Spremembe Pozidanih Zemlji[^ V Slovenskih Pode@Elskih

Georitem 5NSL.qxd8.11.200715:25Page1 ERTM5 GEORITEM http://zalozba.zrc-sazu.si 9 ISBN 978-961-254-035-7 7 8 9 6 1 2 5 4 0 3 5 7

15,00 €

SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH 5 SLOVENSKIH V PODE@ELSKIH SPREMEMBE POZIDANIH PETER REPOLUSK MARJAN RAVBAR ZEMLJI[^ NASELJIH FRANCI PETEK MAJA TOPOLE DAVID BOLE ERTM5 GEORITEM Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 1

1 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 2

2 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 3

GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 4

4 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 5

GEORITEM 5

SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH

David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole

LJUBLJANA 2007 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 6

GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Ale{ Smrekar Avtorji poglavij: David Bole (Dru`benoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem alpskem svetu), Franci Petek (Izbor vzorca podeèlskih naselij in zajem podatkov, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem panonskem svetu), Marjan Ravbar (Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja), Peter Repolusk (Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu), Maja Topole (Uporab- ljeni izrazi, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem dinarskem svetu) Kartograf: Franci Petek Fotografi: David Bole, Franci Petek, Maja Topole Prevajalka: Jean McCollister Oblikovalec: Drago Perko

Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko

Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar

Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Littera picta d. o. o. Naklada: 300 izvodov

Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 911.373(497.4) SPREMEMBE pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih / David Bole … [et al.] ; [kartograf Franci Petek ; fotografi David Bole, Franci Petek, Maja Topole ; prevajalka Jean McCollister]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2007. – (Georitem ; 5) ISBN 978-961-254-035-7 1. Bole, David 235880960

6 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 7

GEORITEM 5

AVTOR David Bole [email protected] http://www.zrc-sazu.si/giam/david.htm

Rodil se je leta 1979 v Kranju, ìvel v Radovljici, Zgornjih Gorjah in Ljubljani, kjer je leta 1997 maturiral. Leta 2003 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in {e isto vpisal podiplomski doktor- ski {tudij. Del podiplomskega izobraèvanja je preìvel na univerzi v Bratislavi kot {tipendist evropskega izobraèvalnega programa Marie Curie. Od leta 2003 je zaposlen kot mla- di raziskovalec na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova raziskovalna usmeritev je predvsem urbana geografija, znotraj nje pa preu~evanje ekono- mije mesta in spremljajo~a prostorska dinamika sodobnih procesov, kot so potro{ni{tvo, suburbanizacija in dekoncentracija gospodarskih dejavnosti v mestu. Veliko se je ukvarjal tudi z dnevno mobilnostjo prebivalstva in javnim potni{kim prometom. Izsledke opravljenih raziskav redno objavlja v znanstveni in strokovni literaturi. Bil je tajnik Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

AVTOR Franci Petek [email protected] http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm

Rodil se je leta 1971 na Jesenicah. Otro{tvo in mladost je preìvel v Lescah. Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. Ukvarjal se je s smu~arskimi skoki: leta 1991 je postal svetovni prvak na veliki skakalni- ci, ve~krat je osvojil dràvno prvenstvo, udeleìl se je olimpijskih iger leta 1992 in 1994, za svoje dose`ke je leta 1991 dobil Bloudkovo priznanje. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 doktoriral. Leta 1998 se je zaposlil na Geografskemu in{titutu Atona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo podeèlja in regionalno geografijo, {e posebej s pre- u~evanjem rabe tal s poudarkom na povezovanju in interpretaciji starih in sodobnih kartografskih in podatkovnih informacij s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov. Je ~lan Komisije za spremem- bo rabe/pokrovnosti tal pri Mednarodni geografski zvezi in ~lan Evropskega zdruènja okoljskih zgodovinarjev. Leta 2004 je za svojo dejavnost na podro~ju geografije prejel Pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

7 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 8

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

AVTOR Marjan Ravbar [email protected] http://www.zrc-sazu.si/giam/marjan.htm

Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je leta 1965 na tamkaj{nji gimnaziji maturiral. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1971 diplomiral, leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplo- mi je bil najprej asistent na In{titutu za geografijo, nato je delal na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Leta 1978 se je kot pomo~nik direktorja zaposlil na Zavodu za dru`beno planiranje v Novem mestu, leta 1987 pa kot raziskovalec znova na In{titutu za geografijo. Med letoma 1993 in 1998 ter leta 2002 je bil njegov direktor. Od pridru`itve In{tituta za geografijo Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot znanstveni svetnik vodi raziskovalni program Socialna geografija. Ukvarja se zlasti z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne skupnosti, leta 1987 pa priznanje Zvezne konference SZDL, leta 1984 in leta 1998 pa priznanji Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

AVTOR Peter Repolusk [email protected] http://www.zrc-sazu.si/giam/peter.htm

Rodil se je leta 1956 v Ljubljani, doma pa je iz Kamnika, kjer je obiskoval gim- nazijo in leta 1975 maturiral. Leta 1980 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine. Je {tudent doktorskega {tudija na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tu- dije Univerze na Primorskem, naslov doktorske teme je Demografski in socialnogeografski razvoj italijanske in mad`arske narodne manj{ine v Sloveniji. Od leta 1980 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskovalno deluje predvsem na podro~jih demografije, geografije obmejnosti, problematike slovenskega pode`elja, sodobnih procesov urbanizacije in geografije etni~nih manj{in. Sodeluje pri {tevilnih raziskovalnih projektih in nalogah. Sodeloval je tudi pri ve~ mednarodnih raziskovalnih projektih s podro~ja ~ezmejnih stikov in etni~nih manj{in na obmejnih obmo~jih. V doma~ih in tujih publikacijah je zbral skoraj 130 bibliografskih enot. Leta 2004 je prejel Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

8 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 9

GEORITEM 5

AVTOR Maja Topole [email protected] http://www.zrc-sazu.si/giam/maja.htm

Rodila se je leta 1960 na Jesenicah, doma pa je z Bleda. Leta 1979 je maturira- la na gimnaziji Kranj. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1985 diplomirala, leta 1990 magistrirala in leta 1995 dokto- rirala. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je zaposlila leta 1986 in leta 1999 postala znanstvena sodelavka. Ukvarja se predvsem z regionalno geografijo slovenskih pokrajin, regionalizacijami, rabo tal in geoekolo{kimi razmerami, v zadnjem ~asu tudi s problematiko spreminjanja slovenskih pode`elskih naselij. Sodelovala je v programu Celostni razvoj pode`elja in obnova vasi. Leta 1986 je prejela Kidri- ~evo nagrado za dodiplomski {tudij in fakultetno Pre{ernovo nagrado za diplomsko delo, leta 1999 Melikovo priznanje za mladega znanstvenika ob izidu regionalne monografije Mirnska dolina in leta 2004 plaketo ob~ine Morav~e za monografijo Geografija ob~ine Morav~e.

IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU [email protected] www.zrc-sazu.si/giam

In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico in zemljepisni muzej ter sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znans- tveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knji`ni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj.

9 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 10

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole

UDK: 911.373(497.4) COBISS: 2.01

IZVLEÊK Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih Po osamosvojitvi Slovenije je na novo oblikovana gospodarska in dru`bena politika vplivala na poselitvene razmere v dràvi. Procesi, ki so se sicer za~eli è prej, so bili v tem obdobju intenzivnej{i in globlji, poleg tega pa so se poglabljale razlike med posameznimi obmo~ji. Rezultati pri~ujo~e raziskave bi lahko pripomogli k bolj aktivni zemlji{ki politiki in bolj{emu razumevanju strukture pozidanih zemlji{~ znotraj podeèlskih naselij. Dosedanja slovenska preu~evanja podeèlskih naselij se pove~ini ukvarjajo s splo{nimi kategori- zacijami in prikazi struktur, ki so rezultat podrobnih socialnogeografskih, funkcijskih in fiziognomskih vrednotenj vseh slovenskih naselij. Tokrat smo se s kvantitativnimi podatki o spreminjanju naselij s prostorskega in funkcijskega vidika lotili podrobnega kartiranja obmo~ij naselij po temeljnih kate- gorijah poselitvene rabe tal, ki vklju~ujejo: stanovanjska zemlji{~a, zemlji{~a z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi sredi{~nimi dejavnostmi, zemlji{~a za promet in zveze, zemlji{- ~a za komunalo in energetiko ter zelene in druge odprte povr{ine. Ugotavljali smo stanje v zadnjih dveh popisnih letih, v letu 1991 in letu 2002, ter na tej podlagi letne stopnje rasti obsega pozidanih zemlji{~ v okviru posameznih kategorij rabe tal. Podatke smo povezali tudi s {tevilom prebivalcev, {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest, pa tudi z geografskim poloàjem naselja ter dnevno mobilnostjo prebivalstva. Spreminjanje poselitvene rabe podeèlskih naselij smo ugotavljali s pomo~jo analiz letalskih posnetkov in digitalnih ortofoto posnetkov, statisti~nih podatkov in podatkov, pridobljenih na terenu. Ekspertni vzorec je zajel 14 podeèlskih naselij s 500 do 1100 prebivalci v razli~nih slovenskih naravnih in statisti~nih regijah, ki so v zadnjem deset- letnem obdobju kazala pozitivno rast {tevila prebivalcev, delovnih mest in hi{. Ugotovili smo, kako so se med letoma 1991 in 2005 na poseljenem obmo~ju spreminjale razli~- ne kategorije rabe zemlji{~. Pokazale so se razlike predvsem med posameznimi tipi naselij. Rabo zemlji{~ smo povezali z reliefom oziroma tipom poselitve, z geografskim poloàjem naselij, s spreminjanjem njihove strukture, z gibanjem {tevila delovnih mest in dnevno mobilnostjo. Najve~ji del rasti pozidanih zemlji{~ odpade na stanovanjsko gradnjo (70 %), ki je bila najintezivnej{a na obmo~jih, kjer poteka zgodnja faza suburbanizacije, manj intenzivna pa v industrializiranih naseljih in naseljih, izob- likovanih v pozni fazi suburbanizacije. Ugotovili smo, da dinamika novogradnje v drugi polovici obravnavanega obdobja upada, {e zlasti v kategoriji stanovanjske gradnje, manj pa nestanovanjske. Tudi to potrjuje tezo, da so slovenska podeèlska naselja vse bolj pod vplivom suburbanizacije, ki prehaja v pozno fazo.

KLJU^NE BESEDE geografija pode`elja, Slovenija, pode`elje, poselitev, morfologija naselij, raba tal, delovna mesta, dnevna mobilnost, suburbanizacija, pozidana zemlji{~a, novogradnje

10 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 11

GEORITEM 5

GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole

UDC: 911.373(497.4) COBISS: 2.01

ABSTRACT Changes in built-up areas in slovene rural settlements Since Slovenia's independence, new economic and social policies have been influencing settlement patterns. Processes which had in fact begun earlier have intensified and deepened during this period, and differences within the country have become greater. The findings from this study could help support a more active land use policy and achieve a better understanding of the structure of built areas within rural settlements. Slovene studies of rural settlements to date have been mostly concerned with general categorizations and with showing structures. They are the result of detailed social geographic, functional and phys- iognomic valuations of all Slovenian settlements. This time our purpose was to obtain quantitative data concerning spatial and functional changes in settlements; we approached the task by means of a detailed mapping of the areas of settlements according to basic land use categories which included: residential areas, areas with supply, service, and business activities, known as central functions, areas serving transportation and connecting functions, areas serving municipal and energy functions, and green and open spaces. We determined the situation for last two census years, 1991 and 2002, and on this basis, the annu- al rate of growth of built areas in the framework of individual land use categories. We related these data to the number of inhabitants, the number of employed, and the number of jobs, as well as to the geographic location of the settlement and the daily mobility of the population. Changes in the settled areas of rural settlements were determined with the help of aerial photos and digital orthophotos, statistical data, and data obtained through field work. An expert sample included 14 rural settlements with 500 to 1100 inhabitants from different Slovenian natural and statistical regions which during this period displayed positive growth in population, jobs, and houses. We determined how different categories of land use in a settled area changed in the period between 1991 and 2005. Most evident are differences among individual types of settlement. Land use was related to relief and type of settlement, with the geographic location of the settlement, changes in its structure, trends in the number of jobs, and daily mobility. The greatest growth in built areas was due to housing construction (70%), which was most intensive in areas in the early phase of suburbanization, and somewhat less intensive in industrialized areas and in already formed settlements in the late phase of suburbanization. We found that the dynamics of new construction dropped in the sec- ond half of the period under study, especially in the category of housing construction, not as much in nonresidential construction. This also confirms the hypothesis that Slovenian rural settlements are increasingly under the influence of suburbanization in its later phase.

KEY WORDS rural geography, Slovenia, countryside, rural settlements, settlement morphology, land use, jobs, suburbanization, settled areas, daily commuting, new building construction

11 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 12

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Vsebina

1Uvod ...... 13 2 Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja ...... 13 2.1 Pregled sprememb in teènj v naselbinskem sistemu Slovenije ...... 14 2.2 Socialnogeografske posledice preobrazbe naselbinskega sistema ...... 20 3 Izbor vzorca podeèlskih naselij in zajem podatkov ...... 24 4 Uporabljeni izrazi ...... 34 5 Dru`benoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij ...... 46 6 Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest ...... 55 7 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem alpskem svetu ...... 73 8 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu ...... 91 9 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem dinarskem svetu ...... 104 10 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem panonskem svetu ...... 127 11 Sklep ...... 139 12 Seznam virov in literature ...... 141 13 Seznam slik ...... 143 14 Seznam preglednic ...... 146

12 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 13

GEORITEM 5

1Uvod

Novooblikovana gospodarska in dru`bena politika po slovenski osamosvojitvi leta 1991 je med drugim vplivala tudi na slovenske poselitvene razmere. Procesi, ki so se sicer za~eli è prej, so bili v tem obdobju intenzivnej{i, poleg tega pa so se v poselitveni strukturi poglabljale razlike znotraj dràve. Na vpra{anje, kak{ne in kolik{ne so bile te spremembe pri podeèlskih naseljih v petnajstih letih po osamosvojitvi, smo posku{ali odgovoriti na podlagi preu~itve vzorca naselij, ki so v tem ~asu rasla tako po {tevilu prebivalcev, hi{ kot delovnih mest. Takih podeèlskih naselij je v Sloveniji 284. Poselitveno stanje leta 1991 oziroma temu ~asovno ~im bli`je stanje smo ugotavljali s pomo~jo letalskih posnetkov, stanje ~im bli`je popisnemu letu 2002 smo povzeli po ortofoto posnetkih, stanje leta 2005 pa smo ugotovili s pomo~jo terenskega dela. Primerjava med posameznimi naselji omogo~a izra~un povpre~ne letne stopnje rasti obsega pozidanih zemlji{~. Podatke smo povezali z geografskim poloàjem naselja, s {tevilom njegovih prebivalcev, zaposlenih in delovnih mest ter z migracijami prebivalcev. Ker smo èleli pridobiti kvantitativne podatke ter ugotoviti zakonitosti in razlike v spreminjanju podeèlskih naselij s prostorskega in funkcijskega vidika, smo izvedli kartiranje poseljenih obmo~ij naselij. Razlikovali smo stanovanjska zemlji{~a, zemlji{~a z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi sredi{~nimi dejavnostmi, prometne in zelene povr{ine ter druga nepozidana zemlji{~a. Podlaga tega dela je elaborat Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih podeèlskih obmo~jih (Topole s sodelavci 2005). Medtem ko so bila v njem obravnavana slovenska podeèlska naselja, je procese v mestnih in obmestnih naseljih isto~asno raziskovala druga skupina strokovnjakov (Krevs 2005).

2 Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja Tako kot v ve~jem delu Evrope tudi v Sloveniji è desetletja opazujemo nenehno pove~evanje pozidanih zemlji{~, kar gre na ra~un zmanj{evanja deleèv drugih, predvsem obdelovalnih zemlji{kih kategorij. Rast naselij je è desetletja povezana zlasti s {iritvijo njihovih zunanjih meja onstran njihovih zgodovinsko in organsko pogo- jenih jeder. V sodobnosti najve~je dinamike rasti nimajo ve~ mesta, ampak obmestna in tudi podeèlska naselja, ki posledi~no sproàjo funkcionalno in socialno razslo- jevanje na podro~ju bivanja, dela in preìvljanja prostega ~asa. Druga zna~ilnost sodobne prostorske preobrazbe naselij je povezana s prevladujo~o razpr{eno pozidavo zemlji{~ v obliki ve~inoma prostostoje~ih enostanovanjskih hi{ z morebitnimi

13 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 14

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

pripadajo~imi (poslovnimi in/ali proizvodnimi) gospodarskimi poslopji, kar je v nasprotju z è dalj ~asa izraànimi èljami po decentralizirani koncentraciji bivanjskih obmo~ij, pa tudi s politi~nimi cilji (Strategija … 2004). Vse to pomembno pove~uje stro{ke infrastrukturne opremljenosti stavbnih zemlji{~. Klju~ne zna~ilnosti naselbinskega razvoja so povezane z vplivi globalizacije, gospodarskim napredkom, spremenjenimi oblikami ìvljenjskih navad in posledi~no z nara{~anjem mobilnosti aktivnega prebivalstva, ki ob pomo~i osebnih prevoznih sredstev po potrebi dnevno premaguje vedno dalj{e razdalje.

2.1 Pregled sprememb in teènj v naselbinskem sistemu Slovenije Po sodobnem tolma~enju naselbinski sistem sestavljajo mesta, o`ja suburbanizirana obmestja, {ir{a obmestja, ki jih s svojimi vplivnimi obmo~ji dopolnjujejo bli`nja satelitska mesta, in/ali industrializirana naselja. Ta naselja se skupaj povezujejo v enoten sistem mestnih regij. Preostalo omre`je sestavljajo predvsem podeèlska naselja. Za Slovenijo sta è od nekdaj zna~ilni velika razpr{enost naselij in nizka stopnja urbanizacije (Vri{er 1969). Ob skupnem pove~anju {tevila prebivalcev za ~etrtino je primerjalna analiza v zadnjih {tirih desetletjih pokazala, da je v prvem obdobju (do za~etka devetdesetih let 20. stoletja) urbanizacija naglo napredovala, saj je bila stopnja absolutne koncentracije zna~ilna {e za ve~ kot polovico slovenskih mest. Po tem obdobju se je prebivalstvena dinamika v mestih v primerjavi s prej{njim obdobjem prepolovila na ra~un rasti v ve~i- ni obmestij slovenskih mest (Ravbar 1992). Izra~uni za celotno obdobje izkazujejo najvi{jo stopnjo rasti v neposrednih obmestjih slovenskih mest in intenzivno koncentracijo zaposlitvenih aktivnosti v pomembnej{ih urbanih sredi{~ih, okrog katerih se je è v sedemdesetih letih prej{njega stoletja oblikoval venec industrializiranih in urbaniziranih naselij, ki so se (praviloma) oblikovala iz sredi{~ krajevnega pomena (sredi{~nih vasi). Razvojna dinamika naselbinskega razvoja je tu enkrat vi{ja od povpre~ij na dràvni ravni (preglednica 1, slika 1). V dobri polovici preostalih podeèlskih naselij pa se je v tem obdobju {tevilo prebivalcev v povpre~ju zmanj{alo za osmino. Geografska razprostranjenost obmo~ij nas opozarja, da so se najobse`nej{a obmo~ja koncentracije zaradi ugodne (cestno) prometne dostopnosti oblikovala v obse`nej- {em zaledju vseh ve~jih mest in zgostitvenih obmo~ij, zlasti v ravninskih delih ob velikih rekah Savi, Dravi, Savinji, Krki, Muri, So~i …, pa tudi v obalnem pasu. Dolgotraj- no zmanj{evanje {tevila prebivalcev je zna~ilno za ve~ji del alpskega predgorja in na glavnini obse`nega dinarsko-kra{kega obmo~ja ter v veliki meri tudi na preostalih (hribovitih in gri~evnatih) obmo~jih Dolenjske, Posavja, [tajerske in Pomurja. Tudi v poosamosvojitvenem obdobju se ob splo{ni stagnaciji prebivalstva napre- dujo~i razvoj (post)urbanih struktur na ravninskih obmo~jih, usmerjen iz mest in tudi è najo`jih suburbaniziranih obmo~ij proti {ir{im obmestjem in celo podeèlju,

14 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 15

GEORITEM 5 med letoma med letoma med letoma med letoma med letoma 1982 in 1986 1987 in 1993 1994 in 2000 ta absolutne spremembe (%) spremembe relativne 1961 1991 2002 1961–2002 1991–2002 1961–2002 1991–2002 mesta suburbaniziranao`ja obmestja{ir{a obmestja 113.786industrializirana naselja naseljapode`elska 178.778 186.663 180.526 +72.877 254.427 177.503 478.547 641.814 +7.885 216.858 259.039 775.183 546.708 +64,0 +78.513 223.073 754.016 555.938 +4.612 +45.570 +275.469 +4,4 –85.876 +6.215 –1.167 +43,5 +9.230 +25,7 +57,6 +1,8 –13,4 +2,9 –2,7 +1,7 Preglednica {tevila 1: Spremembe prebivalcev po naselbinskih tipih med letoma 1961 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1961; Popis … 1991; Popis … 2002). tipi naselbinskih obmo~ij le {tevilo prebivalcev Slovenija 1.592.176 1.971.954 1.978.729 +386.553 +6.775 +24,3 +0,3 Preglednica 2: Razmerja med dele`i {tevila povr{jem prebivalcev, in {tevilom naselij s pozitivnim migracijskim saldom v med letoma treh ~asovnih prerezih 1982 in 2000. dele` naselij s saldom (%) selitvenim pozitivnim 41 49 55 dele` povr{ja s saldom (%) selitvenim pozitivnim na obmo~jih sdele` prebivalstva saldom (%) selitvenim pozitivnim 64 48 43 52 37 64

15 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 16

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

900.000

800.000

700.000

600.000

500.000

400.000

300.000

{tevilo prebivalcev 200.000

100.000

0 1961 1971 1981 1991 2002 mesta suburbanizirana obmestja pode`elska naselja

Slika 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih v Sloveniji med letoma 1961 in 2002.

{e nadaljuje, s ~imer nakazuje razvojno pot naselbinskega razvoja na gospodarsko in socialno ugodno razvijajo~ih se obmo~jih, ki temelji na gospodarskih in strukturnih spremembah. Razlika je le v tem, da je socialnogeografska preobrazba urbaniziranih obmo~ij vse manj odvisna od (zmanj{ane) rodnosti prebivalstva, toliko bolj pa je zato povezana s pove~ano selitveno mobilnostjo prebivalstva, saj v zadnjih petih letih ve~ina slovenskih ve~jih mest izkazuje negativni selitveni saldo v skupni vi{ini –17.141 prebivalcev (0,9 % od skupnega {tevila prebivalcev). Med njimi v opazovanem obdobju prednja~ijo: najve~ji mesti Ljubljana (–8024) in Maribor (–3361), somestje obalnih mest (–2539), Jesenice (–1540), Celje (–1244), Ptuj (–991) itd. Zanimiv je tudi pregled razmerij med deleì prebivalcev, naselij in povr{ja s pozitivnim selitvenim saldom, ki kaèjo, da pribli`no dve petini prebivalcev ìvi na obmo~jih priseljevanja. Te`nje kaèjo, da se dele` povr{ja in naselij s pozitivnim selitvenim saldom pove~uje, medtem ko se dele` prebivalcev na obmo~jih s pozitivnim selitvenim saldom zaradi upadanja prebivalstva, ki je zlasti posledica negativnega seli- tvenega salda v ve~jih mestih, zmanj{uje v obratnem sorazmerju (preglednica 2). V desetletju na prelomu stoletja (1991–2002) se je {tevilo prebivalcev v mestih zmanj{alo v povpre~ju za 3 %, v obmestjih pa pove~alo za 5 %. Nazadovanje {tevila mestnega prebivalstva je {e posebej izrazito v Zasavju, na Gori{kem, v Pomurju in na Savinjskem, kjer se je v povpre~ju zmanj{alo za ve~ kot 5 %. V tem ~asu je bilo

16 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 17

GEORITEM 5

v Sloveniji zgrajenih 90.852 stanovanj, od tega po ocenah okrog tri ~etrtine v eno- druìnskih prostostoje~ih hi{ah. Stanovanjska rast se pove~uje zaradi nara{~anja {tevila gospodinjstev, ki je zlasti posledica zmanj{evanja povpre~nega {tevila ~lanov na gos- podinjstvo. Povpre~no {tevilo ~lanov v gospodinjstvu se zmanj{uje è pol stoletja (preglednica 3). Vse to potrjuje, da se zaradi preobrazbe gospodarskih in dru`benih struktur tudi v Sloveniji poslavljamo od demografske rasti v mestih in stopamo v obdobje »urbanega razvoja brez rasti«, ki jo v grobem ozna~ujeta prostorska {iritev mestnih vplivov v obmestja (pojav je mogo~e ozna~iti tudi kot nara{~ajo~o stihijsko suburbanizacijo) in notranja preobrazba mest s spreminjanjem dohodkovno eksten- zivnej{ih rab v intenzivnej{e (Ravbar 2004). Statisti~ni podatki razkrivajo tudi, da se je med letoma 1993 in 2001 povr{ina pozidanih zemlji{~ pove~ala za 18.431 ha. Pov- pre~ni indeks sprememb v osemletnem razbdobju je torej 1,31, to pomeni pove~anje za 2304 ha letno oziroma kar 6,3 ha na dan! Stavbna zemlji{~a so se za ve~ kot 2000 ha pove~ala v osrednjeslovenski, podravski in savinjski statisti~ni regiji. Nadpovpre~na stopnja tovrstnih sprememb je v gori{ki, koro{ki, posavski, zasavski, dolenjski in obalno-kra{ki statisti~ni regiji. Nadpovpre~ne spremembe so opazne zlasti na obrobjih mest, ne glede na njihovo velikost in poloàj v hierarhi~nem sistemu urbanega omre`- ja, prav tako na podeèlju. Tu se je povr{ina pozidanih zemlji{~ pove~ala za 16.367 ha, kar je 87% od vseh na novo pozidanih zemlji{~ v Sloveniji. Z obstoje~imi podatkovnimi bazami je mo`no analizirati tudi razmerja med razli~nimi podskupinami pozidanih zemlji{~. Tako na primer obmo~ja naselij predstavljajo 71 %, medtem ko preostalih 29 % zemlji{~ zasedajo razli~ni infrastrukturni objekti in naprave, med katerimi zlasti zaradi gradnje avtocestnega prometnega krià prevladuje cestno omre`je. Porast povr{ine poselitvenih obmo~ij se seveda odraà v znatnem zmanj{anju kmetijskih zemlji{~ (Ravbar 2006).

leto 1991 leto 2002 indeks rasti

{tevilo prebivalcev 1.913.355 1.948.250 102 {tevilo gospodinjstev 632.278 688.733 109 {tevilo stanovanj 684.279 775.131 113 poseljena (pozidana) zemlji{~a (ha)* 60.357 78.788 131 povpre~no {tevilo oseb v gospodinjstvu 3,03 2,83 93 neto poselitvena gostota ({tevilo prebivalcev 229,3 237,6 104 na ha pozidanih zemlji{~)

17 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 18

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Spremembam v naselbinskem razvoju sledijo tudi spremembe v razvoju delovnih mest. Splo{nemu zmanj{anju {tevila delovnih mest po letu 1987 (zmanj{evanje je trajalo do sredine devetdesetih let prej{njega stoletja) je najprej sledila pove~ana stopnja brezposelnosti. Po letu 1995 so se razmere na trgu delovne sile stabilizirale. Pa~ pa smo zaradi obse`nih dru`benih in gospodarskih sprememb (globalizacija, libe- ralizacija trgovine, deregulacija finan~nih trgov, nove komunikacijske tehnologije …) pri~a opaznim strukturnim spremembam v zaposlenosti aktivnega prebivalstva. V zadnjih letih v sestavi aktivnega prebivalstva namesto nekdanje prevlade sekundarnega sektorja prevladujeta deleà terciarja in kvartarja oziroma storitvenih dejavnosti. Za razvoj naselbinskega sistema ima odlo~ujo~ pomen prerazporejanje delovnih mest. Ta se postopoma razporejajo enakomerneje, tudi zunaj tradicionalnih zaposlitvenih sredi{~, saj ima najmanj eno delovno mesto è 4286 ali kar 70 % slovenskih naselij. To pomeni, da se je {tevilo naselij z vsaj enim delovnim mestom tudi v pode- èlskih naseljih v zadnjem desetletju pove~alo za dve tretjini. Leta 1986 je bilo tak{nih naselij le 2206 ali dobra tretjina, pred poldrugim desetletjem (leta 1991) pa jih je bilo è 2902 ali skoraj polovica (49 %). Kljub temu izra~uni lokacijske divergence (lokacijska divergenca je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom glede na naselje stalnega bivali{~a in delovno aktivnim prebivalstvom glede na naselje dela; ve~ o tem v Ravbar 2002) na ravni lokalnih skupnosti {e vedno kaèjo mo~no polarizacijo zaposlitvenih aktivnosti. V mestih z ve~ kot 10.000 delovnimi mesti, v katerih je okvirno nekaj nad 70.000 ve~ delovnih mest kot reziden~nega aktivnega prebivalstva, je koli~- nik lokacijske divergence 113: to pomeni, da {tevilo delovnih mest za 13 % presega {tevilo tam ìve~ih aktivnih prebivalcev. Gre predvsem za na{a najve~ja zaposlitvena sredi{~a, med katerimi izstopajo Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Velenje, Novo mesto, Kranj, Ptuj, Nova Gorica, Koper, Domàle, Slovenj Gradec, Postojna, Seàna, Trbovlje in Ravne na Koro{kem, ki skupaj zagotavljajo ve~ kot polovico delovnih mest v Sloveniji. Zaposlitvena sredi{~a z manj kot 10.000 delovnimi mesti imajo praviloma primanjkljaj {tevila delovnih mest glede na {tevilo reziden~nih aktivnih prebivalcev. Tako ima na primer pozitivno lokacijsko divergenco le 15% lokalnih skupnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da z obmo~ja reziden~ne lokalne skupnosti dnevno potuje na delo okrog dve tretjini vseh zaposlenih. Tretjina novonastalih ob~in ima na obmo~ju lokalne skupnosti opazen primanjkljaj (v povpre~ju ve~ kot 500) delovnih mest, zato se iz teh ob~in v povpre~ju ve~ kot tri ~etrtine aktivnega prebivalstva dnevno vozi na delo v zaposlitvena sredi{~a zunaj obmo~ja mati~ne lokalne skupnosti. Najvi{jo negativno stopnjo lokacijske divergence, torej najve~ji primanjkljaj {tevila delovnih mest v razmerju do avtohtonega aktivnega prebivalstva imajo ob~ine v severovzhodni Sloveniji, med katerimi izstopajo novoustanovljene ob~ine v Slovenskih goricah, na Dravskem polju, v Halozah in na Gori~kem. Vsa mestna naselja in po 2. svetovni vojni nastala industrializirana sredi{~a imajo {e vedno pozitivno lokacijsko divergenco delovnih mest. Ker je bilo zmanj{anje

18 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 19

GEORITEM 5

Preglednica 4: Spremembe {tevila delovnih mest med letoma 1993 in 2000 po zna~ilnih skupinah naselij.

tipologija naselij dele` delovnih dele` delovnih indeks sprememb mest leta 1993 (%) mest leta 2000 (%) {tevila delovnih mest

mesta 68 64 81 suburbanizirana obmestja 6 7 109 obmestna naselja 6 7 102 industrializirana naselja 16 17 98 pode`elska naselja 4 5 119 Slovenija 100 100 88

{tevila delovnih mest v industrializiranih naseljih manj{e od tistega v mestih, so v zadnjem desetletju ta naselja celo pove~ala svoj dele` v celotnem {tevilu delovnih mest, ki je okrog {estino. Kljub temu pa se njihov relativni pomen postopno zmanj{uje na ra~un hitrej{ega nara{~anja {tevila delovnih mest v obmestjih. Obmestja imajo sicer {e vedno negativno lokacijsko divergenco oziroma pribli`no tretjinski primanjkljaj delovnih mest v primerjavi s {tevilom avtohtonega aktivnega prebivalstva, vendar se ta zaradi nadpovpre~ne rasti postopoma zmanj{uje. Preobrat v nara{~anju {tevila delovnih mest zaznavamo tudi na preostalem podeèlju, kjer se je v zadnjem obdobju njihovo {tevilo pove~alo za petino, kljub temu pa je dele` delovnih mest v teh naseljih v celotnem {tevilu delovnih mest {e vedno zanemarljiv, le okrog dvajsetine. Pogled v preglednico 4 nas opozarja na odklone v {tevil~nem razvoju delovnih mest, ki so se zgodili v zadnjem desetletju. Razvojna te`nja je bolj decentralizirana koncentra- cija {tevila delovnih mest, ki se oblikuje okrog »dnevnega dosega« do zaposlitvenega sredi{~a. Na ta na~in delovna mesta prispevajo k oblikovanju mestnih regij in posledi~no vplivajo na spremembe v izrabi zemlji{~. Naslednji, prav tako pomemben dejavnik strukturne preobrazbe v naselbinskem sistemu je povezan z izobrazbeno ravnjo prebivalstva. Razporeditev temelji na primerjavi medsebojnih razmerij med tremi glavnimi skupinami najvi{je doseène stopnje izobrazbe, to je med osnovno{olsko, srednje{olsko ter vi{je{olsko oziroma visoko- {olsko izobrazbo, kar se ugotavlja za vsako lokalno skupnost posebej. Primerjave prav tako kaèjo na nadpovpre~no osredoto~enost bolj izobraènih prebivalstvenih skupin v okoljih z vi{jo stopnjo urbanizacije. Izrazito nadpovpre~na raven izobrazbe je na Gorenjskem ter v obmestnih lokalnih skupnostih vseh ve~jih mest. Deleì prebivalcev z visoko in vi{jo izobrazbo so v mestih in obmestnih lokalnih skupnostih od tri do sedemkrat ve~ji od tistih v podeèlskih ob~inah. Klju~no vlogo pri preobrazbi sodobnega naselbinskega sistema, predvsem subur- banizacijskih procesov, ima brez dvoma infrastrukturna opremljenost, pri ~emer je

19 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 20

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

odlo~ujo~a vloga gostote cestnoprometnega omre`ja. Slovenijo medsebojno povezuje 37.878km cest (Direkcija Republike Slovenije za ceste 2007), od tega jih ima 5879km status dràvnih (pomembnej{ih) cest, preostalih 84 % cest pa ima zna~aj lokalnih cest in/ali javnih poti. Gostota cestnega omre`ja je 18,7 km na km2. Izrazito nadpovpre~- na je na obmo~ju ljubljanske mestne regije, na Gorenjskem, v Savinjski dolini, na Dravskem polju, v Spodnji Vipavski dolini ter {e v preostalih mestnih in obmestnih lokalnih skupnostih vseh ve~jih aglomeracij. Slovenija tudi s tem kazalnikom kaè jasno zasnovo razpr{ene, to je ploskovne in koridorske poselitve v obse`nih obmestjih v {irokem tamponskem obmo~ju ob najve~jih urbanih sredi{~ih. Na drugi strani se gostota poseljenosti kot eno izmed meril u~inkovitosti infrastrukturne opremljenosti, na urbaniziranih obmo~jih è od konca devetdesetih let prej{njega stoletja zmanj{uje. Vzroki za to so ugodnosti, ki jih ponujata mnoì~na motorizacija in dràv- na usmeritev, ki s posodabljanjem cestnega omre`ja omogo~a, da povpra{evalci po novih stavbnih zemlji{~ih i{~ejo mo`nosti zunaj ureditvenih obmo~ij mest. Pospe- {eno obremenjevanje poselitvenih obmo~ij s prometnicami pove~uje obremenjenost urbaniziranega okolja. Zna~ilno je, da jo je izjemno te`ko na~rtovati in, kar je {e te`- je, zoper nezaèlene u~inke ukrepati. Ob prevladujo~i stagnaciji {tevila prebivalcev v zadnjem desetletju in velikem porastu povr{ine naselij se nenehno pove~uje tudi gostota tehni~ne (cestnoprometne) infrastrukture na prebivalca, s tem pa se, zlasti v obmestjih, sproàjo {e dodatne obremenitve. Dolgotrajno zanemarjanje tega dejs- tva prej ali slej privede do nujno potrebnih sanacij in z njimi povezanega znatnega pove~anja (nena~rtovanih) finan~nih sredstev.

