Občina Ormož je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Obsega 141,67 km2 in ima 12.738 prebivalcev. Prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Povezano s podjetništvom pa je dobra osnova za razvoj turizma. Gre za deželo najlepših vinogradov, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, neokrnjene narave, deželo dobrih jedi, odličnih vin, bučnega olja, bogate kulturne in etnološke dediščine, množice prireditev in nepozabnih ljudi, ki še ohranjajo stare običaje. Ormoška in Jeruzalemska vinska cesta, Slovenska in Ormoška planinska pešpot, možnosti kolesarjenja po vinski cesti ter številne prireditve vabijo! Za organizirane skupine so na voljo lokalni turistični vodniki na območju občine Ormož, ki vam bodo odkrili skrivnosti tega konca. Vabimo vas, da nas obiščete in raziščete lepote našega območja. informacije: Turistični informacijski center Ormož Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož tel.: +386 (0)2 741 53 56 e-mail: [email protected] www.martinovanje.si Pokrajinski muzej Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož, tel.: +386 (0)2 741 72 90, [email protected] Ormožsonce Prlekije

MURSKA SOBOTA LJUTOMER

SLOVENSKA PTUJ BISTRICA ORMOŽ KRANJ CELJE LJUBLJANA NOVA GORICA

NOVO MESTO

KOPER

Ormož - sonce Prlekije Izdala in založila: Občina Ormož Uredila: Karmen Štumberger Besedilo povzeto iz različnih virov: Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do izteka 19. stoletja (Zbornik razprav ob razstavi, Muzej Ormož, 2007, ur. Simona Menoni), Vodnik po kulturni in naravni dediščini občine Ormož (1998, ur. Nataša Vodušek) ter drugih turističnih prospektih. Posamezne dele besedila napisali tudi člani uredniškega odbora. Uredniški odbor: Dragica Florjanič, Mojca Gorjak, Manica Hartman, Hinka Hržič, Nevenka Korpič, Simona Menoni, Franc Milošič, Robi Puklavec, Karmen Štumberger Lektoriranje: Nadica Granduč Fotografije: Ciril Ambrož Oblikovanje in zasnova: Jurij Oven Naklada: 10.000 Tisk: Tercia tisk Izdano: 2012 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. turistični vodnik po Ormožu in okolici Dobrodošli! Prlek je priša Prišel je človek na hribček. Kot bradavica na prsih device je vsrkaval sonce nad seboj. Rodovitno zemljo je čutil pod seboj. Po kruhu in vinu je dišal rahel vetrič, ki se je lovil okoli visokih topolov in skrivenčenih, a rodovitnih jablan. Temno skrivnostni gozdovi so ponujali les in bistre izvire v svojih globelih. Stal je tam gori in čudna božja omama ga je prevzela. Dlani so ga zasrbele, da bi posekal drevesa in jih zložil v trdno kočo. Priprl je veke in na južnih pobočjih so se mu zarisale cele vrste rodovitnih vzpenjalk, ovešenih z rumenimi grozdi. Iz zemlje mu je pod noge zapuhtel nemir. Popoldanska soparica je migotala in ga opijala, kot bi hotela zabrisati ves ta raj okoli kraji bogate kulturne dedišcine njega. Ostal je trezen in razsoden: »Tu ostanem, tu mi ne more nikoli ničesar manjkati! Prlé pa si postavim še dom, saj ni mogoče, da takih nebes na zemlji ne bi hoteli imeti še drugi, ki pridejo za menoj!« kraji, s soncem obsijani Ostal je na prleškem hribčku. Z znojem je napojil zemljo in vrnila mu je z vinom. S plugom je zaokrožil brazde po razpotegnjenih pobočjih in zvile so se mu v neskončno cimplet potice. S sekiro je razklal drevo in odprla se mu je prikupna hišica. Hotel je poljubiti sonce in večni žar mu je položilo v oči. Bogu se je zahvalil in KOLEDAR PRIREDITEV, DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV,

nagradil ga je z veselo naravo · in gostoljubnostjo. Sedmi dan se je zaobljubil samemu sebi, da bo vsakega prišleka sprejel kot brata. Ker je za oba dovolj vina in potice. Ker je za vse dovolj prleškega sonca. Franc Milošič TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA TRADICIONALNE OBRTI · kraji cudovitih razgledov TEMATSKE POTI · VINO TEMATSKE POTI · · IZLETI V OKOLICO IZLETI · ORMOŽ · DOBORDOŠLI Ormož

Ormož Ljutomer, Ormoški grad Ormoška naravna terasa nad reko Dravo je bila Graditi so ga začeli okoli leta 1278, ko je Rudolf Habsburški dovolil Frideriku Ptujskemu, da si tu D Hardedek O

B poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. R postavi grad 1 . Najprej so postavili južni trakt kot trinadstropno utrjeno hišo, kmalu so ji dodali A

V

S Tu, pod obronki Slovenskih goric, so se križale K veliko obzidano dvorišče. Na severovzhodnem vogalu so ga zavarovali z obrambnim stolpom, v A

U pomembne prometne poti in takšna lega je L njem pa v drugem nadstropju uredili še danes ohranjeno grajsko kapelo. I C Ormožu stkala bogato zgodovino. A Po izumrtju Ptujskih gospodov v 15. stoletju je bil grad last različnih plemiških družin, danes pa V bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe Občine Ormož ter potrebe knjižnice, muzeja, in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal Ptuj radia in TICa. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v

Maribor L

E vse sosednje kraje in bil največja naselbina v Ljubljana Š gradu na ogled še arheološka razstava Med Dravo in Muro – predstavitev arheološke dediščine N

I ULICA U A

Š EV R L IČ

K

A . U A

vzhodnoalpskem prostoru. Še danes ne vemo, , zgodovinska razstava D

R K obmejnih občin Prlekije in Medžimurja Ormož v času Karaðorðeviceve in

L A U .

R

.

L

K

.

Š

K

. U

U E

M

E V A .

L

L A

zakaj je pozneje propadel. E V , L razstava o ormoškem sanatoriju

E Titove Jugoslavije Iz

Š E I U M U

K Č

C I L

I A A

N R .

V A

E O O Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, G K zapuščine Dr. Otmarja Majeriča, zasebna zbirka Marka E A CVETLIČNA UL. R U Š G R L E . bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi H G E Sluge in zbirka slik sodobne slovenske ustvarjalnosti. C R V O RAKUŠEVA ULICA E J T A L I M AZOVA ULICA takratnih prebivalcev. Č VR LJU N E TOM ARSKA UL. A G ERS

U VRTN K L A Grajska pristava

U A U E L

L C I L I CA A CESTA . L ŠK

I I K C U 4 RN L KA N A A OPE . Šele v srednjem veku je mesto ponovno e E V

L Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več Z 2 O

U š A

G R U B A

n K Č B EVA I U V O LICA i L PO Š O zraslo. Prvič ga omenja listina iz leta 1273 kotc C TNA UL. O Z gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih

L

a O K A J

A S R

P V TU J E P S K A C O Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo ES TA K obdobjih od 18. stoletja naprej. V razstavnih prostorih so UL. HEROJA B U KE A U TRG R

E

L N R

2 L Č R

.

. I I D Č N . EV D A B R L KERENČIČ med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. R N I na ogled razstava . Š I Srednjeveška plastika z ormoškega U .

