KRANJ, torek, 29, 3. 1983 CENA 11 din

LETO XXXVI

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek ZA GORENJSKO Urbanistični popravki za naslednje srednjeročno obdobje Zaščita kmetijskih površin pred stanovanjsko pozidavo bo na načrtovali stanovanjsko gradnjo na Gorenjskem najbolj prizadela kranjsko občino in delno tudi površinah, ki jih zakon ne ščiti. škofjeloško — Zelena luč za gradnjo bodo usklajeni družbeni Na posvetu predstavnikov gorenj- PLANICA JE PLANICA - Na 90 in 120-metrski skakalnici pod plani, ki jih bodo v občinah gorenjske regije verjetno sprejeli že skih občin, stanovanjskih skupnosti Poncami je bil v soboto in nedeljo že četrtič zapored zaključek do polletja, le v Kranju se bo očitno zavleklo pozno v jesen in strokovnih organizacij so ugoto- svetovnega pokala v smučarskih skokih. Najvišjo skakalno lovoriko je Nič kaj posebno drugačna ni si- vili, da vsaka občina ob pomanjka- v te Kranj — V gorenjskih občinah si- l sezoni dobil Finec Matti Nykenen, ki je zmagal tudi na mali tuacija v škofjeloški občini, čeprav nju navodil za izvajanje zakona o skakalnici. Planiški uspeh je z drugim in prvim mestom dosegel cer ugotavljajo, da bodo posledice je dosti boljša kot v kranjski, saj varovanju kmetijskih zemljišč, ki bi Jugoslovan Primož Ulaga. Tretji na tej skakalnici je bil novi svetovni izvajanja zakona o varovanju kme- predvidevajo, da stanovanjska grad- že zdavnaj morala iziti, vsakdo išče rekorder v smuških poletih Pavel Ploc iz ČSSR. Več o Planici na tijskih zemljišč dokaj različne od nja do prihodnjega leta zaradi lastne izhode iz trenutnih zagat. Ker šestnajsti strani ( dh) - Foto: F. Perdan občine do občine, že sedaj pa je usklajevanja z novim zakonom o pa bodo vse občine razen kranjske in jasno, da se najslabše piše prav varovanju kmetijskih površin ne bi morda še škofjeloške lahko uskladile kranjski in škofjeloški občini. V Kra- smela zastati. Utegnejo pa se poja- družbene plane že do polletja, bodo nju je domala že gotovo, da je grad- viti zastoji v stanovanjski gradnji lahko tudi še lovile polovico grad- nja 160 stanovanj v tem letu pre- v letu 1985, če bodo zamujali s spre- bene sezone na kompleksih, ki jih V SREDIŠČU POZORNOSTI nesena v naslednje leto, saj je bila jemom zazidalnih načrtov. Nemalo bo določil usklajeni družbeni plan večina stanovanjske gradnje za letos težav so si nakopali individualni gra- razvoja posamezne občine. Res da predvidena v kompleksu Planine III ditelji, saj imajo na primer samo ima Kranj največ ravninskega dela Natakarji na kotalkah - Klanec, kjer pa gre večinoma za v škofjeloški občini zaradi spre- in s tem tudi obdelanih kmetijskih najboljšo obdelovalno zemljo. Stvar zemljišč, ki jih zajema nova katego- Tik pred dvanajsto smo postali rahlo nestrpni, če se nam bo membe namembnosti zadržanih sploh k^j polnila turistična devizna blagajna. Napovedi so klavrne nebi bila tako težavna, če bi v Kra- okoli 40 lokacij za gradnjo stano- rizacija, vendarle pa se uskladitev nju imeli rezervne površine za blo- z družbenim planom in s tem tudi in že se zavedamo, da turizem niso le hribčki in morje ter gorko vanjskih hiš. Vsaka druga gradnja sonce. kovno gradnjo, tako pa je pričako- na kmetijskih površinah, četudi gre zelena luč za gradnjo na dovoljenih vati v stanovanjski gradnji zastoj, za zemljo 5. kategorije, je za sedaj zemljiščih odmikata preveč pozno Gostinci dirkajo za mesom, zelenjavo; trgovci obljubljajo, da kot ga že dolga leta nismo poznali. v jesen ali celo zimg. L. M. bodo imeli odprto pozno v noč; na policah kioskov bo vendarle ustavljena, izjema so le gradnje za kakšen Stern; modro smo sklenili, da bodo turisti iz daljnjih dežel K temu je treba dodati še to, da ne potrebe kmetijstva. brez težav tudi glede individual- lahko s popustom kupili celo filigransko broško. Zdaj naj bi nih gradenj, saj bo treba z lokacija- Tudi v jeseniški občini indivi- spravili v red še čemerne in zaspane natakarje, saj se je po tujih mi {»čakati, dokler ne bo na podlagi dualni graditelji začasno ne morejo Dražji vozniški izpiti anketah nedvoumno izkazalo, da jih imajo naši poletni prinašalci dobiti lokacij, medtem ko se v deviz z redkimi izjemami za čisto navadne gostinske žaspanete in nove kategorizacije zemlje družbeni Kranj — Od jutri dalje veljajo plan usklajen z zakonom. usmerjeni stanovanjski gradnji za sitnobe. sedaj še ne srečujejo z zastoji. Že z v kranjski občini višje cene za vozniške izpite. Nove cene za Pa vzemimo, da bi natakarjem le odrinili kakšnega jurčka več —N rebalansom družbenega plana so k bornemu plačilu, kar bi se jim tako strašansko dobro zdelo, da bi namreč stanovanjsko gradnjo pre- vozniške izpite, s tem se je stri- njala tudi republiška skupnost za se v hipu začeli uslužno poditi po hotelskih »šalah«, trdno odločeni, Udor ceste nesli na slabša zemljišča, tako da da v naše splošno dobro iztisnejo iz turista sleherno paro ali pfe- bodo lahko letos in drugo leto sta-. cene, so poslej za opravljanje V Selški dolini se j

razstava in ponudba opreme poslovno kranj 1.-10.4.83 kmečkega turizma prireditveni gozdarska razstava center kmetijska in gozdarska mehanizacija razstava in prodaja čebelarskih gorenjski sejem lovska razstava m ponudbe celotne lovske opreme izdelkov prodaja blaga široke potrošnje kranj razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov

Sejem je odprt od 9. do 19. ure Informacije v času sejma na telefonski številki 28-282. NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 29. MARCA 1983 GLAS 2. STRAN -N Problemska r konferenca o Zamenjati moramo osebne zaposlovanju izkaznice Bled - Naraščajoča brezposel- V jeseniški občini se že pripravljajo, da bo akcija za zame- nost buri gospodarstvenike in stro- njavo osebnih izkaznic potekala kar najbolje — Prošnje za kovnjake s področja zaposlovanja, najbolj pa mladino, med katero je zamenjavo po krajevnih skupnostih največ potencialnih iskalcev zapo- Jesenice-Z uvedbo enotne matične številke občana je bil spreme- slitve. O zaposlovanju in z njim po- njen tudi zakon o osebni izkaznici, ki je med drugim določil, da se ma- vezanimi problemi so spregovorili že tična številka vnese v osebno izkaznico. Delno je spremenjena tudi v številnih občinah, razčlenjevali oblika osebne izkaznice, zato bo treba tudi v jeseniški občini do domače razmere in iskali ustreznih 4 oktobra prihodnjega leta osebne izkaznice zamenjati. To pa predsta- rešitev. V Kranju, na Jesenicah, v vlja sekretariatu za notranje zadeve dokaj obsežno delo, saj morajo Radovljici in še kje je tekla beseda o zamenjati okoli 23.000 osebnih izkaznic. Dozdaj so jih ob rednem delu tem, kaj storiti, da bi zajezili pojav zamenjali okoli 5.000. . . * . , naraščajoče brezposelnosti. Čeprav je sprejetih že obilo ak- V jeseniški občini si ne želijo, da bi bile ob zamenjavi starih izkaz- cijskih napotil, so svoj lonček skle- nic čakajoče vrste občanov, zagotoviti pa morajo tudi redno delo delav- nili pristaviti tudi člani medobčin- cev Zato bodo sprejemali vloge na sedežih krajevnih skupnosti od skega sveta Zveze socialistične mla- 16 maja do 30. junija letos po posebnem razporedu. Zaželen je zato se- dine Gorenjske, ki se bodo o za- stanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, na katerem bi se do- 16 poslovanju pogovarjali v četrtek na govorili o vseh podrobnostih akcije. Tako naj bi nove osebne izkaznice p t "\ iPPfJ* . .» - - Bledu. Od posveta si kajpak ni izročali občanom na krajevnih uradih in v sprejemrfi pisarni občine že obetati veliko novih ugotovitev, od začetka oktobra letošnjega leta dalje. vsekakor pa bo dobrodošla enotna Podatke je ob zamenjavi osebne izkaznice treba preveriti in ker ifcsBK Juh** " SRR' gorenjska pot, kako premagati te- bodo organizirali sprejem vlog po krajevnih skupnostih, vpogled v žave zaposlovanja. uradne evidence ne bo možen. Vsi občani, razen tistih, ki so rojeni na D. Z. območju občine Jesenice, bodo morali pokazati tudi izpisek iz rojstne Veličasten zbor na Planici pri Crngrobu matične knjige in potrdilo o državljanstvu. Do pridobitve nove osebne Težave izkaznice bodo občani lahko uporabljali še prejšnjo osebno izkaznico. Zamenjava osebnih izkaznic je povezana tudi s sredstvi, ki jih bo ' ne bodo prešle same Pogovor o položaju zagotovil izvršni svet. D. Sedej Planica pri Crngrobu - Niti bodočnost v njihovih rokah. Borci mladih delavcev mraz niti sneg, ki se je ponujal v svoja bremena prelagajo na mlade soboto zjutraj ni odvrnil stotine moči. Ta srečanja so danes še Jesenice — V sredo, 23. marca, se ljudi od njihovega tradicionalnega srečanja živečih borcev z mladino. Iz je na Jesenicah mudila delegacija pohoda na Planico, organiziranega v prve roke danes še lahko zavedo, republiške konference Zveze sociali- spomin na 27. marec leta 1942, ko je kako je bilo tedaj. Izkoristijo naj ta stične mladine Slovenije, ki jo je Starši zahtevajo v neenakem boju s sovražnikom tu čas. vodil Andrej Brvar. Skupaj s pred- padel narodni heroj Stane Žagar, Dotaknil se je tudi naših gospo- stavniki občinske konference mla- eden od organizatorjev in voditeljev darskih problemov. Rezultati lan- dine na jesenicah in koordinacijske- narodnoosvobodilne borbe na Go- skega leta so slabši, kot smo priča- ga sveta mladine iz Železarne so 43 odstotni delež renjskem, s tovariši. Prazničnega kovali, zato bo treba še močneje obravnavali delo in probleme, ki ta- vzdušja iiiso motile tudi goste megle, zagristi v težave, ki nas peste. Se več rejo mlade v združenem delu. Lani je delež oskrbnin v škofjeloških vrtcih predstavljal 36 fl* ki so se dvigale iz doline in zavijale bo treba izvažati, kajti brez po- Popoldne pa so se skupaj s pred- vase zdaj nastopajoče pri novem večanega izvoza ne bomo vrnili sedniki vseh osnovnih mladinskih stotkov ekonomske cene, s predlaganimi podražitvami naj bi * spomeniku, zdaj pohodnike. dolgov, ki nas tišče kot vse manj organizacij sestali za okroglo mizo letos povzpel na dobrih 48 odstotkov — Svet WO Škofja Lote razvite dežele. Vse sile bomo zasta- in ocenili delo mladih v Železarni. Slavnostni govornik je bil sekretar posebej starši v njem, zahtevajo, da mora letos znašati 43 ods* i medobčinskega sveta Zveze komu- vili. Borba za stabilizacijo, za dvig Rdeča nit razgovora za okroglo mizo tkov, da bi tako do leta 1985 postopoma dosegli 50 odstotni del« nistov za Gorenjsko Štefan Nemec. produktivnosti, za večji izvoz, za so bili družbenoekonomski odnosi V svojem govoru je poudaril pomen zniževanje stroškov na vsakem ko- danšanje mlade generacije. Škofja Loka - Na današnji seji varstveni program,^ prav tako a®* naše velike revolucionarne borbe, ki raku, za varčevanje pri energiji, to je D. Lt. bodo delegati skupščine škofjeloške tizacijo ter ugotovljena sredstva*, je zahtevala velike žrtve. Med njimi danes naša borba. Trdno se moramo skupnosti otroškega varstva odločali subvencioniranje oskrbnin. Doslej! tudi stare prekaljene komuniste in spoprijeti s temi težavami, kajti o sprejemu letošnjega finančnega pokrivala tudi sredstva za vžge* revolucionarje, kot je bil Stane Ža- težave ne bodo prešle same od sebe, V Britofu aktivni načrta, ki bo uokviril dogovarjanja o pripomočke, letos jih je v svojem i gar in njegovi soborci. Mladi se prav je poudaril govornik. podražitvi oskrbnin v vrtcih. Dokaj nančnem načrtu črtala. V strukl* na takih pohodih in proslavah se- Kulturni program je tudi tokrat Britof - V krajevni skupnosti vroča dogovarjanja, lahko rečemo, ekonomske cene predstavljajo • znanjajo z našo polpreteklo zgo- imela na skrbi osnovna šola Lucijan Britof-Orehovlje so se zbrali vodje saj je bila sprva predlagana kar 71 odstotkov, ki naj bi jih poslej dovino, je dejal, in spomine obujamo Seljak iz Stražišča. Lep program so delegacij v krajevni skupnosti in odstotna podražitev, po prvem raz- oskrbninami pokrivali starši, t zato, da bi mladi vedeli, da je bilo pripravili. Sodelovala pa je tudi ocenili delovanje delegatskega siste- burljivem posvetu s starši se je torej lanskim 36 odstotkom dodaš vse, kar imamo težko priborjeno, da kranjska godba na pihala. ma. Ugotovili so, da je udeležba na znižala na 64 odstotkov. Četrtkovo 3,5 odstotkov na račun vzgoje*' >! bodo znali to tudi ceniti. Danes je D. Dolenc sejah delegacij 80-odstotna, kar je zasedanje sveta WO Škofja Loka pripomočkov, bi letos delež oskrbeat2 ugodno glede na sestavo delegatov pa ni izreklo dokončne besede, saj so v ekonomski ceni znašal 39.5 <*< in njihovo zaposlenost. Aktivnost posebej starši zahtevali, da mora stotkov. Vsa ostala povečanja nai 4 Invalidi delegacij je večja v primeru sprotne letos znašati udeležba oskrbnin v potemtakem šla na račun ve^ Prizadeti človek in dobre obveščenosti in v primerih ekonomski ceni 43 odstotkov. materialnih stroškov v vrtcih zborovali obravnave problemov, pomembnih Tudi v škofjeloški občini »o v Slei ko prej je na dlani, da W za krajevno skupnost. Kjer pa z tekoči srednjeročni načrt zapisali, da morali v vrtcih varčevati bolj 1 prva skrb družbe problematiko niso dobro seznanjeni bo tja do leta 1985 delež oskrbnin v doslej in svet VVO Škofja Loi». želijo tudi, da bi v zdravstvenem (na primer raziskovalna dejavnost), ekonomski ceni zna'šal 50 odstotkov. na četrtkovi seji sprejel usmerit* Kranj — Sešli so se člani kranj- da letos za živila lahko porabijo k * skega Društva invalidov. Društvo domu imeli zdravnika posebej za in- udeležba in aktivnost nista tako Lani je znašal 36 odstotkov. Posto- valide. dobri. Aktivnost je tudi večja v poma naj bi torej dosegli 50 odstotni odstotkov denarja več, za storit*" invalidov Kranj je eno najbolj odstotkov, za potrošni materiju • množičnih daleč naokoli, .saj ima Njihovo delo je lani olajšala tudi primerih, če ima KS samostojnega delež, ne v enem letu, kakor zahteva denarna podpora, ki so jo društvu delegata. Zato kaže v prihodnje predlog o podražitvi oskrbnin. odstotkov, za pogodbe o delu { 1629 članov. Samo lani se je v dru- skladu z družbenimi usmeritvi štvo včlanilo 80 novih invalidov. Da ponudili kranjski obrtniki, Zavaro- dobiti čim več samostojnih delegat- Razumljivo je, da so tudi vrtci valna skupnost Triglav, Kokra, Pre- skih mest. pod udarom vse dražje hrane, ogre- prav tako seveda za osebne dohod* bi si društvo olajšalo delo, deluje Svet pa je sprejel še usmeritev, &' prek aktivov v združenem delu in šernovo gledališče z brezplačno Na seji so se dogovorili, da mora vanja, elektrike in drugega. Izraču- predstavo, Kurivo Merkur in Petrol vsaka delegacija za vsako zasedanje nali so, da s«' mora letos ekonomska amortizacijo zmanjšali za 50 fl* poverjeniških odborov v krajevnih stotkov in sredstva preusmeril skupnostih. Medtem ko slednji zlepa pri oskrbi s kurivi in ostali, ki se za- pisati zapisnik in napisati tudi mo- cena povečati za 22 odstotkov. Le 22 vedajo humanega gesla naše družbe, rebitna delegatska vprašanja za odstotno povečanje pa se seveda ne subvencioniranje oskrbnin. ne zaživijo, je v združenem delu Pod tako znižani finančni nJČ" aktivnost invalidov razveseljiva, da je njena prva skrb prizadeti člo- skupščino. Sklepna je bila ugoto- sklada s sprva 71 odstotno in nato t>4 vek. vitev, da delegatski sistem v KS odstotno podražitvijo oskrbnin ter pa je svet VVO zapisal zahteve. & vsako leto se aktivom pridruži kak mora letos delež oskrbnin v ek* nov aktiv. Lani so ga ustanovili v Na občnem zboru so invalidi dobro deluje, kar potrjujejo tudi še kasnejšim izračunom, da bi po- razpravljali tudi o spremembah, ki ocene občinske skupščine in izvrš- dražitev lahko padla na slabih 50 nomski ceni znašati 43 odstotka tekstilni tovarni IBI, letos se bodo Prav slednja zahteva ter vprsS* organizirali tudi invalidi v KŽK. jih prinaša nova republiška in- nega sveta. odstotkov. S še tako okleščeno po- validska zakonodaja. D. Z. Žlebir Z. Flerin dražitvijo oskrbnin bi namreč njihov nje, zakaj so v predlogu finančne«* Poleg komisij, ki skrbe za izlete, načrtu skupnosti otroškega vaist« rekreacijo, šport in prireditve, je delež v ekonomski ceni znašal do- brih 48 odstotkov. črtani vzgojni pripomočki, p« najbolj dejavna socialna komisija seveda zadevalo današnje zasedat* Ta je lani večkrat obiskala ne- Muzejska dejavnost Kaj se torej skriva v takšnem skupščine skupnosti otroškega var pokretne invalide na domu, poma- računu. Skupnost otroškega varstva »tva- M. Volčjak gala invalidom pri pridobitvi nji- pokriva vrtcem v celoti vzgojni in hovih posebnih pravic, denarnih po- moči, invalidnin in podobno, se iz- planincev kazala pri zdraviliškem letovanju, Ljubljana — Novo ustanovljeni ninske organizacije, mestnega muze- zastopala je pravice invalidov pred sosvet za osrednji slovenski planin- ja iz Ljubljane in gorenjskega Skupne strokovne službe sodišči, pomagala iskati zaposlitev in ski muzej je že začel z delom. Na muzeja iz Kranja — ima več nalog. reševati stanovanjske zadeve. Delo prvi seji je dr. Miha Potočnik opisal Prva naloga je priprava pogodbe Na Jesenicah ustanavljajo skupne strokovne službe interesu* društva je bilo lani še posebej težko, potek dosedanjih prizadevanj za ta med Planinsko zvezo Slovenije in skupnosti družbenih dejavnosti in ne bodo povečali števila zap* ker je sistem invalidskega zavaro- muzej od popisa zbirke do iskanja mestnim muzejem v Ljubljani o slenih vanja doživel toliko zakonskih spre- ustreznega prostora in številnih do- zbiranju, evidentiranju, hrambi in Jesenice - Priprave za ustano- žitvi in skupno vodenje račucs" memb. Invalidi pa se raje kot na govorov v zvezi s tem. Vztrajna razstavljanju planinske kulturne vodsko-finančnih opravil. Za » strokovne službe obračajo k svo- prizadevanja predsednika skupščine dediščine ter razpolaganju z njo. vitev skupnih strokovnih služb in- teresnih skupnosti družbenih de- * dela krajevne skupnosti ni.*' jemu društvu, da jim razjasnijo občine Ljubljana-center Bineta Zatem bo skrbel za predajo doslej imele zaposlenih delavcev, v* javnosti so se v jeseniški občini tisto, kar jih zanima. Vengusta, arhitekta Vlasta Kopača zbranega gradiva med 1'ZS in muze- pak »o te naloge opravljati in ravnatelja mestnega muzeja v jem ter organiziral strokovno zbira- začele že leta 1978, ko so ustanovili lave i po pogodbah o delu. V no*1 In kako naprej? Društvo invali- iniciativni odbor. dov letos ne namerava širiti svoje Ljubljani Andreja Ujčiča ter Janeza nje predmetov, ki so zanimivi za organiziranosti bo za teh sede* Zdaj so se odločili, da imenujejo dejavnosti, temveč bo obogatilo se- Kosa so namreč omogočila uresniči- zgodovino slovenskega planinstva. krajevnih skupnosti opravljal* danjo z večjo kvaliteto in več so- tev dolgoletne zamisli o prevzemu in Sodeloval bo tudi z drugimi muzeji začasnega vodju skupnih služb in da ta dela ena delavka. Krajev* delovanja z družbeno skupnostjo. hrambi predmetov premične kul- oziroma upravljala planinskih zbirk te službe začnejo z delom takoj. skupnosti so se dogovorile, £ Pričakujejo, da se bo letos včlanilo turne dediščine slovenskega planin- pri izmenjavi in kopiranju origina Izvedli so tudi postopek evidenti- bodo te naloge opravljali pf nekaj novih invalidov, zato bo treba stva pri tej ustanovi. lov, odločal o posoji hranjenih pred- ranja možnega kandidata za začas krajevni skupnosti Plavi. $e bolj okrepiti stike s skupnostjo Svet - vanj je izvršni odbor Pla- metov za razstave in zgodovinsko nega vodja. Izvršni svet je že ime- kakor pa bo ob novi organir socialnega skrbstva, pokojninskega ninske zveze Slovenije predlagal za obdelavo ter izpolnjeval druge po- noval Rmo Klinar za začasnega ranosti upravnih organov skup in invalidskega zavarovanja in člane Tomaža Banovca, Jaka Copa, godbeno določene obveznosti. vodjo. . Mine morali te naloge povedo» tistimi, ki se kakorkoli ukvarjajo z Avgusta Delavca, Jožeta Gašpariča, Kot so na seji ocenili, ima ustano- Dela v skupnih strokovnih služ- okviru odseka za finance jese- invalidom. Aktiv invalidov name- Stanka Hribarja, Ivana Jenka, Vla- vitev osrednjega slovenskega pla- bah ne bo opravljalo več delavcev niške občine. ravajo ustanoviti še v združeni sta Kopača, K v gena Lovšina. Tineta ninskega muzeja velik pomen. Prav kot v sedanji organiziranosti. Skup Tako bosta v jesemski občini po- gotovo bo znatno prispevala k slo- delovni organi/ariji Živila Central, Orlu, Miha Potočnika, Toneta ne službe so zaenkrat predvidene le tekale nekatere reorjanizaei* obuditi delo poverjeni&tva po kra- S troj i na, Franceta Zupana in Uroša vesnejftemu praznovanju JK). oblet- ZH interesne skupnosti družbenih 3u učinkovitejšega dela m bo ji nice ustanovitve Slovenskega pla- »ve V skupnih strokov«. jevnih skupnostih in okrepiti samo- Župančiča, za delegate pa po enega dejavnosti in so odprta organizacija, pomoč med invalidi. Že več let si ilana meddruštvenih odborov pla- ninskega društva. S. Saje v katero je možno vključiti Se skup- S°užbah družbenih dejavnosti k^ nost za zaposlovanje. Doleg vodja imel. še računovo«.. Lani pa HO na Jesenicah začeli Sva strokovna delavca, pravmU ^ . iistnriovUelll Glasa obćln«he konler«nce SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, Školja Loka in Trilć - Izdaja Časopisno podjetje GUs Kranj- tudi H pripravami za /.družitev in ne* strokovnih delavcev za SIS, riv* O L, A » _ " " ' d k , r S|avec Odgovorni urodnlk Joie Košnjek — Novinarji: Leopoldin« Bogala|, Danica Dolnnc, OuSan HuTi-r. Helena . . A u.nHnn.f Stoian Darinki* Sedcj, Manja Volćjak Cveto Zaplotn.k Andrej 2alar In Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan za skupno vodenje računovod- Jelovćan Lea Slc ObllkOvalcI Lojze Erjavec, Slavko Haln hi lBor Kokal) - List Uhaja od rfktob.a 1947 kot tednik, od Januarja 1958 sko-finančnih opravil za kra- r T.hnićnl uredn k Mar .n ^dovw Obllkov-icr , » poltednlk ob sredah In sobotah, od ,ul„a 1974 pa ob torkih in petkih. - stavek TK jevne skupnosti Mojstrana, Sta- kot polteMk. ^t™"*'™ o^ev |c a L jut)l lan a^ Nas I o v '..rtdniMv. In uprave Usta Kranj, MoSe Plj.deja 1 TukoM ra.un pri SOK v Kranju * t .vllka ne Bokal, Cirila Tavčarja, Mirka iSSih enako Število zaposli ^°crrLSn -j iqqq dirSSir7n S uradnik 28-463, redakcija 21-860, odgovorn« urednik 21-835, tehnični u.»dn.k 21 835, komercial., prop. flafSa S^odsJo28maTogllsi naroćnin. 27 960 _ OproiCeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 _ Polletna nar^nln. Roglja, Podmežakle, Javornika delavcev. D. Sedel in Save. Zato ao vse krajevne 350,— din. ' skupnosti sprejele sklep o /dru- TOREK. 29. MARCA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN Več živine, mesa pa manj 22. sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju Kljub večjemu številu govedi je zadnja leta količina svežega go- Se kje drugje v republiki, da ne bi bili Prikaz pomembnega veka misa upadala, prav tako odkup mleka - Pospeševanje tohko = na nak^p prasko živinoreje, med drugim tudi s sredstvi sklada za intervencije v • v bilanci hrane posamezne občine dela gospodarstva kmetijstvu, bo morda letos takšno upadanje zaustavilo ima pomembno mesto prav gotovo tudi kruh. V kranjski občini so sicer 326 domačih in 99 tujih razstavljalcev bo na 20 tisoč kvadratnih dobju za 8 odstotkov na leto, tako Kranj — Čeprav v zadnjih treh s prehransko bilanco predvideli, da metrih površine predstavilo dosežke pomembnega dela gospo- da bi leta 1985 odkupili že 26,5 bodo v letu 1985 potrebovali 5346 letih število glav goveje živine v milijona litrov mleka in s tem dobili darstva: kmetijstva, gozdarstva, kmečkega turizma, ribištva, lov- kranjski občini narašča, se to ven- ton kruha, kar naj bi bilo celo nekaj stva in tudi za Gorenjsko izredno zanimive izvozne dejavnosti — tudi presežek v višini 2,4 milijona manj, kot bi kruha oziroma pe- darle ne pozna tudi v količini pri- litrov. kunčjereje — Številne spremljajoče dejavnosti — Sejem odprt od delanega svežega mesa. Ugotavljajo kovskih proizvodov lahko spekli. Čeprav si glede živinoreje v Letos pa še ne bo nobenih viškov, saj 1. do 10. aprila cfelo, da se čas pitanja podaljšuje, kranjski občini zelo prizadevajo, da teža pitancev je manjša, kar je ima kranjska pekarna zmogljivosti Kranj — Polovica Gorenjske je sežke prikazala tudi na »svojem bi povečali prirejo mesa in mleka, za do kraja izkoriščene, del pekovskih očitno posledica nesorazmerja med kar so dani tudi naravni pogoji, pa pokrite z gozdom, v gozdarstvu je dnevu« — 6. aprila. Poleg rednih ceno krmil in svežega mesa. Ce je v proizvodov pa pripeljejo iz drugih zaposlenih 5500 občanov in na Go- razstavljalcev kmetijske mehaniza- še naprej ostaja velika razlika med občin. V Kranju sicer že nekaj časa letu 1980 proizvodnja govejega mesa potrebami po svinjskem mesu in nje- renjskem letno posekamo prek 500 cije bo letos na sejmu tudi združenje v občini dosegla 1392 ton, pa se je že načrtujejo novo pekarno, ki bi lahko tisoč kubičnih metrov lesa. Ti Agros s ponudbo strojev za hribov- govo prirejo. Ob načrtovanih 33 — vsaj tako je bilo predvideno, že leto kasneje zmanjšala za 13,5 od- tonah domače prireje je namreč podatki dovolj nazorno kažejo na ske kmetije. stotka, lani pa spet za 13 odstotkov, prihodnje leto napekla toliko kruha, pomembnost te gospodarske panoge, Prvič se bodo v Kranju pred- poraba 900 ton svinjskega mesa kot bi ga bilo potrebno, naslednje tako da smo v občini priredili le T047 vendarle količina, ki se ji ni mogoče ki bo zato med vsemi najbolje stavile organizacije združenega dela ton govedine. Če se bo takšno leto pa bi viške lahko ponudili tudi zastopana na 22. spomladanskem s področja ribištva in lovstva, ki z približati brez velikih sovlaganj tudi drugim občinam. Očitno pa bo treba upadanje nadaljevalo, potem nika- izven občine. Kranjska občina je sejmu v Kranju. Gozdarji in lesarji gozdarji in kmetovalci gospodarijo z kor ne bo mogoče doseči v letu 1985 na novo pekarno in s tem tudi boljšo bodo prikazali kakovost gorenjskega istim prostorom. Dan lovstva bo na sicer že lani vložila v razširitev oskrbo s kruhom in .pekovskimi 2265 ton svežega govejega mesa, kot farme prašičev v Stični 6 milijonov lesa, s katerim dosegajo vse večje sejmu 5. aprila, ko bodo. prikazovali Je to predvideno s prehransko bilan- izdelki še nekaj časa počakati zaradi uspehe tudi na konvertibilnem trgu, filme in na predavanjih govorili o din, vendar pa delakasnijo, tako da znanih omejitev investicij, čeprav je co kranjske občine. Verjetno bodo k bo-lahko farma dajala več svinjske- ter sodobno gozdarsko mehaniza- vzgoji divjadi in gamsji garjavosti ponovnemu povečevanju količin go- lokacija nove pekarne v Naklem že cijo, ki jo uporabljajo pri delu. Eden na Gorenjskem. Radovljiška Almira ga mesa šele prihodnje leto. Ver- znana. L. M. vejega mesa pripomogla tudi sred- jetno pa bodo potrebna sovlaganja izmed sejemskih dni, 4. april, bo na sejmu prikazala uporabo do- stva iz sklada za intervencije v kme- bo posvečen gozdarstvu. Ta dan mače volne za tekstilne izdelke, s tijstvo in -porabo hrane, saj se v bodo pripravili predavanje o ko- katerimi je na domačih in tujih Občini predvideva letos prireja 1300 operantskih odnosih v gozdarstvu in sejmih mode dosegla velike uspehe. ton sveže govedine. Za pospeševanje Pravno pomoč išče vedno o varnem gozdnem delu s traktor- Razstava naj bi navdušila za ročno Prireje mesa in mleka je samo letos jem in priključki, potem pa praktič- pletenje skrite talente, ki bi jih po i z sredstev sklada namenjenih 14 mi- no prikazali kleščenje vej z motorno možnosti vključili v Almirin center lijonov novih din, sem pa je treba več ljudi žago, spravilo lesa z vitlami, ceplje- za ročno delo v Grimščah. Prišteti še 6,5 milijona din, na- V jeseniški občini se je število zadev, ki jih obravnava pravna po- nje drv in nakladanje lesa. Poleg tega, da bo od 1. do 10. gnjenih za pospeševanje živinoreje aprila na razstavišču v Savskem moč, povečalo za 22 odstotkov — Pojavljajo se samozvani »odve- Poleg razstave sira, mlečnih iz- V hribovitem območju. delkov in ostalih prehrambenih pro- logu moč marsikaj kupfti. ima sejem tniki«, katerih tarifa pa ni znana Prav tako tudi glede mleka v izvodov, razstave predelovalnih tudi pomembno izobraževalno vlo- Jesenice - Lani je služba pravne za 22 odstotkov več kot leto prej. strojev, kmetijske mehanizacije, go. Prikazal bo napredek v našem Zadnjih letih ni šlo po predvide- Niso pa v teh številkah zajeti tisti, ki vanjih, zapisanih v prehranski pomoči jeseniške občine kljub po- orodja za vrtičkarje, hlevske opreme kmetijstvu in gozdarstvu; hkrati bo manjkljivosti in slabi kadrovski za- so potrkali na vrata le zaradi in- in opreme za kmečko hišo bo celjski priložnost za vse, ki so pred poklicno bilanci. Lani in tudi leto prej je formacij. Le-teh je bilo več kot 400 *Jamreč odkup mleka celo upadal. V sedbi nudila pravno pomoč občanom Marx na sejmu predstavil kunčjere- odločitvijo, da se spoznajo z važnimi in delovnim ljudem po zakonu o in informacije v skladu z zakonom o jo. Gre za dejavnost, ki je zaradi gospodarskimi vejami. Kljub zao- Prvih treh mesecih letos se odkup pravni pomoči so dobili brezplačno. *nleka spet povečuje, tako da so vse pravni pomoči. Pomagali so pred- izvoznega učinka zanimiva tudi za strenim gospodarskim razmeram in vsem pri zahtevah za varstvo pravic, Med obravnavanimi zadevami je gorenjsko zasebno in družbeno kme- spremembam v deviznem poslo- **wŽnosti, da bi letos dosegli pla- bilo le 5 odstotkov takšnih, ki so bile niranih 19,5 milijona litrov mleka. S civilnih zadevah, zemljiško-knjižnih tijstvo- posredno pa tudi za škofje- vanju (ki onemogočajo odkup tujega zadevah, pogodbah, kazenskih zade- s področja varstva pravic delavcev v loški Sešir, ki bi z razmahom reje razstavljenega blaga) je Gorenj- Prehransko bilanco so sicer v združenem delu, vendar se več kot kranjski občini načrtovali, da se vah, izvensodnih poravnavah in kuncev pri nas lahko uvoz kož skemu sejmu uspelo ob 326 domačih tako dalje. Pravo pomoč so nudili polovica danih informacij nanaša nadomestil z nakupom na domačem zagotoviti še udeležbo 99 tujih raz- bedo količine odkupljenega mleka prav na to področje. V porastu so Povečevale v tem srednjeročnem ob- 387 občanom in delovnim ljudem ali trgu. V nekoliko skromnejši obliki se stavljalcev iz Zvezne republike tudi izvensodne poravnave, v čemer bo letos predstavila sestavljena or- Nemčije, Avstrije, Italije in Japon- se kaže družbeni pomen pravne po- ganizacija KIT (Kmetijstvo, Indu- ske. moči, saj si nenehno prizadeva spore strija, Trgovina), ki bo petletne do- C. Zaplotnik reševati po mirni poti. Zakaj prekinitev dela? Na področju zemljiškoknjižnih boljših rešitev za večji dohodek. zadev in pogodb so ugotavljali Obveščanje javnosti o delovanju oboroženih sil Kranj - Na nedavni programski Dokler pa bo delavec prejemal me- pojave samozvanih »odvetni- Seji občinske konference ZKS Kranj sečni dohodek tudi pod 10.000 din, kov«, ki opravljajo usluge obča- delegati obravnavali tudi taksne pri tem pa niti ne bo dobro vedel, nom oziroma delovnim organi- Obseg in kakovost po o kateri se ponavadi ne raz- zakaj, se ne bi smeli čuditi vzne- zacijam, vendar njihova »tarifa« pravlja posebno veliko, če pa se, se mirjenosti, še posebej tam, kjer so ni znana in pojave je težko do- ^vari kar najhitreje skušajo urejati delavci že poprej nekaj časa opo- kazovati. dotraj posamezne delovne organi- zarjali na najrazličnejše probleme, načrtih Služba pravne pomoči opozarja Ljubljana — Poveljstvo ljub- Po podatkih iz analize, ki so jo zacije. Gre za takoimenovane pre- storjenega pa ni bilo ničesar. Prav tudi na to, da delovne organizacije pripravili ob spremljanju obveščanja *iwtve dela, za katere sicer v SIo- to da ni storjenega ničesar ali pa ljanskega armadnega območja je in skupnosti nimajo interesa, da bi pred nedavnim pripravilo v splošni v 16 slovenskih glasilih, od dnev- ^«niii ugotavljamo, da jih je vse premalo povsod tam, kjer se kaže, da imele svoje službe pravne pomoči. srednji vojaški šoli Franc Rozman- nikov do pokrajinskega tiska in me- »nanj. V Kranju jih je bilo pred ho v bližnji prihodnosti zmanjko- To velja posebej za organizacije, ki Stane v Ljubljani sestanek s pred- sečnih revij, so v njih objavili lani Wim pet ali šest, vendar je v valo dela, da so programi zastareli, nimajo zaposlenega pravnika, do- stavniki sredstev javnega obvešča- 1217 naslovov s področja dejavnosti ^eČini primerov šlo za izsiljene se- stroški previsoki, daje tudi odgovore mala nič drugače pa ni tudi v or- nja iz naše republike in dopisniki iz v oboroženih silah in aktivnosti v stanke, ki imajo edini namen, da se na to, ali so slabi delavci ali je le ganizacijah, ki pravnika zaposlujejo. drugih republik v Sloveniji. Na sre- splošni ljudski obrambi nasploh. *vari, za katere poprej nismo imeli slabo pripravljeno in slabo organizi- Delavci, kadar gre za varovanje čanju so analizirali, kako ie bila jav- Največ informacij, blizu 37 od- ali jih nismo znali pojasnijo rano delo. Ce bodo res prav vsi njihovih pravic, iščejo pomoč izven nost obveščena o pripadnikih ljub- stotkov je objavilo dnevno časopisje, delavcem, v mirnem ali tudi manj delavci, do zadnjega, vedeli, da je svoje delovne organizacije, ker ljanskega območja prek tiska, radia pomembna — kar 33,5-odstotna r- *fcimetn dialogu razrešijo. osebni dohodek še kako odvisen od mislijo, da je njihova pravna služba in televizije lansko leto ter sprejeli pa je bila pri tem udeležba po- Za vse te delovne sredine, kjer so pridobivanja dohodka temeljne or- zgolj podaljšana roka poslovodnih izhodišča za čimbolj kakovostno ob- krajinskih glasil, nied katerimi je klavci prekinili delo ali pa so se ganizacije, nejasnih vprašanj ver- struktur. Prav bi bilo, ko bi bila veščanje v prihodnje. največ. 90 naslovov, objavil polted- opravljali, da ga bodo, je značilno jetno ne bi bilo treba šele razjasnje- pravna pomoč bolj povezana in bi Obveščanje domače javnosti o nik Glas. Glede na leto poprej se je ^ poslovanje ne gre ravno dobro vati na izsiljenih sestankih. Sicer pa, zagotovili pogoje za hitrejše ures- delu in življenju enot ter ustanov obseg obveščanja s tega področja le Vendar pa prav iz teh sredin m bilo ali ni že tudi čas, da se pri delitvi ničevanje zakona o pravni pomoči. naše armade pomeni sestavni del in- neznatno zmanjšal, sicer pa se že tri konferenci delegata, ki bi o teh osebnih dohodkov končno vendarle Pravna pomoč pri sindikatih se formiranja v naši družbi. Družbeni leta giblje število informacij med problemih spregovoril. Pač pa se je že bolj upošteva tudi nagrajevanje omejuje le na posredovanje pravnih cilj sestankov v sredstvih javnega 1300 in 1400 naslovi. Gledano v ^vsekakor za naše pojme vroče po delu, o čemer še vse preveč le go- nasvetov in manj na sestavljanje obveščanja, ki se nanašajo na ar- celoti so sredstva javnega obvešča- b«* fe največ dotaknil Stane vorimo. Tudi to bi prispevalo k vlog. Občanu je tudi težko najti madno problematiko, je utrjevanje nja izpolnila zastavljene načrte tako ^rnat, sekretar predsedstva ko- jasnejšim razmeram v nekaterih pravi naslov za določeno storitev na zavesti, spoznanje in prepričanje de- po obsegu kot kakovosti. Seveda pa delovnih sredinah. ^ M lovnih ljudi in občanov o potrebi bi bilo moč, kakor so naglasili v miteja občinske konference ZKt> tem področju. d. Sedej razpravi, o izhodiščih za bodoče *Cranj. Opozoril je prav na dejstvo, vsestranskega usposabljanja za splošno obrambo ter zaščito naše delo, odpraviti nekatere pomanjklji- 1a o razmerah v teh temeljnih vosti, bolj povezovati delo armade ^dinah, kjer so pred kratkim de- družbene ureditve in ozemeljske Delovno tekmovanje voznikov celotnosti. Tako je namen obvešča- in sredstva javnega obveščanja ^vci prekinili delo, ni dovolj, ce go- bi bilo tudi poroštvo za dobro delo v ter ob enakem obsegu informacij vorimo na občinski konferenci, pat V Radovljici se je 14. marca sešel nja o armadi, kot so naglasili med na prvo sejo organizacijski odbor za današnjih razmeroma težkih gospo- obravnavo analize, seznanjati jav- doseči še večji učinek. Pa bi morale največ dela pri tem darskih časih. Tekmovanje torej ne ^praviti prav osnovne organizacije organizacijo in izvedbo delovnega nost z ustvarjanjem borbene poti Sestanek so med drugim izkoristili JK in sindikata. Kajti nizki osebni tekmovanja voznikov, avtomehani- bi bilo nekakšno športno razkazova- in povojnim razvojem armade pa s za seznanjanje udeležencev s cilji, Johodki, izkazana izguba v pre- kov in avtoelektrikarjev gorenjskih nje zmogljivosti udeležencev, pač pa praktičnim uresničevanjem zamisli organizacijo in potekom prosto- šlem letu, negotove programske občin. svojevrstna spodbuda za vključeva- splošne ljudske obrambe in druž- voljnega prijavljanja ter sprejema '^meritve so prav gotovo teme, Ki Sklicateijica-predsednica Medob- nje delavcev v sedanje tokove zbolj- bene samozaščite. žensk na vojaško usposabljanje v Vt jih morajo lotiti sami ter na mar- činskega sveta ZSS za Gorenjsko šanja gospodarskega stanja v svojih Lani je bila javnost obveščena enote ljubljanskega armadnega ob- okoljih. predvsem o 40. obletnice rodov močja. Novinarjem so predstavili ^iateri zakaj najti tudi odgovor, ce Ivanka Šulgaj, je najprej seznanila tudi rezultate letošnjega vpisa v člane odbora, vabljenih je bilo 22, o Tekmovanje je načrtovano za so- armade, pripravah za 12. kongres lansko delo bilo iz različnih vzro- boto 14. maja na Bledu. Potekalo bo splošno srednjo vojaško šolo Franc 1 slabo, je potem še toliko bolj pomenu tega tekmovanja, ki naj bi ZKJ in drugih dogodkih, ki so t po programu republiškega tekmova- pomembni za nadaljnjo uveljavitev Rozman-Stane v Ljubljani in delo v Potrebno sprotno spodbujanje in pokazalo vrednotenje in uveljavitev njej ter jim ob koncu razkazali dela in večje produktivnosti. To naj nja kovinarjev fh voznikov. Tekmo- armade. Posebej so poudarili, kako Ugotavljanje učinkov dela, iskanja valci se bodo preizkušali v preverja- se uresničujejo prizadevanja za prostore te vzgojnoizobraževalne us- nju teoretičnih znanj in veščin kot gospodarsko ustalitev v enotah in tanove. je: samoupravljanje, varstvo pri de- ustanovah armade. S. Saje lu, prometni predpisi, motorožnan- Kritično o delu osnovnih stvo, avtoelektrika, v spretnostni vožnji in v praktičnem delu. Podrob- Večja skrb za zdravje borcev nosti bo organizacijski odbor še ob- organizacij Škofja Loka — Za zdravje borcev Za letošnje leto pa v Škofji Loki zaključke. Največ teh pripomb je javil v sredstvih javnega obveščanja in v razpisih, ki jih bo razposlal so že doslej dobro skrbeli v vseh planirajo, da bi obdržali enako Radovljica - Komite občinske bilo z Bleda in Bohinja. štirih dispanzerjih za borce v Škofji število posameznih oblik zdravstve- Organizacije ZK Radovljica je oce- vsem delovnim organizacijam, ki za- Loki, Železnikih, Zireh in v Gorenji nega varstva za borce kot lani, radi njeval politično stanje v občini, pri Ko je tekla beseda o pripravah na poslujejo delavce takšnih profilov. vasi. Na raznih pregledih in zdrav- bi pa še izboljšali kvaliteto dela: *w«er so Člani komiteja opozorili na programsko sejo občinske organi- Ob tem je bilo tudi povedano, da ljenju je bilo lani 2760 borcev, kar zdravstveni delavci bi se morali še Pomanjkljivo reševanje nekaterih zacije in o nekaterih organizacijskih takšna tekmovanja prirejamo na pomeni, da je bil vsak pri zdravniku bolj posvetiti invalidom, posebno pa Problemov pri uveljavljanju kra- vprašanjih, so razpravljalci med Gorenjskem že od leta 1980, ko se je 1,3-krat letno in da imajo loški borci še osamljenim borcem in negi na ^vne samouprave, stanovanjske sa- drugim menili, da ne bi kazalo v Škofji Loki pomerilo le 12 vozni- v primerjavi z drugimi občinami na domu. Za letos predvidevajo 300 pre- mouprave, potrošniških svetov in vztrajati pri manjših osnovnih or- kov, naslednje leto v Kranju je bilo Gorenjskem najboljše zdravstveno ventivnih pregledov, 350 obiskov in ih organov, ki naj oblikujejo ganizacijah ZK, ki imajo le tri do že 76, lani 1982 na Jesenicah pa že 88 varstvo. Marsikaj pa bo treba še iz- nege na domu, 110 borcev in invali- Jražbeno ekonomsko podlago, sklenili, naj se s tem seznanijo skupine, in se dogovorili o njihovih jev, ki so poslani na zdravljenja po jim bodo skušali omogočiti, čeprav upravnih interesnih skupnosti druž- se zavedajo, da to danes ni poceni. sekretariati OO ZK s področja benih dejavnosti in z njimi presodila nalogah. Naslednja seja organizacij- posebnih merilih. Tudi v bodoče Wzma in gostinstva. Delovna sku- skega odbora je zakazana za pone- iiodo na zdravljenje pošiljali pred- Zdravje je prvo. Varčevati bodo sku- P-šfia, ki je pripravila predloge gradiv težave okoli dokončne ustanovitve šali drugje. delovne skupnosti skupnih strokov- deljek 28. marca popoldne v Rado- vsem tiste borce, ki so tega resnično 'h »tališč, pa bo zbrala vse naknadne vljici. JR potrebni. D. Dolenc Vipombe in priporočila na sprejete nih služb. TOREK, 29. MARCA 1983 GLASI STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE

10. seja DRUŽBENO- Delegati POLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, četrtek, 31. marca 1983, ob 8. uri v mali sejni sobi so vprašali • Delegati v zboru krajevnih skup- podprl tudi delavski svet zdravstve- nosti so opozorili na slabo stanje nega doma. predora nad Tržičem na cesti Manj primerna je čakalnica, ki je 10. seja ZBORA Ljubelj — Tržič. Dejali so, da je precej manjša od prejšnje, vendar so ZDRUŽENEGA DELA predor močno razpokan in obstaja z namestitvijo previjalnih miz in skupščine občine Tržič, možnost, da se podre, ker je sta- španske stene, tako da otroci ne četrtek, 31. marca 1983, bilnost portala in predora zelo prihajajo v stik z odraslimi bolniki, ob 17. uri v veliki sejni vprašljiva. te osnovne pomanjkljivosti odpra- sobi Cestno podjetje iz Kranja ta- vili. Vode v čakalnici res ni, sta pa kole odgovarja: Stabilnost portala na voljo dva umivalnika v sobi za in predora nad Tržičem je vprašljiva sestre, ki jih matere lahko upo- že od same izgradnje naprej. Stanje rabljajo. se slabša iz leta v leto. Opravljena je Bile so tudi pripombe, da je v ča- 9. seja ZBORA bila cela vrsta natančnih meritev in kalnici prepih. Će je španska stena KRAJEVNIH opazovanj premikov, na osnovi ka- postavljena, prepiha ni, zato so de- Naraščanje kriminala terih je bil izdelan tudi sanacijski lavci otroškega dispanzerja dolžni SKUPNOSTI načrt. Do uresničitve pa ni prišlo, poskrbeti, da je v času obratovanja Poročili o delu temeljnega javnega tožilstva in temeljnega skupSčine občine Tržič, ker upravljalec cest ni dobil izva- vedno postavljena. sodišča v Kranju četrtek, 31. marca 1983, jalca, ki bi opravil dela v zahte- Ko bodo v zdravstvenem domu ob 17. uri v mali sejni sobi vanem roku. nehali kuriti, se bo otroški dispanzer Temeljno javno tožilstvo v Kranju je lani sprejelo kazenske ovad- Ker se stvar ni premaknila z preselil nazaj v stare prostore. Stan- be proti 1769 polnoletnim storilcem kaznivih dejanj, kar v primerjavi x mrtve točke, stanje predora pa se je dard zdravstvenih storitev v otro- letom 1981 predstavlja 2,1-odstotno povečanje. Razen tega je sprejelo poslabševalo, je Cestno podjetje o škem dispanzerju je torej primeren še ovadbe proti 191 mladoletnim storilcem, pri čemer je posebej tem ponovno obvestilo nekatere or- in selitev ne more škodovati zdravju zaskrbljujoče več kot 6-odstotno povečanje kaznivih dejanj. Prijave gane, med drugim republiško skup- otrok. Tudi delovni čas je enak kot proti organizacijam združenega dela in odgovornim osebam zaradi nost za ceste, ki je upravljalec ceste. prej. gospodarskih prestopkov so se lani podvojile, in sicer od 157 v letu 1961 Dnevni red Skupnost si je sredi junija lani ob- Kadrovski problemi so trenutno na 314 Naštetim kazenskim ovadbam oziroma prijavam se je pridružilo še 1655 ovadb zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili neznani jekt strokovno ogledala ter naročila rešeni, saj bo pediater dr.» Pater- prestopniki. Leta 1981 iebUo takih ovadb le 1122 Delegati vseh treh zborov skupSčine obči- obnovo meritev in geološko-geome- noster opravljal delo dvakrat na te- ne Tržič bodo na ločenih sejah obravnavali: hanske raziskave terena. den po šest ur, v drugi ordinaciji pa Zaradi kaznivih dejanj je bilo iz tržiške občine lani prijavljenih — pregled značilnosti gospodarskih gibanj temeljnemu javnemu tožilstvu 120 obdolžencev, ki so zagre&|i 142 v letu 1982 v občini Trtič Republiška skupnost za ceste bo delal zdravnik splošne prakse. — informacijo o uresničevanju družbene kot dopolnilo odgovoru Cestnega Tako bo do vrnitve ene od zdravnic s kaznivih dejanj. V primerjavi z letom 1981, ko je bila prijavljena 101 usmeritve razporejanja dohodka v letu podjetja pravi: Stanje predora je porodniškega dopusta. oseba zaradi 102 kaznivih dejanj, znaša porast števila prijavljenih 30 1982 odstotkov in števila kaznivih dejanj 39 odstotkov. Najbolj so * — predlog odloka o ororačunu občine poznano. Skupnost oziroma njeni Tržič za leto 1983 predhodniki je doslej opazovala raz- pomnožila kazniva dejanja proti družbenemu premoženju in tako- — predlog statuta občineTržič poke, ki so se pojavile takoj po Predlog statuta imenovani gospodarski kriminal, kar je očitna posledica zaostrenih — poročilo o delu temeljnega sodišča v gradnji, vendar ni opazila kritičnih Januarja se je v tržiški občini gospodarskih odnosov. , . Kranju za leto 1982 Proti tržiškim organizacijam združenega dela in njihovim — poročilo o delu temeljnega javnega premikov. Oktobra lani je naročila odvijala enomesečna javna razprava tožilstva za leto 1982 ponovno izmero razpok in terena o osnutku statuta občine Tržič. Pri- odgovornim delavcem je tožilstvo lani sprejelo 14 kazenskih prijav, — poročilo o reševanju problematike ude- nad predorom. Rezultati meritev še medtem ko jih je bilo leta 1981 10. . , . ležencev NOV in vojaških invalidov pomb na osnutek je bilo več. Pre- v letu 1982 niso znani. Če bodo pokazali kritične učila in uskladila jih je komisija za Temeljno sodišče v Kranju pa v svojem delovnem poročilu navaja, — program varstva, urejanja in vzdrževa- premike tal, bo skupnost začela za zakonodajno pravna vprašanja, ki da je za razliko od prejšnjih let, ko je število zadev vztrajno naraščalo nja spomenikov, spominskih obeležij obnovo v okviru sredstev za redno posebej opozarja na povsem novo lani zaznalo zmanjšanje za deset odstotkov. Sodišče je v vseh svojih in plošč ter grobišč in grobov borcev vzdrževanje objektov na magi- štirih enotah obravnavalo skupaj 54.722 zadev, od tega 857S NOV za leto 198.1 poglavje splošne ljudske obrambe m — predlog odloka o imenovanju pokra- stralnih cestah. družbene samozaščite v predlogu porn^bnej^h. ^ 0kravnavalo 27.246 zadev 7352 pomembrvejših. jinskega komiteja za SLO in DS statuta. Pripominja tudi, da je Tudi v tej enoti se je število zmanjšalo, vendar le za dobrih — informacijo o gibanju osebnih dohod- • Delegacija iz Kovorja ugotavlja, kov voljenih in imenovanih funkcionar- da je v letošnjem planu občinske pripombe oziroma predloge iz javne odstotka. Na drugi strani pa je poraslo število zadev s področi« jev v občini £ržič za leto 1982 komunalne skupnosti kanalizacija v razprave v besedilu predloga upo- preiskave za skorai 12 odstotkov, kazenskih zadev za mla- — predlog za javno razpravo o osnutku Kovorju izpuščena. Kdaj se bo števala v največji možni meri, spre- doletniških kazenskih zadev za dobrih 31, gospodarskih prestopkov za zakona o pokojninskem in invalidskem jete in zavrnjene pa bodo po- zavarovanju začela gradnja, predvidena v sred- 96 gospodarskih sporov za 60,5 in civilnih sporov za 8,5 odstotka. — volitve in imenovanja njeročnem načrtu? drobneje obrazložene na sejah zbo- — odgovore na delegatska vprašanja ter rov. predloge in vprašanja delegatov Vsaka zapisana stvar dobi pravo Zbor združenega dela ho razen tega raz- vrednost šele takrat, ko jo lahko pravljal še a materialno podkrepimo, pravi v od- — poročilu o delu sveta pri podružnici govoru komite za urejanje pro- SDK Kranj za leto 1982 stora iu varstvo okolja občine Tržič. Tu pa so se zadeve od leta Pohvalni zlasti izvozni rezultati 1981 bistveno spremenile. Od tedaj planiranih sredstev v višini 50,3 milijona dinarjev je namreč ostalo Skrb za borce samo še, tudi po cenah iz leta 1980, 20,5 milijona dinarjev, ker sta izpad- Komisija za zadeve invalidov in la dva vira: razširjena reprodukcija 'rlluJik ''^'S^v^ieJiiiihaS borcev NOV pri izvršnem svetu v znesku 21 milijonov in kredit skupščine občine Tržič je tudi lani Ljubljanske banke 19,7 milijona, pri stalno spremljala problematiko vsem tem pa so ostale obveznosti do uresničevanja družbenega dogovora plačila anuitet v višini 7,8 milijona Kilni 124 mili ionov, kar pomeni 216 — oziroma iw-oasunuu j o priznavalninah ter jo prav tako dinarjev. zom — K^ubindeksnemu porastu delež za naložbe še preskromen uspešno reševala. Glede na skromnejše možnosti bo Skrbi za •borce in druge udeležence vsekakor prišlo do krčenja progra- zahodnih trgih. Izključno tt*1 v Centralovem tozdu Zelenica. Po- f narodnoosvobodilne vojne v tržiški ma, v katerem pa mora najti syoje Pregled značilnosti gospodarskih HO izvažali v Rogovi Cevarni, Triu občini že več let posvečajo veliko mesto kanalizacija v Kovorju, seve- gibanj daje vpogled v dosežke tržiš- dobno je bilo v njej že v prejšnjih v Gozdnem gospodarstvu. Vse ^ pozornost. Večjih problemov zato ni da s sodelovanjem krajevne skup- kega gospodarstva v letu 1982. Vse- lanskih trimesečjih. Letos Zelenica ganizacije so tudi ustvarile vev* več, čeravno živi v občini 984 članov nosti in po predhodni uskladitvi v buje kratko obrazložitev finančnih ni več samostojna temeljna or- konvertibilni izvoz od uvoza, zveze borcev NOV. Od teh ima 256 komunalni skupnosti. Ob nespre- kazalcev in podatkov iz zaključnih ganizacija, ampak posluje v sklopu znaša konvertibilna stopnja pokrit* borcev priznano posebno dobo v menjenih pogojih gospodarjenja je računov, ki kažejo, da nobena or- Živil, tozd Gostinstvo. . kar 190 odstotkov, v denarju S> dvojnem trajanju, 373 udeležencev malo verjetno, da bi se gradnja ganizacija združenega dela v go- Na osnovi obračunanih ur je bilo milijonov dinarjev, kar je za 79 o* je s priznano posebno dobo, 88 s lahko začela pred letom 1985. spodarstvu lani ni poslovala z iz- lani v tržiškern gospodarstvu zapo- stotkov več kot leta 1981. Pokril priznano posebno dobo v dejanskem gubo. slenih 5797 delavcev, kar je za 0,6 vsega uvoza z izvozom je xn&&< • Zbori skupščine občine Tržič in TržiŠko združeno delo je lani odstotka več kot leta 1981. Osebni 216,6 odstotka, skupnj zunanje^ trajanju in 267 članov zveze borcev 1 NOV brez priznane posebne dobe. skupščine občinske zdravstvene ustvarilo dobrih 11,9 milijarde celot- dohodki so se v skupni masi poveča i vinski presežek pa je znašal 5* Stalno priznavalnino je lani v skupnosti so obravnavali proble- nega prihodka, kar je za 27,4 od- za 30,2 odstotka. Povprečni čisti milijonov dinarjev. To je za i t.žiški občini prejemalo 33 udele- matiko uresničevanja programov stotka več kot 1981. leta. Porablje- mesečni osebni dohodek na zaposle- odstotkov manj kot prejšnje žencev NOV, enkratno priznaval- zdravstvenega varstva. V zvezi s tem nih sredstev je bilo 8,9 milijarde in nega je znašal 14.425 dinarjev in je v vendar je treba upoštevati pogoj« so sprejeli sklepe in stališča, ki so za 0,4 odstotka hitreje naraščala primerjavi z gorenjskim povprečjem izvoza, ki veljajo na zahtevni nino je prejelo 217 upravičencev, 10 zavezujejo tako uporabnike kot kmetov-borcev pa varstveni doda- kot celotni prihodek. Tudi amorti- (14.531 dinarjev) kljub dokaj visoki konvertibilnem področju. izvajalce zdravstvenega varstva. zacija se je zaradi novih stopenj bi- rasti, takoj za kranjsko občino, fte Predračunska vrednost investici tek. Eden izmed sklepov je bil, naj odbor Dispanzer za udeležence NOV v stveno povečala, v primerjavi z le- vedno najnižji na Goreniskem. l ri ki so jih tržiške organizacije xdtv za varstvo pravic uporabnikov ob- tom 1981 kar za dobrih 88 odstotkov. izplačevanju osebnih dohodkov so ženega dela prijavile v Ljublr-"* Tržiču od 1979. leta, ko je bil usta- činske zdravstvene skupnosti oceni novljen, daje zdravstveno pomoč vse Tako je lani v tržiški občini znašal tržiške organizacije spoštovale do- banki za leto 1982, ie zn_. primernost premestitve in pogoje skupni dohodek brtfcu tri milijarde ločila dogovora o uresničevanju milijarde dinarjev. Zal je bil ustvtf večjemu številu borcev. Opravlja dela otroškega dispanzerja preventivno in kurativno delo. V di- dinarjev. Od leta poprej je bil višji družlH'iie usmeritve razporejanja jen program precej nižji od nafrt^ Preselitev otroškega dispanzerja, za 26,5 odstotka. Nadpovprečno dohodka. vanega v resoluciji, čeprav se p spanzerju je vpisanih 580 borcev in ugotavlja odbor, je v ekonomskem vojaških invalidov. Zdravnik je lani rast dohodka so dosegli v Tokosu, Oskrbljenost industrije z domati- investicijska dejavnost lani v pr in stabilizacijskem pogledu povsem Metalkinem Triglavu, BPT, Triu, mi in uvoženimi surovinami in ma- nierjavi z letom 1981 po obsegu opravil 2295 kurativnih in 173 pre- opravičljiva. Otroški dispanzer je ventivnih pregledov, razen tega pa je Oblačilih Novost, Komunalnem teriali je bila lani večkrat slaba, večala za 15 do 17 odstotkov. delal v ogrevanih prostorih na okrog 1 bilo še pet patronažnih obiskov in podjetju, Centralovi Zelenici, Kom- včasih celo kritična. Težavam se je Plačila za investrcije v \jsnovo '200 kvadratnih metrih površine. pasu na Ljubelju, medtem ko je bila pridružila še motena oskrba / ener- sredstva so znašala 450,2 milijo** 14 socialnomedicinskih ukrepov. Obratovali sta dve ambulanti dva- V naravnih zdraviliščih je bilo 45 rast najnižja v Rogovi Cevarni. gijo, zlasti s tekočimi gorivi. Vzroki dinarjev in so bila za 43 odstotka krat na teden po šest ur. Ker je ta Le v sedmih organizacijah zdru- so predvsem v izredno zaostrenih višja kot leta 1981. Od tega so bife borcev. Dobro se je uveljavila tudi trakt najbolj oddaljen od kurilnice, zobna ambulanta za borce. Čakalne ženega dela so porabljena sredstva pogojih uvoza, ki so se stopnjevali plačila v gospodarstvu višia za * je razumljivo, da nastajajo precej- naraščala počasneje kot celotni pri- zlasti v drugem polletju. odstotkov (312,3 milijona dinarjev dobe zanje ni, ambulanta pa je šnje toplotne izgube. In če se hoče odprta vsako sredo dopoldne. hodek: v Tokosu, Zlitu, Triu, lepen- Industrijska proizvodnja je tržišni medtem ko so se v negospodarst- doseči primerna temperatura za ki, SGP, Zelenici in Sapu. V vseh občini porasla za 1,5 odstotka v skrčila za osem odstotkov. Za varstvo borcev in vojnih inva- otroke (okrog 22 stopinj Celzija), so lidov so lani v tržiški občini porabili drugih so stroški prehitevali celotni primerjavi z letom 1981. Najbolj se vsi drugi prostori preveč ogrevani prihodek, kar seveda vpliva na nižjo dobrih 2,8 milijona dinarjev, leto (24 do 26 stopinj). To za zdravstveni je povečala v proizvodnji kmetijsKin prej 4,3 milijona. ekonomičnost poslovanja. Največji strojev (Tiko, Tokos), in sicer kar za dom Tržič predstavlja precejšen razkorak je bil, podobno kot Že v Proračun brez Za urejanje in vzdrževanje grobišč strošek. Ogrevanje stane na dan 11,3 odstotka. devetih mesecih, v Komunalnem Lani je tržiško gospodarstvo z in grobov borcev so iz občinskega 1360 dinarjev, na leto okiog 260.000 podjetju,' kjer jt- celotni prihodek sprememb proračuna namenili 140.000 dinar- dinarjev, kar ob vsako leto manjših izvozom ustvarilo več kot milijardo porasel za dobrih 53 odstotkov, po- dinarjev, od tega na konvertibilnem Na zadnjih sejah skupščinskih jev medtem ko je kulturna skup- sredstvih za zdravstveno varstvo ni- rabljena sredstva pa za 67 odstot- nost zagotovila 70.000 dinarjev. V kakor ni majhen znesek. področju 683,3 milijona dinarjev. /borov so delegati obravnavali kov. Letni izvozni ulan so prosegu v osnutek odloka o proračunu krajevni skupnost i Bistrica so s pro- Drugo vprašan je, ki se ob tem po- Dohodek na zaposlenega je po- st ovolinim delom in prispevki po- Tokosu, Metalkinein Triglavu, nI i tržiške občine za prihodnje jet* raja, pa je primernost prostorov. Na rasel za 25,8 odstotka. Lanska pov- Pripomb nanj niso imeli, niti un stavili novo ploščo na gasilskem vsak način je ambulanta za borce prečna vrednost produktivnosti tako in Gozdnem gospodarstvu. domu. . , Delež konvertibilnega izvoza v ni bilo iz javne razprave. Zato x NOV primernejša za otroški di- znaša 516.000 dinarjev na delavca i/vršni svet predlaga , v sprejeta Letos je za urejanje in vzdrže- spanzer, kar sla ocenili tudi zdrav- Nad tem povprečjem so v HPT, skupnem izvozu je 1981 leta /nafta vanje spomenikov NOV namenjenih nici, ki delata v dispanzerju, pa tudi Lepenki, Peku in Gozd m-m gospo- 49,8 odstotka, lani 68.1 odstotka, kar vsebinsko nespremenjen odlok 245 000 dinarjev. Program'vključuje dr. Patemoster, ki je začel delati v darstvu. Najnižji dohodek na za pomeni, da so se tržiške organizacije usih-šiio vključile v prizadevanja za 15 spomeniških celot, ki zahtevajo njem po novem letu Premestitev je posl,enega pa je bil z 277.000 dinarjev r čifn večjo prodajo na zahtevan i u terneljitejše posege. , ."i M i .'/ . ' ^ . K .. // . , u'ilV! .JO'IMI M TOREK, 29. MARCA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Vozel v galeriji v loškem gradu

