Načrt Upravljanja Z Obiskom Na Veliki Planini (Sklepno Poročilo)

CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp

Trubarjeva ulica 50, SI–1000 Ljubljana www.cipra.org/slovenija [email protected]

Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini (sklepno poročilo)

Avtorji poročila: Leon Kebe, mag. Borut Peršolja, Dušan Prašnikar

Odgovorna oseba:

dr. Matej Ogrin predsednik CIPRA Slovenija Trubarjeva ulica 50, SI–1000 Ljubljana

Telefon: +386 41 612 604

Faks +386 1 511 65 00 E-pošta: [email protected]

Ljubljana, 11. november 2011

1 KAZALO

1 OSNOVNI PODATKI

2 UVOD

3 IZHODIŠČA NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM

4 PREGLED STROKOVNIH PODLAG

5 PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO IN SPREJEM NAČRTA UO 5.1 Prostorski pravni red 5.2 Prometni pravni red 5.3 Kulturnodediščinski pravni red

6 OSEBNA IZKAZNICA OBMOČJA 6.1 Območje Velike planine 6.2 Dostopnost 6.3 Pomembnejše značilnosti območja Velike planine 6.4 Ocena števila obiskovalcev Velike planine

7 DELEŽNIKI NA OBMOČJU VELIKE PLANINE 7.1 Seznam aktivnih deležnikov 7.2 Seznam svetovalnih deležnikov

8 CILJI IN VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM 8.1 Vizija območja Velike planine 8.2 Cilji območja Velike planine 8.3 Cilji in vsebina načrta UO 8.4 Trajnostna raba 8.5 Naravna in kulturna dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja 8.6 Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial 8.7 Vplivno območje 8.8 Možni vedenjski cilji obiskovalcev 8.9 Varstvene usmeritve 8.10 Presoja vplivov na okolje/naravo 8.11 Razvojne usmeritve načrta 8.12 Varstveni cilji po dejavnostih 8.12.1 Kmetijstvo 8.12.2 Gozdarstvo 8.12.3 Upravljanje s prostoživečimi živalskimi vrstami (lovstvo) 8.12.4 Upravljanje z vodami 8.12.5 Šport in turizem 8.12.6 Promet ŽIČNICA 8.12.7 Komunalno urejanje 8.12.8 Raziskovanje/monitoring 8.12.9 Informiranje in izobraževanje 8.12.10 Varnost v gorah

8.12.11 Območje brez CO2 8.12.12 Območja izven načrta UO in povezava z drugimi območji

2 9 PROJEKTI IN UKREPI ZA IZVEDBO NAČRTA UO

10 CONACIJA OBMOČJA VELIKE PLANINE

11 SKLEPNE UGOTOVITVE

12 PRILOGA PRILOGA 1: Metodologija celovitega načrta upravljanja z obiskom PRILOGA 2: Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico ... PRILOGA 3: Število dni s padavinami nad 0,1 mm po mesecih v letih 2001–2010. PRILOGA 4: Količina padavin (mm) po mesecih v letih 2001–2010. PRILOGA 5: Število dni s snežno odejo ob 7 h po mesecih v letih 2001– 2010. PRILOGA 6: Število dni s snežno odejo na Krvavcu ob 7 h po letih. PRILOGA 7: Število dni s padavinami.

Sestavni del sklepnega poročila Načrt upravljanja s turističnim obiskom na Veliki planini so tudi: - Analiza popisa prometa in obiska na Veliki planini, Dušan Prašnikar (X. X. 2010), - Analiza odgovorov na vprašalnik za obiskovalce Velike planine 2010, Borut Peršolja, Mateja Peršolja (12. 1. 2011) in - Analiza odgovorov na vprašalnik za obiskovalce Velike planine 2011 – zima, Matjaž Dovečar, Leon Kebe, Borut Peršolja (12. 3. 2011).

Vlasto Kopač: Pastirska bajta na Veliki Planini.

Občina Kamnik je od družbe Velika planina d.o.o. prevzela partnerstvo pri mednarodnem projektu Nature experience – Brezmejna doživetja narave. Projekt je sofinanciran v višini 56.000 € s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija. V okviru projekta bodo izvedene naslednje aktivnosti: - izdelava načrta upravljanja s turističnim obiskom na Veliki planini (štetje obiskovalcev, prometa, usmerjanje turistov, določitev tematskih poti – kolesarske, sankaške…); - ureditev botanične poti po Veliki planini in drugih tematskih poti, ureditev počivališč; - vzpostavitev in ureditev informacijskih točk na Veliki planini (Šimnovec, Zeleni rob); - informiranje javnosti o varovanju narave in kulturne krajine na Veliki planini; - nakup opreme za interpretacijski muzej.

3 1 OSNOVNI PODATKI CIPRA Slovenija je po naročilu Občine Kamnik (pogodba št. 510-4/2010/2-1/4) izvedla projekt Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini in načrt ureditve ter označitve poti po Veliki planini. Po odločitvi projektne skupine (Leon Kebe, dr. Matej Ogrin, mag. Borut Peršolja, Dušan Prašnikar) je bilo v projekt vključenih več aktivnosti, ki so opisane v samostojnih poročilih (popisa prometa in obiska na Veliki planini, anketiranje obiskovalcev – poleti in pozimi). Rezultate teh poročil smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

2 UVOD Načrt upravljanja z obiskom (v nadaljevanju: načrt UO) je programski dokument, s katerim se določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja (turističnega) obiska Velike planine v sozvočju z varstvom, trajnostno rabo in učinkovitim upravljanjem celotnega območja z vplivnim zaledjem. Načrt UO je eden ključnih dokumentov za ohranjanje in razvoj območja Velike planine.

Načrt UO določa izhodišča za usmerjanje obiska na območju Velike planine vključno z opredelitvijo območij z omejitvijo obiska, z označevanjem, z opredelitvijo obiskovalcem namenjene infrastrukture in njenim načrtovanjem, opredelitvijo planinskih in drugih poti, ki so namenjene doseganju ciljev upravljanja z obiskom, določitvijo naravnih in kulturnih vrednot ter in delov območja Velike planine, ki se lahko uredijo za ogledovanje in obiskovanje, rabo delov območja, vzpostavitev informacijskih centrov in metodologije za izvajanje monitoringa, zlasti z namenom ugotavljanja vplivov obiska.

Obiskovalcem omogočiti kakovostno doživetje, ne da bi pri tem ogrozili vrednote, zaradi katerih so prišli.

Uveljavljena metodologija priprave načrta UO (Framework of a Visitor Management Plan, Visitor Management PAN Parks, 2000) predvideva povezan in celovit pristop z vključevanjem vseh deležnikov, s čimer v največji meri upošteva interese deležnikov na celotnem območju (zasnova takšnega načrta je predstavljena v prilogi 1). Glede na vsebino pogodbe, je bil v načrtu UO (žal) izveden in upoštevan le ožji izbor navedenih vsebin.

Obiskovalci so dobrodošli, na voljo so jim ustrezne informacije, storitve, zmogljivosti in priložnost, da njihove izkušnje o izjemnosti pokrajine prerastejo v spoštovanje narave in njeno ohranjanje. PAN PARKS 2000

Ključni so odgovori na vprašanja: 1. Kakšne so možnosti in omejitve območja Velike planine? 2. Kaj obiskovalci želijo? 3A: Kaj želi območje Velike planine? 3B: Kako bo območje doseglo tisto, kar hoče? 3C: Ali se zavedamo, kaj hočemo in kako lahko izboljšamo upravljanje?

V tem poročilu zato poročamo predvsem (ne pa samo) o obisku na Veliki planini, ki ga strokovna literatura opredeljuje kot »bližnja rekreacija prebivalcev, s tem pojmom pa poimenujemo tisti njen del, ki je časovno omejen na prosti čas med tednom li ob koncu tedna (ob sobotah, nedeljah in praznikih), prostorsko pa je osredotočen na kraj bivanja in na njegovo okolico« (Jeršič, M. 1998: Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije).

4 Prikaz predloga postopka priprave in sprejema načrta upravljanja z obiskom: Izdelava predloga načrta upravljanja z obiskom

Obravnava predloga na Občinskem svetu

Obravnava predloga deležnikom in javnosti – 60 dnevni rok

Vključitev mnenj, stališč in pripomb

Sprejem na Občinskem svetu z odlokom

3 IZHODIŠČA NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM Cilji upravljanja s turističnim obiskom so: - izboljšati dostopnost obiskovalcem, - izboljšati kakovost doživljanja Velike planine za obiskovalce, - zagotoviti varnost obiskovalcev, - uresničiti interpretacijo pokrajine, - vzpostaviti krajevno mrežo dodanih vrednosti, - upoštevati nosilno sposobnost (naravno, socialno) in - preprečevanje ter zmanjševanje negativnih vplivov (množičnega) obiska.

Kadar govorimo o dostopnosti, ta vsebuje tako infrastrukturo v pokrajini, kot tudi informacijsko podporo zbiranja informacij o posamezni pokrajini in storitvah, ki so na voljo obiskovalcem. Z interpretacijo obiskovalcem pomagamo spoznavati in ceniti tisto, kar je posebej vredno, na primer naravno, kulturno in nesnovno dediščino. Zainteresiranim obiskovalcem z interpretacijo povemo, kaj je zanimivega, jim pomagamo razumeti, skušamo jih prepričati o vrednosti in spodbuditi k ohranjanju. Z interpretacijo pokrajine ustvarjamo vez med naravo in njenimi ljubitelji oziroma obiskovalci. Navdušujemo nad naravo, bogatimo doživetja, razkrivamo pomen – ljudem omogočamo neposreden stik z njo.

Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12: Vendar je potrebno turistično dejavnost razvijati z veliko mero občutka in odgovornosti, kajti velikoplaninski svet je iz krajinsko-kulturnega in naravovarstvenega vidika izredno ranljiv prostor. To je potrebno še posebej poudariti zato, ker je v zadnjih desetletjih načrtovan in uresničen razvoj, zlasti turističen, bolj ali manj zanemarjal krajinske in naravovarstvene vidike in večkrat grobo posegel v velikoplaninski prostor.

Sredstva interpretacije so zlasti vodeni ogledi, učne/naravoslovne poti, razstave, predavanja, publikacije in elektronski mediji. Danes jih uporabljajo v naravnih parkih in rezervatih, naravnih spomenikih, muzejih, živalskih in botaničnih vrtovih, akvarijih, gozdovih, jamah in rudnikih, urejenih za turistični obisk. Interpretacija in urejene poti so nam v pomoč pri upravljanju, zlasti pri usmerjanju obiskovalcev na manj občutljive poti in posamezne dele območja. Lahko nam tudi pomagata preprečevati vedenje obiskovalcev, ki bi naravi škodovalo.

Načrt UO smo pripravili z namenom priprave skupnih usmeritev za nadaljnji razvoj turističnega obiska območja Velike planine. Zanj je zaradi velike lastniške in interesne razdrobljenosti značilno neusklajeno upravljanje in načrtovanje različnih deležnikov, saj je urejenost infrastrukture za obiskovalce ključnega pomena pri njihovem usmerjanju.

5 Načrt UO upošteva: - naravovarstvene smernice (ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot), - kulturovarstvene smernice (ohranjanje kulturne dediščine in varstvo kulturnih vrednot), - dejanske razvojne potrebe (ohranjanje značilne gospodarske dejavnosti in krajinske pestrosti, ki je nastala na podlagi vplivanja človeka na naravo v preteklosti), - možnosti in interese deležnikov ter - trajnostne potrebe obiskovalcev.

Pri izdelavi načrta UO smo zasledovali tudi skrb za skupno turistično predstavitev območja, vodenje obiskovalcev in usklajevanje raziskovalnih aktivnosti.

Trniči, etnološki drobiž z Velike Planine, Vlasto Kopač

Z načrtom UO so: - zbrane pomembne informacije o obravnavanem območju in njegovih značilnostih, - izpostavljene varstveno najpomembnejše pokrajinske sestavine in kulturna dediščina, - ugotovljene pravne podlage in politike, ki vplivajo na upravljanje z obiskom, - določena območja, ki so primerna za obiskovanje ter nujna infrastruktura, - določene in utemeljene potrebe po človeških in finančnih virih.

Ustrezno oblikovan in usklajen načrt UO omogoča boljše izhodišče za usklajevanje različnih interesov z deležniki, trajno in učinkovito upravljanje območja, pridobivanje dodatnih finančnih sredstev, komuniciranje med upravljavcem, deležniki in obiskovalci na celotnem območju.

4 PREGLED STROKOVNIH PODLAG Za območje Velike planine načrt upravljanja z obiskom še ni bil pripravljen, čeprav je mogoče posamezne prvine ali težnje za urejanje tega področja zaslediti v številnih dokumentih ali različnih strokovnih podlagah: 1. Predlog odloka o razglasitvi Velike planine za narodni park. Občinski ljudski odbor v Kamniku, 1957 ali 1959. 2. Predlog za proglasitev planote Velike planine in doline Kamniške Bistrice za Kamniški narodni park. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, 1962. 3. Kopač, V. 1964: Smernice za zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot Velike planine in njene soseščine. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. 4. Urbanistični program Velike planine. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana. 1964. 5. Odlok o zavarovanju Velike, Male in Gojške planine. 1966. 6. Spomeniško varstveni elaborat. 1972. 7. Velika planina: Program turističnega razvoja. Urbanistični inštitut SRS. 1974. 8. Urbanistični načrt območja Velike planine. Ljubljanski urbanistični zavod, 1974. 9. Kopač, V. 1975: Meje turistične rasti na Veliki planini. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.

6 10. Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina. Skupščina občine Kamnik, 1980. 11. Osnutek razvojnega programa Velike planine. Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Kamnik. 1991 12. Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja. Katedra za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Ljubljana. 13. Prostorski ureditveni pogoji krajinske zasnove Velike planine, Razvojni zavod Domžale, 1994. 14. Peršolja, B. 1995: Planine v vzhodnih Kamniških Alpah. Seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Signatura: R 1709. 15. Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka, 1995. 16. Logar, V. 1997: Geografska preobrazba Velike planine. Seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Signatura: R 1864. 17. Hrabar, M. 2003: Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v »Podjetni regiji«. Končno poročilo. Študijski primer Velika Planina. Oikos. Domžale. 18. Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 2006. 19. Strategija razvoja turizma v občini Kamnik, julij 2006. 20. Velika planina: nova prometna ureditev, osnutek in koncept. Inštitut Alpe Bled, 7. 7. 2008. 21. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov. Sklop: Velika planina. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, november 2009. 22. Osnutek uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe za javno predstavitev v Občini Solčava, Občini Luče, Občini Kamnik, Občini Preddvor in Občini Jezersko (9. 7. 2009): http://www.ksa.si/Db/file/osnutek_uredbe_RPKSA.doc. 23. Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, Delovna skupina za pripravo osnutka Razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, 2010.

V okviru priprave načrta UO so bila ti dokumenti in strokovne podlage pregledani, uporabljeni in upoštevani.

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 6:

6. člen Skupni cilj in interesi skupnosti so: - zagotovitev optimalnih možnosti za množično rekreativno telesno kulturo in športno udejstvovanje občanov; - zagotavljanje pogojev za ohranitev in razvoj naravnih ter z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in njegovega varstva; - rekonstrukcija in izgradnja žičniških naprav, gostinskih objektov in smučišč na Veliki planini – v okviru globalnega razvoja RTC Velika planina.

7. člen Naloge, ki jih opravlja interesna skupnost so predvsem: - sprejemanje programov razvoja Velike planine; - skrb za izvajanje sprejetih planov in programov; - zbiranje in združevanje sredstev za skupna vlaganja v dograditev in razvoj Velike planine; - skrb za racionalno gospodarjenje s sredstvi skupnosti.

7 Pri izdelavi načrta UO smo upoštevali še: - Framework of a Visitor Management Plan, Visitor Management PAN Parks, 2000, - priročnik Skupne strategije upravljanja z (za)varovanimi območji, izdelanim v okviru projekta NATREG in - Vodnik za pripravo načrtov upravljanja zavarovanih območij, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (delovno gradivo, november 2009).

