TIPOLOGIJA VODOTOKOV (2. delno poročilo)

Poročilo o delu na strokovnih nalogah povezanih z načrtovanjem, 2004 (april 2004)

Naloga 1: Površinske vode

Pripravil/a:

Dr. Nataša SmolarŽvanut

Ljubljana, april 2004 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Naslovni opis izdelka: Tipologija vodotokov

Št. izdelka: NS 3 /2004

Programska naloga: Naloga 1: Površinske vode

Programski sklop: Strokovne naloge povezane z načrtovanjem, leto 2004

Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO

Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE strokovna ekipa: Gorazd Urbanič, univ.dipl.biol. Dr. Gorazd Kosi, univ.dipl.biol. Dr. Meta Povž, prof. biol. Dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.ing.kraj.arh. Dr. Lidija Globevnik, univ.dipl.ing.gr. Dr. Olga Urbanc Berčič, univ.dipl.biol.

Odgovorni/a nosilec/ka Dr. Nataša SmolarŽvanut, univ.dipl.biol. sklopa:

Odgovorna nosilka Dr. Lidija Globevnik, u.d.i.g programskega sklopa:

Direktor IzVRS: Mitja Starec, u.d.i.g.

(žig)

Kraj in datum: Ljubljana, 21.4.2004

2 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

VSEBINA: STRAN

1. NAMEN IN CILJI NALOGE 6 2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH 6 SMERNIC 3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH 7 4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV V 8 SLOVENIJI 4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI 8 4.1.1. Abiotski dejavniki 8 4.1.2. Biotski dejavniki 9 5. DOSEDANJI POTEK DOLOČITVE TIPOV 9 VODOTOKOV 6. POTEK DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV – v letu 2004 15 7. PREDLOG IN PROBLEMATIKA NADALJNEGA 15 POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV 7.1. NOVELACIJA ABIOTSKIH PARAMETROV 15 7.1.1. Višinski pas 15 7.1.2. Geološka podlaga 16 7.1.3. Izbor možnih hidromorfoloških elementov 17 7.2. NOVELACIJA BIOTSKIH ELEMENTOV 19 7.2.1. Zoobentos 19 7.2.2. Fitobentos 20 7.2.3. Makrofiti 22 7.2.4. Ribe 22 7.2.5. Analizo bioloških elementov 24 7.3. PILOTNI PROJEKTI 24 8. PRIMER NA TESTNIH VODOTOKIH: SAVA, DRAVA, 25 MURA, SOČA, KRKA 8.1. DOLOČITEV TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI ABIOTSKIH 25 PARAMETROV (prispevno področje, nadmorska višina, geološka podlaga) v kombinaciji s hidroekoregijami (125 = tip vodotoka) 8.2. PREDLOG DOLOČITVE TIPOV NA OSNOVI BIOLOŠKIH 25 PODATKOV 8.2.1. Zoobentos in mladoletnice Trichoptera 25 8.2.2. Fitobentos 27 8.2.3. Ribe 28 8.2.4. Makrofiti 35 8.2.5. Predlog tipov vodnih teles vodotokov na testnih vodotokih 35 9. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI 39 10. LITERATURA 41

3 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

PREGLEDNICE:

Preglednica 1. Primerjava dejavnikov tipologij površinskih voda v Avstriji 7 in na Madžarskem Preglednica 2. Število tipov vodotokov po scenarijih tipologije 8 Preglednica 3. Tipi vodotokov – izbor parametrov (Brilly, 2003, Bizjak, 9 2004b) Preglednica 4. Prisotnost posameznega tipa vodotoka v posamezni 10 hidroekoregiji Preglednica 5. Seznam vodotokov po tipih v posamezni hidroekoregiji 11 Preglednica 6. Pregled možnih dejavnikov tipologije vodotokov v Sloveniji 18 po sistemu B Vodne Direktive Preglednica 7. Tipi vodnih teles na testnih vodotokih 25 Preglednica 8. Ihtiocenoze reke Save na različnih odsekih 30 Preglednica 9. Ihtiocenoze reke Drave na različnih odsekih 31 Preglednica 10. Ihtiocenoze reke Mure na različnih odsekih 32 Preglednica 11. Ihtiocenoze reke Krke na različnih odsekih 33 Preglednica 12. Ihtiocenoze reke Soče na različnih odsekih 34 Preglednica 13. Predlog prve določitve tipov vodnih telesvodotokov na 36 osnovi bioloških podatkov Preglednica 14. Predlogdoločitve tipov vodnih teles vodotokov z opisom 37 abiotskih dejavnikov za Savo, Savo Bohinjo, Dravo in Muro

SLIKE: Slika 1. Geološka karta Slovenije, ki je služila za določitev tipa geologije 16 segmentov hidrografije po sistemu A

PRILOGE:

Priloga 1. Seznam kod vzorčnih mest z mladoletnicami 43 Priloga 2. Seznam kod vzorčnih mest z zoobentosom 44 Priloga 3. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 45 mesti reke Soče na osnovi združbe makroinvertebratov Priloga 4. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 45 mesti reke Soče na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera) Priloga 5. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 46 mesti reke Save na osnovi združbe makroinvertebratov Priloga 6. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 46 mesti reke Save na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera) Priloga 7. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 47 mesti reke Drave na osnovi združbe makroinvertebratov Priloga 8. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 47 mesti reke Drave na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera) Priloga 9. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 48 mesti reke Mure na osnovi združbe makroinvertebratov Priloga 10. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 48 mesti reke Mure na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera) Priloga 11. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 49

4 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 mesti reke Krke na osnovi združbe makroinvertebratov Priloga 12. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 49 mesti reke Krke na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera) Priloga 13. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 50 mesti reke Krke na osnovi združbe fitobentosa Priloga 14. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 51 mesti reke Soče na osnovi združbe fitobentosa Priloga 15. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 52 mesti reke Save na osnovi združbe fitobentosa Priloga 16. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 53 mesti reke Drave na osnovi združbe fitobentosa Priloga 17. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 54 mesti reke Mure na osnovi združbe fitobentosa Priloga 18. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 55 mesti reke Save na osnovi združbe rib. Priloga 19. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 56 mesti reke Drave na osnovi združbe rib. Priloga 20. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 57 mesti reke Mure na osnovi združbe rib. Priloga 20. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 58 mesti reke Mure na osnovi združbe rib. Priloga 22. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi 59 mesti reke Soče na osnovi združbe rib.

5 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

1. NAMEN IN CILJI NALOGE

Osnovni cilji naloge so bili naslednji: • pregled dosedanjega poteka tipologije vodotokov • izdelava tipologije vodotokov v Sloveniji na osnovi obstoječih podatkov • preveritev abiotske tipologije z biološkimi elementi na testnih vodotokih: Sava, Soča, Drava, Mura in Krka • predlog dodatnih abiotskih dejavnikov za opis tipov površinskih vodnih teles na Savi, Dravi in Muri • izdelava predloga nadaljevanja določanja tipologije površinskih vodnih teles.

2. DOLOČILA VODNE DIREKTIVE IN STROKOVNIH SMERNIC

Vodna Direktiva (The European Parliament and the Council, 2000) (v nadaljnem besedilu Vodna direktiva) določa, da morajo biti tipi vodotokov opredeljeni tako, da je za vsak tip mogoče zanesljivo določiti referenčne razmere. Tipologija vodotokov je možna po sistemu A ali B. V osnovi sta si sistema podobna, saj oba temeljita na istih ali podobnih obveznih dejavnikih tipologije vodotokov.

Tipologija po sistemu A predvideva ekološko regionalizacijo držav z uporabo mej ekoregij po Illiesu ter uporabo obveznih dejavnikov za vodotoke: nadmorske višine, velikosti prispevne površine in geologije. Sistem A je enostavno aplicirati, vendar glede na omejen nabor dejavnikov omogoča le omejeno natančnost vrednosti opazovanih spremenljivk v referenčnih razmerah.

Tipologija po sistemu B prevideva določitev tipov vodotokov s kombinacijo obveznih dejavnikov ter izbirnih dejavnikov. Izbirni dejavniki za vodotoke, navedeni v Prilogi II Vodne direktive so: oddaljenost od rečnega izliva, energija toka, povprečna širina vode, povprečna globina vode, povprečni padec vodne gladine, oblika in konfiguracija glavne rečne struge, kategorija pretoka reke, oblika doline, premeščanje plavin, kapaciteta nevtralizacije kislin, srednja sestava substrata, kloridi, razpon temperature zraka, povprečna temperatura zraka in padavine.

Po načelu prilagoditve regionalnim in nacionalnim okoliščinam (The European Parliament and the Council, 2002) lahko po presoji seznamu izbirnih dejavnikov dodamo tudi druge, Sistem B tako omogoča večjo natančnost določevanja vrednosti referenčnih razmer, a le pod pogojem, da je na voljo dovolj kakovostnih podatkov. Omogoča uporabo naprednih statističnih orodij v kombinaciji z metodo ekspertne presoje. Vendar mora uporaba sistema B zagotoviti manjšo ali enako, a ne večjo variabilnost referenčnih razmer, kakor jih lahko določimo s sistemom A. Teoretično pa lahko glede na zasnovo sistema B določimo tudi manjše število tipov vodotokov z enako ali manjšo variabilnostjo referenčnih razmer kot z uporabo sistema A, kar je glede na določila Vodne Direktive sprejemljivo.

6 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

3. TIPOLOGIJA VODOTOKOV V SOSEDNJIH DRŽAVAH

Z vidika kompatibilnosti implementacije zahtev in določil Vodne Direktive v Sloveniji je tudi za področje tipologije vodotokov zanimiv pregled tipologij v sosednjih državah. V preglednici 1 navajamo primerjavo dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji (Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002) in na Madžarskem (Cvitanič, 2004). V obeh državah so eksperti izbrali sistem B. Po avstrijskem viru, glede na pestrost avstrijskih vodotokov, sistem A ne zagotavlja zadostne tipologije.

Preglednica 1: Primerjava dejavnikov tipologije površinskih voda v Avstriji in na Madžarskem Vodna Direktiva Avstrija Madžarska obvezni dejavniki nadmorska višina ■ zemljepisna širina zemljepisna dolžina geološka podlaga ■ ■ velikost povodja ■ ■

izbirni dejavniki oddaljenost od rečnega izvira energija toka povprečna širina vode povprečna globina vode povprečni padec vodne gladine oblika in konfiguracija glavne rečne struge kategorija pretoka reke ■ oblika doline premeščanje plavin kapaciteta nevtralizacije kislin srednja sestava substrata ■ kloridi razpon temperature zraka povprečna temperatura zraka padavine

dodatni dejavniki padec dna struge ■ kemična sestava vode ■ ekoregije (Illies) ■ red vodotoka ■ ekološke subregije ■

število izbranih dejavnikov 7 5 Vir: Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, 2002; Cvitanič, 2004

7 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica kaže, da se tipologiji v omenjenih državah ujemata zgolj v obveznih dejavnikih, in še to le v dveh: geološki podlagi in velikosti povodja. Sklepamo lahko, da sta delovni skupini pri izbiri izbirnih in dodatnih dejavnikov dali prednost regionalnim razmeram pred kompatibilnostjo tipologij. Omeniti velja tudi posebnost avstrijske tipologije, to je ločeno obravnavanje 17 tipov vodotokov in 9 velikih tokov (red vodotoka >= 7 ali prispevno območje >= 25.000 ali povprečni pretok > 50 m / s 3) (Bizjak, 2004b).

4. IZHODIŠČA ZA TIPOLOGIJO VODOTOKOV V SLOVENIJI

V Sloveniji sta bili po določilih Vodne direktive do sedaj izdelani dve strokovni podlagi, ki tvorita izhodišče za nadaljnje delo na področju tipologije vodotokov pri nas:

Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.

Študija Tipologija površinskih vodnih teles (Brilly et al., 2003) podaja za različne scenarije tipologije po sistemu A in B različna števila tipov vodotokov, ki jih predstavljamo v preglednici 2. Opozoriti velja, da so bili scenariji izdelani brez bioloških podatkov.

Podobno kot avstrijski eksperti tudi avtorji omenjene študije opozarjajo na pomen ločenega obravnavanja večjih vodotokov, ki integrirajo vplive s prispevnih območij večjih redov velikosti, vsebujejo večje količine vode in so manj dovzetni na vplive abiotskih procesov kot vodotoki manjših redov velikosti (Brilly et al., 2003).

Preglednica 2: Število tipov vodotokov po scenarijih tipologije scenarij A* A I A II B vodotoki 25 54 35 33 Vir: Brilly et al., 2003 *obvezni dejavniki brez ekoregij

4.1. UPORABLJENI PODATKOVNI VIRI

4.1.1. Abiotski dejavniki

Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str.

8 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

4.1.2. Biotski dejavniki

Študije, ki so osnova za izdelavo tipologije vodnih teles: SmolarŽvanut, N., Urbanič,G., Povž, M., Kosi, G., Gabrijelčič, E., Lovka, M. (2004): Določitev mej hidroekoregij, delovna verzija končnega poročila, 63 str.

Podatkovne baze: Podatki MOPEARSO (zoobentos, fitobentos) Analize na osnovi podatkov posameznih ekspertov (ekspertne ocene): Podatki Nacionalnega Inštituta za biologijo (fitobentos, makrofiti) Podatki podatkovne baze DABA podjetja Limnos (fitobentos) Podatki iz strokovnih študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka vode VGI, Limnos (fitobentos, zoobentos) Podatkovna zbirka Gorazd Urbanič (zoobentos, Trichoptera) Podatkovna zbirka dr. Meta Povž (ribe)

5. DOSEDANJI POTEK DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV

Skladno z Vodno Direktivo se vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razvrstijo v tipe z uporabo vrednosti za obvezne dejavnike in take izbirne dejavnike ali kombinacije dejavnikov, kot so potrebni, da se zagotovi, da se lahko zagotovi zanesljiva določitev referenčnih bioloških razmer za posamezen tip; (Priloga II, Vodna Direktiva).

