Julij 2006, Št

Letnik 7, julij 2006, št. 3 (35) Javno glasilo občine Loška dolina

JULIJ 2006

str. 6 str. 10 str. 23 UVODNIKUVODNIK

KAZALO Spoštovani bralci, NAŠA OBČINA Aktivno štiriletno obdobje ...... 3 Na kratko iz občinskega sveta ...... 5 Odličnjaki pri županu ...... 6 dobrodošli med vsebino Obrha, ki nekoliko diši tudi po senu in ostrnicah. Obisk vlade RS v Loški dolini ...... 6 V deželi ostrnic ...... 8 Po senu je dišalo tudi na tridnevni prireditvi, ki je s svojim izročilom kot nalašč NAŠI KRAJI IN LJUDJE Babna Polica – najbolj urejena vas v sovpadala z praznovanjem 15-letnice samostojnosti naše domovine Sloveni- Občini Loška dolina v letu 2006 ...... 10 je. V deželi ostrnic smo lahko spoznavali, da ima naša dolina bogate korenine. KULTURA Ložanka v Starem trgu ...... 12 Prav je, da jih tudi na takšen način ohranjamo in k temu vzpodbujamo naše Peta – jubilejna revija Rokovih prihodnje rodove. literarnih srečanj ...... 14 Kako se pravi po naše ... II...... 15 Mokro poletje ...... 15 Ko spomini obudijo preteklost ...... 16 Po obsegu Obrha sodeč je bil predpočitniški čas in začetek počitnic pester in IZ GOSPODARSTVA poln dogajanja tudi na drugih področjih. Obisk predsednika vlade in ministra za gospodarstvo v Kovinoplastiki Lož d.d...... 17 ŠOLAR Letos je zaključila osnovno šolo prva generacija devetletkarjev. Najboljši so Projekt Mali inštrumenti ...... 18 prejeli priznanja oziroma Bronasti grb Občine Loška dolina, za kar jim v im- Učiteljica in vzgojiteljica v 1. razredu ...... 18 Bivanje v CŠOD Fara na Kočevskem ...... 19 enu uredniškega odbora čestitam. Tudi sicer so bili osnovnošolci in njihove Uspešno delo učencev pri izbirnem učiteljice zelo aktivni. O nekaterih njihovih projektih, uspehih, dejavnostih in predmetu turistična vzgoja ...... 21 S knjigo v svet – bralna značka prireditvah si lahko sedaj, ko so na zasluženih počitnicah, preberete v njihovi za 21. stoletje ...... 22 Po naši šoli so letale čebele ...... 23 rubriki. Aktivno je bilo tudi štiriletno obdobje, o katerem piše župan, ki pravi, Po rumenih stopinjah varno v šolo ...... 23 da črta še ni potegnjena, kajti na zaključek čaka še nekaj projektov. Osnovno šolo je zaključila prva generacija devetletke ...... 24 ŽUPNIJSKA STRAN Sveti Ciprijan - zgled dobrote in upanja .. 26 Vas seveda pa čaka in vabi k prebiranju vsebina tudi vseh ostalih rubrik. DRUŠTVA 25 let pašne skupnosti Babna Polica II ..... 27 Društvo pihalni orkester Kovinoplastika Lepo vas pozdravljam do srečanja v naslednji številki. Lož - v prvem delu sezone niz uspešnih koncertov ...... 29 Šrangabul 3 ...... 30 Borut Kraševec Žur do jutranjih ur ...... 30 Veter v laseh – s športom proti drogi ...... 31 urednik V POLITIKI LDS in današnji trenutek ...... 32 Pogoji in obseg objave v glasilu Obrh kandidatov in njihovih programov za lokalne volitve 2006 ...... 33 p.s. Vabilo, da s svojimi prispevki sodelujete v Obrhu, še vedno velja. Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob 15 letnici osamosvojitve ...... 33 PISMA BRALCEV »Ples« v ritmu lokalnih volitev? ...... 34 Sobotna noč ...... 35 IZ ZGODOVINE Prva zapisana imena vasi v župnijah Stari trg in Babno Polje in zanimivosti ...... 35 Rok za oddajo člankov za četrto številko Obrha OBVESTILA, VABILA, REKLAME Gozdno gospodarstvo Postojna ...... 38 v letu 2006 je petek, 22. september 2006. NAGRADNA KRIŽANKA Nagradna križanka ...... 39 Fotografija na naslovnici: Prireditev V Gradivo posredujte na naslov: deželi ostrnic foto: Borut Kraševec Občina Loška dolina Uredništvo glasila Obrh OBRH - JAVNO GLASILO OBČINE LOŠKA DOLINA Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Cesta Notranjskega Odreda 2 Loška dolina Naklada: 1400 izvodov 1386 Stari trg pri Ložu Uredniški odbor: Armida Bavec, Ivanka Rovan, Janez Sterle, Marko Gorše, Metka Ravšelj, Mirjam Jurjevčič, Zdenko Truden ali po elektronski pošti: [email protected] Odgovorni urednik: Borut Kraševec Naslov uredništva: Občina Loška dolina V primeru, da v tekočo številko ni možno uvrstiti vseh člankov, bodo tisti, ki niso Cesta Notranjskega odreda 2, 1386 Stari trg pri Ložu datumsko vezani na obdobje, v katerem izide številka, objavljeni v eni od naslednjih e-naslov: [email protected] tel.: 01 7050 670 številk. Pridržujemo si pravico, da prispevkov, ki niso v skladu s programsko zasnovo Lektoriranje: Martina Kočevar glasila Obrh, ne objavimo. Tisk: Biro m d.o.o. Ljubljana

2 NA[ANA[A OB^INAOB^INA

Aktivno štiriletno obdobje

V preteklih dveh številkah Obrha so bili predstavljeni načrti v okviru letošn- jega proračuna in nekatera posamez- na področja razvoja v Loški dolini. Ob bližajočem izteku mandata pa je potrebno in prav, da se ozremo tudi nekoliko nazaj in naredimo inventuro ter pregledamo rezultate.

Aktivnosti so potekale prav na vseh področjih življenja in dela naše občine. Večino zastavljenih projektov smo s premišljenim načrtovanjem in dobrim medsebojnim sodelovanjem vseh vk- ljučenih v okviru proračunskih zmožnosti uspešno realizirali, drugi pa

so še v fazi izvedbe. Omenil bom le foto: Borut Kraševec nekatere večje. Nova, leta 2003 odprta šola

Danes ugotavljamo, da je bila pravilna odločitev tudi sočasna ureditev oko- lice šole s parkirišči.

V tem obdobju smo v skupni zavod združili osnovno šolo in enoti vrtca v Starem trgu in Iga vasi, ki sta do tedaj spadali pod vrtec Martin Krpan Cer- knica.

Seveda pa gradbena dela v okviru šole še niso zaključena. S projektom, ki smo ga pripravili za izgradnjo novega vrtca, želimo zagotoviti primerne prostore tudi našim najmlajšim.

Tudi adaptacija Zdravstvene postaje

foto: Borut Kraševec v Starem trgu in ureditev njene oko- Predstavniki držav EU, njihovi spremljevalci in gostje na slovesnosti posaditve spominskega parka, 23. aprila 2004

Osnovna šola je bil prav gotovo velik

in zahteven projekt, ki je resnici na Javno glasilo občine Loška dolina ljubo nekaj časa pustil čakati tudi nekatera druga nujna dela.

V prostorih šole smo odprli še novo sodobno enoto javne knjižniceknjižnice, ki smo jo poimenovali po naši pesnici Marički Žnidaršič, kar je še posebej pomembno za kulturno identiteto kraja. V okviru knjižnice je tudi galerijsko prireditveni prostoror, ki je v teh dveh letih delovanja vsem ljubiteljem kulture nudil pestro dogajanje in predstavlja povsem novo pridobitev.

V sami šoli je urejena telovadnica z Julij 2006

novo tribuno, ki poleg redne šolske foto: Borut Kraševec telovadbe nudi začasni prostor različn- Dela v letu 2004 ob rekonstrukciji ceste v starem trgu - zamenjava salonitnih cevi im kulturnim in športnim prireditvam. za oskrbo s pitno vodo do križišča in naprej ob glavni cesti do osnovne šole.

3 NA[ATujinaNA[A OB^INAOB^INA

Poleg asfaltiranja regionalne ceste Lož - Stari trg je bilo položenega kar nekaj kilometrov asfalta še na posameznih odsekih cest na Babnem Polju ter v Pudobu, Podgori, Šmarati in Sigi v Iga vasi. Asfaltirali smo tudi površine pred osnovno šolo in zdravstveno postajo v Starem trgu ter na delu ulice Bračičeve brigade in Gradišča v okviru dograditve kanalizacije in javne razsvetljave ter obnove vodovoda.

Luči javne razsvetljave so na novo zas- vetile v Ložu, Sigi in na Babnem Polju, kamor je bil pred kratkim speljan tudi optični kabelkabel, ki omogoča sprejem kabelske TV.

V Babnem Polju so dočakali dograditev

foto: Borut Kraševec prepotrebnega vodovodnega črpa- Otvoritev knjižnice enote Maričke Žnidaršič - 24.6.2004

lice s parkirišči, ustreznim dostopom in dvigalom je prinesla pomembno pridobitev za vse občane, še posebno tiste, ki jim je bil zaradi stopnic do tedaj otežen ali celo onemogočen normalen dostop do ambulantnih prostorov.

Na področju cestne infrastrukture je bila v tem obdobju izvedena rekon- strukcija regionalne ceste od Loža skozi Stari trgg, ki je vključevala tudi obnovo vodovodnega, kanalizaci- jskega in telekomunikacijskega omrežja ter izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave ob cesti.

V okviru cestnih povezav sta bila ob- novljena tudi most v Podložu in most Skadulca v Markovcu. foto: Borut Kraševec Odprtje obnovljenega mostu Skadulca - 19.oktober 2005

liščališča. Z izgradnjo napajalno vodovodnega sistema je bila rešena

Javno glasilo občine Loška dolina problematika oskrbe z vodo za potrebe industrijske cone v Markovcu in za Kočo vas.

Korak naprej je bil narejen tudi na področju ekologije, saj smo individu- alni odvoz odpadkov nadgradili z ločen- im zbiranjem odpadkov na ekoloških otokih in zgradili center za zbiranje kosovnih in drugih posebnih od- padkovv. Center je zgrajen ob popolnoma prenovljeni in dograjeni cen- tralni čistilni napravi v Starem trgu, kjer je na novo urejeno tudi mesto za sprejem grezničnih odpadnih voda.

Julij 2006 Zelo pomembno za urejenost občine

foto: Borut Kraševec in razvoj turizma v prihodnosti je ob- Prenovljena zdravstvena postaja v Starem trgu na dan otvoritve, 10. januarja 2006 nova gradu SnežnikSnežnik, ki je v polnem

4 NA[ANA[A OB^INAOB^INA

teku in bo v okviru gradbenih del zak- V občinski upravi se zavedamo, da je - izbrani so izvajalci za asfaltiranje in ljučena letošnjo jesen. Znatna finanč- poleg urejene infrastrukture in ostal- postavitev ograje na igrišču pri šoli na sredstva za grad in del pristave je ih materialnih dobrin velikega pome- v Starem trgu. prispevalo ministrstvo za kulturo, ki na tudi druženje, ki je povezano z na- naj bi zagotovilo sredstva tudi za ure- menom ohranjanja tradicije in kul- V fazi izbire izvajalcev pa so: ditev ostalih objektov grajske pristave. turne dediščine ter skrbjo za zdravje - asfaltiranje ceste do obrtne cone v V sredstvih ministrstva so vključena in varnost. Rezultat tega je tudi Markovcu in tudi sredstva evropskega sklada za sodelovanje pri akcijah in prireditvah - izgradnja stanovanj v Ložu, regionalni razvoj. Živimo zdravo, Veter v laseh, Varno v - ureditev parkirišč in tržnice v cen- šolo po rumenih stopinjah … ter or- tru Starega trga, Vključeni smo tudi v različne projekte ganizacija odmevne novoletne pr- - asfaltiranje ceste do Dolenjih Poljan, v okviru RRA- Regionalne razvojne ireditve ter tudi pred kratkim zak- - izdelava projektne dokumentaci- agencije, med drugim sodelujemo v ljučene, upam, da tradicionalne pr- je za kanalizacijo in čistilne naprave štipendijski shemishemi. Trenutno štipend- ireditve V deželi ostrnic. za naselja v občini, ki še nimajo ure- ijo iz tega sklada prejemajo štirje štu- jene kanalizacije. denti iz Loške doline. Tudi sicer je v Dokončne črte pod narejeno pa s tem proračunu kar nekaj sredstev namen- še ne moremo potegniti, saj je do Veliko poti torej, po katerih smo že jenih sociali in sofinanciranju društev konca leta predvidenih še kar nekaj naredili nekaj korakov. Tako kot v vsem ter posameznih projektov. Eden večjih projektov. Večina jih pričakujemo v štiriletnem obdobju, pa tudi teh ne je bila donacija za nakup gasilskega jeseni, nekateri pa so že v fazi izvedbe. moremo narediti brez sopotnikov – vozila v Starem trgu. Med njimi: članov občinskega sveta, občinske up- - razširitev ceste Lož – Podlož je že rave, članov društev in mnogih drugih Seveda pa so bile v teh letih izpeljane v zaključni fazi, posameznikov ter seveda občank in mnoge aktivnosti, ki so osnova za nad- - ureditev meteorne kanalizacije v občanov, ki pripomorete na poti k cilju. aljnji razvoj in podobo naše občine. Podgori in Danah, Dogodek vstopa Slovenije v EU smo v - priprava in asfaltiranje posamez- Vsem se zahvaljujem za dosedanjo Loški dolini obeležili na izviren način. nih odsekov cest v Markovcu in podporo in pomoč in vam želim pri- Skupaj z veleposlaniki in drugimi pred- Pudobu, jetne počitnice. stavniki držav EU smo zasadili Evrop- - postavitev javne razsvetljave v Iga ski park s 25 drevesi, ki predstavlja vasi in Pudobu, Janez Sterle edinstven kulturni spomenik - avtobusna postajališča v Nadlesku, župan

Na kratko iz občinskega sveta

Junija je Občinski svet Občine Loška Ker na dveh sejah svetniki niso uspeli alokrat sodelovanje vseh prebivalcev dolina zasedal dvakrat, a kljub temu niso priti do točke »pobude in vprašanja«, so naše doline. uspeli razpravljati o vseh predvidenih jo na zadnji junijski premaknili na začetek točkah dnevnega reda. Še iz aprilske dnevnega reda in posredovali kar nekaj Prijetne počitnice vam želim seje sta ostala Pravilnik o postopkih in pobud in vprašanj. Predlagali so boljšo Andreja Buh merilih za vrednotenje programov lju- preglednost v centru Starega trga, biteljskih kulturnih dejavnosti, ki se fi- ponovne aktivnosti na področju ogrevan- nancirajo iz občinskega proračuna ter ja z lesno bio maso, popis vodovodnega OBČINA LOŠKA DOLINA: Letni program ljubiteljske kulturne de- omrežja, upoštevanje želja krajanov ob javnosti. Za kulturnike torej do počitnic spremembah prostorskega plana,

nič novega in financiranje trenutno os- postavitev luči javne razsvetljave v ulici Javno glasilo občine Loška dolina taja tako kot v preteklih letih. Pot na Ulako, več reda pri odvozu z eko- So pa se svetniki seznanili s poročilom o loških otokov, ureditev plačila okoljske poslovanju Osnovne šole heroja Janeza dajatve za prebivalce Dolenjih Poljan in Uradne ure: Hribarja, Zdravstvenega doma dr. še popravilo telefonskega droga v Mark- Božidarja Lavriča Cerknica ter Notran- ovcu ter ceste skozi Pudob. ponedeljek od 7,00 do 11,00 jsko–kraškega regionalnega zavoda za Nekatere od pobud so izvedljive v in od 11,30 do 15,00 Turizem Postojna in sprejeli poročilo kratkem času, nekatere pa seveda torek od 7,00 do 11,00 Javnega podjetja Komunala Cerknica potrebujejo daljše obdobje in nem- in od 11,30 do 15,00 d.o.o. za leto 2005. sreda od 7,00 do 11,00 Sprejeli so tudi nov Pravilnik o tarifnem in od 11,30 do 16,00 sistemu ravnanja s komunalnimi odpad- četrtek od 7,00 do 11,00 ki v občini ter Sklep o višini tarifnih POLICIJSKA PISARNA LOŠKA in od 11,30 do 15,00 postavk ter Pravilnik o tarifnem sistemu DOLINA: oskrbe z vodo iz javnih vodovodov, odva- petek od 7,00 do 11,00 janja in čiščenja komunalnih odpadnih in Uradne ure: in od 11,30 do 14,00 padavinskih voda in ravno tako Sklep o vsako sredo od 9,00 do 11,00 telefon: centrala 7050 670 Julij 2006 potrditvi tarifnih postavk. Omenjeno si telefon: 70 50 678 faks: 7050 680 lahko preberete v uradnem delu glasila.

5 NA[ATujinaNA[A OB^INAOB^INA

Odličnjaki pri županu

Najbolj uspešne učence v osnovni šoli je tudi letos sprejel župan in jim podelil priznanja skladno s Odlokom o simbolih, občinskem prazniku in priznanjih v Obči- ni Loška dolina. Učenci, ki so vsa leta os- novnošolskega izobraževanja z odličnim uspehom končali šolanje, prejmejo Bro- nasti grb Občine Loška dolina. Učenci, ki so dosegli odličen uspeh v zadnjem letu osnovnošolskega izobraževanja, pa prejmejo Priznanje Občine Loška dolina.

Tisti najbolj pridni, ki so v letošnjem letu foto: Borut Kraševec prejeli Bronasti grb Občine Loška doli- Odlični učenci prve generacije, ki zaključuje devetletko z razredničarkama, na, so: Marjetica Brus, Jasmina Čuk, ravnateljico in županom Anja Mestnik, Tjaša Šmigoc, Ines Tru- bačev in Simona Truden. Priznanje vid Rožanc, Lea Košar in Gregor Turk. želimo uspešno in doživetja polno Občine Loška dolina pa so v letošnjem nadaljnjo pot šolanja. letu prejeli: Eva Andrejčič, Maja Hrib- Vsem prejemnikom Bronastega grba ar, Irina Pogorilić, Monika Ožbolt, Da- in Priznanja iskreno čestitamo in jim Danica Zrim

Obisk vlade RS v Loški dolini

Ekipa ministrov in predstavnikov vladnih služb je ob obisku Notranjsko - kraške regije 24. maja obiskala tudi Loško dolino. Dan prej pa je bil na obisku v Kovino- plastiki Lož d.d. predsednik vlade. (več v rubriki Iz gospodarstva)

Grad Snežnik Srečanje se je začelo na gradu Snežnik z obiskom ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja in predstavniki direktorata Ministrstva za kulturo. Skupaj z županom Občine Loška dolina Jane-

Javno glasilo občine Loška dolina zom Sterletom, njegovimi sodelavci, upraviteljico gradu Majdo Obreza foto: Borut Kraševec Špeh ter vodjo konzervatorsko resta- Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v pogovoru z upraviteljico gradu Snežnik Majdo vratorskih del Damjano Pečnik iz Re- Obreza Špeh stavratorskega centra Slovenije in ostalimi gosti so se v samem gradu seznanili z potekom obnovitveno sanaci- va, ki naj bi omogočila zaključek del Centralna čistilna naprava v Starem jskih del. Žal pa se zaradi deževnega na samem gradu in na objektih v trgu vremena niso sprehodili po okolici, grajski pristavi. V drugem delu vladnega obiska so kar bi, kot je poudaril župan Janez Minister za okolje in prostor dr. Janez Sterle, dalo pravo podobo in pomen Tako kot pred prenovo bo grad tudi v Podobnik, minister za lokalno samou- tega kulturnega spomenika. bodoče namenjen muzejsko galerijski pravo in regionalni razvoj dr. Ivan dejavnosti in prirejanju kulturnih dog- Žagar in župan občine Loška dolina Groba gradbena dela bodo na gradu odkov. Minister Rupel je nakazal prerezali trak in tako simbolično odprli zaključena v letošnjem oktobru. Ob- možnost, da bi bil grad z ostalimi ob- prenovljeno in posodobljeno Central- novo bodo nato nadaljevali z restavra- jekti lahko primeren tudi za obiske v no čistilno napravo ter na novo zasno- Julij 2006 torskimi deli. S strani ministrstva za času slovenskega predsedovanja Ev- van zbirni center za ločeno zbiranje kulturo je bilo zagotovljeno, da bodo ropski uniji. nenevarnih odpadkov v Starem trgu. obnovi dodeljena tudi dodatna sredst- Center je namenjen čiščenju odpad-

6 NA[ANA[A OB^INAOB^INA

va so se udeležili tudi drugih srečanj z vlado.

Na srečanju v Rakovem Škocjanu so se župani notranjsko – kraških občin Miro- slav Levar iz Cerknice, Janez Nagode iz Logatca, Jože Doles iz Blok, Robert Smerdelj iz Pivke, Janez Sterle iz Loške doline in Jernej Verbič iz Postojne skupaj z ministrom za okolje Janezom Podob- nikom in njegovimi sodelavci pogovarjali o razvoju Notranjsko – kraške regije (NKR) kot ekoregije. Po končanih pogovorih so skupaj podpisali pismo o nameri o ustanovitvi ekoregije.

