The Voice of Canadian Slovenians

kanadskihGlasilo Slovencev Leto 11 - številka 2 - marec / april 2007 1997 - 2007 V pomislek

Prav te dni smo stopili v velikonočni smrt in nam podarja novo življenje, pa v čas. Tistim, ki ste bili za praznike deležni nas obuja vero, zaupanje in ljubezen, ki bogoslužja in še posebej tistim, ki ste nas osrečuje in nam prinaša veselje. To doživljali to v domačem jeziku, so gotovo so tiste dobrine, ki nam jih Bog podarja v prazniki pustili enkraten spomin. Jezusu Kristusu, če si damo čas, pridemo v Cerkev, odpremo naše uho in srce in mu Opazoval sem množice ljudi, ki so prisluhnemo. To nam prinaša srečo, po kateri prihajale v cerkev. Že na Cvetno nedeljo jih vsak človek hrepeni. je bilo vse polno. Nekateri so se še po obredih ustavili in si priskrbeli potic in drugih dobrot V Kanadi živi približno 13 milijonov za praznike. Nekateri so pa tiho odšli. Da, katoličanov. Če bi se zavedali, kaj je zaklad skoraj neopazno. vere, ki smo ga prejeli po svojih starših, in bi skrbeli, da bi vera v nas rastla, bi bilo v Ves teden so še ljudje hodili k duhovni tej deželi veliko več srečnih ljudi. Glejte, obnovi, spovedi, maši in k obhajilu. Bilo pa kaj lahko ponudimo rodovom, ki prihajajo jih je znatno manj kot na primer za veliki za nami? Smo dovolj preudarni, da bomo četrtek, ko smo se spominjali Jezusove zadnje tistim, ki jih imamo zares radi, priskrbeli večerje z učenci, ustanovitve zakramenta najboljše? Rešnjega telesa in krvi z željo, da bi ostal z nami v vsaki preizkušnji pod podobo To vam pišem, ker vam res želim, da kruha in vina, ter v soboto pri Vigiliji, ko bi bili srečni. Ne silim vas, samo želim vas smo se spominjali velikih Božjih del in ob opozoriti na zaklad, ki ga nosite v sebi, da velikonočni sveči čakali na tisto očarljivo bi nanj ne pozabili. melodijo, ki naznanja Gospodovo vstajenje. To so vendar najvažnejši dnevi za vsakega Naj Vstali Kristus krepi vašo vero, kristjana. Tu je vir naše vere in zaupanja, ohranja upanje in poživlja darujočo ljubezen, naše moči, da lažje premagujemo življenjske da boste srečni in to srečo delili z vašimi preizkušnje, naše sreče. Pirhi, potice, hren in dragimi in vsemi. pršut nas zadovoljijo za čas, ko jih imamo v ustih. Zavest, da nas Bog ljubi, da nas rešuje, Valentin Batič, C.M. ker z nami nosi križ in je prvi, ki je premagal GLASILO Vsebina Osrednja revija za Slovence v Kanadi / Main publication for Slovenians in Canada 2 V pomislek IZDAJA - VSKO - Vseslovenski kulturni odbor 4 Kulturni dan pri S.N.D. Lipa Park v PUBLISHED By - VSKO - All Slovenian Cultural Committee St. Catharinesu 6 Kongresna ideja je nekaj živega ODGOVORNA UREDNICA / CHIEF EDITOR: 8 Martina Batič Cvetka Kocjančič 9 Naše življenje e-mail: [email protected] 11 Škof dr. Marjan Turnšek v Montrealu 12 The Last Schnitzel: The Linden Restaurant UREDNICA / EDITOR: Closes its Doors Milena Soršak 13 Misijonska tombola 2007 e-mail: [email protected] 14 Železomašnik, g. Jože Časl, C.M. 15 Pogovor z gospo Margaret Bratovž IZVRŠNI UREDNIK / PRODUCTION EDITOR: 16 Remembering My Mother Frank Brence 18 Marjan Pavlič e-mail: [email protected] 19 Intervju s slovensko kanadsko pisateljico Irmo M. Ožbalt ADMINISTRACIJA / ADMINISTRATION: 23 Nova škofija v Murski Soboti: Pomurska Sandra Komavli e-mail: [email protected] sedanjost iz preteklosti za novo prihodnost 29 Spomin na Veliko noč 31 Kratka zgodba iz preteklosti MARKETING: Florian Markun 32 Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in e-mail: [email protected] Slovenije LEKTOR ZA ANGLEŠČINO / ENGLISH EDITOR: 33 Kurent na Slovenskem Richard Vukšinič 35 Novice DOPISNIKI IN OSTALI SODELAVCI / WRITERS AND 37 Interview in Progress - Pogovor v poteku OTHER MEMBERS OF THE PRODUCTION TEAM Povejte nam kaj - Oral History Project Anica Resnik, dr. France Habjan, Silva Plut, dr. Anne Urbančič, 40 What Should I Choose? Retirement Living Or Frank Novak, Martin Polanič, Vladimir Urbanc, Roman Travar, Miro Koršič, Ciril Soršak, Marjan Kolarič, Milan Vinčec Long Term Care! NASLOV / ADDRESS 42 Spored prireditev GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV: 770 Browns Line, Toronro ON, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Fax: 416-259-9210 SPLETNA STRAN / WEB PAGE: www.theslovenian.com

Trillium - ontarijska nacionalna roža, ki je po Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti nekaterih gozdovih gosto razraščena, vendar za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča trganje rože je prepovedano, ker se rastlina, katere uredništva. cvet je bil odtrgan, šele po petnajstih letih toliko The editors are making a reasonable effort to provide ac- opomore, da spet cvete. curate information, but they assume no liability for the errors or Fotografijo te znamenite ontarijske rože je za omissions of the writers. Articles do not nesessarily reflect the opinion of the editors. naslovno stran Glasila posnel Frank Brence.

3 Glasilo kanadskih Slovencev Kulturni dan pri S.N.D. Lipa Park v St. Catharinesu Rudi Glavač V nedeljo, 11. februarja so pri društvu vabila za gostovanja pri raznih društvih Lipa park praznovali kulturni dan, ki so v južnem Ontariu. Že s to prvo dramo je ga prav lepo povezali s praznovanjem 20. skupina nastopila v Torontu (v dvorani obletnice obstoja njihove Dramske skupine, župnije Marije Pomagaj in v dvorani župnije ki je prav ta dan zaključila svojo dejavnost Brezmadežne ter v dvorani društva Simon z dvema odlično zaigranima skečema (Nova Gregorčič) in v dvorani župnije Sv. Gregorija služkinja in Skopuh). Velikega v Hamiltonu ter v dvorani društva Dramska skupina je bila ustanovljena Bled v Beamsvillu. pred dvajsetimi leti na pobudo takratnega Ker so igralci pokazali veliko veselja predsednika Franka Kukovice. Vodstvo do igranja, so se kmalu začeli učiti drugo in režiranje je že takrat prevzela Francka dramo - Prisega o polnoči, ki je tudi zelo Seljak, ki je učila in vodila to skupino celih lepo uspela. Spet so se vrstila gostovanja po dvajset let. Skupina je v začetku štela južnem Ontariju, kakor tudi v Windsorju in le deset članov, pozneje je pristopilo še v Londonu. Naslednja igra je bila veseloigra štirinajst članov. Že takoj po predstavi prve Naročena zmešnjava, s katero so se igralci igre Razvalina življenja so začela prihajati na povabilo Slovenije podali čez lužo in tam to igro kar devetkrat zaigrali. Za igralce je bila turneja po Sloveniji enkratno doživetje. Kot se je pokazalo, je bila to prva amaterska i z s e l j e n s k a dramska skupina, ki je gostovala po Sloveniji, zato s o b i l i i g r a l c i povsod sprejeti z navdušenjem in dolgimi aplavzi. Poleg gostovanja doma in v Sloveniji Dramatska skupina Lipa park iz leta 2003 ob priliki državnega odlikovanja so se odzvali tudi voditeljice Francke Seljak S l o v e n c e m v

4 Glasilo kanadskih Slovencev Chicagu z igro Naročena zmešnjava, Slovesnost kulturnega dne so popestrili naslednje leto pa še z veseloigro Dve s svojim odličnim nastopom tudi pevci nevesti. društva Bled. Hvala jim za tako lepo in S komedijo Trije tički so prav tako ubrano petje. navduševali ljubitelje slovenske besede Slovenska šola se je predstavila s doma in povsod, kjer so gostovali, tudi v kratkim, a prisrčnim prizorom Zima, Pavla Edmontonu in v Calgaryju, v daljni Alberti Kunej pa je prav lepo povedala Deset so jih zelo lepo sprejeli in jim bili hvaležni zapovedi za slovenski jezik. Lepo bi bilo, za obisk in veselo slovensko vzdušje, ki so če bi jih vsi upoštevali. jim ga prinesli. Na prireditvi se nam je predstavila tudi Poleg že naštetih oderskih del slovenskih skupina treh profesionalnih violinistov iz avtorjev so igralci naštudirali tudi več Toronta Fiddler and more, ki so nam zaigrali skečev, katerih avtorica je bila voditeljica nekaj prav lepih viž na violino in klavir. Dramske skupine Francka Seljak, ki je tekste Kakor vidite, smo imeli v Slovenskem prilagodila našim željam za dobro voljo in narodnem domu Lipa park po okusnem smeh. To so skeči: Pri sodniku, Živi kip, kosilu, ki so ga pripravile naše kuharice, Zdravnik, Viagra, Nova služkinja, Skopuh. prav lepo nedeljsko popoldne. Kot je poudarila Francka Seljak v Igralci pa so poskrbeli tudi za malo poslovilnem nagovoru, je Dramska skupina razstavo rekvizitov in slik, ki so jih uporabljali krepila in ohranjala slovenski jezik med pri svojih nastopih. Slovenci v Kanadi, člane Dramske skupine pa povezala v eno veliko družino. Igralcem je zaželela, da bi to prijateljstvo ohranjali in krepili še vnaprej. Niti njej sami, niti nam ni bilo vseeno ob tem slovesu. Zahvalila se je vsem petindvajsetim igralcem za njihovo požrtvovalnost in pridnost pri učenju svojih vlog. Predsednik Tony Krašovec se je lepo zahvalil Francki Seljak za dvajsetletno nesebično delo za Lipa park, vsi igralci pa so od društva Lipa park prejeli lično priznanje. Prizor iz skeča Dve služkinji

5 Glasilo kanadskih Slovencev Kongresna idea je nekaj živega Dr. France Habjan V tem znamenju je bila vsebina letošnjega ob 4. popoldne, je bil programsko dobro 17. kongresnega srečanja v Torontu. Letni pripravljen. Iz odborniških poročil je občni zbor Kanadskega slovenskega bilo razvidno, da je bil Kongres izredno kongresa 10. marca 2007 je bil združen s delaven v kanadskem merilu, hkrati pa pomembno kulturno prireditvijo. Vsako leto je bil tudi resen sodelavec s Svetovnim KSK povabi iz Slovenije ali slovenskega slovenskim kongresom. Predsednik F. zamejstva kulturne osebnosti, ki konkretno Rihar je poročal o opravljenem delu in prikažejo današnjo slovensko družbeno in dejal, da je KSK v preteklem letu izdal kulturno stvarnost. Letos je povabil prvega ponatis knjige Od lipe do javorja, okvirno škofa murskosoboške škofije dr. Marjana pripravil projekt Slovenska navzočnost v Turnška, ki je predstavil versko in narodno Kanadi ter podelil abiturientom slovenske razsežnost novoustanovljene škofije. KSK šole v Torontu priznanja in lične medalje. je želel dati prav s tem povabilom poudarek Dr. France Habjan je predstavil dosežke prekmurskim in prleškim rojakom, kateri so Svetovnega slovenskega kongresa, ki je v večkrat prikrajšani pri javnih dogajanjih v letu 2006 organiziral konferenco slovenskih slovenski skupnosti v Kanadi. glasbenikov v Gorici in Novi Gorici ter Gospod škof dr. M. Turnšek je bil konferenco arhitektov in gradbenikov v našega povabila zelo vesel in je svoj nastop Mariboru. Pri konferenci glasbenikov je združil s 14-dnevnim pastoralnim obiskom aktivno sodeloval tudi KSK. Dr. Habjan je rojakov v Hamiltonu, Montrealu, Londonu kongresnike seznanil tudi o drugih številnih in Windsorju ter seveda pri obeh župnijah projektih. Z zadovoljstvom je poročal o v velikemu Torontu. Slovenski rojaki imenovanju predsednika SSK dr. Borisa so ga množično sprejemali po svetiščih Pleskoviča za rednega člana strateške in dvoranah. V Torontu mu je 8. marca gospodarske komisije pri predsedniku J. slovenski veleposlanik gospod Tomaž Janši ter o priznanju, ki ga je Pleskovič prejel Kunstelj priredil sprejem, ki so se ga od Republike Slovenije. Prof. Jerry Ponikvar udeležili slovenski duhovniki, 14. marca se je nato pregledno predstavil obsežen je v dopoldanskih urah srečal s kardinalom program za poslovno leto 2007/08. Odbor dr. Alojzijem Ambrožičem, zvečer je se bo osredočil okoli projekta Slovenska maševal v župniji Brežmadežne in se nato navzočnost v Kanadi in o nagrajevanju udeležil v župnijski dvorani poslovilnega slovenskih dijakov po slovenskih šolah srečanja, ki ga je pripravilo prekmursko v Kanadi, seveda pa bo vedno sodeloval društvo Večerni zvon. pri skupnih slovenskih nastopih, tako pri Občni zbor KSK, ki se je vršil v slovenskem radiu kot pri Glasilu. Stane dvorani župnije Brezmadežne 10. marca Kranjc, ki je pri Kongresu vodja komisije

