Letošnji proraèun sprejet Po januarski zavrnitvi je kanalski obèinski svet na marèevski seji ponovno obravnaval predlog prora- èuna in ga sprejel. Obèinska blagajna bo tako le-

tos na prihodkovni strani obsegala 7,3 milijona Foto: B.B. evrov, medtem ko znašajo naèrtovani odhodki 8,6 milijona evrov. Zaradi neugodnih gospodarskih in socialnih razmer smo proraèunski dokument zastavili previdno, znižali smo sredstva za reprezen- tanco, prav tako tudi stroške obèinske uprave in vzdrževanja obèinskih prostorov. Tako privarèevani denar bomo raje namenili za pomoè ljudem v stis- ski. Sicer pa kljub velikim in zahtevnim naložbam obèina posluje likvidno in brez zadolževanja. Župan Andrej Maffi Èasopis obèine Kanal ob Soèi /marec 2009/ št.22 / leto VII / odgovorni urednik: Valter Pregelj / www.obcina-kanal.si / brezplaèen izvod

IZ VSEBINE Foto: Damijan Volk Foto: Darko Humar

Slovaki so nam zelo podobni po navadah in pogledih, pravi diplomat Edvin Skrt iz Levpe. Veè na str. 4

Ženske:Ženske: Kmete na Trnovski in Banjški planoti “unièuje” divjad. vèeraj,vèeraj, danesdanes ...... zaza vednovedno Država in lovci pa si podajajo odgovornost za ukrepanje. Veè na str. 9 ... Z MOSTA ... Njen princip Ambicije med krilom Živimo v èasu, ko se po dolgem in poèez prisega na nedopustnost razlik po rasi, spolu, socialni razslojenosti in dostopnosti do javnih zdravstvenih in kravato dobrin. Toda vse preveèkrat te ideološko-aktivistiène parole obvisijo v zra- ku – v medmrežju besed. Dejanja pa strahoma capljajo za njimi! Marec je mesec, ko ženske kar dvakrat praznujemo. Samo prisluhnimo politiènemu govoru (ta je paè v družbeno-kulturnem Nekatere bolj, druge manj. Razlogov, zakaj je tako, je okolju najbolj agresiven). Veliko je besed o enakih možnostih, o pravicah veliko. Mimo vseh teh praznikov namreè živimo ženske in praviènosti za vse. Dosti manj pa je pripravljenosti odloèevalcev, da se s takšnimi in drugaènimi vlogami, položaji, usodami. sprejmejo instrumenti za udejanjanje teh možnosti in pogojev zanje. Ostaja “V tovarni vse zelo veliko delamo, ker je konkurenca ve- bolj ali manj (samo) deklarativna raven. Razen, ko nekomu prekipi in se mu pridružijo posamezniki s podobno izkušnjo. Èe je vztrajnostni moment lika. Doma pa so razmere razliène. Nekatere imajo veliko dovolj moèan, se lahko kaj premakne. Tudi v zakrknjeni in maèistièno za- pomoèi, druge ne,” meni Vilma Velušèek iz Liga, delavka soljeni slovenski družbi. v Eurokablu. Tu je ženska razpela svoj lok od zadrte in bogabojeèe cankarjanske matere, “Meni v poklicu kar dobro uspeva, ker imam med svojimi prek revolucionarne aktivistke in “izobražene” proletarke, do samosvoje veliko podpore. Z možem si deliva družinske obveznosti, in samozavestne presojevalke (usmerjevalke!) družbenih okolišèin oziroma pri varstvu otrok pa mi pomagajo tudi starši,” pravi danosti. Za primer: èe se žen(sk)a suvereno odloèi, da sploh ne bo imela Laura Skrt iz Kanala. Ob treh majhnih otrocih uspešno otrok, ali da ne bo imela veè otrok, je ni sile ne moža, da jo prisili v naspro- vodi frizerski in kozmetièni salon. tno. Seveda se te primere poslužujemo ob predpostavki, da gre za odloèitev Ženske, ki jim uspe poklicna uveljavitev, že dolgo niso iz osebnih (egocentriènih) in ne zdravstvenih razlogov. Takšna uporaba ženskega principa je za marsikoga, preprosto reèeno, banalna. Toda, a veè redkost. Res pa je, da so nekateri poklici še vedno niso prav na banalnostih okoli žensk in v povezavi z njimi (pro)padale ci- bolj rezervirani za moške. vilizacije?! Prièevanj na to temo je veliko in mitov, ki so poosebljenje žen- “V svoji že skoraj 29-letni delovni dobi se nisem nikoli skosti, prav tako. In ti miti so nastali iz razliènih variacij na temo moške poèutila neenakopravna zaradi tega, ker sem ženska. ogroženosti ali preganjavice. Je zato kaj èudnega, èe so zažigali èarovnice, Ne vem pa, kako bi bilo, èe bi imela ambicije postati maltretirali “vlaèuge”, ženske enaèili s hudièem?! direktor ali kak pomemben politik,” razmišlja Lojzka Vsako obdobje je paè odslikava teh dveh polov. Njune privlaènosti in od- Rešèiè, univerzitetna diplomirana inženirka kemije iz bojnosti. In ko skozi zgodovino, umetnost, kulturo in povsem obièajno Plavi, ki vodi kontrolo kakovosti in laboratorije v Salonitu vsakdanjost presojamo ta dva pola, moramo brez (moške!) neèimrnosti, Anhovo. prevzetnosti ali domišljavosti ugotoviti, da je ženski princip moènejši ozi- roma odloèilnejši. Že zaradi tega, ker v konènem stadiju odloèa o ŽIVLJENJU! Ksenija Èernuta Veè na str. 12 in 13 Valter Pregelj 2 1/4 leta Obèinske naložbe in proraèun Uprava (lahko) zadovoljna s svojim delom

Kljub pogosto izraženim negativnim ocenam, ki so jih o našem delu na podroèju priprave in izvedbe naložb izrekli posamezni svetniki in so bile odmevne tudi v medijih, smo z opravljenim v preteklem letu lahko zadovoljni. Predvsem zato, ker nam je uspelo primerno zakljuèiti nekaj investicij, ki so v gradnji že dobro desetletje. Piše: Nives Prijatelj, direktorica obèinske uprave Sliki: Bruno Bizjak Ob graditvi druge najveèje komunalne èistilne naprave v obèini, KÈN Deskle s 1700 enotami, smo kanalizacijo iz Gorenjih Deskel, ki smo jo po odsekih gradili vse od leta 1997, povezali s spodnjimi Desklami. Kljub nevšeènostim in težavam, ki so spremljale gradnjo zaradi prestavitve daljnovoda, je naložba danes v zakljuèni fazi. Zanjo smo do konca le- ta 2008 pridobili tudi vsa naèrtovana sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proraèuna v višini 800.251 evrov. V le- tošnjem letu imamo za to naložbo zagotovljena še evropska sredstva v višini 278.093 evrov. Že leta 1997-98 smo zgradili kanale po Gorenji vasi in jih sedaj zakljuèili Evropski denar za èistejše okolje na komunalni èistilni napravi KÈN Gorenja Vas s PE 350. Na javno ka- nalizacijo, ki vodi do èistilne naprave Kanal s PE 2000, pa smo prikljuèili pridobili gradbeno dovoljenje. Na upravni enoti sta vlogi za obnovo kanalsko osnovno šolo in vrtec. gasilskega doma v Avèah in za vodovod do novih hiš na Peènom. Predvsem komunalni vodi zahtevajo ogromno angažiranja zaposlenih Šport in vodooskrba v obèinski upravi in župana, ko se z lastniki dogovarjamo za nakupe Vadba osnovnošolcev v Kanalu, treningi in odbojkarske tekme potekajo zemljišè, pridobivamo služnosti in stavbne pravice. Trenutno rešujemo v ustreznejših pogojih, ki smo jih vzpostavili z rešitvijo akustike v šport- kanalizacijo in KÈN Avèe ter vodovod in tehnološko vodo na Kanalskem ni dvorani. Pridobili smo tudi upravna dovoljenja in dokonèali ter od- Vrhu. dali v najem drugo stanovanje nad zdravstvenim domom v Desklah. Skrbijo nas neugodne gospodarske razmere in zavedamo se, da bomo Naložba v vodovod Kal nad Kanalom je bila predlagana v okviru potreb- morali previdno oddajati dela v izvedbo, da ne bi zašli v likvidnostne nih naložb že od oblikovanja obèine, torej od leta 1995. Danes smo težave - pa èeprav na raèun naèrtovane dinamike izvajanja naèrta raz- tik pred prièetkom graditve vodovoda Lokovec – Kal nad Kanalom, ki vojnih programov v obdobju 2009-2011. Seveda bomo iskali tudi do- bo najpozneje do septembra 2012 oskrboval Kalane s pitno vodo. Za datne vire financiranja. Tako se v sodelovanju z Regijsko razvojno agen- to fazo smo zagotovili sredstva sofinanciranja iz evropskega sklada cijo Severne Primorske že pripravljamo na prijavo kanalizacije in èistilne za regionalni razvoj v višini 612.000 evrov. naprave Kanalski vrh na razpis za evropska sredstva. V minulem letu smo tudi konèali obnovo javnega vodovoda po Gregor- èièevi ulici. Dolgotrajno deževje je oviralo hitrejše napredovanje z grad- Proraèun 2009 benimi deli na zaèetih gradbišèih poslovilnega objekta v Avèah in parki- rišè na Gradnikovi ulici v Kanalu. Zaradi velike kolièine zalednih voda Uresnièevanje naèrtovanih naložb, ki še niso v teku, pa bo omogoèilo in nehomogenega terena smo - po navodilih geologa in zaradi varnosti sprejetje proraèuna za letošnje leto. Osnutek smo zaèeli pripravljati pri delu - graditev parkirišè obèasno ustavljali. takoj po dopustih. Župan ga je predložil obèinskemu svetu v obrav- navo na 19. redni seji 6. novembra 2008. Svetniki so na osnutek Po sprejetem proraèunu naprej dali številne predloge in pripombe in ga v prvi obravnavi potrdili. Kar nekaj naložb, s katerimi smo zaèeli v preteklih letih, še ni zakljuèenih Proraèun smo v skladu z doloèili poslovnika razgrnili z objavo na in èakajo na nadaljevanje, ko bo sprejet proraèun. Te naložbe so: obno- obèinski spletni strani, predlog pa je župan predstavil tudi na ses- va stare telovadnice v Kanalu in veènamenskega objekta v Roèinju, tanku s predsedniki krajevnih skupnosti in na koordinaciji predstav- ureditev èrpališèa za Deskle na vrtini Ledinca, ureditev vrtine Drmota nikom politiènih strank, ki so zastopane v obèinskem svetu. V èasu za vodo v Zagoro, za katero je vloga za gradbeno dovoljenje že na up- javne razgrnitve nismo prejeli novih predlogov in pripomb. Predlog ravni enoti, prostori za mladino v Kanalu in ostali prostori v kleti špor- proraèuna smo pripravili za decembrsko sejo obèinskega sveta, tne dvorane Kanal, za kar že imamo pridobljene izvedbene projekte vendar je bil z njegovim sklepom dokument umaknjen z dnevnega do dokonèanja. reda. Drugiè je bil predlog proraèuna pripravljen za obravnavo na Pripravljamo tudi druge projekte iz naèrta razvojnih programov za leto seji 29. januarja letos. Svetniki niso izglasovali predlaganega ponov- 2009. Za rekonstrukcijo vodovoda na Èargovi ulici v Kanalu smo že nega umika toèke iz dnevnega reda, toda po opravljeni razpravi in opredeljevanju do vloženih amandmajev je za sprejetje proraèuna zmanjkal glas. V upravi smo skupaj z županom ponovno pregledali vse proraèunske postavke ter poskušali predloge in pripombe obèin- skih svetnikov iz predhodnih obravnav v novem predlogu proraèuna v najveèji možni meri upoštevati.

Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zašèite Dobro strokovno sreèanje DOBROVO - Letošnje sreèanje pripadnikov obèinskih štabov Civilne zašèite in poverjenikov iz krajevnih skupnosti na Goriškem je bilo v ob- èini Brda v petek, 6. marca. V skoraj popolni sestavi so se strokovnega sreèanja udeležili tudi pripadniki CZ Kanal in ga ocenili kot zelo dobro. Med vsakoletnim pohodom so si na poti ogledali vajo ekipe reševalnih psov, na Dobrovem pa so bili prièa reševanju ob prometni nesreèi. Poleg tega so prisluhnili predavanju alpinista, gorskega reševalca in vodje enote CZ za hitre reševalne intervencije Petra Podgornika. Ob koncu celodnevnega strokovnega sreèanja sta udeležence nagovorila poslanec in novogoriški župan Mirko Brulc ter poveljnik CZ Andrej Èistilna naprava Deskle v zakljuèni fazi Colja. (IHK) 1/4 leta NA(ZA)GOVOR 3 Pretoèna hidroelektrarna Jeseni v polni tek Milena Èargo AVÈE, KANALSKI VRH - Pred dobrimi štirimi leti so na gradbišèu èrpal- obèinska svetnica (SDS) ne hidroelektrarne (ÈHE) Avèe zabrneli prvi gradbeni stroji. Danes gre- do dela h koncu, poskusno obratovanje in zaèetek komercialnega ob- Razoèaranje na ratovanja pa se s pomladi odmikata v jesen. V Soških elektrarnah Nova Gorica poudarjajo, da je zagon elektrarne odvisen od konèane obnove Kanalskem Vrhu daljnovoda Gorica-Divaèa. Tekst in fotografija: Nataša Ozebek Za sedanjim sklicem obèinskega sveta je veè kot polovica manda- Prva polnitev sistema, to je cevo- nem roku. Èe èrpalna hidroelek- ta. Ob nastopu funkcije smo se voda, predorov in akumulacijskega trarna Avèe ne zaène obratovati svetniki sooèili z velikima odprti- jezera, je predvidena za julij. Po po naèrtu, ocenjujemo, da bo gos- ma naložbama v cestno infra- programu naj bi jezero na Kanals- podarska škoda zaradi izpada do- strukturo skozi Deskle in z do- kem Vrhu napolnili z vodo v letoš- hodka znašala vsak mesec približ- konèanjem izgradnje desklanske Foto: Osebni arhiv njem avgustu, ko bo nujna tudi no milijon evrov,” poudarja pomo- športne dvorane. prikljuèitev Severne Primorske na ènica direktorja Soških elektrarn. Potreb in želja je v obèini veliko. 110-kilovoltno omrežje, ki ga ob- Vseh ni mogoèe naenkrat rešiti. navlja podjetje Elektro Slovenija Potreben je èas, predvsem pa (ELES),” napoveduje Alida Rejec denar, ki ga nikoli ni dovolj, da in dodaja, da se je vpliv gospodar- bi bili vsi zadovoljni. ske krize pokazal tudi pri njihovi Med prednostnimi nalogami 115 milijonov evrov vredni naložbi. podpiram vlaganje v vodooskr- bo. Zadovoljna sem, da so se Tako so za najetje še zadnjega dela na vodovodu na Gregorèi- predvidenega posojila potrebovali èevi ulici v Desklah že konèala. dodatna dokazila in utemeljitve. Za vodovod in ÈN v Desklah, ki Sam zagon elektrarne pa je vezan se tudi že konèuje, smo uspeli pridobiti sredstva iz kohezijskih predvsem na dokonèanja obnove skladov. Naèrtovana je graditev vodovoda Lokovec-Kal nad Kana- daljnovoda Gorica-Divaèa, ki je po- lom- Levpa, ki je zelo potrebna investicija v naši obèini. Svetniki vzroèil veliko hude krvi med krajani smo se zavzeli za oskrbo s pitno vodo na tem obmoèju in pridobili Renè. “ELES nam je veèkrat zagoto- kar nekaj evropskih sredstev. vil, da bodo rekonstrukcijo pravo- Ureja se vrtina pri Dermoti, za vodovod Zagora in èrpališèe Globno, za vodooskrbo Deskel. Pa še bi lahko naštevala. Pri graditvi ÈHE èasno zakljuèili pod pogojem, da Avèe so bili na Kanalskem Vrhu, kjer so najveèji posegi v prostor, se razreši zaplet v Renèah. Kot obljubljeni razni infrastrukturni objekti. Proti mojim prièakovanjem opažamo, so se aktivnosti v tem pa smo se sedaj znašli v položaju, da se na tem obmoèju ne bo letu nekoliko upoèasnile, zato lah- zaèelo z obljubljenimi naložbami, ki jih prebivalci Kanalskega Vrha ko sklepamo, da je vprašljivo do- ÈHE Avèe: zagon odvisen od žic prièakujejo. konèanje tega projekta v predvide- Za dom za ostarele menim, da je potrebno poiskati drugo ustrezno lokacijo, saj so pogovori in kupèija z lastnikom zemljišèa pod Lur- dom neplodni. Pohvaliti pa je treba delo na domu, ki ga preko Druženje upokojencev socialne službe izvajajo za to pristojne osebe. S to dejavnostjo je po mojem mnenju potrebno nadaljevati in jo širiti, saj je vedno veè starejših, ki takšno pomoè potrebujejo. Slovesno ob prazniku žena Zavzemam se za mlade in vsa društva v obèini. DESKLE - Društvo upokojencev Deskle – Anhovo je v soboto, 7. mar- Zato naj obèina pomaga mladinskima kluboma v Desklah in Kanalu k èim prejšnji ureditvi prostorov, kjer bodo mladi lahko uresnièevali ca, že po tradiciji organiziralo praznovanje dneva žensk za vse krajane razne projekte (delavnice, kulturne prireditve, koncerte ipd.). in povabljene. Popoldne so udeležence s kulturnim programom razveselili Skratka, da se bo z besedami mladih “kaj dogajalo”. otroci iz vrtca in šole Deskle, gledališka skupina iz Grgarja ter gosta s Košarkarski klub v Desklah naj se ustrezno organizira in reši svojo koprskega radia Orjana in Feruèo. problematiko s prijavo za sredstva na razpisu. Sledil je obèni zbor DU, na katerem so se spomnili letošnjih jubilantov Balinarski klub v Desklah ne sme biti pozabljen. Glasovala bom, - 80-letnikov in 110-letnice, domaèinke Katarine Mariniè. Podelili so da se jim dodeli zaèetna sredstva za ureditev ustreznih prostorov. tudi priznanja za delo in pomoè v društvu. Za ostale družbene dejavnosti in društva smo v okviru naše svetniške Praznovanje se je konèalo z družabnim sreèanjem v šolski telovadnici, skupine ves èas podpirali delovanje po najvišjih možnih standardih. kjer so se upokojenci lahko zavrteli ob zvokih tria “Quo vadis”. In to se oèitno odraža v njihovih rezultatih in pestri dejavnosti. Silva Matevžiè, DU Deskle Zavedati se moramo, da bodo mladi ostali v domaèem kraju samo, èe bodo našli ustrezno zaposlitev. Zato podpiram izgradnjo obrtne cone. Menim, da nam bo to uspelo do konca aktualnega mandata opredeliti v naših prostorskih planih, ki jih bomo sprejemali letos, na lokaciji v bližini tovarne Salonit Anhovo. Poleg tega mislim, da bi obèina morala sprejeti dolgoroèni naèrt izgradnje neprofitnih enot, predvsem za mlade družine, ki v èasu, v kakršnem smo, tež- Foto: DU Deskle ko pridejo do lastnega stanovanja. Vsem obèankam in obèanom želim predvsem strpnosti in veliko dobre volje pri doseganju skupnih ciljev.

