Št. 68/15. Oktober 2018

št. 68/15. oktober 2018

IZPOSOJA JAVNIH KOLES … STR. 4 KRAJEVNA PRAZNIKA KS REČICA IN KS JURKLOŠTER … STR. 10 in 12 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB JUBILEJU KOMUNALE LAŠKO … STR. 14

60 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA RIMSKE TOPLICE … STR. 20 25 LET V SEDLU ZLATEGA KONJIČA ... STR. 21 LAŠKO MED OBEMA VOJNAMA … STR. 31 PORTRET ERIKE KAJTNA … STR. 45 OBNOVLJENA PODRUŽNIČNA ŠOLA VRH NAD LAŠKIM … STR. 51 INTERVJU S TANJO SEME IN CHRISOM THOMASOM … STR. 56 MATJAŽ SLUGA PONOVNO EVROPSKI PRVAK … STR. 57 PLANINSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE: 65 KM ZA 65 LET … STR. 58 KAŠČA – NOVA PRIDOBITEV NA SLOGIH … STR. 60 Osnovni podatki o glasilu Spoštovane občanke, Odgovorna urednica: spoštovani občani. Tanja Grabrijan Vsaka občina, vsako mesto, vsak kraj ima svojo zgodbo. Pomočnica odgovorne urednice, Tudi Laško jo ima – kot mesto in kot občina, v kateri or- oglasno trženje: Stanka Jošt ganizacije in društva pišejo svoja poglavja v knjigi zgodo- Tehnični urednik: Tomaž Koprivc vine. A ko se združijo, vzklije nekaj posebnega, živahnega, poučnega. To so dokazala lansko leto z organizacijo Ma- Uredniški odbor: tejevega sejma, ko se je Laško prestavilo v leto 1927, letos Nina Pader Topole, Rok Deželak, pa je časovni stroj Laško ponesel v obdobje med obema Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen vojnama. Pojdimo na potovanje v preteklost, sedanjost in prihodnost, tokrat s kole- Izdajatelj: Občina Laško, som. Najprej v 30. leta prejšnjega stoletja. Mestne ulice in njeni prebivalci so obudili Mestna ulica 2, 3270 Laško zgodbo Laškega iz tega obdobja, ki jo lahko preberete na straneh tokratnega biltena. Zadovoljstvo obiskovalcev in organizatorjev dokazuje, da kraj potrebuje še več podob- Naslov uredništva: nih dogodkov, predvsem pa sodelovanja vseh akterjev v občini, ki se trudijo, da glas o Laški bilten – Občina Laško, kraju seže tudi daleč izven meja občine. Mestna ulica 2, 3270 Laško Kolo (časa) se neprestano vrti … Tega se najbolj zavedajo tista društva, ki so v zad- tel. 03 7338 712, njem obdobju obeležila jubileje. V Rimskih Toplicah je 65 let proslavilo planinsko faks 03 7338 740 društvo, le pet let manj jih šteje krajevno turistično društvo. Visokih šest desetletij internet: www.lasko.si neprekinjeno deluje tudi Laški akademski klub. Kolo (časa) neprestano potuje po poti zgodovine … Tej poti se je pred 30. leti pridružila Komunala Laško, ki je na slavnostni e-naslov: [email protected] akademiji obeležila še 90 let vodovoda in 70 let komunalne dejavnosti. Zobu časa že Lektoriranje: Nina Pader Topole od leta 1933 kljubuje stavba, ki stoji na desnem bregu reke Savinje, katere struga je večkrat prestopila brežine in zalila njene prostore. Zadnjih 25 let v njej domuje kultura. Oblikovanje in grafična priprava: Tudi Kulturni center Laško je jubilej proslavil s slavnostno akademijo. Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, In nato nas kolo pripelje v sedanjost. Upamo, da čim prej tudi do Celja, saj mnogi 4220 Škofja Loka že nestrpno pričakujejo dolgo obljubljeno kolesarsko stezo, ki bo naš kraj povezala še Tisk: Present, d. o. o., z nekaterimi drugimi občinami v Savinjski regiji. Da bo to še lažje, bo poskrbel sistem Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana izposoje javnih koles, ki se je vzpostavil pred kratkim in o čemer je zapisano tudi v biltenu. Sedanjost prinaša prispevke krajevnih skupnosti in njihovih praznikov, kultur- Naklada: 5.150 izvodov nih, športnih in drugih društev, izobraževalnih ustanov, mlajših in starejših generacij. Sedanjost vključuje tudi intervju z novo predsednico Košarkarskega kluba Zlatorog Brezplačen izvod glasila prejme Tanjo Seme in trenerjem Chrisom Thomasom ter zgodbo o prostovoljstvu Erike Kaj- vsako gospodinjstvo v občini. tna. Glasilo je vpisano v razvid medijev Kolo nas v prihodnost še ni zapeljalo, kar pa ne pomeni, da nas tam ne čakajo zani- Ministrstva RS za kulturo pod mive zgodbe. Njim bo namenjen decembrski Laški bilten. A ne prehitevajmo dogod- zap. št. 1191. kov. Gustave Falubert je zapisal: »Prihodnost nas vznemirja, preteklost združuje. Prav zato nam sedanjost uhaja iz rok.« Zato se danes posvetimo sedanjosti in branju okto- Fotografija na naslovnici: brskega biltena. Boris Vrabec: Nika Teraž, Laško med obema vojnama članica uredniškega odbora

Naslednja številka predvidoma izide 17. decembra 2018.

Prispevke in oglase je treba oddati do 30. novembra 2018 Posebna volilna številka na e-naslov [email protected]. Laškega biltena

Radijska oddaja Županova ura 18. novembra bodo potekale lokalne volitve. Kakor smo napovedali že Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu v prejšnji številki, bo v začetku novembra izšla posebna volilna številka Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob Laškega biltena, kjer bo za organizatorje volilne kampanje na voljo ogla- 14.15. Morebitna vprašanja za župana sni prostor (plačljiv po veljavnem ceniku, ki je objavljen na spletni strani lahko pošljete na elektronski naslov www.lasko.si). Volilne oglaševalske vsebine je potrebno oddati do petka, [email protected]. Naslednja oddaja 19. oktobra 2018. bo 5. novembra 2018. Uredništvo Laškega biltena Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 28. novembra 2018 (zadnja sreda v mesecu).

2 laško praznuje PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Sobota, 3. november naše kraje, bomo obeležili tradici- Med številnimi stojničarji bodo z • Valvasorjev trg: Pohod po nekda- onalen praznik martinovega v Laš- nami tudi medičar in lectar, gospodi- njih trških mejah (start ob 9.00 pred kem. nje s pecivom in poticami, čaji, me- TIC-em) • Zdravilišče Laško: Koncert Mešane- dom, suhorobarji, kovač … Lahko ga pevskega zbora Društva upoko- se boste najedli tudi sveže pečenega Planinsko društvo Laško v sodelo- jencev Laško (19.30) kostanja ter poskušali mošt in mlado vanju s STIK-om in Občino Laško vino. Pravica do Martinovega sejma že dvajsetič zapored organizira in se Sedaj že tradicionalni koncert je na- je bila Laškemu s privilegijem dode- podaja na pohod po nekdanjih trških menjen tujim in domačim gostom ljena leta 1227. mejah Laškega. Namen prireditve je zdravilišča, na katerem se med pe- Po maši in zadnjem pritrkavanju, ko obuditi in negovati tradicionalni do- smimi in v uvodu gostje seznanijo s bo zaigrala Laška pihalna godba, bo godek, ki sega stoletja nazaj v kra- pomembnimi dogodki v kraju in ne- župan Občine Laško Franc Zdolšek jevno zgodovino, ter ga za današnjo katerimi krajevnimi znamenitostmi. po pozdravnem govoru izročil la- moderno dobo čim bolj verodostoj- škemu nadžupniku in dekanu Roku no priklicati iz spomina. Sobota, 10. november Metličarju vino v blagoslov. Pohod je hkrati zadnji pohod v sklo- • Kulturni center Laško: Martinov ve- V primeru slabega vremena (dež, pu akcije PO LAŠKIH POTEH 2018. čer s petjem in prikazom blagoslova sneg) nedeljska prireditev s sejmom vina (18.00) na Aškerčevem trgu odpade. Nedelja, 4. november • Zdravilišče Laško: Tradicionalno Nedelja, 11. november Ponedeljek, 12. november druženje krajanov KS Laško, starih • Aškerčev trg: Nedelja na Martino- • Šentrupert: Predaja namenu obnov- 80 let in več (10.30) vo: Martinov sejem (od 8.00), Slav- ljenih javnih poti Šentrupert-Jecl in Že 13. druženje vseh krajanov Laške- nostna sveta maša (10.30), Blagos- Trobni Dol-Klavžar (15.30) ga, starih 80 let in več, v počastitev lov vina (11.30) praznika Občine Laško z bogatim Martinov sejem vsako leto vabi s Petek, 16. november kulturnim programom in pogostitvi- stojnicami, na katerih bo poleg kra- • Večnamenski objekt – gasilski dom jo. marskega blaga moč videti in kupiti Rimske Toplice: Martinov večer izdelke iz tistih dobrih, starih časov. (18.00) Sreda, 7. november • Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00)

Petek, 9. november • Dom starejših Laško: Koncert Moš- kega pevskega zbora Laško (16.00) • Knjižnica Laško: O zvonjenju in pritrkavanju (dr. Mojca Kovačič: strokovno predavanje ob tradicionalnem Vljudno vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v martinovem; ob 18.00) VljudnoVljudno vas vabimvas vabim na na proslavo proslavo obob občinskemobčinskem prazniku, prazniku, ki bo ki bo v torek,v sredo, 7. novembra 7. novembra 2017, 2018, ob ob 18. 18. uri,uri, vv Kulturnem Kulturnem centru centru Laško. Laško. Dr. Mojca Kovačič je etnomuziko- torek, 7. novembra 2017, ob 18. uri, v Kulturnem centru Laško. loginja, zaposlena na Glasbenona- Ob tejOb priložnostitej priložnosti bodo bodo podeljena podeljena priznanja priznanja v okviruv okviru tekmovanja tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna ter najvišja občinska priznanja. rodopisnem inštitutu ZRC SAZU. ObMoja tej dežela priložnosti – lepa bodo in gostoljubna podeljena terpriznanja najvišja v občinska okviru tekmovanja priznanja. Raziskuje predvsem ljudsko petje, MojaV kulturnem dežela – programulepa in gostoljubna bodo nastopili: ter Majanajvišja Keuc, občinska učenci in priznanja. učenke ljudsko inštrumentalno glasbo ter Glasbene šole Laško-RadečeŽupan Občine ter plesalci Laško Plesnega centra TBA. Župan Občine Laško sodobne glasbene in zvočne poja- ŽupanFranc Občine Zdolšek Laško Franc Zdolšek ve. Kot avtorica znanstvenega dela z Franc Zdolšek naslovom Pa se sliš --- o pritrkavanju v slovenskem in evropskem prostoru ter soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja nam bo predstavila zvonjenje in pritrkavanje. S predava- njem o temi, ki je zanimiva tudi za 3 občinska uprava

Vzemite kolesa, v prvo in gas

Vzemite kolesa, v prvo in gas! Nam slogan od nekdaj že tole veli, Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto pove- gremo na kolo za zdravo telo. žejo na tisoče sodelujočih mest. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom, ko se Evropski teden mobilnosti zaključi z dnevom Ker vsakdo morda pa kolesa le nima, brez avtomobila. se je našla rešitev, precej zanimiva. V občini Laško smo evropski teden mobilnosti obeležili s slovesnim pričetkom Odločitev je padla, zgradimo postaje, izposoje javnih koles, preizkusom hoje na 2 km, predajo namenu hodnika za pešce kolesa za vse, kar leze in gre. pri Vrtcu Laško in s pohodom Po poti treh cerkva. Kolesa vozilo bo staro in mlado, morda po nakupih, morda za zabavo. Če komu ne ugaja navadno kolo, za njega ta pravo električno bo. OTVORITEV SISTEMA Občina Laško je skupaj z Mestno ob- S kolesom zapelješ se iz Rimskih v Laško, IZPOSOJE JAVNIH KOLES čino Celje in nekaterimi občinami v Sa- kolo tam pustiš in privoščiš si »flaško«. vinjski regiji (Žalec, Šentjur, Štore, Zreče, Slovenske Konjice, Polzela) izvedla skup- V Rimskih veseli smo te pridobitve, Ob evropskem tednu mobilnosti je no javno naročilo za izbiro skupnega iz- zato zdaj računamo le še na vas, bila 17. septembra uradna otvoritev siste- vzemite kolesa, v prvo in gas. ma izposoje javnih koles v občini Laško. vajalca vzpostavitve sistema javnih koles, Od danes naprej je občanom in obisko- z namenom poenotenja sistema ter s tem Tjaša Ulčnik, 9. a valcem Laškega na voljo sistem na štirih medobčinske mobilnosti in razvoja tu- OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice postajah na različnih delih v Laškem in rizma. To pomeni, da bo lahko uporab- ena postaja v Rimskih Toplicah, in sicer: nik kolo prevzel v Laškem in ga vrnil v – na parkirišču na Trubarjevem nab- Celju. Po pooblastilu občin je bil naroč- ljo po dve mehanski in dve električni ko- režju pod Občino Laško, nik skupnega naročila Simbio, d. o. o. Na lesi. – pri železniški postaji Laško, podlagi javnega naročila je bil izbran iz- Pozdravni govor na otvoritvi je imel – pri Thermani Laško, vajalec Nomago, d. o. o., kot najugodnejši župan Občine Laško Franc Zdolšek. – pri dvorani Tri lilije v Laškem, ponudnik za izvedbo sistema. Delovanje sistema so predstavili pred- – pri bodočem Turistično informacij- Najem koles za uporabnike letnih kar- stavniki Nomaga, d. o. o., Darko Šafa- skem centru v Rimskih Toplicah. tic bo do pol ure brezplačen, prekorači- rič, Jernej Zajec in Jure Janet. V Laškem tev se bo zaračunala v skladu s cenikom. so program popestrili Veteranska godba Sistem za izposojo javnih koles je V skladu s predvidenim cenikom bo zna- Gambrinus in učenci OŠ Primoža Tru- sestavljen iz mreže postaj in prirejenih šala letna izposoja za navadna kolesa 10 barja Laško – Šolski plesni festival, pod koles, ki bo uporabnikom omogočal iz- mentorstvom Majde Marguč. V Rimskih posojo, uporabo koles in vračilo na drugi EUR, za električna kolesa pa 20 EUR, Toplicah sta na zanimiv način predstavi- možni postaji znotraj sistema. Omogočal cena 30-minutnega najema navadnega la pomen mobilnosti učenca OŠ Antona bo kolesarjenje po mestu brez nakupa ali kolesa bo znašala 0,50 EUR in električ- Aškerca Rimske Toplice Tjaša Ulčnik in uporabe lastnega kolesa. Vsaka postaja nega kolesa 1 EUR. Prijava v sistem bo Miha Ocvirk. ima 6 priklopnih mest, na vsaki postaji možna preko spleta, terminala, mobilne Otvoritveni trak so prerezali župan sta v prihodnje predvideni dve mehanski aplikacije ter na fizičnih prodajnih mes- Franc Zdolšek, direktorica občinske (navadni) kolesi in dve električni. tih (TIC Laško). Predstavitev sistema z uprave Tina Rosina Košir in predsedni- Projekt je odobrilo Ministrstvo za in- vsemi navodili je predstavljena v zložen- ka obeh krajevnih skupnosti, ki so se tudi frastrukturo, skupna vrednost projekta ki. prvi zapeljali s kolesi. Na otvoritvi so bila je ocenjena na 164.425 EUR, predvidena V prvi fazi bo sistem vključeval na vsa- na razpolago za predstavitev in prvo vo- višina sofinanciranja znaša 64.543 EUR. ki postaji po štiri mehanska (navadna) žnjo mehanska kolesa in nekaj električ- Naložbo sofinancirata Republika Slove- kolesa. V roku enega meseca pa bo mo- nih. nija in Evropska unija iz Kohezijskega žna izposoja tudi električnih koles, kar sklada. pomeni, da bodo na vsaki lokaciji na vo- Mag. Sandra Barachini

4 Občinska uprava Nov hodnik za pešce pri Vrtcu Laško

Ob evropskem tednu mobilnosti smo v Laškem namenu predali še eno investicijo - hodnik za pešce pri Vrtcu Laško. Slovesni dogodek so s pesmijo in dobro voljo popestrili otroci iz vrtca, zbrane pa sta nagovorila župan Franc Zdolšek in ravnateljica vrtca Jerica Laznik Mokotar. Z investicijo, vredno 48.749,44 EUR, smo pridobili 85 metrov hodnika za pešce, ki bo pripomogel k večji varnosti v prometu. Tanja Grabrijan

Obnova lokalne ceste Dela je izvajalo podjetje GM HER- faltno prevleko. Ker so bili na nekaterih Svetina–Kanjuce–Sela- COG, d. o. o., strokovni nadzor pri grad- delih vidni udori ceste oz. plazenje ceste nji pa Peter Centrih, Centring, d. o. ter brežine, so se ob trasi izvedle pilotne Šentrupert o. Pogodbena vrednost gradnje je bila stene in kamnite zložbe. 440.507,00 EUR. Investicija je bila sofi- 1. septembra je bil namenu predan ob- nancirana v skladu s 23. členom Zakona Istega dne je bilo slovesno tudi na igri- novljeni odsek lokalne ceste Svetina–Ka- o financiranju občin. šču na Svetini, saj je bil ob praznovanju njuce–Sela–Šentrupert. Udeležence so Obnova ceste je bila izvedena na ob- krajevnega praznika KS Svetina na igri- z glasbo pozdravili godbeniki, otvorit- močju trase obstoječe makadamske ces- šču na Svetini slovesno predan namenu veni trak pa so prerezali župan Občine te v razdalji 2.140 metrov. Cesta služi kot še en obnovljeni odsek ceste Svetina–Ka- Laško Franc Zdolšek, škof Stanislav Li- povezovalna in dostopna cesta do sta- povšek, predsednik KS Šentrupert Dra- novanjskih hiš in kmetij. V sklopu ob- njuce–Šentrupert, kjer je bil tudi zaklju- go Pušnik in župan Občine Štore Miran nove se je uredilo odvodnjavanje ceste, ček pohoda Po Anzekovih poteh in dru- Jurkošek. na novo se je izvedel zgornji ustroj z as- ženje z ansamblom Slemi.

Vaja »POTRES V OBČINI LAŠKO 2018«

Z namenom, da se preveri in izbolj- ša pripravljenost za učinkovito in uskla- jeno delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu na ob- močju Zahodne štajerske regije bo tudi Občina Laško sodelovala v regijski vaji 19. in 20. oktobra 2018. Praktična vaja »POTRES V OBČINI LAŠKO 2018« bo potekala v soboto, 20. 10. 2018, med 8. in 10. uro na Mestni ulici. Med tem časom bo zapora ceste Mestne ulice od Zdravstvenega doma do Celjskih lekarn.

5 Občinska uprava Prireditev ob 25-letnici sklenitve partnerstva med Občino Laško in Občino Pliezhausen

V letu 2018 sta Občina Laško in Ob- Slavnostna govornika na prireditvi sta čina Pliezhausen praznovali 25-letnico bila župan Občine Pliezhausen Christof uradnega partnerstva. Listina o partner- Dold in podžupan Občine Laško Jože Se- stvu med občina je bila podpisana 21. 5. nica. 1993 v Laškem in 2. 10. 1993 v Pliezhau- Redne stike med društvi obeh občin snu. Ob tej priložnosti je bila v Laškem so ohranili gasilci, in sicer Prostovoljno 26. 5. 2018 slavnostna Akademija, kjer so gasilsko društvo Laško in Prostovoljno bili poleg gostiteljev prisotni predstavni- gasilsko društvo Pliezhausen. Prav tako ki Občine Pliezhausen in njihovih dru- sodelujejo tudi strelci, in sicer Strelsko štev, ki sodelujejo z društvi iz naše občine društvo Dušan Poženel Rečica in KKSV (gasilsko društvo, strelsko društvo). Pliezhausen. Prireditev ob 25-letnici partnerstva Ob tej priložnosti je bila podpisana pa je potekala tudi v Pliezhausnu, in si- listina ob 25-letnici partnerskega sode- cer 15. 9. 2018. Prireditve so se udeležili lovanja, ki določa, da bosta občini utr- predstavniki Občine Laško in Občinske- jevali obstoječe prijateljske odnose med vpisali v Zlato knjigo posebnih dogodkov ga sveta Laško, predstavniki PGD Laško Laškim in Pliezhausnom ter spodbujali v občini Pliezhausen. in Strelskega društva Dušan Poženel iz srečanja občanov, mladine in sodelova- Rečice. nje na vseh področjih. Vsi prisotni so se mag. Sandra Barachini

PREDSTAVITEV V ki ga je Občina Ludbreg iz Hrvaške pri- vitvi kulturnih značilnosti našega ob- javila na razpis Evropa za državljane. V močja zastopali Vaška godba Vrh nad OBČINI LUDBREG okviru projekta se je izvajal medkulturni Laškim in Kulturno društvo Ofirovci in dialog med občinami treh držav – Slove- koledniki iz Laškega. Občina Laško je kot partner sodelova- nije, Hrvaške in Srbije, v času od 7. do 9. la v projektu »United in culture in EU«, septembra. Občino Laško so na predsta- mag. Sandra Barachini

6 OBČINSKA UPRAVA / občinski svet 7. trgatev Stare trte

Junija 2010 smo v znak prijateljstva in dobrega sodelovanja z Mestno občino Maribor na občinskem dvorišču posadili trto, katere cepič smo dobili na Lentu,

Slavko Kozmus in župan Franc Zdolšek pri trgatvi

na tradicionalnem 31. obrezovanju Stare Zorko in Marcel Mastnak na klarinetu in trte. Trta, za katero že osem let odlično harmoniki. skrbi Slavko Kozmus, nas je letos razve- Na prijetnem dogodku so obiskovalci selila kar s petnajstimi grozdi. lahko poskusili dobrote, ki jih je pripra- Za dobro vzdušje so z glasbo poskr- vila Milena Kozmus, svojo ponudbo pa je beli člani Veteranske godbe Gambrinus, predstavilo tudi Čebelarstvo in lectarstvo Marjanca Deželak iz društva Rosa je županu podarila otroški pevski zborček OŠ Primoža Tru- Šolar ter Društvo Rosa. grozd iz testa. barja Laško ter učenci Anže Kanduč, Jan Tanja Grabrijan

OBČINSKI SVET LAŠKO bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve Odloka o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju na- Zadnja seja pred lokalnimi volitvami jemnin ter spremembe in dopolnitve Statuta Občine Laško. V prvi obravnavi pa je bil sprejet Pravilnik o obračunavanju Občinski svetniki so obravnavali Poročilo o realizaciji pro- stroškov odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode v računa za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 2018 z oceno realizaci- Občini Laško. je za leto 2018, Poročilo o porabi sredstev stalne proračunske Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in ime- rezerve v letu 2018 in sprejeli Odlok o rebalansu proračuna novanja je bil za nadomestnega člana občinske volilne komisi- Občine Laško za leto 2018. Zaradi uskladitve z zakonodajo so je imenovan Tine Šrot. Potrjena sta bila tudi oba predlagana sklepa o podelitvi priznanj. Naziv častni občan se postumno podeli Francu Knezu, zlati grb bosta prejela Jure Jan in Jože Krašovec, srebrni grb Andrej Mavri, Laški akademski klub in Lovska družina Jurklošter, bronasti grb pa Anica Brečko, Srečko Očko in Jošt Napret. Priznanja Antona Aškerca za delovanje v kulturi pa bodo prejeli Daniel Pavčnik, Špela Med- ved, Jože Rajh in Peter Napret. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dosto- pni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan

7 SVETNIŠKE SKUPINE

Hvala v imenu Mlade moči občine Laško!

Okusna hrana, nekaj rekreacije, izvrstno vreme in odlična družba so zaz- svetnikov v občinskem svetu in pričet- znamo občinski svetniki za dosego skup- namovali nedeljsko druženje, ki smo ga kom volilnih opravil za letošnje lokalne nih ciljev in izboljšav uspešno komuni- člani liste Mlada moč občine Laško in volitve. cirati in sodelovati prek meja posamezne podporniki organizirali 9. septembra na Ob tej priložnosti bi se za konstruktiv- strankarske opredelitve. Hkrati pa vam piknik prostoru Športnega društva Reči- no delo radi zahvalili vsem strankam, li- ca v Hudi Jami. Druženje je predstavlja- stam in posameznikom, s katerimi smo obljubimo, da se bomo tudi v prihodnje lo nekakšen prehod med zaključevanjem sodelovali v iztekajočem se mandatu trudili in zavzemali za dobrobit vseh ob- uspešnega štiriletnega mandata naših 2014-2018. Ponovno smo dokazali, da čanov občine Laško.

Spoštovane občanke in občani večino stvari, ki smo jih na prejšnjih volitvah tudi obljubili, občine Laško! hkrati pa ustvarili tudi vse pogoje in projekte, ki se v veliki meri že izvajajo skupaj z obnovo železniške infrastrukture, Končuje se štiriletno mandatno kot je izgradnja podhodov na Marija Gradcu in v Rimskih obdobje 2014–2018, v katerem ste Toplicah, novi mostovi čez Savinjo v Laškem, Rimskih Topli- nam kot najmočnejši svetniški skupini zaupali vodenje obči- cah in Zidanem Mostu, obnova železniških postaj itd. Izva- ne kot tudi župansko funkcijo. V tem obdobju smo postorili ja se izgradnja kolesarske poti Celje-Laško z nadaljevanjem proti Rimskim Toplicam. Končali smo z obnovo vseh šol v občini, v katerih so sedaj tudi enote vrtca. Zgradili in obnovi- li smo kar nekaj cest in cestnih odsekov itd. Za zaupanje v preteklosti se vam iskreno zahvaljujemo, seveda pa z velikim optimizmom zremo v prihodnost, kjer že- limo dosedanje delo še nadgraditi in ustvariti čim boljše pogoje za vaše življenje, spoštovane občanke in občani, hkrati pa ustvariti ugodne pogoje za nadaljnji razvoj naše občine. S spoštovanjem! Svetniška skupina SLS in župan Franc Zdolšek

Izlet članov SDS Laško v domači kraj. Bilo je lepo druženje, še vreme nam je bilo naklonjeno. 1. septembra 2018 smo se člani SDS Štefanija Pavčnik, predsednica SDS Laško Laško udeležili izobraževalnega izleta. Iz Rimskih Toplic in Laškega smo se z avtobusom odpeljali v Šentjur, kjer smo si ogledali železničarski muzej, ki je zelo bogat z zgodovino na- ših železniških postaj in opremo, katero so uporabljali pri pre- vozih vlakov. Od tu smo se podali na Babno goro, kjer smo si ogledali Rafkov rov, ki je umetnija pridnih rok. To so rovi pod zemljo, izklesani ročno iz kremenčevega peska. Zelo lepa je izba v obliki srčka, ki je nekaj posebnega. Po dobri okrepitvi z malico smo se podali v Loko pri Žusmu na Stolp ljubezni in nato v Olimje na Jelenov greben, kjer smo si po poznem kosilu v igluju ogledali še film Naše nebo in planeti okoli nas. Na koncu smo še nahranili jelene in srnice ter se po obisku čokoladnice vrnili 8 POSLANSKA PISARNA / KRAJEVNE SKUPNOSTI

staje, kar je, še posebej v zimskih jutrih in ob megli, zelo nevarno. Izvedbo priča- kujem v letu 2019. Se pa za razumevanje lahko skupaj zahvalimo lastniku zemljiš- Drage občanke, spoštovani občani! ča, ki je podal soglasje, da bo nova avto- Laščanke in Laščani! busna postaja stala na njegovi parceli. Z jesenjo se približujejo tudi lokalne Na volitvah mi je bil zaupan še en man- volitve in znova bomo odločali o smeri dat državnozborske poslanke in trdno razvoja, ki jo želimo za našo občino. Na verjamem, da sem ga pridobila z dobrim letošnjih lokalnih volitvah vam SMC za in odgovornim delom. Ves čas se trudim, kandidata za župana ponuja osebo, ki da sem čim bolj prisotna v lokalnem oko- ima jasno vizijo razvoja naše občine ter lju. Poslušam in slišim vaše predloge, po- je že vrsto let dostopen in povezan z vse- bude in vprašanja, hkrati pa tudi sama mi nami, ki smo ali v mestnem središču zelo povezan z lokalno skupnostjo in je v spremljam, kar se dogaja v naši občini. ali doma na vaških zaselkih. Malo vas je v njej zelo aktiven. Zato me veseli, da mi je uspelo z Di- naši občini, ki še ne poznate Bojana Špi- Drage občanke in občani, mi smo tisti, rekcijo RS za infrastrukturo najti skup- lerja, prostovoljnega gasilca in človeka, ki bomo z izbiro novega župana odloči- ni jezik za reševanje še ene črne točke ki je vedno in kadarkoli pripravljen poli, kakšno občino si želimo in zaslužimo. na cestah v naši občini. V projektiranju magati drugim. Večina od vas ga pozna Predolgo že govorimo, kakšna občina bi je namreč prestavitev avtobusne posta- po njegovem dobrem, kar 10-letnem vo- lahko bili, čas je, da to dosežemo. je na Sevcah, ki naj bi se tako približala denju PGD Laško, nekaj od vas ga ver- Vsi, ki si želite premika in napredka, samemu naselju in osvetlila. To pomeni, jetno pozna tudi kot bivšega policista, je Bojan Špiler za vas prava izbira! da naši otroci in starejši ne bi več pešačili nekateri celo mogoče kot organizatorja Naj bo jesen barvita in izpolnjujoča za po regionalni in zelo prometni cesti brez vsakoletne uspešne dobrodelne akcije za vse nas. pločnika in osvetljave do avtobusne po- Rdeči križ, predvsem pa kot nekoga, ki je Janja Sluga, poslanka

KS MARIJA GRADEC niki in izvajalci in s tem prikazali, koli- V zadnjem tednu oktobra smo preda- ko časa bodo trajala določena gradbena li svojemu namenu dva na novo asfalti- Na povabilo Občine Laško smo 5. dela. Pozvali so nas k strpnosti v prome- rana cestna odseka in sicer: Trojno-Lu- tu, saj bo prišlo do določenih zapor ozi- septembra sklicali zbor krajanov, ki je kež v dolžini 200 metrov in Tevče-Rajh roma obvozov. bil v Kulturnem domu na Marija Grad- v dolžini 400 metrov. Podlago običajno cu. Namen zbora je bil, da se krajanom ob pomoči krajevne skupnosti financira- predstavi projektna infrastrukturna ure- jo krajani, asfalterska dela pa pokrivamo ditev na območju Laško-jug (Marija Gra- s sredstvi, ki jih za to namenja Občina dec) ob izvajanju modernizacije železni- Laško. Vsak meter na novo zgrajene ces- ške proge Celje-Zidani Most. Najprej je te nam v bodoče prinese manj stroškov bila predstavitev projektantov podjetja pri njihovem vzdrževanju in opravljanju Lineal, d. o. o., ki so tudi v grafični ob- zimske službe. Vsem želim srečno, pred- liki predstavili, kako potekajo trenutna vsem pa varno vožnjo. dela in kako bodo v prihodnje. Termin- Martin Brečko, sko opredelitev so predstavili nadzor- predsednik KS Marija Gradec

9 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS Rečica KO RK Rečica in predstavnik KS Rečica. tudi psihično pripravljenost. Je več kot Naj bo takšen dan v njegovem življenju samo »miganje«. Je sinhronost gibanja Čas jeseni je čas darov in v letošnjem še velikokrat in lepa slovenska pesem naj skozi glasbo, popolna svoboda misli in letu lahko opazimo, da se je narava do- odmeva še dolgo na njegovi domačiji. ustvarjanja. Svoje plesno znanje in kon- dobra potrudila in nas bogato nagradila 22. septembra smo izvedli osrednjo dicijo nabira že 6. leto, najprej v Ples- s pridelki. Lahko pa tudi opazujemo za- prireditev ob krajevnem prazniku in tu nem Valu Celje, zadnje leto pa pri Ples- ključek večjih investicij, ki so se odvijale gre zahvala vsem nastopajočim, poseb- nem centru TBA. Svoj življenjski slog je v naši krajevni skupnosti. Zaključena je na zahvala pa učencem podružnične šole popolnoma predala plesu, saj, kot pravi obnova lokalne ceste Debro–Gratex, za- Rečica in vrtca Rečica ter njihovim uči- sama, če želiš, da ti uspe, da se tvoj trud ključuje se izgradnja vodovoda Zg. Reči- teljicam, ki so res pripravili lep program. in trdo delo poplačata, moraš v to vloži- ca, zaključena je obnova dela javne poti Zahvala vsem gostom, ki so sodelovali in ti precej več kot par ur tedensko. Ker pa Jager-Zagorišek in skladno s finančnimi s svojim prispevkom naredili prireditev ni samo plesalka, ampak je tudi trener- možnostmi obnavljamo posamezne od- prijetno in predvsem v duhu medseboj- ka, se v dvorani ponavadi zamudi tudi seke makedamskih javnih poti. nega spoštovanja. po 7 do 8 ur na dan. Letos je svojo pre- Ker je pred nami tudi zimski čas, vas danost plesu in znanje, ki ga je pridobi- obveščamo, da bo izvajanje zimske služ- la z leti, potrdila v Športni dvorani Med- be na območju KS Rečica potekalo v is- vode, kjer je potekalo državno prvenstvo tem obsegu kot lansko leto in sicer bodo v MTP (modernih tekmovalnih plesih). izvajalci Darko Trbovc, Andrej Kufner, Tam je postala državna prvakinja v HH Branko Selič in podjetje Grametpromet. malih skupinah, člani v paru, z Jašo Je- Vsi izvajalci bodo izvajali zimsko službo reb, pa tudi državna podprvakinja v ka- kot prejšnjo sezono in plan Zimske služ- tegoriji HIPHOP duo člani. Časa za po- be bo objavljen na spletni strani KS Re- čitek in slavje pa ni bilo, saj so se takoj po čica www.recica.si. državnem prvenstvu odpravili na evrop- Ko pripravljamo prispevke za nasled- sko prvenstvo v Bremerhaven, mesto na Nove investicije so bile predane namenu ob praznova- njo številko našega Biltena, se lahko vese- skrajnem severu Nemčije, kjer je z svojim nju krajevnega praznika. limo trenutkov, ko nas spoštovani obča- soplesalcem v konkurenci več kot stotih ni obvestite o posameznikih, ki dosegajo parov iz cele Evrope postala še evropska Ob pogledu na naše strelišče lahko odlične rezultate na športnem področju. podprvakinja v HIPHOP duo člani ter opazimo, da se vsakodnevno spreminja Ena takšnih je tudi Rečičanka Valenti- evropska podprvakinja v HIPHOP malih podoba tega lepega objekta, ki bo doživel na Zajtl iz Plesnega centra TBA iz Celja, skupinah člani z skupino CONNEXION. popolno preobrazbo v smislu tehnične- ki je v zadnjih letih posegla po najvišjih ga kakor tudi varnostnega vidika. Z zak- stopničkah tako na državni kot tudi na ljučkom obnove strelišča si želimo, da bo mednarodni ravni. Letos je dopolnila 22 lahko memorial Vinka Lavrinca izveden let, je aktivna tekmovalka pod okriljem v domačem kraju in bo tako simbolično Plesne zveze Slovenije, ljubezen do ple- darilo človeku, ki se je zapisal temu špor- sa pa je prvič odkrila v zadnjem razredu tu in samemu strelišču. V septembru smo osnovne šole, kjer je pod vodstvom Maj- bili deležni povabila na 80-letnico, ki jo de Marguč nastopila v okviru Šolskega je proslavil v krogu domačih Peter Ulaga plesnega festivala (ŠPF). Mnogi ples do- iz Zgornje Rečice. Voščila in dobre želje jemajo samo kot umetnost, ampak Va- so s stiskom rok v tistem lepem sončnem lentina pravi, da je ples več kot samo to. popoldnevu izrekli župan Občine Laško Je zahteven šport, ki od posameznika ne Franci Zdolšek, predstavniki DU Rečica, zahteva samo vrhunsko fizično, ampak

Valentina Zajtl (Foto: njen osebni arhiv)

Spoštovani krajani, krajanke KS Reči- ca, s tem našim zadnjim prispevkom se tudi zaključuje štiriletno obdobje sveta krajevne skupnosti Rečica in nadzornega odbora. Verjamemo, da smo postorili veliko, žal vedno ne moremo uresni- čiti vsake posamezne želje, zato tistim, katerim nismo popolnoma uresničili cilje, iskreno opravičilo, vsem ostalim pa iskrena hvala za dobro sodelovanje in naj bo SREČNO. Matjaž PIKL, predsednik KS Rečica Praznovanje krajevnega praznika so z nastopom popestrili tudi najmlajši. Foto: Rok Deželak 10 KRAJEVNE SKUPNOSTI ks laško Inventura dela (pa tudi nedela) v minulem mandatu 2014-2018

Pred leti je Brane Klavžar v Rifengozdu sestavil čudovito pesem, po mojem skromnem mnenju eno njegovih najboljših, z naslovom »Jesen ihti« v kateri lepo opisuje jesenski čas – čas, ko obiramo sadove minulega dela. Podobno je tudi v krajevni skupnosti, ko se ob koncu štiriletnega obdobja ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo uspeli postoriti in česa nam ni uspelo. Smo pač v situaciji, ko nam največ dela povzročajo naše ceste. Na tem področju je bilo v preteklosti obilo dela, prav tako ga bo dovolj Do Žikovškovih oziroma Planinškovih na Ojstrem. tudi v prihodnje. Konkretno nimam namena naštevati posameznih odsekov, ki smo jih modernizirali (v večini asfaltirali). Kje Brstnika, Doblatine in Požnice. Na tem področju bo občinsko smo bili uspešni, vedo najbolje krajani sami, posebno tisti, ki so vodstvo moralo storiti bistveno več kot sicer, saj je pravica do s svojim prispevkom sodelovali in si tako uredili sodobno pot. pitne vode ustavna pravica vsakega državljana (70.a člen). Žal pa nam na nekaterih odsekih ni šlo, predvsem zaradi tega, Ves čas mandata smo skušali biti prisotni tudi na kulturnem, ker je poseljenost na posameznih področjih zelo redka in tako društvenem in rekreativnem področju. Menimo, da smo z izda- krajani težko finančno sodelujejo pri pripravi spodnjega ustroja jo knjige ob 50. obletnici Krajevne skupnosti Laško primerno cest. Na takih področjih skušamo k sodelovanju pritegniti ob- proslavili ta dogodek in starejšim krajanom ponudili nekaj bra- činske službe, žal pa se ponavadi investicije take vrste zavlečejo nja in slik v obujanje spominov, mlajšim krajanom pa vpogled in nekateri krajani so zaradi tega precej nejevoljni. Na nekaterih v dogajanje v 50-letnem obdobju obstoja krajevne skupnosti. odsekih nam ni šlo zaradi klasične slovenske nevoščljivosti, ki Skušali smo pomagati tudi nekaterim društvom ob njihovih po- je žal tudi precej prisotna. Zimsko in poletno redno vzdrževanje sameznih projektih in lahko rečemo, da smo bili dokaj uspešni. naših cest pa itak poteka po ustaljenem redu in večinoma brez Takšno sodelovanje načrtujemo tudi v prihodnje. posebnih težav. Sicer pa vsem nikoli ne bo mogoče ustreči in Prav tako tudi sodelovanje z Rdečim križem Laško, kjer so- nekateri bodo vedno nezadovoljni. delujemo na področju pozornosti do naših ostarelih krajanov starih 80 in več let. Dobro deluje tudi naveza s Stikom Laško in Komunalo Laško, kjer smo našli skupni jezik pri več projektih. Sicer pa se trudimo vzdrževati primerne kontakte z vsemi zain- teresiranimi, saj menimo, da se v naši družbi in v našem okolju vse premalo pogovarjamo. Marsikatero zadevo in načrt bi dosti lažje izvedli, če bi se pristojni ljudje in ostali krajani znali ustre- zno pogovarjati. Saj je vsak dogovor dober šele takrat, ko sta obe strani zadovoljni.