5 PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO IN SPREJEM NAČRTA UO Načrt UO ni predpisan z nobenim zakonom ali občinskim aktom. Prav tako ne obstaja enotna metodologija priprave takšnega načrta.

Načrt upravljanja (del tega pa je tudi upravljanje z obiskom) je obveza, ki velja za zavarovana območja in je določena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS št. 96/2004, 30. 8. 2004). Zakon v 53. členu določa, da mora imeti narodni park načrt upravljanja. Poleg nacionalne zakonodaje priporočilo o pripravi načrtov upravljanja za zavarovana območja izhaja tudi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Republika Slovenija.

Čeprav območje Velike planine ni zavarovano kot območje zavarovane narave po zakonu o ohranjanju narave, smo smiselno upoštevali navedena metodološka izhodišča ter izkušnje in primere dobre prakse doma (in v tujini). Pri pripravi načrta UO pa smo upoštevali tudi naslednje veljavne pravne akte:

5.1 Prostorski pravni red – Odredba o zavarovanju zemljišč na Veliki planini. Uradni list SRS št. 7, 25. 2. 1965. – Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje na Jamah na Veliki planini (Uradni list SRS, št. 33/1985) – Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Ur. l. SRS, št. 8/89 – popravek 16/89, sprememba št. 39/89) – Sklep o sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Ur. l. SRS, št. 31/86, sprememba 39/89) – Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 1992 in uskladitve grafičnega dela družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Ur. l. RS, št. 22/92) – Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajinske zasnove Velike Planine (Ur. l. RS, št. 70/94) – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik (Ur. l. RS, št. 30/95, sprememba 14/96) – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02) – Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02)

5.2 Prometni pravni red – Odredba o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak–Kisovec in Dol. Uradni list RS, št. 55, 1. 10. 1993, stran 2786. – Odredba o spremembah odredbe o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak–Kisovec in Dol. Uradni list RS št. 21, 22. 4. 1994, stran 1297. – Odlok o redu na območju Velike, Male, Gojške planine in Kisovca. Občina Kamnik, 1993. – Odlok o javnem redu na območju Velike planine. Uradni list RS št. 80, 12. 10. 2001.

8 5.3 Kulturnodediščinski pravni red – Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Velike planine (Uradni list RS št. 11/99), preimenovano v Območje nacionalne prepoznavnosti Velika planina (Uradni list RS št. 76/04). – Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik 2001, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, november 1999 in februar 2001. – Pravilnik o seznamu zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah, Uradni list RS št. 102/10. – Register nepremične kulturne dediščine: Velika Planina – Pastirsko naselje (EŠD 140) in Velika Planina – Arheološko najdišče (predlog št. 450018). – Odločba o zavarovanju poslopij pri Svetem Primožu nad Kamnikom (Uradni list LRS št. 11/1958, stran 62). – Odlok o razglasitvi Preskarjeve bajte na Veliki planini za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS št. 88/2005, stran 3797).

5.4 Turizem Strategija razvoja turizma v občini Kamnik, 2006

Zavajanje, želja ali resničnost? Izsek zemljevida Kamnik 1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije in občina Kamnik 2002.

6 OSEBNA IZKAZNICA OBMOČJA

6.1 Območje Velike planine Gre za skoraj 1000 ha veliko visokogorsko pašno območje v Kamniško-Savinjskih Alpah v Sloveniji. V višinskem pasu od 1300 m do 1668 m (najvišji vrh Gradišče oz. Njivice) je po arheoloških najdbah v treh tisočletjih nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta. Sestavljajo ga pastirska selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol. K nastanku so pripomogle ugodne oblike površja, kamninska zgradba, prstne, podnebne in rastne razmere, omejitveni dejavnik pa je pomanjkanje vode.

Leta 1875 so kmetje iz skoraj dvajsetih naselij na vznožju kraške planote na celotnem območju Velike planine prepasli 160 krav, 400 volov in 100 prašičev. V zadnjem obdobju se poleti na Veliki planini, Mali planini, Gojški planini pase okrog 370 do 400 glav goveje živine. Za visokogorsko kulturno pokrajino so značilni ovalni pastirski stanovi. Po stanju v Franciscejskem katastru je bilo leta 1826 na Veliki planini 63 koč, na Mali planini pa 31. Zdaj jih je v vseh seliščih okrog 120, a le 7 ovalnih.

9 Najstarejša Preskarjeva bajta je spremenjena v muzej. Koče so prve spremembe doživljale že pred drugo svetovno vojno, ko je prišlo do razmaha turnega smučanja. Leta 1945 so Nemci požgali vsa pastirska selišča, vključno z leseno kapelo svete Marije Snežne.

Velika planina je znano poletno in zimsko izletniško območje, ki premore več kot sto počitniških koč. Urejeno je smučišče z gondolsko žičnico, na Mali planini pa so tri gostišča, od tega dve planinski koči. Naravne znamenitosti so: udornici Velika in Mala vetrnica, jama v Dovji griči, naravno okno Luknja pod Zelenim robom in jama v Kofcah, ki je mestoma lepo zakapana (dolga je 1090 m, doseže pa 103 m globine).

6.2 Dostopnost Od Stahovice je po dolini Kamniške Bistrice do spodnje postaje gondolske žičnice in naprej do Planinskega doma v Kamniški Bistrici asfaltirana cesta, ki ima status regionalne turistične ceste. Od Kranjskega Raka je delno po območju občine Luče, delno pa po območju občine Kamnik, do parkirišč na Rakovih ravneh, Marjaninih njivah, Ušivca, Mačkovega kota in naprej na planino Dol speljana makadamska lokalna cesta.

Po sami planini so speljani številni gozdni in oskrbovalni kolovozi, gozdne vlake ter planinske poti (po zakonu o planinskih poteh) in steze. Od leta 1964 je na Veliko planino zgrajena gondolska žičnica.

Seznam planinskih poti na podlagi katastra planinskih poti: 51 Stahovica–Sveti Primož–Pasja peč–Domžalski dom na Mali planini–Gradišče (PD Domžale) zap. št. ime odseka dolžina odseka [m] zahtevnost odseka 5 Stahovica–Sp. Praprotno 1550,1 lahka 6 Sp. Praprotno–Pasja peč 2755 zahtevna 7 Pasja peč–Kisovec 850,3 zahtevna 8 pot modrega moža–Kisovec 1010,6 zahtevna 9 Kisovec–Mala planina 1405,4 lahka 10 Mala planina–Velika planina 1348,2 lahka 8919,6

53 Smrečje–Podkrajnik–Gojška planina–Domžalski dom na Mali planini (PD Domžale) zap. št. ime odseka dolžina odseka [m] zahtevnost odseka 11 Smrečje–Podkrajnik 1764,4 lahka 12 Podkrajnik–Gojška planina 1934,7 lahka 13 Gojška planina–Mala planina 631,2 lahka 4330,3

55 Podkrajnik–Kisovec–priključek na pot 51 nad Pasjo pečjo (PD Domžale) zap. št. ime odseka dolžina odseka [m] zahtevnost odseka 14 Podkrajnik–Kisovec 1714,1 lahka 1714,1

56 Velika planina–planina Dol–planina Rzenik–Konj (PD Bajtar) zap. št. ime odseka dolžina odseka [m] zahtevnost odseka 3 Šimnovec–Zeleni rob 1177,8 lahka 4 Zeleni rob–Velika planina 1121,6 lahka 5 Velika planina –odcep na odsek E0132 833,8 lahka 6 odcep na odsek E0132 –Planina Dol 2507,2 lahka 7 Planina Dol–Konj 1707,6 zahtevna 8 odsek E0132 553,6 lahka

58 Kranjski Rak–Sončna griča–Gojška planina (PD Domžale) zap. št. ime odseka dolžina odseka [m] zahtevnost odseka 15 Kranjski Rak – odcep na odsek E0149 1659 lahka 16 odcep na odsek E0149 – Gojška planina 501 lahka 17 Marjanine njive – odcep na odsek E0149 373,8 lahka 2533,8

SKUPAJ: 28470,5

6.3 Pomembnejše značilnosti območja Velike planine  Največja planina v Sloveniji: glavna dejavnost je pastirstvo, spremljajoča dejavnost pa turizem.  Po obliki, videzu ter organizaciji življenja je edinstvena v Alpah.  Dolga tradicija – pašništvo že od železne dobe dalje.  Bogato ljudsko izročilo in etnološke posebnosti.  Kraška planota z zelo razgibanim površjem, številne naravne oblike, procesi in pojavi.  Pestro rastlinstvo in živalstvo.  Dobro poznano in obiskano območje, ki pritegne obiskovalce iz cele Slovenije in iz tujine.  Izjemna razglednost: prosti severu na Grintovce in proti jugu na osrednji del Slovenije.  Bližina velikih slovenskih mest oz. območja z največjim številom prebivalstva.

Življenje in delo pastirjev, Vlasto Kopač.

Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12: Območje je zanimivo in privlačno zaradi razglednosti in pokrajinsko razgibane pokrajine, kjer se odprti pašniki in pastirska selišča izmenjujejo z območji, ki jih poraščajo večje in manjše skupine drevja, grmovja ali redek gozd. Velika planina je vabljiva za turiste. Pozimi so možnosti za rekreativno alpsko smučanje, tek in hojo na smučeh, turno smučanje, eventuelno sankanje, poleti pa je privlačna za sprehode, rekreacijo v naravi, naravoslovni turizem itd., od tod vodijo poti v visokogorski svet Kamniških Alp.

11 Seznam geomorfološke naravne dediščine. IDENT. ŠT. IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN 112 Velika in Mala Slikovita, med geomorfp NVDP Vetrnica seboj povezana udora na Veliki planini 1092 V Velika planina Gorska kraška geomorf, NVDP planota z več (geol) jamami in nahajališči bobovca 1105 Sandijeva jama Stopnjasto brezno geomorfp NVDP na južnem robu Male planine 1106 Zijalka v Dovji Jama na Veliki geomorfp NVDP Griči planini, arheološko nahajališče 1127 Luknja pod Naravni most geomorfp NVDP Zelenim robom oziroma naravno okno na zahodnem robu Velike planine 1955 Jama v Kofcah Brezno na Veliki geomorfp, geol NVDP planini, nahajališče limonitnega bobovca 5189 Jama za Velikim Snežna jama levo geomorfp NVDP gričem od vlečnice na Gradišče na Veliki planini

6.4 Ocena števila obiskovalcev Velike planine

Na podlagi razpoložljivih podatkov o prepeljanih potnikih, opravljenih nočitvah, štetja obiskovalcev in ocen Veliko planino letno obišče peš, z gondolo ali po cesti s Kranjskega Raka od 200.000 do 250.000 obiskovalcev, kar jo uvršča med najbolj turistično obiskana območja Slovenije.

Za Veliko planino posplošeno velja model 1 : 2: - približno tretjina obiskovalcev obišče Veliko planino z gondolo, - približno tretjina obiskovalcev obišče Veliko planino pozimi, - približno dve tretjini obiskovalcev, ki Veliko planino obiščejo pozimi, se nanjo pripelje z gondolo, - približno dve tretjini obiskovalcev, ki veliko planino obiščejo poleti, se nanjo pripelje z iosebnim avtomobilom, - približna tretjina obiskovalcev Velike planine je stalnih, rednih obiskovalcev. - približna tretjina ustvarjenih prihodkov odpade na kmetijstvo.

12 Velika planina: Program turističnega razvoja, 1974, stran 89: Na podlagi podatkov o prevozu potnikov z nihalko in o turističnem prometu ocenjujemo, da Veliko planino obišče letno okoli 110.000 ljudi, od tega 70% izletnikov in 30 % stacionarnih gostov.

Struktura obiskovalcev nam prikazuje: - da je priliv največji poleti, - da prevladuje izletniški turizem, ki nima mrtve sezone, - da je v strukturi turističnega prometa največ izletnikov spomladi in jeseni, - da ima stacionarni turizem dvojno sezono: poletno in zimsko.

Iz analize turističnega prometa nadalje izhaja: - da je povprečna doba bivanja na Veliki planini le 2,5 dni in da je le-ta najdaljša v januarju (3 dni), juliju in avgustu (2,7 dni), - da je povprečna letna stopnja izkoriščenosti hotela na Šimnovcu 40 % in počitniških hiš 11 %.

Letno število obiskovalcev izbranih naravnih znamenitosti v Sloveniji število (v 1000) 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Postojnska jama 489 484 499 520 514 564 548 Škocjanske jame 67 75 90 91 91 99 100 Slap Savica 72 51 74 69 60 84 80 Blejski Vintgar 44 60 66 75 75 82 76 Soline Sečovlje 26 31 29 32 30 26 23 Tolminska korita 18 20 Jama Pekel 14 16 15 14 15 14 13 Jama pod Predjamskim gradom 14 11 9 10 9 8 6 Križna jama 4 4 4 4 4 3 4 Županova jama 5 4 1 4 4 4 4 Pivka jama in Črna jama 3 3 3 3 2 3 3 Vir: Rezultati raziskovanj, Statistični urad RS, 1996–2002; Statistične informacije, 21 Turizem, Statistični urad RS 2004–2009

Ustvarjeni prihodki gospodarskih družb, ki delujejo na Veliki planini (po podatkih AJPES). 2008 2009 2010 Gostinstvo in turizem 160.537 142.047 112.785 Žičničarstvo 747.453 699.085 620.352 907.990 841.132 733.137

Odprtje kateregakoli območja za obiskovanje pripelje do vplivov na to območje. Prvi obiskovalci povzročajo največ škode in ko se njihovo število poveča, ni nujno, da se povečajo tudi njihovi vplivi. Bolj kot število vpliva na stanje njihovo vedenje. Ko je dosežena določena raven vpliva, postanejo vplivi na enega obiskovalca, razmeroma majhni.

Zavedanje Motivacija Potrebe Želje Cilj

Zadovoljstvo

6.5 Ciljne skupine Med ciljnimi skupinami so zastopane vse starostne skupine. Ob izvedbi anketriranje so prevladovale starostne skupine od 41 do 45 let (12,4 %), od 51 do 55 let (11,8 %), od 36 do 40 let (11,3 %) in od 26 do 30 let (10,8 %).

Večina obiskovalcev obišče Veliko planino v družbi prijateljev ali z družinskimi člani (skupaj 85,7 %). Manj kot desetina vseh obiskovalcev (9,3 %) je bilo samih ali z večjimi organiziranimi skupinami.

Število vprašanih po starostnih razredih (poročilo CIPRE). starost število delež v % 6–10 1 0,5 11–15 9 4,8 16–20 15 8,1 21–25 17 9,1 26–30 20 10,8 31–35 16 8,6 36–40 21 11,3 41–45 23 12,4 46–50 15 8,1 51–55 22 11,8 56–60 11 5,9 61–65 9 4,8 66–70 6 3,2 70–74 1 0,5 SKUPAJ 186 100,0

Delež vprašanih po starostnih razredih.

12% 6% 3% 6–10 5% 11–15 1% 8% 16–20 1% 21–25 5% 26–30 31–35 11% 36–40 8% 41–45 46–50 51–55 9% 56–60 11% 61–65 66–70 9% 11% 70–74

Število obiskovalcev glede na način obiska. način obiska število delež v % s prijatelji 88 43,1

14 z družino skupaj z otroki 87 42,6 sam(-a) 13 6,4 drugo 10 4,9 z organizirano skupino 6 2,9 SKUPAJ 204 100,0

Število vprašanih glede na način obiska.

100 88 90 87

20 13 10 10 6

0 s prijatelji z družino skupaj z sam(-a) drugo z organizirano otroki skupino

Če sodimo po razločevalnih motivih, potem bi povprečnega obiskovalca Velike planine prej označili za ekoturista kot običajnega potrošnika: Običajen potrošnik Ekoturist 1 Obisk prijateljev in sorodnikov Divjina in neokrnjena narava 2 Nakupovanje Jezera in potoki 3 Nočno življenje in zabava Telesno aktiven 4 Zabaviščni in tematski parki Gore 5 Zelo obiskana središča Nacionalni parki 6 Biti skupaj kot družina Izkušnje so način življenja

Med t. i. UNIQUE-elementi območja nedvomno prevladujejo: redkost, novost, navdušujoče, kakovost, razumevanje, čustva.

