Leto 2021 6-7 CENA 4,00 €

30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE

Predsednik vlade Janez Janša in prvi predsednik Lojze Peterle posebej za Mladiko

Slovenija po 30 letih: nadškof Anton Stres in časnikar Peter Jančič

POSTE ITALIANE s.p.a. spedizione in a.p. – D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n°46) art.1, comma 1, DCB Trieste – giugno 2021 • Poštnina plačana v gotovini – junij 2021 ISSN 1124 - 657X • In caso di mancato recapito restituire allʼuff icio di Trieste CDM, detentore del conto, per la restituzione al mittente, previo pagamento resi. KAZALO

V TEJ ŠTEVILKI 6-7 v 2021

SLOVENIJA 30 LET IZ TISKARNE NAŠA ŠOLA 03 31 56 Ljubka Šorli Seznam novejših del slovenskih Elisabetta Kovic Čudež rojstva avtorjev v Italiji Otroški vrtec – osnova, na kateri stoji naša šola (5) 04 OSEBA IN DRUŽBA Janez Janša PREBRALI SO ZA VAS Slovenci v zamejstvu in po 32 svetu so postali neločljiv Roman Globokar 60 del najsvetlejših trenutkov Nevarnost sodobnih ideologij John Earle SOE v Italiji slovenske pomladi EKOLOGIJA ZGODOVINA 34 H.J. 63 Čebele so vse bolj ogrožene … Igor Omerza Velikani slovenske NAŠ UTRIP osamosvojitve in Udba 37 65 Maja Lapornik Miroslava Cencič 75 let Radijskega odra Začetek partizanskega odpora na Gornjem Vipavskem 37 06 in konec Vojkove čete (I. del) Lojze Peterle 72 Uspeli smo, ker smo bili Magda Rodman, Bajcova pripravljeni Aleš Sorta – Prešeren, 09 borec nanoške bitke Prijatelji na Južnem Tirolskem ANTENA KULTURA in v Dolini Aosti 42 76 FOKUS Novice Mojca Polona Vaupotič 12 Slikarski svet Nikolaja Omerse PREBRALI SO ZA VAS in »klub neodvisnih« Erika Jazbar Pogovor z nadškofom 48 80 dr. Antonom Stresom Nika Čok Franc Križnar Maja Smotlak: O črnem ptičku Primorski glasbeniki skozi čas 19 in beli ptičici in prostor: pianist, čembalist AČ in organist Luca Ferrini Pogovor s časnikarjem LITERATURA Petrom Jančičem 82 49 Magda Jevnikar 26 Eva Krumperger Sveže iz ateljeja - Fabio Smotlak Mira Kosem Namesto tvojih rok Vstajenje pred 30 leti PROSTI ČAS 51 30 Petra Štern 84 Srečanja kulturnih revij Če slučajno sanjam, Mitja Petaros Primorske – predhodniki novosti ne me zbuditi 25-letnica SZND J. V. Valvasorja

Na platnici: slovesnost ob razglasitvi osamosvojitve pred parlamentom v Ljubljani 26. junija 1991 (foto Srdjan Živulović/Bobo) SLOVENIJA 30 LET

Ljubka Šorli ČUDEŽ ROJSTVA SLOVENIJA 26. junija 1991

Zdaj tu je noč, noč praznika in vriska, iz svetlih upov in solzá rojena. Pozdravil, srečen, jo je ves naš rod – odslej Slovenec bo sam svoj gospod. Ne bo ga s silo strla moč nobena, od zdavnaj vajen groma je in bliska.

Prestolnica, od lúči vsa blesteča, v ta čudež rojstva komajda verjame. Pa se, kot še nikoli, veseli. S triglavskih sten odmev se oglasi, med ognji dvig zastave vse prevzame. Takrat se zbor gorá z Zdravljico sreča.

To noč, ta hip so dovoljene sanje …, zasliši se pred množico nemirno, ki tod se zbrala je od vseh strani. Pred Bogom izpričuje in ljudmi zvestobo rodu in ljubezen verno. Kako njen glas v trenutku tem svečan je!

Obljuba dana večna je zaveza, in narod ve, da mora jo spolniti: le sam si dni svetlejše bo koval. Življenja Gospodar mu moč bo dal, da mogel bo do končne zmage priti. V njem upanje kot morje se razteza.

Goriška pesnica Ljubka Šorli Bratuž (Tolmin, 19. febr. 1910 – Gorica, 30. apr. 1993) je to himno slovenski državi napisala pod vtisom razglasitve neodvisnosti in dogodkov, ki so ji sledili. Poslala jo je tudi nekaterim takratnim najvišjim slovenskim voditeljem. Objavljena je bila šele v posmrtni zbir- ki Goriške pesmi (Komen, 2018). Verjetno je to bila njena zadnja pesem, saj je kmalu nato zbolela.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 3 SLOVENIJA 30 LET

SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU SO POSTALI NELOČLJIV DEL NAJSVETLEJŠIH TRENUTKOV SLOVENSKE POMLADI

Janez Janša predsednik slovenske vlade

Hvala za povabilo cenjenemu g. Ivu Jevni- v Sloveniji, prevajali poročila tujim medijem in karju iz uredništva revije Mladika, ene od naj- sodelovali pri pripravljanju političnih resolucij in pomembnejših slovenskih medijskih in kulturnih drugih izjav proti agresiji jugoslovanske armade ustanov v zamejstvu. na Slovenijo. Skratka, bili so maksimalno vključe­ Pred tremi desetletji smo si želeli in iskali pod­ ni, ker so bili na pravem mestu v pravem času, ko poro rojakov v zamejstvu, pa tudi po svetu, čeprav jih je Slovenija najbolj potrebovala. nam je bilo jasno, da se skoraj pol milijona Slo­ Poleg SSK, ki si je kmalu ustvaril močno mre­ vencev iz zamejstva ter sveta ne bo moglo aktivno žo po svetu, gre posebna zahvala manjšinskim udeležiti prvih večstrankarskih volitev po drugi organizacijam in uglednim posameznikom, da so svetovni vojni. Slovenci zunaj matice pa ste vseeno pozitivno vplivali na javno mnenje v svojih drža­ imeli neprecenljivo vlogo pri zmagi demokratične vah in prispevali k našemu skupnemu uspehu vsaj opozicije Demos na aprilskih volitvah 1990, pri dvoje: prvič, ustvarjali so večjo prepoznavnost in veličastni zmagi v vojni za Slovenijo in v procesu simpatije do nastajajoče samostojne in neodvisne mednarodnega priznanja komaj rojene samostojne države Republike Slovenije v domačih javnostih, in neodvisne države Republike Slovenije. in drugič, ugodno so vplivali tudi na svoje vlade in V SFRJ je totalitarna oblast skušala slovensko njihov odnos do Slovenije, kar je še posebej prišlo diasporo nadzirati in usmerjati. Nova demokra­ do izraza pri mednarodnem priznavanju samostoj­ tična Demosova vlada je vzpostavila drugačen, ne in neodvisne države Republike Slovenije. partnerski odnos. To so zaznali tudi Slo­ venci v zamejstvu in po svetu ter postali neločljiv del najsvetlejših trenutkov slo­ venske pomladi. Spominjamo se, da je v času razgla­ sitve samostojne in neodvisne države Republike Slovenije in ob začetku voj­ ne v Cankarjevem domu v Ljubljani po­ tekalo ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), ki so se ga udeležili rojaki iz domala vsega sveta. Namesto slavja in veselja ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti so udele­ ženci občutili brutalnost jugoslovanske armade. Toda posebna dodana vrednost kongresa je bila v tem, da se je spreme­ nil v svojevrstni globalni medij. Udele­ ženci so informirali svet o dogajanjih

4 | MLADIKA 6-7 • 2021 SLOVENIJA 30 LET

Dragi rojaki v Italiji! manjšine ste 28. junija 1991, ko so v matici poteka­ Naj omenim najprej znano dejstvo, da se je li hudi boji slovenskih obrambnih sil z agresorsko ideja o Svetovnem slovenskem kongresu porodila jugoslovansko armado, na tiskovni konferenci po leta 1988 na srečanju pri vas, v Dragi, ki je bila izrednem zasedanju deželnega sveta Furlanije – Ju­ zlasti v začetnih obdobjih svojega obstoja ena od lijske krajine sprejeli resolucijo, v kateri ste vlado v najpomembnejših svobodomiselnih »institucij« Rimu pozvali k aktivnejši vlogi pri reševanju krize, Slovencev zunaj matice, ki je navdihovala kultur­ soglasno podprli osamosvojitev Slovenije in obso­ no­politične spremembe tudi v matični Sloveniji. dili agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. Vključno z idejo o samostojni Sloveniji. Po množičnih protestnih manifestacijah v Trstu in Ker je živela v svobodi, je diaspora lažje osmiš­ Gorici 30. junija 1991 ste vse slovenske organiza­ ljala, artikulirala in promovirala idejo o samostojni cije v Italiji skupaj ustanovile posebni Krizni štab slovenski državi kot mi doma. V Kanadi je od leta Slovencev, ki se je vsakodnevno sestajal in usklaje­ 1954 dalje izhajal časopis Slovenska država. Tudi val akcije za pomoč in podporo Sloveniji. v drugih okoljih, zlasti v Argentini, je ideja trajno Poleg tega ste skupaj s Slovenci iz Avstrije in zaživela. Tega občutenja je bilo v diaspori veli­ Madžarske 14. julija 1991 sprejeli skupno izjavo, ko, a posebej bi želel izpostaviti misel časnikarja, v kateri ste pozvali Italijo, Avstrijo in Madžarsko, esejista in pisatelja Franca Jeze iz Trsta. Leta 1983 pa tudi mednarodno skupnost, naj spoštujejo voljo je namreč v Uvodniku zbornika Neodvisna Slove­ Slovencev, da živijo v samostojni in suvereni drža­ nija zapisal: »Naš cilj je taka neodvisna slovenska vi Sloveniji. Obsodili ste reševanje sporov z agre­ država, v kateri bo živel slovenski narod svobodno sijo in podprli slovensko vodstvo. Skupna izjava je in v kateri se bo lahko vedno odločil za tak po­ bila poslana na številne naslove politikov v sosed­ litični, gospodarski in socialni red, kakor mu bo njih državah. najbolj prijal.« Skratka, Slovenci v Italiji ste zavzeto utirali pot Ko je Slovenija postajala samostojna in ne­ ne le diplomaciji mlade slovenske države v med­ odvisna država, so politični podaljški slovenskih narodnih labirintih, ampak tudi slovenski politiki, komunistov v zamejstvu razlagali, da bo nova slo­ gospodarstvu in kulturi nasploh. Vaš dragoceni venska država ščitila manjšinske interese slabše prispevek k slovenski osamosvojitvi in demokra­ kot bivša jugoslovanska država. Vendar so prav tizaciji je neizbrisen. zavedni zamejski Slovenci skupaj z demokratično oblastjo v Sloveniji to bojazen povsem izničili. Tu V imenu Vlade Republike Slovenije se za- so pomembno nalogo opravili Slovenska skupnost hvaljujem vsem manjšinskim institucijam in or- in druge domoljubne in neideološke zamejske or­ ganizacijam, predvsem pa vsem vam, ki ste pred ganizacije. tridesetimi leti in tudi že mnogo prej pomagali To, kar se je dogajalo pri vas v odločilnih ča­ uresničevati sanje generacij in ustvarjati demo- sih za slovenski narod, bo ostalo za vedno vtka­ kratično in svobodno Slovenijo ter njeno držav- no v zgodovinski spomin. Predstavniki slovenske nost. Bog vas živi in Bog živi Slovenijo!

Z leve: praznovanja v Argentini, vir Zedinjena Slovenija, in v Avstraliji, iz knjige Od sanj do resničnosti (Draga Gelt) (fotoarhiv Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu)

MLADIKA 6-7 • 2021 | 5 SLOVENIJA 30 LET

USPELI SMO, KER SMO BILI PRIPRAVLJENI

Lojze Peterle predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade

Pisati za meni drago stran. Zanimalo me je, kaj Mladiko ob tridesetletnici je z nami, Slovenci, da osamosvojitve Slovenije praviloma zgubljamo ple­ je poseben izziv, za ka­ biscite, imamo kot edina terega sem hvaležen. Ob jugoslovanska republika takih jubilejnih prilikah se manjšine v vseh sosednjih rado zgodi kakšno relativi­ državah, ni nam uspelo z ziranje ali absolutiziranje, lastno državnostjo itd. V se komu kaj pripne, druge­ tem zanimanju sta me ta­ mu pa izpuli kakšno pero, krat še posebej vznemirjala predvsem pa diši po skuš­ Pahor in Rebula, obzorja je njavi selektivni spomin. pogumno jasnila Draga. Naj te urednik prosi za Seveda smo vedeli za krajši ali daljši zapis, mo­ državotvorni napor ne­ raš se omejiti. Odločil sem umornega domoljuba in se, da se bom omejil na ne­ demokrata Franca Jeze, kaj dejstev in refl eksij, ki ki je napovedal »čudež«. so bolj povezani z idejnim, Močno nas je razveselila v kulturnim in geografskim Trstu izdana knjižica rim­ kontekstom Mladike. ske četvorke »Slovenija Ko sem se kot študent 1968, kam?«. V njej smeli geografi je in zgodovine gospodje niso samo po­ leta 1968 vključil v krog zvali k slovenski državi, z Revije 2000, sem poglobil napovedjo osamosvojitve zanimanje za kulturno, politično in dru­ so zgrešili samo za dobri dve leti! Z go dogajanje zunaj meja takratne Socia­ vsem tem želim s hvaležnostjo poveda­ listične republike Slovenije. Takrat smo ti, da smo dihali s »Trstom« oziroma da žejni prebirali Mladiko, Most in Zaliv – je »Trst« dihal z nami. »Trst« pomeni malo prej smo se doma razveselili idrij­ seveda tudi Gorico. To takratno preta­ skih Kapelj. kanje jemljem za pomemben element v V času Staneta Kavčiča smo malce gradnji zavesti in samozavesti, ki se je zadihali, se šli dialog med kristjani in po katalizatorskih dejstvih v Sloveniji, marksisti, razvijali študentsko gibanje, kot je bil proces proti četverici, prelil postavili v Ljubljani teološki tečaj za la­ tudi v politično pomlad z novimi demo­ ike itd. Zame so bila to zelo živahna leta, kratičnimi strankami, ki so šle 8. apri­ v katerih sem pridno hodil v Trst, Go­ la 1990 na prve demokratične volitve rico, Benečijo, seveda tudi na koroško po drugi svetovni vojni s programom

6 | MLADIKA 6-7 • 2021 SLOVENIJA 30 LET

samostojne in demokratične države. Ta­ Pučnikovim socialdemokratom, Sloven­ krat smo imeli občutek, da se je prebu­ Ob razglasitvi ski demokratični zvezi, pa tudi Zelenim dilo vse slovenstvo. izidov plebiscita o in Grosovim liberalcem. Slovenski krš­ Ko je pomladni naboj naraščal, se neodvisnosti 26. čanski demokrati smo DEMOS­u in za je okrepila komunikacija čez mejo. Ne decembra 1990 njegove politične cilje pridobili relativ­ v Cankarjevem bom našteval imen, naslovov in zaslug, domu v Ljubljani. no največ glasov, s Slovensko kmečko vsekakor pa bom zaploskal dejstvu, da Za praporom zvezo pa smo imeli znotraj njega tudi smo bili hitro po začetku DEMOS­a v stranke Slovenska absolutno večino, ki je pri razdelitvi od­ Trstu in Gorici, v Mladiki so se pojavili skupnost stojijo govornosti nismo uveljavljali. portreti pomladnikov, upanje je krepila od leve: takratni Jaz nisem nikoli sanjal, da bom ali da strankin deželni Draga, v predvolilnem času se je zgodi­ tajnik Ivo Jevni- bi moral postati predsednik vlade. Ker la tudi kakšna konkretna pomoč. Na ta kar, predsednik pa smo se že prej dogovorili, da pripa­ čas nove slovenske intenzivnosti imam slovenske vlade de mandatarstvo stranki, ki bo zmaga­ najlepše spomine. Lojze Peterle, la v Družbenopolitičnem zboru, je ta Ker se Mladike drži duh krščanstva, poznejši glavni odgovornost padla name. Ni me bilo urednik sloven- naj se malce ustavim pri vprašanju, zakaj skih informativnih strah, sem pa bil pripravljen odstopiti so, za mnoge presenetljivo, aprila 1990 oddaj RAI v Trstu to mesto Jožetu Pučniku, ki je izgubil znotraj DEMOS­a zmagali Slovenski Saša Rudolf in predsedniške volitve, imel več izkušenj krščanski demokrati. Javno mnenjske poznejši tržaš- s komunizmom in z demokracijo ter bil raziskave nas skoraj niso zaznavale, ali ki pokrajinski ateist. Menil sem, da bi imel manj te­ tajnik Slovenske pa so rezultate prirejale. Zame zmaga skupnosti Martin žav s kulturnobojnimi strelami kot jaz. SKD ni bila veliko presenečenje. Tudi Brecelj. (Vir: Muzej Pučnik ponudbe ni sprejel, skočil sem ni bila samo razultat temeljitega enolet­ novejše zgodovi- v vodo in mi ni žal. Šele kasneje sem nega političnega dela po terenu od vasi ne Slovenije.) se zavedel, kako politično pomembno je do vasi. Kristjani so bili bilo, da smo SKD prvi kategorija ljudi, ki je vstopili v demokrščan­ plačala največji krvni sko (EUCD) in kon­ in politični davek ko­ zervativno (EDU) po­ munistični oblasti. litično internacionalo. V vsiljeni drugo raz­ Kot predsednik vlade rednosti pa so ohranjali nepriznane države se vrednote in načela, ki uradno nisem mogel na so bila alternativa vla­ isti ravni sestajati z dru­ dajoči ideologiji. Slo­ gimi predsedniki vlad, vensko pomlad so do­ lahko pa sem se kot čakali in soustvarjali z predsednik SKD. Na desetletja zadrževano ta način je bilo mogoče politično energijo. učinkovito promovirati Ni jih bilo treba pou­ slovenske politične ci­ čevati in prepričevati v lje in delati za medna­ izhodišča, iz katerih so rodno priznanje. Takrat Schuman in drugi očet­ je imela demokrščan­ je Evrope po drugi sve­ sko­konzervativna li­ tovni vojni začeli pove­ nija večino v Evropski zovati demokratični del skupnosti. V Ampaku Evrope. Seveda kristja­ je pred leti celo Tine nov ne vidim kot enotne Hribar zapisal, da smo politične kategorije, saj bili SKD dobra poli­ so se pridružili v večji tična legitimacija za meri tudi Omanovi Slo­ svet. Trdim, da najbolj­ venski kmečki zvezi, ša in da smo jo dobro

MLADIKA 6-7 • 2021 | 7 SLOVENIJA 30 LET

izkoristili. Imeti v zahtevni situaciji za pogoje za uresničitev najvišjega politič­ ključne zaveznike kristjane, kot so bili nega cilja slovenskega naroda. Če DE­ papež Janez Pavel II., nemški kancler MOS ne bi zmagal in z vlado prevzel Helmut Kohl in avstrijski zunanji mi­ glavne politične odgovornosti za izved­ nister Alois Mock! Kako pa je bilo s bo osamosvojitve, bi ostali pri sanjah, hvaležnostjo, je kmalu pokazala igra deklaracijah in upanju, pa tudi plebisci­ moči znotraj DEMOS­a, zaradi katere ta bi ne bilo. je prišlo do njegovega samorazpusta in Vlada se ni pripravljala samo na ob­ podiranja moje vlade. rambnem področju. Pripravila je vrsto DEMOS­ova vlada je prevzela ključ­ zakonov in ukrepov, ki so spremenili no politično odgovornost za izvedbo okvirne pogoje gospodarjenja, že ob osamosvojitve in jo tudi izpeljala. Ko plebiscitu je zagotovila natis rezervnega smo iz Beograda na dan izvolitve vlade denarja, nato poskrbela za zaloge ključ­ dobili trdo čestitko z razorožitvijo slo­ nih življenjskih artiklov, utirala pot do venske teritorialne obrambe, smo vede­ mednarodnega priznanja itd. li, da se podajamo na zahtevno pot. Zato Ob dvajsetletnici samostojnosti sem Nekaj mesecev smo začeli naslednji dan s pripravami dejal, da smo se osamosvojili, osvobodi­ po nastopu prve na obrambo. In zato je en teden pred li pa še ne. Naj deset let pozneje dodam, demokratične plebiscitom »zadišalo po slovenski voj­ da so bili številni, tudi med komunisti, vlade. Lojze ski«, zato smo bili v kritičnem trenutku za spremembo v smislu osamosvojitve, Peterle na Dragi pripravljeni in smo zmagali. veliko manj pa jih je bilo za preobrazbo. 1990, na sredi predsednik Naj poudarim v tej zvezi še eno dej­ Eno je razvoj, drugo pa je rast. Marsikaj deželne vlade stvo. Na prvih demokratičnih volitvah smo dosegli, marsikaj smo razvili, ven­ Adriano Biasutti, po drugi svetovni vojni so imeli sloven­ dar ostajamo država in družba z nedo­ levo koroški ski volivke in volivci prvič v zgodovini končano demokratično tranzicijo. poslanec Karel priliko, da se demokratično opredelijo Kar doživljamo v zadnjem letu, ni Smolle in za njim Peter Močnik; za samostojno in demokratično sloven­ nostalgija po Jugoslaviji (že tri so pro­ v drugi vrsti sko državo. S tem programom je na­ padle), tudi ne recidiv revolucije, am­ za Peterletom stopila koalicija pomladnih strank DE­ pak njena kontinuiteta. Zato se danes desno minister MOS, stare politične sile pa so ponujale Slovenija sooča z dvemi paradigmami: Janez Dular, levo prihodnost Slovenije v Jugoslaviji. Po­ z demokratično, ki je ustavna, osamo­ deželni svetovalec Slovenske dobno sliko smo videli tudi v »Trstu« . svojitvena in evropska, temelječa na skupnosti Bojan DEMOS je z državotvorno idejo spoštovanju človekovega dostojanstva, Brezigar (vir: zmagal in s prevzemom zakonodajne ter revolucionarno, ki temelji na kon­ arhiv Mladika) in izvršilne oblasti zagotovil politične ceptu sovražnika, ljudi deli in rada po­ razdeljuje (svojim) tisto, kar so ustvarili drugi. Domoljubu in demokratu je po tridesetih letih samostojne Slovenije težko gledati politično polarizacijo, ki ne prinaša dodane vrednosti. Ob jubileju sem ponosen, da sem zbral in vodil ekipo, ki je bila kos zgo­ dovinski nalogi. Iskrena hvala vsem, ki ste/so ji pri tem pomagali, najprej pa tistim, ki so dali za svobodo Slovenije svoja življe­ nja. Iz navdiha, ki nas je povezal takrat v zgodovinsko dejanje brez primere in v dobro vseh, bi se lahko zgodilo tudi tisto, kar se še ni zgodilo. Slovenija po­ trebuje mladike.

8 | MLADIKA 6-7 • 2021 SLOVENIJA 30 LET

PRIJATELJI NA JUŽNEM TIROLSKEM IN V DOLINI AOSTI

Ob 30-letnici dramatičnih in navdušujočih dogodkov v Sloveniji je prav, da se spomnimo solidarnosti, ki so jo takrat izkazali ne le naklonjeni pripadniki večinskega naroda, temveč tudi predstavniki ostalih manjšin v Italiji, zlasti nemško in ladinsko govorečih Južnih Tirolcev ter francosko govorečih Valdostancev. Z njimi je imela zlasti Slovenska skupnost zelo dobre stike, tako da so za Slovenijo večkrat zastavili svoj glas v italijanskem parlamentu, v deželnih svetih v Aosti in Bocnu oz. Tridentu ter ob drugih priložnostih. Sam sem kot takratni deželni tajnik Slovenske skupnosti julija 1991 pospremil nekaj parla- mentarcev iz Slovenije tako v Bocen kot v Aosto, da so z javnimi nastopi in številnimi politič- nimi stiki predstavili stanje v Sloveniji po koncu »desetdnevne vojne« in utemeljili zahtevo po čimprejšnjem mednarodnem priznanju mlade republike. Krajevna organizatorja pa sta bila takratna mlajša parlamentarca Luciano Caveri (Union Valdôtaine) in Michl Ebner (Südtiroler Volkspartei). Oba sta kasneje prejela visoki slovenski odlikovanji. Predsednik Janez Drnovšek je leta 2004 podelil Caveriju srebrni častni znak svobode. V obrazložitvi je poudarek na delu v korist Sloven- cev v Italiji. Predsednik Borut Pahor pa je Ebnerju leta 2016 podelil red za zasluge, pri čemer so v utemeljitvi poudarjena zlasti njegova prizadevanja za evropsko integracijo Slovenije. Oba javna delavca smo zaprosili, da zapišeta kako misel ob 30-letnici samostojne Slovenije. Ivo Jevnikar

Michl Ebner, letnik 1952, je časnikar in podjetnik, poverjeni upravitelj založniške skupine Athesia v Bocnu in od leta 2008 predsednik tamkajšnje trgovin­ ske zbornice. V letih 1979–94 je bil štiri zakonodajne dobe član po slanske zbornice v Rimu, v letih 1994–2009 pa tri mandate poslanec evropskega parla­ menta. V letih 1995–2004 je bil tudi predsednik prej delegacije evropskega parlamenta za stike s Slovenijo, potem mešane komi­ sije Evropska zveza – Slovenija. Obiska v Bocnu 22. in 23. julija 1991 so se udeležili podpredsed­ nik državnega zbora Vitodrag Slovenski predsednik Borut Pahor 26. maja 2016 v predsedniški palači v Ljubljani izroča odlikovanje Michlu Ebnerju. Pukl in poslanec Žare Pregelj. F (Vir: Urad predsednika republike.)

MLADIKA 6-7 • 2021 | 9 SLOVENIJA 30 LET

E Prvega dne ju je sprejel predsednik pokrajinskega odbora Luis Durnwalder, zvečer pa je v bil v Kolpinghausu solidarnostni večer, ki ga je vodil Ebner. Gosta sta – Pukl v nemščini, Pregelj v italijanščini – obširno predstavila položaj Slovenije in priza­ devanja za mednarodno priznanje. Na večerji ju je nato gostil strankin predsednik senator Roland Riz. Naslednjega dne so bili pogovori s predstavniki pokrajinskega in deželnega sveta, čemur je sledila zelo dobro obiskana tiskovna konferenca.

Michl Ebner ČESTITKE IN SPOMINI

Spoštovani bralci in dragi prijatelji! Ob 30­letnici neodvisne Slovenije iskreno če­ stitam vsem Slovenkam in Slovencem. Dobro se spominjam dramatičnih dni ob poskusu vojaškega obračuna z mlado državo, ki je hrepenela po demo­ kraciji in samostojnosti, zahtevnih prizadevanj za mednarod no priznanje prej in pridružitev evropskim institucijam pozneje. Ponosen sem, da smo znali Južni Tirolci izraziti so­ lidarnost s Slovenijo in da sem mogel tudi sam v Rimu in Bruslju kaj storiti za pravično stvar, a tudi za domo­ vino svojega starega očeta in za matično domovino slovenskih prijateljev v Furlaniji – Julijski krajini. Srečno, Slovenija!

Luciano Caveri, letnik 1958, je časnikar in danes ravnatelj programov deželnega sedeža RAI v Aosti ter deželni odbornik za šolstvo, univerzo, mladinsko poli­ tiko, evropske zadeve in podjetja z deželno soudeležbo. V letih 1987– 2001 je bil štiri zakonodajne dobe član poslanske zbornice v Rimu, ob tem v letih 1999–2000 tudi podtaj­ nik v predsedstvu vlade. Od junija 2000 do julija 2003 je bil evropski poslanec. Od leta 2003 do danes je deželni svetovalec v Aosti (do leta 2012 za Union Valdôtaine, nato za druge avtonomistične skupine), večinoma tudi odbornik, v letih Kot poslanec je bil Luciano Caveri na pobudo Slovenske skupnosti vedno pripravljen pomagati Slovencem v Italiji. Tu je med večerom v Društvu 2005–08 tudi predsednik dežel­ slovenskih izobražencev v Trstu 14. aprila 1997. Od leve: Peter Močnik, nega odbora. F Luciano Caveri, Andrej Berdon (vir: arhiv Mladike)

10 | MLADIKA 6-7 • 2021 SLOVENIJA 30 LET

E Obiska v Aosti se je 18. in 19. julija 1991 udeležil poslanec in podžupan v Idriji Tomaž Pavšič. Prvega dne je bil v dvorani deželne uprave večer solidarnosti s Slo­ venijo, ki ga je vodil Caveri. Spregovoril je tudi predsednik stranke Alexis Bétemps. Pavšič je v francoščini spregovoril o boju Slovencev za obstoj in samostojnost ter gostiteljem daroval slovensko zastavo. O srečanju s papežem piše sam Caveri. Gosta sta nato sprejela še predsednik in podpredsednik deželnega sveta Doline Aoste Giulio Dolchi in François Stévenin.

Luciano Caveri GORA CERVIN, PAPEŽ IN SLOVENIJA

doma v tistem okolju. Pravili so, da je izbral tisti predel Alp, ker ga je spomi­ njal na njegove najljubše gore, na Tatre. Slovenski prijatelji iz Furlanije – Julijske krajine so me v tistih mese­ cih prosili, naj v parlamentu podprem rojstvo Republike Slovenije, ki se je osamosvajala v zapletenem in težkem obdobju. To so storili v duhu politič­ nega prijateljstva, zaradi katerega sem, čeprav Valdostanec, sledil prizadeva­ njem te izredne, sposobne in živahne manjšine. Tako so mi tudi predlagali, naj pripravim solidarnostni večer v Ao­ sti, ki bi se ga udeležil poslanec Tomaž Pavšič, sam pa sem predlagal, da bi skušal omogočiti njegovo srečanje s sv. očetom. Kot poslanec sem se spustil v pogovore s papeževim spremstvom. Naročili so mi, naj počakam na ko­ Bilo je poleti 1991. V tistem ob­ nec maše in naj se z gostom postavim dobju je poljski papež Janez Pavel II. takoj za ograjo, oni pa bi papežu po­ prihajal kot poletni letoviščar v Dolino vedali, zakaj naj se tam zadrži. Papež Aoste. Za slovesno mašo je bila takrat Wojtila me je v pravem trenutku prepo­ izbrana ravnica pri Breuilu (Cervinia) znal. Ustavil se je in začela sta se po­ na koncu doline Valtournenche pod govarjati v nekem slovanskem jeziku. Cervinom ali Matterhornom, ki je za Pozneje so mi povedali, da papež razu­ domačine »Gran Becca« (v krajevni me slovenščino in se lahko v njej raz­ govorici patois je »becca« vrh). To je govarja. Kot sem zvedel, sta izmenjala gora in pol, skalnata piramida, staro­ misli o možni pomoči Vatikana mali, davna gora iz afriške kamnine, ki se je novorojeni republiki. Tudi časopisi so dvignila kvišku ob trku celin. omenili to dogajanje za kulisami. Vati­ Vsa Dolina Aoste je bila pri maši – kan je bil pozneje med prvimi država­ osebno ali preko neposrednega televi­ mi, ki so priznale Slovenijo. Skromno zijskega prenosa. Nebo je bilo blešče­ lahko povem, da sem se ob tem tudi če modro in papež hribolazec je bil kot sam vzradostil.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 11 FOKUS

Msgr. dr. Anton Stres – Pogovor ob 30-letnici slovenske države MISLIM, DA SMO TIK PRED ZDAJCI, DA SE SLOVENIJA PREVESI V TO, KAR BI NAJ PO USTAVI BILA

Erika Jazbar

Prehojena pot in globlje dinamike v slovenskem človeku, družbena histerija, used- line, ki jih je pustil »najboljši od možnih sistemov«, prelomnost časa, ki ga živi Zahod, in specifika slovenstva v njem. Nadškof Anton Stres je bajen sogovornik, odličen poznavalec razsežnosti človeške misli, pa tudi njenih stranpoti, intelektualec, ki gleda preko in nad, mož jasne besede, prodornih analiz, predvsem pa duhovnik, ki pravi, da ohranja optimizem, ker ta temelji na veri. V za primorske pojme mrzlem jutru sem ga 26. maja obiskala v Šentjakobu ob Savi, kraju, ki ohranja lepoto in zgledno urejenost slovenskega kmečkega podeželja, pa čeprav se počasi spreminja v predmestje Ljubljane. Sprejel me je v župnišču, ki se drži tipične cerkve na Kranjskem, dobro uro trajajoči pogovor pa sva začela pri »nasmehu­ zgodovine«. Tako je prvi predsednik demokratične slovenske vlade Lojze Peterle več- krat označil prelomno obdobje, ki nam je prineslo samostojno slovensko državo.

n Kaj je pravzaprav bil ta »nasmeh zgo­ smo imeli ljudi, ki so to razumeli in rekli: dovine«? Čudež v malem, splet srečnih »Če kdaj, je zdaj čas.« To je bil čas, ko je okoliščin, plačilo za vztrajanje »in spe komunizem pokal po vseh šivih, ko so contra spem«? sprejemali, da se lahko nekaj novega Nadškof l Odločilne so bile takratne razmere, pojavi. Nekaj let pozneje tega ni bilo več Anton Stres Lojze Peterle ima v tem smislu prav. Ob- in Kataloniji na primer ni uspelo, poti so (vir: Slovenska škofovska jektivne okoliščine so bile zelo ugodne, se spet zabetonirale, tako da danes bist­ konferenca) srečna okoliščina pa je bila tudi ta, da vene spremembe skoraj niso več mož- ne oz. so zelo težko uresničljive. Tako ­majhna država, kakršna je Slovenija,­ danes gotovo ne bi izbojevala svoje samostojnosti, takrat pa so okoliščine temu bile naklonjene. In to je bilo to.

n Kako ste doživljali tisti prelomni čas slovenske pomladi, demokratizacije, osamosvojitve, vojne, priznanja. Ste verjeli, da bo to možno? l Gre za dve vzporedni zgodbi, in sicer konec komunizma in osamosvojitev slovenske države, oboje smo povezovali in vprašanje je, česa smo si najbolj želeli, verjetno oboje hkrati. Sam nisem verjel, da bom v svojem življenju dočakal konec komunizma. Slovenska samostojnost je drugačna zgodba, ki je nismo mogli

12 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

napovedati, ali se bo lahko zgodila. Za Na Jug ali na Vzhod nismo bogvekako komunizem pa smo vedeli, da ga mora gledali. Partija je seveda zelo budno biti enkrat konec, totalitarni sistem ne čuvala, da se ne bi pri nas zaredila kaka more trajati v nedogled. Večina kolegov »pokvarjena meščanska misel«, a se in tistih, s katerimi smo se družili, še v je to zgodilo kljub temu. To je prispe- osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni valo, da je komunizem postajal idejno verjela, da ga bo hitro konec. Potem pa nevzdržen in vanj niso več verjeli. Ko je se je res vse tako hitro sesulo. Komuni- po nekajletnem liberalnejšem obdobju zem je kot ideologija postal neprepričljiv. leta 1972 skušala partija s Titom na čelu ponovno zožiti možnosti delovanja in n Kako si to razlagate? svobodnega mišljenja, je bilo jasno, da l Po drugi svetovni vojni so se sesule ni več poti nazaj. Pred tem so Stanetu velike modernistične ideologije 19. Kavčiču in drugim mlajšim komunistom stoletja. Tudi v marksizem in v njegove nekoliko popustili, podobno kot Dubček temeljne postavke nihče več so oni iskali »socia- ni verjel, tudi sami komu- lizem s človeškim nisti ne. To se je zgodilo na »Ljudje so sicer še vedno obrazom«, ker so prehodu generacij, saj so se zavedali, da po starejši iskreno verjeli, da vstopali množično v partijo, starem ne gre. Tudi ima Marx prav, da je ures- a so to delali iz oportunizma, gospodarsko je so- ničitev njegove ideologije cializem vedno bolj možna, da bo do nje prišlo. v marksistične ideje in zaostajal. Pa se je v celotni Evropi vrednote pa niso več verjeli.« Ljudje so sicer zgodil kulturni premik, maj še vedno vstopa- 1968 je bil tak mejnik. Pojavilo se je li množično v partijo, a so to delali iz to, kar imenujejo »postmodernizem«. oportunizma, saj je bil to edini način, Slovenija je bila kot najbolj zahodna da si lahko dosegel odgovorno mesto, v jugoslovanska republika takrat res odpr- marksistične ideje in vrednote pa niso ta, od štirih mejnih držav smo z dvema več verjeli. mejili na Zahod, na demokratične V tistih letih smo hodili tudi po dežele, na Italijo in Avstrijo. Meje so bile nakupih v Avstrijo in v Italijo, na veliko odprte že od leta 1965, dobil si potni list smo »švercali«, se dogovarjali s cariniki, za deset let in za vse dežele sveta, veliko ljudje so imeli vsega dovolj, bilo je tra- smo potovali, kar je bilo gikomično, predvsem pa sorazmerno lahko, če ga so videli, da se v »grdem primerjamo s stanjem, kapitalizmu« živi bolje. ki so ga poznale druge države vzhodne Evrope. n Kaj pa osamosvojitev? l Bila je drugačna n Slovenija je torej zgodba. Slovenci smo še ­posrečena tudi iz geo­ vedno in tudi upravičeno grafskega vidika. čutili velik strah pred l V naši deželi je včasih večjimi sosedi, pred­vsem zapihal tudi drugačen pred Nemci, zgodovi- veter, bili smo takorekoč na nas je menda nekaj na prepihu, tudi k nam naučila. Spominjam se, je zaneslo marsikatero bilo je leta 1971, govor je idejo. Slovenci smo bili bil o samostojni Slove- bolj usmerjeni navzven, niji, nekaj je bilo takrat v kulturno in miselno, ve- zraku, eden od prisotnih zani predvsem na Zahod. duhovnikov pa je ponovil­

MLADIKA 6-7 • 2021 | 13 FOKUS

znano geslo Slovenske ljud- So pa zato naredili vse, da ske stranke: Tudi najslabša so bile spremembe predvsem Jugoslavija je za Slovence navidezne in slepilne, med- najboljša rešitev. Balkana tem ko je realna moč ostala se lahko otepamo s svojo v istih rokah in se v resnici ni kulturno superiornostjo, nič bistvenega spremenilo. zahodnjakov pa se ne bomo Zagotovili so si ključne pozicije tako zlahka, to pa je za nas v financah, gospodarstvu, sod- smrtno nevarno. Tako so stvu, izobraževanju, medijih pravili in tako je ostalo v in kulturi, kakor to predvideva zavesti. Gramscijeva ideja kulturne Ni bilo lahko verjeti v hegemonije s pomočjo šole, slovensko samostojno drža- medijev in kulture. Po Gram- vo, zato je bil izid plebiscita sciju so to trije bistveni faktorji, veliko presenečenje, nismo ob njih je seveda še finančno pričakovali, da slovenski ozadje. Tako so lahko mirno za- ljudje tako množično verja- korakali v nove čase, kjer sedaj mejo, da lahko Slovenci ne delajo drugega, kakor da preživimo kot samostojna skrbijo, da se stanje čim manj država. Seveda se je med spremeni. Toda tudi ta sistem tem zgodila nova Evropa, se bo prej ali slej sesul. Demo­ ki v ospredje ni postavljala kracija ima neizprosno logiko. nacionalnih držav, temveč vprašanje človekovih pravic, človekovega dosto- n Kje smo na tej poti? janstva, svobode in demokracije za vse, Mislim, da smo tik pred zdajci, da se Slo- in ne samo za nekatere. venija prevesi v to, kar bi naj po ustavi bila. Zato je sedanja opozicija tudi tako n Če pogledamo na prehojeno pot, krčevita, pada v histerijo. To, kar danes bomo ponovili oceno o neuresničeni zganjajo leve stranke, je groteskno, tranziciji. Zakaj je slovenska pot do pre­ iracionalno, protislovno, do države in vetritve sistema tako počasna? državljanov neodgovorno, tudi perverz- l Razlogov je seveda več, vedno bolj no. Smrtno ranjena zver je lahko tudi jasno pa se kaže, da je prehod v de- zelo nevarna. mokracijo del komunistične partije sam spodbujal. To je bila »programirana n Kaj pa slovenska družba? So ostri­ demokratizacija«. Tu ni šlo samo za na, neprepustnost in zajedljivost del spontano gibanje ljudskih množic, ki bi političnega in medijskega sveta, ali so pometlo s preteklostjo. Komunisti, v res- usidrani tudi v ljudeh? nici mlajša liberalna smer v komunistični l Misliti z lastno glavo in herojstvo nista partiji, je začutila, da po starem ne bo šlo nikoli bila množičen pojav. Ljudje se obi- več naprej. Točno so tudi vedeli, da če bo čajno obračajo po vetru. Če veter piha šlo tako naprej, se bo sesulo s treskom 30 let v isto smer, postanejo podobni in bo pokopalo tudi njih. Če so se hoteli tistim drevesom, ki so vsa nagnjena v rešiti, so se morali pridružiti demokra- isto smer. Ni še prišlo do spremembe v tičnim silam in si znotraj njih izbojevati mišljenju. Ni pluralnosti in spoštovanja vodilno vlogo. Nedavno je v neki oddaji drugačnosti. Sprememba mišljenja je Igor Lukšič priznal, da so si Novo revijo že v svojem bistvu zahtevna zadeva, če zamislili v Centralnem komiteju KPS. To vsi mnenjski voditelji trobijo le v eno so včasih imenovali »dvorna opozicija«, smer, pa je še težje. Počakati je treba na torej opozicija, ki so jo načrtovali in vodi- nove generacije. Zelo posrečen je izrek li ravno tisti, ki so vladali. sociologa, ki pravi, da politični sistem

14 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

nadškofu Alojziju Šuštarju izklopil mik- »Menijo, da premorejo rofon in je zmanjkal glas, ni bila tehnič- večno resnico. na napaka, temveč se je zgodilo na ukaz. To je bilo simbolno in preroško dejanje. Zato si lahko privoščijo vse, Tisti človek, za katerega se domneva, lahko poteptajo posameznika, da je to ukazal, je po svoje prerokoval prihodnost: hoteli so imeti javni glas v če z njimi ne sodeluje …« svojih rokah in nihče jim ne sme mešati štren. Še najmanj pa Cerkev. lahko spremeniš v treh mesecih, gos- podarskega v treh letih, miselnega pa v n Katera je najslabša usedlina marksiz­ treh generacijah. ma, ki se je ohranila v današnji sloven­ Upal sem, da bomo časovnico nekoli- ski družbi? ko skrajšali z vstopom v Evropsko unijo, l Izvor vsega zla je njegov mesijanizem, Evangeličanski senior a nas je Evropa precej razočarala. Zato njegova religiozna komponenta, prepri- Ludvik Novak in se miselno enoumje vleče še naprej, čanje, da imajo samo njegovi zagovor- ljubljanski nadškof hranijo pa jo mediji skupaj s kulturno niki prav in zato lahko ukazujejo vsem, Alojzij Šuštar na hegemonijo, ki jo je neomarksistična vse prezirajo in vse izključujejo. Da imajo proslavi ob razglasitvi levica načrtno vzpostavila in zabetonira- neodtujljivo pravico do oblasti, lahko po- samostojne Slovenije 26. junija 1991. la v času po osamosvojitvi. teptajo tudi ustavo in zlorabijo sodstvo, (Foto: printscreen in Namerni spodrsljaj, ki se je zgodil ob če gre za to, da ohranijo oblast zase. Me- Srdjan Živulović/Bobo) razglasitvi neodvisne Slovenije, ko se je nijo, da premorejo večno resnico. Zato si lahko privoščijo vse, lahko poteptajo posameznika, če z njimi ne sodeluje, kar predstavlja začetek in jedro vseh totalita- rizmov. Zato je zanje Cerkev bila in je še vedno sovražnik številka ena.

n Koliko mu je v globinskem smislu uspelo spremeniti značaj slovenskega človeka, kar so napovedovali sicer že v medvojnih letih? l Slovenskega človeka so v veliki meri uničili, ustvarili praznino, postavili pa niso nič drugega. Ljudi, ki so drugače mislili, so med vojno in po njej fizično likvidirali, kar vedno bolj potrjujejo od- kritja. Tisti, ki so preživeli, so šli v tujino, tako da katoliške inteligence ni bilo več in je tudi danes skoraj ni. Prilastili so si šolstvo in budno skrbijo, da ga ne bi dali iz rok. Strežejo po življenju peščici katoliških vzgojnih ustanov. Ko so vrgli Demosovo vlado in je LDS s krščanskimi demokrati sestavljala novo koalicijo, so pri LDS ob porazdelitvi ministrstev dejali, da se lahko pogovarjajo o vseh ministrstvih, le o šolstvu ne. Država, ki bi morala biti nazorsko nevtralna, zlo- rablja šolstvo za vsiljevanje levičarskih ­ideologij.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 15 FOKUS

Slovenija je v bistvu testni pri- mer Gramscijevih teorij o kulturni ­hegemoniji. Pa še drug primer: država velja za pravno državo, vlada pa si privošči, da pet let ignorira odločbo ustavnega sodišča. Tu je usodna zmota marksiz- ma: do te mere so prepričani, da imajo prav, da se norčujejo iz najvišje pravne avtoritete države. Bili so že na tem, da spremenijo ustavo, da bi jo podredili svoji resnici. Vse povozijo, nič jim ni sveto, če ne gre v njihov kontekst, tudi človekove pravice. Smisel demokracije in svobode pa je, da so postavljene jasne meje za oblast- no samovoljo. Pri njih pa ni meja. »Vrednote, ki dvigajo človeka nad golo proizvodnjo in porabo n Ni najbolj spodbudno to, kar pravite. l Moj optimizem ne temelji na izgledih, materialnih dobrin, ki nam jih daje politična ali družbena imajo danes svojo idejno situacija, temelji samo na veri. Alexis de Tocqueville je napovedal, da bo demo­ podlago samo v še krščanstvu.« kracija rodila svoje nasprotje, ker bodo ljudje v demokratičnem udobju postali učenci klasičnega liberalca Friedricha razvajeni in egoisti, da se jim ne bo več von Hayka: družita jih ekonomizem ljubilo, da bi se zavzemali za višje cilje, in materializem. Duhovna in moralna temveč jim bo drago predvsem lastno zahtevnost, pomen kreposti nad uspe- majhno udobje. In bodo zadovoljni. Vi hom, vrednote, ki dvigajo človeka nad kar vladajte, samo dajte nam čim več golo proizvodnjo in porabo materialnih tega, kar hočemo za svoje udobje. Drugo dobrin, imajo danes svojo idejno podla- nas ne briga. go samo še v krščanstvu. V času totalitarizma smo se borili, da bi imeli svobodne volitve, zdaj pa n V kontekst, ki ga opisujete, je padla je ljudem vseeno, kdo jim vlada, kar pandemija, ki je pospešila nekatere kažejo odstotki volilne udeležbe. Ni več družbene procese. Kako je vplivala na navdušenja za nobene visoke cilje, ki so slovensko Cerkev? onstran majhnih osebnih udobij. Gre za l Precej je bilo odvisno od odzivnosti splošno degradacijo demokracije. Tudi posameznega duhovnika. V naši župniji ta za mnoge ni več vrednota. smo naredili vse, kar so nam omogočili ukrepi, in ugotavljamo, da bistvenih n Kje začeti pot v drugačno smer? oslabitev ni bilo. Ljudje so imeli mož- l Kulturni preporod gre skozi delo nost, da so z župnijo ostali povezani, s posamezniki, formacijo manjših župnik je poskrbel, da so lahko sledili skupin, to smo pred časom že skušali sveti maši iz domače cerkve, slišali in uresničiti v slovenski Cerkvi. To je tudi videli so svojega duhovnika, prihajali vloga Cerkve v današnji družbi. V tem so k obhajilu. Tudi na drugih področjih, vidim edino idejno alternativo, druge na primer pri verouku, ni bilo krčenja ni. Kanadski filozof Charles Taylor se prisotnosti. Odpadlo je to, kar je bilo že je spraševal, zakaj nekdanji Marxovi zelo načeto. V nekem smislu se je skup- učenci tako zlahka postanejo bralci in nost še bolj okrepila.

