1968 PLANINSKI VESTNIK 11 1893-1968 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini

VSEBINA: Planinska zveza je v počastitev 75-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega dru- V STENAH CIVETTE Tine Mihelič . 497 štva izdala WALKERJEV STEBER Matija Maležič 504 OB 30-LETNICI SMRTI JOŽU ABRAMU-TRENTARJU karto Kamniških in Savinjskih gora V SPOMIN Ivo Juvančič 511 v merilu: 1 : 50 000. HRIBOVCI NA FRANCOSKI RIVIERI Andriano Kopinšek 515 Zemljevid je izdelal institut za geodezijo VISOKO VRH PLANIN STOJIM, V VESELJU RAJSKEM in fotogrametrijo v Ljubljani. TU ŽIVIM Metka Rotovnik 519 Obsega planinsko območje osrednjega S TRŽIČA NA STOL Marijan Salberger 520 grebena Kamniških in Savinjskih gora. Pri- MLADINSKI ODSEK V TRŽIČU Cveta Pod vi z 520 kazuje najnovejše stanje poti in cest ter IN MEMORIAM TOMU KRIŽNARJU Janez Mayer in Jože Perko 521 ostalih turističnih in planinskih objektov. BESEDA O TRŽISKI GRS Marijan Salberger 522 Kombinacija plastnic in poudarjenih gre- VILKO MAZI - OSEMDESETLETNIK Tine Orel 523 benov omogoča hitro in zanesljivo orien- DRUŠTVENE NOVICE 528 OBČNI ZBORI 536 tacijo vsakemu planincu. VARSTVO NARAVE 539 Karto dobite na Planinski zvezi Slovenije IZ PLANINSKE LITERATURE 540 RAZGLED PO SVETU 542 in pri vseh Planinskih društvih. NASLOVNA STRAN: Zahtevajte jo v planinskih domovih in vseh REŠEVALSKA ZVEZA V STENI - Foto Jaka Čop knjigarnah.

Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu

Telefon: Radeče 81-950, 81-951 Tekoč račun pri NB Laško 5071-601-1030 Železniška postaja: Zidani most Brzojavi: Papirnica Radeče

PROIZVAJA:

-Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni papirje, surovi heliografski in foto papir, paus urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija papir, kartografski- specialni risalni »Radeče-, pa- izhaja dvonojstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: pirje za filtre itd. Planinska zveza Slovenije. Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, IZDELUJE: honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izde- luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti je N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih in tisku. (naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- slova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer PO ŽELJI IZDELUJE KARTICE V POSEBNEM TISKU navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po V RDEČI, MODRI ALI SIVI BARVI možnosti s tiskanimi črkami.

Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik 1893-1968 glasilo planinske zveze Slovenije I. 1968 - št. 11

V STENAH CIVETTE rdeče skale okrog naju tako vabljive in sploh vsa pokrajina tako veličastno lepa, bi najbrž kar za uvod napravila odmor. Tako pa vendarle čez Tine M i h e I i č čas uspeva zbrati vse potrebno in se odpraviva po široki poti proti najinemu stolpu. Vsepovsod je živžav, skupine izletnikov se podijo po stezah in grmovju, velike sive krave pa dostojanstveno opazujejo ta turistični vrvež. Presenečeno ugoto- viva, da v stenah ni nikogar; ko zavijeva s poti v ruševje, sva sama. Civetta pač ni plezalni vrtec Jajin šotor stoji sredi macesnovega gaja kot marsikatera dolomitska skupina in tudi naval na izteku doline Cantoni, tik nad potjo, ki drži plezalcev, ki se gnetejo po modnih smereh, se proti bližnji koči Vazzoler. Visoko nad spodnjo ni usmeril semkaj iz preprostega razloga, ker so dolino Corpasso sva in proti zapadu je pogled tod smeri pač pretežke. V vsej Civetti bi lahko brezmejen; mimo vrhov med Palo in Monte Ag- na prste preštel prijetne plezalske poti nižjih te- ner splava brez ovir proti vedno nižjim predgor- žavnostnih stopenj. Pač pa je šestič nič koliko jem. Drugače pa je, če se obrneva. Prav nad in mnoge od teh so med najtežjimi v Dolomitih. najino jaso se sklanjajo previsi vzhodne stene Civetta je predvsem raj za ljubitelje prostega ple- Cime del Bancon, na drugi strani pa prostrana zanja; doba direttissim se je teh gora le rahlo ostenja Busazze in Tržaškega stolpa. Prav malo dotaknila in pustila v njih nebistvene sledove. neba so grebeni pustili nad nama, toda to je Tako stopava po rušnatem rebru proti svoji prvi modro, kot je lahko le v Dolomitih, vsaj tako steni v Civetti in, če govorim v svojem imenu, trdijo Italijani. Vsepovsod se zabadajo v mo- moram priznati, da ne docela brez strahu. Po drino ošiljeni, rdečkasti stolpi, ki so tod znatno vsem tem, kar sem slišal in prebral o teh gorah, višji kot drugod po Dolomitih. Seveda, saj smo bi si pravzaprav mogel reči, da tod nimam kaj v Civetti; tu se bizarnost Dolomitov meša z di- iskati. Vendar je sedaj do vstopa Rattijeve smeri menzijami centralnih Alp, nastala kombinacija v južni steni Beneškega stolpa le še nekaj metrov pa je glavni vzrok za sloves te skupine kot ple- in, če sem prišel do sem, zdaj pač več ne kaže zalsko najpomembnejše v vseh Dolomitih in naj- omahovati. Borisa, kot je videti, ne mučijo take brž tudi v vseh apneniških Alpah. misli, s svojim prirojenim optimizmom in podjet- Poleg najine pamirke stoji še drug šotor. Prazen nostjo se pravkar spoprijemlje s prvimi skalami. je, pa si dovoliva netaktnost in pokukava skozi Te so prav lahke in sprva polne zapeljivih po- vrata. Etikete na konservah in drugi znaki doka- ličk, da sva kmalu povsod drugod, le v smeri ne. zujejo, da prebivajo v njem rojaki, toda o njih Dobra ura gre po zlu, preden odkrijeva pravo ni ne duha ne sluha. Toda, ali niso glasovi, pri- pot in tudi prve težave. Za uvod naju čaka nav- hajajoči iz bližnje stene Tržaškega stopa, začuda pična poč z debelim, starinskim klinom na sredi. domači? Kmalu sva v rumenem previsu, polnem drobnih Toda o tem dosti ne razmišljava. Oči nama uha- luknjic, ki poskrbijo za to, da tudi tod opraviva jajo na drugo stran doline, kjer sameva sredi brez železja, a ves čas na koncih prstov. To je zelenih travnikov vitki Beneški stolp. Prav blizu je Civetta! Stojišče nad previsom je kaj slabo, raz- in njegove stene niso posebno visoke. To dvoje, težaj nad njim pa poln krušljivih lusk. Velikanski da ne govorimo o privlačnosti njegovih plezalskih odlom pod nama je vzrok, da ni nepotrebnega poti, je danes za naju posebno pomembno. V ropota, kadar se katera od njih odkrhne. Nato kosteh imava še včerajšnji vzpon iz dobrih tisoč s še slabšega stojišča žonglirava v sitni prečnici, metrov nižje ležeče vasice Listolade z vso svojo ki naju privede v zajedo, ta pa po treh prav taborniško, kuharsko in plezalsko opremo na lepih raztežajih na udoben pomol. plečih. Če ne bi bilo to jutro nebo tako modro, Megle se počasi redčijo. Medtem ko se krepčava, Že prvi raztežaj je prava akrobacija s klini in polagoma izgineva motna preproga z osončene lestvicami, drugi nas sili v nemogoče položaje, okolice, na tej strani vse mehke, polne maces- razpete med stene gladkega kamina, v tretjem novih gajev in pozvanjajočih krav. V steni pa se bodemo z veliko streho, četrtemu v obliki sila pripeka, da hitro skopni najina zaloga vode in ozkega kamina pa smo kos šele, ko po številnih kmalu nama ne preostane drugega kot nada- brezuspešnih poskusih pričnemo oponašati črva, ljevati. Ozka polička naju vodi proti desni v nav- ki mu pravimo deževnik. pično oporno poč, ki pa se pleza — za spre- Naša smer spada med velike dolomitske vzpone membo — navzdol. Nato se nasadiva na prav predvsem po zaslugi svoje izredne višine. Ena oster zob pod naslednjim previsom. Prav na vrh tistih je, ki te prisilijo k bivaku, če napraviš le mu moraš stopiti in to na prste, da dosežeš eno samo napako in izgubiš tempo. Tega se zgoraj oprimke. Nato pa navzgor po novi zajedi, dobro zavedamo, zato se po lažjem svetu, ki se na las podobni spodnji, vse do police pod vršnjo nam je sedaj odprl, podimo kot obsedeni. Skoraj steno. Kot obzidje trdnjave je videti, toda take štiristo metrov plezamo po steni, ki nas ne za- stare, razpadajoče, polne špranj in lukenj. Tako držuje z ovirami nad četrto stopnjo. Ko pa se splezava kot po lestvi navzgor in že sva v ka- nato z nekega stolpa razgledujemo za nadaljnjo minu, ta pa je le še logičen sklep te prisrčne potjo, ugotovimo, da nismo kaj prida nad polo- smeri, ki jo najin vodnik imenuje najlepšo v Be- vico stene. Naš steber pa se tod spet navpično neškem stolpu. vzpne in strmina ne popusti prav do vrha. Po- Vrh je presenetljivo prostoren. Ko se osvobodiva gled na uro ni vzpodbuden, sanje o noči v šotoru vrvi in klinov, se lotim fotografiranja, kajti raz- postajajo vedno bolj — sanje. Tudi dež, ki se gled je razkošen. Niti teman oblak, ki visi nad ponuja že ves čas, nas ne razveseljuje. Ko pa nama in od časa do časa iztisne iz sebe nekaj se spoprimemo s steno, smo kmalu spet optimisti. kapelj, ga ne more pokvariti. Ravno merim z Plezanje je prav lepo, to pa je pričakovati, kajti aparatom proti Busazzi, ko nekaj rezko poči in na vrsti je zdaj znameniti »beli kamin«. Zares se se posveti. Začutim sunek v aparat in tudi mene ne ponaša brez vzroka s svojim slovesom. Za tri močno strese. Začuden ugotovim, da sem bil raztežaje ga je, plezaš po želji na robu ali pa žrtev k sreči miniaturne strele. Se preden se deset metrov globoko v gori. Skala je bleščeče utegnem prestrašiti, me Boris spravi v dobro bela in gladka kot steklo. Čisto gvozdenje! Zvi- voljo z nedolžnim vprašanjem, češ, čemu slikam jamo se med zagvozdenimi bloki in, ko nas kamin pri belem dnevu s — flešem. Pa zares ni časa končno postavi v ljubko kamrico izza velike luske, za smeh, kajti oblak nad nama je grdo nasršen smo navdušeni, kot že dolgo ne. Tudi dalje nam in že drviva navzdol. Nekajkrat morava sicer še gre kot po maslu. Neki kamin zahteva spet de- nazaj na vrh, kajti preden odkrijeva pravo stran, ževnikovo tehniko, nekaj krušljivih previsov pre- kjer poteka sestop, pretakneva vse ostale. Končno plezamo in presenetljivo hitro se znajdemo v se vendarle odpeljeva po zraku preko previsne grapi, ki je že precej blizu izstopa. Polna je pre- zajede, nato pa gre brez težav navzdol po strmih visov, toda ni hudega, saj je tu skala ona prava kaminih. Tik pred nočjo doseževa ob zadnjih dolomitska kamenina, polna odličnih oprimkov. kapljah dežja in razkošnih barvah večernega Sicer se kmalu na vso moč ulije, a mi ostanemo neba kočo, mnogo kasneje pa svoj šotor. Tu se mirni, saj smo zdaj prepričani, da bomo še za ravno kuha večerja in okrog šotorov se sučeta dne dosegli vrh, v tabor pa že kako pridemo. prijatelja Lado in Jože. Pravkar sta se vrnila s Kmalu smo mokri do kože, zato le hitro navzgor! Tržačana, ki jima je bil dobro osmodil hlače in Ravno plezam preko nekega previsa in zraven dlani. Tam gre pri sestopu vse po vrveh in to razmišljam, kaj bom skuhal za večerjo. Tedaj pa dobrih petsto metrov. Dobre volje pa vendarle zagrmi nad nami, na vso moč me strese in toliko, ne zmanjka in kmalu smo dogovorjeni za na- da me strela ne sklati s previsa. V hipu ugoto- slednji dan. Gremo skupaj, jasno, in to v zapadni vimo, da v takem na vrhu nimamo kaj iskati in steber Busazze, ki nas bode v oči tik nad ta- hočeš, nočeš se moramo sprijazniti z bivakom. borom. Za dobrih tisoč metrov ga je, večinoma K sreči je nad previsom lepa votlina, za vse bo pete stopnje s krajšimi ocvirki šestice. dovolj prostora. Zjutraj smo že v mraku pod steno in oprezujemo za vstopom. Začuda ga najdemo šele čez dobro Ko priplezajo tovariši do mene, ugotovimo, da uro, čeprav vstopa smer po najglobljem kaminu smo vsi skupaj mokri do kože, da za bivak nismo daleč naokoli. Nemara pa se nam je zdel preveč ravno najbolje opremljeni, da smo vse užitne oduren. Zdaj smo hitro v njem. stvari že davno pospravili iz nahrbtnikov, da pa se kljub temu ne kaže pritoževati, saj nas končno ni nihče silii v to neprijazno steno. Izravnamo si bena sila več ne zadrži v tej ledenici. Boris si dve klopci v gruščnato dno votline in v pojema- še poslednjič popiha v prste, nato pa smo ostali joči svetlobi dneva zabijemo nekaj klinov. Pod trije priče pravi drsalni predstavi v poledeneli napuščem velike strehe natočimo čutaro vode za previsni poči. Ne gre drugače kot s serijo klinov. večerjo, nato pa prisluhnemo besnenju nevihte. Kar z glavo lomimo zobe ledenih sveč, ki vise Silen trušč je vsenaokoli, kamenje, slapovi, grom, s previsa nad laštico, po kateri se moramo potem nam pa se dozdeva, da šklepetanje naših zob splaziti v levo. Tu najdemo strm kamin, težaven preglasi prav vse. Naš strop ni posebno kvali- je, poln snega in ledu, ima pa tudi svojo dobro teten, pa kdo bi se zato razburjal, mokra cunja stran, kajti po dveh raztežajih nas postavi na- se pač nič bolj ne zmoči, če jo daš v vodo. tanko na vrh Busazze. Bojimo se le, da ne bi kdaj sredi noči postala Tu pa, kot bi stopili iz zime v poletje. O snegu naša votlina izvir kakega manjšega hudournika, ne duha ne sluha, preko plati prijazno curljajo takega, kot jih vse polno drvi preko stene okrog potočki in sonce je čudovito toplo. Razgled pa nas. Toda neurje se počasi miri in glede na to, tak, kot je lahko le zjutraj po nevihtni noči. Go- da se ozračje grdo ohlaja, lahko računamo, da rovje je oprano, zelenice globoko pod nami di- bomo imeli zjutraj opraviti s snegom in ledom. hajo prelepo svežino in skala je bila kot v naših In res, prvo, kar se zjutraj izlušči iz teme, je gorah. Nešteti dolomitski špiki bodejo v nebo galerija lepih ledenih sveč, visečih z roba strehe. vse naokoli, da smo zbegani od tolikega pro- Vsa stena je prevlečena s tanko ledeno glazuro stranstva. Vpisna knjiga na vrhu Busazze je za- in oprhana s snegom. Rahlo nas skrbi nadalje- nimivost zase: stara je štirideset let in polna ve- vanje, toda očitno ne bo hudega, kajti megle se likih imen. V njej zasledimo podpise dolomitskih že trgajo. Pol ure kasneje ni o oblakih nobenega pionirjev Tissija, Rudatisa, Comicija in mnogih sledu, vsa okolica se koplje v soncu, le v naši mojstrov skale od včeraj in danes. Sramežljivo steni vlada peklenski mraz. Seveda, v zapadno se vpišemo še mi, prvi Jugoslovani smo na tem steno posije sonce šele popoldne. Prav dobro lepem vrhu. vemo, da nismo več kot sto metrov pod vrhom Sestop nas vodi preko lahke stene v divjino vi- in ko opazimo tople sončne žarke na skalnem sokogorske krnice Van delle Sasse. Z vseh strani stolpu komaj nekaj deset metrov daleč, nas no- padajo stene v to prostrano kotanjo, ki je danes

Severozapadna stena Civette, na levi Torre di Valgrande Foto Ghedina polna sonca in cvetja. Boris in Jože sta očitno toda lahkega sveta je v tej steni kaj malo. Kmalu strahovito lačna, že ju ni nikjer. Midva z Ladom sva pod previsi in že prvi raztežaj, ki še daleč pa se na neki zapeljivi travnati poljani spomniva ni med najtežjimi, nama da slutiti trdo delo, ki neprespane noči; trava je kot mehka blazina, le naju čaka. Nad nama je zdaj pet raztežajev za- malo bova sedla, rečeva, pa naju že zmanjka. jede, ki je ključno mesto smeri. Vse skupaj je Šele pozno popoldne pritavava v tabor, pijana en sam previs, preplezljiv le z vsemi ukanami od sonca in opojnih razgledov. plezalne tehnike. Dva dni kasneje smo spet navsezgodaj na nogah. Začne se z veliko streho, ki jo je treba preplezati Vreme je odlično, nas pa so uspeli vzponi prejš- kar naravnost. Sedim v udobni lopici tik pod njih dni toliko opogumili, da se danes odprav- streho in se zabavam ob pogledu na Borisa, ki ljamo v smeri, ki so med najtežjimi v Civetti. se ziblje v zraku nekaj metrov od stene, viseč v Lado in Jože koketirata z vzhodno steno Cime del lestvicah. Ves čas imam vtis, kot bi prijatelj hotel Bancon. Zavidava jima dostop do stene, saj se stopiti točno na vrh Marmolate daleč onstran bosta lagodno sprehodila preko travnikov in v doline. Nad streho ni nobenega oddiha, previs nekaj minutah bosta že v skalah, Midva pa sa- se nadaljuje in po celem raztežaju akrobacij se njariva o severozahodni steni Torre di Valgrande, končno ponudi drobna polička, kjer lahko še ki je na žalost prav na drugi strani skupine in dosti dobro sediš in zvoniš z nogami v globino. bova morala hoditi skoraj štiri ure do vstopa. Boris je v veliki formi, komaj sopihajoč pritelo- Seveda hitiva na vso moč in v kratkem času do- vadim do njega, že visi v naslednjem previsu, ki seževa preko sedla Col Rean pod Beneškim stol- jih v tej steni pač ne zmanjka. Nad njim pa po- pom planoto pod novo kočo, imenovano po ve- stane zajeda kar dolgočasna v svoji pravilnosti. likem Tissiju. Od tod se nama odpre pogled, ki Sto metrov je docela enaka, kot izklesana, vitka, po mogočnosti skoraj nima primere. Tik nad nama a stalno previsna. Enoličnost zmotijo le presenet- so zdaj osrednje stene Civette, mrke, odbijajoče ljivo številni odstavki prostega plezanja, ki brez s svojo monolitnostjo, a vendar grozljivo lepe. izjeme terjajo od naju največ, kar zmoreva. Ple- Taka je torej ta »stena vseh sten«, ki nima para zava brez oddiha in zamudno delo s klini traja v Dolomitih, ki sem si jo želel videti že dolga ure in ure. Na varovališčih se obešava v lestvice leta! Kilometre daleč se brez prekinitve vleče in noge v takem položaju kaj hitro otrpnejo. Za- zid tisočmetrskih prepadov, od Cime Su Alto, vidam letoviščarjem, ki se v številnih čolnih pre- preko glavnega vrha Civette pa vse do vitkega peljujejo po modri gladini jezera Alleghe globoko Torre di Valgrande na drugi strani. Skoraj ni pod nama. Pravzaprav v tem trenutku ne bi imel smeri v tem ostenju, ki ne bi spadala v najvišji nič proti zamenjavi. No, tudi to pride na vrsto, razred tako po težavah kot po pomembnosti. toda prej pač morava preplezati še tole vražjo Strmiva kot začarana, a že hitiva naprej, vedno zajedo, ki postavlja vedno nove previse pred z enim očesom na silnih prepadih nad nama. Pot naju, da se pehava iz enega v drugega, kot bi naju vodi zdaj skozi čudovito dolino Val Civetto. bilo to najbolj samo po sebi umevno. Saj zdaj Ta prostrana dolina je polna tišine, daleč je od tudi je, skratka: le pojejta, norčka, kar sta si hrupnih poti, nikjer ni žive duše. Zdi se, da je skuhala! v tej globeli, nad katero leži teža velike gore, življenje nemogoče. Celo studenček na dnu do- Končno sva v zadnjem raztežaju previsov. Tu se line ima pridušen zvok. zajeda spremeni v ozek kamin, ki je tako hrapav, da menda ni plezalca, ki ne bi v njem pustil Prepotovati morava vso dolino, preden doseževa delčka svojih hlač ali srajce. V dnu kamina ždi vpadnico najine stene. Torre di Valgrande je nekaj debelih lesenih zagozd in to nama ne diši. poslednji od večjih vrhov, nanizanih na greben, Toda les še kar dobro drži, malo sicer škriplje, ki poteka z vrha Civette proti severovzhodu, od pa sva že višje, kjer spet naletiva na solidne vseh pa je najbolj monoliten in masiven. Pravi kline. Še en previs, nato pa kamin postane prav ideal dolomitske stene. Nikoli še nisem videl smeri smešno lahek in že se z vzdihom olajšanja sko- z lepšo linijo, kot je Carlessova smer v tej steni. bacava na udobno teraso, kjer je prostora za Sicer docela gladka stena je prav po sredi pre- obe nogi in še kaj več. Zdaj šele ugotoviva, ko- počena z ozko zajedo, ravno, kot bi jo potegnil liko znoja sva prelila v spodnjih previsih, čutari z ravnilom. Točno taka je tudi smer, saj se tudi sta v hipu prazni. Z vodo pa ni treba prav nič za meter ne oddalji iz zajede. Ob pol devetih štediti, kajti že je tu za letošnje poletje običajna končno stojiva pod steno in prav nič ne verja- popoldanska nevihta. Vlije se kot iz škafa, toda meva, da nama bo uspelo priti preko nje do nikjer ni več nobenega previsa, zato pač plezava noči. Vznožno pečevje nama sicer ne dela težav, dalje. Dež se kmalu spremeni v sneg in na mah so vse poči polne mokre snežne brozge, ki curlja obzorje. Midva pa nemo stojiva nad jezerom in za vrat in rokave, da kmalu pozabiva, kako nama se z občudovanjem in hvaležnostjo poslavljava je bilo pred kratkim še vroče. Stena je tod mnogo od te doline in stene nad njo, ki nama je dovolila lažja, toda čaka naju še nekaj petič, zato hitiva, prebiti v svojem osrčju tako lep in nepozaben kar se da. Kmalu nama zapre pot za raztežaj dan. visoka navpična plošča z mikroskopskimi oprimki, vsa spolzka, zgoraj pa okrašena z lepim previ- Jutro je, pravzaprav že skoraj poldan, ko se z raz- som, preko katerega teče še lepši slap. Zelo je bolelimi kostmi skobacava iz toplih spalnih vreč. težka in včasih se nama kar stoži po spodnjih Polovico noči sva se opetakala skozi Val Civetto previsih. Toda, ko prideva čeznjo in mimogrede in danes sva sposobna edinole za poležavanje popijeva še dobršen del slapu, se nama zjasni na toplem soncu pred šotorom. Imava imeniten obraz. Stena je zdaj toliko kot pod nama. Le še spektakel, kajti Lado in Jože, ki nista imela take nekaj raztežajev lažjega kamina preplezava in sreče kot midva, ravno zdelujeta zadnji raztežaj isti hip, ko neha deževati, stopiva na vrh. Cime del Bancon; kot na dlani sta. Sredi popol- Dan se nagiba in treba bo pohiteti, zato se niti dneva prijatelja privriskata v tabor, zvečer pa za hip ne ustaviva. Hitro izslediva prehode preko gremo vsi skupaj proslavit uspehe v kočo Vaz- jugovzhodne stene, za konec se še po zraku od- zoler in na klepet k simpatičnemu in vsevednemu peljeva preko velikega previsa in že se preko oskrbniku. Armando Da Roit je star plezalec in melišča podričneva na pot, ki drži z vrha Civette avtor številnih smeri v Civetti. Tudi vzhodna stena proti koči Coldai. Nebo se pričenja jasniti. Ob Cime del Bancon je njegova, zato nam je tega občudovanju barv, ki jih ustvarja igra zahajajo- dne še posebno naklonjen. Pa še en mož je tu, čega sonca in nevihtnih oblakov, pozabiva na vreden pozornosti in spoštovanja: nihče drug kot prestane napore. Še preden se docela stemni, znameniti Belgijec Claude Barbier, ki pa sliši se povzpneva preko sedla nad kočo v začetek bolj na ime Claudio, saj se je že docela poita- Val Civette, kjer leži tiho jezerce Coldai. Nepo- lijančil. Vzrok temu so njegovi vsakoletni obiski pisne barve ustvarja odblesk krvave večerne zarje Dolomitov, vedno povezani z vrhunskimi dosežki na rahlo nakodrani gladini. Kot črna vojska stoje v skali. Fant velja za pravega akrobata, saj je dolomitski vrhovi, boleče se zarezujoč v rdeče večino dolomitskih šestič preplezal kar sam v

PLANINSKIM DRUŠTVOM, NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM

Finančna slika PZS, kakršno je pokazala seja upravnega odbora 3. oktobra tega leta, nas sili, da spet bijemo plat zvona. Obstoj planinskega glasila je ogrožen, PZS ne razpolaga z nobenim fondom, s katerim bi pokrila vsakoletni primanjkljaj, ki znaša nekaj milijonov. Največ sredstev je potrebnih za papir in tisk, blizu 20 milijonov S din, medtem ko znašajo izdatki za upravo, honorarje, pisarniški material, prispevke k izdatkom uprave, popuste pri naročnini in za poštnino 6 do 7 milijonov S din. V 73 letih, kar izhaja planinsko glasilo, to ni prva stiska. Trda mu je predla v desetletju pred drugo svetovno vojno, v zagati je bilo pred dvema letoma, ko smo prvič potrkali na dobra srca naših naročnikov in UO PD ter z njihovo pomočjo voz potegnili iz drage, kamor je ušel. Položaj je danes še težji kot I. 1966. Pred skupščino se ne moremo zateči k ukrepom, ki jih samo ona lahko odobri (ustavitev lista, bistveno skrčenje, dvojne številke, zvišanje naročnine i. p.). Upravni odbor ne vidi druge možnosti, kot da ponovno pokliče na pomoč planinska društva, naročnike in prijatelje planinstva in posebej prijatelje društvenega glasila: Tej številki prilagamo položnice s prošnjo, da nam prostovoljno nakažete vsaj po 500 S din izrednega prispevka za leto 1968. Pri tem apeliramo na visoko člansko zavednost, ki se je ob kritičnih trenutkih naše organizacije vedno izkazala. Pozivamo tudi planinska društva, da prispevajo iz svojih sredstev, kolikor največ morejo, da se redno izhajanje Vestnika nadaljuje. Društva naj povečajo tudi prizadevanje za zvišanje števila naročnikov. Pridobivajo naj nove oglase in tudi prispevke gospodarskih in drugih organizacij. Dolžni smo pred slovensko javnostjo, da ohranimo planinsko glasilo.