V pismu je predstavljeno bistvo eko- razvojnega koncepta, ki naj bi se razvijal na področju Notranjsko – kraške

foto: Borut Kraševec regije in ima podlago v lizbonski strate- Ministra Rupel in Žagar sta si z zanimanjem ogledala Polharski muzej giji razvojnega preboja Evrope, ki je bila sprejeta leta 2000 in 2001. Strate- gija sloni na trajnostnem razvoju in sood- nih voda iz dveh največjih naselij Stari jona SIT od tega je 78,4 milijona SIT visnosti med ekonomijo, socialo in trg in Lož ter večjega dela gospodar- predvidenih nepovratnih sredstev. okoljem. Namen ustanovitve ekoregi- skih družb, med njimi največje Kovino- je v NKR je zaustaviti trend zaostajanja plastike Lož. Center je namenjen zbi- Minister Podobnik je obljubil vso po- v razvoju in izkoristiti naravne, kulturne, ranju nenevarnih odpadkov in ima moč pri nadaljnjem pridobivanju sred- socialne, ekonomske in okoljske pred- pred kratkim usposobljen sistem za stev in izvedbi projekta, predstavil pa nosti, ki jih ta ima. Visoka gospodarska sprejem grezničnih odplak iz ostalih je tudi strategijo ukrepov v zvezi z razvitost je podlaga za ustrezen social- naselij v Loški dolini. Izgradnja je bila rjavim medvedom na tem področju. ni standard. Razvita ekonomija in socia- financirana iz taks za obremenjevanje V pogovorih so se dotaknili načrtovane la pa sta primerno izhodišče za okolju okolja, sredstev neposrednih region- prostorske strategije v Loški dolini, pri prizanesljiv in prijazen razvoj. alnih vzpodbud ter sredstev občinske- čemer so predstavniki občine gener- ga proračuna in prispevka Kovinoplas- alno direktorico direktorata na Minis- Minister je poudaril, da je ideja ekore- tike Lož d.d. Center, ki je bil grajen po trstvu za okolje in prostor Metko Čer- gije edinstvena, saj povezuje najpo- fazah od leta 2001 dalje, je vreden nelč še posebej prosili za ažurnost membnejše - naravo in človeka. približno 180 milijonov SIT. njene službe pri nadaljnjih postopkih. Na srečanju v Postojni je župan Janez Ohranimo vode čiste Župan Janez Sterle in nekateri drugi Sterle opozoril na problem slabe cestne, Srečanje v Loški dolini se je zaključilo predstavniki občine in gospodarst- električne in telekomunikacijske infras- na delovnem kosilu v gostišču v Mark- ovcu, kjer so se sestali minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar, župan Občine Loška dolina Janez Sterle, gostje iz šole, uprave, politike in gospo-

darstva ter direktor občinske uprave Javno glasilo občine Loška dolina in vodja projekta INTERREG - »Ohran- imo vode čiste« Robert Gradišar, ki je predstavil projekt, ki ni pomemben samo za Loško dolino, temveč za ce- lotno področja ob porečju Ljubljanice, reke s sedmerimi imeni. To je čezme- jni projekt z republiko Hrvaško, iz- veden naj bi bil v sodelovanju z me- stom Čabar. Cilj projekta je pridobitev popolne tehnične dokumentacije na nivoju projekta za pridobitev gradben- ega dovoljenja oz. projekta za izvedbo. S tem naj bi bili zagotovljeni pogoji, da se v naslednjih letih lahko pristopi k izvedbi kanalizacijskih sistemov foto: Borut Kraševec in čistilnih naprav za vsa naselja v Obči- Minister za okolje dr. Janez Podobnik, minister za regionalni razvoj dr. Ivan Žagar Julij 2006 ni Loška dolina, ki tega še nimajo ure- in župan Janez Sterle so prerezali trak in tako simbolično predali v uporabo jenega. Vrednost projekta je 86,6 mili- centralno čistilno napravo v Starem trgu

7 NA[ATujinaNA[A OB^INAOB^INA

trukture. V zvezi s tem je vlada že takoj nost, v kateri se gozdove izkorišča, kateri so predstavnike izvršne veje predstavila nekaj ukrepov in rešitev. Dr. oziroma da se del teh sredstev name- oblasti lahko neposredno seznanili z Dušan Baraga zdravnik in podžupan je ni za ureditev cestne infrastrukture. aktivnostmi in problematiko v naši izpostavil perečo problematiko poman- O tem naj bi po zagotovilu vlada občini. Upa, da bodo rezultati tega jkanja zdravnikov na podeželju. razpravljala že v jeseni. obiska kmalu vidni tudi pri konkret- nih rešitvah. Dana je bila tudi pobuda, da iz konces- Župan Janez Sterle je po zaključku ije za upravljanje z državnimi gozdovi srečanj dejal, da je z obiskom vlade Borut Kraševec dobi del sredstev tudi lokalna skup- zadovoljen, saj je bila to priložnost, ob

V deželi ostrnic

PETEK, 23. junij

Zabava za otroke in tudi odrasle. Vzgo- jiteljice iz domačega vrtca so s pomoč- jo upokojencev in še koga pripravile pastirske igre in spretnosti, v katerih so se preizkusili predvsem mlajši otroci, družbo pa so jim delali starši, stari starši, tete …, ki so se ob tem neizmer- no zabavali.

Kaj so počeli? S svitkom so na glavi nosili košaro z orehi, prenašali so vodo z manjšimi posodami in orehe na žlici, metali češarke v koš, skakali v vrečah, hodili s hoduljami in premagovali ovire na »poligonu«. Pomerili so se otroci med seboj pa tudi s starši, ki so se v

nekaterih igrah precej slabše odreza- Arhiv: Občina LD li, in s svojim padci (pri skakanju v vreči Pri pletenju košaric na primer) povzročili salve smeha.

Zato pa so bili spretnejši pri delavnicah, da moramo omogočiti generacijam za opek – od izdelave ostrnice, košnje, kjer so zavzeto pomagali otrokom pri nami, da bodo imele podobne obračanja trave – do zdevanja. izdelavi punčk iz cunj, hodulj, brezovih možnosti tudi jutri. metel, papirnatih rož, pri pletenju ko- Začeli so kosci, nabrusili kose (seveda šar, tkanju in oblikovanju gline. SOBOTA, 24. junij so jih prej tudi sklepali) in hitro pokosi- li visoko travo. Ženske in otroci, ki so Zabavnemu popoldnevu na Zagradnih Začeli so šahisti s turnirjem, ki se ga je prišli za njimi, so travo obrnili, jo uma- njivah je sledila otvoritev razstave »Štirje v hladni senci Zagradnih njiv udeležilo knili iz sence in ko je bila vročina že res letni časi – ko spomini obudijo pretek- veliko število tekmovalcev. huda, so pod drevje položili deke in lost«, ki jo je v grajski pristavi pripravilo postregli s kosilom - zeljem – kot včasih.

Javno glasilo občine Loška dolina Turistično društvo Loška dolina. Kmalu za njimi so prve tekmovalce Po krajšem počitku so ostrnice (eden na »progo iznajdljivosti« spustili skavti. od domačinov je pokazal tudi, kako se Predmete, ki so jih posodili domači Tudi tega preizkusa se je lotilo veliko jo naredi) zdeli, lepo pospravili za se- zbiratelji, so razvrstili v skupine: izde- število obiskovalcev, ki pa so jih skavti boj in se z lojtrnim vozom odpeljali lava kadi, setev poljščin, košnja z os- korektno razdelili v dve skupini – tiste, domov ali pa na drugi travnik novemu trnicami, žetev in spravilo pridelka, ki so se morali znajti čisto po lastni delu naproti. svetila, zabava in šola, kulinarika s presoji in izkušnjah, ter »profesion- kolinami, gozdarstvo, furmanstvo in alne« skavte, polne prebrisanosti in lov ter obleka in nega. Dodali pa pred- skavtskih izkušenj. stavitev Loške doline, ki so jo pripravi- SPREJEMNO INFORMACIJ- li učenci turistične vzgoje domače os- Sredi popoldneva, v vročem soncu je SKA PISARNA UPRAVNE novne šole. sledilo »dajlu« med ostrnicami. Prikaz ENOTE CERKNICA: sušenja sena na tradicionalen način v Razstava je pokazala, da je - na srečo Loški dolini. V STAREM TRGU - med nami še veliko odličnih ohran- jevalcev kulturne dediščine, ki so Domačije Kandare, Društvo podežel- Uradne ure: Julij 2006 obiskovalcem omogočili spoznati skih žena Klasje, gospa Milena Ožbolt vsak četrtek od 8,00 do 12,00 kmečkega človeka iz Loške doline in domačini so (ne prav številnim) telefon: 70 50 674 včeraj. Pa tudi spomnila ali opomnila, obiskovalcem pokazali celoten post-

8 NA[ANA[A OB^INAOB^INA

Domačini postopek poznamo, pa smo se vendarle z veseljem pridružili obiskovalcem in spremljali dogajanje. In prisluhnili komentarjem Milene Ožbolt, ki je ob tem povedala veliko tudi o notran- jski kulinariki, obleki in še čem v obdobju nekaj desetletij nazaj.

Včasih je bila košnja veliko in naporno delo in ob zaključku so si kar pošteno oddahnili, se radi pozabavali, tudi zaplesali. Tokrat je za ples poskrbela folklorna skupina Kulturnega društva Rak iz Rakeka.

Prikaz »dajla« med ostrnicami pa so si najbolj zagreto ogledali tekmovalci, ki so se v zdevanju ostrnice preizkusili

med seboj. Tekmovanje so pripravili foto: Borut Kraševec člani Športnega društva Nadlesk. Tri Gospodinje koscem nesejo kosilo. Prizor, ki ga danes ne vidimo več. ekipe – domačini z imenom »Garači«, ekipa Biatlonske sekcije smučarske- ga kluba Kovinoplastika Lož in ekipa Proti večeru so na prireditvenem pros- arja, člani Društva Lovrenc in Društva obiskovalcev, ki so si nadeli ime »Z toru zadonela glasbila Pihalnega orkestra ljubiteljev lova z lokom Snežniška Di- vseh vetrov«, ker sta jim na pomoč Kovinoplastike Lož. Koncert smo pos- ana premaknili v srednji vek. Ob vhodu priskočila dva domačina, so morali za- vetili dnevu državnosti, ob tej priložnosti so nas pričakale stojnice, na katerih je saditi ostrnico, s koši prinesti travo do je za praznik čestital tudi župan naše bilo mogoče izdelovati: princeso in vite- nje, ostrnico zdeti, za zaključek pa še občine gospod Janez Sterle in prisluhnili za, lončarske izdelke ter izdelke iz usn- rezati hlod z ročno žago »amerikanko«. mojstrom glasbenikom in pevcem. ja, krone in ogrlice, male čarovnice, koše Vse ekipe so se zelo potrudile, zma- in žige, se poskusiti z glino, vesti ter uli- gali pa so »Garači«, za katere že nji- Večer smo zaključili s kresom in vati sveče v mivko. hovo ime pove, da znajo trdo delati. druženjem ob njem, pred tem pa raz- krili »največjo skrivnost zadnjega ted- Na tržnici sta bila čevljar in pletar, pa Ves popoldan pa do noči so na tržnici na« - zmagovalce akcije »Najbolj ureje- zeliščarica s svojimi nasveti, kako se domačih obrti ponujali svoje izdelke: na vas, zaselek v Občini Loška dolina« ubraniti kuge ter drugih bolezni in Čebelarsko društvo Loška dolina, (več o tem si lahko preberete na dru- alkimistka s »sumljivimi« zvarki – na- Društvo podeželskih žena Klasje, sa- gih straneh Obrha). poji za večno lepoto in mladost, (na- mostojna podjetnica Marta Jozelj, jbolj je šel »v promet« ljubezenski na- Domača obrt Sandi Ravšelj, Bojan Šte- NEDELJA, 25. junij poj), celo orožar je svoje izdelke na fančič in Tomaž Antončič ter Biatlons- ogled postavil. ka sekcija Smučarskega kluba Kovino- Pristavo gradu Snežnik so učenci in plastika Lož. učitelji Osnovne šole heroja Janeza Hrib- Trgovanje na tržnici je dovolil sam blagorodni cesar, ob tem pa so trgovci morali spoštovati stroga pravila: blago je moralo biti pravično pridobljeno, prosto dajatev in pravilno prodano. V času trgovanja je bilo prepovedano

pijančevanje, kockanje in druge nespo- Javno glasilo občine Loška dolina dobnosti. Prav tako je bilo strogo prepovedano in hudo kaznivo goljufanje in kraja, pri kateri so zalotili malega tatiča in so ga krvniki takoj odpeljali.

Ob treh popoldan pa so zadonele fan- fare in najavile sprevod lokostrelcev, dvornih dam, loških meščanov ter biri- čev in kmetov. Celo sam gospod vitez Andrej Lomberg je obiskal Pristavo.

Obisk viteza so počastile dvorne dame s plesom, pozdravili so ga trubadurji in vitezi z Laške, Kranjske in Štajer- ske, ki so se pomerili v turnirju. Julij 2006 foto: Borut Kraševec Sejem na srednjeveškem dnevu je bil živ. »Za vsako bolezen rožca raste,« razlaga Turnir so pričeli lokostrelci in prav vsi zeliščarica. medveda zadeli s smrtnim strelom.

9 TujinaNA[ANA[A OB^INAOB^INA

Zmagovalec in prejemnik »Zlate snež- vanju (malce prepotihem) ženskih so niške puščice« je bil vitez Boro Loški. biriči čarovnico odpeljali na grmado in V spomin Ivanu Škrbcu jo – ne boste verjeli – sežgali. Kdor ni Na prelomu pomladi v poletje Nadaljevali so vitezi konjeniki, ki so s bil tam, si prizora ne more predstavlja- smo se na pokopališču v Pod- sulico poskusili sneti zlati prstan. Za- ti, pa tudi opisati ga ni mogoče – de- cerkvi poslovili od Ivana Škrbca, htevna naloga je oznojila viteze in jstvo je, da je deželno krvno sodišče človeka, ki je večji del svojega živ- obiskovalce, ki so močno navijali za svojo obsodbo tudi kruto udejanjilo. ljenje posvetil dobrobiti drugih. svoje »favorite«, po treh krogih je zmagal vitez Kandare Snežniški, ki je Smrt čarovnice pa ni zaustavila trgov- Bil je eden od soustanoviteljev le za las premagal lanskoletnega zma- anja, mogoče je imela alkimistka še današnje Kovinoplastike Lož, njen govalca viteza Janeza Loškega. več dela, če je prodajala tudi uroke prvi upravitelj in snovalec idej in proti čarovništvu in coprništvu in … načrtov za prihodnost. Po turnirju so se obiskovalci znova Bil je aktiven v lokalni skupnosti posvetili trgovanju na tržnici, kjer je Vsekakor so si trgovci »meli roke« vse in v 80-ih letih, ko se je v Loški bilo blaga res veliko, ko jih je sredi do nastopa Pevskega društva Slavček, dolini začelo intenzivno delati na trgovanja zmotil boben. Na trgu je ki si lepšega ambienta niso mogli področju infrastrukture, bil preds- namreč začelo zasedati deželno krvno želeti. Mrak, čudovita akustika, lepa ednik sveta krajevne skupnosti. V sodišče z namenom iztrebljanja gospodična, ki je prisluhnila njihovi njegovem obdobju so bili postav- čarovništva, coprništva in drugega podoknici in hvaležni obiskovalci, ki ljeni temelji za uspešen in hitrejši hudodelstva. so uživali v njihovem petju. razvoj infrastrukture v Loški dolini, temelji za dvig celotnega Pred sodišče so biriči privedli – okova- Prava podlaga za spektakularen za- družbenega standarda naših pre- ni v verige – čarovnici, obsojeni, da sta ključek prireditev »V deželi ostrnic« - bivalcev. povzročili točo, ki je uničila pridelek, nastop plesalcev z ognjem. Moja da sta se družili s hudičem in počeli še skromna, nestrokovna ocena njihove- Ivan je bil aktiven tudi v društvih, mnogo nedovoljenih stvari. Seveda ni- ga nastopa je: čudovito, tako pa so tudi bil je lovec in čebelar, aktivno je sta bili krivi, a je ena po hudem mučen- celotne prireditve ocenili mnogi obisk- sodeloval pri Društvu upoko- ju s kleščami in na natezalnici priznala ovalci, ki so ta vikend preživeli v Loški jencev in za svoje dolgoletno ak- prav vsa, očitana ji, dejanja. dolini – »V deželi ostrnic«. tivno delo na vseh omenjenih po- dročjih prejel Srebrni grb Občine Ob (malce preveč strastnem) navijan- Andreja Buh Loška dolina za leto 2005. ju moških obiskovalcev in neodobra-

NA[INA[I KRAJIKRAJI ININ LJUDJELJUDJE Babna Polica – najbolj urejena vas v Občini Loška dolina v letu 2006

Po končanem izboru za najbolj ure- Projekt izbor najbolj urejene vasi ozi- televiziji, na spletnih straneh Loška- jene vasi/naselja v Občini Loška doli- roma naselja v Občini Loška dolina dolina.NET ter nenazadnje slišali na

Javno glasilo občine Loška dolina na v letu 2006, ki je potekalo v okviru pomeni začetek nekega dolgotra- sami podelitvi priznanj. V tokratnem akcije »Loška dolina urejena in čista«, jnega procesa, ki naj bi prispeval k članku bi rad poudaril nekatera dejst- lahko zaključimo takole: »No pa jo im- dvigu kakovosti življenja ljudi, trajnos- va, ki so po mojem mnenju zelo amo, najbolj urejeno vas po izboru tnemu razvoju in urejenosti okolja, pomembna za razvoj akcije v bodoče. strokovne žirije v letu 2006 in po iz- kakovosti turistične ponudbe, gos- boru obiskovalcev spletnega portala toljubnosti, promociji turizma in raz- O poteku akcije, rezultatih itd. sem Loška-dolina.NET.« voju turistične in ekološke zavesti slišal marsikatero pohvalo pa tudi lokalnega prebivalstva. Namen akcije marsikatero grenko. Kar nekaj V soboto, 24. junija 2006, sta namreč je torej predvsem v tem, da bi živeli v pripomb je bilo predvsem v smislu, organizatorja akcije Turistično društvo urejeni in prijazni Loški dolini in Bab- da ni jasnih pravil igre, da ne gre Loška dolina in društvo EN-TRN ob nem Polju. primerjati »mlajših naselij« s posamez- sodelovanju občine Loška dolina pode- no vasjo, pa da izbor tako ali tako ni nič lila priznanja in pokal Babni Polici kot V tem prispevku se ne bom spuščal v novega, saj je ideja o izboru »naj vasi« zmagovalki oziroma najbolj urejeni razlago podrobnosti o poteku samega stara že vsaj trinajst let, zatorej: »Ne vasi v Občini Loška dolina za leto 2006. tekmovanja oziroma ocenjevanja, ki mislite, da ste odkrili nekaj novega,« Pokal in priznanja je predstavnikom je potekalo 17. in 18. junija 2006 po vse do pripombe enega izmed mojih

Julij 2006 nagrajenih vasi podelil župan Občine naših vaseh, dela komisije, vsebine sogovornikov, ki je dejal, da je tako ali Loška dolina g. Janez Strle. ocenjevalnih listov itd., saj smo o tem tako vse skupaj brez veze, saj se ne bo že pisali in prebrali na lokalni kabelski nič premaknilo, zatorej - bolje bi bilo,

10 NA[INA[I KRAJIKRAJI ININ LJUDJELJUDJE

ti in funkcioniranju ekipe kot celote. Za dosego cilja ne zadostuje 100 % angažiranost posameznika, ampak angažiranost celotne ekipe, ki igra po vnaprej predpisanih pravilih. Enako bi lahko dejali tudi za našo akcijo.

Če se povrnem na izhodišče – res je - strinjam se z vsemi, ki pravite, da pravila igre niso dovolj jasna in da ne gre primerjati Smelijevega naselja s Poljan- ami. Res je tudi, da bi lahko ocenjevali še najbolj urejeno kmetijo, stanovan- jsko hišo itd. Vse to je res in tega smo se pred samim izborom zavedali tudi sami. Potrebna je jasna opredelitev, kaj je vas, kaj je vaško jedro, kaj je sploh naselje, je to zgolj Smelijevo naselje ali je naselje tudi novi del Markovca, Siga, Bukovica itd. Ali je Bajer del Viševka ali je »samostojna« enota za ocenjevanje,

foto: Borut Kraševec čeprav je del Viševka. Vprašamo se Na Babni Polici lahko tudi, ali je pri tovrstni razdelitvi del ekipe zainteresiran, npr. prebivalci Bajerja ali Škrilj, da uredijo svoj del da ne bi nič bilo. Skratka komentarji in to moje razmišljanje podkrepim s vasi, čeprav npr. vedo, da se drugi del mnenja so bili zelo različni. primerjavo z nogometno ekipo. Vsi vasi ne trudi dovolj, ocena pa bo tako dobro vemo, da uspeh ekipe ni zgolj ali tako skupna. Vse te dileme bo Kakor koli že, verjamem, da so bile odvisen od posameznika, ampak od potrebno v bodoče urediti in uskladiti. vse pripombe mojih sogovornikov celotne ekipe. Hitri in prodorni dobronamerne in jih tako tudi ra- posamezniki so seveda še kako po- Strinjam se tudi, da to ni nič novega, zumem. Marsikdo drugače misleči bi membni, vendar ideja je v usklajenos- da ne gre za neko novo idejo. Veselilo zagotovo dejal: »Oh ta dolina ...,« da ne nadaljujem. Ker imam na tem »po- dročju« kar nekaj izkušenj, dobro vem, da je marsikateri kraj po Sloveniji precej podoben naši dolini. Ljudje hval- Zasnežena pomlad v Loški dolini ijo, kritizirajo imajo pripombe na vse povprek – vendar taki pač smo in tako je tudi prav. Vendar nekje pa vidim bistveno razliko v primerjavi z drugimi kraji in deli Slovenije – v Loški dolini je namreč vse premalo takih, ki se jim sploh še kaj »splača« oziroma ki se jim sploh še kaj da. Tukaj pa mislim, da se Ložanje kar preveč razlikujemo od ostalih npr. od Gorenjcev, Dolen-

jcev, Štajercev itd., ki se v današnjem Javno glasilo občine Loška dolina času še kako zavedajo pomena gosp- odarske panoge, ki se ji reče turizem. Vse premalo se zavedamo turističnih potencialov svojega kraja, za kakršen koli napredek pa smo pripravljeni narediti zelo malo oziroma nič. Le malo je posameznikov, ki s svojim trudom poskušajo stvari premakniti na bolje, vse preveč pa je takih, ki jim

trenutno stanje ustreza, ker se tako ali foto: Borut Kraševec tako bojijo vsake spremembe in so do Majski sneg v Babnem Polju vsega novega nezaupljivi oziroma vidijo v vsaki novosti težavo in problem 30. maj 2006: vnaprej. Vendar dejstvo je, da Prebivalce v Loški dolini je 30 maja presenetilo močno sneženje. Babno posameznik s svojim trudom stanje Polje in tudi drugi višje ležeči kraji (Babna Polica, Gornje Poljane, Dolnje lahko izboljša, ne more ga pa spre- Poljane, Knežja Njiva) so kljub ozelenelem drevju kazali pravo zimsko po- Julij 2006 meniti. Ker smo ravno v času sve- dobo, ki se jo za ta čas ne spomnijo niti najstarejši prebivalci ... tovnega nogometnega prvenstva, naj

11 NA[ITujinaNA[I KRAJIKRAJI ININ LJUDJELJUDJE

bi me, da je letošnje tekmovanje že da čim prej pričnemo z izvajanjem mo. Želimo si, da bi ocenjevanje za štirinajsto, petnajsto po vrsti ter da so posameznih aktivnosti, ki bodo čez čas izbor najbolj urejene vasi/naselja post- rezultati dolgoletnega dela vidni po postale del naše tradicije in našega alo tradicionalno ter da bi nam s skup- naših vaseh, vendar žal ni tako. Danes zavedanja. Vse podrobnosti pa »izpili- nimi močmi in ob podpori občine šteje le realizacija, tako da nam sama mo« postopoma, opredelimo natanč- Loška dolina uspelo naš kraj ohraniti ideja, pa čeprav je stara že trinajst let, na pravila igre ter tako skozi leta nared- lep, urejen in čist. le malo pomaga. imo tekmo zanimivo z veliko igralci in gledalci. Pobudnika akcije, Turistično Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri iz- Z zgoraj povedanim hočem vse bralce društvo Loška dolina kot društvo EN- vedbi ocenjevanja, se iskreno zahvalju- opozoriti na dejstvo, da v tem začet- TRN si želimo, da se vsi občani zave- jem, nagrajencem pa iskreno čestitam. nem trenutku same podrobnosti in damo, da smo v prvi meri sami odgov- detajli vendarle niso tako pomembni. orni za podobo in urejenost kraja, v Peter Nelec Pomembno je, da vzpostavimo sistem, katerem živimo, delamo in prebiva- Društvo EN-TRN

KULTURAKULTURA Ložanka v Starem trgu

V »hiši sonca« v središču Starega trga je Dagmar M. Mlakar fotografinja iz Loža uredila razstavno prodajno galerijo Ložanka.

