UNESCO UNESCO GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME GLASILO PARKA ŠKOCJANSKE JAME
24 PAGES PHOTO SHOWCASE CATALOG/MAGAZINE TEMPLATE november 2018, št.1
1 2 UNESCO GLASILOGLASILO
VSEBINA GLASILO Parka Škocjanske jame UVODNIK KULTURA jesen 2018 01 Pestro 2018 22 Dediščina neke ceste Stojan Ščuka Darja Kranjc
Naklada: 500 izvodov UNESCO DELO Z MLADIMI Izdal in založil: Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija 03 Pomen slovenskega krasa za UNESCO 25 Izobraževanje - učenje z razlogom Škocjan 2, 6215 Divača, Slovenija, Marjutka Hafner Vanja Debevec
[email protected], [email protected] Zanj: Stojan Ščuka, Urednik: Borut Peric PROGRAM DELA TURIZEM Uredniški odbor: Stojan Ščuka, Jana Martinčič, 05 Pogled v prihodnost 27 Turistični utrip v parku Sidonija Zega Borut Peric Sidonija Zega in Jana Martinčič Fotografija na naslovnici: Deževna jama, foto: Borut Lozej, arhiv PŠJ NARAVOVARSTVENI NADZOR TURIZEM Lektoriranje: Manica Baša 07 Fotografiranje v jami 29 Z e-kolesom po parku in okolici Oblikovanje: Nina Vojvoda Tomaž Zorman Renata Rozman Tisk: Tiskarna Vek Koper NARAVOVARSTVENI NADZOR INFRASTRUKTURA V PARKU 09 Avtodomi 31 Zbiranje in čiščenje odpadnih voda Tomaž Zorman Črtomir Pečar
JAMA IZ NAŠIH KRAJEV 11 Monitoring v jami 33 Prvi imetnik blagovne znamke parka Rosana Cerkvenik Sidonija Zega
JAMA GREMO NA IZLET 13 Sledilni poskusi na podzemnem toku Reke 35 S kolesom čez hribe in doline v Brkine Borut Peric Sidonija Zega
NARAVA ZA MLADE 15 Netopirji v parku Škocjanske jame 37 Borut Peric Samo Šturm 5 SPOZNAJ ME NARAVA 39 Velika uharica 17 Ohranjanje dvoživk Rosana Cerkvenik, Borut Peric Borut Kokalj
NARAVA 19 Bukovi gozdovi v Unescu Katarina Groznik Zeiler
5 UVODNIK UNESCO
PESTRO 2018 Stojan Ščuka
V teku je leto, ki je za Park Škocjanske jame izredno plodno. V nadaljevanju podajam nekaj poudarkov iz našega delovanja.
Po večletnem načrtovanju in dogovarjanju pridobili smo gradbeno dovoljenje za ureditev janskih jam kot svetovne dediščine) do priprave Smo se pa letos prvič srečali s težavo, da na smo dobili vsa potrebna soglasja za obno- parkirišča nad centrom za obiskovalce. Dela novih turističnih produktov, ki temeljijo na razpis za sezonske vodnike nismo dobili toliko vo poti v Hankejevem kanalu, s čimer se je se bodo tu nadaljevala v jeseni in predvidoma predstavljanju in razumevanju različnih kraških prijav, kot je bilo predvidenih delovnih mest. odprla možnost drugačnega, alternativnega končala v zimskem času, s tem bo končan tudi tipov (Krasn’Krš). Projekti že kažejo prve rezu- Tako smo morali v poletni sezoni dodatno in bolj avanturističnega obiska jame. Poudar- večletni projekt ureditve parkirnih prostorov ltate, pridobili smo petnajst električnih koles, obremeniti obstoječe delavce. V prihodnje se iti moramo, da v tem delu jame obisk ne bo ob sprejemnem centru. v pripravi je prenova naravoslovnih muzejskih bomo morali na to pripraviti, še posebej, če velik, nekje med petsto in tisoč obiskovalcev zbirk, jamo smo opremili z dodatnimi instru- bomo želeli vpeljati nov sistem obiska, ki pred- na leto. Poti bodo obnovljene na način, kot so Lansko jesen smo v parku začeli izvajati štiri menti za monitoring mikroklime. Letos se je videva vstop v jamo na vsake pol ure. jih v jamskih stenah izdelali prvi raziskovalci mednarodne projekte, s katerimi rešujemo raz- navedenim pridružil še eden, ki bo prispeval k Škocjanskih jam pred kakimi 130 leti. vojne izzive na različnih področjih, od varstva večji prepoznavnosti turistične ponudbe desti- Za konec naj dodam, da tako rekoč vse, kar ogroženih živalskih in rastlinskih vrst (Za nacije Kras na mednarodnih trgih (Razvoj in smo si zastavili, teče v skladu z načrti, kar nam Če se ozremo na površje, lahko ugotovimo, Kras), okolju prijazne mobilnosti (Mobi Tour) omogoča, da lažje oblikujemo smernice in promocija turistične ponudbe vodilne desti- ■ da se je tudi tu v zadnjih letih precej spre- in obiska jame s čim manjšim odtisom (Kra- nacije Kras), ob vsem tem se stalno dogovarja- snujemo aktivnosti za delovanje v prihodnje. menilo. Urejeni sta dve spodnji parkirišči, soslovne raziskave za trajnostno rabo Škoc- mo še o nadaljnjih projektih.
Obiskovalci v Prukerju, foto: Borut Lozej
1 2 UNESCO UNESCO GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
POMEN SLOVENSKEGA KRASA ZA UNESCO Marjutka Hafner
Škocjanske jame so gotovo osrednja točka slovenskega krasa, zibelke kraškega raziskovanja, kjer so raziskovale in se učile generacije pionirjev krasoslovja in jamarjev. Zato so tudi v središču prizadevanja za ovrednotenje in ozaveščanje o pomenu krasa, kraških pojavov in celovite kraške dediščine. Upamo lahko, da se bo družini slovenskih geoparkov kmalu pridružil še čezmejni geopark Kras/Carso. Kraška nesnovna dediščina je že del predloga za vpis suhozidne gradnje na reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva.
Na Unescov seznam svetovne dediščine so kakšno izmed Unescovih znamenitosti. Tudi vpisana številna širša območja različnih tipov Škocjanske jame so za popotnike veliko krasa, na njem pa manjka klasični kras kot zanimivejše zaradi uvrstitve na ta prestižni del dinarskega krasa. Žal so bila prizadevanja seznam. za skupen vpis dinarskega krasa na Unescov Ponosna sem, da sem kot predsednica sveta seznam svetovne dediščine neuspešna, Park parka tudi sama del te zgodbe o uspehu, ki jo Škocjanske jame pa kljub temu nadaljuje ko- vedno rada delim s svojimi prijatelji in gosti, s ordinacijo samostojnega vpisa klasičnega krasa ■ in ocenjujemo, da bo predlog predan Unescu katerimi pogosto obiščem park in jame. še v letu 2018. Predlog je oblikovan okrog kraških polj, kjer so bili prvič opisani kraški pojavi in kjer se je dejansko začela razvijati znanost o krasu.
Svetovna dediščina, kot običajno na kratko poimenujemo Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, je tisti naj- bolj prepoznaven in emblematičen Unescov projekt, ki ga vsi poznamo – in vsi si želimo Zračni pogled na Škocjan na svojih potovanjih po svetu ogledati vsaj foto: Matevž Lenarčič
Zamrznjen slap v Veliki dolini foto: Borut Lozej 3 4 PROGRAM DELA PROGRAM DELA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
POGLED V PRIHODNOST Borut Peric
Po dobrih dvajsetih letih delovanja javnega zavoda Park Škocjanske jame je prav, da se še enkrat zazremo v preteklost, pregledamo in analiziramo vsa doslej izve- dena infrastrukturna dela ter druge aktivnosti. Predvsem je seveda pomembno, da na podlagi narejenega skušamo predvideti nadaljnje ukrepe, ki bodo še naprej zagotavljali varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam in narave v parku ter okolju prijazen razvoj. Vse to smo v parku lahko združili v novem načrtu upravljanja, ki se mu strokovno reče Program varstva in razvoja Škocjanskih jam in je predviden za naslednje petletno obdobje (2019–2023).