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije Uprava Planinskega Vestnika izredno kratkih časih. Zanima nas, kaj ima tokrat živi in plezanje po kaminu, ki je vse prej kot la- za bregom, pa ga je kar težko pripraviti do po- hek, nama gre presenetljivo hitro od rok. Ves čas govora o hribih. naju vleče za nos grda optična prevara: vrh stene Lado in Jože se poslavljata. Naš zadnji skupni je videti prav blizu, toda kamin se vleče v ne- večer je in končno se nam le omehčajo grla. skončnost. Poleg tega je ponekod grdo krušljiv Pozno v noč smo Kranjci »glavni« v koči. Posku- in poln previsov. Na vse mogoče načine se pe- simo celo z Montanaro, pa ni uspeha, zato raje hava navzgor, kamin pa nama nastavlja na pot ostanemo pri naših domačih. vedno bolj nenavadne formacije skalovja. Končno Precej pozno se vrnemo v tabor, to pa je glavni se zoži v ozko poč in najina nahrbtnika nočeta vzrok, da sva z Borisom drugi dan šele ob desetih skoznjo. Bosta šla pač po zraku. Toda vrvni ma- pod južno steno Beneškega stolpa. Nimava po- nevri so vedno zamudni, zato sva prav prijetno sebnega veselja do plezanja, toda vtepla sva si presenečena, ko naju naslednji raztežaj še za v glavo, da hočeva ravno danes preplezati Tis- dne postavi na vrh. V istem trenutku se že zapo- sijevo smer. To je ena najlepših v Civetti, tudi diva po drugi strani dol in ne vidiva nič drugega šestica, toda zmernejša od one od predvčerajš- kot potoček pod steno. Kako majhne so včasih njim, zato pa docela brez klinov. Menda sva si človeške želje! Kmalu se znoči, toda vse hudo je za to južno steno izbrala najbolj vroč dan vsega zdaj že za nama. Rezultat ture: z Borisom sva poletja. Že pot do vstopa naju je zdelala, da si odslej edina, da je plezanje v severnih stenah že pod steno spijeva večino vode, namenjene za pač prijetnejše. ves dan. Dva dni kasneje je lepega vremena konec. Na- Začneva v odprti steni tik ogromnega odloma. jine nadaljnje načrte, ki se tičejo predvsem Vsa stena je kot velikansko ogledalo, v katerega osrednje stene Civette, dobesedno odplavi skoraj se upira sonce. Nikjer ni nobene vodilne raz- desetdnevno deževje. Toda prav nič se ne ža- člembe, ki bi nedvoumno vodila linijo smeri. lostiva. Kdor je obiskal Civetto in njene stene, Plati, plati ... Na poličkah je vse belo planik, se od njih ne more posloviti drugače kot z — toda midva nisva danes sposobna za nobeno nasvidenje. doživetje. Samo slutiva, da je smer, ki jo ple- zava, silno lepa, midva pa nimava do nje no- Opomba: V avgustu 1966 sta v dolomitski benega odnosa, morda edinole odpor. V glavah skupini Civetti gostovali navezi Lado Eleršek - nama šumi od pripeke, edino trma naju vodi Jože Povše in Boris Gruden-Tine Mihelič (vsi naprej. Kljub temu sva docela izčrpana, še preden AAO). Preplezali so naslednje smeri: prideva do pravih težav. Na udobni terasi vrh Naveza Eleršek - Povše: zapadno steno Torre Ve- nezia (smer Castiglioni—Kahn, IV, 300 m), zapad- prve tretjine stene polegava celo uro in nič ni raz Torre Trieste (smer Tissi—Andrich—Rudatis, nama ni bolj odveč kot naslednji raztežaj. Kaj V -j-, 650 m) in vzhodno steno Cime del Bancon zato, če je ta raztežaj ona znamenita prečnica, (smer Da Roit-Gabriel, V! -f, 450 m). ki jo opevajo vsi poznavalci kot enega najlepših Naveza Gruden - Mihelič: jugozapadno steno plezalnih prehodov v Dolomitih. Vse pogosteje se Torre Venezia (smer Ratti—Panzeri, V, VI —, 300 m), severozapadno steno Torre di Valgrande ozirava v dolino, toda pogled na številne potoke (smer Carlesso—Menti, VI -(-, 400 m) in južno je prava muka. Vsak pri sebi potihem štejeva, steno Torre Venezia (smer Tissi—Andrich—Bertoli, koliko spustov bi bilo treba, da bi spet stala VI, 500 m). pod steno, od koder je tako blizu do najbližjega Skupaj pa so preplezali še zapadni steber Cime potočka, ki se tako ljubko zvija med travniki in della Busazza (smer Rittler—Videsott—Rudatis, V, gozdiči. Toda očitno nobeden noče biti šleva, VI, 1000 m). tako se čez čas vendarle spraviva v prečnico in jo nekako preplezava. Še danes mi ni jasno, CIVETTA je dolomitski masiv, ki ga tudi slabši kako nama je to uspelo, pa vendar mi je žal za poznavalec Dolomitov kaj hitro spozna in ugleda. ta čudoviti raztežaj, ki ni pustil v nama nobenega Ni čuda, če je zelo zgodaj pritegnil oči najbolj- vtisa. Plati nad prečnico so neskončne. Mučiva ših alpinistov in da je razmeroma zgodaj zabe- se preko previsov in se hrepeneče ozirava na- ležil prve obiske. Z jugozapada je najbrž prvi vzgor, kajti vrhnja tretjina smeri poteka po lepih prilezel nanj lovec iz Pecola Piavonel s pravim kaminih. Pa je potrebno še na litre znoja, preden imenom Simeone de Silvestro. Po 12 letih je stopiva v prvo senco. Zdaj je mnogo bolje, toda vodil na glavni vrh neznanega klienta. Vodnik grozi nama nova neprilika — bivak. Zato iztisneva Melchior in Jakob Anderegg sta I. 1867 pripe- iz sebe še tisto malo energije in volje, kar nama ljala F. F. Tucketta, četrti pa je bil na vrhu istega je je še ostalo. Tekma s časom naju nekoliko po- leta z de Silvestrom Paul Grohmann. L. 1870 je bila na vrhu prva ženska Amelia Paganini-Pezze Cima della Busazza (levo) in Torre Trieste (desno) Foto Gonz

v družbi s Calegarijem. L. 1895 so na Malo Civetto Botter, Serafini, Boselli in Dali'Acqua. L. 1952 je po severozapadni steni splezali J. S. Philimore in sam ponovil Sollederjevo smer Cesare Maestri. — A G. S. Raynor z Antonijem Dimai in Giovanni- Ponovimo še poglavitne dogodke po I. 1952, če- jem Siorpaes. 15 let zatem sta po isti steni di- prav smo jih večinoma že zabeležili. L. 1957 sta rektno smer speljala Haupt in Lompel, I. 1913 pa Walter Philipp in Dieter Flamm naredila svoj iz- sta severni greben preplezala Plaichinger in stop v Tissijevi smeri, I. 1958 je Sonja Livanos z Hamburger. možem Georgem ponovila Comicijevo smer, I. Sledila je dolga pavza, vse do I. 1925, ko sta 1962 jo je sam ponovil Claude Barbier, I. 1963 so Emil Solleder in Gustav Lettenbauer, oba zelo Piussi, Redaelli in Hiebeler preplezali Solleder- popularna plezalca, preplezala severozapadno jevo smer pozimi, za njimi še Bonafede, Menegus steno Velike Civette. Tri leta nato Fritz Wiessner in Sorgato, I. 1965 so Mazeaud, Piussi in Sorgato in Kees prideta čez vzhodno steno, čez južno preplezali severozapadno steno Punta Tissi, I. steno pa Angelini in Vienna. L, 1929 prečijo ce- 1967 pa so novo smer potegnili od Sollederjeve lotni severni greben Rudatis, Graffer in Videsott. Mayerl, Messner, Holzer in Reali ter jo imenovali L. 1930 v enem dnevu »pade« severozapadna »pot prijateljstva«. Isto leto sta sledili tudi dve stena, preplezala sta jo Tissi in Andrich. Isto ženski ponovitvi. Erika Samer je z možem pono- leto sledi prvi ženski vzpon po tej smeri: Paula vila smer Philipp—Flamm, isto smer tudi Yvette VViesinger s Stegerjem. Leto nato v isti steni na- Vaucher z možem Michelom. stanejo variante, ki jih splezajo Guiseppe Dimai, Ne bi bilo prav, če ne bi navedli še Nadje Faj- Verzi in Degasper ter znamenita naveza Comici - digove, ki je 27. avgusta 1953 s Cirilom Debe- Benedetti. Ijakom v 11 urah in pol ponovila kot peta ženska L. 1935 izsili v Sollederjevi smeri svoj izstop Cas- Sollederjevo smer v severozapadni steni Civette. sin. L. 1942 pride do prvega zimskega vzpona po »via ferrata Tissi«. Udeležili so se ga Da Roit, Op. ured. VVALKERJEV STEBER jetno, koliko reči gre v navaden plezalski nahrbt- nik. Na to, da bo treba s tako omaro tudi ple- zati, raje nisva pomislila. Od nekod jo je pri- Matija Maležič mahal Eckart s tranzistorjem. Brez njega si fanta sploh ni mogoče predstavljati. Poleg drugega posluša vsa vremenska poročila, kar jih njegova škatla sploh lahko ujame. »Specialist fiir Tran- sistor« je tokrat navdušeno razlagal, da bodo še štirje lepi dnevi. »Morgen . . . Leschaux ...« Prav. kačemo po ledeniku preko vseh mogočih Mi pa gremo že danes. razpok, razpokic, jezerc, potočkov, včasih je treba Ker smo imeli isti cilj, smo odšli vsi skupaj. Naj- tudi čez prav spoštljivo širok potok. Vendar niti prej mimo turistov na postaji zobate železnice. Tu ne poskakujemo preveč živahno. Glavni vzrok so smo pobrali precej radovednih pogledov zaradi prav nemarno težki nahrbtniki, pa tudi sonce sem zajetnih, s cepini, derezami in vrvmi ovešenih ter tja prav močno pritisne izza popoldanskih nahrbtnikov. Kje so zdaj lepi nauki naših učiteljev, oblakov. Povrh vsega tega se je treba ukvarjati da mora biti vrv vedno v nahrbtniku in da se tudi še z najrazličnejšimi mislimi, ki se motajo po s cepinom ali z derezami ne sme vzbujati pozor- glavi. nosti? Že lepo, vendar se klinov, konsenz ali de- Saj res, sonce. S Tinetom sva prišla v Chamonix, nimo ovsenih kosmičev ne da obesiti zunaj na- ko je po devetih dneh prvič posijalo. Prej je hrbtnika, s seboj jih je pa kljub temu dobro vzeti. snežilo menda celo na Montenversu. Fantje iz Ko smo zavili na Mer de Glace, je bilo zoprne Mojstrane so po devetdnevnem ležanju v šotorih vročine konec, pa tudi turistov je počasi zmanj- vreme samo še preklinjali. Tudi Martin in jeseniški kalo. Mitja nista imela sreče. Po sto metrih sta morala Smer, v katero smo namenjeni, je dolgoletna želja zaradi vremena v VValkerju obrniti. Stene so bile naših plezalcev. Skoraj natanko pred tridesetimi čisto bele, zato smo odšli na kratko, a prijetno leti, prve dni avgusta 1938, je Riccardu Cassinu, plezarijo v Auguille de l'M. Ker je vreme še držalo, možu, ki je že pred tem zaslovel v stenah Za- smo jo naslednjega dne mahnili na Mont Blanc. padne Cine ter Piz Badila, s tovarišema Ginom »Če bo šlo tako naprej, čez nekaj dni v stenah Espositom in Ugom Tizzonijem uspelo preplezati ne bo več novega snega.« poslednji in najlepši problem izmed »zadnjih treh Tako smo razmišljali in se mazali z jecodermom, problemov Alp«. Za vzpon preko 1200 metrov vi- labisanom ter drugimi pripomočki zoper sončne sokega, v sneg in led odetega vitkega stebra v opekline. severni steni Grandes Jorasses, v steni, ki so jo »In potem .. .« smo razmišljali naprej, nakar smo že leta oblegali tedanji najboljši alpinisti, so utihnili ali zamrmrali kaj nerazumljivega. potrebovali tri bivake. Smer je tedaj veljala za Priznam, da sem mislil na Walkerja od trenutka, višek težkega plezanja, šele čez več kot deset ko sem zvedel, da bom šel v Francijo. Ostali naj- let sta jo prva ponovila Francoza Rebuffat in brž ravno tako. No, pa ni šlo tako gladko. Ko Frendo. Kljub več kot stotim ponovitvam pa je do smo drugi dan sestopali, smo na Grand Plateauju danes ohranila svoj sloves. do kolen gazili čez noč zapadli sneg. Vendar se vreme ni mislilo pokvariti. Po dnevu počitka sem zjutraj z montenverške postaje, kamor sem odšel Že lep čas molče rinemo po ledeniku. Velikokrat po vodo, z zanimanjem in nemirom opazoval vitki, sem premišljeval, kako bi bilo, če bi kdaj šel s snegom pobeljeni steber v Grandes Jorasses. v Jorasses. Zdaj je skoraj tako, kot sem si pred- »Ti, kaj ko bi jo danes mahnila na Leschaux?« stavljal, pa vendar je drugače. Človek ne more »Hm ...« biti povsem ravnodušen. Rad bi že stal na prvem »No, pa pojdiva.« stojišču, da bi videl, kakšna je stvar videti od In pričela sva pripravljati opremo. Medtem so blizu. Molk prekine Klavdij, ki je tukaj že hodil. malo pod nama Zvone, Janez, Klavdij in Janko Pripoveduje o gorah okoli nas in pove, kje je že kot za stavo metali iz šotorov na kup vse mogoče bil. Ko zavijemo na ledenik Leschaux, se jeziki reči. Ko so kasneje kup dodobra premetali, so razvežejo. Ta pove šalo, oni reče nekaj krepkih ga pričeli tlačiti v štiri nahrbtnike. na račun nahrbtnika, in izza ovinka se prikaže »Kam neki gredo?« je bil radoveden Tine. Walkerjev steber. Streljamo s fotoaparati, kmalu »Kam le. Če ne prej, ti bo to jasno zvečer na nato pa že opazujemo svizca izpred bivaka Lesch- Leschauxu.« In sva grmadila kramo naprej. Never- aux. O tem bivaku smo slišali že obilo hvale in res jo zasluži. Eno samo napako ima: Ne stoji demo v nekakšni škrbini. Janez praska z derezami nekje v naših gorah. po granitni plošči kaka dva metra nad mano. Nismo še dobro prišli, že se pojavi spodaj na Dereze niso vibram in tako mu zdrsne, da pri- poti nenavaden možakar v kopalkah, mornarski stane malo nižje na nogah. Ampak moja roka majici in visoko čez kolena segajočih debelih je pod njegovo derezo. Ta je na srečo vse prej volnenih nogavicah. Je popolnoma plešast, zato kot nabrušena, tako da ni hujšega. Kmalu smo pa se ponaša z mogočno črno brado in gromo- vsi čez ploščo in nadaljujemo. Raztežaji si slede zanskim nahrbtnikom na ramah. Sledijo mu še preko leda in primrznjenih skal, kjer hitro napre- trije tovariši ravno tako v kopalkah in z mogoč- dujemo. Zvone celo nekaj mrmra o nekakšnem nimi nahrbtniki. Izkaže se, da so Slovaki in Zimmer-Jahnu. Počasneje se vzpenjamo čez večje Čehi. Mahoma smo prijatelji. Nameravajo v Lin- ledišče, kjer prvi seka stopinje. Macovi vijaki za ceul — sloviti Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, led dobro prijemajo, pa tudi Borotovo cepin- levo od Walkerjevega stebra. Spogledamo se: kladivo se odlično izkaže. Res dobra pogruntav- »Brr, od vraga so! Če jim uspe, bo to prva pono- ščino: stopinje izvrstno seka, še bolj pa sem vzhi- vitev in prvi letni vzpon. V takem strmem ledu čen, ko z njim zabijam kline. Potrebni so le dva zna biti poleti in v novem snegu vzpon zelo težak, ali trije udarci. Ravno tako sva oba s Tinetom morda težji od zimskega, če odštejemo mraz. Ka- navdušena nad novimi, nalašč za ta vzpon kup- korkoli že, vse najboljše.«

Izpod Jorasses se počasi približujejo tri pike. Kasneje se izkaže, da so Poljaki. Poskušali so V »črnih ploščah« Foto M. Maležič ponoviti smer Desmaison-Couzy v Pte. Marguerite. Pripovedujejo, da je preveč ledu in novega snega, kar na nas ne vpliva ravno vzpodbudno. Povedo tudi, da je v Walkerju osem Japoncev. »Tramvaj,« pravi svetlolasi plečati Poljak ter se zareži. Teh besed si zaenkrat še ne znamo razlagati, ampak če bodo prišli čez Japonci, bomo mi tudi. Ovirali nas menda ne bodo, saj so en dan pred nami. Razpoloženje se popravi. Smo prava slovanska bratovščina, kakor pravi Slovak. Bradač pozna naše gore, plezal je že v Travniku in Šitah. Vsak govori po svoje, a se dobro razumemo. V prijetni 1 itipSlM druščini večer hitro mine, zlasti še, ker gremo spat — s kurami. RES Zjutraj že ob enih rogovilijo oni, ki gredo v Mrt- vaški prt. Kuhajo in jedo, mi pa hlinimo spanec, dokler ob dveh končno ne odidejo. Zdaj smo na vrsti mi. Juha in kosmiči so hitro kuhani, pojemo kar stoje in že se v soju čelnih svetilk spotikamo navzdol proti ledeniku. Uidem naprej ter opazujem pet lučk, ki se zibljejo po snežni strmini navzdol. Spominjajo me na sprevod dedka Mraza. Ledenik spi, voda, ki je včeraj popoldan povsod živahno žuborela, je zmrznila, tako da se včasih kar ne- rodno prestopamo po gladkem pobočju. Ko pri- demo pod steno, je že svetlo. Jutranje sonce je pozlatilo vseh šest vrhov Grandes Jorasses, tu spodaj pa je še mrak. Precej daleč na levi vidimo znance z bivaka, prvi je ravnokar začel s ple- zanjem. V prav polarnem mrazu se navezujemo, ovešamo si železje, si privezujemo dereze. Klavdij in Janez začneta, s Tinetom jima slediva, tik za nama pa se vzpenjata Zvone in Janko. Po krhkem mostiču prekoračimo komaj opazno krojno poč in se po dobrih dveh raztežajih v ledu znaj- Ijenimi derezami Charlet-Moser. Stale so naju kup zalec si namreč navadno ne more kaj, da ne bi denarja, ampak vredne so ga. Na nogah jih niti svojih vtisov sporočal drugim. V kar se da jedr- ne čutim, toda v skali polovica enega samega nati in krepki obliki kajpak, pri čemer dobro prednjega zoba, zataknjena v poč, mirno prenese služijo primere iz politike, seksa in mitologije. mojo in nahrbtnikovo težo. Razen vponk pa je Kljub temu pa gre plezanje kar dobro od rok in vsa ostala oprema nekam težka in nerodna. hitro smo preko. Do tu smo vse tri naveze plezale Po ledišču sledi še nekaj raztežajev, ki so po- enakomerno, zdaj pa je naše napredovanje bolj dobni onim pred njim. Skala, led in sneg se v podobno harmoniki. Ko pridejo prvi do težjega njih menjavajo. Končno pridemo do bolj strmega mesta, jih zadnji dohitijo, počakajo in nato za- dela stene. Ledu tu ni več, zamenjale so ga po- ostanejo. Pod samo počjo je majhno stojišče, kjer končne granitne plošče. Nad nami je prvo težje se počasi zvrstimo, ker je premajhno za vse. Ča- mesto — Rebuffatova poč. Pred njo je treba sple- kanje je kar prijetno. Smo kakih štiristo metrov zati raztežaj preko plošč. Klavdij, ki je snel de- nad ledenikom in sonce nas je doseglo že nekaj reze, ugotavlja, da ni storil najbolje. Pravi, da je raztežajev nižje. Varni pa smo tudi pred ledenimi zgoraj led in tako jih ostali obdržimo na nogah. pošiljkami od zgoraj. Zanje smo sprva mislili, da jih povzroča sonce. Kasneje pa se je izkazalo, da Plezanje z derezami preko skal je za poslušalca razsipajo z njimi Japonci nad nami. zaradi škripanja neprijetno, pa tudi zanimivo. Ple- Poč je pravzaprav plitva, mestoma previsna za- reza, dolga okoli trideset metrov. Klavdij je prvi preko, Janez mu sledi, ostali pa si spodaj odve- Počitek pod »rdečim stolpom« Foto M. Maležič zujemo dereze. Teh do vrha ne bomo več natak- nili. Zvone se nato ubada z variantico v zgornjem delu poči, ko ta zavije malo desno. Zabije tri kline naravnost navzgor in Janko mu težko oto- vorjen sledi. Ko je pri Zvonetovih klinih, bi rad vedel, ali naj jih izbije ali jih bova midva. Ker pravim, da ne vem, in ker me bolj mika poč, jih izbije. Jaz pa nato ravno tam zabijem svoje, kajti tudi meni poč nenadoma ni več všeč. Tako se še Tine, težko otovorjen, ubada z izbijanjem. S seboj imamo poleg opreme za bivak še kuhalnika in precej hrane. Skupaj s kovačijo je to kar pre- cejšnja teža. Zato ima vsaka naveza dva nahrbt- nika. Lažjega nosi tisti, ki ima več železja in ki pleza naprej, težjega pa tovori drugi. Z dobrega stojišča nad počjo se smejita Janko in Zvone. Tu so prvič bivakirali Japonci, o čemer pričajo izravnan prostor v snegu, konserve in drugi ostanki. Ko se s Tinetom odpraviva naprej, sta Zvone in Janko že nekje zadaj za robom. Pre- čiti je treba strmo vesino ledu in snega. Ker smo prej v skali praskali z derezami, se zdaj za spre- membo prestopamo po snegu in ledu brez njih. Natikanje in snemanje derez je pač zamuden posel in se mu raje izognemo. Po za silo izse- kanih stopinjah sva s Tinetom kmalu spet v skalah, ki jih sem ter tja prekinja sneg. Ubirava jo poševno desno navzgor. Spodaj na ledeniku opaziva dve piki, ki se bližata vstopu. To sta gotovo Eckart in Lutz, naša znanca z Mont- enversa.

Ko malo višje priplezava okoli roba, najdeva vso družbo spet zbrano pri naslednjem težjem mestu. V »75-metrski poči« se peha množica plezalcev. Zvone je nekaj nad začetkom poči, Klavdij in Uspelo nam je . . . Foto M. Maležič

Janez sta pri prvem stojišču, nad njimi pa je še konopcu kakih dvanajst metrov. Še nihaj do po- nekaj postav. Janko svetuje: ličke in kmalu se spušča Tine, za spremembo v »Kar usedita se, fanta. Ujeli smo Japonce.« dulferju. Smer je doživela do sedaj okoli 125 po- No, pa tudi midva čez nekaj časa kobacava po novitev. Vsa težja ali značilna mesta imajo zato poči. Pravzaprav so trije raztežaji zelo lepi. Skala svoja imena. Prečnici sledi poledeneli »črni pre- je odlična in za razliko od Rebuffatove poči je vis«. Do njega gre pot preko plošče, v kateri tiči tu več prostega plezanja. Na vrhu poči sva spet klin. Drugi pa je pod samim previsom, ki je na sama. Opazujeva Klavdija, ki ravnokar pleza v pogled kot jež skalnih rogljev. Menda jih samo prečnici tretji raztežaj nad nama. Pred njim pa led še drži skupaj. Ko se ravno obešam na se zadnji iz japonske druščine spušča v proslulem roglje, se vrv zatakne. Vlečem, pa ne pomaga, »nihanju«. Včasih je veljalo, da potem, ko so v rokah pa pošteno čutim spuščanje po vrvi. Zato potegnili za seboj vrv iz nihaja, ni bilo več poti se s stremenom, ki ga zataknem za rogelj, pre- nazaj. Zdaj vidimo staro vrv, ki visi na tem koč- goljufam preko, kjer so drugi zlezli prosto. ljivem mestu. Res ne more biti kaj prida, toda Malo višje sedi vseh osem Japoncev na Rebuf- v sili vrag muhe žre. fatovem bivaku. Kaj je res že večer? Prelep prizor Do prečnice imava še dva lažja raztežaja preko se nudi presenečenim očem: sonce zahaja za skal in razmočenega snega na ledeni podlagi. Periodami in Chamoniškimi iglami. Poprosim mo- Kmalu sta za nama. Zvone in Janko sta že čez žakarja, ki strelja s fotoaparatom, naj slika še nihaj in tudi midva nadaljujeva. Vso pot že sre- z mojim. Ko se sporazumemo, rad ustreže. »Pro- čujemo številne zanke za spuščanje. Seveda niso fessional,« pokaže nanj s prstom drugi. Ker ni konopnene. Kar prsti me srbijo, a jih vseeno več prostora, zlezeva raztežaj višje do Mojstran- pustim pri miru. Če so šli drugi mimo, se bom čanov. Sedijo na polički, ki je široka za dobro tudi jaz premagal. Prečnica gre po polički, ki na ped, ter si urejajo bivak. Tudi za naju se najde koncu izgine, še malo, in tu je klin za spuščanje. za meter prostora in pričneva se pripravljati za Vpnem ga in se po rokah spustim po starem noč. Sedimo ravno pri vstopu v »črne plošče«, to je dobrih sto metrov visok navpičen pas plošč in napredujemo preko zajed in previsov od enega previsov. Če tu ne bo požleda, bo vse v redu. prenapolnjenega stojišča do drugega. Na vsakem No, pa o tem bomo razmišljali jutri. Končno le je treba spustiti naprej kakega Japonca, sicer bi obtiči nekaj specialčkov v skali, dobro pa nam ozračje postalo še bolj napeto, S Tinetom obtičiva rabi tudi vrv, ki so jo pritrdili Japonci raztežaj pri nekem hudem možakarju. Besno mi nekaj do- nad nami, tako da je bivak gotov. Hitro še midva poveduje, a se naredim, kot da ga ne razumem. zlezeva v vestone in slonovi nogi, ker se je med- Kljub temu ga za vsak primer širokogrudno spu- tem že stemnilo. Kuhalnika brenčita in sneg se stim naprej. Pa mu še ni dovolj. Na naslednje topi v posodah. Ko skuhamo zdrob s čokolado, stojišče me spusti šele, ko mu obljubim, da bova vsi že kinkajo, tako da ni pravega odjemalca, počakala do konca. No, vsaj mraz sva si pre- tudi ko skušamo koga zbuditi. Najem se, da mi gnala, če se že nisva otresla čakanja. Globoko leze ven pri ušesih, ostalo pa z žlico mečem ob pod nami priropota helikopter. Odlična allouetka steno. Najbrž nisem uporabil pravih količin, ker (škrjanček) se dvigne do nas. Mahamo si, vendar je slišati, kot bi padalo kamenje. jim kljub udobju ne zavidam. Ravnokar se mi Jutro je mrzlo in jasno. Smo v zapadnem boku izpolnjuje velika skrita želja. Še čakanje postane stebra, tako da je pri nas še mračno, vrh Pte. manj neprijetno, ko se tega zavem. Whymper nad nami in greben Periad onstran Za zadnjim Japoncem prispeva po snegu in kruš- ledenika Mont Mallet pa se že kopljeta v zlatih ljivi skali na zasneženo polico. Tu nekje se od- žarkih. Mraz je, tako da še kuhalniku zmanjkuje cepi varianta Lachenal-Terray, ki privede v škrbino sape (ali pa se je mrcina spet zamašil). Tine med Pte. Walker in Pte. Whymper, vendar si je napenja oči, da bi našel drugo derezo, pa je težko predstavljati, kje poteka. Do vrha »sivega tudi zaman. Iz nahrbtnika mu visi samo ena, stolpa« drži raztežaj čudovite plezarije, zame naj- druga pa je ponoči odšla na izlet nekaj sto me- lepše v vsej smeri. Navpična plošča, majhni trdni trov navzdol. Ne moremo se odločiti, ali bi že oprimki, sem pa tja dober klin in prvi sončni začeli, medtem pa po pritrjeni vrvi pritelovadi žarki, ki me pozdravljajo po mrzli noči in jutru, Japonec. Hitro se pripravimo tudi mi. Prav, spu- vse to povzroči, da se posvetim samo plezanju. stili bomo naprej prvo navezo in pričeli, menda Plezanju, o katerem včasih sanjaš: ko postane ne bo treba predolgo čakati. Tako si mislim, ne vse drugo nevažno, roka se stegne po oprimku, gredo pa mi v račun prepadli obrazi prijateljev. telo ji sledi, obstane, kretnje se ponavljajo. S Ko bolje pogledam, opazim, česar nisem videl skalo postaneš eno, zdi se ti, da jo dopolnjuješ. včeraj. O, groza, kakor je neverjetno, vseh osem Gledaš okoli sebe in vidiš: kaj ne manjkajo tej Japoncev pleza v eni sami navezi, dolgi četrt luski božajoči prsti in ali ni ona vdolbina kot kilometra. Zdaj smo pa tam! Čakamo in drge- ustvarjena za nogo? Počutiš se peresno lahek, ko tamo na polički, jeza v nas pa rase. To je torej se s srcem, ki prekipeva od življenjske radosti, mislil Poljak na Leschauxu, ko je med režanjem dvigaš v svetle sobane neba. (Uf, to je bilo gan- govoril o tramvaju. Prvi spleza raztežaj, vsi ostali ljivo.) Ampak ... »Hopala, ne boš!« »Molči, mrha! pa se nato pol po skalah, pol po vrvi dvigajo Kaj sem že rekel? — Počutiš se peresno lah- za njim. Vsa stvar se tako kot gosenica počasi kega...« Nak, to pa ne gre. Nahrbtnik nima dviga. razumevanja za visoke misli.

Ne, tako pa ne bo šlo! Nas so učili, da je treba Kljub vsemu so težave črnih plošč za nama in po plezati po skalah, ne pa po vrveh. Mraz in čaka- položnejšem terenu se hitreje vzpenjava. Spo- nje tu seveda sploh nista važna (ha, ha!), v nebo toma me akrobacije, ki jih izvajam, da bi zadostil vpijoče kršenje plezalske etike kriči po mašče- prebavnim potrebam, spravljajo v glasen smeh. vanju. Klavdij se z odločnostjo v očeh in s škle- Še dobro, da me nihče ne vidi. Kmalu nato se petajočimi zobmi vrine v sredo med dva osupla pridruživa ostalim, ki počivajo na »oslovskem Japonca. Mimo njune vrvi napreduje in ker je hrbtu«. Nad nami pa se pehajo Japonci po ku- treba take grešnike pošteno kaznovati, uporabi loarju pod »rdečim stolpom«. Rušijo obilo ka- še njihovo streme. Janez mu sledi. Potem se med menja, kuloar mora biti resnično krušljiv. Morda naslednja dva vrineta Zvone in Janko. Zasliši se pa bi tudi radi že v kali zatrli vsako našo željo nekakšno mrmranje, ki postane kasneje, ko jima po prehitevanju. Počitek je lepa stvar, le sonce s Tinetom slediva, nekam glasno in grozeče. Zato skušamo sprva napredovati drugje, a gremo kas- Grandes Jorasses. Smeri: 1. Mrtvaški neje raje kar po isti smeri. Črne plošče so k sreči prt - 2. Walkerjev steber - 2 a iz- stopna varianta Lachenal-Terray brez požleda, zato pa se nam za vrat vsipa pršič, 3. smer Bonatti-Vaucher v Pte Whym- ki ga zgoraj navdušeno rušijo. V odlični skali per — 4. smer Peters-Meier v Pte Croz.

je že zelo nizko. Sprijazniti se bomo morali še prijazna, želiva jima srečno pot in jutri na svi- z enim bivakom. Žegen od zgoraj končno preneha denje. in pohitimo čez »trikotno snežišče« do kuloarja. V soju čelnih svetilk kopljeva poličko v sneg. Ni tako strm, pa vendar nam da obilo dela. Trije zabiti klini govore, da nisva prva, ki tu Noče biti pravih oprimkov, požleda pa je na bivakirata. Veter reže do kože in grozi odpihniti pretek. Ko sem sredi kuloarja, ki je dolg štiri vse, kar ni privezano. Prinaša Zvonetove in Jan- raztežaje, se na oslovskem hrbtu pojavita Eckart kove klice, le s težavo se sporazumeta. Končno in Lutz — s Tinetom se včeraj nisva zmotila. Vpi- klici utihnejo: Našla sta mesto za bivak. Medtem jeta nama, če je zgoraj kako primerno mesto za sva si midva že izkopala sedeže in poličko za bivak. Ni ga in tako ostaneta, kjer sta. Sonce je noge. Zlezeva v puh, nato pa še v vrečo za bivak, že tik nad obzorjem in začne se dirka z nočjo. ki nama jo hoče pri tem veter iztrgati. Zvonetu Ko zaide, sva na vrhu koluarja. Raztežaj preko in Janku jo je tudi hotel odnesti, pa se fanta previsa in po zajedi do nekakšne rame pod nista dala kar tako. Rezultat je bila raztrgana gladko ploščo plezava že v trdem mraku. Janko, vreča. Ko pokuriva vse vžigalice, si osmodiva ki varuje na začetku dolge prečnice kakih deset obrvi in skoraj zažgeva vrečo za bivak, bencinski metrov nad nama, vpije skozi divji veter, že skoraj kuhalnik kljub vetru zagori. Po večerji ugotoviva, vihar. Pravi, da Zvone tudi za prečnico ne najde da nas je noč prehitela le za slabo uro. Od prostora za bivak. Rama se nama zdi še kar lažjega terena naju loči le dober raztežaj, ostali pa so že tam. Da smo tik pod vrhom, priča tudi veter, ki postaja vse hujši. Kljub utrujenosti ne Sestopamo na italijansko stran Foto M. Maležič moreva zaspati. Na notranji strani vreče se od izdihanega zraka dela ivje in naju neprijetno mrazi, veter pa zaganja tak hrup, da se le s težavo pogovarjava. Noč bo zelo dolga, ugo- tavljava, ko vibrirava novemu jutru naproti. Zvezde na vzhodu pričenjajo bledeti, obrisi gora postajajo vse jasnejši in sonce posveti na pre- mražena bitja v steni. Globoko pod nama plahuta rdeča ponjava. Lutz si bo gotovo vsak čas nažgal pipo. In Eckart, menda ne posluša ravnokar kakih vremenskih poročil? Nekje nad seboj pa slutiva naše fante.

