Tih Spomin OVITEK Mera.Indd 1 ~ ~ ~ ~ ~ ~ Založbipri ZRC Je Objavila: Akademije Umetnosti Vljubljani
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Poezija konteksta V Redna prof. ddr. Marija STANONIK je upokojena znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Od leta 1995 predava slovsteno folkloristiko na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih od 1998 do 2009 je predavala tudi na Oddelku za slovanske jezike s književnostjo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Leta 2015 je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Pri Založbi ZRC je objavila: ~ Teoretični oris slovstvene folklore (2001) ~ Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo (2004) ~ Procesualnost slovstvene folklore (2006) VSEM ŽRTVAM BOJA ŽRTVAM VSEM TIH SPOMIN ~ Interdisciplinarnost slovstvene folklore (2008) ~ Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011) ~ Folkloristični portreti iz treh stoletij: od baroka do moderne (2012) ~ Folkloristični portreti iz 20. stoletja: do Marija Stanonik konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike (2013) M. Stanonik 25 € TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA Diferenciacija in interference slovenskega pesnjenja med drugo svetovno vojno 1941–1945 http://zalozba.zrc-sazu.si tih spomin_OVITEK_mera.indd 1 4. 02. 2016 13:45:07 Marija Stanonik TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA Diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941–1945 tih spomin_06.indd 1 27. 01. 2016 10:00:32 Marija Stanonik TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA Diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941–1945 Poezija konteksta V Recenzenta dr. Vida Deželak-Barič, dr. Matija Ogrin Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana Zanj Ingrid Slavec Gradišnik Založila Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o., Ljubljana Naklada 300 izvodov Tiskano s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (za leto 2015). Naslovnica je narejena po odtisu lesoreza (ps. K. Mirtiča) Bare Remec za ilustracijo Velike črne maše za pobite Slovence (ps. Jeremije Kalina) Tineta Debeljaka, Buenos Aires, 194 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-1«1941/1945« STANONIK, Marija Tih spomin vsem žrtvam boja : diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941-1945 / Marija Stanonik. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. - (Poezija konteksta ; 5) ISBN 978-961-254-868-1 283169280 © 2016, Založba ZRC, ZRC SAZU Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612548681 tih spomin_06.indd 2 27. 01. 2016 10:00:32 Poezija konteksta V Marija Stanonik TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA Diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941–1945 LJUBLJANA 2016 tih spomin_06.indd 3 27. 01. 2016 10:00:32 tih spomin_06.indd 4 27. 01. 2016 10:00:32 VSEBINA SPREMNA BESEDA . 7 UVODNE PRIMERJAVE . 15 1. Torzo v raziskovanju pesnjenja med II. svetovno vojno 1941–1945 . 15 2. Medbesedilne navezave ������������������������������������������������������������������������������������������ 29 3. Slovenski pasijon 1941–1945 . 37 NAGOVARJAJOČE VRSTE DOMOBRANSKEGA PESNJENJA . 47 1. Budnica ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 47 2. Himna . 52 3. Satira . 64 IZ MOTIVIKE DOMOBRANSKEGA PESNJENJA . 77 1. Boj . 77 2. Misel . 82 3. Smrt . 94 PRIMERJAVA KARAKTERISTIČNE MOTIVIKE Z OBEH STRANI . 101 1. Dies irae . 101 2. Krvava rihta �������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 115 3. Sprava med drugo svetovno vojno in po njej ���������������������������������������������������� 172 KARAKTERISTIČNI AVTORJI . 193 1. Vinko Žitnik ������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 193 2. Tine Debeljak . 206 3. Vid Ambrožič . 258 BRATOMORNA VOJNA V SLOVENSKI LITERATURI ������������������������������������� 275 1. Reaktualizacija Krsta pri Savici v literarjenju med drugo svetovno vojno . 275 2. Janeza Kolenca (1922–2014) pogovori z mrtvimi . 284 3. Strah in pogum v literaturi Vladimira Kavčiča (1932–2014) . 316 SKLEP . 347 RAZČLENJENO KAZALO . 353 tih spomin_06.indd 5 27. 01. 2016 10:00:33 tih spomin_06.indd 6 27. 01. 2016 10:00:33 SPREMNA BESEDA V vojni Muze molčijo. Kdo pa potem narekuje avtorjem v hudem času, da kljub temu ustvarjajo. Erinije? Menda je celó Atila (5. stol.1) vzdrževal pevce na dvoru, da so ga pri večernih pojedinah kratkočasili s hvalnicami in vojnimi pesmimi.2 Po Beowulfu sodeč so bili v času preseljevanj in junaške dobe prvi pesniki še vojščaki sami in člani kraljevskega spremstva. Pri Germanih jih kmalu nadomestijo dvorni poklicni pesniki.3 V 8. in 9. stoletju izginejo hkrati z junaškim razpoloženjem njihovega občinstva. Ko bojevniško-plemiška kultura ugasne, se to izključno stanovsko pesništvo spremeni v umetnost za vsakogar: »da so mogli zgornji in spodnji sloji tako rekoč hkrati razumeti in uživati isto vrsto pesništva, moremo razložiti samo s tem, da kulturne ravni vladajočih in podložnih še zdaleč niso bile tako različne kot kasneje.