UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk
Diplomsko delo
PO KORAKIH DO ZNANJA ZA SAMOSTOJNO VKLJU ČEVANJE UČENCEV KOLESARJEV V PROMET
Stevanka Pušnik
PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk
Diplomsko delo PO KORAKIH DO ZNANJA ZA SAMOSTOJNO VKLJU ČEVANJE UČENCEV KOLESARJEV V PROMET
Rogaška Slatina, 2009
c c c s z
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Samu Fošnari ču, ki me je usmerjal, mi dajal nasvete in me motiviral pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi u čencem I. in II. Osnovne šole Rogaška Slatina, ki so izpolnili anketni vprašalnik in so mi bili pri nastajanju diplomskega dela v veliko pomo č. Hvala tudi sodelavki Zdenki Ižanc, za pomo č pri zbiranju ustrezne literature, za lektoriranje in motiviranju pri nastajanju diplomskega dela. Zahvala gre tudi sodelavki Mateji Borovnik, prof. angleškega jezika za prevod povzetka .
Nazadnje bi se rada zahvalila mojemu soprogu in otrokoma za pomo č in spodbudo, tako pri nastajanju diplomskega dela kot tudi tehni čni obdelavi ra čunalniškega zapisa.
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Stevanka Pušnik, rojena 20. 09. 1954, v Rogaški Slatini, izredna študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet pri mentorju dr. Samu Fošnari ču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Rogaška Slatina, 2009
POVZETEK
V diplomski nalogi ugotavljam, kako otroci po korakih pridobivajo znanja in spretnosti za samostojno vklju čevanje v promet.
Na za četku sem kronološko predstavila nastanek in razvoj mesto Rogaška Slatina.
Osrednji del zajema prometno vzgojni razvoj otrok v šoli, v družini in dejavnike, ki vplivajo na osnovna otrokova znanja o prometu.
Statisti čno sem obdelala podatke o varnem prihajanju otrok v šolo, o uporabi razli čnih voznih poti in opremi kolesarjev.
Sledi predstavitev prometnih aktivnosti, ki potekajo v za četku šolskega leta, na črtovanje varnih poti v šolo in opozarjanje na nevarna mesta v okolici šole.
V zadnjem delu pa je predstavljeno usposabljanje u čencev za opravljanje kolesarskih izpitov. Zavedam se, da u čenci z opravljenim kolesarskim izpitom, še niso dovolj usposobljeni za varno samostojno vklju čevanje v promet, da se bodo morali za ve čjo prometno varnost še posebej potruditi starši. Potreben bo tudi ve čji policijski nadzor in v kon čni fazi tudi posodobitev naše prometne infrastrukture.
Klju čne besede: učenci, Rogaška Slatina, varna pot v šolo, prometna vzgoja, kolesarski izpit.
Abstract
In diploma work the way of children’s step by step acquirement of knowledge and skills for independed incorporation into the traffic, is represented.
Firstly the beginning and the progress of Rogaška Slatina is represented in a chronological way.
The central part discusses traffic education of children in school, in a family and facts which affect on basic children’s traffic knowledge.
The data about the safety of children’s coming to school; the use of different routes and the cyclists’ equipment was statistically processed.
The presentation of traffic activities, which go on at the beginning of the school year, the planning of safe school routes and a warning about dangerous places in the school’s surrounding is following.
Finally the children’s qualification to do the cycling license is represented. I am aware, that children with cycling license are not qualified enough for safe and independent incorporation into traffic. Especially parents will have to make best efforts. Special police supervision and modernization of traffic infrastructure will also be needed.
Key words : pupils, Rogaška Slatina, safe school route, traffic education, cycling license.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ...... 1 2. TEORETI ČNI DEL ...... 3 2.1 Geografsko-kulturni sklop ...... 3 2.1.1 Predstavitev ob čine Rogaška Slatina ...... 3 2.1.2 Lega ob čine Rogaška Slatina ...... 4 2.1.3 Geografske zna čilnosti obmo čja in površja ...... 6 2.1.3.1 Površje...... 6 2.1.3.2 Vodovje...... 7 2.1.3.3 Podnebje...... 7 2.1.3.4 Prometne povezave ...... 8 2.1.4 Zgodovinski pregled...... 8 2.1.4.1 Poselitev...... 8 2.1.4.2 Rogaška Slatina...... 9 2.1.4.3 Sprehod skozi čas...... 9 2.1.4.4 Kulturno-zgodovinske znamenitosti Rogaške Slatine ...... 12 2.1.5 Nacionalni program varnosti cestnega prometa...... 17 2.1.5.1 Kakovost prometnega sistema...... 17 2.1.5.2 Bela knjiga ...... 18 2.1.5.3 Nacionalni program...... 18 2.1.5.4 Vizija NI Č ...... 18 2.1.5.5 Ukrepi...... 19 2.1.5.5.1 Človekovo ravnanje ...... 19 2.1.5.5.2 Dejavniki tveganja ...... 19 2.1.5.5.3 Izvedba ukrepov...... 20 2.1.6 Integralni razvojni program ob čine Rogaška Slatina...... 20 2.1.6.1 Globalne usmeritve na podro čju splošnih ciljev in vizij...... 21 2.1.6.2 Program varnosti cestnega prometa ob čine Rogaška Slatina.... 21 2.1.6.3 Prometna infrastruktura v Rogaški Slatini...... 21 3.1 Psihološki sklop ...... 21 3.1.1 Motori čni razvoj...... 22 3.1.2 Spoznavni razvoj...... 22 3.1.3 Ob čutenje in zaznava ...... 22
I
3.1.4 Zaznavanje prostora...... 23 3.1.4.1 Pozornost...... 24 3.1.4.2 Razvoj mišljenja...... 24 3.1.4.3 Razvoj pojmov...... 25 3.1.4.4 Socialni razvoj...... 26 4.1 Prometno – vzgojni sklop ...... 26 4.1.1 Otrok kot udeleženec v prometu...... 26 4.1.1.1 Otrok kot pešec ...... 27 4.1.1.2 Otrok kot kolesar...... 28 4.1.1.3 Otrok kot sopotnik v vozilu ...... 28 4.1.2 Kaj je prometna nesre ča? ...... 28 4.1.2.1 Otrok, žrtev prometne nesre če ...... 29 4.1.2.2 Otrok, povzro čitelj prometne nesre če ...... 30 4.1.3 Prometna vzgoja otrok v družini...... 31 4.1.3.1 Starši so najpomembnejši vzgojitelji otrok...... 31 4.1.3.2 Starši so vzor svojim otrokom ...... 31 4.1.3.3 Kaj želimo dose či s prometno vzgojo v družini?...... 32 4.1.3.4 Kaj je potrebno upoštevati pri prometni vzgoji otrok? ...... 33 4.1.4 Prometna vzgoja v šoli...... 33 4.1.4.1 Izhodiš ča prometne vzgoje...... 33 4.1.4.2 Opredelitev prometne vzgoje...... 35 4.1.4.3 Analiza stanja...... 35 4.1.4.4 Cilji prometne vzgoje...... 36 4.1.4.5 Temeljne vsebine prometne vzgoje v programu osnovne šole . 37 4.1.4.6 Seznam knjig vezanih na prometno vzgojo za otroke:...... 40 3. EMPIRI ČNI DEL ...... 41 3.1 Namen ...... 41 3.2 Raz členitev raziskovalnega problema...... 41 3.2.1 Raziskovalna vprašanja za u čence ...... 41 3.2.2 Raziskovalne hipoteze...... 42 3.2.3 Spremenljivke ...... 43 3.2.3.1 Seznam spremenljivk ...... 43 3.2.3.2 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami ...... 44 3.3 Metodologija...... 46 II
3.3.1 Raziskovalna metoda ...... 46 3.3.2 Raziskovalni vzorec...... 46 3.3.2.1 Vzorec u čencev ...... 46 3.3.3 Postopki zbiranja podatkov...... 47 3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov...... 47 3.3.3.2 Vsebinsko – metodološke zna čilnosti inštrumentov...... 47 3.3.4 Postopki obdelave podatkov ...... 47 3.4 Rezultati obdelave podatkov...... 47 3.4.1 Analiza varnosti u čencev na poti v šolo...... 48 3.4.2 Analiza u čen čeve vrste in pogostosti udeležbe v prometu...... 57 3.4.3 Analiza ocene varnosti pri vklju čevanju v promet...... 60 3.4.4 Analiza samoocene sposobnosti vklju čevanja v promet...... 63 3.5 Povzetek empiri čnega dela...... 66 4. PRAKTI ČNI DEL...... 67 4.1 Vloga sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu...... 67 4.1.1 Akcije v sodelovanju s SPV...... 67 4.1.2 Akcije v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov.. 69 4.2 Na črt varnih šolskih poti II OŠ Rogaška Slatina ...... 70 4.2.1 Šolski okoliš II. osnovne šole Rogaška Slatina...... 71 4.2.2 Prometna varnost v šolskem okolju (po SPIN analizi) ...... 72 4.2.2.1 Kako naj postane pot od doma do šole varna...... 73 4.2.2.2 Kako vzpodbujati k pravilnemu vedenju v prometu...... 74 4.2.2.3 Zemljevid okolice II. osnovne šole Rogaška Slatina ...... 75 4.2.2.4 Prikaz in opis varne šolske poti do II. OŠ Rogaška Slatina...... 75 4.2.2.5 Prevozi z avtobusom in kombijem...... 80 4.3 Kolesarski izpiti v II. OŠ Rogaška Slatina...... 81 4.3.1 Opredelitev...... 81 4.3.2 Vzgojno izobraževalni cilji in naloge ...... 82 4.3.3 Vzgojno izobraževalna vsebina...... 82 4.3.4 Roditeljski sestanek...... 82 4.3.5 Teoreti čno usposabljanje...... 83 4.3.5.1 Preverjanje in ocenjevanje teoreti čnega znanja ...... 84 4.3.6 Prakti čni del kolesarskega izpita...... 84 4.3.6.1 Pregled koles in kolesarskih čelad ...... 84 III
4.3.6.2 Vožnja na poligonu ...... 85 4.3.6.3 Prakti čna vožnja s kolesom v okolici šole ...... 86 4.3.6.4 Prakti čni del izpita...... 87 4.3.7 Podelitev kolesarskih izkaznic...... 89 4.4 Sklep...... 91 5. LITERATURA...... 95 6. PRILOGA ...... 97
IV
KAZALO SLIK
Slika 1: Naselja v ob čini Rogaška Slatina...... 4 Slika 2: Lega ob čine Rogaška Slatina...... 4 Slika 3: Mejne ob čine...... 6 Slika 4: Turisti čna karta mesta Rogaška Slatina...... 8 Slika 5: Prikaz vrelca v Rogaški Slatini leta 1681 ...... 10 Slika 6: Konj Pegaz leta 1687 s kopitom odpira vrelec ...... 11 Slika 7: Hrvaški ban grof Peter Zrinjski ...... 12 Slika 8: Prvi zdraviliški dom na barvni litografiji J. Klarmanna iz leta 1835...... 13 Slika 9: Attemsov spomenik ...... 13 Slika 10: Notranjost pokritega sprehajališ ča, 1912...... 14 Slika 11: Rogaška Slatina okoli leta 1907...... 14 Slika 12: Nalivalnica, zgrajena leta 1889...... 15 Slika 13: Paviljon Tempel iz okoli leta 1900...... 15 Slika 14: Spomenik padlim junakom iz NOB...... 16 Slika 15: Pogled na pokrito sprehajališ če pred hotelom Donat pred rušitvijo iz leta 1981...... 17 Slika 16: Ob spremstvu so šolske poti bolj varne ...... 70 Slika 17: Zemljevid ožje okolice šole ...... 70 Slika 18: Centralna šola ...... 71 Slika 19: Podružni čna osnovna šola Kostrivnica...... 71 Slika 20: Podružni čna osnovna šola Sveti Florijan...... 72 Slika 21: Zemljevid okolice šole...... 75 Slika 22: Teka čevo – cesta v dopolnilni izgradnji ...... 75 Slika 23: Celjska cesta – urejanje šolske poti ...... 76 Slika 24: Urejen del šolske poti ...... 76 Slika 25: Urejen prehod za pešce v smeri proti šoli...... 77 Slika 26: Neprometna pot z urejenim podhodom ...... 77 Slika 27: Pre čkanje zavarovanega mostu na poti v šolo ...... 78 Slika 28: Varno opremljeno krožno križiš č ...... 78 Slika 29: Pre čkanje ceste po ozna čenem prehodu za pešce ...... 79 Slika 30: Po plo čniku ali kolesarski stezi v šolo...... 79 Slika 31: Po plo čniku varno v šolo ...... 79
V
Slika 32: Starši pripeljejo u čence pred šolo ...... 80 Slika 33: Mlajši u čenci pridejo v spremstvu odgovornih do u čilnice...... 80 Slika 34: Za u čence voza če je na tem mestu poskrbljeno za njihovo varnost ..... 81 Slika 35: Vaje iz u čnih vsebin S kolesom v šolo ...... 83 Slika 36: Ra čunalniško reševanje testov...... 84 Slika 37: Prenašanje predmeta ...... 85 Slika 38: Obvladovanje ravnotežja v smeri vožnje...... 85 Slika 39: Zavijanje v desno z nakazovanjem smeri vožnje...... 86 Slika 40: Zavijanje v desno pri prehodu za pešce...... 86 Slika 41: Priprava na prakti čno vožnjo s kolesom v prometu...... 87 Slika 42: U čenci v koloni po čakajo na vožnjo s kolesom...... 88 Slika 43: Preverjanje poznavanja in upoštevanje prometnih znakov...... 88 Slika 44: Vklju čevanje v promet...... 89 Slika 45: Razglasitev doseženih to čk pri preverjanju prakti čne usposobljenosti . 89 Slika 46: Nasmeh na obrazih po uspešno opravljenem kolesarskem izpitu...... 90
VI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Tabelari čni pregled preizkušanja odvisnih zvez med spremenljivkami (zaporedne številke) po raziskovalnih vprašanjih (zaporedne številke), vezanih na u čence...... 44 Preglednica 2: Število u čencev (f) in strukturni odstotki (f %) u čencev glede na šolo...... 46 Preglednica 3: Število u čencev (f) in strukturni odstotki (f %) u čencev glede na spol...... 46 Preglednica 4: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f %) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali veš, kje poteka varna šolska pot v šolo?«...... 48 Preglednica 5: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri poznavanju varne šolske poti glede na osnovno šolo...... 48 Preglednica 6: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri poznavanju varne šolske poti glede na spol...... 49 Preglednica 7: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali je tvoja pot v šolo in iz nje vedno ista?« ...... 49 Preglednica 8: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na šolo...... 50 Preglednica 9: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na spol...... 50 Preglednica 10: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kaj misliš, kako nevarna je tvoja pot v šolo?«...... 51 Preglednica 11: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev o mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na šolo...... 51 Preglednica 12: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na spol...... 52 Preglednica 13: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f %) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali so ti starši pokazali, po kateri poti hodi v šolo?« ... 52 Preglednica 14: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na šolo...... 53 Preglednica 15: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na spol...... 53
VII
Preglednica 16: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali imaš težave s pre čkanjem ceste?« ...... 54 Preglednica 17: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na težave pri pre čkanju ceste glede na šolo...... 54 Preglednica 18: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na težave pri pre čkanju ceste glede na spol...... 54 Preglednica 19: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali kdaj pre čkaš cesto, če le-ta ni ozna čena s prehodom za pešce?«...... 55 Preglednica 20: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pršce glede na osnovno šolo...... 55 Preglednica 21: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pešce glede na spol...... 56 Preglednica 22: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kako najbolj pogosto prihajaš v šolo?«...... 57 Preglednica 23: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina prihoda v šolo glede na šolo...... 57 Preglednica 24: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina prihoda v šolo glede na spol...... 58 Preglednica 25: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kako najbolj pogosto odhajaš iz šole?« ...... 58 Preglednica 26: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina odhoda iz šole glede na šolo...... 59 Preglednica 27: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina odhoda iz šole glede na spol...... 59 Preglednica 28: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: » Kje se voziš s kolesom?«...... 60 Preglednica 29: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede izbire voznih površin glede na šolo...... 60 Preglednica 30: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede izbire voznih površin glede na spol...... 61 Preglednica 31: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na vprašanje: »Ali uporabljaš kolesarsko čelado na vožnji s kolesom?«...... 62
VIII
Preglednica 32: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na uporabo kolesarske čelade glede na šolo...... 62 Preglednica 33: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede uporabe kolesarske čelade glede na spol...... 63 Preglednica 34: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na vprašanje: »Ali si dovolj spreten za varno vklju čevanje s kolesom v promet?«...... 63 Preglednica 35: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na samooceno sposobnosti samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet glede na šolo...... 64 Preglednica 36: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na samooceno sposobnosti samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet glede na spol...... 65
IX
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik za u čence...... 97 Priloga 2: Vabilo na roditeljski sestanek...... 97 Priloga 3: Izjava za vožnjo s kolesom...... 97
X
XI
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
1. UVOD
Spomini na neko življenjsko obdobje nam omogo čajo, da danes opazujemo in spremljamo napredek in izboljšave v svojem življenjskem okolju.
Ve čkrat se zalotim ob misli, kako sem se kot osnovnošolka vsako jutro odpravila s težko šolsko torbo po makadamski cesti v šolo. Takrat ni nih če razmišljal o varnih poteh, saj tudi promet ni bil tako gost. Na poti v šolo smo se brezskrbno zabavali, tekmovali, kdo bo hitreje tekel, kdo bo najbolj spretno hodil po robnikih in preskakoval kamnite obcestne stebri čke.
Najbolj imenitno je bilo pozimi. Cest niso zelo natan čno plužili niti jih niso posipavali s soljo, tako da so bile bankine zasute z visokimi kupi snega, v katere je bilo tako zabavno skakati in se vanje metati. Snega je bilo dosti ve č, saj smo ga tudi v mestu gazili do kolena. Ob prvi manjši odjugi smo se na poti v šolo drsali in marsikomu, ki ni bil pozoren, je na takšnih drsalnicah spodrsnilo in kon čal je na tleh. Kdo je takrat razmišljal o varnosti na cesti? Smo lahko danes na poti v šolo tako sproš čeni? Smo na poti v šolo dovolj varni? Kot pešci in kolesarji smo ve čkrat preve č sebi čni do drugih udeležencev v prometu. Prav vsi smo udeleženci cestnega prometa, tako vozniki kot pešci, mlajši in starejši. Zato je odgovornost za gibanje v prometu stvar nas vseh. Če primerjam gostoto prometa v času moje mladosti z današnjim stanjem, se lahko samo zgrozim. V časih je po makadamski ali tlakovani cesti pripeljal tu in tam kakšen avtomobil ali tovornjak ali ko čija s konjsko vprego. Najve č je bilo pešcev.
Kaj pa danes? Vozila v dolgih kolonah hitijo mimo nemo čnih, najbolj ogroženih pešcev in kolesarjev. Vsak dan se sre čujemo s prometnimi nesre čami, ki lahko terjajo življenja, hude poškodbe, invalidnost ter materialno škodo. Razvoj prometa, ki je prinesel velik napredek, je spremenil svet, v katerega vstopajo otroci. Nekako pozabljamo na tiste, ki so najmanj zaš čiteni, na pešce, kolesarje in voznike koles z motorjem. Že šolski novinec se mora vklju čevati v promet na naših cestah kot discipliniran pešec, medtem ko u čenec višjih razredov že uporablja prometno vozilo, kolo. V svoji diplomski nalogi sem ugotavljala, kakšno je današnje stanje v ob čini Rogaška Slatina glede varnosti najbolj
1
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
ogrožene skupine udeležencev v prometu, še posebej pešcev in u čencev kolesarjev.
Za to temo sem se odlo čila, ker menim, da se tej temi še vedno premalo posve čamo. Glede na poro čila medijev »POLICIJA PORO ČA« ugotavljam, da je v prometnih nesre čah vse ve č mladih udeležencev. Se zavedamo, da je nujno potrebno otroke nau čiti, kako se varno vklju čujejo v promet, jih zaš čititi in varovati, kadar so z nami odraslimi ali kot sopotniki v avtomobilih? Zakaj je temu tako? S skupnimi mo čmi (starši, u čitelji, u čenci, ob čina, policisti, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Združenje šoferjev in avtomehanikov, ob činski Svet za preventivo in vzgojo o cestnem prometu, policija …) je potrebno mlade udeležence usposobiti za varno vklju čevanje in sodelovanje v cestnem prometu.
V diplomski nalogi želim prou čiti,
∼ kako osnovnošolski u čenci po korakih pridobivajo znanja in spretnosti za samostojno vklju čevanje v promet,
∼ kako se po čutijo kot pešci ali kolesarji na poti v šolo in iz nje,
∼ ali so z opravljenim kolesarskim izpitom dovolj usposobljeni,
∼ kako na njihovo usposabljanje, za varno vklju čevanje v promet gledajo u čitelji in starši.
