Different Experiences Content
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Mesečni Bilten ARSO
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2012.................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v juliju 2012..................................................................................................................... 23 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................ 30 Meteorološka postaja Laško...................................................................................................................... 33 AGROMETEOROLOGIJA 38 ONESNAŽENOST ZRAKA 43 25 LET MONTREALSKEGA PROTOKOLA 53 POTRESI 55 Potresi v Sloveniji v juliju 2012 .................................................................................................................. 55 Svetovni potresi v juliju 2012..................................................................................................................... 57 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2012 58 Fotografija z naslovne strani: Romantičen julijski sončni zahod. Suša kot posledica pomanjkanja padavin, vročine in obilice sončnega vremena je najbolj prizadela obalno območje (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: A romantic sunset in July. Lack of precipitation, plenty of sunny weather and very high temperature resulted in severe drought in the Littoral (Photo: Tanja Cegnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si -
P O R O Č I L O O Izidu Rednih Volitev V Svete Krajevnih Skupnosti V Občini Krško
P O R O Č I L O o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti v občini Krško Občinska volilna komisija Krško je na svoji 8. redni seji, dne 21. 11. 2018 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za svete Krajevne skupnosti Občine Krško, na volitvah, dne 18.11.2018, ugotovila: I. Na območju KS Brestanica je bilo v volilne imenike vpisanih 1677 volivcev. Na voliščih je glasovalo 751 volivcev. Oddanih je bilo 751 glasovnic, od katerih jih je bilo 51 neveljavnih. Za člane Sveta KS Brestanica so bili izvoljeni: VOLILNA ENOTA 01 Boštjan Železnik, Jetrno Selo 17, 8280 Brestanica Margareta Marjetič, Likarjeva ulica 11, 8280 Brestanica Martin Škrlec, Na Dorcu 2, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 02 Vesna Butkovič, Elektrarniška cesta 24, 8280 Brestanica Anton Zakšek, Cesta na ribnik 28, 8280 Brestanica Monika Seher, Cesta prvih borcev 43, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 03 Vlado Bezjak, Armeško 45, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 04 Marko Kenig, Stolovnik 37, 8280 Brestanica Roman Bračun, Raztez 29a, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 05 Danijela Mirt, Anže 12, 8280 Brestanica VOLILNA ENOTA 06 Roman Drstvenšek, Dolenji Leskovec 5a, 8280 Brestanica Andreja Budna, Dolenji Leskovec 88a, 8280 Brestanica II. Na območju KS Dolenja vas je bilo v volilne imenike vpisanih 589 volivcev. Na voliščih je glasovalo 299 volivcev. Oddanih je bilo 299 glasovnic, od katerih jih je bilo 15 neveljavnih. Za člane Sveta KS Dolenja vas so bili izvoljeni: VOLILNA ENOTA 01 Maja Gorišek, Dolenja vas pri Krškem 47, 8270 Krško Peter Blatnik, Dolenja vas pri Krškem 2, 8270 Krško 1 VOLILNA ENOTA 02 Goran Udovč, Stari Grad 5, 8270 Krško Elizabeta Masnec, Stari Grad 9, 8270 Krško VOLILNA ENOTA 03 Martin Trampuš, Pesje 11, 8270 Krško VOLILNA ENOTA 04 Matej Libenšek, Libna 6, 8270 Krško Manja Omerzel, Libna 18a, 8270 Krško III. -
Veliki Trn, Raka, Leskovec Pri Krškem, Krško–Desni Breg, Senuše, Veliki Podlog, Krško Polje in Gora
