OBČINA KANAL OB SOČI / SEPTEMBER 2007 / LETO 4 / ŠT. 16 / Odgovorna urednica: Tina Pintar / Natisnjenih je 2.500 izvodov./ www.obcina-kanal.si

Občinske nagrade in priznanja 03 Nagrajenci Občine Kanal Na proslavi ob občinskem prazniku 26. aprila letos je kanalski župan Andrej 04 Dom starejših občanov Maffi izročil občinske nagrade in priznanja posameznikom in društvom, ki 06 Najvišji mlaj je bil v jih je izbral občinski svet. Kanalu Kulturni program so tako oblikovali otroci iz vrtca v Kanalu, vokalna skupina Liška dekleta, MePZ Jože Srebrnič iz Deskel, pianist Marko Gašparin in saksafonist Matic Rijavec, ki obiskujeta 07 Miss Soča 2007 Glasbeno šolo v Novi Gorici, in člani AGD Kontrada iz Kanala. 08 Lov na klena Nagrado Občine Kanal ob Soči so prejeli Bruno Colavini iz Kala nad Kanalom, Marjan Nanut iz Kanala in Turistično društvo Kanal ob Soči. Nagrado je v imenu društva sprejela predsednica 09 Tri na tri Vanja Cotič. Priznanja občine pa so šla v roke Sonji Stanič iz Kanala, Tatjani Pregl Kobe iz Lju­ bljane in ŠKTD Levpa, ki ga je sprejel predsednik društva Miran Jug. Pojasnila za ta izbor si lahko 10 Dan zemlje preberete na 3. strani občinskega glasila. 12 Pogovor z Borutom Jurca 13 Gledališki abonma v Desklah 14 75 let dirigenta Antona Nanuta 15 Program Kogojevih dnevov 2007 16 30 let MePZ Jože Srebrnič 17 Godbeniška šola v Desklah 18 Pogovor s Slavkom Od leve proti desni stojijo Sonja Stanič, Tatjana Pregl Kobe, predsednik ŠKTD Levpa Miran Jug, župan Andrej Maffi, Bruno Colavini, Marjan Nanut in predsednica TD Kanal ob Soči Vanja Cotič. (Foto: Bruno Bizjak) Jerebom

športnih igrišč. Ostalo, približno 690.790 ev­ Gradnja telovadnice Deskle rov, pa je zagotovil občinski proračun. Objekt je lepo umeščen v prostor, za kar je >> Nives Prijatelj, direktorica občinske uprave ditev celotnega kompleksa okoli osnovne zaslužen arhitekt Kosta Jurkas iz podjetja Stolp, šole, za kulturnim domom oziroma za »bun­ d.o.o. iz Nove Gorice. Skrb za usklajevanje po­ Po dobrem letu od postavitve temelj­ kerjem« znaša približno 1.665.000 evrov. teka gradnje z odgovornim vodjem gradbišča. nega kamna se gradnja nove telova­ Zdenkom Buncem iz Primorja, in predvsem dnice in zunanjih športnih igrišč ob Gradnjo so omogočili donacija podjetja tudi za kvaliteto izvedbe in zastavljenimi roki Osnova šola Deskle končuje. Na jav­ Salonit Anhovo, d.d. v višini 834.585 evrov. je bila naložena podjetju Projektiva d.o.o. iz nem razpisu izbrano podjetje Primor­ Fundacije za šport z 72.609 evri, Ministrstva Nove Gorice, skupini nadzornikov Tamari za šolstvo in šport je z 67.017 evri za sofinan­ Karadžić, Aleksandru Šavliju, Viliju Zimicu in je Ajdovščina d.d. se je v glavnem dr­ ciranje opremo telovadnice in gradnje zunanjih Davidu Štruklju. žalo zastavljenega časovnega načrta.

Po tem časovnem načrtu je bilo predvideno, da se bo tehnični pregled opravil avgusta in morebiti nam bo uspelo, da bo prvi šolski dan tudi dan, ko bomo novo telovadnico otvorili in jo nato tudi v čim krajšem času predali Os­ novna šola Deskle v upravljanje in v uporabo. Konec julija in v začetku avgusta je podjetje ELAN Inventa d.o.o. iz Begunj telovadnico in zunanja igrišča opremilo s športno opremo.

Naložba poteka skladno z načrtovanim finančnim načrtom. Gradnja telovadnice s športno opremo, gradnja zunanjih športnih igrišč s športno opremo in komunalna ure­ Telovadnica pri OŠ Deskle. (Foto: Občina Kanal ob Soči)

 Rekonstrukcija Po štirih pločnikov v Desklah letih >> Nataša Peternel,Občinska uprava no postajališče je postavljeno v središču >> Tina Pintar, urednica glasila Most Deskel ob parkirišču v kombinaciji s sredin­ Leta 2006 in začetku leta 2007 sta skim otokom. Obnovila se je tudi dotrajana Mandat prvega uredniškega od­ upravljalec ceste DRSC in Občina javna razsvetljava. Hkrati s temi deli so se bora občinskega glasila Most se je izvajala gradbena dela še na vodovodu in junija letos iztekel. Kanal ob Soči izvajala rekonstrukci­ kanalizaciji. jo ureditve ceste, hodnikov za pešce Na prvem sestanku pred štirimi leti, ki ga Komisijski pregled, katerega naloga je z obojestranskim pločnikom na pre­ je sklical takratni župan Miran Ipavec, sem bila, da ugotovi, ali so bila dela izvedena v delu strnjenega naselja oziroma obo­ čez dolgo občinsko mizo opazovala pravkar iz občinskih prostorov iz občinskih skladu s projektno dokumentacijo, predpisi jestranske pozidave, umirjanjem pro­ imenovane člane Vando Colja, Severina Dre­ in standardi in pogodbenimi določili ter ali konjo, Bojana Peršeta in Darjo Skrt in ugibala, meta s sredinskimi otoki na začetku, cesta izpolnjuje pogoje za varno in nemoteno ali bomo projekt izdajanja občinskega glasila sredini in koncu naselja. odvijanje prometa je bil 16. maja letos. Ugoto­ Most pripeljali do konca mandata. Severina vljeno je bilo, da je objekt zgrajen zadovoljivo Drekonjo je na njegovo željo kmalu zamenjal Otoki v naselju so na takih mestih ceste, in da izpolnjuje pogoje za varno in nemoteno Miran Pregelj. da je razširitev za sredinske otoke izrabljena odvijanje prometa. Izvajalec je moral pomanj­ za ureditev pasu za zavijanje levo. Avtobus­ kljivosti odpraviti do konca letošnjega junija. Občinsko glasilo Most je tako izhajalo štirikrat v letu, v njem pa ste lahko prebra­ li, kaj vse se je v minulih mesecih zgodilo v Drugo leto TIC-a v Kanalu kanalski občini. Seveda vseh vsebin v Mostu ni pripravljal le uredniški odbor, temveč ste >> Tina Gerbec, TIC Kanal strani glasila s svojimi besedili in fotografijami veliko povprašujejo o samih prireditvah in do­ polnili tudi vi – prebivalci Občine Kanal ob Turistično informacijski center (TIC) godkih v občini. Soči. Brez vaše želje, da se številne prireditve v Kanalu, Desklah, Kalu nad Kanalom, Avčah, v Kanalu bo letos praznoval že svojo Poleg informativnega gradiva, ki smo ga Lepi, na Morskem, na Kambreškem, … ohrani drugo obletnico delovanja. V poletnih izdali že v prejšnjem letu, smo letos dokončali v besedi in sliki tudi mlajšemu rodu, bi imelo mesecih smo turistom in obiskoval­ tudi spletno stran turistično informacijskega glasilo Most gotovo drugačno podobo. V vseh cem nudili informacije skoraj cel dan, centra, ki je dostopna v treh jezikih. Spletna teh letih je na straneh občinskega glasila svoja saj je bil TIC s prekinitvami odprt od stran www.tic-kanal.si vsebuje osnovne infor­ besedila objavilo več kot 170 avtorjev. macije o Kanalu in okolici, na njej pa si lahko 8. ure zjutraj pa vse do 19. ure, ob so­ ogledate tudi koledar prireditev v občini in dru­ Za sodelovanje se zahvaljujem tudi vsem ti­ botah, nedeljah in praznikih pa od 10. ge zanimive informacije v okviru sporočil za stim, ki ste besedilo ali fotografijo pripravili v ure zjutraj do 17. ure. javnost. Ravno zato pozivamo vse organizatorje imenu društva, krajevne skupnost ali javnega prireditev, društva in zainteresirane turistične zavoda, pa se niste podpisali z imenom. S prihodom poletnih dni smo v TIC-u za­ ponudnike, da nam posredujejo informacije, ki znali znatno povečanje števila obiskovalcev. bi utegnile zanimati širšo javnost in z veseljem Hvala vsem za sodelovanje in pomoč. Ti se zanimajo predvsem o samem Kanalu, o jih bomo objavili na naši spletni strani. prenočiščih in gostilnah. V občini sta za turiste najbolj privlačna reka Soča in izlet na Kanalski Organizatorji prireditev lahko pri nas dvi­ Kolovrat. Gostje prihajajo predvsem iz Nemčije, gnejo tudi obrazce za prijavo prireditve, soglasje Za dva razreda Avstrije in Italije, sledijo jim Angleži, Slovenci in Občine Kanal ob Soči za prireditev ter pridobijo Nizozemci. Glede okoliških krajev jih zanimajo dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev >> Lora Zimic Mugerli, Občinska uprava predvsem Brda in slovenske gore. Slovenci okolja s hrupom v primeru javne prireditve. Občinski svet je septembra 2001 sprejel pravilnik o enkratnem de­ Prireditve v Občini Kanal ob Soči narnem prispevku za novorojen­ >> Zbrala Tina Gerbec, TIC Kanal ponedeljek, 29. oktobra: Mladinski klub Deskle ce. Višina prispevka je takrat zna­ organizira jesenske delavnice za otroke. šala 25 tisoč tolarjev. Kasneje se je Seznam prireditev v Občini Kanal ob Soči je le osnutek, saj nekatera društva pošiljajo program torek, 30. oktobra: Mladinski klub Deskle organi- ta prispevek dvignil najprej na 36 sproti, zato teh prireditev nismo mogli vključiti v zira jesenske delavnice za otroke. seznam za občinsko glasilo Most. tisoč tolarjev, februarja 2006 pa na torek, 30. oktobra: Taborniški rod Odporne želve 80 tisoč tolarjev ali 333,83 evrov. Prireditve v naši občini so objavljene tudi na spletni iz Deskel vabi na kostanjev piknik. strani občine www.obcina-kanal.si in na spletni Do prispevka za novorojence je upravičen strani Turistično informacijskega centra v Kanalu sreda, 31. oktobra: Mladinski klub Deskle pripra- www.tic-kanal.si. Vabljeni k ogledu. vlja halloween party ob 21. uri. eden od staršev pod pogojem, da imata otrok in eden od staršev stalno bivališče v Občini NOVEMBER 2007 SEPTEMBER 2007 Kanal ob Soči in sta državljana republike Slo­ sobota, 3. novembra: Taborniški rod Odporne žel- venije. Staršem na podlagi obvestila Upravne nedelja, 2. september: Krajevni praznik Kal nad ve iz Deskel vabi, da se udeležite jesenskega plesa. Kanalom. enote Nova Gorica o rojstvu otroka pošljemo sobota 20. novembra: Mladinski klub Deskle or- zahtevek za izplačilo denarnega prispevka nedelja, 9. septembra: Taborniški rod Odporne želve iz Deskel vabi na lokostrelski turnir. ganizira ob 20. uri martinovanje. za novorojence, ki ga izpolnjenega skupaj s priloženim rojstnim listom otroka, vrnejo na OKTOBER 2007 DECEMBER 2007 občino. Izplačilo se izvrši v tridesetih dneh od sobota, 6. oktobra: Turistično društvo Kal nad Ka- petek, 21. decembra: Mladinski klub Deskle vabi odobritve zahtevka. nalom organizira pohod na Vetrnik. ob 21. ur na prednovoletni ples. Po naših podatkih, ki temeljijo na izplačilih nedelja, 14. oktobra: Turistično društvo Kolovrat z sreda, 26. decembra: TRD Globočak s Kambreške- Liga vabi na praznik kostanja in medu. ga pripravlja 12. praznovanje dedka Mraza. zahtevkov se je tako leta 2004 rodilo 56 otrok, leta 2005 39 otrok, leta 2006 36 otrok in do 1. avgusta nedelja, 28. oktobra: TRD Globočak s Kambreške- petek, 28. decembra: Turistično društvo iz Kanala 2007 23 otrok. Iz podatkov lahko zaključimo, da ga vabi na 6. tradicionalni pohod na Globočak. vabi na novoletno srečanje krajanov. se vsako leto rodi le za dva razreda otrok.

 skupine Meblo, član komisije za športno re­ nije. Tudi ta prireditev je kot ostale vključena kreacijo pri športni zvezi. V osemdesetih letih v program Turistične Zveze Slovenije. V času Priznanja je bil tajnik Goriškega godalnega orkestra. Leta novoletnih praznikov pa organizira srečanje 1977 je kot predsednik Športnega društva Ka­ krajanov s koncertom novoletnih in božičnih nal ustanovil Planinsko društvo Valentin Stanič pesmi. in nagrade Kanal in postal prvi predsednik. Ponovno je bil izvoljen za predsednika še v letih 1987, 1988, Občinska priznanja >> Vanda Colja 1995, 1996, 1997, 1998 in 2006. Letošnje nagrade Občine Kanal ob Sonja Stanič je v času profesionalne pedago­ Soči so prejeli Bruno Colavini iz Kala V začetku leta 1991 je sodeloval v pripravah ške kariere delala v Osnovni šoli Kanal, kjer je za preprečitev zasedbe komunikacijskih sis­ nad Kanalom, Marjan Nanut iz Kana­ z umirjenostjo in preudarnostjo vzgajala in izo­ temov na Goriškem vojski JLA. Sodeloval je v braževala učence. Bila je dolgoletna aktivistka la in Turistično društvo Kanal ob Soči, osamosvojitveni vojni za Slovenijo in se kasneje Rdečega križa, da je lahko pomagala tistim, ki si priznanja občine pa so šla v roke Sonji včlanil v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo. sami niso mogli. Po upokojitvi je svoj bogat in z izkušnjami prežet družbeni slog vtkala v novo

Stanič iz Kanala, Tatjani Pregl Kobe iz nagrade in priznanja Ljubljane in ŠKTD Levpa. Leta 1995 je v pogajanjih z obrambnim mi­ družbeno okolje, v Društvo upokojencev Kanal nistrstvom dosegel, da so obmejno stražnico in kmalu postala njegova predsednica. Društvo, Vogrinki pri Kuščarjih na Kanalskem Kolovratu ki šteje preko 800 članov, je uspešno vodila kar Bruno Colavini je v političnem in družbe­ dodelili Planinskemu društvu Valentin Stanič šest let ter za seboj pustila bogato zakladnico nem življenju KS Kal nad Kanalom, Občine Kanal, ki jo je kasneje začelo preurejati v Planin­ svojih uspehov. V njenem mandatu so pridobili Kanal ob Soči in širše skupnosti aktiven več kot ski dom Pod Ježo. veliko novih članov. Upokojence je znala usme­ dvajset let. Leta 1984 je postal poveljnik Civilne rjati in animirati za tečaje, predavanja, kulturna zaščite v KS Kal nad Kanalom, kar štirinajst let Od leta 1993 do 1996 je bil tajnik Kluba od­ in športna udejstvovanja, za množično rekrea­ pa je bil predsednik krajevne skupnosti(1992- bojke na plaži Kanal. Leta 1995 je postal član tivno udeleževanje, predvsem pa je s svojo držo 2006). Sedaj pa je že tretji mandat občinski izvršnega odbora OK Salonit Anhovo Kanal. uspela upokojence združiti v družbeni kolektiv, svetnik. ki je lahko zgled in ponos občine. Kar šest let je bil predsednik KS Kanal. Bil pa Prvi njegov resnejši projekt je bil gradnja je tudi član odbora za okolje in prostor Občine Tatjana Pregl Kobe je umetnostna zgodovi­ telefonskega omrežja v KS Kal nad Kanalom Kanal ob Soči. Dva mandata je bil svetnik občin­ narka, likovna kritičarka, pesnica in esejistka. v letih 1986 do jeseni 1991. Kot predsednik skega sveta Občine Kanal ob Soči. Leta 1999 je Izdala je precej knjig in je članica različnih gradbenega odbora je zagovarjal napeljavo tele­ postal tajnik kluba OK Salonit Anhovo Kanal. društev: društva slovenskih pisateljev, društva fonskega omrežja v vsak zaselek. To je bil velik Leta 2001 je bil pobudnik za ustanovitev ob­ umetnostnih zgodovinarjev Slovenije in dru­ uspeh. močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo štva likovnih kritikov Slovenije. Kot svobodna Kanal s ciljem, da poišče vse, ki so sodelovali v kulturna ustvarjalka živi in dela v Ljubljani. V času predsednikovanja so bile asfaltirane vojni in niso registrirani. Postal je tudi sekretar skoraj vse krajevne ceste in nameščene ozna­ območnega združenja. Leta 2002 so obmejno Za Občino Kanal ob Soči je pomembna, ker čevalne table in kažipot. Urejena je bila javna stražnico Kambreško, ki jo je dodelilo obramb­ že več kot petindvajset let sodeluje z galerijo Rika razsvetljava, obnovljene oziroma na novo zgra­ no ministrstvo, preuredili v veteranski dom. Leta Debenjaka. V tem obdobju je v galeriji postavila jene avtobusne čakalnice na vseh avtobusnih 2002 je bil izvoljen za člana in kasneje predsedni­ petinpetdeset razstav pomembnih slovenskih postajališčih KS Kal ter obnovljena mrliška ka sveta zavoda Ljudske univerze Nova Gorica. slikarjev. Vsako razstavo posebej pripravi stro­ vežica. Velika pridobitev je športno igrišče, Leta 2006 je bil ponovno izvoljen za člana sveta kovno, hkrati pa ji vtisne osebnostni pečat, ki zgrajeno leta 1999. Krajani so bili veseli odku­ KS Kanal in postal podpredsednik. se izraža v spoštovanju umetnikove individual­ pa trgovine z mešanim blagom od Mercatorja, nosti, pri čemer nikoli ne pozabi na občutljivost s čimer se je omogočilo obstoj edine še odprte Je tudi reden krvodajalec, saj je od leta 1976 občinstva. Prav zato je vsaka njena otvoritev za­ trgovine od Grgarja pa vse do Avč. kri daroval več kot petindvajsetkrat. okrožen umetniški dogodek.

