December 2007
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
%LEKTRI¡NAENERGIJAPOVEZUJESVET:NJOTRGUJE :AENERGI¡NE MODALE¡PREKMEJA3LOVENIJE:URESNI¡EVANJEM NApERAZVOJNESTRATEGIJEPOSTAJAMOPOMEMBEN ¡LEN ELEKTROENERGETSKE OSKRBE NA PODRO¡JU MEJENEOBSTAJAJO 3REDNJEIN*UGOVZHODNE%VROPE4AKPOLOrAJNAM OMOGO¡A DEJAVNEJpE SODELOVANJE PRI OBLIKOVA NJUTUJIHTRGOVZELEKTRI¡NOENERGIJOINDOSEGANJE USTREZNEJpESTRUKTUREENERGETSKIHVIROV3TEM ZMANJpUJEMOTVEGANJEZAUSPEHPOSLOVANJA Piše: Borut Perko Realnost zdaj in tukaj Velikokrat je slišati, da je naš šport majhen; ali bolje, da sodi med t. i. majhne športe. To trditev sem slišal tudi znotraj kajaka in kanuja, celo od nekaterih vrhun- skih kajakašev - tekmovalcev in trenerjev. Moram priznati, da športov, in seveda akterjev znotraj njih, nikoli nisem delil na t. i. velike in male; na takšno delitev načel- no ne pristajam, predvsem pa je krivična in tudi smešna. Čeprav vem, kaj to pomeni, je takšna delitev ponavadi zelo relativna. Tako je tudi z športnicami in športniki znotraj njih: to kar je denimo za Nemčijo običajna stvar, ima povsem drugo veljavo in težo npr. v Italiji, da ne govorim v majhni državici, kot je Slovenija, kjer so redki šampioni mednarodnega kova, tistih z planetarnimi dosežki pa skoraj ni. Se pa športniki delijo drugače. Naj razložim: če je npr. strelstvo t. i. majhen šport, to še ne pomeni, da je Rajmond Debevec pri nas majhen in nepomemben športnik. Nasprotno, Rajmond, ki že desetletja osvaja vse mogoče kolajne, tudi olimpijske, je za nas zelo velik in silno pomemben športnik. V vseh pogledih, tudi v prepoznavnosti. Debevec je v Sloveniji pojem. Da ne govorimo o veslaču Iztoku Čopu , ki prav tako prihaja iz t. i. malega športa, četudi klasičnega olimpijskega; za Slovenijo superšampionu, kakršnih smo in bomo imeli malo, če sploh, ter jih moramo čuvati in negovati kot punčico svojega očesa. Podobnega kalibra je njegov kolega Luka Špik , pred katerim pa je povrh vsega še veliko aktivnih športnih let. Špela Ponomarenko Zakaj takšen uvod in zakaj - porečete, pišem o drugih in ne o naših. Zato, ker vse, kar sem napisal zgoraj, še kako velja tudi za naš šport. Preidimo torej h kajaku in Revijo Kajak&kanu izdaja kanuju na divjih in mirnih vodah, športu, kjer ste tudi bralci te revije, nekateri bolj, Kajakaška zveza Slovenije, drugi manj udeleženi. Vsi skupaj, zlasti pa naši fantje in dekleta, se moramo zave- 1000 Ljubljana, Celovška 25 dati, da je v slovenskem športu malo denarja, tako za optimalno podporo šport- tel: 01 431 51 55 nikom, kar zadeva opremo, prehrano, treninge in potovanja na tekme, socialno in 01 239 66 10 zdravstveno varnost, kaj šele za kakšne pomembnejše materialne koristi, ki naj bi 01 239 66 11 jih bili tekmovalci deležni. Relativno seveda, v primerjavi z velikimi in bogatimi fax: 01 239 66 12 državami. Pa vendar - spet relativno, v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi e-pošta: [email protected] športi in športniki - je v kajaku dokaj solidno, da ne rečem zelo dobro poskrbljeno za vse zgoraj omenjene stvari, za nekatere pa, to si upam trditi, celo odlično. Tudi v primerjavi z drugimi reprezentancami, tistimi z materalno mnogo večjo podlogo, Revijo urejajo: ki pa takih amaterskih entuziastov, kot mi, nima. To, takšno vzdušje in stanje, je ned- Borut Perko (urednik), Andrej Jelenc, Nina vomno zasluga Kajakaške zveze Slovenije, seveda