6 Glasilo kanadskih Slovencev za kanadski cenzus, je obvestil vse člane, da zgodovino ozemlja na obeh straneh Mure končni podatki še niso objavljeni. Prisotni od rimskih časov naprej in posebej omenil člani so soglasno potrdili stari odbor. vrsto zaslužnih osebnosti, ki so se na tem ozemlju prizadevale za ohranjevanje slovenstva in katoliške vere. Zahvalil se je tudi prekmurskim izseljencem, ki svoje vrednote in navezanost na staro domovino v tujini ohranjajo. Omenil je, da se katoliška Cerkev v murskosoboški škofiji, tako kot drugje v Sloveniji, prizadeva za reevangelizacijo, še posebej na področju osebnih vrednot in moralnega verskega življenja. V glasbenem delu programa je tokrat prvič za Slovence v Torontu Darja in Jože Slobodnik, škof dr. Turnšek, nastopila mlada sopranistka Theresa župnik Ivan Plazar in prof. Jože Plevnik Plut. Koloraturna sopranistka izhaja iz zavedne slovenske družine v Po končanem občnem zboru se je v Vancouvru. Glasbo je študirala v Vancouvru, dvorani začel kulturni program. Predsednik Torontu, na montrealski univerzi McGill in v F. Rihar je po odpetih himnah pozdravil Zurichu, kjer je opravila magisterij. Sedaj je slavnostnega gosta iz Slovenije škofa dr. zaposlena v operni hiši v Dusseldorfu, kjer M. Turnška. Posebne pozdrave prisotnim nastopa v številnih operah in na samostojnih in gospodu škofu je prinesel predsednik koncertih. prekmurskega društva Večerni zvon g. Jože Theresa Plut se Hozjan. Gospa Mimi Radovan je nato zelo je predstavila z občuteno recitirala dve pesmi škofa dr. izredno privlačnim Jožeta Smeja ob njegovi 85 letnici: Kdo sem p r o g r a m o m i z ter Molitev za duhovne poklice. Nagovor slovenske in svetovne veleposlanika g. Tomaža Kunstlja je v glasbene zakladnice. njegovi odsotnosti prebral generalni častni V lepi slovenščini konzul g. Jože Slobodnik. je občuteno zapela Predsednik F. Rihar je nato predstavil pesmi Izgubljeni slavnostnega govornika škofa dr. Marjana cvet, Njega ni (S. Turnška in ga povabil na oder. Škof dr. Gregorčič), narodni Marjan Turnšek je v svojem govoru predstavil Na Gorenjskem je novoustanovljeno murskosoboško škofijo, Silva in Theresa Plut fletno ter Je pa davi

7 Glasilo kanadskih Slovencev ... v priredbi Vasilija Mirka ter dve pesmi abiturientka glasbene šole v Gorici in tudi Matija Tomca: Kaj pa delajo ptički ter Po večkrat nagrajena gdč. Nastazija Žibrat. gorah grmi... Kulturni spored je odlično vodila tajnica Iz operne zakladnice je odpela arijo KSK ga. Tjaša Škof, ki je na koncu vse “Caro nome” iz Rigoletta, arijo “Quando prisotne povabila na zakusko. me no vo” iz La Boheme ter arijo iz Ko je škof dr. Marjan Turnšek zapuščal Seviljskega brivca “Una boce fa”. Na koncu dvorano, je dejal sogovorniku: “Nisem je mogočnemu aplavzu dodala še arijo iz mislil, da bom v Torontu doživljal tako Verdijeve opere Traviata in nato povabila kvaliteten kulturni dogodek.” na oder svojo mamo altistko gospo Silvo Plut. V duetu sta zapeli koroško narodno G. škof dr. Marjan Turnšek se je očividno “Tam, kjer teče bistra Zila”. To je bil izredno vrnil domov zadovoljen, saj je v zahvalnih emocionalen zaključek kulturnega večera. pismih izrazil svoje veselje nad dejavnostjo in Sopranistka Theresa Plut je s svojim lepim povezanostjo rojakov, hvaležnost za darove, koloraturnim sopranom, z izrazitimi višinami ki bodo porabljeni pri obnovi in rasti nove in prepričljivo pevsko osebnostjo dokazala, škofije, ter presenečenje nad gostoljubnostjo, da ima pred seboj zagotovljeno glasbeno saj je bil povsod toplo sprejet. kariero. Na klavirju jo je spremljala mlada

Martina Batič v Vancouvru “Slovenian star steals the show at tudi srca pevcev, s katerimi je delala ves conductors’ symposium” – s temi besedami teden. Pevce je prevzel njen svež, a zahteven je bil naslovljen članek Davida G. Dukea pristop h glasbeni interpretaciji, njena izredna v dnevniku Vancouver Sun februarja sposobnost učinkovitega komuniciranja ter letos, nanašal pa se je na uspešni nastop njena nalezljiva navdušenost za zborovsko zborovodkinje Martine Batič na koncertu delo. romantične zborovske glasbe v Ryerson Martinin uspeh v Vancouvru pa sicer Church, v Vancouvru. ni presenetljiv. Lansko jesen je namreč Martina Batič je bila povabljena na na svetovnem zborovodskem tekmovanju simpozij kot ena od petih udeležencev, ki naj na Švedskem osvojila prvo mesto. Tako bi si pod prekaljenim vodjo in ustanoviteljem je zasvetila slovenska zvezda tudi na tem profesionalnega zbora Vancouver Chamber glasbenem področju. Choir Jonom Washburnom nabirali zborovodskih veščin. S svojo svežo ustvarjalnostjo in profesionalno držo pri dirigiranju treh zahtevnih Bramsovih kvartetov (op. 64) je Martina naredila globok vtis tako na občinstvo kot na kritika Dukea. Po neuradni liniji pa je bilo mogoče zvedeti, da je osvojila

8 Glasilo kanadskih Slovencev Naše življenje Anica Resnik Preživeli smo zimo, skoraj brez snega in Tako so odborniki Slovenskega letovišča hudega mraza. Sredi marca nas je za nekaj 4. februarja približno stotim članom poročali dni pokrila s svojim belim plaščem. Zdaj o delu in uspehih. Pod vodstvom predsednika se že ženijo ptički in se veselijo novega inž. Johna Kurija je Slovensko letovišče lepo življenja. V dolini pod mojim domom se v urejeno in priljubljeno poletno zbirališče jutranjem soncu spreminjajo barve. Rahla – kos domačije na kanadski zemlji, ki ji je sivozelena tančica visi na drevesnih vejah odbor lansko leto dokupil deset akrov nove in oznanja novo rast. Izpod ostankov zimske površine. odeje se vzdigujejo k pomladni svetlobi V nedeljo 25. februarja so se podporniki zvončki, tulipani, narcise… in prijatelji starostnega doma Lipa zbrali v domu na 52 Neilson Drive na občni zbor. Vsa poročila kažejo vestno, profesionalno delo odbora s predsednikom advokatom Tonijem Klemenčičem, ki zasluži vso pohvalo za prostovoljno, brezplačno vodstvo te privatne slovenske ustanove, kjer imajo za vstop Slovenci vedno prednost pred drugimi narodnostmi. Pravočasno vložena prošnja za vstop je zagotovilo v času potrebe. Dom Lipa je poleg stanovanj za ostarele in onemogle prostor srečanj in sestankov V naši torontski skupnosti je bilo starejših Slovencev, predvsem žena in v februarju in marcu zelo živahno. V vdov, ki se tedensko zbirajo in z ročnimi dvorani Brezmadežne so 20. in 27. februarja deli, kvačkanjem, pletenjam in šivanjem, z mladinske organizacije skavtov, Mladi glas domačim pogovorom in lahkimi telesnimi in Planika zabavale svoje člane in prijatelje. vajami prinašajo zdrave spremembe v svoja Slovensko letovišče pa je 17. januarja spet pozna leta. Za nove članice Kluba starejših je zbralo mnogo mladine, oblečene v različne vedno dovolj prostora in prijazen pozdrav. kostume. Med njimi je kraljeval Kurent, 4. marca je v dvorani Brezmadežne prastar slovenski folklorni karakter. Apostolski krožek priredil letno Misijonsko Za veselimi zvoki in melodijami sobotnih tombolo. Spet je bilo vse zasedeno, mlado banketov pa so pomešani nedeljski programi in staro za zabavo in srečo, predvsem pa letnih občnih zborov naših organizacij ter za naše misijonarje širom sveta od Južne razne kulturne prireditve. Amerike do Sibirije, vroče Afrike in daljne

9 Glasilo kanadskih Slovencev Indije, kjer oznanjajo Kristusovo luč Resnice povečanje članov. Zgleda, da smo Slovenci in Ljubezni vsem ljudem. dobri gospodarji. V soboto 10. marca je Kanadski slovenski 12. marca je gospa Cveta Arhar skupino kongres z odborom in člani pregledal in Vztrajnost in prijatelje peljala v Orillio načrtoval svoje delo. Zvečer pa je v dvorani v Casino Rama na dnevni izlet in lov na sledil kulturni program, ki ga je vodila srečo. Tjaša Škof. Slavnostni govornik dr. Marjan Od 9. do 14. marca je bil med nami Turnšek, prvi škof murskosoboške škofije, murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. je poleg zgodovinskega opisa svoje škofije Na treh srečanjih – 9. marca pri Mariji izrazil začudenje in pohvalo Slovencem v Pomagaj, 10. in 14 marca pri Brezmadežni Kanadi za njihovo narodno zavest, vero - smo spoznali dobrega, plemenitega, ljudem in kulturo. V drugem delu programa smo dostopnega predstavnika katoliške Cerkve poslušali operno koloraturno pevko Thereso v Sloveniji. Plut, članico dusseldorfske operne hiše v V sredo 14. marca so prekmurski Nemčiji, ki je s svojim čudovitim glasom Slovenci, društvo Večerni zvon priredili pela slovenske pesmi in operne arije. škofu slovo. Pod vodstvom Lojzeta Žižka Nazadnje sta z mamico gospo Silvo Plut iz so prepevali pri njegovi maši in nadaljevali Vancouvra v duetu zapeli narodno “Tam, v dvorani pri polni mizi dobrot. kjer teče bistra Zila”. Dobrodelna akcija Share Life, ki jo vodi torontska nadškofija že trideset let, nas vsako leto opominja, da materialne in duhovne dobrine delimo z ljudmi v stiski in pomanjkanju. Post ni samo v odpovedi hrane in drugih užitkov ter skupne družinske molitve – post je čas darovanja in dobrih del. V treh nabirkah 18. marca, 22. aprila in 13. maja bodimo za Share Life veseli darovalci. V tednu pred Cvetno nedeljo članice Škof Turnšek in članice KŽL pri Mariji Pomagaj Katoliške ženske lige v naših župnijah napletejo stotine butaric. Denar za prodane butarice in kosilo na Cvetno nedeljo gre Prostorna dvorana pri Brezmadežni je za župnijo, misijonarje in druge dobre bila v nedeljo 11. marca spet polno zasedena. namene. Krekova hranilnica in posojilnica je klicala Čas pred Veliko nočjo – post – nas na občni zbor. Poročila prikazujejo zdravo opominja, da je poleg zunanjih priprav finančno poslovanje, porast premoženja in potrebno poskrbeti še nekaj za naše duhovno

10 Glasilo kanadskih Slovencev življenje, da bo Velika noč res praznik V prvi polovici marca sta iz naše Vstajenja, praznik veselja in notranjega skupnosti odšli v nebeško domovanje miru. V dneh duhovne obnove pri naših praznovat Vstajenje Julka Stražar, rojena cerkvah je p. Milan Bizant DJ, voditelj Zorc v župniji Dobrova pri Ljubljani, ki je katoliškega centra Sinaj v Mariboru, po vse življenje prepevala v cerkvenem zboru domače govoril o božjem usmiljenju in in vzgojila tri verne otroke, ter Maksa ljubezni, o Bogu, ki pozna človeka, njegove Žagar, doma iz Vremskega Britofa na slabosti, napake in padce in vse odpusti, če Primorskem, vdova po Mihaelu Žagarju, se človek vrne k Njemu nazaj, da ga sprejme dolgoletna članica Katoliške ženske Lige pri v Svoj mir in Svobodo. Brezmadežni. Za zvesto službo za Njegovo

Škof dr. Marjan Turnšek v Montrealu Vladimir Urbanc

Slovenci v Montrealu se vedno praznovalo zlato poroko kar nekaj parov: veselimo obiskov iz Slovenije, tako Balažič, Glavač, Curic... cerkvenih dostojanstvenikov kot političnih Nazadnje je navzoče nagovoril škof dr. predstavnikov in kulturnih ter glasbenih Marjan Turnšek in se jim po prekmursko umetnikov. zahvalil za gostoljubje: Bog plati! Izrazil Letos, 4. marca je škof novoustanovljene je navdušenje nad našim prizadevanjem murskosoboške škofije dr. Marjan Turnšek za ohranjevanje slovenstva. “Čeprav sem obiskal slovensko faro Sv.Vladimirja. Po maši oddaljen 6.500 km od doma, se počutim, kot smo se zbrali v cerkveni dvorani na kosilu. bi bil doma,” je dejal. “Slovenska beseda, Pred kosilom je bil pester program slovenska pesem, slovenska folklora in plesne skupine Marjetice pod vodstvom odlična slovenska hrana... Sicer pa človek Mary Jerebic-Horvat in Marije Rupnik- ne živi samo od kruha, ampak tudi besede, Tkalec. Škofu pa je lepo zapel cerkveni ki je hrana drug drugemu. Vidim, da ste pevski zbor pod taktirko organista g. Rogana. nekateri že osiveli, čeprav se počutite V pozdravnem nagovoru je škofu izrekel mladi po srcu, vesel pa sem, da vidim dobrodošlico predsednik slovenske župnije tudi otroke. Ne bojte se otrok, pri naši g. Časelj, za njim pa je besedo prevzel družini jih je bilo štirinajst. Imejte radi župnik g. Letonja, kateremu gre zasluga za življenje in družite se med seboj. Hvala tako visoki obisk v Montrealu. Med drugim vam za vse, kar ste storili za domovino.” je povedal, da ima slovenska župnija v Po kosilu se je simpatični in vedno nasmejani Montrealu okoli 350 članov (družin in škof še dolgo zadržal v dvorani. Šel je od posameznikov), da pa se župljani starajo, mize do mize, da je še osebno pozdravil ljudi kar je razvidno tudi iz tega, da je leta 2006 in z njimi izmenjal besedo ali dve.