Pri prometni vzgoji ne gre zgolj za posredovanje znanja, marve č tudi za vzgojo kulturnega vedenja na cesti in v javnih vozilih. Pri u čencih torej razvijamo kulturne navade in human odnos do invalidov, mater z otroki in starejših oseb
Gostota prometa se v Rogaški Slatini vsak dan pove čuje. Da poteka v vsej tej množici vozil, pešcev in kolesarjev promet nemoteno in varno, je nujno upoštevanje pravil in cestno-prometnih predpisov. Z gradnjo kolesarskih poti in stez, z ovirami za umiritev hitrosti prometa in s cestnimi krožiš či smo ustvarili pogoje, da lahko promet poteka nemoteno. Potrebne so tudi spremembe v razmišljanju udeležencev v prometu, saj lahko le z znanjem, vzgojo in disciplino prepre čimo najhujše tragedije, ki nam lahko za vselej spremenijo življenje.
2
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Zatorej je nujno, da celotna družba ob polni odgovornosti ukrene vse potrebno za kolikor mogo če ob čutno zmanjšanje vse bolj naraš čajo čih prometnih nezgod.
2. TEORETI ČNI DEL
2.1 Geografsko-kulturni sklop
2.1.1 Predstavitev ob čine Rogaška Slatina
Rogaška Slatina spada v predalpske pokrajine, ki so med petimi velikimi slovenskimi enotami najve čje, saj zavzemajo dobro četrtino površja države (28%). Predstavljajo prehodno obmo čje iz goratega alpskega sveta v nižje sosednje pokrajine, ki so predvsem nižje, saj njihovi vrhovi ne presegajo višine 1800 m, kjer gozdovi v Sloveniji pri čnejo prehajati v travnate planjave.
Prevladujejo z gozdom porasla podolgovata hribovja, ki jih lo čujejo globoke in ozke doline. Da hribovja med seboj niso sklenjena, je vzrok tektonska aktivnost z ugrezanjem Ljubljanske, Celjske in Velenjske kotline.
(Atlas Slovenije, 2005, str. 47).
Rogaško podolje je po zgradbi in površinski izoblikovanosti nadaljevanje Celjske kotline. Zaradi gostega vodnega omrežja, ki se odmaka v Sotlo, to pokrajino imenujemo Zgornje Sotelsko.
(Ob čina Rogaška Slatina, Pridobljeno 02. 02. 2008 iz htp://www.rogaska- slatina.si)
Obmo čje občine Rogaška Slatina po geografski legi razvrš čamo v vzhodni del Zgornjega Sotelskega. Obmo čje obsega podolje, ki se nadaljuje v Zgornje Sotelsko dolino, na severu pa vzhodni del Boškega prigorja ter njegovo nadaljevanje Rogaško prigorje. Južno od podolja, tja do tesne doline Vonarja, v kateri zavije Sotla na jug, pa spada v območje ob čine še Rodensko gri čevje, ki nosi ime po vasi Rodne v neposrednem jugozahodnem zaledju mesta Rogaška Slatina. Pokrajino tako sestavljajo podolja, vinorodno gri čevnato prigorje in dolinski svet mejne reke Sotle. Podolje je na severu zaprto z Bo čem, na jugozahodu pa z Rudnico. Celotni pokrajini je skupna precejšnja pokrajinska 3
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
zaprtost proti Zasavju, Celjski kotlini oziroma Spodnji Savinjski dolini (prav tam, www.rogaska-slatina.si).
Ob čina Rogaška Slatina obsega površino 71,5 km 2. Sem sodi 41 naselij, povezanih v tri krajevne skupnosti. Število prebivalcev s stalnim bivališ čem je 11.237 (na dan 24.01.2007). Nadmorska višina središča mesta Rogaška Slatina je 228 m. Občina ima svoj sedež na Izletniški 2.
(Geodetska uprava R Slovenije, pridobljeno 05.02.2008, prav tam, www.rogaska- slatina.si).
Slika 1: Naselja v občini Rogaška Slatina
2.1.2 Lega ob čine Rogaška Slatina
Slika 2: Lega ob čine Rogaška Slatina
4
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Ob čina Rogaška Slatina leži na V delu Slovenije, v Zgornjem Posotelju, v bližini državne meje s Hrvaško. Obkrožajo jo sredogorski vrhovi Haloz in Kozjanskega (Bo č 979 m, Plešivec 821 m, Dona čka gora 882 m).
Lega ob čine je odmaknjena od najpomembnejših prometnih povezav v Sloveniji. Najbližji priklju ček na avtocestni križ je v Dramljah (oddaljen ve č kot 20 km). Po drugem regionalnem cestnem omrežju je povezana tudi z ostalimi predeli (na severu prek Polj čan do Slovenske Bistrice ali Ptuja, na jugu prek Pod četrtka in Bizeljskega do Krškega in Brežic in na vzhodu prek meje z R Hrvaško).
Osrednje obmo čje ob čine je urbanizirano z naseljem Rogaška Slatina, ki se širi ob glavni prometni komunikaciji. V svoje obmo čje je zajela že nekatere bližnje vasi. Urbanizirano obmo čje se razprostira na obronku Bo ča (nadmorska višina 500 m).
Intenzivna poselitev na tem obmo čju je dobila zagon z izgradnjo mestne obvoznice. Obmo čje Rogaške Slatine je razdeljeno na tri krajevne skupnosti:
∼ Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina,
∼ Krajevna skupnost Kostrivnica,
∼ Krajevna skupnost Sv. Florijan.
Zadnje obmo čje je čisti podeželski prostor, ki izpolnjuje celotni teritorij ob čine. Prevladuje kmetijska raba površin z redko posejanimi samostojnimi kmetijami, ki vzdržujejo videz kulturne krajine.
Prostor ob čine Rogaška Slatina je izredno razgiban in pester v izrabi svojih površin (Integralni razvojni program ob čine Rogaška Slatina, 2003 – 2006, ZRS Bistra Ptuj)
5
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 3: Mejne ob čine - Rogatec na vzhodu - Polj čane na severu
- Šmarje pri Jelšah na zahodu - Pod četrtek na jugu
2.1.3 Geografske zna čilnosti obmo čja in površja
2.1.3.1 Površje
Pokrajina Rogaškega podolja je enotna, na pogled zelo razgibana. Sestavljajo jo po ve čini prijazne, položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah nekdanjega Panonskega morja iz terciarja. Hribovito obrobje sestavljata mezozojski apnenec in dolomit, Dona čko goro in Macelj pa miocenski apnen čev konglomerat, kremenov pesek, peš čenjak, lapor in glinovec. Na severu sega do Bo ča, na jugu do Žusma in Rudnice, na vzhodu do Sotle, na Zahodu do nizkega razvodnega Bodreško Zadrškega gri čevja.
Osrednje podolje leži v alpski smeri, dolgo je 24 km, široko 5 – 14 km. Rogaško podolje sestavljata Rogaško (Slatinsko) podolje na vzhodu in Šmarsko podolje na zahodu. V jugovzhodnem delu Slatinskega podolja, med Lo čnico in Mestinjš čico, južno od Rogaške Slatine je Rodensko gri čevje.
(ENCIKLOPEDIJA Slovenije, Ljubljana: Mladinska knjiga 1996, str. 255).
6
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.1.3.2 Vodovje
Obilnejše padavine so predvsem poleti. Podtalnica se zadržuje na vododržnih lapornih tleh. V Rogaški Slatini je pitna voda dostopna iz virov Studenice, Polj čane, Loka pri Žusmu, Bo č in Gabernik ter Rudnica.
Ve čje površinske vode so na vzhodu reka Sotla, mejna reka med R Hrvaško in Slovenijo, kot desni pritok reke Sotle na JV delu, Mestinjš čica, Irski potok kot desni pritok Lo čnice, Irski potok in Ratanski potok te četa skozi zdraviliški del mesta, zato sta strugi pokriti in preko njiju nemoteno te če mestni promet.
Sloji eruptivnih kamnin in manjši narivi so vezani na izvire tople in mineralne vode, zlasti pod Bo čem in še posebno v Rogaški Slatini. (KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE – Ljubljana: DZS, 1995; str. 255, prav tam, www.rogaska-slatina.si ).
2.1.3.3 Podnebje
Na obmo čju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago podnebje. Januarske temperature so nekaj pod ni člo, jesenske pa so dokaj visoke. Ugodna klima je pogojena z geološko zgradbo in reliefom. Proti severu jo obdaja sredogorje z Bo čem (980m) in Plešivec (832m), proti vzhodu pa se dviguje Dona čka gora (883m). Ti vrhovi š čitijo Rogaško Slatino pred hladnimi vetrovi.
Tudi zdraviliško obmo čje obdajajo vzpetine: na severu Bellevue, proti severovzhodu Cvetli čni in Tav čarjev hrib, na vzhodu Janina, na jugovzhodu Rodne, na jugu Ivanov in Tržaški hrib. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozra čju. Povpre čna letna temperatura znaša 9,2 0 C. Padavine so izdatnejše v pozni pomladi, kar ugodno vpliva na bujno vegetacijo (prav tam, ENCIKLOPEDIJA Slovenije, (1996), str. 255;
ROGAŠKA SLATINA NEKO Č IN DANES (2002). Turisti čno društvo Rogaška Slatina, str. 5).
7
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.1.3.4 Prometne povezave Rogaška Slatina se nahaja ob železniški progi Celje – Sv. Rok (Dobovec), ceste pa jo povezujejo s Celjem (32km), Mariborom (50 km), Ljubljano (100 km) in Gradcem (120 km). Od glavne ceste se pri Mestinju odcepi cesta proti Pod četrtku in po Obsotelju proti Brežicam. Najbližja letališ ča so: Maribor, Ljubljana in Gradec.
Slika 4: Turisti čna karta mesta Rogaška Slatina
2.1.4 Zgodovinski pregled
2.1.4.1 Poselitev
Arheološke najdbe pri čajo, da je bilo obmo čje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Nekdanja redka naselja so se zgostila šele v srednjem veku, ko so se razvili tudi srednjeveški trgi (Lemberg, Rogatec). Vidni so še ostanki trgov v Kunšperku, Pod četrtku, Olimju, Podsredi, Kozjem, Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah ter Strmol v Rogatcu. V 19. stol. se posest ni bistveno spremenila, pove čalo se je število kajžarskih gospodarskih poslopij, krita s slamo.
Do danes se je nekaj starega, tradicionalnega stavbnega fonda še ohranilo.
8
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
V bližnji okolici je prostor ostal pretežno agraren, edini kraj, ki ima status mesta, je Rogaška Slatina (Vardjan, F. 2004).
2.1.4.2 Rogaška Slatina
Mestno naselje v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gri čevja leži ob Ratanskem, Irskem in Imenskem potoku. K njemu spadajo zaselki Imence,
Sv. Križ in Takalce. K mestu so bili priklju čeni prej samostojno naselje Lo čendol ter naselji Ratanska vas in Tržiš če (prav tam, KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE , str. 330).
Osrednji del naselja ob potoku Irje in deloma ob glavni cesti zavzemajo zdraviliški objekti, ob Kidri čevi ulici so upravno-trgovske stavbe, avtobusna in železniška postaja, industrijski objekti pa v Ratanski vasi in Tržiš ču.
Ve čino zazidanih površin je pozidana z zasebnimi hišami, stanovanjski bloki stojijo predvsem v Ratanski vasi, redke kmečke hiše so na obrobju naselja (prav tam, ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, str. 253 ).
2.1.4.3 Sprehod skozi čas a) Naselitev
O naseljenosti kraja v davni preteklosti je malo podatkov. Geografsko ime se veže na poimenovanje bližnjega, vzhodno leže čega Rogatca. Lahko bi rekli ˝Slatina ali zdraviliški vrelci pri Rogatcu.˝ Na vedutnem zemljevidu Štajerske Georga Matthäusa Vischerja iz okoli 1678 je levo od Rogatca prikazan vodni izvir v obliki ˝štirne˝s curkom, nad krajem pa piše Rohitscher Saurbrunn (Rogaška Slatina). Gre za doslej najstarejšo ugotovljeno upodobitev Rogaške Slatine (prav tam, Vardjan, F., str. 9).
9
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 5: Prikaz vrelca v Rogaški Slatini leta 1681
Ozemlje današnje Rogaške Slatine je že gotovo bilo mirno po čivališ če za rimske vojake, saj so tod mimo vodile ceste, ki so povezovale rimsko Celeio, pa Petovium preko Rogatca, ki se je kasneje razvil v naselje in trg, ravno zaradi prometa in trgovine. Iz rimske dobe so znana najdbiš ča keramike, novcev in tlakovane ceste, precej predmetov pa je bilo najdenih ravno ob studencih mineralne vode, kar pri ča poznavanje le-teh (Gorši č, I.,1962, Zdraviliš če Rogaška Slatina, str. 9, 10). b) Nastanek zdraviliš ča
Legenda o nastanku rogaškega vrelca iz 17. stol. pravi, da je Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustvaril krilatega konja Pegaza, ko je hotel odleteti na goro Parnas. Apolon je pozval Pegaza, naj rajši ostane, kjer je – pri rogaškem vrelcu, ki je vir zdravja in resni čna božja mo č.
Apolon je sedaj upodobljen na etiketi steklenice Donat-Mg, dom ostarelih so poimenovali po Pegazu – Pegazov dom, v centru mesta pa je postavljen spomenik Pegaza (prav tam, Vardjan, F. str. 81).
10
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 6: Konj Pegaz leta 1687 s kopitom odpira vrelec
Prvi zapis o obstoju vrelcev je odlomek v listini, izdani leta 1141. V njej je salzburški nadškof Konrad obljubil grofu Wolfradu in njegovi ženi Hemi 100 hub, če se odpovesta svojim pravicam do posestva Cezt (danes Ceste), ki se nahajajo v neposredni bližini Rogaške Slatine. Na posestvu so našli ostanke marmorja, s katerim je bil obzidan studenec. Na kamnu je napis v latinš čini: ˝….za bolnike…sem obzidal˝ (prav tam, Rogaška Slatina neko č in danes, str. 7).
Veliko ve č o zdravilnih vrelcih izvemo z nastopom nove dobe, šele v zadnji polovici XVII. stoletja. V tem obdobju se je glas o zdravilni mo či rogaške mineralne vode raznesel po vsej Evropi.
Ozemlje današnje Rogaške Slatine je bilo last Strmolskega graš čaka P. Courtyja. Znano je, da je graš čak za svoje goste postavil stavbo in to naj bi bil prvi objekt v Rogaški Slatini. Naselje, najbližje vrelcem, je nastalo v sosednjem kraju Sv. Križ, ob cerkvi, ki datira iz 12. stoletja.
Šele ozdravitev hrvaškega bana Petra Zrinjskega, enega najmogo čnejših fevdalcev
11
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
tedanje Evrope (1665), je zdravilnim rogaškim vodam prinesla zaslužen sloves. Od takrat štejemo razvojna leta zdraviliš ča (prav tam, Gorši č, str. 10, 11).
Slika 7: Hrvaški ban grof Peter Zrinjski
2.1.4.4 Kulturno-zgodovinske znamenitosti Rogaške Slatine a) Izkoriš čanje vrelcev
Ker se je za vodo za čel zanimati zdravstveni in znanstveni svet, so svoj interes pokazali tudi trgovci. Leta 1721 je pravica do izkoriš čanja vrelcev bila podeljena
Društvu dunajskih lekarnarjev. Zatem so vrelce izkoriš čali doma čini. Na to dobo spominja baro čni kip Janeza Nepomuka, v bližini kapele Sv. Ane (prav tam, Gorši č, 1962, str. 12, 14; prav tam, Vardjan, str. 60). b) Medicinski krogi in rogaški vrelci
Analize, knjige o Rogaški – objavljeno je bilo ve č študij. Najpomembnejša in najzanimivejša je bila leta 1685 objavljena monografija ˝Roitschocrene˝, ki jo je v latinš čini napisal mariborski fizik dr. Johann Benedict Grundel. Malokatero evropsko zdraviliš če se lahko pohvali s tako obsežnim in strokovnim delom. Pri čela se je gradnja novega zdravilišča. Nastajale so prve zgradbe (prav tam, Vardjan, str. 34, 35).
12
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 8: Prvi zdraviliški dom na barvni litografiji J. Klarmanna iz leta 1835 c) Doprsni spomenik grofa F. M. Attemsa
Zdraviliš če je imelo tudi prvega stalnega zdravnika. Deželni vladar grof Ferdinand Maria Attems velja za ustanovitelja zdraviliš ča. Tako so za čeli z organiziranim zdraviliškim turizmom.
Slika 9: Attemsov spomenik
V tem času so bili zgrajeni prvi ve čji stanovanjski in kopališki objekti. Takrat obstoje či vrelci so bili nadkriti in med seboj povezani s pokritimi sprehajališ či. V tem obdobju so zgradili precej novih objektov: Donatski dom, hotel Pošto, hotel ˝Styria˝ s kopališ čem, pokrito sprehajališ če ob vrelcu, drugi (novi) zdraviliški
13
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
dom s slavnostno dvorano in kavarno, Strossmayerjev dom in novo nalivalnico (prav tam, Vardjan,2004, str. 59, 62).
Slika 10: Notranjost pokritega sprehajališ ča, 1912
Med letoma 1840 in 1860 je tako nastala podoba zdraviliš ča, ki se je v osnovnih potezah ohranila vse do danes.
Slika 11: Rogaška Slatina okoli leta 1907
d) Nov vrelec Donat
Po letu 1880 so se pri čele rekonstrukcije na vrelcih, pokazale so se tudi motnje na zajetjih.
14
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 12: Nalivalnica, zgrajena leta 1889
Ob že znanih vrelcih ˝Tempel˝in ˝Styria˝so leta 1907 zajeli še en vrelec in ga poimenovali ˝Donat˝(po Dona čki gori).
Slika 13: Paviljon Tempel iz okoli leta 1900 e) Južna železnica leta 1857
Prvi vlak je privozil v Rogaško Slatino 1903 leta po novi progi mimo Rogaške Slatine. Od kolodvora do novega skladiš ča mineralne vode so položili industrijski 15
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
tir. To je omogo čilo nalaganje zabojev z mineralno vodo neposredno iz skladiš ča v vagone.
Začeli so prihajati obiskovalci iz daljnih držav. To je bila zlata doba Rogaške Slatine. Obiskovali so jo člani mnogih vladarskih družin, plemstvo in mnogi drugi pomembni gostje, med njimi škof Strossmajer. Izbrano zdraviliško publiko so zabavali vrhunski umetniki. Leta 1846 je koncertiral v takrat novi zdraviliški dvorani poznani skladatelj in pianist madžarskega rodu Franz Liszt (prav tam: Gorši č, I.: str, 20). f) Zdraviliš če med obema svetovnima vojnama
Svetovna vojna v času od 1914 do 1918 je razvoj kraja skoraj zaustavila. Moderniziranih je bilo samo nekaj starih hotelov, zgrajen je bil Ljubljanski dom, kinodvorana in športni plavalni bazen.
Razvoj se je ustavil z drugo svetovno vojno. Že 11. aprila je nemška vojska brez boja zasedla Rogaško Slatino. Čim hujši so bili udarci sovražnika, tem bolj je rasel odpor. Žrtve za svobodo so bile velike. Rogaška Slatina jih objokuje 116. Njihova imena so ovekove čena na granitnem spomeniku v parku.
Slika 14: Spomenik padlim junakom iz NOB
16
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Na žalostni zapuš čini, ki jo je zapustila II. svetovna vojna, je za čelo utripati novo življenje. Zdraviliš če so za čeli obnavljati, saj je bilo potrebno obnoviti hotele kakor tudi vrtine mineralne vode. g) Razvoj Zdraviliš ča po šestdesetih
Razvoj Zdraviliš ča v Rogaški Slatini je ubral nekoliko druga čno pot. Zgrajeni so bili nova pivnica mineralnih vod, moderna 12 nadstropna zgradba terapija ter hotela visoke kategorije Donat in Sava.
Slika 15: Pogled na pokrito sprehajališ če pred hotelom Donat pred rušitvijo iz leta 1981
Z izgradnjo obvoznice se je promet umaknil iz strogega zdraviliškega centra, zgrajena je bila nova avtobusna postaja, lepotilni centri, smu čiš če, terme – Rogaška riviera. Zdraviliš če Rogaška je danes najve čje in eno najstarejših slovenskih zdraviliš č z najbolj kompleksno zdraviliško turisti čno ponudbo.
2.1.5 Nacionalni program varnosti cestnega prometa
2.1.5.1 Kakovost prometnega sistema
Kakovost prometnega sistema je odvisna od njene varnosti. Zagotavljanje ve čje varnosti cestnega prometa je možno s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture. Le s skladnimi ukrepi in skupnimi napori lahko zastavljene cilje dosežemo do leta
17
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2011. (Nacionalni program varnosti cestnega prometa, pre čiš čeno besedilo – ZVCP-1-UPB3).