Za slikarski opus Franca Vozla bi misli in skozi raziskovalni postopek laciji figura—skelet —drža. Spre- lahko rekli, da je zrasel iz podlag je Vozlovo slikarstvo preživljalo membe nastopajo predvsem zaradi ekspresionizma. Vendar slikar ne za- zanimive faze. Klasično slikanje slikarjeve želje za pregrinjanjem sleduje dosledno ekspresionističnih aktov je opustil in ostal mu je ske- jasnosti elementov in ko predmet — izročil, ker je pač kot predstavnik let, ki ga dinamično premešča iz ka- skelet izgublja svojo jasno predmet- mlade generacije dojemljiv za vse dra v kader. Nekakšna ekscentrič- no vrednost zaradi zgoščevanja pik- dogajanje, ki ga prinaša naš čas nost tovrstnega »Kadriranja« in na turalne materije. Predmet postaja neprekinjenih kriz. Z izredno občut- videz skrajno slučajna ter neiskana nosilec slikarskega hotenja in opa- ljivim posluhom prisluškuje koroziji neuravnoteženost vizirnega kota zujemo lahko nastajanje nove, psihe dobe, v kateri živi in jo preliva daje slikam videz, kakor da ne ob- tokrat dramatične komponente. V z odgovarjajočimi slikarskimi sred- stoja kompozicija kot neka fiksna tem trenutku celotna sestava po- stvi v slikarsko formo. Kajti osnova razvrščanja predmeta in nje- stane vznemirljivejša. Pri vsem tem zanimivo je, da je svoj "študij na sli- gove povezanosti s prostorom. Vozlove najnovejše slike, čeprav včasih še nekoliko obotavljajoče, skrivajo v svoji notranjosti svojsko in takorekoč nesluteno povezavo z v današnjem času aktualnim po- sluhom za bizarnostjo, za namerno neprijetnostjo in za šokirajočim. To pa sta trenutek in kraj, ki sta zelo blizu področju, kjer bi se lahko po- menska forma in duhovna napetost Visoko - Domače kulturnoumetniško društvo Valentin Kokalj je za Vozlovih slik mogla tolmačiti kot letošnje srečanje gledaliških skupin pripravilo Mrožkovo komedijo Ča- nekakšen potencionalni trenutek robna noč in satiro Na odprtem morju. Predstavi je režiral domačin med estetsko učinkujoče) in radikal- Miha Krišelj, igrali pa so Ivan Gros, Andrej Jurančič, Staša Pavlič, no antiestetsko usmerjeno koncep- Jože Gašperlin, •Janez Žajar, Zdravko Žagar in Janez Kepic. Po cijo. premieri na Visokem so gostovali še na Beli in Jezerskem, vabijo pa Iz risarske osnove zrasla forma se jih tudi v Železno Kaplo in Globasnico. - Na sliki: prizor iz komedije v najnovejših delih spreminja v sli- Čarobna noč. — Foto: C. Zaplotnik ^ karsko potezo, ki samo še realizira realnost. Ob to ugotovitev bi morda celo lahko dodali, da so nekatera spoznanja, do katerih se je slikar do- kopal med delom, ki so jih dale Izjemen uspeh razne oblike emancipacije ustvarjal- nega postopka v povojni abstrakciji (koncept neomejenega prostora, sa- škofjeloške glasbene šole mostojnejša ekspresivna funkcija, V zavest se nam vtisne misel, da materije, naslica slikarja) dodobra karski akademiji začel in končal Letošnjega republiškega tekmovanja se je udeležilo osem učen- slikar nikoli ne slika »postavljeni« podprle Vozlov slikarski razvoj. Do- cev škdfjeloške glasbene šole, vsi so bili nagrajeni — Najbolje so prav v letih, ko je slikarstvo doživ- predmet, če.tudi je le ta vedno v sre- dati moramo še, da je s svojo res- ljalo nenavadno dinamične premike. dišču njegove pozornosti. Vozel nostjo in znanjem uspel iz dobro se uvrstile tri mlade flavtistke in udeležile se bodo državnega Zato je v Vozlovem slikarstvu od- vedno išče razne možnosti sponta- založenega arzenala oblikovnih tekmovanja daljeni ton ekspresionizma mogoče mnega pogleda na predmet — skelet možnosti izbrati samo tiste, ki mu le zaznati, ne pa ga ugotavljati kot Škofja Loka — Letošnje, dva- najdljivo »lovil« napake mladih (figuro), ki je v našem očesu sicer dovoljujejo oddaljevanje od opisne najsto tekmovanje učencev in štu- glasbenikov. Pomoč korepetitorja je iskanje pobud. Tisto, pri čemer je »posnet« (a v našo zavest projiciran) karakterizacije predmeta (skeleta) Vozel na začetku svojega slikar- dentov slovenskih glasbenih šol je pri nastopu namreč izredno po- skoraj v trenutku; nejasen po obliki a so ga hkrati obranile prestopiti prineslo velik uspeh škofjeloški membna, saj že drobna napaka skega razvoja svež in dojemljiv je toda vedno spoznaven v globalni im- mejo jasnosti in berljivosti tiste navidezna klasična ikonografija, ki glasbeni šoli. Tekmovanja se je mlademu glasbeniku lahko podere presiji. Slikar prisili naše oko, da predmetne predloge, ki je postala udeležilo osem učencev, vsi so bili nastop. uporablja človeško figuro. Medtem, bega po slikarski površini in odkriva stalno in nujno izhodišče njegove ko a nekateri slikarji motivno izho- nagrajeni, kar pomeni, da so pri Tekmovanje kitaristov se je od- čudne in včasih nepričakovane vizije. Na ta način je ohranil ne- ocenjevanju vsi dosegli več kot 70 vijalo v Kamniku. Udeležila sta se dišče iščejo v krajini ali v tihožitju distorzije ali pa nevsakdanje pa- okrnjeno jedro samostojnosti na ka- ali v klasično pojmovani figuraliki, točk. Trije med njimi, natančneje tri ga dva učenca škofjeloške glasbene norame, ki zaobjemajo razmestitev teri gradi že od vsega začetka. flavtistke, pa so dosegle prva mesta šole. Tanja Tušek se je uvrstila na je za Vozla sicer tudi značilna člo- predmetov ob ravnini oziroma ob veška figura, vendar ne takšna, Andrei Pavlovec in udeležile se bodo državnega tek- drugo mesto, Vid Bobnar pa na ploskvi (lahko je to miza, lahko je movanja, ki bo aprila v Črni gori. Za tretje. Oba poučuje pedagog Uroš kakršne smo bili vajeni.'Razvoj sli- mizanscena). karjevega razmišljanja se kaže prav škofjeloško šolo je to vsekakor iz- Lovšin. Zanimivo pri tem je, da včasih le jemen uspeh, ki ima slovenske raz- Škofjeloška glasbena šola ima 208 v njegovem odnosu do figure. Ob še s težavo odkrijemo odnose na re- sežnosti. ' slikarjevem iskanju avtentične za- učencev, ki jih poučuje 8 rednih Patricija Mihelač, Sabina Renko profesorjev in 12 zunanjih sodelav- in Vesna Jan so prvonagrajenke, ki cev. Pomanjkanje pedagogov rešu- bodo potovale na državno tekmo- jejo z zunanjimi sodelavci. Prek izo- vanje. Tri oziroma štiri leta se učijo braževalne skupnosti so razpisali Poštni muzej flavto, kar je za osvojitev prvega dve štipendiji, da bodo kadrovsko mesta resnično kratko razdobje. Se problematiko vsaj čez čas deloma dve mladi flavtistki sta tekmovali, razrešili. Glasbenih pedagogov nam- Sabina Bertoncelj in Tatjana Ča- reč povsod v Sloveniji primanjkuje dež, ki sta bili prav tako nagrajeni. in često se na razpise nihče ne prija- v Škofji Loki Brez dvoma ima zasluge za izjemen vi. Tako škofjeloška glasbena šola ne uspeh mladih škofjeloških flavtistk more dobiti glasbenika, ki bi otroke pedagoginja Draga Ažman, zunanja poučeval na oddelku v Gorenji vasi. sodelavka škofjeloške glasbene šole. oddelek glasbene šole pa želijo imeti Zaposlena je pri orkestru RTV tudi na osnovni šoli Cvetka Golarja - ud— -»'»i - "•''» Ljubljana, toda z veliko zagretostjo v Škofi i Loki. in veseljem prihaja v Škofjo Loko. Pred leti so v kapeli puštalskega ski PIT zbirki Uspehi so najboljše potrdilo njenega gradu zaživeli Loški umetniški Zamisel je počasi dobivala vse bolj zagnanega dela. Omeniti velja, da utripi, ki jih je glasbena šola prire- Škofja Loka - 17. marc*f£ Draga Ažmanova poleti za svoje jala s sodelovanjem Združenja določno obliko, posebej ko so osno- umetnikov Škofja Loka. Lani je bilo predstavniki Združenih organizacij vali svet za proučevanje zgodovine učence organizira poletni flavtistični tabor, med šolskimi počitnicami se- le nekaj koncertov, saj je zaradi PTT Slovenije, Filatelistične zveze in razvoja PTT dejavnosti na izpraznjenega ravnateljskega mesta Slovenskem, ki ima usklajevalno veda. Tako so že taborili v Radovni, Slovenije in Loškega muzeja iz Krmi. prirediteljska vnema v škofjeloški Škofje Loke podpisali samoupravni vlogo, v njem pa so predstavniki Razstava fotografij Francija Letošnje tekmovanje violinistov glasbeni šoli popustila. Decembra je sporazum, ki se nanaša na področje Združenih organizacij PTT Slove Kolmana — V predverju upravnega škofjeloška glasbena šola dobila no- nije, Filatelistične zveze Slovenije, je bilo v Škofji Loki, organizacijo je varstva kulturne dediščine l i i poslopja begunje tovarne Elan je te prevzela škofjeloška glasbena šola. vega ravnatelja, Valentina Boga- dejavnosti. Tako je potrjena zamise Loškega muzeja, republiške konfe- dni na ogled razstava fotografij Tekmovanja se je udeležil tudi uče- taja, in odtlej so pripravili za o celovitem zbiranju in proučevanju rence SZDL ter škofjeloške občine. domačina Francija Kolmana, Ela- nec škofjeloške šole Aleš Bohinc, ki javnost že vrsto koncertov. S poseb- gradiva o razvoju pošte, telefonije, V Loškem muzeju so se oktobra lani novega delavca, ki odhaja v pokoj. ga poučuje pedagog Dušen Vodišek. nim poudarkom jih prirejajo za telekomunikacij in filatelizmara odločili, da bodo svojo dejavnost Predstavlja se s štiridesetimi iz- osnovnošolce kot učne vzgojne ure, Slovenskem, ki naj bi dobilo tud. Aleš je dosegel drugo nagrado. Ob razširili na novo, specializirano po- vrstnimi fotografijami s športno te- tem velja povedati, da so tekmo- v katerih otroci spoznajo inštru- »talno muzejsko postavitev. dročje. V vseh slovenskih organi- matiko. V ospredju je seveda smu- vanje dobro pripravili, mlade violi- mente. Sedaj se pripravljajo na Seveda se najprej zastavi vpra- zacijah PTT pa so se odločili, da čanje, saj je Franci Kolman vrsto let niste in violončeliste je na klavirju radijska snemanja, krepkeje pa bodo šanje, zakaj naj bi poštni muzej, ce namenijo sredstva za zbiranje in na film beležil z Elanom povezan spremljal pedagog škofjeloške glas- zaživeli tudi Loški umetniški utripi. mu lahko damo takšno delovno ime, proučevanje gradiva, za postavitev športni utrip. — Foto: F. Perdan bene šole Peter Kopač, ki je iz- M. Volčjak osnovali prav v Škofji Loki. Na dlani stalne muzejske zbirke o razvoju je, da ima Loški muzej strokovne PIT na Slovenskem in za sestavo delavce, ki bodo muzealsko delo PTT enciklopedije. lahko opravili. V Škofji Lok. je tudi Gre torej za trajnejše akcijo. vrsta zavzetih filatelistov, članov Poleg skupnega nadzornega in ko- Srce ustvarja, roka piše filaterističnega društva Lovro Košir. ordinativnega odbora bodo osnovali Priredili so že več fi a tel.stičnih komisije za zbiranje gradiva pri vseh Mladi bralci ob novi knjigi Berte Golobove, lahko pobliže spo- Jana Milčinski, Ivan Minatti, Tone razstav osrednjega, republiškega po- slovenskih PTT organizacijah, da bo znajo naše mladinske književne ustvarjalce — Pisatelji, od naj- Pavček, Borut Pečar, Vid Pečjak, mena. Posebej velja omeniti, da so delo uspešnejše in cenejše. Svet Ela Peroci, Žarko Petan, Valentin maja 1981 priredili razstavo ob iz- oziroma koordinativni odbor bo starejšega do najmlajšega rodu govore o sebi Polanšek, Ivan Potrč, Slavko Pregl, letnici prve poštne zbiralnice na Uo- vsako leto sprejemal program dela Posebej šolarji Berto Golobovo iz PrvPi*vee pogovore . z mladinskimi Smiljan Rozman, Branko Rudolf, renjskem, ki je bila prav v Skotji ter seveda finančno ovrednotil. Kranja dobro poznajo. Po njenih književnimi ustvarjalci je Berta Breda Smolnikar, Jože Snoj, Leo- Loki. Pred leti so postavili tudi Loški muzej bo zagotovil strokovne drobnih zgodbah, ki so se porajale v Golobova pred leti objavljala v pold Suhadolčan, Tone Svetina, Mi- apominsko obeležje pionirju poštne delavce in našel ustrezne prostore za Času njenega učiteljevanja. Po Pionirskem listu. Mladim so bili zelo lan Šega, Jože Šmit, Branko Šomen, znamke Lovru Koširju, ki je mi postavitev stalne muzejske zbirke. V knjigi »Žive besede«, s katero je šo- všeč. Na pobudo učencev, nekaterih Saša Vegri, Janez Vipotnik, Saša rojen v Spodnji Luši. Ob teh Škofji Loki razmišljajo, da bi jo larjem približala sicer tako suho- šol in založbe Mladinska knjiga je Vuga, Cvetko Zagorski, Dane Zaje, prireditvah se je počasi začela ro- postavili v starološkem gradu, ki parno slovnico. Zdaj mladi bralci vprašanja razširila in poglobila in v Pavle Zidar, Ciril Zlobec, Ivo jevati zamisel o stalni razstavi, saj svoje namembnosti po izselitvi Cen- lahko vzamejo v roke njeno novo knjigi pisatelje in pesnike celoviteje Zorman in Beno Zupančič. Po- je imela Slovenija kot križišče poti tra slepih še nima povsem defini- knjigo »Srce ustvarja, roka piše«, ki predstavila. Razgrnila je tiste strani govorom so dodani tudi biografski nekdaj pomembno vlogo pri razvoju rane. Nekaj ateljejev imajo zdaj tam ima podoben namen - približati njihovega življenja, ki jih iz učbe- in bibliografski podatki, ki bodo poštne službe. Sprva so imeli v škofjeloški slikarji, vendar se jim bo šolarjem naše mladinske književne nikov ni moč razbrati. pripomogli k preglednejši podobi mislih filatelistično razstavo, kas : z izselitvijo Obrtnika iz škofjeloške- ustvarjalce, pisatelje in pesnike, V knjigi je predstavljenih devetin- ustvarjanja posameznega avtorja. neje so v razgovorih s predstavniki ga mesta odprla možnost ureditve njihova dela s katerimi se srečujejo. petdeset avtorjev: Matej Bor, Kri- Berta Golobova je knjigo napisala slovenskih PTT organizacij začeli likovnega centra. stina Brenkova, Vida Brest, Marja že leta 1980. Ob letošnji izdaji knjige razmišljati o zbiranju gradiva o Osnovanje poštnega muzeja bo Knjiga je zanimiva zavoljo tega. Cerkovnik, Angelo Cerkovnik, Bra- so trije pomembni pisatelji, s ka- celovitem razvoju pošte na Slo- seveda pomembno dejanje, saj na ker književni ustvarjalci, od naj- ne Dolinar, France Filipič, France terimi se je pogovarjala, že med venskem. Slovenskem podobne muzejske zbir- starejšega do najmlajšega rodu, go- Forstnerič, Ferdo Godina, Manko pokojnimi: Beno Zupančič, s ka- ke še ni. Vsejugoslovanski poštni vore o sebi. Mladi bralec se tako Golar, Alenka Goljevšček, Danilo terim se je pogovarjala dva meseca muzej je v Beogradu in tam je tudi lahko vtihotapi v njihov svet, pred Gorišek, Karel Grabeljšek, Niko pred njegovo smrtjo in je prav Go- nekaj slovenskega gradiva. Vendar njim nastajajo obrisi ljudi, katerih Grafenauer, Anton Ingolič, Slavko lobovi dal zadnji intervju, Leopold Vžigalnik slovenskemu poštnemu muzeju gra- pesmi in prozo bere v šoli, doma. Jug, Branka Jurca, Vladimir Kavčič, Suhadolčan in Angelo Cerkovnik. diva ne bo treba podvajati, saj je Knjiga je kot nalašč kadar se pri- Miroslav Košuta, Polonca Kovač, 2e naslov knjige »Srce ustvarja, Kranj - V lutkovnem gledališču bilo slovensko ozemlje nekdaj po- pravlja za uro slovenskega jezika, na Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, roka piše« je napotilo. Marsikateri v gradu Kiselštajn bo v četrtek, membno križišče poštnih poti in bralno značko... Tudi za urice ti- Lojze Krakar, Miško Kranjec, Svet- odgovor bodo mladi bralci našli v 31. marca ob 16. in ob 17. uri nasto- razkrili bodo lahko vrsto zanimi- hega premišljevanja, kadar želi kaj lana Makarovič, Vital Mal, Mimi njej. Vprašanja, ki se jim porajajo pilo Prešernovo gledališče iz Kranja vosti in posebnosti. . . , već izvedeti o ustvarjalcu in nje- Malenšek, Miha Mate, Neža Maur- ob branju knjig, morda tudi ob i lutkovno igro Andersen-Rossa M. Volčjak govem delu. er, Janez Menart, Mira Mihelič, lastnih poskusih pisanja. M. Volčjak »Vžigalnik«. GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 29. MARCA 19S3