«4 Karel Veliki (9. stoletje) je že dal zbrati »stare barbarske pesmi« o nekdanjih sporih in bojih in junakih (Teodorik, Ermanerik, Atila) iz časa preseljevanj in njihovih hrabrih, velikih bojevnikih. Najbrž se je za stare epske pesmi zanimal samo iz zgodovinskih teženj. Da jih je dal zapisati, samo potrjuje, da jim je grozil propad. Naslednji rod z Ludvikom Pobožnim na čelu za to pesnjenje ni hotel nič več vedeti in ta zbirka se je izgubila.5 Romantiki se še niso zavedali propagandistične funkcije umetnosti6 in na vpra- šanje, kaj je bilo z epom med dobo preseljevanja narodov in obdobjem viteštva, je bil zanje najpreprostejši odgovor, da so junaške zgodbe živele še naprej med ljudstvom. V idealističnem zanosu si niso predstavljali, da bi vojaško plemstvo »velikega junaškega časa utegnilo imeti od junaške pesmi praktične koristi – da so si skušali s svojim pesništvom samo postaviti spomenik ali povzdigniti ugled sorodnikov in prijateljev.7 V habsburški monarhiji so zgodovinske »dežele« kljub omejenim pristojnostim stanovskih organov ostajale politična realnost in bile za veliko večino prebivalstva še naprej prva, najbolj »konkretna« domovina. Hkrati se je krepila pripadnost habsburški državi, ki sta jo poosebljala dinastija in cesar. To je v zadnjih desetletjih 18. stoletja 1 Enciklopedija Jugoslavije (izdaja v slovenskem jeziku) A-Biz, Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb 1983, 332. 2 Arnold Hauser, Socialna zgodovina umetnosti in literature, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961, 155–156. 3 Arnold Hauser (Socialna zgodovina umetnosti in literature, 154, 155, 156, 157) s tega vidika razločuje vzhodne in zahodne Germane, Norvežane in vzhodne Gote. 4 Arnold Hauser, Socialna zgodovina umetnosti in literature, 157. 5 Arnold Hauser, Socialna zgodovina umetnosti in literature, 154. 6 Romantična teorija o junaškem pesništvu kot ljudski umetnosti je bila v bistvu samo poskus, razložiti zgodovinske prvine v epu. 7 Arnold Hauser, Socialna zgodovina umetnosti in literature, 157–158. 7 tih spomin_06.indd 7 27. 01. 2016 10:00:33 TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA nazorno razkrival pojav slavilnih cesarskih pesmi. Habsburške oblasti so po letu 1807 – v času vojskovanja s Francozi – z razširjanjem patriotične literature, protifrancoske propagande in ustanavljanjem brambovskih oddelkov dodatno spodbujale deželno in državno domoljubje. Cesarski, brambovski in protifrancoski verzi so se omejevali na izražanje zvestobe in ljubezni cesarju, konkretni deželi, kjer so bili prostovoljci doma, in Avstriji. Vodnikova priredba Pesmi za krajnske brambovce8 nakazuje povezovanje cesarske ideje z zasnovo »‘slovenskega nacionalizma‘«.9 Znan je pesemski odziv na avstrijsko okupacijo Bosne leta 1878.10 Za samostojno antologijo11 pa je nastalo pesmi med prvo svetovno vojno. Potemtakem ni nič nenavadnega, da so pesmi nastajale tudi med drugo svetovno vojno. * Bilo je na absolventskem izletu po Jugoslaviji, ko me je 22. aprila 1972 prof. dr. Boris Paternu v Banja Luki povabil, da bi v okviru diplomske naloge sodelovala pri njegovem projektu Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941–1945. Čeprav sem bila ves čas prepričana, da bom v ta namen obdelala témo iz slovenskega izseljenstva ali zamejstva, ker sem se tej problematiki želela življenjsko posvetiti, si kot študentka pred diplomo ponudbe nisem upala odkloniti; hkrati pa sem jo imela za priložnost, da bi ob raznoterem gradivu ugotavljala in morda prepoznala, kaj z estetskega vidika poenačuje oziroma razločuje pesništvo od pesnjenja oz. generalno rečeno: literaturo od slovstvene folklore.12 Za diplomsko nalogo in še potem sem zbrala čez 3000 pesemskih besedil in jih na stotine analizirala v knjigi (po Prešernu) »Na tleh leže slovenstva stebri stari« (1993) in za doktorsko disertacijo z naslovom Kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941–1945, ki je izšla v knjigi Iz kaosa kozmos13 (1995). Pri srečevanju z njihovimi ustvarjalci – nekdanjimi partizani, zaporniki, izgnanci, taboriščniki sem poslušala številne pretresljive zgodbe, ki so se mi tako usedle v spomin, da je na njihovi podlagi nastala knjiga »Pozdravljeno trpljenje ...« (1993). Pri zbiranju gradiva sem naletela tudi na pesmi med slovenskimi vojaki, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Snov teh pesmi je bila