L H . K I K A L I R K R O K U A

S O Ž IGROVA V U S K A V V C A

A Č Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 A 1 , arheološka razstava , območja Od igrače do žare E

T I U R Č

A S L

D VA . K E GRIČ T dobil trške, leta 1331 pa že mestne pravice. O i FLE A L tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in O D A U V LIC Gospodje Ptujski so tu, na obrambni meji z O K A D železodobne keramike (11.-1. stol. pr.n.št.) ter razstava R S R. O S 3 R Z K VAL A A DA Madžari, postavili utrjen grad. N C I Lonec lončarja hvali. E V ST Mesto se je razvijalo samostojno, grajske stavbe A Ormoški park: so bile od njega ločene z obzidjem. Po letu 1910, ko je grad prešel v last družine

D V čast ptujskemu graščaku Frideriku, ki je OL Wurmbrand-Stuppach, so okrog gradu uredili velik GA LESA V Ormožu podelil mestne pravice, so ga začeli A in ga zasadili tudi z nekaj primerki R angleški park 3 A Ž D IN imenovati Friedau, vendar se staro ime S eksotičnih dreves, kot so maklura, tulipanovec in ginko. KA C ES Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih TA Po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji spremembah je skozi stoletja nastalo današnje in je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov ime Ormož. Varaždin, Zagreb pri nas. Z A KO L DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV, O · Mesto so večkrat opustošili požari, razdejali D Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja V so ga Madžari (1487.), Turki (1532.), uporni postavili kapelo z grobnico zadnjih grajskih lastnikov. madžarski kmetje (1605.) in Kruci (1704.). Bolnišnica Policija Bencinska črpalka Parkirišče Osnovna šola Prenočišče Pred gradom je spominska aleja pomembnih mož Mirnejše obdobje za razvoj mesta se je začelo Zdravstveni dom Informacijski center Avtobusna postaja Cerkev Gimnazija Gostilna Ormoža in okolice. šele v drugi polovici 18. stoletja. Lekarna Banka Železniška postaja Pokopališče Knjižnica Trgovina Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Poleg običajnih mestnih privilegijev so meščani Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož Kopališče smeli prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se Gasilski dom Pošta Avtodom postajališče Muzej Degustacije tel.: +386 (0)2 741 72 90 je ohranila do današnjih dni; Jakobov sejem e-mail: [email protected] je še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, www..info/ormoz cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina. Cerkev sv. Jakoba Leta 1927 je dr. Majerič v Ormožu ustanovil Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji župnijska cerkev sv. Jakoba 4 . Najstarejši del stavbe

mednarodno znan sanatorij za zdravljenje IN KULINARIKA TRADICIONALNE OBRTI revmatičnih bolnikov. Že takrat je Ormož postal predstavlja današnja pravokotna ladja, ki pa jo je mogoče časovno opredeliti le zelo okvirno v prvo · privlačen turistični kraj. polovico ali sredino 14. stoletja. Okoli leta 1400 ali v prvih letih 15. stoletja so ladji Leta 1927 so v Ormožu ustanovili mednarodno prizidali današnji prezbiterij. Takrat so na severni strani znan sanatorij za zdravljenje revmatičnih zgradili še zakristijo z znanim reliefom v luneti portala. bolnikov. Ormož je že takrat postal privlačen Severna kapela je bila cerkvi verjetno prizidana v turističen kraj. sedemdesetih ali osemdesetih letih 14. stoletja, še pred Današnjemu Ormožu na pomembni prometni koncem 14. stoletja pa je bila zaključena s poligonalnim legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturna sklepom in obokana. TEMATSKE POTI · VINO TEMATSKE POTI · dediščina, prenova mesta pa je ohranila Ladja je imela najprej raven strop, po mestnem požaru · njegovo staro mestno podobo. leta 1647 pa so jo baročno banjasto obokali, Danes sodi Ormož med najlepša mesta predelave v 19. stoletju pa niso bistveno spremenile na Slovenskem. cerkvene podobe. Najstarejša poslikava v cerkvi je nastala nekje po sredini 14. stoletja, okoli leta 1630 je nastala ekspresivna

kompozicija Zadnje sodbe na slavoločni steni, glavni V OKOLICO IZLETI · okras ladje pa predstavlja slikarija na severni steni ladje, kjer je v štirih vrstah naslikanih 48 prizorov iz Stare in Nove zaveze. V cerkvi je ogleda vreden še krstilnik iz 16. ORMOŽ

stol., del nekdanje opreme ormoškega frančiškanskega · samostana, ki ga je konec 15. stol. ustanovil Jakob Szekely. Nasproti vhoda v cerkev stoji poznobaročno grb Občine Ormož Pogled na Kerencicev trg Marijino znamenje. DOBORDOŠLI Izleti v okolico

