Strokovne Osnove Za Pripravo Predloga O Razglasitvi Kulturnih Spomenikov Na Območju Občine Mozirje

STROKOVNE OSNOVE ZA PRIPRAVO PREDLOGA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE

Obdelali: Anka Aškerc, Bogdan Badovinac, Milena Hazler-Papič, Vito Hazler, dr. Ivan Stopar, Alenka Vogrin 1.2.0. Naselbinska kulturna dediščina 2.3.0. Etnološki spomeniki Bočna, Gornji Grad, Kokarje, Ljubno Bočna št. 4, Bočna št. 13, Bočna št. 21, ob Savinji, Logarska Dolina, Mozirje, Bočna št. 28, Bočna št. 51, Bočna št. 118, Podolševa, Radmirje, Rečica ob Sovinji, Bočna št. 155, Gornji grad št. 6, Gornji Robanov Kot, Strmec, Šmihel nad Mo- grad št. 94, Gornji grad št. 115, Juvanje zirjem, Šmiklavž, Šentjanž. št. 11, Juvanje št. 15, Juvanje št. 17, Ljub- no ob Savinji št. 130, Logarska dolina št. 2.1.0. Arheološki spomeniki 7, Loke pri Mozirju št. 7, Loke pri Mo- Brezje, Prihova, Potočka zijalka, Šent- zirju št. 18, Luče št. 40, Mozirje št. 54, janž, Smihel. Mozirje — kašča v »Savinjskem gaju«, Nizka št. 18, Okonina št. 12, Okonina št. 2.2.0. Umetnostni spomeniki 24, Planina št. 8, Primož pri Ljubnem št. 79, Pusto polje št. 9, Pusto polje št. 2.2.1. Gradovi 17, Pusto polje št. 24, Radegunda št. 34, Gornji grad, Nazarje-grad Vrbovec, Po- Radegunda št. 38, Radegunda št. 43, Rad- ljane ob Rečici-Rudenek, Rečica ob Sa- mirje št. 19, Radmirje št. 21, Radmirje vinji-Tavčarjev dvor. št. 25, Radmirje št. 26, Radmirje št. .59, Raduha št. 20, Raduha št. 39, Rečica 2.2.3. Sakralni spomeniki ob Savinji št. 50, Robanov kot št. 29, Robanov kot št. 33, Robanov kot št. 35, Bočna, Brezje pri Mozirju, Dol, Florjan Spodnja Rečica št. 27, Spodnja Rečica pri Gornjem gradu, Gornji grad — ž. c. št. 29, Strmec št. 2, Strmec št. 13, Strmec sv. Mohorja in Fortunata, Gornji grad —• št. 14, Strmec št. 17, Strmec št. 18, Strmec p. c. sv. Magdalene, Kokarje, Lačja vas, št. 20, Šentjanž št. 5, Šentjanž št. 8, Šent- Lenart pri Gornjem gradu, Lepa njiva, janž št. 9, Šentjanž št. 26, Šmihel nad Ljubija, Ljubno ob Savinji, Luče ob Sa- Mozirjem št. 1, Šmihel nad Mozirjem vinji, Mozirje, Nazarje, Okonina, Pla- nina, Podolševa, Podvolovljek, Primož št. 3, Šmihel nad Mozirjem št. 14, Šmihel pri Ljubnem — p. c. sv. Primoža, Primož nad Mozirjem št. 24, Šmihel nad Mo- pri Ljubnem — p. c. Matere Božje, Ra- zirjem št. 26, Šmiklavž št. 17, Šmiklavž degunda, Radmirje ž. c. sv. Frančiška št. 20, Šmiklavž št. 21, Šmiklavž št. 32, Ksaverija, Radmirje — p. c. sv. Mihaela, Tirosek št. 58, Varpolje št. 2, Varpolje Rečica ob Savinji, Rovt pod Menino — št. 3, Varpolje št. 12, Varpolje št. 13, p. c. sv. Jošta, Rovt pod Menino — p. c. Volog št. 4, Zlabor št. 3. sv. Gervazija in Protazija, Solčava — ž. c. Marija Snežna, Solčava — kapela sv. 2.4.0. Zgodovinski in memorialni Ane, Šentjanž, Šmartno ob Dreti, Smi- spomeniki hel nad Mozirjem, Šmiklavž, Tirosek ž. Bočna — na pokopališču in sredi Boč- c. Device Marije, Tirosek — kapela Bož- ne, Čreta pri Kokarjih — na Tolstem jega groba. vrhu, Gornji grad — Brinov hrib, Gor- nji grad — Brinkovača, Juvanje, Lenart 2.2.4. Javni spomeniki, znamenja, pri Gornjem gradu, Ljubija — Na Gneču, vodnjaki ob glavni cesti Mozirje—Letuš, Ljubno ob Bočna — nadstropno slopno znamenje, Savinji, Rasule, Luče ob Savinji, Mozirje, Bočna — kapelica z nišo, Florjan pri Planina — ob gozdnem robu Robanovega Gornjem gradu, Gornji grad — vodnjak, posestva in spominska plošča v Robano- Gornji grad-Hom — vislice, Ljubija, Lo- vi hosti, Rastke, Podveža — v Markovcih garska dolina, Logarska dolina — Matkov in pri domačiji kmeta Navržnika, Pod- kot, Loke pri Mozirju, Primož pri Ljub- volovljek, Poljane, Radegunda, Raduha, nem, Radmirje — znamenje z nišo, Rad- Rečica ob Savinji, Robanov kot, Rovt pod mirje znamenje z nišo, Robanov kot, Re- Menino, Savina, Šentjanž, Šmartno ob čica ob Savinji. Dreti. 2.5.0. Tehniški spomeniki čenina, od kovinskega gradiva pa je bila Bočna št. 59 — vodna žaga in vodni najdena fragmentirana vozlasta zapestni- mlin, Konjski vrh št. 33 — vodna žaga, ca. Luče št. 92 — vodna žaga, Nizka št. 22 — Seznam parcel: 324, 323, 356/9, 356/10, vodna žaga, Podolševa št. 20 — prenosni 357, 358/1, 358/3 358/2, 325, 1037/1, 356/8, mehanizmi v gospodarskem poslopju, Ro- k. o. Šentjanž. banov kot št. 9 — vodna žaga, Robanov Varstveni režim: 1. stopnja, kar po- kot št. 34 — vodna žaga, vodni mlin in meni, da je pred posegi v zemeljske plasti pogonsko vodno kolo, Robanov kot št. 35 potrebno teren arheološko raziskati. — žaga s pogonskim mehanizmom, Str- Funkcija zemljišča ostane. mec št. 17 — mlinski mehanizem, Smi- klavž št. 17 — žaga in vodni mlin, Šmi- NAZARJE — GRAD VRBOVEC klavž št. 32 — vodni mlin. Grajsko jedro, ki je večidel uničeno in je v današnji obliki reducirano na BOČNA pritlični del obodnega zidu, izvira iz 12. Tipično strnjeno naselje v Sp. Zadreški stoletja. To jedro so v 16. stoletju obdali dolini na severnem vznožju Menine, leži z obzidjem, v katerega so bili poleg na prodnem vršaju Bočnice, ki se nižje stanovanjskega trakta vpeti še trije stol- izliva v Dreto. Več gozdnih cest pove- pi. Požar med zadnjo vojno je močno zuje z naseljem bližnje zaselke in sa- prizadel historično substanco grajske motne kmetije v okolici. stavbe, čeprav so njene temeljne sesta- Prostorska zasnova naselja in kmečkih vine (stolpi, stanovanjski trakt in deli domačij se je v veliki meri ohranila renesančnega obzidja) še ohranjene. V predvsem zaradi tega, ker je imelo na- stavbi so upravni prostori podjetja GLIN. selje trdno ekonomsko osnovo — gozd in Varstveni režim II. stopnje kmetijstvo. Od zaselka Krupe navzdol so Stavba naj se redno vzdržuje, ven- po Dreti splavljali les do Savinje kjer dar še nadalje lahko rabi dosedanjemu se je združil v znamenito splavarsko pot, namenu. Posebna skrb naj velja roman- ki je vodila vse do Črnega morja. Do skemu grajskemu jedru, ki ga velja ne zadnje vojne je bilo na Dreti 29 vodnih le redno vzdrževati, marveč v perspektivi sistemov (mlinov in žag), od katerih sta tudi