Večkrat smo že ponovili, da so bili razsvetljava), obnovljen je bil spreje- tenij za ohranjanje izbranih habita- pretekli projekti morda res bolj mni center s prodajo spominkov, iz tnih tipov in vrst na območju Nature usmerjeni v obnovo in izgradnjo stare domačije Pr’ Nanetov’h je nas- 2000 Kras – Za Kras, Krasn’ Krš ustrezne infrastrukture, predvsem za tal sodoben promocijsko-kongresni in Mobitour uspešno nadgrajujejo kakovosten sprejem in varno vode- center, v katerem gostimo številne dosedanji, predvsem projekt Za Kras nje vse večjega števila obiskovalcev v kulturne, izobraževalne, promocijske zagotavlja tudi že konkretne nara- parku, in da bodo prihodnji projekti in druge dogodke. Obnova zidu v Gradišču pri Divači vovarstvene ukrepe za ohranjanje bolj naravovarstveno naravnani. foto: Darja Kranjc In res, doslej je bila skoraj v celoti Po drugi strani pa se z nedavno oziroma izboljšanje stanja številnih obnovljena infrastruktura v jami potrjenimi projekti Zagotavljanje vrst s seznama Natura 2000, kot so (pohodne poti, ograje, mostovi in primerne rabe kraških travišč in os- velika uharica, kotorna, vrtni strnad, želimo vzpostaviti nadzor nad mo- Še naprej se bodo sofinancirale pa pomoč pri nadzoru v gozdnem drobnovratnik, nekatere vrste neto- rebitnim negativnim vplivom v jami dejavnosti za pospeševanje varstva rezervatu Snežnik - Ždrocle, ki pirjev, veliki pupek in hribski urh. V zaradi turističnega obiska. Posvetili in razvoja na podlagi odredbe o je s svojimi bukovimi gozdovi od ta namen bo zgrajena kanalizacija v se bomo tudi izdelavi projekta in sa- razdeljevanju sredstev, pri čemer je lani del serijskega vpisa na seznam vaseh Matavun, Škocjan in Betanja, naciji posledic neustrezne rabe jame osrednji cilj celostna ureditev vasi na Unescove svetovne dediščine. izolirani bodo številni daljnovodi po v preteklosti. podlagi izdelanih strokovnih razvoj- Skratka, z dobro utečeno in vse bolj Krasu, izvajalo se bo čiščenje zara- V okviru sodelovanja znotraj nih dokumentov. izkušeno ekipo se ne kaže izogibati ščenih površin ter zagotavljalo nji- Konzorcija za suhozidno gradnjo Na koncu naj ne pozabim omeniti še novim izzivom, ki pa jih je vseeno hovo nadaljnje vzdrževanje, pretežno bomo nadaljevali izobraževalne in dveh precej naravovarstveno usmer- treba jemati zelo resno in odgovorno s pašo. Obnovila se bosta dva kala, promocijske aktivnosti, predvsem čistili se bodo podcestni prehodi za jenih dejavnosti, ki sta bolj vezani ter jih izpeljati kakovostno in do pa obnovili številne odseke suhih ■ migracije dvoživk. zidov, ki tako pomembno zazna- na naše vplivno območje. Prva je konca. mujejo kulturno krajino na Krasu. sodelovanje pri ekološki sanaciji Pomemben se nam zdi tudi pro- Na področju obnove in ohranjanja nekdanjega odlagališča odpadkov jekt, ki ga sofinancira Agencija za kulturne dediščine smo si zadali Tovarne organskih kislin Ilirska raziskovalno dejavnost RS in je zaščititi oziroma preprečiti nadaljnje Bistrica v Globovniku, ki dokazano Zračni pogled na razvaline gradu Školj namenjen vzpostavitvi kompleksne- propadanje ruševin gradu Školj nad škoduje Škocjanskim jamam, pred- foto: Matevž Lenarčič ga monitoringa v jami, s katerim sotesko Reke. vsem vrstam, ki živijo v Reki, druga 5 6 NARAVOVARSTVENI NADZOR UNESCO GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME UNESCO
FOTOGRAFIRANJE V JAMI Tomaž Zorman
Naravovarstveni nadzor poteka v okviru naravovarstvene službe Parka Škocjanske jame, ki jo sestavljajo poklicni in prostovoljni nadzorniki. Tokrat bi se posvetili trem, najbolj perečim težavam, s katerimi se srečujemo pri delu, in sicer fotografiranju v jamah, snemanju na površju z brezpilotnimi zrakoplovi (droni) ter avtodomom.
Snemanje na razgledišču nad Veliko dolino Snemanje v jami foto: Tomaž Zorman foto: Tomaž Zorman
Poklicni nadzorniki so tudi vod- odsvetujemo. Strnemo ga lahko v Fotografi zaradi zamude sprašujejo uničuje svetovna naravna dediščina večjemu razraščanju vegetacije na dovoljenju pristojnega ministrstva niki v jami, kjer je naravovarstveni nekaj točk, ki so navedene spodaj: o stvareh, ki so bile že poveda- in večtisočletno delo narave! površinah ob lučeh – tako imeno- (ministrstvo za okolje in prostor, nadzor sestavni del vodenja. Veliko ne, in povzročajo slabo voljo pri vane lampenflore. Rastline v jamah ARSO) ter ob stalnem spremstvu Jamske slike in posnetki so večino- obiskovalcev se namreč težko upre Obisk jame poteka v spremstvu drugih obiskovalcih, ki si želijo niso naravni pojav, zato jih je treba naravovarstvenega nadzornika. vodnika, ki razlaga o njenih poseb- ma neostri, slike svetovne dediš- na različne načine omejevati v skušnjavi, da ne bi potipali kapni- dodatnih informacij, ne pa po- čine so podosvetljene – črne in Kljub vsemu naštetemu vam bo kov, stopili s poti ali fotografirali nostih in zanimivostih. Skupina, navljanja istih. rasti. ki si ogleduje jamo, največkrat nerazpoznavne. vodnik naravovarstvenik na po- svojih bližnjih v jami. Najbolj Bliskavice fotoaparatov netopir- sameznih delih vhodov v jame in nestrpno čaka ‘večnega zamudni- Fotograf za to, da bi dobil ‘naj- pereče je ravno slednje, saj so Fotograf z vsemi svojimi zaostanki jem, ki so na dnevnem spanju, ne dolinah dovolil fotografiranje, zato ka’ – fotografa, in to vsakič, ko želi boljšo’ sliko, uporablja kapnike kot težave, ki jih povzroča fotografira- zadržuje druge in podaljšuje pred- koristijo. ga pozorno poslušajte in obvezno nje, veliko večjih razsežnosti, kot vodnik podati naslednjo razlago. trdno podlago za svoj fotoaparat in viden čas obiska jame ter vrnitve v upoštevajte njegova navodila. ■ se nam morda zdi na prvi pogled. Oviranje obiska tako moti obisko- hodi ali stopa zunaj poti, večkrat sprejemni center. Snemanje in fotografiranje sta kljub zgoraj navedenim dejstvom Zaradi tega smo pripravili poseb- valce, pomeni pa tudi dodatno delo tudi po sigi. Takšno ravnanje Podaljšan čas prispeva k daljši sicer tudi mogoča, a le ob pred- no obvestilo, zakaj fotografiranje za vodnika. pomeni hujšo kršitev, saj se z njim osvetljenosti jame in posledično hodni najavi in pridobljenem 7 8 NARAVOVARSTVENI NADZOR NARAVOVARSTVENI NADZOR GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
AVTODOMI Tomaž Zorman
Naslednja naravovarstvena problematika so vse številnejši avtodomi, katerih uporabniki želijo prespati na parkiriščih, ob cestah ali v drugih, bolj odmaknjenih kotičkih. Tovrstno ustavljanje vozil smo obravnavali v sodelovanju s policijo ter medobčinskim inšpektoratom in redarstvom iz Sežane. Na tem področju veljajo naslednja pravila:
Ustavljanje in parkiranje na krajih, zvečer še vedno parkirani v parku, ‘kmečke logike’, saj vsa pravzaprav kjer je to varno, oziroma na krajih, opozarja in usmerja v uradne kampe temeljijo na predpostavki, da bi ki so opredeljeni kot parkirišča, in oziroma na parkirišča. Delo je veči- bilo naše življenje vzdržno in s tem krajih, kjer ne ogrožajo prometa noma svetovalne narave, tudi opo- trajno, kakovostno in zdravo. ob cestah, je dovoljeno. Vozila se zarjanje. Če je bil voznik opozorjen Pa še namesto zaključka. Turisti, obravnavajo, kot da so parkirana, (na primer zvečer) in je zjutraj še ki obiskujejo Slovenijo in se us- dokler ne postavijo stopničk, tende vedno parkiran ter ni upošteval na- tavijo na eni izmed znamenitosti ali drugih elementov, ki bi nakazo- vodil, plača globo. Služba ima zgolj svetovnega slovesa, kot so Škocjan- vali na kampiranje. Takšna vozila pristojnosti znotraj regijskega parka ske jame, seveda niso ‘naši’ turisti (brez elementov kampiranja) so Škocjanske jame in to kršitelji dob- (nekateri PŠJ obešajo to breme torej lahko parkirana na navedenih ro vedo, saj večinoma premaknejo ekskluzivnosti), ampak so turisti ‘nas krajih tudi ponoči. vozila na lokacijo zunaj parka. Nad- vseh’, ki delamo in živimo na nekem zor tam je v pristojnosti redarstva Vozilo je v prekršku, če krši Zakon območju. In le na nas je, ali nam in policije, s katerima NNS sodeluje o ohranjanju narave in je parkirano jih bo uspelo ozavestiti (o pravilih in ki ukrepata v okviru zakonitosti, v naravnem okolju (zunaj petme- vedenja) in jim omogočiti pristno pooblastil in virov. trskega pasu od ceste) oziroma izkušnjo (s prodajo ali zagotavlja- na kmetijskih površinah ali druge V pretekli sezoni so veliko težavo njem uslug). Treba je torej negovati cestnoprometne predpise, pri čemer pomenila polna parkirišča in kampi, miselnost ponudbe in povpraševa- je prepoved opredeljena s prometno saj preprosto ni bilo dovolj prostora nja na Krasu in v Brkinih, ki bo v signalizacijo. za številna vozila oziroma turiste, ki obojestransko korist. Pri tem seveda so preplavili Slovenijo. Samo upamo čakanje na rešitelja in tarnanje o Za razumevanje slednjega je torej lahko, da bo letos drugače. težavah ni pravi pristop, to je le nujen pogoj prepoved s prometnim dejavno vključevanje v ponudbo in znakom oziroma zakonskim dolo- Prostovoljni nadzorniki delujejo iskanje rešitev. ■ čilom (na primer v zakonu, uredbi, povsod na terenu in opozarjajo ali odloku). informirajo obiskovalce o pravi- lih vedenja ter so slaba vest vseh, Naravovarstvena nadzorna služba ki ravnajo v nasprotju s pravili, za (NNS) uporabnike avtodomov, ki so katera lahko rečemo, da izhajajo iz Nelegalno kampiranje z avtodomom foto: Tomaž Zorman
9 10 JAMA JAMA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
Škocjanske jame imajo dolgo zgodo- jami, močno se je omejil vnos novih v celotnem vodnem delu jame, do vino rabe. O intenzivnejši rabi lahko materialov v jamo (ker so poti sedaj več kot 20 °C poleti), v prevetrenosti govorimo od sredine 19. stoletja, ko enotne in ne zahtevajo dodatnega ter zimskem in letnem ‘dihanju’ jame so se začele sistematične raziskave vzdrževanja), z novo osvetlitvijo se je (značilnem kroženju zraka v jami). jame, nadelava poti po jami in vodenje zmanjšala poraba električne energije obiskovalcev. Od takrat se je zaradi za od 70 do 80 %, poenoten je tudi Reka, ki ponika v jamo, je naslednji turistične rabe po jami izvedlo precej videz jamske infrastrukture. Med ob- dejavnik, ki prispeva k dobremu ener- posegov. Nekatere kapniške oblike novo je bila v jami postavljena tudi vsa gijskemu pretoku. Zanjo je značilno, in jamske stene so bile pri tem žal ustrezna infrastruktura, ki omogoča da njen pretok lahko dosega zelo eks- poškodovane ali delno degradirane, namestitev različnih instrumentov za tremne vrednosti – lahko namreč niha enako naplavine po jamskih tleh. Do- merjenje parametrov jamske mikrok- od nekaj litrov do 400 kubičnih me- datna škoda se je povzročala z vnosom lime in s tem morebitnega vpliva trov na sekundo. Poleg tega se njena različnih materialov v jamo (na primer obiskovanja jame na jamsko okolje. temperatura giba od ledišča (pozimi za izdelavo poti, električno napeljavo lahko zamrzne celoten tok Reke do in podobno). Ena od precej vidnih Škocjanske jame so jamski sistem z ve- sifona) do več kot 20 °C poleti, kar se posledic rabe jame je tudi razraščanje likim pretokom energije v večini jame; odraža v velikem nihanju temperature lampenflore. izjema je deloma le Tiha jama. Veliki v vodnem delu jame. Drugače je v Tihi naravni vhodi v jamo in veliki jamski jami, kjer se povprečna temperatura Z obnovo jamske infrastrukture v zad- rovi omogočajo dober pretok zraka, giblje okrog 12 °C, prevetrenost pa je njih letih se je na eni strani izboljšala kar se kaže predvsem v velikem niha- manjša, saj se jama naravno sklene s varnost obiskovalcev in zaposlenih v nju temperature (pod lediščem pozimi podornim materialom pod Globoča- kom. Te naravne značilnosti nakazu- jejo, da prisotnost človeka ne vpliva bistveno na vodni del jame, nekoliko bolj pa na bolj zaprto Tiho jamo.