Stran 9912 / Št. 74 / 10. 9. 1999 Uradni list Republike Slovenije Seznam občinskih cest za 3. območje – Veliki Trn, Raka, Leskovec pri Krškem, Krško–desni breg, Senuše, Veliki Podlog, Krško polje in Gora I. Lokalne ceste in javne poti 1. reda Zap.št. Št. ceste Zaèetek ceste Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste 1 24010 419 Cerklje–meja Br.–H1–Drnovo–191130 191130 1415 2 24030 419 Krška vas–meja Br.–Mrtvice–Leskovec 191150 7335 3 191120 191131 Brege–Leskovec 191150 5815 4 191130 5 5–Drnovo–Mrtvice–LC 024030 24030 2430 5 191140 5 Leskovec–Vel. vas–V. Podlog–meja Br. Črešnjice 10160 6 191150 5 Leskovec–Senuše–Veliki Trn–Arto 5 13260 7 191160 672 672–Zabukovje–meja Škocjan 674 3395 8 191170 191150 Leskovec–Golek–V. trn–meja Br.–Planina 672 13370 9 191180 5 Sr. Pijavško–Ženje–Sp. Dule–Golek 191170 5485 10 191190 5 5–Cesta–Golek–Kobile–V. vas–191310 191310 11150 11 191300 672 Gmajna–Dol. vas pri Raki–Zabukovje 191160 5550 12 191310 5 Drnovo–Velika vas–Rimš–Zaloke–Smednik 671 8900 13 191320 672 Raka–Rimš–Straža pri Raki–Senuše 191150 6180 14 692471 G5 Narpelj–Trška gora–Narpelj 692472 4084 15 692472 692471 Trška gora–Glogovšek–Cener zadnja hiša 1106 16 692474 692471 Narpelj–Trška gora 692471 1626 17 692476 692471 Narpelj ulice zadnja hiša 450 18 692581 G5 Spodnje Pijavško zadnja hiša 100 19 692582 G5 Spodnje Pijavško zadnja hiša 295 20 692591 G5 Srednje Pijavško zadnja hiša 180 21 692592 191180 Srednje Pijavško–odcep zadnja hiša 250 22 692601 G5 Gorenje Pijavško 692601 201 23 692602 691601 Gorenje Pijavško zadnja hiša 100 24 692603 692601 Gorenje -
PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št. -
REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 Št. Vz. Vinogradnik Naslov Letnik Ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska Klet Pr
REZULTATI OCENJEVANJA VIN V OKVIRU VINSKE VIGREDI 2013 št. vz. vinogradnik naslov letnik ocena BELOKRANJEC PTP 1 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 16,97 176 Kajin Ivan G.Lokvica 54, Metlika 12 16,83 377 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 376 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 16,70 255 Vrtin (družina) Dobliče 35, Črnomelj 12 16,67 427 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,60 426 Konda Anton Sadinja vas 25, Semič 12 16,57 276 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,57 197 Kapušin Jože Pot na Veselico 25, Metlika 12 16,53 106 Gršič Anton Bojanja vas 11, Metlika 12 16,53 52 DOLC 1834 Drašiči 13, Metlika 12 16,47 102 Bajuk Jože Radovica 4b, Metlika 12 16,43 METLIŠKA ČRNINA PTP 378 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,50 127 Pečarič Martin Čurile 7, Metlika 12 17,43 380 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,40 77 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,37 78 Plut (družina) Drašiči 48, Metlika 12 17,30 2 Vinska klet Prus Krmačina 6, Metlika 12 17,27 135 DV Metlika Mestni trg 24, Metlika 12 17,27 105 Bajuk (družina) Radovica 54a, Metlika 12 17,23 379 KZ Metlika C. XV. brigade 2, Metlika 12 17,20 134 Stopar Janez Gubčeva 20, Metlika 12 17,17 358 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 17,07 356 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,97 357 Grajska klet Šturm Trg svobode 4, Metlika 12 16,90 185 Šuklje (družina) Trnovec 22, Metlika 12 16,90 157 Pečarič Jože Čurile 4, Metlika 12 16,87 333 Šoško (družina) Železniki 29, Metlika 12 16,87 160 Šegš (družina) Otok 4, Metlika 12 16,83 277 Klet Malnarič NAMPEL Vavpča vas 40, Semič 12 16,77 192 Kramarič (družina) Dragomlja vas 6, Suhor 12 16,73 336 Simčič (družina) Železniki 4, Metlika 12 16,73 253 Bahor (družina) Dragovanja vas 15, Dragatuš 12 16,70 METLIŠKA ČRNINA PTP '11 381 KZ Metlika C. -
Ko Spregovorijo Matične Knjige: Družbena Zgodovina Mesta Krško Med Letoma 1850 in 1918 V Luči Matičnih Knjig
