Uradni list L 6 Evropske unije
Letnik 63 Slovenska izdaja Zakonodaja 10. januar 2020
Vsebina
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza ...... 1
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza ...... 2
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Azerbajdžanske republike o nekaterih vidikih zračnih prevozov ...... 3
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o nekaterih vidikih zračnih prevozov ...... 4
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov ...... 5
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Gruzije o nekaterih vidikih zračnih prevozov ...... 6
★ Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnih prevozov ...... 7
UREDBE
★ Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/11 z dne 29. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi glede informacij v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči (1) ...... 8
(1) Besedilo velja za EGP.
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. SL Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. DIREKTIVE
★ Delegirana direktiva Komisije (EU) 2020/12 z dne 2. avgusta 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost (1) ...... 15
SKLEPI
★ Sklep Sveta (EU) 2020/13 z dne 19. decembra 2019 o spremembi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, kolikor sodijo v pristojnost Unije ...... 101
★ Sklep (EU) 2020/14 predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. decembra 2019 o pooblastilu Evropski komisiji za pogajanja v imenu držav članic pogaja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani, kolikor sodijo v pristojnost držav članic ...... 112
★ Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/15 z dne 9. januarja 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 122) (1) ...... 114
(1) Besedilo velja za EGP. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/1
II
(Nezakonodajni akti)
MEDNARODNI SPORAZUMI
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza, podpisan v Salzburgu 5. maja 2006, je začel veljati 12. julija 2010 v skladu s členom 8(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 12. julija 2010. L 6/2 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza, podpisan v Bruslju 9. decembra 2008, je začel veljati 12. novembra 2009 v skladu s členom 9(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 12. novembra 2009. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/3
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Azerbajdžanske republike o nekaterih vidikih zračnih prevozov
Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Azerbajdžanske republike o nekaterih vidikih zračnih prevozov, podpisan v Strasbourgu 7. julija 2009, je začel veljati 17. decembra 2010 v skladu s členom 8(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 17. decembra 2010. L 6/4 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o nekaterih vidikih zračnih prevozov
Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o nekaterih vidikih zračnih prevozov, podpisan v Salzburgu 5. maja 2006, je začel veljati 12. julija 2010 v skladu s členom 8(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 12. julija 2010. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/5
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov, podpisan v Luxembourgu 9. junija 2006, je začel veljati 25. februarja 2008 v skladu s členom 8(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 25. februarja 2008. L 6/6 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Gruzije o nekaterih vidikih zračnih prevozov
Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Gruzije o nekaterih vidikih zračnih prevozov, podpisan v Bruslju 3. maja 2006, je začel veljati 25. februarja 2008 v skladu s členom 8(1) Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 25. februarja 2008. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/7
Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnih prevozov
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnih prevozov, podpisan v Bruslju 9. decembra 2008, je začel veljati 4. novembra 2009 v skladu s členom 8 Sporazuma, saj je depozitar zadnje uradno obvestilo prejel 4. novembra 2009. L 6/8 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
UREDBE
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/11 z dne 29. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi glede informacij v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1) ter zlasti člena 45(4) in člena 53(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Uredba (ES) št. 1272/2008 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/542 (2), s čimer so bile dodane nekatere zahteve za predložitev informacij v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči in vključitev „enoličnega identifikatorja formule“ v dopolnilne informacije, navedene na etiketi nevarne zmesi. Navedeno je, da se spremembe uporabljajo od 1. januarja 2020, vendar morajo uvozniki in nadaljnji uporabniki začeti upoštevati nova pravila postopno glede na več datumov za izpolnitev zahtev, odvisno od uporabe, za katero je zmes dana v promet. Prvi tak datum za izpolnitev zahtev je 1. januar 2020.
(2) Po sprejetju Uredbe (EU) 2017/542 so bili med razpravami z nacionalnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi podani številni predlogi za spremembo besedila, da bi se olajšalo izvajanje novih pravil, uvedenih z navedeno uredbo, in pojasnil njihov pomen. Nova pravila, uvedena z navedeno uredbo, bi bilo zato treba spremeniti, da bi se omogočila njihova racionalnejša razlaga, izboljšala notranja skladnost in ublažile nekatere nenamerne posledice, ki so postale očitne šele po sprejetju navedene uredbe. Ker bo morda treba pogosto posodabljati enolični identifikator formule (UFI), bi nova pravila morala zlasti omogočati, da se UFI prikaže bodisi na etiketi nevarne zmesi bodisi na njeni embalaži v neposredni bližini etikete. Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1272/2008 že vključuje tudi možnost, da se vsi elementi etikete prikažejo na embalaži namesto na etiketi. Poleg tega se v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 1272/2008 obravnava primer, ko se zmes dobavi brez embalaže.
(3) Poleg predlogov za spremembo besedila so nacionalni organi in druge zainteresirane strani izpostavili nekatere težave z izvedljivostjo novih pravil, uvedenih z Uredbo (EU) 2017/542, kot so vplivi velike spremenljivosti sestave zmesi zaradi naravnega izvora sestavin, težave pri poznavanju točne sestave izdelkov v primerih, ki vključujejo kompleksne dobavne verige, ter učinek več dobaviteljev sestavin zmesi z enakimi tehničnimi lastnostmi in nevarnostmi. Ko bodo pripravljene rešitve za odpravo teh težav, bo treba vse posledične spremembe novih pravil izvesti pred prvim datumom za izpolnitev zahtev, ko bodo morali uvozniki in nadaljnji uporabniki začeti izpolnjevati nova pravila glede zmesi za potrošniško uporabo. Zato je primerno preložiti prvi datum za izpolnitev
(1) UL L 353, 31.12.2008, str. 1. (2) Uredba Komisije (EU) 2017/542 z dne 22. marca 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z dodajanjem priloge o usklajenih informacijah v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči (UL L 78, 23.3.2017, str. 1). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/9
zahtev s 1. januarja 2020 na 1. januar 2021, da bi se omogočilo dovolj časa za oblikovanje potrebnih rešitev in morebitne potrebne spremembe novih pravil. Ta preložitev ne vpliva na to, da morajo imeti države članice sisteme operativne precej pred 1. januarjem 2021, da bi se uvoznikom in nadaljnjim uporabnikom omogočilo dovolj časa, da pred navedenim datumom pripravijo svoje predložitve.
(4) Uredbo (ES) št. 1272/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(5) Datum začetka uporabe te uredbe bi bilo treba preložiti, da bi se uskladil z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2017/542 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1272/2008 se spremeni: (1) v členu 25 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: „7. Kadar predlagatelj v skladu s Prilogo VIII ustvari edinstveni identifikator formule, se ta vključi med dopolnilne informacije na etiketi v skladu z določbami oddelka 5 dela A navedene priloge.“; (2) v členu 29 se vstavi naslednji odstavek: „4a. Kadar predlagatelj v skladu s Prilogo VIII ustvari edinstveni identifikator formule, se lahko predlagatelj odloči, da ga ne bo vključil med dopolnilne informacije na etiketi, temveč da ga bo prikazal na drug način, dovoljen v oddelku 5 dela A navedene priloge.“; (3) Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. oktobra 2019
Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER L 6/10 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
PRILOGA
Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se spremeni:
(1) del A se spremeni:
(a) oddelek 1.1 se nadomesti z naslednjim:
„1.1 Uvozniki in nadaljnji uporabniki, ki dajejo v promet zmesi za potrošniško uporabo v smislu oddelka 2.4 dela A te priloge, izpolnjujejo zahteve iz te priloge od 1. januarja 2021.“;
(b) oddelek 2.3 se nadomesti z naslednjim:
„2.3 Pri zmeseh, ki so dane v promet samo za industrijsko uporabo, lahko predlagatelji izberejo omejeno predložitev kot alternativo splošnim zahtevam za predložitev v skladu z oddelkom 3.1.1 dela B, če je v skladu z oddelkom 1.3 navedenega dela omogočen hiter dostop do dodatnih podrobnih informacij o izdelku.“;
(c) oddelek 4.1 se nadomesti z naslednjim:
„4.1 Enotna predložitev (v nadaljnjem besedilu: ‚skupinska predložitev‘) je lahko podana za več kot eno zmes, če imajo vse zmesi v skupini enako razvrstitev glede zdravstvenih in fizičnih nevarnosti.“;
(d) oddelek 4.3 se nadomesti z naslednjim:
„4.3 Z odstopanjem od oddelka 4.2 je skupinska predložitev dovoljena tudi, kadar se razlike v sestavi med različnimi zmesmi v skupini nanašajo samo na parfume, če skupna koncentracija različnih parfumov, vsebovanih v vsakih zmesi, ne presega 5 %.“;
(e) v oddelku 5.1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Z odstopanjem od drugega pododstavka se nov UFI ne zahteva za zmesi v skupinski predložitvi, ki vsebujejo parfume, če se sprememba v sestavi nanaša samo na navedene parfume ali dodatek novih parfumov.“;
(f) oddelek 5.2 se nadomesti z naslednjim:
„5.2 Namesto da bi predlagatelj UFI vključil med dopolnilne informacije na etiketi, ga lahko natisne ali namesti na notranjo embalažo pri drugih elementih etikete.
Če je notranja embalaža take oblike ali tako majhna, da UFI nanjo ni mogoče namestiti, lahko predlagatelj UFI natisne ali namesti pri drugih elementih etikete na zunanji embalaži.
V primeru zmesi, ki niso pakirane, se UFI navede v varnostnem listu ali vključi v izvod elementov etikete, navedenih v členu 29(3), kot je ustrezno.
Pred enoličnim identifikatorjem formule je kratica „UFI“ z velikimi tiskanimi črkami, ki ji sledi dvopičje („UFI:“), identifikator pa je jasno viden, berljiv in neizbrisno označen.“;
(g) oddelek 5.3 se nadomesti z naslednjim:
„5.3 Z odstopanjem od prvega pododstavka oddelka 5.2 je lahko UFI pri zmeseh, dobavljenih za uporabo na industrijskih območjih, naveden tudi v varnostnem listu.“; 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/11
(2) del B se spremeni:
(a) v oddelku 1.1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Navedejo se celotna trgovska imena zmesi, po potrebi tudi imena blagovnih znamk, ime izdelka in različice imena, kot so prikazane na etiketi, brez okrajšav in tako, da omogočajo identifikacijo izdelka.“;
(b) oddelek 1.2 se nadomesti z naslednjim:
„1.2 Podrobnosti o predlagatelju in kontaktni točki
Predložijo se ime, polni naslov, telefonska številka in e-naslov predlagatelja ter, če se razlikuje, ime, polni naslov, telefonska številka in e-naslov kontaktne točke, ki se uporabi za pridobitev dodatnih ustreznih informacij za namene zagotavljanja nujne zdravstvene pomoči.“;
(c) oddelek 1.3 se nadomesti z naslednjim:
„1.3 Ime, telefonska številka in e-naslov za hiter dostop do dodatnih informacij o izdelku
Pri omejeni predložitvi, kot je določena v oddelku 2.3 dela A, se navedejo ime, telefonska številka in e-naslov, na katerih je na voljo hiter dostop do dodatnih podrobnih informacij o izdelku, ki so ustrezne za namene zagotavljanja nujne zdravstvene pomoči, v jeziku, določenem v oddelku 3.3 dela A. Telefonska številka mora biti dostopna 24 ur na dan, 7 dni v tednu.“;
(d) v oddelku 2.4 se tretja alinea nadomesti z naslednjim:
„– vrednost pH, če je na voljo, zmesi ob dobavi ali, če je zmes trdna snov, vrednost pH vodne tekočine ali raztopine pri dani koncentraciji. Navede se koncentracija testne zmesi v vodi. Če vrednost pH ni na voljo, se navedejo razlogi;“
(e) v oddelku 3.1 se tretji in četrti pododstavek nadomestita z naslednjim:
„Z odstopanjem od drugega pododstavka se parfumi v zmeseh v skupinski predložitvi navedejo za vsaj eno od zmesi.
Za skupinske predložitve, pri katerih se vsebnost parfumov v zmeseh v skupini razlikuje, se navede seznam zmesi in parfumov, ki jih vsebujejo, vključno z njihovo razvrstitvijo.“;
(f) oddelek 3.1.1 se nadomesti z naslednjim:
„3.1.1 Zahteve za zmesi za industrijsko uporabo
Pri omejeni predložitvi, kot je določena v oddelku 2.3 dela A, so lahko informacije, ki jih je treba predložiti o sestavi zmesi za industrijsko uporabo, omejene na informacije, ki jih vsebuje varnostni list, v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006, če so navedene dodatne informacije o sestavi na voljo na zahtevo za hiter dostop v skladu z oddelkom 1.3.“;
(g) naslov oddelka 3.2 se nadomesti z naslednjim:
„Opredelitev sestavin zmesi“;
(h) v oddelku 3.2 se pred oddelek 3.2.1 vstavi naslednji odstavek:
„Sestavina zmesi je bodisi snov bodisi zmes v zmesi.“; L 6/12 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
(i) v oddelku 3.2.2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Informacije o snoveh, ki jih vsebuje ZVZ, se predložijo v skladu z merili iz oddelka 3.2.1, razen če predlagatelj nima dostopa do informacij o polni sestavi ZVZ. V slednjem primeru se ZVZ opredeli z identifikatorjem izdelka v skladu s členom 18(3)(a), skupaj s koncentracijo in identifikatorjem UFI, če je na voljo in če je imenovani organ prejel informacije o ZVZ v predhodni predložitvi. Če UFI ni na voljo ali če imenovani organ ni prejel informacij o ZVZ v predhodni predložitvi, se ZVZ opredeli z njenim identifikatorjem izdelka v skladu s členom 18(3)(a), skupaj s koncentracijo in informacijami o sestavi, ki so vsebovane v varnostnem listu ZVZ, in morebitnimi drugimi znanimi sestavinami ter imenom, e-naslovom in telefonsko številko dobavitelja ZVZ.“;
(j) oddelek 3.2.3 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.3 Identifikator generičnega izdelka
Z odstopanjem od oddelkov 3.2.1 in 3.2.2 se lahko identifikatorji generičnega izdelka ‚parfumi‘ ali ‚barvilna sredstva‘ uporabljajo za sestavine zmesi, ki se uporabljajo samo za dodajanje parfuma ali barve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— sestavine zmesi niso razvrščene kot nevarne za zdravje,
— koncentracija sestavin zmesi, kot je opredeljena z danim identifikatorjem generičnega izdelka, skupaj ne presega:
(a) 5 % za skupno količino parfumov in
(b) 25 % za skupno količino barvilnih sredstev.“;
(k) oddelek 3.3 se nadomesti z naslednjim:
„3.3 Sestavine zmesi, za katere veljajo zahteve za predložitev
Navedejo se naslednje sestavine zmesi:
(1) sestavine zmesi, razvrščene kot nevarne na podlagi njihovega zdravstvenega ali fizičnega učinka, ki:
— so prisotne v koncentracijah, enakih ali višjih od 0,1 %,
— se opredelijo, tudi če so v koncentracijah, nižjih od 0,1 %, razen če lahko predlagatelj izkaže, da te sestavine niso pomembne za namene zagotavljanja nujne zdravstvene pomoči in za preventivne ukrepe;
(2) sestavine zmesi, ki niso razvrščene kot nevarne na podlagi njihovih zdravstvenih ali fizičnih učinkov, ki so opredeljene in prisotne v koncentracijah, enakih ali višjih od 1 %.“;
(l) oddelek 3.4 se nadomesti z naslednjim:
„3.4 Koncentracije in območja koncentracije sestavin zmesi
Predlagatelji zagotovijo informacije, določene v oddelkih 3.4.1 in 3.4.2, v zvezi s koncentracijo sestavin zmesi, opredeljenih v skladu z oddelkom 3.3.“;
(m) v oddelku 3.4.1 se naslov tabele 1 nadomesti z naslednjim:
„Območja koncentracije nevarnih sestavin, ki so posebnega pomena za zagotavljanje nujne zdravstvene pomoči“; 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/13
(n) oddelek 3.4.2 se nadomesti z naslednjim:
„3.4.2 Druge nevarne sestavine in sestavine, ki niso razvrščene kot nevarne
Koncentracija nevarnih sestavin v zmesi, ki niso razvrščene v nobeno od kategorij nevarnosti, navedenih v oddelku 3.4.1, ter opredeljenih sestavin, ki niso razvrščene kot nevarne, se v skladu s tabelo 2 izrazi kot območja odstotkov v padajočem vrstnem redu po masnem ali volumskem deležu. Kot alternativo je mogoče navesti natančne deleže.
Z odstopanjem od prvega pododstavka za parfumske sestavine, ki niso razvrščene ali so razvrščene samo glede na preobčutljivost kože v kategoriji 1, 1A ali 1B ali strupenost pri vdihavanju, predlagateljem ni treba predložiti informacij o koncentraciji, če skupna koncentracija teh sestavin ne presega 5 %.
Tabela 2
Območja koncentracije, ki veljajo za druge nevarne sestavine in sestavine, ki niso razvrščene kot nevarne
Največji obseg območja koncentracije, ki se lahko uporabi v Območje koncentracije sestavine v zmesi (v %) predložitvi ≥ 25 do < 100 20 % enot ≥ 10 do < 25 10 % enot ≥ 1 do < 10 3 % enot > 0 do < 1 1 % enot“;
(o) oddelek 3.5 se nadomesti z naslednjim:
„3.5 Razvrstitev sestavin zmesi
Predloži se razvrstitev sestavin zmesi glede na zdravstvene in fizične nevarnosti (razredi nevarnosti, kategorije nevarnosti in stavki o nevarnosti). To vključuje razvrstitev za vsaj vse snovi, navedene v točki 3.2.1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006, v zvezi z zahtevami za izpolnitev varnostnih listov. V primeru ZVZ, ki je v skladu z oddelkom 3.2.2 dela B opredeljena s svojim identifikatorjem izdelka in UFI, se predloži samo razvrstitev glede zdravstvenih in fizičnih nevarnosti.“;
(p) v oddelku 4.1 se naslov tabele 3 nadomesti z naslednjim:
„Spremembe koncentracije sestavin zahtevajo posodobitev predložitve“;
(q) v oddelku 4.1 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Če se parfumi v skupinski predložitvi spremenijo, se posodobi seznam zmesi in parfumov, ki jih vsebujejo, v skladu z oddelkom 3.1.“;
(3) del C se spremeni:
(a) oddelek 1.2 se nadomesti z naslednjim:
„1.2 Identifikacija zmesi in predlagatelja
Identifikator izdelka
— Celotna trgovska imena izdelka (pri skupinski predložitvi se navedejo vsi identifikatorji izdelka)
— Druga imena, sinonimi
— Enolični identifikatorji formule (UFI)
— Drugi identifikatorji (številka avtorizacije, oznake izdelka podjetja) L 6/14 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Kontaktni podatki predlagatelja in, če je ustrezno, kontaktne točke — Ime — Polni naslov — Telefonska številka — E-naslov
Kontaktni podatki za hiter dostop do dodatnih informacij o izdelku (na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu). Samo za omejeno predložitev. — Ime — Telefonska številka (dostopna 24 ur na dan, 7 dni v tednu) — E-naslov“; (b) v oddelku 1.3 se seznam „Dodatne informacije o zmesi“ nadomesti z naslednjim:
„Dodatne informacije o zmesi — Barve — Vrednost pH, če je na voljo, zmesi ob dobavi ali, če je zmes trdna snov, vrednost pH vodne tekočine ali raztopine pri dani koncentraciji. Navede se koncentracija testne zmesi v vodi. Če vrednost pH ni na voljo, se navedejo razlogi; — Agregatna stanja — Embalaža (vrste in velikosti) — Namen uporabe (kategorija izdelka) — Uporaba (potrošniška, strokovna, industrijska)“. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/15
DIREKTIVE
DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2020/12 z dne 2. avgusta 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES (1) ter zlasti členov 17(1) in (4), 21(2) ter 23(6) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) V Direktivi (EU) 2017/2397 so določeni pogoji in postopki za potrjevanje kvalifikacij oseb, vključenih v upravljanje plovnih objektov na celinskih plovnih poteh Unije. Namen potrjevanja je olajšati mobilnost ter zagotoviti varnost plovbe in zaščito človeških življenj in okolja.
(2) Da se zagotovijo minimalni harmonizirani standardi za potrjevanje kvalifikacij, je Komisija pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, standardov za praktične izpite, standardov za odobritev simulatorjev in standardov za zdravstveno zmožnost.
(3) V skladu s členom 32 Direktive (EU) 2017/2397 bi se morali delegirani akti sklicevati na standarde, ki jih je določil Evropski odbor za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI), in vključevati njihovo celotno besedilo pod pogojem, da so taki standardi na voljo in ažurni, so v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v prilogah k Direktivi, ter spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ne ogrožajo interesov Unije. Vsi trije pogoji so bili izpolnjeni, ko je CESNI na svojem zasedanju 8. novembra 2018 sprejel prve standarde o poklicnih kvalifikacijah na področju plovbe po celinskih plovnih poteh.
(4) Standardi za kompetence bi morali določati minimalne kompetence, potrebne za varno upravljanje plovnih objektov, in sicer za člane posadke na operativni in vodstveni ravni, za voditelje čolnov z dovoljenjem za plovbo s pomočjo radarja in tiste, ki imajo dovoljenje za plovbo po plovnih poteh pomorskega značaja, za strokovnjake za potniško plovbo in strokovnjake za utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Vsaka zahtevana kompetenca bi morala biti opredeljena z ustreznimi zahtevanimi znanji in spretnostmi.
(1) UL L 345, 27.12.2017, str. 53. L 6/16 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
(5) Da bi lahko pristojni organi na podoben način izvajali praktične izpite, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(3) Direktive (EU) 2017/2397, bi morali biti določeni standardi za praktične izpite. Zato bi morale biti v standardih za vsak praktični izpit opredeljene posebne kompetence in okoliščine ocenjevanja, vključno s posebnim sistemom točkovanja ter tehničnimi zahtevami za plovne objekte in kopenske naprave. Za kandidate za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna, ki pred tem niso zaključili ocenjevanja na operativni ravni, bi bilo treba zagotoviti dodatni modul, da bi se lahko preverila tudi zmožnost opravljanja povezanih nadzorovanih nalog.
(6) Določeni bi morali biti tudi standardi za odobritev simulatorjev za zagotovitev, da so simulatorji, ki se uporabljajo za ocenjevanje kompetenc, zasnovani tako, da omogočajo preverjanje kompetenc, kot je predpisano s standardi za praktične izpite. Standardi bi morali zajemati tehnične in funkcionalne zahteve za simulatorje upravljanja plovil in simulatorje radarja ter postopek upravne odobritve takih simulatorjev.
(7) Za zmanjšanje nacionalnih razlik v zdravstvenih zahtevah in izpitnem postopku ter zagotovitev, da so zdravniška potrdila, ki se izdajo članom posadke krova v plovbi po celinskih plovnih poteh, veljaven kazalnik njihove zdravstvene zmožnosti za delo, ki ga bodo opravljali, bi bilo treba določiti standarde za zdravstveno zmožnost. V standardih bi bilo treba določiti preskuse, ki jih morajo izvesti zdravniki, in merila, ki jih morajo uporabljati za določitev zmožnosti članov posadke krova za delo. Zajemati bi morali vid, sluh ter telesna in duševna stanja, ki lahko povzročijo začasno ali trajno nezmožnost za delo, ter možne blažilne ukrepe in omejitve. Za zagotovitev skladnosti bi morali standardi temeljiti na smernicah o zdravniških pregledih pomorščakov, ki sta jih objavili Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, zlasti o merilih, ki se uporabljajo za obalne storitve.
(8) Zaradi usklajenosti in učinkovitosti bi moral biti datum prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo usklajen z datumi prenosa Direktive (EU) 2017/2397.
(9) V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo biti informacije, ki jih morajo države članice v okviru prenosa direktive v nacionalno zakonodajo zagotoviti Komisiji, jasne in natančne. To velja tudi za ta delegirani akt –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Standardi za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti iz člena 17(1) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi I k tej direktivi.
Člen 2
Standardi za praktične izpite iz člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi II k tej direktivi.
Člen 3
Standardi za odobritev simulatorjev iz člena 21(2) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi III k tej direktivi.
Člen 4
Standardi za zdravstveno zmožnost iz člena 23(6) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi IV k tej direktivi.
Člen 5
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. januarja 2022. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/17
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za državo članico, ki Direktive (EU) 2017/2397 ni v celoti prenesla in izvajala v skladu s členom 39(2), (3) ali (4) navedene direktive. Če taka država članica Direktivo (EU) 2017/2397 v celoti prenese in izvaja, istočasno sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ter o tem obvesti Komisijo.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 6
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 7
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 2. avgusta 2019
Za Komisijo Predsednik Jean-Claude JUNCKER L 6/18 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
PRILOGA I
STANDARDI ZA KOMPETENCE TER USTREZNA ZNANJA IN SPRETNOSTI
I. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA OPERATIVNO RAVEN
1. Plovba
1.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri manevriranju in upravljanju plovnega objekta na celinskih plovnih poteh. Čolnar je to sposoben opravljati na vseh vrstah plovnih poti in v vseh vrstah pristanišč.
Čolnar je zlasti sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pomagati pri privezovanju, odvezova 1. Poznavanje opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo na krovu za nju in vleki (vlečenju); privezovanje, odvezovanje in vleko (vlečenje). 2. Sposobnost uporabe zahtevane opreme na krovu, npr. priveznikov in vitlov, za privezovanje in odvezovanje ter vleko. 3. Sposobnost uporabe materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih varnostnih ukrepov, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme. 4. Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov. 5. Poznavanje učinkov gibanja vode okrog plovnega objekta in lokalnih učinkov na pogoje plovbe, vključno z učinki prevesa in plitve vode, povezane z ugrezom plovila. 6. Poznavanje gibanja vode, ki vpliva na plovni objekt med manevriranjem, vključno z učinki medsebojnega vpliva v primeru plovbe dveh plovnih objektov enega mimo drugega ali njunega prehitevanja na ozkih plovnih poteh in učinki medsebojnega vpliva na plovni objekt, privezan ob plovni poti, ko se po tej poti približuje drug plovni objekt in pluje mimo privezanega na kratki razdalji.
2. pomagati pri postopkih priključitve 1. Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih kombinacij potiskača in barže; priključitve. 2. Sposobnost priklopa in odklopa kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov. 3. Poznavanje pravil za varno delo, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme. 4. Sposobnost uporabe pravil za varno delo in sporazumevanja z vključenimi člani posadke.
3. pomagati pri sidranju; 1. Poznavanje sidrne opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo v različnih okoliščinah. 2. Sposobnost zagotavljanja pomoči pri sidranju, npr. priprava sidrne opreme za sidranje, sprostitev sidra, zagotovitev dovolj dolge vrvi ali verige za začetno obračanje smeri, določitev, kdaj sidro drži plovni objekt na svojem mestu (obremenitev sidra), zavarovanje sidra po zasidranju, uporaba vlečnih sider pri različnih manevrih in delo z oznakami na sidrih. 3. Poznavanje pravil za varno delo, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme.
4. krmariti plovni objekt v skladu z ukazi 1. Poznavanje funkcij in vrst različnih pogonskih in krmilnih sistemov. glede spreminjanja položaja krmila z 2. Sposobnost krmarjenja plovnega objekta pod nadzorom in v skladu z ukazi ustrezno uporabo krmilne naprave; glede spreminjanja položaja. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/19
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
5. krmariti plovni objekt v skladu z ukazi 1. Poznavanje vpliva vetra in tokov na plovbo in manevriranje. glede spreminjanja položaja krmila, ob 2. Sposobnost krmarjenja plovnega objekta pod nadzorom, pri čemer upoštevanju vpliva vetra in tokov; upošteva vpliv vetra na plovbo in manevre na plovnih poteh s tokovi ali brez njih ter značilnosti vetra.
6. pod nadzorom uporabljati navigacijske 1. Poznavanje navigacijskih pripomočkov in instrumentov, kot so krmilno pripomočke in instrumente; kazalo, radar, kazalnik stopnje obračanja in kazalnik hitrosti plovbe. 2. Sposobnost uporabe informacij, ki jih zagotavljajo navigacijski pripomočki, kot so luči in sistem postavljanja boj ter karte. 3. Sposobnost uporabe navigacijskih instrumentov, kot so kompas, kazalnik stopnje obračanja in kazalnik hitrosti plovbe.
7. izvesti potrebne ukrepe za varno plov 1. Poznavanje varnostnih predpisov in kontrolnih seznamov, ki jih je treba bo; upoštevati v nevarnih in izrednih razmerah. 2. Sposobnost prepoznavanja nevarnih razmer in odzivanja nanje ter izvajanja nadaljnjih ukrepov v skladu z varnostnimi predpisi. 3. Sposobnost takojšnjega opozarjanja upraviteljev plovnega objekta. 4. Sposobnost uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme. 5. Poznavanje preverjanja, ki ga naroči nadzornik v zvezi s prisotnostjo, uporabnostjo, neprepustnostjo za vodo ter zavarovanjem plovnega objekta in njegove opreme. 6. Sposobnost opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč ter njihova zaščita. 7. Sposobnost opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom v strojnici; shranjevanja in zavarovanja nepritrjenih predmetov, polnjenja dnevnih tankov in preverjanja ventilov.
8. opisati značilnosti glavnih evropskih ce 1. Poznavanje najpomembnejših nacionalnih in mednarodnih celinskih linskih plovnih poti, pristanišč in termi plovnih poti. nalov za pripravo potovanja in krmarje 2. Poznavanje glavnih pristanišč in terminalov v evropskem omrežju za nje; prevoz po celinskih plovnih poteh. 3. Poznavanje vpliva gradbenih objektov, profilov plovnih poti in objektov za zaščito na plovbo. 4. Poznavanje značilnosti razvrstitve rek, kanalov in celinskih plovnih poti pomorskega značaja: širina dna, vrsta brežine, zaščita brežine, vodostaj, gibanje vode, vertikalna svetla višina pod mostom in horizontalna svetla širina pod mostom. 5. Poznavanje navigacijskih pripomočkov in instrumentov, potrebnih pri plovbi po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja. 6. Sposobnost pojasnitve značilnosti različnih vrst celinskih plovnih poti za pripravo potovanja in krmarjenje.
9. spoštovati splošne določbe, signale, 1. Poznavanje dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po oznake in sistem označevanja; celinskih plovnih poteh, in policijskih predpisov, ki se uporabljajo za ustrezne celinske plovne poti. 2. Sposobnost upravljanja in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta. 3. Poznavanje sistema postavljanja boj in označevanja v skladu z oznakami SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (Mednarodna zveza uradov za svetilnike in pomorske oznake) za regijo A.
10. upoštevati postopke pri prehodu skozi 1. Poznavanje oblike, zasnove in zmogljivosti zapornic in mostov, prehoda zapornice in pod mostovi; skozi zapornico (postopek zapiranja zapornice), vrst zapornic, priveznikov in stopnic itd. 2. Sposobnost uporabe postopkov med približevanjem zapornici ali mostu, vplutjem v zapornico ali vplutjem pred most, zapiranjem zapornice in premikanjem mostu ter izplutjem iz zapornice ali izplutjem pod mostom. L 6/20 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
11. uporabljati sisteme nadzora prometa. 1. Poznavanje različnih sistemov nadzora prometa, ki se uporabljajo, kot so dnevne in nočne oznake na zapornicah, pregradah in mostovih. 2. Sposobnost prepoznavanja dnevnih in nočnih oznak na zapornicah, pregradah in mostovih ter upoštevanja navodil pristojnega organa, kot so upravitelji mostov in zapornic ter izvajalci nadzora prometa. 3. Sposobnost uporabe radijske opreme v izrednih razmerah. 4. Poznavanje sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) ter elektronskega prikaza navigacijskih kart in informacijskega sistema za celinsko plovbo (ECDIS).
2. Upravljanje plovnega objekta
2.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri nadziranju upravljanja plovnega objekta in skrbi za osebe na krovu.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razlikovati med različnimi vrstami plov 1. Poznavanje najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se nih objektov; uporabljajo pri plovbi po evropskih celinskih plovnih poteh, ter njihove ustrezne konstrukcije, dimenzij in tonaž. 2. Sposobnost pojasnitve značilnosti najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki plujejo po evropskih celinskih plovnih poteh.
2. uporabljati znanje o konstrukciji plov 1. Poznavanje učinkov gibanja plovnega objekta v različnih okoliščinah, ki so nih objektov za plovbo po celinskih posledica napetosti v vzdolžni in prečni smeri ter različnih pogojev plovnih poteh in njihovem obnašanju obremenitve. v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in 2. Sposobnost pojasnitve vedenja plovnega objekta v različnih pogojih trdnost; obremenitve, kar zadeva stabilnost in trdnost plovnega objekta.
3. uporabljati znanje o konstrukcijskih de 1. Poznavanje konstrukcijskih elementov plovnega objekta ob upoštevanju lih plovnega objekta ter prepoznati dele prevoza različnih vrst tovora in potnikov, vključno z vzdolžno in prečno po imenu in funkciji; konstrukcijo ter lokalnimi ojačitvami. 2. Sposobnost poimenovanja konstrukcijskih delov plovnega objekta in opisa njihovih funkcij.
4. uporabljati znanje o neprepustnosti 1. Znanje o neprepustnosti plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih plovnega objekta za vodo; poteh za vodo. 2. Sposobnost preverjanja neprepustnosti za vodo.
5. uporabljati znanje o dokumentaciji, ki se 1. Poznavanje obvezne dokumentacije plovnega objekta. zahteva za upravljanje plovnega objekta. 2. Sposobnost pojasnitve pomembnosti glede na mednarodne ali nacionalne zahteve in zakonodajo.
2.2 Čolnar je sposoben uporabljati opremo plovnega objekta.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati sidra in upravljati sidrne vi 1. Poznavanje različnih vrst sider in sidrnih vitlov, ki se uporabljajo na krovu tle; plovnega objekta. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/21
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja različnih vrst sider in sidrnih vitlov, ki se uporabljajo na krovu plovnega objekta, ter pojasnitve njihove posebne uporabe. 3. Sposobnost varnega ravnanja z različnimi vrstami sider in sidrnih vitlov v različnih razmerah in pogojih.
2. uporabljati opremo na krovu in dvižne 1. Poznavanje opreme, ki se uporablja na krovu plovnega objekta, kot so naprave; (priključni) vitli, žrela, dvižne naprave, avtomobilski žerjavi, cevovodi, požarne cevi itd. 2. Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja opreme na krovu ter dvižnih naprav in pojasnitve njihove posebne uporabe. 3. Sposobnost varnega ravnanja z opremo na krovu in dvižnimi napravami.
3. uporabljati opremo za potniška plovila. 1. Poznavanje posebnih zahtev glede konstrukcije, opreme in naprav za potniška plovila. 2. Sposobnost poimenovanja in prepoznavanja opreme, ki se uporablja samo na krovu potniških plovil, in pojasnitve njene posebne uporabe. 3. Sposobnost varnega ravnanja z opremo, ki se uporablja na krovu potniških plovil.
3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
3.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pripravi, razporejanju in spremljanju tovora med natovarjanjem in raztovarjanjem.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. brati natovorne načrte in načrte stabil 1. Poznavanje vpliva vrst tovora na natovorne načrte in načrte stabilnosti. nosti; 2. Poznavanje natovornih načrtov in načrtov stabilnosti. 3. Sposobnost razumevanja natovornih načrtov. 4. Poznavanje številčenja in oddelkov skladišč plovil za prevoz suhega tovora ter rezervoarjev tankerjev (N, C ali G) in poznavanje razporejanja različnih vrst tovora. 5. Sposobnost prepoznavanja oznak nevarnega blaga v skladu z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN).
2 spremljati razporejanje in zavarovanje 1. Poznavanje metod razporejanja različnih vrst tovora na plovnem objektu, tovora; da se zagotovi varen in učinkovit prevoz. 2. Poznavanje postopkov priprave plovnega objekta za natovarjanje in raztovarjanje. 3. Sposobnost varne uporabe postopkov natovarjanja in raztovarjanja, tj. z odpiranjem in zapiranjem skladišč, ter izvajanja nadzora na krovu med postopki natovarjanja in raztovarjanja. 4. Sposobnost vzpostavitve in vzdrževanja učinkovite komunikacije med natovarjanjem in raztovarjanjem. 5. Poznavanje vpliva tovora na stabilnost plovnega objekta. 6. Sposobnost spremljanja poškodb tovora in poročanja o njih.
3. razlikovati med različnimi vrstami tovo 1. Poznavanje različnih vrst tovora, kot so kosovni tovor, tekoči tovor, težki ra in njihovimi lastnostmi; tovor itd. 2. Poznavanje logistične verige in multimodalnega prevoza. 3. Sposobnost priprave plovnega objekta za upravljanje, povezano s postopki natovarjanja in raztovarjanja, npr. komuniciranje s kopnim in priprava skladišča. L 6/22 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. uporabljati balastni sistem; 1. Poznavanje delovanja in uporabe balastnega sistema. 2. Sposobnost uporabe balastnega sistema, na primer s polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za balast.
5. preveriti količino tovora; 1. Poznavanje ročnih in tehničnih metod določanja teže tovora na različnih vrstah plovnih objektov. 2. Poznavanje metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora. 3. Poznavanje izračuna količine tekočega tovora z uporabo sondiranj ali preglednic rezervoarjev ali obojega. 4. Sposobnost branja ugreznih oznak in ugreznih lestvic.
6. delati v skladu s predpisi in pravili za 1. Poznavanje pravil in postopkov za varno delo, ki se uporabljajo v fazah varno delo. priprave, natovarjanja in raztovarjanja plovnega objekta z različnimi vrstami tovora. 2. Sposobnost spoštovanja pravil in postopkov za varno delo, ki se uporabljajo med natovarjanjem in raztovarjanjem, ter uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme. 3. Sposobnost vzpostavitve in vzdrževanja učinkovite govorne in negovorne komunikacije z vsemi partnerji, vključenimi v postopke natovarjanja in raztovarjanja. 4. Poznavanje tehničnih sredstev za ravnanje s tovorom na plovnem objektu in v pristaniščih ter s plovnega objekta in iz pristanišč ter ukrepi za varnost pri delu med njihovo uporabo.
3.2 Čolnar je sposoben pomagati upravljavcem plovnega objekta pri zagotavljanju storitev potnikom ter zagotavljati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1).
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. spoštovati predpise in konvencije glede 1. Poznavanje veljavnih predpisov in konvencij v zvezi s prevozom potnikov. prevoza potnikov; 2. Sposobnost zagotavljanja neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
2. pomagati pri varnem gibanju potnikov 1. Poznavanje postopkov, ki se uporabljajo pred in med vkrcavanjem in pri vkrcanju in izkrcanju; izkrcavanjem potnikov. 2. Sposobnost postavitve in namestitve opreme za vkrcanje in izkrcanje ter uporabe varnostnih ukrepov.
3. pomagati pri nadzoru potnikov v izred 1. Poznavanje obstoječe reševalne opreme za izredne razmere, postopkov, ki nih razmerah; jih je treba upoštevati v primeru puščanja, požara, človeka v morju, evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic, ter medicinske prve pomoči na krovu. 2. Sposobnost zagotavljanja pomoči v primeru puščanja, požara, človeka v morju, trčenja in evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic, ter uporabe reševalne opreme v izrednih razmerah in nudenja medicinske prve pomoči na krovu plovila.
(1) Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/23
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. učinkovito sporazumevanje s potniki. 1. Poznavanje standardiziranih komunikacijskih fraz za evakuacijo potnikov ob izrednem dogodku. 2. Sposobnost uporabe k storitvam usmerjenega vedenja in jezika.
4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
4.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pomorski, elektrotehnični, elektronski in nadzorni tehniki, da se zagotovi splošna tehnična varnost.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pomagati pri nadzorovanju motorjev in 1. Poznavanje načel pogonskega sistema. pogonskega sistema; 2. Poznavanje različnih vrst motorjev ter njihove konstrukcije, zmogljivosti in terminologije. 3. Poznavanje funkcije in delovanja sistemov dovajanja zraka, dovajanja goriva, mazanja in hlajenja ter izpušnega sistema motorja. 4. Poznavanje glavnih in pomožnih motorjev. 5. Sposobnost izvajanja osnovnih pregledov in zagotavljanja pravilnega delovanja motorjev.
2. pripraviti glavne motorje in pomožno 1. Poznavanje sistemov zagona glavnih motorjev, pomožne opreme ter opremo za delovanje; hidravličnih in pnevmatskih sistemov v skladu z navodili. 2. Poznavanje načel sistemov vzvratne vožnje. 3. Sposobnost priprave strojev v strojnici v skladu s kontrolnim seznamom za odhod. 4. Sposobnost uporabe sistema zagona in pomožne opreme v skladu z navodili, npr. krmilja. 5. Sposobnost zagona glavnih motorjev ob upoštevanju postopkov zagona. 6. Sposobnost uporabe hidravličnih in pnevmatskih sistemov.
3. ustrezno odzivati se na okvare moto 1. Poznavanje nadzorne opreme v strojnici in postopkov poročanja o okvarah. rjev; 2. Sposobnost prepoznavanja okvar in sprejetja ustreznih ukrepov v primeru okvare, vključno s poročanjem upraviteljem plovnega objekta.
4. upravljati stroje, vključno s črpalkami, 1. Poznavanje varnega upravljanja in nadzora strojev v strojnici, prostorov za cevovodi ter kalužnimi in balastnimi si balast in kalužo v skladu s postopki. stemi; 2. Sposobnost nadzora nad varnim delovanjem in upravljanjem strojev v strojnici ter vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza ter sposobnostjo pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih. 3. Sposobnost priprave in izvedbe postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju. 4. Sposobnost upravljanja kalužnih, balastnih in tovornih črpalk.