2.1.5.2 Bela knjiga
Opozarja na sprejemanje ukrepov in izboljšanje pogojev za pove čanje prometne varnosti v vseh prometnih podsistemih. Uporabniki storitev poleg prometne varnosti pri čakujejo tudi ugodne in prilagodljive vozne razmere.
Evropski akcijski program – Razpolovitev števila žrtev prometnih nesre č v Evropski uniji do leta 2010.
Program spodbuja države članice k sprejetju strogih ukrepov na evropski kakor tudi na nacionalni ravni.
2.1.5.3 Nacionalni program
V prizadevanju za izboljšanje prometne varnosti je Republika Slovenija že leta 2002 sprejela prvi Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje
2002 – 2005.
2.1.5.4 Vizija NI Č
Vizija varnosti cestnega prometa NI Č SMRTNIH ŽRTEV NA CESTAH V SLOVENIJI – VIZIJA NI Č.
Njen dolgoro čni cilj je skladen z vsebino Bele knjige iz leta 2001 in Evropskim akcijskim programom iz leta 2003.
Vizija Ni č zahteva spremembo razmišljanja in ravnanje oblikovalcev sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev.
Strategija doseganja ciljev in izvajanje ukrepov
Strategija nacionalnega programa zagotavlja načrten proces približevanja in doseganja zastavljenih ciljev. V splošnem predvideva uresni čitev osnovnih strateških nalog na državni in lokalni ravni. Zastavljeni cilji programa trdno dolo čajo okvir za oblikovanje strategije nacionalnega programa. Pri tem pa se pojavlja tudi problem u činkovitega vodenja le-tega. Strategija pri vseh zvrsteh 18
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
prometno varnostnih ukrepov sledi na čelom, ki omogo čajo u činkovitost in uresni čljivost nacionalnega programa prometne varnosti (prav tam: NACIONALNI PROGRAM …, str. 10).
Slovenska družba bo morala za doseganje ravni varnosti cestnega prometa vložiti znatno ve č kot doslej.
Takšen program potrebuje vso politi čno in družbeno podporo: a) strategijo nacionalnega programa, b) strategijo podro čnih delovanj.
To so podrobno razčlenjene izvedbene strategije razli čnih izvajalcev, ki jih izvajajo samostojno, vendar se med seboj mo čno prepletajo in povezujejo.
2.1.5.5 Ukrepi
Za uresni čitev VIZIJE NI Č je potrebno posamezne ukrepe in celostni sistem ukrepov usmerjati k temu dolo čenemu cilju. Z interventnimi, kratkoro čnimi in s srednjero čnimi ukrepi bo nacionalni program prispeval k zmanjšanju velikih človeških izgub.
2.1.5.5.1 Človekovo ravnanje
Človek s svojimi napakami ali zavestnimi kršitvami pravil prispeva k nastanku nesre č. S posameznimi ukrepi ali s celostnim sistemom je potrebno te napake prepre čiti in zmanjšati njihovo težo.
Ukrepi so tako neposredno (npr. s prometno vzgojo, preventivnimi akcijami in represivnimi ukrepi) usmerjeni na udeležence v cestnem prometu ali posredno
(npr. s spreminjanjem prometne infrastrukture, kot so ukrepi za umirjanje prometa v okolici šol, v bivalnih naseljih, kar prepre čuje nevarna ravnanja idr.).
2.1.5.5.2 Dejavniki tveganja Temeljna dolgoro čna varnejšega ravnanja udeležencev v cestnem prometu so prometna vzgoja, prometni programi v šolah in vrtcih ter preventivne akcije. Oblikovanje pozitivnih stališ č do prometne varnosti nasploh in do posameznih 19
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
ukrepov ter ustreznih navad in ravnanja je mo č dose či prav s prometno vzgojo in preventivnimi ukrepi (prav tam: NACIONALNI PROGRAM …, str. 12).
2.1.5.5.3 Izvedba ukrepov
Primarni cilj programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesre č v cestnem prometu, ki ga želimo dose či z u činkovitim izvajanjem ukrepov iz programa, z zagotavljanjem politi čne volje in družbene potrebe.
Vzpostavitev u činkovitega prometno varnostnega sistema na slovenskih cestah je možna le ob analizi in odpravi klju čnih družbenih problemov, ki vplivajo na varnost.
Z usklajenimi ukrepi na podro čju človeškega ravnanja bo program omogo čil skladen razvoj in pozitivno spremembo v kulturi obnašanja udeležencev v prometu.
Z oblikovanim nacionalnim programom varnosti cestnega prometa želimo ustvariti pogoje za zmanjšanje tveganja nastanka nesre č in tveganja nastanka poškodb (prav tam: NACIONALNI PROGRAM …, str. 20, 21).
2.1.6 Integralni razvojni program ob čine Rogaška Slatina Temelji na povezovanju in razvojnem partnerstvu med mestom in podeželjem. Program je pomemben, a ne kon čni cilj tega projekta, saj je razvojni program lokalne skupnosti proces, ki ga je potrebno nenehno usmerjati, razvijati in preverjati. Vizija in strategija razvoja lokalne skupnosti je dinami čni sistem, strateška baza informacij, znanj in usmeritev, ki lahko pripomorejo k temu, da se ob čina preobrazi. Integralni razvojni program ob čine Rogaška Slatina je osebna izkaznica lokalne skupnosti in njenih razvojnih hotenj (INTEGRALNI razvojni program ob čine Rogaška Slatina, str. 6).
20
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.1.6.1 Globalne usmeritve na podro čju splošnih ciljev in vizij
UNDP (United Nations Development Programme) definira temeljno na čelo človekovega razvoja: Ustvariti okolje, ki zagotavlja dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje vsakemu posamezniku (prav tam, str. 11).
2.1.6.2 Program varnosti cestnega prometa občine Rogaška Slatina
V Savinjski regiji je zelo razvejano cestno omrežje, z relativno slabo kakovostjo cest. Sicer pa ima regija ugodno prometno lego (vzhod-zahod), česar pa ne moremo trditi za Rogaško Slatino, ki je po osamosvojitvi ostala na robu prometnih komunikacij.
Globalna razvojna strategija ob čine je vzpostaviti sodobno komunalno ter
prometno infrastrukturo in storitve z nadstandardnimi pogoji za pešce in
rekreativne kolesarje ( prav tam: INTEGRALNI …, str. 18, 19).
2.1.6.3 Prometna infrastruktura v Rogaški Slatini
Skozi ob čino poteka železniška proga, lokalno cestno omrežje je dobro razvito, z izgradnjo obvoznice so bili rešeni tudi prometni problemi osrednjega naselja. Najve čja problema obmo čja sta odmaknjenost od ve čjih mestnih središ č in slaba prometna povezanost z drugimi regijami. Lokalno cestno omrežje v ob čini je dobro razvito, potrebna pa so nujna vzdrževalna dela, ki bodo prispevala k dvigu prometne varnosti in skrajšanju potovalnega časa. Posebnega pomena za ob čino je vzpostavitev (varne) mreže kolesarskih in pešpoti. Na podro čju razvoja kolesarske mreže so že bile izvedene nekatere aktivnosti. (prav tam, str. 47)
3.1 Psihološki sklop
Radovednost in težnja po hitrejšem gibanju ter odkrivanju sveta sta gnali ljudi v raziskovanje in odkrivanje možnosti za potešitev svojih potreb. Na takšen na čin so se za čele razvijati razli čne vrste prometa.
Svet prometa smo ustvarili odrasli za odrasle. Zakaj? Ve č možnih odgovorov lahko najdemo. Pri čakujemo pa, da se bo otrok vsemu temu razvoju kar 21
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
prilagodil, toda to se ne zgodi. Težave in možnosti prilagoditve otroka v svetu odraslih so v razvojnih posebnostih otrok, ki posredno ali neposredno vplivajo na otrokovo vedenje v prometu. Vprašanje je, ali odrasli res vemo, kako otrok vidi ta svet, kako ga dojema, doživlja in razume (Glogovec, 1996, str. 30).
3.1.1 Motori čni razvoj
Otrok, starejši od 7 let, se u či novih gibalnih tehnik izredno hitro in brez ve čjih naporov. Pri tej starosti že ve čina vozi kolo. Vendar pa je le redko kateri otrok pri tej starosti sposoben se vklju čiti v promet kot kolesar. Težava je v nižji stopnji socialne zrelosti in ne v slabih motori čnih sposobnostih. Otroci imajo v tej starostni dobi slabo sposobnost daljše koncentracije ter kriti čnega presojanja v nepredvidenih situacijah, ki pa so v prometu zelo pogoste (Horvat in Magajna, 1989, str. 209).
3.1.2 Spoznavni razvoj
Na človekovo zaznavanje vpliva množica dejavnikov: motivacija, selektivno zaznavanje, pri čakovanja, čustva in vrednote. Pogosto so lahko napa čne zaznave prometne signalizacije tudi posledica pomanjkljivosti na cestah: prekomerna zahtevnost naloge, nepreglednost ali prekratka preglednostna razdalja, prezahtevna predelava informacij zaradi dvoumnosti znaka itd.
3.1.3 Ob čutenje in zaznava
Kaj se dogaja v nas in okoli nas?
Odrasli popolnoma druga če zaznavajo svet kot otroci v predšolskem in šolskem obdobju. Šele otrok, star 9 – 10 let, lahko pri zaznavanju upošteva razli čne faktorje, četudi so si ti nasprotni. Ob prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje je otrok pri opazovanju vse bolj objektiven: vedno bolj ga zanima realni svet, ki izpodriva mo čno domišljijo. Čutnim organom se z razvojem njihova ob čutljivost ve ča (Levi čnik, idr., 1986, str. 15 – 16).
Bližajo če se predmete v vodoravni smeri (z leve ali desne) smeri opazi kasneje, v prometni situaciji lahko prepozno. Zato odrasli ne smemo zaupati otroku, ki gleda
22
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
v smer avtomobila, da ga res vidi! Ustavimo in po čakajmo, da se otrok umakne na varno (Glogovec, 1996, str. 36).
3.1.4 Zaznavanje prostora
Sposobnost zaznavanja prostora pa tudi časa je v neposredni povezavi z razvojem otrokovega mišljenja, zlasti z razvojem prostorsko-časovnih operacij. Orientacija v prostoru je za varno vklju čevanje otrok v prometu zelo pomembna. Razvoj poteka postopno: otrok pozna in pravilno poimenuje svojo desno roko, sledi stopnja, ko na osnovi razlikovanja desne in leve diferencira parne dele telesa kot tudi razpored predmetov v prostoru. Še vedno pa se pojavljajo težave pri opredelitvi, kaj je desno in kaj levo pri nasproti prihajajo čem človeku.
Otrok, ki je star 8 – 9 let, že zmore opredeliti smeri v prostoru neodvisno od lastnega telesa. Vse bolj izrazita je stalnost pri zaznavanju, ki z reverzibilnostjo miselnih operacij privede do razvojne stopnje, ko lahko re čemo, da je otrok usvojil pojem konservacije koli čine, dolžine in prostora. V tem obdobju že razumejo perspektivo. Otroku je razumljivo, da ostanejo stvari enake, čeprav jih gleda z razli čnih zornih kotov (zgoraj, spodaj, s strani).
Pomembno vlogo pri zaznavanju prostorskih odnosov ima vklju čevanje besed v proces zaznavanja. Smiselno je bogatiti otrokov besedni zaklad z izrazi: na, pod, pred, zadaj, levo, desno … (še posebej v konkretnih situacijah, npr. na avtobusni postaji, v križiš ču, na prehodu za pešce …), ker s tem pripomoremo k boljši diferenciaciji in abstrakciji v zaznavni situaciji in formiranju prostorskih predstav (Levi čnik idr., 1986, str. 16 – 17)
Zaklju čki:
∼ Otrok do sedmega leta (ali pa tudi starejšega, če starši ugotovijo, da njegove presoje še niso pravilne) ne pošiljamo nikoli samega na cesto, pa naj bo to v znanem ali neznanem okolju.
∼ Otroka u čimo hoditi vedno po znani, najbolj varni poti v vrtec, šolo, domov, na igriš če, vedno mu konkretno pokažemo, po kateri strani se hodi, na katerem prehodu za pešce se pre čka cesta idr. 23
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
∼ Uredimo otrokove zunanje bivalne površine v obsegu sto metrov od vhodnih vrat v doma čo hišo ali blok, saj si želi biti na varnem, tako da se v vsaki situaciji lahko zate če domov (Glogovec, 1996, str. 37).
3.1.4.1 Pozornost
Pozornost v nekem okolju je izlo čiti tiste elemente, ki so v konkretni situaciji pomembni. Otrok se postopoma u či biti pozoren. Pozornost je odvisna od vrste dražljaja, mlajše otroke privla čijo novi in mo čni dražljaji. Čas pozornosti se daljša z otrokovim razvojem; tako je šolar že sposoben biti pozoren 45 minut. Raste tudi obseg pozornosti. Predšolski otrok ne zmore biti pozoren na ve č stvari hkrati, medtem ko je šolar že mnogo bolj uspešen in sposoben takega po četja. Otrokova pozornost je najve čja, če je otrok v dolo čeni situaciji aktiven, pozornost pa hitro upade, če je le pasiven opazovalec, poslušalec (Levi čnik idr., str. 17 – 18). Sposobnost ignorirati nebistvene informacije, glasove v zapleteni situaciji je zelo pomembno. S starostjo se izboljšuje. Otroci, ki nimajo sposobnosti odmisliti nebistveno, bodo v šoli imeli precejšne težave, saj bodo z enako intenzivnostjo kot glas u čiteljice prihajali do njihovih možganov tudi ropot na cesti, šepetanje učencev in rožljanje potrebš čin (Horvat in Magajna, 1989, str. 133).
3.1.4.2 Razvoj mišljenja
Mišljenje je pomemben proces, ki omogo ča pravilno vklju čevanje v promet in predvsem varno udeležbo v njem (Plemenitaš, 1991, str. 23).
Predšolski otrok, star 4-7 let je na stopnji preoperativnega mišljenja – intuitivna faza (po J. Piagetu).
Tipi čne zna čilnosti tega obdobja v razvoju mišljenja:
Prehod iz preoperativnega v konkretno-operativno mišljenje pomeni novo kvaliteto v razvoju otrokovega mišljenja (pri 6 - 7 let starem otroku). Za to obdobje je zna čilen razvoj miselnih operacij, ki otroku omogo čajo, da gre dalje od svojih lastnih izkušenj in dalje od pojavnega. Otrokovo mišljenje je postopoma manj egocentri čno, manj fluidno, sposoben je upoštevati dva ali več aspektov iste situacije (Levi čnik, 1986, str. 18-19). 24
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.1.4.3 Razvoj pojmov
Pojem število
O tem pojmu v pravem pomenu besede lahko govorimo šele tedaj, ko je otrok sposoben predmete razvrš čati, ko razume ordinalnost in kardinalnost (po 6. letu starosti). Ve čina predšolskih otrok že šteje do 10 ali ve č, vendar gre zgolj za recitiranje števil.
Pojem vzro čnosti
Tipi čne razlage vzro čnih povezav, ki jih zasledimo pri starejših predšolskih otrocih in mlajših šolarjih, so:
∼ psihološka vzro čnost, ko vse poteka po motivih (avto se premika, ker o čka
tako ho če);
∼ finalizem, ki kaže na to, da ima vse svoj smoter (otrok raste zato, da lahko sam
sedi na stolu);
∼ moralna vzro čnost (dežuje zato, da bo zrasla zelenjava in bodo ljudje imeli
hrano).
Pojem časa
Pojem vklju čuje vrsto časovnih operacij, kot so:
∼ operacije razvrš čanja (seriacije) – razvrš čanje dogodkov po zaporedju;
∼ operacije deljenja in vklju čevanja – delitev na manjše časovne intervale in
vklju čevanje manjših enot v velike;
∼ metrijske operacije – izbira nekega intervala (ura, dan, …) za enoto.
Pojem hitrosti
Na ta pojem je vezanih dvoje miselnih operacij, in sicer ordinalne operacije (neposredno primerjanje hitrosti dveh gibajo čih se teles) in metri čne operacije (eno gibajo če telo, katerega hitrost je opredeljena z relacijo).
25
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Za otroka ni pomembna in odlo čilna prevožena pot, pozoren je le na to čko prihoda (tisti, ki je prvi na cilju, je tudi najhitrejši ne glede na dolžino poti, ki jo je prevozil).
Vse do približno 6. leta starosti otroci zanikajo možnost so časnega prihoda na cilj. Otrok, star 7 - 8 let pa že pravilno reproducira potovanje dveh gibajo čih se teles, tudi če eno telo prehiteva drugo (za četek ordinalnih operacij).
Otrok, star 11 - 12 let, že vzpostavlja odnos med prevoženo potjo in časom gibanja (razvoj metri čnih operacij) (Levi čnik idr., 1986, str. 20-21).
3.1.4.4 Socialni razvoj
Otrok se odmika od odraslih oseb in se vse bolj navezuje na otroke, skupino. Navezanost poteka sprva na čustvenem podro čju, nato na podro čju imitacije in identifikacije. Otrok želi biti v skupini čim bolj enak ostalim članom, tako ga skupina pri pozitivnih kot pri negativnih dejanjih povle če za seboj. V takih primerih otrok ne ravna vselej po svojih prepri čanjih, sposobnostih, čustvih, temve č tako kot ve čina članov skupine. Želi se pokazati pred sovrstniki, kar pa neredko vodi v precenjevanje svojih sposobnosti, spretnosti. Tako se otroci vedejo tudi v prometu (Levi čnik idr., str. 21-22).
Bistvo upoštevanja pravil v prometu je v urejanju odnosov med ljudmi s ciljem varovanja samega sebe in drug drugega v prometnih okoliš činah. Otroci najlažje spoznajo, dojamejo in nato tudi upoštevajo pravila v prometu z igrami vlog s prometnimi vsebinami. Pri tem jim pomagamo in jih vzpodbujamo, da sredstva za igro vlog pripravijo sami, tudi igro naj organizirajo čim bolj samostojno, jo izvedejo in na koncu tudi vrednotijo (Glogovec, 1996, str. 46).
4.1 Prometno – vzgojni sklop
4.1.1 Otrok kot udeleženec v prometu
Razvoj prometa je spremenil svet, v katerega stopajo otroci. Vsak dan postavlja pred nas in otroka nove izzive, obveznosti in nevarnosti. V nekaj letih moramo
26
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
otroka pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu. Pripraviti ga moramo na nekaj, kar zaradi telesne in duševne razvitosti skoraj do desetega leta starosti v resnici še ne bo zmogel. Le tako si bo pridobil potrebno znanje, izkušnje in na čela, predvsem se bo nau čil varno vesti v prometu. Prometno vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Otrok opazuje naše ravnanje zato, BODIMO DOBER ZGLED.
Zavedati se moramo, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu otrok brez staršev in odraslih ne sme in ne zmore sodelovati (Markl, M.,2003: Prvi koraki v svetu prometa, str. 2).
4.1.1.1 Otrok kot pešec
Otroka spodbujamo k opazovanju in mu pojasnjujemo naše ravnanje in ravnanje drugih. Povemo mu in razložimo, kakšno je pravilno vedenje v prometu, pojasnimo, kakšne so možne nevarnosti. Otroku nato pokažemo pravilno vedenje in ob tem razlagamo (npr. se ustavim, pogledam levo itd.). Otrok nas ob tem opazuje, nato pa z njim izpeljemo pravilno vedenje. Nato naj sam govori, kaj dela, izvede dolo čeno vedenje, mi pa ga opazujemo in opozarjamo na pomanjkljivosti. Vsako pravilno vedenje pohvalimo, nepravilno pa popravimo.Tako otrok po časi, a vztrajno spoznava promet, pravila in zahteve, jih postopno sprejema in se po njih ravna. To u čenje mora postati naravni, vsakdanji del otrokovega življenja, otrokove igre in njegovih dejavnosti.
Povemo mu tudi, kakšne bi lahko bile posledice njegovega napa čnega ravnanja.
VIDETI IN BITI VIDEN. Otroku moramo pomagati, da bo znal opazovati promet, pri pre čkanju ceste pa izbirati varne površine. Z izbiro svetlih obla čil v
živih barvah, z uporabo odsevnih teles (kresni čka), lahko dosežemo, da bodo otroci dobro vidni in jih bodo vozniki prej opazili (prav tam, str 4, 5).
27
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.1.1.2 Otrok kot kolesar
Za u čenje otrok izkoristimo tudi vožnjo s kolesom ali avtomobilom. Na kolesu vozimo otroka starega do sedem let le, če imamo za to posebej pritrjen sedež in stopalke za noge.
Kolesarske čelade nas in otroke u činkovito obvarujejo poškodb glave. Če želimo, da bo čelado nosil otrok, jo moramo nositi sami, saj smo mu vzor. Za otroka je koristno, da kar najhitreje obvlada spretnosti, ki so potrebne za vožnjo s kolesom. Do desetega leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo s kolesom, ni sposoben samostojne vožnje v prometu.
