Iz Prvotnih Ledinskih Imen Tvorjena Hišna Imena V Spodnji Zadrečki Dolini Dolini Zadrečki Vspodnji Imena Hišna Tvorjena Imen Ledinskih Prvotnih Iz + Rod

JZ_13•_OKK.indd 493 ozemlje jeLuč izrazito zaledje pokrajine; poseljenosti iz je razumljivo značaja, ga ki imeni, so vladovanje nad ki imen, hišnimi osebne so hišnih iz nastala ledinskih, tipa ipd., poklica vzdevka, imena, imena«), (»rodbinskega priimka iz tvorjena so ki imen, (Weiss 1998, 8–9, 6). Nazarjami in Gradom Gornjim med doline Zadrečke govorov slovarja zvezku poskusnem v kot področje zemljepisno isto obravnavano Tuleje pa opisana. bila ni narečje, še podrobneje zgornjesavinjsko govori Nazarjami in Gradom Gornjim med se kjer 191–192; predvsem 1940; Mišič 1982, Vider 86–90), čave v in okolicitudi Luč, 1873; je (Štiftar že bila večkrat obravnavana Mišič 1938, Zgornje na v imen Savinjske severozahodu predvsem okolicidoline, Sol tovrstnih (Orožen 1876, Gradu v Gornjem samostana 215–322). benediktinskega barju Raba 1426 leta zapisana v so bila ur strnjeno Prvič imen. ledinskih prvotnih iz tvorjena

kov iz hišnih imen oz. iz imena gospodarja tu niso znani ( znani niso tu gospodarja imena iz oz. imen hišnih kov iz pridevni tvorbe tipi nekateri da kaže, dolini Zadrečki v spodnji s stanjem vega seznama Valentnjegogospod Vider iz Solčave, Primerjava zahvaljujem. lepo se za tu kar mu tudi Podatke o oblikah hišnih ipd. imen za Solčavo in okolico mi je 18. februarja 1988 poslal 18.je mi februarja okolico Solčavo in za imen ipd. hišnih oblikah o Podatke I 1 0 derivatives. their Nazarje), including and Grad Gornji between spoken is dialect Savinja Upper the (where Valley Dreta Lower the in oeconyms such of distribution today’s presents formed from that names This were article microtoponyms. originally were oeconyms Valley, oldest the Savinja Upper ABSTRACT: the In vred. zizpeljankami narečje) se (kjer med in govori Gornjim Gradom Nazarjami zgornjesavinjsko tovrstnih hišnih današnjo razširjenost imen v dolini spodnji Zadrečki predstavlja Prispevek imen. ledinskih prvotnih iz tvorjena so ki sta, IZVLEČEK: V dolini Zgornji so Savinjski najstarejša hišna ti imena z prvotnih ledinskih imen tvorjena ledinskih z prvotnih hišna

Razlikovanje hišnih imen, ki so nastala iz prvotnih ledinskih, od hišnih hišnih od ledinskih, prvotnih iz nastala so ki imen, hišnih Razlikovanje so ki tista, imeni hišnimi najstarejšimi med so dolini ZgornjiV Savinjski Tinček/Tinčki imena vspodnji dolini Zadrečki in in Kovač/Kovači Peter Weiss (Ljubljana) je mogoče najti pri Francu Mišiču: »Pre Mišiču: Francu pri najti mogoče je za spodnjo Zadrečko dolino, dolino, Zadrečko spodnjo za žibovčji , šúmečji , kleménčji ‑ ). ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ 2.8.2007 11:08:49 493 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:49 ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ (na Ma Juški pri Marín ~ ); ); Marínščak

od kod m mn. a - |Bočna| [Gornji Grad 075, ipd. o a - (na vprašanje (na ov - ov od - Marínšeki (Škofic 2001, 24, 26). 2001, (Škofic ~ in izkazujejo tákole besedno družino: ) in kam ); ); pri tovrstnih imenih so v rabi predlogi pri Pavli , Kováči in Marínščaki

Tínčki Tínčki pri Marini m mn. , (na vprašanje (na Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini k/h ), ), Hišna imena, ki niso nastala iz ledinskih imen, so (samo)množinska – osebno ime, s katerim se navadno v kmečkem okolju poimenuje hiša, do pri Jerici se uporablja za gospodarja (maˈrinšak Na Na zemljevidih in v imenikih so na obravnavanem področju namesto kje Zemljevidi (npr. Gornji Grad 075; Mozirje 076; AS 1996) in imeniki Večinsko rabljena Večinsko hišna imena na obravnavanem področju spodnje Za (c) imegospodarice (c) in/ali gospodinje; pridevnik(č) iz hišnega imena na 3.1.1 3.1 hišno (a) ime, ki je (samo)množinska oblika imena gospodarja (tako da so ime gospodarja;(b) 2.2 2.1 ]). ]). Edninska oblika, ki je na velikem delu slovenskega ozemlja hkrati tudi Peter Weiss: . híšno imé Na kartah Na Gornjiin državneMozirjeGrad 076 075 topografske karte meriluv 1 : 25.000 Prim. npr. » mačija, ne glede na priimek,naglede mačija,ne trenutnegavzdevekaliime gospodarja« (Keber2002a, 143). Prim. še Keber 2002, kjer 61, je ob nejasnostih o edninskih oz. množinskih oblikahšnih hiimen treba poudariti sklepno Kebrovo ugotovitev pri hišnih imenih: »Glede na po sozapisana hišna imena, ki takijihv obliki večinoma tudinavaja izdajahveč v AS1996 manjkaimevzpetine npr. njem v atlasu manj; v merilu je vendarjihv 1 : 50.000, pa vrh

(npr. maˈrinšak(npr. ‑u rinšek hišno ime, drečke doline so tipa ta imena vedno moškega spola vprašanje dejanskih hišnih imen rabljena poknjižena edninska poimenovanja za gospodarja praviloma tudi tam, kjer je današnje tukajšnjemgradivuV ime.hišnohišno kot posestvoin za ime uporablja vedno še imena,se kinastalo iz prvotnega ledinskega je ta, pisarniška raba dokumentirana z državno Mozirje 076). 075; topografsko karto (Gornji Grad (npr. Blaznik 1986) za obravnavanoprvotnopodročjenamestoledinskihteh,za da inBlaznik 1986) (npr. hišnihnes(tudi) imen, kidanes so množinska, hišna kot imena večinoma navajajo shematičneedninskesiceršnjemkakršne na oblike, marsikjepodeželju najdemona Zadrečkoneustrezno,spodnjodolinoza je pa karjezikovnemozemlju, slovenskem tusaj pomeni ime gospodarja v konkretni hiši. v okolici Luč zelo stara in da so se v večini primerov skozi stoletja ohranilastoletjado večiniprimerovpravskozi v se so staradain zelo Luč okolici v danes.Hišnoime, nastalo izimena ledine, katerina izraz je hiša stoji, povezanosti naselnikazatostalno in je neizpremen ledinoinobdeluje, skoraj z ki in jo zemljo, Krije se hišno ime z rodbinskim [..] tam,ljivo kjer dom ostal je nepretrgano v lasti prvotnega rodu. karTo, pa je tudi pri izpremembah v lastništvuneizpremenjeno, 49) (Mišič hišno je 1940, ime.« ostalo in ostaja samotnih kmetij, kjer stik med ljudmi ni tako živ kakor v sklenjenih vaseh, je tu prizato poimenovanju prihajala v merivečji do izraza označitev alilege položaja kmetskegakarakteristika ko dvorca In še: 49) (Mišič 1940, prebivalca.« njegovega gradivahišnaodgovarjajočaledinskaimena vidimo,so danjim in objavljenega »Iz