Z vidika strokovne ustreznosti in racionalizacije postopka tipologije slovenskih vodotokov po določilih Vodne Direktive lahko kot osnovo tipologije vodotokov uporabimo delitev po obveznih kriterijih sistema A (velikost povodja, nadmorska višina, geološka podlaga) brez ekoregij (scenarij A) (Brilly et al., 2003), nadgrajeno s 4 hidroekoregijami – ekološko regionalizacijo organizmov (Smolar Žvanut sod., 2004). V postopku tipologije vodotokov po določilih Vodne Direktive v Sloveniji bo potrebno določiti še dodatne dejavnike za opis tipov vodnih teles in tako bomo uporabljali sistem B .

Dosedanji potek določitve tipov vodotokov je potekal v dveh fazah:

1. FAZA

Preglednica 3: Tipi vodotokov Izbor parametrov (Brilly, 2003, Bizjak, 2004b)

Zap. Prispevna površina Višinski pas Geologija štev. 1 nad 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 2 nad 10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 3 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 4 nad 10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 5 od 1.000 km 2 do 10.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 6 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 pod 200 m SILIKATI

9 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

7 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 8 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 9 od 1.000 km 2 do10.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 10 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m KARBONATI 11 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m ORGANSKO 12 od 100 km 2 do 1.000 km 2 pod 200 m SILIKATI 13 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 14 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 15 od 100 km 2 do 1.000 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 16 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m KARBONATI 17 od 100 km 2 do 1.000 km 2 nad 800 m SILIKATI 18 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m KARBONATI 19 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m ORGANSKO 20 od 10 km 2 do 100 km 2 pod 200 m SILIKATI 21 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m KARBONATI 22 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m ORGANSKO 23 od 10 km 2 do 100 km 2 od 200 m do 800 m SILIKATI 24 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m KARBONATI 25 od 10 km 2 do 100 km 2 nad 800 m SILIKATI

2. FAZA

Osnovno delitev vodotokov v 25 tipov smo nadgradili z hidroekoregijami, ki smo jih določili na osnovi ekspertne ocene, ki je temeljila predvsem na razširjenosti pojavljanja zoobentosa, mladoletnic in fitobentosa v vodotokih. Rezultat prekrivanja dveh slojev je podan v preglednici 4, kjer so predstavljeni tipi vodotokov v posameznih hidroekoregijah.

Preglednica 4: Prisotnost posameznega tipa vodotoka v posamezni hidroekoregiji

TIP VODOTOKA HIDROEKOREGIJE Osnova sistem A: 3 4 5 11 nadm.višina, Italija, Alpe Dinarski Madžarsko prispevno področje, Korzika, Malta zahodni nižavje podlaga Balkan Št. 1
2
3
4
5

6

10 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

7


8
9

10
11
12


13


14
15


16
17
18

19
20


21


22
23



24
25
skupaj 3 10 17 13

Na osnovi prekrivanja tematskega sloja s 25 tipi vodotokov z hidroekoregijami smo dobili 43 tipov vodotokov. V preglednici 5 je imenski seznam vodotokov, ki pripadajo določenemu tipu v posamezni hidroekoregiji.

Preglednica 5: Seznam vodotokov po tipih v posamezni hidroekoregiji

TIP VODOTOKA EKOREGIJA 3 (Italija, Korzika, Malta) 12 Vipava 23 Reka, Zbanjšček, Koren, Idrija

TIP VODOTOKA EKOREGIJA 4 (Alpe) 7 Sava (K), Meža (K) 9 Meža 13 Soča, Bača, Koritnica, Idrijca, Poljanska Sora, Selška Sora, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica (K), Bolska (K), Savinja, Dreta, Meža (K), Sava (K), Gradaščica

11 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

15 Idrijca (K), Poljanska Sora, Selška Sora (K), Sava (K), Radovna, Kokra (K), Dreta (K), Savinja (K), Paka (K), Kamniška Bistrica (K), Gradaščica 16 Soča (K), Sava Dolinka, Sava Bohinjka (K), Kokra 17 Kokra (K) 21 Soča (K), Koritnica, Glijun, Učja (K), Kozjak, Volarja, Tolminka, Zadlaščica, Bača, Kneža, Koritnica, Trebuščica, Gačnik, Kazarska, Sevnica, Jesenica, Cerknica, Kanomljica, Zala, Belca, Idrijca, Božena, Mala Božna, Velika Božna, Mala Voda, Maveljščica, Ločnica, Hrastnica, Brebovščica, Kopačnica, Račeva, Sovra, Osojnica, Poljanska Sora, Luša, Bukovščica, Nemiljščica, Lipnica, Mošenik (K), Zgoša, Belica, Bistrica, Suha, Ribnica, Sava Bohinjka, Radovna (K), Ribščica (K), Begunjščica, Nevljica, Črna, Kamniška Bistrica, Medija, Orehovica, Kotredeščica (K), Trboveljščica (K), Ična, Rečica (K), Velika reka, Motniščica, Merinščica, Bolska, Libija, Velunja (K), Paka, Dobrnica (K), Hudinja, Tesnica, Oplotniščica (K), Velka, Meža (K), Bistra, Nadiža, Šentflorjanščica, Gračnica, Sevnična, Kozarica, Jevnica, Sopota, Šklendrovec, Pasjek, Reka, Črni potok, Kostrevniški potok, Jablanski potok, Zagorski potok, Radomlja (K) 23 Nadiža, Zadlaščica, Kneža (K), Koritnica (K), Bača, Cerknica, Zapoška, Idrijca (K), Mala Voda, Velika Božna, Ločnica, Hrastnica, Sevniščica, Brebovščica, Logarščica, Volaščica, Kopačnica, Hobovščica, Lušaki, Češnjica, Dašnica, Davča, Peračica, Lipnica, Tržiška Bistrica (K), Mošenik (K), Kamniška Bistrica, Nevljica, Kandršica, Medija, Orehovica, Kotredrščica, Boben, Brnica, Rečica, Konjščica, Bolska, Motniščica (K), Dreta, Libija, Trnava, Ljubnica, Dupeljnik (K), Ličnica, Klobaša, Savinja, Paka, Velunja, Bečovnica, Šentflorjanščica, Dobrnica, Hudnija, Tesnica (K), Dravinja, Oplotniščica, Bistrica, Polskava, Bistrica, Lobnica, Laprehtov potok, Slepnica, Radolja,Velka, Vuhreščica, Crkvenica, Požarnica, Plavžnica, Reka, Barbara, Dovžanka, Jenina, Suhadolnica, Mislinja, Selčnica, Hotuljka, Suha, Zelenbreški potok, Barbarski potok, Šentanelska reka, Meža (K), Javorski potok, Bistra (K), Gračnica (K), Sevnična (K), Bresterniški potok, Bistrica, Črmenica, Potočnikov potok, Brežniški potok, Vaški potok, Radeljski potok, Bistrica, Velka, Besnica, Sopota, Jablanski potok (K), Grdadolski potok, Lahomnica, Lahomniški Sopot, Reka, Radomlja, Zagorski potok 24 Soča, Zadnjica, Vrsnica, Lepenjica, Šumnik, Koritnica, Slatnica, Učja, Tolminka, Zadlaščica (K), Kanomljica (K), Davča, Danjarska gr., Selška Sora (K), Blatnica, Korita, Mrzli potok, Ribnica, Suha, Mostnica, Sava Bohinjska (K), Begunjščica, Radovna, Ribščica, Javornik, Bistrica, Belca, Martuljek, Pišnica, Trbiža, Sava Dolinka, Mošenik, Lomščica, Tržiška Bistrica, Kokra (K), Jezernica, Kamniška Bistrica, Črna, Bela, Lučnica, Črna, Jezera, Savinja (K), Jazbinški potok

12 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

25 Davča, Selška Sora, Češnjica, Tržiška Bistrica, Mošenik (K), Jesenica, Reka, Kokra (K), Ljubnica, Dupeljnik, Savinja (K), Klobaša, Libija (K), Oplotniščica, Bistrica, Lobnica, Radolja, Vuhreščica, Mislinja, Javorski potok, Kramarica, Bistra, Helenski potok, Topla, Meža

TIP VODOTOKA EKOREGIJA 5 (Dinarski zahodni Balkan) 5 Krka, Kolpa 6 Krka, Kolpa (K), Soča (K) 7 Krka (K), Kolpa, Reka (K), Soča, Ljubljanica, Sava 8 Ljubljanica 9 Reka, Soča (K) 10 Lahinja 11 Dragonja (K) 12 Radulja, Lahinja, Vipava, Branica, Dragonja, Sotla 13 Krka, Radeščica, Mirna, Kolpa, Rinža, Ižica, Ljubljanica, Velika Ljubljanica, Mala Ljubljanica, Gradaščica, Kamniška Bistraica, Rača, Pšata, Sora, Kokra, Logaščica, Cerkniščica, Branica (K), Idrijca, Idrija, Bistrica, Čabranka, Obrh, Mali Obrh 14 Ižica, Ljubljanica 15 Čabranka, Reka, Branica, Idrijca (K), Gradaščica, Rinža, Pšata, Rača, Bistrica 18 Sušica (K), Studena, Lačni potok, Radulja, Laknica, Dolski potok, Slatenski potok, Težka voda, Bršljinski potok (K), Temenica, Krupa, Lahinja, Dobličica, Hubelj 19 Drnica 20 Sušica, Jelšanki potok, Kobila, Čolnišček, Čadraški potok, Toplica, Rateški potok, Slatenski potok, Dragonja, Pinjevec, Drnica, Badaševica, Pjažentin, Rižana, Osapska reka, Močilnik, Hubelj, Grajšček, Bela, Vipava (K), Lijak, Tribuša 21 Studena, Sušica, Lačni potok, Sušica, Težka Voda, Vejer, Klamfer, Bršljinski potok, Temenica, Sušica, Radeščica, Krka, Stiški potok, Višnjica, Bratnica, Bukovica, Hinja, Jeseniščica, Gomilščica (K), Kamniški potok, Bistrica, Mirna, Mokri potok, Reški potok, Rižana, Ribnica, Bistrica, Tržiščica, Rašica, Črni potok, Veliki Obrh, Cerkniščica, Žerovniščica, Bloščica, Lipenjščica, Malenščica, Unica, Pivka, Nanoščica, Branica, Podlomščica, Grosupeljščica, Avšček, Vogršček, Doblarec, Gobovšek, Zemeljščica, Ižica, Iška, Črni potok, Borovniščica, Prušnica, Bistra, Ljubija, Črna Mlaka, Šujica, Gameljščica, Graben, Poljšak. Gračnica, Suha, Žabnica (K), Ločnica, Besnica, Rupovščica, Bela, Milka, Kokrica, Rača, Radomlja, Drtijščica, Tinjiščica (K), Reka, Nadiža, Senovski potok, Brestanica, Blanščica, Sevnična (K), Bistrica (K) 22 Borovniščica, Glinščica

13 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

23 Sušica, Čadranski potok, Rateški potok, Klamfer, Temenica, Čolnišček (K), Radulja, Kamniški potok, Gomilščica, Bistrica, Bena, Mirna, Dobravka, Podlomščica (K), Šujica, Rača, Radomlja, Rovščica, Tunjiščica, Pšata, Gameljščica (K), Žabnica, Suha, Rašica (K), Tržiščica (K), Rinža, Bloščica, Cerkniščica, Karanta, Nanoščica, Mali potok, Reški potok, Potok, Reka, Levnica, Molja, Postrev, Sušica, Suhorica, Padež, Pinjevec, Dragonja, Močilnik, Bela, Blanščica, Čajnski potok, Sevnična, Idrija

TIP VODOTOKA EKOREGIJA 11 (Madžarsko nižavje) 1 Sava 2 Mura, Drava 3 Mura 4 Mura, Drava 5 Sava 7 Sava, Savinja 12 Ledava, Ščavnica, Pesnica, Sotla, Mlaka, Radulja 13 Voglajna, Hudinja, Sava, Podvinska struga, Bolska, Paka, Mirna (K) 15 Ledava, Velika Krka (K), Ščavnica (K), Pesnica, Razbr. Hočkega potoka (K), Dravinja, Ložnica, Polskava, Paka, Sotla, Mislinja 18 Negota, Gabrnica, Srmoljica, Močnik, Senuša 20 Kobiljanski potok, Črnec, Črni potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Lipnica, Turja, Bukovnica, Trnava, Libanja, Pavlovski potok, Sejanski potok, Buča, Srmiljica, Grabnica, Močnik, Jelšanski potok, Senuša, Lokavec, Račna, Čolnišček 21 Trboveljščica, Ložnica, Drežnica, Tesnica, Hudinja, Dobrnica (K), Pešnica, Kozarica, Voglajna, Ločica, Dorbinski potok, Slomščica, Koprivnica, Sušica, Pirešica, Loženica, Hotunjščica, Trnavica, Velika Reka, Bistrica 23 Kobiljanski potok, Ratkovski potok, Mala Krka, Velika Krka, Dolenski potok, Adrijanski potok, Peskovski potok, Lipnica, Martjanski potok, Puconski potok, Brezovski potok, Bodonski potok, Beznovski potok, Likaj, Plitvički potok, Bukovnica, Turja, Ščavnica, Trnava (K), Libanja, Pavlovski potok, Lešnica, Sejanski potok, Bresniški potok, Brnca, Črmlja, Drvanja, Rožica, Globovnica, Jakobski potok, Cirknica, Svečinski potok, Pesnica, Bela, Pšičina, Rogatnica, Macljčica, Peklača, Jesenica, Skralska, Jelovški potok, Brežnica, Ličenica, Oplotnica, Žičnica, Čadramski potok, Dravinja, Oplotniščica, Ložnica, Bistrica, Polskava, Reka, Grajena, Rogoznica, Žitečki potok, Radvanjski potok, Razbr, Hočkega potoka, Ločnica, Mestinjščica, Tinski potok, Zbiški potok, Šmarski potok, Polžanski potok, Olimski potok, Buča, Kozarica, Voglajna, Ločnica, Slomščica, Ložnica, Dobrnica, Koprivnica, Pirešica, Ložnica, Konjščica, Lahomnica, Reka, Lahomniški Sopot, Močnik, Srmoljica (K), Gabrnica, Dramlja

14 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Legenda: K = zelo kratek odsek

6. POTEK DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV – v letu 2004

PREVERITEV OBSTOJEČE TIPOLOGIJE VODOTOKOV Z ANALIZO BIOLOŠKIH PARAMETROV (fitobentos, zoobentos, ribe, makrofiti)

V letu 2004 smo opravili statistično analizo podatkov skupine Trichoptera, zoobentosa in fitobentosa ter s tem preverili obstoječo tipologijo vodotokov. Na osnovi literaturnih podatkov in ekspertnih mnenj z upoštevanjem morfoloških značilnosti, obstoječih fizikalnokemijskih parametrov, podatkov o ribah, in makrofitih bomo ugotavljali razlike med tipi vodotokov v posameznih hidroekoregijah. Na osnovi rezultatov interdisciplinarnega dela bomo predlagali nadalnje združevanje oz. razčlenjevanje tipov vodotokov. Vendar že vnaprej opozarjamo, da trenutno tipologijo (43 tipov vodotokov) ne moremo verodostojno preverjati z biotskimi parametri, dokler ne bodo pravilno določene nadmorske višine, potrebno pa bi bilo tudi drugače upoštevati geološko podlago.