2.2 Socialnogeografske posledice preobrazbe naselbinskega sistema Intenzivna preobrazba obmestnega naselbinskega sistema je v prvi vrsti odsev dru`benih preferenc, ki so posledice ekonomskogeografskih in socialnogeografskih vzgibov. Ekonomskogeografske spodbude ozna~ujeta zlasti globalizacija in prehod v informacijsko dru`bo. Ujemajo se {e s postfordizmom, z oblikovanjem novih mre`- nih podjetni{kih struktur in z nenehnim nazadovanjem gospodarskega pomena kmetijstva. Socialnogeografsko preobrazbo pa spodbujajo spremembe v na~inu ìv- ljenja in pove~ana mobilnost, povezana z mnoì~no motorizacijo. Tovrstne procese {e dodatno pospe{ujejo razmeroma cenene mo`nosti za raznovrstne graditeljske aktivnosti, ki povzro~ajo dodatne pritiske na podeèlska oziroma kmetijska zemlji{~a. To je v veliki meri tudi odraz nezdravih razmer na trgu nepremi~nin, na primer pri zemlji{ki politiki (odsev zemlji{ke politike je v znatni meri razseljevanje, saj lastniki zemlji{~ na podeèlju prodajo kmetijska in gozdna zemlji{~a najbolj{im ponudnikom), pa tudi odziv na problemati~no na~rtovanje razvojnih zamisli in presoj. S pripravljanjem izved- benih prostorskih dokumentov lokalne skupnosti obi~ajno dajejo prednost nekmetijski rabi zemlji{~, bodisi za bivanje bodisi za ustvarjanje novih delovnih mest v nekme-

20 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 21

GEORITEM 5

tijskih dejavnostih, varovanje in ohranjanje podeèlske pokrajine pa je potisnjeno v ozadje. Nosilci preobrazbe so praviloma individualni investitorji, ki sproàjo nove mre`- ne strukture, raznonovrstnost gospodarskih dejavnosti in z drobno dekoncentracijo ustvarjajo »fragmentacijo« obmestne in tudi podeèlske pokrajine. Vsak od na{te- tih dru`beno-gospodarskih procesov na svoj na~in prispeva k razmahu suburbanizacije, zmanj{evanju nasprotij med mesti in podeèljem, vi{ji stopnji avtonomnosti obmestij, vendar tudi k dodatnemu obremenjevanju geografskega okolja. Na {irjenje naselij

Preglednica 5: Shemati~ni pregled preobrazbe sodobnih prostorskih naselbinskih struktur.

ekonomskogeografska socialnogeografska preobrazba preobrazba

spodbude, pogoji … • prost pretok blaga, kapitala, • spremembe v na~inu `ivljenja dela in znanja, in bivanja, • fleksibilna specializacija, • mno`i~na motorizacija, • globalizacija dru`be, • porast mobilnosti, • informacijska dru`ba; • nove mre`ne strukture;

akterji oziroma dejavniki • nova servisno-proizvodna obmo~ja, nakupovalna sredi{~a … preobrazbe • nova delovna mesta … • individualni investitorji kot posledica odsotnosti primernega na~rtovanja;

rezultati, ubikviteta • polarizacija in fragmentacija • pove~evanje raznolikosti oziroma vsesplo{na obmestne in pode`elske v gospodarskih dejavnostih – prisotnost lokacijskih pokrajine, me{ana raba zemlji{~, faktorjev • zmanj{evanje nasprotij • multifunkcionalnost – med mesti in pode`eljem, drobna dekoncentracija, • vi{ja stopnja avtonomnosti • razrast slu`nostnih in obmestij, proizvodnih dejavnosti • nove mre`ne strukture v obmestjih (tarciarizacija), v funkciji poselitve in dodatno obremenjevanje proizvodnje; okolja …

preobrazba funkcij • relativno zmanj{evanje pomena mestnih sredi{~, spremembe v urbanizirani pokrajini funkcij na pode`elju kot mestom komplementarnemu obmo~ju = suburbanizacija (»ne urbano in ne pode`elsko«).

21 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 22

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

vplivajo {tevilni dejavniki. Socialnogeografske razse`nosti razrasta poselitvenih zemlji{~ imajo izvor v bolj ali manj racionalnem ravnanju gospodinjstev in gospodarskih akterjev pri izboru novih lokacij stanovanj ali gospodarskih objektov. Gre za ve~dimenzionalno {irjenje naselbinskega razvoja: pove~uje se gostota prebivalstva, poleg tega se z razvojem delovnih mest intenzivira {tevilo (pretakanje) delovnih voza~ev. [irjenje naselij s posodabljanjem javne infrastrukture na svojstven na~in pospe{uje tudi javni sektor, ki ima klju~ni pomen pri investicijskih odlo~itvah. Kot è re~eno, ima pri tem odlo~ujo- ~o vlogo posodabljanje cestnega omre`ja. Pospe{evanje razcveta na primer industrijskih (tehnolo{kih) parkov, nakupovalnih sredi{~ (bodisi na mestnem obrobju ali tudi na podeèlskih obmo~jih) ustvarja nova delovna mesta. To pa je hkrati è znamenje privla~nosti dolo~enega obmo~ja, ki rast naselij samo {e dodatno pospe{uje. Sodobne te`nje naselbinskega razvoja kaèjo na raz{iritev ~lovekovih dejavnosti iz mest proti podeèlju. Gre za obmo~ja z najbolj vitalnimi razmerami za gospodarski razvoj in bivanje. Prav zato se na njih dogajajo intenzivni procesi preobrazbe demografske, zaposlitvene in socialne sestave prebivalstva, s ~imer se spreminjajo gospodarska in funkcijska sestava ter podoba {iroke (ob)mestne pokrajine. Tu ob porastu stanovanjskih zemlji{~ ne sre~ujemo ve~ samo kmetijskih obratov oziroma klasi~nih podeèlskih struktur (seveda tudi proizvodnja hrane ni zanemarljiva), ampak v vse ve~jem obsegu tudi majhna in srednje velika podjetja industrijsko-proizvodnega in storitvenega sektorja ter ~edalje {ir{o ponudbo trgovskih dejavnosti. Nadalje, obmestja imajo zelo pomembno vlogo, povezano z rasto~im pomenom izkori{~anja rekreacijskih poten- cialov na podeèlju, preìvljanjem prostega ~asa in turizmom. In kon~no, obmestja imajo osrednji pomen pri ohranjanju naravnih ìvljenjskih funkcij, povezanih z biot- sko pestrostjo pokrajine. Ve~ina teh funkcij je z gospodarskega vidika komaj donosnih, vendar so z zornega kota trajnostnega razvoja nepogre{ljive. Kot poglavitno razvojno gibalo preobrazbe je suburbanizacija v Sloveniji prisotna è dobri dve desetletji. Dozdaj{nje analize (Ravbar 1992, 2002 in 2005) razkrivajo, da s preu~evanjem pojavnih geografskih zna~ilnosti lahko razlikujemo najmanj dve razvojni stopnji oziroma pojavni obliki: »stanovanjsko« (ali tudi »demografsko«) suburbanizacijo ter suburbanizacijo proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za za~etek suburbanizacije so zna~ilni demografska rast obmestij in razpr{itev urbanizacije ob prometnicah z ugodno dostopnostjo in objekti manj{e gostote na urbanih obrobjih ob obstoje~ih pode- èlskih naseljih. Po razpadu socialisti~nega gospodarskega sistema je kmalu sledil skoraj identi~en prostorski razmah ali ekspanzija gradbenih zemlji{~ za proizvodne, trgo- vinske in storitvene dejavnosti oziroma tako imenovana »industrijska« suburbanizacija. Z geografskega vidika je pomembno, da ob prelomu tiso~letja razvoj delovnih mest in prostorska preobrazba proizvodno-servisnih dejavnosti v obmestjih è potekajo s podobno intenzivnostjo kot demografsko-naselbinski razvoj (Ravbar 2002). To pomeni, da smo stopili v obdobje zrelej{e faze suburbanizacije, ko so zaradi medsebojne preple- tenosti meje in pojavne oblike med razli~nimi tipi suburbanizacije dodobra zabrisane.

22 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 23

GEORITEM 5

Poglejmno si glavne zna~ilnosti stanovanjske suburbanizacije. Uveljavljena raz- laga za klasi~ni vzorec suburbanizacije je izseljevanje prebivalstva iz mest zaradi uresni~itve ìvljenjskih sanj z gradnjo individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e v zelenju. Njene razse`nosti je mogo~e razloìti {e z nara{~anjem dru`bene blaginje, ki je znatno pripomogla k izbolj{anju kakovosti bivanja, kakr{ne ve~stanovanjska oziroma blokovna gradnja v mestih oziroma naseljih z mestnim zna~ajem ni mogla zagoto- viti. Individualno povpra{evanje po dodatnih stanovanjskih zemlji{~ih je s~asoma nenehno nara{~alo, kar je v Sloveniji ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja vzpodbudilo suburbanizacijo, tudi na prelomu stoletja gonilne sile pritiskov na spremembe (in potratnost) v sestavi namenske rabe zemlji{~. Ker so novogradnje klasi~nih individualnih, prostostoje~ih enostanovanjskih objektov (praviloma) mo`ne samo {e na prostih zemlji{~ih na bolj ali manj oddaljenih mestnih obrobjih, je mogo- ~e opazovati svojsko povezanost med socialnim okoljem in lokacijskimi dejavniki, ki odlo~ajo o izbiri (novega) kraja bivanja. Pri tem gre lahko bodisi za lastni{tvo nepremi~nin (z nakupom ali dedovanjem) bodisi za vi{je stanovanjske standarde, o~itno pa tudi za ob~utek ve~je varnosti, spremembe v na~inu socialne komunikacije prebivalstva, bolj{o infrastrukturno opremljenost in podobno. Za razliko od klasi~nih pogledov na razvoj suburbanizacije ob prelomu tiso~letja je na ra~un priseljevanja na od mestnih sredi{~ vse bolj oddaljena obmo~ja è zaz- naven znaten porast porabe zemlji{~ za prostostoje~e stanovanjske objekte tudi na tako imenovanih »eksurbanih« obmo~jih (Ravbar 2002). Po nekaterih ocenah je na podro~ju trga nepremi~nin povpra{evanje po stanovanjskih zemlji{~ih prav na obmo~- jih s ~asovno izohrono ve~ kot 30 minut od najpomembnej{ega zaposlitvenega sredi{~a porast dvakrat ve~ji kot v bli`njih obmestjih (Bergmann, Dosch 2004). To je opazno tudi v nara{~anju obremenitev prometnih tokov z oddaljenej{ih podeèlskih obmo~ij proti mestnim sredi{~em. Poglavitni nosilci stanovanjske suburbanizacije so zaposlene mlade druìne (od 35 do 40 let) s srednjimi ali vi{jimi dohodki in z enim, dvema, najve~ tremi otroki. Te druìne oblikujejo poseben ìvljenjski slog, ki je skoraj kli- {ejsko odvisen od osebnega potovanja na delo. Glede na dostopnost in pripadajo~o naselbinsko infrastrukturno opremljenost se hitro pove~uje dele` gospodinjstev z dvema ali tremi osebnimi avtomobili (Herfert 1998). Sledi {e oris glavnih zna~ilnosti suburbanizacije proizvodnih in trgovinskih dejavnosti. Za~etke tako imenovane industrijske suburbanizacije so napovedovali è »dislocirani« obrati mati~nih tovarn v sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ko so ti del proizvodnje zaradi razli~nih nagibov selili na podeèlska obmo~ja. Glavni vzgi- bi so bili ustrezna zemlji{~a, ustvarjanje novih delovnih mest in s tem pospe{evanje regionalnega razvoja, vzpodbujanja razvoja manj razvitih obmo~ij … Z rasto~o konkuren~nostjo in tehnolo{kimi spremembami se spreminjajo tudi na~ini ravnanja v obmestjih, ki imajo samosvoje prostorske predpostavke in implikacije. V zadnjem desetletju imajo osrednji pomen pri prostorski organizaciji dejavnosti v Sloveniji

23 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 24

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

strukturne spremembe v proizvodnem sektorju in storitvenih dejavnostih. Z zornega kota gospodarstva predstavljajo gonilno silo decentralizacijskih procesov. Vzvodi, ki ozna~ujejo hkrati razpr{itev in tudi medsebojno povezanost, so racionalizacija bla- govnega poslovanja, pove~evanje konkuren~nosti v zaledju, internacionalizacija podjetni{tva, uporaba novih tehnologij. Dinami~na konkuren~nost in koncentra- cijske te`nje dolo~ajo na~in ravnanja in »filializacijo«, razpr{itev produkcijskih enot v mreè in posledi~no dekoncentracijo. Sodobna raznolikost produktivnosti omogo~a razli~ne oblike proizvodnih oblik. Sem spadajo tudi stanovanjska obmo~ja, kamor so se skupaj s svojo obrtno delavnico preselili posamezni obrtniki. Praviloma gre za me{ane proizvodno-stanovanjske dejavnosti, kamor so se priselila iz mest odselje- na gospodinjstva. Pri strukturnih spremembah v trgovini so nove lokacije na obrobju urbaniziranih obmo~ij in spremenjene nakupovalne navade medsebojno povezane, tako da imajo v zadnjih dveh desetletjih osrednjo vlogo tudi pri preobrazbi naselij. Lokacijske strukturne spremembe izhajajo zlasti iz spremenjenih marketin{kih strategij na strani ponudbe, ki so korenito spremenile nakupovalne navade potro{nikov. Vzporedno z raz{iritvijo prodajnih mest in decentralizacijo nakupovalnih sredi{~ opaàmo prostorsko koncentracijo ponudbe v velikih nakupovalnih kompleksih, ki sicer niso skladne z izkori{~anjem prednosti stopnjevitih ekonomskih mo`nosti, ujemajo pa se z èljami potro{nikov po {iroki in raznovrstni ponudbi na enem mestu, kar seveda izbolj{u- je »doìvljajske« vidike nakupovanja.

3 Izbor vzorca pode`elskih naselij in zajem podatkov

Za za~etek je bilo treba izbrati primeren vzorec slovenskih podeèlskih naselij. Ker so razpolo`ljiva sredstva za raziskavo onemogo~ila izbor dovolj velikega statisti~nega vzorca naselij, ki bi bil terensko obvladljiv, smo bili primorani izbrati tako imenovani ekspertni vzorec naselij, dovolj reprezentativen, da nakazuje razli~ne mo`- ne smeri razvoja poselitvenih zemlji{~ glede na razli~ne naravne razmere in tipe naselij. Formalna opredelitev izraza podeèlsko naselje v Sloveniji ne obstaja. Statisti~- ni urad Republike Slovenije deli na primer vsa slovenska naselja na mestna in nemestna. Po tej ~lenitvi lahko za podeèlska {tejemo vsa nemestna naselja. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005 {teje med mestna naselja in naselja mestnih obmo~ij 156 slovenskih naselij. V njih ìvi 967.496 ljudi ali 49,5 % vsega prebivalstva Slovenije in 48,5 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Za uvrstitev med mestna naselja morajo kraji izpolnjevati vsaj enega od naslednjih meril: • da imajo 3000 ali ve~ prebivalcev (formalno merilo) ali • imajo od 2000 do 2999 prebivalcev in ve~ delovnih mest, kot je delovno aktivnega prebivalstva, stanujo~ega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo) ali

24 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 25

GEORITEM 5

• so sedeì ob~in in imajo vsaj 1400 prebivalcev ter preseèk delovnih mest oziroma, da so naselja sedeì ob~in in imajo vsaj 2000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo), ali • spadajo v mestno obmo~je in, ~eprav imajo manj{e {tevilo prebivalcev, se z dolo- ~enim mestnim naseljem, ki ima ve~ kot 5000 prebivalcev in sklenjeno pozidavo, zra{~ajo v enovito funkcionalno celoto. Kot merilo funkcionalne povezanosti je upo{tevana zaposlitvena migracija, kot izlo~itveno merilo pa dele` kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomsko-morfolo{ko, funkcijsko merilo). Vsa druga naselja, ki ne ustrezajo statisti~ni opredelitvi mestnih naselij in naselij na mestnih obmo~jih, so nemestna naselja in niso predmet na{e obravnave. V Slo- veniji je bilo 1. januarja 2005 kar 5842 ali 97 % nemestnih naselij, v njih pa je ìvela dobra polovica vseh prebivalcev Slovenije (985.809 ali 50,5 %). Na ta naselja odpade 51,5% vsega delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi smo ekspertni vzorec izbirali ob upo{tevanju dodatnih meril: • naselje mora biti razmeroma veliko (v njem je leta 2002 ìvelo med 500 in 1100, povpre~no pa 900 ljudi), • med letoma 1991 in 2002 sta se {tevilo prebivalcev in {tevilo hi{ v naselju pove~ala, • po podatkih za leto 1991 je imelo naselje sorazmerno velik dele` kme~kih prebivalcev (od 3,7 % v Loù s Starim trgom do 21 % v Lipovcih) in velik dele` strnjenih kmetijskih in gozdnih zemlji{~, • ob~inska sredi{~a so vklju~ena le izjemoma, vendar so morala imeti manj kot 1400 prebivalcev (@uèmberk, Velike La{~e, Stari trg pri Loù); s tem so upo{tevana tudi podeèlska sredi{~a, ki niso v bliìni velikih aglomeracij, • naselja so morala biti iz razli~nih pokrajinskih tipov (alpsko hribovje, alpska ravnina, panonska ravnina, panonsko gri~evje, dinarsko podolje, dinarski ravnik, sredozem- sko gri~evje, sredozemska kra{ka planota; Urbanc 2002), zato pripadajo razli~nim morfolo{kim tipom (so strnjena oziroma gru~asta, obcestna in razloèna v obliki zaselkov in samotnih kmetij), • naselja so morala biti iz razli~nih slovenskih statisti~nih regij (gorenjske, osrednjeslovenske, koro{ke, pomurske, podravske, jugovzhodne Slovenije, notranjsko-kra{ke, obalno-kra{ke). Najintenzivnej{a rast {tevila hi{nih {tevilk je zna~ilna za ve~ja mesta. Med letoma 1991 in 2002 se je {tevilo v evidenci registriranih hi{nih {tevilk (EHI[) najbolj pove~alo v naselju Ljubljana (+3032), sledijo ostala ve~ja mestna naselja (Maribor, Novo mesto, Kranj, Koper, Celje). V 1291 naseljih se {tevilo hi{nih {tevilk ni pove- ~alo, v 958-tih pa se je pove~alo za ve~ kot 10. V istem obdobju se je po popisnih podatkih {tevilo prebivalcev pove~alo v 3338 naseljih, v 236 je ostalo enako, zmanj{alo pa se je v 2318 naseljih. Najbolj so se pove~ala naselja, ki so v vplivnem obmo~ju ali neposredni bliìni ve~jih mest, na primer Loga- tec, Ig, Trzin, Vrhnika, Grosuplje (bliìna Ljubljane), Sv. Anton (bliìna Kopra). Prav tako so se zelo pove~ala nekatera naselja v bliìni manj{ih urbanih sredi{~, na primer

25 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 26

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 2: V ekspertnem vzorcu zastopana slovenska podeèlska naselja. P Kotlje pri Slovenj Gradcu ali Lucija pri Piranu. Na drugi strani se je {tevilo prebivalcev najbolj zmanj{alo v izrazitih mestnih naseljih, kakr{na so Maribor, Jesenice, Ljubljana, Celje, in v izrazitih, prometno odmaknjenih ter slabo povezanih podeèl- skih naseljih, oddaljenih od mestnih sredi{~. Vzorec vsebuje 11 poselitvenih enot oziroma 14 naselij. Poleg osmih samostojnih naselij (Ihan, Brdinje, Lipovci, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela, @uèmberk, Velike La{~e in Parecag) smo obravnavali {e tri pare naselij: Spodnjo in Zgornjo Besnico, Lo` in Stari trg pri Loù ter Kri` in [epulje, ki sestavljajo morfolo{ko in demografsko homogene enote. Kraji imajo razli~no nadmorsko vi{ino, od 0 m oziroma povpre~- ja 20 m v primeru Parecaga do 685 m oziroma povpre~ja 450 m v primeru Brdinja. Razporejeni so na obmo~jih vseh treh poglavitnih slovenskih podnebnih tipov, zmerno- celinskega, submediteranskega in gorskega. Od najbli`jih mestnih naselij so oddaljena od 1,5 km do 17,5 km, povpre~no pa 7,5 km, od najbli`je prometnice ranga avtoceste ali hitre ceste pa med 1 km in 29,8 km ali povpre~no 10,2 km. V ekspertnem vzorcu zajeta naselja niso kot mestna opredeljena niti v Zakonu o lokalni samoupravi (1993). Temeljne podatke o njihovem prebivalstvu in prostorski pripadnosti prikazujeta slika 2 in preglednica 6.

1600 140 1400 120 1200 100 1000 80 800

600 60

400 40

indeks {t. preb. 2002/1991

{tevilo prebivalcev leta 2002 {tevilo prebivalcev 200 20

0 0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u

Slika 3: [tevilo prebivalcev leta 2002 in indeks rasti {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002.

26 Georitem 5-07.qxd8.11.200715:17Page27

ZGORNJA in SPODNJA BESNICA IHAN BRDINJE LIPOVCI

1 : 150.000 1 : 150.000 1 : 150.000 1 : 150.000

KRI@ in [EPULJE KR^EVINA pri VURBERGU

1 : 150.000 1 : 150.000

PARECAG UR[NA SELA

Merilo karte Slovenije 1 : 150.000 1 : 150.000 1 : 1.600.000

Legenda za karto Slovenije

LO@ in VELIKE LA[^E @U@EMBERK obmo~ja naselij STARI TRG meje statisti~nih regij GEORITEM 5 Legenda za izseke naselij

nestrnjena poselitev

strnjena poselitev

1 : 150.000 1 : 150.000 1 : 150.000 obmo~je naselija

27 GIAM ZRC SAZU 2006 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 28

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … a z gru~astimi jedri jedrom samotne kmetije obcestno naselje gru~asto in obcestno naselje bistri{ka ravninaravan hribovjePohorsko Podravje -slovenska Koro{kemravan naselje ravnina naselje, pokrajina podolje mesto z gru~astim Slovenija zaselki in naselje delno eks spremi- naravna pokrajinski ob~ina statisti~na oddaljenost tip naselj letoma 1991 in 2002 naselja (ha) prebivalstva leta 1991 (%) leta 1991 leta 2002 med prebivalcev njanja {tevila regija tip regija (km) od mesta Spodnja in 1878,76Zgornja hribovjeBesnica hribovje 5,9Ihan 1316 155,91Brdinje 1517 9,5 899,61 115,3 7,1Lipovci 634 [kofjelo{ko alpsko 705,60 naselji 701 Kranj 538 21,0 gorenjska 110,6 628 selaUr{na 1200,38 4 995 Kamni{ko- 116,7 alpska Domàle 10,4 osrednje- razloèni 1047koro{kana alpsko Zahodno Ravne 2 105,2 541 2 razloèno 588Beltinci panonska Pomurska obcestno pomurska 108,7 1,5 gru~asto Novome{ka dinarsko Novo jugovzhodna 12 razloèno, Kr~evina pri Kr~evina 969,79Vurberku 19,1 607 811 133,6 Slovenske panonsko Ptuj podravska 6 razloèno, gorice gri~evje delno Preglednica 6: Temeljni podatki oPreglednica 6: Temeljni regije naseljih ter njihova lega izbranih glede (Gams, Kladnik, naravne Adami~Oroèn tipe (Urbanc 1994), pokrajinske 2002), ob~ine in statisti~ne regije. ime naselja povr{ina dele` kme~kega {tevilo prebivalcev ind

28 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 29

GEORITEM 5 a z gru~astim jedrom jedrom z gru~astima jedroma z gru~astim jedrom ska kra{ka planota -kra{ka naselji krajina ravnik berkla{~anska podoljepokrajina La{~e na Slovenija slovenska naselje primorje naselje gri~evje sko -kra{ka z gru~astim naselje eks spremi- naravna pokrajinski ob~ina statisti~na oddaljenost tip naselj letoma 1991 in 2002 naselja (ha) prebivalstva leta 1991 (%) leta 1991 leta 2002 med prebivalcev njanja {tevila regija tip regija (km) od mesta Velike La{~eVelike 597,37 6,9 in StariLo` 899,61trg pri Loù 551 3,7Parecag 639 982,26 1307 116,0 in Kri` 6,9 1377[epulje 598,73 Veliko- 105,4 11,2 751 dinarsko Velike Notranjsko 910 dinarsko osrednje- Lo{ka 438 121,2 14 notranjsko- 580 14Piran razloèno sredozem- Koprsko 132,4 obalno- razloèni podolje Kras 4,5 podolje dolina razloèno sredozem- Seàna -kra{ka obalno- 5 naselji gru~asti @uèmberk 776,57 6,8 979 1085 110,8@uèm-17,5 jugovzhod- dinarski Suha razloèno ime naselja povr{ina dele` kme~kega {tevilo prebivalcev ind skupaj 9664,57 9,4 8657 9883 114,0 – – – – 7,5 –

29 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 30

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 4: Primer zgo{~anja pozidanih zemlji{~ v obstoje~em strnjeno poseljenem delu naselja; na fotografiji je Stranska vas, del @u`emberka.

Poselitveno rabo znotraj naselja smo ugotavljali na dveh vsebinskih ravneh. Na prvi smo v naselju lo~ili stavbe s pripadajo~im funkcionalnim zemlji{~em, prometnice, zelene povr{ine (parki, vrtovi, obcestni zeleni pas in podobno), gozd, vode ter druge oblike nepozidanih zemlji{~. Potem smo stavbam dolo~ili namen oziroma funkcijo. V grobem smo razlikovali med kategorijama stanovanjska in nestanovanjska raba, ~e pa smo ob stanovanjski ugotovili vsaj {e eno nestanovanjsko funkcijo, je bila uvr{- ~ena v kategorijo me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba. Spremembe ({irjenje in zgo{~anje) v obsegu poselitvenega obmo~ja smo ugotavljali z letalskih posnetkov (za leta 1990, 1991 in 1992), s prve generacije ortofoto posnetkov (za leta 1997 do 2000) in s terenskim delom (za leto 2005). Na podlagi ortofotov je bil s pomo~jo ARC GIS orodja izveden vnos podatkov kategorij poselitvene rabe, to je digitalizacija oziroma vektorizacija. Osnovni vektorski sliki smo dodali potrebne popravke za stanje pred in po nastanku ortofoto posnetkov. Kot zeleno ali odprto smo dolo~eno povr{ino opredelili le, ~e je merila v dolìno in {irino vsaj 17 m in je è omogo~ala gradnjo manj{ih samostojnih objektov; druga~e smo okolico stavb (ze- lenica, vrt, dvori{~e) ter stavbe zdruìli v enoten poligon pozidanih zemlji{~. Za vsako naselje smo na tematskem zemljevidu prikazali stanje pozidanega obmo~- ja v treh ~asovnih prerezih:

30 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 31

GEORITEM 5

• v za~etnem letu (pri posameznih naseljih to ni enotno; upo{tevan je podatek, ki je ~asovno najbli`je popisnemu letu 1991; preglednica 7), • v letu nastanka ortofoto posnetka ali letalskega posnetka, iz katerega je bil izdelan ortofoto (okrog leta 1997; tudi ta letnica ni enotna; preglednica 7) in • v letu 2005, ko smo opravili terenski ogled. Na ta na~in smo lahko ugotovili: • obseg pozidanega obmo~ja pred letom 1991, • obseg pozidanega obmo~ja med letoma 1991 in 1997 ter • obseg pozidanega obmo~ja v zadnjih 8 ali manj letih. Kon~ni nabor kategorij pozidanih zemlji{~ tal s prve vsebinske ravni je naslednji (*vpisana je najpogostej{a letnica, to~ne letnice za posamezna naselja so navedene v preglednici 7): • stanovanjska raba – stanje leta 1992*, • stanovanjska raba – stanje leta 1997*, • stanovanjska raba – stanje leta 2005*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 1992*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 1997*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 2005*, • nestanovanjska raba – stanje leta 1992*, • nestanovanjska raba – stanje leta 1997*, • nestanovanjska raba – stanje leta 2005*, • prometnice (pot, cesta, parkiri{~e, `eleznica) leta 1997, • zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a leta 1997, • vode leta 1997, • druga nepozidana zemlji{~a (smeti{~e, kamnolom in podobno) leta 1997. Na drugi vsebinski ravni smo ugotavljali na objekte vezane dejavnosti. Vir je bil Poslovni register Slovenije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (PRS AJPES, stanje 31.12.2002). Register vsebuje centroide objektov, na katere so vezane posamezne dejavnosti. Z njegovo pomo~jo smo lahko lo~ili tudi nestanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo na prvi vsebinski ravni. V nekaterih primerih se je PRS AJPES pokazal za problemati~nega. Zna~ilni primeri so: • ~e je v stavbi poslovna dejavnost, ki je PRS AJPES ne zazna, ker je sede` poslovne dru`be na drugi lokaciji, lahko celo v drugem naselju, • ~e je dejavnost prijavljena v stavbi s ~isto stanovanjsko vlogo, izvaja pa se drugje. Lep primer so samostojni podjetniki avtoprevozniki, ki imajo sede` podjetja regi- striran na doma~em naslovu, a poleg tovornjaka ne potrebujejo dodatnih poslovnih prostorov, • ~e je dejavnost ozna~ena na napa~ni lokaciji (na primer napa~na postavitev EHI[-a ali pa napaka v naslovu, denimo zapis Gregor~i~eva 1 namesto Stritarjeva 1).