16 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

V župnijah, kjer tega niso imeli, pa so se nekate- ki ima za cilj politični monopol drugih po načelu ri oddaljili. Tisti, ki jim je bila sveta maša le navada »noli turbare circulos meos«. ali izročilo, in ne globlje prepričanje, so se odvadili Slovenski sistem danes nudi veliko možnosti. hoditi k maši, ko so videli, da lahko preživijo tudi Sicer nam navadno ne olajšujejo delovanja, a brez nje. Vendar se tudi taki lahko še vrnejo. se z upornostjo marsikaj doseže, še posebej če imaš lokalno oblast, ki je odprta, in predpise, ki n Kaj prinašajo nove generacije? to omogočajo, na primer katoliške vrtce. Marsikje l Večkrat ugotavljamo, da bi bili mladi za marsi- tega enostavno ne naredijo. Pri tem bi izpostavil kaj pripravljeni, čutijo potrebo po delovanju še drug vidik, in sicer veliko razliko v odnosu do v župnijski skupnosti, doma pa nimajo prave Cerkve na državni in lokalni ravni. Ko sem kot podpore. Če starši spremljajo otroka k nauku nadškof obiskoval župnije in spraševal župnike ali k maši do cerkvenih vrat in se nato odpeljejo o odnosu z župani ali ravnatelji šol, so se v glav- domov, otroci ne bodo imeli prave opore, zgleda, nem pohvalili, da so odnosi dobri. Če poslušate motivacije. naše parlamentarce v Državnem zboru, pa dajejo vtis, da gre za boj n Kakšno je zdrav­ na življenje in smrt. stveno stanje slo­ »Z veliko iznajdljivostjo in Na lokalni ravni so venske Cerkve? požrtvovalnostjo so duhovniki ljudje ideološko l Slovenska Cerkev manj obremenjeni, je po vojni in vse iskali možnosti v času, ko je bilo v ospredju so realni do demokratizacije vse onemogočeno, prepovedano, problemi in modri premogla genera- ljudje hitro najdejo cije zelo gorečih nevarno ali nezaželjeno.« pravo rešitev. Pomis- duhovnikov, ki so lite na afero zaradi šli skozi težave in preizkušnje povojnega časa. Z blagoslova prizidka v šoli: ljubljanska centrala veliko iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo so iskali je zavohala temo, sprožila novinarje, ki so začeli možnosti v času, ko je bilo vse onemogočeno, zganjati afero, poslanci so se izživljali z ­neumnimi prepovedano, nevarno ali nezaželjeno. Upirali vprašanji v parlamentu, na lokalni ravni pa te ob- so se pritisku, ohranjali so stik z ljudmi, ki so tudi sedenosti ni bilo. doživljali krivice, ustvarjali so neko ozračje in miselnost v Cerkvi, ki je bila hkrati tudi opozicija n Kako je mariborska afera vplivala na slovensko oblasti in velik prispevek Cerkve k demokratizaciji Cerkev in njeno vlogo v slovenski družbi? in slovenski pomladi. l Do mariborske afere je prišlo v glavnem iz To so bili duhovniki, ki so vedno nekaj vrtali in treh razlogov, in če bi eden izmed teh elementov iznašli, pomislite na Franceta Boleta, kaj vsega je umanjkal, bi je ne bilo: notranji vzrok neprevidne- naredil v nemogočih razmerah, pa snovalci tedni- ga zadolževanja tik pred izbruhom krize, svetovna ka Družina, Radia Ognjišče. Našli so način, poiskali gospodarska kriza in vloga države, ki je naredila razpoko v sistemu in zasadili rastlino, ki je rasla in vse, da se nadškofija ne reši, čeprav so bile mož- razpoko razširila, tako so nastale lepe sredine, ki nosti, da bi se rešila. Mariborska in ljubljanska uspevajo še danes in so prinesle bogate sadove. nadškofija sta bili zanjo trn v peti. Denacionaliza- Želim si več tega žara v današnjih generacijah cijo imetja ljubljanske nadškofije so zavirali, da duhovnikov, iznajdljivost, upornost, gorečnost. ne bi dobila finančne podlage za svoje delovanje, v primeru mariborske pa so državne banke izsilile n Slovenskega katoličana pa boš le poredko­ sre­ stečaj, ki ni bil potreben. čal v izpostavljeni politični vlogi. Razumljivo je, da je zgodba škodova­la mo- l Temu pravimo »homo sovieticus«, človek, ki ralnemu ugledu slovenske Cerkve. Upam, da bo ne zna potegniti vzporednice med svojim prepri- enkrat opravljena objektivna in strokovna analiza čanjem in političnim angažmajem, med njima je vsega, kar se je dogajalo pred stečajem, med njim razkorak. Desetletja so ljudem dopovedovali, da je in po njem, da se bodo stvari postavile v pravično vera zasebna zadeva, da se Cerkev ne sme »vtika- luč in na pravo mesto. Prepričan sem, da bo takrat ti« v politiko. Še danes poslušamo tako govorjenje, podoba drugačna od sedanje.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 17 FOKUS

Glede odnosa vernikov pa bi dodal, Ni pa tudi prave alternative. V Italiji da nepri­stranski ljudje marsikaj razu- ali Franciji obstajajo močne kulturne mejo. Dežurnim sovražnikom Cerkve je sile, ki so drugačne in se jim zoperstav­ to seveda prišlo prav za nove napade. ljajo, v Sloveniji tega ni. Na političnem A izkušeni verniki so teh že vajeni, zato polju ne premoremo oblike socialde- se zaradi njih niso odvrnili od Cerkve, mokracije, ki bi bila podobna nemški, čeprav je zadeva bila boleča tudi zanje. za katero ni problem ustvariti koalicijo s krščanskimi demokrati. Tako dolgo, n Koliko je pri slovenskih katoličanih še dokler v Sloveniji ne bo take koalicijske prisoten občutek drugorazrednosti? vlade, Slovenija ne bo ozdravela. l Še vedno obstaja, ker je vezan na Izključevanje je nadaljevanje revolu- spremembo mentalitete. V nekaterih cije z uničevanjem drugega. Komunis- okoljih in kulturniških krogih te bodo še tični “razredni boj” je boj na življenje in vedno debelo pogledali, če boš rekel, smrt, nedržavniška drža, ko v drugem ne da hodiš v cerkev. S formalnega vidika vidiš svojega protiigralca, ki ga potrebu- diskriminacij ni več, v praksi ostajajo ješ, zato da igra steče in z njim tekmuješ, okolja, kjer so verni temveč v njem vidiš ljudje bele vrane, sovražnika, ki ga je kar je sicer tudi po- »S formalnega vidika diskriminacij treba uničiti. dedovano, menta- Čas nove vlade je liteta se spreminja ni več, v praksi ostajajo okolja, pozitiven tudi zato, zelo počasi. Tisti, ki kjer so verni ljudje bele vrane, ker je razkril nekate- so bili vzgojeni, da re, ki so se prej obla- svojo vernost skri- kar je sicer tudi podedovano.« čili v druga oblačila, vajo, bodo to delali danes so se razgalili, do konca življenja, mlajše generacije so kar je dobro in je marsikomu odprlo oči. manj obremenjene, starejši pa dajejo Ko bi premogli profesionalne medije, bi mladim tudi vzorce. oči odprlo še več državljanom. Ne gre obupati, vse je v rokah posa- n Koliko vas skrbi nespoštljivi odnos meznika, za duhovnika pa ne sme biti do narodnih simbolov, kakršna sta za­ nikoli problem številka, saj je bilo na stava ali predsednik republike, pa tudi začetku apostolov dvanajst, pravzaprav do jezika? enajst … l Premje Janez Neomarksistična ideologija, ki Janša in Sejavec veliko seje, obilno je treba prevladuje v slovenski javnosti, na- ministrica sejati, naj seme pada vsepovsod, da bo sprotuje narodu v imenu transkulture, Helena Jaklitsch vsaj nekje vzklilo. državi v imenu globalizacije, družini v imenu zavračanja vsake avtoritete. Gre za zavračanje vseh klasičnih vrednot, ki so bile izhodišče v osamosvojitve- nih prizadevanjih, danes pa so cilj negacije modernih anarhističnih sil, ki prevladujejo v slovenski kulturi. Take pojave poznajo tudi druge zahodne družbe, saj spadajo v sodobno plural- no družbo, pri nas pa je to problem, ker so v nekaterih pomembnih okoljih postali monopolna ideologija. Če bi ne imeli opore v medijih in predvsem na državni televiziji, bi bil seveda ta pojav omejen na ožji krog.

18 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

Pogovor: Peter Jančič LETA 1991 SMO DOBILI DEMOKRATIČNO EVROPSKO DRŽAVO, PREJ SMO ŽIVELI V ENOPARTIJSKI DIKTATURI

AČ

Po 30 letih od tistega 25. junija, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, je še veliko odprtih vprašanj. Sprašujemo se o stopnji demokratizacije, o tem, kako daleč je razvoj Slovenije, kot smo ga takrat pričakovali. Že dalj časa ne slišimo več sintagme »nova Švica«, ki pa je resnici na ljubo bila vselej neustrezna. Slovenija ima danes svojo identiteto. Je država, ki bo v kratkem že drugič prevzela vodenje Evropske unije. Analitični pregled skozi razvoj v teh treh desetletjih nam je podal novinar in politični analitik Peter Jančič. Njegova poklicna pot ga je vodila najprej na Večer, kjer je bil odgovoren za ljubljansko dopisništvo in notranjepolitično redakcijo. V letih 2006 in 2007 je bil odgovorni urednik Dela, kjer je ostal do leta 2017, ko so ga odpustili. Pred dobrim letom je Jančič prevzel mesto odgovornega urednika portala Siol.net. Medij- ski svet pozna zelo dobro tudi kot dolgoletni član Sveta RTV in pozneje član Programskega sveta RTV. Bil je tudi član Društva novinarjev Slovenije in pred slabimi 15 leti med ustanovitelji in prvi predsednik Združenja novinarjev in publicistov. n Od 25. junija 1991 je minilo 30 let. nestabilnih vladah. A to je v primerjavi Slovenija je od takrat stopila na pot sa­ s pridobljeno svobodo malenkostni mostojnosti in vključevanja v evropske stranski učinek. Tudi na gospodarskem integracijske procese. Leta 2004 je vsto­ področju je Slovenija veliko pridobila v pila v Evropsko unijo in Nato, leta 2007 primerjavi z obdobjem nekdanje Ju- je najprej uvedla evro in nato vstopila goslavije, kljub temu da je nekaj usedlin še v schengensko območje. Leta 2008 je starega sistema še ostalo. prvič predsedovala svetu Evropske uni­ je, v kratkem bo to odgovorno funkcijo prevzela še drugič. Kakšno Slovenijo »Pri nas ni bilo obračuna s preteklostjo, smo torej dobili v teh treh desetletjih? nekdanji partijci so tako svojo moč l Dobili smo tisto Slovenijo, kot smo si jo leta 1991 zamislili. Dobili smo relativ- vsaj delno prenesli v demokratično no normalno in demokratično evropsko ureditev samostojne Slovenije.« državo, medtem ko smo prej živeli v enopartijski diktaturi, ki je odpravljala zasebno lastnino in svojim državljanom n V čem je danes to najbolj očitno? ni dajala možnosti svobodnega odloča­ l Slovenija ima drugačno zgodovino v nja na volitvah. V ustavi imamo zago- primerjavi z državami v zahodni Evropi. tovljene človekove pravice in temeljne Pri nas se politične stranke šele prav svoboščine. Veliko je še vedno težav, ki vzpostavljajo. Delno so se ohranili vo- so povezane s tem, da smo šli v drugo dilni kadri iz prejšnjega režima. To je na skrajnost. Iz jugoslovanske diktature politični prostor delovalo nenavadno. smo preskočili v stari proporcionalni Pri nas ni bilo obračuna s preteklostjo, volilni sistem, ki je značilen za Italijo. nekdanji partijci so tako svojo moč vsaj Govorimo o velikem številu strank in o delno prenesli v demokratično ­ureditev

MLADIKA 6-7 • 2021 | 19 FOKUS

samostojne Slovenije. To početje je n Namignili ste na lustracijo, ki je imelo negativne posledice, pa čeprav je Slovenija ni izpeljala. Je z današnjega bilo nekaj učinkov tudi pozitivnih. V tem zornega kota to bila slaba odločitev prelomnem trenutku se nismo odrekli Demosove vlade? stari eliti, tako da je ta elita svoje vzorce l Lustracijo bi bilo takrat težko izves- prenesla v novi sistem. Nastal je politični ti. Poleg postopka demokratizacije spopad, ki še traja. Proporcionalni volilni je morala takrat Slovenija izvesti tudi sistem je med netilci tega spopada. Zara- projekt osamosvojitve, torej zapustiti di razdrobljenosti strank se v takem sis- je morala prejšnjo državo, federativno temu poraja neučinkovitost. To je voda Jugoslavijo. Kljub namenu, da bi se v na mlin tistim, ki delujejo v ozadju in ki novem sistemu ne zlorabljali napake in zaradi tega laže dosegajo svoje cilje, kot napačni modeli iz preteklosti, vsega ta- pa jih lahko doseže organizirana oblast. krat ni bilo mogoče čez noč spremeniti. Tako delovanje bi bilo težje z večinskim Tak primer je bilo sodstvo, ki je bilo volilnim sistemom. podrejeno partiji. Sodniki so bili člani partije, partija je bila organizirana na n Kaj bi torej za Slovenijo in za njeno de­ sodiščih. V rokah so imeli seveda tudi mokracijo pomenil večinski volilni sistem? vse medije. Dejstvo, da demokratična l Na to temo smo imeli celo referen- Slovenija temu ni namenila dovolj dum, ki je večinski sistem potrdil. Ustav- pozornosti, se je državi še kako mašče­ no sodišče se je izreklo, da je potrebno valo. Govorimo tudi o zelo aktualnih voljo ljudstva spoštovati. Strankarska sodnih primerih. Gledali smo obračun večina v parlamentu pa je nato spre- z desnimi politiki, ki so jih izvajali menila ustavo, da bi se temu izognili. V partijski in udbovski kadri v sodstvu. primeru večinskega volilnega sistema bi V Mariboru so na sodišču sprožili kup bila vlada učinkovitejša, ne glede na to, tajnih preiskav proti Francu Kanglerju, ali bi vladali levi ali desni. Jasno je, da da bi diskreditirali SLS kot močno do menjav na oblasti prihaja. V Sloveniji desno stranko. To je primer sodnika Ži- pa je bil strah iz preteklosti. Ker smo rovnika, ki je bil nekaj časa namestnik pred tem imeli enopartijski sistem, se je direktorja Sove v času, ko je bil premier Peter Jančič vzbudil strah, da bi morda prišli do preti- Janez Drnovšek. Pred tem je bil tudi (vir: YouTube); ravanj. Danes pa smo v drugi skrajnosti, pripadnik Službe državne varnosti ozi- desno: sodna ki jo Slovenija stalno plačuje. Od leta roma Udbe. Predstavljajmo si, da bi v palača v 2008 imamo vseskozi predčasne volitve. Nemčiji nekdanjemu uslužbencu Stasi- Ljubljani (vir: Vlade kar naprej razpadajo. To je slabo za ja uspel preskok v sodniške vrste in da Wikipedia) narod in državo. bi z montiranimi preiskavami ­medijem

20 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

pošiljal ­informacije, da bi Gorkič, profesor na Pravni diskreditiral visokega občin- fakulteti in nekdanji svetovalec skega politika in tako koristil vrhovnega sodišča, ki nima no- svoji stranki. V Nemčiji bi to bene izkušnje s sojenji. Zaslovel bil velik škandal. V Sloveniji pa je po tem, da je zagovarjal pa je to mogoče. zaporno kazen za Janšo v pri- Drugi primer pa je proces meru Patria. Zelo nenavadno je Patria proti Janezu Janši, dejstvo, da je bil Gorkič imeno- ki je bil po mojem mnenju van na tako odgovorno mesto, montiran proces. Ustavno ne da bi pred tem imel izkušnjo sodišče je ugotovilo, da bi na sodišču. se takrat iz postopka moral Naj ob koncu pojasnim. Jaz izločiti predsednik vrhov- nimam odgovora na vprašanje, nega sodišča Masleša, ki pa kakšno pot bi moralo ubrati se ni izločil. Masleša je bil v sodstvo. Lahko samo opazujem prejšnjem sistemu sekretar in opozarjam na težave. Zveze komunistov na sodišču v Kopru. Bil je torej partijski n Vrnimo se na ožji politični funkcionar, ki ga je levica v prostor in na njegovo konstitu­ samostojni Sloveniji imenovala za šefa Proces Patria proti iranje v obdobju treh desetletij. Začni­ Vrhovnega sodišča in je potem sodeloval Janezu Janši je mo z desnosredinskimi strankami. Zad­ bil po Jančičevem v postopku, ki je imel za cilj onemogočiti mnenju montiran njih dvajset let sta edina pomembnejša konkurenta levice. To so hude zlorabe, o proces, ki je imel igralca SDS in NSi kot nadaljevalec SKD. katerih premalo govorimo. Iz Slovenije za cilj preprečitev SLS se je po poti nekako razdrobila. Kaj zmage stranke gre v tujino veliko dezinformacij, kaj naj SDS na volitvah se je torej zgodilo na desni? bi počela sedanja vlada. Gre za popolne leta 2014. l Stranke desne sredine so obstale pri izmišljotine. O drugih stvareh, ki pa so (Foto: Evropska življenju. To je razlika s strankami iz ljudska stranka) dejstva, je zelo malo resnih razprav. sredinskega tabora in večino levosre- dinskih strank. Poskrbele so za orga- n V kakšno smer bi nizacijo na terenu, za morala torej iti reforma posredovanje znanja sodstva v Sloveniji? »Omenili smo obveščevalne in za kadre. Danes v l Danes kaj dosti ne službe, omenili smo sodstvo. desnosredinskem polu moremo narediti. Za to je izstopa SDS. Zaradi tega potreben čas. V Sloveniji Tukaj so tudi mediji, je deležna napadov z o vrhovnih sodnikih odlo- v katerih je levica še vedno levega pola. ča parlament, kar prinaša Na levici pa so vse­ s seboj seveda politično izrazito močnejša.« skozi imeli večji vpliv odločanje in kadrovanje. na družbene podsiste- Tak sistem pa vsaj jasno pokaže, kdo me. Omenili smo obveščevalne službe, stoji za imenovanji. Slabši se mi zdi omenili smo sodstvo. Tukaj so tudi predlog, ki prihaja iz sodstva, da bi o mediji, v katerih je levica še vedno izra- tem odločal predsednik republike ali pa zito močnejša. Če pogledamo levičarski celo vlada. V tem primeru ne bi bilo jav- strankarski prostor, pa moramo ugoto- nega nadzora, ki je danes prisoten skozi viti, da imamo tukaj precej več ruševin. parlamentarno razpravo. Stranke LDS, ki je v času Drnovška velja­ Pravosodje bi moralo samo najti re- la za osrednjo levosredinsko stranko, šitve za svoje težave. K temu ne bi smela danes več ni. Tudi nekatere stranke, ki biti poklicana politika, ker ta ima vedno so naslednice LDS, so že propadle. Vse­ svoje interese. Pred nekaj meseci je za skozi pa nastajajo na tem področju nove vrhovnega sodnika bil izvoljen ­Primož politične sile. To ni zdravo, ker ni prave

MLADIKA 6-7 • 2021 | 21 FOKUS

kontinuitete in ni resnega dela za temi strankami. in se potem ponovno uvažajo, niso zmagovita Edina izjema je SD, ki je naslednica ZKS in se je us- strategija. Zgodbe o strašnih pritiskih na novinarje, pela ohraniti skozi zgodovino. Z Borutom Pahorjem ki se širijo v zadnjem obdobju, vedno nato padejo. je celo prevzela oblast. Zadnja leta imajo težave s konkurenco na skrajni levi z Levico Luke Mesca. To n Bi morala biti po vašem mnenju na desni strani pa je radikalna stranka, ki se zavzema za ukinitev še kaka stranka, ki bi bila vabljiva za širši krog nekaterih demokratičnih standardov. Zavzema se volivcev? Bi morala na primer na desni zrasti struk­ za takojšnji izstop iz Nata. Težave imajo z zasebno turirana okoljsko naravnana politična sila? lastnino. Ta stranka skuša pritegniti tiste volivce, l Zelene stranke postajajo vse močnejše povsod ki so miselno še vedno v prejšnjem režimu. Zara- po Evropi. Zato lahko tudi v Sloveniji opazujemo di tega nastaja konflikt z SD. Stranka Tanje Fajon rast in razvoj strank z okoljskim predznakom. SD mora včasih usvajati stališča, ki so radikalnejša od je na zadnjem kongresu v Velenju razglasil zeleno takih, kot bi jih sicer sama zagovarjala. prihodnost. V isto smer je šla Levica. Na levem po- litičnem spektru novo okoljsko stranko ustanavlja n Za levosredinski politični spekter je taka dinami­ Jure Leben. Podobni premiki pa so tudi na desni. ka zelo značilna vsaj zadnjih 10 let. Gre za fenomen Marjan Podobnik in SLS se povezujeta z zeleni- instantnih strank, ki nastanejo, požanjejo uspeh mi. Njihov predsednik Andrej Čuš je pred kratkim na volitvah, prevzamejo oblast in nato izginejo. postal državni sekretar na ministrstvu za gospodar- Vodje levih strank tako redno prihajajo in odhaja­ stvo pri Zdravku Počivalšku. jo. Kakšno vlogo ima pri tem sistem, ki smo ga Po mojem mnenju pa zajec tiči v drugem grmu. z besedami Boruta Pahorja spoznali kot sistem Na zadnjih dveh volitvah je šlo za brutalen poskus stricev iz ozadja? izničenja desnice. Leta 2014 so med volilno kam- l V politiki oba pola uporabljata vsa sredstva, ki jih panjo zaprli predsednika največje stranke, ki mu imata. Desna sredina ima boljšo in bolj kapilarno je kazalo, da bo na volitvah zmagal. Zaradi tega organizacijo. Močnejša in bolj povezana je tudi na ni mogel nastopati na predvolilnih shodih. Pred evropski ravni. Levica ima s tega vidika precejšnjo zadnjimi volitvami leta 2018 pa so večje agencije, zmedo, ko govorimo o množici strank in voditeljev, ki pripravljajo predvolilne ankete in so prav tako ki prihajajo na sceno in izginjajo. Imajo pa večji povezane z levim političnim blokom, kazale, da vpliv v medijih in drugih družbenih podsistemih. bosta zmagala LMŠ ali SD. Stranka SDS se nikjer ni Levica ima vpliv na veliko večino medijev, a na pojavljala kot zmagovalka, na volitvah pa je dejan- volilne rezultate to ne vpliva v takšni meri, kot bi sko dobila več kot LMŠ in SD skupaj. Nadaljevanje si lahko mislili. Očitno ljudje temu ne verjamejo. je znano. Za Janšo je bilo res najprej težko sestaviti Sposobni so prepoznati politično propagando še vlado. To je nato storil Šarec z manjšinsko vlado, ki iz časov prejšnjega sistema. Če greš predaleč, se ti je združevala poražene manjše stranke. Koalicija maščuje. Zato tudi zgodbe, ki se izvažajo v tujino je nastala iz obupa in strahu in ni bila sposobna vladati. Težko je torej napovedati, kaj se bo zgodilo ob prihodnjih volitvah. Prav lahko bi se zgodilo, da bo lep del strank, ki se danes pojavljalo, odpihnilo. Šele za tem se bo pravi politični pogovor lahko začel.

n Bodo volitve izvedene v rednem roku? Mislite, da bo Janševa vlada izpeljala predsedovanje Svetu EU?

V Državni zbor so poslanci izvoljeni s proporcionalnim volilnim sistemom, kar je po Jančičevem mnenju osrednji vzrok, zakaj slovenske vlade tako pogosto padajo. (Vir: dz-rs.si)

22 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

l Mislim, da ja. To je vsekakor v rokah premiera. Desnica pa je skušala izvesti privatizacijo z domači- Pred nekaj tedni je jasno dejal, da bi bilo neodgovor- mi zasebnimi investitorji ter vzpostaviti domači sloj no iti na predčasne volitve v obdobju, ko ima vlada zasebnih lastnikov. odgovornost voditi EU. To je po mojem mnenju bistven dejavnik, ki govori v prid naravnemu izteku n Pred 15 leti je simbol nacionalnega interesa bilo mandata leta 2022, potem ko bo konec predsedo- tudi podeljevanje državnih poslov prijateljskim vanja. Ne smemo pa pozabiti na stranske učinke podjetjem. Ko smo govorili o avtocestnem križu, proporcionalnega volilnega sistema s celim kupom sta to bila SCT in Primorje, danes govorimo o dru­ malih strank, ki onemogočajo vsakršno trdno vlado. gem tiru in tretji razvojni osi. Bi lahko spet doživeli Težko je vzdržati do konca mandata. Doslej je to scenarij preplačanih poslov, ki bi oškodovali držav­ uspelo samo prvi Janševi vladi, drugače smo bili no blagajno in obogateli prijateljske podjetnike? vedno priča razpa- l Pretekla zgodovina grad- danju koalicij, tudi nje avtocest, ob katerih so v Drnovškovem »Že socializem je dokazal, dodatno zrasla podjetja, ki obdobju. Za to niso so bila že pred tem velika, ni krivi politiki, temveč da država ni dober gospodar, bila samo slaba. Res je prišlo nestabilni politič- ker ne deluje po tržni, do nezakonitih dogovorov ni sistem. V Italiji in preplačil, za razvoj države najbrž to zelo dobro temveč po dogovorni logiki.« pa je bilo to dobro. Ljudje razumete. so bili zaposleni, dela je bilo na pretek. Dobili smo potrebno infrastrukturo, n V političnem besedišču se je za družbene podsi­ glede na to, da smo iz Jugoslavije izšli z zelo slabo steme, ki so blizu levice, uveljavila besedna zveza dediščino. Slabo pa je bilo to, da ob koncu gradnje »strici iz ozadja«. Na gospodarskem področju pa avtocestnega križa država ni imela novih projektov, je podobna sintagma, ki je bila značilna za razu­ kako naprej in kaj z vsemi ljudmi, ki so to gradili vsa mevanje gospodarstva, bila »nacionalni interes«. leta. Dela ni bilo več, podjetja, ki so od tega živela, V tem se je skrivalo državno lastništvo največjih so se znašla v velikih težavah. Prišla je še kriza, tako podjetij in bank in omrežje menedžerjev, ki so na da so bili bankroti logična posledica. Zavedati pa tem področju ohranjali status quo. Lahko danes še se moramo, da država potrebuje podjetja, ki imajo govorimo o nacionalnem interesu? reference na tem področju. l Tu je šlo za propagandno sintagmo. Država je pri nas imela in še ima močan vpliv na podjetja in n Danes za naslednika Zidarja in Črnigoja velja industrijo. To izvira iz socializma. Vzpostavljanje Stojan Petrič, prvi človek holdinga Kolektor. Gre logike zasebnih lastnikov je dolgotrajni postopek. za največjega gradbinca v državi, ki je hkrati tudi Deloma so politiki to utemeljevali tudi z logiko lastnik Dela. nacionalnega interesa. Državno lastništvo naj bi se l Petrič je poslovnež iz Idrije, ki je prisoten v avto- po tej logiki ne smelo prodajati tujcem, na levi pa je mobilski industriji. Dejansko je njemu uspelo delno posebej veljala logika, da se to premoženje ne sme prevzeti dediščino gradbincev, ki so prej propadli. prodajati niti domačinom. Bili so proti privatizaciji To, da je postal tudi lastnik Dela, se meni ne zdi in za ohranitev države v lastniški verigi gospodar- ravno posrečena poteza, posebej zato ker je član skih dejavnikov. Ironija usode je, da so morale vrha Foruma 21, združenja nekdanjega predsed- potem v postopek privatizacije po krizi leta 2012 nika Milana Kučana. S to potezo se je pokazalo, da iti prav leve stranke, kljub temu, da so bile najbolj želi levica še naprej ohraniti premoč na področju ostre nasprotnice tega modela. To se je zgodilo, medijev. Drugače pa gledam na Petričev vstop v potem ko je Alenka Bratušek prevzela oblast po gradbeno industrijo. Pametno je, da ima država drugi Janševi vladi. Oni so takrat razprodali ogrom- močne domače gradbince. Čisto vsega ne smejo no bančnega in industrijskega premoženja tujcem. delati tujci. Določen nivo konkurence smo v Slove- Privatizacije so bile po svoje tudi koristne. Že niji vzpostavili, marsičesa niti nismo več sposobni socializem je dokazal, da država ni dober gospodar, sami uresničiti prav zato, ker so po koncu gradnje ker ne deluje po tržni, temveč po dogovorni logiki. avtocest propadla največja podjetja. Nastavlja svoje kadre, kar seveda ni ­učinkovito.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 23 FOKUS

n Vas je začudilo, da je ob nastopu ­novinarjev, menjav na uredniških zdajšnje, Janševe vlade posel z drugim mestih. In tudi v tem primeru se ni nihče tirom dobil prav Stojan Petrič, vodilni posebej razburjal. Od nastopa Janševe član Foruma 21 in lastnik Dela, ki ima vlade pa se pravzaprav nič posebej ne do vlade vse prej kot prijazno ured­ dogaja. Nobenih velikih rošad ni bilo. Ko niško politiko? je vlado prevzel Janša, je začel naraščati l Ne, ni me prav posebej presenetilo. strah, da bi do sprememb in menjav Drugi tir moramo zgraditi, modernizirati sploh lahko prišlo. Ta strah je sprožila bi bilo potrebno celoten železniški sis- levica, ki še vedno večinsko obvladuje tem v Sloveniji. Vprašanje je, kaj je bilo medije. Po mojem mnenju je šlo za strah sploh možno in kakšne so bile alterna- direktorjev, ki jih je levica prej nastavila, tive. Morebitna kitajska investicija na to da bi jih lahko zamenjali. Zaradi tega je področje prinaša določena tveganja, po- prišlo do velikih odzivov, tudi v novinar- sebej v času epidemije. Druga podjetja skih vrstah. Gre vsekakor za formulo, ki so tudi že prej izpadla. Kolektor poleg jo že poznamo. Tudi v času prve Janševe tega dela v navezi s turškim podjetjem. vlade so skušali premiera in njegovo eki- Upam, da bodo projekt uspešno izpeljali, po diskreditirati z izvažanjem opozoril v vlada pa ne bi smela popuščati z aneksi. tujino o splošnem obvladovanju medi- To je bila namreč glavna napaka pri pre- jev. Tudi to je bilo neresnično. Res je, da plačilu del na avtocestnem križu. Vsaka je bila medijska krajina tedaj v Sloveniji vlada mora delovati racionalno, ne glede bolj pluralna. Janševa vlada pa nikoli in na to, kam nazorno sodi kak direktor. nikakor ni monopolizirala medijev. Petrič velja za spretnega poslovneža, Kolektor pa je zelo pomembno podjetje. n V čem je danes problem s financira­ Afera STA ima po Jančičevem mnenju njem STA? korenine v sporu med n Kakšno je stanje medijske krajine v l Gre za star konflikt. Direktor Veseli- sedanjim direktorjem Sloveniji? novič, ki ga je nastavila vlada Boruta Veselinovićem l V zadnjem letu se na medijskem Pahorja, je ob prihodu na STA pred in nekdanjim področju v Sloveniji sploh nič ni dogaja- dobrim desetletjem povsem politično odgovornim urednikom STA lo. Prej smo bili priča posegom politike obračunal s takratnim odgovornim ured- Meškom, ki ga je v medijsko krajino. Govorimo o medijih nikom Borutom Meškom in njegovimi Veselinović odpustil. v državnem lastništvu, o RTV in STA. Meško je kmalu Politika je takrat predčasno menjavala zatem umrl za hudo direktorje in odgovorne urednike, pa boleznijo. Meškov takratni tesni se nihče ni posebej razburjal. Tudi v sodelavec Urbanija je večjih dnevnikih, ki jih večinoma obvla- danes na čelu UKOM dujejo tajkuni, je prišlo do odpuščanj­

24 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

svoje predstavnike v nadzornem svetu, današnji nadzorniki pa so z eno samo izjemo izraz prejšnje vlade.

n Kaj pa RTV, drugi pomemben medij, ki deluje v okviru državnega lastništva? l Tudi tukaj imamo zanimiv primer. Za- kon o RTV predvideva, da morajo biti v organih nadzora in upravljanja prisotne vse stranke proporcionalno z uspehom na volitvah. To pomeni, da bi morala biti vselej v teh organih zastopana tudi opo- zicija. Ti organi določajo, kdo bodo na RTV direktorji in uredniki. Ko je v prejš- njih mandatih vladala levica, se je prvič zgodilo, da največja opozicijska stranka – torej SDS – sploh ni bila zastopana. »Jasno je, da so te afere Izvoljeni so bili predstavniki manjših strank. Še bolj bizarno je dejstvo, da si je napihnjene in da za tem izginejo. SMC po letu 2014, ko je imel 36 poslan- […] Skuša se ustvariti ozračje, cev, določil pravico do dveh zastopni- kov. SDS, ki je imel 25 poslancev, pa je ki bi preprečilo druge razprave.« bil brez zastopnikov. Takih zlorab se levica poslužuje še bolj kot desnica. Stavba sodelavci, ki so bili nazorsko bolj desno TV Slovenije usmerjeni. Veselinovič je Meška, ki je bil n Kako bodo medijske teme, ki so iz (vir: Wikipedia) hudo bolan, odpustil. Ne vem sicer, ali Slovenije dosegle evropsko javnost, je Veselinovič to vedel. Da je stanje tako vplivale na skorajšnje predsedovanje hudo sicer najbrž res ni vedel. Dejstvo pa Slovenije Svetu EU? je, da je Meško malo kasneje umrl, ko se l Mislim, da vpliva ne bo. Gre za napi- je sodni spor o ravnanju direktorja šele hovanja in izvažanje preko internacio- začel. Veselinovič bi ta sodni spor najbrž nal. Zgodbe, ki jih leve stranke širijo, se izgubil, ker je po mojem mnenju takrat pretakajo po Evropi s pomočjo levih in ravnal povsem napačno. Ta spor je danes levoliberalnih politikov. Evropa pa je spet aktualen, ker je direktor vladnega pluralna in to razume. Jasno je, da so Urada za komuniciranje Uroš Urbanija, te afere napihnjene in da za tem izgine- nekdanji Meškov namestnik na STA, med jo. Mislim pa, da je pravi cilj teh izpo- novinarji, na katere se je Veselinovič stavljenih primerov učinek na domači spravil. Dialog je zato danes tako težek. sceni. Skuša se ustvariti ozračje, ki bi Obe strani po mojem namerno igrata preprečilo druge razprave. Če pogle- igro, ki jo gledamo. Veselinovič zaostru- damo na obdobje prve Janševe vlade, je konflikte, ker njegovi strani koristi. V afere iz obdobja predsedovanja Svetu mednarodni skupnosti to predstavljajo EU niso bile tako uspešne. Želen učinek kot vladni pritisk, čeprav je doslej STA pa je dosegla afera Patria, ki je imela vseskozi delovala, novinarji so dobivali dolgoročne posledice. Izvažanje tem je plače. Gre za spor v vodenju. Tokratna posebnost slovenske levice, ki jamra, da vlada zahteva iste pravice, kot so jih ime- desnica vseskozi tožari v tujino, čeprav le prejšnje, leve vlade, ki pa so v času, ko to počenjajo oni sami. To vsekakor so bile na oblasti, nekoliko spremenile ni glavni spopad in to ne bo odločilo ureditev na STA. Danes je težje doseči volitev. Mislim, da se tega zavedajo tudi zamenjave na vodilnih mestih. Vlada ima Slovenke in Slovenci.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 25 FOKUS

VSTAJENJE PRED 30 LETI

Mira Kosem

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bo od 23. junija do 1. novembra na ogled razstava ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije Vtisi 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu. Pripravili sta jo kustosinja dr. Tanja Roženbergar, ki je v muzeju zadolžena za Kus- todiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji, in pa skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici Helena Janežič. Ob kratkem vprašalniku, ki je bil razposlan na različne naslove po svetu in doma, so se nabrali osebni spomini na čas osamosvajanja Slovenije, ki jih napisalo več kot 60 Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu. Razstavljeno pa bo tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Med pričevalci iz zdomstva je tudi gospa Mira Kosem iz Clevelanda, rojena Adamič v Sodražici, ki je že večkrat sodelovala z Mladiko. Iz njenega pričevanja in starejšega zapisa je nastal ta članek o doživljanju osamosvojitve med Slovenci v ZDA, ki želi biti obenem opozorilo na pomenljivo razstavo. ij

Poleti 1988 sva bila s pokojnim mo- Notre Dame Academy. Čudila sem se, žem Marjanom na obisku v Sloveniji, in kako vljudne so sestre. Brez znanja to ravno v času sodnega procesa proti angleščine so mi dovolile, da sem teste Janši in kolegom. Že takrat se je čutilo, delala s slovarjem na kolenih. Zaradi da se nekaj pripravlja. Protesti publike starosti sem morala zgotoviti štiriletno so bili presenetljivo močni in odkriti za gimnazijo v dveh letih in pol. Uredile tiste čase. Spominjam se grafitov po so mi program, da smo to speljali, in ljubljanskih stenah: »Yugoslav Army – go pri 19. letu sem maturirala. Takrat je home!« Tista leta sem čitala vse, kar sem bilo kar nekaj deklet drugih narodnosti mogla, v časopisih in revijah – vse do v enakem položaju. neodvisnosti, in še sedaj zasledujem, Naj to primerjam z zadnjim letom kar morem, o svoji domovini. Še vedno moje izobrazbe v Sloveniji. Vpisana imam izrezke iz časopisov, ki so se mi sem bila na učiteljišču v Novem mestu. zdeli važni in mi dajali upanje, da bo Stanovala sem v internatu, ki je bil nek­ moja domovina enkrat svobodna. daj samostan notredamskih sester v Ker je oče leta 1945 zapustil Sloveni- Šmihelu. Cerkev je bila nasproti našega jo in smo veljali za »družino begunca«, bivališča, pa nismo smeli prestopiti smo bili zatirani, drugorazredni. To njenega praga. Spominjam se prvega sem bolje spoznala, ko sem 16-letna Božiča: dekleta prvega letnika, ki smo prišla leta 1955 v ZDA. Tu sem morala imele sobo v nadstropju, smo zapa- nadaljevati z izobrazbo. Znanci so mi zile, da ljudje s svetilkami prihajajo k pomagali vpisati se v katoliško šolo ­polnočnici. Kmalu nas je bilo pri oknu

26 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

kakih dvajset in marsikatera izmed nas Julija 1990 sva bila vabljena na piknik je točila solze. Ni nam bilo dovoljeno ob obisku premierja Peterleta, kjer smo iti za praznike domov, bile bi izključe- prepevali in se gostili ob kresu pozno v ne. Isto se je dogajalo za Veliko noč. noč. Naslednjega dne, na nedeljo, 8. ju- Lahko smo šli domov teden po praz- lija 1990, sva bila z Marjanom v procesiji niku in takrat se je mama zmenila z v narodnih nošah, ko se je na Slovenski župnikom, da sem opravila velikonoč- pristavi darovala spominska maša. no dolžnost s tem, da sva šli ob štirih Nepozaben je trenutek, ko je pre- zjutraj k spovedi, da naju ni nobeden mier Peterle položil venec pred spo- videl. – Taki primeri pustijo v človeku menik slovenskih morišč na Slovenski pečat za vse življenje. pristavi. Ta gesta glave slovenske vlade me je pretresla in mi dala upanje za Ko se je v Sloveniji sprožila demokra- boljšo bodočnost, toda še vedno se je Spodaj levo: maša v tizacija in so se pripravljale prve demo- zdelo nekako nemogoče, saj so se še spominski kapelici kratične volitve, so v Clevelandu ustano- navadni ljudje, ki so prišli na Pristavo, na Orlovem vrhu na vili Slovensko ameriški svet. Po nastopu bali, da bi novica dosegla Ozno, če bi se Slovenski pristavi 8. julija 1990. nove, Demosove vlade je že julija 1990 ustavili pri kapelici. Desno od oltarja povabil na obisk predsednika vlade Tisto noč nisem mogla zaspati. stojijo predsednik Lojzeta Peterleta, zunanjega ministra Do treh zjutraj sem se premetavala v Slovensko ameriškega sveta Dimitrija Rupla in ministra za vpraša­ postelji, potem sem vstala, vzela v roke Mate Roesmann, nja Slovencev po svetu in italijanske in svinčnik in začela pisati. Zanimivo je predsednik madžarske narodnosti Janeza Dularja. to, da so iz mojih možganov začeli vreti slovenske vlade Lojze Peterle in Peterle je bil skupno z Markom Kremžar- verzi iz kantate Pozdravljena, zemlja!, načelnik Slovenske jem iz Argentine 8. julija 1990 tudi častni katero smo s simfoničnim spremstvom ljudske stranke (v gost na Slovenskem dnevu na Slovenski krstno predstavili publiki na koncertu zdomstvu) Marko Kremžar. pristavi pri Clevelandu. Maševal je msgr. leta 1961. Spominjam se, da je besedilo Desno: predsednik Jože Mavsar iz znane mučeniške druži- Pavleta Borštnika name naredilo never- slovenske vlade ne. Ravno tistega dne je bila v Sloveniji v jeten vtis že takrat; popolnoma me je Peterle po položitvi Kočevskem rogu prva množična spomin- prevzelo, saj je govorilo o času, za kate- venca pred ska slovesnost s pogrebno mašo za žrtve rega mi otroci v Sloveniji nismo smeli spomenik žrtvam na komunističnih revolucije. Že nekaj dni prej, 2. julija, pa slišati. – Iz tistih verzov je nastal članek, moriščih je slovenska skupščina sprejela izjavo o ki sem ga objavila v Ameriški domovini (Vse slike za suverenosti države Slovenije, ki je utirala z naslovom Vstajenje. Moji občutki so ta članek so iz pot v osamosvojitev. bili namreč slični občutkom Kristusovih avtoričinega arhiva.)