5. pomagati pri nadzorovanju elektron 1. Poznavanje elektronskih in električnih sistemov in sestavnih delov. skih in električnih naprav; 2. Poznavanje izmeničnega in enosmernega toka. 3. Sposobnost nadzorovanja in ocenjevanja nadzornih instrumentov. 4. Poznavanje magnetizma ter razlike med naravnimi in umetnimi magneti. 5. Poznavanje elektrohidravličnega sistema. L 6/24 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
6. pripraviti, zagnati, povezati in zamenjati 1. Poznavanje naprave za proizvodnjo električne energije. generatorje ter nadzorovati njihove si 2. Sposobnost uporabe stikalne plošče. steme in oskrbo na kopnem; 3. Sposobnost uporabe oskrbe na kopnem.
7. opredeliti okvare in najpogostejše napa 1. Poznavanje okvar zunaj strojnice in postopkov, ki jih je treba upoštevati, da ke ter opisati ukrepe za preprečevanje se prepreči škoda, in postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru okvar. škode; 2. Sposobnost opredelitve najpogostejših napak in ukrepanja za preprečevanje poškodb mehanskih, električnih, elektronskih, hidravličnih in pnevmatskih sistemov.
8. uporabljati potrebna orodja za zagotav 1. Poznavanje značilnosti in omejitev postopkov in materialov, ki se ljanje splošne tehnične varnosti. uporabljajo za vzdrževanje in popravilo motorjev in opreme. 2. Sposobnost uporabe praks za varno delo pri vzdrževanju ali popravilih motorjev in opreme.
4.2 Čolnar je sposoben izvajati vzdrževalna dela na pomorski, električni, elektronski in nadzorni tehnični opremi, da se zagotovi splošna tehnična varnost.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. opravljati vsakodnevna vzdrževalna de 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati pri vzdrževanju in dobri la na glavnih motorjih, pomožnih stro oskrbi strojnice, glavnega motorja, glavnih strojev, pomožne opreme in jih in nadzornih sistemih; nadzornih sistemov. 2. Sposobnost vzdrževanja glavnih strojev, pomožne opreme in nadzornih sistemov.
2. opravljati vsakodnevna vzdrževalna de 1. Poznavanje postopkov vsakodnevnega vzdrževanja. la na strojih, vključno s črpalkami, ce 2. Sposobnost vzdrževanja in oskrbovanja črpalk, cevovodov ter kalužnih in vovodi ter kalužnimi in balastnimi siste balastnih sistemov. mi;
3. uporabljati potrebna orodja za zagotav 1. Poznavanje uporabe materialov za vzdrževanje in servisne opreme na ljanje splošne tehnične varnosti; krovu, vključno z njihovimi prednostmi in omejitvami. 2. Sposobnost izbire in uporabe materialov za vzdrževanje in servisne opreme na krovu.
4. upoštevati postopke vzdrževanja in po 1. Poznavanje priročnikov in navodil za vzdrževanje in popravila. pravil; 2. Sposobnost izvajanja postopkov vzdrževanja in popravil v skladu z veljavnimi priročniki in navodili.
5. uporabljati tehnične informacije in do 1. Poznavanje tehnične dokumentacije in priročnikov. kumentirati tehnične postopke. 2. Sposobnost dokumentiranja vzdrževalnih del. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/25
5. Vzdrževanje in popravila
5.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri vzdrževanju in popravilih plovnega objekta ter njegovih naprav in opreme.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. delati z različnimi vrstami materialov in 1. Poznavanje potrebnih orodij in vzdrževanja opreme ter pravil za varno delo orodij, uporabljenih pri vzdrževanju in in pravil o varstvu okolja. popravilih; 2. Sposobnost uporabe ustreznih metod za vzdrževanje plovnega objekta, vključno s sposobnostjo izbire različnih materialov. 3. Sposobnost pravilnega vzdrževanja in shranjevanja orodja in opreme za vzdrževanje. 4. Sposobnost opravljanja vzdrževalnih del v skladu s pravili za varno delo in pravili o varstvu okolja.
2. varovati zdravje in okolje pri izvajanju 1. Poznavanje veljavnih postopkov čiščenja in ohranjanja ter pravil higiene. vzdrževanja in popravil; 2. Sposobnost čiščenja vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno s prevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor. 3. Sposobnost čiščenja strojnic in motorjev z uporabo zahtevanih čistil. 4. Sposobnost čiščenja in vzdrževanja urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo zahtevanih materialov v skladu s pravili o varstvu okolja. 5. Sposobnost skrbi za plovni objekt in odstranjevanja gospodinjskih odpadkov v skladu s pravili o varstvu okolja.
3. vzdrževati tehnične naprave v skladu s 1. Poznavanje tehničnih navodil za vzdrževanje in programov vzdrževanja. tehničnimi navodili; 2. Sposobnost skrbi za vso tehnično opremo v skladu z navodili in uporabe programov vzdrževanja (tudi digitalnih) pod nadzorom.
4. varno ravnati z žicami in vrvmi; 1. Poznavanje lastnosti različnih vrst vrvi in žic. 2. Sposobnost njihove uporabe in shranjevanja v skladu s praksami in pravili za varno delo.
5. izdelati vozle in zanke v skladu z njihovo 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev varne vleke uporabo ter jih vzdrževati; in priključitve s sredstvi, ki so na voljo na krovu. 2. Sposobnost spletanja žic in vrvi. 3. Sposobnost izdelave vozlov glede na njihovo uporabo. 4. Vzdrževanje žic in vrvi.
6. pripraviti in izvajati delovne načrte kot 1. Poznavanje načel skupinskega dela. član skupine in preveriti rezultate. 2. Sposobnost neodvisnega izvajanja vzdrževanja in enostavnih popravil v okviru skupine. 3. Sposobnost izvajanja zahtevnejših popravil pod nadzorom. 4. Uporaba različnih delovnih metod, vključno s skupinskim delom, v skladu z varnostnimi navodili. 5. Sposobnost ocenjevanja kakovosti dela.
6. Sporazumevanje
6.1 Čolnar je sposoben komunicirati na splošno in strokovno, kar vključuje sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav. L 6/26 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati informacijske in komunika 1. Poznavanje namestitve interfona za medsebojno komunikacijo med cijske sisteme; plovnimi objekti ali terminali ter sistema (mobilnih) telefonov, radia, (satelitske) televizije in kamer plovnega objekta. 2. Sposobnost uporabe sistema (mobilnih) telefonov, radia, (satelitske) televizije in kamer plovnega objekta. 3. Poznavanje načel delovanja celinskega AIS. 4. Sposobnost uporabe podatkov celinskega AIS za poziv drugega plovnega objekta.
2. reševati različne naloge z različnimi vr 1. Poznavanje digitalnih naprav, ki so na voljo v prevozu po celinskih plovnih stami digitalnih naprav, informacijskih poteh. storitev (kot so rečne informacijske sto 2. Sposobnost uporabe digitalnih naprav plovnega objekta v skladu z navodili ritve (RIS)) in komunikacijskih siste za izvajanje enostavnih nalog. mov;
3. zbirati in shranjevati podatke, vključno 1. Poznavanje komunikacijskega sistema plovnega objekta za zbiranje, z varnostnim kopiranjem in posodab shranjevanje in posodabljanje podatkov. ljanjem podatkov; 2. Sposobnost obdelave podatkov pod strogim nadzorom.
4. upoštevati navodila za varstvo podat 1. Poznavanje predpisov o varstvu podatkov in varovanja poslovne skrivnosti. kov; 2. Sposobnost obdelave podatkov v skladu s predpisi o varstvu podatkov in varovanjem poslovne skrivnosti.
5. predstaviti dejstva z uporabo tehničnih 1. Poznavanje zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, izrazov; povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah. 2. Sposobnost uporabe zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.
6. pridobivati navtične in tehnične infor 1. Poznavanje razpoložljivih virov informacij. macije za vzdrževanje varnosti plovbe. 2. Sposobnost uporabe virov informacij za pridobitev potrebnih navtičnih in tehničnih informacij za vzdrževanje varnosti plovbe.
6.2 Čolnar je sposoben biti družaben.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upoštevati navodila in se sporazumevati 1. Poznavanje pomena ukazov, ki jih izdajajo upravitelji plovnega objekta, z drugimi v zvezi z nalogami na krovu; uradnih in neuradnih navodil, pravil in postopkov ter pomena vloge, ki jo ima čolnar kot vzornik za neizkušene člane posadke. 2. Sposobnost izpolnjevanja ukazov, ki jih izdajo upravitelji plovnega objekta, ter drugih navodil in pravil ter spremljanja neizkušenih članov posadke. 3. Poznavanje pravil družbe ali pravil na krovu. 4. Sposobnost upoštevanja pravil družbe ali pravil na krovu.
2. prispevati k dobrim družbenim odno 1. Poznavanje kulturne raznolikosti. som in sodelovati z drugimi na krovu; 2. Sposobnost sprejemanja različnih kulturnih standardov, vrednot in navad. 3. Sposobnost dela in življenja v skupini. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/27
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. Sposobnost sodelovanja na skupinskih sestankih in izvajanja razdeljenih nalog. 5. Zavedanje pomena spoštovanja skupinskega dela. 6. Sposobnost spoštovanja s spolom povezanih in kulturnih razlik ter poročanja o s tem povezanih težavah, vključno z nadlegovanjem na delovnem mestu in (spolnim) nadlegovanjem.
3. sprejeti družbeno odgovornost, pogoje 1. Sposobnost prepoznavanja kršitev in morebitnih nevarnosti. za zaposlitev ter pravice in dolžnosti 2. Sposobnost proaktivnega odzivanja na kršitve in morebitne nevarnosti. posameznikov; razumeti nevarnosti 3. Sposobnost neodvisnega dela v skladu z navodili. zlorabe alkohola in drog ter se ustrezno 4. Poznavanje pravic in dolžnosti posameznih delavcev. odzivati na kršitve in nevarnosti; 5. Poznavanje nevarnosti uživanja alkohola in drog v delovnem in družbenem okolju. (Ozaveščenost o pravilih policijskih predpisov glede toksikologije.) 6. Sposobnost prepoznavanja nevarnosti za varno upravljanje plovnega objekta, povezanih z uživanjem alkohola in drog.
4. načrtovati, kupovati in pripravljati pre 1. Poznavanje možnosti zagotavljanja hrane in načel zdrave prehrane. proste obroke. 2. Sposobnost priprave preprostih obrokov ob upoštevanju pravil higiene.
7. Zdravje in varnost ter varstvo okolja
7.1 Čolnar je sposoben upoštevati pravila za varno delo, razumeti pomembnost pravil s področja zdravja in varnosti ter pomembnost okolja.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. delati v skladu z navodili in pravili za 1. Poznavanje prednosti praks za varno delo. varnost pri delu in preprečevanje ne 2. Poznavanje narave nevarnosti na krovu. sreč; 3. Sposobnost preprečevanja nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu, na primer: • premiki plovnega objekta; • zagotovitev varnega vkrcanja na plovni objekt in izkrcanja z njega (npr. z mostom za izkrcanje in vkrcanje, ladijskim čolnom); • varno natovarjanje premičnih objektov; • delo s stroji; • prepoznavanje električnih nevarnosti; • protipožarni ukrepi in gašenje požarov; • poklicna uporaba ročnega orodja; • poklicna uporaba električnega ročnega orodja; • spoštovanje zdravstvenih in higienskih predpisov; • odprava nevarnosti zdrsa, padca in spotika. 4. Poznavanje ustreznih delovnih navodil glede zdravja in varnosti pri delu med dejavnostmi, ki se izvajajo na krovu. 5. Poznavanje veljavnih predpisov glede varnih in trajnostnih delovnih pogojev. 6. Sposobnost preprečevanja nesreč pri dejavnostih, ki so lahko nevarne za osebje ali plovni objekt ter so povezane z • natovarjanjem ali raztovarjanjem tovora; • privezovanjem in odvezovanjem; • delom na višini; • delom s kemikalijami; • delom z akumulatorji; • navzočnostjo v strojnici; L 6/28 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
• dviganjem bremen (ročnim in mehanskim); • vstopom v zaprte prostore in delom v njih. 7. Sposobnost razumevanja ukazov in sporazumevanja z drugimi v zvezi z nalogami na krovu.
2. uporabljati osebno zaščitno opremo za 1. Poznavanje osebne zaščitne opreme. preprečevanje nesreč; 2. Sposobnost uporabe osebne zaščitne opreme, na primer: • zaščite za oči, • zaščite za dihala, • zaščite za ušesa, • zaščite za glavo, • zaščitne obleke.
3. upoštevati potrebne varnostne ukrepe 1. Poznavanje nevarnosti, povezanih z vstopom v zaprte prostore. pred vstopom v zaprte prostore. 2. Poznavanje varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati, in preskusov ali meritev, ki jih je treba izvesti, da se ugotovi, ali je zagotovljena varnost za vstop v zaprt prostor in delo v njem. 3. Sposobnost uporabe varnostnih navodil pred vstopom v določene prostore na krovu, na primer: • skladišče, • kesone, • dvojni trup. 4. Sposobnost upoštevanja varnostnih ukrepov v zvezi z delom v zaprtih prostorih.
7.2 Čolnar je sposoben razumeti pomen usposabljanja na krovu in ob izrednih dogodkih takoj ukrepati.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. ukrepati ob izrednem dogodku v skladu 1. Poznavanje različnih vrst izrednih dogodkov. z veljavnimi navodili in postopki; 2. Poznavanje postopka, ki ga je treba upoštevati v primeru alarma. 3. Poznavanje postopkov, ki se uporabljajo v primeru nesreče. 4. Sposobnost ukrepanja v skladu z navodili in postopki.
2. nuditi medicinsko prvo pomoč; 1. Poznavanje splošnih načel prve pomoči, vključno z upoštevanjem sestave in funkcij telesa na krovu plovnega objekta po oceni stanja. 2. Sposobnost ohranjanja dobrega fizičnega in psihičnega stanja ter osebne higiene v primeru prve pomoči. 3. Poznavanje ustreznih ukrepov v primeru nesreč v skladu s priznanimi dobrimi praksami. 4. Sposobnost ocene potreb poškodovanih oseb in groženj za lastno varnosti. 5. Sposobnost izvedbe potrebnih ukrepov ob izrednih dogodkih, vključno z: (a) namestitvijo poškodovane osebe v pravilen položaj; (b) uporabo tehnik oživljanja; (c) nadzorovanjem krvavitve; (d) uporabo ustreznih ukrepov osnovnega obvladovanja šoka; (e) uporabo ustreznih ukrepov v primeru opeklin in oparin, tudi pri nesrečah, ki jih povzroči električni tok; (f) reševanjem in prevozom poškodovanih oseb. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/29
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
6. Sposobnost improvizacije pri uporabi obvez in uporabe pripomočkov iz kompleta prve pomoči.
3. uporabljati in vzdrževati osebno za 1. Poznavanje rednih pregledov osebne zaščitne opreme, poti za izhod v sili in ščitno opremo in reševalno opremo reševalne opreme v zvezi s funkcijo, poškodbami, obrabo in drugimi na ladji; nepopolnostmi. 2. Sposobnost odzivanja v primeru ugotovljenih nepopolnosti, vključno z ustreznimi postopki komunikacije. 3. Sposobnost uporabe osebne reševalne opreme, na primer: • rešilnih pasov, vključno z ustrezno opremo, in • rešilnih jopičev, vključno z ustrezno opremo na njih, kot so fiksne in utripajoče luči ter piščalka, ki je čvrsto pritrjena z vrvico. 4. Poznavanje funkcij ladijskega čolna. 5. Sposobnost priprave in spuščanja ladijskega čolna, plovbe z njim ter njegovega dvigovanja in shranjevanja.
4. zagotavljati pomoč v primeru reševal 1. Sposobnost reševanja in prevoza poškodovane osebe. nih akcij in plavati; 2. Sposobnost uporabe plavalnih spretnosti za reševalne akcije.
5. uporabljati poti za izhod v sili; Sposobnost ohranjanja prostih poti za izhod v sili (v skladu z lokalnimi posebnostmi na krovu).
6. uporabljati notranje komunikacijske in Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za alarmne sisteme za izredne razmere. izredne razmere.
7.3 Čolnar je sposoben upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje požara in pravilno uporabljati opremo za gašenje požara.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razlikovati med elementi požara ter vr 1. Poznavanje možnih vzrokov požara med različnimi dejavnostmi in stami in viri vžiga; razvrstitve požarov v skladu z evropskim standardom EN ali enakovrednim standardom. 2. Poznavanje elementov procesa zgorevanja. 3. Sposobnost uporabe osnov gašenja požara.
2. uporabljati različne vrste gasilnih apara 1. Poznavanje različnih značilnosti in razredov gasilnih aparatov. tov; 2. Sposobnost uporabe različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav ob upoštevanju na primer: • uporabe različnih vrst prenosnih gasilnih aparatov in • vpliva vetra med približevanjem požaru.
3. ravnati v skladu s postopki in organiza 1. Poznavanje sistemov za gašenje požara na krovu. cijo gašenja požara na krovu; 2. Sposobnost začetka gašenja požara in sprejetja ustreznih ukrepov glede obveščanja.
4. upoštevati navodila v zvezi z: osebno 1. Poznavanje postopkov za preprečevanje osebne nevarnosti. opremo, metodami, sredstvi za gašenje 2. Sposobnost ravnanja v skladu s postopkom v izrednih razmerah. ter postopki med gašenjem požara in reševalnimi akcijami.
7.4 Čolnar je sposoben opravljati naloge ob upoštevanju pomena varstva okolja. L 6/30 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. varovati okolje v skladu z ustreznimi 1. Poznavanje nacionalnih in mednarodnih predpisov v zvezi z varstvom predpisi; okolja. 2. Sposobnost uporabe razpoložljivih dokumentacijskih in informacijskih sistemov v zvezi z okoljskimi vprašanji v skladu z navodili. 3. Poznavanje posledic morebitnega iztekanja, razlitja ali izpusta onesnaževal v okolje. 4. Poznavanje nevarnega blaga in njegovih razvrstitev v zvezi z okoljskimi vidiki.
2. upoštevati varnostne ukrepe za prepre 1. Poznavanje splošnih varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja čevanje onesnaževanja okolja; okolja. 2. Sposobnost upoštevanja splošnih varnostnih ukrepov in uporabe varnih postopkov oskrbovanja z gorivom. 3. Sposobnost ukrepanja v skladu z navodili v primeru trčenja, na primer s popravilom razpok in lukenj.
3. učinkovito uporabljati vire; 1. Poznavanje učinkovite porabe goriva. 2. Sposobnost ekonomične in energijsko varčne uporabe materialov.
4. odlagati odpadke na okolju prijazen na 1. Poznavanje veljavnih predpisov glede odpadkov. čin. 2. Sposobnost zbiranja, dostave in odlaganja: • olja in maščobe s plovnega objekta; • ostankov tovora in • drugih vrst odpadkov.
II. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA VODSTVENO RAVEN
0. Nadzor
Voditelj čolna je sposoben dajati navodila drugim članom posadke in nadzirati naloge, ki jih opravljajo, kot je navedeno v oddelku 1 Priloge II k Direktivi (EU) 2017/2397, kar pomeni, da ima ustrezne sposobnosti za opravljanje teh nalog.
Osebe, ki želijo izpolnjevati pogoje za voditelja čolna, dokažejo kompetence, navedene v naslednjih oddelkih 0.1 do 7.4, razen če so izvedle enega od naslednjih korakov:
— zaključile odobren program usposabljanja, ki je temeljil na standardih za kompetence za operativno raven;
— uspešno opravile ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ in je bilo namenjeno preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven.
0.1 Plovba
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. prikazati postopke privezovanja, odve 1. Poznavanje opreme, materialov in postopkov, ki se uporabljajo za zovanja in vleke (vlečenja); privezovanje, odvezovanje in vleko (vlečenje). 2. Sposobnost uporabe materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vitli in privezniki, vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme. 3. Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/31
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. Poznavanje učinkov gibanja vode okrog plovnega objekta in lokalnih učinkov na pogoje plovbe, vključno z učinki prevesa in plitve vode, povezane z ugrezom plovila. 5. Poznavanje gibanja vode, ki vpliva na plovni objekt med manevriranjem, vključno z učinki medsebojnega vpliva v primeru plovbe dveh plovnih objektov enega mimo drugega ali njunega prehitevanja na ozkih plovnih poteh in učinki medsebojnega vpliva na plovni objekt, privezan ob plovni poti, ko se po tej poti približuje drug plovni objekt in pluje mimo privezanega na kratki razdalji.
2. prikazati postopke priključitve kombi 1. Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih nacij potiskača in barže; priključitve. 2. Sposobnost priklopa in odklopa kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov. 3. Sposobnost uporabe opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke priključitve, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme. 4. Sposobnost komuniciranja s člani posadke krova, vključenimi v postopke priključitve kombinacij potiskača in barže.
3. prikazati postopke sidranja; 1. Poznavanje opreme, materialov in postopkov, uporabljenih pri postopkih sidranja. 2. Sposobnost prikaza manevrov sidranja: priprava sidrne opreme za postopke sidranja, sprostitev sidra, zagotovitev dovolj dolge vrvi ali verige za začetno obračanje smeri, določitev, kdaj sidro drži plovni objekt na svojem mestu (obremenitev sidra), zavarovanje sidra po zasidranju, uporaba vlečnih sider pri različnih manevrih ter delo z oznakami na sidrih. 3. Sposobnost uporabe opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke sidranja, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme. 4. Sposobnost komuniciranja s krmarnico z uporabo sistemov za komuniciranje prek interfona in ročnih signalov.
4. izvesti ustrezne ukrepe za varno plovbo; 1. Sposobnost takojšnjega opozarjanja članov posadke ter uporabe osebne zaščitne in reševalne opreme. 2. Sposobnost zagotovitve neprepustnosti plovnega objekta za vodo. 3. Sposobnost prikaza in opravljanja dela v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč in njihova zaščita.
5. opisati različne vrste zapornic in mostov 1. Poznavanje oblike, zasnove in zmogljivosti zapornic in mostov, prehoda glede na njihovo delovanje; skozi zapornico (postopek zapiranja zapornice), vrst vrat za zapornice, priveznikov in stopnic itd. 2. Sposobnost pojasnitve in prikaza veljavnih postopkov članom posadke krova pri prehodu skozi zapornice in pregrade ter pod mostovi.
6. spoštovati splošne določbe, signale, 1. Poznavanje policijskih predpisov, ki se uporabljajo za ustrezne celinske oznake in sistem označevanja. plovne poti. 2. Sposobnost upravljanja in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta. 3. Poznavanje sistema postavljanja boj in označevanja v skladu z oznakami SIGNI in IALA za regijo A. L 6/32 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
0.2 Upravljanje plovnega objekta
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razlikovati med različnimi vrstami plov 1. Poznavanje najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se nih objektov; uporabljajo na evropskih celinskih plovnih poteh, njihove ustrezne konstrukcije, dimenzij in tonaž. 2. Sposobnost pojasnitve značilnosti najpogostejših vrst plovnih objektov, vključno s konvoji, ki se uporabljajo na evropskih celinskih plovnih poteh.
2. uporabljati znanje o dokumentaciji, ki se 1. Poznavanje obvezne dokumentacije plovnega objekta. zahteva za upravljanje plovnega objekta. 2. Sposobnost pojasnitve pomena dokumentacije glede na mednarodne in nacionalne zahteve ter zakonodajo.
0.3 Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pojasniti Evropski sporazum o medna 1. Sposobnost pojasnitve označevanja nevarnega blaga v skladu z ADN. rodnem prevozu nevarnega blaga po ce 2. Sposobnost pojasnitve postopkov za varnost potniškega prometa, vključno linskih plovnih poteh (ADN), označeva z uporabo Uredbe (EU) št. 1177/2010. nju in postopkih za varnost potniškega 3. Sposobnost učinkovitega sporazumevanja s potniki. prometa;
2. pojasniti in prikazati uporabo balastne 1. Poznavanje delovanja in uporabe balastnega sistema. ga sistema; 2. Sposobnost pojasnitve uporabe balastnega sistema, na primer s polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za balast.
3. preveriti količino tovora. 1. Poznavanje ročnih in tehničnih metod določanja teže tovora na različnih vrstah plovnih objektov. 2. Sposobnost uporabe metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora. 3. Sposobnost izračuna količine tekočega tovora z uporabo sondiranja in/ali preglednic rezervoarjev.
0.4 Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upravljati stroje, vključno s črpalkami, 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za varno upravljanje strojev, cevovodi ter kalužnimi in balastnimi si ter kalužnega in balastnega sistema, pa tudi pravilnega odlaganja odpadkov. stemi; 2. Sposobnost upravljanja in nadzorovanja strojev v strojnici ob upoštevanju postopkov. 3. Sposobnost pojasnitve varnega delovanja, upravljanja in vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza ter sposobnostjo pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/33
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. Sposobnost priprave in izvedbe postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju. 5. Sposobnost upravljanja kalužnih, balastnih in tovornih črpalk. 6. Sposobnost pojasnitve potrebe po zbiranju, shranjevanju in dostavi odpadkov na ustrezen in varen način. 7. Sposobnost uporabe hidravličnih in pnevmatskih sistemov.
2. pripraviti, zagnati, priključiti in zame 1. Poznavanje naprave za proizvodnjo električne energije. njati generatorje ter nadzorovati njiho 2. Sposobnost uporabe stikalne plošče. ve sisteme in oskrbo na kopnem; 3. Sposobnost uporabe oskrbe na kopnem.
3. uporabljati potrebna orodja in materia 1. Poznavanje značilnosti in omejitev postopkov, materialov in orodij, ki se le; uporabljajo za vzdrževanje in popravila motorjev in opreme. 2. Sposobnost uporabe postopkov za varno delo.
4. opravljati vsakodnevna vzdrževalna de Sposobnost vzdrževanja in oskrbe strojnice, glavnega motorja, glavnih strojev, la na glavnih motorjih, pomožnih stro pomožne opreme in nadzornih sistemov. jih in nadzornih sistemih;
5. opravljati vsakodnevna vzdrževalna de Sposobnost vzdrževanja in oskrbovanja črpalk, cevovodov ter kalužnih in la na strojih, vključno s črpalkami, ce balastnih sistemov. vovodi ter kalužnimi in balastnimi siste mi.
0.5 Vzdrževanje in popravila
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. varovati zdravje in okolje pri izvajanju 1. Poznavanje veljavnih postopkov čiščenja in ohranjanja ter pravil higiene. vzdrževanja in popravil; 2. Sposobnost čiščenja vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno s prevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor. 3. Sposobnost čiščenja strojnic in motorjev z uporabo ustreznih čistil. 4. Sposobnost čiščenja in vzdrževanja urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo ustreznih materialov v skladu z okoljskimi predpisi. 5. Sposobnost oskrbovanja plovnega objekta in odstranjevanja gospodinjskih odpadkov v skladu z okoljskimi predpisi.
2. vzdrževati tehnične naprave v skladu s 1. Poznavanje tehničnih navodil za programe vzdrževanja in popravil. tehničnimi navodili; 2. Sposobnost vzdrževanja in oskrbe vse tehnične opreme v skladu s tehničnimi navodili. 3. Sposobnost uporabe programov vzdrževanja (tudi digitalnih) pod nadzorom.
3. varno ravnati z žicami in vrvmi; 1. Poznavanje lastnosti različnih vrst vrvi in žic. 2. Sposobnost njihove uporabe in shranjevanja v skladu s praksami in pravili za varno delo. L 6/34 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. izdelati vozle in zanke glede na njihovo 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev varne vleke uporabo ter jih vzdrževati. in priključitve s sredstvi, ki so na voljo na krovu. 2. Sposobnost spletanja žic in vrvi. 3. Sposobnost izdelave vozlov glede na njihovo uporabo. 4. Sposobnost vzdrževanja žic in vrvi.
0.6 Sporazumevanje
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. predstaviti dejstva z uporabo tehničnih 1. Poznavanje zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, izrazov. povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah. 2. Sposobnost uporabe zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah.
0.7 Zdravje in varnost ter varstvo okolja
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati pravila za varnost pri delu in 1. Poznavanje varnih delovnih metod. preprečevanje nezgod; 2. Poznavanje narave nevarnosti na krovu. 3. Sposobnost preprečevanja nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu, na primer: • premiki plovnega objekta; • zagotovitev varnega vkrcanja na plovni objekt in izkrcanja z njega (npr. z mostom za izkrcanje in vkrcanje, ladijskim čolnom); • varno natovarjanje premičnih objektov; • delo s stroji; • prepoznavanje električnih nevarnosti; • protipožarni ukrepi in gašenje požarov; • poklicna uporaba ročnega orodja; • poklicna uporaba električnega ročnega orodja; • spoštovanje zdravstvenih in higienskih predpisov; • odprava nevarnosti zdrsa, padca in spotika. 4. Poznavanje ustreznih delovnih navodil glede zdravja in varnosti pri delu med dejavnostmi, ki se izvajajo na krovu. 5. Poznavanje veljavnih predpisov glede varnih in trajnostnih delovnih pogojev. 6. Sposobnost preprečevanja dejavnosti, ki bi lahko bile nevarne za osebje ali plovni objekt, kot so: • natovarjanje ali raztovarjanje tovora; • privezovanje in odvezovanje; • delo na višini; • delo s kemikalijami; • delo z akumulatorji; • navzočnost v strojnici; • dviganje bremen (ročno in mehansko); • vstopom v zaprte prostore in delom v njih. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/35
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. uporabljati osebno zaščitno opremo za 1. Poznavanje postopkov za uporabo zahtevane opreme za varno delo na preprečevanje nesreč; krovu. 2. Sposobnost uporabe osebne zaščitne opreme, na primer: • zaščite za oči, • zaščite za dihala, • zaščite za ušesa, • zaščite za glavo, • zaščitne obleke.
3. plavati in pomagati v primeru reševalnih 1. Sposobnost uporabe plavalnih spretnosti za reševalne akcije. akcij; 2. Sposobnost uporabe reševalne opreme v primeru reševalnih akcij. 3. Sposobnost reševanja in prevoza poškodovane osebe.
4. uporabljati poti za izhod v sili; 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba spoštovati v primeru evakuacije (v skladu z lokalnimi posebnostmi na krovu). 2. Sposobnost ohranjanja prostih poti za izhod v sili.
5. uporabljati notranje komunikacijske in Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za alarmne sisteme za izredne razmere; izredne razmere.
6. razlikovati med elementi požara ter vr 1. Poznavanje možnih vzrokov požara med različnimi dejavnostmi in stami in viri vžiga; razvrstitve požarov v skladu z evropskim standardom EN ali enakovrednim standardom. 2. Poznavanje elementov procesa zgorevanja. 3. Sposobnost uporabe osnovnih postopkov gašenja požara.
7. razlikovati med različnimi vrstami gasil 1. Poznavanje različnih značilnosti in razredov gasilnih aparatov. nih aparatov in jih uporabljati; 2. Sposobnost uporabe različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav, na primer: • razredov gasilnih aparatov; • uporabe različnih vrst prenosnih gasilnih aparatov; • vpliva vetra med približevanjem požaru.
8. nuditi medicinsko prvo pomoč; 1. Poznavanje splošnih načel prve pomoči, vključno z upoštevanjem sestave in funkcij telesa na krovu plovnega objekta po oceni stanja. 2. Sposobnost ohranjanja dobrega fizičnega in psihičnega stanja ter osebne higiene v primeru prve pomoči. 3. Poznavanje ustreznih ukrepov v primeru nesreč v skladu s priznanimi dobrimi praksami. 4. Sposobnost ocene potreb poškodovanih oseb in groženj za lastno varnosti. 5. Sposobnost izvedbe potrebnih ukrepov ob izrednih dogodkih, vključno z: (a) namestitvijo poškodovane osebe v pravilen položaj; (b) uporabo tehnik oživljanja; (c) nadzorovanjem krvavitve; (d) uporabo ustreznih ukrepov osnovnega obvladovanja šoka; (e) uporabo ustreznih ukrepov v primeru opeklin in oparin, tudi pri nesrečah, ki jih povzroči električni tok; (f) reševanjem in prevozom poškodovanih oseb. 6. Sposobnost improvizacije pri uporabi obvez in uporabe pripomočkov iz kompleta prve pomoči.
1. Plovba
1.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati pot in izvajati plovbo po celinskih plovnih poteh, kar vključuje njegovo sposobnost izbire najbolj logične, gospodarne in ekološke poti plovbe za dosego krajev natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju veljavnih prometnih predpisov in dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh. L 6/36 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI 1. pluti po evropskih celinskih plovnih po 1. Poznavanje nacionalnih in mednarodnih plovnih poti, ki se uporabljajo pri teh, vključno z zapornicami in dvigali, v plovbi po celinskih plovnih poteh, geografske lokacije rek, kanalov, morskih skladu s sporazumi o plovbi z zastopni in rečnih pristanišč ter povezave s tokovi tovora. kom; 2. Poznavanje razvrstitve celinskih plovnih poti Konference evropskih ministrov za promet (CEMT) in dimenzij plovnih poti glede na dimenzije plovnega objekta z uporabo sodobnih informacijskih sistemov. 3. Sposobnost izračuna vodostajev, globine in ugreza (največje višine ladje nad vodno črto) z uporabo ustreznih virov informacij. 4. Sposobnost izračuna razdalj in časa plovbe z uporabo virov informacij v zvezi z razdaljami, zapornicami, omejitvami in hitrostjo ali časom plovbe. 5. Poznavanje odgovornosti in zavarovanja. 6. Sposobnost dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju za varno opravljanje nalog. 2. spoštovati in uporabljati prometne 1. Poznavanje prometnih predpisov, kot je dogovorjeni sklop pravil, ki se predpise, ki se uporabljajo na celinskih uporabljajo pri plovbi po celinskih plovnih poteh za celinske plovne poti, plovnih poteh, da se prepreči škoda; po katerih se pluje, da se prepreči škoda (npr. trčenje). 2. Sposobnost uporabe ustreznih prometnih predpisov, ki se uporabljajo za plovne poti, po katerih se pluje. 3. upoštevati gospodarske in ekološke vi 1. Poznavanje okoljskih vidikov pri plovbi po celinskih plovnih poteh. dike upravljanja plovnega objekta za 2. Sposobnost okoljsko trajnostne in ekonomične plovbe, pri čemer se njegovo učinkovito uporabo in spošto upoštevajo, na primer, izkoristek goriva, oskrbovanje z gorivom, ravni vanje okolja; emisij, učinki plitve vode, priključitev na električno omrežje na kopnem ter ravnanje z odpadki. 4. upoštevati tehnične strukture in profile 1. Poznavanje vpliva gradbenih objektov, profilov plovnih poti in objektov za plovnih poti ter uporabljati varnostne zaščito na plovbo. ukrepe; 2. Sposobnost plovbe skozi različne vrste zapornic in poznavanje postopkov prehoda skozi zapornice, plovbe pod različnimi vrstami mostov, skozi profile kanalov in rek ter uporabe „varnih pristanišč“ in pristanišč za nočni postanek. 5. uporabljati ažurne karte in zemljevide, 1. Poznavanje navigacijskih pripomočkov. obvestila kapitanom in mornarjem ter 2. Sposobnost uporabe navigacijskih pripomočkov, kot se uporabljajo, npr. druge publikacije; satelitskega sistema določanja položaja. 3. Sposobnost uporabe navtičnih kart ob upoštevanju dejavnikov, povezanih s točnostjo in branjem kart, kot so datum karte, simboli, sondiranja, opis dna, globine in koordinate (WGS84), ter uporabe mednarodnih standardov kart, kot je celinski ECDIS. 4. Sposobnost uporabe navtičnih publikacij, kot so obvestila kapitanom ali mornarjem, za zbiranje potrebnih informacij, ki se zahtevajo za varno plovbo, ugotavljanje višine plime ob katerem koli času ter obveščanje o ledu, visokih ali nizkih vodostajih, privezih in seznamih pristanišč. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/37
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
6. uporabljati ustrezna orodja za nadzor 1. Poznavanje signalov. prometa; 2. Sposobnost uporabe dnevnih in nočnih signalov, kot so luči za usmerjanje plovnega objekta. Poznavanje celinskega AIS, celinskega ECDIS, elektronskega poročanja in obvestil kapitanom ali mornarjem, rečnih informacijskih storitev, nadzorovanih in nenadzorovanih sistemov za nadzor plovbe ter njihovih sestavnih delov. 3. Sposobnost uporabe orodij za sporočanje prometnih informacij.
1.2 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o pravilih, ki se uporabljajo za člane posadke plovnih objektov, vključno s poznavanjem pravil o počitku in sestavi posadke krova.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotavljati varno sestavljanje posadke 1. Poznavanje zahtev glede najmanjšega števila članov posadke ter obveznih plovnega objekta v skladu s pravili, ki se poklicnih kvalifikacij članov posadke in ladijskega osebja. uporabljajo, vključno s poznavanjem 2. Poznavanje zahtev glede zdravstvene zmožnosti in zdravstvenih pregledov pravil o počitku in sestavi posadke članov posadke. krova. 3. Poznavanje upravnega postopka za evidentiranje podatkov v pomorskih knjižicah. 4. Poznavanje veljavnih načinov koriščenja in minimalnega časa počitka. 5. Poznavanje upravnega postopka za evidentiranje podatkov v ladijskem dnevniku. 6. Poznavanje pravil o delovnem času. 7. Poznavanje posebnih zahtev za izdajo dovoljenja. 8. Poznavanje posebnih zahtev glede števila članov posadke, kar zadeva plovila, zajeta v ADN, potniška plovila in plovne objekte za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, če je ustrezno. 9. Sposobnost dajanja navodil članom posadke glede začetka opravljanja in končanja naloge.
1.3 Voditelj čolna je sposoben pluti in manevrirati ter pri tem zagotavljati varno upravljanje plovnega objekta v vseh razmerah na celinskih plovnih poteh, tudi v primerih, ko je promet zelo gost ali drugi plovni objekti prevažajo nevarno blago in ko je potrebno osnovno poznavanje Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pluti in manevrirati ob upoštevanju geo 1. Poznavanje hidroloških in morfoloških značilnosti glavnih plovnih poti, grafskih, hidroloških, meteoroloških in npr. povodja in zbirnega območja, vrst rek po vodnem viru, naklona in morfoloških značilnosti glavnih celin toka reke, hitrosti in trenutnega vzorca toka, človekovega poseganja v tok skih plovnih poti; reke. 2. Poznavanje meteoroloških vplivov na glavne celinske plovne poti, kot so storitve napovedovanja vremena in opozarjanja na nevarnosti, Beaufortova lestvica, regionalni oddelek za opozorila o močnem vetru in neurjih, z dejavniki, kot so zračni tlak, veter in območja nizkega zračnega tlaka, oblaki, megla, vrste in prehodi front ter opozorila o ledu in visokem vodostaju. 3. Sposobnost uporabe geografskih, hidroloških, meteoroloških in morfoloških informacij. L 6/38 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI 2. dajati ukaze za privez in odvez plovnega 1. Poznavanje tehničnih zahtev in dokumentov o privezovanju in vleki. objekta ter vleko (vlečenje); 2. Sposobnost sprožitve postopkov privezovanja in odvezovanja ter zagotavljanja, da oprema na različnih vrstah plovnih objektov izpolnjuje zahteve iz potrdila o ustreznosti za plovni objekt. 3. Sposobnost sporazumevanja z osebjem na krovu, npr. za uporabo komunikacijskih sistemov in ročnih signalov. 3. zagotavljati varen dostop do plovnega 1. Poznavanje tehničnih zahtev za naprave za dostop do plovnega objekta. objekta; 2. Sposobnost organiziranja varnega dostopa do plovnega objekta, ki pluje, je privezan ali zasidran, ter uporabe npr. stopnic, mosta za izkrcanje in vkrcanje, ladijskega čolna, varoval za zaščito pred padci in razsvetljave. 4. uporabljati sodobne elektronske naviga 1. Poznavanje funkcij in delovanja navigacijskih pripomočkov. cijske pripomočke; 2. Poznavanje načel delovanja, omejitev in virov napak navigacijskih pripomočkov. 3. Sposobnost uporabe navtičnih senzorjev in kazalnikov, ki zagotavljajo navigacijske informacije, npr. (D) GPS, položaj, smer plovbe, kurz, hitrost, razdalja, globina, celinski ECDIS in radar. 4. Sposobnost uporabe rečnih informacijskih storitev in tehnologij, kot so celinski AIS, celinski ECDIS, elektronsko poročanje in obvestila kapitanom, FIS (informacijske storitve za plovne poti), TIS (prometne informacijske storitve), TMS (storitve upravljanja prometa), CAS (storitve za zmanjševanje možnosti nesreč), ITL (informacije za prometno logistiko), ILE (informacije za uveljavljanje predpisov), ST (statistični podatki), WCHD (stroški plovbe in pristaniške pristojbine), ter informacij o razdalji in globini, tudi v povezavi z radarjem. 5. Sposobnost odkrivanja napačnega prikaza informacij in uporabe metod popravljanja. 5. upoštevati tehnične zahteve za plovbo 1. Poznavanje strukture in vsebine veljavnih tehničnih zahtev ter vsebine po celinskih plovnih poteh; potrdila o ustreznosti za plovni objekt. 2. Sposobnost začetka izvajanja pregledov in postopkov potrjevanja. 6. upoštevati vplive toka, valov, vetra in 1. Poznavanje vpliva valov, vetra in toka na plovni objekt, ki pluje, manevrira vodostajev v zvezi z medsebojnimi vpli ali miruje, vključno z vplivom na primer bočnega vetra pri manevriranju, vi plovnih objektov, ki se križajo, sreča tudi pri navtičnih nadgradnjah ali vstopu v pristanišča, zapornice in jo in prehitevajo, ter vpliv med ladjo in sekundarne plovne poti ali izstopu iz njih. obalo (učinek kanala); 2. Poznavanje vpliva toka na plovni objekt, ki pluje, manevrira ali miruje, na plovnih poteh, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot je vpliv toka, na primer pri manevriranju po toku navzgor in navzdol ali s praznim ali naloženim plovnim objektom in na primer pri vstopu v pristanišča, zapornice in sekundarne plovne poti ali izstopu iz njih. 3. Poznavanje vpliva gibanja vode med plovbo, manevriranjem in mirovanjem, kot je vpliv premikanja vode glede na ugrez, ki je odvisen od globine vode in odziva na učinke plitve vode, na primer z znižanjem hitrosti plovbe. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/39
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
4. Sposobnost upoštevanja učinkov medsebojnega vpliva pri plovbi, manevriranju in mirovanju na ozki plovni poti ter prepoznavanja učinkov medsebojnega vpliva, ki se nanašajo na prazen ali naložen plovni objekt. 5. Poznavanje učinka ravnanja s tovorom in razporejanja tovora, povezanega s stabilnostjo, med plovbo, manevriranjem in mirovanjem. 6. Sposobnost upoštevanja prevesa, nagibnega kota, preplavljanja, načela vzvoda in točk težnosti.