Z novo infrastrukturno mrežo lahko torej sedaj bolj kompleksno spremlja- mo stanje različnih parametrov v jami (na primer glede temperature, vlage, prevetrenosti, CO2 in drugih) ter te podatke primerjamo s številom obi- MONITORING skovalcev, ki so v nekem trenutku na neki točki v jami. Samo z dolgoročnim spremljanjem in primerjavo podat- V JAMI kov bomo namreč lahko ugotovili, ali Rosana Cerkvenik obstaja povezava med spremembami jamskega okolja in številom obisko- valcev, in kako močan je ta vpliv. Ob Človek s svojimi aktivnostmi na različne načine vpliva na jamsko okolje, bodisi posredno (na morebitni potrditvi povezave in zazna- vanju negativnih trendov bo moral primer z onesnaževanjem vodotokov v porečju reke) bodisi neposredno (na primer z obis- upravljavec sprejeti omilitvene ukrepe kovanjem jame). Po drugi strani je jamsko okolje različno občutljivo, kar je odvisno od jame v zvezi z obiskom jame. ■ (velikost jame, energijskega pretoka itd.) in intenzivnosti našega vpliva.
Vzorčenje izvirka pri Malnih Meritve delcev v zraku foto: Stanka Šebela foto: Stanka Šebela 11 12 UNESCO JAMA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME SLEDILNI POSKUSI NA PODZEMNEM TOKU REKE Borut Peric
Podzemni tok Reke med ponorom v Škocjanske jame in izviri na drugi strani Krasa ob Tržaškem zalivu, predvsem Timavo, je kljub vsaj dvatisočletnemu zanimanju in številnim raziskavam še vedno le delo- ma pojasnjen. Kje natanko teče Reka dobrih tristo metrov pod površjem in kakšni so v celoti podzemni kanali, ki prevajajo njene vode, bo zagotovo še dolgo ostala skrivnost, čeprav jamarji in strokovnjaki z različnih področij temu še vedno posvečajo veliko pozornosti z vso predanostjo in radovednostjo.
Eden primernejših načinov spoznati lastnih naplavinah v podzemlje. Za- vilo niti v Škocjanskih jamah niti in bolje razumeti lastnosti, pred- nimalo nas je zlasti, kam natančno v Labodnici (Grotta Trebbiciano) vsem pa smeri in hitrosti pretakanja teče v nadaljevanju, pa tudi, ali se pri Trebčah v Italiji. Očitno so pod Reke skozi kraški vodonosnik so ista voda pozneje pojavi v Škocjan- sedanjimi rovi, po katerih teče pod- vsekakor sledilni poskusi. Sledilo, skih jamah ali kateri od drugih jam zemna Reka, izvotljeni drugi kanali, navadno so to umetna fluorescen- ob podzemnem toku Reke. Sledilo ki odvajajo vodo proti istim izvirom tna sledila, na primer uranin, se se je po štiridesetih dneh pojavilo v v Tržaškem zalivu. Kje natančno injicira v vodotok pred ponorom v izvirih Timave pri Štivanu in Broj- potekajo, se seveda še ne ve in za to podzemlje, na izvirih, iztokih kraške nicah pod Nabrežino. V nasprotju s bodo potrebne nadaljnje raziskave. vode nazaj na površje, pa se skuša pričakovanji pa se sledilo ni poja- ugotoviti prisotnost sledila. Tako se nedvomno dokaže povezava med Karta rezultatov sledilnega poskusa iz leta 2017 posameznimi točkami, lahko pa se izdelal: Borut Peric tudi izmeri količina povrnjenega sledila. Na podlagi opisanih rezultatov in iz- no smo terenske fluorimetre names- zirali v laboratoriju tržaške univerze. V zadnjih dveh letih sta bila v sode- kušenj smo leto kasneje, 23. 10. 2017, tili v Jamo v Kanjaducah ter Labo- Še nedokončni rezultati so potrdili lovanju z Inštitutom za raziskovanje izvedli še en sledilni poskus. Tokrat dnico. Poleg tega smo v nekatere od neposredno povezavo med vsemi smo potrpežljivo čakali manjši pada- teh jam postavili še vrečke z ogljem, navedenimi jamami, pa tudi prehod krasa iz Postojne in Univerzo v vinski dogodek, ki bi že ob injicira- ki se tudi uporabljajo za dokazovanje v glavnem celotne količine sledila Trstu izvedena dva sledilna poskusa. nju nekoliko pospešil prenos sledila pojavljanja umetnega sledila. Veliko skozi Kanjaduce, kar kaže na viso- Prvi se je zgodil 15. 9. 2016, ko je skozi podzemne rove. Namen je bil pozornosti smo posvetili tudi izraču- ko stopnjo povezanosti med tema bil pri Gornjih Vremah na kontak- potrditi povezavo med Škocjanski- navanju količine povrnjenega sledila jamama. Večina sledila se je pojavila tu med nepropustnimi flišnimi in mi jamami, Jamo v Kanjaducah pri na različnih lokacijah. V ta namen v izvirih Timave pri Devinu, nekaj v propustnimi apnenčastimi kamni- Sežani, Labodnico pri Trebčah in se je v posameznih jamah s pomočjo Brojnicah pod Nabrežino, presenet- nami ob zelo nizki vodi v strugo Čudovito jamo Lazarja Jerka pri soli računalo trenutne pretoke vodo- ljivo pa tudi v drugih izvirih v bližini Reke injiciran uranin. V izredno Repnu. Po manjšem nalivu v porečju tokov v jami. V Škocjanskih jamah, (Sardoč pri Timavi). ■ sušnih obdobjih Reka namreč tu Reke, ko je njen pretok narasel na Kanjaducah, Labodnici in na izvirih Injiciranje sledila v Reko pri Gornjih Vremah v nekaj metrih povsem izgine v 20 m3/s, smo injicirali 5 kilogramov v Tržaškem zalivu so bili dnevno foto: Borut Peric uranina v Škocjanske jame. Predhod- vzeti še vzorci, ki so jih zatem anali- 13 14 NARAVA UNESCO GLASILO PARKPARK ŠKOCJANSKE ŠKOCJANSKE JAME JAME NETOPIRJI V PARKUUNESCO ŠKOCJANSKE JAME Samo Šturm
Bitja somraka in noči, podzemnih galerij in mrakobnih skritih nedostopnih prostorov, z malce negativno konotacijo strahov in teme v naši kulturi, so za marsikoga neatraktivna in zato povsem nepoznana. Vendarle so po drugi strani naši daljni sorodniki – sesalci, kot mi ljudje. V azijskih kulturah jih že tisočletja z veseljem sprejemajo kot nosilce sreče in radosti. Resda so majceni, drobceni, a bi se z iskrivimi očmi in gostim kožuščkom zlahka prikupili vsakemu lastniku hrčka ali morskega prašička. In ne živijo vsi samo po jamah. Veliko vrst je izključno gozdnih, kjer potrebujejo za preživetje predvsem varna stabilna zavetišča velikih starih dreves. In naj poudarimo: Škocjanske jame s svojim izjemno obsežnim razvejanim podzemeljskem sistemom jam so izjemno pomemben dom za netopirje.
