September 2008

Revija Slovenskih železnic

AktualnoAktualno PreventivnaPreventivna akcijaakcija »Stop!»Stop! PrednostPrednost imaima življenje«življenje« Berlin,Berlin, prizoriščeprizorišče pomembnihpomembnih železniškihželezniških dogodkovdogodkov

RazvojRazvoj SpletnoSpletno rudarjenjerudarjenje

ReportažaReportaža PogledPogled ss strojevodjevegastrojevodjevega stolastola

SŽSŽ soso ljudjeljudje TamaraTamara Luskovec:Luskovec: ZZ dobrodobro voljovoljo dosežešdosežeš vsevse

TujinaTujina INNOTRANSINNOTRANS 20082008 Railjet:Railjet: novenove vlakovnevlakovne garnituregarniture AvstrijskihAvstrijskih železnicželeznic

Revija Slovenskih železnic september 2008

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, Služba za organizacij- sko komuniciranje • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@ 1 slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • tajni- štvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji foto- grafij: Dario Cortese, Miško Kranjec, Marko Tancar, Ana Tušar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic Uvodnik • tisk: Present, d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij Marino Fakin in rokopisov ne vračamo. odgo vor ni ured nik Nove pro ge

Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov Devetega septembra sta generalni direktor Tomaž Schara in župan uredništva pošljete najpozneje do 30. oktobra. občine Pivka Robert Smrdelj podpisala Sporazum o medsebojnih obve- znostih pri izvedbi izvennivojskega križanja lokalne ceste LC 315010 in železniške proge št. 50 Ljubljana – Sežana – državna meja. Pri Gornji Košani bodo odpravili križanji cest in železnice. 15. septembra se je začela preventivna akcija »Stop! Prednost ima življenje«, ki je bila namenjena povečanju varnosti prometa na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Akcija je trajala do 6. oktobra, v njej pa so sodelovali policija, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Slovenske železnice, Zveza združenj šoferjev in avtomehani- kov Slovenije, Prometni inšpektorat Republike Slovenije, upravljavci cest ter ministrstvi za šolstvo in šport in za promet. Na ljubljanski potniški postaji. V poslovni enoti vzdrževanje infrastrukture so pridobili intervencijski Avtor fotografije: Antonio Živkovič vagon. Dotrajanost starega intervencijskega vagona je zahtevala, da so v službi za gradbeno dejavnost začeli razmišljati o nabavi novega. Intervencijski vagon je nadvse pomembno vozilo v sistemu Slovenskih Aktualno železnic, saj je namenjen za odpravljanje posledic izrednih dogodkov, Preventivna akcija »Stop! Prednost ima življenje« o katerih pa nikoli ne vemo, kdaj in v kakšnem obsegu ter s kakšnimi Akcija, ki je namenjena povečanju varnosti posledicami se lahko zgodijo. prometa na nivojskih prehodih ceste preko 2 Med 23. in 26. septembrom je v Berlinu potekal mednarodni sejem železniške proge, se je začela 15. septembra in je trajala do 6. oktobra. železniške opreme, naprav in vozil Innotrans. Okoli 2.000 razstavljavcev iz 50 držav, med njimi tudi dva iz Slovenije, je 80.000 obiskovalcem Aktualno predstavljalo vse, kar je povezano z železniško industrijo – dobesedno Berlin, prizorišče pomembnih železni- od vijakov do lokomotiv. Za večino obiskovalcev je bil zagotovo naj- ških dogodkov zanimivejši del sejma razstava najnovejših vozil, predvsem lokomotiv, Ob mednarodnem sejmu železniške opre- motornih vlakov, tramvajev, in vozil za vzdrževanje, ter v veliko manjši me, naprav in vozil Innotrans so se zvrstili 8 dogodki, ki so pritegnili udeležbo visokih meri potniških in tovornih vagonov. Dogodki, ki so se zvrstili v tistem predstavnikov evropske politike, železnic, tednu, so pritegnili udeležbo visokih predstavnikov evropske politike, industrije in strokovne javnosti. železnic, industrije in strokovne javnosti. Na simpoziju na temo razvoja Razvoj prometnih tokov med Evropo in Azijo je s svojim vsebinskim prispevkom Spletno rudarjenje sodeloval tudi generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara. Spletno rudarjenje je uporaba metod Predstavniki potniškega prometa slovenskih in italijanskih železnic so »podatkovnega rudarjenja« za iskanje vzor- cev v svetovnem spletu. 11 se na pobudo Slovenskih železnic sestali 6. oktobra in iskali rešitve, kako povečati število vlakov med Slovenijo in Italijo. Italijanski prevo- znik Trenitalia je namreč 1. aprila letos enostransko ukinil vlak EuroCity Casanova, tako da med državama trenutno vozi samo nočni vlak Reportaža EN Venezia, in sicer od Budimpešte do Benetk in nazaj. Kolikšna je Pogled s strojevodjevega stola možnost, da bi vlaki vozili do Trsta in Gorice, bo Trenitalia odgovorila v Trije ljubitelji železnic so se odločili, da z vlakom odkrivajo Slovenijo. Odpravili so se enem mesecu. z vlakom na celodnevno, 593 kilometrov 16 Slovenske železnice so tudi letos sodelovale na Festivalu za tretje dolgo pot po Sloveniji in avstrijski Koroški. življenjsko obdobje. Predstavile so se s celovitimi ponudbami izletov in potovanj do ciljev, ki so za upokojence in starejše najbolj privlačni – SŽ so ljudje zdravilišč, kopališč ob morju, zanimivih slovenskih turističnih krajev. Na Tamara Luskovec: Z dobro voljo dose- razstavnem prostoru Slovenskih železnic so starejši in upokojenci lahko žeš vse kupili izkaznico K-13a za starejše od 60 let in upokojence po znižani – Pogovorili smo se z vodjo Servisnega centra. simbolični – ceni 1 evro. Tamara morebitne težave v službi sprejema 18 kot izziv, ki ga je treba kakovostno rešiti. Vlada Republike Slovenije je 11. septembra sprejela Letni načrt inve- sticij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za leto 2008. Za program investicij je v letu 2008 predvideno 131.885.017 evrov za Tujina izvedbo 28 projektov, od tega 18 mednarodnih, v skupni vrednosti INNOTRANS 2008 114.779.031 evrov, in 10 domačih, v skupni vrednosti 17.105.986 Skupni imenovalec vseh ponudnikov vozil evrov. Za vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter potniških postaj je bila besedica ECO, ki smo jo videli pri- peto vsepovsod, v nič manjši meri pa tudi 20 in postajališč je predvideno skupno 66.103.576 evrov. Prvega oktobra hitrost. je vlada sklenila Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1-2/2008-2009 o opravljanju vzdrževalnih del v javno korist za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2009. Z aneksom naročnik zagotavlja za 13.914.360 evrov financiranje Tujina projekta Modernizacija Kočevske proge, 12.018.000 evrov za financira- Railjet: nove vlakovne garniture Avstrijskih železnic nje projekta Obnova železniške postaje Ljubljana in 73.801,81 evra za Avstrijske železnice so prevzele prvo od 67 financiranje projekta Kabliranje Pivka-Ilirska Bistrica-državna meja. Prav novih vlakovnih garnitur railjet, ki jih izdelu- 22 tako, 1. oktobra, je vlada izdala Uredbo o načinu izvajanja obvezne jejo v Siemensovi tovarni na Dunaju. gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. 2

Aktualno Marino Fakin Preventivna akcija »Stop! Prednost ima življenje«

Na tiskovni konferenci Ministrstva zaskrbljujoč podatek, da vsako za promet 15. septembra so mag. leto prihaja tudi do približno Zvonko Zavasnik z Direktorata 180 lomov zapornic. To je prav za ceste, mag. Bojan Žlender s gotovo povezano z dokaj nizko Sveta za preventivo in vzgojo v kulturo udeležencev v cestnem cestnem prometu, mag. Blagomir prometu. To hkrati pomeni, da Černe z Direktorata za železnice višja stopnja varovanja železni- in žičnice), Matjaž Leskovar z ških prehodov avtomatično še ne Generalne policijske uprave in pomeni oziroma ne zagotavlja Vesna Marinko z Direktorata za absolutnega povečanja varno- promet) predstavili preventiv- sti…« no akcijo »Stop! Prednost ima V akciji so sodelovali policija, življenje«. Akcija, ki je namenjena Svet za preventivo in vzgojo povečanju varnosti prometa na v cestnem prometu, Slovenske nivojskih prehodih ceste preko železnice, Zveza združenj šofer- železniške proge, se je začela jev in avtomehanikov Slovenije, 15. septembra in je trajala do 6. Prometni inšpektorat Republike oktobra. Slovenije, upravljavci cest ter »Stanje varnosti na nivojskih FOTO: Miro Marolt ministrstvi za šolstvo in šport prehodih zagotovo ni najbolj- je uvodoma povedal Zavasnik več na območju jugovzhodne in za promet. Akcija se je izva- še. V zadnjih 13. letih je na in naštel, da imamo še vedno Slovenije – v podravski in pomur- jala predvsem na območjih nivojskih prehodih umrlo 126 944 nivojskih prehodov (stanje ski ter savinjski regiji. »A še bolj Jugovzhodne slovenske regije, ljudi, ranjenih je bilo 230; v na dan 1.1.2008), označenih kot podatek o številu nezava- Pomurja ter Podravja in Savinjske letošnjem letu so umrli že štirje,« le z Andrejevim križem – naj- rovanih nivojskih prehodov je regije.

FOTO: Miro Marolt Revija Slovenskih železnic september 2008 3

Aktualno Marino Fakin

Odprava izvennivojskega križanja v Gornji Košani

Devetega septembra sta v Gradnja ceste, dolge slab kilome- Dolnji Košani generalni direktor ter, bo stala 450 tisoč evrov. Za Tomaž Schara in župan občine gradnjo podhoda za pešce bodo Pivka Robert Smrdelj podpisala Slovenske železnice prispevale 250 Sporazum o medsebojnih obve- tisoč evrov. znostih pri izvedbi izvennivojskega Hkrati sta prometni minister mag. križanja lokalne ceste LC 315010 in Radovan Žerjav in župan občine železniške proge št. 50 Ljubljana – Pivka Robert Smrdelj podpisala Sežana – državna meja. Sporazum Sporazum o sofinanciranju rekon- je z vidika prometne varnosti zelo strukcije državne ceste G1-6 odsek pomemben tako za Slovenske žele- 0338, Postojna – Pivka – Petelinje. znice kot občino Pivka. Pri Gornji Obnova glavne ceste od pivškega Košani bodo odpravili križanji cest krožišča do začetka Petelinj bo stala in železnice. Dvesto metrov pred 2,4 milijona evrov. 27 odstotkov obstoječimi železniškimi zapor- bo prispevala občina Pivka,drugi nicami se bo od stare odcepila del sredstev pa državni proračun. nova cesta, ki bo progo prečkala Obnovili bodo 940 metrov vozišča, nad železniškim predorom in se na novo zgradili pločnika na obeh na drugi strani predora priključila straneh, dvosmerno kolesarsko na cesto proti Čepnem oziroma Z leve: generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, župan občine Pivka Robert pot, javno razsvetljavo ter komu- na regionalno cesto Divača-Pivka. Smrdelj in minister za promet mag. Radovan Žerjav. nalne vode.

Slovenske železnice so se predstavile na Festivalu za tretje življenjsko obdobje Tridesetega septembra je v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl Obiskovalci so tudi lahko zelo ugodno potovali z vlakom na festival. vrata tradicionalni, tokrat osmi, Festival za tretje življenjsko obdobje. Skupine vsaj šestih oseb so lahko potovale že za 2,10 evra na osebo. Slogan letošnjega festivala, ki je obeležil tudi mednarodni dan starej- Cena je veljala za povratno potovanje iz katerega koli kraja v Sloveniji ših 1. oktober, je bil »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij«. v Ljubljano. Skupina potnikov je lahko uveljavljala ugodnost na pod- Delež potnikov, ki so vstopili v tretje življenjsko obdobje, posta- lagi seznama, ki ga je z žigom potrdilo društvo upokojencev. ja namreč iz leta v leto večji in bolj pomemben. Zato so se jim Na razstavnem prostoru Slovenskih železnic so starejši in upokojenci Slovenske železnice na festivalu predstavile s celovitimi ponudbami lahko kupili izkaznico K-13a za starejše od 60 let in upokojence po izletov in potovanj do ciljev, ki so za to skupino najbolj privlačni – znižani – simbolični – ceni 1 evro. Izkaznica K-13a je sicer naprodaj zdravilišč, kopališč ob morju, zanimivih slovenskih turističnih krajev. na vseh železniških postajah, stane pa pet evrov in velja eno leto Ker se veliko tretjedobnikov ukvarja tudi s pohodništvom, jim skupaj ter omogoča 30 odstotkov popusta za potovanja od ponedeljka do s partnerji nudimo tudi tovrstne izlete s celostno organizacijo in petka in 50 odstotkov popusta za povratna potovanja ob sobotah, izvedbo. nedeljah in praznikih (na slovenskih progah).

Slovenske in italijanske železnice o možnostih za nove povezave v potniškem prometu med Slovenijo in Italijo

Šestega oktobra so se v in nazaj. Slovenske železnice stičnih tokov na Goriškem ter vozili do Trsta in Gorice, bo Ljubljani sestali predstavniki so na sestanku predstavile tri ob bohinjski progi. Tretji pre- Trenitalia odgovorila v enem potniškega prometa slovenskih predloge. Spet naj bi vozil vlak dlog pa je bil, da naj bi traso mesecu. Glede povezave do in italijanskih železnic. Sestanek med Ljubljano in Benetkami, enega ali dveh parov lokalnih Benetk pa so Slovenske žele- je bil organiziran na pobudo in sicer ob takih urah, da vlakov, ki vozita med Ljubljano znice prevzele nalogo, da bodo Slovenskih železnic, na njem pa bi lahko z njim (s prestopa- in Sežano, podaljšali do Opčin ugotovile, koliko potnikov naj so iskali rešitve, kako povečati njem) potovali tudi potniki s oziroma Trsta. Mednarodni bi potovalo na tej relaciji in število vlakov med Slovenijo Hrvaške, iz Srbije ter Bosne in vlaki v zadnjih letih namreč kolikšna naj bi bila sprejemljiva in Italijo. Italijanski prevoznik Hercegovine. Uvedli naj bi vlak vozijo mimo Trsta, tako da s tržna cena vozovnice. Trenitalia Trenitalia je namreč 1. aprila med Gorico in Novo Gorico. Z tem mestom iz Slovenije ni bo proučila tehnične in finančne letos enostransko ukinil vlak vstopom Slovenije v šengen- več železniške povezave, prav možnosti za ponovno vpeljavo EuroCity Casanova, tako da sko območje namreč ni več tako mesto ni povezano z vlaka. Glede na način oblikova- med državama trenutno vozi ovir za medsebojno železniško drugimi državami – Hrvaško, nja mednarodnih voznih redov samo nočni vlak EN Venezia, in povezavo dveh sosednjih mest. Madžarsko, Srbijo … bi bila uvedba dodatnih pove- sicer od Budimpešte do Benetk S tem bi pospešili rast turi- Kolikšna je možnost, da bi vlaki zav mogoča leta 2009. 4