7. uporabljati pogonske sisteme in sisteme 1. Poznavanje pogonskih in krmilnih sistemov ter sistemov manevriranja in manevriranja ter ustrezne komunikacij njihovega vpliva na sposobnost manevriranja. ske in alarmne sisteme; 2. Sposobnost uporabe pogonskih in krmilnih sistemov ter sistemov manevriranja. 3. Poznavanje sidrnih naprav. 4. Sposobnost uporabe sidra v različnih okoliščinah. 5. Poznavanja komunikacijskih in alarmnih sistemov. 6. Sposobnost dajanja navodil, če je to potrebno, v primeru alarma.
8. pluti in manevrirati tudi v razmerah, ko 1. Osnovno poznavanje strukture ADN, dokumentov in navodil iz ADN ter je promet zelo gost ali drugi plovni ob vizualnih signalov navodil, ki jih zahteva ADN. jekti prevažajo nevarno blago, kar za 2. Sposobnost iskanja navodil v ADN in prepoznavanja vizualnih znakov za hteva osnovno poznavanje ADN. plovni objekt, za katerega se uporablja ADN.
1.4 Voditelj čolna je sposoben odzvati se na izredne dogodke pri plovbi po celinskih plovnih poteh.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upoštevati varnostne ukrepe ob izred 1. Poznavanje plitvin in peščenih brežin, ki se lahko uporabljajo za nasedanje nem dogodku, ko namerno nasede s plovnega objekta. plovnim objektom, da prepreči še večjo 2. Sposobnost ustrezne uporabe strojev ali sidrnih naprav, če je potrebno škodo; nasedanje.
2. ponovno splaviti nasedli plovni objekt s 1. Poznavanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru nasedanja, vključno s pomočjo in brez nje; popravilom razpok in lukenj, ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preusmeritev plovnega objekta na plovno pot. 2. Sposobnost popravila razpok in lukenj ter preusmeritve plovnega objekta s pomočjo drugega plovnega objekta, na primer vlačilca ali potiskača.
3. sprejeti ustrezne ukrepe, če se ni mogoče 1. Poznavanje pravil, ki se uporabljajo, če se trčenju ali nesreči ni mogoče izogniti trčenju; izogniti. 2. Sposobnost upravljanja plovnega objekta v primeru neizogibnega trčenja, tako da je škoda čim manjša za osebe, npr. potnike in člane posadke, plovni objekt, ki je trčil, ter drug plovni objekt, tovor in okolje.
4. sprejeti ustrezne ukrepe po trčenju in 1. Poznavanje pravil, ki se uporabljajo po trčenju ali nesreči. oceni škode. 2. Sposobnost sprejetja ustreznih ukrepov v primeru poškodbe, trčenja in nasedanja, vključno z oceno škode, komuniciranjem s pristojnim organom in pridobitvijo dovoljenja za plovbo do mesta, kjer poteka reševanje plovnega objekta. L 6/40 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
2. Upravljanje plovnega objekta
2.1 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o metodah gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh pri upravljanju različnih vrst plovnih objektov in ima osnovno znanje o tehničnih zahtevah za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, iz Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (2).
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. spoštovati načela gradnje in konstruk 1. Poznavanje pomena in vpliva dimenzij plovnega objekta ter dimenzij cije plovil za plovbo po celinskih plov celinske plovne poti v skladu z veljavnimi pravili. nih poteh; 2. Sposobnost upravljanja plovnega objekta glede na njegove dimenzije in veljavno zakonodajo na področju konstrukcije plovil. 3. Sposobnost nadzorovanja skladnosti plovnega objekta z veljavno zakonodajo ob upoštevanju konstrukcijskih del.
2. razlikovati med metodami konstrukcije 1. Poznavanje lastnosti plovnega objekta, kot so določene v konstrukcijskih plovnih objektov in njihovim vedenjem načrtih za različne vrste plovnih objektov, ter vpliva konstrukcije na v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in vedenje plovnega objekta in njegovo stabilnost in trdnost. trdnost; 2. Poznavanje vedenja plovnega objekta v različnih pogojih in okoljih. 3. Sposobnost nadzorovanja stabilnosti plovnega objekta in ustreznega dajanja navodil.
3. spoznati se na konstrukcijske dele plov 1. Poznavanje ključnih elementov plovnega objekta in različnih vrst plovnih nega objekta ter obvladovanje in analizo objektov, vključno z osnovnim poznavanjem tehničnih zahtev za plovila škode; za plovbo po celinskih plovnih vodah iz Direktive (EU) 2016/1629. 2. Sposobnost spremljanja ključnih elementov plovnega objekta za različne vrste prevoza in ustreznega dajanja navodil. 3. Poznavanje vzdolžne in prečne konstrukcije ter lokalnih ojačitev za preprečevanje in analizo škode. 4. Sposobnost razumevanja in nadzora funkcij opreme ter uporabe različnih skladišč in oddelkov za preprečevanje in analizo škode.
4. ukrepati za zaščito neprepustnosti plov 1. Poznavanje neprepustnosti plovnega objekta za vodo. nega objekta za vodo. 2. Sposobnost nadzorovanja neprepustnosti plovnega objekta za vodo in ustreznega dajanja navodil.
2.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati in spremljati obvezno opremo, kot je navedena v veljavnem potrdilu o ustreznosti za plovni objekt.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razumeti funkcije opreme plovnega ob 1. Poznavanje obvezne opreme plovnega objekta. jekta; 2. Sposobnost uporabe in nadzorovanja vse opreme glede na njene funkcije v skladu z veljavno zakonodajo ter ustreznega dajanja navodil in izvajanja nadzora.
2. spoštovati posebne zahteve za prevoz 1. Poznavanje posebnih zahtev v zvezi s konstrukcijo plovnega objekta in tovora in potnikov. opremo, potrebno za prevoz različnih vrst tovora in potnikov z različnimi vrstami plovnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/41
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. Sposobnost dajanja navodil in ustreznega nadzorovanja. 3. Sposobnost dajanja navodil in nadzorovanja pravilne uporabe zahtev iz potrdila o ustreznosti.
3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
3.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varno natovarjanje, razporejanje, zavarovanje in raztovarjanje tovora ter skrb zanj med potovanjem.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razumeti ustrezne nacionalne, evropske 1. Poznavanje nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, ki in mednarodne predpise, kodekse in vključujejo natovarjanje, raztovarjanje in prevoz. standarde v zvezi z opravljanjem prevo 2. Uporaba ustreznih pravil in standardov za logistiko in multimodalni za tovora; prevoz.
2. pripraviti natovorne načrte, kar vklju 1. Poznavanje omejitev glede delovanja in zasnove plovnih objektov za prevoz čuje znanje o razporejanju tovora in po suhega tovora (npr. zabojnika) in tankerjev (N, C, G). znavanje balastnih sistemov, da se ob 2. Sposobnost razlage omejitev za upogibne momente in strižne sile. remenitev trupa ohrani v sprejemljivih 3. Poznavanje uporabe programske opreme za razporejanje tovora in mejah; stabilnost. 4. Sposobnost priprave natovornih načrtov, vključno z uporabo programske opreme za razporejanja tovora in stabilnost.
3. nadzorovati postopke natovarjanja in 1. Poznavanje natovornih načrtov in razpoložljivih ladijskih podatkov ter raztovarjanja ob upoštevanju varnega njihove uporabe. prevoza; 2. Sposobnost razporejanja in zavarovanja tovora, vključno z potrebno opremo za ravnanje s tovorom ter opremo za zavarovanje in privezovanje. 3. Poznavanje različnih metod določanja teže tovora na tovornih plovilih in tankerjih ter drugih plovnih objektih. 4. Znanje o določanju količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora ter izračunavanju količine suhega in tekočega tovora. 5. Poznavanje možnih škodljivih učinkov neustreznega ravnanja s tovorom. 6. Sposobnost uporabe tehničnih sredstev za pretovarjanje tovora na plovne objekte in v pristaniščih ter s plovnih objektov in pristanišč ter ukrepov za varnost pri delu med uporabo teh sredstev.
4. razlikovati med različnimi vrstami blaga 1. Sposobnost vzpostavitve postopkov za varno ravnanje s tovorom v skladu z in njihovimi značilnostmi za spremlja določbami ustreznih predpisov za varno delo. nje ter zagotavljanje varnega in zaneslji 2. Poznavanje učinkovitih komunikacijskih in delovnih razmerij z vsemi vega natovarjanja blaga, kot je določeno partnerji, vključenimi v postopke natovarjanja in raztovarjanja. v natovornem načrtu.
3.2 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati stabilnost plovnega objekta.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upoštevati vpliv tovora in dejavnosti, 1. Poznavanje neprepustnosti za vodo in stabilnosti vseh vrst tovora in vodnih povezane s tovorom, na preves in sta plovil. bilnost; 2. Sposobnost uporabe instrumentov za uravnavanje prevesa in stabilnosti. L 6/42 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. preveriti dejansko tonažo plovnega ob 1. Poznavanje namenske programske opreme za izračun stabilnosti, prevesa in jekta, uporabljati diagrame stabilnosti obremenitve. in prevesa ter opremo za izračun obre 2. Sposobnost določitve stabilnosti in prevesa ter uporabe preglednic menitve, vključno z ADB obremenitve, diagramov in opreme za izračun obremenitve. (samodejna podatkovna zbirka), za pre verjanje natovornega načrta.
3.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varen prevoz potnikov ter njihovo oskrbo med potovanjem, vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. razumeti ustrezne nacionalne, evropske 1. Poznavanje veljavnih predpisov in konvencij v zvezi s prevozom potnikov. in mednarodne predpise, kodekse in 2. Sposobnost zagotavljanja varnega vkrcanja in izkrcanja potnikov ter skrbi standarde v zvezi s prevozom potnikov; zanje med potovanjem, pri čemer je posebna pozornost posvečena osebam, ki potrebujejo pomoč, ter neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010. 3. Sposobnost nadzorovanja postopkov v primeru puščanja, požara, človeka v morju, trčenja in evakuacije, vključno s kriznim upravljanjem in obvladovanjem množic.
2. organizirati in spremljati redne vaje na 1. Poznavanje odgovornosti s skladu z mednarodnimi in nacionalnimi področju varnosti, kot so določene v predpisi, ki vplivajo na varnost plovila, potnikov in posadke. (varnostnem) seznamu razporeditve 2. Sposobnost izvajanja vodenja in usposabljanja ladijskega osebja glede ob alarmu, da se zagotovi varno ravna varnosti. nje ob morebitni nevarnosti; 3. Zagotavljanje medicinske prve pomoči na plovilu.
3. upoštevati vpliv porazdelitve teže potni 1. Poznavanje pravil in predpisov v zvezi s stabilnostjo. kov na stabilnost potniškega plovila ter 2. Sposobnost uporabe ustreznih ukrepov v zvezi z neprepustnostjo za vodo, vedenje in sporazumevanje s potniki; vključno z vplivom na preves in stabilnost potniških plovil. 3. Poznavanje zasnove plovila, kar zadeva preves in stabilnost, ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru delne izgube vzgona v nepoškodovanem stanju/stabilnosti v poškodovanem stanju potniških plovil. 4. Sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz.
4. opredeliti in spremljati analizo tveganja 1. Seznanjenost z omejitvijo števila potnikov v skladu s potrdilom o na krovu, ki se nanaša na omejen dostop ustreznosti za potniško plovilo in njeno spoštovanje. potnikov, ter oblikovati učinkovit si 2. Poznavanje varnostnih in zaščitnih sistemov, ki preprečujejo nepooblaščen stem zaščite na plovilu za preprečevanje dostop. nepooblaščenega dostopa; 3. Sposobnost organiziranja sistemov ladijskega stražarjenja (tj. nočne straže) ob upoštevanju varnosti in zaščite.
5. analizirati prijave, ki jih podajo potniki 1. Seznanjenost s pravicami in pritožbami potnikov ter tveganji za okolje, (tj. v zvezi z nepredvidenimi dogodki, povezanimi s prevozom potnikom. obrekovanjem, vandalizmom), da se za 2. Sposobnost preprečevanja onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo potniki gotovi ustrezen odziv. in posadka. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/43
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
3. Sposobnost obravnavanja pritožb in obvladovanja konfliktov. 4. Sposobnost sporazumevanja z ladijskim osebjem in vsemi udeleženimi stranmi.
4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
4.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati potek dela v zvezi s pomorsko, elektrotehnično, elektronsko in nadzorno tehniko.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati funkcije glavnih motorjev in 1. Poznavanje delovanja glavnega motorja in napeljav pomožne opreme. pomožne opreme ter njihovih nadzor 2. Poznavanje lastnosti goriv in maziv. nih sistemov; 3. Poznavanje nadzornih sistemov. 4. Sposobnost uporabe različnih sistemov različnih pogonskih sistemov ter pomožnih strojev in opreme.
2. spremljati in nadzorovati člane posadke 1. Sposobnost vodenja posadke ob upoštevanju tehnične opreme za pri upravljanju in vzdrževanju glavnih upravljanje in vzdrževanje. motorjev ter pomožnih strojev in opre 2. Sposobnost upravljanja zagona in izključitve glavnega pogona ter me. pomožnih strojev in opreme.
4.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati glavne stroje ter pomožne stroje in opremo.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. dajati navodila za pripravo glavnih mo 1. Sposobnost dajanja navodil posadki pri pripravi in upravljanju glavnih in torjev ter pomožnih strojev in opreme; pomožnih strojev in opreme. 2. Sposobnost oblikovanja in spremljanja kontrolnih seznamov ter dajanja navodil za njihovo pravilno uporabo. 3. Sposobnost dajanja navodil posadki o načelih, ki jih je treba upoštevati pri nadzoru motorja.
2. odkriti okvare in najpogostejše napake 1. Poznavanje metod za odkrivanje okvar na motorju in strojih. ter sprejeti ukrepe za preprečitev škode; 2. Sposobnost odkrivanja okvar, pogostih virov napak ali neustreznega ravnanja in ustreznega odzivanja nanje. 3. Sposobnost dajanja navodil glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preprečitev škode, ali sprejemanja ukrepov ob poškodbah.
3. razumeti fizikalne in kemijske lastnosti 1. Poznavanje lastnosti uporabljenih materialov. olja in drugih maziv; 2. Sposobnost uporabe olja in drugih maziv v skladu s specifikacijami. 3. Sposobnost razumevanja strojnih priročnikov. 4. Poznavanje operativnih lastnosti opreme in sistemov.
4. oceniti zmogljivost motorja. Sposobnost uporabe in razlage priročnikov za oceno zmogljivosti motorja in ustrezno upravljanje motorjev. L 6/44 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
4.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in dajati navodila v zvezi s črpalko plovnega objekta in sistemom nadzora črpalke.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. nadzorovati rutinska dela v zvezi s čr 1. Poznavanje sistemov črpalk in postopkov črpanja. palko ter balastne sisteme in sisteme na 2. Sposobnost spremljanja varnega delovanja kalužnih in balastnih sistemov pajalnih črpalk. ter sistemov tovornih črpalk, vključno z ustreznimi navodili za posadko, ob upoštevanju učinkov proste površine na stabilnost.
4.4 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno uporabo, vzdrževanje in popravila elektrotehničnih naprav plovnega objekta.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. preprečiti morebitne poškodbe električ 1. Poznavanje elektrotehnologije, elektronike ter električne opreme in nih in elektronskih naprav na krovu; varnostnih naprav, npr. sistemov za avtomatizacijo ter merilnih in nadzornih sistemov za preprečevanje poškodb. 2. Sposobnost uporabe postopkov za varno delo.
2. preskušati nadzorne sisteme in instru 1. Poznavanje preskuševalnih elektrotehničnih naprav plovnega objekta. mente za ugotavljanje napak ter hkrati 2. Sposobnost upravljanja, preskušanja in vzdrževanja nadzornih sistemov ter sprejemati ukrepe za popravila in sprejemanja ustreznih ukrepov. vzdrževanje električne ali elektronske nadzorne opreme;
3. dajati navodila pred začetkom izvajanja 1. Poznavanje varnostnih zahtev za delo z električnimi sistemi. dejavnosti za vzpostavitev ali prekinitev 2. Poznavanje konstrukcije in operativnih lastnosti ladijskih električnih povezave s tehničnimi napravami na sistemov in opreme v primerjavi z napravami na kopnem. kopnem in spremljati take dejavnosti. 3. Sposobnost dajanja navodil za zagotavljanje varne povezave s kopnim ob katerem koli času in prepoznavanja nevarnih razmer, kar zadeva naprave na kopnem.
4.5 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati varno vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotoviti ustrezno uporabo orodij za 1. Poznavanje postopkov vzdrževanja in popravil tehničnih naprav. vzdrževanje in popravila tehničnih na 2. Sposobnost organiziranja varnega vzdrževanja in popravil z uporabo prav; ustreznih postopkov (nadzor), opreme in programske opreme ter dajanja navodil za tako vzdrževanje in popravila.
2. oceniti lastnosti in omejitve materialov 1. Poznavanje lastnosti materiala za vzdrževanje in popravila tehničnih ter potrebne postopke, ki se uporabljajo naprav. za vzdrževanje in popravila tehničnih 2. Sposobnost uporabe postopkov vzdrževanja in popravil naprav v skladu s naprav; priročniki. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/45
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
3. oceniti tehnično in notranjo dokumen 1. Poznavanje specifikacij konstrukcije in tehnične dokumentacije. tacijo. 2. Sposobnost oblikovanja kontrolnih seznamov za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.
5. Vzdrževanje in popravila
5.1 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno vzdrževanje in popravila plovnega objekta ter njegove opreme.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotavljati varno vedenje članov po 1. Poznavanje postopkov varnega in učinkovitega vzdrževanja in popravil. sadke glede uporabe materialov in do 2. Sposobnost spremljanja in nadzorovanja posadke za uporabo varnostnih datkov; ukrepov in prispevanje k preprečevanju onesnaževanja morskega okolja. 3. Sposobnost uporabe in upoštevanja veljavnih delovnopravnih predpisov in pravil za varno delo ter zagotavljanja njihovega spoštovanja.
2. opredeliti, spremljati in zagotoviti de 1. Poznavanje stroškovno učinkovitega in smotrnega vzdrževanja ter veljavnih lovne naloge, da lahko člani posadke zakonskih zahtev. neodvisno opravljajo vzdrževalna dela 2. Sposobnost učinkovite uporabe (digitalnih) programov za načrtovanje in popravila; vzdrževanja. 3. Sposobnost nadzorovanja vzdrževanja in popravil notranjih in zunanjih delov plovnega objekta ob upoštevanju veljavnih zakonskih zahtev, kot so varnostni listi. 4. Sposobnost vzdrževanja higiene na plovnem objektu. 5. Sposobnost organiziranja ravnanja z odpadki ob upoštevanju okoljskih predpisov, kot je Konvencija o zbiranju, odlaganju in sprejemu odpadkov med plovbo po Renu in celinskih plovnih poteh. 6. Sposobnost priprave rednega programa vzdrževanja plovnega objekta. 7. Sposobnost spremljanja in nadzorovanja tehničnih dokumentov plovnega objekta ter vodenja dnevnikov vzdrževanja.
3. kupiti in nadzorovati materiale in orodja 1. Sposobnost upravljanja zalog plovnega objekta. ob upoštevanju varovanja zdravja in 2. Sposobnost organiziranja sistema varnega dela na krovu, vključno z okolja; uporabo nevarnih materialov za čiščenje in vzdrževanje. 3. Sposobnost preverjanja kakovosti popravil.
4. zagotoviti, da se žice in vrvi uporabljajo Sposobnost dajanja navodil posadki in njenega nadzorovanja v skladu z v skladu s specifikacijami proizvajalca in delovnimi postopki in varnostnimi omejitvami pri uporabi vrvi in žic v skladu s predvideno uporabo. potrdilom o ustreznosti in podatkovnimi listi za plovni objekt.
6. Sporazumevanje
6.1 Voditelj čolna je sposoben upravljati človeške vire, prevzemati družbeno odgovornost ter skrbeti za organizacijo poteka dela in usposabljanje na krovu plovnega objekta. L 6/46 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. organizirati in spodbujati krepitev sku 1. Poznavanje upravljanja človeških virov. pinskega duha ter usposabljati člane po 2. Sposobnost ustreznega in strokovnega dajanja navodil posadki. sadke v zvezi z nalogami na ladji in po 3. Sposobnost pojasnitve danih navodil posadki. potrebi sprejeti disciplinske ukrepe; 4. Sposobnost zagotavljanja povratnih informacij posadki o strokovnem in družbenem vedenju na krovu. 5. Sposobnost uveljavitve upravljanja nalog in delovnih obremenitev, vključno z: načrtovanjem in usklajevanjem, razporejanjem osebja, časovnimi omejitvami in omejitvami sredstev ter prednostnim razvrščanjem. 6. Sposobnost prepoznavanja in preprečevanja utrujenosti.
2. dajati navodila posadki o informacijskih 1. Poznavanje informacijskih in komunikacijskih sistemov, ki so na voljo na in komunikacijskih sistemih; krovu. 2. Sposobnost dajanja navodil posadki o uporabi komunikacijskih, medijskih in informacijskih sistemov plovnega objekta.
3. zbirati, shranjevati in upravljati podatke 1. Poznavanje uporabe vseh računalniških sistemov plovnega objekta. v zvezi z zakonodajo o varstvu podat 2. Sposobnost zbiranja in shranjevanja podatkov v skladu z veljavno kov. zakonodajo.
6.2 Voditelj čolna je sposoben stalno zagotavljati dobro komunikacijo, kar vključuje uporabo standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. opisati okoliščine z uporabo ustrezne 1. Poznavanje pravilne uporabe ustreznih tehničnih in navtičnih izrazov. tehnične in navtične terminologije; 2. Sposobnost učinkovitega komuniciranja.
2. pridobivati, ocenjevati in uporabljati in 1. Poznavanje postopkov, ki jih je treba upoštevati pri vseh oblikah formacije v zvezi z varnostjo na krovu in komunikacije v sili, komunikacije v izrednih razmerah in komunikacije, navtično-tehničnimi vprašanji. povezane z zagotavljanjem varnosti. 2. Sposobnost uporabe standardnih komunikacijskih fraz.
6.3 Voditelj čolna je sposoben spodbujati uravnoteženo in družabno delovno okolje na krovu.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotavljati dobro družabno delovno 1. Sposobnost prevzemanja vodilne vloge pri organizaciji skupinskih okolje; sestankov za ohranjanje uravnoteženega vzdušja na krovu. 2. Poznavanje s spolom povezanih in kulturnih razlik ter ozaveščenost o njih. 3. Poznavanje ustreznih pravil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje študentov, vajencev in pripravnikov. 4. Sposobnost usmerjanja študentov, vajencev in pripravnikov na različnih ravneh. 5. Sposobnost upoštevanja osnovnih načel in prakse dela v skupini, vključno z obvladovanjem konfliktov. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/47
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. uporabljati nacionalno, evropsko in 1. Poznavanje različnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih socialnih mednarodno socialno zakonodajo; zakonodaj. 2. Sposobnost dajanja navodil članom posadke o uporabi ustreznih delov veljavne socialne zakonodaje.
3. upoštevati strogo prepoved uživanja al 1. Poznavanje veljavnih pravil o uživanju alkohola in drog. kohola in drog ter se ustrezno odzvati v 2. Sposobnost komuniciranja ter zagotavljanja skladnosti z veljavno primeru kršitev, prevzeti odgovornost zakonodajo in ozaveščenosti o pravilih družbe v zvezi z uživanjem in pojasniti posledice neprimernega ve alkohola in drog. denja; 3. Sposobnost ustreznega odzivanja na kršitve zakonodaje ali pravil družbe.
4. organizirati zagotavljanje in pripravo 1. Poznavanje načel zdrave prehrane. obrokov na krovu. 2. Sposobnost dajanja navodil članom posadke o načrtovanju in pripravi obrokov. 3. Sposobnost dajanja navodil in nadzorovanja članov posadke v zvezi s higienskimi standardi. 4. Sposobnost dajanja navodil članom posadke o načrtovanju možnosti za nakup.
7. Zdravje in varnost, pravice potnikov ter varstvo okolja
7.1 Voditelj čolna je sposoben spremljati veljavne pravne zahteve in sprejemati ukrepe za zagotavljanje varstva človeškega življenja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati nacionalno in mednarodno 1. Poznavanje zakonodaje na področju varovanja zdravja in preprečevanja zakonodajo ter sprejemati ustrezne nesreč. ukrepe za varovanje zdravja in prepre 2. Sposobnost uporabe varnostnih postopkov, ki temeljijo na veljavni čevanje nesreč; zakonodaji na področju varnosti in delovnih pogojev.
2. nadzorovati in spremljati veljavnost po 1. Poznavanje zakonodaje o rednih pregledih opreme in konstrukcijskih delov. trdila o ustreznosti za plovni objekt ter 2. Sposobnost preverjanja veljavnosti potrdil in drugih dokumentov, drugih dokumentov, povezanih s plov povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem. nim objektom in njegovim upravlja njem;
3. upoštevati varnostne predpise med vse 1. Poznavanje praks in postopkov za varno delo. mi delovnimi postopki z uporabo us 2. Sposobnost organiziranja postopkov za varno delo, motiviranja in treznih varnostnih ukrepov, da se pre spremljanja članov posadke za uporabo pravil za varno delo. prečijo nesreče;
4. nadzorovati in spremljati vse varnostne 1. Sposobnost organiziranja varnostnega nadzora in spremljanja varnostnih ukrepe, potrebne za čiščenje zaprtih postopkov, če posadka ali druge osebe vstopijo v zaprte prostore (kot so prostorov, preden osebe odprejo take rezervoarji za balast, zasilni jezovi, rezervoarji, prostori z dvojnim prostore, vstopijo vanje in jih začnejo trupom), vključno s stražarjenjem. čistiti. 2. Sposobnost izvedbe ocene tveganja pred vstopom v zaprte prostore. 3. Poznavanje varnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti pred vstopom v zaprt prostor in med opravljanjem dela v njem, kot so: • nevarnosti pri delu v zaprtih prostorih; • preskusi zraka pred vstopom; • nadzor nad vstopom v zaprte prostore; • zaščitni ukrepi za vstop v zaprte prostore; • zaščitna oprema (npr. varnostni pasi in dihalna oprema); • delo v zaprtih prostorih. 4. Sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov ob izrednem dogodku. L 6/48 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
7.2 Voditelj čolna je sposoben vzdrževati varnost in zaščito oseb na krovu, vključno z neposredno pomočjo invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati reševalno opremo in reše 1. Poznavanje razpoložljive reševalne opreme. valne postopke za žrtve in lastno var 2. Sposobnost uporabe reševalne opreme in reševalnih postopkov za žrtve in nost; lastno varnost.
2. organizirati usposabljanja za krizno 1. Poznavanje postopkov za ravnanje v izrednih razmerah. upravljanje za ravnanje v izrednih raz 2. Sposobnost dajanja navodil članom posadke v zvezi s postopki za ravnanje merah, kot so požar, opozorilo o pu v izrednih razmerah. ščanju, eksplozija, trčenje, „človek v 3. Sposobnost organiziranja rednega usposabljanja posadke na krovu plovila morju“ in evakuacija; za pripravo na izredne razmere, vključno z organizacijo vaj gašenja požara in zapustitve plovnega objekta.
3. dajati navodila, povezana s preprečeva 1. Poznavanje veljavne zakonodaje na področju preprečevanja požarov in njem požarov, osebno zaščitno zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ter možnih virov vžiga. opremo, metodami in sredstvi za gaše 2. Sposobnost upoštevanja ustreznih predpisov o sistemih za odkrivanje nje požara, respiratorji ter z morebitno požara; uporabe vgrajene in prenosne opreme za gašenje požara in z njo uporabo teh naprav v izrednih razme povezane opreme, kot je oprema za črpanje, zagotavljanje pomoči in rah; reševanje ter osebna zaščitna in komunikacijska oprema. 3. Sposobnost nadzorovanja spremljanja in vzdrževanja sistemov in opreme za odkrivanje in gašenje požara. 4. Sposobnost dajanja navodil posadki in ladijskemu osebju v zvezi z uporabo pravil za varno delo ter vzdrževanjem osebne zaščitne opreme in osebne varovalne opreme.
4. nuditi prvo pomoč; 1. Sposobnost ukrepanja v skladu s standardi in praksami prve pomoči.
5. vzpostaviti učinkovit sistem za nadzor 1. Poznavanje zakonodaje, ki se uporablja za reševalno opremo in predpisov o nad reševalno opremo na krovu in pra varnih delovnih pogojih. vilno uporabo osebne zaščitne opreme; 2. Sposobnost vzdrževanja in izvajanja rednih pregledov operativnega stanja opreme in sistemov za reševanje in gašenje požara ter druge varnostne opreme in sistemov. 3. Sposobnost dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju o pravilni uporabi (osebne) varovalne opreme ter spodbujanja članov posadke in ladijskega osebja k njeni pravilni uporabi in nadzora nad njeno pravilno uporabo.
6. organizirati pomoč za invalidne osebe in 1. Poznavanje zahtev glede usposabljanja in navodil iz Priloge IV k Uredbi (EU) osebe z zmanjšano mobilnostjo. št. 1177/2010. 2. Sposobnost nuditi in organizirati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo.
7.3 Voditelj čolna je sposoben pripraviti načrte ukrepov ob izrednih razmerah in poškodbah ter obvladovati izredne razmere.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. začeti priprave za načrte za reševanje za 1. Poznavanje različnih vrst izrednih razmer, ki se lahko pojavijo, kot so različne vrste izrednih razmer; trčenje, požar, poplava in potopitev. 2. Sposobnost priprave načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na ladji za odzivanje na izredne razmere ter dodelitve posebnih nalog članom posadke, vključno s spremljanjem in nadzorom. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/49
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. usposabljati o metodah za preprečeva 1. Poznavanje postopkov gašenja požara s posebnim poudarkom na taktiki in nje požarov, prepoznavanju izvora po poveljevanju. žara in gašenju požara glede na različna 2. Poznavanje uporabe vode za gašenje požara ob upoštevanju vpliva na znanja in spretnosti članov osebja; stabilnost plovila in sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov. 3. Sposobnost komuniciranja in usklajevanja med gašenjem požara, vključno s komuniciranjem z zunanjimi organizacijami, ter dejavno sodelovanje pri reševanju in gašenju požara.
3. usposabljati o uporabi reševalne opre 1. Poznavanje posebnih značilnosti in zmogljivosti naprav za reševanje. me; 2. Sposobnost spuščanja in dvigovanja ladijskega čolna ter dajanja navodil članom posadke in ladijskemu osebju o njegovi uporabi.
4. dajati navodila v zvezi z načrti za reše 1. Poznavanje zakonodaje, ki se uporablja za načrte za reševanje in varnostni vanje, potmi za izhod v sili ter sistemi program. notranjega komuniciranja in alarmnimi 2. Sposobnost dajanja navodil v zvezi z načrti za reševanje, zasilnimi izhodi ter sistemi. sistemi notranjega komuniciranja in alarmnimi sistemi.
7.4 Voditelj čolna je sposoben zagotavljati skladnost z zahtevami za varstvo okolja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upoštevati varnostne ukrepe za prepre 1. Poznavanje postopkov za preprečevanje onesnaževanja okolja. čevanje onesnaževanja okolja in upo 2. Sposobnost upoštevanja varnostnih ukrepov za preprečevanje rabljati ustrezno opremo; onesnaževanja okolja. 3. Sposobnost uporabe postopkov varne oskrbe z gorivom. 4. Sposobnost sprejemanja ukrepov in dajanja navodil v primeru poškodb, trčenja in nasedanja, vključno s popravilom razpok in lukenj.
2. uporabljati zakonodajo o varstvu okolja; 1. Poznavanje okoljskih predpisov. 2. Sposobnost motiviranja članov posadke in ladijskega osebja, da sprejmejo ustrezne ukrepe za okolju prijazno vedenje ali da se vedejo na okolju prijazen način.
3. gospodarno in okolju prijazno uporab 1. Poznavanje postopkov za trajnostno rabo virov. ljati opremo in materiale; 2. Sposobnost usposabljanja posadke o gospodarni in okolju prijazni uporabi opreme in materialov.
4. usposabljati o trajnostnem odlaganju 1. Poznavanje zakonodaje o odlaganju odpadkov. odpadkov. 2. Sposobnost zagotavljanja trajnostnega odlaganja odpadkov in ter ustreznega usposabljanja članov posadke in ladijskega osebja.
III. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH POMORSKEGA ZNAČAJA
1. Voditelj čolna je sposoben uporabljati ažurne karte in zemljevide, obvestila kapitanom in mornarjem ter druge publikacije, specifične za plovne poti pomorskega značaja. L 6/50 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati informacije, pridobljene iz 1. Poznavanje uporabe navtičnih kart in zemljevidov celinskih plovnih poti določenih virov navtičnih informacij, pomorskega značaja. in pravila, ki se uporabljajo za celinske 2. Sposobnost pravilne uporabe kart in zemljevidov celinskih plovnih poti plovne poti pomorskega značaja. pomorskega značaja za upoštevanje dejavnikov, povezanih z natančnostjo branja kart, kot so datum karte, simboli, sondiranja, opis dna, globine in koordinate, ter mednarodnih standardov za karte, kot je ECDIS. 3. Poznavanje zemeljske in satelitske navigacije za določitev seštevne navigacije, pilotaže, koordinat, geodetske geografske širine in dolžine, horizontalnega geodetskega datuma, razlike geografskih širin in dolžin, razdalje in hitrosti preko dna, smeri na Zemlji, kurza, kurza preko dna, kompasnega kurza, popravljenega z zanosom kot rezultatom smeri in moči vetra, smeri plovbe in azimuta, določanja kurza, določanja kurza ob upoštevanju vpliva vetra in toka, določanja kurza ob upoštevanju vpliva toka ter izrisovanja položaja med plovbo na pot in azimute. 4. Sposobnost uporabe obvestil kapitanom in mornarjem in drugih informacijskih storitev, kot so navodila za plovbo, vodniki za načrtovanje, popis svetilnikov in informacije o pomorski varnosti. 5. Poznavanje prometnih predpisov, ki se uporabljajo za celinske plovne poti pomorskega značaja, vključno z ustreznimi deli mednarodnih pravil o izogibanju trčenj na morju. 6. Poznavanje pravil, ki se uporabljajo v izrednih razmerah na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja. 7. Sposobnost uporabe pomorske opreme iz določene uredbe.
2. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja je sposoben uporabljati podatke o višini, tokovih, obdobjih in ciklusih plimovanja, času tokov plimovanja ter plimovanju in razlikah v estuariju.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. upoštevati plimovanje, napoved plimo 1. Poznavanje publikacij in informacij za predvidevanje plimovanja in tokov, vanja in vremensko napoved ter razme kot so preglednice plimovanja, napoved plimovanja za podrejene postaje, re pred izplutjem in med plovbo. informacije o ledu, visokem/nizkem vodostaju ter seznami privezov in pristanišč, za določanje vodostaja, trenutne smeri in moči ter razpoložljive globine. 2. Poznavanje vplivov vremenskih razmer, oblike površja in drugih dejavnikov na tokove plimovanja. 3. Sposobnost določitve vpliva višine plimovanja, toka, vremenskih razmer in valov na načrtovano potovanje za varno plovbo.
3. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja, je sposoben uporabljati oznake SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (International Association of Marine aids to Navigation and Lighthouse Authorities) za varno plovbo na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/51
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati oznake SIGNI (Signalisation 1. Poznavanje postavljanja boj, sistema IALA A, sistemov označevanja in de voies de Navigation Intérieure) in IA signalizacijskih sistemov, kot so smer postavljanja boj, številčenje, LA (International Association of Marine označevanje objektov in nadgradenj, lateralne in kardinalne oznake, aids to Navigation and Lighthouse Au bifurkacijske boje, dopolnilne oznake, označevanja nevarnih mest in ovir, thorities) ali druge lokalne sisteme ozna označevanja smeri plovne poti ter kanalov in vhodov v pristanišča, čevanja in signalizacijske sisteme. postavljanja boj ter luči in njihovih značilnosti. 2. Sposobnost uporabe sistemov označevanja in signalizacijskih sistemov za določitev ustreznega položaja plovnih objektov na plovni poti ob upoštevanju lokalnih okoliščin in razmer.
IV. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA
1. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pred izplutjem ustrezno ukrepati v zvezi s plovbo s pomočjo radarja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pripraviti začetek potovanja ter uporab 1. Splošno poznavanje radijskih valov in načel delovanja radarja ter ljati radarske navigacijske naprave in ka natančneje zalnike stopnje obračanja za plovbo, • hitrosti širjenja radijskih valov, zlasti v pogojih zmanjšanje vidljivosti. • odbijanja radijskih valov, • ključnih parametrov radarskih navigacijskih naprav (delovno frekvenčno območje, prenosna zmogljivost, trajanje impulza, hitrost vrtenja antene, značilnosti antene, prikaz dimenzij in frekvenčni razponi, najmanjši razpon, radialna ločljivost in azimutna ločljivost itd.). 2. Splošno poznavanje načina delovanja kazalnikov stopnje obračanja in njihove uporabe. 3. Sposobnost vključitve, nastavitve in nadzorovanja radarskih navigacijskih naprav s funkcijami, kot so Uglaševanje, Ojačevanje, Osvetljenost, Vklop/ pripravljenost, ter uporabe kazalnikov stopnje obračanja v plovbi po celinskih plovnih poteh in zagotavljanje njihove pravilne uporabe.
2. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben razložiti prikaz na radarju in analizirati informacije, pridobljene z radarjem.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pravilno razlagati prikaz na radarju ob 1. Sposobnost razlage prikaza na radarju s pravilno določitvijo upoštevanju položaja lastnega plovnega • položaja antene na zaslonu in smeri plovbe; objekta in položaja drugih plovnih ob • določitvijo položaja, kurza in smeri obračanja lastnega plovnega jektov; objekta; • določitvijo razdalj in dosega. 2. Sposobnost razlage vedenja drugih udeležencev v prometu (mirujočih plovnih objektov, plovnih objektov, ki prihajajo iz nasprotne smeri, in plovnih objektov, ki plujejo v isto smer). L 6/52 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. analizirati druge informacije, pridob 1. Sposobnost analize informacij, pridobljenih z radarjem, kot so smer plovbe ljene z radarjem. (HL), elektronska smerna črta (EBL), krogi dosega in spremenljiva oznaka oddaljenosti (VRM), sledi cilja, decentriranje in vzporedne črte (P-Lines), ter razlage radarske slike. 2. Poznavanje omejitve informacij, pridobljenih z radarskimi navigacijskimi napravami. 3. Sposobnost razlage nepremičnih in premikajočih se objektov, prikazanih na radarju.
3. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben zmanjšati moteče vplive različnega izvora. Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih 1. Poznavanje motenj, ki jih lahko povzročijo prelom ali razdelitev antenskega povzroča lastni plovni objekt; žarka, učinki senčenja (slepi sektorji) ali večkratni odsevi (npr. na območju prostorov za nakladanje). 2. Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča lastni plovni objekt. 2. prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih 1. Poznavanje motenj zaradi dežja ali valov, razpršenih polj (npr. mostovi), povzroča okolje; večkratnih odsevov, lažnih/fiktivnih odmevov, električnih vodov, radarskega sledenja in učinkov širjenja po več poteh. 2. Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzroča okolje (z možnostjo zmanjšanje šuma zaradi dežja (FTC) in zmanjšanje šuma zaradi morja (STC)). 3. prepoznati in zmanjšati motnje, ki jih 1. Poznavanje videza motenj, ki jih povzročajo druge navigacijske radarske povzročajo druge radarske navigacijske naprave. naprave. 2. Sposobnost sprejemanja ukrepov za zmanjšanje motenj, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave (zavračanje motečih vplivov (IR)).
4. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pluti s pomočjo radarja ob upoštevanju dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za plovbo s pomočjo radarja (kot so zahteve glede števila članov posadke ali tehnične zahteve za plovila). Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati pravila, ki urejajo uporabo 1. Poznavanje posebnih pravil za uporabo radarja iz dogovorjenega sklopa radarja. pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in veljavnih policijskih predpisov (npr. o plovbi v razmerah zmanjšane vidljivosti, uporabi radarja, če vidljivost ni zmanjšana, in obvezni uporabi radarja med plovbo), uporabe frekvence VHM, zvočnih signalov in dogovorov o smeri krmarjenja. 2. Poznavanje tehničnih zahtev plovnega objekta, ki uporablja radarsko navigacijsko napravo v skladu z veljavnimi tehničnimi zahtevami, kot je ES-TRIN (evropski standard za določitev tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh). 3. Sposobnost pravilne uporabe radarske navigacijske naprave, kazalnikov stopnje obračanja in celinskega ECDIS skupaj z radarjem. 4. Poznavanje zahtev glede sestavljanja posadke v pogojih zmanjšane vidljivosti in dobre vidljivosti. 5. Sposobnost ustreznega dodeljevanja nalog članom posadke in dajanja ustreznih navodil. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/53
5. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben obvladovati posebne okoliščine, kot so gostota prometa, okvara naprav, nevarne razmere. Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. ustrezno se odzivati v izrednih razme 1. Poznavanje možnosti odzivanja v primeru velike gostote prometa. rah, kot so velika gostota prometa, 2. Sposobnost sprejemanja ustreznih ukrepov v primeru velike gostote okvara naprav in druge nejasne ali ne prometa. varne prometne razmere. 3. Poznavanje blažilnih ukrepov in ustreznih vzorcev odzivanja v primeru okvare naprav. 4. Sposobnost odzivanja v primeru okvare naprave. 5. Poznavanje možnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru morebitnih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer. 6. Sposobnost odzivanja v primeru morebitnih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer.
V. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA POTNIŠKO PLOVBO
1. Strokovnjak je sposoben organizirati uporabo reševalne opreme na krovu potniških plovil. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. organizirati uporabo reševalne opreme. 1. Poznavanje načrtov za nadzor varnosti, vključno z: • varnostnim programom in varnostnim načrtom, • načrti ukrepov in postopki ob izrednih razmerah. 2. Poznavanje reševalne opreme in njenih funkcij ter sposobnost prikaza uporabe reševalne opreme. 3. Poznavanje območij, dostopnih potnikom z zmanjšano mobilnostjo. 4. Sposobnost prikaza uporabe reševalne opreme za potnike, vključno s potniki z zmanjšano mobilnostjo.
2. Strokovnjak je sposoben uporabljati varnostna navodila in sprejemati potrebne ukrepe za zaščito potnikov na splošno, zlasti v primeru izrednih dogodkov (npr. evakuacija, poškodba, trčenje, nasedanje, požar, eksplozija ali drugi dogodki, ki lahko povzročijo paniko), vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. uporabljati varnostna navodila; 1. Sposobnost nadzorovanja varnostnih sistemov in varnostne opreme ter organiziranja pregledov in kontrol varnostne opreme potniških plovil, vključno z aparati za samostojno dihanje. 2. Sposobnost izvajanja vaj za izredne razmere. 3. Sposobnost usposabljanja članov posadke in ladijskega osebja, ki opravljajo naloge v skladu z varnostnim programom, o uporabi reševalne opreme, poti za izhod v sili, zbirnih prostorov in evakuacijskih prostorov v izrednih razmerah. 4. Sposobnost zagotavljanja informacij potnikom na začetku potovanja o kodeksu ravnanja in vsebini varnostnega načrta.
2. sprejemati potrebne ukrepe za zaščito 1. Sposobnost načrtovanja varnostnega programa za evakuacijo delov plovila potnikov na splošno in ob izrednih do ali celotnega plovila, pri čemer se upoštevajo različni izredni dogodki (npr. godkih; dim, požar, puščanje, nevarnost za stabilnost plovila in nevarnosti zaradi tovora, ki se prevaža na krovu). 2. Poznavanje načel kriznega upravljanja ter obvladovanja množic in konfliktov. L 6/54 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
3. Sposobnost zagotavljanja potrebnih informacij voditelju čolna, potnikom in zunanjim reševalcem.
3. zagotavljati pomoč in dajati navodila, da 1. Poznavanje dostopnosti plovila, območij na krovu, primernih za invalidne se lahko invalidne osebe in potniki z osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo, vključno z njihovimi posebnimi zmanjšano mobilnostjo varno vkrcajo, potrebami v zvezi z na primer potmi za izhod v sili, ter pravilna označitev zadržujejo na krovu in izkrcajo. takih območij v varnostnih načrtih. 2. Sposobnost izvajanja pravil o nediskriminatornem dostopu in načrtovanju varnostnega programa za invalidne osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo ter vseh zahtev glede usposabljanja iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
3. Strokovnjak je sposoben osnovnega sporazumevanja v angleščini. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. sporazumevati se v osnovni angleščini o 1. Poznavanje osnovnega angleškega besedišča in izgovarjave besed, vprašanjih, povezanih z varnostjo. primernih za usmerjanje vseh oseb na krovu v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje ob izrednih dogodkih. 2. Sposobnost uporabe osnovnega angleškega besedišča in izgovarjave besed, primernih za usmerjanje vseh oseb na krovu v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje v ob izrednih dogodkih.
4. Strokovnjak je sposoben izpolniti ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1177/2010. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotavljati pomoč potnikom v zvezi s 1. Poznavanje pravil prevoza po celinskih plovnih poteh, določenih z Uredbo pravicami potnikov. (EU) št. 1177/2010, zlasti kar zadeva nediskriminacijo potnikov, ob upoštevanju pogojev prevoza, ki jih zagotavljajo prevozniki, pravic potnikov v primerih odpovedi ali zamude, minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti potnikom ter obravnave pritožb in splošnih pravil o izvrševanju. 2. Sposobnost obveščanja potnikov o veljavnih pravicah potnikov. 3. Sposobnost izvajanja veljavnih postopkov za zagotavljanje dostopa in strokovne pomoči.
VI. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)
1. Strokovnjak je sposoben zagotavljati skladnost z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, ter z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. zagotavljati skladnost z ustrezno zako 1. Poznavanje predpisov v zvezi s plovnimi objekti, ki kot gorivo uporabljajo nodajo in standardi, ki se uporabljajo za UZP, kot so ustrezni policijski predpisi, ustrezni predpisi o tehničnih plovne objekte, ki kot gorivo uporablja zahtevah in ADN. jo UZP; 2. Poznavanje pravil klasifikacijskega zavoda. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/55
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
3. Sposobnost dajanja navodil v zvezi z dejavnostmi članov posadke in spremljanja takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, na krovu plovnega objekta in zlasti pri postopku oskrbe plovnega objekta z gorivom.
2. zagotavljati skladnost z drugimi ustrez 1. Poznavanje ustreznih predpisov na področju zdravja in varnosti, vključno z nimi predpisi na področju zdravja in ustreznimi lokalnimi zahtevami in dovoljenji, zlasti na območju pristanišč. varnosti, kadar plovilo pluje ali je prive 2. Sposobnost dajanja navodil v zvezi z dejavnostmi članov posadke in zano. spremljanja takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti.
2. Strokovnjak je sposoben zavedati se posebnosti v zvezi z UZP, ki jim je treba nameniti pozornost, prepoznati tveganja in jih obvladovati.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. prepoznati posebnosti v zvezi z UZP, ki 1. Poznavanje opredelitve, sestave in kakovostnih značilnosti UZP, jim je treba nameniti pozornost; varnostnega lista; fizikalnih lastnosti in značilnosti proizvoda ter okoljskih značilnosti. 2. Poznavanje ustrezne temperature skladiščenja, plamenišča, mej eksplozivnosti in značilnosti tlaka, kritičnih temperatur, povezanih nevarnosti, atmosferskih pogojev, kriogenih lastnosti, obnašanja UZP v zraku, uparjenem plinu in inertnem plinu, npr. dušiku.
2. prepoznati tveganja in jih obvladovati. 1. Poznavanje varnostnih načrtov, nevarnosti in tveganja, vključno s poznavanjem seznama razporeditve in z njim povezanih varnostnih nalog. 2. Sposobnost obvladovanja tveganj, dokumentiranja varnosti na krovu (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili), ocenjevanja in nadzorovanja nevarnih območij in požarne varnosti ter uporabe osebne zaščitne opreme.
3. Strokovnjak je sposoben varno uporabljati sisteme za UZP.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. varno uporabljati sisteme za UZP na 1. Poznavanje tehničnih vidikov sistemov za UZP, kot so krovu, ki so povezani s sistemi na kro • splošna konfiguracija in priročnik za uporabo; vu. • sistem za oskrbo z UZP; • oprema za nadzor razlitja; • sistem za shranjevanje UZP; • sistem za pripravo plina; • cevovod za UZP; • sistem za oskrbo s plinom; • zasnova strojnice; • sistem prezračevanja; • temperatura in tlak (kako odčitati tlak in temperaturo iz načrta razdelitve); • ventili (zlasti glavni ventil za plinasto gorivo), tlačni varnostni ventili; • krmilni, nadzorni in varnostni sistemi, alarmi, sistemi za zaznavanje plinov, suhe zavorne spojke. L 6/56 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. Sposobnost predstavitve načina delovanja UZP, odčitavanja tlaka in temperature, uporabe sistemov za praznjenje, shranjevanje, oskrbo s plinom in prezračevanje, cevovodov, varnostnih sistemov in ventilov ter upravljanja uparjanja UZP.
4. Strokovnjak je sposoben zagotoviti redno preverjanje sistema za UZP. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. izvajati in spremljati redne preglede si 1. Poznavanje vzdrževanja in nadzorovanja sistema za UZP. stema za UZP. 2. Poznavanje morebitnih okvar in alarmov. 3. Sposobnost izvajanja vsakodnevnega vzdrževanja, tedenskega vzdrževanja in rednega stalnega vzdrževanja za odpravo okvar in dokumentiranje vzdrževalnih del.
5. Strokovnjak je sposoben varno in nadzorovano izvajati postopke oskrbovanja z UZP. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. varno izvajati in spremljati postopke 1. Poznavanje oskrbovanja z gorivom. • identifikacijskih oznak v skladu z ustreznimi policijskimi in pristaniškimi predpisi, • pogojev za privezovanje za namene oskrbovanja z gorivom; • postopka oskrbovanja z UZP; • prepihovanja sistema za UZP; • ustreznih kontrolnih seznamov in potrdila o dostavi; • varnostnih ukrepov v zvezi z oskrbovanjem z gorivom in postopkov evakuacije. 2. Sposobnost začetka izvajanja in spremljanja postopkov oskrbovanja z gorivom, da se zagotovita varno privezovanje ter pravilna namestitev kablov in cevi za preprečevanje puščanja, ter sprejetja ukrepov za varno prekinitev povezave med UZP in oskrbovanjem z gorivom, kadar koli je to potrebno. 3. Sposobnost zagotavljanja skladnosti z ustreznimi predpisi o varnostnih območjih. 4. Sposobnost poročanja o začetku postopka oskrbovanja z gorivom in izvajanja varnega oskrbovanja z gorivom v skladu s priročnikom, vključno s sposobnostjo nadzora tlaka, temperature in ravni UZP v rezervoarjih. 5. Sposobnost čiščenja cevovodov, zaprtja ventilov in odklopa plovnega objekta z naprave za oskrbo z gorivom ter poročanja o koncu postopka po oskrbi z gorivom.
6. Strokovnjak je sposoben pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje plovnih objektov. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
1. pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje 1. Poznavanje postopkov pravilnega prepihovanja, kot sta uporaba praznjenja plovnih objektov in ponovno uporabo. plina in izplakovanje sistema za UZP pred izvedbo vzdrževalnih del v ladjedelnici. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/57
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI
2. Sposobnost izvedbe • inertiranja sistema za UZP; • postopka praznjenja rezervoarja za UZP; • prvega polnjenja rezervoarja za UZP (sušenje in ohlajanje); • začetka uporabe po izvedbi vzdrževalnih del v ladjedelnici.
7. Strokovnjak je sposoben obvladovati izredne razmere, povezane z UZP. Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 STOLPEC 2 KOMPETENCE ZNANJA IN SPRETNOSTI 1. ustrezno se odzivati na izredne razmere 1. Poznavanje nujnih ukrepov in varnostne dokumentacije na krovu (vključno (kot so razlitje in iztekanje UZP, stik ko z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili). že s snovjo z nizko temperaturo, požar, 2. Sposobnost ustreznega odzivanja v izrednih razmerah, kot so: nesreče, povezane s prevozom nevarne • razlitja UZP na krovu; ga blaga s specifičnimi nevarnostmi, ali • stik kože z UZP; nasedanje plovnega objekta). • razlitja UZP v zaprtih prostorih (npr. v strojnici); • razlitja UZP ali uhajanje zemeljskega plina v medprostorih (npr. v rezervoarjih za gorivo z dvojno steno in ceveh z dvojno steno); • požar v bližini rezervoarjev za UZP ali v strojnicah; • zvišanje tlaka v cevovodih po aktiviranju zaustavitve v sili v primeru takojšnjega izpusta ali odzračevanja. 3. Poznavanje posebnih nevarnosti, povezanih s prevozom nevarnega blaga in nasedanjem ali trčenjem plovnega objekta. 4. Sposobnost sprejemanja nujnih ukrepov in nujnih ukrepov za nadzor na daljavo, na primer za ustrezno obvladovanje požara zaradi vžiga UZP, požara razlite tekočine, požara curka tekočine ali bliskovitega požara. L 6/58 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
PRILOGA II
STANDARD ZA PRAKTIČNE IZPITE
I. STANDARD ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POSEBNEGA DOVOLJENJA ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Ocenjevalci preverijo elemente 1–16 in najmanj enega od elementov 17–19. Kandidati morajo pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.
Št. Kompetence Element izpita
1 1.1 Vklop, nastavitev in nadzor delovanja radarskih navigacijskih naprav;
2 1.1 vklop, nastavitev in nadzor delovanja kazalnika stopnje obračanja;
3 1.1 pravilna razlaga prikaza na radarju z nastavitvijo razpona, ločljivosti, osvetljenosti, ojačevanja, kontrasta, drugih priključenih naprav, centriranja in uglaševanja;
4 1.1 uporaba kazalnika stopnje obračanja, na primer z nastavitvijo stopnje obračanja v skladu z najvišjo stopnjo obračanja plovnega objekta;
5 2.1 opredelitev položaja antene na zaslonu in smeri plovbe, nastavitev položaja, kurza in smeri obračanja lastnega plovnega objekta ter določanje razdalj in dosega;
6 2.1 razlaga vedenja drugih udeležencev v prometu (mirujočih plovnih objektov, plovnih objektov, ki prihajajo iz nasprotne smeri, in plovnih objektov, ki plujejo v isto smer);
7 2.2 analiza informacij, pridobljenih z radarjem, kot so smer plovbe, elektronska smerna črta, krogi dosega in spremenljiva oznaka oddaljenosti, sledi cilja, decentriranje in vzporedne črte, ter razlaga radarske slike;
8 3.1 zmanjšanje motenj, ki jih povzroča lastni plovni objekt s preverjanjem antene, zmanjšanjem senc in večkratnih odsevov, na primer na območju skladišč;
9 3.2 sprejetje ukrepov za zmanjšanje motenj iz okolja z zmanjšanjem vpliva dežja in valov, ustreznim obvladovanjem razpršenih polj (npr. z mostov), lažnih/fiktivnih odmevov z električnih vodov in kablov ter s senčenjem in učinki širjenja po več poteh;
10 3.3 odprava motenj, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave, z uporabo zavračanja motečih vplivov;
11 4.1 pravilna dodelitev nalog članom posadke krova;
12 4.1 zagotavljanje sodelovanja med osebo za krmilom in osebo, ki uporablja radarske navigacijske naprave, glede na vidljivost in značilnosti krmarnice;
13 4.1 uporaba kazalnikov stopnje obračanja in celinskega ECDIS ali podobnih prikazov v kombinaciji z radarjem;
14 4.1 ravnanje v skladu s policijskimi predpisi v primeru zmanjšane in v primeru dobre vidljivosti;
15 4.1 uporaba radia in zvočnih signalov ter sklenitev dogovora o kurzu z uporabo informacij, pridobljenih z radarjem;
16 4.1 dajanje ukazov osebi za krmilom, vključno s preverjanjem zahtevanega znanja in spretnosti osebe;
17 5.1 sprejetje ustreznih ukrepov v primeru velike gostote prometa;
18 5.1 sprejetje ustreznih ukrepov v primeru okvare naprav;
19 5.1 ustrezen odziv v primerih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/59
2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
Plovni objekt, ki se uporablja za praktične izpite za oceno kompetence voditelja čolna, ki pluje s pomočjo radarja, izpolnjuje tehnično zahtevo iz člena 7.06 standarda ES-TRIN 2017/1 (1). Plovni objekt je opremljen z delujočim celinskim ECDIS ali primerljivo napravo za prikaz elektronskih kart.
II. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA POTNIŠKO PLOVBO
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Ocenjevalci preverijo 11 od 14 elementov kategorije I, če: se ocenjujeta elementa 16 in 20.
Ocenjevalci preverijo 7 od 8 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 45 točk.
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
1 1.1 Prikaz uporabe rešilnih pasov za potnike; I
2 1.1 prikaz uporabe rešilnih jopičev za potnike in člane posadke krova ter ladijsko I osebje, vključno s posebno individualno reševalno opremo za osebe, ki ne opravljajo nalog v okviru varnostnega programa;
3 1.1 prikaz uporabe ustrezne opreme za evakuacijo v plitvo vodo, na brežino ali drug I plovni objekt;
4 1.1 prikaz uporabe ladijskih čolnov, vključno z njihovimi motorji in reflektorji ali I platformo v skladu s členom 19.15 standarda ES-TRIN 2017/1, s katerimi se nadomešča ladijski čoln ali skupinska reševalna oprema plovila v skladu s členom 19.09(5) do (7) standarda ES-TRIN 2017/1;
5 1.1 prikaz uporabe ustreznih nosil; I
6 1.1 prikaz uporabe kompletov prve pomoči; I
7 1.1 prikaz uporabe kompletov aparatov za samostojno dihanje in kompletov opreme I ter dihalnih kapuc v skladu s členom 19.12(10) standarda ES-TRIN 2017/1 ali kombinacije naštetega;
8 2.1 preverjanje in spremljanje časovnih presledkov med inšpekcijskimi pregledi II opreme, navedene pod številkami 1–7 te preglednice;
9 2.1 preverjanje in spremljanje potrebne usposobljenosti oseb, ki uporabljajo komplete II prve pomoči, komplete aparatov za samostojno dihanje in komplete opreme ter dihalne kapuce;
10 2.1 ustrezno shranjevanje in razdeljevanje reševalne opreme; I
11 2.3 opredelitev območij, ki so dostopna potnikom z zmanjšano mobilnostjo; II
12 1.1 prikaz uporabe reševalne opreme za potnike z zmanjšano mobilnostjo; I
13 2.1 pojasnitev elementov varnostnega programa in varnostnega načrta; II
(1) Evropski standardi, ki določajo tehnične zahteve za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, so dostopni na povezavi https://www.cesni.eu. L 6/60 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
14 2.1 dodelitev nalog ladijskemu osebju v skladu z varnostnim programom in II varnostnim načrtom;
15 2.3 dodelitev nalog ladijskemu osebju ob upoštevanju nediskriminatornega dostopa in II načrtovanja varnostnega programa za potnike z zmanjšano mobilnostjo;
16 2.3 organizacija usposabljanja in navodil za osebe z zmanjšano mobilnostjo v skladu s I Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010;
17 2.2 organizacija evakuacije prostora za potnike z obrazložitvijo posebnih ukrepov, ki I jih je treba sprejeti v primeru trčenja, nasedanja, dima in požara;
18 2.2 gašenje začetnih požarov ter upravljanje vodotesnih in protipožarnih vrat; I
19 2.2 zagotavljanje potrebnih informacij voditelju čolna, potnikom in zunanjim II reševalcem v simulaciji izrednih razmer;
20 3.1 uporaba osnovnega angleškega besedišča in besednih zvez primernih za I usmerjanje potnikov in ladijskega osebja v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje ob izrednih dogodkih;
21 4.1 pojasnitev, katere pravice potnikov se uporabljajo; I
22 4.1 izvajanje veljavnih postopkov za zagotavljanje dostopa in strokovne pomoči II potnikom v skladu z Uredbo (EU) št. 1177/2010.
2. Tehnične zahteve za plovni objekt in napravo na kopnem, ki se uporabljata za praktični izpit
Lokacija, na kateri poteka ocenjevanje, je opremljena z reševalno opremo za potniška plovila, potrebno za prikaz elementa izpita št. 2, vključno s posebno reševalno opremo za plovila s kabinami v skladu z veljavnim standardom ES-TRIN 2017/1. Opremljena je z varnostnim programom in varnostnim načrtom, ki sta skladna s standardom ES-TRIN 2017/1, ter primernimi prostori in opremo za oceno sposobnosti organizacije evakuacije in ravnanja pri gašenju in odzivu v primeru požara.
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
III. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 9 od 11 elementov kategorije I.
Ocenjevalci preverijo 5 od 7 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 30 točk.
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
1 1.1 Dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih II dejavnosti, da se zagotovi skladnost z zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, na krovu plovnega objekta in zlasti pri postopku oskrbe plovnega objekta z gorivom;
2 1.2 dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih II dejavnosti, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti pri delu; 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/61
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
3 2.2 izvajanje obvladovanja tveganj, dokumentiranje varnosti na krovu (vključno z II varnostnim načrtom in varnostnimi navodili), ocenjevanje in nadzorovanje nevarnih območij, izvajanje požarne varnosti in uporaba osebne zaščitne opreme;
4 3.1 predstavitev načina delovanja UZP; II
5 3.1 odčitavanje tlaka in temperature, upravljanje sistemov za praznjenje, shranjevanje, I oskrbo s plinom in prezračevanje, cevovodov, varnostnih sistemov in ventilov ter upravljanje uparjanja UZP;
6 4.1 dnevno, tedensko in redno stalno vzdrževanje; I
7 4.1 odprava okvar, odkritih med vzdrževanjem; I
8 4.1 dokumentiranje vzdrževalnih del; II
9 5.1 začetek izvajanja in spremljanje postopkov oskrbovanja z gorivom, da se I zagotovita varno privezovanje ter pravilna namestitev kablov in cevi za preprečevanje puščanja, ter sprejetje ukrepov za varno prekinitev povezave med UZP in oskrbo z gorivom, kadar koli je to potrebno;
10 5.1 zagotavljanje skladnosti z ustreznimi predpisi o varnostnih območjih; II
11 5.1 poročanje o začetku postopka oskrbovanja z gorivom; II
12 5.1 izvajanje varnega oskrbovanja z gorivom v skladu s priročnikom, vključno s I sposobnostjo nadzorovanja tlaka, temperature in ravni UZP v rezervoarjih;
13 5.1 čiščenje cevovodov, zaprtje ventilov in odklop plovnega objekta z naprave za I oskrbovanje z gorivom ter poročanje o koncu postopka po oskrbi z gorivom;
14 6.1 izvajanje I • inertiranja sistema za UZP; • postopka praznjenja rezervoarja za UZP; • prvega polnjenja rezervoarja za UZP (sušenje in ohlajanje); • začetka uporabe po izvedbi vzdrževalnih del v ladjedelnici;
15 7.1 ustrezno odzivanje v izrednih razmerah, kot so I razlitja UZP na krovu; stik kože z UZP; razlitja UZP v zaprtih prostorih (npr. v strojnici); razlitja UZP ali uhajanje zemeljskega plina v medprostorih (npr. rezervoarjih za gorivo z dvojno steno in ceveh z dvojno steno);
16 7.1 ustrezen odziv v primeru požara v bližini rezervoarjev za UZP ali v strojnicah; I
17 7.1 ustrezen odziv v primeru zvišanja tlaka v cevovodih po aktiviranju zaustavitve v sili I v primeru takojšnjega izpusta ali odzračevanja;
18 7.1 sprejetje nujnih ukrepov in nujnih ukrepov za nadzor na daljavo, na primer za I ustrezno obvladovanje požara zaradi vžiga UZP, požara razlite tekočine, požar curka tekočine ali bliskovitega požara.
2. Tehnične zahteve za plovni objekt in naprave na kopnem, ki se uporabljajo za praktični izpit
Plovni objekt in naprave na kopnem morajo biti opremljeni z
1. dokumentacijo, ki se uporablja za ocenjevanje, kot so
1.1 varnostni program (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili) v skladu s členom 30.03 standarda ES-TRIN 2017/1, L 6/62 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
1.2 oceno tveganja v skladu s točko 1.3 oddelka I Priloge 8 k standardu ES-TRIN 2017/1, 1.3 vsi ostali dokumenti, ki se zahtevajo v skladu s členom 30.01(5) standarda ES-TRIN 2017/1, vključno s podrobnim priročnikom za uporabo v skladu s točko 1.4.9 oddelka I Priloge 8 k standardu ES-TRIN 2017/1; 2. posebnimi sistemi za uporabo UZP, kot so 2.1 sistem za oskrbo z UZP, vključno s postajo za oskrbovanje z gorivom, 2.2 sistem za shranjevanje UZP, 2.3 cevovod za UZP, 2.4 sistem za oskrbo s plinom, 2.5 sistem za pripravo plina; 3. ustrezno strojnico, ki ima 3.1 sistem prezračevanja, 3.2 sistem za preprečevanje puščanja in nadzor nad njim, 3.3 nadzorni in varnostni sistem ter 3.4 dodatne sisteme za gašenje požara. Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
IV. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja Izpit je sestavljen iz dveh delov: prvi se nanaša na načrtovanje potovanja, drugi pa na njegovo izvedbo. Izvedba potovanja se oceni naenkrat. Vsak del izpita je sestavljen iz več elementov. Za voditelje čolna, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, se zahteve dopolnijo s posebnimi elementi, določenimi v sklopu standardov iz oddelka V (dodatni modul o nadzoru v okviru praktičnega izpita za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna). Izpit vsebinsko izpolnjuje naslednje zahteve: Načrtovanje potovanja Del izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, je sestavljen iz elementov, navedenih v preglednici k Dodatku 1. Elementi so razvrščeni v kategoriji I in II glede na njihovo pomembnost. Z navedenega seznama se izbere 10 elementov iz vsake kategorije, ki se preverijo pri izpitu. Izvedba potovanja Kandidati morajo dokazati, da so sposobni izvesti potovanje. Nujen pogoj za to je, da kandidati sami upravljajo plovni objekt. Posamezni elementi, ki jih je treba preveriti, so navedeni v preglednici v Dodatku 2, za razliko od dela, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, pa jih je treba vedno vse preveriti. Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Dodatek 1
Vsebina dela izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja V vsaki kategoriji se preveri 10 elementov. Kandidat lahko pri vsakem elementu doseže največ 10 točk. Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 60 točk.
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II 1 1.1.1 Plovba po evropskih celinskih plovnih poteh, vključno z zapornicami in dvigali, v I skladu s sporazumi o plovbi z zastopnikom; 2 1.1.3 upoštevanje gospodarskih in ekoloških vidikov upravljanja plovnega objekta za II njegovo učinkovito uporabo in spoštovanje okolja; 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/63
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
3 1.1.4 upoštevanje tehničnih struktur in profilov plovnih poti ter varnostnih ukrepov; I
4 1.2.1 zagotavljanje varnega upravljanja plovnega objekta v skladu z veljavnimi pravili; I
5 1.3.3 zagotavljanje varnega dostopa do plovnega objekta; II
6 2.1.1 spoštovanje načel gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih II poteh;
7 2.1.2 razlikovanje med načini gradnje plovnih objektov in njihovim vedenjem v vodi, II zlasti kar zadeva stabilnost in trdnost;
8 2.1.3 poznavanje konstrukcijskih delov plovnega objekta ter nadzor njegovih poškodb II in analiza škode;
9 2.1.4 ukrepanje za zaščito neprepustnosti plovnega objekta za vodo; I
10 2.2.1 razumevanje funkcij opreme plovnega objekta; II
11 2.2.2 upoštevanje posebnih zahtev za prevoz tovora in potnikov; I
12 3.1.1 razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, II kodeksov in standardov v zvezi z opravljanjem prevoza tovora;
13 3.1.2 priprava natovornih načrtov, vključno z znanjem o natovarjanju tovora in I poznavanjem balastnih sistemov, da se obremenitev trupa ohrani v sprejemljivih mejah;
14 3.1.3 nadzorovanje natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju varnega prevoza; I
15 3.1.4 razlikovanje med različnimi vrstami blaga in njihovimi značilnostmi, da se II spremlja in zagotavlja varno in zanesljivo natovarjanje blaga, kot je določeno v natovornem načrtu;
16 3.2.1 upoštevanje vpliva tovora in dejavnosti prevoza tovora na preves in stabilnost. I
17 3.2.2 preverjanje dejanske tonaže plovnega objekta, uporaba diagramov stabilnosti in I prevesa ter opreme za izračun obremenitve, vključno z ADB (samodejna zbirka podatkov), za preverjanje natovornega načrta;
18 3.3.1 razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, II kodeksov in standardov v zvezi s prevozom potnikov;
19 3.3.2 organizacija in spremljanje vaj na področju varnosti, kot so določene v II (varnostnem) seznamu razporeditve, da se zagotovi varno ravnanje v morebitnih nevarnih situacijah;
20 3.3.3 sporazumevanje s potniki v izrednih razmerah; I
21 3.3.4 opredelitev in spremljanje analize tveganja na krovu glede omejenega dostopa II potnikov ter oblikovanje učinkovitega sistema zaščite na krovu za preprečevanje nepooblaščenega dostopa;
22 3.3.5 analiza prijav, ki jih podajo potniki (tj. v zvezi z nepredvidenimi dogodki, II obrekovanjem, vandalizmom), da se zagotovi ustrezen odziv;
23 4.4.1 preprečevanje morebitnih poškodb električnih in elektronskih naprav na krovu; II
24 4.5.3 ocena tehnične in notranje dokumentacije; II L 6/64 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II 25 5.1.1 zagotavljanje varnega vedenja članov posadke, kar zadeva uporabo materialov in II dodatkov; 26 5.1.2 opredelitev, spremljanje in zagotavljanje delovnih nalogov, da lahko člani posadke II neodvisno opravljajo vzdrževalna dela in popravila; 27 5.1.3 nakup in nadzorovanje materialov in orodij, kar zadeva varovanje zdravja in II okolja; 28 5.1.4 zagotavljanje, da se žice in vrvi uporabljajo v skladu s specifikacijami proizvajalca II in predvideno uporabo; 29 6.3.2 uporaba nacionalne, evropske in mednarodne socialne zakonodaje; II 30 6.3.3 upoštevanje stroge prepovedi uživanja alkohola in drog ter ustrezno odzivanje v II primerih kršitev, prevzemanje odgovornosti in pojasnitev posledic neprimernega vedenja; 31 6.3.4 organizacija zagotavljanja in priprave obrokov na krovu; II 32 7.1.1 uporaba nacionalne in mednarodne zakonodaje ter sprejetje ustreznih ukrepov za II varovanje zdravja in preprečevanje nesreč; 33 7.1.2 nadzor in spremljanje veljavnosti potrdila o ustreznosti za plovni objekt ter drugih I dokumentov, povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem; 34 7.1.3 upoštevanje varnostnih predpisov med vsemi delovnimi postopki z uporabo I ustreznih ukrepov, da se preprečijo nesreče; 35 7.1.4 nadzor in spremljanje vseh varnostnih ukrepov, potrebnih za čiščenje zaprtih II prostorov, preden osebe odprejo take prostore, vstopijo vanje in jih začnejo čistiti; 36 7.2.5 nadzor nad reševalno opremo in pravilna uporaba osebne zaščitne opreme; II 37 7.3.1 začetek priprav načrtov za reševanje za različne vrste izrednih razmer; II 38 7.4.1 upoštevanje varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja in II uporaba ustrezne opreme; 39 7.4.2 uporaba zakonodaje o varstvu okolja; II 40 7.4.3 gospodarna in okolju prijazna uporaba opreme in materialov. II 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/65
Dodatek 2
Vsebina dela izpita, ki se nanaša na izvedbo potovanja Preverijo se vsi elementi, navedeni v tem delu izpita. Kandidat mora pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.
Št. Kompetence Elementi izpita 1 1.1.1 Plovba s plovnim objektom in njegovo manevriranje glede na razmere in v skladu z zakonskimi zahtevami zakonodaje o plovbi (kot so funkcija hitrosti in smeri toka, preverjanje globine vode in dovoljenega ugreza natovorjenih plovil, prosta višina pod gredljem, gostota prometa, medsebojni vpliv na druge plovne objekte itd.); 2 1.1.4 pravilno in ustrezno privezovanje plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh v pristanišču ter njegovo pravilno in ustrezno odvezovanje, v skladu z zakonskimi in/ali z varnostjo povezanimi zahtevami; 3 1.1.5 prilagoditev ali ponastavitev navigacijskih pripomočkov, če je to potrebno; 4 1.1.5 zbiranje vseh informacij, potrebnih za plovbo, ki so pridobljene z navigacijskimi pripomočki, ter njihova uporaba za prilagoditev upravljanja plovnega objekta; 5 1.1.6 vklop potrebnih naprav v krmarnici (navigacijskih pripomočkov, kot sta celinski AIS in celinski ECDIS) in njihova nastavitev; 6 2.2.2 preverjanje, ali je plovni objekt pripravljen za potovanje v skladu s predpisi in ali so tovor in drugi predmeti varno natovorjeni v skladu s predpisi; 7 4.2.2 ustrezno odzivanje na okvare (ki se simulirajo, kjer je to ustrezno) med plovbo (npr. zvišanje temperature hladilne vode, znižanje tlaka v olju motorja, okvara glavnega(-ih) motorja(-ev), odpoved krmila, motene radijske komunikacije, okvara radiotelefonske naprave, negotova smer drugega plovnega objekta), sprejetje odločitve o nadaljnjih ukrepih in organizacija ali sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi z vzdrževalnim deli za zagotovitev varne plovbe; 8 5.1.2 upravljanje plovnega objekta na način, ki omogoča predvidevanje možnosti nesreče, in preprečevanje nepotrebne obrabe; pogosto preverjanje razpoložljivih kazalnikov; 9 6.1.1 vzpostavitev posebne komunikacije s člani posadke (komunikacija na krovu) v zvezi z različnimi manevri in v okviru sestankov osebja (na primer uvodni sestanki) ali z osebami, s katerimi je potrebno sodelovanje (z uporabo vseh radiokomunikacijskih omrežij); 10 6.2.2 komuniciranje z zadevnimi osebami (na krovu) in drugimi akterji (sektorsko prometno središče, drug plovni objekt itd.) med temi dejavnostmi v skladu s predpisi (omrežja, plovne poti vzdolž poti, po kateri pluje plovni objekt): uporaba radijskega telefona in telefona; 11 7.3.3 obvladovanje izrednih razmer (za katere se po potrebi izvede simulacija – npr. človek v morju, okvara, požar na krovu, uhajanje nevarnih snovi, iztekanja) s takojšnjimi in preudarnimi manevri ali ukrepi reševanja in/ali omejevanja škode. obveščanje in informiranje ustreznih posameznikov in pristojnih organov ob izrednem dogodku; 12 7.3.4 komuniciranje z zadevnimi osebami primeru okvar (na krovu) in drugimi akterji (uporaba radijskega telefona in telefona), da se rešijo težave.
2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
V. STANDARDI ZA DODATNI MODUL O NADZORU V OKVIRU PRAKTIČNEGA IZPITA ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA Kandidati, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, morajo uspešno opraviti ta modul. V nadaljevanju navedene zahteve je treba izpolniti poleg zahtev iz standardov za praktični izpit za pridobitev potrdila o kvalifikacijah za voditelja čolna. L 6/66 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 20 od 25 elementov kategorije I.
Ocenjevalci preverijo 8 od 12 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 40 točk.
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II
1 0.1.1 Uporaba materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vitli in privezniki, vrvi in žice, I ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;
2 0.1.2 priklop in odklop kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in I materialov;
3 0.1.2 uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke priključitve, ob I upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;
4 0.1.3 prikaz postopkov sidranja; I
5 0.1.3 uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopkesidranja, ob I upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme;
6 0.1.4 zagotavljanje neprepustnosti plovnega objekta za vodo; I
7 0.1.4 delo v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta I hidroizolacija žrel in skladišč ter njihova zaščita;
8 0.1.5 pojasnitev in prikaz veljavnih postopkov članom posadke pri prehodu skozi II zapornice, pregrade in pod mostovi;
9 0.1.6 upravljanje in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in I zvočnih signalov plovnega objekta;
10 0.3.3 uporaba metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora; II
11 0.3.3 izračun količine tekočega tovora z uporabo sondiranj ali preglednic rezervoarjev ali II obojega;
12 0.4.1 upravljanje in nadzorovanje strojev v strojnici ob upoštevanju postopkov; I
13 0.4.1 pojasnitev varnega delovanja, upravljanja in vzdrževanja kalužnega in balastnega II sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza, ter sposobnost pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih;
14 0.4.1 priprava in izvedba postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju; I
15 0.4.1 upravljanje kalužnih, balastnih in tovornih črpalk; I
16 0.4.1 uporaba hidravličnih in pnevmatskih sistemov; I
17 0.4.2 uporaba stikalne plošče; I
18 0.4.2 uporaba oskrbe na kopnem; I
19 0.4.3 uporaba postopkov za varno delo pri vzdrževanju in popravilih motorjev in I opreme; 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/67
Št. Kompetence Elementi izpita Kategorija I–II 20 0.4.5 vzdrževanje in oskrbovanje črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov; II 21 0.5.1 čiščenje vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja II gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno sprevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor; 22 0.5.1 čiščenje strojnic in motorjev z uporabo ustreznih čistil; I 23 0.5.1 čiščenje in vzdrževanje urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta II z uporabo ustreznih materialov v skladu z okoljskimi predpisi; 24 0.5.1 oskrbovanje plovnega objekta in odstranjevanje gospodinjskih odpadkov v skladu II z okoljskimi predpisi; 25 0.5.2 vzdrževanje in oskrbovanje vse tehnične opreme v skladu s tehničnimi navodili ter I uporaba programov vzdrževanja (tudi digitalnih); 26 0.5.3 uporaba in shranjevanja vrvi in žic v skladu s praksami in pravili za varno delo; II 27 0.5.4 spletanje žic in vrvi, izdelava vozlov glede na njihovo uporabo ter vzdrževanje žic I in vrvi; 28 0.6.1 uporaba zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z I družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah; 29 0.7.1 preprečevanje nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu; I 30 0.7.1 preprečevanje dejavnosti, ki bi bile lahko nevarne za osebje ali plovni objekt; I 31 0.7.2 uporaba osebne zaščitne opreme; I 32 0.7.3 uporaba plavalnih spretnosti za reševalne akcije; II 33 0.7.3 uporaba reševalne opreme v primeru reševalnih akcij ter reševanje in prevoz II poškodovanih oseb; 34 0.7.4 ohranjanje prostih poti za izhod v sili; II 35 0.7.5 uporaba komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere; I 36 0.7.6, 0.7.7 uporaba različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav; I 37 0.7.8 nudenje medicinske prve pomoči. I
2. Minimalne zahteve za plovni objekt, na katerem po potekal praktični izpit Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397. L
PRILOGA III 6/68
STANDARDI ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV
I. TEHNIČNE IN FUNKCIONALNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJANJE PLOVILA IN SIMULATORJE RADARJA PRI PLOVBI PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator SL upravl- radarja janja plovila 1 Radarska navigacij Na simulator je treba namestiti vsaj eno radarsko navigacijsko Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot homologirana x x ska naprava za plov napravo za plovbo po celinskih plovnih poteh z enakimi radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih bo po celinskih plov funkcijami, kot jih ima homologirana radarska navigacijska poteh. nih poteh naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s standardom ES-TRIN. 2 Komunikacijski si Simulator je opremljen s komunikacijskim sistemom, ki je Preveriti je treba, ali je simulator opremljen s komunikacijskim x x stem sestavljen iz sistemom. U
— alternativne notranje telefonske povezave in radni — dveh neodvisnih radijskih komunikacijskih sistemov za plovbo
po celinskih plovnih poteh. list
3 Celinski ECDIS Na simulator je treba namestiti vsaj en celinski ECDIS. Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot celinski ECDIS. x Evropske 4 Območje izvajanja Območje izvajanja vaj vsebuje vsaj reprezentativno reko s Vizualni pregled območja x x vaj stranskimi rokavi ali kanali in pristanišči. unij 5 Zvočni signali Zvočni signali se lahko oddajajo z uporabo nožnih pedalov ali Preveriti je treba, ali nožni pedali ali gumbi pravilno delujejo. x x e gumbov. 6. Plošča za navigacijske Plošča za navigacijske luči za nočno plovbo je nameščena na Preveriti je treba, ali plošča za navigacijske luči za nočno plovbo x x luči za nočno plovbo simulator. pravilno deluje. 7. Matematični modeli Vsaj trije matematični modeli reprezentativnih vrst plovnih Preveriti je treba, ali so na voljo vsi trije obvezni modeli. x za plovni objekt objektov z različnimi načini pogona in pogoji obremenitve, vključno z enim majhnim plovnim objektom, ki je lahko vlačilec, enim srednje velikim plovnim objektom (npr. dolžine 86 m) in enim velikim plovnim objektom (npr. dolžine 110 ali 135 m). 8 Matematični modeli Vsaj en matematični model reprezentativne vrste plovnega objekta Preveriti je treba, ali je na voljo obvezni model. x za plovni objekt (npr. dolžine 86 m). 9 Število razpoložljivih Simulator vključuje ciljne plovne objekte vsaj petih razredov, ki jih Preveriti je treba, ali sta na voljo zahtevano število in raznovrstnost x x ciljnih plovnih ob je opredelila Evropska konferenca ministrov za promet (CEMT). ciljnih plovnih objektov. jektov (1) 10.1.2020 10. Prostor upravljavca Upravljavec je sposoben komunicirati prek vseh kanalov z zelo Preveriti je treba, ali lahko upravljavec komunicira prek vseh x x visokimi frekvencami (VHF). Upravljavec je sposoben spremljati kanalov VHF in ali lahko spremlja uporabo vseh kanalov. uporabo kanalov. 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
11 Različne vaje Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, Izvedejo se različne dejavnosti. x x ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati. SL
12 Vaje, ki se lahko iz Če izpit opravlja več kot en kandidat, vaje kandidata ne ovirajo Vaja se ponovi za vsakega kandidata. x x vajajo ločeno opravljanja izpita drugega kandidata.
13 Funkcije in zasnova Krmarnica je zasnovana tako, da lahko radarsko navigacijo izvaja Preveriti je treba, ali zasnova mostu in funkcije opreme x x mostu plovnega ob ena oseba, kot je določeno v standardu ES-TRIN 2017/1. izpolnjujejo veljavne tehnične zahteve za plovni objekt za plovbo jekta po celinskih plovnih poteh. Preveriti je treba, ali je krmarnica zasnovana tako, da lahko krmarjenje izvaja ena oseba.
