T| Prvsv Rpê I V Y U P R Ê Sê Pê Ê ½Ê ¡
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
t|prvsvrpê ivyupr t|zpjvsvnpjhsê huu|hs ê sê pê ê ½ê ¡ }llr½}vs|tl sêqê|êiêsêqêhêuêhêê¢êªê¡ê£ t|prvsvrpêivyuprêêìêêt|zpjvsvnpjhsêhuu|hsêêêsp½¡ MUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL X L I X / 1 ZVEZEK/VOLUME L J U B L J A N A 2 0 1 3 Izdaja • Published by Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik • Editor-in-chief Jernej Weiss (Ljubljana) Asistentka uredništva • Assistant Editor Tjaša Ribizel (Ljubljana) Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Barbo (Ljubljana) Aleš Nagode (Ljubljana) Svanibor Pettan (Ljubljana) Leon Stefanija (Ljubljana) Andrej Rijavec (Ljubljana), častni urednik • honorary editor Mednarodni uredniški svet • International Advisory Board Michael Beckermann (Columbia University, USA) Nikša Gligo (University of Zagreb, Croatia) Robert S. Hatten (Indiana University, USA) David Hiley (University of Regensburg, Germany) Thomas Hochradner (Mozarteum Salzburg, Austria) Bruno Nettl (University of Illinois, USA) Helmut Loos (University of Leipzig, Germany) Jim Samson (Royal Holloway University of London, UK) Lubomír Spurný (Masaryk University Brno, Czech Republic) Katarina Tomašević (Serbian Academy of Sciences and Arts, Serbia) John Tyrrell (Cardiff University, UK) Michael Walter (University of Graz, Austria) Uredništvo • Editorial Address Oddelek za muzikologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/muzikologija/MZ_home.htm Prevajanje • Translations Andrej Rijavec Cena posamezne številke • Single issue price 10 € Letna naročnina • Annual subscription 20 € Založila • Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo • For the publisher Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Tisk • Printed by Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada 500 izvodov • Printed in 500 copies Rokopise, publikacije za recenzije, korespondenco in naročila pošljite na naslov izdajatelja. Prispevki naj bodo opremljeni s kratkim povzetkom (200–300 besed), izvlečkom (do 50 besed), ključnimi besedami in kratkimi podatki o avtorju. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Manuscripts, publications for review, correspondence and annual subscription rates should be sent to the editorial address. Contributions should include a short summary (200–300 words), an abstract (not more than 50 words), keywords and a short biographical note on the author. Unsolicited manuscripts are not returned. Izdajo zbornika je omogočila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije With the support of the Slovenian Book Agency © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013 Vsebina • Contents Nataša Cigoj Krstulović Glasbenozgodovinsko in glasbenoestetsko ozadje fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem The musical-historical and musical-aesthetic background of the ‘salon music’ phenomenon, exemplified in bourgeois musical practice in Carniola 5 Sara Železnik Solisti na koncertih Filharmonične družbe do leta 1872 Soloists in concerts of the Philharmonic Society up to 1872 25 Helmut Loos Kozertorgeln in Leipzig Koncertne orgle v Leipzigu 57 Stefan Schmidl Interpretierte Welt Aspekte einer Musikgeschichte des Ersten Weltkriegs Interpretirani svet: vidiki zgodovine glasbe prve svetovne vojne 67 Fatima Hadžić The institutional framework of musical activities in Sarajevo in the period between the two world wars Institucionalni okvir glasbenih dejavnosti v Sarajevu v obdobju med obema vojnama 79 Michael Malkiewicz Personalentscheidungen an Musikwissenschaftlichen Lehrstühlen nach 1945: Zur Bewertung von Publikationen am Beispiel von Karl Blessinger und Werner Korte Kadrovske odločitve na muzikoloških katedrah po letu 1945: Ocenjevanje objav na primeru Karla Blessingerja in Wernerja Korteja 97 Lada Duraković »Priti k ljudstvu« – »Glasba narodu«: soodvisnost glasbe in ideologije na primeru glasbenega življenja Pule od 1926. do 1952. leta Approach the People – Music for the People: the interdependence of music and ideology, exemplified in the musical life in Pula from 1926 to 1952 119 Primož Trdan Sonatno razmišljanje v Koncertu za violino in orkester Janeza Matičiča Sonata-thinking in the Concerto for Violin and Orchestra by Janez Matičič 129 Christopher Norris Metamorphosen 145 Disertacija • Dissertation 155 Imensko kazalo • Index 161 Avtorji • Contributors 183 N. CIGOJ KRSTULOVIĆ • GLASBENOZGODOVINSKO ... UDK: 78:94(497.4)”19” Nataša Cigoj Krstulović Muzikološki inštitut, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Institute of Musicology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Glasbenozgodovinsko in glasbenoestetsko ozadje fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem The musical-historical and musical- aesthetic