČNIH VREČK (1 vozilo).

Količine emisij, ki jih povzročajo taksi službe, so upoštevane v skupnih količinah emisij, ki jih povzročajo osebni avtomobili. Te so izračunane iz obremenitev posameznih cestnih odsekov v Občini Idrija in povprečne porabe osebnih avtomobilov.

4.3 Osebna in druga vozila

V Občini Idrija je bilo v letu 2009 registrirano 7.529 motornih vozil:

 kolesa z motorjem: 216;  motorna kolesa: 278;  osebni avtomobili: 6193;  specialni osebni avtomobili: 51;

8 vir: http://www.dc.gov.si/ 9 vir: CAPACities 1: Na prelomnici: Razvojna vprašanja občine Idrija Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 17

 tovorna motorna vozila: 435;  traktorji: 356.

V Republiki Sloveniji je bilo razmerje med bencinskimi in dizelskimi motorji naslednje:  bencinski motorji: 67,5 %;  dizelski motorji: 32,5 %.

Pri izračunu emisij CO2 za osebna vozila smo upoštevali, da je povprečna poraba bencinskega motorja 8,15 l/100 km in dizelskega motorja 7,02 l/100 km10. Pri preračunu emisij CO2 so bili upoštevani emisijski faktorji, določeni skladno s Konvencijo županov in znašajo za bencinski motor 0,249 t(CO2)/MWh in za dizelski motor 0,267 t(CO2)/MWh. Podatki o prevoženih kilometrih, porabi goriva, številu vozil in emisijah CO2 so v naslednji tabeli in so izračunani na podlagi obremenitev cestnih odsekov v Občini Idrija11.

Tabela 10: Podatki o številu osebnih vozil iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v Občini Idrija.

Število Dolžina Skupaj Poraba glede na gorivo Energija Emisije CO2 osebnih posameznega emisije Prometni odsek [l/leto] [MWh/leto] [t/leto] avtomobilov odseka CO2 na dan [km] dizel bencin dizel bencin dizel bencin [t/leto] Želin – Spodnja Idrija 2.181 4,10 75.412,8 178.438,8 749,6 1.777,8 200,1 442,7 642,8 Spodnja Idrija 6.485 1,90 103.912,8 245.874,4 1.032,9 2.449,7 275,8 609,9 885,7 Sp. Idrija – Godovič 3.810 13,30 427.348,4 1.011.174,9 4.247,8 10.074,7 1.134,2 2.508,6 3.642,8 Godovič - Kalce 3.403 1,90 54.528,2 129.022,4 542,0 1.285,5 144,7 320,1 464,8 Godovič - Črni vrh 1.495 6,90 86.995,3 205.844,8 864,7 2.050,9 230,9 510,7 741,6 Črni vrh - Col 1.175 5,60 55.492,12 131.303,29 551,59 1.308,22 147,27 325,75 473,02 Skupaj 803.689,5 1.901.658,7 7.988,7 18.946,9 2.133,0 4.717,8 6.850,7

Graf 5: Razmerje vozil z bencinskim in dizelskim gorivom v Občini Idrija

Pri izračunu emisij CO2 za tovorna vozila do 3,5 t smo upoštevali, da je povprečna poraba dizelskega goriva 15 l/100 km, za tovorna vozila nad 3,5 t in vlačilce smo

10 vir: www.stat.si 11 vir: http://www.dc.gov.si/ Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 18

upoštevali, da je povprečna poraba dizelskega goriva 30 l/100 km. Izračun emisij 12 CO2 je bil narejen glede na podatke o obremenitvah cest v Občini Idrija .

Tabela 11: Podatki o številu tovornih vozil do 3,5 t iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v Občini Idrija.

Dolžina Poraba goriva Povprečna Emisije Število posameznega na Energija Prometni odsek poraba CO tovornjakov odseka posameznem [MWh/leto] 2 [l] [km] odseku [l/leto] [t/leto]

Želin – Spodnja Idrija 178 15 4,10 39.957 397,2 106,04 Spodnja Idrija 200 15 1,90 20.805 206,8 55,22 Sp. Idrija – Godovič 305 15 13,30 222.093 2.207,6 589,43 Godovič - Kalce 288 15 1,90 29.959 297,8 79,51 Godovič - Črni vrh 111 15 6,90 41.933 416,8 111,29 Črni vrh - Col 100 15 5,60 30.660 304,8 81,37 Skupaj 385.407 3.830,9 1.022,9

Tabela 12: Podatki o številu tovornih vozil nad 3,5 t iz štetja prometa, prevoženih kilometrih in emisijah CO2 v Občini Idrija.

Dolžina Poraba goriva posamezn Količina Število Povprečna na Energija Prometni odsek ega CO tovornjakov poraba (l) posameznem [MWh/leto] 2 odseka odseku (l/leto) [t/leto] (km)

Želin – Spodnja Idrija 120 30 4,10 53.874 535,5 142,98 Spodnja Idrija 195 30 1,90 40.570 403,3 107,67 Sp. Idrija – Godovič 202 30 13,30 294.183 2.924,2 780,76 Godovič - Kalce 262 30 1,90 54.509 541,8 144,67 Godovič - Črni vrh 134 30 6,90 101.244 1.006,4 268,70 Črni vrh - Col 145 30 5,60 88.914 883,8 235,98 Skupaj 633.293 6.294,9 1.681

4.4 Zaključek

Največ emisij CO2 v prometu v Občini Idrija prispevajo osebna in komercialna vozila. Občina Idrija nima neposrednega vpliva na izboljšanje voznega parka v tem segmentu, lahko pa s svojimi politikami in zgledom posredno vpliva na izboljšanje prometnega stanja na področju izpustov. Pri izračunu emisij CO2 so upoštevani samo glavni odseki cest v Občini Idrija, na katerih se je izvajalo štetje prometa v letu 2009. Za določitev emisij, ki nastanejo zaradi prometa na lokalnih cestah, na katerih ne poteka štetje prometa, smo ocenil 6 % dodatek izračunanim emisijam.

Tabela 13: Poraba goriva in delež emisij v prometu Občine Idrija po podsektorjih

12 vir: http://www.dc.gov.si/ Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 19

Emisije CO Delež Vrsta vozil 2 [t/leto] [%] Osebna vozila 7.261,8 68,8 Avtobusi 422,8 4,0 Tovornjaki do 3,5 t 1.084,2 10,3 Tovornjaki nad 3,5 t 1.781,6 16,9 Skupaj 10.550,4 100,0

Graf 6: Delež emisij CO2 v prometu Občine Idrija po pod-sektorjih 5 ANALIZA RABE ENERGIJE V JAVNI RAZSVETLJAVI V OBČINI IDRIJA

5.1 Stanje in analiza javne razsvetljave v občini Idrija

Občina Idrija je razdeljena na 10 krajevnih skupnosti. Javna razsvetljava se zagotavlja na vseh javnih površinah na območju Občine Idrija in sicer:  osvetlitev kategoriziranih občinskih cest v naseljih, pločnikov, prehodov za pešce, podhodov, podvozov, mostov in podobnih objektov na kategoriziranih občinskih cestah v naseljih;  osvetlitev ob državnih cestah v naseljih;  osvetlitev kritičnih mest na šolskih poteh;  osvetlitev avtobusnih postajališč in javnih parkirišč;  osvetlitev javnih zelenih površin;  osvetlitev pokopališč in ostalih pokopališčnih objektov;  osvetlitev javnih rekreacijskih površin: otroška igrišča, športna igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve;  osvetlitev površin ob javnih objektih, ki so namenjeni večjemu številu uporabnikov: šole, zdravstvene ustanove, tržnice in drugi javni objekti;  osvetlitev pročelij javnih objektov;  ambientna in okrasna osvetlitev javnih površin (parki, fontane in podobno);  praznične ter novoletne okrasitve naselij;  svetlobno-signalne naprave in objekti (svetlobni prometni znaki, semaforji in ostala svetlobna prometna signalizacija ter oprema) na občinskih cestah in državnih cestah v naselju se štejejo kot javna razsvetljava, ki niso v lasti DRSC-ja.

V vsakem delu se je javna razsvetljava skozi leta spreminjala, posodabljala in nastajali so novi odseki javne razsvetljave pretežno izven centra mesta. Zaradi Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 20 različnih izvajalcev in projektantov se je vgrajevala in se vgrajuje tudi različna oprema. V Občini Idrija sta bila v letu 2009 upravljavca za javno razsvetljavo Elektro Primorska in Elektro Ljubljana.

Tabela 14: Podatki o starosti javne razsvetljave v Občini Idrija13

Starost javne razsvetljave Delež do 5 let 2 % nad 5 do 10 let 10 % nad 10 do 15 let 3 % nad 15 do 20 let 10 % nad 20 let 70 %

Po podatkih Elektra Primorska in Elektra Ljubljana je bilo v letu 2009 instaliranih 1.165 sijalk. Stanje javne razsvetljave v Občini Idrija je bilo po navedbah Komunale Idrija sledeče:  javna razsvetljava je bila dokaj zastarela;  po Uredbi o svetlobnem onesnaževanju bi bilo potrebno zamenjati veliko večino svetilk, katere se sicer že zamenjuje, vendar le v manjšem delu;  potrebna je bila izdelava katastra, ki še ni v popolnosti usklajena in zaključena;  na nekaterih delih javne razsvetljave bi bila potrebna tudi popravila infrastrukture in menjava kablov. Za boljši nadzor nad javno razsvetljavo se bo izvedel tudi ponovni popis svetilk na terenu in se bodo na takšen način tudi ažurirali obstoječi podatki, hkrati pa se bodo pridobili še dodatni podatki o tipih svetil na drogovih javne razsvetljave ter njihovi zaščiti.