arheološko raziskati. danes ohranjena le še dva. V naselju je ohranjenih 9 spomenikov BOČNA — ž. c. sv. Petra ljudske arhitekture v okviru kmečkih Cerkev leži na rahli vzpetini nad vasjo. domov, žaga in mlin, nadstropno slo- Cerkev sestavljajo pravokotna ladja in ob pasto znamenje in kapelica z nišo, cer- njeni JZ ogel postavljen pravokotni zvo- kev sv. Petra je locirana nad naselje na nik, ob tristrano zaključen prezbiterij pa rahlo dvignjeni vzpetini — gradišču. po dve zakristiji na vsaki strani. Naselje Bočna s svojo drobno izobliko- Vhodna fasada je na straneh členjena vano strukturo, ki harmonično gradi na- z dvema pilastroma, ki nosita krepko selbinsko telo in kvalitetno dopolnjuje gredo, na katero se dviga trikotno čelo. krajinsko sliko območja. Ostalo cerkveno zunanjščino členijo pol- Potrebno je izdelati podrobnejši plan- krožno zaključena okna. Od prvotne ski dokument razvoja naselja pri katerem cerkve se je ohranilo pet sklepnikov, ki je potrebno sodelovati z Zavodom za so vzidani v cerkev. varstvo naravne in kulturne dediščine. Notranjost cerkvene ladje je s pilastri ŠENTJANŽ in z oprogami vrh njih razdeljena v tri traveje. V vsaki je po ena kupola. S ku- Okoli cerkve sv. Janeza je prostor s polo je obokan tudi prezbiterij. Zidana sledovi žganega grobišča iz starejše že- pevska empora v ladji stoji na dveh lezne dobe. Pri gradbenih delih sta bila toskan. stebrih in treh križnih obokih. odkrita dva grobova — prvi pri grad- V severno steno ladje so vzidani trije nji ceste Mozirje—Radmirje, drugi pri kamniti epitafi, prinešeni iz podrte poko- gradbenih delih pri Ivanu Polaku, Šent- pališke cerkve sv. Pavla v Gornjem gra- janž 13. Oba grobova sta ležala v kam- du. Notranjščino je leta 1926 dekora- nitih skrinjah, kar je dokaj redek pojav. tivno poslikal Fran j o Horvat iz Ma- Med drobnim gradivom prevladuje lon- ribora. Cerkveno opravo tvorijo veliki oltar osrednja dominanta domačije in je s če- z oltarnim nastavkom iz leta 1646, stran- lom obrnjen v dolino. Stoji na treh pa- ska iz leta 1846, ter prižnica iz sredine rih vitkih stebrov, ki pa sprva niso imeli 19. stol. Med cerkveno opremo sodita kamnitih podstavkov. Na prečnem vez- veliki banderski križ iz 2. pol. 18. stol. nem tramu je vrezana letnica 1824 z in oljna slika Brezmadežne, ki je delo imeni lastnikov. Prvotno slamnato kri- Tomaža Fantonija iz 1. 1889. Starejša tino s čopoma je zamenjala dvokapnica, cerkev, ki se prvič omenja 1.1426, je ime- prekrita je z bobrovcem. la v ladji raven lesen strop in obokan Za kozolec velja varstveni režim I. prezbiterij. O obokanju celotne cerkve stopnje. Ta določa varovanje spomenika v 2. pol. 15. stol. govorijo ohranjeni v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Ka- sklepniki. Leta 1885 so cerkev popolno- kršenkoli poseg je mogoč le z dovolje- ma prezidali, od stare cerkve pa je ohra- njem pristojne spomeniške službe. Stav- njen le zvonik z zvonom, ki je bil ulit ba naj tudi v prihodnje ohrani sedanjo 1614. funkcijo. Za