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 494 JZ_13•_OKK.indd 494 JZ_13•_OKK.indd 495 - konkretizira pa se lahko še z dodanim razlikovalnim rojstnim imenom na način način na fˈrənc stˈrc imenom vərˈtåːčk rojstnim razlikovalnim dodanim z še lahko se pa konkretizira gospodarja, tudi pomeni okoliščine na glede lahko (kar stˈrc dodatkom stališča z mlajših s hiši, tej v moškega drugega koli katerega za poimenovanje splošno pa blẹ hiši. vkonkretni ženske koli druge moškega drugega v tej in gospodinje hiši, in/ali ime pa katere ime tudi gospodarice koli in ime katerega hiše kake poimenovanj, in sicer ime gospodarja rabi podobnih jezika. knjižnega vpliv za tu gre pa kəˈvåːčax), nat vendar tudi ob tem kəˈvåːčə (nat mestniku v tudi sliši ˈdẹː pomenu v stno, ( končnica navadna je imenih pri hišnih tudi - pə s’ˈveːtə ‘po svetu’ ali v prislovu na ˈvaːrx ‘zgoraj’. Vendar pa je končnica 1952, (Ramovš s’ˈvẹːtpə navadnega zvezi 41, nam. stalni 49), kot v tako starinski - Končnica m3/3). in m2/4 m1/7, opombe predvsem 33–34, 1998, Weiss (prim. pər pər ˈkoːnex ˈmoːžax, pər ˈbikex, zvezami predložnimi občnoimenskimi Marínščakih vprašanje na odgovarja se ko množine, mestniku v Franc Vrtački stric iz v hišnega imena zvezah pač mobilnejši. (K pridevniku redno način na gospodarju je pa pri pogostejše dilo, :: kráški način na imenu hišnem pri razlikovanje vaseh: v različnih enako imenovana sta ki gospodarja, ali določa hišo natančneje ki imena, naselijskega iz pridevnik ali nom največkrat pridevnik, gospodarja imena ali imena hišnega sestavina razlikovalna priložnostna je če navadno, sploh je kar konstrukcija uporabi se razlikovati, treba je Če že je splohče potrebno. težavno, včasih drugim in enim med razlikovanje pomensko jenatančno da tem s družino, oz. hišo kotna ž šek nehišnoimenskih besedah navadne končnice končnice navadne besedah nehišnoimenskih ava ə) pri hišnih imenih možna le, če samostalnik na levi nima pridevnika; če ga ima, če ga ima, pridevnika; na levi nima le, možna če samostalnik imenih ə) hišnih pri

ex) oz. pri Kovačih v Bočni v Kovačih pri Marínščica iz Šmártna Šmártna iz lovite izsledke o hišnih imenih na slovenskem etničnem ozemlju.« etničnem slovenskem na imenih ohišnih izsledke lovite ce kakšne podati težko zdaj za predelov posameznih raziskanosti dobri kljub je vedano ), za gospodarico in/ali gospodinjo pa izpeljanka iz tega imena (maˈrinšca (maˈrinšca imena tega iz izpeljanka pa gospodinjo in/ali gospodarico za ), pri pri teh Tinčkih (tj. ki pri družini, živi v hiši Tinčkovih) zdaj - ) - ə Peter Weiss: Peter m Hrástnik iz Kráš Kráš iz Hrástnik (< 3.2 3.1.2 Pri poimenovanjih moških po hišnem imenu je bleˈkåːč bleˈkåːč je imenu hišnem po moških poimenovanjih Pri prid.

Blekáč - ə (nam. ə spodnjekraški Na obravnavanem področju najstarejši govorci dobro razlikujejo bližnji bližnji govorci najstarejši razlikujejo dobro področju Na obravnavanem

Marínščakov Posebnost je narečna končnica končnica narečna je Posebnost ). Pridevnik iz imena gospodarja (v konkretnem primeru maˈrinšakọ maˈrinšakọ primeru (v konkretnem gospodarja imena iz ).Pridevnik je za hišno ime in navadno običajno, vendar z pa v izjemno primerjavi od od ali |Spodnje gospodar, Kraše| bleˈkåːčọ v Krášah Krášah v v Zgornjem Potoku Zgornjem v Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz + rod. (v ednini za gospodarja in v množini za hišo oz. družino), družino), oz. hišo za množini v in gospodarja za (vednini rod. + - ax), če se osnova končuje na za č š ž ǯ r j, je iz mestnika ednine ednine mestnika iz jej, r ǯ ž š č za končujena osnova ax),se če prim. Weiss 2003, prim. 210–211.) – prim. točko 2.1.1), pər zˈgȯːrnx pəˈtọːčnkex (priložno pəˈtọːčnkex 2.1.1), zˈgȯːrnx točko pər prim. – < :: Vrtački stric Franc Vrtačkistric ~ Spodnje Spodnje Kraše iz Šmártna Šmártna iz Marínšekov :: v Šmártnu v (v Rovtu pod Menino)) ali pər ˈtətx ˈtinčkeγ ˈtinčkeγ ˈtətx pər Menino)) ali pod (vRovtu nad Kovači nad ali ) se nanaša tako na konkretnega gospodarja gospodarja ) na tako konkretnega se nanaša ) je redko, ker ga večinoma določa sobese določa večinoma ga ker redko, je ) v Krášah Krášah v ) :: Spodnji ali vərˈtåːčk stˈrc ˈrud’ ˈrud’ stˈrc vərˈtåːčk ali - šmárčki šmárčki Hrástniki ex oz. -  (oz. - kráški kráški əm, npr. nat kəˈvåːčəm, v Bočni pa pa Bočni v kəˈvåːčəm, nat npr. əm, namesto sploh v siceršnjih, torej torej siceršnjih, v sploh namesto ali ali - :: ax, ax, torej pər ˈbȯːčkx kəˈvåːčax - - v Šmártnu v ə) pri tovrstnih hišnih imenih imenih hišnih tovrstnih ə)pri ga ga :: Zgornji kje šmárčki Hrástnik Hrástnik šmárčki m . Npr. pər maˈrinšak maˈrinšak pər Npr. . oz. Kovačeva teta prid., prid., ed. m. sp. pred ustreznim ime ustreznim pred (ali . Ta končnica se kdaj ), ker so gospodarji gospodarji so ker ), - a (in povsod tudi tudi povsod (in a Hrástniki iz Hrástniki Kráš Vrtački stric Vrtačkistric ( Micka (alivzpo

Blekáčev -  (nam.  -  (oz. ) ali pri pri - e ‑ ‑ ‑ ‑ ‑

2.8.2007 11:08:49 495 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:50 , ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ < (:: (:: Bil Bil ipd. na Kolar , žibovč Klemen slovenski je pri ne (h . itd., kot pri kot itd., Matk o ˈčice (in pov ˈčice , prid., < pri a - , ki jo je morda Kováči klemenč ski - ), ne ), Blekačev Blekačev Tona JanezBleiweisTr pl. čki - - , z/s o , prid., naŽibovčem a - , ali bleˈkåːčova (ˈteːta ali na Matkovem , ški - - se z veliko gotovostjo na hišo, , Tona o Žibovče ). ali ). a - Matkovo in 5.2 na Klemenčemna , – ali ob izkazaniali ob – pridevniški obliki na

ski - ali bleˈkåːčọ ˈtȯːna - 5.3 Šumet Brigita ) glede na malo pri drugih podobnih ( < ali ) gospodarica in/ali gospodinja, medtem ko je Klemenče pri stricu Francu Blekačev stricBlekačev šumeč x poimenovanje za snaho ali za katero koli drugo Blekáč -

prim. točko Blekačev Blekačev fant , pa tudipa , , prid., pa na ledinsko (ali terensko) ime (ali mikrotoponim) ime(ali terensko) oz. ledinskona pa (ali (< (< ov – ov - Kolar Blekačeva teta Blekačeva < ; , tvorjen iz imena gospodarja: rod. mn./dv. |Spodnje Kraše| , Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini Blekačíca ž

naŠumečem ‑ovo ž , e – ta v narečjutav – oblikovnosovpade predlogoms - bˈgta) ) Kovači Ivan Klodič vitez Sabladolski - ...) prim. 2004, Weiss 151. ...) iz V skupiniprvotnihV imena,ledinskihizkazujejokivsa katerood so imen star. in (:: (:: Vpliv Vpliv preostalih, mlajših hišnih in večinskih imen tipa Praviloma je besedna družina hišnega imena iz prvotnega ledinskega