14 Krmarnica (most/ka Kar zadeva obliko in dimenzije, so krmarnice podobne tistim na Vizualni pregled. x x bina) plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh. U radni 15 Prostor upravljavca 1. Obstajati mora ločen prostor, v katerem lahko upravljavci in Vizualni pregled prostora upravljavca in preverjanje x x ocenjevalci sedijo, ocenjevalcu pa mora biti omogočeno funkcionalnosti. list spremljanje radarske slike kandidata. 2. Krmarnica in prostor upravljavca morata biti drug od drugega Evropske ločena. Biti morata čim bolj zvočno izolirana. 3. Upravljavec mora imeti možnost upravljanja vsaj dveh kanalov
VHF hkrati. unij 4. Upravljavec mora imeti možnost jasno opredeliti, kateri radijski komunikacijski kanal uporablja kandidat. e
16 Prostor za uvodne/ Možnost ponovnega predvajanja v prostoru upravljavca ali Dejavnosti ocenjevanja je treba spremljati. x x zaključne sestanke prostoru za zaključne sestanke.
Lasten plovni objekt (2)
17 Prostostne stopnje Simulator je sposoben vizualizirati gibanje v šestih prostostnih Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, se lahko ocenijo z x stopnjah. opazovanjem sistema vizualizacije ali instrumenti. Zato se izvedejo naslednji manevri z uporabo majhnih plovnih objektov, katerih premiki so običajno izrazitejši in hitrejši kot pri večjih plovnih objektih. — Če se obzorje ob pogledu naprej med plovbo vzdolž krivulj spreminja, se izvede nagib okoli vzdolžne osi. — Če se premec plovnega objekta dviga in spušča z močnimi vzdolžnimi pospeški, se izvede nagib okoli prečne osi.
— Če se zaslon globinomera med plovbo pri višjih hitrostih pri L
nespremenjeni globini vode spreminja, se izvede dviganje. Ta 6/69 preskus pomeni modeliranje počepnega učinka. L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/70 upravl- radarja janja plovila 18 Prostostne stopnje Simulator je sposoben simulirati gibanje v treh prostostnih Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, je treba oceniti. x stopnjah. SL 19 Pogonski sistem Simulacija vseh sestavnih delov pogonskega sistema je podobna Pogonski sistem je treba preskusiti z manevri pospeševanja in x x dejanskemu stanju, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni vplivi. zaustavljanja, med katerimi se lahko opazuje zmogljivost motorja (kar zadeva odziv dušilnega ventila) in plovnega objekta (kar zadeva najvišjo hitrost in vedenje skozi čas). 20 Krmilni elementi Vedenje krmilnega elementa je blizu dejanskemu glede stopnje Za preskus kakovosti simulacije krmilnih elementov se lahko x x obračanja krmila in upošteva najpomembnejše vplive. izvedejo različne preiskave. Določene so omejitve za primere, ko ni mogoče oceniti vedenja brez protokolov spremenljivk stanja. — Odziv: krmilni element se uporablja pri gibanju naprej in nazaj. Opazuje se, ali se smer plovnega objekta začne spreminjati. — Stopnja obračanja krmila: uporablja se krmilni element in na zaslonu se opazuje stopnja obračanja. Mogoče je izmeriti, ali je U
stopnja resničnostna. radni 21 Učinki plitve vode Učinek omejene globine vode na potrebo po moči in manevriranje Predlagani sta dve vrsti preskusa, ki omogočata oceno kakovosti x je pravilno modeliran v smislu kakovosti. glede upoštevanja vpliva plitve vode: list
Plovba naravnost naprej: na različnih globinah vode se izmeri Evropske najvišja dosežena hitrost, standardizirana s hitrostjo v globoki vodi in grafično prikazana v primerjavi s parametrom ugreza glede na globino vode (T/h). Primerjava z obstoječimi podatki iz unij preskusov na modelu zagotavlja informacije o značilnostih vpliva plitve vode pri simulaciji. e Obračalni krog: pri plovbi plovnega objekta ob nespremenljivi moči in kotu krmila 20° v vodi brez lateralnih omejitev se lahko vrednosti za hitrost, kot zanosa, stopnja obračanja in premer obračalnega kroga plovnega objekta, ki obrača na mestu, evidentirajo na globini vode, ki se postopoma znižuje. Z grafičnim prikazom teh podatkov v primerjavi s T/h se lahko določi, kako se kot zanosa, stopnja obračanja, hitrost in premer spreminjajo glede za globino vode. 10.1.2020 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
22 Vpliv toka Na plovnem objektu obstajata vsaj dve točki merjenja toka, tako da Načrtovani so preskusi za preverjanje obstoja izvedbene x x SL se lahko izračuna moment zasuka zaradi toka. značilnosti in njeno upoštevanje pri simulaciji: — Lasten plovni objekt brez pogona se spusti v reko z dejanskim tokom. Opazuje se, ali tok odnaša plovni objekt. Poleg tega se preveri, ali plovni objekt pospeši do hitrosti toka. Če tok sledi smeri reke, se tudi preveri, ali se plovni objekt rahlo vrti. — Poskus z vstopom v pristanišče z reke s tokom kaže, v kakšnem obsegu simulator resničnostno izračuna moment zasuka, ki ga ustvari neenakomeren tok.
23 Vpliv vetra Vpliv vetra ustvarja sile na vodoravni ravnini glede na dejansko Za preverjanje ravni kakovosti vpliva vetra se lahko izvedejo x U radni hitrost in smer vetra. Veter ustvarja tudi momente zasuka in vrtilne različni preskusi. Za enostavno zaznavanje teh učinkov je treba momente okoli vzdolžne osi. izbrati razmeroma visoke hitrosti vetra. Preskus opravite na naslednji način: izvedite preskus za čelni in list
bočni veter pri dveh različnih hitrostih vetra na območju brez Evropske vpliva, vendar z vetrom. Zaženite veter in opazujte vedenje. Ustavite veter in ponovno opazujte vedenje. Začnite z nepremičnim plovnim objektom. unij e
24 Učinek brega Bočna sila in moment zasuka se ustrezno spreminjata z razdaljo do Za preverjanje, kakšen je učinek brega na simulatorju, mora imeti x brega in hitrostjo. območje izvajanja vaj na eni strani nasip ali zid. Izvesti je treba naslednje preskuse: — Plovni objekt pluje vzporedno vzdolž zidu. Preveri se, ali je prisoten vpliv na gibanje naravnost, ali zid privlači plovni objekt in ali se je premec obrnil proč od njega. — Razdalja do brega ali zidu in hitrost plovnega objekta se spreminjata in opazuje se, kako se učinki spreminjajo.
25 Medsebojni vpliv Plovni objekti vplivajo drug na drugega in izračunajo se dejanski Za celotno preverjanje medsebojnega vpliva plovnih objektov se x plovnih objektov učinki. začne izvajati vaja z dvema lastnima plovnima objektoma na simulatorju v vodi brez lateralnih omejitev. Če to ni mogoče, se preskus lahko izvede tudi s prometnim plovnim objektom kot
drugim plovnim objektom. Da bi se lahko rezultati dobro ocenili, L
se plovni objekt zažene v vzporednih smereh na razmeroma kratki 6/71 bočni razdalji. L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/72 upravl- radarja janja plovila
— Za prehitevanje in srečanje se preveri, v kakšnem obsegu lasten plovni objekt kaže privlačenje in vrtenje. — Globina vode se zniža. Preveri se, ali se učinki medsebojnega SL vpliva povečajo. — Razdalja med plovnima objektoma se poveča, da se ugotovi, ali so se učinki zmanjšali. — Hitrost drugega plovnega objekta se poveča. Preveri se funkcionalna povezava med učinkom plovnega objekta, ki pluje mimo, in hitrostjo ob srečanju.
26 Počep Dinamična potopitev in preves sta modelirana v odvisnosti od To lastnost je najbolje preskusiti na območju z vodo brez lateralnih x hitrosti, globine vode in ugreza. omejitev in nespremenljivo globino vode. U
— Poskusni zagon mora pokazati, ali se lahko počep plovnega radni objekta preveri z uporabo globinomera. — Različne vrednosti za prosto višino pod gredljem na premcu in krmi kažejo, ali se plovni objekt preveša. list — S povečevanjem hitrosti se preveri funkcionalno razmerje med Evropske počepom (razlika med prosto višino pod gredljem med mirovanjem in v gibanju) in hitrostjo plovnega objekta.
— Preveri se, ali se počep pri stalni hitrosti, vendar ob zniževanju unij globine vode poveča. e
27 Učinek kanala Upoštevanje povratnega toka. Povratni tok ni linearen s hitrostjo Povratni tok je fizikalni učinek, ki ga ustvari simulator kot silo x plovnega objekta. upora na plovni objekt. Za preskus tega se plovni objekt spusti v ozek kanal in pluje enakomerno s stalno močjo. Nato se izmeri hitrost. Moč se poveča in izmeri se hitrost. Preskus se ponovi v odprtih vodah z uporabo enake stalne moči (dve stopnji). Pričakovani učinek je: — Hitrost v ozkem kanalu je nižja kot v odprtih vodah pri enakih nastavitvah moči. — Pri višji nastavitvi moči je razlika v hitrosti večja kot pri nižji nastavitvi moči.
28 Učinek zapornice V zapornici je učinek na plovni objekt enak kot v kanalu. Preskus za učinek kanala kaže povratni tok. Tega preskusa ni treba x 10.1.2020 Zapornica povzroči dodaten učinek zaradi izpodrivnega toka, ki ga ponoviti. Batni učinek se lahko prikaže na naslednji način: ustvari plovni objekt z velikim zapornim faktorjem ob vstopu vanjo (batni učinek). 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
— Vplujte s plovnim objektom v zapornico z razmeroma visoko hitrostjo. Na plovni objekt po vstopu v zapornico deluje dodaten upor (plovni objekt se upočasni). Ko se pogon SL zaustavi, še vedno delujejo vzvratne sile in plovni objekt se giblje rahlo vzvratno. — Plovni objekt zaženite v zapornici in nastavite pogon na določeno vrednost. Plovni objekt bo izplul iz zapornice in zaradi batnega učinka bo nanj delovala sila upora. Ko plovni objekt izpluje iz zapornice (je zunaj zapornice) sila upora preneha delovati, kar se kaže v nenadnem povečanju hitrosti, ki jo je mogoče opaziti. U
29 Nasedanje Nasedanje upočasnjuje plovni objekt in ga je mogoče prepoznati Za preverjanje nasedanja je potrebno območje izvajanja vaj z x radni po zvoku, vendar ne povzroči vedno ustavitve plovila. O nasedanju ravnim dnom in dnom, ki se rahlo dviga. Pri tem se obravnavajo
se obvesti upravljavca. informacije o ustrezni globini v samem simulatorju in ne prikaz v list sistemu vizualizacije. Pri nasedanju na obalo je treba preveriti, ali se plovni objekt Evropske dejansko zaustavi in, če se, ali se zaustavi nenadoma ali se upočasni. Med nasedanjem je treba s sistemom vizualizacije preveriti
spremembo vodoravne ravnine plovnega objekta. unij
Pri plovbi čez ravno dno v izjemno plitvi vodi je treba preveriti, ali e plovni objekt naseda zaradi počepa, medtem ko se hitrost stalno zvišuje. Pri vseh nasedanjih je treba preveriti, ali ta dogodek spremlja zvok.
30 Nasedanje O nasedanju, trčenju plovnega objekta ob obalo, trčenju plovnih Vizualni pregled x Trčenje plovnega ob objektov in trčenju plovnega objekta ob most se pri simulaciji jekta ob obalo, trčenje obvesti kandidata in upravljavca. plovnih objektov in trčenje plovnega ob jekta ob most
31 Trčenje plovnega ob O trčenjih plovnega objekta ob obalo se pri simulaciji obvesti vsaj z Simulacija trčenja plovnega objekta ob obalo se lahko preskusi x
jekta ob obalo zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z samo na območju izvajanja vaj z različnimi objekti na obali. L
uporabo dvodimenzionalnega plovnega objekta. S plovbo proti različnim objektom se lahko preveri, ali lahko 6/73 simulator zazna te objekte in se odzove nanje. L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/74 upravl- radarja janja plovila
Za različne objekte se preveri, ali obstajajo določene vrste, pri katerih ne pride do trčenja. Zvok ob trčenju se lahko preskusi z zvočnim sistemom SL simulatorja, če je na voljo. Z opazovanjem trčenja v sistemu vizualizacije je mogoče videti, ali pride do trčenja nemudoma in ali je simulirana deformacijska cona. Trčenje pod topim kotom pri nizki hitrosti lahko pokaže, ali je izračunan elastični potisk. 32 Trčenje plovnih ob O trčenjih plovnih objektov se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Pod pogojem, da ni razlike, ali je drug plovni objekt, ob katerega x jektov Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z uporabo trči lasten plovni objekt, drug lasten plovni objekt ali prometni dvodimenzionalnega plovnega objekta. plovni objekt, se lahko izvedejo različna trčenja. Na simulatorju se preveri, kaj se med trčenjem dveh plovnih
objektov zgodi z lastnim plovnim objektom in ali se zazna zvok. U V prostoru za inštruktorja se z zadostno povečavo preveri, ali se za radni zaznavanje trčenja uporabljajo zunanji robovi plovnega objekta. Preskusi se, ali pride do trčenja v trenutku dotika zunanjih robov list
plovnih objektov. Evropske Preveri se, ali se trčenje natančno zazna tudi za različne plovne objekte različnih oblik.
33 Trčenje plovnega ob Trčenja plovnega objekta ob most se zaznajo z uporabo vrednosti Za preverjanje, ali je to doseženo, mora na območju izvajanja vaj x unij
jekta ob most statične višine (ki ustreza spuščeni krmarnici in spuščenemu obstajati most in uporabi se elektronska navigacijska karta za e jamboru). O trčenjih se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. plovbo po celinskih plovnih poteh. Simulacija upočasni plovni objekt. Preveri se, ali pride med prehodom pod mostom brez zadostne proste višine do trčenja in kakšen je rezultat nadaljnje simulacije. Preveri se, ali je mogoč varen prehod z zadostnim znižanjem vodostaja ali povečanjem ugreza. To je treba preveriti tudi v sistemu vizualizacije. Potrebne so različne ponovitve preskusa za preverjanje točke trčenja na ladji, če je taka točka samo ena. V tem primeru je mogoče tudi določiti, ali most povzroči trčenje na središčnici ali na zunanjih mejah. 10.1.2020 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila 34 Dvižna krmarnica Višino trčenja in točko gledišča je mogoče prilagajati glede na Pogoj za preskus te funkcije delovanja je razpoložljivost značilnega x položaj mosta. Na voljo je funkcija neprekinjenega premikanja plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, na primer
dvižne krmarnice. plovnega objekta dolžine 110 m. SL Osnovna razpoložljivost te funkcije se lahko preveri z uporabo delujoče naprave za spreminjanje položaja mostu. Funkcija se lahko preskusi na mostu in preveri se, ali se lahko izberejo poljubni položaji in ali je gibanje nenadno ali z resničnostno hitrostjo. S postavitvijo drugega lastnega plovnega objekta v bližini se lahko preveri, ali je ta funkcija na voljo tudi za druge plovne objekte v sistemu vizualizacije. Opazuje se lahko, ali se tudi navigacijske luči in dnevne oznake premikajo v skladu z gibanjem dvižne krmarnice drugega plovnega objekta v sistemu vizualizacije. U
35 Vrvi Sistem vizualizacije prikazuje dinamiko plovnega objekta in vrvi Na območju izvajanja vaj s steno pomola se preskusi privezovanje x radni (npr. popuščanje, elastičnost, težo in pretrganje ter povezave s z vrvjo.
točkami priveznika). Pri uporabi vrvi se preveri, ali je vrv povezana z določenimi list
točkami priveznika. Evropske Pretrganje vrvi se preveri s poskusom zaustavitve plovnega objekta z vrvjo pri polni hitrosti. Popuščanje vrvi se preveri z zmanjšanjem sile in razdalje. unij 36 Sidra Sidra se lahko spustijo in izvlečejo. Upoštevata se globina vode in Funkcija sidra se lahko preveri na območju izvajanja vaj z omejeno x e dinamika verige. globino vode in lastnim plovnim objektom z enim ali več sidri. To je smiselno, če je na voljo stalen tok s spremenljivo hitrostjo. Spuščanje in izvlek sidra sta mogoča le, če obstajajo ustrezni delujoči elementi. Preveriti je treba tudi, ali obstajajo instrumenti, ki kažejo dolžino verige. Preveri se, ali se hitrosti med spuščanjem in izvlekom razlikujeta. Poleg tega je treba preveriti, ali je mogoče slišati ustrezen zvok. S spreminjanjem globine vode je treba preveriti, ali globina vode vpliva na delovanje sidra. L 6/75 L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/76 upravl- radarja janja plovila
Pri nizki hitrosti toka je treba preskusiti, ali plovni objekt niha in se po zasidranju zaustavi. Pri stalnem povečevanju toka je treba preskusiti, ali sidro drži SL plovni objekt na mestu. Če eno sidro ne drži plovnega objekta na mestu, je treba preveriti, ali plovni objekt stoji na mestu z dvema sidroma, če se uporabita dve sidri.
37 Vleka (dejavnost med Med vleko se upošteva dinamika plovnega objekta in povezave z Območje izvajanja vaj za preverjanje funkcije vleke je lahko odprto x dvema plovnima ob vrvjo. morje. Poleg vlečnega ali vlečenega lastnega plovnega objekta je jektoma) potreben še en plovni objekt (lasten plovni objekt ali prometni plovni objekt). Osnovni pogoj za vleko se lahko preskusi z namestitvijo vlečne
vrvi med lasten in drug plovni objekt. U Če to ni mogoče, je treba preveriti, ali obstaja vsaj alternativna radni metoda za določitev sile, ki jo povzroča navidezna vleka. Preveri se, ali lahko drug plovni objekt, ki se uporablja za pomoč list
pri vleki, pospeši vlečeni lasten plovni objekt in povzroči tudi Evropske zasuk z bočnim vlečenjem. Preveri se, ali lahko vlečeni lasten plovni objekt z ustreznimi manevri premika drug plovni objekt in ga zaustavi in ali je mogoče drug plovni objekt z bočnim vlečenjem tudi obračati. unij e
Prometni plovni objekti
38 Količina prometnih Na voljo je najmanj deset prometnih plovnih objektov. Preskus mora pokazati, ali se lahko zahtevana količina vključi v x x plovnih objektov vajo.
39 Nadzor prometnih Prometni plovni objekti lahko pluje po poteh, katerih kurz in Razpoložljivost nadzornih funkcij je treba preveriti z x x plovnih objektov hitrost se resničnostno spreminjata. oblikovanjem nove vaje, ki vključuje prometni plovni objekt.
40 Način gibanja Dokaj nemoteno gibanje. Uporablja se preskusni postopek za nadzor prometnih plovnih x x objektov.
41 Vpliv vetra Prometni plovni objekt se odzove na določen veter z izkazanim Veter, ki se uporabi pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa x kotom zanosa. na prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer vetra. 10.1.2020
42 Vpliv toka Prometni plovni objekt se odzove na določen tok z izkazanim Tok, uporabljen pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa na x x kotom zanosa. prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer toka. 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
43 Izsek in velikost slike Sistem vizualizacije omogoča pogled, ki zajame celotno obzorje Vizualni pregled delujočega simulatorja. x
(360 stopinj). Vodoravno polje pogleda se lahko pridobi s fiksnim SL pogledom, ki zajame vsaj 210°. in dodatnimi pogledi, ki jih je mogoče spreminjati, za preostali del obzorja. Navpični pogled omogoča pogled navzdol na vodo in navzgor proti nebu, kot bi bila vidna z običajnega krmilnega položaja v krmarnici.
44 Ločljivost po sličicah Ločljivost dosega ločljivost človeškega očesa. Pri hitrosti slikanja Ločljivost je treba preveriti z vizualnim pregledom. x (idealno > 50 sličic na sekundo, prikaz vsaj resničnostno gladke slike) ni opaziti tresljajev.
45 Prikaz dodatnih pod Stopnja podrobnosti sistema za prikaz presega poenostavljen Vizualni model je treba preveriti z vizualnim pregledom. x robnosti in kakovost prikaz. Kaže dober pogled na območje plovbe v vseh okoliščinah. U
prikaza radni
46 Vodna gladina Valovi, ki jih ustvari plovni objekt, so odvisni od hitrosti plovnega Vizualni pregled mora pokazati, ali se valovi, ki jih ustvari plovni x list objekta. Upošteva se globina vode. Valovi, ki jih ustvari veter, so objekt, spreminjajo s hitrostjo plovnega objekta ter ali se valovi, ki Evropske odvisni od smeri in hitrosti vetra. jih ustvari veter, spreminjajo s smerjo in hitrostjo vetra.
47 Sonce, luna, nebesna Sonce in luna sledita 24-urnemu intervalu. Položaji ne ustrezajo Vizualni pregled mora pokazati, ali je mogoče sonce, luno in x telesa natančno kraju in datumu simulacije. Nočno nebo lahko sestavljajo nebesna telesa spreminjati glede na dnevne ali nočne razmere ali unij
poljubne zvezde. razmere ob mraku e
48 Vreme Prikazane so nepremične plasti visokih oblakov. Poleg tega se lahko Vizualni pregled pokaže zahtevano raven podrobnosti. x prikažejo padavine, meglice in megla.
49 Hrup v okolju Hrup motorja je poustvarjen resničnostno. Hrup motorja je treba preskusiti v mirnem vremenu in na mirnem x x morju z oceno hrupa pri vseh hitrostih motorja. Ugotoviti je treba, ali je zvok motorja slišen in ali sta glasnost in zvok ustrezna.
50 Zunanji viri hrupa Posamezni zvočni signali se predvajajo resničnostno, vendar jih ni V prvem koraku se v krmarnici nepremičnega lastnega plovnega x (npr. hrup motorja, mogoče slušno locirati. objekta eden za drugim aktivirajo vsi razpoložljivi zvočni signali. zvočni opozorilni Oceni se, ali so zvočni signali resničnostni, kar zadeva zvok in signali in sidro). glasnost. V drugem koraku se enaki zvočni signali aktivirajo na drugem plovnem objektu, razdalja do plovnega objekta pa se spremeni. Preskusiti je treba, ali se predvajajo pravilni zvočni signali in ali se glasnost predvajanja ustrezna.
Vse delujoče pomožne pogonske enote (npr. sidra) v krmarnici se L
aktivirajo ločeno. Preveriti je treba, ali se status delovanja lahko 6/77 slušno zazna. L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/78 upravl- radarja janja plovila
51 Zunanji hrup (zvočni Zvočni signali s ciljnega plovnega objekta so slišni. Med vajo se zvočni signal odda s ciljnega plovnega objekta. x
signali) SL
52 Notranje zvočne in Zvočni signali z naprav na mostovih zvenijo resničnostno, vendar Vsi zvočni signali vseh razpoložljivih naprav v krmarnici se x formacije se predvajajo prek zvočnikov na konzoli simulatorja. aktivirajo eden za drugim. Preveri se, ali signale oddajajo same naprave ali zvočniki simulatorja in kako resničnostno zvenijo.
53 Poslušanje Upravljavec je sposoben slišati vse zvoke, ki prihajajo iz krmarnice V okviru simulacije je treba preveriti, ali se zvoki iz krmarnice x plovnega objekta. plovnega objekta prenašajo jasno in razumljivo ter ali je glasnost nastavljiva.
54 Snemanje Zvoki iz krmarnice se snemajo sočasno s simulacijo. Vaja se izvede vključno z radijsko komunikacijo in zvoki. Pri x U radni ponovnem predvajanju se ustrezen zvočni posnetek predvaja sočasno s ponovitvijo simulacije. list Evropske 55 Skladnost radarja Kotna točnost za vodoravno smer je skladna z evropsko tehnično Skladnost v navpični smeri: simulacija prehoda pod mostom ob x x specifikacijo (ETSI) EN 302 194. Učinke, povezane z navpično upoštevanju: omejenim kotom odpiranja, je mogoče opredeliti na primer pri — višine antene nad vodno gladino pri trenutnem ugrezu; prehodu pod mostovi. — kota sevanja glede na radarski žarek in preves plovnega objekta; unij
— višine mostu med spodnjim robom mostu in vodno gladino. e
56 Ločljivost Radarska simulacija ustvari resničnostno radarsko sliko. Ustrezno ločljivost je treba prikazati na razdalji 1 200 m: dva x x Radarska simulacija izpolnjuje zahteve evropske tehnične objekta z azimutno razdaljo 30 m je treba opredeliti kot dva specifikacije ETSI EN 302 194 [1]. ločena objekta. Dva objekta na razdalji 1 200 m v isti smeri z medsebojno razdaljo 15 m je treba opredeliti kot dva različna objekta.
57 Senčenje, ki ga po Senčenje ustreza trigonometričnim razmerjem, vendar ne Senčenje, ki ga povzroči lasten plovni objekt, je treba preskusiti s x x vzroča lasten ali drug upošteva sprememb dinamičnega položaja plovnega objekta. približevanjem boji in določitvijo razdalje, ko je boja skrita za plovni objekt premcem plovnega objekta. Razdalja je resničnostna. Senčenje, ki ga povzroči drug plovni objekt, je treba preskusiti s postavitvijo dveh plovnih objektov v isti smeri. Ko se manjši plovni objekt postavi za večji plovni objekt, se manjši plovni objekt ne pojavi na prikazu na radarju. 10.1.2020
58 Šum zaradi morja in Nastavitev filtrov in njihov učinek ustrezajo številu dejanskih Ocena se izvede z vključitvijo in nastavitvijo filtrov. x x dežja odobrenih naprav. 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
59 Lažni odmevi Ustvarijo se lažni odmevi. Poleg tega se frekvenca večkratnih Pri vaji z več ciljnimi plovnimi objekti so lažni odmevi vidni. Med x x odmevov resničnostno spreminja z razdaljo. preskusom mora opazovalec iskati moteče vplive in večkratne SL odmeve.
60 Globina vode Topografija dna je podrobno opisana z globinskimi črtami in Pri plovbi čez območje, ki ga je treba pregledati, je treba preveriti, x sondiranji ali v kakršni koli drugi obliki z visoko resolucijo, če so na ali globinomer kaže resničnostne vrednosti. voljo podatki.
61 Tok Tok je lahko poljubno določen z najmanj dvodimenzionalnimi Učinek toka je treba preskusiti tako, da se plovni objekt prepusti x x vektorskimi polji visoke ločljivosti, prilagojene velikosti plovnega toku reke. Plovni objekt se resničnostno giblje s tokom. objekta in območju.
62 Plimovanje Podatki o plimovanju so navedeni z grobo prostorsko ali časovno Učinek plimovanja na plavajoče objekte se lahko oceni s simulacijo x ločljivostjo ali obema. po možnosti majhnega plavajočega objekta brez pogonskih ali U radni drugih sil (npr. zaradi vetra ali vrvi). S spreminjanjem časa dneva se lahko preveri, ali sta tok plimovanja in vodostaj odvisna od časa in resničnostna. Vodostaj se lahko neposredno opazuje na list
globinomeru in se lahko evidentira za cel dan, da se primerja z Evropske izmerjenimi ali izračunanimi podatki.
63 Veter Določijo se lahko nihanja in vektorska polja vetra, ki omogočajo Če je na krovu „nameščen“ anemometer, instrument na mostu kaže x unij lokalne spremembe. relativno hitrost in smer vetra. Preskusiti je treba vpliv različnih polj vetra na dinamiko plovnega objekta. e
64 Dvo-/tridimenzio Dvodimenzionalne zamenjave objektov so dovoljene samo za Medtem ko se plovni objekt giblje po celotnem območju x nalni modeli nepre objekte, ki so zelo oddaljeni in niso prepoznani. simulacije, ki ga je treba potrditi, se opazujejo nepremični objekti. mičnih objektov Ugotovi se lahko, na kakšni razdalji in kako se raven podrobnosti zmanjšuje ter ali se uporabljajo dvodimenzionalni modeli.
65 Raven podrobnosti Zaradi precejšnje ravni podrobnosti se lahko objekti zdijo resnični, Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se x nepremičnih objek čeprav so opazne poenostavitve oblike in površja. lasten plovni objekt. Najprej je treba proučiti, ali so opredeljeni vsi tov za plovbo pomembni objekti. Ozadje mora biti na prvi pogled resničnostno.
66 Dnevni/nočni modeli V temi je mogoče vsak objekt osvetliti. Za plovbo pomembni viri Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se x premičnih objektov svetlobe lahko oddajajo svetlobo v skladu s predhodno določenimi lasten plovni objekt. Čas simulacije je nastavljen na polnoč. značilnostmi. Preveriti je treba, ali so vsi za plovbo pomembni objekti med simulacijo osvetljeni tako, kot so osvetljeni dejansko.
Poleg tega je treba preveriti, ali so osvetljeni drugi objekti. Če ima L
programska oprema simulatorja to funkcijo, inštruktor vklaplja in 6/79 izklaplja luči predvidenih objektov. L
Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator 6/80 upravl- radarja janja plovila
67 Dvo-/tridimenzio Dvodimenzionalni objekti se uporabljajo samo v ozadju (velika Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in izbere se x
nalni modeli premič razdalja), tako da so komaj opazni. Sicer se uporabljajo lasten plovni objekt. Pluje se po celotnem območju usposabljanja; SL nih objektov tridimenzionalni modeli. hkrati se uporabljajo, opazujejo in ocenjujejo razpoložljivi premični objekti, da se ugotovi, ali so proti opazovalcu usmerjene njihove ravne ploskve.
68 Raven podrobnosti V primeru izboljšane ravni podrobnosti se predstavijo resničnostni Lasten plovni objekt pluje na poljubno izbranem območju x objekti, čeprav so oblike in površine prikazane poenostavljeno. delovanja. Uporabijo se premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Prikazani so resničnostno.
69 Nastavitev luči in Luči in prikazane signale je mogoče posamezno vklapljati/ V neposredni bližini prometnega plovnega objekta se uporabi x dnevnih signalov izklapljati, kar pomeni, da so vse luči in signali ločeno shranjeni v lasten plovni objekt na katerem koli območju usposabljanja. Če je U
podatkovni zbirki in nameščeni v skladu z zahtevami dejanskega mogoče, upravljavec nastavi vse vrste dnevnih signalov in radni plovnega objekta in v skladu z veljavnimi predpisi za uporabljeni semaforjev na krovu prometnega plovnega objekta. Če simulator
plovni objekt. to omogoča, se uporabi še en lasten plovni objekt namesto list prometnega plovnega objekta. Tudi na drugem lastnem plovnem objektu se nastavijo luči in dnevni signali. V krmarnici prvega Evropske plovnega objekta se preveri, katere luči in dnevni signali so vidni na obeh drugih plovnih objektih. unij
70 Dnevni/nočni modeli Svetlobni viri lahko svetijo v skladu z določenimi značilnostmi. Lasten plovni objekt pluje na območju delovanja. Čas simulacije je x e nastavljen na 24.00. Uporabijo se vsi premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Če je to mogoče, upravljavec vklopi vse razpoložljive svetlobne vire, nameščene na objektih za vizualni pregled.
71 Radarska odbojnost Odboj na radarski sliki je resničnosten in odvisen od zornega kota. Preveri se, ali odbojni objekti kažejo resničnosten odboj. x x
72 Odboji, ki jih po Odboji zaradi stanja morja so shranjeni za značilen vzorec valov, ki Odboje zaradi stanja morja je treba preveriti z uporabo različnih x x vzročajo valovi in zajema tudi različne ravni stanja morja. Odboji zaradi padavin so višin in smeri valov. Preverijo se odboji zaradi padavin. padavine. prikazani resničnostno.
73 Valovi Stanje morja in smer valov se lahko prilagodita; plovni objekt se Preveriti je treba, ali se gibanje plovnega objekta spreminja glede na x giblje resničnostno. stanje morja. Smeri in višina valov morajo biti vidne. 10.1.2020
74 Padavine Na voljo so vse vremenske razmere (omejena vidljivost, padavine z Vizualni pregled se izvede za preverjanje, ali se vidljivost lahko x izjemo strele in nastajanje oblakov), kar zagotavlja celovito sliko. zmanjša. 10.1.2020 Št. Element Raven kakovosti tehnične opreme Preskusni postopek Simulator Simulator upravl- radarja janja plovila
75. Prikaz na karti Celinski ECDIS v informacijskem prikazu mora izpolnjevati Preveriti je treba, ali je programska oprema za ECDIS certificirana x SL zahteve najnovejšega standarda, ki ga objavi Evropska unija ali in ali se uporablja elektronska navigacijska karta za plovbo po Centralna komisija za plovbo po Renu (Izvedbena uredba Komisije celinskih plovnih poteh. (EU) št. 909/2013 ali izdaja 2.3 celinskega ECDIS Centralne komisije za plovbo po Renu ali njena posodobljena različica).
76. Merske enote Simulator uporablja enote za plovbo po evropskih celinskih Prikazane enote je treba oceniti. x x plovnih poteh (km, km/h). U 77. Jezikovne možnosti Uporabljata se jezik izpita in/ali angleščina. Preveriti je treba jezik instrumentov. x x radni list Evropske 78. Število vaj Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, Izvedejo se različne dejavnosti. x x ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati. unij e 79. Število lastnih plov Za vsak most se lahko naloži drug lasten plovni objekt. Predstavitev ločenih vaj na več mostovih (če je ustrezno). x nih objektov
80. Shranjevanje podat Shraniti je treba vse vrednosti simulacije, potrebne za ponovno Simulacija se začne in izvaja se shranjevanje. Simulacija se x x kov predvajanje simulacije, vključno z video in zvočnim posnetkom ponovno naloži in pregleda, da se ugotovi, ali so na voljo vsi opravljanja izpita kandidata. ustrezni podatki posnetega izvajanja simulacije.
81. Shranjevanje prika Obstajati mora možnost ponovnega predvajanja v prostoru Vaja se ponovno predvaja. x x zanega izpita upravljavca ali v prostoru za zaključne sestanke. Radijsko komunikacijo je mogoče posneti.
1 ( ) Ciljni plovni objekt se v celoti nadzoruje s simulatorjem in njegovo gibanje je lahko veliko enostavnejše kot gibanje lastnega plovnega objekta. L
(2) Lasten plovni objekt je objekt v simulatorju, ki ga v celoti nadzoruje človek in zagotavlja vizualni prikaz scenarija. 6/81 L 6/82 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
II. STANDARDI ZA UPRAVNI POSTOPEK ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV UPRAVLJANJA PLOVIL IN SIMULATORJEV RADARJA
I. Postopek za odobritev simulatorjev, ki se uporabljajo pri izpitih iz točk (a) in (b) člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397 1. Subjekt, ki uporablja simulatorje za oceno kompetenc, pri pristojnem organu države članice vloži vlogo za odobritev, (a) v kateri navede, za kakšno ocenjevanje kompetenc bi se moral simulator odobriti, tj. praktični izpit za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna (simulator upravljanja plovil) ali praktični izpit za pridobitev posebnega dovoljenja za plovbo s pomočjo radarja (simulator radarja) ali oba; (b) da simulator zagotavlja polno izpolnjevanje minimalnih tehničnih in funkcionalnih zahtev iz ustreznega standarda ali standardov za simulatorje. 2. Pristojni organ zagotovi, da se minimalne zahteve, določene v standardu za funkcionalne in tehnične zahteve simulatorjev, preverijo v skladu s preskusnim postopkom za vsak element. V ta namen pristojni organ uporabi strokovnjake, ki so neodvisni od subjekta, ki izvaja program usposabljanja. Strokovnjaki dokumentirajo preverjanje izpolnjevanja zahtev za vsak element. Če se s preskusnim postopkom potrdi, da so zahteve izpolnjene, pristojni organ odobri simulator. V odobritvi se navede, konkretno katero kompetenco je dovoljeno ocenjevati na zadevnem simulatorju.
II. Obvestilo o odobritvi in sistem standardov kakovosti 1. Pristojni organ za odobritev simulatorjev o odobritvi simulatorja obvesti Evropsko komisijo in vse zadevne mednarodne organizacije, pri čemer navede vsaj naslednje: (a) za kakšno ocenjevanje kompetenc je simulator odobren, tj. praktični izpit za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna (simulator upravljanja plovil) ali praktični izpit za pridobitev posebnega dovoljenja za plovbo s pomočjo radarja (simulator radarja) ali oba; (b) ime upravljavca simulatorja; (c) ime programa usposabljanja (če je ustrezno); (d) organ, ki podeljuje potrdila o usposobljenosti, posebna dovoljenja ali potrdila o praktičnem izpitu; (e) datum začetka veljavnosti, razveljavitve ali začasne ukinitve dovoljenja za simulator. 2. Pristojni organ hrani vloge iz oddelka I.1(a) in dokumentacijo iz oddelka I.2 za sistem ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti iz člena 27 Direktive (EU) 2017/2397. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/83
PRILOGA IV
STANDARDI ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST
MERILA ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST ZA ZDRAVSTVENA STANJA (SPLOŠNA ZMOŽNOST, VID IN SLUH)
Uvod Zdravnik, ki opravlja pregled, bi moral upoštevati, da ni mogoče pripraviti celovitega seznama meril za zdravstveno zmožnost, ki bi zajemal vsa možna stanja in različne načine njihovega izražanja ter prognoze. Načela, na katerih temelji pristop, uporabljen v preglednici, se lahko pogosto ekstrapolirajo na stanja, ki v njej niso zajeta. Odločitve o zmožnosti v primeru zdravstvenih težav so odvisne od natančne klinične ocene in analize, poleg tega pa je treba pri sprejemanju odločitve o zmožnosti upoštevati naslednje: • Zdravstvena zmožnost, ki zajema fizično in psihično zmožnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi osebi, ki dela na krovu plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, onemogočala kar koli od naslednjega:
(a) izvajanje nalog, potrebnih za upravljanje plovnega objekta; (b) izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času; (c) pravilno zaznavanje okolja. • Navedena zdravstvena stanja so običajni primeri stanj, zaradi katerih lahko člani posadke postanejo nezmožni za delo. Seznam se lahko uporablja tudi za določitev ustreznih omejitev glede zmožnosti. Navedena merila lahko zagotavljajo le smernice za zdravnike in ne nadomeščajo utemeljenega zdravniškega mnenja. • Posledice dela in življenja na celinskih vodah so zelo različne ter so odvisne od naravne anamneze posameznega stanja in možnosti zdravljenja. Za sprejetje odločitve o zmožnosti se uporabita poznavanje stanja in ocena njegovih značilnosti pri posamezniku, pri katerem se izvaja pregled. • Če zdravstvene zmožnosti ni mogoče v celoti dokazati, se lahko sprejmejo blažilni ukrepi in uvedejo omejitve, pod pogojem, da zagotavljajo enakovredno varnost plovbe. Seznam blažilnih ukrepov in omejitev je dodan opombam k temu besedilu. Po potrebi se sklicevanja na take blažilne ukrepe in omejitve navedejo v opisih meril za zdravstveno zmožnost. Preglednica je oblikovana na naslednji način: Stolpec 1: Mednarodna klasifikacija bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, 10. revizija (ICD-10). Oznake so navedene kot pomoč za analizo in zlasti mednarodno zbiranje podatkov. Stolpec 2: Splošno ime stanja ali skupine stanj s kratko obrazložitvijo njihovega pomena za delo na celinskih plovnih poteh. Stolpec 3: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: nezmožnost. Stolpec 4: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: zmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času. Obstajata dva dodatka: Dodatek 1 Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H00–59 in Dodatek 2 Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95.