MLADIKA 6-7 • 2021 | 27 FOKUS

učencev, ko so ga čakali v tisti Pozdravljena, zemlja! Uglasbil jo je sobi po vstajenju: upanje je Metod Milač, krstno izvedbo pa je bilo, toda vero je bilo po vsem doživela leta 1961 ob desetletnici hudem, ki smo ga doživeli, pevskega zbora Korotan v Clevelan- težko priklicati. du. V prvotnem članku so bili verzi povzeti po spominu, tu so povzeti po Slovensko ameriški svet se izvirni kantati. je po razglasitvi neodvisnosti zelo zavzel za mednarodno – in »NE VRNE VEČ SE MOŽ IN SIN …« seveda ameriško – priznanje Šestletna deklica sem prisluhnila Republike Slovenije. Tudi to od- šepetanju: »Veš, sliši se, da so v Ko- meva v spominih Mire Kosem. čevskem rogu vse pomorili: Cvarova dva, Šeničeva dva, Hostarjevega V Washingtonu smo imeli Jožeta in tisoče drugih. Država pa kar nekaj slovenskih zastop- pravi, da so pogrešani …« Čutila nikov v administraciji, ki so sem, da mora to šepetanje ostati pomagali do povezave z Belo med štirimi zidovi. hišo. Vsi smo dobili priliko, da se podpi- Avtoričin sin Jim 1947. Vrne se nam stric iz Avstrije. Z šemo v peticijah za priznanje neodvisne Kosem julija 1991 bolečim srcem nam takole pove: »Rekel podpisuje peticijo Slovenije. Nikdar prej (in ne pozneje) ni za priznanje sem jim: ‘Fantje, ne hodite, počakajmo bila slovenska skupnost tako enotna, Republike še nekaj časa, da se doma malo pomiri.’ tako navdušena, da doseže karkoli. Slovenije (zgoraj); Toda prijatelji so se pridružili trans- Nisem bila pri nobenem odboru, sva pa spodaj: avtorica portom. Zadnjič sem jim segel v roke! z možem Marjanom sodelovala pri vseh Mira Kosem, Drago Šeničev Ivan je še rekel: ‘Kamor gre Ocvirk in Jim važnih srečanjih. Kosem julija 1991 Vinko, tja grem tudi jaz!’ Šla sta brat za S sinom Jimom sva bila 1. julija bratom – v grob.« 1991 v noši tudi v procesiji in pri maši v clevelandski katedrali za mir in blaginjo »KDO SOLZE NAŠE POSUŠI? KDO v Sloveniji, kjer smo imeli možnost, da TISOČ MRTVIH OBUDI?« podpišemo peticijo, da bi jo vlada ZDA Cvarova dva, Šeničeva dva, Hostarjev priznala. Jože in tisoči drugi so bili mučeniki, ki so Imeli smo priliko klicati v Washing­ v nekaj dneh križevega pota našli pokoj ton za priznanje neodvisnosti. V spo- na različnih moriščih v Sloveniji. minu mi izstopa klic sina Jima, ki je Stric, Žnidarjev Ivan, pa je bil mu- solzen prosil, naj pomagajo Sloveniji in čenik na drug način. Njemu so opojeni jo rešijo Jugoslovanske armade, ki je napadla našo domovino. Naj omenim, da je bil tisto poletje kar dolgo na obisku v Clevelandu takratni lazarist Drago Ocvirk, ki je ljudstvo navduševal in razlagal, za kaj gre. Vsi smo ga spoznali in je nekako čudežno »prevzel« vodstvo vse naše skupnosti. Vsi smo molili za isti cilj!

Zgoraj omenjeni članek Vstajenje je Ameriška domovina objavila 19. julija 1990, vendar ga je avtorica kasneje predelala. Tu sledi končna verzija. ­Podnaslovi v velikih črkah so vzeti iz kantate Pavleta Borštnika

28 | MLADIKA 6-7 • 2021 FOKUS

zmagovalci gazili dušo celih 45 let. Kljub obljubam ­pogrebno mašo ob prisotnosti slovenske vlade. amnestije mu je bila podržavljena domačija z novo Nadškof in predsednik Kučan si pred grobiščem hišo. Dolga leta je prepaden hodil na sodišče v sežeta v roke. Kočevje, da reši svoje najdražje, saj je bil kmeč- Istočasno se piše zgodovina tudi na Slovenski ka grča. Vlada vsa leta ni enkrat pozabila terjati pristavi v ZDA. Predsednik slovenske vlade Lojze davke. Če ni bilo denarja, so odpeljali tele ali kar je Peterle pred spomenik padlih domobrancev s sez- bilo zanje primerno. namom slovenskih morišč položi venec. On sodelu- Končno je bilo čutiti, da je urejeno. Zapoznelo si je z nami pri sveti daritvi, moli in poje z nami pred je izbral dobro slovensko dekle za nevesto. Rodila kapelico na Orlovem vrhu. sta se jima sin in hčerka. Sedaj je Ivan imel nasled- Kot Kristusdovi učenci po vstajenju čutimo ne- nika. Sin je dorastel, in kot so stoletja delali sloven- kak preplah. Sprašujemo se: »Ali je to res? Ali v naši ski kmetje, mu je Ivan želel izročiti svojo domačijo. domovini res sije žarek svobode?« Leta 1979 Ivan zopet poroma na sodišče v Kočevje. Rekli so mu: »Ti nimaš kaj dajati, saj ni tvoje! In če »DA ŠLA NAPROTI NOVIM BO OBZORJEM … TA hočeš še naprej živeti v hiši, jo moraš plačati!« NAŠA ZEMLJA …« Z nepopisno bolestjo, ponižan in poteptan se je Up je močan. Predsednik Peterle, bil si kot brat starček vrnil domov, se usedel na prag in zjokal. Se- med nami. Med nami si molil, pel, igral in plesal. daj je bil berač. Oropan je bil osnovnega človeškega Izrazil si nam svoje upe za Slovenijo. Nate gledamo dostojanstva. Ivan sedaj svojemu potomcu ni imel kot na novega Mojzesa, ki bo vodil slovenski narod drugega izročiti kot svojo poštenost in trpljenje. Do v duhu pravičnosti in prave demokracije. Le Bog zadnjega ponižan je nas v Ameriki prosil pomoči, da te vodi v Tvojih prizadevanjih. Spremljale Te bodo si ohrani vsaj streho nad glavo. tudi naše molitve. Ti pa, Žnidarjev Ivan, Ti, teptana kmečka grča, »O, BOG … ODPUSTI … ODPUSTI!« Ti si dočakal, da se Tvoji prijatelji častno pokoplje­ Začela se je narodu oglašati vest. Mladina je ho- jo. Sedaj imaš upanje, da Ti bo vrnjeno, kar si s tela vedeti, kaj se je godilo med vojno in po vojni. svojimi žulji zaslužil in dvakrat plačal, da bodo Tvoji Tudi nekaterim nekdanjim krvnikom je vest nareko- potomci še uživali sad Tvojih žuljev, in moliš, da ne vala, da se izpovejo, drugi so pomrli ali ostareli. Val bodo nikdar teptani tako, kot si bil Ti. spraševanja se ni dal pomiriti. V Kočevskem rogu In Ti, slovenska mati! Sedaj lahko žaluješ. Po so se pojavile svečke. Videli so jih domačini, ki so si petinštiridesetih letih razlij svoja čustva, ki so tam nabavljali drva. Naroda se ni več dalo zapelje­ morala biti zakrnjena v globinah Tvojega srca vsa vati, da v Rog zato ni dohoda, ker da je tam neka ta leta. Kočevski rog, Teharje in vsa druga morišča skrivnostna atomska tovarna. Vedel je resnico: so realnost. Tvoj sin, mož in fant imajo svoj grob. Ni »Kočevski rog, slovenskih fantov grob.« več potrebno šepetanje. Bratomor je priznan. Tvoj Pojavili so se tudi ljudje in javno predlagali, da mož in sin ni več pogrešan. Božja previdnost je celo se razkrije resnica in išče sprava s prizadetimi. Tudi poskrbela za priče teh grobov. Tu so, med nami. verski voditelji so imeli sedaj široko podporo. Ved- Zajčev Milan, Dejakov France in Kozinov France. no več prave zgodovine se je razkrilo. Pojavil se je Njihova rešitev je zgodovinsko dejstvo. predlog, da narod opravi pogrebno mašo v simbol Cvarova dva, Šeničeva dva, Hostarjev Jože, svak priznanja krvave zgodovine, da tako narod prizna Lojze Kosem in tisoči drugih mučenikov, tudi Vi greh in si očisti dušo. ste sedaj priznani del krvave slovenske zgodovine. Vaš boj z geslom: »Bog, narod, domovina!« ni bil »IN SPET RAZLIJ SVOJ BLAGOSLOV …« zaman. Slava Vam! Tudi na političnem obzorju so začeli pronicati žarki svobode. Duša slovenskega naroda je čutila »IZ DALJE MI PESEM DONI, POSLUŠA JO DUŠA eno: hoče pravo svobodo, hoče demokracijo. Raz- VESELA …« pisali so prve svobodne volitve v več kot petinšti- Posluša jo naša duša, duša, polna čustva, polna ridesetih letih. Komunistična partija je spoznala, upanja za svobodo v naši Sloveniji. kakšno podporo ima med ljudstvom. 8. julij 1990. Trideset tisoč vernikov se zbere »POZDRAVLJENA, POZDRAVLJENA, TI ZEMLJA v Kočevskem rogu, kjer nadškof Šuštar opravi ZA MORJEM!«

MLADIKA 6-7 • 2021 | 29 FOKUS

SREČANJA KULTURNIH REVIJ PRIMORSKE – PREDHODNIKI NOVOSTI

Dve leti po prvih študijskih dnevih Draga so se v Tupelčah na Krasu srečali uredniki in sodelavci primorskih revij z obeh strani meje in se dogovorili za tesnejše sodelovanje. Srečanja so se udeležili predstavniki revij Goriška srečanja, Kaplje, Idrijski razgledi, Mladika, Most in Zaliv. Srečanje je bilo 7. decembra 1968. Sledilo je še skromnejše srečanje v Idriji, nato pa je prišlo Titovo pismo, ki je s svojim hladom zamrznilo vse podobne pobude. Ostala je Draga, po zaslugi organizatorja DSI, ki si je z ne­ majhnim trudom ohranila svobodo in neodvisnost. 10. decembra 1988 ob 20-letnici prvega srečanja so se v Tupelčah spet zbrali kulturni delavci v sko­ raj isti sestavi kot pred 20 leti. Pobudnik srečanja pa je bil Tomaž Pavšič. Ozračje je bilo bolj sproščeno in bližala se je pomlad, kar je razvidno tudi iz sprejete resolucije, ki govori tudi o slovenski suverenosti in državnosti, skupnem slovenskem prostoru in enakopravnosti vseh rojakov. M. M.

SPOROČILO UDELEŽENCEV SREČANJA V TUPELČAH Ob 20-letnici prvega srečanja kulturnih delavcev iz kroga primorskih revij z obeh strani meje smo se ponovno zbrali v Tupelčah 10. decembra 1988 in smo ob današnjem dogajanju na Slovenskem ugotovili, da je slovenska zavest doživela pozitiven preporod in da se je razmerje matične domovine do ločenih Slo- vencev spremenilo. Zbor zbranih kulturnih delavcev pa vendar čuti dolžnost, da izjavi sledeče: 1.) Slovenska republika mora doseči v okviru ju- goslovanske zveze dejansko suverenost in s tem državnost. 2.) Uveljavitev take suverenosti in državnosti pa zahteva med drugim, da slovensko vodstvo ne dela Diskusija na srečanju v Tupelčah. Stoji Alojz Rebula, ob razločkov med Slovenci, ne glede na njihovo svetov- njem Boris Pahor, še bolj levo Aleš Lokar (arhiv Mladika). nonazorsko prepričanje in politično preteklost. 3.) V tem smislu zahtevamo svobodni pretok slovenskega tiska, kjerkoli že nastaja, kar pomeni, naj se od- pravi zakonodaja, ki to ovira. 4.) Zbor kulturnih delavcev v Tupelčah ugotavlja, da sedanja ogroženost slovenstva, tako v matici kot zunaj nje, zahteva vsesplošno slovensko povezanost. 5.) Zbor ustanavlja odbor, ki bo sproti usklajeval in vzpodbujal uresničevanje zgoraj navedenih ciljev s sode- lovanjem širše kulturne javnosti na Primorskem. Poslano: vsem slovenskim sredstvom javnega obveščanja, institucijam in političnim predstavnikom. Jurij Bavdaž, Samo Bevk, Tomaž Bizajl, Milan Božič, Vinko Cuderman, Leander Cunja, Jože Čar, Srečko Čebron, Lučka Čehovin, Marija Češčut, Jože Felc, Jože A. Hočevar, Zoltan Jan, Marija Kostnapfel, Aleš Lokar, Branko Marušič, Irena Marušič, Janez Marušič, Marij Maver, Jolka Milič, Boris Pahor, Tomaž Pavšič, Alojz Rebula, Emidij Susič, Filip Šemrl, Rafko Terpin, Vladimir Vremec, Lucijan Vuga

30 | MLADIKA 6-7 • 2021 IZ TISKARNE

V TEJ RUBRIKI PONUJAMO SEZNAM NOVEJŠIH DEL SLOVENSKIH AVTORJEV V ITALIJI

N. R.

Iz ozadja. Novinarjev pogled na Moška oblačila in dodatki. Več pol stoletja Vzhodne Evrope, ZTT, vem, manj potrebujem, L. Pisani, Trst 2020, 214 strani Ljubljana 2020 Novinarske zapise dolgoletnega V novem delu o moški obleki Lea dopisnika italijanskega radia in Pisani ponudi bogat izbor na- televizije iz Moskve Mitje Volčiča svetov o izbiri ustreznih oblačil, je uredil Bojan Brezigar, iz itali- opiše ravni oblačenja za razne janščine pa prevedla Nika Simo- priložnosti, tkanine in dodatke, niti Jenko. V delu avtor podaja neposredna, osebna načine zavezovanja kravat itn. Gre za temeljno delo pričevanja o dogodkih, ki so bili marsikdaj prelom­ o moškem oblačenju. ni v evropski zgodovini (praška pomlad, okupacija Češke, tajništvo sovjetske KP Mihaila Gorbačova Hiša selivka/La casa migrante, itn.), katere popestri z anekdotičnimi vložki. Delo Miš, Dob 2021, 78 strani bogati fotografsko gradivo. Slikanica formata A4 vsebuje tri pravljice, ki jih je napisal Marko L’occasione mancata. PCI e mino­ Kravos, v slovenskem izvirniku in ranza slovena fra legge di tutela v prevodu Darje Betocchi: Zajec e trattato di Osimo 1970-1980, Zvitorepec; Rozamunda, Hudik in Aracne, Roma 2021, 246 strani paž, Hiša selivka. Ilustrirala jih je Zgodovinar Štefan Čok piše o Erika Cunja, v Lombardiji živeča likovna ustvarjalka zamujeni priložnosti, ki so jo tržaških korenin. za slovensko skupnost v Italiji predstavljala sedemdeseta leta Lukov greh, ZTT-Buča, Trst-Ljub­ prejšnjega stoletja. Takrat bi lahko s političnim ljana 2021, 122 strani uspehom italijanske komunistične stranke doseg­ Novo pesniško zbirko Aceta Mer- li zaščitni zakon, zunanja in notranjapolitična molje s spremno besedo Davida ravnovesja in sklenitev Osimskih sporazumov pa Bandlja sestavljata lirsko-epska so vse to preprečila. Spremno besedo je napisal pesnitev Lukovi pripisi evangeliju Jože Pirjevec. z globljo refleksijo o vprašanju vere in cikel Prerokovanja, ki jih »izgovarja jaz v spoznavanju minljivosti in krhko- Levo krilo – desno krilo, ista sti« (D. B.). ptica. To je zgodba o ljudeh, ki so pustili sledi v moji duši, ter krajih, kamor sem sledila svojemu možu, Iz vetra in sanj/Di vento e di ker sem verjela, da on pozna pot, sogni, Goriška Mohorjeva družba, Mladika-Rafaelova družba, Trst­ Gorica 2021, 134 strani Ljubljana 2021, 304 strani, zbirka V pesniški zbirki, prvencu Erike Zapisi iz zdomstva Fornazaric s spremno besedo V svojih spominskih zapisih Cilka Žagar pripoveduje Neve Zaghet so objavljene pesmi o svoji življenjski poti, ki jo je peljala iz rodne Slove- v slovenskem in italijanskem nije v Avstralijo. Knjiga ponuja vpogled v dogajanje jeziku. Ne gre za prevode, tem- znotraj lastne družine, v izseljensko problematiko ter več za dvanajst sklopov, ki jih je avtorica spesnila v položaj in življenje avstralskih staroselcev – aborigi- izmenoma v enem ali drugem jeziku. Tematika je nov. Spremno besedo je napisal Lenart Rihar. eksistencialna in ljubezenska.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 31 OSEBA IN DRUŽBA

NEVARNOST SODOBNIH IDEOLOGIJ

Roman Globokar

Krizni časi predstavljajo rodovitno ­življenje in delovanje. Če verjamem, obdobje za širjenje različnih ideolo- da je Bog Oče vseh ljudi, potem smo gij. V času negotovosti in pretresov si vsi ljudje med seboj bratje in sestre. Ta mnogi ljudje želijo jasnih odgovorov in temeljna verska resnica me spodbuja nedvoumnih razlag o vzrokih krize ter k drži bratstva in sestrstva v mojem načrtov za svetlejšo prihodnost. Ideolo- vsakdanjem življenju. Ali je torej tudi kr- gije človeku ponujajo vnaprej oblikovan ščanstvo ideologija? Katere so trenutno vzorec razmišljanja in dodelan sistem najbolj razširjene ideologije? idej, s pomočjo katerega je mogoče Papež Frančišek v okrožnici Fratelli razložiti celotno družbeno dogajanje. tutti – Vsi smo bratje zapiše, da je ide- Značilnost ideologij je, da so totalne, kar ologija služenje idejam, medtem ko je pomeni, da jih je treba sprejeti v celoti človekovo poslanstvo, da služi osebi. Če in brezpogojno, da znotraj ideološkega bi zastavil svoje življenje za krščanske vzorca ni prostora za kritično mišljenje ideje in bi pri tem pozabil na služenje in dvom. Ko posameznik sprejme neki osebam, potem bi tudi krščanstvo lahko idejni sistem, je zanj pripravljen dati vse, postalo ideologija v negativnem pome- tudi življenje. Idejno prepričanje je tako nu besede. močno, da človeka odtegne od resnične izkušnje, tako da celotno stvarnost vidi zgolj skozi svoja ideološka očala. Ideo- »Idejno prepričanje je tako močno, logija teži k temu, da si povsem podredi da človeka odtegne od resnične posameznika. Seveda si vsak človek oblikuje neki izkušnje, tako da celotno stvarnost skladen pogled na svet in ima svoj način vidi zgolj skozi svoja ideološka očala.« razmišljanja. Tako govorimo na primer o liberalnem, katoliškem, muslimanskem pogledu na svet. Na podlagi temeljnih Iz zgodovine vemo, da so se tudi pripovedi (npr. vsebina svetih knjig ali verske resnice zlorabljale za opravičeva- določenih pomembnih mislecev) in nje nasilnih dejanj proti bližnjim. Mnogi glede na hierarhijo vrednot se oblikuje so iz notranjega prepričanja, da delajo določen miselni sistem, ki je podlaga to, kar je edino pravilno, ubijali druge za človekov način življenja. Dejansko ljudi. Zato papež Frančišek kot merilo za potrebujemo neki idejni sistem, če ne ugotavljanje ideologije postavi služe- želimo, da nas vsaka stvar zmede in nje. Služenje ni ideološko, saj ne služi obrne v svojo smer. Krščanstvo prav idejam, ampak služi konkretnim ljudem. gotovo predstavlja močan miselni okvir, »Služenje gleda vedno bratu v obraz, se ki temelji na določenih verskih resnicah ga dotika, čuti njegovo bližino, v nekate- in temeljnih vrednotah in ki kristjanom rih primerih podoživlja njegovo stanje in daje osnovo za njihovo konkretno išče primerne pomoči.« (FT 115)

32 | MLADIKA 6-7 • 2021 OSEBA IN DRUŽBA

Že papež Benedikt je v okrožnici Deus caritas ideologij. Ideologija ima manj možnosti, ko gledam est – Bog je ljubezen zapisal, da krščanstvo ni človeka v obraz in mu prisluhnem. Obličje bližnjega ideja, ni sistem idej, ampak je srečanje z osebo, me vabi v odnos. Vabi me, da v njem prepoznam ki me spreminja, in ta oseba je Kristus. Ne gre za Božjo podobo, da ga ne ranim, ne uničim. podreditev ideologiji, ampak za iskanje odnosa z Papež opozarja, da želijo sodobne ideologije živim Kristusom z namenom, da bi iskal, kako naj človeka iztrgati iz resničnega življenja, iz njegove- uresničujem Božji načrt. Ta Božji načrt pa ni vna- ga zgodovinskega spomina, od izročila njegovega prej ­izdelan plan, ki okolja. Izkore- se mu moram zgolj ninjen človek podrediti, ampak »Krščanstvo ni ideja, ni sistem idej, je namreč zelo sem kot svoboden in ampak je srečanje z osebo, ki me pripraven za to, odgovoren partner da ga oblikujejo v povabljen, da soobli- spreminja, in ta oseba je Kristus.« skladu z načr- kujem nadaljnji potek tom določene zgodovine. Če tako razumemo krščanstvo, potem ideologije. Zelo pomenljivo je naslednje papeževo ga prav gotovo ne moremo razumeti kot ideologijo, vprašanje: »Če vam kdo predlaga, da se ne menite ampak kot povabilo k osebnemu odnosu z Bogom za zgodovino, da ne spravljajte v kašče modrosti in s svojimi bližnjimi. izkušenj starejših, da zavrzite vse, kar je minilo, in Žal tudi nekateri znotraj Cerkve dajejo prednost glejte le v prihodnost, ki vam jo ponuja, mar tega ideji pred osebo, jasnemu nauku pred sočutjem s ne dela za to, da bi vas zlahka omrežil s svojim trpečim človekom. Prepričani so, da je treba pou- pred­logom in bi počeli samo tisto, kar vam pravi dariti resnico, pozabljajo pa, da je – kot je zapisal on?« (FT 13) Logika vseh ideologij je, da rušijo vse, papež Frančišek že v spodbudi Amoris Laetitia – kar je drugačno, z namenom, da bi lahko vladali Radost ljubezni – »usmiljenje polnost pravičnosti in brez nasprotovanja. najsijajnejši izraz Božje resnice«. (AL 311) Resnica Raziskave kažejo, da so mladi danes bolj do- torej ni ideološka, ampak je sad ljubezni. Papež v vzetni za ideologije kot desetletje nazaj. Bolj so se zadnji okrožnici opozarja, da se kristjani še nismo pripravljeni odpovedati lastni individualnosti v za- rešili skušnjav ideološkega pristopa: »Vendar po- meno za občutek pripadnosti in varnosti. Dejansko znamo kristjane, ki mislijo, da je njihova veličina v vsak pristen odnos predstavlja določeno mero tve- tem, da svojo ideologijo vsiljujejo drugim, bodisi z ganja in negotovosti ter terja osebno odgovornost. nasilno obrambo resnice bodisi z velikim dokazo- Pristen odnos je vedno ranljiv, zato tudi vznemirljiv vanjem moči. Vsi kristjani moramo priznavati tole: in presenetljiv. Vendar so prav taki neposredni na prvem mestu je ljubezen; ljubezni ne smemo odnosi vir veselja in dajejo človeku pravi občutek nikoli postaviti na kocko; največja nevarnost je – ne vrednosti. Samo preko pristnih medosebnih od- ljubiti.« (FT 92) Prav stik z resničnostjo je najboljša nosov je mogoče oblikovati kulturo srečanja, ki je preventiva proti raznim nevarnostim sodobnih edini pravi odgovor na nevarnost ideologij.

POD ČRTO Marijanišče V spominskih člankih o msgr. Francu Vončini je škofov vikar za Slovence g. Tone Bedenčič izrazil hva- ležnost slovenski salezijanski provinci za jamstva, ki jih je dala ob priliki obnovitvenih del v Marijanišču v začetku devetdesetih let. Ker so me nekateri spraševali, kaj to pomeni, odgovarjam. Kolikor mi je znano, sta bila vira financiranja obnove Marijanišča dva. Deželni odbor SSO je s sredstvi Urada za Slovence po svetu v začetku 90. let odločil, da podpre obnovo dveh dotrajanih infrastruktur: Katoliškega doma v Gorici in Marijanišča v Trstu; drugi in glavni vir pa je bila podpora Dežele Furlanije - Julijske krajine. Salezijanska provinca kot uporabnik prostorov je verjetno morala jamčiti za izvedbo del in za namen, za katerega so bila sredstva odobrena.

Marij Maver

MLADIKA 6-7 • 2021 | 33 EKOLOGIJA

ČEBELE SO VSE BOLJ OGROŽENE. V NEVARNOSTI PA JE CELO KRALJ ŽIVALI

H.J.

Tudi v tem pandemičnem času se okoljske Ob širokopoteznih načrtih pa, kot smo na tem pobude – če ne drugače preko spleta – vrstijo kot na mestu že zapisali, kratkomalo pozabljamo na tekočem traku. V zadnjem času je vprašanje delež- številne ukrepe, s katerimi bi lahko že takoj prispe- no vse večje pozornosti. Veliko je tudi mednarodnih vali k izboljšanju stanja. Mednarodni sklad za zašči- srečanj in sestankov, kot je na primer evropska kon- to narave WWF je sprožil pobudo preko telefonske ferenca o prilagajanju podnebnim spremembam aplikacije »Barrier tracker«, v okviru katere naj bi ECCA 2021. Prireditelji so od 25. maja do 10. junija do septembra pripravili seznam rek, ki jih ogrožajo pripravili niz devetih spletnih dogodkov na to temo. oziroma pogojujejo človeške dejavnosti. Kar zadeva 15. maja smo obeležili svetovni dan podnebnih Italijo, pri organizaciji ugotavljajo, da je samo še 40 sprememb. Različni mediji so ob tej priložnosti odstotkov rek v dobrem ekološkem stanju. To doka- ponovno ugotavljali, da so posledice segrevanja zuje, da se z odpravo storjenih napak zelo mudi. Po- planeta vse bolj očitne in da predstavljajo eno buda sodi v okvir kampanje sklada WWF z naslovom največjih groženj človeštvu. Če bi razmere ostale ReNature. Njen cilj je regeneracija okolja v prihod- vsaj take, kakršne so sedaj, bi lahko bilo stanje še njih desetih letih s konkretnimi posegi na teritoriju. sprejemljivo tudi za naše potomce. V nasprotnem Takšni prijemi so nujno potrebni. Sveta ne bomo slučaju pa bodo posledice nepredvidljive. rešili samo z aplikacijo ali všečkom na Facebooku. Nobenega dvoma ni več, da so podnebne spre- Treba si je tudi zavihati rokave in se lotiti dela. membe zelo konkretna grožnja. O tem pričajo ekstremni vremenski pojavi, silovite ujme, neobi- »Ne moremo vendar računati čajno hitro višanje ali nižanje temperatur. Režim padavin se spreminja, zime so krajše, naravne ka- samo na dolgoročne cilje. tastrofe so vse pogostejše. Mi pa še dalje plešemo na potapljajoči se ladji. Mnogi polagajo upanje Začeti je treba takoj in leto za v načrte z velikanskimi naložbami, kakršne na letom zniževati škodljive izpuste.« primer sedaj obljublja Evropska unija. Švedska okoljevarstvena aktivistka Greta Thunberg je sicer ocenila, da evropske napovedi o izničenju škodlji- vih izpustov do leta 2050 ne predstavljajo načrta, pač pa predajo. Ne moremo vendar računati samo na dolgoročne cilje. Začeti je treba takoj in leto za letom zniževati škodljive izpuste, je opozorila. Celo v času pandemije, ko je več držav zaradi restriktivnih ukrepov obstalo, se koncentracije ogljikovega dioksida niso znižale, pač pa so se celo zvišale. Cilj, da bi globalno rast temperature (glede na predindustrijsko dobo) omejili na 1,5 stopinje Celzija, se torej vse bolj oddaljuje, še zlasti sedaj, ko svetovno gospodarstvo spet »segreva motorje« za ponovni zagon.

34 | MLADIKA 6-7 • 2021 EKOLOGIJA

Zdravje rek je temeljnega pomena »Na dan so spet prišli zelo za kljubovanje uničujočim posledicam podnebnih sprememb, med drugim zaskrbljujoči podatki. V zadnjih opozarja WWF. S tem bomo tudi pre- letih smo namreč priča odmiranju prečili katastrofalne poplave in reševali življenja. Zlasti v zadnjem času doživlja­ čebel in drugih opraševalcev.« mo mešanico različnih pojavov – od daljših sušnih do neverjetno deževnih za cvetom … Kot kaže, pa plodovi še obdobij. Reke, ki so ujete v cement ali ki zdaleč niso tako kakovostni kot tisti, ki so jim postavili katerokoli oviro, začno so sad naravnega postopka. S pomanj­ ob prvem hujšem nalivu poplavljati. kanjem čebel se vse bolj soočamo tudi v Do tega pojava je v minulih tednih in Evropi in ZDA. mesecih prišlo že večkat tudi v Italiji ter Čebele morajo zasedati častno mesto številnih evropskih državah. v vseh naših prizadevanjih za ohranjanje Slovenija je še posebno ponosna na okolja. Brez čebel bi bila sploh ogrožena svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo naša prehrana. Varnost preskrbe s hrano 20. maja. Generalna skupščina Združe- namreč ni nekaj samoposebiumevnega. nih narodov je namreč ta dan s posebno Na raznih spletnih srečanjih so pouda- resolucijo decembra 2017 razglasila rili, da bodo v okrevanju po pandemiji prav na pobudo Slovenije. Datum 20. prav opraševalci odigrali temeljno vlogo. maja so izbrali zato, ker se je na ta dan In če jih bo vse manj, nam tudi na tem leta 1734 rodil pionir sodobnega čebe- področju grozi katastrofa. larstva Anton Janša. Povsem jasno postaja, da si bomo Geslo četrtega mednarodnega dneva prihodnost lahko zagotovili edinole je bilo Angažirajte se: graditev novih s trajnostno kmetijsko proizvodnjo temeljev za čebele. Na dan so spet prišli oziroma s prehranskimi sistemi, ki bodo zelo zaskrbljujoči podatki. V zadnjih letih odpornejši na krize in tudi druge izzive. smo namreč priča odmiranju čebel in Isto seveda velja za industrijsko proiz­ drugih opraševalcev. Nekateri izvedenci vodnjo. Sedanji gospodarski sistem, ugotavljajo, da jih je za skoraj 70 odstot- ki je svet pripeljal do roba prepada, kov manj. Njihov obstoj ni samoume- namreč ni več vzdržen. Trenutno pa ven. Zaradi onesnaženja, strupov, ki jih kaže, da ga hočemo z novimi naložbami uporabljamo v kmetijske in druge na- in načrti za gospodarsko okrevanje le še mene, in krčenja zelenih površin je čebel okrepiti … Vse premalo se zavedamo, vse manj. To se dogaja po vsem svetu. S kako dragocen in pomemben je dopri- tem pojavom se med drugim soočajo na nos slehernega posameznika. Milijarde Kitajskem, kjer uvajajo celo ročno opra- vredni uradni načrti nam dajejo obču- ševanje. Ljudje s paličico oprašujejo cvet tek, da sami ne moremo veliko storiti,

MLADIKA 6-7 • 2021 | 35 EKOLOGIJA

saj so nove tehnologije nedosegljive, zaple- tene in strahovito drage. Veliko ljudi je danes prepričanih, da predstav­ljajo podnebne spremembe resno grožnjo. Nova ameriška administracija pod vodstvom predsednika Bidna je konec maja napovedala dodelitev milijarde dolarjev za pripravo na novo orkansko sezono in dru- ge, vse pogostejše, ekstremne vremenske ­pojave. Podnebne­ spremembe torej svet vse bolj drago stanejo. Še pred nedavnim so mnogi trdili, da je zmanjšanje onesnaževanja neizvedljivo, ker je sploh predrago in ker bi ogrozilo milijone delovnih mest. Resnica pa si vendarle počasi utira Pandemija pa je ogrozila tudi ta sistem. Zaradi pot. Postaja nam jasno, da bi zeleno gospodarstvo omejitev gibanja je po raziskavi, ki so jo opravili v lahko nudilo nova, veliko koristnejša delovna mes- devetnajstih afriških državah, turizem v teh narav- ta od tistih, ki so vezana na nebrzdano industrijsko nih rezervatih povsem zamrl. Finančne izgube so proizvodnjo. milijardne. To je seveda zelo negativno vplivalo Da so čebele ogrožene, žal, vemo že dolgo. Pravih tudi za zaposlitveno raven in osiromašilo krajevno ukrepov za izboljšanje stanja kljub temu do sedaj ni prebivalstvo, ki se s parki preživlja. bilo, če izvzamemo nekaj častnih izjem in projektov. Stanje so seveda takoj izkoristili krivolovci, ki so v manj zastraženih naravnih rezervatih spet začeli pobijati živali. Mednarodni sklad za »Mnoge vrste pa so na rob izumrtja zaščito narave WWF z območja Soknot, ki se potisnili divji lovci. Gre za krvavo nahaja med Kenijo in Tanzanijo in je strateške- ga pomena za ohranjanje levov, ugotavlja, da industrijo, ki letno obrača okoli 10 je upad turizma na območju še poglobil krizo, milijard dolarjev posla.« ki je bila že občutena zaradi vse bolj vsilji- vega poseganja v okolje zaradi kmetijskih, industrijskih in drugih dejavnosti, ki so vezane Ogrožene pa so tudi številne druge živali. Po- na zaslužek. Prišli smo torej do take meje, da smo sredno ali neposredno gre večinoma za posledice ogrozili celo kralja živali. človekovih dejanj. Z divjim izkoriščanjem teritorija Za konec pa še tole. Mnogi izvedenci razmišljajo, krčimo življenjski prostor številnim vrstam. Vse kako bi lahko zmanjšali škodljive emisije. Berlinska manj divjih živali še živi na prostosti. Ostalo jih tehnična univerza je pri svojih izračunih s prstom je dobrih 30 odstotkov. Mnoge vrste pa so na rob pokazala ne le na uničujoče posledice intenzivne ži- izumrtja potisnili divji lovci. Gre za krvavo industri- vinoreje, pač pa tudi na hišne ljubljenčke. Ugotovili jo, ki letno obrača okoli 10 milijard dolarjev posla. so, da povprečen pes v svojem življenju izpusti 8,2 Krivolovci na primer na afriški celini pobijajo na tone ogljikovega dioksida v ozračje, kar je približno tisoče slonov, nosorogov (tudi črnih nosorogov, ki 630 kilogramov na leto. Ta številka po ugotovitvah predstavljajo eno najbolj ogroženih vrst), pa tudi okoljskih inženirjev ustreza izpustom avtomobilov goril in drugih živali. Mnoge najdejo zatočišče v in letal. V ta izračun je všteto vse: od hrane do nege naravnih rezervatih, ki jih je v Afriki veliko. Vsak in okoljevarstvenih posledic iztrebkov. Strokovnja- ima svoje posebnosti, značilnosti ter rastlinske in ki nam sicer ne svetujejo, naj se znebimo psov, pač živalske vrste, ki so značilne za različna območja. pa, naj raje izbiramo manjše. Ti naravni rezervati so torej izjemno dragoceni za Kaj pa bi, glede na te številke, lahko rekli o člo- ohranjanje avtohtone flore in favne. Čuvaji divjadi, veku? Planet je vse bolj obljuden, zaloge naravnih »rangerji«, si prizadevajo za ohranjanje naravnega virov se zmanjšujejo. Upamo seveda, da nihče na ravnovesja v teh parkih, ki se vzdržujejo z javnimi račun človeštva ne načrtuje kake drastične rešitve, sredstvi, predvsem pa s turizmom. o kateri nismo obveščeni …

36 | MLADIKA 6-7 • 2021 NAŠ UTRIP

»KAJTI BESEDA, TO JE TREBA VEDETI, JE ŽIVO BITJE.« (Victor Hugo)

75 let Radijskega odra

Maja Lapornik

17. julija 2021 praznuje Radijski bil je slavist, gledališki kritik in igralec oder 75-letnico svojega neprekinjenega ter bivši član radijske igralske skupine umetniškega delovanja. Prva radijska Radia Ljubljana. Šlo mu je za nekaj več, igra je šla namreč v eter 17. julija 1946 še za nekaj drugega: preko tega po- po radijskih valovih tržaške radijske sebnega umetniškega žanra – radijske postaje Radio Trst II., v živo! Od tedaj se igre, ki veliki in raznoliki svet svetovne ta umetniška pot, ki zori na osi igralec gledališke umetnosti dopolnjuje s svojo – beseda, zvok, mikrofon – radio – po- zelo posebno umetniško identiteto, Skupina igralcev slušalec, ni nikoli prekinila, ampak se je iskati, ustvarjati in posredovati ljubezen Radijskega odra v do velike literature, ki je kot taka nemin- snemalnem studiju: stalno razvijala, spreminjala in ob tem stojijo (z leve proti omamljala vrsto generacij igralcev, re- ljiva nosilka idealov osebne in kolek- desni) Marino Mah- žiserjev, piscev, dramaturgov in seveda tivne svobode, ljubezni, lepote, ob tem ne, Ludvik Klakočer, številnih poslušalcev. pa tudi nujnega soočenja s temeljnimi Ivan Artač, Saša Martelanc, Livij Va- Skupino je leta 1946 ustanovil režiser vprašanji človekovega bitja in bivanja. lenčič, Joško Gerdol, in igralec Jože Peterlin, ta daljnovidni in To osnovno, a večplastno umetniško Jože Peterlin, Aldo izobraženi entuziast, ki je predobro ra- poslanstvo je Radijski oder ohranil, Stefančič, Marjan Slokar, Franc Mljač, zumel potrebe skupnosti in stisko jezika poglabljal in utrjeval vse do danes. Martin Globočnik od gorja zgodovine potlačenega človeka Prva predvajana radijska igra na sve- in Drago Petkov- na najzahodnejšem robu slovenskega tu je bilo dramatizirano delo angleškega šek; sedijo (z leve proti desni) Marjana prostora. Temu človeku je bilo treba avtorja Richarda Hughesa Nevarnost. Prepeluh, Marjuča vrniti slovensko besedo, ki bi bila izraz Na valovih londonskega radia BBC je Offizia, Stana Kopi- njegove zgodovinske izkušnje in podoba bila na sporedu 15. januarja 1924. Prva tar, Adrijan Rustia, radijska igra na Radiu Ljubljana je bila Slavko Rebec, Lojzka njegove identitete, ter jo vgnesti v vso Lombar, Krasulja Si- njeno zvočno lepoto. Treba mu jo je bilo predvajana 25. decembra 1928, šlo je za moniti in Lea Pertot. ponuditi v vsej njeni večplastni sporočil- nosti, taki, ki zmore in hoče spregovoriti o najrazličnejših izkušnjah in stiskah, kot tudi o lepoti in o enkratnosti človekove življenjske izkušnje. Razumljivo je, da je Radijski oder na začetku svojega delo- vanja imel za enega glavnih ciljev to, da poslušalcem posreduje lepo, kultivira- no slovensko besedo, za katero so bili primorski Slovenci toliko let tako krvavo oropani. A Peterlinu, ki je bil ves predan in zavezan lepoti umetnosti, bi bilo to, četudi izjemno plemenito poslanstvo, bržčas skoraj premalo. Za tako odgovor- no poslanstvo je imel odlično podlago:

MLADIKA 6-7 • 2021 | 37 NAŠ UTRIP

stavčne poudarke, za pravilno intonacijo in ritem, pri režiserju pa za spretnega in tehnično osveščenega usklajevalca besed, zvokov in glasbe. Kje pa! Igra- lec pred mikrofonom je igralec par excellence, saj mora le preko besede ubesedovati in posredovati vsa svoja čustva, razpoloženja in misli. Like in njihove zgodbe lahko gradi le z besedo! Prav tako se tudi od radijskega režiserja nujno zahteva globoko poznavanje lite- rature in zgodovine, pa igralske tehnike in tehnike zvoka nasploh, ob tem tudi najširša kulturna razgledanost in zelo profilirana estetska govorica. Kot vsako umetniško snovanje sta tudi ustvarjanje pred mikrofonom in v režiji garaško in Med snemanjem v stari v živo izvedeno uprizoritev igre Petrčko- zelo zahtevno delo. Obenem pa seveda palači na trgu Oberdank ve poslednje sanje Pavla Golie. Po vojni (z leve proti desni): Vilko krasna izkušnja, ki človeka največkrat je Radio Ljubljana predvajal prvo izvirno Čekuta, Drago Petkovšek, priklene nase. Zora Bole, Jože Peterlin, radijsko igro na območju nekdanje 75 let: to je izjemno dolga doba, Mileva Boltar Ukmarjeva, Jugoslavije Strme stopnice 26. aprila Angel Prašelj, Martin ki dela iz skupine igralcev Radijskega 1949. Napisal jo je Fran Milčinski - Je- Globočnik, Slavko Rebec, odra, njegovih režiserjev, dramatikov Tonči Turk, Slava Mezgec, žek, režiral pa Mirč Kragelj, naš kasnejši in drugih sodelavcev izjemen umet- Stana Kopitar in skladatelj dolgoletni režiser. Prva radijska igra v Vilko Ukmar niški kolektiv. Poudariti je treba, da je izvedbi Radijskega odra pa je šla v eter ta umetniški kolektiv v veliki meri izraz Bralna vaja v sobi v prvem že 17. julija 1947. Tudi ta podatek doka- nadstropju sedanjega sedeža tukajšnjega prostora, kar je pomembno. RAI – Radia Trst A, kjer je zuje, kako hitro se je Radijski oder znal Število odigranih vlog, režiranih iger, Radijski oder dolga desetletja umestiti v tok povojnega umetniškega dramatiziranih in izvirnih dramskih be- domoval (z leve proti desni): ustvarjanja na področju radijske igre. Glavko Turk, Marija Mislej, sedil sega v več desettisoče, kar dela to Igralec pred mikrofonom, režiser Marjana Prepeluh, Angel umetniško skupino tudi na evropskem Prašelj, Matejka Maver, radijske igre – to niso lahke, tudi ne eno- nivoju za poseben kulturni unicum. V Ivan Makuc, Jože Peterlin, stavne naloge. Je pa ta umetniška pot Marij Maver, Lojzka Lombar, svoji repertoarni politiki je Radijski oder nekaj čudovitega. Moti se, kdor misli, da Franko Žerjal, Stana Kopitar, vedno posvečal veliko pozornost klasi- Marinka Theuerschuh in gre pri radijskem igralcu le za pravoreč- kom slovenske književnosti in sodobni Pavel Bajc. je, za njegovo izpiljeno dikcijo, za prave slovenski, kot tudi italijanski in svetovni dramatiki. V preteklosti je le-ta zaživela v obliki dramatiziranih radijskih iger, v zadnjih letih si pot vse bolj utirajo bralni roman oz. izvirne radijske igre. A Radijski oder ni le formalno usta- novljena umetniška skupina. Kot za vsako umetniško skupino tudi za nas velja, da je ob strokovni pripravljenosti in stalnem izobraževanju in rasti tako posameznika kot skupine eden izmed pogojev skupinskega umetniškega zorenja tudi globoka medsebojna povezanost: to so človeške vezi, iskre- ni prijateljski odnosi. Za take odnose smo bili pri Radijskem odru od vedno

38 | MLADIKA 6-7 • 2021 NAŠ UTRIP

Helena Pertot, Andrej Pisani, Mitja Peta- ros, Mojca Petaros, Anka Peterlin, Nikolaj Pintar, Marinka Počkaj, Aleksij Pregarc, Marjetica Puntar, Peter Raseni, Nadia Roncelli, Daniel Simonettig, Lučka Susič, Tomaž Susič, Sanja Vogrič in Franko Žer- jal ter tonska mojstra Samuel Simonovič in Andrej Babič. Še ena značilnost odlikuje to skupino v vsej njeni zgodovini: to je prepriča­ nje, da je dejanska medgeneracijskost dodana vrednost in bogastvo vsakega kolektiva. Pri Radijskem odru od ved- no namreč skupaj sodelujejo različne generacije – mladi in starejši skupaj. Mladi s svojim elanom, novostmi, ne- V studiu D tržaške nekako bogato obdarjeni. V vseh teh posrednostjo, starejši s svojim znanjem radijske postaje, v letih so skupino zaznamovali številni prvi vrsti (z leve pro- in izkušnjami. Oboji so drug drugemu ti desni): Matejka izjemni igralci, ki so ji s svojim glasom, z nezamenljivo potrebni. Maver, Lojzka Lom- izpiljenim govorom, s temperamentom Ustvarjanje, pisanje radijske igre, bar, Stana Kopitar, in z večplastno interpretacijsko občutlji­ inž. Boris Sancin igranje pred mikrofonom, za radio – te (odgovorni za vostjo dali izjemen doprinos. A ob tem umetniške zvrsti čas ni uničil, vsem čr- slovenske sporede) so se tudi znali trdno in močno vživeti v nogledim napovedim navkljub! Sporo- ter prof. Zorko Harej umetniški kolektiv; vsak je po svoje znal (referent program- čilnost besede ne bo zamrla. Naša prva skega odseka), Ma- in hotel skrbeti zanj. Do danes je z Ra- radijska igra je šla v eter v živo, saj takrat rinka Theuerschuh, dijskim odrom sodelovalo približno 250 ni bilo možnosti snemanja, ponavljanja, Jože Peterlin, Ma- igralcev. Njihovo delo ostaja, žal, velik in popravljanja – igralci so sinhrono, v živo rija Mislej, Franko Žerjal, Angel Prašelj tudi v našem prostoru premalo ovred- zaigrali pred svojo nevidno, a vedno in Marjana Prepe- noten zaklad. Ob igralcih je z Radijskim številno publiko. Koliko ljubkih anekdot luh; v drugi vrsti (z odrom sodelovalo ogromno eminentnih ima kronist tega obdobja na zalogi! V leve proti desni): Marij Maver, Ivo dramatikov, dramaturgov in režiserjev, kasnejših desetletjih je ekipa Radijske- Sosič, Sergij Pahor, tudi iz osrednjeslovenskega prostora, ga odra seveda šla v korak s časom: Silvan Kerševan, ter cela vrsta odličnih tonskih tehnikov. radijske igre smo snemali, zdaj že nekaj Boris Fabjan, Ivan Makuc, Marijan Ob ustanovitelju prof. Jožetu Peterlinu desetletij ne več v prostorih tržaške ra- Kravos, Igor Simo- sta v prvih letih skupino vodili in režirali dijske postaje, ampak v snemalnem stu- nič, Glavko Turk in tudi Stana Kopitar in Lojzka Lombar, diu na svojem sedežu. Zahteve montaže Pavel Bajc ob njiju so bili igralci Martin Globočnik, in celotne tehnične izvedbe so postajale Ludvik Klakočer, Slava Mezgec, Dušan vedno večje. Pred leti smo prešli na in Lea Pertot, Drago Petkovšek, Slavko digitalizacijo, kar je naši radijski igri še Rebec, Tonči Turk in drugi. Po smrti dodatno odprlo neslutene možnosti rea- Jožeta Peterlina je bila dolga desetletja lizacije zvočnih iger. Tehnika radiofonije steber skupine igralka, dramaturginja in se je v vseh teh desetletjih spreminjala, režiserka Marjana Prepeluh, ob njej Ma- in se še spreminja, ljudje so prihajali in tejka Maver in Glavko Turk, pa Marinka odhajali, a strast do igranja, vera v moč Theuerschuh, Pavle Bajc, Marjan Bajc, umetniške besede in ljubezen do te Ivan Makuc, Marija Mislej, Angel Prašelj, radijske družine so ostali. Jurij Slama, Ivo Sosič in drugi. V zadnjih desetletjih se je delovanje Danes so aktivni Julija Berdon, Ivan Radijskega odra obogatilo in razširilo: Buzečan, Kim Furlan, Maruška Guštin, skupina ne snema samo radijskih iger, Marjan Jevnikar, Marijan Kravos, Maja ampak se posveča tudi sinhroniza- Lapornik, Manica Maver, Mihela Offizia, ciji risank za najmlajše, ki lahko tako

MLADIKA 6-7 • 2021 | 39 NAŠ UTRIP

­priljubljenim televizijskim oddajam sle- dijo v slovenskem jeziku. Zelo bogato je tudi delovanje na umetniško-pedagoš­ kem področju: letos teče že 21. sezona Gledališkega vrtiljaka, s katerim Radijski oder otrokom in njihovim družinam ponuja ne le celoletni gledališki abon- ma, preko katerega otroci spoznavajo otroško gledališko produkcijo iz osred­ nje Slovenije, ampak tudi sam vsako leto realizira eno oz. dve otroški gledališki predstavi. Ob tem je pomembna Mala gledališka šola Matejke Peterlin, v kateri vsako leto nad 50 otrok spoznava prvine knjižnega govora in navdušeno odkriva skrivnosti odrskih desk. V zadnjih letih in osrednjeslovenskega prostora vselej December 2016. Sedijo v je Radijski oder tudi prevzel mentor- naletel na odličen odziv. Tudi s to pobu- prvi vrsti z leve proti desni: stvo marsikatere otroške in mladinske Ivan Makuc, Lučka Susič, do vzpodbuja nastajanje in rast sodobne Ivan Buzečan in Marjetica dramske skupine, da bi našim društvom slovenske dramatike, ki jo potem javno­ Puntar. V drugi vrsti z leve pomagal s svojo strokovnostjo. Prav tako sti predstavlja preko radijskih valov. proti desni: Marjan Jevnikar, za odrasle pogosto prireja Tečaj lepe go- Danijel Simonetig, Mitja 17. julij 1946, pozno popoldne: z Petaros, Manica Maver in vorice, ki se ga udeležujejo predstavniki umetniškim sporočilom v slovenskem Maja Lapornik. V tretji vrsti kulturnega, prosvetnega in političnega jeziku se prvič zaslišijo glasovi naših z leve proti desni: Tomaž življenja v zamejstvu. Novost zadnjih let Susič, Marko Kandut, igralcev. Mar vedo, da se bodo tega dne Marijan Kravos, Andrej so tudi Večeri zvočnega gledališča, ki jih podali na nesluteno dolgo, vznemirljivo Pisani, Peter Raseni, Anka Radjski oder prireja za najširšo publiko. in čudovito pot … po radijskih valovih? Peterlin in Tatjana Oletič Kravos. O svojem delu in o radijski igri nasploh Kdo ve. A ta pot traja. Zori še danes. je Radijski oder izdal tudi številne publi­ kacije: omenimo naj knjige Dvajset let Radijskega odra, Naš glas pri vas doma 1946–1996, 6 zapisanih trakov, Vse to je ena sama ljubezen. Pred leti je Radijski oder razpisal natečaj za izvirne otroške pravljice, ki je bil namenjen otrokom šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Sad tega projekta je knjiga V iskanju pravljic. O delovanju skupine priča tudi spletna stran www.radijskioder.com. V »covid-obdobju« prisilnega mrtvila je Radijski oder svoje poslušalce še do- datno nagovarjal s projektom Beseda ne zaspi in jim je preko svoje spletne strani vsak teden ponujal srečanja z literatu- Člani Radijskega odra so dolga leta pod imenom Slovenski oder ro. Redno prireja tudi natečaj za izvirno nastopali tudi na gledaliških deskah, tako tudi na znamenitih Taborih radijsko igro, ki je pri dramatikih našega na Repentabru. Leta 1953 so uprizorili igro Cvrček za pečjo.