0 1 2 km Ščavnica Avstrija Murska Sobota Jeruzalem Kraj je po legendi dobil ime po LJUTOMER Svetinje kraljujejo nad čudovitimi vinogradi. Zaradi energetskih silnic, vinske ceste, Maribor bitki, ki naj bi se odvijala na Gomila 7 Tam, kjer danes stoji baročna cerkev, so že leta ob kateri uspevajo vrhunska bela vina, velikonočno nedeljo neposredno 1603 postavili kapelo v čast vsem svetnikom. prekrasnih razglednih točk in baročne pred letom 1200, v kateri je STARA CESTA Po legendi so se namreč popotniki pred kapelo , ki je akcent v njegovi 8 ŽEROVINCI romarske cerkvice Friderik II. Ptujski s pomočjo ustavljali, molili ter se priporočali bogu, na prepoznavni veduti, Jeruzalem upravičeno nemškega viteškega reda KORAČICE 7 koncu pa vzklikali: »Vsi svetniki, prosite za imenujemo nebeški kraj. V to je prepričal že CEROVEC Madžarom iztrgal še neobljudeno STANKA PLEŠIVICA nas!«, po čemer naj bi cerkev in kraj okoli nje križarje, ki so v 13. stoletju tod iskali pot v 5 9 VRAZA HR velikonedeljsko ozemlje in jo v Ptuj dobila ime Svetinje. palestinski Jeruzalem. SV. TOMAŽ ILOVCI zahvalo za pomoč v bojih podelil JERUZALEM Župnijska cerkev Vseh svetnikov 12 je Cerkev Žalostne Matere božje 16 , mali VELIČANE viteškemu redu. V prostorih gradu je na ogled SAVCI 16 enotne gradnje, z delno ohranjeno originalno biser v osrčju Slovenskih goric, krasi bogata Velika Nedelja je tako postala etnološka zbirka, v grajski kapeli 6 baročno opremo in s poslikavo priljubljenega baročna kiparska oprema iz prve polovice 18. RUNEČ 12 13 14 15 pomembna urbana naselbina pa sta bila razstavljena dva Savski VINSKI furlanskega slikarja Jakoba Brolla. Ob cerkvi je stoletja, med katero je posebej imeniten bogat ribnik VRH predvsem zaradi svoje cerkveno- imenitna gotska kipa sv. Marjete in KLJUČAROVCI SVETINJE 17 LAČAVES MIKLAVŽ v enkratnem ambientu 300 let stare obokane Anin oltar v severni kapeli. upravne funkcije. neznane svetnice (sv. Doroteje ?) iz BRATONEČICE PRI ORMOŽU kleti urejena reprezentančna vinoteka 13 , ki VIČANCI VELIKI Simbola njene nekdanje veljave sta časa po letu 1400, ki sta danes na BREBROVNIK na enem mestu ponuja vina izbranih vinarjev z pražupnijska cerkev Sv. Trojice , ogled v Grajski pristavi v Ormožu. ZASAVJE območja Jeruzalema. postavljena kmalu po letu 1200 Njun nastanek je vezan na znano VIČANCI PAVLOVSKI Bogat izbor vin in ostalih lokalnih posebnosti VRH VITAN (v romanski apsidi je najstarejši trojico gotskih kipov ptujskogorske LEŠNICA je mogoče okusiti na vodenih degustacijah za krstilnik na Slovenskem iz. ok. kiparske delavnice: sv. Katarino, večje in manjše skupine obiskovalcev. 1235. leta) in grad - stara sv. Barbaro in Sočutno iz kapele 3 GODENINCI Na Svetinjah je postajališče za avtodome 14 . ŠALOVCI križniška komenda, ki se prvič velikonedeljskega gradu (na ogled v PODGORCI PAVLOVCI Ptuj 1 2 omenja leta 1273, a je v svoji galeriji ptujskega gradu). Sorodnost VELIKA NEDELJA HUM 4 zasnovi po vsej verjetnosti nastal dvojice kipov sv. Marjete in neznane Ptuj že kmalu po letu 1200. Kljub temu svetnice s kipoma sv. Katarine in sv. Maribor Ljubljana LOPERŠICE SREDIŠČE da je srednjeveško jedro gradu še Barbare je tako izrazita, da se zdi OB DRAVI ORMOŽ PUŠENCI ohranjeno v jugozahodnem delu upravičena domneva, da so štirje 10 11 sedanje grajske stavbe, pa kipi prvotno tvorili skupino štirih OBREŽ GRABE danes prevladuje renesančna deviških okronanih svetnic. Ormoško j. gradbena koncepcija. V gradu je na ogled še stalna HR Varaždin Čakovec Naslednje večje prenove je bil zgodovinska razstava Velika Nedelja Drava Varaždin, Zagreb DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV, namreč grad deležen v času skozi stoletja. Ogled je voden, velja · komturja Markvarda barona Egkh- pa tudi za grajsko kapelo ter Miklavž pri Ormožu Hungersbacha med letoma 1612 in cerkev Sv. Trojice. Gručasta vas s cerkvijo sv. Miklavža 17 je bila prvič omenjena leta 1486. Cerkev so 1619. Okvirno med letoma 1723 in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Sveti Tomaž Središce ob Dravi povečali leta 1655, današnjo podobo pa je 1730 so grad obsežno prezidali in Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož Sveti Tomaž, kraj na imenitni Koračicah 8 . Gre za tradicionalno Območje današnjega Središča ob Dravi je bilo mu dali podobo sodobne tel.: +386 (0)2 741 72 90 razgledni točki, se je razvil na mestu panonsko hišo, v celoti zgrajeno iz poseljeno že v mlajši kameni dobi. V pisnih dobila med leti 1683 in 1692, opremo pa baročne rezidence. e-mail: [email protected] nekdanje neolitske naselbine. lesa, s tem da so bila lesena bruna virih pa se kraj prvič omenja šele leta 1255, Kog do leta 1696. Posebej imeniten in na širšem Župnijska cerkev 5 iz let 1715 - z obeh strani ometana z debelo ko so gospodje Ptujski od madžarskega kralja Razloženo vinogradniško naselje ima čudovit ormoškem območju največji je glavni oltar iz 1727 je pomembna, stilno napredna plastjo ilovice. Tla so praviloma Bele IV. prejeli v fevd stolpast grad, postavljen razgled na hrvaško Medžimurje. Razteza se po leta 1716. Cerkev odlikuje bogata baročna Podgorci Hum baročna arhitektura s tlorisom iz zbite ilovice, medtem ko je na Gradišču. O gradu iz virov ni dosti znanega, dveh slemenih in povezuje šest vasi: Gomilo, oprema iz 1. polovice 18. stoletja. Od enakokrakega križa in polkupolasto dvokapna čopasta streha s širokimi čeprav je bil kot obmejna utrdba na stari Kog, Lačaves, Jastrebce, Vitan in Vodrance. prvotne manjše in nižje cerkve sta ohranjena Podgorci so slikovita vas, Sredi poti med Ormožem in poudarjenim centralnim prostorom. napušči, krita s slamo. Razporeditev deželni meji z Ogrsko zagotovo zelo pomemben. Ljudje se ukvarjajo pretežno z vinogradništvom, le del južne stene in večina zvonika v razložena pod južnim robom Središčem se ob cesti dviga 301 Vemo le, da so ga leta 1532 razdejali Turki, s poljedelstvom, sadjarstvom in z živinorejo. severozahodnem vogalu. Notranjščino krasijo freske Jakoba prostorov je tipična; veža s črno IN KULINARIKA TRADICIONALNE OBRTI Slovenskih goric, nad vasjo pa stoji meter visok grič Hum, na njem pa · Brolla iz leta 1894. kuhinjo, bivalni prostor s krušno 1589. pa se že omenja kot razvalina. Sredi Koga stoji cerkev sv. Bolfenka 15 , V kraju je še gasilski muzej z največjo zbirko poznogotska župnijska cerkev sv. razložena vinogradniška vas. Okoliški gričevnat svet sestavljajo pečjo, ki se je imenoval hiša, ter Danes je Središče znano po oljarni 10 , zgrajena konec 17. stoletja na mestu starejše motornih brizgaln na Štajerskem. Lenarta 3 s kvalitetno baročno Podružnična cerkev sv. Janeza kjer že celo stoletje stiskajo odlično naravno kapele iz leta 1607. Geslo nemških vitezov »pomagati, braniti, VINO široka slemena med izviroma izba in shramba. Vrata so nizka, · prižnico. Zaradi kakovostne Krstnika je bila postavljena 4 Lešnice in Sejanskega potoka.Na enako velja za strop. V cimprači v središko bučno olje, priznano doma in v tujini. Ima značilen zgodnje-baročni tloris, sestavljen zdraviti« je veljalo tudi v dvorcu Temnar. Gre vinogradniške lege so na hribu leta 1611 na mestu starejše najvišjem griču Gomila 6 stoji Koračicah najdete tudi Brumnovo Njegovo nastajanje si je mogoče tudi ogledati iz velike pravokotne ladje z zvonikom nad za nekdanji strelski dvorec Hermana Ptujskega, nad vasjo številnimi vinogradi, po kapele. Postaviti jo je dal ormoški stolp, s katerega je čudovit razgled klet ter manjši muzej starinskih ter okušati dobrote z bučnicami in oljem. zahodno fasado, in majhnega kvadratastega ki ga je leta 1249 pridobila velikonedeljska katerih je kraj pod goricami tudi graščak Ladislav Pethe v V Središču sta ogleda vredni še poznogotska daleč naokrog. V centru Sv. Tomaža predmetov. prezbiterija. Ker je bila 1945 zaradi vzhodne komenda in je danes baročno preoblikovan. dobil ime. Vsako leto spomladi poznogotskem slogu. Zvonik pred cerkev Žalostne Matere božje 11 z bogato fronte precej porušena, so jo do leta 1959 je postavljen turistični zemljevid V dolini pod Sv. Tomažem proti Gasilski muzej pripravijo vincekovanje ter zahodnim pročeljem so prizidali v baročno opremo in zgodovinska zbirka občine, ki posameznika vodi po Ormožu je športno-rekreacijski deloma na novo zgradili. Miklavž pri Ormožu 30, 2275 Miklavž pri Ormožu TEMATSKE POTI Praznik vina in domačih jedi, prvi polovici 18. stoletja, obok v NOB, v kateri so predstavljeni utrinki boja · vaseh, kjer so postavljeni šaljivi center Mostiščar, kjer si lahko tel.: +386 (0)41 388 059 tukajšnjo najpomembnejšo ladji in zakristija pa sta iz začetka proti okupatorju, na bližnjih Grabah pa vaški grbi. Na poti iz Savcev proti pripravite piknik v naravi 9 . www.gz-ormoz.si/pgdmiklavz/ turistično prireditev. 19. stoletja. srednjeveška cerkev sv. Duha z ohranjeno Ptuju je veliko Savsko jezero 7 , S Huma so čudoviti pogledi na Klet muzej Brumen poznogotsko tabernakeljsko hišico. primerno za ribolov. ormoške gorice. Koračice, 2259 Sv. Tomaž pri Ormožu Lahko pa se podate v bližnjo okrog tel.: +386 (0)41 396 508 255 let staro cimprano hišo v e-mail: [email protected] IZLETI V OKOLICO · ORMOŽ · DOBORDOŠLI Tematske poti LJUTOMER