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P) A00–B99 OKUŽBE A00–09 Črevesne infekcijske bo T – Če je odkrita medtem, ko je oseba na Ni simptomov, ki bi vplivali na lezni kopnem (trenutni simptomi ali čakanje varno delo Prenos na druge, ponovitev na rezultate preiskav o statusu prenašalca bolezni), ali v primeru potrjenega statusa prenašalca bolezni, dokler se ne dokaže odprava okužbe L 6/84 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
A15–16 Pljučna tuberkuloza T – Pozitiven presejalni test ali klinična Uspešno zaključeno zdravljenje Prenos na druge, ponovitev anamneza, do zaključka preiskav. Če je oseba okužena, dokler se njeno sta nje z zdravljenjem ne stabilizira in ni po trjena odsotnost okužbe P – Poslabšanje stanja ali velika škoda za radi zmanjšane življenjske aktivnosti
A50–64 Infekcije, prenosljive T – Če so odkrite, medtem ko je oseba na Ni simptomov, ki bi vplivali na pretežno s spolnimi od kopnem: do potrjene diagnoze, začetka varno delo nosi zdravljenja in uspešnega zaključka zdrav Akutna okvara, ponovitev ljenja. P – Poznejši škodljivi zapleti, ki jih ni mo goče zdraviti
B15 Hepatitis A T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali Ni simptomov, ki bi vplivali na Prenosljiv z okuženo hrano ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost varno delo vodo
B16–19 Hepatitis B T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali Ni simptomov, ki bi vplivali na Prenosljiv s stikom s krvjo ali z vzpostavi toleranca za telesno aktivnost varno delo. Zmožnost za delo z drugimi telesnimi tekočinami. P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, največ dveletno časovno omejit Možnost trajne okvare jeter in ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnos vijo raka jeter tjo zapletov
Hepatitis C Prenosljiv s sti T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali Ni simptomov, ki bi vplivali na kom s krvjo ali drugimi teles vzpostavi toleranca za telesno aktivnost varno delo nimi tekočinami. Možnost P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, trajne okvare jeter ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnos tjo zapletov
B20–24 Bolezen, ki jo povzroča T – Dobra ozaveščenost o stanju in polno Ni simptomov, ki bi vplivali na virus človeške imunske upoštevanje priporočil glede zdravljenja varno delo. Zmožnost za delo z pomanjkljivosti [HIV] P – Nereverzibilne škodljive bolezni, po največ dveletno časovno omejit Prenosljiv s stikom s krvjo ali z vezane s HIV Še vedno trajajoči škodljivi vijo drugimi telesnimi tekočinami. učinki zdravil Napredovanje v bolezni, pove zane s HIV, ali aids
A00–B99 Druga okužba T – V primeru resne okužbe in resnega Ni simptomov, ki bi vplivali na niso nave Osebna okvara, okužba tveganja prenosa varno delo dene ločeno drugih P – Če obstaja stalna verjetnost ponovitve ponavljajočih se škodljivih ali nalezljivih bolezni
C00–48 NEOPLAZME
C00–D48 Maligne neoplazme – T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in Ni simptomov, ki bi vplivali na vključno z limfomom, lev ocene prognoze varno delo kemijo in podobnimi stanji P – Dolgotrajna okvara s simptomi, ki Se potrdi z uradno presojo specia Ponovitev – zlasti akutni za vplivajo na varno delo, ali z veliko verjet lista pleti, npr. samopoškodovanje nostjo ponovitve v primeru krvavitve 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/85
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
D50–89 BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV
D50–59 Anemija/motnje zaradi ne T – Dokler ni raven hemoglobina nor Ni simptomov, ki bi vplivali na pravilnega hemoglobina malna ali stabilna varno delo Zmanjšana toleranca za te P – Huda ponavljajoča se ali dolgotrajna lesno aktivnost. Občasne ano anemija ali škodljivi simptomi zaradi raz malije rdečih krvničk kroja rdečih krvničk, ki jih ni mogoče zdraviti
D73 Odstranitev vranice T – Do zaključka kliničnega zdravljenja in Ni simptomov, ki bi vplivali na (anamneza operacije) vzpostavitve tolerance za fizično aktiv varno delo Večja dovzetnost za nekatere nost okužbe
D50–89 Druge bolezni krvi in T – V času preiskav Presoja posameznega primera niso nave krvotvornih organov P – Kronične motnje koagulacije dene ločeno Različne – ponovitev nenor malne krvavitve in morda tudi manjša toleranca za telesno aktivnost ali nizka odpornost na okužbe
E00–90 ENDOKRINE IN PRESNOVNE (METABOLIČNE) BOLEZNI
E10 Sladkorna bolezen T – V primeru pomanjkanja: Presoja posameznega primera z – uporaba inzulina 1. ustreznega nadzora, največ petletno časovno omejitvi Akutna okvara zaradi hipogli 2. upoštevanja priporočil glede zdravlje jo. Če obstajajo dokazi o ustrez kemije. Zapleti zaradi izgube nja ali nem nadzoru, polnem upošteva nadzora nad ravnijo glukoze v 3. ozaveščenosti o hipoglikemiji nju priporočil glede zdravljenja in krvi. P – Če se ne nadzoruje ustrezno in se ne dobri ozaveščenosti o hipoglike Večja verjetnost težav z vidom, upoštevajo priporočila glede zdravljenja. miji. nevroloških težav in težav s Anamneza hipoglikemije ali neozavešče Navede se lahko omejitev 04*** srcem nost o hipoglikemiji. Škodljivi zapleti zaradi sladkorne bolezni
E11–14 Sladkorna bolezen – T – V primeru pomanjkanja: Ko se stabilizira, v odsotnosti zdravljena brez inzulina. 1. ustreznega nadzora, škodljivih zapletov: zmožnost za Zdravljenje z drugimi zdra 2. upoštevanja priporočil glede zdravlje delo z največ petletno časovno vili nja ali omejitvijo Prehod na uporabo inzulina, 3. ozaveščenosti o hipoglikemiji večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem
Sladkorna bolezen – brez T – V primeru pomanjkanja: Ko se stabilizira, v odsotnosti uporabe inzulina; zdrav 1. ustreznega nadzora, škodljivih zapletov: zmožnost za ljenje samo z dieto 2. upoštevanja priporočil glede zdravlje delo z največ petletno časovno Prehod na uporabo inzulina, nja ali omejitvijo večja verjetnost težav z vidom, 3. ozaveščenosti o hipoglikemiji nevroloških težav in težav s srcem L 6/86 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
E65–68 Debelost in druge vrste T – Če ni mogoče izvajati nalog, po Sposobnost za opravljanje dode prenahranjenosti – membnih za varnost, so rezultati presku ljenih rutinskih nalog in nalog v majhna ali velika sa zmogljivosti ali fizične aktivnosti slabi izrednih razmerah, ki so po Nevarnost samopoškodbe, ali je indeks telesne teže (BMI) ≥ 40 (stop membne za varnost. zmanjšana mobilnost in tole nja debelosti 3) Navedeta se lahko omejitvi 07*** ranca za fizično aktivnost pri P – Nalog, pomembnih za varnost, ni ali/in 09*** opravljanju rutinskih nalog in mogoče izvajati; rezultati preskusa nalog v izrednih razmerah. zmogljivosti ali fizične aktivnosti so slabi Večja verjetnost sladkorne bo in ni mogoče doseči izboljšav lezni, arterijske bolezni in ar tritisa
E00–90 Druga endokrina in pre T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Presoja posameznega primera: Če niso nave snovna bolezen (bolezen dzor in upoštevanje priporočil glede je zdravljenje z zdravili stabilno in dene ločeno ščitnice, bolezen nadled zdravljenja Do enega leta po začetni diag nadzor stanj ni pogost, ni nobene vične žleze, vključno z Ad nozi ali poslabšanju stanja, v katerem je okvare, verjetnost zapletov pa je disonovo boleznijo, bole bil opravljen redni pregled zelo majhna zen hipofize, jajčnikov in P – V primeru dolgotrajne okvare, potre testisov) be po pogostem prilagajanju zdravil ali Verjetnost ponovitve ali zaple večje verjetnosti hujših zapletov tov
F00–99 ORGANSKE, VKLJUČNO SIMPTOMATSKE, DUŠEVNE MOTNJE
F10 Zloraba alkohola(odvis T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Za tri zaporedna leta: zmožnost za nost) dzor in upoštevanje priporočil glede delo z enoletno časovno omejitvi Ponovitev, nesreče, nepredvid zdravljenja Do enega leta po začetni diag jo, z omejitvama 04*** in 05***. ljivo vedenje/učinkovitost pri nozi ali poslabšanju stanja, v katerem je Nato: zagotavljanju varnosti bil opravljen redni pregled zmožnost za delo za triletno ob P – Če se zloraba ne preneha ali obstaja dobje z omejitvama 04*** in soobolevnost, če obstaja verjetnost na 05***. predovanja ali poslabšanja stanja na de Nato: zmožnost za delo brez ome lovnem mestu jitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav
F11–19 Odvisnost od drog/dol T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Za tri zaporedna leta: zmožnost za gotrajna zloraba snovi, dzor in upoštevanje priporočil glede delo z enoletno časovno omejitvi vključno z uporabo prepo zdravljenja Do enega leta po začetni diag jo, z omejitvama 04*** in 05***. vedanih drog in odvisnos nozi ali poslabšanju stanja, v katerem je Nato: tjo od predpisanih zdravil bil opravljen redni pregled zmožnost za delo za triletno ob Ponovitev, nesreče, nepred P – Če se odvisnost ne preneha ali obstaja dobje z omejitvama 04*** in vidljivo vedenje/učinkovi soobolevnost, če obstaja verjetnost na 05***. tost pri zagotavljanju var predovanja ali poslabšanja stanja na de Nato: zmožnost za delo brez ome nosti lovnem mestu jitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/87
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
F20-31 Psihoza (akutna) Po enkratni epizodi s sprožilnimi dejav Če se član posadke krova zaveda – bodisi organska, shizo niki: svojega stanja, upošteva priporočila frena ali druga kategorija, T – Do zaključka preiskav, ustrezen na glede zdravljenja in ne občuti škod navedena v ICD. dzor in upoštevanje priporočil glede ljivih učinkov zdravil: zmožnost za Ponavljajoče se bipolarne zdravljenja Do treh mesecev po začetni delo z omejitvijo 04***. Navede se (manično depresivne) mot diagnozi lahko omejitev 05***. nje, ki povzročajo spre Zmožnost za delo brez omejitve: membe dojemanja/zazna eno leto po epizodi, pod pogojem, vanja, nezgode, da se sprožilni dejavniki lahko in nepredvidljivo in nevarno se vedno preprečijo vedenje Časovna omejitev: prvi dve leti, šest mesecev. Naslednjih pet let, eno leto
Po enkratni epizodi brez sprožilnih de Če ni prišlo do poslabšanja stanja javnikov ali več kot eni epizodi s sprožil in se dve leti niso uporabljala zdra nimi dejavniki ali brez njih: vila: zmožnost za delo, če je zdrav T – Do zaključka preiskav, ustrezen na nik specialist ugotovil, da je mo dzor in upoštevanje priporočil glede goče vzrok nedvoumno opredeliti zdravljenja Do preteka dveh let od zadnje kot prehoden in je poslabšanje sta epizode. nja zelo malo verjetno P – Več kot ena epizoda ali stalna verjet nost ponovitve. Merila za zmožnost z omejitvami ali brez njih niso izpolnjena
F32–38 Razpoloženjske/afek T – Med akutno fazo, med preiskavami ali Po popolnem okrevanju in celoviti tivne motnje. Stanje hude ob pojavu škodljivih simptomov ali proučitvi posameznega primera. anksioznosti, depresija ali stranskih učinkov zdravil. Ocena zmožnosti za delo se lahko katera koli druga duševna P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škod navede glede na značilnosti in res motnja, ki lahko zmanjša ljivi simptomi nost motnje razpoloženja. učinkovitost Ponovitev, Časovna omejitev: prvi dve leti, zmanjšana učinkovitost, zlasti šest mesecev. Navedeta se lahko v izrednih razmerah omejitvi 04*** in/ali 07***. Na slednjih pet let, eno leto
Razpoloženjske/afek T – Dokler simptomi ne izginejo in se ne Če škodljivi simptomi izginejo ali tivne motnje. prenehajo jemati zdravila ni več škodljivih stranskih učinkov Blagi ali reaktivni simptomi P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škod zdravil. Navedeta se lahko ome anksioznosti/depresije. Po ljivi simptomi jitvi 04*** in/ali 07***. novitev, zmanjšana učinkovi tost, zlasti v izrednih razmerah
F00–99 Druge motnje P – Če se šteje, da imajo za varnost po Ni predvidenih negativnih učin niso nave npr. motnje osebnosti in membne posledice kov med delom. dene ločeno pozornosti (ADHD) ter Incidenti v prejšnjih obdobjih za motnje v razvoju (npr. avti poslitve. zem). Zmanjšanje učinko Navedeta se lahko omejitvi 04*** vitosti in zanesljivosti ter in/ali 07*** vpliv na odnose L 6/88 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
G00–99 BOLEZNI ŽIVČEVJA
G40–41 Enkratni napad Enkratni napad Eno leto po napadu in ob rednem Poškodovanje plovnega objek T – V času preiskav in eno leto po napadu jemanju zdravil: ta in drugih ter samopoškodo zmožnost za delo z omejitvijo vanje zaradi napadov 04*** Zmožnost za delo brez omejitev: eno leto po napadu in eno leto po zaključku zdravljenja
Epilepsija – brez sprožil T – V času preiskav in dve leti po zadnjem Brez jemanja ali ob rednem jema nih dejavnikov (več napa napadu nju zdravil z ustreznim upošteva dov) Poškodovanje plovnega P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvla njem navodil: objekta in drugih ter samo dujejo z zdravili zmožnost za delo z omejitvijo poškodovanje zaradi napadov 04*** Zmožnost za delo brez omejitev, če oseba nima napadov in ne jem lje zdravil vsaj deset let
Epilepsija – ki jo povzro T – V času preiskav in dve leti po zadnjem Brez jemanja ali ob rednem jema čijo alkohol, zdravila, po napadu nju zdravil z ustreznim upošteva škodba glave P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvla njem navodil: (več napadov) dujejo z zdravili zmožnost za delo z omejitvijo Poškodovanje plovnega objekta 04*** in drugih ter samopoškodovanje Zmožnost za delo brez omejitev, zaradi napadov če oseba nima napadov in ne jem lje zdravil vsaj pet let
G43 Migrena (pogosti napadi, P – Pogosti napadi, ki povzročajo ne Ni predvidenih negativnih učin ki povzročajo nezmožnost zmožnost za delo kov med delom, ki bi povzročali za delo) Verjetnost ponovitve nezmožnost za delo. Brez inci napadov, zaradi katerih človek dentov v prejšnjih obdobjih za ni sposoben za delo poslitve
G47 Apneja v spanju T – Dokler se zdravljenje ne začne in ni Ko je zdravljenje tri mesece doka Utrujenost in epizode spa uspešno tri mesece zano učinkovito. Polletne ocene nja med delom P – Zdravljenje ni uspešno ali se ne upo upoštevanja priporočil glede števajo priporočila glede zdravljenja zdravljenja. Navede se lahko omejitev 05***
Narkolepsija T – Dokler ni vsaj dve leti nadzorovana z Če specialist potrdi vsaj dveletni Utrujenost in epizode spanja zdravljenjem popoln nadzor nad zdravljenjem: med delom P – Zdravljenje neuspešno ali se ne upo zmožnost za delo z omejitvijo števajo priporočila glede zdravljenja 04***
G00–99 Druge organske bolezni T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Presoja posameznega primera na niso nave živčevja dzor in upoštevanje priporočil glede podlagi zahtev glede dela in rav dene ločeno npr. multipla skleroza, Par zdravljenja nanja v izrednih razmerah, v kinsonova bolezen. Ponovi P – Če omejitve vplivajo na varno delo ali skladu z nasvetom specialista za tev/napredovanje. Omejitve onemogočajo izpolnjevanje zahtev glede nevropsihiatrijo glede mišične moči, ravnotež telesne zmogljivosti ja, koordinacije in gibljivosti 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/89
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
R55 Sinkopa in druge motnje T – Dokler potekajo preiskave, da se ugo zavesti Ponovitev, ki po tovi, iz katerega osnovnega zdravstvene vzroči poškodbo ali izgubo ga stanja izvira, in dokaže nadzor tega nadzora stanja. Dogodek je:
(a) Preprosta omedlevica/idiopatska sin Presoja posameznega primera. kopa Navede se lahko omejitev 04***
(b) Ni preprosta omedlevica/idiopatska Presoja posameznega primera. sinkopa. Nepojasnjena motnja: ni ponav Navede se lahko omejitev 04***. ljajoča se in v zvezi z njo ni ugotovljeno, da bi izvirala iz osnovnega srčnega, pre snovnega ali nevrološkega stanja T – Štirje tedni
(c) Motnja: ponavljajoča se ali obstaja možnost, da izvira iz osnovnega srčnega, presnovnega ali nevrološkega stanja T – Obstaja možnost, da izvira iz osnov nega stanja, ki ga ni mogoče opredeliti ali zdraviti: šest mesecev po dogodku, če ni ponovitev T – Obstaja možnost, da izvira iz osnov nega stanja ali stanja, ugotovljenega in zdravljenega en mesec po uspešnem zdravljenju. (d)Motnja zavesti z značilnostmi, ki kaže jo na napad. Pojdi na G40–41 P – Za vse zgoraj navedeno, če se ponav ljajoče se epizode nadaljujejo, kljub celo viti preiskavi in ustreznemu zdravljenju
T90 Intrakranialna operacija/ T – Za eno leto ali dlje, dokler ni verjet Po najmanj enem letu, če je verjet poškodba, vključno z nost napada majhna*, na podlagi nasveta nost napada majhna* in ni nobene zdravljenjem vaskularnih specialista okvare, ki bi izhajala iz osnovnega anomalij ali hudo poškod P – Dolgotrajna okvara, ki izhaja iz os stanja ali poškodbe: zmožnost za bo glave s poškodbo mož novnega stanja ali poškodbe ali ponavlja delo z omejitvijo 04*** ganov. Poškodovanje ladje in joči se napadi Zmožnost za delo brez omejitev, drugih ter samopoškodovanje če ni okvare, ki bi izhajala iz os zaradi napadov. Okvare kog novnega stanja ali poškodbe, in nitivne, senzorične ali moto oseba ne jemlje zdravil proti epile rične funkcije. Ponovitev ali psiji. Verjetnost napada zelo zapleti osnovnega stanja majhna* L 6/90 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
H00-99 BOLEZNI OČI IN UŠES
H00-59 Okvare oči: napredujoče T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja Zelo majhna verjetnost ponovit ali ponavljajoče se (npr. ustreznih meril za vid (glej Dodatek 1) ve. Napredovanje do stopnje, ko glavkom, degeneracija ma in majhna verjetnost poznejšega poslab merila za vid niso izpolnjena v kule, diabetična retinopati šanja ali ponovitve s škodljivi posledica obdobju veljavnosti potrdila, je ja, retinitis pigmentoza, ke mi po zdravljenju ali okrevanju zelo malo verjetno. ratokonus, diplopija, P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih blefarospazem, uveitis, meril za vid (glej Dodatek 1) ali, v primeru vnetje roženice in odstop zdravljenja, večja verjetnost poznejšega mrežnice) poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi Nezmožnost izpolnjevanja posledicami meril v prihodnosti, tveganje ponovitve
H65-67 Vnetje ušesa – zunanjega T – Ni simptomov, ki bi vplivali na varno Učinkovito zdravljenje, brez ve ali srednjega delo rjetnosti ponovitve Ponavljajoče se, tveganje P – Če ima oseba, ki ravna z živili, kro kot vir okužbe pri osebah, nični izcedek iz ušes ki ravnajo z živili, težave pri uporabi opreme za varova nje sluha
H68-95 Okvare ušesa: T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja Zelo nizka stopnja ponovitve*. progresivna (npr. otoskle ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) Napredovanje do stopnje, ko me roza) in majhna verjetnost poznejšega poslab rila za sluh niso izpolnjena v ob šanja ali ponovitve s škodljivi posledica dobju veljavnosti spričevala, je mi po zdravljenju ali okrevanju zelo malo verjetno. P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) ali, v pri meru zdravljenja, večja verjetnost po znejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi posledicami
H81 Ménierova bolezenin T – V akutni fazi Majhna verjetnost* škodljivih druge oblike kronične ali P – Pogosti napadi, ki povzročajo ne učinkov med delom ponavljajoče se vrtoglavice, zmožnost za delo ki povzročajo nezmožnost za delo Nezmožnost ohranjanja rav notežja, kar povzroča izgubo gibljivosti in slabost 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/91
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
I00-99 BOLEZNI OBTOČIL
I05-08 Prirojena srčna bolezen T – Do zaključka preiskav in, po potrebi, Presoja posameznega primera na I34-39 in bolezen srčne zaklop uspešnega zdravljenja podlagi nasveta kardiologa ke(vključno z operacijo, P – Če je toleranca za telesno aktivnost povezano s tema bole omejena ali se pojavijo epizode nezmož znima). nosti ali če poteka zdravljenje z antikoa Šum na srcu, v zvezi s ka gulanti ali če obstaja stalna velika verjet terim predhodno niso bile nost škodljive epizode opravljene preiskave Verjet nost napredovanja, omejitve glede telesne aktivnosti
I10–15 Hipertenzija T – Običajno, če je vrednost sistoličnega Če se oseba zdravi in ne obstajajo Večja verjetnost ishemične krvnega tlaka > 160 ali diastoličnega škodljivi učinki stanja ali jemanja bolezni srca, poškodbe oči krvnega tlaka > 100 mm Hg, do zaključka zdravil in ledvic ter kapi. Možnost preiskav in, po potrebi, uspešnega zdrav akutne hipertenzijske epi ljenja zode P – Če je vrednost sistoličnega krvnega tlaka dolgotrajno > 160 ali diastoličnega krvnega tlaka > 100 mm Hg, z zdravlje njem ali brez njega
I20–25 Bolezni srca tj. miokardni T – Tri mesece po začetni preiskavi in V primeru zelo nizke stopnje po infarkt, elektrokardiograf zdravljenju, dlje časa, če simptomi ne iz novitve* in polnega upoštevanja ski dokaz preteklega mio ginejo, in v primeru večje verjetnosti po priporočil glede zmanjševanja kardnega infarkta ali novo novitve zaradi patoloških ugotovitev tveganja ter če ne obstajajo po ugotovljeni levokračni P – Če merila za izdajo potrdila niso iz membne težave, povezane s soo blok, angina, srčni infarkt, polnjena in je verjetno nadaljnje zmanj bolevnostjo, se sprva izda šestme zamašitev presadka po ševanje verjetnosti ponovitve sečno potrdilo, nato pa letno premostitveni operaciji potrdilo. koronarnih arterij, koro Nizka stopnja ponovitve*: narna angioplastika Ne zmožnost za delo z omejitvijo nadna izguba zmogljivosti, 04*** omejitev telesne aktivnosti. Zmožnost za delo z enoletno ča Težave z obvladovanjem srč sovno omejitvijo nega dogodka pri delu
I44–49 Srčna aritmija in motnje T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in Nizka stopnja ponovitve*: zmož prevajanja (vključno s ti potrjene ustreznosti zdravljenja nost za delo z omejitvijo 04*** stimi, povezanimi s srčnimi P – Če obstajajo simptomi, ki povzročajo Zmožnost za delo z enoletno ča spodbujevalniki in vsad nezmožnost za delo, ali velika verjetnost sovno omejitvijo nimi kardioverter defibri okvare zaradi ponovitve, vključno z vsad latorji (ICD)) Verjetnost kom ICD okvare zaradi ponovitve, ne nadna izguba zmogljivosti, omejitev telesne aktivnosti Na delovanje srčnega spodbuje valnika/ICD lahko vplivajo močna električna polja L 6/92 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
I61–69 Ishemična možgansko- T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Presoja zmožnosti opravljanja na G46 žilna bolezen (kap ali pre dzor in upoštevanje priporočil glede log za posamezni primer Nave hodni ishemični napad) zdravljenja Do treh mesecev po začetni dena je omejitev 04***. Večja verjetnost ponovitve, ne diagnozi Presoja vključuje verjetnost pri nadna izguba zmogljivosti, P – Če preostali simptomi vplivajo na na hodnjih srčnih dogodkov. Spo omejitev gibljivosti. Dovzet loge ali obstaja pomembna velika verjet sobnost doseganja zmogljivosti nost za razvoj druge žilne bo nost ponovitve za opravljanje dodeljenih rutin lezni, ki povzroči nenadno iz skih nalog in nalog v izrednih raz gubo zmogljivosti merah, ki so pomembne za var nost Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo
I73 Ateroskleroza arterij s T – Do opravljene presoje Zmožnost za delo z omejitvijo klavdikacijo Verjetnost P – Če oseba ni zmožna opravljati nalog 04***, če so simptomi blagi in ne druge žilne bolezni, ki po ovirajo izvajanja bistvenih nalog vzroči nenadno izgubo ali če se odpravijo z operacijo ali zmogljivosti. Omejitve drugim zdravljenjem. Ocena ve zmogljivosti za telesno ak rjetnosti prihodnjih srčnih do tivnost godkov. Zmožnost za delo z eno letno časovno omejitvijo
I83 Varice (krčne žile) Mož T – Do zaključka zdravljenja, če obstajajo Brez škodljivih simptomov ali za nost krvavenja ob poškodbi, škodljivi simptomi. Po operaciji do enega pletov spremembe na koži in razjede meseca
I80.2–3 Globoka venska trombo T – Do zaključka preiskav in zdravljenja Oseba se lahko šteje kot zmožna za/pljučna embolija Ve ter običajno med kratkotrajnim zdravlje za delo z majhno verjetnostjo za rjetnost ponovitve in hude njem z antikoagulanti poškodbe po stabilizaciji odmerka pljučne embolije. P – Upoštevajte v primeru ponavljajočih antikoagulantov z rednim sprem Verjetnost krvavenja zaradi se dogodkov ali pri trajnem zdravljenju z ljanjem ravni koagulacije zdravljenja z antikoagulanti antikoagulanti
I00–99 Druge bolezni srca, npr. T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in Presoja posameznega primera na niso nave kardiomiopatija, perikardi potrjene ustreznosti zdravljenja podlagi poročil specialista dene ločeno tis, odpoved srca P – V primeru škodljivih simptomov ali Verjetnost ponovitve, nenadna verjetnosti okvare zaradi ponovitve izguba zmogljivosti, omejitev fizične aktivnosti
J00–99 BOLEZNI DIHAL
J02–04 Bolezni nosu, grla in si T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vpli Po zaključku zdravljenja, če noben J30–39 nusov Škodljive za posamez vajo na varno delo dejavnik ne kaže na ponovitev nika. P – Če so škodljive in ponavljajoče se Prenos okužbe na hrano/druge člane posadke v določenih po gojih 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/93
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
J40–44 Kronični bronhitis in/ali T – V primeru akutne epizode Upoštevajte zmožnost za delo v emfizem Zmanjšana tole P – V primeru ponavljajočih se hudih po izrednih razmerah. Sposobnost ranca za telesno aktivnost in novitev ali nezmožnosti izpolnitve sploš za opravljanje dodeljenih rutin škodljivi simptomi nih standardov za zmožnost ali škodljive skih nalog in nalog v izrednih raz kratke sape merah, ki so pomembne za var nost. Zmožnost za delo z enoletno ča sovno omejitvijo
J45–46 Astma (podrobna presoja T – Do zaključka zdravljenja epizode, Zmožnost za delo v primeru ast na podlagi informacij spe proučitve vzroka (vključno z morebitno me v odrasli dobi** z ustreznim cialista o vseh novozapo poklicno povezavo) in vzpostavitve učin nadzorom z inhalatorji in brez slenih) Nepredvidene epizode kovitega režima zdravljenja epizod, zaradi katerih bi bil po hude zadihanosti Pri osebah, mlajših od 20 let, ki so bile v treben sprejem v bolnišnico, ali zadnjih treh letih sprejete v bolnišnico ali uporabe oralnih steroidov v za jemale oralne steroide dnjih dveh letih ali anamnezo P – V primeru verjetnosti nenadnega živ astme ali astme, ki jo povzroči te ljenjsko nevarnega astmatičnega napada lesna aktivnost in zahteva redno pri delu ali anamneze nenadzorovane ast zdravljenje me, tj. večkratni pretekli sprejemi v bol nišnico
J93 Pnevmotoraks (spontani T – Običajno 12 mesecev po prvi epizodi Običajno 12 mesecev po epizodi ali poškodbeni) P – Po ponavljajočih se epizodah, razen če ali krajše obdobje po nasvetu Akutna poslabšanje zaradi se izvede plevrektomija ali plevrodeza specialista ponovitve
K00–99 BOLEZNI PREBAVIL
K01–06 Zdravje ustne votline T – Dokler ne izginejo simptomi, ki Če se zobje in dlesni (same dlesni Akutna bolečina zaradi zobo vplivajo na varno delo brez manjkajočih zob in z dobro bola. prilagajočo se zobno protezo, ki se Ponavljajoče se okužbe ust dobro vzdržuje) zdijo zdravi. Brez in dlesni kompleksne proteze ali, če je bil v zadnjem letu opravljen zoboz dravniški pregled, z zaključenim nadaljnjim spremljanjem in brez težav od takrat
K25–28 Peptični ulkus Ponovitev z T – Dokler se ne zaceli ali pozdravi z V primeru zdravljenja in običajne bolečino, krvavitev ali perfo operacijo ali nadzorovanjem bakterije trimesečne diete racija helikobakter in običajno trimesečno die to P – Če ulkus kljub operaciji in zdravilom ne izgine
K40–41 Hernije – ingvinalna ali T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da Če se zadovoljivo zdravi ali če ki femoralna Verjetnost zadu ne obstaja verjetnost zadušitve, in, po rurg sporoči, da ni verjetnosti za šitve potrebi, zdravljenja dušitve L 6/94 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
K42–43 Hernije – umbilikalna, Presoja posameznega primera glede na Presoja posameznega primera gle ventralna Nestabilnost tre resnost simptomov ali okvaro. de na resnost simptomov ali okva bušne stene pri sklanjanju in Upoštevajte posledice rednega fizičnega ro. dviganju napora, ki vključuje celo telo Upoštevajte posledice rednega fi zičnega napora, ki vključuje celo telo
K44 Hernije – diafragemska Presoja posameznega primera na podlagi Presoja posameznega primera na (hiatusna) resnosti simptomov pri ležanju in more podlagi resnosti simptomov pri Refluks vsebine želodca in ki bitnih motenj spanja, ki jih povzročajo ležanju in morebitnih motenj slina, ki povzroča zgago, itd. spanja, ki jih povzročajo
K50, Neinfekcijski enteritis, T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P Presoja posameznega primera s 51,57,58, 90 kolitis, Crohnova bole – Če je bolezen huda in ponavljajoča se strani specialista. Majhna verjet zen, divertikulitis itd. nost ponovitve. Poslabšanje in bolečine
K60 Bolezni anusa: hemo T – Če simptomi vplivajo na varno delo Presoja posameznega primera I84 roidi, fisure, fistule Ve P – Upoštevajte, če bolezni ni mogoče rjetnost, da bo epizoda po zdraviti ali je ponavljajoča se vzročila bolečino in omejila aktivnost
K70, 72 Ciroza jeter T – Dokler se ne opravijo vse preiskave. Presoja posameznega primera s Odpoved jeter. Krvaveče ezofa P – Če je huda ali če zaradi trebušne vo strani specialista. gealne varice denice ali ezoofaginalnih varic prihaja do Zmožnost za delo z enoletno ča zapletov sovno omejitvijo.
K80–83 Bolezni žolčnega trakta T – Žolčna kolika, dokler ni dokončno Presoja posameznega primera s Žolčna kolika zaradi žolčnih pozdravljena P – Napredovala bolezen strani specialista. Nenaden nasta kamnov, zlatenice, odpovedi jeter, ponavljajoči se ali dolgotrajni nek žolčne kolike je malo verjeten jeter škodljivi simptomi
K85–86 Vnetje trebušne slinavke T – Dokler se ne odpravi Presoja posameznega primera na Verjetnost ponovitve P – Če je bolezen ponavljajoča se ali po podlagi poročil specialista vezana z alkoholom, razen če je potrjena abstinenca
Y83 Stoma (ileostoma, kolo T – Do zaključka preiskav, ustrezen na Presoja posameznega primera stoma) Poslabšanje, če se ne dzor in upoštevanje priporočil glede nadzira več – potreba po zdravljenja. vrečkah itd. Možne težave med P – Slabo nadzorovana dlje časa trajajočimi izrednimi razmerami
N00–99 BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL
N00, N17 Akutni nefritis Odpoved P – Dokler se ne pozdravi Presoja posameznega primera v ledvic, hipertenzija primeru kakršnih koli posledic
N03–05, Subakutni ali kronični T – Do zaključka preiskav Presoja specialista za vsak primer N18–19 nefritis ali subakutna ali posebej na podlagi delovanja led kronična nefroza Odpoved vic in verjetnosti zapletov ledvic, hipertenzija 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/95
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
N20–23 Kamni v ledvici ali seče T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da Presoja posameznega primera vodu ne obstaja verjetnost simptomov, ki bi Bolečina zaradi ledvične kolike vplivali na varno delo P – V hudih primerih ponovitve tvorbe kamnov
N33, N40 Povečanje prostate/ob T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P Presoja posameznega primera strukcija sečil Akutno za – Če je neozdravljivo drževanje urina
N70–98 Ginekološke bolezni in T – Če so bolezni ali motnje škodljive ali je Presoja posameznega primera, ali motnje – huda vaginalna potrebna preiskava za ugotovitev njiho bo treba stanje verjetno zdraviti na krvavitev, hude men vega vzroka in njihovo odpravo potovanju ali bo vplivalo na strualne bolečine, endo zmožnost za delo metrioza, prolaps spolnih ali drugih organov Poslab šanje zaradi bolečine ali krvavitve
R31, 80, 81, Proteinurija, hematurija, T– Če so začetne ugotovitve klinično po Zelo majhna verjetnost, da bi bil 82 glikozurija ali drugi ne membne vzrok resno osnovno stanje normalni izvidi pri preis P – Resen in neozdravljiv osnovni vzrok – kavi urina Pokazatelj bolezni npr. okvara delovanja ledvic ledvic ali drugih bolezni
Z90.5 Odstranitev ledvice ali P – Vsako zmanjšanje delovanja preostale V celoti delujoča preostala ledvica, ena nedelujoča ledvice ledvice pri novem članu posadke krova. ki ni dovzetna za napredujočo Omejitve pri uravnavanju te Večja disfunkcija preostale ledvice zapo bolezen, na podlagi preiskav led kočine v izrednih pogojih, če slenega člana posadke krova vic in poročila specialista preostala ledvica ni v celoti delujoča
O00–99 NOSEČNOST
O00–99 Nosečnost Zapleti, poznej T – Odločitev mora biti skladna z nacio Nekomplicirana nosečnost brez ša omejena gibljivost. Mož nalno zakonodajo škodljivih učinkov: Odločitve nost poškodbe matere in Nenormalna nosečnost, ki zahteva viso morajo biti skladne z nacionalno otroka v primeru prezgodnjega ko stopnja nadzora prakso in zakonodajo poroda na delu
L00–99 BOLEZNI KOŽE
L00–08 Infekcije kože Ponovitev, T – Če simptomi vplivajo na varno delo P Na podlagi vrste in resnosti prenos na druge – Upoštevajte pri članih posadke krova s okužbe ponavljajočimi se težavami
L10–99 Druge bolezni kože, npr. T – Če simptomi vplivajo na varno delo Odločitev glede na posamezni ekcem, dermatitis, psoriaza primer, po potrebi omejena, če jo Ponovitev, včasih je vzrok po otežujejo vročina ali snovi pri delu klicna bolezen L 6/96 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
M00–99 BOLEZNI MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA
M10–23 Osteoartritis, druge bo T – Popolna povrnitev delovanja in potr Presoja posameznega primera. lezni sklepov in posledična ditev z uradno presojo specialista, ki se Sposobnost polnega izpolnjeva zamenjava sklepov Bole zahteva pred vrnitvijo na delo po zame nja zahtev pri rutinskih nalogah in čina in omejena gibljivost, njavi kolka ali kolena nalogah v izrednih razmerah z ki vpliva na običajne naloge P – Za napredovale in hude oblike bolezni zelo majhno verjetnostjo poslab in naloge v izrednih raz šanja do te mere, da nalog ne bi merah. Možnost okužbe ali bilo mogoče opravljati izpaha in omejena živ ljenjska doba umetnih sklepov
M24.4 Ponavljajoči se izpah ra T – Do ustreznega okrevanja in stabilnega Presoja občasne nestabilnosti za menskega ali kolenskega delovanja sklepa posamezni primer sklepa Nenadna omejitev gibljivosti, z bolečinami
M54.5 Bolečina v križu T – V akutni fazi Presoja posameznega primera Bolečine in omejena giblji P – Če je bolečina ponavljajoča se ali one vost, ki vpliva na običajne mogoča delo naloge in naloge v izrednih razmerah. Poslabšanje sta nja
Y83.4 Proteze za ude P – Če ni mogoče izvajati bistvenih nalog Če se rutinske naloge in naloge v Z97.1 Omejena gibljivost, ki vpliva izrednih razmerah lahko izvajajo, na običajne naloge in naloge v so dovoljene nebistvene dejavno izrednih razmerah sti, pri katerih se upoštevajo ome jitve. Navede se lahko omejitev 03***
SPLOŠNO
R47, F80 Motnje govora Omejitve, P – Nezdružljive z zanesljivim izvajanjem Brez škodljivega vpliva na os povezane s sposobnostjo rutinskih nalog in nalog v izrednih raz novno govorno komunikacijo komuniciranja merah na varen in učinkovit način
T78 Alergije (razen alergijske T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vpli Če je odziv škodljiv in ne življenj Z88 ga dermatitisa in astme) Ve vajo na varno delo sko nevaren ter je mogoče učinke rjetnost ponovitve in povečeva P – Če je življenjsko nevaren odziv raz v celoti nadzorovati z dolgotraj nja resnosti odziva. umno predvidljiv nim samozdravljenjem brez ste Zmanjšana sposobnost izva roidov ali s spremembami živ janja nalog ljenjskega sloga, ki so izvedljive pri delu brez škod ljivih učinkov, pomembnih za var nost 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/97
ICD 10 Stanje Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob Zmožnost izvajanja dodeljenih Diagnostične Utemeljitev meril katerem koli času nalog ob katerem koli času oznake — predvidoma začasno (T) — predvidoma trajno (P)
Z94 Presadki (transplantati)– T – Dokler ni z učinki operacije in odmer Presoja posameznega primera z ledvica, srce, pljuča, jetra ki zdravil proti zavrnitvi dosežena stabil nasvetom specialista. (za protetiko, nost Zmožnost za delo z enoletno ča tj. sklepi, udi, leče, slušni P – Presoja posameznega primera in po sovno omejitvijo pripomočki, srčne zaklop trditev z uradno presojo specialista ke itd., glej oddelke o posa meznih stanjih) Možnost zavrnitve. Neželeni učinki zdravila
Razvrstitev Napredujoča (progre T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, Presoja posameznega primera z po stanju sivna) stanja, ki trenutno če je bolezen ugotovljena nasvetom specialista. Taka stanja izpolnjujejo merila, npr. P – Če je verjetno škodljivo napredovanje so sprejemljiva, če se presodi, da je Huntingtonova bolezen škodljivo napredovanje pred na (vključno z družinsko slednjim zdravniškim pregledom anamnezo), keratokonus malo verjetno
Razvrstitev Stanja, ki niso posebej T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, Uporaba analogije s sorodnimi po stanju navedena če so stanja ugotovljena stanji kot smernic. Upoštevajte P – Če se trajno poslabšujejo čezmerno verjetnost nenadne ne zmožnosti, ponovitve ali napre dovanja ter omejitve pri izvajanju običajnih nalog in nalog v izrednih razmerah. V primeru dvomov se posvetujte ali razmislite o omejitvi in napotitvi k izvedencu L 6/98 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Dodatek 1
Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H 0059
Minimalna merila za vid
1. Ostrina vida podnevi: Ostrina vida obeh očes skupaj ali zdravega očesa s korekcijo ali brez nje mora biti večja od ali enaka 0,8. Monokularni vid je sprejemljiv. Očiten dvojni vid (motiliteta), ki ga ni mogoče popraviti, ni sprejemljiv. V primeru monokularnega vida: normalna motiliteta zdravega očesa. Navede se lahko omejitev 01***.
2. Vid ob zori in mraku: Se preveri v primeru glavkoma, motenj mrežnice ali motnih očesnih medijev (npr. katarakta). Kontrastna občutljivost pri 0,032 cd/m2 v odsotnosti bleščanja; rezultati preverjanja vida 1 : 2,7 ali boljši pri preverjanju z napravo Mesotest.
3. Vidno polje: Vodoravno vidno polje je najmanj 120 stopinj. Razširitev je najmanj 50 stopinj levo in desno ter 20 stopinj gor in dol. V polmeru osrednjih 20 stopinj ne sme biti nobenih okvar. Vsaj eno oko dosega standard za ostrino vida in ima vidno polje brez patološkega skotoma. Uradni pregled, ki ga opravi okulist, je obvezen, če se pri prvem pregledu ugotovijo nepravilnosti, ali v primeru glavkoma ali distrofije mrežnice.
4. Barvni čut pri članih posadke krova, ki izvajajo naloge, povezane s plovbo: Barvni čut se šteje za ustreznega, če kandidat opravi preskus Ishihara s 24 tablicami z največ dvema napakama. Če kandidat pri tem preskusu ni uspešen, je treba izvesti enega od navedenih odobrenih alternativnih preskusov. V primeru dvomov se izvede preskus z anomaloskopom. Količnik pri anomaloskopu je med 0,7 in 1,4 in tako izraža normalno trikromacijo. Odobreni alternativni preskusi tablicam Ishihara so: (a) Velhagen/Broschmannov preskus (rezultat z največ dvema napakama); (b) Kuchenbecker-Broschmannov preskus (največ dve napaki); (c) preskus HRR (minimalni rezultat „blaga okvara“); (d) preskus TMC (minimalni rezultat „druga stopnja“); (e) Holmes–Wrightov preskus z barvno svetilko B (rezultat z največ 8 napakami za majhna); (f) Farnsworthov preskus 15 odtenkov (Panel D 15) (minimalni rezultat: največ eno diametralno križanje na grafičnem prikazu razporeditve barv); (g) preskus Colour Assessment and Diagnosis (CAD) (rezultat z največ štirimi enotami CAD). Imetniki potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov, izdanih v skladu z Direktivo Sveta 96/50/ES (1), pri katerih je količnik pri anomaloskopu za barvni čut med 0,7 in 3,0, se štejejo za zmožne za delo, če je bilo potrdilo izdano pred 1. Aprilom 2004. Uporaba optične korekcije za barvni čut s filtrskim steklom, kot so kontaktne leče in očala, ni dovoljena.
(1) Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 31). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/99
Dodatek 2
Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95
Minimalna merila za sluh Sluh se šteje za ustreznega, če povprečna vrednost izgube sluha na obeh ušesih, s slušnimi pripomočki ali brez njih, ne presega 40 dB pri frekvencah 500, 1 000, 2 000 in 3 000 Hz. Če je vrednost 40 dB presežena, se sluh kljub temu šteje za ustreznega, če se uspešno opravi preskus sluha z avdiometrom, ki izpolnjuje standard ISO 8253-1:2010. Navede se lahko omejitev 02***.
Opombe k preglednici in dodatkom
* Stopnje ponovitve: Če se za prekomerno verjetnost ponovitve uporabljata izraza zelo majhna in majhna. Pri tem gre v bistvu za klinične presoje, vendar so za nekatere bolezni na voljo kvantitativni dokazi o verjetnosti ponovitve. Če so na voljo, npr. za napad in srčne dogodke, lahko kažejo potrebo po dodatnih preiskavah za določitev prekomerne verjetnosti ponovitve pri posamezniku. Kvantitativni stopnji ponovitve sta približno opredeljeni kot: zelo majhna: stopnja ponovitve manj kot dva odstotka na leto; majhna: stopnja ponovitve od dva do pet odstotkov na leto.