31 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 32

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 1992 19971992 2005 19971992 5 2005 1997 5 8 2005 5 13 8 13 8 13 (GURS) (GURS) SAZU) ZRC posnetka za raven za~etno ortofota za drugo obdobje dela (GIAM terenskega (leta) analize 1. intervala (leta) analize 2. intervala (leta) razdobje Zgornja Besnica Vurberku pri Loù IhanBrdinjeLipovci pri Kr~evina selaUr{na @uèmberk 1992 1990 La{~eVelike 1990 in StariLo` trg 1992 1998 in 1999Parecag 2000 in 2003 1992 1992 1999 2005 2005 2000 1997 1992 1998 2005 11,5 6 2005 2005 2005 1997 9 3,5 7 8 5 2005 6 6 15 13 5 5 8 7 15 13 13 8 13 13 Spodnja in Preglednica 7: Leto zajema in {tevilo podatkov upo{tevanih let za posamezna naselja. ime naselja letalskega leto nastanka leto izvedbe leto dolìna dolìna celotno in [epuljeKri` 1991 1997 2005 6 8 14

32 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 33

GEORITEM 5 FRANCI PETEK Slika 5: Zgornja Besnica je primer razlo`enega naselja v alpskem svetu.

Tovrstna odstopanja (bilo jih je manj kot 10 %) smo s terenskim delom v veliki meri zaznali in napake odpravili. Na{a analiza pa àl ne zajema individualnih kmetijskih gospodarstev, saj nam ni uspelo pridobiti centroidov v Kmetijskem popisu popisanih evropsko primerlji- vih kmetijskih gospodarstev. PRS AJPES vodi le evidenco kmetijskih dejavnosti kot poslovnih subjektov (farme, drevesnice …), kamor pa individualna kmetijska gospodarstva ne spadajo. Mnoìco dejavnosti, ki jih vodi register AJPES, smo za na{e analize smiselno zdru- ìli v 8 kategorij, pri ~emer zadnja, osma kategorija pomeni prisotnost dveh ali ve~ razli~nih dejavnosti: • kmetijske dejavnosti, • predelovalne dejavnosti, • gradbeni{tvo, • trgovina, • gostinstvo in turizem, •promet, • druge storitvene dejavnosti, • dve ali ve~ razli~nih dejavnosti.

33 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 34

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

4 Uporabljeni izrazi

Vsi uporabljeni izrazi so na~eloma usklajeni z Geografskim terminolo{kim slo- varjem (2005), ki odsvetuje rabo ve~pomenskega in zato manj jasnega izraza povr{ina in namesto njega priporo~a izraz zemlji{~e. Izjeme so le nekateri izrazi, ki jih jemljemo kot ustaljene, na primer zelene povr{ine in prometne povr{ine. Obmo~je naselja je v upo{tevano mejah, veljavnih leta 2002 (Geodetska uprava Republike Slovenije 2004). Vsa preu~evana naselja, 8 samostojnih naselij in 3 pari naselij, se razprostirajo na povr{ini 9664,57 ha. Poseljena zemlji{~a smo povzeli po Krevsu (Krevs 2004, 79). To so obmo~ja strnjene in nestrnjene poselitve skupaj oziroma povr{ine objektov skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih. Poseljena zemlji{~a sestavljajo pozidana zemlji{~a, prometne povr{ine, zemlji{~a, namenjena {portu, razdrobljene zelene povr{ine, kmetijska in gozdna zemlji{~a ter vodna telesa. Iz obravnave so izvzeta vsa nepose- ljena zemlji{~a naselja oziroma strnjena gozdna in kmetijska zemlji{~a ter vodna telesa, pa tudi prometne povr{ine znotraj tega obmo~ja. V vseh preu~evanih naseljih je 2277,32 ha poseljenih zemlji{~ ali 23,5 % od celotne povr{ine obmo~ij naselij. Poseljena zemlji{~a se delijo na:

70,0

60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

dele` v % (obmo~je naselja = 100 %) 0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je

Slika 6: Dele` poseljenih zemlji{~ od celotne povr{ine obmo~ij naselij leta 2004.

34 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 35

GEORITEM 5

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0

dele` v % (poseljeno obmo~je = 100 %) 0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je

Slika 7: Dele` strnjeno in nestrnjeno poseljenih obmo~ij od vseh poseljenih obmo~ij naselij leta 2004.

• strnjeno poseljena obmo~ja (tudi strnjeno poseljeni deli naselij), ki so obmo~ja stavb skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih (Krevs 2004, 79), pri ~emer mora biti dele` pozidanih zemlji{~ ve~ji od 5 %; v okviru vseh poseljenih zemlji{~ na{ega vzorca naselij je strnjeno poseljenih 573,26 ha zemlji{~ ali 25,2 % poseljenih obmo~ij naselij; • nestrnjeno poseljena obmo~ja (tudi nestrnjeno poseljeni deli naselij) so obmo~- ja stavb skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih, v katerih je dele` pozidanih zemlji{~ manj{i od 5 %; v okviru vseh poseljenih zemlji{~ na{e- ga vzorca naselij je nestrnjeno poseljenih 1704,07 ha zemlji{~ ali 74,8 % poseljenih obmo~ij naselij. Z vidika poseljenosti lahko preu~evana vzor~na naselja zdruìmo v tri skupine. Prvo sestavljajo najbolj strnjeno poseljena gru~asta naselja Lipovci, Ihan, Kri` in [epulje ter Lo` in Stari trg pri Loù. V njih strnjeno poseljeni deli zavzemajo med 46 in 61% poseljenega obmo~ja. Drugo skupino sestavljajo razloèna naselja z gru~astimi jedri Spodnja in Zgornja Besnica, @uèmberk in Velike La{~e, ki imajo med 30 in 36 % strnjeno poseljenih obmo~ij. Tretjo skupino sestavljajo prevladujo~e razloèna naselja Kr~evina pri Vurberku, Brdinje, Ur{na sela in Parecag, v katerih strnjeno poseljeni del zavzema le med 1 do 17 % celotnega poseljenega obmo~ja.

35 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 36

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Znotraj pozidanih zemlji{~ so upo{tevani objekti razli~ne namembnosti: • stanovanjski objekti, ki so lahko: – individualni stanovanjski objekti, kamor spadajo: – prostostoje~e hi{e, namenjene druìni v {ir{em smislu (prisotnih je lahko ve~ generacij ene druìne), – dvoj~ki, – vrstne hi{e in – kmetije (stanovanjski objekt z gospodarskimi poslopji) ter – ve~stanovanjski objekti (bloki), namenjeni bivanju ve~ druìn; lahko so ve~nad- stropni, v njih pa so najmanj {tiri stanovanja; • stanovanjsko-nestanovanjski objekti, namenjeni bivanju in opravljanju raznih dejavnosti (izjemoma je lahko v njih le njihov sede`); nestanovanjska funkcija je lahko gospodarska ali negospodarska (na primer sede` dru{tva); • nestanovanjski objekti, namenjeni le opravljanju dejavnosti; v{tete so tudi notranje prometne povr{ine, ki so namenjene tem dejavnostim; nestanovanjske stavbe so lahko objekti z gospodarsko dejavnostjo (delovna mesta) ali druga~no vlogo, na primer gasilski dom, va{ki dom ipd. ter • stavbe brez funkcije, med katere so uvr{~eni objekti, ki niso v rabi, ne glede na njihovo namembnost; najpogosteje gre za opu{~ene individualne stanovanjske in gospodarske objekte.

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0

Slika 8: Dele` pozidanih zemlji{~ v strnjeno in nestrnjeno poseljenih delih naselij leta 2004.

36 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 37

GEORITEM 5

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0

dele` v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je vsa pozidana zemlji{~a

Slika 9: Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005.

Poleg objektov so med pozidana zemlji{~a vklju~eni tudi vmesni vrtovi, dvori{- ~a in dovozi ali tako imenovana funkcionalna zemlji{~a, katerih {irina in dolìna pa ne presega 17 m. Velikost teh nezazidanih zemlji{~ ne dopu{~a gradnje novih samostojnih objektov, ampak le prizidke. V vseh obravnavanih vzor~nih naseljih je 290,73ha pozidanih zemlji{~, kar pomeni 12,8 % od vseh poseljenih zemlji{~ (203,49 ha ali 35,5 % v strnjeno poseljenih delih naselij in 87,2 ha ali 5,1 % v nestrnjenih). Med vsemi pozidanimi zemlji{~i jih 70 % odpade na strnjeni in 30% na nestrnjeni del naselja. Upo{tevati je treba, da bi bila povr- {ina pozidanih zemlji{~, ~e bi jih prikazovali kot parcelne podatke, precej ve~ja, s tem pa bi bili ve~ji tudi njihovi deleì. Ti deleì so po posameznih naseljih tesno povezani z gostoto oziroma tipom poselitve, torej z morfologijo naselja. Temeljne zna~ilnosti pozidanosti so: • V razloènih naseljih, ki jih sestavljajo zaselki in posami~no stoje~e stavbe, je dele` pozidanih zemlji{~ manj{i od 10 % (od 5,8 do 8,1 %); tovrstna naselja so Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela in Parecag. • V strnjenih obcestnih ali gru~astih naseljih dele` pozidanih zemlji{~ presega 20 % (od 21,7 do 43,4 %); tovrstna naselja so Ihan, Lipovci ter para naselij Lo` in Stari trg ter Kri` in [epulje.

37 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 38

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

• V Velikih La{~ah, @uèmberku ter paru naselij Spodnja in Zgornja Besnica se oba prej navedena tipa prepletata. Dele` pozidanih zemlji{~ v poseljenem delu naselij je od 10 do 20 %. Za strnjene in nestrnjene dele teh naselij je zna~ilna velika razlika v gostoti pozidave in poselitve. Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo skupaj 202,94 ha ali 8,8 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 4,0 % do 20,7 %). Od teh jih na strnjeno poseljene dele naselij odpade 140,90 ha ali 24,6 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 8,5 % do 33,8 %), na nestrnjeno poseljene dele naselij pa 64,55 ha ali 3,6 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 0,4 % do 5,7 %). 69,4 % zemlji{~ s stanovanjskimi objekti je torej v strnjeno poseljenih, preostalih 30,6 % pa v nestrnjeno poseljenih delih naselij. V vseh naseljih skupaj zavzemajo zemlji{~a s stanovanjskimi objekti 69,0 % povr- {ine pozidanih zemlji{~ (razpon je od 31,8 % do 89,4 %). Ta dele` zmanj{ujejo naselja Ihan, Lo` in Stari trg pri Loù ter Velike La{~e z velikimi nestanovanjskimi objekti; brez teh bi bil ustrezen dele` kar 81,3 %. MAJA TOPOLE MAJA Slika 10: Zemlji{~a s stanovanjsko rabo zavzemajo 8,8 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 69 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 69,4 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je novi stanovanjski del Krià.

38 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 39

GEORITEM 5

20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0

dele` v % 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je vsa pozidana zemlji{~a

Slika 11: Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005.

Med stanovanjskimi objekti v obravnavanih naseljih mo~no prevladujejo individualni stanovanjski objekti, ki jih je kar 98,8 %. Ve~stanovanjski objekti v vseh obravnavanih naseljih skupaj zavzemajo le povr{ino 2,37 ha ali 1,2 % stanovanjskih zemlji{~ v njihovih poseljenih delih (1,6 % v strnjeno pozidanih delih in skoraj zanemarljivih 0,2 % v nestrnjeno poseljenih delih naselij) in 0,8 % od vseh pozidanih zemlji{~. Ve~stanovanjski objekti so le v naseljih Parecag, Lo` in Stari trg pri Loù, Ihan, @uèmberk ter Velike La{~e. V nobenem med njimi jih ni niti 10, pa {e ti so praviloma manj{i. V upo{tevanem obdobju sta bila na novo zgrajena le dva ve~stanovanjska objekta, eden v sredi{~u Ihana, drugi v sredi{~u Starega trga pri Loù. Sicer prevladujejo ve~stanovanjski objekti iz {estdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo, namenjena bivanju in drugim dejavnostim, zavzemajo skupaj 20,03 ha ali 0,9 % poseljenih zemlji{~ (razpon je od 0,3 % do 1,7 %) oziroma 6,9 % pozidanih zemlji{~. Na strnjeno poseljene dele naselij odpade 15,0 ha zemlji{~ z me{ano rabo (3,5 %), na nestrnjeno poseljene dele pa 5 ha, kar pomeni 1,2 %. Tri ~etrtine zemlji{~ z objekti z me{ano rabo je torej v strnjeno poseljenih, ~etrtina pa v nestrnjeno poseljenih delih naselij.

39 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 40

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo, namenjena opravljanju dejavnosti, zavzemajo 70,13 ha ali 3,1 % poseljenih delov naselij (razpon je od 0,1 % do 15,7 %) oziroma 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 1,4 % do 60,0 %). 50 ha teh zemlji{~ odpade na strnjeno poseljene dele naselij, kjer zavzemajo 8,7 % zemlji{~ (razpon je od 0 % do 23,9 %), 20,14 ha pa na nestrnjeno poseljene dele naselij obmo~je, kjer zavzemajo 1,2 % zemlji{~ (razpon je od 0,1 % do 6,2 %). 71,3 % zemlji{~ z objekti z nestanovanjsko rabo je v strnjeno poseljenih delih naselij, 28,7 % pa v nestrnjeno poseljenih delih. Naselja z najve~jimi deleì zemlji{~ z objekti z nestanovanjsko rabo so Ihan (60 %), Lo` in Stari trg pri Loù (47,3 %) in Velike La{~e (33,3 %). Objekti brez funkcije zavzemajo majhne povr{ine v Brdinju, Ur{nih selih in @uèmberku, {e najbolj pa izstopa Lo` s Starim trgom, kjer zavzemajo 0,9 % pozidanih zemlji{~. Tovrstni objekti skupaj zasedajo dobrega pol hektara zemlji{~ ali 0,1 % od poseljenih zemlji{~. Ve~ jih je v strnjeno poseljenih delih naselij (0,2 %). Prometne povr{ine vklju~ujejo prometnice (ceste, poti, èleznice) in parkiri{- ~a. Prometne povr{ine znotraj ograjenih industrijskih in drugih obmo~ij, namenjene notranjim potrebam posameznih dejavnosti, so izlo~ene in so upo{tevane znotraj ustrezne dejavnosti. Po kategorizaciji Direkcije Republike Slovenije za ceste med prometnimi povr- {inami razlikujemo:

24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0

dele` v % 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0

Slika 12: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005.

40 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 41

GEORITEM 5

60,0

50,0

40,0

30,0

dele` v % 20,0

10,0

0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u

Slika 13: Dele` zemlji{~ z nestanovanjsko rabo od vseh pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih leta 2005.

• dràvne prometne povr{ine, ki vklju~ujejo avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, • ostale prometne povr{ine, ki vklju~ujejo ostale javne ceste, to je ob~inske ceste (lokalne ceste in javne poti), pa tudi zasebne ceste in poti (dalj{e dovoze do objektov ter ceste, kolovoze in poti znotraj kmetijskih zemlji{~ in zelenih povr{in v okviru poseljenega dela naselja). V obravnavanih naseljih spada med prometne povr{ine 114,91ha, kar pomeni 5,1% znotraj poseljenih zemlji{~ (razpon je od 3,6 % do 11,8 %). Med dràvne ceste spada le 14,4 ha ali 12,5 % od vseh prometnih povr{in. Posebej nas je zanimala razlika med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi obmo~ji. Pod drobnogled smo vzeli strnjeno pozidano Spodnjo Besnico, ki jo lahko primerjamo z mestno poselitvijo. V njej pozidana zemlji{~a zasedajo dobri dve tretjini ozemlja, ve~ji zeleni otoki 14,7 %, prometne povr{ine pa kar 15,2 %. Na strnjeno poseljeno obmo~je odpade 52,85 ha prometnic ali 9,2 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 4,8 % do 12,9 %), v nestrnjeno poseljenem obmo~ju pa jih je 62,06 ha ali 3,6 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 2,2 % do 10,2 %). V okviru nestrnjeno poseljenih delov naselij izstopa panonsko naselje Lipovci z izred- no velikim deleèm prometnih povr{in (10,2%), saj skozenj te~e dràvni koridor. Sicer

41 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 42

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 14: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo zavzemajo 3,1 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 71 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je del nove poslovne cone v @u`emberku.

med gru~astimi naselji prevladujejo deleì od 2 do 3 %. V okviru nestrnjeno poseljenih delov naselij zaradi razloènosti presegata 4 % naselji Brdinje in Ur{na sela, blizu je tudi Kr~evina pri Vurberku. Na strnjeno poseljeno obmo~je odpade 46 %, na nestrnjeno pa 54 % prometnih povr{in. Dele` dràvnih cest med njimi je podoben tako na strnjeno kot na nestrnjeno poseljenih obmo~jih (12,3 % oziroma 12,7 %). [portna igri{~a in parki zavzemajo le 3 ha ali 0,1 % od vseh poseljenih zemlji{~. Najdemo jih le v {estih od enajstih naselij. Ve~ jih je tam, kjer je nadpovpre~no {tevilo delovnih mest (Ihan, Lipovci, Lo` s Starim trgom), tam, kjer je v naselju velik dele` po~itni{kih hi{ic (Ur{na sela), in tam, kjer je v bliìni ve~je mestno sredi{~e (Spod- nja in Zgornja Besnica). Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a vklju~ujejo ve~je vrtove ({ir{e in dalj{e od 17 m), zelenice, parke ter njive, sadovnjake, travnike in pa{nike znotraj poseljenih delov naselij. Vsi strnjeni gozdovi in vsa strnjena kmetijska zemlji{~a so iz obravnave izvzeti. Na poseljenem obmo~ju je skupaj 1364,90 ha ali 59,9 % zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ (razpon je od 47,6 % do 73,6 %). Na strnjeno poseljene dele naselij

42 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 43

GEORITEM 5

14,0

12,0

10,0

8,0

6,0

dele` v % 4,0

2,0

0,0

35,0

30,0

25,0

20,0

15,0

dele` v % 10,0

5,0

0,0

Slika16: Dele` dr`avnih cest od vseh prometnih povr{in v poseljenih delih naselij leta 2005.

43 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 44

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8

dele` v % 0,6 0,4 0,2 0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku celotno poseljeno obmo~je Lo` in Staristrnjeno trg pri Lo`u poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je

Slika 17: [portna igri{~a in parki v poseljenih delih naselij leta 2005.

90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0

dele` v % 30,0 20,0 10,0 0,0

Slika 18: Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005.

44 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 45

GEORITEM 5

45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0

dele` v % 15,0 10,0 5,0 0,0

Slika 19: Gozdna zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005.

jih odpade 270,59ha ali 19,8%; znotraj tega obmo~ja zavzemajo 47,2% ozemlja (razpon je od 38,3 % do 71,1 %). V nestrnjeno poseljenih delih naselij je 1093,88 ha ali 80,2 % od vseh zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~; znotraj nestrnjeno poseljenih delov naselij zavzemajo 64,2 % ozemlja (razpon je od 47,8 % do 74,0 %). Najmanj{e deleè zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ znotraj poseljenih obmo~ij imajo naselje Brdinje ter para naselij Spodnja in Zgornja Besnica ter Lo` in Stari trg. Pri Brdinju in obeh Besni- cah je razlog razloènost, zato vmesne zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a spadajo med strnjena in iz obravnave izpadejo, pri Loù pa gre dejansko za gosto pozidanost. Pri gozdnih zemlji{~ih so upo{tevana le gozdna zemlji{~a znotraj poseljenega dela naselja. Njihova skupna povr{ina je 491,10 ha ali 21,6 % od poseljenih obmo~ij naselij. V strnjeno poseljenih delih je ta dele` le 7,5 % (razpon je od 1,0 % do 12,1 %), v nestrnjeno poseljenih pa preseè ~etrtino (26,3%; razpon je od 2,9% do 43,9%). Kot najbolj »gozdnata« izstopajo naselja v hribovitem svetu, obe Besnici in Brdinje na Koro{kem, kjer je veliko samotnih kmetij. Pri vodnih telesih so upo{tevana le vodna telesa znotraj poseljenih delov naselij. Njihova skupna povr{ina je le 11,68 ha ali 0,5 % od poseljenih obmo~ij naselij. Neka- tera obmo~ja, zlasti kra{ka, sploh nimajo vodnih teles. Izjema je @uèmberk, kjer skozi strnjeno poseljeno obmo~je te~e Krka in zavzema kar 2,8 % tamkaj{njega poseljenega dela naselja.

45 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 46

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

3,5

3,0

2,5

2,0

1,5

dele` v % 1,0

0,5

0,0

Slika 20: Vodna telesa v poseljenih delih naselij leta 2005.

5 Dru`benoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij

Najpogostej{i na~in dolo~anja dru`benoekonomskih zna~ilnosti posameznih naselij je analiza delovno aktivnega prebivalstva v naselju in analiza funkcij, ki jih ima dolo~eno naselje. Na podlagi podatkov popisa v letu 2002 smo ugotavljali dnevno mobilnost prebivalcev, razmerja med zaposlenimi in delovnimi mesti v naselju ter vlogo, ki jo ima dolo~eno naselje v hierarhi~nem omre`ju naselij. Za natan~nej{e dolo- ~anje dejavnostne sestave podjetij smo uporabili Poslovni register Slovenije (PRS AJPES) za leto 2005. Temeljni pokazatelj dru`benih zna~ilnosti posameznih naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Prikaèmo jo z deleèm voza~ev od celotnega delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva v dolo~enem naselju. Dnevni delovni voza~ je vsak delavec, ki potuje na delo v naselje, ki ni naselje bivanja. Slika 21 prikazuje vrednosti tega kazalnika za izbran vzorec podeèlskih naselij. Opazno izstopa par naselij Lo` in Stari trg pri Loù, kjer je dele` voza~ev precej manj{i kot v ostalih naseljih. Izrazito visoke vrednosti izkazujejo naselja Ur{na sela, Spodnja in Zgornja Besnica ter Brdinje. [tevilo delovnih mest in njihova sestava v ve~ini vzor~nih naselij nista

46 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 47

GEORITEM 5

v ravnote`ju z doma~im delovno aktivnim prebivalstvom. To vodi v pove~ano dnevno mobilnost aktivnega prebivalstva. Podatki niso presenetljivi, saj kmetijstvo, neko~ poglavitna gospodarska panoga na podeèlju, nima ve~ pomembnej{e vloge. Aktivno prebivalstvo se zato zaposluje v mestnih naseljih, kjer so ve~je zgostitve delovnih mest. Tudi pri preu~evanem vzorcu naselij se ve~ina delovno aktivnih prebivalcev vozi v bli`nja naselja vi{jega reda: iz Brdinj v Ravne nas Koro{kem ve~ kot 50 %, iz Krià in [epulj v Seàno 51%, iz Lipovcev v Mursko Soboto 52%, iz Ur{nih sel v Novo mesto 75 % itd. Iz Velikih La{~ se ve~ina, 58 % delovno aktivnih prebivalcev vozi v bolj oddaljeno Ljubljano. V vzor~nih naseljih je med delovno aktivnimi prebivalci v povpre~ju 74 % voza~ev, slovensko povpre~je pa je 54,6 %. Pomemben je tudi podatek o delovno aktivnem prebivalstvu glede na naselje bivanja in glede na naselje dela (delovna mesta). Preseèk delovnih mest nad delovno aktivnimi v naselju izkazujeta le par naselij Lo` in Stari trg pri Loù ter @uèmberk (slika 23). Posebno par Lo` in Stari trg pri Loù ima veliko {tevilo delovnih mest v tamkaj{njem proizvodnem obratu Kovinoplastika Lo` in je pomembno zaposlitveno sredi{~e tudi za okoli{ka naselja. Pomembnej{e zaposlitveno sredi{~e je tudi @uèmberk, ki zaposluje ve~ delavcev kot ima sam delovno aktivnih prebivalcev. Ostala naselja imajo manj delovnih mest in so izvorna obmo~ja delovno aktivnih prebivalcev.

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0

dele` v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u

Slika 21: Dele` voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev v vzor~nih naseljih leta 2002.

47 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 48

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 22: [epulje s pr{utarno se uvr{~ajo med naselja z omejeno zaposlitveno funkcijo.

Spodnja in Zgornja Besnica, Ur{na sela, Kr~evina pri Vurberku, Parecag in Brdinje imajo zelo majhno {tevilo delovnih mest in se iz njih usmerjajo tokovi delovnih voza- ~ev v bli`nja zaposlitvena sredi{~a. Podoben kazalnik je lokacijska divergenca, koli~nik med delovno aktivnimi prebivalci po kraju bivanja na eni strani in po kraju dela na drugi. Lokacijska divergenca = Z : DM, kjer je Z {tevilo delovno aktivnih prebivalcev po kraju bivanja in DM {tevilo delovno aktivnih prebivalcev po kraju dela ({tevilo delovnih mest). Optimalno je, ~e je {tevilo delavcev na nekem obmo~ju v ravnovesju z razpolo`ljivimi delovnimi mesti znotraj naselja, torej da je vrednost lokacijske divergence 1 (Ravbar 2002, 18). Vrednost, manj{a od 1, pomeni prevlado {tevila delovnih mest nad {tevilom zaposlenih, vrednost ve~ja od 1 pa prevlado {tevila zaposlenih nad {tevilom delovnih mest v dolo~enem naselju (preglednica 8). Med izbranimi naselji je razpon ob~uten in sega od 0,41 (Lo` in Stari trg pri Loù) do 8,1 (Spodnja in Zgornja Besnica). Naselja Lipovci, Ihan ter par naselij Kri` in [epulje imajo bolj uravnoteèno lokacijsko divergenco zaradi posami~nih ve~jih industrijskih obratov: v Ihanu je ìvinorejski obrat, v [epuljah mesnopredelovalni obrat, v Lipovcih pa farmacevtski proizvodni obrat.

48 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 49

GEORITEM 5 delovnih dele` voza~ev voza~ev stopnja dele` delovnih tip ki prebivajo ki prebivajo aktivnih (Vri{er 1998) v naselju istem prebivalcev mest zasedajo delavci, delovno naselja 598 1451 0,41 28,1 31,8 2. I. 324 67 4,83 77,6 84,0 1. III. 648 80 8,10 77,5 90,3 1. III. zaposlenih delovnih divergenca mest, ki jih od vseh sredi{~nosti naselja Besnica pri Loù Vurberku @uèmberk in StariLo` trg 417 466 0,89 36,3 59,5 2. I. Preglednica 8: Tipizacija ekspertnega podeèlskih naselij. vzorca ima naselja {tevilo {tevilo lokacijska dele` Velike La{~eVelike in [epuljeKri` LipovciIhan 278Brdinje 275 pri Kr~evina 215 460 187 321 256 1,29 1,47 227 178 66 ni podatka 2,03 31,2 1,80 3,87 80,0 32,6 75,9 43,3 40,9 – 83,9 2. 72,3 89,5 II. – I. 1. – II. II. III. Parecag selaUr{na Spodnja in Zgornja 390 256 102 32 3,82 8,00 74,5 75,0 80,5 90,6 – 1. III. III.

49 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 50

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Dru`benoekonomske zna~ilnosti posameznih vzor~nih naselij lahko opredelimo tudi s stopnjo sredi{~nosti (centralnosti), ki predstavlja temeljne zna~ilnosti prostorske organizacije dru`be v Sloveniji. V Sloveniji je 612 sredi{~nih naselij z razli~nimi funkcijami, ki zadovoljujejo ne le prebivalce naselij, temve~ tudi uporabnike v njihovem zaledju (Vri{er 1998). V okviru vzorca imajo najvi{ji poloàj v hierarhi~nemu omre`ju naselij @uèmberk, Stari trg pri Loù in Velike La{~e, ki so sredi{~na naselja 2. stopnje ali vicinalna sredi{~a. Imajo nekatere bolj specializirane storitve, kot so ambulanta, ban~na podru`nica, lekarna, policijska postaja in specializirane trgovine. [tiri naselja so opredeljena kot sredi{~a najni`je, 1. stopnje; imajo nepopolno ali popolno osnovno {olo, trgovino z ìvili in so sedeì krajevnih skupnosti. Ostala naselja teh kriterijev ne izpolnjujejo in zato niso sredi{~na naselja. Podobne rezultate so prinesle tudi novej{e preu~itve drugih avtorjev (Ravbar s sodelavci 2001; Cigale 2002), kjer so naselja @uèmberk, Velike La{~e in Stari trg pri Loù praviloma uvr{~ena v vi{- jo kategorijo kot ostala podeèlska naselja. Na podlagi izbranih podatkov lahko vzor~na naselja razvrstimo med tri temeljne tipe: I. Naselja tega tipa so krajevna sredi{~a in imajo pomembno zaposlitveno vlogo. So zaposlitveno sredi{~e za okoli{ka manj{a naselja in hkrati tudi upravno sredi{~e

1600 1400 1200 1000 800

dele` v % 600 400 200 0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u {tevilo zaposlenih {tevilo delovnih mest

Slika 23: Razmerje med {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest v vzor~nih naseljih leta 2002.

50 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 51

GEORITEM 5 MAJA TOPOLE MAJA Slika 24: @u`emberk je sede` ob~ine in sredi{~no naselje druge stopnje.