5.2 Raba električne energije v letu 2009

Tabela 15: Podatki o starosti javne razsvetljave v Občini Idrija14

Raba električne energije Leto [kWh] 2009 933.500

Po podatkih Elektra Primorske in Elektra Ljubljana je v letu 2009 znašala poraba električne energije za javno razsvetljavo 933,5 MWh. Če to številko delimo s številom prebivalcev, dobimo kazalnik, ki s uporablja pri omejitvi uporabe električne energije za javno razsvetljavo. Za Občino Idrija je v letu 2009 ta znašal 78,4 kWh/prebivalca. Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Ur. l. RS št.: 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) je potrebno to vrednost znižati pod 44,5 kWh/prebivalca. Občina Idrija je za doseganje mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja javne razsvetljave pripravila strategijo razvoja javne razsvetljave, v kateri so navedeni ukrepi za zmanjšanje specifične porabe električne energije.

13 vir: Lek Idrija, oktober 2011 14 vir: Lek Idrija, oktober 2011 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 21

6 ANALIZA RABE ENERGIJE V ZASEBNEM SEKTORJU (STANOVANJA) V OBČINI IDRIJA

6.1 Podatki o stanovanjskih objektih in stanovanjih

Tabela 16: Gospodinjstva, stavbe in stanovanja v posameznih naseljih Občine Idrija15

Gospodinjstva Stanovanja Stavbe s povprečno št. prebivalcev Družine Povprečno število skupaj stanovanji skupaj na gospodinjstvo stanovanj na stavbo Čekovnik 43 3,4 39 49 53 1,1 Črni Vrh 158 3,0 126 171 220 1,3 Dole 32 4,1 34 31 36 1,2 Godovič 184 3,6 169 171 201 1,2 Gore 43 2,8 33 47 56 1,2 43 3,3 41 55 63 1,2 31 3,7 28 34 42 1,2 Govejk 24 3,2 20 29 30 1,0 Idrija 2.296 2,5 1.641 958 2.596 2,7 28 2,9 25 32 34 1,1 41 3,4 37 51 56 1,1 22 4,0 21 23 24 1,0 Idršek 17 2,7 11 20 22 1,1 Javornik z z - z z z Jelični Vrh 37 3,6 31 34 41 1,2 z z 3 12 12 1,0 Korita 5 3,8 8 z z z Ledine 23 3,4 16 24 28 1,2 16 3,3 12 23 24 1,0 Lome 25 4,4 23 32 33 1,0 23 2,9 17 24 24 1,0 9 2,4 6 16 16 1,0 Mrzli Vrh 12 4,2 11 14 15 1,1 Pečnik 19 3,3 18 25 29 1,2 Potok 6 4,8 6 8 9 1,1 Predgriže 57 2,9 44 58 65 1,1 Spodnja Idrija 602 2,9 507 252 679 2,7 87 2,9 73 70 98 1,4 14 3,6 15 20 22 1,1 81 3,5 78 69 89 1,3 Strmec 8 3,3 7 10 10 1,0 Vojsko 66 3,0 57 114 119 1,0 72 3,9 66 91 93 1,0 Zavratec 30 3,9 25 32 38 1,2 Žirovnica 8 3,3 7 13 14 1,1 SKUPAJ Občina 4.169 2,8 3.255 2.622 4.901 1,9 4169 Tabela 17: Struktura stavb po vrsti v Občini Idrija16

15 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

16 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 22

Vrsta stavbe Število stavb

Samostojno stoječa hiša 2.185 Dvojček ali vrstna hiša 45 Hiša z gospodarskim poslopjem 169 Večstanovanjska hiša 205 Drugo 26 SKUPAJ Občina 2.630

V tej kategoriji so skupno obravnavane vse vrste stavb (samostojno stoječe hiše, dvojčki ali vrstne hiše, hiše s kmečkim gospodarskim poslopjem in večstanovanjske stavbe).

Tabela 18: Stavbe s stanovanji v Občini Idrija glede na pretežno uporabljen material nosilne konstrukcije stavbe17

Material nosilne konstrukcije stavbe Število stavb Delež Opeka 1.089 41,5 % Beton, železobeton 170 6,5 % Kamen 629 24,0 % Les 54 2,1 % Drugo 680 25,9 % SKUPAJ Občina 2.622 100 %

Največ stanovanj je bilo zgrajeno v obdobju do leta 1918. Po letu 1980 je intenzivnost gradnje padla, še posebej v zadnjem desetletju.

Tabela 19: Stavbe in stanovanja glede na leto izgradnje stavbe, Občina Idrija18

Obdobje izgradnje Število stavb Število stanovanj

do 1918 854 1.225 1919-1945 172 286 1946- 1960 228 455 1961-1970 403 1.001 1971-1980 383 1.040 1981-1990 352 621 1991-1995 111 139 1996-2000 99 113 2001+ 20 21 SKUPAJ Občina 2.622 4.901

17 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 18 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 23

6.2 Analiza rabe električne energije

Za oskrbo občine z električno energijo sta v letu 2009 skrbela dva distributerja: Elektro Primorska in Elektro Ljubljana. Elektro Ljubljana je imelo v upravljanju območje Godoviča in del Idrije, ki je bližji Ljubljani, ostali del občine je spadalo pod upravljanje Elektra Primorska. Oba distributerja sta posredovala podatke o rabi električne energije v izhodiščnem letu v občini:

Tabela 20: Raba električne energije v gospodinjstvih v Občini Idrija

Vrsta porabnika MWh/leto Gospodinjstva 15.858,85

6.3 Analiza rabe toplotne energije

V naslednjih tabelah so prikazana stanovanja v Občini Idrija po načinu in viru ogrevanja.

Tabela 21: Stanovanja po načinu ogrevanja v Občini Idrija19

Način ogrevanja Število stanovanj Delež

Daljinsko ogrevanje 238 4,8 % Centralno ogrevanje 2.782 55,9 % Drugo ogrevanje 1.703 34,3% Ni ogrevanja 247 4,9 % SKUPAJ Občina 4.970 100%

Tabela 22: Stanovanja po viru ogrevanja v Občini Idrija

Stanovanjska površina po glavnem viru ogrevanja

Poraba 2009 Delež Emisije CO Delež Vrsta energenta 2 [MWh] [%] [t] [%] Les 31.252 54,8 0,0 0 ELKO 19.163 33,6 5.116,5 69 UNP 4.135 7,3 938,6 13 Električna energija 2.481 4,3 1.381,9 19 SKUPAJ 57.031 100 7437,1 100

Podatki o ogrevalnih površinah in letni porabi toplote veljajo za izhodiščno leto 2009. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo.

19 Vir: www.stat.si, 2011

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 24

Graf 7: Poraba energije za ogrevanje glede na različne energente

Graf 8: Deleži emisij CO2 za ogrevanje glede na različne energente

Tabela 23: Raba končne toplotne energije v Občini Idrija

Raba končne energije MWh/leto Stanovanja 57.031 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 25

7 NAČRT UKREPOV IN AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 DO LETA 2020 7.1 Uvod

Analiza emisij, ki izhajajo iz rabe energije v izhodiščnem letu 2009, je osnova za načrt ukrepov in aktivnosti na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v Občini Idrija. Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili emisijske faktorje, ki so navedeni v predlogi za akcijski načrt za trajnostno energijo in jih združili z nekaterimi nacionalnimi faktorji, ki so običajni v Sloveniji.

Tabela 24: Standardni faktorji za izračun emisij CO2 pri rabi električne energije

Standardni emisijski faktor [t CO2/MWh] Slovenija 0,557 EU-27 0,460

Tabela 25: Faktorji za izračun emisij CO2 pri rabi energije za ogrevanje/hlajenje

Standardni emisijski faktor [t CO2/MWh] Zemeljski plin 0,202 Kurilno olje 0,265 Les 0 UNP 0,231

Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo gozdni ostanki, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo. 7.2 Ukrepi za zmanjšanje emisij na področju javnih zgradb in stanovanj

Številka ukrepa 1 Ukrep / aktivnost Projekt informiranja, ozaveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti, javnih uslužbencev in osnovnošolskih otrok, ogled primerov dobre prakse ter iskanje finančnih virov Zadolžitev za izvedbo: Energetski menedžer – GOLEA Občina Idrija Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 5.900 €/leto ukrep (€) Ocena prihrankov: 4.100 MWh - v MWh/a - na enoto/a Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 26

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 495 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Javnost bo obveščena o razpisih, možnostih učinkovite rabe energije, primerih dobrih praks (metodologija Euronet 50/50, …) in uporabe novih tehnologij v energetiki. Z dvigom informiranosti se bo povečala ozaveščenost glede okoljske in energetske problematike ter posledično zmanjšala raba energije. Na podlagi teh ukrepov se predvideva zmanjšanje rabe energije za 5-10 %.

Številka ukrepa 2 Ukrep / aktivnost Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih stavb Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija in energetski upravljavec - GOLEA

Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / do 4.000,00 € na objekt ukrep (€) Ocena prihrankov: Učinek je posreden - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Učinek je posreden ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Energetski pregled nam poda natančen vpogled v strukturo in stroške porabe energije ter seznam prioritetnih organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito rabo energije. Ta vpogled oziroma posnetek obstoječega stanja in rešitev je tudi osnova za izdelavo operativnega programa za izvajanje predlaganih ukrepov za zmanjšanje porabe energije in stroškov za energijo. Bistvo energetskega pregleda je kompleksna analiza problematike oskrbe in rabe energije ter na koncu seveda predlog rešitve.