Zato velja najhitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, zlasti ravnotežje, in čim kasneje v promet, tudi če je v spremstvu starejših. Kolo mora biti primerno otrokovi starosti. Pomembno je, da pri sedenju otrok z nogami seže do tal. Kolo mora imeti potrebno opremo, zavore in zvonec; ro čice zavor morajo biti tako oblikovane, da jih otrok doseže s prsti in jih lahko stisne.
4.1.1.3 Otrok kot sopotnik v vozilu
V avtomobilu jih lahko vozimo le, če so, glede na njihovo starost, v ustreznem otroškem sedežu (prav tam, str. 20, 21).
Otrok mora biti v varnostnem sedežu. Za ve čje otroke so jaha či. Tudi sami se vedno priprimo s pasom, saj tako nudimo otroku dober zgled.
Zavedajmo se, da otrok zelo pozorno spremlja naše ravnanje v avtu in naš na čin vožnje . Brez težav bo vedno pripet v svojem sedežu, če bomo vedno pripeti tudi sami.
S strpnostjo in mirno vožnjo oblikujemo njegovo bodo če ravnanje v prometu.
4.1.2 Kaj je prometna nesre ča?
Prometna nesre ča je nesre ča na javni cesti in nekategorizirani cesti , ki je dana v uporabo za cestni promet , v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajo če se
28
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
vozilo in je v njej ena ali ve č oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala gmotna škoda ( sl.wikipedija.org.).
Evropska unija posve ča varnosti v cestnem prometu veliko pozornosti in ima smele na črte za izboljšanje razmer na cestah. Urejanju infrastrukture je namenjenega vse ve č denarja, nekaj pa tudi preventivnemu delovanju. V programskih dokumentih EU je zapisan konkreten cilj: zmanjšati število smrtnih žrtev za polovico. Toda, statistika kaže druga če. Strokovnjaki z razli čnih podro čij se sprašujejo, kje so razlogi za takšen porast hudih prometnih nesre č (povzeto po: http://europa.eu.int/comm).
Kaj je narobe?
Vlaganja v izgradnjo prometne infrastrukture so ogromna, ceste so dobre in vse ve č jih je. Vsem elementom cestnega prometa, infrastrukturi, vozilom, tehni čnim rešitvam, upravljanju z vozili, prometni varnosti,… je skupni imenovalec človek. Človek je tisti, ki s svojim delom, ravnanjem in odlo čitvami tako ali druga če vpliva na svojo varnost, varnost drugih in varnost cestnega prometa nasploh. Zahteva sodobne družbe v sedanjem času je svoboda človeka kot posameznika – popolna svoboda.
Ali je mogo če, da to povzro ča tudi svobodna ravnanja – individualno tolma čenje pravil prometa, svobodno izbiro hitrosti vožnje, svobodno združevanje vožnje in uživanja alkohola in drugih poživil, …?
Ali je mogo če, da ta »svoboda« odvra ča zavest posameznika od dejstva, da je v prometu odgovoren za vse okoli sebe?
Ali je to tisto, kar je narobe? (Zaletel,Z., 2007).
4.1.2.1 Otrok, žrtev prometne nesreče a) Analiza prometnih nesre č pešcev (Brown, 1982 ):
∼ Prometna nesre ča pešca ima redko le en sam vzrok.
∼ Najve čkrat je vzrok peš čevo vedenje (ugotovili smo, da otrok še ni zmožen ustreznega vedenja v prometu).
29
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
∼ Pogosto pešec napa čno izbere čas in /ali kraj pre čkanja.
∼ Pomembno je peš čevo pomanjkljivo razgledovanje in opažanje vozil, to sta lahko glavna vzroka, da je vklju čen v prometno nesre čo (Poli č, M.,1996, str. 57).
Otroci cesto tudi precej druga če uporabljajo kot odrasli. Zanje ni le nekaj, kar povezuje dva kraja, pa č pa pogosto tudi igriš če. Mnogi otroci so se pred nesre čo igrali na cesti. Precej nesre č se dogodi otrokom na poti v šolo in iz nje, vendar število nesre č doseže vrhunec šele po vrnitvi iz šole, ko se otroci odpravijo k igri na cesto ali pa tekajo okrog po opravkih (prav tam, 1996, str. 57).
Nesre če otrok v prometu so povezane ne le s časom, ampak tudi z dolo čenimi kraji. Predvsem se dogajajo v stanovanjskih okoljih, v neposredni bližini doma. S starostjo otrok se ta krog širi, toda šele po desetem letu se ve čji del nesre č dogodi v oddaljenosti od doma. Vzrok je najve čkrat ta, da se otroci ne morejo igrati drugje kot na cesti (prav tam, 1996, str. 59).
4.1.2.2 Otrok, povzro čitelj prometne nesre če
Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveš čajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajo čega se vozila.
Otroci in mladostniki se zelo redko pojavljajo kot povzro čitelji prometnih nesre č, zato morajo vozniki še posebej paziti nanje. Najbolj kriti čno obdobje je za četek in konec šolskega leta. Takrat na cestah in ulicah veliko pogosteje sre čujemo otroke.
Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije.
Policisti ob za četku šolskega leta izvajajo ustaljene aktivnosti. S stalno navzo čnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevajo k umirjanju prometa.
Starši naj v tem septembrskem času namenijo čim ve č časa prometno varnostni vzgoji otrok. Preverijo naj, kaj otroci znajo in zmorejo ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem naj ne pozabijo: NAJBOLJŠA VZGOJA JE VEDNO LASTEN ZGLED (www.park-on.net)!
30
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.1.3 Prometna vzgoja otrok v družini
4.1.3.1 Starši so najpomembnejši vzgojitelji otrok Pojavlja se vprašanje, zakaj je prometna vzgoja v predšolskem obdobju tako pomembna. Po vseh statisti čnih podatkih so otroci tega starostnega obdobja najpogosteje žrtve prometnih nezgod. Najbolj so ogroženi otroci v starosti 3 – 9 let. To je pokazatelj, da moramo otroke že v predšolski dobi sistemati čno vklju čevati v svet prometa. Večkrat so povzro čitelji prometnih nesre č otroci sami. Razmisliti moramo, kako otroke pripraviti in vplivati nanje, da se bo število mladih kolesarjev in pešcev kot udeležencev v prometnih nesre čah zmanjšalo. Zastrašujo či so podatki, da so otroci žrtve nesre č kot sopotniki staršev v vozilih. Prva znanja varnega gibanja v prometu dajo otroku starši sami, nato otroški vrtec, osnovna šola in nadaljnja izobraževanja. U čno-vzgojni program v otroških vrtcih je s prenovo obogatil tudi vsebine prometne vzgoje. Vzgojiteljice s prakti čnim izvajanjem gibanja otrok v prometu sodelujejo s policijo. V samo vzgojno delo se aktivno vklju čuje policija z lutkovnimi predstavami, filmi in razgovori v obliki sre čanj. Ugotovljeno je, da to ne zadoš ča, ker niso vsi otroci vklju čeni v te dejavnosti, ker ne hodijo v vrtec. Iz tega izhaja, da odgovornost pretežno nosijo starši. Zato bi bilo smotrno, da bi tudi starši aktivno sodelovali, se dodatno izobraževali na sre čanjih z vzgojiteljicami v otroških vrtcih (Hederer, J, idr., 1974, str. 4 – 6).
4.1.3.2 Starši so vzor svojim otrokom Na osnovi izvedenih anket so mnenja staršev, kdaj za četi s prometno vzgojo, razli čna. Pri starših se pojavljajo dvomi, ker premalo poznajo telesno, duševno in socialno razvitost svojega otroka. Rešitev tega problema je vidna v tem, da morata oba starša aktivno sodelovati pri vzgoji otroka.
Razgovor s starši:
Kaj ste storili in kakšen uspeh ste imeli pri prometni vzgoji vašega otroka?
∼ Pravilno ravnanje in vzgled. Z opozorilom na napake drugih udeležencev smo
31
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
skušali dose či zavedanje prometnih pravil.
∼ Že dveletnega otroka smo seznanili s pomenom prometnih znakov.
∼ Zelo pomembno je vaditi hojo po cesti.
∼ Otroku prepustiti vodilno vlogo pri pre čkanju prometnih površin.
∼ Razgovor o nevarnostih v prometu je nekoristen, če otrok tega ne doživi.
∼ Z otrokom bi morali ve čkrat obiskati nevarna mesta v urbano bolj naseljenih
obmo čjih.
∼ Vsa prizadevanja so vprašljiva, ker otroci reagirajo spontano, hitro jim upade
pozornost (prav tam, 1974, str. 7,8).
4.1.3.3 Kaj želimo dose či s prometno vzgojo v družini? a) Kaj lahko pri čakujemo od otrok?
Kaj zmorejo? Ve čina staršev pri čakuje od svojih otrok ve č, kot zmorejo. Pretirano ocenjujejo zmogljivost otroka.
Drugi starši precenjujejo svojega otroka glede predstav, prostorske orientacije, položaja..
Zelo napa čna ocena zmožnosti v prometni situaciji izhaja iz tega, da starši ne vedo, kako otrok razli čno reagira v spremstvu staršev, odnosno v igri z vrstniki. Zelo malo so tudi u činkovita stereotipna opozorila : Pazi!; Bodi pozoren, ko te češ čez cesto!; Pohiti pri nakupu! (prav tam, 1974, str. 9, 10). b) Kako starše pritegniti k sodelovanju?
Starši predšolskih otrok se redno sre čujejo na roditeljskih sestankih . Takrat jih morajo vzgojiteljice seznaniti s programom prometne vzgoje. Tukaj se sre čujejo skupni interesi med socialnimi službami in starši. Težje je imeti stik s starši, katerih otroci ne obiskujejo otroški vrtec. Ti lahko dobijo informacije na skupnih prireditvah ali sre čanjih.
32
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
c) Seminarji med vikendom so tudi ena izmed možnih oblik, kako privabiti in informirati starše predšolskih otrok, ki ne obiskujejo otroškega vrtca, k sodelovanju. Starše je potrebno seznaniti s cilji in metodami dela prometne vzgoje. d) Izmenjava izkušenj delovnih skupin
Delo naj bi potekalo v manjših skupinah. Primerno bi bilo lo čiti starše (zakonce), s čimer bi se ugotovil odnos posameznika. V razgovoru naj bi starši izmenjali svoje izkušnje. Delo lahko popestrimo z ogledom filmov, razpoložljive literature, s sre čanjem s policistom ipd. Starše je potrebno za prometno vzgojo motivirati.
4.1.3.4 Kaj je potrebno upoštevati pri prometni vzgoji otrok? a) Demonstriranje otrokom – seminarji med vikendom
Staršem omogo čimo prisostvovanje demonstriranju vzgojiteljic in pri tem opazujemo reagiranje otrok. Staršem je potrebno dati navodila, kako naj pripravijo otroke za varno vklju čevanje v promet. Starši so polni vtisov in na ta na čin jim je dana možnost za primerjavo, kako se njihova pri čakovanja in realno obnašanje otrok med vajami razlikuje. Tako so starši motivirani za izvajanje podobnih vaj s svojim otrokom. b) Poglobljeni zaklju čni razgovor
Skupni razgovor s sodelujo čimi je zaklju ček ˝vikend seminarja˝. Staršem je še potrebno predložiti seznam priporo čljive literature, posredovati naslove strokovnjakov, h katerim se lahko zate čejo po nasvet in priporo čila (prav tam, 1974, str. 17 – 19).
4.1.4 Prometna vzgoja v šoli
4.1.4.1 Izhodiš ča prometne vzgoje
Z razvojem civilizacije se vzporedno razvija tudi promet, ki po eni strani omogo ča razvoj, obenem pa prinaša propadanje okolja. Predstavlja sistem in
33
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
komunikacijo, odnos med ljudmi, ki mora potekati po dogovorjenih pravilih in v skladu z moralnimi normami. Izpolnjevanje zahtev za varno in odgovorno ravnanje v prometu zahtevata prometna zakonodaja, ki je z represivnim delom lahko u činkovita zgolj kratkoro čno, ter vzgoja in izobraževanje za varno sodelovanje v prometu, ki oblikuje trajne pozitivne vedenjske vzorce.
Zaradi svojih razvojnih zna čilnosti so otroci v prometu še posebno ogroženi in približno do desetega leta tudi nezmožni samostojnega varnega vedenja v prometu.
Starši in drugi odrasli pri čakujejo, da se bodo otroci obnašali in odzivali kot majhni odrasli. Vendar je druga čnost otrok resni čna, njene posledice pa se pogosto kažejo v prometnih nesre čah. Prometna vzgoja in izobraževanje sta nujna sestavina splošnega izobraževanja kot del priprave na življenje, ki pa morata biti povezana z resni čnimi prometnimi razmerami v okolju. Pri izvajanju nalog naj sodelujejo starši, u čitelji, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija idr.
Sodelovanje odraslih deluje v dveh smereh: vpliva neposredno na ravnanje učencev v prometu in njihovo znanje, posredno pa kot vzgled za ustrezno ravnanje.
Učinkovitost prometne vzgoje lahko zagotovijo:
∼ Smiselna razporeditev obveznih prometno-vzgojnih vsebin v vsebine razli čnih predmetov;
∼ Pestra ponudba prometno-vzgojnih dejavnosti (te čaj za vožnjo s kolesom, te čaj za vožnjo kolesa z motorjem idr.).
∼ Prometno-vzgojni ukrepi kot so varna pot v šolo, rumena rutica kresni čka, z varnim kolesom v promet, stopimo iz teme, teden prometne varnosti, roditeljski sestanki idr.
Ukrepi , ki bi zagotovili ve čjo prometno varnost otrok:
34
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
∼ Fizi čna zaš čita – npr. ustrezna varnostna oprema v avtu, ureditev bivalnega okolja, ki prepre čuje hitro vožnjo in omogo ča varno igro otrok, izdelki, ki zmanjšujejo možnosti poškodb ( čelada, š čitniki).
∼ Prometna vzgoja kot neposredno prepre čevanje nesre č z nadzorom vedenja, z dolo čenimi ukrepi, npr. mlajše otroke mora spremljati starejša ali odrasla oseba.
∼ Prometna vzgoja kot dolgoro čni ukrep , ki otrokom omogo ča, da na varen na čin usvojijo osnovne odnose in vedenjske vzorce, ki so potrebni za varno vklju čevanje v cestni promet. To je dolgoro čni cilj in je del družbene vzgoje. Glavna zna čilnost tega ukrepa ni osredoto čenost le na eno osebno varnost posameznika, temve č tudi skrb za varnost drugih udeležencev v prometu (www. spv-rs.si).
4.1.4.2 Opredelitev prometne vzgoje
Prometno vzgojo so v preteklosti v sklopu vzgojno-izobraževalnega dela pogosto izvajali zgolj za usvajanje ustreznih znanj. Čeprav so ta potrebna, pa sama ne zagotavljajo varnega vedenja otrok. Pri otrocih moramo poskrbeti predvsem za varno vedenje in jih na zgoš čen, sistemati čen in varen na čin usposobiti za varno vklju čevanje v promet. Ta proces se za čne že v zgodnjem otroštvu. Poudarek je na usposabljanju otrok za varno vklju čevanje v prometni sestav ter na odgovoren in spoštljiv odnos do njihovih udeležencev, ob pridobivanju znanj in razvijanju pojmov povezanih s prometom in njegovim družbenim pomenom. Na osnovi pridobivanja vsakdanjih izkušenj, posnemanja drugih, razumevanja prometnega sestava oblikujejo lastna stališ ča, ki so pomembna za njegovo prihodnje vedenje v prometu (www.spv-rs.si).
4.1.4.3 Analiza stanja
Prometna vzgoja je obvezna sestavina vzgojno-izobraževalnih na črtov v predšolski vzgoji in osnovni šoli že ve č kot 25 let.
Prve za četke zasledimo v navodilih šolskih oblasti že v prvih desetletjih tega stoletja. Prometno vzgojo dopolnjujejo še prometno-vzgojne interesne dejavnosti
35
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
in razli čne akcije, ki so razvrš čene preko celega leta v letnem delovnem na črtu šole.
Prometna vzgoja v osnovni šoli nima svojega u čnega predmeta. Iz pedagoških in psiholoških razlogov je vklju čena v razli čne predmete. Rednega pouka prometne vzgoje je 80 ur v vseh razredih. Sem spadajo Rumena rutica, Nosi kresni čko in druga odsevna telesa, Bistro glavo varuje čelada, v tednu otroka je priklju čen tudi mednarodni teden varnosti v prometu, prometni koti čki, projektni dan, raziskovalne naloge, nate čaji, teoreti čni del kolesarskega izpita v 2. VIO itd. (mag. Novak, M.,2008).
Pestrost in razširjenost prometno vzgojnih dejavnosti je velika. Mentorji prometne vzgoje usklajujejo prometno-vzgojne dejavnosti v šoli in šolo povezujejo z zunanjimi dejavniki, kot so Zavod za šolstvo, ob čani in drugimi. So dobri spodbujevalci pri odpravljanju kriti čnih mest v prometu in oblikovalci kulture v šolskem okolju (www.spv-rs.si).
4.1.4.4 Cilji prometne vzgoje
Učinkovita prometna vzgoja zahteva jasne vzgojno-izobraževalne cilje, torej tudi informacijo za njihovo oblikovanje in dolo čanje vsebine pouka. Šele soglasje o splošnih ciljih omogo ča njihovo konkretizacijo, ki vodi v dolo čanje vedenj, ki jih mora u čenec obvladati.
S prometno vzgojo želimo pri u čencih dose či predvsem :
∼ varno vedenje v prometu;
∼ upoštevanje in spoštovanje drugih udeležencev v prometu;
∼ prometna znanja.
Splošni cilj prometne vzgoje je, da u čence usposobi za izbiro situacij, ki jim zagotavljajo najve čjo varnost, ter za čim bolj varno vedenje v razli čnih prometnih situacijah.
36
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Učenci naj:
∼ pri razli čnih vzgojno izobraževalnih predmetih, prometno vzgojnih dejavnostih in akcijah spoznavajo resni čne razmere v prometu,
∼ razvijajo psihi čne in telesne sposobnosti za varno in samostojno sodelovanje v prometu,
∼ spoznavajo varne poti v šolo in domov in pravilno ravnajo na nevarnih mestih,
∼ spoznavajo prometna sredstva, sestavo, delovanje ter varnostno opremo in se usposabljajo za kontroliranje stanja in pravilno vzdrževanje,
∼ ob konkretnih primerih spoznavajo vzroke prometnih nesre č (hitrost, alkohol, agresivnost v prometu itd.),
∼ razvijajo pripravljenost za pravilno ravnanje pri sodelovanju v prometu,
∼ sodelujejo z odraslimi pri nudenju pomo či šibkejšim v prometu (starejši, invalidi, …),
∼ sodelujejo pri prometno vzgojnih dejavnostih, akcijah in nate čajih, ki jih organizira šola ali zunanji sodelavci,
∼ skupaj z odraslimi odkrivajo nevarna mesta v prometni ureditvi šolskega okoliša (spodbujajo odgovorne za odpravo takih mest),
∼ uporabljajo osebno varnostno opremo pri sodelovanju v prometu (odsojnik, nalepke, rutica, varnostni pas itd.),
∼ uporabljajo prometna sredstva (kolesarjenje, izleti) (www.spv-rs.si).
4.1.4.5 Temeljne vsebine prometne vzgoje v programu osnovne šole
Prometna vzgoja kot medpredmetno podro čje je bila že do sedaj prisotna v programih osnovne šole in srednjih šol, čeprav morda na premalo sistemati čen in celovit na čin. Pri oblikovanju u čnih na črtov ji je potrebno posvetiti posebno pozornost. Varnosti ne moremo deliti po vrstah ogrožujo čih dejavnikov, ampak je celovit pojav. Prometna vzgoja zaradi svoje narave zahteva interdisciplinaren pristop in aktivne metode dela, take, ki bodo vodile v varno vedenje, spoštovanje 37
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
in upoštevanje drugih ljudi. Gre tako za znanja in stališ ča kot, in predvsem, za spodbujanje varnega vedenja.
Prometna vzgoja zahteva medpredmetno in vzgojno usklajenost.
Potrebno je povezovati obstoje če teme in prvine v predmetniku, prepre čevati podvajanja in pretirano razdrobljenost v obravnavi prometno varnostnih vprašanj pri posameznih predmetih.
Posebno v prvih treh razredih poteka u čenje tudi v pravih prometnih razmerah. Le-te namre č edine omogo čajo u činkovito usposabljanje z zahtevami sodobnega prometa (www.spv-rs.si).