Colavini je bil med pobudniki in ustanovni Turistično društvo Kanal ob Soči je bilo Vodstvu galerije je zlasti v prvih letih od član Turističnega društva Kal nad Kanalom leta ustanovljeno leta 1954. Z željo po urejenosti kra­ ustanovitve pomembno pomagala pri vzpo­ 2004, s čimer je družabno življenje dobilo nov ja in zgodovinskih ter krajinskih zanimivostih, stavitvi sodelovanja z likovnimi institucijami, zagon. Sodeloval je pri obnovi cerkve, župnišča ki so jih vključili v turistično ponudbo, je dobi­ slikarji in likovnimi kritiki. Vsa leta je skrbela in obnovi orgel, kar priča o njegovem vsestran­ lo ime Turistično olepševalno društvo Kanal ob za medijsko uveljavitev in podobo galerije v skem razumevanju potreb krajev. Tudi agrarna Soči. To so bili povojni časi, ko se je turizem šele slovenskem likovnem prostoru s prispevki v skupnost Kal nad Kanalom je bila vedno dele­ začel razvijati. Kmalu je bil zgrajen kamp Kora­ časopisih, revijah in knjigah. Danes je galerija žna njegove podpore in pomoči. Podpiral pa je da, ki je danes vrisan v vse evropske kataloge Rika Debenjaka uveljavljena umetnostna usta­ humanitarne in dobrodelne aktivnosti, ki jih kampov in popotniških poti. nova nacionalnega pomena, ki letos praznuje pripravljata Rdeči križ in Karitas. tridesetletnico ustanovitve. Utemeljeno lahko Društvo je ustanovila skupina zanesenjakov, rečemo, da je Tatjana Pregl Kobe prispevala k V zadnjem času so njegove moči usmerjene ki se je zavedala lepot soške doline in zname­ njeni uveljavitvi zelo velik delež. predvsem v projekt gradnje vodovoda za KS nitega kanalskega mostu, saj sega zgodovina Kal nad Kanalom in Krajevno skupnost Levpa. nastanka Kanala v 12. stoletje. Društvo si je priza­ Športno, kulturno, turistično društvo Le- Vodi ga prepričanje, da brez primerne oskrbe devalo, da bi bile v kraju prenočitvene kapacitete vpa je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, da bi z vodo ni pogojev za razvoj obrti, podjetništva in ustrezna ponudba turistom. oživili Levpo. Vodi ga Miran Jug. Člani društva in turizma. so očistili zarasle steze in organizirali pohod Kje Danes šteje društvo preko sto članov. Uspe­ so tiste stezice ter ponovno organizirali prilju­ Marjan Nanut, rojen Kanalec, se je vedno šno sodeluje s sosednjimi društvi v občini in bljene mušje dirke. Društvo ima preko dvesto aktivno vključeval v družabno in politično izven nje. Člani delujejo prostovoljno. Predvsem članov, ki pa so prebivalci celotne občine. Poleg življenje kraja, kakor tudi podjetij, kjer je bil spodbujajo prebivalce in druge k urejenosti kra­ teh prireditev vsako leto organizirajo nogome­ zaposlen. V osnovni šoli je bil član taborni­ ja, zato vrsto let uspešno ocenjujejo urejenost tni turnir, razne kulturne predstave, nastope ške organizacije Odred bistre Soče Kanal, kot objektov in predelov krajevne skupnosti. Orga­ pevskih zborov in nastope pevskih zborov. mladinec pa aktivni član Planinskega društva nizira pa tudi vrsto predavanj o negi in vzgoji Nova Gorica, kjer je sodeloval pri obnovi koče cvetja, grmovnic ter ravnanja z odpadki. Velika pridobitev je športni park, ki je bil zgra­ na Krnu in dežural ob vikendih. Na delovnem jen s prostovoljnih delom in skromnimi sredstvi mestu se je zavzemal za pravice delavcev in Pomembnejše akcije društva so organizacija donatorjev. Poleg tega pa so zgradili še zid okoli razvoj podjetja. Bil je predsednik delavskega turističnih prireditev, med katere sodijo julijsko igrišča in ga ogradili z mrežo, brunarico z lopo, sveta, predsednik skupščine podjetja, pa tudi ribiško srečanje lov na klena, ki se ga udeleži pevski oder, prostor za balinanje in otroška igra­ v sindikalni organizaciji. Dvakrat je bil izvoljen veliko ribičev iz Slovenije in zamejstva, spust z la, kamniti kamin, stranišča, tuš, napeljali vodo za člana občinske skupščine Zbora združenega rafti po Soči ter največja prireditev skoki z mo­ in elektriko. Vsi objekti so tudi primerno vzdr­ dela, osem let sodnik porotnik na občinskem sta. Športno turistična prireditev pritegne vsako ževani. Člani društva želijo dati velik poudarek sodišču v Novi Gorici, aktiven član planinske leto več kot tri tisoč obiskovalcev iz vse Slove­ turizmu, zato gradijo večnamenski prostor.

 »Pod Lurdom« bo dom Šolsko leto za starejše občane OŠ Deskle po občini >> Milica Zimic, podžupanja tudi možnost, da bi dom v Kanalu deloval kot >> Vojko Simčič, ravnatelj OŠ Deskle podružnica doma v Novi Gorici. Župan Občine Kanal ob Soči Andrej V šolskem letu 2007/2008 bodo Maffi je kmalu po izvolitvi pričel z Dom za starejše občane naj bi se gradil fazno šolske klopi greli trije učenci več aktivnostmi za gradnjo doma upo­ in sicer bi najprej zgradili štirje navadni oddel­ kot prejšnje šolsko leto. Na prvi ki, kar pomeni 80 ležišč (4 x 20 postelj), in dva kojencev. Tako je kljub velikim obve­ dementna oddelka z 20 ležišči (2 x 10 postelj). pogled je novica razveseljujoča, znostim za nedokončane investicije v Dom se lahko kasneje tudi dogradi z nadstan­ dejstva pa malo manj. Zapustil nas teku iz leta 2006 zagotovil za nakupe dardnimi enotami, varovanimi stanovanji in je namreč številčno zelo majhen zemljišč za dom upokojencev v občin­ dnevnega centra za varstvo starejših oseb. razred (devet otrok), v prvi razred skem proračunu 166.917 evrov, kar pa prihaja dvanajst otrok, kar ne Prednost, ki jo nudi ta lokacija, je nepo­ so svetniki skoraj soglasno, z redkimi sredna bližina vseh komunalnih naprav in pomeni ravno veliko spremembo. izjemami, potrdili v rebalansu prora­ infrastrukturnih objektov kot tudi možnost No, pa smo kljub temu zadovoljni. Prav čuna za leto 2007. ureditve nekaterih skupnih oskrbovalnih in zaradi tako majhnega vpisa bo v razredu vzdrževalnih služb za dom, osnovno šoli in poučevala samo ena učiteljica, saj za drugo Gradbeni odbor za gradnjo doma upoko­ vrtec (npr. kotlovnica za ogrevanje, kuhinja). učiteljico ni upravičenih razlogov. Pouk v pr­ jencev je sprejela rokovnik aktivnosti za leto Tudi sociološko je pozitivno, da starejši niso vem razredu bomo izvajali v vrtcu. 2007. Tako bodo letos kupljena zemljišča in popolnoma izključeni iz okolja in je v tem po­ izdelana vsa potrebna investicijska dokumen­ gledu lokacija ob vrtcu in šoli zelo dobrodošla. V tem šolskem letu bo našo šolo obiskalo tacija. V Občini Kanal ob Soči živi petina (19, Lokacija nudi tudi dovolj prostora za mir v ze­ 147 učencev, ki so razporejeni v devet od­ 65%) ljudi, ki so starejši od 65 let, kar je več, lenju ob reki Soči in ureditev potrebnih poti ob delkov. Imamo torej popolno enooddelčno kot je slovensko povprečje (15,75%). Po stati­ takem objektu. Nekaj pomislekov je bilo glede devetletno osnovno šolo. Prvič to leto bomo stičnih podatkih potrebuje vsaj pet odstotkov senčne lokacije, vendar so opravljene študi­ brez oddelka, ki bi izvajal pouk po predme­ starejših od 65 let institucionalno varstvo v je glede tega zelo pozitivne. Prvi razgovori s tniku za osemletno osnovno šolo. Za učence domovih za ostarele. Sedaj je veliko prebival­ predstavniki župnije Kanal, ki je lastnica najve­ imamo organizirana dva oddelka podaljša­ cev občine nastanjenih v domovih za ostarele v čjega dela zemljišča, so bili že opravljeni. Ti so nega bivanja (kombinacija 1. in 2. razreda ter drugih občinah, na listi čakajočih za sprejem v se strinjali s prodajo za namen gradnje doma kombinacija 3., 4. in 5. razreda). Oba oddelka dom pa je 67 starostnikov. upokojencev. bosta delovala na šoli. Za dom starejših občanov se je kot naju­ Prepričana sem, da je želja vsakega našega Dobro utečena je tudi organizacija prevo­ godnejša lokacija pokazala t.i. »pod Lurdom« občana, da bi bil dom upokojencev v Kanalu zov tistih učencev, ki se v šolo vozijo. Večino v Kanalu, čeprav so bile v igri kar tri lokacije. čimprej zgrajen in tako omogočil bivanje upo­ prevozov iz oddaljenih zaselkov in krajev iz­ Dom naj bi deloval kot javni zavod, obstaja pa rabnikom čim bližje svojemu domu. vajamo s šolskim kombijem. Učenci iz krajev bližnjim šoli pa vozi avtobus Avriga. Vozačev je nekako 40 odstotkov. Zanje imamo organizi­ rano tudi varstvo od 7:10 do 7:50 in popoldne Volilna skupščina KO od 12:15 do 13:20. ZB Kanal na Srednjem V novem šolskem letu bo pouk športne vzgoje in večino športnih interesnih dejavnosti >> Tina Gerbec, TIC Kanal organiziran v novi, sodobni športni dvorani. V nedeljo, 8. julija 2007 je v lovskem Skupščina se je začela najprej s krajšim Lepo je urejena tudi okolica šole in vrtca, kjer kulturnim programom in se nato nadaljevala smo pridobili nekaj površin za atletiko. domu na Srednjem potekala skup­ z uradnim delom, kjer so udeleženci lahko ščina krajevne organizacije zveze slišali poročilo predsednika Franka Pavlina o Kadrovske spremembe niso omembe borcev Kanal. Poletno sončno vre­ opravljenem štiriletnem delu, finančno poroči­ vredne. Večinoma se bomo z izzivi novega šol­ me, idilična lokacija in dobra druž­ lo in poročilo predsednika nadzornega odbora skega leta spoprijeli že preizkušeni kadri, ki Petra Falatova, bili priča razrešitvi dosedanjih jim dodatno vrednost pomenijo mlajši učitelji ba so botrovali, da se je na skupščini z novimi idejami in ustvarjalno energijo. zbralo zelo veliko število ljudi. organov organizacije in izvolitvi novih ter po­ slušali štiriletni načrt dela ponovno izvoljenega predsednika Franka Pavlina. Ob šoli deluje tudi vrtec, kjer bodo otroci razporejeni v eno skupino prvega starostnega V naslednjem štiriletnem obdo­ obdobja in dve skupini drugega starostnega bju si bo Pavlin prizadeval ohranjati obdobja. dosedanjo dejavnost: tradicionalne prireditve, kot so prehod XXX. divi­ zveze borcev v kanalski občini. Pri vsem tem zije preko Soče v slovensko Benečijo ne smemo pozabiti na podelitev članskih izka­ v Morskem, ustanovitev osvobodil­ znic štiridesetim novim članom organizacije. ne fronte za kanalsko območje na Kračicah, komemoracija ob dne­ Uradni del skupščine se je zaključil z nasto­ vu spomina na mrtve v Kanalu, pom moškega pevskega zbora Kazimir Nanut svečanost posvečena bitki Kosove­ iz Kanala in družabnimi srečanjem z ansam­ love brigade na Srednjem in druge blom Trio Neptun. Poskrbljeno je bilo tudi za podobne prireditve. Prav tako je zabavne igre, ki so vključile in nasmejale vse pomembno pridobivati novo član­ prisotne, med katerimi so se najbolj zagreti stvo, vzdrževati stike s pobrateno lahko kasneje pomerili tudi v mini turnirju v organizacijo italijanskih partizanov briškoli. Prav posebno presenečenje pa je bilo A.N.P.I. iz Tržiča in nuditi pomoč namenjeno nekaterim članom, ki so praznova­ Skupinska slika novih članov organizacije. (Foto: Vanja Cotič) ostalim krajevnim organizacijam li različne okrogle obletnice.

 Spomladi na Liškem

>> Metoda Humar

V prvem polletju letošnjega leta so se po občini v Ligu vrstile prireditve, ki so razgi­ bale življenje našega kraja. Uvod v to dogajanje je bilo pustovanje, ko so se naši ta mladi odpravili po vseh vaseh in kot je bilo včasih v navadi, v vsako hišo prinesli pustno veselje.

Marca je turistično društvo Kolovrat Lig počastilo praznik žena in materinski dan s predstavo Jeppe s hriba v izvedbi AGD Kon­ trada iz Kanala. Glavno vlogo je v predstavi odlično odigral naš Slavko Jereb, zato smo se domačini istega dne razveselili novice, da je za vlogo Jeppeja prejel nagrado za najboljšo glavno moško vlogo na srečanju amaterskih gledaliških skupin severne Primorske. Seveda smo mu za to nagrado čestitali.