OPRAVIÈILO Vsem obèanom se iskreno opravièujemo za tiskarskega škrata, ki se je pojavil v koledarju, priloženem èasopisu Most, številka 21 (december 2008). Obèina Kanal ob Soèi Otroci razveselili žene in upokojence 4 IZ OÈI V OÈI se (s)poznamo Edvin Skrt, diplomat iz Levpe Od kemika do diplomata

Diplomatska pot Edvina Skrta, ki živi v Ljubljani, se je zaèela z delom v glavni pisarni zunanjega ministrstva v Ljubljani. Od tam so ga povabili v Diplomatski protokol, èemur je sledilo diplomatsko delo v tujini. Danes spet službuje v domovini. Sprašuje: Ksenija Èernuta Slike: Jozef Gutten rom pa me je minilo, ko sem izve- del, da bi moral v Madrid, Pariz ali Atene najkasneje v dveh mese- cih. Zaprosil sem za kakšno drugo delo v Ljubljani in decembra 1993 sem ga tudi dobil v glavni pisarni zunanjega ministrstva. Prvih nekaj mesecev sem skrbel za povsem obièajno pošto, potem pa za zaš- èiteno elektronsko komunikacijo z našimi veleposlaništvi. Kdaj ste zaèeli delati v Diplomatskem protokolu in kakšna je bila vaša vloga? V Diplomatski protokol, ki je bil takrat še v povojih, sem bil povab- ljen po dobrem letu. Takrat sem se tudi prepisal na študij politolo- gije na Fakulteto za družbene vede. Oèitno sem bil dobro motiviran, saj sem študij ob delu konèal v Sreèanje s slovaškim zunanjim ministrom Miroslavom Lajèakom manj kot štirih letih in za svoje di- reèi, da je zastopanje lastne države Nam lahko v zvezi s Slovaško plomsko delo prejel celo študent- v neki drugi državi zanimiv poklic. sko Prešernovo nagrado in nagra- poveste še kakšno do slovenskega društva za Združe- zanimivost? ne narode. V Diplomatskem proto- Verjetno pa tudi naporen, èeprav na zunaj morda ni Najbolj se mi zdi zanimivo, da so kolu sem se najprej v glavnem uk- nam Slovaki tako zelo podobni, varjal s podroèjem ceremoniala in videti tako? da imajo tako podobne navade in diplomatske korespondence. Imel Vem, da obstajajo stereotipi, da poglede, kljub temu, da kot narod Edvin Skrt sem priložnost in èast sodelovati diplomati najveè èasa porabimo z njimi kar velik del novejše zgodo- Vaša poklicna pot je zelo pri veèini najodmevnejših obiskov za udeležbo na raznih sprejemih vine nismo imeli poglobljenega zanimiva. Zaèeli ste jo v v devetdesetih letih, kot so bili na in koncertih ter da sta edini nevar- stika. Tudi jezika sta si podobna, povsem drugem poklicu. primer obisk takratnega papeža nosti, s katerima se sreèujemo pri èeprav na zaèetku ni moè razumeti Janeza Pavla II., obisk takratnega delu, alkohol in holesterol (smeh). prav veliko, nekaj pa, še posebej Kako se je potem obrnilo? ameriškega predsednika Clintona, No, jaz vam zagotavljam, da temu ob predznanju kakšnega drugega V najstniških letih si nisem nikdar državne sekretarke Albrightove, le ni tako, èeprav ne reèem, da ni zahodnoslovanskega jezika. Sam predstavljal, da bom kdaj diplo- številnih evropskih in azijskih zu- veliko pogostitev. Èe sem iskren, sem se slovašèine dobro nauèil, mat. Kot štipendist Salonita sem nanjih ministrov Po diplomi sem morda celo preveè, kar je lahko èeprav sprva nisem imel tega na- hodil na srednjo kemijsko šolo in se zaèel ukvarjati s privilegiji in naporno. Zgodilo se je že, da sem mena. Odloèitev, da jeziku posve- se po maturi tudi zaposlil v Saloni- imunitetami tujih diplomatskih imel v enem tednu pet uradnih tim malo veè pozornosti, je nastala tu. Hkrati sem se vpisal na kemijsko misij in konzulatov v Sloveniji. kosil in štiri veèerje. Verjemite, da iz èisto pragmatiènih razlogov - fakulteto z namenom, da posta- V tem èasu je bilo treba zaveze iz sta za to potrebna kar dobra kon- zaradi delovnih potreb. To se je nem inženir kemijske tehnologije. mednarodnih pogodb, ki jih je dicija in obèutek za zmernost. kasneje obrestovalo, pa tudi sicer Bilo je v zaèetku devetdesetih let, podpisala ali po bivši Jugoslaviji Dober diplomat namreè nikoli ne se mi zdi, da mi je zaradi znanja ko smo bili v dolini Soèe že dovolj nasledila Slovenija, prenesti v no- sme pozabiti, da je predstavnik slovašèine veliko bliže dobrih pet ozavešèeni o azbestu in je bil Salo- tranjo slovensko zakonodajo. Ko države in odgovornost, ki jo nosi, milijonov Slovakov. Ljudje smo, nit v fazi prestrukturiranja oz. opu- je bil projekt postavitve sistema je tako – kljub imunitetam – velika. kot reèeno, pogosto polni stereo- šèanja azbest - cementne proizvod- za ureditev statusa tujih diplomat- nje, zaradi èesar sem hitro vedel, skih misij in njihovih èlanov zaklju- da po opravljenem pripravništvu èen, sem se prijavil za službovanje ne bo veliko možnosti za redno v tujini. zaposlitev. Tega si pravzaprav niti nisem tako želel. Hotel sem se vrni- Kakšne so vaše izkušnje s ti v Ljubljano, kjer sem imel veèino tujino? prijateljev in punco. Leta 2003 sem zaèel svoj prvi polni Ta želja se vam je oèitno diplomatski mandat na sloven- skem veleposlaništvu v Bratislavi. uresnièila. Kako pa ste kot Bil sem prvi sekretar in namestnik kemik pristali med veleposlanice, proti koncu manda- diplomati? ta pa sem kot zaèasni odpravnik Slabi obeti za zaposlitev v Anho- poslov veleposlaništvo tudi vodil. vem niso bili vzpodbuda za izbrani Pred Slovaško sem sicer po nekaj študij, zato sem intenzivno iskal mesecev že služboval na naših službo in jo tudi našel. Dober prija- veleposlaništvih v Skopju, Sarajevu telj mi je takrat povedal, da naj bi in Bernu. Izkušnje so vsekakor pozi- v zunanjem ministrstvu iskali šofer- tivne. Kljub temu, da je predstavlja- je za nekatera slovenska veleposla- nje države v tujini velika odgovor- ništva po svetu. Ko je bil razpis nost in nima niè skupnega z obèut- objavljen, sem se prijavil in bil iz- ki, ki nas obièajno spremljajo, ko V družbi z veleposlanico Majo Lovrenèiè Svetek in vojaškim atašejem Valterjem bran. Prvo navdušenje nad izbo- gremo v tujino na dopust, moram Vreèarjem z družino (od desne proti levi) se (s)poznamo 5

se po slovaško pove “Slovensko”, trov te najstarejše meddržavne or- Slovenija pa “Slovinsko”. Slovaki ganizacije, ki povezuje 47 držav, pravijo Slovakinji “Slovenka”, tako zavezanih k spoštovanju demokra- kot mi, le z malo drugaènim nagla- cije, èlovekovih pravic in vladavine som, ki ga zlahka preslišimo. Jezik, prava. Ustanovljena je bila poseb- ki ga govorijo je “slovensky”... na projektna skupina za predsedo- Zatorej se le ne gre èuditi, èe pride vanje, v kateri je 15 diplomatov in do zamenjav naše s slovaško him- kjer sem namestnik vodje te skupi- no, ko pa na ovitku slovaške himne ne. piše “Hymna Slovenskej republiky”. Èe dodate še podobnost zastav in Kakšni pa so vaši spomini na nenazadnje tudi velik del zgodovi- okolje, iz katerega izhajate? ne, tega ne gre niti tako zameriti Pravzaprav sem precej zgodaj za- tistim, ki se jim napaka prikrade. pustil Levpo, kjer sem preživel otro- No, ni pa prijetno, èe igrajo himno štvo in kjer zdaj živijo moji starši Slovaške našemu predsedniku, kar in moja sestra z družino. Celo ne- se je na primer zgodilo ob obisku kateri prijatelji iz teh krajev ne živi- nekdanjega slovenskega predsed- jo veè “doma”, radi pa se tja vraèa- nika Kuèana v Romuniji. jo. Lahko reèem, da so moji spomi- ni prijetni - še posebej na poletja, V zaèetku letošnjega leta ste ko je bilo veè priložnosti za dru- Z županom slovaškega mesta Trnava se ponovno vrnili v ženje z vrstniki. Niso pa moji spo- tipov in predsodkov, ki so pred- jo drugaèen pomen. Potrebne je domovino. Èemu se v okviru mini nostalgièni, saj prebivalcem vsem posledica neznanja in nespo- torej nekaj previdnosti, da ne pride delovnih obveznosti trenutno z obrobja Banjške planote, od ko- sobnosti razumevanja, zato je zna- do neželenih nesporazumov. Tudi posveèate? der izhaja moja družina, življenje nje vsakega novega tujega jezika zaradi podobnosti jezika še vedno vsaj do poznega 20. stoletja ni pri- velika naložba za širitev obzorij. velikokrat prihaja do zamenjav Sodelujem pri pripravah na sloven- zanašalo. Kruh je bil v teh krajih Slovašèina in slovenšèina imata med Slovenijo in Slovaško. sko predsedovanje Svetu Evrope. vedno težak, zato spoštujem do- vsaj tisoè besed, ki zvenijo enako Predstavljajte si, da ne znate nobe- Od maja do novembra bo namreè sežke mojih staršev, ki so mi nena- ali podobno, najpogosteje pa ima- nega slovanskega jezika. Slovaška naša država na èelu Odbora minis- zadnje omogoèili kariero.

Franca Gorjupa spomini na šolo “Lepo bi se bilo sreèati!” ZAMEDVEJ – Uresnièili smo mu željo. Želel je namreè obuditi spomine na šolo oziroma teèaj v Kanalu iz èasa zavezniške vojaške uprave. Foto: Osebni arhiv Piše: Petra Paravan Skoraj 77-letni mladeniè se je rodil nega doma, kjer sta bili uèilnica v veliki družini z desetimi otroki. in uèiteljeva pisarna lepo urejeni. Italijansko osnovno šolo v Plavah Naš sogovornik se spominja vsako- je obiskoval do razpada Italije. Leta dnevne hoje v šolo, ko je iz Zamed- 1946, v èasu zavezniške vojaške vej moral narediti veliki okljuk èez uprave, pa so v Kanalu pripravili plavljanski most ali po železniški dveletni trgovski strokovni teèaj. progi do Kanala. Ko mu je sestra Franc pravi, da je prepozno izvedel zanj, zato se je razredu pridružil posodila novo kolo, je postal kar nekoliko kasneje, ko so sošolci že “veliki frajer”. obvladali snov. Njegova sestra Ol- Sošolke in sošolci s prof. Avgustom Èukom (stoji prvi z leve) ga pa pripomni, da se je hitro uèil “Sprva smo imeli dva uèitelja za in še danes ima dober spomin. vse predmete, pa še župnika, ki je “Vendar šola je trajala samo leto prihajal pouèevat verouk. Nato je dni,” zavzdihne Franc in z obžalo- vse predmete pouèeval profesor vanjem doda: “Prikljuèitev k Jugo- in ravnatelj Avgust Èuk,” se spo- slaviji je prekinila moj študij.” minja Franc. Ko je ravnatelj nekega

Kot priden uèenec z visokimi oce- dne zamujal v razred, so nagajivi Foto: Petra Paravan nami, bi šolanje lahko nadaljeval, uèenci napisali na tablo: “Èuk se ampak se je raje odloèil za pomoè je oženil”. Spominja se tudi neneh- družini pri kmeèkih opravilih. Potem pa se je kot vajenec le pri- nih župnikovih retoriènih vprašanj družil šoli uèencev v gospodarstvu sošolcu: “Le kaj bo s tabo, le kaj!” in do vojašèine služboval na želez- nici. “Nekateri sošolci so že pokojni, èudovito pa bi se bilo sreèati s pre- Okljukasta pot ostalimi,” pravi Franc in ob tem Prostori šole so bili v kleti današnje se mu zaiskrijo oèi. Javil se je že obèinske stavbe, razmere za uèenje Jože Kralj, ki živi v Solkanu in je pa zelo klavrne. “Uèilnica” ni imela zelo zainteresiran za sreèanje. dnevne svetlobe, svetila je le ena žarnica, mize in klopi so bile zbite Naj bo ta èlanek spodbuda za vse, iz grobih desk. Kasneje so se prese- ki se na fotografiji prepoznate. lili v stavbo današnjega zdravstve- In oglasite se! Franc s sestro Olgo 6 DEJAVNOSTI & DOSEŽKI se (s)poznamo Albert Lazar, azbestni bolnik Bolezni kljubuje s tekom

Pri 71. letih je eden najstarejših slovenskih tekaèev, ki se redno udele- žujejo tekov. Teèe tako na slovenskih kot tudi na mednarodnih tekih. In dosega lepe rezultate. Dom ima v Desklah. Piše: Ksenija Èernuta Slika: Damijan Volk

Stanovanje, v katerem živi, je pre- kjer je tudi zbolel za azbestozo. majhno za vse medalje in pokale, “Na bolezen danes ne mislim, ker ki jih prejema na tekmovanjih, saj mi zaenkrat ne povzroèa veèjih te- se njegove omare dobesedno šibijo žav. To ima paè cela dolina,” doda pod težo njegovih uspehov. in meni, da azbestozo morda zavi- “Ja, kar nekaj jih je in prav na vse ra tudi z zdravim naèinom življenja. imam lepe spomine”, pravi Berto, Pazi namreè na hrano, ne pije in ki je sicer zelo skromen in se prav ne kadi, vsak dan tudi fizièno dela. niè rad ne hvali. Raje nas povabi Njegov koledar je poln raznoraznih na Korado in nam pokaže, kje si tekmovanj, med njimi je tudi nekaj nabira kondicijo in kako uživa, ko malih maratonov. teèe. “Vsako leto jih opravim po pet ali “Za užitek je narava najlepša. šest, velikega pa se nisem nikoli Stezice, gozd, hrib, pogled celo lotil. Najdlje sem tekel 30 kilomet- do morja - to je nekaj èudovitega rov.” Marsikdo ga sprašuje, kaj in tisti, ki tega ne doživi, sploh ne ima od teka, sam pa dobro ve, da ve, kaj zamuja,” nadaljuje Berto. ima veliko od teka. “To ni dobro Teèe tudi na Jelenk, Sveto goro in samo zame, ampak tudi za druge. Sabotin, poleti pa rad obišèe Trig- Jaz imam vse rad. Svoje otroke, lav in Krn. vnuke, prijatelje, znance, sosede. “Meni ni problem odpraviti se na Èlovek, ki je kondicijsko nabit, ni kosilo na Krn. S kondicijo je to tako eksploziven in nervozen, zato enostavno, brez kondicije pa zgo- veliko lepše živi in je v svojem živ- raj tudi jesti ne boš mogel”, se ljenju sreèen,” zakljuèuje Berto. nasmehne. Medtem ko kramljamo Njegovo pozitivno energijo seveda na vrhu Korade pove, da je pogo- hitro obèutimo tudi sami in zdi se, sto tekel že v mladosti, najveèkrat da smo po kratkem sreèanju že v tovarno, kjer si je služil kruh in postali prijatelji. A. Lazar: Kondicijsko nabit èlovek je sreèen Kdaj bo pravi èas za azbestni zakon?!