Velika planina je priljubljen cilj družin z majhnimi otroki, katerih značilnosti lahko povzamemo takole: Starost Opis obnašanja 0–2 Pri tej starosti za otroka v celoti skrbijo starši. Objekti morajo imeti nekatere posebne prostore. 2–5 To obdobje je najbolj naporno. Otroci postajajo pretežki za nošnjo v nahrbtniku, hkrati pa so premajhni, da bi lahko hodili sami. Družine se zato odločajo za krajše izlete v bližini domačega kraja ali nastanitvenega objekta. 5–8 Pri tej starosti so že mogoči krajši izleti. Otroci se radi igrajo samostojno in so manj odvisni od svojih staršev. 8–12 Otroci izražajo lastna pričakovanja in zahteve glede počitnic. Radi imajo dejavnosti, pri katerih se nekaj dogaja in so aktivni, še zlasti se radi družijo s sovrstniki.

15 12–14 Mladostniki želijo pustolovske dejavnosti. Priljubljene so organizirane dejavnosti, zlasti tabori sovrstnikov. Otroci sicer potujejo s svojimi starši, vendar niso več odvisni od njih.

7 DELEŽNIKI NA OBMOČJU VELIKE PLANINE Deležniki so bili v preteklih letih vpeti v številne pogovore, srečanja, intervjuje. Ocenili smo, da obstaja že precejšnja naveličanost v smislu »saj smo že sodelovali, pa se nič ne premakne«. Zato deležniki v izdelavo načrta UO v tej fazi niso bili aktivno vključeni.

Vključevanje javnosti smo načrtovali in izpeljali z uporabo različnih metod: - vprašalnikov, - individualnih sestankov in - delavnic (Domžalski dom na Mali planini, 10. 9. 2011).

7.1 Seznam aktivnih deležnikov Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Glavni trg 2, SI-1241 Kamnik Agrarna skupnost Gojška planina, Krivčevo 8, SI–1242 Stahovica Agrarna skupnost Mala planina, Zgornje Stranje 10a, SI–1242 Stahovica Agrarna skupnost Pašna skupnost Velika planina, Velika planina 150, SI–1242 Stahovica Gospodarska družba Velika Planina, d.o.o., Kamniška Bistrica 2, SI–1242 Stahovica, Gostinstvo Ovijač (Domžalski dom na Mali planini), Zgornje Gameljne 2, SI–1211 Ljubljana - Šmartno Krajevna skupnost Črna pri Kamniku, Krivčevo 2, SI–1242 Stahovica Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Zgornje Stranje 22, SI–1242 Stahovica Občina Kamnik, Glavni trg 24, SI–1240 Kamnik Pašna skupnost Dol, Brezje nad Kamnikom 5, SI–1242 Stahovica Planinsko društvo Bajtar Velika planina, Stahovica 20, SI–1242 Stahovica Planinsko društvo Črnuče, Dunajska cesta 367, SI–1000 Ljubljana Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, SI–1230 Domžale Rekreacijsko društvo Rigelj Velika planina, Velika planina 2, SI–1242 Stahovica Štritof Marko s.p. (Jarški dom), Žaga 14, SI–1242 Stahovica TPPP d.o.o. (Dom na Kisovcu), Božena Habjan, Zgornje Stranje 4, SI–1242 Stahovica

7.2 Seznam svetovalnih deležnikov Društvo GRS Kamnik, Perovo 20, SI–1241 Kamnik Policijska postaja Kamnik, Tomšičeva ulica 4, SI–1240 Kamnik Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, izpostava Kamnik, Trg talcev 1, SI–1240 Kamnik Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21, SI– 1240 Kamnik Zavod za gozdove Slovenije, LPN Kozorog, Pot na Poljane 1, 1240 Kamnik Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, Tomšičeva 7, SI–4000 Kranj Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, PC Planina 3, SI–4000 Kranj

16 Prikaz različnih pristopov k vključevanju deležnikov glede na izkazan vpliv in interes.

Pri načrtovanju komunikacije velja izpostaviti dejstvo, da je treba pri vseh stikih z deležniki jasno predstaviti katere dele načrta UO je mogoče usklajevati in kateri deli so izpeljani iz obstoječega pravnega stanja.

8 CILJI NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM Načrt UO v vseh delih sledi osnovnim ciljem in viziji območja. Ker cilji in vizija s strani naročnika (to je Občine Kmanik) niso bili postavljeni, smo jih na podlagi študija različnih virov in poznavanja problematike gorskih območij opredelili sami.

8.1 Vizija območja Velike planine - enkratna visokogorska pokrajina: VELIKA PLANINA JE ZAKLAD NARAVE. - izjemna pastirska dediščina: PASTIRJI SO OBLIKOVALI IN OHRANILI NJEN IZGLED IN VSEBINO. - velika poučna in doživljajska vrednost: PLANINA JE ODPRTA ZA VSAKOGAR, KI IMA ODPRTE OČI IN VELIKO SRCE.

- območje brez CO2 (ki je posledica obiska): SOUPORABA POKRAJINE JE TRAJNOSTNA IN USKLAJENA.

8.2 Cilji območja Velike planine Upravljanje z obiskom se izvaja z naslednjimi cilji: - da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem z razvojem gospodarskih dejavnosti (zlasti tradicionalna paša na pašnih planinah ter tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo) ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, - da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, pokrajinskih, estetskih in duhovnih vrednot, - da se ohrani in varuje narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo pokrajine, - da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri, - da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja, - da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen (trajnostni razvoj) razvoj, - da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje Velike planine.

17 Na Veliki planini želimo doseči trajnostno ravnovesje med ohranjanjem biološke raznovrstnosti, spodbujanjem razvoja človeških virov in vzdrževanjem kulturnih vrednot.

Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986–2000. Krajinska zasnova Velike planine (stran 270–272):

4.5.1.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja: - zagotavljanje pogojev za ohranitev in razvoj naravnih ter z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in njegovega varstva, - dolgoročni ukrepi za preprečevanje zaraščanja in devalorizacije ruralnega prostora, intenziviranje agrarne proizvodnje in skrb za demografsko ravnovesje, - usmerjanje gozdnega gospodarstva k ohranjanju in izboljšanju gospodarskih in splošnih koristnih funkcij gozdov, - zagotovitev optimalnih možnosti za množično rekreativno telesno kulturno in športno udejstvovanje.

4.5.1.2.5. rekreacija, prosti čas, turizem: - rekonstrukcija in izgradnja: žičniških naprav, smučišč, gostinskih objektov, hotelskih zmogljivosti in drugih oblik aktivne in pasivne rekreacije, - zbiranje in združevanje sredstev za skupna vlaganja za dograditev in razvoj turističnih dejavnosti na Veliki planini.

4.5.2.2. oskrbne, gostinske in storitvene dejavnosti: - zmogljivost, razporeditev in tip oskrbnih, gostinskih in storitvenih dejavnosti so odvisne od nočitvenih, rekreacijskih in izletniških zmogljivosti. Razširitev gostinskih zmogljivosti predvidevamo v hotelu Šimnovec ter v sklopu turistično-rekreacijskega centra Tiha dolina.

4.5.3.4.2. Lokacijski načrti prometnih površin: Na območju Velike planine je prepovedan promet z vsemi vozili. Izjemoma je dovoljen prevoz z motornimi vozili po utrjenih poteh s posebnim dovoljenjem za promet pristojnega upravnega organa občine Kamnik (urgentni promet, dostava). Parkirna mesta so razporejena v sklopu turistično-rekreacijskega centra v Tihi dolini glede na reliefne značilnosti prostora neposredno ob cesti, s takojšnjim pristopom na smučišča. Na tem mestu je predvideno avtobusno postajališče. Zaradi kriterijev o varovanju okolja je predvideno le omejeno število parkirnih mest.

5.2.3 VARSTVENI REŽIM ZA TRETJE VARSTVENO OBMOČJE V tretjem varstvenem območju poleg splošnega varstvenega režima tudi ni dovoljeno: 1. graditi sekundarna bivališča; 2. izkoriščati vodo, razen za potrebe oskrbe prebivalcev s pitno vodo; 3. odvzemati naplavine, razen pri nujnih vzdrževalnih delih; 4. graditi nove objekte za zasneževanje in dosneževanje; 5. graditi smučišča; 6. postaviti reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise, razen za potrebe predstavitve in označitve parka, vzdrževanja planinskih poti ter označb,ki jih urejajo predpisi o javnih in gozdnih prometnicah; 7. umetno osvetljevati objekte; 8. graditi vetrne elektrarne; 9. vstopati v vodotoke s čolni, izven za to določenih vstopnih mest.

Razvojne vsebine so oblikovane tudi v dokumentu z naslovom Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, Delovna skupina za pripravo osnutka Razvojnega načrta za Veliko

18 planino in Kamniško Bistrico, 2010 (PRILOGA 2). Nekatere vsebine v tem dokumentu so ustrezne in so tudi vključene v načrt UO, izražamo pa zadržke pri: - točka 7: Za dostop na planino iz vzhodne smeri se načrtuje izgradnja nove sedežnice nihalke od parkirišča na 'Ušivcu' do Tihe doline. - točka 10: Območje smučišč je potrebno deloma razširiti. Kapacitete za zasneževanje smučišč se zagotavljajo v obsegu, ki omogoča finančno vzdržnost ob upoštevanju okoljskih vplivov. - točka 12: Načrtovana je gradnja turističnega kompleksa v obliki in vsebini prikaza in uporabe planšarskih stanov. - točka 15: Za obstoječe objekte planšarij in vikendov, planinskih in počitniških koč in domov ter načrtovane turistične kapacitete se zagotovi opremljanje z elektroenergetskim omrežjem, vodovodnim omrežjem in ter sistemom odvajanjem odpadnih vod s sistemom malih čistilnih naprav.

Strategija razvoja turizma v občini Kamnik iz leta 2006 se območja Velike planine dotika v teh vsebinah: Velika planina Gondola na Veliko planino obremenjuje občinski 2007- Občina Kamnik proračun in turizem nasploh. Samostojna prodaja 2008 gondole je težko izvedljiva, zato jo bo treba rešiti z ureditvijo celotnega območja Velike planine in Kamniške Bistrice. Občina naj zato za ureditev vprašanja gondole začne s širšim projektom Velike planine.

Mehki cilji razvoja turizma: kvalitativni strateški cilji

Povezana turistična ponudba. Promocija turizma, usmerjena izključno na ciljne skupine. Javne naložbe, načrtovane tako, da bodo poleg osnovne dejavnosti omogočale tudi razvoj turizma. Izobraženi ponudniki za razvoj visokokakovostnih storitev. Razvite inovativne storitve v turizmu.

Trdi cilji razvoja turizma: kvantitativni strateški cilji

Povečati število letnih obiskovalcev v občini na približno 24.000 do leta 2013 (*1) (izključeni podatki za Veliko planino) Povečati letne prihodke (vseh ponudnikov) iz naslova turizma za 20 odstotkov do leta 2013. Povečati letno število nočitev na približno 85.000 do leta 2013 (*2).

*1 Cilj letnega števila obiskovalcev je bil določen na podlagi postopne naraščajoče letne rasti med pet in 20 odstotkov. Tako je cilj za leto 2006 povečati letno število obiskovalcev za pet odstotkov in povečati letno rast števila obiskovalcev do leta 2013 za 20 odstotkov. Število vsebuje vse obiskovalce občine Kamnik, razen obiskovalcev Velike planine. *2 Število nočitev do leta 2013 je določeno na podlagi naslednje metodologije. Letno število nočitev za obstoječe kapacitete se povečuje s petodstotno letno rastjo, medtem ko je cilj novih nočitvenih kapacitet doseči 70-odstotno letno zasedenost do leta 2013. Tako bi se letna zasedenost obstoječih nočitvenih kapacitet (podatki SURS iz leta 2004) povečala s trenutne 10,68 zasedenosti na 15,02- odstotno zasedenost, medtem ko bi se zasedenost novih nočitvenih kapacitet postopno povečevala na 70-odstotno zasedenost, ki jo želimo doseči do leta 2013.

19 8.3 Cilji in vsebina načrta UO Glavni cilji načrta UO so: - spodbuditi skupno razumevanje trajnostnega razvoja Velike planine, - doseči dogovor glede osnovnih usmeritev na področju (turističnega) obiska, - oblikovati akcijski načrt ukrepov za upravljanje z obiskom (vsebine, roki, ocena stroškov), - povečati zavedanje o skupnem lastništvu projektnih rezultatov, - promovirati in dvigniti raven vključevanja deležnikov v procesih načrtovanja upravljanja z obiskom, - krepiti partnerstva na krajevni in širši ravni.

Načrt UO vsebuje: - oceno stanja turističnega obiska na obravnavanem in vplivnem območju, - strateške in operativne cilje upravljanja z obiskom, - aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov in neposredno vplivajo na stanje, - prostorsko umestitev varstvenih in razvojnih vsebin, - program izvajanja z določitvijo prioritet in nosilcev aktivnosti (akcijski načrt).

9 VSEBINE NAČRTA UPRAVLJANJA Z OBISKOM

9.1 Trajnostna raba Ustrezen prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati obisk na način trajnostne rabe in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije območja ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in prihodnje generacije.

9.2 Naravna in kulturna dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno. Ohranjena naravna in kulturna dediščina in njena integracija v prostoru sta eden od nosilcev trajnostnega razvoja celotnega območja Velike planine.

9.3 Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga moramo izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

9.4 Vplivno območje Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg ožjega območja varuje tudi okolica oz. njegovo vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv zlasti določene dejavnosti na lastnosti območja. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem postavljamo pogoje, pod katerimi je določena dejavnost možna ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete. V primeru načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnila imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo same pokrajinske sestavine območja ter na kakovost njene okolice, je treba upoštevati vplivno območje.

9.5 Možni vedenjski cilji obiskovalcev • Povečati obisk območja z razpršenostjo v prostoru in času: na primer obisk izven sezone in med tednom, obisk neznanih območij Velike planine, kamor usmerjamo obiskovalce, udeležba na vodenem ogledu. • Obiskovalci prevzamejo skrb za naravo: ta cilj želimo doseči pri domačem prebivalstvu, zato z interpretacijskim vodenjem gradimo njihov ponos.

20 • Poveča se podpora upravljavcu in njegovim dejavnostim: če bodo obiskovalci med vodenjem spoznali zakaj in kako skrbimo za posamezne prvine območja, nas bodo bolj podpirali v naših prizadevanjih. • Usmeriti obisk na manj ranljiva območja, kadar je nosilna sposobnost presežena: to lahko dosežemo že zgolj z ureditvijo krožne poti, ki bo spontani obisk preusmerila na zaželeno območje; lahko pa na poti pojasnimo, zakaj v nekatera območja obiskovalci ne morejo vstopati, ker bi bila škoda za naravo prevelika.

Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12: Na Veliki planini ni urejenih stez za tek in hojo na smučeh, čeprav so tereni za to zvrst zimske rekreacije primerni. Tudi urejenih sankališč ni.

Obnašanje obiskovalcev se lahko učinkovito spremeni, če vemo, kako se tega lotiti. Otroci na primer, se bodo ustrezneje obnašali, če bodo deležni osebnega vodenja in opozoril glede obnašanja v prostoru, kot pa če »navodila« oziroma kodeks obnašanja in ravnanja preberejo na še tako lični zgibanki ali informativni tabli. Sporočilo bo tudi bolj zaleglo, če bo prijazno in ne ukazovalno. " Ne hodi po travi "je jasno navodilo, vendar zelo ukazovalno. "Hodite po poti" ohranja jasnost, hkrati pa ima pozitiven naboj. Toda "Prosim, hodite po poti, da ne bi ogrožali občutljivega cvetja", pa je sploh najboljši napotek.