Prometno vzgojo navadno pou čujejo u čitelji, ki so za to usposobljeni. Pri svojem delu iš čejo razli čne na čine, kako prometno vzgojo otrokom približati in jo vklju čiti v kontekst življenja otrok. To lahko dosegajo na osnovi strokovne usposobljenosti, delovanja njihove celovite ustvarjalne osebnosti ter razumevanja celotnega razvoja otroka.Učitelj je organizator pedagoškega procesa, v katerem bo otrok v stiku s prometnim okoljem razvil tiste splošne in specifi čne sposobnosti, spretnosti, znanja in potenciale, ki mu bodo omogočali varnejši prometni vsakdan (Glogovec, Z., 1996, str. 63). a) Opredelitev
Prometna vzgoja je stalna naloga v programu življenja in dela osnovne šole. Vsebine so smiselno razporejene v razli čne vzgojno-izobraževalne predmete, v nižjih razredih zlasti v okoljsko vzgojo, naravoslovje in tehniko, likovno vzgojo, glasbeno vzgojo, matematiko, športno vzgojo in prometne dejavnosti.
Učenec postopno spoznava promet v šolskem okolju in pravila, ki urejajo odnose med udeleženci v prometu. Skladno s telesnim in umskim razvojem razvija in razširja znanja in spretnosti za samostojno sodelovanje v prometu, najprej kot pešec in potnik, nato kot kolesar, voznik kolesa s pomožnim motorjem in nazadnje kot voznik kolesa z motorjem.
Skupna naloga šole in staršev je, da v okviru zakonskega dolo čila presodijo, ali je učenec telesno in umsko sposoben za samostojno vožnjo kolesa oziroma kolesa s
38
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
pomožnim motorjem v javnem prometu. To soglasje potrdijo s podpisom na kolesarski izkaznici.
Program obsega teoreti čno in prakti čno usposabljanje. U čenec potrdi svojo usposobljenost za samostojno vožnjo z vprašalnikom, vožnjo na prometnem poligonu in z vožnjo na cesti v javnem prometu (www.mss.gov.s i). b) Okolje, v katerem poteka pouk
Prometna vzgoja lahko poteka v razli čnih okoljih, od u čilnice – ra čunalniške učilnice pa do ceste ali ulice.
∼ stvarna prometna situacija: pouk poteka na cesti, kjer te če vsakdanji promet;
∼ stvarna cestna situacija: pouk poteka na cesti, po kateri je promet zaradi varnostnih razlogov zaprt;
∼ polstvarna situacija: cesta in promet so simulirani (npr. prometni park);
∼ simulirane cestne situacije: predstavitev prometa je zelo abstraktna (npr. šolsko dvoriš če);
∼ razred: tu ne simuliramo prometne situacije, čeprav lahko uporabljamo dolo čene medije, ki jo predstavljajo.
Najbolj u činkovit pouk poteka v stvarni prometni situaciji (Levi čnik idr., 1986, str. 44-46). c) Metode pouka
Pri prometni vzgoji gre za spremembo vedenja, kjer se kaže potreba po prakti čnih vajah in primernem postopku.
Besedna razlaga je skoraj vedno nujna, saj moramo dati u čencem tudi razli čna besedna navodila.
Prakti čne vaje so zdale č naju činkovitejše, a je pri tem treba upoštevati stanje otroka, saj se u činek vaje zmanjša, če otroka karkoli zmoti. Nujno je, da otrok vadi tako pri mote čih kot pri normalnih pogojih.
39
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Katere metode uporabljamo , je odvisno tudi od starosti otroka. (prav tam, str. 49-50). d) Mediji
Na prometno vzgojo vplivajo tudi pripomo čki, s katerimi posredujemo ustrezno znanje oziroma prikazujemo ustrezno vedenje.
∼ Film Učinkovito pove čuje znanje otrok.
∼ Video Omogo ča nam prikazovanje lokalne situacije, kjer se otroci najve č gibljejo.
∼ Tiskano gradivo Staršem nudi napotke za prakti čno prometno vzgojo.
∼ Namizni modeli Težava nastopi pri mlajših otrocih, ki težko posplošitve z modela prenesejo v stvarno situacijo.
Vsa razpoložljiva sredstva so zanimiva in popestrijo delo. Zavedati se moramo, da utegnejo imeti otroci težave z razumevanjem simboličnih sporo čil, zato je nujno, da cestno prometne varnostne napotke prikažemo čim bolj neposredno. Otroci si bodo zapomnili ve č, če bomo prikazano vedenje sproti tudi ubesedili. Če pa bodo ubesedenje opravili otroci, bo to še bolj u činkovito, zato morajo otroci aktivno sodelovati. Učinkovitost sporo čil je ve čja, če se kaže v konkretni situaciji (prav tam, 1986, str. 48-49).
4.1.4.6 Seznam knjig vezanih na prometno vzgojo za otroke:
∼ Semafor, Ida Harumelova, DDU Univerzum, 1981
∼ Na kolesih in krilih (S prvo malo enciklopedijo do u čenosti), Pomurska
založba 1989
∼ Znal ček na cesti, Feri Lainš ček, Pomurska založba 1990
∼ S kolesom v mesto, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Novo
mesto 1991
40
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
∼ V mestu, Polonca Kova č, MK 1991
∼ Kresni čke, Ivo Ferbežar, DZS, 1992
∼ Globi v prometu, Guido Strebel, Tamia, 1994
∼ Balon čkov Peter v prometu, Matea Reba, Harlekin, 1997
∼ Pazi, promet, Ulrich Klein, TZS, 2000
3. EMPIRI ČNI DEL
3.1 Namen
V raziskovalnem delu diplomske naloge želim preveriti prometno-varnostno situacijo v ob čini Rogaška Slatina, vezano na otroke kot udeležence v prometu.
Pri u čencih:
∼ na čin prihoda v šolo in izbiro poti,
∼ varnost in pogostost udeležbe v prometu,
∼ varnost u čencev pri vožnji s kolesom.
Glede na:
∼ osnovno šolo in
∼ spol.
3.2 Raz členitev raziskovalnega problema
3.2.1 Raziskovalna vprašanja za u čence 1. Kakšen je na čin prihoda v šolo? 1.1 Kakšna je razlika pri na činu prihoda v šolo glede na osnovno šolo? 1.2 Kakšna je razlika pri na činu prihoda v šolo glede na spol? 2. Kakšen je na čin odhoda iz šole? 2.1 Kakšna je razlika pri na činu odhoda v šolo glede na osnovno šolo? 2.2 Kakšna je razlika pri na činu odhoda v šolo glede na spol?
41
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3. Koliko jih ve, kje poteka varna šolska pot? 3.1 Kakšna je razlika pri poznavanju varne šolske poti glede na osnovno šolo? 3.2 Kakšna je razlika pri poznavanju varne šolske poti glede na spol? 4. Koliko jih uporablja isto pot v šolo in iz nje domov? 4.1 Kakšna je razlika pri uporabi iste poti glede na osnovno šolo? 4.2 Kakšna je razlika pri uporabi iste poti glede na spol? 5. Kakšna je stopnja nevarnosti na u čen čevi poti v šolo? 5.1 Kakšna je razlika v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na osnovno šolo? 5.2 Kakšna je razlika v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na spol? 6. Kolikšno je število tistih, ki so jim starši pokazali pot po kateri naj hodijo v šolo? 6.1 Kakšna je razlika glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na osnovno šolo? 6.2 Kakšna je razlika glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na spol? 7. Koliko je tistih, ki imajo težave pri pre čkanju ceste? 7.1 Kakšna je razlika pri težavah pre čkanja ceste glede na osnovno šolo? 7.2 Kakšna je razlika pri težavah pre čkanja ceste glede na spol?
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteze so implicitno izražene v obliki raziskovalnih vprašanj o odvisnih zvezah ali razlikah (glej 3.2.1 Raziskovalna vprašanja).
42
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.2.3 Spremenljivke
3.2.3.1 Seznam spremenljivk
Učenci:
1.1 Osnovna šola
1.2 Spol
1.3 Na čin prihoda v šolo
1.4 Na čin odhoda iz šole
1.5 Poznavanje varne šolske poti
1.6 Uporaba iste šolske poti v šolo in iz nje
1.7 Stopnja nevarnosti u čen čeve poti
1.8 Pokazana pot s strani staršev
1.9 Težave pri pre čkanju ceste
1.10 Pre čkanje nezaznamovanega prehoda za pešce
1.11 Samostojna vožnja s kolesom
1.12 Spremstvo s strani staršev pri vožnji s kolesom
1.13 Uporaba kolesarske čelade
1.14 Samoocena samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet
1.15 Prometno nevarne to čke v okolici šole
1.16 Vožnja po kolesarski stezi (poti)
1.17 Stopnja nevarnosti vožnje s kolesom v prometu
1.18 Opozorila kolesarjem
43
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.2.3.2 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami
Preglednica 1: Tabelari čni pregled preizkušanja odvisnih zvez med spremenljivkami (zaporedne številke) po raziskovalnih vprašanjih (zaporedne številke), vezanih na u čence.
Raziskovalna vprašanja 1. spremenljivka 2. spremenljivka 1.1 1 3 1.2 2 3 2.1 1 4 2.2 2 4 3.1 1 5 3.2 2 5 4.1 1 6 4.2 2 6 5.1 1 7 5.2 2 7 6.1 1 8 6.2 2 8 7.1 1 9 7.2 2 9 8.1 1 10 8.2 2 10 9.1 1 11 9.2 2 11 10.1 1 12 10.2 2 12 11.1 1 13 11.2 2 13 12.1 1 14 12.2 2 14 13.1 1 15 13.2 2 15 14.1 1 16 14.2 2 16 15.1 1 17 44
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
15.2 2 17 16.1 1 18 16.2 2 18
45
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metoda
Pri zbiranju podatkov sem uporabila deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo empiri čnega raziskovanja.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Raziskovala sem na namenskem, neslu čajnem vzorcu 90-ih učencev VIZ I. Osnovne šole Rogaška Slatina v 4. a in 4. b razredu in VIZ II. osnovne šole Rogaška Slatina v 4. a in 4. b razredu.
3.3.2.1 Vzorec u čencev
Preglednica 2: Število u čencev (f) in strukturni odstotki (f %) u čencev glede na šolo.
Osnovna šola f f % I. OŠ 45 50% II. OŠ 45 50% Skupaj 90 100% V anketnem vzorcu je sodelovalo 90 u čencev, od tega 45 u čencev (50 %) I. OŠ in 45 učencev (50 %) II. OŠ Rogaška Slatina.
Preglednica 3: Število u čencev (f) in strukturni odstotki (f %) u čencev glede na spol.
Spol f f % Moški 56 62,2 % Ženski 34 37,8 % Skupaj 90 100% Med anketiranimi je ve č de čkov (62,2 %) kot deklic (37,8 %). Vzorec z vidika spola ni uravnotežen.
46
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov
3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Sondažni anketni vprašalnik je bil izveden 25. 11. 2008 na I. osnovni šoli Rogaška Slatina in na II. osnovni šoli Rogaška Slatina. Pri u čencih je delo potekalo skupinsko in vodeno.
3.3.3.2 Vsebinsko – metodološke zna čilnosti inštrumentov a) Vsebinsko - formalna stran anketnega vprašalnika
Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja zaprtega tipa, kombinacija odprtega in zaprtega tipa, dihotomna, vprašanja z ve čstransko izbiro in vprašanja s sodbami. b) Merske karakteristike anketnega vprašalnika
∼ Veljavnost sem kontrolirala tako, da sem dala vprašalnik na vpogled mentorju
in ga sondažno uporabila.
∼ Zanesljivost sem kontrolirala pri sestavljanju vprašalnika, in sicer tako, da sem
podajala jasna, natan čna in specifi čna vprašanja.
∼ Objektivnost sem kontrolirala z natan čnim in premišljenim ravnanjem z
odgovori pri analizi ankete.
3.3.4 Postopki obdelave podatkov
Odgovore na vprašanja sem signirala in kategorizirala, kategorije pa nato rangirala po pogostosti njihovega ponavljanja (f) in tako urejene prikazala z navedbo absolutnih (f) in odstotnih (f %) frekvenc.
3.4 Rezultati obdelave podatkov
Predstavljam rezultate pri u čencih:
∼ analize varnosti u čencev na poti v šolo,
∼ analize u čen čeve vrste in udeležbe v prometu,
∼ analize varnosti u čencev pri vožnji s kolesom. 47
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.4.1 Analiza varnosti u čencev na poti v šolo
1. Koliko jih ve, kje poteka varna šolska pot? Preglednica 4: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f %) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali veš, kje poteka varna šolska pot v šolo?«
Odgovori f f % DA 59 65,5% NE 31 34,5%
SKUPAJ 90 100%
Iz preglednice je razvidno, da 65,5% otrok ve, kje poteka varna šolska pot, 34,5% otrok s tem ni seznanjena.
1.1 Kakšna je razlika pri poznavanju varne šolske poti glede na osnovno šolo? Preglednica 5: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri poznavanju varne šolske poti glede na osnovno šolo.
POZNAVANJE VARNE I. OŠ II. OŠ SKUPAJ ŠOLSKE POTI GLEDE NA OSNOVNO ŠOLO f f% f f% f f% DA 32 71,2% 27 60,0% 59 65,6%
NE 13 28,8% 18 40,0% 31 34,4% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100%
Iz preglednice 5 je razvidno, da kar 71,2% u čencev I. OŠ pozna varno šolsko pot, kar je primerljivo z odstotkom u čencev II. OŠ, kjer je takšnih otrok 60,0 %. 28,8 % otrok I. OŠ ne pozna varne šolske poti, v II. OŠ pa je takih otrok 40,0 %.
Med šolama je razlika, katero sem pri čakovala. Na II. OŠ je ve č otrok v oddelku OPB in teh poti ne uporabljajo tako pogosto, saj jih starši v šolo pripeljejo in iz nje odpeljejo.
48
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
1.2 Kakšna je razlika pri poznavanju varne šolske poti glede na spol? Preglednica 6: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri poznavanju varne šolske poti glede na spol.
POZNAVANJE MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ VARNE ŠOLSKE f f% f f% f f% POTI GLEDE NA SPOL DA 38 67,8% 21 61,7% 59 65,5% NE 18 32,2% 13 38,3% 31 34,5%
SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100%
Iz preglednice je razvidno, da kar 67,8% de čkov pozna varno šolsko pot, medtem ko je takšnih deklic 61,7%. Takšnih, ki varne šolske poti ne poznajo, je med deklicami 38,3%, de čkov pa 32,2%. Razlike med spoloma obstajajo. Takšen rezultat sem pri čakovala. Osnovni šoli se razlikujeta v velikosti šolskega okoliša, oddaljenosti otrok od šole in od gostote prometa, kar mo čno vpliva na dejstvo, da otroci v šoli ne prihajajo peš.
2. Koliko jih uporablja isto šolsko pot v šolo in iz nje? Preglednica 7: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali je tvoja pot v šolo in iz nje vedno ista?«
ODGOVORI f f% DA 61 67,7% NE 29 32,3% SKUPAJ 90 100% Iz preglednice je razvidno, da 67,7% otrok uporablja isto šolsko pot v šolo in iz nje, 32,3% otrok ne uporablja iste šolske poti.
49
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.1 Kakšna je razlika pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na osnovno šolo? Preglednica 8: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na šolo.
UPORABA ISTE ŠOLSKE I. OŠ II. OŠ SKUPAJ POTI V ŠOLO IN IZ NJE f f% f f% f f% GLEDE NA ŠOLO DA 30 66,6% 31 68,8% 61 67,7% NE 15 33,4% 14 31,2% 29 32,3% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Iz preglednice 8 je razvidno, da 68,8% otrok II. OŠ uporablja isto šolsko pot v šolo in iz nje, kar je primerljivo s številom otrok I. OŠ, kjer je takih otrok 66,6%. 33,4% otrok I. OŠ ne uporablja iste šolske poti v šolo in iz nje, v II. OŠ je takšnih otrok 31,2%. Med šolama ni ve čjih razlik, kot sem jih pri čakovala, glede na to, da se nekateri u čenci vozijo v šolo samo iz ene smeri.
2.2 Kakšna je razlika pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na spol? Preglednica 9: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri uporabi iste šolske poti v šolo in iz nje glede na spol.
UPORABA ISTE ŠOLSKE MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ POTI V ŠOLO IN IZ NJE f f% f f% f f% GLEDE NA SPOL DA 43 76,7% 22 64,7% 65 72,2% NE 13 23,3% 12 35,3% 25 27,8% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Iz preglednice 9 je razvidno, da 76,7% de čkov uporablja isto šolsko pot v šolo in iz nje, medtem ko je takšnih deklic 64,7%. Takšnih, ki ne uporabljajo iste šolske poti v šolo in iz nje, je med deklicami 35,3%, de čkov pa 23,3%. Med spoloma obstajajo ve čje razlike.
Predvidevam, da je vzrok v tem, ker se otroci v šolo pripeljejo z razli čnimi prevoznimi sredstvi ali prihajajo peš. Za odhod domov uporabijo razli čne na čine odhodov.
50
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3. Kolikšna je stopnja nevarnosti na u čen čevi poti v šolo? Preglednica 10: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kaj misliš, kako nevarna je tvoja pot v šolo?«
ODGOVORI f f% ZELO NEVARNA 7 7,7% NEVARNA 28 31,1% NI NEVARNA 55 61,2% SKUPAJ 90 100% Razpredelnica kaže, da je ve čina otrok (61,2 %) mnenja, da njihova šolska pot ni nevarna. 31,1% je takšnih, ki menijo, da je njihova šolska pot nevarna, 7,7% otrok pa je mnenja, da je njihova šolska pot zelo nevarna.
Takšen rezultat je bil pri čakovana, saj se verjetno veliko u čencev ne zaveda nevarnosti na cesti.
3.1 Kakšna je razlika v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na šolo? Preglednica 11: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev o mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na šolo.
STOPNJA I. OŠ II. OŠ SKUPAJ NEVARNOSTI f f% f f% f f% ŠOLSKE POTI GLEDE NA ŠOLO ZELO NEVARNA 2 4,5% 5 11,2% 7 7,8% NEVARNA 18 40,0% 10 22,2% 28 31,1% NI NEVARNA 25 55,5% 30 66,6% 55 61,1% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Iz razpredelnice je razvidno, da je ve čina otrok v II. OŠ, tj. 66,6%, mnenja, da njihova šolska pot ni nevarna. Tudi v I. OŠ jih je takega mnenja najve č, in sicer kar 55,5 %. Nekaj otrok v I. OŠ, tj. 40,0 % in 22,2 % otrok v II. OŠ je mnenja, da je njihova šolska pot nevarna. Tistih, ki menijo, da je njihova šolska pot zelo nevarna, je ve č v II. OŠ, tj. 11,2%. Verjetno je ve č otrok, ki menijo, da je njihova šolska pot zelo nevarna, ker prihajajo v šolo iz širšega šolskega okolja, kjer še niso dokončno urejeni plo čniki za pešce, promet je gost in se bolj zavedajo nevarnosti, ki se jim lahko zgodijo na njihovi šolski poti. 51
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.2 Kakšna je razlika v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na spol? Preglednica 12: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev v mnenju stopnje nevarnosti šolske poti glede na spol.
STOPNJA MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ NEVARNOSTI ŠOLSKE POTI f f% f f% f f% GLEDE NA SPOL ZELO NEVRNA 3 5,4% 4 11,1% 7 7,7% NEVARNA 17 30,4% 11 33,2% 28 31,2% NI NEVARNA 36 64,2% 19 55,7% 55 61,1% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Rezultati kažejo, da tako de čki (64,2%) kot tudi deklice (55,7%) menijo, da njihova šolska pot ni nevarna, kar pomeni, da se odstotki med spoloma bistveno ne razlikujejo.
4. Kolikšno je število tistih, ki so jim starši pokazali pot, po kateri naj hodijo v šolo? Preglednica 13: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f %) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali so ti starši pokazali, po kateri poti hodi v šolo?«
ODGOVORI f f% DA 69 76,7% NE 21 23,3% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok je odgovorila, da so jim starši pokazali pot, po kateri naj hodijo v šolo. Vendar je odstotek (23,3 %) otrok previsok, ker jim starši te poti v šolo niso pokazali.
52
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.1 Kakšna je razlika glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na šolo? Preglednica 14: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na šolo.
POKAZANA ŠOLSKA I. OŠ II. OŠ SKUPAJ POT S STRANI f f% f f% f f% STARŠEV GLEDE NA ŠOLO DA 35 77,7 % 34 75,5 % 69 76,6 % NE 10 22,3 % 11 24,5 % 21 23,4 % SKUPAJ 45 100 % 45 100 % 90 100 % Rezultati kažejo, da so ve čini otrok (77,7%), (75,5%) starši pokazali pot, po kateri naj le ti hodijo v šolo. To sem pri čakovala, saj je ve čina staršev skrbnih in jih za varnost svojih otrok skrbi. Menim, da je odstotek tistih otrok, ki jim starši niso pokazali te poti, previsok, saj so otroci nezreli, da bi sami presojali, katera pot do šole je za njih najvarnejša. Skoraj enaka sta odstotka takšnih otrok, ki jim starši niso pokazali šolske poti v II. OŠ 24,5% in na I. OŠ 22,3%.