Vstajanje in pospravljanje opreme je pravo roj- stvo. Veter ni prav nič ponehal. S kuhalnikom ne bo nič, le kdo bi ga v takem prižgal s tremi vžigalicami. V usta si stisneva vsak pol tube kon- denziranega mleka in pest rozin ter pričneva s plezanjem. Po prvem raztežaju rok ne čutiva več, po drugem pa je že bolje. Sva že v lažjem svetu in tudi ogrela sva se že za silo. Raztežaji se hitro nizajo, bližava se vrhu. Spotoma še najdem alu- minijasto vponko japonskega izvora, za spomin mi bo. Ko kot zadnji pogledam čez vršno opast, me pozdravi pet postav v vestonih, s čeladami, naoč- niki in ostalo opremo okoli sebe. Uspelo nam je. Vreme je čudovito, na zahodu se v soncu dviga mogočna streha Evrope, na vzhodu pa je videti pravo morje vrhov, med njimi oko takoj prepozna Matterhorn. Tudi tam bi bilo lepo kdaj stati. Veter nas prežene nekoliko nižje, na ravnico na italijanski strani nekaj sto metrov nižje. V zavetju na toplem soncu zmečemo s sebe odvečne cunje in začnemo kuhati. Čaka nas še dolg sestop. Sedimo in se pogovarjamo. Ponedeljek je, 29. julija 1968 dopoldan. V soboto zjutraj smo vstopili: Klavdij Mlekuž, nemu športu zmago, ki ji pomena ni treba pod- Janez Brojan, Zvone Kofler, Janko Ažman, vsi iz črtavati.« Angleži so se v svojih planinskih publikacijah AO Mojstrana, ter Tine čopič in moja malenkost zgražali nad takim pojmovanjem alpinizma in iz AO Ljubljana-Matica. stali ob strani. Francozi so izzivanje sprejeli, Velika želja je izpolnjena. Toda tu so druge. Brez vendar podobnih uspehov kot Italijani in Nemci pred vojno niso dosegli. skrbi, ne bo jih zmanjkalo. Ševeda bi bili trije zadnji problemi v Alpah rešeni tudi brez medalj, ki jih je pripenjal nemški in italijanski fašizem, in brez izjav, ki so odraz pred- vojne situacije na svetu. Pointe VValker pa je še danes — kljub precejš- GRANDES JORASSES - eden izmed treh zadnjih njemu številu ponovitev — ena od velikih alpi- problemov v Alpah. L. 1935 se je zdelo, da je v nističnih preizkušenj, po kateri hrepene naveze Alpah vse »narejeno«. 70 let odkrivanja in vzpo- vseh narodov, ki hočejo v alpinizmu nekaj po- nov prek alpskih sten pred in po prvi svetovni meniti. vojni je dalo rezultate, ob katerih se je mladina Najmlajše slovenske naveze so I. 1968 prepriče- sredi desetletja pred drugo svetovno vojno vpra- valno opravile nalogo, na katero dolgo nismo šala, kaj naj še dela v Alpah, ki so jih plezalske mislili, kaj šele da bi se z njo poskusili. Pomen naveze prekrižarile v vseh smereh. Nič novega da tega uspeha je za napredek našega alpinizma ni moč odkriti, nobene zmage da ni možno pri- izreden. Op. ured. čakovati. In vendar je prav v tem desetletju prišlo do alpinističnega razcveta: tehnični napredek in tekma med narodi sta vanj prinesla nove se- stavine in nove, tudi »maligne« pobude. Velika nemška revija je tedaj pisala: »Bitke bodo tudi v gorah, zato bo kult alpinizma, razširjen med nemško mladino, doprinašal tudi svoj delež — k vojaški pripravljenosti mladega rodu«. (Ullmann, OB 30-LETNICI SMRTI la Grande Conquete). JOŽU ABRAMU-TRENTARJU Po vzponu bratov Schmidov preko severne stene V SPOMIN Matterhorna je ostala še severna stena Grandes Jorasses in severna stena Eigerja. V Grandes (Joža Abram 1875-1938) Jorasses je prvi poskusil I. 1928 chamoniški vod- nik Armande Charlet, vendar mu takratna teh- nika ni dovolila priti visoko. L. 1931 prideta v to 2 km dolgo ostenje Nemca Heckmair in Kroner, Ivo Juvančič L. 1932 poskusijo tudi Toni Schmid, zmagovalec iz Matterhorna, Willo Welzenbach, Italijani Binel in Cretier, Boccalatte in Chabod (današnji pred- sednik CAI), Louis Carrel in Pierre Maguignaz. L. 1933 prideta Gervasutti in Zanetti v centralnem stebru 3500 m visoko. Švicar R. Greloz in A. Char- let prideta I. 1934 do 3600 m. Med kandidati so rideset let je bilo junija, odkar je to to leto tudi znana alpinistka Loulou Boulaz z Lambertom, Nemca Meier in Steiner. 30. julija kraško, gorsko korenino podsekala smrt. Umrl je 1934 vstopijo kar štiri naveze, nemška, italijanska, v Ljubljani, kjer je bil gost svojega pobratimo francoska in avstrijska. V višini 3500 m se je dr. Antona Breclja. Srčna kap. Prenehalo je biti vsem štirim uprlo neurje. Franzoca Charlet in F. srce moža, ki je ljubil gore, naše ljudi, naše ljud- Belin se odločita za sestop, kmalu za njima se- stopijo Italijana Chabod in Gervasutti in oba stvo nad vse. Star je bil ob smrti nekaj nad tri - Avstrijca. Samo Nemca Harringer in Peters vztra- inšestdeset let. jata, bivakirata in pričakata še strašnejši dan. Po prvi svetovni vojni je prebolel dve pljučnici, Vse je pokril sneg. Pri sestopu se Harringer ki sta ga prizadeli; ni bilo še antibiotikov. Kljub ubije. Peters prebije v steni dve noči in uide iz stene 2. avgusta. temu je še hodil v samoto gora, bila je ljudem Junija 1935 se Peters vrne z Meierjem in uspe. od morja in Soče tolažba, umiritev, okrepitev, da Preplezala sta 28. in 29. junija 1935 1000 m vi- so laže prenašali fašistični pritisk. soko Pointe Michel-Croz. Zaradi tega si moral postati s a m o t a r e c. Ostal pa je Walker, 4207 m visoki steber Pointe Trentar je našel prijatelje na stare dni v Antonu Walker, s 1200 m visoko severno steno. Italijanom Rutarju iz Drežnice, danes 80-letnem nasledniku Petersov uspeh ni šel v račun. Cassin, Tizzoni in Esposito so ga 4., 5. in 6. avgusta 1938 prekosili. v Pevmi. Spominjam se, da sta še I. 1934 šla na Objektivne nevarnosti so v Walkerju morda za Poliški Špik. Zapadni Julijci so bili manj pod spoznanje manjše kot v Eigerju, težavnosti v kopni kontrolo gorske milice, zato je bil Viš, ob Mon- skali pa so nedvomno težje. Eden od italijanske tažu, s svojo kočo zlasti cenjen. Pa Višarje se- naveze je, po francoskih virih, izjavil: »Borili smo veda. se z vnemo zato, da pokloni mo Italiji in fašistič- Trentarja sem prvič zagledal in spoznal kot štu- Trentar je bil romantik, dasi je z obema nogama dent kmalu po I. svetovni vojni. Vračal se je z trdno stal na trdih tleh. Realistični romantik. Ču- gora, iz Trente. Bolj po lovsko je bila njegova stven po naravi je znal biti tudi piker. Ko je bil zelena obleka krojena, klobuk širokih krajcev, kot že na Mostu . .. Mimogrede, vedno je govoril ga je vedno nosil, ni spadal zraven. Trdo je sto- Most, Mostarji, dasi smo mi Sv. Lucijo prekrstili pal, težko postavljal nogo, da bi ja stala. In to šele po 1945. Torej takrat, ko so fašisti začeli vedno, tudi po mestnem tlaku. Ni bil korak naših »čistiti« ljudi z ricinom, ga je italijanski sprevod- Trentarjev, ki so pri hoji nogo v kolenu pripo- nik, njegov župljan, opozoril, ko se je z vlakom gibali. Nekaj trentarskega pa je le bilo v Abra- vračal domov, da ga čakajo fašisti na kolodvoru. movi biti, tej kraški naturi. Glasan ali počasen Po stranpoti je prišel domov, ali kaj, ko je kmalu je bil v široko razpredenem govoru, z dolgimi hrupno zazvonilo in je kuža, majhen križanec z premori, ko se je zamislil. — Te poteze sem našel lisjakom, začel svariti. V veži so Abrama obkolili, pri starih Trentarjih. Joža Abram je le nekaj let dva sta ga prijela za roke, tretji mu je molil pasel duše v Trenti, teh osebnih potez ni mogel steklenico k ustom, češ ali zlepa ali zgrda. Pa se tam pridobiti. Recimo pa, da je po naturi imel ti Kion (Abram je psu dal grško občno ime, nekaj, kar ga je napravilo Trentarjem podob- kion = pes) zažene v fašista z oljem in mu ga nega. Kras je podal roko goram. Joža Abram je zlije po vsej obleki. zaživel s svojimi Trentarji. Ne zna vsak. Trentar je Kiona imel za inteligentnega psa, češ Sam mi je pravil, ko je bil že na Mostu, kako je da pozna vsakega »Uaha« (Laha). S tem imenom v družbi šel čez planino Razor na Bogatin in je označeval zlasti fašiste. To besedo je pa iz- Komno in dalje proti očaku Triglavu. Komponist govarjal vedno »foušist« (od »fouš = falsch, na- Marij Kogoj je bil z njimi in temu je Trentar pačen, zmoten). govoril, razkladal o muziki vrhov, grebenov, skal. Uradoval je na Mostu v prvem nadstropju. Na O samoti in vihri, ki tolikokrat zadivja. O stru- hodniku nad vrati je visela najbolj grda slika nah, ki zvene in pojejo napete z vrha na vrh. — kralja Viktorja, kar sem jih poznal. »Saj je grd Epično široko je bilo Trentarjevo pripovedovanje, in pritlikav,« je menil Joža. Moral ga je nekako bil je homerski v svoji besedi. Tu ni moči ponav- obesiti, Mussolinija ni hotel. Po konkordatu, ko ljati vsega. so fašisti hoteli tudi cerkev in župnišče proglasiti za »poldržavno« (parastatale), je bil pač tak Tam pod Kanjavcem je bilo, ko so zaslišali glas položaj. No, Joža je kralju ob stran obesil res iz višin in iz dalj: »Gospod Abram, gospod dve lepi barvni reprodukciji. Na eno stran ru- Abram...!« Trentarji so tako naglaševali njegov skega kozaka, na drugo ljudskega pevca z glas- priimek. Seveda je Abram v odgovor zaukal, ko bilom v rokah. »Naj ga stražita,« je menil. Ne so pa prišli skupaj s trentarskim pastirjem in ga vem pred kom, pomiloval pa je vse kronane je Joža vprašal, kako da ga je spoznal, mu je ta glave, tudi Karadjordja. Dostikrat je menil, da bi kratko odvrnil: »I, po hoj'.« njegov kuža Kion moral dobiti jugoslovansko od- In dan nato, ko so že šli po trentarski cesti, se likovanje za svoje »zadržanje pred sovražnikom«. je od hiše v strani zopet začul bolj pojoč, poteg- Pikrost do stare Jugoslavije je bila na jeziku vseh, njen, bolj visok glas: »Gospod Abram, gospod ki so živeli pod fašizmom, saj so dobro vedeli in Abram . . .!« Stara Mica je bila slepa in naglušna, čutili, koliko se »svobodna domovina« briga ko jo je zopet Trentar vprašal, kako da je vedela, zanje. da je on, je odgovorila: »I po štim'.« — Pa je * * * preteklo več kot 15 let, odkar ni bil več med njimi, gospod Abram. Rusi, zlasti Ukrajinci so bili Trentarju ljubi. Njih zgodovina, njih pesem. Nalezel se je tega v višji In še pob na cesti, nekaj nad dvajset let mu je gimnaziji v Ljubljani, v krogu Janeza Kreka, ki je bilo in z vojne se je vrnil, ga je korajžno ustavil: zbiral študente: tu se je sešel z Brecljem, tu je »Pri krščanskem nauku ste nam brali Gregorčiča, spoznal Župančiča. Abram je že pred prvo sve- pravili o pepelnici in vstajenju našega ljudstva . . . tovno vojno izdal prevod Ševčenkovih pesmi. Sam Ali bo prišlo?« — je mlad tudi rimal. Še star ni nehal. Težko je bilo odgovoriti, Italijani so po rapalski Oton Župančič ga je obiskal v Trenti. Pesem pogodbi trdno sedeli. »Znamenja« priča o tem (»Kdo ni hodil po dolini »Primejduš, ali boš ti dvomil, ko poznaš Gregor- soški?«). čiča!« Bil je krepak Trentarjev odgovor, kot ved- Zadnja leta, ko je še šel čez mejo, Trentar ni no. Poln optimizma, vere. pozabil obiskati Otona in mu nesti steklenico do- mačega terana s Krasa. Pripomnil mi je: »Kje bi V cerkvi v Pevmi sta se razbesedila slavni arhitekt pa Oton zapel: Fabiani, Abramov rojak, samo deset let starejši, in Moja duša je zidane volje, slikar Tone Kralj, ki je tudi končal študij arhitek- kot bila bi pila kraški teran .. ture. Fabiani je bil napravil načrte za cerkev in če bi mu jaz prej ne opeval terana.« po tem je oltar dobil na štirih, bolj nizkih stebrih težak, masiven marmornat baldahin. Kralj je menil, • * • da bi njegova slika Silvestra v apsidi postala bolj vidna, prišla bolj do veljave, če bi baldahin od- In še drugega poeta se je Abram rad spominjal: stranili. Fabiani mu je postavil kratko vprašanje: Gregorčiča. Zanj je bil na kratko Šimen. Zanj »Kaj je več vredno, moj baldahin ali vaš Silve- je nastopil proti trdemu Kraševcu, ostremu mi- ster?« Ne verjamem, da bi Trentar dal Fabianiju slecu, rojaku dr. Antonu Mahniču že kot študent. prav; bil mu je tuj. Ker je bil slovensko indife- »S kolesom sem se iz Trente pripeljal v Gorico,« renten, celo fašistični župan v Štanjelu za čas. je pravil, »zavil k ,Trem kronam', kjer sem vedel, Abram je le poslušal. Meni je pa rekel, ko sva da najdem Šimna v družbi prof. Ivančiča in uči- telja Sivca. Mlad sem bil. In zavriskal sem, da so vsi zazijali in marsikomu ni bilo prav. Širne pa je vstal, prišel nasproti, mi dal roko in: .Hvala ti, gore so se oglasile'.« »Tudi Otonu sem razkladal lepoto gora, no, nekaj se ga je le prijelo Belokranjca,« je menil po svoje. * * *

V Pevmi, onstran Soče pri Gorici, na podnožju prvih briških gričev, se v začetku ni znašel. Most in njegov svet med gorami je težko zapustil. Pri stari cerkvi sv. Mavra na griču je imel svoj »Ve- lebit«, kjer je »martinčkoval«, se sončil sredi gr- movja. Obesil je srajco kot znamenje otročajem: Pustite me v miru! Svoj novi dom v Pevmi je imenoval »vila Boh- pomaj«, v njem se je čutil preganjanca, prisiljen se je moral umakniti z Mosta, saj so ga fašisti skušali zadeti moralno, ker ga politično niso Joža Abram zmogli: Očitali so mu prisilno vpokojeno učite- ljico Grželjevo, ki mu je bila desna roka pri skrivnem pouku, pa še knjižnico prosvetnega sedela ob mizi, nad katero je plaval kragulj, društva mu je vodila, ki je nato postala župnijska ustreljen v Trenti, na steni pa je visel eden onih ali polilegalna. prvih težkih cepinov, ki so zagledali alpski svet. . .: Kmalu se je znašel tudi v Pevmi. Na Mostu je »Če baldahin ostane, se čutim še naprej, kot da cerkev sv. Lucije dal med prvimi slikati Tonetu sem med skalami; če zgine, bom pa zrl nebo Kralju, sicer samo oltarne slike. V Pevmi pa je nad seboj v gorah. Eno in drugo je potrebno.« cerkev sv. Silvestra odprl revolucionarju Tonetu Kralju kar na široko. Splača se cerkev ogledati, saj govori o fašizmu. Rimski cesar, preganjalec kristjanov, sedeč v amfiteatru, je Mussolini, ki zne Abram je bil širokih pogledov, mož prostosti, kot na svoje žrtve. Koncil v Niceji, slika nasproti, je morejo biti le planinci, gorniki, ki zro široka ob- zmaga krščanske svobode nad preganjalci, sim- zorja z vrhov. Višine odpro širine, pokažejo glo- bolizira pa tudi boj za slovensko svobodo: Tren- bine. - Vedo za prepade in stene. tarja Abrama je slikar portretiral v enem od S Kugyjem se je srečal že v Trenti ob začetku na- zbranih škofov, ki so pa vsi po svojih obrazih šega stoletja. Razumel ga je, dasi je za Abrama obrazi slovenskih duhovnov-antifašistov. — Abram bil Nemec, saj je bil povezan z nemškim avstrij- je bil na zunaj sicer malo »hud«, saj so ga otroci skim planinskim društvom. Joža pa je kot Aljaž na podobi spoznali. onstran meje skušal tega posnemati in z dušo in telesom delal za Slovensko planinsko društvo Nekoč smo sedeli v »Juliani«. Kugy nam je že (Lovšin, V kraljestvu Triglava pove zadosti, dasi razkazal ves planinski vrt, razložil vse cvetje, šlo ne vsega). — Rad je pripovedoval o Tominšku, je že na jesen, tudi ono na vrhu, ki je prišlo iz kako sta pretresala načrte; kako je sam pomagal neapnenskega sveta, imelo sorodnike na Kavkazu. markirati prve steze. Ustavil se je večkrat ob oni Med prostim razgovorom o tedanjosti in pretek- iz Trente proti Ozebniku mimo Pelca. Kako je losti še živo vidim Trentarja, kako se je vzdignil delal z Moto, Tožbarjem, zlasti je naš Trentar cenil in Kugyju rekel: »Slovenec ste, gospod doktor, Pavra-Joža Komaca. Seveda, predvsem zato, ker drugače bi ne zmogli pisati in govoriti tako iz je bil najbolj zaveden Slovenec. Vedel je, kar je duše o naših gorah, o Soči.« pravilno ocenil Lovšin, bil je vodnik med vodniki. Kugy je bil malo zmeden ob romantičnem Tren- Prvi. Mogoče, da je prav zavedni Pavrov nastop tarjevem zanosu. Čez čas je bolj pritišano rekel in pogumna, odkrita beseda, ki jo je brez ozira meni: izrekel, napravila Pavra »gospodu dohtarju Ku- »Ali ni to rasizem? Po kulturi sem Nemec. Ko gyju« manj ljubega, dasi mu je Paver življenje divjak precepiš, gledaš plemenito cvetje, okušaš rešil. Kugy je bil »očetovski«, dober, je pa le sočni sad, za divjaka se ne meniš več. Le nacisti zviška gledal na svoje vodnike, dasi jim je priznal, govore o krvi in plemenu. ,Nur der Abstammung kar je treba. In še moram o Pavru reči, sam sem nach bin ein Windischer.'« ga med dvema vojnama spoznal in srečal par- Prav tako pritišano sem mu odgovoril, da na- krat, da so nanj zelo vplivali češki planinci dr. cizem greši, ker daje krvi, plemenu primat in ne J. Čermak, dr. V. Dvorsky in drugi, ki so Pavru, duhu. Da pa »kri le ni voda«. Da Kugy bi ne bil kot vodniku Vozniku v Logu odpirali pogled v svet Kugy, če bi po rodu ne bil iz gorate Koroške. Ne slovanstva. Kugy je bil zvest avstrijski državljan bi najbrž iskal rože Sciabiosa Trenta, vzljubil in je mogoče čutil nevarnost, ki je vela iz Pavra. gora tako, kot jih je. Podzavestno nosimo nekaj v Bil je pa Kugy zelo širok, kakor Abram. Oba sta sebi iz rodu v rod, kar je močnejše od zavesti. se ognila spornih pogledov, prepadov in se znašla Vse, kar se imenuje volja, moč, čustvovanje, ima na skupni poti. Kugy je v svojo zgodovino Tri- tu svoje korenike. Ljubezen je taka sila. Ustvar- glava rad sprejel Abramov članek o Zlatorogu jalnost, umetniški zagon kreativnosti, barva ču- (izšel je že prej v goriškem koledarju 1927). stvovanj. In še sem mu dodal, da mu je njegova Trentar je bil kar ponosen, da je mogel nekaj nemška kultura dala nekaj, kar bi imenoval »ab- svojega posredovati svetu; Kugy mu je pa tudi geklartes«, medtem ko je njegov sogovornik, naš bil hvaležen in mu je še posebej poslal milan- Trentar, ostal »naturen« slovenski človek. skega slikarja Pollija triptihon Zlatorog v foto- Pogledal me je, kot je znal le Kugy, — imel je kopiji. In še diapozitiv zraven. Ta je nato visel globok, jasen pogled — ,Če je tako, dann haben na okenski šipi. Sie recht/ — imate prav,« je dejal. Pozneje je Kugy, vsaj nasproti meni tudi »Win- 1937 jeseni je izšla Kugyjeva knjiga »Funfjahr- discher« zamenjal s »Slovene«. Srečal sem ga hunderte Triglav« z letnico 1938. Abram se je ni nekajkrat prej, tudi v Volčji vasi (pišem tako, dolgo veselil. 1934 je pa napisal svojega »Zlato- domačini pa izgovarjajo »Učja ves« od »uk« volk) roga«, ljudsko igro, ki jo je menda Šentjakobsko in v Trenti. — Spomladi I. 1943 sem prišel kratko gledališče* vprizorilo po posredovanju dr. Antona k njemu v Trst. Takoj me je vprašal, kaj je s temi Breclja, ki je tiho povabil Trentarja čez mejo na »banditi« — partizani. — Odgovarjal sem mu, da obisk. Nerodno mu je bilo, ko je sedel na čast- bi me razumel. .. Omenil Janka Premrla-Vojka, nem mestu pred odrom .. . Skrbelo ga je, kaj za katerega smo že vedeli, ob stricu komponistu bodo rekli fašistični oblastniki, če zvedo, saj je Stanku Premrlu, slavnostnem organistu ljubljan- z njimi imel že neke odprte račune. Ko so mu ske stolnice. Povedal celo, da že leta Stankovo namreč v kovčku našli Matičičevo knjigo o bojih »slovensko pesem« pojejo po primorskih cerkvah, na Soči (Na krvavih poljanah), ki je bila prepo- tudi v Pevmi, vendar le melodijo z besedilom Ma- vedana, jih je s pravim trentarskim ogorčenjem rijine pesmi. Da je pa sedaj izbruhnilo, kar je zavrnil, češ da mu jo je podtaknil prijatelj v dolgo tlačila sila fašizma, ki z nacizmom hoče Ljubljani. — Šlo je takrat vse srečno mimo, saj zatreti vsako osebno, da ne rečem, narodne svo- je bila »blažja era« Stojadinovič-Cianovega spo- bode. Pa še avstrijske puške sem omenil, ki so razuma. skrite od 1918 začele prihajati na dan. S Kugyjem se je sestajal Abram od časa do časa. Tiho je prikimaval, pritrjeval in dobro pomnim,

' Tov. Fedor Košir nam je glede tega povedal naslednje: da so bile zelo kratke njegove besede, vendar Igro je uprizorilo Prosvetno društvo Trnovo na prostem besede občudovanja: »Ja, diese unsere Men- v Karunovi ulici, režiral je dr. Marijan Brecelj. Op. ured. schen!« »O ti naši ljudje!«. — Da, šlo je za na- HRIBOVCI turen izbruh, da rešimo kulturo sploh, da rešimo svojo naturo, svoj obstoj. — Kugyja, ki je zrasel NA FRANCOSKI RIVIERI iz tokov nemške kulture, je zagrenilo vse to, kar se je pojavljalo pod imenom nacizma. Odklanjal Andrino Kopinšek ga je iz vseh svojih globin kakor fašizem. Tu smo se vedno srečali. Naj omenim, da ga je Rainer hotel vsaj zaradi imena pritegniti, ko je začel vlado »Jadranske okupacijske cone«. Kugy je odklonil z vso ener- gijo in moral je v Gradež, v neko prisilno pre- 3 Švico smo prišli naravnost iz Chamo- gnanstvo. Šlo pa je z njim h koncu. nixa v oblekah, ki so kljub zračenju še vedno dišale po zemlji, ledenikih in senu. Utrujeni sedimo ob jezeru v mestu mednarodnih konferenc. Oziramo se na mogočne snežene stene Končajmo z Abramom-Trentarjem. Zadnja leta se Alp, na marmornato bele vrhove Mont Blanca in je, kot da bi nekaj čutil, izživljal predvsem z Dent du Midija, ki se dvigata v ozadju Rhonske delom med mladino. Slovenski duhovni so se doline. Naše oči, utrujene od višinskega sonca in umaknili iz šol v zakristije, cerkve in župnišča, snega, si prijetno odpočivajo ob pogledu na ko so od njih zahtevali pouk v tujem jeziku, v ita- nežno zelene vinograde v bližini in na modro lijanščini; zgubili so s tem katehetske plače, ki svetlikajoče se valove Ženevskega jezera. Po gor- je večini pomenila mnogo, saj niso imeli kmetij skih viharjih preteklega tedna uživamo harmo- kot marsikje drugod. ničen mir v dolini.