V PAN PARKS zato opredeljujejo naslednje prednosti k obiskovalcem usmerjenega pristopa: - Razvoj turizma poteka v pričakovani smeri (uresničevanje ciljev in nalog). - Večje zadovoljstvo obiskovalcev in posredne koristi (ponoven obisk, večji izdatki, spodbujanje, podpora javnosti, gospodarske koristi domačinov). - Ohranjanje narave. - Kakovostnejši nadzor vedenja obiskovalcev. - Učinkovito izvajanje strategij in tehnik upravljanja z obiskovalci. - Privabljanje želene ciljne skupine obiskovalcev. - Smotrnost naložbe in vloženih sredstev v upravljanje z obiskom.

9.6 Varstvene usmeritve Varstvene usmeritve načrta UO se nanašajo na: - ohranjanje dobrin splošnega/javnega pomena, zlasti z vidika kmetijstva, gozdarstva, turizma in športa, - naravno ohranjenost ter ekološko in biotsko pomembnost, - redkost in izjemnost visokogorske kulturne pokrajine, - tipičnost in značilnost ter urejenost/skladnost tradicionalne rabe prostora, - vidno privlačnost pokrajine in - bivalno prijetnost v prostoru.

Varstveni cilji so: - ohranitev pastirstva in spremljajoče kulture, - dejavno ohranjanje habitatov (tudi habitatov evropske mreže Natura 2000), - varstvo vodnih virov.

Varstvena področja in upravljavski cilji Pašniki Tradicionalna raba Gozd Trajnostno gospodarjenje za krajevne potrebe Skalnata pobočja Rezervatno varstvo Kraške jame Varstvo in predstavitev/obisk Smučišča Renaturacija, sonaravno upravljanje

21 Pastirska naselja Ohranitev kulturne dediščine Ponudba storitev in proizvodov Minimizacija vplivov na okolje Naselja počitniških hišic Turistična ponudba Minimizacija vplivov na okolje Ceste Omejitev prometa Kakovostno vzdrževanje Renaturacija opuščenih prometnic Poti Vzpostavitev osnovne mreže Označitev in vzdrževanje Renaturacija opuščenih poti

Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 22: Obstoječa mreža voznih poti zadostuje za oskrbovalne namene, tako pastirskih selišč in planinskih domov kot tudi turističnega območja.

Varstveni režim za arheološko dediščino: Arheološka dediščina se varuje v skladu s Konvencijo o varstvu arheološke dediščine (Malta 1992, podpisana s strani Republike Slovenija leta 1996) kar pomeni: - ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav in dajanje prednosti nedestruktivnim metodam, - rezervatno varstvo lokalitet in njihove prostorske integritete, - integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Na arheoloških najdiščih je prepovedano: - odkopavati in zasipavati ali kako drugače posegati v teren, - graditi vse vrste stavb, - izvajati gradnjo cest in drugih infrastrukturnih naprav, - postavljati in polagati energetske in druge vode na ožjem območju varovanja, - izvajati takšno rabo tal, ki škoduje najdišču, - raziskovanje terena nepooblaščenim osebam, - gospodarsko izkoriščanje rudnin, - postavljati reklamne in druge table oz. napise na ožjem območju varovanja.

Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine možno: - na robnih delih najdišča graditi infrastrukturne objekte in vodnike, vendar le na osnovi rezultatov predhodno zagotovljenih arheoloških raziskav, ki gredo v breme investitorja, - urediti arheološko lokaliteto za obisk javnosti (postavitev pojasnjevalnih tabel), - posegati v vegetacijo zaradi boljše prezentacije.

Varstveni režim za dediščinsko kulturno krajino: Varuje se: - krajinska zgradba (naravne in kulturne prvine), - ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, - tipologija krajinskih prvin, - način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

Pomembnejša kulturna krajina se obravnava tudi kot kulturni spomenik. Varstveni režim za kulturno krajino je potrebno upoštevati pri vseh večjih varovanih območjih naravne in kulturne dediščine.

22 9.7 Presoja vplivov na okolje/naravo Ob analizi obstoječega stanja in razmisleku glede ukrepov za izboljšanje smo izhajali tudi iz ranljivosti prostora oz. možnih vplivov na okolje: - vpliv na površje, - vpliv na rastje, - vpliv na kompleksne značilnosti visokogorske pokrajine – naravna in kulturna dediščina, - biotopi, - koridorji, - biotska pestrost, - prvobitnost – naravna ohranjenost, - vpliv zaradi erozijskih procesov in pojavov, - vpliv zaradi nevarnosti požarov, - vpliv na kmetijska zemljišča, - vpliv na različne oblike športne dejavnosti, - vpliv na vidne sestavine pokrajine, - vpliv zaradi hrupa v okolju, - vpliv zaradi onesnaženja talnih voda, - vpliv zaradi onesnaženja površinskih voda – kali, mlake, - vpliv zaradi onesnaženja tal, - vpliv zaradi neurejenega odlaganja odpadkov, - vpliv zaradi svetlobnega onesnaževanja neba.

Valorizacijo prostora Velike planine je pripravila že Mojca Kopač leta 1991, zato smo njene ugotovitve upoštevali tudi pri pripravi načrta UO.

V akcijskem delu smo predvideli usmeritve in ukrepe za okoljsko in naravovarstveno sanacijo razvrednotenih delov Velike planine, vključno z ukrepi za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja pastirskih naselij, naselij počitniških koč, planinskih koč in drugih objektov na območju Velike planine.

Poročilo o Kartiranju negozdnih tipov navaja: »največje površine (okoli 40 %) pokrivajo alpinska in subalpinska travišča s prevladujočim volkom, od tega jih je približno polovica v slabšem stanju ohranjenosti zaradi paše.«

Pri pripravi načrta UO smo upoštevali še Akcijski načrt za podnebje v Alpah (Evian, marec 2009), ki izhaja iz upoštevanja ciljev Alpske konvencije in iz nje izvedenih protokolov in sicer naslednje cilje: 1. Urejanje prostora in razvoj naselij - Zagotoviti učinkovito upravljanje s prostorom, zavirati razpršeno gradnjo in suburbanizacijo. - Podpirati tak razvoj naselij in urejanje prostora, ki ne prispeva novih emisij. - Spodbujati celovit pristop, ki omogoča boljše prilagajanje alpskega prostora na podnebne spremembe, še posebno na področju: - boljšega obvladovanja naravnih nesreč in omejevanja njihovih posledic s pomočjo načrtovanja in večje odgovornosti deležnikov ter - zagotavljanja trajnostnega razvoja življenjskega prostora in gospodarskih dejavnosti.

2. Energija za ogrevanje in hlajenje

- Za pomemben delež zmanjšati emisije CO2 s povečanjem energetske učinkovitosti obstoječih in novih stavb.

3. Promet: podpora oblikam, ki imajo manjše vplive na okolje in podnebje

- Za pomemben delež zmanjšati emisije CO2, ki jih povzroča promet.

23 4. Turizem - Zmanjšati emisije CO2 iz turističnih dejavnosti in dopolniti ponudbo turističnih operaterjev z možnostmi trajnostnih dostopov do alpskih destinacij in prevozov v njih. - Spodbujati ponudbo in storitve “počitnic v Alpah”, ki imajo minimalne vplive na podnebje. - Prilagoditi zimski turizem in popestriti turistično ponudbo.

5. Pomen gorskih gozdov za prilagajanje - Dajati prednost prilagajanju gozdnega fonda na spremembe podnebnih razmer in težiti k dobremu ekološkemu stanju alpskih gozdov ter njihovi biotski raznovrstnosti. - Razvijati proizvodne poti lesa, ki bodo omogočale njegovo uporabo kot materiala in kot vira energije za gospodarski razvoj domačega prebivalstva. - Utrditi vlogo gozda pri preprečevanju naravnih nesreč.

6. Ohranjanje biotske raznovrstnosti - Ohranjati in po potrebi vzpostavljati razmere, ki bodo olajšale selitve alpskih vrst. - Zaščititi biotsko raznovrstnost zavarovanih območij in ohranjati ekosistemske storitve (ecosystem services). - Zagotoviti zaščito življenjskega okolja in značilnih alpskih vrst. - Spodbujati ohranjanje kakovostnega kmetijstva, ki prispeva k zaščiti okolja in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

- Zavarovati šotišča, ker zmanjšujejo CO2 in so rezervati biotske raznovrstnosti.

7. Voda in vodni viri - Okrepiti izvajanje Okvirne direktive o vodah. - Preprečiti pomanjkanje vode. - Nadzorovati razvoj hidrocentral v luči spoštovanja ekologije voda.

8. Hribovsko kmetijstvo - Podpora hribovskemu kmetijstvu kot prispevek za okolje, ohranjanje in privlačnost alpske pokrajine.

9. Raziskovanje in ozaveščanje - Izboljšati znanje za boljše razumevanje posledic podnebnih sprememb na krajevni ravni, predvsem na področju vodnih virov, naravnih nesreč in uravnoteženega razvoja. - Intenzivirati sodelovanje za pridobitev skupnega znanja o nesrečah in ogroženosti. - Okrepiti zavest prebivalstva, še posebej mladine, o podnebnih spremembah s pomočjo ozaveščanja in tematskih dogodkov.

10 Razvojne usmeritve načrta Razvojne usmeritve načrta UO se nanašajo na: - javno infrastrukturo in drugo opremo v pokrajini, - spodbujanje trajnostnih kmetijskih, turističnih, športnih in kulturnih dejavnosti ter socialnih storitev, - izvajanje lokalnih (gospodarskih) javnih služb in - razvoj orodij in različnih komunikacijskih poti za komuniciranje z obiskovalci (promocijski materiali, izobraževanje turističnih ponudnikov, oblikovanje in vzpostavitev informacijskega centra, izobraževanje in aktivna komunikacija turističnih vodnikov, predstavnikov agrarnih skupnosti, delavcev Zavoda za gozdove, lovcev, vodnikov PZS, gorskih vodnikov).

Pri infrastrukturi smo izhajali iz naslednjih načel: - Obiska ne usmerjamo v območja miru, zato tam tudi ne razvijamo turistične infrastrukture. - Turistična infrastruktura naj se koncentrira v pastirskih naseljih ali njihovi bližini in ob ključnih turističnih točkah. K turistični infrastrukturi prištevamo predvsem: počivališča, razgledišča,

24 opazovališča, informacijske točke ter pojasnjevalne table, mrežo peš poti, konjeniških in kolesarskih poti. - Zaradi privlačne turistične infrastrukture, ki obiskovalce usmerja/privlači v določenem območju, se razbremenjujejo (pre)obremenjena območja.

Velika planina: Program turističnega razvoja, 1974, stran 50: Planinec danes nima več Velike planine, ki bi bila kot cilj planinskih tur. Ostane mu kot priljubljen kraj za kratek obisk brez večjega napora.

Klasično turno planinstvo na Veliki planini je v zatonu in ga nadomeščajo nove oblike sodobne množične rekreacije v lahko dostopnem planinskem turističnem prostoru.

Možni cilji za vključitev podjetja Velika planina d. o. o.: - zagotoviti pozitivno finančno poslovanje podjetja, - manjša odvisnost od subvencij občine, - povečanje usposobljenosti in motivacije osebja, - razpršitev in raznovrstnost storitev in uvedba donosnejših storitev, - postopna prenova objektov in žičniških naprav ter njihovo dolgoročno delovanje, - vodilna vloga podjetja pri skupnem upravljanju območja Velike planine.

Glede prometa smo upoštevali naslednje cilje: - zmanjšati obremenjujoče vplive motornega prometa na naravo, - izboljšati kakovost življenja za pastirje, - izboljšati storitve in trajnostno mobilnost za obiskovalce in - povečati privlačnost območja na temelju trajnostnega turizma.

Po vzgledu primerov dobrih praks smo sledili konceptu umirjanja prometa v gorskih območjih, ki predvideva: - spodbujanje hoje, kolesarjenja, turne smuke in teka na smučeh, - povečanje obsega in kakovosti javnega in organiziranega turističnega prevoza, - urejanje infrastrukture (predvsem parkirišč) za mirujoči promet, predvsem v naseljih v dolini in njihovi bližini, - omejitev motornega prometa, ko je obisk največji (ob koncu tedna in ob večjih prireditvah), na nujne vožnje, - ukrepanje, ki bo omejevalo dostop domačinov in lastnikov do njihovih zemljišč oziroma dejavnosti v skladu z dosedanjim pravnim redom.

Turizem je danes veliko bolj interdisciplinarna panoga kot v preteklosti in zato so tudi naloge turizma širše. Poleg razvoja, ponudbe, trženja in prodaje turističnih storitev destinacije, turizem opravlja nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ohranjanja identitete kraja, ohranjanja biodiverzitete, izobraževanja in skrbi za osebno rast. Interpretacija bistveno pripomore k višji dodani vrednosti turističnih produktov in s tem k ekonomski učinkovitosti turizma (Carter 2010).

Turistični produkt so doživetja. Pri kakovostnem trajnostnem turizmu doživetja izhajajo iz doživljanja naravne in kulturne dediščine in morajo biti povezana z dejanskim okoljem, ki ga obiskovalec doživlja s svojimi čuti. Na Konferenci o turističnih destinacijah za prihodnost 2007 v Sorǿju so menili, da morajo biti doživetja: – avtentična (izhajati morajo iz resničnih dejstev o konkretnem okolju), – trajnostno zasnovana (v okviru ekološke, psihološke, socialne in ekonomske nosilne sprejemljivosti območja), – celostna (holistična),

25 – navdihujoča (spodbujajo trajne psihološke spremembe – prispevajo k znanju, razumevanju, vrednotam; spodbujajo kreativni navdih; ustvarjajo odnos do območja).

Za kakovost doživetja obiskovalca so pomembne štiri komunikacijske dejavnosti, ki jih je treba skrbno načrtovati, uresničevati, vrednotiti in po potrebi izboljševati: infromiranje, prezentacija, animacija in interpretacija. Vse te štiri dejavnosti imajo v načrtovanju doživetij in v turizmu svoje mesto – vsaka ima svoje cilje in naloge. V praksi se pogosto prepletajo. A nobena izmed prvih treh nikakor ne more nadomestiti interpretacije (Keršič Svetel 2010).

Razlogov, zakaj bi se priprave interpretacijske strategije lotili, je po mnenju Keršič Svetelove (2010) veliko:

Naravovarstveni: Veliko planino obišče vsako leto prek 200.000 obiskovalcev, kar je priložnost za posredovanje naravovarstvenih sporočil in vrednot; in kar ljudje razumejo in do tega vzpostavijo odnos, bodo tudi pripravljeni varovati. Interpretacija je lahko orodje ohranjanja narave. Turistični: interpretacija dokazano bistveno poveča zadovoljstvo obiskovalcev. Imamo kaj pokazati – tudi zelo izjemne stvari, ki pa se jih ljudje brez ustrezne interpretacije sploh ne zavedajo. Obiskovalci želijo biti neposredno, aktivno vpleteni v turistični produkt, to pa jim omogoča ravno interpretacija. Ekonomski: ključne konkurenčne prednosti Velike planine se v odnosu na konkurenco izrazijo z interpretacijo –tiste z izjemnimi avtentičnimi vsebinami so bolj konkurenčne; kakovostna doživetja so obiskovalci pripravljeni plačati; dobra interpretacija lahko pomeni, da se gostje vedno znova vračajo, zlasti vse več domačih gostov; interpretacija pomaga premagovati tudi problem sezonskosti. Etični: obiskovalci so danes individuumi, ki si zaslužijo, da jim ponudimo kakovostna doživetja; o pomembni dediščini Velike planine smo dolžni ozaveščati javnost; spreminjanje pašnih živali v turistično atrakcijo ni etično.