Številka ukrepa 3 Določitev energetskega upravljavca in vpeljava energetskega Ukrep / aktivnost knjigovodstva v javnih stavbah. Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija, energetski manager – GOLEA, vodstvo javnih stavb Začetek / konec izvajanja Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z zakonodajo (od 2014 (leto) dalje) Ocena stroškov na aktivnost / 42.000 € ukrep (€) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 27

Ocena prihrankov: Učinek je posreden - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Učinek je posreden ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Energetski upravljavec OVE in URE poskrbi za usklajevanje med projekti in obvesti Občino o možnih subvencijah za investicije. Energetsko knjigovodstvo omogoča primerjavo rabe energije med posameznimi zgradbami, saj se vsi podatki zbirajo in obdelujejo na enem mestu in so ažurno posodobljeni. Z uvedbo energetskega knjigovodstva se v posameznih zgradbah lažje določajo ustrezne investicije za zmanjšanje rabe energije.

Številka ukrepa 4 Izdelava načrta izvajanja ukrepov URE na posameznih javnih Ukrep / aktivnost stavbah. Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija, Energetski manager – GOLEA, vodstvo javnih stavb

Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 5.300,00 €/leto ukrep (€) Ocena prihrankov: Učinek je posreden - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Učinek je posreden ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Na osnovi ugotovitev razširjenih energetskih pregledov ter vpeljanega energetskega knjigovodstva se izdela prioritetni seznam investicij v javne občinske stavbe.

Številka ukrepa 5 Ukrep / aktivnost Obnova javnih objektov - URE Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija ter zasebni partner

Začetek / konec izvajanja 2014 - 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / med 500.000,00 € in 2.000.000,00 € ukrep (€) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 28

Ocena prihrankov: 1.900 MWh/leto - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 490 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: V celoti s strani zasebnega partnerja, podpora Občine Idrija.

Opis / komentar: Glede na energetske preglede javnih stavb je potrebno po prioritetni listi izvesti energetsko sanacijo. Cilj je povečanje ugodja v objektih in zmanjšanje porabe energije v javnih objektih (obnova minimalno 3 % zgradb letno).

Številka ukrepa 6 Vzpostavitev daljinskega ogrevanja oz. mikrosistema na lesno Ukrep / aktivnost biomaso Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija, zasebni investitor

Začetek / konec izvajanja 2014 - 2016 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / odvisna od velikosti sistema (cca. 100.000 €) ukrep (€) Ocena prihrankov: 1.205 MWh - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 319 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: zasebni investitor (s soudeležbo Občine Idrija)

Opis / komentar: Cilj je vzpostavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na izbranem oziroma določenem območju in priklop zainteresiranih uporabnikov. Posledično se zmanjša strošek ogrevanja za odjemalce, možnost je izboljšanje izkoristka energenta ter zmanjšanje emisij CO2. Z implementacijo ukrepov se okrepi veriga dodane vrednosti izkoriščanja LB in socialno ekonomski položaj v regiji.

Številka ukrepa 7 Študija izvedljivosti izkoriščanja rudniške vode za namen Ukrep / aktivnost ogrevanja Zadolžitev za izvedbo: RŽS

Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 29

Ocena stroškov na aktivnost / med 5.000 in 10.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Učinek je posreden ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: RŽS

Občina Idrija

Opis / komentar: Pričakovan rezultat je študija izvedljivosti vpeljave ogrevanja s toplotnimi črpalkami za poslopje Rudnika živega srebra ter sosednjega večnamenskega objekta N. Pirnat z izkoriščanjem tople rudniške vode. S tem bi bistveno zmanjšali stroške za ogrevanje.

Številka ukrepa 8

Ukrep / aktivnost Oddaja strehe javne stavbe v najem za proizvodnjo električne energije Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija ter energetski upravljavec

Začetek / konec izvajanja od 2014 do 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / Odvisno od velikosti naprave ukrep (€) Ocena prihrankov: Odvisno od velikosti naprave - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz Odvisno od velikosti naprave OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Odvisno od velikosti naprave ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Zunanji investitor

Opis / komentar: Rezultat je prihodek iz naslova najemnine strehe za proizvodnjo električne energije s pomočjo fotovoltaike. Namesto najemnine je lahko dogovor sklenjen tudi o sanaciji strehe pred postavitvijo fotovoltaike.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 30

Številka ukrepa 9 Ukrep / aktivnost Spodbujanje priklopa odjemalcev na plinovodno omrežje

Zadolžitev za izvedbo: Petrol in Občina Idrija

Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / med 15.000 in 20.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: Učinek je posreden - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Petrol

Opis / komentar: Smiselno je, da se spodbuja uporabnike zunanjih cistern UNP za prehod na plinovodno omrežje v Idriji. Cilj priklopov je zamenjava zunanjih cistern za UNP za priklop na omrežje in povečanje zasedenosti omrežja. Cilj je vsaj 20 prehodov.

Številka ukrepa 10 Ukrep / aktivnost Izgradnja plinovodnega omrežja s priključitvijo na Kalcah (ZP)

Zadolžitev za izvedbo: Sistemski operater plinovodnega omrežja

Začetek / konec izvajanja 2014 - 2016 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: - v MWh/a - na enoto/a

Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija v predvidenem deležu, ostalo investitor.

Opis / komentar: Prenosno omrežje zemeljskega plina je v upravljanju družbe Geoplin plinovod d.o.o., ki ima v razvojnem načrtu izgradnjo plinovoda R38 od kraja Kalce do Godoviča.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 31

Številka ukrepa 11 Ukrep / aktivnost Sofinanciranje sanacije stanovanj ter vpeljava OVE Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljavec Začetek / konec izvajanja 2014 - 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / od 15.000 do 30.000 €/leto ukrep (€) Ocena prihrankov: 8.400 MWh/leto - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz 4.000 MWh OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 1.060 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija v predvidenem deležu, ostalo investitor

Opis / komentar: Zamenjava oken: sofinanciranje 10 % oziroma max. 1.000 EUR; sanacija fasade, izolacije strehe: sofinanciranje 10 % oziroma max. 1.000 EUR; sofinanciranje OVE naprave za proizvodnjo toplote: 20 % oziroma max. 1.000 EUR; sofinanciranje OVE za pripravo STV: 20 % oziroma max. 500 EUR

Številka ukrepa 12 Ukrep / aktivnost Obnova kotlovnic v javnih objektih Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija

Začetek / konec izvajanja 2014 - 2016 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 717.837 € ukrep (€) Ocena prihrankov: 900 MWh - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 239 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Kotlovnice se bodo menjavale s ciljem zmanjševanja emisij CO2 in sicer z OVE (lesna biomasa), drugače pa z UNP oz. ZP.

Številka ukrepa 13 Ukrep / aktivnost Optimizacija razsvetljave v javnih zgradbah

Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija in energetski upravljavec GOLEA

Začetek / konec izvajanja 2014-2020 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 32

(leto)

Ocena stroškov na aktivnost / 45.000 € ukrep (€)

Ocena prihrankov: 274 MWh/a - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a)

Ocena zmanjšanja emisij na 153 t/leto ukrep (t CO2/a)

● Občina Idrija Finančni viri za izvajanje: ● EU sredstva ● javno zasebno partnerstvo ● ESCO ● drugo Javne zgradbe so velik porabnik električne energije tudi zaradi uporabe velikega števila svetlobnih teles v zgradbah, ki zaradi načina uporabe javnih objektov obratujejo razmeroma veliko Opis / komentar: število ur v letu. Zaradi tega je nujno potrebno v javne zgradbe umestiti energetsko učinkovito razsvetljavo z minimalno rabo električne energije za zagotavljanje osvetlitvenih pogojev v posameznih prostorih glede na namembnost. S tem ukrepom pričakujemo 10 % zmanjšanje rabe električne energije. Prav tako je zelo pomembno pri obnovah javnih zgradb načrtovati uporabo senzorjev za regulacijo osvetlitve, ki izklapljajo razsvetljavo, če zanjo ni potrebe. S tem bi lahko privarčevali 2% električne energije in s tem pozitivno vplivali na zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami CO2.

Številka ukrepa 14 Ukrep / aktivnost Izdelava študije za postavitev čistilne naprave v kombinaciji z bioplinarno v sodelovanju s KP Idrija oz. potencialnim koncesionarjem. Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija v sodelovanju s KP Idrija

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2015 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: Odvisno od rezultata študije - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Odvisno od rezultata študije ukrep (t CO2/a) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 33

Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija v predvidenem deležu, ostalo investitor

Opis / komentar: Z izgradnjo čistilne neprave se izboljša kvaliteta vode v občini. V kombinaciji z bioplinarno se koristno porabijo tudi stranski produkti čistilne naprave za proizvodnjo električne energije.

Številka ukrepa 15 Ukrep / aktivnost Spodbujanje izrabe sončne energije

Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: 123 MWh/leto - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz 123 MWh/leto OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 68,8 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje:  Občani  Občina Idrija  EKO sklad  Javno zasebno partnerstvo

Opis / komentar: Spodbujanje izkoriščanja sončne energije na javnih in zasebnih objektih, tako za izkoriščanje solarne termo energije kot tudi fotovoltaike. Pred investicijo je potrebno izdelati analizo mikrolokacije glede na geografsko lokacijo, kot tudi specifiko odjemalcev.

Številka ukrepa 16 Ukrep / aktivnost Zamenjava stavbnega pohištva, izboljšanje stavbnega ovoja, ogrevalne regulacije in kurilnih naprav v individualnih stanovanjih Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija, lastniki stanovanj, Energetski manager - GOLEA Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: 7.300 MWh/leto - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 870 t/leto ukrep (t CO2/a) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 34

Finančni viri za izvajanje: Občani, EKO sklad, subvencije,…

Opis / komentar: Z učinkovito energetsko sanacijo stanovanjskih objektov zmanjšamo porabo energije in z uvajanjem OVE zmanjšamo vplive rabe energije na okolje.