Abram je skrbel, da so se otroci naučili slovenski; Štirje velikanski nahrbtniki z vrvmi in cepini po- pomagal si je na Mostu z učiteljico Grželjevo, tujejo skoz okno v oddelek riviere ekspresa Ge- v Pevmi tudi z dekleti. V krščanski nauk je vpletal neve—Marseille. Zaspali smo, še preden je vlak vse, kar je mogel, o Cirilu in Metodu, in pri tem odpeljal s prostorne postaje. Spali smo trdno, našel v slovenski besedi le malo zveze z vero. brez sanj, kakor pač spijo le alpinisti po napor- Otrokom je dajal v začetku prepisovati, pozneje nih visokogorskih turah. pa so imeli kar proste naloge. Čearav si težko zapomnim imena rek v severni Aziji, še teže glavne vrhove Pirenejev, imena Gre- Ob neki priložnosti je škofu Sedeju mesto ne- noble (slovensko: Grobelno) ne bom pozabil ni- kega obveznega poročila poslal kar spis starejše koli. Na tej postaji so nas, prav nič nežno, zbudile deklice, napisan v zvezek še izpred prve vojne, natanko ob polnoči nežne ročice. Dekliški pen- »spisovnico«. Kje jo je dobil, mi ni znano. zionat iz Barcelone je zavzel vsa prazna mesta v Nadškof Sedej iz Cerknega, gorjan po biti kot vagonu. Blagega miru ni več, spanja še manj. Trentar, mu je nato dejal: »No, uradno poročilo Takoj se navdušeno učimo španski. Moramo se to ravno ni!« »Pa je,« mu je odvrnil Joža, »saj učiti. O senorita! Bondadosa! Ouerida! Carinosa! sem jaz, župnik, podpisal in še Lucijo odspod Čez dobre pol ure smo se razumeli že tako dobro, pritisnil.« Smejala sta se nato oba . .. kakor da bi bili naši očetje pravi Katalonci. Ni to težak jezik, nikakor ne! Molo francoščine, malo italijanščine in latinščine, naposled nekaj požir- kov pristne malage in malo prleškega .. . Špan- sko znamo sedaj skoraj perfektno, razen nekaj Naj končam z zadnjim mojim občutkom, naj- desettisoč besed, ki jih pa pri konverzaciji z mla- močnejšim, ki sem ga ob stiku s Trentarjem od- dimi gospodičnami tako ne potrebujemo. nesel. Poudaril sem že njegovo širino. Ni bil Ob dveh zjutraj poznamo že ves načrt njihovega strankarski, dasi je pred prvo svetovno vojno potovanja. Nepozabne deklice so te Španke. Po- delal z »mlado strujo«. Ni bil pristranski. Gledal tovali bi z njimi do konca sveta. Živahne, divje, je človeka ... cenil mnenja, ki niso bila njegova. neukrotljive. Vedno dobre volje in nasmejane, In zadnje: Madosten je bil do zadnjega. Doje- vedno koketirajo s komerkoli, pa naj bo to kak mal je tudi tokove, ki so komaj nastajali. In to postrešček na neznani postaji ali pa postaje- na vseh področjih. Sodim, da je to dar, ki so mu načelnik. Vsaka posebej je majhna temperament- ga poklanjali stiki z našimi gorami, kot mnogim na Carmen. Dekleta tekajo iz vagona v vagon, našim planincem. dokler jim debela in stroga nadzornica tega ne prepove. Senorite jo imenujejo »zmoj«. Žal sem kakor nam je pozneje povedala. Pa ne mogoče španski izraz za to pozabil. Še uro vožnje imamo njena, o ne, temveč od madame iz Nizze, kjer do Marseilla. Prižgemo naše gorilnike in servi- služi spremljevalka kot guvernanta. Ta je pa doma ramo čaj s pristno slivovko — brez vednosti nad- iz Cassisa pri Marsseillu. Zal ne poznamo Cas- zornice. Marseille! Gare St. Charles. Pomagamo sisa, ampak potrudili se bomo. Z otroki, ki stra- nositi prtljago, podajamo si roke, poslavljamo se hovito tulijo, je bila na obisku pri njihovi teti v smeje v vseh mogočih in nemogočih jezikih. Zmaj Toulonu. Mož milostive gospe je ljubezniv gospod, (sedaj ga imam, dragon se imenuje špansko) sili samo trpi zaradi žolčnih kamnov. Pomilovali smo k odhodu. Škoda. ga skupno, obenem pa smo izvedeli za imena specialnih zdravil in zdravnikov proti tej bolezni. Na svidenje! Hasta mas ver! Adios, senorite! In Še druge novice iz Nizze nam je pripovedovala konec romana: Naša srca trpijo, da kar poka. vedno hitreje in hitreje, nazadnje gotovo že s hi- Caramba! trostjo štiristodevetdeset besed v minuti. Preden Doslej smo vedeli samo, da je Marseille z milijon sta malčka naš posluh popolnoma pokvarila, smo prebivalcev drugo največje mesto Francije, zdaj med mrežami za prtljago napeli našo plezalno pa vemo več, mnogo več, pa čeprav nismo bili vrv in improvizirali nekako zračno zibelko. Poma- v nobenem muzeju in v nobeni galeriji. V luki galo je pa le! Lepo sta se igrala nad nami in občudujemo prekooceanske velikane, ki so pri- mimogrede popolnoma pokvarila naša snežna pravljeni za pot v Indijo ali Južno Ameriko. Vse- očala. Žal smo kmalu opazili, da naše vetrovke, povsod tulijo sirene. Hodimo po brezkončno dol- na katerih sta dvojčka ležala, ne drže vode. gem obrežju. Ogledujemo si revščino v starem Vlak drvi dalje po bajni pokrajini. St. Raphael, delu mesta. Daleč zunaj se dvigajo iz sopare, Agay, Cannes in Antibes švignejo mimo. Antibes! ki se vzdiguje nad valovi sredozemskega morja, Če bi vse to lahko povedal svoječasno v šoli pri obrisi vojnih ladij. Visoko nc-d mestom nas po- zemljepisu svojemu profesorju. Ali bi ta pogledal. zdravlja nepozabno lepa cerkev Notre Dame de Prav gotovo pa bi se bil jaz izognil normalnemu la Garde. cveku. Ure bežijo. Oči komaj zaznavajo vse te razno- vrstne in pestre slike. Zvečer smo pri Bassinu de Vlak pripelje v Nizzo in na postaji ni bilo niti la Joliette, v pristaniški beznici a la Sherlock milostljive gospe niti služkinje. Z veseljem smo Holmes. Med vojaki iz kolonij, pristaniškimi de- pomagali razburjeni guvernanti, iz prtljažnega va- lavci, mornarji, Arabci, Kitajci in zamorci nas gona smo potegnili dvosedežni otroški voziček. skoraj ni opaziti. Glavni ulici v Marseillu sta pro- Zakaj pa ne? Vozil sem smejoča se dvojčka skozi metna Rue Cannebiere in ozka Rue St. Ferreol. Nizzo, skozi Boulevard Gambetta in Avenue de Tu so pisarne in agenture velikih ladijskih družb la Victoire po svetovno znn i Promenade des An- iz vseh delov sveta. Zdaj jih poznamo natančno glais do vile gospoda, ki trpi zaradi žolčnih vse. Skoraj z vsemi portirji teh hiš se že tikamo. kamnov. Zdelo se mi je, Ja sem srečen oče v Celo dopoldne smo se tu sprehajali brez uspeha. vedno veselem mestu francoske riviere. Otroka Že od nekdaj smo si želeli jadrati nekaj dni kot sta bila moj ponos. Prometni policist mi je na mornarji, delavci ali pomožni kurjači na kaki vsakem križišču smeje se dal znamenje, da ladji. Vožnja in hrana bi zadostovali za plačilo. lahko nadaljujem vožnjo .. . Pa ne da bi morali, o ne! Hoteli smo samo, da se Skrivaj smo si postavili Šotor tik ob obali, malo nam uresničijo sanje iz naše mladosti. Toda ta zunaj mesta. Dolgo smo ponoči občudovali zani- dan ni odplul niti en parnik proti Genovi. Jutri mivo igro valov. Majhni so se zibali v velikih in pojutrišnjem tudi ne; škoda! Bilo bi tako lepo kot v zibelki in ko so si odpočili, so predrzno in romantično... Toda kaj sedaj z mornarskimi brizgnili prav do naših nog, ki so molele iz šotora. majicami, ki smo jih kupili v ta namen? Pro- Noči na francoski rivieri so tople in tudi morje gaste majice smo razdelili zamorcem v luki, tako je toplo. Preden smo se sli kopat, smo še pihali da so bili vsaj ti nekoliko deležni naših mladost- vanj, da bi ga malo ohladili. Potem smo plavali nih sanj. skozi lesketajoče se valove do kopališča na umet- nem lesenem otoku in celo elegantno kopališče je Naš ekspres hiti proti Cannesu. Vedno tik ob črni ponoči samo nam na razpolago. Kjer se podnevi avtomobilski cesti, vedno ob obali. To morje! Ta kopajo tisoči, ni žive duše. Čeprav smo samo hri- obala! Videti je treba to krasoto, ta raj na zemlji, bovci, smo takoj popolnoma domači, kakor tam ki nosi ime Cote d'Azur. Prav gotovo ena naj- nekje na Klemenškovi planini pod Ojstrico. Po- lepših obal na svetu, seveda poleg naše dal- legli smo po ležalnikih in oblačili tuje pisane matinske. V Toulonu je stopila v naš oddelek pižame, ki so bile tam obešene. Nato smo pri mlada dama. Dva srčkana fantka sta dvojčka, mesečini igrali šah in tarok in zdelo se nam je, bikini bujnih amazonk so narejeni iz pet metrov da imamo v švicarskih bankah naložene milijone. sukanca, če pa dekleta zazebe, si nadenejo še Vse bi bilo še mnogo lepše, če ne bi obstajal zapestnico. pojem »valute«. Zavoljo te besede moramo dalje. Zajeten kovček simpatične Italijanke iz našega V šotoru, pri brleči sveči dela naš blagajnik bi- oddelka prileti nenadoma iz prtljažnika na tla. lanco: samo še nekaj lir, nič frankov in en sam Intimna vsebina se prikaže na dan in naši po- dolar. Da, tudi na francoski rivieri ima človek gledi se preusmerijo iz modrine neba na rdečico svoje skrbi... zbegane signorine. Seveda ji takoj priskočimo na Naš brzovlak drvi naprej in kot na filmskem traku pomoč in kar tekmujemo, kdo se bo bolj izkazal. se vrstijo mesta Monte Carlo, Menton, San Remo. V Genovi nas je siv ribič peljal v svojem čolnu Vsepovsod bajni vrtovi, drevoredi palm, grand daleč na odprto morje. Kot pravi slovenski pla- hoteli. Dolgi modri vagoni drsijo skoraj neslišno ninci smo s pletenko v roki veselo prepevali in naprej. Povsod ob obali množice kopalcev, ki se glasno vriskali. Stari ribič se je dobrohotno smeh- kot čevapčiči pražijo na soncu. Moderni kopalni ljal — vriskal in pil z nami .. .

HIMALAJA SE JE PRIBLIŽALA. Nekaterim seveda, vendar jih je že toliko, da je v primeri s stanjem pred 10 leti že veliko. Danes pridejo v Himalajo že tudi »normalni« planinci, ne samo vrhunski alpinisti, športni asi planinstva. Ena takih »normalnih«, Brigita Jaenisch, se je oktobra 1967 udeležila normalnega izleta v Himalajo, ki ga je organizirala trgovska hiša Schuster z DAV. Seveda to ni za vsakogar. Prvič, treba je imeti kondicijo, kajti osem dni po odletu iz Munchena, je treba že šotoriti v višini 5000 m, naslednji dan pa se prigrizti na vrh med 5000— —6000 m. O kakem nahrbtniku s 30 kg ni govora, tudi snega ni treba topiti v kuhalniku. Vse preskrbi polkovnik Roberts v Kathmanduju: nosače in šerpe, šotore, brašno, vse, kar je treba. Iz spodnjega tabora so odhajali šele, ko je zgornji že čakal nanje. Tudi vstati ni bilo težko pri —14° C, če so pa šerpe stregli z early- morning-tea sahibom kar v postelji. Sedem dni je trajal vzpon skozi nepalske vasi, riževe terase in džunglo, v višini 2800 m in še više skozi gozdove rododendrona, s pogledom na Annapurne IV in V in na Mačapučare, himalajski Matterhorn. Prvi tabor je bil urejen v višini 4050 m, višinski v višini 4650 m. Povzpeli so se na Mardi Himal (5450 m), da so okusili pravo Himalajo. Nekateri so pri tem priča- kovali še bolj interesantne stvari. »Zadovoljiti« so se morali s pogledom na Anna- purno I, 2600 m višjo kot Mardi Himal, na Gangapurno, ki jo je melanholično ogledoval KoMensperger, saj je bil na njej I. 1965 in to v snežnem metežu, na Annapurno IV in na Annapurno II, v daljavi na Manaslu Peak 29 in skoro 7000 m visoki Mačapučare z 2000 m visoko južno steno.

Sestop je bil lagoden. Serpe so peli in poskakovali od veselja ter ponujali riževo žganje. Komfort v hotelu Annapurna v Kathmanduju je evropski, »rajski«, saj ima kopalnico, postelje in pogrnjeno mizo. Mesto samo je udeležence Schusterjeve male ekspedicije očaralo. Avtorica pa je doživela že drugi pettisočak v Himalaji. Prvega je dosegla z Maxom Eiselinom I. 1964. Iz Nepala so potovali v Indijo in si tu ogledali vrsto zanimivosti. Ni čuda, če so se nekateri takoj prijavili za podoben izlet v I. 1968. Gotovo vas zanima itinerer, cena in organizacija. Čas: 12. oktobra do 5. novembra, torej 25 dni, pri čemer 3 dnevi odpadejo na potovanje z letalom, 14 dni na Himalajo, 8 dni pa na ogled Nepala in Indije. Za vse to plača »svetovni potnik« ca. 4000 DM. Kdor ima dobre noge, zlahka zmore vzpon v šestih dnevih od Pokhare (800 m) v višino 4000 m, kdor se dobro počuti, gre lahko še na Mardi Himal. Oprema: normalna, za Zapadne Alpe; cepin, dereze in vrvi preskrbi Schuster. Letalo starta iz Munchena ali iz Frankfurta 12. oklobra in prileti v New Delhi 13. oktobra. Let v Pokharo in prvi tabor v Lenji. 15. do 19. oktobra: Vzpon na temeljni tabor v višino 4000 m preko Seti Khole. 20. oktobra: Vzpon na višinski tabor 4600 m pod južno steno Mačapučare. 21. okto- bra in 22. oktobra: Mardi Himal (5435 m), tehnično lahko, terja pa vztrajnost in aklimatizacijo. 23. oktobra: Vrnitev v Pokharo po isti poti. 27. oktobra: Polet iz Pokhare v Kathmandu. 28. in 29. oktobra: Ogled Kathmanduja, Patana in Bhat- gaone. 30. oktobra: Let v Benares. 31. oktobra: Vožnja s čolnom po Gangesu, zvečer polet v Agro, prenočitev v hotelu Clarks Shiraz. 1. novembra: Ogled Agre, Fatehpur Sikri, Red Fort, Taj Mahal, zvečer odhod v Nevv Delhi, hotel Ašoka. 2. novembra: Ogled New Delhija, Kutub Minar, Humayuns Tomb, Birla Tempel. 3. nov.: Polet v Jaipur, ogled Ambera, ježa na slonu, zvečer polet v Bombay, hotel Taj Mahal. 5. nov.: Bombay—Frankfurt—Miinchen. Kakor pravljica iz tisoč in ene noči. Pravljična čudežna preproga ni več pravljica. Boeing 707 je ena od oblik njenega uresničenja. Nove bodo še prišle in bodo razdalje na planetu še bolj zmanjšale. (Za 14 dni Kavkaza računa Schuster ca. 1600 DM.)

SPREMINJANJE IMEN GORSKIH VRHOV je s stališča znanosti nesmiselno, s sta- lišča »človeškega teatra« pa neokusno. V SZ je to, žal, prišlo v navado, ki se vztrajno goji, namesto, da bi jo zatirali. Na priliko: Pik Alpenverein so prekrstili v Pik Molotov. Če ni bilo pri roki domačega avtohtonega imena, je bil Molotov še sprejemljiv. Z destalinizacijo pa je bilo treba destalinizirati še Pik Molotov, ki se danes imenuje Pik Rossija, Isto se je zgodilo s Pik Vorošilov. Ko je stari revo- lucijski maršal v Moskvi obledel in začel zahajati, so njegov vrh krstili po pesniku in znanstveniku Ahmadi-Donišu, Tadžiku. Prekrstitev ima sicer svoj smisel, v za- dregi pa so kartografi in morebitni turisti. Pik Garmo so preimenovali v Pik Stalin, čeprav gre za dva različna vrhova, ki sta 18 km narazen (napaka rusko-nemške ekspedicije 1928). Napaka je tudi v Finstervvalderjevi karti. Pik Garmo je bil prvotno Pik Darvaš, kakor trdijo domačini (6615 m). Danes je Pik Stalin destalini- ziran v Pik Komunizma in ima višino 7482,6 m. Kota 6852 m v Pamiru je bila do I. 1958 neimenovana. Tedaj je dobila aktualno zunanjepolitično ime: Vrh Moskva— Peking. V zborniku sovjetskega alpinizma iz I. 1966 jo imenujejo samo še Pik 6852 m. »Izdajalec in zločinec« iz I. 1937 maršal Tuhačevski, je zdaj dobil koto 6340 m. Prvič so nanj prišli sovjetski alpinisti I. 1966 in koto pri imenovanju pora- bili za rehabilitacijo znamenitega vojaka, ki je postal žrtev Stalinove čistke iz leta 1937.

ZANIMIVO SREČANJE V VVALKERJU. Poročali smo že o Hergianiju in Oniščenku, ki sta 21. julija 1967 preplezala Pointe VValker kot prva sovjetska državljana. Ono leto je bilo v VValkerju blizu 30 uspešnih navez. V steni sta dohitela Joseja Ma- nuela Anglado in Jorga Ponsa, ki sta že tretji dan plezala po Cassinovih sledeh, Sovjetska zveza, Španija! Kakšno srečanje — po Suvorovu in po I. 1936! Oniščenko je zdravnik v Moskvi, Hergiani je planinski inštruktor v Tbilisiju, stara sta 31 in 32 let, pa imata za seboj vse najtežje v Pamiru, Tien-Šanu in na Kavkazu. Istočasno sta brez bivaka zmogla Pointe Walker tudi Poljaka Juraj VVeincziller in Milan Krissak. Japonec Mitsumasa Takada, ki ga poznamo iz Eigerja, si je za- pisal še Walkerjev steber, 1200 m visoki strmi zid, in s tem za Japonsko sam »premagal tri zadnje probleme Alp«. Leto za tem je bila ta lovorika prisojena tudi mladim slovenskim navezam iz Mojstrane in Ljubljane.