7. PREDLOG IN PROBLEMATIKA NADALJNEGA POTEKA DOLOČITVE TIPOV VODOTOKOV

7.1. NOVELACIJA ABIOTSKIH PARAMETROV

V nalogi 'Tipologija površinskih vodnih teles', FGG (2003) je bila za vse objekte baze GKB25 (GURS, april 2003) določena tipologija vodotokov kot jo določa sistem A Vodne direktive (EC/2000/61). Sistem A določa obvezne dejavnike kot so nadmorska višina (3 kategorije: do 200, med 200 in 800 m in nad 800 m nadmorske višine), prispevna površina in geologija.

7.1.1. Višinski pas

V nalogi (Brilly s sod., 2004) se je nadmorska višina določila na osnovi DMR rasterskih podatkov. Pripravil se je vektorski sloj generaliziranih višinskih pasov terena. Metoda dela: generalizacija GURS DMR25 (1 podatek na 25*25 m) na DMR100 natančnost (1 podatek na 1ha) zaradi odprave napak GURSovega DMR100 (Račun z DMR25 bi zahteval 60* večjo moč in čas računa, rezultati pa niso bistveno odstopali za povprečno območje Slovenijo. Glede na topografske karte primerjan rezultat je pokazal nekatere razlike. Te so večje v ekstremnih območjih, to je zelo strmih ali zelo položnih področjih kot so doline.

Za natančejšo določitev višinskih kot segmentov hidrografije, bi se moralo računati z natančnejšimi poligonskimi podatki terena (plastnice v poligonih) ali pa z natančnejšim DMR (in močnejšimi računalniškimi orodji). Lahko pa višinske pasove vodotokov razumemo kot prevladujočo koto okoliškega terena in delamo naprej s temi abiotskimi dejavniki in upoštevamo zadevo predvsem pri večjih vodotokih kot je SAVA, DRAVA, MURA.

Sedanja višinska kota segmenta je torej rezultat generaliziranih višinskih pasov terena in ima napako v nižinskem delu glede na plastnice (DTK 25000) do 50 m (150 m višinske kote doline določi kot 200 m), v višinskem delu do 150 m (650 višinske kote doline določi kot

15 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

800). Natančnejši prepračuni bi zahtevali vzpostavitev novega modela, zmogljivo računalniško opremo in dobra programska orodja. Predlagamo, da se v nadaljevanju določevanja tipov pripravi podatke o povprečnih nadmorskih višinah segmentov hidrografije in ne nadmorskem višinskem pasu.

7.1.2. Geološka podlaga

Za določitev atributov geologije segmentom hidrografije je bila uporabljena karta Slovenije reda natančnosti 1:250000, ki jo je pripravil Geološki Zavod Slovenije (Slika1). Karta Sloveijo razdeli na tri tipe geologije: karbonate, silikate in organska tla. Atributi geologije so rezultat analize prekrivanja pozicije segmenta hidrografije in pozicije tipa geologije (overlay analiza). Podatek atributa torej označuje geologijo lokacije segmenta.

Za določevanje tipov voda so merodajne tudi geološke lastnosti prispevne površine, predvem prevladujoči tip geologije, ki je za vodne organizme običajno pomembnejše od geološke podlage. Take karte v Sloveniji nimamo, zato je podatek o geologiji na lokaciji segmenta lahko nezadosten ali tudi zavajajoč. Predlagamo, da se atribut geologije uporabi opcijsko oziroma po presoji. Tip geologije je pozicijsko pomemben takrat, ko obstaja na daljšem odseku. Prevladujoči tip zaledja bi bilo potrebno upoštevati pri izvirih (kraški izviri) in glede na biološke elemente vodotoka.

Rezultat obstoječe tipologije je v številnih kratkih odsekih tipov, ki se v nekaterih primerih tudi izmenjujejo. Tak pristop iz vidika združb organizmov ni pravilen in ne bo odrazil dejanskih razmer.

Slika 1: Geološka karta Slovenije, ki je služila za določitev tipa geologije segmentov hidrografije po sistemu A

16 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

7.1.3. Izbor možnih hidromorfoloških elementov

Obvezne dejavnike za tipologijo vodotokov po sistemu B Vodne direktive bomo povzeli po obstoječih strokovnih podlagah (Brilly et al., 2003; Smolar Žvanut s sod., 2004). Z vidika hidromorfologije je torej zanimivejši izbor izbirnih in dodatnih dejavnikov tipologije. Tako lahko v strokovni literaturi kot dejavnike, ki določajo hidromorfološko klasifikacijo vodotokov, zasledimo (Bizjak, 2003 b): − erozija; − sedimentacija; − strugotvorni pretok vode; − geološka podlaga; − geomorfološka kategorija reliefa; − red vodotoka; − tek vodotoka; − struktura rečnega koridorja; − vzorec struge; − hidromorfološka kategorija struge; − padec struge (I); − vijugavost toka (S); − razmerje širina / gobina struge (B / H) − urezanost struge (E) (Kern, 1994; Rosgen, 1996; Church, 1996; Knighton, 1998; Scherle, 1999; Zumbroich et al., 1999).

Primerjava hidromorfoloških dejavnikov najbolj znanih hidromorfoloških klasifikacij (npr. Davis 1899, Wolman 1957, Lane 1957, Schumm 1963, Culberston 1967, Thornbury 1969, Khan 1971, Selby 1985, Kern 1994 in Rosgen 1996) ter hidromorfološkega dela izbirnih dejavnikov sistema B po Vodni Direktivi je pokazala, da so obema pristopoma najpogostejši skupni dejavniki (v oklepajih navajamo dikcijo Vodne Direktive): − geološka podlaga (»geološka podlaga«); − padec struge (»povprečni padec vodne gladine«); − geomorfološka kategorija reliefa (»oblika doline«); − vzorec struge (»oblika in konfiguracija glavne rečne struge«) − vijugavost vodotoka (»oblika in konfiguracija glavne rečne struge«) − plavine (»premeščanje plavin«) (Bizjak, 2003a).

Glede na izjemno hidromorfološko in hidrološko pestrost slovenske hidrografske mreže (hudourniki, nižinski vodotoki, kraški vodotoki), bi bilo poleg naštetih izbirnih hidromorfoloških dejavnikov smiselno uporabiti tudi dodatne dejavnike, po načelu prilagoditve regionalnim in nacionalnim okoliščinam (The European Parliament and the Council, 2002): − red vodotoka; − hidrološki režim vodotoka; − razmerja pretokov visokih in nizkih vod; − strugotvorni pretok oziroma pogoste visoke vode; − povprečna širina vode in povprečna globina vode oziroma razmerje B / H.

Opozoriti velja, da za nobenega izmed izbirnih in dodatnih podatkov ni urejenih podatkovnih baz oziroma njihovih grafičnih prikazov v GIS sistemih.

17 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 6: Pregled možnih dejavnikov tipologije vodotokov v Sloveniji po sistemu B Vodne Direktive Vodna Direktiva Slovenija zajem in viri podatkov obvezni dejavniki nadmorska višina ■ kabinetno, Brilly et al. (2003) zemljepisna širina ■ zemljepisna dolžina ■ geološka podlaga ■ kabinetno, Brilly s sod. (2003) velikost povodja ■ kabinetno, Brilly s sod. (2003) izbirni dejavniki oddaljenost od rečnega izvira energija toka povprečna širina vode* ■ terensko povprečna globina vode* ■ terensko povprečni padec vodne ■ kabinetno, DMR gladine** oblika in konfiguracija rečne ■ kabinetno, kartografija, aerofoto struge*** kategorija pretoka reke oblika doline ■ terensko, kabinetno, kartografija premeščanje plavin kapaciteta nevtralizacije kislin srednja sestava substrata kloridi razpon temperature zraka povprečna temperatura zraka padavine dodatni dejavniki red vodotoka ■ kabinetno, podatkovna baza IzVRS hidrološki režim vodotoka ■ kabinetno, arhivi RS MOPE ARSO razmerja nizkih in visokih vod ■ kabinetno arhivi RS MOPE ARSO strugotvorni pretok**** ■ kabinetno, arhivi RS MOPE ARSO * ali razmerje B / H ** ali povprečni padec struge I *** ali vzorec in vijugavost struge S **** ali pogoste visoke vode Q 110

Glede na razpoložljiv čas za izdelavo tipologije ter stanje podatkovnih baz oziroma dostopnost podatkov predlagamo, da se: − preveritev omenjene tipologije znotraj hidroekoregij v prvi fazi izvede le z vidika geologije, nadmorske višine, oblike rečne doline, padca struge, hidrološkega režima vodotoka ter razmerja visokih in nizkih pretokov kot najlažje dosegljivih podatkov izbirnih dejavnikov, a le na ravni kartografskih podatkov in obstoječih numeričnih podatkovnih baz;

18 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

− glede na ugotovitve študije Tipologija vodnih teles (Brilly et al., 2003) in glede na sklep delovnega sestanka Ekoregije in tipi površinskih voda (IzVRS, 2003 b) v postopku tipologije veliki vodotoki (Soča, Sava, Drava in Mura) obravnavajo ločeno.

Za potrebe natančnejše oziroma zanesljivejše tipologije vodotkov z naštetimi izbirnimi in dodatnimi dejavniki bi bilo v prihodnje potrebno sistematično kabinetno in terensko zbirati, urejati v podatkovne baze in raziskovati morebitne korelacije med podatki o: − povprečnih širinah vode B; − povprečnih globinah vode H; − povprečnih padcih strug I; − vzorcih strug; − vijugavosti strug S; − oblikah dolin; − redih vodotokov; − hidroloških režimih vodotokov; − razmerjih nizkih in visokih vod in − strugotvornih pretokih ali pogostih visokih vodah (Q 110 ).

Na osnovi zgoraj naštetih dejavnikov in hidromorfoloških spremenljivk so bile v tujini že izvedene številne tipologije vodotokov, ki se danes uspešno aplicirajo za potrebe izpolnjevanja zahtev in določil Vodne Direktive, prav tako pa za mnoge druge potrebe upravljanja z vodotoki (Rosgen, 1996; Raven et al., 1998; Bostelmann, 1998).

7.2. NOVELACIJA BIOTSKIH ELEMENTOV

7.2.1. Zoobentos

Namen tipologije je določiti odseke vodotokov, kjer se pojavljajo enake združbe organizmov in je osnova za določanje ekološkega stanja vodotokov. Ena izmed teh združb je tudi združba bentoških nevretenčarjev oziroma zoobentos.

Prvi del določitve tipologije predstavlja določitev tipov vodotokov na osnovi izbranih abiotskih parametrov in hidroekoregij. V drugem koraku bi naj ustreznost tako določenih tipov vodotokov preverjali z združbami organizmov. Pomembna predpogoja za pravilno določitev ekoloških tipov vodotokov sta:

a) pravilno izbrani abiotski parametri ter njihova pravilna določitev in b) zadostno število podatkov o združbah organizmov iz različnih tipov vodotokov

V Sloveniji smo izbrali za določitve tipov vodotokov: geološko podlago, velikost prispevne površine, nadmorsko višino in hidroekoregije. Urbanič (v pripravi) je ugotovil, da razporeditve mladoletnic (Insecta: Trichoptera) v Sloveniji relativno slabo pojasnimo z nadmorsko višino. Razlog je v tem, da se na istih nadmorskih višinah, tudi znotraj iste hidroekoregije, pojavljajo različne združbe organizmov. Spremembe v maksimalni temperaturi vode (ta spremenljivka je ena izmed najpomembnejših spremenljivk, ki vplivajo na razporeditev mladoletnic), ki so običajno močno korelirane z nadmorsko višino v Sloveniji tega ne potrjujejo. Izbira samo treh razredov nadmorskih višin, ki jo predvideva sistem A in je bila uporabljena v Sloveniji, ni primerna . To so ugotovili tudi v mnogih drugih državah ter so uporabili sistem B. Poleg majhnega števila razredov nadmorskih višin, ki jih predvideva

19 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 sistem A, v Sloveniji Brilly s sod. (2003) niso upoštevali dejanskih nadmorskih višin (meje, tako za 200 m kot za 800 m, se običajno pojavljajo na mnogo nižjih nadmorskih višinah kot so dejanske meje), kar se je odrazilo na drugačnih mejah posameznih tipov in tudi izpadu določenih tipov, ki bi ob pravilno upoštevanih nadmorskih višinah v Sloveniji bili prisotni. Pri upoštevanju geologije so isti avtorji upoštevali geološko podlago po kateri teče voda v vodotoku in ne geoloških značilnosti prispevnega območja, ki je za vodne organizme običajno pomembnejše od geološke podlage. Rezultat je v številnih kratkih odsekih tipov, ki se v nekaterih primerih tudi izmenjujejo. Tak pristop iz vidika združb organizmov ni pravilen in ne bo odrazil dejanskih razmer. Upoštevanje te tipologije bo v prihodnosti povzročalo veliko težav pri pripravi referenčnih razmer in kasnejši vzpostavitvi monitoringa in pri ekološkemu ocenjevanju vodotokov.