. Te podatke mi. Te pisno je posredoval gospod Vider iz Solčave. Valent v Pri poimenovanjih žensk po hišnem blekaˈčca imenu - npr. je 5 (c) imegospodarice (c) in/ali gospodinje; pridevnik(č) iz hišnega imena na 4.1 (b) ime gospodarja;(b) 4 prvotno ledinsko(a) imeali (večjega manjšega zemljepisnega področja), ki na Kolarjevemna Šúmeče ) ali bleˈkåːčọ ˈpȯːp , Peter Weiss: ), ), neobstoj ledinskega imena – prim. točko ) ali) O pisanjutovrstnihO pridevnikov začetnicoveliko z primerihv (kot Natančnejši podatki za in Solčavo okolico izpričujejo še kak tip hišnih imen, in sicer sa steniški ljubljanski Žibovt mostalnik na jevo šek ski

sod tudi blẹ - bleˈkåːčova nadomestilaoblika na katerih imenih in pri pridevnikih k njim povzročil te posebnostiposamezne pa je smiselno dokumentirati.posebne razvoje, Izjeme pri tem vzorcu ne prizadevajo imen gospodarja in gospodarice in/ali gospodinje in so treh vrst. naštetihznačilnosti aliugotoviti, nemogočevirov novihledinskih brez je imen, saj taso imena kako značilnost izgubila izkazanem ob nikoliali je pa niso imela (npr. ledinskem imenu v vlogi hišnega imena pridevniške oblike na imenih tipa žensko iz hiše Blekačevih, ki ni gospodarica in/ali kom ˈteːta gospodinjaali z dodanim(kar rojstnim imenompa ponazoriz odnos dodatgovorečega do v kon kretnem primeru gospodarice in/ali gospodinje). Mlajši govorci imena gospodar jev in gospodaric in/ali gospodinj čedalje pogosteje zamenjujejo z drugim tipom bleˈkåːčọ(npr. (stˈrc ali ˈtȯːna) Rudelj (Nata način gledese na okoliščine stališčas starejših alistališča s odnjega njego vih vrstnikov lahko imenuje gospodar ali pa kateri od Blekačevih koli moških.) dvoje, dvoje, pri čemer ni mogoče vedno natančno določiti, na kaj točno se nanaša: sem na Vrtačah Vrtačah na se Sankalismo širše– naposestvo– lastiv Vrtačkih; predlog,rabiza tovrstnov ki je ime, je z/s brˈgta, imena na obravnavanem področju takale: temvzpostavilos hišo,indom,je napreneslo ime takohišnoje ime;identificira se

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 496 JZ_13•_OKK.indd 496 JZ_13•_OKK.indd 497 - Drágo npr. Krašah clôvec Vrtáčniki (na način gospodarja imena oblike množinske slišati pogosteje čedalje mlajših pri predvsem je imen ledinskih prvotnih iz imen hišnih nje). Namesto od starejši način na spet (kjer njega), od starejši ali vrstniki posamezniku stríc kov imen uporabljati še vendarle pogosto lahko slišijo. od ne starejših se spodobi Za jim starejše namreč govorijo gospodinj in/ali jih redko, pa in gospodaric gotovi, saj gospodarjev imena imen obeh iz ko je pridevnik tem Péšanik imena hišnega in ledinskega iz ki Pridevnik živosti, nima. seveda ime ledinsko) podspol (in hišno ga gospodarja ime ima da tem s gospodarja, imenom z ujemata Sprebítkov kov na pridevniki samo rabi v imen ledinskih prvotnih iz imenih Zijávčnjakov na pridevnikov oblike svojilnih stne Jugôvski– ( gospodarja imena oblika na oblika pridevniška stopa na pa parnih drugih pri imenih hišnih Pri ( gospodarja Pódrščaki imena oblika množinska je ki ime, hišno govori ledinskega imena prvotnega iz imena hišnega poleg se ko primerih, posameznih v tudi nek ( gospodarja imena iz to in obliki,

ski ne: k Malnarju, pri Kovačevih, Ljubčevih, Jelenčevih etc.« (Trdina 1987, etc.« (Trdina Jelenčevih 16). Ljubčevih, Kovačevih, pri ne: kMalnarju, Malnarjevim, k grem pr.[imer] na imena, družinske še 1987, *12] vedno Trdina 1870 – ime žinsko Janez Trdina je leta 1870 to vrsto imena, kot je bilo v rabi na Dolenjskem, imenoval imenoval Dolenjskem, kot na je v bilo rabi 1870imena, je leta Trdina Janez vrsto to , v Bočni, ipd. sicer večinska ( večinska sicer ipd. Láze Peter Weiss: Peter , → 5.1 in iea z ronh eisi ie s trj e mjn ton ( tvorna omejeno le torej so imen ledinskih prvotnih iz imena Hišna 6.1 5.4 5.3 5.2 Gréhčev TónaGréhčev je na , ) ali v vlogi hišnih imen kar ime gospodarja (na način (na način gospodarja ime kar imen vvlogi hišnih ) ali – ~ Na obravnavanem področju je večina hišnih imen sicer v množinski množinski v sicer imen hišnih večina je področju obravnavanem Na Predvsem mlajši narečni govorci so pri nekaterih besednih oblikah ne oblikah besednih nekaterih pri govorci so narečni mlajši Predvsem Kóčnikov stríc Frànc Kóčnikovstríc Prvotno ledinski in tudi hišni imeni imeni hišni tudi in ledinski Prvotno Viclôvnik , ). Redko (pri mlajših govorcih čedalje pogosteje) se da slišati priložno slišati pogosteje)da se čedalje govorcih mlajših (pri Redko ). V nekaterih primerih, kjer v besedotvornem nizu k hišnemu imenu na imenu hišnemu k nizu besedotvornem v kjer primerih, nekaterih V Pri hišnih imenih iz prvotnih ledinskih imen je pridevniška oblika na na oblika pridevniška je imen ledinskih prvotnih iz imenih hišnih Pri . »Rabijo se tod [namreč v Bršljinu pri Novem mestu, kjer je Trdina živel leta leta živel Trdina je kjer mestu, Novem pri Bršljinu v [namreč tod se »Rabijo . Srnják Láznikov, , Pódršeki Zvíri Tínčki Jugôvnikov - ski Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz Góvek , iz enako glasečega se imena gospodarja pa seveda na na seveda pa gospodarja imena se glasečega enako , iz ← in in Kováč KováčevaMícka iz ), medtem ko hišna imena iz imena gospodarja so, v Spodnjih Spodnjih v so, gospodarja imena iz imena hišna ko medtem ), ← , Srnjákerji

Zvír Tínček Slopí Góvek in in - . ski ski Bákovica in in Gréhci Skónčnjaki – Skónčki – Skónčnjaki ali ali Góveki – - ipd. Kovačíca ski v Krašah). Spodnjih in in Slopníkov Zvírnjaki – in predvsem pri mlajših govorcih v zadnjem času času zadnjem v govorcih mlajših pri predvsem in (na način način (na ipd., ne na ipd., ne na Góveki Srnjákerjev Góvek – ter ter Skónčnjaki govorijo o konkretni posameznici vrstniki ali ali vrstniki posameznici govorijo konkretni o - bákovski ov in namesto njih govorijo na način način na govorijo njih namesto in Srnják ipd. iz teh hišnih imen, torej imen, ipd. iz teh hišnih ← , ; na na Pródi Sprebíja KóčnikovFrànc - - ov Zvírnjak in in ov , Kováčevatêta ~ ), vendar pa so pri nekaterih hišnih hišnih nekaterih pri so pa vendar ), Góvek ipd., je sámo hišno ime množinska množinska ime hišno ipd., je sámo . in in Srnjákerji , Skónčneki ZijávčnjakiZijávčki– Péšanik in in Ta jevzorec mogoče ugotavljati Pródniki in in , Sprebítniki Drágoti Góveki in in je pridevnik na je pridevnik govorijo o konkretnem konkretnem o govorijo , , iz iz Srnják Kováčeva têta Mícka Kováčeva têta Góvek - Skónčnjak iz rojstnega imena imena rojstnega iz ov – pri Vrtáčniku pri – ( Góvekov Hósta Sprebítnikov in in se oblikovno oblikovno se Skónčnjakov Pódgorje Srnjákerji , – Jugôvniki ~ - ov - ). Hóstni ov Skónč Kóčni , med ipd., ). dru Vi in in pri pri in in ). ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ,