(sedeì ob~in). V na{em primeru sta tak{na naselje @uèmberk in par naselij Lo` in Stari trg pri Loù, deloma so tak{ne tudi Velike La{~e. Vsi ti kraji imajo dejansko razvite tudi dolo~ene upravne funkcije in predstavljajo cilj voza~ev iz o`je okolice, predvsem Lo` in @uèmberk pa imata tudi mo~no proizvodno funkcijo oziroma pomembno industrijo. Suburbanizacija je zaradi geografske oddaljenosti in drugih dejavnikov, zlasti zaradi razvitih drugih funkcij, manj izrazita. Za ta naselja lahko z vidika prihodnje rabe tal napovedujemo predvsem krepitev vloge oskrbnih in ostalih storitvenih dejavnosti in rast ostale javne infrastrukture. [irjenje stanovanjskih zemlji{~ je manj intenzivno. II. Naslednjo skupino sestavljajo naselja, ki imajo omejeno zaposlitveno funkcijo in kjer je {tevilo voza~ev iz naselja praviloma ve~je od {tevila voza~ev, ki prihajajo v naselje. To so naselja, ki imajo poleg delovnih mest v kmetijstvu {e manj{e {tevilo delovnih mest v posameznih proizvodnih obratih, kar je zasluga polpreteklega policentri~nega prostorskega razvoja. Kljub vsemu si je ve~ina prebivalcev na{la delovno mesto zunaj mati~nega naselja, zlasti v bli`njih urbanih sredi{~ih. V to skupino lahko uvrstimo par naselij Kri` in [epulje ter naselji Ihan in Lipovci. Za vsa na{teta naselja velja, da so v neposredni bliìni ve~jih urbanih sredi{~ in so administrativno pa tudi z vidika oskrbe od njih povsem odvisna. Vzrok sprememb v rabi tal je suburbanizacija,

51 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 52

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

ki poraja ve~je povpra{evanje po zazidljivih zemlji{~ih ter spremljajo~i komunalni in prometni infrastrukturi, v manj{i meri tudi po drugih oblikah oskrbe in storitev. III: Zadnjo skupino sestavljajo naselja, ki zaposlitvene funkcije skoraj nimajo in so funkcionalno dokaj homogena. To so Spodnja in Zgornja Besnica, Parecag, Ur{na sela, Kr~evina pri Vurberku in Brdinje. Redka delovna mesta v naselju zapolnjujejo kmetje ali samostojni podjetniki, velika ve~ina aktivnih prebivalcev pa se dnevno vozi na delo v bli`nja ali bolj oddaljena urbana sredi{~a. Spodnja in Zgornja Besnica sta pod mo~nim vplivom Kranja in Ljubljane, Parecag obalnih mest, Ur{na sela Novega mesta, Kr~evina pri Vurberku Maribora in Ptuja, Brdinje pa Raven na Koro{kem. Vsa omenjena naselja so na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, pa tudi na obmo~ju gradnje vikendov, zidanic in drugih objektov stalne oziroma nestalne poselitve. V teh naseljih se pri~akuje proces nadaljnjega {irjenja izklju~no stanovanjskih zemlji{~ in pripadajo~e infrastrukture. Struktura delovnih mest glede na predstavljeno tipologijo naselij (preglednica 9) potrjuje, da imajo sredi{~na naselja I. tipa praviloma podjetja z ve~jim {tevilom zaposlenih. Nasprotno v naseljih III. tipa prevladujejo poslovni subjekti z manj kot 4 zaposlenimi. Sklepamo lahko, da v teh naseljih prevladujejo samostojni podjetniki in manj{a podjetja, medtem ko gospodarsko podobo naselij I. tipa oblikujejo podjetja z ve~jim {tevilom delovnih mest.

Preglednica 9: Dele` podjetij in dele` delovnih mest po velikostnih skupinah podjetij glede na tip naselij leta 2005 (Poslovni register Slovenije 2005 – PRS AJPES).

dele` podjetij dele` delovnih mest

1 do 4 5 do 19 20 do 99 100 in skupaj 1 do 4 5 do 19 20 do 99 100 in skupaj zapo- zapo- zapo- ve~ zapo- zapo- zapo- zapo- ve~ zaposleni slenih slenih slenih sleni slenih slenih slenih

tip I 78,8 13,1 6,6 1,5 100,0 5,4 9,0 21,6 64 100,0 tip II 84,2 10,5 2,6 2,6 100,0 12,0 12,3 22,9 52,8 100,0 tip III 93,6 5,8 0,6 0,0 100,0 57,5 30,2 12,3 0,0 100,0 skupaj 86,3 9,4 3,1 1,2 100,0 11,9 11,8 21,1 55,2 100,0

Omenjene dru`benoekonomske tipe pode`elskih naselij lahko pove`emo s spremembami v rabi tal med letoma 1992 in 2005. Pri vseh dru`benoekonomskih tipih naselij so najve~je povr{ine novozgrajenih objektov v kategoriji individualni stanovanjski objekti. Pri naseljih I. tipa izstopajo {e nadpovpre~ne spremembe nestanovanjskih objektov, saj gre za sredi{~na naselja, ki imajo razvite tudi nestanovanjske funkcije kot so oskrba, proizvodnja, rekreacija in druge (preglednica 10). Pri naseljih II. tipa so spremembe v nestanovanjski rabi pozidanih zemlji{~ zmerne (30,1 % od celotnega

52 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 53

GEORITEM 5 o- ska raba (%) (%) stanovanjsk ) individualna blokovna 2 )(m 2 ) ska raba (%) 2 ska raba (m ) -nestanovanj- gradnja (%) gradnja (%) -nestanovanj- 2 ) gradnja (m 2 individualna blokovna stanovanjsko- raba (m stanovanjska stanovanjskastanovanjska me{ana nestanovanjska skupaj stanovanjska stanovanjska me{ana nestanovanj- skupaj gradnja (m Preglednica 10: Novopozidana zemlji{~a naselij po poselitvenih med letomaPreglednica 10: Novopozidana tipih in tipih obravnavanih 1992 in 2005. strnjeno poseljeno obmo~je naselja tip Itip IItip III 21.667vsa naselja 43.103 82.747 17.977nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja 245 1.916tip I 2.161tip II 0tip III 2.038 3.507 3.700vsa naselja 8.507 6.405 74.360 64.255 poseljeno obmo~je naselja celotno 2.962 11.983 14.267 29.188tip I 0 35.933tip II 62.793 122.603 0 2.938 0 0tip III 25.367 60,3vsa naselja 68,6 67,5 49.508 23.877 157.107 322 82.232 6.185 5.863 245 0 75,3 1.916 2.161 0,7 3,1 1,8 3.878 16.716 3.446 0 2.360 9.392 14.692 3.507 97.261 0,0 7.900 73.564 5,7 5,6 6,9 15.797 8.825 15.861 45.904 76,5 23.659 46,8 87,3 12,4 219.864 40,5 43.833 33,3 78.590 22,7 23,8 6.384 0,0 0,0 71,5 100,0 57,9 0,0 100,0 12,3 63,0 100,0 97.441 0,0 100,0 84,4 6,4 1,0 4,1 0,6 2,4 8,0 0,0 17,2 0,0 49,1 6,7 4,7 5,4 4,5 59,5 100,0 100,0 100,0 100,0 20,9 9,1 36,2 30,1 100,0 100,0 100,0 6,6 100,0

53 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 54

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

poseljenega obmo~ja naselja), pri naseljih III. tipa pa so zelo majhne (6,6% od celotnega poseljenega obmo~ja naselja). Individualna stanovanjska gradnja mo~no nara{~a v naseljih III. tipa, in to tako na nestrnjenem kot na strnjenem obmo~ju naselja (87 in 84 %). ^e primerjamo indekse sprememb po posameznih tipih naselij (preglednica 11) opazimo, da je najve~ sprememb pozidanih zemlji{~ v naseljih II. (109,7) in III. tipa (109). Pri obeh navedenih tipih naselij nara{~ajo zlasti povr{ine v nestrnjenih delih. Bolj sredi{~na naselja I. tipa imajo indekse sprememb posameznih povr{in bolj umirjene in enakomerno razporejene glede na individualno stanovanjsko gradnjo oziroma nestanovanjsko gradnjo.

Preglednica 11: Indeksi sprememb povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005.

stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba

strnjeno poseljeno obmo~je naselja

tip I 105,4 101,6 104,2 106,0 105,4 tip II 109,0 266,6 107,3 106,9 108,5 tip III 104,2 100,0 106,5 108,3 104,7 vsa naselja 106,3 110,6 106,0 106,6 106,4 nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja

tip I 108,0 – 105,8 105,0 106,1 tip II 127,5 – 100,0 120,1 121,7 tip III 113,5 100,0 116,5 105,8 112,9 vsa naselja 113,6 100,0 114,1 109,1 112,6 celotno poseljeno obmo~je naselja

tip I 105,7 101,6 104,4 105,7 105,5 tip II 109,9 266,6 106,9 109,3 109,7 tip III 109,1 100,0 110,9 106,7 109,0 vsa naselja 108,5 110,0 107,9 107,3 108,2

^e povzamemo: v obdobju med letoma 1992 in 2005 se absolutno najbolj pozidana zemlji{~a {irijo v naseljih III. tipa, kjer je proces suburbanizacije najbolj aktualen (97.500 m2), nekoliko manj v naseljih II. tipa (78.600 m2) in najmanj v naseljih I. tipa

54 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 55

GEORITEM 5

(43.800m2). Absolutno gledano so najve~je povr{ine novozgrajenih objektov v strnjeno poseljenem delu naselij, samo pri naseljih III. tipa pa prevladujejo povr{ine novozgrajenih objektov v nestrnjeno poseljenem delu naselij. ê primerjamo relativne vrednosti (indekse sprememb) ugotovimo, da naselja I. tipa izkazujejo najvi{je spremembe v nestanovanjski in individualni stanovanjski gradnji (vrednost obeh indeksov je 105,7), naselja II. tipa pri individualni stanovanjski gradnji (indeks 109,9), naselja III. tipa pa v me{ani stanovanjsko-nestanovanjski gradnji. Indeks sprememb nakazuje, da se v vseh tipih naselij najbolj izrazito spre- minja nestrnjeno poseljeno obmo~je, manj pa strnjeno. Ti kazalci spreminjanja rabe tal kaèjo, da naselja I. tipa nara{~ajo po~asneje, ker so è izoblikovana kot »podeèlska urbanizirana naselja« (Ravbar 1998). Naselja II. tipa so bolj odvisna od ve~jih mest v bli`nji okolici in dejansko predstavljajo njihov obmestni prostor, medtem ko so naselja III. tipa hitro rasto~a podeèlska naselja, kamor se {iri urbanizacija v »sodobni obliki naselij z manj{o gostoto poselitve«; gre za tako imenovana suburbanizirana naselja.

6 Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest

V okviru suburbanizacije v Sloveniji spremlja selitev prebivalstva iz mest na pode- èlje tudi selitev nekaterih gospodarskih dejavnosti; vzgib za to so cenej{a podeèlska zemlji{~a. Govorimo o zametkih me{anja namenske rabe podeèlja. Podeèlska obmo~- ja z ve~jimi zgostitvami delovnih mest so zaenkrat {e redka, a ta proces se è odraà v ni`ji stopnji zmanj{evanja {tevila prebivalcev teh naselij in njihove okolice (Klad- nik, Ravbar 2003). Med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a v vseh enajstih naseljih pove- ~ala za 22ha ali 8,2% (preglednici 12 in 13). Najve~, 71% na novo pozidanih zemlji{~, je bilo namenjenih izgradnji stanovanj, 21% pa so zasedli na novo zgrajeni nestanovanjski objekti. Preostanek sestavljajo predvsem novi objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Med posameznimi tipi gradnje (individualna stanovanjska, blokovna stanovanjska, me{ana in nestanovanjska – zgradbe z gospodarsko dejavnostjo, z jav- nimi funkcijami ipd.) v relativni rasti pozidanih zemlji{~ ni pomembnej{ih razlik. Povr{ine posameznih tipov so se pove~ale za 7,3 do 10 %. Najve~jo dinamiko izkazuje blokovna gradnja, vendar gre v pri njej absolutno za zelo majhne povr{ine, skupno vsega 2,4 ha ali 0,8 % od vseh pozidanih zemlji{~. Na splo{no je bila ugotovljena nekoliko vi{ja stopnja relativne rasti za stanovanjsko gradnjo, kar je v neposredni povezavi s priseljevanjem prebivalstva, saj je za velik del obravnavanih naselij zna~ilno, da spadajo v neposredno gravitacijsko zaledje ve~jih urbanih sredi{~. Ve~je razlike so med posameznimi naselji.

55 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 56

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … ) individualna blokovna stanovanjsko- ska raba (%) (%) 2 ) gradnja (%) gradnja (%) -nestanovanj- 2 ) 2 raba (m vanjska ska raba (%) ) nestano- sko raba (m 2 ) gradnja (m 2 310 0 0 0 310 100,0 0,0 0,0 0,0 100,0 8.658 0 763 1.127 10.548 82,18.442 0 0 7,2 1.003 10,7 917 100,0 10.362 81,5 0,0 9,7 8,8 100,0 5.591 245 444 2.481 8.761 63,8 2,8 5,1 28,3 100,0 28.345 0 2.147 882 31.374 90,3 0,0 6,8 2,8 100,0 gradnja (m individualna blokovna stanovanj- vanjska (m Vurberku Zgornja Besnica Zgornja Besnica Vurberku trg pri Loù Preglednica 12: Novopozidana zemlji{~a po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih zemlji{~a med letoma po poselitvenihPreglednica 12: Novopozidana tipih in obravnavanih 1992 in 2005. ime naselja stanovanjska stanovanjska me{ana strnjeno poseljeno obmo~je naselja nestano-Spodnja in skupaj stanovanjska stanovanjska me{ano nestanovanj- skupaj skupajnestrnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in 82.747 2.161 8.507 29.188 122.603 67,5 1,8 6,9 23,8 100,0 IhanBrdinjeLipovci pri Kr~evina 4.424 1.236 14.045 1.916 0 0 1.905 85 570 0 8.815Ihan 7.216 0Brdinje 21.261Lipovci 1.321 50,2 pri Kr~evina 66,1 93,6 15.940 21,7 1.146 6 0,0 21,6 0,0 0 0 0,0 6,4 0 6,5 644 0 100,0 33,9 1.299 0,0 0 3.916 17.883 100,0 5.062 100,0 5.205 89,1 5.211 22,6 0,0 0,1 0,0 3,6 0,0 0,0 7,3 0,0 77,4 100,0 100,0 99,9 100,0 Ur{na selaUr{na @uèmberk La{~eVelike in StariLo` 5.570 9.220 6.856 0 0 0 182 1.207 387 4.372 215 5.130 14.799 5.967 12.373 62,3 93,3 55,4 0,0 0,0 0,0 8,2 3,1 3,1 29,5 3,6 41,5 100,0 100,0 100,0 Parecag in [epuljeKri` 24.634 2.203 0 0 1.602 1.932 6.481 1.596 32.717 5.731 75,3 38,4 0,0 0,0 4,9 33,7 19,8 27,8 100,0 100,0

56 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 57

GEORITEM 5 ) individualna blokovna stanovanjsko- ska raba (%) (%) 2 ) gradnja (%) gradnja (%) -nestanovanj- 2 ) 2 raba (m vanjska ska raba (%) ) nestano- sko raba (m 2 ) gradnja (m 2 293 0 0 869 1.162 25,2 0,0 0,0 74,8 100,0 5.884 245 444 3.350 9.923 59,3 2,5 4,5 33,8 100,0 17.100 0 1.766 2.044 20.910 81,8 0,0 8,4 9,8 100,0 28.655 0 2.147 882 31.684 90,4 0,0 6,8 2,8 100,0 gradnja (m individualna blokovna stanovanj- vanjska (m pri Loù Zgornja Besnica Vurberku pri Loù ime naselja stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj stanovanjska stanovanjska me{ano nestanovanj- skupaj skupaj poseljeno obmo~je naselja celotno Spodnja in 74.360 0 6.185 16.716 97.261skupaj 76,5 157.107 0,0 2.161 6,4 14.692 45.904 17,2 219.864 100,0 71,5 1,0 6,7 20,9 100,0 Ur{na selaUr{na @uèmberk La{~eVelike in StariLo` trg 8.389 1.501Parecag 1.906 in [epuljeKri` 0 5.253 0 0 3.139 1.398 0 322 0 348 0 2.191 10.135 818 0 4.419 671 2.319 82,8 271 43,1 64,7 0 5.524 0,0 3.810 0,0 0,0 95,1 13,8 82,4 7,3 0,0 0,0 3,4 0,0 49,6 100,0 35,3 0,0 17,6 100,0 100,0 4,9 0,0 100,0 100,0 IhanBrdinjeLipovci pri Kr~evina 17.176 5.570 14.051 1.916 0 0 1.905 729 4.486 0 13.877 1.299 12.421 19.204 26.472 40,1 89,4 53,1 13,8 0,0 13,7 0,0 3,8 32,3 0,0 100,0 6,8 46,9 100,0 100,0 Ur{na selaUr{na @uèmberk La{~eVelike in StariLo` trg 13.959 10.721 8.762 0 0 0 1.580 1.207 709 563 5.190 16.102 17.118 7.321 16.792 86,7 62,6 52,2 0,0 0,0 0,0 9,8 7,1 4,2 30,3 3,5 43,6 100,0 100,0 100,0 Parecag in [epuljeKri` 29.887 5.342 0 0 1.602 2.603 6.752 1.596 38.241 9.541 78,2 56,0 0,0 0,0 4,2 27,3 17,7 16,7 100,0 100,0

57 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 58

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Preglednica 13: Indeks spremembe povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005.

ime stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj naselja individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba strnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 103,2 – 104,2 109,9 103,6 Besnica Ihan 106,6 266,6 111,7 100,4 103,9 Brdinje 102,8 – 101,0 – 102,5 Lipovci 105,1 – 100,0 112,6 106,1 Kr~evina pri 102,4 – – – 102,4 Vurberku Ur{na sela 107,4 – 105,1 107,1 107,3 @uèmberk 105,4 100,0 106,9 115,1 106,7 Velike La{~e 112,5 100,0 103,6 117,3 112,7 Lo` in Stari 103,2 102,6 102,2 101,8 102,5 trg pri Loù Parecag 109,4 100,0 112,8 107,5 109,0 Kri` in [epulje 118,3 – 111,2 170,6 120,6 skupaj 106,4 110,6 106,0 106,6 106,4 nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 113,0 – 130,9 105,0 112,0 Besnica Ihan 110,9 – 100,0 134,2 122,5 Brdinje 125,7 – 109,4 300,5 125,3 Lipovci 100,3 – 100,0 119,5 117,2 Kr~evina pri 113,4 – 119,1 105,6 113,1 Vurberku Ur{na sela 110,5 100,0 131,8 102,0 109,8 @uèmberk 106,0 – 100,0 109,6 106,4 Velike La{~e 118,9 – 119,2 128,6 122,8 Lo` in Stari 102,7 – 100,0 101,4 101,6 trg pri Loù Parecag 105,6 100,0 106,9 100,0 105,2 Kri` in [epulje 149,7 – 100,0 103,2 127,5 skupaj 113,7 100,0 114,1 109,1 112,5 celotno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 105,1 – 108,3 106,9 105,5 Besnica

58 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 59

GEORITEM 5

ime stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj naselja individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba

Ihan 107,2 266,6 111,4 102,9 105,6 Brdinje 116,2 – 104,7 300,5 115,5 Lipovci 105,1 – 100,0 114,8 107,0 Kr~evina pri 112,7 – 119,1 105,6 112,6 Vurberku Ur{na sela 109,0 100,0 119,8 102,7 108,7 @u`emberk 105,5 100,0 106,0 113,8 106,7 Velike La{~e 113,5 100,0 105,7 119,6 114,3 Lo` in Stari trg pri Lo`u 103,1 102,6 102,1 101,7 102,3 Parecag 106,7 100,0 110,5 105,6 107,0 Kri` in [epulje 120,5 – 110,5 138,0 121,4 skupaj 108,5 110,0 107,9 107,3 108,2

120,0

100,0

80,0

60,0

dele` v % 40,0

20,0

0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba

Slika 25: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v strnjeno poseljenih delih naselij.

59 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 60

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

120,0

100,0

80,0

60,0

dele` v % 40,0

20,0

0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba

Slika 26: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v nestrnjeno poseljenih delih naselij.

Gradnja je bila najbolj intenzivna: • v naseljih s priseljevanjem prebivalstva (mo~na stanovanjska in nestanovanjska gradnja; Brdinje, par Kri` in [epulje, Velike La{~e); • v naseljih s priseljevanjem prebivalstva (mo~na stanovanjska in me{ana gradnja; Kr~evina pri Vurberku). Manj intenzivna je bila gradnja: • v naseljih, ki jih je suburbanizacija s priseljevanjem prebivalstva zajela è pred letom 1990 (par Spodnja in Zgornja Besnica, Ihan); • v naseljih z znaki zastoja v demografskem in gospodarskem razvoju (Ur{na sela, Lipovci) in • v naseljih, ki so razmeroma velika in imajo zna~ilnosti majhnih urbanih sredi{~, iz katerih se del prebivalstva seli v sosednja manj{a naselja (par Lo` in Stari trg pri Loù, @uèmberk). Izrazite razlike v zna~ilnostih gradnje so tudi med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi deli znotraj naselij. V strnjenih delih naselij predstavlja stanovanjska gradnja 67,5 % celotne nove pozidave, v nestrnjenih pa 76,5 %. Nasprotno predstavlja nestanovanjska gradnja 23,8% novogradenj v strnjenih in 17,2% v nestrnjenih delih naselij. Dele` me{ane gradnje je v obeh primerih zelo podoben, 6,9 oziroma 6,4 %.

60 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 61

GEORITEM 5

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0

dele` v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba

Slika 27: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v celotnih poseljenih delih naselij.

Po sestavi novih pozidanih zemlji{~ in glede na razlike med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi deli naselij lahko obravnavana naselja raz~lenimo v nekaj med seboj ne ravno izrazito lo~enih skupin (slike od 25 do 27): • par Lo` in Stari trg pri Loù, Ihan in Lipovci – dele` stanovanjske gradnje od vse novogradnje je pod 65 %, velik dele` nestanovanjskih novogradenj je v nestrnjeno poseljenem delu naselja (pri ve~jih proizvodnih objektih na obrobju vasi); • @uèmberk in Velike La{~e – dele` stanovanjske gradnje od vse novogradnje je pod 65 %, velikk dele` nestanovanjskih novogradenj je v strnjeno poseljenem delu naselja; • Parecag – dele` stanovanjske novogradnje od vse novogradnje je pod 65 %, visok je dele` me{ane stanovanjsko-nestanovanjske gradnje in to tako v strnjen kot nestrnjeno poseljenem delu naselja; • par Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela – dele` stanovanjske gradnje od vse novogradnje je nad 80 %, prevladuje tako v strnjeno kot nestrnjeno poseljenem delu naselja; deleà me{ane stanovanjsko-nestanovanjske in nestanovanjske gradnje sta po obsegu izena~ena; • Kri` in [epulje – par naselij, ki ima med vsemi obravnavanimi kraji najbolj intenzivno novogradnjo; prevladuje stanovanjska novogradnja.

61 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 62

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … gradnja (%) gradnja (%) raba (%) -nestanovanjska raba (%) 0,00 0,29 0,180,47 – 0,09 – 0,24 – 0,52 0,00 – 0,20 – 0,44 0,00 – 0,17 0,35 – 0,00 – 0,14 – 0,42 0,05 0,19 0,00 0,29 0,18 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– Zgornja 0,36Besnica 0,17 0,25 – – – 0,83 0,00 0,32 1,15Zgornja 1,17 0,47Besnica 0,80 0,73 0,94 0,42 – 0,17 0,27 – – 5,54 0,00 2,10 0,99 0,00 0,38 1,31 0,60 0,87 trg pri Loù Vurberku Preglednica 14: Povpre~na letna stopnja po tipu rasti Preglednica poselitve 14: Povpre~na in naseljih med letoma 1992 in 2005 in vmesnih kraj{ih razdobjih. ime naselja individualna stanovanjska blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-strnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in nestanovanjskaIhanBrdinje skupaj (%) Lipovci pri Kr~evina 0,93 0,24 0,25 selaUr{na 0,12 0,00@uèmberk 0,46 0,49 0,18 La{~eVelike 0,75 0,33 0,54 in StariLo` 1,87 0,23 17,75 – 0,32 0,00 0,55 0,1 – 0,41 7,83 – 0,91skupaj – – 0 – 1,87nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja 0 – – 0,00Spodnja in 0,00 0,76 0,86 0,00 0,00 – 0,08 0,23 0,00 0,00Ihan 0,00 0,47 0,07 1,34Brdinje 0,00 0,06 0,00 0,00 0,59 0,00 0,00 1,69 0,03 0,99 0,00 0,51 – 0,00 1,94 0,00 0,38 0,29 0,27 1,48 0,78 0,60 0,23 0,87 – 1,55 0,80 0,04 1,54 0,86 0,57 1,23 0,79 0,90 – 0,29 0,00 1,81 1,09 0,06 – – 0,53 1,24 0,24 0,45 0,64 0,62 – 0,21 – 0,72 1,30 0,42 0,39 0 0,59 0,26 0,60 – 0,50 – 0,41 0,54 0,92 0,16 0,49 0,00 0,78 0,74 0,00 0,00 0,26 0,00 0,60 0,48 10,04 0,00 0,00 4,29 7,61 2,29 1,92 0,00 0,20 2,94 1,52 1,57 Parecag in [epuljeKri` 2,62 1,49 0,16 0,20 1,20 0,69 – 0 – 0,00 – 0,00 1,84 1,79 0,36 0,00 0,93 0,76 1,46 9,31 0,00 0,00 0,56 3,89 1,47 3,00 0,16 0,13 0,66 1,35

62 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 63

GEORITEM 5 2,17 0,16 0,930,48 – 0,09 – 0,24 – 0,52 0,00 2,24 0,20 0,81 0,42 1,35 0,00 0,68 0,16 0,25 0,33 0,42 0,00 2,08 0,13 0,19 0,40 0,91 0,04 0,18 2,29 0,15 0,970,52 – 0,00 – 0,20 – – – 2,24 0,81 – 1,35 0,68 0,00 0,25 0,00 0,42 0,00 2,19 0,28 0,19 0,00 0,95 0,11 0,31 0,00 0,12 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1998 2005 2005 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– 1992– 1999– 1992– Zgornja 0,52Besnica 0,30 0,39 – – – 1,61 0,00 0,62 1,05 0,18 0,52 0,63 0,27 0,41 Vurberku trg pri Loù Vurberku trg pri Loù skupaj poseljeno obmo~je naselja celotno Spodnja in 1,78 0,32Ihan 0,99BrdinjeLipovci 0,00 pri Kr~evina 0,81 1,27 0,00 0,25 0,30 0,00 0,14 0,46 0,53 1,01 1,58 0,33 17,75 0,54 – 0,00 1,02 – 7,83 –skupaj – 0,71 – 1,82 0,64 – 0,00 0,67 1,06 0,83 0,40 0,26 1,51 0,00 0,00 0,63 0,06 0,40 0,00 0,30 0,36 0,91 0,00 1,60 0,22 10,04 0,00 0,00 0,39 0,74 0,54 7,61 1,72 0,31 0,92 1,06 0,42 1,22 0,18 0,12 0,27 0,59 0,97 0,72 0,45 0,62 0,48 0,55 0,96 0,30 0,61 Ur{na selaUr{na @uèmberk La{~eVelike 0,90 0,54 in StariLo` 1,97 0,29 0,33 0,66 0,14Parecag 0,41 in [epuljeKri` 0,98 2,91 0,00 0,90 0,00 0,18 0,00 0,00 0,00 0,26 1,34 0,00 0,00 0,00 0,50 0,00 0,58 – 1,16 0,00 2,72 0,92 0,00 – 0,00 1,40 0,00 0,45 0,00 0,42 – 0,34 0,67 1,65 0,00 1,39 1,21 0,22 0,21 1,68 1,39 1,00 0,77 0,00 1,39 0,82 0,72 0,60 1,10 0,36 1,64 0,43 0,00 5,52 0,64 0,52 0,50 0,42 0,00 1,04 2,33 1,05 0,19 3,08 0,52 0,15 1,40 Lipovci pri Kr~evina 0,00 0,05 0,02 – – – 0,00 0,00 0,00 0,61 2,08 1,20 0,54 1,85 1,06 Ur{na selaUr{na @uèmberk La{~eVelike 1,04 0,53 in StariLo` 2,55 0,33 0,40 0,77 0,32Parecag 0,45 in [epuljeKri` 1,34 6,29 0,00 0,65 – 0,47 0,00 – 0,28 2,92 0,00 – 0,42 – 1,03 – – – 0,00 3,95 – 0,00 2,15 0,00 0,00 2,97 – 0,00 0,24 0,00 1,35 0,00 0,00 1,36 0,00 0,15 0,00 0,00 0,52 0,00 4,28 1,15 0,90 0,00 0,00 0,00 0,70 0,44 1,95 0,00 0,52 0,72 0,37 0,00 0,00 3,29 0,54 0,22 0,16 0,67 0,48 1,59 0,21 3,73 0,39 0,29 1,75

63 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 64

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 28: Med vsemi pozidanimi zemlji{~i so se med letoma 1992 in 2005 najbolj pove~ala zemlji{~a z individualnimi, prostostoje~imi stanovanjskimi objekti. V Kri`u se je povr{ina teh zemlji{~ pove~ala za ve~ kot petino.

Ve~ji del (56 %) novopozidanih zemlji{~ je {e vedno v strnjenih jedrih naselij, dinamika relativne rasti pozidave pa je ve~ja na njihovih obrobjih, kjer so se pozidana zemlji{~a v obravnavanem obdobju pove~ala za 12,5 %, v jedrih naselij pa le za 6,4 % (slika 25). Ta te`nja je zna~ilna za ve~ino obravnavanih naselij. V primeru para naselij Lo` in Stari trg pri Loù ter @uèmberka vlogo obrobja prevzemajo manj{a sosednja naselja, kar predstavlja zametke suburbanizacije na krajevni ravni. Pare- cag je sicer razloèno naselje, a ga podobno kot {tevilna druga podeèlska naselja Slovenske Istre sestavlja ve~ zaselkov. Ti prevzemajo vlogo zgostitev znotraj naselja, v katerih je osredoto~ena ve~ina novogradnje. Krepitev gradnje na obrobju naselja oziroma na obmo~ju nestrnjene poselitve je zna~ilna za vse vrste pozidave (slika 31), {e najbolj pa za stanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko gradnjo. Dinamika gradnje v celotnem obravnavanem obdobju ni bila enakomerna. Novo- gradnja je ~asovno izrazito zgo{~ena v zgodnjih in srednjih devetdesetih letih, v drugi polovici obdobja pa je izrazito upadla (preglednica 14). Skupno se je intenzivnost novogradnje v drugi polovici zniàla za ve~ kot trikrat (povpre~na letna stopnja rasti

64 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 65

GEORITEM 5

pozidanih zemlji{~ je bila v prvem obdobju 1,0 %, v drugem pa 0,3 %), stanovanjske gradnje za {tirikrat in me{ane za {estkrat. Manj{i padec beleì samo nestanovanjska gradnja, ki se je v primerjavi s prvo polovico obdobja zmanj{ala le za 23 %. Trend je zna~ilen za vsa naselja (slika 32), izjema so le Lipovci, kjer se je intenzivnost gradnje v celoti pove~ala, predvsem na ra~un pove~anja nestanovanjskih povr{in v nestrnjeno poseljenem delu naselja (v industrijskem kompleksu ob èleznici). V tem delu analize so prikazani povr{ine, namenjene posameznim skupinam dejavnosti, ter izra~un gostote delovnih mest za posamezno dejavnost na hektar po naseljih. S tema dvema kazalnikoma èlimo razkriti nekatere temeljne te`nje razvoja delovnih mest v slovenskih podeèlskih naseljih in razlike med tipi podeèlskih naselij, zajetih v ekspertni vzorec. Pri obravnavi povr{in, namenjenih posameznim dejavnostim, smo uporabili razde- litev dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe raziskave smo dejavnosti zdruìli v osem skupin, kot je prikazano v preglednici 15. Pri analizi delovnih mest, njihovem razvr{~anju v skupine in izra~unih glede na povr{ine, namenjene posameznim skupinam dejavnosti, so se zaradi metodolo{ke neus- klajenosti razli~nih virov podatkov (Popis prebivalstva 2002; PRS AJPES; terensko

140,0

120,0

100,0

80,0

60,0

indeks

40,0

20,0

0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u

strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je

Slika 29: Indeks rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 po tipu poselitve in naseljih.