RADIJSKI ODER VABI NA VEČER ZVOČNEGA GLEDALIŠČA 17. JULIJA 2021 OB 19.30 NA REPENTABRU.

40 | MLADIKA 6-7 • 2021 »Veliki dnevi prihajajo v našo deželo! Smo pripravljeni, bratje? Odpustimo si vsi vse, DRAGA kar je hudega med nami.« 2021 Franc Jeza (1936)

PROGRAM 56. ŠTUDIJSKIH DNEVOV DRAGA 2021 PETEK, 3. SEPTEMBRA 2021 l Ob 16.30: Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo Zakaj je za obstoj in aktivni razvoj vsake manjšine temeljnega pomena pridobitev zajamčenega zastopstva v zakonodajnih in politično-upravnih telesih države Okrogla miza: deželni svetnik Igor Gabrovec, parlamentarna zastopnica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, podpredsednica Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti Angelika Mlinar, senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, poslanka v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer in poslanec v slovenskem parlamentu Felice Žiža

SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 2021 l Ob 10. uri: DRAGA MLADIH Poklici bodočnosti in nove priložnosti: ob meji, v Sloveniji in v svetu Okrogla miza: minister Janez Cigler Kralj, astrofizičarka Dunja Fabjan, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič

l Ob 14.30: DRAGA MLADIH (delavnica – obvezna prijava) Študij, izobraževanje, izmenjave, strokovno usposabljanje in delovne izkušnje Državni sekretar Dejan Valentinčič

l Ob 16.30: Človek in narava: od sožitja h gospostvu in nazaj Premišljevanje filozofa in religiologa Filozof in pisatelj Marko Uršič, moderator Martin Brecelj

l Ob 18.30: SLOVENSKI KULTURNI KLUB Slovenija party – Mladi ob 30-letnici samostojne Slovenije Družabna prireditev s kulturnim programom za vse, ki nosijo Slovenijo v srcu

NEDELJA, 5. SEPTEMBRA 2021 l Ob 9. uri: sveta maša, somaševanje bo vodil nadškof Anton Stres

l Ob 10. uri: Med obrambo svojega in iskanjem skupnega Politika, ideologija, dialog skozi prizmo Frančiškove okrožnice Vsi smo bratje Sociolog Igor Bahovec, direktor Socialne akademije Matej Cepin, časnikarka Marjana Debevec in teolog Roman Globokar, moderator Tomaž Simčič

l Ob 15.30: SLOVESNA PODELITEV 10. PETERLINOVE NAGRADE

l Ob 16. uri: Minilo je 30 let … Pogled na Slovenijo 30 let po demokratizaciji in osamosvojitvi Upokojeni ljubljanski nadškof, filozof in teolog Anton Stres, moderator Ivo Jevnikar

Neposredni prenos študijskih dnevov bo na spletni strani www.draga-dsi.org in YouTube kanaluMLADIKA Draga 6-7 • 2021 streaming | 41 ANTENA

ŠKOF DR. MAKSIMILIJAN MATJAŽ ZDRAVKO INZKO ZAPUŠČA SARAJEVO Prof. Maksimilijana Matjaža (Črna, 1963), ki ga je Po 12 letih avstrijski diplomat, sicer predsednik papež imenoval za novega celjskega škofa, je 30. Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko maja v Gornjem Gradu posvetil apostolski nuncij v Inzko s 1. avgustom zapušča mesto visokega pred- Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. stavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Her- Ob tej priložnosti je bila na voljo najnovejša cegovini, ki bdi nad uveljavljanjem daytonskega knjiga dr. Matjaža, ki je bil doslej kot uveljavljen sporazuma in varnostjo ter stabilnostjo v državi. biblicist predstojnik katedre za Sv. pismo in judov­ Po dolgem usklajevanju in ob nasprotovanju stvo na Teološki fakulteti. Gre za enciklopedijo Iz Rusije je 27. maja Svet za uresničevanje miru v Besede, Biblični slovarček, ki jo je na 215 straneh iz- BiH imenoval za njegovega naslednika nekda- dala Družina. Spremni besedi sta napisala biblicista njega nemškega kmetijskega ministra Christiana koprski škof dr. Jurij Bizjak in dr. Samo Skralovnik. Schmidta.

KOČEVSKI ROG 2021 Pod Krenom v Kočevskem rogu je bila letošnja slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja 5. junija. Somaševanje v kapeli Božjega usmiljenja je vodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Anton Stres, ki je v pridigi obravnaval politično, moralno in versko razsež­ nost odnosa, ki ga imamo do žrtev pobojev, in proces sprave, ki zahteva privrženost resnici, pravico in odpuščanje. Slednje pa ne pomeni pomesti dogodke pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin, pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti. V kulturnem sporedu, ki ga je pripravila Nova Slovenska zaveza, je pel moški pevski zbor Prijatelji iz Šentvida pri Stični, kot solist pa Marko Fink. Letošnji govornik je bil predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin, ki je predstavil nespodbudni obračun odnosa in ukrepov države v 30 letih de- mokracije in samostojnosti glede žrtev revolucionarnega nasilja in storjenih zločinov ter krivic. Slovesnosti sta sledila tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša z več ministri. Venca v spomin na žrtve sta položila pred jamo v Macesnovi gorici, kjer leži glavnina sloven- skih roških žrtev in kjer je po obsežnih izkopih vse pripravljeno za ekshumacijo žrtev. Po slovesnosti Pod Krenom pa sta venca položila tudi v Smrečju pri Turjaku, kjer je bila v zadnjih dneh vojne pobita skupina eminentnih partizanskih zapornikov, ki so bili kasneje pokopani na Žalah v Ljubljani.

Nadškof msgr. Anton Stres; predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin (foto: Bogomir Štefanič, Družina)

42 | MLADIKA 6-7 • 2021 ANTENA

KNJIGA O SODELAVKI P. PLACIDA CORTESEJA ŽENSKE IN MEJE Časnikarka Cristina Sartori iz Padove je pri tamkajšnji založbi Messagge- Tržaška zgodovinar- ro izdala knjigo Maria Borgato: Ravensbrück, solo andata (Maria Borgato, ka dr. Marta Verginella, Ravensbrück, enosmerno). Gre za pripoved o sodelavki p. Placida Corte- ki predava na univerzi seja pri reševanju vojnih ujetnikov na begu in drugih preganjancev v času v Ljubljani in trenutno od italijanske kapitulacije 8. septembra 1943 do 13. marca 1944, ko so jo vodi tudi velik razisko- Nemci aretirali in po daljšem zaporu v Italiji poslali v taborišče v Ravens- valni projekt o usodi brücku, od koder se ni vrnila. Marie Borgato, rojene leta 1898 v Saonari pri žensk v povojnih obdob­ Padovi, zaradi telesne hibe niso sprejeli med uršulinke, zato je posvečeno jih na območju severo­ življenje živela v svetni ustanovi, v Družbi sv. Uršule. Zaradi zglednega vzhodnega Jadrana, je življenja so zanjo uvedli beatifikacijski postopek. pri založbi Manifestolibri Knjigi je napisala spremno besedo bivša poslanka, senatorka in mini- objavila svojevrsten strica Livia Turco kot predsednica Fundacije Nilde Jotti, ki se ukvarja z dnevnik iz časa pande- ženskim vprašanjem. mije s podatki in razmiš­ ljanji o sebi, družbi in lastni družini ter o vplivu meje na usode njenih PRAVICA DO GROBA članov Donne e confini Komisija Vlade Republike (Ženske in meje). Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ji predseduje dr. Jože Dežman, je pripravila 5. ŠPORT BREZ MEJA poročilo o svojem delu in ga obja- Slovenska olimpijska vila v obsežnem zborniku Pravica bakla, ki opravlja svojo do groba, Republika Slovenija in pot po vseh občinah v vojni grobovi, 5. poročilo. Sloveniji, je dvakrat pre- Knjigo je uredil Jože Dežman, koračila državno mejo na založila pa Družina. Primorskem in s tem po- Za uvodnimi besedami pred- udarila skupni slovenski sednika države Boruta Pahorja, prostor. Zamejski šport­ predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in obrambnega ministra niki so jo prvič pozdravili Mateja Tonina je v dveh delih skupno 14 prispevkov. in kratko prevzeli 6. maja V prvem delu so razprave o pravnem in dejanskem stanju vojnih na skupnem trgu Gorice grobov v Sloveniji in slovenskih grobov v tujini, o novi podatkovni in in Nove Gorice, 21. maja prostorski bazi vojnih grobov, o vojnih grobovih kot kulturni dedi- pa na Stadionu 1. maja v ščini, o navajanju grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne Trstu, kjer je dobrodošli- vojne Inštituta za novejšo zgodovino, o zapornikih in taboriščnikih v co med drugimi izrekel prvih letih po drugi svetovni vojni. predsednik Združenja V drugem delu so razmišljanje Pavla Jamnika, opis brezna pod slovenskih športnih druš­ Macesnovo gorico in arheološka ter antropološka poročila o eks- tev v Italiji Ivan Peterlin. humacijah in arheoloških raziskavah od leta 2018 dalje, zlasti glede Krožna kolesarska dir- Brezna 3 v Kočevskem rogu, Koščevega brezna in protitankovskega ka po Italiji ali 113. Giro jarka pri Mostecu. d’Italia pa je 23. maja Še pred uradno predstavitvijo so člani komisije 25. maja izročili opravil svojo 15. etapo zbornik predsedniku republike Borutu Pahorju. Dežman in kolegi so med Gradežem in Gorico. posebej predstavili predlog za nadaljevanje dela komisije, ko bo ta V Brdih so tekmovalci po načrtovani spremembi prenehala delovati, njene pristojnosti pa kar osemkrat prekora- bodo prešle na Sektor za vojne grobove v okviru Uprave za vojaško čili mejo in obiskali več dediščino na Ministrstvu za obrambo, ki je začel z delom 1. junija. krajev, tako tudi Štever- Vršilec dolžnosti generalnega direktorja URSVD je Rok Janez Šteblaj. jan in Oslavje v našem zamejstvu.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 43 ANTENA

UMRL JE ZDENKO ROT V Buenos Airesu je 30. aprila MARIJA POMAGAJ preminil Zdenko Rot, posled­ Na predvečer praznika Marije Pomočnice, za Slovence Marije nji domobranec v Slovenski Pomagaj, je osrednji mladinski odbor SFZ-SDO iz Buenos Airesa vasi ali Lanusu. Svoja mladost­ 23. maja po spletu predvajal video Večer pred praznikom Mari- na doživetja je popisal v dra- je Pomagaj. Molitve in prošnje mladih ter nagovor duhovnega gocenem dnevniku, ki je izšel voditelja Francija Cukjatija so se prepletali s slikami in posnetki leta 2010 pri založbi Modrijan vsakoletnega majskega romanja Slovencev v Marijino svetišče v v Ljubljani pod naslovom Leta Lujanu, ki je zaradi pandemije že drugič odpadlo v običajni obli- izgubljene mladosti, Dnevnik ki. Na ogled je na spletu (https://youtu.be/oqIK9E-tnSg). 1942–1948. Istega dne je bil delno v prisotnosti, delno pa po spletu in Avtor se je rodil 22. avgusta Radiu Ognjišče Večer slovenskih krščanskih izročil v Marijinem 1925 v Rakitni. Dnevnik, ki svetišču na Brezjah. Rožni venec in somaševanje je vodil mari- ga je pisal s presledki in ne borski nadškof Alojzij Cvikl. Gre za pobudo, s katero so leta 1977 vedno enako podrobno, ved­ začeli rojaki v ZDA, ki so se avgusta 1976 zbrali na evharističnem no pa iskreno, se začenja 5. kongresu v Filadelfiji. Tam so sklenili, da bodo vsako leto 23. julija 1942. Takrat so partizani maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj, v svojih domovih mobilizirali domačine, da so prižgali sveče ter večer preživeli v molitvi in pogovoru o tem, kar raztovorili železniški voz, ki je nas je v verskem, kulturnem in narodnem smislu oblikovalo skozi dospel iz Ljubljane poln do- stoletja. Povabili so Slovence v domovini in rojake po svetu, da se brin in se »znašel« na nekem jim pridružijo. Na ta dan se vrši tudi vsakoletno romanje sodelav- stranskem tiru. Decembra cev, prijateljev in poslušalcev 1943 je v Ljubljani stopil med Radia Ognjišče k Mariji Poma- domobrance in bil dodeljen gaj na Brezje. 27. četi, ki se je borila na Do- Ob Mariji pri Gospe Sveti na lenjskem. Marca 1945 pa ga Koroškem pa se je v nedeljo, najdemo kot policista primor- 30. maja, obnovil že tradicio- skih domobrancev na območ­ nalni Slovenski dan ob koncu ju Postojne. Konec aprila sledi šmarnic, pa čeprav z omejitvami umik prek Vipavske doline, zaradi pandemije, ki je lani pre- Gorice in Soče. Popisana prečila srečanje. S Slovenskimi sta tudi spopada, v katera šmarnicami pri Gospe Sveti so se vpletli pri Gradišču in so začeli leta 1988. Tokrat je sta terjala življenja poveljni- dopoldne maševal prof. Janez ka XXXI. divizije 9. korpusa Juhant, popoldne so sledili kon- Evgena Matejke - Pemca ter še cert duhovnih pesmi v izvedbi dveh partizanov, a tudi dveh različnih skupin in šmarnice Britancev. Avtor sicer dogod- s celovškim škofom Jožetom ke postavja v 2. maj in navaja Marketzem, ki je prisotnim in zgrešeno ime partizanskega povezanim po spletu podal tudi komandanta. Podoba slovenskega romanja v globoko razmišljanje. Lujan iz prejšnjih let Sledita življenje v vojaških taboriščih v Italiji in služba pri Britancih v Rimu do odhoda 30. junija 1947 iz Neaplja proti PESNIŠKE STOPINJE AMBROŽA KODELJE Buenos Airesu. Vse redkejši, Župnik v Doberdobu Ambrož Kodelja je v samozaložbi izdal novo tudi razočarani zapisi o vživlja- pesniško zbirko. Poezije spremljajo prevodi v italijanščino Jolke Milič in nju v novo okolje se končujejo ilustracije Krištofa Zupeta. Spremno besedo je prispevala jezikoslovka 24. decembra 1948. Pozneje si Ivanka Šircelj-Žnidaršič (v knjižici ji je tiskarski škrat sicer spremenil je ustvaril veliko družino v Slo- priimek). Zbirka Stopinje, Pesmi – Impronte, Poesie želi biti tudi poklon venski vasi in delal v steklarni. rajni vsestranski kulturni delavki Jolki Milič. Æ

44 | MLADIKA 6-7 • 2021 ANTENA

Æ SKAVTI V SLOVENIJI MINISTRICA HELENA JAKLITSCH V ZAMEJSTVU Združenje slovenskih katoliških Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena skavtinj in skavtov, ki je imelo usta- Jaklitsch je bila v zadnjem obdobju nekajkrat med Slovenci novni občni zbor leta 1990, je začelo v Italiji. zidati skavtsko hišo v Štepanji vasi v Tako je 15. maja v Števerjanu obiskala županstvo ter člane ljubljanski okolici. Temeljni kamen je občinskega sveta z županjo Franko Padovan na čelu, nakar je 17. maja blagoslovil ljubljanski nad- sodelovala pri predstavitvi knjige Marjana Drufovke V samo- škof Stanislav Zore. Danes je članic stojnosti je moč, o kateri smo že poročali. Nekaj dni zatem, 18. in članov 5.500, stegov je skoraj 70, maja, je obiskala Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, si ogle- voditeljev okoli 1.000, duhovnih vodij dala opravljena obnovitvena dela ter se srečala s predstavniki okoli 100. ustanov in društev, ki delujejo v njem. Zamejski skavtizem bo jeseni V Trstu je bila 31. maja, ko je na liceju Prešeren sodelovala obhajal 70-letnico. Oktobra 1951 pri srečanju ob 30-letnici slovenske neodvisnosti, nato je obi- je nastala prva fantovska skupina skala uredništvo Primorskega dnevnika (6. junija je list objavil v ­tržaškem predmestju Škedenj. obsežen intervju z njo), srečala se je še s slovensko senatorko Slovenske skavte in skavtinje na Demokratske stranke Tatjano Rojc in obiskala tržaško Občino, Tržaškem in Goriškem od leta 1976 kjer je imela razgovore s predsednikom občinskega sveta, povezuje Slovenska zamejska skavt- županom Dipiazzo in pa slovenskimi izvoljenimi predstavniki v ska organizacija. občinskem in rajonskih svetih.

CANKARJEVA NAGRADA KNJIGA O ANTONU DROBNIČU Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo v letu 2020 je V prejšnji številki 30. maja na Vrhniki prejel Gašper Mladike je bilo v obeh Kralj za roman Škrbine. Nagrado nekrologih, posve- so leta 2019 ustanovili Slovenski čenih prof. Francetu center PEN, Slovenska akademija Piberniku, zapisano, znanosti in umetnosti, ZRC SAZU in da ni dočakal objave Občina Vrhnika. Komisiji, ki jo po- svoje knjige – in- deljuje, predseduje tržaški slavist tervjuja z Antonom Ivan Verč. Drobničem. Podobno kot je to bil storil s pisateljem Zorkom PASIJONSKI DONESKI Simčičem, se je tudi Ob 300-letnici Škofjeloškega pa- s prijateljem, mla- sijona je uredniški odbor, ki ga vodi doletnim političnim knjižničarka Helena Janežič, pripra- zapornikom, odvetni- vil 16. zbornik Pasijonski doneski kom, prvim general- 2021. Izdala sta ga Muzejsko društvo nim javnim tožilcem Škofja Loka in Kulturno-zgodo- v neodvisni Sloveniji, vinsko društvo Lonka Stara Loka, soustanoviteljem in prvim predsednikom Nove Slovenske založila pa Občina Škofja Loka. zaveze Antonom Drobničem tako pogovarjal o njegovem Zelo bogato ilustrirana in doku- življenju, vojni in revoluciji, pogledih na preteklost in mentirana knjiga na 280 straneh sedanjost, da je nastala knjiga. Zdaj pa je izšla pri Druži- prinaša celo vrsto razprav, člankov ni z naslovom Anton Drobnič, Mož neuklonljivih ramen, in umetniških podob v zvezi s ško- Pogovor s Francetom Pibernikom. fjeloškim pasijonom, Škofjo Loko Spremni besedi sta prispevala bivša generalna javna in okolico, pasijonskimi predsta- tožilka in ministrica Barbara Brezigar ter njegov naslednik vami ter njihovimi zgodovinskimi, kot predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. teološkimi ter umetniškimi raz­ sežnostmi.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 45 ANTENA

NAGRADA KLIO Zveza zgodovinskih društev Slove- UMRL JE PISATELJ PAOLO MAURENSIG nije je 26. maja po spletu razglasila V bolnišnici v Vidmu prejemnike nagrade Klio za naj- je 29. maja umrl znani boljšo zgodovinsko študijo, in sicer italijanski pisatelj slo- za leti 2018 in 2019, ter dobitnika venskega rodu Paolo priznanja Ervina Dolenca za najboljši Maurensig. Rodil se je v prvenec s področja zgodovinopisja. Gorici 26. marca 1943. Letošnji nagrajenci Klio so Pe- Prva dva razreda je tra Svoljšak in Gregor Antoličič za obiskoval na italijanski delo Leta strahote, Slovenci in prva osnovni šoli, nato je svetovna vojna ter Jure Ramšak za nadaljeval šolanje v delo (Samo)upravljanje intelekta: slovenščini na osnovni družbena kritika v poznosocialistični in srednji šoli ter prvi Sloveniji. dve leti gimnazije. Spet vir: YouTube Priznanje Ervina Dolenca je dobil je prešel na italijansko David Petelin za delo Živeti v sociali- šolo in se kmalu preselil v Milan, nato v Genovo in konč- stični Ljubljani. no v okolico Vidma. Opravljal je zelo različne poklice in začel pisati v italijanščini. Leta 1993 je z objavo romana La variante di Lünenburg prodorno uspel, saj je doživel vrsto DIATONIČNA HARMONIKA 3 ponatisov in prevodov. V slovenščini je roman izšel leta Tržaški harmonikarski virtuoz in 2002 v prevodu Mojce Šaupel pod naslovom Lünenburška pedagog Zoran Lupinc je pri Studiu varianta. Pisatelj je nato objavil vrsto leposlovnih del, zad­ Zlati zvoki v Zagorju izdal še tretji nje bo izšlo posmrtno. V njih igrata pomembno vlogo šah zvezek svojega učbenika: Diatonična in glasba. Prejel je vrsto nagrad. harmonika 3, Začetna šola za diato- Maurensig je bil svojčas tudi odbornik za kulturo v vi- nično harmoniko. Nekdanji svetovni demski občinski upravi in predsednik Mittelfesta. prvak je prvi zvezek izdal leta 2003.

SLIKANICA URBARJI V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE OSAMOSVOJITEV Arhiv Republike Slovenije je 24. maja objavil na spletu 5. Med številnimi knjižnimi deli, in zadnji zvezek zbirke Vodnik po urbarjih Arhiva Republike ki so že izšli ali se napovedujejo Slovenije, ki je začela izhajati leta 2005. Pripravila ga je Lilijana ob 30-letnici neodvisne slovenske Žnidaršič Golec, ki je bila soavtorica tudi prejšnjih zvezkov. države, izstopa otroška slikanica Knjiga predstavlja 22 nanovo popisanih urbarjev, a tudi zbir Osamosvojitev (skoraj vse o poti k temeljnih podatkov o vseh 2313 urbarjih, štiftnih registrih in lastni državi). Napisala jo je višja kopijah urbarjev, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije in katerih kustosinja v Muzeju novejše zgodo- nadrobnejše popise vsebuje vseh pet zvezkov, kot tudi skupno vine Slovenije Nataša Strlič, ilu- osebno in krajevno kazalo. Do objave pridemo po tej povezavi: striral pa plodni ilustrator in slikar https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Zalozba/e- Damijan Stepančič. -publikacije/Vod­nik-po-urbarjih-5.pdf

DVE ZGODOVINSKI RAZISKAVI O TRSTU IN SLOVENSKI MANJŠINI Tržaški zgodovinar Štefan Čok je pri založbi Aracne v Rimu na 246 straneh objavil monografijo L’occasione mancata, PCI e minoranza slovena fra legge di tutela e trattato di Osimo 1970-1980 (Zamuje- na priložnost, KPI in slovenska manjšina med zaščitnim zakonom in Osimskimi sporazumi, 1970–1980). Uvod­no besedo ji je napisal prof. Jože Pirjevec. Pri založbi Il Mulino v Bologni pa je raziskovalec na tržaški univerzi Federico Tenca Montini na 320 straneh objavil monografijo La Jugoslavia e la questione di Trieste, 1945-1954 (Jugoslavija in tržaško vprašanje, 1945–1954), ki upošteva zlasti arhivske vire iz nekdanje Jugoslavije.

46 | MLADIKA 6-7 • 2021 ANTENA

STO LET ODDELKA ZA ZGODOVINO IN NADŠKOF JURKOVIČ ZANIMIVI DROBCI O PROF. METODU MIKUŽU NUNCIJ V KANADI Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljub­ Papež Frančišek je 5. junija ime- ljani je 24. maja po spletu premierno predvajal dokumentarni noval slovenskega vatikanskega film ob svoji stoletnici, ki je na ogled na njegovem kanalu diplomata nadškofa Ivana Jurkoviča ­YouTube (https://www.youtube.com/channel/UCK_EODBo- za apostolskega nuncija v Kanadi. KSJsi9LA7iE_T1A). Za scenarij in režijo so v lastni produkciji Zadnjih pet let je bil stalni opazovalec sicer že lani poskrbeli tamkajšnji predavatelji Žiga Zwitter, Svetega sedeža pri uradih Združenih Bojan Balkovec in Božidar J. Flajšman, filmu pa so dali naslov narodov, Svetovne trgovinske organi- Smisel je razumevanje zgodovine. zacije in ostalih mednarodnih organi- Osrednji pripovedovalec, zaslužni prof. dr. Ignacij Voje, je zacij v Ženevi. Še prej je bil apostolski natresel tudi nekaj zanimivosti o prof. Metodu Mikužu, ki je bil nuncij v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji, prej v duhovniški službi, med vojno verski referent pri parti- Uzbekistanu in visok uradnik na nun- zanskem Glavnem štabu, nato profesor zgodovine. ciaturah v Rusiji, Kolumbiji in Južni Svojim študentom je o pisatelju Narteju Velikonji, ki je bil Koreji, kjer je začel cerkveno diplo- leta 1945 obsojen na smrt in ustreljen, na seminarju dejal, matsko pot leta 1984, ter na samem da po mednarodnem pravu človek, ki je pisatelj, oče številne Državnem tajništvu v Rimu. družine in invalid, ne bi smel biti obsojen na smrt. Na njegova Msgr. dr. Ivan Jurkovič, ki se je rodil predavanja in seminarje, kjer so se vsi poznali, so prihajali 10. junija 1952 v Kočevju, je diplomi- tudi neznanci, ki jih je očitno pošiljala policija. Enega je Mikuž ral na Teološki fakulteti v Ljubljani, povabil v kabinet in nadrl ter mu naročil, naj »notranjikom« nato je doktoriral iz cerkvenega prava pove, naj vsaj ne pošiljajo tujcev, saj so takoj opazni. Zasl. na Lateranski univerzi in diplomi- prof. dr. Miroslav Stiplovšek je v filmu ob tem dodal, da so bili ral na Papeški cerkveni akademiji v kasneje pač posamezni študenti zadolženi, da poročajo. Rimu. V duhovnika je bil posvečen V veznem besedilu pa je bilo še povedano, da je prof. Mikuž leta 1977, v nadškofa (naslovnega) pa okoli leta 1950 priredil ekskurzijo na Kočevsko, ki je »vsebova- leta 2001, obakrat v Ljubljani. Bil je la oboje: tako ogled Baze 20 kot tudi enega od brezen, prizori- tudi univerzitetni profesor in napisal šča povojnih pobojev«. je več strokovnih knjig.

TRIJE GOVORI NA MALI GORI DVE BENEŠKI PESNIŠKI ZBIRKI Dopolniti moramo vest o spominski V zadnjih mesecih sta dve beneški pesnici izdali novi prireditvi društva Slovenski TIGR – 13. zbirki. maj, ki je bila 13. maja na Mali gori pri Margherita Trusgnach je pri Kulturnem društvu Ivan Ribnici ob 80-letnici spopada tigrovcev Trinko v Čedadu izdala narečno zbirko Same misli. Uvodne z italijanskim okupatorjem na zase- besede, ki so objavljene v slovenščini in italijanščini, je denem matičnem ozemlju Slovenije. napisal Maurizio Mattiuzza. Na sporedu so bili trije govori, ki so Antonella Bukovaz pa je pri založbi Miraggi v Turinu izdala jih imeli Vili Kovačič, Vitomir Gros in zbirko Casadolcecasa – Domljubidom. Poezije v italijanščini Borut Rutar. so vzporedno objavljene s slovenskimi prevodi več avtorjev.

NOVA LEPOSLOVNA KNJIGA IGORJA JOGANA Arhitekt in urbanist prof. Igor Jogan (roj. 1946 v Trstu), ki je do leta 2007 predaval prostorsko načrtova- nje in sorodne predmete na Arhitekturi v Benetkah, zdaj pa v bližnji Miri opravlja prosti poklic, je po števil- nih strokovnih delih pri založbi AssoBook v Padovi izdal svoj drugi roman v italijanskem jeziku, in sicer v knjižni in spletni izdaji. Lani je pri založbi Aporema Edizioni izdal roman Risalire (Vzpenjanje), tej knjigi pa je naslov Un weekend a Torcello (Konec tedna na Torcellu). Avtorju srečanje med zelo vernima poročenima homoseksualcema in klimatologom ter njegovo asistentko na otoku v beneški laguni nudi priložnost za razmišljanje o veri, znanosti, zapostavljanju, ekoloških grožnjah.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 47 ANTENA

POSLOVIL SE JE DR. MARKO KREMŽAR Tik pred oddajo te številke v tiskarno je 11. junija v Buenos Airesu preminil ekonomist, javni in kulturni delavec dr. Marko Kremžar. Rodil se je 17. aprila 1928 v Ljubljani: oče France je bil časni- kar in državni poslanec, leta 1943 so brata duhovnika Marijana v Srbiji umorili četniki, brat France pa je z najboljšim prijateljem Francetom Balantičem zgorel v domobranski postojanki v Graho- vem. Kasneje se je poročil s Pavlo, sestro še enega genialnega, a zamolčanega pesnika – Ivana Hribovška, in imel z njo pet oktrok. Sam se je kot mladoletni domobranec rešil po prisilnem vračanju iz Koroške, zaporih v Šentvidu in Ljubljani ter begu na Koroško. V Argentini se je izredno razdajal skupnosti. Ustanovil je Slo- venski srednješolski tečaj in bil dolgo njegov ravnatelj, profesor in avtor učbenikov. V letih 1984–90 je bil zadnji načelnik zdomske vir: Družina Slovenske ljudske stranke, nato nekaj let podpredsednik Sloven- skih krščanskih demokratov. Leta 1962 je izdal zbirko kratke proze Sivi dnevi. Sledila so številna druga dela, od leposlovno oblikovanih spominov, poezije in dramskih del do strokovnih knjig in esejev o gospodarstvu in družbenem nauku Cerkve. Leta 2009 je v Trstu prejel nagrado Vstajenje. K njegovemu liku se bomo obširneje še povrnili.

Maja Smotlak O črnem ptičku in beli ptičici Založba Fran, Celovec, 2021. Ilustrirala: Nana Homovec

Pri založbi Fran iz Celovca doma, zaradi neurja in močne burje, črni ptiček ne vidi je izšla knjižna novost literarne več svoje ljubljene bele ptičice, in se zato zelo prestraši. Nika Čok zgodovinarke, profesorice in Vse pa se dobro izteče … publicistke Maje Smotlak. Tokrat Pravljična mojstrovina Maje Smotlak O črnem ptičku

PREBRALI SO ZA VAS SO ZA PREBRALI gre za otroško slikanico O črnem ptičku in beli ptiči- in beli ptičici je oda ljubezni in vztrajnosti; od nje se ci. Pravljica pripoveduje o črnem, lahko mali bralci naučijo vztrajnosti radovednem ptičku, ki rad poletava pri uresničevanju svojih sanj, ciljev naokrog, in to v popolni svobo- in o pomembnosti ljubezni, kot di. Nekega jesenskega dne, med otroci pa imajo v pravljici posebno in letenjem, v krošnji drevesa zasliši pomembno vlogo. ščebet drugih ptičev, ki pravijo, da Pravljico Maje Smotlak, ki bo so se na oknu hiše nasproti drevesa v kratkem izšla tudi v italijanskem prikazale figure, ki so jih izdelale (Storia di unʼuccellino nero e di otroške roke. Otroci so magična unʼuccellina bianca, v avtoričinem bitja, polna čarobnosti, in vse, kar prevodu) in nemškem prevodu (Vom izdelajo njihove rokice, ima čudež- kleinen schwarzen Vogel mit der no moč in je namenjeno le redkim weiβen Vogelin, v prevodu založni- pticam. Ko se bo zgodila čarovnija, ka založbe Fran Franca Merkača), bo črni ptiček doživel nekaj lepega krasijo ilustracije Nane Homovec iz in nenavadnega. Ankarana. Črni ptiček zagleda belo ptičico Ob koncu slikanice se mali bralci in obstane kot vkopan, očaran je od lahko tudi preizkusijo v barvanju njene lepote. Zaljubi se vanjo. Nena- svojih najljubših junakov.

48 | MLADIKA 6-7 • 2021 LITERATURA

NAMESTO TVOJIH ROK Cikel pesmi je bil priporočen na 49. literarnem natečaju revije Mladika

Eva Kumperger

Nekatere ljubezni so pač takšne.

»Že nekaj časa Čestitam, ne verjamem več v Boga,« tudi sam si se znašel na seznamu pogrešanih mi je tiho priznala, »a včasih še vedno molim zate.« in naenkrat mora moje srce od zdaj naprej In niti tega ji ne morem dati. pogrešati dva.

Če bi znal, bi zanjo izumil časovni stroj, Včasih je med sončnim zahodom čeprav vem, lepše pogledati proti vzhodu, da bi z njim zbežala iz mojih grobih rok ker na koncu ostane nazaj v njegov topel objem le vprašanje, kdo bo dokazal komu, da mu je manj mar. pa tako rada sem počivala v tvojem naročju.

Mogoče pa so bile Nekatere pravljice potrebujejo žalostni konec, tvoje roke premajhne, da so sploh lahko berljive. da bi me lahko držale celo. Verjela je, da, tudi ko vse odide, ji vedno ostane še ona sama. Že barvna paleta je poznala najino usodo, A z leti je izpuhtela še ta. še preden sva se je zavedala midva. Tako je princeska ostala brez princa, konja, gradu in sebe. F Izkljuval bi te tvoje zelene oči, ker so včasih čisto preveč rjave. In ker so si v spomin vtisnile modrino mojih.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 49 LITERATURA

E In še vedno se ne morem odločiti, čeprav se te je ravno svet znebil prvi. kateri so hujši. Včasih bi te rada pogrešala So dnevi, bolj na glas, ko te pogrešam bolj, da bi vsaj svet opazil, kot bi smela, kako težko se te je znebiti,

in so dnevi, ko preprosto pozabim, pa ne moreš reči, da si obstajal, da ne vem ničesar o življenju.

Včasih jokam od sreče, tudi ko sem čisto sama. Takrat sem najsrečnejša.