STOLETNICO GRANDES JORASSES, najpopularnejše gorske arhitekture v Mont- blanški skupini, praznujemo letos brez posebnega slavja. 30. junija 1868 je nam- reč angleška naveza stopila na teme Pointe VValker (4205 m). V navezi so bili Horace VValker, Melchior Anderegg, J. Jaun in J. Grange. Prav za stoletnico tega angleškega vzpona pa so naše naveze preplezale severni steber Grandes Jorasses, ki ima ime po VValkerju in je poleg one v Eigerju najslavnejša smer v Alpah. VISOKO VRH PLANIN STOJIM, Z bele kope vrha romajo pogledi na gole trav- nike, že z rahlim zelenjem obarvane njive ozi- V VESELJU RAJSKEM TU ŽIVIM mine, pa v daljavo k Uršlji gori, zasneženi Peci, planjavam Pohorja, ker se polni sonca vračajo Metka Rotovnik v objem zime. Skale, raztresene po pobočju, varu- jejo cvetove teloha. To so cvetovi, ki jih ustvarjata mraz in toplota, cvetovi pomladi in zime, so nežni, kot steklo krhki, a strupeni. Po listju, ki pokriva strmo pobočje, med debli, kjer lovimo ravnotežje, drvimo h koči, k macesnom na travnatem obron- ku, kjer se umazani predamo soncu. Na zadnjih Vtot? . i je hladna modrina, v opoju zemlje in zaplatah snega vneti smučarji uživajo v snežnem gozda hitimo k soncu, ki že ožarja naš cilj — opoju, kar jim na tihem zelo zavidamo. Planinski Paški Kozjak. Globoka tišina je vladar tega sveta. dom je velika bela stavba z razgledom na šaleško dolino, obrobja posejana z vasmi, a je velikokrat Le kadar se približamo gospodarskim poslopjem, prazen, saj ni ceste, ki bi vodila k domu in ga nas lajanje psov opozori, da nismo gospodarji spremenila v gostilno. vsega prostranstva Kozjaka. Nič zato, gozd je še vedno naš, tu lahko zavijamo po vseh skritih ste- Pomislim na vse tiste, ki spremljajo doma televi- zicah, ki se izgubljajo v gostem pajčolanu zele- zijske oddaje, se v zakajenih lokalih zabavajo, nja, občudujemo vse visoke, košate lepotice, po- ali pa požirajo kilometre na cestah. — So srečni? krite s tančico rose in sonca, se veselimo mehke Gozdovi so tako prazni, stezice, ki držijo na jase preproge žarečega vresja, a ob pogledu na sanje polne cvetja, v globeli, kjer žubore studenci, so hrepenenja, na vzvišene, s sončnim sijem okro- poraščene z grmovjem. Ob gozdu se zemlja, ta nane vrhove Kamniških Alp, zatrepeče srce. Na prastara mati, pogreza v večen sen, ne rodi več, gimnaziji smo organizirali nedeljski izlet na ta saj je izčrpana in izčrpal jo je tisti, ki mu je vrh, a le nas petero je zapustilo mesto, za tre- toliko darovala. Mrtve trde grude obrašča plevel nutek prestopilo prag civilizacije in zadihalo z in ni ga, ki bi postal za trenutek, pokleknil in zemljo, s tem rodovitnim telesom, ki hrani majhne rahljal. Tovarne, stroji, svetle stavbe, vabeča je in velike. Šolske skrbi je pregnalo ptičje petje, njihova pesem. V hrib je prislonjena kmetija, uma- besede so tonile v tišini in se izgubljale nekje zane so njene stene, slamnata je streha, kajti dva v mraku gozda. Navdušena vodnika tabornikov starčka se grejeta na soncu, mrtva izžeta obraza sta hvalila svojo organizacijo, jaz pa sem mol- zreta na zemljo, ki sta ji darovala vse, zdaj pa je čala in sram me je bilo. O, saj vem, jutri bodo mrtva. Desetletja so rodovi gnojili tla, točili znoj kar deževali izgovori, toda besede bodo prazne, in umirali v njenem naročju, s šepetom na ust- kajti preveč zgovorne bodo oči. »Kozjak. Kaj pa nicah so jo zapuščali, jo zadnjič pobožali s po- je ta z gozdom pokrita vzpetina? Koliko podob- gledom, danes pa je trda, nerodovitna. Tisočkrat nih je raztresenih po Sloveniji. Dvatisočaki, ti so hitrejši proces, kot je nastajanje, je umiranje. vredni žrtvovanja.« Kimala jim bom, a v meni Se še zna moderen človek nasmehniti ščebeta- bo kričalo: »Mar ni vsak košček zemlje, z imenom joči lastovki, tekati za metulji, piti iz studenca, ali neznan, mar ni svetišče narave, in če resnično ljubiti vse te preproste stvari, ki tudi ustvarjajo, ljubiš gore, potem moraš ljubiti tudi te neznane živijo svoje življenje? kotičke, ki so prav tako bogati, prav tako lepi.« List, ta majhna zelena ploskev, še vedno ni izdal Že naši sošolci dolge ure presedijo v mladinskem vseh skrivnosti svoje tovarne, mi pa stopamo pod klubu, hodijo v javne lokale, v polnih dvoranah njim, ga občudujemo, ko gori v jesenskih barvah, strmijo na platno in uživajo v stvareh, ki niso jih preliva v nežnih tonih zelenja pomladi, ga naravne. utrgamo in zavržemo, da postane del zemlje, Niso spoznali, da je narava prav tako platno, na a skrivnosti mu ne moremo vzeti. V ritmičnem katerem se zrcali tisočero življenjskih procesov in spevu korakov smo kmalu pri koči, ki je zavita vsi še niso odkriti. Nas pa neznane stvari še v šumenje jelk. Ko čakamo na čaj, oči radovedno najbolj mikajo. Kako srečen si, ko sam odkriješ vrtajo v konservne škatle, ki rjavijo pod vejami kaj novega, ne iz šolskih knjig — iz knjige narave. polomljenih grmičev. To je naša kultura. Okrepčani, ker smo pili iz virov narave, se vra- Okrepčani krenemo po kolovozni poti na vrh, na čamo v dolino. Že danes nas bodo dolžnosti Špik, mimo cerkvice, v hrib prislonjene koče, skozi zaprle med stene, spet bo čas gospodar življenja, gozd in že smo v objemu zime in pomladi. a srca bodo polna sonca, polna svetlih spominov. S TRŽIČA NA STOL liko navzdol pod stenami Vrtače proti sedlu Belščica. Na sedlu se odpočijeva, da se razgledava v oko- Marijan Salberger lju, ki nam dolga leta po vojni ni bilo dostopno in je zaradi tega malo poznano. Greben Stola naju je ščitil pred žgočim soncem. Še zadnja strmina pod vrhom Stola. Kar grizla sva se v kolena in dosegla sva cilj, vrh Stola. Pozabila sva na vse, tako lep je bil razgled na koroško deželo vse tja do Visokih Tur, na naši stani pa vse od Kamniških Alp do ponosnih Julijcev ter bližnjih adnje zvezde ugašajo na temnem nebu vrhov Karavank. nad tržiško kotlino, ko s prijateljem Lojzkom rineva železna konjička v strmino pod Jurjem. Od Ljubeljskega prelaza vleče mrzel veter in nama hladi razgreti telesi. Kmalu sva pri zadnjem kmetu tega prijaznega gorskega kotička, pri Jošcu. Vsi še spijo, treba jih bo zbuditi. Lojze potrka na okno, stari oča naju takoj spozna. Sledi še kratko opravičilo, ker sva jih prebudila iz pri- MLADINSKI ODSEK V TRŽIČU jetnega spanja, pa nama stari oča odvrne prav po domače: »Je že dobro, dro-dro, pa srečno hodita!« Cveta Podviz Že nadaljujeva pot proti obmejni karavli pod Ljubeljem. Hladno jesensko jutro in zmerni se- verni veter sta obetala prelep dan. Javila sva se v karavli, kjer sva predložila dovoljenji za vstop v 100 m obmejni pas in že gaziva sneg na poti k zeleniškim plazovom. Jutranjo gorsko tišino so motili le najini enakomerni koraki po zmrzlem snegu in veter, ki se je poigraval z vrhovi dreves. »o leta 1947 je delo z mladino le živo- Snega je bilo čim dalje več, ponekod od vetra tarilo, nakar je na takratni nižji gimnaziji (sedaj stlačen in zmrznjen sneg, nato zopet zameti, da jo je nadomestila osemletka heroja Bračiča) pri- sva ga gazila do kolen in še čez. Pogled nama čel z intenzivnim delom prof. Anton Costa. Usta- je uhajaj na severne grebene in grape zasnežene novila se je gimnazijska planinska skupina, v ka- Begunjščice. Najin cilj je bil še daleč in se je teri je bilo včlanjenih okoli 50 učencev, od katerih skrival za grebenom strmega zeleniškega plazu, so nekateri še danes aktivni člani PD in AO. Pro- pa katerem sva puščala najino sled v še skoraj fesor Costa je znal svoje učence spodbujati v svežem snegu. Hitela sva, kajti ob sončnem ljubezni do gora. Prirejal je izlete v okolico in vzhodu sva hotela biti že daleč, visoko na Ze- Julijce, skupaj s prof. Miho Potočnikom smučarske lenici. tečaje na Kofcah, urejal je z mladino šolski pla- ninski stenski časopis in vodil tedenske sestanke Zadnji koraki v strmal in že stojiva na sedlu pred s predavanji in slikovnimi prikazi. Pomagali so kočo, odkoder sva uživala prelep razgled na oko- skupini tudi tržiški planinci in smučarji. Mladina lišne gore, zavite v belo snežno odejo. Vrhovi so je sodelovala na občnih zborih PD, udeleževala se že zlatili: Begunjščico, Stol, Vrtača, Zeleniške se je parad in prirejala Titovo planinsko štafeto špice, na vzhodu pa severna stena Košute, Veliki od spomenika in ostenja izpod Storžiča. Štafeta vrh in Baba nad Korošico. se je v Tržiču pridruževala tisti lokalni štafeti iz Mimo doma na Zelenici sva po že utrti gazi v Podljubelja. Planinska skupina je imela tudi svojo snegu nadaljevala pot proti karavli, to je 15 minut zastavo in imela dvakrat taborjenje, in sicer ob prijetne hoje po snegu navzdol, v daljavi pa so Bohinjskem jezeru in drugič pod Storžičem. Iz se v jutranjem soncu kopali vrhovi Julijcev z oča- taborov so prirejali krajše izlete, v tabora pa so kom Triglavom. V karavli so naju lepo sprejeli mladino tudi prišli pozdravit starejši planinci. Po- čuvarji naše meje. Pojasniva jim smer najine ture, sebno prisrčen je bil obisk tovariša Marijana sledi še pregled dovoljenj. Perka, takratnega načelnika AO Tržič s psom Uti rava si pot domala naravnost navzgor po juž- Rigom, znanim lavinskim psom, v Bohinju. Prav nem pobočju Velike Vrtače, tako misliva čim ta skupina je tudi postavila kovinske skrinjice prej doseči stezo, ki drži od doma na Zelenici s spominskimi knjigami in žigi na Veliki Mizici ob vznožju Zeleniških špic in poševno po južnem nad Tržičem, na Beli peči in Velikem Javorniku pobočju Vrtače proti Belščici. Po tričetrturni hoji ali Ženiklovcu. Zal, da so nepridipravi pozneje navkreber doseževa domnevno višino steze, ki jo na Beli peči in Javorniku skrinjici odstranili brez lahko samo slutiva pod globokim snegom. Vso vsake sledi. Naj še omenim, da so obiskali Tri- odvišno obleko stlačiva v nahrbtnika, nato kre- glav, Škrlatico, Prisojnik, Jalovec, Mangrt, Kanin, neva na levo proti južnemu grebenu Vrtače. Še Dolino sedmerih triglavskih jezer, Komno, Pla- nisva bila na grebenu, ko rezek žvižg pretrga nico, Luknjo, Vršič, Zadnjico, Trento, Koritnico in tišino. V bližini za grebenom so divje koze. Nisva še Krn s kraji goriškega slavčka Simona Gregor- se zmotila, v bližnjih južnih stenah Vrtače se čiča. Še danes se nekdanji člani te skupine radi greje na toplem jesenskem soncu čreda divjih spomnijo teh izletov. koz. Mirno naju opazujejo. Pot naju vodi neko- Tako je bilo do leta 1955. Po premestitvi Coste je prevzela skrb za omenjeno IN MEMORIAM skupino prof. Slava Rakovec in jo vodila do leta 1961, ko je upravni odbor PD izrazil željo, da bi TOMU KRIŽNARJU se ta skupina povezala s PD in dobila obliko (Smrtno se je ponesrečil mladinskega odseka, ker je bilo čutiti, da deluje v Martuljkovi skupini) skupina le v okviru šole. Načelnik MO je postal 1961 Lojze Zaletel, in je vodil odsek do leta 1965. Za njim sta prevzela odsek tovariša Karel Janez Mayer in Jože Perko Globočnik in Miha Peharc. Letošnje leto pa sem prevzela odsek jaz, V 21 letih svojega delovanja je odsek vsako leto prirejal izlete v okoliške hribe, na Storžič, Konj- ščico, Kriško goro, Kofce, Dobrčo, Zelenico, Be- gunjščico, Veliki Javornik, Veliki vrh, Babo in Ko- rošico, v Julijske Alpe in osrednje Kamniške Alpe, kjer so obiskali Škrlatico, Triglav, Prisojnik, Moj- človeku je tu beseda, prijatelju, o strovko, Jalovec, Kamniško Bistrico, Okrešelj, Grin- ljubljenem svetu njegovega hrepenenja in ne- tovec in Kočno. hanja. Nedokončana simfonija njegovega krat- V letu 1963 so priredili daljši izlet na Triglav, ki kega opusa ljubezni do nas prijateljev in do gora. se ga je udeležilo 38 mladih planincev. Naslednje Človek, kakor pajek pripet nate, vsakdanjost, s leto so se štirje člani tržiškega mladinskega od- tisočerimi vezmi, ki ti dajejo rast in te hromijo seka s člani ostalih MO v Sloveniji povzpeli na in te naposled ohromijo za vedno — včasih po- Grossglockner. Vsako leto se udeležujejo člani časi, samo od sebe — starca; včasih pa sredi MO skupne akcije gorske straže na Golici. Po- vesele ure mladosti. magajo starejšim članom pri pripravljanju kurjave Ostala je tišina bolesti po neizgovorjenih bese- za koče in sodelujejo pri različnih drugih akcijah. dah. Ostali sta nedorečeno prijateljstvo in komaj Mladinci in mladinke, člani MO, so se še ude- slutena ljubezen, ki je zamrla nekje daleč. leževali tečajev, ki jih je prirejala PZS, orienta- GORA — zapeljiva lepotica, ki zahteva ljubezen, cijskih pohodov, smučarskih tekmovanj in turnih a jo noče vračati, ki ti ugrabi srce na prvi smukov. Izpit za gorske stražarje je opravilo pogled. 25 članov. ČLOVEK — samo strmi in misli, kako majhen je, Razumljivo je, da MO izgubi vsako leto nekaj kako nebogljen v času in prostoru, kamor je bil svojih članov, saj jih nadaljnje šolanje poveže ne po svoji krivdi postavljen, da počasi a za- z drugimi razmerami, nekaj jih prestopi v AO ali nesljivo premine. pa prevzamejo druge dolžnosti in obveznosti v Sneg in led v Rogljici, Tomaževa sled za gorami, planinskem društvu. njegovo delo in slika njegovega sveta. V letošnjem letu smo poizkušali pridobiti čim več Rogljica, njegova prva zimska ljubezen, velika, novih članov, saj v preteklih letih število članov nedosegljiva, zavita v čipkasto belino, omamna ni naraščalo. V ta namen smo se povezali z ne- in preteča, neskončno vabljiva. katerimi pedagogi na naših šolah. Priredili smo »Strah te je,« mi prišepetava neki glas. Ni ga tudi predavanja in slikovne prikaze za učence. bilo strah ne dneva, ne temnih previsov noči, Program tedenskih mladinskih sestankov obsega: strahopetci umirajo drugače. On pa je umrl v prvo pomoč, nevarnosti v gorah, orientacijo v najgloblji veri v življenje, v trdem boju, smrt pa naravi, osnove v fotografiji in priredili krajša pre- je prišla nenadoma. davanja o gorski flori in favni. Člani MO se ude- »Še pogled na vozle in opremo in pričela sva. ležujejo seminarjev gorskih stražarjev, prispevajo Začetek je bil lahek. Gora je celo zimo otresala članke za oglasno omarico, obiskujejo ob dnevu s sebe odvišno belo breme in grapa med Rakovo JLA graničarje in se udeležujejo Kramarjevega špico in Rogljico je bila lepo zalita. Kmalu so smuka pod Storžičem. se iz snega pokazali poledeneli skalni pragovi. Letos smo akcijo gorskih stražarjev na Golici zdru- Po nekaj raztežajih me je Uroš pričakal v kotu žili še z izletom MO, organizirali smo izlete na pod previsom. Razdelila sva si tablico čokolade Storžič, Kofce, Veliki vrh, Bivak v ostenju Stor- in malo poklepetala.« - »Poglej, spet se vidi žiča, Mangrt in čez Vršič v Trento k izviru Soče. koča. Sedaj naju bodo lahko do vrha opazovali Štirje člani MO so se udeležili zimskega tečaja iz doline — kot na odru bova.« — »Veš, kar bolj za mladinske vodnike na Vršiču, v avgustu pa se varnega se počutim, ko vem, da v dolini skrbijo bo šest naših članov udeležilo tabora mladih za naju. Če se nama kaj slučajno pripeti, ne planincev in tečaja za mladinske vodnike v Vra- bova dolgo čakala na pomoč,« mi je odgovoril tih. Imamo v načrtu tudi izlete v Kamniške in Uroš. Julijske Alpe. Tovarištvo — še več — prijateljstvo. Z Urošem sta ga delila molče, v bridkosti in sreči. Potna obraza, roka žgočega sonca, vetra in nevihte, sta ga raz- plamtela. In plamen bo grel njegovo otrplo po- dobo še potem, ko bo jela bledeti. »Od nekod je tiho, kakor senca priletela kavka pogledat, kdo neki jo moti v teh samotnih pre- padih. Za hip je negibno obvisela nad nama in prezirljivo odjadrala nekam proti obzorju. Pre- stopila sva ostro mejo med svetlobo in senco in svetloba naju je za hip oslepila.« BESEDA Kakor šelestenje listja, šepetanje gozdov je pri- O TRŽIŠKI GRS hajala pesem o lepoti. Zlila se je v modrino neskončnosti in šepetala na uho pravljico o kralju Marijan Salberger samotnih prepadov. »Da bi spala v steni in celo dolgo zimsko noč drgetala, privezana na ozki polički, izpostavljena na milost in nemilost mrzlim vetrovom — ne, vse morava poskusiti, da še danes prideva iz stene.« Boj, boj krhkega, a čudovitega bitja proti ne- gibni materiji, telo človeka, a volja giganta. »Potegni! Popuščaj! Drži!« alodane nehvaležna, vendar prijetna »Navpična zajeda je za nama. Zopet sva na dolžnost je pisati o tržiških gorskih reševalcih, ledeni prečki.« ki že 31 let vršimo svoje dolžnosti in obveznosti, Sonce se je že spustilo nizko nad obzorje in na- katere smo ob vstopu v članstvo prostovoljno jina tekma s časom bo kmalu končana. sprejeli. Premagan je čas. Zapeljiva devica je razkrita. Ob ustanovitvi je sicer maloštevilna skupina reše- Samo ljubimec je lahko občudoval njeno lepoto, valcev s skromno opremo, vendar z veliko voljo ki so jo drugim zakrivale drobne ledene čipke. do dela prav dobro delovala in tako doprinesla Ostala je še tančica na skrivnem obrazu. Nekje svoj delež k nadaljnjemu razvoju GRS v Tržiču. iz daljave pa prihaja nekdo. Kdor jo odgrne, bo V odsek so se vključili nekateri takratni tržiški zveličan in . . . alpinisti, ki so poleg svojih ostalih dolžnosti pri Roka obupno tiplje za oprimkom. Nič! »Izpustil SPD prevzeli nase tudi to odgovorno dolžnost. bom.« V glavo mi šine misel: »Ne smeš! Pre- V velikem delovnem elanu je prizadevne reše- magaj to prekleto črno gmoto, ki te neusmiljeno valce zatekla vojna vihra. Takoj po osvoboditvi tišči v globino! Drži, drži do zadnjega atoma je z razmahom planinstva ponovno zaživela tudi moči!« dejavnost gorskih reševalcev. Njihove vrste so bile sicer razredčene, tisti pa, ki so srečno preživeli »Končno sem našel majhno razpoko med ledom vojno, so se s podvojeno silo lotili dela. in skalo ter se tresoč od napora potegnem preko previsa.« Z leti je število reševalcev naraščalo, tako da šteje danes naša postaja 31 registriranih članov, od Zmaga? Še ne. Čelo je še vedno pod skrivno tega je več kot dve tretjini aktivnih članov gor- tančico. Telo je popolnoma izčrpano. Drgeta od nikov. Ugotavljamo, da nam je v tem sorazmerno napora. Če ne bi bilo duše . . . Stroj bi tu odpo- vedal. kratkem času uspelo aktivirati potrebno število članstva, ga z vsestranskim prizadevanjem stro- »Nenadoma nekaj zahrešči, za hip otrpnem od kovno usposobiti ter ga opremiti s sodobnimi pri- strahu. Velikanski blok se vse bolj nagiblje. Že pomočki za reševanje v gorah. Med nami ni pro- se je odtrgal. Padam! Ni rešitve! En sam stra- fesionalcev, svoje delo opravljamo na prosto- hotno dolg trenutek, mimo mene bežijo strahotno voljni osnovi, ne da bi zanj zahtevali plačilo. dolge, pošastne sence, potem me okrog pasu Ni mogoče zajeti v tem članku celotnega delo- stisne vrv in me skuša pretrgati na dvoje. Za- vanja, ki ga je v okviru celotne gorske reševalne gugam se po zraku. Vse je tiho, le nekje iz glo- službe opravila tudi naša postaja. Samo na pod- beli odmeva trušč padajočega kamenja. Iz višine ročju Storžiča je registriranih 24 smrtnih žrtev; priprava zaskrbljen glas: »Tomo! Tomo! Kaj je? Košuta, Begunjščica, Vrtača in Dobrča pa so Oglasi se!« zahtevale nadaljnih 19. To ni bil konec dramatičnih trenutkov v Rogljici. Ko govorimo o tržiških reševalcih, ne moremo Prijatelja sta dosegla vrh, si nato veselo segla mimo treh naših članov, ki so že od vsega začetka v roke, srečna, da sta prva, ki se jim je posrečilo delovali v naši reševalni službi. Nadka Salber- osvojiti zasneženo lepotico. Morda pa je bilo gerja, ki je dolgo vrsto let uspešno vodil po- tako nekaj mesecev pozneje v Široki peči v Mar- stajo v Tržiču, strokovno usposabljal članstvo in tuljkovi skupini. Kdo ve? Vemo, da se od tam skrbel za dobro opremljenost postaje. Gustelj nista Tomo in Uroš nikoli vrnila. Vemo, da obsta- Primožič, eden od glavnih iniciatorjev za ustano- jata samo še v naših ranjenih srcih in šele sedaj, vitev reševalnega odseka v Tržiču, je vseskozi po ko nas loči od tistih žalostnih dni pred dobrim enim letom že množica drobnih, svetlih in temnih svojih močeh prizadeven član naše postaje. Eden dogodkov, se šele prav zavedamo praznine, ki dolgoletnih članov je tudi Jože, ki zaradi bolezni je ostala za prijateljem. ne more več na akcije, vendar je še vedno akti- ven in prizadeven član pri organizacijskem delu Mi, njegovi prijatelji, ki gora nikoli nismo lju- postaje. bili tako globoko kot Tomaž, ki smo v njih videli samo nevernost in so nam njihovo lepoto vedno Z veseljem ugotavljamo, da imamo v Tržiču dovolj zakrivale številne žrtve, smo ga večkrat vpraše- mlajših gornikov, ki se že vključujejo v naše delo. vali po skrivnostih, ki so nam bile skrite. Nekoč Trideset let dela je za nami. Naše iskrene želje nam je povedal tibetanski pregovor: ob tem našem društvenem jubileju so, da bi bilo čim manj nesreč v gorah, da bi planinci vedno ČLOVEK NE GRE NA VRH GORE ZATO, DA BI upoštevali naša opozorila in s tem prispevali svoj SEDEL, AMPAK DA BI NAŠEL RESNICO. delež k prizadevanju za varnost človeka v gorah. VILKO MAZI Črnomlju. Od črnomaljske domačije nad zeleno Lahinjo je moral vzeti slovo še kot otrok, ko mu - OSEMDESETLETNIK je umrla mati. Njej v spomin je I. 1927 napisal pretresljivo črtico »Mama, vstani!«, ki ji je žirija Tine Orel Mladinske matice (Josip Ribičič, Jože Pahor) pri- sodila prvo nagrado in je izšla v »Kresnicah«. Nekaj let nato je izgubil še očeta in ostal sam s svojo grenko potjo revnega slovenskega štu- denta. Poskusil je marijaniško sirotišnico na Po- ljanski cesti, stradež na gimnaziji, dobi! nato šti- pendijo za učiteljišče, kjer je I. 1908 maturiral. rav tam, kjer Grmada s Turnci svoje Bil je odličen dijak, mnogo je inštruiral, zelo vznožje skoraj namaka v savskih valovih, v mič- zgodaj pa je prijel za pero in kot šestnajstleten nih Vikrčah, si je pred več kot tridesetimi leti fant že bral v Mohorjevem koledarju (1904) svoj postavil nepremični šotor Vilko Mazi, širom po Sloveniji znan prosvetni delavec, publicist, pla- ninec, planinski kartograf in še kaj. Vse ima tam pri roki, kar mu je pri srcu od mladih nog: lep vrt, ki je vselej izraz ljubezni do cvetlic in dreves, temen gozd, na dveh straneh njive in travnike, pa še Šmarno goro z vsemi njenimi lepotijami, posebej z njenimi Turnci, ki se mu zde kakor mogočne okamnele orgelske piščali. Razveseljuje »val ga Save«, buče mu Turnci svoj pastoral, on pa, čeprav si je te dni naložil osem križev, še vedno dela, še vedno je z nami. Seveda se nam zdi, da modruje: Beatus ille, qui procul negotiis .. . Dela in opravkov pa se Mazi nikoli ni branil. In vse je vselej naredil kakor nekoč v šoli: odlično, zgledno. Kako je že zapisal pred osemnajstimi leti?1 »Spomnil sem se na strica, ki se je zmerom jezil, kadar so koga vlačili po časopisih zaradi sta- rostnih jubilejev. Posebno hud je bil na različne »Abrahame« in tudi »častitljivim šestdesetletni- kom ni mogel prizanesti. Nikdar ne bom pozabil, kako je nekoč vpričo mene zagnal časopis v kot in vzrojil nad nekim takim »slavljencem«, da je to zanj navaden smrkavec, ki bi ga lahko »poslal po tobak« in bi moral, če bi imel kaj pameti, uredništvo tožiti zaradi obrekovanja. Stric je bil literarni prvenec, drobno pesmico »Tam pod takrat že čez petindevetdeset in še danes ga križem«. L. 1904 je začel pisati podlistke za Slo- slišim, kako je ognjevito dodal: »Prava figa, šest- venski narod, objavljal je tudi pesmi in črtice. deset let! Takrat bi bil jaz lahko še zvezde klatil Njegovo ime najdemo v Učiteljskem tovarišu, z neba! Še pri osemdesetih sem vsak teden zlezel v Jutru, Ljubljanskem Zvonu, Domačem ognjišču na Šmarno goro, pri devetdesetih pa vsaj na idr. Grad ali na Rožnik. Tako je, vidiš, ta reč — kaj Poklicno pot je začel v Igavasi pri Ložu I. 1908, bo kdo meni čivkal o šestdesetih!« učil je tudi v Starem trgu, I. 1912 pa je že prišel Vilko Mazi je res imenitno opravljal svoje delo v Ljubljano na salezijanski deški poboljševalni tostran in onstran kočljivega prevala na življenj- zavod na Rakovniku. L. 1919 je prevzel pouk na ski poti, ki se imenuje šesti križ. Kar je veljalo ljubljanski gluhonemnici. Izdal je Berilo za glu- za strica korenjaka, velja za mlajšega nečaka. honeme otroke in ilustrirano čitanko, I. 1930 usta- Po žilah mu po očetu teče bloška kri, mati je bila novil Podporno društvo za gluhoneme otroke in iz Cerknice, na svet pa je prišel leta 1888 v ga kot tajnik dolga leta tudi vodil. Po opravljenem strokovnem izpitu v gluhonem- ' V. Mazi, Na prevalu šestdesetih, PV 1950, str. 189. nici (1921) se je iz lastnega zanimanja poglobil v študij logopedije, mlade znanosti. Bavil se je ločil, da si ogleda od blizu še Triglav in se ob- s to znanostjo tudi praktično in izdal leta 1934 enem vpiše v Slovensko planinsko društvo. Kanil poljudno-znanstveno knjižico: Govorne motnje, s je iti čez Prag, pa je pomotoma zašel na To- posebnim ozirom na ječanje. Leta 1948 je izšla minškovo, ki se šteje za težji pristop. Tako je iz pri DZS njegova druga logopedična publikacija: te pomote nastal prvi Mazijev planinski spis »Prag Preprečevanje in zdravljenje ječanja. Med vojno na Tominškovi poti«.3 In Vilko Mazi je stopil je ustanovil logopedični oddelek v ljubljanski v vrste sotrudnikov planinskega glasila in postal gluhonemnici. eden njegovih najuglednejših avtorjev posebej V času drenovcev, v desetletju pred prvo sve- še zato, ker je spotoma opravil še vrsto kulturnih tovno vojno Mazi še ni našel ožjega stika s pla- nalog, ki mu jih je naložilo planinstvo. ninstvom. Kot mladega učitelja ga je z novinar- Med obema vojnama ga najdemo v našem vest- jem Janezom Debevcem iz Starega trga I. 1909 niku poredkoma (Rekord, PV 1925, Blegaš od zvabil na svoj razgledni beli vrh mogočni Snež- zapadne strani, PV 1926, Za obvezno naročbo na nik in to po Leskovi dolini. Svoja obzorja si je PV, PV 1934, Pešač do vzpenjače 1939). V tem v tistih letih bolj širil s potovanji. L. 1909 je po- času ga je zadela huda nesreča, umrl mu je toval na Dunaj. Rad se spomni, kako je odštel edini sin (I. 1928). Toliko da ga ni strlo povsem. težko prislužene kronice, da je v dvorni operi Hišni zdravnik v gluhonemnici dr. Kraje mu je slišal peti našega Betetta v »Kavalirju z rožo«. dejal: »Nazaj ga ne prikličeš več, skrbi, da Naslednje leto ga je notranjska kri s prof. Sičem ostaneš tem, ki jih še imaš. Vrni se v naravo, ta pognala proti Kolpi, I. 1912 je z geografom prof. te bo pozdravila kakor nobeno drugo zdravilo.« Bučarjem in dr. Koprivnikom obiskal severno Ita- In Mazi ga je ubogal. Našel je pot do savskega lijo in Dolomite in pot opisal v LZ 1914 pod brega onstran Medna, zadaj razgaljena rebra naslovom »Custozza — Solferino«, I. 1913 je spo- Grmade, za njo rajdo Grintovcev. Prišel je spet znal Koroško in Tirolsko, poslušal »Aido« v ve- k sebi in k temu je res mnogo pomagal stik z ronski areni in še enkrat obiskal Benetke. gorami, od I. 1928 vse tesnejši. Skoraj ga ni Vojno je preživel v Karpatih, na Rombonu in ob količkaj pomembnega hriba v Sloveniji, da bi ga Krnskem jezeru, v Ziljskih Alpah in v južnotirol- ne bil Mazi v teh dolgih desetletjih obiskal, večji skih gorah okrog Arsiera. Doživel je torej križevo del sam. Rad je sam odpiral oči in razmišljal, pot s fronte na fronto kakor toliko slovenskih čeprav se družbe ni branil. O turah si je zapi- fantov. Rombon mu je ostal v spominu tako, da soval skope beležke, pri mnogih pa je tudi to ga je popisal v našem glasilu.2 Ni čuda, saj je opustil. Zato bera njegovega planinskega poto- doživel tam take stvari, da je moral iti »pogledat pisja ni tako velika, kot je obširen seznam nje- prejšnjega veselja mesto«. In kar je bilo na tem govih tur. Pravi, da mu je posebno žal za Davčo, zoprnega, kaj bi! Prešerna mladost »pozabi koj ki mu je obležala v miznici z mnogimi lepimi nesreč prestanih škode«. Rombon mu je — kljub foto-posnetki. Davčo imenuje »drugi Beli potok«. frontnim okoliščinam — prvi odprl tudi pot v Onega pod Kukovo špico je odkril v prvih letih 4 gore, ki bi je sicer morda nikoli ne bil našel. po osvoboditvi, drugega, Davčo, pred šestimi Obisk na Rombonu, potem ko je minilo celih leti. Še danes sta oba skrita kota našemu majh- štirideset let, je naslikal z vsemi registri svojega nemu slovenskemu svetu komaj znana. In ne samo peresa: verno, plastično je opisal, kako je bilo ta dva. na Rombonu jeseni I. 1915, dodal nekaj sočnega humorja — moraš se muzati, če nisi preveč dr- Mazi sam sebe imenuje »izrazit samohodec«. Pa ven —, nato pa z njemu lastno natančnostjo po- ni. Tam okrog prevala »šestdesetih« se mu je pri- pisal svojo drugo srečanje z goro svoje mladosti družil zvest prijatelj in ga spremljal neviden, in ga pretkal z aktualnimi, rekel bi dokumentarno modro zgovoren, za vselej veljaven, pa povsod pomembnimi razmišljanji in opombami. Mazi ima pri roki. Takole pravi sam: vselej svojo sodbo, možato, pošteno, premišljeno. »Dostikrat me je že kdo začudeno ustavil na kaki Kot vojak je imel priložnost spoznati celo vrsto hribovski stezi ali kolovozu: »Vi pa kar sami?« — znanih in znamenitih gorovij. Do dobra je po- »Motite se,« sem vsakomur odvrnil, »zvest pri- skusil goro v »vojaški suknji«, ki človeka trdo jatelj me spremlja,« »Kje pa ga imate?« se je zapne, ostali pa so kljub temu neizbrisni vtisi oni navadno nejeverno ozrl naokrog. Ko pa sem gorske narave. In tako se je !. 1921 Mazi od- pokazal na čelo, je še bolj debelo pogledal,

2 V. Mazi, Rombon, PV 1955/385. 3 V. Mazi, PV 1924/193. Motiv iz Trente 4 V. Mazi, Beli potok. Gore in ljudje 11/197. Foto ing. Albert Sušnik

dokler mu nisem povedal, da znam vse Prešer- nimi spisi o osebah, ki jim mora za njihovo delo nove poezije na pamet, pa si jih obnavljam, kjer slovenska planinska javnost biti hvaležna. Pisal in kadar me je volja za tako razvedrilo, seveda je o dr. Arnoštu Brileju, uredniku PV, s katerim po tihem, da nisem nikomur v nadlego. se je spoprijateljil ob delu za njegov »Priroč- Ko mi je okrog šestdesetega leta jel pešati sluh nik«, o Tumi in Kugyju,9 pri čemer je z nenavadno in sem vedel, da me čaka huda naglušnost ostrino primerjal oba moža in jima prisodil pravo (dedna v materinem rodu), sem sklenil, da se človeško ceno, pri Tumi pa poudaril nenadomest- najuspešnejše postavim v bran uničujočemu ob- ljive zasluge za rast slovenske kulture in njegovo čutku manjvrednosti z memoriranjem nekaj Pre- globoko domoljubje, ne da bi s tem kakorkoli šernovih pesmi. K sreči se je pokazalo, da mi oškrnil spoštovanje, ki ga goji do velikega mojstra glava za ta posel še ni okorela. Vsak teden se planinske pisarije dr. Kugyja. Slednjemu je za je trdno zasidral v njej kak sonet, balada ali desetletnico smrti posvetil prevod zgodbe o bo- romanca. Tudi Krst pri Savici je brez posebnega rovškem zanesenjaku Korobidlju, ki jo po pravici truda našel prostora, za njim Nova pisarija in imenuje »segantinijevski« portret. Res, imeniten do zadnjih let prav vse, razen nekaterih prevo- portret in nič manj imeniten prevod, v katerem dov in prepevov ljudskih pesmi. Kje vse sem si jih se je Mazi — ne prvič in ne zadnjič — izkazal že obnavljal: nad prepadi za Kanjavcem, na kot mojster besede z izrednim posluhom za duha šumni plaži v Makarski, v dolgočasnih zdrav- našega jezika.10 niških čakalnicah, v dolgih nočnih vožnjah, v kaki Spomnil se je pokojnega Westra,11 s katerim ga staji ali pod skalo, kamor sem se zatekel pred je med drugim povezala ljubezen do Šmarne dežjem, in še kod. Kakšen zaklad, kakšna sreča!« gore, dr. Antona Šviglja, Kadilnika12 in Pern- Vse češče je prijemal za planinsko pero po harta z dvema člankoma: »Kje pa je Triglav« in drugi svetovni vojni. Njegove članke najdemo v »Ob stoletnici Pernatove panorame s Triglava13 Zborniku 1945, v zvezkih Gore in ljudje I, II, nato in to s posebno pozornostjo, saj je ob njima skoro v vsakem letniku PV. govoril tudi o svojem velikem delu »Razgled s O čem je le pisal, če ni popisoval svojih poti Triglava«. V istem letniku je slavil »Dva velika 14 po gorah? (ne)pozabljena«, markacista Alojzija Knafeljca in Jakoba Aljaža, ter pridejal še opozorilo za- Ni čuda, če je dvoje hvalnic zapisal Šmarni gori, radi planinskega arhiva, zgodovine in muzeja, pod okriljem katere je prebil trdo preizkušnjo na dolg, ki ga bomo težko poravnali. druge svetovne vojne, simbolu visokih gora, ki so Rad se je ustavil pri markacijah in žigih,15 raz- bile tedaj za planinstvo hermetično zaprte. Dra- ložil njihov pomen za planinsko propagando in gocen je njegov zapis o »Šmarni gori med oku- vzgojo ter pokazal na fanatično ljubiteljico žigov pacijo« v Planinskem zborniku, ki je izšel že s člankom »Štampiljka«.16 Gre za Mirni Malijevo, I. 1945. K Šmarni gori se je vrnil še enkrat in za ki je za planinstvo pridobila mnogo mladine. sedemdesetletnico SPD popisal njeno vlogo v L. 1961 nam je umrl Branko Zemljič, savinjski zgodovini od Valvasorja in Vodnika do današnjih planinec, učitelj s podobnimi sposobnostmi in dni.5 nagnjenji, kot jih ima Mazi, eden od slovenskih Ljubiteljem Zasavja — kdo ga ne bi ljubil — je učiteljev, katerih kulturna sled je neizbrisna in 6 ustregel s popisom »Trije O v Zasavju«. V članku katerih zasluge za planinstvo so zares dragocene. je opisal Okrog, Orljek in Ostrež, pravo pašo V PV I. 1961 je Zemljiču posvetil spis »Onkraj za planinske oči. Fanatikom s Pohorja in spod poslednje pritoke«. Pritaka je savinjska beseda, Pohorja je prišel nasproti s »Spomini ob pohorski pomeni pa leso, ki se sama zapira, sama pri- 7 transverzali«, planincem, ki se nekaj več upajo, teče za človekom. »Zadene ga, ko se je najmanj 8 z živahnim opisom »Poti za Kanjavcem« gotovo nadja.« ene najlepših poti, kar smo jih odprli po drugi vojni. Posvetil jo je za 50-letnico Urošu Župan- Bistro Mazijevo oko je ošinilo — ni se mogel čiču, sinu tistega Župančiča iz Rateč, ki ga ome- premagati — tudi naše imenoslovce, ki so v svoji nja v »Rombonu«. vnemi včasih — z najboljšim namenom — a brez Svojo kulturno odgovornost, človeško obzirnost 9 V. Mazi, Sto let Tume in Kugyja, PV 1958/434. in dolžno spoštovanje je Mazi izkazal s prigod- 10 V. Mazi, Sanjač Korobidelj, PV 1954/439. 11 V. Mozi, PV 1963/323. u 5 V. Mazi, PV 1966/53, PV 1955/178. V. Mazi, Šmorna gora v ogledalu čosa, PV 1963/485, al. u V. Mazi, PV 1958/548, PV 1967/311. tudi PV 1961/274. u 6 PV 1967/314. V. Mazi 1953/632. 15 PV 1949/164, PV 1953/662. 7 V. Mazi, PV 1957/16. 16 PV 1957/640. 6 V. Mazi. PV 1962/16. 17 V. Mazi, Piešivec ali Uršlja, PV 1957/510. potrebe »mimo usekali«17 in posegel tudi v pravdo od rok. Tista druga izdaja je prišla čez noč na okoli triglavske uganke iz I. 1778.18 beli dan in bi jo bili v eni sezoni lahko prodali, Omeniti pa moramo poleg teh spisov, ki vsi ka- če ne bi naša planinska komerciala malce ne- žejo, da »po krempljih spoznamo leva«, še nje- rodno capljala za tržnimi zakoni. Lahko bi knji- gova večja dela, ki jih trajno uporabljamo. L. žica čakala v svincu na novo naklado, saj je 1958 so kot priloga k Planinskemu Vestniku izšle Mazijeva uredniška skrbnost poskrbela za to, da »Koledarske beležke iz našega planinstva«, ki je bilo v njej čim manj napak in zmot. In koliko so nas pravočasno spomnile na marsikaj, česar planinskega sveta je zaradi te knjižice spet na- ne bi smeli nikoli prezreti. L. 1950 je za pokojnim novo ali ponovno prebrodil! Povsod si ga lahko Westrom prevzel izdelavo Splošnega kazala PV srečal, jaz, na priliko, pri pregledu novih potov za šesto desetletje in ga zdaj izdeluje za deset- okoli Groharjeve domačije. Nepozabno srečanje! letje 1961—1970. To ni majhno delo in v veliko Čarobna Sorica, vzdušje slovenskega Barbizona, pomoč planinskim kronistom, zgodovinarjem in Mazi na delu za nov primerek vodniške literature, vzgojiteljem. na katero smo po vojni skoro popolnoma poza- Posebej naj omenim še enkrat njegov »Razgled bili, če primerjamo dobo med obema vojnama, s Triglava«, ki ga je opravil s tako sposobnostjo v kateri je Badjura sam izdal 28 vodniških knjig. in posebej s tako ljubeznijo, kakršne ne bi zmo- Maziju, spretnemu feljtonistu in stilistu, je šlo gel nobeden drug — le preglejmo svoje vrste! kakor po maslu, s čimer pa ne rečem, da mu za In vendar kakšne težave, preden se je končno nastanek tega dela ni bilo treba odsedeti »masa« našel založnik! In to trgovsko zelo mrtvouden, časa, kakor pravijo na Notranjskem. saj po desetih letih in več »Razgled« še ni raz- Se bi moral kaj zapisati, posebej nekaj o vsem prodan in to v času, ki glasno kliče po barvasti tistem, kar je Mazi naredil za Šmarno goro: o panorami, na katero Mazi intenzivno misli in je »Poti svobode« okoli Grmade in Gore, o »Mazi- za to navdušil slikarja Jožeta Trpina. Ali se bo jevi bližnjici«, ki prvo povezuje z »Westrovo potjo«, vsaj za kolorirano panoramo ogrel kak založnik o njegovi skrbi za šmarnogorsko gostinstvo, ki in to agilnejši kot za črno-belo? Prav bi že bilo nekaj let ni moglo nikamor, o njegovi skrbi za in tudi prav, če si to zadene na rame planinska planinsko floro in varstvo narave in še to in ono. propaganda za prihodnje poslovno leto. Če česa pomembnega nisem omenil, me tolaži Pri delu za drugo izdajo »Vodnika po slovenskih apolinični mir, v katerem Mazi uživa sadove svo- gorah« sem uglednega jubilanta pred leti sam jega življenja. Domalega nobenih neznank ni imel priložnost spoznati. Vse, kar prime v roke, več, bo rekel, in se prizanesljivo pa malce hudo- je navajen izdelati natančno, vestno, s talentom mušno nasmehnil. in najboljšimi izkušnjami, vse mu gre do roka Naj se vsem, ki skušajo na njegovem torišču kaj pristoriti, še dolgo nasmiha. In pomaga, svetuje, M V. Mazi, Kdo je prvi stopil na Triglav, Paberki okoli ocenjuje! triglavske uganke. PV 1957/245, 631.