Na otvoritvi 3. junija je o Dagmar, njenem delu in galeriji na pot spregovorila literarna ustvarjalka Aleksandra Turšič. Z glasbenim nastopom so obiskovalce otvoritve navdušile osnovnošolke, sestre Tina, Nina in Manja Starc. Ob sladkan- ju z umetelno izdelanim pecivom v obliki sadežev Jasne Lekan, so si lahko ogledali dela akademske slikarke Stanislave S. Pudobske in slikarja samouka Ludvi- ka Šraja. Z svojimi pasteli, ki nas popeljejo v svet velikih umetnikov Dalija in Picassa, se jima je pridružila tudi Dagmar M. Mlakar, ki je dejala, da odpira galerijo z velikim veseljem in optimizmom, saj želi, da bi se obiskovalci v njej počutili prijetno in bi radi vedno znova prihajali.

Z Dagmar M. Mlakar sva ob tej priložnosti spregovorila nekaj besed o galeriji, njenem delu in načrtih.

Kaj te je vodilo pri odločitvi, da odpreš tovrstno galerijo? Moji sovaščani. Vem, da imamo v Loški dolini veliko nadarjenih in ustvarjalnih ljudi. Zdaj je priložnost, da predstavi- jo sebe in svoja dela v moji galeriji.

Ali meniš, da je za tovrstno dejavnost

Javno glasilo občine Loška dolina v Loški dolini dovolj zanimanja oz. povpraševanja? Po poklicu si fotografinja, vendar pa Zdi se mi, da je treba ljudi zdramiti iz ustvarjaš tudi likovna dela. Trenutno spanja, jih navdušiti in poskrbeti, da predstavljaš svoje pastele po vzoru Pi- so taki nakupi lahko balzam za dušo. cassa in Dalija. Kaj te je v njunem delu Težko verjamem, da bi bili lahko tako tako pritegnilo, da jima slediš? pasivni do umetnosti in jim ne bi bilo Vedno me je fasciniralo vse, kar je dru- mar, da mogoče ravno njihov sosed gačnega. Mogoče to ne kažem navz- ustvarja čudovite umetnine. ven, vendar tisti, ki me poznajo, to vedo. Vedno pa me spremlja ena misel: Kdor ne tvega, tvega vse. Ko sem se v šoli pri umetnostni zgodovini bolj podrobno srečala z deli Picas- Večji del prostora v galeriji si name- sa in Dalija, je bila moja prva misel - ko nila likovnim delom. Kakšna dela si se je navdušenje malo poleglo - da bomo obiskovalci lahko ogledali in hočem Picassove Gospodične iz Avi- kupovali v Ložanki? gnona. Kot vemo, ta dela hranijo sve- Julij 2006 Predvsem likovna dela različnih teh- tovno znane galerije in muzeji in so

foto: Jože Žnidaršič nik in stilov. Kasneje mogoče tudi nam nedosegljiva. Tako se je na mo- Dagmar M.Mlakar ob otvoritvi unikatne izdelke in nakit. jem življenjskem seznamu, kaj je treba

12 KULTURAKULTURA

ti. Kaj hitro ga lahko polomiš z nesklad- nostjo in namesto pike na i narediš pravo skropucalo. Zanimivo je, kako hitro opazim to neskladnost. Zato se, za vse kar delam, maksimalno potrudim.

V ponudbi imam še umetniški hobby in šolski program, fotokopiranje, baterije in seveda fotografske storitve. Brez tega pač ne gre. Delam to, kar znam. Ko se bo stanje malo stabiliziralo, pa načrtujem tudi ustvarjalne delavnice za otroke. Seveda bodo prišli na vrsto tudi nam neznani slikarji iz vseh koncev in krajev. V mesecu avgustu bo razstavljal slikar iz Kočevja.

Doma si iz Loža, najbrž si galerijo foto: Jože Žnidaršič V galeriji so na ogled dela Ludvika Šraja, Dagmar M. Mlakar in ... poimenovala ravno po tem. Kako se kot Ložanka počutiš v Starem trgu? Ložanka sem, in res je, da sem galerijo poimenovala po tem.

Vsem je všeč to ime. Ker je pristno in izvirno. Lahko bi dala ime Aplanat. Le kdo bi vedel za kaj gre, razen tistih, ki poznajo optiko? In kako se počutim v Starem trgu? Lož, Stari trg … Tu sem doma in dobro se počutim.

Še majhen nasvet za vse, ki oblikujejo to našo dolino: pričakujemo več po- zornosti v razvoju na vseh področjih, ker pa se pogovarjamo ravno o umetnosti, želim, da bi bilo več posluha za tovrstno dejavnost.

Hvala za pogovor in veliko ustvarjalnega navdiha tudi v prihodnje. foto: Jože Žnidaršič Borut Kraševec ... Stanislave S. Pudobske. doseči, zapičila še ena alineja z Gos- podičnami iz Avignona. In tako se je

pravzaprav začelo moje popotovanje Javno glasilo občine Loška dolina po kubizmu. Predvsem zato, da pomir- im svojo kreativnost. Čutim pa, da je to samo začetek nečesa velikega in da se krivulja ustvarjalnosti še dviga.

Ali se tudi kako drugače likovno izražaš? Trenutno imam nov izziv. Po naročilu delam grafiko, mamico z otrokom. Nekdo, ki je videl skico, me je začude- no vprašal, kako to, da ne gre za klasi- čno postavitev. Pri meni ni nič klasi- čnega. Tudi v vsakdanjem življenju ne.

Kakšna je ponudba galerije v celoti in kakšne imaš načrte z njo v prihodnje? Ko smo že pri izzivih – okvirjanje slik. Julij 2006 Čeprav se ne sliši nič posebnega, to ter- ja izredno veliko občutka in natančnos-

13 TujinaKULTURAKULTURA

Peta – jubilejna revija Rokovih literarnih srečanj

Vsebino jubilejne revije Rokovih literarnih srečanj so v njej sodelujoči ust- varjalci posvetili 15. letnici osamosvojitve Slovenije. Prav s tem namenom veliko del v njej govori o domovini, o naši zemlji, nebu , vodah, tudi o Notra- njski in Loški dolini.

Vsem petim revijam pa je skupen spomin na mladega pokojnega pesnika Roka, vnuka Sande Turšič, ki je tudi pobudnica in organizatorka srečanj in revije, ki se imenuje po njem.

To je hkrati tudi njihova zadnja revija v foto: Dagmar M. Mlakar tej obliki. Priključili se bodo namreč Avtorji jubilejne revije Rokovih literarnih srečanj (od leve: Sanda Turšič, Marija LIKU – Literarnemu klubu upoko- Mlakar, Emilija Molan, Vinko Kraševec, France Žnidaršič, Vesna Mlakar, Tone jencev, ki združuje ustvarjalce Notra- Šepec, Danica Komidar; Milene Kraševec in Rudija Lavrina na predstavitvi ni bilo) njske, in tam nadaljevali z objavlja- so svoja dela in revijo predstavili 23. junija 2006 v knjižnici enote Maričke njem svojih del. Žnidaršič. Večer je s harmoniko in svojimi izvirnimi besedili popestril Matija Turk, ki je v treh preteklih številkah njihove revije tudi sam objavljal svoje pesmi. V njej je do sedaj skupno sodelovalo dvajset različnih ustvarjalcev. V tokrat- ni, peti, ki jo je s svojimi fotografijami Vesna Mlakar iz Viševka je s svojimi in življenja slovenskega človeka. dopolnila Dagmar M. Mlakarar, jih svoja triindvajsetimi leti najmlajša ustvarjal- Že za prvo revijo je naslove pesniške literarna dela objavlja deset. ka te revije. zbirke, zapuščine Roka Prevca, MLA- Prva med njimi je upokojenka Danica Njene pesmi govorijo o ljubezni, pri- DOST ZA REŠETKAMI pesniško pov- Komidar po domače Pavličkova iz Nad- jateljstvu, mladostnih razmišljanjih in ezal v sliko šumeče kaskade nekega leska, amaterska pesnica v rimah, kot tudi o posebnih, včasih neprijetnih življenja. se imenuje sama. Poleg tega, da v tej občutenjih. reviji že od vsega začetka objavlja svo- Emilija Molan – Sterletova iz Cer- Ta pesem predstavlja moto revije in je pesmi, je izdala tudi pesniško zbirko knice se je po upokojitvi začela ukvar- nekakšno vodilo za njihovo skupno lit- Moja dolina, prozno delo Onkraj pla- jati z raznimi dejavnostmi. Med njimi erarno ustvarjanje, za katerega ver- menov ter pesmi za otroke Hojla. je posebno mesto našlo tudi pisanje jamem, da se ne bo zaključilo z zadnjo Milena Kraševec, upokojenka iz Vrh- pesmi, ki jih je za otroke pisala tudi revijo Rokovih literarnih srečanj, ki je nike, je začela pesmi pisati leta 1980. že, ko je bila zaposlena v vrtcu. s svojim izhajanjem prav gotovo dose- Tudi ona je s svojimi pesmimi v tej re- Tone Šepec, kamnosek iz Starega gla in izpolnila svoje poslanstvo. viji prisotna vse od začetka. Kot pravi trga, je pesmi začel pisati že v šolskih sama, piše tisto, kar vidi oko, kar sliši klopeh in jih za svojo dušo piše še Borut Kraševec uho in kar čuti srce. danes. Pravi, da najraje piše čuteče, Vinko Kraševec, upokojeni šofer iz hudomušne in pesmi za otroke, ki se

Javno glasilo občine Loška dolina Škrilj, se je reviji pridružil na četrtem mu najlepše rimajo. srečanju. Pisanje pesmi ima za svoj Sanda Turšič iz Starega trga, upoko- hobi, pri tem pa ga vzpodbuja sin Jože. jenka s prirojenim in privzgojenim Rudi Lavrin – Dobčnikov, upokojeni čutom za vse lepo. Njeno več kot de- škofjeloški pesnik, je z nekaj svojimi deli setletno literarno ustvarjanje je zelo našel mesto v tej številki Rokove Revije, bogato, saj je v tem času izdala pes- kot zahvalo. On je namreč že vsa leta niške zbirke Res-je in Tiho veselje, ro- pozitivno kritični občudovalec revije lite- man oziroma pripoved Eno samo po- rarnih ustvarjalcev Loške doline ter vse- letje, zbirko črtic Med šarom in bine Rokovih literarnih srečanj, ki jih cediljem, zbirko intervjujev Med vsako leto z veseljem pričakuja in iskrenimi ljudmi in v letošnjem letu naroča. Svojo poezijo je pretežno ob- zbirko novel Neizbežnosti. javljal v časnikih, največ v Nedeljcu. Zadnji po abecedi in zato tudi zadnji Marija Mlakar,,, upokojenka iz Pudoba, od predstavljenih avtorjev je Staro- je pesmi začela pisati iz domotožja leta tržan France ŽnidaršičŽnidaršič, upokojenec, 1977, ko je bila na delu v Nemčiji. Zato ki ima svoje pesmi v vseh petih šte- Julij 2006 pregovor: »Povsod je lepo, a doma je vilkah. Občasno piše tudi pesmi (be- najlepše.« zanjo še kako drži. Piše pe- sedila) za uglasbitev za narodnoza- smi o resničnih dogodkih in doživljajih. bavno glasbo, ki izvira iz različnih okolij

14 KULTURAKULTURA

Kako se pravi po naše ... II.

L nanga - zadnje, slabo žganje, ki priteče p mplat, p mplajne - nergati, los k - klôp pri žganjekuhi, za razliko od namo- pritoževati se, negodovati; nergan- ltour n –zmaj (Leti ku ltuoren) čnejšega prvega, ki se imenuje cvet je (Babe itak kar nepraj p mplajo!) lumpac - velik lump naplatvát, šüsat, trafinat – z neprimern- pétat - pobegniti - ( Petaj! - beži!. Jo im vedenjem vzbujati pozornost je popétou - je ušel.) M náplata, š s - kdor naplatuje ali šüsa pierk lc - zapestnik na srajci ali bluzi mauka - pero, kosem (Pa kaj b še neuola - nevolja, zgaga, nepridiprav po umah dajlat - na pamet delati, tú - de b’ te z mauko š getale po (Babno Polje: navuola ) brez ustreznega znanja (Smo dajlal poplatah?! ... Pod mizo se kar mauke neukazan, naukazan - odbijajoč, zoprn, kar ke po umah.) dajlajo od praha.) grd, nemaren (Ku muoreš b t taku mičcenu - zelo majhno neukazan!); (Babno Polje: nafkazan) Kaže, da je mali slovarček v prejšnji mrščati – 1. drobno pršeti, 2. bati se, številki vzbudil vaše zanimanje, vsaj da se utegne vsak hip pripetiti nes- O sodeč po odzivih: tu je izbor iz pris- reča, imeti mrščavico od strahu obaut n - obilen, mesnat (obraz), pevkov bralcev Obrha: (Samu mrščala sem, de bua pou s neroden, robat c mpietel – noga tiste hruške!) oblíkou - zaobljen, okrogel, z oblina- cumali – nesti (otroka) na hrbtu musajn – nujno mi, debelušen, zalit,obel fajht – vlaga múzol - polovička klobase ali repek obluoda – pripravljena hrana za fierbcat – biti nadležno radoveden pri klobasi (Babno Polje) prašiče kamažuola, kam žuola – moški pov- ofarč n – okreten ršnik, kamižola N ohnetovat - obirati se , obotavljati, klajbus, klajb s – svinčnik naluosat – namazati mečkati kuordjo – (delo) na akord, čim namauhat, namauhan, nanavžen, ostrajzat - prežati (na grižljaj); (Njen hitreje (Pada ku kuordjo!) nanavžiti - nemarno, nenavadno, mulc drguod ostrajzajo, k- j m j st ofrnažYt – ogoljufati pretirano oblečen ali opravljen ne da.) štrajf t – stikati, premetavati, iskati (K ku se muoreš taku nanauž t!? oškejtek - ogrizek zrihtan – urejen (namauhat) p čí - brsti, odganja v rast (Je mal gorku, pa žje use uen p čí.) Milena Ožbolt

Mokro poletje

Tako mokrega poletja, kot je bilo lan- ljudje s priprtimi očmi vidijo več, kot glasen njihov zarod, dokler mladički sko, v naši dolini ne pomnim. Kar tisti s široko razprtimi. Soprog mi pra- niso odleteli. Razne žolne, kot pisani naprej je namakalo moj kraški vrtiček vi, da imam majhne oči, torej priprte, detel, zelena in mala žolna, so tudi čez pod Ulako. Dež ni mogel tako hitro a sama vem, da opazim vse, kar včasih moker dan, ne samo v zgodnjih jutrih, pronicati skozi porozno plitvo prst, da ne bi smela, na potovanjih po svetu s kljuni trkale po deblih in izza lubja mokrota ne bi ostajala. Zato sem prvič pa sem na svoje veselje videla mnogo izvabljale mrčes. Rumenokljuni črni v šestnajstih letih pridelala gajbo nor- več od sopotnikov, zato bolj uživala in kosi in sivorjavi drozgi me s svojim malno debelega, okusnega krompir- v mislih hranim lepše spomine. značilnim petjem niso zbujali le

ja, kjer sicer ni zraslo nič drugega kot zjutraj, ampak so mi žvižgali do Javno glasilo občine Loška dolina nekaj zapoznelih gladiol, za dve pesti Medtem ko je moja stara muca, ki mi vlažnega mraka. Prav tako so visoko v graha in za slabe pol gajbe, največ za je delala družbo, večino deževnega krošnjah ves dan grulile plahe grlice oreh debelega krompirja. časa predremala na svojem ležišču, in so se nekoliko vstran zjutraj in zvečer sem jaz med nastajanjem svojega zad- pogosto pasle ljubke, vitke srne. Skrbelo me je, da bo mokro poletno njega leposlovnega dela, izpod pokrite bivanje v moji leseni hiški dolgočasno, terasce lesene hiške marsikaj opazila. Dveh mladih medvedov s prejšnjega ko se ne bom mogla sončiti in opazo- Moji ljubki muci, ko je bila budna z poletja, ko sta na dvorišču razkopala vati oblake na vedrem nebu. A na moje menoj na terasi, je iz varne razdalje, veliko mravljišče ter pojedla vse mrav- zadovoljstvo je bilo zanimivejše kot v da ga ne bi zapodila, prišel dvorit ve- lje in njihova jajčeca, tam pa pustila vročini, ko večina živali in živalic preždi lik potepuški muc, ki je tudi vse po- »svoj kup«, resda ni bilo, se je pa z vrha nekje v senci in te obletavajo in pikajo jedel, kar sami nisva mogli. Zato je bil Ulake pripodila čreda konj, ki je popas- nadležni brenclji, muhe in mravlje, stalen gost, kot raznobarvni in la sočno, mokro travo, preden se je razveseljujejo pa le živopisani metulji raznomajhni ptički v štirih pokritih čez cesto odpravila na položne njivice in brenčeče čebele, ki letajo od cveta krmilnicah okrog hiške, kjer so imeli med priboljške. Iz varne razdalje me do cveta v uveli travi. vedno dovolj hrane in kjer je v ena- je prišel pogledat tudi lep, velik lisjak jstih valilnicah po drevju naokoli, kar iz grmovja ob cesti. Da je bil lisjak, sem Julij 2006 Eden ruskih carjev, ne vem več kateri, vse je z veseljem in smislom za este- sklepala po tem, ker je bil na visokih je nekoč dejal, ker je bil sam tak, da tiko napravil moj sin, bil živahen in nogah, ne pa tako pritlehen kot prejš-

15 TujinaKULTURAKULTURA

nje leto lisica z mladičem, ki sta si up- tro in ljubko kuno, mislim da zlatico, gradile svoje viseče satovje. Med pod- ala še bližje. Pod streho, med stropom saj ji je iz žleba visel košat rjavkast rep, porniki pod napuščem vse do rož, so si in kritino, je kar naprej nekaj tekalo, kako nepremično me gleda s prijazn- različni pajki, suhe južine in tisti z debe- lezlo in škrebljalo, dokler nisem proti imi očesci, dokler ni nekaj završalo in limi, belimi zadki, spletali čudovite koncu poletja zaslišala značilno, nočno je smuknila na streho ter od tam na mreže, da bi vanje ujeli redke muhe in oglašanje polhov. Ko sem nekega dne drevo. mušice ali vsaj kakšno nočno veščo. Če bila najbolj zatopljena v svoje pisanje, pa so se vanje ujele dežne kapljice, so me je zmotil čarobni pogled in ko sem Moje balkonske rože sta vse deževne mreže postale biserne in moja hiška z dvignila glavo, sem v malce spuščen- dneve obletavala velik rumenkasti sršen njimi vred še bolj pravljična. em in od dežja mokrem strešnem in debel kosmat, rjavkasti čmrlj, nad nji- žlebu zagledala čepečo prekrasno bis- mi pod stropom terasce pa so si ose Sanda Turšič

Ko spomini obudijo preteklost

V petek, 23. junija 2006, je Turistično društvo Loška dolina v pristavi gradu Snežnik pod polharsko zbirko odprlo razstavo starih kmečkih predmetov z gornjim naslovom. Prostore jim je za to priložnost prijazno odstopilo Go- jitveno lovišče Snežnik Jelen. Razsta- va je namesto predvidenih treh dni trajala en teden dlje, da so si jo je lahko ogledali tudi tisti, ki v času prireditev V deželi ostrnic tega niso utegnili.

Predmete, ki so jih prizadevni člani Turističnega društva Loška dolina pod vodstvom gdč. Tanje Mlakar zbrali po vaseh, so razvrstili v več skupin. Polovi- ca razstavnega prostora je – oprem- ljena tudi z napisi in ustreznimi zgod- bami - pripovedovala o pomembnih delih na kmetih v naših krajih: zimski izdelavi lesenih posod in orodja, pom-

ladni setvi, potem košnji in ostrnicah foto: Borut Kraševec ter žetvi in spravilu pridelkov, kajti: Obiskovalci so si z zanimanjem, nekateri tudi z nostalgijo ogledali razstavljene predmete Naj bua dan al pa nuč, sonce al pa d ž, lajtu al pa zima – kakor tudi pripravljenost krajanov za ni, vendar pa za svoje dobro počutje zmieraj smo imajl dajlu! sodelovanje pri postavitvi razstave in potrebujemo zavest o tem, kako je posojo starih orodij, pripomočkov, nekoč bilo, saj nam to pomaga izbirati Drugi del prostora so zavzemale sku- posod in podobnega. smeri in vrednote za naprej.

Javno glasilo občine Loška dolina pine svetil, igrač in šolskih predmetov, kuhinjskih in mesarskih pripo- Mimogrede se ponuja misel, da bi Člani Turističnega društva in njihovi močkov, orodij za obdelavo lanu in lahko skoraj vsaka vas v dolini imela sodelavci so z ljubeznijo opravili gar- volne ter izdelavo oblačil in telesno po opuščenih skednjih in hlevih svojo aško delo pri postavljanju in posprav- nego pa tudi gozdarski, furmanski in stalno vsaj mini zbirko starih predme- ljanju te razstave, kar je že samo po lovski pripomočki, orodja in naprave. tov, zlasti kmečkega orodja, posode, sebi vredno pohvale in posnemanja. Slabo četrtino razstavnega prostora oblačil itd., ki najbrž res ne bi prinaša- Morda so s tem postavili temelje za pa so zapolnili učenci OŠ heroja jane- la kakega dobička, bi pa pomenila nove podobne razstave ali pa mogoče za Hribarja Stari trg s svojimi zelo za- vrednoto v smislu dediščine in utrjevan- celo zasejali seme iz katerega bo ne- nimivimi raziskovalnimi nalogami in ja naše identitete – te pa ne potrebu- koč zrasla velika strokovno urejena plakati, v katerih so prikazali temelji- jemo le zaradi morebitnih obiskoval- stalna zbirka, ki bo predstavljala živ- to poznavanje domačih krajev in obisk- cev in prispevka k razvoju turizma in ljenje Loške doline skozi čas. Kdo ve? ovalcem, ki so se v gradivo poglobili, podobi kraja, ampak predvsem zara- povedali marsikaj novega in nepriča- di nas samih in naših potomcev. Srpi, Milena Ožbolt kovanega. kose, sekire itd. so se od rimskih čas- ov bolj malo spreminjali – a kdo jih Julij 2006 Zanimanje za razstavo je bilo veliko, danes še uporablja?! Kar se je upora- odlično je bila sprejeta, kar je za or- bljalo stoletja, je na prelomu tisočletja ganizatorje močna vzpodbuda, prav dobilo zamenjavo v strojih in poti nazaj

16 IZIZ GOSPODGOSPODARSTARSTVVAA

Obisk predsednika vlade in ministra za gospodarstvo v Kovinoplastiki Lož d.d.

