Kažipot K Boljši Velenjščini Prva Izdaja KBV
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
VELENJANA Ivo Stropnik • Verica Jurak Petra Cerjak • Klara Pavšer Stropnik Kažipot k boljši velenjščini Prva izdaja KBV LEKTORSKA PISARNA 4 KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI 5 Ivo Stropnik • Verica Jurak Petra Cerjak • Klara Pavšer Stropnik Kažipot k boljši velenjščini Prva izdaja Slovar pravopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru 1. redakcija z jezikovnim pregledom pisnega gradiva od 2000 do 2015 Lektorska pisarna Velenje, 2015 Kažipot k boljši velenjščini Slovar pravopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru 1. redakcija (2015) z jezikovnim pregledom pisnega gradiva od 2000 do 2015 (Nove redakcije s pregledom gradiva od 2015 do 2020 so načrtovane med letoma 2016 in 2020.) Kažipot k boljši velenjščini (KBV) pripravlja od julija 2014 skupina slovenistov idr. strokovnih sodelavcev Lektorske pisarne Ustanove Velenjska knjižna fundacija. Uredniški sosvet: Ivo Stropnik, Verica Jurak, Petra Cerjak, Klara Pavšer Stropnik Idejna zasnova, izbor in redakcija geselskih iztočnic in razlag: Ivo Stropnik Sourednica, glavna avtorica geselskih razlag in jezikovnih člankov ter komentarjev o velenjščini (JČV, JKV): Verica Jurak Soavtorji geselskih razlag: Verica Jurak, Ivo Stropnik, Petra Cerjak, Klara Pavšer Stropnik Pravorečna/naglasna podoba/onaglaševanje iztočnic: Verica Jurak idr. Iztočničarji – (i)zbiranje lastnoimenskega besedja: Ivo Stropnik, Verica Jurak, Petra Cerjak, Joži Bačić, Mojca Hrustel, Urška Zupančič, Tatjana Petelinšek Izbor občnoimenskega besedja ter predlogi za velenjski jezikovni brus in antibarbarus: A. N., V. L. Redakcija 1. izdaje priročnika: Velenika – Lektoriks © Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2015 ____ Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega privoljenja izdajatelja in založnika. _____ CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'367.622.12(038) KAŽIPOT k boljši velenjščini : slovar pravopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru : 1. redakcija z jezikovnim pregledom pisnega gradiva od 2000 do 2015 / Ivo Stropnik ... [et al.]. - 1. izd. - Velenje : Velenjska knjižna fundacija, Lektorska pisarna, 2015. - (Fundacijska zbirka Velenjana) ISBN 978-961-6427-15-9 1. Stropnik, Ivo 282056960 Za boljšo velenjščino Najbolje seveda govorim materni jezik. Slovenski jezik. Naučili so me ga starši in učiteljice, posebej pa ga je izklesalo mladostniško socialno okolje. Velenjska sredina, v kateri sem odraščal, me je izrazito oblikovala kot človeka z nekoliko samosvojimi in značilnimi vrednotami ter navadami. Vrednote moje odraščajoče generacije v tistih »zlatih letih« so že zdavnaj zapečatile moj življenjski slog. Ena lepših navad, ki jo živim in skrbno negujem, pa je ta naš posebni velenjski jezik, velenjščina, kot ji že dolgo pravimo mi in tudi tisti, ki nas tako ali drugače slišijo ali celo poslušajo. Svet se je seveda spremenil od mojega časa odraščanja. Živimo v svetu mnogih jezikov, mnogih navad, različnih kultur. Zato me je toliko bolj razveselila napoved, da se Ustanova Velenjska knjižna fundacija loteva tako izvirnega domoznanskega projekta, kot je jezikovni »kažipot«, pravopisni »usmerjevalec« ali kakor že pač avtorji dajo naslov priročniku, ki je pred nami. Verjamem, da je to izvirno, strokovno utemeljeno in vsebinsko dragoceno delo. Da bo prineslo v – včasih preveč zaprte – velenjske domove nekaj več razsvetljenja tudi o tem, kdo smo, kje bivamo in kakšne so naše jezikovne drugačnosti. Zagotovo je dokument, ki usmerja k boljši velenjščini, lahko dokaz, kako bogat in speven je slovenski jezik. Naša dolžnost je, da ga negujemo še naprej, tudi lokalno. Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti MO Velenje KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI 9 Lektorska pisarna Slovenski jezik je dovolj bogat in melodičen, da lahko z njim ubesedimo svoje misli in občutja. (Verica Jurak) Velenje je (s)tkano iz tisočero in tisočero slovenskih in ne- slovenskih besed. Med njimi za velenjski prostor posebej določljivih lastnoimenskih danosti, ki jih (pre)pogosto zapisujemo ali izgovarjamo napačno oziroma nam predstavljajo manjši ali večji jezikovni (pravopisni) problem, (ne)hote zdrsnejo v barbarizem idr. Sčasoma del tega lastnoimenskega besedja zatone v pozabo, nekaj ga ohranjamo zgodovinsko (viri, literatura ipd.), precej pa je živega v naši vsakodnevni pisni in govorni rabi ter opredeljuje in sopoimenuje velenjski prostor (ljudi, kraje, naselja; stavbe, hiše, ulice, parke … ustanove, podjetja, organizacije ... umetnostna dela, javne spomenike, blagovne znamke idr.). Vse te besede, poimenovanja, lastnoimenske danosti (pre)živijo med