Do Draga Ojsterška (Lipšeka) v Rifengozdu.

Precej neuspešni smo bili na področju vodovoda, saj na severnem delu naše krajevne skupnosti oziroma občine praktično še ni javnega vodovoda. Gre za področje Rifengozda, Tovstega,

Do Jakoba Ojsterška v Rifengozdu.

Lahko pa smo ponosni, da nam je v minulih letih uspelo iz- trgati pozabi več naših krajanov in krajank, ki smo jih predlagali za občinska priznanja. Tudi letos je bilo tako in ob tej priliki se zahvaljujem županu in članom občinskega sveta, da so prepoznali naše predloge in ideje, nagrajencem pa iskreno čestitam. Zahvaljujem se vsem članicam in članom sveta naše krajevne skupnosti za korektno sodelovanje v minulem obdobju in upam, da bodo zanamci še uspešnejši kot smo bili mi. Z odličnim spoštovanjem! Martin Kokotec, predsednik sveta Mimo Jožice Krajnc v Rifengozdu. Krajevne skupnosti Laško

11 KRAJEVNE SKUPNOSTI

Obnovljeno vodno korito Mavri, ki je delo tudi vodil. Opravljenih za smeti, za kar se krajani lepo zahvaljuje bilo precej delovnih ur, da je prostor jemo. Otvoritev prijetnega prostora PR‘ Ne tako daleč nazaj so bili vaški vo- dobil današnjo podobo. Krajevna skup- KORIT‘ je bila v soboto, 8. septembra v dnjaki in vodna korita kraj, kjer so se so- nost Laško je prispevala dve klopi in koš popoldanskem času, združeno s sreča- sedje srečevali, si izmenjali dnevne novi- njem krajanov. Zbrane je nagovoril in ce, popotnik pa si je lahko potešil žejo s pozdravil podpredsednik KS Laško Enej svežo vodo. Takšno mesto je bilo ob vod- Kirn. Da je prostor prijeten in zanimiv, nem koritu pod Boštjanovim hribom na so pohvalili tudi udeleženci letošnjega zgornjem delu Strmce. Novi časi, pred- pohoda Po poti treh cerkva, ki jih je bilo vsem izgradnja vodovodov, so prispeva- več kot 60, prišli pa so z različnih krajev li, da so vodnjaki in vodna korita postali Slovenije. Pot do prostora pri koritu je s zapuščeni. Tudi omenjeno korito je bilo križišča na Šmihelu označena z ličnimi skoraj preraslo s travo in grmovjem. Po- lesenimi smerokazi. budo za očiščenje in obnovitev korita ter prostora ob njem je dal domačin Drago Tone Šterban ks jurklošter

Praznovanje krajevnega praznika v KS Jurklošter

V okviru praznovanja 17. krajevnega praznika se je zvrstilo veliko dogodkov in prireditev. S praznovanjem smo pričeli že 17. avgusta s »6. filmskim večerom« pod zvezdami na dvorišču kartuzijske prista- ve v organizaciji Društva mladih Jurkloš- ter. V soboto, 18. avgusta, je v organiza- Otvoritev ceste Jepihovca-Kunšek-Lavrič ciji STIK-a Laško, Zavoda Odon in KS Jurklošter potekal že 5. tradicionalni po- Na tej svečanosti se je zbralo okoli 50 so bile predstavljene jedi iz tistih zgo- hod po zgodovinsko-tematski »Oriono- udeležencev. V popoldanskem času je dovinskih obdobij, ki so v Jurkloštru in vi poti«, katera je tudi vključena v sklop športno društvo organiziralo že 26. tra- okolici pustila svojo sledi. Pokušali smo akcije Po Laških poteh. Udeležba poho- dicionalni turnir v malem nogometu na jedi, ki so povezane s časom Keltov, ob- dnikov je bila nad pričakovanji, saj se je igrišču osnovne šole, katerega se je ude- dobjem čaščenja Kibele in časom priso- pohoda udeležilo okoli 190 pohodnikov, ležilo več nogometnih ekip iz bližnje in tnosti Kartuzijanov. Obiskovalci so bili vsako leto pa beležimo večje zanimanje daljne okolice. nad pripravljenimi »posebnimi« jedmi za ta pohod. Pohodniki so bili z organi- Osrednji dogodek praznovanja je bil v in postrežbo zelo zadovoljni. zacijo in vodenjem izredno zadovoljni. soboto, 25. avgusta, z otvoritvijo na novo V sklopu praznovanja se je odvijal bo- Tudi letos smo se na domačiji Bevčevih asfaltirane javne poti Jepihovca-Kunšek- gat kulturni program, ki so ga pripravi- okrepčali z malico, katero je organizi- -Lavrič v dolžini 340 metrov. Celotno izli Moški pevski zbor Jurklošter, učenci rala KS Jurklošter. Bevčevi so se izkaza- vedbo cestne podlage do asfalta je izved- osnovne šole in otroci vrtca Jurklošter ter li z izredno gostoljubnostjo, saj so nam lo podjetje Ferdo Hercog, s. p., asfaltno Fantje vseh hribov. Na prazniku KS sta pripravili prostor za počitek in pomagali prevleko pa podjetje Asfalt Kovač, d. o. o. nam spregovorila predsednik KS Jurkloš- pri celotni pogostitvi pohodnikov. Prav Krajani oz. uporabniki ceste so prispe- ter Franc Lesičar in župan Občine Laško tako je bila v organizaciji ZB za vredno- vali izredno velik del lastnih finančnih Franc Zdolšek. te NOB Laško, Brežice, Senovo in Krško sredstev za izvedbo cestne podlage z od- Praznovanje pa je doseglo svoj vrhu- spominska svečanost na Njivcah, kjer so vodnjavanjem. Preostali del cestne pod- nec s koncertom pevske skupine »Fantje postavili obeležje padlim borcem NOB. lage in izvedbo asfaltne prevleke je finan- vseh hribov« z glasbenimi gosti, ki so ga cirala KS Jurklošter s pomočjo občine poimenovali S prijatelji v 5. leto. Laško. Domačini so ob otvoritvi poskr- Vsem, ki kakorkoli pomagate pri ra- beli za prisrčen program in prijetno dru- zvoju naše krajevne skupnosti, iskrena ženje. Prav tako je v popoldanskem času hvala, še posebej pa županu in Občini v Kartuzijski pristavi v okviru LAS Ra- Laško ter vsem organizatorjem in ak- znolikost podeželja potekala predstavitev terjem vseh prireditev, ki so prispevali k na temo »Integralni turistični produkt temu, da je bilo vzdušje res praznično. želiščne dediščine«, ki je delno financi- rana iz sredstev EU. V delavnici »Kuli- Janko Cesar, narično zeliščno popotovanje skozi čas« podpredsednik KS Jurklošter 12 KRAJEVNE SKUPNOSTI

Spomenik padlim Kozjancem šole so delovale do okupatorske ofenzi- ve v decembru 1944. Ob razvejani šolski V soboto, 25. avgusta, so na Njivcah dejavnosti so razvili tudi kulturno dejav- nad Jurkloštrom odkrili spomenik pad- nost. V juniju in juliju je Kozjanski odred lim in tam pokopanim borcem Kozjan- na območju Kozjanskega uničil dvanajst skega odreda. Spomenik padlim borcem okupatorskih postojank in jurkloštrska se je postavil in odkril v času, ko dru- republika se je razširila v Kozjansko os- god po Sloveniji skrunijo in uničujejo vobojeno ozemlje. takšna spominska obeležja. Postavilo ga Po prihodu organizatorja zdravstve- je Združenje borcev za vrednote NOB ne službe medicinca Adolfa Drolca so v Laško v sodelovanju z združenji Posavja, začetku julija 1944 začeli graditi leseno Brežic, Krškega in Sevnice. Iz teh občin bolnišnico R7 v Nemškem grabnu pod so tam pokopani borci. Rudenikom. V njej je bilo prostora za 30 Kmalu po prihodu 14. divizije na Šta- ranjencev. Postavili so še bolnišnico R8, jersko v februarju 1944 so bili ustanovlje- ki je bila skrita v strmih pobočjih Volu- ni odbori OF v Jurkloštru, Henini, Pane- ške gore. Imela je prostora za 50 ranjen- pustili vozila blizu izhodišč in proti vrhu čah, Ložah in po drugih krajih. Povečalo cev. Na strminah Voluške gore so posta- Lisce krenili peš. Obveščevalci so o pre- se je vstopanje Kozjancev v partizanske vili še bolnišnico R9 za 50 ranjencev. V mikih enot pravočasno obvestili 3. bata- enote, tako da je v dveh mesecih iz Koz- jarku Klokočovec na Voluški gori so no- janske čete nastal 27. aprila Kozjanski ljon, ki se je zadrževal v vasi Kremen pri vembra 1944 uredili še R10 za 60 ranjen- odred. Avgusta tega leta je bil Kozjanski Jurkloštru, kjer je prejšnje dni mobilizi- cev. Ranjence teh bolnišnic so zdravili dr. odred največja partizanska enota na Šta- ral novince v NOV. Komandant odreda Drolc, dr. Pograjc in medicinec Samo Pe- jerskem, saj je štel preko 1.000 borcev. V Jerin je takoj odredil četo z nalogo, da čar iz Rimskih Toplic. Ni potrebno pose- maju 1944 je bil ustanovljen okrajni od- zaustavi prodiranje sovražnika. S tem bi bor OF Jurklošter. bej poudarjati, da so morale skromne tu- bataljon pridobil na času in se z 250 ne- Jurklošter je bil osvobojen 9. junija kajšnje domačije, ki so se same otepale z oboroženimi novinci umaknil na varnej- 1944. Žandarmerijsko postajo je likvi- lakoto, nekako zagotavljati hrano in dru- še mesto. Prvi bataljon je dobil ukaz, da diral v naskoku okrog treh popoldne I. ge potrebščine za te številne ranjence in krene iz Rudenika proti Ješivcu. Na Njiv- bataljon Kozjanskega odreda pod po- borce. cah je prišlo do boja, ki je trajal do 18. veljstvom komandanta bataljona Janoša To osvobojeno ozemlje je hudo moti- ure. Sovražnik je trdovratno napadal ob in politkomisarja odreda Đorđa. Parti- lo okupacijsko oblast. Ofenzivno opera- podpori minometov ter hitro strelnih to- zani so zaplenili v postojanki večjo ko- cijo proti osvobojenemu ozemlju je oku- pov in imel precejšnje izgube. Tudi parti- ličino orožja, municije in druge vojaške pator začel 17. avgusta 1944. V ta namen zani so imeli izgube. Padlo je pet borcev opreme. Po zavzetju postojanke je imel je zbral enote 14. SS policijskega polka, in borka. Puškomitraljezec Miha Bračun pred zbrano množico prebivalcev og- dele 18. polka deželnih strelcev in eno- je bil ranjen v desno nogo, borec Franc njevit govor Marjan Jerin – komandant te vermanskega polka »Spodnja Štajer- Horžen je dobil strel v nogo, pomočnik Kozjanskega odreda. Na osvobojenem ska«. Po partizanskih podatkih naj bi puškomitraljezca Franc Tašker je dobil ozemlju je nastala prva partizanska »re- imel sovražnik okoli 3.000 oboroženih strel v prsni koš, prav tako borca Rudolf publika Jurklošter« na Štajerskem s pra- mož. Poleg osebne oborožitve so ime- Brkovič in Miha Kostanjšek. Zaradi ran vo ljudsko oblastjo. Na Henini je začela li na voljo še minomete, hitrostrelne to- se niso mogli umakniti pred premočnim z delom prva partizanska šola na Štajer- pove in lahke tanke. 16. avgusta so zbra- sovražnikom, ki je vse ranjence pokon- skem v juniju, v Jurkloštru pa 31.7. Na li svoje sile v Šentjurju, Laškem, Rimskih čal z nožem. Bolničarko 2. čete tega ba- Henini je imela 4 oddelke in 113 učen- Toplicah, Radečah in Sevnici ter krenili taljona Milko Gorjup, ki je pomagala re- cev, v Jurkloštru pa 2 oddelka in 130 proti svobodnemu ozemlju na območju ševati ranjene borce, so napadalci živo učencev. Sicer so pa odprli s širjenjem Jurkloštra. Ena kolona 150 ljudi je pro- vrgli v gorečo hišo, ki so jo takrat požga- osvobojenega ozemlja po Kozjanskem dirala iz Brega, druga prav tako močna li. Nemška vojska je 18. avgusta s pehoto 16 šol - s 35 oddelki in 1410 učenci. Te iz Loke. Ker so bile ceste prekopane, so in dvema tankoma vdrla v Jurklošter in tu ostala dva dni. Zatem se je vrnila v po- stojanko v Laško. Spominsko obeležje se je postavilo šele sedaj, ker takoj po vojni oblasti svojcem niso dovolile prekopa mrtvih, zato so jih obiskovali le občasno. Grob je v ob- čini Laško, pokopani pa iz Posavja, zato so dobili spomenik šele 74 let po smrti. Svečanost in pohod iz Jurkloštra do kraja spominske svečanosti je sicer motil kar močan dež, a se je opravila s krajšim kulturnim programom skromno in spoštlji- vo. Po svečanosti so se udeleženci ude- ležili še praznovanja praznika Krajevne skupnosti Jurklošter. Andrej Mavri 13 - komunala

Slavnostna akademija ob jubileju Komunale Laško

Komunala Laško je častitljiv jubilej, 30-letnico, obeležila na svojevrsten način. V Kulturnem centru Laško je pripravila proslavo, ki ni bila povsem običajna, temveč je imela edinstven pridih. Že takoj na začetku se je s projekcijo filma, ki so ga v ta namen pripravili zaposleni na Komunali Laško v sodelovanju z Božo in Bojanom Herekom ter drugimi, pokazala posebnost podjetja, ki v letošnjem letu praznuje. Komunala Laško si je skozi leta utrdila temelje in imela ves čas visoko zastavljene cilje. Javno podjetje, ki sledi tehnološke- mu razvoju na komunalnem področju, njegova osnovna skrb Župan Franc Zdolšek izroči direktorju Tomažu Novaku bronasto plaketo Občine pa ostaja kakovostno življenje prebivalcev občine Laško, letos Laško. praznuje več okroglih obletnic: 30 let delovanja podjetja, 70 let komunalnih dejavnosti ter 90 let vodovoda v Občini Laško. stitelj in prvi mož Komunale Laško direktor Tomaž Novak se Osrednja slovesnost se je odvijala v Kulturnem centru Laško, je v govoru zahvalil vsem svojim »komunalcem«, ki srčno op- kjer je bila na ogled tudi razstava zgodovinskih eksponatov. Go- ravljajo delo ter skupaj z njim tvorijo podjetje, ki je odgovorno do občanov in okolja. Navzoče je s svojim govorom navdušil in med drugim dejal: »Ni jih veliko poklicev, kjer bi bili zaposleni tako srčni ob svojem delu, tako pripadni in tako ponosni na svoje podjetje, kot smo to zaposleni na Komunali Laško. Tudi takih ko- munal ni prav veliko.« V nadaljevanju je dodal: »Komunalci smo celo knjigo spisa- li. Knjigo, ki govori o našem delu od preteklosti pa vse do danes. Še več. Komunalci smo celo film posneli. Film, ki govori o našem zdajšnjem delu in se smelo spogleduje s prihodnostjo.« Govor je zaključil z mislijo: »Ker je dragocen vsak trenutek našega sobivanja, danes govorimo o ljudeh. Predvsem o ljudeh, ki vsak dan pišejo zgodbe in vsak dan nastopajo v novem filmu. Govorimo o ljudeh, ki so bili včeraj tam, kjer smo jih potrebovali. Govorimo o ljudeh, ki bodo jutri tam, kjer jih bomo znova in zno- Sebastijan Zupanc, Miran Lovrič in Tomaž Novak va potrebovali. Njim gre zahvala, da smo danes lahko tu. Njim gre

14 - komunala

zahvala, da je Komunala Laško danes to, kar je. In njim gre ver- jeti, da bo Komunala Laško jutri to, kar vsi od nje pričakujemo.« Župan Franc Zdolšek je s ponosom sporočil, da si želi še naprej tako dobrega sodelovanja s podjetjem, ki je v letošnjem letu s strani Zbornice komunalnega gospodarstva prejelo priznanje za strokovno delovanje, korporativno in etično odličnost in s tem služi kot zgled kakovosti slovenskega komunalnega gospodarstva. Da Komunala Laško uživa visok ugled in velja za zaupanja vrednega in zanesljivega poslovnega partnerja, je poudaril tudi predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Miran Lovrič, ki je priznanje skupaj z direktorjem zbornice Sebastijanom Zu- pancem izročil direktorju Novaku. Prireditev se je nadaljevala v znamenju podeljevanja priznanj. Za 30 let uspešnega poslo- Manuella Brečko, Franjo Maček in Big Band Laško vanja je župan slavljenki podelil tudi bronasto jubiljeno listino Občine Laško. Z zahvalami pa so se spomnili tudi nekdanjih branem kulturnem programu zaokrožili nastopajoči Manuella direktorjev - Mirana Kačiča, Ivana Kende in Marjana Salobirja. Brečko z Marjanom Hvalo ter Big Band Laško. Še posebej lepo V podjetju pa so zaposleni delavci prejeli tudi posebna jubilej- je zvenela pesem Marjane Deržaj Poletna noč, ki so jo skupaj na priznanja za 20, 25 ali 30 let uspešnega dela v podjetju ter na pripravili za zaključek prireditve. pesem pa je ob tem dobila še področju vzdrževanja vodovoda. poseben »komunalski« prizvok. Kot že pred nekaj leti, je tudi tokrat Komunala Laško ob so- Javno podjetje Komunala Laško se vsem, ki so s svojim delom glasju Občine Laško in nadzornega sveta simbolično predala kakorkoli pripomogli k temu uspehu in izvedbi slavnostne pri- ključe starega komunalnega vozila za odvoz odpadkov kolegom reditve s spremljajočimi aktivnostmi, iz srca zahvaljuje. iz pobratene srbske občine Trstenik. Vse občane občine Laško in tudi vse druge pa vabimo k ogledu jubilejnega filma, ki si ga lahko ogledate na sletnih straneh Komunale Laško http://www.komunala-lasko.si ali na straneh Youtube https://www.youtube.com - kanal Komunala Laško. Mojca Knez Foto: Boris Vrabec

Razstava Komunala Laško skozi čas

V sklopu praznovanja obletnic Komunale Laško je bila ob svečani akademiji dne 6. septembra 2018 v Kulturnem centru na ogled postavljena tudi razstava Komunala Laško skozi čas, sestavljena iz treh sklopov. 90 let vodovoda Laško, ki predstavlja razvoj vodovoda Laško v tem obdobju, Razvoj komunalnih Vzdušje v dvorani Kulturnega centra Laško dejavnosti s poudarkom na obdobju zadnjih 70 let ter Že 30. let V Komunali Laško so jubilej obeležili s posebno izdajo knjige skupaj odgovorno do okolja, ki podrobneje ponazarja zgodovi- TRADICIJA, IZKUŠNJE, MLADOST (Boža Herek in drugi avno Javnega podjetja Komunala Laško, d. o. o. Poleg tekstualnega torji) ter dokumentarnim filmom (v sodelovanju s podjetjem za in slikovnega gradiva, ki je predstavljeno na šestih panojih, so televizijsko produkcijo Vigred iz Laškega). V knjigi je opisana bili predstavljeni tudi nekateri zgodovinsko pomembni ekspo- zgodovina podjetja in izvajanja komunalne dejavnosti v občini nati komunalne opreme. Vodovodni hidrant iz leta 1928, obce- Laško, v filmu pa je prikazano sedanje delovanje Komunale La- stni kilometrski kamen z obdobja med prvo in drugo svetovno ško z izzivi za prihodnost. vojno ter lesen plug za pluženje cest z obdobja po drugi svetovni Lik komunalca, ki je dodobra opisan v knjigi, pa je na odru vojni. Razstavo si je sedaj možno ogledati na upravi Komunale doživeto predstavila Tanja Klinar. Slavnostno prireditev so v iz- Laško in na Občini Laško.

Zavetnik v novi podobi munalci« dobro sodelujejo. In tako lepa, kot je bila Ob letošnjih obletnicah Komunale Laško so pripravili vrsto tega dne, naj ostane še dol- dogodkov, med drugim so predali namenu prenovljeno kape- go. Vsa obnovitvena in re- lico in obnovljen kip sv. Nepomuka ob vhodu v mesto Laško. stavratorska dela so stala Kapelica, ki je prvotno stala na drugem mestu, kot stoji zdaj, je dobrih pet tisoč evrov. Žu- tako zasijala v prenovljeni podobi prav po zaslugi Komunale La- pan pa si je ob tem zaželel, ško. Kapelico so predali namenu 4. septembra, trak na priložno- da bi sv. Nepomuk varoval stni slovesnosti pa so prerezali direktor Komunale Laško Tomaž vse ljudi pred poplavami, saj Novak, župan Franc Zdolšek in predsednik krajevne skupnosti pritipoplavni ukrepi nimajo Laško Martin Kokotec. Tega dne so »laški komunalci« pripravili pravega tempa. še dan odprtih vrat. Kip sv. Nepomuka je bla- Kot je ob tej priložnosti povedal direktor Komunale Laško goslovil nadžupnik in dekan Tomaž Novak, je prenovljena kapelica darilo mestu, ki s »ko- Rok Metličar in spomnil, da 15 komunala je to zavetnik vseh, ki imajo opravka z vodo, med drugim ribi- (nezavedno) v preteklosti, torej med tistimi, ki jih ni več. Med čev, čolnarjev, mlinarjev. Njegova spovedna molčečnost je bila tistimi, ki so nam z vzgojo privzgojili naše vzorce obnašanja, kaznovana, nas pa zdaj opominja pred strupenimi jeziki in kon- naš pogled na svet. Vez med umrlimi in nami je prižgana sveča. strukti, katerih žrtev je lahko vsak od nas. Najbolj tipična in najcenejša je tista v plastiki. Restavratorsko delo kipa je opravil domačin, akademski ki- S personifikacijo (poosebljanjem) sveče želimo pri gledalcu par Matej Prihovec pod budnim očesom Zavoda za varstvo kul- zbuditi zanimanje, da pomisli, kaj za vraga mu besedilo sporo- turne dediščine. Z obnovo se je ukvarjal dobra dva meseca. Ob ča, mu dati rahel šok, da pomisli, zakaj mi zdaj to pripovedujejo, tem je povedal, da gre za izjemno rezbarsko delo mojstra Pod- in še: ali to res zadeva tudi mene? Ko pogleda in premisli, skle- križnika in zato se je bilo vredno potruditi, da bi se izvirniku ne, da bo letos res prižgal kakšno svečko manj. čim bolj približal. Nepomukov prst na ustih pa nas, tako resta- V dosedanjih filmih na temo odpadnih sveč smo skušali vrator, poziva k razmisleku v miru in tišini. glavno junakinjo, v plastiko oblečeno nagrobno svečo, prikazati kot negativno junakinjo v maniri filmov noar iz petdesetih let prejšnjega stoletja, vsakič na svoj način, vsakič smo poskuša- li tej svečki ali njeni uporabi dati alternativo: prvič z drobnim cvetom, drugič s preprosto svečko in pripovedjo o dedku, tretjič s poudarjenimi vezmi med starejšimi in mlajšimi generacijami, nato spet s cvetom in svečko, ki ni oblečena v plastiko, nato spet s preprostim šopkom cvetja, četrtič z opozorilom, da so svečke naša skrb tudi, ko jih odvržemo med odpadno plastiko. Na hitro gledano ni opaznih rezultatov, ni manjših kupov plastike, toda če podatke povežemo, je drugače. Količina odpadnih sveč se je v zadnjih letih (v slovenskem prostoru) precej zmanjšala, hkrati pa so se cene sveč v zadnjih letih znižale, kar pomeni, da se kljub nižji ceni količina sveč zmanjšuje, čeprav bi bilo pričakovati, da bi bilo obratno in to kaže, da gredo stvari v pravo smer. Predvsem pa se o svečah ljudje pogovarjajo in me- diji vsako leto bolj poudarjeno svarijo, naj bo uporaba sveč ob Matej Prihovec in Tomaž Novak ob kapelici dnevu mrtvih bolj preudarna. Čaka nas še veliko izzivov, predvsem dati gledalcu verodosto- jen odgovor na vprašanje, zakaj bi ravno on, ki skrbi za okolje, Legenda o Janezu Nepomuku ki producira res malo odpadkov, moral imeti slabo vest zavoljo Po tej je bil Janez Nepomuk praški nadškof in kot tak sveč, ko pa vsak dan vidi, kako nemarno se obnašajo vsi okrog spovednik češke kraljice. Kralju je prišli na uho, da mu kra- njega? Zakaj torej on? Odgovor je na dlani, ker je zgled drugim, ljica ni najbolj zvesta in ker je bil kot vsak normalen moški ker je takemu, ki razume, lahko dopovedati. Ta bo znal svoje tudi malo ljubosumen, je od Janeza Nepomuka zahteval, ravnanje razložiti tudi drugim kot edino pametno alternativo, da mu kaj več pove o posteljnih izletih svoje žene. Janeza če hočemo rešiti planet. V desetih, dvajsetih letih bo količina je zavezovala spovedna molčečnost, zato ni črhnil besedice, porabljenih sveč manjša in nobena sramota ne bo, če bo vez jezni kralj pa je dal Janeza umoriti in njegovo truplo vreči med tistim, ki stoji ob grobu in onimi, ki ležijo v njem, le en ponoči v reko Vltavo. Zaradi mučeniške smrti je Janez Ne- droben plamenček, tudi ob dnevu mrtvih. pomuk postal svetnik in zavetnik duhovnikov in vseh ljudi, Če bo tako, bo cilj akcije dosežen. ki so imeli tedaj opravka z vodo (ribičev, čolnarjev, mlinar- Boža Herek jev). Kipi Janeza Nepomuka pa običajno stojijo ob rekah ali potokih. Svetnik je nadomestil rimskega boga Neptuna in grškega Pozejdona. Kiparska upodobitev sv. Janeza Nepo- muka je ena od številnih v Sloveniji.

Manj sveč za več okolja

Akcija s takšnim sloganom, ki nas poziva k bolj premišljeni uporabi nagrobnih sveč, stopa v peto leto. Njen pobudnik in izvajalec je Komunala Laško, pravzaprav njen direktor Tomaž Novak, po produkcijski plati pa kratki ozaveščevalni filmčki, ki vsako leto akcijo spremljajo, nastajajo v produkciji TV Krpan. In kakšna je filozofija te akcije? Človekova prvinska potreba je bila biti blizu ognja, ogenj nas pogreje, nam daje občutek varnosti v najbolj nevarnih okolišči- nah, v bližini ognja nas ni strah. Slovenci veljamo za nesamozavesten narod (če izvzamemo mlajše generacije), za precej negotove, ljudi, ki neradi izražamo svoje mnenje. Tisti, ki pa ga že, veljajo za nastopače, ki se »ven mečejo«; svoj občutek varnosti zato iščemo v bližini ognja in Vse večja grmada odpadnih sveč 16 ekologija Očistimo Slovenijo v Koordinator akcije v Laškem Enej več organizirali. Bolj kot čistilne akcije je Kirn pravi, da je z udeležbo zadovoljen, namreč pomembno ozaveščanje ljudi, da občini Laško saj je akcija potekala v času, ko v občini do smetenja v naravi v takšni obliki sploh potekajo številni drugi dogodki in opra- ne bi prišlo. 15. septembra je v okviru svetovnega vila: »Vesel sem, da smo v precej kratkem V ta namen so organizatorji po kon- okoljevarstvenega dogodka World Cle- času povezali posameznike in predstavni- čani akciji pripravili tudi posebno pisavo anup Day tretjič potekala vseslovenska ke 12 društev v občini. Hvala vsem, ki ste iz odvrženih smeti, ki so jih pobrali na akcija Očistimo Slovenijo, ki smo se ji se akcije udeležili ali omogočili njeno iz- vseslovenski čistilni akciji. »Najčistejša pridružili tudi v občini Laško. Kljub do- vedbo in tako občino Laško priključili naj- pisava na svetu« bo objavljena na spletu poldanskemu deževnemu vremenu se je večjemu okoljevarstvenemu projektu vseh in na voljo vsem tistim, ki jo bodo želeli na vrtu Hotela Savinja v Laškem in pri časov.« uporabiti za ubeseditev svojega ekološko Turist Biroju v Rimskih Toplicah zbralo Akcija Očistimo Slovenijo je sicer le- zavednega sporočila. skupaj približno 70 posameznikov, ki so tos potekala pod sloganom »Še zadnjič«, našo lepo okolico olajšali za nekaj več kot s katerim so želeli organizatorji opozori- Barbara Zorko 680 kg odpadkov. ti na to, da akcij v takšni obliki ne bodo Foto: Julia Pristovnik

Veterana očistila okolico spominskega obeležja

Ob čistilni akciji Očistimo Slovenijo sta v soboto, 15. septembra, veterana, pripadnika 87. diverzantskega voda Terito- rialne obrambe Laško v slovenski osamosvojitveni vojni, Vido Romih in Zdene Mlakar iz Laškega, samoiniciativno očistila spominsko obeležje zavzetja vojaškega skladišča Pečovnik v Cel- ju. Spomenik je lani postavilo območno Združenje veteranov Zasavje na pobudo Boža Majcna, inštruktorja in vodje te vojaš- ke akcije. Ker je bila okolica spomenika zanemarjena, sta se od- ločila, da jo očistita. Pri tem so jima pomagali družinski člani, ki so ta dan izkoristili za izlet na Celjsko kočo. Spominsko obeležje je postavljeno v spomin na zavzetje vo- jaškega skladišča Pečovnik, kjer se je 29. junija 1991 enajst pri- padnikov Jugoslovanske ljudske armade po kratkem boju predalo pripadnikom slovenske Teritorialne obrambe. Po akciji sta Vido Romih in Zdene Mlakar dejala, da bosta odslej sama redno vzdrževala okolico spominskega obeležja. Vido Romih Vido Romih in Zdene Mlakar pred spominskim obeležjem po opravljeni akciji.

17 podeželje Razvojno-proizvodni laboratorij IAMB na Reki

Inštitut za aplikativno mikologijo in dopolnil ter aktivne snovi za kozmetiko biotehnologijo iz Celja (IAMB, Zavod), in biofarmacevtiko. Dejavnost IAMB se kot zasebni partner sodeluje z Občino osredotoča izključno na izdelke visoke Laško v javno zasebnem partnerstvu. kakovosti, pri kateri se bodo uporabljali V zgradbi, kjer je v preteklosti delova- in razvijali potenciali danosti naravnega la podružnična šola Reka, so se priče- okolja in lokalnih virov. V ta namen se le aktivnosti za vzpostavitev razvojno- bodo izvajala izobraževanja na različnih Janez Gorenšek in prof. dr. Omon Isikhuemhen -proizvodnega laboratorija, v katerem nivojh, ki bodo vključevala različne zain- bo genska banka, proizvodnja micelijev, teresirane skupine ter strokovnjake. le obstoječe materiale z visokim ogljič- substratov in ekstrakcijska linija. 12. septembra se je IAMB predstavil nim odtisom ob enakih oziroma boljših IAMB, Zavod bo sicer vstopil šele v na MOS-u, v okviru projekta CLEAN – lastnostih. Namen projekta CLEAN je 4 drugo obletnico obstoja, njegov ustano- Tehnologije in inovacije za nizko ogljične odstotno zmanjšanje uporabe energije v vitelj Janez Gorenšek pa se z višjimi gli- regije, ki ga financira Evropski regionalni javnih zgradbah ter zmanjšanje skupne vami ukvarja 16 let. Ključno področje delovanja je zbiranje in ohranjanje gen- skega materiala višjih gliv, katerega ban- ko ustvarja ustanovitelj že dobro desetletje. Namen vzgoje micelijev, ki ga bodo izvajali, je pomemben predvsem za na- daljne postopke na področju prehane, prehranskih dodatkov za ljudi in živali, zdravil naravnega izvora, izolacije enci- mov za uporabo v industriji, bio remedi- acijo okolja ter razvoj novih bio-izolacij- skih materialov. IAMB sodeluje z različnimi izobraže- valnimi in raziskovalnimi ustanovami ter biofarmacevtskimi podjetji po svetu. V prihodnosti načrtujejo proizvodnjo micelijev, proizvodnjo substratov avtohtonih vrst gliv iz sojev, ki so jih razvili sami. Proizvodnja bo obsegala tako »hobi« Skupina partnerjev projekta Interreg Clean v Laškem na delovnem posvetu z izmenjavo izkušenj ter dobrih praks. program (gobe v gredah, deblih, štorih, kolonah), prav tako pa je že zasnovan razvojni sklad in v katerega je ob osmih energije pri ogrevanju in hlajenju stavb. model kooperantskega sodelovanja vzgo- partnerjih, vključena Razvojna agencija Zgradbe porabijo 40 odstotkov energije v Savinjske regije (RASR) s katero IAMB je gob, ki bo omogočal dopolnilne dejav- EU, zato se je devet regij združilo v rešitvi nosti na kmetijah na način trajnostne sodeluje kot inovacijski partner v projek- tega skupnega izziva. Skupina partnerjev proizvodnje. Vzgojene gobe bodo upora- tu. Predstavljena je bila »Konceptualiza- projekta Interreg Clean iz osmih držav je bljene kot surovine za predelavo v različ- cija izdelave micelijskih bioizolacijskih med drugim obiskala občino Laško, kjer ne vrste izdelkov, predvsem prehranskih plošč« – plošč, ki bi lahko nadomesti- je nadaljevala delovni posvet in izmenjavo izkušenj ter dobrih praks zmanj- šanja porabe energije s pomočjo inova- cij. Doborodošlico partnerjem projekta je izrazil tudi župan Franc Zdolšek, ki je v nagovoru zbranim predstavil občino Laško. V Poljčanah pa je 13. septembra potekala 4. Mednarodna konferenca IN- TEGRALNO ZELENO GOSPODAR- STVO ZA BOLJŠI SVET – IGE2018, na kateri je bil predstavljen koncept in mož- nosti, uporabe gob, micelijskih bioizolacij kot trajnostnih tehnologij, ki bi dodatno vplivale na možnosti za boljšo kvaliteto življenje ljudi v Afriki in s tem zmanjše- vanje revščine, ekoloških problemov in migracijskih tokov, ki smo jim priča. Janez Gorenšek, dr. Robert Drobnič, dr. Darja Piciga, Jurij Stritih, Iva Zorenč, Jernej Stritih, Sašo Mozgan, Sandi Janez Gorenšek Marzidovšek In Cveto Fendre

18 podeželje Bogastvo iz potrebno izločiti nagnito in gnilo sad- lega sadja, pri čemer je določanje zrelosti je. Pazimo tudi na to, da je sadje dobro pokazala tudi na praktičen način. visokodebelnih oprano. Opozorila je na ravnanje z ja- Kvaliteta jabolčnika in kisa je odvisna bolčnikom po vrenju in predstavila kle- tudi od sorte. Različne sorte imajo raz- travniških tarjenje ter številne podrobnosti, ki jih je lično vsebnost sladkorja in kislin, kar pa vredno upoštevati, da bosta naš jabolčnik odvisno od lege, klime, vremenskih raz- sadovnjakov in kis res kvalitetna. mer v času rasti in oskrbe sadovnjaka. Tudi svetovalka KGZ Celje Maruša Va- Pestrost sort je bilo mogoče spoznati Letošnje leto si bomo zagotovo za- ukan je poudarila pomen dobro dozore- tudi v drugem delu našega srečanja, saj pomnili po obilni letini sadja, saj sadno so udeleženci prinesli številne sta- drevje že dolgo ni tako bogato ob- rejše sorte jabolk in hrušk. Rožma- rodilo kot letos. Škoda bi bilo, da rinka, špincla, marela, drobni mo- bi ostalo in zgnilo, saj ga je mogo- škantnar, trdika, pisani kardinal … če predelati in pripraviti odlične so samo nekatere izmed njih. sokove, jabolčnik, kis, žganje in Starejše sorte sadja so bogata de- druge izdelke, ki nam bodo prišli diščina naših prednikov, ki so priprav tudi v naslednjih, morda ne delavi sadja posvečali veliko skrb tako bogatih letih. in pozornost. Jabolčniku in kisu smo se posebej Z željo, da bi lokalno pestrost in posvetili tudi na dobro obiskanem sortno raznolikost jabolk iz viso- izobraževanju, ki smo ga konec sep- kodebelnih travniških sadovnja- tembra organizirali v Laškem. kov spoznali tudi obiskovalci na- Specialistka KGZ Maribor Ta- šega kraja, smo s pomočjo kmetov deja Vodovnik Plevnik je opozori- skupaj s STIKOM Laško v Ther- la na pomen kvalitetnega sadja, iz mani Laško pripravili razstavo katerega bomo pripravili jabolčnik. starejših sort jabolk. »Kakršno sadje, takšna kakovost«, Gostje Thermane si lahko ogle- je poudarila. Sadje za predelavo dajo razstavo, pestrost okusov iz mora biti primerno zrelo in raz- nekaterih razstavljenih sort pa lah- vito, nerazvito in drobno ne daje ko okušajo v jabolčnem soku z eko- dobre kakovosti. Jesenske sorte je loške kmetije Razboršek. potrebno sprešati takoj, zimske sorte jabolk pa morajo pred pre- šanjem odležati, da se škrob spre- KGZ Celje, meni v sladkor. Pred predelavo je Izpostava Laško