Aprila je cerkev Marijino Celje napolnila Ob dnevu državnosti so Liška dekleta pripravila koncert. (Foto: Gabrijel Humar) množica obiskovalcev, ki so prisluhnili kon­ certu mešanega pevskega zbora Ljubljanski Športna sekcija društva je maja in junija orga­ Že tretje leto zapored je vokalna skupina madrigalisti pod vodstvom zborovodkinje nizirala malonogometni turnir trojk, nato pa še Liška dekleta ob dnevu državnosti pripravila Andreje Martinjak. V zboru pojeta tudi naša zaključek medkrajevne lige v malem nogometu. koncert, na katerem je nastopil tudi Moški občana Neža Kralj in Aleksij Valentinčič iz De­ pevski zbor Lig. Koncert naj bi bila osrednja skel. Škofijska Karitas Koper je za letošnje romanje (in tudi edina) občinska prireditev v počasti­ sodelavcev Karitas koprske škofije izbrala Mari­ tev dneva državnosti. Ob sicer dobri udeležbi Na predvečer praznika dela TD Kolovrat jino Celje. Tako smo junija prejeli in pogostili na koncertu, a odsotnosti mnogih vabljenih Lig že nekaj let zapored organizira kresovanje, okrog štiristo sodelavcev Karitas. Na romarskem občanov, pa prireditev kot taka še ni zaživela. ki pa je vedno v drugi vasi. Letošnje kresova­ dnevu smo pred mašo prisluhnili predavanju nje so pripravili vaščani Markičev in uživali pomožnega škofa Jurija Bizjaka o Svetem pismu. Za vse, ki ste spomladansko dogajanje v smo lahko ob kar dveh kresovih, pijači in je­ Po maši, ki jo je vodil ravnatelj škofijske Karitas Ligu zamudili, pa vas toplo vabimo, da se 9. dači ter veseli pesmi. Heleni in Savu Vuku pa Matej Kobal, pa nam je profesor Franc Kralj septembra udeležite shoda Odpustek v cerkvi se zahvaljujemo, da sta velikodušno odstopila predstavil zgodovino kraja in cerkve. Romarje je Marijino Celje, 14. oktobra pa na praznik ko­ svoj »brjač« za praznovanje. pozdravil tudi župan Andrej Maffi. stanja. Šolsko leto 2007-2008 osnovne šole v Kanalu >> Ljudmila Zimic, Ravnateljica OŠ Kanal popoldanskem času med 11.30 in 15.55 pa jekt »Jabolko v šoli«. V primeru, da ministrstvo imamo podaljšano bivanje, v katerega se je že projekta ne bo podprlo, se bomo o tem pogo­ V šolskem letu 2007/08 imamo v Ka­ spomladi vpisalo kar 120 šolarjev. varjali v svetu staršev in svetu šole. Upamo, da nalu 272 učencev. Razredno stopnjo se vsi zavedamo vrednosti »Jabolka v šoli« in od 1. do 5. razreda obiskuje 151 učen­ Nova šolska zakonodaja ga ne bomo ukinili. cev, predmetno od 6. do 9. razreda pa Kljub veliki medijski odmevnosti ob­ 121 učencev. Letos bo šolo prvič obi­ ravnave šolske zakonodaje, se drastičnih Izbirni predmeti in prostor skovalo 26 učencev. sprememb v tem šolskem letu ne pričakujemo. Obetajo pa se tudi spremembe glede izbirnih Po napovedih ministrstva naj bi večina novosti predmetov, a letos bo še vse po starem. Naši Edino podružnično šolo v Levpi bo letos začela veljati v naslednjem šolskem letu. Da pa učenci so v tretji triadi izbrali zanimive izbirne obiskovalo komaj šest učencev. Tam bomo v šolsko leto 2008/09 ne bo preveč prelomno, predmete in sicer ansambelsko igro, drugi tuj izvajali trirazredno kombinacijo (2., 3. in se bomo na spremembe pripravljali že v tem jezik (italijanščina I, II in III), likovno snovanje 4. razred). Tako ima OŠ Kanal skupno 275 šolskem letu (vzgojni načrt šole, učenčeva ose­ I, II in III, šport za sprostitev in izbrani šport ter učencev v štirinajstih čistih in enem kombini­ bna mapa, fleksibilni predmetnik…). računalništvo (urejanje besedila, multimedija in ranem oddelku. računalniška omrežja). Nekaj novosti pa bo veljalo že letos. Šolsko V sklopu šole deluje tudi vrtec, ki ga ministrstvo bo za učence od 1. do 7. razreda Šola ima že vrsto let težave s prostorom. obiskuje kar devetdeset otrok, vsako leto pa je v tem šolskem letu zagotovilo brezplačno Diferenciacija, izbirni predmeti, individualna v vrtcu več otrok. Tega smo izjemno veseli, saj izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada. pomoč, eksperimentalno in raziskovalno delo bomo tako letos imeli pet polnih skupin. Naš Druga sprememba posega v normative in zahtevajo večje število učilnic in kabinetov. Da vrtec je odprt od 6.15 do 16. ure, ponujamo pa standarde, kar pa za našo šolo ne pomeni ve­ lahko vse našteto tudi izvajamo, poteka pouk celodnevni in poldnevni program. likih odstopanj od dosedanje prakse. Žal pa tudi v knjižnici, po pisarnah in v delavnici za ministrstvo šolam krči tudi denarna sredstva. keramiko. Urnik športne vzgoje narekujejo Več kot 60 odstotkov učencev se vsak Tako bomo letos prejeli precej manj denarja potrebe po učilnicah – učence moramo »poslati« dan v šolo vozi, kar za šolo pomeni velik za interesne dejavnosti, zato bo teh letos manj. k športni vzgoji, da sprostimo učilnico za ostale organizacijski izziv. Šola ima že ob 6.30 orga­ Z novo zakonodajo se omejuje tudi pomoč za predmete. Tak urnik je izjemno težko sestaviti nizirano jutranje varstvo za učence 1. razreda učence s posebnimi potrebami. in krši vsa didaktična pravila sodobnega pouka. devetletke. Poleg tega imamo še en oddelek Prav zaradi tega upamo, da bo letos le izpeljan varstva in sicer za učence do 4. razreda, ki se Še vedno pa nimamo odgovora na projekt ureditve tehnične delavnice in učilnic za pripeljejo v šolo s šolskimi prevozi do 7.40. V vprašanje ali bo ministrstvo še financiralo pro­ nivojski pouk, na kar čakamo že več let.

 Najvišji mlaj je stal v Kanalu >> Miran Pregelj majem. Smreko je ekipa oklestila in zavarovala ki je bilo ob gasilskem domu. Prvi maj smo letos v Kanalu pričakali zelene veje na vrhu, ker je za mlaj tipično, da je prav posebej slavnostno, saj smo imeli vrh zelen. Po strmi in vijugasti poti so 31,5 metrov Kanalski mlaj pa je sodeloval tudi v tek­ postavljen najvišji mlaj na Primorskem. visoko smreko zvečer spretno pripeljali v Kanal. movanju za najvišji primorski mlaj. Slovesna Naslednji dan so drevo še okrasili in postavili. razglasitev je bila junija v Rupi blizu Mirna, kjer zgodilo se je so kanalski mlaj s 34,5 metri skupaj z zastavo Pobudo za mlaj je dal Pavel Medvešček. Da Na predvečer prvega maja je ob mlaju pote­ razglasili za najvišji mlaj. Za ta naslov so se po­ je do realizacije te ideje prišlo, so poskrbeli PGD kal kulturnoumetniški program, kamor nas je tegovali mlaji s cele Primorske tako na slovenski Kanal, Etnološko društvo liški pustje, Društvo povabil Andrej Cotič. Etnološko nam je pomen kot na italijanski strani. 4x4 Kanal ob Soči, V and V Kolmančič s.p., praznika predstavila mag. Darja Skrt. Pevski zbor Klub kanalske mladine in Konjeniško društvo Kazimir Nanut iz Kanala je s pesmijo obogatil pro­ Čestitamo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je tako visok Korada. slavo, mladi iz osnovne šole Kanal pa z raznimi mlaj kar nekaj časa krasil Kanal. (Foto: Miran Pregelj) instrumenti. Program Poglejmo malo v zgodovino proslavljanja so sooblikovali tudi praznika dela. V Chicagu so bile 1.maja 1886 igralci AGD Kontrada množične demonstracije delavcev, ki so zahteva­ iz Kanala. li 8-urni delavnik. Te demonstracije so oblasti z orožjem zatrle, tekla je kri in padale so žrtve. Tri V sklopu praznova­ leta za tem je Internacionala določila ta dan za nja smo v Kanalu 25. delavski praznik. V Sloveniji smo že leto za tem maja zvečer ob mlaju prvič praznovali ta dan v Ljubljani, Mariboru in zakurili ogenj z ba­ Celju. Še vedno je prvi maj delavski praznik. Obe­ klo. Predhodno je ležujemo ga s kresom na predvečer praznika in bakla obkrožila vse mlajem. Mlaj ima v slovenskem prostoru bogato ulice Kanala in naselja tradicijo in je bil zelo razširjen na Primorskem, a krajevne skupnosti ne v Soški dolini. Mlaj so postavljale fantovske Kanal. Krajani smo skupnosti ob zelo pomembnih življenjskih do­ v spremstvu še treh godkih, pomeni pa novo rast, novo energijo. zastav naredili kar zajetno pot, da nam je Smreka za kanalski mlaj je bila posekana med zvečer kres razsvetlje­ Kanalskim vrhom in Batami dva dni pred prvim val družabno srečanje,

Prenovljena hiška in vrt ponujata prijetno senco, naročite pa lahko mesne, ribje in zelenjavne jedi na žaru ter hladne narezke. Zarja nad Sočo Poleg znanih slovenskih odprtih in buteljčnih vin so na voljo nam malo manj poznana, a v svetu uveljavljena italijanska, francoska >> Darja Skrt in argentinska buteljčna vina. Po večletnem zatišju se je na terasi nad Sočo in kam­ Lastnik Andrej Berdon pravi, da je to šele začetek njihove gos­ pom ponovno obudila gostinska dejavnost. S 1.junijem tinske dejavnosti: »Imamo veliko načrtov za prihodnost. Naslednje je začela obratovati okrepčevalnica Zarja. leto bi radi dokončno uredili vrt in v njem postavili vrtno kuhinjo, kjer bi se na prostem, pred očmi gostov lahko skuhalo jedi, ki so hitro pripravljene, preproste, a polne prefinjenega okusa. Ponudili bi jedi iz različnih evropskih pokrajin, ki imajo v svojih tradicionalnih kuhin- jah jedi kuhane na prostem. Iz slovenskega izročila so takšne jedi jedi izpod peke. Želim si, da bi vrt postal prijeten, miren kotiček z ekskluz- ivno ponudbo dobre hrane.«

Okrepčevalnica Zarja bo odprta tudi pozimi. Ker so zimski meseci turobni in temačni bodo skušali večere popestriti s pri­ jetnimi dogodki za različne generacije. Zaključene skupine bodo lahko rezervirale prostor za praznovanja in srečanja. Ekipo okrepčevalnice Zarja sestavljajo Andrej Berdon, Manca Erzetič in Berand Sivec. (Foto: Darja Skrt) Naše društvo ne počiva >> Alenka Hvala smo počastili tako, kot se spodobi – prvomajsko srečanje krajanov je Turistično društvo Kal nad Kanalom uspešno izpolnjuje bilo tokrat na Okroglem. naloge, ki si jih je zadalo za letošnje leto. Kot smo si obljubili v letu 2006 po uspešno izpeljani prvi ekskurziji, je v letošnjem juniju sledila druga. Tokrat smo se podali na splavarjenje Po februarskem pustovanju je marca potekal občni zbor, v aprilu pa po Dravi in ogled rudnika svinca in cinka v Mežici. je bila izvedena redna čistilna akcija, ki je poskrbela, da je Kal s svojo okolico stopil v pomlad brez odvečne navlake, ki se je v naravi nabrala Nekaj članic našega društva je sodelovalo tudi pri zbiranju gradiva v preteklem letu. Čistilcev je bilo več kot pri zadnji akciji, zato uspeh za razstavo Dekleta pripravljajo balo, katere otvoritev je bila konec ju­ ni izostal. nija v Lokovcu. Zbranih je bilo nekaj pričevanj iz časov, ko je prevoz nevestine bale pomenil velik dogodek za vas, vaškim opravljivkam pa Konec aprila smo se veselili velikega števila udeležencev tradicional­ dobro kost za glodanje, kar je bilo prikazano v zabavnem skeču. Mar­ nega pohoda za Jurjevo na Lašček, nagradilo pa nas je tudi sonce, ki je sikatera domačinka je z veseljem posodila za ogled ročno izdelano in prijetno grelo. Delavski praznik in s tem vstop v najlepši mesec v letu izvezeno posteljnino in prte ter druge predmete, ki so sodili v balo.

 Popoldne so se na trgu pred občino že osmič Anja Žvajker, druga spremljevalka pa Danaja zapovrstjo zbrala starodobna vozila. Med 21 Černe iz Prvačine. Prireditev »Kanal 2007« smo Kanal 2007 vozili je največ pozornosti pritegnilo terensko uradno zaključili s prečudovitim ognjemetom, >> Vanja Cotič, TD Kanal ob Soči vozilo kobariških gasilcev. Gre za fiat 15, ki ji bil seveda pa se je zabava s plesom še nadaljevala. izdelan leta 1911, namenjen pa je bil za Libijo. Vozilo so v PGD Kobarid uporabljali od 1944 Na koncu pa bi se rada zahvalila vsem V nedeljo, 12. avgusta je TD Kanal do 1960. Zanimivo je tudi filmsko »življenje« članom, ki so ogromno svojega prostega časa organiziralo prireditev Kanal 2007, vozila, saj je »sodelovalo« kar v sedmih filmih, namenili zato, da smo prireditev sploh lahko ki je nadomestila tradicionalne skoke med katerimi so o Hemingwayu, Mussoliniju, pripravili in je potekala brez večjih zapletov. z mosta. Upravni odbor društva se je Upor rudarjev, Pilota... Zagotovo pa tako tega dogajanja ne bi mogli zgodilo se je za preimenovanje odločil zato, ker je Soča zaradi velikih nanosov gramoza plitkejša kot običajno in skoki z mosta tako niso mogoči.

Skoki z mosta zahtevajo vsaj sedem metrov globoko vodo pod mostom, sedaj so tam le trije metri, zato smo pripravili posebno ska­ kalnico. Program prireditve Kanal 2007 je bil zanimiv in nekoliko preveč natrpan. Že zjutraj smo pripravili vse potrebno: označili parkirišča, obesili transparente, uredili prostor za sodnike, skakalce in sponzorje. Uredili smo tudi oder za sprehod kandidatk, ki so se potegovale za lento Miss Soče in tovornjak z dobitki srečolova. Načrti

Miss Soče je postala Sabina Javornik iz Grosupljega, prva spremljevalka Anja Žvajker kanalskih iz Nove Gorice in druga spremljevalka Danaja Černe iz Prvačine. (Foto: Bruno Bizjak) Prireditev je uradno odprl kanalski župan An­ izpeljati brez finančne podpore Občine Kanal odbojkaric drej Maffi, nato pa se je začelo samo tekmovanje ob Soči, Slovenske turistične organizacije, Sa­ v skokih s skakalnice. Prijavilo se je osemnajst lonita iz Anhovega in Adriatic Slovenike iz Nove tekmovalcev, ki so tekmovali v dveh disciplinah. Gorice ter vseh ostalih sponzorjev in tistih, ki so >> Patricija Mori V skokih na glavo je tekmovalo petnajst skakal­ nam prispevali dobitke za srečolov. cev, v figurativnih skokih pa enajst tekmovalcev. Igralke odbojkarskega kluba Evroka­ Vse skupaj si je ogledalo več kot tisoč gledalcev. Želimo si, da bi obiskovalci prireditve svoja bel – Neptun iz Kanala so v preteklem menja, predloge in pripombe poslali/zapisali tekmovalnem obdobju tekmovale v Ponosni smo na Daliborja, Janija, Nejca, na našo spletno stran www.tdkanal.com, saj več selekcijah. Roka in najmlajšega Jureta, ki so se pogumno bomo le tako lahko prireditev še bolj približali in lepo pognali v našo prekrasno reko Sočo. Vsi vašim željam. tekmovalci so prejeli priznanja, prvi trije pa po­ Kot članice smo tekmovale v 3. državni kale in denarne nagrade. V kategoriji skokov na Vabljeni na skoke v letu 2008. odbojkarski ligi zahod in presenetile z rezul­ glavo je bil zmagovale Gabrielle Auber iz tatom. Kot mlad klub smo imeli na razpolago Trsta, druga je bila edina skakalka Katja omejeno število igralk, ki so prihajale iz mlaj­ Kobentar iz Jesenic in tretji Pino Auber ših vrst, na pomoč pa so nam prišle tudi iz Trsta. Med figurativnimi skoki je prvo izkušene igralke. Na začetku prvenstva smo si mesto osvojil Gabrielle Auber, drugo zadale cilj, da obstanemo v ligi. Med letom pa Aleš Karničnik iz Maribora in tretje Miha so bile naše najbolj izkušene in ključne igralke Sprinčnik iz Žirovnice. veliko poškodovane, zato je bilo 6. mesto na lestvici ob koncu sezone za nas velik uspeh. Po skokih še smo si ogledali še nas­ topa Pihalnega orkestra Salonit Anhovo Tekmovali smo pa tudi v mlajših selekcijah in članic Twirling skupine iz Deskel, in sicer: kadetinje, starejše deklice in mala od­ animacijo za otroke s Stenom Vilarjem bojka in dosegali vidne rezultate, kar pomeni in vlečenjem gasilskega tovornjaka. Pod da klub dela načrtno in strokovno. večer smo z navdušenjem spremljali akro­ batski let Benjamina Ličerja iz Portoroža. S podobnimi aktivnostmi bomo nada­ ljevali tudi v novem tekmovalnem obdobju Priredite se je nadaljevala s sku­ 2007/2008. Želeli bi razširiti predvsem tre­ pino Happy day in izborom najlepšega nerski kader, kar je v današnjih časih nuja, dekleta. Za izbor Miss Soča 2007 se je vendar zaradi omejenih finančnih sredstev, prijavilo devet deklet iz Slovenije. Izbira to ni mogoče. Tudi letos bodo ekipo sesta­ lepotice je bila zelo težka, saj so bile kan­ vljale predvsem domače igralke, nekaj pa bo didatke precej enakovredne. Na koncu tudi novih obrazov. Omeniti pa moram tudi se je komisija, ki so jo sestavljali kanal­ to, da so nas zaradi različnih obveznosti za­ ski župan Andrej Maffi, predsednica TD pustile tri ključne igralke. Zahvaljujem se jim Kanal ob Soči Vanja Cotič, predstavnik za sodelovanje v naši ekipi in jim želim veli­ sponzorjev Radovan Pušnar, slikar Adel ko sreče v prihodnosti. Naš cilj v prihodnjem Seyoun in Miss češnjev cvet Monika tekmovalnem obdobju bo ponovitev lanskega Čosič odločila in podelila naziv Miss rezultata, seveda tudi s pomočjo domačih na­ Soče Sabini Javornik iz Grosupljega, prva Zaradi plitke Soče je osemnajst tekmovalcev skakalo z vijačev in ljubiteljev odbojke. spremljevalka je postala Novogoričanka nižje skakalnice pod mostom. (Foto: Bruno Bizjak)