Od zadnjega dogajanja v zvezi z azbestnim zakonom smo preživeli stranka Zares, ni dobil potrebne Izvedeli smo, da Ministrstvo za de- nekaj mesecev in verjetno je marsikdo pozabil na nesreèno azbestno podpore poslancev, èeprav bi ta lo, družino in socialne zadeve pri- zakonodajo, ki se že veè kot desetletje (od 1996.) v taki ali drugaèni predlog uèinke slabega sedanjega pravlja amandmaje na lani zavrnje- razlièici – z dopolnili ali brez njih - potika po poslanskih klopeh in pra- zakona dokaj dobro ublažil. Potem ne spremembe in dopolnitve az- viloma dviguje precej prahu med poslanci in vladnimi službami. Prizadete je odložilni veto vložil tudi Državni bestnega zakona. Ko bodo ti pop- pa vedno znova pahne v razoèaranje, saj je vsaka potrjena varianta svet RS. Neustrezen zakon pa je ravki nared, bo vlada zakon vložila zakona za azbestaše bolj neugodna od prejšnje. ostal. v parlamentarni postopek. Bo tok- Piše: Breda Medvešèek Tudi v Društvu obolelih zaradi az- rat upoštevala mnenja in sugestije besta so si ob pomoèi nekaterih obolelih? (V Društvu obolelih zara- Naj spomnim, da je na seji držav- dopolnitev sedanjega azbestnega poslancev prizadevali za spremem- di azbesta - OZA si moèno prizade- nega zbora maja lani poslanska zakona (ZOPDA), ki jo je v sodelo- bo azbestne zakonodaje in so tak- vajo za to). Ali pa bo ostala pravica veèina prejšnje vlade pripomogla vanju s Sindikatom azbestnih bol- rat skupaj s krajevnimi organizaci- obolelih azbestašev do invalidske k temu, da predlog sprememb in nikov Slovenije v postopek vložila jami v obèini Kanal ob Soèi in z pokojnine pod ugodnejšimi pogoji županom podpisali skupno peticijo še vedno bolj ali manj samo èrka proti sprejemu neustreznega zako- na papirju, saj je sedaj veljavni za- na. Peticija je bila poslana vsem kon naravnan tako, da le maloka- vodjem poslanskih skupin, predse- teri od obolelih lahko izpolni vse dniku in namestnikom predsednika kriterije za tako upokojitev? In ka- Državnega zbora RS, predsedniku ko bo s tolikokrat terjanimi pravi- vlade Janezu Janši in predsedniku cami krajanov, ki so bili izpostavlje- države dr. Janezu Drnovšku. ni azbestnemu prahu? Pa s tistimi Vendar, kot reèeno, vse zaman – odškodninami, ki jih prizadetim neustrezen in diskriminatoren za- nikoli ne uspe izterjati? kon, ki je iznièil skoraj vse do takrat Bo ostal azbestni zakon stalna te- pridobljene pravice azbestašev, ma vsake slovenske vlade? je bil sprejet in nespremenjen še Roko na srce, toda za celovito in vedno velja. pošteno razrešitev vprašanja azbe- stnih bolnikov nikoli ni bil ugoden èas. Pokojninska reforma, odmev- Kako naprej? ne afere, aroganca nekaterih kljuè- Kaj lahko prièakujemo v zvezi z az- nih državnih uradnikov ter še mar- bestno zakonodajo danes, ko je sikaj podobnega je postavljalo az- kriza pripraven izgovor, na videz bestno zakonodajo na stranski tir, pa tudi dokaj trden argument za predvsem v prejšnjem mandatu zmanjševanje porabe denarja iz pa si jo je vladna veèina kot gnilo

Foto: D. Humar državne blagajne? Kakšen bo odziv jajce izposojala za preglasovanje Azbestaši protestirajo, oblastna karavana gre dalje današnje vladne garniture na to in svojevrstno discipliniranje nas- vprašanje? protne politiène strani. se (s)poznamo 7 Praznik KS Deskle

Sreèevanja ob Društvo tabornikov rodu “Odporne želve” je zaživelo v Anhovem leta 1965 in za svojo prepoznavnost prevzelo znak s takratne vreèe cementa Salonita Anhovo. To je bila želva. Znak je društvu, kot sami žalostnem spominu pravijo, dal odpornost in trdoživost, zato je takšno tudi njegovo Letos smo že tridesetiè zapovrstjo zaznamovali krajevni praznik prav ime. na 13. februar. Odloèitev za ta dan seže dobra tri desetletja nazaj. V ožjem odboru društva deluje sedaj 12 odraslih èlanov, vseh skupaj pa jih je preko 50. Piše: Klemen Staniè Njihovo delovanje je prepoznavno in so prisotni v vseh trenutkih Vsako leto se ob tem prazniku v dvorani zbere veliko število ljudi, do- družbenega življenja v kraju, vsepovsod, kjer so prireditve, sami pa maèinov. Slovesnosti se udeležujejo tudi sorodniki žrtev oziroma talcev, skrbijo za programe, ki so namenjeni predvsem mladini. Program ki so padli na ta dan. dela, ki ga vsako leto pripravi ožje vodstvo društva, je zares pester in bogat. V zakljuènem poroèilu o delu v minulem letu pa so zabe- Delovni ljudje in obèani krajevne skupnosti Anhovo so na zborih ležene še dodatne dejavnosti, kot na primer pomoè drugemu društvu 26. decembra 1978 sprejeli statutarni sklep, da razglasijo 13. februar ali krajevni skupnosti. za spominski dan svoje krajevne skupnosti. S tem so želeli ohraniti spomin na talce, ki so bili navedenega dne leta 1945 ustreljeni ob viseèem mostu v Desklah, in na vse krajane, ki so izgubili svoja življe- nja v boju za osvoboditev v letih 1941 do 1945 izpod italijanske in nemške okupacije - bodisi kot aktivni borci v enotah narodnoosvobo- dilne vojske bodisi kot žrtve represalij okupacijskih sil. Foto: B. Bizjak

Ne glede na žalosten spomin na dogodke iz druge svetovne vojne je na prireditvi priložnost za sreèanje vseh aktivnih ljudi v okviru krajevne skupnosti. Odzovejo se tudi gospodarstveniki, predsedniki s èlani druš- tev, vodstvo obèine, èlani obèinskega sveta, ki to priložnosti izkoristijo za medsebojne pogovore in kovanje nadaljnjih naèrtov. Program zelo lepe prazniène proslave je tudi letos – kot že vrsto let doslej - pomagala pripraviti uèiteljica Mojca Petelin. Za veliko presene- èenje je tokrat poskrbela osnovna šola z nastopom številnega otroškega zbora.

Dobitniki letošnjih priznanj Foto: B. Bizjak

Zborèek iz vrtca požel odmeven aplavz Seveda smo tudi letos podelili priznanja in nagrade krajevne skupnosti krajanom, ki s svojim prostovoljnim delom prispe- vajo k lepšemu življenju v naši skupnosti. Dobitnika letošnjih priznanj sta Jožica Staniè, predsednica društva upokojencev, in Društvo tabornikov iz rodu “Odporne želve”. V utemeljitvah za priznanje lahko preberemo: Jožica Staniè je že 5 let predsednica Društva upokojencev Deskle – Anhovo. Vsa ta leta si zelo prizadeva, da bi društvo èim boljše de- lovalo in èim veè nudilo svojim èlanom. V èasu njenega predsedovanja je društvo še razširilo svoje dejavnosti. Na novo se èlani lahko udeležujejo organiziranih planinskih pohodov. Pred dvema letoma je zaèela z delom plesna skupina “Tinca”, katere èlanice nastopajo ne samo doma, ampak tudi izven naše krajevne skupnosti. Na novo je zaživela ženska balinarska sekcija. Društvo se udeležuje športnih iger za Severno Primorsko, in to v razliènih panogah: ekipi ženske in moške balinarske sekcije, v pikadu, streljanju, ribolovu, kegljanju in reševanju križank. Na njeno pobudo je zaživela povezava z zamejskimi Slovenci. V Slo- veniji poteka projekt Starejši za veèjo kakovost življenja doma, v ka- terega se je na pobudo predsednice vkljuèilo tudi naše društvo. 8 se (s)poznamo

Spomini iz babiške torbe Do “podrte peèi” na mopedu, kolesu ali peš Silva Èernilogar iz Gorenje vasi in Francka Maver iz Doblarja sta delo bila neprekinjeno 60 ur na terenu prièevanju je brat le šel z mano. babice opravljali že v èasu, ko je marsikatera žena še rodila doma. in sodelovala pri treh porodih. V mrazu in vetru sva pešaèila po Ženski z velikim srcem se nista ustrašili mraza, dolgih poti z “mopedom”, Z mopedom sem k prvi porodnici grapi in po strmem poboèju. Ko ob vseh urah in brez pravih pripomoèkov sta marsikateremu Kanalcu prispela ob sedmih zjutraj, ko so smo prispeli do hiše porodnice, ali prebivalcu iz okolice pomagali na svet. Za naš èasopis sta zapisali se popadki komaj zaèeli. Ob njej so me njeni sorodniki ozmerjali, nekaj svojih spominov. Sami pa ugotavljata, da bi jih bilo dovolj za ce- sem bila cel dan, saj je rodila šele èeš da me dolgo ni bilo in da me lo knjigo. bodo prijavili policiji. Odgovorila sem jim, da èe bo do tega prišlo, zato se je velikokrat zgodilo, da bom jaz povedala dejanski potek je žena utrujena legla v posteljo. dogodka. Posvetila sem se po- Že ob prihodu v hišo sem takoj rodnici, ki je v roku ene ure rodi- zaznala, kakšno je “porodno” la. Ko sem se sama ob jutranjem vzdušje. Vsekakor je bila prisotna svitu odpravila proti domu, se vznemirjenost, ki se je lahko iz-

Foto: Družinski arhiv Foto: Družinski arhiv mi je mož iskreno opravièil za ražala z nasmehom ali resnostjo. žaljive besede. Leta kasneje sem Spominjam se mame - porodni- ga tik pred njegovo smrtjo nego- ce, ki me je veselo sprejela z be- vala in mu dajala injekcije in ved- sedami: “Pri nas se peè podira.” no znova se mi je za neljubi do- “A zato ste me poklicali,” sem godek opravièeval. odgovorila. Med èakanjem sem razmišljala o lepi prispodobi, ki Reševanje življenja sem jo prviè slišala. Krušna peè – trebušasta, topla se podre, ma- Od doma sem odšla ponoèi in ternica – trebušasta, topla – se do porodnice potrebovala pribli- z rojstvom otroka sprazni. žno eno uro. S kolesom v rokah in babiško torbo na prtljažniku Še en dogodek ob prihodu v hišo sem se borila z devet kilometrov Silva Èernilogar porodnice. dolgo potjo navkreber. Prehitro Bila sem zaèetnica in prišla na Francka Maver sem hodila, zato sem bila vsa Rojstvo v domaèi hiši mesto upokojene babice, znane nekaj minut èez polnoè, in še zadihana in postalo mi je tudi Do leta 1965 so žene iz severno- po bogatih izkušnjah z zaplete- vso noè, toda že naslednji dan slabo. Kmalu po mojem prihodu primorske regije rodile doma ali nimi porodi. Pri porodnici je se- ob sedmi uri zjutraj sem pohitela je porodnica rodila. Ko sem èa- v oddaljenih porodnišnicah v Po- dela mama. Ko so ji povedali, da v 15 kilometrov oddaljeno vas k kala zdravnika, da bi porodnico stojni, na Jesenicah in v Ljubljani. sem nova babica, me je prestra- naslednjemu porodu. zašil, sem opravila še poporodno Noseènice so se odpravile na pot šeno pogledala, stisnila rožni ve- Novorojenèek se je rodil ob dveh nego novorojenèka. V tem èasu v spremstvu moža ali svojcev z nec, ki ga je imela v roki, in brez popoldne. Še v èasu poporodne pride v hišo mož porodnice iz vlakom ali avtobusom. Ker je bila besed odšla. Razumela sem strah nege sem bila klicana na tretji sosednje vasi, ki je bila oddaljena v postojnski porodnišnici prostor- žene in se hkrati zavedala, kaj porod. Do tja je bilo še nekaj ki- sedem kilometrov. Morala bi še ska stiska, smo babice spremljale pomeni zaupanje oziroma neza- lometrov z mopedom in dobra poèakati zdravnika, a sem se vse- noseènice z rednimi popadki v upanje. ura pešaèenja navkreber. Ko sem eno odpravila na drugi porod. rešilnem avtomobilu. Delo babice Bilo je pozno zveèer, ko so me prispela, je bil porod že konèan, Lunin svit mi je malo lajšal vožnjo je bilo zahtevno, odgovorno in poklicali v oddaljeno vas k porod- a novorojenèek ni preživel. po ledeni cesti. Ko sem ob sed- naporno, zlasti tam, kjer je bil nici, ki je prièakovala prvega otro- mih prispela in na mizi že zagle- hribovit teren. Služba je potekala ka. Porodnica je sedela na poste- Ni je poèakal dala novorojenèka, sem si kar v stalni pripravljenosti ves dan. lji. Na obrazu je imela rdeèico in oddahnila, da je poroda že ko- Ceste so bile v glavnem maka- smehljaje mi je povedala, da po- Ob devetih zveèer me je na Dob- nec, ker sem bila resnièno že zelo damske in do marsikatere hiše padki, ki so se zaèeli zgodaj po- lar prišel iskat mož porodnice. izèrpana. Kar naenkrat pa sem ali vasi se ni dalo priti z vozilom. poldan, niso veè moèni in da je Èakala me je sedem kilometrov zaslišala divje krike iz zgornjega Prevozno sredstvo babice je bilo zaspana. Vznemirila me je njena dolga pot do slovensko-italijan- nadstropja. Stekla sem gor in si navadno motorno kolo. Veliko zaspanost, zato sem vprašala, ske meje, kjer pa je bilo zaradi mislila, da mora biti v trebuhu se je tudi pešaèilo. Obvešèanje kaj je jedla in pila. obmejnega pasu potrebno spre- še en dojenèek ali pa porodnica babic pa je bilo v glavnem oseb- “Za jest ji ni šlo,” je rekla soseda mstvo. Mož je bil peš, jaz pa z moèno krvavi. Bilo je slednje. no, ker še nismo imeli hišnih te- “zato sem ji dala šoto s konja- mopedom, zato sva se zmenila, Porodnica je bila že v rahli neza- lefonov. kom, da bo pri moèi.” da se dobiva na križišèu v nasled- vesti, zato sem ji dala na trebuh Tedaj mi je postalo jasno, od kod nji vasi. Ko sem se pripeljala do mrzle obkladke, z opekami pa Prièakovanje otroka v domaèi hi- njena zaspanost. omenjenega mesta, ga še ni bilo smo dvignili posteljno vznožje. ši je bil za družino velik, spoštljiv Po dveh urah dremanja so postali tam, zato sem se ustavila v so- Posteljica še ni bila loèena. Ker dogodek, saj je bil povezan z ra- popadki moèni in po devetih sednji hiši, kjer je živel njegov pa prevoznega sredstva nismo dostjo in skrbjo. Porodnica je bi- urah je rodila deklico, ki sem jo brat z družino. Moža nisem do- imeli, da bi jo peljali do zdravnika la deležna podpore ne le moža, morala kar dobro vzpodbujati, èakala, oèitno pa je bilo, da je in ker je bilo stanje zelo kritièno ampak cele družine in nemalo- da je zajokala. Ko sem odhajala, odšel kar domov, ne da bi vsaj in bi lahko bilo usodno, sem se krat tudi soseske. sem jim zabièala: “Naslednjiè šo- malo poèakal. odloèila sama lušèiti posteljico. Porod se je zaèel. V kuhinji se je to brez konjaka!” Spremljati bi me moral zaradi S tem sem kršila predpise, kajti grela voda, kuhala juha in èaj. uredbe o obmejnem pasu, kajti to je bilo v zdravniški pristojnosti. Hodilo in govorilo se je tiho. Zapisala: Silva Èernilogar kdor ni tu živel, mu je bilo giba- V šoli smo se tega uèili samo v Opravljala so se najnujnejša dela. nje omejeno. Ker njegov brat ni teoriji, v praksi nikoli. Zdravnik Vse je bilo v prièakovanju. Šestdeset ur pri porodih hotel z menoj na tako dolgo pot, je prišel šele èez slabi dve uri in mi je svetoval, naj se obrnem na predpisal infuzijo. Skupaj sva Za kmeèke žene je bilo najbolj Maja 1960. leta sem bila noseèa ugodno roditi pozimi, ker so ime- vojake v karavli. Zaradi nezadost- nato odšla še k prvi porodnici, 5 mesecev, a sem kljub temu nega števila navzoèih vojakov da sva jo šivala. le veè èasa za poèitek. Tega je svoje delo redno opravljala. bilo manj v drugih letnih èasu, sem ostala brez pomoèi. Vrnila Posebno naporno je bilo, ko sem sem se v hišo in po dolgem pre- Zapisala: Francka Maver v objektivu 9

Divji prašièi rijejo Denar za povraèilo škode gre iz lastnega žepa Škoda velika, odstrela premalo Lovska družina Kanal je lani od- strelila 170 divjih prašièev. Po besedah starešine Milana Bol- KANAL - Lastnik divjadi in zveri v Sloveniji je država, zato se predsednik tarja so prejeli 30 prijav škode Društva goriških živinorejcev Branko Strgar sprašuje, zakaj se morajo zaradi divjadi - najveè zaradi kmetje sami obvarovati pred divjadjo in ali ni dolžnost lastnika, da po- divjih prašièev, manj zaradi srn- skrbi, da njegove živali ne delajo škode drugim. Najveè škode kmetom jadi. Divji prašièi so na njihovih povzroèa divji prašiè, katerega število naj bi se na Trnovski in Banjški lovišèih razrili dobrih 17 hektar- planoti neobvladljivo poveèalo. jev travnikov, unièili 3600 kilo- Tekst in slike: Nataša Ozebek gramov koruze in 1000 kilogra- mov žitaric. Za odškodnine so v lovski družini skupno odšteli 5.241 evrov, kupili za 1.589 ev- rov elektriènih pastirjev, mrež in drugih tehniènih sredstev ter za 1.933 evrov biotehniènih sredstev za prepreèevanje škod po divjadi. Za poplaèilo škod namenjajo sredstva, ki jih dobijo od proda- je uplenjene divjadi. Lani je na primer izkupièek od prodanih Z. Madon: Napaèni podatki o stanju divjih prašièev znašal približno Odstrel presega naèrte 3.825 evrov. Lovski inšpektor to delno priznava, medtem ko Urška Srnec iz ministr- sij za trajnostno gospodarjenje z stva za kmetijstvo, gozdarstvo in divjadjo lovskim družinam. Urška prehrano zagotavlja kmetom, da Srnec iz kmetijskega ministrstva letni odstrel divjih prašièev navzgor meni, da bo država tako lažje vpli- ni omejen, zato se lovci ne bi smeli vala na trajnostno gospodarjenje izgovarjati na omejitve. Iztok Ko- z živalmi in imela hkrati nad tem uèinkovitejši nadzor. Vprašanje pa Razoran travnik na Kanalskem vrhu ren iz Zavoda za gozdove pa pojas- njuje, da so lani na lovišèih severo- je, kako bodo lovske družine spo- Starešina Lovske družine Kanal Kmetijsko-gozdarske zbornice Slo- zahodne Slovenije odstrelili 1057 sobne opravljati zaupane jim nalo- Milan Boltar pojasnjuje, da je na venije in Kmetijsko-gozdarskega divjih prašièev in za veè kot polovi- ge. obmoèju njihovega, 6000 hektar- zavoda Nova Gorica opozorili, da co presegli prvotni naèrt. Povpreèna starost lovca Lovske jev velikega lovišèa, število divjih se je število divjadi, posebno divjih družine iz Kanala je namreè 62 let, Država lovcem, a ti pešajo okoli podobne številke pa se vrtijo Država naj bi sicer pereèo proble- tudi številne druge slovenske lov- matiko uredila s podelitvijo konce- ske družine. Zbor tajnic Èlanice Kluba tajnic Severne Primorske so na letošnjem trinajstem obè- nem zboru – ta je bil v petek, 27. februarja - pregledale delo v lanskem letu in si za letos zastavile kar precej nalog: od pridobivanja novih èla- nic, izobraževanj, krvodajalske akcije, dobrodelnih akcij, udeležbe na kongresu tajnic in poslovnih sekretark do ekskurzij in medklubskih sre- èanj. Ob robu obènega zbora so kanalske tajnice izpeljale še dobrodelno akcijo zbiranja oblek za materinski dom v Solkanu, ki sodi v okvir Belega obroèa. NJ