11 Glasilo kanadskih Slovencev The Last Schnitzel: The Linden Restaurant Closes its Doors Richard Vukšinič Stags, weddings, warming to see such a genuine response a n n i v e r s a r i e s , from customers, many of whom are left birthdays, mother’s to ask: “where can I get a good schnitzel d a y s , l u n c h e s , now”? dinners…you name it, Frank (Jr. and Sr.) and Paul Tomsic and they hosted it. Most and the entire staff at Linden, past and last, Toronto-Slovenians should be commended for all their hard work have attended at least in making this restaurant a cornerstone in our one such event at the community over the years. They nourished Linden Restaurant over our community literally and metaphorically the years. So, it is both as the place that one could always count on with fond reflection and a twinge of sadness to play host to special events, and to feed you that on March 3rd, 2007 the Tomsic family as well as any stara mama could. bade farewell to a way of life and to a place Paul is looking forward to new challenges that was the staple eatery in our community after selling the business. He may decide to for decades. slow the pace down and hone his skills at The Linden was founded by Frank wood working. His brother Frank will take Tomsic and his partner, the late Mihael time to decide on his next plan of action. To Zagar, in 1979. After developing his skills the both of them we wish the best of luck as a cook in the army during World War II in their future endeavours. May they find in Europe, Frank put those skills to work the same gratification in their new pursuits, when he started this restaurant, in his mid that many of us did after a plate full of their 50’s, with Mr. Zagar. The family business perogies and breaded chicken, drowned in was kept alive when sons Paul and Frank mushroom gravy. became partners in 1985. The restaurant has So it is with great fondness that we say been running successfully ever since. “thanks for the memories”… Having attended the …and the schnitzels, and second-last Saturday night steak, and gravy, and chicken, in the history of the Linden, and potatoes, and surf n’ it is safe to say that things turf and roast beef, but we ended on a high note. People especially thank you for that were lined up out the door, priceless, “domača” feeling trying to squeeze in one last that you always exuded. It is schnitzel before the doors something that all Toronto- closed forever. The Linden Slovenians came to appreciate was just one of those unassuming, quality over the years. The Linden, and all that it places that people attended loyally. It was provided, will certainly be missed.

12 Glasilo kanadskih Slovencev Misijonska tombola 2007 Roman Travar, C.M. V nedeljo, 4. marca 2007 je Slovenski Bližje je dnevu tombole, več je dela in apostolski krožek pripravil že 16. misijonsko priprav. Zadnji teden, še zlasti pa zadnja dva tombolo v dvorani župnije Device Marije dneva, je treba pripraviti dvorano in oder Brezmadežne, Etobicoke. z dobitki ter nakupiti še potrebne stvari, Misijonska tombola ni edina denarna včasih tudi še kakšnega izmed glavnih a k c i j a k r o ž k a , s a j tombolskih dobitkov. V poleg tega organizira tem nam priskočijo na še misijonski zajtrk na pomoč prostovoljci; med misijonsko nedeljo v njimi je vsako leto več oktobru. Je pa mnogo otrok, ki jih starši ali stari večja, tako po prihodku, starši pripeljejo seboj. kakor tudi po pripravah Ko pride nedelja in po sami izvedbi na dan popoldne in je vse nared tombole, saj poleg rednih za tombolo, pridejo prvi članov Slovenskega obiskovalci že dve uri apostolskega krožka priskoči na pomoč pred začetkom, da si rezervirajo sedeže bližje s prostovoljnim delom med štirideset in odra, še zlasti če gredo kasneje v cerkev h petdeset prostovoljcev od najmlajših do križevemu potu. Dvorana se hitro napolni najstarejših. Če pa prištejemo še sponzorje in je skoraj premajhna, saj je udeležencev in darovalce glavnih tombolskih dobitkov ter tombole vsako leto preko 400. Kljub temu vse dobre ljudi, ki prispevajo manjše dobitke pa je ozračje v dvorani veselo in zabavno, še in denarne darove, pa to število naraste zlasti za otroke, ki preizkušajo svoje tekaške krepko preko sto. Zato lahko rečem, da je zmožnosti. Tudi dobitkov je vsako leto več misijonska tombola dejavnost ne le male kot dovolj, saj jih je teoretično za vsakega skupinice ljudi, ampak skoraj vse slovenske udeleženca vsaj eden, za nekatere pa dva in skupnosti v Torontu in okolici. več – odvisno od sreče… Priprave na tombolo, ki je redno v Po treh urah sedenja in pričakovanja in začetku meseca marca, se pričnejo takoj po ko je jasno, da je srečnih dobitnikov tombol božiču in novem letu s povabilom ljudem, da več kot preostalih nagrad, se dvorana hitro prispevajo dobitke. Mesec dni pred tombolo sprazni. Sledi pospravljanje, ki poteka zelo razpošljemo prošnje sponzorjem in drugim hitro, in zadovoljni obrazi pričajo, da je za slovenskim podjetjem in jih povabimo k nami še ena uspešna misijonska tombola. sodelovanju. Odziv, zlasti sponzorjev, je Bogu hvala za vse! vsako leto zelo dober, za kar smo jim v Naj izkoristim to priložnost še za imenu slovenskih misijonarjev hvaležni. Ne zahvalo. V imenu Slovenskega apostolskega pozabimo na dobre kuharice, ki vsako leto krožka se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli darujejo svoj čas in material, da pripravijo prispevali k uspehu letošnje tombole. V odličen jabolčni štrudelj, kakor tudi ostale upanju na sodelovanje v prihodnjem letu vse dobrote, ki jih darujejo slovenske mesnice. lepo pozdravljam.

13 Glasilo kanadskih Slovencev Železomašnik, g. Jože Časl, C.M. Roman Travar, C.M. Ve r j e t n o s i izseljenimi slovenskimi izseljenci v Torontu slavljenec g. Jože in drugod po Kanadi. Deloval je na vseh Časl ni predstavljal štirih župnijah (v Torontu: Marija Pomagaj na dan svojega in Marija Brezmadežna, v Montrealu in v d u h o v n i š k e g a Winnipegu), ki so jih ustanovili slovenski posvečenja, ki ga lazaristi v Kanadi. je obhajal na svoj Od leta 1999 pa živi v domu Lipa, kjer god, 19. marca 1937. je na svoj god in na obletnico mašniškega leta, da bo svojo posvečenja, 19. marca 2007 obhajal v krogu železno mašo -70 let sobratov, stanovalcev doma Lipa in nekaj duhovništva- obhajal zunanjih prijateljev svoj visoki jubilej. v Torontu, nekaj tisoč Čeprav g. Jože zelo slabo sliši in je zaradi kilometrov daleč od tega večkrat izoliran od dogajanja okrog rodne domovine. sebe, pa ima pri svojih skoraj 99-tih letih G. Jože Časl dober vid, tako da vse, kar se dogaja okrog se je rodil 22. septembra 1908 v Podhomu njega, spremlja z očmi. Tako je bilo tudi tisti 3, v župniji Sv. Frančiška na Stražah, danes ponedeljek, 19. marca, ko je bila kapelica Radmirje v Savinjski dolini. Po posvečenju doma Lipa lepo okrašena in pripravljena za v duhovnika je nekaj mesecev deloval v železomašnika. Slovesna sveta maša v čast Ljubljani, nakar so ga predstojniki poslali svetemu Jožefu, polna kapela vernikov in v pomoč sobratu, skopskemu škofu Janezu kasneje skupno kosilo v župnišču Marije Frančišku Gnidovcu, ki ga je poslal v Brezmadežne so le delčki slovesnega Kosovsko Mitrovico. Po slabih dveh letih razpoloženja, ki ga je bil deležen slavljenec. delovanja na Kosovu je dobil dovoljenje za Vse to so njegove ostre oči zaznale in v njem odhod v misijone. Tako je leta 1939 odšel na prebudile veselje in zahvalo Bogu za vse Kitajsko, kjer je že delovalo nekaj slovenskih dobrote, ki mu jih je v njegovem dolgem misijonarjev, in tam ostal vse do izgona leta in bogatem življenju daroval On sam. Nam 1950. Ker se v domovino ni mogel vrniti pa je to veselje podarjal s svojega obraza zaradi komunistične revolucije in diktature, in z radostnimi kretnjami izražal svojo se je skupaj z drugimi ameriškimi sobrati zahvalo vsem, ki so mu pripravili lepo podal v Združene države Amerike. Tam ni praznovanje. ostal dolgo, saj ga je takratni jugoslovanski Bogu hvala za vse milosti, ki jih je vizitator (višji predstojnik) leta 1952 po g. Jožetu poslal vsem, ki so se in se še poklical v Kanado, kjer je že delovalo nekaj srečujemo z njim. Naj ga dobri Bog še naprej slovenskih sobratov med povojno prisilno blagoslavlja in ohranja v dobrem.

14 Glasilo kanadskih Slovencev Pogovor z gospo Margaret Bratovž s. Kristina Udovičić, M.S.

Margaret Bratovž, rojena Šuligoj, je luč se je potrebno držati državnih zakonov in sveta zagledala v italijanski Gorici kot druga predpisov. od treh otrok. Z očetom Stankom in mamo Na vprašanje, ali jo opravljanje tega dela Danico se je leta 1952 priselila v Kanado veseli, odgovarja, da to delo rada opravlja in in se leta 1969 poročila ter ustvarila lepo je vesela, da lahko pomaga starejšim ljudem, družino štirih otrok. ki jih ima zelo rada, saj ji ima vsak nekaj povedati in se od vsakega nekaj novega nauči. O prihodnosti svoje službe in doma Lipe je optimistična, če bo tako ostalo, kakor je sedaj, bo v redu. Ne boji se, da bi prosilcev za Dom zmanjkalo, saj je veliko povpraševanja. Želi si, da bi osebje in uslužbenci v Domu bili vedno dobri ter kvalitetno in strokovno usposobljeni za svoje delo, da bi se stanovalci v njem dobro počutili. Sama sem opazila in tudi nekaj oskrbovancev mi je povedalo, da je ga. Margaret Bratovž Margaret vedno vesela, vedra, mirna in ima lep odnos do vseh, zato jo spoštujejo. V času odraščanja otrok je ga. Margaret Vsakega rada ogovori in se zanima zanj, saj večkrat razmišljala o zaposlitvi in priložnost vsi potrebujemo tople besede. se je pokazala, ko je dr. Bah iskal uslužbence Ga. Bratovž, za vas veljajo Jezusove za dom Lipa. »Zaposlil me je v jeseni leta besede: »Vse, kar storite mojim trpečim 1987. Skupaj s sestrami smo začeli z delom bratom in sestram, meni storite.« Ni važno, v domu Lipa, za katerega je bilo takrat s kaj in koliko storite, iz malega raste veliko, strani starejših manj zanimanja. Začetki so saj »Bog ljubi veselega darovalca«. Želim bili prijetni in domači. Tudi vodstvo Doma vam še naprej obilo vedrine in veselja, ki nam je bilo zaupano,« pravi ga. Margaret. ga razdajajte drugim. Pri vsem tem pa naj Od leta 1993 se je poslovanje Doma preneslo vas spremljata Božji blagoslov in varstvo na državne ustanove, kar je pomenilo tudi Device Marije. spremembe v delu in vodenju, saj so morali upoštevati zahteve države. Danes pa je stanje Hvala vam za lep in prisrčen pogovor. še bolj drugačno; dela je vedno dosti, saj Bog z vami!