Kolesarske poti 0 1 2 km Ljutomer, Murska Sobota Ormoška planinska pot Vinske turisticne ceste STARA CESTA Po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob ORMOŠKA V. C. - VTC 14 ŽEROVINCI Dravi vodi Ormoška planinska pot. TRNOVCI Vinorodno območje ob Ormoški vinski cesti KORAČICE Namenjena je vsem, ki imajo radi naravo, se razteza v dveh krakih. Prvi se začenja v PLEŠIVICA gibanje po svežem zraku, lepe razglede na Ormožu oziroma na Dobravi in vodi preko CEROVEC čudovite prleške gorice, polja, travnike, gozdove LAHONCI GOMILA Kogla in Strezetine na Runeč, od tam pa skozi SVETI TOMAŽ JERUZALEM ILOVCI HR in ki radi srečujejo širokosrčne ljudi. Žvab do Pršetincev. Nato nadaljuje pot preko Ptuj SAVCI KOG Možni pohodi: Koračiškega vrha, čez Senik, Sodinski vrh in VUZMETINCI Savski - Ormož - Hum (1 ura, 10 minut); Drakšl k Veliki Nedelji. Ta krak je dolg ribnik - Hum - Kog (2 uri); RUNEČ okrog 30 km. IVANJKOVCI SVETINJE - Kog - Jeruzalem (2 uri); KLJUČAROVCI VINSKI MIKLAVŽ Drugi krak vinske ceste se vije iz Podgorcev VRH PRI ORMOŽU - Jeruzalem - Lahonci (1 ura, 50 minut); LASIGOVCI BRATONEČICE na Cvetkovski vrh in preko doline Bresnice na VELIKI LAČAVES - Lahonci - Kostanj (1 ura, 10 minut); Zamušanski vrh. Dolg je okoli 10 km. Navezuje TIC Ormož BREBROVNIK JASTREBCI - Kostanj - Gomila (1 ura, 45 minut); se na Jeruzalemsko vinsko cesto. Kolodvorska ulica 9, 2270 Ormož PAVLOVSKI - Gomila - Ritmerk (2 uri, 30 minut); Na območju ormoških goric uspevajo in zorijo tel.: +386 (0)2 741 53 56 VRH VIČANCI VITAN - Ritmerk - Kogl (1 ura, 45 minut); najžlahtnejša vina, kot so laški rizling, šipon, e-mail: [email protected] PRERAD www.sloveniabike.com LITMERK - Kogl - Ormož (1 ura, 50 minut); sauvignon, traminec, beli pinot, chardonnay in - vezna pot Lahonci - Ormož (3 ure) renski rizling. Na Ormoški vinski cesti se srečujemo z PRIJAZNA KOLESARSKA POT SODINCI Planinsko društvo Maks Meško Ormož ZAMUŠANI PAVLOVCI Vrazova ulica 12, 2270 Ormož izjemnimi naravnimi lepotami in bogato izhodišče: Ormož PODGORCI VELIKA GODENINCI tel.: +386 (0)41 698 741 etnološko ter s kulturno-zgodovinsko NEDELJA ŠALOVCI težavnost: srednja e-mail: [email protected] dediščino. Na obronkih gričev je še precej starih, Ormož - Hum - Šalovci - Grabe - Središče www.pdrustvo-mmormoz.si trasa: MIHOVCI HUM lesenih, s slamo kritih vinskih kleti - klečaj. ob Dravi - Godeninci - Vodranci -Vitan - Lačaves Ptuj Maribor LOPERŠICE - Kog - Stara Gora - Ilovci - Miklavž pri Ormožu Ljubljana SREDIŠČE - Pavlovci - - Ormož Pesnica ORMOŽ PUŠENCI OB DRAVI

višina (m) OBREŽ GRABE 600 HR 500 Varaždin 400 Varaždin, Zagreb Čakovec

300 HUM LAČAVES ILOVCI Drava DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE KOLEDAR PRIREDITEV,

Ormoško j. · ORMOŽ ŠALOVCI PAVLOVCI KOG 200 VITAN PUŠENCI MIKLAVŽ SREDIŠČE PRI ORMOŽU ORMOŠKA PLANINSKA POT ORMOŠKA VINSKA TURISTIČNA CESTA VINSKA KOLESARSKA POT 100 OB DRAVI INVALIDSKA POT KOG JERUZALEMSKA VINSKA TURISTIČNA CESTA PRIJAZNA KOLESARSKA POT 0 015 10 520253035 38 dolžina (km) Krajinski park Središce VINSKA KOLESARSKA POT Krajinski park, ki se razteza med Ormožem izhodišče: Ormož in Središčem ob Dravi, je zelo bogat z težavnost: težka različnimi habitatnimi tipi in izjemno Invalidska pot Kog trasa: Ormož (hotel) - Mihovci - Velika Nedelja biotsko pester. - Trgovišče - Sodinci - Vičanci - Sejanci - Strokovnjaki in poznavalci so tu našteli 105 Invalidska pot Kog je prva tovrstna pešpot Bratonečice - Savci - Sv. Tomaž - Koračice vrst ptic gnezdilk, 15 vrst dvoživk, 9 vrst na svetu. Pobudo za postavitev je dalo Društvo JERUZALEMSKA V. C. - VTC 15 invalidov Ormož. - Stara Cesta - Žerovinci - Radomerščak - plazilcev in številne sesalce, med katerimi Jeruzalemska vinska cesta se začne v TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA TRADICIONALNE OBRTI Pohodniške točke pešpoti so studenci, zato jo · Plešivica - Jeruzalem - - Vinski sta najpomembnejša hrček in vidra, (v Ormožu, nadaljuje v Ivanjkovce, kjer se pot imenujejo invalidska pot od izvira do izvira. Začne Vrh - Pavlovci - Hardek - Ormož (hotel) Evropi ogrožena sesalca). nadaljuje skozi Svetinje do Jeruzalema, nato se v Vodrancih in je primerna tudi za osebe na in- višina (m) Pisane barve preko 30 vrst kačjih pastirjev skozi Miklavž pri Ormožu na Kog, tam se obrne VINO validskih vozičkih. Dolga je 15 kilometrov, po želji · 600 in več sto vrst metuljev, ki obletavajo še nazaj proti Miklavžu in pripelje v Ormož. pa se del poti lahko prevozi tudi z avtomobilom. 500 bolj pisane cvetove obvodnega rastlinja, JERUZALEM Dvorec Jeruzalem ima odprta vrata za vse, ki 400 VINSKI VRH Pohodnikom bodo na prijaznih kmetijah ob SV. TOMAŽ dajejo parku izjemno estetsko vrednost. cenijo harmonijo izbranih jedi in odličnih vin. 300 VELIKA poti ponudili domačo prleško hrano in dobro NEDELJA Doslej so v Dravi našteli 43 vrst rib, v Obkrožen je z arboretumom eksotičnega drevja. 200 SAVCI domačo kapljico. pritokih pa še živita potočni rak in potočni 100 Ob vinski cesti med Svetinjami in Jeruzalemom

0 piškur, v mrtvicah sta pogosta polža veliki stoji zidanica Malek. V njej so manjši TEMATSKE POTI 015 10 520253035 40 41 mlakar in roženi svitek, najdemo pa tudi vinogradniški muzej, velika stiskalnica v · dolžina (km) več vrst školjk. obokani kleti in hišna kapela s freskami iz 17. DRAVSKA KOLESARSKA POT Drava s svojimi pritoki in obrežji ponuja stoletja. Več kot tristo let stara zgradba, ki so jo sprehode, ribolov, jahanje nekdanji lastniki uporabljali za prebivališče in težavnost: srednja in kolesarjenje… gospodarsko poslopje za predelavo grozdja in Kolesarjenje ob reki Dravi je nekaj posebnega. Ta neokrnjeni svet je poln rečnih rokavov in negovanje vina, je danes preurejena v