65 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 66

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 30: V okviru zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo ve~stanovanjski objekti povpre~no 1,2 %. Na fotografiji so starej{i stanovanjski bloki v Ihanu.

delo) pojavljale naslednje teàve oziroma potrebe po posplo{itvah, korekcijah, pogosto tudi ocenah: • Metodologiji dolo~itve skupine »javne dejavnosti« pri povr{inah nismo mogli povsem slediti pri dolo~itvi delovnih mest po skupinah dejavnosti iz popisa prebivalstva 2002 (SURS). Dejavnosti javne higiene in kulture so pri povr{inah {tete k javnim dejavnostim, popisna metodologija oziroma dostopen publiciran popisni podatek pa te dejavnosti uvr{~a med »druge storitve«. Ker delovna mesta iz teh skupin na podeèlju niso tako pogosta kot v urbanih naseljih (enako velja tudi za nekdanja komunalna podjetja in njihove naslednike, ki so ve~inoma zgo{~eni v mestih oziroma sredi{~ih upravnih enot), se zaradi tega izra~un gostote delovnih mest na povr{ino bistveno ne spremeni. • Zaradi pravil varovanja osebnih podatkov nam ni bil omogo~en dostop do podatkov o zasebnih kmetovalcih (prav tako ne o kmetijskih gospodarstvih oziroma njihovih povr{inah), ki ne glede na urbaniziranost obravnavanih naselij {e vedno predstavljajo 8,4% v naselju zaposlenega prebivalstva (popis 2002, SURS); zato gostote delovnih mest za kmetijske dejavnosti nismo mogli izra~unati. • Med podatki, zbranimi s terenskim delom, in popisom prebivalstva je tri leta razlike. Zaradi tega se je v posameznih primerih zgodilo, da so na razpolago podatki o povr{ini za dejavnost, popis pa ne beleì zaposlenih, ali obratno; pri vseh tovrstnih primerih je v preglednici 16 navedena gostota za delovna mesta.

66 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 67

GEORITEM 5

120,0

115,0

110,0

105,0

100,0

95,0

90,0 stanovanja – stanovanja – me{ana nestano- pozidana individualna blokovna stanovanjsko- vanjska zemlji{~a gradnja gradnja -nestanovanjska raba raba strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je celotno poseljeno obmo~je

Slika 31: Povpre~ni indeks rasti posameznih vrst pozidanih zemlji{~ po tipu poselitve med letoma 1992 in 2005.

3,5 3,0 2,5 2,0 1,5

indeks (v %) 1,0 0,5 0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u 1992/1998 1999/2005

Slika 32: Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ po naseljih med letoma 1992 in 1998 ter 1999 in 2005.

67 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 68

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

• V viru PRS AJPES so v nekaterih primerih poslovni subjekti (upo{tevali smo samo podjetja razli~nih tipov, ki imajo delovna mesta) oziroma njihove podru`nice ali poslovalnice navedeni v naseljih, kjer ima podjetje uradni sede`, ne pa v naseljih, kjer gospodarska dejavnost dejansko poteka. Kjer je bilo mogo~e, smo podatek korigirali s terenskim delom. Ker so v uvodni in vseh drugih preglednicah pozidana zemlji{~a, namenjena gospodarskim dejavnostim, prikazana na na~in, kot je razloèno v metodolo{kem pregledu zajema podatkov o stavbah z letalskih posnetkov in ortofotov, je treba upo{tevati, da bi bile povr{ine in s tem gostote delovnih mest, ~e bi jih prikazovali kot parcelne podatke, nekoliko manj{e. Iz analize gostot smo izlo~ili povr{ine oziroma objekte z dejavnostmi, kot so dru{tva, zdruènja, {portni in drugi klubi, lovske druìne, ver- ska zdruènja ipd., saj te ne nudijo delovnih mest, njihovi sedeì pa so najve~krat kar v stanovanjskih hi{ah.

Preglednica 15: Klasifikacija dejavnosti.

{ifra dejavnost po enotni klasifikaciji skupine dejavnosti v raziskavi dejavnosti dejavnosti

A kmetijstvo, lov, gozdarstvo kmetijske dejavnosti B ribi{tvo in ribi{ke storitve C rudarstvo predelovalne dejavnosti D predelovalne dejavnosti E oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo F gradbeni{tvo gradbeni{tvo G trgovina trgovina H gostinstvo gostinstvo I promet, skladi{~enje, zveze promet L javna uprava, obramba, socialno javne dejavnosti zavarovanje M izobra`evanje N zdravstvo, socialno varstvo J finan~no posredni{tvo druge storitvene dejavnosti K nepremi~nine, najem, poslovne storitve O druge javne, skupne in osebne storitve

68 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 69

GEORITEM 5 beni{tvo trgovina gostinstvo promet druge javne 20,1 21,9 16,4 85,0 34,4 2,8 44,1 20,6 26,4 35,4 10,8 87,7 43,9 44,6 0,0 41,2 146,1 23,1 155,0 65,9 47,2 26,5 104,2 72,6 dejavnosti dejavnosti storitve skupaj predelovalne grad Besnica Vurberku pri Lo`u Preglednica 16: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; naseljih kmetijskih leta brez dejavnosti) po obravnavanih 2005. skupaj 104,4 34,6 31,3 41,9 42,5 26,8 39,7 47,5 Spodnja in Zgornja IhanBrdinjeLipovci pri Kr~evina 21,4 47,2 37,7 15,9 55,3 26,0 12,0 8,6 42,6 29,7 0,0 19,1 28,9 0,0 13,8 11,0 0,0 9,6 54,3 39,2 9,4 13,2 35,6 24,3 Ur{na selaUr{na @u`emberk La{~eVelike in StariLo` trg 1653,1 40,4 12,4 38,6 19,6 48,5 106,2 83,8 24,2 245,9 0,0 53,2 83,9 14,5 43,6 47,0 7,2 49,9 21,6 15,2 52,3 81,7 24,9 31,3 Parecag in [epuljeKri` 107,2 91,3 21,8 63,4 25,0 15,9 26,5 21,0 29,0 58,5 12,7 63,1 24,6 130,5 51,3 32,9

69 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 70

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

V preglednici 16 so po obravnavanih naseljih prikazane gostote delovnih mest na 1 ha povr{ine za posamezne dejavnosti. Podatki v preglednici zahtevajo nekatera dodatna pojasnila: • Zaradi nedostopnosti podatkov o povr{inah in delovnih mestih na zasebnih kmeti- jah smo izra~un za kmetijske in sorodne panoge (ribi{tvo, gozdarstvo) iz preglednic izlo~ili, saj bi bilo ocenjevanje na podlagi drugih virov precenjeno. Tako so bile iz izra~una izlo~ene povr{ine pra{i~je farme v Ihanu ter povr{ine gospodarske dejavnosti kmetijske zadruge v Velikih La{~ah, saj obe spadata v podro~je dejavnosti kmetijstva; pri ~emer se bistveno razlikujeta od druìnskega kmetovanja. V primeru Ihana gre za dejavnost, ki je po delovnem postopku podobna predelovalnim dejavnostim, v primeru Velikih La{~ pa za dejavnost, podobno trgovinski dejavnosti. Z vklju~itvijo povr{in in delovnih mest obeh dejavnosti, kar bi bilo odraz dejan- skega stanja, bi se skupna gostota delovnih mest v Ihanu pove~ala za dvakrat (na okrog 25 delovnih mest na hektar), v Velikih La{~ah pa pribli`no za ~etrtino (na okrog 40 delovnih mest na hektar). • V preglednici o gostoti delovnih mest v predelovalnih dejavnostih je navedena izrazi- to visoka vrednost za @uèmberk, kar 1653, medtem ko se vrednosti v ostalih naseljih gibljejo med 12 in 146, povpre~je za vsa naselja pa je 104. Vzrok za tak{no odsto- panje je dejstvo, da so na naslovu ùèmber{kega industrijskega podjetja tudi {tevilne druge dejavnosti, ki ne spadajo k predelovalnim, zato je povr{ina metodolo{ko {teta k povr{inam z ve~ dejavnostmi. Izra~unana vrednost, ki je, ~e upo{tevamo vrednost za par naselij Lo` in Stari trg pri Loù s sorodno gospodarsko sestavo, previsoka vsaj za desetkrat; na skupno gostoto delovnih mest v naselju nima vpliva; • Gostote delovnih mest za dejavnost prometa, gradbene dejavnosti in druge storitve so prevelike, saj gre najpogosteje za samostojne podjetnike (avtoprevoznike, zidar- je, lastnike gradbene mehanizacije, samozaposlene s podro~ij zasebnega zdravstva, odvetni{tva, finan~nega svetovanja, samostojne kulturne delavce), kjer na domu locirane delovne povr{ine redko vsebujejo kaj drugega kot pove~ana parkiri{~a za vozila ali le spremenjene oziroma prilagojene prostore stanovanjske hi{e. Pogosto gre le za sede` podjetja, zaposleni pa opravljajo ve~ino dela zunaj naselja bivanja. Ker so {tevilna majhna podjetja iz omenjenih skupin v manj{ih naseljih razpr{e- ne poselitve in novej{e suburbanizacije pogost pojav, je podatek o gostoti delovnih mest (v primerjavi s sredi{~nimi naselji in zaposlitvenimi sredi{~i) realno ni`ji. To velja {e zlasti za naselji Kr~evina pri Vurberku z ve~ avtoprevozniki in Brdinje z ve~ samostojnimi podjetniki s podro~ja gradbeni{tva. ê ob podatkih iz preglednice upo{tevamo zgoraj navedene korekcije, so splo- {ni zaklju~ki o gostoti delovnih mest naslednji: • najve~ja gostota delovnih mest je v predelovalnih dejavnostih (~e upo{tevamo korek- cijo za @uèmberk, {e vedno zna{a 92 delovnih mest na hektar); • na naslednjih dveh mestih sta gostinstvo in trgovina;

70 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 71

GEORITEM 5

• vrednosti gostote delovnih mest za druge skupine dejavnosti so zaradi navedenih nedoslednosti ni`je ali povedano druga~e, {tevilna podjetja za svoje delovanje ne potrebujejo posebnih povr{in v naselju, saj je delokrog zaposlenih manj vezan na obmo~je naselja; • najve~ja gostota delovnih mest je v naseljih z velikimi podjetji ali ve~jim {tevilom srednje velikih podjetij (@uèmberk, par Lo` in Stari trg pri Loù, par Kri` in [epulje, Velike La{~e); • manj{e gostote delovnih mest so v manj{ih razloènih naseljih z slabo zastopanimi sredi{~nimi dejavnostmi in ve~jim {tevilom samostojnih podjetnikov ali manj{ih podjetij drugih tipov. V preglednici 17 in na sliki 33 so gostote delovnih mest po dejavnostih predstavljene po tipih naselij, kot so bili predstavljeni v opredelitvi ekspertnega vzorca obravnavanih naselij: tip I – sredi{~na naselja (@uèmberk, par Lo` in Stari trg pri Loù, Velike La{~e), tip II – zaposlitvena sredi{~a (Lipovci, Ihan, par Kri` in [epulje) in tip III – druga naselja (par Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela, Parecag). Podobo o gostotah delovnih mest nekoliko posplo{i grupiranje podatkov po tipih naselij. Ob~inska sredi{~a (sredi{~na naselja) imajo najve~je skupne gostote (pri ve~ini dejavnosti tudi najve~je posami~ne gostote) zlasti pri predelovalnih dejavnostih. Tip III

150,0

120,0

90,0

60,0

30,0

{tevilo mest na hektar deovnih 0,0 tip I tip II tip III vsa naselja

predelovalne dejavnosti in rudarstvo promet gostinstvo druge storitvene dejavnosti gradbeni{tvo trgovina javne dejavnosti povpre~je

Slika 33: Gostota delovnih mest po dejavnostih (brez kmetijstva) po tipih naselij leta 2005.

71 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 72

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Preglednica 17: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po tipih naselij leta 2005.

predelovalne gradbe- trgovina gostinstvo promet javne druge skupaj dejavnosti ni{tvo dejavnosti storitvene in rudarstvo dejavnosti

tip I 145,0 34,7 82,3 84,4 70,6 40,1 60,5 67,2 tip II 46,0 21,7 15,8 24,4 23,3 10,6 21,1 25,3 tip III 36,8 42,8 17,4 29,0 32,1 11,6 42,4 29,5 vsa 104,4 34,6 31,3 41,9 42,5 26,8 39,7 47,5 naselja

v primerjavi s tipom II navidez paradoksalno izkazuje ve~je skupne gostote delovnih mest in pri ve~ini dejavnosti tudi posami~ne gostote delovnih mest. To je posledica `e omenjene previsoke izra~unane vrednosti gostot za dejavnosti gradbeni{tva, prometa in drugih storitev, pri katerih so v preglednici 17 med tipoma II in III tudi najve~je razlike.

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0

dele` v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0

Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u 1 do 4 zaposleni 5 do 19 zaposlenih 20 do 99 zaposlenih 100 in ve~ zaposlenih

Slika 34: sestava podjetij po {tevilu delovnih mest po obravnavanih naseljih leta 2005 (PRS AJPES).

72 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 73

GEORITEM 5

100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0

dele` v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Ihan Brdinje Lipovci Parecag Besnica Ur{na sela povpre~je Spodnja in @u`emberkVelike La{~e Kri` in [epulje Zgornja Kr~evina pri Vurberku Lo` in Stari trg pri Lo`u 1 do 4 zaposleni 5 do 19 zaposlenih 20 do 99 zaposlenih 100 in ve~ zaposlenih

Slika 35: Dele` delovnih mest glede na velikost podjetja po naseljih leta 2005 (PRS AJPES).

Podjetja (in drugi poslovni subjekti z delovnimi mesti) v obravnavanih naseljih imajo zve~ine malo zaposlenih. Kar 96 % podjetij ima manj kot 20 zaposlenih, 86 % pa manj kot 5. Naselja Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Ur{na sela in Parecag imajo vsa delovna mesta v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi. V ostalih naseljih je ve~ina delovnih mest v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi, najve~, ve~ kot dve tretjini, v sredi{~nih naseljih in zaposlitvenih sredi{~ih Lo` in Stari trg pri Lo`u, Lipovci, Kri` in [epulje ter @u`emberk (sliki 34 in 35). Najve~ majhnih podjetij je v dejavnostih gradbeni{tva, prometa, trgovine in drugih storitev. Zgostitev tovrstnih podjetij, predvsem pa delovnih mest, je zna~ilna v manj{ih naseljih z razpr{enim tipom poselitve, ki v zadnjem obdobju rastejo zaradi priseljevanja prebivalcev iz bli`njih mestnih naselij.

7 Primeri pode`elskih naselij v slovenskem alpskem svetu

Alpski svet je obse`en pokrajinski tip, ki zavzema ve~ kot 42 % slovenskega ozemlja, v njem je 37 % slovenskih naselij in 47 % vseh njenih prebivalcev (Perko, Oro`en Adami~ 1998). Deli se na alpska visokogorja, alpska hribovja in alpske ravnine. Tri

73 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 74

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

naselja so v alpskem hribovju (par Spodnja in Zgornja Besnica ter Brdinje), eno pa na alpski ravnini (Ihan). Obravnavana alpska naselja so v treh statisti~nih regijah (go- renjski, osrednjeslovenski in koro{ki). Spodnja in Zgornja Besnica sta naselji, ki ju obravnavamo skupaj, ~eprav sta statisti~no in formalno dve lo~eni naselji. Obe sta na obrobju [kofjelo{kega hribovja, tik nad Savsko ravnjo. Njuna povpre~na nadmorska vi{ina je 430m, pri ~emer je razlika med najvi{jo in najni`jo to~ko kar 110m. Naselji sta torej na razgibanem re~no-kra{kem in re~no-denudacijskem reliefu. Tradicionalni tip njunih kme~kih hi{ je alpsko-gorenjska hi{a. Prevladujejo velike in masivne hi{e s strmimi dvokapnimi strehami (Drozg 1998a). Poseljeni del naselij Spodnja in Zgornja Besnica predstavlja le 15 % celotnega obmo~ja naselij, kar je najmanj med vsemi naselji. Med vsemi pozidanimi zemlji{- ~i jih je 76 % na obmo~ju strnjene poselitve, kar je glede na vsa obravnavana naselja nadpovpre~en dele`. To na nek na~in presene~a, saj sta naselji razloèni, vendar ju sestavljajo gru~asta jedra, ki so na zemljevidu vidna v mejah strnjene poselitve. Med njimi izstopata dve jedri, ki sta o~itno mlaj{ega nastanka, vendar sta kot odraz suburbanizacije Kranja nastali è ve~inoma pred letom 1992. Od ostalih jeder se razlikujeta po obse`nosti, locirani pa sta v skrajnem severozahodnem in jugovzhodnem delu naselij. Te`ko re~emo, da se naselji {irita na robovih, z izjemo prej omenjenega jedra na skrajnem severozahodu. Stavbe, nastale po letu 1992, so v obliki individualnih gradenj dokaj neurejeno razpr{ene po celotnem poseljenem obmo~ju. Novej{e stavbe prevladujejo na obmo~ju Zgornje Besnice, torej v zahodnem delu obmo~ja. Med nestanovanjsko rabo novej{ega nastanka izstopajo {portna igri{~a, ki pa so v Spodnji Besnici. Objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo nakazujejo dolo~eno dejavnost v njih. Ti objekti se pojavljajo razpr{eno po celotnem poseljenem obmo~ju, nekoliko zgo{~eno v skrajnem jugovzhodnem poselitvenem jedru. V njih prevladujejo storitvene dejavnosti (slika 36). Morfolo{ko se naselji uvr{~ata v tip razloènih naselij z gru~astim jedrom, pri ~emer je jedro starej{e, pozidano tradicionalno, novej{a gradnja pa se pojavlja razpr{eno v okolici tradicionalnih jeder. Izjemi sta novej{a dela Nova vas v Zgornji Besnici ter obmo~je med Voglom in Pe{nico v Spodnji Besnici, ki sta strnjeno pozidana in ju lahko primerjamo z mestno poselitvijo. Jedro zavzema slabih 30 % celotnega poseljenega obmo~ja, suburbaniziran in razpr{en del pa preostalih 70 %. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i zavzemajo dale~ najve~ (86,5 %) prostora zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, preostanek pa odpade na zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo in z objekti z nestanovanjsko rabo, namenjenimi opravljanju

Slika 36: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

74 Georitem 5-07.qxd8.11.200715:17Page75

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 GEORITEM 5 nestanovanjska po letu 1992 cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole 1 : 27.000 Kartograf: Franci Petek zelene in kmetijske povr{ine Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, 0170 340 680 metrov terensko delo 2005 75 gozdna zemlji{~a GIAM ZRC SAZU 2007 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 76

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 8.791 0,3 2,2 – – – – 8.309 0,3 2,1 – – – – (m 23.042 0,8 5,7 108,3 1,61 0,00 0,62 349.883 12,3332.783 11,7 86,5 82,3 105,1 – 0,52 – 0,30 0,39 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 vanjska raba skupaj gradnja skupaj pred letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 404.503 individualna gradnjastanovanjska 2.854.218 14,2 100,0 100,0 – 105,5 – 0,63 – 0,27 0,41 – – stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska blokovna blokovna stanovanjska Preglednica 18: Spodnja in Zgornja Besnica tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

76 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 77

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 461 0,0 0,1 – – – – 1.766 0,1 0,4 – – – – 1.583 0,1 0,4 – – – – (m 21.276 0,8 5,3 – – – – 29.534 1,1 7,3 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 0 0,0 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 31.578 1,1 7,8 106,9 1,05 0,18 0,52 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 1.485.321 124.067 52,0 0 8.897 4,4 0,0 – 0,3 – 0,0 – 831.430 – 29,1 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

77 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 78

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

raznih dejavnosti. Slednjih je 7,8 %, kar je precej manj od drugih pode`elskih naselij v ekspertnem vzorcu. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 12 ha ali 4,4 % celotnega poseljenega obmo~ja. Zaradi naravnih dejavnikov (hribovje na zahodu, reka Sava na vzhodu) sta naselji prometno povsem navezani na Kranj, kjer je najbli`ji most ~ez reko in navezava na drugo cestno in `elezni{ko omre`je. Dele` prometnih povr{in v strnjeno poseljenem delu naselja je precej ve~ji (8,2%) kot v nestrnjeno poseljenem delu. V Spodnji Besnici so {e manj{a {portna igri{~a in park, ki povr{insko ne igrajo pomembne vloge. Ve~ji pomen imajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, ki jih je skupaj dobrih 148 ha ali kar 52 %. Ve~ina jih je v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Gozdnih zemlji{~ je dobrih 29 %.

Preglednica 19: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 2.854.218 delovna mesta skupaj 80 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 13 – predelovalne dejavnosti 6.471 predelovalne dejavnosti 13 20,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.648 gradbeni{tvo 8 21,9 trgovina 4.264 trgovina 7 16,4 gostinstvo 353 gostinstvo 3 85,0 promet 1.162 promet 4 34,4 javne dejavnosti 10.665 javne dejavnosti 3 2,8 druge storitve 2.946 druge storitvene 13 44,1 dejavnosti neznano – neznano 16 – dve ali ve~ dejavnosti 3.016 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 32.525 – 20,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.821.693 – – – (s kmetijskimi)

Naselji Spodnja in Zgornja Besnica sta bili `e pred ~asom pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom Kranja. O~itno je, da ju je najbolj intenzivna gradnja zajela

78 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 79

GEORITEM 5 FRANCI PETEK Slika 37: Strnjeni del Zgornje Besnice, kjer rastejo zna~ilne individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e, je pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom.

pred letom 1992, saj je poznej{a rast pozidanih zemlji{~ neznatna. Indeks sprememb je 105,5 in je med ni`jimi v izbranem vzorcu naselij. Zna~ilnost slovenske suburbanizacije je v tem, da se {iri v obliki individualnih, prostostoje~ih hi{ z nesklenjeno zazidavo (Ravbar 1998). Tako je tudi v omenjenih naseljih, kjer je novej{a gradnja intenzivnej{a v nesklenjeno poseljenem obmo~ju (indeks 112). Tudi dru`benoekonomske zna~ilnosti kaèjo, da sta naselji del kranjskega obmestnega prostora. Kar 90 % delovno aktivnih prebivalcev je voza~ev, saj je v obeh naseljih le 80 delovnih mest. Najve~je zaposlitveno sredi{~e za prebivalce obeh Besnic je Kranj, kjer dela 57 % vseh zaposlenih, drugo najve~je pa Ljubljana, ki zaposluje slabih 11 % zaposlenih Besni~anov. Povezava Besnice z najve~jim zaposlitvenim sredi{~em Kranjem je mo`na po lokalni cesti, deloma tudi z avtobusom. âsovna oddaljenost z osebnim avtomobilom je 10 do 15 minut, z avtobusom pa 15 do 20 minut. Naselji sta znotraj izrazitega privla~nostnega vpliva Kranja in predstavljata del njegovega funkcionalnega zaledja v gospodarskem, administrativnem in fizi~nem pogledu, kar se kaè tudi pri spremembah pozidanih zemlji{~ znotraj obeh naselij. Ihan je zna~ilno ravninsko naselje z gru~astim jedrom v jugovzhodnem delu Kam- ni{kobistri{ke ravni, v neposredni bliìni Domàl. Zaradi lege med dvema mestoma,

79 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 80

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 38: Ihan – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

Domàlami in Ljubljano, ~eprav nekoliko odmaknjen od njune najkraj{e prometne vezi, je pod mo~nim vplivom suburbanizacije. Ihan ima med vsemi obravnavanimi in primerjanimi naselji najve~ji dele` poseljenega obmo~ja (66% od celotne povr{ine naselja). Skoraj 90% vseh pozidanih zemlji{~ je v strnjenem obmo~ju poselitve, ve~ jih ima le {e naselje Lipovci kot predstavnik panonskega sveta. V Ihanu sta dve jedri strnjene poselitve. Obse`nej{e zavzema skoraj celotno pozidano obmo~je, manj{e pa je na skrajnem jugu naselja. Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo med vsemi pozidanimi zemlji{~i zavzemajo le tretjino, kar gre na ra~un povr- {insko zelo obse`ne pra{i~je farme, ki je zajeta v zemlji{~ih z nestanovanjsko rabo. Naselje se ne {iri na robovih, pa~ pa so bile po letu 1992 na novo zgrajene {tevilne stavbe znotraj naselja, torej gre za zgo{~anje poselitve. Indeks rasti novozgrajenih zgradb na obmo~ju strnjene poselitve je glede na vsa naselja podpovpre~en, zato jih na zemljevidu komaj opazimo. Na obeh obmo~jih strnjene poselitve je zelo zna~ilna me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba. Na zemljevidu mo~no izstopa pra{i~ja farma kot oblika nestanovanjske rabe. Ihan je torej zna~ilno predalpsko gru~asto naselje, ki ga pri prostorskem {irjenju omejujejo kakovostna kmetijska zemlji{~a na eni strani in gozd na drugi. Med vsemi naselji v vzorcu podeèlskih naselij ima glede na celotno obmo~je naselja najve~ji dele` strnjeno poseljenega obmo~ja (38,1 %). Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo prevladujejo v okviru strnjeno poseljenega obmo~ja, pri ~emer jih je zaradi prostra- nih pra{i~erejskih objektov znotraj naselja precej manj kot pri drugih vzor~nih naseljih. Dele` zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo je blizu povpre~ja (7,1 %) in od ostalih naselij bistveno ne odstopa. Zaradi è ve~krat omenjene pra{i~je farme odpade na zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo, namenjenimi gospodarskim dejavnostim, ve~ kot 15 ha ali skoraj 60 % od vseh pozidanih zemlji{~. Zaradi strnjenosti naselja je prometnih povr{in malo; za razliko od Spodnje in Zgornje Besnice, kjer jih je kar 12 ha, jih je v Ihanu le dobre 4 ha ali 4,1 % obmo~ja naselja. Naselje ima dobre cestne povezave z bli`njimi urbanimi sredi{~i. Domàle so znotraj 10-minutne izohrone, sredi{~e Ljubljane pa je v razmerah normalne prometne preto~nosti oddaljeno dobrih 20 minut. Javni potni{ki promet je omejen na redke linije proti Domàlam in iz Domàl. Parki in {portni objekti tudi v Ihanu nimajo ve~je vloge, saj zavzemajo le dober hektar ali odstotek od vseh poseljenih povr{in v naselju. Kmetijska zemlji{~a in zelene povr{ine v poseljenem delu naselja obsegajo 58 ha ali 56 %, gozd pa le 13 ha ali slabih 13 % obmo~ja znotraj poseljenega dela naselja. Kmetijstvo je br`~as bolj pomembno zunaj strnjeno poseljenega obmo~ja naselja, ki pa ni bilo vklju~eno v obravnavo.

80 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 81

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 14.000 nestanovanjska po letu 1992 080met 160 320 rov cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007

81 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 82

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 3.8461.724 0,43.066 0,2 1,51.150 0,3 0,71.916 0,1 – 1,2 0,2 – 0,4 266,6 – 0,7 – – 17,75 – – 0,00 – – – – 7,83 – – – – – (m 83.461 8,1 31,8 107,2 0,81 0,30 0,53 77.891 7,6 29,7 – – – – 18.601 1,8 7,1 111,4 1,82 0,00 0,83 vanjska raba skupaj gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska 262.550 1.031.605 25,5 100,0 100,0 – 105,6 – 0,54 – 0,31 0,42 – – Preglednica 20: Ihan tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna stanovanjska stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

82 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 83

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 570 0,1 0,2 – – – – 1.905 0,2 0,7 – – – – 3.916 0,4 1,5 – – – – (m 16.696 1,6 6,4 – – – – 152.936 14,8 58,3 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 letom 1992 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 4.407 0,4 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 157.422 raba med nestanovanjska 15,3 funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, 60,0{portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 102,9 579.734 41.906 0,06 11.155 0 56,2 4,1 1,1 0,0 – 0,36 – – 0,0 131.853 0,22 – 12,8 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – nestanovanjska raba med nestanovanjska

83 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 84

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Preglednica 21: Ihan – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 1.031.605 delovna mesta skupaj 178 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 90 – predelovalne dejavnosti 8.420 predelovalne dejavnosti 18 21,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.882 gradbeni{tvo 3 15,9 trgovina 26.893 trgovina 23 8,6 gostinstvo 1.348 gostinstvo 4 29,7 promet 693 promet 2 28,9 javne dejavnosti 16.346 javne dejavnosti 18 11,0 druge storitve 2.027 druge storitvene 11 54,3 dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 9.193 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 66.802 – 13,2 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 964.803 – – – (s kmetijskimi)

Ihan je pod mo~nim vplivom bli`njih mest, ki traja è dlje ~asa. Spremembe v gradnji nakazujejo, da ne gre ve~ za podeèlsko naselje, saj sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 vklju~uje tudi blokovno gradnjo, ki je bolj zna- ~ilna za urbani prostor. Indeks sprememb v tem obdobju je 105, pri ~emer ima dale~ najve~jo rast ravno blokovna gradnja (indeks 266), medtem ko je me{ana stanovanjska-nestanovanjska gradnja precej bolj umirjena (indeks 111). O~itno so spremembe navezane na popolno preobrazbo Ihana, tako kot tudi bli`njih naselij Dol pri Ljub- ljani in Dolsko, v suburbanizirano naselje na obmestnem obmo~ju med Domàlami in Ljubljano. Kljub dejstvu, da je v Ihanu velik gospodarski obrat z ve~ kot 80 zaposlenimi, je naselje izvorno obmo~je dnevnih voza~ev. Pribli`no petina vseh delavcev je zaposlenih v doma~em naselju, ostali pa se vozijo na delo v ve~je urbane centre v bliìni, zlasti Ljubljano in Domàle, nekaj pa tudi v okoli{ka manj{a zaposlitvena sredi{~a, na primer Trzin in Vir. Omenjeni ìvinorejski obrat je zasluèn tudi za dejstvo, da ima naselje {ibko zaposlitveno vlogo tudi za delavce zunaj mati~nega naselja. Nekaj delovnih mest

84 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 85

GEORITEM 5 MAJA TOPOLE MAJA Slika 39: Ihan je suburbanizirano naselje v neposredni bli`ini Dom`al in Ljubljane.

ponujajo tudi vrtec, podru`ni~na osnovna {ola in trgovina z ìvili, kraj pa je è tradicionalno sede` {tevilnih manj{ih podjetnikov in obrtnikov (preglednica 21). Ihan je stabilno suburbanizirano obmestno naselje in njegov prostorski razvoj bo tudi v prihodnje odvisen od bli`njih mest. Brdinje so naselje z zna~ilno dvojno zgradbo, v neposredni bliìni Raven na Koro{- kem. Manj{i del kraja v dolini potoka Hotuljka je strnjeno pozidan in ima zna~ilnosti obcestnega naselja, ve~ji del pa se razprostira po obronkih med Mislinjsko in Meì{- ko dolino in ga sestavljajo zaselki in samotne kmetije. Ta del je precej hribovit z izrazitim re~no-denudacijskim reliefom. Relativna vi{inska razlika med najni`jim in najvi{- jim delom je 285 m, povpre~na nadmorska vi{ina pa je 450 m. Nekatere samotne kmetije ohranjajo tradicionalen videz z vgrajenim lesom in veliko dvokapno streho, krito s skodlami (Drozg 1998a). Brdinje imajo nadpovpre~en dele` poseljenega obmo~ja, v katerem prevladuje nestrnjena oblika poselitve. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i jih je na strnjeno poseljenem obmo~ju ob regionalni cesti Slovenj Gradec–Ravne na Koro{kem le dobra tretjina, kar je mo~no pod povpre~jem obravnavanih naselij. Mo~no prevladujejo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, medtem ko so zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo zgo{~ena na strnjeno

85 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 86

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 40: Brdinje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

poseljenem obmo~ju, med dejavnostmi pa prevladujejo storitvene. îsta nestanovanjska raba je zgolj v {tirih objektih. Indeks rasti na novo pozidanih zemlji{~ je nadpovpre~en na nestrnjeno poseljenem obmo~ju, saj je bila na strnjeno poseljenem obmo~ju po letu 1990 zgrajena le ena stavba. Novogradnje so izrazito zgo{~ene v jugovzhodnem delu obravnavanega obmo~ja. Zaradi razpr{enosti imajo Brdinje med vzor~nimi naselji najmanj pozidanih zemlji{~, le slabih 6 %. Ve~inoma gre za zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, medtem ko sta deleà zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo in zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo zanemarljivo majhna. Zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo je tako le za 0,2ha, kar je najmanj od celotnega vzorca podeèlskih naselij. Prevladujejo gozdna zemlji{~a, ki skupaj sestavljajo skoraj 42 % poseljenega obmo~- ja, podpovpre~no glede na ekspertni vzorec naselij pa so zastopane zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a (47,6 %, povpre~je vzorca naselij je 59,9 %). Prometnih povr{in je za 11,5 ha oziroma 4,7 % od vseh pozidanih zemlji{~. Teh je zaradi skozi naselje potekajo~e dràvne ceste ve~ v strnjeno poseljenem delu Brdinj. Poleg dràvne ceste obstajajo tudi ob~inske oziroma lokalne ceste, javni prevoz pa je organiziran z rednimi linijami, vendar le v strnjeno poseljenem, obcestnem obmo~- ju naselja. Kratka razdalja do glavnega zaposlitvenega sredi{~a nekaterim bli`je dolini ìve~im krajanom omogo~a tudi pe{ promet. Brdinje so naselje, kjer sta suburbanizacija in doseljevanje iz bli`njih urbanih sredi{~ {e vedno zelo aktualna. Indeks gibanja prebivalstva med letoma 1991 in 2002 je med vi{jimi (116,7). Strnjeni del naselja je bil pozidan è pred letom 1991, kar je vid- no v zna~ilni zazidavi s semiurbanimi objekti, zna~ilnimi za slovensko podeèlje, zato v obravnavanem obdobju v njem ni bilo ve~jih sprememb. Velika ve~ina novih pozidanih zemlji{~ (skoraj 90 %) je v nestrnjeno poseljenem delu naselja, ki ima bolj kme~ki zna~aj, kamor je v novej{em ~asu usmerjena suburbanizacija. Podeèlski videz nestrnjeno poseljenega dela Brdinj je o~itno privla~en za mestno prebivalstvo, saj je tam 90 % na novo pozidanih zemlji{~ s stanovanjskimi objekti, kar je najve~ji dele` v ekspertnem vzorcu naselij. Brdinje so mo~no izvorno obmo~je delavcev in le {ibko ciljno obmo~je. V njem je zaposlenih le dobrih 10 % doma~inov; delovnih mest je le 66, ve~inoma obrtnikov, samostojnih podjetnikov s podro~ij industrije in gradbeni{tva, ki zavzemata tudi najve~je nestanovanjske povr{ine (preglednica 23). Polovica od 256 delovno aktivnih Brdinj~anov se vozi na delo v bli`nje Ravne na Koro{kem. Gre torej za naselje, ki je trenutno pod mo~nimi vplivi suburbanizacije, ki je nekatera okoli{ka naselja zajela è precej prej in bolj izrazito, na primer Kotlje.