Propolis in njegova naravi okoli 20 °C. Količina pridobljene- snovi, med njimi tudi flavanoide. Propo- ga propolisa je odvisna tudi od potreb v lis je svetlo do temno rjave barve. Sve- uporabnost čebelji družini, saj z njim zavarujejo svoje že postrgan propolis je lepljiv, na sobni bivališče pred prepihom in svetlobo. Če- temperaturi se strdi. Posamezna čebelja Propolis je eden od primarnih čebe- belja družina se z njim bojuje tudi proti družina med sezono proizvede od 150 do ljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, mikrobom. Večje tujke, ki jih ne morejo 400 gramov propolisa. matični mleček in vosek. Uporabnost odstraniti iz svojega bivališča, preprosto Propolis je primarni čebelji pridelek, samega propolisa se je v nekaj letih zelo prevlečejo s propolisom. ki ga čebele proizvedejo iz smol. Te smo- razmahnila, saj porabniki vse pogosteje Propolis sestavljajo rastlinske smole, le varujejo rastlino pred okužbo. Osnov- posegajo po naravnih pridelkih in izdel- vosek, eterična olja, cvetni prah, organ- no surovino - smolo čebele oplemenitijo kih. Vsak se bo verjetno spomnil na pri- ske snovi, vitamini in minerali. Po ke- s svojimi izločki žlez in ostalimi čebeljimi gode iz otroštva, ko so nas pestile mijski sestavi propolis vsebuje ogromno pridelki. Propolis se lahko uporab- bolečine v grlu, naše babice pa so lja surov ali kot mešanica z ostali- s pomočjo propolisa lajšale naše mi čebeljimi pridelki in je tudi eden bolečine. Uporabnost propolisa je od čebeljih pridelkov, ki se uporab- tako zelo široka, o tem so pisali že lja v apiterapiji. Poznamo številne v antiki, saj so mu namenjali po- izdelke iz propolisa, kot so na pri- sebno pozornost. mer zobne paste, bonboni, kreme, Surovine, iz katerih čebele proi- šamponi za lase ... Tako so sedaj v zvajajo propolis, so smole, ki varu- tem prehodnem jesensko-zimskem jejo rastline pred okužbami. Smo- obdobju njegove možnosti uporabe lo čebele oplemenitijo še z izločki zelo široke. svojih žlez. Pomemben pa je tudi čas pridobivanja propolisa, saj če- bele nabirajo drevesne smole med Tomaž Samec, 10. in 16. uro, ko je temperatura v Svetovalec za varno hrano pri JSSČ 19 KULTURA 60 let Turističnega Sledil je pozdrav predsednika KS Mat- društva Rimske jaža Kneza, ki je čes- tital TD in mu podelil Toplice priznanje za 60 let delovanja. V govoru se je 15. septembra je TD Rimske Toplice zahvalil za vse dobro pripravilo praznovanje ob 60. obletnici storjeno v desetletjih društva. Prireditev je potekala na terasi obstoja društva. Obči- bazena hotela AQUA Roma v Rimskih na Laško podpira de- Toplicah. lovanje društev, zato je Voditelja sta najprej pozdravila vse bila z nami Tina Rosina goste v slovenščini, potem pa še v petih Košir, direktorica ob- tujih jezikih. Sledil je pozdrav predse- činske uprave Laško, ki dniku Krajevne skupnosti Rimske Topli- nam je po pozdravnem ce Matjažu Knezu, direktorici občinske nagovoru izročila bro- Predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez in predsednik Turističnega uprave Tini Rosini Košir, članu UO TZ nasto jubilejno listino društva Rimske Toplice Samo Lah RS Poldetu Turku, direktorju Rimskih občine Laško. varniških večerih. Prireditev sta čudovito Term Valeryu Arakelovu, Andreju Pod- Iz Turistične zveze Republike Slovenije povezovala voditelja Milena Suhodolčan pečanu, ravnatelju OŠ Antona Aškerca nas je prišel pozdraviti član UO Leopold in Andrej Marinšek, Milena s svojimi Rimske Toplice in posebnemu gostu s Turk. Društvu je predal priznanje za 60 mladostnimi spomini na bazen, Andrej Fakultete za šport, domačinu, dr. Stanetu let uspešnega dela pri razvoju turizma. pa s humorno začinjenimi zgodbami o Pinterju, vsem prisotnim predstavnikom Sledil je čudovit nastop družinskega znanih posebnežih Rimskih Toplic, ki društva v kraju in nenazadnje članom tria Rožej. Monika, ki študira na univer- so na obrazih obiskovalcev pričarale na- TD in vsem obiskovalcem. zi Mozarteum v Salzburgu, veliko kon- smeh, pri domačinih pa tudi obujanje Dogodek smo s pesmijo in besedo žele- certira po Sloveniji in tujini, poleg citer lastnih spominov. li povezati v mozaik spominov na dogod- igra tudi klavir in violino. Brat Luka igra V zahvalo za podporo in druge ob- ke, osebe, prelomne trenutke in načrte, kitaro, banđo, ukulele, mandolino in bas like pomoči so nas ob koncu prireditve ki so jih oblikovali ustvarjalci programa. kitaro. Igral je v različnih kitarskih orke- pozdravili ter nas z izvirnimi darili ob- Med drugimi nas je skozi 60 let zgodo- strih, ansamblih in spremlja različne zbo- darili predstavniki Društva upokojencev vine društva popeljal njegov predsednik re. Najmlajši iz družine Rožej, Matevž, Rimske Toplice, Društva invalidov Rim- Samo Lah. poleg violine igra še orglice in nastopa ske Toplice, Kulturnega društva Antona Na prireditvi so bili prisotni učenci OŠ v različnih sestavih. Zaigrali so skladbo Aškerca Rimske Toplice in Turističnega Antona Aškerca Rimske Toplice in sicer Pot do srca Georga Freundoferja ter Av- društva Loka pri Zidanem Mostu. člani turističnega krožka z mentorico senikovo Slovenija, od kod lepote tvoje? Kulturni program smo zaključili z do- prof. Jasmino Oblak, ki so na državnem Nekoč so bili na terasi nad bazenom mačim ansamblom Pepelnjak, našimi tekmovanju Turizmu pomaga lastna gla- turističnega društva plesi, ki so se nato starimi znanci: Slavkom, Damjanom, va osvojili zlata priznanja, ter pevci OPZ preselili na ploščad ob bifeju, na kateri je Aljažem Pepelnjakom in Domnom La- Sončki, ki so lani na regijskem tekmova- nastopilo veliko znanih estradnikov, kra- pornikom ter njihovo prelepo pesmijo nju osvojili zlato priznanje, kar jih je po- jani pa so te dogodke pridno obiskovali. Rimske Toplice, ki nas popelje po naj- peljalo na državno tekmovanje v Zagorju. Z glasbo smo želeli obuditi tudi spomin lepših kotičkih našega kraja. V preostan- Tam so si v marcu letošnjega leta z odlič- na te vesele trenutke preteklosti. ku poznega popoldneva in večera smo si nim nastopom pripeli zlato priznanje, ki V nadaljevanju nas je navdušil duet vzeli čas za prigrizek, klepet in druženje ga dobijo le najboljši zbori v državi. Pod Saške Nemec in Sare Požin, študentk iz ob zvokih razigranih fantov Ansambla vodstvom zborovodkinje prof. Alenke Sedraža in Rimskih Toplic, ki se z glas- Pepelnjak. Štigl so nam zapeli dve pesmi iz sloven- bo ukvarjata že od mladih nog. Igrata in skih filmov, Sreča na vrvici in Kekčeva pojeta različne vrste glasbe, nastopata na Samo Lah, Miha Gartner pesem. glasbenih dogodkih, prireditvah in ka- Foto: Cvetka Teršek

20 STIK

KULTURNI CENTER ŽE 25 LET V SEDLU ZLATEGA KONJIČA

Nekdo je nekoč dejal, da umetnost re- producira vse, kar v življenju zanima člo- veka. V laškem hramu kulture umetnost reproducirajo že vse od 30. let prejšnjega poniral nekaj del, ki smo jim bili priča v stoletja, ko je na mestu današnjega Kul- večeru slavnostne akademije. turnega centra Laško zrastel Sokolski dom. Gibanje telesa na melodijo in ritem je 13. septembra so z umetnostjo v La- umetnost plesa. Za to je na odrskih de- škem slavili 25-letnico Kulturnega centra skah, kot že mnogokrat doslej poskrbela Laško. Na slavnostni akademiji, name- Špela Medved s svojo skupino plesalcev njeni slavljenju tistemu, s čimer človek plesnega programa Glasbene šole Laško- preslikuje lepoto, je sodelovalo več kot -Radeče. Medvedova je namreč kreirala štirideset lokalnih ustvarjalcev, nastopa- koreografijo celotnega večera, s katero je jočih ter tistih, ki so skrbeli za organiza- mojstrsko ujela »galop« tokratne simbo- cijo prireditve, kot je v Laškem še ni bilo. like večera. Slavili so namreč umetnost ter se Na slavnostni akademiji ob obletni- posvečali njej sami in proslavo naredili v ci pa so del večera posvetili tudi dram- slogu vrhunskih proslav, ki jih dosegajo ples, petje, igro, glasbo ter pisano bese- ski umetnosti. Magdalena Hrastnik je z na državnem nivoju. do skozi uporabljeno poezijo in prozo. dramsko skupino Lux Theatrum na oder Z animacijo so opozorili na film, likovni postavila pisma Ivana Cankarja Anici jezik pa predstavili skozi tiskovine, ki so Lušinovi, s katerimi so obeležili tudi le- vabile na dogodek. tošnjo 100. obletnico smrti velikega pisa- Začetek in konec rdeče niti priredi- telja moderne. tve je v rokah skozi celoten večer držal Seveda pa ne smemo pozabiti na ljudi akademski igralec Rok Matek, ki se je v ozadju, na osebe ki so zasnovale celo- z umetnostjo prvič srečal prav na odru ten koncept in izvedbo prireditve. Za to Kulturnega centra Laško. Zaupal nam je, je poskrbela Tina Belej, ki je v ospredje da je bilo ob pripravi programa prisotne postavila idejo »zlatega konjička«, simbol precej sentimentalnosti in da je domača Kulturnega Centra Laško. Obiskovalce in goste, med katerimi sta publika tista, ki te vedno najtopleje sprej- Zlatega konjiča je v animaciji, ki je v sedela tudi častna občana občine Laško, me. ozadju potekala celoten večer, izvrstno dr. Tomo Korošec in dddr. Jože Maček, je Vse poglede pa je na večeru ukradla upodobila Sara Požin, za grafično pobo sprva v svojem govoru nagovorila direk- odlična vokalistka Saška Nemec, ki je na in dizajn je poskrbela Urška Samec, med torica Centra za šport, turizem informi- odru blestela v kreaciji Tine Belej, ki je tem ko je svetlobo odrskih luči upodobil ranje in kulturo Laško Janja Urankar Ber- s svojim glasom predstavi namenila tisto Tomas Gorišek. čon, ki je poudarila, da so tisti, ki stojijo »češnjo na torti izvrstnih predstav«. Umetnost torej išče izvor v lepoti in gro- za ustvarjanjem kulture v Laškem ljudje: Glasba je tako kot izbrana dela Toma- teski, v stvareh, ki jim človek s svojimi mis- tisti, ki stoje za pripravo programa, tisti, ža Šalamuna, Antona Aškerca, Daneta limi daje novo podobo. Znanosti ostane ki program izvajajo, vsi sodelavci, ki skozi Zajca in drugih krojila težo umetnosti. torej le iskanje zlate resnice. Prireditev kot dolgoletno obdobje krojijo zgodovino, ter V življenje jo je spravil lokalni skladatelj, je v Laškem še ni bilo, v galopu zlatega ko- navsezadnje tisti, ki prireditve obiščejo. sicer študent jazz petja in dirigiranja na njiča Kulturnega centra Laško skozi galop Na oder so ustvarjalci prireditve pos- London Centre of Contemporary music, petindvajsetih let umetnosti. tavili različne uprizoritvene umetnosti: Jaka Škapin, ki je v ta namen tudi kom- Špela Juhart

21 STIK HOP V LAŠKO s Poskočnim Dejanom #myLaško

#mylasko 1 | Hop v Laško - Laška Mavrica 1

Poskočni muzikanti, Euro kvintet, Ansambel Pepelnjak, Ansambel Vigred, Runda kvintet, Laška pihalna godba in Otroški pevski zbor OŠ Laško Trubadurčki

Četrtek, 18. 10. 2018, ob 19.30

2 | Ansambel Braneta Klavžarja in Vražji muzikanti

Četrtek, 15. 11. 2018, ob 19.30

3 | Ansambel Spev in Extra kvintet

Četrtek, 20. 12. 2018, ob 19.30

okrepčevalnica

Marjeta Destinacija Laško je uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj MarjetaRimske Toplice in tehnologijo. Namen razpisa je vzpodbujanje razvoja in krepitev promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji, s poudarkom na pospeševanju digitalne promocije na tujih trgih. Preko razpisa bomo izboljšali digitalno predstavitev naše destinacije, vzpostavili celovito in trženjsko učinkovito komunikacijsko podobo naše destinacije, ki bo skladna s komunikacijsko podobo na nacionalni ravni, se osredotočili na ciljne segmente in prednostne trge. Hkrati bomo vzpostavili platformo znotraj destinacije, ki bo omogočala hiter pretok informacij med ključnimi deležniki oziroma interno strokovno javnostjo.

Naši glavni cilji v sklopu razpisa do konca leta 2019 so vzpostavitev novega destinacijskega portala, s katerim bomo združili dosedanja dva, www.lasko.info ter www.stik-lasko.si, nadgradnja ključnih družbenih platform, Informacije: TIC Laško, 03 733 89 50 | [email protected] vzpostavitev sistema rednega obveščanja za turiste, vzpostavitev e-trgovine, vzpostavitev rezervacijskega ČAKALNICA, Siti teater sistema za oglede in izlete, vzpostavitev mobilne aplikacije ter interne mreže. Komedija

Zasnovali smo novo celostno grafično podobo destinacije, ki predstavlja pet med seboj različnih a povezanih likov, Torek, 6. 11. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško ki tvorijo uravnoteženo celoto. Podoba sporoča vrednote kreativnosti, pretočnosti, zračnosti, močnih temeljev in usmerjenosti v prihodnost, prav tako pa medsebojne povezanosti in prepletenosti. Vsaka posamezna črka predstavlja karakter destinacije. Oblikovala jo je Urška Samec, d. i. a.

Pestrost in bogastvo zdravih vod. Modra kaplja simbolizira termalno vodo, kvalitetno pitno vodo, našo Savinjo in drugo vodovje v destinaciji.

Magentni trikotnik navdihuje prepoznavna veduta Laškega ter bogata in zanimiva zgodovina ter dediščina destinacije.

Oranžen krog poudarja odprtost, povezanost, kreativnost, pretočnost in s tem usmerjenost v turizem, razvoj, kulturo, šport in wellness.

Zelena barva predstavlja razgibano podeželje in neokrnjeno naravo, ki nudi oddih od vsakdana in široko paleto izbire aktivnega preživljanja prostega časa.

Čebelarstvo, kulinarika in tradicija pivovarstva.

“Moje Laško ima okus po pivu, plesu in – ljubezni! Tu sem postal pivovar, tu plešem pri folklori, tu sva se z ženo spoznala in si na Pivu in cvetju izrekla »da«. V kraju vseh mojih pomembnih zgodb bi rad skupaj z vami odkril kakšno vašo novo zgodbo. Dobrodošli v #myLaško.” Matjaž Guček, pivovar Orleki in Matjaž Javšnik: FRPRUH Koncertno gledališka komedija

Četrtek, 29. 11. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško

Naložite si

mobilno aplikacijo LAŠKO

in bodite obveščeni o vseh aktualnih dogodkih 15. november #myLaško 2018 Obiščite Izberite svoj izdelek v #mylasko Eroika Aromatika: KONCERT NAJLEPŠIH PESMI www.lasko.info Petek, 14. 12. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško 22 e-trgovini Informacije: TIC Laško, 03 733 89 50 | [email protected] HOP V LAŠKO s Poskočnim Dejanom

1 | Hop v Laško - Laška Mavrica 1

Poskočni muzikanti, Euro kvintet, Ansambel Pepelnjak, Ansambel Vigred, Runda kvintet, Laška pihalna godba in Otroški pevski zbor OŠ Laško Trubadurčki

Četrtek, 18. 10. 2018, ob 19.30

2 | Ansambel Braneta Klavžarja in Vražji muzikanti

Četrtek, 15. 11. 2018, ob 19.30

3 | Ansambel Spev in Extra kvintet

Četrtek, 20. 12. 2018, ob 19.30

okrepčevalnica

Marjeta MarjetaRimske Toplice

ČAKALNICA, Siti teater Informacije: TIC Laško, 03 733 89 50 | [email protected] Komedija

Torek, 6. 11. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško

Orleki in Matjaž Javšnik: FRPRUH Koncertno gledališka komedija

Četrtek, 29. 11. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško

Eroika Aromatika: KONCERT NAJLEPŠIH PESMI Petek, 14. 12. 2018, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško 23 Informacije: TIC Laško, 03 733 89 50 | [email protected] STIK MOJA DEŽELA – LEPA društvu Laško, Javnemu podjetju Komu- bregu reke Savinje, med centrom mesta nala Laško in ostalim, ki skrbijo za ureje- Laško na eni in mostom v naselju Jagoče IN GOSTOLJUBNA nost našega kraja. na drugi strani. Povezuje številne narav- Tina Belej ne in kulturne zanimivosti, znamenitosti Urejeno in gostoljubno okolje je po- starega mestnega jedra, vodno kolo itd. goj za uspešen razvoj turizma. To je te- Zdraviliška pot med Naj tematskimi Ob poti se lahko ustavimo ob energijskih meljni smisel in dolgoročno sporočilo potmi v Sloveniji točkah v Zdraviliškem parku, vrtu me- projekta Moja dežela - lepa in gostoljub- dovitih rastlin, otroci pa se vedno najbolj na. Zato turistična društva in zveze z vse Športno-rekreativna sprehajalna po- razveselijo otroškega parka z Grajskimi bolj zavzetim sodelovanjem občin, pod- hodna pot A8 – Zdraviliška pot je na tek- igrali. jetij in mnogih organizacij in strokov- movanju za Naj tematsko pot zasedla od- Pot ponuja poleg sprehoda, teka, no- nih institucij uresničujejo vrsto progra- lično 3. mesto. Rezultata smo zelo veseli, rdijske hoje, rolanja ... še vrsto drugih mov na tem področju. Osnova projekta saj v Laškem, destinaciji na sotočju dob- rekreativnih dejavnosti. Tako je v sklo- je tekmovanje slovenskih mest in krajev rega, vsako leto vlagamo veliko napora v pu poti in Parka dobrega počutja Laško na področju urejanja prostora, okolja in urejenost obstoječih tematskih pohodnih urejena proga preizkusa hoje na 2 km, gostoljubnosti. Projekt prerašča v vses- poti. V finalni izbor omenjenega tekmo- kjer lahko preverite svojo trenutno te- lesno zmogljivost, Senior vadbeni park lovensko gibanje za urejeno okolje in vanja smo se uvrstili tudi leta 2015, ko je za starejše, invalide in rehabilitacijo po gostoljubnost. Slednja pa na svoj način C1 - Orionova pot zasedla prvo mesto na poškodbah ter Fitnes na prostem (vad- odkriva širino in vsebinski smisel sloga- območju celjske regije. beni park I. na levem bregu reke Savinje, na Turizem smo ljudje. Krožna sprehajalna, športno-rekrea- vadbeni park II. v Zdraviliškem parku na Zaključna prireditev projekta Moja tivna pohodna Zdraviliška pot je najbolj desnem bregu). dežela - lepa in gostoljubna 2018 s slav- obiskana tematska pot v naši destinaciji. Nekateri zdraviliški pohodni poti re- nostno podelitvijo priznanj je potekala 8. Tako urejena in pod tem imenom je bila čejo tudi pot rekreacije in zdravja. oktobra v Portorožu. Laško je prejelo dve vzpostavljena že leta 2008. Vpeljan sis- Več o poti lahko preberite na spletni nagradi: tem skrbništva nad tematskimi pohodni- mi potmi v občini Laško skrbi, da je ved- strani http://www.lasko.info/sl/pohod- 2. mesto za Naj zdraviliški kraj in nistvo/a8-zdraviliska-pot 3. mesto za Naj tematsko pot - Zdraviliš- no urejena in vsebinsko zanimiva - vsako ka pot. leto se pot nadgradi s kakšno novo za- Dean Muhovec nimivostjo. Poteka po levem in desnem Foto: Boris Vrabec

Zahvala gre vsem prebivalcem Obči- ne Laško, Thermani Laško, Turističnemu

RAZSTAVA V MUZEJU LAŠKO ljudem, njihovemu življenju in občutkom, ki so jih doživljali v Volni, pa tudi priznanju za njihovo težko in slabo plačano delo. VOLNA Laško – Predilnica in tkalnica V Volni so predli, tkali in ustvarjali lepe izdelke. Nekaj le-teh je tudi predstavljenih v razstavnih eksponatih, ki dokazujejo Industrija je spreminjala življenja posameznika in družbe. njihovo trpežnost in kvaliteto, saj so nekateri stari tudi več kot Prinašala je pozitivne in negativne spremembe: tako v gospo- pol stoletja. Razstava sicer predstavi kratko zgodovino tovar- darskem kot političnem razvoju in načinu življenja, pa tudi v ne, fotografije, utrinke s 6. Kavarniškega večera: Volna Laško spremenjenem okolju in urbanizaciji prostora. Agrarna druž- – preteklost in prihodnost, pesem Frana Milčinskega Ježka o ba se je spremenila v industrijsko. Bila je ključna pri gradnji Volni Laško ter razmišljanja o industrijski dediščini lokalnega socialističnega sistema po II. svetovni vojni, ko sta se gradila okolja ter zavedanja, da ta dediščina niso samo zidovi – to so porušena domovina in nov družbeni sistem. predvsem ljudje. Predstavitev Volne Laško je na ogled tudi do V Muzeju Laško smo v septembru pripravili razstavo o konca meseca oktobra 2018. Volni Laško – Predilnici in tkalnici, »fabriki«, ki je stala ob Leta 1924 je ljubljanski trgovec Ludvik Gerkman kupil pro- vznožju Šmihela in je v najboljših časih dajala kruh več kot store nekdanje pivovarne, ki je obratovala ob vznožju Šmihe- 500 ljudem. Z razstavo smo želeli nameniti posebno pozornost la. Preuredil jih je v usnjarno, nato v tekstilno tovarno, ki je

24 STIK pričela obratovati jeseni leta 1932. Podjetje se je pričelo hitro tkanin, ki je potrebovala predilnico. Po uspešno izvedenem re- razvijati in kmalu je Gerkman pod staro tovarno začel graditi ferendumu v Laškem in Ljubljani v decembru 1977 je prišlo nove objekte za proizvodnjo tekstilnega blaga. Zgornja tovarna do združitve, spremembe proizvodnih procesov ter usmeri- se je imenovala »Lateks«, spodnja pa »Lava«. Tik pred II. sve- tve v predilstvo. Z novim letom je prvotna Volna dobila novo tovno vojno so zagnali še novo predilnico in navijalnico, takrat ime: Dekorativna Ljubljana, TOZD Predilnica Laško. Lotili so nameščena stroja mikalnika pa sta bila v uporabi do samega se izdelave različnih pohištvenih tkanin, pa tudi ročnega tka- konca tovarne. Ob prihodu okupatorja je Gerkman odšel na- nja unikatnih izdelkov iz naravnih vlaken. Desetletje relativno zaj v Ljubljano in za komisarja so postavili sudetskega Nemca, stabilnega poslovanja pa ni trajalo dolgo. V času osamosvaja- ki je obe tovarni združil v eno. Med vojno so delavci kolektiva nja se je sesula pohištvena industrija in tako so morali delav- sodelovali z osvobodilnimi silami tako, da so tihotapili blago ci leta 1990 na prisilni dopust. Predilnica je nato še nekaj let in odeje. Leta 1947 so z drugo nacionalizacijo obe podjetji po- životarila z nerednimi plačami za sto zaposlenih. Agonija se novno združili v državno podjetje z imenom: Industrija Volne- je končala marca 1996, ko je šla v stečaj Dekorativna Ljublja- nih izdelkov »VOLNA« Laško. Izdelovali so volneno prejo ter na. Prazne proizvodne hale so postopoma zapolnili najemniki, volnene in polvolnene izdelke na industrijski način. Potrebe so vendar smo danes bolj priča deponiji kot pa nekdaj urejenemu bile velike, vendar se je ves ustvarjen dobiček takoj razporedil delovnemu okolju. drugod, saj so bile potrebe porušene domovine pomembnej- Med gospodarskimi krizami prihaja do kršenja osnovne, še. Leta 1950 so dobili tovarno v upravljanje delavci. Kmalu so ključne pravice delavcev – pravice do dela in s tem preživlja- ustanovili vajeniško šolo, v lastni kuhinji so pričeli pripravljati nja. Med krizo podjetja zmanjšajo proizvodnjo, opustijo dolo- tople obroke. Pojavila se je tudi ideja o graditvi nove tovarne, čena dela, odpustijo delavce in zaprejo tovarne. Tako pridemo vendar se le-ta ni uresničila. Proizvodnja in prodaja sta se podo socialnih in vseh ostalih stisk industrijskih delavcev, ki so večevali, pojavile so se tržišču zanimive »tweed« tkanine. Tr- nam dobro poznane. Najhujši je občutek brezvrednosti in bre- govski oddelek podjetja kmalu ni zmogel več slediti povpraše- zizhodnosti vseh teh ljudi ter popolna odsotnost priznanja nji- vanju in tako so leta 1962 odprli trgovino izven tovarne. Zalog hovega dela. gotovega blaga skoraj niso imeli in kazalo je dobro. Vendar je Danes večina ljudi ob omembi industrijske dediščine takoj vzponu hitro sledil padec zaradi zastarele proizvodnje, nizkih pomisli na velike, propadajoče hale, razbite steklene površine osebnih dohodkov, manjšanja števila zaposlenih, pa tudi ko- ter visoke dimnike. Ampak industrijska dediščina ni le to – rupcije vodilnih. Slabi rezultati gospodarjenja in zgrešena ra- to so zgodbe delavcev, stil življenja, kultura oblačenja, način zvojna politika so pahnili Volno v vedno večje težave ter ved- govora, sprememba prehrambenih, bivanjskih in življenjskih no nove sanacijske programe, ki pa tudi niso bili uspešni. V navad. Industrijska dediščina niso samo zidovi. Spomini indu- začetku 70. let prejšnjega stoletja je podjetje zaposlovalo med strijskih delavcev so po zaprtju tovarn včasih edina dediščina, 400 in 500 delavcev. Uvožene tkanine so pričele zniževati pro- ki je ostala. Omogočijo nam vpogled v vrednote, ki so obli- dajo, poizkušali so vzpostaviti tehnično-poslovno sodelovanje kovale delavsko kulturo: tovarištvo, solidarnost, enakost, pri- z Novoteksom, ki pa se je tudi po nekaj letih neslavno končalo. jateljstvo in kolektiv. Tako spoznamo delavsko identiteto, to- Vsa slovenska tekstilna industrija je konec sedemdesetih varniško skupnost in pomen odvisnosti od »dela lastnih rok«. let prejšnjega stoletja zašla v brezizhodno krizo. Volna je naš- Pomembna kategorija je sprememba vloge žensk, mater, dela svoje upanje v združitvi z ljubljansko tovarno dekorativnih lavk in gospodinj, ki so dobile možnost zaposlitve in lastnega preživljanja v takrat patriarhalni družbi. Odpirala se jim je možnost novih poklicev. Ženske so sicer ob delu v tovarni ob- držale tradicionalno vlogo matere in gospodinje, je pa v inte- resu industrijske proizvodnje družbena skupnost prevzemala skrb za varovanje otrok v vrtcih in šolah. Ohranjanje industrijske dediščine daje ljudem vrednost in prispeva k boljšemu zavedanju o tem, kako je delo delavcev Volne obogatilo skupnost in zaznamovalo kraj. Ta dediščina je del naše narodne in kulturne identitete. Lokalna dediščina je pomemben element samoidentifikacije in prepoznavnosti, je element, ki nas loči od drugih. Delo v tovarni Volna Laško je spremenilo življenjske navade ljudi in oblikovalo posebno socialno skupino, ki je svoj ritem prilagodila potrebam podjetja, kjer so bile zaposlene večinoma ženske. Industrijska dediščina Volne Laško, predvsem zgodbe de- lavk in delavcev, so njihovi spomini in misli, ki so izjemno dra- goceni za razumevanje tega, zakaj je ta dediščina za ta prostor tako zelo pomembna, saj je vpeta v mnoga življenja tukaj ži- večih prebivalcev. Že Ivan Cankar je menil, da je največje bogastvo vsakega naroda to, da se zave svoje kulture in dediščine. S ponosom se ozrimo na visok opečnat dimnik in pomislimo, da je tam nekoč bila Volna, tovarna ponosnih in delovnih do- mačinov, ki bi si vsekakor zaslužila boljšo usodo. Nenazadnje je Volni Laško s pesmijo postavil večni spomenik tudi naš slav- ni Ježek. Nika Klepec

25 knjižnica

Imeniten večer z dr. Tomom Korošcem Milena Zupančič in Tadej Golob gosta osrednje prireditve bralnih aktivnosti Knjižnice Laško v V prejšnjih številkah smo že kar nekaj pozornosti namenili Kulturnem centru častnemu občanu Laškega jezikoslovcu dr. Tomu Korošcu ob njegovi 80-letnici. Po junijskem kavarniškem večeru in razstavi Na dan nastajanja tega prispevka je vseslovenski knjižnič- v knjižnici smo v začetku oktobra tovrstne aktivnosti zaključili ni katalog zabeležil 2.209 izposoj biografije Milene Zupančič s pogovorom o Koroščevem znanstvenem in strokovnem delu. izpod peresa Tadeja Goloba. K temu ni všteto število izposoj Že izredno prijetno vzdušje na začetku dogodka, uvodne elektronske knjige, ne vemo, koliko knjig je bilo kupljenih in džezovske skladbe, ki jih je zaigral domačin, odlični klarinetist izposojenih »med sosedi«, število rezervacij in povpraševanj v Franjo Maček, in prvi nagovor dr. Korošca z besedami »Dragi knjižnicah je vsaj še dvakrat tolikšno. Knjiga Kot bi Luna padla prijatelji« so napovedale, da se nam obeta res lep večer. V skoraj na Zemljo je izšla letos in smo jo knjižničarji sami komaj uspeli dvournem pogovoru se še zdaleč nismo uspeli dotakniti števil- videti. Še preden je bila pripravljena za izposojo, že je bila vrsta nih področij Koroščevega ustvarjalnega življenja. Smo pa slišali zanjo. Potem smo jo uvrstili še na priporočilni bralni seznam izredno veliko zanimivega, dr. Korošec pa se je še enkrat več iz- naše Bralne značke za odrasle, in Milena Zupančič je postala kazal kot izvrsten govornik, ki ga je veselje poslušati. tudi v naši knjižnici promotorka branja.

Foto: Ana Kovač, Siol

Izredno veseli smo, da vas lahko, dragi naši bralci, povabimo na veliko osrednjo prireditev Bralne značke za odrasle, prireditev pred dnevom reformacije, na kateri bomo letos gos- Večkrat med pogovorom je poudaril, da se počuti res doma- tili to izjemno slovensko igralko in ob njej avtorja njene bio- če, in nam razkril kaj o sebi, kar tudi tisti prisotni, ki ga res dob- grafije Tadeja Goloba. Nemogoče je v tako odmerjeni prostor ro poznajo, še niso vedeli. Pripovedoval nam je o svojem bivan- strniti predstavitev igralke, ki jo mnogi med vami poznate in ju pri družini Mraz med študijem na Češkem, o svojih kariernih spremljate skozi vloge vse življenje in ki je tako močno zazna- odločitvah, današnjem pogledu na to in še o marsičem zanimi- movala slovenski gledališki kot tudi filmski prostor. Noro bi bilo vem. spominjati na Cvetje v jeseni, ker bi izpadli brez domišljije, ob Skozi ves pogovor se je na različne načine manifestiral Ko- tem pa ne povedati, da je odigrala več kot 120 gledaliških in več roščev pretanjen občutek za jezik in ljubezen do slovenskega kot 30 filmskih vlog! Med drugimi nagradami je bila dobitnica jezika. Odnos v družbi do jezika je strnil v ugotovitev, da je ta v Borštnikovega prstana (1999) in Prešernove nagrade za trajen času skoraj 60 let njegovega ukvarjanja z jezikoslovjem napra- prispevek k razvoju slovenske kulture (1993), leta 2016 pa jo vil pot od ene do druge skrajnosti – od pretiranega purizma do je slovenski predsednik odlikoval z zlatim redom za zasluge za današnje razpuščenosti in vseenosti, ki ga boli. Zato nam je po- »ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske ložil na srce skrb za jezik, za slovenščino in kulturo, ki izhaja iz umetnosti«. nje, saj že od Trubarja naprej vemo, da nas to ne samo določa, Tudi Tadeja Goloba kot avtorja dobro poznamo: priljubljene ampak da samo s slovenščino obstajamo kot Slovenci. Žal pa na so njegove biografije – poleg »Lune« še knjige o življenju Zora- vse to prepogosto pozabljamo. na Predina, Gorana Dragića, Petra Čeferina, Alenke Bratušek Pogovor smo zaključili s pomenkovanjem o Ribiškem slo- in drugih; ob teh je rekorde podirala izposoja njegove krimi- varju, edinstvenem delu dr. Korošca v svetovnem merilu, ki je nalke Jezero (2016), spomnimo pa tudi na s kresnikom nagra- izšel letos in za katerega dr. Korošec pravi, da je njegovo zadn- jen roman Svinjske nogice (2009); je tudi avtor knjig za otro- je jezikoslovno delo. Ob tem nam je razkril tudi, da se zdaj bolj ke. Če ob tem napeljemo še na soproga gospe Milene Zupančič posveča eni svojih prvih ljubezni – risanju in slikanju. dramatika Dušana Jovanovića, čigar avtobiografija Na stara leta Kot ob zaključku večera mu tudi na tem mestu želimo čim sem vzljubil svojo mamo je tik pred izidom, potem upravičeno več zdravja in življenjske energije, obiskov Laškega in tako napovedujemo, da bo naš večer v Kulturnem centru v oziranju prijetnih prijateljskih druženj, kot je bilo tokratno. nazaj in naprej poln bogatih iztočnic za branje in premisleke o bogastvu življenja in njegovi kvaliteti, če ga živimo s kulturo v Matej Jazbinšek srcih in glavah.