Ohranjanje in varovanje narave, življenjskih česar ljudje ne poznamo ali kar poznamo prostorov, rastlin in živali je poglavitna nalo- slabše, malce težje upravičujemo varstvene ga zavarovanih območij narave. Ustanavljanje cilje in sam smisel ohranjanja ali varovanja Veliki podkovnjak v Tominčevi jami in upravljanje zavarovanih območji narave narave (kar pa je po drugi strani elementarno foto: Borut Lozej (parkov), kjer veljajo in se izvajajo ukrepi bistvo obstoja vsakršnega ‘parka’, to je za- ohranjanja habitatov ogroženih vrst, lahko varovanega območja narave). Ravno zato so na dolgi rok koristi prav vsem tamkajšnjim nastali tudi knjiga, plakata in koledar. živim bitjem. Tudi regijski park Škocjanske Bistven pečat knjigi je s svojim delom, jame ni nobena izjema in je primer takšnega raziskavami in opisi vrst dal biolog in stro- varstva v praksi. Med aktivne dejavnike, ki kovnjak za netopirje Primož Presetnik. lahko bistveno pripomorejo k varstvu živih Predstavljenih je petindvajset vrst netopirjev, bitij na nekem območju, prištevamo tudi ki so bili evidentirani v parku in neposredni ozaveščanje in ustrezne predstavitve živih okolici. Veliko dejstev in zanimivosti o teh bitij ciljnim populacijam v lokalnih skupno- nočnih letalcih boste deležni ob prebiranju stih. Pri tem se primerno predstavijo bistvene vseh 165 strani. Delo je slikovno bogato, informacije, pomembne za aktivnosti varova- lično grafično urejeno, pregledno, še poseben nja na nekem območju. čar pa mu dodajo izjemne ilustracije neto- V ta namen smo v parku izdali monografsko pirjev priznanega ilustratorja živali in rastlin publikacijo o netopirjih, plakata s predstavi- Jurija Mikuletiča. Knjiga je nedvomno vredna tvijo vseh 25 vrst ter seveda koledar za leto ogleda in primerna za bralca vseh starosti. ■ 2019 z njihovimi motivi. Prav ti skriti nočni letalci, netopirji, so ena glavnih prednostnih nalog na področju varstva in ohranjanja nara- ve v parku, ob tem pa jih morebiti še premalo Naslovnica koledarja na temo netopirjev za leto 2019 ali sploh ne poznamo dovolj. Izhodišče pri oblikoval: Jože Požrl tem je povsem enostavno in jasno: za nekaj, 15 16 NARAVA NARAVA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
povožena celo polovica navadnih se čeznjo selijo populacije dvoživk, OHRANJANJE krastač (Bufo bufo). Po statističnih predvsem navadne krastače in se- izračunih naj bi populacija navadne kulje v visokih gostotah, posledica krastače in sekulje, ki sta vrsti tako česar so številne povožene živali. DVOŽIVK imenovanih ‘explosive breeders’– Borut Kokalj kar pomeni, da se celotna popula- Sodelavci parka s prostovoljci že cija spomladi skoraj istočasno seli več let pomagamo dvoživkam pri k istim mrestiščem –, izumrla že, selitvi čez cesto s prenašanjem. Dvoživke (Amphibia) so razred živali, ki obsega nekaj več kot šest tisoč vrst. Prvič so se če je vsako leto povoženih 40 % Letos smo v okviru projekta Za- pojavile v devonu pred približno 370 milijoni let in so bile prvi vretenčarji, ki so se prilago- spolno zrelih osebkov. gotavljanje primerne rabe kraških dili življenju na kopnem. Večina dvoživk živi ob vodah v tropskem in zmernem podnebju, travišč in ostenij za ohranjanje nekaj vrst se je prilagodilo tudi na hladnejše podnebje in celo sušo. Cesta Famlje–Ribnica, v celotni izbranih habitatnih tipov in vrst na dolžini speljana ob Reki, je ena območju Nature 2000 Kras – Za izmed večjih groženj dvoživkam Kras, ki ga sofinancirata Evropska Življenjski krog dvoživk poteka zavarovane (Uredba o prosto v našem okolju. Cesta je precej unija iz Evropskega sklada za regi- od vodne ličinke, ki diha s škrga- živečih živalskih vrstah, Ur. l. RS, prometno obremenjena, saj se po onalni razvoj in Republika Sloveni- mi, do odrasle kopenske živali, ki št. 46/2004; Rdeči seznam ogro- njej povprečno pelje 1186 avto- ja, pridobili 500 metrov varovalne mobilov na dan oziroma skoraj 50 ograje za dvoživke in jo postavili na diha s pljuči. Življenje v različnih ženih vrst plazilcev, Ur. l. RS, št. Prenašanje dvoživk čez cesto habitatih v različnih obdobjih 82/2002), zato jih je prepovedano foto: Flora Pečar avtomobilov na uro. Vsako pomlad enega od bolj ogroženih odsekov življenjskega cikla in tanka koža, ubijati, zastrupljati ali uničevati ceste ter izvedli enomesečno akcijo skozi katero lahko tudi dihajo, sta njihova bivališča. prenašanja dvoživk v večernih in razloga, da so dvoživke izredno jutranjih urah. V akciji smo pre- občutljive za vsakršne spremembe v V parku Škocjanske jame in njego- nesli 519 dvoživk, največ navadnih okolju, zato so dobri biopokazatelji vi okolici živi kar 13 vrst dvoživk. krastač. Naravovarstveno akcijo stanja okolja. Zaradi izsuševanja Gre torej za vrstno izredno bogato bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mokrišč, povečevanja UV-sevanja, območje, kar priča o dobrem stanju letih. Za stalno rešitev pereče pro- intenzifikacije kmetijstva, različnih okolja. Največja grožnja za dvoži- blematike pa bi bilo treba postaviti onesnaževalcev v zraku, vodi in na vke pri nas, če odmislimo globalne stalne varovalne ograje za dvoživke kopnem ter zaradi fragmentacije vplive, je izsuševanje kalov, naselje- ob cesti in zanje urediti ustrezne njihovega življenjskega prostora, ki vanje tujerodnih vrst vanje, pred- podhode pod cesto. ■ ga pogosto sekajo prometnice, so vsem rib in želv, ter prometnice, postale ena bolj ogroženih skupin ki prečkajo ustaljene selitvene poti živali na našem planetu. K temu dvoživk med prezimovališči v goz- pripomore še pojavljanje tujih du in mrestišči ob kalih ter Reki. patogenov in tujerodnih konku- Študije, opravljene v tujini, so renčnih ali plenilskih vrst, na katere pokazale, da so dvoživke skupina dvoživke v nekem okolju niso živali, ki je podvržena največjim prilagojene. negativnim vplivom cest in pro- www meta, negativni vpliv na populacijo Navadna krastača (Bufo bufo) Z vsemi navedenimi težavami foto: Flora Pečar se srečujejo dvoživke tudi v Slo- se z gostoto prometa še povečuje. veniji, kjer živi 19 domorodnih Pri gostoti prometa od 15 do vrst. Prav vse so ogrožene in 40 avtomobilov na uro je lahko
17 18 NARAVA NARAVA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
Snežnik - Ždrocle, ki je največji predeli Evrope, če ne bi človek tako obveznosti, veliko obveznosti izhaja BUKOVI GOZDOVI V gozdni rezervat v Sloveniji, se delno močno preoblikoval svojega okolja. tudi iz povečanega zanimanja za celo prekriva z vplivnim območjem So tudi pomemben življenjski pros- njihov obisk. V gozdnih rezervatih, UNESCU parka Škocjanske jame. Prav zato je tor številnih živalskih in rastlinskih kakršen je pragozd Krokar, je to še 21. maja 2018 ministrstvo za okolje vrst, pa tudi gob, ki so odvisne od posebej velik izziv, saj je vstop na ob- Katarina Groznik Zeiler in prostor v sodelovanju z javnim velikih količin stoječega ali ležečega močje gozdnega rezervata s strogim zavodom Park Škocjanske jame odmrlega drevja. režimom dovoljen zgolj izjemoma. Območje Škocjanskih jam od lani ni več edino v Sloveniji, vpisano na seznam svetovne naravne dediščine. Po kar 31 organiziralo podelitev Unescovih Tudi v gozdnem rezervatu Snež- V Sloveniji gozdni rezervati po- letih je Sloveniji s še 11 drugimi državami uspelo na prestižni Unescov seznam vpisati kar 78 območij starodavnih in listin upravljavcem obeh gozdnih nik - Ždrocle z blažjim varstvenim krivajo manj kot 1 % vseh gozdnih prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih regij Evrope, v katerih ima prvo besedo narava in ne človek. V Sloveniji sta rezervatov v Matavunu ter jim tako režimom je dovoljeno gibanje zgolj površin. Za to smo lahko izredno to dva gozdna rezervata: pragozd Krokar na Kočevskem in gozdni rezervat Snežnik - Ždrocle na Notranjskem. simbolično izreklo dobrodošlico in po označenih javnih poteh. hvaležni daljnovidnosti številnih podporo pri nadaljnjem upravljanju. gozdarjev, ki so se v preteklosti ob Za uspešen vpis je bilo bistveno V čem je posebnost območij buko- pogledu na neokrnjene predele dobro sodelovanje tako v Sloveniji vih gozdov, da so se znašla v družbi gozdov zavestno odločili, da jih bodo kot na mednarodni ravni. Na sle- Škocjanskih jam, narodnega parka kot nekaj posebnega ohranjali takšne, dnji so ključno vlogo imeli kolegi z Serengeti iz Tanzanije, narodnega kot so. Kdor je od blizu že opazoval avstrijskega ministrstva za okolje. V parka Yellowstone iz Združenih takšne gozdove, ve, da gre za nekaj sodelovanje na nacionalni ravni, ki držav Amerike ali narodnega parka veličastnega – drevesa ogromnih je zaradi razmeroma kratkega časa Plitviška jezera? Na prvi pogled se dimenzij ali posebnih oblik zaradi in omejenih sredstev za pripravo morda marsikomu – zlasti v Sloveni- delovanja vetra ali snega, med njimi nominacije pogosto zahtevalo veliko ji, kjer imamo veliko gozdov – bu- številna odmrla, ležeča ali stoječa dobre volje in požrtvovalnosti, so bili kovi gozdovi ne zdijo nič posebnega. drevesa, ki zagotavljajo življenjski na vladni ravni vključeni predstavni- Izjemnost starodavnih in prvinskih prostor glivam, živalim in rastlinam. ki Urada za UNESCO, ministrstva območij bukovih gozdov je v tem, Takšni gozdovi se praviloma že na za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- da je njihov osnovni gradnik bukev, prvi pogled bistveno razlikujejo no ter ministrstva za zunanje zadeve. evropska drevesna vrsta, ki je zadnjo od gospodarskih gozdov, v katerih Ključno vlogo so imeli predstavniki ledeno dobo preživela v manjših drevesa zaradi trajnostne rabe ne Zavoda za gozdove