 Največ je ulovil Veselko Vižin. Ulovil dva metrov dolgega klena, zato je prejel denarno klena, ki sta skupaj tehtala skoraj tri kilogra­ nagrado. Pokale so prejeli še najstarejši ribič Lov na klena me, drugo mesto je zasedel Uroš Krpan, saj Giorgo Rerrazzer iz Gorice, ki je star 64 let, sta njegova dva klena tehtala 2,68 kilogra­ naj ribička Tina Draščič iz Gradišča nad >> Vanja Cotič, TD Kanal ob Soči ma, tretji pa je bil Edvard Draščič, ki je ulovil Prvačino in najmlajši ribič Andrej Cotič iz klena s težo 0,97 kilograma. Vsi trije so pre­ Kanal, ki je star 13 let. Sezona ribolova na klena se prične jeli pokale in priznanja. Prvi pa je prejel tudi 1.julija, zato smo prav na nedeljo or­ prehodni pokal – klena iz keramike. Vsi nagrajenci so prejeli priznanja. Letos pa smo podelili tudi praktične nagrade in zgodilo se je ganizirali našo tradicionalno priredi­ Posebej pa se podeljuje nagrado za naj­ keramične lončke vsem, ki so ujeli kakšnega tev Lov na klena 2007. Na Kontradi daljšega klena. Tako smo po meritvah klena. se je zbralo enaintrideset ljubiteljev ugotovili, da je Veselko Vižin ulovil 54 centi­ ribolova. Po končanem uradnem delu se je pričela zabava s plesom, igral nam je novoustano­ Ob prijavi je vsak prejel majico in vljeni trio Neptun iz Kanala. Poskrbeli pa keramičen obesek, na katerem je bila nari­ smo tudi za hrano in pijačo. V preteklem sana čebelica, saj smo jim zaželeli, da bi bili letu smo se pritoževali, da krajanov ne zani­ podobni čebelam in bi pridno lovili. Po žre­ ma naša prireditev. Letos pa smo z veseljem banju lovnih mest in seznanjanju s pravili ugotovili, da je bilo miz in klopi skoraj pre­ tekmovanja, so ribiči dvakrat po uro in pol malo za vse, ki so si zaželeli naše zabave. preizkušali srečo. Upamo, da se bo v prihodnjem letu lova na klena udeležilo še več ljubiteljev ribolova in Med enaintridesetimi tekmovalci je bila bo na Kontradi še več krajanov. le ena ribička. Najbolj oddaljen je prišel iz Rogatca, ostali pa so bili iz Šmihela, Šempa­ sa, Prvačine, Renč, Gradišča nad Prvačino, Bilj, Vogrskega, Kojskega, Nove Gorice, De­ skel in seveda iz Kanala, letos pa se je lova Tomažev prvič udeležilo tudi pet ribičev iz Gorice. Kar štirje fantje pa so bili mlajši od 20 let. tabor Ob 19. uri se je tekmovanje zaključilo. >> Alenka Hvala Na Kontradi smo ugotovil, da so ribiči le­ tos imeli veliko sreče ali pa znanja, saj je bil Konec junija je na jasi v bližini cerkvice sv. ulov bistveno večji kot prejšnja leta. Ulovili Tomaža pod vasjo Kal nad Kanalom tudi letos so kar štirinajst klenov, ki so skupaj tehtali zrasel tabor, že četrti po vrsti. Od 28. junija Pri lovu na klena je potrebno precej spretnosti. 11,81 kilograma. (Foto: Bruno Bizjak) do 01. julija je nudil zavetje enainštiridesetim otrokom v starosti od pet do trinajst let, ki so prišli iz Kala in okolice, Kanala, Deskel, Trno­ vega, Ravnice, Nove Gorice in Doberdoba.

Očistili in odprli kamp Korada Rdeča nit letošnjega Tomaževega tabora so bili apostoli, udeleženci so se podrobno >> Vanja Cotič, TD Kanal ob Soči Kamp Korada smo v tem letu uredili ob fi­ seznanili z njihovim življenjem in deli. Da so nančni podpori kanalske občine, podjetja Esal bili dnevi pestri, napolnjeni z novimi znanji in Turistično društvo iz Kanala je v le­ Anhovo in nekaterih drugih sponzorjev ter s lepimi doživetji, je skrbelo šest animatorjev. tošnjem letu uresničil že kar nekaj prostovoljnim delom (v dveh letih kar 344 ur) Roko nad vsem dogajanjem pa sta držala Jeri­ svojih prireditev. Med drugim smo naših članov in ostalih krajanov. V celoti smo ca Česnik in župnik Alojz Kobal. tudi s pomočjo nekaterih občanov ko­ obnovili notranjost in zunanjost sanitarij, del­ nec marca temeljito očistili in uredili no pa smo obnovili tudi umivalnico: zamenjali Tabor se je zaključil z nedeljsko sveto mašo. smo dotrajan bojler, pregradili tuše ter dodali Tudi letos so skavti uredili priložnostni oltar kamp Korada ob Soči. inox korita za pomivanje posode. ter s svojimi prošnjami, zahvalami in petjem pomagali župniku pri vodenju bogoslužja. Maše na prostem se je udeležilo veliko ljudi, ki so v svoji sredi pozdravili tudi kanalskega župana Andreja Maffija.

K cerkvenemu obzidju je povabila razsta­ va izdelkov, ki so nastali pod spretnimi prsti udeležencev tabora. Deležna je bila velike po­ zornosti in dala slutiti, da se v marsikaterem od mladih skavtov skrivajo talenti, ki se bodo morda nekoč razvili v pravo umetnost.

Dogajanje ob sv. Tomažu se je zaključilo s srečanjem na tabornem prostoru, kjer je bilo poskrbljeno za priložnostno pogostitev.

Za pomoč pri organizaciji in izvedbi štiridnevnega dogajanja se udeleženci zahva­ ljujejo pokroviteljem krajevni skupnosti in Otvoritve kampa Korada se je udeležilo veliko ljudi. (Foto: Arhiv TD Kanal ob Soči) pastoralnemu svetu Kal nad Kanalom ter Odstranili smo nepotrebno grmičevje in Kamp smo slavnostno otvorili 11. maja. prostovoljnemu gasilskemu društvu Kanal, robido, pa tudi keramiko, omet, vrata in okna Storili smo vse, kar je bilo v naši moči za bolj­ posebna zahvala pa je namenjena lastnikom z obstoječih objektov. Te so mojstri ponovno še delovanje kampa in seveda tudi za to, da bi zemljišč, na katerih je tabor potekal, kuharica­ uredili. S prostovoljnim delom so bila opra­ se turisti pri nas dobro počutili. Upati mora­ ma in krajanom, ki so s svojim prostovoljnim vljena tudi vsa vzdrževalna dela na električni mo, da bo naš kamp dovolj zanimiv in se bo v delom poskrbeli, da so se skavti pod platneno napeljavi. njem ustavilo več turistov kot pretekla leta. streho počutili kot doma.

 Športne igre tri na tri 2007 >> Aleš Ličer in hip hop skupin Divas in Rebula. DJ Nino in DJ Dante sta nam »prezračevala« ušesa z Tretjo soboto v maju smo se na igri­ »evergreeni« ter z najnovejšimi hiti glasbe šču kanalske osnovne šole že četrto vseh zvrsti, napovedovalci pa so ves program leto zapored zbrali ljubitelji športa in povezovali v celoto. rekreacije vseh generacij. Lepo vre­ Sonce je že zašlo, ko je prišla na vrsto po­ me, doslej najštevilčnejša udeležba in delitev medalj in nagrad najboljšim. V košarki pester zabavni program, so že v do­ je slavila ekipa Tres bandidos, ki so jo sesta­ v športnem duhu poldanskih urah obljubljali dan poln vljali Nejc Marinič, Aleš Ličer, Marko Meden zanimivih tekmovalnih obračunov in in Evgen Kranjc. Nogometni vrh je osvojila ekipa Hotel Gold Club v sestavi Edin in Sedin druženja. Mrakovič, Miloš Đerič in Emir Mahmutovič. V ženski odbojki so zmagale Nina Žnidarčič, Tekmovalci so prišli v Kanal iz vseh kon­ Eva in Nika Mori (ekipa Pingoti), v moški pa cev goriške regije, nekateri pa celo iz bolj Primož Vidič, Rok Knafelc in Andrej Ipavec oddaljenih krajev Slovenije. V najbolj zasto­ (ekipa Prtiskuci). pani športni panogi – košarki - je nastopilo dvanajst ekip, devet ekip smo imeli v moški Tekmovalci so se pomerili tudi v metu za odbojki, nogometaši so se borili za najboljše tri točke. Zmagali so Blaž Goljevšček (met mesto med sedmimi ekipami, pet ekip pa je 4/5) in Tine Horvat v kategoriji do 15 let (met bilo tudi v ženski odbojki. Skupno je nastopi­ 4/5). Ostale rezultate najdete na spletu: www. lo kar 107 tekmovalcev v 33 ekipah, kar je več klub-kkm.si/tnt/. kot vsa prejšnja leta. Lani na primer je bilo le 85 tekmovalcev Ob glavnem sponzorju Občini Kanal ob Soči so nagrade prispevali še picerije Fonta­ Predtekmovanje je potekalo v dveh skupi­ na, Vinazza, Ti, Alcatraz, Žogica, Mercator nah, razen pri ženski odbojki, kjer so ekipe Od leve proti desni stojijo zmagovalke v ženski odbojki in osnovna šola v Kanalu. Okrepčevalnica Nika Mori, Eva Mori in Nina Žnidarčič. (Foto: KKM) med seboj igrale vsaka z vsako in bile boj za Dolga njiva je poskrbela, da so se tekmoval­ prvi dve mesti, ki sta vodili v polfinale. cem povrnile moči s hamburgerji in cvrtim KZ Goriška Brda, Henkel, Ruj Sežana, Bolton, krompirčkom, ostali sponzorji pa so s svojimi Kraft, Mlinotest, Kozmetika Afrodita in Pejo. Za pestro vzdušje so s plesnimi točkami izdelki pripomogli k bogatejšemu nagradne­ Vsem sponzorjem skupaj se lepo zahvaljuje­ poskrbele plesalke novogoriških navijaških mu skladu. To so Coca–cola, Fructal, Unilever, mo! Ostalim pa: »Se vidimo naslednje leto!« Odlični dosežki Twirling skupine Deskle >> Darja Kašček Dekleta so nastopale v različnih kategorijah. tošnjem državnem prvenstvu se je pokazalo, Ocenjevala jih je mednarodna komisija iz Bel­ da so na pravi poti, kajti vse nastopajoče sku­ Konec aprila je bilo v športni dvorani gije in Nizozemske in prav ocene so pokazale, pine C-team in C-group junior, B-group junior, v Slovenski Bistrici enajsto državno da tudi na slovenskem twirling dviguje svojo A-team junior in A-group senior, so osvojile prvenstvo v twirlingu. Sodelovalo je kvaliteto. odlično prvo mesto. prek dvajset društev, torej več kot dve­ stopetdeset nastopajočih, med njimi Twirling skupina iz Deskel deluje že več kot Poleg tega sta solistki Ana Kašček in Ma­ deset let in v tem času je šest deklet pridobi­ rjana Šuligoj osvojili drugo mesto, Ana Kralj tudi Twirling skupina iz Deskel, ki je lo mednarodno licenco za trenerja. Dekleta in Angelika Koncut četrto mesto, oba nastopa­ na parket poslala najboljših petdeset poskrbijo za glasbo, koreografijo, posamezne joča para Ana Brezigar in Marjana Šuligoj ter deklet starih od devet do dvajset let. elemente, sestavo vaje in treninge. Tudi na le­ Tina Kogoj in Monika Mavri pa tretje mesto. Kot ekipa je skupina iz Deskel osvojila tretje mesto.

Letošnjo uspešno sezono so dekleta zaklju­ čila 12. maja s prireditvijo v športni dvorani v Kanalu, kjer so se predstavile vse skupine ter posameznice in pari, ki so nastopali na držav­ nem tekmovanju. Nastopi pa so se nadaljevali še v Plaveh ob podiranju mlaja, v Ložicah ob mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov, na zaključni prireditvi Glasba ne pozna meja v Novi Gorici ob 90. obletnici zadnjih bojev na soški fronti in drugih prireditvah.

Uspešen nastop na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici je pomenil tudi kvalifikacijo na evropsko prvenstvo, ki je bilo med 4. in 8. julijem na Nizozemskem v S`Hertogenboschu. Kot članice državne reprezentance so se uspe­ šno predstavile tekmovalke iz A-group senior ter solistki Ana Kašček in Angelika Koncut. Takoj po končani šoli je na igriščih teniškega kluba iz Deskle potekal teniški tečaj za otroke. Prvih Vrnile so se bogatejše za še eno novo izku­ pravih teniških udarcev se je letos pridno učilo kar petnajst otrok. Ker so se otroci in njihovi starši šnjo. Twirling skupino iz Deskel čaka še ena zelo navdušili za teniško igro, smo avgusta tečaj tenisa nadaljevali. Teniški klub Deskle želi novim pomembna naloga, saj bo v naslednjem letu or­ tenisačem veliko športnih užitkov. (Besedilo in foto: Franc Bevčar, TK Deskle) ganizatorica dvanajstega državnega prvenstva.

 Želvice proslavile dan zemlje Dan zemlje - >> Lojzka Reščič, Odporne želve prihajajočih problemov. Želeli smo ga obeležiti še posebej svečano, saj praznuje letos svetovna 21. april V zadnjem času se nam mogoče zdi, da je že skavtska organizacija stoletnico delovanja. In v >> Ana Kodelja, OŠ Kanal skoraj vsak dan v letu nečemu posvečen, ampak tem slavnostnem letu smo bili vsi taborniki, po morda pa je prav dan zemlje tisti dan, ki se nas celem svetu pozvani, da prispevamo svoj del Živimo v času, ko na svoji koži ču­ tiče prav vseh, ki na tem čudovitem planetu »Ze- k akciji: »Zasadimo milijardo dreves na zemlji«. timo posledice nepremišljenega mladi mladim mlja« živimo. Pobudnik akcije je Okoljski program pri orga­ nizaciji Združenih narodov. Naša velika želja ravnanja z naravnimi bogastvi, ki so Letos smo se tudi taborniki Odporne želve pri­ je bila, da bi k tej milijardi pripomogli tudi mi, bila dana človeštvu v uporabo. družili vsem po celem svetu, ki vsak na svoj način taborniki roda Odporne želve. obeležijo 22. april - dan zemlje, saj je ta dan tudi naš Vsak dan se srečujemo tudi s posledicami praznik, dan tabornikov in skavtov. Prošnjo, da bi zasadili prvo drevo na preu­ prekomerne rabe neobnovljivih virov energi­ rejenih gredicah v centru Deskel, smo naslovili je. Postavljeni smo pred izziv kako ravnati, da Odločitev o dnevu zemlje se je porodila pred na našega župana Andreja Maffija in predsedni­ bomo lahko predali zanamcem, kar smo prejeli leti, ko so se posamezni prebivalci že začeli zavedati ka KS Klemna Staniča, ki sta našo idejo seveda od prednikov. Za ohranjanje našega planeta je takoj in z veseljem podprla. zelo pomembna tudi uporaba obnovljivih virov energije, predvsem sonca. » Planeta zemlje nismo dobili v dar, dobili Misli o zemlji smo ga samo na posodo za svoje otroke«. Ker je za spodbujanje varčne rabe energije po­ membno tudi osveščanje otrok, smo na osnovni >> pripravili taborniki roda Odporne želve Tako smo se na lep, topel, sončen dan, v šoli v Kanalu pripravili dejavnosti ob dnevu ze­ nedeljo popoldne, 22. aprila 2007 zbrali in ob mlje, pri katerih so učenci 7., 8. in 9. razreda, ki Se ozračje zaradi plinov preveč je segrelo, vreme je zaradi tega čisto ponorelo. kratki proslavi, pri kateri so se nam tabornikom so vključeni k izbirnemu predmetu astronomija, pridružili še otroci iz vrtca, s pomočjo gospoda pripravili predstavitev improvizirane solarne Je voda zdaj čista, župana in predsednika KS zasadili javor. Infor­ pečice. Na opoldanskem soncu smo učencem življenje lepo, ko bo umazana, nam bo hudo. macije o zasajenih drevesih v okviru navedene naše šole spekli pico in hlebček kruha. Sode­ akcije se preko spleta zbirajo v okviru svetovne lujoči učenci so bili nad postopkom navdušeni Velik problem odpadki so, skavtske organizacije po celem svetu. Tako bo in menimo, da bodo podobne dejavnosti veliko saj kmalu za njih prostora več ne bo. Zao je treba odpadke ločevati, v tej bazi dreves tudi naš javor iz Deskel. pripomogle k njihovi ekološki osveščenosti. O v posebne kontejnerje jih zbrati. dogajanju zgovorno pripovedujeta fotografiji. Bo zrak onesnažen, Kako pa na skrb za bo smrdelo okrog nas, naš planet gledamo mi zato včasih pojdimo, taborniki, katerih osnov­ brez avta na vas. no poslanstvo je ravno Mi taborniki, povezanost z naravo, naj problema zemelje rešiti ne moremo, nam spregovorijo kar lahko pa jo spoštujemo, in ko se le da, z vodo varčujemo. naši najmlajši taborni­ ki: Nuša, Nika, Alenka, Najhuje za tiste zemljane bo, Mirko, Rok, Marjan, Bor, ko suša hrano in vodo vzela jim bo. Filip, Martin, Oto, z ne­ Bo na zemlji tako toplo, kaj mislimi in ugankami da v godtovih več požarov bo. o zemlji, ki so jih pripra­ Podnebne spremembe hude so. vili pod mentorstvom Kaj pa če zemlja umrla bo? Demi. Zato ljudje vsaj malo ukrepajmo!