26 KNJIŽNICA

Vidimo se v Kulturnem centru 22. oktobra ob 19. uri. Pri- jazno vabljeni k rezervaciji brezplačnih vstopnic v knjižnici! Barbara Rančigaj

Knjižnica ima novo spletno stran

Tisti, ki redno spremljate dogajanje na naši spletni strani, ste že ugotovili, da imamo od konca septembra novo spletno stran. Ponovno smo združili moči z g. Bojanom Petkom, ki našo knji- žnico spremlja že dlje časa in točno ve, kakšna naj bi bila uporabnost našega novega »okna v svet«. Sprememba je na prvi vtis velika – osrednje mesto imajo dogodki, ki so ločeni po oddelkih knjižnice, ter novice in obvestila. Pod hitrimi povezavami boste našli po našem mnenju koristne Foto: Boris Vrabec informacije, povezane s knjižnico in njeno dejavnostjo: iskanje gradiva, podaljšanje ali rezervacija gradiva, vpis v knjižnico in boval. V svojem ekspresionističnem pesništvu je razkrival bedo pogosta vprašanja. Opazili boste tudi jasno razviden delovni čas delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na sreč- po enotah knjižnice in telefonske številke posameznih oddelkov nejše dni. Najbolj pa poznamo njegovo mladinsko povest Bra- za hitre informacije. Na prvi strani so tudi povezave na zani- tovščina Sinjega galeba, zgodbo o pogumu, drznosti, tovarištvu mive portale ali podatkovne zbirke: Biblos, dLib, Kamra, Celj- in sočutju, s katero so odraščale mnoge generacije otrok. To je sko-zasavski.si in Dobre knjige. S klikom na fotografijo izbranih eno temeljnih del slovenske mladinske literature, po katerem je knjižničnih novosti pa se lahko povežete v naš knjižnični kata- bila posneta tudi priljubljena TV-nadaljevanka. Del tega mor- log in preverite, ali je knjiga na razpolago za izposojo. skega in prijateljskega vzdušja nam je pričaral Otroški pevski Seveda smo v tem prispevku izpustili še veliko vsebin, ki jih zbor Trubadurčki OŠ Primoža Trubarja Laško pod vodstvom nismo mogli omeniti. Zato vas vabimo, da se povežete in spo- prof. Tanje Bezgovšek, ki je zapel naslovno pesem iz te serije. znate našo novo spletno stran – želimo si, da bi na njej odkrili Obiskovalci naše ‚‘javne ljudske knjižnice‘‘ so lahko tudi kaj koristne in uporabne informacije! napisali in narisali v spominsko knjigo, katerih priljubljenost in Jerica Horjak razširjenost je narasla prav obdobja med obema vojnama, ali pa si izdelali knjižne kazalke z motivi iz tega časa. Delavnico je vodila prof. Anita Drnovšek z učenci likovnega krožka. Laško med obema vojnama skozi oči knjižnice Številne motive prijetnega sobotnega dopoldneva v celot- nem starem mestnem jedru, ko nas je vse najbolj navdušilo Tudi Knjižnica Laško se je vedoželjno vključila v prireditev vzdušje ter vživetost sodelujočih in obiskovalcev v čas obdob- Laško med obema vojnama. Zamislili smo si, da bi prikazali ja med obema vojnama, je v svoj objektiv ujel fotograf Boris knjižnico iz leta 1927, ko je kot javna ljudska knjižnica delo- Vrabec. Lepo vabljeni, da si razstavo njegovih fotografij ogle- vala na osnovni šoli v Laškem. date v knjižnici ter še enkrat podoživite zanimivo in pestro Za knjižnično gradivo je bil tega leta natisnjen knjižni katalog dogajanje. (takšne kataloge so imele le dobro urejene knjižnice), zato smo Gabrijela Pirš najprej preučili to publikacijo. Ker je večino knjig javne ljudske knjižnice okupator ob začetku vojne uničil, smo na dan dogodka na police starinske omare postavili nekatere druge nam Vedno več Poletnih bralcev v Knjižnici Laško dostopne knjige in revije iz tega obdobja iz naše zbirke. Za obiskovalce smo v zgibanki predstavili javno ljudsko knjižnico ter V torek, 11. septembra, smo v Knjižnici Laško pripravili izpostavili nekaj poučnih in leposlovnih del njene zbirke in jih zaključno prireditev počitniške bralne akcije »Poletni bralci«. opozorili na knjige, ki si jih lahko ogledajo. Kot zanimivost za Na knjižničnem vrtu se je zbralo več kot 200 mladih bralcev, primerjavo s sedanjostjo so si udeleženci lahko prebrali pravila ljudskih knjižnic, ki smo jih povzeli po Imeniku knjig šentja- kobske javne ljudske knjižnice v Ljubljani iz l. 1925. Knjižnico smo predstavljali skupinam šolskih razredov in tudi posameznikom. V prijetnem ambientu knjižničnega vrta, ki smo ga za to priložnost ozaljšali z elementi iz tistega časa, smo zaposleni (ta dan tudi času primerno oblečeni) čutili posebno poslanstvo: biti »ljudski« knjižničar, »ki mora vedeti, kako se najdejo pota, po katerih privede bralca h knjigam«, kot je leta 1940 zapisal Avgust Pirjevec, avtor prvega slovenskega strokovnega priročnika za knjižničarje Knjižnice in knjižničar- sko delo. Največ pozornosti so bila med ljubitelji starejših knjig deležna dela Antona Aškerca, stari turistični vodniki in revija Ljubljanski zvon. »Obiskal« pa nas je tudi pisatelj Tone Seliškar, ki je bil v letih 1922–25 učitelj na Reki. Prisluhnili smo odlomku, v katerem je orisal naše kraje, in pesmi iz zbirke Trbovlje, kjer je tudi služ- Foto: Boris Vrabec

27 KNJIŽNICA njihovih prijateljev, sorodnikov in obiskovalcev knjižnice. – in Tina Marguč – med drugim tudi rekreativna športnica Pri aktivnosti, ki smo jo uvedli pred tremi leti in je tudi letos in športna vaditeljica za otroke. V prijetnem jesenskem popol- doživela lep odziv, so sodelovali učenci iz Laškega, Radeč, Rim- dnevu smo skozi pogovor spoznali predvsem Roka kot vrhunskih Toplic in Zidanega Mosta. Bralno akcijo »Poletni bralci« skega športnika, njegov pogled na šport, pogovarjali pa smo se je zaključilo 167 mladih bralcev. tudi o pomenu branja, njegovem odnosu do knjig … Kot očka V zahvalo za njihov trud smo v goste povabili znano pesni- dvoletne Zale je nato zbranim otrokom povedal pravljico Foksi co, pisateljico, pravljičarko in izjemno pripovedovalko Anjo in športni duh, ki izpostavlja vrednote spoštovanja, truda, potr- Štefan, ki je teden po naši prireditvi prejela nagrado Večerni- pežljivosti, skromnosti in odnos do sočloveka. Ob koncu smo se ca za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline. Spremljala sta vsi, mlajši in starejši, ob Tininem vodstvu dobro razgibali skozi jo odlična mlada glasbenika, njena hči Ana in Florjan Ajdnik. igro, pri čemer smo zares uživali. Nastopajoči so s svojim žarom prepričali poln knjižnični vrt in Veseli smo, da smo ob tem dogodku združili branje in gibanje nam priredili pravljičen vstop v jesen. ter dokazali, da še vedno velja starogrški rek Zdrav duh v zdra- Vsem »Poletnim bralcem« smo s pomočjo Občine Laško in vem telesu. Še enkrat iskrena hvala Roku in Tini Marguč, da sta prijaznih sponzorjev: EEA Medved, Lekarne Cizej, Monting SK, si za naše bralce vzela čas. Vsem skupaj pa želimo veliko špor- d. o. o., Vemimont Miran Verdel s. p., Zobozdravstvo Benedek, d. tnih, bralnih in življenjskih zmag. o. o., in Jomi Labels, d. o. o., podarili majice v spomin na bralno Matej Jazbinšek poletje. Prav vsi pa so sodelovali tudi v velikem nagradnem žre- banju, kjer smo podelili 15 knjižnih nagrad (založb Mladinska knjiga, Miš in Avrora) ter glavno nagrado – darilni paket za 4 Izlet v ZOO Ljubljana za zaključek poletnih delavnic osebe v trampolin centru WOOP v Ljubljani. Za odlične fotografije, ki nas bodo za vedno spominjale na Naše poletne delavnice v knjižnici zdaj že kar tradicionalno prijetno druženje, se najlepše zahvaljujemo Borisu Vrabcu, zaključimo z izletom. Tako smo v preteklosti pohajkovali po prireditve pa ne bi mogli izpeljati brez pomoči Komunale Laško naši domači okolici, letos pa smo se odločili za ZOO Ljubljana, ter OŠ Primoža Trubarja Laško in Vrtca Laško – najlepša hvala česar smo se upravičeno veselili in nestrpno pričakovali. vsem! V živalskem vrtu smo izvedeli številne zanimivosti, največji Poletnih bralcev pa ne bi bilo brez »naših« mladih bralcev atrakciji sta bila za nas leopardji gekon in kraljevi piton, seveda in njihovih staršev – veseli smo, da so bralno akcijo tako lepo pa smo na sprehodu po živalskem vrtu srečali še številne druge sprejeli ter prepoznali kot koristno spodbudo za širjenje in utr- živali in se marsikaj naučili. jevanje bralnih navad. Dragi mladi bralci, upamo, da si boste tudi med šolskim letom vzeli čas za branje knjig po lastni izbiri ter za najrazlič- nejša druženja v knjižnici na dogodkih, ki jih z veseljem pripravljamo za vas. Se vidimo v knjižnici!  Jerica Horjak

Rok in Tina Marguč – promotorja branja in gibanja

V prejšnji številki biltena smo pisali o slovenskem mesecu bralne pismenosti, ki je bil letos poimenovan kot mesec skupnega branja. Poleg že takrat napovedanih aktivnosti smo v zadnjem tednu septembra, ki je bil hkrati evropski teden špor- ta, na knjižničnem vrtu pripravili zanimiv, medgeneracijski bralno-športni dogodek. Našemu vabilu sta se ob številnih obveznostih prijazno od- zvala Rok Marguč – vrhunski športnik, deskar, svetovni prvak

O zadovoljstvu vseh pričajo zadovoljni obrazki otrok in zapis Hongyi Choi iz Seula v Južni Koreji, žene Laščana Blaža Križnika, ki se nam je s svojo materjo in otrokoma pridružila na tokratnem izletu, kar nam je bilo v veliko veselje. Objavlja- mo prevod njenega zapisa v angleščini. Sem Korejka, mama, in moj mož je Laščan. Naša družina vsako leto obišče Slovenijo. V zadnjih letih se najina otroka med po- letnimi počitnicami v Laškem redno udeležujeta aktivnosti, ki jih Knjižnica Laško prireja za otroke. To poletje smo se skupaj s kn- jižnico odpravili na izlet z avtobusom v ljubljanski živalski vrt. To je bila krasna priložnost, da najina otroka doživita poletje v živalskem vrtu, se igrata in spoznavata ostale slovenske otroke. Zelo so se izkazale tudi predane knjižničarke Knjižnice Laško, ki so organizirale izlet in nanj popeljale otroke. Hvala! Veselimo se že udeležbe na vaših delavnicah v naslednjih poletnih počitnicah, ko vas ponovno obiščemo.

28 DOMOZNANSKA KAMRA

ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Z Možnarjem po Laškem in okolici … (18)

Pohod po Anzekovih poteh Pri Sikovškovih na Ojstrem se je porodila ideja o Po- Pot nas vodi po strmih poteh proti Svetini. Posnetek iz hodu po Anzekovih poteh, kjer je sedaj tudi prva po- 5. pohoda leta 2011. stojanka pohoda. Iz 10. jubilejnega pohoda 2012. Foto: Vlado Marot Pri družini Sikovšek se je pred dva- Foto: Vlado Marot najstimi leti porodila ideja, da bi druž- no, z nekaj znanci in prijatelji, prehodili pot od Ojstrega do Velkega Vrha, kjer je bil doma ljudski godec, godbenik in kapelnik »Svetinske godbe«, Ivan Ulaga - Vrhovski Anzek. Od tam je namreč kar nekaj desetletij hodil dvakrat na teden peš, na vaje k laški pihalni godbi, ne ozi- raje se na vreme. Pred njim sta to počela že njegov ded Jože in oče Janez, pa z njim brata Tonček in Jurček, kasneje pa tudi sin Ivan, sedanji kapelnik godbe na Sve- tini in hčerka Ivanka, sedaj pa tudi njegov vnuk Jan, Ivanov sin. Še malo, pa smo na cilju - od pokopališča proti cerkvi Pri cerkvi Marije Snežne na Svetini nas od leta 2012 Njihova ideja je padla na plodna tla, na Svetini iz leta 2013. pričakajo godbeniki iz Laškega, Štor, Šentjurja in Sve- zato leto 2007 štejemo za pričetek enega Foto Vlado Marot tine. od sedanjih pohodov »Po laških poteh«, Foto: Vlado Marot pri katerih sodeluje STIK. Našega smo poimenovali Pohod po Anzekovih poteh. pozdravila njihova, t.i. »Štiglova godba«, mesto. Zato smo istega leta z OI JSKD Pot smo vsako leto nadaljevali vse do pa pri Slapšak v Kanjucah in na Velkem Laško in takratnim vodjem razvijali še Svetine, kjer je grob Ivana Ulage, se ob vrhu pri Pesjak, kjer je rodni dom Ivana zamisel o godbeni maši za širši krog god- njem za trenutek ustavili in mu prižga- Ulaga – Vrhovskega Anzeka. benikov. Zato imamo od takrat dalje ob li svečko. Preko Doblatine smo se vračali Trudimo se, da je pohod zanimiv, sli- prihodu na Svetino tudi mašo za žive in nazaj do Ojstrega in Sikovškovih, kjer je kovit in namenjen prijetnemu, sproš- rajne pohodnike ter godbenike. Ob 10. bil pet let tudi zaključek pohoda. Po dveh čenemu ter rekreativnemu druženju in obletnici pohoda smo skupaj z Muzejem uspešnih pohodih, kateremu se je vsako obujanju spominov. Na večini doseda- Laško pripravili priložnostno razstavo o leto pridružilo nekaj novih pohodnikov, njih pohodov nam je še vreme prizanaša- Vrhovskem Anzeku in spominih na mi- smo se z družino Sikovšek dogovorili, da lo. Pa tudi če nam je kdaj le hotelo naga- nule pohode. se v pripravo in izvedbo pohoda vključi jati, smo si dejali, da če so Anzek in ostali Z razvijanjem vsebine pohoda in Zveza Možnar in njen etno odbor. iz Velkega Vrha premagovali pot ob vsa- spremljajočih dogodkov se širi tudi krog Leta 2012 smo šesti pohod prvič pri- kem vremenu, dvakrat na teden, jo bomo vseh tistih, ki imajo pomembno vlogo čeli v Laškem. Ker je pot v obe smeri ča- tudi mi enkrat na leto. Pomemben mej- pri organizaciji in izvedbi pohoda, in si- sovno kar dolga in za nekatere naporna, nik je bil tudi leta 2013, ko smo se skupaj cer nam poleg Zveze Možnar in njenega smo za povratek iz Svetine organizirali s Svetinčani odločili, da naj bo pohod po- Etno odbora Jureta Krašovca pomaga- prevoz. memben dogodek ob njihovem krajev- jo družina Sikovšek, Krajevna skupnost Pričeli smo skromno, pohod pa je iz nem prazniku prvo soboto v septembru. Svetina, Občina Laško, Občina Štore, KD leta v leto postajal vse bolj prepoznaven Pohodu smo dodajali tudi vsebino, da bi Laška pihalna godba, KD Godba na pi- in uveljavljen. Veliko pohodnikom nam pohodniki čimbolj spoznali Anzeka in hala Svetina, Klub ljubiteljev laškega piva ostaja zvestih od vsega začetka, vsako njegovo ustvarjanje. leto pa se nam pridruži lepo število no- Ker njegovo sodelovanje ni bilo pri- in nekateri donatorji. vih. Tudi krog, od koder prihajajo poho- sotno samo z domačo, Svetinsko godbo Pripravil Vlado Marot. dniki, je vedno večji. in Laščani, ampak tudi s Pihalnim or- Foto: Arhiv zveze Možnar. Na poti nas pozdravijo prijazni in kestrom Šentjur in Pihalnim orkestrom gostoljubni domačini. Za nekaj minut se štorskih železarjev, smo njemu v čast in ustavimo najprej kakopak pri Sikovško- spomin leta 2013 dodali še druženje z Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica vih na Ojstrem, nekajkrat smo se ustavi- godbami. Predvsem s tistimi, v katerih je Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih dru- li tudi pri Štiglovih na Reki, kjer nas je igral in tudi sicer imel v njih pomembno štev Možnar občine Laško

29 ALBUM LAŠKEGA

ALBUM LAŠKEGA go svetovno vojno je bil most večkrat radi pomanjkanja denarja so v Metalni bombardiran in tako poškodovan, da je Maribor šele v letu 1957 izdelali 6 kon- Obnova železniškega mosta čez bilo potrebno na kritičnih mestih vgra- strukcij razpetine po 18,30 m in skup- Savinjo v Laškem diti provizorije. Po vojni je predstavljal ne teže 147 ton za desni tir. Za levi tir nevarnost in oviro za promet. Pristoj- pa so se odločili, da ga obnovijo v drugi ni železniški organi so se zavedali, da V februarski številki Laškega biltena fazi. Konec aprila je PVP Celje pričelo z je potrebno ozko grlo na progi Zidani obnovo opornikov. Izklesati je bilo tre- smo predstavili članek iz glasila Želez- Most–Šentilj čim prej odpraviti. V za- ba vse slabe kamnite kvadre po sistemu niški vestnik o obnovi laške železniške četku leta 1953 je komisija za revizijo šahovskih polj. Stare opornike so obda- postaje. Tokrat iz te revije povzemamo projektov pri DJŽ Ljubljana obravna- li z železobetonskim oklepom, debeline prispevek o sanaciji železniškega mos- vala razne variante, ki bi prišle v poš- cca. 25 cm. Tako je bil kamniti material tu čez Savinjo. tev za obnovo mostu in sprejela varian- zavarovan proti nadaljnjemu prepere- Zgodovina mostu sega v leto 1849. to, ki predvideva prosto ležečo varjeno vanju. Po končanih gradbenih delih je Takrat so bile ob otvoritvi proge Cel- konstrukcijo na obnovljenih opornikih. Metalna lahko pričela z montažo novih je–Ljubljana prek Savinje vgrajene le- Dobro leto kasneje je bil odobren glav- konstrukcij. sene mostne konstrukcije. Med dru- ni projekt za jekleno konstrukcijo. Za- Otvoritev mostu, ki je bila predvidena za 26. 11. 1958, je bila preložena zaradi napak, ki so jih odkrili v konstrukcijah med montažo. Metalna je uspešno izvr- šila sanacijo vseh nepravilnosti. 17. 12. 1958 so izvedli obremenil- no preizkušnjo z lokomotivo ser. 06. Ugotovljeno je bilo, da most ustreza vsem pogojem stabilnosti. 18. 12. je bil opravljen še tehnični pregled in tako je bil most »izročen« prometu. Prispevala Gabrijela Pirš (povzeto po Š. B.: Obnova železniškega mosta čez Savinjo v Laškem – Železniški vestnik (ŽV), januar 1959, let. 13, št. 1-2, str. 17-19). Fotografija je last Muzeja Laško.

Rubriko pripravlja Knjižnica Laško. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije FOTO SPOMIN Naša hribna njiva

Ko pride človek v stara leta, se rad ozre nazaj na svojo preho- jeno pot na tem svetu. In če opazi, da je pustil na tej poti kakšen dolg, je prav in pošteno, da gre in ta dolg poravna. Tudi jaz sem se nedavno tega v mislih sprehajal po poti mo- jega življenja in opazil sem, da me na moji življenjski poti bre- meni en dolg. V svojem srcu sem sklenil, da bom šel in ta dolg poravnal. Vrnil sem se na svoj rodni dom, tam v Laški vasi, šel sem na našo hribno njivo, ki to danes na žalost ni več, snel iz glave klobuk, pokleknil sem na prst naše hribne njive, usmeril pogled k cerkvici sv. Lenarta, dvignil roke kot k molitvi in rekel: »Hvala ti, hvala ti, naša hribna njiva, da si nas preživljala in nam dajala tako dober kruh tista huda vojna in povojna leta!« In prosil sem Boga, da bi bila naša hribna njiva in vse slovenske njive še kdaj tako spoštovane in ljubljene, kot so bile takrat, tiste čase in da bi nam še dajale tako dober in zdrav kruh. Ne želim si, da bi se vrnila tista huda vojna in povojna leta, prosil pa sem Boga, da bi se vrnila ljubezen in spoštovanje do naše hribne njive in vseh slovenskih njiv in da danes človek ne bi tako grobo izkoriščal in zlorabljal naravo. Ljudska modrost pravi: Bog odpušča vselej znova, človek malokdaj in stežka, narava pa nikoli. Valentin Deželak

30 kultura V LAŠKEM OBUDILI ČAS MED OBEMA VOJNAMA

Ste kdaj pomislili, kaj se zgodi, če skupaj stopijo vsa društva v občini Laško in pripravijo prav poseben projekt? Zgodi se čudovit dan, ki so ga tokrat prestavili v leto 1930 in zaključili v letu 1940.

Obiskal nas je Tone Seliškar

Prav posebno noto pa so doživeli vsi literarni navdušenci, saj je na vrtu Knjižnice Laško potekalo srečanje s pisateljem Tone- tom Seliškarjem, ki nas je popeljal na jadrih Sinjega galeba. Dan pa nam je popestrilo tudi petje otroških glasov, saj je šolski zborček učencev osnovne šole odpel pesem Seliškarjeve mladinske povesti, Bratovščino Sinjega galeba. V cerkvenem zvoniku je odbilo devet, ljudje na trgu so se Letos so nam ponudili pester nabor dogajanja, saj so poleg iz- zbrali in prisluhnili »mestni godbi«, ki jih je pozdravila s korač- delave knjižnih kazal predstavili tudi zbirko knjig tega obdobja. nicami. Ljudje od daleč in blizu so prišli pogledati, kaj v mestu Zanimiv doprinos pa je Knjižnica Laško obeležila z nakupom se godi, in ugotovili, da ponudbe takšne daleč naokoli ni ... prve izdaje knjige Bratovščina sinjega galeba, ki je bila na do- V Laškem smo se v soboto, 29. septembra, potopili v čas med godku tudi na ogled. obema vojnama. Dogodek je bil obarvan s predstavami, glasbo, lokalno ponudbo in prikazi. Plesali smo »tržačana« in »shimsham«

Spoznali smo »Laške zgodbe« Seveda pa dogodek med obema vojnama ne more miniti brez prikaza plesne koreografije takratnega časa. Plesni koraki odra- Velik doprinos pri- slih, ki so nam prikazali koreografijo tržačana ter otroci OŠ Pri- reditve so bile »Laške moža Trubarja, ki so se skozi celotni mesec udeleževali vaj, so zgodbe«, ki so jih sko- nam po mestnih ulicah Laškega prikazali del stare koreografije. zi prireditev prikazali posamezniki iz društev Zveze Možnar. Nji- hovo igro sta spretno predstavila Nina Pader Topole in Bojan Kajtna, ki sta celotno prireditev tudi povezovala. V zgodbah smo tako sre- čali zloglasno Frau Ko- mes, ki nam je predstavila, kako je spoznala svojega moža, z igro pa smo predstavili tudi mnoge znane obraze takratnega časa, ki Ste morda ujeli pretep med Sokoli in Orli? smo jih kakor slikar na platno preslikali na oder »Laških zgodb«. Politično aktivna mladež Sokolov in Orlov je na Aškerčevem Vzgojo je krojila palica trgu uprizorila del spora med aktivnima društvoma takratnega časa. Sokoli so ob branju poezije Antona Bošteleta, pisatelja in duhovnika, ki je med vojnama živel na Globokem v Rimskih Skozi dogajalni dan so željni pouka in dicipline lahko sedli Toplicah, docela razjezili Orlovsko »mladež«, zapele so tudi pe- tudi za šolske klopi. Otroci OŠ Primoža Trubarja pod mentor- sti. stvom učiteljice Biljane Jošovc, ki je bila tudi koordinatorka tega dogodka, so nam v spodnjih prostorih Muzeja Laško prikazali pouk med vojno. Ulice so zopet zasedli lokalni obrtniki »Otroke je redno nadziral nadravnatelj, ki je skrbel za red in disciplino. Otroci so za kazen hodili klečat v kot na koruzo, pi- Ulice so tako kot nekdaj zasedli obrtniki. Ustavili ste se lahko sanja pa so se učili na lesenih tablicah.« tako pri čevljarju, vsi, ki so prireditev obiskali s konji, pa so sed- 31 kultura la lahko pokrpali pri selarju oz. jermenarju. Za fine dame je trgu tudi pohvalil in pozdravil vse zbrane. Njegova prisotnost poskrbel krojač, med tem ko so se možje ustavili tudi pri le- da tovrstni obliki prireditve še poseben pomen. Tako kot lansko sostrugarju. Za prav posebne utrinke pa je poskrbel fotograf fo- leto ga je odlično upodobil ljudski ustvarjalec Nani Poljanec in tografskega ateljeja Uršič. to v repliki kraljeve uniforme, ki jo je izdelala Barbara Repinšek. Združena društva v Laškem so zopet dokazala, da so dogodki, kot je bil tovrsten, tisti, ki izpopolnjujejo naš turistični obraz. Zanimivo je bilo opazovati, kako zelo smo Laščani in Laščan- ke na dogodku uživali. Potopili smo se v čas, ko smo se v na- šem malem mestu pod Humom še znali zabavati in si priredi- ti plesne večere pod lampioni. Vse večji obisk ter avtentičnost tako nastopajočih kot publike s svojimi oblačili daje prireditvi močan pečat na dogodkih z enako tematiko. Na prireditvi so sodelovala društva in ustanove, za kar se jim iskreno zahvaljujemo: Zveza Možnar, Ofirovci in koledniki iz Laškega, KD Anton Tanc Marija Gradec, Strelsko društvo Celj- ska četa Mala Breza, Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, KD Pili smo »mussolinija« in »najlon«, ter se Pr‘ Perdih Prežihov Voranc Jurklošter, KUD Lipa Rečica, Rudarsko društvo okrepčali z mesninami Sv. Barbara Sedraž, KD Vrh nad Laškim – Vaška godba, God- ba Laško, Likovno društvo Laško, Društvo ŠMOCL, Društvo La- Vila Monet je na Aškerčevem trgu postavila prav posebno ških pivovarjev, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Knjižnica »gostilnico«, kjer so se dame in gospodje lahko poleg ostale po- Laško, STIK, Hortikulturno društvo Laško, Muzej novejše zgo- nudbe okrepčali s tako imenovanim »mussolinijem«, ki se ga dovine, Hiša generacij, Vila Monet in Turistično društvbo Laško. spominja kar nekaj starejših občanov. Gre za mešanico rdečega Prireditve ne bi bilo brez truda, pomoči in sodelovanja posa- vina, sode ali mineralne vode ter malinovca. Nekateri so tovr- meznikov. Naj jih izpostavimo in se zahvalimo: družine Pipan, stne mešanice pili tudi z belim vinom. Druga, manj znana pija- Križnik-Kovač in Razboršek, Danilo Bartol, Sebastjan Landekar, ča pa je bila »najlon«. Osnova te pijače je mešanica »šnopsa« in Marina Pokleka, Mojca Knez Jovan, Jovan, Olga Hostnik, Fani- malinovca, ki je pijači dodal sladkoben okus. ka Bačič, Uroš Knez, Marjan Mackošek, Gazmend Abazi, Gzim Abazi, Albina Kočar, Zlatko Gradišnik, Marko Zdovc, Franc Žu- nko, Mojca Obrovnik, Mitja Vrbovšek, Tjaša Romih, Stanka Hra- stnik, Stanko Hrastnik, Gaber Camloh, Edi Cokan, Silvija Oštir, Bojana Deželak, Jože Benedek, Janez in Metoda Benedek. Hvala tudi vsem Laščanom, ki ste se udeležili brezplačnega plesnega te- čaja in svoje plesno znanje pokazali na prireditvi. Poseben čar prireditvi pa so prireditvi dali učenci OŠ Primoža Trubarja. Nji- hov zagon in njihova energija sta napolnila Laško, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi Mihi Dorniku in Matevžu Ro- žeju, ki sta poskrbela za glasbo na Orožnovem trgu. Hvala voditeljema Bojanu Kajtni in Nini Pader Topole. Hvala Zanimiv del dogodka je bilo tudi obujanje starih gostišč in tudi Komunali Laško in njenim zaposlenim za vso pomoč, ki so kulinarike. Ena izmed takšnih »tradicionalnih« je bila mesnica jo nudili. PR‘ PERDIH. Pr‘ Perdih smo spoznali, kako je potekalo delo in Hvala Borisu Vrabcu za njegove fotografije prireditve, ki nav- življenje v gostilni in mesariji, tu pa so se nam predstavili tudi dušujejo. Laški pivovarji s svojo skoraj 200-letno tradicijo. Posebna zahvala Vinku Križniku - Bencu, za vse ideje in energijo, ki si jih usmeril v prireditev. Obiskal nas je sam Kralj Aleksander Hvala tudi pokroviteljem prireditve, ki ste prepoznali vrednost truda prostovoljnega dela društev in posameznikov: Pri priredi- Tako kot lansko leto, nas je tudi letos obiskal sam kralj Ale- tvi so nam finančno pomagali: Turistična zveza Slovenije,Občina ksander I. Karađorđević, ki je v svojem govoru na Aškerčevem Laško, Thermana Laško, Krajevna skupnost Laško, Egal pb d. o. o. Laško, Štore Steel, Pavus Grad Tabor Laško, Keramičarstvo KE- RIN in Salon keramike IN, Tehnomatika d. o. o., EEA Medved d. o. o., Vila Monet, Pivovarna Laško Union d. o. o., Gregor Lesjak s.p. in medijski pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje. Na koncu zahvala tudi članom organizacijskega odbora prireditve. To so: Urška Knez, Bogomila Košec Kajtna, Biljana Jošovc, Nina Pader Topole, Petra Velikonja, Tina Belej, Jurij Šuhel, Špel- ca Juhart, Marko Šantej, Nataša Padežnik, Petra Kolšek, Slavko Seitl, Ivan Medved, Matej Jazbinšek, Metoda Benedek in Boštjan Vrščaj. Špelca Juhart, Turistično društvo Laško 32 kultura POLETNA DOGAJANJA V KD JURKLOŠTER

Tudi letošnje poletje je bilo v našem društvu zelo živahno. Že v nedeljo, 3. 6., so se pevci Florjanovci skupaj z otroško folklor- no skupino predstavili na Sveti Trojici, kjer so jih po končani

pevci Florjanovci, saj so v soboto, 25. 8., nastopili kar trikrat. Najprej so zapeli na Njivcah ob otvoritvi oz. postavitvi spominskega obeležja. V nadaljevanju so pevci poskrbeli za ves pevski program na sami prireditvi ob krajevnem prazniku, kjer so sodelovali tudi plesalci otroške folklorne skupine. Za konec pa so bili s svojim petjem tudi gostje na koncertu Fantov z vseh hribov. Tako so imeli res v celoti zapolnjen dan in še del večera. lovski maši lovci povabili v goste, da so kulturno obogatili njihov program. Potem pa so se začele intenzivne priprave na le-

V soboto, 15. 9., je nekaj naših članov kožuhalo pri Bevc, a kup koruze je bil letos le prevelik in tako smo nekaj dela pre- pustili še drugim. Že teden dni kasneje, 22. 9., so naši pevci in člani otroške folklorne skupine odšli v goste v Zidani Most, kjer tošnje Pivo in cvetje, ko smo v četrtek, 12. 7., skupaj s pred- so bili gostje na koncertu tamkajšnjega pevskega zbora. V so- stavniki ostalih društev predstavili odseke iz življenja Laščanov boto, 29. 9., pa smo sodelovali na prireditvi Laško med obema med obema vojnama, v petek, 13. 7., sta na prireditvi sodelovala vojnama. le orožnika iz našega društva, ki sta skrbela za red, v nedeljo, Več kot besede povedo fotografije in pa obiskovalci naših pri- 15. 7., pa smo sodelovali tudi v paradi ob zaključku prireditve. reditev, saj vse to počnemo predvsem zanje. Iz navedenega sledi, Vmes se je nekaj naših članov v soboto, 14. 7., udeležilo še pri- da nam v Jurkloštru res ni dolgčas in da znamo stopiti skupaj, kaza ročne košnje in spravila sena na Lisci. Tako smo praktično čeprav smo pogosto udeleženi eni in isti. Kljub pestremu doga- drveli iz dogajanja na dogajanje. janju smo našli čas tudi za dopust in niti letošnje vreme nas ni Avgust pa je tradicionalno namenjen praznovanju naše- ustavilo. ga krajevnega praznika. Najbolj obremenjeni so bili letos naši Magdalena Stopinšek, predsednica KD Prežihov Voranc

Večer ljudske glasbe na društva med seboj spoznavamo in sodelujemo, tako smo tokrat v goste povabili Kulturno društvo Prežihov Voranc iz Jurkloš- sotočju … tra. Ura prireditve je minila zelo hitro. Domov smo odšli z na- smejanimi obrazi. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, gospo- Večer ljudske glasbe na sotočju smo organizirali že tretje leto du Schullerju in Občini Laško. zapored. Prireditev smo 22. septembra začeli v Zidanem Mo- MePZ Spev Zidani Most – stu v Domu Svobode. Člani zbora smo skoraj iz vseh zaselkov v Damjana, Anita in Helena KS Zidani Most, vse izpod Kopitnika in Velikega Kozja, do izli- va Savinje v Savo. Nato smo glasbeno potovali po reki navzgor do Rimskih Toplic. Ob našem pristanku pri potoku Ična so nas presenetili ljudski pevci in godci. Zapeli so nam tri ljudske pesmi. Nato smo se odpravili na levo stran Savinje. Pristali smo ob dolgem, levem pritoku Savinje, ob Gračnici. Po dolgi in slikoviti vožnji smo prispeli v zaselek Jurklošter, kjer so našo pozornost pritegnili otroški glasovi v folklorni skupini. Predstavili so se z igrico »Služit grem«. Kar naenkrat pa iz daljave zaslišimo ubra- no petje. Presenetili so nas Florjanovci, ki tradicionalno obu- jajo običaj florjevanja. Zapeli so Jaz sem en frišen jager, Nek- daj v starih časih in Florjanovsko. Res je zelo pomembno, da se

33 KULTURA LAŠKA GODBA IN MAŽORETE NOVIM ZMAGAM NAPROTI

Mesec september je za godbenice, godbenike ter mažorete čas priprav in vaj. Godbeniki, godbenice in mažorete v septembru poprimemo za svoje instru- mente in palice ter pričnemo z vajami. Priprave za božično-novoletni koncert so seveda že v polnem teku, hkrati pa v svoje vrste že pridno uvajamo mlade in nove obraze, ki bodo morda prav letos z nami že korakali na ritme koračnice. Mažorete so svojo sezono pričele že malce prej, saj se pridno pripravljajo na evropsko prvenstvo na Ohridu, ki bo potekalo od 24. do 28. oktobra. Tokrat se tja odpravljata dve ekipi, in sicer skupina kadet ter skupina senior. Za najvišje sto- pničke se bodo na tekmovanju borili tudi dve solistki ter en tekmovalni par. Godbeniki so na kavarniškem veče- ru predstavili svoje godbene zgodbe ter nas popeljali na krilih njihove zgodovi- dve o kapelnikih in se posvetili času, ki je paj z Vaško godbo Vrh nad Laškim smo ne. godbo potreboval, spet drugič pa ji klju- v avtentičnih oblačilih prikazali, kar smo V petek, 28. 9., smo se godbeniki in boval. Zgodovinsko plat smo predstavi- dan poprej obujali na kavarniškem veče- godbenice v Otročjem centru kino La- li vse od nastanka godbe leta 1862 pa do ru. Preko starih koračnic smo tako mesto ško predstavili na že 8. Kavarniškem ve- leta 1992, ko je godbeništvo v Sloveniji poživili s svojo glasbo, sodelovali pa smo čeru v organizaciji Turističnega društva začelo cveteti. tudi v sporu med Sokoli in Orli. Laško, Laške pihalne godbe ter Društva Drugi del večera je bil namenjen god- TE ZANIMA KAKO LAHKO MA- ŠMOCL, pod pokroviteljstvom Krajev- benim zgodbam. Svoje spomine na god- ŽORETE PODPIRAŠ NA EVROPS- ne skupnosti Laško. Sprva smo obisko- bo sta sprva obudila Ivan Medved ter KEM TEKMOVANJU? valce soočili z zgodovino stare prijatelji- Gašper Salobir. Sledili pa so tudi godbe- Poleg navijanja lahko mažorete vzpod- ce glasbe, ki bo kmalu dosegla častitljivo ni »evergreeni«, Franek Markošek, Peter bujaš tudi tako, da jim pomagaš pri zbi- starost- 160 let. Preko magistrskega dela Ojsteršek in Jože Ojsteršek, ki so nam ranju starega papirja. Mažorete Laško Nine Tovornik Jurgelj, ki jo je h klepetu godbenikom predali zgodbe in nas na bodo z vašo pomočjo namreč lahko zbra- pozvala Špela Juhart, smo se spominjali svoj »poučen način« vrnili v svoj čas. le dodatna sredstva, ki jim bodo olajšala nastanka godbe, spregovorili besedo ali Na večeru smo lahko prisluhnili tudi nastop in udeležbo na tekmovanju! Pa- našemu predvodniku Luki Vindišarju, ki pir bomo zbirali do 19.10., kjer ga bomo je za zbrane odpel tango Por una Cabeza. pred Kulturnim Centrom Laško nato Z »mestno godbo« smo se vrnili v čas spravili v zabojnik. Hvala za vašo pomoč! med obema vojnama. V soboto, 29. 9., pa smo se godbeniki vrnili v čas med obema vojnama. Sku- Špela Juhart

34 KULTURA / literarni kotiček VAŠKA GODBA VRH NAD LAŠKIM Z MAŽORETAMI GOSTOVALA V SRBIJI

Godbeniki Vaške godbe Vrh nad La- škim s kapelnikom Ivanom Medvedom in mažorete pod vodstvom Majde Mar- guč smo se med 20. in 23. septembrom udeležili Mednarodnega festivala duvač- kih orkestrov »Caribrod - muzika briše granice«, ki je potekal v srbskem mestu Dimitovgrad, ki leži v neposredni bližini meje z Bolgarijo. Poleg dveh slovenskih orkestrov so se tega festivala udeležili še mladinski orkester iz Romunije in poli- cijski orkester Srbije. V četrtek smo dogajanje v mestu popestrili s kratko parado po ulicah, temu pa je sledil večerni koncert, katerega so poslušalci sprejeli z velikim navduše- njem, kajti bili smo edini udeleženci tega festivala, ki smo v svoj program vključi- li mažoretno skupino. Petkovo dogajanje smo pričeli z dopoldanskim nastopom dijakom tamkajšnje gimnazije, sledila je parada po mestnih ulicah in zaključek s kratkim nastopom na tržnici. Popoldan smo imeli skupno parado še z drugimi orkestri, ki so se udeležili tega festivala. Po končani paradi smo se vse godbe združile in zaigrale skupne skladbe. Nato je naša skupina nadaljevala pot v bolgar- sko mesto Slivnica, kjer smo imeli večer- ni koncert. Helena Jeretina in Barbara Lokovšek V soboto na poti proti domu smo se najprej ustavili v Pirotu, kjer smo s kratkim nastopom zaključili naše festivalske VESOLJNI SVET ŠTETJE ZVEZDIC obveznosti in se napotili proti Trsteni- ku, ki pa je Laščanom zelo poznano mes- Vesoljni svet se vrti, Hodila sva zvezdice štet, to, saj je to dolgoletno partnersko mes- in mi smo na njem, bila sva zaljubljena mlada, to. Tudi tu smo z veseljem opravili kratek odkar ta svet stoji, se je lunca začela smejat, nastop in se družili z obiskovalci našega smo ljudje tu naseljeni. kako imava midva se rada. nastopa. Pot smo v večernih urah nadaljevali proti domu zadovoljni, saj smo do- Široki beli svet, Poročni zdaj prstan imaš, živeli veliko novih in zanimivih izkušenj. je vseh lepot prežet, sva srečna še vedno oba, Velika zahvala gre vsem, ki so nam omo- kjerkoli te vodi pot, včasih pa godrnjaš, miru ne daš, gočili udeležbo na tem festivalu. Za vsa- oko jih naše zre povsod. jo vprašam, če sva še midva. kim takim gostovanjem ostaja lep spomin in motivacija za nadaljnje delo je Najlepše pa je tam, Pojdiva spet zvezdice štet, močnejša. kjer slišiš zvok poznan, mogoče pomagalo bo, kjer klasje zlato valovi, da kot nekdaj zaljubljena spet, in vince v gorci dozori. ne bova samo za oko.