11 Varstveni cilji po dejavnostih Predstavljeni so nekateri cilji po dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, upravljanje z vodami, šport in turizem, promet, komunalno urejanje, raziskovanje in monitoring ter informiranje in izobraževanje), ki so v neposredni povezavi s (turističnim) obiskom. Cilje varstva in razvoja je mogoče uresničiti zlasti prek posameznih dejavnosti. Cilji po dejavnostih so podrejeni ciljem varstva in razvoja.

11.1 Kmetijstvo - ohranjati in razvijati tradicionalno kmetijstvo oz. pastirsko živinorejo, ki bo, poleg proizvodne funkcije, skladno s funkcijami območja Velike planine (varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo voda, ohranjanje krajine) - razvijati ekokmetijstvo (nadzorovana ekološka pridelava – možnost povečanja dohodka) - povečati dohodek kmetov iz prodaje mlečnih izdelkov - ohranjati ekstenzivno kmetijstvo kot obliko upravljanja z ogroženimi ekosistemi - vzpodbujati košnjo v območjih gnezdišč ptic in zaraščanja - razviti blagovno znamko za kmetijske izdelke z območja Velike planine (nadzor porekla, kakovosti in količine) - preprečevati onesnaževanje iz točkovnih virov onesnaževanja (gnojišča, gnojne jame) in zmanjševati razpršeno onesnaževanje

11.2 Gozdarstvo - spodbujati načrtno, celovito, sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom - ohranjati in izboljšati ekološko stabilnost gozdov - ohranjati raznolikost ekosistemov v gozdnem prostoru - ohranjati naravno sestavo drevesnih vrst

26 - varovati ogrožene in endemične vrste - razvijati vse funkcije (ekološke, socialne in proizvodne) in vloge gozdov - v upravljanje z gozdovi vključevati varstvo narave in varstvo kulturne dediščine - vzpostavljanje in upoštevanje mirnih, prezimovalnih in drugih posebnih območij za potrebe posameznih živalskih populacij - skupno gospodarjenje z gozdom in travinjem v gozdnem prostoru

11.3 Upravljanje s prostoživečimi živalskimi vrstami (lovstvo) - trajnostno upravljanje s populacijami divjadi - vzdrževati ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom v gozdovih - v območjih gnezdišč ptic uskladiti interese naravovarstva in lovstva

11.4 Upravljanje z vodami - ohranjati značilnosti kraškega hidrološkega sistema - ohraniti in izboljšati kvaliteto in ohraniti količino vode - izboljšati učinkovitost rabe vode - varovati kraški vodni sistem za oskrbo z vodo - ohranjati stoječe vode, ki so rezultat človekovega dela (kali, mlake) - sanacija divjih odlagališč odpadkov v bližini vodnih virov - zmanjšati onesnaževanje voda v vodozbirnem območju Velike planine

11.5 Šport in turizem Dejavnosti turizma in oblike rekreacije so vse bolj razvejane in povzročajo različne pritiske, ki jih za območje Velike planine razdelimo v dve kategoriji, to je na turistične in rekreativne dejavnosti ter na turistično infrastrukturo. Turizem in rekreacija sta po eni strani tudi funkciji območja Velike planine, po drugi strani pa neposredno in posredno povzročata vse večje pritiske oziroma predstavljata grožnjo za območje. V prostoru Velike planine se pojavlja okrog 20 različnih oblik prostočasnih človekovih dejavnosti, ki jih umeščamo med turizem in rekreacijo.

• Turistične, športne in rekreacijske dejavnosti • Gorništvo • Zimske športne in rekreacijske aktivnosti: - Turno smučanje, - Krpljanje, - Zimsko gorništvo, - Smučišča in tekaške proge, • Jadralno padalstvo • Gorsko kolesarjenje • Vožnja v naravnem okolju

Pritiski se povečujejo zaradi povečevanja števila ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter pojava novih oblik prostočasnih dejavnosti, ki se širijo in razvijajo praktično povsod po območju Velike planine. Med največje pritiske spada gorništvo, saj hoja obiskovalcev izven utrjenih in označenih poti ter povečan ali celo masoven obisk nekaterih delov povzročata vznemirjanje pašnih živali, zaradi množičnosti uporabe nekaterih planinskih poti pa prihaja do erozije in ogrožanja rastišč (zavarovanih) rastlinskih vrst. V obdobju poletne sezone predstavlja veliko obremenitev okolja množičen obisk (planinskih) koč, ki nimajo urejenih čistilnih naprav (razen Domžalskega doma). Vse bolj priljubljene prostočasne dejavnosti, kot so turno smučanje, jadralno padalstvo in gorsko kolesarjenje so zaznani pritiski na območju Velike planine, ki povzročajo vznemirjanje živali in izgubo njihovih zatočišč ter lokalno poškodovanje ali celo uničenje vegetacije. V zadnjih letih se vsi navedeni pritiski povečujejo, pri čemer so z izjemo planinstva, ki je razširjeno praktično povsod po območju z zelo velikim in

27 dolgoročnim vplivom na naravne vire, lokalizirani na do 5 % površine z zmernimi in kratkoročnimi vplivi.

Usmeritve na področju športa in turizma: - razvijati šport in turizem, tako, da ne ogrožata kakovosti območja, ter da se program veže na naravo in kulturno dediščino območja in nudi dodatne zaposlitve domačemu prebivalstvu - stacionarno turistično infrastrukturo razvijati na ozkem območju sedanje poselitve - razvijati možnosti za šport v kmetijski in gozdnati krajini, v gozdovih pa le v omejenih območjih, ki so primerna z vidika varstva narave - razvijati organizirane in vodene mirne oblike športa ter individualne in nemnožične oblike turizma - razviti identiteto Velike planine v okviru druge turistične ponudbe v Sloveniji - razširiti turistično ponudbo tako, da bo obisk čim bolj razporejen preko celega leta (zmanjšati sezonska nihanja v turističnem obisku) in razpršen po celotnem območju - omejevati in preprečevati oblike rekreacije, ki so v nasprotju z varstvom narave (vožnja z motornimi sanmi) - določiti turistične potenciale območja - izdelati blagovno znamko vezano na turistično ponudbo območja - promocija športa in turizma na območju - povezati nosilce turizma z namenom koordinacije aktivnosti, promocije in celovitega oblikovanja turističnih proizvodov

Pogoji za izvedbo množičnih prireditev: - Prireditev mora potekati na v naprej navedeni/določeni trasi/lokaciji. - Trajni posegi v prostor na lokaciji/ trasi prireditve niso dopustni. - Glasnost na prireditvi ne sme presegati zakonsko predpisanih ravni hrupa. - Vozila udeležencev prireditve morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih; parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno. - Organizator mora v 24 urah po koncu prireditve odstraniti vse odpadke in oznake, ki jih je postavil za potrebe prireditve. - Organizator mora pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, na katerih prireditev poteka. - Organizator mora pri organizaciji prireditve upoštevati določila Zakona o javnih zbiranjih (Ur.l. RS, št. 113/2005). - Organizator mora poskrbeti za začasna stranišča. - Če je predvidena zapora ceste, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste (občine Kamnik in občine Luče). - Če je predvidena uporaba gozdnih cest, mora organizator obvestiti krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.

11.6 Promet Vpliv prometa vključuje vplive na obstoječih cestah vseh kategorij (tudi gozdne ceste in vlake), bodisi zaradi motenj, hrupa, osvetljevanja ali poteka prek pomembnih selitvenih poti živali. Na območju Velike planine je gosta mreža občinskih ter gozdnih in kmetijskih cest, tu potekajo številne oskrbovalne poti do vseh naselij, območje je tudi izhodiščr za izlete. Velika planina je privlačna izletniška točka za tisoče obiskovalcev.

Promet, ki je posledica različnih (predvsem prostočasnih) dejavnosti, predstavlja največje okoljske obremenitve. V gozdnem prostoru nastaja na nekaterih območjih vse gostejša mreža gozdnih prometnic, katerih umeščanje v prostor in način izgradnje sta zaradi sprememb lastniških razmerij slabša, pogosto pa se na njih odvija javni promet brez kakršnihkoli omejitev, kar vodi v dodatno obremenjevanje okolja. Poleg cestnega prometa nad območjem občasno zaznavamo tudi velik zračni promet (v obliki helikopterskega prometa (vojska, policija, zasebniki) in t.i. alternativnih zračnih plovil (jadralna padala, jadralni zmaji, ipd.)). Poleg pogosto zakonsko prekoračenega hrupa povzroča zračni

28 promet vseh vrst in oblik tudi vznemirjanje živali. V zadnjih letih se je pritisk zaradi prometa dodatno zmerno povečal, je zelo razširjen (na 15 – 50 % površine), vplivi so zmerni do veliki in kratko do srednjeročni.

Usmeritve na področju prometa: - zmanjšati vpliv prometa in prometne infrastrukture na naravo (zlasti živalstvo), okolje, krajino in ljudi - omejiti promet na naravno najbolj ohranjenih območjih - zmanjšati potencialno nevarnost onesnaženja vodnih virov zaradi prometa - razvijati dostop z javnim prometom, še zalsti z gondolsko žičnico, - promet obiskovalcev usmerjati tako, da ne prihaja do nasprotij z domačim prebivalstvom - ureditev infrastrukture za kolesarstvo - omogočati dostop tudi za funkcionalno ovirane ljudi

V delu načrta UO, v katerem so prometne razvojne usmeritve podrobneje opredeljene in prostorsko umeščene, se načrt UO nanaša tudi na dele občine Luče.

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 6: Obe študiji sta izšli leta 1974 in sta si enotni glede osrednjega problema to je, ali speljati na planino cesto ali ne. Prva podčrtuje, da je vsak nadaljnji turistični razvoj Velike planine ekonomsko neupravičen, v kolikor se ne omogoči večji in nemoten dotok gostov s cesto, druga pa, da obstoječa komunikacija pokriva le šestino predvidenih potreb dostopnosti.

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 23: - Praktična zmogljivost nihalke: 300 oseb na uro - Urejena parkirišča: 500 vozil

S cestami in spremljajočimi ureditvami se ne sme posegati v bližino habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno ohranjajo, občutljivih delov ekološko pomembnih območij in na območja naravnih vrednot.

Urejati nove površine za parkiranje na območju ovršja Velike planine ni dopustno, dopustna je ureditev in sanacija obstoječega stanja na izhodiščih, površine za ustavljanje in parkiranje vozil je možno urejati zunaj območja naravnih vrednot.

11.7 Komunalno urejanje - zmanjšati onesnaževanje zaradi neurejenega odvajanja odpadnih voda - preprečevati nastanek divjih odlagališč v naravi

11.8 Raziskovanje/spremljanje - povečati znanje o naravi, okolju, vplivih nanju ter naravnih virih - določiti najbolj ranljiva območja - določiti nosilno sposobnost območja za obisk - vključevati obstoječe strokovne službe in njihove baze podatkov (ZVKD, ZGS, kmetijsko svetovalna služba ...) - povečati znanje o upravljanju naravnih virov, ki bo skladno z varstvom narave in okolja ter to znanje širiti med deležnike - širiti znanje o ekokmetijstvu - razviti ustrezne načine upravljanja

29 - širiti znanje o delovanju vodnega sistema s posebnim poudarkom na posebnostih kraškega sveta - vključevati domače prebivalstvo v zbiranje znanja (posredovanje znanja, ki ga ima domače prebivalstvo in predlogi za raziskave)

11.9 Informiranje in izobraževanje - predstaviti vrednote območja in ukrepe za njihovo varovanje domačemu prebivalstvu in nosilcem razvoja (npr. turizma) ter obiskovalcem - širiti zavedanje o vrednotah (naravna, kulturna in nesnovna dediščina) - zavedanje o enkratnih naravnih oblikah, procesih in pojavih ter njihovi ranljivosti - omogočati/izboljšati identifikacijo ljudi z območjem - podpirati izobraževalni obisk območja - ustanoviti informacijski center

11.10 Varnost v gorah Območje Velike planine je prepredeno z množico markiranih in nemarkiranih (planinskih) poti. Ob vedno večjem številu obiskovalcev gora in naraščajočem številu gorskih nesreč je treba s preventivnimi programi varnosti v gorah opozarjati obiskovalce na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Gre zlasti za: - neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev), - neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, - neobvladovanje prvin gibanja (hoja, turno smučanje in sestavljenih oblik gibanja), - neuporabo zaščitne osebne opreme, - napačne odločitve med izvajanjem dejavnosti v gorah, - bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore in - snežne plazove.

France Malešič v članku Hude nesreče na Veliki planini opozarja: »Nam vsem ljuba Velika planina je naša največja pa tudi najbolj dostopna in prijazna planina, polna mikavnosti in lepot za slehernega obiskovalca. Od popolnega planinskega začetnika do najbolj zahtevnega poznavalca ali strokovnjaka, ki bi jo rad obiskal v prav posebnih okoliščinah in morda išče poglobljen odgovor na kakšno zahtevno vprašanje o gorah in življenju v njih. Prav zato je doživljala obiske že pred davnimi tremi tisočletji, v starem in srednjem veku in v vseh zadnjih stoletjih, še posebno pa v zadnjem času, ko se sta se razcvetela planinstvo in turizem. Ob tem pa je še vedno živo pastirsko delo in izročilo.

Prav zato se je na njenem območju doslej zgodilo veliko najrazličnejših hudih nesreč. Na naših vrhovih jih je bilo seveda največ na Triglavu – doslej kar več kot 100. Malokdo pa ve, da mu sledi Velika planina s 60 smrtnimi nesrečami (za njo sta Storžič s 50 in več vrhov s po 29 do 31 smrtnimi žrtvami). Po svojih najrazličnejših vzrokih, okoliščinah in posledicah pa nesreče na njej prekašajo vse naše druge gore.«

V knjigah Spomin in opomin gora (Malešič, 2005) in Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom (Malešič, 2002) med opisi nesreč najdemo: »na planini umrla nasilne smrti, zaradi divjih zveri, strele, ali pa sta zmrznila, zaradi padca v gorah, zasulo kamenje, med delom pri Gabrski peči zdrobilo glavo, plaz, ki se je utrgal, storil samomor, smrtno ponesrečila pri nabiranju zdravilnih rož na Veliki planini, gladki travi nenadoma zdrsnilo, zašla je in padla precej globoko čez skalovje, na mokrem in s travo poraslem skalovju zdrsnilo, padel je v 40 metrov globok prepad, poškodoval pri trganju planik na Veliki planini, umrl na paši na Veliki planini, ko je med tekom padel in se po nesreči nasadil na žepni nož, sta mu zmrznili nogi, zgrešila pot, zdrsnila na strmi travi in si zlomila desno nogo nad kolenom, vinjen odšel in se v snežnem neurju zatekel pod lopo, zmrznil je, nakar ga je prekril sneg, sledovi pa so kazali, da je v rušju izgubil čevelj, taval v krogih, zašel v vrtačo, brez uspeha skušal priti po položni strmini iz nje, obležal z napol odpeto obleko in umrl zaradi izčrpanosti in podhladitve, umrla zaradi srčne kapi na Veliki planini, zaradi goste megle se je prijatelj zaletel v pastirsko kočo, treščil v skalnat

30 čok, si hudo poškodoval glavo in možgane, prerezal mišice na stegnu in kmalu podlegel, umrl zaradi možganske kapi v svoji pastirski koči, bil je epileptik, na položnem, vendar popolnoma zmrznjenem snegu ji je zdrsnilo in je strmoglavila 40 metrov v udornico in nato drsela še 300 metrov globoko po zaledeneli drči, pomagali tudi otroku, ki ga je na Veliki planini brcnil konj, mrtvega so našli brez znakov poškodb, obdukcija je pokazala, da je vinjen obležal na robu prepada in se podhladil.«

11.12 Območje brez CO2 Ogljikov dioksid – 43 % prispeva k toplogrednim plinom. Ogljikov dioksid je proizvod promet, drv za kuhanje in požiganja površin: Ob koncu tedna 1200 vozil na dan x 10 dni = 12.000 vozil Ob koncu tedna 600 vozil na dan x 10 dni = 6.000 vozil Med tednom poleti 100 vozil x 100 dni = 10.000 vozil 160 pastirskih koč x 3 kubične metre lesa = 480 kubičnih metrov lesa 3 planinske koče x 20 kubičnih metrov lesa = 60 kubičnih metrov lesa Požiganje na 50 ha zemljišč

Metan – 27 % prispeva k segrevanju; živina in živinski iztrebki 824 živali v letu 2009

Črni ogljik – saje: izgorevanje biomase 160 pastirskih koč x 3 kubične metre lesa = 480 kubičnih metrov lesa 3 planinske koče x 20 kubičnih metrov lesa = 60 kubičnih metrov lesa Požiganje na 50 ha zemljišč

11.13 Območja izven načrta UO in povezava z drugimi območji - omejevati negativne vplive iz okolice območja na naravo in okolje - razvijati infrastrukturo za obiskovalce tako, da bi s tem razbremenili ožje območje - usklajevati cilje in ukrepe s sosednjimi območji

12 PROJEKTI IN UKREPI ZA IZVEDBO NAČRTA UO Seznam projektov je skupina aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov in lahko neposredno vplivajo na upravljanje z obiskom. Zaporedje projektov ne odraža njihove prioritete.