Združuje vožnjo po neokrnjeni naravi in vožnjo turistični objekt, ki odpira vrata naročenim V OKOLICO IZLETI otokov, mnogih mrtvic, prodišč in trstišč. · po urbanem okolju. S kolesom se lahko Ohranil se je zaradi varne oddaljenosti skupinam in posameznikom. ustavite na obronkih gozdov, gozdnih jas in na naselij od reke in tako skoraj 2 km širok Tudi v okoliških zidanicah, vinotočih, tavernah nabrežinah, ki pričarajo čaroben občutek miru. poplavni log predstavlja izjemno krajinsko in turističnih kmetijah je bogata ponudba ORMOŽ Ogledate si lahko številne kulturne in naravne podobo v slovenskem in evropskem merilu. vin in kulinarike. · znamenitosti ter se okrepčate s tradicionalno Največje bogastvo reke je njen svobodni Obiskovalec lahko na vinski cesti kolesari, lokalno kuhinjo. Pa ne pozabite na odlična vina! tok in razigranost ter neprestana rečna jaha, se vozi s kočijo ter sprehaja po www. mura-drava.eu dinamika, ki kar naprej spreminja rečno pot. označenih poteh med vinogradi. DOBORDOŠLI ocenjevanje šiponov z nazivom »Cést bon«. bon«. »Cést znazivom šiponov ocenjevanje mednarodno organizira se pa v Ormožu šipon Klub ustanovil je se ugled, slavater stara ji vrneta se in da črkami zvelikimi pisati začela znova ošiponu zgodba se bi Vželji, da stara. dobro in se svežino sprijetno okusa, polnega je vino in breskve; travo pokošeno na spominja ki cvetico, nežno zedinstveno vina pridelamo in kleti vinogradu v delu pravilnem Ob zori. pozno pa grozdje Trta dobro!) bon!« »Si, (Ja, vzklikali: goric Jeruzalemskih iz vina pitju ob vojaki in njegovi Napoleon so ko Ime razmere. najugodnejše to sorto za so goricah znamenito V Jeruzalemskih vino tokaj. dobivajo sorte te iz Madžarskem Na morja. Črnega okolice iz prenesli ga so Rimljani. Sem že poznali ga so da trdijo, Nekateri goricah. sorta najstarejša Šipon (sinonimi: furmint, mosler, moslavac) je Šipon šipon naj bi nastalo v času Ilirskih provinc, provinc, Ilirskih včasu nastalo bi naj šipon te sorte zahteva najboljšo lego, njeno njeno lego, najboljšo zahteva sorte te , kar so domačini slišali kot šipon. kot slišali domačini so , kar Jeruzalem 18, 2259Ivanjkovci Jeruzalem 8, 2259Ivanjkovci 9e, 2273Podgorci Cvetkovci, 2273Podgorci www.gostilnaozmec.si www.gostilna-prosnik.si Hardek 34e, 2270Ormož tel: +386(0)27130055 tel.: +386(0)27401821 2270 FrankovcipriOrmožu www.brenholc.com www.dvorec-jeruzalem.com tel.: +386(0)27194504 tel.: +386(0)27417790 Turistična kmetija Bogša www.gostilnamarta.com Litmerk 15b, 2270 Ormož tel.: +386(0)27130060 tel.: +386(0)2740 1603 Gostišče Prosnik Gostišče Gostilna Ozmec Gostilna 2a, tel.: +386(0)27402374 vinske trte v Jeruzalemskih vJeruzalemskih trte vinske Vinski hram Vinski Gostišče Jeruzalem, Gostišče Dvorec Jeruzalem Dvorec Gostišče pri Marti Gostišče Gostilna Črni ribič Črni Gostilna Vinske pokušine in kulinaricne dobrote Vinske in kulinaricne pokušine . V času martinovanja . Včasu

Žerovinci 25b, 2259Ivanjkovci 21, 2275MiklavžpriOrmožu Turistična kmetija Hlebec Senešci 83, 2274 Velika Nedelja Svetinje 21, 2259Ivanjkovci Gomila priKogu25, 2276Kog www.gostilnatramsek.si www.hlebec-kog.net Kog 108, 2276Kog tel.: +386(0)27194097 tel.: +386(0)31867464 Turistična kmetija Ozmec www.ratek.si www.ozmecgsm.com www.vino-kupljen.com Mali Brebrovnik33, 2259Ivanjkovci tel.: +386(0)31 225 009 tel.: +386(0)31554490 tel.: +386(0)27194128 sestava tal so tu že zdavnaj ustolicili vinograde na prisojnih straneh teh straneh teh sestava prisojnih vinograde sotužezdavnaj na ustolicili tal pokrajin. Obilica sonca trtoodlicna zavinsko in poletnega dovoljvlageter vinorodnih slovenskih Ljutomersko -Ormoške znanih najbolj soena gorice tel.: +386(0)27137050 Turistična kmetija Puklavec www.jeruzalempuklavec.si Gostilna Tramšek Tramšek Gostilna tel.: +386(0)41916343 Vino Kupljen Vino Gostišče Taverna, Gostišče Izletniško - vinogradniška kmetija Ratek Izletniška kmetija »Bajzek« kmetija Izletniška www.vinoteka-svetinje.si tel.: +386(0)31391221 Svetinje 5, 2259Ivanjkovci klet Svetinjska Vinoteka www.verusvino.com tel.: +386(0)27415440 Hardek 34a, 2270Ormož Verus Vinogradi www.jeruzalem-ormoz.com tel.: +386(0)27415700 Kolodvorska 11, 2270Ormož Ormož Jeruzalem P&F www.curin-temnar.si/ tel.: +386(0)31692253 2275 MiklavžpriOrmožu Vuzmetinci 33a, Čurin Stanko Vinarstvo Temnar,Dvorec e-mail: [email protected] tel.:, +386(0)51370609 Svetinje 22, 2259Ivanjkovci Zidanica Malek in vinoteke Vinske kleti [email protected] tel.: +386(0)41 676 255 Mali Brebrovnik25, 2259Ivanjkovci Gošnjak Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41880208 Stanovno 47-48, 2259Ivanjkovci Gorjak-Lah Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41322184 Vinski Vrh 6, 2275MiklavžpriOrmožu Glavinič zVrha Vino MGM e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41923832 Kog 37, 2276Kog Grlica Vinogradništvo www.pra-vino.si tel.: +386(0)41329429 Kog 15, 2276Kog - Praprotnik Čurin Vinogradništvo -VinO, PRA e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41610117 Mihovci 19, 2274 Velika Nedelja Cvetko Dušan Vinogradništvo www.kogl.net tel.: +386(0)271360 Velika Nedelja23, 2274 Velika Nedelja Cvetko –Franci Kogl Kmetija Vinogradniki e-mail: vinogradniš[email protected] tel.: +386(0)41357520 Pavlovski vrh2, 2259Ivanjkovci Kos Vinogradništvo tel.: +386(0)41204159 Podgorci 123, 2273Podgorci Horvat Stanko Vinogradništvo padajetaz vrhunskimi vini turizmu. dober temelj kidajeta gospodarski dejavnosti, družinam, kruhmnogim glavni še danes saj ževrimskemgricev, in sotrtogojili vinarstvo sta Vinogradništvo casu. tel.: +386(0)31830 722 Bresnica 85, 2273 Podgorci – JankoBartol Marinič posestvo Vinogradniško www.vinokrajnc.com tel.: +386(0)41518285 Lahonci 50, 2259Ivanjkovci Kranjc Vino e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41316077 2275 MiklavžpriOrmožu Veliki Brebrovnik5, Kmetija Janežič tel.: +386(0)51384241 Mali Brebrovnik25, 2259Ivanjkovci Lesničar Vinogradništvo tel.: +386(0)41744718 Lešnica 56, 2270Ormož Leskovar Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41603980 Ivanjkovci 66, 2259Ivanjkovci Kociper Vinogradništvo www.vina-kukovec.si tel.: +386(0)41960794 Podgorci 12a, 2273Podgorci Kukovec Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)27197630 Jastrebci 36, 2276Kog kletMiroVino Vinska e-mail: [email protected] tel.: +386(0)31615761 Velika Nedelja3, 2274 Velika Nedelja Hržič Lah sadjarstvo in Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)31246725 2275 MiklavžpriOrmožu Vuzmetinci 22, Rado Lesjak Vinogradništvo tel.: +386(0)41919090 Runeč 65, 2259Ivanjkovci Trop Miran Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41693997 2257 MiklavžpriOrmožu Veliki Brebrovnik91, Vinotoč Kolarič e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41 677 440 Hardek 16, 2270 Ormož Petek Slavko Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)31373001 Lahonci 36a, 2259Ivanjkovci Trop Emil Vino tel.: +386(0)51 80 7751 , 38, 2270Ormož Zemljič Vinogradništvo tel.: +386(0)41782013 Raičeva 1, 2270Ormož RomanVinogradništvo Žličar tel.: +386(0)41896876 Kog 94a, 2276Kog Vino Ratek tel.: +386(0)31390894 Litmerk 44, 2270Ormož Vincetič drevesničarstvo sadjarstvo, Vinogradništvo, e-mail: [email protected] tel.: +386(0)31714608 Kajžar 43, 2275 Miklavž pri Ormožu Štampar Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41626822 46, 2259Ivanjkovci Slavinec Vinogradništvo e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41896876 tel.: +386(0)27196386, Kog 93, 2276Kog Plemenič Vino

