Ormož Sonce Prlekije
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Občina Ormož je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Obsega 141,67 km2 in ima 12.738 prebivalcev. Prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Povezano s podjetništvom pa je dobra osnova za razvoj turizma. Gre za deželo najlepših vinogradov, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, neokrnjene narave, deželo dobrih jedi, odličnih vin, bučnega olja, bogate kulturne in etnološke dediščine, množice prireditev in nepozabnih ljudi, ki še ohranjajo stare običaje. Ormoška in Jeruzalemska vinska cesta, Slovenska in Ormoška planinska pešpot, možnosti kolesarjenja po vinski cesti ter številne prireditve vabijo! Za organizirane skupine so na voljo lokalni turistični vodniki na območju občine Ormož, ki vam bodo odkrili skrivnosti tega konca. Vabimo vas, da nas obiščete in raziščete lepote našega območja. informacije: Turistični informacijski center Ormož Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož tel.: +386 (0)2 741 53 56 e-mail: [email protected] www.martinovanje.si Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož, tel.: +386 (0)2 741 72 90, [email protected] Ormožsonce Prlekije MURSKA SOBOTA MARIBOR LJUTOMER SLOVENSKA PTUJ BISTRICA ORMOŽ KRANJ CELJE LJUBLJANA NOVA GORICA NOVO MESTO KOPER Ormož - sonce Prlekije Izdala in založila: Občina Ormož Uredila: Karmen Štumberger Besedilo povzeto iz različnih virov: Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja (Zbornik razprav ob razstavi, Muzej Ormož, 2007, ur. Simona Menoni), Vodnik po kulturni in naravni dediščini občine Ormož (1998, ur. Nataša Vodušek) ter drugih turističnih prospektih. Posamezne dele besedila napisali tudi člani uredniškega odbora. Uredniški odbor: Dragica Florjanič, Mojca Gorjak, Manica Hartman, Hinka Hržič, Nevenka Korpič, Simona Menoni, Franc Milošič, Robi Puklavec, Karmen Štumberger Lektoriranje: Nadica Granduč Fotografije: Ciril Ambrož Oblikovanje in zasnova: Jurij Oven Naklada: 10.000 Tisk: Tercia tisk Izdano: 2012 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. turistični vodnik po Ormožu in okolici Dobrodošli! Prlek je priša Prišel je človek na hribček. Kot bradavica na prsih device je vsrkaval sonce nad seboj. Rodovitno zemljo je čutil pod seboj. Po kruhu in vinu je dišal rahel vetrič, ki se je lovil okoli visokih topolov in skrivenčenih, a rodovitnih jablan. Temno skrivnostni gozdovi so ponujali les in bistre izvire v svojih globelih. Stal je tam gori in čudna božja omama ga je prevzela. Dlani so ga zasrbele, da bi posekal drevesa in jih zložil v trdno kočo. Priprl je veke in na južnih pobočjih so se mu zarisale cele vrste rodovitnih vzpenjalk, ovešenih z rumenimi grozdi. Iz zemlje mu je pod noge zapuhtel nemir. Popoldanska soparica je migotala in ga opijala, kot bi hotela zabrisati ves ta raj okoli kraji bogate kulturne dedišcine njega. Ostal je trezen in razsoden: »Tu ostanem, tu mi ne more nikoli ničesar manjkati! Prlé pa si postavim še dom, saj ni mogoče, da takih nebes na zemlji ne bi hoteli imeti še drugi, ki pridejo za menoj!« kraji, s soncem obsijani Ostal je na prleškem hribčku. Z znojem je napojil zemljo in vrnila mu je z vinom. S plugom je zaokrožil brazde po razpotegnjenih pobočjih in zvile so se mu v neskončno cimplet potice. S sekiro je razklal drevo in odprla se mu je prikupna hišica. Hotel je poljubiti sonce in večni žar mu je položilo v oči. Bogu se je zahvalil in KOLEDAR PRIREDITEV, DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV, nagradil ga je z veselo naravo · in gostoljubnostjo. Sedmi dan se je zaobljubil samemu sebi, da bo vsakega prišleka sprejel kot brata. Ker je za oba dovolj vina in potice. Ker je za vse dovolj prleškega sonca. Franc Milošič TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA TRADICIONALNE OBRTI · kraji cudovitih razgledov TEMATSKE POTI · VINO TEMATSKE POTI · · IZLETI V OKOLICO IZLETI · ORMOŽ · DOBORDOŠLI Ormož Ormož Ljutomer, Murska Sobota Ormoški grad Ormoška naravna terasa nad reko Dravo je bila Graditi so ga začeli okoli leta 1278, ko je Rudolf Habsburški dovolil Frideriku Ptujskemu, da si tu D Hardedek O B poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. R postavi grad 1 . Najprej so postavili južni trakt kot trinadstropno utrjeno hišo, kmalu so ji dodali A V S Tu, pod obronki Slovenskih goric, so se križale K veliko obzidano dvorišče. Na severovzhodnem vogalu so ga zavarovali z obrambnim stolpom, v A U pomembne prometne poti in takšna lega je L njem pa v drugem nadstropju uredili še danes ohranjeno grajsko kapelo. I C Ormožu stkala bogato zgodovino. A Po izumrtju Ptujskih gospodov v 15. stoletju je bil grad last različnih plemiških družin, danes pa V bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe Občine Ormož ter potrebe knjižnice, muzeja, in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal Ptuj radia in TICa. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v Maribor L E vse sosednje kraje in bil največja naselbina v Ljubljana Š gradu na ogled še arheološka razstava Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine N I ULICA U A Š EV R L IČ K A . U A vzhodnoalpskem prostoru. Še danes ne vemo, , zgodovinska razstava D R K obmejnih občin Prlekije in Medžimurja Ormož v času Karaðorðeviceve in L A U . R . L K . Š K . U U E M E V A . L L A zakaj je pozneje propadel. E V , L razstava o ormoškem sanatoriju E Titove Jugoslavije Iz Š E I U M U K Č C I L I A A N R . V A E O O Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, G K zapuščine Dr. Otmarja Majeriča, zasebna zbirka Marka E A CVETLIČNA UL. R U Š G R L E . bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi H G E Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti. C R V O RAKUŠEVA ULICA E J T A L I M AZOVA ULICA takratnih prebivalcev. Č VR LJU N E TOM ARSKA UL. A G ERS U VRTN K L A Grajska pristava U A U E L L C I L I CA A CESTA . L ŠK I I K C U 4 RN L KA N A A OPE . Šele v srednjem veku je mesto ponovno e E V L Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več Z 2 O U š A G R U B A n K Č B EVA I U V O LICA i L PO Š O zraslo. Prvič ga omenja listina iz leta 1273 kotc C TNA UL. O Z gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih L a O K A J A S R P V TU J E P S K A C O Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo ES TA K obdobjih od 18. stoletja naprej. V razstavnih prostorih so UL. HEROJA B U KE A U TRG R E L N R 2 L Č R . I I D Č N . EV D A B R L KERENČIČ med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. R N I na ogled razstava . Š I Srednjeveška plastika z ormoškega U . L H . K I K A L I R K R O K U A S O Ž IGROVA V U S K A V V C A A Č Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 A 1 , arheološka razstava , območja Od igrače do žare E T I U R Č A S L D VA . K E GRIČ T dobil trške, leta 1331 pa že mestne pravice. O i FLE A L tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in O D A U V LIC Gospodje Ptujski so tu, na obrambni meji z O K A D železodobne keramike (11.-1. stol. pr.n.št.) ter razstava R S R. O S 3 R Z K VAL A A DA Madžari, postavili utrjen grad. N C I Lonec lončarja hvali. E V ST Mesto se je razvijalo samostojno, grajske stavbe A Ormoški park: so bile od njega ločene z obzidjem. Po letu 1910, ko je grad prešel v last družine D V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je Drava OL Wurmbrand-Stuppach, so okrog gradu uredili velik GA LESA V Ormožu podelil mestne pravice, so ga začeli A in ga zasadili tudi z nekaj primerki R angleški park 3 A Ž D IN imenovati Friedau, vendar se staro ime S eksotičnih dreves, kot so maklura, tulipanovec in ginko. KA C ES Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih TA Po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji spremembah je skozi stoletja nastalo današnje in je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov ime Ormož. Varaždin, Zagreb pri nas. Z A KO L DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV, O · Mesto so večkrat opustošili požari, razdejali D Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja V so ga Madžari (1487.), Turki (1532.), uporni postavili kapelo z grobnico zadnjih grajskih lastnikov. madžarski kmetje (1605.) in Kruci (1704.). Bolnišnica Policija Bencinska črpalka Parkirišče Osnovna šola Prenočišče Pred gradom je spominska aleja pomembnih mož Mirnejše obdobje za razvoj mesta se je začelo Zdravstveni dom Informacijski center Avtobusna postaja Cerkev Gimnazija Gostilna Ormoža in okolice. šele v drugi polovici 18. stoletja. Lekarna Banka Železniška postaja Pokopališče Knjižnica Trgovina Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Poleg običajnih mestnih privilegijev so meščani Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož Kopališče smeli prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se Gasilski dom Pošta Avtodom postajališče Muzej Degustacije tel.: +386 (0)2 741 72 90 je ohranila do današnjih dni; Jakobov sejem e-mail: [email protected] je še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, www.slovenia.info/ormoz cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina. Cerkev sv. Jakoba Leta 1927 je dr. Majerič v Ormožu ustanovil Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji župnijska cerkev sv.