Pogled v Mazijevo delavnico. V PV 1968/ /426 nam je sam popisal, kako si je pri- pravil kartoteko in predal za vlaganje kartotečnih listov. Foto V. Mazi bichlerjeva koča na Menini, Celj- ska koča na Tolstu, Piskernikovo zavetišče, Tillerjeva koča in končno še planinski dom v Lo- garski dolini. Že iz obdobja po prvi svetovni PLANINSKI TABOR Gorica Jožica Smet in Slavko vojni je znan turistični program V LOGARSKI DOLINI Rebec, SPD Trst Igo Legiša in razvoja Gornje Savinjske doline. Istok Furlan ter SPD Celovec ing. Zadruga »Rinka« je bila ustanov- ljena že 17. 5. 1896 z namenom, Logarska dolina je bila 3. in 4. Danilo Kuper. Proslavo so s svojo da se v Logarski dolini zgradi avgusta prizorišče proslave 75- navzočnostjo počastili še pred- hotel. Velika ovira je bila v tem, letnice ustanovitve SPD in hkrati stavniki češke in holandske pla- ker je dolina cestno zvezo dobila IX, zleta jugoslovanskih planincev. ninske organizacije, zastopniki šele po prvi svetovni vojni. Za Na trati ob na novo asfaltirani OAV iz Beljaka, Celovca in Grad- gradnjo ceste je imel velike za- cesti v Logarski dolini med pla- ca, Naturfreunda iz Gradca in sluge žalski odsek savinjske po- ninskim domom in hotelom sester Celovca, Club Alpino Italiano iz družnice SPD in seveda pobude Logarskih so bili postavljeni lični Vidma in Gorice ter predstavnika predsednika Kocbeka. leseni paviljoni, poleg njih pa v sovjetskih alpinistov, ki sta se Okupacija je na planinskem pre- vzornem razporedu šotorsko na- mudila v Kamniških Alpah. S tem moženju savinjske podružnice za- selje. pa še zdaleč ni bil zaključen spi- pustila uničujoče sledove. Povoj- Že v soboto so pričele prihajati sek znanih in neznanih planincev, no delo PD Celje je pod vod- društvene delegacije in gostje iz ki so prihiteli na praznik sloven- stvom dolgoletnega predsednika drugih republik in tujine. Planin- ske planinske organizacije v Lo- tov. Tineta Orla, ne samo nanovo skega vzdušja ni moglo skaziti garsko dolino, saj se je po ne- postavilo planinske objekte na niti vreme, ki je zagrnilo vrhove uradnih podatkih proslave udele- Golteh in v Logarski dolini, jih Ojstrice, Planjave in drugih vr- žilo blizu 7000 panincev. Če to obnovilo na Okrešlju in Korošici hov. Ob osmih zvečer je predsed- število primerjamo s 40 ustanov- ter obnovilo gorska pota, ampak nik PD Celje tov. Dušan Gradišnik nimi člani savinjske podružnice tudi konsolidiralo planinsko go- kot domačin uradno odprl pla- I. 1893, je očitno, v kako številno spodarstvo v tem lepem koščku ninski tabor. Z mrakom so zago- organizacijo se je ob prireditvah slovenskih gora, dalo letnemu in reli kresovi in poletele rakete, razrasla slovenska planinska or- zimskemu alpinizmu tisto mesto, vmes pa je mariborska železni- ganizacija v 75 letih svoje dejav- ki mu gre, povzdignilo Gornji Sa- čarska godba igrala koračnice. nosti. vinjski dolini turistično ceno in Splošno planinsko rajanje je za- PD Celje, ki je bilo poleg PZS poživilo mladi celjski planinski ključila slovesna večerja za pred- glavni organizator te proslave, je rod. stavnike domačih in tujih planin- kot naslednik savinjske podruž- skih delegacij in gostev. nice dostojno proslavilo slovenski Že iz teh skopih besed je raz- V nedeljo se je Logarska dolina in svoj društveni praznik. V ju- vidno, kolikšen pomen je imelo prebudila v sončnem jutru. Na bilejnem letu 1893 je bila namreč planinstvo za Savinjsko dolino. taborni prostor so se pričele zgri- za osrednjo podružnico SPD v Za uspešno izvedbo planinskega njati množice iz vseh krajev Slo- Ljubljani in kamniško podruž- tabora v Logarski dolini sta za- venije. Ob desetih dopoldne so nico v Kamniku 20. avgusta 1893 služna prireditveni odbor PD se pričele slovesnosti z govori osnovana v Mozirju savinjska po- Celje s sedanjim predsednikom tov. Jožeta Deberška, predsed- družnica. Njen sedež je bil še Dušanom Gradišnikom s sode- nika skupščine Mozirje, tov. dr. istega leta prenesen v Gornji lavci ter propagandna komisija Marijana Breclja, predsednika Grad, I. 1927 pa v Celje. Prvi PZS z njenim načelnikom ing. Ba- Planinske zveze Jugoslavije, in predsednik savinske podružnice novcem. Po svojih večjih ali tov. dr. Mihe Potočnika, predsed- je bil učitelj Fran Kocbek, ki je manjših zaslugah za planinstvo nika Planinske zveze Slovenije. načeloval celih 34 let, vse do I. pa seveda vsi številni planinci, Zatem so kulturni spored izvedli 1927, ko je predsedniške posle ki so prihiteli v Logarsko dolino pevski zbor Lira iz Kamnika, ka- po preselitvi podružnice v Celje na proslavo 75-letnice ustanovitve terega predhodnik je pel že ob prevzel sodnik Franc Tiller. Sa- slovenske planinske organizacije. ustanovitvi kamniške podružnice vinjski podružnici in njenim prvim T. Strojin SPD, igralci Celjskega ljudskega predstojnikom gre zasluga za gledališča in PTT godba na pi- markirane poti skozi Turški Žleb hala iz Ljubljane. na Skuto, od Kocbekove koče na Slovesnosti so se udeležili pred- Molički planini na Ojstrico in NA POLIŠKI ŠPIK sednik skupščine SR Slovenije tov. dalje čez Škarje na Planjavo, in Sergej Kraigher, tov. Lidija Šent- iz Logarske doline mimo slapa V programu proslavljanja 75-let- jurc, republiški javni pravobra- Rinke na Okrešelj in dalje na nice slovenskega planinstva so nilec in podpredsednik PZS tov. Kamniško sedlo. Zavarovanim in si kranjski planinci izbrali tudi Fedor Košir, predstavniki krajevnih markiranim potom so sledile koče. izlet na Poliški špik (Montasch družbeno-političnih organizacij, Kot prva je bila koča na Molički ali Montasio) nad Rabljem. To predstavniki planinskih zvez Sr- planini, imenovana Kocbekova je za našim Triglavom druga bije, Hrvatske, Bosne in Hercego- koča. Sledi Frischaufov dom na gora v Julijcih z višino 2752 m. vine, Makedonije in Črne gore, Okrešlju, Mozirska koča, Gornje- Vsi smo bili iznenadeni nad le- zastopniki JLA, predstavniki SPD grajska koča na Menini, Hausen- poto te gore, ki jo je že dr. Kugy opisoval kot največjo in najmo- gočnejšo med Julijci. Vreme tisti dan (7. septembra) ni bilo naklonjeno. Iz Kranjske gore preko Trbiža nas je sprem- ljal celo rahel dež. Veter je ne- prijetno pihal iz Rablja navzgor in gora se je stalno držala pre- teča megla. Ob prihodu na planino Pecol z vozili so celo tamkajšnji pastirji in planšarji, v večini beneški Slovenci iz Rezije, zmajali z glavami in v dokaj težko razumljivem narečju napo- vedovali nič kaj dobrega. Kljub vsemu smo odšli. Po raz- nih kartah, vodnikih in po razgo- vorih z pastirji smo potegnili naše značilno povprečje, da je namreč od tam do vrha 3 in pol ure hoje. Tudi v praksi se je to pokazalo. Zato smo pustili na- hrbtnike kar v vozilih in v žepe vetrovk stlačili le kako limono, košček čokolade ali par kock sladkorja. Prvi del poti, kake dve uri, je po čistem pašniku, ki se z vse več- jim naklonom iz ravnine počasi vzpenja z zeleno strmino do sa- mega podnožja navpičnih skal- natih grebenov. Pravega vzpona po skalah je samo za dobro uro in pol. Steza je dokaj markirana in tudi zavarovana. Vendar je potrebno še precej spretnosti in sposobnosti, več kot za naš Tri- glav. To zlasti, ker je pot na Poliški špik speljana po zahtev- nih, ponekod navpičnih stenah ob klinih, vrveh in celo po dolgi, nihajoči žični lestvi. Zaradi slabe vidljivosti pa je bila z vrha toliko večja nagrada ob tistih pičlih trenutkih, ko se je megla odlepila. Pokazali so se grebeni sosednjega Cimone na zapadni ter grebeni Višarjev na severovzhodni strani. Vzhod- no, na drugi strani doline pa se je ponosno dvigal Kanin s špi- častimi grebeni, Mangrt s svojo značilno držo ter Triglav daleč Grebeni pod Poliškim špikom v soncu in megli Foto Anton Ogrizek, Kranj med zameglenimi vrhovi. Toda še preden je bilo moč spoznati in ugotoviti posamezne vrhove, bel vrtoglavi, globoki prepad, V dobrih dveh urah smo bili iz že se je spet megla oprijela vse to pa je megla vljudno za- Kranja preko Trbiža in Rablja Špika, češ da je za tako mali krivala in se na vrhu izravnavala do planine tik pod Špikom, od- trud že dovolj užitka. z zelenim pobočjem. koder, kot že rečeno, je bilo le Šele ob izstopu iz stene se je Pred odhodom smo v slovo spet še 3 in pol ure hoda. In še od pokazalo več sonca in čudoviti gledali našega prijatelja — Po- tega le uro in pol pravega, skal- Grebeni mečev (Curtisoni ali liški špik. Res mogočen! Skoraj natega vzpona. Vsega torej 5 ur Creste delle spade), ki se držijo navpični skalnati stebri se dvi- in pol, prej in laže kot na Grin- Špika, so se pokazale v vsej ele- gajo iz ogromnega zelenega tovec, na Storžič, da Triglava gantni lepoti. Njihovo severno podstavka — pašnika in se zdijo sploh ne primerjamo. Izlet na stran, ki jo je čas erozije skozi kot veličasten spomenik. Prav Poliški špik si celo od nas (iz tisočletja grozeče izžrl in izdol- tako je iznenadil udoben dostop. Ljubljane) lahko privoščimo v enem samem dnevu z dobrih 5 in hoditi z njimi po snegu. Na bo z vremenom. Vodstvo je ur vožnje in 6 ur hoje v obe robu snežišča je zevala razpoka. končno odločilo, da gremo na- strani. Ni kazalo drugega, kakor da so prej, v primeru močnejšega dežja pa se bomo vrnili v šotore. Naslednji dan je bil na vrsti še alpinisti potegnili ca. 40 m dolgo Z avtobusom smo se potegnili Viš (2666 m) nad Jezersko dolino vrv, po kateri smo ostali preple- ca. 10 km do mesta Les Houches, oziroma nad Rabljem, kar je zali previs in se ognili razpoki. Po petih urah hoje smo prišli na 1008 m, kjer je žičnica, z njo pa tudi vredno obiska. Rabeljsko je- na višino 1800 m, na Bellevue. zero je nekaj posebnega s svojo sedlo, kjer pripelje pot s Kam- niškega sedla na Korošico, in se Od tu je nekaj korakov do že- domala nedotaknjeno lepoto. lezniške postaje, kamor smo pri- spustili na Korošico, nato pa šli o pravem času. Zobata elek- Karel Makuc preko Petkovih njiv po zelo dol- trična lokomotiva nas je posta- gem melišču na lovsko stezo in vila na višino 2364 m, do le Nid po njej v Kamniško Bistrico. de l'Aigle (Orlovo gnezdo). Ko PLANINSKI IZLET NA Alpinisti so nas kar pozitivno MONT BLANC smo se začeli vzpenjati po zelo ocenili. lepem terenu, nismo smeli pre- Teden dni pred odhodom na hitevati niti se oddaljevati od Minevajo tri leta, odkar je to- Mont Blanc smo imeli zadnji vodnikov. Vodja izleta Tone Jeg- variš Peter Janežič na seji uprav- skupni sestanek. Dobili smo vsa lič je hodil na čelu, določil pa nega odbora PD Ljubljana-ma- potrebna navodila, kaj naj vza- je tudi alpiniste, ki so hodili tica predlagal, naj bi alpinistični memo s seboj na pot. Obleka zadnji. Vsak vodnik je poleg odsek omogočil povprečnemu in perilo mora biti brezpogojno svoje opreme nosil še po eno ali slovenskemu planincu, da z or- zimska. Navodila smo prejeli dve plezalni vrvi. Vreme se je še ganizacijsko in tehnično pomoč- tudi za zdravila in za maže kar kujalo, od časa do časa je jo pride na najbolj markantne proti višinskemu soncu. S seboj po malem deževalo in celo sne- evropske vrhove. In tako so se v smo morali imeti obvezno tudi žilo. Tako smo večkrat oblekli letu 1967 začeli izleti v tuja gor- cepin, dereze in sončne naoč- pa zopet slekli dežne pelerine. stva. Lanskoletni vzponi na nike. Spoznali smo se tudi z Ko smo prispeli na višino 2800 m, Breithorn, na Monte Roso ter vodniki, ki nas bodo peljali na so se začeli oblaki trgati, nam Grossglockner pa so vzpodbudili sam vrh Mont Blanca. Vodniki pa je bil določen kratek počitek. alpiniste, da v letu 1968 orga- so nas opozorili tudi na disci- Tu nam je tovarišica Fanči ja- nizirajo vzpon na najvišjo goro plino. vila, da se ne čuti sposobna za Evrope, na Mont Blanc. Izlet na Tako smo se zbrali 20. julija ob nadaljevanje poti; ne mara, da bi zaradi nje imelo vodstvo Mont Blanc pa naj bi imel tudi pol enih ponoči pred PD Lj.-ma- kakšne težave. Hojo, ki jo je za- propagandni značaj, saj slavi tico v Ljubljani. Točno ob enih stavil tovariš Tone, je lahko zdr- PD Ljubljana-matica letos 75. ponoči smo zapustili Ljubljano, žal vsakdo od nas. Na vsakih obletnico obstoja. Za izlet so se na Vrhniki in v Postojni pa so se lahko prijavili tudi planinci, ki so 20 do 30 m višinske razlike smo nam pridružili še nekateri pla- duškali stoje. Brez vsakih težav člani drugih planinskih društev, ninci. Prvikrat smo se ustavili za smo okrog poldneva prispeli do edini pogoj je seveda bil, da Benetkami, nato pa šele pred prve planinske koče Tete Housse prijavljenec pozna in resno oce- predorom, skozi katerega pelje na višini 3167 m. V tej koči smo njuje svojo planinsko zmoglji- cesta pod Mont Blancom z itali- dalj časa počivali in se podprli. vost. Vzpon na Mont Blanc zah- janske na francosko stran. Pre- Potem smo navezali dereze, vsak teva precejšnjo telesno kondi- dor je dolg 11 600 m in avtobus vodnik pa svoje štiri ljudi. Pri cijo, zato je tudi vodstvo na vozi skozenj dobre četrt ure. Ob vezavi derez je bila marsikomu prvem skupnem sestanku sklenilo, petih popoldne smo bili v Cha- potrebna strokovna pomoč. Pot da vsi prijavljenci z vodstvom monixu. Ing. Tone Jeglič se je je bila shojena. Vreme se je vred napravimo skupni izlet, na takoj zanimal za prostor, kamor medtem še izboljšalo, tako da katerem se bodo pokazale naše smo postavili šotore. V bližini nas je od časa do časa grelo sposobnosti ali nesposobnosti. mesta, v prijetnem in lepem celo sonce. Ko so bile vse naše Tri tedne pred odhodom na smrekovem gozdu in blizu avto- naveze na drugem robu snež- Mont Blanc smo se zbrali v so- busa smo postavili naš novi nega plazišča in smo prišli na boto zvečer v Kamniški Bistrici. dom. Vsak šotor je imel svojo suho področje, smo sneli dereze, Udeležba je bila žal le polo- številko in tri stanovalce. Preden ostali pa smo še naprej nave- vična. To je bil tudi prvi kontakt smo šotore postavili, je nasto- zani. Od tu dalje je šla pot po z vodstvom izleta. Nismo vedeli, pilo mrzlično iskanje najprimer- zelo strmem kopnem grebenu, zato smo hojo malo zavrli. Že kam bomo šli. Od planinskega nejšega sveta. Nekateri so od so se oglašali glasovi, naj malo doma v Kamniški Bistrici smo lanskega leta imeli slabe iz- počijemo. Višina je pričela de- zavili na stezo, ki pelje na Kam- kušnje, kljub temu so se tudi lovati. Na pomoč so priskočili niško sedlo, nato pa v desno na letos malo zmotili in so postavili lovsko stezo, ki pelje skozi Rep- alpinisti in pomagali nositi na- šotor v jamo, kar se jim je po- hrbtnike. Kako varajo daljave! kov kot, prečkali zaraščeno gor- zneje maščevalo. Ko smo zapustili kočo, smo vi- sko grmičevje in prišli na sne- Medtem pa je naš glavni vodja deli naš cilj. Mislili smo, da ga žišče. Tu so nam vodniki poka- Tone Jeglič na meteorološkem bomo dosegli v treh urah, hodili zali, kako se hodi z derezami, uradu pobaral za vreme. Obeti pa smo polnih pet ur. To pa je kako se uporablja cepin ter kako so bili dobri. Naslednje jutro bil tudi cilj tega dne. Koča stoji se moraš vreči na tla, če ti smo bili precej nestrpni, saj je spodleti. Vsi, ki so imeli dereze deževalo še ob šestih. Potem se s seboj, so jih morali navezati je Jeglič ponovno zanimal, kako na višini 3817 m in se imenuje s svojimi zimskimi jopami. Mraz Šele na tem mestu smo lahko po Aig. du Gouter. Tu bomo ča- je bil tolikšen, da so zmrznile opazovali velikost in lepoto ma- kali na lepo vreme, po izjavi vse tekočine, ki smo jih imeli v siva Mont Blanc. Tu nas je sonce vodstva, do tri dni. Koča stoji na nahrbtnikih. Tudi nekateri foto- že ogrelo, mrzli veter nas ni robu in ima zelo lep razgled na aparati so odpovedali poslušnost, mogel več doseči. Nebo je bilo druge gore in na skoraj vse do- ker »jih je zeblo«. Po polurnem brez oblačka in močno temno- line okoli Chamonixa. V koči so počitku v zavetišču Vallot je vod- modro. Fotoamaterji so začeli bili Francozi, Švicarji, Nemci, stvo povedalo, naj nadaljujejo vleči iz svojih nahrbtnikov apa- Angleži, Japonci, največ pa je pot le tisti, ki se čutijo za to rate in slikati vse povprek. Pri bilo seveda nas Slovencev. Kma- sposobni, kdor pa ima težave že fotografiranju je bila najaktiv- lu je zavladalo veselo razpolo- sedaj, naj počaka v zavetišču, nejša prva naveza, naveze za ženje, saj se je vreme popravilo da se ostali vrnemo z vrha. njo so morale čakati in to je Tako je ostalo šest planincev in tudi napoved za drugi dan je skoro delalo hudo kri. Naša pot bila v redu. Tako smo morali tukaj, drugi pa smo šli naprej v dolino je peljala po ledeniku kmalu k počitku, saj je bila bu- v navezi proti vrhu Mont Blanca. les Bossons, ki se spušča naj- dilka napeta za pol dveh zjutraj. Pot do vrha ni posebno težavna, niže v dolino. Po enourni hoji Slovenci smo dobili skupno sobo, le na nekaterih mestih je zelo smo prišli na ledene razpoke. rezervirano za 20 oseb, nas pa strma. Steza teče mimo ledenih je bilo 38. Ležali smo torej na razpok in po snežnih grebenih, Ob poti smo videli ledene se- tesnem, najslabše je bilo onim, ki so le 15 do 20 cm široki, na rake, visoke tudi čez 100 m, viseli ki so ležali na zgornjih pogra- obeh straneh pa so strmo pada- so poševno, in ima človek obču- dih. Zapeli smo nekaj slovenskih, joča ledena snežišča, ki so dolga tek, da se bodo vsak čas pre- ob devetih pa smo zadnji zapu- tudi preko 1000 m in se konču- kucnili. Prva naveza, v kateri je ščali gostilniški prostor, kajti v jejo na večnih ledenikih. Od bil tovariš Tone, je večkrat opo- tem času mora v koči vladati zavetišča Vallot smo hodili zelo zorila ostale naveze, da se mo- popolna tišina. Vsakomur so na počasi, saj je redki zrak vplival rajo paziti, da morajo hoditi razpolago gumijasti čevlji. skoraj na vsakogar izmed nas. vsaksebi, da ne smejo postajati, Spanja je bilo to noč zelo malo. Pri vsakem duškanju si človek da ne bi snega preveč obtežili Ob napovedani uri smo vstali, napolni pljuča, pa je spet spo- na nevarnih mestih. Stene ledu vsak je prižgal svojo žepno sve- soben napredovati nekaj metrov. so popolnoma zelene barve. Čez tilko, vodniki pa so imeli svetilke Alpinisti seveda več zdrže, po- nek leden previs je bila že tretja pritrjene na čelo, kar je zelo sebno tisti, ki so bili že večkrat naveza, ko je prvemu v četrti praktično. Že smo imeli na raz- tako visoko. navezi zaradi premajhne pazlji- polago topel čaj, saj je bilo vosti spodletelo, tako da se je osebje koče že na nogah. Vodje Po dveh in pol urah vzpona smo zavalil preko previsa in obvisel navez so začeli klicati svoje slovenski planinci obvladali naj- na vrvi. Za las je manjkalo, da ljudi, vsaka skupina je iskala višji gorski vrh v Evropi. Bilo je ni potegnil za seboj še drugega. prostorček na terasi, kjer si je 22. julija ob pol deseti uri do- Obdržali so ga ostali tovariši v navezovala dereze. Bilo je pol- poldne. Izpolnjena je bila ob- tej navezi. Ker se je to zgodilo treh zjutraj, ko smo odšli. Prvih ljuba, da bomo 75. obletnico PD izkušenemu alpinistu, jih je se- sto korakov od koče se pne pot Ljubljana-matica počastili in veda slišal. Od zgoraj omenje- zelo strmo, nato pa steče po proslavili z vzponom na Mont položnem snežnem grebenu. Bila nega ledenega previsa je steza Blanc. Tako smo slovenski pla- peljala po samih snežiščih, na je še popolna tema, vendar smo ninci (32 po številu) ta dan na naveze pred nami dobro videli, levi in na desni strani pa so štr- vrhu Evrope praznovali dva zgo- leli v zrak visoki, ledeni seraki. saj so migotale na snežnih po- dovinska dogodka: Obletnico Čim niže smo se spuščali po bočjih s svojimi lučkami. Ko smo vstaje slovenskega naroda in 75. ledeniku Bossons in smo bili že dosegli plato pod zavetiščem obletnico obstoja planinskega skoraj prepričani, da bo kmalu Vallot, je začelo vzhajati sonce, društva Ljubljana-matica. Ko so konec razpok, smo prišli iz po- veter pa neusmiljeno briti. prispele na vrh vse naše naveze, Ozračje je postajalo vedno bolj je zavladalo veselje. Stiskali smo ložnega sveta v strmino in ugo- mrzlo. Na tem platoju smo mo- si roke in se objemali. Žal nas tovili, da smo komaj na polovici rali tovarišici Anki oviti skoraj je preganjal izredno hud mraz, svoje poti. Naša steza je šele gola kolena. Vsi smo želeli, da temperatura je znašala, so rekli, začela obirati zmedo ledeniških bi čimprej dosegli zavetišče Ref. okrog —15 do — 20° C. Le nekaj razpok. Hodili smo več sto me- Vallot na višini 4362 m, ki ni posnetkov, z aparati, ki niso od- trov sem in tja, premagali pa oskrbovano. Ko so se končno vse povedali. Prostora pa je na vrhu komaj 50 do 60 m višinske raz- naše naveze zbrale v zavetišču, precej, tako da bi na njem lahko like. Šli smo mimo planinske po- smo šele videli naše fizično raz- stalo do 60 ljudi. Zagrnjen je s stojanke Ref. des Grands Mulets položenje. Nekatere je že pre- snegom, kamenja ni nikjer videti. na 3051 m, pa se nismo ustavili. ganjala višinska bolezen, od pri- Navzdol je šlo precej hitreje. Po Dom stoji na skali kot orlovo tiska je nekaterim mezela kri iz dobri uri smo bili že v zavetišču gnezdo. Od tu smo videli tudi nosu, drugi so imeli želodčne Vallot. cilj, do katerega smo morali priti težave, neki tovarišici je bilo še isti dan. treba masirati premrle noge. Ob poldvanajstih smo zapustili Nekateri so bili preslabo oble- Spustiti smo se morali še kakih zavetišče Vallot in se v navezah čeni in so trepetali od mraza. 1030 m globoko. Nekateri so bili spustili v dolino. Nekaj časa Alpinisti so priskočili na pomoč že precej utrujeni, trpeli pa so smo se držali iste poti, nato pa tudi žejo. Sonce nas je namreč smo šli v desno, po zelo polož- še vedno prijetno grelo. Sneg je nem snežišču čez Grand-Plateau. postajal vedno bolj južen in se je prijemal derez. Z njih smo s dveh planinskih panog, ki žal več posluha. Zato je bil sprejet cepinom razbijali snežne kepe, velikokrat ne soglašata. sklep, ki pooblašča predsednika ki so nam ovirale hojo po strmih Razprava o delu s planinsko MDO, da tudi letos s posamez- sneženih grebenih. Končno smo mladino in problemih, ki se pri nimi društvi izvede podobno prispeli iz strmih sneženih pobo- tem pojavljajo, se je vlekla akcijo. čij na zelo položno pobočje dolgo v noč. Predstavniki na- Delegati so opozorili na zakon- ledenika Bossons in smo s spret- vzočih društev (PD Zelezničar- ski osnutek, ki predvideva pre- nim manevriranjem med lede- Ljubljana, PD Emona, PD Dom- poved honorarne zaposlitve upo- nimi razpokami, ki smo jih mo- žale, PD PTT Ljubljana ter PD kojencev. Ta ukrep bi planinsko rali preskakovati, stopili na suho Ljubljana-Matica) so v razgo- gospodarstvo zelo prizadel. Za- zemljo. Tu smo se šele osvobo- voru z delegati mladinske komi- radi kratke sezone v mnogih dili derez, saj smo jih imeli na sije predložili vrsto pobud za kočah je težko dobiti oskrbnike. nogah celih 14 ur. Tudi vrvi smo nadaljnje razširjanje planinstva Tu priskočijo često na pomoč strpali nazaj v nahrbtnike. Poču- med mladino v Ljubljani in njeni upokojenci. tili smo se zopet prosti in varni okolici. Sprejeli so vrsto sklepov: Premajhnemu obisku v planinskih na kopnih tleh. Od tu naprej je — potrebno je sklicati sestanek objektih često botruje tudi pre- peljala zelo slabo nadelana vseh mladinskih odsekov v MDO šibka propaganda, zato velja steza čez strma pobočja, hudo- vključenih društev; na njem se razmisliti o novih načinih propa- urnike, pa tudi s kamenjem po- bodo predstavniki dokončno do- gande. mešana snežišča do našega govorili, na katerih šolah bodo Sestanek je bil kljub razmeroma končnega cilja na postaji žičnice posamezni MO osnovali nove šibki udeležbi zelo uspešen, saj Plan de 1'Aiguille na višini skupine. Dogaja se namreč, da je načel in nakazal rešitve za 2308 m. Na tem mestu smo se na nekaterih šolah v Ljubljani mnoge pereče probleme. tudi pošteno odžejali in prvič skuša ustanoviti planinsko sku- Peter Soklič tisti dan tudi malo okrepčali. pino kar dvoje društev, za druge Potem smo se z žičnico spustili pa se nihče ne zmeni. v Chamonix. — vodstvo MDO oziroma KO IVO MARSEL - OSEMDESET- Ko smo bili spet v našem tabo- MO PD naj v letošnji jeseni LETNIK rišču, je zavladalo nepopisno organizira seminar za pedagoge veselje, čestitanje in stiskanje — planince. Namen seminarja: Ali je res mogoče, da bi bil naš rok. Poldrugi dan smo rabili iz udeležence seznaniti z organiza- Ivo, ta živahni, čili in neugnani Chamonixa na vrh Mont Blanca cijo planinskih skupin med šolsko planinec, ta še vedno izredno in nazaj. V prvi vrsti smo imeli mladino. aktivni delavec v planinski orga- srečo z vremenom, naše vodstvo — MO se zavezujejo, da bodo nizaciji, že osemdesetletnik? pa je forsiralo vzpon, da bi čim pri svojem delu usposobili čim- Rodil se je 4. oktobra 1888 v hitreje dosegli cilj našega izleta. več svojih članov za vseljudsko Dravogradu kot sin grajskega 23. julija je bil določen počitek. obrambo (taborjenje, gibanje v vrtnarja. Ni mu bila izpolnjena Pisali smo razglednice, ki jih je gorah, prva pomoč itd.) želja, da se po dovršeni šestletni v Chamonixu na vsakem koraku — zbrani delegati pooblaščajo osnovni šoli v Prevaljah usposobi dovolj na razpolago. Ta dan smo predsednika MDO, da obišče za strojevodjo. Dejali so, da bi šele ugotovili tudi razne posle- tista društva, ki se sej MDO ne bilo za tako vzornega učenca, dice, ki nam jih je povzročil udeležujejo. Ljubljanski MDO kakor je bil, prava škoda, ako strupen mraz na Mont Blancu. namreč vključuje 15 društev, na bi ne nadaljeval s šolanjem. Na Skoraj vsak izmed nas je malo sestanku pa je bilo navzočih ena posredovanje župnika Kesnarja ozebel, nekateri kar pošteno, tretjina. na Fari je bil sprejet v Marja- tako da so morali iskati zdrav- — Vodstva MO naj posebno nišče v Celovcu, da bi postal niško pomoč. Toda vse bolečine med pionirji popularizirajo ob- duhovnik. Tako je bilo v tistih so bile kmalu pozabljene, saj iskovanje ljubljanske mladinske časih namenjeno prav mnogim smo stopili na najvišji vrh v krožne poti. Evropi. — 13. 