Aktualno dr. Bruno Ravnikar S kongresa radioamaterjev železničarjev novi članici, Bolgarijo in Slovenijo, Naslednji kongres bo organizira- a je žal zaradi nedejavnosti izgubila la slovaška nacionalna sekcija od Nizozemsko. Očital je tudi, da so 24. do 28. septembra 2009 v letno poročilo poslale le nacionalne Novem Smokovcu blizi Poprada sekcije iz Nemčije, Avstrije, Francije, pod Tatrami. Slovaški delegat je Italije in Belgije. Kot nova članica se obširno predstavil turistično podo- ponuja Ukrajina, ker pa še ni člani- bo te pokrajine in tudi zagotovil ca FISAIC-a, mora najprej urediti to udobno bivanje in delovne raz- vprašanje. mere. Zanimivo je, da sta češka Za nekoliko vroče krvi so poskr- in slovaška nacionalna sekcija še beli organizatorji, ki so zahtevali, vedno združeni v enotni češko- da se sprejme italijanski jezik tudi slovaški FIRAC. Dogovorjeni sta, kot uradni FIRAC-ov jezik. Pestri da dve leti zastopa radioamaterje debati je napravil konec predsednik železničarje češka in dve leti slova- FISAIC-a, ki je povedal, da so lahko ška sekcija. Ker je bil zadnji kongres uradni jeziki le tisti, ki so priznani leta 1999 v Pragi, bo prihodnji Skupščino sta vodila predsednik Willy Heyvaert (na desni) in tajnik Karel Praet. tudi v krovni organizaciji FISAIC, pod Tatrami. Številni delegati so se Letošnji, 47. kongres mednarodne (Udine). torej angleški, nemški in francoski. pohvalno spominjali kongresa, ki je zveze radioamaterjev železničarjev Že uvodoma je predsednik poudaril, V poročilu blagajnika je bilo pove- bil pred dvema letoma v organiza- (Fédération Internationale des Radio da tako številčna udeležba ni kaza- dano, da organizacija sicer trenu- ciji Slovenskih železnic v Ljubljani. Amateurs Cheminots) je potekal od lec ustrezne dejavnosti v vseh drža- tno razpolaga z 12.400 evri, žal Niso mogli prehvaliti lepot našega 18. do 22. septembra v italijan- vah članicah. Omenil je vzorno delo pa že dve leti niso plačali članari- glavnega mesta in Slovenije. skem Gradežu (Grado). Navzočih je v Nemčiji in Avstriji, ki sodita med ne Srbija, Makedonija in Slovenija. Nekaj priznanja pa je ob koncu pre- bilo 120 delegatov in gostov iz 15 najmočnejše, tako številčno, kot Po veljavnem statutu po preteku jela tudi naša država. Tako je Ljubo držav, med njimi tudi predsednik tudi kakovostno. Nujna je pomladi- tega časa ugasne članstvo, kar bo Trojer (S51ST) kot najboljši tuji tek- FISAIC (Fédération Internationale tev članstva v vseh državah, čeprav obravnaval novoizvoljeni odbor na movalec na letnem tekmovanju des Sociétés Artistiques et mladina dandanes raje komunici- prvi seji. V izogib nevšečnostim GIRF prejel lično spominsko diplo- Intellectuelles de Cheminots) Guy ra po internetu. Vendar so ravno je naš zastopnik na kraju samem mo, dr. Bruno Ravnikar (S53RB) pa Gieres iz Luksemburga in častni radioamaterji odigrali pomembno sam poravnal zapadlo članarino je v mednarodnem tekmovanju za predsednik FIRAC André Pettelat vlogo ob raznih naravnih nesre- za dve leti. pokal FIRAC 2008 prejel priznanje iz Pariza. Skupščino je vodil njen čah, česar se mnogokrat premalo Z volitvami se sedanji odbor ni za osvojeno 4. mesto. Izražena je predsednik Willy Heyvaert iz Belgije, zavedamo. Slogan naj ne bo samo bistveno spremenil. Le podpredse- bila želja, da bi bili v prihodnje vsi organizacija pa je bila v rokah itali- »Prijateljstvo brez meja«, temveč dnika Emile Lutgena iz Luksemburga člani še bolj dejavni na obeh letnih janske sekcije GIRF (Gruppo Italiano tudi »Pomoč v sili«! Poročal je, da je zaradi bolezni zamenjal Geoffrey tekmovanjih FIRAC, kar velja tudi za Radioamatori Ferroviari) iz Vidma je organizacija bogatejša za dve Sims iz Anglije. našo državo.

Slavnostno torto so razrezali predsednik GIRF Giuseppe Santodirocco, predsednik Ljubo Trojer (drugi z leve) je prejel priznanje za najboljšega tujega tekmovalca. FISAIC Guy Gieres, prevajalec Alessandro in predsednik FIRAC Willy Heyvaert. Revija Slovenskih železnic september 2008 5

Aktualno

Vlada sklenila aneks k pogodbi Letni načrt investicij in o opravljanju vzdrževalnih del v vzdrževanja javne železniške javno korist infrastrukture za leto 2008 Vlada Republike Slovenije je 1. oktobra sklenila Aneks št. 1 k Pogodbi št. 1-2/2008-2009 o opravljanju vzdrževalnih del v javno korist za Vlada je 11. septembra sprejela Letni načrt investicij in vzdr- obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2009 in za podpis pooblastila mag. ževanja javne železniške infrastrukture za leto 2008, katerega Andreja Korošca, direktorja Direkcije RS za vodenje investicij v javno je na predlog upravljavca Slovenske železnice d.o.o. pripravila železniško infrastrukturo. Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastruk- Pogodba je bila z družbo Slovenske železnice, d.o.o., kot upra- turo (v nadaljevanju: direkcija). Program investicij in vzdrževanja vljavcem sklenjena 11. 3. 2008, pogodbena vrednost pa je znašala javne železniške infrastrukture ter potniških postaj in postajališč 25.361.876,00 evrov. Julija so Slovenske železnice predložile naročniku bo financiran iz sredstev proračuna RS, sredstev donacij EU, ponudbo, ki je za 26.006.161,81 evra večja od pogodbene vrednosti, trženja in uporabnine. saj je bilo treba v pogodbo vključiti: Za program investicij, ki ga izvaja direkcija, je v letu 2008 pred- • obnovo dodatnega 9,7 km dolgega odseka zgornjega in spodnjega videno 131.885.017 evrov za izvedbo 28 projektov, od tega ustroja proge od Grosuplja do Ortneka 18 mednarodnih, v skupni vrednosti 114.779.031 evrov, in 10 • obnovo železniške postaje Ljubljana, v okviru katere je v letu 2008 domačih, v skupni vrednosti 17.105.986 evrov. Za program predvidena ustrezna ureditev zgornjega in spodnjega ustroja, prila- investicij, ki jih izvajajo Slovenske železnice, d.o.o., kot vzdrže- goditev SVTK naprav, elektroenergetskih naprav in vozne mreže valna dela v javno korist, je namenjenih 46.408.038 evrov. • zamenjavo cilindričnih ključavnic za dostop železniških izvršilnih Za vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter potniških delavcev do komunikacijskih mest na območju proge Pivka-Ilirska postaj in postajališč, ki ga izvajajo Slovenske železnice, d.o.o., Bistrica-državna meja, in je v proračunu RS predvideno skupno 66.103.576 evrov, od • druge stroške projekta Kabliranje Pivka-Ilirska Bistrica-državna meja tega za redno vzdrževanje javne železniške infrastrukture (strokovni nadzor, storitve varnostnega čuvaja v času izvedbe del). 51.242.684 evrov, za investicijsko vzdrževanje javne železniške Razliko med ponudbeno in pogodbeno vrednostjo za opravljanje vzdr- infrastrukture 9.360.892 evra, ter za redno in investicijsko vzdr- ževalnih del v javno korist zagotavlja naročnik z aneksom k pogodbi s ževanje potniških postaj in postajališč 5.500.000 evrov. Poleg sredstvi iz proračuna Republike Slovenije. tega se bo redno vzdrževanje javne železniške infrastrukture Nova vrednost pogodbe znaša 51.368.037,81 evrov. Z aneksom financiralo tudi iz naslova uporabnine v višini 9.289.000 evrov naročnik zagotavlja sredstva v višini 26.006.161,81 evrov, in sicer: in iz naslova trženja javne železniške infrastrukture in železni- • 13.914.360,00 evrov za financiranje projekta Modernizacija ških postajnih poslopij v višini 1.408.745,70 evra, investicijsko Kočevske proge – 1. faza, vzdrževanje javne železniške infrastrukture pa iz naslova trženja • 12.018.000,00 evrov za financiranje projekta Obnova železniške javne železniške infrastrukture in železniških postajnih poslopij postaje Ljubljana in v višini 2.500.000 evrov. • 73.801,81 evra za financiranje projekta Kabliranje Pivka-Ilirska Bistrica-državna meja. Uredba o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu Vlada je 1. oktobra izdala Uredbo o načinu izvajanja obvezne prometu. Prav tako je v uredbi določena tudi vsebina pogodbe, gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čez- s katero država in izvajalec obvezne gospodarske službe uredita mejnem regijskem železniškem prometu. Veljati bo začela petnaj- medsebojna razmerja v zvezi s tem. sti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri pripravi uredbe je predlagatelj smiselno upošteval določila Uredba opredeljuje obvezno javno službo prevoza potnikov v Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. S dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestne- prevozom potnikov v notranjem prometu država zagotavlja sto- ga potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. ritve za večjo mobilnost prebivalstva, ki so javnosti na voljo, ob 1191/69 in št. 1107/70. Uredba (ES) št. 1370/2007 začne veljati upoštevanju potreb dnevnih migracij, načrtovanja mest in razvoja 3.12.2009. podeželja, socialnih in okoljevarstvenih dejavnikov ter ohranjanja Vlada Republike Slovenije je 9. maja 2008 sklenila pogodbo s kulturne dediščine, medtem ko s prevozom potnikov v čezmejnem Slovenskimi železnicami za opravljanje obvezne gospodarske javne regijskem prometu na območju Republike Slovenije država zagota- službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem pro- vlja prevozne storitve, ki so v javnem interesu in izpolnjuje obvezo metu v višini 42.304.790 evrov. Za nemoteno opravljanje obvezne omogočanja neprekinjene mobilnosti na evropskem geografskem gospodarske javne službe prevoza potnikov je treba zagotoviti območju. 52.146.000 evrov. V kolikor bo naročnik zagotovil manjkajoče Uredba opredeljuje tudi način izvajanja in obseg storitev, pogoje nadomestilo, ki pokriva razliko med tržno oziroma ekonomsko za njihovo zagotavljanje, način oblikovanja prevoznih cen in nado- ceno za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestil ter kakovost storitev obvezne gospodarske javne službe pre- notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za dejan- voza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem sko opravljeno delo v letu 2008, bo sklenil aneks z izvajalcem. 6

Aktualno Zoran Bostič Intervencijski vagon – nova pridobitev v voznem parku poslovne enote vzdrževanje infrastrukture

Dotrajanost starega intervencijske- ga vagona (»pomožni vlak«, kot ga imenujemo železničarji) je zah- tevala, da smo v službi za grad- beno dejavnost, PE Vzdrževanje infrastrukture, začeli razmišljati o nabavi novega. Intervencijski vagon je nadvse pomembno vozilo v sistemu Slovenskih železnic, saj je name- njen za odpravljanje posledic izre- dnih dogodkov, o katerih pa nikoli ne vemo, kdaj in v kakšnem obse- gu ter s kakšnimi posledicami se lahko zgodijo. Prvo zamisel sem dobil na Avstrijskih železnicah, kjer uporabljajo »kontejnersko izved- bo« vlaka za reševanje v predoru Karavanke. To je bila le zamisel, ki Na sredini stropa je dvigalo za vnos in Osi vozičkov za prevoz blokiranih osi Na vagonu je šest mini vitlov. pa jo je bilo treba prirediti našim iznos težke opreme na čelu sklepa vlaka lokomotiv in vagonov. možnostim in potrebam, ki se in ob bočni strani. kažejo zlasti v kakovostni, hitri Vrsto let sem bil zaposlen v bile izkušnje pri izvedbi oziroma skupine dokončno razvil idejne in ekonomični tehnični odpravi intervencijski enoti, zato dela pri uresničevanju zastavljenega pro- zasnove o novem intervencijskem posledic izrednih dogodkov na odpravi posledic izrednih dogod- jekta v veliko pomoč. Leta 2006 vagonu, ki so bile podlaga za izde- Slovenskih železnicah. kov zelo dobro poznam in so mi sem skupaj z delavci intervencijske lavo idejnega projekta. Kot že rečeno, je bil glavni koncept novega intervencijskega vagona, vagon za prevoz kontejnerjev vrste Sggmrs, na katerega smo postavili dva kontejnerja za opremo in ose- bje. Idejni projekt, ki ga je še isto leto izdelalo podjetje Container, d. o. o., iz Celja je vključeval ključ- ne zahteve o opremi, ki bodo delavcem intervencijske skupine omogočale lažje, bolj kakovo- stno in varnejše delo pri odpravi posledic izrednih dogodkov. Od SŽ-Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o., smo prek javnega razpisa leta 2006 kupili potrebni vagon, projekt za izvedbo pa je izdelal Pirnar & Savšek, inženirski biro, d. o. o., iz Zagorja. Pri izdelavi projek- ta za izvedbo je bilo potrebno več- mesečno tesno sodelovanje s pro- jektantom, da smo do potankosti dodelali vsak najmanjši detajl. S SŽ-Centralne delavnice Ljubljana, Z leve: Marjan Mahkovic, SŽ-CD Ljubljana, Zvonko Kopčič, AŽP, Štefan Šimon, SŽ-CD Ljubljana, Zoran Bostič, SŽ, Viktor Šinkovec, SŽ, d. o. o., smo leta 2007 podpisali Bojan Cene, PIRS. pogodbo za nadgradnjo vagona Revija Slovenskih železnic september 2008 7

Aktualno

– dva kontejnerja smo postavili no zasnovano železniško vozilo, na že dobavljeni vagon in tako s katerim bomo sposobni hitro, izdelali povsem nov intervencijski varno in kakovostno odpravljati vagon. O njem lahko trdim, da je posledice izrednih dogodkov. plod izvirnih idejnih rešitev prav Ob koncu bi se rad zahvalil vseh sodelujočih. vsem, ki so s svojim znanjem, Sočasno z gradnjo intervencijske- inovativnostjo in zavzetim delom ga vagona sem v drugi polovici sodelovali pri pridobitvi novega lanskega leta začel voditi postop- Intervencijskega vagona, to pa ke za pridobitev obratovalnega so zlasti SŽ-Centralne delavnice dovoljenja, ki ga je šestnajstega Ljubljana, d. o. o., Pirnar & Savšek septembra izdala Agencija za žele- inženirski biro, d. o. o., Zagorje zniški promet. o/S, Container, d. o. o., Celje, S tem smo na Slovenskih železni- Elektrosignal, d. o. o., Celje in cah uradno pridobili novo, sodob- Hidravlični agregat za pogon dvigalk pri dviganju iztirjenih vozil. Vista, d. o. o., Žiri in drugi. Budniki tudi v motornih Nepozabno martinovanje vozilih za posebne na Dolenjskem z namene muzejskim vlakom

Program 15. novembra, ob 8.00: odhod z muzejskim vlakom z železniške postaje Ljubljana. Izletniki lahko vstopite na vlak tudi v Grosupljem in Ivančni Gorici. Dobrodošlica in sprejem na železniški postaji v Novem mestu. Sledi krožni ogled dolenjske prestolnice in ogled filma o Novem mestu, nato pa vožnja na Otočec. Vmes topla dolenj- ska malica. Ko se bomo okrepčali, se bomo podali v vinsko gorico Grčevje. Začeli bomo na 150 let stari Matjaževi domačiji, kjer nas bodo domačini sprejeli z ocvirkovko. Gospodinja nam bo razkazala »hišo s tradicijo«, gospodar pa nas bo povabil v staro klet in nam ob kozarcu cvička zapel cvičkovo napitnico. Sledi ogled multivizijske prezentacije Zgodba o cvičku, nato pa degustacija cvička ob ajdovem kruhu z orehi Posnetek s preizkusne vožnje prvega vgrajenega budnika v motorno vozilo vrste 911. Z leve: Marjan Mahkovic(SŽ-CD Ljubljana, d.o.o.), Zvonko Kopčič (AŽP), Branko in domačem siru. Degustacijo bomo sklenili s »kraljem cvička«. Bezget (SŽ-CD Ljubljana, d.o.o.), Zoran Bostič(SŽ d.o.o.), Branko Korez (SŽ-CD Sledi pohod po vinski gorici Grčevje. Hoja ni naporna, cesta je asfal- Ljubljana, d.o.o.), Venčeslav Rizman (SŽ, d.o.o.), Ivan Perkovič (SŽ, d.o.o.), Bojan tirana, tako da je primerna vsaka udobna obutev. Na poti nas bo Cene (PIRS) spremljal tudi harmonikar, ki bo poskrbel, da se bomo med vinogradi Zakon o varnosti v železni- Centralne delavnice Ljubljana, lahko tudi zavrteli. Postanki pri zidanicah, kjer nam bodo prijazni škem prometu je med drugimi d. o. o., pregleda pa jo komi- domačini postregli s cvičkom in kostanjem, mini koncert v cerkvi sv. novostmi prinesel tudi določ- sija za oceno primernosti in Jurija v Grčevju ter poročilo grčevskega vinogradnika-kletarja, ki nam bo, da morajo biti motorna ustreznosti. Z vsakim prvim bo predstavil letino in nam dal pokusiti staro in mlado vino. vozila za posebne namene vozilom iz posamezne vrste Sledi bogata martinova večerja z glasbo. Med večerjo bomo imeli tudi opremljena z budniki. komisija opravi tudi preizku- krst mošta, poskrbeli pa bomo seveda tudi za animacijo in zabavo, pa V PE Vzdrževanje infrastruktu- sno vožnjo, na kateri preizku- še kakšna nagrada se bo našla. Vrnitev z muzejskim vlakom v Ljubljano re imamo trenutno 48 vozil, ki si vse funkcije budnika. Nato ob 21. uri. so razdeljena v osem različnih Agencija za železniški promet Cena izleta vrst. Glede na to, da zakon ne izda dovoljenje za vgradnjo, Samo 68 evrov na osebo. V ceno je všteto: vožnja z muzejskim omogoča prehodnega časa, pozneje pa še obratovalno vlakom in avtobusom, sprejem v Novem mestu, malica, ogledi, trije smo se morali takoj lotiti pri- dovoljenje. postanki z degustacijo in prigrizkom, bogata animacija, krst mošta, dobivanja tehnične dokumen- Budnike vgrajujejo Centralne martinova večerja, glasba, vodenje in organizacija izleta. tacije in dovoljenja za vgradnjo delavnice Ljubljana, d. o. budnikov. o., za dvopotna vozila pa Informacije in prijave Tehnično dokumentacijo za Autocommerce, d. o. o. Na izlet se lahko prijavite do 10. novembra v Info centru Ljubljana, vse vrste vozil izdelujejo v SŽ Zoran Bostič tel. 01/29 13 391 ali 040/726 601. 8