Lož, 23. maj 2006: V okviru vladnega obiska Notranjsko-kraške regije sta predsednik vlade RS g. Janez Janša in minister za gospodarstvo g. Andrej Vizjak obiskala Kovinoplastiko Lož d.d., eno najuspešnejših podjetij v Notra- njsko-kraški regiji. Vladno delegacijo je sprejel predsednik uprave Kovinoplastike Lož d.d. Alojz Mazij s sodelavci. V Profitnem centru Orodjarna so si ogledali obdelovalni center (Valutec), hidravlično stiskalnico, namenjeno preizkušanju orodij in nekatera orodja, ki so bila izdelana za Revoz oz. za izdelavo sestavnih delov novega avto- foto: Borut Kraševec mobila X44 – novi Twingo. od leve: namestnik predsednika uprave Miloš Kovač, minister za Ob ogledu je g. Alojz Mazij visoka gospodarstvo Andrej Vizjak, predsednik vlade Janez Janša, predsednik gosta seznanil s smernicami razvoja na uprave Alojz Mazij, vodja proizvodnje Marijan Merhar in direktor PC področju tehnologij. Nadaljevali so z Orodjarna Marjan Vampelj pri ogledu orodij ogledom oddelka sodobne galvanske linije in montaže stavbnega okovja. Srečanje so zaključili z delovnim ses- pogovorih so se dotaknili tudi načr- govori o razbremenitvi gospodarstva, tankom, ki so se ga poleg predstavni- tovane privatizacije podjetij, kjer ima med njimi tudi sprejem zakona, ki bo kov Kovinoplastike Lož d.d. udeležili država (tako kot v Kovinoplastiki Lož) omogočil udeležbo zaposlenih na dav- tudi predsednik uprave Družbe poo- pomemben kontrolni lastniški delež. ku od dobička podjetij, kar je pomem- blaščenke d.d. in direktorji hčerinskih Predsednik vlade je izrazil zadovoljstvo, bno z motivacijskega vidika. podjetij Roto Lož d.o.o in Dynacast Lož da v Kovinoplastiki Lož podpirajo d.o.o. vladne reforme, posebno tisti del, ki Borut Kraševec Pogovarjali so se predvsem o pereči problematiki prometne povezave, potrebi po kvalitetnejši telekomu- nikacijski povezavi in stabilnejši dobavi električne energije, kar naj bi po bese- Podpora delničarjev predlogom na dah g. Alojza Mazija pripomoglo k 12. redni skupščini Kovinoplastike Lož d.d. lažjemu poslovanju. Z rešitvijo teh vprašanj bi Kovinoplastika Lož d.d. V prostorih Kovinoplastike Lož d.d. je - Del bilančnega dobička iz pretek- dobila podobne pogoje, kot jih imajo 6. julija potekalo zasedanje 12. skup- lih let v višini 98 SIT bruto na deln- podjetja v osrednji Sloveniji oziroma ščine delničarjev (zastopanega je bilo ico, se uporabi za izplačilo divi- na razvitejših področjih, kar bi bilo po visokih, 89,93% kapitala), ki so se sez- dend. mnenju predsednika uprave tudi nanili z Letnim poročilom o poslovan- - Članom uprave in članom nad- prav, saj v državni proračun prispeva- ju v letu 2005 v katerem so se zaključili zornega sveta se za poslovno leto jo najmanj toliko ali zaradi uspešnosti pomembni razvojno investicijski pro- 2005 podeli razrešnico in se s tem jekti. Čisti prihodki od prodaje so zna- potrdi njihovo uspešno delo. celo več (v lanskem letu 13mio EUR) Javno glasilo občine Loška dolina kot podjetja na ugodnejših lokacijah šali za Skupino Kovinoplastika Lož - Za uspešno delo se podeli nagrada 21,375 mlrd. SIT (89,2 mio. EUR) in za nadzornemu svetu v višini 11,5 mio. in z urejeno infrastrukturo. matično družbo 18,376 mlrd. SIT (76,7 SIT. Širokopasovno telekomunikacijsko mio. EUR). Čisti prihodki od prodaje - Za uspešno delo se podeli nagrada povezavo in stabilnejšo dobavo ele- proizvodov iz leta 2005 so bili v Skupi- članom uprave v višini 11,5 mio. ktrične energije bodo po zagotovilih ni Kovinoplastika Lož povečani za 5,5% SIT. vlade realizirali že v bližnji prihodnosti, in v matični družbi za 7%. Čisti dobiček - Na predlog nadzornega sveta skup- saj so projekti že v teku. Glede boljših pa je Skupina dosegla v višini 1,012 ščina imenuje za revizorja družbe cestnih povezav pa bo potrebno mlrd. SIT in matična družba 993,6 mio. za poslovno leto 2006 revizijsko počakati na zaključek del na avtocest- SIT. Dodana vrednost na zaposlenega hišo KPMG Slovenija d.o.o. nem križu. Po zagotovilih pa naj bi bila v Kovinoplastiki Lož je v letu 2005 zna- v posodobitve državnih cest vključena šala 27200 EUR. Delničarji so bili tudi seznanjeni z načr- tudi povezava Unec - Žlebič z odsekom tom za tekoče leto 2006 in s potekom Na skupščini so sprejeli naslednje sk- njegovega uresničevanja v prvem pol- proti Hrvaški skozi Loško dolino. lepe: letju. V letu 2006 načrtujejo povečan- Pogovore so nadaljevali o problema- - Na predlog uprave in ob pozitivnem je prihodkov iz prodaje za nadaljnjih tiki bodoče schengenske meje in za- mnenju nadzornega sveta sprejme 10%. poslovanja delavcev iz sosednje skupščina sklep, da se bo o upora- Hrvaške ter o vladnih reformah na bi preostanka bilančnega dobička Povzetek iz obvestila službe za odnose Julij 2006 področju izobraževanja s poudarkom odločalo v naslednjih letih. z javnostmi Kovinoplastike Lož d.d. na naravoslovno–tehničnih poklicih. V

17 Tujina[OLAR[OLAR

Projekt Mali inštrumenti

Glasba človeka oblikuje in plemeniti, osrečuje in razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti! (Beethoven)

Glasba ima pri vzgoji otrok neprecen- ljivo vlogo. Prispeva k otrokovemu so- cialnemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Glasbene izkušnje spodbujajo raziskovanje drugačnih in novih idej, povečajo otrokovo izražanje čustev ter izostrijo zavedanje in opažanje čustev drugih. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju, ob petju in poslušanju glasbe pa otrok

pridobiva besedni zaklad. Arhiv: OŠ Stari trg Otroci v deželi glasbil V družbi, ki je dandanes vedno bolj zahtevna in vedno bolj ceni timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, razred je pripravil svoj program. Na zaključek projekta, ki je bil v telo- so se razvile potrebe po drugačnem Spoznavali smo Orffove inštrumente, vadnici šole, smo povabili priznanega načinu dela tudi v šoli. Učence spod- izdelovali lastna glasbila ter igrali na muzikologa Igorja Cvetka, ki je našo bujamo k aktivnemu delu pri pouku oboje. Veliko smo prepevali, sestavl- prireditev obogatil in nas naučil še pe- in iskanju novih virov znanja. jali nove pesmice, se naučili zaplesati smico iz časov naših babic in dedkov. ljudske in moderne plese, izdelovali Na razredni stopnji smo pripravili glas- pa smo tudi plakate. Najrajši pa smo Urška Cimprič beni projekt Mali inštrumenti. Vsak poslušali glasbene pravljice. Irena Turk

Učiteljica in vzgojiteljica v 1. razredu

Devetletna osnovna šola je sestavlje- šestletnike, ki se morajo usesti za šol- V veliko oporo so nam tudi starši, ki na iz treh triad in letos pri nas končuje sko mizo. nam zaupajo in vedo, da bomo s skup- 3. razred oziroma prvo triado prva nimi močmi, sodelovanjem in odkrit- generacija otrok. S timskim delom učiteljic in vzgojiteljic im pogovorom veliko naredili za na vseh treh šolah nadaljujemo. otroka. Pred tremi leti smo začele z veliko odgovornostjo. Učiteljice prve triade se tedensko Irena Turk

Javno glasilo občine Loška dolina srečujemo. Pogovorimo se o delu, ki Nataša Vesel Plos V 1. razred so vstopili šest let stari otro- smo ga opravile, in načrtujemo delo ci, ki se od sedemletnih kar precej za naprej. razlikujejo.

Intenzivno smo se izobraževale na seminarjih, prisostvovale pri pouku na drugih šolah, ki so že bile v devetletki, iskale znanje iz literature. Želele smo si pridobiti čim več znanja, da bi bile kar najbolj pripravljene na začetek.

Začelo se je timsko delo z vzgojitelji- co. V tem vidimo veliko prednost. S svojimi bogatimi izkušnjami, idejami in pripravljenostjo na delo pripomore- Julij 2006 jo k lažjemu in kvalitetnejšemu delu v razredu. Koliko idej imajo, koliko igric

znajo, koliko občutka za te majhne Arhiv: OŠ Stari trg

18 [OLAR[OLAR

Bivanje v CŠOD Fara na Kočevskem

Učenci tretjih razredov osemletke smo en teden, od 8.. maja do 12. maja 2006, morali smo najti geslo. Prvi so bili Delfi- preživeli v Šoli v naravi v Fari na Kočevskem. ni, drugi Tigri in tretje Papige - prve Tam smo imeli naravoslovne in športne dneve ter ure glasbene in športne tri ekipe so dobile priznanje. Popol- vzgoje. dne je šla skupina A na lokostrelstvo, skupina B pa na vremenoslovje. Za ene od nas je bilo to prvič, da smo odšli od doma in doma pustili očka, Zvečer smo imeli kviz Pokaži kaj znaš, mamico, bratce in sestrice. Kljub domotožju je pet dni učenja v naravi hitro kjer so zmagale Papige. minilo. Radi smo šli, še raje smo se vrnili domov … Po prihodu smo strnili utrinke in jih zapisali, da ne bi bila doživetja in novo V petek smo imeli astronomijo, kjer znanje prehitro pozabljeno. smo se naučili nekaj o sončnem sis- Učiteljici in učenci tretjih razredov osemletke temu. Po njej pa smo igrali boj med dvema ognjema, nogomet in košarko. Poročilo šoli v naravi v CŠOD Fara avnih znamenjih. Okoli 13:00 smo priš- Potem pa smo imeli zaključni zbor in li nazaj v dom in šli na kosilo, po kosilu se pripravili za odhod domov. Odšli V ponedeljek, 8.5.2006, ob 8:30 smo smo imeli eno uro, da smo si odpočili. smo soba za sobo in pred domom učenci in učiteljice tretjih razredov Nato je imela ena skupina vre- počakati na avtobus in se z njim odpel- odšli v šolo v naravi v Faro. Vozili smo menoslovje, druga pa lokostrelstvo. jali nazaj v Loško dolino. se približno uro in pol. Okrog enajstih Skupina A se je naučil,a kako se napo- smo prišli v Faro in se namestili po ve vreme, skupina B pa se je učila strel- Matej Kraševec, 3. b sobah. jati z lokom in o preteklosti loka. Po večerji smo šli spet v učilnico in si ogle- Po uspešni namestitvi smo odšli na dali na dia-projektorju življenje v pre- VTISI in mnenja kosilo. Dežurni učenci so morali biti v teklosti v Kostelu. Po tem pa smo šli jedilnici 5 minut pred ostalimi, da so kmalu spat. KAJ MI JE BILO VŠEČ? ☺ pripravili vse potrebno. Po kosilu smo se zbrali v učilnici in se razdelili v dve V sredo smo po zajtrku odšli pet, ple- NAJBOLJ VŠEČ mi je bilo … skupini A in B. Skupina A je šla na sat in igrat na inštrumente, potem pa … ko smo imeli prosti čas, ker smo mednarodni mejni prehod Petrina, šli na športno plezanje, kjer smo na- delali, kar smo hoteli. skupina B pa si je šla ogledat Kostel- jprej plezali brez naklona, nato pa z Domen, 3. a sko hišo in vas Cerkve v Kostelu. Ko naklonom. Kmalu po kosilu si je šla … v sobah, ko smo bili sami in prosti smo se vrnili, nas je čakala večerja. skupina A na ogledat Kostelsko hišo po kosilu. Potem smo odšli na ogled Fare ponoči. in vas Cerkve v Kostelu, skupina B pa Simona A., 3. b Videli smo ribiča, ki je ujel postrv v je šla na mednarodni mejni prehod … v petek, ko smo se pogovarjali reki Kolpi, ki je tudi mejna reka med Petrina. Zvečer pa smo plesali hip hop. o astronomiji in se naučili veliko Slovenijo in Hrvaško in je dolga 292 Po plesu smo šli spat v svoje postelje. novega. km, mejna reka pa je 113 km. Po vrni- Katja, Tine, 3. a tvi v dom smo se šli oprhat in ob 21:30 V četrtek smo zjutraj iskali male živali … orientacijski tek, ker smo tekli smo morali zaspati. v Prifarskem jaraku in jih potem gle- in odgovarjali na vprašanja. dali pod lupo in ugotavljali, katere so Jure, 3. a, Neja, 3. b V torek po zajtrku smo odšli na po- te živali. Imeli smo orientacijski tek, … streljanje z lokom: hod po naravi in se orientirali po nar- kjer je bilo šest kontrolnih točk in Jan, 3. b, Ambrož, 3. b - ker sem se naučil-a streljanja z lokom.

Erik, Ariana, 3. a Javno glasilo občine Loška dolina - ker sem veliko streljal. Gal, 3. a … igranje nogometa: Matic, 3. b - ker je igral tudi učitelj. David J., Klemen, Anže, Matej, 3. a - ker smo igrali pravično. Domen, 3. a … sprehod po Fari: - ker sem veliko izvedel o vasi. David U., 3. a - ker smo veliko videli. Petra … plezanje:

Veronika, 3. b, Julij 2006 Matic, 3. b, Ana, 3. b Arhiv: Marjetka Nelc

19 Tujina[OLAR[OLAR

- ker še nikoli nisem plezal. … pohod na mejni prehod Petrina: - ki je bil dolg 7 km, ker sem se ve- Andraž Š., 3. a Nina, 3. b, Simona P., 3. b, liko naučil in ker rad hodim. - ker sem plezala prvič in je bilo za- Matic, 3. b Primož, 3.a bavno. - ker sem spoznala slovenske policiste … skoraj vse, kar sem videl-a in počel-a. Jana, Martina, 3. a in carinike in njihovo opremo. Marko, 3. b, Neja, 3. b, Miha S., 3. - ker sem hitro plezal. Mateja, 3. a b Katja. M. L, 3. b, Aljaž, 3. b, Klemen, 3. a - ker sem izvedel mnogo stvari. Urban, 3. b, Katja P., 3. b - ker rad plezam. Žan, 3. a … vsakdanje delo, vsakdanji pohodi, Matej, 3. a … da smo igrali med dvema ognjema vsakdanje igre na dvorišču in telo- … telefoniranje, vrnitev domov, ure- in sem bila v skupini z Marušo. Všeč vadba. jen dom in kosilo. mi je bilo tudi, da smo imeli dobre Teja, 3. b Miha B., 3. b učitelje in učiteljice. … hrana in sobe. … plesna dejavnost: Tina, 3. a Ambrož, 3. b Jan, 3. b, Veronika, 3. b, Ana, 3. b … ko smo lovili živalice in sladkovodne … športne igre in discipline - ker rada plešem. postranice v potoku Prifarski jarak. Matej, 3. b Lara, 3. a Maruša K., 3.a, Silvija, 3. b, - ker imam rada ples. Gaja, 3. b, Veronika, 3. b, …. tudi spanje in učenje. Anita, 3. a Patrik, 3. b, Ana, 3. b Matevž (Lož), 3. b … plesati HIP-HOP, ker smo delali … igrati pingpong, ker me to veseli. … kviz Pokaži kaj znaš. hitre gibe. Sandi, Andraž L., 3. a Veronika, 3. b Martin, 3. a … pohod: … vse mi je bilo všeč, še posebej pa … ko smo hodili po gozdu, travniku, Matevž (Lož), 3. b, Ambrož, zvonček želja. ker imam zelo rada naravo. 3. b, Matej, 3. b Gal, 3. b, Simona P. 3. b Maruša H., 3. a

KAJ MI NI BILO VŠEČ? … astronomija, ker je bila grozljiva. - ker smo šli tako daleč. Žan, 3. a Anže, 3. a NAJMANJ VŠEČ mi je bilo … … igranje nogometa: - ko smo šli na pohod in smo morali … ko sem moral po ogledu reke - ker ni dober. prehoditi dolgo pot. Kolpe napisati kazenski spis. Tine, 3. a Erik, 3. a Sandi, 3. a - ker smo igrali z učiteljem in imeli - po Fari, ker je bilo dolgočasno in … ko smo odhajali domov, ker bi rad premoč. zoprno. še ostal. Gal, 3. a Mateja Primož, 3.a, Aljaž, 3. b, Matevž (Lož), 3. b … kviz, ker nismo vsega pravilno - pohod na mejni prehod Petrina, odgovorili in dobili nagrade. ker je padal dež. … ko smo zjutraj telovadili Ariana, 3. a Katja P., 3. r. Simona A., 3. b … streljanje z lokom, ker sem dobila … dolgočasenje na posteljah, ker - ker mi je to bedno. samo 40 točk. sem se dolgočasil. Lara, 3. a Anita, 3. a David U. , 3. a … prosti čas, ker nisem imel kaj … da nismo zmagali in dobili nagrade. … ko je padal dež, ker nismo mogli početi. Tina, 3. a na sveži zrak. Jure, 3. a Maruša H., 3. a … ko smo zunaj igrali med dvema ogn- Javno glasilo občine Loška dolina … orientacijski tek: jema in sem padla. … ker nisem mogla zaspati. - ker smo tekli in enkrat zgrešili pot. Martina, 3. a Teja, 3. b Katja, 3. a … stare hiše v Kostelu. … ko smo morali sedeti v učilnici in - ker so vsi kričali, ker smo tekli po Miha B., 3.b pisati v svoje zvezke. travi, kjer je bilo blato. Matej, 3. b Maruša K., 3. a … pohod(-i) Patrik, 3. b, Jan, 3. b, Gaja, 3. b, … ker so imeli sošolci domotožje. - ker je bil dolgočasen. Silvija, 3. b, Simona P., 3. b Katja M. L., 3. b Petra, 3. a - ker sem moral vsak dan hoditi. … učenje. - ker smo se izgubili. Klemen, 3. a Jan, 3. b Jana, 3. a - ker smo zelo daleč hodili. … orientacija v naravi. - ker mi je bilo tečno teči okoli Andraž Š. , 3. a Veronika, 3. b Kolpe. Matej, 3. a - ker smo dolgo hodili. … hip hop. Martin, 3. a Matic, 3. b Julij 2006 … pisanje dnevnikov. Andraž L. , 3. a

20 [OLAR[OLAR

Uspešno delo učencev pri izbirnem predmetu turistična vzgoja V okviru izbirnega predmeta TVZ je 16 učencev 7. raz. (9) pridobivalo znanje o turizmu v domačem kraju in širši okolici.

Cilj predmeta je bil motivirati učence za spoznavanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, vključiti učence v turistično življenje domačega kraja in pri tem spoznavanje ljudi in ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom in živijo od njega.

Zato je bilo naše poglavitno delo, delo na terenu. Obiskali in ogledali smo si : · Turistično agencijo Tur servis v Cerknici, · Turistično društvo Loška dolina v Kozariščah, · Križno jamo, eno najlepših in tur- istično vedno bolj zanimivih kraš- kih jam pri nas,

· gostinski lokal Mlakar s prenočišči foto: France Kandare v Markovcu, Ob obisku domačije Kandare in Golobine v Danah. · ponorno jamo Golobino v Danah.

Vsem, ki so nam omogočili obiske in oglede ter nam povedali veliko novega in zanimivega, se za prijazno sodelovanje lepo zahvaljujemo. Terenskemu delu so sledile obveznosti učencev doma, kjer so napisali poroči- lo oziroma analizo dela na terenu, ki so ga dopolnili s slikovnim gradivom in le-to predstavili pri pouku turistične vzgoje ostalim sošolcem. Izdali bomo tudi publikacijo, v kateri bodo predstavljeni vzorni izdelki učenca 7. a r. Klemna Kraševca. Rdeča nit našega celoletnega dela je bila raziskovalna naloga Moj domači kraj. Učenci so raziskovali in zbirali podatke o naravnih, kulturno-zgodovin- skih in družbeno-gospodarskih značil- arhiv: OŠ Stari trg nostih svojega domačega kraja. Kratke V Križni jami povzetke vsebin o domačem kraju so Javno glasilo občine Loška dolina učenci prikazali oz. predstavili v obliki plakata ali zloženke. Izdali bomo tudi publikacijo, v kateri bodo zbrane raziskovalne naloge krajev v Loški dolini, iz katerih učenci prihajajo. Učenci so se pri delu zelo potrudili. S tem delom smo se vključili tudi v projekt Ljubljanica, kje si ti doma, ki ga vodi SEZAM - združenje staršev in otrok, katerega otvoritvena predstavitev bo v mesecu oktobru v Mest- nem muzeju v Ljubljani. Povezali smo se tudi s turističnim društvom Loška dolina, ki nam je omogočilo razstavo raziskovalne naloge v Kozariščah 25.6.2006, ko je potekal že tradicionalni Srednjeveški dan. Julij 2006 foto: Klemen Kraševec Magda Telič, mentorica V gostišču Mlakar smo se naučili pripraviti zanimive pogrinjke.

21 Tujina[OLAR[OLAR

S knjigo v svet – bralna značka za 21. stoletje

Današnji čas, čas hitrih tehnoloških sprememb, je neizprosen do posameznika, družbe. Z ogromno količino informacij, ki se pojavljajo v vseh možnih oblikah: na stenčasih, zi- dovih, zgoščenkah, v TV oddajah, v reklamnih oglasih, na internetu skuša vplivati na življenje, predvsem pa na potrošniško usmerjenost družbe. Zato je v tem in takem času bralna sposobnost nujno potrebna za smiselno preživetje v svetu informacijske ponudbe.

Začetek bralne kulture se začenja v družinskem krogu, ko je vez med otrokom in starši še zelo močna, ko smo starši vzor otroku in mu s svojo prisotnostjo in naklonjenostjo pomen- Arhiv:OŠ Stari trg imo varen pristan sredi razburkanega Zlati bralci OŠ heroja Janeza Hribarja na podelitvi bralne značke z gostom življenja. Andrejem Rozmanom – Rozo in z mentorico.