pa tudi klubov znotraj nje, o Jelenc, Jakob Marušič in Tomaž Langerholz posameznikih, ki so največ storili za to, ne bom govoril. Vsi jih poznamo. Fotografije: Tega se morajo tekmovalci zavedati: brez vsestranskega servisa, da uporabim to Arhiv KZS, Nina Jelenc, Andrej Jelenc, besedo, bi bila slika bistveno drugačna. Prav zato je zelo pomembno, da čimprej Jakob Marušič razčistij(m)o z nekaterimi stvarmi v zvezi z njihovim nadaljnjim udejstvovanjem v kajakaškem tekmovalnem športu. Slovenska javnost, ne samo mediji (kot zmotno Fotografija na naslovnici: Nina Jelenc razmišljajo nekateri), ki so le del in zrcalo te, od slovenskih športnikov in športnic Tehnična ureditev in tisk: Premiere d.o.o. MOREBITNE PRIPOMBE, POBUDE, DOPISE, ČLANKE, REPORTAŽE ALI KAR KOLI V ZVEZI Z NAŠIM ŠPORTOM, POŠILJAJTE NA [email protected] VESELI JIH BOMO! Revijo sofinancira FSO. 3 najmanj od samostojnosti Slovenije, torej okroglo desetletje in pol, pričakuje in priz- nava le vrhunske rezultate. Takšno je dejst- vo in nikdar ne bo drugače. In, da ne bo pomote: del te javnosti, zelo pomemben, so tudi potencialni sponzorji, bodisi, da dajejo iz svojega žepa ali pa tisti, ki so predsedni- ki in člani nadzornih svetov ter direktorji uprav ali prokuristi. Sponzorstvo naj bi bilo v svojem bistvu partnerski odnos, od katere- ga imajo koristi (tudi poslovne in finančne) vse vpletene strani. Razmislimo, kaj to pomeni! Pri nas tako že nekaj časa, najmanj odkar je Slovenija samostojna, štejejo le kolajne, po možnosti na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in malo manj na evropskih. Še zlasti, če je zmaga na prvenstvu stare celine v neolimpijski panogi, kot je letos naša moštvena na EP. Vse drugo, tudi zmage v posamičnih tekmah svetovnih pokalov, ne štejejo dovolj. Konkretno se tudi samo od smučariji, alpski, tekih in skokih, kar pa niti Denarja bo torej za druge še manj, ali bolje tacenske zmage in praviloma vsakoletnega za veslanje, strelstvo in kakopak tudi kajak rečeno, dobivali ga bodo samo tisti, ki velikega slavja naših tekmovalcev pod in kanu na divjih in mirnih vodah, ne velja. bodo dosegali rezultate zgoraj omenjenih, Šmarno goro, ne da živeti. Samo od tega, Omenjeni so, kot se danes reče v Sloveniji pa še kakšno drugo, denimo marketinško ne! Nič koristi pa seveda ni od najboljših brendi, blagovne znamke, v katere vendar- privlačnost bodo morali imeti in biti prepoz- prvih ali drugih tekov, dokazovanjih o nev- le sponzorji vlagajo, pa tudi država, pred- navni ali če hočete popularni in vsem znani, erjetni smoli, pa groznih sodniških napakah, vsem zaradi pritiskov javnosti in medijev, kar je morda še težje, kot zmagovati v šport- ali pa preprostega skomigovanja z rameni, popusti in odveže svojo sicer skopuško nih arenah. češ, čoln mi ni stekel. malho. Samozadostnost, prepričanost v svojo veliči- Po možnosti je potrebno posegati po mestih Sicer pa imamo tudi kajakaši dober dokaz, no, vendar samo znotraj kajaka, je mnogo čisto na vrhu ali pa tik pod njim v kontinuiteti da je temu tako; imenuje se Andraž premalo. Pomembno je, kaj si slovenska (pa in vrsto let, zagotovo pa najmanj dva ali tri Vehovar . Brez kolajne na OI v Atlanti leta tudi mednarodna) javnost misli o tebi, kako olimpijske cikluse. Prav to počnejo tisti, ki 1996 resda ne bi bilo nič, toda kasneje so te ona ceni in pozna, kam te ona umešča, vendarle nekaj v materialnem