2.8.2007 11:08:50 497 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:50 ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ a - , ka , Vrtáčnikov Vrtáčnikov domačiji, ne ‖ žvaˈtija‖ Najevnikova « (Mrdavšič 2001, (Mrdavšič« 2001, b Žvatíja najevski

inne ) ime gospodarice in/ali 3 ) hišno ime s podatkom o « (Mrdavšič« pa naj 37) 2001, 1 navedene glasovnenavedenerazliči iz hišnegaimenaiz « (Mrdavšič je tako, 48) v 2001, Najevska Žvotíja ~ Žvotíja tudi ali gradíšk’ lipa [..] pripadalipa [..] , in , je zato je , so štete po enkrat) – so iz 12 vasi (od štete(od sovasi enkrat) po iz12 so – Vrtáčnikov Najevska ) ime gospodarja, ( Zgornji Najevnik 〈〉 u pẹtˈrijəu in〈〉 2 naGradíšu ž , , ( in a - točko 6.2) gl. kje? Knéže, na Knéžem, Knéži Gradíše Spodnji ‖ pẹtˈrija‖ [..] b) b) [..] Od tod do pridevnikado todOd . ): Sprebíja ): (3): Javórje, Závršniki Jugôvec, (3): 1 Petríja Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini (13): Drága, Gnilôvec, (13): Járše, Kŕnčnjaki, Láze, Léskelica, Pistôta, Pôtok, ( ni daleč. več (1): Vrtáče (1): Gradíšnik Vrtáče ): Gomírje): Sestavine gesla v tu dodanem seznamu so: ( Hišnaimena izprvotnih soodno ledinskih (osnove imentule43 – je jih (2): Kozólčnjaki, Plónova (2): 1 Nekatera hišna imena obstajajo le še v spominu informatorjev, saj so ← ( (4): Péšanik, (4): Séče, Šetínec, Viníše (1): Júšje (1): (3): Góvek, Zijálka, Žífrje (3): 7.2 7.2 Slopí, Temník, Viclôvec, Vóloga, Vrtáčniki Temník,Slopí, Vóloga, Viclôvec, Zakót (Petríja – in Žvotíja 7.1 7.1 6.2 (9): Bákovica, Hósta, Hríber, Krvíja, Lipíca, Mataróžniki, Pogledíja, Skónčnjaki, Peter Weiss: (2): Litóžič, Pódgorje (2): (3): Pródi, Srnják, (3): Tráte Vrtáčki Vrtáčki Podobno ugotavlja Mrdavšič 1988, 82: » Malce nenavadno razlaga razvoj tovrstnih imen Janez Mrdavšič: »Pri domačih imenih, gospodarju,tudidase ki ninujno, piše zadnje jo kor čase imenujejo.« kjer je prišlo do nastankaprišlodo je kjerdomačijskihnovih zapisanata imen,pod so V primeru b) 22). Knéz »a) [..] primeru »a) brž ne. 〈〉 u žvaˈtijəu 〈〉 nislišati več mogoče drugih oblik (imen gospodarja in gospodarice

ka, ki odgovarja na vprašanje gospodinje, pridevnik.(4) Povsod so dodani potrebni slovnični podatki (spol pri samostalnikih,samomnožinskost, oblikasamoedninska,kjerni pridevnik) uve in ljavljeni stranski sklonski podatki (pri hišnih imenih za 〈〉 še navadnihV označevalnikom– zamestniška oklepajihso oblika). oglatihv ce,izpričana oklepajih je pa oblika imena državnina topografski karti iz okroglemnavede oklepajuv je Ponekod Mozirje076). Grad075, (Gornji 1998 leta Šmartno ob Dreti Volog Zavodice kateronaselju,v spada hiša,mestniška katero nananaša stoji sepa ime,〈〉 obli za Kokarje Lačja vas Potok Pusto Polje Rovt pod Menino Spodnje Kraše 14 z obravnavanega področja): 14 Bočna Čreta pri Kokarjah Dobletina posestva, npr. v Nadbočni, zaselku Bočne na severnem pobočju Menine. k hi Tu šnimaimenoma ž in/ali gospodinje ter pridevnika k hišnemu imenu). snihimenpridevnikoma s Vrtáčniki nam. hiše,katerenanašala,nase so izginile zaraščenalahkogozdomin so z tudi cela že

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 498 JZ_13•_OKK.indd 498 JZ_13•_OKK.indd 499 2 - 10 Hríber Hósta in Góvek ‖ gəˈmėːrs’k Gomírski Gomírje Gnilôvec Dráge Bákovica imena ( ke šek ( presenetljive vendar upravičene, bolj stojijo mestu prvem obliki. vpolcitatni uresničujejo priimki vnarečju se ker narečen, ni priimka Zapis gospodarja. imena iz izvira domnevno ki priimka, oblika onaglašena še na ski 004, 1 004,

Zakrajšek in zakonih se je po narečjih glasovnih v centralnih na vzhodu, »Pomen je dan že v pridevnikih na »Pomen je že v dan pridevnikih Góveki ) včasih pa so nenavadne in nepričakovane tule edine oblike glede na priim na glede oblike edine tule nepričakovane in nenavadne so pa včasih ) Vinišnjak ipd. ( ipd. - Hóstnikov ‖ˈxọːs’t’nkọHóstnikov - - ‖ˈxọːstca Hóstnica ‖ˈxọːs’t’nk - Hóstnik Góvekov ‖ˈgȯːvekọ - - ‖ˈgȯːvẹšca Góveščica Góvek - ‖ ˈgȯːvek - ‖gəˈmėːršca Gomírščica - ‖gəˈmėːršak ~Gomíršek Gomírščak - ‖gnˈłọːčk Gnilôvčki Gnilôvčanka gnˈłọːčan ‖ Gnilôvčnek ~ Gnilôvčnjak in Gnilôvčan - ‖dˈråːšk Dráški - ‖dˈråːžənca Drážnica - ‖dˈråːžnk Drážnik - ‖ˈbåːkọs’k Bákovski - ‖ˈbåːkọnca Bákovnica - ‖ˈbåːkọnk Bákovnik šək (Bočna) ‖ ˈxọːsta - ‖ˈxọːsta (Bočna) (Rovt pod Menino) ‖ dˈråːge dˈråːk dˈråːk ‖dˈråːge Menino) pod (Rovt Peter Weiss: Peter (Bočna) ‖ xˈrbər - ‖xˈrbər (Bočna) (Kokarje) Venišnik 7.2.1 zgradba kmetijske zadruge) kmetijske zgradba vDobletini Grad gn Gnovec 5 , tako da danes , v da tako danes njem obrazilo občutimo (Dobletina) (Rovt pod Menino) ‖ gnˈłọːc ‖ gnˈłọːc Menino) pod (Rovt 1 (Bočna) ‖ ˈbåːkọca - ‖ˈbåːkọca (Bočna) ‖ ˈgȯːvẹk - ‖ˈgȯːvẹk Hudabivška Meta . - ) , mživ. Savinšek Poknjižene oblike imajo včasih navedene različice, s tem da kdaj na na kdaj da tem s različice, navedene včasih imajo oblike Poknjižene v primerjavi s priimkom in na zemljevidih zapisano obliko hišnega hišnega obliko zapisano zemljevidih na in priimkom s primerjavi v ]

– prim. Bajec 1950, 82–83).1950,Bajec prim. – ‖ gȯːvek‖

Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz in

Gnilôvčnica ‖ gnˈłọːčaŋka - ‖gnˈłọːčaŋka Gnilôvčnica ‖ gəˈmėːrjə - ‖ gəˈmėːrjə vekọ , a ( Jevšek a - - ) ska ska s’te in bra ə va - va a (in - a (in

e (

a ( mmn. - prid. a ( a vẹ e ž a (in - a (in e a - - a -

in e ::

ž in ə m

ə ( itd.« (Bajec 1950, itd.« (Bajec 82–83) ž in e 〈〉 uˈxọːs’t - prid. ava - ž

ə e ) -

ə - karniški Ožbej karniški mživ.