** Astma v odrasli dobi: Astma lahko traja od otroštva ali se začne po 16. letu starosti. Obstaja veliko različnih notranjih in zunanjih vzrokov za astmo, ki se razvije v odraslem življenju. Pri zaposlenih, ki so se posadki pridružili pozneje, z anamnezo astme, ki se je začela v odrasli dobi, se prouči vloga določenih alergenov, vključno s tistimi, ki povzročajo poklicno astmo. Upoštevati je treba tudi manj značilne sprožilce, kot so mraz, telesna aktivnost in okužba dihal. ki lahko vplivajo na zmožnost za delo na celinskih plovnih poteh. Blaga občasna astma – redke epizode blagega sopenja, ki se pojavi manj kot enkrat na dva tedna ter se takoj in brez težav ublaži z inhalatorjem beta-agonista. Blaga astma: pogoste epizode sopenja, zaradi katerih je potrebna uporaba inhalatorja beta-agonista ali uvedba inhalatorja kortikosteroidov. Redno inhaliranje steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) lahko učinkovito odpravi simptome in potrebo po uporabi zdravljenja z beta-agonisti. Astma, ki jo povzroči telesna aktivnost: epizode sopenja in zadihanosti, ki jih povzroči napor, zlasti na mrazu. Epizode se lahko učinkovito zdravijo z inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) ali drugimi oralnimi zdravili. Zmerna astma: pogoste epizode sopenja, kljub zdravljenju z rednim inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov), zaradi katere je potrebno stalno zdravljenje s pogosto uporabo inhalatorja beta-agonistov ali dodajanje drugih zdravil, z občasno potrebo po oralnih steroidih. Huda astma: pogoste epizode sopenja in zadihanosti, pogoste hospitalizacije, pogosto zdravljenje z oralnimi steroidi.
*** Blažilni ukrepi in omejitve 01 Potrebna korekcija vida (očala ali kontaktne leče) 02 Potrebni slušni pripomočki 03 Potrebna proteza za ud 04 Samostojno izvajanje nalog v krmarnici ni dovoljeno 05 Samo podnevi 06 Izvajanje nalog, povezanih s plovbo, ni dovoljeno L 6/100 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
07 Omejitev na en plovni objekt, imenovan ...... 08 Omejeno območje, in sicer ...... 09 Omejena naloga, in sicer ...... Blažilni ukrepi in omejitve se lahko združujejo. Združujejo se po potrebi. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/101
SKLEPI
SKLEP SVETA (EU) 2020/13 z dne 19. decembra 2019 o spremembi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, kolikor sodijo v pristojnost Unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 90, člena 100(2), prvega pododstavka člena 207(4) in člena 209, v povezavi s členom 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Svet je 17. junija 2002 pooblastil Komisijo za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami in regijami, in sprejel direktive za ta pogajanja.
(2) Sporazumi o gospodarskem partnerstvu, sklenjeni z državami in regijami AKP, vključujejo klavzule o pregledu za prihodnji pregled teh sporazumov.
(3) Pogajalske smernice je treba spremeniti, da bi lahko nova pogajanja natančneje upoštevala zadnje politične pobude in prednostne naloge Unije z vidika razvoja trgovine po vsem svetu.
(4) Sporazumi o gospodarskem partnerstvu spadajo v okvir splošnih odnosov med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami AKP na drugi strani, kakor je določeno v Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (1), kakor je bil nazadnje spremenjen (Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja) in v sporazumu, ki ga bo nasledil, potem ko bo začel veljati. Na podlagi člena 34(1) Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja je cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med pogodbenicami pospeševanje usklajenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob upoštevanju njihovih političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog, kar spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu se lahko v tem kontekstu obravnavajo kot razvojni instrumenti iz člena 36 (2) Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja. Zato bi bilo treba v pogajanjih upoštevati zlasti različne stopnje razvoja pogodbenic ter posebne gospodarske, socialne in okoljske omejitve držav AKP kot tudi zmožnosti teh držav za prilagajanje in preoblikovanje svojih gospodarstev procesu liberalizacije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Pogajalske smernice za pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, kolikor sodijo v pristojnost Unije, naslovljene na Komisijo, se spremenijo, kakor je določeno v dodatku.
Člen 2
Pogajanja potekajo v posvetovanju z Delovno skupino za AKP. V zvezi s specifičnimi zadevami, povezanimi s trgovino, se poveže z odborom za trgovinsko politiko.
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. L 6/102 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju, 19. decembra 2019
Za Svet Predsednica K. MIKKONEN 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/103
DODATEK
Pogajalske smernice za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami
1. Preambula
Razen splošnega sklicevanja na Sporazum iz Cotonouja (1) in sporazum, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, se bo med drugim posebej sklicevalo na:
— zavezo pogodbenic k spodbujanju in pospeševanju gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja držav AKP z namenom prispevati k miru, blaginji, varnosti in trajnostnemu razvoju ter spodbujanju stabilnega in demokratičnega političnega okolja;
— zavezo pogodbenic k spoštovanju človekovih pravic, vključno s temeljnimi pravicami delavcev, demokratičnih načel in pravne države, ki so bistveni elementi partnerstva AKP-EU, in k dobremu upravljanju, vključno z bojem proti korupciji, ki je temeljni element partnerstva AKP-EU;
— zavezo pogodbenic o sklopu mednarodno dogovorjenih načel in pravil, namenjenih spodbujanju odnosa vzajemne podpore med trgovino in trajnostnim razvojem, vključno s podpiranjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agende 2030) in njenih ciljev trajnostnega razvoja, mednarodnih sporazumov in standardov na področju dela, vključno s spodbujanjem polne in produktivne zaposlitve ter dostojnega dela za vse, ter mednarodnih podnebnih sporazumov, kot sta Pariški sporazum in Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja;
— zavezo pogodbenic, da svoje partnerstvo usmerijo v zmanjšanje in izkoreninjenje revščine v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo; zato se gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami AKP in EU oblikuje na podlagi regionalnih pobud za povezovanje, ki obstajajo v državah AKP;
— cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med državami AKP in EU, da se spodbudi nemoteno in postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo, ob ustreznem upoštevanju njihovih političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog ter zlasti njihovih lastnih strategij za zmanjševanje revščine, s čimer se spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP;
— zavezo pogodbenic, da se podpre proces regionalnega povezovanja v skupini držav AKP in spodbuja regionalno povezovanje kot ključni instrument za vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo;
— zavezo pogodbenic k okrepitvi gospodarskega, trgovinskega in naložbenega sodelovanja ter uvedbi nove trgovinske in naložbene dinamike med njimi, da bi olajšali prehod držav AKP v liberalizirano svetovno gospodarstvo in spodbudili razvoj zasebnega sektorja, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MMSP);
— zavezo pogodbenic, da se upoštevajo različne potrebe in ravni razvoja držav in regij AKP;
— zavezo pogodbenic k spoštovanju svojih obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) in spodbujanju uresničevanja ciljev STO;
— skupni cilj pogodbenic, da se okrepi sodelovanje in po potrebi razvoj zmogljivosti na vseh področjih, pomembnih za trajnostno trgovino in naložbe, ter doseže postopna in vzajemna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami v skladu s pravili STO, ob upoštevanju stopnje razvoja držav AKP ter gospodarskih, družbenih in okoljskih omejitev, s katerimi se soočajo;
— zaveze pogodbenic k zagotavljanju, da se prizadevanja v okviru Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, ter prizadevanja v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, vzajemno krepijo.
(1) Sporazum o partnerstvu AKP-EU je bil spremenjen s Sporazumom, podpisanim 25. junija 2005 v Luxembourgu (UL L 209, 11.8.2005, str. 27), in s Sporazumom, podpisanim 22. junija 2010 v Ouagadougouju (UL L 287, 4.11.2010, str. 3). L 6/104 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— pravico do urejanja gospodarske dejavnosti v javnem interesu v skladu z mednarodnimi obveznostmi, da bi se dosegli legitimni cilji javnih politik, kot so varovanje in spodbujanje javnega zdravja, socialnih storitev, javnega izobraževanja, varnosti, okolja, javne morale, socialne zaščite ali varstva potrošnikov, zasebnosti in varstva podatkov ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti.
2. Narava in področje uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu Namen pogajanj je skleniti sporazume o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani. Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu je spodbujanje nemotenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob upoštevanju njihovih političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog, s čimer se spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP. V skladu z določbami člena 36(1) Sporazuma iz Cotonouja in z ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, je cilj pogajanj vzpostavitev in po potrebi poglobitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s podskupinami držav AKP, ki so opredeljene v skladu z določbami člena 37(3) Sporazuma iz Cotonouja in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, ob upoštevanju procesa regionalnega povezovanja znotraj AKP. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so usmerjeni k spodbujanju tesnejšega gospodarskega povezovanja med pogodbenicami, tako da postopno odpravljajo ovire za trgovino med njimi in krepijo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino, ob popolni skladnosti z določbami STO. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu temeljijo na ciljih in načelih Sporazuma iz Cotonouja, zlasti na njegovih bistvenih in temeljnih elementih, določbah iz naslova II dela III Sporazuma, in ustreznih določbah sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu zato upoštevajo zlasti različne stopnje razvoja pogodbenic, pa tudi posebne gospodarske, družbene in okoljske omejitve držav AKP ter zmogljivost za prilagajanje njihovih gospodarstev procesu liberalizacije.
3. Trgovina z blagom
3.1. Cilj Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so usmerjeni v vzpostavitev območij proste trgovine med pogodbenicami, ki temeljijo na razvojnih ciljih Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, v skladu z določbami STO. Zato se razume, da bodo naslednji pogoji dostopa do trga na voljo le v okviru teh sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Prihodnja pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu na področju trgovine z blagom temeljijo na pravnem redu že dogovorjenih določb.
3.2. Uvozne dajatve
— Uvoz v Evropsko unijo Sporazumi o gospodarskem partnerstvu temeljijo na trenutnih pogojih dostopa na trg in jih nadgrajujejo. Posebne ureditve za nadaljnjo odpravo tarif se določijo med pogajanji, pri čemer se upoštevajo obstoječi in morebitni izvozni interesi držav AKP ter učinek ukrepov liberalizacije trgovine, zlasti na regionalno povezovanje znotraj AKP.
— Uvoz v države AKP V pogajanjih, katerih glavni cilj je spodbujanja trajnostnega razvoja prek regionalnega gospodarskega povezovanja in ustreznih politik, naj bi dosegli (1) odpravo carin pri uvozu iz Evropske unije za praktično vso trgovino v prehodnem obdobju in (2) odpravo vseh dajatev z enakim učinkom kot carine ob začetku uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter (3) odstranitev količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom ob začetku uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Časovni razpored za odpravo tarif in končni seznam proizvodov v okviru trgovinske liberalizacije, ki jo izvajajo države AKP, bosta odražala gospodarske, družbene in okoljske omejitve, s katerimi se soočajo, pa tudi njihovo zmogljivost, da prilagodijo svoja gospodarstva procesu liberalizacije. Zato se bo prehodno obdobje, združljivo s cilji Sporazuma iz Cotonouja, sporazuma, ki ga bo nasledil, in pravili STO, uporabljalo na prožen način, da se upoštevajo posebne omejitve zadevnih držav AKP. Enaka prožnost se bo uporabljala v zvezi s seznamom izdelkov in časovnim razporedom ali uresničevanjem zavez, ki jih bodo države AKP prevzele v zvezi z liberalizacijo. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/105
Ne glede na navedeno države AKP Evropski uniji kadar koli odobrijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. To ne velja za koncesije med državami AKP ali koncesije držav AKP za druge države AKP v razvoju, ki niso velika trgovinska gospodarstva, v okviru regionalnih sporazumov ali drugih trgovinskih določb, ki so združljive z zahtevami STO.
Med pogajanji in ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter sporazumov o gospodarskem partnerstvu, doseženih v okviru Sporazuma iz Cotonouja in sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, se bodo upoštevali posebni interesi najbolj oddaljenih regij Evropske unije. V tem okviru lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu določajo zlasti posebne ukrepe v korist proizvodom iz teh regij, katerih kratkoročni cilj je njihova vključitev v trgovino znotraj regije, v skladu z določbo STO. Glede na Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (2) bi bilo treba upoštevati tudi interese čezmorskih držav in ozemelj.
Države AKP se zavežejo vsaj, da bodo samodejno razširile obravnavo, ki je bila dodeljena Evropski uniji, na vse druge pogodbenice zadevnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, po možnosti pred liberalizacijo trgovine v razmerju do Evropske unije.
Če se zaradi liberalizacije trgovine pojavijo resne težave, lahko države AKP v posvetovanju z Evropsko unijo začasno prekinejo izvajanje časovnega razporeda liberalizacije in po potrebi prilagodijo hitrost napredovanja proti končni vzpostavitvi območja proste trgovine, ob popolnem spoštovanju določb STO.
Načrti za liberalizacijo trgovine in časovni razpored držav AKP so del sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Vključujejo ustrezne sezname proizvodov ter časovne razporede za odpravo tarif. Ti seznami in časovni razporedi bodo dokončno oblikovani med pogajanji.
— Osnovne dajatve
Osnovne dajatve, za katere je treba uporabiti dogovorjena znižanja, so dajatve v okviru obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi, ki jih države AKP dejansko uporabljajo na dan podpisa sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Opredelijo se na seznamu, ki je priložen vsakemu sporazumu o gospodarskem partnerstvu.
3.3. Splošne določbe
Izvozne dajatve Vse izvozne dajatve, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicami, se odpravijo v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom, ki ne bo trajal dlje kot deset let.
Količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo za izvoz ali uvoz v trgovini med pogodbenicami, se odpravijo z začetkom uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu.
Nacionalna obravnava in davčni ukrepi V sporazume o gospodarskem partnerstvu bo vključena standardna določba o nacionalni obravnavi, ki bo zagotovila, da bodo proizvodi pogodbenic deležni obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave podobnih izdelkov nacionalnega porekla. Vsi diskriminatorni notranji davčni ukrepi ali prakse, ki že obstajajo, bodo odpravljeni z začetkom uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu.
Obdavčitev Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vključevati določbe o izvzetju pri obdavčitvi na podlagi ustreznih členov sporazumov STO.
Spremenljiva hitrost Če je to združljivo s cilji povezovanja zadevnih regij AKP, sporazumi o gospodarskem partnerstvu zagotovijo spremenljivo hitrost liberalizacije trgovine, pri čemer se upošteva stopnja razvoja zadevnih držav AKP ter različne intenzivnosti povezovanja, ki lahko obstajajo znotraj regije, v skladu s procesom povezovanja znotraj regije.
Klavzula o prehranski varnosti Sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključujejo določbe za spodbujanje prehranske varnosti v skladu s pravili STO.
Zaščitni ukrepi Zaščitne določbe se uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami STO.
Protidampinški ukrepi Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovini prihaja do škodljivega dampinga ali subvencioniranja druge pogodbenice v smislu določb GATT, lahko sprejme ustrezne ukrepe proti tej praksi v skladu s pravili in prakso GATT/STO. V tem okviru Evropska unija posebej upošteva posebne gospodarske in družbene razmere zadevnih držav AKP.
(2) Sklep 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). L 6/106 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
Mirovanje Pogodbenice se strinjajo, da se nove dajatve ne uvedejo ali da se obstoječe dajatve ne povečajo in da nobena od pogodbenic po začetku uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu med regionalno skupino in Evropsko unijo ne uvede nobenih novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom. To načelo bi morale upoštevati od začetka pogajanj.
Preglednost Obe strani bosta morali druga drugi sporočiti svoj časovni razpored za carinske tarife in vse njegove poznejše spremembe.
Uvrstitev blaga V trgovini med pogodbenicami se za uvrščanje blaga uporablja harmonizirani sistem.
3.4. Pravila o poreklu, upravno sodelovanje
Pri pogajanjih o pravilih o poreklu in upravnem sodelovanju se upoštevajo najnovejši razvoj pravil EU o poreklu in obstoječa pravila o poreklu v okviru vsakega sporazuma o gospodarskem partnerstvu. V tem okviru Evropska unija oceni vsako posamezno zahtevo za spremembe pravil o poreklu, ki jo predložijo države AKP, katere cilj je poenostavitev obstoječih pravil in izboljšanje trenutnega dostopa držav AKP do trga, ob upoštevanju razmer v posameznih državah ter zlasti izkušenj in strukture njihovih preferencialnih trgovinskih odnosov.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo pooblaščali pogodbenice, da sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nezadostnega upravnega sodelovanja ali slabega upravljanja. V zvezi z vprašanjem izgub carinskih dajatev, povezanih s slabim upravljanjem preferencialnega uvoza, bi se lahko določili ustrezni ukrepi na podlagi horizontalnega sklepa Sveta.
3.5. Carinski ukrepi, ukrepi za olajševanje trgovine, boj proti goljufijam in finančna odgovornost
Cilj pogajanj je poenostavitev vseh zahtev in postopkov v zvezi z uvozom in izvozom, zlasti v zvezi s carinskimi postopki, izdajanjem uvoznih dovoljenj, carinskim vrednotenjem, pravili o tranzitu in predodpremnimi kontrolami na podlagi najvišjih mednarodnih standardov in v skladu z določbami Sporazuma STO o olajševanju trgovine. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo vključevali Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah. Vključevali bodo tudi klavzulo za boj proti goljufijam, da se prepreči zloraba tarifnih preferencialov.
4. Trgovina s storitvami, naložbe in digitalna trgovina
4.1. Področje uporabe
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo omogočili postopno in vzajemno liberalizacijo trgovine s storitvami in naložb s ciljem zagotoviti primerljivo raven možnosti za dostop do trga, v skladu z ustreznimi pravili STO, zlasti s členom V GATS, ob upoštevanju stopnje razvoja zadevnih držav AKP. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali zajemati vse oblike ponudbe.
Visoko kakovost javnih storitev EU bi bilo treba ohraniti v skladu s PDEU in zlasti Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena, pri tem pa upoštevati zaveze EU na tem področju, vključno z GATS. Iz navedenih pogajanj so izključene storitve, ki se opravljajo v okviru izvajanja javnih pooblastil, kot je opredeljeno v členu I-3 sporazuma GATS. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu ponovno potrjujejo pravico pogodbenic, da urejajo gospodarsko dejavnost v javnem interesu v skladu z mednarodnimi obveznostmi.
Poleg tega bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu vsebovati regulativna pravila, ki so namenjena obravnavanju čezmejnih ovir, po potrebi tudi na področju notranjih predpisov. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu lahko vključujejo tudi pravila o zahtevah glede uspešnosti za naložbe.
Glede na vse večjo digitalizacijo trgovine in močne razvojne razsežnosti digitalne trgovine bi se bilo treba v pogajanjih dogovoriti o pravilih za digitalno trgovino, vključno s čezmejnimi tokovi podatkov, pri čemer se ne bi smelo pogajati o pravilih EU o varstvu osebnih podatkov, niti ne vplivati nanje, prav tako se ne bi smelo posegati v zakonodajo EU. Namen teh pravil bi morala biti izboljšanje pogojev za digitalno trgovino v korist podjetij in potrošnikov ter povečanje udeležbe mikro, malih in srednjih podjetij (MMSP) ter ustvarjanje novih priložnosti za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti in razvoja. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali zagotoviti ustrezno prožnost, sodelovanje in dialog o regulativnih vprašanjih, ki jih odpira digitalna trgovina.
S sporazumi o gospodarskem partnerstvu bo določeno, da se avdiovizualne storitve obravnavajo ločeno v posebnih sporazumih za kulturno sodelovanje in partnerstvo med pogodbenicami. Taki sporazumi bodo zagotovili, da bodo lahko Evropska unija in njene države članice ter države AKP ohranile in razvile svoje zmogljivosti za opredelitev in izvajanje svojih kulturnih in avdiovizualnih politik za ohranitev svoje kulturne raznolikosti, ob priznavanju, ohranjanju in spodbujanju kulturnih vrednot in identitet držav AKP, da se spodbudi 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/107
medkulturni dialog z izboljšanjem možnosti za dostop do trga kulturnih dobrin in storitev teh držav, v skladu z določbami člena 27 Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Pogodbenice se strinjajo, da nobena od pogodbenic po začetku uporabe sporazumov o gospodarskem partnerstvu med regionalno skupino in Evropsko unijo ne bo uvedla novih ali bolj diskriminatornih ukrepov. To načelo bi morale upoštevati od začetka pogajanj. Proces liberalizacije bo potekal asimetrično. Državam AKP bo dovoljena določena prožnost glede na njihovo stopnjo razvoja na splošno ter v smislu sektorja in podsektorja v skladu z določbami GATS, zlasti tistimi, ki se nanašajo na sodelovanje držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji. Za Evropsko unijo prehodno obdobje ne bi smelo presegati deset let. Na strani držav AKP se bo prehodno obdobje, združljivo s cilji Sporazuma iz Cotonouja, sporazuma, ki ga bo nasledil, in pravili STO, uporabljalo na prožen način, da se upoštevajo posebne omejitve zadevnih držav AKP, vendar načeloma ne bi smelo presegati 15 let. Države AKP, ki so vključene v sporazum o gospodarskem partnerstvu, se zavežejo, da bodo med seboj uporabljale vsaj iste ureditve, ki jih uporabljajo za Evropsko unijo. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili zaveze v zvezi s storitvami iz Sporazuma iz Cotonouja in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.
4.2. Praktične ureditve Pogajanja se lahko preložijo, če to upravičujejo posebne gospodarske, družbene in okoljske omejitve, s katerimi se srečujejo države AKP. V takem primeru bodo pogodbenice redno ocenjevale stanje med pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Zagotovile bodo, da se pripravljalna faza za ta pogajanja dejavno uporablja za pripravo na pogajanja, zlasti s pritegnitvijo ustrezne podpore za razvoj storitev v skladu z določbami Sporazuma iz Cotonouja, zlasti s členom 41(5) Sporazuma, in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.
5. Tekoča plačila in pretok kapitala Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili zaveze, sprejete v okviru člena 12 Priloge II k Sporazumu iz Cotonouja, in ustreznih določb sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali biti namenjeni popolni liberalizaciji tekočih plačil in pretoka kapitala v zvezi s transakcijami, zajetimi v teh sporazumih. Vključevati bi morali vse določbe o zaščitnih ukrepih in izvzetju (npr. o ekonomski in monetarni uniji EU ter plačilni bilanci), ki bi morale biti v skladu z določbami PDEU o prostem pretoku kapitala.
6. Področja, povezana s trgovino
6.1. Splošno Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo ponovno potrdili ustrezne zaveze na področjih, povezanih s trgovino, sprejete v okviru Sporazuma iz Cotonouja (3) in sporazuma, ki ga bo nasledil, zlasti glede politike konkurence, varstva pravic intelektualne lastnine (vključno z geografskimi označbami), standardizacije in certificiranja, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, trgovine in okolja, trgovine in delovnih standardov, potrošniške politike ter varstva zdravja potrošnikov. Te določbe sporazumov o gospodarskem partnerstvu se bodo pregledale glede na rezultate mnogostranskih, večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj.
6.2. Posebna področja Poleg tega se za naslednja področja uporablja naslednje: Naložbe V skladu s ciljem „zmanjšanja in sčasoma izkoreninjenja revščine, ki je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja“ (in ob upoštevanju členov 1, 29, 75 do 78 ter Priloge II k Sporazumu iz Cotonouja in ustreznih določb sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati) se pogodbenice dogovorijo o vzpostavitvi okvira, ki bo olajšal, okrepil in spodbudil vzajemno koristne trajnostne naložbe med njimi, ter pri tem upoštevajo večstranske
(3) Členi 45 do 51 in člen 78 Sporazuma iz Cotonouja ter ustrezne določbe sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. L 6/108 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
pobude za spodbujanje naložb. Ta okvir bo temeljil na načelih nediskriminacije, odprtosti, preglednosti in stabilnosti. Pogodbenice bodo podpirale stabilna in pregledna pravila za vlagatelje ter poskušale izboljšati finančno vključenost in dostop do financ ter na ta način spodbujale razvoj privlačnega in stabilnega naložbenega okolja.
Če obe strani menita, da bi bilo treba določbe o zaščiti naložb vključiti v pogajanja, se o teh določbah lahko pogaja, vendar bodo za to potrebne dodatne pogajalske smernice za posamezno državo ali regijo. Te določbe so skladne s prenovljenim pristopom EU k zaščiti naložb, vključno z reševanjem naložbenih sporov. Te določbe tudi zagotavljajo močno zaščito vlagateljev in naložb, hkrati pa je v celoti ohranjena pravica pogodbenic do pravnega urejanja na njihovem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike. V morebitnih pogajanjih bi bilo treba upoštevati tudi ustrezna mednarodno priznana načela in smernice glede trajnostnega razvoja in odgovornega poslovnega ravnanja, kot so navedene v prenovljenem pristopu Evropske unije k zaščiti naložb.
Javna naročila Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu bo zagotoviti popolno preglednost pravil in metod javnega naročanja na vseh ravneh upravljanja v skladu z načeli Sporazuma o vladnih nabavah (STO). Poleg tega si lahko pogodbenice prizadevajo za postopno liberalizacijo svojih trgov javnih naročil na podlagi načela nediskriminacije in glede na njihovo stopnjo razvoja.
Standardi, tehnični predpisi in ugotavljanje skladnosti Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vsebovati celovito poglavje o tehničnih ovirah v trgovini (TOT), ki bi temeljilo na Sporazumu STO o TOT in bi ga nadgradilo. Poglavje bi moralo biti med drugim namenjeno uskladitvi in poenotenju tehničnih predpisov z uporabo mednarodnih standardov, racionalizaciji zahtev v okviru preskušanja in certificiranja s sprejetjem postopkov za ocenjevanje skladnosti na podlagi tveganja ter povečanju preglednosti.
Sanitarni in fitosanitarni standardi Sporazumi o gospodarskem partnerstvu naj bi vsebovali celovito poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih standardih (SFS), skladno z drugimi nedavnimi sporazumi EU. V pogajanja bi bilo treba na podlagi načel o SFS iz sporazuma o STO vključiti vprašanja, kot so uporaba mednarodnih standardov (Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Svetovne organizacije za zdravje živali in Codex Alimentarius), preglednost in nediskriminacijo, izogibanje neupravičenim zamudam, harmonizacija, priznavanje enakovrednosti, priznavanje stanja na področju zdravja in škodljivih organizmov v pogodbenicah, regionalizacija (razdelitve območij), nadzor, inšpekcije in odobritve postopkov, previdnostno načelo, revizija, certificiranje, pregledi ob uvozu, izredni ukrepi, predhodno uvrščanje na seznam na področju veterine, obravnavanje Evropske unije kot enotnega subjekta, tehnično sodelovanje, izboljšano sodelovanje na področju antimikrobične odpornosti in dobrobiti živali ter mehanizmi za odpravo specifičnih problematičnih trgovinskih vprašanj v zvezi z ukrepi na področju SFS. Poleg tega bi bilo treba v poglavju poudariti pomen izmenjave informacij med pogodbenicami v primeru spreminjanja standardov in potrebo po spremljajočih politikah, vključno s tehničnim sodelovanjem.
Varstvo podatkov V sporazumih o gospodarskem partnerstvu bo določen cilj zagotavljanja visoke ravni varstva zasebnosti in osebnih podatkov z ustreznimi pravnimi ureditvami in politikami, vključno z dejanskim izvrševanjem, ki ga zagotavljajo neodvisni nadzorni organi, kar je osrednji dejavnik za zagotovitev zaupanja državljanov in ključni element za olajšanje trgovinske menjave in sodelovanja pri izvrševanju med pogodbenicami.
Pravice intelektualne lastnine Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vzpostaviti ustrezno, uravnoteženo in učinkovito raven varstva na področju pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, ter zagotoviti določbe za uveljavljanje pravic v civilnem pravu in na meji ter pri tem preseči Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS). Ponovno bi morali potrdili prožnosti, predvidene v Sporazumu TRIPS. V njih bi moral biti priznan pomen deklaracije o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO. Pogodbenice pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti na podlagi sporazumov o gospodarskem partnerstvu zagotavljajo doslednost z Deklaracijo iz Dohe. Pogodbenice bi morale med drugim izvajati člen 31bis Sporazuma TRIPS ter s tem povezana prilogo in dodatek k prilogi, ki so začeli veljati 23. januarja 2017.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali zagotoviti neposredno zaščito in učinkovito priznavanje prek Sporazuma o seznamu geografskih označb (vin, žganih pijač, kmetijskih proizvodov in živil) na temelju ravni zaščite, določene v členu 23 Sporazuma TRIPS, tudi pred odstopanjem zadeve, neizvajanjem ustreznega in učinkovitega izvrševanja, soobstojem z „bona fide“ predhodnimi blagovnimi znamkami, zaščito pred naknadnimi generičnostmi ter določbami o dodajanju novih geografskih označb. Obravnavati bi bilo treba vprašanja v zvezi s 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/109
posameznimi predhodnimi pravicami, na primer z žlahtniteljskimi pravicami, blagovnimi znamkami ter splošno ali drugo legitimno predhodno uporabo, da se vzajemno zadovoljivo razrešijo obstoječi spori.
Trgovina in konkurenca Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu bi moral biti zmanjšanje izkrivljanja konkurence z določbami o politiki varstva konkurence, subvencijah in podjetjih v državni lasti. Določbe ne bodo ovirale zagotavljanja javnih storitev. Poleg tega bodo zagotovile ustrezno prožnost pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja, odpravljanje revščine ali doseganje drugih ciljev javnih politik, kot je prehranska varnost.
Trgovina in trajnostni razvoj Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali spodbujati izvajanje agende 2030 ter spoštovati ustrezna mednarodno dogovorjena načela in pravila o pravicah delavcev, vključno z nediskriminacijo zaradi spola.
Zato bi morali sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključevati določbe o delu, enakosti spolov in izboljšanju priložnosti za ženske v trgovini, pa tudi o okoljskih vidikih trgovine in trajnostnem razvoju, vključno s trajnostnim ribištvom in akvakulturo, biotsko raznovrstnostjo, gozdovi in gozdarskimi proizvodi, ter tistimi, povezanimi s podnebnimi spremembami, zlasti UNFCCC in Pariškim sporazumom ter pobudami za blaženje posledic podnebnih sprememb, kot so tiste pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO).
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vključevati tudi določbe, ki spodbujajo spoštovanje in dejavno izvajanje ustreznih mednarodno dogovorjenih standardov in pravil, vključno s ključnimi delovnimi standardi in temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) ter večstranskimi okoljskimi sporazumi, pa tudi o zdravju in varnosti pri delu, inšpekcijami dela in socialnem dialogu ter socialnem varstvu in zaščiti dela. Vključevati bi morali tudi zavezo pogodbenic, da si bodo dosledno in odločno prizadevale za ratifikacijo temeljnih konvencij MOD.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali ponovno potrditi pravico pogodbenic do urejanja na področjih dela in varstva okolja v skladu z njihovimi mednarodnimi zavezami ter spodbujati visoko raven zaščite, tudi z upoštevanjem možnosti, ki so okoljsko najustreznejše. Ponovno bi morali opozoriti na spoštovanje previdnostnega načela. Vsebovati bi morali določbe, ki preprečujejo zniževanje ravni zaščite na področju dela in varstva okolja za namene spodbujanja trgovine in neposrednih tujih naložb. Del tega bi morala biti zaveza, da pogodbenice ne bodo odstopale od nacionalne delovne in okoljske zakonodaje ali opuščale njenega izvajanja.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali spodbujati večji prispevek trgovine in naložb, tudi neposrednih tujih naložb, k trajnostnemu razvoju, vključno z obravnavanjem področij, kot so olajševanje trgovine z blagom in storitvami, ki so okolju in podnebju prijazni, ter spodbujanjem prostovoljnih shem za zagotavljanje trajnostnosti in družbene odgovornosti podjetij, ob upoštevanju mednarodno priznanih instrumentov, ter spodbujanjem pogodbenic k uporabi mednarodnih praks, tudi vodilnih načel OECD in ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic za posamezne sektorje.
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali vključevati določbe za učinkovito izvajanje in spremljanje teh pravil ter mehanizem za obravnavanje morebitnih sporov med pogodbenicami. Predvidevati bi morali udeležbo organov civilne družbe, tudi redna posvetovanja in komunikacijske dejavnosti. Ti organi bi morali spremljati izvajanje celotnega Sporazuma ter imeti svetovalno vlogo v odnosu do pogodbenic.
Dialog na področju kmetijstva Glede na pomen kmetijskega sektorja za socialno-ekonomski razvoj in prehransko varnost držav AKP bi bilo treba v sporazumih o gospodarskem partnerstvu predvideti dialog o kmetijstvu (kmetijsko partnerstvo), v katerem bi obravnavali vprašanja, kot so primarni proizvodi (zlasti tisti, ki so pomembni za prehransko varnost) in regionalne vrednostne verige, uporaba novih tehnologij, olajševanje trgovine, dostop do trga, odgovorne naložbe, raziskave in inovacije, pri čemer je treba ustrezno pozornost nameniti prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovih posledic ter biotski raznovrstnosti in trajnostnim prehranskim sistemom.
6.3. Izvajanje
Izvajanje teh določb bo spremljal Svet Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (glej točko 8) ob pomoči skupnega odbora za izvajanje, ki ga sestavljajo višji tehnični strokovnjaki. Skupni odbor za izvajanje se bo sestajal redno, vsaj enkrat letno. Pripravljal bo letna poročila, v katerih bo ocenil doseženi napredek in oblikoval priporočila o ukrepih za nadaljnje dosežke, vključno z zagotavljanjem razvojnega sodelovanja v skladu z določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustrezno določbo sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Po potrebi bi lahko razmislili o ustanovitvi posebnih pododborov za nekatera področja, povezana s trgovino. L 6/110 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
7. Dopolnjevanje Sporazumi o gospodarskem partnerstvu in razvojne strategije partneric AKP se vzajemno podpirajo. Da se spodbudi doseganje ciljev iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu, se bodo pogodbenice AKP zlasti zavezale, da bodo v celoti vključile sporazume o gospodarskem partnerstvu v svoje razvojne strategije, Evropska unija pa bo storila enako v okviru svojih strategij za razvojno sodelovanje. To bi zajemalo podpiranje razvoja zasebnega sektorja, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MMSP), vključno s podpiranjem enakosti spolov v tem sektorju in izpostavljanjem pomena podatkov, razčlenjenih po spolu, za nadaljnje ukrepanje in izvajanje. Pogodbenice se bodo zavezale, da bodo v ta namen v okviru nacionalnih in regionalnih okvirnih programov namenile zadostna sredstva v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in z ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati.
8. Institucionalni okvir Za vsak sporazum o gospodarskem partnerstvu bo ustanovljen Skupni svet sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki bo opravljal naslednje naloge: — zagotavljanje, da sporazum o gospodarskem partnerstvu deluje pravilno; — preučevanje razvoja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med pogodbenicami; — iskanje ustreznih metod za preprečevanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, ki jih zajema sporazum o gospodarskem partnerstvu, zlasti pri doseganju razvojnih ciljev sporazuma; — izmenjava mnenj in dajanje priporočil o vseh vprašanjih skupnega interesa, ki se nanašajo na gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, vključno s prihodnjimi ukrepi za ustrezno izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu in zlasti potrebo po zagotovitvi razvojnega sodelovanja v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Sestava, pogostost, dnevni red in kraj srečanj skupnega Sveta sporazuma za gospodarsko partnerstvo se sporazumno določijo s posvetovanji med pogodbenicami. Svet sporazuma o gospodarskem partnerstvu bo pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi z vsemi zadevami, ki jih zajema sporazum o gospodarskem partnerstvu. Svetu ministrov, ustanovljenem v skladu z določbami člena 15 Sporazuma iz Cotonouja in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, bo poročal o zadevah, ki so skupnega pomena za celotno skupino držav AKP in Evropsko unijo. V okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu bi morala biti predvidena redna posvetovanja in komunikacija s civilno družbo.
9. Klavzula o izjemah Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo vključevali standardno klavzulo o izjemah, ki se bo uporabljala za zadevne dele sporazumov in omogočala sprejetje ukrepov, na primer za varovanje javnega reda, življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, ohranjanja neobnovljivih naravnih virov itd., pod pogojem, da se takšni ukrepi uporabljajo v skladu s pravili STO.
10. Končne določbe Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bodo vključevali: — poglavje o reševanju sporov in klavzulo o neizvajanju, vključno z določbami, ki ustrezajo členoma 96 in 97 Sporazuma iz Cotonouja in ustreznim določbam sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati. Določbe o reševanju sporov v zvezi s trgovino ali zadevami, povezanimi s trgovino, ne bodo vplivale na pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s pravili STO, zlasti ne na Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov; — klavzulo o prihodnjem razvoju, ki določa, da se lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu razširijo, zlasti s pristopom, ali združijo v skladu z napredkom pri regionalnem povezovanju; — klavzulo o začetku njihove veljavnosti, trajanju (neomejeno), prenehanju in uradnem obvestilu, ki se zahteva za odpoved, ter klavzulo o ozemeljski veljavnosti. Za namene sporazumov o gospodarskem partnerstvu pogodbenice na strani AKP pomenijo regionalno skupino ali njene države članice ali regionalno skupino in njene države članice, v skladu z njihovimi področji pristojnosti. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu se uporabljajo tudi za ukrepe, ki jih sprejme kateri koli državni, regionalni ali lokalni organ znotraj ozemelj pogodbenic. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/111
11. Struktura in organizacija pogajanj V skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja in ustreznimi določbami sporazuma, ki ga bo nasledil, ko se bo začel uporabljati, se bo obdobje pogajanj uporabilo tudi za krepitev zmogljivosti v javnem in zasebnem sektorju držav AKP, da bi se okrepila njihova sposobnost določanja in izvajanja ustreznih regionalnih in večstranskih trgovinskih strategij in politik. To bo vključevalo ukrepe za povečanje konkurenčnosti, krepitev regionalnih organizacij in podporo pobudam za regionalno trgovinsko povezovanje, po potrebi s pomočjo pri prilagajanju proračuna in fiskalni reformi, pa tudi za nadgradnjo infrastrukture in izboljšanje naložb. Ti ukrepi se bodo spremljali na regionalni ravni, po potrebi s strani regionalne skupine, udeležene v pogajanjih o sporazumu o gospodarskem partnerstvu, ter Evropske unije. Regionalna skupina bo med drugim predložila predloge, ki naj bi se upoštevali v okviru nacionalnega in regionalnega dialoga o načrtovanju programov med Evropsko unijo in državami AKP. Vzpostavljeni bodo ustrezni mehanizmi za zagotovitev, da bodo nedržavni akterji v Evropski uniji in državah AKP obveščeni in da bodo z njimi opravljena posvetovanja o vsebini pogajanj ter da bo zagotovljeno usklajevanje s tekočimi dialogi med državami AKP in EU. Te smernice se bodo pregledale in po potrebi spremenile vsaj vsakih deset let. L 6/112 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
SKLEP (EU) 2020/14 PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, z dne 19. decembra 2019 o pooblastilu Evropski komisiji za pogajanja v imenu držav članic pogaja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani, kolikor sodijo v pristojnost držav članic
PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Svet je 17. junija 2002 pooblastil Komisijo za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, in sprejel direktive za ta pogajanja.
(2) Komisijo bi bilo treba pooblastiti za pogajanja v imenu držav članic na podlagi spremenjenih pogajalskih smernic o sporazumih o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani, kolikor sodijo v pristojnost držav članic –
SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Predstavniki vlad držav članic pooblastijo Komisijo, da se v imenu držav članic pogaja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami na drugi strani, kolikor sodijo v pristojnost držav članic.
2. Pogajanja potekajo, kjer je to primerno, na podlagi pogajalskih smerni iz dodatka k Sklepu Sveta (EU) 2020/13 (1).
Člen 2
Člen 1 ne posega v prihodnje odločitve držav članic o imenovanju njihovih predstavnikov za zadeve, ki so v njihovi pristojnosti.
Člen 3
Pogajanja potekajo v posvetovanju z Delovno skupino za AKP. V zvezi s specifičnimi zadevami, povezanimi s trgovino, se poveže z odborom za trgovinsko politiko.
(1) Sklep Sveta (EU) 2020/13 z dne 19. decembra 2019 o spremembi pogajalskih smernic za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami, kolikor sodijo v pristojnost Unije (glej stran 101 tega Uradnega lista). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/113
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju, 19. decembra 2019
Za predstavnike vlad držav članic Predsednica K. MIKKONEN L 6/114 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2020/15 z dne 9. januarja 2020 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2020) 122)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Unije z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (3), ter zlasti člena 4(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2169 (5) po spremembah epidemioloških razmer na Poljskem in Slovaškem glede domačih prašičev ter po dodatnih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem, v Litvi in na Madžarskem.
(2) Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2169 so se pojavili dodatni primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem in Madžarskem ter pri domačih prašičih v Bolgariji. Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v navedenih treh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.
(3) Konec decembra 2019 sta bila ugotovljena dva primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v żarskem in lipskem okrožju na Poljskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, ki jih je prizadela afriška prašičja kuga, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.
(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. (2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. (3) UL L 18, 23.1.2003, str. 11. (4) Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU z dne 9. oktobra 2014 o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/178/EU (UL L 295, 11.10.2014, str. 63). (5) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2169 z dne 17. decembra 2019 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU o nadzornih ukrepih za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (UL L 328, 18.12.2019, str. 97). 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/115
(4) Poleg tega je bilo konec decembra 2019 ugotovljenih tudi več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v grójeckem, kraśnickem in niżańskem okrožju na Poljskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki so v neposredni bližini območij, navedenih v delu II, ki so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k navedenemu sklepu.
(5) Konec decembra 2019 je bilo ugotovljenih tudi več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v županijah Békés, Jász-Nagykun-Szolnok in Hajdú-Bihar na Madžarskem, in sicer na območjih, ki so trenutno navedena v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območij, navedenih v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ti primeri afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Madžarskem, navedena v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, ki so v neposredni bližini območij, navedenih v delu II, ki so jih prizadeli ti nedavni primeri afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II Priloge k navedenemu sklepu.