smislu od Andraž in nekateri ljudje okoli njega, ki so z ne pa tvoje ali pa tvojih kolegov mnenje. športa tudi imajo. Iztok Čop, Luka Špik, njim sodelovali, storili marsikaj, kar nam Zelo nevarno je tudi pišmeuhovstvo, tudi to Rajmond Debevec; morda še kdo, vendar danes manjka. Vehovar je bil nekaj let po se da - žal - opaziti med našimi športniki. jih prav veliko več v naši deželi ni. Vsaj ta osvojitvi kolajne eden najbolj top športnikov trenutek, ne. Malce drugače je v športih, Slovenije, zaželen v vseh družbah in okoljih Tega se bodo morali kajakaši in kanuisti v kjer so najboljša mesta na posamičnih v Sloveniji, to je dejstvo. In, če me potegnete bodoče zavedati, čeprav se morda nekateri tekmah tudi materialno stimulirana, prek za jezik: od tega je imel materialne in dru- že. Prav zato me vendarle zelo veseli, da je nagradnih skladov na tekmah, kot npr. v gačne koristi, a z njim vred tudi celoten najboljši, najresnejši kandidat za olimpijske kajak. igre v Pekingu prihodnje leto, Peter Kauzer, ob koncu letošnje prireditve v Hrastniku, ko Prihaja pa nevarnost, če smem uporabiti to smo izbirali našega najboljšega športnika, besedo, zanjo se prizadetim opravičujem, dejal v mikrofon nacionalnega radia, da ga in še to samo v povezavi z našim vrhunskim v primeru nastopa na Kitajskem, zanima športom: v Sloveniji so se, navkljub športu zgolj kolajna. Tako se govori, takšne mora- neprijaznemu okolju, tu seveda mislim jo biti ambicije največjih športnih šampi- odnos države do njega in relativno majhno onov (za kar ima Peter nedvomno dovolj tal- materialno bazo, kar zadeva pokrovitelje, v enta in znanja!), tako se dela in gradi tudi zadnjem letu, dveh, vendarle pojavili tudi prepoznavnost in popularnost. In - konec nekateri novi športniki in športnice svetovne koncev - tako, in če tudi po možnosti uspeš, veljave, in to celo v t. i. kraljici športov, si materialno poplačan, prej ali slej, tako ali atletiki, kar šteje še več. Vsekakor si bodo drugače. (in si že), od tako ali tako majhne slovenske sponzorske pogače, v bodoče rezali kose Kar zadeva sanje, pa so te prav največjim tudi odlični atleti (pozor: atletika je t. i. veli- talentom ne samo dovoljene, pač pa so ki šport, imenujemo jo celo kraljica športa!) celo dobrodošle. Javnost jih ima rada, z Primož Kozmus, Matic Osovnikar, Brigita njimi se istoveti; in če so dosanjane, jih rada Langerholz, morda tudi Marija Šestak; zad- s šampioni deli, za to je pripravljena celo nje leto, dve, in očitno vsebolj, tudi v plačati. bodoče, smučarska tekačica Petra Majdič. 4 Piše: Andrej Jelenc Minuli sezoni je manjkala slalomska pika na i na SP PRECEJ DRUGAČE BI O MINULI SEZONI GOVORILI, PISALI IN RAZMIŠLJALI, ČE BI SE NA SVE- TOVNEM PRVENSTVU V SLALOMU V BRAZILSKEM FOZ DO IGUASSUJU IZŠLO PO ŽELJAH VSEH, KI SO BILI NAVDUŠENI NAD REZULTATI V PRVEM DELU. UGOTOVITEV, KI VSEKAKOR DRŽI JE BILA, DA SE ŽE NEKAJ LET DOGAJA, DA JE PRVI DEL SEZONE ODLIČEN, ALI VSAJ ZELO DOBER, REZULTATOV PA SE NE PONOVI NA NAJPOMEMBNEJŠI TEKMI, NA SVETOVNEM PRVENSTVU. Sloveniji oziroma našem športu je pač tako, da so oči, ki ocen- jujejo nastope kajakašev in kanuistov, uprte predvsem v Vnastope slalomske reprezentance, pa še znotraj te, najbolj v nastope kajakašev. Ko in če so rezultati kajak ekipe dobri, je navad- no tudi ocena sezone dobra, ko pa ti rezultati izostanejo, je kritik na račun rezultatov več.