15 Glasilo kanadskih Slovencev Remembering My Mother Julka Stražar (1923 - 2007) Andrej Stražar

Julka (along with Marija, choirs. When the time came France, Tine, Janez, Štefan, to leave Austria three years Slavko, Karel, Ančka & later in 1948, Julka, along Vera) was the youngest with her sisters and cousins, of 10 surviving children chose to come to Canada of Apolonija Remec and because they heard that Franc Zorc. The Zorc family Argentina had big snakes. (house name Jarc) lived I was told this story by my in the village of Gabrje, mother. a beautiful, hilly farming They arrived at Pier 21 community about 5 km Julka Stražar in Halifax as did thousands from the town of Dobrova of other refugees and pri Ljubljani, in Slovenia. Today, the only displaced persons. Every refugee was surviving sibling of the Zorc family is required to sign an employment contract Ančka Kokelj, who is 94. Her other sister with a Canadian sponsor, who hired them in Canada, Vera Mesec passed away in 2002 as labourers. Julka, with the skills learned in and Štefan, who emmigrated to Colorado, camp kitchens, put herself down as a cook passed away last year. and was hired by a household in Quebec Julka was a teenager when WW2 City. She arrived at the mansion, occupied erupted. She fled her country with tens of by Jean Victor Allard, a Four Leaf Major thousands of other civilians to escape the General, who commanded brigades in new Communist regime. Along with her Germany and Korea and who was also the sisters, Ančka and Vera, her brother, Štefan, First French-Canadian to become Canada’s and her cousins, Anica, Mici and Lojzka Chief of Defence. When Julka entered the Zorc, she joined the exodus northward modern kitchen, it was unlike anything that through the mountain passes to find refuge she had ever seen. With no understanding in Austria. She travelled with the family of English or French, everyone resorted to of our Cardinal Aloysius Ambrožič. The pointing. One day the family requested Julka Zorc’s arrived in Vetrinje, where they lived to bake them an apple pie. The General’s in a field, under open Austrian skies for two three children watched as Julka tried to months before being moved to the Judenburg figure out what to do. Having no idea of what internment camp for displaced persons. Here a pie was, Julka began to pound and knead Julka honed her skills as a cook and sang in the dough by hand. A wine bottle was used

16 Glasilo kanadskih Slovencev for a rolling pin. The children, having no idea meal for the reception that took place at their of what a strudel was, snickered, thinking home on Merton St. this cook was not going to last. The resulting Our mother was happiest outdoors, apple strudel so impressed the Allard family working the garden and giving away the that it became a regular dessert for their fruits of her labour to family, friends and guests and family. Julka ran the kitchen and neighbours. At our Muskoka cottage, cooked for the general’s special guests. She she loved to swim, always challenging even got a military escort in a limousine to others into the cold water in early May or do her weekly grocery shopping. How cool at Thanksgiving. She had a much better was that! When Julka’s contract ended, the threshold for pain than the rest of us and Allard’s pleaded for her to stay and were such a zest for life! sorry to see her leave. She will always be remembered for her The Zorc girls headed for Toronto, where amazing dinners. She also made incredibly they all established their roots. Julka was decorated multi-tiered cakes for weddings and the parish cook for Fr. Mackle at Our Lady special occasions. I particularly remember of Lourdes church on Sherbourne. It was the cake that Mama made for my wedding here, at the Slovenian choir practices, that and also the large bible cake for the newly she met her husband, Frank, and her sister, appointed bishop. Vera, met her husband, Jaka Mesec. On one She loved to sing and had a beautiful of their dates, Frank tried to impress Julka alto voice; along with our father, she was an with his command of English. He knew of active member of the Marija Pomagaj church this spectacular dessert called a banana split, choir until she succumbed to her illness. She which was made of bananas, ice cream and was a devout Catholic and regularlly prayed whipping cream, topped off with a bright red the rosary and attended mass. cherry. When ordering, Frank confidently Besides singing, she loved the zither asked the waiter to bring him one split (citre). She taught herself to play this banana to share with his date. When the difficult 40 string instrument. She serenaded dessert arrived, Julka looked at Frank. Both us with melodies, proud to show us what she were puzzled at the presentation on the plate, had learned. She also had a good sense of which had a single banana, cut down the humour, with numerous comedy rountines middle, without any toppings. This was the that had us howling at home and a unique moment that solidified their commitment to ability to mimic and impersonate people. each other. A double wedding quickly ensued She always found something humourous with her sister Vera and Jaka Mesec, which to inject into a conversation. took place on August 25, 1951. Julka and Her gentleness was so endearing to Vera each made their own wedding dresses young children. This gentleness and her and, being a cook, Julka also prepared the serenading of songs is what Julka’s 5 beloved

17 Glasilo kanadskih Slovencev grandchildren (Adele, Robert, Tom, Emma She never complained about her lot in and Paul) will remember most about Mama. life or of her aches and pains, even when She encouraged her grandkids to »always be she first faced her battle with cancer eight good.« They loved her brocolli soup and years ago. She accepted the diagnosis and those big red raspberries from the garden. confronted this disease with the greatest She always finished her Sunday family of determination to will the disease into rosary by praying for her grandchildren, who remission. She was a fighter to the end. Even were above all most special to her. in the advanced stages of her Alzheimers, She was a devoted and loving wife and Julka pushed herself to be strong – never to my father’s best friend for over 56 years. complain. When the pain became unbearable To her three loving brats (Andrej, Martin and she knew God wanted to take her home and Helena), she was a completely selfless to eternal rest, she quietly surrendered on mother, always supportive of our endeavours February 25, 2007. and needs. To complete strangers, she The memory of her goodness, her offered her help, even while she herself was generousity, her devotion to her family and weak with illness. her pride in her Slovenian heritage will live on in her children and grandchildren. Marjan Pavlič 1950 – 2007 Slovensko skupnost, še skupine. Navduševal se je za posebej društvo Bled v meddruštveno sodelovanje Hamiltonu in Vseslovenski in je bil kot zastopnik kulturni odbor v Torontu, društva Bled vrsto let član je v sredo, 28. marca 2007 Vseslovenskega kulturnega presunila žalostna novica, da odbora, kjer je veliko prispeval je v hamiltonski bolnišnici k boljšemu meddruštvenemu nenadoma in nepričakovano v sodelovanju in komuniciranju, 56. letu starosti umrl Marjan ter pri organizaciji raznih Pavlič. prireditev. Marjan Pavlič je bil zelo V pogrebnem zavodu aktiven v slovenski skupnosti. Marjan Pavlič Markey-Dermody Funeral Dolgo let je bil član Vzajemne Home se je od njega poslovilo podporne zveze Bled v Beamsvillu, kjer veliko število sorodnikov in prijateljev, kar je bil nekaj let tudi podpredsednik. Kot dokazuje, da je bil med rojaki zelo priljubljen navdušen lovec je bil član Bledove lovske in da so cenili njegovo delo za skupnost. sekcije in dve leti tudi vodja društvene lovske

18 Glasilo kanadskih Slovencev Intervju s slovensko kanadsko pisateljico Irmo M. Ožbalt Cvetka Kocjančič Gospa Irma, lahko bi so Nemci kmalu izselili v rekla, da ste za naše Slavonijo. Od tam pa sta kanadske slovenske se že med vojno vrnila v b r a l c e n a j b o l j Žužemberk, kar so jima priljubljena pisateljica dovolili Italijani, ker sta in to predvsem zaradi imela domovinsko pravico tematike, s katero v Ljubljanski provinci. s e m n o g i l a h k o identificirajo ali vsaj ob Lahko poveste nekaj njej razmišljajo o svoji o študentskih letih v mladosti tam v domovini, Ljubljani in o učiteljskem ko je bilo življenje poklicu, ki ste ga opravljali povsem drugačno, a nam v domovini? je zagotovilo vrednote in moči, da se v tujini lažje V L j u b l j a n i s e m soočamo s problemi, ki stanovala v Zavodu šolskih nam jih nasuje življenje. sester na Lončarski stezi, Povejte nekaj o svoji kjer so sestre poleg zavoda mladosti. za gojenke imele tudi znamenito vezilnico. Najprej sem hodila na Poljansko gimnazijo, Rodila sem se v Žužemberku na potem pa sem se vpisala na učiteljišče in Dolenjskem, a ko mi je bilo manj kot tri tam junija 1945 zaključila tretji letnik. leta, smo se preselili v Šempeter v Savinjski Sredi četrtega letnika pa so me – skupno dolini. V družini smo bili štirje. Imela sem z več kot sto drugimi dijakinjami – z dve leti starejšega brata, ki pa je, čim je učiteljišča izključili na osnovi “paragrafa o bilo treba v šolo, odšel k stari mami in teti vedenju in učenju”. Ker sem vse razrede na v Žužemberk; to zato, ker je tam poučevala gimnaziji in učiteljišču končala z odličnim najina teta Rafaela in ker je bilo do šole le uspehom, je bila ta utemeljitev ne le dve minuti. cinična, ampak nesmiselna. Šlo je seveda Jaz pa sem v osnovno šolo hodila v za politiko: vzgojena sem bila katoliško Šempetru, v prve tri razrede gimnazije pa in torej neprimerna, da bi poučevala novo sem se dnevno vozila z vlakom v Celje. Ko so mladino. Savinjsko dolino zasedli Nemci, me je mama Jeseni 1946 je vse učiteljiščnice sprejela takoj odpeljala v Ljubljano, kjer je že hodil na “svojo” gimnazijo, IV. žensko, prof. Dora v klasično gimnazijo moj brat Silvo. Starše Vodnik, ki se je pravkar vrnila iz Dachaua

19 Glasilo kanadskih Slovencev in je bila tedaj ravnateljica te šole. Na tej Kakšni so bili vaši prvi začetki v gimnaziji sem junija 1947 maturirala, spet z Kanadi? odliko. Po maturi sem na ljubljanski univerzi študirala slavistiko in germanistiko. Zadnji V Kanado smo prišli leta 1966. Že leta dve leti na univerzi sem honorarno poučevala 1967 mi je uspelo dobiti službo na jezikovni na Tehniški srednji šoli. Diplomirala sem šoli za zvezne uslužbence. Na tej montrealski leta 1952. šoli sem potem 23 let, to je do upokojitve leta 1990, poučevala TESL (Teaching of Zakaj ste odšla v tujino? English As a Second Language) francoske uslužbence zvezne vlade. Zaradi še zmeraj “črne” karakteristike mi kljub moji odlični diplomi (“deset pik”) niso V Kanadi ste si pridobili tudi magisterij dali službe drugje kot na mali osemletki na in doktorat ... Polzeli v Savinjski dolini, čeprav tam niso potrebovali diplomirane slavistke in še manj Ker sem imela le ljubljansko diplomo, anglistke. Na Polzeli sem ostala dve leti, sem se zaradi “lažjega poslovanja” odločila, potem pa sem dobila službo bibliotekarke na da si pridobim še kanadske diplome. Tako slavističnem oddelku ljubljanske univerze. sem se vpisala na Oddelek za ruščino in Administrativno delo pa mi ni bilo v veselje. slovanske jezike na univerzi McGill, kjer Začela sem se resno dopisovati s svojim sem si leta 1973 pridobila magisterij (M.A.), bivšim kolegom z germanistike, ki je že dve leta 1978 pa še doktorat. Študij je v glavnem leti živel v Sydneyu, Avstralija. Odločila obsegal le ruščino (drugih slovanskih jezikov sem se, da se mu pridružim. Tako sem leta kljub imenu oddelka niso upoštevali), za obe 1957 odšla iz Jugoslavije in se v Avstraliji diplomski nalogi (theses) pa sem si izbrala s svojim “starim prijateljem” poročila. V slovenski jezik (Case Fraquency in Slovene Sydneyu sem na srednji šoli poučevala Noun Declension – za magisterij, Social največ francoščino, pa tudi angleščino. Tam Misfits in Morley Callaghan’s and Ivan sta se nama rodila oba otroka. Cankar’s Fiction, literarno razpravo, kjer je Ker pa sem v domovini pustila stare, bila tema primerjalna – za doktorat.) bolehne starše, smo se po petih letih vsi vrnili v Slovenijo. Z možem sva se zaposlila Ukvarjali ste se tudi z raznimi strokovnimi na Višji komercialni šoli v Mariboru. Ker se razpravami o slovenskem jeziku ... mož ni mogel sprijazniti z novimi razmerami doma, je sklenil, da se spet izselimo, a ne več Po diplomah na McGillu sem začela v daljno Avstralijo, temveč v Kanado, od sodelovati na raznih konferencah AAASS koder bo veliko lažje iti večkrat na obisk k in za slovenske skupine prispevala več staršem v domovino. razprav; nekaj jih je bilo objavljenih

20 Glasilo kanadskih Slovencev v njihovih publikacijah. Teme so bile Leta 1994 je Mohorjeva družba v največ iz literature, pa tudi iz jezika. Po Ljubljani izdala zbirko mojih črtic, ki so bile dogovoru s prof. W. Derbyshirom z univerze predhodno objavljene v Prosveti, v knjigi Rutgers sem napisala tudi obsežen učbenik Mrzle peči. Štiri leta kasneje pa je Dolenjska slovenščine za angleško govoreče študente. založba v Novem mestu izdala mojo drugo Knjiga ni nikoli izšla – nekaj se je zataknilo zbirko črtic pod naslovom Dež gre. “v ozadju”. Nekaj mojih razprav je izšlo Pisala sem še naprej in verjetno bo tudi v publikacijah ljubljanske univerze, v pri Mohorjevi družbi še letos izšla moja zbornikih konferenc. tretja zbirka (najbrž pod naslovom Kaj pa razprodaja iz garaže?). Pri literarnem ustvarjanju ste se v glavnem usmerili v pisanje črtic in novel Lahko poveste še nekaj o vašem ter v prevajanje? Lahko poveste kaj več prevajalskem delu? o tem? Iz slovenščine v angleščino sem prevedla Leta 1980 me je urednica slovenske Vorančevo novelo Samorastniki, ki je leta strani čikaške Prosvete prosila, naj ji 1983 izšla v New Orleansu pri založbi “nekaj” napišem, karkoli, ker ni imela skoraj Prometej kot The Self-Sown, v dvojezični nobenih dopisnikov. Tako se je začela (oz. izdaji. Ta novela je bila ponatisnjena v spet prebudila) ustvarjalna, literarna plat Ljubljani leta 1994 pri Društvu slovenskih mojega intelektualnega dela. Prosveti sem pisateljev in izšla skupno s prevodom začela pošiljati drobne črtice, opise – vse Vorančeve novele “Ljubezen na odoru”, iz spominov na Slovenijo. Ker sem vedela, Passion Above the Precipice. Januarja 2007 da so bralci preprosti ljudje, stari, največ je ljubljanska založba Družba Piano izdala Dolenci, ki še komaj kaj razumejo slovensko, moj prevod Prežihovih črtic Solzice (Tear- sem izbirala snovi iz svoje mladosti. Ti zapisi drops). so pritegnili tudi pozornost Rodne grude, Zaman čakam na kakega slovenskega mesečnika Slovenske izseljenske matice sodobnega pisatelja, ki bi me pritegnil do v Ljubljani, oz. njenega urednika Jožeta take mere, da bi se lotila prevoda. Najnovejši Prešerna, ki je v RG ponatisnil nekatere teh romani (na pr. Zmagoslavje podgan N. črtic. Istočasno me je prosil za prispevke Detele, ki je lani dobil nagrado Kersnik) pa v angleščini za revijo Slovenija, angleško mi zbujajo naravnost fizični odpor. Škoda. pisani mesečnik, ki ga je tudi izdajala SIM Prevajala sem tudi obratno: iz angleščine v Ljubljani. Za to publikacijo sem prispevala v slovenščino. Pri Mohorjevi družbi (Celje daljše črtice in novele, največ iz mojega 1999) je izšel moj prevod zbirke The Snow tukajšnjega življenja, vse dokler je revija Walker F. Mowata pod naslovom Tista, ki izhajala. prihaja po snegu.

