Povezanost Med Tekmovalno Učinkovitostjo in Uvrstitvijo Ekip V 1

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja

POVEZANOST MED TEKMOVALNO UČINKOVITOSTJO IN UVRSTITVIJO EKIP V 1. SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: Dr. Frane Erčulj Avtor dela RECENZENT: TILEN ZALAR Dr. Goran Vučković

Ljubljana, 2016

Zahvala

Mojemu mentorju, prof. dr. Franetu Erčulju, za koristne nasvete in potrpežljivo usmerjanje ob nastajanju diplomske naloge.

Moji družini, ki mi je študij omogočila, me podpirala in mi vsa ta leta stala ob strani.

Anji, ki me je usmerjala na pravo pot in me vzpodbujala ob pisanju diplomske naloge, ko je bilo meni najtežje.

- 2- - 2 - Ključne besede: Košarka, igralna uspešnost, igralna učinkovitost, statistika.

POVEZANOST MED TEKMOVALNO UČINKOVITOSTJO IN UVRSTITIVIJO EKIP V 1. SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI

Tilen Zalar

IZVLEČEK:

Cilj moje diplomske naloge je bil ugotoviti povezanost med igralno učinkovitostjo in tekmovalno uspešnostjo (uvrstitvijo ekip) v 1. slovenski košarkarski ligi in hkrati priti do zaključka, kakšen je medsebojni vpliv teh dveh spremenljivk. Moj namen je bil ovrednotiti model igralne učinkovitosti na nivoju 1. SKL, ki se ugotavlja s pomočjo indeksa EFF in ugotoviti, kateri parametri igralne učinkovitosti so bolj in kateri manj povezani s tekmovalno uspešnostjo (uvrstitvijo na lestvici).

Rezultati kaţejo, da je ekipa, ki ima najvišji skupni indeks učinkovitosti tudi najvišje uvrščena na lestvici, in sicer se je tako izkazalo v obeh delih tekmovanja, ki sem ju analiziral. Prav tako sem potrdil hipotezo, da ima v večini primerov zmagovalna ekipa na tekmi višji indeks učinkovitosti. To velja tako v prvem, kot v drugem delu tekmovanja (ligi za prvaka), v katerem so nastopale bolj izenačene ekipe. Rezultati tudi potrjujejo hipotezo, da imajo slabše uvrščene ekipe manjšo razliko med lastnim EFF in EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono in to v obeh delih tekmovanja.

Skozi preverjanje hipotez sem ugotovil, da obstaja močna povezanost med igralno učinkovitostjo in uspešnostjo oziroma uvrstitvijo ekip na lestvici, vendar hkrati tudi to, da bi bila za podrobnejšo analizo potrebna nadaljnja raziskovanja.

- 3- - 3 - Key words: Basketball, playing successfulness, playing efficiency, statistics.

CONNECTION BETWEEN COMPETITION EFFICIENCY AND TEAMS PLACING IN FIRST SLOVENIAN BASKETBALL LEAGUE

SUMMARY:

The objective of my diploma was to find out what is the connection between competition efficiency and teams placing in first Slovenian basketball league and how big is the influence between these two variables. My intention was to evaluate the model of competition efficiency on the level of first Slovenian basketball league and to find out which parameters of the efficiency are more and which less connected with playing successfulness (placing scale) and what is the meaning of parameters considering the successfulness.

I used quantitative method and I found out that the team with better efficiency takes the higher place on the scale of rating, in both parts of competition. I also proved the hypothesis that the winner of the game is the team that has higher index of efficiency. The same happened in the league for the champion. The last, third hypothesis says that the best team on the scale rating has the bigger difference between its own efficiency and the efficiency of opposite teams throughout the season. The fact is that the better (worse) is the placing; the lower is the difference between the efficiency, considering the first and the second part of the competition.

Throughout the hypothesis testing I found out that there is a strong connection between competition efficiency and teams placing, but also that at the same point there is a need for more detailed analyze in the future.

- 4- - 4 - KAZALO

1. UVOD ...... - 7 - 1.1. Košarka – Sestavni del mojega življenja ...... - 7 - 2. KOŠARKA ...... - 8 - 2.1. Napad ...... - 9 - 2.2. Obramba ...... - 9 - 2.3. Razvoj košarke...... - 10 - 2.3.1. Košarka danes ...... - 11 - 2.4. Statistični zapis ...... - 11 - 2.5. Igralna uspešnost in učinkovitost ...... - 13 - 2.5.1 Celotna, delna in posamična igralna uspešnost in učinkovitost ...... - 13 - 2.5.2. Igralna uspešnost ...... - 14 - 2.5.3. Igralna učinkovitost ...... - 14 - 2.6. Organizacija članskih klubskih tekmovanj v okviru KZS ...... - 16 - 2.6. 1. Liga Telemach ...... - 17 - 3. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN NALOGE ...... - 19 - 3.1. Cilji...... - 20 - 3.2. Hipoteze ...... - 20 - 4. METODE DELA ...... - 21 - 4.1. Način zbiranja podatkov ...... - 21 - 4.2. Pripomočki ...... - 21 - 4.3. Postopek...... - 21 - 5. REZULTATI Z RAZPRAVO ...... - 22 - 5.1. Povezanost med uvrstitvijo na lestvici in skupnim indeksom učinkovitosti EFF - 22 - 5.2. Povezanost med zmago ekipe in njenim indeksom učinkovitosti ...... - 25 - 5.3. Povezanost med uvrstitvijo na lestvici in razliko med EFF posamezne ekipe in EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono...... - 32 - 6. SKLEP ...... - 36 - 7. VIRI IN LITERATURA ...... - 38 -

- 5- - 5 - KAZALO TABEL

Tabela 1 ...... 8 Tabela 2 ...... 15 Tabela 3 ...... 21 Tabela 4 ...... 21 Tabela 5 ...... 22 Tabela 6 ...... 22 Tabela 7 ...... 23 Tabela 8 ...... 26 Tabela 9 ...... 26 Tabela 10 ...... 28 Tabela 11 ...... 28 Tabela 12 ...... 29 Tabela 13 ...... 29 Tabela 14 ...... 30

- 6- - 6 - 1. UVOD

1.1. Košarka – Sestavni del mojega življenja

Košarka je sestavni del mojega ţivljenja ţe od mladih nog. Pri osmih letih sem se vpisal v kroţek košarke in ta je postala del mojega vsakdanjika, saj jo treniram še dandanes. Kot majhni smo preţiveli ure in ure na igrišču, se zabavali ter poizkušali doseči čim več košev in čim večkrat preigrati nasprotnika. Veselja je bilo veliko pa tudi druţenje ni bilo zanemarljivo, saj smo praktično vsi prijatelji in sošolci igrali košarko. Ţe takrat me je prevzela dinamika igre in pa to, da je to moštvena igra.

S košarko se ukvarjam še dandanes, ko sem ţe malo starejši in ko košarka ni več le zabava ampak tudi nekaj trdega dela, ki ga je nujno potrebno vloţiti, da si čimbolj uspešen. Vseeno pa to počnem iz veselja do tega športa in mislim da brez tega ne bi vztrajal toliko časa. Trenutno igram v 2. slovenski košarkarski ligi, kjer sem preigral ţe kar nekaj sezon, štiri sezone pa sem igral tudi v 1. slovenski košarkarski ligi. Menim, da je bila v tistem času močnejša kot je sedaj, saj je vse povezano s financami, le teh pa je vsako leto manj.

Skozi vsa ta leta ukvarjanja s košarko sem bil velikokrat tudi povezan s statistiko igre, zlasti v članski kategoriji, kjer se ta tudi vodi in je veliko stvari povezanih z njo. Statistika me od nekdaj zelo zanima in jo zelo rad pogledam in primerjam med seboj različne vidike igre. Zanima me statistika iz vseh tekmovanj, tako najmočnejših kot tudi tistih malo manj.

Kot igralec vem, da igralci vedno po tekmi preverijo svojo učinkovitost s pomočjo parametrov košarkarske statistike, da vidijo kako so statistično odigrali tekmo, saj si je med tekmo teţko zapomniti vse svoje akcije. Košarkarska statistika je dandanes zelo pomembna, saj veliko igralcev kasneje prestopi v boljši klub prav zaradi dobrih rezultatov, prikazanih na tekmah. Ţal pa to ni vedno pozitivne vidik, saj nekateri igralci igrajo večinoma za svojo statistiko in jih uspeh ekipe ne zanima kaj dosti. S tem pa se zgublja pomen košarke kot moštvene igre in je velikokrat pomembnejše, da posamezni igralci odigrajo dobro tekmo, ekipa pa zaradi tega trpi. Osebno mi je bolj pomemben uspeh ekipe kot pa lastna statistika. Tako gledam tudi na košarko kot celoto. Raje pogledam in spremljam ekipo, ki igra moštveno košarko in kjer je vidno, da igralci igrajo eden za drugega, da vsak opravlja svoje naloge in to, v čemur je najuspešnejši. Konec koncev je košarka še vedno kolektivni šport.