VAŠA PISMA ta je bil moker in umazan kot ves Za Vodice manjka Kranj. Pripombe so padle, kot TO NI ODNOS »škoda«, »pa tako lep kraj« in DO POTNIKOV! podobno. Kaj hočete, dragi tu- risti, piloti. Mi bi že uredili te Zaradi varčevanja z bencinom denarja se vedno pogosteje vozimo z av- stvari, če bi vedeli, da boste prišli. Za Prešernov praznik in tobusom. Tako sem 20. marca za 8. marec, ko smo vedeli, da Vodice so zadnja krajevna skupnost ljubljanske občine Šiška, čakal na avtobusni postaji na Je- bodo v Kranj prišli kulturni ljud- kar se tam tudi temeljito pozna — Čeprav je desetero vasi v sa- senicah (pred Cufarjem) avtobus, je, smo mesto namočili in oprali, mem središču Slovenije, še vedno kopica komunalnih proble- ki pelje iz Rateč v Ljubljano. Ob 5.40 je pripeljal Integralov av- da je kar teklo. Če bi se vi mov — Krajevna samouprava in družbeno življenje krajevne najavili, pa povedali da bi si tobus. Na prednjem steklu je radi *ogledali prav ta konec skupnosti zgledno imel tablo z izpisano relacijo Kranja, bi morda tudi vrgli Vodice — Na 18 kvadratnih Ljubljana-Rateče. Prepričan, kakšno šaflo peska, da bi ne bilo kilometrih se razteza krajevna skup- da je avtobus pravi, sem vstopil. KAR SEBI NAJ PRIPIŠEJO ravno take moče. Vi pa kar nost Vodice, začetek ljubljanske ob- Pred železniško postajo je prišei takole, pridete meni nič, tebi nič. čine Šiška. V desetih vaseh - Vodi- do mene sprevodnik, začudeno Bilo je ob bučnem srečanju pi- Zato si po moji ježevski pameti cah, Zapogah, Torovem, Dornicah, pogledal, ko sem mu dejal, da lotov z vsega- sveta v Kranjski tudi svoje mpkre in usrane čevlje Dobruši, Repnjah, Polju, SkaruČni, grem do Kranja, in pojasnil, da gori. Kaj vse jim nismo pripravili kar sebi pripišite. Vojskem in Povodju — živi prek gre ta avtobus le do parkirišča za njihovo dobro počutje! In člo- 2200 prebivalcev. Čeprav je do Ljub- pred železarno. Medtem je že vzel vek bi verjel, da so lepo spravljeni ljane le streljaj, ima krajevna skup- ponujeni stotak in zaračunal v lepi, čisti in ugledni turistični nost še 18 kilometrov makadamskih vozovnico. Kranjski gori, da so tu zado- ZAMUJENA PRILOŽNOST poti, pomanjkljivo javno razsvetlja- Zaradi kratke relacije smo bili voljni, da bodo lepo počivali in vo, neurejeno kanalizacijo, v treh hitro na končni postaji. Nisem se gledali tisto, kar smo jim name- Po nedavnih maratonskih raz- vaseh neprimeren vodovod, skromno mogel kar tako sprijazniti, da nili pokazati. število telefonskih priključkov ... voznik M. G. in sprevodnik T. C Toda nemirne duhove je vleklo pravah - samo še simpozijev je manjkalo — smo le nekako pri- Da še vedno niso razviti kot je rav- tako malomarno opravljata svoie tudi drugam. Tudi v Prešernov ninskim vasem primerno, so kriva delo. Opozoril sem ju, da je Kranj. V treh gručah so hodili po rinili naš novi delovni čas v dolžnost obeh namestitev pravt jutranje sonce in hkrati se je denarna sredstva, ki jih težko izpro- Kranju. In ena od deklet je pre- sijo od občine. Vsaka akcija je od- table z napisom relacije, pa me je vajala v angleščino. »O, very premaknila »evropska« ura celo šofer zavrnil: Bodi tiho. Brigaj se pri nas. Če bi človek seštel vse visna od samoprispevka. Saj krajani niče«l sem slišal ko so uprli oči v radi dajo, vendar so v primerjavi s zase! Ko sem zapuščal parklm Plečnikove arkade, pa v petelina tiste burne sestanke po kolekti- prostor, sem opazil, da je spre- vih, občinah in skratka povsod, krajani mestnih krajevnih skupnosti zgoraj. Ko so pa pogledali v v svoji občini precej na slabšem. vodnik začel nameščati pravo korita, si pa nisem upal pogledati kjer so globokoumno razpravljali tablo. o delovnem in obratovalnem ča- Predsednik krajevne skupnosti njihovih obrazov. In potem še Takšen odnos delavcev Inte- su, potem bi najbrž dobili vrto- Vodice Anton Štalic je nanizal da se gradbeno slabo razvijamo. večja groza! Kljub blatu, ki seje Za gradnjo ostanejo le redki grala do potnikov ni pravšnji ugrezal skoraj do gležnjev, so se glave številke — za popisan papir nekaj problemov, ki tarejo krajevno skupnost, in načrtov, ki bi jih radi obronki gozdov.« Človek bi v takem »primeru pri- na vso silo hoteli preriti do nek- in izgubljene ure. čakoval vsaj opravičilo. Kaže, tU Ze res da stvar ni tako prepro- uresničili, ko bi imeli na voljo več V krajevni skupnosti so tri trgo- danjega kranjskega obzidja na vine. Z željo po širitvi vseh desetih pri tem podjetju vsem še ni jasna, koncu cerkvenega dvorišča in sta, ker delamo že lep čas od denarja: »Letošnji plan temelji pretežno vasi si krajani obetajo tudi širitev da avtobusni prevozi ustvarja* pogledati dol na stare kranjske šestih zjutraj do dveh, a tulikšne trgovinskih poslopij. Za naložbo se precejšen del dohodka, s tem p» pozornosti vendarle ne m služi. na vzdrževanju kolektivne ko- strehe. Dvignili so robove plaščev dogovarjajo s škofjeloško Loko, saj tudi osebnega dohodka zaposle- in kar pogumno zagazili v blato. Zapravili smo veliko »stabiliza- munalne naprave. S pomočjo ko- munalne skupnosti v občini je po njihovem najboljši ponudnik. nih. Prav je, da se\takšnim hu- Ker sv je pa le pregloboko udi- cijskih« delovnih ur, čeprav do Čeprav tarnajo, da se razvoj dem tudi jasno pove, da je nji- ralo, so se reševali na sneg ob bro vemo, da bi se lahko v eni bomo letos dokončno uredili ka- nalizacijo meteornih voda, raz- nikamor ne premakne, pa v Vodicah hova dolžnost tudi pravilna "ne- robovih, kjer ga 'še ni vzelo in sami razpravi zmenili, da je bolje vseeno ni tako črno. S samopri- kulturni odnos do potnikov. San nazadnje pristali na nekaj des- premakniti čas v poznejše jutro. mišljamo tudi o ureditvi cen- tralnega pokopališča, pripravili spevkom so se dokopali do zadovolji- sem zaposlen v železarni. \lažtš kah, ki jih je dobra roka položila Tako smo se zapletali, da je v vega standarda. Šolo imajo in vrtec, za predelavo (vsak kolobar 2k*t v blato. Zdaj sem še bolj mižal. dogovoru še veliko »lukenj« in bomo plane za mrliške vežice, o javni razsvetljavi pa bo odločal kjer se odvija precej družbenega mora imeti tablico z oznako kva- Od strahu! Pa menda j a ni tam verjetno tega maratona še ni življenja, imajo dva družbena domo- litete, dimenzije in šarže maten- za posušenim drevesom spet tisti konec. ostanek denarja. Troje vasi v krajevni skupnosti je še vedno va, v Vodicah in Skaručni. V Ska- ala. V primeru nepravilnost^ £ večni človeški iztrebek, ki ga vsaj Veliko bolj kot delovni čas pa ruČni ie sicer prazen, saj ga zaradi zamenjave materiala je delavec dvakrat na teden nekdo, ki se ne brez telefona. S samoprispevkom me skrbijo naše navade, ki so kar bomo skušali kmalu napeljati 30 premalo denarja ne morejo vzdrže- ki to zakrivi, ob premijo. Mogoč? more navaditi na straniščno nekam »dol prišle«. Odkrito se vati. bi bilo tudi za Integral dobro š školjko ali pa je tako močan pri- priključkov v Zapoge, Dornice in Čudim, kako to, da ob »zgodo- Torovo. Te vasi so tudi brez »Družbeno življenje je res bi šofer ali sprevodnik v prime-t vrženec gesla »nazaj k naravi«, vinskem« premiku poletne ure dobro razvito,« pravi predsednik malomarnega odnosa ega leta; pričakali pa bi vodo, uredili dovoze do zajetih, kmečko ohcet. Letos oživljamo Integralove prevoze. lahko premik, zamik, pomik, na letos pa upamo na dokončno kulturno društvo, ves čas so Franc Aleš, Jesenice, latu, ki je fotografu silil za polo- mik poletne ure. Morda smo bili aktivni športniki, ponosni smo Murova 3 ščene čevlje. napeljavo tudi v te tri odmaknje- zaradi vztrajnih poročil in re- ne kraje. To je namreč kmetijsko tudi na štiri dejavna gasilska In potem so gledali po ozki portaž o tem, kaj bo in kaj ne bo društva (Vodice, Zapoge, Repnje uličici, Tomšičevi, tja gor proti območje, kjer vsako poletje pre- in kaj Je lahko in kaj ni lahko z cej trda prede glede vode, tako in Polje). Vse prireditve so Kiselsteinu. Zdaj sem resnično vsem bioritmom vred rahla pre- množično obiskane, tudi ljudi, molil, da bi ne zavili tja gor in da jo je treba celo dovažati s strašeni. Zdaj ko vemo, da nič ne cisternami. pripravljenih za delo, je nekaj. videli prav vse sramote, kar je boli, nam bo morda le kapnilo, Manika nam le mentorjev, ki bi Kranj premore. Ne, obrnili so se da je tudi pomik ure lahko razlog V krajevni skupnosti je proble- vodili družbeno življenje. Ži- in se vrnili k petelinu. Se vedno za imenitno krokanje. matičen Urbanizem. Radi bi se vahen je tudi utrip krajevne sa- so bili dobre volje, le pod noge so Toda potolažite se saj bo drugo širili, vendar ne dobimo grad- mouprave. «<> bi le še razvoj pogledovali in s pogledi iskali, leto obletnica »zgodovinskega« benih dovoljenj, tudi če bi krajevne skupnosti šel po tej kje bi se lahko malo očedili. Kar pomika ... gradili sredi vasi. Precej obsežno potti!i ? jih je rešil, jih je rešil sneg, pa še ozemlje (150 kmetij zajema) je D.Z.Zlebir celo spomeniško zaščitenih, tako r Planinci iz Gorij so zborovali dokler niso prišli na ušesa tudi Gorje — V petek, 11. marca, je bil je okrog 8 tisoč gornikov. Na Doliču, TUDI TO SE ZGODI prizadetim, ki nič ne vedo za 53. letni občni zbor planincev iz Go- kjer so kočo pred leti močno poveča- svoje »superplače«. rij. Poleg domačinov, med katerimi li", so lani imeli 8632 obiskovalcev, od Od takrat komisija za volitve je kar 837 članov društva, se je zboru katerih jih je 5633 prenočilo v posto- MOŠKI KOT MOŠKI, in imenovanja redno poroča na udeležil tudi podpredsednik Planin- janki. V obeh domovih je bilo finan- GOSPODINJA PA SAMA zborih občinske skupščine o oseb- ske zveze Slovenije Tone Bučar iz čno poslovanje kljub nekoliko manj- šemu obisku in številu nočitev glede Sredi dopoldneva potrka na nih dohodkih voljenih in ime- Ljubljane. Ker redno obiskuje občne novanih funkcionarjev. Lestvica zbore v Gorjah, so ga planinci izvoli- na leto poprej kar zadovoljivo. Po- vrata stanovanja moški, ki pobira stojanki še vedno oskrbujejo s konji- članarino. Gospodinja kuha ko- za minulo leto je že znana. Kot li za častnega člana društva in mu v silo in pripravlja »filo« za potico. takrat tudi zdaj zneski, ki na- zahvalo izročili diplomo ter sliko Go- či, ki pri vračanju znosijo v dolino stajajo na osnovi družbenega do- prazno embalažo. Moški kot moški, gospodinja pa rij. govora o nagrajevanju voljenih in V društvu zelo dobro deluje tudi Vzorno oskrbovana* cesta - sama. A ničesar takega, kar si poti Društvo, ki je bilo 1929. leta usta- 70- letni Nikolaj Pustovrh z Ose* imenovanih funkcionarjev, niso novljeno kot drugo na območju seda- alpinistični odsek. Letošnjo zimo so tem predstavljate. Moški je bil posebnega zavidanja vredni. Zla- nika že skoraj poldrugo deset- bistveno drugačnih nagibov in nje radovljiške občine, oskrbuje v njem organizirali alpinistično šolo, sti ne v primerjavi z njihovim ki jo je obiskovalo 25 slušateljev. Iz letje vzorno skrbi za cesto Sors stremljenj. Rahlo nestabilen za- dom Planika in kočo na Doliču pod —Osolnik. Zanj je vse leto doi\\: zahtevnim delom in odgovor- Triglavom. V prvi postojanki je lani načrtov njegovegu bodočega dela pu radi številnih gostoljubnih, po- nostjo. dela, saj nasipa, odstranjuje kc prej obiskanih članov društva, z prenočilo 4581 gostov, obiskalo pa jo velja omeniti, da se bosta načelnik A glavno je, da je potešena menje in prst, ob odjugah pa čist nogami kot stiropor, zato pa tudi Franci Ferjan in član Miha Zumer kanale za odtok vode. Cesta /V že neznansko lačen. radovednost srenje ... (H. J.) maja udeležila odpruve radovljiških vseskozi prevozna, saj jo pozimi Ko je obirajoča ženska iskala v alpinistov v južnoameriške Ande. takoj spluiijo. — Foto: -fr sosednji sobi denar, ga je pre- Jože Ambrožič magalo. Dvakrat je pogledal na- okoli, da ga ja ne ravsne kakšen KAMEN SPOTIKE cucek izpod kuhinjske mize, se Skupščina stegne in s prstom lastne roke Urade približati občanom - Turističnega društva hlastno poliže vso potičino »filo« V prizadevanjih, da bi občani iz sklede. lahko v kar najkrajšem času Jesenice uredili nekatere zadeve, so se v Ko se je članica društva vrnila, Jesenice - Na letni skupil je bil prizor samoumeven: pobi- mnogih občinah v Sloveniji od- ločili del uradnih ur upravnih or- Turističnega društva Jesenice > ralec članarine, z nogami kot sti- pregledali delo v lanskem letu * ropor, ki mu kapljajo orehi od ust ganov opravljati kar v organi- zacijah združenega dela. V kranj- sprejeli program dela za fct* in grabežljivega prsta in vneta Ugotovili so. da se je zaradi kuharica, ki se je skoraj sesedla ski občini so na ta način name- ravali v organizacijah združenega turistične sezone število nočitev od zgroženosti... . rnačih in tujih gostov zmanjša! D.Sedej dela in krajevnih skupnostih za- menjati skoraj polovico osebnih V/roki za to so v glavnem znar- izkaznic in namenili 60 milijonov tako da si bo društvo v prihodr* prizadevalo oba jeseniška ho&P I starih din za pogodbeno oprav- vključiti v zimskošportni t u rije c I ljano delo. Toda očitno nismo Na skupščini so pregledali tuo * vajeni tega, du s«- uradi uprave Tržič - Za majhen kraj je delovanje komisij v okviru druSo* selijo k našemu delovnem mestu, ki »o vse, razen manjših izjem, ^ značilno, da ljudje dobro poznajo saj so na primer v eni od večjih drug drugega, da vedo zai vsak lovale dobro. Komisija za vaitf« delovnih organizacij v Kranju v okolja je prizadevnim krajanom sosedov vzpon ali padec. Tako se Šestih dneh od pričakovanih 1(XH) Po številnih krtijih naAe pre- tudi rado zgodi, da kakšno lepe Gorenjske so na stenah in pohvale in tudi po&fala pn zamenjali le 220 osebnih izkaznic. Mimoidočemu je lahko »hotk slastno novico brezžični ob- Ce bodo tako slabo pripravljeni na vidnih pročeljih ob vstopu Tnrtnia Pregledali so tudi deloval rekljivski telefon mimogrede ob tem pogledu na K majsko v vasi lepe ali le dotrajane mlajših članov društva po šolah * tudi v drugih delovnih organiza- goro, verjetno jta bi bili do- spremeni iz muhe v slona. Pred cijah, se utegnejo viti kasneje kar table, ki povedo, kam smo * ;u da so bi V minule* leti so bili v Tržiču izvrstna kost mačini veliko bolj veneti, ko bi prišli. Lepo in prav, ko ie ffmHu vsi Telo aktivni dolge vrste občanov pred okenci označili, da gre za hotel. za glodanje osebni dohodki ob- občinskega sekretariata za no- zdavnaj ne bi več imeli okra- Tako r društvo ocenilo telovsr« činskih funkcionarjev. Zneski so Takile zmazki v privlačno jev in tudi Naklo ie zdavnaj tranje zadeve. - L. M. Kranjsktt goro ne sodijo. — (Irufltv« v minulem letu » iz dneva v (lan postajali višji, ni več občina... Foto: F. „b^ienpmparo «> Foto: F. Perdan Perdan TOREK, 29. MARCA 1983 KRONIKA 15. STRAN O LAS