Vsak projekt vsebuje: - zaporedno številko, - ime, - cilj, - opis, - območje izvajanja, - aktivnosti za izvedbo, - nosilca in - kazalce uspeha.

Kasneje je treba vsak projekt časovno opredeliti (rok za izvedbo) in ga finančno ovrednotiti (ocena stroška).

Projekt 1 Oznaka VP1 Ime VZPOSTAVITEV SKUPNEGA UPRAVLJANJA CELOTNEGA OBMOČJA Cilj Vzpostavljen in delujoč sistem skupnega upravljanja in nadzora.

31 Opis Zaradi velike lastniške in interesne razdrobljenosti je trenutno stanje neusklajeno upravljanje in načrtovanje različnih deležnikov. Preiti je treba z organskega pokrajinskega reda v voden in nadzorovan pokrajinski red. Posamezni projekti na primer Enotno označevanje poti (projekt Listen to the Voice of Villages, 2011) dokazujejo, da je to nujno, koristno in uspešno. Upravljanje je treba institucionalizirati v dogovoru z vsemi deležniki in poiskati najbolj optimalno obliko organiziranosti. Določiti je treba območje, ki bo predmet upravljanja. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Dogovor o upravljanju Velike planine (zadruga, (javni) zavod, javno-zasebno partnerstvo) Nosilec Občina Kamnik in deležniki Kazalec uspeha Akt o ustanovitvi. Vzpostavitev organa upravljanja. Izvajanje projektov.

Projekt 2 Oznaka VP2 Ime POSODOBITEV OBSTOJEČIH PLANINSKIH POTI Cilj Izboljšati stanje obstoječih planinskih poti ter povečati obisk in varnost obiskovalcev. Opis Na območju Velike planine so v katastru planinske poti navedene naslednje planinske poti: 50 Spodnja postaja gondolske žičnice Velika planina–planina Dol 51 Stahovica–Sveti Primož–Pasja peč–Domžalski dom na Mali planini– Gradišče 53 Smrečje–Podkrajnik–Gojška planina–Domžalski dom na Mali planini 55 Podkrajnik–Kisovec–priključek na pot 51 nad Pasjo pečjo 56 Velika planina–planina Dol–planina Rzenik–Konj 58 Kranjski Rak–Sončna griča–Gojška planina Planinske poti je treba označiti v skladu s standardi po zakonu o planinskih poteh. Zagotoviti je treba njihovo prehodnost, stalno vzdrževanje in financiranje skrbništva. Vse poti je zlasti na ovršju planote treba označiti z zimskimi markacijami. Posamezne dele poti dodatno opremiti z zemljepisnimi imeni in pojasnjevalnimi tablami. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Ocena stanja posamezne poti in ukrepi za izboljšanje. Letni program izvajanja vzdrževanja planinskih poti. Nosilec PD Domžale, PD Bajtar Kazalec uspeha Število kilometrov redno vzdrževanih planinskih poti. Povečan obisk na planinskih poteh. Večja varnost na planinskih poteh.

Projekt 3 Oznaka VP3 Ime RAZGLEDNA POT ZA GIBALNO OVIRANE INVALIDE IN OTROŠKA POT Cilj Povečati dostopnost za gibalno ovirane. Opis Na območju Šimnovca je glede na lahko dostopnost z gondolsko žičnico treba urediti utrjeno in z ograjo zavarovano vozičkarsko pot oz. razgledni rob v dolžini 500 m. Na tem območju zagotoviti sanitarije za invalide, postaviti mize in klopi.

32 Odsek poti št. 53 od Jelševega konfina do Gojške poti urediti kot otroško pot (3–7 let) z naravnimi poučnimi igrali (hoja po deblu, spoznavanje dreves, živali v gozdu, klicanje ptic ...). Pot pelje skozi vrata pod Jarškim domom in se konča v Domžalskem domu (na dvorišču postaviti miniaturno pastirsko kočo). Območje izvajanja Šimnovec, pot 53 Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave poti za invalide. Projekt priprave poti za otroke 3–7 let. Označitev otroške poti in opremljenost z naravnimi igrali. Nosilec Velika planina d.d., PD Domžale (pot št. 53) Kazalec uspeha Število prepeljanih invalidov. Večja uporaba planinske poti s strani družin in njihovo zadovoljstvo.

Projekt 4 Oznaka VP4 Ime KROŽNA POT PO NAJVIŠJIH VRHOVIH PLANINE Cilj Urediti krožno pot po planini, razpršiti obiskovalce v prostoru in času, podaljšati čas zadrževanja obiskovalcev na planini. Opis Povezati Gradišče–Koritni vrh–Šomaško gričo/Dovjo gričo. Urediti in označiti planinske poti (pridobiti soglasja lastnikov, vpisati v kataster planinskih poti), urediti prehode čez ograje. Postaviti vpisne skrinjice z žigom, na počivališčih mize in klopi. Določiti skrbništvo ter zagotoviti redno vzdrževanje. Pripraviti opis poti, objava na spletu in v planinskih vodnikih. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec PD Bajtar in PD Domžale. Kazalec uspeha Povečati obisk tega območja in razbremenitev osi Poljane–Zeleni rob.

Projekt 5 Ime KROŽNA POT NARAVA VELIKE PLANINE Oznaka VP5 Cilj Urediti krožno pot po planini, razpršiti obiskovalce v prostoru in času, podaljšati čas zadrževanja obiskovalcev na planini. Opis Povezati Debeli rob–Malo gričo–Bukovec z navezavo na obstoječe poti. Urediti in označiti planinske poti (pridobiti soglasja lastnikov, vpisati v kataster planinskih poti), urediti prehode čez ograje. Postaviti vpisne skrinjice z žigom, na počivališčih mize in klopi. Določiti skrbništvo ter zagotoviti redno vzdrževanje. Območje izvajanja Debeli rob–Mala griča–Bukovec Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec PD Bajtar in PD Domžale. Kazalec uspeha Povečati obisk tega območja in razbremenitev osi Poljane–Zeleni rob.

Projekt 6 Oznaka VP6 Ime INFORMACIJSKO IN PROMOCIJSKO GRADIVO Cilj Izboljšati informacijsko dostopnost in prepoznavnost Velike planine med domačimi in tujimi obiskovalci. Opis Zgibanke, turistični zemljevidi, samovodeni vodnički, vodnik za interpretacijo narave Velike planine, predstavitveni filmi. Vse gradivo objaviti na enem mestu na spletu. Na spletišču »Velikainmala.si« objaviti povezave na dosedanja spletišča (Zaklad narave (http://www.velikaplanina.si/); Tone

33 Cevc, Velika planina (http://odmev.zrc-sazu.si/planina/index.htm), prispevek Zven časa na Veliki planini (http://www.pdd.si/upload/dom/casovni%20trak%20VP.pdf), vodniček Po pastirskih poteh (http://www.razvoj.si/UserFiles/File/Po%20planinskih%20poteh-slo- web.pdf), ponudniki gostinskih storitev in turističnih storitev. Prevesti spletišče v štiri tuje jezike: angleški, nemški, hrvaški, italijanski. Posamezne poti z znamenitostmi »označiti« s QR kodo. Pripraviti razgradljive vrečke z napisom Smeti odnesite v dolino na eni strani in na drugi strani opremljena s shematskim zemljevidom Velike planine. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine, gostinski objekti, objekti žičnice Aktivnosti za izvedbo Zasnova in izvedba zgibank in turističnih zemljevidov, samovodeni vodnički, vodnik za interpretacijo narave Velike planine, predstavitveni filmi. Vzpostavitev spletišča »Velikainmala.si«. Vzpostavitev označb poti in znamenitosti s QR kodo. Nosilec Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik Kazalec uspeha Število razdeljenega informacijskega gradiva. Število obiskovalcev spletišča. Število uporabnikov QR kode.

Projekt 7 Ime VZPOSTAVITEV IN UREDITEV INFO CENTRA Oznaka VP7 Cilj Predstavitev naravne, kulturne in nesnovne dediščine s stalno in občasno predstavitvijo na mestu samem ter obogatitev turistične ponudbe Velike planine. Opis Na enem mestu ponuditi ogled zbirk, razstav in predstavitvenih/poučnih filmov o Veliki planini. Območje izvajanja Domžalski dom na Mali planini Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nakup in montaža ustrezne tehnične opreme za predstavitve in opreme za razstave. Priprava stalne zbirke in skrb za občasne zbirke. Nosilec PD Domžale, Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik Kazalec uspeha Vzpostavitev info centra. Število obiskovalcev v centru.

Projekt 8 Oznaka VP8 Ime DOMAČI IZDELKI NA ENEM MESTU Cilj Vzpostaviti prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu. Opis V pastirskem selišču Velika Planina organizirati prodajo domačih prehrambnih izdelkov (mlečni izdelki ...) in spominkov na enem mestu. Območje izvajanja Velika Planina Aktivnosti za izvedbo Vzpostavitev mreže dobaviteljev, določitev cene in načina prodaje (poslovni načrt). Nosilec Agrarna skupnost Velika Planina Kazalec uspeha Prihodek od prodaje.

Projekt 9

34 Oznaka VP9 Ime INFRASTRUKTURA ZA OBISKOVALCE Cilj Izboljšati turistično infrastrukturo, razpršiti obiskovalce v prostoru in času, podaljšati čas zadrževanja obiskovalcev na planini. Opis Ureditev/postavitev sanitarij za obiskovalce. Smeti naj obiskovalci odnesejo s seboj v dolino (brezplačna razdelitev vrečk s potiskom v planinskih kočah). Vseeno je treba poskrbeti za redno čiščenje poti in območij naselij. Urediti mirna opazovališča – razgledna območja, območja ptic, območja vodnih površin. Obstoječe poti (Poljanski rob, Bukovec, Dovja griča) opremiti s prehodi čez ograje. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nakup in montaža klopi, miz, ureditev prehodov čez ograje. Nakup in potisk vrečk za smeti in razdelitev po gostinskih objektih. Nosilec Velika planina d.d., vsi deležniki Kazalec uspeha Zadovoljstvo obiskovalcev ob anketiranju.

Projekt 10 Oznaka VP10 Ime PROGRAMI VODENJA PO PLANINI Cilj Povečati število vodenih skupin in izboljšati vsebino vodenja. Opis Razvoj različnih vodenih programov po planini – različne starostne skupine, različne vsebine (botanika, etnografija, geografija, fotografija). Posebej razvijati turistično vodenje in posebej strokovno vodenje. Urediti izobraževanje vodnikov in spletno ponudbo na enem mestu. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Izobraževanje in licenciranje turističnih vodnikov, vodnikov PZS in gorskih vodnikov. Vzpostavitev mreže ponudnikov. Promocija vodenih programov. Nosilec Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Velika planina d.d. Kazalec uspeha Število vodenih skupin. Število usposobljenih in licenciranih vodnikov.

Projekt 11 Oznaka VP11 Ime POLIGON ZA GORSKE KOLESARJE Cilj Urediti gorsko kolesarski poligon. Opis Urediti gorsko kolesarski poligon na območju smučarskih površin (območje pod Zelenim robom). Pred izvedbo preveriti okoljske vplive. Zmanjšati konflikte zaradi souporabe površin med peš obiskovalci in gorskimi kolesarji. Območje izvajanja območje pod Zelenim robom Aktivnosti za izvedbo Priprava projekta za izvedbo. Presoja vplivov na okolje. Umestitev v občinski prostorski načrt. Nosilec Velika planina d.d. Kazalec uspeha Izveden poligon za gorske kolesarje.

Projekt 12 Oznaka VP12 Ime OKUS PLANINE

35 Cilj Izboljšati kulinarično ponudbo s povezavo na pastirsko izročilo. Opis Razvoj tipične velikoplaninske jedi, ki bi jo po istem receptu, za isto ceno ponudili vsi ponudniki gostinske ponudbe. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Priprava recepture, delavnica za pripravo jedi. Vzpostavitev mreže ponudnikov in dobaviteljev ekološko pridelane hrane. Nosilec Agrarne skupnosti in ponudniki gostinskih storitev Kazalec uspeha Izvedba tipične jedi. Zadovoljstvo uporabnikov ob anketiranju.

Projekt 13 Oznaka VP13 Ime RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE VELIKA PLANINA Cilj Povečati prepoznavnost Velike planine. Opis Razvoj logotipa, nabor storitev in trženje na vseh izdelkih in storitvah. Promocija v ožjem in širšem območju. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine in v širši okolici Aktivnosti za izvedbo Vzpostavitev mreže sodelujočih. Vzpostavitev nabora storitev. Izbor znaka in uveljavitev. Nosilec Vsi deležniki Kazalec uspeha Povečana prepoznavnost območja.

Projekt 14 Oznaka VP14 Ime UREJANJE IN UMIRJANJE PROMETA V DOLINI Cilj Zmanjšanje negativnega vpliva prometa. Opis Označitev parkirišč in avtobusnih postajališč v dolini. Označitev izhodišč peš poti. Ureditev in označitev javnega prometa. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine in v širši okolici Aktivnosti za izvedbo Nosilec Občina Kamnik, vsi deležniki Kazalec uspeha

Projekt 15 Oznaka VP15 Ime UMIRJANJE PROMETA NA OBMOČJU PLANINE Cilj Zmanjšanje negativnega vpliva prometa. Opis Prometna in okoljska razbremenitev, večja varnost vodozbirnega območja in ureditev stihije zahteva usklajeno in enotno ukrepanje/upravljanje. Razvoj ukrepov v smeri cestne zapore z zapornico in pobiranjem prispevka za uporabo ceste. Prihodek gre v vzdrževanje ceste in parkirišč. Ozaveščanje lastnikov in obiskovalcev ter dosledno izvajanje odloka (omejitev voženj z dovolilnicami, prepoved vožnje ob koncu tedna). Pozimi dovoliti uporabo motornih sani za oskrbo planinskih koč sami na območju letnih kolovozov. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine in v širši okolici Aktivnosti za izvedbo Nosilec Občina Kamnik, vsi deležniki Kazalec uspeha

36 Projekt 16 Oznaka VP16 Ime PREDSTAVITEV ETNOLOŠKE IN ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE Cilj Urediti arheološke lokalitete za obisk javnosti. Opis Ureditev statusa Preskarjeve bajte, Pečic, Jame v Dovjih gričih, Dovjih grobov ter način interpretacije. Urediti za obisk javnosti in/ali postavitev pojasnjevalnih tabel ali opremljanje s QR kodami. Območje izvajanja Etnološka in arheološka območja Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Presoja vplivov na rabo dediščine. Nosilec Zavod za varstvo kulturne dediščine. Kazalec uspeha Ureditev dediščine za obisk obiskovalcev.