Spodbudne novice iz Špetra in Žabnic V prejšnji številki Mladike (št. 5) smo daljšo poglobitev posvetili rabi slovenščine in slovenskega narečja v cerkvah videmske nadškofije od Kanalske doline do Rezije in Benečije. V zadnjih tednih je prišlo do nekaterih spodbudnih novosti, ki dopolnjujejo naš zapis. Začeli bomo v Špetru, kjer so 29. maja sprejeli novega župnika, ki odgovarja tudi za Arbeč, Brišče in Landar. 33-letni Alexandre Fontaine je rojen v Belgiji, ima furlanske korenine, v Furlaniji je tudi odraščal, med njegovimi profesorji je bil tudi msgr. Marino Qualizza. Na slovesni umestitveni maši v špetrski cerkvi ga je spremljal videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato, med bogoslužjem sta odmevali tudi slovenska beseda in pesem, novi župnik je pozdravil tudi po slovensko in prebral krajše razmišljanje. Nadškof pa je v svoji pridigi dejal, da je treba v Nadiških dolinah evangelij ozna­ njati tudi po slovensko, ker je to domači jezik. Fontaine je tudi potrdil, da sobotna slovenska sveta maša v Špetru ostaja. Naslednjo soboto, 5. junija, sta ravno med sobotno slovensko mašo dve deklici prejeli prvo sveto obhajilo. Gre za drugo skupino prvoobhajancev, ki obiskujejo dvojezično šolo in je po šolskem pou- ku sledila verskemu nauku v slovenskem jeziku. Skupina otrok je bila sicer večja, a se je med potjo razredčila, za njo pa naslednje leto prihaja nova skupina. Lani so morali zaradi nasprotovanja takrat- nega špetrskega župnika za obred poiskati zatočišče na Trčmunu, letos je prvo slovensko obhajilo uspelo v Špetru. Poglejmo v Kanalsko dolino. Na Svetih Višarjah se je zadnjo nedeljo v maju začela nova romarska sezona, ki se bo končala sredi septembra. V dolini pa so se v cerkev v Žabnicah vrnile slovenske pesmarice, rožni venec ponovno molijo tudi v sloven- skem jeziku, pri maši je očenaš ponovno dvojezičen. Razni posegi slovenskih pred- stavnikov, o katerih smo pisali tudi v zadnji številki Mladike in so imeli ta namen, da v cerkvah na tromeji ohranijo slovenščino med bogoslužjem, so obrodili sicer manj­ še, a vendar konkretne sadove. Glavno vprašanje, in sicer prisotnost slovenskega Videmski nadškof Mazzocato in novi špetrski župnik dušnega pastirja, pa ostaja še nerešeno. Alexandre Fontaine v Špetru 29. maja 2021 (vir: Dom)

50 | MLADIKA 6-7 • 2021 LITERATURA

ČE SLUČAJNO SANJAM, NE ME ZBUDITI Tretja nagrada za prozo na 49. literarnem natečaju revije Mladika

Petra Štern

Ura je že nekaj čez deveto, jutro je prijetno Ves ta čas mi v prsih odmeva in odzvanja mi­ hlad­no in na nebu se lovijo snežno bele meglice. sel: »Če slučajno sanjam, ne me zbuditi.« K licu si tiščim vročo skodelico kave, ki jo je moj Samo še pet minut. Samo še pet minut dirkanja zvesti soplezalec še rahlo zaspan skuhal na plin­ po travnikih. Samo še pet minut na vrhu in samo skem gorilniku (nekako ga vedno nosi s sabo, ne še pet minut na drugem raztežaju. Rada bi le še me vprašat zakaj). Kavo vpijam vase kot najljubšo pet minut s skodelico kave na rosni travi, le še pet pesem na razdraženo jutro, čeprav je za moj okus neskončnih minut v postelji, ki je ravno prav meh­ občutno premočna, a danes si zaželim prav takšne. ka in kjer nama je ravno prav toplo. Samo še pet Spremljam robove oblakov, kako se vrtinčijo in minut šepetanja pod rjuhami, ker naju tam nihče razblinjajo v prazen nič, medtem ko se njihovi ne sliši, ker naju samo tam nič in nihče ne more robovi prelivajo med sabo in iz nerazpoznavnih pregnati iz udobja nedolžnih pregreh in ker na­ oblik nastajajo podobe mojih najljubših živali. sploh nič na svetu ne prekaša nežnega poljuba na Pred mano se bohoti stena Velike Raduhe in skalne zaspano jutro. Samo še pet minut v brezčasnosti, razpoke naju skoraj dobesedno kličejo, da se poda­ samo pet. A velja? va v novo smer. Ko vsebina skodelice, ki mi tako Režim se kot zadeta, ko me gospa na delikatesi prijetno greje obraz, izgine v nič več tako prazen vsa naveličana že tretjič vpraša, kaj bi rada. Pre­ želodec, pregledava opremo, si okrcava nahrbtni­ dramim se in začutim, da me blagodejni občutek ke in že sva na poti proti steni. Smer bi se mi na gorskega razvajanja niti v mestu ne more kar tako navaden dan zdela precej dolga, a občutek imam, zapustiti, zato se ji opravičim in naročim deset dek kot da že po samo nekaj odločnih: »Mam te!« in: zelenjavne poli salame. Ko s polno vrečko hrane »Plezam!« sediva na vrhu zraven cepina, ki služi zapuščam trgovino, se zavem, da sem izbrala naj­ kot odlična opora utrujenemu hrbtu. Jesenski veter lepšo pot v življenju. Zazrem se v nebo in z vsem naju rahlo, a vztrajno boža po obrazu, zato se privi­ srcem prosim bogove: »Če slučajno sanjam, pro­ jem še bližje v njegovo naročje in mu stisnem čo­ sim, ne me zbuditi.« kolado v premraženo dlan. Nasmeji se, me poljubi na čelo in me tesno privije k sebi, kot da bi želel ¯ zajeti vso moje bitje v prostor med rokami in svo­ jim trupom. Okrog naju plešejo planinske kavke Po mesecih agonije in mukotrpnih noči med in naju z nedolžnimi pogledi prosjačijo­ za zadnje knjižnimi policami zdaj končno nasmejana do koščke razpadajočega sendviča, ki bi ga tudi mi­ ušes in z diplomo v roki po varianti Stanetove pri­ dva najraje v enem kosu zbasala vase. Vseeno ga plezava na vrh in si kot zmagovalca na največji odstopiva lačnim kljunčkom, ker so nama v kočni tekmi sveta teatralno planeva v objem. Kosi na­ fazi le dovolili varen vzpon po njihovi dnevni sobi. politank dobesedno frčijo v kljune lačnih kavk, Zdi se le trenutek v večnosti, pa že letiva po trav­ saj si tudi one lastijo zasluge k uspehu. V dolini natem pobočju proti dolini in vneto razglabljava­ sva vse prehitro in točaj nama že kar na začetku o ruskih ujetnikih, ki so si nekoč utirali pot proti postavlja ‚ta težka‘ življenjska vprašanja: »Šnops vrhu, o škratih, ki se skrivajo v luknjah med skala­ al borovničke?« Za sekundo se spogledava, in ker mi, o gozdnih vilah, ki bodo čez tri tedne ponovno ne preneseva kompliciranja, v duhu arhi-biološke imele srečanje na Lanežu, in Nikrmani, ki nama zmage naročiva oboje. Na dušek poskrbiva za vse to omogoča. zdravje, medtem ko naju kravje občinstvo nekam

MLADIKA 6-7 • 2021 | 51 LITERATURA

zaskrbljeno opazuje preko pašnika. Danes sva ne­ medtem ko tudi sama tonem v zaslužen sen. Vidim premagljiva. Pa na zdravje! neudobne bivake na hladnih policah, vidim stopinje v snegu in metre vrvi, ki si utirajo pot po grebenu ¯ Pece. Vidim nerodne poskuse turne smuke, vidim drgetanje rok, ki odločno zapičijo cepin v ledeno »Kje si?« me vprašaš, ko odsotno zrem med vre­ podlago. Vidim nervozo v očeh zaskrbljenega in­ če krompirja, ti pa mi razlagaš o prazni gumi, ki te štruktorja, ko prvič sama postavljam štant, in po­ je stala celega dopoldneva in cele kile živcev. »Kje nos, ko ugotovi, da so vse vrvi varno skombinirane si?« se vprašam, ko končno slišim, da se pogovar­ z matičarko. Vidim majhne nožice, kako bose rijejo jaš z mano. Kje sploh sem za hudiča? Najela sem po sveže okopanem vrtu. Vidim tri nasmejane par­ si trosobno stanovanje s pogledom na računalnik, tizane, ki se s storži lovijo po strmem gozdnatem nekje na peti ulici mojih kognitivnih girusov. Leb­ pobočju. Vidim majhne solze na utrujenem licu in dim nad tlemi in vse počnem blazno hitro in ne za­ majhne blatne prstke, ki jih poskušajo neopazno znavam prostora okrog sebe, ker prostor zdaj ni več skriti pred mimoidočimi gobarji. Vidim kupe knjig, del mene, ker sem tako prekleto daleč stran. Kar razmetanih po hiši; vse od Kugyjevih plezalnih naenkrat sem zapustila ta svet, ker ga danes pač ne priročnikov in skandinavskih kriminalk do Grim­ razumem in je trosobno stanovanje s pogledom na movih pravljic, zaradi katerih zvečer vsi lažje zati­ računalnik trenutno veliko bolj logično kot življe­ snemo oči. Vidim smeh in solze, veselje in žalost, nje, ki se vleče in zapira in neprestano spreminja in skrb in neomajno zaupanje, zvezdne noči in neviht­ postaja vedno bolj čudaško. Vse vidim nenormalno no neurje. Vidim življenje, o katerem vsak dan po jasno, pa čeprav me od resničnosti loči gosta tan­ tihem sanjam, prav tisto, h kateremu stremi vsaka čica megle in sem nasploh vsa zarošena in mi kri moja celica, od kar sem se odločila, da vendar še blazno hitro vihra po telesu. »Kje si?« me vprašaš enkrat poskusim. Vse se zdi tako naravno. Tako zdaj že tretjič in ugotovim, da še vedno nisem spre­ lahkotno zgleda svet, ko za trenutek priprem veke. govorila niti besede in da ti ne veš za moje novo trosobno stanovanje s pogledom na računalnik in ¯ ne veš za meglo in kri in ti nasploh ni nič jasno, ker sem že pol ure tiho in zrem med vreče krompirja. V Tipkovnica utrujeno ječi pod težo obupanih roke mi porineš skodelico baldrijanovega čaja, me prstov, ekran pa ves onemogel odpira članek za poljubiš na čelo in greš še enkrat preverit, če je vse člankom. Procesor žveči ukaze in odkriva boleče v redu z gumo in če imaš še sploh kaj živcev ali si resnice. Zaman išče žarek upanja, ki ga ni in ni od že vse porabil in boš zdaj pač primoran shajati brez nikoder, ker bi bilo to vsekakor preveč enostavno. njih. »Kje si?« si zapišem v beležko in bruham be­ Pod rdečimi očmi imam kilometre podočnjakov, sede med zlizane platnice in pijem baldrijanov čaj, spim občutno premalo in pijem ubijalske količine ki ga imam od vseh najraje in se zato začenjam po­ kave. Vsaka naslednja skodelica je odurnejša od slavljati od novega trosobnega stanovanja s pogle­ prejšnje, vendar je to edino, kar me trenutno še dom na računalnik in končno spet odgrnem meglo drži pokonci. V upanju, da bo okus nekoč spet tako in se kri umiri in spet slišim tvoj prelepi glas, ki se prijeten, kot je bil pred letom dni, si mrzlično do­ krega s pnevmatiko in išče živce, ki so se izgubili livam novih požirkov. Berem o negostoljubni ma­ na obvoznici. ternici, počasnih spermijih, mesečnih ciklusih in »Naj vas ne skrbi, gospodična, vse bo še v redu.« luščenju sluznice ob določenih dneh lunine mene. Sem v ordinaciji svojega novega ginekologa, ki Rišem križce v koledarju, si merim temperaturo, me poskuša prepričati, da splav ni nič kaj takega in kuham čarobne zvarke in poskušam ostati vsaj na da nama bo naslednjič sigurno uspelo. Brez dvo­ videz mirna, ko me vprašajo, zakaj sva še sama, in ma, vsekakor. me opominjajo, da bo zdaj pa že počasi čas in da bo biološka ura kaj hitro odbila polnoč. Razganja ¯ med od dvomov in lažnega optimizma. Edino, kar me še ohranja pri pameti, so njegove oguljene šale V glavi se mi vrtijo razni prizori srečne prihod­ in čokolada za devetinosemdeset centov iz vaške nosti. Vidim majhno štručko, ki mi spi v naročju, štacune. Včasih si rečem, da bom vse pustila na in mladega očka, ki nasmejano škloca s kamero, miru in živela naprej in pozabila na praznino, ki

52 | MLADIKA 6-7 • 2021 LITERATURA

me ­počasi, a vztrajno razjeda od znotraj. Tu pa tam tri krasne in vsem zagotavljam, da boš naslednjič mi res uspe preboj iz vrtiljaka skrbi in takrat je vsaj vse to počel ti, ker mene bo danes raztrgalo. Kriv­ za nekaj ur sonce spet na nebu in članki sameva­ da za bolečino je seveda tvoja, ker si moški in imaš jo nekje med policami spletnih brskalnikov. Dr. napačne kromosome. Kar naenkrat pa je vsega ko­ Požrl je že dolgo med mojimi priljubljenimi stiki. nec. Babica mi v naročje položi nekaj majhnega Občutek imam, da se vedno bolj žalostno oglaša, in cvilečega, skrbno ovitega v bolnišnično rjuho. ko sprašujem po rezultatih in poročam o šesturni V trenutku je vse pozabljeno. Majhno nebogljeno zamudi menstruacije. Predpisuje mi počitka in me bit­je na mojih prsih je bilo vredno vsake neprespa­ preganja z računalnika, ker predobro pozna pasti ne noči, vseh muk, skrbi in živčnih zlomov. preveč obveščenih neplodnic. »Ne obupati, kar poskušajte naprej. Čim bolj ¯ sproščeno, ne smete se toliko obremenjevati. Stres bo vse skupaj samo še poslabšal.« Nekako mi uspe namestiti gorilnik na dokaj rav­ Zbudim se z glavo, prislonjeno ob kuhinjski no podlago in kar se da neslišno izbrskati skode­ pult. Vrat je ves trd in ječi od jeze. Presenečeno lico in vrečko s čajem. Ne da bi si opekla prste, se zavem, da mi je kljub neudobnemu prenočišču zanetim ogenj, pristavim skodelico na gorilnik in prijetno toplo, saj nekaj mehko objema moja rame­ s tihim vzdihljajem ugotovim, da sem pozabila na na. Pomanem si zaspance iz očesnih kotičkov in se vodo. Začnem pregledovati nahrbtnik, a bidona ni ozrem okrog sebe. Odeta sem v prešito odejo in na od nikoder. Le kam sem ga spravila? Saj vendar moji levi smrči moj neutrudljivi bojevnik in s sla­ mora biti tu nekje. Ko se že rahlo panično oziram povi sline utaplja plezalni vodniček. Previdno ga okrog sebe, ga vendar le zagledam. Moj bleščeče pobožam po laseh in ogrnem z odejo, vodniček pa modri bidon varno počiva pod glavo utrujenega so­ rešim pred utopitvijo. Pogledam, kaj piše na pre­ plezalca, ki si je, kot kaže, namesto vzglavnika pod močeni strani. Na sliki se bohoti snežno bela stena zatilje stlačil prav vse, kar mu je prišlo pod roke. Vipavskega plezališča, sektorji z najbolj zanimivi Slečem si jopo, jo zmečkam v majhno žogico in jo, smermi pa so skrbno podčrtani, eni celo desetkrat s spodnjo ustnico med zobmi, zamenjam za zadnje obkroženi s svinčnikom. Še enkrat grem z roko decilitre vode. Speči sopotnik se rahlo premakne, med skodrane pramene las. Kako nesramno srečna enkrat globlje vdihne mrzlo gorsko jutro in spet sa­ sem v tistem trenutku. nja naprej o krvavih bitkah na soški fronti. Vsebi­ Pobašem nahrbtnika, preštejem komplete in no izplena počasi prelijem v skodelico ter si tako vso ostalo šaro, poiščem dva štrika in vse skupaj končno skuham »gorske sanje«, kot piše na emba­ naložim v prtljažnik. Na kup zmečem nekaj to­ laži. Medtem ko mi čaj počasi polzi po telesu, se plih oblačil, potem pa se lotim še opreme za kam­ zazrem po zasneženem obzorju. Zdi se, kot da mi piranje. Prašna zavesa je požrla skoraj vse, česar vrhovi s svojo veličastno strmino vračajo pogled. se dotaknem, in ne morem si kaj, ko me iznenada Čakajo, da si tudi na njihovem pobočju izkopljeva prevzame pekoče zavedanje, da sem med vsemi ti­ bivak in premagava še njihove strmine. Za vse bo stimi članki in menami pozabila živeti in pozabila, še čas. Vsaj tako si nenehno prigovarjam, čeprav se da nisem sama. Da sem še vedno žena in da bo še predobro zavedam, kako hitro tečejo leta mimo treba napolniti gorilnik. naju. V dolini naju čaka dvoje sinje modrih in dvoje Še isti dan se odpeljeva v Vipavo, ker je na temno zelenih oči, ki se zdaj brez dvoma pri dedku srečo ravno sobota in vreme kot po čudežu ravno in babici nažirata z gorami sladkarij. pravšnje za plezalne podvige. Po dolgem času sva »Saj bova pridna,« mi svečano obljubita, ko ju spet prepotena, magnezij se zopet zažira pod noh­ poljubljam v slovo. Niti do avta ne stopim, pa že te, prsti pa znova hlastajo po najboljšem oprijemu. slišim, kako se eden od maminih novih kozarcev Za mnogotere padce je seveda kriva visoka zračna razleti v kuhinji. »Upsi …« zacvili starejši in po­ vlaga, o tem sploh ni dvoma. Smejiva se bednim vleče mlajšega v skrivališče na podstrešju, v kate­ šalam, se cinično spodbujava in ne odnehava, do­ rega nihče izmed odraslih brez svečanega povabila kler naju ne ujame mrak. V šotoru pozabiva na čas ne sme pomoliti niti palca. »Vse bo v redu, bosta in brez računanja zarosiva prašne stene iz poliestra. že zmogla. Pridi,« me preganja mož, ko zaskrblje­ Čez dobrih devet mesecev kričim, potiskam in no pogledujem k vhodnim vratom. S težkim sr­ sopem, hkrati pa krvoločno pošiljam vse skupaj v cem priznam, da ima najverjetneje prav, čeprav mi

MLADIKA 6-7 • 2021 | 53 LITERATURA

materinski nagon prigovarja, naj vseeno ostanem. znajdem v katerem izmed njih. Vsa so opremljena »Andreja, daj no. Tako dolgo že nisva šla sama v s strateškimi načrti o najboljšem možnem pobegu, hribe.« Prav ima. Pred dvema letoma, ko je bil na zemljevidi bližnje okolice in zalogo suhega sadja poti Jakob, sva si privoščila zadnji izdih na Skuti in oreščkov, zakopanih v steklenih kozarcih nekje in tri dni jedla posušene napolitanke in obtolčena sredi krtovega stanovanja. Medtem ko vdihujem jabolka. Zdi se, kot da je bilo včeraj, čeprav je bil kofein, ki mi zaman poskuša prebuditi zaspane tisti včeraj pač dve vihravi leti nazaj. veke, nevede vsakih pet minut pogledujem na uro. Letalo iz Katmanduja naj bi vzletelo že v torek, ¯ kar pomeni, da so s prerekanji v Dohi opravili že v četrtek popoldan, včeraj pa naj bi prileteli v Frank­ Odkar sta otroka dovolj velika, da sama preho­ furt in lovili zadnji let proti Ljubljani. dita vso pot do vrha in ju ne rabiva več kot kameli »Saj bo vse v redu,« si prigovarjam že tri me­ prevažati po strmini, iz vsake ture domov prine­ sece. Vedno je vse v redu. Saj vendar mora biti. semo najlepši kamenček, ki nam pride pod roke. Trudim se, da otrok ne bi nalezla s svojo zaskrblje­ S previdno pisavo nanj zapišemo ime vrha, nad­ nostjo, zato se že od prvega klica iz baznega tabora morsko višino in datum, na koncu pa, navadno v kot zmešana igram na partizane in si izmišljujem kak­šen kot, še nekaj malega naslikam. Skozi leta vedno nove zgodbice o neustrašnih pustolovcih, ki hribolazenja se je teh kamenčkov nabralo kar pre­ se zavoljo osvajanja skritega templja spopadajo z cej. Zdaj jih je že toliko, da je moral mož navrtati dvajsetmetrskimi pitoni in s pomočjo starodavnih novo poličko v dnevni sobi, da imamo zdaj pro­ knjig rešujejo uganke, vklesane na zidove svetišč. stora še za nekaj deset novih spominov. Včasih se Govorim si, da vse to počnem, da bi bilo njima laž­ jezim, ko s poličke kar naenkrat izgine vsaj ducat je, v resnici pa poskušam zamotiti le samo sebe. kamenčkov, ki jih naposled najdem previdno zlo­ Poskušam se odvrniti od misli o večtonskih sera­ žene ob robu postelje najmlajših hišnih alpinistov. kih, ki se lomijo nad glavami čeladarske odprave, Najpogosteje izgineta Triglav in Mont Blanc, da ki si s prezeblimi rokami utira pot na še enega iz­ jima ni dolgčas, pa se navadno pridruži še Mala med osemtisočakov. Rinka in pogosto kateri izmed starih klinov, ki jih »Lotse bo zadnji,« mi obljublja, ko ga s solzni­ mož tako skrbno izobeša po vseh stenah stanova­ mi očmi poljubljam v slovo. nja. V naši hiši bi si marsikateri notranji oblikova­ »Potem hodim samo še na Triglav,« doda na­ lec pulil lase ob pogledu na edinstveno ‚dekoraci­ smejano. Poznavalsko zavijem z očmi. Še sam sebi jo‘. V resnici nama enostavno zmanjkuje prostora ne verjame, kako bi mu potem jaz? Stisnem ustnici na podstrešju in v kleti za vse zaklade, ki jih mož in ga še tesneje privijem k sebi. že od malih nog zbira in ohranja pri življenju. Zato »Bedak si, saj to veš?« mu šepnem na uho in ga sva jih pričela izobešati kar po številnih stenah na­ s poljubom poskušam prikovati na zlizana tla leta­ šega brloga. Na srečo sva oba na smrt zaljubljena lišča, čeprav vem, da nisem žena, ki bi možu odre­ v vse, kar vsaj bežno spominja na rastline, zato kala sanje samo zato, da ne bi nikoli zapustil njene železni izgled omili na tisoče cvetličnih lončkov. strani. Nisem in ne želim biti, čeprav bi bile stvari Vedno kadar zagledava primerek, ki se nama zdi tako pogosto za oba lažje. Še zadnjič ga pogladim vsaj malo zanimiv ali pa ga doslej še nisva nikjer po licu in z majhno ročico v vsaki dlani gledam, drugje zasledila, neopazno odščipneva listek ali kako odhaja novim dogodivščinam naproti. dva in zvečer že izdelujeva nove potaknjence. Ja, v »Mami, ne jokaj, saj ti bom jaz kuhal kavo po naši hiši se ves čas nekaj dogaja. kosilu.« V smehu zajokam še bolj in izmikajoči opici stisnem v moker objem. ¯ »Saj bo vse v redu, saj bomo zmogli,« si prigo­ varjam. Saj mora biti. Mar ne? Sedim na verandi in se oklepam zadnjih izdih­ Iz sanjarjenja me prebudi zvok trinajst let stare­ ljajev zdaj že ledeno mrzle kave. Mladiča sta se ga golfa, ki si utira pot med kolesi in poganjalčki, končno umirila in gradita že sedmi bunker na na­ ki na dovozu preživijo večino svojega življenja, če­ šem vrtu. Če slučajno izbruhne vojna, prisežem, prav kot furija vsak dan znova opominjam šoferja, da nas živa duša ne najde. Skrivališča so tako do­ naj jih spravita nazaj v garažo. Danes mi je vse­ delana, da se včasih med obiranjem jabolk nevede eno za zmešnjavo. Vseeno mi je za praske na golfu.

54 | MLADIKA 6-7 • 2021 LITERATURA

­Vseeno mi je za povožene vijolice, vseeno za sko­ gradijo hiše in postavljajo šotore na zasneženih delico, ki z veličastnim žvenketom zleti po tlakov­ policah. cih. Pograbim partizana in skupaj v slogu olimpij­ »Saj bo vse v redu,« si prigovarjajo. Kaj pa jim skega sprinta na 100 metrov prisopihamo na dovoz preostane drugega? in se vržemo v objem zagorelemu popotniku. »Samo še na Triglav, a ne?« ga opomnim. ¯ »Brez tebe nikamor več.« Otroka mora še vsaj pol ure vrteti po zraku, Plezalna elita. preden vsi skupaj izmučeni popadajo po ­zelenici. Mi plezamo, ti pa ne. Nam se lušči koža na pr­ Medtem pogrejem pečenko in skuham krompir stih, tebi pa ne. Mi smo visoko in smo močni in ter z olajšanjem mizo zopet pripravim za štiri lač­ psujemo skalo in smo tako daleč od sveta. Mi smo na usta. beli po prstih in neustrašni in nikoli rdeči v obraz. »Vse bo še v redu.« Mi smo plezalci, na vrveh in s klini pribiti v življe­ nje. Mi smo tam, kjer ti nikoli ne boš, ker ne spadaš ¯ sem, ker te ne šuta in ne znaš frikat in nimaš poj­ ma, kaj je štant ali zakaj rabiš matičarko. Mi smo S prstom si tiščim očala nazaj na greben nosa, plezalci, tam visoko zgoraj se obešamo na štrik in čeprav vztrajno vsake pet sekund pridrsajo nazaj upamo, da nam ne bo več treba nazaj v dolino. Mi dol. V roki sučem čopič, ki sem si ga priskrbela smo plezalci, ker ne znamo biti kaj drugega, ker prav za ta namen. Njegovo konico sestavljajo na smo pozabili, kako je živeti brez skale in kako je, videz samo 4 dlačice, a so tako dobro sprijete med ko te ne bolijo prsti. Mi smo tako blazno kul. sabo, da mi omogočajo kar se da natančne poteze. Vedno znova prebiram star zapis iz gimnazijske­ Po licu sem že vsa popackana, ustnice pa so od ga dnevnika. Spominjam se najstnice, ki je skoraj pretirane koncentracije že vse pogrizene. obupala nad življenjem, pa se je vendar odločila, da »Previdno mami, skoraj si šla čez rob!« Izza še malenkost vztraja. Vsaj do naslednjega zavoja, okvirjev se sumničavo zazrem v par modrih oči, ki da vidi, kam jo pelje pot. Oh, kako jezna je bila na komaj sežejo čez rob mize. Neopazno se potuhnejo ves svet. Vsi so se zdeli tako nedostopno srečni; kot nazaj na svoje mesto, da lahko zopet nadaljujem da ne bi živeli na istem planetu in bi dihali povsem svoje delo. drugačen kisik, njihov čas pa bi tekel čisto po svoje. Samo še malo in … »Ekola!« Zmagoslavno Večkrat je poslušala pogovore razdivjanih plezal­ dvignem kamenček v zrak in modre oči skoraj pa­ cev in naskrivaj prebirala alpinistične priročnike. dejo iz svojih pecljev. Pa ne zato, ker bi bilo komu mar. Ne. Naskrivaj »POKAAAŽIIII, POKAŽI MI!!!« Previdno samo zato, ker je bila prepričana, da tega ne sme, pridržim kamenček dovolj nizko, da si ga lahko da ni ena izmed njih, da si tega ne zasluži. Potem skrbno ogleda. Drobcen slonček nasmejano zre pa je nekega dne k njej na klopco prisedel čudaški iz skrajnega desnega kota, medtem ko mu bese­ skuštranec, pogledal na naslovnice knjig, ki so ji iz da LOTSE zastira pogled na nebo. Malenkost še dneva v dan delale družbo, in ji ponudil polovico popiham mokro barvo in drobcen zaklad postavim sendviča s poli salamo. Namenila mu je najbolj ubi­ na skrbno izbrano mesto na novi polici. Vem, da jalski pogled, kar jih je premogla, spakirala knjige, se bo kmalu pridružil Triglavu in druščini ob robu vstala in odšla drugam. A skuštranca to ni niti malo postelje in delam se, kot da me to neznansko moti, motilo. Svojo strgano rit je z brezbrižno eleganco čeprav žarim od ponosa vsakič, ko vidim, da je na dvignil s klopce, pobasal obe polovici sendviča in polički kar naenkrat sumljivo veliko prostora. Vsa­ nasmejano odcepljal za njo. ka mama si želi, da bi njeni otroci za vedno ostali Tako se je vse začelo. Čez dober mesec sta bila tako nedolžno majhni. A hkrati se vsaka še predo­ že nerazdružljiva naveza. On jo je naučil, kako se bro zaveda, kako hitro bodo zbirali svoje kamenčke naredi osmica in vpenjajo kompleti, ona pa mu je in gradili svoje poličke, kradli svoje potaknjence­ in hladnokrvno razložila, zakaj ima slabo dinamiko s polnim nahrbtnikom sanj poljubljali svoje žene v gibov in ga neprestano meče iz težišča. Najprej je slovo. Vsaka po tihem z glasnim razbijanjem srca samo nemo stal in začudeno bolščal v najnovejšo opazuje, kako se njeni majhni partizani spreminja­ članico alpinističnega odseka, naposled pa evforič­ jo v odrasle moške in počasi namesto bunkerjev no naznanil svetu: »Brez tebe nikamor več!«

MLADIKA 6-7 • 2021 | 55 NAŠA ŠOLA

OTROŠKI VRTEC – OSNOVA, NA KATERI STOJI NAŠA ŠOLA

Elisabetta Kovic Izzivi, ki jih je prinesla sprememba šolske populacije

Strokovni pristop ­Spremembe ne zadevajo le slovenskih, ampak tudi italijanske šole, ki močno Sprejeti otroka v predšolsko okolje, občutijo vpliv globalizacije in posledič- v katerem pogovorni in učni jezik nista nih migracij. Toda Kitajci, Arabci, Afga- njegov materni jezik, zahteva poseb- nistanci in Afričani se načeloma odloča- no poznavanje otrokovega razvoja, jo za italijansko šolo. Njihova prva skrb njegovega kognitivnega dojemanja in je naučiti se sporazumevanja v večin- posledično izvajanje posebne didaktič- skem jeziku in postati del večinskega ne metode in pristopa. Naš pedagoški naroda. Šolske ustanove s slovenskim kader se je v zgodnjem poučevanju učnim jezikom so zanimive kvečjemu slovenščine kot drugega jezika v letih za priseljence slovanskega rodu, a še to izkazal. Vzgojiteljice so se naučile obli- v omejenem obsegu. Politični dogodki kovati odnos otrok do novega jezika in na Balkanu so še posebno na Tržaškem kulture z upoštevanjem okolja, iz kate- povečali priseljevanje družin iz bivše rega izhajajo. V marsikateri situaciji so Jugoslavije, a tudi med njimi se le redke morale vzgojiteljice prilagoditi jezikovne odločijo za slovensko šolo. učne metode ali celo poiskati oziroma Seveda so tu pa tam večje ali manjše ustvariti nove didaktične prijeme. Veliko izjeme, ki se tičejo tudi samih Italijanov. smo vlagali in še vedno vlagamo v spo- Zanimive so izbire italijanskih družin polnjevnaje učnega kadra. v Laškem (Bisiaccheria – predvsem v Strokovnost pedagoškega kadra os- Tržiču in bližnji okolici). Tu so nastala taja za našo šolo primarnega pomena. prava organizirana naselja priseljencev V pomoč so nam inovativni pedagoški iz Bangladeša in priseljenih sezonskih pristopi, ki jih razvijajo v Italiji. Zelo po- delavcev iz južne Italije, ki so pretežno memben pa je tudi doprinos strokovnih zaposleni v tržiški ladjedelnici in ki svoje delavcev Zavoda za šolstvo in Ministr­ otroke vpisujejo izključno v italijanske stva za šolstvo Republike Slovenije, ki šole. Pomemben delež italijanskih av- nas nenehno seznanjajo z najsodobnej- tohtonih laških družin se je v določenem šimi učnimi metodami. trenutku čutil ogroženega zaradi širjenja priseljene, drugačne kulture, tako tuje Različni vzroki odločanja kot same italijanske. Tako se je začelo množično vpisovanje italijanskih laških za slovenske otroške vrtce otrok v slovenske vrtce, kar je omogoči- Naša šolska populacija se od 80. lo porast števila otrok v oddelkih in celo in 90. let dalje močno spreminja. nastanek novih.

56 | MLADIKA 6-7 • 2021 NAŠA ŠOLA

Primer otroškega vrtca v Bračanu Zanimiv je tudi razvoj otroškega vrtca v Bračanu na Krminskem. Selitev vrtca iz Krmina v novo slovensko šol- sko izobraževalno središče v Bračanu s šolskim letom 2010/11 je s strani slo- venske skupnosti v Gorici vzbudila pre- cej ostrih kritik, češ da bomo s selitvijo slovenskega vrtca v Furlanijo izgubili še tisto malo otrok, ki so se vpisovali v Krmin, saj so vendar tudi Furlani sami manjšina in se ne bodo vpisovali v vrtec druge manjšine. Skupaj s peda- goškim kadrom pa smo takrat ugotav­ ljali, da nam je bolj pomembno dobro počutje otroka v umirjenem, urejenem in spodbudnem učnem okolju. Po- nudbo takratne krminske uprave, ki je dodelila slovenski šoli posodobljen učni prostor, smo torej sprejeli. Od takrat naprej je vrtec vsako leto poln otrok. V letih 2014, 2015, 2016 in 2017 Bomo pa še našli koga, ki bo trdil, Otroški vrtec je povpraševanje presegalo ponudbo da gre pač samo za italijanske otroke, v Bračanu: in vseh otrok nismo mogli sprejeti. še več, za Furlane. Res je, da slovenske proga za Lahko bi celo rekli, da smo slovensko otroke v bračanskem vrtcu štejemo učenje (desno) in ustvarjanje šolsko postojanko premaknili še bolj na prste ene roke. A pomembno je, da s papirjem naprej in s širjenjem slovenskega jezika v Bračanu ni osipa ne med vrtcem in (spodaj) prodrli v Furlanijo. osnovno šolo ne med osnovno in nižjo srednjo šolo. Še več: dobra polovica otrok, ki obiskuje slovenski vrtec v Bra- čanu, nadaljuje šolanje tudi na sloven- ski višji srednji šoli. Čim dlje ostati v slovenski šoli in v slovenskem prostoru pa je jamstvo za funkcionalno usvojitev jezika. S tem je slovenska šola dosegla enega svojih glavnih ciljev. Pomen motivacije Seveda je uspešnost usvajanja drugega jezika tako v vrtcu kot v šoli v prvi vrsti odvisna od družinske motiva- cije. Če družina zavestno vpiše otroka v vrtec s slovenskim učnim jezikom, ker si želi, da se bo otrok naučil nove- ga jezika, če mu stoji ob strani, če se zanima za njegovo napredovanje, se z njim pogovarja o novem učnem okolju in ga bodri, potem so tudi vzgojiteljice

MLADIKA 6-7 • 2021 | 57 NAŠA ŠOLA

z ­delom že na pol poti. Če pa je razlog vpisa v slovenski vrtec le praktična korist (denimo, ker je blizu doma in bi učni jezik v njem torej bil lahko tudi laponščina), potem otrok sam ne razu- me, zakaj ga starši na tak način žrtvu- jejo, in s svojim vedenjem prav gotovo pokaže svoje nelagodje. Ko je otrok v vrtcu ali šoli moteč in težko vodljiv ali v vrtec sploh noče vstopiti, je navadno razlog v tem, da želi s takim vedenjskim odstopanjem odraslemu pokazati svoje neprijetne občutke, svoje nelagodje. Z opazovanjem otrokovega obnašanja in z rednimi pogovori z družino vzgojitelji- cam uspe zgladiti marsikatero zahtevno situacijo. Odkriti in dosledni odnosi s starši so bistvenega pomena za dobro delovanje učno-vzgojne ustanove. Star- ši, predvsem neslovenski govorci,1 so uvideli posebno skrb, ki jo šola s sloven- skim učnim jezikom namenja svojemu delovanju. Vzgojno-izobraževalna po- nudba, ki jo vrtci načrtujejo za otroke, izhaja iz prepričanja, da so vsi otroci kompetentni in da imajo visoke ustvar- jalne zmožnosti ter moč za odkrivanje in raziskovanje sveta, ki jih obdaja. Velik korak naprej smo v naših vrtcih naredili z uvajanjem pedagoškega koncepta Reggio Emilia, ki je bistveno spremenil pogled na otroka in vlogo odraslih. Pri- stop Reggio Emilia poudarja, da mora odrasli poslušati otroka brez vnaprejš- njih pričakovanj in predstav, da se mora Otroški vrtec ustanovami. Ob otrocih pa se učijo tudi pri popravljanju in usmerjanju otroka v Bračanu vzgojiteljice same in seveda starši, ki zadrževati, saj otroci sami zmorejo res v jutranjem vzgojiteljice podpirajo. V odnosih s star- več, kot od njih pričakujemo, le zaupati krogu in med sprostitvijo ši, še posebno z neslovenskimi govorci, jim moramo, ustvariti jim priložnost je za dosego ciljev bistvenega pomena in dati čas. V naših vrtcih imajo otroci njihovo vključevanje v šolski prostor aktivno vlogo, razvijamo njihov čut za in njihovo delovanje v skupnosti vrtca, opazovanje, uporabljamo sodelovalne v kateri vzgojiteljice starše sproti ob- – kooperativne oblike učenja, razvija- veščajo o dogodkih v vrtcu, o otrokovem mo kreativno mišljenje in estetski čut, napredku, in s kritično izmenjavo mnenj sodelujemo z društvi in obšolskimi ­ustvarjajo pogoje za spodbudno in vza- jemno sodelovanje med šolo in družino. 1 Kot sem razložila že v enem od prejšnjih Usvajanje drugega jezika in vse zgoraj prispevkov, je med »neslovenskimi govorci« veliko takih, katerih predniki našteto krepi prepričanje neslovenskih so bili Slovenci, a so s časom svoj jezik govorcev, da se izbira slovenskega vrtca opustili. V tem smislu govorimo o obrestuje. »deasimilaciji«.

58 | MLADIKA 6-7 • 2021 NAŠA ŠOLA

Otroški vrtci večstopenjske šole s skupno slovenske italijanske mešane slovenskim učnim jezikom število družine družine družine v Gorici v šolskem letu 2015/2016 otrok Ringaraja - Ul. Brolo, Gorica 14 % 40 % 46 % 10 28 32 70 Sonček – Ul. Max Fabiani, Gorica 12,50 % 27 % 62 % 7 15 34 56 Pika Nogavička – Štandrež, Gorica 34 % 29 % 37 % 14 12 15 41 Pikapolonica – Pevma, Gorica 64 % 11 % 25 % 18 3 7 28 Kekec – Števerjan 63 % 4 % 33 % 15 1 8 24 Mavrica – Bračan, Krmin 0 % 46 % 54 % 0 12 14 26

Ali slovenska identiteta šole umira? Razumljiva je torej bojazen, da slovenska šola umira, kot je razumljivo vprašanje, ki si ga dober Kakorokoli že, neslovenski govorci so populacijo del manjšine postavlja: ali je prav, da v vrtce, ki so naših vrtcev bistveno spremenili in jo nedvomno zakonsko namenjeni pripadnikom slovenske manj­ tudi povečali. Kot sem že nakazala, na številčnost šine, dovoljujemo vpis tudi neslovenskih otrok? otrok v posameznem vrtcu seveda vpliva več Prav gotovo so prej naštete zgodovinske, družbene dejavnikov. Dinamike vpisovanj v otroške vrtce so in kulturne spremembe pripomogle, da so se rav- različne tudi v posameznih pokrajinah. Sloven- natelji in šolski zborni organi odločili, da se sloven- ske večstopenjske šole na Goriškem in Tržaškem ski vrtec in šola nasploh odpre tudi neslovenskim ­nimamo navade voditi evidence o narodnosti2 na- govorcem. Menim pa, da je to politično vprašanje, ših učencev. Toda ko smo ravnatelji začeli doživljati na katerega mora odgovoriti v prvi vrsti politika. kritike na račun tega, da vpisujemo Italijane v šole, Kot pedagoški delavec močno zagovarjam dejstvo, ki so bile ustanovljene za Slovence, smo na naši da je otroški državni vrtec inkluzivna ustanova, ki šoli iz radovednosti zbrali nekaj podatkov. Zgornja ne izibra med otroki in je odprta vsem ne glede na tabela kaže na število vpisanih otrok v vrtce Več­ težave, ki jih lahko predstavljajo drugačni otroci. stopenjske šole v Gorici v šolskem letu 2015/2016. Z razliko od italijanske, večinske šole pa mora slo- Preglednica prikazuje, kolikšen delež otrok je iz venska šola v Italiji narediti vse, kar je v njeni moči, slovenskih, kolikšen pa iz italijanskih družin oziro- da s svojim delovanjem ohrani bistvene sestavine ma koliko otrok je iz »mešanih« zakonov in koliko je svoje identitete, jezik, tradicijo in kulturno dedišči- neslovenskih govorcev. no, da se odpira teritoriju, kjer deluje, in istočasno V letu 2017/2018 pa je na goriški ­Večstopenjski ostane povezana z matico. Mnenja sem, da je bolj šoli obiskovalo otroške vrtce ravnateljstva 22 % od narodne pripadnosti otrok in učencev za našo ­otrok iz slovenskih družin, 37 % otrok je bilo iz šolo bistven njihov odnos do slovenskega jezika in ­»mešanih« družin (v katerih je eden od staršev Slo- do slovenske kulture. venec) in 41 % je bilo neslovenskih govorcev. Trdim torej, da je slovenski vrtec v Italiji v kora- ku s sodobno družbo spremenil oziroma nadgradil 2 Izraz narodnost v tem kontekstu ne označuje nujno svojo družbeno poslanstvo in dvignil svojo kako- etničnega izvora učencev, ampak lahko le njihovo kulturno pripadnost, ki se pri nas kaže v jeziku, ki ga vost. V to sem trdno prepričana. govorijo v domačem okolju.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 59 PREBRALI SO ZA VAS

SOE v Italiji Sto let je minilo, kar se je 30. januarja 1921 v kraju Crowborough v Angliji rodil časnikar in vojni veteran John Earle. Leta 1986 se je po upokojitvi naselil v Trstu, kjer je umrl 19. septembra 2013. V mestu pa je živel že v letih 1945–46. Takrat je spoznal tudi svojo bodočo ženo Anno Mario Tiziani, s katero je imel dva otroka: Arabella živi v Lombardiji, sin Lawrence z družino pa v Trstu. Earle, ki je tudi v pokoju pisal za angleške liste o gospodarskih vprašanjih, je med drugim govoril italijansko, srbsko in slovensko ter se je zelo zanimal za življenje naše skupnosti. Znan je postal zlasti v zvezi s »primorskimi padalci«. Leta 1998 je dal pobudo za spominske svečanosti, ki so vsako leto 11. novembra v Škrbini pri Komnu. Leta 2005 je v angleš- čini izdal knjigo o primorskih padalcih The Price of Patriotism, ki je nato izšla leta 2008 v italijanskem, leta 2009 pa še v slovenskem prevodu (Cena domoljubja, prevedla Nataša Stanič, izdala Mladika). Pri Mladiki je leta 2010 izdal še angleško pisane vojne spomine Od Nila do Donave, občasno je kaj objavil tudi v Mladiki. Za junaško in tragično zgodbo primorskih padalcev se je zanimal, ker je bil med vojno po bojih v severni Afriki tudi sam v britanski posebni službi SOE in v vojaški misiji na jugu Jugoslavije. V Trstu pa je bil obveščevalni častnik. Leta 1947 je doštudiral moderne jezike v Cambridgeu, nato se je kot časnikar zaposlil pri agenciji Reuters. Bil je dopisnik iz Bonna in Beograda, vodja zunanjepolitičnega uredništva v Londonu, nato dopisnik iz Rima, kjer pa je zadnja delovna dela preživel kot dopisnik dnevnika The Times. Pri Mladiki bo posmrtno izšla še njegova zelo zanimiva angleško pisana zbirka zgodovinskih in biografskih skic o Trstu Trieste Tapestry (Tržaške podobe, dobesedno Tržaški gobelin). Tu pa Johnu Earlu v spomin ob stoletnici rojstva v prevodu objavljamo njegovo oceno zgodovinske knjige, ki jo je namenil za Mladiko, a je zaradi dolžine in nato njegove smrti ostala v tipkopisu. Ivo Jevnikar

Naloge, ki so bile zaupane službi SOE (Special Ope- Ena izmed najhujših britanskih napak v odnosu rations Executive – Uprava za posebne operacije), torej do italijanskih partizanov je bilo sporočilo generala tajni službi, ki jo je ustanovil Winston Churchill poleti Alexan­dra iz novembra 1944 o tako imenovanem »pre- 1940, da bi spodbujala upor proti nacizmu in fašizmu zimovanju«. Ker je sprevidel, da pozimi ne bo mogel širom po zasedeni Evropi, so se zelo razlikovale od prodreti v Padsko nižino, je zavezniški poveljnik naročil države do države. To dokazujeta Italija in Slovenija partizanom, naj varčujejo z možmi in opremo, naj se (takrat del Jugoslavije), čeprav sta se njuni ozemlji izogibajo večjim spopadom in naj na splošno zmanjšajo stikali in po svoje prekrivali. V Jugoslavijo je s padali dejavnosti, dokler ne bodo pozvani, da spomladi znova spuščala misije in oskrbo že razvitemu gverilskemu vstanejo. Lahko si predstavljamo, kako je to vplivalo gibanju – prej Mihailovićevim četnikom, potem Titovim na partizansko moralo. In kar je še slabše, proglas so partizanom, v Italiji pa pred vdajo septembra 1943 ni oddajali nešifrirano, tako da so ga mogli vsi slišati in da bilo gverilskih sil. so lahko Nemci okrepili svoje ukrepe proti »banditom«, V teku vojne so misije SOE v Sloveniji in Jugoslaviji kot so nazivali partizane. v bistvu postale vojaške misije pri krajevnih poveljnikih, Koliko je bila uspešna taka zavezniška politika do ki so sami odločali. Proti koncu vojne je bila tako ena partizanov? Da si o tem ustvarimo mnenje, je bistve- izmed oznak, pod katero se je krilo zastopstvo SOE pri nega pomena branje študije Davida Stafforda Mission partizanih, Vojaška misija št. 37. (Britanci so imeli tudi Accomplished, SOE and Italy 1943-1945 (Naloga je oprav­ misije klasične obveščevalne službe, ki so se krile pod ljena, SOE in Italija 1943–1945), ki je pred kratkim izšla oznako ISDL oz. Inter Services Liaison Department – Od- kot prvi temeljiti in ugledni obračun britanskih tajnih delek za koordinacijo in zveze.) operacij v Italiji.1 Prof. Stafford, ki je med vodilnimi V Italiji, kjer se je SOE krila pod imenom Number 1 preučevalci zgodovine obveščevalnih dejavnosti, jo je Special Force (Posebna enota št. 1), pa so Anglo-Ameri- napisal, ko je vodil raziskovalni projekt o dveh svetov- čani želeli voditi partizane. Borci so morali izpolnjevati nih vojnah na univerzi v Edinburgu. Izpeljal je strašljivo zavezniška navodila, osredotočati so se morali na cilje nalogo, da iz neštevilnih osebnih in krajevnih podvigov in izvajati taktiko ter sabotaže, ki bi podpirali njihove operacije. Niso se smeli vpletati v večje bitke ali usta- 1 Staffordova knjiga je izšla na več kot 400 straneh pri navljati osvobojena ozemlja, kot so to delali slovenski založbi Bodley Head v Londonu leta 2011; naslednje partizani. Zelo neradi so k njim poslali zavezniškega leto jo je ponatisnila londonska založba Vintage Books, sledila je e-izdaja. Italijanski prevod z naslovom La častnika kot opazovalca, ko so Italijani jeseni 1944 vzpo- resistenza segreta, Le missioni del SOE in Italia 1943-1945 stavili osvobojeno ozemlje, sicer kratkotrajno Republiko je leta 2013 izdala založba Mursia v Milanu. Prof. David Domodossola med jezerom Lago Maggiore in švicarsko Alexander Tetlow Stafford, rojen 10. marca 1942, ki ga ne mejo. Kasneje, ko se je vojna končala, so morali italijan- gre zamenjati s pisateljem Davidom Staffordom, rojenim ski odporniki odložiti orožje na »prijazni slovesnosti« in leta 1949, je bil prej diplomat, nato se je posvetil študiju, se vrniti v civilno življenje. pisanju in poučevanju zgodovine. (Op. ur.)