Vino www.martinovanje.si Trgatev Martinovanje največjih martinovanj v Sloveniji v martinovanj enega največjih organizatorja sloves pridobili smo V Ormožu cenijo svojpridelek. kjer povsod, času tem ob so pa prireditve Martinove dni. današnjih do ohranilo je se mošta, krsta okrog veseljačenja šegavega kot slavljanja blago- cerkvenega obredje, tako Celotno vvino. spremeni mošt da čast, pripada in njemu leto vinogradniško zaključuje se dnem Stem naloge. »vinske« pomembne dobil Sveti Martin dediščino. veliko vezi skulturno ohranil je ki praznik, jesenski pomemben je Martinovo vino. njega iz bo kakšno ugibajo, ter mošt sladek pokušajo poznavalsko in zgospodarjem prešah lesenih na pomujajo vnoč dolgo se postreženi vinom lanskim in z podprti jedmi domačimi Z najboljšimi stiskalnico. na nosijo (brentah) vpütah možje in fantje krepki posebej ga pa potem in vedra, vškafe nabirajo Grozdje in pesmi. moči veselja, od razganja »berejo«) grozdje ker (brače, atrgače utrujen, malo že trgatve oktobrske do avgusta polovice prve od je Klopotec doživetje. edinstveno in praznik izjemen vedno še tu je opravilo vinogradnikovo pričakovano in najtežje znano Najbolj je na svoj god, 11. god, svoj na je novembra . ,

DOBORDOŠLI · ORMOŽ · IZLETI V OKOLICO · TEMATSKE POTI · VINO · TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA · KOLEDAR PRIREDITEV, DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE Tradicionalne obrti Tradicionalne Tradicionalne obrti na širšem ormoškem ormoškem širšem na Tradicionalne obrti » »Rokodelstvo Art & Craft Slovenija« &Craft Art »Rokodelstvo Obrt - nekoc in danes Obrt -nekoc nosilci certifikata certifikata nosilci so rokodelci ormoški Številni Številne lončarstvo, peka peka npr. kot lončarstvo, obrti, tradicionalne www.rozmarinka.si tel.: +386(0)41604015 Mihovci 48a, 2274 Velika Nedelja tel.: +386(0)41 691 327 Hum 79, 2270Ormož tel.: +386(0)41684745 Lačaves 5, 2275MiklavžpriOrmožu e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41832600, Vičanci 26, 2274 Velika Nedelja Ana Ratek, Ana Hum Trstenjak Janez društvo Prosvetno Meško,Barbara Krajnc, Jelka Kocjan, Ivan Kelemina, Silva Janežič, Branka Čeh, Marijana Ambrož, Urška Art &Craft Slovenija certifikata Nosilci tel.: +386(0)27411636 Hum 106a, 2270Ormož www.kvackanje.si tel.: +386(0)31558854, Jastrebci 4, 2276Kog tel.: +386(0)70861440 Lahonci 129, 2259Ivanjkovci tel.: +386(0)41813356 Veliki Brebrovnik115, 2259Ivanjkovci izdelkov … iz volne številne so Ohranjene dediščine. etnološke našem območju. našem se ohranile na našem območju vse do danes, danes, do vse območju našem na ohranile se vrod roda iz delu pri uporabljajo Rokodelci obrtne dejavnosti iz preteklosti, npr.: preteklosti, iz dejavnosti obrtne kruha, kvačkanje in pletenje, izdelovanje izdelovanje in pletenje, kvačkanje kruha, tukajšnje del pomemben predstavljajo območju otroških igrač, izdelovanje glasbil, izdelovanje izdelovanje glasbil, izdelovanje igrač, otroških kot takšne vključujemo v turistično ponudbo na na ponudbo vturistično vključujemo takšne kot in jih dediščine narodne bogastvo predstavljajo se so izboljšala dela, metode podedovane le orodja. Še delujoče tradicionalne obrti, ki so so ki obrti, tradicionalne delujoče Še orodja. le cvečarstvo med njimi predstavljajo nadaljevanje nadaljevanje njimi med predstavljajo « (izdelovanje rož iz krep papirja). papirja). krep iz rož « (izdelovanje rože iz krep papirja ljudska glasbila lončarstvo, nakit kvačkanje inpletenje izdelki izkeramike, gline, nakit Pletenje infilcanjeizvolne punčke izblaga–rožmarinke vuge, košarice . Pogace inPogace gibanice Ponekod med skuto dodajajo tudi dodajajo skuto med Ponekod nadev skutni je pa vrhu na in plastmi med testa, plasti treh pogača Ajdova moko. pšenično še zamesimo vanjo pa nato poparimo, najprej jo vodo slano Zvrelo specialiteto. prleško za osnova je Dobra AJDOVA POGAČA praznike. večje Prav delavce. za in pogače gibanice boljše pripravljale so pa trgatev goricah, Ob ohlajal. kruh je se dokler bili lačni, niso otroci da poskrbele, način preprost na Tako gospodinje so krapci… ocvirkovke, postržjače, posolenke, imenujejo: jih različno krajih V različnih skute do ocvirkov zaseke, od nadeve, različne in dodale razvaljale tanko testa krušnega nekaj gospodinje so kruha peki Ob peči. Pogače večjih delih, kot so košnja, žetev,v kopanje košnja, so delih, kot večjih tako so jih pekle za jih pekle so tako ajdova moka moka ajdova in gibanice in je iz dveh ali dveh iz je so tipične jedi iz krušne krušne iz jedi tipične so . . skutnim nadevom na vrhu. na nadevom skutnim jabolka pokrpanka ali pogača prleška tudi jo Imenujemo njimi. med in nadeva testa vlečenega gibanica Prleška PRLEŠKA GIBANICA ima le eno plast testa s testa plast imaeno le krapec . Ajdov . je narejena iz več plasti plasti več iz narejena je tel.: +386(0)41866 149 G. Ključarovci16, 2258Sveti Tomaž peka pecivainizdelava testenin Marija Žinko, tel.: +386(0)31339161 Ljutomerska 11, 2270Ormož peka drobnegapecivainpotic Šterman, Irena tel.:+386 (0)41951420 Gomila priKogu12, 2276Kog peka kruha Bukovec, Kmetija tel.: +386(0)27401343 Pavlovci 48, 2270Ormož peka kruhavkrušnipeči Kralj, Zdenka e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41811788 Stanka Vraza 38, 2259Ivanjkovci Cerovec, Marti, teti pri hiša Počitniška e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41603675 Podgorci 48, 2273Podgorci peka sadnega, ajdovegakruhainpeciva Cvetka Krabonja, peka pogačinkruha Zdravniki Bucno olje Bucno živčni sistem, povečujejo tudi mišično moč. Semena vsebujejo veliko rastlinskih belja-kovin belja-kovin veliko rastlinskih vsebujejo Semena www.oljarna-sredisce.si tel.: 713 (0)2 +386 51 (0) +386 50, 48 316 323 Ljutomerska cesta4, 2270Ormož Pridelava in prodaja olja, degustacije bučnega Dravi ob Središče Oljarna in cinka, pa tudi vitamine A, B1, A, D, C, B2, in vitamine tudi pa in cinka, veliko tudi pa kislin, maščobnih in nenasičenih Bučno olje Bučno mineralov magnezija, kalcija, silicija, selena silicija,selena kalcija, magnezija, mineralov holesterola E. V njih je redka aminokislina kukurbitin, kukurbitin, aminokislina VnjihE. redka je zaradi krajih vnaših prav uspevajo Najbolje vEvropo. pripeljali Amerike odkritju jih po so obilice sonca in zadosti vlage. in zadosti sonca obilice pri pri žleze. prostatne razraščanje zavira učinkovito posebno ki slabem delovanju mehurja delovanju slabem priporočajo uživanje bučnega olja olja bučnega uživanje priporočajo iztisnemo iz semen iz semen iztisnemo . Vitamini imajo ugoden vpliv na na vpliv ugoden imajo . Vitamini in za in za buč golic buč zniževanje zniževanje , ki , ki Kulinarika To najbolj je Tünka Tünka zlagajo v leseno zahteva pa posebne sestavine in pogoje. z vseh strani obložen z zaseko in da vmes ne ne vmes in da zzaseko obložen strani z vseh zaseko Osnova vloženimi gobami ali s še kakšno drugo dobroto. drugo kakšno ali sše gobami vloženimi kruhom, zdomačim in ponudijo narežejo takoj ga zaseke, iz vzamejo Meso prostoru. temnem teden pustijo v razsolu, primerno rdeče pa jih pa rdeče primerno vrazsolu, pustijo teden zajec…) poldrugi vsaj bočnik, rebra, vratovina, jed ustrezno začinijo, da dobijo značilno značilno dobijo da začinijo, ustrezno s sirom, z zaseko, s kislimi kumaricami, kumaricami, skislimi zzaseko, s sirom, Rahlo ostane niti mehurček zraka. mehurček niti ostane potem popečejo v krušni peči. peči. vkrušni popečejo potem (pleče, kose Najboljše meso. pridelano prašičev . Način njene priprave je je priprave njene . Način obarjeno slanino na drobno zmeljejo in zmeljejo drobno na slanino obarjeno