86 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 87

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 26.000 nestanovanjska po letu 1992 0150 300 600 metrov cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007

87 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 88

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 622 0,0 0,4 – – – – (m 16.554 0,7 11,6 – – – – 16.395 0,7 11,5 104,7 0,40 0,00 0,30 123.300106.124 5,0 4,3 86,2 74,2 116,2 – 1,27 – 0,14 1,01 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj pred letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 143.082 individualna gradnjastanovanjska 2.451.027 5,8 100,0 100,0 – 115,5 – 1,22 – 0,12 0,97 – – Preglednica 22: Brdinje tal v raba – poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vanjska raba skupaj stanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

88 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 89

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 729 0,0 0,5 – – – – 648 0,0 0,5 – – – – 1.299 0,1 0,9 – – – – (m 15.666 0,6 11,0 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 5706 0,2 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska raba med nestanovanjska 1.947 raba med nestanovanjska 0,1 1,4 300,5 10,04 0,00 7,61 stavba brez funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 1.166.778 1.440 114.821 47,6 561 0,1 4,7 – 0,0 1,0 – 1.020.079 – – – 41,6 – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

89 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 90

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Preglednica 23: Brdinje – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 2.451.027 delovna mesta skupaj 66 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 3 – predelovalne dejavnosti 2.545 predelovalne dejavnosti 12 47,2 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.976 gradbeni{tvo 22 55,3 trgovina 1.666 trgovina 2 12,0 gostinstvo 0 gostinstvo – – promet 684 promet – – javne dejavnosti 0 javne dejavnosti 2 0,0 druge storitve 4.851 druge storitvene 19 39,2 dejavnosti neznano – neznano 6 – dve ali ve~ dejavnosti 3.980 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 17.702 – 35,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.433.325 – – – (s kmetijskimi)

Suburbanizacija ne poteka v obliki na~rtno zasnovane strnjene zazidave, temve~ v obliki posameznih, prostostoje~ih individualnih hi{ v zahodnem, hribovitem delu naselja. Primerjava v alpskem svetu obravnavanih naseljih je zaradi njihove medsebojne razli~nosti in majhnega vzorca teàvna. Kljub temu nam lahko sluì kot prikaz temeljnih zna~ilnosti spreminjanja pozidanih zemlji{~ v alpskih naseljih. Spremem- be se dogajajo skoraj izklju~no zaradi suburbanizacije, saj je notranji razvoj vseh teh naselij odvisen od priseljevanja iz urbanih okolij. Razlika je le v izrazitosti in ~asov- nem poteku tega procesa. Ihan je, na primer, è skoraj popolnoma izoblikovano obmestno naselje, ki se prostorsko le {e ste`ka {iri in ga vsekakor ne moremo ozna~iti za tipi~no podeèlsko naselje. Spremembe so manj izrazite, pozidana zemlji{~a pa vklju~ujejo tudi bolj urbane prvine, denimo ve~stanovanjsko, blokovno gradnjo, {portne objekte in zna~ilne semiurbane hi{e. Brdinje so na drugi strani naselje, kjer je suburbanizacija precej aktualna. Z izjemo dolinskega dela imajo {e vedno dokaj podeèlski zna~aj, vendar se tudi v hribovitem delu naselja s {tevilnimi novogradnjami in {irjenjem vikendov è naka-

90 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 91

GEORITEM 5 MAJA TOPOLE MAJA Slika 41: Velik del Brdinj se razteza po zahodnih obronkih Pohorja v obliki samotnih kmetij.

zujejo ob~utne spremembe. Spodnja in Zgornja Besnica sta v vmesnem obdobju, saj po zaslugi sicer redkih kmetij ohranjata prevladujo~ kme~ki zna~aj, medtem ko so se ponekod è izoblikovala posamezna strnjena jedra s povsem mestno zazidavo. Izbrani primeri naselij v alpskem svetu predstavljajo torej pod mo~nimi vplivi urbanizacije preobraèna podeèlska naselja. Podeèlje v alpskem svetu je na splo{no mo~no urbanizirano, zlasti v ravninskih predelih, kakr{na sta Ljubljanska in Celjska kotli- na, ter v bliìni mest, kjer so nastala najve~ja obmo~ja suburbanizacije v Sloveniji.

8 Primeri pode`elskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu

Sredozemski svet v spada med manj{e naravne makroregije Slovenije, saj predstavlja le okrog 8,5 % povr{ja dr`ave in slabih 10 % od skupnega prebivalstva, v njem pa je le slabih 9 % slovenskih naselij. Notranje je ~lenjen na naravne regije Gori{ka brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini z dolino Reke, Podgorski kras s ^i~arijo in Podgrajskim podoljem ter Koprsko primorje. V njem obravnavamo tri naselja: Parecag v Koprskem primorju ter par naselij Kri` in [epulje na Krasu. Vsa tri naselja so v obalno-kra{ki statisti~ni regiji.

91 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 92

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Parecag je naselje v ob~ini Piran. Razprostira se na skrajnem jugozahodu Kopr- skih brd, kjer se ta neposredno pribliàjo morski obali. [iri se po ju`nih pobo~jih Malijskega hriba in sega od Se~oveljskih solin na zahodu skoraj do doline Drnice na vzhodu ter vse do Jernejskega potoka na jugu. Zelo razloèno naselje se neposredno dotika sosednjih naselij Se~ovlje, Korte, Malija, Noèd in Se~a. Parecag nekdaj ni bil samostojno naselje, ampak je bil del obmo~ja s skupnim imenom Piran Okoli- ca. Neposredno po 2. svetovni vojni je ve~ji del zdaj{njega Parecaga spadal k statisti~no opredeljenemu naselju Gorgo. Sodobni Parecag je skupek zaselkov in samostojno stoje~ih hi{. Ve~ji zaselki so êdola, Go~an, Gorgo, Nargo~an in [pilugola. Znotraj obmo~ja naselja so precej{nje razlike v nadmorski vi{ini, od 0 do 220 metrov. Najbolj kompaktna pozidava je v ni`jih legah, predvsem na jugozahodu in zahodu naselja, ob cesti proti Piranu in v njeni bliìni. Obmo~je naselja je reliefno zelo raz- gibano, po povr{ini prevladuje re~no-denudacijski tip reliefa, v ni`jih legah na jugu in zahodu pa so akumulacijske ravnice. Parecag je poselitveno na {iroko razloèno naselje. Poseljeno obmo~je naselja obsega 21 % njegove statisti~no opredeljene povr{ine. O razpr{enem tipu poselitve pri~a podatek, da kar 87 % poseljenega obmo~ja spada v tip nestrnjeno poseljenega obmo~- ja, zato je na njem tudi ve~ kot polovica pozidanih zemlji{~. Strnjeno poseljeno obmo~je je razdeljeno med manj{a jedra êdola, Gorgo, Nargo~an in [pilugola), ki so zve~i- ne v zahodni polovici obravnavanega obmo~ja. V bistvu je Parecag naselje, sestavljeno iz ve~ med seboj razmaknjenih vasic oziroma zaselkov. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i je dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo le 61%, kar je podpovpre~no glede na ugotovljeno vrednost za vsa v ekspertnem vzorcu obravnavana naselja (69 %). Po drugi strani je izrazito nadpovpre~na me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba (19 %, v vzor~nih naseljih le 7 %). Pojavlja se razpr{eno v obliki posameznih prostostoje~ih hi{, vseeno pa je ve~jo osredoto~enost objektov mogo~e zaznati na obmo~jih strnjene poselitve v zahodnem delu naselja. Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo (20 % od vseh pozidanih zemlji{~) zavzemajo predvsem pokriti rastlinjaki v osrednjem delu naselja. Po letu 1992 se je naselje v primerjavi z drugimi vzor~nimi naselji {irilo podpovpre~no. Pozidane povr{ine so se pove~ale za 7 %, v vseh naseljih skupaj pa za 8,2 %. To je razvidno tudi z zemljevida, ki prikazuje, da so novozgrajeni objekti razpr{eni po celotnem obmo~ju naselja. Jedrne vasice oziroma zaselki, ki sestavljajo Parecag, so tradicionalna gru~asta naselja primorskega tipa. Stavbe se drìjo skupaj in sestavljajo premo~rtne nize. Objekti so raznosmerno razporejeni po naselju, zato je bilo tradicionalno prometno omre`je

Slika 42: Parecag – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

92 Georitem 5-07.qxd8.11.200715:17Page93

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 GEORITEM 5 cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole 1 : 20.000 Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, 0100 200 400 metrov terensko delo 2005 93 vode GIAM ZRC SAZU 2007 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 94

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 3.622 0,24.611 2,54.611 0,2 0,2 – 3,1 3,1 100,0 – – 0,00 – – 0,00 – 0,00 – – (m 84.598 4,0 57,7 106,7 0,90 0,26 0,50 79.256 3,8 54,1 – – – – 27.461 1,3 18,7 110,5 1,65 0,22 0,77 vanjska raba skupaj gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska 146.648 2.101.409 7,0 100,0 100,0 – 107,0 – 1,05 – 0,19 0,52 – – Preglednica 24: Parecag tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna stanovanjska stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska individualna gradnjastanovanjska 1.720 blokovna stanovanjska blokovna stanovanjska 0,1 gradnja blokovna stanovanjska 1,2 gradnja blokovna stanovanjska 0 – 0,0 – 0,0 – – – – – – me{ana stanovanjsko-nestano-

94 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 95

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 487 0,0 0,3 – – – – 2.116 0,1 1,4 – – – – 1.596 0,1 1,1 – – – – (m 28.382 1,4 19,4 – – – – raba med letoma 1999 in 2005 raba pred letomraba pred 1992 24.858 1,2 17,0 – – – – raba med letoma 1992 in 1998 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 29.978 1,4 20,4 105,6 1,10 0,00 0,42 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 16.042 0,8 – – – – – nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska stavba brez funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 1.545.591 81.021 73,5 0 0 3,9 0,0 – 0,0 – 0,0 312.107 – – 14,9 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

95 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 96

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

mo~no razvejano in je imelo poleg prometne vloge {e vlogi dvori{~a in va{kega dru- àbnega prostora. Te strnjene vasice pa so bile majhne in predstavljajo le dobro desetino poseljenega obmo~ja naselja. Vmesni prostor zapolnjujejo posami~ ali v paru stoje- ~e hi{e. Tradicionalni poselitveni model se je v zadnjih desetletjih mo~no spremenil, saj je naselje è zgodaj zajela suburbanizacija, ki je vnesla druga~no razporeditev stavb (pogosto ob pomembnej{ih prometnicah), predvsem pa povsem druga~en tip hi{e. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 8ha ali 3,9 % celotnega poseljenega obmo~ja naselja. Dele` prometnih povr{in je manj{i od povpre~ja za vsa naselja (5 %), kjer je potekalo terensko delo. [e posebno majhen je v nestrnjeno poseljenem delu naselja. To kaè, da je bila novej{a urbanizacija, ki je zajela Parecag, v glavnem stihijska, zato gradnji stavb ni sledila izgradnja potrebne prometne infrastrukture. Velik del prometnega omre`ja je starega ruralnega tipa (va{ke poti, kolovozi), zato je manj primeren za sodobnej{a prometna sredstva. Majhna gostota prometnega omre`ja kaè tudi na to, da je naselje znotraj prometno slabo povezano. Znotraj poseljenega obmo~ja naselja kar 88 % ozemlja zavzemajo vrtovi, njive, gozdovi in zemlji{~a v zara{~anju. Dele` teh zemlji{~ je zelo velik tudi v strnjeno poseljenem delu, kjer je 73 %. DAVID BOLE DAVID Slika 43: Naselje Parecag sestavljajo bolj ali manj strnjen niz stavb ob cesti Portoro`–Se~ovlje, ve~ gru~astih zaselkov in veliko {tevilo po ju`nih pobo~jih Malijskega hriba razpr{enih hi{.

96 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 97

GEORITEM 5

V obdobju med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a v Parecagu pove- ~ala za okrog 7 %. Povpre~na letna rast pozidanih zemlji{~ za celo obdobje je 0,52 %. V drugi polovici obravnavanega obdobja se je rast ob~utno zmanj{ala, saj je povpre~- na letna rast po letu 1998 le 0,19 %. Dinamika rasti {tevila prebivalcev je precej ve~ja kot na dr`avni ravni ali v primerjavi s povpre~jem za vsa naselja, v katerih je potekala raziskava. Med popisoma prebivalstva 1991 in 2002 se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 21 %, zlasti na ra~un priseljevanja iz urbanih naselij ob~ine Piran, nara{~a pa tudi {tevilo priseljencev iz notranjosti Slovenije. Parecag je del urbano-suburbanega kontinuuma, ki zajema celotno obalno obmo~je Slovenske Istre, od Ankarana na severu do slovensko-hrva{ke dr`avne meje na jugu. Med 390 zaposlenimi v Parecagu prevladujejo dnevni voza~i. V mati~nem naselju sta 102 zaposlena, ostali pa se dnevno vozijo na delo zlasti v Koper, Izolo, Lucijo in Portoro`. Ve~ina delovnih mest v Parecagu (60 %) spada v dejavnosti gradbeni{- tvo, kmetijstvo, predelovalne dejavnosti in gostinstvo. V naselju je 58 podjetij (brez

Preglednica 25: Parecag – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 2.101.409 delovna mesta skupaj 102 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 17 – predelovalne dejavnosti 1.643 predelovalne dejavnosti 15 91,3 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.153 gradbeni{tvo 20 63,4 trgovina 5.655 trgovina 9 15,9 gostinstvo 5.244 gostinstvo 11 21,0 promet 855 promet 5 58,5 javne dejavnosti 793 javne dejavnosti 5 63,1 druge storitve 613 druge storitvene 8 130,5 dejavnosti neznano – neznano 12 – dve ali ve~ dejavnosti 7.904 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 25.860 – 32,9 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.075.549 – – – (s kmetijskimi)

97 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 98

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

zasebnih kmetij), med katerimi jih ima 55 manj kot 5 zaposlenih, Gre torej ve~inoma za samostojne podjetnike. Prav nobeno podjetje nima ve~ kot 10 zaposlenih. Ker je zaposlenih v naselju razmeroma malo in so podjetja majhna, so majhne tudi povr{ine, namenjene gospodarskim dejavnostim. Majhna je tudi gostota delovnih mest na hektar povr{in za opravljanje dejavnosti, vsega 33. Kri` in [epulje sta sosednji, statisti~no lo~eni naselji, ki pa ju obravnavamo kot prostorsko celoto, saj sta zaradi novogradenj v preteklih desetletjih naselji è povsem zra{~eni. Spadata v ob~ino Seàno. Leìta na Krasu, na valovitem kra{kem povr{ju z nekaj neizrazitimi vzpetinami v okolici. Naselje Kri` je morfolo{ko raz~lenjeno na dele Dolenji in Gorenji Konec ter Dolenjo in Gorenjo Gorico. Tako Kri` kot [epulje imata obcestno lego ob prometnici, ki bli`njo Seàno povezuje z Novo Gorico. Od Seàne sta naselji oddaljeni od 5 do 6 km, od bli`njega krajevnega sredi{~a Dutov- lje pa od 4 do 5 km. Njuna nadmorska vi{ina je okrog 345 m, zaradi razgibanosti obmo~ja pa so relativne vi{inske razlike znotraj obeh naselij okrog 50m. Relief poseljenega sveta in okolice je zna~ilno kra{ki in fluviokra{ki. Poseljeno obmo~je obeh naselij zavzema le 16 % od njunega celotnega statisti~- nega obsega, to pa pomeni, da sta zelo strnjeno poseljeni. 54% obmo~ja je poseljenega strnjeno, preostalih 46 % pa razpr{eno. Dele` pozidanih zemlji{~ je nadpovpre~en (88 %) v strnjeno poseljenih delih naselij. Poselitev je strnjena v dveh jedrih. Prvo, manj{e jedro na severu poseljenega obmo~ja pripada [epuljam, drugo, ve~je pa Kri- ù in predstavlja veliko ve~ino pozidanih zemlji{~. Dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo je 81%, kar je nadpovpre~na vrednost. Me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba (8 %) prevladuje na strnjeno poseljenem obmo~ju in je zgo{~ena v Kriù. Nanjo so ve~inoma vezane storitvene dejavnosti. Nestanovanjska raba (11 %) v veliki meri odpade na obrat mesnopredelovalne dejavnosti podjetja Kras v [epuljah (na severovzhodu obmo~ja), cerkev s pokopali{~em (na jugovzhodu), preostanek pa na posamezne objekte, razpr{ene po celotnem obmo~ju. Zlasti Kri` se je v zahodnem in jugozahodnem delu po letu 1991 {iril v urejeni obliki. [lo je predvem za {irjenje stanovanjske rabe. Rast na novo pozidanih zemlji{~ je tako v strnjeno poseljenem obmo~ju kot tudi v nestrnjeno poseljenem nadpovpre~- na in med vsemi naselji, v katerih je bila izvedena raziskava, najve~ja. V prvotnem tlorisu sta Kri` in [epulje zna~ilni gru~asti naselji kra{kega tipa, za katerega je zna~ilno, da so objekti zdruèni v skupine ali stavbne otoke. Dvori{~e je ponavadi zaprto. Stavbni otoki so po naselju gru~asto razporejeni. Cestno omre`je je zelo razvejano in gosto, stavbe prometnice omejujejo (Drozg 1998b). Novej{i stanovanjski

Slika 44: Kri` in [epulje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

98 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 99

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 1 : 12.000 nestanovanjska pred letom 1992 060 120 240 metrov nestanovanjska po letu 1992 cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole zelene in kmetijske povr{ine Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, gozdna zemlji{~a terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 vode

99 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 100

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 2.552 0,3 1,2 – – – – (m 27.335 2,8 12,6 – – – – 16.850 1,7 7,8 110,5 1,68 0,00 0,72 175.467 17,8145.580 14,8 80,9 67,1 120,5 – 2,91 – 0,18 1,34 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 vanjska raba skupaj med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 216.818 individualna gradnjastanovanjska 984.816 22,0 100,0 100,0 – 121,4 3,08 – 0,15 – 1,4 – – Preglednica 26: Kri` in [epuljePreglednica 26: Kri` tal v raba – poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska 0 0me{ana stanovanjsko-nestano- 0 0,0 0,0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – 0,0 – – – – – – – – – – – – – – –

100 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 101

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 1.602 0,2 0,7 – – – – 6.752 0,7 3,1 – – – – (m 15.248 1,6 7,0 – – – – 17.749 1,8 8,2 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 0 0,0 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 24.501 2,5 11,3 138,0 5,52 0,00 2,33 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska stavba brez funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 532.958 63.249 0 54,1 0 6,4 0,0 – 0,0 – 0,0 171.791 – – 17,4 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

101 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 102

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 45: Za arhitekturno podobo gosto pozidanega starega va{kega jedra Kri`a so zna~ilna zaprta dvori{~a, ki jih omejujejo razvejene prometnice. Zato se zelo razlikuje od novega dela naselja, kjer so stavbe in prometnice razporejene pravokotno druga na drugo.

predel na jugu in jugozahodu Krià je zgrajen druga~e – stavbe in prometnice so razporejene pravokotno, podobno kot v ve~ini novonastalih stanovanjskih sosesk drugje v Sloveniji. Nove hi{e ohranjajo le posami~ne prvine tradicionalne arhitekture. Na poseljenem obmo~ju obeh naselij prometne povr{ine (prometnice in parkiri{~a) obsegajo 6,3ha oziroma 6,4% ozemlja, kar je v primerjavi z vsemi obravnavanimi naselji (5 %) nad povpre~no. K temu pripomoreta è omenjena morfologija tradicionalnih jeder obeh naselij in lega ob prometnici Seàna–Nova Gorica. Naselji sta znotraj prometno dobro povezani. Znotraj poseljenega obmo~ja zavzemajo precej{en dele` (72 %) vrtovi, njive in gozd, kar je {e posebej izrazito v nestrnjeno poseljenem delu (91 %). V obdobju med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a pove~ala za skoraj 22 %, kar je najve~ med vsemi obravnavanimi naselji. Pove~ala so se zlasti zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, v obdobju med letoma 1992 in 1998 tudi z nestanovanjsko, namenjeno proizvodnji. Med prvo in drugo polovico obravnavanega obdobja je v dinamiki nastajanja novogradenj opazna izrazita razlika: povpre~na letna stopnja rasti povr{ine pozidanih zemlji{~ do leta 1998 je bila ve~ kot 3 %, v zadnjih letih pa je skoraj zanemarljiva, samo {e 0,2 %.

102 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 103

GEORITEM 5

[tevilo prebivalcev je v preteklem desetletju in pol zelo pove~alo, med popisom leta 1991 in popisom leta 2002 za kar 32 %. Vzrok je bilo mo~no priseljevanje, zlasti iz Seàne. V paru naselij Kri` in [epulje je leta 2002 ìvelo 275 aktivnih prebivalcev, od katerih se je ve~ kot polovica dnevno vozila na delo v Seàno. V naseljih bivanja jih je bilo zaposlenih 54. Naselji sta pomembno zaposlitveno sredi{~e za okolico, saj imata 187 delovnih mest, zlasti v {epuljski pr{utarni. V obe naselji se dnevno vozi na delo 133 okoli~anov. V obeh naseljih skupaj je 35 podjetij. Razen è ve~krat omenjenega obrata ìvilske industrije z ve~ kot 150 zaposlenimi leta 2005 so podjetja manj{a; kar 31 jih ima manj kot 5 zaposlenih. To pomeni, da gre ve~inoma za podjetja samostojnih podjetnikov. Gostota delovnih mest je 51 na hektar zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo; izra~unana vrednost je velika predvsem zaradi {epuljskega ìvilskega obrata. Preo- stala podjetja imajo razmeroma skromen vpliv na zemlji{ko rabo v naseljih, saj gre najve~krat le za poslovne prostore, urejene kar v sklopu stanovanjskih hi{.

Preglednica 27: Kri` in [epulje – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 984.816 delovna mesta skupaj 187 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 9 – predelovalne dejavnosti 10.075 predelovalne dejavnosti 108 107,2 in rudarstvo gradbeni{tvo 4.579 gradbeni{tvo 10 21,8 trgovina 4.002 trgovina 10 25,0 gostinstvo 4.528 gostinstvo 12 26,5 promet 1.722 promet 5 29,0 javne dejavnosti 786 javne dejavnosti 1 12,7 druge storitve 8.935 druge storitvene 22 24,6 dejavnosti neznano – neznano 10 – dve ali ve~ dejavnosti 50 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 34.677 – 51,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 950.139 – – – (s kmetijskimi)

103 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 104

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

9 Primeri pode`elskih naselij v slovenskem dinarskem svetu

Dinarski svet zavzema dobro ~etrtino Slovenije in je tako za alpskim drugi najbolj prostran pokrajinski tip. V njem je 27 % slovenskih naselij, v katerih pa ìvi le 16 % slovenskega prebivalstva (Perko, Oroèn Adami~ 1998). Gre torej za podpovpre~no velikost naselij in najmanj{o gostoto poselitve v Sloveniji. Ker najve~ povr{ja zavzemajo zakrasele planote in hribovja, je prevladujo~a zemlji{ka raba gozd; za poselitev so primerni le vmesna podolja in ravniki. Med obravnavanimi dinarskimi naselji so kar {tiri v dinarskih podoljih. To so Ur{na sela iz ob~ine Novo mesto, Velike La{~e, ki so sede` istoimenske ob~ine, par Lo` in Stari trg pri Loù (slednji je sede` ob~ine Lo{ka dolina). Le @uèmberk, ki je prav tako sede` ob~ine, je lociran na kra{kem ravniku, ki ga pre~i reka Krka. Ur{na sela in @uèmberk spadata v statisti~no regijo jugovzhodna Slovenija, Velike La{~e so del osrednjeslovenske, Lo` in Stari trg pri Loù pa notranjsko-kra{ke statisti~ne regije. Med seboj so si bolj podobna vsa tri naselja, ki so sedeì ob~in in kot tak{na krajevna sredi{~a, obenem pa so tudi zaposlitvena sredi{~a za prebivalstvo okoli{kih manj{ih naselij. Zlasti Lo` in Stari trg pri Loù sta razmeroma pomemben cilj voza~ev iz okolice, saj imata pomembno proizvodno vlogo. Zaradi geografske oddaljenosti od ve~jih mest in è prej izvr{ene suburbanizacije je bila v obravnavanem obdobju suburbanizacija vseh navedenih ob~inskih sredi{~ manj izrazita. V prihodnosti se bo v njih {e krepila vloga oskrbnih in drugih storitvenih (terciarnih) dejavnosti ter ostale javne infrastrukture. V nasprotju z drugimi obravnavanimi podeèlskimi naselji je {irjenje zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo tu manj intenzivno. Lo` in Stari trg pri Loù sta dve uradno sicer samostojni naselji, vendar ju obravnavamo skupaj, ker sestavljata morfolo{ko in demografsko homogeno enoto. Zrasla sta v dolini potoka Breì~ek na severnem robu kra{kega Lo{kega polja oziroma Lo{ke doline, ki je del Notranjskega podolja. Razpotegnjeno gru~asto naselje Lo` in gru- ~asto naselje Stari trg pri Loù se postopno zra{~ata. Skoznju te~e cesta Cerknica–Babno Polje. Stari trg pri Loù je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri- {er 1998). Povpre~na nadmorska vi{ina Loà je 590 m, Starega trga pri Loù pa 585 m, sicer pa se nadmorske vi{ine gibljejo med 580 in 605 m. Povr{je pripada re~no-de- nudacijskemu in akumulacijskemu tipu reliefa. V obeh naseljih je leta 2002 ìvelo 1377 prebivalcev. Od popisa v letu 1991 se je {tevilo pove~alo za 5 %. Med obravnavanimi naselji je bil leta 1991 dele` kme~kega prebivalstva zaradi mo~ne industrije oziroma razpolo`ljivih delovnih mest v sekun- darnih dejavnostih prav tu najmanj{i, vsega 3,7 %.

Slika 46: Lo` in Stari trg pri Lo`u – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

104 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 105

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 22.000 nestanovanjska po letu 1992 0115 230 460 metrov stavba brez funkcije cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole zelene in kmetijske povr{ine Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, gozdna zemlji{~a terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 vode

105 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 106

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 245 0,0 0,1 – – – – 4.538 0,2 1,0 – – – – 1.3469.515 0,19.270 0,5 0,3 0,5 2,2 – 2,1 102,6 – – 0,52 – 0,00 – 0,20 – – – (m 21.372 1,1 4,9 102,1 0,42 0,00 0,16 194.292 10,2188.408 9,8 44,7 43,4 103,1 – 0,48 0,09 – 0,24 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 vanjska raba skupaj med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 434.278 individualna gradnjastanovanjska 1.915.043 22,7 100,0 100,0 – 102,3 – 0,40 – 0,40 0,18 – – stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska blokovna blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska Preglednica 28: Lo` in Stari trgPreglednica 28: Lo` pri Lo`u tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na me{ana stanovanjsko-nestano-

106 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 107

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 444 0,0 0,1 – – – – 3.350 0,2 0,8 – – – – (m 20.928 1,1 4,8 – – – – 202.008 10,6 46,5 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 4.218 0,2 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 205.358 10,7 47,3 101,7 0,33 0,00 0,13 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska stavba brez funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 974.729 3.741 134.515 50,9 1.315 0,2 7,0 0,1 – 0,9 – – 365.988 – – 19,1 – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

107 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 108

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Z vidika tradicionalne gradnje naselji spadata v obmo~je osrednjeslovenskega tipa kme~kih hi{ z zna~ilnostmi alpske hi{e. Tu nekje poteka meja med njegovo zahod- noslovensko in notranjsko razli~ico. Pri obeh je tradicionalna hi{a zidana, z dvokapno strmo streho. Pojavljata se dom v gru~i in vzporedni dom; pri prvem so poudarje- ne zna~ilnosti alpske, pri drugem pa primorske hi{e (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je naselij Lo` in Stari trg pri Loù meri 192 ha, kar predstavlja dobrih 21 % celotnega obmo~ja naselja (povpre~je vseh obravnavanih naselij je 24 %). V okviru tega je strnjeno poseljenega 46 % obmo~ja, nestrnjeno poseljenega pa 54 %. 51 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 19 % je gozdnih in 23 % pozidanih zemlji{~. Med slednjimi jih je kar 83 % v strnjeno poseljenem delu naselja. To je sicer ve~ od povpre~ja v vzor~nih naseljih (70 %), vendar podatek ne presene~a, saj gre za sredi{~no oziroma staro tr{ko naselje. Prometne povr- {ine povpre~no zavzemajo 5 % poseljenega obmo~ja, v Loù in Starem trgu pri Loù pa je dele` 7 %. Kar 28 % tukaj{njih prometnih povr{in predstavljajo dràvne ceste; skozi naselji namre~ vodi ena od poti iz osrednje Slovenije proti Kvarnerju. Strnjena poselitev se pojavlja v treh jedrih. V najve~je spada ve~ina obeh naselij, {e dve manj{i jedri pa sta v ju`nem delu Starega trga. Gre za obmo~ji proizvodne dejavnosti, ki se je tu umestila è pred letom 1992. Prostorsko najbolj potratno je odprto skladi{~e lesa. Zunaj teh treh jeder so le posamezni objekti. MAJA TOPOLE MAJA Slika 47: Novej{i, stanovanjski del Starega trga pri Loù se je med letoma 1991 in 2005 le zmerno {iril, najhitrej{o rast pa je doìvel è pred letom 1992.