60 | MLADIKA 6-7 • 2021 PREBRALI SO ZA VAS

stke berljivo in pomenljivo pripo- pri Comskem jezeru z nalogo, da se ved. Nastal je prikaz, ki se izogiba tam poda v »varno hišo« in vzpostavi tako suhemu kot bombastičnemu stik med SOE in odporniki. Namesto slogu mnogih zgodovinopisnih del tega ga je zajel SIM in odvedel v Rim. in oživlja dogodke, ki v skupnem Tam je v glavnem stanu italijanskega spominu po skoraj 70 letih še niso vrhovnega poveljstva z italijanskim zbledeli. Uveljavil se bo kot temelj- operaterjem oddajal Britancem in od no delo na tem področju. njih sprejemal sporočila, ki so prived- Vprašanje, s katerim se je naj- la do kapitulacije 8. septembra. prej soočila SOE – in tu najdemo Mallaby je bil nato v skupini, ki je sorodnosti z Jugoslavijo in drugimi s kraljem in Badogliom pobegnila iz državami –, je bilo, s kom sodelova- Rima do jadranske obale in od tam v ti. Kdo je prijatelj in kdo sovražnik? Brindisi. Na tistem območju Apulije Komu zaupati? je zgodaj nastalo oporišče za ope- Kralj Viktor Emanuel se je s svo- racije tako Posebne enote št. 1 kot John Earle (arhiv Mladika) jim ministrskim predsednikom mar- SOE v Jugoslaviji in drugih državah šalom Badogliom po vdaji septembra na Balkanu. S tamkajšnjega letališča 1943 zatekel v osvobojeni Brindisi, kjer so se napotili v severno Italijo, da bi so ga Britanci sprejeli kot poglavarja jih tam spustili s padali, mnogi njeni »sobojujoče se« države, ne kot pravega člani, vključ no z generalom Raff aelejem zaveznika. S častniki in posamezniki, ki Cadorno, ki je bil sin italijanskega vr- so služili kralju v vojaški obveščevalni hovnega poveljnika na soški fronti med službi SIM (Servizio Informazioni Militare prvo svetovno vojno. Anglo-Američani – Vojaška obveščevalna služba) in v po- so ga šteli za lojalnega in ustrežljivega sebni pomorski enoti MAS, se je morala častnika, ki bo, kot so upali, v Milanu ukvarjati SOE. Se je bilo mogoče zanesti prevzel poveljstvo CLNAI (Narodnoosvo- na njihovo lojalnost? Ne vedno. Staff ord bodilnega odbora za Severno Italijo) pripoveduje o posadki MAS, ki se je med in ga pripravil do tega, da izpolnjuje misijo SOE pred Korziko uprla, pobila njihova navodila. Osebne stike s člani svoje častnike in odplula k Nemcem ter CLNAI je vzdrževal tudi predstavnik se jim predala. SOE v nevtralni Švici, ki se je prikrival Vsa vprašanja o lojalnosti pa je kot pomočnik tiskovnega atašeja na zasenčilo dejstvo, da je velika večina britanskem poslaništvu v Bernu. odpornikov za sovražnikovimi linijami odklanjala kralja. Tudi slovenska Osvobodilna fronta je imela zveznega Bili so republikanci in hoteli so soodločati o prihodnji človeka pri CLNAI. To je bil Anton Vratuša - Vran, ki je vladavini v državi. In tako se je zgodilo, da je junija 1945, bil junija 1944 v Milanu. Staff ord piše o sklenitvi vrste samo mesec dni po koncu vojne, postal ministrski pred- dogovorov o italijansko-slovenskem sodelovanju in o sednik Ferruccio Parri, ki je pripadal Akcijski stranki in je italijanskem posojilu treh milijonov lir Slovencem. Temu bil v vodstvu odporništva v Milanu; leta 1946 je večina je sledila Vratuševa zahteva po italijanskem pisnem za- Italijanov na referendumu glasovala za republiko. gotovilu, da bo Slovensko Primorje vključeno v Jugosla- Drugačen zaplet pa je bil v tem, da odporniki niso bili vijo. Staff ord poroča, da so to razumeli kot »odkrito za- ravno enotni. Komunisti so bili – tako kot drugod v zase- vrnitev« sporazumov, kar je privedlo do hude ohladitve deni Evropi – najbolje organizirani, pripravljeni prevze- odnosov med gibanjema. Pri CLNAI v Milanu verjetno mati največja tveganja, niso pa nikakor hoteli delati pod niso vedeli, da je že prejšnjega novembra partizanski za- tujim vodstvom. Nekomunisti – Formazioni Autonome, metek prihodnjega jugoslovanskega parlamenta, AVNOJ, Fiamme Verdi, ozopovci in drugi – so se občasno pove- javno razglasil, pa bo Primorska s Trstom vred vključena zovali z njimi, večkrat pod pritiskom SOE. Čeprav so vse v povojno Jugoslavijo. stranke, vključno s komunisti, običajno skupno delale v V knjigi najdemo tudi dobrodošle dodatne informa- krajevnih narodnoosvobodilnih odborih, so operativna cije o britanskih častnikih, ki smo jih že spoznali zaradi zavezništva na terenu redko dolgo trajala. delovanja na Primorskem. Major Neville Darewski, ki Staff ord živahno opisuje pisano paleto osebnosti v je bil prvi britanski častnik, ki je služboval na območju SOE, Britance, Italijane in tujce, njihove uspešne in pro- 9. korpusa, je bil odpoklican in premeščen na območje padle podvige. Zgodba se je začela, ko se je SOE slučaj- Langhe v južnem Piemontu, ker mu v petih mesecih, pol- no, ne namerno, znašla v pogajanjih o italijanski vdaji. nih razočaranj, ni bilo mogoče urediti pošiljk z oskrbo. Njen poročnik Cecil Mallaby, ki je bil izurjen radijski Njegov oče je bil rojen na Poljskem in je bil v Angliji dob- operater, se je mesec pred dogodki spustil s padalom ro znan varietejski skladatelj ter vodja glasbene skupine,

MLADIKA 6-7 • 2021 | 61 PREBRALI SO ZA VAS

Njegov naslednik na čelu Coolanta, major Tom Macpherson, je dospel v času odkrite sovražnosti med ozopovci in garibaldinci. Takrat je bilo že jasno, da bodo Nemci skupno s svojimi zavezniki – enotami salojske republike in kozaki – poraženi. V razmišljanju ljudi je prihodnost Trsta imela prednost pred zadnjimi bitkami v vojni. Garibaldinci so prešli pod operativno komando slovenskega 9. korupsa, pri glavnem štabu katerega sta bili tako sovjetska kot britanska misija. Iz poslušnosti do Alexandrovega navodila o »prezi- movanju« je poveljnik ozopovcev poslal domov nekaj svojih mož. Bil je še šibak, ko jih je skupina garibaldincev pobila na planini pri Porčinju. Ko je poročal o Porčinju, Macpherson ni imel dvomov o tem, da je poboj naročilo Leta 2005 ob izidu knjige The Price of Patriotism. Z leve: slovensko poveljstvo. Pri tem je šel tako daleč, da je trdil, Gorazd Bajc, John Earle, Ciril Kobal in Ivo Jevnikar da so imeli garibaldinci »ukaz, da likvidirajo britansko misijo«, ne samo glavni stan ozopovcev (Stafford, str. njegova mati pa je bila igralka Madge Temple (zato je 245). Ne glede na to, če je bilo to res, ali ne, Macpherso- bilo njegovo ilegalno ime »major Temple«). nova poročila kažejo, kako zelo so se poslabšali odnosi V Langah se je dobro znašel v družbi krajevnega med skupinama, med katerima je bil njegov predhodnik partizanskega poveljnika. To je bil monarhist in proti- Vincent uspel vzpostaviti sodelovanje. komunist, major alpincev Enrico Martini, »komandant Tako kot njegovi kolegi, ki so bili v britanskih misijah Mauri«. Skupaj sta bila v Albi – zdaj je mestece znano pri 9. korpusu, je imel Macpherson težave vse do konca zaradi Nutelle –, ko je bilo tam za nekaj tednov osvobo- vojne. Znašel se je sredi hudih bitk v Huminu in drugje, jeno ozemlje. Kot smo brali v dnevniku Il Piccolo (7. ko so se na koncu esesovci, Wehrmacht in kozaki skušali maja 2011), je bil major Mauri jeseni 1953 v Trstu na čelu umakniti. Po koncu vojne je Macpherson ostal več ozopovcev in drugih italijanskih posebnih enot, ki so bile tednov v Vidmu, da je nadziral varnost gorskih poti proti pripravljene, da zatrejo slovensko vstajo, ki so jo priča- Avstriji in demobilizacijo partizanov. Za tem je v civilnem kovali, če bi anglo-ameriška vojaška uprava prepustila življenju opravil odlično kariero v poslovnem središču oblast Italijanom. Londona in postal sir Tom Macpherson. Darewski je večkrat potoval v Turin, od koder je Kot je Stafford napisal v svojem uvodu, je to šesta poročal o svoji bojazni, da bodo komunisti prevzeli objavljena uradna zgodovina operacij SOE. Uradna v oblast po nemškem umiku, zato je priporočal uvedbo smislu, da jo je naročila britanska vlada, da bi bila na obsednega stanja. SOE ga je določila, da ob osvoboditvi voljo širokemu občinstvu, ne pa zato da bi jo arhivirali prevzame nadzor nad mestom. Na nesrečo je bil ubit kot birokratski dokument. Doslej so bile objavljene šest mesecev pred koncem vojne, ko je bil še v Langah. splošna zgodovina SOE in po ena zgodovina operacij v Nemci so 15. novembra sprožili močno ofenzivo, med Franciji, na Nizozemskem, v Skandinaviji in na Daljnem katero je bil Darewski usodno poškodovan, ko se je vzhodu. Manjka zgodovina operacij v Jugoslaviji – a tudi umikal s tovornjakom. Jugoslavije ni več!2 Major Hedley Vincent je bil prvi britanski častnik, ki so ga s padalom spustili med italijanske partizane, 2 O uradnih zgodovinah SOE je v britanskem državnem potem ko so zavezniki vkorakali v Rim. Poslali so ga v arhivu na ogled fascikel iz fonda predsednika vlade, ki Furlanijo, vendar sta on in njegov radijski operater, ki zajema obdobje 1980–88 (TNA, PREM 19/2214) in katerega sta sestavljala misijo Coolant, pristala pri slovenskem del kroži tudi po spletu. V času, ko so bili ohranjeni dokumenti SOE še tajni, so v kabinetu predsednika vlade 9. korpusu v Čepovanu. Neki italijanski edinici v Brdih načrtovali vrsto zgodovinskih knjig. sta se pridružila, potem ko sta morala čakati skoraj dva M. R. D. (Michael Richard Daniell) Foot je izdal splošno tedna. Misija Coolant, ki se je največ časa zadrževala zgodovino SOE in knjigi o njenih operacijah v Franciji severovzhodno od Vidma, je bila med najuspešnejšimi in na Nizozemskem, Charles Cruickshank pa knjigi o misijami, ki jih je Posebna enota št. 1 napotila na sever. operacijah v Skandinaviji in na Daljnem vzhodu. Knjigo Poleti in jeseni 1944 se je Vincent dva meseca trudil, da o Grčiji, ki ni izšla, je pripravljal Richard Clogg, za Italijo je bil sprva določen Christopher Woods, ki pa je objavil bi ustanovil skupno poveljstvo garibaldincev in ozopov- le krajšo razpravo, za zgodovino SOE v Jugoslaviji pa je cev, ki je nato vznemirjalo sovražnika in prekinjalo bil naprošen zgodovinar prof. Mark Wheeler. Leta 1987 njegove zveze, dokler ga ni zlomila močna nemška ofen- se je o njem vnela polemika, saj je imel veliko priporočil, ziva. Vincenta so odpoklicali, da bi poročal o odnosih odločno pa ga je kritizirala Nora Beloff, češ da bi z Jugoslovani, konec vojne pa je dočakal v Milanu kot nekritično pisal za Tita in proti Mihailoviću. Predsednica vlade Margaret Thatcher je naposled sprejela njegovo britanski obveščevalni častnik. ime, vendar do knjige potem ni prišlo. (Op. ur.)

62 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

VELIKANI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN UDBA

Igor Omerza

Konec junija prihaja med bralce najnovejša knjiga neutrudnega razisko- valca naše polpreteklosti, zlasti arhivov tajne politične policije Udbe, in pisca dragocenih dokumentarnih knjig Igorja Omerze Velikani slovenske osamosvo- jitve in Udba, Ciril Žebot – Peter, Prvi del. Knjiga bo izšla v treh ločenih, a dokaj obširnih zvezkih. Prvi vsebuje Prolog in prvi del – Od vojnih do svinčenih let. Avtor, ki je med drugim pri Mladiki objavil obsežno monografijo Karla, Udba o Dragi (Trst, 2015), pri Mohorjevi pa študijo Boris Pahor, V žrelu Udbe (Celovec, 2017), je s tem delom začel niz knjig o pomembnih borcih za neodvisno slovensko državo. Izmed emigrantov bo obdelal tiste tri, za katere je v močno okleščenih arhivih našel dovolj gradiva. Ti so Ciril Žebot, Franc Jeza in Janez Toplišek. Sledile bodo še knjige o »domačih« po Udbi zalezovanih velikih osamosvojiteljih, ki jih je že navedel po abecednem vrstnem redu: Igor Bavčar, France Bučar, Niko Grafe- nauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Janša, Jože Pučnik in Dimitrij Rupel. Iz prve knjige te obilne in nadvse zanimive bere z avtorjevim dovoljenjem objavljamo nekaj odlomkov iz Prologa prvega zvezka o Cirilu Žebotu. V njem natančno opisuje vosovski umor dr. Lamberta Ehrlicha 26. maja 1942. V Žabni- cah rojeni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, duhovni vodja Akademskega kluba Straža je bil vzornik poznejšega univerzitetnega profesorja v Washingtonu dr. Cirila Žebota in navdihovalec njegovih prizadevanj za neodvisno Slovenijo. ij

Nesojena žrtev dr. Ciril Žebot se je Razvrščeni v več vrst globokem krogu predramil v Ehrlichovem stanovanju in v spoštljivi razdalji od obeh mrtvih so malo pred osmo uro zjutraj in se čudil, molili rožni venec. Tu so bili tudi profe- zakaj ga profesor ni zbudil. Oblekel se sorjevi študentje in bogoslovci z bližnje je in nameraval poiskati profesorja, ki je fakultete, branjevke, ki so se ustavile na sedaj po maši na Streliški 12 imel oditi poti na tržnico, pa tudi delavci in reveži predavat na bližnjo Teološko fakulteto z Gradu ter služkinje; vsem tem zadnjim na Poljanski cesti. No, že v veži stano- trem je bil pokojnik veliki dobrotnik. vanjske stavbe je naletel na hišnika, ki Žebot se je prerinil skozi vrste molivcev mu je namesto pozdrava skoraj zatulil in molivk. Na sredi tega žalnega zbora strašno vest o profesorjevem umoru, sta v bližini kamnitega zidu, ki omejuje kajti novica o dvojnem zločinu se je ploščad od grajskega hriba, v mlaki krvi bliskovito razširila po mestu. Brez besed ležala umorjenca. Profesor je ležal na je oddirjal proti Ljudski kuhinji, kjer je že hrbtu, z okrvavljeno, sivo glavo je bil od daleč videl večjo skupino ljudi. Toda obrnjen proti Gradu, medtem ko so bile to ni bila gruča običajnih radovednežev. njegove noge obrnjene proti Streliški

MLADIKA 6-7 • 2021 | 63 ZGODOVINA

cesti. Roke je imel razprostrte. Vrnimo se sedaj h glavnemu Tik nad desnim očesom je zeva- junaku te knjige Cirilu Žebotu, la rana in iz nje je curljala kri in ki je bil tako nenavadno pove- mu zalivala oko. Ob obeh je bilo zan s tem dvojnim umorom, ki že natrošeno cvetje, ki ga je bilo še danes odzvanja v Sloveniji. vedno več, saj so nekatera de- Čeprav je, kot že povedano, kleta, med njimi tudi Žebotova večinoma spremljal profesorja sestra Dora (študentka prava), pri njegovem jutranjem »stra- odhitela na bližnjo tržnico in žarskem« maševanju, se je prav pokupila vse cvetje. Ker eno oko tistega usodnega dne profesor prof. Ehrlicha ni bilo povsem uvidevno odločil, da ga pusti zaprto, je Žebot pokleknil in mu spati. Imela sta celo dogovor, zatisnil priprto oko. da ga mora profesor vsako jutro Neka gospodinja Marjetka, zbuditi, da bi skupno odšla k pozneje je bila zaslišana, ga maši v Slovansko kapelo in po- je nekaj časa držala za roko, tem od tam na bližnjo Teološko drugi so to roko poljubljali, se fakulteto, kjer je profesor začel dotikali roba njegove obleke in predavanje ob 8 in 45 minut. pomakali tkanine v njegovo kri. Žebot v knjigi Neminljiva Slo- Preprosta ženička je pomočila bel robec v svežo venija celo zapiše, da tistega usodnega jutra »pa pokojnikovo kri z namenom, da ga ohrani kot relik- me profesor vkljub dogovoru ni zbudil, kakor da vijo. Na primer prof. Božidar Bajuk (oče nekdanjega bi bil slutil, kaj se bo zgodilo, in je hotel rešiti moje predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka) je v življenje. Tako se je pripetilo, da vosovski atenta- Ehrlichovo kri pomočil rutico. Poleg tega je morilec torji obenem z njim niso ustrelili tudi mene, kot Kamil, ko je na tisti usodni dan hodil po mestu, jim je bilo naročeno, temveč povsem neznanega slišal ljudi pripovedovati, »da so babe pomakale jim Viktorja Rojica.« robce v Ehrlichovo kri in se kaj jaz vem tam jokale, Seveda so vosovci in njihovi politični nared- pa objokovale, pa tazga hudiča«. bodajalci že tekom usodnega dne spoznali svojo Prihitel je tudi duhovnik, ki je obema umor- napako in zato so, stalinistično nemoralni, ne- jenima podelil sveto poslednje olje. Prinesli so usmiljeni in brutalni, kot so bili, lov na Cirila Žebota dve beli rjuhi, s katerima so pokrili umorjena. Ob nadaljevali. Tako je Edvard Kardelj 4. julija 1942 v glavi mrtvega profesorja je že kmalu stal svečnik navodilih šefici VOS-a Zdenki Kidrič zapisal: »Kakor z gorečo svečo in posodica z blagoslovljeno vodo, hitro dobite kake nove podatke o Cas. (Casarju, op. ki so jo tja prinesla dekleta oz. študentke. Klobuk I. O.), Jet. (Žebotu, op. I. O.) itd. – streljajte.« (…) Lamberta Ehrlicha, ki ga je izgubil ob padcu na tla, je ležal tik ob truplu. Fotografu preiskovalne komi- Dr. Ciril Žebot, ki je bil rojen 8. aprila 1914 v Ma- sije so delno odgrnili belo rjuho, da je lahko nare- riboru in je doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti dil pretresljivo fotografijo umorjenega Ehrlicha, 1. maja 1937, je bil vnet zagovornik samostojne oblečenega v duhovniška oblačila. Trupli sta tam v slovenske države. To ni nič čudnega, saj se je tega cvetju in mlakah krvi ležali do pol desetih, se pravi navzel od svojega duhovega mentorja prof. Ehrli- uro in pol. Takrat je preiskovalna komisija končno cha, ki je v vzpostavitvi samostojne in zedinjene končala z delom in prišel je mrliški avto. Trupli so (skupaj z zamejstvom torej!) slovenske države videl položili v preprosti krsti in ju odpeljali v mrtvašni- edino pravo in dolgoročno rešitev za obstoj ter co na Žalah. Da bi bila igra usode še strašnejša, je razvoj slovenskega naroda, s čimer je »zastrupil« le nekaj minut po dvojnem umoru na stanovanje tudi svoje stražarje. Seveda je Žebot kot politik profesorja Ehrlicha prišla brzojavna vest, da mu je včasih tudi tu delal kakšne taktične kompromise, dan prej umrl starejši brat Jožef. Profesor seveda te toda na splošno lahko mirne duše ugotovimo, da je novice ni več mogel izvedeti! velik predhodnik današnje samostojne slovenske Toda resnična zgodba o tem dvojnem umoru države, čeprav pri njenem dejanskem, ali če hočete ima na sam dan zločina presenetljivo in nenavadno operativnem, nastajanju ni sodeloval, ker mu je to nadaljevanje, ki bi se ga bilo težko domisliti. (…) preprečil prezgodnji odhod s tega sveta.

64 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

ZAČETEK PARTIZANSKAGA ODPORA NA GORNJEM VIPAVSKEM IN KONEC VOJKOVE ČETE (I. del)

Miroslava Cencič

Uvod Zanimanje za pojav prvih partizanov v naših krajih izhaja iz mojih otroških spo- minov na velike plakate s fotografijo Janka Premrla in Karla Masla, razobešenih po kraških kolonah s ponudbo visoke vsote denarja tistim, ki bi italijanskim oblastem omogočili, da bi ju našli. Spomini na pozidana okna naše domačije v smeri provi- zorične kasarne italijanskih vojakov, razobešanje črnih krp na okna, da bi zakrili bledo svetlobo takratnih žarnic, prazne klance v večernih urah in šušljanje, da na Vrheh že frca. Zato sem vedno rada brskala po virih, ki so dopolnjevali in osvetljevali moje spomine. Kar me je posebno zanimalo, sem spravljala na kupček, kakor so nas učili tisti, ki so nas uspo- sabljali za poklic. Ne zanašajte se na spomin, so nas opozarjali, spravljajte vse, kar vam lahko pride prav, in urejajte po temah v mape, napišite, kar ste slišali, ker čas izkrivlja spomin. Navada je železna srajca. Obdobja osame dajejo različne priložnosti tudi za pregledovanje popisanih kupov papirja in odnašanje navlake na kurišče ali smetišče. Tako sem našla v skladišču knjig in popisanih papirjev sveženj listov z naslovom Nanoška bitka. Pregled zapisov, ki so nastali pri slučajnih srečanjih, mi je obujal spomine na dogodke, na pričevanja nekaterih, ki jih ni več med nami. Zdelo se mi je primerno, da zgodbo dopolnim in jo ponudim v branje. Prav tam, v isti omari, so v posebni škatli nalo- žene fotokopije dokumentov iz Arhiva Republike Slovenije, ki so navedeni v delu Primorska sredina v primežu bratomorne vojne z oznako, ki je veljala takrat, ko sem gradivo zbirala. Pravijo, da arhiv preurejajo in dobivajo fondi drugačno oznako. Za skrbnejši pogled v dogajanje tistega časa me je spodbujalo tudi dejstvo, da so ti dogodki na Tiralica za Jankom Premrlom (poitalijančeno: Giovanni robu narodovega zgodovinskega spomina brez Premoli), ki jo je goriška prefektura objavila 20. avgusta 1942. Tistemu, ki bi ga ubil ali bi omogočil njegovo ujetje, je vsake pomembnejše spominske slovesnosti ves obljubljala 50.000 lir, nekaj manj kot današnjih 28.000 evrov povojni čas do danes.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 65 ZGODOVINA

Priprave na obrambo domovine da v okupirani Sloveniji, 1. julija 1941 pa so tigrovci v ribniških gozdovih organizirali prvo gverilsko četo. Zaradi razumevanja dogajanja v določenem Tajna krščansko socialna organizacija (TKSO), času je potrebno poznati okoliščine, ki bi utegnile ki je na Primorskem narodnoobrambno podtalno vplivati na potek dogodkov, zato je opis dogajanja delovala od leta 1930, pa je dala v prvi polovici maja okvirjen v posebnosti tistega težko razumljivega in 1941 pobudo za organizacijo vseslovenskega, ne- grozljivega časa, ki ima svoje vzročne korenine že v strankarskega, neoboroženega odpora in obnovila predvojnih razmerah. Narodni svet, ki je skrbel že prej za enotnost delova- V pričakovanju vojne sta se pripravljali na obo- nja organizacije Tigr in TKSO v narodnih zadevah. Ta rožen odpor dve organizaciji, vsaka s svojimi cilji in organizacija je delovala tudi v medvojnem času. svojimi zavezniškimi povezavami. KPS je ubrala drugo pot. Na ustanovnem sestan- Prva je bila Tigr, to je narodnjaško gibanje ku leta 1937 je poudarila odgovornost delavskega Primorcev, ki se je za narodne pravice organizirano razreda za usodo slovenskega naroda in pozvala k borilo že od leta 1927 s ciljem ohraniti se kot narod združitvi vseh političnih sil v obrambo njegovega in doseči priključitev Primorske k Jugoslaviji. Njeno obstoja. 26. aprila 1941 je oblikovala vodstvo Proti- vodstvo je po letu 1930 zaradi delnega razkritja de- imperialistične fronte (PIF) in dala članom nalogo, lovalo v Ljubljani. Ta organizacija je videla v rešitvi naj razkriva tisti del t. i. reakcionarnega meščanstva, narodnega tudi rešitev socialnega vprašanja. ki se je zatekel pod okrilje imperialistov. KPJ pa je že Druga pa je bila Komunistična partija Jugosla- leta 1940 sklenila, da bo obramba države pogojena vije (KPJ) oziroma Komunistična partija Slovenije z interesi revolucije in Sovjetske zveze. V maju 1941 (KPS), internacionalistična politična stranka, je bil med drugim sprejet sklep, da se protiimperia- usmerjena v boj proti kapitalizmu in članica Komu- listična vojna poveže z verigo proletarskih revolucij nistične internacionale. Slovensko članstvo je bilo (ES, 5, 229), tako se odpor proti okupatorju povezuje najprej vključeno v KPJ. Njeni voditelji so se večino- s strmoglavljenjem lastne nacionalne buržoazije in ma šolali v Moskvi. Z ustanovitvijo KPS leta 1937 so prevzemom oblasti »delovnih množic«. Tito je 15. bili slovenski komunisti njeni člani, a so še naprej maja 1941 poslal v Moskvo depešo, da bo dvignil priznavali statut KPJ. Komunisti med Slovenci pod vstajo, ko bo napadena Sovjetska zveza (Mlakar, 19). Italijo pa so bili člani Komunistične partije Italije SZ je v letih 1939–1941 sodelovala v paktu z nacistič- (KPI). Ta je težila k rešitvi le socialnega vprašanja, no Nemčijo v osvajalnih napadih in KPS je septem- narodno vprašanje zanjo ni obstajalo. bra 1939 sprejela upravičenost te zveze (ES, 5, 254). Vodstvo Tigra se je v začetku Hitlerjevega Začetek odpora v Jugoslaviji pod vodstvom KPJ osvajanja Evrope povezalo z zahodnimi zavezniki, je omogočil šele napad Nemčije na Sovjetsko zvezo Francozi in Angleži, ki so se prvi postavili v bran junija 1941. V Sloveniji je KPS preimenovala PIF v proti nacističnemu zlu. Nekateri člani so sodelovali Osvobodilno fronto (OF), ki se je razglasila za naj- z angleško obveščevalno službo pri obveščanju o širšo koalicijo protifašističnega boja. OF je objavila vojaških in političnih razmerah, povezovali so se s poziv na oboroženi upor 2. avgusta v Slovenskem protifašističnimi begunskimi organizacijami, tiho- poročevalcu, nekaj tednov za KPJ, »tudi kot prole- tapili orožje in ga skladiščili v obmejnih tigrovskih tarski dolg do prve dežele socializma« (ES, 5, 229). središčih ter začeli s podtalnim aktivnim delova- Organizacije Tigr ni povabila k sodelovanju. njem: v spomenici dne 24. maja 1940 so vladi v Vodstvo KPS je kmalu za tem opozorilo, da Beogradu izkazali pripravljenost primorskih prosto- je organiziranje kakega vojaškega gibanja izven voljcev na obrambo domovine v slučaju napada. OF izdajstvo, in kršilcem grozilo s smrtno kaznijo Istega leta so posamezniki izvajali sabotažne akcije (Mlakar, Slovensko domobranstvo, 23). Tako je Tigr na prometnicah v Italiji in Avstriji. dobil neizprosnega tekmeca, sicer pa je bilo vod- Ob napadu na Jugoslavijo so se primorski stvo ob napadu na Jugoslavijo že zelo oslabljeno. emigranti zbrali v Soški legiji in odpravili v obrambo Preganjani narodnjaki so se skrivali, bežali, nekateri domovine. Maja 1941 so začeli tigrovski voditelji v na Bližnji vzhod, vojaški vodja Danilo Zelen je v pr- emigraciji zbirati primorske fante, italijanske vojake vem spopadu z italijanskim okupatorjem podlegel v angleških ujetniških taboriščih, in jih pripravljali na strelnim ranam. Na Primorskem pa so bili, prav tako vključevanje v osvobodilno gibanje. Zaradi ovadbe je zaradi ovadbe, najbolj udarni pripadniki narodne prišlo 13. maja 1941 do prvega ­oboroženega spopa- organizacije po zaporih in taboriščih.

66 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

Nasprotno pa se je ob napadu na Jugoslavijo bila pod njegovim vplivom (pričevanje Lelje Rehar KPS, ki je ves čas delovala v strogi ilegali, okrepila Sancin, Vojanove sestre). s člani, ki so bili izpuščeni iz zaporov. Tako jim je Primorski emigranti, ki so prihajali na Primorsko, bilo omogočeno v izredno težkih okoliščinah začeti da organizirajo odpor, se niso mogli nasloniti na ko- izvajati svoje načrte. muniste, ker je bilo teh na Primorskem malo in še ti KPS je pripisovala Primorski izjemno pomemb- v tistem času večinoma po zaporih. Glede delovanja no vlogo zaradi njene strateške lege. Nevarno je organiziranih komunistov v Gornji Vipavski dolini bilo, da bi se tu izkrcali zahodni zavezniki, bilo pa je bilo mnogo slabše kot na Spodnjem Vipavskem, je tudi izhodišče za širjenje komunističnega vpliva kjer je bilo jedro starih komunistov. Tako so nave- v notranjost Italije. Kardelj je v pismu Titu izrazil zali stike z domoljubi, tigrovci, ki so bili pripravljeni prepričanje, da bodo »naši partizani, naša vojska nadaljevati boj za rešitev narodnega vprašanja. vnesli v Italijo tisto, kar je treba tja vnesti« (Cencič, Rehar, po rodu Vipavec, je domoval pri sorodni- Primorska sredina, 52). Tako je razumljiva naglica, ku Ivanu Hribu, stricu in zaupniku Tigra. Naslonil s katero je KPS posegla na Primorsko, še preden je se je na tigrovca, strica Avgusta Perhavca, in vodjo dobila za to odobritev od Kominterne, ki je edina vipavske tigrovske celice Staneta Poniža. imela pravico odrejati področje delovanja posamez­ Prvi odbor je nastal 10. oktobra 1941 na Slapu v nih nacionalnih KP. Okrožni komite KPS za Goriško Troštovi kleti. Srečanje je sklical Rehar. Udeležili pa je že v septembru 1941 sprejel sklep o vključitvi so se ga le tisti, ki so bili predvideni za člane odbo- primorskih komunistov, ki so bili člani KPI, v KPS. ra. Med njimi tudi Jožica Židanik, hčerka tigrovca Odobritev Kominterne pa so dobili šele poleti 1942. Franca Židanika (Škerl, 231). Skoraj istočasno je na- 15. novembra 1942 je prišel na Vogrsko Aleš Bebler, stal odbor tudi v Gornji Branici, v tigrovski družini ki si je zadal za prvo nalogo organiziranje celic KP. pri Kantetovih. Dolgan se je avgusta 1941 vrnil v Brkine s prvo Pobude za začetek skupino partizanov in se vključil v organiziranje narodnoosvobodilnega gibanja. Kmalu za tem je s organiziranega odpora svojo četico šestih partizanov odpotoval na Gornje Poleti 1941 je OF iz osrednje Slovenije poslala Vipavsko. Mimogrede so se ustavili v Volčah pri na Primorsko primorske emigrante, člane KPS, da tigrovcu Jožetu Možetu oz. Žetku, od tam pa nada- bi ocenili stanje in našli stike s komunisti, člani KPI. ljevali pot v Gornjo Branico, kjer so se utaborili in Razmere za začetek narodnoosvobodilnega boja zglasili pri Kantetovih. so bile zelo ugodne. Morala Dolgan se je od tam vrnil Primorcev je bila na višku, v Brkine. S Karlom Maslom ljudje so bili pripravljeni spre- sta 28. oktobra 1941 opravila jeti velike žrtve. Tako je Tigr, prvo sabotažo na železnici kot omenjeno, dobil svojega blizu Kilovč, nato pa se je tekmeca. hitro umaknil spet na Vipav­ Organizacija partizanskega sko. V Podragi se je spoznal gibanja in OF se je na Gor- z Lemutom. Med njima je njem Vipavskem in v Brkinih prišlo do hudega spora, ker začela skoraj istočasno. V je Lemut preveč posegal v Vipavo sta prišla Vojan Rehar, odločanje in se vtikal v Dol- ki ga je poslal Tone Tomšič, ganovo delovanje. Dolganu in Jože Lemut, ki ga je poslal je bil sumljiv in mu je grozil Centralni komite KPS. V Brki- z revolverjem (Škerl, 243). ne pa je Tomšič napotil Ervina Po sestanku na Slapu pri Dolgana, ki se je potem z Židaniku je Dolgan odšel v zbranimi informacijami kma- ­Ljubljano in se kmalu vrnil. lu vrnil v Ljubljano, prav tako kot Lemut. Tone Tomšič je bil zaskrbljen nad Primorsko, ker Prvi partizanski prostovoljec na Vipavskem Anton Ferjančič - jo je CK KPS zanemarjal in ni Zvonko (1915–1990)

MLADIKA 6-7 • 2021 | 67 ZGODOVINA

Dolganovi četi se je konec Ervin Dolgan je kmalu po novembra pridružil prvi tem, ko je bil poslan na pokra- prostovoljec na Vipavskem, jinsko konferenco primorskih Anton Ferjančič - Zvonko aktivistov, padel v fašistično (Škerl, 248). Dolgan se je za zasedo. Bil je ranjen, odpeljan kratek čas vrnil v Brkine in se v bolnišnico, nato v zapor in v zadnje dni januarja 1942 spet Rim, kjer so ga jeseni 1942 na vrnil na Vipavsko z nekaj novi- posebnem sodišču obsodili na mi partizani, pridružil se mu je 30 let ječe. A ni jih presedel, tudi Karlo Maslo. Domačija Pavla Rušta v Gradišču pri Vipavi vrnil se je že v začetku leta Ljudje so jim pravili 1944 v Brkine in nadaljeval četniki. Število prostovoljcev se je večalo tudi na s partizanskim bojem. Pod novim vodstvom se je Vipavskem. Januarja 1942 je prišel v partizane Pa- četa iz Brkinov odpravila proti Vipavski dolini. vel Rušt iz Gradišča. Namesto v vojsko ga je na Slap usmeril tigrovec Stanko Poniž. Tri tedne je čakal v Razmere se hitro spreminjajo Ložah na zvezo. Prva akcija te okrepljene skupine je bil vdor v V tem času se je marsikaj spreminjalo tudi v štanjelski predor. Vodil ga je Pavel Rušt s štirimi Ljubljanski pokrajini. V avgustu 1941 je OF začela borci. Izkoristili so hudo burjo, zaplenili so stroj- uresničevati svoj program. Večina ljudi v Ljubljanski nico, se hitro brez žrtev umaknili in se ustavili na pokrajini je verjela, da je rešitev Slovenije na strani Slapu pri Ivanu Mohorčiču - Tigru. Naslednji dan porajajoče se protifašistične koalicije. Tako sta se je Ferjančič pripeljal Janka Premrla, ki je postal krepila pripravljenost na upor in podpora parti- 13. primorski partizan. To je bilo 2. februarja 1942, zanstvu. Kmalu pa je KPS začela uresničevati svoje istega dne, ko bi se moral Janko Premrl vrniti z skrite cilje in brezobzirno uveljavljati vodilno vlogo rednega dopusta k vojakom. komunistov v OF, kar je del slovenskega naroda Lemut, ki je takrat vedril na Slapu, se je razburil, obsojal in videl v tem razloge za nasprotovanje. To da prisotni borci dekonspirirajo civilno postojanko. pa je izkoristila KPS za začetek revolucionarnega Spor se je zaostril. Dolgan je odločil, naj se Lemut nasilja in uničevanje vseh potencialnih nasprotni- umakne na varno, ali pa naj gre v partizane. Spor ni kov komunistične revolucije, tako ideoloških, to so bil poravnan, »pokazal je na problem, pred katerim bili predvsem strankarski politiki in duhovniki, kot Dolgan ni mogel zapirati oči« (Škerl, 251). razrednih, t. i. »kapitalistov«. Že v jeseni 1941 se Od tu so 9. februarja Dolganovi partizani odšli začenjajo umori nevidnih storilcev, spomladi 1942 v štjaške hribe, kjer so jih iznenadili Italijani, ki pa je izgubilo življenje pod streli že na stotine ljudi. so česali ozemlje zaradi akcije pri štanjelskem To je krepilo negotovost, nezadovoljstvo, strah in ­predoru. Karabinjerji so jih skrbno opazovali, nato ogroženost ter pripravljenost za organizacijo vaških so se 20 minut obstreljevali. Partizani so brez straž, ki bi se branile pred nasilnim revolucionarnim žrtev izginili v gozdu. Utaborili so se pri Vrab- delovanjem. Nasprotja so se v narodu poglabljala. čah, nato se zatekli v Podrago in se čez nekaj dni Spreminjale so se razmere tudi na Primorskem. umak­nili v Brkine. V začetku leta 1942 so bili po Vipavskem razprede- Tem dogodkom so Italijani dali velik pomen, ni zaupniki OF skoraj po vseh vaseh, ponekod pa obzidali so svoje kasarne. Pri vojaških enotah so že odbori OF. Pridobivali so fante, ki so prihajali iz začeli sestavljati sezname tujerodcev. Poveljstvo italijanske vojske na dopust (Škerl, 232). Za propa- teritorialne obrambe v Vidmu (Udine) je sporočilo gando so uporabljali ciklostil, ki je deloval v Ložah v Rim, da obstaja banda kakih 20 dezerterjev iz pri Mohorčiču - Tigru. A razmere so bile tu posebne. italijanske vojske, oboroženih s strojnico, puškami Primorci so se dolgo pred komunisti, organizirani in bombami. Vojaki so jim pravili »ribelli«. v podtalnih organizacijah, borili proti Italiji in proti V Brkinih se je četa okrepila z novimi borci. fašizmu. V deželi skoraj ni bilo proletariata, pre- Nastalo je tudi nekaj organizacijskih sprememb. vladovali so kmetje. Krivdo za socialna nasprotja Enkrat v prvih pomladanskih mesecih je nastal Voj- so videli v italijanskem fašizmu, ki ni uničeval le kov vod. V marcu je Martin Greif zamenjal Ervina narodne kulture, temveč tudi gospodarske ustano- Dolgana v Pivški četi (Pelicon, 19). ve in ves srednji sloj. Revolucionarne ideje so bile

68 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

ljudem tuje, kajti organizacije KPI po vzpostaviti sodelovanje in priti v stik s izključno slovenskih predelih skoraj ni slovenskimi uporniki, s skupino, ki se je bilo. Zanimivo je tudi, da so osvobodilne gibala okoli Nanosa, in tisto okoli Snežni- organizacije na Goriškem zajele manj ka. Za uresničitev predvidenih možnosti pripadnikov KP kakor ljudi zunaj nje. Od se je dne 3. aprila 1942 Rudolf pogovarjal kakih 300 vpisanih se jih je vključilo v z Britanci, kako priti v Slovenijo. »V SOE obrambo le 50 (Škerl, 329). Komunistič- so bili prepričani, da bi jim ravno Rudolf na partija je imela v odborih OF le malo lahko pomagal, (ker) … je tudi osebno somišljenikov, prav tako v prvih parti- poznal voditelja skupine upornikov … zanskih enotah. v okolici Nanosa; to naj bi bila mlajša Komunistična oblast je vedela, da oseba, ki je z Rudolfom že sodelovala pri gre Primorcem prvenstveno za rešitev raznašanju ilegalne literature pred za- narodnega­ vprašanja ne glede na to, od sedbo Jugoslavije« (Bajc, Iz nevidnega na kod rešitev pride. Ta želja jih je gnala plan, 288). Ivan Rudolf je bil organizator v gozdove. Tako sta se pri vodstvu OF tigrovske celice v Podnanosu, katere član krepila strah, da pride na Primorskem je bil tudi Jankov oče Franc Premrl. do upora brez KPS, in strah pred anglo- filstvom – povezanostjo z zahodnimi Nanoška bitka zavezniki. Ta pa je bil utemeljen, če pre- sojamo z gledišča partijske oblasti, ker je Konec marca 1942 so se prvi partiza- bil v vojnem načrtu zahodnih zaveznikov ni vračali iz Brkinov v Gornjo Vipavsko tudi predlog za izkrcanje na Jadranu. dolino z nekaterimi vmesnimi postanki. Obe primorski predvojni domoljubni or- Nad Podrago se je s partizani sestal Jože ganizaciji Tigr in TKSO sta za uresničitev Lemut - Saša (Škerl, 279). V tistih dneh svojega programa, priključitev Primorske Janko Premrl - je prišlo do reorganizacije vodstva. En k Jugoslaviji, računali na Britance. Vojko (1920–1943) vod naj bi vodil Mile Špacapan - Igor, Organizaciji sta imeli dva skupna pri študiju (vir: arhiv Jankove enega Vojko, Martin Greif - Rudi pa naj narodna odbora za enotno reševanje sestre Radoslave bi bil ­komandant obeh (Škerl, 282). narodnih vprašanj: Primorski narodni Premrl Pahor) Ubrali so pot na Nanos. Tja jih je vodil svet, ki je deloval v Gorici, Lemut v dveh skupinah, in Jugoslovanski odbor v eno 6., drugo pa 8. aprila. Italiji, ki se je zatekel na Na Nanosu blizu Pižentije- Bližnji vzhod (vodila sta vih so si postavili udobno ga Ivan Marija Čok in Ivan taborišče, zaradi varnosti Rudolf). v dveh enotah v primerni Britanska obveščevalna razdalji. Patrulje so odha- služba SOE je že v jeseni jale v dolino po hrano in z 1941 nameravala priti v njimi so prihajali nekateri stik s Slovenijo s pomočjo novinci. »Nekaj dni pred misije, ki bi vzpostavila bitko na Nanosu je Rudije- sodelovanje s »Čokovo va skupina opravila napad organizacijo« (Danilom in rekvizicijo na Razdrtem« Zelenom in Albertom (Renko, 33). Odnesli so Rejcem) in spodbudila večje količine hrane. Prav upor. To pa se ni posrečilo, kmalu je italijanska vojska ker niso dobili zveze (Bajc, organizirala veliko ofenzi- Zapletena razmerja, 117). vo na nanoške partizane. Zelen je bil že mrtev, Rejec Nanoško bitko so opi- pa se je skrival po Srbiji. sali raziskovalci, ki so imeli SOE je ponovno pre- vpogled v različne vire, in sodil, da bi bilo dobro redki posamezni preživeli

MLADIKA 6-7 • 2021 | 69 ZGODOVINA

borci – partizani. Med poročevalci ni nato pa z močnimi kolonami vojakov iz očitnih nasprotujočih si trditev. različnih lokacij prodirali proti skupni Še največ ugibanj je o tem, zakaj točki. Ker niso imeli dovolj moštva, da bi je sploh prišlo do nanoške bitke. Greif Nanos hermetično zaprli, so se zadovo- navaja v svojih spominih, da so se po ljili s postavljanjem zased in zapor. akciji na Razdrtem širile po Vipavskem Vojaške enote so imele zbirno mesto novice o prisotnosti partizanov na Nano- v vojašnicah v Vipavi, od koder so 18. su. Drugi viri pa obtožujejo izdajstva aprila ob 5.30 začele pohod na Nanos piskroveza Lojzeta, beneškega Slovenca, v močnem nalivu in burji. Bataljon ki naj bi sporočil karabinjerjem na Colu, zbranih vojakov različnih vodov in iz da je videl partizane pri Pižentijevih na najmanj šestih vojašnic v Julijski krajini, Nanosu, colska postaja pa naj bi obve- z okrepit­vijo karabinjerjev iz bližnjih stila poveljstvo vojaške cone v Gorici postojank, je bil razdeljen v šest kolon in (Škerl, 280). Bizjak navaja, da dokumen- dobro oborožen z raznovrstnim streli- ti italijanskih poročevalcev dosledno vom. Vseh vojakov naj bi bilo po enih govorijo o akciji čiščenja Nanosa. Iz njih virih 1.456, po drugih pa 1.800. je tudi razvidno, da Italijani niso natanč- Na Nanos so krenili s šestih strani. no vedeli, kje se partizani nahajajo, niso Prva kolona, ki je prišla v stik s partizani poznali mikrolokacije taborišč in niso približno ob 8. uri, je krenila iz Vrhpolja. imeli niti približne ocene, koliko partiza- Na Nanosu je bilo po nekaterih virih nov lahko pričakujejo na Nanosu. Tudi 60 (Škerl, 282–283), po italijanskem poro- pri njem beremo o možnosti izdaje že čilu pa približno 50 upornikov, »ribellov«. omenjenega piskroveza, a Bizjak meni, Ciril Pelicon jih je poimensko naštel 51. da »informacije o njegovem izdajstvu ni Italijanske kolone so prodrle na mogoče dokazati«. Nanos nenadoma. Pričelo je snežiti in Nesoglasja so tudi glede obvestila lilo je kot iz škafa. Presenečeni partizani partizanom o pripravah na veliki bojni so se hitro razporedili na položaje in pohod. V splošnem velja po spominskih odgovarjali napadalcem. Zaradi hudega zapisih, da so bili partizani na Nanosu nasprotnikovega pritiska so se bili prisi- presenečeni in iznenadeni. Škerl (280– ljeni boriti v več manjših skupinah in celo 281) pa navaja, da so aktivisti OF zvedeli posamično. Pavel Rušt se je utrdil na eni za priprave in obvestili partizane na Na- najbolj pomembnih točk s svojo stroj- nosu, »toda poslušali jih niso«. Židaniko- nico SIA, ki so jo pred kratkim zaplenili va, partizanska kurirka z ilegalnim ime- Italijanom pri štanjelskem predoru, in nom Zmagoslava, je to s pričevanjem vžigal po napadalcih. Tudi Anton Vičič,­ dopolnila in zatrdila: »Jaz sem obvestila drugi mitraljezec, se je zagozdil med ska- Greifa, a depeša ni šla naprej. Greif je le. Oba mitraljezca sta bila nepremag­ Pavel Rušt bil podtaknjen od ta belih,« je jezno in (1909–1942), slikan ljiva vse do popoldneva. Prvi je padel prizadeto dodala. Nisem ji oporekala, a v rimskem zaporu mitraljezec Anton Vičič iz Neverk in na pomislila sem: saj takrat njegovo mesto je stopil ni bilo »bele garde« niti brat Franc, ki so ga na Kranjskem. ranjenega prav kmalu Skrben in natančen ujeli. Jankova skupina načrt za napad na upor- je vztrajno branila vrh nike je pripravil koman- grebena. Ko so vrh ne- dant teritorialne obram- varno obstreljevali z mi- be v Vidmu s sodelavci. nometi, je Vojko prebil Načrtoval je uporabo s svojo skupino sovraž­ »standardne protigveril- nikove položaje in se ske taktike«: izvedli naj bi začel umikati. Umik je širšo blokado prostora,­ ščitil Pavel Rušt.