10. 1968 prireja MDO je- Vsa čast vodstvu izleta! Naš AO sensko srečanje planinske mla- se je res izkazal, zares smo hva- dine Ljubljane na Jančah pod ležni vodji in njegovim pomoč- geslom »Kostanjeva nedelja«. nikom " Andrej Stegnar V nedeljo pa je tekla beseda o planinskem gospodarstvu. Ude- leženci sestanka so poudarjali SESTANEK LJUBLJANSKEGA težak položaj, v katerem se na- MEDDRUŠTVENEGA ODBORA haja vrsta planinskih koč. Obisk pa je marsikje premajhen, da bi V soboto in nedeljo 14. in 15. prinesel v društvene blagajne septembra 1968 so se na Vo- dovolj sredstev. Stanje se je v garju v železničarskem planin- preteklem letu ponekod popra- skem domu zbrali predstavniki vilo, ko so na mnogih občinah mladine in gospodarstvenikov po obisku delegacij planinskih planinskih društev. delavcev, pod vodstvom predsed- Predsednik MDO tov. France nika PZS ter MDO za težave Pengal je poudaril pomen teh planinskega gospodarstva našli Ivo Marsel talentiranim mladeničem s pode- se je Jože Turk smrtno ponesre- DR. DUŠAN SENČAR - želja. Ker pa ni pokazal pravega čil. Naj omenimo, da je sodelo- OSEMDESETLETNIK smisla za bogoslovje, je dobil val leta 1938 kot oskrbnik za kot petošolec kljub odličnemu prehrano in opremo na prvem Dr. Dušan Senčar se je bil rodil učnemu uspehu v Marijanišču desetdnevnem prečenju Šarpla- 4. 9. 1888 v Ložu na Notranj- »consilium abeundi« (nasvet, naj nine preko Popove Sapke do skem v notarski družini. Po dovr- gre). Siromašni starši ga seveda vrha Koraba. To odpravo je šeni študiji na pravni fakulteti in niso mogli podpirati. Zato se je organizirala Planinska zveza Ju- pravni praksi je prevzel notariat moral prebijati z inštrukcijami, goslavije (s sedežem v Ljubljani) v Ložu od svojega brata, ki je bil da je mogel dovršiti gimnazijo. ter je bilo med 18. udeleženci mobiliziran v bivši avstroogrski Končal jo je z odliko kot »pri- 14 Slovencev, dva Srba in dva državi. Notariat v Ložu je vodil mus« v razredu. Pravne študije Makedonca. Med okupacijo v do oktobra I. 1918, torej do raz- na univerzi v Gradcu je moral drugi svetovni vojni je aktivno sula avstroogrske države, ko so zaradi pomanjkanja sredstev sodeloval v odboru OF Osred- njegov rojstni kraj zasedli Itali- prekiniti in je leta 1911 stopil v njega društva SPD v Ljubljani. jani, dr. Senčarja pa takoj zaprli službo pri železnici. Po službo- Tovariš Ivo pa je kot izkušen in internirali. Po večmesečni in- vanju na raznih postajah je ostal smučar dolga leta plodno sode- ternaciji se mu je posrečilo po- do upokojitve I. 1946 pri želez- loval tudi v naši športni smu- begniti v Jugoslavijo in se nasta- niški direkciji v Ljubljani. Naj čarski organizaciji, zlasti v nje- niti v Pliberku, kjer je odprl no- mimogrede omenimo, da je kot nem tehničnem odseku. Bil je tarsko pisarno in jo vodil do koroški borec I. 1919 vozil prvi pri številnih smučarskih tekmah plebiscita leta 1920. vojaški vlak iz Dravograda proti smuški sodnik in trasiral tekmo- Celovcu, ker ga zaradi poškodo- valne proge. Leta 1929 je vodil vanega mostu ni upal voziti našo smučarsko ekipo (Tomaž noben poklicni strojevodja. Med Godec, Stane Bervar in Banovec) prvo svetovno vojno so ga kot na tekme v Davos. »politično sumljivega« vtaknili v Od I. 1937 se tov. Ivo Marsel ži- vojake ter je bil dalj časa na vahno udejstvuje tudi v sloven- srbski in italijanski fronti. skem turizmu. Zaupana mu je Med svojim dolgoletnim službo- funkcija predsednika nadzornega vanjem v Ljubljani se je ves po- odbora Turistične zveze Slovenije svetil planinstvu. Vsako nedeljo in člana nadzornega odbora je bil nekje v Julijskih, Kamniških Ljubljanske turistične zveze. Ivo ali Karavankah, kar je zlasti po- Marsel pa tudi v svojih »visokih speševalo njegovo druženje z letih« ne miruje. Za šestdesetlet- »drenovci«. Pridružil pa se je z nico naše planinske organizacije vnemo tudi prvim smučarjem. je v družbi tov. Keršiča in Alenke Takrat so smučali še po starem Svetelove preplezal triglavsko se- sistemu »Zdarsky«, samo z dolgo verno steno, pozneje pa je po- palico. Kot izkušen planinec je novil ta vzpon še s tov. Vilhar- bil I. 1928 izvoljen v upravni jem in ing. Klinarjem. Pogosto odbor SPD. Od takrat je bil ne- ga srečujemo na nedeljskih iz- Dr. Dušan Senčar pretrgoma vključen v organiza- letih v Polhograjcih, gre pa tudi cijsko in upravno delo planin- na Triglav in druge vrhove naših stva. Med drugim je opravljal planin. Sam pravi: »Hodim še Tu je leta 1919 ustanovil pla- tudi posle gospodarja planinskih vedno lahko, kako dolgo pa še, ninsko društvo in sedež leta 1920 domov na Krvavcu, v Vratih in ni nikjer zapisano.« Polno je za- prenesel na Prevalje. Seveda je na Komni. Razen domačih gora poslen z delom v PD Ljubljana- bil več let predsednik PD. Prvotni je prehodil tudi celo vrsto av- matica. Starešinski klub planin- rajon SPD Prevalje je obsegal ves strijskih in švicarskih Alp. Vodil cev pa ga je izvolil za svojega teritorij Mežiške in Dravske do- je odpravo SPD v bolgarsko Rilo predsednika. Gre mu velika za- line od Solčave pa do Maren- in Rodope. Posvetil pa se je tudi sluga za izredno lepe kulturno- berga. Na omenjenem teritoriju zimski alpinistiki in turnemu smu- družbene sestanke starejših pla- so se veliko pozneje ustanovile čanju doma in v tujini. Z Jane- nincev. Seveda tudi zelo koristno podružnica Mežica, Žerjav-Črna zom Kvedrom in Kovačem se je pomaga pri zbiranju in ureje- in Dravograd. Pri ustanovitvi vseh vzpel na Pic Buin in užival na vanju gradiva za planinski muzej. treh novih podružnic SPD je dr. prekrasnih smuških terenih v Sil- Naj tovarišu Ivu Marselu ob nje- Senčar krepko sodeloval in jih vretti. Več let zaporedoma je govi osemdesetletnici svojim če- podprl tudi finančno. Razen pla- opravil spomladansko smuško stitkam dodamo prav iskreno ninskega društva je dr. Senčar turo v Ziirsu, Sv. Antonu in na voščilo, da bi še dolgo let krep- ustanovil in finančno podprl še Ankoglu, leta 1935 pa s Kve- ko hodil po naših planinah in vsa ostala narodno obrambna drom in Anko Tumovo petdnevno gorah, hkrati pa v miru gledal društva. Sokolu je npr. nabavil smuško transverzalo čez VVališke na plodove svojega dolgolet- vse telovadno orodje in poskrbel Alpe. S tov. Sepinom je preple- nega, razgibanega, nesebičnega za zasilno telovadnico. zal vse Ponce, s Tavčarjem, Širc- in zaslužnega dela za slovensko Za vse zgoraj navedeno delo so Ijem in Turkom pa se je povzpel planinstvo. pozimi na Grintovec; na tej turi se mu Nemci 12. aprila 1941 brid- ko maščevali s tem, da so ga Dr. J. Pretnar zaprli, odvedli v celovške zapore, udeleževal tekmovanj, je pa bil pa me pri pristanku na plošči po treh mesecih pa izgnali v Sr- na številnih tekmovanjih član ko- potegniti v globino na desni. Ne bijo, kjer je dočakal osvoboditev, misije. Že več let pa mnogo za- zaupam svojemu ravnotežju. Zbi- nakar se je kot prvi vrnil na Pre- haja v hribe. Prehodil je že tudi ram in zbiram korajžo in je valje leta 1945. Ljudska oblast ga slovensko planinsko transverzalno končno ne zberem. Maj mora je imenovala v komisijo za raz- pot. Časa nima na pretek, pa se nazaj pod moje stojišče držat iskovanje vojnih zločinov v Mari- zapelje do vznožja ter od tam »ravbarsko«. Tako se počutim var- boru. Po končanem delu v Ma- peš v gore. Večkrat se pridruži neje. Potem se vrv spet izgublja riboru je bil nameščen kot sod- skupini planincev, ki odhajajo v nekam navzgor. Za svoj spust do- nik-tajnik pri občinskem sodišču aore. bim nezasluženo plačilo: izza na Prevaljah, potem pa v Slov. Jr skale se po sosednji Planjavi in Gradcu do upokojitve. Vendar Sedlu razliva čarobna svetloba dela v PD ni odložil, krepko je MARJANU PERČIČU - in na koncu zajame tudi mene. sodeloval pri obnovi društva in V OPOMBO Velika svetilka priplava po nebu obnovi planinske postojanke. čez rob skale. Prvič se ozrem na- Za delo v planinskih organizaci- Zadnje ure že teko dnevu, ko pri- zaj. Pa vendar ni sneg pobelil jah je dobil dr. Senčar priznanja sedem. Beseda da besedo in tudi okoliške vrhove? Dobro mi je v obliki diplome, srebrni častni moja telovadba po Turncu pride znana podoba vrhov v mesečini, znak, pred dvema letoma pa na dan. ampak nocoj je belina drugačna, bolj mlečna. Ne vem, kateri mož najvišje odličje, to je zlati pla- »Oho, če te mika plezarija, pa je že rekel: »Kdor ni hodil po ninski znak. jutri kar z menoj!« gorah ob lunini razsvetljavi, naj »Prav rada, ampak za začetek si ne drzne trditi, da pozna le- grem le kaj lahkega.« poto gora!« Šele nocoj smem to »No, Šija bo ravno pravšnja, če PREDSEDNIK trditi. Tudi Maj pravi, da je en- ti je všeč? Greš takoj?« OBČINSKE SKUPŠČINE IDRIJA kratno. — prehodil transverzalo Brez premišljevanja poberem ve- trovko in baterijo. Maj verjetno Dobro zagozdena med skalami ni pričakoval tako nagle odlo- gledam tovariša, kako se muči Predsednik idrijske občinske skup- čitve, zato me začudeno pogleda, preko edinega težavnega mesta ščine tov. Stanko Murovec (1921) potem pa seže po vrvi in kladivu. po njegovem mnenju. Kakorkoli je športnik in planinec. Telo- Po kladivu le, da bi mi pokazal, razteguje svoje okončine, zdaj ne vadba mu je bila glavno razve- kako se zabijajo klini. doseže oprimka, drugič nima kam drilo že od mladih nog. V bliž- Gledala sva lep sončni zahod, ko stopiti. Dovolj mu je pretegova- njem gozdičku je postavljal razne sva se navezovala. Nocoj bo sko- nja in uporabi nedovoljeno ko- priprave, kjer je telovadil. raj ščip. Obeta se nama velika leno. Pravi, da mi hoče samo Po osvoboditvi se je takoj vklju- gala predstava. Za nama jo ma- nazorno pokazati, česa ne smem čil v telesnovzgojno društvo Par- hata še dva. Naredila sva jima nikoli početi. Za vsak primer se tizan, kjer še vedno sodeluje. apetit. še malo bolj zagozdim na svojem Veliko število ur je prebil v telo- prostoru. Za njim poskusim srečo vadnici, ves svoj prosti čas. Bil Navezovanja so nas učili že pri še jaz. Uspe mi brez uporabe je vodnik-učitelj ter funkcionar tabornikih, varovati sem morala kolena. Najino »zasneženo« ob- društva. Je tudi član republiške že zadnjič v Turncu. Z menoj — zorje se vse bolj širi. Še enkrat gimnastične zveze. zelencem torej ni prevelikih sit- je malo zoprno. Po neki plošči Tov. Murovec je tudi navdušen nosti. Maj gre naprej. Se kar se je treba zapeljati navzdol, če- smučar. Čeprav se aktivno ni hitro napredujeva raztežaj za prav ne veš čisto dobro kam. raztežajem. Žal mi je, toda pred- Kmalu sva na grebenu. Pobereva stavljala sem si vseeno malo tež- vrv in hodiva hkrati. Maj me hoče je. Zdi se mi veliko enostavneje, potolažiti, da je Šija podnevi res če hodim brez uporabe rok; roke enica, ponoči velja pa za trojko. me bolj ovirajo kot pomagajo. Vseeno mi je, enica ali trojka, Maj opazi moje podcenjevanje to noč nama je priredila veli- položaja in mi hiti dopovedovati, časten sprejem. da previdnost nikoli ni odveč. Lahko ti zdrsne ali zmanjka rav- Moj alpinistični boter mi na vrhu notežja, ko najmanj pričakuješ. oprosti vse, kar se je zgodilo na Verjamem mu in se spet spustim Turncu. Zanima ga pa le, ko mi na vse štiri. Pri tem razmišljam, stisne roko: da je najbrž bolj pametno iti v »Greš še jutri kam?« plezalno šolo, kot pa se sam »Kam?« potepati po hribih. Nič koliko- krat zaideš v takle svet in se po »V Jugovo poč.« njem hladnokrvno sprehajaš brez »Veš kaj, raje bi šla kar po vrsti drobca previdnosti, ker se sploh in z enice prišla na dvojko.« ne zavedaš, kaj te lahko doleti. »Greva pa v Y.« Lahkomiselnost me mine, ko me »Velja, Jugova poč pride drugič Maj postavi pred dejstvo, da mo- na vrsto.« ram skočiti s skale na plošče »Res, v Jugovo poč pa moraš en- sredi grape. Ni globoko, utegne Stanko Murovec krat z menoj. Strašno mi je všeč.« Prišla sem po slovo. Po slovo brez se bo odslej, draga Metka, za sameznih podružnic SPD odnos- stiska rok. vedno pridružil še tvoj svetli lik no planinskih društev PZS, slike Vem, ti bi rekel: »O gora, ti hi- neustrašenosti, požrtvovalnosti in posebno zaslužnih planincev in navka!« tovarištva. alpinistov, spominski predmeti, tehnična oprema idr., uprava in Drugi pravijo: »Gora ga je vzela.« Kot si ljubila gore, si ljubila vse, gospodarska dejavnost, vpisne Jaz pa: »Maj, ali je mogoče, da kar je bilo povezano z nami. Za knjige z gorskih vrhov in planin- nikoli ne pojdeva v Jugovo poč?« tvojo pomoč na Poštarski koči na skih koč ter statistika, gradbena Tatjana Kordiš dejavnost, vodništvo in gorska reševalna služba, alpinistika, smu- Marjan Perčič, 19-letni član AO čarstvo, organizirane alpinistične Kamnik, se je avgusta letos težko odprave v inozemska gorstva, ponesrečil v Whymperjevem ozeb- slovenski alpinisti v inozemstvu niku v Zapadnih Alpah. Zdravili in tuji v naših gorah, mladinska so ga v chamoniški bolnišnici, in akademska planinska organi- vendar brez uspeha. Pokopali zacija, kulturna in literarna de- smo ga v Kamniku 15. sept. t. I. javnost, alpinistični klubi v okviru slovenske planinske organizacije Op. ured. (drenovci, skalaši), SPD in PZS v PSJ, Unija slovanskih planin- skih društev, UIAA, slovenska METKI V SLOVO planinska pokrajina, gorovje, ostenja, slovenska planinska et- V soboto 17. 8. 1968 se je na nografija, favna in flora ter za- poti od Doliča na Prehodavce za ščita planinske prirode. Kanjavcem smrtno ponesrečila Ob zbiranju ustreznega muzej- 31-letna Metka Grilc iz Most skega gradiva pa se je pokazalo št. 7 pri Žirovnici. Bila je dolga občutno pomanjkanje mnogih leta članica PD Radovljica in PD predmetov, ki bi še spadali v Metka Grilc Koroška Bela. planinski muzej. To velja npr. za dokumentacijo in spominske Draga Metka! predmete, slike i. si. iz dejavnosti Sredi skalnih vrhov se je nena- Vršiču se ti zahvaljujejo tisočeri posameznih planinskih podružnic doma končalo tvoje življenje. planinci. SPD in planinskih društev PZS, Neurje in megle so ti stkale mrt- Ko stojimo ob tvojem preranem za slike oseb, ki so bile posebno vaški prt. To je kruta resnica, ki grobu, se poslavljamo le od tega, zaslužne za našo planinsko or- ji nismo mogli verjeti. Saj je ne- kar moramo izročiti zemlji. Spo- ganizacijo, za razne spominske mogoče, da si odšla od nas brez min nate pa bo vedno pričujoč predmete, slikovno gradivo in po- slovesa, v času, ko je bilo pred v srcih planincev. dobno. Taki predmeti so prav go- nami še toliko neprehojenih poti. Vera Jeromel tovo v rokah posameznih članov V rani mladosti si se borila z planinske organizacije ali nji- boleznijo in to ti je dalo trdno hovih svojcev in znancev. voljo in značaj. To si nam doka- PLANINSKI MUZEJ PZS Ko našim planincem dajemo krat- zala v planinah in gorah, ki si ko poročilo o delu za planinski jih vzljubila z vso svojo mlado muzej, vabimo hkrati naše pla- silo. Nobena zapreka te ni mogla Planinska zveza Slovenije si že ninske organizacije ter člane pla- zaustaviti. Hitela si dojemat in več let prizadeva za planinski ninskih društev in njihove znan- doživljat, kot da hočeš nadome- muzej. V ta namen je pred dve- ce, da nam take predmete poš- stiti vse, kar si bila zamudila v ma letoma v svojih poslovnih pro- ljejo ali pa vsaj sporočijo, kje so rani mladosti: Hrepenenje po storih dala posebno sobo svoji n pod kakšnimi pogoji bi jih soncu, želja po lepoti, po vihar- kulturno literarni komisiji, ta pa mogli dobiti. Pri tem naj nam jih, po nikdar premagani, večno je ustanovila odsek za zbiranje sporočijo svoj naslov in sicer na: neuklonljivi sili gora. In vendar in ureditev gradiva za planinski Planinska zveza Slovenije, odsek te je ta sila ugrabila, kot da si muzej. Ta odsek je zbral in ob- za planinski muzej Ljubljana, ji bila od vekomaj namenjena. delal obilo gradiva, tako da je Dvoržakova 9. Kako čarobno so zablesteli v son- nad tisoč takih muzejskih pred- cu zasneženi vrhovi, ko smo še metov, ki ustrezajo za vpis v in- Dr. J. Pretnar letošnjo zimo skupaj premagovali venturno knjigo. težko pot po snežni odeji. V mo- Gradivo je razdeljeno takole: drino neba so plapolale sveče, NAŠ STALNI GOST Razdobje pred ustanovitvijo Slo- ki si jih vedno prižigala z ljubez- venskega planinskega društva, nijo do tragično preminulih pla- Najbrž bo marsikdo, ki bo bral nincev. Na nobenega nisi poza- dokumentacija o ustanovitvi Slo- te vrstice, v priloženi sliki zagle- bila. Tudi mi te ne bomo poza- venskega planinskega društva, dal znan obraz. Saj je dr. Ernest bili. Nič več se ne boš veselila zapisniki sej, slike predsednikov Pammer, sodnik deželnega sodi- z nami dolgih, z naporom preho- in članov upravnih odborov Slo- šča Gradec v Avstriji, stalen gost jenih poti. Z nami bo vedno lep venskega planinskega društva in naših planin. Kdor redno hodi na spomin nate. Večni lepoti gora Planinske zveze Slovenije ter po- planine, opaža zadnja leta vedno več planincev iz zamejstva. Toda kočo na Zas. gori, kjer se je tako vnetega in stanovitnega lju- udeležil tudi vsakoletnega obč- bitelja naših planin, kot je dr. nega zbora, smo zaman čakali Pammer, boste težko našli. Vsak njegov prihod na zbor. Zbora pa prosti čas izrabi, da s svojim se letos ni udeležil tudi član UO avtom pohiti v Slovenijo, ne samo PD Zag. Albin Kovač, katerega na obisk k svojim prijateljem, ki pogreb je bil pred nekaj dnevi. jih ima vedno več, ampak tudi Spomin obeh so člani počastili za to, da napravi vsakokrat kako z enominutnim molkom. Vsako- lepo in za njegova leta skoro letna udeleženka zbora Mira z že pretežko turo po naših vrhovih. Gorij pri Bledu pa je zboru po- Bil je med prvimi inozemci, ki so slala pozdrave in opravičilo, ker opravili prvo slovensko transver- jo je bolezen prikovala na po- zalo in sploh prvi inozemec, ki je steljo. prehodil drugo našo gorsko PD Zagorje upravlja planinske transverzalo. Prav je, da mu nje- postojanke na Zas. gori (849 m) govi slovenski prijatelji planinci in Čemšeniški planini (1200 m), k uspehom v naših gorah prisrčno do nedavnega pa je imelo tudi čestitamo. nedograjeni planinski dom na Dr. E. Pammer B. L. Prvini pod Čemšeniško planino, ki ga je že pred leti prejelo od Rudnika rjavega premoga Za- gorje v nadaljnjo izgradnjo. Ker društvo ni uspelo v tem obdobju ustvariti toliko sredstev, da bi lahko nadaljevali gradnjo tega OBČNI ZBORI doma, so morali ta dom vrniti prejšnjemu lastniku, seve na ve- liko žalost vseh članov društva, saj so Prvine v zadnjem času PD ZAGORJE Zbora so se udeležili tudi pred- čedalje bolj znane domačim, za- stavniki zasavskih PD Dol pri savskim in tudi drugim turistom. Zagorski planinci so se v ne- Hrastniku, Litija, Trbovlje, Kum, Iz poročila gospodarskega odseka deljo 19. 5. t. I. že triindvajsetič nadalje predstavnik obč. odb. ZB, smo izvedeli, da je društvo v zbrali v planinskem domu na Za- tabornikov, lovcev itd. PZS pa sta lanskem letu na obeh obstoječih savski gori, kjer so imeli redno na občnem zboru zastopala prof. zgradbah napravilo spričo po- letno skupščino. Kljub slabemu, Lovšin i n Stanko Hribar. Številni manjkanja denarja le najnuj- deževnemu vremenu so do po- planinci, ki nismo vedeli za smrt nejša popravila. Obnovili so tudi slednjega kotička napolnili kočo. Vitka Jurka, ki je rad zahajal v posteljnino v sobah, za ostala, tudi nujna dela, pa je zmanjkalo denarja. Vsa dela pa so opra- vili z lastnimi sredstvi, saj društvo v minulem letu od Ob ZTK ni dobilo za svoj obstoj niti dinarja, kar kaže mačehovski odnos obč. zveze za telesno kulturo do pla- ninskega društva. ZPT, ki poteka od Kumrovca do Kuma, je v tem mesecu doča- kala 1000. prehodnika. To doka- zuje, da številni domači in tudi tuji planinci precej množično od- hajajo na to pot, predvsem pred sezono v višjih hribih in pa v pozni jeseni. KO je tisočega trans- verzalca, Sabino Sajovic iz Za- gorja, tudi nagradil s praktičnim darilom, nagrado pa sta prejela tudi 999. prehodnik, Franc Pin- tarič iz Trbovelj in 1001. prehod- nik Milena Oblak iz Litije. Samo v letošnjem letu je prehodilo ZPT 153 planincev, (podatek velja do 19. 5.) v tem času so izdali na novo tudi 220 dnevnikov te poti. Vse to pa priča, da je za to pot res iz leta v leto večje za- Koča na Čemšeniški planini (si. 1) nimanje. Medtem ko je leta 1965 PD Za- tembra, drugače pa le ob ne- na zasavsko hribovje, marveč tudi gorje štelo preko 1000 članov, je deljah in praznikih. V sobi in na Julijske in Kamniške Alpe. članstvo leto pozneje občutno skupnem ležišču je 24 ležišč. Tudi Koča je stalno oskrbovana. padlo. V lanskem letu smo za- od tu so podobni razgledi kot Tekst in foto Janez Turk znali ponoven porast članstva, iz Koče na Zasavski gori. Na za- predvsem v vrstah članov in pio- padni strani Čemšeniške planine nirjev, zadnji čas pa celo kaže, so idealni pogoji za smučanje PD RADLJE OB DRAVI da bo društvo doseglo pri pri- in camping, tam pa je Elektro dobivanju članstva še boljše PE Trbovlje pred nedavnim od- PD je uvedlo zanimive oblike uspehe, saj se ponovno pribli- prla nov planinski dom za re- dela v obliki klubskih večerov, žujejo številu iz leta 1965. Tu kreacijo članov tega kolektiva. predavanj, in planinskih avtoka- gre predvsem zasluga mladin- Na vsem temenu in pobočju Čem- ravan. Žal obisk ni dosegel pri- skemu odseku, ki je pred nedav- šeniške planine so izredno bo- čakovanj. Nekaj večji je bil obisk nim razširil planinsko dejavnost gata lovišča. Do Prvin je spe- na izletih na Okrešelj, Raduho tudi na osnovno šolo heroja ljana avtomobilska cesta, od tu Veliko planino. Število članstva Ivana Skvarče, kjer deluje novo pa je še dobre pol ure do koče. se je obdržalo na prejšnji višini. ustanovljeni odsek s preko 100 Čemšeniška planina je značilna Izlet MO v Julijce je sicer odpa- planinci. Na vseh šolah so sedaj po svojem miru, do te koče še del, zato pa je bilo 5 zimskih že mentorji iz vrst prosvetnih de- ni prodrla motorizacija. Dostopna mladinskih pohodov na Pohorje. lavcev, ki načrtno skrbijo za pla- je še s Trojan in iz Čemšenika Upravni odbor je v delovniki za- ninsko dejavnost. Na vseh teh (do sem vozi ob delavnikih av- beležil 55 dopisov. Zamisli o šolah se je letos vključilo v vrste tobus iz Zagorja ob 6., 12., 14. lastni postojanki se še niso od- planincev že 226 novih članov. in 22. uri). V tamkajšnjih goz- povedali, problem je, kdo bi bil MO pa bo v kratkem ustanovil dovih je poleti tudi obilica raz- bodoči oskrbnik. Markacisti so podobne odseke tudi na zagor- nih gob, na vrhu Čemšeniške markirali pot od Kovača do Kop- ski gospodinjski šoli in strokov- planine pa so velika malinišča nika, kjer se združita markaciji nem izobraževalnem centru. Če in gozdne jagode. na Pungart in Partizanko. Velika bo društvu uspelo vse to, bodo 2. slika: Planinski dom na Za- skrb je mladinski odsek, ki zdru- zagorski planinci častno izpolnili savski gori (849 m). Dom ima žuje komaj 11 mladincev. Zato nalogo PZS, da kar največ po- 50 prenočišč, v sobah in skup- bo treba v bodoče pripraviti pro- večajo vrste planincev. nem ležišču ter razpolaga z nad gram dela z mladino. Dohodki Precej dejavnosti je pokazal v 100 mesti v dveh ločenih planin- društva v znesku 2238,81 din se minulem obdobju tudi markacijski skih sobah. Do doma se pride ujemajo z izdatki društva. odsek. Člani so namestili 32 no- lahko z dveh strani po cesti z vih kažipotov. osebnimi avtomobili in manjšimi avtobusi ali pa po markiranih Za predsednika je bil ponovno poteh in stezah iz Zagorja, Vač, izvoljen dr. Franci Golob, ki uspešno vodi društvo vsa leta po Save, Litije, Kresnic, Mlinš itd. osvoboditvi. V okolici koče so lepi tereni za Janez Turk smučanje in sankanje, gozdnata okolica pa daje turistu ali lovcu idealne pogoje za odstrel srnjadi, 1. slika: Koča z dependanso na zajcev idr. Ob lepem vremenu so Čemšeniški planini (1200 m), ki od tu idealni razgledi, ne samo je odprta od 1. julija do 1. sep- ŠTAJERSKO-ZA60RSKA KROŽNA POT a/M«.