108 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 109

GEORITEM 5

Dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je 44 % in je dale~ pod povpre~jem, ki je 69 %. Med stanovanjsko rabo izstopajo obmo~- ja ve~stanovanjskih objektov (sicer je povpre~je okrog 1 %) z ve~ kot 4 % deleèm. Ve~stanovanjski objekti so osredoto~eni na jugu Loà in na jugu stanovanjskega dela Starega trga. Objektov z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo je najve~ v Starem trgu pri Loù, a tudi Lo` ne zaostaja veliko. V teh objektih prevladujejo storitvene dejavnosti. V okviru pozidanih zemlji{~ je njihov dele` slabih 5 %. Med zemlji{~i z objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v obeh naseljih v okviru pozidanih zemlji{~ kar 47 %, v Loù izstopata tovarni Roto in Kovinoplastika, v Starem trgu pa so ju`no od stanovanjskega obmo~ja {ola z igri{~em, tovarna pohi{tva in lesnopredelovani obrat. Po letu 1992 sta se naselji {irili po~asneje kot druga obravnavana naselja. O~itno je do suburbanizacije pri{lo è pred letom 1992. Pozidana zemlji{~a so se med letoma 1992 in 2005 pove~ala le za dobra 2%, najve~ v obliki individualnih, prostostoje~ih

Preglednica 29: Lo` in Stari trg pri Lo`u – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 1.915.043 delovna mesta skupaj 1451 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 22 – predelovalne dejavnosti 84.936 predelovalne dejavnosti 1241 146,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.169 gradbeni{tvo 5 23,1 trgovina 2.193 trgovina 34 155,0 gostinstvo 2.885 gostinstvo 19 65,9 promet 1.695 promet 8 47,2 javne dejavnosti 19.225 javne dejavnosti 51 26,5 druge storitve 5.856 druge storitvene 61 104,2 dejavnosti neznano – neznano 10 – dve ali ve~ dejavnosti 77.814 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 196.773 – 72,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.718.270 – – – (s kmetijskimi)

109 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 110

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

gradenj znotraj naselja in nestanovanjskih gradenj na njunih obrobjih. V Starem trgu pri Loù individualnih gradenj ni, v njegovem sredi{~u pa izstopajo {tevilne stavbe brez funkcije oziroma opu{~eni objekti. Zemlji{~a, kjer stojijo, v okviru pozidanega zemlji{~a zavzemajo skoraj odstotek, kar je dale~ najve~ med vsemi obravnavanimi naselji. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je 0,18 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,24 (povpre~je 0,63), me{ane stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,16 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 0,13 (povpre~je 0,55). Dober pokazatelj dru`benoekonomskih zna~ilnosti naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Dele` voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev, ìve~ih v naselju, je v primeru Loà in Starega trga precej manj{i kot drugod, samo 31,8 %. Povpre~je ekspertnega vzorca je 74 %, slovensko povpre~je pa 54,6 %. V obeh krajih ìvi 598 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imata kar 1451. K tej {tevilki najve~ prispeva proizvodni obrat Kovinoplastika Lo`. Razmerje med obema {teviloma odraà lokacijska divergenca, ki je v primeru teh naselij 0,41. Ve~ina delovnih mest je v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi. Velik preseèk delovnih mest, kar je v vzorcu obravnavanih naselij izjemno, pomeni, da sta naselji pomembni zaposlitveni sredi{~i in ciljno obmo~je {tevilnih okoli{kih delavcev – dnevnih voza~ev. V obeh naseljih je 72,6 delovnih mest na hektar in ta gostota je v primerjavi z drugimi obravnavanimi naselji med najve~jimi (povpre~je je 47,5 delovnega mesta na ha). Velike La{~e so naselje z gru~astim jedrom, okrog katerega so domovi razloè- ni po zakraselem povr{ju podolja, ki rahlo visi proti severozahodu, v smeri proti Ra{ici. Podolje, ki ima dinarsko smer od severozahoda proti jugovzhodu, je nastalo na èli- meljsko-ortne{kem prelomnem obmo~ju. Na obmo~ju Velikih La{~ prevladujejo triasne karbonatne kamnine, zlasti dolomiti, tako da spada h kra{kemu in fluviokra{kemu tipu reliefa. Razlika med najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino v kraju je le slabih 30 m (510–538 m). Strnjeni del naselja je na nizki vzpetini, poselitev robne- ga obmo~ja pa je povezana z razporeditvijo kra{kih depresij in ve~ kratkih, razli~no usmerjenih potokov ([umnik, Cereja), ki prej ali slej poniknejo. Skozi naselje, ki je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri{er 1998), te~e cesta [kofljica–Ko- ~evje, nekoliko vzhodneje od naselja pa je speljana tudi èleznica Ljubljana–Ko~evje. Velike La{~e so kriì{~e ve~ krajevnih cest, saj je okolica dokaj gosto poseljena. Leta 2002 je v naselju ìvelo 639 prebivalcev. Od leta 1991 se je {tevilo pove~alo za kar 16 %. Leta 1991 je bilo v kraju {e 7 % kme~kega prebivalstva. Z vidika tradicionalne gradnje spadajo Velike La{~e k obmo~ju zahodnosloven- ske razli~ice osrednjeslovenske hi{e, ki se pribliùje alpski hi{i (Drozg 1998a).

Slika 48: Velike La{~e – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

110 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 111

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev RABA stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 1 : 18.000 me{ana po letu 1992 0100 200 400 metrov nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 Avtorja: Franci Petek, Maja Topole cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, zelene in kmetijske povr{ine terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 gozdna zemlji{~a

111 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 112

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 695 0,1 0,5 – – – – 8.067 0,62.432 6,0 0,2 – 1,8 100,0 – 0,00 – 0,00 – 0,00 2.432 0,2 1,8 – – – – (m 73.60364.841 5,6 4,9 55,0 48,4 113,5 – 1,97 – 0,14 0,98 – – 13.245 1,0 9,9 105,7 0,92 0,00 0,42 vanjska raba skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj gradnja skupaj pred letompred 1992 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 133.912 1.312.473 10,2 100,0 100,0, – 114,3 – 1,64 0,52 – 1,04 – – Preglednica 30: Velike La{~ePreglednica 30: Velike tal v raba – poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna gradnjastanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

112 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 113

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 709 0,1 0,5 – – – – 3.2244.097 0,3 0,3 2,4 3,1 – – – – – – – – (m 12.536 1,0 9,4 – – – – 37.311 2,8 27,9 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 0 0,0 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 44.632 3,4 33,3 119,6 1,39 1,39 1,39 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 830.749 46.589 0 63,3 0 3,6 0,0 – 0,0 – 0,0 301.223 – – 23,0 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

113 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 114

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Poseljeno obmo~je meri 131 ha oziroma 22 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja (povpre~je obravnavanih naselij je 24%). V okviru tega strnjeno poseljeno obmo~je zavzema 36 %, nestrnjeno poseljeno pa 64 %. 63 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 23 % gozdna zemlji{~a, le 10 % pa pozidane povr{ine. Od teh jih kar 82 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja. To je precej nad povpre~jem vzor~nih naselij (69 %). V Velikih La{~ah z izrazito strnjenim jedrom so osredoto~ene nekatere sredi{~ne funkcije; naselje je tudi ob~insko sredi{~e. Od glavnega jedra je lo~en zaselek Pod kolodvorom; na njegovo pozidavo je namre~ vplivala bliìna èleznice. Zunaj teh obmo~ij so {e posamezni manj- {i poselitveni otoki ju`no in zahodno od jedra. Prometne povr{ine v obravnavanih naseljih zavzemajo povpre~no 5 % poseljenega obmo~ja, v Velikih La{~ah pa je dele` 4 %. Kar 22 % tukaj{njih prometnih povr{in predstavljajo dràvne ceste. Dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je podpovpre~en, 55 %. Dobre 3 % stanovanjskih povr{in zavzemajo ve~stanovanjski objekti (povpre~ni dele` v vzor~nih naseljih je okrog 1 %), nanizani v bliìni glavne prometnice skozi naselje. Dober odstotek poseljenih oziroma desetina pozidanih zemlji{~ ima me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Taki objekti so dokaj enakomerno razporejeni zlasti po strnjeno poseljenem delu naselja. FRANCI PETEK Slika 49: Velike La{~e imajo izrazito strnjeno jedro, kjer so osredoto~eni objekti z nestanovanjsko rabo, zlasti s storitvenimi funkcijami.

114 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 115

GEORITEM 5

Med zemlji{~i z objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v naselju v okviru pozidanih zemlji{~ tretjina in prevladujejo v osrednjem, strnjeno poseljenem delu naselja, so po pomenu v ospredju objekti s storitvenimi dejavnostmi, kamor smo uvrstili ob~insko stavbo s trgovskim sredi{~em, krajevne in kulturne ustanove, cerkev, {olo in vrtec v zahodnem delu glavnega jedra ter pokopali{~e, odprto skladi{~e gradbenega mate- riala, trgovino z gradbenim materialom in zdravstveni dom v njegovem severnem delu. Poslopje za proizvodnjo hladilnih naprav je za~asno opu{~eno. Medtem ko je bila med letoma 1992 in 2005 povpre~na rast pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih osemodstotna, je bila v Velikih La{~ah kar {tirinajstodstotna. Ugotavljamo jo tako v strnjeno kot v nestrnjeno poseljenem delu naselja. K temu je absolutno najve~ doprinesla individualna gradnja, relativno pa so se {e najbolj pove- ~ala zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 1,40 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,98 (povpre~je 0,63), me{ane

Preglednica 31: Velike La{~e – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 1.312.473 delovna mesta skupaj 215 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 53 – predelovalne dejavnosti 16.081 predelovalne dejavnosti 20 12,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.238 gradbeni{tvo 6 48,5 trgovina 5.777 trgovina 14 24,2 gostinstvo 2.068 gostinstvo 11 53,2 promet 459 promet 2 43,6 javne dejavnosti 16.026 javne dejavnosti 80 49,9 druge storitve 4778 druge storitvene 25 52,3 dejavnosti neznano – neznano 4 – dve ali ve~ dejavnosti 5.347 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 51.774 – 31,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.260.699 – – – (s kmetijskimi)

115 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 116

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,42 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 1,39 (povpre~je 0,55). Dober pokazatelj dru`benoekonomskih zna~ilnosti naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Dele` voza~ev od vseh delovno aktivnih La{~anov je 75,9 %. To je nekoliko nad povpre~jem ekspertnega vzorca, ki je 74 %, in precej nad slovenskim povpre~jem, ki je 54,6 %. V naselju ìvi 278 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa je 215. Razmerje med tema {teviloma je lokacijska divergenca, ki je 1,29. Velike La{~e imajo manj delovnih mest od delovno aktivnih prebivalcev, to pa pomeni, da so izvorno obmo~je delovnih voza~ev. Kar 58 % se jih vozi na delo v razmeroma oddaljeno Ljubljano. V Velikih La{~ah je gostota delovnih mest manj- {a kot v obravnavanem vzorcu naselij, saj je le 31,3 delovnih mest na hektar. @uèmberk je gru~asto naselje na kra{kem ravniku Suhi krajini, na obeh brego- vih alohtone reke Krke. Vse krajevne vode sproti izginejo v kra{ko podzemlje in se pojavljajo v obliki izvirov ob Krki. Naselje je na obmo~ju @uèmberskega preloma, ki je eden najbolj izrazitih na obmo~ju Zahodnodolenjskih mezozojskih grud, in poteka v dinarski smeri (Premru 1983). Obmo~je naselja ima zapleteno geolo{ko zgradbo, saj gre tu za dodatno drobno razlomljenost v razli~nih smereh. Na levem bregu Krke prevladuje triasni dolomit, na desnem pa se za~enjajo jurski in kredni apnenci. Sre- di{~e kraja stoji na manj prepustnih tleh. Obmo~je naselja pripada kra{kemu in fluviokra{kemu tipu reliefa. Zakraseli so robni deli naselja, {e zlasti v ju`nem delu. Nadmorske vi{ine se gibljejo med 190 in 305m, glavnina naselja pa je med 200 in 230m nad morsko gladino. Skozi naselje, ki je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri{er 1998), vodi cesta Ivan~na Gorica–Novo mesto, od katere se tu odcepita cesti proti Dobrni~u in ju`nemu delu Suhe krajine. Ob popisu leta 2002 je v @uèmberku ìvelo 1085 prebivalcev. V obdobju med letoma 1991 in 2002 je njihovo {tevilo poraslo za 11 %. Dele` kme~kega prebivalstva leta 1991 je bil 7 %. Z vidika tradicionalne gradnje spada naselje k obmo~ju vzhodnoslovenske razli~ice osrednjeslovenske hi{e, pri kateri so prvine panonske hi{e mo~neje izraène kot prvine alpske hi{e (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je naselja meri 200 ha, kar je 26 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja (povpre~je obravnavanih naselij je 24 %). V okviru tega strnjeno poseljeno obmo~je zavzema 32 %, nestrnjeno poseljeno pa preostalih 68 %. 67 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, samo 2 % gozdna zemlji{~a in 14 % pozidana zemlji{~a. Od teh jih kar 86 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja, kar je precej nad povpre~jem (69 %). @uèmberk ima

Slika 50: @u`emberk – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

116 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 117

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 1 : 22.000 stavba brez funkcije 0125 250 500 metrov cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007

117 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 118

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 5.328 0,3 2,0 – – – – 5.3933.459 0,33.459 0,2 2,0 0,2 1,3 – 1,3 100,0 – – 0,00 – 0,00 – 0,00 – – – (m 21.478 1,1 7,9 106,0 1,16 0,00 0,45 205.719 10,3194.998 9,8 75,2 71,3 105,5 – 0,54 0,33 – 0,41 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 vanjska raba skupaj skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 273.600 individualna gradnjastanovanjska 1.995.804 13,7 100,0 100,0 – 106,7 – 0,60 – 0,43 0,50 – – stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska blokovna blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano- 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – – – – Preglednica 32: @u`emberk tal v raba – poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na

118 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 119

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 1.207 0,1 0,4 – – – – 1.2793.911 0,1 0,2 0,5 1,4 – – – – – – – – (m 20.271 1,0 7,4 – – – – 37.493 1,9 13,7 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 56.659 2,8 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba skupajnestanovanjska 0 raba pred nestanovanjska 0,0 42.683 0,0 2,1 15,6 – 113,8 – 0,67 – 1,21 – 1,00 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 1.526.307 261 94.075 76,5 0,0 0 4,7 – 0,0 0,1 – – – 45.163 – – 2,3 – – – – – – – – – – – – – – – – – –

119 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 120

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 51: @u`emberk, pomembno zaposlitveno sredi{~e, ima izrazito strnjeno jedro s {tevilnimi objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi.

izrazito strnjeno jedro, je ob~insko sredi{~e in opravlja sredi{~ne funkcije. Staro jedro na levem bregu Krke strnjeno prehaja v zaselek Stransko vas na desnem bregu reke, Cvibelj, manj{e jedro strnjene poselitve na severu, pa se {e ni neposredno zlilo s sredi{- ~em naselja. Zunaj teh obmo~ij so {e posamezni manj{i otoki poselitve na skrajnem severozahodu in jugovzhodu. Dele` prometnih povr{in od celotnega poseljenega obmo~ja je podoben povpre~ju vzor~nih naselij (5 %). Dr`avne ceste sestavljajo 17 % prometnih povr{in. Dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je s 75 % nadpovpre~en. 1,7 % zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo sestavljajo ve~- stanovanjski objekti (povpre~ni dele` je 1,2 %), ki so osredoto~eni v starem sredi{~u naselja. Dober odstotek poseljenih oziroma 8 % pozidanih zemlji{~ ima me{ano, to je stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Tovrstni objekti so predvsem v strnjenem delu naselja na levem bregu Krke. Med dejavnostmi prevladujejo storitve. Med objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v @u`emberku v okviru pozidanih zemlji{~ 16 % in prevladujejo v osrednjem, strnjenem delu naselja, so povr{insko najpomembnej{i objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi. Najve~ji tovrstni objekti so tovarna v zahodnem delu naselja, grad neposredno nad Krko, osnovna {ola in trgovina v sredi{~u naselja.

120 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 121

GEORITEM 5

Preglednica 33: @u`emberk – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 1.995.804 delovna mesta skupaj 466 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 15 – predelovalne dejavnosti 1.349 predelovalne dejavnosti 223 1653,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.075 gradbeni{tvo 8 38,6 trgovina 7.343 trgovina 78 106,2 gostinstvo 732 gostinstvo 18 245,9 promet 3.933 promet 33 83,9 javne dejavnosti 14.890 javne dejavnosti 70 47,0 druge storitve 5.562 druge storitvene 12 21,8 dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 19.330 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 55.214 – 81,7 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.940.590 – – – (s kmetijskimi)

@uèmberk se po letu 1992 ni mo~neje {iril; pozidana zemlji{~a so se pove~ala za vsega 6 % (povpre~je 8 %); povr{insko so najve~ prispevale individualne, prostostoje~e hi{e v vzhodnem delu ju`nega jedra strnjene poselitve, relativno pa nestanovanjska gradnja severozahodno od starega jedra. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 0,50 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,41 (povpre~je 0,63), me{ane stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,45 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 1,00 (povpre~je 0,55). Dru`benoekonomske zna~ilnosti naselja se odraàjo v dnevni mobilnosti delovno aktivnega prebivalstva. Dele` dnevnih voza~ev od vseh delovno aktivnih @uèmber- ~anov je manj{i od povpre~ja vzor~nih naselij (74 %) in zna{a 59,5 %. V kraju ìvi 417 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa ima 466. Razmerje med tema {teviloma kaè lokacijska divergenca, ki je 0,89. @uèmberk ima nekoliko ve~ delovnih mest, kot je delovno aktivnih @uèmber~anov, to pa ob precej{njem {tevilu dnevnih voza~ev na delo, zlasti v Novo mesto in Ljubljano, pomeni, da je tudi pomembno

121 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 122

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

zaposlitveno sredi{~e. V njem je 81,7 delovnih mest mest na hektar (povpre~je je 47,5), s ~imer ima @uèmberk med vsemi obravnavanimi naselji najve~jo gostoto delovnih mest. Ve~ina delovnih mest je v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi. Ur{na sela so v ve~ smereh razpotegnjeno naselje na mo~no zakraselem povr{ju jugozahodnega dela Novome{ke pokrajine. Najju`neje, v podolju dinarske smeri, stoji staro va{ko jedro. Skozenj vodita cesta in èleznica Novo mesto–^rnomelj. [e en pas strnjene poselitve se vle~e po podolju nekoliko severneje, v smeri, ki je pre~na na dinarsko. V nizih poselitev seè {e precej visoko na jugozahodna, ju`na in jugovzhodna pobo~ja hriba z imenom Ljuben (546 m), vendar tam prevladujejo zidanice oziroma objekti, namenjeni ob~asnemu bivanju. Naselje se uvr{~a v kategorijo sredi{~ najni`je, 1. stopnje (Vri{er 1998). Obmo~je Ur{nih sel pripada kra{kemu in fluviokra{kemu tipu reliefa, saj se v geolo{ki podlagi menjavajo razli~ni jurski apnenci. Razlika med najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino v kraju je kar 220m (od 300 do 520m), glavnina naselja pa je med 300 in 320 m nad morsko gladino. V naselju je leta 2002 ìvelo 588 prebivalcev. Med letoma 1991 in 2002 se je njihovo {tevilo pove~alo za 9 %. Leta 1991 je bil dele` kme~kega prebivalstva {e 10 %. Z vidika tradicionalne gradnje spada naselje k obmo~ju vzhodnooslovenske razli- ~ice osrednjeslovenske hi{e, ki se po zna~ilnostih pribliùje panonski hi{i (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je meri 249 ha, kar je 21 % celotnega administrativnega obmo~ja naselja; nekoliko manj od povpre~ja vzor~nih naselij (24 %). V okviru tega zavzema strnjeno poseljeno obmo~je samo 13%, nestrnjeno poseljeno pa 87%. 62% poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 25 % gozdna zemlji{~a, le 8 % pa pozidana zemlji{~a. Od teh jih le 44 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja. To je precej pod povpre~jem, ki je 69%; naselje je namre~ zaradi zakraselega povr{ja dokaj razloèno. Prometnih povr{in je 5 %, kar je enako povpre~ju. Med njimi jih kar 25 % zavzemajo dràvne ceste. Dele` zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je 84% in je nad povpre~jem vzor~nih naselij, ki je 69%. Med njimi manj kot pol odstotka zavzemajo ve~stanovanjske stavbe (povpre~ni dele` je 1,2 %), posamezni starej{i objekti ob glavnih prometnicah. Manj kot pol odstotka poseljenega obmo~ja oziroma 5 % pozidanih zemlji{~ ima me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Najve~ takih objektov je v ju`nem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja. V tovrstnih objektih so poleg storitvenih dejavnosti zastopane tudi proizvodne. Ur{na sela so se po letu 1992 {irila v mejah povpre~ja; pozidana zemlji{~a so se pove- ~ala za 9 %. Absolutno je k {iritvi najve~ prispevala individualna gradnja, relativno

Slika 52: Ur{na sela – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

122 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 123

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 26.000 nestanovanjska po letu 1992 0145 290 580 metrov stavba brez funkcije cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek zelene in kmetijske povr{ine Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, terensko delo 2005 gozdna zemlji{~a GIAM ZRC SAZU 2007

123 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 124

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 641641 0,0 0,0 0,3 0,3 100,0 – 0,00 – 0,00 0,00 – – 2.410 0,1 1,2 – – – – 9.575 0,4 4,8 119,8 0,58 2,72 1,40 (m 11.549 0,5 5,7 – – – – 169.720155.761 6,8 6,3 84,2 77,3 109,0 – 0,90 – 0,29 0,66 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 vanjska raba skupaj med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 201.600 individualna gradnjastanovanjska 2.485.424 8,1 100,0 100,0 – 108,7 – 0,82 – 0,36 0,64 – – Preglednica 34: Ur{na selaPreglednica 34: Ur{na tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

124 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 125

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 377 0,0 0,2 – – – – 563 0,0 0,3 – – – – 1.203 0,1 0,6 – – – – 7.995 0,3 4,0 – – – – (m 20.738 0,8 10,3 – – – – raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 raba pred letomraba pred 1992 letoma 1992 in 1998 letom 1992 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 21.301 0,9 10,5 102,7 0,34 0,00 0,21 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 0 0,0 – – – – – nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska stavba brez funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 1.536.769 119.980 363 61,8 1.359 4,8 0,0 – 0,1 – 0,2 – 625.716 – – 25,2 – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

125 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 126

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … MAJA TOPOLE MAJA Slika 53: Ur{na sela so mo~no izvorno obmo~je dnevnih voza~ev in kraj intenzivne suburbanizacije s precej{njo rastjo {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic.

pa se je najbolj pove~ala povr{ina zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. V glavnem se je zgo{~ala obstoje~a pozidava in to tako v strnjeno kot v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 0,64 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,66 (povpre~je 0,63), me{a- ne stanovanjsko-nestanovanjske rabe 1,4 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 0,21 (povpre~je 0,55). Dele` dnevnih voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev, `ive~ih v naselju, je v primeru Ur{nih sel kar 90,6 %, kar je najve~ med vzor~nimi primeri (povpre~- je vzorca je 74 %, slovensko povpre~je pa 54,6 %). V Ur{nih selih `ivi 256 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa je le 32. Razmerje med tema {teviloma, lokacijska divergenca, je med obravnavanimi naselji med najvi{jimi, kar 8,00. Ur{na sela so torej izvorno obmo~je delovnih voza~ev. Kar 75 % se jih vozi na delo v Novo mesto, redka delovna mesta v naselju pa zasedajo kmetje in samostojni podjetniki. V Ur{nih selih je 24,9 delovnih mest na hektar, medtem ko je povpre~na gostota v obravnavanem vzorcu 47,5. Naselje je na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, pri ~emer je zlasti opazna hitra rast {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic.

126 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 127

GEORITEM 5

Preglednica 35: Ur{na sela – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 2.485.424 delovna mesta skupaj 32 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 2 – predelovalne dejavnosti 3.222 predelovalne dejavnosti 13 40,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.023 gradbeni{tvo 2 19,6 trgovina 597 trgovina 5 83,8 gostinstvo 377 gostinstvo – – promet 2.762 promet 4 14,5 javne dejavnosti 2.761 javne dejavnosti 2 7,2 druge storitve 1.314 druge storitvene 2 15,2 dejavnosti neznano – neznano 2 – dve ali ve~ dejavnosti 0 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 12.056 – 24,9 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.473.368 – – – (s kmetijskimi)

10 Primeri pode`elskih naselij v slovenskem panonskem svetu

Panonski svet obsega severovzhodni in vzhodni del Slovenije. Predstavlja 21 % celotne povr{ine Slovenije, v njem je 27 % slovenskih naselij in prav tolik{en dele` prebivalstva Slovenije (Perko, Oro`en Adami~ 1998). Deli se na panonska gri~evja in ravnine. V okviru panonskega sveta smo podrobneje obravnavali naselji Lipovci in Kr~evina pri Vurberku. Prvo je predstavnik ravninskega, drugo pa gri~evnatega sveta. Kr~evina pri Vurberku spada v podravsko statisti~no regijo, Lipovci v pomursko. Lipovci so gru~asto naselje na Murski ravni, na levem bregu Mure, ju`no od Mur- ske Sobote, nekako na prehodu Dolinskega v Ravensko. Nadmorska vi{ina naselja je 181 metrov. Njegove stare hi{e so zgrajene v tradicionalnem panonskem slogu kme~- kih hi{, vendar v kraju prevladujejo mlaj{e zgradbe iz druge polovice 20. stoletja. [ir{a okolica je skoraj v celoti obdelana, gozdov je zelo malo (Sever 1998).

127 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 128

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 54: Lipovci – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P

Lipovci so izrazito strnjeno naselje; zahodno od stanovanjskega dela je zraslo nekoliko lo~eno poslovno-proizvodno jedro. Poseljeno obmo~je zavzema 20 % celotnega administrativnega obmo~ja naselja, ki meri 705 ha. Pozidana zemlji{~a na obmo~ju strnjene poselitve so med vsemi vzor~nimi naselji najobse`nej{a, saj presegajo 90 %. Zunaj tega obmo~ja so le posamezni objekti, v veliki ve~ini z nestanovanjsko rabo. Dele` stanovanjskih pozidanih zemlji{~ je z 72 % povpre~en glede na vsa naselja, v zahodnem jedru se stanovanjska raba pojavlja le redko, v ve~jem vzhodnem pa mo~no prevladuje. V tem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja je tudi ve~ina me{a- ne stanovanjsko-nestanovanjske rabe, ki je prostorsko razpr{ena. Med dejavnostmi, vezanimi na objekte me{ane rabe, prevladujejo storitve. Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo so najobse`nej{a v prostorsko lo~enem zahodnem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja, kjer prevladujejo proizvodne dejavnosti. Na zemljevidu so med nestanovanjsko rabo vidni {e {portna igri{~a v severnem delu vzhodnega poselitvenega jedra, pokopali{~e na jugu najve~jega (vzhodnega) poselitvenega jedra in separacija v obliki manj{ega poligona med vzhodnim in zahodnim poselitvenim jedrom. Preo- stalo nestanovanjsko rabo predstavljajo manj{e obrtni{ke delavnice ter gasilski in kulturni dom. Po letu 1990 se je poselitev {irila ve~inoma znotraj strnjeno poseljenega obmo~- ja naselja, pri ~emer izstopa severno obmo~je vzhodnega poselitvenega jedra, kjer so zrasli zlasti novi stanovanjski objekti. Pozidana zemlji{~a v Lipovcih zavzemajo 29% od 141ha obse`nega obmo~ja poselitve, kar je med vsemi primerjanimi naselji najve~, saj sledi Ihan s 25 %, najmanj{i dele`, vsega 6 %, pa imajo Brdinje. Med pozidanimi zemlji{~i prevladujejo zemlji{- ~a z objekti s stanovanjsko rabo, ki so bili v veliki ve~ini zgrajeni pred letom 1990, zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo zavzemajo le slabih 5 % pozidanih zemlji{~, zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo pa 24 %. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 17 ha ali skoraj 12 % od celotnega poseljenega obmo~ja, kar je med vsemi vzor~nimi naselji dale~ najve~. Med vzhodnim, stanovanjskim jedrom naselja, in zahodnim, nestano- vanjskim, je glavna cesta Murska Sobota–Lendava, tam je tudi èleznica Murska Sobota–Ljutomer z èlezni{ko postajo. Dele` prometnih povr{in je zelo velik zlasti na ra~un nestanovanjskega zahodnega jedra naselja, kjer so med velikimi poslovnimi obrati velika parkiri{~a, {iroke ceste, pa tudi ve~ èlezni{kih tirov za natovarjanje in raztovarjanje blaga. V Lipovcih sta {e {portno igri{~e za hokej na travi in majhen park, vendar predstavljata zanemarljiv dele` poseljenega obmo~ja naselja. Ve~ji pomen imajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, ki jih je na poseljenem obmo~ju dobrih

128 Georitem 5-07.qxd8.11.200715:17Page129

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 GEORITEM 5 cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole 1 : 18.000 Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992,

129 019080 360 metrov terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 130

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 6.188 0,4 1,5 – – – – 7.863 0,6 1,9 – – – – (m 18.856 1,3 4,6 100,0 0,00 0,00 0,00 291.941 20,7277.890 19,7 71,7 68,2 105,1 – 0,25 – 0,46 0,33 – – gradnja skupaj gradnja letom pred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 vanjska raba skupaj gradnja skupaj pred letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna stanovanjska 407.303 individualna gradnjastanovanjska 1.407.451 28,9 100,0 100,0 – 107,0 – 0,27 – 0,72 0,45 – – stanovanjska individualna gradnjastanovanjska stanovanjska blokovna blokovna stanovanjska Preglednica 36: Lipovci tal v raba – poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

130 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 131

GEORITEM 5 in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0 – – – – 0 0,0 0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 3.0209.401 0,2 0,7 0,7 2,3 – – – – – – – – (m 18.856 1,3 4,6 – – – – 84.085 6,0 20,6 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letom 1992 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na vode 836 0,1 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 96.506 6,9 23,7 114,8 0,39 1,72 0,92 nestanovanjska raba med nestanovanjska nestanovanjska raba med nestanovanjska funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 7.680 165.978 726.917 0 11,8 0,6 51,6 0,0 – – – 0,0 98.737 – – – – 7,0 – – – – – – – – – – – – – – – – –

131 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 132

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

72ha ali 51%. Ve~ina jih je sicer v nestrnjeno poseljenem delu naselja, vendar po povr- {ini tudi v strnjeno poseljenem delu ne zaostajajo veliko. Gozdnih zemlji{~ je malo, le 7 %.

Preglednica 37: Lipovci – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 1.407.451 delovna mesta skupaj 227 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 18 – predelovalne dejavnosti 36.317 predelovalne dejavnosti 137 37,7 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.308 gradbeni{tvo 6 26,0 trgovina 5.868 trgovina 25 42,6 gostinstvo 3.149 gostinstvo 6 19,1 promet 1.450 promet 2 13,8 javne dejavnosti 9.338 javne dejavnosti 9 9,6 druge storitve 8.471 druge storitvene 8 9,4 dejavnosti neznano – neznano 16 – dve ali ve~ dejavnosti 19.275 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 86.176 – 24,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.321.275 – – – (s kmetijskimi)

Lipovci so bili pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom Murske Sobote. O~itno je, da je najbolj intenzivna gradnja naselje zajela `e pred letom 1990, saj je poznej{a sprememba pozidanih zemlji{~ neznatna. Indeks sprememb je 105 in je drugi najni`ji v izbranem vzorcu naselij. Tudi dru`benoekonomske zna~ilnosti ka`ejo, da so Lipovci del murskosobo{kega obmestnega prostora. Kar 80 % delovno aktivnih prebivalcev je voza~ev, v naselju samem dela le 74 delovno aktivnih Lipov~anov od 460. To je razmeroma malo, ~e vemo, da je v Lipovcih 227 delovnih mest. Ta so zgo{~ena v poslovni coni v zahodnem poselitvenem jedru naselja, kjer so obrati gradbenega podjetja, tovarna mo~nih krmil, su{ilnica kmetijskega gospodarstva, obrat za proizvodno mineralno-vitaminske me{anice in skladi{~e krompirja. Najpomembnej{e zaposlitveno sredi{~e za zaposlene

132 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 133

GEORITEM 5 MAJA TOPOLE MAJA Slika 55: Med tipi~nimi panonskimi hi{ami v Lipovcih so tudi »univerzalne slovenske« stavbe iz obdobja najintenzivnej{e individualne gradnje.