4.2 Kakšna je razlika glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na spol? Preglednica 15: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na pokazano šolsko pot s strani staršev glede na spol.
POKAZANA ŠOLSKA MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ POT S STRANI f f% f f% f f% STARŠEV GLEDE NA SPOL DA 43 76,7% 26 76,4% 69 76,6% NE 13 23,3% 8 23,6% 21 23,4% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Razlik med spoloma skoraj ni (so neznatne). Iz preglednice je razvidno, da med odstotki de čkov (76,7%) in deklic (76,4%), ki so jim starši pokazali pot, po kateri naj hodijo v šolo, ni razlik.
53
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
5. Koliko je tistih, ki imajo težave pri pre čkanju ceste? Preglednica 16: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali imaš težave s pre čkanjem ceste?«
ODGOVORI f f% DA 6 6,6% NE 84 93,4% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok (93,4%) meni, da nima težav s pre čkanjem ceste. Le nekaj otrok
(6,6%) je takšnih, ki imajo pri pre čkanju ceste težave.
5.1 Kakšna je razlika pri težavah pre čkanja ceste glede na šolo? Preglednica 17: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na težave pri pre čkanju ceste glede na šolo.
TEŽAVE PRI I. OŠ II. OŠ SKUPAJ PRE ČKANJU CESTE GLEDE NA ŠOLO f f% f f% f f% DA 4 8,8% 2 4,4% 6 6,6% NE 41 91,2% 43 95,6% 84 93,4% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Iz preglednice 17 je razvidno, da sta si odstotka tako v I. OŠ in II. OŠ med seboj zelo podobna, saj kar 95,6% otrok II. OŠ in 91,2% otrok I. OŠ trdi, da pri pre čkanju ceste nimajo težav. Le 8,8% otrok I. OŠ in 4,4% otrok II. OŠ priznava, da imajo pri pre čkanju ceste težave.
5.2 Kakšna je razlika pri težavah pre čkanja ceste glede na spol? Preglednica 18: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na težave pri pre čkanju ceste glede na spol.
TEŽAVE PRI MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ PRE ČKANJU CESTE f f% f f% f f% GLEDE NA SPOL DA 1 1,7% 5 14,7% 6 6,6% NE 55 98,3% 29 85,3% 84 93,4% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% 54
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Kot kažejo rezultati, so manjše razlike med spoloma. Pri de čkih, ki težav pri pre čkanju ceste nimajo, je odstotek (98,3%) ve čji kot pri deklicah (85,3%). Predvidevam, da je nastala razlika med spoloma pogojena z razvojno stopnjo otrok.
6. Kakšna je razlika pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pešce? Preglednica 19: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Ali kdaj pre čkaš cesto, če le-ta ni ozna čena s prehodom za pešce?«
ODGOVORI f f% DA 25 22,6% NE 33 44,2% SAMO, KADAR V BLIŽINI NI OZNA ČENEGA PREHODA 32 33,2% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok (44,2%) ne pre čka ceste, če le-ta ni ozna čena s prehodom za pešce, vendar ni ve čje razlike z odstotki u čencev (33,2%), ki pre čkajo cesto, kjer ni prehoda, takrat, ko v bližini ni ozna čenega prehoda za pešce.
6.1 Kakšna je razlika pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pešce glede na osnovno šolo? Preglednica 20: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pršce glede na osnovno šolo.
PRE ČKANJE I. OŠ II. OŠ SKUPAJ NEZAVAROVANEGA PREHODA ZA PEŠCE f f% f f% f f% GLEDE NA ŠOLO DA 13 22,4% 12 26,6% 25 22,3% NE 15 31,2% 18 40,1% 33 33,4% SAMO, KADAR V 17 46,4% 15 33,3% 32 44,3% BLIŽINI NI OZNA ČENEGA PREHODA SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100%
55
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Kažejo se razlike glede na šolo. V II. OŠ je manj takšnih otrok (26,6%), ki so pre čkali cesto na nezaznamovanem prehodu za pešce kot v I. OŠ (22,4%). Razlika ni velika, zato na osnovi dobljenih podatkov ne moremo trditi, na kateri osnovni šoli se bolj držijo pravil, ki so se jih nau čili. Kot lahko preberemo v preglednici, je ve č u čencev, ki upoštevajo pravila, na II. OŠ 40,1% (na I. OŠ 31,2%), kar je vredno pohvale.
6.2 Kakšna je razlika pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pešce glede na spol? Preglednica 21: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev pri pre čkanju nezaznamovanega prehoda za pešce glede na spol.
PRE ČKANJE MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ NEZAZNAMOVANEGA f f% f f% f f% PREHODA ZA PEŠCE GLEDE NA SPOL DA 17 30,1% 8 23,5% 25 24,4% NE 19 33,2% 14 41,2% 33 43,5% SAMO, KADAR V BLIŽINI NI 20 36,7% 12 35,3% 32 32,1% OZNA ČENEGA PREHODA ZA PEŠCE SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Iz preglednice 21 je razvidno, da je med spoloma razlika. Ve č de čkov (30,1%) kot deklic (23,5%) je že pre čkalo cesto na nezaznamovanem prehodu za pešce.
56
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.4.2 Analiza u čen čeve vrste in pogostosti udeležbe v prometu
1. Kakšen je na čin prihoda v šolo? Preglednica 22: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kako najbolj pogosto prihajaš v šolo?«
ODGOVORI f f% PEŠ 30 33,4% S ŠOLSKIM AVTOBUSOM 15 16,6% S KOLESOM / / VOZIJO ME STARŠI 45 50% SKUPAJ 90 100% Preglednica kaže, da najve č u čencev v šolo vozijo starši, tj. 50,0%. 33,4% otrok v šolo prihaja peš, nekaj, tj. 16,6%, se jih v šolo vozi s šolskim avtobusom, noben učenec se v šolo ne vozi s kolesom.
1.1 Kakšna je razlika pri na činu prihoda v šolo glede na šolo? Preglednica 23: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina prihoda v šolo glede na šolo.
NA ČIN PRIHODA V I. OŠ II. OŠ SKUPAJ ŠOLO GLEDE NA ŠOLO f f% f f% f f% PEŠ 17 37,7% 13 23,3% 30 33,4% S ŠOLSKIM AVTOBUSOM 9 20,0% 6 10,1% 15 16,6% S KOLESOM / / % / / % / / % VOZIJO ME STARŠI 19 42,3% 26 66,6% 45 50,0% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Iz preglednice je razvidno, da ve čino otrok II. OŠ (66,6%) vozijo v šolo starši, medtem ko je na I. OŠ takšnih otrok (42,3%). Takšnih, ki hodijo v šolo peš, je na I. OŠ 37,7% in na II. OŠ 23,3%. S šolskim avtobusom se na I. OŠ vozi 20,0% na II. OŠ pa 10,1% otrok. Nih če iz I. OŠ in ne iz II. OŠ ne prihaja v šolo s kolesom. Rezultat, da otroci v šolo ne prihajajo s kolesom, sem pri čakovala, saj še niso opravili kolesarskega izpita.
57
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
1.2 Kakšna je razlika pri na činu prihoda v šolo glede na spol? Preglednica 24: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina prihoda v šolo glede na spol.
NA ČIN PRIHODA V ŠOLO MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ GLEDE NA SPOL f f% f f% f f% PEŠ 20 35,7% 10 29,4% 30 33,4% S ŠOSKIM AVTOBUSOM 6 10,7% 9 26,4% 15 16,6% S KOLESOM / /% / /% / /% VOZIJO ME STARŠI 30 53,6% 15 42,2% 45 50,0% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Ve č de čkov (54,6%) kot deklic (42,2%) v šolo vozijo starši, peš prihaja v šolo ve č de čkov (35,7%) kot deklic (29,4%), ostali se v šolo vozijo s šolskim avtobusom, med temi je ve č deklic (26,4%) kot de čkov (10,7 %). S kolesom v šolo ne prihaja noben otrok.
2. Kakšen je na čin odhoda iz šole? Preglednica 25: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: »Kako najbolj pogosto odhajaš iz šole?«
ODGOVORI f f% PEŠ 27 30,0% S ŠOLSKIM AVTOBUSOM 16 17,7% S KOLESOM / / VOZIJO ME STARŠI 47 52,3% SKUPAJ 90 100% Preglednica 25 kaže, da najve č u čencev vozijo iz šole domov starši (52,3%), 30,0% u čencev odhaja domov peš, nekaj u čencev (17,7 %) se vozi domov s šolskim avtobusom. Nih če izmed u čencev se ne vozi s kolesom.
58
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.1 Kakšna je razlika pri na činu odhoda iz šole glede na šolo? Preglednica 26: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina odhoda iz šole glede na šolo.
NA ČIN ODHODA IZ ŠOLE I. OŠ II. OŠ SKUPAJ GLEDE NA ŠOLO f f% f f% f f% PEŠ 15 33,3% 12 31,2% 27 30,0% S ŠOLSKIM AVTOBUSOM 5 11,2% 11 20,2% 16 17,7% S KOLESOM / /% / /% / /% VOZIJO ME STARŠI 25 55,5% 22 48,6% 47 52,3% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Iz preglednice je razvidno, da kar 55,5% u čencev I. OŠ in 48,6% iz II. OŠ vozijo iz šole domov starši. Iz I. OŠ hodi domov peš 33,3% u čencev, iz II. OŠ pa 31,2%. S šolskim avtobusom se iz II. OŠ vozi 20,2% u čencev, iz I. OŠ 11,2% u čencev. Tukaj se kaže razlika med obema šolama. Iz tega lahko sklepam, da starše iz obeh šol skrbi varnost njihovih otrok na poti do šole. S kolesom se iz šole ne vozi noben u čenec.
2.2 Kakšna je razlika pri na činu odhoda iz šole glede na spol? Preglednica 27: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev glede na čina odhoda iz šole glede na spol.
NA ČIN ODHODA IZ ŠOLE MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ GLEDE NA SPOL f f% f f% f f% PEŠ 20 36,2% 10 25,5% 30 33,4% S ŠOLSKIM AVTOBUSOM 6 10,3% 9 22,4% 15 16,6% S KOLESOM / /% / /% / /% VOZIJO ME STARŠI 30 53,5% 15 52,1% 45 50,0% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Ve č de čkov (53,5%) kot deklic (52,1%) iz šole vozijo starši. 36,2% de čkov in 25,5% deklic hodi iz šole peš, kar nekaj u čencev se vozi iz šole s šolskim avtobusom, med njimi je ve č deklic (22,4%) kot de čkov (10,3%). Nih če se iz šole ne vozi s kolesom.
59
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.4.3 Analiza ocene varnosti pri vklju čevanju v promet
1. Katere vozne površine uporablja za vožnjo s kolesom? Preglednica 28: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) u čencev po odgovoru na vprašanje: » Kje se voziš s kolesom?«
ODGOVORI f f% DVORIŠ ČE 33 25,5% IGRIŠ ČE 22 23,2% KOLESARSKA STEZA 30 33,6% CESTA, KJER NI KOLESARSKE STEZE/POTI 15 17,7% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok (33,6%) uporablja za vožnjo s kolesom kolesarsko stezo. 25,5% otrok za vožnjo s kolesom uporablja dvoriš ča, nekaj, tj. 23,2%, uporablja za vožnjo s kolesom igriš ča. Le 17,7% otrok uporablja cestne površine, kjer ni urejene kolesarske steze/poti. Predvidevam,da so to slepe ulice ali ceste, kjer promet ni tako gost. Dobljeni rezultati kažejo, da otroci in starši upoštevajo zakonske dolo čbe. Za otroke, ki so potrdili, da se vozijo po kolesarski stezi, predvidevam, da jih spremlja starš ali druga odrasla oseba.
1.1 Kakšna je razlika pri uporabi voznih površin glede na šolo? Preglednica 29: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede izbire voznih površin glede na šolo.
IZBIRA POVRŠIN ZA VOŽNJO I. OŠ II. OŠ SKUPAJ S KOLESOM f f% f f% f f% DVORIŠ ČE 11 24,4% 12 20,8% 23 21,2% IGRIŠ ČE 9 20,1% 14 35,1% 23 31,3% KOLESARSKA STEZA/POT 15 33,3% 15 23,4% 28 31,3% CESTA, KJER NI KOLESARSKE STEZE 10 22,3% 6 21,1% 16 16,4% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Rezultati kažejo, da obstajajo razlike med šolama. U čenci I. OŠ (33,3%) ve činoma za vožnjo s kolesom uporabljajo kolesarsko stezo, medtem ko je takih
60
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
učencev na II. OŠ 28,8%. U čenci II. OŠ 35,1% uporabljajo za vožnjo s kolesom igriš ča, medtem ko je takih u čencev na I. OŠ 20,01%. Dvoriš ča uporablja z II. OŠ 26,6% u čencev, s I. OŠ pa 24,4% u čencev. Predvidevam, da u čenci I. OŠ
(22,2%) uporabljajo za vožnjo s kolesom manj prometne ceste, medtem ko je takih u čencev z II. OŠ 13,3%.
1.2 Kakšna je razlika pri uporabi voznih površin glede na spol? Preglednica 30: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede izbire voznih površin glede na spol.
IZBIRA POVRŠIN ZA VOŽNJO MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ S KOLESOM f f% f f% f f% DVORIŠ ČE 12 21,7% 13 38,0% 25 27,4% IGRIŠ ČE 15 26,7% 10 29,4% 25 27,4% KOLESARSKA STEZA/POT 16 28,4 % 8 23,5% 24 27,8% CESTA, KJER NI KOLESARSKE STEZE 13 23,2% 3 9,1% 16 17,6% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Iz preglednice je razvidno, da ve č deklic (38,0%) kot de čkov (21,7%), uporablja za vožnjo s kolesom dvoriš ča. 29,4 % deklic in 26,7 % de čkov uporablja igriš ča kot varne površine za vožnjo s kolesom. Kar 28,4% de čkov in 23,5% deklic uporablja za vožnjo s kolesom kolesarske steze, medtem ko 23,2% de čkov in samo 9,1% deklic uporablja za vožnjo s kolesom ceste, ki niso urejene s kolesarskimi stezami/potmi. Takšen rezultat sem pričakovala, saj so mnogi fantje bolj ˝korajžni˝od deklic, ki za vožnjo s kolesom uporabljajo prometno varnejše površine.
61
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2. Kakšna je uporaba kolesarske čelade pri vožnji s kolesom? Preglednica 31: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na vprašanje: »Ali uporabljaš kolesarsko čelado na vožnji s kolesom?«
ODGOVORI f f% VEDNO 55 61,2% ME OPOZORIJO STARŠI 24 26,6% NIKOLI 11 12,2% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok, tj. 61,2%, pri vožnji s kolesom vedno nosi kolesarsko čelado. 26,6% otrok morajo starši nadzorovati in jih opomniti na uporabo čelade. Kar 12,2 % otrok pri vožnji s kolesom kolesarske čelade ne uporablja.
2.1 Kakšna je razlika v uporabi kolesarske čelade pri vožnji s kolesom glede na šolo? Preglednica 32: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na uporabo kolesarske čelade glede na šolo.
UPORABA I. OŠ II. OŠ SKUPAJ KOLESARSKE ČELADE GLEDE NA ŠOLO f f% f f% f f% VEDNO 27 60,1% 28 62,3% 55 61,2% ME OPOZORIJO STARŠI 10 22,2% 14 31,1% 24 26,6% NIKOLI 8 17,7% 3 6,6% 11 12,2% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100% Učenci II. OŠ (62,3%) ve činoma uporabljajo kolesarsko čelado, medtem ko jo na I. OŠ uporablja 60,1% učencev. Rezultati kažejo, da med šolama ni večje razlike. 31,1% učencev II. OŠ morajo starši nadzorovati in jih opozoriti na uporabo kolesarske čelade; takih u čencev je na I. OŠ 22,2%. Na I. OŠ je 17,7%,na II. OŠ pa 6,6% u čencev, ki ne uporabljajo kolesarske čelade.
62
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
2.2 Kakšna je razlika v uporabi kolesarske čelade pri vožnji s kolesom glede na spol? Preglednica 33: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede uporabe kolesarske čelade glede na spol.
UPORABA KOLESARSKE MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ ČELADE GLEDE NA SPOL f f% f f% f f% VEDNO 28 50,1% 27 80,5% 55 61,2% ME OPOZORIJO STARŠI 18 32,1% 6 16,6% 24 26,6% NIKOLI 10 17,8% 1 2,9% 11 12,2% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Ve č deklic 80,5% kot de čkov 50,0% vedno uporablja kolesarsko čelado pri vožnji s kolesom. 32,1% de čkov morajo starši opozoriti, medtem ko je takih deklic 16,6%. Takšnih, ki ne uporabljajo kolesarske čelade, je med de čki 17,8% in deklic 2,9%. Med spoloma so razlike ve čje. Menim, da je vzrok v razvojni stopnji de čkov. De čki so bolj samozavestni, ve čkrat razmišljajo, da se njim ne more ni č zgoditi. Takšen odnos do kolesarske čelade je tudi pogojen od pridobljenih vzorcev, vzgledov, saj tudi odrasli neredno ali sploh ne uporabljajo kolesarskih čelad.
3.4.4 Analiza samoocene sposobnosti vklju čevanja v promet
1. Kakšne so sposobnosti samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet? Preglednica 34: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na vprašanje: »Ali si dovolj spreten za varno vklju čevanje s kolesom v promet?«
ODGOVORI f f% DA 52 55,7% NE 13 16,6% NE VEM 25 27,7% SKUPAJ 90 100% Ve čina otrok 55,7% potrjuje, da so dovolj spretni za varno vklju čevanje s kolesom v promet. 27,7 % u čencev ni prepri čanih v svoje sposobnosti, medtem ko je
63
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
16,6% u čencev mnenja, da niso dovolj spretni za samostojno vklju čevanje v promet.
1.1 Kakšna je razlika v samooceni sposobnosti samostojnega vklju čevanja v
promet glede na šolo? Preglednica 35: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na samooceno sposobnosti samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet glede na šolo.
SAMOOCENA I. OŠ II. OŠ SKUPAJ SPOSOBNOSTI GLEDE NA ŠOLO f f% f f% f f% DA 24 53,4% 28 63,2% 52 57,7% NE 10 22,2% 3 6,5% 13 14,6% NE VEM 11 24,4% 14 31,3% 25 27,7% SKUPAJ 45 100% 45 100% 90 100%
Učenci II. OŠ so se samoocenili 63,2%, medtem ko so se na I. OŠ u čenci samoocenili 53,4%, da so se sposobni samostojno s kolesom vklju čevati v promet. V II. OŠ je bilo 31,3% u čencev, medtem ko jih je bilo na I. OŠ 24,4% takšnih, ki so dvomili v svoje sposobnosti za varno vklju čevanje s kolesom v promet. Samo 22,2% u čencev I. OŠ je potrdilo in na II. OŠ 6,5% u čencev, da še niso dovolj usposobljeni za samostojno vklju čevanje s kolesom v promet.
64
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
1.2 Kakšna je razlika v samooceni sposobnosti samostojnega vklju čevanja v
promet glede na spol? Preglednica 36: Število u čencev (f) in strukturni odstotek (f%) glede na samooceno sposobnosti samostojnega vklju čevanja s kolesom v promet glede na spol
SAMOOCENA MOŠKI ŽENSKI SKUPAJ SPOSOBNOSTI GLEDE NA SPOL f f% f f% f f% DA 36 64,2 % 16 47,0% 52 57,7% NE 7 12,5% 6 17,6% 13 14,6% NE VEM 13 23,3% 12 35,4% 25 27,7% SKUPAJ 56 100% 34 100% 90 100% Rezultati kažejo, da so de čki (64,2%) zelo samozavestni glede svojih sposobnosti, medtem ko je takšnih deklet 47,0%. 35,4% deklic in 23,3% de čkov dvomi v svoje sposobnosti. Samo 17,6% deklic in 12,5% de čkov je takšnih, ki trdijo, da so premalo usposobljeni za varno samostojno vklju čevanje s kolesom v promet.
65
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
3.5 Povzetek empiri čnega dela
Razmišljanja in predznanje četrtošolcev glede varnosti na poti v šolo sem na I. in na II. osnovni šoli Rogaška Slatina analizirala z vidika u čencev, pri tem pa sem bila pozorna na šolo in spol.
Rezultate sem povzela po analizi odgovorov na raziskovalna vprašanja za u čence, ki kažejo, da (65,5%) u čencev ve, kje poteka varna šolska pot (preglednica št. 4). Na vprašanje, ali hodijo v šolo in iz nje po isti poti, je ve čina u čencev (67,7%) pritrdila (preglednica št. 7).
Ve č kot polovica anketiranih učencev (61,1 %) je bila mnenja, da njihova šolska pot ni nevarna, 31,1 % otrok pa, da je njihova pot nevarna (preglednica št. 10).