Z vidika bioloških podatkov je osnovni problem, s katerim smo se srečali pri preverjanje tipov vodotokov z združbami organizmov, majhna količina podatkov . Razen tega pa je zelo malo kakovostnih podatkov. Za taksone je značilno, da imajo življenjski cikel, ki v mnogih primerih traja eno leto, lahko pa več let. Stadiji organizmov na osnovi katerih prepoznavamo taksone so v mnogih primerih prisotni samo del leta. Zaradi enkratnega vzorčenja ali v nekaterih primerih vzorčenja v dveh različnih obdobjih je prišlo do odsotnosti velikega števila vrst. To se odrazi na rezultatih statističnih analiz in povečuje šum ter otežuje intrepretacijo. Še večji problem je ta, da za mnoge tipe vodotokov ni podatkov o zoobentosu in ustreznosti tipologije ne moremo preveriti.

Glede na razlike med tipologijama delov vodotokov določenima po sistemu A na eni in združbami organizmov (kjer smo imeli podatke) na drugi strani, sklepamo, da tudi na teh vodotokih tipologija določena po obveznih dejavnikih sistema A ne bo ustrezna. Potrebno bo ugotoviti dodatne spremenljivke s katerimi bomo lahko ustrezneje opisali tipologijo vodotokov v Sloveniji. Tega pa brez terenskega dela in podatkov o organizmih ne moremo. Po našem mnenju je v tako razgibanih območjih, kot je Slovenija, zelo uporabno določiti bioregije , ki so velikokrat lahko zelo uporabna spremenljivka s katero podamo pripadnost tipa vodotoka. To potrjujejo v Sloveniji tudi hidroekoregije določene na osnovi združb organizmov in dejstvo, da iste nadmorske višine v različnih delih iste hidroekoregije ne predstavljajo istega tipa, ker je prisotna različna združba.

V kolikor ostanemo pri obstoječi tipologiji, ne vidimo problemov z ocenjevanjem (bodo pa finančni problemi) v primerih, ko je v različnih tipih vodotokov prisotna ista združba. Večje težave bodo takrat, kadar bo v enem tipu prisotnih več različnih združb, referenčno mesto pa bo samo eno. Na nekaterih od teh mest bo vedno ugotovljeno slabo ekološko stanje, ne bo pa se ga dalo izboljšati, ker je napačno določena tipologija. Za državo bo to lahko imelo daljnosežne finančne posledice.

7.2.2. Fitobentos

V študiji » Biološki elementi za določitev ekološkega stanja površinskih vodnih teles v skladu z Direktivo ES o skupni politiki do vode« (UrbancBerčič s sod., 2002) smo se prvič soočili s problemon določitve referenčnih mest na slovenskih rekah. V tej nalogi predlagana tipologija vodotokov in potencialna referenčna mesta so slonela na upoštevanju bioloških podatkov mest, ki so sestavni del državnega monitoringa. Glede na to, da je cilj monitoringa ugotavljanje in spremljanje onesnaženja, predstavljajo lokacije povečini onesnažene predele. Le malo čistejših predelov pride v poštev kot potencialna referenčna mesta. Vendar pa

20 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 biološki rezultati podkrepljeni z fizikalno kemijskimi parametri omogočajo lažje in objektivnejše določitve referenčnih mest.

V okviru razdelitve po varianti B bomo poskušali izvesti tipologijo vodotokov na osnovi fitobentoških združb.

Ob tem nemudoma naletimo na problem obsega in dostopnosti podatkov. Že zgoraj smo omenili, da dostopni podatki (ARSO) večinoma niso uporabni ali so pomanjklivi za preverjanje tipologije vodotokov. Še manj jih ostane za določitev referenčnih mest in za kvalitativni in kvantitativni opis značilne fitobentoške združbe le teh. Obstajajo še druge baze podatkov (Nacionalni Inštitut za biologijo, Limnos d.o.o.), ki se nahajajo v uporabni obliki in jih bomo v bodoče uporabili, nekaj uporabnih podatkov je mogoče pridobiti iz še nekaterih virov (diplome, magisteriji, doktorati), kar pa zahteva dodatno časovno in s tem tudi finančno obremenitev.

Iz navedenega je jasno, da obdelava le obstoječih podatkov ne bo zadovoljiva in bo strokovno vprašljiva. Zato bo preverjanje tipov vodotokov na osnovi abiotskih parametrov z združbami organizmov v mnogih primerih zahtevalo dodatno terensko vzorčevanje. Isto velja za kasnejšo določitev referenčnih mest. Če je v Alpski in Dinarski hidroekoregiji še mogoče uporabiti del obstoječih podatkov pa to ne velja za hidroekoregijo Panonsko nižavje in Italija KorzikaMalta.

Pričakujemo lahko, da bodo rezultati pokazali tudi različne združbe fitobentosa na enakih tipih posamezne hidroekoregije (npr. posebni tip v izvirnem delu rek s kraškimi izviri v okviru Dinarske hidroekoregije). Značilna populacija fitobentosa na takem referenčnem mestu bi vsa druga sicer neobremenjena mesta, prikazala kot mesta z antropogenim vplivom.

Poseben problem predstavlja sezonska dinamika kvalitativnega in kvantitativnega pojavljanja fitobentosa. Večina podatkov je pridobljena v toplejših obdobjih, manjkajo predvsem zimski vzorci. Pri določevanju tipov vodotokov lahko to deloma spregledamo, ker primerjamo podatke s podobnim časom vzorčevanja. V primeru referenčnih mest pa bo primerjava zimskega in poletnega vzorca pokazala razliko, ki se bo odražala kot negativen vpliv na sicer neobremenjenem delu vodotoka. Zato bo potrebno pri določevanju referenčnega mesta upoštevati sezonsko dinamiko in vzorčevati vsaj v štirih letnih obdobjih.

Ob predpostavki strokovno korektno izvedene tipologije vodotokov in zadostnega števila podatkov bo določitev referenčnih mest na osnovi fitobentosa dokaj zanesljiva. Glede na dolžino vodotoka, ki je potreben za vrednotenje ribjih populacij, bo izbor mest za vzorčevanje fitobentosa neproblematičen.

Za strokovno in korektno izvedbo tipologije vodotokov in izbiro referenčnih mest na osnovi fitobentosa torej nimamo dovolj uporabnih podatkov. Pričakujemo, da bomo pri nadaljnem delu verjetno naleteli na težave, ki bodo zahtevale manjše korekcije od zastavljene poti. V dosedanjem delu smo uporabili do sedaj dostopne podatke in ekspertna mnenja sodelujočih in drugih kolegov. Za dosego zastavljenega cilja pa bo potrebno dodatno preverjanje na terenu (vzorčevanje), da bomo zapolnili vrzeli, ki bi jih morali že v preteklosti. Tudi s strani sodelujočih z MOPEa pričakujemo več razumevanja in manj zahtev po ekspertnih mnenjih. Bodoči monitoring bo zahteval vrednotenje vodotokov na osnovi realnih podatkov v primerjavi z referenčnimi mesti in ne ekspertna mnenja.

21 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Tudi metodika (le kvantitativno vrednotenje fitobentosa) s strani EU še ni popolnoma dorečena. Pri postavitvi referenčnih mest bodo morale biti te nejasnosti odpravljene.

Končni cilj, strokovno izvajanje monitoringa, ne dopušča nestrokovne tipologije vodotokov in izbora referenčnih mest. Posledica takšnega pristopa so lahko nerealni rezultati monitoringa in s tem povezane negativne posledice (predvsem finančne).

Predlagamo, da v čimkrajšem času obdelamo npr. reke: Krko, Sočo in Pesnico (vse s pritoki), ki bodo služile kot vzorčne reke tako za preverbo tipologije, izbiro referenčnih mest, kakor tudi kot poskus izvedbe monitoringa kot ga predvideva Direktiva ES o skupni politiki do vode.

7.2.3. Makrofiti

Določanje tipov vodotokov v Sloveniji temelji na abiotskih dejavnikih, ki dajo grobo mrežo za razvrščanje tekočih voda. Nadmorska višina posredno pove nekaj tudi o vodnem in temperaturnem režimu na letni osnovi, o hitrosti toka, sedimentaciji plavin in njihovem premeščanju. Vsi našteti dejavniki vplivajo na pojavljanje makrofitov v tekočih vodah, vendar so makrofiti le dodatni biološki element za potrditev izbrane tipologije in prepoznave prehodov iz enega tipa v drugi na isti tekoči vodi. Sistematsko in z uporabo standardne metode določanja distribucije vrst in njihove abundance po izbranih odsekih je bila v celoti pregledana le ena reka (Krka), kjer smo z uporabo statistične metode iz zbranih podatkov določili tudi prehod iz enega tipa v drugega bolj natančno, kot je bilo to mogoče prepoznati na terenu.

Menimo, da lahko uporabimo to skupino vodnih organizmov pri izboru tipologije tekočih voda predvsem na tak način. Za potrjevanje že izbrane tipologije pa makrofite lahko uporabimo le kot pomožen element, saj so podatki skopi, zato ocena lahko izhaja le iz ekspertnega mnenja. Podatki o zoo in fitobentosu so bolj ustrezno zbrani kot za makrofite in ribe, zato jih lahko uporabimo za predizbor tipologije in za selekcijo omrežja. Za podatke o makrofitih se nato naredi terenski ogled na izbranih odsekih po standardni metodi in glede na specifiko odseka. Pomembno je, da se naredi pregled izbranih odsekov v istem rastnem obdobju in v istem letu (v poletnih mesecih).

Za preveritev tipologije bi bilo potrebno v eni ali dveh sezonah opraviti pregled izbranih odsekov na predlaganih tipih vodotokov. Odseke je potrebno določiti na potencialnih referenčnih mestih za posamezen tip. Ker je vodotokov za določen tip več, je potrebno izbrati tiste vodotoke, ki imajo daljše odseke brez vidnih motenj.

7.2.4. Ribe

Za nalogo določitve tipov na testnih vodotokih smo uporabljali iste vire podatkov, kot v nalogi določitve hidroekoregij. Omenili smo že, da podatki o ribah za te naloge niso obdelani po določeni metodi, ker razen nepopolne vrstne sestave rib v posameznih vodotokih ni na razpolago niti ustreznih niti ustrezno urejenih podatkov. Pri pripravi ekspertnega mnenja smo zbrali podatke o ihtiocenozah Save, Drave, Mure, Krke in Soče iz naslednjih virov: literatura, rokopisi, ustne informacije, ribiškogojitveni načrti, elaborati, poročila, presoje vplivov na okolje, načrti ureditev povodij in mnenja o poginih rib za obdobje 1976 – 2003. S primerjavo vrstne sestave rib (ihtiocenoze) smo prišli do

22 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 zaključka, da obstajajo razlike vzdolž posameznih vodotokov. Meje predelov, kjer se te razlike pojavljajo pa ne sovpadajo vedno z mejami tipov v okviru posameznega vodotoka niti z mejami hidroekoregij. Razlike v sestavi ihtiocenoz so predvsem posledica raznolikosti vodnih habitatov. Vzdolž izbranih vodotokov se pojavljajo na določenih odsekih pomembne razlike v sestavi ihtiocenoz na osnovi katerih bi lahko postavili meje med odseki, v okviru katerih naj bi bila izbrana referenčna mesta. V letošnjem letu lahko samo pregledamo za katere vodotoke so na razpolago podatki o distribuciji rib in jih na osnovi ekspertne ocene interkalibriramo v smisli združevanja oziroma izločanja. To bo le partialno opravljeno delo v okviru bioloških podatkov – sklop sladkovodne ribe . V nadaljevanju izvajanja projektov za podporo izvajanja Vodne Direktive brez terenskega dela ni možno pridobivati ustreznih podatkov. Meje med tipi na posameznih obravnavanih testnih vodotokih bolj ali manj sovpadajo s pojavljanjem sprememb v sestavi ihtiocenoz. Po eni strani je to dokaz, da hidrološke in ostale spremljajoče spremembe vodotokov vplivajo na naseljenost in s tem na vrstno sestavo rib vzdolž vodotokov, po drugi strani pa razlike dokazujejo vpliv močno spremenjenih vodnih teles na sestavo ihtiofavne in ihtiocenoz v posameznih odsekih.

V projektne naloge v zvezi z Vodno Direktivo je vključen tudi ekološki element sladkovodne ribe. Za izvedbo projekta so potrebni podatki, ki se v Sloveniji niso nikoli zbirali na nacionalnem nivoju, ker za take raziskave ni bilo nikoli na razpolago finančnih sredstev, očitno pa tudi ne zainteresiranosti odgovornih ministrstev. Izvajalci se soočajo z akutnim pomanjkanjem ustrezno urejenih podatkov. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo sistematično zbranih podatkov o ribah, ki bi bili uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Vsa pripravljena poročila, ki vključujejo tudi vsebine o sladkovodnih ribah in piškurjih, so narejena izključno na osnovi ekspertnih mnenj. Podatki o razširjenosti rib se sicer zbirajo na Zavodu za ribištvo Slovenije v okviru programa RIBKAT od l. 1980, zajemajo pa več kilometrov dolge odseke rek in ne kratkih, kot so predvideni za referenčna mesta. Za lovne vrste (približno 50 % vrst), je podatkov dovolj, za nelovne pa so zelo pomanjkljivi. To je trenutno edina javna baza podatkov o sladkovodnih ribah in piškurjih Slovenije. Razpoložljivi podatki so zbrani iz ribiško gojitvenih načrtov ribiških družin, ki gospodarijo z vodnim življem. Nekaj podatkov je zbranih iz ihtioloških raziskav, naročenih s strani RD z namenom načrtovanja športnega ribolova. Monitoring populacijskih trendov je zajet le v slednjih raziskavah. Kljub temu, da je bilo že l. 2000 znano kakšni podatki so potrebni za tipologijo vodnih teles po sistemu B, je stanje glede podatkovnih baz nespremenjeno. Raziskave niso bile narejene, baza podatkov se ni še niti osnovala. V tem času bi lahko nastajala vsaj okvirna baza podatkov o distribuciji rib v slovenskih vodnih telesih na osnovi objavljenih prispevkov ali številnih poročil. Trenutno obstaja in je v stalni uporabi baza podatkov o ribah v zasebni lasti, ki pa je le na pol obdelana. Približno 50 % podatkov o distribuciji rib po Sloveniji je vnesenih v bazo, vsaj toliko ali pa še več pa je še neobdelanih. V tej bazi so le podatki o distribuciji, ne pa o velikosti populacij, starostni strukturi rib itd. Večina, običajno nepopolnih, je v posameznih študijah pri različnih inštitucijah. Nekaj jih je v poročilih inventarizacij na Zavodu za ribištvo Slovenije, nekaj pri zasebnem podjetju Ebra, d.o.o. Logatec. Pri obeh ustanovah je treba preveriti urejenost, obdelanost podatkov po metodah za Vodno Direktivo in dostopnost podatkov, če so z lokacij, ustreznih za referenčna mesta.