Številka ukrepa 17 Ukrep / aktivnost Zamenjava energetsko neučinkovitih gospodinjskih aparatov Zadolžitev za izvedbo: ● AN-URE 2008-2016 Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 4.000.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: 1.900 MWh/a - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 1.058 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: ● lastna sredstva ● nacionalni projekti ● ostalo Opis / komentar: Gospodinjski aparati v stanovanjih predstavljajo ob njihovem velikem številu zelo velik potencial za zmanjšanje rabe energije in posledično emisij CO2, s katerimi obremenjujemo okolje. Glede na raziskavo Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan se pričakuje zmanjšanje rabe električne energije zaradi zamenjave neučinkovitih gos. aparatov z učinkovitejšimi do leta 2030 za 400 GWh električne energije na področju Slovenije. Ocenjujemo, da lahko v Idriji zmanjšamo rabo z navedenim ukrepom do leta 2020 za 1.900 MWh/leto oz. 1058 ton CO2 na leto.

Številka ukrepa 18 Ukrep / aktivnost Zamenjava razsvetljave v stanovanjih z varčnejšimi tehnikami Zadolžitev za izvedbo:  Lastniki stanovanj  En svet (svetovanje)

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 40.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: 792 MWh/a - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 441 t/leto ukrep (t CO2/a) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 35

Finančni viri za izvajanje: ● lastna sredstva ● nacionalni projekti ● ostalo Opis / komentar: Stanovanja so velik porabnik električne energije predvsem zaradi uporabe velikega števila svetlobnih teles. Zaradi tega je potrebno v stanovanja umestiti energetsko učinkovito razsvetljavo z minimalno rabo električne energije za zagotavljanje osvetlitvenih pogojev v posameznih prostorih glede na namembnost. Priporoča se tudi uporaba senzorjev za regulacijo osvetlitve, ki izklaplja razsvetljavo, če zanjo ni potrebe. S tem ukrepom pričakujemo 5 % zmanjšanje rabe električne energije in pozitiven vpliv na zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami CO2.

Številka ukrepa 19 Ukrep / aktivnost Namestitev delilnikov rabe toplote v stanovanjih. Zadolžitev za izvedbo:  Upravljavec stanovanj (Energetski zakon (Ur. list št. 70/2008) Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 100.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: 3.500 MWh/leto - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 320 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje:  Lastna sredstva  Nacionalni skladi  Ostalo Opis / komentar: Z uvedbo zakonske zahteve za način delitve stroškov za potrebe ogrevanja stanovanj pričakujemo zmanjšanje rabe energije za ogrevanje stanovanj do 25% v večstanovanjskih objektih. Učinek se bo odrazil v prvih nekaj letih po implementaciji sistemov delilnikov rabe toplotne energije.

Številka ukrepa 20 Ukrep / aktivnost Izgradnja informacijske točke za energetsko pametno omrežje (URE) Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 30.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: Učinek je posreden - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz Učinek je posreden OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Učinek je posreden ukrep Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 36

(t CO2/a)

Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija v predvidenem deležu, zunanji investitor.

Opis / komentar: Spodbujanje rabe energije v občini po principu pametnih omrežij. Demonstracijska točka bo predstavljala izhodišče za razvoj URE in OVE v občini.

7.3 Ukrepi na področju javne razsvetljave

Ukrepi na področju javne razsvetljave so, poleg energetske učinkovitosti, vezani tudi na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Ta omejuje maksimalno porabo električne energije za javno razsvetljavo na 44,5 kWh/prebivalca na leto. Vse občine v Sloveniji bodo morale javno razsvetljavo urediti glede na omenjeno uredbo.

Številka ukrepa 21 Ukrep / aktivnost Sanacija javne razsvetljave Zadolžitev za izvedbo: Zasebni partner in Občina Idrija

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2015 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / med 250.000 in 300.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: 400 MWh - v MWh/a - na enoto/a

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na 223 t/leto ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: v celoti s strani zasebnega partnerja

Opis / komentar: Sanacija javne razsvetljave predstavlja pomemben del potenciala zmanjšanja rabe električne energije, kot tudi potencial varovanja okolja z uporabo svetilk manjših moči ter skrajševanje časa delovanja. V posameznem letu se predpostavlja zamenjavo dela javne razsvetljave. Vzporedno se bo posodabljal tudi kataster javne razsvetljave.

7.4 Ukrepi na področju javnega prometa

Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v prometu so razdeljeni na 5 področij:  zakonodajni ukrepi;  izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi;  vozila v lasti Občine Idrija;  osebna in komercialna vozila;  javni prevoz. Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 37

Zakonodajni ukrepi vključujejo zakonske obveze, ki so povezane z uvajanjem biogoriv, izboljšanje prometne infrastrukture in regulacije prometa. Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. L. št 103/2007, 92/2010, 74/2011 in 85/2012) določa, da mora biti delež letne količine biogoriv, dane na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil, v letu 2012 enak najmanj 6,0 %, do leta 2015 pa enak najmanj 7,5% celotne letne količine goriva, danega na trg za pogon motornih vozil. V letu 2012 je ta delež znašal 3,16 %20.

7.4.1 Zakonodajni ukrepi

Številka ukrepa 22 Ukrep / aktivnost 7,5 % delež biogoriv v skupni porabi goriva v prometu na področju Zadolžitev za izvedbo: Distributer pogonskih goriv Začetek / konec izvajanja 2014 – 2015 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: Bencin: 1.412 MWh - v MWh/a Dizel: 1.630 MWh - na enoto/a Skupaj: 3.042 MWh (3 %)

Ocena zmanjšanja emisij na Bencin: 351 t/leto ukrep Dizel: 435 t/leto (t CO2/a) Skupaj: 786 t/leto Finančni viri za izvajanje:

Opis / komentar: Strategija Republike Slovenije na področju biogoriv ureja in Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l. RS, št. 103/2007, št. 92/2010 in št. 74/2011) določa, da mora biti delež letne količine biogoriv, dane na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil do leta 2015 najmanj 7,5 %.

7.4.2 Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi

Številka ukrepa 23 Ukrep / aktivnost Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi Zadolžitev za izvedbo:  Občina Idrija  Energetski manager Začetek / konec izvajanja (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€) Ocena prihrankov: Bencin: 565 MWh - v MWh/a Dizel: 652 MWh - na enoto/a Skupaj: 1.217 MWh

20 Ministrstvo za Infrastrukturo in Prostor; http://www.energetika-portal.si Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 38

Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Bencin: 140 t/leto ukrep Dizel: 174 t/leto (t CO2/a) Skupaj: 314 t/leto Finančni viri za izvajanje:  Proračun občine Idrija  Različni nacionalni in EU projekti  Program IEE

Opis / komentar: Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi zajemajo:  promocijo car – sharing: model za večjo intenzivnost uporabe vozil (več oseb hkrati v vozilu);  izobraževanje in vadbo okolju prijaznega načina vožnje (avto šole);  promocijo alternativnih goriv in vozil;  organizacijo delavnic in seminarjev za splošno in strokovno javnost za uporabo alternativ v prometu (električna vozila, zemeljski plin, hibridna goriva, …);  promocijo kolesarjenja in pešpoti;  kontinuirane aktivnosti v okviru Tedna mobilnosti (Mobility Week)

7.4.3 Osebna in komercialna vozila

Številka ukrepa 24 Ukrep / aktivnost Izboljšanje avto parka občanov Zadolžitev za izvedbo:  Občina Idrije  občani Idrije  lokalne avto šole  energetski svetovalci Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / ukrep (€)

Ocena prihrankov: Diesel: 1.087 kWh - MWh/leto Bencin: 957 kWh Skupaj: 2.044 Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na Diesel: 290 t ukrep Bencin: 238 t (t CO2/a) Skupaj: 528 t Finančni viri za izvajanje: Občani Idrije

Opis / komentar: Povprečna poraba osebnih avtomobilov se je od leta 2002 do leta 2009 zmanjšala za 10,6 %*. Do leta 2020 se pričakuje, da se bo povprečna poraba zmanjšala vsaj še za 5 %. Z različnimi promocijskimi kampanjami je potrebno občane ozaveščati o pomenu nakupa osebnih in drugih vozil z nizko porabo goriva in nizkimi emisijami CO2.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 39

Številka ukrepa 25 Ukrep / aktivnost Namestitev polnilnice za električna vozila Zadolžitev za izvedbo: Elektro ali bencinska podjetja

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2016 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / med 500 in 4.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: - v MWh/a - na enoto/a Ocena proizvedene energije iz OVE na ukrep (MWh/a) Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: s strani zainteresiranih podjetij, ostalo Občina Idrija

Opis / komentar: Na tej postavki se pričakuje, da bi Občina aktivno pristopila k iskanju zainteresiranih podjetij in sodelovala pri postavitvi in promociji polnilnice za električna vozila, ki bodo v prihodnosti zagotovo zaznamovala določen del trga.

Številka ukrepa 26 Ukrep / aktivnost Vzpostavitev polnilne postaje na alternativna goriva (avtoplin oz. LPG) Zadolžitev za izvedbo: bencinska podjetja

Začetek / konec izvajanja 2014 – 2020 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / med 5.000 do 100.000 € ukrep (€) Ocena prihrankov: - v MWh/a - na enoto/a

Ocena zmanjšanja emisij na ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: s strani zainteresiranih podjetij

Opis / komentar: Zaradi povečanja števila vozil na plin je smiselna postavitev vsaj ene polnilne postaje v občini. Ta vozila so tudi ekološko bolj sprejemljiva od običajnih vozil na bencin oz. dizel.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 40

7.4.4 Javni prevoz

Številka ukrepa 27 Ukrep / aktivnost Regionalno kolesarsko omrežje Zadolžitev za izvedbo: Občina Idrija Začetek / konec izvajanja 2014 (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 23.962 € ukrep (€) Ocena zmanjšanja emisij na / ukrep (t CO2/a) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: S spodbujanjem kolesarjenja lahko zmanjšamo obremenjenost cest in izpuste emisij zaradi prometa.