Z leve proti desni: Johannes Ludewig, Aktualno izvršni direktor CER-a, Johannes Friederich Colsman, član kabineta komisarja za Mirjam Kastelič transport, Antonio Tajani, namestnik predsednika Evropske komisije in komisar za transport. Berlin, prizorišče pomembnih železniških dogodkov

Ob odmevnem mednarodnem Nadaljeval je s trditvijo, da »dobra« sklepne besede ter ponovno pouda- Hartmut Mehdorn, generalni direk- sejmu železniške opreme, naprav železniška infrastruktura, ne pomeni ril velik pomen revizije Direktive ES o tor Nemških železnic. Osrednja vse- in vozil Innotrans, v tednu med le gospodarske investicije, temveč Eurovinjeti kot prvega dokumenta, bina, s katero so se soočili predstav- 23. in 26. oktobrom, so se zvrstili je hrbtenica Evrope. Zaradi tega ki se osredotoča na konkurenco niki članic UIC, je bila preureditev dogodki, ki so pritegnili udeležbo je uveljavitev »železniških paketov« med različnimi oblikami prevoza. Z odnosov med različnimi regionalni- visokih predstavnikov evropske poli- zelo pomembna. Čeprav je odvisna uveljavitvijo slednje bo mogoče priti mi skupščinami, ki jih združuje UIC s tike, železnic, industrije in strokovne predvsem od držav članic, mora- do sredstev za financiranje okolju svojim globalnim oziroma svetovnim javnosti. jo tudi železniška podjetja odigrati prijazne infrastrukture in spodbu- poslanstvom in delovanjem. Slednje Antonio Tajani, novi namestnik svojo vlogo in tako zagotoviti njiho- diti preusmeritev prevoza s cest na se bo tudi odrazilo na novi razmeji- predsednika Evropske komisije in vo učinkovito uresničitev. Navzoče železnico. tvi odgovornosti in pooblastil med komisar za transport, se je v Berlinu, je seznanil, da bo Evropska komisija O aktualnih dosjejih transportne generalno skupščino UIC in regi- 23. septembra, sestal z generalnimi prekrojila prvi železniški paket s ciljem politike EU je tekla beseda tudi na onalnimi skupščinami, generalnim direktorji članic CER, predstavniki poenostaviti in spremeniti določena generalni skupščini CER, ki je bila direktorjem UIC ter predsednikom organizacije upravljavcev infrastruk- pravila, ki so se doslej pokazala kot dan pred odprtjem sejma Innotrans. generalne skupščine. Delovna sku- ture (EIM) in evropskega združenja neučinkovita. Predviden je posvet z Na skupščini, ki jo je vodil predse- pina bo pripravila na podlagi dose- železniške industrije (UNIFE). železniškim sektorjem in k temu so dnik, gospod Aad Veenman, gene- danjih analiz, predlogov ter diskusije V svojem nagovoru je poudaril pozi- vabljena vsa železniška podjetja. ralni direktor Nizozemskih železnic, na regionalni skupščini dopolnjen tivna investicijska gibanja v železni- V zvezi z interoperabilnostjo je ome- je sodelovalo več kot 120 pred- statut UIC-ja. škem sektorju, kar potrjuje povečan nil napredek pri medsebojnem pri- stavnikov članic CER-a. Navzoče je Regionalna skupščina za Evropo obseg naročil pri proizvajalcih žele- znavanju – homologaciji železniških nagovoril državni sekretar Zveznega je med drugim obravnavala tudi zniške opreme in naprav. Podnebne vozil, ki so vključena v mednarodni ministrstva za promet Republike prošnjo Turških železnic za spre- spremembe in dvigovanje cen nafte promet. Navzoče je obvestil, da bo Nemčije, gospod Achim Grossman. jem v evropsko skupino članic UIC. in naftnih derivatov so pozornost predlagal projekt o privzetju ERTMS Poudaril je podporo Nemčije za revi- Njihovo prošnjo so navzoči soglasno uporabnikov prevoznih storitev in vsaj za omrežja TEN-T. Prvi korak je zijo Eurovinjete ter načela vključi- sprejeli. politike usmerili na železniški tran- bil podpis sporazuma julija, v Rimu. tve zunanjih stroškov (hrup, gneče, Nemške železnice že tradicionalno v sport. Od leta 2001, ko je bila Naznanil je, da bo Evropska komisija onesnaževanje zraka) v ceno vseh času vsakokratnega sejma Innotrans sprejeta Bela knjiga, je bilo storjenih predstavila zakonodajni predlog o oblik prevoza, podporo uveljavitvi organizirajo simpozij na temo veliko korakov, meni pa, da je treba koridorjih za tovorni promet še pred pristopa »koridorjev« in večletnih razvoja prometnih tokov med še povečati investicije v železniški koncem oktobra. Predlog bo temeljil pogodb za vzdrževanje železniške Evropo in Azijo. Tokrat je na simpo- sistem in ga izboljšati. Pomanjkanje na slednjem: infrastrukture. Gospod Ludewig je ziju s svojim vsebinskim prispevkom konkurenčnosti, interoperabilnosti - oblikovanje učinkovitih organizacij- navzoče seznanil s stališči, ki jih sodeloval tudi generalni direktor ter nizka kakovost železniške infra- skih struktur, ki bodo usmerjale ter oblikujejo strokovni sodelavci CER-a Slovenskih železnic Tomaž Schara. strukture zaradi koncentracije inve- usklajevale aktivnosti na posame- ter delovne skupine na posamezne Predstavil je gibanje transportnih sticij v ceste, so bili glavni razlo- znem železniškem koridorju; predloge Evropske komisije in na tokov v Sloveniji oziroma tranzitu, ki gi upadanja prevoza po železnici. - prek ozemlja vsake države članice uresničevanje evropske transportne se kaže v velikem povečanju prevoza Evropska komisija je za spremembo EU bo moral teči vsaj en mednaro- politike. Železniška skupnost je še po cesti. Poudaril je vlogo posame- tega, usmerila svoje delovanje v: dni koridor; posebej dejavna na dosjejih o evro- znih akterjev na transportnem trgu - pospeševanje konkurenčnosti in - na izbranih koridorjih bo treba vinjeti, večletnih pogodbah za vzdr- ter nujno odpravljanje tehničnih in liberalizacijo železniškega tran- zagotoviti prednost tovornemu ževanje infrastrukture, pobudah o administrativnih ovir na železniških sporta, prometu. oblikovanju organizacijskih struktur prevoznih poteh in sklenil, da bi - uvajanje interoperabilnosti, Tajani je končal svoj nagovor z opti- za posamezne koridorje, ki bi bili se morale železnice zgledovati po - spodbujanje investicij v železniško mistično napovedjo prihodnosti za prednostno namenjeni tovornemu panogah, ki so uspešno prebrodile infrastrukturo. železnice ter apeliral na železniška prometu, uresničevanju tehničnih težave v procesu tržne uveljavitve. Kar zadeva konkurenčnost, je komi- podjetja, da skupaj sodelujejo v specifikacij telematskih aplikacij za Johannes Ludewig je povzel: sar Tajani izpostavil prestopke skoraj smeri pozitivnega razvoja. Pojasnil tovorni promet, zniževanju emisij »Skupni cilj evropskih in azijskih v vseh državah članicah pri uveljavitvi je, da ne želi ničesar vsiljevati iz CO2 ter hrupa, ki ga povzroča- železnic je večji posel, k poveča- prvega železniškega paketa. Pojasnil Bruslja, toda njegov cilj je razvoj veli- jo železniška vozila. CER je pripra- nju železniških tokov lahko bistveno je, da Evropska komisija ne bo uve- kega projekta »civilizacije zunaj meja vljen svojim članicami ponujati vso prispevajo harmonizacija različnih dla kazenskih ukrepov, temveč hoče skupnega trga EU«. Brez učinkovi- strokovno pomoč pri predstavljanju transportnih režimov (OSJD, CIM), spodbuditi večjo konkurenčnost na tih železnic Evropa ne more razviti stališč železniške skupnosti nacional- razvoj transparentnih in konkurenč- železniškem trgu in ukiniti nacio- uravnoteženega in okolju prijaznega nim organom. nih železniških tarif, hitrejši carinski nalne železniške monopole, kar je transportnega sistema. V Berlinu je 23. septembra zase- ter drugi administrativni in operativ- edini način za izboljšanje kakovosti Johannes Ludewig, izvršni direk- dala UIC regionalna skupščina ni postopki.« železniških storitev. tor CER-a, se je naslonil na njegove za Evropo, ki jo je vodil predsednik Revija Slovenskih železnic september 2008 9

Poslovni dosežki Obseg dela evropskih Potniški promet železnic Januar-junij 2008/2007 Slovenskih železnic

Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Avgust 2008 - ocena za mednarodni promet

Tovorni promet Slovenskih železnic 10

Kakovost dr. Josip Orbanić

Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (8) Logika Radar

Metodologija zavedanja situacije (priložnosti in uresničevanje želenih rezultatov ali matrikah se po opredeljenih atribu- Sistem vrednotenja odličnosti nevarnosti)? strateških usmeritev, ter ali ugota- tih določajo ocene v odstotkih (0 temelji na logiki Radar. RADAR je A-pproach (pristopi) – Ali smo vljamo, kaj v resnici dosegamo? -100), glede na stopnjo doseganja. beseda, ki pomeni začetnice angle- razvili primerne (izvirne, edinstve- R-eview (pregledovanje) – Ali Odstotki so odvisni od stanja siste- ških besed, ki po modelu odličnosti ne, unikatne) načine delovanja za na podlagi ugotovitev in razume- ma, in sicer: ni rezultatov oziroma EFQM tvorijo jedro glavnih vpra- doseganje izbranih rezultatov ali vanja dejstev uvajamo spremembe informacij – 0 %, pozitivni trendi šanj, ki si jih moramo postaviti, strateških usmeritev? in izboljšave v načinih dela ali v na posameznih področjih – 25 %, če želimo doseči odličnost poslo- D-eployment (razširjenost) – Ali postavljanju rezultatov in strateških pozitivni trendi na večini področij vanja: smo razširili izbrane načine delova- usmeritev? v zadnjih treh letih – 50 %, zelo R-esults (rezultati) – Ali smo nja na vsa področja, kjer je to pri- Radar pa je tudi naprava za določa- dobri rezultati na večini področij določili želene (realne, ambiciozne, merno (najprej na ključna in potem nje razdalje in smeri kakega pred- v zadnjih treh letih – 75 %, zelo konkretne) rezultate ali strateške na druga), da bi dosegli izbrane meta z oddajanjem in sprejema- dobri rezultati na večini področij usmeritve (tako strateško kakor rezultate ali strateške usmeritve? njem odbitih radijskih valov. Prav v zadnjih petih letih – 100 %. Iz operativno ter z vidika dojemanja A-ssessment (ocenjevanje) – Ali zato gre, v prenesenem pomenu, ocene ugotovimo naše prednosti, vseh udeleženih strani) na podlagi smo določili, kako bomo spremljali za določanje oddaljenosti od žele- ki jih je treba obdržati, in izboljšati ne stopnje odličnosti poslovanja. ter slabosti, kot priložnost za izbolj- Točkovalna matrika Radar za dejavnike Za ugotavljanje poslovne odlično- šave. Radar pristop je mogoče upo- sti so bile razvite matrike, ki jih rabljati za ocenjevanje uspešnosti Atributi 0% 25% 50% 75% 100% prikazujemo v nadaljevanju in se tudi drugod, ker je sistematičen in Zasnovan X Prednost uporabljajo pri samoocenjevanju metodološki. Enoten X obdržati in Pristop izboljšati in pri zunanjem ocenjevanju. V (Nadaljevanje prihodnjič) Ocena X Izvajanje X Točkovalna matrika Radar za rezultate Sistematičnost X Razširjenost pristopa Ocena X Atributi 0% 25% 50% 75% 100% Merjenje X Gibanja (trendi) X Učenje X Cilji X Izboljšanje Ocenjevanje, pregled in X Primerjave X izboljševanje Odličnost Ocena X Priložnost za Vzroki X izboljšanje rezultatov Skupna ocena X Ocena X Obseg Pomembnost in segmentiranost X rezultatov Pristop opredeljuje način, kako in predvsem zakaj so se v organiza- Ocena X ciji lotili uresničevanja prej prepoznanih usmeritev na obravnavanem Skupna ocena X podmerilu katerega koli od dejavnikov Modela odličnosti EFQM. Odličnost pristopa ugotovimo oziroma ocenimo iz odgovorov na Rezultati so posledica opredelitve in izvajanja pristopov. Pretežno se vprašanja, kot jih kaže naslednja preglednica: merijo s kazalniki poslovanja. Najprej ocenimo obseg kazalnikov, in sicer usmerjenost na ključne kazalnike, primerno število in primeren Ocena (analiza) pristopov – načina dela način prikazovanja. Odličnost prikazovanja rezultatov ugotovimo iz Pristop Pristop je primeren (dobro zasnovan): ali je jasno ute- odgovorov, ki jih kaže naslednja preglednica: meljen? ali je opredeljen v procesih? ali je osredotočen na potrebe udeleženih strani? Ocena (analiza) rezultatov – posledic dela Pristop je usklajen (enoten): ali podpira politiko in Odličnost Gibanja (trendi): ali so gibanja rezultatov pozitivna in/ali strategijo?, ali je povezan z drugimi pristopi, če je to rezultatov kažejo trajno dobro delovanje (najmanj v obdobju štirih pomembno? let – triletni trend)? Razširjenost Izvajanje (področja uporabe): ali se izvaja povsod, kjer je Cilji: ali so postavljeni ustrezni cilji in ali so doseženi? pristopa to primerno (ravni, področja, OE …)? Primerjave (z najboljšimi): ali se izvajajo primerjave na Sistematičnost: ali se vpeljuje in širi na načrtovan in siste- strateške usmeritve in z zunanjimi organizacijami (slo- matičen način (postopno, načrtno, nadzorovano …)? venskimi, evropskimi, svetovnimi) in ali so ugodne? Merjenje (vrednotenje): kako se meri uspešnost pristopa Ocenjevanje, Vzroki (vzročno posledične povezave): ali so rezultati in njegovega širjenja (primeren način, razširjenost)? pregled (kazalniki) posledica uporabljenih pristopov (katerih?) Učenje (pretok znanja in izkušenj): kako se izvaja učenje in ali kakšnih drugih vplivov?, ali obstaja zaupanje v izboljševanje za prepoznavanje najboljše prakse in priložnosti za izo- braževanje? prihodnje doseganje odličnih rezultatov? Izboljšanje (inoviranje): kako se rezultati merjenja in uče- Obseg Pomembnost in segmentiranost: ali rezultati pokriva- nja analizirajo in uporabljajo za prepoznavanje, prednostno Rezultatov jo vsa bistvena področja organizacije, so predstavljeni razvrščanje, načrtovanje in izvajanje izboljšav in inovacij? v popolnem obsegu in ustrezno segmentirani? Revija Slovenskih železnic september 2008 11