Kjer rodni dom stoji, Stanko Gotar najlepše so stvari, če v širni svet boš šel, nazaj boš rad prišel.

Stanko Gotar

35 zdravstvo

PROJEKT SOPA – skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V Zdravstvenem domu Laško bomo v jesenskem času 2018 pričeli s projektom kom lastnega čezmernega pitja alkoho- HBSC (Health Behavior in Schol-Aged SOPA, katerega kratice pomenijo Sku- la ali čezmernega pitja alkohola drugih. Children ali Z zdravjem povezano vede- paj za odgovoren odnos do pitja alkoho- V projektu SOPA sodeluje Zdravstveni nje v šolskem obdobju) 2014, ki je zajela la. Glavni nosilec oz. organizator projek- dom Laško skupaj z Centrom za socialno reprezentativni vzorec slovenskih šola- ta SOPA je NIJZ (Nacionalni inštitut za delo Laško, katerih področja dela oziro- nih 11-, 13- in 15-letnikov, se je izkaza- javno zdravje). Izobraževanje, ki poteka ma programi obravnavajo ranljive popu- lo, da je 30,3 % 15-letnikov že bilo opitih v Zdravstvenem domu Laško, vodi prim. lacijske skupine in katerih cilji vključuje- prof. dr. Marko Kolšek, dr. med.; prof. na jo zmanjševanje socialne neenakosti in vsaj dvakrat, ne glede na spol. Prav tako Katedri za družinsko medicino na MF v neenakosti v zdravju prebivalcev. 13,9 % 15-letnikov pije alkoholne pija- Ljubljani. Na izobraževanjih so se nam Slovenija se glede obsega posledic za- če vsaj enkrat tedensko (v tem primeru pridružili tudi delavci iz Zdravstvene- radi škodljive rabe alkohola nahaja v sa- več fantov kot deklet). V starosti 13 let ga doma Slovenska Bistrica. V projekt mem evropskem vrhu. Podatki raziskave ali manj je prvič pilo alkoholno pijačo že SOPA so vključeni: zdravniki družinske o uporabi tobaka, alkohola in prepoveda- 39,5 % mladih. medicine, sestre iz ambulante družin- nih drog (2015) kažejo, da v Sloveniji 43 Cilj naših skupnih prizadevanj je, da z ske medicine (referenčne diplomirane % prebivalcev med 25. in 64. letom alko- uvedbo interdisciplinarnega pristopa, ki medicinske sestre), patronažne sestre, hol pije čez mejo manj tveganega pitja al- združuje deležnike iz različnih področij diplomirana medicinska sestra iz zdra- kohola ali pa se je v zadnjem letu visoko dela, pripomoremo k zmanjšanju nega- vstveno-vzgojnega centra, ter delavci iz tvegano opilo. CINDI raziskava (2016) Centra za socialno delo. je razkrila, da se kar 28 % moških in 16 tivnih posledic tveganega in škodljivega Osnovni namen projekta SOPA je % žensk v starosti od 25 do 34 let opija pitja na različnih ravneh posamezniko- zmanjšati čezmerno pitje alkohola in enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. vega življenja in vzpostavimo odgovor- njegove negativne učinke na zdrav- Visok odstotek potrjuje tudi podatek o nejši odnos do pitja alkohola v Sloveni- je obravnavanega ter vzpostaviti odgo- registrirani porabi alkohola, ki se giblje ji. Menimo, da k temu pripomore tudi voren odnos do alkohola pri vključenih med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola medsebojno sodelovanje v akcijah, kot je deležnikih. Ključna ciljna skupina pro- na odraslega prebivalca na leto. V mokri 40 dni brez alkohola, ki prav tako stremi jekta SOPA so odrasle osebe, od 18. leta kulturi, ki je značilna za Slovenijo, pitje k zmanjšanju alkoholne problematike v starosti naprej, ki tvegano in škodljivo alkohola ni problematično le med odra- Sloveniji. pijejo alkohol, oziroma člani skupnos- slim prebivalstvom, ampak tudi med poti, ki so izpostavljeni negativnim učin- pulacijo mladih. Na podlagi raziskave Lidija Hrovat, dipl.ms

36 sociala IN HUMANITARNA DEJAVNOST

OBMOČNO ZDRUŽENJE ki nam prinašate oblačila in vse ostalo, Druženje z ekskurzijo smo načrtova- RDEČEGA KRIŽA LAŠKO iskrena hvala. li prej, vendar smo ga zaradi spremembe krajevnega praznika premaknili na zadnjo soboto v septembru. Tako smo Pomoč v šolskih potrebščinah imeli nekaj več težav, da smo našli avtobus, imeli pa smo lepo vreme, kar je za Pri Območnem združenju Rdečega obisk Gorenjske zelo pomembno. Saj pe- križa Laško–Radeče zadnjih dvanajst let sem pravi: »v Bohinj ‚ma dež ta mlade«. namenjamo pozornost tudi tistim dru- Bled pa je sicer malo pred Bohinjem, a žinam, katerih učenci potrebujejo šol- Prenova skladišča Rdečega križa za vseeno dovolj blizu, da ga tudi malo tega ske potrebščine in jim jih starši zaradi oblačila se je pričela doleti. Ker nam Agencija NOMAGO za- gmotne stiske težko pokrijejo z lastnimi radi zasedenosti njihovih avtobusov ni sredstvi. Letos smo s strani Krajevnih or- Letošnje leto je za Območno združe- uspela urediti prevoza, smo morali poi- ganizacij RK prejeli 58 predlogov, pomoč nje Rdečega križa Laško-Radeče in njen skati drugačno rešitev. Našli so jo pri MZ z delnim vračilom stroškov računa pa sedež tudi leto potrebnih obnov, ki pa so Tour-u iz Lesičnega, ki nam je ponudila smo potem namenili 49 učencem iz ena- za naše skromne razmere povezane z ve- nov, udoben avtobus, na katerem je bila indvajsetih družin. Sredstva zanje pri- likimi finančnimi stroški. Med drugim vožnja mirna kot da smo v letalu, dali spevamo iz več virov, in sicer iz sredstev smo tudi zaradi njih z deli kar nekaj časa pa so nam tudi prijaznega šoferja Simo- Fiha, Tedna RK, prispevka Krajevnih or- odlašali. Po zamenjavi dotrajane plinske na. Najprej smo se ustavili na Brezjah pri ganizacij RK in iz sredstev dohodnine. peči za centralno ogrevanje letos spo- cerkvi Marije Pomagaj, kjer nas je čakala Družinam tovrstna pomoč veliko pome- mladi smo se v sredini septembra lotili vodička Urška in nam povedala, kako je ni, zato so nam hvaležni za naš prispevek. prenove skladišča, v katerem imamo ob- nastalo romarsko svetišče. Peljala nas je lačila, obutev in posteljnino za naše upra- Vlado Marot v notranjost in razložila, kako in kdo so vičence, ki potrebujejo tovrstno pomoč. cerkev dozidali, kdo jo je poslikal in izde- Skladišče s površino dobrih 30 kvadra- lal oltarje in kdo posvetil v baziliko. Nato V Rečici po krvodajalski akciji še tnih metrov je dobesedno klicalo po ob- smo se odpeljali na Bled, kjer smo si v ka- novi, saj so se v njem že pričele nagibati druženje na ekskurziji varni PARK v miru privoščili originalno police in je vse bolj postajalo nevarno za blejsko rezino. Res je odlična. S terase pa kakšno nesrečo. V njem so še namreč po- Krajevna organizacija Rdečega križa smo imeli prekrasen razgled na Blejsko lice, ki smo jih v skladišče v stavbi Rdeče- Rečica je konec avgusta skupaj z Obmo- jezero, otoček s cerkvijo in grad. Čas nas ga križa pred 33 leti preselili iz nekdanje- čnim združenjem Laško-Radeče prip- je kar priganjal, saj smo imeli v načrtu še ga objekta Perdihovih, v katerem so naši ravila krvodajalsko akcijo, katere se je obisk Radovljice, ki smo ga tudi uresniči- predhodniki že imeli skladišče z oblačili udeležilo 66 krvodajalcev. Tako kot vsa- li. Tam nam je mesto razkazal vodič Sašo. za pomoč upravičencem. Dela se posto- ko leto smo se tudi tokrat zanje potrudili Vodil nas je po starem mestnem jedru, poma zaključujejo in pred nami bo še en in pripravili brezplačen srečelov z dari- kjer je veliko zanimivih hiš pa tudi zani- velik zalogaj, da vanj razvrstimo in zloži- li naših donatorjev, nekatera so bila zelo mivih ljudi, ki so živeli tam. Med drugim mo več tisoč kosov oblačil na nove police uporabna. Na ta način akcijo popestrimo so tu bivali Linhartovi in Anton Tomaž in regale. in imamo možnost, da se jim zahvalimo Linhart, ki je iz Radovljice po študiju od- in jim posvetimo nekaj več pozornosti. šel v Ljubljano. Tu sta živela in ustvarjala Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so tudi arhitekta Ivan Vurnik st. in ml. Obi- nam pomagali oblikovati dobitke, in si- skali smo tudi lectarski muzej. Radovlji- cer so tokrat to bili Lekarna Cizej, Ther- ca je zelo lepo mesto in sprehod z vodi- mana, Fragmat-Tim, Gratex, Pivovarna, čem, ki se je zelo potrudil, je bil krasen. Celjske lekarne, Firma Vepro, Monting Po končanem obhodu mesta smo šli na SK, Rezila Cajhen, Čebelarstvo Mešel, kosilo v gostilno Kozovc. Zelo prijazni TLS Laško in firma LECLERC Ljubljana. domači so nas dobro postregli, po kosilu

Iz skladišča z oblačili smo morali najprej izprazniti vse police.

Naše prostovoljke, ki delajo in nam pomagajo pri urejanju skladišča, so nam povedale, da bi glede na povpraševanje trenutno najbolj potrebovale trenirke, moško in otroško obutev, posteljnino, zlasti dvoposteljno in bolj topla obla- čila večjih konfekcijskih številk. Vsem, Spominska fotografija iz letošnjega druženja na ekskurziji članov RK Rečica. 37 sociala IN HUMANITARNA DEJAVNOST pa nam je Marjan zaigral na harmoniko, Z avtobusom so se podali na pot pred- Zdolškom, predsednico KS Sedraž Joži- da smo še malo zapeli, se najedli še dob- zadnjo soboto v septembru. Najprej so se co Mišo Alešovec, predsednico Rdečega rot, ki so jih spekle naše sopotnice in čla- ustavili na zeliščni kmetiji Fabinc v bli- križa Danico Debelak in predsednikom nice odbora ter se nato odpeljali domov. žini Brežic. Nato pa so se odpeljali v eno Društva upokojencev Brankom Pavčni- Žal nam je, da nismo mogli ustreči vsem, od repnic na Bizeljskem, ki so sedaj dobi- kom obiščemo tudi našo najstarejšo ob- ki so še želeli z nami, saj ni bilo možno le svoj drugačni pomen in so namenjene čanko Milko Knez iz Sedraža, ki je letos dobiti dodatnega avtobusa. Naslednjič se zlasti vinskim kletem. Zato je bila v njej dopolnila že 104 leta in je po naših in- čim hitreje prijavite na izlet, med prvimi, poleg predstavitve tudi pokušina doma- formacijah ena redkih, če ne kar edinih da boste zagotovo zraven. čih sortnih vin. Sledilo je kosilo v gos- občank laške občine, ki je dočakala tako V tem času smo imeli akcijo pomoči tišču Šekoranja in nato še skromna slo- lepo starost. Vesela je bila našega obiska, družinam pri nabavi šolskih potrebščin vesnost s podelitvijo priznanj vsem, ki so mi pa prav tako. Z gospo Milko je ved- in razdelili prehranske pakete za tiste, bili tokrat prejemniki enega od priznanj no prijetno poklepetati, saj je še vedno ki so v stiski. Obiskali smo našo dolgo- za darovano kri. Med prejemniki pri- zdravega uma in ve za vse, kar jo vpraša- letno članico Rdečega križa Pavlo Selič znanj za darovano kri so bili tudi Zvon- mo. Povedala nam je, da razen pritiska, v Domu upokojencev Loka. Bila je dob- ko Gračner, Blaž Rožej, Vinko Verbovšek ki ga uravnava s tabletami, drugih zdra- re volje, polna energije in vesela obiska. in Marko Žohar, ki so prejeli plaketo in vil ne jemlje, tudi boli jo nič ne. Le žal ji Z njo smo se dogovorili, da bo nasled- spominsko uro za 50-krat darovano kri, je, ker se ji je po pregledu lani vid še bolj njič šla z nami na ekskurzijo. Obiskali Bogomir Mastnak in Jolanda Sojč za 60- poslabšal in bi bilo bolje, ko na pregled smo tudi naše jubilante ob njihovih 80- krat darovano kri ter Jože Habe, Franc sploh ne bi šla. Sicer pa nam je razlagala, in 90-letnicah. Vsem še enkrat želimo Kapun in Samo Lah, ki so kri darovali kako je nekaj dni nazaj pred njenim roj- trdnega zdravja in sreče. že 70-krat. Vsem dobitnikom priznanj stnim dnevom bila povabljena na ohcet iskrene čestitke. Med prisotnimi je bilo pravnuka, ki je bila na Otočcu in se je je Marija Šmauc tudi nekaj častnih krvodajalcev, ki tokrat tudi udeležila. Pa še med najbolj vztraj- niso bili prejemniki priznanja, oz. krvi nimi svati je bila, ker je zdržala dolgo v Krvodajalci Rimskih Toplic in ne darujejo več, vseeno pa so si moški z noč. Čestitkam se pridružujemo tudi v darovanjem za 50- in večkrat darovano Sedraža – prejemniki priznanja so uredništvu Laškega biltena. kri in ženske za 30- in večkrat darovano se odpravili na Bizeljsko kri to čast zaslužile, zato je prav, da se ob takšnih priložnostih spomnijo nanje. Pri Krajevni organizaciji Rdečega kri- Ekskurzijo so zaključili z ogledom gra- ža Rimske Toplice so se v sodelovanju da v Brežicah, ki spada v okvir Posavske- s Krajevno organizacijo Rdečega kri- ga muzeja Brežice. ža Sedraž dogovorili, da znova skupaj pripravijo ekskurzijo za vse krvodajalke in krvodajalci Rimskih Toplic in Sedra- Ljudmila Knez iz Sedraža je že ža, ki s plemenitostjo in darovanjem krvi napolnila 104 leta pomagajo reševati življenja in so tokrat med prejemniki priznanj za večkratno V začetku septembra vsako leto sku- darovanje krvi. paj z županom občine Laško Francem Na obisku pri najstarejši občanki Ljudmili Knez v Sedražu

Do konca leta še štiri krvodajalske akcije v laški občini

Leto se nezadržno približuje k svojemu koncu, z njim pa tudi letošnje krvodajalske akcije v laški in radeški obči- ni. Do konca leta so nam ostale še štiri krvodajalske akcije, ki jih organiziramo za potrebe celjske bolnišnice. Prva med njimi bo že v petek, 18. oktobra, od 7. do 10. ure v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. V mesecu decembru pa imamo po tradiciji tri krvodajalske akcije, ki bodo v Thermani – Hotelu Zdra- vilišča Laško, in sicer 6., 13. in 20. decembra. Vsi krvodajalci in ostali občani, stari med 18. in 65. letom, ki ste zdravi, ste prisrčno vabljeni na eno od prej ome- njenih akcij, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.

Krvodajalke in krvodajalci Rimskih Toplic in Sedraža po prejemu priznanj Vlado Marot 38 sociala

programiranje) trener. Opravljeno ima tudi usposabljanje za kliničnega hip- noterapevta. Združuje interdisciplinar- na znanja, saj je poleg študija slovenskega jezika in književnosti, doštudiral tudi socialno delo z mladimi na Fakulte- ti za socialno delo in magistriral iz šol- Šolsko leto Otrokovo srce v naših rokah – kaj vse ske in vrstniške mediacije na podiplom- lahko naredimo za več sreče in ljubezni skem študiju socialne pedagogike. Tako 2018/2019 med nami in otrokom. je razvil ter nadgradil številne učinkovite programe za delo v skupinah in v razre- Dragi starši, v novo šolsko leto smo Katarina Kesić Dimic – 5. november dih, kot so razvijanje skupinske dinami- že pogumno zakorakali in čas je tudi, da 2018, ob 17. uri ke, uporaba igre pri razvijanju optimal- nih pogojev za delo v skupini, uporaba pričnemo s predavanji za starše v novi se- Katarina Kesič Dimic pravi »Otroke igre v terapevtske namene, upravljanje s zoni skupine za starše. Tudi letos smo za imam preprosto rada. Verjamem vanje »težavnimi« učenci in danes zelo znan vas pripravili tri predavanja. Tokrat že- in jih spoštujem«. Te besede o njej pove- program Življenje nad črto, ki je postal limo s predavatelji izpostaviti področja, do marsikaj. Je specialna pedagoginja, ki v zadnjih letih samostojen program. Več ki vas bodo z otrokom še bolj povezala. svoj poklic namenja opolnomočenju šib- o programu si lahko ogledate na spletni Zato smo v goste povabili naslednje pre- kejših. Zanje in za ljudi okoli njih piše strani (http://center-mi.si/domov.html). davatelje … knjige in članke. Njena področja so dis- Svoje znanje bo predstavil tudi na našem leksija, ADHD, demenca, nasilje v dru- predavanju, kjer bo govoril o temi Pou- Alenka Rebula Tuta – 17. oktober žini in vzgoja. Več o Katarini in njenih čevanje skozi gibanje. 2018, ob 17. uri knjigah lahko preberete na njeni spletni strani http://katarinakesicdimic.com/ Srečanja bodo potekala v Osnovni šoli Alenka Rebula je učiteljica, pisateljica index.html. Na našem predavanju pa bo Primoža Trubarja Laško – enota Deb- in predavateljica, ki jo zanimajo otroci, izpostavila Vzgojarije – kako starševati. ro. Posamezno predavanje traja dve šol- psihologija, odnosi in kultura miru. Na ski uri. svoji spletni strani (https://www.alen- mag. Jani Prgič – 26. februar 2019, karebula.com/), kjer najdete o njej tudi ob 16.30 uri Vsa predavanja so brezplačna! več informacij, je objavljenih že več tisoč Veseli nas, da bomo skupaj raziskovali strani gradiva o njej zanimivih temah. Na Magister Jani Prgić vodi Center MI, in nadgrajevali svoje znanje in starševske našem predavanju bo predstavila temo je mediator in NLP (nevrolingvistično veščine!

izhajajo iz dejstva, da je v dobro otrok pomembno medsebojno sodelovanje, ne pa nasprotovanje, da je pomembno popuščanje, ne pa vojskovanje« (Udo- vić-Vranić, 122). Ponekod v tujini se sostarševstvo izvaja preko modela »gnezda«. To pomeni, da »Na Norveškem vznika trend, da otroci nerjema in čustveno predelan in zaključen otrok ostane v skupnem domu in da se ostanejo doma, starša pa se izmenično partnerski odnos. Sostarševstvo namreč oba starša izselita ter tedensko izmenjuje- selita k njim in od njih. Ko rečem trend, temelji na dogovarjanju in prilagajan- ta pri otroku. Ta oblika je pogosto težko je to skoraj pretirano – obstaja približno ju, kar pa je veliko težje, ko se dogovar- izvedljiva, predvsem zaradi finančnega vi- 50 družin, ki to počnejo. Je to bolje? Ne jata dva, ki ne živita več skupaj in katerih dika, saj to pomeni, da mora imeti druži- vem. Ne verjamem. Razveze in razhajan- odnos je čustveno (še vedno) zelo inten- na tri bivališča – poleg bivališča, kjer živi ja so položaj, ko kratko malo ne moremo ziven. otrok, še vsak od staršev svojega. Pozitivna imeti vsega pod nadzorom. Pač pa mora- Prvi test, ali zmoreta starša izvaja- stvar tega modela je, da se ohrani občutek mo preprosto uvideti: za nas je boleče – ti sostarševstvo v korist otroka je, kako varnosti otroka, saj otrok ostane v svojem čeprav je morda tudi olajšanje – a za otro- in na kakšen način otroku sporočita, da dosedanjem okolju, ohrani svojo social- ka je vedno strašno.« (Juul, 52) sta se odločila za ločitev. »Skupna izja- no mrežo, prav tako ohrani enakovreden Tokratni prispevek je namenjen pred- va sporoča: še vedno sva in bova vaša oče stik z obema staršema. Prav zaradi tega je stavitvi ene izmed oblik izvajanja staršev- in mati in o vseh stvareh se bomo skupaj iz vidika otroka po mojem mnenju to tudi stva po razvezi – skupnemu starševstvu oz. dogovarjali,« (Uvodić-Vranić, 90). S tem najmanj stresen model. sostarševstvu ali s tujko »co-parenting«. V starša otroku podata bistveno sporočilo Drugi model je »nihalo«, kjer otrok živi tujini je ta oblika starševstva v praksi po- o tem, kako bo njihovo življenje na novo pri enem in drugem staršu, pri vsakem gostejša kot pri nas, saj se pri nas v prak- zastavljeno in ohranita občutek varnosti približno enako časa. Glede obsega bivan- si zanjo starši odločajo zelo redko. Razlogi pri otroku. Starša se morata dogovoriti o ja pri enem in drugem se starša dogovo- za to so predvsem v tem, da je za izvajan- vseh stvareh in načinu, kako bosta skup- rita glede na njihovo družinsko situacijo je sostarševstva potrebna zelo dobra med- no starševstvo izvajala. »Ločeni starši so in zmožnosti (vezano predvsem na služ- sebojna komunikacija med bivšima part- prisiljeni sodelovati. Najbolje je, da starši bene obveznosti). Najmanj obremenjujo- 39 sociala / hiša generacij

če za otroka je zagotovo, če ima možnost posreden in jasen. Odnosi otrok do star- devah zagotovo ni v korist otroka. Nače- bivanja en teden pri enem in en teden pri šev so ključnega pomena za njihovo celot- lo za strokovne delavce in sodišča je samo drugem. Večkrat pa je praksa tudi, da pono življenje in za vse druge odnose, ki jih eno – varstvo koristi otroka. In to načelo lovico tedna preživi pri enem od staršev in bodo vzpostavljali« (Udović-Vranić, 194). bi morala, ko se dogovarjata o novem na- drugo polovico pri drugem. Ker je otro- Prav tako pa morata starša dogovoriti činu življenja njune družine, prevzeti tudi kovo socialno okolje – vrtec oz. šola, pri- tudi višino preživnine. Zakonsko je na- starša. V primeru, da starša potrebujeta jatelji in širša družbena mreža, zanj zelo mreč urejeno, da se mora preživnina do- pri dogovarjanju pomoč, je temu namen- pomembno, mora za takšno obliko var- ločiti in poravnati, saj je to pravica otroka. jena tudi različna strokovna pomoč npr. stva biti izpolnjen pogoj, da starša živita Zaradi tega se preživninski obveznosti ni svetovanje na centru za socialno delo ali dovolj blizu. Prav tako mora imeti otrok mogoče odpovedati. Preživnina za otroka družinska mediacija. pri obeh starših urejene bivalne in delovne se določi glede na potrebe otroka in pla- »Najsi torej velja pravilo 50:50 ali pogoje. Starša pa morata dogovoriti tudi čilne sposobnosti zavezanca. Pri modelu kakšno drugo – v vsakem od ločenih način, kako bodo »selitve« in »pakiranje« gnezda in nihala, kjer starša v enakem ob- domov mora biti prostor za bolečino! Ot- čim manj stresno za otroka. Predstavljaj- segu poskrbita za otroka, se v praksi po- roku mora biti dovoljeno, da vzame svojo te si, da morate vi sredi tedna pripraviti gosto dogovori preživnina, ki se nakazu- bolečino s sabo, v katerokoli hišo gre, in stvari za drugo polovico tedna, pri čemer je na skupni račun mladoletnega otroka, da je ta bolečina z njim. Dovoliti mu mo- upoštevajte, da pakirate za šolo, obšolske s katerim lahko razpolagata oba starša. V ramo, da je tukaj in zdaj žalosten, da ima aktivnosti, prostočasne aktivnosti, oblači- nekaterih primerih pa se starša dogovori- hrepenjenja in želje in tako dalje. To pa je la, igrače in tako naprej. »V Skandinaviji ta, da bosta preživnino poravnala natural- za večino staršev težko, kajti večinoma so morajo nekateri otroci zaradi deljenega no – vsak bo v celoti finančno poskrbel za zelo zaposleni s sabo. Najsi bodo zagren- skrbništva tudi fizično premagovati otroka v času, ko izvaja varstvo in vzgojo. jeni ali zaljubljeni, najsi čutijo olajšanje ali ogromne razdalje, na stotine kilometrov Dogovor o preživnini mora vedno upoš- karkoli že. Poleg tega ti starši živijo v pri- … Če morajo otroci s tem začeti zelo zgo- tevati tudi delitev izrednih oz. povišanih hodnosti, česar otroci ne zmorejo. »Da, daj, pri treh do petih letih, jim to ne dene življenjskih stroškov otroka – npr. nakup trenutno je grozno, vem, in zelo zelo mi je dobro – kot da na teh poteh od enega do šolskih potrebščin, sezonskih oblačil, pla- žal, zadnja tri leta sva tvoj oče in jaz … Žal drugega gospodinjstva na neki način zbo- čilo obšolskih dejavnosti ipd. mi je, ampak od zdaj bo bolje!« Nesrečni lijo. Toda to se na žalost pokaže šele čez Ne glede na to, komu se otrok zaupa v otroci pa samo sedijo tam in ne vedo, kaj nekaj let in se zelo pogosoto izrazi v šoli v varstvo in vzgojo, oba starša ostajata starša bi s tem. Otrok potrebuje tri do štiri leta, obliki težav s pozornostjo ali učnih teža- in sta odgovorna za otroka. Obema osta- da žalost predela. In temu morajo odrasli vah in podobno. In tudi ubogi otrok ne ve nejo enake pravice in dolžnosti do otrok. nameniti ustrezen prostor, mesto, prila- nič o tem, saj ni ničesar opazil. Tako zelo Zato mora biti »…odnos, ki se med starši godljivost in odkritost« (Juul, 53). je bil zaposlen z premišljevanjem o tem, na novo vzpostavi po ločitvi, osredotočen kako naj bo danes sin svoje matere, jutri na vzgojo skupnih otrok!« (Udović-Vra- Literatura: pa sin svojega očeta, da se nikoli ni vpra- nič, 187). Juul, J. (2018). Vodja krdela: vodenje družine z šal: »Kdo pa sem pravzaprav jaz – zase?« »Po ločitvi se morajo starši dogovarjati, ljubeznijo. Radovljica, Didakta. Udović – Vranić, L. (2016). Pustolovščina in to velja tako za skrbnike kot za tiste dru- (Juul, 52). osebne preobrazbe 3, Vojna ali mir – ločeni Starša pa lahko sostarševstvo dogovo- ge. Vse pomembne korake morajo izvaja- starši: priročnik za ločene starše, ki imajo rita tudi na način, da ga v praksi izvaja- ti na podlagi dogovorov in ob zavedan- radi svoje otroke: enainštirideset primerov ta na podoben način kot da bi bil otrok ju tega, da otrok ni samo njihov. Tisti od iz prakse. Ljubljana, eBesede. zaupan v varstvo in vzgojo le enemu od staršev, ki poskuša imeti otroka samo zase, staršev. V tem primeru morata natanč- sproži vojno in bivšega partnerja pripravi Klavdija Gorjup, no dogovoriti stike in način izvajanja le- do tega, da vrne udarec« (Udović-Vranić, samostojna svetovalka CSD Celje, teh, saj obstaja velika verjetnost, da stiki 113). Vojskovanje v tako občutljivih za- enota Laško ne bodo enakovredno razporejeni, kot pri prejšnjih dveh modelih. Ravno zaradi tega se starši redko odločajo za to obliko var- stva in vzgoje. Iz vidika otroka pa so pomembne malenkosti, kot na primer otroku ljube stvari. »Tisti od staršev, ki ne živi z otrokom, naj v svojem stanovanju obdr- ži nekaj otrokovih stvari, na primer njegov kotiček, njegov najljubši stol in ali kaj po- dobnega, tako da se bo otrok, ko bo prišel k njemu, dobro počutil, saj bo prišel v znano okolje« (Udović-Vranić, 199). V vseh primerih se morata starša dogovoriti, kje bo otrok imel urejeno stal- no bivališče, kdo izmed staršev bo uvel- javljal pravice iz javnih sredstev in otroka kot vzdrževanega družinskega člana. Zelo pomembno je tudi, da se otroka spodbu- ja »…pri vzpostavljanju odprtega odnosa z obema staršema, tako da je ta odnos ne- 40 hiša generacij USTVARJALNO POLETJE, 2. SPREHOD dan starejših; zlate generacije, ki ji v Hiši generacij Laško namenjamo že 13. leto posebno pozornost; tako da jo vključujemo v ZA SPOMIN, ZLATA GENERACIJA in aktivnosti, katerih rdeča nit je druženje in povezovanje generacij med seboj. Zlata generacija dobrohotno razdaja svoje spret- JESENSKE AKTIVNOSTI nosti, znanje in izkušnje, predvsem pa modrost, ki jo mlajše generacije še-le pridobivajo. Ustvarjalno poletje »Verujem v starost, moj prijatelj. Delati in postarati se, to je tisto, kar od nas pričakuje življenje. In to, da si nekega dne star Zadnjih 14 dni avgusta smo v in še vedno ne razumeš vsega, ampak da šele spet začenjaš, da Hiši generacij namenili ustvar- spet začenjaš ljubiti, upati, hrepeneti, da poskušaš vse povezo- jalnim in zabavnim druženjem vati z oddaljenim in neizrekljivim, vse tja do zvezd.« (Rainer s počitnikarji. Maria Rilke) Z barvnimi milnimi mehurč- ki smo poslikavali bela platna, Brezplačno pravno svetovanje ki so bila odlična za napise na- ših imen in za pritrjevanje naših V Hiši generacij Laško organiziramo brezplačno pravno sve- umetnin, s šolskim koledarjem, ki ga je krasila sova, narejena tovanje, ki bo potekalo 1-krat mesečno, načeloma 1. ponedeljek v iris folding tehniki, smo se pripravljali na novo šolsko leto, v mesecu. Na svetovanje se je potrebno predhodno naročiti: kjer bodo naše beležnice okrašene s sovo v pickpoint tehniki, – osebno na Savinjskem nabrežju 6, Laško, kjer smo z barvnimi nitmi šivali simbol modrosti, naša pisala – po telefonu: 03-734-18-80, 051-436-240 ali bodo pospravljena v unikatnih lončkih, prav tako pa smo pisala – elektronski pošti: [email protected]. z washi tapi svojevrstno dekorirali. Za nami je res pestro pole- Individualno svetovanje bo potekalo v prostorih Hiše gene- tje, polno vtisov in doživetij, katere smo ujeli tudi v fotografski racij Laško, kjer vam bo odvetnik Pavel Teršek podal osnov- objektiv, tako da smo na eni iz med delavnic naredili tudi origa- ne informacije o vašem pravnem položaju in nasvet s področij mi okvir za fotografije, med katerimi zagotovo ne bo manjkala dednega, družinskega, delovnega prava ipd. fotografija gledališke predstave družinskega gledališča Kolen- ko, ki ga je gostil Dom starejših Laško. Za končno piko pa smo 7. novembra VARNA VOŽNJA, 21. novembra POČUTIM tudi v avgustu kuhali slastne jedi: mehiške tortilije z različnimi SE VARNO omakami, testenine s tunino omako, sočno pecivo in imitacijo jajc na oko. 7. novembra, ob 17. uri vas vabimo na predavanje AMD La- ško: VARNA VOŽNJA; ki je namenjeno vsem izkušenim vo- 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, znikom, da preverite, obnovite in utrdite svoje znanje o varni vožnji z avtomobilom. Na razpolago bo tudi inštruktor vožnje, vrste demence, bolezni, ki se vse bolj »za- s katerim se boste lahko dogovorili za brezplačno vožnjo z in- jeda« v naš vsakdan, ki ne izbira kraja, spola, štruktažo. let, izobrazbe, »izbere« pa naše najdragoce- Družina, domače okolje, okolje, v katerem bivamo, naj bi bil nejše imetje: naš spomin. Ob tej priložnos- prostor, kjer se človek počuti varno in kadar v njem zaznamo ti, smo združili moči in znanje: Hiša gene- nasilje (fizično, psihično, ekonomsko …), je še toliko težje ver- racij Laško, Zdravstveni dom Laško in Dom jeti, da se ravno to dogaja. starejših Laško in pripravili 2. sprehod za Vabljeni 21. novembra, ob 17. uri na predavanje POČUTIM spomin v Laškem. Namen sprehoda je oza- SE VARNO, kjer bomo s strokovnimi delavci CSD Celje-enota veščati posameznike in širšo javnost o simp- Laško spregovorili o oblikah nenasilnega vedenja in vrstah po- tomih demence, kako ravnati (komunikaci- moči. ja, oskrba, nega ...) z osebo, obolelo za demenco, kaj vse lahko naredimo za preventivo sami ter kakšne so poti pomoči, ko 13 let Hiše generacij Laško zaznamo, da nam spomin ne služi več tako, kot bi moral oziroma to opazimo pri svojcu, sosedu, znancu. Hvala Lidiji Hrovat V petek, 30. novembra 2018, ob 18. uri vabljeni, da skupaj z iz Zdravstvenega doma Laško, Irenci Kovčan in Klavdiji Cepuš nami praznujete 13 let delovanja našega in vašega medgenera- iz Doma starejših Laško za informacije, znanje in gostoljubje. cijskega centra Hiše generacij Laško. Medgeneracijsko obarvan Zlata generacija program bomo obogatili z razstavo adventnih venčkov, aranž- majev ter prazničnih dobrot. Kdaj je človek star? Kje je meja let, ki jo človek prestopi in Petra Kolšek, koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško postane »pravnomočen« član zlate generacije? Zaenkrat še ni jasno in univerzalno določena. Organizacija združenih narodov na svoji spletni strani določa starost od 60 let navzgor. Sloven- ska statistika pa med stare prebivalce umešča vse, ki so stari 65 let in več in iz SURS-a lahko razberemo, da se je med leti 2011 in 2018 v občini Laško povprečna starost prebivalcev dvignila iz 42,4 na 44,5 let, delež starih prebivalcev pa je iz 18 % narastel na 21,1 %. Trenutno je slovenska povprečna starost 43,2 leti, delež oseb, starih 65 let in več pa je v Sloveniji 19,4 %. Prebivalstvo se stara. Zato mora biti skrb za kvaliteto življenja posameznika vseživljenjska prioriteta. Pred 28 leti je Generalna skupšči- na združenih narodov 1. OKTOBER razglasila za mednarodni 41 HIŠA GENERACIJ / dom starejših POGOVORNA SKUPINA ekološko akcijo. Pogovorno seveda, igrali smo se uganke in spoznali nove člane, ki »NARCISE« V DOMU so se pridružili skupini. Prvi september navadno pospremi STAREJŠIH LAŠKO prvi šolski dan, zato smo srečanje pričeli s spomini nanj. Neverjetno, kako se starej- Zaključilo se je obdobje hladnih dni, ši ljudje spomnijo tega dne, točno vedo, ko smo se prvikrat srečali. Takrat so v kako je potekal dan, kako so bili oblečeni, vseh svojih odtenkih zacvetele narcise. prav tako jih še vedno spremljajo občut- Mizo smo pogrnili s prtičkom in nanj ki veselja, strahu in radovednosti takra- postavili šopek narcis. Prav te so nas tnega prvošolčka, ki se je na pot k zna- prepričale, da danes nosimo njihovo ime. nju podal v težkih pogojih. Nadalje smo Sestavili smo pogovorno skupino v za- potrenirali možgane in polni koncentra- sedbi 10 stanovalcev in prostovoljk Slo- cije nadaljevali z izbrano temo. Prepoz- venskega društva hospic. nali smo, da se z leti človek spreminja na Na prvem srečanju v aprilu smo zače- različnih področjih, tako v razmišljanju, li tkati naše vezi in poiskali smisel bodo- Tretje srečanje nismo posvetili politič- dejanjih in besedah, eni bolj, drugi manj. čih srečanj - posvetiti se predvsem pogo- nim temam pred državnozborskimi vo- Življenje te vsak dan naredi bolj trdne- voru, delitvi osebnih doživetij, krepitvi litvami, temveč smo uvodoma naredili ga in pokončnega, k čemur pripomorejo medsebojnih odnosov ter premagovanju nekaj vaj za ohranjanje kognitivnih spo- lepi in mračni dogodki. Vsekakor pa so osamljenosti in težav, ki jih prinaša sta- sobnosti in nadaljevali s temo rojstnih in najlepše stvari v življenju tiste preproste. rost. Pomen osebnih odnosov in praznik družinskih imen. Takrat se počutimo svobodni. Stanovalci velike noči sta bili naši prvi temi. Ob po- Junijsko srečanje v barvah begonij smo so podelili nekaj osebnih trenutkov, pre- časnem srkanju dopoldanske kavice so pričeli z utrinki z zaključne prireditve na- senečenj, izpolnitev velikih želja in sre- stanovalci pobrskali po spominih in po- tečaja Naj prostovoljec, ki je potekala na čanj z ljubo osebo. delili kakšno izkušnjo iz mladih dni. Brdu pri Kranju, na katerem sodeluje- Danes, ko se že bolje poznamo, lahko V maju je v naši sobi delovne terapije, mo tudi prostovoljci Slovenskega društva rečemo, da se naša srečanja začnejo s pri- kjer potekajo srečanja, zadišalo po šmar- hospic. Temo dneva smo nato namenili jaznim pozdravom in iskrenim nasme- nicah in španskem bezgu. Govorili smo krvodajalstvu, darovanju organov in tkiv hom ter nadaljujejo s sproščenim pogo- o temeljnih človekovih vrednotah. Vsak po smrti, predelali mejnike na področju vorom, s posluhom do sočloveka in veliko je izpostavil lastnih pet najpomembnej- transfuzijske stroke in vrednote, ki se za- mero spoštljivosti. Zaključki srečanj nam ših vrednot. Prevladale so zdravje, dru- govarjajo. Stanovalci so predstavili, kako vsem prinašajo novo vero, upanje in lju- žina in ljubezen. Pogovor smo obogatili so odvzemi krvi potekali nekoč in skupaj bezen. Prav zato nam je tako lepo. z zgodbami iz preteklosti in ugotovili, da smo zaznali današnji napredek pri prip- se prioritete iz mladih dni naših stano- ravi krvnih komponent. Nataša Brežnik valcev niso veliko spremenile, niti po vr- V času, ko večina ljudi že dopustuje vodja prostovoljcev Območnega odbora stnem redu ne. med valovi, smo v juliju naredili veliko Celje Slovenskega društva hospic

UTRINKI AKTIVNOSTI IZ DOMA generacijsko druženje so popestrili člani družinskega gledališča Kolenc. Igra z naslovom Babica ni odveč je bila zabavna in po- STAREJŠIH LAŠKO učna hkrati. Za dodatno dobro voljo je poskrbel nepogrešljivi Vodomček, za prijetno sladkanje pa so bile zaslužne naše ku- Od poletnih počitnic je minil že mesec in pol, vendar je v harice. Stanovalci so šolarjem zaželeli uspešen vstop v šolo, sle- Domu starejših Laško spomin na njihov zaključek še zelo živ. dnji pa so nam obljubili, da nas bodo obiskali tudi med šolskim Zaključili smo jih namreč na prav poseben način. Predzadnji letom. avgustovski dan smo v goste povabili otroke, ki so dneve pre- Prijetno tople septembrske dni smo izkoristili za druženje v življali v Hiši generacij in otroke zaposlenih v domu. Naše med- domskem parku in za sprehode. Med drugim smo se podali tudi v Zdraviliški park. Na poti smo se v Zdravilišču Laško okrepča- li z zdravilno termalno vodo in se razgibali na novih fitnes na- pravah na prostem. Pozabili pa nismo niti na obujanje starih običajev. Lička- nje ali kožuhanje kot radi reče- mo, je star slovenski običaj, ki ga danes le še redko srečamo. V našem domu nam ga je letos uspelo pripraviti s pomoč- jo družine Pušnik Aleš, ki se ji najlepše zahvaljujemo.