21 Glasilo kanadskih Slovencev Mowata zelo cenim, posebno njegov niso več doma. Pred leti sva z možem kupila bogati jezik in njegovo empatijo s kanadskimi prijeten “condo” v Sarasoti, na Floridi, in domorodci, favno in floro. tam preživela več zim. Lani pa se nam je Začela sem tudi prevajati M. Lawrenca med našo odsotnostjo naredila huda škoda (Jest of God), pa je ostalo nedokončano. in ker zaradi moževe bolehnosti kanadskim Zelo cenim in rada berem sodobne zimam ne moreva več ubežati za dolge pisatelje iz Maritimes, a kakega prevoda se mesece, sva jeseni 2006 to naše pribežališče doslej še nisem lotila. prodala. Ni mi veselo pri duši. Slavna M. Atwood me fascinira s svojo inteligenco, njeni romani pa me ne Najlepša hvala. Želim vam še veliko ogrevajo. zdravih in literarno plodnih let, saj vem, da imate še veliko idej in načrtov za Kako preživljate jesen življenja? prihodnost in da naši ljudje z velikim veseljem prebirajo vaše črtice. Otroka in vnuki so odrasli, že zdavnaj

22 Glasilo kanadskih Slovencev Nova škofija v Murski Soboti: Pomurska sedanjost iz preteklosti za novo prihodnost Govor murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška na koncertu KSK 10. marca 2007 v Torontu Prinašam vam prisrčne pozdrave iz domovine, predvsem pozdrave vseh slovenskih škofov, še posebej pa pozdrave iz nove škofije z obeh bregov reke Mure s sedežem v Murski Soboti. Vsi naši duhovniki, redovniki in redovnice ter mnogi verniki so mi naročili, naj vam prenesem njihov pozdrav in zagotovilo, da nenehno živite v njihovih srcih. In še nekaj: po naših župnijah se pogosto sliši molitev tudi za vas, ki nas povezuje. Želeli ste, da skupaj z vami v kratki predstavitvi zaustavim pogled na sedanji in pretekli resničnosti naše nove škofije, ki zajema vsestransko slikovito področje na obeh bregovih Mure: od prleških in štajerskih z vinogradi posutih gričev do prekmurske žitne ravnice, ki se kot nekdanje Panonsko morje vzvalovi v vzpetine Goričkega.

Nova škofija Nova murskosoboška škofija je bila »spočeta« 7. aprila 2006, na najverjetnejši dan Jezusove smrti, takrat jo je papež Benedikt XVI. ustanovil. Na petnajsto obletnico slovenske državnosti 25. junija 2006 pa je bila »rojena«, ko je bil posvečen njen prvi Škof dr. Marjan Turnšek škof in jo je sprejel v posest. To je bil čudoviti Spoštovani predsednik Kanadskega praznik za severovzhodno Slovenijo, za slovenskega kongresa in njegovi člani, njenega pristnega, gostoljubnega, a tisoč let spoštovani generalni konzul RS v Kanadi, tlačenega človeka. Bilo je vroče, a bilo je tudi dragi rojaki, drage Slovenke in Slovenci, božje in človeško lepo. Naša škofija obsega dragi gostje! tri dekanije: lendavsko in murskosoboško

23 Glasilo kanadskih Slovencev na levem bregu Mure ter ljutomersko na nepretrgano posvečevali pomursko zemljo njenem desnem bregu. Vse skupaj premorejo in tako močno zakoreninili sveto Kristusovo 36 župnij, od katerih je samo ena v soupravi, Cerkev, da je bila sposobna roditi mnoge vse ostale imajo vsaka svojega župnika. znane in nepoznane junake vere, ljubezni V škofiji deluje 50 škofijskih duhovnikov, do domovine in materinega jezika vse do trije diakoni, 13 redovnikov (9 salezijancev božjega služabnika Danijela Halasa, za – 8 duhovnikov in 1 brat: Veržej, Radenci, katerega poteka proces za razglasitev za Kapela, Dokležovje; 4 kapucini: Kančevci), svetnika, ki se nagiba v sklepno fazo na 15 redovnic (hčere Marije Pomočnice škofijski ravni. Svetost pa je znamenje – 6, frančiškanke Brezmadežnega spočetja živega krščanstva. – 4, sestre križniškega reda – 5) in ena Čeprav na tem mestu ne morem razviti članica svetne ustanove Družine Kristusa celotne zgodovine pokrajin na obeh straneh Odrešenika; v bogoslovju v Mariboru pa Mure, ne morem ne imenovati nekaj imen, imamo poleg treh diakonov – letošnjih ki so na naših tleh ohranjali in krepili novomašnikov še pet bogoslovcev (1 v 1. duha svetih bratov Cirila in Metoda, zlasti letniku, 1 v 3. letniku, 2 v 5. letniku in 1 na slednjega, katerega škofovska oblast je pastoralni praksi). Vse to zajema ozemlje z segala na tla Spodnje Panonije vse do Ptuja nekaj več kot 120.000 prebivalci, od katerih in je bil eden prvih znanih pastirjev svete je približno 95.000 katoličanov; ostalo so Cerkve na tleh sedanje škofije. Naj si za to evangeličani, binkoštniki, adventisti, nekaj predstavitev sposodim zgoščeno sintezo, ki kalvincev ter manjše število pripadnikov jo je v pridigi ob priliki moje posvetitve in novejših duhovnih skupin ali pa deklarirano prevzema škofije v posest naredil mariborski nevernih. nadškof metropolit dr. Franc Kramberger: »Zahvala velja tudi dolgi vrsti zaslužnih mož Pogled v zgodovino – duhovnikov, ki so že v davni preteklosti Novoustanovljena škofija Murska na svoj način zaznamovali slovensko Sobota ima svoje korenine. Ni nastala ozemlje na eni in drugi strani Mure, ter iz nič. Zrasla je iz mariborske škofije. /…/ skrbeli, da je slovenski narod tod Nastala je na ozemlju, ki je izredno bogato ohranil vero, jezik, kulturo, dom in rod. V s kulturno in versko dediščino. Hvaležni preroški perspektivi so pripravljali današnji smo rodovom pred nami, da je Cerkev na dogodek: Mikloš Küzmič (1737-1804), pomurskih tleh že dolgo živa. Od rimskih župnik pri Sv. Benediktu v Kančevcih, časov sv. Martina, ki se je rodil v neposredni očak Slovenske okrogline; Jožef Košič bližini, preko delovanja sv. bratov Cirila (1788-1867), župnik v Gornjem Seniku, in zlasti Metoda, ki je tudi glavni zavetnik ki je prinesel Slomškovega duha v te kraje nove škofije, nato so naprej tukaj rodovi in po Slomškovem zgledu delal za omiko kristjanov z vero in molitvijo bolj ali manj prekmurskega človeka; dr. Franc Ivanòcy

24 Glasilo kanadskih Slovencev (1857-1913), ki so ga poznavalci imenovali: rodovnik Jezusa Kristusa, ki je poln imen, Oče ogrskih Slovencev, prekmurski Slomšek, a za vsakim imenom je živa zgodovina Slovenski Mojzes /…/. In kdo bi mogel odrešenja. Tako bi lahko rekli, da smo s temi prezreti oba Jožefa Klekla (starejši 1874- imeni preleteli rodovnik naše nove škofije. 1948; mlajši 1879-1936)! Tudi na desni Zaradi zgodovine nam, glejte, res nikakor ni strani Mure stopajo v ospredje velike in treba gledati v tla! Nasprotno, z veliko mero za ves slovenski narod zaslužne osebnosti: ponosa lahko zaradi tolikih velikih mož in Jakob Missia (1838-1902), prvi slovenski tudi žena (o katerih pa, žal, vemo manj), ki kardinal; še prej Peter Dajnko (1787-1873), so svoje življenje vtkali v versko in kulturno Franc Kovačič (1867-1939), Peter Kovačič preteklost te dežele, ponosno pogledamo v (1899-1966), Matija Slavič (1877-1958) … oči vsakemu, ki pride mimo. To niso samo imena zaslužnih duhovnikov; A vsa ta klenost, ki sije iz te vrste v njih je ovekovečena usoda slovenskega sijajnih ljudi, se je kalila v generacijah, ki naroda in Cerkve tu, na severovzhodu so prestregale valove ognja trpljenja, krvi naše domovine. Na poseben način pa je in tlačenja, ki so od časa do časa preplavili zaznamoval novo murskosoboško škofijo našo ravnico in gorico. Najzgodnejši odtisi Božji služabnik Danijel Halas (1908-1945), nasilnih pljuskov v lončarsko ilovnati mučenec po drugi svetovni vojni. S svojim plasti naše zemlje segajo v čas pustošenj mučeništvom, ki se je končalo v Muri, je nomadskih Hunov, ki so v 5. stoletju preko posvetil in skrivnostno povezal obe strani teh krajev vdrli v Italijo. Nato so le-te reke Mure. Ta sveta povezava se danes vidno prekrili odtisi novih nomadov, Slovanov uresničuje v ustanovitvi nove škofije.« in Avarov. Vsi so pustili tudi del svojega Vsem omenjenim bi bilo treba dodati človeškega potenciala na tem ozemlju, ki še izredno dolgo vrsto pomembnih imen na se je počasi oblikoval v prekmurskega in primer Štefan Küzmič, Jožef Borovnjak, prleškega človeka. Krščanstvo, ki se je v teh Stanko Vraz, jezikoslovec Franc Miklošič, ognjenih zubljih nomadov skoraj upepelilo, filozof dr. Franc Veber, dr. Ivan Jožef je v 9. stol. spet zagorelo izpod pepela in Tomažič, duhovnik in politik dr. Anton to pod nitranskim knezom slovanskega Korošec, dr. Vekoslav Grmič, Edvard rodu Pribinom s pomočjo salzburških Kocbek, Lojze Kozar st., dr. Anton Trstenjak misijonarjev (takrat bi naj nastale tri cerkve in vsekakor letošnji petinosemdesetletnik na ozemlju Pomurja: v Radgoni, Lendavi in mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Buzincih – izginuli kraj pri Murski Soboti). Vsi ti so v to zemljo na obeh straneh Mure Pribinov sin knez Kocelj pa se je navdušil vtisnili krščanski pečat in pridih, ki ga ni nad misijonarjema iz Soluna, bratoma mogoče spregledati ali odmisliti. Zgodovina Cirilom in Metodom. Žal je moral Metod kot niso dnevi, ki bežijo, ampak ljudje, osebe, ki škof v izgnanstvo in cerkveno upravo nad so mejniki sredi sveta. V evangelijih imamo Prekmurjem so prevzeli bavarski škofje.

25 Glasilo kanadskih Slovencev Naslednji pravi cunamij je za slovansko ko je Prekmurje postalo redni sestavni del prebivalstvo in krščanstvo pomenil vdor škofije Maribor. Prav ob dogajanju po letu Madžarov v 9. in 10. stol. Šele čez dobri 1919 je bila prva priložnost, da bi dežele ob dve stoletji se pod Zagrebško in Győrsko Muri postale samostojna krajevna Cerkev, škofijo katolištvo v Prekmurju spet prične a so različni razlogi, morda predvsem organizirano vzpostavljati. Protestantizem neenotnost med duhovniki, to preprečili. se je v pokrajini ob Muri hitro pojavil, že v prvi polovici 16. stol., najprej v Radgoni, Izseljevanje prekmurskega človeka ko pa so lendavski grofje Banffyji v začetku Pokrajina ob Muri in vse do Rabe 17. stol. sprejeli Lutrovo vero, se je močno je bila vedno na tak ali drugačen način razširila po Prekmurju. Marija Terezija je mejna v prostorskem smislu ali v smislu z ustanovitvijo škofije v Sombatelu leta narodnostnega zatiranja, še posebej pa po 1777 močno posegla v dogajanje v tem priključitvi k Jugoslaviji in zlasti v obeh predelu. Po razpadu avstroogrske monarhije povojnih obdobjih. Obrobnost in obmejnost je vse cerkvenoupravno dogajanje postalo pa imata vedno za posledico gospodarska madžarsko. Za slovenski del prebivalstva so nevlaganja v področje in zato rastočo bili to sicer različni časi, a v glavnem je bil nerazvitost, kar je na poseben način postalo to zanje težek udarec in čas hudih pritiskov. drastično očitno v času komunistične S pomočjo škofije so sicer izšle tudi prve vladavine. To pa je sililo ljudi, da so morali za katoliške knjige v prekmurščini, ki so delom preko meje ali celo povsem zapustiti omogočile tisto narodno, kulturno in versko dom. Zato je Prekmurje eno izmed naših zavest, ki je ob koncu 19. in prvi polovici 20. najbolj prizadetih območij glede izseljenih stol. rodila prekmurske katoliške duhovnike, ljudi. V različnih valovih se je izselilo tisoče ki so bili sposobni stopiti v ospredje Prekmurcev praktično v vse predele sveta, obrambe slovenstva v Prekmurju. S pomočjo ponekod celo tisoč in več iz posameznih široke pastorale, ki je poleg bogoslužja in krajev. Ne nazadnje so mnogi tukaj med poučevanja v slovenščini pomenila tudi vami žive priče tega mačehovskega odnosa tiskanje slovenskih časopisov in revij domovine do prekmurskega človeka. (Novine, Marijin list). Vse to je uspešno A pri tem je eno gotovo: domovine, svoje kljubovalo madžarizaciji, ker so za vsem besede in prekmurske duše ter katoliške vere tem stale neomajne osebnosti slovenskih ta človek ni zavrgel. Vedno bolj ugotavljam, duhovnikov (Ivanocy, Klekl, Sakovič, Baša ko hodim po naših župnijah, kako žive so in mnogi drugi). Po priključitvi Prekmurja bile in so še vezi med vami, ki ste razsejani Sloveniji (Jugoslaviji) leta 1919 je to ozemlje po svetu, in domačimi ljudmi, kraji in kmalu prišlo pod administraturno upravo župnijami. Vsestransko ste prisotni: z obiski, mariborske škofije, kar je s presledkom med z molitvijo in spomini, pa tudi z izredno drugo svetovno vojno trajalo do leta 1964, gmotno pomočjo, kadar je bilo potrebno.