Slovenije – ob- zatočiščih na jugu in jugovzhodu dosegajo visoke naravne starosti. močne enote Kočevje, območne Evrope, potem pa se je razširila po enote Postojna in centralne enote, pa Vpis na Unescov seznam svetovne vsej celini. Zaradi človekovega vpliva tudi predstavniki Zavoda za varstvo dediščine je prvi pomemben ko- je prisotnost bukovih gozdov po narave, ki so skupaj s sodelavci sek- rak, zdaj pa moramo pozornost in Evropi skromna, ostankov pragoz- torja za ohranjanje narave v okviru dejavnosti posvetiti nadaljnjemu dov ali gozdov, v katere človek ni ministrstva pripravili vsa potrebna upravljanju – tako upravljanju vsake- posegal ali pa so bili posegi zgolj gradiva za nominacijo in pomagali ga območja posebej kot tudi skupne- minimalni, pa je sploh izredno malo. pri izvedbi vseh ključnih dejavno- mu upravljanju na ravni Slovenije in Z zadnjim vpisom iz leta 2017 je sti. Že od začetka je pri nominaciji Bukov gozd pod Snežnikom mednarodnemu upravljanju kar 78 foto: Špela Habič po ocenah strokovnjakov pokritih sodeloval tudi predstavnik Znanstve- območij v dvanajstih državah. Vpis približno 80 % vseh največjih in noraziskovalnega centra Slovenske na Unescov seznam namreč vsaki najbolje ohranjenih takšnih območij. akademije znanosti in umetnosti državi poleg priznanja prinaša tudi Ta pričajo, kakšni bi bili prostrani dr. Andraž Čarni. Podporo nomi- 19 20 NARAVA KULTURA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
naciji so izrazili tudi upravljavci za varstvo narave že pripravljamo datno utrdili položaj Slovenije kot državnih gozdov, najprej Sklad kme- uredbo o naravnih rezervatih, v resnično zelene države, ki skrbi DEDIŠČINA NEKE CESTE tijskih zemljišč in gozdov ter nato kateri bomo predlagali tudi nekatere za svojo naravo in se zaveda, kako Darja Kranjc Slovenski državni gozdovi. Nav- izboljšave sedanjega upravljanja, pomemben je prispevek vsake sezadnje je bila nadvse pomembna ki so nujne zaradi vpisa na seznam države k ohranjanju naravne dediš- NAMESTO UVODA tudi podpora vseh štirih občin in svetovne naravne dediščine in med čine za prihodnje generacije tudi na Beseda dediščina označuje lastnino, ki smo jo podedovali od svojih prednikov. Pri besedni zvezi kulturna dediščina ne drugih ključnih deležnikov, ki je bila drugim vključujejo povečanje vpliv- svetovni ravni. Glede na podatke govorimo o dediščini v finančnem smislu, ampak gre za dediščino v smislu kulture, vrednot ... Kar ne pomeni, da se ne izražena v posameznih stikih in na nega območja, aktivno usmerjanje vpisi naravne dediščine na Unesco- kaže tudi v materialnem smislu. Obenem je kulturna dediščina posebna po tem, da nakazuje pripadnost njenih imetnikov predstavitvah nominacije. obiska in interpretacijo svetovne de- vem sezamu svetovne dediščine, ki skupnosti. Pomeni zgodovino in identiteto njenih lastnikov, njihovo vez s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo ter ne diščine, intenzivnejši naravovarstve- vključuje tudi kulturno dediščino nazadnje prostorom, v katerem živijo oziroma so živeli njihovi predniki. Verjamem, da nam bo tudi pri sku- ni nadzor, izvajanje aktivnosti za in mešane vpise, zajemajo zgolj pnem upravljanju uspelo ohraniti upravljanje divjadi, pripravo načrta približno 20 %, v Evropi je ta delež dobro sodelovanje in tako podobno Za obstoj skupnosti in s tem posa- pripravljeni nekoliko potrpeti v želji, prostora. Vključujejo: odstranjevanje upravljanja. še nižji. Slovenija tako z dvema do- kot pri Škocjanskih jamah obliko- meznika kot njenega sestavnega dela da dediščino, ki smo jo od svojih mejnih suhih zidov, škarp, obcestnih datnima lokacijama že zdaj presega vati primer dobre prakse skrbnega Z dejavnim nadaljnjim upravljanjem je pomembno, da svojo zgodovino in prednikov prejeli, posredujemo nap- kažipotov, kamnov, zgodovinskih povprečje med 167 državami, ki so ravnanja s svetovno naravno dedi- obeh območij svetovne dediščine identiteto pozna in, kar je še po- rej svojim naslednikom. Če dediščine mostov … /…/ s svojimi vpisi prisotne na seznamu ščino. Na ministrstvu za okolje in evropskih bukovih gozdov bomo ■ membneje, jo nato usvoji kot svojo ne dojemamo kot svoje vrednote, svetovne naravne dediščine. Dogaja se sistematično uničevanje prostor v sodelovanju z Zavodom na svetovnem zemljevidu še do- vrednoto. Šele ko bomo svojo dedi- je ne bomo posredovali potomcem. zgodovinske infrastrukture brez ščino prepoznali za svojo vrednoto, jo Posledično bodo ti potomci razvili njene predhodne preučitve in razmi- bomo varovali. Kajti varstvo dedišči- novo identiteto, ki ne bo vezana na sleka o možnostih njene vključitve v ne zahteva od skupnosti in vsakega identiteto naše skupnosti. Ta se bo sodobne potrebe. Brez razmisleka, ali posameznika aktivno držo in nema- izgubila. jo je mogoče ohraniti takšno, kot je, lokrat tudi kompromise. Varstvo kul- IDENTITETA CEST NA KRASU ali pa jo je mogoče v razvojne načrte turne dediščine namreč niso le lepe JE OGROŽENA vključiti s prilagoditvami. Povsem besede, ki nimajo ničesar z nami, češ jasno je, da je zgodovinska infra- naj se s tem ukvarjajo v Novi Gorici »V Sloveniji ima, poleg drugih struktura za vedno uničena, ko jo ali na upravi parka. Varstvo kultur- opredeljenih, Kras status nacionalno odstranimo, s tem pa tudi primerjal- ne dediščine je mogoče le, če je del pomembnega krajinskega obmo- na prednost in ekonomska vrednost načina življenja vsakega izmed nas. čja s prepoznavnimi značilnostmi. Krasa.« Vsak od nas naj živi tako, da kultur- V postopkih načrtovanja se v teh no dediščino varuje. območjih zagotavlja tak prostorski S temi besedami je organizacijska razvoj, ki ohranja njihovo celovito skupina Partnerstva kraške suhozi- V življenju moramo sprejemati prepoznavnost. Tako vsaj piše v Stra- dne gradnje februarja 2018 v izjavi veliko odločitev. Sprejemati odlo- tegiji prostorskega razvoja Slovenije za javnost povzela namen javne čitve tako, da z njimi ne škodujemo, (III., 3.1.). /…/ tribune o problematičnih praksah ne uničujemo dediščine, ampak vzdrževanja in obnove cest na Krasu, jo po možnosti dejavno varujemo. Vzdrževalni posegi na javnih cestah ki jo je 15. 2. 2018 v veliki sejni Kdaj bomo ravnali tako? Ko bomo na Krasu so usmerjeni v izboljšanje dvorani občine Sežana organizirala dediščino v resnici dojemali kot oziroma zagotavljanje prometne ob podpori zaveznika Partnerstva Pogled na Snežnik svojo vrednoto. Potem nam ne bo varnosti, a hkrati praviloma nepri- občine Sežana in člana Partnerstva foto: Špela Habič težko poiskati kompromisa ali biti lagojeni značilnostim in identiteti Parka Škocjanske jame, Slovenija. 21 22 KULTURA KULTURA GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
Med uvodničarji1 je spregovoril tudi gre za malo prometne ceste, ki bi klasificirana kot regionalna cesta III. doc. dr. Peter Lipar s Fakultete za lahko imele ali pa že imajo turistični reda (turistična cesta; RT-940/1018 gradbeništvo in geodezijo Univerze značaj. Matavun–Zavrhek), pri čemer v Ljubljani. Pod drobnogled je vzel pravni akti omogočajo izbiranje Zakonodaja že zdaj omogoča pro- matavunsko cesto in izpostavil nekaj računske hitrosti od 70 do 40 km/h. jektiranje cest, ne da bi rušili cestno ključnih dejstev, s katerimi bi morali Obenem vse ceste z manj kot tisoč infrastrukturo z dediščinsko vredno- biti seznanjeni vsi, ki si prizadevamo vozili na dan spadajo med malo stjo, le nekaj anomalij je treba odpra- za njeno obnovo. Sledi povzetek prometne ceste. S 600 vozili na viti. V 4. členu Pravilnika o projek- njegove rešitve vprašanja. dan mednje spada tudi matavunska tiranju cest (Ur. l. RS, št. 91/2005) je cesta. Pri malo prometnih cestah je MATAVUNSKA CESTA tako za vse ceste določeno, da mora treba izpolniti merilo prevoznosti. V biti projektna rešitev prilagojena ure- 37 % celotnega slovenskega ozemlja tehničnih specifikacijah zanje tako ditvi okolja in prostora ter da je treba ima status območja Natura 2000 ali med drugim piše, da je k njihovem posvečati pozornost posebnim pogo- ekološko pomembnih območij. Pri projektiranju treba pristopati z jem območja, kot je na primer zaščita vseh posegih na ta in druga območja upoštevanjem obstoječega cestnega bivalnega in naravnega okolja. Zakaj posebnega pomena je treba imeti omrežja, ohranjanjem, razvijanjem in se torej pojavljajo zaznane težave? poseben pristop. Ceste ali odseki izboljševanjem stopnje dostopnosti Izvirni greh pri ohranjanju obcestne cest, ki gredo skozi ta območja, so v skladu z lastnostmi, potrebami in dediščine so največkrat vnaprejšnje posebni ter ne smejo biti namenjeni zahtevami bližnjega okolja, z mi- določbe projektnih nalog (računska hitri vožnji in tranzitu. Projektirati nimaliziranjem gradbenih posegov hitrost, širina) naročnikov in katego- jih je treba z občutkom, na način, zunaj cestnega območja v naravno rizacija cest, odgovarja dr. Lipar. Matavunska cesta da se prilagajamo naravi, ne pa da okolje, trasiranjem, ki čim manj foto: Eda Belingar naravo prilagajamo cesti. Po večini Matavunska cesta je državna cesta, preoblikuje krajino, se čim bolj prilagaja terenu itd. Pri malo prome- tnih cestah je merilo prepustnosti, tj. prometne ceste s 50 km/h skladno te ceste, če bi določili, da je njena na pravila projektiranja in vzdrževa- hitrosti vozil, sekundarnega pomena s predpisi namreč meri 2 x 2 metra računska hitrost 40 km/h. nja«, sklene dr. Lipar, ki že uvodoma (TSC 03.325). s pol metra bankine. Treba pa je pove, da je načrtovanje ceste danes SKLEP Po mnenju dr. Liparja bi bila ra- zagotoviti preglednost, ki omogoča, postalo interdisciplinaren