Z glasnim branjem, s pogovorom ob knjigi mu odkrivamo neštete svetove, soočanje z različnimi bralnimi vsebina- Upamo in si želimo, da bomo tudi v ki mu omogočajo vse več začetne ra- mi, s tem pa poleg bralnega užitka prihodnje imeli veliko mladih bralcev, dovednosti in poznejšega zanimanja za prispeva tudi k izgradnji različnih ki bodo razvijali svoje bralne spretnosti samostojno branje. Pozitiven odnos in spretnosti in sposobnosti učencev in sposobnosti, s tem pa prispevali k pravilen pristop staršev do branja sta (komunikacijskih, informacijskih, dvigu bralne kulture posameznika in tista, ki lahko otroka trajno navežeta na raziskovalnih, socialnih). družbe v širšem slovenskem kul- knjigo in mu odpreta pot do zgodnje turnem prostoru. bralne vzgoje, ki se potem nadaljuje in V letošnjem letu smo z branjem za nadgrajuje v osnovni šoli. Zavedati se bralno značko zaključili ob mednarod- Vsem mladim bralcem čestitamo za moramo, da je branje ena najpomem- nem dnevu knjig za otroke uspešno opravljeno BZ v šolskem letu bnejših socialnih sposobnosti, je (1.4.2006), 24.4.2006 pa smo na zak- 2005/06. vseživljenjski proces, ki ga razvijamo ljučni podelitvi podelili bralne mape, od otroštva do odraslosti. nalepke, zgibanke in priznanja. Gost Zlati bralci za šolsko leto 2005/06: podelitve je bil Andrej Rozman – Pri tem se ne smemo omejevati zgolj Roza. 1. Mojca Avsec na sprejemanje napisanega, temveč 2. Sabina Avsec na kritično presojanje in prilagajanje Bralno značko je letos doseglo 267 3. Jasmina Čuk zahtevnosti in namenu branja. učencevv, od tega je bilo 13 zlatih bral- 4. Lea Kušar

Javno glasilo občine Loška dolina cevv. Zlati bralci so za svoj trud in vztra- 5. Anja Mestnik Kljub številnim medijem, ki poudarja- jnost prejeli posebna priznanja za os- 6. Rok Milavec jo vlogo in pomen branja tako v družini emletno zvestobo bralni znački, Zve- 7. Laura Mlakar kot v šoli, smo vedno bolj priča za Bralnih značk Slovenije pa je vsake- 8. Monika Ožbolt upadanju interesa za bralno dejavnost, ga izmed njih nagradila s kompletom 9. Irina Pogorilić še zlasti v obdobju mladostništva. knjig: 10. Tjaša Šmigoc 11. Simona Truden Ena izmed motivacijskih dejavnosti, ki Igorja Karlovška Gimnazijec (na- 12. Kaja Urbiha prispeva k spodbujanju in razvijanju grada večernica za leto 2005) in 13. Nik Zabukovec Vilhar bralne dejavnosti v osnovni šoli je Iztoka Ilicha Pota knjige. BRALNA ZNAČKAZNAČKA, ki je letos 22. maja Knjižničarka OŠ heroja praznovala 45-letnico svojega Pomena in vloge branja v današnji Janeza Hribarja delovanja. družbi se zaveda tudi DPM Cerknica - Loška dolina - BlokeBloke, ki je za vse zlate Leonida Zalar Na naši šoli že vrsto let tekmujemo za bralce in njihove mentorice iz ob- bralno značko Frana Milčinskegaega. močnih osnovnih šol organiziralo na- Julij 2006 Veseli smo, da se je bralno gibanje gradni izlet v Gardaland. ohranilo do današnjih dni in da tudi mlajšim generacijam omogoča

22 [OLAR[OLAR

Po naši šoli so letale čebele

Že spet je tu junij. Šolski hodniki so kar nekako preveč tihi, zamrl je smeh v učilnicah, učenci in učitelji pa smo vdihnili topel počitniški zrak. Kljub temu nam je ostalo nešteto izkušenj in spominov na to šolsko leto. Med drugim tudi na projekt Čebelarstvo, katerega vodja je bila Tanja Pangrc.

Da je v slogi moč, smo dokazali učitelji in učenci OŠ heroja Janeza Hribarja, ki smo se letos učili o vsem, kar je povezano s čebelami. Skozi celo leto so učenci raziskovali o zgodovini če- belarstva in prvih najdbah čebel, o medovitih rastlinah, o zgradbi čebel, iskali so recepte in pripravljali pecivo, ki vsebuje med, pri slovenščini pa so učenci pisali basni o čebelah. Od projekta naprej poznajo tudi zdravilne foto: Borut Kraševec učinke medu, podrobno so si ogledali satje in spoznali njegovo zanimivo obliko, gledano in preračunano iz Tu smo poleg vsega videnega in prireditve. Vsi vemo, da tako dejanje matematičnega vidika. Na to temo so slišanega spoznali še čutne užitke, ko zmoti potek dogajanja in nastopajoče, se naučili veliko pesmic, eno tudi v smo okušali dobrote iz medu. Učenci ki so se zelo trudili skozi celo leto in si nemščini. Prav tako so sodelovali učen- so spoznali še poklic čebelarja, vk- želimo, da se to ne bi več dogajalo. ci nižjih razredov in podružničnih šol ljučno z ljubeznijo, ki jo namenjajo Za konec si lahko zaželimo še več tak- (Babno Polje, Iga vas), ki so se naučili tem pridnim delavkam. Predstavitev ih projektov in sodelovanja s krajem veliko igric, deklamacij, pisali so pe- je zelo popestril tudi g. Rihard Sterle, in vaščani. Poleg tega, da smo se vsi smice, zgodbe, uganke … Tiste, ki smo čebelar iz Podgore, ki je povedal ve- veliko naučili, smo skupaj preživeli več bili na predstavitvi projekta, so nasme- liko zanimivih podatkov in pripetljajev časa, kar je vsekakor pomembno za jali še s šalo o ameriških čebelah. Jih pri čebelarjenju in pohvalil naš trud in medsebojno spoznavanje in tkanje poznate? delo, mi pa se mu za obisk še enkrat prijetnejših odnosov. zahvaljujemo. Za konec smo vsi skupaj Vsak krožek, izbirni predmet ali zapeli znano Slakovo pesem Stari če- Vsem bralcem Obrha želimo prijeten razred nam je sad svojega dela pred- belar. Predstavitev je kljub množici poletni oddih, jeseni pa zopet zaviha- stavil na končni predstavitvi projekta, nadebudnih učencev lepo potekala, mo rokave ob izzivih, ki nas čakajo. ki je potekala v telovadnici OŠ v zmotilo nas je le odhajanje poslušal- četrtek, 18. 5. 2006. cev iz telovadnice pred zaključkom Blanka Knez

Po rumenih stopinjah varno v šolo Javno glasilo občine Loška dolina

Že sedem let je zadnji šolski dan, po- zarisali učenci 8. razreda in s tem vse leg razdelitve spričeval, rezerviran za odrasle udeležence v prometu opo- prireditev, ki jo skupaj pripravimo OŠ zorili na večjo previdnost, saj bo le tako heroja Janeza Hribarja Stari trg pri ta pot res varna. Ložu, Policijska postaja Cerknica in Svet za preventivo in vzgojo v cest- Želja članov Sveta za preventivo in nem prometu občine Loška dolina. S vzgojo v cestnem prometu je, da bi o to prireditvijo smo sklenili vse akcije, pravilih obnašanja v prometu razmiš- ki so potekale na področju preven- ljali tudi tisti, ki so vse potrebne izpite tive in vzgoje v cestnem prometu v iz poznavanja cestno prometnih pred- tem šolskem letu. pisov že opravili. Zato smo razpisali nagradni kviz v prejšnji reviji Obrh. Učenci 9. razreda, ki so letos zaključili Zahvaljujemo se vsem, ki ste se vabilu osnovno šolo, so lansko leto po Star- odzvali, na zaključni prireditvi so bile Julij 2006

em trgu zarisali prve rumene stopin- Arhiv: OŠ Stari trg podeljene nagrade, ki so jih prejeli: je, ki označujejo Varno šolsko pot. Zarisovanje rumenih stopinj na ulici 1. nagrada: MATEJ KRAŠEVEC iz Sta- Letos so nove metre rumenih stopinj Bračičeve brigade. rega trga,

23 Tujina[OLAR[OLAR

2. nagrada: SREČKO VIDMAR iz Loža, 3. nagrada: LUKA MLAKAR iz Pod- cerkve.

Vsem nagrajencem čestitamo. Arhiv: OŠ Stari trg Čopič v spretnih rokah in šablona iz foto: Borut Kraševec vezane plošče, pa je bil pločnik hitro Plesalkam stopinj za plesne korake ni bilo potrebno zarisati označen.

Da pravila obnašanja v prometu do- vožnjo po poligonu je bila velika, tako vse plesalke dokazale, da jih dobro bro poznajo, so dokazali učenci 3. da je bila strpnost ob čakanju na vožnjo obvladajo.Nad plesom Maruše in Teje razreda, ki so 20. junija uspešno na veliki preizkušnji. je bila navdušena tudi glavna zvezda opravili izpit iz praktične vožnje s kole- prireditve - Tanja Žagar. Tanjo, ki je som. Gospa Anita Bajc, ki jih je na izpit Preizkus programa Jumicar so si pri- tokrat pela na visokem »odru«, so otro- pripravljala, in gospa Lidija Jurkovič, borili tudi učenci 4. razreda, ki so pred ci najprej le občudovali, nato pa so ki je ocenjevala njihovo vožnjo, sta jim zaključno prireditvijo sodelovali v kvi- stopili bliže, pokazali, da obvladajo na zaključni prireditvi podelili kole- zu o poznavanju cestno prometnih njene pesmi in tudi zaplesali na znane sarske izkaznice, Svet za preventivo predpisov. S tem kvizom smo jih žele- ritme. Da je med mladino priljublje- in vzgojo v cestnem prometu občine le predvsem preizkusiti, koliko znan- na, je dokazala dolga vrsta za avtogram Loška dolina pa jim je podaril preiz- ja jim je po enem letu še ostalo. Z na njeni sličici ali plakatu. kus programa Jumicar.Program Jum- vsemi osvojenimi točkami je zmagala icar je namenjen preventivni vzgoji ekipa Ninđe iz 4. a razreda v kateri Na koncu prireditve smo se razšli ves- otrok v cestnem prometu v starosti so sodelovali: Petra Kraševec, Erika eli in sproščeni, z željo, da se po dolgih od 7 do12 let in jih želi s postavitvijo v Komidar, Luka Šepec in Luka Mlakar. in upajmo tudi vročih počitnicah 1. položaj voznika opozoriti, da sta up- Za popestritev prireditve je skrbela septembra po rumenih stopinjah var- oštevanje pravil obnašanja v prometu mlajša plesna skupina in plesalki Ma- no zopet srečamo v šoli. in pa predvsem strpnost osnovna ruša in Teja, ki jim stopinj za plesne pogoja za varno vožnjo. Želja za korake ni bilo potrebno zarisati, saj so Andreja Ravšelj Javno glasilo občine Loška dolina Osnovno šolo je zaključila prva generacija devetletke

V letošnjem šolskem letu je osnovno sitem) pa je to generacijo doletela še naj imajo kar najmanj ad hoc spre- šolo zaključila generacija otrok, ki so ministrova odločitev o tretjem pred- memb sistema in bistveno več pou- začeli z osemletko in končali z de- metu ekstercev (NPZ=nacionalno darka na uporabnem znanju in resnič- vetletko, vmes pa jih je doletelo še preverjanje znanja) in neupoštevanja ni možnosti izbire. Saj misliti itak že nekaj sprememb v sistemu. Med dru- rezultatov tega preverjanja pri vpisu znajo in večkrat so dokazali, da so gim najprej poskusno nivojski pouk v nadaljnje šolanje. Da o paniki pri sposobni svojo energijo usmeriti tudi slovenščine, zadnji dve leti pa še točkah za vpis v srednjo šolo in ome- pozitivno. matematike in angleščine. Ne glede jitvah vpisa sploh ne govorimo. na pozitivno plat ideje o izbirnih pred- Ne glede na to, kaj vse še čaka naše Starši smo se odrekli uslugam „ples- Julij 2006 metih se je vse skupaj nekako „sfižilo” petnajstletnike, s(m)o vendarle zado- nega učitelja”, ki bi za 30.000 v gotovi- in izbira dejansko ni bila izbira. Vrh voljivo zaključili osem let dolgo ni vodil tudi valeto. Zato so morali neumnosti (ali pa vtikanja v šolski poglavje. Pri nadaljnji življenjski poti učenci ves program organizirati sami,

24 [OLAR[OLAR

brez mentorja in/ali režiserja, za pov- leg tega se da od turizma živeti, v prnjesu. Mende ne špricata šulo?” rh pa jih je večina imela obveznosti Loški dolini pa imamo kaj poka- Anja /ogorčeno/: „Kaj tjeb tu mar? Bus pri birmi. Tako učenci, zadolženi za zati. Mladi znamo marsikaj, uspeš- čakava, k’ muorva jet u Cjerknco pu pripravo valete, niso imeli ne no sodelujemo tudi pri športnih papirje za štipendijo, k’ sva nadarjene. Žiga /posmehljivo/: „Seguornu u jez- možnosti, ne časa, da bi zadevo dode- in kulturnih dogodkih. ike!” /dekleti zaničljivo pokažeta jez- lali (vaje, scena, ozvočenje in sprem- v ozadju je slišati refren KR NEKI - kr ike/ na glasba). Brez pomoči nekaterih neeeeekiiiiii ...... JA IN staršev bi zadeva zvodenela v dve uri Koliko nas je na to pripravila naša „kr neki”. Večino točk je prispeval /natakar gre za šank, vstopita dve herojska šola, nam bodo v nasled- očka Frenk, Simona je suvereno poka- italijanski kolesarki (Maja in Lea) nji enodejanki TEŽAVE SPORA- zala, kaj zna. Morda so prav zato po- s čeladama v rokah, sedeta za ZUMEVANJA V DEŽELI OS- ZUMEVANJA V DEŽELI OS- prosto mizo (očitno utrujeni si prijeli mojo idejo o skeču na zaključni TRNIC TRNIC prikazali učenci obeh de- brišeta pot s čela), odložita nahrbt- prireditvi, da bi malo popestrili pro- vetih razredov. S tem potrjujejo, nik na tla, očala porineta na vrh gram. Treme je bilo precej, pa še oz- da smo dovolj samozavestni glave, kolesarske rokavice vočenje je bilo „na peš”. No, kljub vse- nasledniki kulturnega izročila, da odvržeta na mizo. Natakar odnese mu je tudi igirica vseeno uspela in na- cenimo svojo govorico, da znamo pijačo, pobere denar in se nazaj biti kreativni, ne da bi nam to pred- gradili smo jih z aplavzom in smehom. grede ustavi pri italjankah/ Ob tem pa se je že spet pokazalo, kako pisalo Ministrstvo in se znajdemo tako pri ustvarjanju kot pri re- zelo neustrezen prostor za take pr- Lea in Maja /vzvišeno, a vljudno/: ševanju problemov. Vsaj med ireditve je telovadnica osnovne šole „„Buon giorno!” /ostali pozorno po- sabo se znamo z lahkoto spora- oziroma kako zelo občani potrebu- gledajo/ zumeti. jemo večnamensko dvoranoano. Torej Žiga /zavije z očmi/: „O, madona! /čez za vse tiste starše, ki zaradi slabega /scenski delavec, kao po nerodnosti, hip se zbere, pomane z rokama in se v ozvočenja niso mogli slišati (razumeti) s stolom porine napovedovalko, da se ljubljanščini izprsi/ „Kaj vama lahko ponudim, moji lepi gospodični?„ in zaradi umanjkanja odra ne videti, in usede/ Maja /začudeno pogleda in reče bolj za tiste, za katere ni bilo prostora ter Občinstvo prosimo, da je pri- prijateljici kot drugim/: „Parla italiano?” vse tiste, ki jih sploh ni bilo, predstavl- zanesljivo, saj dramski krožek na Žiga /odkimava, mežika, menca in ner- jam scenarij za skeč, katerega okrnjeno šoli ne funkcionira. Za pripravo vozno preklada serveto/: „Eeeee ...” verzijo in brez glasbe so profesionalno te igre ni bilo prav veliko časa zara- Lea /na mizo zlaga plastenko Isostara, odigrali učenci obeh razredov. di ekstercev, pa tudi evrov iz in- zemljevid in potovalni priročnik/: „ vesticijskih skladov nismo mogli Due espressi, un’ po d’aqua e quallco- dobiti. Tudi časa za vaje ni bilo. Pa Sonja Butina, Podcerkev sa da mangiare, prego!” vendar, ob tem smo se zabavali, due espressi, unpo daqwa e qalkoza zabavajte se tudi vi in jih nagrada mandžare, prego SCENARIJ - skeč za valeto 15.6.2006 dite z aplavzom. enodejanka TEŽAVE SPORAZUME- /refren KR NEKI - če ti je ušeč, pol se eden preleti prizorišče s prevodom/: VANJA V DEŽELI OSTRNIC ga prseki, če ti ni ušeč pa me useki ..., 2 KOFETA, MAL VODE, NEKI ZA kr neeeeekiiiiii/ JEST Dogajanje: lokal/bife v Starem trgu Prizorišče: Šank (sestavljen iz dveh /KR NEKI: refren kr neeeeekiiiiii/ Zasedba: natakar, italijanski turistki, šolskih klopi), tri mize s po dvema Žiga /negotovo/: „Prou nč jeh n’ zas- dve učenki 9. r., domačin, njegova stoloma, omara s televizorjem; refren tuopm, mislm d’ so ob takeh žena, lokalni športnik. blo je tko, blo je tkole, šli smo naokol prložnosth podnapise izumle ... in bli smo dobre vole ... JA IN? /pogleda Anjo in Janjo/ Pomagejta m’ UVOD (ideja) Uvodno dogajanje: v lokal pride no, mende se vidvej bl spoznate na v ozadju refren Od ljudi za ljudi ... glas- take čveke ku jest.” ba Murat&Jose: V besedi je moč domačin (Miha), zamomlja pozdrav, se vsede za mizo in začne buljiti v Janja /z zanimanjem/: „Mjen se zdi, d’ Eva: V Loško dolino prihaja in tudi televizor. Očitno je slabe volje. Na- sta taljanske bajkarke, ampek jest tud prikolesari veliko tujih turistov, takar (Žiga) mu brez besed kot stal- ne znam, k ‘ se najsm muogla taljan-

med njimi največ Italijanov, ki ni stranki prinese kozarec s temno ščne zbrat pr izbjerch.” Javno glasilo občine Loška dolina seveda ne znajo slovensko in prav tekočino. Anja /zajedljivo/: „S’m jeh vidla, k’ so tako ne znajo prebrati imen kra- Vstopita dve petnajstletnici (Jan- lutale po Starem terge in prou butal- jev na zemljevidu ali smernih tab- ja) in (Anja) v rapovskih oblačilih, sku zejale u karto.” lah. Kajpak, tudi smernih in in- malomarno žvečita in niti ne Janja /navdušeno/: „Mata ful kul ba- formativnih tabel ni, kaj šele info pozdravita. Sesedeta se za mizo, jke, oprema u nulo ...” /zavzdihne/, točke z internetom. Zato nem- kot da sta pravkar oddelali 8-urni „Seguornu šprehata še k’kšen jezek, alokrat zaidejo v težave. Domači- šiht v fabrki, vsaka svoj nahrbtnik če se upata taku djeleč!” ni pa tudi niso ravno vešči tujih besno vržeta na tla. V ušesih je vi- Anja /kooperativno/: „Morde pa b’ rajs jezikov, zato se s tujci še najlažje deti slušalke MP3, hip-hopata. šlu po anglješku, sej b’ muorou pa tude sporazumejo z rokami. Poskušata dati vtis docela odras- ti znet, sej se u istu šulo huodu!” lih bitij. Natakar pristopi: Janja /zarotniško/: „Če se medvaj zma- /medtem sošolci pripravljajo sceno: jnva, a b’ nama puolej dau k’kšno do- nosijo mize in stole in zraven rapajo, Žiga /naveličano/: „„Kaj buosta?” datno točko, k’ jeh rabva za upis na sestavljajo šank, prinesejo skodelice, Anja /zdolgočaseno/: „Sladoleed!” srejdnjo šulo.” kozarce in kokakolo/. Žiga /preprosto, nič kriv//: „Najmamo!” Žiga /začudeno/: Kakšno točko? / Kako predstaviti naravne in kul- (konec kitice JA IN) odločno/ Tu pa ne! Buom zgljeda Janja /proseče/: „„Puolej pa dva Ban- muorou šenkat sam prašat!” /jezno turne vrednote Loške doline pa Julij 2006 bi morali znati povedati, saj smo didosa!” odvihra, a se spotakne ob Janjino tor- nenazadnje v Evropski uniji. Po- Žiga /odločno/: „Mladolejtnim n’ sma- bo, pade in se udari/”Sej naj blu n’č, jmo dajat alkohola. Buom kokakolo sej s’m urede !”/ko vstane/: „Porka

25 Tujina[OLAR[OLAR

madona, mulce!” /tujki začudeno odvr- neta pogled od zemljevida, šolarki pa se začneta režat/, „Zdej je pa dost, k’ S pesmijo na počitnice preštejem do 3 , da se m’ spokate! 1...2...3..../jezno si drgne dlan in ko- leno/ Anja /pobira nahrbtnik/: „Sej je itak bus pršu!”/užaljeno oddideta/ (konec kitice JA IN z refrenom blo je tko, blo je tkole ... Maja /malce nestrpno pokaže dva prsta/: „Due caffe e...” /natakar le nekaj kima/ Miha /pokaže prazen kozarec in zak- liče/: „Franceeee! Kofeeee jema prnese! Pa mende čta jemet še najkaj! Žiga /trpeče/: „S’m te slišou!” /začne prekladati skodelice in kozarce/ Tjaša /privihra v bife, si popravlja hlače in jopico/: „Zdej sm pa huda! /in udari z desno roko po mizi/ Spuokej se m’ damu, je trejba uostrnice postavet in krampjer oset, k’ se žje glih za sub- vencijo pruosu! A buom spjet ceu majsec use sama, k’ ste dejci usi

matasti uod fuzbala!” /žuga s prstom/ foto: Borut Kraševec Miha /ponižno/: „Babe b’ muorale bet Zbori vrtca in osnovne šole so tudi letos ob koncu šolskega leta pripravili tihu, pa b’ lehku dama gljedou!” /se prireditev S pesmijo na počinice. Murni (na fotografiji) so prepevali o modrem pusti ženski zvleči od mize, da oddi- traku deta/ /refren iz Spredizadi: bravo naši/ Rok //hrupno vstopi in gromko pozdravi/:”Oj, a buoš pršu denes na Rok /pokaže nekam v smeri gradu ali pojdiva, tukaj je cel lokalni teater/ Snežnik, da prpravmo za veselico?“ Snežniku/: „Nein, nein, bua še najkaj cirkus, konec komedije Žiga /naveličano/ „Kaj pa jas vajm, k’ cajta zaprt! /da ne bi bil še kaj vpraš- Maja /razočarano kaže s prstom na najmam cajta, pa še splača se m’ ne! an/ Se m’ prou medi, d’ se grjem TV/: „Ma, calcio!” /Lea zamahne z roko Saj vajš, zmjeraj samu eni dajlajo, zmejnt kedu buo, ranku zarad fuzba- in jo odvleče ven/ druge pa kritizirajo, ranku k’ je usega la, sploh še zravn pršu“ /pohodni pal- ma kalčo? = kaj pa fuzbal? kuonc !“ ici odropotata/ Žiga /neumno gleda v prazen lokal, s /zamahne z roko/ Lea /jezno pospravlja reči v nahrbt- skodelicama v roki/: „Kedu bua pa zdej Lea /kaže s prstom na priročnik in nik/: „Andiamo, ce un teatro locale qui! tu plačou?” /odloži skodelici, jezno vprašujoče pogleda prišleka/ : „Il cas- Finita la comedia!“ /zamahne proti odvrže prtič in oddide/ tello Sezik?” vsem prisotnim/ /zaključni refren JA IN: Blo je tko, blo je il kastelo sezik??? = a grad Sezik? andiamo, če un teatro lokale kui = tkole ... Ja in, kaj si zdej s tem povedu?/

@upnijska@upnijska stranstran Javno glasilo občine Loška dolina Sveti Ciprijan - zgled dobrote in upanja