Sladkovodne ribe je v trenutnem stanju nemogoče uporabljati tudi kot podporo ostalim biološkim elementom kot so fitobentos, makrozoobentos in makrofiti. Da bi lahko celostno proučili karakteristike posameznih vrst rib in piškurjev ter njihovo razvrstitev v hidroregije,

23 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 so potrebne načrtovane in sistemsko financirane raziskave o distribuciji, populacijskih trendih ter redni monitoring na izbranih lokacijah.

7.2.5. Analiza bioloških elementov

V nadaljevanju so podani potrebni čas vzorčenja za posamezno skupino vondih organizmov ter cena za eno odvzemno mesto.

Vzorčevanje zoobentosa in fitobentosa je potrebno opraviti v različnih letnih časih, to je 4 x letno. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 360.000,00 SIT + DDV (zoobentos 180.000,00 SIT + DDV in fitobentos 180.000,00 SIT + DDV).

Vzorčevanje makrofitov je potrebno opraviti 2 x letno, to je na začetku in koncu vegetacijske sezone. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 110.000,00 SIT + DDV.

Izlov rib je potrebno opraviti 2 x letno. Cena za enkratno vzorčevanje, analizo, obdelavo in interpretacijo podatkov na enem odvzemnem mestu je 1.180.000,00 SIT + DDV.

7.3. PILOTNI PROJEKTI

Na podlagi dosedanjih izkušenj tako doma kot v tujini predlagamo izvedbo pilotnih projektov, kjer bi na testnih povodjih analizirali in obdelali vse elemente, ki so nujno potrebni za izvajanje Vodne Direktive (obremenitve, tipologija, referenčna mesta, ekološko stanje, kemijsko stanje). Kot testna povodja predlagamo v alpski hidroekoregiji povodje Soče do Tolmina, v dinarski hidroekoregiji povodje Krke in v nižinski hidroekoregiji povodje Pesnice.

24 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

8. PRIMER NA TESTNIH VODOTOKIH: SAVA, DRAVA, MURA, SOČA, KRKA

Določanje tipov površinskih voda na testnih vodotokih je potekalo v naslednjih fazah:

8. 1. DOLOČITEV TIPOV VODOTOKOV NA OSNOVI ABIOTSKIH PARAMETROV (prispevno področje, nadmorska višina, geološka podlaga) v kombinaciji s hidroekoregijami (125 = tip vodotoka)

Preglednica 7: Tipi vodnih teles na testnih vodotokih

Vodotok 3 4 5 11 Število tipov Italija, Alpe Dinarski Madžarsko Korzika, zahodni nižavje Malta Balkan Soča 24, 21, 16, 13 9, 7, 6 7 Sava 24, 16, 15, 13, 7 7 7, 5, 1 9 Sava 21, 16, 13 3 Bohinjka Drava 4,2 2 Mura 3, 4, 2 3 Krka 13, 7, 6, 5 4

Na osnovi prekritja sloja obveznih kriterijev sistema A in hidroekoregij smo dobili za reko Sočo 7 tipov vodnih teles, za reko Savo 9 tipov vodnih teles, za reko Savo Bohinjko 3 tipe vodnih teles, za reko Dravo 2 tipa vodnih teles za reko Muro 3 tipe vodnih teles in za reko Krko 4 tipe vodnih teles.

8. 2. PREDLOG DOLOČITVE TIPOV NA OSNOVI BIOLOŠKIH PODATKOV:

8.2.1. Zoobentos in mladoletnice Trichoptera

Metode dela Podatke o zoobentosu, ki smo jih uporabili v delu analize so del podatkovne zbirke Ministrstva za okolje, prostor in energijo Agencije Republike Slovenije za okolje (MOPE ARSO), ter so bili pridobljeni z biološkim monitoringom kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji med leti 2000 in 2002. Drug del podatkov, ki smo jih uporabili v analizi predstavljajo naši podatki o mladoletnicah (Insecta: Trichoptera). Prvi razlog, da smo analize izvedli tudi na mladoletnicah, ki so del združbe vodnih nevretenčarjev, je v tem, da so vzorčna mesta na katerih so bili nabrani vodni nevretenčarji relativno daleč narazen in za nekatere odseke ne zadoščajo za določitev tipologije. Drug razlog je v tem, da je pri determinaciji zoobentosa redko uporabljen vrstni nivo, mladoletnice pa smo vse determinirali do vrstnega nivoja in so bolj primerne za razlikovanje posameznih odsekov in posledično tipov vodotokov. Za preverjanje ustreznosti apriori določene tipologije smo uporabili statistično metodo klastriranja na osnovi BrayCurtisovega indeksa različnosti za semikvantitativne podatke makroinvertebratov in Soerensenovega indeksa podobnosti za kvalitativne podatke mladoletnic.

25 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Rezultati in diskusija Rezultati klastriranja so predstavljeni v prilogah 112.

Reka Soča Na osnovi klasterskih analiz smo prepoznali tri tipe vodotokov. Podatki na osnovi mladoletnic kažejo (podatkov o vseh vodnih nevretenčarjih ni bilo na voljo), da je na izviru prisotna posebna favna, kar pa je na splošno značilno za vse izvire (npr. Urbanič in sod. 2000), saj posebne ekološke razmere, ki se pojavljajo na izvirih ustrezajo organizmom, ki so v mnogih primerih vezani izključno na te habitate. Prvi pravi tip predstavlja odsek, ki se začne pod izvirom in se konča nad Žago. Vzorčni mesti Žaga in Trnovo sta si bolj podobni med seboj kot vsako izmed njiju z vzorčnim mestom Trenta in predstavljata drugi tip. Vzorčno mesto pod Tolminom je bolj podobno s Solkanom, in predstavljata tretji tip. Posebna združba je prisotna v Plavah, kjer je akumulacija. V mirnih delih vodotokov so povsem drugačne ekološke razmere in posledično povsem drugačna favna, kar potrjuje tudi ta analiza. Ta del vodotoka predstavlja preoblikovano vodno telo.

Reka Sava Posebno skupino ponovno predstavljajo vzorčna mesta, ki so na odsekih znotraj zajezitev npr. Prebačevo, Radeče in pri določanju tipologije niso upoštevana. Izmed ostalih vzorčnih mest dobimo enake rezultate na osnovi obeh skupin (zoobentosa in mladoletnic) za odsek Save od Dolskega do Hrvaške meje. Vsa mesta so si zelo podobna in smo jih uvrstili v en tip. Posebno skupino predstavljata tudi Savica in Sava Dolinka v Podkornu. Za Savo Bohinjko in del Save med Jesenicami in Dolskim smo dobili na osnovi rezultatov celotne združbe zoobentosa precej mozaično sliko. Veliko bolj logično sliko smo dobili na osnovi združbe mladoletnic, ki kaže na to, da odsek Save od Struževega do Šentjakoba predstavlja en tip. Znotraj tega klastra je še vzorčno mesto na Savi Bohinjki v Polju, ki kaže večjo podobnost z dinarskim odsekom Save kot z alpskim. Četrti tip na Savi predstavlja odsek od Save Bohinjke v Bohinjski Bistrici do sotočja s Savo Dolinko in Sava pod Jesenicami (vključeni sta mesti Otoče in Podnart) do Podnarta. Da predstavlja kratek odsek pod iztokom iz Bohinjskega jezera (vzorčni mesti Sveti Janez in Polje) poseben tip je razvidno iz klastra, ki prikazuje tako celotno združbo kot tudi samo mladoletnice. Rezultat hitrega spreminjanja združbe organizmov vzdolž toka smo opazili, ker so vzorčna mesta, ki so geografsko relativno blizu skupaj (Sv. Janez, Polje in Boh. Bistrica) v klastru precej narazen.

Reka Drava Rezultati klastriranja mest na osnovi združbe vodnih nevretenčarjev na reki Dravi kažejo na to, da imamo opravka z ekološko gledano različnimi mesti. Vzroki so verjetno v dejstvu, da s številnimi akumulacijami in z odvzemom vode v spodnjem delu ne moremo govoriti o enotnih razmerah, kar se odrazi tudi na združbi organizmov. Večjo podobnost med vzorčnimi mesti smo dobili na osnovi združbe mladoletnic, ki kažejo, da lahko uvrstimo Dravo v en sam tip, kljub dejstvu, da sta vzorčni mesti v Dravogradu in v Mariboru na Lentu nekoliko dlje vstran, vendar je vzorčno mesto Mariborski otok zelo podobno z ostalimi in ne s tistim na Lentu.

Reka Mura Reka Mura predstavlja enoten tip v celotnem odseku, ki poteka po ozemlju Slovenije saj je podobnost vzorčnih mest na osnovi obeh skupin dokaj visoka.

26 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Reka Krka Na osnovi podobnosti vzorčnih mest smo prepoznali dva tipa. Prvi tip predstavlja odsek, ki vključuje vzorčna mesta pod Srebrničami. Mesto Srebrniče kaže večjo podobnost z Gorenjo Gomilo kot s Podbukovjem. Z mladoletnicami smo pokazali, da je vzorčno mesto v Marinči vasi, ki je po abiotskih dejavnikih bilo uvrščeno v isti tip kot vsa dolvodno ležeča mesta bolj podobno s Podbukovjem kot z njimi in predstavlja drug tip. To je tudi potrdilo, da Srebrniče ne predstavljajo posebnega tipa, ampak ima ta odsek samo prehodni značaj.

8.2.2. Fitobentos

Metode dela Perifitonska združba je odraz mnogih ekoloških faktorjev; hitrost vodnega toka, fizikalno kemijskih značilnosti substrata in vode, strukture substrata, antropogenih posegov v strugo in obrežje, onesnaženosti, vpliva drugih živih organizmov itd. Ker vsi našteti dejavniki niso konstantni, prihaja do letne sezonske dinamike perifitonskih alg, ki je v neobremenjenih rekah večinoma letno ponovljiva. Ob večjih nalivih prihaja do krajšega propada perifitonskih združb, po nekaj tednih nižjih vodostajev se zopet obnovijo. Onesnaženje povzroči trajne ali občasne spremembe, ki se kažejo v kvantitativnih in kvalitativnih spremembah perifitonske združbe. Podatke o perifitonskih združbah v omenjenih rekah smo uporabili pri vrednotenju različnih odsekov posameznih rek. Uporabili smo podatke, ki so nam jih posredovali z ARSO in so sestavni del državnega monitoringa. Upoštevali smo podatke od leta 1991 dalje. Prav tako smo uporabili še druge dostopne podatke iz podatkovne baze DABA podjetja Limnos, podatke iz študij določitve ekološko sprejemljivega pretoka za posamezne vodotoke in podatke iz drugih aplikativnih nalog. Primerjavo perifitonskih združb na posamezni reki smo opravili s pomočjo podatkov vrstnega sestava. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (BrayCurtisov koeficient).

Rezultati in diskusija

Reka Krka (priloga 13) Rezultati kažejo na dva ločena predela Krke. Lokacije Žužemberg in Otočec predstavljajo specifične razmere glede na podlago (travertin), kjer je razvita nekoliko drugačna združba kot na ostalem predelu Krke. Tudi drugo skupino vzorčnih mest lahko razdelimo na zgornji tok (PodbukovjeSrebrniče) ter spodnji tok med med Novim Mestom in izlivom v Savo (Gornja gomilaKrška vas).

Reka Soča (priloga 14) Glede na rezultate perifitonskih združb lahko razdelimo Sočo na tri odseke. Prvi odsek predstavlja zgornji del reke, od Trente do Trnovega ob Soči, drugi odsek predstavlja lokacije med Tolminom in Deskljami, kjer je zaradi odvzema vode hidrološki režim specifičen. Na tem odseku se menjavajo ojezereni predeli s predeli tekoče vode. Tretji odsek predstavlja spodnji tok Soče med Plavami in Solkanom.

27 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Reka Sava (priloga 15) Podatki z reke Save kažejo, da so tu odseki bolj zabrisani. Zaradi različnih izvirov, prisotnega onesnaženja in drugih ekoloških faktorjev ne dobimo podobnih združb na daljših odsekih reke. Ne glede na to lahko iz rezultatov razberemo odsek med Mednim in Jesenicami na Dolenjskem (onesnažen predel) in čist predel, ki ga predstavljajo lokacije Nad natego, Pod natego (Bled) in pritok Savice v Bohinjsko jezero.

Reka Drava (priloga 16) Rezultati kažejo na dokaj enotno združbo v reki Dravi med Dravogradom in Ormožem. Z značilno in drugačno perifitonsko združbo izstopa predel stare struge na območju Malečnoka in Zgornjega Dupleka, kar je posledica predvsem drugačnega hidrološkega režima in posledično drugačnega substrata.

Reka Mura (priloga 17) Na slovenskem odseku Mure smo primerjali le tri lokacije, med njimi ne zaznamo bistvenih razlik v perifitonski združbi.