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO Univerzitetni študijski program Zgodovina enopredmetna nepedagoška KARLA PACEK Ko spregovorijo matične knjige: družbena zgodovina mesta Krško med letoma 1850 in 1918 v luči matičnih knjig Diplomsko delo Mentor: izr. prof. dr. Boris Golec Ljubljana, 2014 ZAHVALA Želim se zahvaliti prof. dr. Borisu Golcu, ki je sprejel mentorstvo pričujočega diplomskega dela, mi pomagal s svojim znanjem in nasveti ter izraženim zaupanjem in podporo. Zahvalila bi se rada svojemu možu Dejanu za vso podporo, zaupanje, potrpežljivost in pomoč pri pisanju diplomskega dela. Hvaležnost želim izraziti tudi svojima staršema, ker sta mi omogočila izobraževanje ter mi pri tem izkazovala zaupanje in podporo. Zahvaljujem se prof. Mirjam Šemrov za opravljeno lektoriranje ter Teji Škulj za prevod povzetka v angleščino. Zahvalo sem dolžna tudi mag. Tonetu Krampaču za pomoč pri transkribiranju arhivskega gradiva, Alenki Černelič Krošelj za posredovano gradivo in dr. Matjažu Ambrožiču za trud v zvezi z pojasnitvijo primerov t. i. posthumnih krstov. II 1 KAZALO 1.1 Kazalo vsebine ZAHVALA ..................................................................................................................... II 1 KAZALO ................................................................................................................. III 1.1 Kazalo vsebine ...................................................................................................... III 1.2 Kazalo tabel .......................................................................................................... -
Soseska Zidanica Drašiči, Vita Jankovič
SEMINARSKA NALOGA V OKVIRU PROROGRAMA TURISTIČNI VODNIK TURISTIČNEGA OBMOČJA BELA KRAJINA Udeleženec/ka izobraževanja: Vita Jankovič Kraj in datum: Črnomel, 25. 6. 2020 Program Turistični vodnik turističnega območja Bela krajina sofinancirajo Občine Črnomelj, Metlika in Semič. SOSESKA ZIDANICA DRAŠIČI Po vsej verjetnosti so soseske zidanice obstajale že vsaj od 17. stoletja naprej. Ker pa so delovale po ustnem izročilu in pravilih, ki so se prenašala iz roda v rod, nimamo o njih nobenih zapisanih virov. Pa vendar ne moremo brez, da bi se ustavili pri njih kot središču vaškega upravljanja ter pokrivanja finančnih potreb vaških skupnosti. Dejstvo je, da je jih je bilo veliko, pa ne samo v Beli krajini, pač pa po celotni Sloveniji. Praktično je obstajala v vsaki vasi oziroma širši skupnosti, vendar so se po letu 1880 začele ukinjati zaradi napada trtne uši in posledično izseljevanja prebivalstva. Najdlje v Sloveniji so se ohranile prav pri nas, v Beli krajini, natančneje v metliškem vinskem okolišu. Danes neprekinjeno od ustanovitve deluje samo še soseska zidanica Drašiči v občini Metlika in je bila zaradi svoje pomembnosti, prenašanja družbenih vrednot preteklosti, obujanja običajev, sodelovanje ter solidarnost na nove generacije leta 2012 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine. Zgodovina soseskih zidanic Sosesko zidanico so v Beli krajini poimenovali tudi cerkvene ali vasne zidanice ali hise. Prve zapise oziroma raziskovanja o le teh pa najdemo na začetku 20. stoletja, ko jih je opisal Janko Lozar v razpravi o Belokranjski hiši, kasneje pa jih je zgodovinar Sergij Vilfan omenil v članku Naše lesene listine. 1 Znano je, da so bile soseske zidanice razpršene po celotni Beli krajini, ne samo v metliškem koncu. -
Okupacijske Meje V Beli Krajini 1941–1945**