〈〉 na xˈrbrə 〈〉 na ž ž n in sən prid. prid. - s’n 〈〉 uˈbåːkọc

vẹ a s〈〉 ugəˈmėːrjə

n 〈〉 pər ˈgȯːvẹk 〈〉 pər - - )

vẹ ə ( - -

- 〈〉 gəˈmėːrs’k kˈłåːnc 〈〉( gəˈmėːrs’k kˈłåːnc - ) ; m živ. ) - ) in in ž

m ski - in m živ. )

prid.

- : splošna, ne osebna posest. Besede so Besede v : ne rabi posest. zlasti osebna splošna, - 〈〉 u gȯːvekə ( gȯːvekə u 〈〉 a ( n s’n - ž mn. in a ) - mživ. [Gornji Grad 075, Grad [Gornji mživ.

; gn in in 〈〉 udˈråːgex pri Prežihovem Vorancu) Prežihovem Weisspri prim. - - 1 n ) e - 0

m ək – K veliki začetnici pridevnika na na pridevnika začetnici veliki K –

[Gornji Grad 075, Grad [Gornji ( - ) in , zlasti pogosto v rodovinskih imenih: imenih: , pogosto v zlasti rodovinskih prid. 〈〉

gn

in u gnˈłọːcə ( u gnˈłọːcə

- - vẹ ) - klanec na cesti Nazarje–Gornji Nazarje–Gornji na cesti klanec in in a ( a - ) [Mozirje 076: [Mozirje ) - in gnˈłọːčənca - gnˈłọːčənca ščak Bakovnik

gn Plónovščak reduciral v reduciral - ) in Hrastnik in in

gn ]  gnˈłọːčnek gnˈłọːčnek - ) [Mozirje 076, ) [Mozirje e ( Govek (?)] ~ - in šček

gn Plónov , ] (tudi (tudi ] - - - ) a ( a ščək ž in ‑ ‑

2.8.2007 11:08:50 499 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:51 ‑ ] 〈〉 pər 〈〉 pər ] ] ] m mn. ) - m mn. ) - nẹ - Krevejske peči Krevejske

nẹ - Krvavnik ) in Krnčnik

Hribernik ] ni- in - in ọ ( nekọ ( - ] - ] Jaršnik ] Laznik [Mozirje 076, m)] (517 Jušnik [Gornji Grad 075, Jegovnik 〈〉 na〈〉 jaˈvȯːrjə m [Gornji Grad 075, ) s - [Gornji Grad 075, a

prid. nẹ

) 〈〉 u ˈjåːršax〈〉 - 〈〉 pər 〈〉 ˈjušnk ( - ž

a) - a) m živ. ‖ kəˈzọːčnẹk m živ. a - in 〈〉 u jəˈgọːcə〈〉 ) 〈〉 u ˈłåːzex u 〈〉

Juški vrh - 11 m živ. ˈvẹː

a ( m mn. - a m živ. [Gornji Grad 075, m ) tudi

m mn. ž mn. a - a [Mozirje 076, ˈvẹː in ) ˈvẹːn’ce ž mn. - - n [Mozirje 076, živ. prid. 〈〉 na〈〉 ˈjušjə ə ( [Mozirje 076:

- in ə ) - n - s m in - prid.

a m živ. prid.

prid. ) 〈〉 pər 〈〉 jəˈgọːŋk ž ə prid. ) in ə - m živ. - ə ž va - ọ ( e ə ˈvẹː

prid. e ) m živ. a) - a) n - - n prid. ž ọ ( ž ə ) - 〈〉 u kərˈvijə u 〈〉 ž - ə e - e - ˈveːska - [Mozirje 076, in n ska - e va - ž ˈveːŋka ( ska - ) - a - ska - ŋka in ni- in a m mn. - a - ž ž ž prid. ọ tudi -

ni- in e ə a ( a ( e prid. (Rovt pod Menino) ‖ ˈkaːrənčnẹk in -

ə a ( a - in a - Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini ~ Kozôlčneki (Pusto Polje) ‖ jəˈgọːŋk - ~ Kŕnčneki ‖ ˈłåːz’nk ( ‖ ˈłåːz’nk ‖ ˈjušnk ( (Čreta pri Kokarjah) ‖ jəˈgọːc - ˈkaːrənčnẹk kəˈzọːčnẹk (Čreta pri Kokarjah) ‖ jaˈvȯːrjə ( Jugôvnikov‖ jəˈgọːŋkọ - (Bočna) ‖ kərˈvija - Peter Weiss: (Rovt pod Menino) ‖ ˈłåːze ˈłåːs (Rovt pod Menino) ‖ ˈjåːrša ˈjåːrš (Zavodice) ‖ ˈjušjə (Zavodice) ( Kŕnčnica ˈkaːrənčənca ‖ - Jugôvnik ‖ jəˈgọːnk - Jugôvnica ‖ jəˈgọːnca - Javórščak ~ Javóršek ‖ jaˈvȯːršak - Júšnik ‖ ˈjušnk - Júšnica ‖ ˈjušənca - Krvénica ‖ kərˈveːnca ( Láznik ‖ ˈłåːz’nk - Láznikov - ‖ ˈłåːz’nkọ Krvénik ‖ kərˈvẹːnk - Kozôlčnjak ~ Kozôlčnek ‖ kəˈzọːčnek - Kozôlčnica ‖ kəˈzọːčənca - Kozôlčki ‖ kəˈzọːčk - Júški ‖ ˈjušk - Jugôvski - ‖ jəˈgọːs’k in Járšnik ‖ ˈjåːršnk - Járšnica ‖ ˈjåːršənca Járški ‖ ˈjåːršk - Javórščica ‖ jaˈvȯːršca - Javórski ‖ jaˈvȯːrs’k - Krvêjski ‖ kərˈvẹːs’k - HríbrnjakHríbrnek ~ ‖ xˈrbərnek - Hríbrnica ‖ xˈrbrənca - Hríbrski ‖ xˈrbərs’k - Láznica ‖ ˈłåːzca - Kŕnčki ‖ ˈkaːrənčk - Kŕnčnjak ~ Kŕnčnek ‖ ˈkaːrənčnek - Júšniki tako še ˈvẹːja in ˈvija ‘veja’, ˈrẹːja in ˈrija ‘reja’, bˈrẹːja in bˈrija ‘breja’, uˈdẹːja in uˈdija ‘ode inuˈdija uˈdẹːja inbˈrijabˈrẹːja ‘breja’, inˈrijaˈrẹːja ‘reja’, inˈvija‘veja’, tako ˈvẹːja še 329). itd. 2001, (Weiss ja’ V govorih spodnje Zadrečke doline ẹ pred j alternira z i, zato kərˈvẹːs’k in kərˈvija (in Lázniki

Jugôvniki

in 11 Krvíja Láze Kŕnčnjaki Júšje in Kozôlčnjaki Jugôvec in Javórje Járše

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 500 JZ_13•_OKK.indd 500 JZ_13•_OKK.indd 501

13 12 Pôtok in Pogledíja in Pódgorje Plónova Pistôta Péšanik Mataróžniki Litóžič Lipíca Léskelica