Razvoj Rado Smerdel Nad železniško postajo Brestanica se Hotel Ernst Fuchs Palace v Št. Vidu ob Obrambni vodni jarek mestnega obzidja dviga grad Rajhenburg. Glini. na Brežah Spletno rudarjenje

Spletno rudarjenje (angleško: web cije v formatu PDF s posamičnimi Izletnik je torej z uporabo sple- – navedene so železniške postaje v mining) je uporaba metod »podat- opisi izletov z vlakom, nato pa tnega rudarjenja našel publikacijo bližini romarskih točk: kovnega rudarjenja« (angleško: merimo, kolikokrat so si jih obisko- SŽ, pa tudi druge spletne naslove, data mining) za iskanje vzorcev valci spletne strani ogledali. Na tej katerih vsebina se delno prekriva z Potovanje 1: Krško -> Brestanica v svetovnem spletu. Podatkovno podlagi za najbolj zanimive desti- iskanim geslom. (Grad Rajhenburg) -> Sevnica rudarjenje namreč omogoča avto- nacije izdelamo konkretne komer- -> Mokronog -> Šentrupert -> matizirano iskanje podatkov po cialne ponudbe, jih objavimo v Zamisel za komercialno Mirna -> Trebnje -> Šentvid pri obsežnih lastnih bazah podjetja internetu, nato pa zopet merimo ponudbo Slovenskih železnic Stični -> Ljubljana -> Škofja Loka z namenom, da bi se našla pove- njihovo obiskanost. Tako lahko v -> Kranj –> Celovec -> Gospa zava med vzroki in posledicami, dveh ali treh korakih pridemo do Na podoben način kot izletnik Sveta / Maria Saal -> Št. Vid kar je uporabno na primer pri vsebinsko, oblikovno in cenovno lahko tudi komercialist izbere ob Glini / St. Veit an der Glan - trženju: razvrščanje strank po optimalne komercialne ponud- iskano geslo – na primer Emina > Št. Jurij ob Dolgem Jezeru / področjih zanimanja, optimizacija be za naše potnike in stranke. romarska pot (nemško: Hemma St. Georgen am Längsee -> Stari cen, iskanje besedil in fotografij, Bistveno pri tem je, da je ponudba Pilgerweg, angleško: Ema's Route Dvor / Treibach-Althofen -> Breže napovedovanje tečajev na borzi in na spletni strani podjetja na voljo of Pilgrimage). Eden izmed tako / Friesach. Potovanje – varianta podobno. Pri spletnem rudarjenju kot publikacija v formatu PDF, da najdenih rezultatov iskanja je tri- 1a: Bohinjska Bistrica -> Jesenice. pa vse navedeno iščemo na sple- jo vsi zainteresirani lahko kot pri- jezična (slovensko-nemško-angle- tnih straneh. ponko (tako imenovano »virusno ška) spletna stran http://www. Potovanje 2: Podčetrtek -> Sodna Internet je verjetno največja javno idejo«) z elektronsko pošto razpo- eminaromarskapot.si/sl/index. vas -> Maribor -> Dravograd -> dostopna baza podatkov na svetu, šljejo naprej svojim prijateljem in html, na njej pa prava zakladnica Holmec -> Pliberk / Bleiburg -> na kateri lahko najdemo infor- znancem. koristnih informacij za popotni- Sinča vas / Kühnsdorf -> Celovec macije skoraj o čemer koli. Tam ke: interaktivni zemljevid poti (z -> dalje kot Potovanje 1. natančnimi opisi in fotografijami najdemo podatke v obliki besedil, Rudarjenje vsebine spleta Dodatna zanimivost na potovanju fotografij, video posnetkov in v posameznih točk na poti) in publi- (Web content mining) je ozkotirna (danes le še muzej- drugih formatih, pri tem pa je kacija (tudi v treh jezikih) v forma- ska) železnica po dolini koroške največji problem, da so podatki Ko izletniki načrtujejo izlete ali ko tu PDF z naslovom Zbornik Emina reke Krke (Gurk), katere začetna med sabo pomešani po vsebi- komercialisti pripravljajo komerci- romarska pot. Na dodatni sple- postaja je Stari Dvor (Treibach- nah in po formatih. Glede na cilj alne ponudbe, iščejo nove izvirne tni strani v nemščini http://www. Althofen), do koder se lahko pri- analize, lahko spletno rudarjenje destinacije za potovanje z vlakom. hemmapilgerweg.com/ najdemo peljemo iz Slovenije celo z vlaki razdelimo na tri glavne podvrste: Pri tem uporabijo na primer sple- tudi natančne pohodniške karte. Inter City. Nekoč je bila proga rudarjenje uporabe spleta (web tni brskalnik Internet Explorer in Gre za oživitev nekdanjega roma- dolga 28,8 kilometra, danes samo usage mining), rudarjenje vsebine spletni portal Yahoo! na naslovu nja koroških, kranjskih in štajerskih še 3,2 kilometra, a v poletni sezo- spleta (web content mining) in http://www.yahoo.com/. Slednji Slovencev na grob slovenske kne- ni ob koncih tedna in praznikih rudarjenje strukture spleta (web omogoča iskanje po spletnih stra- ginje sv. Eme Krške (995-1046), turistični vlaki po njej še vozijo structure mining). neh z uporabo gesla, to je ena imenovane tudi grofica Breže- do postaje Pöckstein. Več o Krški V članku sta poljudno predstavlje- ali več besed. Pri tem izberemo Seliška, na njen grob v baziliki na železnici lahko preberemo na sple- ni prvi dve podvrsti, ki sta najbolj še vrsto oziroma format iskane- Krki (Gurk) v dolini istoimenske tni strani http://de.wikipedia.org/ uporabni pri izdelavi tržnih analiz ga podatka: spletna stran (web), reke na Koroškem. To je danes wiki/Gurktalbahn, vozni redi vla- v potniškem prometu Slovenskih slika ali fotografija (images), video slovensko-avstrijski projekt, ki ga kov, fotografije in video posnetki železnic. Pri tem se omejimo posnetek (video) in drugo. Če je je delno financirala tudi Evropska njihove vožnje pa so na http:// na »površinski splet« (angleško: geslo prekratko, se lahko »izgubi- unija v okviru Programa pobude www.gurkthalbahn.at/. Za orien- surface web), po katerem lahko mo« v množici najdenih podatkov, Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija tacijo na potovanju bo zadoščala »rudarimo« že z uporabo sple- če je predolgo, pa ne bomo našli – Avstrija 2000-2006. Romanje že avtokarta Slovenije ali pa spletni tnih brskalnikov, ki so uporabni ničesar. Zato je običajno treba poteka po ozemlju nekdanjih zgo- atlas okolja, ki na severu prikazuje tudi za manj izkušene uporabnike malo premisliti in večkrat poiz- dovinskih dežel Koroške, Kranjske kraje do Krke in Starega Dvora: informacijske tehnologije. Več o kusiti. Predvsem pa moramo vsaj in Štajerske, veliko točk na poti http://gis.arso.gov.si/atlasokolja. spletnem rudarjenju lahko prebe- približno vedeti, kaj iščemo. Za pa se nahaja v bližini železni- Bi lahko vožnjo muzejskega vlaka remo v angleščini na internetni primer poizkusimo z geslom »Z ških postaj. Ker imajo Slovenske Slovenskih železnic iz Slovenije strani http://en.wikipedia.org/wiki/ vlakom na Breže« in z nastavitvi- železnice pooblastilo za prodajo podaljšali do navedene železniške Web_mining. jo za iskanje spletne strani. Kot vozovnic za potovanje do Celovca, enega izmed rezultatov iskanja je to odlična tržna priložnost, na postaje na Koroškem in vozna najdemo revijo Slovenskih železnic katero je treba opozoriti poten- reda obeh vlakov uskladili? Morda Rudarjenje uporabe spleta Nova proga, ki je kot publikacija cialne potnike in jih po dodatne pa bi lahko skupaj z Avstrijskimi (Web usage mining) PDF objavljena na spletni strani informacije usmeriti na navedeno železnicami uvedli skupni muzejski Na spletni strani Slovenskih žele- SŽ, v njej pa je objavljen članek spletno stran. Potovanje z vlakom vlak na relaciji Bohinjska Bistrica– znic objavimo na primer publika- z naslovom Z vlakom na Breže. lahko poteka v naslednjih smereh Bled – Celovec – Breže? 12

Kadri dr. Zdravko Lavrič Konflikti so pol zdravja, ne ogibajmo se jih Ko se na morju dvigne, četudi hladna da mu je težko, drugi niti vedel ni, drugega ni prišlo, tudi ne moremo odnosih vseeno prihajalo do raz- burja, nam vsem odleže. Sonce sve- kaj se dogaja in nenadna čustvena upoštevati njegovega vidika. Konflikt ličnih interesov, različnih pogledov tleje zasveti, voda se zbistri, pogled nevihta drugega močno preseneti. pa zahteva vpogled v lastno vedenje in strokovnih stališč. Na delovnem seže do kamenčkov na morskem Eksplodirati, kot da se je utrgal kakor tudi v vedenje drugega. mestu je zato potrebno usklajevanje, dnu. Pokrajina se zdi kot umita. temen oblak, pa ni pravi način reše- Morda se vam zdi čudno, a prilagajanje in sprejemanje kompro- Konflikti so kakor burja. Potlačena in vanja konflikta in ni pravi izhod iz konflikti nas zbližajo misov. Pri tem moramo velikokrat zadržana čustva se sprostijo, odnosi nelagodja. zajeziti čustva, se obvladati. Kdor se Reševanje konfliktov zbližuje, saj se zbistrijo, vsem je laže. Toda mnogi zna obvladati, je čustveno dozorel Moti me, da informacije zahteva premislek o drugih in med- ljudje se bojijo vstopiti v konflikte. Ko in čustvena zrelost je na delovnem zadržuješ zase sebojno prilagajanje. Skupaj pa smo so bili majhni, so jih namreč učili, da mestu dobrodošla še posebej, ko Nasprotja in konflikti so zdravi in lahko bolj učinkoviti na delovnem to ni prav, da je treba potrpeti, da ni gre za vodje. potrebni, a silno pomembno je, mestu. Vse težave v odnosih niso prav, da se jezijo in drugim povzro- kako vanje vstopimo. Če smo nero- rešljive, zato včasih od konflikta tudi Učinkovitost na delovnem čajo muke. Če so slučajno prekršili to dni, neobčutljivi, žaljivi, bo nastala odstopimo. Modrejši odneha, so mestu je odvisna od tega, pravilo, jim je bilo neznansko hudo. raza v odnosu, včasih za vse življe- govorili naši starši. Ja, a ne zmeraj! kako se soočamo s konflikti Hudo, da bi kar umrli. In tako je nje. Tako kot globokih raz na lakira- Če pa sveta ali nekoga ne moremo Ko na delovnem mestu doživimo ostalo vse do danes. To pa ni zmeraj nem pohištvu, tudi teh ne bo moč spremeniti, tedaj je včasih res pame- in občutimo nelagodje, pridemo v dobro. izbrisati. Tega si ne želimo. Zato se tneje, da konflikt obidemo. Vse je nesoglasje, postanemo bolj obču- Vstopiti v konflikt pomeni moramo naučiti vstopati v konflikte. vprašanje presoje. Včasih spet misli- tljivi in manj strpni do drugih. Če videti sebe in drugega Velikokrat pomaga, če lahko vedenje mo, da lahko kaj storimo in vztraja- ne znamo obvladovati konfliktov, Imate prijatelja, a kaj ko je ta tako drugega razumemo. Tedaj smo bolj mo, gojimo iluzijo o tem, da je spre- jih doživimo kot napad nase. Ker se presneto »šparoven«. Vsakič, ko je strpni in drugi nas manj prizadene. memba mogoča. Posledica takšnega čutimo napadene, se pričnemo bra- treba plačati račun, se obotavlja, Prav tako pa je pomembno, da nas stanja je, da pričnemo izgubljati niti z različnimi taktikami, namesto preden privleče denarnico na dan. tudi on ali ona poskuša razumeti. Pri energijo, rezultatov našega truda pa da bi konflikt poskušali rešiti. Nič ne Vam pa je nerodno, da se on počuti tem moramo vedeti, da ne obstaja od nikoder. Poznam dekle, ki dela pomaga, če dolgo in široko sodelav- ob tem ogrožen in v stiski. Zato ena sama resnica, da pravzaprav vestno, poglobljeno. Pa se prikaže cu dopovedujemo, kaj smo mi mislili izvlečete denarnico hitro, kot pišto- nič zares ne obstaja, obstajajo pa na vratih sodelavka in ji da vedeti, da in kako da imamo prav in ne on. To lo. Čez nekaj mesecev ali morda let, naša čustva, naše misli, naše videnje. sama ve veliko, naše dekle pa, da se ne pomeni, da konflikt rešujemo. In pa se ne prepoznate več. V neki krizi To velja tudi za drugega. Zato ne moti o tem in onem. Dekle, ki so jo v kaj sledi? Slabo razpoloženje v delov- izbruhne iz vas nekaj, kar bi se dalo s poskušajmo trditi, da imamo prav domači družini zapostavljali, se takoj nem okolju. Kdor stopi v prostor, pogovorom urediti v dobro obeh. in drugi ne. Povejmo svoje mnenje počuti nemočna, kakor se je počuti- začuti napetost. Ni več zaupanja, Kaj pravzaprav pomeni konflikt, in prisluhnimo drugemu, a povejmo la nekoč v otroštvu. In poslovi se od da nas bodo drugi sprejeli. Zato se nesporazum, spor? Vsekakor je to tudi, kako čutimo in kaj nas moti svoje odraslosti. Kot otrok cepeta na ne moremo z vso dušo predati delu. stanje nemoči nelagodja, zaradi ...« Moti me, da mi pomembnih mestu in začne sodelavki dopovedo- Rojevajo se dvomi, sumničenje. Vse borbe, ki se bije v nas. Gre torej za informacij, ki jih potrebujem za svoje vati in dopovedovati, se nanjo jeziti, pogosteje pričnejo zaposleni dvomiti nasprotja, nesoglasje zaradi različnih delo, ne zaupaš in jih zadržuješ ji bo že pokazala ... Kaj se dogaja? vase. Sprašujejo se: »Kaj sem storil interesov, nezdružljivih ciljev, dru- zase. Moti me, da mi ne zaupaš in Dekle čisti nelagodna čustva, situa- narobe?«, »Sem jaz za kaj odgovo- gačnih misli, prepričanj in hotenj. neprestano bdiš nad mojim delom. cija je povsem neproduktivna, nika- ren?« Dvom pa zavira ustvarjalnost Takšnega stanja ne smemo podalj- Rad bi, da bi delo lahko speljal sam mor ne vodi. No, vidite, modrejši in razvoj, pa tudi delovno ekipo ševati. Moramo najti izhod. in odgovorno, rad bi, da mi dovoliš, bi v takšni situaciji odnehal. Pa kaj naredi manj učinkovito. Če kon- Veliko konfliktov nastane, ker se da te poprosim za nasvet, a delati če drugi misli drugače in ve manj! fliktov v službi ne rešujemo, pa se naša pričakovanja razlikujejo ali ker bi želel sam. Ali pa »Moti me, da Nekateri konflikti so smiselni, drugi napetosti prenesejo tudi v domače nas nekaj zmoti, ker se naše vre- nikoli ne vidite nič dobrega v tem, ne. Vse je znova vprašanje presoje. okolje. Le kdo še ni slišal za namrgo- dnote razlikujejo, ali preprosto zato, kar naredim. Vsak človek potrebuje Naša predstava o sebi in/ali o drugih dene, zadirčne može, ki jih v službi ker drugi misli drugače. Obtožimo priznanje, tudi jaz ga potrebujem«. lahko povzroča konflikt v skupini, pestijo težave? Seveda pa velja tudi ga, da je neumen, nezadosten. Pa V delovnem okolju veliko konflik- konflikt na delovnem mestu ali med narobe. Tudi iz družine težave in je res, samo zato, ker je drugačen? tov izhaja iz premajhnega pretoka posamezniki. Nerealno je pričakovati stiske nosimo v delovno okolje. Tako Če ima nekdo potrebo, da vsako informacij. Moramo se pogovoriti. ali celo vztrajati, da se bo spremenil smo lahko pod nenehnim stresom, delo opravi vestno, natančno, pa naj Moramo stopiti v konflikt, če je predvsem drugi in da bo s tem pro- lahko zapademo v depresijo, ali čez vzame še tako veliko časa, drugi pa treba. Če je le mogoče brez besa in blem rešen. Iz izkušenj namreč vemo, leta celo poklicno izgorimo. Vsaj želi, da se stvari obrnejo hitro, je to jeze. Dokler se ne pogovorimo, se da drugih ne moremo spreminjati, za nekaj časa smo tako za družino lahko težavno. Sprva bo tiho trpel, a ne srečamo v mislih in smo vsak na da lahko spremenimo le sami sebe. in podjetje popolnoma izgubljeni. čez mesec, dva ali tri bo nenadoma svojem bregu. Ob doživljanju nela- Na delovnem mestu praviloma ne Zakaj konfliktov ne rešujemo? Ker izbruhnil. Ker ni znal stanja rešiti godja ne vemo, kaj misli drugi, kaj moremo izbirati sodelavcev. Tudi če se bojimo, ali ker nam je tako laže. prej, ker ni znal ali hotel povedati, čuti. Ker do razumevanja vpogleda bi to lahko storili, bi v medsebojnih Naj gredo stvari svojo pot, si pore- Revija Slovenskih železnic september 2008 13