Osnovna šola Gorenjska nočna kronika heroja GRAJZERJA Za večjo prometno varnost ZLORABLJENI KARATE Kolikor se spominja, je dejal, je Tržič tasta le brcnil. Na milici so mu V Škofji Loki je negodnež, ki dali obilo časa in priložnosti, da Komisija za delovna razmerja Kolesa spet na cesti trenira Karate, to vzhodnjaško si spomin nekoliko osveži. razpisuje dela in naloge borilno veščino izkoristil proti znancu. S kolom je nad njim. na- MIR IN HVALEŽNOST za enoto glasbene šole S toplejšimi dnevi se na cestah pogosteje pojavljajo kolesarji, če- kazal enega od prijemov in ga Možaka iz Škofje Loke je pi- prav pa je med njimi tudi nekaj takih, ki so trmasto vztrajali na tem poškodoval. »Orožje« so zasegli jača popolnoma poživinila, trpeli UČITELJA ZA KLAVIR vozilu tudi v najhujši zimi. Ker pa je vsako leto med kolesarji kar miličniki. Preplašenega fanta, ki so pa otroci in žena. Ko so po- IN KOREPETICIJE precej žrtev v prometu, ni odveč,, če pred kolesarsko sezono opozorimo je bil sam presenečen nad takim divjanega dedca za eno noč za- za določen čas od 11.4. do na previdno vožnjo. potekom dogodkov, so v očetovem držali tam, kjer je manj možnosti 25.6.83 Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da otroci, starejši od spremstvu poslali domov. za razgrajanje, je hvaležna žena Kandidati morajo izpolnjevati sedmih let, ki se v šolah usposobijo za vožnjo s kolesom, lahko telefonirala, da bo vsaj enkrat samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če imajo pri sebi izkaznico o DVE AVTOBUSNI določila zakona o glasbenih mimo prebila noč. šolah. opravljenem kolesarskem izpitu. Otroci, mlajši od sedmih let, in taki, ki še nimajo 14 let, pa še niso opravili kolesarskega izpita, smejo voziti Na zadnji postaji v Kranjski SOSEDSKA IDILA Prijave z dokazili o izobrazbi gori bi moral R. Č. izstopiti, pošljite v 8 dneh po objavi raz- kolo v prometu le v spremstvu osebe, starejše od 14 let. Voznik sme na vendar Je zaspal. Sprevodnik ga Soseda na Pivki, ki sta že lep pisa na osnovno šolo heroja kolesu voziti otroka, starega do 7 let, če je zanj na kolesu poseben sedež je nerahločutno vrgel iz sladkega čas sprta, sta se minuli teden Grajzerja Tržič. s stopalkami. Na prtljažniku kolesa ni dovoljeno voziti oseb, vendar sna, zaradi česar ga je prizadeti krepko spoprijela. Iznajdljivejši pogosto mladina na kolesu izvaja prave vratolomne vaje. kresnil po nosu. Sprevodnik je si je pomagal celo z grabljami in Kolesarji v prometu smejo uporabljati samo brezhibna in po odšel k zdravniku, R. Č. pa do sosedu naložil lepo število udar- predpisih opremljena kolesa; potrebne luči, zvonec, zavore in svetlobno iztreznitve na hladno. cev na grbo. Da bi se ga sosed odbojna stekla. Kolesar pa bo v mraku in ponoči na cesti še bolj viden. Tudi potnik, ki se je peljal iz v prihodnje ne lotil s Čim nevar- Če kolo opremi z dodatnimi odsevniki — ploščicami v prednjem in Radovljice v Kranj, je bil krepko nejšim, se je zatekel na milico. zadnjem kolesu ali pa z zložljivo odsevno puščico, pritrjeno na zadnji nasekan. Ker je ponesnažil av- NEMIRNA NOČ levi strani ogrodja. S takimi odsevniki bo kolesar v prometu viden v tobus, so ga na postaji vrgli ven. soju žarometov na zadostno razdaljo. Pogosto pa med vzroki nesreč, v Nato je kujavo legel prav na V mlaju je bila nemirna noč. katerih so udeleženi kolesarji, zasledimo, da je bil kolesar vinjen. prostor, kjer ustavljajo avtobusi. Pa ljudi ni le luna trkala, temveč Prodaja cd Treznost je pač eden od pogojev za večjo varnost tudi. kadar sedemo A ne za dolgo, ker so ga ne- jih je tiščal tudi poln žep. Napili KŽK na kolo. Mrak mudoma odvedli na milico. so se ga v kranjski restavraciji fi Park, pri Viktorju, Pri Turku na KRANJ - NI SE SPOMNIL Črnivcu, pri Homanu v Loki, na škofjeloški avtobusni postaji, v HRASTJE M V jeseniško bolnišnico so pri- bifeju na Planini, miličniki pa so peljali ranjenega moškega, ki ga posegli tudi v nekatere družinske Alkohol je dodobra pretepel njegov zet. pretepe. Ko je mlaj minil in so ' Ko so slednjega spraševali o do- denarnice shujšale, so možakarji kombivak in hitrost godku, se ni mogel pohvaliti s postali pohlevnejši. posebno briljantnim spominom. Jesenice — Občinski sodnik za prekrške Jesenice je lani obrav- naval 2861 zadev, največ pred- logov pa so vložili organi za notranje zadeve, inšpekcijski or- gani, javni tožilec, organi občin- Mejni prehodi ske skupščine in drugi. Največ prekrškov je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih omamljajočih sredstev, so pripravljeni slede prekrški zaradi nedovoljene hitrosti, vožnja brez vozniškega dovoljenja in prekrški, ker vozila niso bila tehnično brezhibna. V na naval potnikov primerjavi s prejšnjimi leti je očiten porast prekrškov zaradi Kliub večjim administrativno tehničnim opravilom ki jih zahte- nedovoljene hitrosti, vožnje vozil, vaj novi predpisi, med drugim depozit obmejne službe upajo, ki niso tehnično brezhibna, manj- £ bddo ob kadrovskih okrepitvah potnikom omogočili kar naj- ši pa je porast prekrškov zaradi hitrejši prehod - Pomoč pri usmerjanju prometa na svoji strani vožnje pod vplivom alkohola ter pa so obljubili avstrijski obmejni organi vozniškega dovoljenja. Ljubelj - Vsak petek popoldne in tobusov. To je bd namreč zadnj« Ker so Jesenice majhna občina, zvečer se promet na .mejnem pre- dan, preden so ugasnile pravice do je imel občinski sodnik za pre- hodu Ljubelj kar precej zgosti 1 ako uvoza blaga Zn zdomce. No, novi krške precej zadev tudi zaradi je bilo tudi konec prejšnjega tedna predpisi spet omogočajo uvoz, ob tem prekrškov na meji, kot so ne- ko je okoli devete ure zvečer začelo pa je carinski službi naloženo kar ustrezne potne listine, orožje in precej administrativnega dela, saj je drugi prekrški, ki se pojavljajo ob povrh še snežiti, a na srečo ne toliko Carinski pregled — Kljub povečanemu prometu je treba opraviti carinski da bi to ogrožalo promet Po 19 uri treba na primer v potnem listu šteti prestopih meje. Vse te zadeve so zaporedne vstope — za prvih pet pa postopek za blago, ki ga potnik prenese čez mejo, razen tega pa še ves reševali takoj, prednostno in jih je navadno vse več avtobusov z administrativno tehnični posel, ki ga nalagajo novi predpisi. — Foto: F. našimi delavci na začasnem delu v velja pravica uvoza blaga po novem, rešili v nekaj dneh. d g poleg drugih ugodnosti seveda. Vse Perdan tujini, ki se praktično vsak konec tedna če le niso kaj dlje od to že vse od uveljavitve sprememb Miinchna, podajo na obisk k do povečuje delo carinske službe in ka- mačim. Ta teden pa jihbo še več ^j že, da vnos blaga zdomcev in drugih ne bo usahnil, dokler bo na našem » zaradi velikonočnih praznikov trgu primanjkovalo kave, rezervnih odW«io za Dot domov tudi drugi, delov ipd. in dokler bodo nekateri Pripravljeni na gnečo ffXl?en?, ki le nekajkrat letno tehnični predmeti pri nas dosti ZZ domov Na vseh severnih dražji kot v tujini. Konec prejšnjega tedna se je strijski strani izločali iz prometa ^rp&botaftgost Vendar pa so obmejne službe pri- na naših severnih mejnih preho- tovornjake, ki s počasno vožnjo v promet, tak kot vsako leto ob> tem pravljene tudi na tako oteženo delo, dih začel povečevati promet in strmine ovirajo promet, tako da Venda tudi na to, da naši državljani po- tako bo še ves ta teden tja do bodo imeli prednost avtobusi in fr I ootTa v drugačnih skušajo uvažati tisto, kar mimo osebni avtomobili. £e bo potreb- SSgjfrtf^ od prejšnjega petka in sobote, ko bo val delav- svojih pravic ter s tem povečujejo cev na začasnem delu v tujini, ki no bodo promet preusmerjali na auSegl obiska spet spremenili Število carinskih prekrškov. Vendar prihajajo na velikonočne počit- manj obremenjene mejne pre- cann^p^pisi- Kljub vegjrri opra- pa nikakor ni mogoče vsega stlačiti v nice, polagama začel usihati. Že hode. Res pa je, da imajo zaradi vilom, ki jih imajo obmejni orgarn, isti ko*. Carinskemu uslužbencu je čez nekaj dni se bo spet povečal novih predpisov tudi miličniki .tako carina kot mejna milicapa jasno, da se nekdo ukvarja s tiho- — toda tokrat drugo smer. Ker nekaj več dela kot poprej.« vendarle pričakujemo, da bo oromet tapstvom, če ima v potnem listu na se še vsi spominjamo lanske no- *ez meine prehode potekal brez mesec kar okoli GO žigov. Samo lani vembrske gneče in zmede, ker vSjih Sojev- Na to bo se sicer so obmejni organi na gorenjskih potniki niso vedeli za predpise o mejnih prehodih ugotovili, da se prepovedi uvoza blaga, še bolj pa okoli 120 naših državljanov iz vseh zato, ker so velikonočna poto- krajev države ukvarja s tihotap- vanja že nekakšna priprava na stvom, zato so občinskim upravnim tekalo v turistični sezoni. Prav t je poletno turistično sezono, smo se organom predlagali odvzem potnih o pripravljenosti carinske službe zanimalo tudi predstavnike repub- listov. Kaže, da so zadeli prave. Po liških in gorenjskih družbenopolitič- in službe mejne milice pozanimali drugi strani pa so o teh problemih na Ljubelju. nih organizacij, zato so prejsn razpravljali že v klubih naših delav- petek obiskali mejni prehod Ljubelj cev v tujini ter sklenili, da bodo pomagajo njihovi kolegi iz ca- m se zanimali za morebitne težave rinskih izpostav v notranjosti. pridelu obmejnih organov. zavarovali dobro ime svojih članov k ter vse, ki bi jih zalotili na meji pri Pomoč v kadru je le del pri- Te dni bo carinikom jeseniSKe tihotapljenju, izključi iz svoje sre- pravljenosti na pričakovan večji carinarnice na gorenjskih mejnih dine. Takšnega mnenja so tudi ne- promet v teh praznikih. Na več prehodih priskočilo na f kateri tuji delodajalci, saj se je že dosedanjih posvetovanjih smo se njihovih kolegov, od tega jih 1; zgodilo, da je šoferja avtobusa, ki je v Sloveniji dogovorili tudi glede minuli petek pomagalo na Ljulju- skril blago v prostore, ki jih pozna le priprav na bližnjo turistično se- Brez te pomoči običajna šofer, delodajalec takoj odpustil iz zono, navodila pa je Zvezna ca- ne bi bila kos povečanemu prehodu službe. Obmejni organi tudi ved«), da rinska uprava pripravila dovolj potnikov čez mejo. T akšna pomoč zgodaj. Vsekakor se bosta promet vsakega potnika ne gre gledati kot Jože Arbiter, komandir Po- in delo carinikov odvijala v zna- obmejni službi se obeta tud. v a pni u potencialnega tihotapca, ki mu je in maju, vsakič za konec tedna tako staje mejne milice Ljubelj: menju restriktivnih ukrepov, ki edini namen potovanja osebna »Petkova gneča na Ljubelju in jih vsi poznamo. To pomeni več na Ljubelju kot na Korenskem korist na škodo države da vsak na Korenskem sedlu je že nekaj dela za carinika tako pri potniku, avtobus ni potujoče skladišče kave Čeprav na Ljubelju pričakujejo časa običajna. Toda tega petka se ki vstopa — glede njegovih pravic in drugega blaga, in zato tudi ni kar malo bojimo, saj pričakujemo do uvoza — kot tudi pri izstopu največji promet v četrtek in peteK, vzroka, da bi jih podrobneje pre- zaradi praznikov največji promet. — kontrola vplačanega depozita, pa se verjetno ni treba bati taksne gledovali in zadrževali na prehodu. Tako je bilo že vsa leta doslej, namen in verodostojnost doku- gneče kot je bila letošnjega 14. ja- Vsekakor bi si želeli, da bi bili taki v najbolj pa se vse zgosti prav v mentov za službena potovanja nuarja, ko je samo čez ta mej"' večini. L. M. nočnem času. Z naše strani bomo itd. Administrativno tehnično de- prehod prepeljalo zdomce 2 av- D j uro Milić, vodja sektorja za storili vse, da bo promet potekal lo pa seveda jemlje čas za redni mejne zadeve in tujce pri UNZ kar najhitreje, saj razumemo ne- carinski postopek. Tega pa nika- strpnost potnikov Manj lahko kor ni manj, saj domala vsi pot- Kranj: . . razumemo tiste potnike, ki imajo niki, še posebej pa zdomci, iz- 1 »Za ta teden so mejni milici še vedno tujo delovno vizo, pa se koristijo svoje pravice do uvoza Tovarniška prodajalna priskočili na pomoč iz drugih vozijo kar dvakrat na teden raznih predmetov, zakaj bi je ne. TTI -T | postaj mejne milice, predvsem iz domov z avtobusi. Oskrba našega Carinska služba bo vsekakor na- mbažna predilnica in tkalnica tržii Nove gorice in Kopra, kjer so te trga in razlike v cenah se pač redila, kar je v njeni moči, ko- u dni manj obremenjeni. Tako za- odražajo tudi v potovanjih neka- lonam pa se verjetno ne bo dalo radi kontrole, ki jo opravlja mej- terih naših delavcev na začasnem izogniti, kot se jim v sezoni ne na milica, ne bo daljše čakalne delu v tujini.« morejo v nobeni deželi, skozi ka- dobe. V najhujši konici lahko tero vodijo turistične poti proti sicer pride do kakšnih dveh ur Dante Jasnič, upravnik ca- jugu.« čakanja. Dogovorjeni smo z av- rinarnice Jesenice: »Carinikom strijskimi kolegi, da bodo na av- na mejnih prehodih te dni že L. M. GLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 29. MARCA 1M3

Še ne enain- dvajsetletni Ljub- ljančan Primož Vlaga se je takole veselil svojih pla- niških uspehov. Če bi bila šteta kom- binacija, bi bil najboljši, saj je bil prvi in drugi.