Poglédniki ‖pəgˈlėːd’nk - Poglédniki ˈpoːtək pəˈtọːka pəˈtọːka ˈpoːtək Pôtok Za ustno opozorilo na to obliko se zahvaljujem kolegu Silvu Torkarju. Silvu kolegu zahvaljujem se obliko to na opozorilo ustno Za Pódrščaki Pódrščica ‖ ˈpȯːdəršca - ‖ˈpȯːdəršca Pódrščica - ‖psˈtȯːtca Pistótnica Pistótnik ‖ psˈtȯːt’nk - ‖psˈtȯːt’nk Pistótnik Lipíčnik ‖ lˈpičnk - ‖lˈpičnk Lipíčnik Péšanica ‖ ˈpẹːšanca - ‖ˈpẹːšanca Péšanica Péšanik ‖ ˈpẹːšank - ‖ˈpẹːšank Péšanik Poglédski ‖pəgˈlėːc’ke - Poglédski - ‖ˈpȯːdərs’k Pódrski ‖pˈłọːnọs’k - Plónovski - ‖psˈtȯːčk Pistóčki - ‖ˈpẹːšans’k Péšanski - ‖mataˈrọːšk Mataróški - ‖mataˈrọːžənca Mataróžnica - ‖lˈtȯːžnk Litóžnik - ‖lˈpičk Lipíčki - ‖lˈpičənca Lipíčnica - ‖ˈleːskọšk Léskovški - ‖ˈleːskọnca Léskovnica Plónovščica ‖ pˈłọːnọšca - ‖pˈłọːnọšca Plónovščica Poglédnik ‖pəgˈlėːd’nk - Poglédnik Léskovnik ‖ ˈleːskọnk - ‖ˈleːskọnk Léskovnik Poglédnica ‖ pəgˈlėːdca - ‖pəgˈlėːdca Poglédnica Litóžnica ‖ lˈtȯːžənca - ‖lˈtȯːžənca Litóžnica Plónovščak ~ Plónovšek ‖ pˈłọːnọšak - ~Plónovšek‖pˈłọːnọšak Plónovščak Litóški ‖ lˈtȯːšk - ‖lˈtȯːšk Litóški Mataróžnik ‖ mataˈrọːžnk - ‖mataˈrọːžnk Mataróžnik Pódrščak ~ Pódršek ‖ ˈpȯːdəršak - ‖ˈpȯːdəršak ~Pódršek Pódrščak Peter Weiss: Peter (Bočna) ‖ lˈpca - ‖lˈpca (Bočna) Rv pd eio ‖ ˈːə ətːa ( pəˈtȯːka ˈpoːtək ‖ Menino) pod (Rovt 12 (Rovt pod Menino) ‖ psˈtoːta - ‖psˈtoːta Menino) pod (Rovt - zˈgȯːrnmə) pəˈtȯːkə ( pəˈtȯːkə zˈgȯːrnmə) (Lačja vas) ‖ ˈpẹːšank - vas) ‖ˈpẹːšank (Lačja je tudi ime naselja v občini Nazarje, ki ima v stranskih sklonih druge oblike: oblike: druge sklonih stranskih v ima ki Nazarje, občini v naselja ime tudi je (Pusto Polje) - ‖pˈłọːnọva (Pusto - ni

(Volog) ‖ ˈpȯːdgərjə - (Volog) ‖ˈpȯːdgərjə ~ Litóšč (Volog) - ~ Litóšč ‖lˈtȯːšč (Bočna) ‖ pəglẹˈdija - ‖pəglẹˈdija (Bočna) (Rovt pod Menino) ‖ˈlẹːs’kẹlca Menino) - pod (Rovt ) ~ Pódršeki ‖ ˈpȯːdəršak - ‖ˈpȯːdəršak ~Pódršeki (Bočna) ‖ mataˈrọːžnk ( mataˈrọːžnk ‖ (Bočna) Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz m 〈〉 upəˈtọːkə. a - a - ˈpice ŋka ə a ( ə e a - a ( prid. ska - ska prid. ž e ska - ska in a a - e ž cka - cka a ( a ( ə ska - ska mživ. in e ž ž ž e ( u ( - nov. a - prid. ž e a ( a e - ə ( 〈〉 na lˈpc 〈〉 na a (tudi vodno ime) vodno (tudi ž in in in n s ə ž ž in in n ŋka in ə prid. in a ( ə - in in - 〈〉 na pəglẹˈdijə 〈〉 na pəˈtọːkə) 〈〉 prid. ˈlẹː ə ə e ) prid. - - ˈlẹː n - e [Mozirje 076: [Mozirje mživ. prid. prid. )

ž in - ni ˈlẹː mživ. m ž a n star. - 〈〉 upˈłọːnọv m - ) - mživ. ; - - ) a n 〈〉 uˈpẹːšaŋkə ọ/ in in ) ) mmn. in - mživ. mživ. ž 〈〉 u lˈtȯːščə (tudi vodno ime) vodno (tudi 〈〉 ulˈtȯːščə e ) u ˈpȯːdgərjə uˈpȯːdgərjə - - prid.

ž ) u - [Gornji Grad 075, Grad [Gornji - n 〈〉 na psˈtoːt 〈〉 na - ni mmn. m živ. a e 13 ž [Mozirje 076, [Mozirje m živ. - ) ) 〈〉 〈〉 uˈlẹːs’kẹlc [Mozirje 076, [Mozirje [Gornji Grad 075, Grad [Gornji mživ. - u ( u nov. 〈〉 pər ˈpȯːdəršak 〈〉 pər Pestoški vrh Pestoški (priimek (priimek in nov.

, - redk. n pəˈtọːka) - ) m mn. m pər pəgˈlėːd’nk pər Pestotnik Plánovšek Podgoršek Letožnik (6 〈〉 pər mataˈrọːžnk ( mataˈrọːžnk pər 〈〉 1 Poglednik 4 m)] m ] ] 〉 (sˈpȯːd’nmə, u 〈〉 ) ] ] in

2.8.2007 11:08:51 501 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:51 ‑ ‑ ‑ To temin Tomin ) ni- - ) in ] (priimek ) ni- , kar dokazujekarzgo , ] - : »[..] priimek »[..] : in , 1774 Josephus 1774 , Skónčnik šek Tomnišek - Temine ] Sprebitnik ] (priimek 〈〉 pər 〈〉 sˈkọːnčnẹk 〉 u pˈrọːdex 〈〉 pər 〈〉 spraˈbit’nk ( Thominshegk Potočnik Sečnik m živ. ) [Mozirje 076, - m mn. ž mn. 〈〉 pər 〈〉 pˈrọːdnk ( ) u m mn. nẹ ) prid. - ) - [Mozirje 076, - n 〈〉 na 〈〉 słəˈpeːx 4 in m živ. 1 n - m mn. a 〈〉 u təmˈnkə〈〉 〈〉 na 〈〉 spraˈbijə - ) a ( - pˈrọːde in - Slápnik ž itd.« Sámoitd.« ledinsko ime je zapisano že v urbarju in a m m živ. m živ. n ) prid. ž mn. a ọ ( [Mozirje 076, - a ə ( ž ə -

prid. , ampak iz mikrotoponimaampakiz , ) - n ə in 〈〉 pər 〈〉 sərˈn’åːkẹrjə prid. 〈〉 na 〈〉 ˈsėːčax m živ. - [Gornji Grad 075, ə ) va - va - ni- - ọ ( 〈〉 u šaˈtncə〈〉 in m živ. prid. kẹrce m živ. va - - ž prid. ) n ž ə (priimek ) - ž - e ə a ( 〈〉 na〈〉 sərˈn’åːkə in e m im. mn. tudi Tolmin - ž mn. ska - ž prid. m mn. a n m živ. prid. 〈 e ə ž ni- in ọ ž m a ‖ sˈkọːnčnek - ə va - - Temnischeck e kẹrja

- e a ž a ( a - ska - ˈnice in e in m živ. a - prid. (Bočna) ‖ sˈkọːnčnẹk - a

a ( ə m mn. a - Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini 5 1 ‖ sərˈn’åːk - ‖ sərˈn’åːk )