Projekt 17 Oznaka VP17 Ime OHRANITEV IN POSODOBITEV GONDOLSKE ŽIČNICE Cilj Povečati zmogljivost (število prepeljanih potnikov), izboljšati varnost potnikov in zmanjšati število obiskovalcev z osebnim prevozom iz smeri Kranjskega Raka. Opis Gondolska žičnica je izjemno pomemben dejavnik usmerjanja obiskovalcev, zlasti nekaterih ciljnih skupin: družine z majhnimi otroci, starejši, vodene skupine. Razvoj bi kazalo usmeriti v to, da prevzame vsaj 50 % obiskovalcev poleti. Zagotavljati razvoj in posodobitev žičniškega sistema za varen in kakovosten javni prevoz ter uskladiti vozne rede z avtobusom. Območje izvajanja Gondolska žičnica Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Velika planina d. d. Kazalec uspeha Število prepeljanih potnikov.

Projekt 18 Oznaka VP18 Ime POVEZANOST TURSTIČNE PONUDBE Cilj Povezati obstoječe turistične ponudnike, izboljšati kakovost storitev turističnih ponudnikov in povečati obseg števila obiskovalcev. Opis Turistična ponudba na Veliki planini ostaja nepovezana in izrazito sezonska. Treba je vzpostaviti partnersko mrežo ponudnikov, vzpostaviti usklajen koledar prireditev in organizirati tradicionalne turistične, kmetijske in športne prireditve. Urediti izobraževanje za zaposlene v gostinstvu (spoznavanje Velike planine). Ponudbo Velike planine povezati s ponudbo Kamniške Bistrice. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine in v širši okolici Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Velika planina d.d., ponudniki gostinskih in turističnih storitev Kazalec uspeha Vključenost turističnih ponudnikov.

Projekt 19 Oznaka VP19 Ime TURNO SMUČARSKI POLIGON Cilj Vzpostaviti učni poligon za turno smuko.

37 Opis Urediti območje, kjer se lahko obiskovalci gora naučijo uporabe in se usposabljajo za iskanje s plazovnimi žolnami. Območje mora biti odprto v zimskem času. Na 500 kvadratnih metrih površine, ki je posebej prirejena, so skriti oddajniki. Ti so prekriti z lesnimi sekanci in povezani v mrežo, ki se lahko daljinsko upravlja – izključuje ali vključuje posamezne naprave. Območje izvajanja Območje Purmana Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Velika planina d.d., GRS Kamnik Kazalec uspeha Število obiskovalcev poligona.

Projekt 20 Oznaka VP20 Ime OZNAČITEV TRENUTNO NEOZNAČENIH POTI ALI ODSEKOV POTI Cilj Izboljšati mrežo stanje obstoječih planinskih poti ter povečati obisk in varnost obiskovalcev. Opis Na območju Velike planine so številne neoznačene poti, ki bi jih kazalo označiti. Gre zlasti za dostopno pot iz doline Kamniške Bistrice čez Rigelj in posamezne odseke na ovršju planote (poti z Ušivca, Srednji pot ...). Za te poti je treba dobiti soglasje lastnikov, jih označiti v skladu z zakonom o planinskih poteh in vpisati v kataster planinskih poti. Zagotoviti je treba njihovo prehodnost, stalno vzdrževanje in financiranje skrbništva. Posamezne dele poti dodatno opremiti z zemljepisnimi imeni in pojasnjevalnimi tablami. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Ocena stanja posamezne poti in ukrepi za izboljšanje. Letni program izvajanja vzdrževanja planinskih poti. Nosilec PD Domžale, PD Bajtar Kazalec uspeha Število kilometrov redno vzdrževanih planinskih poti. Povečan obisk na planinskih poteh. Večja varnost na planinskih poteh.

Projekt 21 Oznaka VP21 Ime SANACIJA EROZIJSKO OGROŽENIH ALI PRIZADETIH OBMOČIJ Cilj Sanirati erozijsko prizadeta območja poti. Opis Na posameznih območjih Velike planine (pri Jarškem domu, pod Domžalskim domom, Vetrnice, pot čez Pasjo peč ...) so posamezni odseki zaradi odstranjene travne ruše erozijsko prizadeti. Treba je sanirati ta območja in vzpostaviti prvotno stanje. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Ocena stanja posamezne poti in ukrepi za izboljšanje. Letni program izvajanja vzdrževanja planinskih poti. Nosilec PD Domžale, PD Bajtar, agrarne skupnosti Kazalec uspeha Površina saniranih območij.

Projekt 22 Oznaka VP22 Ime UREDITEV KOLESARSKIH POTI Cilj Vzpostaviti mrežo kolesarskih poti za vzpon in spust. Opis Navkljub razviti ponudbi kolesarjenje ni urejeno. Treba je določiti poti, po katerih je kolesarjenje dovoljeno. Treba je določiti planinske poti, po katerih bi bila ob dovoljenju skrbnikov poti mogoča souporaba planinskih poti.

38 Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec PD Domžale, PD Bajtar, agrarne skupnosti, Velika planina d. d. Kazalec uspeha Urejene kolesarske poti.

Projekt 23 Oznaka VP23 Ime SPREMLJANJE URESNIČEVANJA NAČRTA UPRAVLJANJA Cilj Vzpostaviti stalno spremljanje uresničevanja načrta upravljanja, štetja obiskovalcev in zadovoljstva obiskovalcev. Opis Uvajanje načrta upravljanja zahteva stalno spremljanje in evalvacijo zadovoljstva uporabnikov. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Občina Kamnik Kazalec uspeha Izvedba štetja obiskovalcev in merjenje zadovoljstva uporabnikov

Projekt 24 Oznaka VP24 Ime PARK NARAVNE UMETNOSTI Cilj Urediti visokogorsko Formo vivo. Opis Forma viva je živa kiparska dejavnost raziskovanja v smeri vedno novih izraznih oblik. Izraz forma viva, ki ga je uvedel Jakob Savinšek, se je uveljavil za opis kakršnokoli oblike skupinskega dela kiparjev na prostem. Na Veliki planini pridejo v poštev stvaritve iz padlih debel smreke, kot kiparsko orodje pa motorna žaga. Gre za kiparsko tradicijo kiparja Staneta Jarma (znani so njegovi kipi Križanega) in Dragice Čadež. Izzivalno pokrajinsko arhitekturo Velike planine lahko dopolnimo z razgibano kompozicijo lesenih prvin, grajenih v višino ali položenih v dalj. Kosi lesa, ki izvirajo iz naravnih organskih oblik, v svojem izrazito prepoznavnem slogu lahko poudarijo značilnosti Velike planine. Naravna barvna lestvica srebrno starih dreves, na katerih je ohranjena struktura lesa, lahko ob naravni osvetlitvi zaživijo starost življenja. Izdelki naj bi se približali jasnim linijam narave, poudarjene naj bi bile preproste oblike, ki so že same po sebi likovno zgovorne. V delih iz lesa bo mogoče prepoznati naravne oblike, ki lahko spominjajo na strukturo gorskih slemen, na obliko človeške figure ali ptice v letu z razprtimi krili. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Občina Kamnik Kazalec uspeha Število sodelujočih kiparjev in število oblikovanih stvaritev.

Projekt 25 Oznaka VP25 Ime ODSTRANITEV NEDELUJOČIH ŽIČNIŠKIH NAPRAV Cilj Vzpostavitev naravnega stanja v pokrajini. Opis Za potrebe žičniškega turizma so bile zgrajene vlečnice in pripadajoči objekti. Zaradi opuščanja smučarske dejavnosti in vzpostavitve vizuelno naravnega okolja je treba nedelujoče naprave odstraniti, območje pa vrniti v prvotno stanje. Območje izvajanja Vlečnica Tiha dolina, Dovja griča Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo.

39 Nosilec Velika planina d. d. Kazalec uspeha Število odstranjenih naprav

Projekt 26 Oznaka VP26 Ime ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV Cilj Odstranitev odpadkov in odvoz na deponijo. Opis Na območju Velike planine zlasti v bližini pastirskih naselij, planinskih koč in zgornje postaje gondolske žičnice na Šimnovcu je veliko zasutih vrtač in onesnaženih pobočij, na katerih so se dolga leta nabirale smeti odvržene v naravo. Ta območja je treba sanirati in očistiti. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Občina Kamnik, Velika planina d. d., agrarne skupnosti, lastniki koč Kazalec uspeha Število očiščenih vrtač in območij črnih odlagališč.

Projekt 27 Oznaka VP27 Ime PRIPRAVA OTROŠKEGA ZEMLJEVIDA Cilj Približati območje Velike planine otrokom. Opis Pripraviti zemljevid, ki bo vzpodbujal/učil orientiranje v prostoru na podlagi markantnih točk/znamenitosti Velike planine. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Velika planina d. d., agrarne skupnosti, lastniki koč Kazalec uspeha Število očiščenih vrtač in območij črnih odlagališč.

Projekt 28 Oznaka VP28 Ime PODATKI O VREMENU IN SPLETNE VREMENSKE KAMERE Cilj Izboljšati in povečati obisk na podlagi točnejšega opisa vremenskih razmer. Opis Vzpostavitev mreže spletnih kamer. Območje izvajanja Celotno območje Velike planine Aktivnosti za izvedbo Projekt priprave za izvedbo. Nosilec Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Velika planina d. d., agrarne skupnosti, lastniki koč Kazalec uspeha Število

13 CONACIJA OBMOČJA VELIKE PLANINE Na podlagi določenih ciljev po posameznih delih območja Velike planine smo pripravili prostorsko umestitev ciljev, varstvenih režimov in razvojnih usmeritev. Rezultat je karta conacije območja Velike planine glede na varstvene režime in razvojne usmeritve.

Prvo conacijo območja Velike planine je izpeljal že Vlasto Kopač z gradnjo počitniških hiš. Kasneje so prvotno conacijo skušali dopolniti.

Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina, 1980, stran 18: Območje velikoplaninskega masiva je sklenjeno v tri cone:

40 - Cona Planinskega parka – muzeja v naravi (planšarski rezervat), - Cona Snežnega stadiona in poletne planinske rekreacije (Tiha dolina–Šimnovec), - Cona Šole v naravi – turistično in stacionarno središče (Kisovec–Peči).

Dolinsko območje Velike planine ima dve pomembnejši coni: - Cona naravnega alpskega turistično-rekreacijskega parka v dolini Kamniške Bistrice – izletniški center, - Cona ruralnega turistično-rekreacijskega parka v dolini Podvolovljek– Stacionarni center.

Ob upoštevanju sedanjega pokrajinskega reda je treba upoštevati še: - da kakršnakoli conacija velja predvsem za kopne razmere, saj se pozimi razmere povsem spremenijo, - da mirnih območij skorajda ni, saj je planina poleti močno obljudena; več je mirnih območij pozimi; - da je celotno območje zavarovano na podlagi odloka iz leta 1965, - da je na celotnem območju treba uveljaviti principe umirjanja prometa, ki mora biti omejen na obstoječe oskrovalne kolovoze in mesta za parkiranje, - da je celotno območje hkrati tudi vodozbirno območje in - da na conacijo vplivajo tudi starostne ciljne skupine obiskovalcev, ki z obiskom zadovoljujejo različne motive.

14 SKLEPNE UGOTOVITVE Načrt UO vsebuje: - oceno stanja turističnega obiska na obravnavanem in vplivnem območju: - strateške in operativne cilje upravljanja z obiskom, - prostorsko umestitev varstvenih in razvojnih vsebin, - program izvajanja z določitvijo prioritet, nosilcev in finančnim ovrednotenjem aktivnosti (akcijski načrt).

41 PRILOGA 1: Metodologija celovitega načrta upravljanja z obiskom

OSEBNA IZKAZNICA OBMOČJA POVZETEK VIZIJA OBMOČJA 1. OPIS IN OCENA OBMOČJA 1.1 Splošen opis 1.1.1 Geografska lega, velikost in meje območja 1.1.2 Seznam zakonskih predpisov in omejitev za opravljanje 1.1.3 Seznam veljavnih sektorskih načrtov 1.1.4 Seznam sektorskih organizacij, ki upravljajo z območjem 1.1.5 Opis lastništva in rabe zemljišč 1.2 Naravno geografske značilnosti 1.2.1 Podnebne značilnosti in podnebne spremembe 1.2.2 Geologija in geomorfologija 1.2.3 Tla in prst 1.2.4 Hidrologija 1.3 Biološke značilnosti 1.3.1 Habitatni tipi in rastlinske vrste 1.3.2 Živalske vrste 1.3.3 Glive 1.3.4 Tujerodne vrste 1.4 Varstvo krajine 1.5 Varstvo okolja 1.6 Varstvo kulturne dediščine 1.7 Socioekonomski vidiki na območju in vplivnem območju 1.7.1 Demografski podatki 1.7.2 Dejavnosti in aktivnosti, ki se izvajajo na območju 1.8 Ekološke, socialne in ekonomske vrednosti izbranega območja 1.9 Ocena preteklega upravljanja z obiskom na izbranem območju 1.10 Splošna ocena : Skupna SWOT analiza območja 2. CILJI 2.1 Strateški cilji 2.2 Operativni cilji 2.3 Upravljavska conacija območja 3. IZVEDBENI DEL 3.1 Akcijski načrti 3.2 Finančna ocena načrtovanih aktivnosti 4. MONITORING, OCENA IZVAJANJA IN REVIZIJA 5. USMERITVE ZA SEKTORSKO UPRAVLJANJE

42 PRILOGA 2: Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, Delovna skupina za pripravo osnutka Razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, 2010.

Velika planina (1) Območje Velike planine se ohranja kot izjemna kulturna krajina in etnološki spomenik na visoki kraški planoti z izjemno arheološko in naselbinsko dediščino, ohranjenimi planšarskimi zaselki in značilnimi pastirskimi kočami. Hkrati se varuje naravno ohranjenost in biotsko raznovrstnost območja. Omogoča se ohranjanje poselitve na planini, ki je potrebna za ohranjanje trajnostnega razvoja skladnega s krajevno tradicijo območja.

(2) Zagotavljajo se prostorski in osnovni infrastrukturni pogoji za ohranjanje visokogorskega tradicionalnega pašništva (planšarije) ter varuje planino pred zaraščanjem. Varuje se tradicionalne vire pitne vode (kale) za potrebe pašništva.

(3) Razvoj turizma na tem območju se usmerja v trajnostne oblike letnega in zimskega turizma podrejene izjemni naravi in kulturni dediščini. Razvija se kulturni turizem (predstavitve izjemne etnološke, arheološke in stavbne dediščine), okoljski turizem (pohodništvo v izjemnem naravnem okolju, botanične učne poti, prikazi endemitov, alpinetum, alpske poti) in športno-rekreativni turizem (pohodništvo, planinstvo, smučanje, sankanje) in družinski turizem (izobraževanje otrok, otroška igrišča, alpski vrtec). Posebne oblike športnih aktivnosti (npr. 'downhill' kolesarjenje, sankanje z motornimi sanmi, jadralno padalstvo, ipd.) se lahko izvajajo v omejenem obsegu na posebej določenih območjih (namenski poligoni), ob predhodni okoljski presoji primernosti lokacije za razvoj takšnih dejavnosti.

(4) Omogoča se razvoj dopolnilnih dejavnosti na planšarijah predvsem v povezavi s turizmom (ponudba tradicionalnih mlečnih izdelkov, prikaz dejavnosti in življenja planšarij, zeliščarstvo, itd.). V ta namen se omogoči tudi izgradnja objektov za proizvodnjo, prikaz in prodajo teh izdelkov (npr. sirarne).

(5) Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Omogočijo se prostorske možnosti za prenovo ali rekonstrukcijo obstoječih planinskih koč in domov ter lokacije za zagotavljanje ustrezne ponudbe turističnih in oskrbnih kapacitet (prenočitve, sposojevalnice, osnovna oskrba z živili, sanitarije, garderobe, ipd.). Pri tem je potrebno razvoj turizma in rekreacije uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.

(6) Potrebno je zagotoviti sistem potniškega prometa med mestom Kamnik in Veliko planino (povezava železniškega, avtobusnega in žičniškega sistema v skupno ponudbo).