42 DOM STAREJŠIH / UPOKOJENCI

Čas hitro teče in že nam je na vrata potrkal 1. oktober – med- mo izobraževanje z naslovom »Za demenci pri- narodni dan starejših. Letos smo ga obeležili že osemindvajse- jazno skupnost«. Vabljeni, da se nam pridružite tič, generalna skupščina ZN je leta 1990 prvi oktober namreč vsi tisti, ki bi si želeli pridobiti znanje o tem, kako razglasila za mednarodni dan starejših. ravnati ob stiku z obolelim za demenco. Obve- Praznik starejših smo v Domu obeležili z že tradicionalnimi zne so predhodne prijave na telefon: 03 73 45 246. Udeležba 7. športnimi igrami stanovalcev, kjer smo se vsi zelo zabavali. je brezplačna. Na ogled pa smo postavili tudi čudovito razstavo izdelkov stanovalcev, ki si jo lahko ogledate med 9.00 in 17.00 uro vse do 21. oktobra. Veseli bomo Vašega obiska.

18. oktobra med 12.00 in 17.00 uro v Domu v sodelovanju Janja Podkoritnik Kamenšek, z Združenjem za pomoč pri demenci Spominčica organizira- vodja programa oskrbe starejših

Srečanje članov Društev Bolj poskočni so se zavrteli, 40 jih je sodelovalo na športni za- bavi v metanju krogov in alki, ostali pa so se družili, obujali spo- upokojencev Laške zveze mine in se sprehajali po čudoviti naravi okrog kmetije. V našo zvezo je včlanjenih 1556 upokojencev, ki preko dru- Občinska zveza društev upokojencev letno organizira sreča- štev s svojimi aktivnostmi dokazujejo, da starost ni ovira, tem- nje svojih članov. Tako smo se tudi letos, 23. 8., zbrali na Turi- več samo še eno lepo življenjsko obdobje. Pri naših društvih stični kmetiji Salobir. Glavna organizatorja DU Šentrupert in lahko hodite na izlete, pohode, srečanja, se rekreirate v telovad- ZDU Laško sta se zelo potrudila, saj se je srečanja udeležilo pre- nici, udeležujete organizirane nordijske hoje, lahko ste športno ko 350 članov iz vseh sedmih društev laške občine. Za vse ude- aktivni na več področjih (pikado, kegljanje, balinanje, rusko ležence je bil organiziran avtobusni prevoz, tudi vreme nam je kegljanje, streljanje, ribolov). bilo naklonjeno. Veliko delamo tudi na socialno humanitarnem področju, kjer Člane društev so pozdravili glavni organizator – predsednik pa žal marsikje »šepamo«. Vedno manj je prostovoljcev, mlajši DU Šentrupert Martin Pušnik, predsednik KS Šentrupert Dra- pa nimajo interesa za tovrstno delo. go Pušnik, predsednik ZDU Laško Željko Grofelnik in predse- Vendar smo vseeno zadovoljni z našim delom, saj je naš cilj dnik PZDU Celje Silvo Malgaj. Rdeča nit vseh pozdravnih na- predvsem zadovoljevati in ohranjati kakovost življenja na vseh govorov je bilo povezovanje in druženje, kar si naši člani najbolj področjih, spodbujati druženje in različne oblike aktivnosti. Se- želijo. veda si želimo tudi čim več prispevati k razvoju družbe. Sledil je kulturni program, kjer so nastopili citrarji, pevci Na koncu lahko rečemo, da je bil namen dosežen, lepo smo se MePZ pod vodstvom Marjete Ferlež, recitatorka s pesmimi že družili. Vsekakor pa si takih srečanj še želimo. Hvala organiza- pokojne, dolgoletne predsednice DU Zidani Most gospe Zlate torjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je to srečanje res Strel. lepo uspelo. Na svidenje na prihodnjem srečanju. Za zabavo in ples je poskrbel Ansambel Simona Gajška, za Irena Flis odlično in hitro postrežbo kosila je poskrbel gostitelj Salobir. Foto: Martin Pušnik in Slavko Pristovnik

43 UPOKOJENCI / SOŽITJE JUBILEJNI POHOD DRUŠTVA krajši čas pa so se zadržali tudi v postojanki nekdanjega malte- škega viteškega reda, v obnovljenem gradu Komenda. UPOKOJENCEV ŠENTRUPERT V avgustu je DU Šentrupert skupaj z ZDU Laško v Trobnem Dolu organiziralo srečanje upokojencev laške občine, ki so se ga Pri DU Šentrupert ni nikoli dolgčas, saj se kar naprej nekaj udeležili v večjem številu. Snidenje je bilo zelo prijetno in veselo, dogaja. Za njihove člane tako ne drži hudomušen rek, kako predvsem namenjeno medsebojnemu druženju, klepetu in dobri upokojenci nimajo časa, ker si ga ti vzamejo za vrsto aktivnosti. volji, vmes pa se je razlegala tudi lepa, domača slovenska pesem. Udeležujejo se raznih športnorekreacijskih tekmovanj in dru- Udeleženci so bili s prireditvijo izredno zadovoljni, pri čemer so žabnih prireditev ter sodelujejo pri drugih zadevah, ki so v do- izrazili zahvalo in željo, da se taki prijetni dogodki še ponovijo. meni upokojencev. Septembra letos pa je bil pri društvu izhojen tudi jubilejni, V juniju je bil izpeljan zanimiv izlet na Goro Oljko z ogledom 50. pohod, ki se ga vsak mesec udeleži lepo število pohodnikov, Polzele in okolice, kjer so se udeleženci seznanili z zgodovinski- saj so relacije primerne letom in kondiciji seniorjev. Pri tem pa mi, turističnimi in kulturnimi znamenitostmi tega območja, za je dobrodošlo tudi druženje in gibanje v naravi, kar seveda pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje udeležencev. To pa je za starejšo populacijo še kako pomembno. »Zlati« pohod je bil obeležen z jubilejno torto in prijet- nim zaključkom tematsko turistične poti na Sveto Trojico nad Jurkloštrom. Ob tej priliki so udeleženci prejeli simbolične medalje kot priznanje za doslej prehojene poti, s spodbudo in željo, da po svojih močeh takšen tempo vzdržujejo tudi v bodoče. Pri tem gre organizatorjem, pobudnikom in vsem ostalim, ki se kakorkoli angažirajo za pohodništvo, iskrena zahvala, vsem skupaj pa čestitke za vztrajnost in vzdržljivost. Še vnaprej želimo vsem pohodnikom čvrstega zdravja ter še veliko varnih korakov in prijetno prehojenih kilometrov, če pa imate čas in voljo, se jim lahko vsak drugi četrtek v mesecu pri- družite. Marija Oprešnik Foto: Zvonka Novak

Vikend seminar zitivno vzdušje. Betka Pfeifer, Anja Sto- par, Jernej Stopar in Jelka Kapun so nam Društva Sožitje organizirali spoznavni večer, večer Laške zvezde plešejo, kjer smo se vsi udeležen- Laško v Radencih ci pod strogim očesom žirije zavrteli kot profesionalni plesalci, in zaključni večer, V času od 5. do 8. 7. 2018 smo člani kjer se je pelo, plesalo in še marsikaj. Iz- Društva Sožitje Laško preživljali prijetne jemno zanimivo je bilo, ko smo se igra- dneve v sončnih Radencih. Tako kot vsa- li igro skriti prijatelj ter svojim izžreban- ko leto, smo tudi letos skupaj doživeli šti- cem vse dni podtikali lepa sporočila in ri nepozabne dni, v času katerih smo se darilca. izobraževali, zabavali, dobro jedli in pos- Udeležili smo se dveh predavanj. Pri krbeli tudi za sprostitev našega telesa. enem je bilo govora o osebah z motnjo Nastanjeni smo bili v Hotelu Radin, v duševnem razvoju in njihovemu vklju- kjer smo bili zelo zadovoljni. Vsak ve- čevanju v socialnovarstvene ustanove, čer smo se zbrali v sejni sobi, kjer smo drugo pa je bilo naravnano bolj praktič- tako smo se pod vodstvom strokovnega naredili pravi žur. Zahvala gre našim šti- no, saj smo se podučili o osnovah nordij- trenerja dobro ogreli v fitnesu. Takšne rim animatorjem, ki so poskrbeli za po- ske hoje ter se tudi sami preizkusili, prav vsebine so za nas koristne, saj tako lažje razumemo svoje otroke, hkrati pa izve- mo koristne informacije o zdravem na- činu življenja. Preostanek dni smo seveda zapolnili s kopanjem v dobro urejenih bazenih Ho- tela Radin, kjer smo se z ostalimi člani lahko pogovorili o vsakdanjih zadevah. Zahvalila bi se rada tudi našemu pred- sedniku Francu Rajhu, ki nam je organiziral in omogočil nepozabno doživetje v Radencih. Domov smo odšli dobre volje, h kateri smo prispevali tudi sami. Bilo nam je zelo lepo. Anica Bricman 44 INVALIDI / PORTRET RAZSTAVA ROČNIH razstave. Nastopajoče je obdaril s skrom- nim darilom in povabil prisotne k ogledu DEL DRUŠTVA razstave. Razstavljena dela so bila res nekaj posebnega. Ugotovili smo, česa vsega INVALIDOV LAŠKO so sposobni invalidi v invalidskih vozič- kih ali kako drugače prikrajšani za živ- 11. julija je bila otvoritev ročnih del ljenje, kakršnega ima zdrav človek. Res je marljivih rok članic in članov DI Laško v bilo kaj videti. Prava paša za oči in dušo. Hiši generacij. Nato pa je sledilo druženje ob mizi, Ga. Petra je s svojim žametnim gla- obloženi z dobrotami, ki so jih pripravile som pozdravila vse navzoče. Po kraj- članice DI. šem kulturnem programu pa je k otvo- Razstava je bila odprta tri dni in zelo ritvi razstave povabila predsednika DI. in samo postavitev razstave. Zahvalil se dobro obiskana. Miha Lončar je pohvalil razstavljena dela je vsem, ki so pripomogli k postavitvi te Marija Janc

SREČANJE INVALIDOV NA KOPAH

4. avgusta smo se člani DI Laško odpravili na srečanje invalidov na Kope. Za cel avtobus in še kombi nas je bilo. Kope so res čudovit kraj za druženje ob vseslovenskem srečanju invalidov. V dopoldanskih urah smo prispeli na kraj prireditve. Vrhovi visokih dreves so že bili v objemu sončnih žarkov in kaj kmalu se je sonce razlilo po vsej planoti. Pričel se je uradni del tega srečanja. Vrstili so se govorniki. Pozdravljali so prisotne in nam zaželeli kar najlepše preživeti dan. Posebno pozornost so posvetili najstarejšim članom DI iz posameznih krajev med katerimi je bila tudi naša članica ga. Ži- bret. Vmes pa so nam veselo prepevale ljudske pevke. Po uradnem delu smo se lahko udeležili maše pri kapelici sv. Ane in se tako nahranili z duševno hrano. Spet drugi so se lahko med svojimi prijatelji in znanci, so čisto prehitro minile. Dogo- izkazali v tekmovanju v treh disciplinah. Tekmovanje je bilo res vorjena ura za odhod iz Kop se je neusmiljeno bližala. zabavno, saj je potekalo v sproščenem športnem duhu primer- Morali smo se posloviti, še enkrat globoko zajeti ta svež zrak nem za invalide. Da ne govorimo o dobri hrani, katero smo si in se napotiti v dolino. Z lepimi spomini na druženje s prijate- lahko poiskali pri stojnicah. Nato pa so zazveneli zvoki lepe slo- lji in prečudovito naravo smo se v poznih popoldanskih urah venske glasbe, v katerih smo lahko uživali in se veselo zavrteli v vrnili nazaj v Laško. Veselimo se ponovnega srečanja. popoldanskih uricah. Ure, ki so nam bile namenjene za uživanje Marija Janc

Zgodba o prevladovala težnja po pomoči ljudem, je temu želela prilagoditi tudi poklic. Raz- prostovoljstvu mišljala je o delu medicinske sestre ali zdravnice, a predlogi iz okolja so jo pre- Eriki Kajtna prostovoljstvo predsta- usmerili na drugo pot. »Želja po pomoči vlja način življenja. O prostovoljskem je bila zmeraj prisotna v meni, ampak se delu govori z žarom, zato njen sogo- je potem odrazila na prostovoljstvu.« Po vornik hitro začuti, da ga opravlja z vso izobrazbi je magistra managementa in je dušo. Že v otroštvu je bila v njej prisot- zaposlena v Kmetijski zadrugi Laško v na želja po pomoči sočloveku, da lahko oddelku prodaje. Z družino živi na manj- že z malenkostmi nekomu polepša dan, ši kmetiji, kjer se je hitro priučila vseh ga nasmeje in osreči. »Za nekoga, ki del, zato ji tudi delo z različnimi stroji in pomoči ne potrebuje, bi se takšna dejana orodji ni tuje. Njen vsakdan je tako na- zdela povsem nepomembna, tisti, ki pa polnjen z različnimi aktivnostmi, a ved- pomoč potrebuje, mu je takšna pozornost no najde čas še za prostovoljstvo. »S pra- neprecenljiva. Občutek zadovoljstva in vo organizacijo ena ura na teden človeka sreče, ki te navdaja ob prostovoljskem skočila na pomoč sosedom; namesto sta- ne more odvrniti od prostovoljskega dela, delu, je neprecenljiv in ga je težko opisati rejših se je odpravila po nakupih ali jim nekomu pa naredi tisto uro ali dve nepo- z besedami,« meni Erika. pomagala pri nošenju vrečk iz trgovine, zabni.« Otroštvo je preživela v enem izmed večkrat so ji mlajše mamice v varstvo za- Čeprav vedno rada priskoči na pomoč celjskih blokov, kjer je vedno rada pri- upale svoje otroke. Ker je v njej od nekdaj tistim, ki jo potrebujejo, ne glede na 45 PORTRET

Mogoče sem k temu pripomogla s svojim vzgledom in načinom razmišljanja,« meni Erika. Njen entuziazem in zadovoljstvo ob delu so opazili zaposleni v Thermaninem domu starejših, ki so jo kot kandidatko prijavili za prostovoljko leta 2018 na na- tečaj Mladinskega sveta Slovenije, ki je letos bil razpisan že 17. zapored. Razgla- sitev zmagovalcev natečaja, ki je potekal pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, je bila junija, ko je tudi Erika prejela priznanje za sodelovanje na natečaju. Ob kandidaturi je bila presenečena ter hkrati vesela in počašče- na. »To je že ena potrditev, da sem pred leti, ko sem stopila na pot prostovoljstva, storila prav.« Več let že Erika sodeluje z Društvom Generator, društvom za pomoč starej- šim in drugim ranljivim skupinam ljudi. Pred leti se je je dotaknila zgodba o po- Življenje nam vsakodnevno prinaša starost, večino svojega prostovoljske- darjeni šolski torbi in takoj naslednji dan nova znanja in veščine, pri tem ni izje- ga časa nameni starejši populaciji. Rada je stopila v kontakt z društvom – takrat ma niti prostovoljstvo, ki je po Erikinem prisluhne njihovim življenjskim zgod- je svojo šolsko torbo podarila tudi Neli, mnenju posebna izkušnja, doživetje ter bam in doživetjem, v katerih nastopajo ki je izrazila željo po sodelovanju tudi v spoznavanje drugih in samega sebe. »Je otroci, vnuki … Tako poskuša vsaj malo projektu Božiček za en dan. »Takrat se doprinos posamezniku in družbi, je rast in plemenitenje svoje lastne identitete … polepšati njihov vsakdan ter prispevati k je odpovedala svojemu darilu za božič,« prostovoljstvo je nekaj neprecenljivega. njihovi kvalitetnejši in lepši jeseni življe- s ponosom razlaga Erika in dodaja, da Odpre druge dimenzije in drugačen nja. z veseljem kot družina podarijo kakšno pogled na življenje in ljudi okoli sebe. Erikina prostovoljska pot se je pred stvar, ki je ne potrebujejo. »Nekaj, kar je Pripelje te do spoznanj, ki bi jih drugače leti priključila Thermaninemu Domu nam samoumevno, drugemu ni in všeč mi le redko doživel.« starejših Laško, kjer so jo z veseljem je, da tudi otroka tako razmišljata.« Erika ugotavlja, da smo ljudje velikok- sprejeli medse in kjer danes preživi kar Eriki že prostovoljsko delo predstavlja rat pripravljeni pomagati in znamo sto- nekaj uric prostega časa z njihovimi va- del aktivnega preživljanja prostega časa, piti skupaj, predvsem ob naravnih ne- rovanci. »Z gospo Fani, ki jo obiskujem a vseeno čas, ki ga ne posveti prosto- srečah ali ko nekdo čez noč ostane brez v omenjenem domu, greva pogosto na voljstvu, nameni svojim otrokom in dru- vsega. A ko se življenje vrne v ustaljene sprehod, v trgovino ali pa se odpeljeva na žini. Proste trenutke rada preživlja v naravi, predvsem z nabiranjem kilometrov tirnice, večina ne najde več časa za po- kakšen hrib in opazujeva naravo. Pri tem na kolesu ali na daljših sprehodih, ko pa moč drugim. »Če bi vsaj eno uro na te- se veliko pogovarjava in smejiva. Vedno dnevi postanejo krajši in hladnejši, si čas den namenili prostovoljskemu delu, bi bila izvem kakšno novo zgodbo iz njene krajša z dobrimi knjigami ali skupinski- družba veliko bolj prijazna, srečna, zado- mladosti,« opisuje Erika, ki dom, če le mi vadbami, kot sta pilates ali zumba. voljna in predvsem strpnejša,« meni. Bo- utegne, obišče najmanj enkrat na teden. dočim prostovoljcem svetuje, naj ne od- Kadar obveznosti tega ne dopuščajo, iz- lašajo z odločitvijo, naj zberejo pogum in gubljeni čas nadomesti in se oddolži z Solidarnost, spoštovanje, sožitje naredijo prvi korak – pobrskajo po sple- daljšim obiskom. V domu ima dogovor- tu, kjer je ogromno informacij o prosto- jen individualen obisk z gospo Fani, a ker »Prostovoljstvo pomeni biti človek, ki voljskem delu, ali preprosto pokličejo v Erika pogosto s sabo pripelje hči Neli, se je pripravljen pomagati sočloveku in ki kakšno društvo, kjer bodo zagotovo ve- njihovi skupinici pridruži še kakšna va- se trudi za boljši jutri posameznika in seli njihovega klica. Sama je vesela, da se rovanka doma. družbe,« pravi Erika. Vrednote, ki jih je odločila za ta korak in pred leti prije- 11-letna Neli, ki se nama je z Eriko pri- krepi prostovoljstvo, so vodilo tudi v nje- la telefon ter poklicala v laški dom starej- družila pri pogovoru, že stopa po mami- nem življenju – solidarnost, odgovornost ših. »Vsak bo neizmerno vesel lepe bese- nih stopinjah, saj skupaj z njo pogosto do sočloveka in narave, spoštovanje, sode, pogovora, nasmeha. Neizmerno bodo in z veseljem obiskuje varovance doma žitje, medgeneracijsko povezovanje so hvaležni za vsak trenutek, ki ga boste pre- starejših. »Zelo mi je všeč, sploh, ko vi- le nekatere, s katerimi se prostovoljec živeli z njimi. Vi pa boste domov odhajali dim ljudi, ki so veseli, ko prideva z ma- srečuje v času, ki ga namenja drugim. nasmejani in zadovoljni, saj boste vedeli, mico,« svoje prostovoljske začetke opisu- Hkrati s prostovoljstvom človek prever- da ste za nekoga naredili nekaj dobrega in je Neli, medtem ko je Erikin 19-letni sin ja tudi lastne sposobnosti, spretnosti in neprecenljivega. Ne glede koliko boste dali, Nik že več let prostovoljni gasilec v Reči- znanja, meni Erika, ki ji nasmeh na ob- vedno boste domov odšli z nečim več,« za- ci, kot osnovnošolec pa je sodeloval kot razu sočloveka da notranji mir in zado- ključuje Erika. pobiralec žogic na prvenstvu invalidov voljstvo. »Vse, kar sem želela s svojim de- v namiznem tenisu. »K prostovoljstvu lom doseči je, da so bili ljudje srečni, veseli Nika Teraž sta otroka pristopila samoiniciativno. in zadovoljni.« Foto: osebni arhiv Erike Kajtna 46 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Za lažjo predstavo, kako kali fižol, smo le tega nasadili v prozorna lončka. Prve- ga smo napolnili z zemljo, drugega z vato ter nato dnevno spremljali kalitev fižolov. Otroci so ob koncu opazovanja v razpre- delnici zabeležili postopno kalitev fižola. V maju smo pohrustali prvo rdečo redkev, ki so jo poskusili vsi otroci, tudi tisti, ki je drugače ne marajo. Nekateri iz- VRTIČKANJE ZA VRTCE med njih so ugotovili, da tudi v vrtcu ni dobra. V juniju smo jedli prve kumarice Vsak nov sklop in načrtovane dejavno- in solato. Dočakali smo prve bučke, ko- sti, ki jih izvajamo v oddelku, praviloma renje in rumeno kolerabo. Lepo je dozo- otrokom predstaviva v jutranjem krogu. rel paradižnik, fižol se je visoko ovijal in Tokrat sva otrokom pripravili vrečke s se- solata je naredila glave. Med počitnicami meni, malim vrtnim orodjem, zemljo in smo poskušali domače dobrote iz sloven- rokavicami. skih avtohtonih vrst semen ter skrbeli za vrt vse do konca septembra, ko smo pob- Kot vsi otroci, tudi naši radi pogleda- rali še zadnje buče in por. Zdaj na njem jo nove stvari z očmi in rokami. Semena sameva samo še drobnjak., ki bo počakal in zemljo so pretipali, si ju ogledali, poli rast rastlin in opazovali male živali na do pomladi, da bomo lahko v grede nasa- vohali ter poslušali, kako (semena) zve- vrtu, skrbeli za posevke z zalivanjem in dili in posejali nove rastline. nijo v embalaži in tako uporabili skoraj ugotovili, da je življenje živih bitij odvis- vsa čutila. no od drugih bitij in od nežive narave, se V sklopu projekta Spar Kot nekoč smo Kaj so otroci pridobili s seznanili s pomenom zdrave prehrane. v Vrtcu Laško postavili na igrišču viso- sodelovanjem v projektu? Pridobili so delovne navade z delom na ki gredi v velikosti 200x100x60 cm. Vi- vrtu. Pri bivanju na igrišču se mnogi od- soke grede sta nam hišnika g. Dani in g. Otroci so pridobili nova znanja. Spoz- pravijo opazovati visoke grede, poročajo Boštjan najprej postavila na dogovorjeno navali so razliko med sejanjem in saje- o rasti plodov in se s sovrstniki pogovar- mesto, ju zaščitila pred voluharjem, na njem, seznanjali so se s slovenskimi av- jajo o pridelkih. dno naložila debelejše in tanjše veje (dre- tohtonimi vrstami semen, spoznavali so Vedoželjnost, znanje in domišljija so nažo), na drenažo naložila ovčjo volno, vrtna orodja in uporabo le teh, opazova- značilne za predšolske otroke. Vsako leto nato napolnila z obrnje- se naučimo nekaj novega, no travno rušo in zemljo, ne le otroci, tudi mi odra- preplastila z listjem in gro- sli, ki smo povezani z njimi. bim kompostom (pokoše- Pogostokrat nas vzgojitelje no travo), dodala zemljo otroci postavijo pred izziv in na koncu še humus. za iskanjem novih znanj, Po sejanju semen v viso- da lahko o določeni temi ke grede so otroci dnevno govorimo, jo spoznavamo. pomagali zalivati gredo. Tako se je dogajalo tudi to Opazovali so, kdaj se bodo šolsko leto, ko sva z An- pojavile prve rastline in drejo morali sesti za raču- prva sta na plan prikukala nalnik, prebrskati kakšno fižol in rumena koleraba, knjigo ali priročnik, da sva sledili pa so solata, korenje otrokom lahko podali nova in paradižnik. Visokemu znanja. Bilo je lepo, poučno fižolu in paradižniku smo in zanimivo. postavili bambusove palice za oporo. Vrtno gredo Otroci oddelka Veverice smo nekajkrat tudi opleli. z Andrejo in Natalijo

Vrtec DEBRO z novim okoljem čim bolj prijazen, smo Najprej sva v oddelek na prvo srečanje se na to morali pripraviti prav vsi. Starši, povabili le starše, se z njimi spoznali in S prvimi koraki v novo okolje otroci in tudi mi, strokovni delavci. jim na kratko predstavili način življenja Kar 14 malčkov v starosti od 11 mese- v našem vrtcu. Prve korake v naš svet pa cev do dveh let je v tem času že napolnilo so skupaj s svojimi otroki naredili skupaj. Ko se poletje že rahlo nagiba k jeseni, oddelek »Kapljice« v enoti Debro. Vsi so Igra jih je vodila skozi proces uvajanja. prihaja čas, ki prinaša nove radosti. se nekako prvič ločili od staršev za daljši Postopno in radovedno so raziskovali Po vrtčevskem igrišču se že sliši odmev čas. Obe strokovni delavki sva se malih nov prostor, igrače, vrstnike. Pri tem sva otroških glasov. Za nekatere pa so se vra- raziskovalcev razveselili in nanj tudi stro- otroke opazovali, se jim poskušali pribli- ta vrtca odprla prvič. In da je bil prvi stik kovno pripravili. žati in jim želeli omogočiti, da bi bile nji- 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

lastnosti, prijatelje, njeno vilo Čira Čara, se naučili pesmico in prebrali več njenih zgodbic. Vse to je bilo čudovito in zabavno, a ugotovili smo, da PRAVE Pike pa le nismo videli. Zato smo poklicali v Vele- nje, kjer so nam prijazno povedali, da je Pika tam. Povabili so nas, da jo pridemo obiskat. Ker pa je bila pot predolga, da bi šli peš, smo vprašali starše naših otrok, če so pripravljeni, da se skupaj pripeljejo v Velenje. Na srečo je bilo veliko staršev za in v torek, 25. 9., smo se ob 16. uri dobili pred vhodom na festival, kjer sta nas pričakali prijazni Pikini vodički. Popelja- hove prve izkušnje čim bolj pozitivne. In strokovni delavci našega vrtca, zelo dob- li sta nas v Pikin svet, kjer smo si ogledali s skupnim sodelovanjem nam je uspelo. ro zavedamo. Trudimo se, da bi vsi otroci igrano gledališko predstavo z naslovom: Otroci danes že samostojno raziskujejo našega vrtca doživljali in sprejemali vrtec »In prišel je…« v izvedbi Vrtca Velenje, in so sposobni brez prisotnosti starša že kot učno in spodbudno okolje za njihov se pridružili ustvarjalnim delavnicam v dlje časa preživeti dan v vrtcu. V našem nadaljnji osebnostni razvoj. Vodnem kraljestvu, nato pa si ogledali še celotno prizorišče dogajanja. odnosu drug do drugega se vsakodnevno Otroci skupine »Kapljice« Zahvalila bi se rada vsem staršem, ki razvija čustvena navezanost. Vsak dan z Ireno in Beo bolj smo pripadni drug drugemu. Sku- so si vzeli čas za svoje otroke in naše dru- paj razvijamo pozitivno čustveno klimo. Obiskali smo 29. Pikin festival v ženje, kajti s tem so dokazali, da kljub Negativnih čustev (strahu) pa je vsak dan Velenju grozovitemu tempu našega vsakdana manj. Otroci se vsak dan počutijo bolj lahko z dobro voljo in nasmehom na us- varne, sprejete, saj se to odraža na njiho- Kdo ne pozna Pike Nogavičke? To tih polepšamo dan otrokom in seveda vem sproščenem raziskovanju. je tista nagajiva deklica, ki jo imamo vsem nam, ki smo bili tam. Vloga odraslega pri igri majhnega ot- vsi radi, majhni in veliki. V našem vrt- Z velikim zadovoljstvom zapisala roka je zelo pomembna. In tega se mi, cu Debro smo te dni spoznali vse njene Brigita Lončar, organizatorka izleta!

Vrtec RIMSKE Za otroka, ki ima v zgodnjem obdobju le z otroki igrajo in jim pomagajo pri na- malo izkušenj, je to kar zahtevno. vezovanju prvih stikov. Zdi se nam po- TOPLICE V Vrtcu Rimske Toplice se zavedamo, membno, da se v tem času s starši tudi da je postopno uvajanje zelo pomembno, pogovorimo o otroku, njihovih občut- Prvič v vrtec zato že nekaj let s takšnim uvajanjem za- kih in vprašanjih. Prizadevamo si, da se čenjamo že v zadnjih dneh avgusta, kar med strokovnimi delavci v vrtcu in star- Prvim dnem, mogoče celo celemu se je izkazalo za dobro prakso. Otro- ši vzpostavi iskren in spoštljiv odnos, mesecu septembru, v vrtcu radi rečemo ke novince skupaj s starši povabimo na kar ob upoštevanju dogovorov in pra- »uvajalno obdobje«. To je obdobje, ko igralne urice v skupino. Priključimo tudi vil zelo pripomore k lažjemu vključeva- otrok prvič prestopi prag vrtca. Otrok otroke, ki morebiti ostajajo v skupini od nju otroka v vrtec. Če imajo starši mož- je postavljen v zelo zahtevno nalogo, saj prejšnjega šolskega leta, saj so le ti pos- nost, se dogovorimo tudi, da otroci nekaj bo morda celo prvič za daljši čas ločen tavljeni v novo socialno okolje in prav dni v vrtcu ostajajo manj časa, da ne spi- od staršev. Vstopa v novo okolje, med tako potrebujejo čas, da vzpostavijo nove jo. Staršem svetujemo, da otroka oddajo nove, neznane ljudi in otroke, prilagoditi socialne vezi. Starši otrok novincev ob nežno, a hkrati odločno, z mislijo, da bo se mora novemu ritmu in sprejeti nova prvih stikih z vzgojiteljicama in drugi- zanj dobro poskrbljeno. Otrok tako dobi pravila. Z vrstniki si mora deliti igrače in mi otroki stojijo otroku ob strani, otro- občutek, da starši zaupajo vzgojiteljicam, pozornost vzgojiteljic, kdaj tudi počakati. ka spodbujajo in čustveno podpirajo, se katerim so ga dali v naročje. Pomembno

48 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

je, da si za uvajanje otrok vzamemo vsi, starši in vzgojitelji, dovolj časa, ker je jut- ranji prihod z vsakim dnem lažji. Ko otroci sprejemajo novo okolje in se navezujejo na vzgojiteljici v skupini, tudi prilagoditvene težave izginjajo. Tako se lahko pohvalimo, da v naši skupini Bibe v Rimskih Toplicah ob prihodu v vrtec skoraj ni več solzic, ker so jih že zamen- jali nasmehi otrok in staršev. V času bivanja v vrtcu se otroci igrajo, priključijo se krajšim vodenim dejavnostim, veselo raziskujejo igralnico, teraso, igrišče in igrala, pokukali pa smo tudi že v sosed- nje skupine.

Darja Učakar, dipl. vzg.

Vrtec VRH NAD je začelo čiščenje prostorov in okolice ter Kmalu bo minil prvi mesec naše vrnit- selitev. Za to je bilo potrebno veliko prid- ve v šolo. Nestrpno čakamo na igrišče z LAŠKIM nih rok. Zahvalile bi se posameznim de- igrali, ki še ni v uporabi. Naprosili smo lavcem iz vrtca Laško in osnovne šole Laš- jesensko sonce, da s svojimi žarki poma- v »novi obleki« ko, ki so več dni pomagali pri čiščenju in ga k hitrejši rasti travnate površine. selitvi, še posebej Greti L. Škoberne, ki je Vrtec Laško, ki »domuje« na desetih vse usklajevala, nas spodbujala ter hkrati lokacijah, je zadnjo svojo enoto odprl 1. opravila veliko fizičnega dela. Betka, Sonja in Polona septembra 2016 v KS Vrh nad Laškim v prostorih POŠ Vrh. Po enoletnem delo- vanju smo se zaradi energetske prenove šole skupaj z učenci preselili v začasne prostore gasilskega doma v kraju. Skupaj z učiteljicami smo se trudile, da smo otrokom uredile in nudile prijetno, toplo okolje za bivanje, da nam je bilo lepo. Nič nam ni bilo pretežko, kajti vedeli smo, da se bomo vrnili v prenovljeno šolo, ki bo imela novo »toplo obleko«, nova okna, da bomo imeli zopet umivalnico in mala stranišča ter seveda, da nas bo čaka- lo otroško igrišče z igrali, ki ga do sedaj predšolski otroci niso imeli. Konec šolskih počitnic smo po letu dni dočakali dan, ko se je gradbena me- hanizacija začela počasi umikati, lahko se

Čačič ter mentor raz. sod. Marko Jeran s Kemijskega inštituta Ljubljana. Alja in Ivana sta v raziskovalnem delu »Detekcija parametrov in aktivnih komponent v medu« v angleškem jeziku predstavili rezultate dvoletnega raziskovanja. Raziskovalno delo je men- Expo Science Europe 2018 – Gdynia, Poljska torsko vodil in koordiniral raz. sod. Marko Jeran s Kemijskega inštituta, pri delu pa sta kot mentorici sodelovali tudi dr. Eva Od 16. do 22. julija je v Gdynii, mestu ob Gdanskem zalivu Menart z Narodnega muzeja Slovenije in učiteljica kemije Mile- na severnem Poljskem potekalo srečanje mladih raziskovalcev na Žohar iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Raziskovalki sta delo in inovatorjev Expo Science Europe. Na srečanju je sodelovalo usmerili v razvoj analiznih metod in tehnik, s katerimi lahko 119 raziskovalnih projektov, ki so jih predstavili posamezniki določimo parametre kakovosti medu. Predstavili sta tudi ob- 27 različnih držav. Na področju »Agricultural Science« sta slo- širno študijo tvorbe za človeka neugodnih komponent, ki se v vensko ekipo sestavljali mladi raziskovalki Alja Špec in Ivana medu tvorijo, če nanj delujejo različni zunanji dejavniki. 49 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

to priložnost sem dobila četrti dan, ko so se nam predstavile tri drzave - Iran, Turčija in Nizozemska. Poleg srečanja in tekmovanja ni bil samo dogodek »Cultural evening«, ampak tudi »Polish night«, debata na temo »Artificial intelligence«. Zelo hitro smo se povezali z drugimi tekmovalci in spletli prijateljstva. Skupaj smo odšli na ogled izjemnega muzeja druge svetovne vojne na Polj- skem, ogleda Trimestja ter nočnega ogleda plaže v Sopotu. Vsak vecer smo se družili ob druzabnih igrah, ki so nas zabavale dolgo v noč. Skupaj z Ivano in gospodom Markom smo preživeli veliko lepih in nasmejanih trenutkov, ki so se nam dogajali skozi celotno tekmovanje. Zelo sem hvalezna za priložnost, ki sem jo prejela.« Alja Špec

»Priznam, sprva me je bilo kar malo strah. Spomnila sem se Slovenska ekipa na sprejemu Expo Science Europe (Od leve: Alja Špec, mentor Mar- besed, ki sva jih z Aljo pred poletom prejeli od gospe Mije Kordež - ko Jeran in Ivana Čačič). naj uživava, spoznava čim več novih prijateljev in obdrživa z njimi stike. Še kako je imela prav. Spoznala sem ljudi, ki jih resnično Letošnje leto so morali kandidati poleg postra pripraviti še ne bom zlahka pozabila. Ne samo, da smo se skupaj imeli never- zanimivo in atraktivno odrsko predstavitev projekta, t.i. »Pi- jetno, odprli so mi tudi nov pogled, da obiščem še več evropskih, tching on the stage«. Odrsko predstavitev sta otvorili prav naši pa tudi neevropskih držav. Ne bom pozabila le novih prijateljev, mladi raziskovalki. Raziskovalni projekt je naletel na izredno ampak tudi dogodivščine z Aljo in gospodom Markom Jeranom zanimanje in lep sprejem, saj je ekipa prejela vabila za nadaljnja so bile nepozabne. Od različnih prigod na letališču, iskanja keba- sodelovanja. ba ob polnoči, smeha, da nas je bolel trebuh, večerni obisk plaže v Sopotu, druženja do treh zjutraj, plesanja, ogled Trimestja in to, da smo bili povabljeni na kar dve mednarodni tekmovanji! Posta- li smo prava sveta trojica in resnično sem hvaležna, da sem lahko izkusila tako čudovito priložnost.«

Slovenska ekipa pred plakatom. Od leve: Alja Špec, mentor Marko Jeran in Ivana Čačič.