‖ pˈrọːd ‖ spraˈbit’nk (

‖ sərˈn’åːkẹrjə - ~ Skónčneki ‖ pˈrọːdnk ( Sprebítkov ‖ spraˈbit’kọ - (Rovt pod Menino) ‖ təmˈnk - (Šmartno ob Dreti) ‖ spraˈbija - (Lačja ‖ šaˈtnc vas) - in isti 1775 in 1779 in in 1779 isti 1775 mínšek (Potok) Peter Weiss: (Potok) ni iz kr.[ajevnega] imena kr.[ajevnega] iz ni (Rovt pod Menino) ‖ słəˈpi słəˈpi Pródnik ‖ pˈrọːdnk - Šetínščak ~ Šetínšek ‖ šaˈtinšak - Séčnica ‖ ˈsėːčənca - Skónčnica ‖ sˈkọːnčənca - Sprebítnikov ‖ spraˈbit’nkọ - tudi Slopníkov ‖ słəpˈnkọ - Séčki ‖ ˈsẹːčk - Skónčki ‖ sˈkọːnčk - Pródnica ‖ pˈrọːdca - Pródenski ‖ pˈrọːds’k - Potóčnik pəˈtọːčnk ‖ - Potóčki ‖ pəˈtọːčk - Srnjákerjev ‖ sərˈn’åːkerjọ - Šetínščica ‖ šaˈtinšca - Šetínski - ‖ šaˈtin’sk Srnjákerica ‖ sərˈn’åːkerca - Slopník ‖ słəpˈnk - Sprebítnik ‖ spraˈbit’nk - Sprebítnica ‖ spraˈbtca - Potóčnica ‖ pəˈtọːčca - Skónčnjak ~ Skónčnek Séčnik ‖ ˈsėːčnk - Srnjáker - ‖ sərˈn’åːker Slopníca ‖ słəpˈnca - Tomníščak ~ Tomníšek ‖ təmˈnišak (Lačja ‖ ˈsėːča vas) ˈsėːč Sprebítniki Prim. Weiss 1990, 206: »za spravˈbit’kav [..] ˈniv«. Prim. spravˈbit’kav »za 206: 1990, Weiss [..] »Prim. por.[očno] knjigo Gornji grad: 1771 Georgius Gornjigrad:knjigo 1771 »Prim.por.[očno] scheg in »Michel temnikch«iz 260). leta 1426: (Orožen 1876, šek dovinski material, a tudi današnja značilna razprostranjenost V itd.« opombi k temu pa: O tem Janez Keber 1982, 231 v prispevkuv izvoru o priimkov231 natemJanezKeber1982, O Srnjákerji

Pródniki

Sprebíja in Skónčnjaki Slopí in Séče Pródi 1 15 Šetínec Temník Srnják in

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 502 JZ_13•_OKK.indd 502 JZ_13•_OKK.indd 503

17 16 Zijávka Závršniki Zakót Vrtáčniki Vrtáče Vóloga Viníše Viclôvec Tráte

slovarju iz leta 1895 – leta iz slovarju 076). Vrtače Gole moralo izgovarjati z[lk]). izgovarjati moralo zijálka geslu Badjura 1953,Badjura 295, 296, 297 – ima kot v tako njim slovenskopred že Pleteršnik Trátnik ‖ tˈråːtnk - ‖tˈråːtnk Trátnik Viclôvnica ‖vc’ˈlọːnca - Viclôvnica Závršnica ‖ ˈzåːvəršənca - ‖ˈzåːvəršənca Závršnica ‖zaˈkọːt’nk - Zakótnik Trátnica ‖ tˈråːtca - ‖tˈråːtca Trátnica Vrtáčnik ‖ vərˈtåːčnk - ‖vərˈtåːčnk Vrtáčnik Závrški ‖ ˈzåːvəršk - ‖ˈzåːvəršk Závrški ‖zaˈkọːčk - Zakóčki - ‖zaˈkọːtca Zakótnica - ‖vərˈtåːčk Vrtáčki - ‖vərˈtåːčənca Vrtáčnica - ‖vərˈtåːčk Vrtáčki - Vóložnica ‖ˈvəłažənca - ‖ˈvəłažnk Vóložnik - ‖vˈnišk Viníški ‖vc’ˈlọːškViclôvški - - ‖tˈråːts’k Trátenski - ‖təmˈnišk Temníški - ‖təmˈnišca Tomníščica Vrtáčnica ‖ vərˈtåːčənca - ‖vərˈtåːčənca Vrtáčnica Viníšnjak ~ Viníšnek ‖ vˈnišnek vˈnišnek ‖ Viníšnek ~ Viníšnjak Vrtáčnik ‖ vərˈtåːčnk - ‖vərˈtåːčnk Vrtáčnik Závršnik ‖ ˈzåːvəršnk - ‖ˈzåːvəršnk Závršnik vóloški ‖ ˈvəłašk - ‖ˈvəłašk vóloški Viníšnica ‖ vˈnišənca - ‖vˈnišənca Viníšnica Viclôvnik ‖vc’ˈlọːnk - Viclôvnik (Potok) (Bočna) ‖ zaˈkọːt - ‖zaˈkọːt (Bočna) Peter Weiss: Peter (Lačja vas) ‖ vˈniša vˈniš vas) ‖vˈniša (Lačja (Spodnje Kraše) ‖ vərˈtåːča vərˈtåːč ‖vərˈtåːča Kraše) (Spodnje 17 (Rovt pod Menino) ‖ ˈvəłaga - ‖ˈvəłaga Menino) pod (Rovt ( ( Veníšnik zijávec in in (Rovt pod Menino) ‖vc’ˈlọːc Menino) pod - (Rovt

(zadnje bi se glede na to, da posebni izgovor ni zapisan, torej v knjižnem jeziku jeziku knjižnem v torej zapisan, ni izgovor posebni da to, na glede se bi (zadnje (Kokarje) (Čreta pri Kokarjah) ‖ ˈzåːvəršnk ( ‖ ˈzåːvəršnk Kokarjah) (Čreta pri - - (Rovt pod Menino) ‖ vərˈtåːčnk ( vərˈtåːčnk ‖ Menino) pod (Rovt - ni - ni

‖ tˈråːte tˈråːt ‖ tˈråːte ) ) je ime področja južno od Šmartna ob Dreti in Spodnjih Kraš (Mozirje (Mozirje Kraš Spodnjih in Dreti ob Šmartna od južno področja ime je , slabšalno za ‘radovedna opazovalka’) in čisto drugo obliko , v za opazovalka’) in čisto drugo ‘radovedna slabšalno geslu ) Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz

‖ zˈjaːka - ‖ zˈjaːka a - a - a ( zijavka a e ə m a - a - a - ž a - ə prid. in a ( žmn. a - prid. a - ə ə a ( a ( 〈〉 uzaˈkọːtə a ( - ə e a - e a ( ə e ŋka prid. prid. e in prid. ž ž prid. n ə e ž e e ž ə e e in in in prid. ə ž in - ž ž , medtem ko ima Slovenski pravopis 2001/2003 pravopis Slovenski ima ko medtem , (tudi vodno ime [Mozirje 076: [Mozirje ime vodno (tudi prid. ž ž - prid. - - ) - 〈〉 na tˈråːtex 〈〉 na n mživ. - 〈〉 u zˈjaːk [Mozirje 076, [Mozirje 〈〉 uzˈjaːk mživ. n n n žmn. n [Mozirje 076, [Mozirje - ) - - - mživ. - ) ) ) ) mživ. mživ. e mživ. mživ. ž [Gornji Grad 075, Grad [Gornji (priimek (priimek 〈〉 na (sˈpȯːd’nx, vˈnišax 〈〉 zˈgȯːrnx) na 〈〉 uˈvəłag a m [Mozirje 076, [Mozirje - žmn. [Mozirje 076: [Mozirje a [Mozirje 076, [Mozirje 〈〉 vc’ˈlọːcə u(sˈpȯːd’nmə, zˈgȯːrnmə) živ. m in in

〈〉 na vərˈtåːčax 〈〉 na - - ni Trátnik - ni Završki vrh vrh Završki ) ) Mzre 076, [Mozirje - - ọ ( ọ ọ ( in ) in Volažnik Vrclovnik

Vrtačnik

Završnik - - n n (8 - Zijavka - ) ) Voložnica m mn. m m mn. 2 8 m)] 1 6 ] ] (priimek ] (priimek ] ] (ime jame)] (ime 〈〉 pər vərˈtåːčnk vərˈtåːčnk pər 〈〉 〈〉 pər ˈzåːvəršnk 〈〉 ˈzåːvəršnk pər Venišnik ]) Vrtáčnik ] (priimek (priimek ] - zijávka nemškem nemškem Potóčka Potóčka ) (v 2.8.2007 11:08:51 503 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:51 , ‑ ‑ ‑ 9 , Lju Časopis za Izpeljavasamostal , Ljubljana: DZS (za , Marburg, 1876 (Das 1876 Marburg, , Časopis za zgodovino za Časopis 1: 1: ] (ledinsko ime)] 〈〉 pər 〈〉 zˈjaːčnẹk Onomastica Jugoslavica , Žifernik Žiferje šek m mn. - ) - m živ. Stift Oberburg Stift nẹ ) - - 1–2: 1–2: A–M, N–Ž, Maribor, Obzorja, - in nẹ (