7.4.5 Kontinuirani ukrepi

Številka ukrepa 28 Ukrep / aktivnost Ozaveščanje in izobraževanje občanov, prirejanje okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, ipd. Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljavec Začetek / konec izvajanja Projekt se začne s sprejetjem energetskega koncepta in se (leto) izvaja kontinuirano; Aktivnost se začne izvajati takoj. Ocena stroškov na aktivnost / 2.000 €/leto ukrep (€) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Ozaveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju se neprestano izvaja več dejavnosti: izobraževanje in ozaveščanje otrok v šolah in vrtcih, prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji, članki v lokalnem časopisu itd. Načrt tovrstnih aktivnosti pripravi energetski upravljavec. Zavedanje problematike običajno sproži večjo aktivnost občanov pri reševanju le-teh. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem ozaveščenih uporabnikov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v objektu zmanjšalo.

Številka ukrepa 29 Ukrep / aktivnost Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov ter ukrepov Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljavec Začetek / konec izvajanja Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 1.000 €/leto ukrep (€) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 41

Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Prijava na čim več razpisov, ki so za občino aktualni in se nanašajo na izvedbo načrtovanih projektov; pridobitev subvencij. Nujno je spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje predvidenih projektov. Občinski energetski upravljavec opozarja na nove oziroma aktualne razpise. Cilj takega spremljanja so seveda prijave na razpise, ki se nanašajo na pridobitev subvencije in izvedba načrtovanih projektov. Pogoji za pridobitev subvencij so razvidni iz vsakokrat objavljene razpisne dokumentacije.

Številka ukrepa 30 Ukrep / aktivnost Iskanje finančnih virov za realizacijo projektov in ukrepov ter motiviranje investitorjev Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljavec Začetek / konec izvajanja Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 1.000 €/leto ukrep (€) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Pridobitev subvencij, pridobivanje ugodnih kreditov ter iskanje domačih ter morebitnih tujih investitorjev.

Številka ukrepa 31 Ukrep / aktivnost Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih Zadolžitev za izvedbo: Energetski upravljavec

Začetek / konec izvajanja Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. (leto) Ocena stroškov na aktivnost / 1.500 €/leto ukrep (€) Finančni viri za izvajanje: Občina Idrija

Opis / komentar: Izvedba akcij in projektov zahteva ažurno spremljanje aktivnosti in njihovih rezultatov, torej uspešnosti izvedenih projektov. S tem namenom naj občinski energetski upravljavec enkrat letno pripravi poročilo izvedenih aktivnosti z že vidnimi ali pričakovanimi rezultati. Poročilo mora biti dostopno vsem, ki delujejo na področju energetike v občini in kakorkoli vplivajo na izvajanje projektov. Opisani morajo biti posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe OVE, ki so posledica zastavljenih načrtov. Potrebno je beležiti učinke projektov (energetske, stroškovne, prihranki pri emisijah). Dejanske učinke je potrebno primerjati s predvidenimi. Rezultati naj se javno objavijo, saj so dobra promocija tudi za aktivnosti v prihodnosti. Enkrat letno priprava poročila o izvajanju energetskega koncepta ministrstvu, pristojnem za energijo. Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 42

8 OCENA ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 DO LETA 2020

8.1 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javnih zgradbah in stanovanjih

Tabela 26: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju električne energije (javni objekti in stanovanja)

Zmanjšanje CO Št. ukrepa Ukrep / aktivnost 2 emisij [t/a] Projekt informiranja, ozaveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti, javnih uslužbencev in osnovnošolskih otrok, 1 ogled primerov dobre prakse ter iskanje finančnih virov 109 11 Sofinanciranje sanacije stanovanj ter vpeljava OVE 236 13 Optimizacija razsvetljave v javnih zgradbah 153 15 Spodbujanje izrabe sončne energije 69 17 Zamenjava energetsko neučinkovitih gospodinjskih aparatov 1.058 18 Zamenjava razsvetljave v stanovanjih z varčnejšimi tehnikami 441 Skupaj zmanjšanje emisij - električna energija 2.066

Tabela 27: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju toplotne energije (javni objekti in stanovanja)

Zmanjšanje CO Št. ukrepa Ukrep / aktivnost 2 emisij [t/a] Projekt informiranja, ozaveščanja, izobraževanja in spodbujanja javnosti, javnih uslužbencev in osnovnošolskih 1 otrok, ogled primerov dobre prakse ter iskanje finančnih virov 386 5 Obnova javnih objektov – URE 490 6 Vzpostavitev daljinskega ogrevanja oz. mikrosistema na lesno biomaso 319 11 Sofinanciranje sanacije stanovanj ter vpeljava OVE 824 12 Obnova kotlovnic v javnih objektih 239 Zamenjava stavbnega pohištva, izboljšanje stavbnega ovoja, ogrevalne regulacije in kurilnih naprav v individualnih 16 stanovanjih 870 19 Namestitev delilnikov rabe toplote v stanovanjih. 320 Skupaj zmanjšanje emisij - toplotna energija 3.448 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 43

Tabela 28: Zmanjšanje emisij CO2 z ukrepi na področju električne in toplotne energije (javni objekti in stanovanja)

Področje ukrepanja Zmanjšanje CO2 emisij[t/a]

Električna energija 2.066 Toplotna energija 3.448 SKUPAJ 5.514

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 44

8.2 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v javni razsvetljavi

Projekcija emisij CO2 v javni razsvetljavi se je izvedla na podlagi razpoložljivih podatkov iz izhodiščnega leta 2009. Podatki o svetilkah, skupni inštalirani moči svetilk ter rabi energije so povzeti po dokumentu »Lokalna energetska zasnova občine Idrija«, ki je bil izdelan v letu 2010, na podlagi pridobljenih podatkov in izvedenih analiz v letu 2009. Projekcija emisij se je izvedla v dveh delih. Najprej se je izvedla projekcija emisij glede na trenutni razvoj javne razsvetljave brez upoštevanja ukrepov. Upoštevano je, da se vsako leto priključi na novo 50 svetilk povprečne moči 133 W. Povprečna moč je določena iz skupne inštalirane moči v letu 2009.

Tabela 29: Raba EE in emisij CO2 brez ukrepov

Raba EE Skupna raba v letu Povečanje rabe EE v letu Emisije CO2 2009 EE do leta 2020 2020 brez ukrepov Javna razsvetljava [MWh] [MWh] [MWh] [t CO2] Raba električne energije 933,5 0 933,5 520

Drugi del projekcije emisij CO2 iz sektorja javne razsvetljave upošteva predvidene ukrepe na področju zmanjšane rabe energije ter posledično tudi zmanjšanje emisij CO2. Ukrepi so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 30: Ukrepi ter ocenjene vrednosti zmanjšanja rabe EE in emisij CO2

Ocena Potencial prihranka zmanjšanja EE emisij Ukrep Opis MWh/a [t CO2/a] Zamenjava neustreznih svetilk z ekološko in energetsko 1 sprejemljivejšimi 401 223 SKUPAJ 401 223

Skupni potencial zmanjšanja emisij CO2 v javni razsvetljavi do leta 2020 bi glede na ustrezno izvajanje predvidenih ukrepov znašal 223 t CO2.

Tabela 31: Potencial zmanjšanja rabe EE in emisij CO2 do leta 2020

Raba EE Raba EE Emisije Emisije v letu v letu Sprememba CO2 v letu CO2 v letu Sprememba 2009 2020 raba EE 2009 2020 emisij Potencial [MWh] [MWh] [%] [t CO2] [t CO2] [%] Potencial brez ukrepov 933,5 933,5 0 520 520 0 Potencial z izvedenimi ukrepi 933,5 532 -43,1 / 297 -43,1

Iz tabele je razvidno, da do leta 2020, glede na leto 2009, ni predvideno povečanje porabe električne energije v javni razsvetljavi. S sanacijo javne razsvetljave bo občina dosegla porabo 44,5 kWh na prebivalca na leto, kar je zahteva Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 45

8.3 Projekcija zmanjšanja emisij CO2 v prometu

Projekcija emisij CO2 se je izvedla na podlagi podatkov, pridobljenih na terenu s strani ustreznih služb, statističnih registrov in podatkov Občine Idrija.

Tabela 32: Stanje porabe in emisij v prometu v referenčnem letu 2009

Poraba goriva in delež emisij v Poraba goriva Emisije CO Vrsta goriva 2 prometu [l] [t] Javni prevoz dizel 159.300 422 Osebna in komercialna vozila bencin 2.015.757 5.001 dizel 1.931.732 5.127 SKUPAJ 4.106.789 10.550

Tabela 33: Projekcija zmanjševanja emisij CO2 v prometu do leta 2020

Zmanjšanje Zmanjšanja rabe energije emisij CO2 PROMET V OBČINI IDRIJA [MWh] [t] 7,5 % delež biogoriv v skupni porabi goriva v prometu na področju 3.042 786 Izobraževalni, ozaveščevalni in promocijski ukrepi 1.217 314 Izboljšanje avtoparka občanov 2.044 528 SKUPAJ 6.303 1.628

Iz prejšnje tabele je razvidno, da bomo lahko največ prihrankov emisij CO2 v prometu ustvarili na podlagi uvajanja alternativnih goriv ter spodbujanja uporabe manj potratnih vozil. Le–to bomo dosegli z močnimi ozaveščevalnimi in izobraževalnimi kampanjami, ki jih bomo (so)financirali s strani Občine Idrija in drugih nacionalnih ali evropskih projektov. 8.4 Povzetek zmanjšanja emisij

Tabela 34: Zmanjšanje emisij CO2 po sektorjih

Zmanjšanje CO Delež Sektor 2 [t/leto] [%] Stavbe 5.514 75 Promet 1.628 22 Javna razsvetljava 223 3 Skupaj 7.365 100