Brez podpore in konkretne pomoči župana Andreja Maffija in predsednika Uganke krajevne skupnosti Klemena Staniča ne bi šlo! (Foto: >> pripravili taborniki roda Odporne želve Valter Reščič)

Je okrogla, modra in zelena, zgodaj in spodaj zelo je ledena, na njej življenje je, Ustvarjanje v Ložicah danes zaradi nje tukaj zbrali smo se. (R: zemlja) >> Vesna Žbogar in člani MKD pa so del izdelkov naslednji Je lahko sončno in lepo, dan razstavili v ŠRC v Ložicah. Še enkrat pa včasih, sploh aprila, zelo muhasti. V športno rekreativnem centru v si bo mogoče izdelke ogledati septembra na (R: vreme) Ložicah so med 16. in 20. julijem razstavi v stekleni dvorani v Desklah. Takšna Ko le-ta prizadela nas bo, potekale ustvarjalne delavnice za druženja so koristna za naše otroke, zato varčevati z vodo nujno bo. bodo dobrodošla tudi v prihodnje- upamo, (R: suša) otroke. da še pred naslednjim poletjem. Ker se na antarktiki led tali, Organiziral jih je mladinski klub Deskle bojimo se, da voda škodo naredi. Mladi so pri ustvarjanju zelo domiselni. (R: poplava) (MKD). Člani MKD-a so v sodelovanju s starši pripravili pester program ustvarjanja. Nekje na zemlji postalo bo vroče, Idejni vodja letošnjih delavnic je bila ustvarjal­ njih pogasiti ne bo več mogoče. (R: požar) na mama Helena Orlič. Glavni motiv izdelkov je bil poletno obarvan. Delavnic se je udeleži­ Ko velik potres se v morju naredi, veliki valovi lahko odnesejo obalne vasi. lo približno petnajst otrok različnih starosti. (R: cunami) Otroci so z brezmejno domišljijo ustvarjali iz papirja, kartona, das mase, soških kamnov, Ko veter močan zapiha, in zrak zelo zavrti, storžev, školjk in drugih materialov. v višave strehe in drevesa nosi, veliko katastrofo naredi. Zadnji dan druženja so se otroci poslad­ (R: orkan) kali in pohladili s sladoledom. Pridni starši

10 Sanje o zabavnem pouku Evropska vas >> Ana Križnič, 9.a, OŠ Kanal osnovne šole »Ne, ne grem v šolo! Tam je dolgočasno model sončnega sistema, pa etersko »žejno in neumno. Le kdo se rad uči?« Vsako­ raco«. v Desklah mur so znane takšne in podobne be­ Kmalu se je okoli nas zbrala gruča otrok, >> OŠ Deskle sede, ki prihajajo iz ust šolarjev. ki so zvedavo poslušali naše razlage. Vsak se mladi mladim je želel na lastne oči prepričati, če stvar res Evropska hiša iz Maribora je v so­ Naša generacija ima več trdnih nazorov in deluje. Pa ne le najmlajših, tudi starejši so ra­ delovanju s Šolo za ravnatelje tudi eden izmed njih je žal ta, da je pouk nujno zlo. dovedno prišli pogledat. letos organizirala izvenšolski javni Klima med nami nas sili k temu, da govorimo projekt Evropska vas, ki smo se ga o pouku negativno ter sovražno in če ga kdo Glavna senzacija je bila pečica in pica, ki tako kot lani z veseljem udeležili. omeni med prijatelji, takoj velja za trčenega. A je na naše presenečenje po petnajstih minu­ zakaj neki bi bilo temu tako? tah zares začela oddajati vsem dobro poznane Namen projekta je predstaviti čla­ nice Evropske unije, kot jih vidijo mladi.

Za šolo je bil projekt velik izziv, saj so v njem sodelovali skoraj vsi učenci in učitelji. Učenci so s pomočjo učiteljev večino vsebin realizirali pri rednem pouku, nekatere pa tudi v popoldanskem času pri izvenšolskih dejav­ nostih. Projekt je bil zasnovan tako, da je od učencev zahteval veliko ustvarjalnosti ter sa­ mostojnega in raziskovalnega timskega dela.

Na dan Evrope so učenci in učitelji osnovne šole v Desklah v Novi Gorici predstavila dve državi članici Nemčijo in Madžarsko. Poleg geografskega in zgodovinskega orisa države, slovarja osnovnih fraz, izdelave državnih sim­ bolov, narodnih noš in glasbe, smo predstavili tudi arhitekturo izbranih držav. Nemčijo smo prikazali skozi pravljični svet bratov Grimm, zato je bila tudi stojnica v obliki gradu, Pica že skoraj diši. (Foto: Martin Mavrič) madžarska stojnica pa je ponazarjala tipično panonsko hišo s štorkljinim gnezdom. A v naši šoli se večkrat dogodi, da veselih vonjave. Po devetdesetih minutah smo vsi obrazov zapustimo učilnice. Tako je bilo tudi navdušeni poskusili pico »na sonce«. Izginila Da je projekt v šoli res zaživel in so ga 23. aprila letos, ko smo po dveh urah izbirne­ je kot bi mignil, pa tudi štručko kruha smo učenci vzeli za svojega, nam govorijo pred­ ga predmeta pobrali šolske torbe in zadovoljni pospravili z velikim veseljem in hitrostjo. vsem njihova mnenja, ki tudi potrjujejo, da je odšli domov. Evropska vas dosegla svoj namen, to je spod­ Rekli boste, da delam iz muhe slona. Tu gre buditi medkulturno razumevanje, strpnost, Zgodilo se je brez velikih priprav. Prišli za to, da smo se brez velikih priprav naučili solidarnost, spoznavanje drugih narodov in smo k astronomiji, ko nas je učiteljica Ana ogromno, se obenem zabavali ter do znanja držav v EU ter hkrati zavedanje lastne kul­ Kodelja razveselila z novico, da bosta tudi pripeljali tudi druge. Lepo je bilo gledati zve­ turne identitete. današnji dve uri astronomije nekaj posebne­ dave oči. Ta ura je dokaz, da s kančkom dobre ga. Tokrat naj bi se igrali raziskovalce, fizike, volje šolo spremeniš v kraj, kjer raziskuješ, astronome učitelje, kuharje in še kaj bi se dalo odkrivaš in se čudiš. In v naši šoli je večkrat najti. Osnovni cilj je bil, da bi s pomočjo sonč­ tako - le gledati jo moraš dobronamerno! ne energije spekli čisto pravo pico, obenem pa Popolnoma pa te presune, da se da vso stvar mlajšim učencem predstavili nekaj zanimivo­ tako enostavno, hitro in kvalitetno speljati. Se­ sti iz prelepega sveta znanosti. veda tukaj ne gre pozabiti na zahvalo učiteljici astronomije, ki je z domiselnostjo in dobro or­ Malce skeptični smo si razdelil vloge. Po­ ganizacijo priklicala nasmeh na naše ustnice trebno je bilo napisati obvestila, fantje so se in iskrice zvedavosti v naše oči! lotili priprave sončne pe­ čice, punce smo prijele kuharski predpasnik in Učenci in učenke 7. a razreda so o projektu zamesile testo za kruh in povedali: pico, preostali pa so se Špela: »Evropska vas mi je bila zelo všeč, ker lotili priprave za prva pre­ smo tudi mi sodelovali pri pripravah.« davanja za najmlajše. Kaja: »V Evropski vasi sem bila palček, saj smo odigrali del Sneguljčice. Bilo je zelo lepo, a Pri delu smo imeli ve­ toplo.« liko svobode, saj nas je Robi: »Dobro je bilo, ker ni bilo šole in bilo učiteljica opazovala le od je zanimivo.« daleč. Tako smo prej kot v Anže: »Evropska vas mi je zanimiva, ker se pol ure na igrišče prinesli srečamo tudi z drugimi otroki in je zanimivo vi- »pečici«, ki sta bili izdela­ deti, kako drugi otroci predstavijo države.« ni iz veder ter odbijalnh Jaka: »Najbolj so mi bile všeč priprave, ker ščitnikov za avtomobile. sem dosti sodeloval pri izdelavi stojnic. Zanimivo V pečici smo položili pice mi je bilo, ker smo tam spoznali še ostale evrop- in kruh. Prinesli smo tudi Andraž Bajt razlaga »skrivnosti« pečice. (Foto: Martin Mavrič) ske države.«

11 Od gibljivih slik do kamnite kapelice

>> Darja Skrt že zelo dolgo nazaj, ko so na tržišče začele pri- hajati prve VHS kamere in je ta medij začenjal Čisto po naključju mi je prišel v ro­ postajati cenejši. Ko sem pred desetimi leti ke DVD z naslovom Tu smo doma, dobil prvo kamero, me je potegnilo. Raziskoval pogovor z... pogovor še večje presenečenje pa me je čaka­ sem njene sposobnosti in začel sem snemati za lo, ko sem izvedela, da je avtor filma svojo dušo. Ideja, da bi posnel dokumentarec pravzaprav moj sosed Borut Jurca. o Soči, se je porodila pred kakšnimi tremi leti. Želel sem pokazati ne le našo reko, pač pa tudi vse zanimivosti in življenje v njeni okolici.

Napisal sem besedilo in scenarij, snemati pa smo začeli poleti 2006. Skupaj z Zdenko Kon- jedic, Andrejko Kumar, Lucijo Mozetič, Sabino Stanič, Pečenko in Jelka Čargo smo začeli poto- vanje od izvira Soče proti izlivu. Občina Kanal in takratni župan Miran Ipavec so nam dali na voljo avto, TIC Kanal in Tina Gerbec so nam uredili vse vstope v muzeje in na Kanin, tako da smo se počutili kot prava ekipa. Vladimir Hmeljak si je vzel čas in uredil tonske posnetke pesmi, ki jih je zapel mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel, kjer pojem tudi sam. Zavetnico rudarjev sv. Barbaro je ustvaril Branko Dreko- Po končanem snemanju sem se jeseni za- nja iz Morskega. (Foto: Borut Jurca) prl med štiri stene in film kar nekaj mesecev montiral in ga končal novembra 2006. Ker Poleg tega sem izvedela, da ni sa­ »mašina« ni bila ravno zmogljiva, sem imel ve- mo film tvoje izrazno sredstvo, liko tehničnih težav in samo upal sem, da bo pač pa tudi kamen. Kaj nam la­ zdržala do konca. Rad bi se opravičil Salonitu hko poveš o kapelici sv. Barbare? Anhovo, ki je finančno podprl prav finalizacijo filma in izdelavo DVD-jev, a je na žalost nji- »Idejo o gradnji kapelice posvečene sv. Bar- hov znak zaradi vseh tehničnih težav nehote bari – zavetnici in zaščitnici rudarjev – sem izpadel iz končne špice. dobil poleti leta 2000 verjetno med delom v Borut Jurca pred snemanjem na Kaninu. kamnolomu tovarne Salonit v Anhovem. Po Ta projekt je bil doslej največji filmski izziv pogovorih s takratnim vodstvom kamnoloma Presenetila me je svežina, občutljivost in zame. Posvečam ga svojemu velikemu prijatelju, in vodstvom podjetja, smo delavci kamnoloma resnost, s katero se je lotil zahtevne naloge. žal že preminulemu, Borisu Černilogarju, ki mi kapelico lahko zgradili, a ne med delovnim Vsak detajl, vsaka sekvenca so nakazovali, je vedno spodbujal in mi govoril, da je ustvarjal- časom. S takratnim župnikom Kanala Alešem da niso tam čisto slučajno ali kar tako, pač nost glavno gonilo človeka, ne glede na to, kaj Rupnikom sem se veliko pogovarjal o sv. Bar- pa so plod opazovanja in dobrega premisle­ človek ustvarja in kaj si drugi o tem mislijo.« ka. Film, ki je narejen v amaterskih pogojih, bari, o njenem življenju, njenem pomenu za krščansko vero in zakaj je prav ona zavetnica vendar s profesionalnim odnosom in s skra­ Ali ste film javno predstavili? jno iznajdljivostjo. rudarjev. »Po končani montaži smo izdelali več DVD- Borut, kako je prišlo do tega Že med izdelavo gradbenega načrta sem jev, ki pa niso šli v prodajo, pač pa smo jih prišel v stik z Brankom Drekonjo iz Morskega projekta? razdelili vsem, ki so nam pomagali. Tudi nismo in ga prepričal, da nam je naredil kipec sv. organizirali kakšne javne projekcije. Pokazali Barbare. Septembra 2000 smo z gradnjo začeli »Želja po filmskem izražanju se je porodila smo ga samo kolegom v pevskem zboru.« Dimitrij Sivec, Primož Stanič, Žarko Lovišček, Peter Schilling, Borut Jurca, Radovan Rožič, Branko Komjanc, Matjaž Nanut in jaz. De- cembra istega leta smo kapelico končali, tako da smo s sodelavci kamnolom na dan sv. Bar- bare neuradno proslavili konec najtežjega dela gradnje.

Kapelico je posvetil deskljanski župnik Cimprič 10. maja 2001. Tisti dan je v podjetju imelo delovno srečanje vseslovensko društvo tehničnih vodij v rudarstvu. Vse pa je sovpadalo tudi z 80.obletnico tovarne Salonit Anhovo.«

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost

»Letos sem snemal vse prireditve festivala Spoznajmo Slovenijo. Ko se bo iztekla zadnja, bi rad izdelal DVD in že imam razne ideje. Filmski medij me je kar potegnil v svoj svet. Ne snemam vseh prireditev, pač pa le stvari za svojo dušo, ki me na tak ali drugačen način Kapelica sv. Barbare v kamnolomu podjetja Salonit Anhovo. (Foto: Borut Jurca) pritegnejo s svojo vsebino. «

12 kulturno društvo Mandrač iz Ko­ Spoznajmo pra in Društvo za zdravo življenje iz Manžana - doma­ Slovenijo čija Butul, ki nam je ponudila tipične >> Tina Gerbec, TIC Kanal domače izdelke. Naslednjo nede­ dnevi kulture dnevi Letošnje poletje je Kontrado zazna­ ljo je bilo z nami kulture večeri movala nova prireditev z naslovom kulturno društvo iz Šentjurja pri Ce­ Spoznajmo Slovenijo. Prejšnja leta lju, nato kulturno so se v okviru prireditve Festival na­ umetniško društvo rodov predstavljali različni narodi, iz Beltincev in na­ tokrat pa se je Občina Kanal ob Soči zadnje folklorna svojim poletnim obiskovalcem in do­ skupina Semiška ohcet iz Bele kraji­ mačinom odločila predstaviti lepote ne. Aktivi kmečkih slovenskih pokrajin, ki so nam tako in podeželskih žena Zadnja, ki so v okviru prireditve Spoznajmo Slovenijo nastopili na kanalski Kontradi, blizu, pa vendarle tako oddaljene in in vinogradniki iz je bila folklorna skupina Semiška ohcet iz Bele krajine. (Foto: TIC Kanal) marsikomu nepoznane. omenjenih pokra­ jin so poskrbeli za to, da obiskovalci naših časih. Po življenju, ki se ga danes lahko Tako so se nam na trgu Kontrada v Kana­ prireditev niso odšli domov lačni in žejni. spomnijo le še naše babice in ki ga je nujno lu s svojo tradicijo, folkloro in kulinariko v ohraniti vsaj v spominu. Verjetno sta prav zaporedju predstavili Primorci, Štajerci, Pre­ Vsak posamezen večer je s pomočjo želja po ohranitvi ljudskega izročila in potre­ kmurci in Belokranjci. prikaza plesnih spletov, kol, glasbe, tradici­ ba po njegovem odkrivanju botrovala, da je onalnih oblačil in preprostih domačih jedi, bila prireditev vsako nedeljo bolj obiskana, Prireditev je potekala štiri nedelje v me­ pri obiskovalcih pustil okus po slovenski Kontrada pa povsem polna prijaznih doma­ secu juliju. Najprej se nam je predstavilo tradiciji in preprostem življenju v starih činov in zunanjih obiskovalcev. Enajsti gledališki abonma v Desklah >> Danila Schilling, KD Svoboda Deskle