mora stati v primerno hladnem in hladnem vprimerno stati mora (zabel). Ohlajene kose mesa skrbno skrbno mesa kose Ohlajene (zabel). je zdravo in po starih običajih krmljenja krmljenja običajih starih in po zdravo je tipična in poznana prleška mesna mesna prleška in poznana tipična tünko Ponudniki drugih lokalnih dobrot drugih lokalnih Ponudniki tel.: +386(0)41 444 840 G. Ključarovci7a, 2270Ormož prodaja medu Brumen, Jože Čebelarstvo www.zadravec-eko.com tel.: +386(0)27197048 Miklavž priOrmožu51, 2275Miklavž mesa eko prodaja Zadravec, kmetija Ekološka Mali Brebrovnik10, 2259Ivanjkovci vina in sokov sadja, eko prodaja Šoster, kmetija Ekološka Mali Brebrovnik58, 2259Ivanjkovci vrtnin in vina mesa, eko prodaja Kosec, kmetija Ekološka e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41394146 Kog 107, 2276Kog sadja in vrtnin eko prodaja Hlebec, kmetija Ekološka e-mail: goran@.com tel.: +386(0)41797613 www.ekomeso.si tel.: +386(0)41419-461 tel.: +386(0)27197593 tako, da je vsak od njih od vsak je da tako, posebej zaščiten prleško prleško ,

tel.: +386(0)2719 7092 Jastrebci 13, 2276 Kog medu in sadja prodaja Žganec, Kmetija tel.: +386(0)31453973 Velika Nedelja24, 2274 Velika Nedelja soka, suhega sadja prodaja sadja, jabolka, jabolčnega Uplaznik, Kmetija http://sadjarstvo-mesko.si/ tel.: +386(0)31371202 Velika Nedelja18, 2274 Velika Nedelja prodaja sadja jabolka, sadni sok, jajca Meško,Sadjarstvo tel.: +386(0)41216467 Jastrebci 11, 2276Kog rož,prodaja zelišč in čajev cvetja Praprotnik, Dušan prodaja in vzgoja Zeliščarstvo, www.za-zdravje.com tel.: +386(0)41894-339 tel.: +386(0)27196296 Jastrebci 62a, 2276Kog vina in vrtnin, žita, olja bio prodaja Pukšič, Zvonko Zel, Biokmetija tel.: +386(0)40748693 Hum 21, 2270Ormož Jerebič, Kmetija mesa Perc, predelava in sirarna Kmečka tel.: +386(0)31462512 Sodinci 32, 2274 Velika Nedelja domače salame, klobase, tunka, tlačenka Munda –Šprah, Kmetija Ozmec, Kmetija tel.: +386(0)31479612 Vodranci 27, 2276Kog www.kmetija-ozmec.si tel.: +386(0)41355263 tel.: +386(0)31651762 Cvetkovci 46, 2273Podgorci salame, klobase, tunka, tlačenka mesa, svežazelenjava, kisanjezelja predelavasirainmesa domače predelava