Iz tabele je razvidno, da je največji delež zmanjšanja emisij CO2 predviden v sektorju stavb in predstavlja ¾ celotnega zmanjšanja emisij. Del ukrepov je vezanih direktno na Občino, del ukrepov pa je vezano na lastnike stanovanj, ki jih bo Občina spodbujala k izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije. Sektor prometa bo predvidoma prispeval nekaj več kot petino celotnega zmanjšanja, medtem, ko bodo ukrepi v javni razsvetljavi prispevali le 3 % celotnega Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 46 zmanjšanja emisij. Ukrepi v javni razsvetljavi so nujni tudi zaradi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

Graf 9: Deleži zmanjšanja emisij CO2 po sektorjih

9 MEHANIZMI FINANCIRANJA IZVEDBE UKREPOV IN AKTIVNOSTI

9.1 Pregled možnih načinov financiranja

Financiranje ukrepov učinkovite rabe energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij CO2 je možno na več načinov. Slovenija, kot članica Evropske unije, lahko sodeluje na številnih razpisih za nepovratna evropska sredstva, Občina Idrija lahko prav tako sodeluje na mnogih evropskih in nacionalnih razpisih za nepovratna sredstva. Za koriščenje teh sredstev je potrebno sodelovanje mnogih teles tako znotraj občinske uprave kot tudi širše. Zelo pomembno vlogo bo odigrala Goriška lokalna energetska agencija Nova Gorica (GOLEA), kot energetski manager občine.

Agencija ima že precej izkušenj s pridobivanjem in izvajanjem nacionalnih in evropskih projektov na področju URE in OVE. V naslednji tabeli so zbrani možni načini financiranja za Občino Idrija.

Tabela 34: Pregled možnih načinov financiranja ukrepov in aktivnosti Akcijskega načrta

Vir financiranja Vrsta Najvišji možni Delež Leto, v katerem znesek Občine Idrija so sredstva na v skupnih voljo stroških Proračun Občine Idrija Lastna sredstva - 100 % 2014 – 2020 Javno – zasebno Lastna sredstva/ - - - partnerstvo zasebni kapital ESCO model (Energy Lastna sredstva/ - - 2014 – 2020 Service COmpany) zasebni kapital IPA 2 Programi Nepovratna 300.000 € na 5-15 % 2014 - 2020 (Čezmejno sredstva/lastna posamezni Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 47 sodelovanje: SLO - sredstva projekt (na ITA) partnerja) Cilj 3 (SLO – ITA, Nepovratna 300.000 € na Transnacionalni sredstva/lastna posamezni programi: JV Evropa, sredstva 5-15 % 2014 – 2020 projekt (na Centralna Evropa, partnerja) Mediteran, Alpe,…) Horizon 2020 Nepovratna Odvisno od sredstva/lastna 0 % - 30 % 2014 – 2020 projekta sredstva Strukturni skladi – Nepovratna program trajnostna sredstva/lastna 160 mio € do 15 % 2014 – 2015 raba energije sredstva ELENA Nepovratna in 15 – 50 mio € 100 % 2011 naprej povratna sredstva

9.2 Proračun Občine Idrija

Glavni finančni instrument Občine Idrija je proračun Občine Idrija, ki je v letu 2013 znašal 20.447.950,00 €, za leto 2014 pa je predviden znesek 16.045.371,00 €. V proračunu Občine so zajeti tudi stroški obnove in vzdrževanja javnih objektov in druge infrastrukture (javna razsvetljava, ceste, …). Tekoče vzdrževanje objektov in druge infrastrukture poteka po načelu učinkovite rabe energije in spodbujanja rabe obnovljivih virov energije.

Kreditna sposobnost lokalnih skupnosti je omejena, to velja tudi izdajo poroštev javnim zavodom ali drugim organizacijam pod okriljem Občine Idrija. Energetska agencija GOLEA v Občini Idrija opravlja funkcijo energetskega managerja. Agencija sodeluje pri različnih evropskih projektih, v nekaterih vključuje tudi Občino Idrija. Agencija trenutno sodeluje pri naslednjih evropskih projektih:  ALTERENERGY  Obnovljivi viri energije v primorskih občinah  ADRIACOLD  ENERGY VILLAB  MARIE  ENRI  TRAP-EE  MODEF

9.3 Javno – zasebno partnerstvo

Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu21.

21 vir: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Ur. L. 127/2006 Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 48

Javno-zasebno partnerstvo (JZP) je koncept, ki vključuje javni in zasebni sektor z namenom gradnje infrastrukture ali opravljanja storitev. Namen sodelovanja je omogočiti obojestransko korist tako za privatni, kot tudi za javni sektor, ter optimizirati delo s čimer se javne storitve in infrastruktura zagotavljajo na ekonomsko najbolj učinkovit način22. Glavna prednost takšne oblike financiranja je, da se s tem ne povečuje javni dolg Občine. Glavni riziko nosi zasebni partner, oprema po postane last Občine po zaključku trajanja JZP.

9.4 ESCO

Kratica ESCO dobesedno pomeni Energy Service COmpany in pomeni, da podjetje vloži v ukrepe učinkovite rabe energije in si investicijo povrne preko prihrankov energije. Lastnik javne zgradbe še naprej plačuje enak znesek za porabljeno energijo (lahko tudi že takoj manj, odvisno od medsebojnega dogovora), po preteku pogodbenega razmerja pa celotna oprema ostane v lasti lastnika javne zgradbe. V praksi poznamo na splošno dve obliki izvajanja ESCO storitev:  pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (Energy performance contracting) in  pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (Energy delivery contracting).

Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (Energy performance contracting) je oblika sodobnega pristopa k znižanju rabe energije oziroma k znižanju stroškov za energijo. Storitev je pomemben instrument promocije investiranja v ukrepe učinkovite rabe energije v objektih. Zajema načrtovanje in izvedbo ukrepov za zmanjšano rabo energije, vgradnjo novih naprav ter nadaljnji nadzor in upravljanje, vzdrževanje in odpravo motenj ter izvedbo drugih aktivnosti, potrebnih za doseganje zastavljenega cilja. Naročniku omogoča znižanje stroškov za energijo ter kvalitetne energetske storitve brez udeležbe lastnih sredstev. Storitve se poplačajo v določeni pogodbeni dobi iz ustvarjenih prihrankov. Podobno je Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (Energy delivery contracting) storitev, ki zagotavlja lastnikom objektov možnost za prenovo naprav za oskrbo z energijo. Zajema načrtovanje in izvedbo investicije v nove, nadomestne ali dopolnilne naprave za oskrbo z energijo ter v pogodbeni dobi njihovo upravljanje, vzdrževanje in odpravljanje okvar ter vse stroške dobave energije. Stroški navedenih storitev se poplačajo z vnaprej dogovorjeno ceno energije v določeni pogodbeni dobi.

9.5 Nacionalni razpisi

Na področju nacionalnih razpisov pričakujemo največ razpisov iz naslova Kohezijskega sklada, program Trajnostna raba energije, v katerem je namenjenih 160 mio € za energetsko učinkovito sanacijo zgradb, zmanjšanje rabe električne energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Konec leta 2013 pričakujemo razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Predvidenih je 14.600.000 evrov nepovratnih sredstev, predvidena višina sofinanciranja pa je 85 % upravičenih stroškov.

EKO SKLAD Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je pravni naslednik Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Sklad), še prej Ekološko razvojnega sklada

22 vir: http://www.cek.ef.uni-lj.si/specialist/cepeljnik3038.pdf Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 49

Republike Slovenije, javnega sklada, in je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Osnovna dejavnost Sklada je ugodno kreditiranje različnih naložb varstva okolja po obrestnih merah, nižjih od tržnih. Eko Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad spodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije.

9.6 EU razpisi

9.6.1 SLO – ITA

Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2014-2020 se bo izvajal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja, ki ga Skupnost sofinancira preko Evropskega sklada za regionalni razvoj. Njegov glavni namen je krepitev čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Prednostne osi programa za obdobje 2007 – 2013 so bile:  okolje, transport in trajnostna teritorialna integracija;  konkurenčnost in na znanju temelječa družba;  socialna integracija;  tehnična pomoč.

Programsko območje, ki se razprostira na 30.740 km2 in ima več kot 5,5 milijonov prebivalcev, vključuje na slovenski strani Goriško, Gorenjsko in Obalno-kraško ter na osnovi načela fleksibilnosti še Osrednjeslovensko in Notranjsko-kraško statistično regijo; na italijanski strani pa pokrajine Videm, Gorica, Trst, Benetke, Padova, Rovigo, Ferrara in Ravenna ter na osnovi načela fleksibilnosti še pokrajini Pordenone in Treviso23.

Splošni cilj operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija v obdobju 2007-2013 je »Povečanje privlačnosti in konkurenčnosti programskega območja«. Splošni cilj se bo izvajal preko naslednjih specifičnih ciljev24: 1) zagotoviti trajnostno teritorialno integracijo; 2) povečati konkurenčnost in razvoj na znanju temelječe družbe; 3) izboljšati sisteme komuniciranja ter socialno in kulturno sodelovanje, tudi z namenom, da bi odpravili obstoječe ovire; 4) izboljšati učinkovitost in uspešnost programa.

Program čezmejnega sodelovanja bo sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in bo osredotočen na skupne programe, ki jih bo upravljal skupni organ upravljanja. Sledili bodo prioritetam Skupnosti, ki so določene z Lizbonskimi in Göteborškimi procesi.