M. Boltar: Število divjih prašièev pada Ivan Èefarin se sprašuje, kako naprej prašièev med leti 1998 in 2005 prašièev, v severozahodni Sloveniji strmo narašèalo, v zadnjih letih pa neobvladljivo poveèalo, odstrel pa z drugaènim naèinom gospodar- temu ne sledi. jenja upada. Toda kmetu Ivanu “Na Banjšicah ni travnika, ki ga ne Èefarinu, ki se na Banjški planoti bi obiskal divji prašiè,” pove kmet ukvarja z živinorejo, so lani divji Zoran Madon, ki srž problema vi- prašièi razrili pet hektarjev travni- di v tem, da se Zavod za gozdove, ov. lovci in država opirajo na napaène “Ris mi je pokonèal 50 koz, volk podatke o številu živali. 25 ovac, medved raztrgal bale,” “Število odstrela temelji na podat- našteva Èefarin in se sprašuje, ka- kih o škodi in odstreljenih živalih, ko naprej. “Dokupiti moram krmo, ki pa niso toèni. Ljudje škode ne poravnati teren, stroški so veliki, prijavljajo, ker to zahteva preveè poplaèila škode zamujajo.” birokracije, odstrela pa je prema- lo,” je preprièan Madon. Meni, da Kmetje bijejo plat zvona so številke poskoèile zaradi milih Foto: Klub tajnic SP Kmetje na Banjški planoti so na zim in predvsem nezakonitega kr- Po uradnem delu prijetno in zabavno druženje okrogli mizi skupaj s predstavniki mljenja prašièev v naravi. 10 v objektivu Režijski obrat Glavna skrb - pitna voda KANAL - Kanalska obèina je kot ena redkih slovenskih obèin ustanovila režijski obrat, ki skrbi za del gospodarskih javnih služb. “Naše prioritete so skrb za pitno vodo, kanalizacijsko omrežje in enajst pokopališè, zra- ven pa urejamo še javne površine,” pravi Vinko Medvešèek, vodja re- žijskega obrata. V njem je zaposlenih šest delavcev. Tekst in sliki: Nataša Ozebek Prva je pitna voda ti klor, seveda samo v nujno potre- “V javnem vodovodnem omrežju bnih kolièinah.” skrbimo, da kakovost vode ustreza Vode ob daljših sušnih obdobjih parametrom, ki so predpisani s povsod primanjkuje, najveè težav Pravilnikom o pitni vodi. Izvajamo so imeli lansko jesen v Kanalu, ko notranji nadzor nad kakovostjo je vir drastièno upadel. “Pretok je pitne vode na osnovah sistema bil le 22 kubiènih metrov vode na HACCP. S tem v zvezi je potrebno uro, potrebovali bi ga vsaj 30,” èistiti sisteme, zajetja, rezervoarje, pravi Medvešèek, ki je preprièan, kontrolirati naprave za dezinfekcijo da bi bilo tudi ob takih primerih in redno meriti vsebnost klora,” vode dovolj, èe ta ne bi nikjer puš- našteva Medvešèek. V obratu po- èala in jo ne bi po nepotrebnem trošili. “V Kanalu ima približno po- lovica uporabnikov montiran šte- vec porabljene vode, polovica pa ne in tam je voda brez nadzora,” še opozarja. Skrb za èistilno napravo v Kanalu Režijski obrat upravlja s sedemnaj- trem v Kanalu, Ložicah in Doblarju varnosti in omogoèili razvoj ma- stimi vodovodi, ki oskrbujejo nad se bosta v prihodnje pridružili še lega gospodarstva in obrti,” pravi petdeset prebivalcev, in z nekaj èistilni napravi v Desklah in Gorenji Tone Levpušèek, predsednik kra- manjšimi vodovodi. Veèina vodo- vasi. jevne skupnosti Kal nad Kanalom. vodov ima urejeno dezinfekcijo s kloriranjem, ostajajo še štirje vodo- Kaj je moje, kaj je tvoje? Da je investicija nujna, prièa tudi vodi, kjer velja ukrep stalnega pre- “Vèasih je težko dopovedati lju- dejstvo, da se deževnica pri marsi- kuhavanja vode. Tu bo potrebno, dem, zakaj je potrebno vodo klo- katerem gospodinjstvu v zbiralnike skladno s pravilnikom in po navo- rirati, drug problem pa je vzdrže- še vedno zbira z azbestnih streh. dilih inšpekcijskih služb v kratkem vanje hišnih prikljuèkov in vpraša- urediti sistem dezinfekcije vode. nje, èigavo je kaj ter kdo nosi stro- V zajetju za Kanal jemljejo vzorce ške popravil,” Medvešèek odgovar- Kdo nosi stroške vode približno desetkrat na leto. ja na vprašanje, èesa si pri svojem popravila? V. Medvešèek: Velike težave z vodo Sedem nadzorov je notranjih, do delu ne želi. trikrat ga opravi država. V manjših Stroški za gradnjo, vzdrževanje skrbijo tudi za manjša vzdrževalna “Obèinski odlok o oskrbi s pitno in popravilo hišnih prikljuèkov vodovodih se voda vzorèi povpreè- vodo pravi, da je hišni prikljuèek dela, za veèje obnove se dogovori- no štirikrat letno, v lastnih zajetjih gredo v breme uporabnika zg- jo z zunanjimi izvajalci. Dodaja, dolžan vzdrževati upravljavec, torej radbe oziroma zemljišèa. Ta je - šternah - pa vzorcev, s katerimi mi, vendar na stroške lastnika. Tu da so vsi izviri pitne vode v obèini bi ugotavljali ustreznost pitne vo- dolžan skrbeti, da je hišni prik- fekalno onesnaženi, ob veèjih de- velikokrat prihaja do nejasnosti, ljuèek vedno v brezhibnem sta- de, ne jemlje nihèe, pojasni Med- do kje sega hišni prikljuèek. Po ti- ževjih pa jo je zaradi motnosti po- vešèek. nju in mora vsako okvaro na trebno prekuhavati: “Voda nikjer sti cevi, kjer teèe voda samo za prikljuèku javiti upravljalcu. ni skladna s pravilnikom o pitni Druga veèja skrb režijskega obrata enega porabnika, je hišni priklju- Natanènejše pravice in dolžno- vodi. Povsod ji je potrebno dodaja- so èistilne naprave. Dosedanjim èek, kjer teèe za dva, je javni del sti upravljalca vodovoda in vodovoda, ki smo ga dolžni vzdrže- uporabnika doloèajo 31., 32., vati in financirati mi. Ko zmanjka in 36. èlen obèinskega odloka voda, se ni èasa pregovarjati, kdo o pitni vodi. Državni pravilnik bo kaj popravil, pri plaèilu pa po- o pitni vodi pa pravi, da je pri- tem lahko nastanejo nesporazumi kljuèek stavbe na sekundarni in zapleti,” razloži Medvešèek. vodovod del javnega vodovo- Voda na Banjšice v tretjem da, ki se nahaja med sekundar- tisoèletju nim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode V kanalski obèini je brez javnega pri porabniku pitne vode. vodovoda približno 14 odstotkov Naèrtovanje, gradnjo in vzdrže- prebivalcev, beli lisi ostajata Kanal- vanje cevovodov in druge opre- ski Vrh in Kal nad Kanalom. Prav me prikljuèka stavbe na javni v Kalu naj bi težave s pitno vodo vodovod mora zagotoviti last- rešil slabih 8,5 kilometra dolg vo- nik stavbe. Prikljuèek stavbe na dovod, po katerem bo pitna voda javni vodovod je v lasti lastnika iz Lokovca najprej pritekla do Kala stavbe, ki ga je dolžan vzdrže- nad Kanalom, nato pa še v Levpo vati upravljavec javnega vodo- in Seniški Breg. Na obèini so že voda, lastnik ali najemnik stav- prejeli ponudbe zainteresiranih iz- be pa mora preverjanje izvedbe vajalcev del, lokovška voda pa naj in delovanje cevovoda in opre- bi v Kalu nad Kanalom pritekla iz me prikljuèka stavbe na sekun- pip leta 2012. darni vodovod ter njegovo “Po dolgoletnih prizadevanjih bo- vzdrževanje dopustiti in storje- do krajani dobili kakovostno pitno

Foto: TIC Kanal TIC Foto: ne storitve javne službe plaèati Komunalni delavec Igor Markoèiè obrezuje in neguje tudi drevje v obèini vodo. Poleg tega bomo z javnim v skladu z doloèeno tarifo. vodovodom rešili problem požarne v objektivu 11

Objestnost in vandalizem med mladimi Na videz idilièen mir, kaj pa v resnici?

Meje, ko se mladostna radoživost in igrivost obrne v objestnost, nasilje novna šola se je vkljuèila v projekt ga prijaviš, moraš potem kot prièa in unièevanje, ni moè vedno jasno doloèiti. Ko pa se to zgodi, se razbur- “Comenius” in na željo otrok izbra- na sodišèe in marsikdo je zaradi jamo, obtožujemo, išèemo krivce. la temo Ekologija. tega že obèutil posledice. Ljudje Kaj se dogaja v našem ožjem okolju? Na videz je Kanal miren kraj, kjer Otroci so vedno bolj ozavešèeni, so zato raje tiho,” pravita prebival- ni opaziti vandalizma, kljub temu pa ni ravno tako. da je treba odpadke loèevati. Sami ca središèa Kanala, ki se zadnje èa- bi želeli v bližini šole postaviti eko- se jezita bolj kot na hrup na nevest- Piše: Irena Hoèevar Križniè loški otok, ker zaenkrat loèeno zbi- ne voznike. Parkirišèe pri smreki je Slike: Bruno Bizjak ranje v kraju ni urejeno. Pred dve- vèasih tako zaparkirano, da ne mo- ma letoma, ko se je množièno po- reš na cesto. javljalo po stenah šolskih prostorov kracanje in “ustvarjanje” grafitov, Potuha za kraje so na hodnik namestili tablo, na Prekrški, ki ostajajo pogosto skriti, kateri so se otroci lahko izživljali. se dogajajo tudi v trgovinah. V tr- Za nekaj èasa so pisanje po stenah govini Fama opažajo, da se z ukra- ustavili. denimi stvarmi, kot so lizike, èoko- “Bela stena vabi. Že ko smo stene lade in druge sladkarije, naberejo prebarvali v druge barve, niso bile kar veliki zneski. Trgovke pogosto veè tako vabljive,” meni Marinièe- sumijo, kdo krade, a je to težko va. dokazati. A žal se je risanje grafitov in unièe- “Zgodilo se je celo, da sem krajo vanje proèelij v zadnjem èasu v Ka- jasno videla in poklicala starše, nalu zelo razširilo. V eni noèi so mama pa preprosto tega ni verjela. bile v januarju z grafiti “okrašene” Sama sem izpadla kot lažnivka;” fasade na spomeniško zašèiteni se zgraža ena od trgovk. Kontradi, na obnovljeni hiši pri Kraj zaenkrat še niso prijavili poli- Petrucki in na steni šole. Objestneži ciji, vendar bodo morali nekaj nare- se ne vprašajo, kakšno škodo pov- diti, ker se število kršiteljev pove- zroèijo na morda sveže ometani èuje. Ko vidijo, da ni posledic, so fasadi in kakšno podobo o kraju še bolj “pogumni”. In to ne le otro- dobijo turisti, ki to vidijo. ci. Bruno Bizjak, ki skrbi za kanalsko V Desklah, kjer imajo v trgovini športno dvorano, se sprašuje: namešèene kamere, so za take Pisarije na nepravih mestih “Ko smo bili mi mladi, smo tudi prekrške že sprožali postopke. Statistika za zadnji dve leti kaže, mi dejanji v novogoriški regiji jih ušpièili kakšno neumno. Zgodilo “Krade doloèen del populacije. In da se stanje na podroèju varnosti je bilo v kanalski obèini zaznanih se je, da smo po nesreèi razbili ši- to tako, da si verjetno pošten èlo- v Obèini Kanal ob Soèi izboljšuje. 83, kar predstavlja majhen delež. Za javni red in mir skrbi na obmo- èju kanalske obèine policist Nenad Djermanoviæ, v kratkem èasu pa se bo policijskemu nadzoru pridru- žila tudi redarska služba, ki jo bodo skupaj organizirale obèine Kanal, Tolmin, Kobarid in Bovec. Policist Djermanoviæ opaža, da se v zad- njem èasu pogosto pojavljajo vlomi v poèitniške hišice (prijavljenih jih je bilo kar 21). Krivce je težko naj- ti, kajti zaradi gradnje hidroelek- trarne Avèe se giblje na ozemlju obèine veliko tujcev. “Naši domaèini povzroèajo težave zlasti drugod, v Novi Gorici, Brdih, doma se raje ne kažejo,” pravi Djermanoviè in meni, da statistika ne pokaže vseh kršitev, kajti med domaèini je premalo odziva. N. Djermanoviæ za veè samozašèite “Ljudje si raje zatisnejo oèi. Morali Razpasla se je nekultura puhlih grafitov bi se vesti bolj samozašèitno. Èe po. Zdaj pa me èudi, ko vidim, da vek ne more predstavljati. Z rece- V primerjavi z letom 2007 se je la- kršiteljev ne ustavimo, so vedno pred novo telovadnico namerno sijo pa se to stopnjuje”, so zaskrblj- ni zmanjšalo število prometnih ne- moènejši, vedno veè si upajo. Ko unièujejo, lomijo ograjo. S tem, eni v trgovini. sreè z 71 na 61. V letu 2007 je na kaznivo dejanje pripelje do zapora, da unièujejo, se zabavajo.” naših cestah ugasnilo eno življenje, je že prepozno. Povratnik je samo Kako vzgajati mlade, da ne bodo v lanskem letu pa ni bilo v nesreèah specializirani povratnik,” ugotavlja Manj hrupa, veè strahu svojih vzornikov iskali v vandalih nobene smrtne žrtve, manj je bilo še odgovorni za varnost v obèini V zadnjih dveh letih pa se je po in agresivnežih. Žal te idole lahko tudi hudo telesno poškodovanih Kanal. besedah domaèinov v središèu Ka- vidijo vsepovsod - od televizije do – v letu 2007 sedem, leta 2008 pa nala zmanjšal hrup. Letos tudi sko- raèunalniških igric. Odrasli pa si pet. Po podatkih je bilo v lanskem “Likovno” izživljanje spet oživelo rajda ni bilo slišati pokanja petard. zatiskamo oèi! Lepše je imeti mir letu zaznanih 83 kaznivih dejanj Obèasno sicer še prihaja do izgre- in ne videti in ne vedeti, kaj se do- (leta 2007 kar 123), od tega so jih Vzgoja otrok se zaène doma, na- dov, vendar je zdaj to manj pogo- gaja. Morda pa tudi ne pomislimo, nekaj veè kot tretjino raziskali. daljuje pa v šoli. sto. Glasna glasba, krièanje in škri- da bo za našega otroka naredil Poveèalo pa se je število prijav dru- Šolska psihologinja Marina Mari- panje gum se vèasih še slišijo po najveè nekdo, ki mu bo stopil na žinskega nasilja s šestih prijav v le- niè pravi, da so zaèeli v zadnjem celem Gradu in po blokih. Reagira prste, dokler je še èas. Otrok bo tu 2007 na deset v lanskem letu. èasu otroke vzgajati zlasti v odnosu pa ne nihèe. slej ko prej pokazal, kaj vse “si Med obravnavanimi 1.700 kaznivi- do hrane in okolja. Kanalska os- “Vsi se bojijo mašèevanja. Èe neko- upa” tudi staršem. 12 èez most Vloga in položaj žensk danes

Poslovna mama stvom in prerokovanjem. Po nje- Samostojni poklici so lepa prilož- nem mnenju je to ravnovesje v da- nost za razvoj talenta in prav v našnji ženski porušeno, posledice njih se lahko izkaže marsikatera tega pa so katastrofalne. “Vsaka ženska. tretja ženska težko zanosi, ker to “Meni v poklicu kar dobro uspeva, vpliva na hormone, mnogo jih ima ker imam med svojimi veliko pod- tudi težave z rodili,” pravi Aleksan- pore. Z možem si razdeliva družin- dra in sodobni poslovni ženski, ki ske obveznosti, pri varstvu otrok želi ohraniti svoje prvinsko poslan- pa mi pomagajo tudi starši,” pravi stvo, priporoèa meditacijo ob polni Laura Skrt iz Kanala. Ob treh maj- luni. Dodaja še, da ni niè narobe, Samozavestno iz sence moškega

Marec je mesec, ko ženske kar dvakrat praznujemo. Nekatere bolj, druge manj. Razlogov, zakaj je tako, je veliko. Mimo vseh teh praznikov namreè živimo ženske s takšnimi in drugaènimi vlogami, položaji, uso- dami. Piše: Ksenija Èernuta Slike: Damijan Volk