Ve čina u čencev (76,6 %) je odgovorila, da so jim starši pokazali pot, po kateri naj hodijo v šolo, kar je razveseljujo č podatek (preglednica št. 13).
Prav tako je visok odstotek (93,3 %) u čencev, ki so odgovorili, da nimajo težav s pre čkanjem ceste (preglednica št. 16).
Za varnost sebe v prometu ne skrbijo tako, kot bi bilo potrebno, saj je že 35,5 % učencev pre čkalo cesto, kjer ni bilo ozna čenega prehoda za pešce in 27,7 % potrdilo, da pre čkajo cesto, kjer ni ozna čenega prehoda za pešce. Skupaj jih je pre čkalo cesto, kjer ni ozna čenega prehoda za pešce, 63,2%, kar je dokaj zaskrbljujo če. (preglednica št. 19).
Polovico u čencev (50,0%) starši vozijo v šolo in prav tako ve č kot polovico učencev (52,2%) vozijo starši iz šole. Zbrani podatki dokazujejo, da zelo malo učencev prihaja in odhaja iz šole peš (preglednica št. 22, 25).
Vsi u čenci imajo kolesa in jih tudi uporabljajo. Iz zbranih podatkov je možno ugotoviti, da se 48,8% u čencev vozi s kolesom po dvoriš ču ali igriš ču. 33,3% otrok že uporablja za vožnjo s kolesom kolesarske steze (preglednica št. 28).
Pri vožnji s kolesom redno uporablja kolesarsko čelado 61,1 % u čencev. 26,6 % učencev je potrdilo, da uporabljajo kolesarsko čelado, če jih na to opozorijo starši (preglednica št. 31).
66
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Nekaj ve č kot polovica u čencev (57,7%) se je samoocenila, da so dovolj spretni in usposobljeni za varno vklju čevanje s kolesom v promet. Od vseh jih je 27,7%, ki niso prepri čani v svoje sposobnosti (preglednica št. 34).
4. PRAKTI ČNI DEL
4.1 Vloga sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Ministrstvo za šolstvo in šport je sodelovalo v delovni skupini za pripravo Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011, ki ga je dne 20.07.2006 sprejela Vlada RS. Pripravljen je bil program aktivnosti državnih organov na podro čju varnosti v cestnem prometu.
V akciji bodo usklajeno delovali razli čni državni organi: Ministrstvo za promet – Prometni inšpektorat RS, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Ministrstvo za notranje zadeve in Policija kot organ v sestavi in Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (ZZŠAM) s svojimi prostovoljci.
Cilj akcije je omogo čiti varno pot vsem u čencem v šolo in domov ter jih u čiti in vzgajati, kako varno sodelovati v prometu.
Varnost udeležencev prometa je temelj kakovosti prometnega sistema. Varnost učencev, torej najmlajših udeležencev prometa, pa je dolžnost in odgovornost vseh: staršev, u čiteljev, voznikov, ki prevažajo u čence, državnih organov in vsakega posameznika. Pri tem je zelo pomembna vloga šole, ki naj vzpodbuja in uči u čence o prometno-varnostni kulturi, predstavi na črt varnih poti v šolo in domov, v okviru okoljske vzgoje vklju či program o prometu, usposobi u čence za varno kolesarjenje itd. (povzeto po: www.spv-rs.si)
4.1.1 Akcije v sodelovanju s SPV a) Aktivnosti ob za četku šolskega leta
Prvi koraki v svetu prometa in Varna šolska pot
67
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
- knjižica Prvi koraki v svetu prometa
- plakati Šolska pot
- trikotni plakati Šolska pot
- letaki Šolska pot
Rumene rutice
- Kot obvezo za osnovnošolce v prvem in drugem razredu nalaga zakon o varnosti cestnega prometa uporabo rumene rutice in odsevnika.
Delo prostovoljcev
- Varovanje otrok na zaznamovanih prehodih za pešce ob za četku šolskega leta.
Šolska prometna služba – (organizirana v okviru šole).
Lumpijeva varna pot v šolo b) Akcije preko šolskega leta
Mednarodni teden mobilnosti, 22. september.
Projekt Pasav ček za ve čjo varnost otrok med vožnjo v avtomobilih.
Akcija Bodi preViden - upoštevanje prometnih pravil za pešce in uporabo
odsevnih predmetov v pogojih slabše vidljivosti.
Teden prometne varnosti v tednu otroka od 6. do 12. oktobra.
Evropski dan prometne varnosti in Ulice otrokom, 13. oktober. Na ta dan
se organizirajo posebne preventivne akcije na temo varnosti v mestih,
v Sloveniji pa želimo zapreti ulice v okolici šol in vrtcev po
Sloveniji, kjer bi lahko potekala otroška igra.
Usposabljanje za vožnjo kolesa.
Vsaka osnovna šola mora ponuditi u čencem možnost usposabljanja za
vožnjo s kolesom. Usposabljanje mora potekati po Programu
usposabljanja za vožnjo kolesa, ki ga je sprejel Strokovni svet Ministrstva 68
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
za šolstvo, znanost in šport.
Varno kolo.
S to akcijo, ki jo organizirajo po šolah, se preverja tehni čno stanje koles, ki
jih vozijo u čenci.
Bistro glavo varuje čelada.
Spodbuja uporabo čelad in oblikuje pozitiven odnos do uporabe
kolesarskih čelad.
Šolska, ob činska in državno tekmovanje "Kaj veš o prometu ".
4.1.2 Akcije v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov
Že nekaj let potekajo skupna prizadevanja Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Zavoda RS za šolstvo, šol, Policije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in ob činskih Svetov, drugih institucij kot so Zveza združenja šoferjev in avtomehanikov ter AMZS, družbeno odgovornih podjetij in organizacij, razli čnih društev in posameznikov za ve čjo varnost otrok. Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov aktivno sodeluje pri pripravljanju in izvajanju razli čnih aktivnosti, prometno-preventivnih akcijah, ki potekajo v osnovnih šolah. Akcije ob za četku šolskega leta so zgled u činkovite povezanosti razli čnih institucij in podro čij dela, da se zagotavlja najuspešnejše reševanje posameznih problemov. Ve čina aktivnosti poteka na lokalni ravni, saj je potrebno za vsako šolo posebej preveriti urejenost šolskih poti in poiskati rešitve bodisi z organiziranimi šolskimi prevozi otrok, ki nimajo varnih poti, bodisi z ureditvijo poti, da postane bolj varna. Ve čino prostovoljcev sestavljajo člani Zveze združenj društev šoferjev in avtomehanikov ZZŠAM, društev upokojencev, u čitelji predpisov in vožnje v avtošolah, člani AMZS in starši šolskih otrok.
69
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 16: Ob spremstvu so šolske poti bolj varne
4.2 Na črt varnih šolskih poti II OŠ Rogaška Slatina
LEGENDA:
VARNA POT V ŠOLO
NEVARNA POT V ŠOLO
NEVARNA MESTA NA POTI V ŠOLO
II.OŠ
Slika 17: Zemljevid ožje okolice šole
70
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.2.1 Šolski okoliš II. osnovne šole Rogaška Slatina
Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega obmo čje naslednjih naselij oziroma ulic: Celjska cesta, Cesta na Bo č, Cesta na Bellevue, Gozdna ulica, Ivanov hrib, Lovska ulica, Ob progi, Partizanska ulica, Pod Bellevuejem, Na trati, Prešernova ulica, Prvomajska ulica, Spodnja cesta, Stritarjeva ulica, Šlandrova ulica, Ulica Kozjanskega odreda, Žibernik, Lo čen Dol, Tržaški hrib (dolo čene hišne številke), Župan čičeva ulica. Naselja: Gradiški Dol, Irje, Cerovec, Male Rodne, Ratanska vas,Teka čevo, Zg. in Sp. Negonje ter Zg. Se čovo.
Organizirani so redni avtobusni prevozi u čencev podružni čnih šol, ki nadaljujejo izobraževanje na centralni osnovni šoli.
Slika 18: Centralna šola
V sestavi II. Osnovne šole delujeta dve podružni čni šoli;
Slika 19: Podružni čna osnovna šola Kostrivnica
71
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Šolski okoliš Podružni čne šole Kostrivnice obsega naselja: Zg. in Sp. Kostrivnica, Gabrovec, Drevenik, Podturn, Zg. in Sp. Gabernik, Podplat, Brezje pri Podplatu, Čača vas, Zagaj pod Bo čem in Kamna Gorca.
Slika 20: Podružni čna osnovna šola Sveti Florijan
Šolski okoliš podružni čne osnovne šole Sveti Florijan pa zajema naselji Sveti Florijan in Strmec pri Svetem Florijanu.
4.2.2 Prometna varnost v šolskem okolju (po SPIN analizi)
Za varnost otrok je poskrbljeno v skladu s 25. členom Pravilnika o pravicah in dolžnostih u čencev v osnovni šoli. Šola ima izdelan prometno varnostni na črt. Zakon o varnosti v cestnem prometu nalaga staršem glavno odgovornost za varnost in vzgojo svojih otrok v prometu, zato je potrebno dolo čiti naloge šole tudi z vidika dela s starši. Šola mora seznaniti starše s prometno varnostnim na črtom šole in jim prikazati prometno-varnostno situacijo na šolskih poteh in predstaviti ukrepe in prizadevanja šole za ureditev varnih šolskih poti. Na prvem roditeljskem sestanku so starši s strani u čiteljev razrednikov opozorjeni na prometno varnostne predpise, ki so pomembni za varno pot u čencev v šolo. Podobno jim je predstavljen tudi na črt varnih šolskih poti. Starši in otroci tudi prejmejo šolsko publikacijo ZANIMIV ČEK, v katerem imajo možnost prebrati in se natan čneje seznaniti s prometno varnostnim na črtom šole. Prav tako so starši opozorjeni s strani šole, da lahko najve č pripomorejo k varnosti svojih otrok predvsem s svojim vzgledom. Posebna pozornost pa je namenjena staršem
72
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
prvošol čkov. Razredniki morajo starše posebej opozoriti, da u čenci do sedmega leta starosti ne smejo sami prihajati v šolo, ampak morajo imeti otroci zagotovljeno spremstvo staršev, z njihovim pisnim dovoljenjem pa jih lahko spremljajo otroci, stari 10-14 let. Na poti v šolo in domov morajo otroci 1. razreda uporabljati rumeno rutico, ob zmanjšani vidljivosti morajo tudi ve čji otroci uporabljati rumene rutice in uporabljati predpisan odsevnik – kresni čko.
Osnovna šola sodeluje s Postajo mejne policije Rogaška Slatina, ponavadi z vodjem policijskega okoliša, v okviru preventivnih aktivnosti.
4.2.2.1 Kako naj postane pot od doma do šole varna
Učenci v šolo prihajajo peš, s kolesom ali z organiziranim šolskim prevozom.
- Prometno varnostni na črt šole z vrisanimi varnimi potmi izobesiti na vidnem mestu vseh treh šol.
− V letne programe oddel čnih skupnosti vnesti vsebine s podro čja prometne varnosti u čencev.
− Vklju čevanje vsebin s podro čja prometne varnosti v redne oblike dela šole (vplivanje na u čence z zgledom, spreminjanje miselnosti).
− Redno planiranje vseh na črtovanih aktivnosti v nekem šolskem letu v Letnem delovnem na črtu šole in publikaciji Zanimiv ček.
− Ekskurzije in sprehodi ob prisotnosti staršev in policistov.
− Ogled filmov (lutkovnih predstav) v Kulturnem centru na temo ob prisotnosti policistov in z nagradnimi igrami.
− Ob za četku šolskega leta skupni roditeljski sestanek za vse u čence voza če, njihove starše ob sodelovanju z izbranim prevoznikom in vozniki, predstavnikom ob čine in policistom (ugodnosti, kulturno vedenje, varnost in dogovori).
− V Zanimiv čku predvideti tudi ˝izjavo staršev o sprejemanju odgovornosti za vedenje svojih otrok v prometu˝, ki jo starši podpišejo, ko se temeljito o tem pogovorijo s svojimi otroki (glej prilogo 2).
73
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.2.2.2 Kako vzpodbujati k pravilnemu vedenju v prometu
− Aktivno sodelovati v šolskem projektu VARNOST ZA VSE po razpisnih
pogojih vseslovenskega nate čaja.
− Izdelava prometno-raziskovalne naloge o pomenu upoštevanja
cestnoprometnih predpisov in pravil ter varnosti v cestnem prometu.
− Objavljanje prispevkov u čencev na temo varnosti v cestnem prometu v
lokalnem časopisu.
− Delavnice na temo za u čence in starše pred vstopom v šolo (neposredna hoja).
− Vklju čevanje avtošole in policistov v priprave na izvajanje kolesarskega
izpita.
− V prvo vzgojno-izobraževalno obdobje vklju čiti v pouk športne vzgoje
spretnostno vožnjo s skiroji.
− Roditeljski sestanek, organiziran s strani avtošole za starše u čencev, ki
napolnijo štirinajsto leto in bodo opravljali izpit za motor.
− Spremljanje vedenja u čencev pri vožnjah v avtobusu in kombiju z
anketiranjem voznika in u čencev voza čev.
74
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.2.2.3 Zemljevid okolice II. osnovne šole Rogaška Slatina
Slika 21: Zemljevid okolice šole
4.2.2.4 Prikaz in opis varne šolske poti do II. OŠ Rogaška Slatina
Učenci, ki prihajajo v šolo iz smeri Teka čevo, hodijo po nevarni poti do prvega železniškega prehoda. Cesta je v dopolnilni izgradnji, saj urejajo plo čnik in kolesarsko stezo. Na tej cesti ni nobenega ozna čenega prehoda za pešce, prvi je na drugi strani železniškega prehoda. Tako morajo u čenci cesto pre čkati na neozna čenih mestih in hoditi ob skrajnem levem robu voziš ča.
Slika 22: Teka čevo – cesta v dopolnilni izgradnji
75
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Od tu naprej je pot do šole urejena s plo čnikom, za kolesarje pa je ozna čena kolesarska pot.
Slika 23: Celjska cesta – urejanje šolske poti
Pot je primerno urejena za pešce in je tudi primerno osvetljena. (glej to čko 4.2 na strani 88, nevarno mesto).
Slika 24: Urejen del šolske poti
Iz naselja Ratanska vas – Žibernik učenci gredo po plo čniku do urejenega prehoda za pešce (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto).
76
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 25: Urejen prehod za pešce v smeri proti šoli
Pot nadaljujejo po urejeni, neprometni poti, ki vodi vzporedno s potokom Ratanski potok. Pod železniško progo je zaradi ve čje varnosti urejen podhod.
Slika 26: Neprometna pot z urejenim podhodom
Menim, da bi lahko bil ta del poti zaš čiten z ograjo, ki bi lo čil šolsko pot od potoka Ratanski potok. Ugotovila sem, da je potok učencem zelo zanimiv in se radi zadržujejo na skrajnem robu struge. Ob morebitnem prerivanju u čencev lahko pride do tega, da u čenec pade v potok. Na desni strani poti so šolska igriš ča. Učencem med igro žoga ve čkrat ˝pobegne˝ v potok. V skrbi za njo nepremišljeno ste čejo na rob ali v sam potok, kar je lahko nevarno. (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto).
77
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 27: Pre čkanje zavarovanega mostu na poti v šolo
Prvomajska cesta je izvoz na interno obvoznico in bencinsko črpalko, kjer poteka gost promet in kljub omejitvi hitrosti 50 km/h ve čina voznikov prekora či to hitrost. Pot nadaljujejo po plo čniku. Cesta je primerno opremljena s prometnim znakom, plo čnikom za pešce, in je osvetljena (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto).
Pot po plo čniku vodi do krožnega križiš ča.
Slika 28: Varno opremljeno krožno križiš č
Pre čkati morajo regionalno cesto in železniški prehod. Prehod je primerno opremljen s prometnimi znaki. Cesta je pregledna tako za voznike kot tudi za pešce z leve in z desne strani (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto).
78
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 29: Pre čkanje ceste po ozna čenem prehodu za pešce
Učenci pot v šolo po pre čkanju ceste nadaljujejo po urejenem plo čniku.
Slika 30: Po plo čniku ali kolesarski stezi v šolo
Že smo pred šolo. Hitrost vožnje je omejena na 30 km/h, saj je v neposredni bližini šole tudi otroški vrtec (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto).
Slika 31: Po plo čniku varno v šolo
79
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Krožiš če pred šolo je edini prostor za varno izstopanje iz avtomobilov za otroke starejše od 8 let.
Slika 32: Starši pripeljejo u čence pred šolo
Slika 33: Mlajši u čenci pridejo v spremstvu odgovornih do u čilnice
Zaustavljanje in izstopanje iz osebnih avtomobilov na cesti ob parkiriš čih zaradi varnosti ni dopustno. (glej to čko 4.2 na strani 71, nevarno mesto)
4.2.2.5 Prevozi z avtobusom in kombijem
Po zakonu o osnovni šoli (Ul. RS, št.63/06) ima u čenec pravico do brezpla čnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno ve č kot 4 km od osnovne šole. Vsi voza či morajo zjutraj ob prihodu nemudoma v šolo, enako ne smejo zapuš čati šolskega prostora do odhoda avtobusov in kombija. Le na ta na čin lahko šola zagotovi varnost voza čev. Pri vstopanju v avtobus mora potnik zagotoviti varen vstop sebi in ostalim potnikom.
80
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 34: Za u čence voza če je na tem mestu poskrbljeno za njihovo varnost
4.3 Kolesarski izpiti v II. OŠ Rogaška Slatina
4.3.1 Opredelitev
Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list Republike Slovenije št. 30/98, člen 126) nalaga osnovni šoli usposobitev u čencev za samostojno vožnjo kolesa v prometu, preverjanje znanja in sposobnosti za vožnjo (kolesarski izpit) ter izdajanje kolesarskih izkaznic.
Zakon o varnosti cestnega prometa daje otroku, ki je star najmanj 8 let, pravico, da v prometu na cesti samostojno vozi kolo in otroku, ki je star najmanj 12 let pravico, da vozi kolo s pomožnim motorjem, če je opravil usposabljanje za vožnjo s kolesom in če je uspešno opravil kolesarski izpit.
Prometna vzgoja je stalna naloga v programu življenja in dela osnovne šole. Vsebine so smiselno vklju čene v nekatere vzgojno izobraževalne predmete in prometno - vzgojne in druge dejavnosti.
Šola razporedi vsebine prometne vzgoje iz programa Usposabljanje za vožnjo kolesa, v letni delovni na črt šole oziroma v letne priprave na pouk (program Usposabljanje za vožnjo kolesa: devetletna osnovna šola, 2004).
81
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.3.2 Vzgojno izobraževalni cilji in naloge
Učenci:
- pridobijo spretnosti, znanja in pravilne presoje za varno vožnjo s kolesom,
- se nau čijo pravilno ravnati v prometu, v skladu s predpisi in glede na razmere
na cestiš ču,
- poznajo sestavne dele kolesa, namen in delovanje sestavnih delov, obvezno
opremo kolesa in znajo pravilno vzdrževati kolo,
- se vzgojijo za kulturno in humano sodelovanje v cestnem prometu, znajo
varovati sebe in druge udeležence v prometu,
- se usposobijo za zdravo in koristno preživljanje prostega časa, za krepitev
telesnih sposobnosti in aktiven odnos do varstva narave (prav tam, str. 5).
4.3.3 Vzgojno izobraževalna vsebina
Usposabljanje za vožnjo kolesa obsega:
1. teoreti čno usposabljanje ( vsebina je vklju čena v obveznih predmetih),
2. prakti čno usposabljanje (pri razli čnih predmetih v telovadnici, na šolskem igriš ču, prometnem poligonu, na dvoriš ču in na cestni površini) (prav tam, str. 5).
V za četku šolskega leta u čenci in starši izpolnijo prijavnico pred za četkom kolesarskega krožka (glej prilogo 2). Delo poteka po korakih. V četrtem razredu učenci opravijo teoreti čni del kolesarskega izpita, v petem razredu se za čnejo usposabljati za prakti čno vožnjo s kolesom.
4.3.4 Roditeljski sestanek
Starše seznanimo z na črtom usposabljanja otrok za vožnjo s kolesom, to je:
∼ z vzgojno izobraževalnimi vsebinami,
∼ pripomo čki, ki jih bomo uporabljali,
∼ s preverjanjem znanja,
82
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
∼ s preizkusom usposabljanja za pridobitev izkaznice o opravljenem kolesarskem izpitu,
∼ s timom sodelavcev.
Teoreti čni del usposabljanja za vožnjo s kolesom obiskujejo u čenci 4. razredov. V 5. razredu u čenci, po pregledni ponovitvi znanja in prakti čnih sposobnosti opravijo preizkus usposabljanja in pridobijo izkaznico o opravljenem kolesarskem izpitu.
4.3.5 Teoreti čno usposabljanje
Za otroke je kolo prvo prevozno sredstvo, zato je zelo pomembno, da so otroci dobro prometno osveš čeni. Na cesti so kot samostojni vozniki izredno ogroženi, zato je naša naloga, da jih dobro pripravimo in opozorimo na nevarnosti in samozaš čitna dejanja. a) Usposabljanje poteka v u čilnici in v ra čunalniški u čilnici.