projekt, v čunska hitrost 40 km/h za odsek od da brez težav ustavimo pred teža- »Če se dogovorimo, da so kra- katerem ob gradbeniku sodelujejo še matavunskega križišča do Matavu- vo na cestišču. Dolžina pregledne ške (turistične/panoramske) ceste arhitekt, krajinski arhitekt, obliko- na, ki je kot ‘Matavun – Cesta od razdalje je spet odvisna od hitrosti. ceste, po katerih se vozi 40 km/h, je valec, urbanist ... Posledica takšnega matavunskega križišča do Matavuna’ Pri 40 km/h potrebujemo od 20 do rešitve moč najti že v obstoječi za- sodelovanja so precej boljše rešitve vpisana v register kulturne dediščine 30 metrov preglednosti. To pome- konodaji. S tako računsko hitrostjo od nekdanjih, ko so ceste načrtovali z EŠD 30485, dovoljšna. Ob tem so ni, da bi na matavunski cesti pri lahko speljemo 99 % cest, ne da bi izključno gradbeniki. tej hitrosti morali razširiti le prvi poškodovali kakršne koli krajinsko elementi za 40 km/h tako majhni, Smo pripravljeni ohraniti dediščino ovinek iz Matavuna proti Divači, saj značilne elemente in spreminjali da se lahko prilagajajo stanju, reliefu, te ceste? Obeta se nam njena fazna ne zagotavlja prometne varnosti za videz krajine. Na sploh pa je na na suho zloženim zidovom, vrtačam, preplastitev. ■ 40 km/h, ampak kvečjemu za hitrost Obnovljena ograja v soteski Sušice obcestnim kamnom in še čemu, državni ravni treba določiti, katere od 20 do 25 km/h. To je pa tudi vse, foto: Darja Kranjc pravi. Prečni profil cestišča za malo ceste si ‘zaslužijo’ naziv panoramske kar bi bilo treba urediti ob obnovi ceste, in zanje naj bi veljala drugač- 23 24 DELO Z MADIMI DELO Z MADIMI GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
IZOBRAŽEVANJE Organizacija WWF bo, skupaj z nami, sep- tembra organizirala strokovno izobraževanje NA ZAVAROVANEM OBMOČJU za upravljavce parkov in učitelje vzhodne -UČENJE Z RAZLOGOM Evrope s ciljem uvedbe naše metodologije dela v njihove izobraževalne programe. Vanja Debevec Združeni narodi so leta 2015 objavili 17 globalnih ciljev za trajnostni razvoj. Četrti Spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti zavarovanih območij se je vselej porajalo cilj določa zagotavljanje kakovostne izo- vzporedno s programi varovanja in ohranjanja naravnih vrednot. Iz zavedanja, da potre- brazbe enakopravno vsem in zagotavljanje bujemo primerno znanje za kakovostno varstvo redkih vrst in habitatov, so izšli številni ter spodbujanje možnosti vseživljenjskega izobraževalni programi, ki so poleg raziskav na terenu vključevali ozaveščanje javnosti. učenja za vsakogar. V okviru tega cilja si po Agendi 2030 prizadevamo, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, pot- Park Škocjanske jame je, kot lokacija tovanem izobraževanju kot posredovanju rebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, Unescove svetovne dediščine, biosferno vedenj in spoznanj. Potrebna je tudi vzgoja tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvo- območje Kras in porečje Reke ter mokrišče posameznika za oblikovanje novih vrednot. ju in trajnostnem načinu življenja, človeko- svetovnega pomena Ramsarske konvencije, Zmotno je mišljenje, da so izobraževal- Kongres mladih vih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju foto: Darja Kranjc postavljen pred odgovorno nalogo. Vzposta- ni programi usmerjeni le v delo s šolsko kulture miru in nenasilja, državljanstvu vljanje kakovostnih smernic za uvajanje mladino. Znanje, ki je sprejeto kot celostno sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti trajnostnega razvoja tako poleg ekološke spoznanje in vrednota, ima vzgojni pomen, umestiti v svoje programe. Naše poslanstvo in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju. komponente vključuje tudi ekonomski in če je podlaga in sredstvo za rast osebnosti. je tudi tvorni prispevek k oblikovanju družbeni vidik območja zunaj meja ter Da bi tako poleg specializiranega in tehnič- družbe v učečem se okolju, kjer naj bi po Naša mreža šol izvaja večletni projekt zahteva izrazito interdisciplinaren pristop. nega znanja pridobili tudi znanje o njegovi Unescovih priporočilih omogočali kon- predstavitve teh ciljev in ukrepov za njihovo S celovitim pristopom k izobraževanju pre- praktični in smotrni rabi na ravni osebnosti tinuirano izobraževanje in usposabljanje, izvajanje za širšo javnost. Lahko bi rekli, da sežemo enostransko razumevanje pojavov in družbe kot celote, ki jo kot posamezniki učinkovit prenos tehnologij ter zagotavljali s svojim delom prispevamo k dobrim spre- in obenem povečamo participativno znanje, sestavljamo. razvoj kompetentnega posameznika, ki bo membam v svetu. Z letošnjim projektom ki se kaže v iskanju odgovornih rešitev in sposoben pametno sprejeti, uporabiti in pri- etnometeorologije, ki so ga izvedli učenci novih znanj. Z naravoslovnimi, družboslov- Tako v parku izvajamo izobraževalne pro- lagoditi tehnologijo, s katero bo omogočeno mreže šol in je bil prikazan v filmu, smo se nimi in humanističnimi vsebinami želimo grame za osnovne in srednje šole, univerze, tudi obravnavanje lokalne problematike. udeležili akcije programa UNESCO MAB izpostaviti pomen praktične rabe prepros- lokalno skupnost in drugo zainteresirano #proud to share – ponosni, da delimo. Poleg tih znanj in pomen odgovornega ravnanja javnost ter želimo doseči obsežno upravlja- V letu 2018 zaznamujemo 15. obletnico še desetih filmov z vsega sveta je bil izbran posameznika, ki takšno znanje pridobi in nje znanja z vzpostavitvijo le-tega na vseh mreže šol Parka Škocjanske jame, ki je v za predstavitev izvajanja ciljev za globalni se svoje odgovornosti tudi zaveda. Spozna- ravneh. Pri hitri akumulaciji znanj in številnih zavarovanih območjih postala razvoj na ravni svetovne mreže biosfernih Utrinek iz projekta etnometeorologije informacij se lahko srečamo tudi z zahte- zgled za izvajanje izobraževalnih progra- območij UNESCO. Tako smo ponosni, da vanje tradicionalnih znanj in medgenera- foto: Vanja Debevec cijskih povezav omogoča dodatno razume- vami vzpostavljanja trajnostnih rešitev mov. Z raziskovalnimi programi mreže lahko z vsem svetom delimo izkušnjo izo- vanje večplastnega prepleta narave, človeka okoljske problematike, za katere tvegamo, univerz si prizadevamo za uvajanje tehnolo- braževanja, ki omogoča pridobivanje znanj in kulture ter ključnega pomena le-tega za da ne bodo sprejete, če jih v nekem ob- ških novosti pri posredovanju naravoslovnih za varovanje naravne in kulturne dediščine dvig kakovosti življenja. dobju izpostavi skupina strokovnjakov ter znanj in spoznavanja osrednjega zavarova- ter za ustvarjanje zdrave, strpne in napredne jih prepusti splošnemu neznanju in ne- nega območja. družbe. ■ Vsekakor obsežna pomenljivost trajnostne- razumevanju. Zavedamo se pomena vseh ga razvoja ne more ostati zgolj pri načr- oblik izobraževanja in jih želimo primerno
25 26 TURIZEM TURIZEM GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
Lepote Škocjanskih jam in površja nad zgornji meji, ki jo še lahko varno in pridružilo več honorarnih sodelavcev. njimi so res vredne ogleda, kar lahko strokovno obvladujemo. Za tolikšno Zavzemamo se za to, da skupine vodi potrdi vsako leto več obiskovalcev. Če število obiskovalcev je potreben stalen strokovno usposobljen kader. In ker TURISTIČNI UTRIP smo pred dvajsetimi leti govorili, da je nadzor, ki se v jami že izvaja. Če pa bi dajemo kakovosti prednost pred koli- park obiskalo na leto dobrih 40 tisoč opazili negativne posledice obiska na čino, skupine obiskovalcev, ki si bodo ljudi, bili veseli, ko se je v novem tisoč- jami, bi ga morali začeti omejevati. ogledale jamo, tudi v poletnih mesecih V PARKU letju številka podvojila, lahko sedaj z ne bodo štele več kot 130 ljudi. Za laž- velikim ponosom rečemo, da si park na Trenutni trend namreč kaže, da je jo organizacijo obiska uvajamo spletno Sidonija Zega in Jana Martinčič leto ogleda 180 tisoč obiskovalcev. turistična panoga v porastu in da je prodajo vstopnic. lahko v prihodnjih letih pričakovati še Hitro povečanje pa terja tudi večjo več obiskovalcev. Na to se v parku tudi Kljub vse večjemu obisku in precejšnji Zgodba turističnega obiskovanja parka Škocjanske jame sega že v začetek 19. stoletja. In če so se prvi previdnost. Ko govorimo o parku ustrezno pripravljamo. Letos bodo do- gneči v poletnih mesecih pa so ljudje obiskovalci le sramežljivo spogledovali s temnim podzemljem, tega strahu že dolga leta ni več. Škocjanske jame, ne govorimo le o končana še zadnja parkirišča, da bosta z obiskom v našem parku, predvsem turistični destinaciji, govorimo pred- vožnja in parkiranje v osrčju parka seveda v jami, zadovoljni. To lahko vsem o zavarovanem območju, ki je že urejena, lepote pod kraškim površjem potrdi certifikat odličnosti TripAdvi- dobrih 30 let pod Unescovo zaščito, pa še dodatno zaščitene. sor, ki ga je park dobil že četrto leto zaradi česar zahteva posebno skrbno zapored. upravljanje. V zadnjih letih se predvsem med glavno turistično sezono spopadamo Ob vsem tem pa ne smemo zanema- Območje ne prenese množičnega s pomanjkanjem vodnikov in upa- riti lokalnega prebivalstva. V parku se obiskovanja in počasi se približujemo mo, da se nam bo v prihodnjem letu zavedamo, da je turizem panoga, ki ni pomembna samo finančno, temveč nas zavezuje, da ohranjamo to, kar imamo, za zanamce. Zato smo se lani zavezali, da bomo spodbujali trajnostno delo- vanje, združevali trajnostna prizade- vanja ter promovirali lokalni značaj in zelene zgodbe. Potem ko smo izpolnili vsa ustrezna merila, smo prejeli znak Slovenia Green Destination.