(6) Januarja 2020 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Šumen v Bolgariji, in sicer na območju, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Bolgariji, ki ga je prizadela afriška prašičja kuga, zdaj namesto v delu II navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Glede na to, da so v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU navedena območja, na katerih se epidemiološke razmere še vedno spreminjajo in so zelo dinamične, je treba ob kakršnih koli spremembah območij iz navedenega dela še posebej upoštevati vpliv na okoliška območja, kakor je bilo storjeno v tem primeru.
(7) Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I, II in III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Prilogo k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(8) Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.
(9) Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 9. januarja 2020
Za Komisijo Stela KIRIAKIDES Članica Komisije L 6/116 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
PRILOGA
Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA
DEL I
1. Belgija Naslednja območja v Belgiji: in Luxembourg province: — the area is delimited clockwise by: — Frontière avec la France, — Rue Mersinhat, — La N818jusque son intersection avec la N83, — La N83 jusque son intersection avec la N884, — La N884 jusque son intersection avec la N824, — La N824 jusque son intersection avec Le Routeux, — Le Routeux, — Rue d’Orgéo, — Rue de la Vierre, — Rue du Bout-d’en-Bas, — Rue Sous l’Eglise, — Rue Notre-Dame, — Rue du Centre, — La N845 jusque son intersection avec la N85, — La N85 jusque son intersection avec la N40, — La N40 jusque son intersection avec la N802, — La N802 jusque son intersection avec la N825, — La N825 jusque son intersection avec la E25-E411, — La E25-E411jusque son intersection avec la N40, — N40: Burnaimont, Rue de Luxembourg, Rue Ranci, Rue de la Chapelle, — Rue du Tombois, — Rue Du Pierroy, — Rue Saint-Orban, — Rue Saint-Aubain, — Rue des Cottages, — Rue de Relune, — Rue de Rulune, — Route de l’Ermitage, — N87: Route de Habay, — Chemin des Ecoliers, — Le Routy, — Rue Burgknapp, — Rue de la Halte, — Rue du Centre, — Rue de l’Eglise, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/117
— Rue du Marquisat, — Rue de la Carrière, — Rue de la Lorraine, — Rue du Beynert, — Millewée, — Rue du Tram, — Millewée, — N4: Route de Bastogne, Avenue de Longwy, Route de Luxembourg, — Frontière avec le Grand-Duché de Luxembourg, — Frontière avec la France, — La N87 jusque son intersection avec la N871 au niveau de Rouvroy, — La N871 jusque son intersection avec la N88, — La N88 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour, — La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N811, — La N811 jusque son intersection avec la N88, — La N88 jusque son intersection avecla N883 au niveau d’Aubange, — La N883 jusque son intersection avec la N81 au niveau d’Aubange, — La N81 jusque son intersection avec la E25-E411, — La E25-E411 jusque son intersection avec la N40, — La N40 jusque son intersection avec la rue du Fet, — Rue du Fet, — Rue de l’Accord jusque son intersection avec la rue de la Gaume, — Rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue des Bruyères, — Rue des Bruyères, — Rue de Neufchâteau, — Rue de la Motte, — La N894 jusque son intersection avec laN85, — La N85 jusque son intersection avec la frontière avec la France.
2. Estonija Naslednja območja v Estoniji: — Hiiu maakond.
3. Madžarska Naslednja območja na Madžarskem: — Békés megye 950150, 950250, 950350, 950450, 950550, 950650, 950660, 950750, 950950, 950960, 950970, 951050, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150, 956160 és 956450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe, — Csongrád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, L 6/118 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403250, 403350, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404570, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950, 406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Hajdú-Bihar megye 900750, 901250, 901260, 901270, 901350, 901551, 901560, 901570, 902650, 902660, 902670, 902750, 903650, 903750, 903850, 903950, 903960, 904050, 904060, 904150, 904250, 904350, 904950, 904960, 905050, 905060, 905070, 905080, 905150, 905250 és 905260 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Komárom-Esztergom megye 251360, 251550, 251850, 251950, 252050, 252150, 252250, 252350, 252450, 252550, 252650, 252750, és 253550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Nógrád megye 552010, 552150, 552250, 552350, 552450, 552460, 552520, 552550, 552610, 552620, 552710, 552850, 552860, 552950, 552970, 553050, 553110, 553250, 553260, 553350, 553650, 553750, 553850, 553910és 554050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Pest megye 570150, 570250, 570350, 570450, 570550, 570650, 570750, 570850, 571050, 571150, 571250, 571350, 571550, 571610, 571750, 571760, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050,575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577250, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580050, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 851950, 852350, 852450, 852550, 852750, 853751, 853850, 853950, 853960, 854050, 855650 és 855660 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.
4. Latvija Naslednja območja v Latviji: — Alsungas novads, — Kuldīgas novada Gudenieku pagasts, — Pāvilostas novads, — Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, — Ventspils novada Jūrkalnes pagasts, — Grobiņas novads, — Rucavas novada Dunikas pagasts.
5. Litva Naslednja območja v Litvi: — Klaipėdos rajono savivaldybės: Agluonėnų, Priekulės, Veiviržėnų, Judrėnų, Endriejavo ir Vėžaičių seniūnijos, — Plungės rajono savivaldybės: Babrungo, Kulių, Nausodžio, Paukštakių, Platelių, Plungės miesto, Šateikių ir Žemaičių Kalvarijos seniūnijos, — Skuodo rajono savivaldybės: Aleksandrijos, Lenkimų, Mosėdžio, Notėnų, Skuodo, Skuodo miesto, Šačių seniūnijos.
6. Poljska Naslednja območja na Poljskem: w województwie warmińsko-mazurskim: — gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim, — gminy Janowiec Kościelny, Janowo i Kozłowo w powiecie nidzickim, — powiat działdowski, — gminy Łukta, Miłomłyn, Dąbrówno, Grunwald i Ostróda z miastem Ostróda w powiecie ostródzkim, — gminy Kisielice, Susz, Iława z miastem Iława, Lubawa z miastem Lubawa, w powiecie iławskim, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/119
w województwie podlaskim: — gminy Kulesze Kościelne, Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew w powiecie wysokomazowieckim, — gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim, — powiat zambrowski, w województwie mazowieckim: — powiat ostrołęcki, — powiat miejski Ostrołęka, — gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno i Stara Biała w powiecie płockim, — powiat miejski Płock, — powiat sierpecki, — powiat żuromiński, — gminy Andrzejewo, Brok, Małkinia Górna, Stary Lubotyń, Szulborze Wielkie, Wąsewo, Zaręby Kościelne i Ostrów Mazowiecka z miastem Ostrów Mazowiecka w powiecie ostrowskim, — gminy Dzierzgowo, Lipowiec Kościelny, miasto Mława, Radzanów, Szreńsk, Szydłowo i Wieczfnia Kościelna, w powiecie mławskim, — powiat przasnyski, — powiat makowski, — gminy Gzy, Obryte, Zatory, Pułtusk i część gminy Winnica położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim, — gminy Brańszczyk, Długosiodło, Rząśnik, Wyszków, Zabrodzie i część gminy Somianka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim, — gminy Kowala, Przytyk, Wierzbica, Wolanów, Zakrzew, część gminy Jedlińsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 i część gminy Iłża położona na zachód od linii wyznaczonej od drogi nr 9 w powiecie radomskim, — powiat miejski Radom, — powiat szydłowiecki, — gminy Borkowice, Gielniów, Odrzywół, Przysucha, Rusinów, Wieniawa w powiecie przysuskim, — gmina Kazanów w powiecie zwoleńskim, — powiat gostyniński, w województwie podkarpackim: — gmina Wielkie Oczy w powiecie lubaczowskim, — gminy Laszki, Radymno z miastem Radymno, część gminy Wiązownica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 i gmina wiejska Jarosław w powiecie jarosławskim, — powiat tarnobrzeski, — gminy Przeworsk z miastem Przeworsk, Gać Jawornik Polski, Kańczuga, Tryńcza i Zarzecze w powiecie przeworskim, — powiat łańcucki, — gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim, — powiat kolbuszowski, w województwie świętokrzyskim: — gminy Lipnik, Opatów, Wojciechowice, Sadowie i część gminy Ożarów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim, — powiat sandomierski, — gmina Skarżysko Kościelne w powiecie skarżyskim, — gminy Brody i Mirzec w powiecie starachowickim, L 6/120 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— powiat ostrowiecki, w województwie łódzkim: — gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 i Nieborów w powiecie łowickim, — gminy Biała Rawska, Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka, Regnów i Sadkowice w powiecie rawskim, — powiat skierniewicki, — powiat miejski Skierniewice, — gminy Drzewica i Poświętne w powiecie opoczyńskim, — gminy Czerniewice, Inowłódz, Rzeczyca i Żelechlinek w powiecie tomaszowskim, w województwie pomorskim: — powiat nowodworski, — gminy Lichnowy, Miłoradz, Nowy Staw, Malbork z miastem Malbork w powiecie malborskim, — gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim, — powiat gdański, — Miasto Gdańsk, — powiat tczewski, — powiat kwidzyński, w województwie lubuskim: — gminy Szlichtyngowa i Wschowa w powiecie wschowskim, — miasto Gozdnica w powiecie żagańskim, — gminy Brody, Przewóz, Trzebiel, Tuplice, część gminy Lubsko położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 287, miasto Łęknica w powiecie żarskim, — gminy Bytnica, Krosno Odrzańskie, Maszewo i Gubin z miastem Gubin w powiecie krośnieńskim, — gminy Międzyrzecz, Pszczew, Trzciel w powiecie międzyrzeckim, — gmina Lubrza, Łagów, Skąpe, część gminy Zbąszynek położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim, w województwie dolnośląskim: — gminy Bolesławiec z miastem Bolesławiec, Gromadka i Osiecznica w powiecie bolesławieckim, — gmina Węgliniec w powiecie zgorzeleckim, — gminy Pęcław, Jerzmanowa, część gminy wiejskiej Głogów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 i miasta Głogów położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim, — gminy Chocianów, Grębocice, Radwanice, Przemków i część gminy Polkowice położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 331 w powiecie polkowickim, — gmina Niechlów w powiecie górowskim. w województwie wielkopolskim: — powiat leszczyński, — powiat miejski Leszno, — powiat nowotomyski, — gminy Granowo, Grodzisk Wielkopolski i Kamieniec w powiecie grodziskim, — gminy Stęszew i Buk w powiecie poznańskim, — powiat kościański.
7. Romunija Naslednja območja v Romuniji: — Județul Suceava. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/121
8. Slovaška Naslednja območja na Slovaškem: — the whole district of Vranov nad Topľou, — the whole district of Humenné, — the whole district of Snina, — the whole district of Sobrance, — the whole district of Košice-mesto, — in the district of Michalovce, the whole municipalities of Tušice, Moravany, Pozdišovce, Michalovce, Zalužice, Lúčky, Závadka, Hnojné, Poruba pod Vihorlatom, Jovsa, Kusín, Klokočov, Kaluža, Vinné, Trnava pri Laborci, Oreské, Staré, Zbudza, Petrovce nad Laborcom, Lesné, Suché, Rakovec nad Ondavou, Nacina Ves, Voľa, Pusté Čemerné and Strážske, — in the district of Košice - okolie, the whole municipalities not included in Part II.
9. Grčija Naslednja območja v Grčiji: — in the regional unit of Drama: — the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality), — the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality), — the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality), — the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality), — in the regional unit of Xanthi: — the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality), — the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality), — the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality), — in the regional unit of Rodopi: — the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality), — the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality), — the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality), — the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality), — in the regional unit of Evros: — the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality), — the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality), — the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality), — in the regional unit of Serres: — the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality), L 6/122 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality), — the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).
DEL II
1. Belgija Naslednja območja v Belgiji: in Luxembourg province: — the area is delimited clockwise by: — La frontière avec la France au niveau de Florenville, — La N85 jusque son intersection avec la N894au niveau de Florenville, — La N894 jusque son intersection avec larue de la Motte, — La rue de la Motte jusque son intersection avec la rue de Neufchâteau, — La rue de Neufchâteau, — La rue des Bruyères jusque son intersection avec la rue de la Gaume, — La rue de la Gaume jusque son intersection avec la rue de l’Accord, — La rue de l’Accord, — La rue du Fet, — La N40 jusque son intersection avec la E25-E411, — La E25-E411 jusque son intersection avec la N81 au niveau de Weyler, — La N81 jusque son intersection avec la N883 au niveau d’Aubange, — La N883 jusque son intersection avec la N88 au niveau d’Aubange, — La N88 jusque son intersection avec la N811, — La N811 jusque son intersection avec la rue Baillet Latour, — La rue Baillet Latour jusque son intersection avec la N88, — La N88 jusque son intersection avec la N871, — La N871 jusque son intersection avec la N87 au niveau de Rouvroy, — La N87 jusque son intersection avec la frontière avec la France.
2. Bolgarija Naslednja območja v Bolgariji: — the whole region of Haskovo, — the whole region of Yambol, — the whole region of Sliven, — the whole region of Stara Zagora, — the whole region of Gabrovo, — the whole region of Pernik, — the whole region of Kyustendil, — the whole region of Plovdiv, — the whole region of Pazardzhik, — the whole region of Smolyan, — the whole region of Burgas excluding the areas in Part III, — the whole region of Veliko Tarnovo excluding the areas in Part III, — the whole region of Dobrich excluding the areas in Part III, — the whole region of Varna excluding the areas in Part III. 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/123
3. Estonija Naslednja območja v Estoniji: — Eesti Vabariik (välja arvatud Hiiu maakond).
4. Madžarska Naslednja območja na Madžarskem: — Békés megye 950850, 950860, 951150, 951250, 951260, 951350, 951450, 951460, 951550, 951650, 951750, 952150, 952250, 952350, 952450, 952550, 952650, 953250, 953260, 953270, 953350, 953450, 953510, 953950, 954050, 954060, 954150, 956250, 956350, 956550, 956650 és 956750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Borsod-Abaúj-Zemplén megye 650100, 650200, 650300, 650400, 650500, 650600, 650700, 650800, 650900, 651000, 651100, 651200, 651300, 651400, 651500, 651610, 651700, 651801, 651802, 651803, 651900, 652000, 652100, 652200, 652300, 652601, 652602, 652603, 652700, 652900, 653000, 653100,653200, 653300, 653401, 653403, 653500, 653600, 653700, 653800, 653900, 654000, 654201, 654202, 654301, 654302, 654400, 654501, 654502, 654600, 654700, 654800, 654900, 655000, 655100, 655200, 655300, 655400, 655500, 655600, 655700, 655800, 655901, 655902, 656000, 656100, 656200, 656300, 656400, 656600, 656701, 656702, 656800, 656900, 657010, 657100, 657300, 657400, 657500, 657600, 657700, 657800, 657900, 658000, 658100, 658201, 658202, 658310, 658401, 658402, 658403, 658404, 658500, 658600, 658700, 658801, 658802, 658901, 658902, 659000, 659100, 659210, 659220, 659300, 659400, 659500, 659601, 659602, 659701, 659800, 659901, 660000, 660100, 660200, 660400, 660501, 660502, 660600 és 660800, valamint 652400, 652500 és 652800 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Fejér megye 403150, 403160, 403260, 404250, 404550, 404560, 405450, 405550, 405650, 406450 és 407050 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Hajdú-Bihar megye 900150, 900250, 900350, 900450, 900550, 900650, 900660, 900670, 901850, 900850, 900860, 900930, 900950, 901050, 901150, 901450, 901580, 901590, 901650, 901660, 901750, 901950, 902050, 902150, 902250, 902350, 902450, 902550, 902850, 902860, 902950, 902960, 903050, 903150, 903250, 903350, 903360, 903370, 903450, 903550, 904450, 904460, 904550 és 904650, 904750, 904760, 904850, 904860, 905350, 905360, 905450 és 905550 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Heves megye 700150, 700250, 700260, 700350, 700450, 700460, 700550, 700650, 700750, 700850, 700860, 700950, 701050, 701111, 701150, 701250, 701350, 701550, 701560, 701650, 701750, 701850, 701950, 702050, 702150, 702250, 702260, 702350, 702450, 702550, 702750, 702850, 702950, 703050, 703150, 703250, 703350, 703360, 703370, 703450, 703550, 703610, 703750, 703850, 703950, 704050, 704150, 704250, 704350, 704450, 704550, 704650, 704750, 704850, 704950, 705050, 705150,705250, 705350, 705450, 705510 és 705610 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Jász-Nagykun-Szolnok megye 750250, 750550, 750650, 750750, 750850, 750970, 750980, 751050, 751150, 751160, 751250, 751260, 751350, 751360, 751450, 751460, 751470, 751550, 751650, 751750, 7151850, 751950, 752150, 752250, 752350, 752450, 752460, 752550, 752560, 752650, 752750, 752850, 752950, 753060, 753070, 753150, 753250, 753310, 753450, 753550, 753650, 753660, 753750, 753850, 753950, 753960, 754050, 754150, 754250, 754360, 754370, 754850, 755550, 755650 és 755750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Komárom-Esztergom megye: 252460, 252850, 252860, 252950, 252960, 253050, 253150, 253250, 253350 és 253450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Nógrád megye 550110, 550120, 550130, 550210, 550310, 550320, 550450, 550460, 550510, 550610, 550710, 550810, 550950, 551010, 551150, 551160, 551250, 551350, 551360, 551450, 551460, 551550, 551650, 551710, 551810, 551821,552360 és 552960 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Pest megye 570950, 571850, 571950, 572050, 573550, 573650, 574250 és 580150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe, — Szabolcs-Szatmár-Bereg megye 850950, 851050, 851150, 851250, 851350, 851450, 851550, 851560, 851650, 851660, 851751, 851752, 852850, 852860, 852950, 852960, 853050, 853150, 853160, 853250, 853260, 853350, 853360, 853450, 853550, 853560, 853650, 854150, 854250, 854350, 854450, 854550, 854560, 854650, 854660, 854750, 854850, 854860, 854870, 854950, 855050, 855150, 855250, 855350, 855450, 855460, 855550, 855750, 855850, 855950, 855960, 856051, 856150, 856250, 856260, 856350, 856360, 856450, 856550, 856650, 856750, 856760, 856850, 856950, 857050, 857150, 857350, 857450, 857650, valamint 850150, 850250, 850260, 850350, 850450, 850550, 852050, 852150, 852250, 857550, 850650, 850850, 851851 és 851852 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.
5. Latvija Naslednja območja v Latviji: L 6/124 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— Ādažu novads, — Aizputes novads, — Aglonas novads, — Aizkraukles novads, — Aknīstes novads, — Alojas novads, — Alūksnes novads, — Amatas novads, — Apes novads, — Auces novads, — Babītes novads, — Baldones novads, — Baltinavas novads, — Balvu novads, — Bauskas novads, — Beverīnas novads, — Brocēnu novads, — Burtnieku novads, — Carnikavas novads, — Cēsu novads, — Cesvaines novads, — Ciblas novads, — Dagdas novads, — Daugavpils novads, — Dobeles novads, — Dundagas novads, — Durbes novads, — Engures novads, — Ērgļu novads, — Garkalnes novads, — Gulbenes novads, — Iecavas novads, — Ikšķiles novads, — Ilūkstes novads, — Inčukalna novads, — Jaunjelgavas novads, — Jaunpiebalgas novads, — Jaunpils novads, — Jēkabpils novads, — Jelgavas novads, — Kandavas novads, — Kārsavas novads, — Ķeguma novads, — Ķekavas novads, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/125
— Kocēnu novads, — Kokneses novads, — Krāslavas novads, — Krimuldas novads, — Krustpils novads, — Kuldīgas novada Ēdoles, Īvandes, Padures, Rendas, Kabiles, Rumbas, Kurmāles, Pelču, Snēpeles, Turlavas, Laidu un Vārmes pagasts, Kuldīgas pilsēta, — Lielvārdes novads, — Līgatnes novads, — Limbažu novads, — Līvānu novads, — Lubānas novads, — Ludzas novads, — Madonas novads, — Mālpils novads, — Mārupes novads, — Mazsalacas novads, — Mērsraga novads, — Naukšēnu novads, — Neretas novads, — Ogres novads, — Olaines novads, — Ozolnieku novads, — Pārgaujas novads, — Pļaviņu novads, — Preiļu novads, — Priekules novads, — Priekuļu novads, — Raunas novads, — republikas pilsēta Daugavpils, — republikas pilsēta Jelgava, — republikas pilsēta Jēkabpils, — republikas pilsēta Jūrmala, — republikas pilsēta Rēzekne, — republikas pilsēta Valmiera, — Rēzeknes novads, — Riebiņu novads, — Rojas novads, — Ropažu novads, — Rugāju novads, — Rundāles novads, — Rūjienas novads, — Salacgrīvas novads, — Salas novads, L 6/126 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— Salaspils novads, — Saldus novads, — Saulkrastu novads, — Sējas novads, — Siguldas novads, — Skrīveru novads, — Skrundas novads, — Smiltenes novads, — Stopiņu novada daļa, kas atrodas uz austrumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes, — Strenču novads, — Talsu novads, — Tērvetes novads, — Tukuma novads, — Vaiņodes novads, — Valkas novads, — Varakļānu novads, — Vārkavas novads, — Vecpiebalgas novads, — Vecumnieku novads, — Ventspils novada Ances, Tārgales, Popes, Vārves, Užavas, Piltenes, Puzes, Ziru, Ugāles, Usmas un Zlēku pagasts, Piltenes pilsēta, — Viesītes novads, — Viļakas novads, — Viļānu novads, — Zilupes novads.
6. Litva Naslednja območja v Litvi: — Alytaus miesto savivaldybė, — Alytaus rajono savivaldybė: Alytaus, Alovės, Butrimonių, Daugų, Nemunaičio, Pivašiūnų, Punios, Raitininkų seniūnijos, — Anykščių rajono savivaldybė, — Akmenės rajono savivaldybė, — Biržų miesto savivaldybė, — Biržų rajono savivaldybė, — Druskininkų savivaldybė, — Elektrėnų savivaldybė, — Ignalinos rajono savivaldybė, — Jonavos rajono savivaldybė, — Joniškio rajono savivaldybė, — Jurbarko rajono savivaldybė, — Kaišiadorių rajono savivaldybė, — Kalvarijos savivaldybė, — Kauno miesto savivaldybė, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/127
— Kauno rajono savivaldybė: Domeikavos, Garliavos, Garliavos apylinkių, Karmėlavos, Lapių, Linksmakalnio, Neveronių, Rokų, Samylų, Taurakiemio, Vandžiogalos ir Vilkijos seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio Nr. 1907, — Kelmės rajono savivaldybė, — Kėdainių rajono savivaldybė, — Kupiškio rajono savivaldybė, — Lazdijų rajono savivaldybė, — Marijampolės savivaldybė: Degučių, Marijampolės, Mokolų, Liudvinavo ir Narto seniūnijos, — Mažeikių rajono savivaldybė, — Molėtų rajono savivaldybė, — Pagėgių savivaldybė, — Pakruojo rajono savivaldybė, — Panevėžio rajono savivaldybė, — Panevėžio miesto savivaldybė, — Pasvalio rajono savivaldybė, — Radviliškio rajono savivaldybė, — Rietavo savivaldybė, — Prienų rajono savivaldybė: Stakliškių ir Veiverių seniūnijos, — Plungės rajono savivaldybė: Alsėdžių, Žlibinų ir Stalgėnų seniūnijos, — Raseinių rajono savivaldybė, — Rokiškio rajono savivaldybė, — Skuodo rajono savivaldybės: Barstyčių ir Ylakių seniūnijos, — Šakių rajono savivaldybė, — Šalčininkų rajono savivaldybė, — Šiaulių miesto savivaldybė, — Šiaulių rajono savivaldybė, — Šilutės rajono savivaldybė, — Širvintų rajono savivaldybė, — Šilalės rajono savivaldybė, — Švenčionių rajono savivaldybė, — Tauragės rajono savivaldybė, — Telšių rajono savivaldybė, — Trakų rajono savivaldybė, — Ukmergės rajono savivaldybė, — Utenos rajono savivaldybė, — Varėnos rajono savivaldybė, — Vilniaus miesto savivaldybė, — Vilniaus rajono savivaldybė, — Vilkaviškio rajono savivaldybė: Bartninkų, Gražiškių, Keturvalakių, Kybartų, Klausučių, Pajevonio, Šeimenos, Vilkaviškio miesto, Virbalio, Vištyčio seniūnijos, — Visagino savivaldybė, — Zarasų rajono savivaldybė.
7. Poljska Naslednja območja na Poljskem: w województwie warmińsko-mazurskim: L 6/128 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— gminy Kalinowo, Prostki i gmina wiejska Ełk w powiecie ełckim, — gminy Elbląg, Gronowo Elbląskie, Milejewo, Młynary, Markusy, Rychliki i Tolkmicko w powiecie elbląskim, — powiat miejski Elbląg, — powiat gołdapski, — gmina Wieliczki w powiecie oleckim, — powiat piski, — gmina Górowo Iławeckie z miastem Górowo Iławeckie w powiecie bartoszyckim, — gminy Biskupiec, Gietrzwałd, Jonkowo, Purda, Stawiguda, Świątki, Olsztynek i miasto Olsztyn oraz część gminy Barczewo położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim, — gmina Miłakowo, część gminy Małdyty położona na południowy – zachód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga i część gminy Morąg położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim, — część gminy Ryn położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową łączącą miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim, — gminy Braniewo i miasto Braniewo, Frombork, Lelkowo, Pieniężno, Płoskinia oraz część gminy Wilczęta położona na pólnoc od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim, — gmina Reszel, część gminy Kętrzyn położona na południe od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn, na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy oraz na zachód i na południe od zachodniej i południowej granicy miasta Kętrzyn, miasto Kętrzyn i część gminy Korsze położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na wschód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na wschód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim, — gminy Lubomino i Orneta w powiecie lidzbarskim, — gmina Nidzica w powiecie nidzickim, — gminy Dźwierzuty, Jedwabno, Pasym, Szczytno i miasto Szczytno i Świętajno w powiecie szczycieńskim, — powiat mrągowski, — gmina Zalewo w powiecie iławskim, w województwie podlaskim: — gminy Rudka, Brańsk z miastem Brańsk, i część gminy Boćki położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim, — powiat grajewski, — powiat moniecki, — powiat sejneński, — gminy Łomża, Piątnica, Jedwabne, Przytuły i Wiznaw powiecie łomżyńskim, — powiat miejski Łomża, — gminy Dziadkowice, Grodzisk, Mielnik, Nurzec-Stacja i Siemiatycze z miastem Siemiatycze w powiecie siemiatyckim, — gminy Białowieża, Czyże, Narew, Narewka, Hajnówka z miastem Hajnówka i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na północny wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim, — gminy Klukowo, Szepietowo, Kobylin-Borzymy, Nowe Piekuty i Sokoły w powiecie wysokomazowieckim, — powiat kolneński z miastem Kolno, — gminy Czarna Białostocka, Dobrzyniewo Duże, Gródek, Michałowo, Supraśl, Tykocin, Wasilków, Zabłudów, Zawady, Choroszcz i część gminy Poświętne położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim, — powiat suwalski, — powiat miejski Suwałki, — powiat augustowski, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/129
— powiat sokólski, — powiat miejski Białystok, w województwie mazowieckim: — powiat siedlecki, — powiat miejski Siedlce, — gminy Bielany, Ceranów, Kosów Lacki, Repki i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim, — powiat węgrowski, — powiat łosicki, — gminy Grudusk, Opinogóra Górna, Gołymin-Ośrodek i część gminy Glinojeck położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim, — powiat sochaczewski, — gminy Policzna, Przyłęk, Tczów i Zwoleń w powiecie zwoleńskim, — gminy Garbatka – Letnisko, Gniewoszów i Sieciechów w powiecie kozienickim, — powiat lipski, — gminy Gózd, Jastrzębia, Jedlnia Letnisko, Pionki z miastem Pionki, Skaryszew, część gminy Jedlińsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr S7 i część gminy Iłża położona na wschód od linii wyznaczonej przez droge nr 9 w powiecie radomskim, — gminy Bodzanów, Bulkowo, Staroźreby, Słubice, Wyszogród i Mała Wieś w powiecie płockim, — powiat nowodworski, — powiat płoński, — gminy Pokrzywnica, Świercze i część gminy Winnica położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Bielany, Winnica i Pokrzywnica w powiecie pułtuskim, — powiat wołomiński, — część gminy Somianka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 62 w powiecie wyszkowskim, — gminy Borowie, Garwolin z miastem Garwolin, Górzno, Miastków Kościelny, Parysów, Pilawa, Trojanów, Żelechów, część gminy Wilga położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia do rzeki Wisły w powiecie garwolińskim, — gmina Boguty – Pianki w powiecie ostrowskim, — gminy Stupsk, Wiśniewo i część gminy Strzegowo położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim, — powiat otwocki, — powiat warszawski zachodni, — powiat legionowski, — powiat piaseczyński, — powiat pruszkowski, — powiat grójecki, — powiat grodziski, — powiat żyrardowski, — gminy Białobrzegi, Promna, Radzanów, Stara Błotnica, Wyśmierzyce w powiecie białobrzeskim, — gminy Klwów i Potworów w powiecie przysuskim, — powiat miejski Warszawa, w województwie lubelskim: — powiat bialski, — powiat miejski Biała Podlaska, L 6/130 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— gminy Aleksandrów, Biłgoraj z miastem Biłgoraj, Biszcza, Józefów, Księżpol, Łukowa, Obsza, Potok Górny i Tarnogród, część gminy Frampol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim, — powiat janowski, — powiat puławski, — powiat rycki, — gminy Stoczek Łukowski z miastem Stoczek Łukowski, Wola Mysłowska, Trzebieszów, Stanin, gmina wiejska Łuków i miasto Łuków w powiecie łukowskim, — gminy Bychawa, Jabłonna, Krzczonów, Garbów Strzyżewice, Wysokie, Bełżyce, Borzechów, Niedrzwica Duża, Konopnica, Wojciechów i Zakrzew w powiecie lubelskim, — gminy Rybczewice i Piaski w powiecie świdnickim, — gmina Fajsławice, część gminy Żółkiewka położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 i część gminy Łopiennik Górny położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17 w powiecie krasnostawskim, — powiat hrubieszowski, — gminy Krynice, Rachanie, Tarnawatka, Łaszczów, Telatyn, Tyszowce i Ulhówek w powiecie tomaszowskim, — gminy Białopole, Chełm, Dorohusk, Dubienka, Kamień, Leśniowice, Ruda – Huta, Sawin, Wojsławice, Żmudź w powiecie chełmskim, — powiat miejski Chełm, — gmina Adamów, Miączyn, Sitno, Komarów-Osada, Krasnobród, Łabunie, Zamość, Grabowiec, część gminy Zwierzyniec położona na południowy-wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 858 i część gminy Skierbieszów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843 w powiecie zamojskim, — powiat miejski Zamość, — powiat kraśnicki, — powiat opolski, — gminy Dębowa Kłoda, Jabłoń, Podedwórze, Sosnowica w powiecie parczewskim, — gminy Hanna, Stary Brus, Wola Uhruska, Wyryki, gmina wiejska Włodawa oraz część gminy Hańsk położona na wschód od linii wyznaczonej od drogi nr 819 w powiecie włodawskim, — gmina Komarówka Podlaska w powiecie radzyńskim, w województwie podkarpackim: — powiat stalowowolski, — gminy Horyniec-Zdrój, Cieszanów, Oleszyce, Stary Dzików i Lubaczów z miastem Lubaczów w powiecie lubaczowskim, — gminy Adamówka i Sieniawa w powiecie przeworskim, — część gminy Wiązownica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 867 w powiecie jarosławskim, — gmina Kamień, część gminy Sokołów Małopolski położona na północ od linii wyznaczonej przez droge nr 875 w powiecie rzeszowskim, — powiat leżajski, — powiat niżański, w województwie pomorskim: — gminy Dzierzgoń i Stary Dzierzgoń w powiecie sztumskim, — gmina Stare Pole w powiecie malborskim, w województwie świętokrzyskim: — gmina Tarłów i część gminy Ożarów polożona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74 w powiecie opatowskim, w województwie lubuskim: — gmina Sława w powiecie wschowskim, — gminy Bobrowice i Dąbie w powiecie krośnieńskim, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/131
— powiay nowosolski, — powiat zielonogórski, — powiat miejski Zielona Góra, — gmina Jasień, Lipniki Łużyckie, Żary, część gminy Lubsko położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 287 i część gminy wiejskiej Żary położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie żarskim, — gminy Brzeźnica, Iłowa, Małomice, Niegosławice, Szprotawa, Wymiarki, Żagań i miasto Żagań w powiecie żagańskim, — część gminy Zbąszynek położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Szczaniec położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową, część gminy Świebodzin położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie świebodzińskim, w województwie dolnośląskim: — gmina Kotla, Żukowice, część gminy wiejskiej Głogów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12, część miasta Głogów położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 12 w powiecie głogowskim, — gmina Gaworzyce w powiecie polkowickim, w województwie wielkopolskim: — powiat wolsztyński, — gminy Rakoniewice i Wielichowo w powiecie grodziskim.
8. Slovaška Naslednja območja na Slovaškem: — in the district of Košice – okolie, the whole municipalities of Ďurkov, Kalša, Košický Klečenov, Nový Salaš, Rákoš, Ruskov, Skároš, Slančík, Slanec, Slanská Huta, Slanské Nové Mesto, Svinica and Trstené pri Hornáde, — the whole district of Trebisov, — in the district of Michalovce, the whole municipalities of the district not already included in Part I.
9. Romunija Naslednja območja v Romuniji: — Judeţul Bistrița-Năsăud.
DEL III
1. Bolgarija Naslednja območja v Bolgariji: — the whole region of Kardzhali, — the whole region of Blagoevgrad, — the whole region of Montana, — the whole region of Ruse, — the whole region of Razgrad, — the whole region of Silistra, — the whole region of Pleven, — the whole region of Vratza, — the whole region of Vidin, — the whole region of Targovishte, — the whole region of Lovech, — the whole region of Sofia city, — the whole region of Sofia Province, — the whole region of Shumen, — in the region of Dobrich: — the whole municipality of Tervel, L 6/132 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— in the region of Varna: — the whole municipality of Dalgopol, — the whole municipality of Provadiya, — the whole municipality of Valchi dol, — the whole municipality of Vetrino, — in the region of Veliko Tarnovo: — the whole municipality of Svishtov, — the whole municipality of Pavlikeni, — the whole municipality of Polski Trambesh, — the whole municipality of Strajitsa, — in Burgas region: — the whole municipality of Burgas, — the whole municipality of Kameno, — the whole municipality of Malko Tarnovo, — the whole municipality of Primorsko, — the whole municipality of Sozopol, — the whole municipality of Sredets, — the whole municipality of Tsarevo, — the whole municipality of Sungurlare, — the whole municipality of Ruen, — the whole municipality of Aytos.
2. Litva Naslednja območja v Litvi: — Alytaus rajono savivaldybė: Simno, Krokialaukio ir Miroslavo seniūnijos, — Birštono savivaldybė, — Kauno rajono savivaldybė: Akademijos, Alšėnų, Batniavos, Čekiškės, Ežerėlio, Kačerginės, Kulautuvos, Raudondvario, Ringaudų ir Zapyškio seniūnijos, Babtų seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1, Užliedžių seniūnijos dalis į vakarus nuo kelio A1 ir Vilkijos apylinkių seniūnijos dalis į rytus nuo kelio Nr. 1907, — Kazlų Rudos savivaldybė, — Marijampolės savivaldybė: Gudelių, Igliaukos, Sasnavos ir Šunskų seniūnijos, — Prienų rajono savivaldybė: Ašmintos, Balbieriškio, Išlaužo, Jiezno, Naujosios Ūtos, Pakuonio, Prienų ir Šilavotos seniūnijos, — Vilkaviškio rajono savivaldybės: Gižų ir Pilviškių seniūnijos.
3. Poljska Naslednja območja na Poljskem: w województwie warmińsko-mazurskim: — Gminy Bisztynek, Sępopol i Bartoszyce z miastem Bartoszyce w powiecie bartoszyckim, — gminy Kiwity i Lidzbark Warmiński z miastem Lidzbark Warmiński w powiecie lidzbarskim, — gminy Srokowo, Barciany, część gminy Kętrzyn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn biegnącej do granicy miasta Kętrzyn oraz na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 591 biegnącą od miasta Kętrzyn do północnej granicy gminy i część gminy Korsze położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy łączącą miejscowości Krelikiejmy i Sątoczno i na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Sątoczno, Sajna Wielka biegnącą do skrzyżowania z drogą nr 590 w miejscowości Glitajny, a następnie na zachód od drogi nr 590 do skrzyżowania z drogą nr 592 i na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 592 biegnącą od zachodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 590 w powiecie kętrzyńskim, — gmina Stare Juchy w powiecie ełckim, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/133
— część gminy Wilczęta położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 509 w powiecie braniewskim, — część gminy Morąg położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga, część gminy Małdyty położona na północny – wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od Olsztyna do Elbląga w powiecie ostródzkim, — gminy Godkowo i Pasłęk w powiecie elbląskim, — gminy Kowale Oleckie, Olecko i Świętajno w powiecie oleckim, — powiat węgorzewski, — gminy Kruklanki, Wydminy, Miłki, Giżycko z miastem Giżycko i część gminy Ryn położona na północ od linii kolejowej łączącej miejscowości Giżycko i Kętrzyn w powiecie giżyckim, — gminy Jeziorany, Kolno, Dywity, Dobre Miasto i część gminy Barczewo położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie olsztyńskim, w województwie podlaskim: — gminy Orla, Wyszki, Bielsk Podlaski z miastem Bielsk Podlaski i część gminy Boćki położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 19 w powiecie bielskim, — gminy Łapy, Juchnowiec Kościelny, Suraż, Turośń Kościelna, część gminy Poświętne położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 681 w powiecie białostockim, — gminy Kleszczele, Czeremcha i część gminy Dubicze Cerkiewne położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 1654B w powiecie hajnowskim, — gminy Perlejewo, Drohiczyn i Milejczyce w powiecie siemiatyckim, — gmina Ciechanowiec w powiecie wysokomazowieckim, w województwie mazowieckim: — gminy Łaskarzew z miastem Łaskarzew, Maciejowice, Sobolew i część gminy Wilga położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Wilga biegnącą od wschodniej granicy gminy do ujścia dorzeki Wisły w powiecie garwolińskim, — powiat miński, — gminy Jabłonna Lacka, Sabnie i Sterdyń w powiecie sokołowskim, — gminy Ojrzeń, Sońsk, Regimin, Ciechanów z miastem Ciechanów i część gminy Glinojeck położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie ciechanowskim, — część gminy Strzegowo położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 7 w powiecie mławskim, — gmina Nur w powiecie ostrowskim, — gminy Grabów nad Pilicą, Magnuszew, Głowaczów, Kozienice w powiecie kozienickim, — gmina Stromiec w powiecie białobrzeskim, w województwie lubelskim: — gminy Bełżec, Jarczów, Lubycza Królewska, Susiec, Tomaszów Lubelski i miasto Tomaszów Lubelski w powiecie tomaszowskim, — gminy Wierzbica, Rejowiec, Rejowiec Fabryczny z miastem Rejowiec Fabryczny, Siedliszcze w powiecie chełmskim, — gminy Izbica, Gorzków, Rudnik, Kraśniczyn, Krasnystaw z miastem Krasnystaw, Siennica Różana i część gminy Łopiennik Górny położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 17, część gminy Żółkiewka położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 842 w powiecie krasnostawskim, — gmina Stary Zamość, Radecznica, Szczebrzeszyn, Sułów, Nielisz, część gminy Skierbieszów położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 843, część gminy Zwierzyniec położona na północny-zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 858 powiecie zamojskim, — część gminy Frampol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 74, część gminy Goraj położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835, część gminy Tereszpol położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 858, część gminy Turobin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 835 w powiecie biłgorajskim, — gmina Urszulin i część gminy Hańsk położona na zachód od linii wyznaczonej przez droge nr 819 w powiecie włodawskim, — powiat łęczyński, — gmina Trawniki w powiecie świdnickim, L 6/134 SL U radni list Evropske unij e 10.1.2020
— gminy Adamów, Krzywda, Serokomla, Wojcieszków w powiecie łukowskim, — gminy Milanów, Parczew, Siemień w powiecie parczewskim, — gminy Borki, Czemierniki, Kąkolewnica, Radzyń Podlaski z miastem Radzyń Podlaski, Ułan-Majorat, Wohyń w powiecie radzyńskim, — powiat lubartowski, — gminy Głusk, Jastków, Niemce i Wólka w powiecie lubelskim, — gminy Mełgiew i miasto Świdnik w powiecie świdnickim, — powiat miejski Lublin, w województwie podkarpackim: — gmina Narol w powiecie lubaczowskim.
4. Romunija Naslednja območja v Romuniji: — Zona orașului București, — Județul Constanța, — Județul Satu Mare, — Județul Tulcea, — Județul Bacău, — Județul Bihor, — Județul Brăila, — Județul Buzău, — Județul Călărași, — Județul Dâmbovița, — Județul Galați, — Județul Giurgiu, — Județul Ialomița, — Județul Ilfov, — Județul Prahova, — Județul Sălaj, — Județul Vaslui, — Județul Vrancea, — Județul Teleorman, — Judeţul Mehedinţi, — Județul Gorj, — Județul Argeș, — Judeţul Olt, — Judeţul Dolj, — Județul Arad, — Județul Timiș, — Județul Covasna, — Județul Brașov, — Județul Botoșani, — Județul Vâlcea, — Județul Iași, — Județul Hunedoara, 10.1.2020 SL U radni list Evropske unij e L 6/135
— Județul Alba, — Județul Sibiu, — Județul Caraș-Severin, — Județul Neamț, — Județul Harghita, — Județul Mureș, — Județul Cluj, — Judeţului Maramureş.
DEL IV
Italija Naslednja območja v Italiji: — tutto il territorio della Sardegna.“
ISSN 1977-0804 (elektronska različica) ISSN 1725-5155 (tiskana različica)
SL