- 7- - 7 - 2. KOŠARKA

Košarka spada med velike moštvene športne igre. Primerna je za oba spola, zahteva pa ustrezno višino, hitrost, moč, koordinacijo, vzdrţljivost, preciznost, situacijsko mišljenje, orientacijo v prostoru in hitrost izbirnega odzivanja igralcev. V posameznem moštvu je 10 igralcev, 5 jih igra, ostali so namestniki. Njihov cilj je zadeti razmeroma majhen, okrogel obroč oziroma koš, ki je situiran v vodoravnem poloţaju 305 cm nad tlemi. Vedno igrata dve moštvi, zmaga tisto, ki doseţe več košev, neodločenega izida namreč ni (Deţman, 2000).

Temeljne značilnosti košarke po pravilih FIBA (Deţman, 2013) so povzete v spodnji tabeli.

Tabela 1 Temeljne značilnosti košarke po pravilih FIBA Razseţnosti igrišča: 15 x 28 m Cilj zadevanja: Koš Število igralcev v moštvu: 10 (12) Število igralcev v igri: 5 Število namestnikov (menjav): 5 (7) Tipi igralcev: Branilec, krilni branilec, krilo, krilni center, center Igralni rekvizit (oblika, obseg, teţa): ţoga, okrogla, št. 7 – 75-78 cm, 600-650 g Dotikanje ţoge: z roko, z glavo, s trupom Čas igranja: 4 x 10 min Odmori: 2 min med četrtinami, med polčasoma 15 min Podaljški: 5 min Odmori med podaljški: 2 min Kazenski meti: prosti meti Minuta odmora: 1 v 1., 2. in 3. Četrtini 2 v 4. Četrtini, 1 v vsakem podaljšku Oviranje nasprotnika: tudi neposredno v okviru pravil Število sodnikov: dva ali trije Število pomoţnih sodnikov: zapisnikar, pomočnik, časomerilec, merilec 24 sekund

V Tabeli 1 so prikazane temeljne značilnosti košarke, upoštevajoč pravila FIBA. Iz nje lahko razberemo tako tehnične značilnosti, kot je na primer opis igrišča, kot pa tudi značilnosti same igre.

Pri košarki gre za kombinacijo cikličnih in acikličnih gibanj brez ţoge ter z njo. Značilna je borba med igralci dveh moštev z nasprotujočimi si interesi. Moštvo, ki vodi napad, ţeli preigrati nasprotnika in doseči zadetek oziroma točko, nasprotno moštvo, ki se brani, pa ţeli preprečiti zadetek in prevzeti vlogo napadalca. Posledično, zaradi nasprotujočih si interesov,

- 8- - 8 - prihaja med igro do spornih situacij, ki jih igralci poskušajo reševati s taktičnim preigravanjem, ki mora biti seveda usklajeno s pravili igre (Deţman, 2013).

Delovanje celotnega sistema je usmerjeno k zmagi nad nasprotnikom v okviru dogovorjenih pravil, učinkovitost delovanja tega sistema pa je odvisna od kakovosti delovanja posameznih podsistemov in ravni njihovega sodelovanja. Učinkovitost celotnega sistema ali posameznih podsistemov na tekmi lahko ocenijo subjektivno trenerji, objektivno pa to lahko ugotovimo s pomočjo temeljnih in izpeljanih statističnih kazalcev, katerim se posvečamo v praktičnem delu naloge (Deţman, 2013).

2.1. Napad

V napadu igralci brez ţoge poskušajo igralcu z ţogo omogočiti uspešno odigrano akcijo in sicer tako, da izpraznijo prostor, postavijo blokado, odigrajo kriţanje ali pa se poskušajo sami ali s pomočjo soigralcev odkriti na tako mesto, da postanejo potencialni kandidati za sprejem ţoge in uspešno nadaljevanje napadalne akcije (Deţman, 2013).

Glavni nosilec igre in informacij je vedno igralec z ţogo in glede na njegov poloţaj in gibanje, ter v skladu z celotno taktiko, pa se postavljajo in gibljejo ostali napadalci. Načeloma se med seboj sporazumevajo vidno (z znaki ali glede na postavljanje in gibanje na igrišču) in zvočno (z govorjenjem) (Deţman, 2013).

Faza napada lahko traja do uspešnega meta na koš ali izgubljene ţoge, lahko se tudi nadaljuje kot dodatni napad ob zgrešenem metu iz igre, zgrešenem zadnjem prostem metu ali po napaki nasprotnika oziroma namernem igranju nasprotnika z nogo (Deţman, 2013).

2.2. Obramba

Na drugi strani pa imamo obrambne igralce, ki ţelijo z organiziranim postavljanjem in gibanjem, seveda v okviru moštvene taktike, zaustaviti napadalca z ţogo. Hkrati poskušajo onemogočiti oziroma zmanjšati število moţnih sprejemnikov ţoge, ki predstavljajo za obrambo potencialno nevarnost. Glavni nosilec igre je tudi tu napadalec z ţogo, zato prilagajajo obrambni igralci svoj poloţaj in gibanje predvsem poloţaju in gibanju tega napadalca, šele nato pa gibanju potencialno nevarnih napadalcev brez ţoge (Deţman, 2013).

- 9- - 9 - 2.3. Razvoj košarke

Prvič se je pojavila v ZDA, natančneje na kolidţu YMCA v Springfieldu, v drţavi Massachusetts. Izmislil si jo je učitelj športne vzgoje James Naismith leta 1891. V začetku njena vloga ni bila takšna, kot jo poznamo danes, veljala ni namreč za samostojen šport, ampak je imela vlogo dopolnilnega športa igralcem ameriškega nogometa v zimskem obdobju treniranja. Leto pozneje so bila napisana prva pravila, strnjena v 13 točk, nato se je začela hitro širiti iz Amerike po celem svetu. Najbolj so za njeno prepoznavnost zadolţeni študentje, misijonarji in vojaki, ki so jo razširili po celem svetu in posledično je to pripeljalo do prvih mednarodnih tekem in tekmovanj. Leta 1932 je bil ustanovljena Mednarodna košarkarska zveza – FIBA, štiri leta pozneje pa je bil ta šport, sedaj ţe precej popularen, uvrščen tudi na olimpijske igre (Deţman, 2000).

Kolidţ YMCA, na katerem je deloval ţe omenjeni učitelj James Naismith je imel svoje podruţnice kar v 70-ih drţavah po vsem svetu, tako da se je košarka hitro razširila na vse celine. V Evropi se je najprej pojavila v Parizu, natančneje v Franciji, kamor jo je pripeljal moţ po imenu B. Rido. Leta 1932, predvsem zaradi tega, ker so se pravila igre spreminjala od drţave do drţave in ker si jih je vsak prikrojil nekoliko po svoje, so se sestali strokovnjaki večjih drţav, ki so poenotili pravila in hkrati organizirali avtonomno mednarodno zvezo, še danes poznano pod imenom FIBA (Federation International Basketball Amateur). Sedeţ omenjene organizacije je bil sprva v Rimu, nato se je preselil v Bern, dandanes pa ima svoje mesto v Nemčiji, natančneje v Münchnu (Ţibrat, 1996).

Košarka je v Slovenijo prišla iz Beograda, v letih 1938 in 1939, je pa v literaturi navedeno, naj bi se košarka začela igrati ţe leta 1920 v Mariboru, trdnih dokazov sicer ni, vendar o tem pričajo pisma telovadnega učitelja Cirila Hočevarja Miku Pavloviču. Tam navaja, naj bi bila Slovenija prva, ki je na področju bivše Jugoslavije začela s košarko, in sicer so, kot ţe omenjeno, v Mariboru postavili dva koša in poskušali igrati košarko po zgledu Američanov. Pred tem naj bi se igrala košarki zelo podobna igra, imenovana »Korball« (Ţibrat, 1996).

Leta 1945 sta bila ustanovljena tako Košarkarska zveza Slovenije kot tudi Zbor košarkarskih sodnikov Slovenije, deset let pozneje pa še Zbor košarkarskih trenerjev Slovenije. Slovenci smo se v košarki izkazali ţe v času nekdanje Jugoslavije, KK Olimpija je bil namreč v letih

- 10- - 1 0 - med 1957 in 1970 kar šestkrat drţavni prvak, po osamosvojitvi Slovenije leta 1992 pa je bila Košarkarska zveza Slovenije sprejeta tudi v Mednarodno košarkarsko zvezo (Deţman, 2000).

Sicer pa leto 1945 velja uradno za začetke košarke v Sloveniji, leta 1995 smo namreč praznovali 50-letnico, pomembno pa je tudi zato, ker je bila takrat ustanovljena Fizkulturna zveza Slovenije, ki je imela tudi poseben odbor za športne igre, s čimer se je začelo prvo organizirano delo v košarki. Istega leta je bil v časniku Polet objavljen tudi članek o košarki, ni bil pa to edini časnik, med letoma 1951 in 1952 je izhajal tudi časnik Košarka (Ţibrat, 1996).