Uspešno trajnostno delovanje in razvoj lahko dosežemo le vsi akterji v destinaciji s skupnimi močmi. Tisti, ki tu živimo, in tisti, ki tu delamo. Če se bomo lokalni prebivalci počutili pri- jetno, zadovoljno, bodo to občutili tudi obiskovalci – in to je odraz uspešne destinacije. ■
Obiskovalci na učni poti Škocjan Pred vhodom v Globočaku foto: Borut Lozej foto: Borut Lozej 27 28 TURIZEM TURIZEM GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
ga območja projekta MobiTour. namo predvsem na interes lokalnih lesi po Divaškem krogu, ki je ena Z E-KOLESOM V prihodnje si želimo, da bi lahko podjetnikov. od poti na novi brkinski kolesarski uspešno vzpostavili tako imenovani karti Čez hribe in doline v Brkine. V okviru projekta MobiTour smo sistem ‘bike-sharing’, ko bi bila Na e-kolesu smo spoznavali lepote PO PARKU IN OKOLICI v parku v Evropskem tednu mo- lahko e-kolesa na voljo za samos- severozahodnega dela Brkinov in bilnosti že izvedli dva izleta z Renata Rozman dobrote ponudnikov v Paredu, Ka- tojno uporabo obiskovalcem in bi e-kolesi. Najprej smo na vodenem čičah, Slopah, Varejah in na Barki. jih uporabnik lahko vrnil tudi na kolesarskem izletu o pomenu niz- Udeleženci smo bili navdušeni nad drugih turističnih lokacijah (npr. koogljične mobilnosti informirali V parku smo v okviru projekta MobiTour (Interreg Italija – Slovenija) pridobili izletom z e-kolesi, s katerimi je Muzej vojaške zgodovine v Pivki, in ozaveščali zaposlene v PŠJ. Nato petnajst električnih koles (e-kolesa), s katerimi želimo spodbujati trajnostni mačji kašelj tudi vzpon na Artviže. Kobilarna Lipica itd.). Hkrati je so se nam pri promociji trajnostne turizem v parku in okolici ter omogočiti razvoj novih turističnih produktov. Organizacija in vodenje izletov z to lepa priložnost za razvoj novih mobilnosti pridružili predstavniki e-kolesi ima tako velik potencial turističnih paketov, ki bi lahko Sveta zavoda PŠJ, občin Divača, kot nov turistični produkt. ■ obsegali ogled več turističnih desti- Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica Obiskovalcem želimo približati v okviru programa Interreg V – A do marca 2020. Glavni rezultati nacij v regiji z e-kolesi in postanki in Pivka, projektni partnerji ter tudi nadzemne lepote našega parka Italija – Slovenija 2014–2020. so načrti trajnostne mobilnosti s na okrepčilu pri lokalnih ponudni- mediji. Dogodka sta se pričela s ter omogočiti odkrivanje naravne celovitimi izvedbenimi ukrepi ter kih. Kolesarski izleti bi bili lahko predstavitvijo Načrta trajnostne PŠJ je vodilni partner projekta in kulturne dediščine ter kulina- pilotni sistemi ‘parkiraj in pelji se’. vodeni z usposobljenimi kole- mobilnosti PŠJ, nato smo se pre- MobiTour, ki se v sodelovanju z ričnih užitkov v okolici. To je tudi S partnerji bomo dopolnili čez- sarskimi vodniki, pri čemer raču- skusili v vožnji z električnimi ko- eden od ciljev projekta z naslovom občino Piran, Kobilarno Lipica, mejno infrastrukturo za trajnostno Trajnostna mobilnost turističnih Inštitutom za mednarodno soci- mobilnost, in sicer s postavitvijo destinacij na obali in v zaled- ologijo v Gorici ter italijanskima polnilnic za električna vozila ter ju čezmejnega območja oziroma občinama Lignano Sabbiadoro dopolnitvijo voznega parka z e-ko- krajše MobiTour, ki je sofinanciran in Caorle izvaja od oktobra 2017 lesi, e-avtomobili in e-minibusom.
Obiskovalci parka bodo imeli že v naslednji turistični sezoni možnost, da svoja osebna vozila parkirajo zu- naj parka v poslovni coni Risnik in se do sprejemnega centra pripeljejo z električnim minibusom. V parku si je že mogoče izposoditi e-kolesa (pogoji in pravila na http://www. park-skocjanske-jame.si/novice/ izposoja-elektricnih-koles-v-par- ku-skocjanske-jame) in se odpe- ljati na odkrivanje lepot vplivnega območja parka.
Trenutno so e-kolesa na voljo obiskovalcem, prebivalcem in zaposlenim v PŠJ v okviru pilotne- E-kolesa PŠJ in Kobilarne Lipica, pridobljena v okviru projekta MobiTour Lokalni in regionalni deležniki na izletu z e-kolesi po Brkinih vir: RTV SLO foto: Iztok Kariž 29 30 UNESCO INFRASTRUKTURA V PARKU GLASILOGLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
V nobenem od treh naselij v parku Škocjanske jame – Betanji, Škocjanu in Matavunu – ni še urejeno zbiranje in čiščenje ZBIRANJE IN ČIŠČENJE odpadne vode iz gospodinjstev. Večina objektov ima urejene različne tipe greznic, ki pa ne ustrezajo sedanjim predpisom. Analize izcednih vod v Mahorčičevi in Mariničevi jami so v preteklih letih pokazale sledove pronicanja – izcejanja odpadne ODPADNIH VODA vode iz neustrezno urejenih greznic v Škocjanu v podzemlje. Za zagotovitev dolgoročnega varstva jamskih habitatov in živalskih vrst v podzemlju (drobnovratnik, človeška ribica …) bi bilo treba urediti zbiranje in odvajanje odpadne in pada- Črtomir Pečar vinske vode v vseh naseljih v parku.
V izvajanju je projekt Zagotavljanje omrežje v Matavunu z glavnim črpa- ceste pa zgradil nov pločnik za pešce. primerne rabe kraških travišč in os- liščem pod Matavunom. Kanalizacij- Obenem bo vsa komunalna infra- tenij za ohranjanje izbranih habita- ski sistem iz Škocjana in Matavuna struktura (elektrika, javna razsvetlja- tnih tipov in vrst na območju Nature bo priključen na novo malo komu- va, kanalizacija, optika …) vkopana v 2000 Kras – Za Kras, ki ga je javni nalno čistilno napravo (MKČN) tipa tla. Ta dela bosta delno sofinancirala zavod Park Škocjanske jame pripravil SBR (sekvenčni biološki reaktor) občina Divača in DRI. Vloga za v preteklih letih in zajema širše ob- z zmogljivostjo 150 PE, ki je bila izdajo gradbenega dovoljenja za to močje Krasa. Program sofinancirata zgrajena pod sprejemnim centrom investicijo je že bila podana na mini- Evropska unija iz Evropskega sklada v Matavunu v letu 2016 in zbira ter strstvo za okolje in prostor. za regionalni razvoj in Republika čisti odpadne vode iz sprejemnega Slovenija. Med drugimi nalogami V drugi polovici letošnjega leta bo centra parka. Agencija za okolje RS v programu je določeno, da se bo občina Divača pripravila in objavila uredilo zbiranje, odvajanje in čiščenje je izdala okoljevarstveno dovoljenje javni razpis za izbiro najugodnejšega odpadnih fekalnih vod ter padavin- junija 2017. Vzporedno z gradnjo izvajalca gradbenih, obrtniških in skih vod v vseh naseljih v parku. fekalne kanalizacije se bo ločeno inštalacijskih (GOI) del ter izbrala uredilo tudi zbiranje in odvajanje Ureditev kanalizacijskega omrežja bo izvajalca za vsa dela. Začetek del je padavinske vode. V Matavunu se po- izvedena v dveh, ločenih sklopih. V predviden pred koncem letošnjega nekod uredijo cestni požiralniki, prek prvem bo zgrajena fekalna kanaliza- leta v Betanji. Predvidoma bo celotna katerih se padavinska voda odvaja cija v vasi Betanja s črpališčem in iz- investicija dokončana najkasneje do v ponikovalnice oziroma se izpusti vedbo male biološke čistilne naprave poletja 2021. ■ z zmogljivostjo 30 populacijskih enot vodijo v obstoječa kala v Škocjanu in (PE) ter rastlinska čistilna naprava Matavunu. za potrebe čiščenja sekundarnih Ob izvedbi kanalizacije v Matavunu odpadnih vod. Ločeno se bo uredilo se bo v dogovoru z občino Divača tudi odvodnjavanje padavinskih vod in ministrstvom za infrastrukturo – prek cestnih požiralnikov in poniko- DRI zgradil nov podporni armirano- valnic. betonski (AB) zid, obložen z grobo V drugem sklopu bosta zgrajena obdelanim kamnom, v Matavunu fekalna kanalizacija v vasi Škocjan od št. 5 do št. 8, kjer se bo proti jugu Kanalizacijski sistem v treh naseljih v parku z dvema manjšima črpališčema in delno prestavila regionalna cesta, izdelal: Tilen Štolfa težnostno kanalizacijsko fekalno na tem odseku in na severni strani
31 32 IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