Odzivi mladih raziskovalk Obisk muzeja druge svetovne vojne na Poljskem »Na Expo Science Europe sem odšla s pozitivnimi mislimi in upanjem, da bom spoznala nove ljudi in različne kulture. Prav Ivana Čačič

Teden mobilnosti

V tednu mobilnosti smo tudi na Matič- ni šoli Laško na razredni stopnji posvetili večji del učnega procesa prometu. Od prvega do tretjega razreda si vsako leto ta teden popestrimo z obiskom prijaznih policistov. Prvošolci se tudi z njimi spre- hodijo po mestu in ponovijo pravila varne hoje. Drugi in tretji razred pa si prav tako v šoli in po ulicah Laškega ogledamo nevarne točke na cesti. Ponovimo 50 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE prometna pravila in prometne znake. Na naši spletni strani si prevoznega sredstva/kolesa, s katerim vstopajo že kdaj sami kot ogledamo tudi zemljevid varnih poti v šolo. V nekaterih razre- udeleženci/kolesarji v prometu v spremstvu staršev. dih smo tudi izvedli tehnični dan na temo promet. Predvsem smo jim pobliže prikazali obvezno opremo njihovega prvega Učiteljice razrednega pouka MŠ Laško

PŠ VRH sadove. Šola v kraju je letos odprla novo odprl oddelek vrtca. Letos novo šolo obi- knjigo, z nepopisanimi listi. Vanj bo pisa- skuje 15 učencev. »JUHUHU, NOVA ŠOLA JE ZDAJ la nove dogodke in ustvarjala svojo zgo- Vedno, še posebno pa danes, je šola za TU!« dovino. kraj zelo pomembna. Šola je središče do- Šolstvo na Vrhu že ima zgodovino. Pš gajanja. Ima izobraževalno, povezovalno V soboto, 25. avgusta, je KS Vrh nad Vrh je leta 1954 postala popolna osemlet- in kulturno poslanstvo. Zavedati se mo- Laškim praznovala krajevni praznik. ka s 145 učenci. Po 13 letih je postala PŠ ramo, da smo majhni. A majhne stvari so Letos s posebnim, velikim razlogom za Primoža Trubarja v Laškem, kar je tudi navadno lepe. V domačem kraju sošolca danes. Pouk se je izvajal v kombiniranih nista samo sošolca, sta tudi soseda, prija- slavje - slovesnim odprtjem energetsko oddelkih tudi na predmetni stopnji in v telja, ki se družita pri igri, delu … Kraj, v prenovljene šole. Takole smo se veselili: dveh izmenah. Prostor, čas, organizacija katerem se zapre šola, veliko izgubi. Zato »JUHUHU, NOVA ŠOLA JE ZDAJ TU!« dela, upad števila otrok, nova cestna po- smo res veseli in ponosni in radi bi se Ni nova, prenovljena je. A za nas je kot vezava … so predstavljali vzroke za po- vam ob tej priložnosti zahvalili. nova, težko pričakovana. Prava lepoti- stopno prešolanje otrok s podeželja. Od Iskrena zahvala gre vsem tistim, ki ste ca, ki se v zavetju cerkve svetega Lenarta, 1981 do 2003 so šolo obiskovali učenci bili na strani, da šola stoji in ostane v kra- na hribčku, ponosno ozira na vse strani od 1. do 4. razreda. V tem času je za kraju; tistim, ki ste nam na kakršenkoli na- in gleda v dolino. Šola, ki z letošnjo le- tek čas bila tudi COŠ in na 14 dni so va- čin pomagali, nas podpirali in nam v letu potno preobrazbo v treh glavnih, vidnih njo prihajali predšolski otroci, t. i. mala prenove nudili streho nad glavo. Skupaj plasteh, toplotno izolacijo fasade, novi- šola, ki je z uvedbo devetletne osnovne z vami nam je bilo mnogo lažje zapisa- mi lesenimi okni ter novo streho odlično šole prenehala. Po letu 2003 so na šoli os- ti lepe spomine in nepozabna doživetja. skriva svojih krepkih 120 let. Zelo lepo tali tudi učenci 5. razreda. Nadvse se veselimo učnih uric v novih zgleda tudi znotraj, po posodobitvi in Našo šolo je v obdobju zadnjih 40 let prostorih, novih znanj, otroških radosti prenovitvi, ki jo je bila deležna. V man- obiskovalo okrog 200 učencev. Število in da se nam tudi vi še velikokrat pridru- sardi je pridobila dve novi učilnici ter sa- učencev v razredu je nihalo in zgodilo žite na naši poti. nitarije. se je tudi, da je en razred obiskovalo tudi Naj se po naših prenovljenih šolskih Dolgo, zelo dolgo smo upali in čaka- 16 učencev. Daleč najslabše šolsko leto je hodnikih še naprej slišita otroški smeh in li. A splačalo se je. Vztrajali smo, trdno bilo 2016/17, ko je na celi šoli bilo samo veselje. vztrajali in naše potrpljenje je obrodilo 8 učencev. K sreči se je v tem šolskem letu Marija Kotar

51 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OBISKALI SMO PIKIN FESTIVAL

25. september je bil za naših 145 učencev prav poseben dan. Že nekaj dni prej so bili v pri- čakovanju, saj so vsi, razen pr- vošolcev, vedeli, kakšen dan se obeta. Starejši učenci so navdu- šili tudi prvošolce. Nekaj po 8. uri zjutraj so se učenci PŠ Jur- klošter, PŠ Sedraž in PŠ Zidani Most zbrali pred šolo v Rimskih Toplicah, kjer so se priključili učenci 1. triletja in skupaj z uči- teljicami spremljevalkami smo kot Pike in gusarji s kar tremi avtobusi krenili na obisk h Piki Nogavički. V Velenju so nas pri- čakale Pike animatorke in nas popeljale skozi različne delavnice, obiskali smo Pikino vilo Čira Čara in si ogledali še mnoge zanimivosti, ki spremljajo Pikin festival. Pozabili pa nismo niti klonjeno. Čeprav je letos večje finančno breme padlo na starše, na živali, saj smo zbrali in podarili kar nekaj hrane živalim v za- ker so morali poleg vstopnine plačati tudi prevoz, smo posle- vetišču. dično lahko podaljšali čas obiska in si ogledali in doživeli več. To je bil za učence prvi tehniški dan, zato so ustvarjali v raz- ličnih delavnicah. Večino učencev je zastavljene cilje z lahkoto Magdalena Stopinšek, vodja tehniškega dne in velikim zadovoljstvom doseglo. Tudi vreme nam je bilo na- Foto: Klara Trkaj

Mednarodni dan miru: ci spoznavali kraški ekosistem, reševali Iz roda v rod … za vse čase naravoslovne naloge, se pomerili v orien- taciji in pustili svoj likovni odtis. 21. septembra smo obeležili medna- Tjaša in Eva sva se udeležili pevske de- rodni dan miru ob Pomniku braniteljem lavnice, Miha in Aljaž pa sva vstopila v slovenske zemlje na Cerju pod častnim viharni čas 1. svetovne vojne in se pou- pokroviteljstvom predsednika države čila o življenju na soški fronti. Pohod po Boruta Pahorja in v sodelovanju z dru- strelskih jarkih in kaverni smo zaključi- štvom TIGR Primorske, Občino Miren- li s Cankarjevo črtico Gospod stotnik in -Kostanjevica in Društvom žena Miren- poslovilnim pismom ljubljenim. -Orehovlje. Ob koncu smo se spet zbrali pod šo- Učenci OŠ Antona Aškerca Rimske tej priložnosti udeležili mednarodnega torom in prisluhnili zaključni prireditvi s Toplice: Tjaša Ulčnik, Eva Žveplan, Unescovega projekta Meja – naša zgodo- proslavo ter posadili drevo miru v okviru Miha Ocvirk in Aljaž Stupan smo se ob vina in naša evropska prihodnost. mednarodnega projekta ENO TreePlan- Ves dan nas je spremljala številka 8 kot tingDay. katalizator nekaterih pomembnih do- Predsednik Republike Slovenije, ki naj godkov slovenske zgodovine (leto 818 bi nas počastil z obiskom, se je žal opra- upor Ljudevita Posavskega, 828 nadob- vičil, nam pa je poslal sporočilo: »Mir je last Frankov, 1478 koroški kmečki upor, najbolj navdihujoč smisel naših prizade- 1848 pomlad narodov, 1868 prvi tabor na vanj za medsebojno spoštovanje, sodelo- Slovenskem, 1918 konec prve svetovne vanje in mirno reševanje vseh sporov. Mir vojne, 1928 prva radijska oddaja pri nas, ni samoumeven, zato si zanj prizadevajte 1958 prvo televizijsko predvajanje, 1968 vsak sleherni dan.« študentski nemiri in 1988 afera JBTZ) Geslo letošnjega srečanja je bilo Iz roda v rod … za vse čase, ki smo ga vzeli iz verza nedavno preminulega pesnika Krasa Cirila Zlobca: »Vso pot iz roda v rod, od dne do dne vsi skupaj in vsak zase. Za vse čase.« Dogajanje je bilo zelo pestro, saj je sodelovalo kar 77 UNESCO ASP šol, prid- ružili pa so se nam tudi dijaki iz Tržiča in Gorice. Število udeležencev je preseglo številko 600. Ustvarjali smo v glasbeni, pevski, ple- Tjaša Ulčnik, Eva Žveplan, sni in gibalni delavnici, razpravljali v Miha Ocvirk in Aljaž Stupan z mentorico tujih jezikih, v naravoslovni delavni- Dušanko Klančar 52 GLASBENA ŠOLA / mladi NOVO ŠOLSKO LETO – NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI

Kako vznemirljivo je septembra dogajanje na glasbeni šoli! Navduše- nje novih učencev je nepopisno. Ve- selijo se pričetka ukvarjanja z novo dejavnostjo. Z njo pa pridejo tudi nove naloge, izzivi in pričako- vanja. Vsak učenec je edinstven, različnih želja in pričakovanj. Začetno obdobje glasbenega šolanja je nadvse pomembno za učenčev nadaljnji razvoj. Ne gre samo področje učenja instrumenta in plesa, ampak tudi za oblikovanje njegovega širše- ga odnosa do glasbene in plesne umetnosti. Pouk instrumenta Sodobni ples 2. r. – »Meduzasto« v glasbeni šoli poteka individualno, kar omogoča učitelju, da učni program prilagodi posamezniku in ga s tem spodbudi k razvijanju njegovih glasbenih potencialov. Z glasbeno in plesno vzgojo kot sestavino širše estetske in umetnostne vzgoje vplivamo na celostni in uravnotežen afektivni, socialni, kognitivni in psihomotorični razvoj otrokove osebnosti. Ob poslušanju, izvajanju in ustvarjanju glasbe otrok intelektualno raste. Ob petju, igranju instrumentov in ritmičnem gibanju-plesu pridobiva in povečuje nadzor nad svojim telesom. Otrok ob glasbi in plesu razvija pozitivno samopodobo ter se kot osebnost vrašča v kulturno stvarnost. Torej s poslušanjem, plesom, izvajanjem in ustvarjanjem glasbenih del ne vplivamo samo na glasbeno-plesni razvoj, temveč tudi na splošni estetski, moralni, telesni in intelektualni razvoj otrokove osebnosti. Gibalnica za fante – »Potopljeni pirati« V Glasbeno šolo Laško-Radeče je to šolsko leto vpisanih 536 učencev. Naši učenci redno nastopajo na različnih prireditvah Uvrščeni so bili plesalci 2. razreda sodobnega plesa s koreo- tako v obeh občinah kot tudi po drugih krajih širom Slovenije grafijo »Meduzasto« in skupina Gibalnica za fante s koreogra- in preko meja. Tako se najde veliko priložnosti, da lahko spre- fijo »Potopljeni pirati«. Uvrstitev na državni nivo pomeni izbor mljate in prisluhnite mladim ustvarjalcem. V lanskem letu smo najboljših plesnih skupin iz cele Slovenije in prejetje zlatega pri- zabeležili nekaj več kot 220 nastopov. znanja. Čeprav je šolsko leto na začetku, pa je za nami že nekaj ču- Vse skupaj vabimo, da nas obiščete tudi na naših prihajajočih dovitih nastopov. Učenci plesnega oddelka so sodelovali na 25. dogodkih in s svojim obiskom podprete naše mlade ustvarjalce. obletnici Kulturnega centra Laško, pihalni orkester pa je gosto- Podrobne informacije o naših dogodkih in koncertih si lahko val na jesenskem rajanju v Vrtcu Laško. najdete na spletni strani Glasbene šole Laško-Radeče. V začetku oktobra je v Velenju potekala državna revija otroš- Veselimo se srečanja in druženja z vami. kih plesnih skupin »PIKA MIGA 2018«. Marko Razboršek

Novo šolsko leto, novi projekti očistimo Slovenijo«. Poskrbeli smo za ozvočenje prireditve ob otvoritvi novega sistema izposoje javnih koles v Laškem in Rim- Z novim šolskim letom se je veliko skih Toplicah. V organizaciji Turističnega društva Laško, Laške dela začelo tudi za nas v ŠMOCL- -u. Sodelovali smo pri mnogih projektih, dobili novega začasnega sodelavca in ponovno odprli Otročji center.

Povsod nas je dosti

Kot vedno, smo tudi v minulem mesecu skrbeli za ozvoče- nje na raznih prireditvah, sodelovali pri organizaciji dogodkov, snemali in za vas pripravljali različne prispevke – tako video kot tiste v besedi, da vas informiramo, zabavamo in vam včasih damo tudi misliti. V septembru je Kulturni center Laško praznoval svojo 25. obletnico obstoja. Tako velik dogodek seveda ni mogel miniti brez nas. Tako smo pomagali pri ozvočenju in organizaciji. Še isti teden smo aktivno sodelovali v čistilni akciji »Še zadnjič 53 mladi

iz Senice, iz Srbije. Sabahudin bo deloval predvsem na področju okoljevarstva. Seveda se bomo potrudili, da ga bomo seznanili z IKT tehnologijo, spoznali pa ga bodo tudi mladi, ki obiskujejo Otročji center. Sabahudin se je že v Srbiji ukvarjal z naravo in živalmi, saj je bil čuvaj v tamkajšnjem nacionalnem naravnem parku.

pihalne godbe in Društva ŠMOCL, pod pokroviteljstvom KS Laško, je v Kinu potekal 8. kavarniški večer. Dogodek je povezovala naša sodelavka Špela Juhart. Seveda pa smo sodelovali tudi pri organizaciji velikega dogodka Laško med obema vojnama. Skrbeli smo za ozvočenje, postavitev infrastrukture, soustvarjali Glasbeni oktober program in še marsikaj. Velik doprinos smo dodali tudi z različ- nimi objavami v besedi in reklamami. Z naše strani bo pester tudi oktober, saj organiziramo kar dva večja dogodka. 13. 10. organiziramo »Punk Rock Holiday af- terparty« z britanskimi skate punk legendami Consumed. 27. ŠMOCL sodeluje z novim evropskim prostovoljcem 10. pa »Djuskanje« s številnimi nastopajočimi DJ-i. Dogodek se začne ob 18. uri v ŠMOCL-u, poskrbljeno je tudi za »after- Septembra smo v naše vrste sprejeli novega sodelavca, pro- party«. stovoljca Evropske prostovoljne službe Sabahudina, ki prihaja Maja Horvat

Laški akademski klub letošnje leto praznuje 60 let delovanja. Jubilej smo najprej obeležili z 60. akademskim plesom v Thermani Laško, pretekli mesec s koncertom ZlatiRock, kmalu pa lahko pričakujete še izdajo prvega zbornika La- škega akademskega kluba.

Koncert ZlatiRock ob 60. obletnici Laškega akademskega kluba Aktivni člani LAK-a smo se na koncert Koncerta ne bi bilo možno izpelja- Laški akademski klub letos praznu- pripravljali več mesecev, sklepno dejanje ti brez sponzorjev in ostalih organizacij, je 60 let delovanja in za ta namen smo se odločili, da organiziramo večji koncert, pa se je odvilo v soboto, 8. septembra, v društev, posameznikov, ki so nam poma- ki bo namenjen vsem generacijam - tis- Dvorani Tri Lilije v Laškem. Na koncertu gali pri izvedbi: Občina Laško, Študent- tim, ki so z nami od začetkov ustanovitve je nastopila laška skupina Marvin, sku- ska organizacija Slovenije, Zveza ŠKIS, in tistim, ki zdaj uživajo študentsko ali pina Tabu, Challe Salle in skupina Kin- Radio Fantasy, Pivovarna Laško Uni- dijaško življenje. gston. on, Komunala Laško, STIK Laško, EEA 54 mladi

Medved, M&M tours, Vila Monet, Gos- tišče Čater, Restavracija in pizzerija Špi- ca, ŠMOCL, Killing production, Lekarna Cizej, Play Off, Taxi Laščan, FRAGMAT TIM, Brunarca Laško in Monika Škor- janc, zato se vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem obiskovalcem in predvsem vsem bivšim in zdajšnjim čla- nom Laškega akademskega kluba za 60 let delovanja!

LAK-ova brezplačna rekreacija letos na novi lokaciji

Letos se bomo rekreirali na novi lokaciji, in sicer v Spodnji Rečici 10, prosto- ri LA Gym. Funkcionalna vadba bo potekala od novembra dalje, vsako soboto Če se boš prvič včlanil/a v LAK, boš iz- Ob podaljšanju ali včlanitvi prejmeš tudi med 18. in 19.30 uro. Za člane LAK-a je polnil/a pristopno izjavo, prejel/a člansko darilo ob vpisu! izkaznico in nalepko. Če pa si že član/ica prost vstop s predhodno prijavo na Face- Napovednik dogodkov: book-u. Pridi in migaj z nami! LAK-a, nam prav tako prinesi original- In če še nisi, (p)ostani LAK-ov član! no potrdilo o vpisu ter člansko izkazni- • Turnir v namiznem nogometu ~ Kako postaneš član/ica LAK-a? Če si co, katera bo bogatejša še za eno nalepko. 19. oktober dijak/inja ali študent/ka iz UE Laško (La- Članstvo v LAK-u ti ponuja številne ugo- • Izlet po vinskih kleteh ~ ško, Rimske Toplice, Radeče), nam pri- dnosti (boni v Špici, cenejše kino vsto- 10. november nesi originalno potrdilo o vpisu za teko- pnice, brezplačna članarina v knjižnici • LAK-ova brezplačna rekreacija ~ če šolsko/študijsko leto na naše uradne Laško, cenejše fitnes karte v Rimskih Ter- 3. november ure (petek: 18.30-20.30 in sobota: 10.00- mah ...). Ugodnosti lahko preveriš tudi 12.00) na Trubarjevo ulico 3 v Laškem. na naši spletni strani ali Facebook strani. Aktivni člani LAK-a

www.lasko.info, Po laških poteh

55 ŠPORT IN REKREACIJA V EKIPI KK ZLATOROG pomemben le trener članske ekipe. Ima- vem, zakaj. Tudi, ko smo bili s člansko mo tudi ostale trenerje, ki delajo z mla- ekipo v polfinalu ali celo finalu, tribune LAŠKO VEJE NOV dimi. Imamo odličnega trenerja in vodjo niso bile polne, če so rezultati toliko slab- mladinskega pogona, Gregorja Baleka, pa ši so tudi tribune posledično bolj prazne. VETER zelo delovnega in zagnanega vodjo košar- Kot da bi pozabili, kako drugače, bolj do- karske šole Jerneja Kolška, pa zvestega in živeto in veliko bolj napeto je spremljati Ekipa TV Laškega je tokrat opravila izkušenega vodjo pionirskega pogona Sil- tekmo v živo kot na posnetku. Poleg tega intervju z novo predsednico Tanjo Seme vestra Brumca ter seveda odločno, mlado gre za ekipo domačega kluba, ki bi jo ob- in novim trenerjem Chrisom Thoma- kondicijsko trenerko Rosano Krajnc. Vse čani Laškega morali podpreti s svojim som, ki bosta tako rekoč krojila usodo to so ljudje, ki sem jim neizmerno hvale- prihodom na tekmo in nakupom vsto- prihajajoče sezone članske ekipe KK žna in brez katerih si normalnega delova- pnice, saj je to posledično tudi podpora, Zlatorog. nja kluba ne prestavljam. predvsem pa pomoč klubu, ki jo v letoš- Zanimali so nas predvsem dolgoročni nji sezoni potrebuje še toliko bolj. cilji ekipe in njihovega vodstva, malo pa Kakšni so dolgoročni plani glede mla- smo se pozanimali tudi o podmladku, dinske ekipe, do sedaj je bilo poleg doma- Kako ste spremljali druge ekipe in kdo ki je bil do sedaj v Laškem, vsaj z vidika čega kadra kar nekaj igralcev, ki so prišli se vam zdijo favoriti? lokalne ravni, nemalokrat spregledan. od drugod? Je v Laškem stiska s kadrom Tanja: Mislim, da se ta hip druge ekipe in kakovostjo kadra? Zakaj jih po vašem bolj obremenjujejo z nami kot mi z nji- Kakšni so dolgoročni cilji kluba in mnenju toliko odneha, preden bi dobili mi. Ne zanima me, kakšne so druge eki- kakšne cilje ste zastavili za to sezono? priložnost v članski ekipi? pe, favorit pa je lahko vsak. Pomembno Tanja: O dolgoročnih ciljih je težko Tanja: Že takoj, ko sem nastopila svoj je, da se naša ekipa razume, da sodeluje, govoriti, saj moramo najprej s sezono, ki položaj kot predsednica KK Zlatorog, da trenira, da se pripravlja, da deluje po je pred vrati, dobro opraviti. Po pretekli, sem nekajkrat spremljala treninge mla- principu »vsi za enega, eden za vse« in da ne preveč uspešni, sezoni članske ekipe v dih. Včasih so me opazili, včasih ne. A bo na tekmah dala vse od sebe. Vem, da domači ligi, se moramo zdaj osredotočiti pomembno je to, da so potrdili moje bodo fantje fantastični. Verjamem vanje na to, da bo ta sezona boljša v vseh pogle- prepričanje, da so odlični mladi košar- in komaj čakam začetek sezone. dih. Poleg tega pa je cilj kluba tudi prido- karji, ki jih čaka svetla prihodnost, če V intervjuju pa se nam je med drugim biti čim več potencialnih sponzorjev, saj jim bomo le dali priložnost in jih znali predstavil tudi nov trener ekipe Chris bomo le tako lahko še naprej normalno usmerjati po poti uspeha. KK Zlatorog ni Thomas, ki ga na prvi vtis opredeljujeta in posledično tudi uspešno delovali. nikoli imel problemov s premalo kadra, predvsem optimizem ter realen pogled morda bolj s pomanjkanjem dajanja prina zmožnosti njegovih varovancev. In kakšna so pričakovanja glede nove- ložnosti mladim. To se je s prihodom no- ga trenerja? vega trenerja že spremenilo, saj daje velik Ali ste si morda pogledali konkurenčne Tanja: Sem take vrste človek, ki nikoli poudarek tudi na mlade. ekipe, kako se boste »spopadli« z njimi? ne pričakuje, ampak upa le na najboljše. Chris: Seveda, ogledal sem si čisto vsa- Če se pričakovanja ne uresničijo, si lahko Zakaj po vašem mnenju upada zani- ko tekmo slovenskega državnega prven- hitro potrt in razočaran, če upaš in ver- manje za košarko v Laškem, s čim boste poskušali privabiti več gledalcev na tri- stva, tako tekme moje ekipe kot tekme jameš in si potrpežljiv, pa s tem koristiš bune, ki zadnja leta samevajo? nasprotnikov. Najbolj mi je všeč to, da tako sebi kot drugim. Ker nismo hiteli je prvenstvo zelo tekmovalno ter enako- z izbiro trenerja, se je zgodilo točno to. Tanja: Če govorim o najmlajših na- vredno. Nikoli ne veš, kdo bo tisti, ki bo Dobili smo Chrisa Thomasa, ameriškega dobudnih košarkarjih, naj povem, da za- domov odnesel zmago in kdo ostal pra- trenerja, ki ni samo trener, je tudi sijajen nimanje za košarko nikoli ni upadlo. Le- znih rok. Resnično spoštujem vse trener- motivator, ki nam je s svojim prihodom, tos se je v našo šolo košarke vpisalo spet je v tej ligi, saj vidim, da je med njimi ve- miselnostjo in karizmo dal vedeti, da je lepo število bodočih košarkarskih zvezd. liko talentov, prav tako pa so talentirane odločen in da misli resno. Kako resno in Če pa gledamo z vidika gledalcev in na- tudi njihove ekipe. kako se bo ta odločnost kazala na parketu, vijačev, pa je po moje samevanje tribun Že do sedaj smo trdo delali na tem, da pa se bo kmalu pokazalo. Seveda pa tu ni že od nekdaj rak rana v Laškem. Žal, ne ostanemo tekmovalni vsako tekmo, vsa- kič, ko vstopimo na parket. To bomo seveda tudi ohranjali in stopnjevali. Želimo si predstaviti klub in preko njega celotno mesto Laško v dobri luči, z dobro igro, s ponosom, strastjo, svežo energijo in na- predkom prav vsako tekmo! Kakšne vrste košarko boste igrali? Na kakšni vrsti igre bo poudarek? Ali boste, glede na slabšo višino centrov, lahko kaj nadoknadili v obrambi? Chris: Naše moštvo bo moštvo, ki bo igralo hitro tranzicijsko igro, z veliko protinapadi in veliko doseženimi točka- mi. Moja popolna ekipa lahko zadene kjerkoli z igrišča, brez, da bi moral orga-  56 ŠPORT IN REKREACIJA

nizirati napad. Postali bomo ekipa, ki bo Chris: Naša ekipa bo zlahka ena izmed uživala v igri na vsaki tekmi, vsak igral- najmlajših ekip tega prvenstva. Že dej- ni večer. To bomo izboljšali z uvedbo do- stvo, da imamo samo enega igralca nad datne podaje in s tem da bomo nesebič- 30 let ter kar štiri igralce na meji ali mlaj- ni vsakič, ko bomo imeli v posesti žogo. še od 20. In točno v takšni ekipi želim de- Vsak v ekipi bo del naših uspehov, saj bo lovati. Obožujem poučevanje in razvija- vsak zanj tudi prispeval. V obrambi pa nje, da lahko otroke spravim do uspeha, se želimo uveljaviti kot zelo razmišljujo- v katerega poprej niso verjeli. Pri vas je ča ter agresivna ekipa, ki bo ovirala naše na tone mladih talentov, ravno tako kot nasprotnike, obenem pa ohranjala raven naša ekipa, ob kateri se veselim, da jih discipliniranosti. bom lahko gledal odrasti. Kakšna je realna ocena končne uvr- Pridite torej in podprite mlade člane stitve ekipe KK Zlatoroga na državnem ekipe KK Zlatorog. Vzpodbuda na do- klubskem prvenstvu? mačih tribunah je včasih tista, ki botru- Chris: Resnično verjamem, da ima ta je uspehu! ekipa v novi sezoni priložnost uspeti na izredno visokem nivoju. Mi delamo trdo Špela Juhart in zagnano, da bi lahko dosegli nivo us- (Celoten prispevek pa si boste lahko peha in naredili to mesto zopet ponosno! ogledali na spletni strani https://www.fa- Boste dali priložnost tudi mlajšim cebook.com/tvlasko.smocl/, kjer bo eki- igralcem, kako ste seznanjeni z lokalnim pa TV Laškega v oktobru za vas pripravi- podmladkom? la prispevek o novi sezoni)

Slovenski veter za novo odličje na evropskem prvenstvu

V jadranju po nebu Matjaž Sluga, član Društva za jadral- no padalstvo Zlatorog Laško, enostavno uživa. Njegove dolgoletne izkušnje in natančnost pri pristanku se danes kažejo v izjemnih rezultatih – že v preteklih letih se je z evropskih in svetovnih prvenstev v domovino vrnil z medaljami, osvojil jih je pet, letos pa je odličje ostalo kar na domačih tleh. Evrop- sko prvenstvo v natančnem pristajanju z jadralnimi padali je v septembru gostil Kobarid, kjer je Matjaž branil naslov evropskega prvaka in ga tudi ubranil. Tekmovanja se je udeležilo 111 padalcev iz 24 držav; prišli so tudi tekmovalci iz neevropskih držav, ampak se njihove uvr- stitve ne upoštevajo na uradnih rezultatih evropskega prvenstva, vseeno pa tekmovanje prinaša točke za svetovno lestvico. Največje slavje je letos zagotovo velo v slovenski reprezentan- ci. Poleg Matjaža sta se na stopničke povzpela še dva slovenska predstavnika; Jaka Gorenc in Matjaž Feračič sta zasedla 2. oz. 3. mesto. Da je bilo veselje v našem taboru še večje, so z odlični- mi in predvsem natančnimi pristanki poskrbeli prav vsi letalci, saj so zlato osvojili tudi ekipno – slovenske barve so zastopali še Rok Preložnik (10. mesto), Anton Svoljšak (27. mesto), Maja Navodnik Preložnik (6. mesto) in Špela Krnc (11. mesto). O eki- pnem uspehu (od sedmih tekmovalcev se štejejo štirje najboljši V letošnjo sezono je Matjaž poletel z novimi čevlji, ki so rezultati oz. pristanki v vsaki seriji) je bil Matjaž prepričan že po jih posebej zanj in Antona Svoljšaka, sicer tudi člana laškega videnih prvih skokih. društva, naredili v priznanem slovenskem podjetju s čevlji. »Ko Cilj padalca iz Sevc pri Rimskih Toplicah pred prvenstvom je sem začel pristajati s tem čevljem, sem si zadal, da eno tretjino bil jasen – ubraniti naslov. V Kobarid, kjer so tekmovalce sicer čakali spremenljivi pogoji, tudi vetra ni bilo veliko, je prišel od- skokov opravim z 0, torej moram zadeti čisti center. To mi je sko- lično pripravljen, zato mu štartna številka 1 ni povzročala več- raj uspelo – v 11 serijah sem trikrat zadel 0 in dvakrat 1. Sicer pa jega stresa in pravi, da se med tekmo ne ozira na nasprotnike in imam v povprečju za centimeter boljši rezultat na serijo,« o novi ne spremlja pogojev, ki jih ima ob pristanku njegov predhodnik. pridobitvi razlaga Matjaž, ki ima kategorizacijo svetovnega ra- 57 ŠPORT IN REKREACIJA

vesti. »Včasih sem letel, ko nisem bil v službi in ko je bilo lepo vreme, zdaj pa je to lažje – ko je lepo vreme, letim.« Še vedno trenira sam, okoliški hribi (in pristanki) v naši občini pa so mu še vedno najljubši. Samo letos je opravil že 400 letov, zaradi če- sar je tudi bolj samozavestno nastopil na preteklem prvenstvu. Hkrati se zaveda odgovornosti, ki jo predstavlja zaposlitev v SV in se trudi upravičiti zaupanje delodajalca. V letošnji sezoni si Matjaž želi zmagati v skupnem seštevku svetovnega pokala. Po treh tekmah je v vodilnem položaju, do konca sezone padalce čakajo še tri tekme – na tekmah, ki so raz- porejene po celem svetu, za razvrstitev veljajo dve tretjini skokov. V začetku oktobra se je Matjaž udeležil tekme v Kanadi (za zapis rezultatov nas je prehitel rok za oddajo prispevka, op. p.), nepalsko preizkušnjo novembra bo izpustil, nato pa se bo udele- žil še zadnje tekme sredi decembra v Albaniji. Po krajšem počit- ku bo z mislimi že pri naslednji sezoni, ko ga med drugim čaka zreda in je od maja pripadnik športne enote Slovenske vojske svetovno prvenstvo v srbskem Vršcu. (SV). Zaposlitev v SV mu omogoča večje število kvalitetnih tre- N. T. ningov, posledično pa se to izkazuje tudi na njegovi samoza- Foto: osebni arhiv Matjaža Sluge

65. jubilej Planinskega društva dve planinki. Nato jih je pot peljala naprej v dolino Gračnice, od tam pa po ozki Rimske Toplice cesti skozi Lokavec vse do Polane. Pot se je vila po pozabljenih kolovozih in ste- Vsaka pot se prične s prvim, včasih še Petek, 31. avgust 2018 zicah čez gozdove in travnike. Kmalu so malo negotovim korakom in rimski pla- prispeli do cerkvice svetega Jošta in nato ninci so na seji upravnega odbora zasno- Polni pričakovanja in s polnimi nahrb- jih je čakal le še krajši vzpon do Lisce, ka- tniki so se planinci počasi zbirali pred ga- vali prvi korak. Predlog vodje odseka za mor so prispeli ob 19. uri, nasmejanih in silskim domom v Rimskih Toplicah. Sle- srečnih obrazov, saj so uspešno prehodili izlete in propagando Valerije Seme, da dil je vpis v prav posebno knjigo, ki jih letošnjo obletnico proslavimo s preho- prvih 19 kilometrov. Na Lisci jih je priča- je nato spremljala na celotni poti. Čeprav kala spremljevalna oskrbovalna ekipa in jenimi 65 kilometri po naših obronkih vremenska napoved ni bila najlepša, se po okusnem bograču in vpisu v knjigo so občine, je bil soglasno sprejet. Z velikim je enajst odločnih planincev vendarle se nekateri odpeljali v dolino, osem pla- zanosom so se pričele prve priprave na odpravilo na pot. Prvi dan jih je pot pe- nincev pa je prespalo na koči. dogodek. Organiziral se je ožji priprav- ljala na dobro vidni greben Vrhé, kjer so ljalni odbor in začrtala se je pot, ki je bila se vpisali v tamkajšnjo knjigo in nato pot nadaljevali čez vasi Zabrež in Konc vse Sobota, 1. september 2018 razdeljena na tri odseke, vsak odsek za en do cerkve svetega Miklavža in nato do dan. Celotno pot so posamezni člani od- vasi Škofce. Tam so jih na domačiji Kra- Jutro je bilo megleno in oblaki so se bora tudi prehodili, zmerili kilometre in šovec pogostili z manjšim prigrizkom in nevarno zbirali na obzorju. Osem pogu- čas hoje. Tako je korak za korakom nas- pijačo. Pohodniki so se lahko za kratek mnih pa si je po zgodnjem zajtrku opr- tajal projekt »65 kilometrov za 65 let«. čas odpočili in pridružili so se jima še talo nahrbtnike in pogumno stopilo na

58 ŠPORT IN REKREACIJA

dravila tudi predsednik MDO Zasavje Jože Prah in podpredsednik PZS Roman Ponebšek, ki je ob tej priložnosti podelil srebrne in zlate plakete Planinske zveze Slovenije zaslužnim članom društva. Pozdrav z lepimi željami za nadaljnje delo sta izrekla tudi predsednik Krajevne skupnosti Rimske Toplice Matjaž Knez ter župan Občine Laško Franc Zdolšek. Ob koncu prireditve je predsednik Jurij Potokar podelil tudi priznanja vsem ude- ležencem pohoda »65 kilometrov za 65 let«, ki ga je prejelo kar dvaindvajset planincev, od tega jih je šest prehodilo celotno pot, preostali pa po svojih zmožno- stih. Na prireditvi je nastopil tudi Moški pevski zbor Sedraž ter Janja Brlec in Pe- ter Napret, ki sta nepogrešljiva glasbenika na vsakoletni prireditvi Popoldne pot. V tem dnevu je bil cilj prispeti na bilo potrebno nadaljevati, zato niso od- ob citrah na Kopitniku, kateri se pribli- Kopitnik. Pot jih je vodila nazaj v doli- lašali in so se pogumno podali v Rečiško žuje že 30. jubilej. Prireditev je povezo- no in nato desno proti Lovrencu. Pogled dolino in nato spet navkreber proti Gov- val Miha Seme in ob zaključku prireditve proti nebu ni obetal, zato je njihov korak cam. Pri Lovski koči v Govcah so jih še povabil vse prisotne na topel golaž in ko- postal malo bolj hiter. Cerkev svetega Lo- posebej lepo sprejeli in pogostili z doma- zarec piva. vrenca je bila že v oblakih in le kratek čas čimi dobrotami. Veselja kar ni zmanjka- Planinsko društvo Rimske Toplice je so se zadržali pri njej. Počakali so še dva lo, saj se je pot vedno bolj bližala koncu. svojo 65-letno pot do sedaj zaključila z planinca,ki sta se jim pridružila in pot Na poti se je pridružilo še nekaj planin- odločnim in varnim korakom, takšne nadaljevali proti Velikemu Kozju. Že po cev in skupaj so nadaljevali pot proti Koj- korake želi vsem tudi v bodoče. Pridru- parih korakih so prve dežne kaplje pla- zici. Ob poti sta jih pogostila tudi Simona žite se jim! nince ustavile. Hitro so iz nahrbtnikov in Boris na njunem vikendu. Planince pa Planinsko društvo Rimske Toplice se vzeli pelerine in dežnike ter pot previdno je čakal le še zadnji spust do Rimskih To- zahvaljuje vsem donatorjem in sponzor- nadaljevali. Dež je neusmiljeno padal in plic in polni zanosa so pri Mirku in Ma- jem, ki so pripomogli k izvedbi pohoda vmes so švigale strele, vendar se planinci riji oblekli nove majice, se okrepčali s so- in proslave: Gasilskemu društvu Rimske niso ustrašili in pot nadaljevali proti Zi- kom in domačim zavitkom ter ponosno danemu Mostu, kamor so prispeli blatni zakorakali po cesti skozi Rimske Toplice Toplice, Turističnemu društvu Rimske in mokri. Na železniški postaji so se od- vse do gasilskega doma, kjer jih je priča- Toplice, AGM Nemec d.o.o., Občini Laš- počili, si nadeli suha oblačila in se okrep- kala množica ljudi in je bilo vse priprav- ko, Občini Hrastnik, Krajevni skupnos- čali s sendviči in kavo, za kar sta poskrbe- ljeno za začetek slovesnosti ob jubileju. ti Rimske Toplice, Moškemu pevskemu la Elvira in Drago. Dež je nehal padati in Rudarska godba na pihala iz Hrastni- zboru Sedraž, Rudarski godbi na pihala planinci so se odpravili naprej proti Veli- ka je planince pozdravila s koračnico in Hrastnik, Janji Brlec in Petru Napretu ter kemu Širju in Kopitniku. Pot je bila str- ob bučnem aplavzu so vsi prisotni v srcih vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspe- ma in veseli so bili, ko so prispeli na »ko- začutili ponos, da so planinci, ponos, da šnemu zaključku pohoda in prireditve. pitniško planoto« in po nekaj minutah nosijo v sebi spoštovanje do drugih in do tudi do koče na Kopitniku. Tukaj jih je narave, ponos, da so naredili korak. Valerija Seme, pričakal predsednik planinskega društva Ob uvodnem govoru predsednika Odsek za propagando in izlete Jurij Potokar in vsem udeležencem pode- društva Jurija Potokarja sta prisotne poz- Planinskega društva Rimske Toplice lil majice. Po vpisu v knjigo in topli ve- čerji so se nekateri odpeljali v dolino, šest pa jih je prespalo na koči.