70 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

Rušt je na vrhu skalne vzpetine s svojimi soborci Operacijo so Italijani ocenjevali kot zelo uspeš­ vztrajal več kot tri ure. Z nepopustljivim ognjem je no. Na italijanski strani so v spopadu na Nanosu odbil 14 jurišev italijanske pohote, kar je omogo- padli štirje italijanski vojaki, 7 jih je bilo ranjenih, od čilo varen umik nekaterim soborcem. Začelo mu teh eden huje. Po njihovih podatkih je bilo ujetih 9 je primanjkovati streliva. Z manjšo skupino se je partizanov, 6 ubitih in zaplenjenega precej orožja. hitro umaknil z bojišča, a je kmalu padel v zasedo. Partizanska izguba na Nanosu je bila še večja: v Vojaško poveljstvo je poročalo, da so ga vojaki boju je padlo 10 partizanov, 5 jih je bilo pogrešanih, obstreljevali in ranili v ramo in nanj metali ročne 11 ujetih. Vsi ujeti razen Vipavca Pavla Rušta so bili bombe. Neeksplodirane, ki jih je ujel, je metal nazaj iz Vremske doline in s pivško-bistriškega konca, to napadalcem, ena mu je eksplodirala v rokah. Hudo se pravi iz bivše Dolganove čete. ranjenega v obe roki so ga ujeli (Plahuta). Spopad Italijani so ujete partizane odpeljali v goriški za- se je končal približno ob 14. uri. por z izjemo dveh huje ranjenih, ki so ju po zasliša- Vojko se je s svojimi fanti umikal proti seve- nju odpeljali v goriško vojaško bolnišnico. Pavlu Ru- rovzhodu, prek nanoške planote in ceste čez štu so tam amputirali levo roko in operirali desno Hrušico. Skozi številne zasede se je prebijal tako ramo. Pogosto so ga kvesturini zasliševali, Pavel se spretno, da se je brez žrtev prebil v Trnovski gozd je na zaslišanju zagovarjal z molčanjem in odkima- in prišel na zbirno mesto v bližino Otlice, pod Sinji vanjem z glavo. V zaporu je prebolel še pljučnico. vrh, kjer je zaman čakal ostale. Druge skupine in Krepak mladenič, lepe atletske postave, plavolas in posamezniki so se prebijali v megli in dežju, kakor modrook, izjemen hrust, visok 192 cm, je do skraj- so mogli. Maslove patrulje ni bilo na Nanosu, med nosti izmučen ostal le bleda senca samega sebe. ofenzivo je bila v Vipavski dolini, od koder se je Odpeljali so ga v Rim, kjer se je pridružil svojim hitro umaknila v Brkine in se po nekaj dneh vrnila soborcem v zloglasnem zaporu Regina Coeli. in iskala razkropljene partizane po Vipavskem Ujetnikom so sodili pred fašističnim sodiščem (Škerl, 283). Slabo usodo je doživela skupina, ki se za zaščito države. Devet so jih obsodili na smrt in je umikala na Pivško. 26. junija 1942 ustrelili v stari rimski utrdbi Forte Ločeno od skupine se je prebil Mile Špacapan, Bravetta. En ranjenec je že prej umrl v zaporu, ki je bil eden izmed voditeljev nanoških partizanov. eden, Alojz Vrečar - Milan, pa je bil zaradi mladole- Z Nanosa se je zatekel k svoji sestrični v Lokavec in tnosti obsojen na 30 let zapora, a se je že leta 1944 od tam po nekaj dneh v Lože, kjer je bila javka za vrnil in nadaljeval trpljenje v partizanih. Nekateri partizane. Komandant Rudi, to je Martin Greif, je z so na večer pred usmrtitvijo napisali poslovil- nekaj tovariši pobegnil proti Trnovskemu gozdu in na pisma, ki so bila prevedena v italijanščino, a izjavil, da če ga ne bo čez nekaj dni nazaj, naj gredo slovenske matere so ta zadnja pisma pričakovala kamor hočejo, ker on bo šel za terenskega (Škerl, zaman. Nikoli niso bila odposlana, so se pa ohrani- 286). Noben vir pa ne navaja, kdaj se je umaknil z la v rimskem arhivu. Nanosa. Renko piše, da je Rudi na Nanosu razpore- Do spominske slovesnosti na mestu usmrti- jal borce na obrambne položaje in jim poveljeval. tve teh junakov je prišlo šele po osamosvojitvi in To je odločno zanikala Josipina Židanik in zatrdila: demokratizaciji Slovenije, leta 2002, na pobudo »Greif ni bil na Nanosu, bil je v Podragi, slišala sem društva Edinost iz Trsta in domoljubne organizacije ga. Tam je bil.« TIGR Primorske, vendar brez predstavnikov borčev­ Italijanska vojska je po Nanosu nadaljevala s či- ske organizacije in predstavnikov državne oblasti. ščenjem še ves dan. Na tem pohodu so ujeli še štiri Deset let kasneje pa so ustreljenim odkrili spomin- partizane, od teh enega ranjenega, ubili dva in našli sko ploščo na rimskem pokopališču Flaminio. eno truplo. Spotoma so aretirali Andreja Pižentija, Čeprav je bila nanoška bitka za italijansko češ da je pomagal partizanom. vojsko le manjši spopad, je bila za italijansko stran V naslednjih dneh so pregledovali teren tudi zelo pomembna. Poročila o vojaških uspehih so drugod, ker so hoteli partizane, »la banda dei cetni- bila razposlana oblastem, ki so bile presenečene in ci e disertori«, popolnoma uničiti. Poveljstvo teri- razočarane. Na Primorskem niso pričakovali oboro- torialne obrambe je zbralo veliko silo za pohod na ženega upora, zato je bil odziv brezkompromisen, partizane, »rastrellamento«. A pri česanju terenov surov in zločinski. Razmere so se zaostrile. jih niso dobili. In hajka je bila končana v prepriča- nju, da je cilj dosežen. (se nadaljuje, viri bodo navedeni na koncu)

MLADIKA 6-7 • 2021 | 71 ZGODOVINA

ALEŠ SORTA – PREŠEREN, BOREC NANOŠKE BITKE

Magda Rodman, Bajcova

sodišče za zaščito države ga je skupaj s še drugimi ujetimi partizani 25. junija 1942 obsodilo na smrt zaradi sodelo- vanja v oboroženi skupini na Nanosu. Bil je ustreljen v trdnjavi Forte Bravetta z mnogimi soobsojenci in tako končal svoje mlado življenje 26. junija 1942. Aleš Sorta iz Manč je bil eden pr- vih upornikov na Primorskem. Redno italijansko vojsko je služil v Etiopiji, kjer je opravil tudi pilotsko šolo. Kot parti- zan je bil v Prvi primorski četi, ki so jo imenovali tudi Pivška četa, borila se je na Nanosu na koti 837 in 866. Levo: Aleš Sorta Po bitki na Nanosu se je umaknil v (1914–1943) Podrago, od koder sta s Karlom Maslom Spodaj: na hrbtno stran te odšla v Brkine in tam zbrala razbežane fotografije je Aleš borce z Nanosa, ki so se nato udeležili Sorta (na sredi goriške fronte in napadli Nemce po kapi- za velblodom) napisal: »Spomin tulaciji Italije. Takrat je umrlo skoraj tisoč iz Afrike. 7. 8. ljudi iz vse Vipavske doline. Med njimi 1936, Somalija.«

Med uporniki na Nanosu 18. in 19. aprila leta 1942 je bil tudi vipavski do- moljub Aleš Sorta, rojen 17. julija 1914 v Mančah pri Vipavi na takratni številki 21. Rodil se je v družini, kjer je bilo šest otrok. Njegov oče je bil Andrej, mama pa Leopolda Mohorčič. Družina se je preživljala s skromno kmetijo. Rad se je družil z mladeniči iz vasi in okolice. Velika prijatelja sta bila tudi s Pavletom Ruštom iz Gradišča pri Vipavi, prvo- borcem nanoške bitke, po katerem je imenovan trg v Vipavi. Pavle je bil ranjen in ujet na Nanosu, odpeljan v goriške zapore in zaslišan. Od tam so ga prepe- ljali v Rim, kjer je bil priprt v zloglasnem zaporu Regina Coeli. Posebno fašistično

72 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

Pri Ukmarjevih v Mančah, pred rojstno hišo Aleša Sorte sedi njegova sestra Ivanka, stojita pa levo njegova svakinja Karolina, desno njegova nečakinja Marija Sorta.

Z mojo mamo sva ga šla obiskat, videl sem ga skozi mrežo. Samega Aleša, kot partizana, se spominjam kot otrok. Doma se je le redko pokazal in vsakokrat tako, da ga otroci nismo videli. Ko je njegova mama Leopolda ležala hudo bolna doma v zimi 1942, jo je v večernih urah na skrivaj prišel obiskat in sem ga jaz takrat zadnjič videl in ga tudi spoznal, čeprav so mi naši doma trdili, da to ni bil on, ampak drug človek, zaradi strahu pred posledicami. Aleš je bil preprost kmečki fant, zelo družaben, brez rednega dela, kot je bilo takrat veliko naših fantov, ki so iskali delo povsod. Tako so hodili tudi iz ostalih vipavskih vasi v Vipavo pred italijansko občino čakat, da bi dobili kakšno delo v komunali ali drugo priložnostno fizično delo kjerkoli. Pred občino so fantje stali dan za dnem do enajste ure dopoldan, potem so jih italijanske oblasti poslale domov. Tudi Aleš je bil med njimi. Zato ni imel denarja in tudi red­ ne službe ne. Pomagali so si s kuhanjem žganja, ker je bilo to zelo drago in tudi iskano »poživilo in zdravi- lo«. Fantje so ga ponoči na skrivaj žgali ob kakšnem skritem potoku zaradi italijanskih financarjev. S soborcem v nanoški tudi Aleš Sorta, ki je padel bitki Pavlom Ruštom sta 11. septembra 1943 kot kuhala žganje v grapi nad komisar bataljona. Umrl je Mančami ob potoku. Po na mirenskem letališču in domače se temu kraju je pokopan na Vogrskem. reče »Za jamce«, kjer smo Kako je Aleš Sorta pre- imeli tudi sami vinograd. življal svojo mladost, mi je Ko smo tu z očetom ku- na mojo prošnjo povedal hali žganje, so prihrumeli njegov še živeči nečak italijanski financarji in Franc Sorta iz Manč, št. nam vse razdejali, pobrali 6, rojen leta 1935. Sledila kotle in vse, kar smo rabili sem njegovemu pripove- za žganjekuho. Brat Franc dovanju in ga 24. septem- pa je imel od italijanskih bra 2019 zapisala: oblasti licenco za kuhanje »Ko je Aleš umrl, sem žganja. Če si ga prodajal, imel šele osem let. Bil je je bilo treba plačati visok moj stric po očetu. Našo davek. Tako ti skoraj nič hišo v Mančah so hoteli ni ostalo. Ljudje so si ­Italijani dvakrat požgati, pomagali s »ktrbntom«, ker so sumili, da sodeluje­ ­ da so vsaj malo zaslužili. mo v odporu proti fa­šizmu. Kako težko je bilo ta- Alešev oče Andrej Sorta je krat življenje, nam pove bil prav zaradi tega zaprt podatek, da je delavec za Alešev brat Franc in sestri Alojzija (desno) in Ivanka že leta 1942 v Gorici. (levo) dnino prejel toliko plačila,

MLADIKA 6-7 • 2021 | 73 ZGODOVINA

da je s tem denarjem kupil en kilogram sladkorja. Bila je velika revščina. Aleš je ob takih prilikah vedno napisal kakšno pesem. Bil je rojen pesnik, zato je dobil vzdevek »Prešeren«. Zapomnil sem si le dve vrstici: »Za svečnico med veliko mašo so zasačili kučko našo!« Pesmi je imel zapisane v treh zvez- kih. Bal se je, da jih dobijo fašisti, in jih je pred odhodom v partizane sežgal. Veliko svojih napisanih pesmi pa je pred odhodom v partizane zaupal tudi svoji izvoljenki Marici Malik, ki jih je skrila v prostor nad svinjakom v hlevu. Tu so dočakale žalostno usodo in zgorele v pla- menih v njenem domu v času, ko je bila ona v konfinaciji in italijanskih zaporih. Hišo so zažgale italijanske oblasti. Do- mov se je vrnila iz prekomorskih brigad v tak dolgo bil. Tak dolgo sem popival, da Marica Malik vojaški uniformi maja leta 1945. sem še klobuk zapil …« Sicer so pa takrat s prekomorci v Rimu junija Moj stric Aleš je pokopan na pokopali- fantje večkrat zapeli na vasi, čeprav niso 1945, kamor šču na Vogrskem. Vsako leto ga obiščem smeli – pod Italijo je bilo to v naših krajih je prišla na na dan mrtvih. Njegovi bi ga po vojni strogo prepovedano. nagradni dopust iz štaba radi prekopali, pa jim je takratna oblast Aleš Sorta, doma iz Manč pri Vipavi, jugoslovanske povedala, »da to lahko naredijo samo na je bil tovariš in prijatelj. Ko je služil v baze v Bariju. svoje stroške«. Tega moj brat ni mogel italijanski vojski pri letalcih, se je večkrat nikoli pozabiti, bilo je prehudo!« spomnil tudi name ter napisal pismo ali Kako so takrat fantje pred odhodom razglednico; in vedno je bila zraven tudi k vojakom vasovali, nam je lepo opisala pesem, dolga ali kratka, da sem včasih pokojna Marija Gul, poznana kot Marica, kar strmela nad njegovim razumom. roj. Malik iz Lož, pri kateri je Aleš s pri- V začetku leta 1942 se je oglasil pri jatelji tudi vasoval kot mlad fant. Njeno meni in vedela sem, da ima namen iti v pričevanje je zapisano v knjigi Življenje partizane. Zahvalila sem se mu za vse ob trti in kršinu, ki je izšla leta 2012: lepe spomine, posebno za pesmi. Zaupal »Iz mladosti imam zelo lepe spomine, mi je, da je imel tri zvezke polne pesmi, a kako so v našo hišo, kjer sva bili dve mla- se je bal, da bi kdo zaradi tega nastradal, di dekleti, prihajali vasovat fantje iz Goč, pa jih je zažgal. Rekla sem mu: »Zakaj si iz Manč in celo iz Šturij. Nekega večera to storil,« pa mi je odgovoril: »Saj imam v so prišli k nam in vprašali, kje sva. Mama glavi vse tri zvezke in bom lahko še vse to je odgovorila, da sva prehlajeni in da napisal oz. obnovil.« leživa v sobi. Vprašali so jo, če naju lahko Odšel je za vedno. Bil je hraber parti- obiščejo. Malo nerodno ji je bilo, a je ven- zan, padel je leta 1943 na goriški fronti in darle privolila. Samo dva sta si upala k vse te dragocene stvari so šle za večno z nama, drugi so počakali v kuhinji. To sta njim … bila Alojz Škrjanc in Aleš Sorta - Prešeren. Meni je ostalo le pismo in pesem Nista verjela, da sva s sestro bolni. Iz »Spomin na dom«. Vso drugo pošto sem kuhinje je že odmevalo prelepo fantovsko skrila, a je vse zgorelo.« petje; zapeli so Vasovalca: »Dobro jutro, Z gospo Marico sva bili veliki prijate- zlato jutro, dober dan, ti beli dan, zbo- ljici. Poznala sem njeno življenjsko zgod- gom, ti devojka moja, daleč pot je prek bo in jo spremljala vse do njene smrti poljan! Oče, mati me ­sprašujta, kje si pa 22. novembra 2013. Po telefonu sem jo

74 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZGODOVINA

večkrat poklicala in tako je bilo tudi 17. Iz zvonikov naših marca 2011.Takrat sem jo med pogovo- vije se doneč bim-bom. rom vprašala, če še zna na pamet tisto Kako zvečer v urah trudnih kitico pesmi, ki jo je Aleš Sorta napisal vse k počitku spremlja zvon! njej v spomin pred odhodom v partizane na Nanos. In takoj zaslišim njen glas: Po dolgi zimi lastovke »Vrtne grede, cvetje krasno naj kinča ti čez morje dospe nazaj. obličje jasno in dobra roka te čuva naj, Nikdar niso pozabile dokler ne pridem jaz nazaj!« ljubi tudi njih ta kraj. Koliko mladih primorskih fantov, ki so odšli v partizane, je upalo, da se vrne- Dolina, oh, Vipavska ti, jo domov, pa tega niso nikoli dočakali. Med njimi je bil tudi naš pesnik iz ni po tebi petja več. nanoške bitke ALEŠ SORTA – PREŠEREN. Sinovi tvoji vrli vsi, kje po tujem zdaj so preč? SPOMIN NA DOM Kdaj nam bode burja mila Domača zemlja, draga ti, porodila oni dan, kjer tekla mi je zibel. ko usoda povrnila Ti zemljica najljubša si, bo sinove na svoj dom? kar križem svet sem videl. Tudi jaz kot žrtev usode Bog okrasil te je s čudesi, nate mislim, ljubi dom. dal studenec, polje, gozd. Če tujina grob mi bode, So ti straža grički krasni, mrtev o tebi sanjal bom. kjer se smeje v njih gozd.

Literarn natečaj Revija Mladika razpisuje 50. na gradni literarniMladik Ro ko pi si mo rajo biti2021 opre mljeni sa mo z ge­ natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih slom. Toč ni po datki o avtorju in naslov naj bodo izdajah in tudi ne na družbenih omrežjih) kratko v za prti kuverti, opremljeni z istim geslom. Tek­ zgodbo ali ci klus pesmi v slovenskem jeziku. sti v prozi naj ne presegajo de set tipkanih strani Na razpolago so sledeče nagrade: ( oziroma 25.000 znakov Times New Roman, 12 pt), ciklus poezije pa naj predstavlja samo iz bor najboljših pesmi (največ deset). Tek ste lah ko pošljete tu di po elektronski pošti PROZA POEZIJA na [email protected]. V eni priponki naj Prva nagrada 500 € Prva nagrada 300 € bo prispevek z geslom, v drugi pa osebni podatki. Druga nagrada 300 € Druga nagrada 150 € Mnenje ocenjevalne ko misije, ki jo določi Tretja nagrada 250 € Tretja nagrada 100 € odbor Mladike, je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob Prešer novem dne vu na javni prireditvi in Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo v medijih. Nagrajena de la bodo objavljena v pretipkanih iz vodih (format A4) na naslov letniku 2022. Objavljena bo do lahko tudi nena­ MLADIKA, uli ca Doni zetti 3, 34133 TRST, grajena de la, za katera bo ko misija mnenja, da do 31. OKTO BRA 2021. so primerna za objavo.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 75 KULTURA

SLIKARSKI SVET NIKOLAJA OMERSE IN »KLUB NEODVISNIH«

Mojca Polona Vaupotič

»/…/ živa umetnost (ima) nešteto ­umetnosti. Društvo so sestavljali že izrazov. V svojih začetkih je potoglava in takrat izvrstni slikarji in kiparji: Maksim negotova, ker šele išče svoj izraz. Brez Sedej, Zdenko Kalin, Karel Putrih in vodnikov je in brez svetnikov ter se razvi- Nikolaj Pirnat; kasneje pa so se pridru- ja iz nujnosti svoje življenjske sile. Zato je žili še Zoran Didek, Stane Kregar, Zoran upravičena, da nosi ime – Neodvisna. Ker Mušič in sčasoma še drugi. Mlade umet- je mlada, je vsa borbena in nepopustlji- nike je združevalo predvsem šolanje na va, nepomirljiva. Ve, da je le v njej razvoj zagrebški akademiji pa tudi navezanost in zato sili občinstvo, da jo mora priznati, na troje izjemnih akademskih učite­ kljub nerazumevanju in posmehovanju. V ljev – Vladimirja Becića, Ljuba Babića in prvem boju žive umetnosti z občinstvom Marina Tartaglie. in uradnim pojmovanjem so Nepomirljivi Vprašanja razmerij med jugoslovan- – Neodvisni po dvajsetletni borbi zmaga- stvom in slovenstvom so v tridesetih li.« (B. Pregelj, O živi umetnosti, Sodob- letih 20. stoletja znova dobila pomemb- nost 6/9-10, 1938, str. 469) no vlogo znotraj nacionalne emancipaci- Leta 1911 se je v mestu »živega je in naraščajočih mednacionalnih kon- srebra«, v kotlini in osrčju idrijskega fliktov ter ponovno postala ena osrednjih hribovja rodil Nikolaj Omersa. Bil je tem likovne umetnosti. Po desetletju, ki drugi od treh sinov literarnega zgodo- sta ga zaznamovala ekspresionizem in vinarja dr. Nikolaja Omersa, profesorja nova stvarnost, so se v tridesetih letih na tamkajšnji realki, in matere Marije, ponovno obudile vrednote zmernega Avtoportret (levo); rojene Šmid. Po maturi leta 1932 se je modernizma in iskanja nacionalnega Krajina (desno) vpisal na Umet- nostno akademi- jo v Zagrebu, kjer so ga poučevali ugledni profesor- ji. Ko je leta 1937 diplomiral, se je vrnil v Ljubljano in se vključil v Društvo sloven- skih umetnikov, posebej v Klub neodvisnih, kjer so se trudili, da bi vnesli v slovenski svet več sveži- ne in resnične

76 | MLADIKA 6-7 • 2021 KULTURA

izraza v umetnosti. V Zagrebu, tedanjem okolju in razmeram. Svoje delovanje so Zgoraj z leve: kulturnem centru Kraljevine Jugoslavije, afirmirali tudi prek navezave na slo- Ljubljana in Zimska so se medtem odvijale burne polemike venske impresioniste, ki so bili v tem krajina; glede nacionalnega izraza v umetnosti. obdobju že splošno sprejeti kot začetniki Spodaj: Ravne na Poslanstvo Neodvisnih je bilo iskanje slovenske umetnosti. Neodvisni so tako Koroškem in Pri Janežu na Strojni »našega izraza« v umetnosti, kot sta iskanje slovenskega izraza v umetnosti ga razumela osrednja protagonista izpeljali iz različice modernizma, kot so likovnega dogajanja, slikarja Krsto Hege- ga zastavili slovenski impresionisti, in dušić in Ljubo Babić. Zlasti slednji je bil ga združili z razumevanjem nacional- za formiranje mlade slovenske umetno­ nega izraza svojih profesorjev. Tako so sti v tem obdobju ključnega pomena, saj predstavili svoj prenovljeni slovenski je bil tudi plodovit pisec in eden najpo- nacionalni izraz v umetnosti, temelječ membnejših profesorjev na Akademiji za na tradiciji, a v sozvočju s sodobnimi likovno umetnost v Zagrebu. Nekdanji likovnimi tokovi. Med drugo svetovno zagrebški študentje, ki so oblikovali vojno in po njej so nekdanje člane Kluba skupino Neodvisnih slovenskih likovnih neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov umetnikov, so v razburkanih letih pred 2. doletele različne usode. Vsi so še naprej svetovno vojno v umetnosti iskali lasten, delovali kot umetniki in kulturni delavci, slovenski likovni izraz, pri čemer so se nekateri med njimi tudi kot profesorji na ujeli z razmišljanji hrvaških umetnikov, novoustanovljeni Akademiji za likovno katera pa so prilagodili slovenskemu umetnost v Ljubljani.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 77 KULTURA

Primorski slikar Nikolaj Omersa je zadnja leta vojne preživel v nemških koncentra- Od zgoraj dol: Speča; Pogled skozi okno; V pristanišču; Stopnišče cijskih taboriščih – Dachau, Dora in Ra- vensbrück. Po vojni je do leta 1950 poučeval na ljubljanskih gimnazijah, nato štiri leta na Šoli za umetnostno obrt v Ljubljani, od leta 1954 do 1971 pa je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost, kjer je poučeval pred- mete: človeška in živalska anatomija, opisna geometrija in perspektiva. Veliko je ustvarjal kot samostojni slikar in ilustrator ter razstav­ ljal doma in v tujini. Med vsemi Neodvisnimi pa je bil Omersa najbolj naklonjen slikanju po naravi, pa naj gre za krajino, portret ali za figuralno skupino. Elemente krajine niti ni natančno analiziral, niti ni podrobneje izbiral posebnih zornih kotov ali posameznih ele- mentov. Zanimale so ga predvsem vsakdanje podrobnosti, vendar jih je želel približati svo- jemu videnju. To je večinoma počel z barvo, ki pa ni vedno v skladu z našimi predstavami o odtenkih nekaterih predmetov, oziroma z obdelavo ali z načinom, kako je izbrano barvo nanašal. Zelo viden preobrat v njegovem delu je botrovala pot v Pariz, kjer je kratek čas tudi bival. Bilo je dovolj, da se je neposredno seznanil s poznimi deli francoskih impresio- nistov in fauvistov. Omersa svoje pozornosti ni posvečal zgolj teoretičnim raziskavam, ampak je svoja doživetja, občutja in vide­ nja skušal čim bolj neposredno prenesti na platno. V njegovem slogu je povsem jasno razvidno, da je dosleden dedič tedanjih francoskih metamorfoz. Tako kot so impresionisti ves čas interpretirali motive »nastale v tem trenutku«, so slikarji fauvizma počeli ravno nasprotno; čustva so izražali na ekspre- sionističen način skozi živahne in surove barve, kar je še dodaten pridih za »strast« v likovni potezi. V prizorih so se nagibali h krajinam ali k vsakdanje- mu življe­nju, za motive pa so porabili velike količine

78 | MLADIKA 6-7 • 2021 KULTURA

barv. Temu je sledilo, da je Omersa v svojem barvnem razpoloženju nepre- stano valoval od pridržano utišanih do živih, skoraj fauvističnih barvnih tonov. Sicer pa je bil kot slikar in ilustrator zelo ikonografsko širok; ni bil le krajinar, am- pak je slikal tudi figure, portrete, akte, intimne interierje in tihožitja. Še posebej pri njegovih krajinah je mogoče reči, da je svoje poglede – tako motivno kot stil- no – uresničeval na več načinov. Narava mu je pomenila tisto središčno točko, okoli katere se je vrtel njegov osebni ikonografski svet. Na motiv stvarne, resnične krajine se je ustvarjalec odzival subjektivno in ga doživljal kot možnost večpomenske, predvsem pa sporočilne, simbolne vsebine. In prav slednje so interpretirane na atraktiven, vedno dru- gačen način. Denimo, v primeru dela Fie- sa lahko opazimo, kako na platnu kroži skrivnosten temni veter in nas osvaja z močno impresijo, kot da želi napovedati ne le spremembo vremena, temveč celo razpoloženja. Ravno nasprotno temu pa nas nagovarja delo Ravne na Koroškem, ki ima povsem drugačno genezo. Motiv se nahaja v barvni luči presvetljene, rumenkasto-oker barvne orkestracije, tako da barvno tkivo krajših in daljših potez, postavljenih druga ob drugo, tke pred nami barvno snovnost s konkretno izraženim optimizmom. V zadnjih letih svojega ustvarjanja se je umetnik s posebno ljubeznijo posvečal motivom Ljubljane, Pirana ter okolice. V teh delih je znal poleg pokra- jine ujeti še govorico arhitekture in se tako uvrstil med pomembne likovne slikarje našega Primorja. Ujel je tre- nutke in detajle, ki so mu bili v globok izziv in vedno v prvi vrsti izstopa navdih stavb, saj le-te predstavljajo atmosfero »V vedutah, krajinah in tihožitjih je Z vrha dol: izbranih ulic, starih hiš, cerkva ter osta- preproste stvari spreminjal v čudovite Ribe; lih mičnih detajlov. Prav vse našteto nas barvne pripovedi. V barvah, ki mu jih je Tihožitje; Na ražnju seznanja z njegovo življenjsko potjo, od kazala narava, pa ni iskal velikih učinkov, njegovih študentskih let v Zagrebu, nato marveč tiste tenčine, ki jih lahko zazna- Kluba neodvisnih, potovanja v Pariz va samo najbolj občutljivo slikarjevo ali pa vse do obdobja lastnega likovnega umetnikovo oko,« je zapisano v Prešerno- sveta, z globokim občutkom izjemne in vi nagradi, ki je bila umetniku podeljena vabljive impresije. leta 1978 za ustvarjalno slikarsko delo.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 79 KULTURA

Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod … PRIMORSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR Pianist, čembalist in organist Luca Ferrini

Franc Križnar

Osebno in strokovno se poznava že doma pa je iz Tržiča (nekaj deset kilo- več let. Saj sva Luca Ferrinija s kolegom metrov stran od Trsta). Klavir in čemba- fotografom Tihomirjem Pinterjem uvrs- lo je študiral na tržaškem konservatoriju tila v knjigo Sto slovenskih glasbenikov Giuseppe Tartini, kjer je diplomiral z (Prešernova družba, Ljubljana 2002), ker odliko (1988) pod mentorstvom Gio- je takrat igral orgle v inštrumentalnem vannija Umberta Battela, in na videm- Triu »Baraga« (skupaj s trobentačema skem konservatoriju Jacopo Tomadini S. Praprotnikom in P. Jevšnikarjem). (kjer je študiral tudi orgle in orgelsko Potem se je njegovo (so)delovanje tako kompozicijo in diplomiral leta 1996) v po Italiji kot po Sloveniji razbohotilo »razredu« Ilaria Gregoletta. Več kot 30 in razširilo in odtlej velja za izvrstnega let z vsemi tremi inštrumenti enako glasbenega in nacionalnega poliglota. uspešno koncertira po Evropi in dru- Kakšen koncert Tria sem slišal tako god po svetu. Med drugim so ga gostili: onstran meje pa še nekatere druge na Filharmonija v St. Petersburgu, Beijing »njegovem« festivalu Openska glas- Concert Hall, Gran Teatro La Fenice v bena srečanja (Opčine pri Trstu). Zdaj Benetkah, Cankarjev dom in Slovenska sicer italijansko-slovenski glasbenik filharmonija v Ljubljani, Musikverein na živi in deluje tostran (državne) meje, v Dunaju, National Concert Hall v Dublinu, Ferrini za klavirjem na odru pekinške Šepuljah (pri Sežani). Njegovo vsestran- National Theatre of Malta, Seoul Natio- dvorane Beijing sko obzorje pa ni z ničemer zamejeno. nal University, Filharmonične družbe v Concert Hall (2013) Rodil se je v Gorici 24. oktobra 1968, Odesi, Kaunasu in Ulan Batorju, Theatre St. Michel v Bruslju idr. Igral je še v Rimu, Milanu, Pragi, Budimpešti, Bukarešti, Zagrebu, Beogradu, Madridu, Portu, ­Københavnu, Melbournu, Brisbanu, Hobartu, Buenos Airesu, Čilu idr. Kot solist ali član orkestrov je igral z dirigenti, kot so A. Steinlucht (Rusija), R. Gulikers (Nizozemska), C. Davis in S. Robinson (Velika Britanija), D. de Villiers, L. Shambadal, J. Bruns (Nemčija), T. Kalliuste (Estonija), E. Shao (Kitajska), S. Loy (ZDA), v Sloveniji pa še A. Nanut, U. Lajovic, M. Letonja, M. Munih, M. Gaš- peršič, S. Krečič. Sodeluje s priznanimi glasbeniki in je član različnih komornih skupin ­zgodnje (Nova Academia, Ensem- ble Claviere, I Musici della Serenissima) in

80 | MLADIKA 6-7 • 2021 KULTURA

med katerimi je bila serija Music from the Islands, ki je izšla za fersko založbo Tutl, odlično ocenjena s strani ameriške spe- cializirane revije The Clarinet. Naj omeni- mo še posnetke or- gelskih koncertov iz cikla Baročna ­glasba evropskih narodov, ki se je odvijal leta 2001 na zgodovinskih orglah v Sloveniji. Je korepetitor na tečajih ter akademi- jah in tekmovanjih za Čembalist sodobne glasbe (Ansambel MD7, Ensem- različna glasbila v Italiji (mednarodno Ferrini (v sredini) ble Neofonia, Komorni orkester solistov tekmovanje klarineta Città di Carlino z dirigentom G. Nikolićem, Društva slovenskih skladateljev idr.). in Giacomo Mensi), Sloveniji (Svirel in flavtistko M. Premierno je izvedel več kot stošestdeset mednarodno tekmovanje oboe in fagota Lipovšek in novih del. Kot član in soustanovitelj An- v Krškem), Avstriji (IMF Feldkirchen in Al- simfoniki RTV Slovenija na odru sambla za sodobno glasbo MD7 je prejel legro Vivo-Horn), Belgiji (Kortrjik/Ghent Gallusove dvorane (2013) prvo Lipovškovo nagrado. Clarinet Competition), Mehiki (Henry ljubljanskega Večkrat je igral v neposrednem pre- Szeryng International Violin Competi- Cankarjevega doma (2017) nosu in snemal za evropske radijske po- tion), na Danskem (Carl Nielsen Interna- staje (RAI, Ruski državni Radio, Madžar- tional Competition), Poljskem (medna- ski Radio, RTV Slovenija, HRT Zagreb, rodno tekmovanje Finalis v Byalistoku) Romunski državni Radio, Makedonski in na Kitajskem (Beijing International MRT, Medici-TV, različne zasebne RTV Music Competition). Posebno iskan kot postaje), posnel pa kar štirideset plošč. spremljevalec klarinetistov in »uradni« Med posnetki je treba izpostaviti Lisz- pianist ClarinetFesta tako Mednarodne- tova pozna klavirska dela, ki so izšla za ga Društva I.C.A. kot Evropskega društva slovensko založbo Helidon in v prilogi k E.C.A. je igral z več sto klarinetisti vseh italijanskim nacionalnim revijam Il Gior- generacij s celega sveta. nale della Musica ter Classic Voice, pa še Luca Ferrini je avtor skladb za zbo- klavirske kvintete A. Schnittkeja, P. Ebna re na besedila primorskih avtorjev in in P. Ramovša skupaj z Ljubljanskim skladb za solistična glasbila. Je tudi av- godalnim kvartetom (založba RivoAlto). tor a cappella latinske maše za mešani Za čembalo izstopajo Sonate za violino zbor. Poučeval je na različnih šolah po in basso continuo G. Tartinija in njego- Furlaniji in Julijski krajini, kar deset let vih učencev v duu z violinistom Črto- v Glasbeni šoli Sežana, učil je tudi na dr- mirjem Šiškovičem (skoraj 40 sonat, za žavnih konservatorjih v Brescii, Salernu, katere je uredil part continua), izšle pa Trstu in Vidmu ter na Celovškem dežel- so pri založbi Dynamic in dobile izvrst- nem konservatoriju in na ljubljanskem ne ocene v strokovnih revijah (Anglija, Konservatoriju za glasbo in balet. Bil je Francija, Italija, Nemčija, ZDA idr.). Za tudi korepetitor na Akademiji za glas- seboj ima tudi celo vrsto cedejk z glasbo bo v Ljubljani. Trenutno je pedagog za za klarinet in klavir v duu s slovenskim klavir, čembalo, komorne igre in korepe- klarinetnim asom Jožetom Kotarjem, titor na Umetniški gimnaziji v Kopru.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 81 KULTURA

Sveže iz ateljeja FABIO SMOTLAK

Magda Jevnikar

Na steni imam dve njegovi sliki: Formo iz leta 1984 in akril Brez naslova iz leta 1986. Leto pozneje se je Fabio Smotlak vpisal na Scuola politecnica di design v Milanu, po obvezni praksi pa je sledil delavnicam na podiplomski šoli oblikovanja Domus Academy, prav tako v Milanu. Sedaj dela kot samostojni oblikova- lec. V letih 1990–1995 je bil zunanji profesor, od 1995 do danes pa redno poučuje na Oddelku za industrij- sko oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.

Kakšno mesto zavzema likovno S temi skicami torej ne ­pripravljam ustvarjanje v tvojem življenju danes? idej za likovna dela, kot so slike, pla- Čisto likovno ustvarjanje (umetni- stike, instalacije itd., in ne delam za ško) predstavlja bolj marginalno mesto, razstave z ambicijo, da bom umetnik in četudi je likovna dimenzija v mojem raz- bom nenehno razstavljal. Umetnost ni mišljanju in občutkih pomembna. Npr. cilj moje likovne žilice. v oblikovanju ali kot študij. Generalno Večkrat delamo napako, da vidimo gledano je likovnost način življenja. likovnost samo v funkciji umetnosti ali Brez naslova, oblikovanja (moda, dizajn). Mnenja sem, pastel na Poslal si mi posnetke treh svojih del. kartonu, da je likovnost povsod, če jo znamo Bi jih predstavil? 15x20 cm videti in jo nenehno ustvarjati v okolju, Gre za skice, nare- kjer živimo. Kar se tiče jene brez posebnega poslanih del, ki jih lahko namena. Mislim, da objaviš ali ne, gre za kompenzirajo po- dvojnost: geometrijske manjkanje likovnosti v kompozicije izražajo trenutkih, ko postane ­likovno racionalnost moje delo preveč teh- (metajezik racionalno- nično ali birokratsko. sti), ki jo lahko vidimo Manj dodelane skice npr. v arhitekturi, na rišem tudi v zvezke, drugi strani so skice or- na leteče papirje ali ganskih oblik, ki izražajo na klasične papirnate – verjetno – voljo po prtičke. Vse te skice nečem naravnem, spro- imajo funkcijo razbre- ščenem, brez razumskih menitve možganov in struktur. Mislim, da v obenem spodbujajo meni deluje dvojnost: nove likovne pojme potreba po racional- ali variante, ki jih nem in oprijemljivem kasneje lahko vklju- in potreba čutenja po čim v projekte ali pa ­sproščeni ustvarjalni ostanejo preprosto na energiji (morfogeneza papirju. organskih oblik).

82 | MLADIKA 6-7 • 2021 KULTURA

podjetništvu, pomislimo samo na goriš­ ko podjetje Pipistrel. Torej, ustvarjalen ni samo umetnik, glasbenik ali pisatelj. Ustvarjalnost je živa, človeška biološka energija, ki ima svoje zakonitosti. Prav kreativnega pro- cesa in postopkov se lahko naučimo in jih uporabimo v praksi. Osebno sem imel veliko srečo, da sem bil »učenec« Bruna Munarija (1907–1998) Kakšne so tvoje profesorske izkuš­ Brez naslova, že od srednješolskih let, od trenutka, ko nje? In še nekaj: ali je ustvarjalnost risba na kartonu, sem prvič poslušal dve njegovi preda- danost, ali pa se je priučimo? beli svinčnik, vanji na tržaškem zavodu za umetnost. pasteli na Zelo raznolike: osnovne šole, srednje kartonu in izrezi Dobesedno se mi je odprla duša, novo nižje in višje šole, tečaji; akademski nivo (kolaž), 15x15 cm spoznanje. Kasneje sem prebiral Munari- pri predmetih Industrijsko oblikovanje, in 15x20 cm jeve knjige, osvajal njegovo kreativno raz- Unikatno oblikovanje, Vizualne komuni- mišljanje in vnašal Munarijeve pedagoške kacije, Basic Design, magistrski študij … principe v pouk na osnovnih in nižjih Ustvarjalnost je danost, a je tudi od- srednjih šolah v Trstu. Življenjska pot je visna od načina vzgoje, družbene klime hotela, da sem postal res učenec prof. in naših vrednot. Predvsem moramo po- Bruna Munarija na Scuola Politecnica di vezovati ustvarjalnost z razvojem človeš­ Design v Milanu. Pri Munarijevih preda- tva. Ustvarjalnost je lahko tudi konflikt, vanjih sem v živo začutil njegovo izjemno je sprememba status quo v družbi. Brez človeško razgledanost in likovno-obli- ustvarjalnosti bi bili še v jamah. kovalsko inteligenco; ustvarjalno inte- Odločna ustvarjalnost ni lahka: zah- ligenco človeka, ki je bil pravi pedagog, teva napor, nove vizije in tveganje. Šola inovativnen dizajner in svetovno priznan bi morala pomagati mlademu človeku, kot likovni raziskovalec 20. stoletja. da se lahko tudi razvija v ustvarjalno Moje pojmovanje umetnosti in osebnost. Zunanji svet, izven šolskega ustvarjalnosti je od tedaj in za zmeraj ambienta, potrebuje kreativne ljudi, npr. spremenjeno. V tem pojmovanju je smi- v ustvarjalnih industrijah in v sodobnem sel ali nesmisel mojih skic.