V PV 1968/8, str. 374 smo obširno poročali o krožni planinski poti, ki povezuje vrhove okoli Rogaške Slatine na obeh straneh Sotle. Zato jo je upravni odbor PD Rogašta Slatina imenoval štajersko zagorsko krožno pot. Ima dvanajst kontrolnih točk, izhodiščna točka je Knežec, domačija prof. Franceta Kidriča, očeta revolucionarja Borisa Kidriča.

22. julija 1968 je PD Rogaška Slatina krožno pot odprlo v počastitev Dneva vstaje. Pot je obogatila in popestrila turistični program evropsko znanega zdravilišča Rogaške Slatine. Slika pri- kazuje udeležence pri otvoritvi poti. Foto Komeričkl Antarktiko in Gronlandijo. Po prostornini ostane ostalemu svetu komaj 1 %, ki pa je večji del v VARSTVO NARAVE centralni Aziji in južni Ameriki. Usoda ledenikov seveda še ni zapečatena. Okoli I. 1720 in I. 1850 je prišlo do mrzlih let, ko 2 VREME NA KREDARICI 3500 km LEDENIKOV ima Evropa. so ledeniki napredovali bistveno. V AVGUSTU 1968 Toliko se jih je ohranilo, potem Današnje stanje, pravijo nivologi, ko se je pred ca. 20 000 leti za- odgovarja onemu iz I. 1200. Ni- Srednja mesečna temperatura čelo umikati zadnje obdobje le- kjer ni rečeno, da je narava že zraka v letošnjem avgustu je bila dene dobe. Za njo so ostali kupi naredila križ čez led. po vsej Sloveniji znatno pod dol- in griči moren, močvirja in mo- goletnim povprečkom, medtem čila na visokih planotah in lede- GAMS ni alpska posebnost, saj ko je mesečna višina padavin niška jezera. Proces še danes najdemo črede divjih koz tudi v normalno vrednost presegla. Te- traja, vročina gloda tudi ostanke španski Avstriji, v Pirenejih, v mu ustrezne so bile tudi klimat- ledenikov. Karte iz okoli I. 1900 Karpatih, v Dinarskem gorstvu, ske karakteristike Kredarice. imajo ledenike vrisane tam, kjer na Olimpu, v Mali Aziji in na Srednja mesečna temperatura je danes samo še suh groh. Celo Kavkazu. V Alpah jih pač vidi zraka je znašala 3,8°. Bila je za na Spitzbergih je v zadnjih 50 največ ljudi. Da bi jih le ne pla- 2° pod povprečkom obdobja letih povprečna toplota za 3 do šili in ne ožili njihovega življenj- 1954—1964. Najnižja temperatura 4° C višja. Meteorologi pravijo, skega prostora! Videti gamsjo je znašala na Kredarici — 4,0°, da je vzrok v svetovnem spremi- čredo v naravi, je velik dogodek izmerili so jo 18. avgusta. V ob- njanju klime, ker se je okrepila za planinca. Naj ga ne slavi s dobju 1954—64 je bila najnižja atmosferska velecirkulacija, ozi- kričanjem in vriskanjem, naj bo avgustovska temperatura — 4,5°. roma, ker je močnejše sončno hvaležen naravi, ki mu jih je po- Maksimalna temperatura Kreda- sevanje. Letno skopne in se sta- slala na pot! Če bo tih in mi- rice je bila zabeležena 1. avg. in jajo ogromne množine zledene- ren, bo videl še več, še bolj na sicer 11,0°. Absolutni avgustovski lega snega in ledu. V Švici opa- blizu. Gams je brihtna žival, se maksimum Kredarice (v obdobju zujejo 93 ledenikov. Od teh se prilagodi, če se ne čuti ogro- 1954-64) pa je znašal 18,4°. jih 72 umika letno za 10 m, ostali žena, če človek-zver ne pokaže Kakor iz opisanih temperaturnih ostajajo enaki ali za las zrasejo svoje krvoločnosti in premoči. razmer povzamemo, je bil letoš- zaradi lokalne klime. V zadnjih O lovu na gamse je pisal tudi nji temperaturni odklon Kreda- 9 letih so ledeniki v Švici izgubili znameniti španski filozof Ortega rice usmerjen bolj v negativno četrtino svojega obsega in pro- y Gasset, ki smo ga v tej rubriki stran. stornine. Sloviti 400 m visoki le- deni prepad na Rodanu je izginil. citirali tudi že zaradi njegovih V avgustu so izmerili na Kredarici Že I. 1873 so v Švici to napove- nazorov o alpinizmu. »Lov na skupno 273 mm padavin, kar dali in potočili solze za eno od gamse je sreča,« pravi španski predstavlja 122% normalne vred- najlepših alpskih lepot, v resnici filozof, a prav majhen del tega, nosti. Ta količina padavin je pa jim je šlo še bolj za gospo- kar imenujemo srečo. Sreča je padla v 19. dneh, deloma kot darsko vrednost ledu, ki so ga aktivna, razvedrilo je pasivno. sneg (4 dnevi s sneženjem), v tedaj izvažali za hlajenje in ku- Lov na gamse pa človeka vede glavnem pa kot dež. Snežna ode- harske namene. Takrat je bil le- v svet, ki je daleč od civilizacije ja je ležala dva dneva. Njena denik Finsteraarhorn spremenjen in kulture. Če ga hoče lovec do- največja debelina je merila v rudnik, imel je 2000 m dvotirne seči, mora premagati sam sebe. 6 cm. železnice, ki je vozila ledene kose Dnevni padavinski maksimum do ceste Interlaken—Grindelvvand, SVIZEC je prijazna, mična živalca, ne da bi kdo pomislil, da izva- padavin sovpada z dnevnim mi- doma v alpskem področju, le pri žajo lepoto. Na Silvetti so led nimom temperature Kredarice, tj. nas ne moremo reči, da ima do- razbijali z dinamitom. 18. avgusta. Ta dan so namerili volj utrjene korenine. Morebiti Znamenita Pasterza, 20 km2 ledu, 62 mm padavin. Največja avgu- nam uspe, da ga zasadimo in je v zadnjih 100 letih izgubila obdržimo. Njegovo obnašanje ima stovska dnevna višina padavin 3 100 milijonov m ledu. Kaj bo z več »človeških« potez. To se nam znaša na Kredarici (v obdobju gorami brez lesketa ledenikov! zdi smešno. Da bi se obvaroval 1954-64) 110 mm. Še huje, kaj bo z ljudmi v doli- sovražnikov, si v ruši izkoplje glo- Srednja mesečna oblačnost (7,7) nah, če bodo reke postale — ne- boka podzemeljska prebivališča, je bila znatno nad normalno pomembne? Dolinske zapore nas v katerih počiva, gnezdi in pre- vrednostjo (6,2). Zato je bilo tudi varajo, če izkazujejo vedno večji zimuje. Osrednja votlina, ki jo število ur sončnega trajanja (107 pritok vodnih zalog. To pomeni, napravi, ima več dohodov, to pa ali 24 % od možnega) najnižje da je nad ledeniki vroče. Niti tako, da je »izba« varna pred v celotni Sloveniji. hude zime ne pomagajo. Več je mrazom in vodo. Kako leti na Iz opisanih klimatskih potez Kre- vredno hladno deževno poletje, metre daleč blato, prst in kame- darice v minulem avgustu povze- ko v hribih sneži. nje, kadar se loti dela ta živalca! mamo, da je kratko poletje v 10% zemeljske površine je še Njegove mišice so na plečih ne- gorah polagoma prehajalo v pokrite z ledom. 97 % vsega tega verjetno močne, celo težjih kam- jesen. odpade na oba tečaja, oz? na nov se ne ustraši, debele kore- F. Bernot nine dreves pa pregloda. Ko je stanovanje izkopano, se spravi poteh, ki so na razpolago pešcu, Spitzbergih 500 do 1000-krat več- nad opremo, ki je vsa iz mrve. izletnikom, popotnikom. Zveza švi- je kot v Alpah in njihovem pri- Sam seno kosi, suši in znaša. carskih občin je pobudo SAW gorju. Zemlja tu pomrzne do Kakšne šope prenaša v svojem prevzela in se odločila, da bo 1,5 m globoko. Ko ta zmrznjena gobčku pridni mali korenjak! organizirala čiščenje steza in zemlja odmrzne in se zmehča, je Znani švicarski pesnik Gottfried poti, namestila odpadne koše, res »pripravljena« za robkanje Keller je svizcu posvetil pesem, poskrbela pa tudi za red nad erozije, ki dolino poglablja in v kateri je uporabil razne ljudske ogroženimi vodami. širi. R. v Klebelsberg pa v svojem uvere o njegovih skrivnih močeh, priročniku za lavinologijo in nivo- češ da je v izbiri trav in bilk EROZIJA NA SPITZBERGIH. Dr. logijo poroča, da so v premo- pravi farmacevt-zeliščar, da vlači Budel je na kongresu geografov govniku na Barentsburgu na Za- na repu majhno kopico posuše- v Bad Godesbergu poročal o svo- padnih Špitzbergih ugotovili nega sena, ki mu jo segrabijo jih raziskovanjih na Špitzbergih zmrzlo zemljo celo v globini mladiči, nekaj takega, kakor tisto od I. 1959 do I. 1967, predvsem 230 m. V diamantnem kopu v se- o kačah, ki pijejo mleko in po- o oblikovanju reliefa v dolinah, verozapadni Sibiriji pa je pri dobno. Seno rabi svizec le za ki poleti odmrznejo in tečejo po Verhojansku — mrzlem polu zem- ležišče, ne za krmo. Pozimi spi, njih velike množine vode iz kop- lje — zemlja zmrznjena do glo- miruje in se ne hrani. V začetku nečega snega in ledu, ki se taja. bine 350 m. Poleti se otaja le do oktobra, ko se dnevi skrajšajo, Budel sodi, da je delo erozije na 1 m globoko. se iz kolonije svizcev nič več ne T. O. glasi žvižganje, živalca je odšla v zemljo za 7 do 8 mesecev in prilagodila svojo temperaturo zu- nanji, saj mu zdrkne na 4° do 5° C, v otrpnjenem trupelcu pa medlo bije srce — na nekaj minut po enkrat, hrani se pa z ma- ščobo, ki se je poleti nabrala na trebuščku in med mišicami. Po- zimi shujša 5 do 7-kilski korenjak za 25 do 40%. IZ PLANINSKE MEDICINE jev pri planiranju tur, ki so bili Konec aprila ali v začetku maja dosedaj navezani le na svoj sub- pa se zbude in pririjejo na dan Revija »Športnomedicinske obja- jektivni občutek za pravo mero tudi skozi meter globok sneg in ve« prinaša v letošnji prvi številki naporov. se takoj začno igrati, pretepati izredno zanimiv članek »Nekatere Peter Soklič in pariti. Brejost je kratka, dober fiziološke spremembe pri daljšem mesec, mladiči so kakor miške, bivanju v gorah — spremembe slepi, goli, težki do 30 g. Po treh med pohodom in plezalno turo«. MILAN ŠARADIN, DOLINA tednih spregledajo, po 40 dneh Avtor članka je Vid Mesarič, ki NARAVNIH LEPOT - VRATNA pa pridejo na beli dan, zdaj teh- je več let vodil tečaje za mla- tajo dober kilogram, in se dobro dinske vodnike, ki jih prireja Športna založba v Bratislavi je krijejo v julijski travi pred lisi- mladinska komisija pri Planinski izdala vodnik po Vratni, ki jo cami, orli, krokarji in sovami. Brez zvezi Slovenije. Kot strokovnjak slave kot najlepšo slovaško do- svizcev bi tudi orlovih gnezd sko- je raziskoval gibanje pulza, krv- lino. — Je 30 km severno od me- raj ne bilo. Žal, nevaren jim je ni pritisk, gibanje vitalne kapa- sta Ziline v pogorju Male Tatre, tudi človek. Hribovci so marsi- citete ter vrednosti dinamome- v kateri je najvišji vrh Krivan trije pri tečajnikih. Te raziskave (1709 m). Vodnik obsega ozemlje kakšno svizčevo kolonijo iztrebili 2 s streli, pa tudi na okrutnejše so pokazale, da tudi dolge ture 36 km , na katerem je en sam načine jeseni, ko se svizec umak- kljub psihofizičnim naporom ob camping, dva hotela, nekaj pla- ne v svoje brloge. Človek težko primernem načinu hoje ter poči- ninskih koč in sedežnica, dolga zapiše, kakšna neusmiljena zver vanju organizmom mladih tečaj- 1850 m, ki premaguje višino je — človek. nikov (10—20 let) niso škodovale 750 m, poleg nje pa je še nekaj — temveč ravno obratno — na Svizec pa se ga kljub temu hitro liftov za smučarje. desetdnevnih tečajih je bilo privadi. V bližini avtostrad po- Vodnik popisuje deželo in ljudi, moč opaziti znamenja, da se jim stane zaupljiv, kmalu je iz roke klimo, favno, floro, promet in na- kondicija krepi. turistov. Če pa živi v samoti, ga stanitvene zmogljivosti, itinererje, en sam popotni človek spravi za V drugem delu članka avtor plezalne smeri celo do VI. stop- cele ure v njegove rove in brloqe. obravnava spremembo pulza in nje, kar je v tej višini verjetno krvnega pritiska pri izkušenih nekoliko pretirano. SAW je kratica švicarske delovne plezalcih. Poudarja predvsem skupnosti za popotne steze in psihično komponento napora. poti (Schvveizerische Arbeitsge- Mislim, da je zlasti pomemben VERTEX meinschaft fiir Wanderwege). Se- prvi del članka, ki predstavlja dež ima v Baslu in si prizadeva prvi prispevek k objektivnemu Tako je naslov glasilu Špansko- med drugim tudi za snago v po- ugotavljanju fizioloških sprememb katalonske planinske zveze (Fe- krajini. Predvsem se obrača na pri gibanju in bivanju mladost- deration Catalana de Monta- občine, ki bi morale predvsem nikov v gorah. To je dragocen nismo). Izhaja četrtletno v Barce- skrbeti za higieno in čistočo po pripomoček organizatorjem teča- loni. Vsebina kaže, da je kata- Ionski alpinizem na visoki stopnji. Ni čuda, če je kot tak prišel v sebno ker se tehnični pogoji za Tu je doma J. M. Anglada, eden uspešno češko ekspedicijo v Hin- turizem v silnem tempu razvijajo. najbolj znanih evropskih plezal- dukuš I. 1965, ki je bila po or- Jugoslavija pa ima tudi upošte- cev. Katalonci so bili zadnje čase ganizaciji, uspehih in dokumen- vanja vredne cilje v notranjosti uspešni v Hoggarju, v Visokem taciji na mednarodni ravni. Tekst dežele, v Julijskih Alpah, po Slo- Atlasu, v Andih. Svoje strani od- v knjigi, ki obsega 250 strani, je veniji in Dinarih, v Makedoniji pira »Vertex« tudi svetovnemu al- spisal dr. Jaromir Wolf, ki se je itd. Nagelov vodnik ima dovolj ekspedicije udeležil kot zdravnik. pinizmu, saj se je oglasil v njem itinerarijev, tako da obiskovalec Knjiga je izšla v Športno-turistični Royal Robbins in opisal jugo- Jugoslavije s to knjigo v rokah založbi v Pragi. vzhodno steno v El. Capitanu. T ni v zadregi za program. Vendar ni samo glasilo ekstre- mistov, v njem sodelujejo smu- T. O. čarji, jamarji, kampisti. Francisco Casanellas npr. poroča o 1000- KUHESTAN kilometrski pirenejski Haute Ro- SLOVAR ZA ALPINISTE ute med Biskajskim zalivom in Tudi v Iranu je začelo izhajati Costa Brava. Prinaša seveda tudi planinsko glasilo z naslovom Ku- CAS (Švicarski alpski klub) je kulturne, strokovno alpinistične, hestan (Gora). O začetkih iran- izdal nemško-francosko-italijan- zgodovinske članke, recenzije v skega alpinizma smo pred nekaj sko-angleški slovar, ki vsebuje rubrikah, ki jih najdemo skoro v leti poročali. Če so Iranci zmogli najvažnejše pojme, s katerimi si vseh periodikah te vrste. Format zdaj še svoje glasilo, pomeni, da alpinisti pomagajo pri opisih in oprema sta reprezentativna. se je rastlina prijela, da ima za smeri. Manjkajo reševalski pojmi Že sama oblika revije opozarja seboj ljudi in verjetno tudi naklo- ter medicinski, kolikor so pri tem na kvaliteto katalonskega alpi- njenost vlade. Glasilo poroča o potrebni. Slovanski element za nizma. T alpinističnih dogodkih v Iranu in Švicarje, tako kaže, ni dovolj in- po svetu. -r q teresanten ali pa menijo, da vsak slovanski narod, ki pošilja alpi- niste v Alpe, z materinim mlekom NEMŠKI VODNIK sesa tudi enega od štirih — ve- O BOLGARIJI POLYGLOTT, ROMUNIJA likih jezikov. j Že več let pišemo, da naši so- Miinchenska založba izdaja vod- sedi Romunija in Bolgarija ne- nike pod naslovom Polyglott. Niso navadno sistematično skrbita za obširni, vendar dovolj informa- ALFRED GROSZ, turistično propagando, v kateri tivni za izletnika, ki nima časa, VISOKA TATRA je vključeno tudi planinstvo. Pri da bi se poglabljal v cilje svo- tem ne štedita z denarjem. Pri jega dopusta. Romunski »poly- Knjigo je izdala I. 1961 delovna roki imamo Klammetov vodnik po glott« potrjuje hvalo, ki jo v Ro- skupnost karpatskih Nemcev v Bolgariji, ki mu je namen, da muniji razširjajo redki naši po- Stuttgartu. Knjiga govori o kar- nemškega turista privede k naj- slovni ljudje, ki lahko spoznajo patskem alpenvereinu, ki so ga znamenitejšim prirodnim in umet- turistične mikavnosti, katere ta Nemci ustanovili I. 1873, in o niškim spomenikom v osrčju Bal- dežela nudi. Ima Karpate in vzponih do I. 1926. Priložen je kana. Pri vodniku je sodeloval Črno morje, ima velika mesta in seznam krajev v nemški, slovaški tudi Heinz Siegert, ki je bil več zanimivo deželo, pa tudi za pla- in madžarski verziji. Kdor pozna let dopisnik zapadnih časnikov nince vrsto lepih ciljev za zimske vodnik po Tatri, ki ga je izdal v Sofiji, s člankoma »Bolgarija, in letne izlete. V štirih letih je v I. 1965 v Bratislavi Adamec in je prastara kulturna dežela Evrope« Mamaji in južno od nje zgradila kmalu nato izšel tudi pri Rotherju in »Bolgarija, nov počitniški cilj«. turistične centre, ki so drugod v Munchenu, bo z zanimanjem Pričujoči vodnik se — spričo iz- nastajali desetletja, saj je že prebral tudi Groszovo knjigo. redno lepo se razvijajočega bol- danes tam 40 000 turističnih po- garskega planinstva — le pre- stelj vzdolž peščenih plaž, ki jih malo ozira na alpinistične prilož- zlepa ni takih drugod. nosti, ki jih nudita Rila in Balkan.

T. O. NAGEL, JUGOSLAVIJA

VILEM HECKEL, HINDUKUŠ Na 297 straneh je založba Nagel v Munchenu izdelala vodnik po Naši bralci dobro vedo, da je Jugoslaviji, ki je v kratkem pošel avtor že pred leti dosegel naslov in je na trgu že 2. izdaja. Nekaj »Fotokamera Evrope št. 1«. Ne- let je bila naša dežela na glasu, dvomno še vedno spada med naj- da je najcenejše turistično pod- močnejše fotiste sodobnega sve- ročje, zato ni čuda, da se je tok ta, saj ima nenavadno razvit čut turistov proti Jadranu usmeril s za oblikovanje atmosfere, za gi- tako silo. In čeprav nam cene kar banje ljudi v naravi in za take skoro »presolidno« rastejo, upa- poglede, ki v resnici predstavljajo mo, da bo Jadran še vedno do- značilnost in moč gorske narave. volj močna turistična vaba, po- stolpa, ki ga opletajo najlepše dolomiske smeri, kakršnih si le more poželeti plezalsko srce. Leta 1959 je poleg starih smeri na- ^CLEDPOSV?® stala najmodernejša, ki sta jo naredila Ignazio Piussi iz bliž- njega Trbiža in Giorgio Redaelli, VISOKA TATRA je danes gotovo ŠPORTNA HIŠA SCHUSTER po- starejši znameniti italijanski ple- ena od planinsko-turističnih pod- spešuje planinstvo iz komercialnih zalec. V šestih dneh sta preple- ročij, ki so smotrno urejene za razlogov. Zdaj si je izmislila akcijo zala jugozapadno steno, visoko doljšo dobo. To ugotavljajo tudi »Zlata očnica«. Vsak, ki se udeleži 600 m in porabila pri tem 440 kli- mnogi obiskovalci iz zapada, ki izletov Schusterjeve agencije nov in 50 lesenih zagozd. Velik ugotavljajo izreden napredek tega dobi »Touren-pass«, v katerega se dogodek, eden v vrsti »ekstremi- lepega planinskega masiva. H. vpiše vse, kar je lastnik potnega stičnih« podvigov, ki jih je odprla Brethfeld je poznal Tatro pred lista v gorah prehodil. Po 6 turah saška smer v Cini. Minila so leta, 30 leti in jo je I. 1967 spet ob- dobi bronasto, po 12 srebrno, po smer je samevala, vse do 10. mar- iskal. Ne moremo mu odrekati 18 turah pa zlato očnico. Schuster ca 1968, ko sta brata Giovanni in kritičnega pogleda. Če mu ni kaj prireja letne planinske tečaje, ki Antonio Rusconi (25 in 23 let) všeč, rad podčrta, pohvali pa vse, jih vodi znani Hermann Kollen- smer ponovila in si obenem vpi- kar je vredno hvale. Na prvem sperger. Prireja tudi že več let sala zimsko prvenstveno. Večino mestu hvali prostorsko ureditev, redne izlete v Kavkaz na Elbrus klinov sta Piussi in Redaelli po- tatranski narodni park, magistralo. ter Nepal. Organizira tudi indi- brala s seboj. Še danes štejeta Ni mu pa všeč, na priliko, samo- vidualne ture z vodniki. Firma je svoj Torre Trieste za enega svo- postrežna restavracija v Strbskem doslej opremila že 450 ekspedicij jih najtežjih in najnevarnejših plesu, češ da to ni rešitev za in je nedvomno največja evrop- dejanj. množični turizem, ki ga uravnava ska firma za planinsko opremo. VODNIŠKA SMER (via dela gui- ČEDOK (avtor piše Čedoc). Ugan- de) je od I. 1963 v Piz Ciavazes, ka mu je bila češka limonada, PLEZALSKI PAS, pravzaprav po- v južni steni. Preplezala in krstila ki naj bi jo scmarili iz malin, doben padalskemu, je izdelal sta jo brata Toni in Aldo Gross vode in kozjega mleka, speciali- Rene Desmaison in se zdaj že ter Toni Rizzi. Plezali so štiri dni, teta, ki je tudi alpinist iz I. 1930 prodaja v Evropi. Idejo je res stena je visoka 550 m, dvakrat so ne bi mogel spraviti po grlu. Tudi dobil pri opremi za padalski bivakirali. Spomladi 1968 sta to čaj v hotelu Hrebinec je bil pod šport. Plezalec v primeru padca smer v zimskih razmerah ponovila kritiko. Verjetno mu je avtor prilil ne bo več visel na vrvi, ampak Pit Schubert in Klaus Werner. nekaj žolča v mislih na obisk tudi sedel v perlonskem sedežu Prva plezalca sta izpulila vse sve- tistih krajev na Slovaškem, ki jih iz pasov. Zadušitev ne bo več drovce, ostale pa pustila v steni. imenuje nemška kolonija. Tu je mogoča, tudi krvni obtok ne bo Ponavljalca sta jih v tem posne- ugotovil, da so starejši ljudje radi več ogrožen. Pas tehta 370 g, mala. govorili z nemškimi turisti v nem- sedež 200 g, stane pa oboje ca. ščini in da se današnja mladina 49 DM. Zdrži 2000 kg, kar je več spet uči nemščine, že zaradi tu- kot dovolj. ALBERT EGGLER, predsenik CAS rizma. Čeprav jim je Čedok od- (Club Alpin Suisse), je star 55 let. klonil rezervacijo, so v hotelu pri HOME-TRAINING, plezalski tre- Pred nekaj leti je bil vodja Popradskem plesu dobili preno- ning doma, so si omislili člani uspešne švicarske himalajske ek- čišče. Take so torej tu navade, holandskega kluba v Arnheimu. spedicije in je še vedno aktiven vzklika avtor. Na Rysyh (2504 m) V veliki garaži, kjer je mogoče alpinist. Njegov rojak Arnold zapiše: »Bili smo tu sami z bat- zabiti 16 klinov v razdalji 60 Glatthard, vodja znamenite smu- juško Leninom, toda to nos ni do 140 cm, so se lahko urili v čarske šole »Rosenlaui« v Berner motilo. Na vrhu je plošča, ki moderni tehniki zabijanja klinov, Oberlandu, gorski vodnik, lastnik oznanja, da je I. 1913 na ta naj- plezanja s stremeni, sedeti v zan- športne hiše in generalni zastop- višji poljski vrh stopil tudi Lenin.« kah, skratka v vseh najpotreb- nik za smuči znamke Kneissl, je Danes prav tu čez teče poljsko- nejših manevrih z enojno in dvoj- bil izvoljen za predsednika ob- češka meja. no vrvjo. činskega sveta v Meiringenu. Baje je vzel vajeti občine prav HELIKOPTERSKA LETALSKA URA KLER NA SMUČEH, tudi to ni več tako trdno v roke kakor nekoč stane v Nemčiji (za Sikorsky58) prava novost. Na Bavarskem so cepin. ca. 500 DM. Toliko kanijo zara- marca 1968 duhovniki priredili v čunati tudi pri nesrečah v gorah. Bayrischzellu deželne tekme v REINHOLD MESSNER, o katerem Seveda so se planinske organi- smučanju. Sedem bavarskih ško- smo že nekajkrat poročali, je zacije proti temu pritožile, češ, v fij je imelo poprej kvalifikacijske dobil za lanske vzpone od itali- Švici so zaračunavanje odpravili, tekme, tako da se je v Bayrischu janske vlade odlikovanje — zlato čeprav je njihova GRS tudi osno- pomerila duhovniška smučarska medaljo. 23 let je star, doma iz vana na ekonomskem računu, v elita. Patronat nad tekmami je Funesa, član kluba v Bolzanu. Avstriji je to stvar varnostne služ- prevzel kardinal Julius Dopfner, Messner je zbudil nenavadno po- be, sklicujejo pa se tudi na socia- ki je za šport zelo navdušen. zornost tudi s svojimi razmišljanji listične države in posebej na Ju- o šesti stopnji in o stanju današ- goslavijo, kjer je vsako reševanje CIVETTA jo močno mikavna tudi njega alpinizma, o čemer smo za ponesrečenca zastonj. zaradi Torre Trieste, elegantnega naše bralce tudi že informirali. Njegc/ članek o tem problemu vrnil, po 68 letih, ljudem njegove je ofcnvila celo francoska revija znan je kot človek, ki se zanima »La Nontagne et Alpinisme« ostanke. Pokopali so jih na stro- ške munehenske sekcije DAV za idejno stran alpinizma. L 1959 je izdal knjigo »O skrivnosti gora- MICHčL VAUCHER simpatični s podnaslovom »Človek in gora«. USELOTTE BUCHENAUER je ena profesor matematike iz Ženeve, Kako misli o planinstvu, je na -zmed vidnejših alpinistk, ki so se že vec let pleza s svojo ženo udeležile rendes-vousa v Engel- kratko razvidno iz govora, ki na Yvette Attinger tudi najtežje letne bergu. Uspešnost žensk v gorah je imel no tečaju mladinskih vod- in z i mike vzpone. Letos je hotel nikov v Berlinu I. 1966: Planinstvo pravi ta nemška alpinistka, je v vsto p iti v raz »Scoiatoli« v Za- Prav i, je skupno doživetje, i neposredni zvezi z žensko eman- e padni Cini in pri vstopu naletel nekaj drugegea kot družba, ko- na starejšo renomirano italijansko cipacijo, »To sem sama doživela, lektiv, množica. V skupnosti gre naveze Aste-Aiazzi. Hotela sta lahko rečem, tudi pretrpela,., pri- dati prednost mlajšemu Zenev- poveduje Buchenauerjeva. -Otro- ;i°fben odnos, ki ga človek čanu, vendar ta tega ni hotel ška leta sem preživela pred in zavestno goji ,n se2e v dušo. Pla- sprejeti in se je z zeno vrnil v med vojno, kot dorasčajoče dekle ninstvo vzgaja človekovo oseb- kočo T- Cine. Naslednji dan sta pa sem opravila z ideali, ki nai nost, istočasno pa preprečuje pre- Michel in Yvette vstopila in v bi jih imela nemška dekleta, za tiran individualizem, saj zdru- gornjem delu dohitela in prehi- vselej: Solveig v Peer Gyntu in 2 Pc° dv°' ™ « v eno skup- tela Italjana, ki sta bila pred leti Uttegebe ubogega Henrika, ki nost. Samohodstvo le potrjuje to tudi znc.ia po hitrem plezanju. si je za ljubega moža iztrgala Pravilo. Alpinizem zdravi preti srce ,z prsi.« Kmalu po vojni je rano egocentričnost, obenem pa HEINZ STEINKOTTER je eden od ena od njenih součenk rekla; onemogoča, da bi se človek »raz- dolom its

T T T T T T VISOKI »C« BONBONI polnjeni z naravnimi sokovi črnega ribeza, oranže in maline z dodatkom vitamina C so okusni in vsebujejo zdravju * 4 koristne in potrebne sestavine Sumi ^flilil ^

je tiskana v nakladi 135 000 izvodov in je naprodaj pri vseh prodajalcih časopisov, v trafikah in knjigar- nah za tri dinarje. Kolikor jo prodajalci nimajo več na zalogi, jo lahko naročite na naslov: PAVLIHA - LJUBLJANA, p.p. 208/IV VELEBLAGOVNICA

sa LJUBLJANA

— priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo;

— nudi potrošnikom blago na obročno odplačevanje; — za tuje kupce je v hiši menjalnica.

Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 1/a

VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI TAKO ZA HRANILNE VLOGE, KAKOR TUDI ZA DEVIZNE RAČUNE

VARČEVANJE PRI 6,25 % 7% 8%

FOLEG TEGA SODELUJETE TUDI PRI NAGRADNIH ŽREBANJIH, KI JIH KREDITNA BANKA IN HRANIL- KB NICA LJUBLJANA FR!REJA VSAKE 4 MESECE ZA LJUBLJANA VARČEVALCE VSEH VRST VEZANIH HRANILNIH VLOG IN VEZANIH DEVIZNIH RAČUNOV.

ZAUPAJTE TUDI VI SVOJE DENARNE POSLE KRE- Kreditna banka DITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA - BANKI. KI IMA NAJBOLJ RAZŠIRJENO MREŽO POSLOVNIH in nranilnica ENOT V DRŽAVI. POLEG TEGA PA POSLOVNO SODELUJE Z VSEMI NEMŠKIMI IN AVSTRIJSKIMI Liu i jana HRANILNICAMI.