26 Glasilo kanadskih Slovencev Tudi zaradi tega »razširjenega Prekmurja« drastično je padanje rodnosti v Prekmurju, je Prekmurje doma postajalo drugačno, saj smo demografsko na samem slovenskem predvsem lepše. Zato se mi zdi pravično in dnu. Področje mladih je prav tako močno pošteno, da ste prekmurski izseljenci lani izpostavljeno. Čeprav se šolski sistem dobili v Črenšovcih svoj prvi spomenik. V izboljšuje, je še daleč od tega, da bi pomagal veselje mi je, ko se zavem, da je pravzaprav privzgajati prave vrednote, zato bomo morali po srcih, ki bijejo za novo murskosoboško še razmišljati o katoliškem privatnem šolstvu. škofijo, naša škofija veliko številčnejša, kot Pri mladih vedno nekoliko zamujamo, sem prej navedel. preveč se jih že ta trenutek omamlja, umira v prometnih nesrečah zaradi objestnosti … In prihodnost Nadaljevali in poglabljali pa bomo tudi A korenine nas zavezujejo. Če iz njih ekumensko razsežnost verskega življenja v črpamo, moramo roditi tudi sadove v novi škofiji, kar pa ni nič kaj lahka naloga, sedanjosti za prihodnost, sicer smo mrtvi. čeprav nam jo je izrečno naročil Kristus. Tudi sodobna kultura, ki postaja vse bolj Mešani zakoni prej prinašajo s seboj globalna, a se dogaja na tleh naše škofije, je obojestransko poplitvenje verskega življenja potrebna krščanske »soli« in »kvasa«. Ne kot poglobitev. z vsiljevanjem in na silo, ampak z globino Do nedavnega so bile župnije naše nove vere in kulturo, ki sami govorita zase, ki škofije »žitnica« duhovnih poklicev. O, da bi se sami ponujata kot alternativa kulture to bile tudi poslej! Nekdaj benediktinci danes življenja vsej ne-kulturi smrti, ki dobiva pa kapucini, salezijanci, sestre hčere Marije vedno bolj grozljive razsežnosti tudi ob pomočnice, frančiškanke Brezmadežnega Muri. Z ničemer nam ni prizanešeno. Tudi spočetja in križniške sestre posvečujejo to nova škofija je božje orodje za razširjanje zemljo s posvečenim življenjem. Želim si, kulture življenja. Pogumno želimo katoliški da bi število bogoslovcev in duhovnikov ter kristjani z obeh bregov reke Mure sprejeti ta redovnic in redovnikov raslo, a brez otrok izziv! Poleg uresničevanja rednih usmeritev, in poglobljenega verskega življenja v naših ki so začrtane v Sklepnem dokumentu družinah tega ne bo. plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, bomo vnovično evangelizacijo morali Sklep posebej usmeriti na področje zakonskega in Ves ta pregled zgodovine in sedanjosti družinskega življenja, saj je v tem pogledu naše krajevne Cerkve dokazuje, da je Cerkev severovzhodno področje Slovenije še posebej predvsem nekaj živega, je živ organizem, v nezavidljivem položaju. Neobčutljivost ki ima svoje poslanstvo, svoje naloge in za vrednoto zakramenta zakona vse bolj zato tudi povsem konkretno strukturo. dokazujejo številne izvenzakonske skupnosti Čeprav se bistvo Cerkve dogaja v odnosih mladih sredi trdnih katoliških družin. Prav med konkretnimi ljudmi, ki postanejo

27 Glasilo kanadskih Slovencev duhovni prostor srečanja z Bogom, pa so Dragi rojaki, hvala vam za vso pomoč, ki strukture pri tem tudi pomembne. Lanska ste in nam jo še nudite; hvala za pomoč ob ustanovitev treh novih škofij v Sloveniji ne ustanavljanju nove škofije in zdaj ob njenih pomeni samo številčnega povečanja, ampak prvih korakih! predvsem olajšanje neposrednih odnosov Hvala tudi za povabilo, da morem biti med škofom in duhovniki, med škofom in tu med vami! verniki po posameznih škofijah, pa tudi bolj Bog vam plati za vse! živo dogajanje med župnijami in v župnijah samih. Da je Cerkev na Slovenskem zaznala to potrebo in da jo je vesoljna Cerkev prepoznala kot potrebno in primerno, je seveda znamenje živosti katoliškega cerkvenega občestva v naši domovini. Kot prvi murskosoboški škof želim predvsem uresničiti Pavlovo načelo, da naj bi vsem postal blizu kot njihov pastir in to v imenu Jezusa Kristusa. To predvsem pomeni, da se škofija kot krajevna Cerkev konkretno uresničuje kot zakrament edinosti. Resnični Kristusov duh ne more razdvajati, razen od greha, ampak povezovati. Povezovanje pa spet ne pomeni uniformiranosti, ampak omogoča enost v različnosti. Različnost mora postajati vedno bolj naše bogastvo in ne vzrok egoističnega ločevanja. Slovenci, Madžari, Romi in Hrvatje v naši škofiji imamo idealno priložnost, da zaživimo katoliškost - vesoljnost Kristusove Cerkve. Prav tako imamo bolj kot drugod po Sloveniji priložnost zaživeti ekumenskega duha, za katerega je Jezus molil pri zadnji Pregovora večerji. Vse to in še marsikaj drugega je pred “Resnično naklonjenost lahko pokažemo že z najmanjšim darilom; dragocene stvari so tiste, ki Pomurjem kot izziv tako za Cerkev kot za prihajajo s prijateljstvom.” – Teokrit mlado slovensko državo, ki tudi sicer počasi pomaga k vsestranskemu razvoju. Malo Radodarnost nam omogoči, da ponudimo svoje počasi gre, a tudi počasi se daleč pride. edinstvene darove. Kajne!?

28 Glasilo kanadskih Slovencev Spomini na Veliko noč Cvetka Kocjančič Na domačo vas me najbolj vežejo Avstrijo, od tam pa v Argentino in se nam spomini na Veliko noč. Morda zato, ker je od tam ni nikoli oglasil. Svoje duhovniške bilo pri hiši veliko trpljenja in nas je Velika knjige je pustil doma in tako je nam prišla v noč vsako leto znova opominjala na smisel roke tista knjiga evangelijev. trpljenja in na obljubo odrešenja. Morda Na veliki četrtek je vsa družina šla skupaj zato, ker se je narava ta čas odela v pomladno v cerkev. Podoživljanje zadnje večerje name cvetje in z zvončki, podleski, trobenticami v otroških letih ni naredilo posebnega vtisa in vijolicami razveselila otroška srca, in sem globlji pomen tega dejanja doumela tako da smo lahko upravičeno upali, da za šele mnogo pozneje. Moji otroški možgani zimo pride pomlad, za žalostjo veselje, za preprosto niso mogli razumeti, zakaj se je smrtjo vstajenje... Morda zato, ker je vas na Jezus tako ponižal, da je svojim učencem velikonočno jutro tako praznično izgledala, noge umival, in zakaj svojega trpljenja in ljudje so si bili med sabo dobri in so s stikom smrti ni preprečil, če je že vnaprej vedel, rok drug drugemu želeli veselja, sreče, miru da bo izdan. Še najbolj skrivnostne in in božjega blagoslova... nerazumljive so bile besede “Pijte in jejte Navdušeno pričakovanje Velike noči se - To je moja kri... To je moje telo...” Sicer je začelo že na cvetno nedeljo. Bratje so si je tudi mama včasih doma čudno govorila, že dan poprej narezali šib, mačic in bršljana da ji kri pijemo, če smo se otroci med sabo in si naredili butare, ki so jih nesli k jutranji prepirali. Ampak vsaj toliko sem tedaj le maši blagoslovit. Skupaj z zelenjem je bila razumela, da sem se zavedala, da mi ni ta dan vsa zemlja blagoslovljena in nam, treba vsega razumeti in da lahko odraslim otrokom, je bilo dovoljeno, da smo bosopeti verjamem. začeli skakati po travi. To so se noge odpočile Obred Velikega petka je bil veliko od trdih in pretesnih čevljev. bolj nazoren, čeprav ni šlo za grafično Ob večerih, ko se je nad našo vasico prikazovanje Kristusovega trpljenja in zgrnila noč, je redno prihajala k nam soseda smrti. Že same podobe križevega pota, ki so Neža, ki je sama živela v svoji slamnati visele na stenah vaške cerkve, so mi vtisnile kolibi, da je z nami molila rožni venec. nepozabne občutke groze, ki je na Veliki Ob soju petrolejke je potem oče prebral petek prišla do vrhunca. Ideja, da ljudje drug še odlomek iz evangelija. Pravzaprav, drugemu povzročajo trpljenje in smrt, mi niti tiste knjige, ki je ostala pri hiši kot edini v otroških letih ni bila tuja, saj je v povojnih spomin na strica Toneta, nismo nikoli tako letih še povsod dišalo po sovraštvu in smrti. imenovali. Otroci smo jo poznali bolj kot Smrt človeka, ki je med ljudmi sejal božjo Tonetovo knjigo, čeprav strica Toneta nismo ljubezen, pravičnost in dobroto, je vzbujala nikoli videli. Po vojni je z begunci odšel v sočutje pri odraslih in pri otrocih.

29 Glasilo kanadskih Slovencev Starši so nas že v otroških letih uvajali v pritrkovati. Obredu vstajenja je sledila češčenje križa. Jezusa, ki je bil luč resnice, procesija skozi vas. Iz otroškega spomina so ljudje, ki so ga še nekaj dni poprej so mi ostale samo fragmentirane podobe: hvaležno pozdravljali z oljčnimi vejami, nebo, ki so ga navadno nosili štirje vaški poslali v smrt, ga položili v grob in nanj starčki, pod njim župnik z monštranco, zavalili veliko skalo. Toda Kristus, ta večna pevci z notami, čeprav se verjetno nihče Resnica, je vstal iz groba in ga niti mogočna izmed njih, razen sošolke Lojze, ni zastopil skala, niti budne oči stražarjev niso mogle na note, njihovo radostno petje, ki se je zaustaviti. Pokazal se je svojim učencem, razlivalo po vsej vasi v hladno nedeljsko da bi jih pomiril. jutro, z nabožnimi slikami in gorečimi Tudi o skrivnosti Jezusovega vstajenja v svečami okrašena okna.... otroških letih nisem razmišljala, v spominu Doma je mama razložila velikonočni pa so ostale podobe božjega groba, ki so žegen iz jerbasa in dobrote narezala in ga vsako leto postavili v cerkvi, prodirljivi naložila na krožnike. Od vsake jedi smo pogledi s sulicama oboroženih stražarjev, si nekaj naložili, saj je imelo vsako jedilo češčenje križa... svojo simboliko, ki naj bi nas spominjala na Velika sobota je bila določena za kuhanje Kristusovo trpljenje: hren na žeblje, potica in pospravljanje. Mama je že navsezgodaj na trnjevo krono, rdeče pobarvani pirhi na spekla kruh in potico, skuhala šunko, oprala Kristusovo kri... hren in pripravila pirhe. Opoldne je stvari Šunka in potica sta bili pri nas zelo redko zložila v jerbas in z drugimi ženskami na mizi, zato nam je že to veliko pomenilo, vred odnesla velikonočne jedi v cerkev pravo veselje in radost velikonočnih blagoslovit. Dobrote so potem ostale v praznikov pa sta bila v tem, da smo bili ta jerbasu na mizi do naslednjega dne. O, kako dan vsi skupaj, ne samo fizično, temveč tudi mamljivo je dišalo po vsej hiši, ampak post duhovno povezani in prerojeni. smo tiste čase zelo resno spoštovali, tudi otroci. Ne samo pri jedi, tudi v drugih rečeh smo se morali ta dan zadržati, tudi prepirati se otroci nismo smeli med sabo. Zvonovi so tisti čas umolknili in lesene raglje so bile le slabo nadomestilo, tako da smo otroci večkrat zaradi tega šolo zamudili. Velika nedelja je bil tisti najbolj težko pričakovani dan. Vsi smo šli k jutranji vstajenjski maši. Ob božjem grobu nismo več čutili groze, pač pa občutek zmagoslavja: vse je bilo osvetljeno, ko je župnik slovesno zapel Alelujo in so zvonovi začeli slovesno Žegen (1920) Maksim Gaspari

30 Glasilo kanadskih Slovencev Kratka zgodba iz preteklosti Martin Polanič

...“Kje so tiste stezice, ki so včasih “Nič se ne opravičuj, vesela sem, da si bile…?“ se spomnil!“ Podobne misli, z nekoliko spremenjeno Po kamnitem nabrežju se spustim do vsebino, so me obšle pred nekaj leti, na vode, zajamem jo v dlani, potem pa skozi obrežju Mure... prste precedim nazaj v strugo - moral sem “Kje so tisti mlini, ki so nekdaj tu se rokovati. bili...?“ Pogled se mi ustavi na starem mlinu, zibajočem se na dveh okornih čolnih, pritrjenih z jekleno vrvjo na obalo. Veliko leseno kolo spominja na velike parnike z reke Mississippi iz časov Marka Twaina. Duh po pečenih ribah in bučnem olju mi pove, da si mlinar pripravlja kosilo. Gruča ljudi z vrečami zrnja pred mlinom kramlja o vremenu. Malo nižje se bregu približuje brod. Vešča brodarjeva roka ga spretno pritisne ob pomol. Tu ga čaka vprega s skrbno naloženim senom, pokritim Radovednost in navezanost nanje iz z belo plahto. Živina, navajena prevozov čez mladosti me je pripeljala na obrežje reke. V reko, brez strahu zapelje na krov, katerega v resnici bi se stari znanki moral opravičiti za sredini krasi znamenje križa, okrašenega s dolgo odsotnost, ki je mejila na brezbrižnost cvetjem in suhim klasjem. Tudi nekaj dečkov ali pa na pozabo starega prijateljstva iz v kopalkah se z vprašujočim pogledom v otroških let. brodarja prerine na krov. Na drugem bregu Pa me je prehitela. S svojo šumečo se samotni kopalec spušča v vodo in preden in pluskajočo vodo mi je izrekla se prepusti valovom, še naredi znamenje dobrodošlico. križa.