Kadri

čemo. Kaj me briga! Ali pa ves čas strezno reševanje konfliktov lahko te reševati. Če pa je otrok videl, Funkcionalno reševanje konfliktov iščemo opravičila za tistega, ki nam obrne proti njemu samemu. Ob tem da starša bežita od konfliktov, da zahteva prepoznavanje problemov, povzroča muke, namesto, da bi se ne »trpijo« samo delavci, temveč težave so, a se sprenevedata, da priznanje, da problem je, analizo pogovorili. Tisti, ki se konfliktov še tudi delo in strokovnost. Delovni jih ni, tedaj bo v odraslosti moral stanja, iskanje rešitev, poslušanje in posebno bojijo, naredijo vse, da do rezultati so slabši, bolniške čedalje sam poiskati ustrezne načine. To ne upoštevanje drugih. Rezultati funk- konflikta ne pride. Zanikajo ga ali pogostejše, delavci pa so čedalje bo lahko, kajti prepričan bo, da so cionalnega reševanja konfliktov pa potlačijo in tako za nekaj časa, tako manj motivirani. Podjetje pa, tega ni konflikti nekaj groznega, neprimer- se kažejo v pozitivnem delovnem mislijo, omilijo napetost. Tisti, ki treba podčrtati, je tako na zgubi. nega, grdega. Nekoč sem opazoval ozračju v zadovoljnih delavcih, v konfliktov ne prenese, pogosto dru- Česar se Janezek nauči, to skupino pacientov v krizi. Eden med delovnih rezultatih in v bolj zdra- gega označi, da je konfliktna oseba. Janez zna njimi se je terapevtom uprl, vsa vih medsebojnih odnosih. Konflikte V resnici pa je morda najbolj kon- Ljudje smo različno zmožni reše- skupina se je obrnila proti njemu. lažje rešujemo sproti, še posebno, flikten tisti, ki konflikta ne rešuje. Če vati konflikte. Tu družinski vzori in Pacienti v krizi, v stanju nemoči niso če so manjši. Če ni tako, postajajo vodja, ki ima vodstveno moč, »rešu- vzorci obnašanja odigrajo pomemb- bili v stanju vstopiti v konflikt. Tako čedalje večji in čedalje teže obvla- je« konflikt tako, da sodelavce zatira, no vlogo. Otrok opazuje starše in kot niso mogli stopiti v konflikt, ko dljivi. Seveda pa vsi konflikti nimajo jim vsili svoje mnenje, ne upošteva druge zanj pomembne odrasle in so bili otroci. Takrat so bili namreč enake teže in prav nespametno bi mnenja podrejenih, to ni strokovno če vidi, da se znajo spreti, pa še ni nemočni. Odrasel človek pa ni več bilo, če bi »bevskali« vsevprek in in ni etično in se dolgoročno ne konec sveta, tedaj bo najverjetneje, nemočan in ima moč stvari spre- rabili svojo moč. Pa tudi vsako raz- obrestuje. Na koncu se takšno neu- ko odraste, tudi sam znal konflik- minjati. hajanje še ni konflikt. Zdravstvena preventiva v Kranjski Gori Med 20. in 27. septembrom se je po vrhovih okrog Kranjske Gore in preko Predela v Italijo in skozi Trbiž nazaj v Slovenijo. Med potjo so se Gozda Martuljka potepalo 19 udeležencev zdravstvene preventive v vrstili številni ogledi zgodovinskih krajev, pomembnih za to dolino, ob programu »gore«. Kot že vsa leta doslej, so nas tudi tokrat zelo prijazno zelo izčrpni razlagi zgodovinskih dejstev našega vodnika Janeza. Tako in toplo sprejeli v Hotelu Lek, ki je bil naš dom ta teden. Za izbiro vrhov smo si po vrsti ogledali Rusko kapelico ob cesti Kranjska Gora–Vršič, in izletov ter vodenje je poskrbel naš izkušeni planinski vodnik Janez, ki prelaz Vršič, spomenik Juliusu Kugyju v Trenti, korita Mlinarice in Soče, je ob tem, da nas je varno vodil po označenih in včasih tudi neoznačenih Trentarski muzej na Logu v Trenti, Ravelnik pri Bovcu, trdnjavo Kluže, poteh, tudi neumorno odgovarjal na številna vprašanja: »Kateri vrh je vojaško pokopališče v Logu pod Mangartom. Zadnji trije so pomembni to?«, »Kje se pride na Mojstrovko?« ipd. spomeniki Soške fronte med 1. svetovno vojno. V nadaljevanju smo si Po zboru v hotelu in kosilu smo se prvi dan, v soboto, podali na lažji ogledali še trdnjavo iz časov Napoleona in njegovih provinc na slovenski pohod od »ruskega križa«, ob cesti Kranjska Gora–prelaz Vršič, do koče strani ter Belopeška jezera na italijanski strani Mangarta. Tako se je naš v Krnici. Ta pohod je koristil bolj za spoznavanje udeležencev in njihovih izlet po prevoženih približno sto kilometrih končal. sposobnosti ter hkrati za »ogrevanje« pohodne opreme (čevlji, palice) in V četrtek pa smo se ponovno vrnili k naši prvotni dejavnosti tega tedna: seveda nobenemu od udeležencev ni povzročal nikakršnih težav. pohodništvu. Tokrat smo se podali na Martuljška slapova. Da ne bi bila Vsak dan smo, pod vodstvom moje malenkosti, začeli z jutranjo telo- pot do njiju prekratka, smo krenili malce izven Gozd Martuljka in po pri- vadbo v okolici hotela, ki je služila kot prebujanje glav ter raztezanje bližno treh urah hoje po gozdnih poteh smo prispeli do višjega, 2. slapa. mišic, ki so morda koga bolele od naporov prejšnjega dne, in hkrati kot Tam smo se srečali tudi s klini in jeklenicami, ki so nam bili v pomoč pri priprava na napore, ki so še bili pred nami. Tako smo se v nedeljo podali dostopu do vznožja slapa. Sledilo je nekaj fotografiranj v spektakular- na Tromejo–Peč, vrh nad Ratečami, visok 1508 m. Kot že ime pove, gre nem ambientu, nato pa smo se počasi spustili nižje še do 1. slapa, ki za vrh, kjer se stikajo meje treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije. Imeli pa pa je ponujal prav tako atraktivne prizore. Ker pa je bilo območje zaradi smo tudi srečo, saj se je ravno ta dan odvijalo tradicionalno 29. srečanje možnega padanja kamenja nevarno, smo se kar hitro odpravili naprej v predstavnikov vseh treh narodnosti. Kljub živi glasbi in bogati gostinski dolino, kjer so nas čakali avtomobili. Zadnji »aktivni« dan, v petek, smo ponudbi pa nismo dočakali srečanja županov treh sosednjih občin, saj se za finale podali na Vošco, 1737 metrov visok travnat vrh nad Gozdpm nas je kar dodobra nazeblo in smo se raje prej vrnili v dolino. Martuljkom. Finale zaradi tega, saj ponuja prekrasen razgled v vseh V ponedeljek je bil na vrsti Mavrinc, 1243 m visok vrh nad Kranjsko smereh, in če bi imeli še srečo z vremenom (sonce), nas Janez še dve Goro, kamor smo se podali od Koče na gozdu (ob cesti Kranjska uri ne bi spravil nazaj v dolino. Tako pa nas je ponovno mraz prepričal Gora–prelaz Vršič). Pot je sicer del znamenite poti Planica–Pokljuka, ki je v to, da smo se dokaj hitro spustili. Kljub temu, da je glavna aktivnost speljana mimo skoraj vseh najpomembnejših ostenij v vzhodnih Julijskih zdravstvene preventive v Kranjski Gori hoja v gore, pa to še zdaleč ni vse, Alpah, a mi smo je v tem primeru do Mavrinca prehodili le majhen kar smo počeli. V popoldanskem času smo tako plavali ali pa se le v topli delček, ki nam je vzel vsega slabo urico hoje. Smo pa zato z vrha uživali vodi namakali v hotelskem bazenu, se greli v savnah, nabirali dodatne lep razgled na okoliške vrhove, ki so jih sicer ponekod zakrivali oblaki moči v fitnesu, odpeljali smo se tudi na krajši izlet s kolesi v Planico in in meglice. V torek smo se podali na nekoliko daljši pohod na 1911 po vaseh Rateče ter Podkoren, igrali namizni tenis in tudi nogomet. m visoko Slemenovo špico, nekakšno zeleno oazo sredi golih skalnatih Seveda ne vsak dan, kakšen dan se je prilegel tudi zgolj in samo počitek. pobočij. Od prelaza Vršič do vrha Slemenove špice je le kakih 300 m Tako je teden zelo hitro minil in v soboto po zajtrku je bil čas za slovo. višinske razlike (z manjšim vmesnim spustom). To je bil pravi sprehod Izmenjali so se elektronski naslovi, fotografije jih bodo v naslednjih dneh med dvatisočaki Mojstrovko, Poncami in Jalovcem ter nad silno globoki- intenzivno polnile, in odpravili smo se domov. mi dolinami: Tamarjem in Planico. Na špici pa nas je pričakal tudi sneg, Anekdote? Uh, »Alf« in »Džabolka« sta imela v tem tednu kar lepo števi- posledica nočnih padavin, ki so se v dolini sicer pojavile zgolj v obliki lo »vizij«, kot sta jih sama poimenovala, nekatere anekdote pa so seveda dežja. Po Slemenovi špici so se pojavili tudi že prvi znaki utrujenosti, soustvarili tudi ostali udeleženci, a vam jih tukaj ne bom izdal. Raje pri- zato smo sredo izkoristili za celodnevni izlet z lastnimi avtomobili prek dite naslednje leto v Kranjsko Goro, bomo doživeli nove, svoje. Vršiča v dolino Trento, nato mimo Bovca, skozi Log pod Mangartom, Igor Šmid 14

Kadri Robert Zakrajšek Jezikovna zmešnjava v babilonskem stolpu Današnja zgodba se začne zgodaj pomislili, da lahko vzvišeno in na osnovno usposabljanje iz znanja ga uspešno opravili. Moje osebno zjutraj. Ich habe um drei aufge- lahek način, s stolpom, ki so ga gra- tujega jezika za osebje, ki prihaja mnenje je, da to ni najboljša rešitev, standen und ein bißchen später dili, dokažejo svojo enakost z višjimi v stik z osebjem tuje železniške ker je obvezno povezana z visokimi mit dem Arbeit begonnen, ich bin silami. Te se s tem niso strinjale, uprave. Ne bi bilo treba filozofirati stroški. Če lahko malo karikiram – na einen Zug nach Jesenice gefahren. zato je stolp padel, za kazen pa na dolgo in široko, dovolj bi bilo, lokomotivah ÖBB nisem videl pre- Potevo trovare un treno per qualsi- so zagnanim gradbenikom zapletle da bi nas seznanili z osnovnimi fra- lestnih avstrijskih mladenk, zaradi asi altra stacione. Minden esetben jezike, da se niso več razumeli med zami, s katerimi bi lahko kolegom katerih bi strojevodje SŽ masovno eljutnék határra. Jezikovnu granicu. seboj, kar občutimo še danes, saj iz avstrijskih ÖBB (ter italijanskih FS, drli v jezikovne šole, ne glede na In Jesenice ist Franz gekommen se včasih še z bližnjim ne moremo madžarskih MAV in hrvaških HŽ) povračilo stroškov. Ampak vseeno und diesen Zug weiter gefahren. sporazumeti, kaj šele s tujcem. predali lokomotivo in jim zažele- – in to je spet povsem moje osebno Non abiamo parlato molto, perche In kaj ima to veze z nami, boste li srečno vožnjo. Meni je predaja mnenje - bi nekaj morali storiti v tej non parliamo la stesa lingua. Csak vprašali. Kot do sedaj že veste, niko- lokomotive z obrazcem – v katerem smeri. Ne velikih projektov, velikih intett és elment. Umjesto Franza li ne pišem o stvareh zaradi stvari so šifre, ki nam v končni fazi ne šolanj – dovolj bi bilo par strani z mogao je bit i Stjepan u stanici samih, ampak vedno z namenom. pomenijo popolnoma nič, dokler osnovnimi frazami, vprašanja, odgo- Dobova. Vagy Ferenc a hodosi állo- Tudi danes. Torej, s sodelavci smo se ta ista motnja ne ponovi med vori. Spodbudimo drugo stran, da máson. Forse Davide ala stacione opazili, da se nam dogajajo čudne našo vožnjo in šele potem ugoto- naredi enako. Naša srečanja bodo Villa Opicina. Überall ist immer gle- reči. Pripeljemo vlak na postajo vimo, za kaj pravzaprav gre – tako tako na veliko bolj človeški ravni, ich. Mindenhol ugyanolyan csönd. Jesenice (ali na katero drugo posta- brezosebna, da ne bom izgubljal raslo bo medsebojno zaupanje in Dovunque uguale senza personali- jo, kjer se srečujemo s strojevodji besed o tem. Lokomotivo predam sodelovanje. Sedaj se trudimo vsak ta. Posvuda jednako žalostno. tujih železniških uprav), tam pa nas stanovskemu kolegu, s katerim ne po svojih močeh, tako mi kot avstrij- Ste razumeli? Razen prvega stavka, pride zamenjat nekdo, ki sicer ima morem (normalno!) spregovoriti ski kolegi. Velikokrat so me prosili (v ki je bil slučajno v slovenščini in glavo, dve roki, dve nogi in vse, kar niti najbolj osnovnih vljudnostnih polomljeni angleščini pač), naj jim nekaj besed med tekstom, verjetno sodi poleg, ampak, poglej zlomka, besed, kaj šele strokovnih reči, saj pokažem, kako na monitorju nasta- ne kaj dosti. In če ste se vprašali, kaj govori nekaj čudnega, nekaj melje v se že od vstopa na lokomotivo sicer viti slovenski jezik, kako se bere naš ima Robert spet za bregom, boste nekem nerazumljivem jeziku, maha gledava zelo prijazno, a obenem vozni red, jaz pa sem od njih izvedel, ugotovili, da opisujem novodobno z rokami, kaže nekam na krmilni zelo butasto. Nemško žal ne govo- po kakšnem principu delajo oni. težavo, ki pa ni tako majhna, kot pult in nenehno govori: »...Alles ok, rim, z Avstrijcem govoriti angleško Ampak še vedno nismo veliko govo- zgleda na prvi pogled. Da se vre- alles ok!..« Kaj za vraga?! In ker mu pa je približno tako, kot gleda- rili. Naj se to spremeni. Ne samo na mena Kranjcem zjasnijo, preberite seveda nočemo ostati dolžni, tudi ti humoristično serijo Allo, Allo!! Jesenicah, ampak na vseh postajah, prevod zgornjega teksta, potem še mi pohitimo z obveznim nasme- Vem, smešno, ampak če malo bolje kjer se srečujemo strojevodje različ- ostalo in na koncu se boste verjetno škom, še bolj obveznim »Zdravo!«, pomisliš … nih evropskih železniških uprav. strinjali z mano. Vsaj upam! ki ga on tako ali tako ne razume, Nekaj časa je sicer bila aktualna ideja Za prevod uvodnih stavkov v Najprej – prevod: »… današnja in hitimo mahati, mahati, mahati o tečaju tujega jezika, ki bi ga lahko madžarski jezik se zahvaljujem zgodba se začne zgodaj zjutraj. ... In vse to mahanje po petih obiskovali zaposleni, s tem, da bi gospe Brigiti Gomzi iz Zavoda Potem, ko sem ob treh vstal in minutah grozi, da bo iz navadne ga plačali sami, podjetje pa bi jim za kulturo madžarske skupnosti prišel v službo, sem dobil vlak za tropske nevihte preraslo v orkan nato povrnilo stroške šolanja, če bi (MNMI – ZKMN) v Lendavi. Jesenice. Lahko bi dobil vlak za pete stopnje ter pometlo z vsem, katerokoli drugo postajo. V vsakem kar v kabini ni pribito, privijačeno primeru bi prišel na mejo. Jezikovno in privarjeno, z nami in nesrečnim mejo. Na Jesenicah me je zamenjal Avstrijcem vred. Ja, kruta realnost, Anton Pučko (1961-2008) Franz. Nisva veliko govorila, ker kaj hočemo. Ker vsi pač nismo Globoko nas je pretresla vest, da nas je veliko prekma- pač ne govoriva enakega jezika. strokovnjaki za nemški jezik, ravno lu zapustil naš dolgoletni sodelavec Anton Pučko. Samo pomahal je v pozdrav in tako pa tudi Avstrijci trpijo muke Na železnici v Mariboru se je leta 1985, kot izučeni odpeljal. Namesto Franza bi lahko Tantalove, ko prestavljajo menije kovinar, zaposlil na delovnem mestu sprevodnika. bil tudi Stjepan v postaji Dobovi. Ali na monitorjih v slovenski jezik, je Delaven in marljiv, kakršen je bil, je po sedmih letih pa Ferenc v postaji Hodoš. Morda vsa navedena situacija še toliko napredoval na delovno mesto vodje vlaka. Bil je dober Davide v postaji Opčine. Povsod bolj tragikomična. Prava jezikovna prijatelj in zvest sodelavec. Nesrečna bolezen je pred šestimi leti začela kazati bi bilo enako. Povsod enako tiho. zmeda v Babilonskem stolpu. prve znake, vendar Tone tega ni nikoli pokazal. Ni se Povsod enako brezosebno. Povsod Ko smo se lotili skupnega posla pritoževal, rad je bil med ljudmi in do zadnjega dneva enako žalostno …« s kolegi z ÖBB, smo pozabili na smo ga poznali po njegovi dobri volji in zmeraj pripra- Verjetno poznate biblijsko zgodbo temelj, tako da se sedaj srečujemo vljenega za šalo. o babilonskem stolpu, ki so ga in menjavamo v dobrem »prepihu«, Večno boš ostal v našem spominu. gradili v Sinearski deželi. Je povsem ki ga z rokami soustvarjamo s kolegi Sodelavci vlakospremniki Maribor preprosta in zelo poučna. Ljudje so iz Avstrije. Pozabili smo namreč na Revija Slovenskih železnic september 2008 Gor čez izaro / Slovenska narodna Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko; 15 kjer so me zibali mamica moja in prepevali: hajli, hajlo! Reportaža Rado Smerdel Bače, levo zadaj Ojstrnik, desno zadaj Dobrač. Z vlakom na Baško jezero