(7) Dostopi na planino se zagotovijo prioritetno z žičniškimi sistemi. Zagotovijo se tehnični in finančni pogoji za obratovanje obstoječe gondolske žičnice za vsaj nadaljnjih 20 let. Prouči se možnosti za povečanje kapacitete žičnice s povečanjem hitrosti. Za dostop na planino iz vzhodne smeri se načrtuje izgradnja nove sedežnice nihalke od parkirišča na 'Ušivcu' do Tihe doline.

(8) Dostava blaga za osebno rabo v zasebnih objektih se organizira s sistemom prevozov od skupnih parkirišč do posameznih objektov. Zasebni dostop z avtomobili na planino ni dovoljen.

43 (9) Zagotovi se povečanje kapacitet in ureditev parkirnih površin na izhodiščnih točkah za peš in žičniški dostop na Veliko in Malo planino (parkirišče ob spodnji postaji gondolske žičnice v Kamniški Bistrici, Rakov rob v občini Luče, parkirišče pri Ušivcu, parkirišča na izhodiščih planinskih poti v Stahovici, pri Calcitu, v Črni). Obstoječe parkirišče v Mačkinem kotu se ohranja, vendar se dostop od parkirišča na Ušivcu naprej dovoljuje le za lastnike planšarskih stanov in druge posebne uporabnike (vzdrževalci, upravljavci, komunalne službe, ipd.) pod posebnim prometnim režimom.

(10) Razvoj smučišč ni prioritetna razvojna usmeritev turizma na Veliki planini, ampak dopolnjuje celovito turistično ponudbo območja. Območje smučišč je potrebno sanirati, prestrukturirati in deloma razširiti. Rekonstruirajo in dogradijo se žičniške kapacitete (sedežnice in vlečnice). Kapacitete za zasneževanje smučišč se zagotavljajo v obsegu, ki omogoča finančno vzdržnost ob upoštevanju okoljskih vplivov.

(11) Posebej se določijo območja za letno-zimska otroška igrišča na prostem na sončnih legah, z uporabo sonaravnih prostorskih ureditev in izdelavo unikatnih igral iz naravnih materialov in prilagojenih značilnostim in posebnostim planine.

(12) Ohranja se značilna arhitekturna tipologija pastirskih stanov, planinskih in turističnih koč. Nadaljnja gradnja individualnih počitniških in turističnih objektov ni dovoljena. Načrtovana je gradnja turističnega kompleksa v obliki in vsebini prikaza in uporabe planšarskih stanov.

(13) Potrebno je popestriti ponudbo dogodkov in prireditev povezanih z ljudskim izročilom, prikazi planšarskega življenja in dela ipd. Zaradi izjemne občutljivosti naravnega okolja je potrebno v času množičnih prireditev na planini (npr. Božični pohod z baklami, praznik Marije Snežne) zagotoviti poseben režim in upravljanje dogodkov.

(14) Potrebna je ureditev tematskih poti po planini (narava Velike planine – ne samo botanika, tudi vodne, prstne, kamninske, reliefne, podnebne značilnosti, botanične poti, bajke, legende, ljudsko izročilo, prikazi arheološke in etnološke dediščine, arhitektura planšarskih stanov) ter organizacija vodenj s tematskimi vodniki.

(15) Za obstoječe objekte planšarij in vikendov, planinskih in počitniških koč in domov ter načrtovane turistične kapacitete se zagotovi opremljanje z elektroenergetskim omrežjem, vodovodnim omrežjem in ter sistemom odvajanjem odpadnih vod s sistemom malih čistilnih naprav. Vsi infrastrukturni vodi se vodijo podzemno. Treba je omogočiti klasičen telefonski kabel oz. optiko na obstoječih elektro drogovih – možnost spletne kamere, plačevanja s POS terminali, dotikalni zasloni ...

(16) Odvoz odpadkov s planine je urejen s posebnimi zbiralnimi mesti in s skupnim organiziranim odvozom.

(17) Omogoči se izraba sončne energije z uporabo sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih celic na strehah večjih objektov, predvsem zgornje postaje gondolske žičnice in strehah turističnih domov ob predhodni preveritvi vizualne izpostavljenosti. Uporaba sončnih zbiralnikov na strehah planšarskih stanov ni primerna.

44 (18) Za celostno ureditev območja Velike planine se kot strokovna podlaga izdela krajinski načrt, na podlagi katerega se izdela občinski podrobni prostorski načrt, v katerem se podrobneje določijo lokacije in prostorski izvedbeni pogoji za navedene prostorske ureditve.

45 PRILOGA 3: Število dni s padavinami nad 0,1 mm po mesecih v letih 2001–2010. (vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl, 18. 11. 2011) Ambrož pod Krvavcem 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 16 11 8 9 7 3 12 12 5 13 9,6 2 13 12 5 8 13 9 11 7 9 5 9,2 3 9 12 15 11 12 8 8 3 6 18 10,2 4 15 17 17 7 15 13 12 12 19 12 13,9 5 15 14 10 16 11 10 14 6 13 10 11,9 6 9 19 17 18 0 11 16 15 9 11 12,5 7 14 17 15 10 10 19 11 9 13 15 13,3 8 15 8 9 16 19 19 16 13 19 7 14,1 9 15 9 10 11 4 11 9 10 11 17 10,7 10 14 10 9 12 8 8 12 13 12 7 10,5 11 19 12 13 7 5 14 9 12 14 5 11 12 18 20 16 10 7 11 9 7 16 6 12 172 161 144 135 111 136 139 119 146 126 138,9

Kamniška Bistrica 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 11 17 8 8 10 3 15 13 4 17 10,6 2 17 12 3 9 15 11 12 4 9 7 9,9 3 10 12 19 14 13 10 9 6 8 21 12,2 4 16 18 18 8 18 16 18 14 20 15 16,1 5 18 17 12 14 16 14 16 8 16 15 14,6 6 12 21 21 17 10 11 18 14 12 12 14,8 7 14 17 16 11 11 19 14 14 14 13 14,3 8 16 8 10 17 23 20 15 13 19 10 15,1 9 15 8 11 13 4 12 10 13 12 22 12 10 16 12 10 13 10 8 15 14 16 8 12,2 11 20 16 15 10 15 11 12 18 8 12,5 12 19 19 15 10 12 10 10 19 9 12,3 184 177 158 144 130 151 163 135 167 157 156,6

Črnivec 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 16 15 10 10 9 4 11 14 6 14 10,9 2 15 12 3 7 13 10 13 6 9 5 9,3 3 12 12 16 14 11 9 8 5 6 20 11,3 4 13 15 16 5 17 16 15 11 19 13 14 5 20 14 12 15 13 12 15 7 11 8 12,7 6 9 19 17 17 9 15 14 12 12 11 13,5 7 12 15 15 10 12 18 13 14 14 15 13,8 8 16 8 10 16 22 19 14 15 19 6 14,5 9 15 8 8 11 5 14 8 11 12 22 11,4 10 14 10 10 12 9 9 15 11 12 6 10,8 11 18 13 14 8 6 13 9 13 14 7 11,5 12 20 19 17 8 8 13 8 7 17 8 12,5 180 160 148 133 134 152 143 126 151 135 146,2

Krvavec 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 18 16 12 9 10 5 12 13 6 16 11,7 2 15 15 6 9 13 14 11 10 10 7 11 3 14 17 19 14 10 9 4 9 17 11,3 4 15 17 15 9 15 15 12 11 20 13 14,2 5 18 15 17 13 10 14 7 16 11 12,1 6 12 20 19 20 7 14 14 17 11 10 14,4 7 15 16 14 12 11 17 13 12 13 15 13,8 8 18 8 12 16 19 18 17 12 20 9 14,9 9 15 9 14 12 5 13 7 12 12 16 11,5 10 14 14 12 13 8 8 16 11 15 7 11,8 11 19 15 15 11 9 15 12 16 13 9 13,4 12 20 23 18 16 8 11 9 7 16 11 13,9 175 188 171 158 118 150 146 132 161 141 154

47 PRILOGA 4: Količina padavin (mm) po mesecih v letih 2001–2010. (vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl, 18. 11. 2011) Ambrož pod Krvavcem 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 104 106,6 58,9 104,9 65,9 3,7 84,2 98,4 15,2 230,2 87,2 2 148,4 99,1 60,3 94,4 67,1 63 136,4 46,2 80 37,2 83,21 3 44,2 186,7 291,6 135,4 173,1 51,3 102,6 3,2 38,2 350,7 137,7 4 103,4 123,5 170,3 15 168,9 169,9 147,2 90,2 160 136,3 128,47 5 162,4 120,2 98,9 97,6 211,2 112,6 134,8 59,7 126 102,9 122,63 6 126,4 256 157,4 119,4 0 96,2 226,2 82,2 169,6 169,9 140,33 7 143 182,5 319,9 132,1 74,5 257,3 139 91,4 134,9 107,7 158,23 8 214,9 128,8 179,9 214,2 240,2 347,3 195,1 141,8 277,2 29,5 196,89 9 346,9 89,8 109,9 371,2 89,6 202,1 157,7 120,1 108,6 283,3 187,92 10 96,7 119,3 113,9 113,8 82,5 95,2 267,4 207,5 162,4 108,9 136,76 11 232,4 114,9 147,6 51,4 50,7 146,9 78 230,6 204,2 83,2 133,99 12 232,6 307,3 320 57,3 92,8 113,8 156,3 137,1 52 60,5 152,97 1955,3 1834,7 2028,6 1506,7 1316,5 1659,3 1824,9 1308,4 1528,3 1700,3 1666,3

Kamniška Bistrica 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 89,8 189,1 138,6 104,8 60,1 5,8 94 111,4 14,2 264,1 107,19 2 142 130,8 53,1 177,5 88,1 38 154,7 33,9 104,8 29,9 95,28 3 64,9 220,4 161,8 219,2 216,5 39,1 76,1 5,8 69,1 483,1 155,6 4 91,2 163,6 281,7 32,1 154 238,1 149,6 93,5 193,6 177,2 157,46 5 306,7 125,8 119,2 119,1 188,1 90,2 191,7 93 134,2 89,6 145,76 6 119,5 421,4 191,8 108,3 100,4 72,4 240,4 105,1 213,1 219,4 179,18 7 172,5 174,7 312,5 178,4 67,2 269,7 196,7 90,5 184,7 97 174,39 8 217 154 180,3 223,6 274,5 352 196,5 134,1 312 24,3 206,83 9 387,7 181,6 51,2 354,9 125,3 191,7 167,3 167,7 94,7 454,6 217,67 10 162,1 173,9 231 142,1 118,7 82,9 292,7 275,9 195,8 84,2 175,93 11 325,1 161 193,7 80,8 155,9 107,3 246,2 218,5 91,8 158,03 12 353,8 448 468,9 77,4 149,4 207,8 186,1 54,8 53,6 199,98 2432,3 2544,3 2383,8 1818,2 1392,9 1685,2 2074,8 1543,2 1789,5 2068,8 1973,3

Črnivec 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 94,1 142,5 71,3 113 49,9 3,6 100,1 89,1 12,7 198,6 87,49 2 133,9 99,6 50,2 124,4 89,3 50,6 122,3 64,8 79,6 31,6 84,63 3 61,1 168,4 186,5 118,4 152,1 61,8 105,6 3,8 41,9 345,7 124,53 4 36,5 123,9 169,6 34,4 155,3 131,1 145,4 80,2 186 172 123,44 5 180,1 72 115,8 123,7 227,9 159,1 165 64,2 111,2 104,3 132,33 6 99,6 239,1 224,4 98,9 79,1 149,4 189,9 98,9 184,9 141,4 150,56 7 121,2 194,4 219,7 136,6 55 298,7 140 85,9 199,8 107,2 155,85 8 151,8 114,8 182,1 207,6 205,6 336,1 220,9 121,1 240,9 39,8 182,07 9 383,3 103,9 83,4 307,5 78,3 334 123,5 109,4 99,4 455,7 207,84 10 108,3 102,2 151,7 136,7 107 83,5 255,8 223,2 179,9 80,7 142,9 11 215,5 175,4 159,8 74,9 58,2 168,4 100,5 162,3 127,3 72,9 131,52 12 266,9 263,9 300,6 62 95,5 135 152,1 128,2 102,6 63,6 157,04 1852,3 1800,1 1915,1 1538,1 1353,2 1911,3 1821,1 1231,1 1566,2 1813,5 1680,2

Krvavec 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 82,5 105,8 55 73,1 51,3 6,6 89,2 96,6 15,7 128,8 70,46 2 81,7 85,6 32,6 69 67,1 54,2 111,5 51,7 73,9 37,4 66,47 3 36,7 156,6 152,4 129,4 67,8 128,9 6,4 33,6 199,9 91,17 4 69,4 119,7 128 19,6 129,6 104,1 138,1 81,5 164,5 113,5 106,8 5 87,2 89 87,5 148,9 115,5 125,4 56,2 128,5 70,3 90,85 6 105,4 234,2 169,8 112,7 76,1 90,1 236,3 93,7 167,2 149,8 143,53 7 154,7 163,8 323 106,3 94,6 220,2 198,8 80,8 170 110,4 162,26 8 200,2 102,5 150,3 198,3 184,5 267 165,8 112,8 262,4 20,9 166,47 9 279,8 89,9 43,2 248,6 102,9 175,6 173,6 99 107,2 272,6 159,24 10 86 86,4 91,4 104 50,7 32,6 217,6 183,4 161,7 86,2 110 11 201,8 120,3 118 51 55,2 127,5 95,2 135 139,7 76,8 112,05 12 141,5 197,2 168,7 62,3 79 97,5 142,7 123,8 56,3 64,5 113,35 1439,7 1549,2 1521,4 1261,8 1039,9 1358,7 1823,1 1120,9 1480,7 1331,1 1392,65

49 PRILOGA 5: Število dni s snežno odejo ob 7 h po mesecih v letih 2001–2010. (vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl, 18. 11. 2011) Krvavec 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 x 1 31 31 31 25 31 31 31 31 31 31 30,4 2 28 28 29 28 28 28 29 28 28 28 28,2 3 31 31 31 31 31 31 30 22 30 26,8 4 25 30 26 13 30 19 30 18 13 27 23,1 5 2 1 0 6 1 14 0 0 0 2,4 6 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 0,4 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 0,4 10 9 4 1 6 0 0 3 10 2 0 3,5 11 17 16 11 13 7 11 12 6 3 10 10,6 12 30 31 31 30 22 31 31 12 29 31 27,8 171 173 161 147 127 153 183 135 128 158 153,6

PRILOGA 6: Število dni s snežno odejo na Krvavcu ob 7 h po letih. (vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl, 18. 11. 2011) leto leto leto 1974 206 1987 2000 140 1975 166 1988 2001 158 1976 180 1989 2002 128 1977 189 1990 2003 135 1978 180 1991 2004 183 1979 200 1992 2005 153 1980 1993 92 2006 1981 1994 2007 147 1982 1995 159 2008 161 1983 1996 164 2009 173 1984 1997 155 2010 1985 1998 176 1986 1999 171

50 PRILOGA 7: Število dni s padavinami. (vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl, 18. 11. 2011) Črnivec Ambrož Kamniška Bistrica Krvavec 1974 160 1975 148 1976 144 1977 141 141 1978 175 160 1979 180 162 1980 181 1981 158 1982 142 151 1983 130 144 1984 182 172 1985 157 156 1986 145 151 1987 160 172 1988 146 149 1989 134 138 1990 138 150 1991 136 161 1992 137 163 1993 123 162 145 1994 149 122 152 1995 164 125 170 146 1996 176 162 191 168 1997 167 142 172 153 1998 136 122 152 142 1999 151 144 145 2000 130 128 151 129 2001 135 126 157 141 2002 151 146 167 161 2003 126 119 135 132 2004 143 139 163 146 2005 152 136 151 150 2006 134 2007 133 135 144 158 2008 148 144 158 171 2009 160 161 177 188 2010 180 172 184 X 149,1 141,2 160,2 151,9