31 Glasilo kanadskih Slovencev Po reki navzgor se mi pogled ustavi grafiti, je še tu. Zapuščena na bregu spominja na majhnem otočku, ki jih reka kakor na preteklost . igravi otrok ustvarja, razdira, prenaša in Skozi šumenje valov poslušam pripoved spet ustvarja, zdaj tu, zdaj tam. Tudi tam reke in razumem njeno tožbo. Ujeta v strugo je skupina dečkov. Po njihovem tekanju in polzi, kakor ogroma solza, v daljave, dokler kričanju bi sodil, da se odigrava eden od se ne izgubi nekje daleč na obzorju. prizorov iz pustolovščin Karla Maya. Iz tega sanjarjenja me vzdrami brneči glas mopeda. Voznik mi pomaha in oddrdra naprej po zapuščenem in zaraslem kolovozu. Ni več mlinov, ne škripajočega škripčevja, po katerem je nekoč drsel brod, ne ljudi, ki bi imeli čas kramljati o vremenu in vsakdanjem življenju. In otočki? Tudi njih ni več! Nekakšna razpadla baraka, popisana z

Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije

Svetovni slovenski kongres bo letošnje bodo okroglo mizo o etiki v medicini in poletje organiziral V. konferenco slovenskih spregovorili o partnerstvu med zasebnim in zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev javnim zdravstvom. iz sveta in domovine, ki bo potekala 1. in 2. Poleg osrednjega strokovnega srečanja junija 2007 v Ljubljani. pripravljajo tudi program družabnega in Glavna namena srečanja še naprej ostajata turističnega značaja. Organizirali bodo medsebojno spoznavanje in povezovanje ogled kardiološkega centra Medicor v Izoli, slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter načrtujejo pa tudi kulturno bogat večerni predstavitev dosežkov slovenske zdravniške sprejem. stroke doma in v tujini širši javnosti. Častni Še vedno sprejemajo predloge za referate pokrovitelj srečanja je predsednik Vlade RS v okviru sklopa predstavitev raziskovalnega Janez Janša. dela slovenskih zdravnikov v tujini. Za več Poleg predavanj priznanih slovenskih informacij se lahko obrnete na Svetovni medicinskih strokovnjakov iz tujine in iz slovenski kongres, Cankarjeva cesta 1/IV, Slovenije bodo predstavili najnovejše dosežke 1000 Ljubljana, tel.: + 386 1 242 85 60, fax: s področja zdravljenja kardiovaskularnih + 386 1 242 85 58, e-mail : [email protected] bolezni in raziskovalna dela slovenskih www.slokongres.com medicinskih strokovnjakov, pripravili

32 Glasilo kanadskih Slovencev Kurent na Slovenskem Povzeto iz knjige Pod vernim krovom, dr. P. Metod Turnšek, 1943 Na Slovenskem so včasih verjeli, da ima bil z njo najtesneje povezan, si je namreč vse pustni torek svojega zavetnika in svetnika dogajanje v naravi razlagal kot delo dobrih in v nebesih – Kurenta ali Koranta. Iz sive zlih duhov. Njihovo naklonjenost si je skušal davnine se je med slovenskim narodom pridobiti na različne načine: z daritvami, zakoreninilo nešteto običajev, ki jih Cerkev, molitvijo in s simboličnim posnemanjem če le niso bili naravnost proti krščanski “dobrega” duha - demona. Zlasti se je rad naravnanosti, ni nalašč zatirala, v svoje preoblekel v kako žival. Zadnja ostalina bogoslužje jih pa tudi ni mogla uvrstiti. Pust takih demonskih živalskih mask s čarodejno je namreč znan po norčijah, saj pravijo, da močjo je Kurent, osrednja pustna postava, je na pustni dan “vseh norcev god”. poosebljeni pust. Za Kurentom se dejansko skriva nekdanji poganski kurent ali korant. Nekdanji Belokranjska legenda o Kurentu slovenski človek, ki je ves živel z zemljo in Kurent je bil velik šaljivec. Zaprosil je Boga, da bi mu naklonil tri stvari: tak stol, s katerega bi nihče, kdor bi nanj sedel, ne mogel več vstati, dokler mu Kurent ne bi porekel; tako moč, da bi nihče, kdor bi šel na njegovo jablano po sad, ne mogel dol, dokler mu prav tako on ne bi dovolil; tako harmoniko, da bi moral, ko bi nanjo zaigral, vsakdo plesati, pa naj bi bilo že kjer koli. In Bog ga je, pravijo, uslišal. Kajpak je Kurent to dobro izrabil. Ko je prišla ponj smrt, ji je ponudil tisti stol, češ naj sede in se malo spočije, da se medtem sam pripravi na večnost. Smrt je sedla na stol, pa ni mogla več vstati. Sedem let je morala sedeti na čarobnem stolu, dokler ni Kurentu obljubila, da ponj zlepa ne bo prišla. In res se je vrnila šele po dolgih sedmih letih. A še takrat ni bilo Kurenta doma. Ko ga je čakala, je opazila pred hišo polno jablano. Ker jo je Torontska kurenta žlahtni sad mikal, je brž splezala na drevo.

33 Glasilo kanadskih Slovencev Toda z drevesa ni več mogla. Na njem je uganjal samo norčije in ni nič pomislil na morala sedeti celih sedem let. Kurent pa se nebesa. Kurent pa odvrne: “No, če nisem nič ji je rogal: “Sama si šla gor! Sedaj jaz nisem dobrega storil, tudi veliko slabega nisem!” nič kriv! Le bodi gori, ker si še prezgodaj Potem mu pravi sv. Peter, naj gre vprašat v prišla pome! Jaz se še kar dobro pučutim!” pekel, če ga imajo tam zapisanega in če ima In Kurent je šel ljudem naznanjat, da se kako zaslužnost. Toda tam mu rečejo, da je jim ni treba več bati smrti, ker je zopet pri premalo grešen, naj gre, kamor ve in zna. In njem. Smrti ni drugega kazalo, kot da je po tako se je Kurent napotil nazaj k sv. Petru. preteklih sedmih letih Kurentu obljubila, Prav lepo ga prosi, naj mu vsaj toliko odpre da ponj sploh ne pride prej, dokler ne bo nebeška vrata, da bo lahko malo pokukal v imela nikamor več iti. Kurent jo je po tej nebesa in da bo že s tem zadovoljen. A ko obljubi spustil z drevesa. A ko je šla smrt sv. Peter to stori, tedaj navihani Kurent brž čez nekaj let po naključju mimo njegove vtakne prste med vrata in začne vpiti, naj mu hiše in že hotela prestopiti živo trnovo mejo, nikar prstov ne pripira, naj vendar bolj odpre, je Kurent brž zagrabil čudežno harmoniko da bo prste rešil. In ko sv. Peter nebeška vrata in začel igrati... smrt pa je morala kar po res malo bolj odrine, pa presneti Kurent še živi meji hočeš nočeš plesati. Vpila je in roko zatlači med vrata in nazadnje vtakne prosila: “Nehaj, nehaj, saj ne bom nikoli mednje še glavo ter prične na vse mile viže prišla pote in se bom sploh izogibala tvoje moledovati in prositi, naj mu vendar še toliko hiše!” Kurent je res nehal igrati in smrt jo odpre, da bo dodobra pogledal v nebesa. Na je jadrno odkurila. Ni je bilo več blizu. In svojo veliko srečo zagleda tam stare hlače, Kurent je še tako dolgo živel, da si je sam ki jih je bil nekoč podaril nekemu beraču. zaželel iti s tega sveta. Tedaj se je šel sam v Brž pravi sv. Petru: “O, sedaj me pa ne boš nebesa ponujat. Sv. Peter mu reče, da ga ne mogel več spoditi, eno dobro delo le imam!” more spustiti v nebesa, ker nima nobenega In tako je Kurent ostal v nebesih. dobrega dela, saj je v življenju vedno

Poslušajte Glas kanadskih Slovencev vsako nedeljo od 5h do 6h zvečer v Torontu in okolici na frikvenci 100.7 FM

Drugod po svetu pa lahko nas slišite po Internetu na spletni strani www.chinradio.com/fm1007.html Oglejte si tudi našo spletno stran www.theslovenian.com

34 Glasilo kanadskih Slovencev Novice Najpogostejši slovenski imeni – V letu Ljubljane Zoran Janković ter župan Skopja 2006 sta bili najpogostejši slovenski imeni Trifun Kostovski sta pred nedavnim podpisala Marija in Franc, vendar sta ti imeni pogosti sporazum o pobratenju med glavnima predvsem pri starejših generacijah, med mestoma Slovenije in Makedonije. Sporazum tistimi, ki so rojeni po letu 2000, pa je govori o sodelovanju na vseh področjih, od najpogostejše žensko ime Nika, moško umetnosti in kulture do administrativnega pa Luka. V zadnjem času so v Sloveniji in gospodarskega sodelovanja. Obenem je popularna predvsem kratka, dvozložna ljubljanski župan povabil župana Skopja na imena. Med ženskami je najpogostejše srečanje županov vseh glavnih mest držav kombinirano ime Ana Marija, med moškimi Evropske unije in kandidatk za članstvo v pa Žan Luka. Ime Marija v Sloveniji močno EU, ki bo v času predsedovanja Slovenije upada (po letu 2000 se je rodilo samo še 74 EU potekalo v Ljubljani. Marij), narašča pa popularnost imena Ana. Na dan 30. junija 2006 je v Sloveniji živelo Vojaška ladja za odplačilo dolga – Rusija 2.008.516 prebivalcev, ki so se prepoznali dolguje Sloveniji iz nekdanjega sistema po 42.889 različnih imenih (20.366 moških blagovne zamenjave med državama 130 in 22.523 ženskih) ter 88.175 različnih milijonov dolarjev. Mogoče je, da bo priimkih. Priimka Novak in Horvat nosi več mornarica Slovenske vojske v kateri od kot 10.000 oseb, priimke Kranjc, Kovačič in ruskih ladjedelnic naročila drugo vojaško Zupančič pa več kot 5.000. ladjo, ki bi jo poplačali z delom ruskega klirinškega dolga do Slovenije. Protest proti odstrelu medvedov – Slovensko ministrstvo za okolje in prostor Volitve v Kvibeku – Na provincijskih je za letos odločilo odstrel stotih rjavih volitvah 26. marca 2007 je sedanji kvibeški medvedov. Proti temu odloku je protestiralo premier Jean Charet (vodja liberalne Društvo za osvoboditev živali in njihove stranke) z 48 sedeži za las obdržal svoje pravice. Polemiko glede streljanja medvedov mesto v vladi. Na drugem mestu je z 41 se je razvila tudi glede primerov, kjer lovci sedeži pristal mladi, karizmatični Dumont intervenirajo, kadar medvedka z mladiči Mario, voditelj novejše stranke L’Action napade prebivalce, še zlasti na področju democratique du Quebec, Andre Boisclaire, Notranjskega in Kočevskega. Po mnenju voditelj PQ stranke, pa je s 36 sedeži dobil nekaterih strokovnjakov bi bil potreben tretje mesto. Tako je prvič po 129 letih v boljši nadzor nad številom medvedov in Kvibeku spet manjšinska vlada. Dumond bolj human intervencijski postopek, kadar Mario je predlagal kvibeškim volilcem so ljudje napadeni. nov politični plan: avtonomijo za Kvibek v okviru Kanade, podobno kot jo imajo Pobratenje Ljubljane in Skopja - Župan švicarski kantoni v Švici. Pričakovati je, da