objekt velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje celovitosti, GORNJI GRAD — Brinkovača intaktnosti in historičnih značilnosti kul- Grobišče s spominskim obeležjem na turnega spomenika. Kakršenkoli poseg je Brinkovači, kjer je pokopanih 149 borcev možen le z sodelovanjem in upoštevanjem IV. operativne cone, padlih v boju leta pogojev, ki jih predpiše pristojna delovna 1944. organizacija za varstvo naravne in kul- Spomenik — obeležje — je delo dipl. turne dediščine. Namembnost mora biti ing. arh. Dušana Samca iz leta 1964. podrejena značilnostim kulturnega spomenika. BOČNA, hiša št. 59 BOČNA, kapelica z nišo Lastnik: Kranjc Franc, hišno ime: Kapelica zaprtega tipa z nišo na za- pri Mlinarju. V okviru domačije pre- hodnem koncu naselja, ob glavni cesti. možnega kmeta, Žagarja, gostilničarja in Kapelica pravokotnega talnega tlorisa mlinarja stojita še dobro ohranjena vod- ima vse tri stranske stene, razen prednje na žaga in mlin. Žaga je samostojna z nišo, ki je ob straneh poudarjena s zgradba, mlin pa je sestavni del stano- pilastroma. Trikotno čelo deli pas iz tri- vanjske hiše. kotnih obeskov. Bogato profiliran pod- Vodna žaga je lesena zgradba podol- strešni zidec obteka vse štiri strani. Stre- žnega tlorisa. Zasnovana je kot tip žage ho pokriva opečni bobrovec. Poslikava »venecijanke«. Poganja jo voda iz Krope. postbaročne manire v niši je izdelek ljud- Francisova turbina iz 1. 1937. Žaga še skega podobarja. Na oboku je prizor sv. obratuje in je dobro ohranjena. Prav ta- Trojice, na stenah pa liki svetnikov. V ko je dobro ohranjen še stari jez s »šir- niši je obešeno leseno razpelo. Kapelica mom« (zapornicami), ki ga redno vzdr- je iz začetka 19. stol. žujejo. Žaga ima dvokapno streho, kri- Za objekt velja varstveni režim II. tina je bobrovec. Po pripovedovanju je stopnje, ki določa varovanje celovitosti, žaga nastala v drugi pol. 19. stol. Turbina intaktnosti in historičnih značilnosti kul- od leta 1937. turnega spomenika. Kakršenkoli poseg je Vodni mlin je sestavni del stanovanj- možen le s sodelovanjem in upoštevanjem ske hiše. Pred leti so ga opustili vendar pogojev, ki jih predpiše pristojna delovna bi se ga po zatrjevanju lastnikov še dalo organizacija za varstvo naravne in kul- usposobiti za mletje. Francisova turbina turne dediščine. iz leta 1937. Nastal je sočasno s hišo v drugi pol. 19. stol. Ima tri pare kamnov. BOČNA, hiša št. 4 Za žago in mlin velja varstveni režim Lastnik: Kolar, hišno ime: pri Ma- II. stopnje. Ta določa varovanje spome- tevšek. Na gričevnatem prehodu med Sa- nika v avtentični pričevalnosti. Dovolje- vinjsko in Zadreško dolino stoji .skromna na dejavnost mora biti v skladu s spo- domačija, ki jo sestavljata stanovanjska meniškim značajem le-tega. Za vsak hiša in kozolec. Nekdaj živa kmetijska poseg je potrebno dovoljenje pristojne proizvodnja je po menjavi lastnikov že spomeniške službe. Žaga naj ohrani svojo pred desetletji usahnila. Kozolec: je funkcijo, mlin pa bi veljalo popraviti.