Sv. Ciprijan je bil škof in metropolit v no besedo. Tako se je ohranilo več kot o pravičnemu Jobu, je delal tudi sam: severnoafriški Kartagini pri sedanjem šestdeset pisem in več kot deset spis- »Njegova hiša je bila vsakemu odprta, Tunisu, kjer je 14. septembra 258. leta ov imenovanih traktatov. Dne, 13. sep- kdorkoli je potrkal: ni bilo vdove, ki bi umrl mučeniške smrti. V Severni Afri- tembra 258. leta, je na svojem domu v odšla s praznim naročjem; ni bilo ki je bilo v tistem času enainsedemde- Kartagini počakal tajno policijo, drugi slepega, ki ga ne bi spremil na pot; ni set škofij. Kartagino in krščanstvo v njej dan pa je bil zaradi Jezusovega imena bilo hromega, ki mu ne bi pomagal; ni so leta 697 dokončno uničili Arabci. obsojen na smrt in obglavljen. bilo ogroženega, da ga on ne bi vzel v Ko je leta 249 cesar Decij začel pre- svoje varstvo. ‘Tako morajo delati, kat- ganjati kristjane, so poganske množice Sv. Ciprijan se je poleg drugega dela z eri želijo biti Bogu všeč’ je rekel (Cip- v Kartagini kričale: »Ciprijana levom!« vsem srcem odlikoval v karitativnem rijan).« Ob tem prvem preganjanju se je Cip- delu in pomagal ljudem v stiskah,

Julij 2006 rijan skril, ker je presodil, da še ni posebno še ob hudi kugi v letih 252 in Poncij poroča, da je ob hudi kugi v prišel čas za mučeništvo. Iz skrivališča 253. Ciprijanov življenjepisec diakon Kartagini vse zajela groza in moralna je več kot eno leto vodil škofijo s pisa- Poncij piše, da kar je Ciprijan pridigal izprijenost. »Mnogi so zbežali, da bi se

26 @UPNIJSKA@UPNIJSKA STRANSTRAN

obvarovali okuženja, tako da so brez lili naloge, kakor je bilo primerno lju- Tako bomo šli ‘po tesni poti, ki vodi v usmiljenja zapuščali svojce. Menda so dem in stanovom. Mnogi, ki zaradi življenje’ (Mt 7, 14) h Kristusu in za s tem mislili, da bodo ubežali svoji uboštva niso mogli prispevati v denar- vero prejeli od Njega plačilo. smrti. Po vsem mestu so po ulicah ju, so še več žrtvovali, ker so opravljali ležala ne samo mrtva telesa, ampak delo, ki je bilo več vredno kakor vse Mnogi izmed naših v tej hudi bolezni mnoga razpadajoča trupla, ki so klica- bogastvo.« umrejo, to je, osvobodijo se tega sveta. la mimoidočim, naj pomislijo, ali jih ne Če brez razlike s krivičnimi umirajo tudi čaka morda ista usoda, in naj se jih us- V traktatu Umiranje Ciprijan piše, »da pravični, nikar ne mislite, da je smrt milijo. Nihče ni prežal na nič drugega ta kuga in morija, kakor se zdi strašna enaka med dobrim in hudobnim.« kakor na to, kaj bo pograbil.1 Nihče ni in kruta, preizkuša pravičnost pomislil, da lahko kaj takega doleti posameznikov: ali zdravi strežejo bol- Svoje verne spodbuja, naj v veri pre- tudi njega. nikom ali sorodniki vdano ljubijo svo- magajo vse preizkušnje. »Naj se ti jce ali se oboleli sužnji smilijo svojim primeri, da izgubiš premoženje, naj te Diakon Poncij pravi, »da bi bil zločin, gospodarjem ali zdravniki ne zane- v hudi in dolgi bolezni pestijo neznosne če bi zamolčali, kaj je v tej stiski nare- marjajo bolnikov ali uporni krotijo svo- bolečine ali da te ločijo od žene in otrok dil veliki Kristusov duhovnik Ciprijan.« jo nasilnost ali grabežljivi, vsaj iz stra- ali da ti umrjejo svojci: vse to naj ne Najprej je takoj organiziral pomoč. hu pred smrtjo, premagujejo nenasit- zlomi in oslabi kristjanu vere, marveč Zbral je kristjane in jih učil, kako veli- ni ogenj lakomnosti ali ošabni postane- naj se v tem pokaže pogum v boju. Kajti ka je dobrodelnost do teh, ki so v stiski. jo ponižni ali bogatini, ki nimajo vse stiske in trpljenje sedanjega časa je Ko pomagajo, naj med pogani in krist- dedičev, darujejo kaj revežem vsaj po treba zanemarjati v zaupanju na pri- jani ne delajo nobene razlike. Učil jih smrti svojih dragih.« hodnje dobrine.« je: »Kakor je Bog Oče dober do nas in naših sovražnikov, ko pošilja sonce in Ciprijan takole opisuje kugo in spod- Ko nato Ciprijan govori o pogumu, dež obojim, da seme skali, tako mora buja h krščanskemu upanju: »Če zdaj navaja izvirne primerjave iz vsakdan- Božji otrok delati kakor njegov Oče. trajna driska izčrpava telesne moči, če jega življenja: »Ni zmage, če prej ni Živeti moramo, kakor se spodobi notranja vročina žge ranjeno grlo, če boja; ko pa se v spopadu pridobi Božjim otrokom, ker smo se po Bogu bruhanje neprestano pretresa zmaga, se da zmagovalcem tudi prerodili. Ne smemo se izroditi, am- drobovje, če so oči vnete od navala venec. Krmar se pozna v viharju, v pak moramo posnemati Božjo dobro- krvi, če nekaterim od kužne gnilobe boju pa se preizkusi vojak. Lahko se je to, da bomo z deli dokazali, da smo odpadajo obolele noge in drugi deli hvaliti, ko ni nevarnosti; pogum se sadike dobrega Očeta.« udov, če od slabosti hromi hoja, po- pokaže, ko se bije pravi boj s jemata sluh in vid: vse to koristi, da se sovražnikom. Globoko ukoreninjen- Poncij pripominja, da ne more opisati pokaže vera. Kakšna srčnost je potreb- ega drevesa ne omajajo viharji; v vsega, kar so kristjani naredili v tej na v tej stiski, da ne omagamo z onimi, močno ladjo, ki je trdno zgrajena, val- stiski, dodaja pa: »Če bi mogli pogani ki nimajo upanja v Boga. Veselimo se ovi butajo, a jo ne preluknjajo. Ko se slišati kristjane z govorniškega odra, rajši in zagrabimo dar, ki ga ponuja ta na gumnu veja žito, se klena in zdrava kaj vse so z ljubeznijo naredili, bi mor- čas, da bomo za svojo vero pogumno zrna loči od plev, ki jih odnese veter.« da takoj sprejeli vero. Takoj so si razde- pričali, ko bomo prenašali nadloge. (Odlomek iz knjige J. Kebeta: »Sveti Ciprijan«, ki naj bi predvidoma 1 Roparske tolpe so kradle po izpraznjenih hišah. izšla letos septembra.)

DRU[DRU[TTVVAA

25 let pašne skupnosti Babna Polica II Javno glasilo občine Loška dolina

V začetku junija so člani pašne skup- Pri ogledu so nanizali, celo vrsto zan- sklada kmetijskih zemljišč, ki je večin- nosti Babna Polica II, ob 25-letnici imivih dogodkov, ki so se zgodili v 25 ski lastnik površin, je, da pašnik os- delovanja organizirali srečanje, ki so letih, kar pašnik obstaja. Prisotne so tane skupaj kot celota. Zato je sklad se ga poleg nekaterih članov udeležili seznanili tudi s problematiko, ki se pripravljen vse parcele v okviru paš- tudi predstavnik Sklada kmetijskih kaže predvsem v zaraščanju pašnih nika in tiste, ki mejijo nanj, odkupiti zemljišč in gozdov republike Slovenije površin ter o nekaterih načrtih za pri- in tako omogočiti pašni skupnosti Jože Kerec, predstavnik zavoda za goz- hodnost. Po ogledu so pripravili še enostavnejše nadaljnje delo. Na sam- dove republike Slovenije Janez Škerbec, pogostitev, ob kateri so nadaljevali s em srečanju ni bilo vabljenih pred- ter člana agrarne skupnosti Babna pogovori o tem, kaj in na kakšen stavnikov Občine Loška dolina, Kme- Polica Franc Mlakar in Anton Mihelčič. način je v okviru pašnika smiselno tijsko svetovalne službe Cerknica ter čistiti in kaj je potrebno pustiti, da se KGZ Cerknica, zato so nekatere vse- Predsednik pašne skupnosti Anton zarašča. Dotaknili so se tudi lastništ- bine ostale odprte za nadaljnje pogo- Mlakar ter člani Janez Šoštarič, Stan- va nekaterih parcel v pašniku. Jože vore. islav Palčič in Janez Koren so udele- Kerec je podal informacijo in postop- Julij 2006 žencem razkazali pašnik Planina, ki ke glede vračanja zemljišč prvotnim Borut Kraševec je razdeljen na sedem čredink. lastnikom. Interes pašne skupnosti in

27 TujinaDRU[DRU[TTVVAA

Predstavitev pašnika in njegove zgodovine

Pašnik Planina Babna Polica II leži na južnem delu Loške doline med Babno Polico in Babnim Poljem na nadmor- ski višini 900 metrov. Ograjenih je približno 50 hektarjev površin, vendar je vmes tudi nekaj gozda, tako da je pašnih površin približno 36 hektarjev. Večino zemljišča ima pašna skupnost v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, nekaj pa je tudi privatnih parcel.

Pašna skupnost je bila ustanovljena leta

1981. Takrat je bila lastnik parcel foto: Borut Kraševec Kmetijska zadruga Cerknica. S po- Udeleženci srečanja na ogledu pašnikov na Babni Polici. močjo pospeševalne službe kmetijske zadruge se je začela na pobudo nekaj okoliških kmetov obnova že za- skupno 7 čredink (čredinka je ogra- - 1990 nova člana pašne skupnosti puščenih parcel. V začetku je bilo zelo jen posamezen del pašnika). Nova postaneta Ivan Porok in Miro Šepec, težko, saj je bila paša zaradi višinske pridobitev je omogočila, da se je že - 1992 preneha članstvo Ivanu Po- klime in kraške zemlje slaba. Z leti se leta 1984 paslo 57 glav živine. Najprej roku. Paša konj med govedom je zaradi načrtnega gnojenja in paše so bile na paši samo telice in kastrirani (policijski konji-2kom). Franc Ko- govedi kakovost paše izboljšala. biki, pozneje pa smo začeli s pašo bi- šir ima na paši pet konjev, kov, ki se pasejo ločeno od telic. Pred- - 1994 je telica last Zdraveta An- Prvi člani pašne skupnosti so bili: sednik pašne skupnosti je bil vse od drejčiča padla v luknjo. Našli so jo Mlakar Anton, Babna Polica 9 začetka Lado Drobnič. Po njegovi smr- po vztrajnem iskanju, Drobnič Lado, Dane 29 ti pa so člani zaupali to pomembno - 1995 nakup pastirja herkules, Petrič Milan, Podlož 8 funkcijo Antonu Mlakarju. - 1996 nakup pastirja herkules, Palčič Stane, Markovec 7 prenehanje članstva Mirotu Šepcu, Troha Stane, Babno Polje 5 Največji problem pašništva je za- - 1997 nov član pašne skupnosti Jan- Žnidaršič Franc, Iga vas 10 raščanje površin, zato člani namenja- ez Šoštarič, Janež Vinko, Babno Polje 35 mo največjo pozornost čiščenju paš- - 1998 popravilo strehe na »štali«, nih površin. Skrbimo tudi, da ima živi- - 1999 popravilo strehe na »štali«, Ker v Loški dolini ni bilo večjih izkušenj na vedno na razpolago pitno vodo in - 2000 gasilci so sedemkrat pripe- z grajenjem pašnikov, je pomagal mineralne dodatke. ljali vodo, nova člana Vinko Truden Marko Nared iz pospeševalne službe in Anton Prevec, KGZ Cerknica. Prvo leto se je paslo 24 Nekaj podatkov in zanimivosti o - 2001 nameščeni dodatni žlebovi na glav živine. Tisto leto je sredi avgusta delovanju pašne skupnosti: »štali«, popravilo vodnega zajetja- zmanjkalo paše, zato je bilo potrebno - 1981 grajenje pašnika, nakup cis- »štirne«, prenehanje članstva: ograjo prestaviti na mesto, kjer je bila terne za vodo in nakup električne- Vinko Truden, Lado Drobnič - nad- nova paša. Na tem mestu – čredinke 6 ga pastirja, aljuje Janez Koren, in 7 je ograja ostala vse do danes. Leta - 1982 napeljava alkaten cevi za - 2002 Stane Troha, Miro Troha in 1983 je bilo na glavo živine opravljeno polnjenje cisterne, Franc Žnidaršič prenehali s pašno 33,23 ur. Ker je bilo takrat na paši 34 - 1983 grajenje pašnika čredinke 1, skupnostjo, čiščenje pašnika v

Javno glasilo občine Loška dolina glav živine je bilo skupno opravljenih 2, 3. Izdelava cisterne in napajališča čredinkah 7, 2 in 1, 1130 ur dela. V petindvajsetih letih - 1984 Milan Petrič pri transportu - 2003 nakup sončne celice za napa- delovanja je bilo po statistiki narejenih prevrnil živino (tega mesta se je janje električnega pastirja, gasilci skupno približno 16000 ur dela. zato prijelo ime Miklov kanal), sedemkrat prepeljali vodo, čiščen- V brezpašni sezoni 1983-84 so bile ob - 1989 Miro Troha postane nov član je pašnika v čredinkah 6 in 7, obstoječem hlevu zgrajene še pašne skupnosti. Iz pašne skupnosti - 2004 izdelava soda iz nerjaveče čredinke 1, 2 in 3 tako, da je nastalo izstopita Milan Petrič in Vinko Janež, pločevine za napajanje, čiščenje pašnika v čredinki 6, nakup mo- tornih kosilnic, - 2005 nakup RSF cisterne 7000 l, nakup črpalke za vodo, čiščenje pašnika v čredinki 3 in 7 skupaj približno 1 hektar, prenehanje članstva Stanetu Palčiču - nasledi ga sin Stane Palčič, - 2006 nakup RSF cisterne 12000 l,

Julij 2006 nakup pastirja horizont.

Stane Palčič

28 DRU[DRU[TTVVAA

Društvo pihalni orkester Kovinoplastika Lož - v prvem delu sezone niz uspešnih koncertov

Za Društvo pihalni orkester Kovino- plastika Lož je praktično že mimo prva polovica sezone. Le-ta je bila kot pon- avadi zaznamovana s številnimi nastopi, med katerimi po uspešnosti izs- topajo zlasti koncerti v Novi vasi, Ko- vinoplastiki Lož, skupni koncert z godbo iz Cerknice v OŠ Grahovo, pred- stavitvena koncerta za osnovnošolce v Starem trgu in Grahovem, prome- nadni koncert v centru Starega trga ter koncert ob dnevu državnosti na Zagradnih njivah.

Orkester je letos z nastopi začel bolj zgodaj kot sicer. Na povabilo Me- šanega pevskega zbora Bloke smo za kulturni praznik nastopili v OŠ v Novi

vasi. Pevci so nastopili v prvem delu foto: Borut Kraševec koncerta, mi pa smo v drugem delu Koncert pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož na 1796 metrih ponovili novoletni koncert. Z nami sta nastopila pevca Janez Gostiša in Teja Saksida. Pevca sta skupaj z nami navdu- gram je bil odigran kakovostno, kar so poleg inštrumentov iz gline oblikovali šila številne poslušalce s skladbami Vse potrdili poslušalci in tudi člani cerkni- tudi glasbenike, ki igrajo nanje. Izdel- je lepše, ker te ljubim, Silvestrski po- ške godbe. Kot že rečeno, bomo z ke bo ocenila komisija, nagrajenci pa ljub, Memory, Supplication for world medsebojnim sodelovanjem nad- bodo prejeli praktične nagrade. Izdel- future in Con te partiro – time to say aljevali, zato nameravamo v jesenskem ki bodo razstavljeni v avli občine Loška goodbye. delu sezone s cerkniško godbo organ- dolina in v menzi Kovinoplastike Lož. izirati skupni koncert v Starem trgu. Koncerta so pohvalili tudi učitelji in 8. marca smo nastopili v menzi Ko- vodstvo obeh šol. Ker so ti koncerti vinoplastike Lož. Koncert je bil namen- Nadalje smo, kot že vrsto let zapored, namenjeni predvsem pridobivanju jen delavkam v podjetju, z njim pa smo organizirali koncert za osnovnošolce novih članov, bomo z njimi nadaljevali jim polepšali njihov praznik. Tudi na OŠ Stari trg, v istem dopoldnevu pa tudi tudi v prihodnje. Pretekli tovrstni kon- tem koncertu smo imeli pevskega za osnovnošolce OŠ Grahovo. Izbor certi že prinašajo rezultate, saj smo »gosta«, to je bil tokrat kar član našega skladb in potek koncerta je bil prilago- naše vrste zelo pomladili. orkestra Matjaž Žnidaršič. Matjaž je jen osnovnošolcem. Na koncertu smo tudi nagovoril poslušalke, katere so učencem predstavili posamezne in- Konec maja smo organizirali samosto- bile nad njegovim petjem očitno štrumente, način igranja nanje in nji- jen koncert na prostem v centru Stare-

navdušene, saj smo morali nekatere hov zvok. Skladbe, ki smo igrali na teh ga trga. Na tem koncertu smo se pred- Javno glasilo občine Loška dolina pevske skladbe ponoviti. koncertih, so bile izbrane in prilagojene stavili z novim repertoarjem skladb, ki mlajši publiki, tako smo zaigrali skladbe so bile med poslušalci odlično sprejete. Konec marca je sledil skupni koncert s iz risank in slovenskih mladinskih fil- Na koncertu sta nastopila pevca Ane- cerkniško godbo v OŠ Grahovo. Pobud- mov. Te skladbe je z nami zapela solist- marija Štefančič in Matjaž Žnidaršič ter niki skupnega nastopa so bili kolegi iz ka in članica našega orkestra Anemar- instrumentalisti Eva Favento, Peter Cerknice. Tovrstno sodelovanje med ija Štefančič. Skladbo Huda mravljica Prevec, Gašper Štefančič, Matjaž Ser- orkestroma je namreč nekoliko zamr- pa so z nami odpeli kar osnovnošolci. nel in Damjan Bonač. lo, kaže pa ga obuditi, saj glasbenikom Koncert je povezovala članica orkestra nastop pred svojimi kolegi predstavlja Aja Trudn, ki je učence med nastopom V juniju smo nastopili na prireditvi v svojevrsten izziv, medsebojno sodelo- animirala s kvizom z naslovom »Lepo Babnem Polju in se predstavili pred- va-nje in druženje. Tako smo se za ta je biti muzikant« in z objavo likovnega vsem tamkajšnjim domačinom. koncert še posebej pripravljali in v natečaja »Zveneči inštrumenti«. Kviz in okviru tega organizirali sekcijske vaje, natečaj sta bila seveda glasbeno obarva- 18. junija smo se že šestič povzpeli na poleg rednih vaj pa tudi vaje ob nedel- na. Pri likovnem natečaju smo tokrat vrh Snežnika in na vrhu zaigrali krajši jah. Pevski gostje so postali stalnica učence pozvali, naj iz gline oblikujejo glasbeni program. Pohod je naletel na naših koncertov, v Grahovem sta tako z posamezne inštrumente. Pred kratkim dober odziv pri planincih in tudi samih Julij 2006 nami nastopila Teja Saksida in Matjaž smo prejeli njihove izdelke, ki so prave članih društva. Letos je bil pohod in Žnidaršič. Okusno izbran koncertni pro- umetnine. Učenci iz OŠ Grahovo so nastop še posebej dobro obiskan, saj

29 TujinaDRU[DRU[TTVVAA

smo imeli zelo lepo vreme. Naše nih njivah. Tudi na tem koncertu sta nas- jsko budnico. S kvartetom trobil smo igranje na vrhu Snežnika je poslušalo topila pevca Matjaž Žnidaršič in Ane- nastopili ob otvoritvi prenovljenega približno 100 planincev, ki so nas na- marija Štefančič ter že prej omenjeni zdravstvenega doma, ob otvoritvi čis- gradili z gromkim aplavzom. Sledilo solisti – instrumentalisti. Orkester je tilne naprave v Starem trgu ter na sred- je skupinsko slikanje ter povratek. zaradi odsotnosti dirigenta Tadeja Jer- njeveškem dnevu in viteških igrah v Nazaj grede smo se ustavili še na mana igral pod taktirko našega člana okviru prireditve V deželi ostrnic. Domu na Sviščakih, kjer smo prav tako Zorana Žagarja, ki tudi sicer nadomešča zaigrali nekaj koračnic. dirigenta v času njegove odsotnosti. Pri godbi si bomo čez poletje privoščili krajše počitnice, z novimi nastopi pa 24. junija smo v počastitev dneva Sicer pa smo poleg omenjenih koncer- vas bomo razveseljevali že septembra. državnosti v sodelovanju z občino Loš- tov nastopili še na pustnih karnevalih v ka dolina pripravili koncert na Zagrad- Prezidu in Cerknici ter odigrali prvoma- Boris Žagar

Šrangabul 3

Zadnjo majsko soboto se je v Šrangi odvijalo tradicionalno zaključno srečanje skavtov iz stega jamskega medveda oziroma Loška dolina 1. Pred srečanjem je vsak skavt dobil ma- jico stega. Ker smo na lanskem Šrangabulu ‘’pretiravali’’ z delom so se voditelji odločili, da bo letošnji Šrangabul potekal bolj v igrivem duhu. Ko smo se zbrali vsi od volčičev in volkuljic (najmlajši), čete (izvidniki, vodnice), klana (popotnikov, po- potnic) do naših vodnikov, voditeljev ter staršev, smo začeli z igrami. Na začetku je sledil uvodni govor stegovodje Jakoba Levca ali po skavtsko Igrivega leoparda. Nato smo odšli do bližnjega travnika, kjer smo začeli z bolj mirnimi igrami (manj grobe, manj teka … saj veste), nadaljevali smo z buldogom in roverčkom (značilni skavtski igri). Pri teh dveh igrah smo morali biti bolj spretni, iznajdljivi, natančni, predvsem pa imeti urne noge in veliko kondicije. Ker je bilo vroče, so naša grla kmalu postala suha. Tudi za to je bilo poskrbljeno. Čas je hitro minil in ura je odbila dvanajst. Sledil je zaključni pozdrav. Veseli, ker so se začele skavtske počitnice ter manj veseli, ker se je skavtsko leto že izteklo, smo se v skavtskem duhu poslovili in razšli. Se vidimo naslednje leto! BI-PI!