8.2.3. Ribe

Metode dela Podatki za to poročilo niso obdelani po neki določeni metodi, ker razen nepopolne vrstne sestave rib v posameznih vodotokih ni na razpolago ustreznih in ustrezno urejenih podatkov o ribah za vse izbrane vodotoke. Na razpolago so samo podatki o vrstni sestavi in to smo tudi upoštevali pri ekspertni oceni ujemanja tipov vodotokov z različnimi ihtiocenozami v obravnavanih vodotokih. Na posameznih odsekih obravnavanih rek smo primerjali ihtiocenoze. Različnost združb smo vrednotili z multivariatno klastersko analizo (BrayCurtisov koeficient) in na ta način smo skušali dobiti podatke za podporo rezultatom dobljenim z analizo makroinvertebratov, mladoletnic in fitoplanktona.

Vir podatkov Podatki o ihtiocenozah obravnavanih vodnih teles Slovenije so zbrani iz najrazličnejših napisanih, objavljenih in neobjavljenih spodaj navedenih virov: literatura rokopisi, ustne informacije, ribiškogojitveni načrti, elaborati, poročila, presoje vplivov na okolje, načrti ureditev povodij in mnenja o poginih rib za obdobje 1976/2003 Zbrali smo le podatke o vrstni sestavi rib in piškurjev posameznih vodnih teles (v omenjenem primeru so to samo reke), ki smo jih našli v zgoraj navedenih virih.

Rezultati Pri pripravi ekspertnega mnenja smo obravnavali ihtiocenoze Save, Drave, Mure, Krke in Soče. S primerjavo vrstne sestave rib (ihtiocenoze) vzdolž posameznih vodotokov smo prišli do zaključka, da obstajajo razlike, meje predelov, kjer se te razlike pojavljajo pa ne sovpadajo vedno z mejami tipov v okviru posameznega vodotoka niti z mejami hidroekoregij. Razlike v sestavi ihtiocenoz so predvsem posledica raznolikosti vodnih habitatov. Vzdolž izbranih vodotokov se pojavljajo na določenih odsekih pomembne razlike v sestavi ihtiocenoz na

28 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 osnovi katerih bi lahko postavili meje med odseki, v okviru katerih naj bi bili izbrana referenčna mesta.

Reka Sava (Preglednica 8, Priloga 18) leži z delom povodja v eni in drugim delom v drugi hidroekoregiji. Po tipologiji pokriva 4 tipe vodotokov. Sestava ihtiocenoze pa kaže, da lahko upoštevamo 5 odsekov z različnimi ihtiocenozami. Dve odseka predstavljata Savi Bohinjka in Dolinka s tipičnima ihtiocenozama, ki se po sotočju bistveno spremenita. Sama Sava pa po ihtiocenotski sliki kaže tri različne sestave, ki se delno prekrivajo s tipologijo.

Na reki Dravi (Preglednica 9, Priloga 19) kaže ihtiocenotska slika tri odseke, ki ne sovpadajo niti s tipologijo niti z mejami hidroekoregij. Celoten tok Drave na ozemlju Slovenije je zaradi številnih zajezitev zelo enoličen vse do naselja Melje in temu primerna je identična sestava ihtiocenoze v obeh predelih. Kljub močno spremenjenemu toku so opazne razlike v ihtiocenozah na odseku od mej do Melja.

Na reki Muri (Preglednica 10, Priloga 20) so trije ihtiocenotsko različno odseki. Zgornji le delno sovpada s tipom vodotoka, medtem ko preostala dva pokrivata oba preostala tipa vodotoka reke Mure.

Na reki Krki (Preglednica 11, Priloga 21) prevladujeta dva tipa ihtiocenoze. En sovpada s tipom vodotoka, ki sega do Srebrnič, drugi tip ihtiocenoze pa pokriva dva tipa vodotoka reke Krke do izliva v Savo.

Na reki Soči (Preglednica 12, Priloga 22) smo na osnovi ihtiocenoze opredelili za tri po vrstni sestavi rib različne odseke. Prva dva pokrivata en tip vodotoka in tretji drugi tip. Meja med prvima dvema in tretjim pa sovpada z mejo med obema tipoma.

Meje med tipi posameznih obravnavanih vodotokov bolj ali manj sovpadajo s pojavljanjem sprememb v sestavi ihtiocenoz. Po eni strani je to dokaz, da hidrološke in ostale spremljajoče spremembe vodotokov vplivajo na naseljenost in s tem na vrstno sestavo rib vzdolž vodotokov, po drugi strani pa razlike dokazujejo vpliv močno spremenjenih vodnih teles na sestavo ihtiofavne in ihtiocenoz v posameznih odsekih. Tako kot v vseh primerih do sedaj, ko so v projektne naloge v zvezi z Direktivo o vodah vključene tudi sladkovodne ribe, se izvajalci soočajo z akutnim pomanjkanjem podatkov. Za izvedbo projekta so potrebni podatki, ki se v Sloveniji niso praktično nikoli zbirali na nacionalnem nivoju, ker za take raziskave ni bilo nikoli na razpolago finančnih sredstev, očitno pa tudi ne zainteresiranosti odgovornih ministrstev.

29 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 8. Ihtiocenoze reke Save na različnih odsekih.

SAVA

injka Sava Dolinka KranjRadeče RadečeKrško Sava Boh sotočje Kranj vrsta ribe KrškoJesenice Abramis brama danubii 0 0 0 1 0 1 Alburnoides bipunctatus 0 0 0 0 1 1 Alburnus alburnus 0 0 0 1 1 1 Aspius aspius 0 0 0 1 1 1 Barbus barbus 0 0 1 1 1 1 Barbus balcanicus 0 0 0 1 1 1 Carassius gibelio 0 0 0 1 0 1 Chondrostoma nasus 0 0 1 1 1 1 Carassius carassius 0 0 0 1 0 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 1 0 1 Cobitis elongata 0 0 0 0 1 1 Cyprinus carpio 0 0 0 1 1 1 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 Gobio uranoscopus 0 0 1 1 1 1 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 Leuciscus idus 0 0 0 1 1 1 Lota lota 0 0 0 0 1 1 Perca fluviatilis 0 0 0 1 1 1 Rutilus pigus virgo 0 0 0 1 1 1 Rutilus rutilus 0 0 0 1 1 1 Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 1 1 Silurus glanis 0 0 0 0 1 1 Stizostedion lucioperca 0 0 0 0 1 1 Vimba vimba 0 0 0 1 1 1 Zingel streber 0 0 0 0 1 1 Cottus gobio 1 0 1 1 1 0 Edomtomyzon mariae 1 0 1 1 0 0 Hucho hucho 1 1 1 1 1 0 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 0 0 Phoxinus phoxinus 1 1 1 1 1 0 Salmo trutta m. fario x S. marmoratus 1 1 0 0 0 0 Thymallus thymallus 1 1 1 1 1 0 Leuciscus souffia agassizi 1 0 1 1 0 0 Salvelinus fontinalis 1 1 1 1 0 0 Esox lucius 0 0 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 1 0 0 Barbatula barbatula 0 0 0 0 1 1 Gymnocephalus cernuus 0 0 0 0 0 1 Gymnocephalus schraetzer 0 0 0 0 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 0 0 1 1 število vrst 40 11 8 15 29 29 30

30 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 9. Ihtiocenoze reke Drave na različnih odsekih. Drava Ožbolt Ožbolt Maribor Maribor Formin Formin Mariborski otok otok Mariborski

VRSTA RIBE meja Vuzenica Ožbolt Fala Ptuj otok Mariborski Ptuj Maribor Vuzenica Fala Ptuj meja Ptuj Acipenser ruthenus 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Salmo trutta m. fario 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hucho hucho 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Thymallus thymallus 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Rutilus rutilus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Phoxinus phoxinus 1 1 0 0 1 1 1 1 1 Rutilus pigus virgo 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Chondrostoma nasus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus c. cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus leuciscus 1 0 0 0 0 1 1 0 1 Leuciscus idus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Scardinius erythrophthalmus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Aspius aspius 0 0 1 1 1 0 1 1 0 Tinca tinca 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Coregonus sp. 1 1 0 0 0 0 1 0 0 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 1 1 1 Gobio albipinnatus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Barbus barbus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus petenyi 0 0 0 1 0 0 1 0 0 Alburnus alburnus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 1 1 1 1 1 1 1 Abramis brama 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Carassius gibelio 0 0 0 1 1 0 1 1 0 Cyprinus carpio 1 1 1 1 0 0 1 0 0 Vimva v. carinata 1 1 1 1 1 0 1 1 0 Perca fluviatilis 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Stizostedion lucioperca 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Gymnocephalus cernuus 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Gymnocephalus schraetzer 0 1 1 1 1 1 1 1 1 Gymnocephalus baloni 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Zingel zingel 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Silurus glanis 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Esox lucius 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Sabanejevia balcanica 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 0 0 1 1 0 1 1 Lota lota 1 0 0 0 1 1 1 1 1 Anguilla anguilla 1 1 1 0 1 1 1 1 1 Ictalurus nebulosus 1 1 0 0 0 0 1 0 0 Lepomis gibbosus 1 0 0 0 1 1 1 1 1 število vrst 42 27 25 23 24 34 32 33 34 32

31 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 10. Ihtiocenoze reke Mure na različnih odsekih. MURA

brod Hotizi Hotiza Ceršak brod pri pri brod Cmurek

pod Hotizo pri Križevcih podCeršakom Podturn Gornja radgona Gornja HotizaPodturen Bunčani Veržej Ižakovci Melinci Ižakovci Črenšovci brod v Meki vbrod+ rokav ceršak Gornja radgona pod tovarno Sladki podVrh tovarno Sladki Gornja Radgona Mele Radgona Gornja nad Murskimnad Središčem podMurskim Središčem pod mrtvico Szent kiraly pod Szent mrtvico rokav Srata Mura veržej Mura rokav Srata

VRSTA RIBE Bistricapri Kantini most Acipenser ruthenus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Oncorhynchus mykiss 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Hucho hucho 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Rutilus rutilus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Rutilus pigus virgo 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus leuciscus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 1 Leuciscus souffia agassizi 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 Leuciscus idus 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Scardinius erythrophthalmus 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 Aspius aspius 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Tinca tinca 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Alburnoides bipunctatus 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 Chondrostoma nasus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Gobio gobio 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 0 0 1 0 0 1 1 1 Gobio albipinnatus 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 1 Barbus barbus 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus petemyi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 Alburnus alburnus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Blicca bjoerkna 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 Abramis brama 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Abramis sapa 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 Carassius carassius 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 1 Carassius gibelio 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 Cyprinus carpio 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 Vimva v. carinata 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Perca fluviatilis 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 Stizostedion lucioperca 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 1 Acerina cernua 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Acerina schraetzer 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 Zingel zingel 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Silurus glanis 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 1 1 Esox lucius 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Misgurnus fossilis 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 0 1 1 Lota lota 0 1 1 1 0 1 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 1 1 1 Anguilla anguilla 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 Ictalurus nebulosus 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 Lepomis gibbosus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SKUPAJ: 42 vrst 11 15 17 14 12 20 16 16 23 20 25 23 23 15 17 15 16 23 32 37

32 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 11. Ihtiocenoze reke Krke na različnih odsekih.

KRKA izliv Čatež Straža Straža Otočec Soteska Krška vas Novo mesto Dvor Kostanjevica Kostanjevica Dvor Soteska Krška vas Kostanjevica Straža Straža Novo mesto Otočec izlivni del Krkev Savo

VRSTA RIBE Kostanjevica Salmo trutta m. fario 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Hucho hucho 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Thymallus thymallus 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 Rutilus rutilus 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Rutilus pigus virgo 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Chondrostoma nasus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus s. agassizi 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Leuciscus cephalus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Leuciscus idus 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Aspius aspius 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Tinca tinca 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Alburnoides bipunctatus 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 Gobio gobio 0 0 0 0 1 1 1 1 0 1 1 Gobio uranoscopus 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 Barbus barbus 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Barbus balcanicus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Alburnus alburnus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Abramis brama 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Carassius gibelio 0 0 1 0 0 1 1 1 0 1 1 Cyprinus carpio 0 1 1 1 1 1 0 0 1 1 0 Vimva v. carinata 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Perca fluviatilis 0 0 0 1 1 1 1 1 0 1 1 Stizostedion lucioperca 0 0 1 1 0 0 1 1 0 1 1 Zingel streber 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 Cottus gobio 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 Silurus glanis 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Esox lucius 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Sabanejevia balcanica 0 0 1 1 0 1 1 1 0 1 1 Cobitis elongata 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 1 Cobitis elongatoides 0 0 1 1 1 1 1 1 0 1 1 Barbatula barbatula 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 Lota lota 0 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 Lepomis gibbosus 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Število vrst 34 8 11 24 29 24 27 29 28 12 33 29

33 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Preglednica 12. Ihtiocenoze reke Soče na različnih odsekih.

SOČA

Kobarid Izvir Most na Sočieja Kobarid Most na Soči

VRSTA RIBE Lethenteron zanandreai 0 0 1 Thymallus thymallus 1 1 1 Salmo marmoratus 1 1 1 Oncorhynchus mykiss 1 1 1 Barbus caninus 0 1 1 Cyprinus carpio 0 0 1 Barbus plebejus 1 1 1 Chondrostoma nasus 0 0 1 Chondrostoma genei 0 0 1 Alburnus albidus 0 1 1 Rhodeus sericeus amarus 0 0 1 Phoxinus phoxinus 1 1 1 Rutilus rubilio 0 1 1 Leuciscus (Telestes) souffia 0 1 1 Leuciscus cabeda 1 1 1 Cobitis bilineata 0 0 1 Cottus gobio 1 1 1 skupaj 17 7 11 17

34 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

8.2.4. Makrofiti

Testni vodotoki se med seboj precej razlikujejo, saj se pojavljajo v različnih hidroekoregijah (njihove meje so nastale na podlagi podatkov o prisotnosti makrozoobentosa).

Podatki, ki obstajajo o vodnih makrofitih v teh rekah, na splošno ne ustrezajo kot izhodišče za prepoznavanje razlik na posameznih odsekih rek. Ustrezna sistematična raziskava makrofitov od izvira do izliva je bila narejena le na reki Krki v letih 2002 in 2003. Analiza podatkov o vrstni prisotnosti na lokacijah vzdolž reke je pokazala, da je reka razdeljena v dva dela glede na razporejenost vrst (drevo podobnosti): zgornji odsek je od izvira do Srebrnič, drugi del je od Srebrnič navzdol do izliva.