Nedelja, 2. september 2018

Jutro na Kopitniku je bilo hladno in megleno, planinci so morali čimprej na pot, da bi pravočasno prispeli na cilj. Še- stim planincem so se zjutraj pridružili še štirje in pot jih je vodila preko Turja do Breznega, kjer jih je pri Potokarjih čakalo okrepčilo. Po krajšem oddihu so pot nadaljevali čez Zavrate vse do Zgornje Re- čice in na Šmohor. Tukaj so si vzeli krajši oddih in si privoščili topel čaj in sendvič, tudi hladno pivo se je prileglo. Pot pa je 59 DRUŠTVA Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim z dogodki na Slogih približuje vzrejo konj širši množici

Ralph Waldo Emerson je zapisal: »Jahanje ni lahkoten hobi, ki se ga lahko lotimo, kadar želimo in končamo, ko se ga nave- ličamo. Jahanje konjev je vseživljenjska strast.« In to zagotovo vedo člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim. Že slabi dve desetletji društvo združuje konjerejce in ljubitelje konj laške ob- čine, ki s svojim delovanjem ljudem bližajo kulturo podeželja ter vzreje konj in ostalih živali. Mnoge aktivnosti so organizirali so se prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev, vendar v letu, ki se je že dobro prelevilo v drugo polovico, ena zadnjih so bili pri tem neuspešni, zato so se na lanskem občnem zboru letošnjih se je odvila 16. septembra. Na prijetno, skorajda pole- odločili, da vseeno stopijo v akcijo in izgradnjo kašče financi- tno nedeljo so se rejci zbrali na Slogih pri kozolcu na tradicio- rajo sami. nalnem žegnanju konj, že 18. po vrsti. Okoli 50 konjev je mirno Lansko jesen so kaščo zgradili in jo pokrili s streho, letos so čakalo v maneži, da je župnik Iztok Hanžič izrekel blagoslov in sledila notranja dela. V izgradnjo je bilo vloženih okoli 2000 ur da so iz rok predsednika in podpredsednika društva dobili pri- dela, na grobo ocenjuje predsednik društva Alojz Seitl. »Razen obrtniških del, kot sta položitev keramike in zidarija, smo vse opravili sami. Skupaj smo dali roke in postavili konstrukcijo, skle- nili streho, jo pokrili (kritino smo dobili od člana), na koncu nam je pomagala tudi občina, da smo izgradnjo stroškovno pokrili, drugače bi bili v rdečih številkah.« Notranjost so opremili v duhu 50. let prejšnjega stoletja in če je takrat služila shranjevanju žita, bo v novejšem času prinašala nekoliko drugačne vsebine. Člani društva jo bodo uporabljali za sestanke, seminarje itn. Namenu je bila uradno predana isti dan kot je potekalo žegnanje konj, ko sta trak simbolično prerezala župan občine Laško Franc Zdolšek in Alojz Seitl, predsednik društva. Blagoslov je opravil župnik Iztok Hanžič. Z omenjenim projektom je društvo (za zdaj) zaključilo gradnjo objektov na Slogih, a članom še ostaja želja, da v prihodnosti zgradijo še letno kuhinjo, ki ima svoj prostor zaenkrat še pod šotorom. Temeljna plošča je že položena, vendar je nadaljevanje boljške. Poleg domačih konjerejcev so se žegnanja udeležili tudi projekta povezano s financami, zato so se člani projekta lotili rejci iz sosednjih prijateljskih društev in okoliški rejci. Tako so počasi, korak za korakom, in pravijo, da bodo s časom ures- člani hrastniškega društva na lokacijo prijezdili že dan prej ter ničili tudi to željo. Vsem objektom na Slogih zdaj želijo dati le se namestili in prespali na kozolcu, medtem ko so člani šentjur- še vsebine oz. le-te nadgraditi, saj številni dogodki – druženja, skega društva na Sloge prišli z vpregami. razstave, sestanki, predavanja … – dokazujejo, da je lokacija že postala središče društvenega, vaškega in krajevnega dogajanja. Kašča – nova pridobitev na Slogih Že samo letošnjih projektov društva, ki so krojili dogajanje na Slogih, je bilo kar nekaj. Tradicionalno ročno postavljanje mla- Kozolcu, ki ga je društvo postavilo leta 2009 in ga dve leti ja v aprilu ter konjerejske in kmečke igre v avgustu so na Sloge kasneje predalo namenu, sta sledili maneža, ki služi kot poligon privabile številčno občinstvo, kar je vsekakor rezultat dobrega za treniranje konj in druge športne aktivnosti, in shramba, letos in vestnega dela članov. Organizirali so ježo konj za otroke s pa je svoj prostor na Slogih dobila še kašča. Za gradnjo slednje posebnimi potrebami, čas pa namenjajo tudi izobraževanju –

60 DRUŠTVA

no odločitev, saj se je vedno udeleži okoli 15 konjenikov. Konje- nica poteka po naših domačih krajih, ki jih je narava obdarila z zelenjem in prelestnimi razgledi daleč naokoli. Stotnica društva vnaprej pripravi traso, ob kateri konjenike pričaka okrepčilo, da je nadaljevanje poti nekoliko lažje. Društvo, ki šteje nekaj več kot 60 članov – med njimi so tudi takšni, ki niso lastniki konj, saj lastništvo ni pogoj za članstvo, že drugi mandat vodi Alojz Seitl, ki pravi, da se počasi poslav- lja z mesta predsednika in se veseli, da bo njegovo mesto prevzel eden mlajših članov. »Z veseljem bom pomagal, a pridejo nove ideje, novi pogledi na določene zadeve, mogoče se kakšna stvar naredi drugače in prav je, da se zamenjamo,« pojasnjuje v preteklosti so imeli predavanja na temo konjereje in varnega Seitl. Jedro društva je nadvse aktivno, zato se za bodočnost in dela z motorno žago, letos so zainteresirane poučili o varni vo- nove vsebine ni bati. Med drugim si želijo, da bi popisali sta- žnji s traktorjem. Pozornost usmerjajo še k zbirateljstvu, pred- nje konj med člani, in sicer, da bi ugotovili, koliko članov ima v vsem starega kmečkega orodja, največ na konjski pogon. lasti ujezdenih konjev, koliko voznih konjev itd. To bi omogo- Člani konjerejskega društva niso bili aktivni le na domačem čilo lažje organiziranje različnih prireditev, pri katerih so pot- terenu v Tevčah, ampak so dejavnost in konje pripeljali tudi v rebni točno določeni konji. V naših krajih je še vedno največ mesto. Konji so kar nekajkrat letos začasno manežo dobili v la- hladnokrvnih konjev, torej delovnih konjev, nekaj konjerejcev škem zdraviliškem parku, kjer so otroci uživali v ježi in spozna- pa ima v lasti tudi toplokrvne, ki so bolj eksplozivni in tempe- vanju konj. ramentni, razlaga Seitl. Člani društva predstavljajo konja v vsej njegovi plemenito- Pred novimi zgodbami sti in z raznovrstnimi dejavnostmi tvorijo pomemben del naše dediščine v kraju. Z vztrajnostjo, lastnostjo, s katero lahko oka- Hladna jutra sicer že nakazujejo konec večjih dejavnosti rakteriziramo tudi konje, so dosegli zastavljene cilje in si hkra- na prostem, vendar člane konjerejskega društva čaka izlet, ti vedno znova postavili nove. Zato verjamemo, da tudi priho- kateremu so se lani zaradi gradnje kašče odpovedali, v načrtu pa dnost prinaša zanimive izzive in vsebine, ki bodo le še krepile imajo še organizacijo konjenice. V društvu to ni novost, saj so zavest o pomenu konja v današnjem času. konjenice organizirali že pred leti, a se je dejavnost vmes opusti- N. T. la. V zadnjih dveh letih so jo obudili, kar se je izkazalo za pravil- Foto: Boris Vrabec, Tone Krivec, arhiv društva

AKTIVNOSTI ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV LAŠKO

Naši prostovoljci so bili aktivni ob prvih šolskih dnevih. Va- rovali smo naše najmlajše udeležence v prometu prvih 10 dni v septembru pri šoli v Laškem in Rimskih Toplicah. Žal pa smo opažali, da je še vedno precej nestrpnih voznikov, ki ne upošte- vajo prednosti pešcev na prehodih.

lan Pečnik, referent za šport in rekreacijo Bojan Predovnik in predsednik ZŠAM Laško Martin Pušnik. V skupni uvrstitvi smo ZŠAM Laško bili najboljši in osvojili prehodni pokal. Ve- selo druženje z našim harmonikarjem Simonom pa se je nada- ljevalo pozno v noč. Vsem želimo strpno in varno vožnjo! V septembru smo priredili državno tekmovanje – Memori- Martin Pušnik, predsednik ZŠAM Laško al ZŠAM Laško v pikadu in streljanju s serijsko zračno puško v Foto: David Ožek domu strelcev Mala Breza. Tekmovanja se je udeležilo 30 tekmovalcev iz Združenj šoferjev in avtomehanikov Savinjska doli- Prostovoljno gasilsko društvo na, Slovenj Gradec, Rogaška Slatina in naši domači tekmovalci. Rečica vljudno vabi vse lastnike Tekmovanje so vodili sodniki iz Strelske družine Mala Breza. gasilskih aparatov na redni letni Po tekmi smo imeli družabni večer s kulturnim programom, pregled, ki bo v nedeljo, 28. okto- nastopili so pevci Kulturnega društva Šentrupert, recitator Rok bra 2018, od 9.00 do 11.00 v prosto- in ansambel »Fušarji«, ki delujejo pri kulturni skupini strelske rih gasilskega doma v Rečici. družine. Pokale so podelili predsednik ZNZLM Slovenije Mi- 61 društva 1953 – 2018 skih tekmovanjih sorodnih domoljub- župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je nih in veteranskih organizacijah v šir- ob otvoritvi nagovoril prisotne. Izvedli in izpeljali smo šem domačem okolju ter soseščini; Usposabljanje smo izvedli na lokaciji, ki večino z letnim načrtom – izvedli smo tekmovanje v pripravi in je za obiskovalce prijaznejša od prejšnje, za letošnje leto zadanih kuhanju vojaškega obroka; ker je v središču mesta in privabi več obi- nalog. Naj vam predsta- – državne slovesnosti ob priključitvi Pri- skovalcev. Povzroči pa tudi povečanje vimo nekaj najodmevnejših: morske matični domovini v Komnu na stroškovnih odlivov, ker smo v preteklo- – Usposabljanje v ravnanju z osebnim Krasu smo se z delegacijo udeležili in sti pripravljene obroke lahko podelili med orožjem velikega kalibra ter tekmova- dostojno predstavljali lokalni skupnos- tekmovalce tudi strelskega tekmovanja, nje ti, na območju katerih delujemo; zdaj pa smo jih podelili med obiskovalce, – Rezultati so vsakič bolj vzpodbudni – – v okviru drugih izobraževalnih aktiv- kar pa je tudi doseglo svoj odmev v pri- tokrat je v moški konkurenci zmaga šla nosti smo obiskali XII. festival vojaške kazu dejavnosti našega združenja v lokal- v roke Alojzu Škorjancu, srebrno me- zgodovine v Pivki, kjer smo ob boga- nem okolju in med turisti. Usposabljanja daljo je prevzel Drago Zupan, s tretjim tih zbirkah že razstavljenih eksponatov in tekmovanja so se udeležile ekipe OZSČ mestom pa je prav tako odličen rezul- imeli možnost videti tudi prikaz voja- Laško (Laško, Jurklošter, Velenje), OZSČ tat prikazal Branko Pušnik. Pri naših ških taborov iz različnih zgodovinskih Hrastnik, OZSČ Šmarje in ekipa OZVVS ženskih članicah je zlata medalja ostala obdobij, predstavitev voznega dela mu- Šoštanj. v Rečici pri Darinki Klenovšek, srebro zejske zbirke, predstavili so nam okle- Tekmovalci so tekmovali v ekipni konje pospremilo Marijo – Minko Zupanc, pna vozila Slovenske vojske, obiskovalci kurenci v pripravi in kuhanju »Štajerske bronasta medalja pa je pripadla Poloni so si lahko na sejmu eksponate ogleda- kisle juhe«. Kot organizatorji smo jim Dornik; li in kakšnega tudi kupili. Za zaključek oskrbeli delovne površine, osnovne pre- – izvedli smo tudi tabor za članice in obiska pa je bila predstavljena dina- hrambne artikle, osvežilne napitke in PVC člane s tematiko preživljanja v naravi, mična predstavitev Enote za specialno galanterijo za predstavitev in podelitev usposabljanjem v obrambnih in samo- delovanje in helikopterska enota Slo- pripravljenih obrokov. zaščitnih tematikah; venske vojske – vmes pa je seveda pri- Rezultati tekmovanja v ekipni konku- – že tradicionalno smo se udeležili slo- jal tudi vojaški fižol s klobaso (pasulj), renci vesnosti na Graški gori ter na prazno- pred tem in za tem pa tudi dobrote iz- 1. mesto OZSČ HRASTNIK vanju Krajevne skupnosti Jurklošter ob pod rok Ivana Vudraga. 2. mesto OZSČ ŠMARJE njihovem krajevnem prazniku; Za izvedene aktivnosti se zahvaljujemo 3. mesto OZSČ LAŠKO I. – zaradi malce nepredvidljivega vreme- občinama Laško in Radeče za razumeva- Navedeni so za svoje dosežke dobili tudi na smo bili letos prikrajšani za kultur- nje in pomoč pri sofinanciranju, Lovski pripadajoče medalje po razvrstitvi v posa- ni prispevek palestinskega kulturnega družini Rečica, Planinskemu domu na mezni konkurenci, ekipe so prejele pokale društva v Šentrupertu; Šmohorju, Pekarni Vudi, d. o. o., iz La- in medalje za ekipno razvrstitev, prehodni – koordinator zastavonoš za Zahodno- homnega ter vsem ostalim dobronamer- pokal pa je začasno pripadel zmagovalni štajersko je v okviru ZŠP ZSČ izvedel nim prijateljem, predvsem pa članom ekipi. Priznanja, medalje in pokale sta po- posvet z območnimi in občinskimi zas- naše organizacije, ki pomagajo pri izved- delila župan Franc Zdolšek in predsednik tavonošami; bah dogodkov in se le-teh tudi udeležuje- OZSČ Laško stotnik Drago Zupanc. – udeležili smo se posveta vodstev ZSČ v jo. Zahvala gre Občini Laško, STIK-u La- Kranju; * * * ško, Pekarni VUDI, d. o. o., Laško, Miranu – naša praporščaka sta se udeležila uspo- Območno združenje slovenskih častni- Skutniku za lično izdelane medalje in po- sabljanja zastavonoš v Kranju in za op- kov Laško je že tradicionalno pripravilo kale, predvsem pa vsem udeležencem in ravljeno prejela certifikata ter položajni usposabljanje v pripravi in kuhanju voja- tudi našim pripadnikom, ki so nam omo- oznaki; škega obroka - za VIII. pokal OZSČ La- gočili pripravo in izpeljavo prireditve. – prisotni smo bili tudi na različnih strel- ško. Pokrovitelj prireditve je že vrsto let Konrad Zemljič

Članice, člani, občanke in občani ter vsi slovenski Spoštovane občanke in občani, spoštovane Laščanke domoljubi vabljeni v soboto, 10. novembra 2018, ob 10. uri, in Laščani ter vsi dobromisleči, državljanke NA SLOVESNOST OB ODKRITJU SPOMINSKEGA in državljani Republike Slovenije! OBELEŽJA OSAMOSVOJITVI RS. V imenu Območnega združenja slovenskih častnikov Laško Prireditev s kulturnim programom bo potekala v vam iskreno čestitamo ob: parku pred zdraviliščem Rimske Toplice. Slavnostni 25. oktobru - dnevu suverenosti RS in govornik bo predsednik zveze slovenskih častnikov 23. novembru - dnevu Rudolfa Maistra. generalmajor dr. Alojz Šteiner. V spremljajočem programu Naj vam praznični dnevi minejo v mirnem, se bodo predstavili domači kulturni ustvarjalci. prijateljskem in sproščenem vzdušju! V težkih in slavnostnih časih znamo stopiti skupaj – Prijetna praznovanja! storimo to tudi v soboto, 10. novembra 2018! Vabljeni v čim večjem številu, OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LAŠKO tudi z mlajšimi družinskimi člani. Stotnik Konrad Zemljič Stotnik Drago Zupanc Dobrodošli, veselimo se snidenja v Rimskih Toplicah! Sekretar Predsednik

62 RAZNO POZOR, VLOMILCI SO • zaklenete vrata in zaprete okna, • v okolici stanovanjskih hiš ne puščajte • pred daljšo odsotnostjo ne pozabite nezavarovanega orodja niti koles, ko- NA PREŽI! zapreti plina in vode ter izklopiti elek- les z motorjem ali odprtih osebnih vo- trike, predvsem na aparatih (da vam zil, S preventivnim ravnanjem in zava- zaradi puščanja vode ali požara ne bo • na dvorišča stanovanjskih hiš namesti- rovanjem svoje lastnine lahko že sami treba predčasno prekiniti dopusta), te senzorske luči, precej zmanjšate priložnosti za izvršitev • vklopite alarmno napravo, če jo imate , • morebitne akviziterje in druge nepoz- kaznivih dejanj in se izognete neljubim • ključev ne puščajte na »skritih mes- nane osebe, ki vas sprašujejo za infor- tih«, kot so nabiralniki, predpražniki, dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, macije, s pogledom spremljajte vse do stanovanjske hiše in druge objekte. lončki za rože ipd., odhoda z vašega dvorišča. • ne puščajte doma dragocenosti in de- Prihajajo krajši dnevi in s tem daljša narja (med dopustom raje najemite Če pa ostanete doma (zlasti to velja za obdobja mraka, teme … sef), starejše osebe in otroke), pa: • o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil • zaklepajte vrata, Število vlomov v stanovanja ali sta- (na telefonskem odzivniku, na listkih), • ne odpirajte vrat neznancem, novanjske hiše, pa tudi vikende, iz leta • poskrbite, da bo videti, kot da je nek- • varnostno verižico imejte vedno zata- v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj do vedno doma (naj vam prijatelj ali knjeno, še zlasti, če ste sami, predrzni ali nasilni. »Prilika dela tatu« in sosed redno prazni poštni nabiralnik, • uporabljajte domofone in videodomo- vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali dviguje rolete, vgradite časovna stikala fone ter kukala na vhodih. hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj za samodejno prižiganje luči, odpovej- ovir, tveganje za odkritje pa najmanjše. te dostavo časopisov), V primeru, da opazite v okolju ose- Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stano- • doma parkirana vozila zaklenite ter bo, ki je ne poznate in vam je sumljiva, valci na primer na dopustu ali ki je očit- varno shranite dokumente in ključe, poskrbite najprej na lastno varnost, pri no brez varovanja, bo bolj verjetno tarča tudi rezervne, tem pa si poskušajte zapomniti čim več vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za • ne puščajte orodja ali drugih priročnih lastnosti osebe (opis osebe, morebitna vlomilce so odprta vrata ali okna, razpo- sredstev v okolici hiše, znamenja kot so brki, brada, tetovaže ložljivo orodje za dostop (na primer za- • z vidnih mest umaknite vrednejše …) in njegovega prevoznega sredstva boji, lestev, ki omogoča dostop do dru- predmete, (znamka vozila, barva vozila, registrs- gače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko • povejte sosedom, kako ste dosegljivi, ka tablica) nato pa o zadrževanju ob- orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno • zapišite si serijske številke vrednejših vestite PP Laško na telefonsko številko vlomi, zapuščene žive meje ali visoke og- predmetov ali jih celo fotografirajte, 03/7344830 ali 113. raje ... po možnosti pa tudi označite (ume- Pred daljšo odsotnostjo od doma ozi- tniške slike, nakit, tehnične predmete Robert Bezamovski, roma v mraku, temi priporočamo, da: idr.), vodja policijskega okoliša

Pes, rjave srednje dolge dlake, star približno leto dni, je prijazen V zavetišču je in igriv. na voljo veliko muc, primernih za oddajo. Vse so sterilizirane oz. kastrirane, Črno bel pes, zdravljene star približno proti zunanjim leto in pol, in notranjim zelo prijazen, parazitom navajen na ter cepljene povodec in ima proti kužnim rad sprehode. boleznim.

63 zanimivosti Buča velikanka vitev v Mozirskem gaju, kjer je lani dosegel trinajsto mes- to. Z bučo, ki tokrat tehta kar V urbanem vrtu v Laškem, ob Poženelovi 1, je tudi letos Er- 464 kilogramov, je izboljšal vin Zajc ob podpori sosedov vzgojil bučo velikanko za predsta- lansko uvrstitev, saj je buča velikanka na 8. državnem prvenstvu za najtežjo bučo pristala na 4. mestu. Ob neobičajni buči ve- likanki v urbanem vrtu ob Poženelovi 1 se je v le- tošnjem nenavadnem letu zgodil še en neobičajen dogodek: vrh 9 let nazaj posa- jenega kostanja je v teh dneh kljub jesensko porjavelemu listju postal zelen. Marjan Zavšek

Čipkarski festival v Ljubljani

1. in 2. septembra je potekal v Ljubljani Čipkarski festival LJUBLJANA. Dejavnosti so potekale v prostorih Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter v Mestnem muzeju v Ljubljani. Pogledali smo si razstave, se udeležili predavanja in skupinske- ga klekljanja. Milena Žohar, Društvo Zasavskih klekljaric Srčevke Foto: Milena Žohar

64 NAPOVEDNIK

OKTOBER Petek, 9. november – Dom starejših Laško: Koncert Moškega pevskega zbora La- Sreda, 17. oktober ško (16.00) – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) – Knjižnica Laško: dr. Mojca Kovačič: O zvonjenju in pritrka- Četrtek, 18. oktober vanju (strokovno predavanje ob tradicionalnem martino- – Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Dejanom – vem) (18.00) Laška Mavrica 1 (18.00) – Zdravilišče Laško: Koncert Mešanega pevskega zbora Društva Petek, 19. oktober upokojencev Laško (19.30) – Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Občin- Sobota, 10. november sko srečanje ljudskih pevcev in godcev (18.00) – Kulturni center Laško: Martinovo (18.00) – Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: 8. občin- ska revija ljudskih pevcev in godcev (18.00) Nedelja, 11. november – Aškerčev trg: Martinov sejem (9.00 – 13.00), Slavnostna maša Sobota, 20. oktober (10.30), Blagoslov vina (11.30) – Kulturni center Laško: Vse o poroki, vse kar morate vedeti o organizaciji poroke (14.00 – 18.00) Ponedeljek, 12. november – Šentrupert: Predaja namenu obnovljenih javnih poti Šentru- Nedelja, 21. oktober pert – Jecl in Trobni Dol – Klavžar (15.30) – Dvorana Tri lilije: Briljantina, muzikal (19.00) Sreda, 14. november Ponedeljek, 22. oktober – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) – Kulturni center Laško: Večer z igralko Mileno Zupančič in pisateljem Tadejem Golobom; Osrednja prireditev bralnih ak- Četrtek, 15. november cij Knjižnice Laško pred dnevom reformacije (19.00) – Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Dejanom – Sreda, 24. oktober Ansambel Braneta Klavžarja in Vražji muzikanti (19.30) – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) Petek, 16. november Petek, 26. oktober – Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Martino- – Rimske Toplice: Dan spomina na padle borce NOB in ustre- vanje (18.00) ljene talce – komemoracija na pokopališču v Šmarjeti (12.45) Sreda, 21. november in pri spomeniku Ilije Badovinca na Gračnici (14.10) – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) Sobota, 27. oktober Sobota, 24. november – Govce: Odprtje rudniškega portala (11.00) – Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: In to je Torek, 30. oktober najlepša pesem – literarni večer Pavčkovih pesmi s Triom Ro- – Termalni Center Thermana Park: Čarovniško nočno kopanje žej (18.00) (od 16.00 dalje) Nedelja, 25. november Sreda, 31. oktober: – Gasilski dom Vrh nad Laškim: 5. Letni koncert skupine pev- – Grajska igrala v Zdraviliškem parku: Grajska noč čarovnic cev ljudskih pesmi Šentlenartčani (na prireditvi bo tudi po- (brezplačen vstop, od 13.00 dalje) delitev Maroltovih značk) Sreda, 28. november NOVEMBER – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00)

Petek, 2. november Četrtek, 29. november – Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 – 16.00) – Kulturni center Laško: Orlek in Matjaž Javšnik: Frpruh, koncert (19.30) Sobota, 3. november – Thermana Laško: otroška gledališka predstava Cepetavček (brezplačen vstop, 18.00) DECEMBER – TIC Laško: 20. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (9.00) Sreda, 5. december – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) Nedelja, 4. november – Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje krajanov KS La- – Rimske Toplice, »pri Purgu« – pri cerkvi: Miklavževanje ško, starih 80 let in več (10.30) (17.00) Torek, 6. november Petek, 7. december – Kulturni center Laško: Čakalnica, komedija (19.30) – Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 – 16.00) Sreda, 7. november Sobota, 8. december – TIC Laško: Domači kotiček (9.00 – 11.00) – Dom Svobode Zidani Most: 9. Miklavžev koncert z gosti – Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (19.00) (18.00) Petek, 14. december Četrtek, 8. november – Večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice: Koncert

Foto: Boris Savko – Laško med obema vojnama obema med – Laško Boris Savko Foto: – TIC Laško: Domači kotiček (16.30 – 17.30) ob koncu leta - MePZ Anton Aškerc (18.00) 65 oglasi

– GOSPODARSKO PRAVO (sestava gospodarskih in druž- benih pogodb, zastopanje pravnih oseb v gospodarskih spo- rih in izvršbah, zastopanje upnikov v insolvenčnih postopkih, osebni stečaj, itd.) – NEPREMIČNINE (motenje posesti, sosedski spori in v zvezi z mejo, ustanovitev služnosti in dovolitev nujne poti, urejanje V septembru se je odprla nova od- zemljiškoknjižnih zadev, tudi v Republiki Hrvaški, itd.) vetniška pisarna, ki jo vodi ODVET- – DELOVNO IN SOCIALNO PRAVO (svetovanje in zastopa- NIK PAVEL TERŠEK iz Laškega. nje delavcev in delodajalcev v internih, disciplinskih in indivi- Nahaja se na naslovu: Mestna ulica 2, Laško (vhod z občinskega dualnih sodnih postopkih, uveljavljanje pravic delavcev iz po- dvorišča pri stari trti). kojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, itd.) – KAZENSKI IN PREKRŠKOVNI POSTOPEK (zastopanje Vsak, ki potrebuje pravno svetovanje in zastopanje na naslednjih obdolžencev ali oškodovancev v kazenskem postopku, v pos- področjih: topku o prekršku in inšpekcijskem postopku, itd.) – SESTAVA POGODB (izročilna in o neuvedenem dedovanju, – UPRAVNI IN DAVČNI POSTOPEK (zastopanje in svetovan- darilna/darilna za primer smrti, dosmrtnem preživljanju/pre- je v upravnih in davčnih postopkih), užitku, razdružilna (delitev skupne lastnine in solastnine), ku- poprodajna, itd.) se lahko obrne na odvetnika v uradnih urah od ponedeljka do – UVELJAVLJANJE ODŠKODNIN (iz prometnih nesreč, nes- petka, med 8.00 in 12.00 ter 14.00 in 16.00 uro. reč pri delu, poškodb na javnih in zasebnih površinah, napadi živali, itd.) KONTAKT: – DEDOVANJE IN ZAPUŠČINSKI POSTOPEK (sestava Tel.: 03/620 12 00, Fax: 03/620 12 01, oporoke in dednega dogovora, izpodbijanje oporok, uveljav- GSM: 031 609 496, ljanje nujnih deležev, itd.) E-mail: [email protected] in – DRUŽINSKO PRAVO (razveza zakonske zveze, dodelitev www.odvetnik-tersek.si mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine (zvišanje/znižanje) in stikov, premoženjska razmerja med za- Odvetnik opravlja tudi brezplačno pravno pomoč v skladu z koncema oz. partnerjema) zakonom.

- 5. stopnja strokovne izobrazbe ali nacionalna poklicna kvalifikacija ustrezne smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj v gostinski dejavnosti - poznavanje HACCP sistema - vozniški izpit B kategorije in lasten avtomobil - pripravljenost za bivanje na domu Laško, 25.9.2018 - možnost opravljanja gostinske dejavnosti v paru, bodisi z zakoncem, zunajza- konskim partnerjem, družino ali drugo primerno osebo, ki lahko biva vse leto PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO, Aškerčev trg 4/b, 3270 LAŠKO na domu z najemnikom. na podlagi sklepa upravnega odbora z dne 24.9.2018 objavljamo 3. Dokazila RAZPIS ZA ODDAJO K vlogi za prijavo na ta razpis morajo prijavitelji priložiti dokazila o izpolnjevanju PLANINSKEGA DOMA NA ŠMOHORJU (784 m) pogojev iz 2. točke razpisa, in sicer: - fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista V NAJEM - priglasitveni list za dejavnost gostinske smeri - dokazilo oz. spričevalo o predpisani strokovni izobrazbi ali strokovni usposobl- jenosti za nosilca gostinske dejavnosti oz. zaposlenega delavca - življenjepis z navedbo osebnih podatkov (datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, EMŠO, davčna številka), podatkov o šolanju in podatkov o dosedanjem delu in izkušnjah - fotokopiji vozniškega in prometnega dovoljenja, ki glasita na prijavitelja oz. drugo oseb, ki bo s prijaviteljem bivala v planinskem domu Prijavitelj naj k svoji vlogi priložijo tudi okvirni plan aktivnosti, ki bi jih izvedli na planinskem domu v primeru, če bi bili izbrani. 1. Predmet najema 4. Postopek izvedbe razpisa Planinski dom na Šmohorju je bil zgrajen 17. 8. 1952, društvo dom redno vzdr- Prijavitelj naj svoje vloge z vsemi zahtevanimi dokazili pošljejo na naslov: Planin- žuje in opravlja obnovitvena dela. V dveh gostinskih prostorih je 110 sedežev, sko društvo Laško, Aškerčev trg 4/b, 3270 Laško s pripisom »Razpis- oskrbnik sedeži oz. klopi z mizami so tudi pred samim domom. V domu je 24 ležišč (v ». Za pravočasne se bodo štele vloge, ki bodo na naslov prispele v roku 8 dni od 7 sobah) in 11 skupnih ležišč. Dom ima tri WC-je in sicer v podpritličju, pritličju objave razpisa na spletni strani PZS oziroma v Novem tedniku oziroma v Laškem in v nadstropju, kjer je tudi umivalnica in prha s toplo vodo. V domu je urejeno biltenu. centralno ogrevanje (na drva), električna in telefonska napeljava. Dom ima čistil- Ponudbe niso zavezujoče za planinsko društvo. no napravo. V sklopu doma je stanovanje za morebitnega najemnika. Na robu Po izteku razpisnega roka bo s primernim ponudnikom opravljen dodaten indivi- travnika pred domom so tudi trije kamini, ki so proti plačilu na voljo obiskovalcem dualen razgovor. doma za pripravo piknikov. Planinski dom je tradicionalno odprt vse dni v letu, razen ob ponedeljkih. Dostop do doma je urejen po lokalni v celoti asfaltirani 5. Ostalo cesti iz Laškega, v dolžini 10 km. Z izbranim ponudnikom bo PD Laško sklenilo najemno pogodbo za dobo od 3 do 5 let in sicer za okvirno najemnino najmanj 420 EUR. 2. Pogoji Pred podpisom pogodbe z izbranim najemnikom mora le-ta na transakcijski ra- Prijavitelji naj izpolnjujejo naslednje pogoje: čun društva nakazati varščino v višini 1.700,00 EUR. - državljanstvo Republike Slovenije - registrirana oziroma priglašena dejavnost gostinske smeri Predsednica PD Laško Zdenka Pešec

66 OGLASI

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO OBIRANJE MANDARIN, bogato Martinovo kosilo v MEĐUGORJE, OMIŠ, gostišču Lovenjak, zunanji Za šolsko leto 2018/19 že sedaj vabimo k vpisu v KANJON REKE CETINE ogled Lendave, kozarec vina naslednje srednješolske programe za odrasle: TERMINI: ob stolpu Vinarium, ogled kleti 26. 10. – 28. 10. 2018 in degustacija izbranih vin, • 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negovalec, CENA: 189 € spremstvo harmonikarja, vodenje in organizacija izleta. oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojn ih instalacij, trgovec, CENA VKLJUČUJE: Prevoz s turističnim avtobusom, obisk MARTINOVANJE NA PTUJU IN ORMOŽU, • 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska Međugorja, ogled slapa Kravice, 2x polpenzion v hotelu, 17. 11. 2018 živa glasba in zabava po večerji, ogled Omiša, avtobusna vzgoja, gastronomija, CENA: od 42,00 € vožnja v kanjon reke Cetine, degustacija Soparnika, fritul Cena vključuje: Prevoz s • Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, in domačega vina, vožnja s trupicami po delti Neretve, turističnim avtobusom, ogled strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik, fige in žganje, 3 kg obranih mandarin, kosilo v dolini Ptuja, ogled kleti in degustacija • Poklicni tečaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, Neretve, neomejeno količino vina ter živo glasbo, vodenje, izbranih vin, ogled in degustacija v Oljarni Ormož, Martino- gastronomija organizacija, nezgodno zavarovanje na avtobusu. vo kosilo vključeno z vključeno neomejeno količino vina, spremstvo harmonikarja, vodenje in organizacija izleta. VIKEND V SARAJEVU NOVO V SLOVENSKIH KONJICAH V ŠOLSKEM TERMIN: 27. – 28. 10. 2018 MARTINOVANJE V BELI KRAJINI, 17. 11. 2018 CENA: od 99,00 € CENA: od 46,00 € LETU 2018/2019! Cena vključuje: Prevoz s turističnim avtobusom, obisk Program: PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE CENA VKLJUČUJE: Prevoz z udobnim turističnim avtobu- Hiše dobrega kruha s predstavitvijo in degustacijo, ogled Lokacija izvedbe: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, som, cestnine in parkirnine, 1x polpenzion v hotelu 3*, treh far Rosalnic, obisk vinske kleti z degustacijo, Marti- Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice dvoposteljne sobe, vstopnino v Tunel upanja, vstopnino nova pojedina z degustacijo vin v domači kleti, spremstvo Izvajalec: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper na Vrelo Bosne, vstopnica na stolpnico Ava, lokalno harmonikarja, vodenje in organizacija izleta. Vrsta programa: Študijski program za izpopolnjevanje vodenje v mestu, vodenje in organizacijo izleta. PO POTEH SOSESKE ZIDANICE DRAŠIČI Trajanje študija: 1 leto IN OKOLICA, 17. 11. 2018 Izvedba: Petek popoldne, sobota; študenti pridobijo urnik pred MARTINOVANJA 2018 CENA: od 43 € MARTINOVANJE NA KRASU, 10. 11. 2018 Cena vključuje: Prevoz s tu- pričetkom izvedbe CENA: od 62,00 € Objava razpisa: Junij 2018 rističnim avtobusom, cestnine Cena vključuje: Prevoz z in parkirnine, vsa pogostitev in Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo udobnim turističnim avtobu- pijača na postojankah, kozarec uspešno poklicno pot. som, degustacija suhomes- s spominsko obešanko, malico, spremstvo in organizacijo natih domačih izdelkov in vina izleta. Kontaktni podatki: na Osmici ter ogled kleti, degustacija vina na turistični PRAZNIK KAKIJEV V STRUNJANU, 17. 11. 2018 Šolski center Slovenske Konjice-Zreče kmetiji, ogled Štanjela, pozno kosilo z vključenim kozar- cem vina, harmonikar- animator na avtobusu, zunanje CENA: od 29 € Izobraževanje odraslih Laško oglede po programu, vodenje in organizacijo izleta. Cena vključuje: Avtobusni Trg svobode 6, LAŠKO MARTINOVANJE V PREKMURJU, 10. 11. 2018 prevoz, ogled zunanjih zname- Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 CENA: od 56,00 € nitosti, nezgodno zavarovanje E-pošta: [email protected]: www.sc-konjice-zrece.si Cena vključuje: Prevoz s turističnim avtobusom, potnikov, organizacijo izleta.

67 MARTINOV VEČER Kulinarično in vinsko doživetje

Petek, 9. 11. 2018, v hotelu Thermana Park Laško Vinar večera: Vinarstvo Erzetič iz Goriških Brd, za glasbene ritme pa bo poskrbel Happy Band. Vstopnina z večerjo in pokušino vin znaša 42 € na osebo. Rezervacije in plačila sprejemamo do četrtka, 8. 11. 2018, na telefonsko številko 03 423 21 00 ali 080 81 19 in [email protected].

Več na www.thermana.si | [email protected] | 080 81 19

Tematske savne Laškega vabijo ... k sprostitvi in razstrupljanju v SAVNA CENTER hotela Thermana Park Laško in k uživanju v savnah in programih, ki govorijo zgodbe Laškega.