- in (

a [Mozirje 076, nekọ Krajevna in domača imena v Mežiški dolini 8 (2002), št. 2, 47–69. str. 8 (2002), Krajevnadomačain imena Črniv naKoroškem Ljudska geografija: terensko izrazoslovje m živ. a Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena Historičnatopografija slovenske Štajerske jugo in 33 (1938), str. 191–201. str. (1938), 33 Das BenediktinerDas ž prid. e 〈〉 u ˈžfərjə〈〉 [Mozirje 076, ə Besedotvorjeslovenskega jezika prid. , ur. Vili Kos, Ljubljana, Mladinska knjiga – Geodetski ə s , Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica »Dr. 8 (2002), št. 2, 141–148. str. 8 (2002), a ž a - ska - e 1996. 3 35 (1940), str. 40–49. str. (1940), 35 Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000: Gornji Gornji 25.000: : 1 Slovenije Republike karta topografska Državna Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini , Ljubljana, Geodetska, Ljubljana, 1998. uprava Republike Slovenije, ‖ ˈžfərjə - Jezikoslovni zapiski Državnatopografska Mozirje karta Republike25.000: : 1 Slovenije

~ Zijávčneki ‖ zˈjaːčnẹk - Atlas Slovenije , Ljubljana,SAZU, 1950 (Dela razreda, Ljubljana,SAZU, 1950 za filološke in literarne 1). vede , Ljubljana, Geodetska, Ljubljana, 1998. uprava Republike Slovenije, Peter Weiss: (Kokarje) po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša48/49 v l. 1947/68, Univerzitetno 1952. študijsko komisijo), Franc Sušnik« – Kulturna skupnost, 1988. Ravne 2001. na Koroškem: ČZP Voranc, Bisthum und die Diözese Lavant I/1). zgodovino in narodopisje in narodopisje (076) in njeni širši okolici (1982), str. 229–236. str. (1982), Sloveniji, Jezikoslovni zapiski nikov slovanskega dela Koroške do leta 1500 1986. Grad (075) zavod Slovenije, Slovenije, zavod 1953. bljana, DZS, Žífrnica ‖ ˈžfrənca - Žífrnjak ~ Žífrnek ‖ ˈžfərnek - Žífrski ‖ ˈžfərs’k - Zijávčnica ‖ zˈjaːčənca - Zijávčki ‖ zˈjaːčk - Zijávčnjak ~ Zijávčnek ‖ zˈjaːčnekZijávčnjak ~ Zijávčnek - Zijávčnjaki

Mrdavšič 2001 = Janez Mrdavšič, Orožen, Ignac = 1876 Orožen Ramovš = 1952 Fran Ramovš, Mišič 1940 = Franc Mišič, Ledinska in hišna imena okoli Luč, Luč, okoli imena hišna Ledinskain Mišič, Franc = 1940 Mišič = Mozirje076 JanezMrdavšič,= Mrdavšič1988 Keber 2002 = Janez Keber, Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi izrazov, v jezikoslovnih drugih in imenoslovnih Slovarček Keber, Janez = 2002a Keber = Franc O Mišič, ledinskihMišič 1938 in hišnih imenih Solčave, okoli Blaznik 1986 = Pavle Blaznik, Pavle Blaznik= 1986 = 075 Grad Gornji = Janez O Keber, izvoruKeber 1982 priimkov na AS 1996 AS = 1996 Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Anton= Bajec, 1950 Bajec Žífrje Navedenke in

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 504 JZ_13•_OKK.indd 504 JZ_13•_OKK.indd 505 article presents today’s distribution of oeconyms formed from names that were were that names in choronyms originally the lower Dreta from Valley (where the formed Upper Savinja dialect is oeconyms of distribution today’s presents article This been). had (or were it though as behaves adjective the but been), never has Skončnjaki (e.g.,the owner – (e.g., names house recent of more the most with used suffix only (e.g., suffix phrase tional example, for microtoponyms; originally were that Zadrečke spodnje govorih v imen slovar za Izhodišča Weiss, Peter = 2004 Weiss Weiss 2003 = Peter Weiss, Načini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih (SLA314), Kraše Spodnje kraja govora opis FolološkiWeiss, Peter = Weiss2001 Weiss 1998 = Peter Weiss, Weiss, Peter = Weiss1990 Vider 1982 = Valent Vider, Trdina, 1987Janez = Trdina Solčavi, v posestnikov i kmetij imenih vlastnih O Štiftar, France = 1873 Štiftar Škofic 2001 = Jožica Škofic, v Hišna imena Kropi, Tinčkov Hosta Pleteršnikova domačija, 2004, str. 147–153. 2004, domačija, Pleteršnikova ur. Marko Jesenšek, Ljubljana, Slavistično Slovenijedruštvo – Pišece, Društvo doline, 25), (Zora 2003 str. 199–215.društvo, Riglerja Jakoba v: doline, Zadrečke spodnje zapiski Jezikoslovni (A–H) zvezek poskusni Nazarjami: 1990 (tipkopis). delo magistrsko – skladnja in oblikoslovje glasoslovje, zarjami: gradivu etnografskemu in skemu 30–32). Krt zbirka ZSMS, 1987konferenca (Knjižna 1870–1879 Vestnik Zore 21–40. Novo str. – NovoDolenjska založba, mesto, Tiskarna mesto, Pleteršnik Maks Pišecah v ’99 simpozija s zbornik skost: Peter Weiss: Peter - In the Upper Savinja Valley, the oldest oeconyms were formed from names names from formed were Valley,oeconyms oldest Savinja the Upper Inthe ski Oeconyms Formedfrom Choronyms intheLower Dreta Valley ). With both types of oeconyms, the adjectival form in in form adjectival the oeconyms, of types both With). etc. (e.g., etc. – , Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena v Hosti skončki skončki v Potoku. Potoku. v , ur. Snežana Štabi – Igor Kramberger, Ljubljana, Univerzitetna Univerzitetna Ljubljana, Kramberger, Igor – Štabi Snežana ur. , Potočnik Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadrečki dolini dolini Zadrečki vspodnji imena hišna tvorjena imen ledinskih prvotnih Iz 1873, str. 168–170. – Potočki , ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično Slavistično Maribor: Koletnik, Mihaela – Zorko Zinka ur. , Hostnikov is rare; the original microtoponym is no longer present (or present longer no is microtoponym original the rare; is Adjectives added to these house names usually have the the have usually names house these to added Adjectives , 7(2001), 1–2, št. str. 321–347. Slovar Slovar govorov doline Zadrečke med Gornjim Gradom in Tinček Zapiski o Zapiski in Solčavi njeni k okolici: zgodovin prispevki Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na in Gradom Gornjim med doline Zadrečke Govori ), whereas the suffix suffix the whereas ), Podobe prednikov: zapiski Janeza Trdine iz obdobja obdobja iz Trdine Janeza zapiski prednikov: Podobe ) is less frequently used. However, is the the latter used. ) is frequently less – Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih in besedotvorje besedoslovje Glasoslovje, Potočnikov Summary , Solčava, Turistično društvo, 1982. društvo, , Solčava, Turistično , Ljubljana, Založba ZRC,, Ljubljana, Založba 1998 (Slovarji). , ur. Jože Toporišič, Pišece, KomisijaToporišič, Jožeur. , Pišece, , Tinčkov - Simpozij Slovenska lastnoimen Slovenska Simpozij ov Potok etc. from the owner’s name name owner’s the from etc. ). The type ). type The ‘creek’ and the preposi the and ‘creek’ Tinčki - ov Skončnjaki etc. refers to to refers etc. , Ljubljana, , , pri Tinčki pri , pri pri ‑ ‑ ‑ ‑ ,

2.8.2007 11:08:51 505 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:52 Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišnaimena v spodnji Zadrečki dolini Peter Weiss: Novi trgNovi 2, Ljubljana 1000 [email protected] Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU ZRC spoken between Gornji Grad and Nazarje), including derivatives and prepositionalderivativesincludingand Nazarje), and Grad betweenGornjispoken phrases. addition, In attention is called to their diminishing use.

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 506 JZ_13•_OKK.indd 506