Na vseh ostalih rekah ustrezne raziskave ni bilo. V primeru reke Soče predvidevamo, da bi določitve vrst mahov, ki so prisotni v celotni reki od izvira do meje z Italijo pokazala razlike v distribuciji vrst in s tem tudi podprle razlike v abiotskih dejavnikih, ki so podlaga za izdelavo tipologije.

Tudi v reki Savi , ki ima oba izvira na našem območju, bi usmerjena raziskava makrofitov lahko pokazala spremembe, ki botrujejo drugačni vrstni sestavi in številčnosti teh vrst. Iz grobega pregleda celotne reke, ki je bil narejen v letih 1995 in 1996 lahko sklepamo, da je izvirni del Save Dolinke do Podkorena povsem drugačen od naslednjega odseka do izliva reke Pišnice. V nadaljevanju so razlike zabrisane in zbrani podatki niso uporabni pri potrjevanju tipologije.

Za reko Dravo in reko Muro ni podatkov o makrofitih.

35 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

8.2.5. Predlog tipov vodnih teles vodotokov na testnih vodotokih

Na osnovi podatkov in analiz taksonomske sestave organizmov (zoobentos, Trichoptera, fitobentos, ribe, makrofiti) smo določili meje med tipi vodnih teles na izbranih testnih vodotokih. V preglednici 13 smo natančneje opredelili abiotske dejavnike s katerimi smo opisali na novo določene tipe vodnih teles za reki, v preglednici 13 pa smo natančneje opredelili abiotske dejavnike za Savo, Savo Bohinjko, Dravo, Muro, Krko in Sočo.

Kot dodatne izbirane dejavnike smo opredelili : o Povodje (Donavsko, Jadransko) o Hidroekoregije (Alpe, Dinarski zahodni Balkan, Madžarsko nižavje in Italija, Korzika, Malta) o Stalnost toka (da, ne) o Zaznaven vpliv iztoka iz jezera (da, ne).

Vse naštete abiotske dejavnike bi bilo možno uporabiti tudi pri nadaljnem opisu tipov vodnih teles vodotokov.

36 Preglednica 13. Predlog določitve tipov vodnih teles vodotokov z opisom abiotskih dejavnikov za Savo, Savo Bohinjko, Dravo, Muro, Krko in Sočo. Vodotok Območje tipa vodotoka Povodje Hidroekoregija F (km 2) Nadm. višina Podlaga Stalnost Zaznaven Oznaka tipa (m) toka vpliv iztoka iz jezera Sava Izvir Podkoren Donavsko Alpe 10100 Nad 800 Karbonati Da Ne A1 Podkoren Hrušica Donavsko Alpe 1001000 200800 Karbonati Ne Ne A2 Hrušica Podnart Donavsko Alpe 1001000 200800 K arbonati Da Ne A3 Podnart – Šentjakob Donavsko Dinarski zahodni 100010 000 200800 Karbonati Da Ne D1 (sotočje z Ljubljanico) Balkan Šentjakob (sotočje z Donavsko Madžarsko nižavje 1000 10 000 200–800 Karbonati Da Ne H3 Ljubljanico) Radeče Radeče – Brežice (sotočje Donavsko Madžarsko nižavje 100010 000 Pod 200 Karbonati Da Ne H4 s Krko) (Sotočje s Krko) – meja s Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 0000 Pod 200 Karbonati Da Ne H5 Hrvaško Sava Sv. Janez Polje Donavsko Alpe 10 100 200800 K arbonati Da Da A4 Bohinjka Polje – izliv v Savo Donavsko Alpe 100 1000 200800 Karbonati Da Ne A3 Dolinko (isti tip kot Hrušica Podnart) Drava Meja z Avstrijo – Formin Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 200800 Silikati Da Ne H1

Formin meja s Hrvaško Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 Pod 200 Silikati Da Ne H2 Mura Meja z Avstrijo – Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 200800 Silikati Da Ne H1 Petanjci Petanjci – meja s Donavsko Madžarsko nižavje Nad 10 000 Pod 200 Silikati Da Ne H2 Hrvaško Soča Sotočje s Suhim potokom Jadransko Alpe 10100 200800 Karbonati ??? Ne – vas Soča Vas Soča – Tolmin Jadransko Alpe 1001000 200800 Karbonati Da Ne TolminMeja z Italijo Jadransko Dinarski zahodni 100010 000 Pod 200 Karbonati Da Ne Balkan Krka Izvir – Meniška vas Donavsko Dinarski zahodni 10100 200800 Karbonati Da Ne (sotočje Radešica) Balkan Pod 200 Meniška vas Otočec Donavsko Dinarski zahodni 1001000 Pod 200 Karbonati Da Ne Balkan Otočec izliv Donavsko Dinarski zahodni 1001000 Pod 200 Karbonati oz. Da Ne Balkan silikati

Opomba : Pri določitvi vodnih teles smo upoštevali podatke o združbah, vendar rezultati niso realni zaradi močne obremenjenosti posameznih odsekov vodotokov in/ali močnih posegov v hidrološke značilnosti, ki se odražajo na združbah vodnih organizmov. Posebej kritičen je predvsem odsek Save pod Sotočjem z Ljubljanico in Drava.

Na osnovi biološke preverbe tipov vodnih teles vodotokov smo dobili naslednje število tipov vodnih teles za posamezne reke:

Število tipov vodnih teles Vodotok Soča 3 Sava 7 Sava Bohinjka 2 Drava 2 Mura 2 Krka 3

Kljub temu, da bodo v nadaljevanju podani odseki vodotokov kot zakjučene enote se moramo zavedati, da imamo v vodotokih opravka z gradientom in ne s pasovi. Rezultat tega je dejstvo, da meje med posameznimi tipi niso ostre , ampak so krajši ali daljši prehodni odseki.

Glede na rezultate preverbe tipologije na osnovi bioloških elementov na testnih vodotokih predlagamo podobno preverjanje tudi za vse ostale vodotoke v Sloveniji.

Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

9. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI

1. Z vidika strokovne ustreznosti in racionalizacije postopka tipologije slovenskih vodotokov po določilih Vodne Direktive smo kot osnovo tipologije vodotokov uporabili delitev po obveznih kriterijih sistema A (velikost povodja, nadmorska višina, geološka podlaga) (Brilly et al., 2003), nadgrajeno s 4 hidroekoregijami. Na osnovi prekrivanja tematskega sloja 25 tipov vodotokov s hidroekoregijami, smo dobili 43 tipov vodotokov. Vsekakor bo potrebno v nadaljevanju opisati tipe vodotokov še z drugimi izbirnimi dejavniki po sistemu B Vodne Direktive. Iz navedenega lahko zaključimo, da bomo v postopku tipologije vodotokov po določilih Vodne Direktive v Sloveniji uporabili sistem B.

2. Glede na rezultate preverbe tipologije z biološkimi elementi na testnih vodotokih (Sava, Drava, Mura, Krka, Soča) predlagamo podobno preverjanje tudi za vse ostale vodotoke v Sloveniji. V letu 2004 bomo opravili statistično analizo podatkov skupine Trichoptera, zoobentosa in fitobentosa ter s tem preverili obstoječo tipologijo vodotokov. Na osnovi rezultatov interdisciplinarnega dela bomo predlagali nadalnje združevanje oz. razčlenjevanje tipov vodotokov. Vendar trenutno tipologijo (43 tipov vodotokov) ne moremo verodostojno preverjati z biotskimi parametri, dokler ne bodo pravilno določene nadmorske višine, potrebno pa bi bilo tudi drugače upoštevati geološko podlago. Iz opažanj sodimo, da tudi pravilno upoštevanje parametrov v sistemu A, le ta ne bo dal uporabne tipologije za Slovenijo; Slovenija je preveč razgibana in ekološko pestra, da bi jo lahko opisali s štirimi skupinami enostavnih spremenljivk. Nujno je izbrati dodatne nove dejavnike tipologije. V veliko pomoč bi bila razdelitev Slovenije na bioregije . S tako spremenljivko BIOREGIJA se lahko poda pomemben opis, ki se ga z običajnimi abiotskimi spremenljivkami težko poda. To potrjujejo tudi hidroekoregije za tipske vodotoke.

3. Pri izdelavi strokovnih podlag, skladno z zahtevami Vodne Direktive strokovnjaki ugotavljamo, da imamo na razpolago zelo malo podatkov o vodnih organizmih, ki so bili zbrani sistematično in so uporabni za izvajanje Vodne Direktive. Nekaj podatkov je v posameznih študijah, pri različnih inštitucijah, ali pa so podatki nepopolni. Zato bo v naslednjih letih potrebna izdelava ciljnih programov vzorčevanja in zbiranja podatkov o vodnih organizmih ter o njihovih ekoloških značilnostih.

4. Monitoring MOPEARSO vključuje le fitobentos in zoobentos, ne vključuje pa makrofitov in rib. Preverba tipologije samo na osnovi podatkov zoobentosa in fitobentosa, ki so pridobljeni iz baze podatkov ARSO v Sloveniji ni mogoča. Slovensko ozemlje je geografsko razgibano in ekološko pestro, pri vrednotenju kakovosti površinskih vodotokov pa so vključeni samo nekateri vodotoki, vključenih je premalo tipov vodotokov, nekateri vključeni pa so tudi močno onesnaženi. V mnogih primerih določanje samo do rodu ni zadostno in določitev na osnovi teh podatkov ni možna. V večino velikih slovenskih rek je močno posegel človek, predvsem z izgradnjo akumulacij, ki ne omogočajo prisotnosti, za tisti odsek reke, tipičnih vrst. Na takih mestih pa je oteženo tudi samo vzorčenje kar ima za posledico nereprezentativnost podatkov.

5. Podatke o sladkovodnih ribah je v trenutnem stanju nemogoče uporabljati tudi kot podporo ostalim biološkim elementom kot so fitobentos, makrozoobentos in makrofiti. Da bi lahko celostno proučili karakteristike posameznih vrst rib in piškurjev ter njihovo razvrstitev,

39 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004 so potrebne načrtovane in sistemsko financirane raziskave o distribuciji, populacijskih trendih ter redni monitoring na izbranih lokacijah.

Za potrjevanje že izbrane tipologije lahko makrofite uporabimo le kot pomožen element, saj so podatki skopi, zato ocena lahko izhaja le iz ekspertnega mnenja.

6. Za ustreznost preverjanja tipologije bo nujno potrebno opraviti terensko delovzorčenje organizmov in pri tem upoštevati letno dinamiko organizmov, kar v primeru bentoških nevretenčarjev in fitobentosa predstavlja vzorčenje vsaj v štirih različnih obdobjih leta, v primeru makrofitov in rib pa dvakrat letno.

7. Brez terenskega dela bo določitev tipologije in v nadaljevanju tudi referenčnih razmer nemogoče. Posledice bodo vidne ob vzpostavitvi monitoringa in številnih odstopanjih od dobrega ekološkega stanja, ki vsaki državi v prihodnosti prinašajo dolgoročno finančno obremenitev.

8. Na podlagi dosedanjih izkušenj tako doma kot v tujini predlagamo izvedbo pilotnih projektov, kjer bi na testnih povodjih analizirali in obdelali vse elemente, ki so nujno potrebni za izvajanje Vodne Direktive (obremenitve, tipologija, referenčna mesta, ekološko stanje, kemijsko stanje). Kot testna povodja predlagamo v alpski hidroekoregiji povodje Soče do Tolmina, v dinarski povodje Krke in v nižinski povodje Pesnice.

40 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

10. LITERATURA

Bizjak, A. (2003 a). Opredelitev tipologije površinskih voda. Obstoječe strokovne podlage – pregled in mnenje, poročilo, Ljubljana, maj 2003, 11 str. Bizjak, A. (2003 b). Sintezni postopek ocenjevanja hidromorfološkega stanja rečnih koridorjev, razvit z analizo stanja na reki Dragonji, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 212 str. Bizjak, A. (2004a). Strokovne podlage za srečanje ožje delovne skupine ICPDR DG TI (Dunaj, 19. 01. 2004), poročilo, Inštitut za vode Republike Slovenije, 10 str. Bizjak, A. (2004b). Osnutek hidromorfološke tipologije vodotokov in določitve hidromorfoloških referenčnih razmer za tipe vodotokov (vmesno poročilo), 12. str. Bostelmann, R., Braukmann, U., Briem, E., Fleischacker, T., Humborg, G., Nadolny, I., Scheurlen, K., Weibel, U. (1998). »An Approach to Classification of Natural Streams and Floodplains in South – west Germany« v de Waal, L. C., Large, A. R. G., Wade, P. M., Rehabilitation of Rivers, Principles and Implementation, John Wiley & Sons Ltd, Chichester, str. 31 – 55 Brilly, M., Urbanc Berčič, O., Brancelj, A., Tome, D., Vidmar, A., Globevnik, L., Šraj, M. (2001). Določitev ekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 62 str. Brilly, M., Vidmar, A., Šraj, M. (2003). Tipologija površinskih vodnih teles, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 53 str. Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft (2002). The Water Framework Directive – Ecological Status, State of Implementation in Austria, September 2002, poročilo, Bundesministerium für Land und Forstwirtschaft, Dunaj, 3 str. CEN/TC 230/Working Group 2 N. 8– Biological and ecological assessment methods: A strategy to meet the biological and ecological standardization needs of the European Union legislation in water policy, Version 3 200202. CIS (2003). Identification of water bodies, Horizontal guidance document on the application of the term »water body« in the context of the Water Framework Directive, CIS, januar 2003, 21 str. Cvitanič, I. (2004). Osebna komunikacija, Ljubljana IzVRS (2003 a). Strategija določanja vodnih teles površinskih voda, dokument v delu, Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana IzVRS (2003 b). Zapisnik delovnega sestanka »Ekoregije in tipi površinskih voda«, ki je bil dne 22. 09. 2003 ob 12. uri v sejni sobi IzVRS, Hajdrihova 28 c, Ljubljana, IzVRS, Ljubljana, 01. 10. 2003, 2 str. Kern, K. (1994). Grundlagen naturnaher Gewässergestaltung, Geomorphologische Entwicklung von Flieβgewässern, Springer, Berlin, 256 str. Knighton, D. (1998). Fluvial forms and processes, A new perspective, Arnold, London, 383 str. Niehoff, N. (1996). Ökologische Bewertung von Flieβgewässerlandschaften, Grundlage für Renaturierung und Sanierung, Springer, Berlin, 300 str. Petts, G., Calow, P. (1996). River Flows and Channel Forms, Blackwell Science, Oxford, 262 str. Povž, M., 1993. Favna Slovenije (Pisces) Razširjenost, ogroženost in varstvo sladkovodnih rib (Pisces) Slovenije. Zavod za ribištvo Ljubljana: 36 str. Povž, M., 1989. Ihtiofavna reke Mure v Sloveniji. Zavod za Ribištvo, Ljubljana. Povž, M., D. Jesenšek, P. Berrebi & A.J. Crivelli, 1996. Soška postrv (Salmo trutta marmoratus, Cuvier 1817) v pore ju So e v Sloveniji: varstveni na rt. Tour du Valat, Arles. 65 str. Povž, M., 1994: The conservation status of freshwater fishes of the Mura river and its tributaries in the Republic of Slovenia. Pol. Arch. Hydrobiol. , 1994, 41, št. 3, str. 311321. Povž, M., 1994 Ribištvo in ribe v porečju Krke. Ribič , 1994, let. 53, št. 4, str. 103105. Principles and methods for establishing reference conditions and ecological status class boundaries for inland surface waters Policy summary to the REFCOND Guidence Document, CIS Working Froup 2.3, version 20030321, 15. str. Raven, P. J., Holmes, N. T. H., Dawson, F. H., Fox, P. J. A., Everard, M., Fozzard, I. R., Rouen, K. J. (1998). River Habitat Quality, the physical character of rivers and streams in the UK and Isle of Man, River Habitat Survey Report No. 2, Environment Agency, Alconbury Environmental