Julij in avgust sta namenjena dopustu, se zgodilo z njima, če ne bi tistega usodnega ve­ prostituiranje, jo Mitch zavrne. Blanche pa se za­ počitnicam, potovanjem in lenarjenju, čera umrla? Bi bila tudi onadva po tridesetih letih teče k laži. Nesposobna ločiti med realnostjo in v našem društvu pa se v tem času pri­ še vedno tako zaljubljena kot takrat, ali pa bi se lastnimi izmišljijami, izpostavljena Stanleyevemu soočala z istimi težavami, kot vsak zakonski par? spolnemu nadlegovanju ter prepričana, da jo snu­ pravljamo za izvedbo že 11. gledali­ Vsekakor je to vprašanje priložnost za uspešno in bi teksaški bogataš, konča v bolnišnici. škega abonmaja v Desklah. V sezoni zabavno komedijo. Vesna Pernarčič – Zunić je za 2007/2008 si boste lahko na gledali­ vlogo v predstavi prejela naziv Žlahtne komedi­ MESTNO GLEDALIŠČE jantke na Dnevih komedije 2007 v Celju. škem odru ogledali skrbno izbrane, LJUBLJANSKO zelo obiskane in nekatere nagrajene SNG NOVA GORICA in Miro Gavran: Vse o ženskah (komedija) v režiji predstave. Barbare Hieng Samobor. Igrajo Karin Komljanec, GLEDALIŠČE KOPER Jette Ostan Vejrup in Bernarda Oman. Iztok Mlakar: Duohtar pod mus! (burka s pe­ SNG DRAMA MARIBOR tjem in streljanjem) v režiji Vita Tauferja. Igrajo: Vse o ženskah je igra, ki z malo besedami in Nöel Coward: Intimna komedija (komedija Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris v kratkem času pove ogromno. Razkriva številne življenja, drama odnosov) v režiji Zvoneta Šedlba­ Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar in Gorazd Žila­ plasti ženske duše in neusmiljeno terja to, kar uerja. Igrajo Vlado Novak, Ksenija Mišič, Branko vec. zahtevajo dobre umetnine – lasten odgovor na Šturbej k.g. in Maša Židanik Bjelobrk. zastavljena vprašanja, soočenja s samim seboj: Kaj V burki, napisani v melodični in sočni primor­ pa ti? Kakšna si ti, se pravi jaz? Nastopajo samo Nekdanja zakonca Amanda in Elyot se znajdeta ščini, po motivih Moliėra in uprizorjeni v maniri tri igralke, ki hitro skačejo iz prizora v prizor. na poročnem potovanju vsak s svojim partnerjem commedie delľ arte, kantavtor in komedijant Iz­ Spremenjene s skromnimi stilskimi sredstvi nam ob istem času, v istem hotelu na francoski rivieri, tok Mlakar svojega Sganarela – zdaj novodobnega prikažejo številne ženske like v tipičnih situacijah kjer si delijo hotelsko teraso. Usodna privlačnost zdravnika alternativne medicine – zaplete v re­ vsakdanjega življenja. in neustavljiva strast sta močnejša od pravkar ševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in dane poročne zaobljube. Njuna partnerja Sybil in njenega ljubimca ter pri tem, zaradi ljubosumnega SLOVENSKO LJUDSKO Victorja kot strela z jasnega zadene dejstvo, da sta dekletovega očeta, tvega celo junakovo glavo. na medenih tednih ostala sama. Amanda in Elyot GLEDALIŠČE CELJE Vinko Möderndorfer: Šah mat (situacijska namreč pobegneta v ljubezensko gnezdece v Pa­ GLEDALIŠČE KOPER rizu. Bo njuno vihravo razmerje tokrat obrodilo komedija) v režiji Dušana Mlakarja. Igrajo Miro Tennessee Williams: Tramvaj poželenja (dra­ Podjed, Renato Jenček, Jagoda, Barbara Vidovič, sadove ali se bo ponovila stara zgodba ljubezen­ ma) v režiji Borisa Cavazze. Igrajo Nataša Matjašec, skega brodoloma izpred petih let? Predstava je Barbara Medvešček, Lučka Počkaj, Tjaša Železnik Mojca Fatur, Sebastjan Cavazza, Gregor Zorc in in Rastko Krošl. na Dnevih komedije v Celju 2007 prejela nagrado Brane Grubar. žirije za najboljšo predstavo. Zaplet igre sloni na komičnem dogajanju, ko Prostor Williamsovih dram je ameriški jug, v ka­ se v stanovanju gospoda Kralja nepričakovano ŠPAS TEATER MENGEŠ terem avtor kot svojo osnovno dramsko okupacijo znajdejo njegov sin Rudi, sinove številne ljubice in Ephraim Knshon: Bil je škrjanec (komedija) predstavlja razkorak med iluzijo in resničnostjo. V njegova žena. Vrtoglavi stampedo paralelnih ko­ v režiji Borisa Kobala. Igrajo Gregor Čušin, Vesna tej drami to nasprotje predstavlja Blanche Dubois, mičnih situacij se odvija v vedno hitrejšem ritmu, Pernarčič – Žunić in Matjaž Tribušon. ki se po propadu družinskega posestva zateče k ena komična situacija se spretno prelije v nasle­ noseči sestri in njenemu možu Stanleyu. Psihič­ dnjo, ki preseneča z novim nenadnim komičnim Klasična romanca med Romeom in Julijo ne­ no uničena se zaplete s Stanleyevim prijateljem obratom. Žlahtno komedijsko pero na Dnevih ko­ koliko drugače. Zakaj? Ste se kdaj vprašali, kaj bi Mitchem, ko pa Stanley izve za njeno nekdanje medije 2006 v Celju.

13 Južnonemškega radia, simfonični orkester iz Monterreya, Dunajski simfoniki, Budimpe­ Ob 75-letnici rojstva diri- štanska filharmonija, Orkester Volonskega radia, orkester Teatra Colon v Buenos Aire­ su in prav vsi italijanski simfonični orkestri. genta Antona Nanuta Bil je umetniški direktor filharmonije v ita­ lijanskem Vidmu in stalni gostujoči dirigent >> Milica Zimic, Prosvetno društvo Soča, Kanal Nemškega komornega orkestra iz Frankfur­ Dirigent Anton Nanut se je rodil le­ skih skladateljev. Z orkestrom pa je posnel ta. dnevi kulture dnevi ta 1932 v Kanalu ob Soči. Glasbeno tudi 150 zgoščenk s skladbami železnega nadarjenost je pokazal že v otroštvu, repertoarja. Posebej so cenjene njegove inter­ Ustanovil je festival Kogojevi dnevi v pretacije glasbe Gustava Mahlerja. Sodelovale Kanalu. Pod njegovim sedemindvajset let saj je z enajstimi leti kot zborovodja je z vsemi pomembnimi slovenskimi sklada­ trajajočim programskim vodstvom je festival in organist nadomestil očeta, ki so ga telji in poustvarjalci, pa tudi z vrsto ugledni postal ena najbolj svetovljanskih glasbeni okupatorji odgnali v koncentracijsko mednarodnih solistov. prireditev Sloveniji. Bil je tudi umetniški vo­ taborišče. dja Slovenskega okteta v najbolj uspešnem Osemnajst sezon je sestavljal program kon­ obdobju delovanja tega vokalnega sestava. certnega ciklusa Simfoničnega orkestra RTV Dirigiranje je študiral pri profesorju Danilu Slovenija. Njegov nezgrešljivi glasbeni okus in Kot profesor dirigiranja na Akademiji za Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot obširno poznavanje simfonične literature sta glasbo v Ljubljani je vzgojil vrsto odličnih mlad dirigent je vodil zbor Slovenske filharmo­ botrovala programski svežini in uravnoteže­ mladih dirigentov, ki uspešno delujejo v Slo­ nije, leta 1958 je prevzel dubrovniški mestni nosti, ki ju bo težko preseči. Za zeleni abonma veniji in na tujem. orkester, v letih od 1975 do 1980 je bil šef di­ simfonikov RTV Slovenije je prvič v Sloveni­ rigent orkestra Slovenske filharmonije, v letih ji izvedel vrsto temeljnih partitur sodobne Prejel je nagrado Prešernovega sklada (za od 1981 do 1998 pa šef dirigent Simfoničnega glasbe in vodil mnoge navdušujoče izvedbe interpretacije Beethovnovih del), Bevkovo, orkestra RTV Slovenije. velikih del glasbene umetnosti. Vse te izvedbe Župančičevo in Betettovo nagrado, za svoje nosijo pečat njegove velike osebne energije in delo na Hrvaškem pa nagrado Milke Trnine, Oba osrednja slovenska orkestra je vodil glasbene ustvarjalnosti. Z orkestrom tudi po nagrado mesta Splita, visoko državno obli­ na mnogih koncertnih turnejah v tujini, med upokojitvi še naprej stalno sodeluje. Letos je kovanje Republike Hrvaške in jugoslovansko drugim večkrat v ZDA, na festivalih Varšavska postal njegov častni dirigent. nagrado Lira, in je prvi častni občan Občine jesen, Praška pomlad, na beneškem Biennalu Kanal ob Soči. Delovanje Antona Nanuta je in na prireditvi Trieste contemporanea. Anton Nanut je v tujini najbolj znan slo­ v zadnjih desetletjih neizbrisno zaznamovalo venski dirigent. Do zdaj je dirigiral 197 tujim slovensko glasbeno življenje. Z ansamblom ljubljanske Opere je izvedel orkestrom, med njimi tudi tako uglednim in posnel celotno opero Črne maske Marija kot so Leningrajska filharmonija, orkester Ob 75. letnem življenjskem jubileju mu Kogoja. Kot šef dirigent in umetniški vodja Staatskapelle iz Dresdna, orkester Suissse voščimo obilo zdravja in tudi v bodoče še ve­ Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je izvedel romande iz Ženeve, Varšavska filharmonija, liko ustvarjalnega nemira z željo, da bi se še in posnel večji del simfoničnega opusa sloven­ orkester Zahodnonemškega radia, orkester naprej rad vračal v svoj rodni Kanal. Pridih orienta na Kontradi >> Darja Skrt Nastop so naslovile Druženje ob plesu, glas­ Skupaj z igralko Neveko Vrančič iz SNG Nova bi in poeziji, kjer so pod vodstvom plesalke Gorica sta prišli na idejo, da bi Jasno Knez po­ Poletno dogajanje na Kontradi so odpr­ in koreografinje Jasne Knez odplesale široko vabili tudi k nam, kjer bi vodila plesni tečaj le domačinke Biljana Agušević, Boža Tu­ paleto prefinjenih gibov ob ritmih orienta. Nji­ orientalskega plesa. Na prve plakate, ki so vabili šar, Erika Orel, Lea Širok, Lenka Horvat, hov nastop so dopolnjevale še dramska igralka k začetku plesa se je prijavilo veliko število de­ Nataša Todić, Neža Pišek in Tanja Orel. Nevenka Vrančič, flavtistka Angelika Koncut in klet in žena iz Kanala, Deskel, Ročinja, Ajbe in Po celoletnem druženju ob plesnih zvo­ povezovalka Vanesa Drašček. Kambreškega. kih orienta so za konec junija pripravile Pobudnica in organizatorka dogodka Lea Tečaj je potekal od oktobra do junija. Po­ dve urni nastop na Kontradi. Širok je z Jasno Knez sodelovala že v Kopru. leg učenja orientalskih plesov pa je bil glavni namen druženje žensk različnih generacij. Požr­ tvovalnost Jasne Knez, ki je vsakih štirinajst dni prihajala iz Kopra ali Ljubljane v Kanal, se je pre­ nesla tudi na ostale, tako da so se redno družile in vadile tudi v času njene odsotnosti. Kmalu so se registrirale kot Plesna skupina Aisha pod okriljem Prosvetnega društva Soča Kanal. S ple­ sno točko Pop orient so, še pred nastopom na kanalski Kontradi, nastopile na letni produkciji Šole izraznega in orientalskega plesa Jasne Knez v Kopru. »Naš nastop ni nikoli pokaži, kaj znaš, ampak kdo si. Pomembno je znati stati na odru in kot ose- ba komunicirati z drugimi ljudmi. Poleg tega pa pri naši skupini ni važen samo ples in kasnejši nastop, pač pa medgeneracijsko druženje, zato ples plešemo kot nekakšen ženski ritual,« pravi gonilna sila ple­ sne skupine Lea Širok. Po uspešnem druženju in nastopu na Kontradi si želijo s svojo dejavnostjo aktivno vključevati v kulturno dogajanje v Kanalu in drugod. V jeseni bodo nadaljevale s plesnimi te­ Poletje na Kontradi so odprle domačinke Biljana Agušević, Boža Tušar, Erika Orel, Lea Širok, Lenka Horvat, Nataša čaji, kjer bodo organizirale dve skupini: začetno Todić, Neža Pišek in Tanja Orel, ki so pod vodstvom plesalke in koreografinje Jasne Knez pripravile nastop z naslovom Druženje ob plesu, glasbi in poeziji. (Foto: Todu) in nadaljevalno.

14 Kogojevi dnevi 2007 PROGRAM sobota, 8. septembra ob 20.30 >> Milica Zimic, Prosvetno društvo Soča, Kanal cerkev sv. Marije Vnebovzete, Kanal komorni zbor Julius iz Trsta zborovodja Walter Lo Nigro Na Kontradi v Kanalu so na zadnji av­ V prostorih galerije Rika Debenjaka pa petek, 14. septembra ob 20.30 gustovski dan slavnostno otovorili 27. bomo otovorili še eno slikarsko razstavo z cerkev sv. Marije Vnebovzete, Kanal naslovom Portreti mojega moža akademske APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani mednarodni festival sodobne glasbe zborovodkinja Urša Lah kulture dnevi Kogojevi dnevi. Na njem je bil slav­ slikarke Milojke Nanut. Razstavo bomo posta­ vili ob 75 letnici ustanovitelja in umetniškega sobota, 22. septembra ob 20.30 nostni govornik akademik Sašo Vuga, vodje mednarodnega glasbenega festivala Ko­ cerkev sv. Marije Vnebovzete, Kanal zbrane pa je pozdravil tudi kanalski gojevi dnevi dirigenta Antona Nanuta Dela Juvavum Brass Quintet – Salzburg župan Andrej Maffi. bodo na ogled od 5. oktobra dalje. sreda, 26. septembra ob 10.00 Kulturni dom, Deskle Organizatorji mednarodnega festivala so­ Koncert za mladino. Nato je umetnostna zgodovinarka Mile­ Mojca Bizjak, klavir na Zlatar v galeriji Rika Debenjaka odprla dobne glasbe se vsa leta trudimo za izvirno Denis Kodelja, flavta, piccolo flavta razstavo akademskega slikarja Karla Pečka. zasnovo programa festivala. Trudimo se, da Marko Kodelja, violina Milena Košuta, sopran V bližnji cerkvi Marije Vnebovzete je sledil predstavimo nova dela sodobnih slovenskih David Šuligoj, kitara, kontrabas še koncert ansambla Gaudeaums pod ume­ skladateljev, ki tako z izvedbami vrhunskih Petra Vodopivec, violončelo tniškim vodstvom dirigenta Aleksandra svetovnih poustvarjalcev postanejo dostopna petek, 28. septembra ob 20.30 Spasića. Program je bil sestavljen iz nekaterih celotnemu evropskemu kulturnemu prosto­ Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica (Italija) del ustvarjalskega opusa skladatelja Daneta ru. Zato vas vabimo, da se nam pridružite na Koncert pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Šketa, saj smo večer posvetili peti obletnici naših koncertih, ki bodo trajali do konca okto- petek, 5. oktobra ob 20.30 njegove smrti. bra. cerkev sv. Marije Vnebovzete, Kanal David Hall Johnson, violina Nina Prešiček, klavir

nedelja, 14. oktobra ob 16.00 Cerkev sv. Ivana, Gorenji Tarbij (Srednje) – Tri- Četrto mednarodno bil Superiore (Stregna), Slovenska Benečija (Italija) Trobilni ansambel Slovenske filharmonije srečanje pihalnih dirigentka Andreja Šolar ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15 Kulturni dom, Nova Gorica Simfonični orkester RTV Slovenija orkestrov dirigent Anton Nanut >> Doris Kodelja, Pihalni orkester Salonit Anhovo Med svoje najvišje umetniške dosežke štejeta na­ Vuk Jovanović, klavir stopa na odprtem državnem prvenstvu Nemčije petek, 26. oktobra ob 20.00 Pihalni orkester Salonit Anhovo je v Nürenbergu leta 2000 in na svetovnem tekmo­ dvorec Zemono, Vipava Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. letos že četrtič zapored organiziral vanju mladinskih pihalnih orkestrov v Zürichu Klara Tomljanovič, kitara mednarodno srečanje pihalnih orke­ leta 2005. Obakrat je orkester, ki danes šteje 65 Luka Juhart, akordeon strov v zabavnem programu. Prizo­ članov, prejel prvo nagrado. Že vse od ustanovi­ Trio harmonik SLO A3 tve leta 1981 pa mu dirigira Darij Pobega. Uroš Rojko, klarinet, polklarinet rišče dogajanja se je zaradi gradnje sreda, 31. oktobra ob 20.30 nove telovadnice v Desklah preselilo Slovenski kulturni dom, Trst Za pravo osvežitev je za njimi z odlično iz­ Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkúja. v Športni park Ložice, kjer se nam je vedbo in izbiro programa poskrbel Goriški Orchestra di Padova e del Veneto dirigent Anton Nanut tokrat predstavilo kar šest orkestrov pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Črto­ iz Slovenije, Italije in Hrvaške. mirja Nanuta. Orkester se je spomladi leta 2001 Oktobra se bo orkester udeležil pomembnega mednarodnega tekmovanja na Češkem.

Kot zadnji je nastopil Pihalni orkester Goriška Brda, ki letos praznuje jubilejno 35. obletnico delovanja. V tej sezoni so dobili novega dirigen­ ta Boštjana Vendramina, ki je letos po 19 letih popeljal orkester na državno tekmovanje v četrti težavnostni stopnji in osvojil srebrno plaketo.