23 Vir: Publikacija »Program čezmejnega sodelovanja SLOVENIJA-ITALIJA 2007-2013 Operativni program 24 Vir: http://www.ita-slo.eu/program/naloge_in_cilji/ Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 50

9.6.2 Evropsko teritorialno sodelovanje

Glavni cilj kohezijske politike Evropske unije je povečanje ekonomske in socialne kohezije držav članic, z namenom spodbujanja skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Skupnosti, ob hkratnem zmanjševanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij. Evropska komisija je v svojih smernicah za teritorialno sodelovanje v finančni perspektivi 2007-2013 izpostavila teritorialno kohezijo, ki ima skupaj z ekonomsko in socialno kohezijo pomembno vlogo pri doseganju ciljev Lizbonske in Göthenburške strategije.

Nova kohezijska politika kot svoj tretji cilj opredeljuje Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), ki je usmerjeno v krepitev čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Na evropski ravni je za Evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3) skupno namenjenih 2,52 % vseh kohezijskih sredstev oziroma 7,75 milijarde evrov. Od tega je največ in sicer 73,86 % sredstev oz. 5.576 milijarde evrov iz cilja Evropskega teritorialnega sodelovanja namenjenih čezmejnemu sodelovanju, 20,95 % oz. 1.582 milijarde evrov transnacionalnemu sodelovanju ter 5,19 % oz. 392 milijonov evrov medregionalnemu sodelovanju.

Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in glede na dejstvo, da večina slovenskega prebivalstva živi v obmejnem območju, bo Evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3) tudi v tem programskem obdobju eden ključnih instrumentov za spodbujanje razvoja obmejnih regij in s tem celotne Slovenije.

Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje za programsko obdobje 2007-2013 preko Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) svojo pomoč osredotoča na tri glavna področja sodelovanja:  razvoj čezmejnih gospodarskih, socialnih in okoljskih dejavnosti s pomočjo skupnih strategij za trajnostni teritorialni razvoj;  krepitev transnacionalnega sodelovanja s pomočjo dejavnosti na področju prednostnih nalog Skupnosti in spodbujanje integriranega teritorialnega razvoja;  povečanje učinkovitosti regionalnih politik s spodbujanjem medregionalnega sodelovanja z izmenjavo izkušenj na ustreznem teritorialnem nivoju.

9.6.3 Transnacionalno sodelovanje - Cilj 3

Z začetkom novega obdobja strukturnih skladov postajajo aktivnosti pobude skupnosti INTERREG del glavnih strukturnih politik Unije. Vsebinsko področje sodelovanja se je razširilo, transnacionalno sodelovanje na področju prostorskega razvoja pa s tem vstopa v nov širši okvir. Finančna podpora ukrepom in projektom EU v okviru strukturnih skladov je prvenstveno namenjena doseganju ciljev Skupnosti, še posebej ciljev Lizbonske strategije za rast in zaposlovanje ter ciljev Gothenburške strategije za trajnostni razvoj. Za doseganje teh ciljev je potreben celovit pristop na področju prostorskega razvoja z upoštevanjem in vključitvijo ciljev različnih sektorskih politik v aktivnosti in ukrepe programov, kakor tudi projektov.

Programi transnacionalnega teritorialnega sodelovanja podpirajo aktivnosti sodelovanja, ki zagotavljajo dostop do znanj in celovitost pristopa k reševanju Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 51 razvojnih problemov ter na ta način čim bolj trajnostno ter učinkovito rabo socialnih, gospodarskih in prostorskih razvojnih potencialov.

Štiri tematske prioritete programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja so:  inovacije;  okolje in preprečevanje tveganj;  povezljivost in mobilnost;  urbani in regionalni razvoj.

Slovenija je upravičena do sodelovanja v štirih programih transnacionalnega teritorialnega sodelovanja: Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa in Mediteran. To omogoča slovenskim partnerjem raznolike možnosti sodelovanja v projektnih partnerstvih, katera bodo geografsko pokrivala izredno veliko območje Evrope. Več o posameznih programskih območjih, ciljih in prioritetah sodelovanja lahko preberete na straneh namenjenih posameznim programom25.

9.6.4 Program Horizon 2020

Obzorje 2020 (Horizon 2020) je novi Okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki bo izvajan v obdobju 2014-2020. Nadomestil bo sedanji 7. okvirni program, ki se konec leta 2013 izteka. Obenem je najpomembnejši finančni instrument izvajanja strategije Unije inovacij, ter Strategije Evropa 2020, s ciljem dvigniti konkurenčnost Evropske unije v obdobju do leta 2020. Program se bo začel izvajati 1.1.2014 in se bo izvajal do 31.12. 2020. Finančna sredstva programa bodo namenjena raziskovanju in inovacijam, s ciljem ustvarjati gospodarsko rast in zagotoviti nova delovna mesta v Evropi. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena tem aktivnostim, je skoraj 80 milijard EUR.

V primerjavi s 7. Okvirnim programom (FP7) bo program Obzorje 2020 ponudil številne poenostavitve, veljala pa bodo tudi enotna pravila za udeležence. Obzorje 2020 pomeni novo paradigmo okvirnih programov, saj bo pod eno streho združil vse okvirne programe s področja raziskav in tehnološkega razvoja, inovacijskih aktivnosti programa za Konkurenčnost in inovacije (Competitiveness and Innovation Framework Programme – CIP) in aktivnosti, ki jih izvaja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).

Aktivnosti programa Obzorje 2020 bodo naslednje:

 krepiti odličnost znanosti in raziskav EU z namenskim proračunom preko 24 milijard EUR; sredstva bodo zagotovila spodbudo vrhunskim raziskavam v Evropi, vključno s spodbujanjem najkvalitetnejših raziskav, ki jih financira Evropski raziskovalni svet (ERC);

 krepiti vodilno vlogo industrije na področju raziskav in inovacij; proračun za to področje bo znašal preko 17 milijard EUR; na tem področju se pričakuje večje naložbe v ključne tehnologije, omogočanje boljšega dostopa do kapitala in spodbude za mala in srednje velika podjetja;

25 Vir: http://www.cilj3.mop.gov.si/i Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 52

 31 miljard EUR bo namenjenih ključnim družbenim izzivom, oziroma reševanju globalnih vprašanj, ki so povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem mobilnosti in prometa, dostopnostjo do obnovljivih virov, zagotovitvijo preskrbe z varno hrano, ter za spopadanje z izzivom staranja prebivalstva.

Eden izmed ključnih ciljev programa Obzorje 2020 bo reševanje družbenih izzivov in pomagati premostiti vrzeli med raziskavami in trgom, npr. pomagati inovativnim podjetjem pri razvoju novih tehnoloških rešitev in ponuditi rešitve v obliki uspešnih izdelkov, ki imajo visok tržni potencial. Tržno usmerjen pristop bo vključeval oblikovanje javno – zasebnih partnerstev s ciljem mobilizacije potrebnih sredstev.

Mednarodno sodelovanje bo ena najpomembnejših prednostnih nalog programa Obzorja 2020. Poleg mednarodnega sodelovanja v Obzorju 2020 bodo vzpostavljene tudi posebne usmerjene aktivnosti s ključnimi partnerskimi državami in regijami. Cilj je osredotočiti se na strateške prednostne naloge EU.

Obzorje 2020 bo program, ki bo dopolnjen z dodatnimi ukrepi za dokončanje in nadaljevanje razvoja Evropskega raziskovalnega prostora. Novi ukrepi bodo usmerjeni v odpravo ovir za vzpostavitev pravega enotnega trga za znanje, raziskave in inovacije.

9.6.5 European Local Energy Assistance (ELENA)

ELENA je namenjena tehnični pomoči v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko. Glavni vir financiranja je v okviru programa IEE in je namenjen občinam in regijam pri razvoju projektov URE in OVE ter spodbujanju investicij. Ključni kriterij pri izbiri projektov je njihov vpliv na zmanjšanje emisij CO2 na področju energetsko učinkovitih sistemov gretja in hlajenja, investicije v čisti javni prevoz, sonaravno gradnjo, ipd.

10 ZAKONODAJNI OKVIRJI

10.1 Zakoni na področju Republike Slovenije

 Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) /EZ-UPB2 / (Ur.l. RS, št. 27/2007, 70/2008, 22/2010, 37/2011, Odl.US: U-I-257/09-22, 10/2012)  Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Ur.l. RS, št. 41/2004)  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja: ZVO-1A (Ur.l. RS, št. 20/2006); ZVO-1B (Ur.l. RS, št. 70/2008); ZVO-1C (Ur.l. RS, št. 108/2009); ZVO-1D (Ur.l. RS, št. 48/2012); ZVO-1E (Ur.l. RS, št. 57/2012); ZVO-1F (Ur. l. RS, št. 92/2013)  Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) (Ur.l. RS, št. 110/2002, spremembe Ur.i. RS, št. 97/2003 Odl.US: U-I-152/00-23, 41/2004-ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 Odl.US: U-I-1/03-15, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC- B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150/04-19, 120/2006 Odl.US: U-I- 286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009, 61/2010- ZRud-1; popr. 62/2010, 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34, 57/2012, 101/2013 in 110/2013) Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 53

 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) (Ur.l. RS, št. 127/2006)26

10.2 Podzakonski akti

10.2.1 STRATEŠKI NACIONALNI RAZVOJNI DOKUMENTI

 Akcijski načrt za obnovljivo energijo 2010-2020 (AN OVE); julij 2010  Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ (Ur.l. RS, št. 57/2004)  Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 /AN-URE/  Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 /OP- TGP/  Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 /OP-ROPI  Sektorska politika Energetika, januar 2011

10.2.2 ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

 Uredba o energetski infrastrukturi (Ur.l. RS, št. 62/2003, 88/2003, 75/2010, 53/2011)

10.2.3 ZANESLJIVA OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

 Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Ur.l. RS, št. 8/2009)  Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe uporabo domačih virov primarne energije z električno energijo (Ur.l. RS, št. 82/2009, 113/2009, 110/2010 in 105/2011)  Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Ur.l. RS, št. 19/2009, 49/2010)