Prelomno pa je bilo tudi naslednje leto. Če naštejemo le nekaj dogodkov leta 1946, so med njimi najpomembnejši zagotovo uvedba košarke v osnovne šole, organizirano je bilo prvo prvenstvo Slovenije, dobili pa smo tudi prve, strokovno usposobljene sodnike (Ţibrat, 1996).

2.3.1. Košarka danes

Od takrat pa do danes se je košarka močno spremenila, za sodobno košarkarsko igro je značilno, da je hitra, gibljiva, predvsem pa zelo napadalna, tako v obrambi, pa tudi v napadu. Napadalne akcije so hitre, hitro se spreminjajo tako z vidika smeri gibanja napadalcev kot tudi z vidika smeri, oddaljenosti in načina meta na koš. Velik vpliv na igro je imela predvsem sprememba pravil igre FIBA, naprej v obdobju med 1994-1998, kasneje pa še med 1998- 2002. Na njih je vplivala predvsem poklicna košarka iz ameriške lige NBA, s katero se nadaljuje razvoj igre in ohranjanje ravnoteţja med vsemi fazami igre. S kaznovanjem določenih napak se je zmanjšal vpliv velike telesne moči in grobega igranja, povečal pa se je pomen tehničnega znanja igralcev, njihova natančnost v igri, prav tako natančnost pri metu na koš, poudarek je na večji akcijski hitrosti in ustvarjalnosti v igri (Pavlovič 2006).

2.4. Statistični zapis

Večino ključnih dogodkov na tekmi oziroma sklepnih akcij, v katerih ena ekipa izgubi ţogo, torej zaključi napad, druga pa jo posledično pridobi oziroma začne napad, lahko beleţijo usposobljeni statistiki s pomočjo statističnega zapisa. Na kakovostnih tekmovanjih to počnejo kronološko (v časovnem zaporedju) s pomočjo posebnega računalniškega programa, na ostalih pa v posebne obrazce vpisujejo statistične podatke, ki jih imenujemo statistični kazalci

- 11- - 1 1 - igre ali osnovni kazalci igralne učinkovitosti v napadu in obrambi. Uradna navodila za beleţenje statističnih podatkov so objavljena na spletni strani Mednarodne košarkarske organizacije FIBA, so pa tudi prevedena v slovenščino in nekoliko prirejena, dostopna na spletni strani Košarkarske zveze Slovenije (Deţman, 2012).

V standardni, tabelarični statistični zapis statistiki vpisujejo igralcem ali ekipi statistične podatke v napadu in v obrambi. Kasneje jih bomo klasificirali z drugačnega vidika, tokrat pa, kot ţe omenjeno, podajamo opredelitev glede na razmerje napad-obramba (Deţman, 2012).

Napad: - Z2, N2 (zadeti in zgrešeni meti za 2 točki); - Z3, N3 (zadeti in zgrešeni meti za 3 točke); - ZP, ZN (zadeti in zgrešeni prosti meti); - AS (asistence); - IZ (izgubljene ţoge igralcev in ekipe).

Obramba: - SO, SN (skoki v obrambi in napadu); - OD (odvzete ţoge); - DO (dobljene ţoge ekipe); - BL (blokirani meti); - ON (osebne napake).

Asistence, blokirani meti in osebne napake niso sklepne akcije, druge pa so. Osebne napake, zaradi katerih ekipa izgubi ţogo, so sklepne akcije, ki jih statistiki beleţijo dvakrat; enkrat kot osebno napako, drugič pa kot izgubljeno ţogo. To pomeni, da so te sklepne akcije zajete v izgubljenih ţogah (Deţman, 2013).

Statistiki na kakovostnih tekmovanjih podatke beleţijo kronološko po četrtinah, na koncu tekme pa jih lahko kdorkoli pregleda v preglednicah, v katerih so tudi izpeljani kazalci igralne učinkovitosti, ki jih računalnik izračuna po posebnih formulah. Statistični zapis torej omogoča časovni pregled ključnih obdobij igre v posamezni četrtini, zapisovalec pa vanj beleţi, poleg ţe navedenih osnovnih kazalcev igralne učinkovitosti igralcev in ekip, tudi dodatne informacije, kot so menjave igralcev, minute odmora, vrste metov, izsiljene napake, vrste

- 12- - 1 2 - prekrškov, prejete blokade meta itd. Iz zapisa lahko razberemo tudi potek rezultata ekip in drugih dejavnosti v odvisnosti od časa, pa tudi učinkovitosti peterk obeh ekip, ki so v določenem obdobju igrale (Deţman, 2013).

Če sklenemo vse napisano v zgornjih odstavkih, hitro ugotovimo, da je beleţenje statističnih kazalcev pomembno za vrednotenje uspešnosti napadov in obramb posameznih ekip. Če gremo korak dlje, in te podatke obogatimo še s spremljanjem skupne taktike ekip v posameznih obdobjih, lahko posredno ugotovimo tudi, katera taktika je bila v njih bolj učinkovita. Ti podatki nimajo le strokovne vrednosti za analizo dogajanja na posamezni tekmi, uporabni so tudi za znanstvene oziroma raziskovalne namene, kot na primer tudi v pričujoči diplomski nalogi. Za vzorec tekem, ekip in kazalcev igralne učinkovitosti lahko določene pojave tudi posplošimo oziroma ugotovimo njihove morebitne skupne značilnosti (Deţman, 2013).

2.5. Igralna uspešnost in učinkovitost

Na splošno uspešnost igranja moštva oziroma igralcev določa raven tekmovanja, v katerem moštvo igra. Natančnejšo uspešnost pa nam pokaţe poloţaj moštva na sklepni lestvici tega tekmovanja oziroma število doseţenih točk (Deţman, 2013).

Če ţelimo še natančneje ugotoviti uspešnost ali učinkovitost igranja moštva, tipov igralcev in igralca, to izvedemo tako, da ocenimo/izmerimo njihovo kakovost igranja na tekmah ustrezne ravni. Iz teh delnih podatkov nato lahko izračunamo, podobno kot pri potencialu moštva, tipov igralcev ali igralca, njihovo delno ali celotno igralno uspešnost ali učinkovitost (Deţman, 2013).

2.5.1 Celotna, delna in posamična igralna uspešnost in učinkovitost

Igralno učinkovitost lahko razdelimo na celotno, delno in posamično. Ko govorimo o celotni igralni učinkovitosti, mislimo predvsem na ocene kakovosti igranja ali izbrane statistične podatke na vseh uradnih tekmah v določenem tekmovanju v tekmovalni sezoni. Delna igralna uspešnost in učinkovitost zajema ocene kakovosti igranja ali izbrane statistične podatke na uradnih tekmah v delu tekmovalne sezone izbranega tekmovanja, medtem ko se z zadnjo, posamično igralno uspešnostjo nanašamo predvsem na oceno uspešnosti igranja ali na izbrane statistične podatke na izbrani uradni temi (Deţman, 2013).

- 13- - 1 3 - Igralna uspešnost in učinkovitost sta zelo spremenljivi, saj nanju v veliki meri vpliva potencial nasprotnika in njegov način igranja. Struktura in raven igralne uspešnosti ali učinkovitosti sta v glavnem torej odvisni od nasprotnika. Spremenljivost je najmanjša pri najboljših in najslabših moštvih, tipih igralcev ali igralcih, največja pa pri povprečnih (Deţman, 2013).

So pa podatki, opisani v zgornji odstavkih pomemben pokazatelj, predvsem trenerju, ravni delovanja igralca ali moštva na tekmah v določenem časovnem obdobju, prav tako pokaţejo oceno stanja igralčeve pripravljenosti, oceno celotnega vpliva procesa treniranja na igralca ali moštvo, posredno pa tudi oceno ravni izraţanja potenciala moštva ali igralca v igri (Deţman, 2013).

2.5.2. Igralna uspešnost

Igralno uspešnost igralca, tipov igralcev ali moštva ugotavljamo tako, da usposobljen strokovnjak ali pa skupina neodvisnih strokovnjakov oceni uspešnost igranja po določenih kriterijih, in sicer analitično ali pa sintetično (Deţman, 2013). Tako lahko ocenimo igralno uspešnost igralcev ali ekipe na tekmi v celoti ali pa v posameznih delih (fazah) igre (npr. v napadu, obrambi, protinapadu, postavljenem napadu oz. obrambi,…). Glavni in končni pokazatelj uspešnosti ekipe je njena uvrstitev na tekmovanju oz. lestvici po končanem tekmovanju.

2.5.3. Igralna učinkovitost

Zajema le tisti del igre igralcev, tipov igralcev ali moštev, ki je vezan na njihove neuspešne in uspešne akcije v napadu in obrambi ter nekaj akcij pred tem. Te poimenujemo osnovni kazalci igralne učinkovitosti. Ne zajemajo pa ti tistih aktivnosti, ki posredno vplivajo na neuspešne in uspešne akcije soigralcev in s tem na igro moštva v celoti, govorimo na primer o uspešnosti vodenja moštva, postavljanju blokad, pomoči in prevzemanju v obrambi itd. Lahko bi dejali, da torej igralna učinkovitost obsega manj informacij kot ocena igralne uspešnosti. Osnova za ugotavljanje igralne učinkovitosti so posamezni parametri, ki jih med tekmo zapisujejo po posebnih navodilih za to usposobljeni zapisovalci oziroma statistikarji (Deţman, 2013).

- 14- - 1 4 - S pomočjo posebnih enačb lahko iz osnovnih kazalcev igralne učinkovitosti izračunamo izkoristek metov na koš, izkoristek osvojenih ţog ter kazalce absolutne ali relativne igralne učinkovitosti v napadu, obrambi in v celoti, imenujemo jih izpeljani kazalci igralne učinkovitosti (Deţman, 2013).

V nadaljevanju podajam temeljne in izpeljane kazalce igralne učinkovitosti v košarki (Deţman, 2013):

Tabela 2 Temeljni in izpeljani kazalci igralne učinkovitosti v košarki OSNOVNI KAZALCI IU V NAPADU Z1 Uspešni meti za 2 točki izpod koša Z2 Uspešni meti za 2 točki s srednje razdalje Z3 Uspešni meti za 3 točke ZP Uspešni prosti meti AS Asistence N1 Uspešni meti za 2 točki izpod koša N2 neuspešni meti za 2 točki s srednje razdalje N3 neuspešni meti za 3 točke NP neuspešni prosti meti IZ izgubljene ţoge DKOS dani koši

OSNOVNI KAZALCI IU V OBRAMBI SO skoki v obrambi SN skoki v napadu OD Odvzete ţoge BL Blokirane ţoge ON osebne napake PKOS prejeti koši DO Dobljene ţoge (samo za moštvo)

V Tabeli 2 so prikazani temeljni in izpeljani kazalci igralne učinkovitosti v košarki, upoštevajoč napad in obrambo.

- 15- - 1 5 - Temeljne in izpeljane kazalce igralne učinkovitosti delimo na absolutne in relativne. Absolutni nam dajo podatek o številu izvedenih akcij v napadu, obrambi ali celoti, relativni pa nam povedo, kakšen je odnos med izbranimi uspešnimi akcijami ter uspešnimi in neuspešnimi akcijami v napadu, obrambi ali celoti (Deţman 2013).

Potrebno se je zavedati, da je pri moštvih število izvedenih absolutnih temeljnih in izpeljanih kazalcev igralne učinkovitosti odvisno od števila napadov obeh moštev. Moštva, ki igrajo hitro v napadu, bodo namreč izvedla več napadov in imela posledično višje vrednosti v omenjenih spremenljivkah. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da je število izvedb posameznih kazalcev dodatno odvisno od časa igranja igralcev. Tisti, ki igrajo dlje časa, bodo imeli tako višje vrednosti v večini temeljnih in izpeljanih kazalcev (Deţman 2013).

Zaradi navedenega v zgornjih odstavkih moramo biti pazljivi pri razlaganju izidov v omenjenih kazalcih, kljub temu pa lahko s pomočjo le teh ugotovimo, kakšne so posebnosti v igri izbranega moštva, izbranega tipa igralcev ali igralca. Povezane so namreč s sestavo moštva in z izbranim modelom igre moštva oziroma z igralno vlogo in značilnostmi izbranega tipa igralcev ali igralca (Deţman, 2013).

Za to diplomsko nalogo pa je ključnega pomena igralna učinkovitost, ki jo beleţimo s pomočjo košarkarske statistike. Ta nam bo kasneje sluţila tudi kot temelj za izpeljavo raziskave v praktičnem delu naloge.

2.6. Organizacija članskih klubskih tekmovanj v okviru KZS

Organizacija članskih klubskih tekmovanj poteka v Sloveniji v okviru KZS oziroma Košarkarske zveze Slovenije, ki je nastala leta 1950 na skupščini, ki je potekala v Ljubljani, razvila pa se je iz Odbora za športne igre. Pred ustanovitvijo zveze so košarko igrali v številnih mestih po Sloveniji, sicer večinoma še neorganizirano, saj so organizirano vadbo izvajala le maloštevilna društva in sekcije. Prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije je takrat postal Tine Benedičič, skupščina pa je sprejela naslednje temeljne naloge programa (Pavlovič, 2000):

 Skrb za mnoţičnost košarke, posebno med mladino v mestu in na vasi med delavci in šolsko mladino;  skrb za dvig kvalitete košarke v Sloveniji;

- 16- - 1 6 -  skrb za vzgojo strokovnega kadra;  vzgoja članov v duhu amaterskih načel;  da skupno z Zvezo športov Slovenije skrbi za izgradnjo športnih objektov;  da nadzoruje delo klubov in sekcij, kakor tudi da nadzira uporabljanje obstoječih košarkarskih objektov;  skrb za tesno sodelovanje z Zvezo za telesno vzgojo »Partizan«, kakor tudi z ostalimi športnimi zvezami;  skrb za izdajo strokovne literature in najrazličnejšega propagandnega materiala;  skrb za zbiranje vseh planiranih in ostalih dohodkov:  da daje avtentična tolmačenja pravilnikov, ki jih je izdala.

Organizacijo lahko v grobem razdelimo na ţenska in moška tekmovanja. V okviru tekmovanj za ţenske se vzporedno prepletata dve ligi, 1. SKL (slovenska košarkarska liga) za ţenske in 2. SKL za ţenske. V sezoni 2015/2016 nastopa v prvi ligi šest, v drugi ligi pa devet moštev.

V okviru tekmovanj za moške pa se hkrati odvijajo tekmovanja na nivoju štirih lig. Za nas je ključnega pomena liga Telemach, ki zavzema najvišje mesto med vsemi, poleg nje pa obstajajo še 2. SKL za moške, 3. SKL za moške, ki se deli na tri dele in sicer vzhod, zahod in center in pa 4. SKL za moške, ki se prav tako deli na dva dela, na vzhod in zahod. Delitev je podana glede na geografski poloţaj, ki ga klubi zavzemajo znotraj območja Slovenije.

Poleg omenjenih lig pa se vzporedno odvija tudi Pokal Spar, v katerega so vključeni vsi klubi, ki nastopajo pod okriljem KZS. Začetni ţreb določi pare, ki se pomerijo tako v gosteh kot na domačem igrišču. V ta začetni ţreb niso vključene ekipe, ki hkrati nastopajo v okviru evropskih tekmovanj, zato se pokalu pridruţijo v nadaljnjih krogih. Po vsakem krogu tekmovanja se izloči polovica ekip, kar pripelje do finalnega obračuna dveh ekip, zmagovalna ekipa tako pridobi naziv pokalnega zmagovalca Spar.

2.6. 1. Liga Telemach

Liga Telemach je najmočnejša košarkarska liga v Sloveniji. Tekmovanje v najmočnejši ligi poteka od sezone 1991/1992 naprej. Prvi drţavni prvak je bila ekipa Smelta Olimpije (današnja Union Olimpija), ki je bila tudi največkrat drţavni prvak in sicer 15x. Po uspešnosti

- 17- - 1 7 - ji sledi KK Krka, ki je bila 7x drţavni prvak, po enkrat pa sta slavili ekipi KK Helios Domţale in pa KK Tajfun iz Šentjurja. V ligi Telemach je v sezoni 2014/2015 od 1. kola nastopalo 10 ekip, katerim sta se v drugem delu tekmovanja po zaključku evropskih nastopov in pa nastopov v jadranski konkurenci priključili še 2 ekipi. V prvem delu sezone so v njej nastopale naslednje ekipe: KK Elektra, KK Grosbasket, KK Helios Suns, KK Hopsi Polzela, KK Maribor Nova KBM, KK Portoroţ, KK Rogaška,KK Zlatorog laško, KK Šenčur Gorenjska gradbena druţba in KK Tajfun. Zmagovalec lige Telemach je bil KK Tajfun, ki je v finalu premagal KK Rogaška.

- 18- - 1 8 - 3. PREDMET, PROBLEM IN NAMEN NALOGE

Predmet naloge je proučevanje učinkovitosti igre s pomočjo parametrov statistike igre in izpeljanih kazalcev učinkovitosti. Parametri statistike igre se lahko pokaţejo skozi formulo, ki nam da podatek o indeksu EFF na določeni tekmi.

EFF= točke + skoki + podaje + ukradene žoge + blokade - zgrešeni meti iz igre - zgrešeni meti iz prostih metov - izgubljene žoge.

To je bila formula, ki jo je sestavil Martin Manley, športni novinar in statistik iz Kansas Cityja. Leta 1986 je začel spremljati NBA ligo, leta 1987 pa je izdal knjigo Basketball heaven v kateri je tudi opisal to formulo. V začetku 21. stoletja je NBA liga začela to formulo uporabljati kot uradno statistično formulo za prikaz igralne učinkovitosti igralca.1 Ta formula se je potem prenesla tudi v Evropo in jo v takšni obliki danes poznamo kot EFF formulo tudi v slovenski ligi. V začetku beleţenja EFF v slovenski ligi se je uporabljala formula, ki se še danes uporablja v Evroligi in pa Evropskem pokalu, to pa je formula, ki poleg zgornjih podatkov upošteva tudi osebne napake. To pa tako, da se osebne napake, ki jih je storil posamezni igralec odštejejo, osebne napake narejene nad igralcem, pa prištejejo h končni vrednosti njegovega indeksa.

Problem diplomske naloge je ugotavljanje povezanosti med igralno učinkovitostjo in tekmovalno uspešnostjo v 1. SKL.

Namen naloge je ovrednotiti model igralne učinkovitosti na nivoju 1. SKL (indeks EFF) in ugotoviti, kateri parametri igralne učinkovitosti so bolj in kateri manj povezani s tekmovalno uspešnostjo (uvrstitvijo na lestvici) in s tem kakšen je njihov pomen pri tekmovalni uspešnosti.

Uspešnost moštva ali igralcev v igri je odvisna od velikega števila dejavnikov, ti pa so med seboj tesno povezani, tako da sprememba v enem lahko vpliva na spremembe v drugem in posledično tudi na uspešnost igranja. Prav zato je potrebno poleg značilnosti teh dejavnikov poznati tudi odnose med njimi.

1 http://martin-manley.eprci.com/sports/efficiency_rating

- 19- - 1 9 - V empiričnem delu naloge bomo s pomočjo statistike, do katere pridemo prav z uporabo prej omenjenega sistem,a zbirali podatke o tekmah članov, ki igrajo v 1. SKL. Ta tekmovalni sistem določa KZS. Gre za večstopenjski tekmovalni sistem, kar pomeni, da najprej potekajo kvalifikacije, s katerimi se izloči slabša moštva, nato pa sledi enostopenjsko ali dvostopenjsko tekmovanje tistih moštev, ki so si pridobila pravico nastopa v tem tekmovanju.

Pomembno je enotno in kakovostno zapisovanje sklepnih napadalnih in obrambnih akcij, za to pa je pomembno imeti natančnega in izkušenega zapisovalca za vsako moštvo. Ta mora dobro poznati košarko in definicije posameznih sklepnih akcij (Jošt idr. 1992).

3.1. Cilji

 Ugotoviti, kako vpliva skupni indeks učinkovitosti EFF na poloţaj ekipe na lestvici na koncu sezone oziroma kako je indeks EFF povezan s tekmovalno uspešnostjo (uvrstitvijo na lestvici).  Ugotoviti deleţ (odstotek) tekem na katerih so zmagale ekipe, ki so dosegle višji indeks učinkovitosti.  Ugotoviti povezanost med uvrstitvijo ekipe na lestvici in razliko med indeksom učinkovitosti ekipe in indeksom učinkovitosti njenih nasprotnikov.

3.2. Hipoteze

HA1: Ekipa, ki ima največji skupni indeks učinkovitosti je najvišje uvrščena na lestvici.

HA2: Večino tekem zmaga ekipa, ki ima na tekmi večji indeks učinkovitosti.

HA3: Višje uvrščene ekipe na lestvici imajo večje razlike med lastnim EFF in EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono.

- 20- - 2 0 - 4. METODE DELA

4.1.Način zbiranja podatkov

Naloga je raziskovalnega tipa. Ker so podatki o igralni učinkovitosti (EFF) objavljeni na internetu2 bomo iz internetne strani KZS zbrali podatke o igralnih učinkovitostih ekip. Podatke bomo zbrali na vzorcu tekem oz. ekip, ki so v sezoni 2014/2015 nastopale v 1. slovenski košarkarski ligi. To so bile naslednje ekipe: KK Elektra, KK Grosbasket, KK Helios Suns, KK Hopsi Polzela, KK Krka, KK Maribor Nova KBM, KK Portoroţ, KK Rogaška, KK Zlatorog laško, KK Šenčur Gorenjska gradbena druţba in KK Tajfun, kasneje pa se je pridruţila še ekipa KK Union Olimpija. Med temi ekipami je bilo v prvem delu odigranih 100 tekem, v ligi za obstanek je bilo odigranih 30 tekem, prav tako pa je bilo 30 tekem odigranih v ligi za prvaka. Skupno smo torej obdelali podatke iz 60-tih tekem.

Ker se nekatere ekipe kasneje priključijo tekmovanju, bomo zbrali najprej podatke za prvi del tekmovanja, kasneje pa še iz lige za prvaka, kjer igra najboljših 8 slovenskih moštev. Igralna učinkovitost ekipe se izračuna kot seštevek igralne učinkovitosti igralcev določenega moštva.

Formula za izračun EFF:

EFF= točke+skoki+podaje+ukradene žoge+blokade-zgrešeni meti iz igre-zgrešeni meti iz prostih metov-izgubljene žoge.

4.2. Pripomočki

Podatke bomo obdelali s statističnim programskim paketom SPSS 19.0 za Windows. Povezanost med indeksom igralne učinkovitosti in uvrstitvijo ekipe na lestvici bomo ugotavljali s pomočjo Spearmanovega in Pearsonovega koeficienta korelacije.

4.3. Postopek

Podatki so pridobljeni, kot ţe omenjeno, s pomočjo spletne strani KZS, kjer so objavljeni uradni podatki košarkarske statistike za vse navedene tekme lige Telemach (skupna statistika). Te podatke bomo vnesli v tabele s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in v nadaljevanju obdelali s programom SPSS.

2 http://www.kzs.si/tekmovanja-in-projekti/liga-telemach/rezultati/#mbt:33-300$f&group=169749:33- 303$f&stage=169751

- 21- - 2 1 - 5. REZULTATI Z RAZPRAVO

5.1. Povezanost med uvrstitvijo na lestvici in skupnim indeksom učinkovitosti EFF V Tabeli 3 so navedeni klubi in njihova končna uvrstitev na lestvici v prvem delu tekmovanja, prikazana pa je tudi povprečna učinkovitost na tekmo.

Tabela 3 Lestvica klubov in povprečna učinkovitost klubov na tekmo v prvem delu tekmovanja KLUB UVRSTITEV POVPREČNA EFF NA TEKMO KK TAJFUN 1. mesto 88,6 KK 2. 80,4 ZLATOROG LAŠKO KK KRKA 3. 79,7 KK 4. 80 GROSBASKET KK ROGAŠKA 5. 88,4 KK ŠENČUR 6. 78,6 KK HOPSI 7. 83,4 POLZELA KK HELIOS 8. 76,1 SUNS KK 9. 76,7 PORTOROŢ KK MARIBOR 10. 70,4 NKBM KK ELEKTRA 11. mesto 60,8

- 22- - 2 2 - Iz Tabele 4 lahko razberemo Spearmanov korelacijski koeficient med končno uvrstitvijo na lestvici v prvem delu tekmovanja in povprečnim EFF na tekmi.

Tabela 4 Spearmanov korelacijski koeficient med končno uvrstitvijo na lestvici v prvem delu tekmovanja in povprečnim EFF na tekmi UVRSTITEV POVPREČNI NA EFF NA LESTVICI TEKMO Spearmanov UVRSTITEV Koeficient 1,000 -,807** korelacijski NA korelacije koeficient LESTVICI Asimp. p- ,003 vrednost (2- stranska) N 11 11 POVPREČNI Koeficient -,807** 1,000 EFF NA korelacije TEKMO Asimp. p- ,003 vrednost (2- stranska) N 11 11

Prva postavljena hipoteza pravi, da je ekipa, ki ima največji skupni indeks učinkovitosti najvišje uvrščena na lestvici. V Tabeli 3 smo navedli klube, njihove končne uvrstitve na lestvici v prvem delu tekmovanja in izračunali povprečno učinkovitost posamezne ekipe glede na vse odigrane tekme. Ugotovili smo, da med spremenljivkama, se pravi med uvrstitvijo na lestvici in povprečnim EFF na tekmo obstaja močna povezanost. Spearmanov korelacijski koeficient v Tabeli 4 namreč znaša -0,807 in nakazuje negativno korelacijo rangov. Povezava je statistično značilna s stopnjo niţjo od 1 %. To pomeni, da čim višja (slabša) je uvrstitev, višji (niţji) je indeks učinkovitosti.

- 23- - 2 3 - V Tabeli 5 je prikazana uvrstitev prvih šestih klubov v drugem delu tekmovanja (ligi za prvaka) in njihova povprečna učinkovitost na tekmo.

Tabela 5 Lestvica klubov in povprečna učinkovitost klubov na tekmo v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka)

KLUB UVRSTITEV POVPREČNI EFF NA TEKMO KK KRKA 1. mesto 85,8 KK UNION 2. 90,8 OLIMPIJA KK ROGAŠKA 3. 81,5 KK 4. 77,2 ZLATOROG LAŠKO KK TAJFUN 5. 75,4 KK 6. mesto 70,8 GROSBASKET

Iz Tabele 6 lahko razberemo Spearmanov korelacijski koeficient med končno uvrstitvijo na lestvici v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka) in povprečnim EFF na tekmi.

Tabela 6 Spearmanov korelacijski koeficient med končno uvrstitvijo na lestvici v drugem delu tekmovanja in povprečnim EFF na tekmi

POVPREČNI EFF NA UVRSTITEV TEKMO Spearmanov UVRSTITEV Koeficient 1,000 -,943** korelacijski korelacije koeficient Asimp. p- ,005 vrednost (2- stranska) N 6 6 POVPREČNI Koeficient -,943** 1,000 EFF NA korelacije TEKMO Asimp. p- ,005 vrednost (2- stranska) N 6 6

- 24- - 2 4 - Prav tako kot v Tabeli 3, smo tudi v Tabeli 5 navedli klube, njihove končne uvrstitve na lestvici v drugem delu tekmovanja in izračunali povprečno učinkovitost posamezne ekipe glede na vse odigrane tekme. Tudi tu se je pokazalo, da med spremenljivkama obstaja močna povezanost. Spearmanov korelacijski koeficient v Tabeli 6 znaša -0,943 in nakazuje negativno korelacijo rangov. Povezava je statistično značilna s stopnjo niţjo od 1 %. To pomeni, da čim višja (slabša) je uvrstitev, višji (niţji) je indeks učinkovitosti.

5.2. Povezanost med zmago ekipe in njenim indeksom učinkovitosti V Tabeli 7 so predstavljeni rezultati vseh medsebojnih tekem v prvem delu sezone in razlika v rezultatih, prikazana pa je tudi učinkovitost ekip, ki so se medsebojno pomerile in razlika med njimi.

Tabela 7 Tekme v prvem delu sezone, rezultati tekem in pa EFF na tekmah

REZULTAT REZULTAT TEKMA TEKEM V RAZLIKA RAZLIKA V EFF TOČKAH KK TAJFUN:KK ELEKTRA 88 78 10 106 74 32 KK ZLATOROG:KK HOPSI 85 78 7 95 81 14 KK PORTOROŢ:KK HELIOS 59 64 -5 55 69 -14 KK GROSBASKET: KK 80 75 5 96 70 KRKA 26 KK ZLATOROG:KK 77 68 9 80 71 PORTOROŢ 9 KK HELIOS:KK ŠENČUR 76 74 2 80 72 8 KK ROGAŠKA:KK TAJFUN 88 95 -7 88 101 -13 KK ELEKTRA:KK MARIBOR 50 93 -43 39 111 -72 KK KRKA:KK ELEKTRA 81 48 33 104 33 71 KK MARIBOR:KK 58 68 -10 56 75 GROSBASKET -19 KK ŠENČUR:KK ROGAŠKA 61 77 -16 59 87 -28 KK TAJFUN: KK HELIOS 74 68 6 94 62 32 KK ŠENČUR:KK 63 71 -8 66 75 ZLATOROG -9 KK MARIBOR:KK 96 69 27 116 56 ROGAŠKA 60 KK PORTOROŢ:KK HOPSI 72 74 -2 79 90 -11 KK ZLATOROG:KK TAJFUN 77 86 -9 81 100 -19 KK HELIOS: KK MARIBOR 71 68 3 71 69 2 KK ROGAŠKA: KK KRKA 81 79 2 76 66 10 KK HOPSI:KK 83 91 -8 77 97 GROSBASKET -20

- 25- - 2 5 - KK PORTOROŢ:KK ŠENČUR 83 74 9 101 75 26 KK KRKA: KK HELIOS 69 58 11 80 50 30 KK TAJFUN: KK PORTOROŢ 77 68 9 99 56 43 KK ŠENČUR: KK HOPSI 79 72 7 96 73 23 KK MARIBOR:KK 89 95 -6 90 96 ZLATOROG -6 KK GROSBASKET:KK 84 69 15 109 56 ELEKTRA 53 KK ZLATOROG: KK KRKA 63 68 -5 67 73 -6 KK ŠENČUR:KK TAJFUN 57 78 -21 52 93 -41 KK ROGAŠKA: KK 91 77 14 109 70 GROSBASKET 39 KK HOPSI: KK ELEKTRA 89 85 4 97 84 13 KK PORTOROŢ: KK 95 70 25 114 60 MARIBOR 54 KK KRKA: KK PORTOROŢ 70 59 11 69 47 22 KK ELEKTRA: KK 67 85 -18 68 95 ROGAŠKA -27 KK TAJFUN:KK HOPSI 81 59 22 101 59 42 KK GROSBASKET: KK 75 60 15 88 52 HELIOS 36 KK MARIBOR: KK ŠENČUR 63 74 -11 50 83 -33 KK ŠENČUR:KK KRKA 87 79 8 93 82 11 KK TAJFUN: KK MARIBOR 81 76 5 93 74 19 KK ZLATOROG: KK 69 59 10 78 63 GROSBASKET 15 KK HOPSI:KK ROGAŠKA 79 96 -17 87 98 -11 KK HELIOS:KK ELEKTRA 76 72 4 82 60 22 KK KRKA: KK TAJFUN 61 69 -8 60 70 -10 KK ROGAŠKA: KK HELIOS 90 68 22 107 57 50 KK ELEKTRA:KK 65 66 -1 72 72 ZLATOROG 0 KK GROSBASKET:KK 73 71 2 79 71 PORTOROŢ 8 KK MARIBOR:KK HOPSI 87 84 3 89 82 7 KK MARIBOR:KK KRKA 68 86 -18 61 98 -37 KK ŠENČUR:KK 72 66 6 84 67 GROSBASKET 17 KK ZLATOROG: KK 75 56 19 94 45 ROGAŠKA 49 KK HOPSI: KK HELIOS 85 76 9 82 74 8 KK PORTOROŢ:KK 82 68 14 89 67 ELEKTRA 22 KK KRKA:KK HOPSI 68 67 1 77 73 4 KK HELIOS: KK ZLATOROG 61 66 -5 57 66 -9 KK ROGAŠKA: KK 86 70 16 105 71 PORTOROŢ 34

- 26- - 2 6 - KK ELEKTRA:KK ŠENČUR 59 70 -11 54 80 -26 KK GROSBASKET:KK 64 76 -12 64 92 TAJFUN -28 KK HOPSI: KK ZLATOROG 71 55 16 85 74 11 KK GROSBASKET: KK 82 78 4 86 75 MARIBOR 11 KK ELEKTRA: KK TAJFUN 58 101 -43 39 127 -88 KK ROGAŠKA:KK ŠENČUR 69 60 9 75 56 19 KK HELIOS:KK PORTOROŢ 82 84 -2 97 80 17 KK KRKA: KK 64 55 9 75 55 GROSBASKET 20 KK MARIBOR: KK 72 67 5 70 62 ELEKTRA 8 KK ŠENČUR: KK HELIOS 77 66 11 92 60 32 KK TAJFUN: KK ROGAŠKA 76 65 11 92 64 28 KK PORTOROŢ:KK 77 86 -9 82 92 ZLATOROG -10 KK ELEKTRA:KK KRKA 70 81 -11 64 96 -32 KK HOPSI:KK PORTOROŢ 80 73 7 93 56 37 KK ROGAŠKA:KK 93 67 26 116 63 MARIBOR 53 KK HELIOS:KK TAJFUN 75 77 -2 83 80 3 KK ZLATOROG: KK 79 72 7 83 71 ŠENČUR 12 KK KRKA: KK ROGAŠKA 86 77 9 95 86 9 KK ŠENČUR: KK 79 76 3 92 74 PORTOROŢ 18 KK TAJFUN: KK 67 60 7 80 58 ZLATOROG 22 KK GROSBASKET: KK 80 72 8 90 69 HOPSI 21 KK MARIBOR: KK HELIOS 81 73 8 87 61 26 KK HELIOS: KK KRKA 72 74 -2 76 84 -8 KK HOPSI:KK ŠENČUR 78 75 3 85 69 16 KK ELEKTRA:KK 64 77 -13 65 90 GROSBASKET -25 KK ZLATOROG: KK 74 62 12 73 52 MARIBOR 21 KK PORTOROŢ:KK TAJFUN 74 56 18 84 46 38 KK KRKA:KK ZLATOROG 64 74 -10 67 86 -19 KK TAJFUN:KK ŠENČUR 87 83 4 90 82 8 KK GROSBASKET:KK 73 70 3 85 76 ROGAŠKA 9 KK ELEKTRA:KK HOPSI 66 78 -12 61 81 -20 KK MARIBOR:KK 54 73 -19 44 79 PORTOROŢ -35 KK PORTOROŢ:KK KRKA 74 70 4 81 85 -4

- 27- - 2 7 - KK ROGAŠKA:KK 79 57 22 93 43 ELEKTRA 50 KK HELIOS:KK 79 75 4 95 72 GROSBASKET 23 KK ŠENČUR: KK MARIBOR 75 70 5 82 66 16 KK HOPSI: KK TAJFUN 64 67 -3 61 70 -9 KK KRKA:KK ŠENČUR 67 74 -7 67 87 -20 KK GROSBASKET:KK 78 77 1 93 86 ZLATOROG 7 KK ROGAŠKA:KK HOPSI 93 97 -4 119 109 10 KK MARIBOR: KK TAJFUN 65 73 -8 67 88 -21 KK ELEKTRA:KK HELIOS 84 92 -8 79 98 -19 KK TAJFUN: KK KRKA 68 61 7 66 62 4 KK ZLATOROG:KK 87 76 11 104 85 ELEKTRA 19 KK HELIOS:KK ROGAŠKA 95 87 8 101 97 4 KK HOPSI:KK MARIBOR 105 68 37 136 62 74 KK PORTOROŢ:KK 68 72 -4 71 87 GROSBASKET -16 KK KRKA:KK MARIBOR 80 53 27 104 46 58 KK HELIOS:KK HOPSI 96 79 17 115 78 37 KK GROSBASKET:KK 66 75 -9 66 89 ŠENČUR -23 KK ELEKTRA:KK 62 68 -6 65 65 PORTOROŢ 0 KK ROGAŠKA:KK 86 83 3 95 96 ZLATOROG -1 KK ZLATOROG:KK HELIOS 73 77 -4 79 82 -3 KK TAJFUN:KK 79 70 9 83 67 GROSBASKET 16 KK HOPSI: KK KRKA 73 79 -6 70 79 -9 KK ŠENČUR:KK ELEKTRA 73 53 20 91 46 45 KK PORTOROŢ:KK 90 69 21 108 81 27 ROGAŠKA

- 28- - 2 8 - Iz Tabele 8 lahko razberemo Pearsonov korelacijski koeficient med razliko v rezultatu in razliko v EFF na tekmi v prvem delu tekmovanja.

Tabela 8 Pearsonov korelacijski koeficient med razliko v rezultatu tekme v prvem delu tekmovanja in rezultatu v EFF na tekmi

REZULTAT TEKEM - REZULTAT RAZLIKA V EFF REZULTAT Pearsonov 1 ,953** TEKEM - koeficient RAZLIKA korelacije Asimp. p- ,000 vrednost (2- stranska) N 110 110 REZULTAT Pearsonov ,953** 1 V EFF - koeficient RAZLIKA korelacije Asimp. p- ,000 vrednost (2- stranska) N 110 110

Druga postavljena hipoteza pravi, da tekmo zmaga ekipa, ki ima na tekmi večji indeks učinkovitosti. V Tabeli 7 so predstavljeni rezultati vseh medsebojnih tekem v prvem delu sezone in razlika v rezultatih, prikazana pa je tudi učinkovitost ekip, ki so se medsebojno pomerile in razlika med njimi. V Tabeli 8 Pearsonov korelacijski koeficient znaša 0,953 in je statistično značilen s stopnjo niţjo od 1. To pomeni, da sta spremenljivki pozitivno linearno povezani in iz tega sklepamo, da v kolikor ekipa zmaga, tem večji je indeks učinkovitosti.

- 29- - 2 9 - V Tabeli 9 so predstavljeni rezultati vseh medsebojnih tekem v drugem delu sezone in razlika v rezultatih, prikazana pa je tudi učinkovitost ekip, ki so se medsebojno pomerile in razlika med njimi.

Tabela 9 Tekme v drugem delu sezone (liga za prvaka), rezultati tekem in pa EFF na tekmah TEKMA REZULTAT V RAZLIKA REZULTAT RAZLIKA TOČKAH V EFF KK GROSBASKET:KK 56 64 -8 56 70 UNION OLIMPIJA -14 KK ZLATOROG:KK 89 99 -10 96 106 ROGAŠKA -10 KK TAJFUN:KK KRKA 78 88 -10 80 106 -26 KK GROSBASKET:KK 81 63 18 92 48 ZLATOROG 44 KK ROGAŠKA:KK TAJFUN 71 66 5 76 64 12 KK UNION OLIMPIJA:KK 88 86 2 100 92 KRKA 8 KK KRKA:KK ROGAŠKA 78 68 10 99 70 29 KK TAJFUN:KK 85 64 21 110 63 GROSBASKET 47 KK ZLATOROG:KK UNION 87 79 8 106 83 OLIMPIJA 23 KK UNION OLIMPIJA:KK 98 81 17 114 79 ROGAŠKA 35 KK ZLATOROG:KK TAFUN 75 76 -1 85 78 7 KK GROSBASKET:KK 63 65 -2 70 68 KRKA 2 KK TAJFUN:KK UNION 67 86 -19 73 108 OLIMPIJA -35 KK ROGAŠKA:KK 82 74 8 83 78 GROSBASKET 5 KK KRKA:KK ZLATOROG 96 70 26 114 66 48 KK KRKA:KK TAJFUN 70 67 3 69 70 -1 KK UNION OLIMPIJA:KK 84 64 20 104 54 GROSBASKET 50 KK ROGAŠKA:KK 77 78 -1 86 82 ZLATOROG 4 KK KRKA:KK UNION 67 57 10 79 52 OLIMPIJA 27 KK TAJFUN:KK ROGAŠKA 89 71 18 94 62 32 KK ZLATOROG:KK 67 66 1 75 73 GROSBASKET 2 KK ROGAŠKA:KK KRKA 70 75 -5 69 79 -10 KK UNION OLIMPIJA:KK 82 60 22 98 51 ZLATOROG 47 KK GROSBASKET:KK 63 57 6 73 51 22

- 30- - 3 0 - TAJFUN KK KRKA:KK 77 69 8 90 72 GROSBASKET 18 KK TAJFUN:KK ZLATOROG 76 78 -2 83 82 1 KK ROGAŠKA:KK UNION 96 90 6 94 92 OLIMPIJA 2 KK ZLATOROG:KK KRKA 64 58 6 81 62 19 KK UNION OLIMPIJA:KK 71 56 15 87 51 TAJFUN 36 K GROSBASKET:KK 72 78 -6 77 90 ROGAŠKA -13

Iz Tabele 10 lahko razberemo Pearsonov korelacijski koeficient med razliko v rezultatu in razliko v EFF na tekmi v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka).

Tabela 10 Pearsonov korelacijski koeficient med razliko v rezultatu tekme v drugem delu tekmovanja in rezultatu v EFF na tekmi

REZULTAT TEKEM - REZULTAT RAZLIKA V EFF REZULTAT Pearsonov 1 ,966** TEKEM - koeficient RAZLIKA korelacije Asimp. p- ,000 vrednost (2- stranska) N 30 30 REZULTAT Pearsonov ,966** 1 V EFF - koeficient RAZLIKA korelacije Asimp. p- ,000 vrednost (2- stranska) N 30 30

V Tabeli 9 pa so predstavljeni rezultati vseh medsebojnih tekem v drugem delu sezone in razlika v rezultatih, prikazana pa je tudi učinkovitost ekip, ki so se medsebojno pomerile in razlika med njimi. Iz naslednje tabele, Tabele 10 lahko razberemo Pearsonov korelacijski koeficient, ki znaša 0,966 in je statistično značilen s stopnjo niţjo od 1. To pomeni, da sta

- 31- - 3 1 - spremenljivki pozitivno linearno povezani. Tudi v drugem delu tekmovanja, torej v ligi za prvaka se je pokazalo, da v kolikor ekipa zmaga, tem večji je indeks učinkovitosti.

5.3. Povezanost med uvrstitvijo na lestvici in razliko med EFF posamezne ekipe in EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono.

V Tabeli 11 lahko vidimo lestvico klubov in razliko med povprečno učinkovitostjo ekipe in učinkovitostjo ostalih nasprotnikov v prvem delu tekmovanja.

Tabela 11 Lestvica klubov in razlika med lastnim EFF in pa EFF nasprotnikov v prvem delu tekmovanja

KLUB UVRSTITEV EFF NA EFF RAZLIKA TEKMO NASPROTNIKOV MED EFF KK TAJFUN 1. 88,6 66,9 21,7 KK 2. 80,4 75,5 4,9 ZLATOROG LAŠKO KK KRKA 3. 79,7 69,2 10,5 KK 4. 80 76,5 3,5 GROSBASKET KK ROGAŠKA 5. 88,4 81,9 6,5 KK ŠENČUR 6. 78,6 73,7 4,9 KK HOPSI 7. 83,4 82,9 0,5 POLZELA KK HELIOS 8. 76,1 80,1 -4 SUNS KK 9. 76,7 78,8 -2,1 PORTOROŢ KK MARIBOR 10. 70,4 84,7 -14,3 NKBM KK ELEKTRA 11. 60,8 93 -32,2

- 32- - 3 2 - Iz Tabele 12 lahko razberemo Spearmanov korelacijski koeficient med uvrstitvijo na lestvici in razliko med EFF v prvem delu tekmovanja.

Tabela 12 Spearmanov korelacijski koeficient med uvrstitvijo in razliko med EFF

RAZLIKA UVRSTITEV MED EFF Spearmanov UVRSTITEV Koeficient 1,000 -,493 korelacijski korelacije koeficient Asimp. p- ,321 vrednost (2- stranska) N 6 6 RAZLIKA Koeficient -,493 1,000 MED EFF korelacije Asimp. p- ,321 vrednost (2- stranska) N 6 11

Zadnja, tretja hipoteza, pa pravi, da ima najvišje uvrščena ekipa na lestvici najvišjo razliko med lastnim EFF in EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono. V Tabeli 11 lahko vidimo lestvico klubov in razliko med povprečno učinkovitostjo ekipe in učinkovitostjo ostalih nasprotnikov v prvem delu tekmovanja. V Tabeli 12 pa nam Spearmanov korelacijski koeficient, ki znaša -0,493, pove, da obstaja med spremenljivkama šibka povezanost in nakazuje negativno korelacijo rangov. Povezava je statistično značilna s stopnjo niţjo od 1 %. To pomeni, da čim višja (slabša) je uvrstitev, niţji je razlika med EFF.

- 33- - 3 3 - V Tabeli 13 lahko vidimo lestvico klubov in razliko med povprečno učinkovitostjo ekipe in učinkovitostjo ostalih nasprotnikov v prvem delu tekmovanja.

Tabela 13 Lestvica klubov in razlika med lastnim EFF in pa EFF nasprotnikov v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka)

KLUB UVRSTITEV EFF NA EFF RAZLIKA TEKMO NASPROTNIKOV MED EFF KK KRKA 1. 85,8 73 12,8 KK UNION 2. 90,8 73,5 17,3 OLIMPIJA KK ROGAŠKA 3. 81,5 87,5 -6 KK 4. 77,2 87,5 -10,3 ZLATOROG LAŠKO KK TAJFUN 5. 75,4 81,1 -5,7 KK 6. 70,8 78,9 -8,1 GROSBASKET

Iz Tabele 14 lahko razberemo Spearmanov korelacijski koeficient med uvrstitvijo na lestvici in razliko med EFF v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka).

Tabela 14 Spearmanov korelacijski koeficient med uvrstitvijo in razliko med EFF v drugem delu tekmovanja (liga za prvaka) RAZLIKA UVRSTITEV MED EFF Spearmanov UVRSTITEV Koeficient 1,000 -,725 korelacijski korelacije koeficient Asimp. p- ,103 vrednost (2- stranska) N 6 6 RAZLIKA Koeficient -,725 1,000 MED EFF korelacije Asimp. p- ,103 vrednost (2- stranska) N 6 6

Tudi v drugem delu tekmovanja, oziroma v Tabeli 13 lahko vidimo lestvico klubov in razliko med povprečno učinkovitostjo ekipe in učinkovitostjo ostalih nasprotnikov. Iz Tabele 14

- 34- - 3 4 - lahko razberemo Spearmanov korelacijski koeficient, ki znaša -0,725. To pomeni, da med spremenljivkama obstaja močna povezanost. Spearmanov korelacijski koeficient znaša -0,725 in nakazuje negativno korelacijo rangov. Povezava je statistično značilna s stopnjo niţjo od 1 %. To pomeni, da čim višja (slabša) je uvrstitev, niţji je razlika med EFF.

- 35- - 3 5 - 6. SKLEP

Skozi preučevanje in pregledovanje statističnih podatkov, ki smo jih obdelovali, smo prišli do spoznanja, da je povezava med tekmovalno učinkovitostjo, ki smo jo v nalogi predstavili skozi EFF in pa uvrstitvijo ekipe na lestvici zelo močna. Vendar pa tudi tukaj tako kot povsod prihaja do odstopanj.

Pri prvi hipotezi, ki govori o tem je ekipa, ki ima največji skupni indeks učinkovitosti tudi najvišje uvrščena na lestvici vidimo, da v prvem delu sezone izstopata predvsem dve ekipi in to sta KK Rogaška in pa KK Hopsi. KK Rogaška je bila uvrščena na peto mesto, medtem ko je bila po skupnem indeksu učinkovitosti uvrščena na drugo mesto in je le za 0,2 točke zaostala za prvo-uvrščenim KK Tajfun. Prav tako izstopa ekipa KK Hopsi, ki pa je bila uvrščena v prvem delu sezone na sedmo mesto, medtem ko je bila po indeksu učinkovitosti uvrščena na visoko tretje mesto. To dejstvo lahko pripišemo temu, da sta ta kluba (KK Rogaška in pa KK Hopsi ) igrala zelo napadalno in pa hitro košarko, kar pokaţe tudi podatek, da sta bili najvišje uvrščeni ekipi po povprečju doseţenih točk na tekmo. Ekipe, ki dosegajo večje število točk posledično dosegajo tudi višjo vrednost EFF, medtem ko ekipe, ki igrajo bolj obrambno in počasno košarko, dosegajo manjšo vrednost EFF.

V ligi za prvaka ni prihajalo do velikih odstopanj pri tej hipotezi. Edino odstopanje je med prvo-uvrščeno KK Krka in pa drugo-uvrščeno KK Union Olimpijo, kjer je Olimpija po povprečnem EFF na tekmo uvrščena pred KK Krko. Vse ostale so po povprečnem EFF uvrščene tako, kot so uvrščene na lestvici.

Pri drugi hipotezi smo predpostavljali, da na tekmi zmaga ekipa, ki ima na tekmi tudi višji indeks učinkovitosti ali EFF. Ugotovili smo, da je koeficient povezanosti med rezultatom v točkah in pa rezultatom v EFF izredno visok. Do odstopanj pa je prišlo le pri tekmah, kjer je bila razlika v točkah zelo majhna, medtem ko je pri tekmah, ki je odločena z veliko razliko v točkah tudi razlika v EFF v korist zmagovalne ekipe.

Pri tretji hipotezi pa smo predpostavljali, da ima ekipa, ki je najvišje uvrščena na lestvici, tudi najvišjo razliko med lastnim EFF in pa EFF njenih nasprotnikov skozi celotno sezono. Ugotovili smo, da je od vseh hipotez tukaj najmanjša povezanost in da ta podatek ne vpliva

- 36- - 3 6 - toliko na uvrstitev na lestvici. To še posebej velja za prvi del sezone, medtem ko je v ligi za prvaka ta koeficient večji in s tem tudi povezanost.

Glavna omejitev moje diplomske naloge je ta, da je igralna učinkovitost (EFF) le eden izmed pokazateljev uspešnosti ekipe, da pa bi lahko ocenili uspešnost ekipe v celoti, pa je potrebno vzeti v obzir še ostale dejavnike, med katerimi so zagotovo tudi odnos soigralcev, morebitne poškodbe, dodeljene kazni med samo igro itd. Prav tako vidim pomanjkljivost v tem, da za opravljanje dela statistikarja ni obvezujočih izobraţevanj oziroma usposabljanj, zato kot enega izmed predlogov za nadaljnje raziskovalno delo predlagam poenoteno izobraţevanje le teh, s čimer bi dosegli večjo enotnost pri zapisovanju.

Prav tako menim, da elementi formule za izračun učinkovitosti (EFF) niso med seboj enakovredni, ter da bi bilo za nadaljnje raziskovanje smiselno preučiti kateri izmed njih je prevladujoč in določiti ponderje za posamezne elemente (dejavnike).

- 37- - 3 7 - 7. VIRI IN LITERATURA

- Deţman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

- Deţman, B. (2012). Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

- Deţman, B. (2013). Osnove teorije treniranja v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

- Jošt, B., Deţman, B. , Pustovrh, J. (1992). Vrednotenje modela uspešnosti v posameznih športnih panogah na podlagi ekspertnega modeliranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

- Košarkarska zveza Slovenije. Pridobljeno 6.9.2015 iz, http://www.kzs.si/tekmovanja-in-projekti/liga-telemach/rezultati/#mbt:33- 300$f&group=161439:33-303$f&stage=156698

- Martin Manley. Pridobljeno 20.5.2016 iz, http://martin-manley.eprci.com/sports/efficiency_rating

- Pavlovič, M. (2000). Mejniki slovenske košarke. Ljubljana:Pisanica: Bonus Pavlovič

- Pavlovič, M. (2006). Teorija in metodika treniranja. Ljubljana: Bonus Pavlovič

- Ţibrat, M. (1996). Košarka od začetka do danes. Samozaloţba.

- 38- - 3 8 -