Finale Kanadčan Bulau in Avstrijec Kogler sta se tokrat v končni razvrstitvi svetovnega pokala svetovnega morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom. Klubski kolega Primoža Ulage Miran Tepeš se je izkazal v soboto, ko je Oba smo slikali, ko sta pripravljala smuči za pokala zasedel izvrstno četrto mesto. svoj drugi skok. Zmagoslavje Primoža Ulage PLANICA — Še ne enaindvajsetletni IZVRSTEN NASTOP ULAGE IN Student VŠTK iz Ljubljane Primož Ulaga TEPEŠA je na zaključku .letošnjega svetovnega po- kala na stari Bloudkovi velikanki dosegel PLANICA - Planiška 90-metrska ska- svoj največji uspeh v tem pokalu. V Pla- kalnica je bila že prvi dan dvodnevnega nici mu je namreč drugič uspelo premaga- finala za letošnji svetovni pokal taka kot ti vso svetovno skakalno elito. Prvič je smo jo bili navajeni vsa leta. Delavci, ki Primožu Ulagi uspelo zmagati v predlan- so se teden dni borili s snegom, so skoraj ski sezoni v Thunder Bay. Tako se je le- v nemogočih pogojih naredili vse, da je tošnja Planica res uspešno poslovila od bila skakalnica res nared za veliki obra- letošnje skakalne sezone. Navdušenje z čun. Na startu je bilo devetinpetdeset uspehom Ulage je doseglo svoj vrhunec tekmovalcev iz štirinajstih evropskih ob obeh uspelih skokih letošnjega zmago- držav ter Kanade in Amerike. valca na 120-metrski skakalnici. Vodilni v svetovnem pokalu Finec Ljubitelji Planice so si dali duška. Matti Nykenen je že v prvi uradni seriji Čeprav smučina ni bila hitra, so lahko dokazal, da je ta čas res najboljši ska- uživali ob uspešnih skokih najboljših ska- kalec na svetu. Povsem se je ponesrečil kalnih mojstrov na svetu. Tekmovanje se prvi skok Horstu Bulauu, ki je pristal pri e na 120-metrski skakalnici začelo tako 85,5 metra in si s tem skokom zapravil vse J;ot že dolgo ne. Čeprav skakalnica ni da- možnosti, da bi v končnem seštevku za ala lepega videza, saj je bila bolj rjava veliki globus prehitel Finca. Še najbolj Član smučarskega kluba Jesenice Rajko Lotrič je v nedeljo na 120-metni i;ot pa bela, toda vsi so že v prvi in nato veseli so bili v našem taboru, saj je skakalnici dokazal, da zna skakati. Bil je petnajsti in s tem mestom « v drugi seriji pokazali, kako se mora ska- Primožu Ulagi uspelo, da je dosegel iz- kati, če ne že poleteti. Najbolj razveselji- vrstno drugo mesto le z malenkostnim za- Dolgoletnega zaslužnega delavca dosegel svojo prvo točko v svetovnem pokalu. vo je bilo, da je Primož Ulaga že v prvi ostankom za zmagovalcem Nykenenom. Emmeriha Pepeuniga, ki so ga letos seriji a 119,5 metra spravil na kolena vse Jugoslovanski uspeh je dodal še Miran v Planici še posebno počastili, bo v t ostale najboljše. Od drugouvrščenega Tepeš, ki je bil odličen četrti. Res pravi Tržiške športne novice f|| Kanadčana Horsta Bulaua je imel kar komiteju FIS za skoke v prihodnje podvig za ta naša dva mlada skakalca, ki nadomestil olimpijski zmagovalec stali Milan Rozman med možlrimi ; več kot osem točk prednosti. V drugi seriji sta že celo sezono obetala, da se bosta SANKANJE V LOMU - Lomljani so Anton Meglič med moškimi R tv-« je nestrpnost še rasla. Se posebno zato, ko z resnim in marljivim delom priključila Toni Innauer. pripravili klubsko sankaško prvenstvo. j r> » . je Rajko Lotrič z lepim in uspelim sko- Sodelovalo je 40 sankačev. Tekmovali so Komac meie(d moškimi C, Andrej Sofci najboljšim na svetu. To jima je v Planici med moškimi D, Mitja Stri tih med re- kom najavil kandidaturo za svojo prvo na 90-metrski skakalnici v soboto tudi 7. Schalert (Avstrija) 255,2 (88 - 93,5), 8. z navadnimi sanmi. Med mlajšimi pionirji točko v letošnjem svetovnem pokalu. je zmagal Aleš Primožič, med mlajšimi škimi E Marjan Sarabon med uspelo. To je bil hkrati res pravi uvod Hastings (ZDA) 244,7 (90 - 84), 9. mi G, Janez Ahačič med mo&kimi^ Nestrpnost se je še povečevala, ko so v planiško slavje, saj je bilo že v soboto in Bergerud (Norveška) 248.3 ( 88.5 - 84). 10. pionirkami Marička Kralj, med mla- v zadnji tretjini skakalci res dosegali Blanka Ruparčič med ženska^ a n.. tudi v nedeljo pravo vzdušje, ki mu je Sumi (Švica) 236.7 (84,5 - 87), 11. Parma dinci Marjan Meglič, med članicami mjana Zaplotnik med ženskami R Olfi prave dolžine. Nestrpnost je bila tudi botrovalo res pravo pomladansko lepo Jelka Primožič, med člani Vinko zato, ker smo vsi s strahom pričakovali, (CSSR) 236,6 (86.5 - 84). 12. Stolz echner Benčina med ženskami C, Marjeta D«J 1 sončno vreme. (ZDA) 236.2 (86 - 85.5). 13. Walner Meglič, ki je dosegel najboljši čas meti žan med ženskami D in Marila v-JiZk I ali bo Primožu Ulagi uspelo obraniti Rezultati - 1. Nykenen (Finska) (Avstrija) 234,8 (85 - 85), 14. Colin (Fran- vsemi, med veterani Vinko Perne m med prvo mesto. To je Primožu uspelo! Zbral dvosedi Janez in Florijan Primožič. ter Cilka Sarabon med žensji^T^' se je, dosegel v lepem slogu dobro daljavo 262,7 (92 - 92), 2. Ulaga (Jugoslavija) 261,1 cija) 234,6 ( 83 - 87,5), 15. Kogler (Avstrija) Ekipno je zmagala Peko Obutev 1 (90 - 93), 3. Hansson (Norveška) 258.1 234,0 (82,5 - 87). Lomljani so pripravili tudi tekmovanje SGP, skupnimi službami BPT l-JL r I in zmagoslavje. Iskrene čestitke vsem, ki v veleslalomu. Zmagali so Irma Soklič, rnom 1 so nam v teh dveh dneh pripravili tako (95,5 - 85), 4. Tepeš (Jugoslavija) 257,4 BPT-Tkalnico. ' (89 - 92), 5. Bualu (Kanada) 256,6 (85,5 - D. Humer Drago Primožič. Mojca Meglič in Milan Razen tekmovanja v veleslalomu * slavje. Iskrene čestitke tudi vsem tistim 95), 6. Opaas (Norveška) 255.7 (89 - 92,5), Foto: F. Perdan Rozman. delavcem, ki so neutrudno bili bitko s TRZlCANl NA SINDIKALNIH Tržičani pripravili tudi tekme y sankač«, snegom in ki so jo tudi dobili. Organiza- TEKMAH - Tudi TržiČani so pripravili in tekih. V vseh treh disciplin^ iTni cijski komite Planica načrtuje, da bodo stopalo okrog 200 Tržičanov, ka,. j v letošnje sindikalno prvenstvo v vele- razmerno malo. Veliko manj pa jih je al tudi drugo leto dobili organizacijo finale Klasična kombinacija se uveljavlja slalomu. Tekmovanje je bilo na Zelenici, svetovnega pokala. Še posebno zato, ker stopilo v vseh treh disciplinah, kj ^ v- Kdor spremlja dogodke na smučarskih Za večjo kakovost klasične kombinacije sodelovalo pa je okrog 100 smučarjev i/. ločale o uvrstitvi v trojni kombina bo Planica v prihodnji sezoni slavila 50- 16 osnovnih sindikalnih organizacij. Med letnico. prizoriščih, je težko prezrl, da je klasična bo potrebno razširiti bazo. Sedanja re- Med ženskami nad 30 let je v trojni kc«? kombinacija v svetu in pri nas doživela prezentanca sestoji iz tekmovalcev le posamezniki je bil najhitrejši Franc binaciji zmagala Sonja Sajovic (BPT V svetovnem pokalu je zmagal Finec preporod. To dokazuje doslej največje dveh klubov, Bleda in Tržiča. Dobri re- Komac (TRIO), ekipno moštvo Pe- Konfekcija), med ženskami do ao to » kovega tozda Obutev. Zmagovalci so po- Nvkenen, v rnoštvenem seštevku pa so število nastopajočih vsega sveta v Reit in zultati bi morali spodbuditi tudi ostale Antonija Markič (SGP). V kate*o£ bili najuspešnejši Norvežani. Winklu in tudi visoka kvaliteta mladih klube, da bi med skakalci poiskali uspeš- moških nad 40 let je slavil Mi^ja Strici Primož Ulaga: »Vesel sem plani&ke kombinatorcev, ki so se vso zimo borih v nejše. Garanje namreč še ni našlo domo- (SGP), med moškimi od 30 do 40 let zmage In tudi drugega mesta. Še tekmovalnju za alpski pokal in se zbrali vinske pravice v nekaterih športih, zato Sporočili ste nam ris Bertoncelj (SO Tržič) in med mošt posebno zato ker sem lansko sezono na finalni tekmi 19. in 20. marca v morajo biti trenerji res pravi pedagogi, če USPEH 2IR0VSKIH STRELK - V mi do 30 let Milan Rozman (Goa&v odskakal slabo in ki je bila zame po- Planici. zmorejo skakalce usmeriti v mnogo Murski Soboti je bilo republiško prven- gospodarstvo). j j-^. popolni polom. Z delom in svojim V Planici je med mladimi uspešno napornejšo disciplino. Ce ne bo mladih stvo ŠŠD v streljanju /. zračno puško. prepričanjem sem dokazal, lahko po- nastopil Janez Fajfar z Bleda, pri pio- tekmovalcev, ne bo konkurence, ki je sežem tudi po najvišjih mednarodnih Zirovke Metka Mravlje. Sonja Ceferin in nirjih pa Robi Koštrun in Peter Jošt, oba gibalo napredka. . Mojca Leveč so zasedle odlično drugo zmagah. Obenem bi se rad zahvalil iz Tržiča. Vsi trije so se v minuli sezoni Prihodnja sezona je olimpijska. Na Iz ambulant na smuči vsem ljubiteljem smučarskih skokov mesto in dosegle enega največjih uspe- enakovredno borili za najvišja mesta. olimpiadi lahko največ pričakujemo od hov. Zelenica - Letošnje zimske igre pri nas, ki so nam dva dni dajali Zlasti uspešen je bil Robi Koštrun, saj je Vidica in Koštruna. Uvrstitev v prvo renjskih zdravstvenih delavcev so prij*s pravo podporo«. ŠAHOVSKO'PRVENSTVO ISKRE - na prvi tekmi v Posso Rolle celo zmagal, polovico je že uspeh, vsaka boljša |>a Šahovska sekcija Iskre je priredila prvo vili na Zelenici Tržičani. Sodelovalo * Rezultati - 1. Ul »ga (Jug slaviia) dvakrat je bil tretji, enkrat sedmi in v presenečenje. Večja bodo pričakovanja medtozdovsko prvenstvo, ki je pokazalo, 1,10 tekmovalcev. Tekma je dobro uspea 260,0 (119,5 - 115), 2. Bulau (Kanada) končnem seštevku zasedel odlično drugo na mladinskem svetovnem prvenstvu na da je v Iskri za šah veliko zanimanje, ne Najprej je bil na sporedu veleslalom 257,0 (115 - 117), 3. Schallert (Avstrija) mesto. Peter Jošt je bil na koncu soliden Norveškem. Ob izredni prizadevnosti re- manjka pa tudi kvalitetnih šahistov. Med ženskami so bile v posameznih ka- 250,7 (113 - 117), 4. Hansson (Norveška) šesti, najboljšo uvrstitev, 4. mesto, pa je rezentantov pod vodstvom Franca Am- Zmagal« so Stikala pred Števci I. Vzdr- tegorijah najhitrejše Alenka Mertctn^ 247,6 (113 - 113), 5. Nykenen (Finska) dosegel na finalni tekmi v Planici. Pri rožiča, ob sodelovanju pomožnega in ževanjem. ATC, Orodjarno, K R-Razvoj (ZD Jesenice), Ljudmila Ponilcvar (I? 245,0 (105,5 - 119), 6. Kogler 241,6 (111 - mladincih do 18 let je Janez Fajfar z klubskih trenerjev, direktorja klasičnih II, Števci II, Erom, RR-Razvoj I. MM) Bled) in Irena Gartner (ZD Škofja Lo!u 110), 7. Walner (oba Avstrija) 237,3 (108,5 najboljšo uvrstitvijo v finalni tekmi (5. reprezentanc, zdravnika in psihologa, je ,n ti v V. Zorman Med moškimi pa Tone Martinčič (ZD - 113), 8. VValdvogel (ZRN) 228,8 (108 - mesto) prodrl na 8. mesto in presegel upati, da bomo ob koncu naslednje Tržič) Viktor Stražišar (Obratna ambu 106), 9. Opas (Norveška) 228,6 (106 - 110), pričakovanja, saj po lanski sezoni ni bilo sezone znova pisali o napredku. lanta Železarne Jesenice), Miran Mekin* 10. Ploc (CSSR) 224,7 (105 - 110), 11. Ri- pričakovati takega uspeha. Skratka, Ivo Kone UPEH DEŽELAKA. JERAJA IN BI- (ZD Jesenice) in Franci Meglič (Zavod *s goni (Italija) 220,4 (105 - 105,5), 12. Pro- alpski pokal je bil za vse doslej naj- STO V A— Na marčnem hitro poteznem socialno medicino in higieno). kopenko (SZ) 218,8 (101 - 108), 13. Zuelhe uspešneiši. prvenstvu kranjskih Aahistov je zli toč- Tudi tekaško tekmovanje je bilo na Ze- (ZDA) 217,9 (111 - 99,5), 15. Lotrič (Ju- Robi Koštrukoštrun jle s 16. mestom na sve- Gozdarji in lesarji kami brez poraza zmagal Brane Deželak lenici. Med ženskami so zmagale Tilii goslavija) 215,9 (99,5 - 106). tovnem mladinskem prvenstvu dosegel Sledijo Ule, Jokovid, Ivanovič itd. PO tren Cerkovnik (Bolnica Jesenice), Nanb Svetovni pokal — posamezno — 1. tudi najboljšo jugoslovansko uvrstitev, s smučali turnirjih vodi Jokovič. ŠD Kranj pa je v Cufar (Bolnica Jesenice) in Oriana Janša sodelovanju s ŠD Sava pripravil turnir Nykenen 277, 2. Bulau 260, 3. Kogler 211, 25. mestom v članski svetovni eliti pa je Zelenica — Delavci sestavljene orga- (ZD Kranj). Med moškimi pa so slavili 4. Hansson 186, 5. Per Bergerud 137, 18. nakazal, da lahko v prihodnje uspešno drugo in tretjekategornikov. Vzorno lin je Viktor StražiČar (OA Železarne), Jan*.' nizacije združenega dela gorenjskih lesar- vodil zvezni šahovski sodnik Ljubo Hjor- Ulaga 70; nastopi tudi v tej konkurenci. 22-letni jev in gozdarjev so na Zelenici tekmovali Rojšek (ZD Kranj) in Ivo Skumavc (Bol- Blejec Drago Vidic velja za našega djevič. Med drugokategorniki sta Kkupai nica Jesenice). ekipno - 1. Norveška 859, 2. Finska v tekih in veleslalomu. Letošnje igre so zmagala Zlatko Jeraj m Tuše R»»tt>v, med 696, 3. Avstrija 581, 4. Kanada 387, 5. najboljšega kombinatorca, saj je na pripravili delavci tržiškega Zlita, izvedel V kombinaciji so bile med ženskami državnem prvenstvu uspešno odbil napad trejekategorniki pa so zmagali Bet Hen- NDR 267, 8. Jugoslavija 91. pa jih je Smučarski klub Tržič. Sodelo- der, Matjaž Janša in Tomaž Simunac. najboljše Tilka Cerkovnik (Bol. Jesenk* mladega rodu in zmagal. Na predolim- valo je 250 športnikov, od tega 190 v vele- Martina Zupančič (ZD Skofja Loka) s pijskem tekmovanju je bil 21., v tekih pa slalomu in 60 v tekih. Najuspešnejši HO D. Jokovič Natla Cufar (Bol. Jesenice), med mo&kim! se je s 16. mestom še posebej izkazal. Prvenstvo SFRJ bili športniki Alplesa. na Viktor Stražišar (OA ZJ), Ivo Sku- Komaj 14-letna Matjaž Zupan in Boštjan Med tekači sta bili med ženskami naj- mavc (Bol. Jes.) in Janez Rojšek (ZE Demšar nista nastopila v mednarodni uspešnejši Lidija Kustec (Jelovica) v ka- Dujovič in za veterane K areni, zato je bil njun cilj sezone pokal tegoriji nad 30 let in Metka Jošt (GG Ekipno je zmagala Bolnica Jesenic* KRANJ - Smučarska zveza Jugo- Cockta za starejše pionirje v skokih. Kranj) v kategoriji do 30 let. Meti mo- Mahmutovič na preti ZD Jesenice, ZD Skofja Loka m slavije in smučarski klub Triglav iz Uvrstila sta se na 3. in 4. mesto. škimi nad 35 let je bil najhitrejši Franc SMH Kranj. J- Kikel Kranja bosta v nedeljo 3. aprila or- Lapajne (LIP Bled) in Mirko Lanajne državno prvenstvo ganizatorja prvega državnega prvenstva (LIP Bled) v kategorji do 35 let. Ekipno Ljubljana - V Festivalni dvorani v v smučarskem teku za veterane in vete- KMETIJSKO ŽIVILSKI je slavil Alple« pred Lipom, GG Kranj. Ljubljani je bilo slovensko mladinsko ranke V tem Času bo na Pokljuki tudi ^ KOMBINAT KRANJ Gradisom in GG z Bleda. prvenstvo v karateju Meti 57 tekmovalci V veleslalomu je bila udeležba števil- V BLAGOVNICI državno prvenstvo na 50 in 20 kilo- TOZI) Kmetijstvo iz 19 slovenskih klubov so nastopili tudi metrov Vsi veterani in veteranke, ki se nejša. Marija Praprotnik (GG Bled) je mladinci Gorenjske: Dujovič. Drobnjak ASTRA boste prijavili za to prvo državnč pr zmagala med ženskami nad 30 let in in M a hm u tov ič (vsi Karate klub Kranj) na Prešernovi 10 ' venstvo boste startali na Pokljuki s V cvetličarni Zlato polje Metka Skrt (Alples) med ženskami do ter Mohorič iz radovljiškega klul»a. Mitja v KRANJU tekom na 50 in 20 km. in Strazišče že sprejema- 30 let. Peter Lakota (GG Bled) je zmagal med moškimi nad 45 let, Janče §mid Dujovič je v lahki kategoriji ponovil Pravico nastopa na tem prvem dr- mo cvetlična koritu, ter lanski uspeh in osvojil tretje mesto. Zla- žavnem prvenstvu imajo ženske letnik (Alples) med moškimi od 36 do 45 let, tan Mahmutovič je leto« prvič nastooi prodajajo te dni po znižanih j 1930 do 34, letnik 1935 do 39 letmkl940 jih nasujamo z raznovrst- Milan Prezelj (Alples) med moškimi od na republiškem prvenstvu in zasedel cenah zimsko do 44, letnik 1945 do 49, letnik 1950 do 54 nim okenskim in balkon- 28 do 35 let in Milan Rozman (GG Kranj) odlično drugo mesto v težki kategorni. in letnik 1955 in starejše. Moški imajo med moškimi do 27 let. Ekipno je zmagal ZAŠČITNO KRZNENO KON- | skim cvetjem. Nasajena Alples pred Lip Bled, GG Kranj, GG Bled Oba sta v soboto, 26. marca, zastopala iste kategorije, razlika je le v tem. da Slovenijo na državnem prvenstvu v FEKCIJO . . •itartajo lahko tudi tekači letnik 1955 do korita bomo hranili do in Jelovico. V seštevku obeh kategorij pa (krzneni telovniki in bunde). je zmagal Alples. Sledijo LIP Bled, (IG Zenici. Mohorič m Drobnjak »ta izpadla 69 letnik 1960 do 64. letnik 1966 in 15. 5. H3. Kranj, GG Bled, Jelovica, ZLIT Tržič. v prvem kolu. Na tekmovanju BO največ I/koristite priložnost ugodne- starejši. Prijave je treba poslati na SK Aero Medvode in Gradiš škofja Loka prvih mest osvojili karateisti maril>or»k« Triulav pp 137 do 29. marca. Start teka Se priporočamo! regije, med njimi je izstopi! predvsem ga nakupa! J na 50 in 20 km bo na Pokljuki ob 10 uri J. Kikel Boris Budj« J, prntntkar TOREK. 29. MARCA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O LAS

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA

Delavski svet razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta

• m Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjevati še varčevanje z energijo - naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, dolo- čene z zakonom, samoupravnim sporazumom in varčevanje z denarjem družbenim dogovorom, — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske sme- ri, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodar- stvu ali — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pra- vne, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu, — biti mora moralno neoporečen in družbeno poli- tično aktiven, imeti mora organizacijske sposob- nosti in pravilen bdnos do samoupravljanja in tradicij NOB . Kandidati morajo poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pismene prija- ve sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenj- ske v Kranju, JLA 2, z oznako »za razpisno komisi- jo« v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh.