10.2.4 NOVA PODPORNA SHEMA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE IN SPTE

 Pravila za delovanje Centra za podpore (Ur.l. RS, št. 86/2009)  Napoved položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo za leto 2010 (AGEN-E RS, november 2009)

26 vir: www.mg.gov.si Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 54

 Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011, 105/2011, 43/2012 in 90/2012);  Metodologija določanja referenčnih stroškov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije, (Sklep MG - št. 360-81/2009-1)  Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Ur.l. RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010,81/2010); NPB - Neuradno prečiščeno besedilo  Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter določanju izkoristka pretvorbe energije biomase (Ur.l. RS, št. 37/2009)  Metodologija določanja referenčnih stroškov soproizvodnje z visokim izkoristkom (Sklep MG - št. 360-82/2009-1)  Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 2/2009, 49/2010, 61/2013 in 64/2013)

10.2.5 UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN ENERGETSKE STORITVE

 Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 07/2010)  Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur. l. RS, št. 06/2010, 23/2013)  Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l RS, št. 04/2010 in 62/2013)  Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l. RS, št. 114/2009 in 57/2011)  Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Ur.l. RS, št. 52/2005)  Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur.l. RS, št. 7/2010)  Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/2008; 47/2009 in 52/2010)  Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS, št. 77/2009, 93/2013)  Pravilnik o energijskih nalepkah za določene vrste gospodinjskih aparatov (Ur. l. RS, št. 104/2001 in 50/2012)  Uredba o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (Ur.l. RS, št. 19/2008 in 50/2012)  Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/2008)  Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav (Ur.l. RS, št. 41/2009, 49/2010 in 3/2011)  Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013)

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 55

10.2.6 ENERGETSKO DOVOLJENJE

 Pravilnik o izdaji energetskega dovoljenja (Ur.l. RS, št. 5/2007 in 67/2009)

10.2.7 DRŽAVNI PROSTOSKI NAČRTI ZA ENERGETSKE OBJEKTE

 Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - ZUPUDPP (Ur.l. RS, št. 80/2010, 106/2010-popr., 57/2012)

10.2.8 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPTI

 Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS, št. 74/2009 in 3/2011)  Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta, december 2009

10.2.9 ELEKTRIČNA ENERGIJA

 Pravila za delovanje trga z električno energijo (Ur.l. RS, št. 30/2001, 118/2003 in 98/2009)  Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja/SONPO (Ur.l. RS, št. 49/2007)

10.2.10 ZEMELJSKI PLIN

 Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Ur.l. RS, št. 08/2007)  Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Ur.l. RS, št. 95/2007)

10.2.11 DALJINSKO OGREVANJE

 Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Ur.l. RS, št. 38/2008, 28/2012)

10.2.12 REGULATOR TRGA27

 Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Ur.l. RS, št. 63/2004, 95/2004. 63/2013)  Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Ur.l. RS, št. 8/2009, 22/2010-EZ-D, 45/2012)

27 vir: www.mg.gov.si Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 56

 Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 21/2001, 31/2001, 66/2005); NPB - Neuradno prečiščeno besedilo + priloga)

10.3 POMEMBNEJŠI VELJAVNI PRAVNI AKTI EU NA PODROČJU ENERGETIKE

10.3.1 ELEKTRIČNA ENERGIJA

 UREDBA (ES) št. 714/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003  DIREKTIVA 2009/72/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES

10.3.2 ZEMELJSKI PLIN

 UREDBA (EU) št. 994/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES  UREDBA (ES) št. 715/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005

10.3.3 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

 DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES  DIREKTIVA 2001/77/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo

10.3.4 SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z VISOKIM IZKORISTKOM

 DIREKTIVA 2004/8/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 57

10.3.5 UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN ENERGETSKE STORITVE

 DIREKTIVA 2006/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS  DIREKTIVA 2005/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, zamenjana z: Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev)  DIREKTIVA 96/57/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 3. septembra 1996 o zahtevah po energetski učinkovitosti za gospodinjske električne hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije  DIREKTIVA 2010/31/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)  DIREKTIVA 2002/91/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb  DIREKTIVA 2010/30/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku: Delegirane Uredbe  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES

10.3.6 SPLOŠNO

 UREDBA (ES) št. 713/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev  DIREKTIVA SVETA 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije  DIREKTIVA 2003/87/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES28 11 SLEDENJE IN KONTORLA IZVEDBE AKCIJSKEGA NAČRTA

Kontinuirano sledenje, nadzor nad izvedenimi ukrepi in aktivnostmi ter poročanje o rezultatih je zelo pomemben del procesa priprave in izvedbe Akcijskega načrta. Vsi podpisniki Konvencije županov imajo obveznost, da vsaki dve leti pripravijo in oddajo Evropski komisiji Poročilo o izvajanju Akcijskega načrta (Poročilo), v katerem so podrobno opisani vsi izvedeni ukrepi in aktivnosti ter doseženi rezultati. Prav tako je potrebno vzdrževati Kontrolno stanje emisij CO2 (ang. MEI – Monitoring Emission

28 vir: www.mg.gov.si Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 58

Inventory). Primerjava Referenčnega stanja emisij za leto 2009 in Kontrolnega stanja emisij za dve leti (2015) bo že jasno pokazala, kakšno je bilo stvarno zmanjšanje emisij CO2 v Občini Idrija. Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 59

12 ZAKLJUČEK

Z izdelavo Trajnostnega energetskega akcijskega načrta in potrditvijo le-tega na seji občinskega sveta je Občina Idrija izpolnila prvi pogoj Evropske komisije v izvajalskem pogledu. Občina Idrija je bila v preteklosti večkrat vzor za izvedene aktivnosti na področju URE in OVE, zato je ta Akcijski načrt le smernica za nadaljnji in sonaravni energetski razvoj v občini. Osnovni cilj Akcijskega načrt je identificirati in izvesti konkretne ukrepe in aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 za vsaj 20 % do leta 2020, glede na referenčno leto 2009. Metodologija izdelave Akcijskega načrta je v skladu z smernicami Evropske komisije, izdelal pa ga je Zavod Energetska agencija za Savinjsko, šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) v sodelovanju z Občino Idrija. Na podlagi priporočil Evropske komisije so v Akcijskem načrtu neposredno zajeti sektorji zgradbe, javna razsvetljava in promet, za katere so bile narejene podrobne energetske analize in referenčno stanje emisij CO2. Skupna raba energije je v letu 2009 znašala 125.924 MWh, od tega 84.122 MWh na področju zgradb, 934 MWh za javno razsvetljavo in 40.869 MWh v prometu. Največ emisij CO2 prispeva sektor zgradb 64%, sledi promet 34%, medtem ko ima javna razsvetljava zelo majhen delež, manj kot 2%. Celotna investicijska vrednost ukrepov do leta 2020 znaša med 5.997.199 - 7.227.999 €. Od tega ima sektor zgradb največji delež, sledi javna razsvetljava in promet.

Akcijski načrt je usmerjen predvsem na 4 glavna področja:  ukrepi in aktivnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije;  ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 v sektorju zgradb;  ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 v sektorju prometa;  ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje emisij CO2 v sektorju javne razsvetljave.

Do leta 2020 je z izvajanjem vseh ukrepov, navedenih v tem dokumentu, predvideno zmanjšanje emisij CO2, glede na izhodiščno leto 2009, za 23,8 %. Za vse ukrepe in aktivnosti je predviden terminski načrt (začetek in konec), predlagani so odgovorni nosilci izvedbe, ocenjeni so stroški, določeni so prihranki energije in emisij CO2, ocenjeni so pripadajoči stroški. Za vsak ukrep je predviden tudi način oz. možnost financiranja za uspešno realizacijo le-tega. Zelo pomembno je, da se v Občini Idrija v vse javne zgradbe in tudi na področju javne razsvetljave uvede monitoring rabe energije, ki omogoča vpogled in nadzor nad oskrbo in rabo energije. Z monitoringom rabe energije bo omogočeno nenehno spremljanje emisij CO2 v skladu z Akcijskim načrtom. Pričujoči Akcijski načrt predstavlja le izhodišče za doseganje končnega cilja v sklopu pobude Evropske komisije za zmanjšanje emisij za 20 % do leta 2020. Akcijski načrt z vsemi ukrepi je nenehno razvijajoč se dokument, ki se mora redno posodabljati, prilagajati trenutnim tržnim razmeram, nacionalnim in evropskim smernicam na področju URE in OVE, pa tudi novim predlogom in pobudam s strani občinske uprave, strokovnih organizacij ter splošne in strokovne javnosti.

Trajnostni energetski akcijski načrt občine Idrija 60

13 LITERATURA IN VIRI

1. Eco Consulting. 2010. Lokalni energetski koncept občine Idrija.

2. Kraut, Bojan. 2003.Krautov strojniški priročnik. Littera picta, 2003.

3. Nared Janez, Perko Drago. 2010. CAPACities 1: Na prelomnici: Razvojna vprašanja občine Idrija.

4. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. www.mgrt.gov.si

5. Statistični urad Rebublike Slovenijie. www.stat.si.

6. Skupnost občin Slovenije; www.skupnostobcin.si

7. Avrigotours. http://www.avrigo.si/

8. Direkcija republike slovenije za ceste. www.dc.gov.si

9. The European Commission. 2010. How to develope SEAP Guidebook.Publication office of the EU, Luxemburg.

10. Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 2011. Inovativna strategija trajnostnega razvoja Občine Idrija

11. Občina Idrija, 2009, Občinski program varstva okolja (OPVO)

12. Publikacija »Idrija, alpsko mesto leta 2011«

13. Publikacija »Program čezmejnega sodelovanja SLOVENIJA-ITALIJA 2007- 2013 Operativni program