Baško jezero (nemško Faaker See) razmere na njem si lahko ogleda- Na železniški postaji Bače (Faak am See) si lahko izposodimo kolo. leži na današnjem avstrijskem mo s spletnimi kamerami na strani Koroškem v dolini Rož (nemško http://service.it-wms.com/faaker1/ Rosental) med Dravo na severu in index.html. V jezero pritekajo potoki Karavankami na jugu, 11 kilometrov Bistrica ali Borovnica (Wourounitza) jugovzhodno od Beljaka. Jezero je z vzhoda, Ročica (Rotschitza) z juga ledeniškega izvora in krožne obli- in Jezernica (Faaker Seebach) iz ke. Leži na nadmorski višini 555 zahoda. Kot že pove ime potoka, metrov, njegova površina pa meri je Bistrica, ki teče po apnenčastem 2,3 kvadratna kilometra. Največja produ, zelo bistra in turkizno modre globina jezera znaša 29 metrov. barve. Jugozahodna obala jezera, Baško jezero se poleti segreje do 27 kjer se vanj izliva Jezernica, pa je stopinj Celzija, zato je zelo primerno nizka in močvirnata. Tam leži vas za kopanje in poleti tudi množič- Bače (nemško Faak), po kateri je no obiskano. Jezero in vremenske jezero dobilo ime. Bače in okoli- ca veljajo za eno izmed najlepših Pot od Baškega jezera proti pokrajin pod Karavankami, njihov kolesom se iz Bač zapeljemo okrog ure. Več informacij je na spletni železniški postaji Bače. prepoznavni znak pa je Kepa ali jezera po asfaltirani cesti skozi vasi strani http://www.modellbahnpara- Jepa (Mittagskogel, 2.143 m), ki je Brdo (Egg) in Drobolje (Drobollach). dies.at/, kjer si lahko ogledamo tudi tretja najvišja gora v Karavankah: Še bolj zanimiv je kolesarski vzpon kratek predstavitveni film. Za orien- http://sl.wikipedia.org/wiki/Kepa. V na hrib Tabor (724) nad Baškim tacijo na potovanju bo zadoščala Bačah je bil rojen slovenski župnik in jezerom. Na njem je razgledni stolp, že avtokarta Slovenije. Dvojezično skladatelj Franc Saleški Treiber, ki je s katerega je prelep razgled na karto Koroške najdemo na spletni najbolj znan po svoji pesmi Gor čez jezero in okolico. Po dolini potoka strani http://www.nsks.at/viewkar- izaro (v rožanskem narečju N'mau Ročica se po asfaltirani cesti zape- ta.html. Najbolj natančno (v merilu čriez jizaro). Melodija se je avtor- ljemo na Stari grad (Altfinkenstein). 1:50.000) pa opisano območje pri- ju porodila, ko je po smrti svojih Del grajskih razvalin je preurejen v kazuje Atlas Slovenije na strani 23. staršev otožno zrl čez Baško jezero. areno, v kateri so poleti razne prire- Prijeten izlet! Baško jezero in Osojščica (Gerlitzen, 1.911 m). Z zgraditvijo železniškega predora ditve. Z gradu je tudi lep razgled na pod Karavankami leta 1906 med Baško jezero: http://www.panora- Kepa ali Jepa (Mittagskogel, 2.143 m) železniškima postajama Jesenice in mio.com/photo/4632548. Turistično skozi okno vlaka pri Beljaku. Podrožca (Rosenbach) je bil Beljak najbolj urejeni sta jugovzhodna in z železniško progo povezan z severna obala Baškega jezera od Ljubljano in po Bohinjski progi tudi Bač do Drobolj, kjer so številna s Trstom. Od neuspelega koroškega kopališča in kampi, poletno vzdušje plebiscita leta 1920 naprej pote- pa je podobno kot na morju, saj je ka državna meja med današnjima jezero primerno tudi za jadranje in republikama Slovenijo in Avstrijo po surfanje. Od železniške postaje Bače grebenu Karavank, Baško jezero z do obale jezera po poti ob potoku okolico pa sodi v uradno dvojezično Ročica je 15-20 minut hoje. Od tam (nemško-slovensko) območje. se lahko s čolnom odpeljemo na Vožnja s potniškim vlakom med otok, kjer je hotel. Nasprotna obala, Podružnična cerkev Sv. Jurija v Bačah. železniškima postajama Jesenice in ki jo vidimo, je namreč obala otoka Bače traja slabe pol ure. Za obisk in ne severna obala jezera. Lahko Baškega jezera iz osrednje Slovenije pa si tudi izposodimo čoln na ele- je najprimernejši direktni Inter City ktrični pogon – uporaba motornih vlak Slovenskih železnic na relaciji čolnov je namreč prepovedana. Pet Ljubljana-Beljak-Ljubljana, ki odpelje minut hoje od železniške postaje iz Ljubljane ob 8.05, iz Bač pa se Bače na naslovu Marktplatz 1 (na vrača v Slovenijo ob 18.17. Na sple- križišču namesto na levo proti jeze- tni strani Slovenskih železnic http:// ru, zavijemo na desno) se nahaja Baško jezero in hrib Tabor www.slo-zeleznice.si/sl/mednaro- »Modellbahn Paradies« - največja (724 m). Na otok vozi čoln. dni_promet/kolo_in_vlak/ si poglej- zasebna razstava modelov žele- mo seznam vlakov, s katerimi lahko znic proizvajalca Marklin v Avstriji. pripeljemo do Bač svoje kolo. Kolesa Razstava je v poletni sezoni odprta pa izposojajo tudi na železniški do 26. oktobra, vsak dan od 13. do postaji Bače, saj je okolica Baškega 18. ure, pozimi pa od 26. decem- jezera idealna za kolesarjenje. S bra do 6. januarja od 13. do 17. 16

Reportaža

Luka Pataky Bogat živalski svet okrog tirov. Prihod na mariborsko železniško postajo. FOTO: Nenad Pataky FOTO: Nenad Pataky Pogled s strojevodjevega stola slabih. »Včasih mi je žal, da nimam če srečati in povprašati o njihovih fotoaparata,« pravi. Kazimir Drašlar, izkušnjah z vožnjo z vlaki, je vožnja Matjaž Ljubič in Nenad Pataky so jih z vlakom zabavna, zanimiva in pri- seveda imeli, vsak svojega, zato lepi jetna. Čeprav se sicer držijo bolj vsak trenutki niso mogli uiti objektivu. zase ali v krogu svojih prijateljev in Škrinjar tudi v zasebnem življenju znancev, jih je nekaj le priznalo, da z družino zelo rad potuje z vla- je vožnja z vlakom nekaj poseb- kom, se pa zaveda, da se z vlakom nega, da pa se zanjo ljudje čeda- vozi manj ljudi, kot bi se lahko. lje manj odločajo predvsem zaradi Čeprav se število potnikov iz leta v časa, ki ga ta vzame. Nekateri se leto povečuje, pa je glavna in naj- kratkočasijo z branjem knjige ali bolj donosna dejavnost Slovenskih časopisa, otroci tiščijo glave skozi železnic še vedno tovorni promet, okna v vagonih, njihove matere pa ki prinaša največ prihodkov. Med jih nenehno opozarjajo, naj bodo poletnimi počitnicami je sicer potni- previdni. kov neprimerljivo manj kot med Organizator poti, Nenad Pataky, ki šolskim letom, bi pa se za boljšo je med drugim tudi član hrvaškega prihodnost železniškega prometa društva prijateljev železnic Štacion,

FOTO: Kazimir Drašlar pri nas ta številka morala še pove- Kluba ljubiteljev železnic in dejaven čati. Za tiste potnike pa, ki jih je član nekaterih spletnih forumov o Delovno mesto strojevodje v vlaku nemškega proizvajalca Siemens bolj spominja na kontrolni pult v nuklearki. bilo na poti okrog Slovenije mogo- železnicah, pravi, da železniški pro- met, kot obliko javnega prometa, Da je Slovenija res lepa deže- manj uporabljajo v manj razvitih la, nas vedno znova spomnijo in velikih državah. »V prvih država številni turisti, ki polni doživetij ne vlaga dovolj v železniško infra- zapuščajo našo državo in se strukturo. V razvitem svetu vlaki zadovoljni in polni pričakovanj ne regionalnih progah vozijo vsaj sem vedno radi vračajo. Sami 160 km/h, hitri vlaki pa med 200 pa si stežka vzamemo čas, da in 300 km/h.« Pri nas je najhitrejši bi podrobneje raziskali lastno nagibni vlak Pendolino, ki vozi na domovino. Trije ljubitelji žele- FOTO: Kazimir Drašlar FOTO: Kazimir Drašlar relaciji Maribor–Ljubljana, kjer lahko znic, Kazimir Drašlar, Matjaž Jutranja vožnja proti Sežani. Potniki pripravljeni na odhod s postaje. ob uporabi nagibne tehnike doseže Ljubič in Nenad Pataky, so se hitrost do 130 kilometrov na uro, zato odločili, da z vlakom odkri- čeprav bi v boljših razmerah lahko vajo Slovenijo. Da bi preverili vozil tudi hitreje. »V velikih drža- točnost voznih redov vlakov, vah (Rusija, ZDA in Kanada) pa so si ogledali naravne in kulturne cene letalskega prevoza tako nizke, lepote ob železniških tirih in se da jim železniški promet ne more zabavali, so se avgusta odpra- konkurirati,« še dodaja. Nekaj pa, vili z vlakom na celodnevno, po njegovem mnenju, pripomore 593 kilometrov dolgo pot po tudi miselnost ljudi, da so vlaki Sloveniji in avstrijski Koroški. še vedno namenjeni delavcem in Čeprav je še zgodnja ura, se na pov- učencem, čeprav jih za vožnjo na sem običajen poletni četrtek ob pol delo v Zahodni Evropi množično peti zjutraj nekaj potnikov na lju- uporabljajo ugledni poslovneži in bljanskem kolodvoru vseeno spre- FOTO: Kazimir Drašlar direktorji, vlaki pa so med drugim haja sem in tja po peronu številka Organizator Nenad Pataky v pričakovanju priložnosti za dober posnetek. opremljeni z internetom, telefoni tri, od koder je potniški vlak nem- škega proizvajalca Siemens name- ni pult nuklearne elektrarne. Med njen proti Primorski. Svojo zadnjo zgodnjo jutranjo vožnjo po dvotirni vožnjo v nočni izmeni na tem vlaku železnici do Divače, med drugim opravlja zgovorni Gino Škrinjar, tudi prek najvišje ležeče postaje pri strojevodja od leta 1982, ki kljub nas v Postojni, Škrinjar opiše nekaj dolgi noči ne kaže znakov utrujeno- trenutkov iz svoje kariere stroje- sti, zato je potovanje z njim vse prej vodje, ki so se mu najbolj vtisnili kot nezanimivo. Njegovo delovno v spomin. Po več kot 25 letih v mesto, bolj kot na delovno mesto tovornih in potniških lokomotivah je strojevodje spominja na kontrol- takšnih, kot pravi, veliko – dobrih in Tiri proti Novi Gorici. FOTO: Kazimir Drašlar Revija Slovenskih železnic september 2008 17