Klemen Kraševec Nasmejani ris

p.s.: Če se hočete pridružiti skavtom, lepo vabljeni letos foto: Borut Kraševec jeseni na začetno srečanje. Roverček je igra pri kateri je potrbno veliko spretnosti

Javno glasilo občine Loška dolina Žur do jutranjih ur

Rojstni dan Radia 94 in NTR je tudi letos jutranjih nedeljskih ur pozibavala ob manekenk Salona Vere Konrad dodo- praznovala množica obiskovalcev zvokih Neishe in Leeloojamais ter pre- bra razgibal domišljijo obiskovalcev. pevala z Anžejem Dežmanom in član- Poglede so pritegnila tudi brhka dek- Postojna, 24. junij – Prijatelji Radia 94 icami skupine Make Up 2, Pando, Vil- leta ki so jih spretni fantje plesno akro- in Notranjskega radia so v soboto ijem Resnikom in ostalimi zvezdniki, batske skupine Flip kot za šalo metali skupaj z nekaterimi zvezdami sloven- ki so se odzvali rojstnodnevnemu va- po zraku. ske estrade in radijci praznovali 12. bilu radia. Že v popoldanskih urah so na oder rojstni dan radia. Polnočni ognjemet Nič manj veselo ni bilo na drugem stopili finalisti glasbenega festivala je bil prava paša za oči, dobili pa smo odru pred vhodom v jamo, kjer so Rompompom. Dvanajst jih je bilo, tudi zmagovalko glasbenega festivala člane ansambla Raspotnik poslušali najboljša pa le ena. To je bila letos Cer- Rompompom. njihovi zvesti poslušalci, ki so se raz- kničanka Urša Mele, ki ima pred se- veselili tudi nastopa Marjana Zgonca boj še lepo kariero, če jo bo pot seve-

Julij 2006 Množica obiskovalcev, ki je napolnila ter ostalih. da zanesla v glasbene vode. parkirišče pri Postojnski jami, se je od Če je bil polnočni ognjemet prava popoldanskih pa vse do zgodnjih paša za oči, pa je večerni izhod Petra Trček

30 DRU[DRU[TTVVAA

Veter v laseh – s športom proti drogi

Stari trg, 13.junij 2006:

Športna zveza Loška dolina je v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za boj proti drogam - LAS, Občino Loška dolina in Osnovno šolo letos že tretjič organizirala akcijo Veter v laseh – s športom proti drogi.

Na športnem igrišču ob osnovni šoli v Starem trgu se je akcije udeležilo kar nekaj osnovnošolcev, ki so se v eki- pah, v katerih so bili skupaj deklice in dečki, pomerili v nogometu, odbojki in teku. Nekaj pa se jih je odločilo, da bodo z barvnimi kredami poslikali as- falt košarkaškega igrišča.

Cilj akcije, ki jo je Športna unija Slov- enije začela pred desetimi leti, je razvoj športa za vse, še posebej za mlade, foto: Borut Kraševec ki ima poudarek predvsem na druženju ter vzpodbujanju mladih k Vsi otroci, ki so aktivno sodelovali v spominske majice in diplome, na- večjemu gibanju ter pozitivnemu raz- akciji, so poleg malice dobili tudi jboljše ekipe pa tudi medalje. mišljanju, ki jih odvrača od uživanja drog. Borut Kraševec

Lovski in polharski muzej v Društvo upokojencev Loška dolina pristavi gradu Snežnik Cesta Notranjskega odreda 44, Stari trg pri Ložu tel.: 01 7057 563 Urnik Ob ponedeljkih in torkih je O B V E S T I L O muzej zaprt. Ta dneva je možen ogled le za Društvo upokojencev Loška dolina obvešča, da sodeluje v državnem najavljene skupine. projektu Starejši za večjo kakovost doma. sreda – petek od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure Cilji projekta so: V projektu bomo anketirali občane sobota, nedelja, prazniki od 10. - najti osamljene, onemogle vrst- z namenom ugotoviti, v kakšnih do 13. ure in od 14. do 18. ure nike, jim olepšati starost, olajšati pogojih živijo in potrebo po Polharski muzej je odprt od stiske; kakršnikoli obliki pomoči. 15. aprila do 31. oktobra. - razširiti aktivnosti društev up-

okojencev na vse starejše ljudi Ugotovljene podatke bomo računaln- Javno glasilo občine Loška dolina Turistično društvo Loška dolina (ne glede ali so člani ali ne); iško obdelali, nato pa za vse, ki potrebu- tel.: 01 705 75 16 - izboljšati kakovost pomoči starej- jejo pomoč, to tudi organi-zirali. šim na domu; - povečati obseg medsebojne po- Projekt poteka na pobudo in z deln- moči med starejšimi; im sofinanciranjem Slovenske filant- O B V E S T I L O - izboljšati koordinacijo med ropije – združenja za prostovoljstvo. vsemi nosilci pomoči starejšim; Kmetijska svetovalna služba Cer- - urediti evidenco ljudi nad 69 let, Z izvedbo anketiranja bomo pričeli knica sprejema prijave za odvzem ki rabijo pomoč na domu in bo v začetku junija, pred tem pa opravi- vzorcev zemlje za kemično anali- na voljo vsem nosilcem pomoči li krajše usposabljanje zaradi enot- zo tal in izdelavo gnojilnih načr- na domu. nega pristopa. tov. Zato bodo naši prostovoljci obiskali Vse občane, ki jih bodo naši prosto- Prijave in informacije na tel.: 7097 vse občane, starejše od 69 let (ne voljci obiskali, prosimo, da se z nji- – 040 ali 7097 – 040 glede, ali so člani ali ne). mi pogovorijo. Julij 2006 KSS Cerknica Bronislava Buh, predsednica

31 TujinaVV POLITIKIPOLITIKI

LDS in današnji trenutek

In naj na koncu to moje pisanje pod- skega sveta 24.2.2000 in je bil iden- krepim z nekaj dejstvi, da ne bo izpad- tičen osnutku proračuna (potrjen- lo, da pišem vse na pamet. Ob vseh em) na 11. seji obč. sveta 3.2.2000. dokumentih, ki obstajajo, se včasih res Na obeh sejah je bilo prisotnih po 11 sprašujem, kaj je resnica. V pismih bral- svetnikov in prav toliko jih je glasova- cev v prejšnjem glasilu se je g. Marku lo za predloženi proračun. Mislim, Goršetu zapisalo, da so bile svetniške da je prav, da si ob takih in podobnih skupine SD in LDS ob sprejemu pro- stvareh natočimo čistega vina in ne Nisem imel namena pisati in opisovati računa za leto 2000 proti rekonstrukc- zdi se mi produktivno o tem razprav- zadev, ki so zapisniško argumentirane iji mostu na cesti Stari trg - Markovec ljati. A, da ne bi neresnica postala res- in ki jih nekateri na pamet razlagajo (Skadulca) in da je bil vložen amand- nica, sem pa skušal argumentirati hote ali nehote popolnoma drugače, ma s strani prej omenjenih svetniških zadeve in jih predstaviti take, kot so kot o tem govore listinski dokazi (za- skupin ter sredstva namenjena za Ded- takrat bile. Podobne primere, ki se pisniki obč. sveta). ka Mraza. Posledica tega je po njegov- danes predstavljajo drugače, bi še ih navedbah izgradnja mostu v Skadul- lahko našteval, a mislim, da za to ni Mislim, da je že zdavnaj minil čas doka- ci šele v letu 2005. potrebe. Vedno sem in smo zagov- zovanja, kaj je bilo prej - jajce ali kura arjali tezo, da lahko naredimo toliko, in še je primerov, ki bi jih lahko našte- Že preprosto poznavanje proračuna kot imamo denarja v žaklju, kako se val (če bo potem želja, bom vse kar pove, da 400 tisoč SIT, kot je bilo nata denar porabi, pa je seveda bilo in bom zapisal, dokumentiral z listinski- menjeno za Dedka Mraza, ne more bo v rokah tistih, ki o tem odločajo. In mi dokazi, vendar je tukaj moj pros- biti tista vsota, s katero bi lahko zgradi- v času naše večine v občinskem svetu tor omejen samo na 1 tipkano stran). li omenjeni most. Dejstva in listine je bil ta denar dobro naložen. Naj Vedno do sedaj na občinskem svetu, govore o tem popolnoma drugače: končam z mislijo, da so vse ideje do- ko smo govorili o določenih projektih - amandma sploh ni bil vložen za te bre, vse želje legitimne, a možnosti in načrtih občine in kaj je bilo v času zadeve, ker za to tudi ni bilo potrebe, za njihovo uresničitev omejene in nove občine narejenega, sem skušal, saj je sedanja opozicija takrat imela vsled tega bi moralo biti več razprave in tudi svetniška skupina LDS, prika- v občinskem svetu večino, o tem »kam tisto malo denarja dati«, zati stvari realno in objektivno brez - sredstva za obnovo mostov v višini saj smo navsezadnje v isti barki, v podtikanj in izmišljenih trditev. Ne 1.5 mio SIT so bila v proračunu za Loški dolini in v prvi vrsti bi morali morem naštevati predlogov, rešitev in leto 2000 sprejeta pod postavko 3.7. delati za to dolino in za te ljudi. še kaj, ki smo jih kot opozicija ponud- cestno gospodarstvo. Ob tem pa je ili v zdajšnjem mandatu (zaradi zgoraj potrebno povedati, da so bila ta sred- Z soočenjem mnenj in upoštevanjem navedene omejitve), a moram ugoto- stva planirana za obnovo mostu v Vrh- sogovornika, ki ima tudi možnosti viti, da so bili elegantno preslišani in niki pri Ribogojnici in ne za most odločanja, bomo lahko naredili več za izpuščeni. Vseeno pa mislim, da je to Skadulca v Markovcu. Sredstva so bila dolino in za nas vse. legitimno in sestavni del nekega proc- za obnovo mostu v ribogojnici tudi esa večine. Mogoče, da so bili predlo- porabljena. Ta proračun, kot ga nav- Branko Troha, gi tudi slabi, mogoče pa je imela dru- ajam tu, je bil sprejet na 12. seji občin- predsednik OOLDS Loška dolina ga stran - pozicija, drugačno mnenje, kar je tudi povsem sprejemljivo v demokraciji.

Edino mesto za posredovanje mnenj, Naslov za vaše pobude

Javno glasilo občine Loška dolina predlogov in idej so pisni mediji, ka- belska TV in občinski svet. Zato je zavedate, da se z dobro voljo, strp- popolnoma jasno, da ne gre za nostjo in medsebojnim sodelovan- nobeno prebujanje, ampak za razpra- jem lahko marsikaj uredi in vam ni vo o stvareh, kjer je to možno. Ne vseeno za naše kraje pod nazadnje se lahko vprašamo, ko- Snežnikom, sporočamo elektronski likokrat v tem mandatu je bila opozic- Člani in svetnika Nove Slovenije v naslov: [email protected] ija (LDS, SD, Jernej Zabukovec) pova- Loški dolini se zavedamo, da so cilji bljena, da bi povedala svoje mnenje, lažje dosegljivi z medsebojnim Na tem naslovu vam bomo vedno npr. na kabelsko TV. Lahko ugibamo sodelovanjem. Veseli smo, da se na voljo, da nam sporočite vaše in na koncu ugotovimo - NIKOLI. občani pogosto obračate na nas z pobude, mnenja, vprašanja, nasve- pobudami in še bolj smo veseli, ka- te in tudi konstruktivne kritike. Seve- Verjetno imam prav, ko trdim, da so dar te vaše pobude s skupnimi moč- da ste tudi v prihodnje dobrodošli, občina ljudje, a žal z različnimi mi ob sodelovanju ustreznih služb da se kot do sedaj na nas obrnete možnostmi. To kar pišem, je pač real- lahko tudi rešimo. tudi osebno. no dejstvo in možen okvir za neko Julij 2006 delovanje v trenutnem razmerju Ker želimo biti tudi v prihodnje čim- Vsem želimo lepe poletne dni! političnih sil. Še bi lahko našteval vrsto bolj odprti in dosegljivi vsem, ki se člani OO NSi Loška dolina stvari.

32 VV POLITIKIPOLITIKI

Pogoji in obseg objave v glasilu Obrh kandidatov in njihovih programov za lokalne volitve 2006

V skladu s 5. členom Zakona o volil- do 14 kandidatov, bo namenjena cela na vidnem mestu označeno z bese- ni kampanji je uredniški odbor stran. do »Že oblikovano«. Javnega glasila Obrh dne, 26. junija 2006, določil pravila za objavo list, Za vse kandidate, liste in njihove pro- Kandidatom, ki ne bodo sami oblik- kandidatov in njihovih programov grame ne glede na trenutno zasto- ovali strani, bodo predstavitveni lokalnih volitev za občinski svet in panost v občinskem svetu veljajo enaki prostor v Obrhu oblikovali v tiskar- župana, ki bodo najpozneje 5. no- pogoji. Navedeni obsegi strani vključu- ni, vendar pa je pri tem potrebno vembra 2006.* jejo tekstovno, slikovno in grafično upoštevati, da polovica strani v predstavitev. Obrhu ustreza v Wordu napisan Čas objave: tekst, ki ne sme presegati 3000 zna- pod spodaj navedenimi pogoji bo Kandidati za župane in njihovi progra- kov s presledki in manjša fotografija prostor za objavo kandidatov in njimi bodo v glasilu objavljeni pred lista- ter logotip. hovih programov namenjen v Obrhu mi kandidatov za občinski svet. Vrstni št. 4, ki bo izšel v oktobru 2006. red posameznih kandidatov za župane Predlagatelji morajo tekstovno in Pogoji objave: in vrstni red posameznih list in njihovih slikovno gradivo za objavo predložiti za vsakega kandidata za župana in programov bo določen z žrebom. v pisni in elektronski obliki (na CD- njegov program bo namenjena ju) vse v zaprti kuverti na naslov polovica strani v glasilu, Predlagatelji, ki želijo imeti po svojih uredništva glasila Obrh, ki je objav- željah grafično oblikovano pred- ljen v kolofonu glasila in s pripisom Za liste kandidatov za občinski svet, stavitev, morajo to pripraviti v ust- »Za lokalne volitve 2006«. Zadnji rok ki bodo imele na svojem seznamu reznem grafičnem programu, v ele- za oddajo je ponedeljek, 25. sep- do vključno 7 kandidatov, bo na ktronski obliki in v obsegu pred- tember 20062006. Gradiva, ki ne bo razpolago 1/2 strani. pisanega dela strani. Da je gradivo že posredovano v obliki, kot je pred- Listam kandidatov za občinski svet, ki oblikovano za predstavitev, mora biti pisano, in gradiva, ki bo posredova- bodo imele na svojem seznamu od 8 no po navedenem datumu, ne bomo upoštevali. * vir: splošna informacija o lokalnih volitvah, RVK uredniški odbor

Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob 15 letnici osamosvojitve

Spoštovane državljanke in državljani, bomo dobili priložnost, da kot prva ernizacijo tudi v prihodnje ostala os- dragi rojaki! nova članica predsedujemo Evropski nova za trajno povečevanje blaginje. uniji in pokažemo ustanovnim člani- Vendar pa ne želimo biti samo država

Slovenska osamosvojitev je bila enk- cam, da smo tudi nove lahko uspešne. s trgom in regulativo. Želimo Sloveni- Javno glasilo občine Loška dolina ratno dejanje, ki je jasno začrtalo pot Bila bi velika škoda, če ne bi izkoristili jo kot povezano skupnost, kot solidar- sedanjim in prihodnjim generacijam. okoliščin, ki govorijo, da je Slovenija v no družbo. Del nas so tudi generacije Slovenija se od razglasitve samostojne zadnjih letih dosegla eno najvišjih gos- upokojenih sodržavljanov, ki so ustvar- države junija 1991 pa do danes ni samo podarskih rasti, s katero je zmanjšala ile vse, kar smo prinesli v samostojno obdržala, ampak tudi izkazala. Svetu razvojni zaostanek za Evropsko unijo, državo. Ustvarile v mnogokrat težjih in sebi smo pokazali, da smo aktivni znižala inflacijo in začela z ugodnimi razmerah. Ne bi bilo pravično, da bi del mednarodne skupnosti. Učinkovi- premiki na trgu dela. Slovenija je prvič sedaj, ko Slovenija napreduje, oni to smo izkoristili članstvo v Evropski v položaju, ko lahko pričakuje obdob- ponovno nosili nesorazmerno veliko uniji in se vključili v delovanje njenih je kontinuiranega razvoja in razcveta. breme razvoja. Ob tem, ko lahko real- institucij, postali smo članica zveze Samo od nas je odvisno, ali bomo pri no pričakujemo, da bodo prihodnje NATO, vse bolj aktivno in uspešno pa tem uspešni. Breme razvoja danes generacije v vsakem primeru živele prevzemamo naloge v dobrobit nosijo aktivne generacije. Trenutna mnogo, mnogo bolje, kot so sedaj up- mednarodne skupnosti. Prihodnje leto rast in sedanji uspehi so njihova zaslu- okojene. Ne bi bilo pravično, zato bo Slovenija kot prva in doslej edina ga. Petnajst let je čas, v katerem se je bomo skrbeli za realno rast pokojnin nova članica Evropske unije prevzela ta generacija izkazala ne samo z osa- pa tudi za krepitev kapitalskega ste- evro, nekaj kasneje pa bomo vstopili mosvojitvijo, temveč tudi z vsem, kar bra pokojninskega zavarovanja, da ne Julij 2006 še v schengenski prostor. Velika preiz- je Slovenija danes. Uspešna in z real- bo treba povečevati prispevnih sto- kušnja bo pred nami v letu 2008, ko no gospodarsko podlago, ki bo z mod- penj in bolj obremenjevati živega dela.

33 TujinaVV POLITIKIPOLITIKI

Mnogo, mnogo večjo pozornost kot V ta namen bomo v prihodnjih letih Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Pošten- dosedaj pa moramo nameniti prihod- bistveno povečali sredstva za štipend- je. Solidarnost. Naredimo, da bo tisto, njim generacijam. Kot skupnost jim ije tistim, ki redno študirajo. V nacion- kar je najboljše v nas, delovalo tudi v lahko zagotovimo varno okolje in vred- alnem interesu je, da si vsak že v skupno dobro. Dajmo Sloveniji našo note, ki bodo bogatile našo prihod- mladosti pridobi toliko znanj, kot je energijo, naše ideje, naša upanja, naše nost. Potem kvalitetno šolstvo, kvalitet- sposoben in ne samo toliko, kot mu talente. Uporabimo jih zato, da izgradi- no znanje in razvito sposobnost, dopušča socialni položaj. Bolj bomo mo skupnost, v kateri bo lahko prav naučeno uporabiti v različnih, stalno sposobni uveljaviti in organizirati naš vsak njen član lahko dejal: »Mar mi je, se spreminjajočih okoliščinah. Poleg človeški kapital, bolj bomo napredova- kaj bo s Slovenijo, kajti vem, da tudi tega pa smo že sposobni v prihodnjih li kot skupnost in kot posamezniki. Sloveniji ni vseeno, kaj bo z mano.« letih vsem mladim, ki želijo študirati, Vlaganje v znanje in štipendije ni zgolj zagotoviti soliden socialni položaj in strošek, je naložba posameznika in Za objavo posredoval kriterij socialnega stanja izločiti kot družbe v prihodnost. Danes si lahko OO SDS Loška dolina selekcijsko merilo za mladega člove- bolj kot kadarkoli prej zastavimo ve- ka. Vsak, ki se je pripravljen in sposo- like cilje za prihodnost. Ne želimo biti ben potruditi, da si pridobi katerokoli nič manj kot ena najuspešnejših držav stopnjo izobrazbe, mora imeti zato na svetu. Na poti k temu cilju želimo ustrezne materialne pogoje. Vsem, ki poseči po najboljšem, kar je v našem jim tega ne morejo zagotoviti starši, narodnem značaju. Ustvarjalnost. De- mora to zagotoviti štipendijski sistem. lavnost. Podjetnost. Predanost.

PISMAPISMA BRALCEVBRALCEV »Ples« v ritmu lokalnih volitev?

Prijetno sem bila presenečena prebi- posnetkov sej sveta že opazili, saj v napeta, manj stresna in odločitve usk- ranju odziva g. Marka Goršeta,na zadnjem času ni minilo veliko sej, da lajenejše. Še glede zahtev po dokazih moj(e) prispevek (ke) v glasilu Obrh. se ne bi na moje izvajanje odzval in naj navržem nekaj besed. Ali je ured- Vsak avtor prispevka je vesel, če pričel z besedami, da se »bojiš«, da je niški odbor v članku kje omenjen? njegove besede naletijo na plodna tla, moje izvajanje že »začetek volilne kam- Prosim, ne napeljuj odgovora, ki to ni. ki privedejo do ustvarjalnega nemira, panje«. Zakaj tak strah? Prepričevati Priče so tudi dokaz, mar ne? Če bi katerega plod je njegov pisni izdelek prepričanega nima smisla, pustiti raz- takrat vprašal, bi izvedel in nekateri v pritrjevalni, zanikalni ali sarkastični misleka razmišljujočemu, pa je vred- so vprašali in vedo. Tebi pa sedaj pre- obliki. Zato še enkrat zahvala in hkrati no in zato grem večkrat za govornico puščam preverjanje kar in kjer ti je opravičilo zaradi mojega neodziva na na sejah. Veseli me, da sem vendarle dostopno. Naj bo dovolj, za zdaj in za tvoje predhodne prispevke in razmiš- opažena in hvala za brezplačno »volil- naprej, saj se na način »predvolilnega ljanja, saj mi nekako niso predstavljali no reklamo«. Zdaj pa o t.i. »pismu«. kruha in iger« ne bom več odzivala izziva, da bi prišli v izbor prispevkov, Nanj ne bom odgovarjala, saj se mi iz (kljub brezplačni reklami, ki sem je ki bi jim posvetila nekaj svojega časa, človeškega, osebnega in političnega deležna). Naj vsak preverja, kar mu je posvečenega branju. Izjemoma sedaj. vidika ne zdi »higienično« presojati ljubo oz. kar mu je dostopno. Še to. dejanj ali nedejanj prejšnjih sklicev Potegnem nazaj izjavo, da se na tvoje Naj se malček posvetim že naslovu občinskega sveta. Bi pa ob pisanje ne bom odzivala. Moja

Javno glasilo občine Loška dolina kar z vprašanjem. Zakaj »odgovor« na posameznih navedenih trditvah kljub odločitev temelji predvsem na laskavi moj prispevek? Mar je bil kdo kaj vsemu pričakovala natančne navedbe izjavi nekoga, katerega glasu na vprašan (če bi bil, bi bilo to z vljudnim iz zapisnikov sej občinskega sveta, ne volitvah zagotovo ne bom dobila jaz, vprašanjem in ne z gormovniškim za- pa vizualizacije primera. No, pa pre- da moje »prispevke rad prebira, ker htevanjem)? Pričakovan naslov bi bil puščam razpravo o tem tistim, ki so nikogar ne pustijo hladnega«. To je tudi »odziv« na prispevek, mar ne? Pa kljub bili tam. Tebe in mene tam, kot članov namen, dragi moji bralci, da je prispe- vsemu. Hvala bogu, da se bližajo občinskega sveta, zagotovo ni bilo. vek zanimiv vsaj toliko, da si zasluži 5 volitve.Tako smo (sem) postali(a) vsaj Vendar o tem ne bom razpravljala, ker minut dragocenega časa, da razgiba »slišani(a)«, saj moram priznati, da mi ne posedujem zapisnikov. Ob ostalih razmišljanje in da spodbudi ustvarjal- je že prav pošteno presedal »donki- navedbah pa sem malček razočarana. nost do stopnje, ki omogoča udejan- hotovski« položaj v mlinskem kolesju Seštevati število sej??? Ali ne deluje to janje morebitnih novih, vsem korist- občinskega funkcionarstva, čemur so nekako »osnovnošolsko«? Kaj pa ena- nih idej, pa ne glede, v kateri glavi se bili priča tudi gledalci, če so si vzeli čas komerna razporeditev sej, primerno porodijo. V prid (lokalne) demokrac- za spremljanje monotonije sej občin- število točk dnevnega reda glede na ije in naše skupno dobro vas pozdrav- skega sveta. Vendarle so se malček »težo« posamezne točke, da ne pri- ljam v letu lokalnih volitev. zaustavili tudi »mlini na veter«, da vsaj haja do prekinjenih sej in še kaj bi se