Vloge in položaja žensk danes ni terih se znajdemo. Opaža, da mla- L. Skrt: Obremenjene, a uspešne L. Rešèiè: Premalo žensk na položajih enostavno predstaviti. Še posebej, de danes dajejo veliko pozornost hnih otrocih uspešno vodi frizerski èe se želi ženska uveljaviti na pri- èe bi ju radi opisali na splošno. izobrazbi, kar se ji zdi dobro, pro- in kozmetièni salon v Kanalu. Pravi, mer v poklicu, slabo pa je, èe pri Celo ženske, ki na videz delijo po- blem je le, da se mnoge izšolajo da ima sreèo, ker živi v okolju, kjer tem pozablja na svojo ženskost. dobno usodo, opažajo, da je razlik za poklice, za katere ne najdejo moškim ni težko poprijeti za žen- Za uspehom družina med njimi ogromno. dela. ska dela in da v tem ne vidi prav Od dela k delu Kmetija izenaèuje niè slabega. Ženske, ki se uspejo uveljaviti v “Seveda pa so stvari, ki jih moram poklicu, že dolgo niso veè redkost. V podjetju Eurokabel iz Liga so Ženske so veèinoma v službah, do- opraviti sama. Otroci imajo na pri- trenutno zaposlene skoraj same ma so skorajda samo še ženske na mer potrebe, ki jih lahko zadovolji ženske – v glavnem delavke iz bliž- kmetijah. Tudi tu je njihov položaj le mama,” še pripomni Laura in nje okolice. Njihov položaj je vsaj razlièen, èeprav sodobne kmetice poudari, da so ženske z družino pri svojem delu ne obèutijo veè zagotovo bolj obremenjene, ven- velikih razlik med spoloma. dar to še ne pomeni, da ne morejo “Odkar nam pomaga mehanizaci- biti tudi poslovno uspešne. Bolj Foto: D. Humar ja, ni veè velikih razlik med ženskim narobe se ji zdi, èe hoèe ženska in moškim delom. Vsi opravljamo na vsak naèin konkurirati moške- praktièno vse,” pojasnjuje Erika mu, saj si s tem nalaga samo do- Petrevèiè s Kanalskega Vrha. datna bremena. Porušeno ravnovesje Tisti, ki na ženske in na moške gle- dajo kot na JIN in JANG (kot na ženski in na moški princip), opozar- jajo, da je velik problem sodobne ženske, da prevzema preveè moške energije in da se premalo izraža kot ženska. “Ženska naj bi v osnovi predstavlja- la milino, soèutje, intuicijo, komu- nikacijo, moški pa naj bi predstav- ljal ambicije, organizacijo, voden- je,” pravi Aleksandra Drole iz Do- blarja, ki se poklicno ukvarja z du- hovnimi vedami, naravnim zdravil- V. Velušèek: Veliko pravic, toda ... E. Petrevèiè obvlada vso mehanizacijo Res pa je, da so nekateri poklici še vedno bolj rezervirani za moške. na prvi pogled podoben, a pogo- Upravljati zna z vsemi kmeèkimi “V svoji že skoraj 29-letni delovni vor z njimi razkrije, kako zelo je stroji in to je po njenem mnenju dobi se nisem nikoli poèutila nee- razlièen. danes nuja. Dodaja še, da je treba nakopravna zaradi tega, ker sem “V tovarni vse zelo veliko delamo, biti na kmetiji kar precej elastièen, ženska, ne vem pa, kako bi bilo, ker je konkurenca huda. Doma pa èe hoèeš spraviti proraèun skupaj èe bi imela ambicije postati direk- so razmere razliène. Nekatere ima- in da si je nujno med sabo poma- tor ali kak pomemben politik,” je jo veliko pomoèi, druge ne,” je gati. povedala Lojzka Rešèiè iz Plavi, povedala Vilma Velušèek, ena pr- “V hiši nas živi veè. Vsi delamo ta- univerzitetna diplomirana inženir- vih delavk v tovarni. Na splošno ko na kmetiji kot tudi v gospodinj- ka kemije, ki vodi kontrolo kakovo- meni, da imamo ženske danes veli- stvu,” pravi Erika in poudari, da ji sti in laboratorije v Salonitu Anho- ko pravic, da pa je naš položaj od- pomoè ostalih družinskih èlanov vo. Kot opaža je na vodilnih mestih visen predvsem od okolišèin, v ka- še kako prav pride. A. Drole za prvinsko poslanstvo ženske še vedno premalo žensk, èeprav èez most 13

jih pozna kar nekaj, ki so ta mesta ska lahko na primer sama kupi av- Moški o ženskah dosegle. Po njenem so za poklicni tomobil, odpre transakcijski raèun, uspeh zelo pomembni odnosi v podpisuje razliène pogodbe, se družini, ne le med možem in ženo, šola, izbira partnerje, obdrži dekliš- temveè tudi med starši in otroci. ki priimek in še bi lahko naštevali. “V krogih, kjer se gibljem, smo ženske kar enakopravne,” pravi Za toplino doma Lojzka, èeprav opaža tudi, da je Starejše ženske se še spominjajo Cvetko Humar, Kanal marsikje še vedno vse na ramenih èasov, ko je ženska v glavnem skr- Položaj žensk se mi zdi danes do- ženske - ne glede na to, ali je moški bela za dom in družino, moški pa sti boljši, kot je bil vèasih. Mislim, zaposlen ali ne. da so ženske kar enakopravne. Neodvisna.si Držijo vse štiri vogale v hiši. Moški in ženske drug drugega podpira- V manj razvitem svetu so razmere mo. Naloge si porazdelimo. povsem drugaène. Popotnice na Moški na primer veè delamo v primer takoj opazijo, kako svobod- gospodinjstvu in z otroki, kar se no lahko potujejo same, medtem mi zdi pozitivno. ko ženske v nekaterih predelih sve- Jani Vidiè, Roèinj Enakopravnost je. Zdaj vsi dela- mo vse. So paè taki èasi in druga- èe ne gre. Mislim, da ni niè naro- be, èe je tako. Jaz glede tega ni- mam predsodkov. Poprimem tudi za gospodinjska dela. Mislim, da moškim to ni veè pod èast. Takšen je paè sodoben naèin živ- ljenja.

V. Velišèek sama svobodno potuje A. Boltar Manjka toplina doma Tadej Mori, Kanal Ženske so kar enakopravne. So ta še na tržnico spremljajo moški. za vse ostalo. razgledane in urejene. Med spo- “Same se nikoli ne odpravijo iz hi- “Jaz nisem nikoli hodila v službo, loma ni veè velikih razlik. Še ved- še. Èudijo se nam, ko v restavraci- a sem imela vedno veliko dela. no pa ima vsak svojo vlogo in jah jemo same in si mislijo, kako Skrbela sem za otroke in starejše, mislim, da je tudi prav tako. Težja smo osamljene,” opisuje svoje iz- opravljala vsa gospodinjska dela, fizièna dela so na primer bolj pri- kušnje Vesna Velišèek iz Plavi, di- pa tudi nekatera kmeèka,” je svojo merna za moške, rojevanje pa bo vlogo opisala Alojzija Boltar iz Pri- vedno naloga ženske. Je pa cel lesja. Povedala je še, da so nekatere kup nalog, ki si jih danes moški ženske takrat že delale v tovarni, in ženske delimo. Na primer gos- vendar jim ni zavidala. O položaju podinjska dela, vzgoja otrok. V žensk ni prav veliko razpredala, tem ne vidim prav niè slabega. ampak je svoj položaj preprosto Ženske so danes precej obremen- sprejemala. Poudarila je le, da žen- jene s službo, zato je povsem ska za vzgojo otrok tudi takrat ni normalno, da je tako. imela veliko èasa, za razliko od da- našnjih dni pa hiša nikoli ni bila Boštjan Škrlec, Deskle prazna. Mislim, da ni prav veliko drugaèe “Boli me, ko danes vidim otroke kot prej. Ženske so tudi danes s kljuèem okoli vratu. Doma jih kar precej obremenjene. Mnoge nihèe ne prièaka. Mislim, da tem so v službi zelo izkorišèane, doma otrokom manjka toplina doma,” pa tudi. Meni na primer ni težko je pogovor zakljuèila Alojzija. pospravljati po hiši ali paziti na otroke, vendar vsi ne mislijo tako. Po moje bi se moralo v naši druž- bi še marsikaj spremeniti, da bi se ženskam godilo bolje. Danilo Kutin, Deskle Stvar se je zelo spremenila, ven- dar težko reèem, da na boljše. Samo praznièna pozornost ni dovolj! Še vedno je premalo žensk na položajih. Menim, da bi bilo mar- plomirana zgodovinarka in socio- sikaj drugaèe, èe bi se ženske bolj loginja kulture, ki veliko potuje tu- izpostavile tudi v javnem življenju. di po teh deželah. Pri tem izposta- Zagotovo so dovolj sposobne, vi, da tam ljudje ne poznajo tak- vendar so nekatera mesta še ved- šnega potovanja (z željo po spoz- no bolj rezervirana za moške. Tu navanju novega) in tudi ne proste- je še vedno preveè predsodkov. ga èasa. Upam, da se bo to sèasoma spre- “Izkljuèna domena žensk je rojeva- menilo. Vidim, da mladi že raz- nje otrok, skrb za otroke in oprav- mišljajo drugaèe. Tu po Desklah ljanje gospodinjskih del,” pojasnju- na primer opažam veliko oèetov je Vesna in dodaja, da je bilo tudi in tudi nonotov z vozièki. Vèasih pri nas vèasih tako, da pa je danes za moške to ni bilo sprejemljivo. povsem drugaèe. S tega stališèa B. Škrlec: Niè mi ni težko je zagotovo velik dosežek, èe žen- 14 pod mostom Zimovanje v Rakitni OŠ Deskle Od 13. do 16. januarja je oddelek 5-letnih otrok iz Vrtca Deskle pod vodstvom vzgojiteljic Davorine in Zvonke preživel na snegu v klimatskem zdravilišèu v Rakitni. Doživeli so veliko nepozabnih trenutkov. Božièno-novoletni koncert Nekaj otroških utrinkov: “V srebrnem ivju bakle plapolajo, prisluhnili otroški pesmi, ki jo je iz Všeè mi je bilo, ko sem smuèala. Všeè mi je bilo, ko sem smuèal s božièni sel prinaša sporoèilo, mladih grl zvabila glasbena peda- Po klancu navzdol sem šla kot rake- Stankotom. Smešno mi je bilo, ka- da že minevajo najhujši èasi, goginj in zborovodkinja Mojca Ma- ta. Smešno se mi je zdelo, ko sem dar sem šel sam na vleènico. Bilo da se bo vse na dobro obrnilo. ver Podbersiè. Koncert so popestrili padla in bila vsa od snega ter mok- je vedno nižje. Na vrhu sem moral Dobrota bo premagala sovraštvo, èlani Orffovega instrumentarija ter ra po obrazu. Lepo mi je bilo, ko prav poèepniti.Lepo mi je bilo spa- ljubezen v srcih bo pregnala mraz, instrumentalisti – uèenci osnovne sem jahala konjièka. (Lara B.) ti na mehki postelji. Všeè mi je bila zato praznujmo v miru, šole, ki obiskujejo oddelek godbe- Vesela sem bila, ker sem šla prviè kobila Trisa. Vesel sem bil, ker sem zaupajmo v sreènejši novi èas.” niške šole Pihalnega orkestra Salo- na vleènico sama. Najbolj hecno jo lahko jahal. Vesel sem bil, ko nit Anhovo in Glasbeno šolo Nova je bilo, ko sem bila prviè na smu- nas je obiskala muca Copatarica. Tako smo 22. decembra zaèeli bo- Gorica. Kot gost pa je nastopil tudi èeh. Padla sem in se hitro pobrala. (Nace G.) žièno-novoletni koncert, na kate- mladinski pihalni orkester, nad ka- Najbolj pa mi je bilo všeè, ko smo Všeè mi je bilo, ko smo odšli na rem so se predstavili mladi pevci terim bedi Robert Hvalica. šli jahat konjièka. Vesela in sreèna obisk k muci Copatarici. Videla in pevke otroškega in mladinskega Skratka preživeli smo veèer, poln sem bila, ko smo obiskali muco sem pospravljene copate. Vesela pevskega zbora Osnovne šole Des- glasbe, ki nas je ponesla v božièni Copatarico. Muca pa nas je obiska- sem bila, ko nas je obiskala v zdra- kle. Po letih zatišja smo z veseljem èas. Mp la v zdravilišèu. (Vanessa L.) vilišèu in nam podarila copatko z Meni je bila všeè žiènica, ker je bila bonbonom in pobarvanko. Lepo hitra. Rada sem smuèala. Lepo mi mi je bilo pri kobili Trisi, ker sem je bilo, ko nam je uèitelj pokazal, jo jahala. (Taja L.) kako se postavimo v vrsto na vrhu žiènice in kako zavijamo s smuèmi po strmini navzdol. Vesela sem bi- la, ko smo odšli v hišo k muci Co- patarici. Zabavno in smešno se mi je zdelo, ko smo se igrali pastirske igre v jedilnici in nam je Stanko povedal, kako je pasel ovce. (Urška M.) Bilo mi je zelo lepo. Èisto vse mi je bilo všeè. Najbolj všeè pa mi je bilo, kadar je k nam prišla na obisk muca Copatarica. Dala nam je co- patek z bonbonèkom in sliko mu- ce. Všeè mi je bilo tudi, da so bile postelje tako mehke. (Lovro T.) Najbolj všeè mi je bila muca Copa- tarice. Pri njej doma so mi bili všeè pospravljeni copatki. Ko je prišla Pust z Brankom Žnidarèièem na obisk, sem bila zelo vesela. Lepo mi je bilo pri pastirski koèi in ko smo se igrali igrice.Na zabavi v pi- in Darjo Skrt žamah je bilo smešno. (Lara Š.) Letošnji pustni torek smo na naši Skrt Goriška pustovanja A. D. šoli obeležili z delnim kulturnim 2002. Pridružila se nam je tudi av- dnevom. Mlajši uèenci so izdelovali torica in z njo smo se zapletli v Likovni ekstempore maske in se pogovarjali o pustu prijeten pogovor o filmu samem in pustnih obièajih. Nekateri so se in pustnih obièajih. Med drugim Jeseni smo z uèenci od 6. do 9. razreda izvedli likovni ekstempore. Pod kasneje pridružili pustnemu spre- je povedala: vodstvom likovne pedagoginje Alde Zimic Ozebek so se mladi umetniki vodu, ki ga vsako leto skupaj s Pi- “Pustna tradicija je na obmoèju odpravili v stare dele Gorenjega Polja, Anhovega in Gorenjih Deskel. halnim orkestrom Salonit Anhovo obèine Kanal zelo moèna. Sicer se Poskušali so ujeti delèek tistega, kar žal zamira, èesar mi marsikdaj ne pripravi Vrtec Deskle. skozi èas nenehno spreminja in je znamo dovolj ceniti in se bomo vrednosti zavedali šele, ko bo prepozno. enkrat bolj intenzivna v enem kra- Nastali so èudoviti likovni izdelki, ki jih bomo razstavili ob zakljuèku Uèenci od 5. do 9. razreda pa so šolskega leta, ko bomo staršem in kraju predstavili, kaj vse smo na šoli pust obeležili nekoliko drugaèe. ju, drugiè spet v drugem, vendarle nikoli ne izgubi rdeèe niti. Nekoè poleg pouka še naredili. Mp so bile glavni nosilci pustovanja fantovske in vaške skupnosti, ki so na svoj naèin skrbele za nadaljeva- nje tradicije. V današnjem èasu pa zelo veliko vlogo odigra tudi šola. Zelo pomembno je, da otrokom skozi šolski proces približajo boljše poznavanje tradicije domaèega prostora. Ob obisku OŠ Deskle sem bila zelo navdušena nad delavnico, ki jo je za otroke pripravila Alda Zimic Ozebek v sodelovanju z Bran- 16 uèencev se je že 14 dni pred kom Žnidarèièem. Delavnica je bila samim pustom pod vodstvom Alde odlièno organizirana, saj je otro- Zimic Ozebek sreèalo z gospodom kom približala tehniko izdelava liš- Brankom Žnidarèièem, ki nas je ih mask, ki bi brez Branka Žnidarèi- obiskal in uèencem predstavil, kako èa utonila v pozabo. Iz mladih ro- sam oblikuje in izdeluje maske. dov, ki so se delavnice udeležili in se nauèili “klepat” po aluminiju, Na pustni torek so se uèenci odpra- se gotovo v prihodnosti lahko na- vili v dvorano kulturnega doma dejamo nekoga, ki bo tradicijo na- Deskle, kjer so si ogledali film Darje daljeval. Mp pod mostom 15 OŠ Kanal Noèno sankanje V sredo zveèer smo imeli v zimski šoli v naravi na sporedu noèno san- kanje. Nadeli smo si naglavne svetilke, v garaži smo vzeli sanke in se 19. Otroški parlament odpravili na bližnji hrib. Sanke smo morali vleèi po hribu, kar je bilo zelo utrudljivo. Spušèali smo se previdno, da ne bi prišlo do nesreèe. Med vožnjo smo morali delati ovinke ter zavirati, da nismo zapeljali v gozd. Ker smo imeli san- ke za carving, smo morali upoštevati drugaèna navodila. Sankali smo se v parih, ker je bilo premalo sank. Ko smo prisankali do konca, smo predali sanke naslednjemu paru. Na koncu smo se še nekaj èasa kepali. Dovoljeno je bilo samo kepanje v noge. Seveda smo se kepali tudi po svoje, ko uèiteljice niso gledale. Stavim, da mi bo ta veèer ostal v lepem spominu. Tomaž Šuligoj, 6.b Noèni pohod v dolino Tamar

Uèenci šestih razredov smo bili v zimski šoli v naravi v Planici. Šolarji parlamentirajo z županom A. Maffijem Nekega dne nam je po veèerji uèitelj povedal, da gremo na noèni po- hod v dolino Tamar. Dobili smo se pred domom Planica. Nataknili smo V ponedeljek, 2. marec 2009, smo se uèenci OŠ Kanal in Deskle, si naglavne svetilke, potem smo se pod vodstvom uèiteljev odpravili zbrali v obèinski stavbi na obèinskem parlamentu. Po pozdravnem na pot. govoru župana g. Andreja Maffija smo povedali “kje nas èevelj žu- li”. OŠ Kanal je poudarila, da se še vedno niso zaèela dela za prido- Najprej smo hodili po cesti, ob kateri je bilo ogromno snega, nato smo bitev novih prostorov, kjer bi lahko imeli tudi omarice, poleg tega zavili na pot, po kateri se lahko gre le peš. Hoja je bila naporna, zato pa je izrazila željo, da bi imeli ekološki otok. OŠ Deskle pa si želi smo se vmes ustavljali in se malo oddahnili. Nekateri so tarnali, da ne ureditve javne razsvetljave v Plavah, zanima jih tudi, kaj bo z njihovo morejo naprej, a kljub temu so nadaljevali s hojo. staro telovadnico in kaj s kolesarsko stezo do Nove Gorice. Nato je sledila osrednja tema otroškega parlamenta: ljubezen in spolnost. Èez nekaj èasa smo se ustavili in uèitelj nam je ukazal, naj zapremo svetilke. Nekaj èasa smo hodili ob lunini svetlobi, ki se je odbijala v Ti dve temi sta v današnjem èasu še vedno tabu temi. Ugotovili snegu. Pri naslednjem postanku nam je uèitelj razlagal o gorah, ki so smo predvsem to, da bi morali v šolah imeti veè ur spolne vzgoje nas obdajale. in posebne pogovore o teh zadevah v manjših skupinah razdeljene na fante in dekleta. Biti bi morali tudi bolj obvešèeni o boleznih, Po enourni hoji smo se odpravili proti domu. Pod nogami se nam je zašèiti in nezaželeni noseènosti. Prav tako bi se morali veè pogovarjati udiralo, vendar je šlo navzdol lažje. Nekateri so se kepali in valjali po o teh stvareh s starši. snegu, zato se je uèitelj razjezil. V sredo 4. marca 2009 pa smo se v Novi Gorici zbrali na regijskem V dom smo se vrnili izmuèeni in utrujeni. Pohod je bil zanimiv, saj sem otroškem parlamentu. Tam smo se v 4 skupinah pogovarjali in raz- prviè hodil ponoèi v snegu. Ne bom ga tako kmalu pozabil. pravljali o ljubezni, zvestobi, zaljubljenosti, razoèaranju; zaupanju Matic Gabrijelèiè, 6.b in prijateljstvu; ljubezni in spoštovanju drugaènosti ter odgovornosti in zdravi spolnosti. Sodelovala sem v skupini, kjer je bil moderator sošolec Jan Križniè. Izvoljen je bil, da bo sklepe in povzetke regijskega parlamenta pred- Smuèarski izzivi najmlajših stavil na nacionalnem parlamentu v Ljubljani, 23. marca 2009. Dnevi v februarju so za predšolske otroke iz vrtca Kanal minili še pose- bno hitro in aktivno. Katarina Jeronèiè Po številnih odpovedih, zaradi slabega vremena v januarju, nas je pod- 9.a OŠ Kanal jetje Mika Šport konèno razveselilo z lepo novico, da bomo prièeli s smuèarskim teèajem na Lokvah. Otroci so bili novice zelo veseli. Smuèarski teèaj se je odvijal od 9. 2. do 13. 2. 2009. Udeležilo se ga Zimska šola v naravi je 21 otrok, ki bodo septembra prestopili šolski prag. Aktivnost so vo- dili trije uèitelji smuèanja. Prvi dan so otroke razdelili v tri skupine. Dve V petek, zadnji dan bivanja v šoli v naravi v Planici, je potekalo skupini sta vkljuèevali smuèarje zaèetnike ena pa tiste otroke, ki so že tekmovanje v smuèanju. smuèali. Otroci so uèitelje hitro sprejeli za svoje. Teèaj se je prièel z ig- Zbrali smo se na smuèišèu pri domu Planica. Ogrevali smo se tako, ro na snegu ter z navajanjem na smuèarsko opremo, se prevesil v hojo da smo malo prosto smuèali. po bregu in spušèanjem po njem in se nadaljeval z izvajanjem smuèarskih zavojev. Ko so bili otroci že bolj spretni so skupaj poèenjali tudi razliène Potem je šlo za res. Uèenci naše šole smo se peljali na vrh smuèišèa. vragolije in si tako popestrili aktivnosti na snegu. Tam sem dobro poslušal navodila uèiteljev. Po eden smo se spušèali Kljub temu, da so bili ti dnevi še posebno naporni in so od otrok po progi. Na koncu proge pa je uèitelj meril èas. zahtevali veliko truda in energije, so bili otroci vedno dobro razpoloženi Jaz sem bil predzadnji, a to me ni niè motilo. Na koncu sem dobil in pripravljeni na nove aktivnosti in pridobivanje znanja. Veèino dni še vprašanje o poznavanju smuèarskih pravil. Bilo je lahko, zato nas je na Lokvah spremljalo lepo vreme, le en dan snežne in dežne sem znal odgovoriti. padavine, zato smo smuèarski teèaj predèasno zakljuèili. Ves èas je snežilo in malo je bilo naporno, ker so me bolele noge. Smuèarski teèaj se je zakljuèil s “tekmo”, katero so si ogledali tudi Bil sem zadovoljen s svojim rezultatom. starši, in s podelitvijo diplom o opravljenem smuèarskem teèaju. Iris Gerbec - Vrtec Kanal Luka Okrogliè, 6.a 16 poslovni utrip Èlovekoljubna dejavnost Za iskrice v oèeh otrok in staršev