V osrčju gora, skozi množico Reportaža predorov, na poti proti Jesenicam. FOTO: Nenad Pataky FOTO: Nenad Pataky in televizijami. Nenad je sicer velik žemo z železniškim prometom, s med Novo Gorico in Jesenicami, je ka avstrijsko-slovensko mejo pri ljubitelj železnic, ta velika ljubezen tujko pravimo »trainspotterji.« Med bila nekdaj namenjena predvsem Holmcu, nato pa se vije skozi Ravne pa izvira še iz njegove mladosti. znane trainspotterje uvrščamo tovornemu prometu, ki pa je danes na Koroškem, Dravograd in druga »Ker je oče delal na pošti, sem na primer Walta Disneyja, igralca speljan večinoma prek Ljubljane. mesta ter ob reki Dravi in nje- imel večkrat priložnost potovati s Kevina Costnerja in britansko rock Kljub temu, da je v železniškem pro- nih hidroelektrarnah vodi mimo poštnimi vagoni. Vožnja se mi je zvezdo Roda Stewarta. metu vse precej natančno določeno Pohorja in smučarske proge za zdela izredno zanimiva. Morda je Ljubitelj železnic je bil tudi oče Gina in se je treba držati številnih pravil, Zlato lisico do Maribora, kjer vlak razlog tudi to, da sem prvih deset Škrinjarja, ki si, kot pravi Gino, ver- kar je ne nazadnje večkrat pove- ustavi po slabih dveh urah vožnje. let živel ob progi Ljubljana–Zagreb. jetno lasti zasluge za to, da je sam dal tudi inšpektor, ki je strojevodjo Nič prej in nič pozneje, kot je zapi- S prijatelji smo velikokrat opazovali postal strojevodja. Od leta 1982, ko spremljal od Nove Gorice do Bleda, sano v voznem redu. Prekrasna in vlake, ki drvijo mimo.« je Gino začel delati v tem poklicu, tudi strojevodja velikokrat dokaže, ponekod še neokrnjena narava je je v železniškem prometu prišlo do da je pod kožo tak, kot vsi drugi. Le tu bolj žalostna tolažba za nekdaj številnih sprememb. Najbolj je seve- kdo ne bi mogel, kljub zatrjevanju bogato industrijsko pokrajino, kjer da napredovala tehnologija, ki se inšpektorja, da mu tega ni treba je večina obratov dočakala svoj ji je moral stalno prilagajati, nekaj storiti, naknadno ustaviti materi z konec. Komes progo precej dobro pa je sprememb tudi v sami vožnji. otroškim vozičkom, ki je prepozno pozna, zato z informacijami ne Izkušnje ima tako s starimi kot prišla na postajo v Novi Gorici, skopari in se izkaže kot zelo dober novimi, sodobnimi lokomotivami. ali ustreči otroku, ki si želi videti vodnik. Da kakšne priložnosti za Zadnjih nekaj let vozi predvsem sle- pogled iz njegove kabine. Na tak in dobro fotografijo trije fotografi ne dnje. »Vse lokomotive so po svoje še veliko drugih načinov so stroje- bi zamudili, je vlak nekajkrat celo zanimive. Tako stare kot sodobne, vodje na potnikom polepšali dan. rahlo upočasnil in omogočil boljši skoraj popolnoma avtomatizirane,« Po vožnji skozi avstrijski del poti, trenutek za pritisk na gumb foto- pravi in doda, da je danes zaradi od vročega in sončnega Beljaka aparata. Sicer ljubitelj kolesarjenja boljše komunikacije med postajami skozi Celovec, ki se lahko pohva- in druženja s prijatelji prizna, da se in boljše signalizacije seveda veliko li s sodobno železniško postajo, kljub temu, da ga na delo stroje- lažje. Boljše komunikacije in signali- do Pliberka, se trije železniški nav- vodje veže precej lepih spominov, zacije pa ne občutijo vsi strojevodje. dušenci znajdejo v tem majhnem veseli leta 2011, ko bo odšel v Tako se morajo večinoma na svojo mestecu. V Pliberku, ki je sicer bolj zasluženi pokoj. lastno presojo in vozni red zanašati znan po škandalu z dvojezičnimi V majhni Sloveniji ni veliko žele- strojevodje na sicer prekrasni, nee- tablami in koroškim deželnim gla- zniških krogov, ki bi si jih ljubitelj lektrificirani enotirni progi. Ta od varjem, kot po železniški postaji, železnic lahko privoščil. Pravzaprav Sežane do Nove Gorice najprej vodi natakarica v gostilnici ob železniški obstajata le dva samo slovenska. po Krasu, nato pa ob Soči vse do postaji prijazno pozdravi v sloven- Večji, ki od Ljubljane vodi prek Mosta na Soči, naprej pa prek naj- skem jeziku. Po kratkem premoru Sežane, Jesenic in nazaj do Ljubljane višjega železniškega mosta in nato so strojevodja, sprevodnik in trije in manjši, ki vodi od Ljubljane še skozi najdaljši železniški predor pustolovci odrinili proti Mariboru. do Trebnjega, Sevnice in nazaj v Na FOTO: Nenad Pataky FOTO: Nenad Pataky FOTO: Nenad Pataky

Nočna vožnja. Delovno mesto strojevodje na starejšem vlaku. Vožnja proti Jesenicam.

Zamisel za podvig je dobil na žele- pri nas do Bohinjske Bistrice ter poti v Maribor strojevodja Ivan Ljubljano. Ker so bile ambicije ljubi- zniških spletnih forumih, kjer dejav- ob Savi Bohinjki do Bleda in konč- Komes, ki je za »železniškim vola- telja železnic Nenada Patakyja neko- no sodeluje in kjer je srečal veliko no do Jesenic. Tam se pot konča nom« že od leta 1982, tako kot liko večje, je v svoj podvig vključil še sebi podobnih ljudi. »Ne boste ver- in je treba za vožnjo naprej proti nekateri njegovi kolegi, pove, da del Avstrije in sklenil svoj krog, jeli, koliko ljudi je norih na žele- avstrijskemu Beljaku pri Karavankah je komunikacija in signalizacija najdaljši, ki ga je mogoče prevoziti znice. Sprehajajo se po aktivnih prečkati državno mejo, ki se nahaja na nekaterih železniških odsekih v enem dnevu. In še preden se je progah, opazujejo vlake in odkri- na sredini 7.976 metrov dolgega v Sloveniji še vedno slaba, čeprav pot v Ljubljani po udobni vožnji z vajo zapuščene proge.« Za tovrstne železniškega predora Karavanke, se pospešeno prenavlja. Železniška vlakom ICS iz Maribora končala, je ljudi, velike ljubitelje železnic, ki se zgrajenega leta 1906. Bohinjska proga iz leta 1863 le nekaj kilo- v mislih že nastajal nov načrt, nov zanimajo za vse, kar lahko pove- proga, kot tudi sicer pravimo progi metrov od postaje Pliberk preč- krog, novo doživetje. 18

SŽ so ljudje Robert Zakrajšek Z dobro voljo dosežeš vse

Tamara Luskovec je vodja nica za male pošiljke, sestra Servisnega centra (nekdanje- je bila vlakovna odpravnica ga Centralnega servisnega v Rakeku, sedaj pa je teh- centra), ki deluje v Ljubljani. nologinja za promet, in da Verjetno ste sedaj malo je zgodba popolna, je tudi debelo pogledali (ne glede moj mož Boštjan železničar, Tamare, da se razumemo) in tako da dvomov res ne more se vprašali, ja, kaj pa sploh je biti. Po končani osnovni šoli ta servisni center? Prva reak- sem se vpisala na Železniško cija je – a tudi to obstaja? No, srednjo šolo, nato pa se mi je pošteno povedano tudi jaz ponudila priložnost in odšla nisem vedel (kar je sramota! sem na študij v Portorož, – priznam), da takšen center na takratno Višjo prometno imamo. Zato sem bil prav šolo. Sledilo je pripravništvo vesel, da je Tamara sprejela in nato redna zaposlitev na izziv in sem se lahko dogo- Slovenskih železnicah. Pred voril z njo za pogovor, ki nam šestnajstimi leti sem začela bo, kot boste videli, razkril, delati kot notranja prodaj- da v našem podjetju deluje na predstavnica v takratni služba, ki je, lahko rečemo Sekciji za promet Ljubljana, noč in dan na preži in odpra- po sedmih letih pa prevzela vlja vse morebitne ovire, ki se dela in naloge vodje oddelka pojavijo pri prevozu vagon- za prodajo in proizvodnjo skih pošiljk na Slovenskih v Sekciji za tovorni promet železnicah. Spoznajmo s Ljubljana. V letu 2006 se je pomočjo Tamare, kaj se skri- začel ustanavljati Centralni va za vrati, na katerih piše servisni center, in takrat mi Servisni center. je bilo ponujeno mesto vodje centra. Le–ta se je leta 2007 preimenoval v Servisni cen- ter. Pozdravljena, Tamara. Najprej bralcem zaupaj- va par dejstev o tebi, kdo si, kako in zakaj si Sedaj pa sva pri bistvu pristala v ”firmi”. problema. Velika večina najinih sodelavcev niti Zdravo, sem Tamara Luskovec približno ne ve, kaj to in sem vodja Servisnega cen- Servisni center sploh je tra, ki deluje v Ljubljani v in s čim se ukvarjate. zgradbi glavne železniške postaje. Kako sem pristala Servisni center lahko najlažje na železnici? No, menim, da definirava kot komercialno tako, kot vsaj polovica zapo- operativni center, ki delu- slenih. Izhajam iz železni- je štiriindvajset ur na dan. ške družine, kjer je zvestoba Center deluje na ”klic”, to ”firmi” že par generacij nekaj pomeni, da imamo v našem samo po sebi umevnega. Tako timu glavne dispečerje, ki so, Tamara Luskovec je bil oče prometni inšpektor, kot rečeno, dosegljivi dan in Vodja servisnega centra SŽ mama je prodajna predstav- noč za svetovanje in stro- Revija Slovenskih železnic september 2008 19

SŽ so ljudje

kovno pomoč uporabnikom meta na postajah, Prodajno Predvsem na potrebe strank. In končno sva prišla do ISSŽP, predvsem komercial- službo, TVD, skratka z vsemi Tem je treba zagotoviti sto- najpomembnejšega – to nemu osebju. Svetujemo jim neposredno udeleženimi v odstotno zanesljivost sto- je tvoj prosti čas – no, pri odpravi ovir, napak in procesu. Kot vodja SC tudi ritve, ki jim jo ponujamo. če ga sploh kaj ostane nepravilnosti, ki se pojavijo pripravljam in pridobivam Dajanje informacij strankam … pri uporabi posameznih pro- soglasja od tujih prevoznikov pri poizvedovanju o lokacijah gramskih aplikacij, opravlja- ter posredujem soglasja za SŽ vagonskih pošiljk v tujini (npr. Včasih so rekli, da je slab mo korekcije podatkov ozi- v skladu s CIM 6/6 za prevo- Intereuropa, Fersped …) je že ”ajzenponar”, ki se v službi roma enkratnih komercialnih ze skupine vagonov in kom- ena od takih nalog. Drugače ne spočije, ha, ha. No, ti časi podatkov iz tovornega lista pletnih vlakov za odpravo z pa naj bi Servisni center v so zagotovo mimo, če so za postaje ob ugotavljanju enim tovornim listom, tako neki perspektivi ali viziji, če sploh kdaj obstajali. Ko mi nepravilnosti in neskladij, v notranjem kot zunanjem hočete, postal služba, ki bi čas dopušča, z veseljem vza- kakor tudi v primeru okvar prometu. Sodelujem pa tudi dajala kompletno podporo mem v roke kakšno knjigo, na in nepričakovanih izpadov. pri Operativni koordinaciji, na področju komerciale, tu primer pisateljic Victorie Holt Vsi naši posegi so seveda v kot predstavnik PE Tovornega mislim predvsem na brezpa- in Danielle Steel, od domačih skladu z zmožnostmi in pro- prometa pri odpravljanju pro- pirno poslovanje, ki je vseka- knjig pa sem nazadnje pre- gramskimi pooblastili, ki jih cesnih in programskih nepra- kor prihodnost. Treba bo izra- brala knjigo Čefurji ravs, pisa- naš center ima. Drugače pa vilnosti, ki se nanašajo na biti tudi trenutni položaj na telja Vojnovića, ki je napisa- naš tim sestavlja osem zapo- uporabo aplikacij. Kot vidite, trgu, ki se, kot vemo, odpira. na v pogovornem jeziku (od slenih, to je, šest dispečerjev, dela nikoli ne zmanjka. Za zdaj večje konkurence še tod naslov, da ne bo kakšnih ena strokovna sodelavka in ni, vendar pa se na dolgi rok nepotrebnih nejasnosti) in je jaz. Moram povedati, da smo ne moremo zanašati na to. izjemno zanimiva. Glasba? zelo dober tim, zato lahko Poudariti moram zelo dobro Tu pa ni in ne more biti dvo- odlično funkcioniramo. V zadnjih letih se je v sodelovanje z Luko Koper, mov. Osemdeseta so zakon! naših krajih marsikaj ki je, zares lahko rečem, na Seveda pa je na prvem mestu spremenilo. Tu mislim nivoju. Samo kontejnerski družina. Tako mi ogromno predvsem na padec prevozi so se glede na lanske sprostitev pomenijo spreho- Pa reciva kakšno besedo meja med državami EU. rezultate povečali za okrog di in pogovori v naravi z o tem , kaj konkretno je Kako je to vplivalo na 40 odstotkov, kar zagotovo možem Boštjanom. Skupna tvoja naloga v Servisu. vaše delo oziroma odno- nekaj pove o obsegu dela. družinska strast pa so zago- se s podobnimi centri v Ta se stalno povečuje, saj je tovo dalmatinski otoki, ki so Kot vodja Servisnega cen- tujini. na primer prevoza komple- svet zase. tra načrtujem, koordiniram, tnih vlakov iz leta v leto več. vodim in nadzorujem delo No, za nas se kaj bistvene- Samo v primerjavi z lanskim v centru. Neposredno sode- ga v procesu dela ni spre- obdobjem se je število pre- lujem, ukrepam in svetujem menilo. Še vedno ponujamo vozov povečalo za skoraj sto Tamara, sklepna misel. ter dajem strokovno pomoč pomoč pri reševanju težav, odstotkov. Tu pa naletimo pri vsakdanjem odpravljanju tako kot doslej. Torej, v tem na manjšo težavo, na katero Z dobro voljo dosežeš vse! Na komercialno–transportnih pogledu nič novega. Se je pa bo naše podjetje moralo biti težave v službi nikoli ne glejte manipulativnih nepravilnosti morda spremenil odnos tujih pozorno. Namreč, vozna in kot na ”tragedijo”, temveč na celotnem območju SŽ, podobnih centrov do nas, saj prevozna sredstva, saj bomo kot na izziv, ki ga je treba ki se nanašajo na uporabo je odnos do dela z njihove ob takem trendu naraščanja kakovostno rešiti. S tem si programov ISSŽP oziroma strani opazno boljši. Morda števila prevozov težko zago- omogočite tudi svojo osebno posameznih aplikacij in pri ne bi bilo slabo, če bi vse tavljali potrebne zmogljivo- rast. Razmišljajte pozitivno! odpravi nepravilnosti ter ovir, poslovne stike okrepili še z sti za opravljanje prevozov. ki se pojavijo pri prevozu dodatnim sodelovanjem, za Cilj našega centra pa je v vagonskih pošiljk na podro- kar pa so tudi že bili narejeni popolnosti obvladati dajanje čju SŽ. Nadalje obravnavam prvi koraki in navezani prvi strokovne pomoči na terenu Spodbudne besede za klice, zabeležene v dnevnik stiki. vsem, ki jo potrebujejo, in vse nas, ni kaj. Tamara, klicev SC (Servisni center) to v realnem času, saj bomo hvala za tvoj čas in veli- in po potrebi ukrepam. Pri tako najbolj učinkovito pri- ko uspeha pri razvijanju reševanju klicev neposredno pomogli k ustvarjanju dobrih centra skupaj s sode- sodelujem s področjem infor- Kakšna je perspektiva rezultatov podjetja na trgu. lavci. matike, CTO, vsemi oddelki Servisnega centra? Na v okviru Službe za logisti- kaj bo treba biti pozo- Hvala tudi tebi in bralcem. ko, delavci tovornega pro- ren? Lep dan! 20