Julij 2006 opazijo, da je poleg njih še kdo. Zato našlo? Verjetno bo treba še kar nekaj Armida Bavec kar brez strahu in mirno spanje, res »politične kilometrine« in učenja se bližajo volitve, ampak to so gledalci dialoga,da bo celotna zadeva manj

34 PISMAPISMA BRALCEVBRALCEV

Sobotna noč

Na Vodicah ni nič več tako, kot je bilo. vodka!), deka, ki je utrujenim žurerjem Notranjci se radi pohvalimo, da ima- Od idiličnega kotička pri izviru stu- služila za počitek ter dve ročni žagi mo veliko lepe neokrnjene narave. Na denčka, ki je bil nekoč prijetno zbiral- (lepi, skoraj novi), ena krajša, druga prvi pogled res. Vendar je natančna išče mladih, ni ostalo nič, razen kup daljša. Kaj je nočne obiskovalce prisil- podoba drugačna. Zavedati se mora- smeti, ki kažejo, da se kljub nasme- ilo k hitremu umiku, se ne ve, morala mo, da narava ni naša last, od prednik- tenosti, tu še ustavlja kdo, ki pušča za pa je biti huda nuja, ker so s prizorišča ov smo jo dobili le v začasno uporabo, seboj tipične civilizacijske predmete: odnesli le sebe. Vzeli smo vrečo in izročiti pa jo bomo morali potomcem. plastenke, vrečke, pločevinke, ciga- počistili prostor. Ironija, da te kap. Skrbimo, da bo čim lepša! Kako mače- retne škatle. Odpadke smo odnesli domov, saj nam hovsko je človeštvo z njo ravnalo dos- je nekdo pred časom ukradel kanto lej, že krepko občutimo: suše, poplave, Nedaleč stran smo nekega nedeljske- za smeti. Deka in ostala šara je konča- cunamiji, pregrevanje ozračja itd. To ga jutra naleteli na podoben prizor. la na deponiji na Rakeku, žagi pa do- so le začetna opozorila matere nar- Ogenj na kurišču je še tlel, okrog pa bite pri lastniku gozda na Ogradah. ave, da gredo stvari napačno pot. steklenice, pločevinke (sama alkohol- na omama, na Vodicah se seveda pije Silva Šepec

IZIZ ZGODOVINEZGODOVINE

Prva zapisana imena vasi v župnijah Stari trg in Babno Polje in zanimivosti l. Babno Polje. Prvič se vas Babno Polje. Hrvaški plemič Petar Zrinjski si krstni knjigi »Wabina poliza« in »Babin- Polje, »Pabenfeld«, omenja leta 1402. je v letih 1643 do 1659 s silo osvojil ska poliza«. Ljudsko izročilo Enako se imenuje v župnijski listini Čabar in Prezid. Do leta 1664 je Prez- pripoveduje, da so bili prvi naseljenci leto pozneje.1 Ljudsko izročilo trdi, da id cerkveno spadal pod Stari trg, ker z Dolenjske. Zemljiški gospod naj bi je ime Babno Polje povezano z ženo – so vsi krsti iz Prezida v teh letih vpisa- jim pokazal kraj in jim dovolil, da so se babo, ki se je ob turškem napadu na ni v starotrški krstni knjigi. Pri krstu so tu naselili.6 Italijani so 29. julija 1942 vas zakopala v gnoj in edina ostala živa. zapisali, da so starši iz Prezida, »ex požgali vso vas. Iz gornjih letnic vidimo, da ta razlaga Presed« ali »ex Babinu poli«.3 Na imena kraja ne drži, ker se je vas tako hribčku v Bukovici je stal gradič, ki pa 3. Bloška Polica. Ta vas se prvič omen- imenovala že pred turškimi vpadi v ni bil star. Iz starotrške župnijske kn- ja v nemškem zapisu leta 1397 kot naše kraje. Od kod izvira ime kraja, je jige status animarum je razvidno, da »Polcz ze Oblak«. Leta 1635 so v krstni ohranjenih več domnev.2 Ena trdi, da ga leta 1824 še ni bilo. Prvič je gradič knjigi zapisali »Blosska boliza«. Ustno je nastalo ime po starem očetu »babo«, zapisan v babnepoljski status leta izročilo pravi,7 da je stara vas ležala na druga od gozdne zeli »babna ali babi- 1830. Med vojno so od 1. oktobra 1941 vzpetini pod sedanjo vasjo. Vzpetina na«, tretja, da pomeni ime Malo Polje, do 9. aprila 1942 našle v njem zatočišče se še danes imenuje Sela. četrta, da pomeni »babno« slabo, Slabo redovnice uršulinke, ki so jih iz Škofje

Polje, zaradi pogostih slan še v pozni Loke izgnali Nemci. Ti so spomladi leta 4. Dane. Vas se prvič omenja v nem- Javno glasilo občine Loška dolina pomladi. Prvo vas, ki je ležala na Zavo- 1944 gradič tudi požgali.4 škem zapisu leta 1283 kot »Poden«. dih pod Šmarnim gričem, so leta 1528 Leta 1284 in 1401 so v listinah zapisali Turki požgali. Začetek sedanjega Bab- 2. Babna Polica. Vas Babna Polica, »Podem«, leta 1440 pa »Podem in Lass- nega Polja, ki se je imenovalo Novo »Polz«, se v nemškem zapisu prvič er pharr«, Dane v starotrški (loški) Babno Polje, je leto 1719, Prezid pa so omenja leta 1327. Leta 1402 so zapis- župniji.8 Ime vasi ne prihaja od glago- še leta 1847 imenovali Staro Babno ali »Pabenfelder Pölcz«,5 leta 1635 v la »daniti se«, ampak od samostalnika

1 M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), Lj., 1975, (ciklostil, odslej: KOS), str. 461. 2 Glej J. Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, Lj., 1996 (odslej: LDZBP), str. 523. 3 Prav tam, str. 522-534. 4 LDZBP, str. 30 in J. Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, II. del, Lj., 2002 (odslej: LDZBP, II. DEL), str. 648-653. 5 KOS, str. 453. 6 Anton Mlakar

z Babne Police, ustni vir. J. Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, II. del, Lj., 2002, (odslej LDZBP, II. DEL), str. 49. Julij 2006 7 Povedal Drago Marolt. 8 KOS, str. 94.

35 TujinaIZIZ ZGODOVINEZGODOVINE

»dno«, ker je najnižja ležeča vas v Loški 7. Klance. Vas se omenja leta 1526, v Sampert. Od leta 1770 do 1775 je bilo dolini. V župnijskem urbarju iz leta zvezi s cerkvijo sv. Pankracija. Leta 1635 krščenih šestnajst otrok delavcev stek- 1688 in leta 1733 pa se vas imenuje so pri krstu s Klanc zapisali »ex Klaniz«. larjev, ki so delali v glažuti (»ex »Danne oder Podensee«, Dane ali Jez- Nekdanji zaselek, ki je danes vas, je po Glashűtte« ali »ex fabrica in ero na dnu.9 Iz tega se vidi, da so Dane ljudskem izročilu nastal v dobi turških Schneperg«) pri snežniškem gradu. večkrat ogrožale poplave. Ljudsko vpadov. Šteberški gospod je poslal štiri Leta 1855 je za kolero umrlo 16 vašča- izročilo pravi, da je prva vas, ki so jo hlapce, da bi se tu naselili. Klančani naj nov. Takratno zaobljubo, da bodo vsa- leta 1528 Turki požgali, ležala ob cesti bi na Stražišču stražili in kurili ogenj v ko leto poromali k Novi Štifti, držijo še v Gabrovcah.10 času turške nevarnosti.16 Zaselek, ki je sedaj. V vasi hranijo več kot 150 let vedno obsegal le štiri polovične kmet- star vaški pečat iz medenine.22 5. Gorenje Jezero. Vas se v latinsko ije, peta hiša je mlajša, je do leta 1980 pisani listini omenja v zvezi s spadal pod Dane, potem pa je dobil 10. Laze. Vas se prvič omenja v nem- travnikom, »pratum in Hesira«, že leta svoje hišne številke. ško pisani župnijski listini iz leta 1468 1275; leta 1402 pa v nemško pisani in se imenuje »Gereut«, laz.23 Leta 1635 listini: »in dem See«. Leta 1430 se v 8. Knežja Njiva. V nemški obliki so v latinsko pisani krstni knjigi pri župnijski listini omenja prav Gornje »Graffenackher« se vas prvič omenja krstu z Laz zapisali »ex Lase«, z Laz. Jezero »Ober see«.11 Leta 1635 so pri leta 1384. Leta 1392 so zapisali »Graf- krstu otroka z Gorenjega Jezera za- enacher«, leta 1406 »Grafenaker«, leta 11. Lož. Lož, »Los«, se prvič omenja pisali »ex Jeseru«. Skoraj vsa vas je 1423 »Grauen akker«.17 V urbarju iz leta leta 1220. Vendar je bil to sedanji Stari pogorela leta 1864 in 1928.12 1688 so pisali »Grafenacker«, od leta trg, ker je začetek sedanjega Loža šele 1635 pa v latinsko pisanih matičnih leto 1341. Tega leta je namreč ogle- 6. Iga vas. Prvič se vas kot »Ygendorf« knjigah »Kneshaniva«. Ime vasi je v jski patriarh Betrand dovolil tedenski omenja leta 1341. Leta 1384 so zapisali zvezi z grofi, ki so bivali na starem sejem pod loškim gradom in hkrati »Iggdorf«, leta 1392 »Igendorff«, leta loškem gradu. odredil, naj se prebivalci in koloni Loža 1400 »Ygendorff«, leta 1494 »Igndorf«13 (sedanjega Starega trga), preselijo in leta 1688 »Iggauavas«. V krstni knjigi 9. Kozarišče. Ta vas se kot pristava, pod grad in tam postavijo svoje hiše. S so leta 1635 zapisali »Igavavass« in »Ig- »villa Cosarich«, prvič omenja leta tem bi se trg bolje razvijal. Staro dorf«. Že od nekdaj so se ljudje spra- 1275. Leta 1384 so zapisali »Khaser- naselje pa so začeli imenovati Stari trg. ševali, od kod je prišlo to nenavadno isch«, leta 1425 »Chosaritcz«,18 leta Prvič je zapisan v nemški obliki »Al- ime vasi. Znanost s tega področja nima 1635 v latinsko pisani krstni knjigi »ex tenmarckht« leta 1384. Z imenom Lož pravega odgovora.14 Lahko pa postavi- Kosahrish«, iz Kozarišč, v urbarju iz leta je mišljena tudi celotna pokrajina, mo domnevo. Po slovarjih jezikoslovcev 1688 pa »Khosarischze«.19 Ime vasi provintia, predium. Kadar pa se pri Mateja Cigaleta in Maxa Pleteršnika pojasni ljudsko izročilo, ki pripovedu- Ložu omenja župnija ali župnik, se to (prvi je leta 1860 napisal Nemško-slov- je, da so na kraju, kjer leži vas, pred vedno nanaša na pražupnijski kraj Stari enski slovar, drugi pa leta 1894 Sloven- davnimi leti imeli pastirji svoje »koza- trg, nikoli na sedanji Lož.24 Lož so v lat- sko-nemški slovar) lahko sklepamo, da re«, travnike, kjer so pasli koze. Cerkev insko pisani listini iz leta 1221 zapisali je ime te vasi v zvezi z vrbo iva, ki so jo sv. Benedikta, opata, so postavili med kot »Lous«. Lož pride od besede »log«, nekdaj imenovali »iga«.15 Ker je bilo ver- leti 1526 in 1551. V naši nadškofiji so gaj, nizek gozd.25 Leta 1477 je cesar jetno na tem kraju veliko vrbe ive, oz. samo še tri cerkve, ki so posvečene Friderik III. Lož povišal v mesto, da bi »ige«, so to vas verjetno začeli imeno- sv. Benediktu.20 Župnik Janez Kromar se lažje opomogel, ker so ga Turki vati po njej. Leta 1855 je 11 vaščanov je leta 1912 zapisal, da je bilo, po ust- prejšnje leto (1476) čisto porušili in umrlo za kolero. Takratno zaobljubo, nem izročilu, v vasi samo sedem gos- veliko žena in deklet odvedli v da bodo imeli sv. mašo na god sv. podarjev, ko so zidali cerkev.21 Pri vasi sužnost.26 Lož je pogorel leta 1738 in Lovrenca na Križni gori z vaščani Pudo- se leta 1669 omenja zaselek Železni- 1781. 27 ba, držijo še dandanes. caca, ki je obsegal samo polovično kmetijo. Tega leta je bil na kmetiji Bašte Javno glasilo občine Loška dolina

9 Župnijski arhiv (odslej ŽA), urbar 1688, fasc. 38. 10 LDZBP, str. 288 in 200. 11 KOS, str. 235 in LDZBP, str. 171. 12 LDZBP, II. DEL, str. 514. 13 KOS, str. 672. 14 F. Bezlaj, Slovenska vodna imena (Dela 2. razr. SAZU 9), I, Ljubljana 1956, 226-227. 15 Die Sahlweide (salix caprea), M. Pleternišnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894, str. 290 in Deutsch-slovenisches Wörter- buch, škofa Antona Alojzija Wolfa, zbral Matej Cigale na Dunaju, Ljubljana 1860, str. 1312. 16 LDZBP, str. 188. Ustno izročilo je povedal sedaj pokojni Frančišek Komidar. 17 KOS, str. 394-395. 18 »…in valle de Los in villa Cosarich«, KOS, str. 279. 19 ŽA, urbar 1688. 20 Šematizem ljubljanske nadškofije, Ljubljana 1993, str. 617. 21 LDZBP, str. 157. 22 LDZBP, II. DEL, str. 116. Na pečatu je napis: AMTSSIGIL DER ORTSGEMEINDE KOSARSCHE (uradni pečat soseske Kozarišče). 23 LDZBP, str. 214. 24 KOS, str. 343-344 in LDZBP, str. 33. Julij 2006 25 M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, I, Lj.,1894, str. 528: der Hain, der niedere Wald, LDZBP; str. 16.. 26 LDZBP, str. 42. 27 LDZBP, II. DEL, str. 514.

36 IZIZ ZGODOVINEZGODOVINE

12. Markovec. Leta 1384 se vas prvič Emilijan Cevc postavil na konec 13. 15. Podcerkev. Vas se prvič omenja v omenja kot »Marckkowitz«, leta 1406 stoletja.29 Leta 1528 je bila vas opus- listini leta 1384 in se imenuje Sveti pa so zapisali »Markowicz«. Leta 1635 tošena od Turkov (Das Dorf ist ganz Martin »Sandt Merten« - po cerkvi sv. je v krstni knjigi zapisano, da so bili ödt).30 V snežniškem urbarju iz leta Martina. Šele potem je nastalo ime vasi starši novokrščenca doma »is Mark- 1669 je zapisano, da je imela soses- po cerkvi, ker leži pod cerkvijo. Prvič ouza«. V župnijskem urbarju iz leta ka Nadlesk svojo lastno prostornin- se Podcerkev »Podczirkh« omenja leta 1688 pa piše »Markhauiz«. Po ljudskem sko mero (seblst aigne Mass), ki je 1468 v nemško pisani župnijski perga- izročilu se vas imenuje po cerkvi sv. drţala 11 in ˝ četrtinke. Leta 1866 je za mentni listini, ki se je ohranila v staro- Marka, ki naj bi bila pod gozdom, ven- kolero umrlo 24 vađčanov. Takratno trškem župnišču.33 V urbarjih loškega dar se cerkev v zapisanih virih nikjer zaobljubo, da bodo na praznik Janeza gospostva se v isti nemški obliki imen- ne omenja. Krstnika imeli sv. mađo v podruţni uje: leta 1528 »Pozerckhe, leta 1531 cerkvi, drţijo đe sedaj. Vsaj od leta 1894 »Podtzirkhwe, leta 1555 »Podzirkhw«.34 13. Nadlesk. Vas se v listinah prvič do 1941 so bili v Nadlesku vsako leto V krstni knjigi iz leta 1635, ki je pisana omenja leta 1269 kot »Nadelesch«, leta vaški sejmisejmi. Leta 2000 se je uresničila latinsko, so zapisali, da je bil no- 1327 »Nedlesk«, leta 1384 »Nedleschk« stara želja vaščanov, da so dobili od vokrščenec »ex Podzerkve«, in tudi: in leta 1430 »Nadlesckh«.28 Leta 1635 države nazaj 150 ha gmajne in si jo »sub templo«, kar pomeni: je isto. V so v krstni knjigi zapisali, da so starši med seboj razdeliliazdelili.31 Leta 1931 je župnijskem urbarju iz leta 1688 piše novokrščenca doma »ex Nadlesik«, iz skoraj vsa vas pogorela. »Undterkűerchen«, leta 1768 pa »Un- Nadleska. Ime vasi je verjetno nastalo terkirchen«. Iz teh zapisov ni osnove, od leske, nad leskami. Verjetno je bilo 14. Otok... Leta 1334 so v nemški listini da bi ime vasi povezovali s kakšnim lat- pod vasjo veliko lesk. Vaška cerkev sv. zapisali Otok kot »Wert«, leta 1468 pa inskim korenom. O imenovanju vasi je Jedrti spada med najstarejše v župniji, se v župnijski listini omenja cerkev sv. v Obrhu pisal tudi Franc Nelec.35 Leta saj je bila zgrajena v 14. ali celo v 13. Primoža in Felicijana na Otočku, »kirch- 1528 so vas z dvanajstimi celimi kmet- stoletju. Nastanek glave Janeza Krst- en der…heiligen sand Preyms und ijami požgali Turki (Das Dorf ist ganz nika, ki jo častijo v tej cerkvi, je prof. sand Felizian zum Werdlein«.32 verprannt von Tűrcken).36

(se nadaljuje) 28 KOS, str. 386. 29 LDZBP, str. 166. Janez Kebe, župnik 30 Prav tam, str. 289. 31 LDZBP, II. DEL, str. 184. 32 KOS, str. 414. 33 LDZBP, str. 184. 34 AS, urbar 1528, Deželni stanovi za Kranjsko, fasc. 281, sig. Stan I, št. 409; urbar 1531 – seznam požganih kmetij od Turkov (Vic. A, I/52, L-XIV; register ubr. davka 1555 (Vic. A, o. c.). 35 Franc Nelec, Prvotno ime vasi Podcerkev, Obrh, letnik VII, februar 2006, št1 (33) 36 LDZBP, str. 289.

Ob slovesu našega dragega moža, očeta in dedka IVANA ŠKRBCA iz Podcerkve, prvega upravnika ter prvega in častnega člana Kovinoplastike – Lož, nosilca državnega odlikovanja reda zaslug za narod ter nosilca dvakratnega državnega odlikovanja reda dela, dobitnika srebrnega priznanja Občine Loška dolina, častnega člana LD Lož-Stari trg ter člana Čebelarskega društva Loška dolina izrekamo

Z A H V A L O

vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem, godbenikom ter stanovskim kolegom iz čebelar-

skega in Lovskega društva, ki ste se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno Javno glasilo občine Loška dolina se zahvaljujemo za izrečene besede sožalja ter podarjeno cvetje in sveče, ki krasijo njegov poslednji dom.

Posebno se zahvaljujemo dr. Kordiševi in osebju Zdravstvenega doma Stari trg za pozornost in prizadevanje v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi govornikom: predsedniku uprave Kovinoplastike Lož, g.Alojzu Maziju, predstavnici društva upokojencev Loška dolina, ge.Slavki Buh, kolegu iz Čebelarskega društva Loška dolina, g. Rihardu Strletu, ter stanovskemu tovarišu iz Lovskega društva Lož-Stari trg, g. Borisu Urodi, ki so ob priliki slovesa za trenutek oživili njegovo življenjsko pot in delo.

Še posebej pa se zahvaljujemo njegovim kolegom in prijateljem ter g. Miru Podobniku iz zelene bratovščine lovske družine Lož-Stari trg ter članom drugih lovskih družin, ki ste svojemu dolgoletnemu ter častnemu članu pripravili tako veličastno in svečano slovo.

Žalujoči: vsi njegovi ter drugi sorodniki in prijatelji

Loška dolina, San Francisco, 5.junij 2006 Julij 2006

37 TujinaOBOBVESTILA,VESTILA, VVABILA,ABILA, REKLAMEREKLAME Javno glasilo občine Loška dolina Julij 2006

38 NAGRADNANAGRADNA KRI@ANKAKRI@ANKA

Nagradno geslo križanke v maju je Na osenčenih poljih, ki izhajajo iz slike, bilo: boste tudi tokrat dobili geslo, ki je re- Prepoved šitev križanke. Mojca in Andrej sedita v parku SOLARIJ SONCE PO ŽELJI na klopci in Mojca ves čas miži. Izmed prispelih dopisnic z pravilnimi Rešitev – geslo napišite na dopisnico ”Zakaj pa mižiš?” jo je začudeno rešitvami smo izžrebali tri, za katere in jo pošljite na naslov uredništva Obrh vprašal Andrej. nagrade prispeva najpozneje do 22. septembra 20062006. ”Oče je rekel, da te ne smem

Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo več videti!” Javno glasilo občine Loška dolina Martina Hiti s.p. pravilno napisali rešitev. Frizerski salon in solarij Nina Sivi lasje Kozarišče 28 ”Za vsako lumparijo, ki jo Tokrat nagrade prispeva: 1386 Stari trg pri Ložu ušpičijo otroci svojim staršem, tel: 01 705 74 79 starši dobijo siv las” pojasni GO-RO LIV d.o.o. mamica Petru. 1. nagrado: 100 minut uporabe sola- Grahovo 96a ”No, sedaj pa vem, zakaj ima rija prejme Andreja PodobnikPodobnik, 1384 Grahovo babica toliko sivih las!” Lož, Smelijevo naselje 50, 1386 Stari trg pri Ložu 1. nagrada: Set za žar Brisalci 2. nagrado: 70 minut uporabe solari- 2. nagrada:Varnostni fluorescentni Ko je Tone izstopil iz pravkar ja prejme Tjaša Tavzelj, Nadlesk brezrokavnik parkiranega avta mu je mi- 7, 1386 Stari trg pri Ložu 3. nagrada:Varnostni fluorescentni moidoči dejal: 3. nagrado: 50 minut uporabe sola- brezrokavnik ”Brisalce ste pozabili izklopiti!” rija prejme Magdalena Ožbolt, ”Je že v redu. Vedno jih pustim Rožnik 24, 1386 Stari trg pri Ložu Želimo vam zabavo pri reševanju vklopljene, da mi redarji ne križanke in veliko sreče pri žrebu. morejo zatakniti kazni za Julij 2006 Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo brisalce.” in jim želimo veliko sonca! uredniški odbor

39 ODTRGAJTE SE OD RUTINE … Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, se izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske.

www.slovenskavojska.si

Biti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjeva- ti predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali če ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja.

O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91). Oglasite se lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 728 14 01).

IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE!