DOCSLIB.ORG

Načrt Upravljanja Z Obiskom Na Veliki Planini (Sklepno Poročilo)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Načrt Upravljanja Z Obiskom Na Veliki Planini (Sklepno Poročilo) CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp Trubarjeva ulica 50, SI–1000 Ljubljana www.cipra.org/slovenija [email protected] Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini (sklepno poročilo) Avtorji poročila: Leon Kebe, mag. Borut Peršolja, Dušan Prašnikar Odgovorna oseba: dr. Matej Ogrin predsednik CIPRA Slovenija Trubarjeva ulica 50, SI–1000 Ljubljana Telefon: +386 41 612 604 Faks +386 1 511 65 00 E-pošta: [email protected] Ljubljana, 11. november 2011 1 KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI 2 UVOD 3 IZHODIŠČA NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM 4 PREGLED STROKOVNIH PODLAG 5 PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO IN SPREJEM NAČRTA UO 5.1 Prostorski pravni red 5.2 Prometni pravni red 5.3 Kulturnodediščinski pravni red 6 OSEBNA IZKAZNICA OBMOČJA 6.1 Območje Velike planine 6.2 Dostopnost 6.3 Pomembnejše značilnosti območja Velike planine 6.4 Ocena števila obiskovalcev Velike planine 7 DELEŽNIKI NA OBMOČJU VELIKE PLANINE 7.1 Seznam aktivnih deležnikov 7.2 Seznam svetovalnih deležnikov 8 CILJI IN VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM 8.1 Vizija območja Velike planine 8.2 Cilji območja Velike planine 8.3 Cilji in vsebina načrta UO 8.4 Trajnostna raba 8.5 Naravna in kulturna dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja 8.6 Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial 8.7 Vplivno območje 8.8 Možni vedenjski cilji obiskovalcev 8.9 Varstvene usmeritve 8.10 Presoja vplivov na okolje/naravo 8.11 Razvojne usmeritve načrta 8.12 Varstveni cilji po dejavnostih 8.12.1 Kmetijstvo 8.12.2 Gozdarstvo 8.12.3 Upravljanje s prostoživečimi živalskimi vrstami (lovstvo) 8.12.4 Upravljanje z vodami 8.12.5 Šport in turizem 8.12.6 Promet ŽIČNICA 8.12.7 Komunalno urejanje 8.12.8 Raziskovanje/monitoring 8.12.9 Informiranje in izobraževanje 8.12.10 Varnost v gorah 8.12.11 Območje brez CO2 8.12.12 Območja izven načrta UO in povezava z drugimi območji 2 9 PROJEKTI IN UKREPI ZA IZVEDBO NAČRTA UO 10 CONACIJA OBMOČJA VELIKE PLANINE 11 SKLEPNE UGOTOVITVE 12 PRILOGA PRILOGA 1: Metodologija celovitega načrta upravljanja z obiskom PRILOGA 2: Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico ... PRILOGA 3: Število dni s padavinami nad 0,1 mm po mesecih v letih 2001–2010. PRILOGA 4: Količina padavin (mm) po mesecih v letih 2001–2010. PRILOGA 5: Število dni s snežno odejo ob 7 h po mesecih v letih 2001– 2010. PRILOGA 6: Število dni s snežno odejo na Krvavcu ob 7 h po letih. PRILOGA 7: Število dni s padavinami. Sestavni del sklepnega poročila Načrt upravljanja s turističnim obiskom na Veliki planini so tudi: - Analiza popisa prometa in obiska na Veliki planini, Dušan Prašnikar (X. X. 2010), - Analiza odgovorov na vprašalnik za obiskovalce Velike planine 2010, Borut Peršolja, Mateja Peršolja (12. 1. 2011) in - Analiza odgovorov na vprašalnik za obiskovalce Velike planine 2011 – zima, Matjaž Dovečar, Leon Kebe, Borut Peršolja (12. 3. 2011). Vlasto Kopač: Pastirska bajta na Veliki Planini. Občina Kamnik je od družbe Velika planina d.o.o. prevzela partnerstvo pri mednarodnem projektu Nature experience – Brezmejna doživetja narave. Projekt je sofinanciran v višini 56.000 € s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija. V okviru projekta bodo izvedene naslednje aktivnosti: - izdelava načrta upravljanja s turističnim obiskom na Veliki planini (štetje obiskovalcev, prometa, usmerjanje turistov, določitev tematskih poti – kolesarske, sankaške…); - ureditev botanične poti po Veliki planini in drugih tematskih poti, ureditev počivališč; - vzpostavitev in ureditev informacijskih točk na Veliki planini (Šimnovec, Zeleni rob); - informiranje javnosti o varovanju narave in kulturne krajine na Veliki planini; - nakup opreme za interpretacijski muzej. 3 1 OSNOVNI PODATKI CIPRA Slovenija je po naročilu Občine Kamnik (pogodba št. 510-4/2010/2-1/4) izvedla projekt Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini in načrt ureditve ter označitve poti po Veliki planini. Po odločitvi projektne skupine (Leon Kebe, dr. Matej Ogrin, mag. Borut Peršolja, Dušan Prašnikar) je bilo v projekt vključenih več aktivnosti, ki so opisane v samostojnih poročilih (popisa prometa in obiska na Veliki planini, anketiranje obiskovalcev – poleti in pozimi). Rezultate teh poročil smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini. 2 UVOD Načrt upravljanja z obiskom (v nadaljevanju: načrt UO) je programski dokument, s katerim se določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja (turističnega) obiska Velike planine v sozvočju z varstvom, trajnostno rabo in učinkovitim upravljanjem celotnega območja z vplivnim zaledjem. Načrt UO je eden ključnih dokumentov za ohranjanje in razvoj območja Velike planine. Načrt UO določa izhodišča za usmerjanje obiska na območju Velike planine vključno z opredelitvijo območij z omejitvijo obiska, z označevanjem, z opredelitvijo obiskovalcem namenjene infrastrukture in njenim načrtovanjem, opredelitvijo planinskih in drugih poti, ki so namenjene doseganju ciljev upravljanja z obiskom, določitvijo naravnih in kulturnih vrednot ter in delov območja Velike planine, ki se lahko uredijo za ogledovanje in obiskovanje, rabo delov območja, vzpostavitev informacijskih centrov in metodologije za izvajanje monitoringa, zlasti z namenom ugotavljanja vplivov obiska. Obiskovalcem omogočiti kakovostno doživetje, ne da bi pri tem ogrozili vrednote, zaradi katerih so prišli. Uveljavljena metodologija priprave načrta UO (Framework of a Visitor Management Plan, Visitor Management PAN Parks, 2000) predvideva povezan in celovit pristop z vključevanjem vseh deležnikov, s čimer v največji meri upošteva interese deležnikov na celotnem območju (zasnova takšnega načrta je predstavljena v prilogi 1). Glede na vsebino pogodbe, je bil v načrtu UO (žal) izveden in upoštevan le ožji izbor navedenih vsebin. Obiskovalci so dobrodošli, na voljo so jim ustrezne informacije, storitve, zmogljivosti in priložnost, da njihove izkušnje o izjemnosti pokrajine prerastejo v spoštovanje narave in njeno ohranjanje. PAN PARKS 2000 Ključni so odgovori na vprašanja: 1. Kakšne so možnosti in omejitve območja Velike planine? 2. Kaj obiskovalci želijo? 3A: Kaj želi območje Velike planine? 3B: Kako bo območje doseglo tisto, kar hoče? 3C: Ali se zavedamo, kaj hočemo in kako lahko izboljšamo upravljanje? V tem poročilu zato poročamo predvsem (ne pa samo) o obisku na Veliki planini, ki ga strokovna literatura opredeljuje kot »bližnja rekreacija prebivalcev, s tem pojmom pa poimenujemo tisti njen del, ki je časovno omejen na prosti čas med tednom li ob koncu tedna (ob sobotah, nedeljah in praznikih), prostorsko pa je osredotočen na kraj bivanja in na njegovo okolico« (Jeršič, M. 1998: Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije). 4 Prikaz predloga postopka priprave in sprejema načrta upravljanja z obiskom: Izdelava predloga načrta upravljanja z obiskom Obravnava predloga na Občinskem svetu Obravnava predloga deležnikom in javnosti – 60 dnevni rok Vključitev mnenj, stališč in pripomb Sprejem na Občinskem svetu z odlokom 3 IZHODIŠČA NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM Cilji upravljanja s turističnim obiskom so: - izboljšati dostopnost obiskovalcem, - izboljšati kakovost doživljanja Velike planine za obiskovalce, - zagotoviti varnost obiskovalcev, - uresničiti interpretacijo pokrajine, - vzpostaviti krajevno mrežo dodanih vrednosti, - upoštevati nosilno sposobnost (naravno, socialno) in - preprečevanje ter zmanjševanje negativnih vplivov (množičnega) obiska. Kadar govorimo o dostopnosti, ta vsebuje tako infrastrukturo v pokrajini, kot tudi informacijsko podporo zbiranja informacij o posamezni pokrajini in storitvah, ki so na voljo obiskovalcem. Z interpretacijo obiskovalcem pomagamo spoznavati in ceniti tisto, kar je posebej vredno, na primer naravno, kulturno in nesnovno dediščino. Zainteresiranim obiskovalcem z interpretacijo povemo, kaj je zanimivega, jim pomagamo razumeti, skušamo jih prepričati o vrednosti in spodbuditi k ohranjanju. Z interpretacijo pokrajine ustvarjamo vez med naravo in njenimi ljubitelji oziroma obiskovalci. Navdušujemo nad naravo, bogatimo doživetja, razkrivamo pomen – ljudem omogočamo neposreden stik z njo. Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12: Vendar je potrebno turistično dejavnost razvijati z veliko mero občutka in odgovornosti, kajti velikoplaninski svet je iz krajinsko-kulturnega in naravovarstvenega vidika izredno ranljiv prostor. To je potrebno še posebej poudariti zato, ker je v zadnjih desetletjih načrtovan in uresničen razvoj, zlasti turističen, bolj ali manj zanemarjal krajinske in naravovarstvene vidike in večkrat grobo posegel v velikoplaninski prostor. Sredstva interpretacije so zlasti vodeni ogledi, učne/naravoslovne poti, razstave, predavanja, publikacije in elektronski mediji. Danes jih uporabljajo v naravnih parkih in rezervatih, naravnih spomenikih, muzejih, živalskih in botaničnih vrtovih, akvarijih, gozdovih, jamah in rudnikih, urejenih za turistični obisk. Interpretacija in urejene poti so nam v pomoč pri upravljanju, zlasti pri usmerjanju obiskovalcev na manj občutljive poti in posamezne dele območja. Lahko nam tudi pomagata preprečevati vedenje obiskovalcev, ki bi naravi škodovalo. Načrt UO smo pripravili z namenom priprave skupnih usmeritev za nadaljnji razvoj turističnega obiska območja Velike planine. Zanj je zaradi velike lastniške in interesne razdrobljenosti značilno neusklajeno upravljanje in načrtovanje različnih deležnikov, saj je urejenost infrastrukture za obiskovalce ključnega pomena pri njihovem usmerjanju. 5 Načrt UO upošteva: - naravovarstvene
Load more

Recommended publications
  • SPREHOD PO SPOMINIH TURISTIČNI SPOMINEK MOJEGA KRAJA Projektna Naloga Za 16. Mednarodni Festival Veĉ Znanja Za Veĉ Turizma
    SPREHOD PO SPOMINIH TURISTIČNI SPOMINEK MOJEGA KRAJA Projektna naloga za 16. mednarodni festival Veĉ znanja za veĉ turizma Avtorice: Lara PINTAR, Amila SILIĆ, Anastasija STOJMANOVSKA in Anja ŠKARJA Mentorica: profesorica Viktorija PIRŠ Kamnik, januar, 2019 POVZETEK Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Tel: (01) 830 32 00 Fax: 01 830 32 18 E-pošta: [email protected] NASLOV NALOGE: Sprehod po spominih Avtorice: Lara Pintar: [email protected] ; 4.e Anastasija Stojmanovska: [email protected] ; 4. e Amila Silić: [email protected] ; 4. e Anja Škarja: [email protected] ; 4. e Mentorica: Viktorija Pirš: [email protected] Povzetek: Naš turistiĉni proizvod je spomin, ki prikazuje vse znane in manj znane kraje Kamnika. Naša igra spomina je izdelana z ostankov lesa, zato je prijazna do okolja. Spomin omogoĉa ljudem vseh starosti, da se na igriv naĉin uĉijo o Kamniku. Kamnik je izjemno mesto, saj so njem poimenovane Alpe. Ker je bistrih vod v Sloveniji veliko, teĉe skozenj Kamniška Bistrica. Med kamniškimi vrhovi je najbolj obiskana Velika planina, ki slovi po ĉudovitih renesanĉnih freskah, in pastirskih koĉah. V poletnih mesecih planina ponuja moţnosti za ĉudovite sprehode in sreĉanje z ţivljenjem pastirjev, pozimi pa omogoĉa tudi smuko. Juţno ob toku Kamniške Bistrice nas pot pripelje v Arboretum Volĉji Potok. Baroĉni park navdušuje obiskovalce z ribniki, nasadi raznovrstnega cvetja in veĉ kot 3000 vrstami dreves ter grmov z vsega sveta. Ob izviru termalne vode so zrasle Terme Snovik, ki so si prisluţile Ekomarjetico za energetsko prijazno ravnanje z okoljem. Zdravilne energije se lahko nauţijete tudi ob sprehodu mimo energijskih toĉk v naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah, ki leţijo zahodno od Kamnika.
    [Show full text]
  • Posestne Razmere Na Veliki in Mali Planini Ob Koncu Fevdalne Dobe
    POSESTNE RAZMERE NA VELIKI IN MALI PLANINI OB KONCU FEVDALNE DOBE Vlado Valenčič Raziskovalec, ki se ukvarja s preteklostjo pašništva na Veliki in Mali planini, si seveda postavi tudi vprašanje o nekdanjih posestnih in lastninskih odnosih na teh planinah. Čeprav je Velika planina med največjimi in najbolj znanimi planinami na Slovenskem, bodisi po razsežnosti pašnega področja kot po številu živine ter po velikosti poletnega selišča, je njena daljna pre­ teklost ostala v marsičem še neznana ali le delno pojasnjena. Saj poznamo prvo omembo imena te planine komaj iz arhivskih virov srede 18. stoletja. Do takih ugotovitev je prišel avtor monografije, iki je obravnaval življenje, delo in izročilo pastirjev na Veliki planini.1 Za srednji vek ter vse do srede 18. stoletja ni arhivskih virov, ki bi vsebovali kolikor toliko sistematične popise zemljiške posesti in zajeli vsa zemljišča. Urbarji nudijo predvsem podatke o kmetskih podložnikih ter njihovih dajatvah in storitvah, ki so jih bili dolžni opravljati zemljiškim gospodom. Ponavadi nimajo nikakih podatkov o zemljiščih. Na omembo zemljišč naletimo v primerih, ko so podložniki izkoriščali dominikalna, to je neposredno gospostvom pripadajoča zemljišča, in je urbar predpisoval da­ jatve podložnikov za izkoriščanje takih zemljišč. Tako sta urbar j,a zgornje- kamniškega gospostva iz leta 1571 in 1620 vsebovala imenoma planine Je­ zerca, Gola Dolina, Na Korenu, V Kalcih, Mokrica, Dolga njiva ter »Nasebe- selim« in »Vgnini« ; pomena zadnjih dveh imen nisem mogel razvozlati. Pod­ ložniki, ki so pasli živino na omenjenih planinah, so morali zgornjekamniški graščini dajati letno sir in sikuto enega dne. Urbarja navajata tudi meje zgornjekamniškega deželnega sodišča. Severna meja je v kamniškem okolišu potekala od Štefanje gore k Bistričici, ob Črni do Črnivca, kjer se je obrnila na Tuhinjsko planino.2 Po tem opisu teritorij deželskega sodišča ni obsegal 1 A.
    [Show full text]
  • Pot Kamnita Z Arniko Prekrita
    POT KAMNITA Z ARNIKO PREKRITA Avtor/ji: Mentorica: Polona Jeraj, Rok Bergant, Polona Drenik Trop Petra Bremšak, Meta Orehek, Nika Šola: Šuštar Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Zdravstvena pot 1, 1000 Ljubljana http://www.ssfkz.si/ Kamnik, 2017 POT KAMNITA Z ARNIKO PREKRITA Kazalo 1 Uvod ....................................................................................................................................................................................................... 1 1.1 Uporabljene metode pri raziskavi ................................................................................................................................................. 1 2 Vsebina in ponudba vodnika ................................................................................................................................................................... 1 3 Turistični vodnik ..................................................................................................................................................................................... 2 3.1 1. dan ............................................................................................................................................................................................ 2 3.2 2. dan ............................................................................................................................................................................................ 3 3.2.1 Edina prava zeliščna pot ..................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Kamnik, November 2017
    Kamnik, november 2017 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK KAZALO VSEBINE 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE 3 1.2 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 2.| PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 2.1 ZAKONSKE PODLAGA ZA PRIPRAVO NAČRTA JAVNE RAZSVETLJAVE 4 3.| ANALIZA STANJA JAVNE RAZSVETLJAVE OBČINE KAMNIK 4 3.1 OBČINA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 3.2 PODLAGA ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 5 3.2.1 OPREDELITEV VRSTE JAVNE RAZSVETLJAVE 5 TABELA 3.1.: TIP IN ŠTEVILO SVETILK 5 TABELA 3.2.: TIP IN ŠTEVILO SVETIL OZIROMA ŽARNIC 7 TABELA 3.3.: SEZNAM PRIŽIGALIŠČ OZIROMA ODJEMNIH MEST 7 SLIKA 3.1.: IZSEK GRAFIČNEGA PRIKAZA JAVNE RAZSVETLJAVE 11 3.3 ŠTEVILO NAMEŠČENIH SVETIL 12 3.4 DOLŽINA OSVETLJENIH CEST 12 TABELA 3.4.1. SEZNAM DOLŽINE OSVETLJENIH DRŽAVNIH CEST 12 3.5 POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 TABELA 3.5.1. POVRŠINA OSVETLJENIH NEPOKRITIH JAVNIH POVRŠIN 13 3.6 POVRŠINA OSVETLJENIH FASAD IN KULTURNIH SPOMENIKOV 13 TABELA 3.6.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 13 3.7 SISTEM ZA MERJENJE PORABE ELEKTRIKE IN LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 14 1 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 3.8 LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PREBIVALCA 14 3.9 SKUPNA ELEKTRIČNA MOČ VGRAJENIH SIJALK 14 TABELA 3.9.1. OSVETLJENE POVRŠINE KULTURNIH SPOMENIKOV 14 4. PRILAGODITEV OBSTOJEČIH SVETILK 15 4.1 ZAKONSKE ZAHTEVE 15 4.2 TERMINSKI NAČRT OZIROMA POTEK PRILAGODITVE 15 TABELA 4.2.1. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2008-2013 16 TABELA 4.2.2. ZAMENJAVA NEUSTREZNIH SVETILK V OBDOBJU 2013-2017 16 2 NAČRT JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI KAMNIK 1.| PODATKI O UPRAVLJALCU IN IZVAJALCU JAVNE RAZSVETLJAVE 1.1 PODATKI O UPRAVLJAVCU JAVNE RAZSVETLJAVE Lastnik in upravljavec objektov, in naprav javne razsvetljave je Občina Kamnik, ki je za dobavo, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne službe podelila koncesijo.
    [Show full text]
  • Savinske Planine
    Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr, Kocbek Izdala Savinska podružnica „Slov. plan, društva" Vse pravice pridržane V Ljubljani 1904 Založil A. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotiri Hribar v Ljubljani Ne hodite na planine, predno se niste preskrbeli s stekle­ nico izvrstnega rastlinskega likerja 'FLORIAN' Florian oživlja in ogreva želodec, pospešuje tek in prebavo, daje dobro spanje. Izdeluje samo: kranjska rastlinska destilacija „Florian". Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Savinske planine Vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah Sestavil Fr. Kocbek Izdala Savinska podružnica ^Slovenskega planinskega društva" V Ljubljani 1903 Založil H. Cvenkel v Št. Petru v Savinski dolini Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani PREDGOVOR. Leta 1894. je izdalo »Slovensko planinsko društvo" prvega »Vodnika za Savinske planine in naj­ bližjo okolico", ki pa je postal zelo neraben, ker so v teku let razne planinske podružnice zgradile mnogo pla­ ninskih koč, potov itd. Da dobe slovenski turisti zanesljivega kažipota po prekrasnih Savinskih planinah, je zatorej sklenila „Savinska podružnica" izdati novega „Vodnika". Veliko hvalo so dolžni hribolazci požrtvovalnemu g. A. Cvenklu, trgovcu v Št. Petru v Savinski dolini, ki je založil to knjigo. V dodatku so pridejane še nekatere ture, ki sicer ne spadajo v okrožje Savinskih planin, a bodo marsikomu dobrodošle. Čas pri posameznih turah je preračunjen za srednje dobre pešce. Ker se v tako razsežnem gorovju napravljajo raznovrstni izleti, sestavi si ture lahko vsak potnik sam, ozirajoč se na opise potov v dolinah, pre­ hodih in gorah. Planinska zavetišča so za turiste največje važnosti; zato so dohodi in izleti od njih in do njih po­ sebej opisani.
    [Show full text]
  • Oskrba S Pitno Vodo V Občini Kamnik
    Razgledi OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI KAMNIK Dušan Novak* Izvleček Na območju občine Kamnik je zabeleženih 52 vodovodnih sistemov. Med temi le tri upravlja komunalno podjetje, ostale pa oskrbujejo lokalni vodovodni odbori. V občini je skoraj 30.000 prebivalcev, od tega jih ima vodo in vodovod 82%. Poleg teh vodnih virov je v podnožju karbonatnih masivov Kamniških Alp še niz izdatnih izvirov, ki jih je treba zavarovati za potrebe bodoče oskrbe s pitno vodo. Zato potekajo raziskave njihovega zaledje. Za vse proučene vodne vire so bili izdelani predlogi za zavarovanje, v občinskem upravnem organu pa so bili doslej sprejeti le trije odloki. Na tem območju so trije vodonosniki. Ključne besede: oskrba z vodo, zavarovanje vodnih virov. WATER SUPPLY IN THE KAMNIK COMMUNE Abstract There are 52 water supply systems registered in the area of the Kamnik commune. Only three of them ai e managed by official public services, while the rest are main- tained by local water supply committees. Almost 30.000 inhabitants live in this com- mune, 82% of whom are supplied by water from these systems. Besides these water sources, there are, at the foothills of carbonate rocks of the Kamnik Alps, a series of abundant water springs which should be protected for the future needs of drinking water supply. To this puipose. investigations are in progress into researching their hinterland for water reserves. For all investigated water sources proposals have been elaborated for their protection, but only three decrees have been issued by the responsible communal administrative body, so far. Three aquifers can be found in this area.
    [Show full text]
  • Terme Snovik Kamnik Slovenia
    Terme Snovik Kamnik Slovenia Vasili remains lacy: she plebeianize her reach-me-down peruses too pedantically? Keratogenous Niki saddling her settledness so amok that Vaughan troops very frivolously. Capricorn and freezable Mateo creases so designingly that Filip rattles his lear. Value depends on slovenia because the kamnik and fed up for the search, snowboarding and numerous picturesque piran is terrible. You like to continue to the intangible cultural attractions are you with its excellent drinking water contains no additional charges may not be because we work? Earn great place to our responsibility or restricted for travelers think your provider to work properly you! There is considered one. In kamnik and terme snovik in the hotel search again very helpful contributions are very nice and bath, bidet and hotel. This value is distinguished by kamnik lies in! Environmentally friendly standards aim to access your booking fees known for those clicks you reserve with images and terme snovik kamnik slovenia is a tributary of. From the slovenia region and terme snovik kamnik slovenia, how we can choose among sunny hills and over. This comment is a malaysian residing and enables improvement of tuhinj valley embraced by booking, the room entrance uphill. Click through enchanting meadows, terme snovik kamnik slovenia is not far from snovik is made as for a valid email address will redirect to! Eligius is set of terme snovik kamnik slovenia, one of the picture gets you! We use indicative prices have a great for ease of. Cannot be able to check your stay at the hotel search results, free and mekinje.
    [Show full text]
  • Stories from the Foothills of the Kamnik Alps
    Slovenian LAGs Festival 2018 - Together for Rural Development Kamnik, September 7 and 8, 2018 Stories from the foothills of the Kamnik alps A tour of good practices in the area of the Heart of Slovenia Local Action Group Kamnik, Friday, 7 September 2018 In the second half of the Friday afternoon, we will take a bus ride from the Mekinje convent to the green Tuhinj Valley, which is most famous for the highest-lying spa in Slovenia. This was the spa that brought tourists to the valley, who not only welcome the spa's offer, but also other tourist offers in the local area. Lush mixed forests are calling for you to discover pre-Alpine villages. We will visit the Matevžuc Ecological Farm, where fruit and meat are processed. Following the presentation of activities, a tasting event of house products will take place. The farm received funds from the Heart of Slovenia Local Action Group and EU funds from the Rural Development Programme for the funding of various measures: for the young owners of farms, funding of measures 4.1, they also co-operate in the LAG collaboration operation Farm Open Days. In the framework of the LAG project, the cellar was sanitised and arranged for the presentation and tasting of the farm's produce. In addition, equipment for fruit processing was purchased. The tour of good practices will continue in one of the Alpine valleys, which was named after the Kamniška Bistrica river. In its 33 kilometre long bed, the torrential river has shaped many waterfalls and gorges. At the widest point of the valley, one can find the entrance station for the cable car to Velika planina.
    [Show full text]
  • TURIZEM Kamnik2025
    STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 2016-2025 TURIZEM KAMnik2025 Junij, 2016 Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Stran 0 od 181 TURIZEM KAMnik2025 SKUPAJ za lepši in uspešnejši Kamnik. K tesnejšemu sodelovanju želimo pritegniti vse, ki v tej panogi vidite svojo pot. Želimo, da smo vsi – tako ponudniki kot prebivalci, ponosni na Kamnik, da v njem radi živimo ter ga s ponosom in skrbjo delimo. Uspešni bomo resnično le takrat, ko bomo strnili sile ter s pozitivno energijo skupaj predano uresničevali zastavljeno vizijo. Skupaj za lepši in uspešnejši Kamnik! Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Stran 1 od 181 TURIZEM KAMnik2025 Naročnik Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Občina Kamnik Predmet Strategija razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025 TURIZEM KAMnik2025 Vrsta dokumenta Razvojno-trženjski načrt turizma – strategija Naročnik Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Izdelovalec Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, s strokovno podporo Občine Kamnik Odgovorna oseba na Božena Peterlin, direktorica strani naročnika Projektna skupina Alenka Hribar (vodja skupine s strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik), Sara Vidmar, Nace Koncilja, Luka Schnabl, Grega Ugovšek Metodološka Miša Novak s.p. ALOHAS I www.alohas.si podpora Obdobje priprave Marec 2015 – Junij 2016 Stran 2 od 181 TURIZEM KAMnik2025 KAZALO 0. UVOD ________________________________________________________ 6 1. STRATEGIJI NA POT ______________________________________________________ 6 (Prestolnici najbližja) _________________________________________________________ 7 aktivna in vitalna celoletna alpska destinacija. Zelena! ____________________________ 7 2. NAČIN PRIPRAVE IN STRUKTURA DOKUMENTA _____________________________ 8 Sklop I. = KJE SMO – POVZETEK ___________________________________ 10 3.
    [Show full text]
  • Mala in Velika Planina
    Borut Peršolja Velika planina Grem na planino Velika planina je obsežna in razgibana kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah. V višinskem pasu od 1200 m do 1600 m je nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, ki ga sestavljajo selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol. K nastanku te starosvetne gorske pokrajine so pripomogle zlasti ugodne reliefne, podnebne in rastne razmere. Arheološke raziskave so pokazale, da na tem skoraj 1000 ha velikem prostoru, človek gospodari že več kot tri tisoč let. Današnje travnate planjave, ki ustvarjajo podobo visokogorske kulturne pokrajine, so iztrgali smrekovemu gozdu. Za pastirja in živino so postavili značilne pastirske stanove, ki so danes že docela spremenjeni. Štirioglato izbo za pastirja in obodno lopo za živino je nekoč prekrivala ovalna, na kamnite klade oprta šotorasta skodlasta streha. Nizke duri z visokim pragom so vodile v prostor brez oken in stropa, ki je bil prekrit z odprtim ostrešjem na kašto. V kotu je bilo ognjišče z zaglavnikom za ohranjanje žerjavice. Takšna je danes samo še muzejska Preskarjeva bajta, ki je na ogled obiskovalcem. Koče pa so spremembe doživljale že pred drugo svetovno vojno, ko je prišlo zaradi bližine Ljubljane do razmaha turnega smučanja in zametkov zimskega turizma (prvi zapisi o smučarjih na Veliki planini segajo v leto 1907). Lastniki stanov so se hitro prilagodili novim razmeram in so koče oddajali za vso zimo v najem, kar jim je prineslo dodaten zaslužek. Marca leta 1945 so Nemci požgali vsa pastirska selišča, vključno z leseno kapelo svete Marije Snežne (leta 1939 so jo po skici Jožeta Plečnika stesali domačini, na novo je bila postavljena 1988).
    [Show full text]
  • POLETNO NEURJE V PORE^JU BOLSKE LETA 1994 (OSREDNJI DEL VZHODNE SLOVENIJE) Milan Natek
    THE 1994 SUMMER STORM IN THE BOLSKA RIVER WATERSHED (CENTRAL PART OF EASTERN SLOVENIA) POLETNO NEURJE V PORE^JU BOLSKE LETA 1994 (OSREDNJI DEL VZHODNE SLOVENIJE) Milan Natek A typical small lanslide in the Bolska river watershed (photography M. Natek). Zna~ilen usad v pore~ju Bolske (fotografija M. Natek). Geografski zbornik, XXXV (1995) Abstract UDC 911:502.5(497.12-11) The 1994 Summer Storm in the Bolska River Watershed (Central Part of Eastern Slovenia) On the evening of June 28, 1994, a powerful storm cloud rose over the northwestern part of the Posavje Hills and the southwesternmost edge of the Celje Basin. The storm with heavy rain, hail, and wind lasted only two hours. It was centered above Velika (^em{eni{ka) planina (1200 m). In the north- ern part, the storm raged most in the central area of the Bolska watershed. The Bolska River and all its right-hand tributaries overflowed their banks, engulfing the flood plains and the settlements on them. Most of the local roads and river channels were destroyed and clogged with debris. Slopes which had been deforested for agricultural purposes were furrowed by fresh erosion gullies and landslides. There were seven storms followed by floods in the Bolska watershed in 1994, the worst this one which occurred at the end of June. The paper presents some of the geographical features of the Bolska water- shed and the effects on the landscape of the catastrophic floods. Izvle~ek UDK 911:502.5(497.12-11) Poletno neurje v pore~ju Bolske leta 1994 (Osrednji del vzhodne Slovenije) Dne 28.
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti
    Begin at the Main Square in Kamnik and head towards Kamniška Bistrica River. Pass the Rudolf 1 Maister Bridge and continue along the river un- KAMNIK – $UERUHWXP9ROÏML3RWRN – KAMNIK til you reach a crossroads. Turn left towards the Kamnik Health Centre and then keep right past km 15 1 h 80 m Rudolf Maister Secondary School Centre and CIRIUS Kamnik. Follow the trail until you reach asfalt the main road crossing. Cross it and continue WUHNLQJ PDNDGDP 1 / 5 on the trail along Kamniška Bistrica River. When (m) you come to a small roundabout, take the sec- Arboretum RQGH[LWWRZDUGV9ROÏML3RWRN$UERUHWXPWKH 400 9ROÏML3RWRN KAMNIK KAMNIK largest Slovenian botanical park. 200 9,0 15,0 km 3RW ]DÏQHPR QD *ODYQHP WUJX Y .DPQLNX =DSHOMHPRÏH]0DLVWURYPRVWLQ]DYLMHPRGHV- QR1DGDOMXMHPRRE.DPQLĠNL%LVWULFLGRYHÏMHJD NULĽLĠÏD 7DP ]DYLMHPR OHYR SURWL =GUDYVWYH QHPXGRPX.DPQLNLQQDWR]RSHWGHVQRPLPR *LPQD]LMHLQVUHGQMHĠROH5XGROID0DLVWUD3RW QDGDOMXMHPRGRJODYQHFHVWHNLMRSUHÏNDPR =RSHWVH]QDMGHPRQDSRWLRE.DPQLĠNL%LVWULFL SRNDWHULQDGDOMXMHPRYVHGRNURĽLĠÏD7XVHXV- PHULPRSURWL$UERUHWXPX9ROÏML3RWRN Enjoy a sip of thermal water while you cycle along this family trail. This is a well-marked, 2 rather light and only 4 kilometre long trail, which TERME SNOVIK – Izvir Vaseno – TERME SNOVIK is especially suitable for families with children. You start in Snovik, and go strait for the spring. km 7 1 h 40 m Be careful when you cross the main road. Ther- mal springs in Vaseno have a long history, the asfalt 1 / 5 KHDOLQJSRZHURIZDWHUFDQEHFRQƂUPHGE\ treking makadam the locals who drink it
    [Show full text]