Medobèinsko humanitarno društvo “KID - Otrok Otroku” je zaèelo prek Ajdovšèine, Vipave in Krasa. K nam prihajajo ljudje iz vseh teh delovati 10. novembra lani na ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici, obèin, prodajajo, kupujejo, podarjajo in prejemajo podarjeno. Upam, v prostorih nekdanje otroške trgovine Kid. Ta je po 15 letih zaprla svo- da nam bodo na pomoè priskoèile vse okoliške obèine. Vsi vemo, da ja vrata, a ne za humanitarno delovanje. je vsak dan hujša kriza, vsakodnevno se sreèujemo s stiskami mladih družin. POMAGATI JE TREBA TAKOJ! Piše: Majda Smrekar, predsednica društva V trgovini so med drugim odkupovali in prodajali otroško opremo – In na ta naèin bomo vsi skupaj lahko prižgali iskrice v oèeh marsika- vozièke, avtosedeže, previjalne mizice, stolèke za hranjenje, posteljice. teremu otroku in staršu. Zaèelo se je pred petimi leti na pobudo odbora za Unicef Nova Gorica v okviru projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto. Nato so ljudje URNIK zaèeli podarjati rabljena otroška oblaèila, obutev, igraèe, šolske potreb- Ponedeljek in torek od 13.00 do 17.00 ure šèine in drugo, to pa so posredovali najprej tistim, ki so takšno pomoè Sreda, èetrtek in petek 9.00 – 13.00 ure potrebovali. Gsm: 031 817 785 Da humanitarna dejavnost z upokojitvijo lastnice trgovine KID in z za- prtjem njenih vrat ne bi zamrla, smo ustanovili društvo, ki danes šteje približno 70 èlanov. Odziv ljudi je ogromen! V društvu imamo polne roke dela s sprejemanjem in oddajanjem rabljenih oblaèil, obutve, ig- raè in drugih izdelkov za otroke. Ljudje iz vse Slovenije pa tudi Slovenci, ki živijo v Italiji, jih prinašajo na sedež društva ali pošiljajo po pošti. Veseli nas tudi velik odziv organizacij. Kamor se obrnemo, nam pomaga- jo. Od sponzorjev smo dobili tudi mizico in šest stolèkov, napise na društvu, plakate za oglaševanje. Na sedežu društva vsak dan pomagamo tudi otrokom (tujcem) iz nižjih razredov osnovne šole pri uèenju slovenskega jezika ter pri šolskih ob- veznostih. Upokojena babica pa bodoèim mamicam deli nasvete, kako naj se pripravijo na porod, poduèi jih o negi novorojenèka, dojenje, hranjenju in drugih opravilih. Pripravili smo tudi predavanje o nenasilni vzgoji. Sicer pa imamo še veliko naèrtov, vendar je vse odvisno od de- narne pomoèi. Foto: Arhiv društva Naše društvo je medobèinsko, saj pokriva obmoèje od Bovca do Brd, V pomoè mladim družinam

MANUFAKTURINA APRILSKA AKCIJA 15% POPUST za nakup iz programa hišnega tekstila ODEJA ŠKOFJA LOKA (prešite odeje, blazine, vzglavniki, nadjogiji, posteljnina)

MANUFAKTURA MANUFAKTURA Deskle Kanal Srebrnièeva 20 Trg svobode 5 tel.: (05) 305 20 14 tel.: (05) 305 10 59

Urnik: Urnik: ponedeljek - petek ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 8.30 - 18.30 15.00 - 18.00 sobota sobota 8.30 - 12.30 8.00 - 12.00 Kjer je dober nakup pravilo! zanimivosti 17

Kuharski teèaj Za slajše in okusnejše užitke Kako s preprostimi triki narediti omako, meso, testenine ali drugo jed okusnejšo? Kaj vse z našega vrta, travnika ali gozda še lahko uporabimo v kuhinji, da presenetimo domaèe ali goste z odliènim kosilom? Kako nam bodo minjoni, biskviti, torte najbolje in najhitreje uspeli? Piše: Metoda Humar Sliki : G. in N. Humar Z zgornjimi in podobnimi vprašan- ji smo se sreèevale udeleženke štiri- dnevnega kuharskega teèaja v pro- storih nekdanje osnovne šole v Li- gu. Odgovore nam je v besedah in dejanjih serviral kuharski mojster Matjaž Cotiè, samostojni kuhar iz Zalošè pri Dornberku. Skupinsko nad pripravljene dobrote Matjaž je èlan nacionalne kuharske ekipe, ki s kulinariènih olimpijad Matjaž je pridno kuhal in nas hkrati še bolje, božanske, niti ni potrebno in drugih tekmovanj prinaša števil- seznanjal s potekom dela ter z dro- pripovedovati! ne medalje. Z nami je bil na pobu- bnimi nasveti, èesa ne smemo v In vrhu vsega, v štirih dneh druže- do Adrijane Velišèek, ki je kuhars- kuhinji delati in kaj lahko naredimo nja s kuharskim mojstrom Matja- ki teèaj pripravila s pomoèjo Turis- bolje. Znanja željne udeleženke te- žem Cotièem smo se nauèile števil- tiènega društva Kolovrat Lig in èaja smo mu budne gledale pod nih novih nasvetov za dobro kuhin- tamkajšnje krajevne skupnosti. prste, mu postavljale vprašanja in jo, s katerimi bomo pridno seznan- Teèaj je obsegal posamezne temat- predstavljale naše izkušnje. jale naše soproge, ko nam bodo ske sklope – od predjedi, narezkov, pripravljali nedeljska kosila. namazov, pripravo testenin, njo- Najlepši del teèaja je vedno prišel kov, krompirjevih zavitkov, mesa na koncu, ko smo lahko pokušale Matjažu, Adrijani, TD Kolovrat-Lig in omak ter mesnih zavitkov, do številne jedi, ki jih je Matjaž posta- in KS Lig pa hvala za štiri okusne, Mojster Matjaž Cotiè v akciji priprave razliènih sladic. vil pred nas. Da so bile okusne ali slano-sladke popoldneve. Turistièno-informacijski center Kanal S projekti in predavanji do prepoznavnosti

Kot èlani Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja (na kratko: LAS vanje na temo žganjekuhe in oce- izšel predvidoma v maju. za razvoj) smo prijavili veè projektov, ki morajo biti zakljuèeni do letoš- njevanja domaèih žganj. Za zadnji poletni nedelji v mesecu njega avgusta. Te dni pa tudi konèujemo s predavanji v okviru projekta Sodelujemo tudi pri izdaji gorsko juliju pripravljamo koncerta v okvi- “Veè znanja na podeželju”. – kolesarskega vodnika, v katerem ru festivala “Spoznajmo Sloveni- bodo zajete poti po Kolovratu in jo”, poskrbeli pa bomo tudi za jav- Predstavlja: Nika Testen Avèah. Povpraševanja po takih po- no predstavitev rezultatov proje- Med projekte lokalno tipiènih izdel- pri tem projektu. Glede na razpo- teh je bilo lani precejšnje, zato bo ktov “Kanalska obleka za posebne kov na podeželju spadata projekta ložljiva sredstva smo izbrali tri loka- vodnik uporaben pripomoèek za priložnosti” in “Marijaceljski ko- “Kanalska obleka za posebne pri- cije oziroma objekte, ki naj bi jih ljubitelje kolesarjenja. Vodnik bo laè”. ložnosti” in “Marijaceljski kolaè”. obnovili. To so korita iz 1. svetovne Obèina sodeluje kot partnerica vojne na Kambreškem, dostopi na tudi pri projektih “Tematske poti”, prižnico in delna obnova ostankov “Meso drobnice - priložnost in iz- kapelice sv. Luigi v Plaveh. V Kanalu ziv” in “Veè znanja na podeželju”. pa želimo med drugim postaviti V tem okviru je tudi veè predavanj informacijsko tablo, jo opremiti s z razlièno tematiko – od trženja potmi, kjer je potekala Soška fron- Foto: TIC Kanal kmetijskih pridelkov in izdelkov, ta, in predstaviti zanimivosti na sodobnih zdravstvenih problemov, tej poti. Poleg tega bi radi postavili sadnega vina do peke velikonoènih tudi stalno spominsko razstavo fo- dobrot. tografskega gradiva na temo 1. svetovne vojne. Projekt “Poti miru”, ki obsega razis- kovanje po poteh dedišèine 1. sve- To so aktivnosti, ki jih bo naša ob- tovne vojne, smo skupaj z Italijani èina izpeljala sama, v sodelovanju (CILJ III) prijavili 1. decembra lani. z drugimi obèinami pa bomo obli- Vloga je zaenkrat šla skozi prvo kovali promocijsko gradivo (izdela- ocenjevanje administrativne ustrez- va zemljevidov, ureditev spletne nosti, v drugi polovici aprila pa strani, film o Soški fronti, zloženke, sledi še njen vsebinski pregled. sejmi itd.). Obèina Kanal ob Soèi skupaj s Fun- dacijo Poti miru iz Kobarida ter z V aprilu bomo izpeljali “salamija- drugimi obèinami (Miren-Kostan- do”, to je tekmovanje za najboljše jevica, Komen, Sežana, Brda in z domaèe suhomesne izdelke. V za- Predavanje za veè znanja na podeželju italijanskimi partnerji) sodeluje tudi èetku maja pa bo podobno tekmo- 18 zanimivosti Kanalske tajnice darovale

Onstran hrupa in naglice tega sveta, v èasu prièakovanja miklavževanja, izšla sredi decembra. Ena izmed naših èlanic je bila prviè na predstavitvi božiènih in novoletnih praznikov, toèno 28. novembra še lanskega le- in predavanju gospe Vlaste Nusdorfer in na vprašanje, kaj misli, je iz- ta, smo v naši sredini, v prostorih knjižnice Splošne bolnišnice “dr. Fra- javila samo: “Kapo dol.” nc Derganc” v Šempetru, imele èast gostiti gospo Vlasto Nusdorfer, Že velikokrat sem jo poslušala, a imam vsakokrat obèutek, kot da jo ki je sinonim dobrote. Manca Košir jo opisuje kot dober, zelo dober poslušam prviè. Ker se me dotakne, ker mi pusti sled, pusti mi misliti èlovek (èlovek z veliko zaèetnico). in resnièno se poèutim obogateno. Kot pravi sama Vlasta Nusdorfer Èlanicam Kluba tajnic Severne Primorske in uslužbencem bolnišnice na spletni strani “darujmo.si”: “Vsaka velika zgradba se je zaèela s pr- sem jo predstavila kot žensko z velikim obèutkom za praviènost, a tudi vo mislijo. Vsako odkritje je moralo imeti prvi korak. Kaj dobrega lahko za dobro. Je generalna sekretarka Belega obroèa Slovenije, pobudnica nastane le iz dobre ideje (ni pa to nujno), ponavadi tudi z nizanjem dveh skladov: Hipokrat (za darovanje kostnega mozga) in Plamen dob- sluèajnosti in križanjem z drugimi idejami .”. rote (namenjen žrtvam kaznivih dejanj). Nam samim se mora utrniti prva misel, storiti moramo prvi korak, biti Vlasta Nusdorfer je ena izmed najbolj branih pisateljev in pisateljic vzor ostalim, predvsem pa otrokom. Otroke moramo uèiti dobrodelnosti, na Primorskem, kar sem zasledila v èlanku Domaèi so privlaèni (projekt kajti otroci morajo znati tudi dajati, ne le sprejemati. Primorci beremo), objavljenem v Primorskih novicah 18. novembra la- S tega sreèanja smo odšle obogatene. Nekatere med nami, ki so bile ni. Je avtorica knjig z naslovi Naše deklice z vžigalicami, Naši deèki z zjutraj v bolnišnici tudi na krvodajalski akciji, pa so ta dan dvakrat da- ulice, Vrednote na odru življenja in Abeceda življenja. Te knjige so knji- rovale: zjutraj kri, popoldne pa prispevek za Beli obroè. ge za obèutljive ljudi, za tiste, ki znajo prepoznati v množici oèi ravno tiste, iz katerih ne sijejo iskrice sreèe in zadovoljstva. In ravno za te Hvala gospe Vlasti Nusdorfer za vse njene besede, nasvete, dobre mi- smo ta dan darovale naše darove. sli in hvala kolegicam in uslužbencem bolnišnice za vse darovano. Manca Košir pravi: “Saj, ko daruješ, si obogaten”. Avtorica je predstavila vse štiri knjige in napovedala, da bo peta knjiga Nataša Jeronèiè

Taborniki zimovali na Kambreškem Odpornost “želv” na preizkušnji

Vsakoletno zimovanje taborniškega rodu “Odporne želve” je letos po- V gozdni šoli je maske in kostume ter predstavili tekalo na Kambreškem od petka, 6. februarja, do nedelje, 8. februarja. V soboto smo imeli “gozdno šolo”. njihov pomen in naèin izdelave. Svoj dom so nam prijazno odstopili èlani društva vojnih veteranov. Žal nam je letos vreme zelo ponagajalo, saj je skoraj cel vikend neprestano Pestrost gozda in življenja v njem Novim doživetjem naproti smo spoznavali v okviru delavnic, in moèno deževalo. Zato smo morali velik del programa prilagoditi Navkljub slabemu vremenu lahko vremenskim razmeram in dejavnosti, ki jih sicer najraje opravljamo na predvsem pa smo se seznanili s reèemo, da je zimovanje uspelo. prostem, prestaviti v prostore koèe. posebnostmi in vrstami gozdnih Bilo je lepo in taborniki že èakamo ptic. Pripravili smo tudi ptièje po- Piše: Demi Munih na nova doživetja v spomladanskih gaèe ter se preizkusili v izdelavi lo- in poletnih mesecih, ko bomo mar- kov in tudi pionirskih izdelkov. ca bomo pozdravili prihod pomla- Zveèer pa smo dobili nenavaden di, aprila obeležili dan zemlje, ki obisk – živahno in glasno so nas je tudi dan tabornikov, konec maja obiskali Liški pustje. Fantje iz etno- prièakujemo tradicionalni loko- loškega društva so po svoji pred- strelski turnir. stavi, ki je nekatere mlajše taborni- Nato pa se že zaènejo priprave na ke celo malce prestrašila, sneli svo-

Foto: Taborniški arhiv poletno taborjenje ob morju. Foto: D. Volk

Zadovoljne Odporne želve po prejemu priznanja KS Deskle Že v petek smo preživeli prav pose- Prikazala nam je razliène etnološ- ben in zelo prijeten veèer. Obiskali ko-tehniène predmete, ki so jih v smo Lukèevo hišo, ki je kulturni preteklosti uporabljali za vsakdanja spomenik. V goste sta nas veliko- opravila v hiši, hlevu ali na polju. dušno sprejela Jožica Strgar in Nekateri otroci so poskusili razèe- Ivan Cotiè. V pristni stari kuhinji sati ovèjo volno in iz nje napraviti z ognjišèem in krušno peèjo smo niti, spet drugi so na ognjišèu pre- imeli kaj doživeti! pražili surovo kavo, jo roèno zmleli in jo pripravili za kuho. Stari obièaji, nova spoznanja Ivan nam je pokazal muzejsko zbir- Ko smo sedeli na klopi okoli ognji- ko predmetov iz prve svetovne voj- šèa in èakali, da se skuhata repa ne ter druge etnološke zbirke do- in krompir, nas je Jožica s svojimi kumentov in zapisov. Še posebej pripovedmi popeljala v èas življenja fantje s(m)o uživali ob ogledu sta- naših prababic in pradedkov. rega orožja. kul-tura 19 Na predpremieri dokumentarnega filma Stara vera ne gre v pozabo