73 Božidar Flajšman, Bojan Balkovec* Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945** Italijanska okupacijska cona, poimenovana Provincia di Lubiana (Ljubljanska pokra- jina), je zajemala Notranjsko, Ljubljano, večji del Dolenjske in Belo krajino oziroma območje sreza Črnomelj. Belo krajino so okupirali spomladi 1941.1Po kopnem je ta meja potekala od Trdinovega vrha ali cerkve sv. Jere do izliva Kamenice v Kolpo pri Božakovem in nato ob Kolpi navzgor do Predgrada. Že pred letom 1941 je srez Čr- nomelj (oziroma Bela krajina) obsegal tudi takratno občino Radatovići v Žumberku, zato so tudi to območje leta 1941 v celoti okupirali Italijani.2 Ob italijanski okupaciji je tako meja Dravske banovine postala tudi meja med fašistično Italijo in ustaško Hrvaško. Prihod okupatorske vojske je bil sprejet na različne načine. Po pričevanju Marije Starešinič s Preloke je preloški župnik Jože Pokorn dekletom dejal: »Dekleta, zdaj so v Preloki tuji ljudje, ki nosijo uniforme. Ako bo šla katera s temi fanti plesat, ali da bi se z njimi družila, ona ni vredna, da bi jo po vojni en slovenski fant povohal, ni vredna, da jo obsije slovensko sonce.«3 Posamezniki, nezadovoljni, ker je Bela krajina prišla pod Italijo, pa so maja 1941 zače- li zbirati podpise za priključitev Bele krajine (sreza Črnomelj) k Nemčiji. Iz poročila * Dr. Božidar Flajšman, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected], dr. Bojan Balkovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected] ** Prispevek je nastal v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … itali- jansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva« ( J6-8248), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). -
HIKING in SLOVENIA Green
HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea. -
Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD ....................................................................................................................................... -
Nature Parks in Slovenia
1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park -
Program Praznjenja Greznic in Mkčn
PROGRAM PRAZNJENJA GREZNIC IN MKČN UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS št. 98/2015) moramo kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode le to zagotavljati vsem prebivalcem občine Metlika. V okviru izvajanja storitve prevzema blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN je potrebno: Uporabnike pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe praznjenja najmanj 15 dni pred izvedbo. Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma praznjenja najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru moramo storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Zagotavljati prevzem ter obdelavo blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN na Centralni čistilni napravi Metlika najmanj enkrat na tri leta. Prevzemati celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. OPIS TRENUTNEGA STANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Komunala Metlika trenutno na območju občine Metlika upravlja z devetimi čistilnimi napravami. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je urejeno v mestu Metlika in naseljih: Rosalnice, Čurile, Krasinec, Podzemelj, Dolnji in Gornji Suhor, Gradac, Radovica, Drašiči, Križevska vas in Bušinja vas. Čistilne naprave v občini Metlika Št. Čistilna naprava Velikost PE 1 CČN Metlika 4500 2 Rosalnice 600 3 Podzemelj 700 4 Krasinec 250 5 Suhor 250 6 Gradac 700 7 Radovica 350 8 Drašiči 300 9 Bušinja vas 250 PROGRAM IZVAJANJA STORITEV, VEZANIH NA GREZNICE IN MKČN Število greznic in MKČN do 50 PE: V občini Metlika imamo 1178 greznic in 30 MKČN. Evidenca podatkov: Trenutno imamo vzpostavljeno delno evidenco podatkov o greznicah. Ob prvem praznjenju greznic bomo pridobili še ostale podatke, kateri se vnašajo na delovni nalog črpanja in odvoza grezničnih gošč (priloga 1).