Tujina

Miško Kranjec Talgo Travca

Siemens Railjet INNOTRANS 2008 V dneh od 23. do 28. septembra je v Berlinu potekal bienalni žele- zniški sejem Innotrans, največja tovrstna prireditev na svetu. Okoli 2.000 razstavljalcev iz 50 držav, med njimi tudi dva iz Slovenije, je 80.000 obiskovalcem predstavljalo vse, kar je povezano z železniško Bombardier BiBi Hybrid AGC Voith Gravita industrijo - dobesedno od vijakov do lokomotiv. Za večino obiskoval- cev pa je bil zagotovo najzanimivejši del sejma razstava najnovejših vozil, predvsem lokomotiv, motornih vlakov, tramvajev, in vozil za vzdrževanje, ter v veliko manjši meri potniških in tovornih vagonov. Skupni imenovalec praktično vseh ponudnikov vozil je bila besedica ECO, ki smo jo videli pripeto vsepovsod, v nič manjši meri pa tudi hitrost. Žal je odmerjeni prostor premajhen za podrobnejši opis, zato naj omenim le nekaj izstopajočih zanimivosti. Zagotovo najlepši vlak je bil Siemensov luksuzni RaiJet. Govori se, da ga bomo videvali tudi pri nas, saj naj bi vozil z Dunaja v Zagreb. Francoski Alstom je razstavil svoh rekordno hitri (360 km/h) AGV. Siemens TransRegio Siemens Velaro RUS Vrsta obiskovalcev, ki bi si radi ogledali notranjost, je bila vseskozi izjemno dolga. Siemens je razstavil tudi hitri vlak Velaro RUS, izde- lan za progo Moskva-Petrograd. Zaradi širšega razmika ruskih tirov so ga pripeljali na posebnih podstavkih s kolesi. Še ena Siemensova novost je bila nova verzija elektrolokomotive HLE18 Eurosprinter. Največji razstavni prostor je zavzel Bombardier, ki je razstavil vrsto novosti, med drugim večsistemsko lokomotivo TRAXX F 140 MS, hibridni motorni vlak AGC, ki ga poganja ali električni tok, kjer je napeljava, ali pa dizelski generator, ter novo vrsto tramvajev PRIMOVE, ki ne potrebujejo električnega voznega voda, temveč se napajajo brezkontaktno iz napajalnikov, vgrajenih na postajah Ansaldo/Breda V250 HST pod površjem ceste, elektriko pa hranijo v kondenzatorjih. Voith EMD Series 66 je razstavil dve dizel-hidravlični lokomotivi, Maximo 40CC, izredno močno (3,600 kW) lokomotivo za tovorne vlake, ter premikalko Gravita, ki jo izdeluje v verzijah od 400 do 2.200kW. Za mnoge naj- lepša od razstavljenih lokomotiv je zaradi mogočnega izgleda, črne barve ter nenavadno prirezane oblike, ki je spominjala na znameniti lik iz Vojne zvezd, že dobila vzdevek Darth Wader. Manjkali niso tudi Američani, General Motors s svojo Serija 66, konstruirano prvotno za Veliko Britanijo, in zato izredno tesnih dimenzij vrat, prehodov in kabine, ter General Electric s svojo Serijo 311, ki je v bistvu amerika- niziran ruski »Sergej« (serija M62, ki jih vidimo v Hodošu). S-Bahn voz iz 1923 GE 311D “Terminator”

PESA ED74 Škoda 109E Vossloh G1700BB Voith Maxima 30CC

Alstom SNCF AVG Siemens Eurosprinter Bombardier TRAXX Bombardier TRAXX DE Revija Slovenskih železnic september 2008 21

Tujina

Dodatne voženje vlakov AVE Španske železnice Renfe so 15. septembra vpeljale dva- najst dodatnih voženj vlakov AVE, ki vsak dan vozijo med Kako v ZDA rešujejo problem vkrcavanja potnikov, ki so priklenjeni na invalidske vozičke. Posnetek je nastal na turistični progi Madridom in Barcelono, in Cuyahoga Valley Scenic Railroad, ki teče v zvezni državi Ohio, od Clevelanda skozi narodni park Cuyahoga do Cantona. sicer 26 vlakov v vsako smer. Avtor fotografije je Dave Hyman. 22

Tujina Marino Fakin Railjet: nove vlakovne garniture Avstrijskih železnic

Petnajstega septembra so Avstrijske prometu v Avstriji in Evropi. med Budimpešto in Bregenzom V osrednjem delu vlaka se naha- železnice na Dunaju slavnostno Skoraj 30 let na Avstrijskih žele- oziroma Zürichom (prek Dunaja). jata bistro in prodajno-informa- prevzele prvo od 67 novih vlakov- znicah nismo nabavljali novih Po besedah direktorice potniške- cijsko središče, kjer bodo potniki nih garnitur railjet, ki jih izdelujejo vagonov za potovanja na dolgih ga prometa pri ÖBB naj bi railjeti lahko dobili vse informacije o v Siemensovi tovarni na Dunaju. razdaljah,« je povedal predsednik isto leto začeli voziti tudi med potovanju, kupili vozovnico in Največja hitrost 230 km/h, dolžina upravnega odbora Holdinga ÖBB Dunajem in Ljubljano ter med uredili morebitno rezervacijo. 185 metrov, masa 330 ton, 408 Peter Klugar. »Naložba v vredno- Dunajem in Zagrebom. Gostinske storitve bodo sezon- sedežev, sedem vagonov in loko- sti 816 milijonov evrov pomeni sko prilagojene. Meni bo vklju- motiva Taurus. Novi vlak za velike v zgodovini Avstrijskih železnic Višja raven storitev čeval tako avstrijske kot medna- hitrosti združuje hitrost, udobje, največjo posodobitev voznega rodne jedi. Poseben poudarek Avstrijske železnice obljubljajo obliko, visoko tehnologijo in kako- parka za potovanja na dolgih bo na uravnoteženi prehrani s strankam popolnoma novo zasno- vost storitev na višji ravni. Leta 2006 razdaljah«. svežimi sestavinami. Hladni in vo storitve in trženja, mogoč pa so Avstrijske železnice naročile 23 tople prigrizki, pijače, kakor tudi bo tudi nakup vozovnice na sple- vlakov railjet pri družbi Siemens vroče brisače in časopisi oziroma Railjeti bodo najprej tni strani. Potniki bodo lahko izbi- Avstrija, oktobra 2007 pa še 44 revije so vštete v ceno vozov- vozili med Budimpešto in rali med ekonomičnim razredom dodatnih vlakov. Celotno zasnovo, nice za potovanje v poslovnem Münchnom (economy class), prvim razredom gradnjo vozil in notranjih naprav razredu premium. V poslovnem V voznem redu 2008/2009 načr- (first class) in najvišjim razredom izvaja Siemens Transportation oziroma prvem razredu bodo tujejo 17 vlakovnih povezav z (premium class). Udobno potova- Systems na Dunaju in Gradcu. Na potnikom postregli s prigrizkom 11 garniturami railjet. Railjete nje bodo omogočili ergonomski vlakih railjet so letos, med 28. apri- in pijačo. bodo v promet uvajali posto- sedeži v vseh razredih. Največ lom in 15. julijem, opravili več kot Za potnike na invalidskih vozičkih poma. Štirinajstega decembra ugodja bodo sicer deležni potniki 50 podrobnih preizkusov. Preizkuse je zgledno poskrbljeno. Na vlak bodo railjeti začeli voziti med v razredu premium. Sedeži v tem so opravili v Avstriji, Nemčiji, Švici se bodo povzpeli z vgrajenim Budimpešto in Münchnom (prek razredu so nekoliko večji in imajo in na Madžarskem, v skladu z med- dvigalom. V oddelku, ki je name- Dunaja), ena garnitura pa vsak električni priključek, potniki pa se narodno priznanimi standardi. njen invalidom, je prostora za tri dan med Budimpešto in Dunajem. bodo lahko v vsakem trenutku na invalidske vozičke, tu so tudi na Aprila 2009 bodo dodatni railjeti informacijskih zaslonih seznanili z voljo vtičnice za polnjenje baterij Nova pridobitev v daljinskem začeli voziti še med Dunajem in gibanjem vlaka. V ekonomičnem invalidskih vozičkov. Toaletni pro- prometu Münchnom. Leta 2010 naj bi razredu bo šest zaslonov, v prvem stori poleg tega oddelka so prav »Railjeti bodo ustvarili novo kako- zaživela povezava med Dunajem razredu in razredu premium pa tako prirejeni invalidom. vost pri potovanjih v daljinskem in Benetkami (prek Beljaka) ter devet. Revija Slovenskih železnic september 2008 23

Prosti čas Robert Zakrajšek

Slovenija, od kod lepote tvoje – pogled proti dolini Vrat.

Zmagovalci na Martinčevem Rovtu – 1260 m

DE Zidani Most, DE Jesenice in SV Divača Kranj–Martinčev Rovt–Kranj, avgust 2008 Kolesarski izlet strojevodij SV Ljubljana

Ep o kolesarijadi in idiličnih vasic pridemo v dolino vse to ustvaril – si pa res mislil ”zmanjkalo”, smo vztrajali pozno Radovne, gore, čisti zrak, dobra resno! v noč, za zajtrk smo si privoščili Jutro je zasijalo in kot vedno družba, malica in čudovita reka, In vendarle cilj – Martinčev Rovt še gobe s smetano, kot vedno sonce nad Slovenijo je vzšlo, zato z nekaj besedami povedano, so – naša ljuba baza, hladen potok, so bile fenomenalne, in narobe sem se odločil, da malo drugače pravi balzam za človeka. v njem osvežitev, zares prava nič ni b’lo. povem zgodbo Vam to, kot obi- Iz Radovne spet zagrizemo v ekstaza, božanski, zares nepo- Drugi dan skozi Jesenice in čajno ob taki priložnosti, vse se hrib in v dolino nato, po nekaj zaben razgled, ki pritiče 1260 Begunje proti Tržiču, Vodopivcu je ”poklapalo”, jaz sem sedel v ovinkih pridemo v prelepi kraj metru, nad nami planinski orel, je guma na žalost šla naravnost kombi in fantje so sedli na kolo. - v Mojstrano, in nato pogled v kralj planin, ki uživa v vetru. k hudiču, pa ni bilo neke panike, Krenili smo iz Kranja v smeri gore, kjer nas je čakal pravi izziv, Večer je bil, jasno, v stilu, prava smo jo zakrpali lepo, pot nada- Krope z železniške postaje, pre- vsi bili smo malo na trnih – no, ”fešta nacionale”, v keglanju ljevali proti Kranju – kako luštno vozili nekaj kilometrov, nato ni pa kdo nam je kriv? zmaga ”žabarjev”, ta bo šla v je b’lo. bilo več predaje, tekla je cesta, Nakar začela se je naša agonija, anale, naš gostitelj Milan Klinar Kot vedno, vsak izlet enkrat pride tekli kilometri in tekla so kolesa, pravi Dantejev pekel, neskončni res zelo se je potrudil, ko pravi h koncu, a mi že novo idejo z vsakim obratom so bliže bila strmi kilometri, vsi zadihani - je golaž, še vroč, je iz kotla nam kuhamo v našem loncu, mislim, naša gorska nebesa. kdo kaj rekel? ponudil. da prav kmalu bo kuhana iz V hrib, v dolino, malo povprek, in ovinek gor, še vedno gor, ovinek Ob tabornem ognju večer še znana, ja, spoštovano občinstvo kdo ve, kam še vse, mimo Bleda levo, ovinek desno, hej, ti, ki si dolgo bil je vroč, nobenega ni – spomladi pade Parenzzana.

Športno srečanje med tovornim prometom in infrastrukturo

Prehodni pokal je za eno leto prešel v roke Skupinski posnetek. Borbenost na igrišču. tovornega prometa. Marjan Zaletelj (infras- truktura) in Boris Švajger (tovorni promet). Devetnajstega septembra so se športne ekipe zniške postaje Jevnica. Letos se je, v nasprotju ko je ekipa infrastrukture zmagala v malem tovornega prometa in infrastrukture pomerile s prejšnjima dvema letoma, bolje izkazal nogometu. Resda infrastruktura ni končni v odbojki, malem nogometu, košarki in vleče- tovorni promet. Priča smo bili »popolni pre- zmagovalec, vendar »kapo dol« - dobro so se nju vrvi. Tradicionalno srečanje je tudi tokrat obrazbi«. Ekipe tovornega prometa so si pri- borili in zlasti v nogometu pokazali kar nekaj potekalo na športnem igrišču v bližini žele- borile zmago v treh od štirih zvrsteh, medtem mojstrskih potez. MF 24

Prosti čas

ŠAH Ureja: Oskar Orel Šahisti ponovno Primer 13: Short – Stefansson (Reykjavik, 2002) Črni grozi s 1… sedli v klopi Txe6 in prehodom v remi končnico. Beli na potezi je na preprost način preprečil omenjeno Po dobrih treh mesecih letne- menjavo. Rešitev je kot na dlani! ga premora se je v soboto, 20. septembra, s sedmim turnir- jem nadaljeval cikel za pokal Slovenskih železnic. Udeležilo se ga je 50 igralcev in igralk, s čimer se je skupno števi- lo igralcev, ki nastopajo na tekmovanju, povzpelo na 118 in tako preseglo lansko števi- lo udeležencev (117). Enajst igralcev je imelo LRat (lokalni rating) višji kot 2000 točk, kljub temu pa se je med prvo deseterico uspelo uvrstiti Rešitev: dvajsetemu nosilcu Bernardu 1.Ld5! Txd5 [1...c3 2.exf7+ Txf7 Mušiču (1838), ki je zasedel (2...Lxf7 3.Lxf7+ Kh8 4.Le6+-) šesto mesto, in petindvajse- železničarju Oskarju Orlu (5,5 (14. mesto). V skupnem razpo- 3.Lxf7+ Lxf7 4.Txf7 Te8 5.Tg7+ Kh8 temu nosilcu Matjažu Kodeli točke). Domači igralci, če lahko redu se je na vodilnem mestu 6.Tff7 cxb2 7.Txh7+ Kg8 8.Tfg7+ (1819), ki se je uvrstil na osmo tako imenujemo zaposlene z zmago na sedmem turnirju Kf8 9.Th8#] 2.e7 Te5 3.Txg6+!! mesto. Večjih presenečenj med na Slovenskih železnicah, so zasidral Leon Mazi, na drugem hxg6 [3...fxg6 4.exf8D#] 4.h7+ prvo deseterico ni bilo, prva imeli tokrat slab dan, saj poleg mestu se nahaja Marko Ribičič, Kg7 5.exf8D+ Kxf8 6.h8D+ Ke7 štiri mesta pa so zasedli prvo- vedno dobrega Orla, med prvo tretji pa je Zlatko Jeraj. Razlike 7.Dxe5+ 1-0 postavljeni igralci. Prvo mesto je ponovno pripadlo Leonu dvajseterico ni bilo nikogar. med drugo in peto pozicijo Tako najdemo na 21. mestu so minimalne, tako da nas do Primer 14: Maziju, ki je ostal neporažen, kot drugega najboljšega žele- konca cikla čaka še napet boj Maksimenko,A - Nielsen,P (Nemčija, prav tako kot drugo uvrščeni zničarja Milorada Šljiviča, na za drugo mesto, prvo mesto 2003) Dušan Zorko. Oba sta zbrala 23. mestu kot tretjega Mihajla pa je po vsej verjetnosti odda- Dobro postavljene bele figure 6,5 točke iz sedmih kol, edini Vojina (oba 4 točke). V sku- no trenutno vodilnemu in tudi nevarno ogrožajo črnega kralja. remi pa sta dosegla prav v pnem seštevku pa so najbolj- že lanskemu zmagovalcu. Obramba črnega sloni na odlično medsebojnem obračunu, tako da je o zmagovalcu odločal ši železničarji Oskar Orel (5. Vlastimir Ðurđević postavljenem skakaču na polju e5. mesto), Nenad Djekanovič (12. Beli na potezi omenjeno obrambo dodatni kriterij Bucholz. Tretje mesto je pripadlo najboljšemu mesto) in Zvonko Mesojedec Vrstni red 7. turnirja nevtralizira … 1. Leon Mazi, 2. Dušan Zorko, oba 6,5 točke, 3. Oskar Orel, 5,5 točke, 4. Boštjan Jeran, 5. Blaž Debevec, oba 5 točk, 6. Bernard Musič, 7. Jože Percl, 8. Matjaž Kodela, 9. Marko Ribičič, 10. Vitomir Janjič, vsi 4,5 točke.

Skupni vrstni red po sed- mih turnirjih 1. Leon Mazi, 572, 2. Marko Ribičič, 509, 3. Zlatko Jeraj, 478, 4. Dušan Zorko, 459, 5. Oskar Orel, 457, 6. Boštjan Rešitev: Jeran, 453, 7. Marko Kodela, 1.Sxc6! Sxc6 2.Dxh7+!! Kxh7 [2... 442, 8. Stanko Djurdjevič, Kf8 3.Dxg7+ Ke7 4.Dxf7#] 3.Th3+ 386, 9. Simona Orel, 385, 10. Kg8 4.Sg6 Lc4 5.Th8# 1-0 Mirko Tunjič, 379 točk.

Da bi lahko iz zaledja oskrbovali frontne linije, so med prvo svetovno vojno marsikje zgradili ozkotirne železnice s konjsko vleko, tako tudi od železniške postaje Bohinjska Bistrica do Zlatoroga. Zaradi pomanjkanja krme in oddaje konj frontnim enotam so to 16 kilometrov dolgo progo širine 600 mm leta 1917 preuredili na električno vleko. Zato so pod slapom Savice zgradili majhno elektrarno, ki je energijo dajala tudi obema vojaškima žičnicama na Komarčo. Tako so oskrbovali položaje na Mrzlem vrhu in Krnu.

Iz železniškega muzeja v Ljubljani