V adventnem èasu, ko se izpostav- lahko objavil šele leta 2007, ko je lja predvsem kršèanske vrednote, lunin mrk izrisal “lunin krajec obrn- smo v kulturnem domu v Desklah jen proti zemlji, kakor pred tisoè- slišali nekaj èisto drugega, v tem letji, ko so na zemljo padle kaèje kontekstu bi lahko kdo celo rekel, glave”. poganskega ali krivoverskega. Sicer pa dokumentarni film o stari Dokumentarno-igrani film “Jelenk veri ni prvi s takšno vsebino. Iz leta – sveta gora starovercev” je nam- 2004 namreè poznamo dokumen- Foto: Petra Paravan reè pripovedoval o stari veri, ki se tarec Med hribi kaèjih glav, ki go- je ohranila v naših krajih, na Banjški vori o staroverskih prièevanjih in planoti in na Tolminskem. Glavna kamnih na Banjški planoti. elementa te vere sta kamen in vo- Scenarist pri obeh filmih je znani da, zatorej se lahko govori o prvo- ustvarjalec humanistiènih vsebin bitni religiji, ki je znana že iz pra- na RTV Slovenija Jadran Sterle. zgodovine, predvsem iz kultur me- Na predpremiero so prišli vsi sode- galitov (velikih kamnov, npr. Sto- lujoèi in poželi buèen aplavz. nehenge). Kamen, ki ga je vsak dobil kot Dokumentarni film je nastal po za- vstopnico, pa nas spominja na ve- slugi raziskovalca materialne in ro, ki je bila najbrž avtohtona v snovne dedišèine Pavla Medvešè- naših krajih in se je skrivnostno ka. Knjigo o stari veri, Let v lunino ohranila do današnjih dni. Polna dvorana sledi uvodni predstavitvi P. Medvešèka in R. Podobnika senco, je po naroèilu “starovercev” Petra Paravan Razstava fotografij Opazovano in komentirano

Foto: Petra Paravan V prièakovanju kulturnega dne so mero na rami, že nekaj let živi v stene lokala Cafe Libero namenili Kanalu. In prav Trg svobode je bil fotografski razstavi Tonija Dugo- zanj izhodišèna toèka iskanja moti- repca, ki s svojimi deli nagovarja: vov, ki jih je v veènem trenutku “Kulture vseh dežel, združite se!” zamrznil na razliènih dogodkih ši- rom Primorske tostran in onstran Že sicer prijetnemu ambientu so meje. fotografije pridihnile še dimenzijo umetniškosti. Ob “kofetkanju in Kot novinar oblikuje pomenljive pivèkanju” podobe enostavno pri- sestavke, kot fotograf “zapisuje” držijo pogled. Domiselna medse- duh èasa v podobah in kot ustvar- bojna postavitev pa ustvarja posa- jalec oboje povezuje v izpovednost, mezne zgodbe. Zgodbe, predvsem s katero komentira: izseki iz zgodb ali vrhunci izsekov, “Kulture so vsenaokrog nas in mi so tisti elementi, na katere avtor smo del njih. V najrazliènejših stavi. oblikah vedno znova rušijo stare in veène resnice. Prav zato nekateri Novinar, ki ga boste spoznali s fo- ne prenesejo pogleda nanje.” T. Dugorepca “Tisti ki dela težave” in “Poljubovalec” tografskim aparatom v roki in ka- Petra Paravan Teden kulture Jubilejno in slovesno Foto: Petra Paravan DESKLE - Teden kulture se je raztegnil v zelo dolg mesec kulture. Letošnji, 41. po vrsti, se je zaèel zadnji vikend v januarju, ko se je zvrsti- lo 25 zborov na Reviji pevskih zborov Goriške. V stekleni dvorani je razstavljal slike in skulpture v keramiki briški ustvarjalec Ivan Skubin. Na ogled je bilo pet gledaliških predstav, kar treh so se razveselili otro- ci. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bilo še posebej slovesno. Predstavil se je domaèi Pihalni orkester “Salonit Anhovo”, v goste je prišel Slovenski oktet in njegovi pevci so prviè v svoji zgodovini za- peli ob spremljavi pihalne godbe. Sledila je jubilejna proslava ob 30. obletnici Krajevne skupnosti Anhovo- Deskle. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: predsednica društva upokojencev Jožica Staniè, taborniki iz rodu “Od- porne želve” ter pet uspešnih nadobudnih karateistov. Program so po- pestrili otroci iz vrtca in osnovne šole, za popestritev veèera pa je posk- rbela igralka in šansonjerka Lara P. Jankoviè. Velik obisk potrditev zanimivega programa Petra Paravan 20 kul-tura

Zadnja leta se je zboru prikljuèilo obletnice smrti Jožeta Srebrnièa, Zborovsko petje kar nekaj mladih, ki so prinesli s po katerem nosi naš zbor tudi ime. seboj tudi novo barvo zapetih pes- Spomin nanj bomo poèastili z našo Skrivnost uspeha - zvestoba mi. “To so naši sonèki!” pravi Ade- pesmijo. la. In res je tako – tudi starejši se Naj konèamo z mislimi spoštovane dobro poèutimo med njimi. Z no- Biti zvest svoji ljubezni, tistemu, ki ga imaš rad in ti ni niè pretežko! vim elanom se uèimo novih pesmi dirigentke Adele Jeronèiè, ki je Niti pomisliš ne, da brije zunaj mrzel veter z dežjem in bi bilo mogoèe ali pa osvežujemo že nekatere po- prepesnila irsko pesem in jo posve- bolje ždeti v udobnem poèivalniku. zabljene. Toda tokrat jih izvajamo tila MePZ “Jože Srebrniè” ob njego- “Ali vas še zebe?” zaskrbljeno in vedno z vedrim nasmehom vprašuje z veèjo tenkoèutnostjo. vi 30-letnici. Adela soprane, tenorje, alte in base. Na koledarju smo si oznaèili in re- Naše je življenje vpeto v pesem, Piše: Bogdana Kos zervirali 21. junij, ko bomo na Sveti ki se zdaj glasi. gori izvajali mašo “Missa Loretta”. Naj jo sonce greje, dež rosi, Po hitri telovadbi dobi zbor rdeèico pesnika. Nadškof Inzaghi je 7. ap- V èast in ponos nam je, da so bra- naj se kot roža razcveti! v lica in že je pripravljen na telovad- rila 1809 imenoval Valentina Stani- tje franèiškani zaupali to izvedbo bo z glasilkami. Vadimo s širokim èa za vikarja v Roèinju, kjer je služ- prav našemu zboru. Naj prijateljstvo živi, odpiranjem ust in že letijo pripom- boval veè kot deset let. Ob prostem Naša pevska sezona se bo zaklju- ki pesem ga rodi, be, ki razpotegnejo usta tja do uš- èasu, posebno po svetih obredih, èila šele v juliju z obeležitvijo 65. vse dni druži naj ljudi! es. Ja, naša Adela je res mojstrica! je Staniè zbiral mladino in tudi od- Zdaj je Mešani pevski zbor “Jože rasle ter jih uèil petja in z njimi Srebrniè” pripravljen za ta pravo pel. Valentin Staniè je bil pravi vajo. ljudski uèitelj v najširšem pomenu Zaènemo z zahtevno novo skladbo besede. Tako poroèa Levec leta èeškega skladatelja Rihovskega 1822. “Missa Loretta”, v katero se je naša Zato je prav, da se ga ob 200. ob- dirigentka zaljubila lansko poletje. letnici prihoda v Roèinj dostojno Ko enkrat obvladamo najtežje za- spomnimo in poèastimo delo tega èetke in se lahko brezskrbno preda- vzornega vsestranskega èlovekolju- mo melodiji, je ena sama milina ba, katerega velièine se komajda Foto: Arhiv MePZ “Jože Srebrniè” peti. Da, tudi to je sreèa, da lahko zavedamo. poješ! Upamo, da bo naš koncert izzvenel Prviè naj bi Srebrnièi nastopili s kot zahvala našemu rojaku! koncertom z novo mašo “Missa Naš naèrt za letošnjo sezono pa s Loretta” v cerkvi sv. Andreja v Roèi- tem še ni zakljuèen. Že 15. marca nju 10. maja v nedeljskem popol- smo nastopili v Pivki na prireditvi dnevu. S tem koncertom želimo Primorska poje.“Ko pride pomlad,” poèastiti spomin na Valentina Sta- je moto našega nastopa. nièa, duhovnika, velikega goriške- Verjamemo, da nam je uspelo pri- ga narodnega buditelja, vzgojitelja èarati vedrino prihajajoèe pomladi in alpinista, socialnega delavca in med obèinstvo! “Srebrnièi” praznujejo 30-letnico delovanja Danila Schilling, predsednica Kulturnega društva “Svoboda Deskle” Manjka veè strokovne pomoèi obèine DESKLE - Mladostna upokojenka se je kot štiriletno dekletce s starši delavnice in urice pravljic za otroke, ljenja, razvoja in tudi oblikovanja priselila iz Plavi v stanovanje tukajšnjega kulturnega doma, kjer je bil otroško gledališko ustvarjalnico, osebnosti. Želimo si tudi navzoèno- njen oèe prvi hišnik. Zato se zdi kar samoumevno, da je že od malega polžkov in gledališki abonma in še sti novinarjev na naših prireditvah, povezana s kulturnim delovanjem. V društvu sodeluje že veè kot 25 kaj se bo našlo. Vse sekcije društva tudi iz uredništva obèinskega gla- let. namreè pomembno prispevajo h sila Most. Pogrešamo pa tudi stro- kulturni dejavnosti v našem kraju. Sprašuje: Petra Paravan kovno pomoè obèine - mogoèe v Imate za bralce èasopisa Most obliki zveze društev ali kaj podob- Kakšno vlogo ali poslanstvo ima Ima Teden kulture vsako leto kakšno sporoèilo? nega. Nekaj bo potrebno narediti, Kulturno društvo “Svoboda kakšen poseben poudarek? Po mojem mnenju je kultura za èe hoèemo razbremeniti ljudi, ki Deskle”? Vsi dogodki so nam enako po- gospodarstvom na drugem mestu. so še voljni prostovoljno in brezpla- Lahko reèem, da je osrednji nosilec membni, nekateri pa se tradicio- Èeprav je vèasih nevidna in neotip- èno delati v društvu. Da ne bi bilo kulturne dejavnosti v Krajevni sku- nalno ponavljajo (na primer razsta- ljiva, je pomemben del našega živ- prepozno pnosti Anhovo - Deskle in ima v ve, gledališke predstave). Še vedno upravljanju kulturni dom. Ta bo se poskušamo držati ustanovitve- jeseni slavil Abrahama. Društvo nega vodila, da se predstavijo sek- združuje veè sekcij: od Salonitove- cije društev. Poudarek torej dajemo ga pihalnega orkestra , twirling predvsem ljubiteljski kulturi, neka- skupine, gledališke skupine MAK, teri dogodki pa so tudi na profesio- knjižnice do likovne skupine. Ker nalni ravni. pa je društvo veliko, imamo veliko dela. Ob tej priložnosti naprošam Kako ste zadovoljni z letošnjim krajane, ki želijo pomagati pri orga- kulturnim tednom? nizaciji kulturnih prireditev in delo- Vse naèrtovane dogodke smo izpe- vati v društvu, naj se nam pridruži- ljali, obisk na vseh prireditvah pa jo! je bil nad prièakovanji. Vrhunec je gotovo pomenil koncert domaèe- Kako je prišlo do Tedna kulture? ga pihalnega orkestra s Slovenskim Februarja 1968 se je zgodil prvi oktetom. Teden kulture. Takrat je delovala dramska skupina, ki jo je vodila Kakšnih prireditev se lahko režiserka Mira Štrukelj in prav ona nadejamo v letošnjem letu? je predlagala, da bi se okrog 8. fe- Zanimiva bodo sreèanja v okviru bruarja zvrstilo veè kulturnih prire- klepeta z znano osebnostjo, držav-

ditev. Predstavile so se skupine, ki nega prvenstva v twirlingu, med- Foto: P. Paravan so delovale v tedanjem Delavsko narodnega sreèanja pihalnih orke- prosvetnem društvu “Svoboda”. strov, pripravili bomo ustvarjalne D. Schilling v svojem “drugem domu” - knjižnici in pisarni društva šport 21 Na klepetu z Ambrožem Kodeljo iz Deskel Postati državni prvak do 18 let Ambrož, ki bo konec aprila postal polnoleten, se s tenisom ukvarja najprej nauèiti sprejemati poraze Kakšna igra tenisa ti najbolj natanko deset let. Sodi med najobetavnejše tenisaèe v Sloveniji, njegov in šele kasneje zmagovati. Se odgovarja? glavni cilj pa je najvišja stopnièka na poletnem državnem prvenstvu strinjaš? “Za sedaj še obrambna, trudim pa do 18 let. “Da, strinjam se.” se, da bi iz obrambe prešel na bolj Piše: Marko Lazar napadalno igro.” Tvoje najpomembnejše zmage “Tenis mi pomeni veselje, hobi, “Da, poleg tenisa smuèanje.” “Prvo mesto na dvoranskem držav- Kaj svetuješ vsem fantom, druženje s prijatelji, spoznavanje nem prvenstvu v Kranju leta 2005 dekletom, ki bi se radi zaèeli novega sveta in drugaèen naèin Koliko èasa porabiš za treninge v konkurenci do 14 let, prvo mesto ukvarjati s tenisom. Kdaj in kako življenja,” je pred odhodom v Lju- in kje treniraš? na dvoranskem državnem prvenst- zaèeti? bljano, kjer obiskuje srednjo šolo, “Treniram v Ljubljani, dve uri dnev- vu v Radencih 2007 v konkurenci “Tenis je potrebno zaèeti igrati zaèel kratek klepet Ambrož. no.” do 16 let ter zmaga na mastersu èim bolj zgodaj. To je izjemno lep v Litiji 2007 do 16 let.” šport, ob katerem je potrebno uži- Ali ti je všeè še kakšen šport? Pravijo, da se mora vsak športnik vati, potrebna pa je tudi velika Katere rezultate bi izpostavil v vztrajnost.” zadnji sezoni? “Na odprtem prvenstvu v Kranju Zamisli si, da vstopaš na osred- sem bil drugi, v Rogaški Slatini dr- nje igrišèe v Wimbledonu. žavni podprvak v dvojicah, trenut- Napovedovalec napove veliki no pa zasedam 4. mesto na jakost- finale med Ambrožem Kodeljo ni lestvici Teniške zveze Slovenije ter Koga bi si želel na drugi

Foto: Družinski arhiv do 18 let.” strani mreže? “Švicarja Rogerja Federerja.” Tvoji nadaljnji cilji? “Želim si zmage na poletnem dr- žavnem prvenstvu do 18 let, kas- Osebna izkaznica: neje pa èim bolje nastopiti v èlanski konkurenci.” Ambrož Kodelja Rojen: 30.4.1991 Te je kdaj doletela kakšna hujša kriza, si morda želel odnehati z Status: dijak aktivno kariero? Dekle: ne povem “Do kriz vedno pride, ujela je tudi Naj tenisaèica in tenisaè: mene. Glavni vzrok so bile pred- Jelena Dokiæ, Roger Federer vsem poškodbe, po katerih sem Naj hrana: špageti kar nekaj èasa potreboval, da sem Hobiji: tenis, smuèanje, znova prišel do prave forme.” nogomet, A.Kodelja: Po poškodbah znova do prave forme

- v mali odbojki so naše deklice po sko reprezentanco Primorske za Odbojkarski klub Eurokabel – dveh turnirjih v zmagovalni skupi- starejše deklice uvrstile Larisa Pi- ni, v mini odbojki pa še neporaže- rih, Eva Mori, Nuša Ferlinc in Lo- Neptun, Kanal ne po dveh turnirjih. rena Likar. Klub je septembra lani organiziral Ob koncu velja še omeniti, da je Prvi sadovi obrodili v Kanalu 1. mednarodni turnir za naša nekdanja mladinka Nika Mori mladinke, ki bo postal tradiciona- kot perspektivna igralka postala Naèrtno in strokovno delo trenerjev ter zagnanost posameznih èlanov len. Nastopilo je 6 ekip (3 iz Italije, èlanica prve ekipe HIT-a iz Nove našega ženskega odbojkarskega kluba se že kaže v rezultatih, ki jih Hit, Bled in Eurokabel-Neptun), Gorice, kar je za naš klub izreden dosegamo v tekmovalni sezoni 2008/2009. naše mladinke pa so osvojile 3. uspeh. mesto, za najboljšo igralko turnirja Vse, ki podpirate žensko odbojko Piše: Tadej Mori, podpredsednik OK Eurokabel - Neptun pa je bila proglašena Nika Mori. v Kanalu in spremljate naše rezul- V redno varstvo je letos vkljuèenih odloèi za treniranje odbojke pri tate in delo kluba, vabimo, da se nad 40 otrok, ki so razdeljeni v nas, je zelo dobrodošla in klub Uspehe žanjemo tudi na reprezen- vèlanite in postanete del naše eki- razliène selekcije glede na njihovo maksimalno poskrbi za vse igralke tanènem podroèju, saj so se v regij- pe. znanje in starost. enako. Moramo poudariti, da je veliko naših igralk tudi iz bolj od- Èlansko zasedbo, ki šteje 15 igralk, daljenih krajev in zaselkov izven vodi trenerka in igralka Patricija Kanala, kar pomeni, da so tudi Mori, nekdanja državna jugoslo- starši, ki prevažajo ta dekleta na vanska reprezentantka ter igralka popoldanske treninge, del naše HIT-a iz Nove Gorice in Palome ekipe in veliko pripomorejo k uspe- Branika iz Maribora. Vse ostale hu kluba. mlajše selekcije vodi športni peda- gog, trener in nekdanji igralec OK Trenutni rezultati v sezoni Salonit Anhovo Franc Bukovec. 2008/09 so: Klub nastopa v vseh možnih držav- - èlanice zasedajo 2. mesto v tretji. nih selekcijah in sicer od mini od- DOL-zahod in se bodo v nadaljeva- bojke, male odbojke, starejših dek- nju borile za 1. mesto oz. vstop v lic, kadetinj, mladink do èlanske drugo DOL; ekipe. Rezultatov, ki jih dosegajo - mladinke so konèale tekmovanje nekatere naše selekcije, se ne bi že jeseni z izpadom v drugem kro- sramovali niti bolj uveljavljeni in gu; bogatejši klubi. Še posebej velja - kadetinje tekmujejo v B ligi, omeniti, da klub nima velike izbire - starejše deklice so bile v jesen- pri otrocih, saj vemo, da obiskuje skem delu brez poraza prve v kvali- Foto: OK Eurokabel - Neptun OŠ Kanal vsega skupaj 280 uèen- fikacijah in sedaj uspešno tekmuje- Kanalskim odbojkaricam se zagnanost obrestuje cev in uèenk. Vsaka deklica, ki se jo v A ligi (2. mesto po 2. turnirjih). 22 šport Resna in redna vadba Karate klub Goryu

Karate klub Goryu smo ustanovili v febru- arju 2005, da bi razvijali in vadili tradicio- nalni japonski karate v zgornjem Posoèju. Klub s svojimi sekcijami deluje v Tolminu, Kanalu in Kobaridu ter združuje preko 80 aktivnih karateistov. Strokovni mentor kluba Goryu je mojster Tokuhisa Takashi, edini japonski uèitelj karateja v Sloveniji. Japonska beseda “GORYU“ v dobesednem prevodu pomeni zlitje reke, sotoèje, pomeni pa tudi zbor oziroma zbiranje ljudi. Simbolièno predstavlja reko Soèo, ki se zli- va po naši dolini in združuje karateiste, ki živijo ob njej v zbor - združuje v karate klub GORYU. Karate sekcija Kanal je zaèela delovati v sodelovanju z OŠ Kanal v sep- tembru 2005. Pod strokovnim vodstvom klubskega trenerja Jerneja GORYU KK Foto: Èuferja in njegovega pomoènika Gorazda Perdiha je KK GORYU v Na sliki so èlani KK GORYU sekcije KANAL: tem èasu izuril številne mlade karateiste, ki so danes že nosilci barvnih V prvi vrsti z leve: Manja Bezjak, Aljaž Markiè, Ian Štrukelj, Luka Bajiè - Kralj in pasov. S svojim resnim in rednim pristopom do karate treninga dosegajo Patrik Bajiè - Kralj. odliène tekmovalne rezultate na državnih in mednarodnih karate turnir- V drugi vrsti z leve: Milan Bezjak, Aljaž Bezjak, Kenny Pliberšek, Urban Makoriè jih. Milan Bezjak in Vanja Pavšiè.