Slika 35: Vaje iz u čnih vsebin S kolesom v šolo
b) U čni pripomo čki za u čence, ki se pripravljajo na kolesarski izpit so: delovni zvezek S kolesom v šolo, zgoš čenka S kolesom v šolo – Vaje iz u čnih vsebin, video kaseta Švigove dogodivš čine, video kaseta Kolesar, razpoložljiva otroška literatura v knjižnici. Mentor z u čenci najprej ponovi in utrdi prometna znanja, ki so jih pridobili pri pouku in dejavnostih v prvih treh razredih, na črtno pa obdela predvsem vsebine, ki so potrebne za preizkus usposobljenosti za pridobitev kolesarske izkaznice.
83
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
S sodobnejšim na činom pou čevanja in dinami čnim multimedijskim pristopom veliko lažje približa u čencu zapleteno prometno vsebino ter mu vzbudi zanimanje za samo u čenje.
4.3.5.1 Preverjanje in ocenjevanje teoreti čnega znanja
Slika 36: Ra čunalniško reševanje testov
4.3.6 Prakti čni del kolesarskega izpita
V 5. razredu devetletne osnovne šole se u čenci pripravljajo na samostojno vožnjo s kolesom v prometu in opravljajo kolesarski izpit. Program usposabljanja za vožnjo kolesa natan čno opredeljuje cilje, vsebine, metode in oblike dela na osnovnih šolah pri usposabljanju u čencev za vožnjo kolesa
Pred izvajanjem vožnje s kolesom u čenec mentorju odda izjavo, da starši dovolijo izvajanje prakti čno usposabljanje za vožnjo s kolesom. Isto časno tudi dobi obrazec za opis svojega kolesa, če bi mu ga kdo ukradel (glej priloga 2, 3).
4.3.6.1 Pregled koles in kolesarskih čelad
Za varno vožnjo je pomembno, da so kolesa brezhibna in imajo obvezno opremo. Pri pregledu koles sodeluje serviser. Mentorica po pregledu kolesa zapiše zapisnik o opravljenem pregledu. Vsak u čenec, katerega kolo je brezhibno, dobi nalepko Varno kolo, ki jo nalepi na svoje kolo.
84
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.3.6.2 Vožnja na poligonu
Prakti čni del je sestavljen iz vožnje po poligonu in na cesti v okolici šole. Zaradi boljšega nadzora so u čenci razdeljeni v manjše skupine.
Za čenjamo na posameznih ovirah. Ko u čenci te obvladajo, povezujemo po dve in na koncu vse ovire, ki jih vozijo povezane. Otrok, ki dobro obvlada kolo, lahko izpelje posamezne ovire brez ve čjih napak.
Pri vožnji na poligonu morajo u čenci pokazati, kako obvladujejo kolo, vožnjo samo z eno roko (levo ali desno - nakazovanje smeri) in pravilno prevoziti ovire poligona.
Slika 37: Prenašanje predmeta
Slika 38: Obvladovanje ravnotežja v smeri vožnje
85
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Uspešna izpeljava spretnostnega poligona je predpogoj, da otroka spustimo na cesto v dejanski promet.
4.3.6.3 Prakti čna vožnja s kolesom v okolici šole
Ko uspešno opravijo vožnjo po poligonu, opravljamo vožnjo na cesti v okolici šole. Pripravimo krajšo progo, ki ni zelo prometna, pa vseeno vsebuje elemente, ki so osnova za samostojno vožnjo s kolesom v prometu. Vožnja poteka tako, da si del proge ogledamo najprej peš, nato s kolesi. U čiteljica spremlja u čence med vožnjo tako, da nadzoruje vožnjo skozi križiš ča. V vsaki skupini je lahko 5 učencev.
Slika 39: Zavijanje v desno z nakazovanjem smeri vožnje
Slika 40: Zavijanje v desno pri prehodu za pešce 86
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.3.6.4 Prakti čni del izpita
Mentor organizira preverjanje prakti čnih sposobnosti za samostojno vožnjo kolesa (kolesarski izpit) po opravljenem usposabljanju s pomo čjo policijske postaje, staršev in drugih sodelavcev. Pred preverjanjem prakti čne usposobljenosti u čenec preveri tehni čno brezhibnost kolesa in obvezno kolesarsko čelado. Preverjanje opravljajo s svojimi kolesi, ki so bila pregledana in imajo nalepko Varno kolo.
Šola skupaj s policijo in drugimi poskrbi za ustrezno varovanje otrok na cestah.
Učenec mora pri kolesarskem izpitu pokazati:
∼ da pozna in razume prometne znake in pravila v cestnem prometu,
∼ da ima primerno razvite prakti čne sposobnosti za varno vožnjo kolesa v
prometu,
∼ da razume zveze med dogajanjem na cesti in predpisi,
∼ da zna pravilno presojati možnosti in omejitve kolesarja v prometu.
(Povzeto po, Novak, M. (2008). Prometna vzgoja v devetletni osnovni šoli)
Učenci se na šolskem dvoriš ču pripravijo na izpitno vožnjo.
Slika 41: Priprava na prakti čno vožnjo s kolesom v prometu
87
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Pred vožnjo si nadenejo rumene oznake L. Vsak u čenec je zaradi lažjega spremljanja med vožnjo ozna čen z zaporedno številko.
Slika 42: U čenci v koloni po čakajo na vožnjo s kolesom
Izpit opravljamo tako, da se člani izpitne komisije postavijo v križiš ča, kjer spremljajo vožnjo. V posebej pripravljene obrazce ozna čujejo morebitne napake učencev pri vožnji (npr. poznavanje prometnega znaka, nakazovanje spremembe smeri vožnje, zavijanje v levo).
Slika 43: Preverjanje poznavanja in upoštevanje prometnih znakov
88
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Slika 44: Vklju čevanje v promet
4.3.7 Podelitev kolesarskih izkaznic
Po opravljeni vožnji se člani komisije sestanejo in ugotovijo število napak in se glede na napake odlo čijo, če je u čenec izpit opravil ali ne.
Slika 45: Razglasitev doseženih to čk pri preverjanju prakti čne usposobljenosti
Analizirali smo organizacijo celotnega izpita, pomanjkljivosti in smernice o nadaljnji organizaciji izpitov.
Na šolskem igriš ču je potekala javna razglasitev in podelitev kolesarskih izkaznic vsem u čencem, ki so opravili kolesarski izpit. 89
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Za zaklju ček smo izvedli promenadno vožnjo po kolesarski stezi do bližnje slaš čičarne.
Slika 46: Nasmeh na obrazih po uspešno opravljenem kolesarskem izpitu
90
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
4.4 Sklep
Diplomska naloga obravnava, kako u čenci pridobijo znanje in spretnosti, ki jim omogo čajo varno vklju čevanje v javni promet.
Zakaj sem se odlo čila za to temo? Iz čisto preprostega razloga, ker sem vsak dan v stiku z otroki. Takrat jih opazujem, se z njimi pogovarjam o njihovih težavah in problemih.
Tako je tudi v svetu prometa. Kako smo odrasli kruti, kadar otroke premalo pripravljene kar potisnemo v svet odraslih. Mnogokrat pa se dogaja ravno obratno, ko smo preve č zaš čitniški in jim ne dovolimo, da bi se osamosvojili, da bi pridobili dobre in slabe izkušnje.
V prometu ni razlike med bolj sposobnimi in manj sposobnimi. Vsi so udeleženci v prometu. Vsi morajo znati poskrbeti za lastno varnost, kakor tudi za varnost drugih. Razlika med otroki je v njihovi pozornosti, koncentraciji, u čljivosti, zavedanju nevarnosti, sposobnostih. Zato je pomembno, da u čitelji že v najzgodnejšem obdobju za čnemo otroke seznanjati s prometnimi predpisi in da prometna vzgoja postane del vzgojno izobraževalnega procesa.
S svojo diplomsko nalogo želim ugotoviti, kako u čenci v II. osnovni šoli Rogaška Slatina po korakih usvajajo znanja za samostojno vklju čevanje s kolesom v javni promet. Ugotovila sem, da so u čenci seznanjeni, kje poteka varna šolska pot. Te poti spoznavajo že v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju. Ve čino otrok v šolo vozijo starši, nekateri se pripeljejo z avtobusom in le malo je tistih u čencev, ki v šolo in domov hodijo peš. Ve č kot polovica u čencev je po pouku vklju čenih v oddelek podaljšanega bivanja. Po njih pridejo starši in jih ponovno odpeljejo domov. Menim, da starši pozabljajo, za kaj svojega otroka prikrajšajo. S peša čenjem bi pridobili in utrdili izkušnje za samostojno gibanje v prometu.
Raziskovalni rezultati, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom, so pokazali, da nekateri otroci v tem obdobju še nimajo razvitih za to potrebnih spretnosti in navad, prav tako še niso sposobni prenesti teoreti čno nau čenih pravil v konkretne situacije. Starši morajo otroku tudi konkretno pokazati pravilno ravnanje v prometni situaciji. 91
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Vsi u čenci imajo kolesa in jih tudi uporabljajo. Za vožnjo z njimi uporabljajo razli čne površine. Bolj samozavestni ali morda bolj predrzni učenci že uporabljajo za vožnjo s kolesom kolesarske poti in druge prometne površine. Nisem prepri čana ali jih spremljajo odrasle osebe ali se vozijo brez nadzora. U čenci vedo, da je za varno vožnjo s kolesom potrebno uporabljati kolesarsko čelado, vendar pri tem niso dosledni.
V analizi samoocene, ali se čutijo sposobne za samostojno vklju čevanje v promet, sem ugotovila, da so otroci zelo samozavestni. Kar polovica otrok se čuti sposobne za samostojno vožnjo v javnem prometu.
Pri obravnavi teoreti čnih znanj so pokazali, da imajo o cestno-prometnih predpisih in pravilih vožnje precej predznanja, ki pa je bilo v konkretnih primerih ve čkrat napa čno interpretirano. Z metodami, kot so demonstracija, igra vlog, opazovanje, sklepanje, primerjanje, reševanje nalog z razli čnimi prometnimi situacijami, sem skušala njihove napa čne ali neprimerne miselne vzorce preusmeriti v pravilno razmišljanje. Probleme smo skupaj razjasnili in ugotavljali, kakšne posledice lahko imajo nepremišljenost, predrznost in nevednost v prometu. Z uporabo ra čunalniškega programa S kolesom v šolo, sem jih na nevsiljiv na čin vzpodbujala k aktivnemu sodelovanju, razmišljanju, pozornosti, kar je prispevalo k ve čji zapomnitvi. Hkrati pa sem s pomo čjo programa njihovo znanje tudi preverila.
Prakti čno vožnjo s kolesi smo izvedli po bližnjih cestah v okolici šole. Vožnjo smo zaradi gostote prometa imeli v popoldanskem času. U čenci so pridobljeno teoreti čno znanje o cestno-prometnih predpisih in pravilih obnašanja v prometu prakti čno uporabili.
Glede na to, da so to u čenci, ki še niso opravili izpita za kolo, se v šolo ne bi smeli pripeljati s kolesi, kot zahtevajo pravila o izvajanju te dejavnosti. Tako so morali starši poskrbeti za dostavo koles; tisti u čenci, ki so se lahko do šole pripeljali po neprometnih poteh, pa so se pripeljali sami. Menim, da bi bilo smotrno, če bi imeli otroci možnost izposoje koles v šoli. Tako bi lahko kolesa uporabljali tudi pri urah športne vzgoje in pri rednih urah pouka, pri obravnavi prometnih vsebin.
92
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Z uspešno opravljenim kolesarskim izpitom sme otrok samostojno voziti kolo v prometu, seveda pa še ni sposoben dobro obvladovati prometno bolj zahtevnih ali zanj novih situacij.
Šolska pot, po katerih prihajajo otroci v šolo, je varna, urejena s prometnimi znaki in razsvetljavo.
Predlagam, da bi otroci doma predelali prometne vsebine skupaj s starši, babicami, dedki, brati ali sestricami, se pogovarjali o uporabi varne šolske poti, o nevarnostih, ki jim pretijo, o primernem vedenju na poti v šolo Za otroka si je potrebno vzeti čas, saj je življenje otroka naša najve čja vrednota!
Na šolah je za prometno vzgojo dokaj dobro poskrbljeno. U čni na črti in u čbeniki so prilagojeni prometni vzgoji na za četku šolskega leta, šole pa tudi sodelujejo s policijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; delujejo tudi prometni in kolesarski krožki. In ne samo to! S prometno vzgojo so se dosegli najpomembnejši rezultati - zmanjšalo se je število žrtev med šoloobveznimi otroki. Kljub temu se še da kaj storiti. Ni dovolj, da doma in v šoli otroka - u čenca samo seznanimo z vsemi prometnimi predpisi, temve č je potrebno, da v njem privzgojimo tudi zavest in odgovornost za pravilno vedenje v prometu. Ob čina Rogaška Slatina je posodobila ceste in jih opremila s potrebno signalizacijo. Promet skozi mesto je bolj umirjen in teko č, saj so pomembna križiš ča, v katerih je v preteklosti prihajalo do zastojev, preuredili s krožiš či. Za kolesarje so urejene kolesarske poti. V okviru projekta bodo še uredili prometno infrastrukturo med zunanjo obvoznico in centrom Rogaške Slatine. Vsi vozniki in ostali udeleženci v prometu so bili neko č otroci. So se tudi oni s svojimi starši vozili na tak na čin, kot se vozijo otroci danes? Že mlajše otroke, ki so stari manj kot štirinajst let, z dovoljenjem svojih staršev in tudi starejše otroke, ki so opravili kolesarski izpit, vidimo, kako v gostem jutranjem prometu, v razli čnih vremenskih razmerah, vozijo kolo brez zaš čitne čelade na glavi, brez odsevnikov, pa verjetno še brez kakšne druge obvezne opreme. Pa prav starši, nih če drug, so odgovorni za vzgojo svojih otrok, tudi za to, da jih nau čijo uporabljati vse, kar jih bo naredilo varnejše.
93
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Ali v naši državi za to pristojni organi naredijo dovolj za varnost otrok v prometu? Morda da, morda ne! Otroci prav gotovo niso odgovorni, če niso bili pravilno vzgojeni. So pa za to odgovorni njihovi starši. Jih kdo kdaj pokli če na odgovornost zaradi tolikšne neodgovornosti? Prometno neosveš čen otrok bo zrasel v prometno neosveš čeno odraslo osebo, ki bo imela otroke, ti otroci zopet otroke. Kar se Janezek nau či, to Janez zna. Z diplomsko nalogo sem poskusila doprinesti en kamen ček v mozaik poznavanja prometnih vsebin, ki jih izvajamo u čitelji, v smislu priprave otrok na varno vklju čevanje v promet.
94
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
5. LITERATURA 1. Atlas Slovenije (2005). [Kartografsko gradivo] / [topografski zemljevidi in mestni na črti Geodetski zavod Slovenije; opisi slovenskih pokrajin Franci Novak; kartografija v besedilnem delu Monde Neuf]. 4. posodobljena izdaja. 1: 50 000. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2. Baloh, S. (1983): Psihologija v cestnem prometu s prometno etiko. Ljubljana: AMZS 3. Bernard, M. (2004) S kolesom v šolo. Delovni zvezek in napotki z delovnim zvezkom. Maribor: Primotehna d. o. o. 4. Natek, M. (1996): Rogaško podolje. V: Enciklopedija Slovenije,10. Ljubljana: Mladinska knjiga 5. Geodetska uprava R Slovenije. Pridobljeno 5.2.2008 iz htp://www.rogaska-slatina.si 6. Ob čina Rogaška Slatina (2004). Geografske zna čilnosti obmo čja in površja. Pridobljeno 02. 02. 2008, iz htp://www.rogaska-slatina.si 7. Glogovec, Z. (1996). Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: SPV RS 8. Gorši č, I. (1962). Zdraviliš če Rogaška Slatina. Murska Sobota: ČZP Pomurski tisk. 9. Hederer, J., Heidbüchel, H., Walter, K. (1974). Verkehrserziehung im Vorschulalter. Köln, zvezek 5. 10. Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS 11. Ob činski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ministrstvo za promet RS. Pridobljeno 24. 6. 2009, iz http://www. spv-rs.si 12. INTEGRALNI razvojni program ob čine Rogaška Slatina (2003 – 2006). ZRS Bistra Ptuj 13. Krajevni leksikon Slovenije (1995). Ljubljana: DZS. 14. Levi čnik, I., Marjanovi č-Umek, L., Poli č, M. (1986): Priro čnik za prometno vzgojo v osnovni šoli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 15. Markl, M. (2003): Prvi koraki v svetu prometa, prenovljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS.
95
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
16. Novak, M. Kolesarski izpiti v devetletni osnovni šoli. Pridobljeno 12. 8. 2009 iz http://www.zrss.si 17. Novak, M.(2008). Prometna vzgoja v devetletni osnovni šoli. Portorož: ZRSŠ 18. Plemenitaš, J. (1991): Prometna vzgoja za razredno stopnjo osnovne šole. Maribor: Pedagoška fakulteta. 19. Republika Slovenija (2003). Nacionalni program varnosti cestnega prometa Republike Slovenije. Tiskarna Petri č: Futura DDB. 20. Vardjan, F., 1935- (2004). Rogaška Slatina: Sprehod skozi čas [njene zgradbe in parki]. Rogaška Slatina: Društvo prijateljev.
96
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
6. PRILOGA Priloga 1: Anketni vprašalnik za u čence Priloga 2: Vabilo na roditeljski sestanek Priloga 3: Izjava za vožnjo s kolesom
97
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
Spoštovani učenec, spoštovana učenka! Sem Stevanka Pušnik učiteljica II. OŠ Rogaška Slatina. Raziskujem, kako varno se vključuješ v promet kot kolesar na površinah, kjer so tudi druga vozila. Vljudno te prosim za sodelovanje in se ti že v naprej zahvaljujem. Anketa je anonimna, zato bodi čim bolj iskren.
ANKETNI VPRAŠALNIK
OSNOVNA ŠOLA: ______RAZRED:______SPOL: a) ženski b) moški
1. Kako najbolj pogosto prihajaš v šolo? a) peš b) s kolesom c) s šolskim avtobusom č) z osebnim avtomobilom, vozijo me starši d) drugo: ______
2. Ali veš, kje poteka varna šolska pot v šolo? a) da b) ne
3. Kaj misliš, kako nevarna je tvoja pot v šolo? a) zelo nevarna b) nevarna c) ni nevarna
4. Ali kdaj prečkaš cesto, če le-ta ni označena s prehodom za pešce? a) da b) ne c) samo, kadar v bližini ni označenega prehoda
6. Ali meniš, da je vožnja po kolesarski stezi (poti) varnejša? a) ne b) da Če si odgovoril z DA , napiši, zakaj si se tako odločil.______98
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
7. Kje se voziš s kolesom? (lahko izbereš dva odgovora) a) na dvorišču b) na igrišču c) po kolesarski stezi č) po cesti d) drugo: ______
9. Ali pri vožnji s kolesom uporabljaš kolesarsko čelado? a) vedno b) kadar me na njo opozorijo starši c) nikoli
10. Ali meniš, da si dovolj poučen o varnem vključevanju s kolesom v promet? a) da b) ne c) ne vem
12. Kje je po tvojem mnenju v bližini šole največja prometna nevarnost? (lahko izbereš tri odgovore) a) na šolski avtobusni postaji b) na prehodu za pešce c) v cestnem krožišču č) na prehodu preko železniške proge d) na pločniku e) na kolesarski stezi f) drugo: ______
HVALA ZA SODELOVANJE!
99
STEVANKA PUŠNIK Po korakih do znanja za samostojno vklju čevanje u čencev kolesarjev v promet
VABILO Sodelovanje med starši in šolo je zelo pomembno za uspešno delo vašega otroka, zato Vas vabim, da se udeležite roditeljskega sestanka VARNO S KOLESOM V ŠOLO, ki bo v ______, ______ob ______uri v u čilnici ______. Zagotavljanje enotnosti vzgojnih vplivov in skupno odpravljanje morebitnih težav nas vodi k skupnim ciljem. Lepo pozdravljeni. Stevanka Pušnik Rogaška Slatina, ______Podpis staršev: ______oče, ______mati.
OBISKOVANJE PRAKTI ČNE VOŽNJE S KOLESOM
IZJAVA U ČENCA IN STARŠEV
Ime in priimek učenca:______
Rojstni podatki:______
Naslov bivanja: ______a) V šolskem letu ______bom obiskoval vaje prakti čne vožnje s kolesom. Seznanjen sem, da bom pri vajah upošteval prometne predpise in pravila vožnje v prometu. b) Kot bodo či kolesar bom med vožnjo uporabljal kolesarsko čelado.
Podpis staršev:
o če: ______
mati:______
Učenec: ______
100