MLADIKA 6-7 • 2021 | 83 PROSTI ČAS

25-LETNICA SLOVENSKEGA ZAMEJSKEGA NUMIZMATIČNEGA DRUŠTVA JANEZA VAJKARDA VALVASORJA

Mitja Petaros

Slovensko zamejsko numizmatično Andrej Štekar, tajnik Florindo Carli, društvo Janeza Vajkarda Valvasorja praz- blagajnik Stojan Sossi in knjižničar Mitja nuje letos četrt stoletja delovanja. Čeprav Petaros. Odborniki so istega leta 13. je doba 25 let za tako društvo, ki se oktobra pred notarjem v Trstu overovili ukvarja z zgodovino z različnega zornega društveni statut v slovenskem in itali- kota – saj preučuje denarna telesa, ki člo- janskem jeziku, ki je bil 28. oktobra 1998 veka spremljajo skozi obdobja in so lahko tudi registriran na tržaškem sodišču. starejša več kot 2000 let, – lahko soraz- Medtem pa društvo ni mirovalo, saj je merno kratka, se nam zdi primerno, da pripravilo nekaj strokovno vodenih izle- zabeležimo prehojeno pot. Osredotočili tov, člani so sodelovali na mednarodnih se bomo na bistvene podatke delovanja, numizmatičnih sreča­njih (v Vicenzi, saj je društvo izredno delavno in aktivno, Ljubljani, Veroni idr.), organizirali so pre- njegovi člani pa so uresničili marsikaj davanja o numizmatiki na osnovnih in Žig SZND J. zanimivega v teh petindvajsetih letih. srednjih šolah po vsej tržaški pokrajini, V. Valvasorja Četrtega januarja 1996 je v dvorani od Milj – preko šol v tržaškem središču – s tržaškim, tedanje Zadružne kraške banke (med- do Devina. goriškim in tem se je preimenovala v ZKB Trst Go- Po prvih petih letih delovanja je leta beneškim grbom; rica) na Opčinah potekal prvi sestanek­ 2001 dr. Miran Trontelj v imenu osrednje- iniciativnega odbora slovenskih numiz- ga slovenskega numizmatičnega druš- na naslednji strani: prispevek matičnih navdušencev tostran državne tva, Numizmatičnega društva Slovenije, o delovanju meje, ki je določil ime in cilje novonasta- podelil SZND J. V. Valvasorja priznanje, društva Valvasor lemu društvu: to naj bi bilo namenjeno diplomo in bronasto medaljo za uspeš- v vsedržavni zbiralcem določenih starih predmetov, no delovanje edinega numizmatičnega italijanski ljubiteljem zgodovine nasploh in še po- društva izven meja matične domovi- reviji Cronaca Numismatica iz sebno takim, ki se zanimajo za zbiranje ne. Zamejski numizmatiki so medtem leta 2009 in preučevanje denarnih sredstev ozi- nadaljevali s širjenjem zgodovinskega roma novcev, bankovcev, vrednostnih znanja preko denarnih sredstev papirjev, medalj, odlikovanj in ostalih po raznih društvih, šolah, pri- predmetov, ki so povezani z numizma- pravili so celo serijo poljud- tiko. Društvo naj bi omogočalo poglab­ nih oddaj o numizmatiki ljanje znanja o numizmatiki s kupova­ za Radio Trst A. njem in hranjenjem specifične literature, Pomemben del delo- s srečanji, strokovnimi predavanji, izleti vanja SZND J. V. Valva- ipd. Zanimanje je bilo veliko, članstvo se sorja je tudi izdajanje je stalno večalo, tako so dve leti po usta- medalj ob posebnih novitvenem sestanku, točneje 4. febru- ­priložnostih. V sodob- arja 1998 na občnem zboru izglasovali nem času, ko naš svet pre- statut društva in uradno izvolili upravni plavljajo raznovrstni spo- svet, ki so ga tedaj sestavljali­ ­predsednik minski in okrasni predmeti,­ se

84 | MLADIKA 6-7 • 2021 PROSTI ČAS

izdajanje medalj komu morda dozdeva nesmiselno, manjšo razstavo v ­openskih bančnih prostorih, kjer a zamejski numizmatiki so prepričani, da lahko tudi so tudi premierno prikazali nove slovenske evre; na tak način prispevajo k trajni obeležitvi prisotnos- istega leta so v Krožku za družbena vprašanja Virgil ti Slovencev v zamejstvu. Uresničitev kakovostne Šček v Trstu predstavili razstavo Slovo od tolarja. medalje je izredno zamudna in draga, tako so doslej Ob 100-letnici neprekinjenega delovanja Openske izdali medalje v sodelovanju s kakim društvom hranilnice in posojilnice (zdaj ZKB) leta 2008 je nu- ali organizacijo. Prvo medaljo so zamejski numiz- mizmatično društvo Valvasor postavilo odmevno matiki izdali leta 2001 skupaj z Zvezo slovenske razstavo bankovcev, kovancev, bančnih obveznic, katoliške prosvete, da bi obeležili 1000-letnico prve denarnih pripomočkov nasploh in v sodelovanju pisne omembe mesta Gorice. Na reverzu medalje s sorodnimi društvi tudi poštnih znamk, žigov in so napisali: »villa quae Sclavorum lingua vocatur razglednic. Leta 2019 so ob zaključ­ku projekta Brez Goriza«, da ne bi nikoli pozabili, da je naselje imelo meja v prostorih Slovenske prosvete v Trstu posta- slovensko zgodovinsko ime. Naslednjo medaljo so v vili pregledno razstavo denarja, ki so ga uporabljali sodelovanju z Združenjem za zaščito Opčin posve- naši predniki v teh obmejnih krajih. Omenjene raz- tili stoti obletnici obratovanja openskega tramvaja stave so imele velik medijski odmev in tudi odličen leta 2002. Nova priložnost za izdajo medalje je bila odziv publike, saj so jih obiskali tako številni posa- leta 2013, ko so skupaj z Gospodarskim društvom mezniki kot celi razredi različnih šol s Tržaškega. Kontovel ulili medaljo ob 600-letnici prvega znane- Zamejski numizmatiki nimajo lastnega sede- ga zapisa vasi Kontovel na Tržaškem. Leta 2015 so ža, zbirajo pa se enkrat mesečno v gostilni Veto medaljo posvetili 97. avstro-ogrskemu pešpolku, v na Opčinah, kjer jim prijazno odstopijo lastno katerem so v prvi svetovni vojni služili naši predniki, tako so se numizmatiki oddolžili vsem tistim, ki so trpeli v prvi svetovni vojni. Zadnjo medaljo doslej so uresničili leta 2019 v sodelovanju z založbo Mladika, ko so nakovali spominsko medaljo ob prvi obletnici smrti velikana slovenske misli in besede, pisatelja Alojza Rebule. Numizmatiki raziskujejo zgodovino s pomočjo denarnih sredstev; marsikateri posameznik ima zanimive zbirke bankov- cev in kovancev, zato so člani SZND J. V. Valvasorja priredili nič koliko večjih ali manjših numizmatičnih razstav, omenili bi le najodmevnejše. Večjo numizmatič- no razstavo so postavili leta 2001, ko so v prostorih glavnega sedeža Zadružne kraške banke na Opčinah­ predstavili kovance, ki so jih uporabljali v naših krajih od rimskih časov do uvedbe evra (razstavo so nato prikazali še v bančnih podružni- cah); leta 2004 so v istih prostorih uredili numizmatično razstavo ob stoletnici delovanja znane openske trgovine Cobez. V glavni razstavni dvorani banke ZKB so maja 2006 ob desetletnici delovanja in v sodelovanju s Filatelističnim klubom Košir iz Trsta odprli večjo razstavo z naslovom Denar ob naši meji od druge svetovne vojne do skupne Evrope. Pred uvedbo evra v Sloveniji so decembra leta 2006 postavili

MLADIKA 6-7 • 2021 | 85 PROSTI ČAS

leta 2004 sodelovali tudi na sestankih, ki jih je priredila Banka Slovenije, da bi čim boljše razvili projekt uvedbe evra v Sloveniji. Leta 2018 je Numizmatično društvo Slovenije nagradilo dva člana društva Valvasor za plodno delovanje v prid slovenske numizmatike. Leta 2001 so člani izvršnega odbora numizmatičnega društva Valvasor dolo- čili razpoznavni znak društva, ki odtlej spremlja delovanje. Izpostavili so zgodo- vinske heraldične grbe vseh treh pokra- jin, kjer delujejo slovenski numizmatiki v zamejstvu (tržaško in goriško pokrajino ter Beneško Slovenijo), saj je grboslov- je vezano tudi na numizmatiko in se je ­dvorano, da se lahko člani društva Zgoraj: številno ­odbornikom zdela takšna rešitev naj- Valvasor in njihovi gostje nemoteno občinstvo na boljša. Znaka sta sicer dva, saj je glavni v sestajajo in pogovarjajo. Večkrat so se predstavitvi barvni obliki (in črno-beli različici s heral- medalje na rednih sestankov udeležili tudi gostje goriškem gradu dičnimi šrafurami) vodoravno postavljen, iz sorodnih društev, na primer numiz- leta 2001; drugi pa je v obliki okroglega žiga. matiki in zgodovinarji iz Ilirske Bistrice, spodaj: Pandemija covida-19 tudi zamejskim Ljubljane, Nove Gorice, Kranja in tudi iz nekateri numizmatikom ni prizanesla, tako da je sorodnega italijanskega društva Associa- člani društva delovanje »v živo«, ki zajema sestanke, zione numismatica Triestina. SZND J. V. na rednih predavanja, izlete, organizacije razstav, Valvasorja ima izredno bogato knjižnico mesečnih v zadnjem letu nekoliko zamrlo, čeprav sestankih (s knjigami v štirih jezikih: slovenščini, jim je nekaj sestankov vseeno uspelo italijanščini, nemščini in angleščini), ki uresničiti. Izredno skopo smo prikazali jo stalno dopolnjuje in hrani v prostorih pregled 25-letnice delovanja Slovenske- društva Tabor na Opčinah. V teku let se ga zamejskega numizmatičnega društva je knjižnica zelo povečala; razpolaga J. V. Valvasorja. Kogar zanima ta specifič- tudi s specifičnimi knjigami, ki si jih na zgodovinska veja, ali je le radoveden, bralci in zgodovinarji lahko izposodijo kaj se okoli denarnih sredstev dogaja, le v društveni knjižnici, saj premore tudi oziroma želi strokovno mnenje o starem nekaj unikatov. Nekateri člani društva denarju, lahko pristopi vsak prvi četrtek širijo znanje o numizmatiki tudi s publi- v mesecu ob 20.30 v gostilno Veto na cistično dejavnostjo, tako v slovenskem Opčinah, kjer imajo slovenski zamejski kot italijanskem jeziku. Nekateri člani so numizmatiki redne sestanke.

86 | MLADIKA 6-7 • 2021 ZA SMEH IN DOBRO VOLJO

»Zakaj so se pri Korenčkovih vsi na balin Mlad pesnik prinese svoje pesmi v ostrigli?« oceno: Izhaja mesečno »Prej so si za vsako malenkost skočili v »Ves svoj ogenj sem vložil vanje!« Letnik 65 lase, pa so sklenili, da je s kreganjem treba »Bilo bi bolje, če bi napravili obratno!« Uredništvo in uprava: prenehati.« 34133 Trst, Italija, b l a Ul. Donizetti 3 b l a tel. 040-3480818; fax 040-633307 »Koliko cigaret pokadite dnevno?« [email protected] »Miha, med delom je prepovedano »Enkrat več, drugič manj.« [email protected] kaditi!« »No, in koliko ste jih danes?« www.mladika.com »Kdo pa sploh dela, gospod šef?« »Danes sem jih manj.« Oblikovanje: Matej Susič Izdaja: Mladika z. z o. z. b l a b l a Registrirana pri trgovinski ­zbornici v Ko pride natakar domov, mu žena »Rudi, svoj prosti spis moraš napisati še Trstu dne 21. 4. 1999 pod številko 114276. ukaže: enkrat, in sicer tako, da ga bo razumel tudi »Brž se preobleci in pomij posodo!« bedak.« Član USPI (Zveze ­italijanskega »Oprosti, žena, tam ni moj rajon!« »Dobro, gospod učitelj. Toda mi lahko ­periodičnega poveste, česa niste razumeli?« tiska) b l a Reg. na sodišču v Trstu b l a št. 193 dne 6. 4. 1957 »Imam zelo pametnega psa. Kadar ISSN 1124 – 657X pride domov, vedno pozvoni.« »Me ljubiš?« Tisk: Grafika Soča d.o.o. – »Moj je šele pravi. Ima kar svoj ključ!« »Neskončno.« Nova Gorica »Bi tudi umrl zame?« Izhajanje revije podpirata b a Urad Vlade RS za l »To pa ne. Moja ljubezen je nesmrtna!« Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK. »Poslušaj, tebe pa za tvojim hrbtom b l a obrekujejo.« UREDNIŠKI ODBOR »Če me ni zraven, mi je vseeno. Zaradi Marij Maver »Halo! Anuš?« (odgovorni urednik), mene me lahko v moji odsotnosti tudi »Da.« Andrej Černic, ­Sergij pretepajo.« »Tu tvoj mož. Klical sem te zato, da kar Pahor, Mitja Petaros, mirno kosite brez mene. Nekoliko pozneje Anka Peterlin, Nadia ­Roncelli, Erika Jazbar, se bom vrnil domov.« Helena Jovanovič, »Kdaj?« ­Adrijan Pahor, Tomaž DAROVI V TISKOVNI SKLAD: »Po odvetnikovem mnenju pred letom Simčič, Ivo Jevnikar in Breda Susič. Ninko Černic – 20,00 €; Vogrič – 2025 verjetno ne bom mogel na prostost.« 20,00 €; Nadja Černic – 20,00 €; SVET REVIJE Mirka Cossutta – 20,00 €; Marija b l a David Bandelj, Milan Nemac, Silvija Callin, Prukar – 20,00 €; Zavod Svete ­Jadranka Cergol, Peter družine – 20,00 €; Andrej Kosič – »Ali se ne dolgočasite, ko večer za veče- Černic, Marija Češčut, 20,00 €; Ida Komjanc – 70,00 €; rom gledate na televizijskem zaslonu iste Danilo Čotar, Matjaž Rustja, ­Peter Močnik,

LISTNICA UPRAVE LISTNICA Pavel Pavlica – 10,00 €; Marilka in obraze?« Bruna Pertot, Lučka Danijel Čotar – 10,00 €; Marija Brecelj »Nič več, odkar ob meni sedi pes.« Kremžar De Luisa, – 20,00 €; Mira Repič – 30,00 €. »Kaj pa ima pes opraviti s tem?« Ivan Peterlin, Peter Rustja, Jernej Šček, Vsem darovalcem »Pozorno gleda in ob vseh znanih Marko Tavčar, ­Evelina se iskreno zahvaljujemo. obrazih molči. Ko pa se na ekranu pokaže Umek, Neva ­Zaghet, kakšen nov obraz, zalaja in me zbudi.« Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora.

Posamezna številka Mladike stane 4,00 €. Celoletna naročnina za Italijo in druge države 30,00 €; po letalski pošti: Evropa 50,00 €, Amerika 60,00 €, Avstralija 65,00 €. Plačilo s poštnim tekočim računom­ 11131331 – Mladika, Ul. Donizetti 3, I-34133, Trst/Trieste. Na banki: ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica Zadruga - ZKB Credito Cooperativo di Trieste e Gorizia Soc. Coop (IBAN: IT58S0892802201010000016916; SWIFT: CCRTIT2TV00). NOVO PRI ZALOŽBI MLADIKA

Pesmi tolminskega Tretja izdaja avtorja o čudežnosti dramatičnega bivanja Zapisi iz zdomstva – pričevanja tokrat iz Avstralije

Zimzelena ljubezenska zgodba na kobdiljskem Krasu

Tankočutna pripoved o Zorku Jelinčiču

ZALOŽBA MLADIKA Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, Italija tel. +39 040 3480818 • fax +39 040 633307 [email protected] • [email protected] www.mladika.com junij 2021 Pripravlja uredniški odbor mladih Grafično oblikovanje: Matej Susič Rast [email protected] - ISSN 2039-9316 Zakaj je konec šolskega leta VEDNO TAKO STRESEN?

Bliža se konec šolskega leta, nekateri dnevi vendar bo vseeno ohranil so obsijani od sonca, ki prinese prijetno tople luknje v znanju. temperature, v zraku je že poletje. Večina Sistem predvideva, da je zgodnjega drevja je odcvetela. Prve češnje so na višjih ravneh šolanja di- tudi že tu. Zakaj je torej tako pozitivno vreme jak pripravljen delati sam, lahko povezano s precejšnjo mero stresa? zato se lahko nekdo izgubi Kaj se dogaja dijakom, ki morajo v zadnjih in v svojem neznanju osta- tednih iz sebe iztisniti vse, kar se še da? ne sam, brez pomoči. Vsi dijaki se med letom trudimo dosegati čim Naša šola deli posplošene boljše šolske rezultate, kar marsikomu uspe, nauke, ki redkokdaj upo- nekaterim pa ne. Ob koncu vsakega polletja števajo razlike med dijaki se nad nas zgrne temen oblak kot posamezniki. Na neki

popravnih testov, spraševanj, Gec Manuel foto način nam šola odvzame učenja … Prisiljeni smo sedeti del osebne identitete, za pisalno mizo in gledati v ker ocenjuje splošne sposobnosti, ne knjige, reševati vaje, ponavljati, ozira pa se na osebnostne razlike, ki bi pisati zapiske in se pripravljati lahko bile osnova za skupno bodočnost na vsa preverjanja, kar v naš raznolike družbe. vsakdan prinese veliko stresa. Pogosto se zgodi, da skušamo zado- V šolskem sistemu, ki je pri nas v stiti pričakovanjem svojih bližnjih in veljavi, se upoštevajo izključno družbe, da dosežemo oceno, ki jo kdo številske ocene, ki v glavnem drug označuje za dobro. S tem pride do merijo dijakovo natančnost pri pritiska in zagotovo tudi do velike mere reševanju vaj in problemov. V ta- strahu, ker v današnji družbi neuspeh kem sistemu se zelo dobro znaj- ni sprejet. Neuspehi so v resnici del živ- de tisti, ki ima dober spomin, saj ljenja in nas vedno česa naučijo, toda večina snovi temelji na znanju, ki si ga mora dijak ko nekomu ne uspe, se gotovo najde kdo drug, ki vtisniti v možgane. Kdor si ne zmore vsega hitro se mu bo to zdelo vredno posmeha; ali pa se mu zapomniti, je torej obsojen na dolgotrajno sedenje bo zdelo, da enkratni neuspeh pomeni dokončni za knjigami. Privilegirani so tisti, ki že imajo strogo neuspeh. Mislim, da se stres razvije , ko se dijaku zdi, samodisciplino. Naše šolstvo ne nagrajuje drugih da nima časa. Še posebno v zadnjem obdobju, ki sposobnosti in ne pomaga vpeljati v delo tiste, ga je zaznamovala pandemija, je prišlo do poveča- ki imajo težave. Seveda je dosti odvisno tudi od ne razpršenosti pri šolskem delu in posledično do profesorjev, ki se trudijo in katerim z vztrajnostjo v pomanjkanja koncentracije, kar je učenje izjemno veliki meri uspe najti prave ključe, s katerimi vsem otežkočilo. Če torej nismo sposobni velike mere dijakom odprejo pot do znanja. Dogaja pa se, da samodiscipline, moramo čim prej začeti vaditi to posamezni učenci nimajo zadostnega predznanja, pomembno veščino. Menim, da je zelo koristno, če da bi lahko sledili pri pouku in razumeli novo snov: smo si sposobni samostojno organizirati čas, ker v takih primerih po navadi zaostajajo sami, nihče bomo le tako lahko dosegli dobre šolske uspehe. se jim ne posveti, kar je velika napaka. Tak učenec lahko z veliko osebnega dela popravi svoje ocene, Jakob Tul SLOVENSKI KULTURNI KLUB

SLOVENSKI KULTURNI KLUB IMA NOV ODBOR Tržaška mladinska organizacija, ki jo je pred 65 leti ustanovil prof. Jože Peterlin in si je takrat nadela ime Slovenski kulturni klub, je bralcem Mladike gotovo dobro znana. S tako dolgim »stažem« se lahko ponaša redkokatero društvo. Če pomislimo, koliko mladih zamejskih Slovencev se je v tem društvu kalilo ob rednih sobotnih srečanjih, se lahko vsem, ki so dolga leta vlagali svoje energije in čas v to organi- zacijo, samo globoko priklonimo. Izvedeno je bilo res ogromno število srečanj, predavanj, tečajev, mladi so se navajali na diskusije, tehtni argumenti za odločitev za nepozabne praznike, ob katerih so poglobitve, kritičen pogled na zgoraj omenjene ideale. imeli v svoji sredi imenitne goste, umetniško ustvarjanje, na primerno V upanju, da jih bodo tudi sami med drugim – da omenimo vsaj javno nastopanje – seveda pa so se spoznali kot primerne in edino dva nadvse zaslužna akterja v na srečanjih pletle tudi družabne prave usmerjevalce življenjskih borbi za osamosvojitev – prvega in prijateljske vezi (zgodovinskega odločitev. ministrskega predsednika sloven- materiala o dolgoletnem delovanju Po smrti prof. Peterlina je bilo ske vlade, Lojzeta Peterleta, in mi- je za več polic in bilo bi zanimivo, delovanje SKK nekoliko manj živo, nistra za obrambo prve slovenske če bi se kdo lotil njegovega razi- dokler ni pod mentorstvom prof. vlade Janeza Janšo. skovanja in bi bilo dolgoletno delo Lučke Peterlin Susič Slovenski kul- Ko je ta izredno aktivna in osvešče- primerno ovrednoteno). turni klub doživel ponovno cvetočo na generacija klubovcev že nekaj Vsa leta pa se mladina seveda ni dobo, ko je združeval v svoji sredi let obiskovala univerzo in bila torej zbirala »kar tako«, ne na prvem res lepo število zavzetih in aktiv- preodrasla v primerjavi z višješolci, skromnem sedežu na ulici Trento, nih mladih članov. To obdobje je je delovanje spet nekoliko upa- ne na sedanjem, na ulici Donizetti! zgodovinsko sovpadalo z milost- dlo. Vendar pa lahko rečemo, da v Delovanje je potekalo na podlagi nim časom za Slovence - s časom dolgi dobi od svojega nastanka ni statuta, ki je nastal in bil uradno osamosvojitve Slovenije. nikoli zamrlo; tudi obdobja krize zapisan na samem začetku obstoja Takrat so se mladi SKK z navduše- in nižje aktivnosti je SKK uspešno društva. Presenetljivo je, kako je njem in z mnogimi akcijami vključili premagal. Dostikrat tudi na željo vsebina statuta še danes izredno v dogajanja v podporo demokratič- staršev novih višješolcev, ki so aktualna. Ne le to. Tudi za današnje nih procesov ter dogodkov v zvezi sami imeli izkušnjo delovanja v razmere je naravnost moderna. V z novonastalo državo, o katerih njem in so izrazili željo, da bi tudi statutu npr. jasno piše, da je »Slo- so njihovi predniki lahko samo njihovi otroci imeli možnost take venski kulturni klub mladinska sanjali (pa še to na skrivaj, saj bi vrste druženja. organizacija, katere cilj je skupna vlada v režimu Jugoslavije še kako V današnji družbi so namreč mladi rast članov v vsestransko osveščene leto prej take sanje ožigosala kot (kljub vsem sodobnim elektron- osebnosti na podlagi slovenstva »izdajalske«, »protirevolucionarne«, skim pripomočkom) bolj osamljeni in krščanskih vrednot«. Besede o »kaznive« itd.) in ne znajo komunicirati med se- »rasti« mladih ali o »socializaciji«, Takoj po osamosvojitvi je Slovenski boj. Poleg tega družba postaja vse o »osveščanju«, o vrednotah, kot kulturni klub kot edina organizaci- bolj konzumistična, materialistična, so narodnostna, verska, socialna, ja v zamejstvu ob mednarodnem pozunanjena; cilj te organizacije kulturna, politična, demokratična, priznanju Slovenije in ob njegovih pa je v tem, da mladim nekaj nudi … izdajajo primarno skrb za to, da obletnicah prirejal tako imenovani tudi iz vidika vrednot in da v sebi se mladim preko programa nudijo »Slovenija party« (skupaj deset), odkrijejo svoje potenciale. (dalje ) SLOVENSKI KULTURNI KLUB

 Tudi metode in oblike druženja Novi člani Slovenskega kulturnega (predavanja, razgovori, družab- kluba so se v neprijaznih razmerah ni večeri, študijski tečaji, lastni res potrudili, da je delo dobro steklo. umetniški večeri, izleti itd.) so do In kljub vsem težavam so mese- borniki pa so: Kristjan Biancuzzi, določene mere še vedno sodobne; ca maja končno imeli svoj občni Boštjan Petaros, David Biancuzzi in danes jim lahko seveda dodamo še zbor. Na njem so prebrali najvažnej- Matej Terčon (po tem vrstnem redu mnogo novih oblik, saj se je svet še točke statuta, poročali o pretek- na slikah levo). v zadnjih desetletjih zelo spreme- lem delovanju in pripravili načrt Za bližnjo prihodnost imajo več nil. Mladim ne manjka žilavosti in delovanja v naslednjih mesecih. načrtov, med njimi je najbolj od- prilagodljivosti sodobnim časom. Sledile so volitve novega odbora. meven letošnji »Slovenija party«, ki (Letos se je moralo npr. delovanje Predsednica Slovenskega kultur- bo potekal prve dni septembra pod oz. druženje preseliti na splet.) Pazi- nega kluba je zdaj Mateja Martini. šotorom Drage kot poklon okrogli ti pa je treba, da se ne nalagajo na Druge osrednje funkcije pa so spre- 30-letnici samostojne demokratič- ramena mladih pretežka bremena jeli: Anastasja Knez je podpredsed- ne republike Slovenije. in dolžnosti, ki jih zaradi prevelike nica, Jernej Močnik je blagajnik, Novemu odboru čestitamo in mu zaposlenosti ne morejo opraviti. Tanja Knez je tajnica. Ostali od- želimo: »vivat, crescat,  oreat!« Kaj želimo s fotografijo povedati

Mladi Slovenskega kulturnega kluba so po uspelih Če bo imel pravi pristop, bo pri fotogra ranju sčasoma delavnicah ustvarjalnega pisanja (in kljub mnogim od »gledanja« prešel k »videnju« vsega, kar ga obdaja. bremenom zadnjih tednov šolskega leta) organizirali Pri fotogra ji naj avtor premisli, kakšen naj bo fokus, še delavnico za ustvarjalno fotogra jo. perspektiva, ali kot Pazi naj, da se izogne tipičnim Lepa skupina mladih je po spletu sledila gostu, arhitek- napakam amaterskih fotografov. tu in fotografu Štefanu Grgiču, ki se je po študiju foto- gra je v New Yorku posvetil prav tej umetnosti. Gosta je predstavila in srečanje uvedla predsednica SKK Ma- teja Martini. Iz svojega studia v okviru trgovine Attual- foto v Trstu je mladim radodarno delil svoje nasvete. Arhitekt Grgič je v obliki pogovora mladim slušateljem položil na srce mno- ga priporočila, kako lahko fotogra ranje postane ustvarjalno, morda tudi umetniško. Najprej je svetoval, naj se avtor vpraša, kaj želi s fotogra jo povedati.

Predsednica Mateja je ob zaključku opozorila, da je SKK razpisal FOTOGRAFSKI NATEČAJ.

Razpis velja za dijake od prvega 3 najboljše fotogra je. Prvo- Rasti. S tem natečajem obnavlja do petega razreda višjih šol ali uvrščena bo prejela denarno SKK dolgoletno tradicijo, ko je z na splošno za mlade od 13. do nagrado, ostala dva nagrajenca natečaji spodbujal mlade, da se 19. leta starosti – rok pa je do pa bosta dobila darilo oziroma preizku šajo ne samo na literar- konca šolskega leta. knjižno nagrado. nem, pač pa tudi na likovnem ali Fotogra je bo analizirala tri- Nagrajene fotogra je in ostala fotografskem področju. članska komisija, ki bo izbrala boljša dela bodo objavljena v Po koronskih zaprtjih - želja po potovanjih »�I�J N� T�K� P�M�M�E�, V�Ž�A J� Ž�L�A P� O�K�I�A�J�!�

Pogovor s strastnima popotnicama Tanjo Zorzut in Saro Terpin

Čas za oddih, raziskovanje in spoznavanje novih, nam tujih kultur bi lahko opredelili kot človekovo željo po pobegu pred monotonim okoljem in vsakdanjimi obveznostmi. Potovanje polni človekovo dušo z novo energijo, širi njegova obzorja in lahko bi rekli, da mu v nekem smislu celo daje občutek svobode. V zadnjem letu, ko je človeštvo prizadela pandemija, smo se ljudje znašli pred novim načinom življenja, pred omejitvami in pomanjkanjem svobode. Začeli smo ceniti življenje, ki nam je bilo prej omogočeno, in vsakdanje lepote okolja in narave, ki nas obdajajo. Izguba svobode, katere smo bili vajeni, je v nas ponovno vzbudila željo po spremembi in re eksiji, ki ju lahko dosežemo s potovanjem, tudi če se odpravimo le v sosed- nje mestece. Spričo teh ugotovitev smo se pri uredništvu Rasti odločili, da bi poseben članek posvetili potovanjem: kam bi mi – kam bi vi odšli, takoj ko bo mogoče? Za nasvet smo zaprosili štiri strastne popotnike, ki smo jih spoznali zaradi njihovih objav (v slikah in/ali besedah) na socialnih omrežjih. Odgovore dveh sogovornic objavljamo tokrat, ostalih dveh pa naslednjič. Tanja Zorzut, doma iz Gorice, je profesorica italijanščine. Od nekdaj rada potuje, v obdobju univerzitetnega študija pa je začela izkoriščati vsako priložnost, da je kam odletela, in zaenkrat je ta radovednost še ni minila. Svoje izkušnje objavlja na svojem Facebook in Instagram pro lu. Sara Terpin iz Števerjana je profesorica tujih jezikov, prevajalka in tolmačica, predvsem pa znana in pri- znana blogerka. Za svoj portal Slovely piše in pripravlja predvsem prispevke o zgodovini, kulturni in naravni dediščini ter o znamenitostih Slovenije, ki jo predstavlja predvsem italijanski publiki. (Luna Callin)

 Katere države/dežele sta že obiskali? in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Franci- ja, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Liechtenstein,  TANJA ZORZUT: Poleg Evrope, prepolne čudovitih Luksemburg, Makedonija, Malta, Monaco, Montserrat, krajev, je bilo prvo večje potovanje v Kanado, potem Nizozemska, Norveška, Portugalska, San Marino, Škot- sem odkrivala jugovzhod Azije po Terzanijevih poteh, ska, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švica, Vatikan. Laos, Vietnam, Tajsko in Kambodžo. Preživela sem par Na drugih kontinentih pa: Argentina, Avstralija, Brazili- mesecev v Kolumbiji in Braziliji. In šla še v Turčijo, Ma- ja, Kitajska, Kuba, Hong Kong, Japonska, Laos, Macao, roko, Indijo. Kar bi rada še odkrila, preden bo prepozno, Malezija, Maldivi, Mauritius, so kraji na meji z amazonskim pragozdom. Mehika, Maroko, Namibija,  SARA TERPIN: Najprej Evropa: Albani- Oman, Peru, Sejšeli, Sin- ja, Andorra, Anglija, Avstrija, Belgija, Bosna gapur, Šri Lanka, Tajska, Tunizija, Turčija, ZDA

Tanja  Katero je bilo najlepše in nepozabno potovanje in zakaj?  TANJA: Na vsakem potovanju odkriješ kaj novega o sebi, je pa res, da te nekatera potovanja postavijo v čisto nov stik Sara s svetom in s sabo. Zato bi med svoja najljubša potovanja postavila Tanja Kolumbijo zaradi topline in odprtosti, ki sem ju dihala ob Ko sem prvič zagledala dve žira , ki sta vsakem koraku, zaradi razno- proti večeru pili vodo v mlaki, so mi sto- likosti njenih krajev, glasbe na pile solze v oči, tako sem bila ganjena. ulicah in zaradi navdušenja, ki ga Tistega trenutka ne bom nikoli pozabila. izžarevajo ljudje. Potem bi izbrala kolesarsko potovanje po Sardiniji,  Katero potovanje svetujeta nam mladim? zaradi divjine, neverjetnih plaž in Kam naj se odpravimo takoj, ko bo mogoče? vloženega truda na vsakem vzpo-  nu – in na Sardiniji je teh vzponov TANJA: Mislim, da je pri potovanjih, kot pri res veliko. In tudi zato, ker ni treba knjigah, težko zgrešiti. Vsak kraj, vsaka izkuš- daleč, da odkriješ neizmerno lepoto. nja je lahko za tisto obdobje življenja bistvena. Nazadnje še Indijo, ker je drugačna Zato mislim, da nas tudi sami kraji privlačijo od kateregakoli drugega kraja in se v določenem trenutku iz enega ali drugega te globoko dotakne. Težko jo ujameš razloga. Mislim, da je treba temu občutku v besede, ker je res neizmerna, ko se slediti in postati potem tihi opazovalci, ki ne vrneš, pa veš, da je nekaj premaknila obiščejo kraja z ošabnostjo, pač pa z odprtim v tebi. in spoštljivim pogledom na navade drugih ljudi in na lepoto in zgodovino njihovih krajev.  SARA: Vsako potovanje ima v sebi nekaj edinstve-  nega in nepozabnega. Če že moram izbirati, bi rekla SARA: Mislim, da cilj sam po sebi ni tako pomem- Avstralija in Namibija. V Avstraliji sta se mi izpolnili želji, ben. Pomembna je želja po odkrivanju (tudi samega ki sem ju imela že od otroštva: držati koalo v naročju sebe) in pripravljenost iti naproti novim izzivom. Zato in se potapljati z masko v vodah Velikega koralnega bi svetovala, da izkoristite katero koli priložnost, ki vam grebena. Avstralija je zame kot poseben svet v malem, je dana, da potujete in odkrivate svet, tudi v bližnji oko- saj nikjer drugje nisem doživela toliko nepozabnih lici. Kam iti takoj, ko bo mogoče? Preden se odpravite v trenutkov kot tam: od mestnega utripa v Sydneyu in daljne kraje, obiščite Slovenijo: ta majhna država skriva Melbournu, do Great Ocean Road, ene izmed najsliko- zares ogromno še nepoznanih biserov in jih odkrivati vitejših obalnih cest na svetu z dih jemajočimi razgledi, lahko postane vznemirljivo in nepričakovano doživetje. preko divjega in pustega Red Center do mistične gore Pobrskajte po moji spletni strani www.slovely.eu, kjer Uluru, in še bi lahko naštevala. Tudi v Namibiji se mi je med drugim predstavljam manj znane kraje v Sloveniji, izpolnila želja, in sicer, da bi videla v živo (in ne v žival- ki se jih splača obiskati. skem vrtu!) divje živali, kot so žirafe, zebre, levi, sloni … Luna Callin in Irena Gruden

Sara Posledice koronakrize na duševno zdravje mladih Ester Ferletič: »Zaprtje je mlade prikrajšalo za stike, ki so ključni za njihovo doraščanje!« Motnje hranjenja so v zadnjih dvajsetih letih postale prava epidemija; med pandemijo je veliko stisk in motenj ostalo prikritih, dokler se niso razvile in razbolele

Ukrepi zaradi epidemije koronavirusa so izredno poslabšali družbeni položaj in du- ševno zdravje mladih, zato so težave na teh področjih sedaj še bolj izrazite. V tokrat- ni številki Rasti smo se z izvedenko Ester Ferletič, psihologinjo in psihoterapevtko, ki dela v zasebni ambulanti (predvsem z mladimi in odraslimi) v Gorici, doma pa je iz Doberdoba, pogovorili o splošnih psiholoških posledicah koronavirusne krize, poglobili pa smo predvsem vprašanje motenj hranjenja. Gre za zelo razširjeno psi- hološko težavo oziroma posledico tega časa, s katero se je treba seznaniti, čeprav je še dandanes pogosto tabu tema. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, so v času koronakrize zelo prizadete. Motnje hranjenja se lahko pojavijo tako pri fantih kot pri dekletih, nastanejo pa takrat, ko hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Glavna stvar, ki se je moramo vedno spomniti, je ta, da se nikoli ni treba sramovati ali se bati prositi za pomoč. Zbrati je treba veliko poguma in se spomniti, da ni nikoli prepozno, da spremenimo to, kar nas v življenju obremenjuje.

Zakaj je zaprtje med pandemijo koronavirusa tako Je bilo za odrasle drugače? negativno vplivalo na mlade? Mi odrasli – vsaj večina nas odraslih – je nadaljevala z V najstniških letih mladostniki gradijo svojo identite- opravljanjem svoje službe, z vsakodnevnimi nakupi, to. Pri tem procesu, ki traja leta, so ključnega pomena vsaj hrane, in z običajnim vsakodnevnim življenjem. sovrstniki. V zgodnjih otroških letih so starši ključne Tisti, ki imamo srečo, da živimo v hiši z vrtom ali v osebe, ki jih otrok daje na neki podstavek, na visoko, in zelenem okolju in nimamo velike potrebe po druženju, so zanj najlepši, najmočnejši, najvažnejši, naj-naj-naj … v obdobju pandemije nismo občutili velike stiske. Vsaj V najstniških letih pa vemo, kako nas otroci naenkrat ne v taki meri, kot so jo naši mladi, ki imajo drugačne vržejo s tega prestola – in koga postavijo nanj? Posta- potrebe. Mi smo pandemijo drugače občutili, za mlade vijo svoje sovrstnike! V tem obdobju in za proces, skozi pa je bilo to obdobje izredno hudo. Pandemija je katerega morajo iti najstniki, so torej ključnega pome- prisilila ljudi živeti v ujetništvu. Zmanjkala je svoboda na doživljanje drugega, primerjanje z njim, soočanje premikanja, soočanje s sovrstniki, zmanjkal je naraven itd. Prav zato najstniki iščejo kontakt s sovrstniki, odras- in biološki način življenja, torej pojavili so se simptomi li pa moramo to njihovo željo le nekoliko urejati, ker bi trpljenja zaradi te situacije. drugače ves čas preživljali v krogu svojih prijateljev. Ta proces je biološko zdavnaj določen in dobro je, da do O šoli na daljavo smo v Rasti večkrat pisali. Ali je pouk njega pride. Naloga odraslih je, da ta proces urejamo od doma tudi pustil psihološke posledice na mladih? s pravili, ki jih postavimo mladim. No, vse to je v času Naši mladi so dnevno vključeni ne samo v šolske dejav- pandemije zmanjkalo, to- nosti, pač pa so zelo aktivni tudi v športu, glasbi rej zmanjkal je ključni de- in še marsikje. Vsakdo od nas se rad javnik razvoja identitete spomni učitelja ali trenerja, ki je bil po- najstnikov. To je nekako sebno občutljiv za psihologijo svojih tako, kot bi ptici one- učencev, in je takoj zaznal, če ni bilo kaj mogočili, da se, recimo, v redu. Tudi nam je bilo lažje zaupati preizkusi v letenju, in bi taki osebi našo stisko, in včasih prav te jo prisilili, da ostane v osebe najprej zaznajo, opazijo, da pri majhni kletki. Seveda bo mladostnikih nekaj ni v redu, in znajo njeno letenje okrnjeno, zaprositi za primerno pomoč. V obdob- če ne za vedno onemo- ju šole na daljavo in prekinjeni obšolski gočeno. dejavnosti smo popolnoma izgubili stik

foto Ilaria Vecchiet foto Julija Cotič Omenili ste motnje hranjenja. Že v morajo same brez merjenja določiti prejšnji številki Rasti smo povedali, da obseg svojega in mojega stegna. so se ti problemi v času pandemije po- Ko si predstavljajo svoje, oblikujejo dvojili. Nam poveste kaj več o tem? izredno široko, debelo stegno, ki je Motnje hranjenja so v zadnjih dvaj- znatno širše od resničnega, ko pa setih letih postale prava epidemija, določajo širino mojega, je navadno ki je prizadela vse socialne sloje in zelo blizu realne slike. To kaže na etnije in je značilna predvsem za to, da sebe vidijo debelejše, kot so mladostnike. Izredno pomembno v resnici. Podobno se zgodi, ko jim je seveda takojšnje zdravljenje, saj ponudim sliko manekenke, ki se če motnja postane permanentna, je v zadnjih fazah svojega življenja v nekaterih hujših primerih pride postavila fotografu Olivieru Tosca- tudi do smrti – zaradi samomora niju, da bi ozaveščala o problemu, ali v primeru hudega podhranjenja kateremu je sama podlegla in zaradi srčnega zastoja. Naj povem, zaradi njega nazadnje umrla. Ko da so po prometnih nesrečah si moja dekleta ogledajo to telo, motnje pri hranjenju na drugem ki je praktično le okostje, ne vidijo med profesorji oziroma vzgojitelji mestu vzrokov smrti v najstniških tega, kar vidim jaz, ampak navadno in mladostniki. Ta stik pa običajno letih, med psihološkimi motnjami vidijo v tem telesu lepo žensko po- zajema poleg šolskih vsebin še vse, pa so motnje hranjenja na prvem dobo, h kateri tudi same težijo. To kar oseba je, njena čustva, misli in mestu vzrokov smrti. Spomnimo pomeni, da ta dekleta gledajo skozi vse to, kar oseba kaže navzven. Ta naj, da govorimo o obdobju med črn  lter, ki pokaže telo kot debe- stik, ki je ravno tako ključen tudi pri petnajstim in petindvajsetim letom lo in grdo tudi takrat, ko tvegajo, osvajanju snovi same, je bil s šolo starosti, kar pomeni, da za temi da jim bo srce popustilo zaradi na daljavo okrnjen, če ne popolno- motnjami trpijo zelo mladi ljudje; podhranjenosti. Stremijo k neki ma uničen. gre za bulimijo, anoreksijo in še za podobi, ki jo ocenjujejo preko prej druge motnje hranjenja, med kate- omenjenega črnega  ltra in ki jim Če so torej mladi začutili kako rimi je sedaj zelo razširjen t. i. »binge ne dovoljuje objektivne percepcije stisko, zašli v depresijo ali če so eating« (prenajedanje, basanje realnosti. Nekatere moje pacientke podlegli motnjam hranjenja, so te s hrano, op. ur). V tem zadnjem so bile pred svojim dvajsetim letom težave ostale za štirimi zidovi? primeru osebe nimajo neke kontro- tako podhranjene, da so na primer Vemo, da če se s problemom začne- le nad hranjenjem, vendar gre za kazale znake osteoporoze, o kateri mo takoj soočati, imamo veliko več drugačno motnjo, kot je bulimija. vemo, da je tipična za ženske v možnosti, da se bo kmalu razrešil. Za motnjami hranjenja trpijo tudi tretjem oziroma četrtem življenj- Več časa bo oseba sama s sabo odrasle osebe in otroci, a je teh skem obdobju. ali dalj časa bo problem nede - znatno manj. Motnjo začenjamo niran, bolj se bo zapletal in težja opažati že pri osemletnih otrocih, Od česa so še odvisne motnje hra- bo rešitev. Tako kot pri plazu, ki se torej v zgodnji fazi otroštva. njenja? Kdo in kako lahko pomaga? razvije iz majhne kepice. Danes Te motnje so zelo kompleksne in gledamo na plazove, katerih kepe Ali te motnje izvirajo iz izkrivljene dejavniki, ki pripomorejo k razvoju so ostale nevidne; tačas pa so se v podobe o lepoti telesa? obolenja, so različni. Odvisne so plaz razvile tudi tiste kepe, ki bi se Model lepote se je v zadnjih pet- od genetike, različnih bioloških,  sicer s stiki v šoli, športu in na ulici desetih letih istovetil s suho po- ne razvile oziroma bi se prej kdo za- stavo, ki je v naravi skoraj ni. Veliko vedel njihovega obstoja in bi takoj mojih pacientk si želi tako zunanjo posegel, da ne bi prišlo do hujših podobo, ki ni mogoča oziroma le v razpletov oziroma plazov. otroških letih. Ta dekleta navadno Ne smemo pozabiti, da so dekleta, ne sprejemajo naravnega razvoja ki trpijo za motnjami hranjenja, telesa v letih, ko se spreminjajo večkrat lahko žrtve spolnega ali iz otroka v dekleta in se pojavijo drugačnega nasilja ali tudi drugih značilnosti ženskega telesa, torej dramatičnih doživetij, ki se seveda prsa, boki itd. Vse to postane zanje največkrat pojavijo v družini. Med odveč, ne samo moteče, ampak pandemijo se je ta pojav, tako kot celo nesprejemljivo. One bi rade še tudi nasilje nad ženskami nasploh, naprej imele otroški videz. Vse, kar seveda poslabšal. Žrtve so ostale se pojavi, je odveč in gledajo nanj zaprte s svojimi mučitelji in niso več disfunkcionalno. Na prvih sreča- imele izhoda. njih jim ponudim vrvico, s katero ( dalje s prejšnje strani) psiholoških, psihiatričnih in socialnih faktorjev, odstotkov. Tudi ta podatek je izredno pomem- nenazadnje so odvisne tudi od okolja. Oseba je ben, ker vemo, kako je bilo okrnjeno delovanje zelo pozorna in občutljiva za svoj zunanji videz, zdravstvenega sistema v tem letu, saj so bile ki ga doživlja obsesivno. Ta obsesija se kaže tudi zaradi pandemije ambulante nedostopne ozi- na drugih področjih: včasih so to izredno dobri roma ljudje so se težje obračali na zdravstvene učenci oziroma učenke, ki na primer težijo k ustanove, ponekod so morali zdravljenje preki- učenju na pamet. Imajo tudi kup drugih obse- niti ali je potekalo samo na daljavo, kar je bilo siv nih teženj oziroma obnašanj, ki jih osebe v takih primerih slabo, ker je pri teh bolnikih okoli njih lahko opazijo in seveda pravilno vred- absolutno priporočljivo zdravljenje v živo. notijo. Včasih pa se mi zgodi, da tiste ključne osebe okoli pacienta podpirajo te nefunkcio- Ali se mladostnik lahko sam zave, da ima nalne dejavnike, ker jih same ne prepoznavajo tovrstne probleme? kot patološke, in s tem terapevtu ne pomagajo Večkrat se mladostniki ne zavedajo problema, oziroma ga celo ovirajo. Zelo pogosto so v druži- ker imajo njihovi starši nefunkcionalno idejo o ni starši, še predvsem matere, ki se soočajo ali so hrani ali o zunanjem videzu oziroma o šolskih se v mladih letih soočale z istim problemom in in tudi drugih uspehih. Večkrat starši silimo/jo so tudi v zrelih letih izredno pozorne na  zično v to, da je naš otrok perfekten v šoli, športu in formo, čeprav se tega včasih, ali pa celo pogosto tako naprej, a se ne zavedamo, da sami silimo v ne zavedajo, zato postane zdravljenje z različnih to. Pri tem lahko pomaga izvedenec. Ključnega zornih kotov nujno. Ko pride taka oseba do spe- pomena je seveda okolje, v katerem je treba cialista, navadno specialist aktivira tudi zdrav- veliko stvari spremeniti, seveda počasi, korak nika oziroma psihiatra, internista, dietologa in za korakom. Govorimo o dolgem procesu, ki družinskega terapevta. To mora potekati skupaj potrebuje veliko časa, da se omili oziroma reši. kot nekakšen orkester, ki igra složno. Včasih se nikoli ne reši popolnoma, oseba lahko nekako živi »normalno življenje«, čeprav ostane Kakšno vlogo odigrava družba? bolj občutljiva za hrano in za zunanji videz. Ima- Družba daje lepemu videzu ogromen pomen. mo pa tudi osebe, ki so v terapiji vse življenje; Družba nam največkrat ponuja model lepote, to je seveda odvisno od osebe do osebe. ki ni v skladu z našo naravo, ki je daleč od tega, kar lahko dosežemo. Naj pomislimo že na to, da Na čem morajo s pomočjo terapevta delati ženska, ki ima zelo nizek odstotek maščobe, ni bolnik in njegovi domači? plodna. To se dogaja na primer profesionalnim Veliko moramo delati na samopodobi, ki je pri športnicam, predvsem atletinjam, ki tečejo in ki v teh osebah izjemno nizka oziroma nefunkcio- letih, ko se udeležujejo tekmovanj, niso plodne, nalna: te osebe namreč dajejo velik pomen ker nimajo dovolj maščobe. Ko želijo zanostiti, stvarem, ki nimajo sploh veze s tem, kdo smo in morajo zato prenehati s težkimi treningi oziroma koliko veljamo kot osebe. Ti bolniki so zelo od- pridobiti na telesni maščobi. Podobno je lahko visni od stvari, ki jih ne moremo sami urejati in tudi v najzgodnejših fazah motenj hranjenja kontrolirati. Pozornost moramo usmeriti k misli, eden izmed prvih simptomov, ki jih mi specialisti da oseba ni to, kar naredi oziroma ni rezultat opazimo, prav izostanek menstruacije. svojih dejanj, pač pa je vse to, zaradi česar je edinstvena – s svojimi lepimi in grdimi last- Kako je pandemija vplivala na nostmi. Razumeti mora, da zdravljenje ljudi z motnja- jo imajo bližnji radi tako, kot mi hranjenja? je, z vsem, kar predstavlja, Ko se zavedemo, da nekaj v dobrem in slabem. Slabe ni v redu, moramo takoj do stvari se pač pojavljajo ved- izvedenca. Ljudje, ki trpijo no, so del nas in so pri vseh za to motnjo, prosijo za nas. Pacient mora razumeti, pomoč le v zelo majhnem da je za nas pomemben in odstotku, to pomeni, da edinstven, tudi ko oziroma če za motnjami hranjenja ker ni perfekten! trpi sto ljudi, jih na zdrav- ljenje pride manj kot deset Karin Mosetti rast – mladinska priloga mladike • ul. donizetti 3, 34133 trst • [email protected] • tisk gra ka soča d.o.o. – nova gorica