background of the ‘salon music’ phenomenon, exemplified in bourgeois musical practice in Carniola Prejeto: 24. marec 2013 Received: 24th March 2013 Sprejeto: 6. maj 2013 Accepted: 6th May 2013 Ključne besede: 19. stoletje, meščanska glasbena Keywords: nineteenth century, bourgeois musi- praksa, klavirska glasba, salonska glasba, slovenska cal practice, piano music, salon music, Slovenian glasba music Iz v l e č e k Ab s t r A c t Članek obravnava specifiko fenomena »salonska The paper discusses the specifics of the ‘salon glasba« na primeru meščanske glasbene prakse music’ phenomenon, exemplified in bourgeois na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. musical practice in Carniola during and after the Prikazani so vplivi modnega salonskega reperto- ‘period of virtuosity’. It shows the influences of arja v poustvarjalnosti in njegova recepcija pred the fashionable salon repertoire in its performance sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske and reception before the mid-nineteenth century, preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske as well as the echoes of substantial transforma- glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko tion and aesthetical revaluation of salon music in raven glasbenega dela. keeping with the reproduction, production and reception levels of a musical work. 5 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLIX/1 Pred sredino 19. stoletja, v ‘obdobju virtoznosti’,1 so nekateri zapisi Roberta Schuman- na kazali estetsko opredeljen dvom, ali sploh, oziroma v kakšnih pogojih lahko 'salonsko glasbo' uvrstimo v umetniško glasbo. Temeljil je na opazovanju kompozicijskih značil- nosti takrat modnih salonskih skladb, oblikovanih po meri prevladujočega glasbenega okusa, naklonjenega tehnično popolni virtuozni igri. Osrednji kompozicijski gradnik tehnično zahtevnih, a vsebinsko praznih, virtuoznih skladb brez glasbene ideje je bila bravurozna figura, kar je pri ustvarjalcih spodbujalo neizvirnost (epigonstvo). Prav to je verjetno tudi razlog, da 'salonska glasba' doslej v muzikološki stroki ni bila mnogokrat obravnavana tematika in da so jo obravnavali tudi kot 'trivialno glasbo'.2 Salonska glasba kot specifičen fenomen tridesetih in štiridesetih let 19. stoletja tudi pri slovenskih muzikologih do sedaj ni bila deležna posebne pozornosti.3 Razlog za to se zdi na prvi pogled jasen; oddaljenost od velikih glasbenih središč ter drugačne družbene in glasbene prilike niso omogočali, da bi se salonska glasba na Kranjskem uveljavila v enaki meri tako kot na primer v Parizu, njenem žarišču ali na Dunaju, v tedanjem drugem velikem evropskem glasbenem centru, ki so ga vplivi te modne glasbene prakse močno zaznamovali. Po drugi strani je prezrtost teme razumljiva zaradi raziskovalnih izhodišč v dosedanjih glasbenozgodovinskih zapisih slovenskih muzikologov – iskanja nacionalnih specifik in obravnavanja razvojnih posebnosti izvirne ustvarjalnosti. 'Obdobje virtuoznosti' v izvirni ustvarjalnosti z izjemo del na Kranjskem rojenega klavirskega virtuoza Jurija Mihevca (Georga Micheuza)4 ni obrodilo omembe vrednejših skladb, zaznamovalo pa je poustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela. Razi- skava koncertnega dela Philharmonische Gesellschaft (odslej Filharmonične družbe) v 'obdobju virtuoznosti' predstavlja možen način prepoznavanja specifik fenomena 'salonska glasba' oziroma vplivov v evropskem prostoru tedaj modne glasbeno prakse. Sklepamo lahko, da je bil virtuozni repertoar, ki so ga izvajajoči člani – diletanti igrali na koncertih, tudi del muziciranja v domačem salonu. Ob tem pa ga je potrebno ločiti od manj zahtevnega repertoarja, ki je bil namenjen razvedrilu manj veščih ljubiteljskih 5 pianistov zgolj v zasebnem krogu. 1 »Obdobje virtoznosti« [izv. »The age of virtuosity«] je naslov posebnega odstavka v geslu »klavirska glasba« v enciklopediji The New Grove Dictionary of Music and Musicians. Označuje desetletji pred sredino 19. stoletja razvojno stopnjo v zgodovini kla- virske glasbe po letu 1750. Gl. Robert Winter, »Piano music from c. 1750« [geslo Keyboard music], v The New Grove Dictionary of Music and Musicians, 2. izd., ur. Stanley Sadie (London: Macmillian Publishers, 2001) 13: 541–543. 2 Med tujo strokovno literaturo je poleg nekaterih člankov in enciklopedičnih gesel potrebno izpostaviti edino obsežnejše monografsko delo Andreasa Ballstaedta in Tobiasa Widmaierja, ki obravnava fenomen salonske glasbe v meščanski glasbeni praksi. Gl. Andreas Ballstaedt in Tobias Widmaier, Salonmusik: Zur Geschischte und Funktion einer bürgerlichen Musikpraxis, Beihefte zum Archiv für Musikwissenschaft 28 (Stuttgart: Franz Steiner Verlag Wiesbaden, 1989); Andreas Ballstaedt, »Salonmusik«, v Die Musik in Geschichte und Gegenwart,