nami edinole z jezikom. Na vmesnih postajališčih sporazumevanja včasih priskočijo na pomoč lektorji, največkrat pa ne in slovenski jezik pač tudi z velenjščino hodi svojo pot … Jezik ni zakon ali odredba. Pravopisno-pravorečni odnos do lastnega jezika je bonton, ki ga upoštevaš ali kršiš. Jezik ne sili vate, če ti ne drezaš vanj. A v jezik nenehno drezamo, celo »opletamo« z njim, sicer bi bili nevedna in nesporazumevalna družba, nema in nepismena. Velenjščina je zvrst slovenskega jezika, pisana in govorjena po zgledu knjižne slovenščine, obenem pa za Velenje zna- čilna mestna govorica. Morda bo Kažipot k boljši velenjščini (KBV) dodal kamenček v mozaik jezikovno čistejšega spora- zumevanja in t. i. odnosov z javnostmi sicer bogate velenjske kulturne ustvarjalnosti in ponudbe. Pa seveda še zdaleč ne 10 KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI zaradi večkulturnosti velenjskega prostora, ampak preprosto zato, ker je jezik zgodovinskorazvojna in vzgojna vrednota vsakega naroda, jezikovne raziskave in priročniki pa temeljna potreba vsake kulture, tudi lokalne. Tovrstnih jezikovnih pregledov oz. priročnikov večja slo- venska lokalna okolja (mestne občine) še nimajo. Kažipot k boljši velenjščini je dragoceno in pionirsko delo. Mestna občina Velenje s podporo temu projektu izkazuje skrb za višjo raven slovenskega jezika, jezikovne kulture (opredeljeno tudi v smernicah Lokalnega programa kulture Mestne občine Velenje 2014–2020, kjer so mdr. načrtovane »razvojne mož- nosti programov s področja slovenske jezikovne kulture in obenem storitve na področju informacijske pismenosti«). Raziskovalno delo Slovar pravopisno problematičnega la stnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru je zagotovo dobro izhodišče za trajnostnorazvojno lokalno je- zikovno osveščanje, pri projektni Lektorski pisarni Ustanove Velenjska knjižna fundacija začeto s sedemletno redakcijo v obdobju od 2014 do 2020. Kažipot k boljši velenjščini ni kritika velenjskih jezikovnih zablod, ampak predvsem pozdrav vzajemnejšemu razume- vanju, da je slovenščina stroka, osnovna kultura, splošna jezikovna higiena, večini pa materni jezik (materinščina), ki naj tudi v lokalnem/velenjskem prostoru pisno in govorno (p)ostane obvladljiv bonton. Jezikovni prekrški in zdrsi ne smejo biti kaznovani, saj je jezik kar najširša domena jezikovne skupnosti. Navzven in navznoter pa vendarle osebnostna identiteta, lastna in narodnostna prepoznavnost (z bogastvom jezika), a v mnogo primerih žal tudi kolektivna neodgovornost in brezbrižnost … Ivo Stropnik, odgovorni urednik Kažipota k boljši velenjščini Velenje, novembra 2015 KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI 11 Jezikovni priročniki so temeljna potreba vsake kulture, tudi lokalne. Kažipot k boljši velenjščini (KBV) – slovar pravopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru Uvod Zaradi splošno zanemarljivega, pišmeuhovskega odnosa do materinščine je Lektorska pisarna UVKF – v letu 2014 vzpostavljena na pobudo urednika Iva Stropnika pri Velenjski knjižni fundaciji – pripravila s sodelavko Verico Jurak interni jezikovni kotiček s predlogi za izboljšanje rabe slovenskega jezika v velenjskem prostoru. Jezikovni nasveti (doslej žal še neobjavljeni) – izhodiščno popisani v simboličnih 21-ih člankih »za boljšo slovenščino v 21. stoletju« – so nastali na osnovi pogostejših pravopisnih in slovničnih napak, opaznih v lokalnih občilih, sporočilih za javnost, javnih napisih v velenjskem prostoru, ter upoštevajoč jezikovne dileme, ki so povezane z rabo slovenskega jezika v velenjskem lokalnem okolju. Predlogi »za boljšo velenjščino« (jezikovni članki o velenjščini) temeljijo na teoretičnih izhodiščih ter so ponazorjeni s primeri iz Velenja in bližnje okolice. Urednikovo spodbujanje pisanja jezikovnih člankov o ve- lenjščini – z jezikoslovnim znanjem odlično podkovane avtorice, slovenistke Verice Jurak – je vzporedno narekovalo raziskovalno zbiranje besed(il)nega gradiva (za geselske iztočnice), izhodiščno zasnovano z rastočim slovarjem pra- vopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru (za prvo redakcijo priročnika Kažipot k boljši velenjščini v letu 2015 z jezikovnim pregledom pisnega gradiva od leta 2000 do 2015 v okvirnem obsegu 3000 izbranih geselskih iztočnic in razlag). Uredniku Ivu Stropniku (idejna zasnova, glavni urednik slovarskega dela priročnika) in Verici Jurak (sourednica, glavna avtorica geselskih razlag, jezikovnih člankov in komentarjev 1. redakcije priročnika) sta se januarja 2015 v 12 KAžIPOT K BOLJšI VELENJščINI uredniškem sosvetu za prvo izdajo Kažipota k boljši velenjščini (KBV) sorazlagalno in lektorsko pridružili slovenistki Petra Cerjak in Klara Pavšer Stropnik. * * * Kažipot k boljši velenjščini