41 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Consultants, NERC Institute of Freshwater Ecology, The Natural Step, Scottish Envronment Protection Agency, 84 str. Rosgen, D. (1996). Applied River Morphology, Wildland Hydrology, Colorado, 843 str. RS MOP HMZ (1998). Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 98 str. RS MOP HMZ (1999). Hidrološki letopis Slovenije 1997, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 147 str. RS MOPE (2003). Program dela Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2003, Republike Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana, 32 str. RS MOPE (2004). Izvajanje programa dela Inštituta za vode R Slovenije za leto 2004, dopis št. 355 0142 / 2003, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana Scherle, J. (1999). Entwicklung naturnaher Gewässerstrukturen – Grundlagen, Leitbilder, Plannung, Mitteilungen des Institutes für Wasserwirtschaft und Kulturtechnik der Universität Karlsruhe, Heft 199, Institut für Wasserwirtschaft und Kulturtechnik, Universität Karlsruhe, Karlsruhe, 6 17 str., priloge SmolarŽvanut N. 2003. Poročilo o stanju nalog 19.11.2003, 3. str. Smolar Žvanut, N. (2004). Priprava strokovnih osnov za srečanje ožje delovne skupine ICPDR DG TI, ki bo 19. januarja 2004 na Dunaju, poročilo, Inštitut za vode Republike Slovenije, 5 str. SmolarŽvanut, N., Urbanič,G., Povž, M., Kosi, G., Gabrijelčič, E., Lovka, M. (2004): Določitev mej hidroekoregij, delovna verzija končnega poročila, 63 str. Strategy paper: Criteria for the identification of potential reference river streches for high ecological status in Austria, October 2000 The European Parliament and the Council (2000). Directive of the European Parliament and of the Council establishing a framework for Community action in the field of water policy, Bruselj, 18. julij 2000, 62 str., 11 dodatkov The European Parliament and the Council (2002). Guidance on establishing reference conditions and ecological status class boundaries for inland surface waters, Final Version 7.0 2003 – 0305, 93 str. Uradni list RS (2002). Zakon o vodah (ZV – 1), Uradni list RS 67 / 02, str. 7648–7680, Ljubljana Uradni list RS (2003). Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih voda, Uradni list RS 65 / 03, str. 10089–10096, Ljubljana Urbanič G. (v pripravi). Ekologija in razširjenost mladoletnic (Insecta: Trichoptera) v nekaterih vodotokih v Sloveniji. Doktorska disertacija. VGI d.o.o. (2002). Kategorizacija pomembnejših slovenskih vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C274, Ljubljana. VGI p.o. (1994). Kategorizacija pomembnejših slovenskih vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C274, Ljubljana. Zumbroich, T., Müller, A., Friedrich, G. (1999). Strukturgüte von Flieβgewässern, Grundlagen und Kartierung, Springer, Berlin, 283 str.

42 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

10. PRILOGE

Priloga 1. Seznam kod vzorčnih mest z mladoletnicami.

Vodotok Kraj Koda DRAVA BORL DrBoPN4 DRAVA DRAVOGRAD DrDrPN4 DRAVA DUPLEK DrDuPN4 DRAVA MARIBORSKI OTOK DrMbPN4 DRAVA ORMOŽ DrOrPN2 DRAVA MARIBORLENT DrMLPN4 DRAVA STARŠE (LETA 1975), PTUJ Dr75PN4 KRKA GORENJA GOMILA KrGGPN6 KRKA KRŠKA VAS KrKvPN5 KRKA PODBUKOVJE KrPbDN13 KRKA SREBRNIČE KrSrDN5 KRKA MARINČA VAS, ŽUŽEMBERG KkMvDN5 MURA CERŠAK MuCsPN3 MURA MOTA MuMoPN2 MURA PETANJCI MuPnPN4 MURA GORNJA RADGONA MuGRPN4 MURA ŠENTILJ MuSePN3 SAVA DOLSKO SaDoPN7 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SaJDPN1 SAVA MEDNO SaMeDN7 SAVA OTOČE SaOtAL7 SAVA ŠENTJAKOB SaSjDN7 SAVA SUHADOL (HRASTNIK) SaSuPN7 SAVA ČRNUČE SaCrDN7 SAVA KRŠKO SaKkPN5 SAVA PODNART SaPoAL7 SAVA STRUŽEVO SaStDN7 SAVA TOMAČEVO SaToDN7 SAVA BOŠTANJ SaBtPN7 SAVA BOHINJKA BODEŠČE SBBdAL13 SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ SBSJAL13 SAVA BOHINJKA NAD NATEGO SBnnAL13 SAVA BOHINJKA POD NATEGO SBpnAL13 SAVA BOHINJKA BOHINJSKA BISTRICA SBBBAL13 SAVA BOHINJKA POLJE SBPoAL13 SAVA DOLINKA PODKOREN SDPkAL24 SAVICA IZLIV SiizAL21 SAVICA DOM SAVICA SiDSAL24 SOČA TRNOVO SoTnAL13 SOČA ŽAGA SoŽaAL13 SOČA SOLKAN SoSoDN7 SOČA TRENTA SoTrAL24 SOČAIZVIR TRENTA SoizAL24

43 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 2. Seznam kod vzorčnih mest z zoobentosom.

Vodotok Kraj Koda SAVA NAD NATEGO SBnnAL13 SAVA POD NATEGO SBpnAL13 SAVICA (X) PRED IZLIVOM ScpiAL21 MURA CERŠAK MuCsPN3 MURA PETANJCI MuPtPN4 MURA MOTA MuMoPN2 DRAVA DRAVOGRAD DrDrPN4 DRAVA BREZNO DrBrPN4 DRAVA MARIBORSKI OTOK DrMbPN4 DRAVA DUPLEK DrDuPN4 DRAVA PTUJ DrPtPN4 DRAVA BORL DrBoPN4 DRAVA ORMOŽ DrOrPN2 SAVA DOLINKA PODKOREN SDPkAL24 SAVA DOLINKA BLEJSKI MOST SDBmAL13 SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ SBSjAL13 SAVA BOHINJKA BODEŠČE SBBdAL13 SAVA OTOČE SaOtAL7 SAVA PREBAČEVO SaPrDN7 SAVA MEDNO SaMeDN7 SAVA ŠENTJAKOB SaSjDN7 SAVA DOLSKO SaDoPN7 SAVA LITIJA SaLtPN7 SAVA HRASTNIK SaHrPN7 SAVA NAD SOPOTO RADEČE SaRaPN7 SAVA BOŠTANJ SaBtPN7 SAVA BREŽICE SaBrPN5 SAVA JESENICE SaJDPN1 KRKA PODBUKOVJE KrPbDN13 KRKA SREBRNIČE KrSrDN5 KRKA GORNJA GOMILA KkGGDN6 KRKA KRŠKA VAS KrKvDN5 SOČA TRENTA SoTrAL24 SOČA TRNOVO SoTnAL13 SOČA POD TOLMINOM SopTAL13 SOČA PLAVE SoPlDN7 SOČA SOLKAN SoSoDN7

44 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 3. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe makroinvertebratov.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

SoTrAL24

SoTnAL13

SopTDN13

SoSoDN7

SoPlDN7

Priloga 4. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

SoTnAL13

SoŽaAL13

SoSoDN7

SoTrAL24

SoizAL24

45 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 5. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save (vključno s Savo Bohinjko in Savo Dolinko ter Savico) na osnovi združbe makroinvertebratov.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

SBBdAL13 SaOtAL7 SaMeDN7 SaSjDN7 SBSjAL13 SBpnAL13 SaHrPN7 SaBtPN7 SaJDPN1 SaBrPN5 SaDoPN7 SALtPN7 SaPrDN7 SaRaPN7 ScpiAL21 SDPkAL24 SBnnAL13 SDBmAL13

Priloga 6. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

SaOtAL7 SBBdAL13 SaPoAL7 SBnnAL13 SBpnAL13 SBBBAL13 SBSJAL13 SaMeDN7 SaSjDN7 SBPoAL13 SaCrDN7 SaToDN7 SaStDN7 SaSuPN7 SaBtPN7 SaKkPN5 SaDoPN7 SaJDPN1 SiizAL21 SiDSAL24 SDPkAL24

46 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 7. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe makroinvertebratov.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

DrDrPN4

DrMbPN4

DrOrPN2

DrDuPN4

DrPtPN4

DrBrPN4

DrBoPN4

Priloga 8. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

DrDuPN4

DrOrPN2

DrMbPN4

DrBoPN4

Dr75PN4

DrDrPN4

DrMLPN4

47 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 9. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe makroinvertebratov.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

MuCsPN3

MuPtPN4

MuMoPN2

Priloga 10. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

MuGRPN4

MuSePN3

MuPnPN4

MuCsPN3

MuMoPN2

48 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 11. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe makroinvertebratov.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

KkGGDN6

KrKvDN5

KrSrDN5

KrPbDN13

Priloga 12. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe mladoletnic (Insecta: Trichoptera).

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

KrGGDN6

KrKvDN5

KrSrDN5

KrPbDN13

KkMvDN5

49 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 13. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe fitobentosa.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

PODBUKOVJE

SREBRNIČE

GORNJA GOMILA

KRŠKA VAS

GRADIČEK

ŽUŽEMBERK (pt)

ŽUŽEMBERK (slap)

OTOČEC

OTOČEC (travertin)

50 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 14. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe fitobentosa.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

ŽAGA

KAMNO

ČEZSOČA

NAD IZLIVOM KORITNICE

TRENTA

TRNOVO

PLAVE

SOLKAN

POD TOLMINOM

POD AJBO

POD KANALOM

POD DESKLJAMI

NAD TOLMINOM

POD DOBLARJEM

DESKLJE

POD DOBLARJEM1

51 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 15. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe fitobentosa.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

LITIJA HRASTNIK DOLSKO BOŠTANJ BREŽICE JESENICE MEDNO ŠENTJAKOB OTOČE RADEČE BLEJSKI MOST BODEŠČE PODKOREN SVETI JANEZ NAD NATEGO POD NATEGO PRED IZLIVOM BOŠTANJ 1 BOŠTANJ 2 BOŠTANJ 3 SOTESKA KRŠKO GOZD MARTULJEK

52 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 16. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe fitobentosa.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

DRAVOGRAD

MARIBORSKI OTOK

PTUJ

ORMOŽ

DUPLEK

BORL

BREZNO

MALEČNIK

ZGORNJI DUPLEK

53 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 17. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe fitobentosa.

1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

PETANJCI

MOTA

CERŠAK

54 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 18. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Save na osnovi združbe rib.

0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

Sava Bohinjka

Sava Dolinka

sotočje Kranj

RadečeKrško

KrškoJesenice

KranjRadeče

55 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 19. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Drave na osnovi združbe rib.

0,4 0,3 0,2 0,1 0

meja Vuzenica

Vuzenica Ožbolt

Ožbolt Fala

Fala maribor ski otok

Mariborski otok Ptuj

Ptuj Formin

56 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 20. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Mure na osnovi združbe rib.

0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

Bistrica most pri Kantini

Črenšovci Kot brod pri Hotizi

Bunčani Veržej

pod Hotizo

nad Murskim Središčem

pod mrtvico Szent kiraly

brod v Meki + rokav

pri Križevcih

pod Murskim Središčem

rokav Srata Mura veržej

Ižakovci Melinci

Podturn brod

pod tovarno Sladki Vrh

Cmurek

pod Ceršakom

Gornja Radgona Mele

Ceršak

57 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 21. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Krke na osnovi združbe rib.

0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

Otočec Kostanjevica

Kostanjevica Krška vas

Krška vas Čatež

izlivni del Krke v Savo

Straža Novo mesto

Novo mesto Otočec

Dvor Soteska

Soteska Straža

58 Inštitut za vode Republike Slovenije št. poročila: NS 03/2004

Priloga 22. Podobnost (BrayCurtisov indeks različnosti) med vzorčnimi mesti reke Soče na osnovi združbe rib.

0,4 0,3 0,2 0,1 0

Kobarid Most na Soči

Most na Sočieja

Izvir Kobarid

59