35 Glasilo kanadskih Slovencev bo izid volitev v Kvibeku močno vplival Torontu začeli s programom Green Bin, s na to provinco, posledice pa bo čutila vsa katerim naj bi zmanjšali odpadke za 70% s Kanada. tem, da bi posebej zbirali odpadke hrane in druge odpadke, ki jih je mogoče predelati v Preplah zaradi pasje in mačje hrane– kompost. zaradi strupa, ki je pomotoma s surovinami uvoženimi iz Kitajske prišel v konzerve Javorov sirup – V Kanadi je okoli 10.300 mačje in pasje hrane, ki jo proizvaja kanadsko pridelovalcev javorovega sirupa, od tega podjetje Menu Food iz Mississauge v svojem 90 % v Kvibeku, kjer proizvajajo 86 % obratu v ZDA, je prišlo do velikega preplaha. svetovne proizvodnje. Zadnjih sedem let Proizvajalca bo stal samo umik konzerv s povpraševanje po javorovem sirupu močno tržišča okoli 40 milijonov dolarjev, poleg upada, tako da je v letu 2005 ostalo 63% tega pa podjetju grozijo tudi številne tožbe viška. Od 110 milijonov dreves, ki bi jih lastnikov poginulih živali. lahko izkoriščali za pridobivanje sirupa, jih dejansko izkoriščajo samo tretjino. Enakopravnost za invalide na vlakih - Strokovnjaki so odkrili, da posebne bakterije Kanadsko vrhovno sodišče je konec marca lahko predelajo javorov sirup v naraven, letos odredilo, da mora železniška družba plastiki podoben in v vodi topljiv material, kar Via Rail preurediti potniške vagone, da bodo obeta nove možnosti za uporabo javorovega dostopni ljudem na invalidskih vozičkih. To sirupa v farmacevtski in prehrambeni naj bi stalo od 48 do 92 milijonov dolarjev. Odločba pa ima še veliko širše implikacije, industriji kot topljivo užitno embalažo za saj odpira možnost, da se bodo podobne zdravila. Proizvodnja bi bila veliko cenejša zahteve pojavile tudi v letalskem prometu. kot iz drugih surovin (sladkorne pese, koruze in sladkornega trsa). Zeleni projekt – torontski župan David Miller je predlagal nov plan za varnost Debelost pri mladih – Ontarijsko okolja – Project Green (Zeleni projekt) - kot zdravstveno združenje poroča, da je 26 % preventivni ukrep na vse večje probleme mladih med 2-17 letom predebelih in da je ta problem postal epidemičen in bolj globalnega ogrevanja. Med drugim predlaga, problematičen kot kajenje in alkoholizem. naj bi do leta 2020 zmanjšali emisije Med preventivne ukrepe priporočajo tudi ogljikovega dioksida za 30% (med drugim nadzor nad reklamnimi oglasi namenjenimi tudi z zmanjšanjem uporabe motornih mladini, saj neka raziskava navaja, da otroci kosilnic, z varčevanjem električne energije, gledajo povprečno 12 do 17 reklam za hrano s preureditvijo hiš in malih lokalov, da bi dnevno, od tega 34 % reklam za bombone bile energetsko bolj efektivne, z ukrepi za in sladkarije, 28 % za žitne proizvode čistejšo vodo v jezerih in z zasaditvijo drevja (cereal), 10% za hitre restavracije in le 4% v mestu). Že letošnjo pomlad so v širšem za mleko.

36 Glasilo kanadskih Slovencev Interview in Progress - Pogovor v poteku Povejte nam kaj - Oral History Project Dr. Anne Urbančič March 25, 2007. Overcast. Gloomy. as the saying goes. A thousand words, and Chilly. Grey. Everyone is completely tired often, many many more. of winter and waits impatiently for the fresh Povejte nam kaj is our latest and most newness of spring: the tulips, the crocuses, exciting project. We have undertaken this and the budding trees. But on this particular activity under the guidance of a professional dreary day spring still seems very very far. archivist, Nichole Vonk, who has been Nonetheless we felt the hint of something helping us as we set up the CSHS Archives. new and exciting. The day of the “Povejte Although not Slovenian herself, her notable nam kaj” Oral History Project had finally dedication to the CSHS must be admired, come. and we are truly grateful to her. Povejte nam kaj is one of the three major activities undertaken by the Archives section of the Canadian Slovenian Historical Society (CSHS). The first is to collect and organize documents, personal papers and artifacts of Slovenians in Canada, and to preserve these carefully, following the guidelines and practices of professional archival standards. Secondly, we organize and promote the Kdo smo? project. You may have already seen some of the CSHS volunteers at various events in the Slovenian community with Mrs. I. Torkar and Mary Rožmanc our exhibition of photographs. We hope that by displaying these publicly, Canadian Povejte nam kaj seems like such a simple Slovenians will help us identify them: phrase. We meant for it to be expressed when, who took them and where. Most of in colloquial, informal Slovenian, kar po the pictures show groups of Slovenians domače, the way people would say it in their at a number of events: picnics, Slovenska homes. Nevertheless its simplicity deceives šola, concerts, and plays. We would like to because in effect, these three modest words identify the individual faces. This activity actually open up a treasure of possible never fails to excite people, and we have stories. We hope to collect the oral histories always had wonderful conversations with of Slovenians in Canada, to capture their community members around the photos. stories digitally through interviews and to Each photo is truly worth a thousand words, preserve their first impressions of Canada:

37 Glasilo kanadskih Slovencev the first days in this country, the first months, the first Christmas, the first job, the first struggles and successes. Each interview, guided by questions, lasts approximately an hour. It is recorded and then transferred to disk. The disks are housed in the Archives for future researchers. Your interviews cannot be sold or traded or given away; they cannot be used for any purpose but research. As do all professional Archives, we ask you for your written permission to interview you and to record your interview. Interview Team: L to R: Nichole Vonk, Sr. Marija On March 25, seven volunteer interviewers Babič, Dorothy Lenarčič, Maggie Bruneau, Mary Rožmanc and Anne Urbančič gathered at Dom Lipa to meet the first group of storytellers. Nichole guided us expertly and videotape and photograph the event. (Enjoy confidently through an orientation. Theresa his photos in this article) Finally, the moment MacDermid and her staff at Dom Lipa had we had planned for and waited for had kindly prepared the way by offering quiet, arrived: “Interview in progress/Pogovor private interview space. A flurry of activity v poteku” read the signs taped to each followed the orientation session: wires interview door. We began. plugged in, computers on and booted up, I cannot thank the interview team (Sr. microphones tested; sound levels adjusted, Marija Babič, Maggie Bruneau, Dorothy digital recorders working, notepaper and Lenarčič, Mary Rožmanc, Nichole Vonk) pens (just in case the computers crashed), tea enough for all their wonderful work in and delicious sweets (generously donated by this venture. However, the element that Jožica Vegelj) ready to be served by our teen immeasurably enhanced what we did was volunteers (Danielle the presence of the interviewees: the people L e n a r č i č B i s s , from the Slovenian community who so Emma Bruneau and generously and openly shared their stories Mimi O’Handley). with us. Some of them live in Dom Lipa. Each member of Others came from various areas of Toronto. the interview team At first, many of our interviewees denied was assigned an having anything of interest to recount for interviewee; the posterity, but as they talked, and reminisced, only exception was the events of their arrivals in Canada, happy Frank Majzelj whom and sad, easy and hard, unfolded. Wonderful Mr. Jože Mihevc we designated to and astonishing details made them real for us

38 Glasilo kanadskih Slovencev The Oral History Team: seated Maggie Bruneau, Mrs. A Gregorčič and Sr. Marija Babič Standing L to R: Anne Urbančič, Marija Rožmanc, Sr. Marija Babič, Nichole Vonk, Dorothy Lenarčič as well and engaged us thoroughly. So much and Frank Majzelj so that several interviews lasted far beyond The Povejte nam kaj Oral History Project the initial sixty minutes. As interviewers will be repeated in the near future. Please we were enthralled by the stories. We were contact our archivist, Nichole, (vonkn@smh. deeply touched by them. And we were greatly toronto.on.ca or [email protected]) inspired by the enormous courage and the if you would like to have your story, or unwavering optimism of our storytellers. To the story of your parents or grandparents all of them, from all of us, heartfelt thanks. preserved and housed in the Archives. We are grateful for your trust, and for helping The CSHS gives all Canadian Slovenians make this first event a success. You changed an opportunity to cherish their stories a dreary Sunday afternoon into an exciting forever. We invite you send us your family adventure for us! documents, or pictures or artifacts or your stories. Originals or copies are acceptable and will be placed in a special box identified by your family or organization name. You can help carry on the important work of the CSHS by becoming a member or by donating documents and artifacts of your own or your family’s immigration history to the Archives. You do not have to be famous to be important to us and to Canadian Slovenian history..

Nichole Vonk and dr. G. Bratina All photographs taken by Frank Majzelj.

39 Glasilo kanadskih Slovencev What Should I Choose? Retirement Living Or Long Term Care!

Everyday we make countless decisions. to help you in making a knowledgeable Most of them seem automatic, like deciding decision. The Administrator at Dom what to eat or what to wear or even driving Lipa is also available to answer your to work. Other decisions require more questions. Please call 416 621 3820 for more information or time. information. The difficulty of decision-making increases as we become less familiar with Long Term Care Homes a subject or as the consequences of our Long term care homes are provincially decisions appear serious or permanent. funded and regulated. Decisions affecting our happiness or the happiness and well-being of a loved one are Types Of Long Term Care Homes particularly difficult. You may be already in They are sometimes known by their the midst of considering such life-changing historic terms: nursing homes, municipal decisions as selecting a retirement home, homes for the aged and charitable homes. or dealing with Alzheimer’s disease in a • Private corporations usually operate loved one, or deciding on nursing home nursing homes. placement. • Municipal councils own municipal Like many people in your situation, homes for the aged. you are probably feeling many emotions… • Charitable homes are usually anticipation, anxiety or fear of change, to say owned by non-profit corporations, the least. If you are considering moving to a community, ethnic or cultural retirement residence and/or placing a spouse, groups parent or loved one in a nursing home, these feelings could include guilt, depression and Eligibility And Access even resentment. A Community Care Access Centre One good approach for dealing with (CCAC) case manager determines eligibility these feelings is to educate yourself with for admission. They also determine priority accurate information about the different for admission and manage the waiting list for types of accommodations that is available the home. Slovenians have priority status to within the community that would best Dom Lipa. address the needs of that individual. When ready to apply contact the CCAC in the community where you or your family At Dom Lipa we offer two types of member lives or is hospitalized. accommodation: Long Term Care and A case manager or placement coordinator Retirement Living will: - provide information about long term What’s the difference? Here is a quick guide care homes

40 Glasilo kanadskih Slovencev - provide information on financial Retirement Living assistance if required - carry out a needs assessment and Retirement homes are private businesses determine your eligibility that sell to consumers various combinations - coordinate the application process. of accommodation, support services and - provide information on alternatives to personal care. The care and support services long term care in these settings are neither funded nor - offer you a bed in a chosen long regulated by the provincial government. term care home when one becomes available. Eligibility And Access Anyone can apply to a retirement Accommodation Rates home. Slovenians have priority to Dom The Ontario Government pays all nursing Lipa Retirement Home. Applications are and personal care services. Residents pay for available from the Business Office. Once their accommodation costs. There are three completed all applications are assessed to types of room accommodation: Basic ward, determine your needs to ensure that you do Semi-private, and Private. The province not need more support than it can provide. determines the rates each July. Accommodation Rates Services The Slovenian Linden Foundation sets • Nursing and personal care rates. Unlike long term care homes, the • Regular and emergency medical care by government does not subsidize retirement the on-call physician homes. You are responsible for the entire • T r e a t m e n t a n d m e d i c a t i o n cost of both your accommodation and care administration services. Retirement home accommodation • Assistance with activities of daily rates, however, are subject to rent control. living • 24 hour supervision Services • Room and board, including laundry and Retirement residences vary widely therapeutic diets in terms of care and services provided, • Pastoral services amenities offered, types of accommodation • Social and recreational programs. (from share rooms to large apartments), staffing patterns and physical structures. Residents may choose to purchase Prices vary widely in accordance with additional services beyond what the homes the type of accommodation and range of are required to provide (e.g. cable television, services selected. telephone, and hairdressing). The resident must agree to all such charges in advance. Continue the caring, Theresa MacDermid

41 Glasilo kanadskih Slovencev Spored prireditev Od 21. aprila do 2. julija 2007

Datum Prireditelj Kraj Prireditev Tel. številka

April 21 Belokranjski klub Brown’s Line Jurjevanje 905-238-9258 21 Triglav London Članski banket 519-461-0653 28 Lipa park St. Catharines Spomladanski banket 905-685-4149 28 Slovenski park Hwy 6 Materinski dan 416-418-6025 Maj 5 Holiday Gardens Pickering Spomladanski banket 416-282-4050 5 Slovenski dom, STZ Bancroft Ekološki dan 905-669-2365 6 Bled Beamsville Materinski dan 905-544-2464 12 Sava Breslau Materinski dan 519-884-4736 13 Slovensko letovišče Bolton Materinski dan 905-238-5710 13 Triglav London Materinski dan 519-461-0653 18-21 Slovenski park Hwy 6 Ball Hockey Tournament 416-418-6025 21 Lipa park St. Catharines Niagara Falls Arts Festival 905-685-4149 26 Slovenian-Canadian St. Catharines Golf turnament in kosilo 905-333-5813 Scholarship Fond (Lipa park) 27 Dom Lipa Bolton Pohod ljubezni 416-621-3820 (Slovensko letovišče) Junij 2 Slovenski park Hwy 6 Golf tekmovanje 416-418-6025 3 Slovenski park Hwy 6 Procesija 416-418-6025 10 Slovensko letovišče Bolton Telova procesija 905-238-5710 17 Triglav London Dan očetov 519-461-0653 Simon Gregorčič New Market Gregorčičev dan in piknik Bled Beamsville Dan očetov 905-544-2464 24 Holiday Gardens Pickering Piknik 416-282-4050 Sava Breslau Slovenski dan 519-884-4736 Slovensko letovišče Bolton Namizni tenis - tekmovanje 905-238-5710 29 do Slovenski park Hwy 6 Nogometni turnir in piknik 416-418-6025 2. julija Julij 1 Slovenska skupnost Bolton Slovenski dan 905-238-5710 (Slovensko letovišče)

42 Glasilo kanadskih Slovencev