ki obiskujeta še osnovno šolo. Lju- profesionalno. Ste kdaj razmišljali, več vrst medu, in sicer rešelikin, PRVI IMETNIK bezen do čebel poskušam prenesti da bi se temu popolnoma posvetili? akacijev, lipov, cvetlični, kostanjev tudi nanju, vendar vsa opravila niso in gozdni med. V manjši količini pa Čebelarstvo je naša dodatna dejav- tako enostavna in prijetna, otroci pa pridobivamo še cvetni prah, vosek in nost poleg redne zaposlitve. Večje BLAGOVNE ZNAMKE PARKA se hitro naveličajo rutinskih stvari. propolis. število družin seveda zahteva več Sidonija Zega Fanta pa kažeta zanimanje in rad bi časa in kljub temu, da se s tem ne Zakaj ste se odločili, da pridobite videl, da bi kateri od njiju kasneje to ukvarjamo profesionalno, je treba blagovno znamko Park Škocjanske Marko Gombač čebelari že dobrih 20 let. Začel je kot samouk, nato pa znanje z leti nadgrajeval in prevzel in vodil naprej. Kot pri vsaki imeti prostore opremljene v skladu jame? sedaj se lahko pohvali z 90 čebeljimi družinami in blagovno znamko Park Škocjanske jame. stvari je tudi pri čebelarstvu lepo, da s smernicami dobrih higienskih se tradicija ohrani iz roda v rod. Vključeni smo že v shemo kakovosti navad ter vso potrebno opremo za Kraški med, ker pa že nekaj let so- Se pri delu srečujete s kakšnimi skladiščenje in pripomočke za toče- delujemo s Parkom Škocjanske jame težavami? nje medu. Pa vendar nam ustreza, da in so nedavno razvili svojo blagovno čebele zaenkrat ostajajo moj hobi, znamko, smo bili zainteresirani za Po navadi nimam težav. Pri čebelah ki v družinski proračun prinese še njeno pridobitev. Znamka je dobra je treba biti predvsem ob pravem kakšen dodaten evro. času na pravem mestu in delo opra- stvar. Gre za vzajemno promocijo. viti takrat, ko je potrebno. Mogoče Pridobivate zgolj med ali tudi Našim kupcem pove, da je med pri- se sliši enostavno, ampak takšno druge čebelje produkte? delan lokalno, da je dobro pridelan postane šele z leti. Čebelarjenje ni in kontrolirane kakovosti. Znamko V glavnem pridobivamo med. V dejavnost, ki bi se je priučil z danes bi vsekakor priporočal tudi drugim povprečni sezoni čebele pridelajo na jutri. ponudnikom. ■ približno 30 kilogramov medu na S čebelarstvom se, kot večina panj. Ker imamo družine tudi na čebelarjev v Sloveniji, ne ukvarjate prevoznih enotah, imamo na voljo
Čebelarska družina Gombač foto Sidonija Zega
Kako se spominjate začetkov čebe- ter tam prek predavanj in izobraže- jame, preostale pa na treh prevoznih larjenja? vanj pridobil določena znanja, nato enotah. Kot otrok s kmetije sem bil vajen, pa opravil še poklicno kvalifikacijo da so pri hiši živali. Ko mi je sova- za čebelarja. Ob pomoči čebelarja iz Prenašate ljubezen do čebel tudi ščan predstavil čebele, se me je takoj Naklega sem pridno čebelaril in z na mlajši rod? Jih zanima? prijelo. Kupil sem tri rabljene panje leti večal število družin. Zdaj imam in tri rezervne družine na sedmih 90 čebeljih družin, od tega 25 v Pri večini čebelarskih opravil, še po- čebelnjaku, ki je postavljen na zaš- sebno pri pripravi medu za prodajo, satih v Izoli. Naslednje leto sem se Prodaja medu na stojnici v parku mi pomaga žena Petra in dva sinova, včlanil v Čebelarsko društvo Sežana čitenem območju Parka Škocjanske foto: Sidonija Zega 33 34 GREMO NA IZLET GREMO NA IZLET GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
Pobudo za izdelavo karte so pravza- razlik. Tako bodo kolesarji lahko z avtomobilom. Poleg navedene- S KOLESOM ČEZ HRIBE prav dali študentje magistrskega štu- prilagodili pot svoji vzdržljivosti ter ga karta vključuje in povezuje tudi dija geografije na ljubljanski Filozof- dodobra spoznali Brkine in sosednja turistične ponudnike, ki jih najdemo IN DOLINE V BRKINE ski fakulteti. Brkine so spoznali pred območja. Klancev ne manjka, najdejo ob poteh. letom dni v okviru svojega študijske- se tudi odlični spusti in ravnine, vsa- Dodatne informacije bodo kolesarji Sidonija Zega ga programa, po koncu naloge pa so kih nekaj obratov pedal pa kolesarje lahko dobili na turistično-informa- ostali povezani z njimi in predlagali pričaka prelep razgled na okoliške Štiri občine, v katere segajo Brkini, so bogatejše za turistični produkt, ki to območje v celoti povezuje, in sicer brkinsko cijskih centrih in turističnih točkah, izdelavo kolesarske karte. hribe in doline. kolesarsko karto. Nastajala je v sodelovanju med občinami Pivka, Hrpelje-Kozina, Divača in Ilirska Bistrica, Parkom kjer je karta tudi na voljo. Izdana je Škocjanske jame, Parkom vojaške zgodovine in RRA Zeleni kras. Brkinka, Milanja in Katarina so ime- Poti so speljane med številnimi v nakladi 10.000 izvodov, zanjo pa na le treh izmed petnajstih kolesar- naravnimi lepotami in elementi bo treba odšteti dva evra. Za tiste, skih poti, med katerimi bodo lahko kulturne dediščine. Vroče turistične ki se bolj kot s papirjem razumejo izbirali kolesarji. Na hrbtni strani točke, kot so Park Škocjanske jame z elektronskimi napravami, je karta karte so v slovenskem in angleškem in Park vojaške zgodovine, grad opremljena še s črtno kodo, ki bo jeziku opisani izhodišče in trasa poti, Prem, Ekomuzej Pivških presihajo- uporabnika pripeljala do spletne dolžina, trajanje kolesarjenja, tip čih jezer ter Škrateljnova hiša, seveda strani www.visit-brkini.com, na kate- kolesa, kakovost vozne podlage in terjajo daljši postanek, mnogo pa je ri bo dosegljiva v formatu pdf. ■ zahtevnost poti. Vsaka pot je opisana tudi skritih kotičkov, vrednih ogleda, tudi z grafičnim prikazom višinskih ki jih s kolesom najdemo lažje kot
S kolesom po parku S kolesom po brvi čez Reko pri Novakovem mlinu foto: Borut Lozej foto: Borut Peric
35 36 ZA MLADE ZA MLADE GLASILO PARK ŠKOCJANSKE JAME
S T R A N Z A M L A D E I N B I S T R E G L A V E
NAGRADNI KVIZ - Črke ob pravilnih odgovorih vnesite pod zaporedno številko vprašanj v spodnji POIŠČI RAZLIKE geselnik in dobili boste znan slovenski pregovor, ki še kako velja tudi za našo Reko in jamo. Pravilne odgovore Poišči pet razlik med spodnjima slikama, ki prikazujeta del izvrstne makete pošljite na elektronski naslov: [email protected], Z žrebom bomo izbrali srečneže in jih nagradili s privlač- osrčja parka iz leta 1894. nimi knjižnimi nagradami.
1 Katera je najdaljša jama v Sloveniji? 7 Kačo črnico uvrščamo v družino: G. Jamski sistem Postojnska jama Š. Pitonov L. Škocjanske jame T. Gadov T. Sistem Migovec D. Gožev 2 Koliko je visok Snežnik? 8 Katera žival ne živi v jamah? O. 1875 m B. Kraški modrin I. 1796 m P. Slepa postranica E. 1645 m Z. Drobnovratnik
Katera mednarodna konvencija pokriva Voda v kamnitih vodnjakih – štirnah je: močvirnat svet? 9 3 K. Voda iz Reke F. Bernska R. Deževnica H. Ramsarska M. Podtalnica V. Pariška 10 Kateri ptič ne živi v Veliki in Mali dolini? 4 Kaj je kaštelir? O. Gorski hudournik E. Pisan ptič, ki se obnaša podobno kot slavec U. Skalni golob U. Podzemni prostor za spravilo krompirja v kištah E. Črnovrati ponirek
A. Prazgodovinska naselbina, obdana z velikim obzidjem Kako imenujemo kuhinjski prizidek z odprtim ognjiščem ? Najpogostejše kamnine, v katerih nastajajo 11 5 kraški pojavi, kot so jame in vrtače imenujemo: V. Izbočnica V. Karbonatne kamnine J. Trebuša C. Karbomorfne kamnine G. Spahnjenca N. Karboidne kamnine 1 2 3 4 5 6 7 4 8 9 6 Kateri naravni pojav ne sodi zraven: A. Škavnica 10 11 6 5 10 7 10 9 10 O. Tuf I. Žlebič 37 38 SPOZNAJ ME GLASILO
VELIKA UHARICA (Bubo bubo)
Sem največja vrsta sove v Evropi.
Samice smo večje od samcev in lahko čez krila merimo tudi več kot en meter in pol.
V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih več kot 100 naših gnezdišč. Gnez- dimo v skalnih stenah. To je naše dnevno počivališče in gnezdišče, na katerega smo navezane vse leto.
Velike uharice smo zelo navezane na kulturno krajino, kjer najdemo svoj plen.
Človek v bližini gnezda je pogosto razlog, da samice zapustimo jajca ali mladiče, kar pomeni propad legla. Lahko pa se zgodi tudi, da zapustimo gnezdišče in se odselimo.
Električni daljnovodi srednjih na- petosti so velika grožnja, s katero se spopadamo velike uharice. Ker najraje lovimo s preže, so stebri daljnovo- dov odlična mesta, na katera rade sedemo. Zaradi svoje velikosti se s krili pogosto dotaknemo električnih žic, medtem ko se z nogami že ali še držimo za prečko stebra. Tak stik je za nas lahko usoden. 24 PAGES PHOTO SHOWCASE Društvo za opazovanje in preučevanje CATALOG/MAGAZINE TEMPLATE ptic tradicionalno organizira skupin- Velika uharica (bubo bubo) ski popis velike uharice na Krasu prav foto: Tomaž Mihelič v vašem parku.
Vir in več na: http://ptice.si/.
39