Na žalost se je prireditev po tem nastopu kon­ čala zaradi nevihte in tako nismo uspeli slišati orkestra Limena glazba Marinići iz istrskih Ma­ rinićev na Hrvaškem in orkestra Nuova banda Orzano iz kraja Orzano di Remanzacco v Italiji. Med druženjem, ki se je pozneje nadaljevalo v prostorih ŠRD Ložice, sta na srečo oba orkestra Povabilu pihalnega orkestra Salonit Anhovo se je letos odzvalo šest orkestrov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. obljubila ponovno udeležbo na srečanju drugo (Foto: PO Salonit Anhovo) leto. Dogodek sta najprej pozdravila predsednik prvič udeležil tekmovanja Zveze slovenskih Pihalnega orkestra Salonit Anhovo Marko Ko­ godb ter uspel osvojiti zlato plaketo in tako na­ Poleg nastopov zgoraj omenjenih orkestrov, delja in župan Andrej Maffi, glasbeni del pa je predoval v višjo skupino. Orkestru je v kratkih ne pozabimo še na izjemne nastope Twirling otvorila domača godba pod vodstvom dirigenta štirih letih uspel skoraj nemogoč preskok, saj je skupine iz Deskel, Plesne skupine Tinca in Ple­ Radovana Kokošarja. v tem času premagal prav vse ovire na poti od sne šole Rebula, ki so skrbeli za »intermezzo«. četrte do prve težavnostne stopnje. Tudi dobro S temi srečanji se je tako po zaslugi Pihalnega Nato se je z zelo dolgim in za tovrstno pri­ sodelovanje z novogoriško glasbeno šolo je že orkestra Salonit Anhovo pričelo novo, tudi reditev mogoče prezahtevnim programom obrodilo sadove. Orkestru so se pridružili novi čezmejno sodelovanje, z upanjem, da se bo v predstavil Pihalni orkester Koper, ki sicer na člani, ki so s svojo mladostjo in energijo prinesli prihodnosti poglabljalo in skušalo pridobivati mednarodni ravni dosega zavidljive rezultate. novih moči in svežih idej v delovanje orkestra. vedno nove razsežnosti.

15 »Ko se danes ozrem nazaj, moram priznati, da sem ponosna na vso to prehojeno pot, na vse Prvih trideset let moje pevce in na vse, kar smo skupaj dosegli.« >> Martina Krivec Sama sem vam hvaležna za posredovanje Pobudo za ustanovitev mešanega pev­ znanja in zahtev zborovskega petja, s kate- skega zbora Jože Srebrnič (MePZ) je rim nam pomagate plemenititi naše duše bila dana na osnovni šoli v Desklah, in izostriti uho, a vendar smo amaterski pevci, za katere ste izbirali tudi zahtevnejše dnevi kulture dnevi se tam realizirala, po njej pa nosi zbor skladbe, ki so bile odlično izvedene.Včasih še danes svoje ime. Od vsega začet­ ste čutili naš rahel upor in je bilo poleg va- ka je strokovni glasbeni vodja in diri­ šega pedagoškega znanja tu potrebno še gentka Adela Jerončič. nekaj več. Kaj je skrivnost vašega uspeha? Mi jo lahko izdate? Spominjam se prvih nastopov zbora, ki je bil takrat za kraj velika pridobitev. Proslave so »Težje skladbe so mi poseben izziv. Rada bile ob različnih kulturnih prireditvah pope­ se spopadam z njimi. Svojim pevcem zaupam, strene in olepšane s pesmijo domačih pevcev. cenim njihov trud, zraven pa dodam še malo po- Zbor se je redno udeleževal revije Primorska trpljenja in nekoliko trme.« poje, Goriški zbori pojo, veselje do petja pa utrjeval z navezovanjem prijateljstva z zbori v S Haydnovo Misso Brevis v smo danes Sloveniji, Italiji in Avstriji. Kronika dogodkov znani po Primorski, izrečene pa so bile v tridesetih letih je bogata, omenila bi samo tudi želje pevcev po nadaljevanju skupnih prepevanje na prireditvi Srečanje treh dežel projektov. Ali lahko upamo na vašo pomoč, v Desklah. še posebej, če se spomnimo besed vašega Zborovodkinja Adela Jerončič na jubilejnem koncertu profesorja in vzornika Janeza Boleta, ki še MePZ Jože Srebrnič v Desklah. (Foto: Bruno Bizjak). Glasba in pesem, ki združuje, navezuje in vedno odzvanjajo: »Čuvajte to mojo deklico tke nevidne niti naklonjenosti, domačnosti kot punčico mojega očesa…!« in preprostosti med ljudmi, jih druži in budi Nositeljica vseh zaslug pa je njegova usta­ nepozabne spomine na skupna doživetja. noviteljica in duša zbora Adela Jerončič, ki »Profesorju Janezu Boletu bom večno hvaležna Kronika je sama po sebi zahvala tudi vsem sem ji pred jubilejnim praznovanjem zastavi­ za vsa znanja, ki mi jih je dal. Težko sprejemam nekdanjim pevcem kot tudi že pokojnim, ki la nekaj vprašanj. njegov odhod, saj nas je letos februarja tako ne- so zaslužni pri zboru za njegov obstoj, moč pričakovano zapustil. Mislila sem, da se to ne bo in vedrino, s katero je maja 2005 dosegel sam Vaše strokovno znanje in poučevanje nikoli zgodilo. vrh. glasbe nam je znano, vendar neprekinje- nih trideset let dela zborovodkinje kaže še Vse od dijaških in študentskih let naju je sko- Združeno z moškim zborom Kazimir vašo požrtvovalnost, pri kateri pa ni dovolj raj petdeset let povezovala neka nevidna glasbena Nanut iz Kanala, vokalno skupino Ročinj, samo veselje. Redne vaje, ki zaradi vas niso nit. Profesor Pavel Mihelčič je nekoč zapisal, ob Goriškim komornim ansamblom, solistkami odpadle niti enkrat, natopi, menjava pev- slovesu v brezjanski cerkvi pa ponovil, da je pro- Marjetko Luznik in Mojco Jerončič ter orga­ cev… Kje ste si vsa leta nabirali moči? fesor Bole iskal glasove in jih našel. Ponosna in nistko Mirjam Furlan je bila izvedena Missa srečna sem, da sem to v nekem času bila tudi jaz Brevis Franza Josepha Haydna, pri kateri »Če imaš nekaj tako zelo rad, ni nič pretežko. – Janezova pevka in učenka. Hvala mu! pevci vedno dobimo povratno informacijo o Energija prihaja sama od sebe.« navdušenju in občudovanju občinstva. Zbor Načrtovala sem ga povabiti na naš jubilejni dobiva pohvale tudi od glasbenih kritikov, kar Kako gledate danes na začetek delova- koncert. Vem, da bi se vabilu rad odzval, saj je je lepo plačilo za trud amaterskih pevcev. nja zbora? vsa leta budno spremljal naše delo in se z nami veselil našega napredka.« Adela Jerončič se je rodila v pevski družini, kjer so jo k šolanju in razvijanju glasbenega talenta spodbujali starši, predvsem oče, pa čeprav je bil zato potreben, kot pravi sama »križ na Kaj bi rekli pevcem, ki so z vami trideset ustih« in ob vadbi klavirja zelo malo prostih otroških uric. Za svoj absolutni posluh je izvedela let, in ostalim, ki danes skupno sestavlja- šele na srednji šoli, dar pa so ji na fakulteti omogočili razvijati priznani profesorji, najbolj pa mo zbor? pokojni profesor Janez Bole, pri katerem je v svojo občutljivo glasbeno dušo vsrkavala fine nianse not, iskrivo, preprosto in naravno živo glasbo. »Vsem pevcem, ki so sodelovali in še sodelu- jejo v tem zboru, bi rada sporočila, da sem jim Skozi vedno modre reke, misli in šaljive primerjave z besedilom nas Jerončičeva na vajah hvaležna, da so verjeli vame, mi zaupali in mi uči z mislijo in dušo občuteno zapeti pesmi in pri tem ne pozablja na naš prelepi slovenski dali možnost, da smo skupaj doživeli toliko le- jezik, na njegovo bogato izraznost in izgovorjavo. pega.« Zaključni koncert učencev kanalske občine >> Doris Kodelja, GŠ Nova Gorica Številna in dokaj pozorna publika je bila gar in Petra Nanuta, ki sta nam predstavila priča odlični izvedbi pomembnih del iz reper­ tekmovalni program, s katerim sta se med 20. Glasbena šola Nova Gorica je tudi le­ toarja različnih mojstrov kot so: Telemann, W. in 24. junijem udeležila 11. mednarodnega tos v sklop zaključnih koncertov, ki jih A. Mozart, F. Schubert, P. I. Čajkovski, Grieg, tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskem C. Debussy, in Mendelssohn niso pa seveda Povolettu in tam dosegla odlične rezultate ter prireja ob koncu šolskega leta, vključi­ pozabili tudi na slovenske skladatelje kot sta prejela posebna odlikovanja. la nastop učencev iz naše občine. Škerjanc in Šivic ter razne priredbe ljudskih pesmi. Na zaključnem nastopu učencev Glasbe­ V župnijski dvorani v Kanalu se je tako ne šole Nova Gorica so nam mladi kanalski sredi junija predstavilo dvaindvajset učencev Mladi glasbeniki so nam predstavili tudi glasbeniki torej zopet dokazali, da je glasba ne­ različnih starosti in znanja. Nekateri med njimi pestro paleto različnih instrumentov, med skončno lepa umetnost in zato tudi neskončna so z igranjem šele začeli, drugi pa so že pravi katerimi pa je tudi letos izstopal klavir, tokrat umetnost, ki celostno gradi našo osebnost, zori mojstri. predvsem po zaslugi dveh učencev Beti Str­ v nas in nas plemeniti skozi vse življenje. 16 Jubilejni koncert in deseta izvedba Haydnove maše >> Martina Krivec Na jubilejnem koncertu so bile pevcem po­ Pevci so na koncertu zaživeli s svojimi zve­ Jubilejni koncert mešanega pevskega deljene bronaste, srebrne in zlate Gallusove stimi poslušalci, med katerimi je bilo veliko zbora Jožeta Srebrniča iz Deskel je značke za pet, petnajst in več kot petindvajset preteklih članov zbora. Od pesmi do pesmi so bil 12. maja v kulturnem domu v De­ let delovanja v zboru. Čestitke tudi pevcem, ki se v povezovalnem programu budili spomini z so člani zbora trideset let – Dioniziju Jerončič, gostovanj doma in v tujini, z nastopov in revij. sklah. V praznično okrašeni dvorani je Anici in Valterju Valentinčič, Rozani Čendak in Pesmi, ki človeka vedno znova kličejo v novo kulture dnevi zbor v prvem delu programa desetič Miranu Medveščku. pomlad, v otožnost, pa zopet v vedrino, tako kot izvedel Misso Brevis Franza Josepha bistri potoček v igri s kamenčki in zelenjem pre­ Haydna (1732– 1809). Zveza pevskih zborov Primorske je Adeli sahne, pa znova zaživi, bolj kot kdajkoli prej. Jerončič podelila priznanje za trideset let uspe­ Maša je za srce vedno bogato in ljubeče šnega vodenja mešanega pevskega zbora Jože Pevci so zapeli tudi Gregorčičevo domovin­ slavno delo skladatelja, ki je bil eden vodilnih Srebrnič iz Deskel. Javni sklad RS za kulturne sko pesem Znamenje, ki v malem slovenskem v takratnem klasicističnem obdobju, imenovan dejavnosti pa ji je podelil Gallusovo listino za prostoru bodri kleni slovenski narod, ki s takimi tudi oče simfonije in oče godalnega kvarteta. dolgoletno uspešno delo in odlične dosežke na jubileji in koncerti ne bo izgubil svoje identitete Poleg W. A. Mozarta in L. van Beethovna je Hay­ področju ljubiteljskih glasbenih dejavnosti. v današnji globalizaciji. Rudi Šimac je povedal, dn eden od stebrov zlatega obdobja evropske da kljub zatiranju slovenskega jezika, Primorska glasbe. Realizacija Haydnove maše je dolgoletna Ob jubileju je mešani pevski zbor Jože Sre­ danes poje bolj kot katerakoli druga regija v Slo­ želja in sen naše zborovodkinje Adele Jerončič. brnič izdal zgoščenko z naslovom Naših 30 let veniji. Naš zbor pa je s sodelovanjem na revijah Maša je za vse nas vedno proseča in zahvalna in DVD Tu smo doma. Zahvaljujemo se vsem steber zborovskega petja na Primorskem. naklonjenost Bogu, nežna, mogočna, milostna sponzorjem in nevidnim sodelavcem dobre in usmiljena. volje. Besedilo Adele Jerončič Naj prijateljstvo živi, ki pesem ga rodi je skladba, ki nas je uvedla v drugi del koncerta, med katerim so se med pesmimi vpletale prisrčne čestitke kanalskega župana Andreja Maffija, predsednika Krajevne skupnosti Deskle Klemena Staniča, vseh akti­ vnih društev v krajevni skupnosti ter čestitke moškega zbora Kazimir Nanut iz Kanala.

Klub ganjenosti, pa je vendar zmagala radost pesmi, ko se je iz vseh grl glasila pesem Čej so tiste st'zice.

Hvala vsem, ki ste nam pomagali k tako lepe­ Trideset let mešanega pevskega zbora Jože Srebrnič Deskle. Skrajno levo stoji zborovodkinja Adela Jerončič, govornik pa je Rudi Šimac. (Foto: Bruno Bizjak) mu praznovanju. Zaključni koncert Gledališče godbeniške šole na Kontradi >> Doris Kodelja, Pihalni orkester Salonit Anhovo na orkestrske instrumente, in sicer pihala (flav­ >> Radovan Pušnar, AGD Kontrada Kanal ta, klarinet, saksofon), trobila (rog, trobenta, Godbeniška šola, ki deluje kot sekcija pozavna, tenor, bariton, tuba) in tolkala. Za V okviru četrtega srečanja gleda­ kulturnega društva Svoboda iz De­ najmlajše nudi šola tudi pouk kljunaste flavte liških skupin na Kontradi smo ter glasbene pripravnice, v sklopu godbeniške skel, je na zadnji dan maja pripravila šole pa deluje tudi mladinski orkester ter dru­ organizirali tudi dve spremljajoči zaključni koncert. Na prireditvi so se ge oblike skupinskega muziciranja. prireditvi. predstavili vsi učenci šole in mladin­ ski orkester pod vodstvom dirigenta Vpis v godbeniško šolo bo letos potekal med Razstava, ki smo jo odprli v četrtek 16. avgusta v gostišču Križnič je bila odprta do Roberta Hvalice. 10. in 14. septembrom, več informacij pa lahko dobite na forumu spletne strani Pihalnega or­ zaključka srečanja gledaliških skupin na kestra Salonit Anhovo www.orkester-deskle. Kontradi. Posvečena je bila gledališkemu do­ Godbeniško šolo, ki je nastala za potrebe si ali pa nam pišete na elektronski naslov god­ gajanju v Kanalu, ki je bilo vedno zelo pestro. pihalnega orkestra Salonit Anhovo, obiskuje [email protected]. Razstava je prispevek AGD Kontrada ob 140- preko dvajset učencev, ki so stari šest let in več, letnici ustanovitve čitalnice v Kanalu. saj zgornje starostne meje ni. V njej se izobra­ Mladi glasbeniki v godbeniški šoli. (Foto: Arhiv PO žujejo učenci, ki se želijo seznaniti z igranjem Salonit Anhovo) Okrogla miza o delovanju ljubiteljskih gledaliških skupin, ki smo jo organizirali s sodelovanjem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, pa je bila namenjena delovanja ljubiteljskih skupin v sodobnih razmerah. Na srečanje smo pova­ bili gledališke skupine iz severno primorske regije pa tudi od drugod. Udeležili so se je tudi režiserji, ki ustvarjajo v ljubiteljskih gle­ dališčih in seveda Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ker pa so se vse predstave srečanja gledali­ ških skupin Gledališče na Kontradi dogajala ravno ob zaključku redakcije glasila Most, bo reportaža o tem srečanju objavljena v nasle­ dnji številki. 17 Zadovoljstvo ljudi v tvoji bližini je največja sreča ustvarjanja >> Darja Skrt pogovor z... pogovor Po nekajletnem premoru se je na dno sem se spraševal ali je vloga dovolj dobro vidljiv, saj nikoli ne veš, kako se bo občinstvo odrske deske ponovno vrnil Slavko narejena, kaj bi moral še izboljšati, toda tik odzvalo. Pomemben je dialog z ljudmi, zato Jereb in to v vsem svojem sijaju. Za pred vstopom na oder je odpadlo vse. Čarobni moraš zelo hitro oceniti nastalo situacijo in se svet žarometov je naredil svoje in potegnil iz nanjo temu primerno odzvati. Tu ni nič naštu- svojo vlogo v komediji Jeppe s hriba mene največ kar sem lahko dal.« dirano. Ko pride nekdo iz občinstva na oder, je na prvi mah osvojil laskavo prizna­ moraš v hipu prepoznati ali je zgovoren ali ne, nje za najboljšo glavno moško vlogo Kaj vam pomeni tako prestižna kako ga ogovoriti in z njim pokramljati. Delu- po izboru medobčinskega selektorja, nagrada? je predvsem instinkt in odprtost do sočloveka. ki ga podeljuje Javni sklad Republike Hkrati pa moraš vseskozi paziti, da ne izgubiš »Predvsem obveznost, da tudi v priho­ rdeče niti in da ne pade ritem prireditve.To je Slovenije za kulturne dejavnosti. Zdi prav poseben izziv za povezovalca.« se, da mu je odmor prinesel novih dnje dam vse od sebe, ob vsaki ponovitvi in da se vsake vloge lotim z enako zavzetostjo moči in idej. in predanostjo.« Slišala sem tudi, da ste bili aktiv­ ni tudi v športu? Poznamo vas kot človeka gleda­ Gledališka dejavnost je posredno povezana tudi z vašo kulturno »To pa je prav posebna zgodba. Ko sem bil lišča. Vaša dominantna igra na še mlad osemnajstletnik, smo v Ligu imeli no- odru kar sije. Kako se je vse za­ dejavnostjo pri različnih priredi­ gometno društvo. Aktivno smo bili vključeni v čelo? tvah, ko ste se preizkusil kot po­ Divjo ligo. Divja liga ni bila nikjer registrirana, vezovalec. Kako se je vse začelo? delovala pa je kot vse profesionalno zastavljene »Pravzaprav bi težko rekel, da vem za lige. Vanjo so bile vključena nogometna društva trenutek, ko sem začutil klic po odru. Kot »Z osemnajstimi leti sem postal predsednik Posočja - od Deskel, Liga, Ročinja, Doblarja, osnovnošolec nisem nikoli nastopal, niti nisem Prosvetnega društva v Ligu. Takrat sem prvič Čiginja,Tolmina, Poljubinja do Idrije pri Bači razmišljal o tem svetu. Leta 1976 se zgodil po- sodeloval pri organizaciji praznika Kostanja in Šentviške gore. Liga je imela svoj sistem tres, morda tudi v simboličnem smislu. Takrat na Ligu, kjer sem tudi povezoval prireditev. Že tekem, imenovali so sodnike, pisala so se po- smo se v Ligu dobili skupaj skupina fantov in zaradi aktivne vpetosti pri pripravi na prire- ročila, organizirali so se turnirji. Poleg igralcev deklet in smo začeli študirati besedilo Mutasti ditev, mi povezovanje ni predstavljalo velikega so potrebovali tudi organizatorja in rad sem se muzikant. Pravzaprav nismo študirali besedilo problema. Poznal sem kraj, vse podrobnosti in jim pridružil. Delal sem vse, kar je potrebno v klasičnem pomenu besede. Na avdio kaseti trud mojih sodelavcev, tako da je bilo vse sku- pri organizaciji, pisal sem zapisnike tekem, smo imeli posneto predstavo, ki jo je odigralo paj zelo prijetno. Prireditev je uspela in očitno objavljal lestvice, skrbel za komuniciranje v Tržaško gledališče. Prepisovali smo si besedilo naletela na pozitiven odmev, saj so me kasne- ligi. Takrat še ni bilo interneta in so šle stvari iz kasete in se ga sproti učili. Igra je dožive- je klicali tudi na druge prireditve, kot je bila drugače in za današnji čas nekoliko počasneje, la izredno lep sprejem pri občinstvu. To je bil gasilska tombola v Kanalu, letne koncerte Mo- vendarle prav tako resno in konstantno. To sem za nas ustvarjalce nepopisno lep dogodek. Ves škega pevskega zbora in godbe na pihala pri zelo rad počel.« vloženi trud se je hipoma povrnil desetero. Z takratnem DPD Svoboda Anhovo in na druge igro smo gostovali v Dolenji Trebuši, Otaležu, vaške prireditve. Veselje do organizacije vas je ver­ Livku… In potem me je kar potegnilo naprej jetno peljala tudi v politične vo­ Pri povezovanju je važna vsebina, ki jo mo- v ta magični gledališki svet. Ko je v 80-ih letih de? Erna Kralj zbirala ljudi za gledališko skupino, raš podati na zabaven, nevsiljiv način. Poleg tega je potrebno vseskozi improvizirati, saj je me je prosila, da pridem zraven. Angažirali so »Nekaj let sem delal na Občini Kanal in se me v Finžgarjevi Razvalini življenja in kasneje prireditev živ organizem, predvsem pa nepred- še v Botru Andražu.«