Športno-rekreativno društvo Doblar Zaèeli s športnim parkom

Športno - rekreativno društvo (ŠRD) Doblar smo ustanovili 28. junija 2006. Društvo šteje 30 èlanov, njegova osrednja dejavnost pa je bila sprva usmerjena v izgradnjo športnega parka Doblar. To se je zavleklo tako rekoè do danes, saj smo razsvetljavo dobili šele 11.februarja letos. Športni park Doblar sestavljajo nogometno in teniško igrišèe ter dvostez- no balinišèe, zraven pa je tudi manjše poslopje, v katerem ima društvo svoje prostore. Športni park zaživi predvsem poleti, ko ga uporabljajo zlasti ljubitelji malega nogometa in košarke, možno je igrati tudi odboj- ko in tenis. V društvu sta zelo dejavni pohodniška oziroma tekaška in kolesarska sekcija, pri èemer se èlani zadnje udeležujejo vseh pomemb- nejših rekreativnih dirk po Primorski. Na obènem zboru 20. februarja smo si zastavili delo in naloge za letoš- nje leto. Tako naèrtujemo v zaèetku maja pohod po soteski Doblarca, sredi junija pa še turnir v balinanju. Osrednja prireditev bo konec maja, ko bomo s turnirjem v malem nogometu in z veèerno zabavo ob “živi” glasbi tudi uradno odprli športni park. Naša najnovejša pridobitev pa je spletna stran www.srd-doblar.si, na kateri se predstavljata tako Foto: ŠRD Doblar ŠRD Doblar kot sam kraj. Športni park v Doblarju dobiva konèno podobo Vladimir Moèilnik, predsednik ŠRD Doblar

ninskega društva, medtem ko so 30 let PD “Valentin Staniè”, Kanal se od leta 1946 planinsko udejs- tvovali v okviru Primorskega pla- Priznanja najzaslužnejšim ninskega društva. Leta 1950 so us- tanovili Planinsko sekcijo Kanal pri Planinsko društvo “Valentin Staniè” iz Kanala praznuje – èeprav ne Okrajni planinski zvezi v Novi Gori- ravno množièno – 30 let svojega organiziranega in uspešnega planinske- ci. Od leta 1956 so bili dve deset- ga delovanja. Na volilnem obènem zboru v petek, 27. februarja, so letji vkljuèeni v planinske tabore podelili priznanja Planinske zveze Slovenije najzaslužnejšim v zadnjem taborniške organizacije “Rod bistre mandatu, nekdanji predsedniki pa so prejeli plakete. Soèe”, Kanal. Nekateri so v tistem Piše: Marijan Nanut, predsednik PD “Valentin Staniè” èasu delovali tudi v planinski sekciji Anhovo pri PD Tolmin. Leta 1977 Nagrajencem so èestitali tudi gost- anello na èelu. Kanalski planinci so ustanovili še Planinsko skupino je iz Planinske zveze Slovenije, pa bodo bolj sprošèeno praznova- Kanal pri PD Nova Gorica. Dve leti predstavniki iz posamezni posoških nje nadaljevali s podelitvijo še druš- pozneje pa so ustanovili Planinsko planinskih društev ter drugih lokal- tvenih priznanj 27. aprila pri svo- društvo “Valentin Staniè”, Kanal, nih društev in obeh osnovnih šol. jem Planinskem domu pod Ježo. v katerega so se vkljuèili skoraj vsi Vabilu so se odzvali planinci iz Pla- planinci iz planinskih skupin Kanal ninske družine Beneèija in planin- Sicer pa so kanalski planinci dejavni in Anhovo, poleg njih pa tudi tisti, ske sekcije CAI “Valnatisone” s po- že od leta 1896, ko so delovali pri ki so bili èlani drugih bližnjih Kanalski planinci praznujejo znanim beneškim duhovnikom Zu- Soški podružnici Slovenskega pla- planinskih društev vse do Bohinja. križem-kraž 23 Po svetu Uèenje in potovanje po državah jugovzhodne Azije

Pregledujem elektronsko pošto in sploh ne morem verjeti. Bila sem Mlada gostiteljica Midi je potrpe- izbrana na seminar o trajnostnem razvoju na Tajskem. Plaèano imam žljivo odgovarjala na naša vpraša- letalsko karto. Samo odpraviti se moram. Niè lažjega. Moj dom zopet nja in prevajala. Vso družino smo postane nahrbtnik, v katerega zaènem dan pred odhodom tlaèiti zim- že po enem dnevu spravili v smeh ska in poletna oblaèila, žonglerske pripomoèke, razpršilo proti nadležnim z našo mladostno radoživostjo. komarjem in goro tablet proti driski, glavobolu in vnetemu grlu. Èeprav je v navadi, da je gost naj- prej postrežen, smo k okrogli mizi Popisuje: Vesna Velišèek takoj spravili celo Midijino družino Iz ledeno mrzlega Dunaja poletim in skupaj veèerjali.Stolov, krož- proti glavnemu mestu Katarja, Do- nikov, žlic je bilo vedno premalo. ki. Po letališèu se sprehajajo šejki Vse smo si delili. v belih oblaèilih, z arabskimi ruta- mi, mobilnimi telefoni v rokah in Zaradi velikega apetita in norèa- s poletnimi sandali na nogah. vosti smo si nadeli ime Šest norih Njihove ženske so kljub hudi vroèi- prašièev. Èetudi sem bila edina ni zavite v èrna dolga oblaèila s Evropejka med množico Azijcev v èrno ruto, ki jim prekriva ves obraz. skupini, sem se odlièno poèutila, In ko nakupujejo oèala ali parfum, se nasmejala kot že dolgo ne in to svojo tanèico dvignejo pred tr- se veliko stvari od njih tudi nauèila -od uporabe bambusovih palic pri govcem in si pomerijo oèala ali Uporabno in zdravilno uèenje povohajo parfum. Èemu jim torej obrokih, namembnosti zdravilnih služi, ne vem. rastlin do tega, da se jim zdimo zahodnjaki zelo umazani, ker si vsak Letala prihajajo in odhajajo. Tu dan ne menjamo oblaèil. To praktièno usposabljanje na terenu nas je zamenjam letalo za Bangkok, kjer še bolj povezalo. Željno smo èakali ostale skupine, da se vrnejo iz pristanem v veèernih urah. In na Kambodže, Vietnama in Indonezije in nam poroèajo o svojih doživetjih, Šejki z mobilniki po letališèu letališèu me že èaka predstavnik izkušnjah in pripetljajih. lokalne organizacije z velikim listom papirja, na katerem sta napisano Neizogibno se je bližal konec seminarja. Tajski gostitelji so nam zaželeli moje ime in priimek. S kitajsko predstavnico naju posede v taksi in sreèno pot, zdravja, ljubezni in polne vreèe denarja ter nam okoli roke taksistu na list papirja nariše pot, kamor naju mora peljati. Zapušèamo zavezali sedem belih trakcev, kot simbol povezanosti med tajsko kulturo divji, vroè Bangkok in se odpravljamo v mesto Singhburi. Na dvo- in nami. tedenskem seminarju o trajnostnem razvoju, kamor so povabljeni Pred mano je bilo še dolgo, dvo in pol meseèno potovanje po deželah predstavniki iz Evrope (Slovenija, Francija, Nizozemska, Bolgarija, Nem- Jugovzhodne Azije. èija, Italija, Estonija) in Azije (Indija, Tajska, Filipini, Vietnam, Indonezija, (Nadaljevanje prihodnjiè)

Med opravili na severu Tajske Japonska, Kitajska, Burma, Južna Koreja, Singapur), izvem veliko novih informacij o novih metodah in naèinih trajnostnega razvoja, ki jih izvajajo nekatere evropske in azijske države, npr. kako iz stranišène vode narediti pitno vodo, o stranišèih brez izplakovanja, o krpah iz akrilne volne za pomivanje posode brez detergenta in tako naprej. Spoznavali smo tajsko kulturo, obièaje, hrano ter veèere preživljali v baru poleg bungalovov, kjer smo do jutranjih ur plesali narodne plese, si izmenjevali šale in pili tajsko pivo. Èe je bil teoretièen del seminarja namenjen poglabljanju znanja o trajnostnem razvoju, se je praktièen del izvajal na terenu v eni od partnerskih organizacij. Naša skupina (Raji iz Indije, Bawi iz Burme, Doung iz Vietnama, Chang Li iz Kitajske, Joyce iz Filipinov, Vesna iz Slovenije) se je odpravila na sever Tajske med pleme Akha, kjer smo spali pri domaèinih, se tuširali z ledeno mr- zlo vodo, obirali kavo, èili, paradižnik, jedli trikrat na dan riž z zelo za- èinjenimi omakami, pripravljenimi na ognju sredi kuhinje, vstajali z domaèini, ki so se že navsezgodaj odpravljali na plantaže kave ali riževa polja. Stare ženske še vedno nosijo tradicionalne pisano èrne obleke, žveèijo tobak, pomešan z meni nepoznanimi rastlinami in po desetminut- nem žveèenju izpljunejo to zdrizasto snov na tla. 24 za mostom Pustni utrip Politièni cirkus v “Obèini Morsko” Obèinski” plac v Morskem je bil za pustno nedeljo spet premajhen za vse, ki so si želeli ogledati veliki spektakel - pravi politièni cirkus. Kdor se je prebil do prizorišèa, je imel kaj videti. Morsko so namreè, zlasti po zaslugi Branka Drekonje, obiskali najveèji politièni veljaki. Zabeležila: Irena Hoèevar Križniè Slike: Bruno Bizjak je že tožilo po volitvah, ko je bila iz parlamenta. njegova slava na vrhuncu. Šele tri leta delujoèo “Obèino Mor- “Škoda, da niso volitve bolj pogo- sko” sta obiskala tudi veliki tajkun sto,” je obžaloval Pahor. Bavèar, ki je obljubljal pomoè v Dreserka živali Kresovila je iz parla- èasu recesije, in r.. Rupelj. menta pripeljala èredo ovac, ki so Sprehodila sta se po cirkuški areni, znale na njen ukaz odlièno meketa- Rupelj pa je ob vsakem poèepu ti. In tudi vse obiskovalce je vodja spušèal “èudne glasove”, v javnosti ne ravno znak olike. In seveda, kljub veliki zaposlenosti je med svoje bližnje rojake prišel sam znanji minister Samuel Žbo- gar. Mladi obèini bo po njegovih izjavah preskrbel “evropska sreds- tva”, kajti Moršèani ugotavljajo, da se ta zadnje èase vsa stekajo v sosednje Deskle. Politièni cirkus, v katerem je sode- LDS-ova dreserka z ovcami lovalo okrog štirideset sedanjih in februarja na Livku sreèali z zamejci Nekdanji in sedanji: Idilièno (Po)zunanj(en)a ministra nekdanjih Moršèanov in edini po- iz Beneške Slovenije, na pustno svojenec, vodja cirkusa, se je, kot soboto pa so se predstavili na kar- Èarovnik Janez Janša je odloèno cirkusa takoj nauèil blejati. Oèitno se za cirkus in politike spodobi, nevalu v Šempetru in dobili prvo vodil ples z barbiko Borutom Pa- tudi domaèinom ni prav niè tuje - tudi selil. nagrado, v Tolminu pa so bili na horjem, tej oziroma temu pa se blejali so enako dobro kot “žvali” Naši vrli politiki so se namreè 15. pustni prireditvi drugi. Šege in obièaji Ptièki se ženijo, ljudje drvijo po nakupih Prebuja se pomlad in vsako jutro nas pozdravi z veèjim številom odprtih Kaj je valentinovo danes, vemo vsi. da lahko vsak dan z zelo drobno cvetov ter glasnejšim žvrgolenjem ptic. Že stara rekla govorijo, da je Èas je ravno primeren, da novolet- stvarjo osreèite najdražje. to tudi èas, ko po soèloveku zahrepenijo tudi naša srca. Tako se ne ne okraske v izložbah trgovin na- Upam, da ne potrebujete spodbu- gre èuditi, da s pomladjo prihaja praznovanje Ljubezni. domesti gora rdeèih srèkov in ljub- de iz Amerike, da si ustvarite nepo- kih plišastih medvedkov, pa še pri- zaben dan! Zagotavljam vam, da Opisuje: Ana Križniè jetno se kombinira s kopico pust- bodo vse do jeseni po travnikih V mislih imamo valentinovo in gre- In rezultati? nih mask ter v istem dihu še z veli- cvetele rože gorjevo. Da, tudi gregorjevo! Pravzaprav prièakovani in porazni. konoènimi jajci. Kaj je gregorjevo, le malokdo ve. V enem dnevu sem našla dva, torej Simbolika tega praznika je gotovo Praznujemo ga 12. marca in velja komaj nekaj odstotkov. Paè, še zelo lepa. Bil naj bi dan, ko se še Cvetje v pomladi za prvi pomladni dan po starem eno podroèje veè, kjer se pokaže, posebno spomnimo na ljudi, ki jih Tadeja Medvešèek, srednješolka julijanskem koledarju. V ljudskem kako smo Slovenci nacionalno po- imamo radi ter jih osreèimo. izroèilu je to dan, ko se ptièki že- nosen narod. Kajti namesto našega “Valentinovo je zame dan, ko so nijo. Gregorjevo nosi ime po pape- Gregorja raje “èastimo” valentino- Valentin proti Gregorju najstniške zaljubljenosti še bolj žu Gregorju Velikem, ki je papeže- vo. Sprašujem se le, zakaj potrebuje- poudarjene. Navadno dobiš kak- val v 6. st. Leta 1969 so njegov šno prijetno pisemce. Sama sem Amerikanizirano valentinovo mo Slovenci spodbudo od dru- letos dobila celo nekakšno ponud- god premaknili na 3. september, god? Ali imamo raje muèenike kot saj je sovpadal s postom. Sveti Valentin ni neznanka v naših bo. Z rožico pa sem se spomnila papeže? Se skriva magièna razlika na najboljšo prijateljico.” Ljudskega izroèila pa se ne da spre- krajih. Kot svetnik se v pisnih virih v datumu, morda v imenu, saj je meniti in tako je še vedno marec èasti od leta 1628. Pravzaprav naj Valentin pogostejše ime kakor Gre- Majda Pušnar, socialna delavka tisti, ki daje zaljubljencem poseben bi se pod tem imenom skrivala gor? “Menim, da je praznikov že prav peèat. No, naj bi dajal. Vsaj med dva muèenca iz konca 3. stoletja, Ali preprosto sledimo trendom, ki preveè. Valentinovo, materinski mladimi zagotovo ni tako, saj daje- za èasa cesarja Klavdija. Ljudska nam jih doloèa kapitalizem. Èe pa dan, praznik žena ... zdi se, kot da mo prednost valentinovemu. pobožnost se za zgodovinska dejs- pogledamo malce bolj naklonjeno, jih že prav zlorabljamo. Pozornost tva ni menila in ju je èastila kar Anketa razkriva bi moral biti èisto vsak dan valenti- si je potrebno izkazovati vsak dan kot isto osebo. novo ali gregorjevo, pa naj se skri- in veè moramo graditi na medse- Da to gotovo drži, kažejo rezultati Sam praznik valentinovega, ki se va pod kakršnimkoli imenom že. bojnih odnosih.” ankete, ki sem jo v izpolnitev ponu- je v zadnjih letih razširil k nam, pa Morda je to samo dobra spodbu- Marta Paravan, upokojenka dila na enem izmed spletnih mest. izhaja in Amerike. V preteklosti je da, da se spomnimo na najdražje- Vprašanje se je glasilo: » Ali veste, bil tam znan kot praznik mladih ga ali najdražjo. “V moji mladosti valentinovega ni- kdaj je gregorjevo?«. ljudi, zlasti zaroèencev, ki si na ta smo poznali. Kje neki! Ne moti Poleg tega sem o tem še na lastno dan pošiljajo darila, zlasti sladkari- Praznièna komercializacija me, èe dandanes je, saj mladi spre- pest povprašala svoje prijatelje. je. Težava pa nastane, ko praznike, minjajo svet, mi pa osebno ne po- ki naj bi temeljili na odnosu dveh meni nièesar.« oseb, spreminjamo v nakupovalno Venèeslav Medvešèek, Èasopis Most izdaja obèina Kanal ob Soèi, Trg svobode 23, 5213 mrzlico. Mislim, da bi dandanes upokojenec Kanal. Odgovorna oseba izdajatelja: Andrej Maffi. Odgovorni izvirna in iskrena misel ter šopek Na vprašanje, kaj je zanj valentino- urednik: Valter Pregelj. Èlani uredniškega odbora: Ksenija Èernuta, spomladanskih cvetlic bolj razvese- vo, se je le zasmejal in pribil: “Va- Irena Hoèevar Križniè, Petra Paravan, Bojan Perše. E-naslov: lili, kakor pa ogromna èokoladna lentinovo, na valentinovo je bilo [email protected]. Oblikovanje: Capelo d.o.o. Tisk: Koèevski bombonjera in pojoèi medvedek, tukaj leta 1952 meter snega. To tisk. Naklada: 2.500 izvodov. Èasopis Most je vpisan v razvid na katerem se bohoti vrtoglava je valentinovo!” In z gospo Mar- medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 705. cena, ki te spravi prej v zadrego to sta planila v smeh. kot v dobro voljo. Ne pozabite,