Lipov~ane je Murska Sobota, kamor se vozi na delo 52 % zaposlenih, drugo najpomembnej{e pa so Beltinci, ki jih zaposlujejo dobrih 6 %. Ker je naselje v neposredni bliìni Murske Sobote in ima ugodno prometno lego ob dràvni cesti Murska Sobo- ta–Lendava, je dostop do delovnih mest razmeroma hiter in lahek. Redno obratuje tudi javni avtobusni promet, ki je znotraj murskosobo{ke desetminutne izohrone. V Lipovcih lahko pri~akujemo nadaljnje {irjenje pozidanih zemlji{~ za stanovanjsko in proizvodno rabo. Kr~evina pri Vurberku je razloèno naselje v jugozahodnem delu Slovenskih Goric, med Ptujem in Mariborom, na levem bregu Drave. Razprostira se med zgornjim delom doline potoka Grajene in reko Dravo. Pobo~ja gri~ev se strmo spu{~ajo proti Dravi, kjer je v tem delu ozek pas prodne aluvialne ravnice. Zaposleni krajani so si na{li delo predvsem na Ptuju in v Mariboru. Kr~evina pri Vurberku ima za Ihanom najve~ji dele` poseljenega obmo~ja, ki zavzema kar 43 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja. Vendar pa gre v primeru Kr~evine za povsem druga~en tip poselitve. Znotraj poseljenega obmo~ja skoraj povsem prevladuje nestrnjeno poseljeno obmo~je, saj je dele` strnjeno pozidanega obmo~- ja, ki ga sestavlja eno samo majhno jedro v ju`nem delu obravnavanega obmo~ja, vsega 5 %.

133 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 134

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 56: Kr~evina pri Vurberku – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005).

Med pozidanimi zemlji{~i jih skoraj 90 % zavzemajo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo. Zemlji{~a z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko in nestanovanjsko rabo se pojavljajo razpr{eno v obliki posameznih objektov. V primerjavi z drugimi vzor~nimi naselji je za Kr~evino pri Vurberku zna~ilna ve~ja zastopanost kmetijskih dejavnosti. Naselje se ne {iri na robovih poseljenega obmo~ja. Rast po letu 1992 pozidanih zemlji{~ je enaka povpre~ju; prostorsko se ta zemlji{~a prav tako pojavljajo razpr{eno. Kr~evina je torej izrazito razlo`eno naselje. Zato je dele` pozidanih zemlji{~ znotraj poseljenega obmo~ja le slabih 7 %. Manj{i dele` ima le Brdinje, Parecag pa zelo podobnega. Med pozidanimi zemlji{~i mo~no prevladujejo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo; kar dobra desetina jih je bila zgrajena po letu 1992. Ve~ novogradenj je samo {e v paru naselij Kri` in [epulje ter v Velikih La{~ah in Brdinju. Zemlji{~a z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo med pozidanimi zemlji{~i zasedajo slabih 5 %, z nestanovanjsko rabo pa slabih 6 %. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 16 ha oziroma slabih 4% celotnega poseljenega obmo~ja, kar je za Velikimi La{~ami najmanj MAJA TOPOLE MAJA Slika 57: V Kr~evini pri Vurberku med objekti na slemenih prevladujejo obdelana kmetijska zemlji{~a.

134 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 135

GEORITEM 5

Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 40.000 nestanovanjska po letu 1992 0210 420 840 metrov cesta, pot, `eleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007

135 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 136

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole … in 2005 in 1998 (%) in 2005 (%) in 2005 (%) letoma 1992 letoma 1992letoma 1992 letoma letoma 1999 letoma 1992 (%) (%) med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ med zemlji{~ povr{ine zemlji{~ povr{ine zemlji{~ pozidanih pozidanih pozidanih pozidanih 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – 0 0,0 0,0 – – – – ) celotne pozidanih spreminjanja letna rast letna rast letna rast 2 3.201 0,1 1,1 – – – – (m 25.454 0,6 9,0 – – – – 13.383 0,3 4,7 119,1 2,24 0,81 1,35 225.047 5,3 79,3 – – – – gradnja skupaj letompred 1992 vanjska raba skupaj med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 gradnja skupaj pred letompred 1992 med letoma 1992 in 1998 med letoma 1999 in 2005 skupna povr{ina skupaj zemlji{~a pozidana individualna stanovanjska individualna gradnjastanovanjska 283.866 253.702 individualna gradnjastanovanjska 4.233.995 6,7 100,0 6,0 100,0 89,4 – 112,6 112,7 – 2,08 2,17 – 0,19 0,16 0,91 – 0,93 – Preglednica 38: Kr~evina priPreglednica 38: Kr~evina Vurberku tal v – raba poseljenem delu naselja. vrsta rabe in ~as nastanka povr{ina dele` od dele` od indeks povpre~na povpre~na povpre~na stanovanjska individualna gradnjastanovanjska blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska stanovanjska blokovna gradnja blokovna stanovanjska me{ana stanovanjsko-nestano-

136 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 137

GEORITEM 5 833 0,0 0,3 – – – – 547335 0,0 0,0 0,2 0,1 – – – – – – – – 1.314 0,0 0,5 – – – – 11.236 0,3 4,0 – – – – 15.899 0,4 5,6 – – – – raba pred letomraba pred 1992 raba med letoma 1992 in 1998 raba med letoma 1999 in 2005 letoma 1992 in 1998 letoma 1999 in 2005 letom 1992 me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska vode 41.441 1,0 – – – – – me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba skupajnestanovanjska raba pred nestanovanjska 16.781 0,4 5,9 105,6 0,68 0,25 0,42 nestanovanjska raba med nestanovanjska funkcije brez stavba `eleznicapot, cesta, {portna igri{~a, parkivrtovi in kmetijska zemlji{~agozd 2.738.839 162.901 0 0 64,7 3,9 0,0 0,0 – – 0,0 – 1.006.948 23,8 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – nestanovanjska raba med nestanovanjska

137 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 138

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Preglednica 39: Kr~evina pri Vurberku – raba tal po dejavnostih leta 2002.

dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha

skupno naseljeno obmo~je 4.233.995 delovna mesta skupaj 67 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 15 – predelovalne dejavnosti 1.894 predelovalne dejavnosti 5 26,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.976 gradbeni{tvo 7 35,4 trgovina 2.784 trgovina 3 10,8 gostinstvo 570 gostinstvo 5 87,7 promet 3.872 promet 17 43,9 javne dejavnosti 1.345 javne dejavnosti 6 44,6 druge storitve 192 druge storitvene –– dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 0 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 12.633 – 41,2 skupaj (brez kmetijstva)

med vzor~nimi naselji. Po dolini Grajene te~e regionalna cesta Maribor–Ptuj, vzporedno z njo pa je po ozki ravnici nad Dravo speljana tudi lokalna cesta med Dvorjanami in Ore{jem, predmestjem Ptuja. Ve~ dolinskih in slemenskih cest je tudi znotraj same Kr~evine pri Vurberku. Zaradi razlo`ene poselitve je znotraj poseljenega obmo~ja kar 65 % kmetijskih zemlji{~, s 24 % je razmeroma velik tudi dele` gozda, ki je glede na vsa vzor~na naselja nadpovpre~en. Kr~evina pri Vurberku je mo~no izvorno obmo~je dnevnih delovnih voza~ev, saj je mo~no navezana na urbani sredi{~i Ptuj in Maribor. V slednjem je zaposlenih 38 % delovno aktivnih prebivalcev, 26 % od 324 delovno aktivnih pa se vozi na delo na Ptuj. Le s Ptujem ima tudi redne avtobusne povezave. Zunaj kmetijstva je v naselju 52 delovnih mest, presenetljivo veliko jih je v prometu. Podobno kot Ur{na sela je o~itno tudi Kr~evina pri Vurberku pod mo~nim vplivom suburbanizacije. Razpolo`ljiva delovna mesta v naselju zasedajo le doma~i delavci – samostojni podjetniki in kmetje, tako da je prisotna mo~na dnevna migracija v obe urbani sredi{~i, med kateri je naselje ume{~eno. V prihodnosti velja pri~akovati nadaljnjo krepitev bivalne in rekreativne funkcije, kar bo {e pove~alo `elje po pozidavi kmetijskih zemlji{~.

138 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 139

GEORITEM 5

11 Sklep

Knjiga obravnava zna~ilnosti poselitvene rabe tal v slovenskih podeèlskih naseljih, zlasti z vidika prostorskih in funkcijskih sprememb v teh naseljih v petnajstletnem obdobju po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Podlage za analizo so bili letalski posnetki za leta 1990, 1991 in 1992, ortofoti za leta od 1997 do 2000 in terensko kartiranje v letu 2005. Kvantitativne spremembe smo ugotavljali na primeru 11 poselitvenih enot s skupno 14 naselji (tri poselitvena obmo~ja sestavljata po dve naselji), ki zavzemajo 9664,57ha veliko obmo~je in sestavljajo ekspertni, ne pa tudi statisti~no zanesljiv vzorec. Izbra- li smo ga med slovenskimi podeèlskimi naselji, ki so med letoma 1991 in 2002 imela rast {tevila prebivalcev in {tevila hi{, leta 2002 je v njih ìvelo med 500 in 1100 ljudi, imela pa so tudi {e sorazmerno velik dele` kme~kega prebivalstva in ob tem tudi (praviloma) nekatere sredi{~ne funkcije. Zastopani so razli~ni morfolo{ki tipi naselij iz zna~ilnih slovenskih naravnih pokrajin in razli~nih statisti~nih regij. V okviru posameznega naselja nas je zanimalo le poseljeno obmo~je oziroma obmo~je, kjer so pozidana zemlji{~a; izlo~ena so bila torej strnjena kmetijska in gozdna zemlji{~a, pa tudi prometnice znotraj teh. Poseljena obmo~ja v povpre~ju zavzemajo 23,5 % od celotnih administrativnih obmo~ij obravnavanih naselij. Poleg zemlji{~a, ki jih neposredno zasedajo razli~ni objekti, je k poseljenemu obmo~ju pri{tet tudi 100-metrski pas zemlji{~a okrog njih. Razlikovali smo strnjeno in nestrnjeno poseljena obmo~ja. Prva zavzemajo ~etrtino, drugo pa tri ~etrtine od celotnih poseljenih obmo~ij. Sestava obeh obmo~ij se precej razlikuje in je odvisna od reliefa in vodnih razmer, pa tudi od morfolo{kega tipa naselja, tesno navezanega na zna~ilnosti povr{ja in podnebja. Na strnjeno poseljenem obmo~ju pozidana zemlji{~a povpre~no zavzemajo 36 % obmo~ja naselja, prometne povr{ine 9%, drobne zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a 47% in drobna gozdna zemlji{~a 8 %, na nestrnjeno poseljenem obmo~ju pa je v povpre~ju pozidanih zemlji{~ 5 %, prometnih povr{in 4 %, zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ 64 % ter gozdnih zemlji{~ 26 %. Na dele` prometnih povr{in poleg naravnih razmer in posestne strukture vpliva tudi razporeditev dràvnih oziroma hitrih cest (od tod na primer dale~ nadpovpre~en dele` prometnih povr{in v Lipovcih). [portna igri{~a, parki in vodne povr{ine, ki jih v nekaterih naseljih sploh ni, zavzemajo najve~ nekaj odstotkov poseljenega obmo~ja in niso povezani s strnjenostjo naselja, ampak s {tevilom in sestavo delovnih mest ter oddaljenostjo od urbanih sredi{~. Na poseljenih obmo~jih so bile na{e najve~je pozornosti dele`na pozidana zemlji{~a, ki jih je povpre~no 13 % (36 % na strnjeno poseljenih in 5 % na nestrnjeno poseljenih obmo~jih). Pozidana zemlji{~a na strnjeno poseljenih obmo~jih zavzemajo zlasti zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo (68%), sledijo zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo, namenjenimi raznim dejavnostim (25 %), najmanj pa je zemlji{~

139 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 140

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo (7%). Na nestrnjeno poseljenih obmo~jih razmerja niso bistveno druga~na: 71% pozidanih zemlji{~ odpade na zemlji{- ~a z objekti s stanovanjsko rabo, 23 % na zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo in 6 % na zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Med stanovanjskimi povr{inami le dober odstotek zavzemajo ve~stanovanjski objekti, ki pa jih najdemo le v polovici obravnavanih naselij. [tevilo teh objektov je povsod manj{e od 10. Ena od pomembnih dru`benoekonomskih zna~ilnosti vzorca naselij je dnevna mobilnost ve~ine delovno aktivnih prebivalcev (v povpre~ju 74 %) v bli`nja zaposlitvena sredi{~a. Preseèk delovnih mest nad doma~im delovno aktivnim prebivalstvom imata le dve od 11 naselbinskih enot. To sta par naselij Lo` in Stari trg pri Loù ter @uèmberk, tudi krajevno pomembni zaposlitveni sredi{~i, vsa ostala naselja pa so izvorna obmo~ja delovno aktivnih prebivalcev. Po Vri{erjevi klasifikaciji (Vri{er 1988) med obravnavanimi naselji {tiri nimajo nobene sredi{~ne funkcije, {tiri imajo najni`jo – prvo stopnjo sredi{~nosti, tri z neka- terimi specializiranimi storitvami pa drugo. Znotraj ekspertnega vzorca lahko jasno lo~imo tri kategorije naselij: • od velikih urbanih sredi{~ odmaknjena krajevna in hkrati zaposlitvena sredi{~a, kjer se krepijo oskrbne funkcije, suburbanizacija oziroma {iritev zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo sta manj intenzivni; mati~na podjetja imajo ve~je {tevilo zaposlenih; • naselja, ki imajo poleg delovnih mest v kmetijstvu {e manj{e {tevilo delovnih mest v posameznih proizvodnih obratih, zraslih v polpreteklem obdobju policentri~nega regionalnega razvoja, in so mo~no navezana na bli`nja urbana sredi{~a; • naselja na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, kjer so redka delovna mesta vezana na kmetije in podjetja s praviloma manj kot 4 zaposlenimi, velika ve~ina delovno aktivnih pa se dnevno vozi na delo v bolj ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{- ~a; pozidana zemlji{~a in prometne povr{ine se tu {e vedno {irijo. Namembnost objektov smo dolo~ili s pomo~jo Poslovnega registra Slovenije Agenci- je Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (PRS AJPES) za leto 2002. S terenskim delom v letu 2005 smo korigirali morebitne napake, pa tudi spremembe po letu 2002. Ker se standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jih uporablja Statisti~ni urad RS za leta 1991 in 2002 ne ujemata, smo zaradi kar najbolj{e primerljivosti morali posamezne dejavnosti smiselno zdruìti. Na ta na~in smo dobili 7 kategorij: kmetijske dejavnosti, predelovalne dejavnosti, gradbeni{tvo, trgovina, gostinstvo in turizem, promet, druge storitvene dejavnosti. Osma kategorija zdruùje dve ali ve~ razli~nih dejavnosti. Zna~ilnosti novogradnje v obravnavanih naseljih v obdobju 1992 do 2005 lahko strnemo v naslednje sklepe: • ve~ino novogradenj (okrog 70%) predstavlja stanovanjska gradnja, okrog 20% nestanovanjska in okrog 10 % me{ana stanovanjsko-nestanovanjska; • novogradnja je bila najintenzivnej{a na obmo~jih mlade suburbanizacije, {ibkej{a pa v naseljih, ki so se suburbanizirala è pred letom 1990 in v ve~jih sredi{~nih naseljih;

140 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 141

GEORITEM 5

• rast {tevila novogradenj je bila praviloma ve~ja v razpr{enih kot v gru~astih in obcestnih naseljih; • v nestrnjeno poseljenih delih naselij izrazito prevladujeta stanovanjska in me{ana gradnja, v strnjeno poseljenih pa je nekoliko ve~ji (okrog ~etrtine) tudi dele` nestanovanjske gradnje; • za vse tipe gradnje velja, da je relativna rast pozidanih zemlji{~ ve~ja v nestrnjeno kot v strnjeno poseljenih delih naselij; • dinamika novogradnje se je v drugi polovici obravnavanega obdobja izrazito zmanj- {ala, kar {e zlasti velja za stanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko gradnjo, nekoliko manj pa za nestanovanjsko; • rast objektov z nestanovanjsko rabo je pogosto povezana z novimi objekti v okviru enega samega ali dveh gospodarskih podjetij; • obseg novogradnje ni premosorazmeren z velikostjo naselja, pa~ pa s priseljevanjem v naselje.

12 Seznam virov in literature

Bergmann, E., Dosch, F. 2004: Von Siedlungsexpansion zum Flächenkreislauf. Trendwende zum haushälterischen Umgang, Planerin 01. Bonn. Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna obmo~ja v letu 1999. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Digitalna karta osi kategoriziranih dràvnih cest. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ljubljana, 2005. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ljubljana, 2007. Drozg, V. 1998a: Kme~ka hi{a. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1998b: Kme~ka naselja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Dràvna topografska karta v merilu 1 : 25.000. Listi 017 Murska Sobota, 025 Ravne, 026 Slovenj Gradec, 035 Ljutomer, 057 Zlatoli~je, 071 Trì~, 094 Kranj, 096 Kamnik, 116 Ljubljana, 117 Dolsko, 147 Branik, 148 Vipava, 154 Velike La{~e, 156 @uèmberk, 163 Seàna, 168 Lo`, 169 Diva~a, 173 ^rmo{njice, 174 Semi~, 193 Dragonja/Dra- gogna. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1995–1999. EHI[ in {tevilo prebivalcev po hi{nih {tevilkah za popisa 1991 in 2002 (Ministrstvo za notranje zadeve, Centralni register prebivalstva) za celotno Slovenijo. Stati- sti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Gams, I., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M. 1994: Naravnogeografske regije Sloveni- je. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M. (ur.) 2005: Geografski terminolo{- ki slovar. Ljubljana.

141 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 142

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Herfert, G. 2002: Disurbanisierung und Reurbanisierung. Polarisierte Raumentwicklung in der ostdeutschen Schrumpfungslandschaft. Raumforschung und Raumord- nung 5–6. Köln, Berlin, Bonn, München. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Krevs, M. 2004: Dinamika spreminjanja kategorij poselitvene rabe zemlji{~ v Slove- niji v obdobju 1991–2002. Zaklju~no poro~ilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Krevs, M. 2005: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih mestnih in suburbanih obmo~jih. Zaklju~no poro~ilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Letalski posnetki 1990–1992. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Medmre`je 1: http://www.stat.si/doc/vsebina/gis_podatki.doc (15. 9. 2007). Obmo~ja naselij 2004. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Ortofoto posnetki 1997 in 1998. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Perko, D., Oroèn Adami~, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statisti~ni urad Republike Slo- venije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev 1991. Statisti~- ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popis stanovni{tva 1961. Beograd, 1965. Poslovni register AJPES 2002. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana. Poslovni register AJPES 2005. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana. Premru, U. 1983: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolma~ lista Ljubljana. Beograd. Ravbar, M. 1992: Suburbanizacija v Sloveniji – odnosi, strukture in te`nje v njenem razvoju. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani. Ljubljana. Ravbar, M. 1997: Slovene Cities and Suburbs in Transformation. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Ravbar, M. 1998: Zna~ilnosti urbanizacije. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 2000: Vloga prostorskega planiranja v gospodarskem in regionalnem pla- niranju. Geographica Slovenica 33-2. Ljubljana. Ravbar, M. 2002: Sodobne te`nje v razvoju prebivalstva in delovnih mest – pot k sonaravne- mu in decentraliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 36-1. Ljubljana.

142 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 143

GEORITEM 5

Ravbar, M. 2004: Razpotja naselbinskega omre`ja v Sloveniji: te`nje, razvojne dile- me in mo`ni scenariji. IB revija 38-4. Ljubljana. Ravbar, M. 2005: »Urban sprawl«: popa~ena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geo- grafski vestnik 77-1. Ljubljana. Ravbar, M. 2006: Slovensko podeèlje na preizku{nji – kdo bo nadomestil kmetijstvo? Slovenska politi~na geografija in podeèlje na razpotju. Dela 25. Ljubljana. Ravbar, M., Drozg, D., Mu{i~, V., Lobnik, U., Koèlj, J. 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljub- ljana. Sever, B. 1996: Lipovci. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005. Pregled po mestnih ob~inah. Ljublja- na, 2006. Strategija prostorskega razvoja Slovenije ter Obrazloìtev in utemeljitev Strategije prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Medmre`je: http://www.gov.si/upr/doc/SPRS_slo.pdf (15. 9. 2007). Terensko delo, januar–avgust 2005. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2005: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih podeèlskih obmo~jih. Zaklju~no poro~ilo, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. Vri{er, I. 1969: Mala mesta v SR Sloveniji. Ljubljana. Vri{er, I. 1998: Sredi{~na (centralna) naselja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi. 1993. Medmre`je: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/pred- pis_ZAKO307.html (15. 9. 2007).

13 Seznam slik

Slika 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih v Sloveniji med letoma 1961 in 2002. 16 Slika 2: V ekspertnem vzorcu zastopana slovenska podeèlska naselja. 27 Slika 3: [tevilo prebivalcev leta 2002 in indeks rasti {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. 26 Slika 4: Primer zgo{~anja pozidanih zemlji{~ v obstoje~em strnjeno poseljenem delu naselja; na fotografiji je Stranska vas, del @uèmberka. 30 Slika 5: Zgornja Besnica je primer razloènega naselja v alpskem svetu. 33 Slika 6: Dele` poseljenih zemlji{~ od celotne povr{ine obmo~ij naselij leta 2004. 34

143 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 144

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 7: Dele` strnjeno in nestrnjeno poseljenih obmo~ij od vseh poseljenih obmo~ij naselij leta 2004. 35 Slika 8: Dele` pozidanih zemlji{~ v strnjeno in nestrnjeno poseljenih delih naselij leta 2004. 36 Slika 9: Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 37 Slika 10: Zemlji{~a s stanovanjsko rabo zavzemajo 8,8 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 69 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 69,4 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je novi stanovanjski del Krià. 38 Slika 11: Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 39 Slika 12: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 12 Slika 13: Dele` zemlji{~ z nestanovanjsko rabo od vseh pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih leta 2005. 41 Slika 14: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo zavzemajo 3,1 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 71 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je del nove poslovne cone v @uèmberku. 42 Slika 15: Prometne povr{ine v poseljenih delih naselij leta 2005. 43 Slika16: Dele` dràvnih cest od vseh prometnih povr{in v poseljenih delih naselij leta 2005. 43 Slika 17: [portna igri{~a in parki v poseljenih delih naselij leta 2005. 44 Slika 18: Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. 44 Slika 19: Gozdna zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. 45 Slika 20: Vodna telesa v poseljenih delih naselij leta 2005. 46 Slika 21: Dele` voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev v vzor~nih naseljih leta 2002. 47 Slika 22: [epulje s pr{utarno se uvr{~ajo med naselja z omejeno zaposlitveno funkcijo. 48 Slika 23: Razmerje med {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest v vzor~nih naseljih leta 2002. 50 Slika 24: @uèmberk je sede` ob~ine in sredi{~no naselje druge stopnje. 51 Slika 25: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v strnjeno poseljenih delih naselij. 59 Slika 26: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v nestrnjeno poseljenih delih naselij. 60

144 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 145

GEORITEM 5

Slika 27: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v celotnih poseljenih delih naselij. 61 Slika 28: Med vsemi pozidanimi zemlji{~i so se med letoma 1992 in 2005 najbolj pove~ala zemlji{~a z individualnimi, prostostoje~imi stanovanjskimi objekti. V Kriù se je povr{ina teh zemlji{~ pove~ala za ve~ kot petino. 64 Slika 29: Indeks rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 po tipu poselitve in naseljih. 65 Slika 30: V okviru zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo ve~stanovanjski objekti povpre~no 1,2 %. Na fotografiji so starej{i stanovanjski bloki v Ihanu. 66 Slika 31: Povpre~ni indeks rasti posameznih vrst pozidanih zemlji{~ po tipu poselitve med letoma 1992 in 2005. 67 Slika 32: Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ po naseljih med letoma 1992 in 1998 ter 1999 in 2005. 67 Slika 33: Gostota delovnih mest po dejavnostih (brez kmetijstva) po tipih naselij leta 2005. 71 Slika 34: sestava podjetij po {tevilu delovnih mest po obravnavanih naseljih leta 2005 (PRS AJPES). 72 Slika 35: Dele` delovnih mest glede na velikost podjetja po naseljih leta 2005 (PRS AJPES). 73 Slika 36: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 75 Slika 37: Strnjeni del Zgornje Besnice, kjer rastejo zna~ilne individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e, je pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom. 79 Slika 38: Ihan – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 81 Slika 39: Ihan je suburbanizirano naselje v neposredni bliìni Domàl in Ljubljane. 85 Slika 40: Brdinje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 87 Slika 41: Velik del Brdinj se razteza po zahodnih obronkih Pohorja v obliki samotnih kmetij. 91 Slika 42: Parecag – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 93 Slika 43: Naselje Parecag sestavljajo bolj ali manj strnjen niz stavb ob cesti Portoro`–Se~ovlje, ve~ gru~astih zaselkov in veliko {tevilo po ju`nih pobo~jih Malijskega hriba razpr{enih hi{. 96 Slika 44: Kri` in [epulje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 99

145 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 146

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih David Bole …

Slika 45: Za arhitekturno podobo gosto pozidanega starega va{kega jedra Krià so zna~ilna zaprta dvori{~a, ki jih omejujejo razvejene prometnice. Zato se zelo razlikuje od novega dela naselja, kjer so stavbe in prometnice razporejene pravokotno druga na drugo. 102 Slika 46: Lo` in Stari trg pri Loù – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 105 Slika 47: Novej{i, stanovanjski del Starega trga pri Loù se je med letoma 1991 in 2005 le zmerno {iril, najhitrej{o rast pa je doìvel è pred letom 1992. 108 Slika 48: Velike La{~e – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 111 Slika 49: Velike La{~e imajo izrazito strnjeno jedro, kjer so osredoto~eni objekti z nestanovanjsko rabo, zlasti s storitvenimi funkcijami. 114 Slika 50: @uèmberk – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 117 Slika 51: @uèmberk, pomembno zaposlitveno sredi{~e, ima izrazito strnjeno jedro s {tevilnimi objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi. 120 Slika 52: Ur{na sela – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 123 Slika 53: Ur{na sela so mo~no izvorno obmo~je dnevnih voza~ev in kraj intenzivne suburbanizacije s precej{njo rastjo {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic. 126 Slika 54: Lipovci – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 129 Slika 55: Med tipi~nimi panonskimi hi{ami v Lipovcih so tudi »univerzalne slovenske« stavbe iz obdobja najintenzivnej{e individualne gradnje. 133 Slika 56: Kr~evina pri Vurberku – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 135 Slika 57: V Kr~evini pri Vurberku med objekti na slemenih prevladujejo obdelana kmetijska zemlji{~a. 134

14 Seznam preglednic

Preglednica 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih med letoma 1961 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1961; Popis … 1991; Popis … 2002). 15 Preglednica 2: Razmerja med dele`i {tevila prebivalcev, povr{jem in {tevilom naselij s pozitivnim migracijskim saldom v treh ~asovnih prerezih med letoma 1982 in 2000. 15

146 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 147

GEORITEM 5

Preglednica 3: Razvoj nekaterih demografskih kazalnikov in povr{ine poselitvenih obmo~ij med letoma 1991 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1991; Popis … 2002), *primerjalni podatki veljajo za leti 1994 in 2001 (medmre`je 1). 17 Preglednica 4: Spremembe {tevila delovnih mest med letoma 1993 in 2000 po zna~ilnih skupinah naselij. 19 Preglednica 5: Shemati~ni pregled preobrazbe sodobnih prostorskih naselbinskih struktur. 21 Preglednica 6: Temeljni podatki o izbranih naseljih ter njihova lega glede naravne regije (Gams, Kladnik, Oro`en Adami~ 1994), pokrajinske tipe (Urbanc 2002), ob~ine in statisti~ne regije. 28 Preglednica 7: Leto zajema podatkov in {tevilo upo{tevanih let za posamezna naselja. 32 Preglednica 8: Tipizacija ekspertnega vzorca pode`elskih naselij. 49 Preglednica 9: Dele` podjetij in dele` delovnih mest po velikostnih skupinah podjetij glede na tip naselij leta 2005 (Poslovni register Slovenije 2005 – PRS AJPES). 52 Preglednica 10: Novopozidana zemlji{~a po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005. 53 Preglednica 11: Indeksi sprememb povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005. 54 Preglednica 12: Novopozidana zemlji{~a po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005. 56 Preglednica 13: Indeks spremembe povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005. 58 Preglednica 14: Povpre~na letna stopnja rasti po tipu poselitve in naseljih med letoma 1992 in 2005 in vmesnih kraj{ih razdobjih. 62 Preglednica 15: Klasifikacija dejavnosti. 68 Preglednica 16: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po obravnavanih naseljih leta 2005. 69 Preglednica 17: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po tipih naselij leta 2005. 72 Preglednica 18: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal v poseljenem delu naselja. 76 Preglednica 19: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal po dejavnostih leta 2002. 78

147 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 148

Preglednica 20: Ihan – raba tal v poseljenem delu naselja. 82 Preglednica 21: Ihan – raba tal po dejavnostih leta 2002. 84 Preglednica 22: Brdinje – raba tal v poseljenem delu naselja. 88 Preglednica 23: Brdinje – raba tal po dejavnostih leta 2002. 90 Preglednica 24: Parecag – raba tal v poseljenem delu naselja. 94 Preglednica 25: Parecag – raba tal po dejavnostih leta 2002. 97 Preglednica 26: Kri` in [epulje – raba tal v poseljenem delu naselja. 100 Preglednica 27: Kri` in [epulje – raba tal po dejavnostih leta 2002. 103 Preglednica 28: Lo` in Stari trg pri Loù – raba tal v poseljenem delu naselja. 106 Preglednica 29: Lo` in Stari trg pri Loù – raba tal po dejavnostih leta 2002. 109 Preglednica 30: Velike La{~e – raba tal v poseljenem delu naselja. 112 Preglednica 31: Velike La{~e – raba tal po dejavnostih leta 2002. 115 Preglednica 32: @uèmberk – raba tal v poseljenem delu naselja. 118 Preglednica 33: @uèmberk – raba tal po dejavnostih leta 2002. 121 Preglednica 34: Ur{na sela – raba tal v poseljenem delu naselja. 124 Preglednica 35: Ur{na sela – raba tal po dejavnostih leta 2002. 127 Preglednica 36: Lipovci – raba tal v poseljenem delu naselja. 130 Preglednica 37: Lipovci – raba tal po dejavnostih leta 2002. 132 Preglednica 38: Kr~evina pri Vurberku – raba tal v poseljenem delu naselja. 136 Preglednica 39: Kr~evina pri Vurberku – raba tal po dejavnostih leta 2002. 138

Seznam knjig iz zbirke Georitem

1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih

148 Georitem 5NSL.qxd8.11.200715:25Page1 ERTM5 GEORITEM http://zalozba.zrc-sazu.si 9 ISBN 978-961-254-035-7 7 8 9 6 1 2 5 4 0 3 5 7

15,00 €