DOBORDOŠLI · ORMOŽ · IZLETI V OKOLICO · TEMATSKE POTI · VINO · TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA · KOLEDAR PRIREDITEV, DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE Koledar prireditev zabavo dojutranjih ur. konča naSvetinjah invJeruzalemuzveliko se POHODNIKE IN KOLESARJE ZA CESTAH VINSKIH PO POPOTOVANJE PRVOMAJSKO > Maj, večlokacij predstavljajo svojeizdelke. kramarski sejem, kjerdomiselni ustvarjalci> jetradicionalni PETEK CVETNI NA SEJEM > Marec-april, Ormož www.podgorci.si izbrane domačejedi. vina vrazličnihocenjevalnihkategorijahter vsakoletna prireditev, kjersepredstavijovrhunska V VINA PODGORCIH OCENJEVANJE TER JEDI DOMAČIH IN VINA PRAZNIK > Marec-april, Podgorci tradicionalno ob14.00. fašenk, kisevsakoletoodvijanapustnitorek, od katerihimanajdaljšotradicijoormoški preganjajo maškarenatradicionalnihpovorkah, piceki, ciganizmedvedom. Danespazimo po našihkrajihzimopreganjalioračizrusami, območje imabogatopustnotradicijo. Nekočso Ormoško TOMAŽU: SVETEM PRI IN DRAVI OB SREDIŠČU VORMOŽU, PUSTOVANJE > Februar-marec, večlokacij www.podgorci.si degustirajo odličnavina. rezi sepohodnikisprehodijopovinskihgričihin trte. Obtejpriložnostissvečanimzačetkom opravilo–rezvinske vinogradniki začnejoprvo VINCEKOVANJE > Januar;Podgorci www.antonovanje.si Katere sonajboljše?Priditeinpreverite. (kašnatim klobasam). Črne, sive, bele… ANTONOVANJE > Januar;Kog Koledar vsakoletnih prireditev vOrmožuin prireditev okolici Koledar vsakoletnih jepraznik, namenjenčurkam , kovsanaravašepočiva, je Vabljeni navečerepodzvezdami! najmlajše. Predstavijopasetudiumetniki, kijihnimočpogostovidetivnašihkrajih. na prostemvokriljugrajskihzidovodvijajogledališkepredstave, koncertizamlade, delavniceza Festival ORMOŠKO POLETJE gradOrmož > Junij-avgust; POSTAVLJANJE KLOPOTCA POSTAVLJANJE > Jakoba, kijezavetnikormoškefare. stoletja potekavponedeljekpopraznikusv. Vabljeni naJAKOBOV SEJEM > Julij, Ormož obrazih inzadovoljnihobiskovalcih. številu nastopajočih, vloženihurah, nasmejanih Tukaj seustvarjajopresežki, čegovorimoo na čudovitilokacijipredgradomv Veliki Nedelji. seodvijajo PROSTEM NA IGRE GLEDALIŠKE > Junij–julij, predgradomv Veliki Nedelji lokalni običaj, kivambošedolgoostalvspominu! Avgust, več lokacij jesvojevrsten poskrbizaživahnejšipoletniutripOrmoža. V poletnihvečerihse , kižeod14. www.ofak.si OFAKAFANO namalemgrajskemdvorišču. obiskovalci vabljeninabrezplačnojutranjokavicov in ševelikoveč. Medfestivalskimtednomso mladinskih delavnic, kulturnihvečerov, športa ponosno predstavljataosemdnizabave, koncertov, klubov) inŠTUNF Festivala O.F.A.K. > program inšportnadogajanja. delček dogajanja, kigaspremljabogatkulturni kraja. Postavitevklopotcainvinskifestivalstale dnevih sepredstavituristično-vinskaponudba da obiskovalcidoživijovednokajnovega. Na vsako letodrugačnordečonit, skateroposkrbijo, imajoprireditve KOGU NA TURIZMA Na DNEVIH > Avgust, Ormož Avgust, Kog stazdruženainvsakoleto (ormoškifestivalaktivnih e-mail: [email protected] tel.: +386 (0)27415356 ulica 9, Kolodvorska 2270Ormož TIC Ormož informacijeoprireditvah: si pričarateprijetnobožično-novoletno vzdušje. čarobnem časuselahkozavrtiteobglasbiin na številnihlokacijahpoOrmoškem. V tem seodvijajo PLESI NOVOLETNI IN KONCERTI BOŽIČNO-NOVOLETNI MIKLAVŽEVANJA, > December, večlokacij www.martinovanje.si ob praznikuvina! veliko možnostizadoživetjeprijetnihtrenutkov pester, poučeninzabavenprogram, kiobeta zajema CESTAH VINSKIH NA IN DRAVI OB SREDIŠČU VORMOŽU, MARTINOVANJE > November, večlokacij več stoletij dolgoletno tradicijoingaprirejajovOrmožuže SEJEM MARTINOV > 11. november, Ormož mojstrovine rokodelcev. razstavo buč, pestrokulinaričnorazstavoin Ogledate silahkoproizvodnjobučnegaolja, vabijo vSrediščeobDravi-središkooljarno. sladke, sočne, polnedišečihpešk, septembra tikve, bučkeinbuče-majhnevelike, Tikvice, DRAVI: OB SREDIŠČE OLJARNI V VRAT ODPRTIH -DAN BUČ PRAZNIK > September, SrediščeobDravi Dostop doOrmožainDostop nastanitve jezadnjivvrstisejmovz Dostop doOrmoža Dostop Prenocišca vOrmožu in okolici Prenocišca Letališče Zagreb(116 km), LetališčeGraz(113 km) Letališče JožetaPučnika Ljubljana(180km), Letališče EdvardaRusjanaMaribor(60 km), Letalski promet: Sveti Tomaž skoziSpodnjeKljučarovce, Sveti Tomaž skoziPršetince. Stuttgart, Podgorci, Ptuj skoziGorišnico, PtujskoziLasigovce, SrediščeobDravi, skozi MiklavžpriOrmožu, Ljutomer skoziJeruzalem, LjutomerskoziIvanjkovci, Maribor, Munchen, Gornja Radgona, KogskoziSredišče obDravi, KogskoziMiklavžpriOrmožu, Lahonci, Ljutomer promet(rednepovezavedonaslednjihkrajev): Avtobusni Čakovec, Benetke, Budimpešta. Ljubljana, Ptuj, Pragersko, Maribor, Celje, MurskaSobota, Hodoš, SrediščeobDravi, Železniški promet(rednepovezaveznaslednjimikraji): Iz OrmožadoGrazaje113km, doBudimpeštepa280km. Čakovca (20km), strani. Varaždina (21km)inZagreba(116 shrvaške Radgone (60km), MurskeSobote(43km), Radencev(35), Ljutomera(20km)ter Ormož jedostopenizLjubljane(157km), Maribora(48km), sPtuja(23km), izGornje promet: Avtomobilski e-mail: [email protected] www.gostilna-prosnik.si tel.: +386(0)27401821 Hardek 34e, 2270Ormož Prosnik **** Gostišče e-mail: [email protected] www.brenholc.com tel.: +386(0)31253067 tel.: +386(0)27194504 Jeruzalem 18, 2259Ivanjkovci *** hram vinski Jeruzalem, Gostišče e-mail: [email protected] www.dvorec-jeruzalem.com tel.: +386(0)27417790 Jeruzalem 8, 2259Ivanjkovci **** Jeruzalem Dvorec [email protected] www.vinoteka-svetinje.si tel.: +386(0)31391221 Svetinje 5, 2259Ivanjkovci **** Svetinje Apartmaji e-mail: [email protected] www.apartma-kog.si tel.: +386(0)31558854 tel.: +386(0)31484679 Kog 8, 2276Kog Apartma Kog **** 7 8 superior 12 5 4 3 2 1 e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41811788 tel.: +386(0)27194081 Stanka Vraza 38, 2259Ivanjkovci CerovecMarti, teti pri hiša Počitniška e-mail: [email protected] tel.: +386(0)41238901 Sodinci 5b, 2274 Velika Nedelja *** prenočišča in gostinstvo Ozon, e-mail: [email protected] http://www.kmetija-ozmec.si tel.: +386(0)31651762 tel.: +386(0)27192164, Cvetkovci 46, 2273Podgorci Ozmec Kmetija e-mail: [email protected] www.taverna-jeruzalem.si tel.: +386(0)27194128 tel.: +386(0)27194015 Svetinje 21, 2259Ivanjkovci Taverna *** Gostišče 10 5 2 9 6 9 8 7 6 4 3 e-mail: [email protected] www.jeruzalempuklavec.si tel.: +386(0)31549311 Zasavci 21, 2275MiklavžpriOrmožu Turistična kmetija Puklavec e-mail: [email protected] www.ozmecgsm.com, tel.: +386(0)31554490 tel: +386(0)27136150 Senešci 83, 2274 Velika Nedelja Turistična kmetija Ozmec e-mail: [email protected] www.hlebec-kog.net tel.: +386(0)31867464 tel.: +386(0)27137060, Kog 108, 2276Kog Turistična kmetija Hlebec www.slovenia-tourism.si/bogsa tel.: +386(0)41501692 tel.: +386(0)27401603, Litmerk 15b, 2270Ormož Turistična kmetija Bogša 13 11 1 13 10 12 11

DOBORDOŠLI · ORMOŽ · IZLETI V OKOLICO · TEMATSKE POTI · VINO · TRADICIONALNE OBRTI IN KULINARIKA · KOLEDAR PRIREDITEV, DOSTOP DO ORMOŽA IN NASTANITVE