Nato je sledil odmor?

»Ja. V tem času sem študiral ob delu, si ustvaril družino in zmanjkovalo mi je časa, da bi se aktivneje udeleževal pri predstavah. Vedno pa sem spremljal predstave, ki so jih igrali člani AGO, ki so se kasneje preimenovali v AGD Kontrada Kanal. Seveda je privlačnost odra ostala, prav tako pa je rasla dilema ali naj se ponovno aktivno vključim v skupino ali ne. Močno spodbudo mi je dal predsednik društva Radovan Pušnar, ki me je prepričal, naj spet stopim na oder. Tako sem dobil vlogo prošta v Finžgarjevih Krapih. Dogajanje je spet steklo.«

Prišla je vloga v komediji Jeppe s hriba.

»Jeppe je močna in zahtevna vloga, saj za­ hteva izjemno koncentracijo. Vseskozi si na odru in ne moreš si privoščit, da te zanese, saj nosi celoten ritem igre. Moram povedat, da so bili tudi težki dnevi zlasti pred premiero. Ve-

18 seznanil s tovrstnim delom. Takrat nisem bil primerno počastimo in ob tej priložnosti izda- žnem področju. politično aktiven. Po odhodu v pokoj, pa so me mo knjižico oziroma zbornik. Imenovali smo vprašali, če bi bil pripravljen aktivno sodelo- uredniški odbor, ki me je določil za glavnega »Ne, ni bilo prvo, je bilo pa doslej najbolj vati za naslednje občinske volitve in bi šel na urednika. Začeli smo zbirat gradivo. Prispev- zahtevno. Poprej sem bil leta 2002 vključen v listo stranke N.Si. Po krajšem premisleku sem ke so nam pripravili Branko Melink, Nuška Phare projekt Povezovalna pot treh svetišč, kjer sprejel ponudbo. Sedaj sem drugi mandat član Dolenc Kambič, Helena in Savo Vuk, Pavel sem sodeloval pri nastanku istoimenske zložen- sveta občine Kanal, za kar sem zelo hvaležen Medvešček in Marija Velušček. Lektoriranje ke. Zbrali smo ogromno gradiva, ki ga nismo svojim volivcem in skušam kar najbolj dejav- smo zaupali Ireni Marušič. mogli vsega objavit, zato je padla odločitev,

no reševati potrebe občanov. Sodelujem v treh da iz tega gradiva naredimo novo knjižico. Z z... pogovor delovnih telesih in sicer sem član statutarno- Ker nismo imeli veliko sredstev na razpola- Brankom Melinkom, ki je pri izdaji imel odlo- pravne komisije, član komisije za gospodarstvo go, želeli pa smo imeti lepo oblikovan zbornik, čilno vlogo, je izšla je knjižica z naslovom Tri in član sveta zavoda Gasilske enote Nova Gori- smo morali vložiti veliko truda pri oblikovanju Marijina svetišča, ki na kratko opiše svetišča ca. Skozi različne komisije se trudimo, da gre strani. Nastopiti smo morali zelo racionalno, Sveto Goro, Marijino Celje in Staro Goro v pro- razvoj naše občine kar najbolj najprej.« da smo na barvno stran, ki nam je bila na storu in času.« voljo lahko postavili kar največ barvnih foto- Kako vidite razvoj Občine Kanal? grafij. Zbornik smo pripravljali od januarja do Vaše dejavnosti so zelo pestre. maja in izdali smo ga v nakladi 450 izvodov. Kako vam uspe vse to uskladiti? »Kar se gospodarskega razvoja tiče imamo Prav tako smo želeli knjigo dopolniti z zložen- ko, kjer bi lahko turisti dobili strnjene podatke predvsem dva nosilca na področju industrije; »Zelo rad delam z ljudmi. Poseben izziv zame o cerkvi. Moram reči, da se je naš izjemni trud velikega giganta Salonit v Anhovem in manjše je, da lahko nekomu ustrežem, da lahko z njim poplačal, saj so knjige v hipu pošle. Zbornik je podjetje Plastik v Kanalu. Zaenkrat smo pre- sodelujem, ko lahko iz ene ideje naredimo cel bil namenjen vsem ljudem, ki živijo na Liškem, malo aktivni pri iskanju in reševanju drugih projekt in ga izpeljemo do konca. Takrat veš, da vsem, ki so se tu rodili, a so se iz teh vasi izselili rešitev na tehnoloških področjih, ki bi občini je uspelo njemu in tebi. Najbolj sem vesel, ko so v bližnje in daljne kraje. Je pravzaprav spomin omogočalo stabilnejši razvoj. Če se primerjamo ljudje v moji bližini zadovoljni pa naj bo zaradi na našo preteklost, naše rodne kraje in tudi na z nekaterimi drugimi občinami v Sloveniji, ki se rešitve problema, zaradi pomoči in če hočete tudi naš sedanji utrip. Shranili smo filme, ki so jih hitro razvijajo, vidimo, da so te bolj dinamične, z nastopom na takšni ali drugačni prireditvi. To pripravili v tiskarni pred tiskom, tako da lahko več tvegajo in na koncu tudi bolj napredujejo. da človeku krila in spodbudo za naprej.« Mislim, da bi jih morali vzeti za zgled in nekaj knjige kadarkoli ponovno natisnemo, seveda, podobnega tudi sami ukreniti. Bogastvo občine če bo dovolj zanimanja in sredstev.« temelji na njenem dohodku. Kanalska občina je demografsko ogrožena, število prebivalcev Tudi predstavitev knjige je bila Odlomek iz utemeljitve za prizna- vztrajno pada. Vse pa je povezano prav s števi- nekaj posebnega? nje za najboljšo glavno moško vlogo lom prebivalstva, če to pada je za gospodarski za vlogo naslovnega junaka v predstavi razvoj to slab pokazatelj. Kljub temu ne smem »Ob 500-letnici cerkve sv. Kancijana v Bri- Jeppe s hriba, ki jo je podpisal medob- biti preveč črnogledi, saj se je od ustanovitve tofu smo pripravili več prireditev, med katerimi činski selektor in režiser Marjan Bevk: Občine Kanal ob Soči kar veliko naredilo. Iz- je bila tudi predstavitev knjige V zavetju sv. boljšala se je infrastruktura, počasi se razvija Kancijana in zloženko Cerkev sv. Kancijana v »V režijsko čisti predstavi je Jereb odigral drobno gospodarstvo, načrtovati bo potrebno Britofu. Predstavitev na prostem je imela prav svoj lik jasno, nenasilno in z veliko mero obrtno cono, ki v današnjem času potegne naj- poseben čar. Povabili smo vse domačine, tudi obvladovanja igralskih sredstev ter prevzel več kapitala za sabo. Upam, da bomo še naprej tiste, ki ne živijo več tu, pa sponzorje in naše tudi vlogo »režiserja« in pripovedovalca, ki tako dejavni.« Beneške Slovence. Predstavitve se je udeležil občinstvo povabi in vodi skozi skoraj bur- podpredsednik državnega zbora dr.Vasja Kla- kaste situacije. Na tej poti je Jereb ostajal Za konec pojdiva še enkrat v kul­ vora. Poleg predstavitve knjige smo pripravili ves čas zanimiv in vedno znova presene- razstavo Življenje in delo ob reki Idriji, ki smo turne vode. Leta 2005 ste v Brito­ tljiv. Svojo fizično pojavnost je elegantno jo odprli dan prej, v mesecu juniju pa smo v fu imeli prav poseben dogodek. posodil Jeppeju in mu nadel še mimiko ne- tem sklopu prireditev organizirali še dva kon- dolžno-začudenega obraza ter ton za nianse certa in sicer koncert Vipavskih tamburašev in »Ja, res je. Praznovali smo 500-letnico cer- občutljivega človeka. Preprostega, prisrčne- vokalne skupine Liška dekleta.« kve sv.Kancijana v Britofu. Imeli smo sestanek ga, simpatičnega. Občinstvo je polnil prav kulturno turistične sekcije turističnega društva Kolikor mi je znano, pa to ni bi­ s toplino in preproščino, a polnostjo igral- Kolovrat Lig, kjer smo se na pobudo nekaterih skega izraza.« članov odločili, da tako pomemben jubilej temu lo vaše prvo sodelovanje na knji­

Zgodovinski spomini Berilo 9 ima podnaslov Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta. Anton Bajt je bil občinski na dogajanje v Kanalu tajnik v Kanalu od leta 1902 do 1918. V tem ob­ dobju je svoja opažanja zapisoval v dnevnik in nam tako ohranjal vrsto zanimivih podatkov in >> Miran Pregelj novic. Neprecenljivi so zapiski o življenju v Ka­ nalu med 1. svetovno vojno povezani z usodami V gostišču Križnič sta bili aprila letos kaplan v Kanalu med letom 1864–1869 Janez civilistov, ki so morali kot begunci oditi v nezna­ predstavljeni dve publikaciji na temo Wolf, kronist Goriške v 19. stoletju Štefan Koci­ no. V berilu je objavljena tudi raziskava, ki jo je zgodovina Kanala z naslovom Berila 6 jančič, kanalski cerkovnik Valentin Kofol, ki je napisal Drago Sedmak, kustos Goriškega mu­ in Berila 9, ki ju je izdal Goriški muzej. živel v času od 1837–1920 in nadučitelj v Kanalu zeja. Tudi ta raziskava obravnava obdobje med od 1899-1924 Alojzij Verč. Kronike so povzema­ 1. svetovno vojno. Publikacijo ilustrirajo mnoge V zbirki berila je do sedaj izšlo devet le starejše dogodke, ki so zapisani v farni kroniki stare fotografije. zvezkov. Kar dva zvezka sta posvečena Liber memorabilium parochiae Canalis. Poleg zgodovini Kanala. kronik so objavljeni tudi članki avtorjev Vence­ Berila so predstavljali direktor Goriškega mu­ slava Beleta (Iz mrtvaške knjige. Drobtinice iz zeja Andrej Malnič, magistra Darja Skrt in avtor zgodovine kanalske župnije), Ludvika Zorzuta Drago Sedmak. Med poslušalci so berila naletela Berilo 6 s podnaslovom Kanal ob Soči je na­ (Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev) in na precejšen odziv, ki je velika spodbuda za to, stalo že leta 1971, a je izšlo šele leta 2006. V berilu Branka Marušiča (Pred sto leti je bila ustanovlje­ da naša zgodovinska dediščina ne bo utonila v so objavljene štiri stare kronike, ki so jih napisali na Slovenska čitalnica v Kanalu ob Soči). pozabo.

19 Porušili hišo na Kidričevi 9 >> Bruno Bizjak Občina Kanal ob Soči je v soglasju cesto za ves promet. Podizvajalec del Roman četrt ure. Med rušenjem so delavci ločili le­ z državo v soboto, 21. julija pričela Zuza je poskrbel za rušenje hiše z ustrezno seni gradbeni material od ostalega, tako da strojno mehanizacijo, prostovoljno gasilsko je natovarjanje tovornjakov potekalo glad­ rušiti hišo na Kidričevi 9 v Kanalu. društvo pa je med rušenjem z vodo zalivalo ko. Po končanem rušenju so prostor, kjer zadnja stranzadnja Del so se lotili profesionalno. hišo, tako da med samim delom ni prihajalo je nekoč stala hiša, zravnali, pospravili in do prašenja. Delo je potekalo tekoče, delav­ očistili. Na koncu so še obrezali – pravza­ Cestno podjetje je postavilo opozorilne ci pa so občasno za promet zaprli glavno prav obžagali – lipo pred lokalom Rafaelo, znake in signalizacijo, ki je občasno zaprla cesto, a zapore niso nikoli trajale več kot oprali in očistili cesto in parkirišče.

Hiša na Kidričevi 9 med rušenjem. (Foto: Bruno Bizjak) Ko so delavci hišo skorajda porušili, se je na veduto Kanala odprl nov pogled. (Foto: Bruno Bizjak)

23, 5213 Kanal ob Soči. In ne pozabite na hrbtno stran pobarvanke napisati svoje ime Z mislijo in priimek ter naslov, kamor vam bomo lahko poslali nagrado.

na morje Prav tako smo vedno veseli, če nam s črnim flomastrom narišete pobarvanko za naslednjo Poletne počitnice so pravkar za nami, številko občinskega glasila. Pomislite, kate­ marsikdo pa se še vedno spominja ri motiv bi radi barvali pozimi, narišite ga in morskih dogodivščin. nam ga pošljite na zgornji naslov.

Tudi pobarvanka Sare Kranjc govori o Šestnajsta nagrajenka pobarvanke pa je morju, vi pa jo čimprej pobarvajte in nam jo postala Anja Pavšič iz Avč 44. Čestitamo. Na­ pošljite na naslov Glasilo Most, Trg svobode grada bo prišla po pošti.

Glasilo Most Ime in sedež izdajatelja: Občina Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal Odgovorna oseba izdaja- telja: Andrej Maffi Odgovorna urednica: Tina Pintar Člani uredniškega odbo- ra: Vanda Colja, Bojan Perše, Miran Pregelj in Darja Skrt Naslov uredništva: GLASILO MOST Trg svobode 23 5213 Kanal GSM odgovorne uredni- ce: 051/33-44-82 Elektronski naslov glasila: [email protected] Spletna stran: www. obcina-kanal.si Oblikovanje: IMC d.o.o. Tisk: PREMIERE Število izvodov je 2.500 in ga prejmejo vsa gospo- dinjstva v Občini Kanal ob Soči brezplačno. Glasilo Most je vpisano v razvid medijev pri Mini- strstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 705.

20