Kemična tovarna O EXOTERM KRANJ razpisuje na podlagi 83. člena statuta delovne organizacije dela in naloge

INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za skleni- tev delovnega razmerja, ki so določeni po zakonu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo metalurške, kemične, ekonomske ali pravne smeri, — da imajo 5 let prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnem položaju v industrijski delovni organi- zaciji, — da sdfenoralno in politično neoporečni, — da so širše družbenopolitično aktivni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepa- ti, da bodo pri svojem delu uspešni. industrija stavbnega pohištva Ribnica Izbrani kandidat bo imenovan za- dobo 4 let. <8> Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev r^^ZTl 61310 Ribnica. Partizanska 3 naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po ob- javi razpisa na naslov Exoterm Kemična tovarna J telefon h. C.: (061) 861-411 Kranj, Struževo 66, z oznako »za razpisno komisijo«. inies telegram: Inles Ribnica P l telex: 31262 yu inles

GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO TRŽIČ

Zbor delavcev sprejme v delovno razmerje PRIPRAVNIKA - KMETIJSKEGA TEHNIKA kombivak SPLOŠNE SMERI "n r Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za ne- določen čas s polnim delovnim časom. KOVINSKA DELAVNICA Prijave pošljite na naslov GKZ, Jezerska 41, Kranj v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo vsi kandidati BLED Seliška 4 B obveščeni v 15 dneh potem, ko bo izbira opravljena.

Objavlja naslednje proste delovne naloge:

1 SPLOŠNO KIJUCAVNICARSKA DELA (1 delovno mesto) LIP Tovarna obutve n. sol. o. PEKO TRŽlC 2. STAVBNO KLEPARSKA DELA Lesna industrija Bled, n. sol. o. (1 delovno mesto) TO Lesna predelava Tomaž Godec, n. sol. o. Bohinjska Bistrica 3 KOVINOSTRUGARSKA DELA Komisija za delovna razmerja delovne skup- (1 delovno mesto) Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja nosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge objavlja v splošnem sektorju dela in naloge Pnlee splošnih pogojev za sprejem zahteva še: Poleg s^° ,r ustrezne smeri, obvladanje pok na šola TEHNOLOGA VZDRŽEVANJA OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL ^ ' plektrovarilskih del v oddelku za vzdrževanje in investicije V KADROVSKEM ODDELKU A 9 — ooklicna šola ustrezne smeri ali priučen Pogoji za sprejem: P delavec v stroki s prakso v kleparskih de- — administrator in 1 leto delovnih izkušenj v admi- lih na stavbah Pogoji za zasedbo del in nalog so: nistraciji, rinfi 3 __ poklicna šola ustrezne smer. željena — SS strojna in 1 leto delovnih izkušenj ali delo- — seminar o pisanju zapisnikov, ^ praksa na zahtevnih strugarsk.h delih vodska strojna in 3 leta delovnih izkušenj, Kandidati naj imajo rešeno stanovanjsko vpraša- — izpit iz varstva pri delu Posebne zahteve: — ročna spretnost, nje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s — sposobnost za opravljanje pisarniških poslov, Za objavljene naloge velja poskusno delo po samo- polnim delovnim časom. — natančnost, unravnem aktu DO. Pismene prijave z potrebnimi dokazili sprejema — poskusno delo 2 meseca Pismene prijave pošljite v roku 30 dni od objavi- na LIP Bled, TO, Lesna predelava Tomaž Godec, Bo- Kandidati naj oddajo pismene prijave z. dokazili o ' naslov: Kovinska delavnica Bled. Splošna služba. hinjska Bistrica, do 12. aprila 83. izpolnjevanju zahtevanih pogojev v kadrovskem Seliška 4 B, Bled.. oddelku tovarne v 8 dneh po objavi.

>Hvbv>> il O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVfc TOREK, 29. MARCA 1983 KONJEREJCI! V plemenilni sezoni 1983 bodo ginekološki pregledi in pregledi na brejost kobil v času od 1. aprila do 30. juni- ja, vsak torek, in to ob 7.30 uri za noriške in druge hladnokrvne kobile na plemenilni postaji v Komend- DRUŠTVO MODRINA ski Dobravi (pri Kosirniku) ter ob 11.00 uri za haflin- KRANJ ške kobile na plemenilni postaji v Predosljah (žrebčar organizira AVDICIJO za MANEKEN- F. Dolhar, p. d. Barakar). SKO SKUPINO Pregledi bodo brezplačni za rejce iz občin Kranj in v sredo, 30. marca 1983 ob Kamnik. V primeru, da bo potrebno zdravljenje, stro- 17. uri v diskoteki hotela Crei- ške poravnajo rejci sami. na. K avdiciji vabimo dekleta med Izkoristite strokovno pomoč in možnost posvetovanja, 16. in 23. letom starosti, ki me- kako reševati plodnostne težave pri kobilah! rijo vsaj 170 cm fn fante, stare od 17 do 25 let, visoke vsaj IO Samoupravnega sklada za 182 cm. intervencije v kmetijstvu in Informacije po tel.: 21-444. -r porabi hrane občine Kranj Razdeljevanje bonov za gorivo

OBČINA KRANJ SNZ za tovorna vozila, taksiste in invalide v sredo. IO SO Kranj organizira razdeljevanje bonov /a gorivo 30/3-1983, in četrtek, 31/3-1983, od 8. do 12. in od 13. na 20 mestih v občini. V krajevnih skupnostih in do 19. ure krajevnih uradih bodo lastniki vozil, ki imajo stalno bivališče v občini Kranj, prejeli osnovne količine OBĆINA RADOVLJICA bonov za gorivo za: V občini Radovljica bomo delili bone za osnovne — osebne avtomobile in kombinirana vozila, količine goriva za.motorna vozila na isti način in v — evidentirane traktorje, obsegu kot v prejšnjem trimesečju v vseh 20 krajevnih — motorna kolesa skupnostih na istih delilnih mestih kot doslej, to je v tako, da bodo predložili veljavno in čitljivo prometno pisarnah krajevnih matičnih uradov, tam, kjer teh ni, dovoljenje pa na sedežu krajevne skupnosti, in sicer v sredo, dne GRADITE Z NAMI in za 30. marca 1983, in v petek, dne 1. aprila 1983, od 7. do — kolesa z motorjem 12. ure in od 13. do 18. ure. 6 % PREDSEZONSKI POPUST tako, da bodo pokazali dokazilo o lastništvu, ki so ga Opozarjamo občane, da tistim, ki ne bodo prevzeli od 21. marca do 30. aprila 1983 pokazali že ob prejšnjih razdeljevanjih bonov ter po- bonov v navedenih dveh dneh v krajevnih skupnostih trdilo o znanju cestnoprometnih predpisov ali voz- ne bomo izdajali bonov v mesecu aprilu na sedežu se- niško dovoljenje. kretariata za notranje zadeve v Radovljici, temveč v jelobor — vezana okna Lastniki vozil, ki ne bodo imeli urejenih potrebnih do- upravičenih primerih šele v naslednjem mesecu. termoton — zastekljena termoizolacijska kumentov, bodo prejeli bone za gorivo potem, ko bodo Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo termoton plus — okna s trojno zasteklitvijo dokumente uredili. Skupščine občine Radovljica obvešča občane občine Bone za gorivo bodo delavci upravnih organov občine Radovljica, da bo delitev bonov za nakup goriva za polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami Kranj razdeljevali v motorne žage in vrtne kosilnice po krajevnih skupnostih v zgoraj navedenem terminu. rolo omarice in žaluzije sredo, dne 30/3-1983 od 9.00 do 18.00 ure in četrtek, dne 31/3-1983 od 9.00 do 18.00 ure Občani, ki so lastniki gradbenih, obrtnih in drugih strojev ter samostojni obrtniki in ljudje, ki opravljajo notranja vrata iz hrastovega in mahagonijevega lesa ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, lahko vidni podboji (hrast, mahagonij) z ali brez nadsvetlobe dvignejo bone za nakup goriva na Komiteju 2a 1. Stražišče, Gorenja Sava družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine v prost. KS Stražišče vhodna vrata (hrast, macesen ali bor) in Jošt občine Radovljica v prost. KS o 2. Orehek-Drulovka v času od 4. do 8. aprila 1983, 3. Cirče v prost. KS vsak dan od 8. do 15. ure, v sredo pa do 17. v prost. KS 4 Primskovo Zamudniki bodo naknadno lahko dvignili bone samo stranske svetlobe in garažnđ vrata 5. Vodovodni stolp v prost. KS in Gasil, rešev. službe vsako sredo v času uradnih ur. vam nudi 6. Zlato polje in Struževo v prost. KS Zlato Lastniki kmetijskih hi gozdarskih strojev bodo lahko polje dvignili bone za osnovne in dodatne količine goriva v 7. Center v prost. K S področnih kmetijskih zadrugah, v mesecu aprilu. 8. Planina in Bratov v prost. Samskega Bone se bodo delili za dobo treh mesecev, ^ Smuk doma Iskra upravičence pa veljajo enaki kriteriji kot v prejš.njern 9. Huje v prost. K S obdobju. JELOVICA 10. Besnica, Podblica v prost. Krajev, ura- •da Besnica OBČINA SKOFJA LOKA 11. Cerklje, Brniki, Grad, Razdeljevanje za osnovne količine lesna industrija Škofja Loka Poženik, Senturška pokličite nas (064) 61-361, 61-185 ali pa nas gora, Velesovo, Zalog — v prost. K U Cerklje v četrtek, 31/3-1983 od 11.00 do 18.00 v petek, 1/4-1981 od 11.00 do 18.00 obiščite v maloprodajni trgovin1 12. Golnik, Goriče, Tenetiše, Trstenik — v prost. K U Goriče — krajevni urad 2iri v Škofji Loki, Kidričeva 58 13. Jezersko — v prost. K U Jezersko — krajevni urad Gorenja vas 14. Mavčiče — v prost. K U Mavčiče — krajevni urad Železniki 15 Naklo, Duplje, Pod- — hotel Transturist brezje — v prost. K U Naklo — restavracija Gradiš 16 Preddvor, Bela, Kokra — v prost. K U Preddvor 17 Predoslje, Britof, Za ostale količine po 3/4-1983 na sedežu upravnega — v prost. KU Predoslje organa za notranje zadeve v uradnih urah. VATROSTALNA ZENICA Kokrica VSkofji Loki se bodo dne 31. 3. in 1.4. od 11. do 18. ure TOZD »JESENICE« JESENICE 18. Šenčur, Visoko, Olševek, Hotemaže — v prost. K U SenČur delili boni za kmetijstvo in obrt na istih razdelilnih — v prost. K U Trboje Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja na osnovi 19. Trboje, Voklo, Voglje mestih kot poteka ostala razdelitev bonov. 20. Zabnica, Bitnje — v prost. KU Zabnica 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge Lastniki drugih kategorij motornih vozil in občani, ki OBČINA TR2IĆ so upravičeni do dodatnih količin goriva, bodo prejeli Na sedežih vseh krajevnih skupnosti v torek 29/3-1983 VODENJE RAČUNOVODSKIH DEL, bone tako kot doslej pri SO Kranj, Trg revolucije 1. od 11. do 18. ure. INTERNI NADZOR IN SALDAKONTI Od 1. aprila dalje bodo občani lahko prejeli bone za V KS Tržič-mesto in Bistrica pri Tržiču pa še v sredo, gorivo le pri SO Kranj, Trg revolucije 1, in sicer od 30/3-1983, od 11. do 18. ure. petka, 8. aprila, vsak dan v času uradnih ur, od Na oddelku za notranje zadeve v torek in sredo, 29/3- Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izku- ponedeljka, 11. aprila naprej pa le ob ponedeljkih in šenj ali 1983, in 30/3-1983, od 8. do 18. ure za tovorna motorna sredah. vozila, taksiste in invalide. — višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izku- OBČINA JESENICE šenj, IS SO Kranj, Jesenice, Radovljica, Razdeljevanje bonov bo potekalo tako kot pri Skofja Loka in Tržič — posebni pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece prejšnjih delitvah po vseh krajevnih skupnostih ter v Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življe- njepisom naj kandidati pošljejp \ 15 dneh po objavi. Sonce greje t i VZGOJNO IZ0BRA2EVALNI ZAVOD Vloženi dinar v sistem JESENICE TOZD Glasbena ftola ekonomičnega ogrevanja ali dobro vedno izolacijo hiše se vam bolje razpisuje dela in naloge ndirnnain obrestuie kot v RAVNATELJA GLASBENE SOLE I IClJVsVJI Ivlv IMP Ljubljana,TVT Boris Kidrič * ' * Maribor, LTH Škofja Loka, SAVA - Kandidati mora izpolnjevati sploAne pogoje in imeti: — najmanj višjo izobrazbo glasbene smeri, Kranj, IZOLIRKA Ljubljana, — 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja, TERMIKA Ljubljana — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog Šole. g metalka Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,poSljite v 15 dneh po Blagovnici L,ubl>ana m Mar.bor objavi razpisa na naslov: TOZD Glasbena ftola Jesenice, Trg T. prodajalne Topniška, Domžale, Č ufa rja 1, za razpisno komisijo. Kamnik, Ptuj Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30dneh. TOREK. 29. MARCA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE KRONIKA 19. STRAN O L, A 8

Prodam SPAČKA, letnik 1974. Gori- IZGUBLJENO MALI če 6, Golnik 2854 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, V petek 18. 3.1983, sem na relaciji letnik 1976, dobro ohranjeno. Miha Je- Kranj—Šenčur izgubil »CERADO« sive OGLASI rič, Tatinec 1, Preddvor 2855 barve, za kombi. Poštenega najditelja Prodam rabljene dele za ZASTAVO prosim, da jo proti nagradi vrne na tel.:27-960 101: streho, dvižna vrata, okrasno ma- moj naslov ali sporoči po tel. 21-719; Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla sko. Demšar, Lesce, Na Trati 15 2856 Franc Bidovec, Jurčičeva 2, Kranj 2875 Prodam 4 GUME michelin ZX, PRODAM 175x13. skoraj nove, AVTOKASETO- FON philips, 4 PLATIŠČA 13-colska za MARIJA TOMAN Pavi i nova mama Prodam SADNE SADIKE: češnje - mercedes in kotno BRUSILKO 2000 W, Delavska univerza več sort ter slive in ringloja. Prodaja je 230 mm. Telefon<50-047 2857 TOMO BREJC vsak dan in bo vsakem času. Franc Po- Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, KRANJ dobnikar, Brezje 48, 61356 Dobrova pri nevozno. Ogled možen popoldan. Janez Pogreb bo v sredo, 30. marca 1983, ob 16.30 izpred domače Kaltenekar, Oprešnikova 2, Kranj, tel. hiše na pokopališče Ljubno Ljubljani 2290 sprejme prijave za Poceni prodam električno KITARO 24-029 2858 in ojačevalec, 50 W. Telefon 28-943 Prodam rezervne dele za DIANO in ŽALUJOČI: sinova Franc in Janez ter hčer Ivanka 2583 SPAČKA. Telefon 26-147 2859 TEČAJ STROJEPISJA z družinami Prodam 10 tednov stare JARKICE Prodam ZASTAVO 750. Predoslje 12, hisex. Helena Dobre. Loka 4, Tržič Kranj 2860 Tečaj priporočafno vsem, ki si Posavec, Spodnja Bela, 28. marca 1983 2587 VW 1200 starejši letnik s pravkar ge- želijo pridobiti znanje stroje- Prodam STREŠNO OPEKO kikinda. neralno obnovljenim motorjem pro- pisja. (še na strehi). Šimunac, Župančičeva dam za 6 SM ali zamenjam za Z-750 Prijave sprejemamo do 30, Kranj 2585 enake vrednosti. Bojan Komac, Can- 10. aprila 1983 osebno ali po te- Prodam KROMPIR kifelc. Dolžan, karjeva 20, Tržič 2861 lefonu 27-481. Breg 109, Žirovnica 2640 R-4, letnik 1976; in 1000-litrsko CI- Prodam SENO. Nemški rovt 19, Bo- STERNO, prodam. Šinkovec, Koširje- hinjska Bistrica *2146 va 5, Škofja Loka 2852 Prodam 20 kg težkega PRAŠIČA. Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, NESREČE Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 2830 prevoženih 30.000 km, registriran do decembra 1983. Informacije po tel. Prodam suha hrastova DRVA, ZA- NA ZELENICI POVOZIL STAVO 750 in TROSILEC umetnega 76-400 do 14. ure ali ogled na domu od gnojila* Trboje 70 2831 15. ure dalje. Ivanka Zupane, Stara Fu- SPREHAJALKO Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi Prodam samohodni OBRAČALNIK, žina 43, Bohinj 2863 Bled — 30-letni Jože Kozjek je v mož, oče, stari oče 4-taktni MOTOR vogel noot, star 7 let, Prodam NSU 1200 C za dele. Pavla petek, 25. marca z avtom pripeljal dobro ohranjen in OKNO termoton, Marjanovič, Brezje 80 na Gorenjskem po Zagoriški cesti do Ljubljanske 120x140 cm. Kos, Javorje 24, tel. 2864 ceste. Ker je bil brez vozniškega 85-046 2 832 Prodam KOMBI IMV 1600 moriš, dovoljenja in za volanom ni bil Prodam vezano OKNO, 100 x 140 cm. lahko tudi po delih. Informacije po tel. povsem trezen, se je sklenil izogniti FRANC BENEDIK st. Telefon 064-67-121 - int. 256 dopoldan 064-89-064 2865 patrulji miličnikov, ki so mu priha- Tišlarjev ata 2833 Ugodno prodam RENAULT 12, le- jali nasproti. Zavil je proti Golf ho- , Prodam manjše število ČEBELJIH tnik 1973, prvič registriran leta 1976. telu. V križišču Zagoriške in Can- Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce 2866 DRUŽIN v AŽ panjih. Šolar, Dolenja karjeve ceste je zapeljal levo, nato Pogreb pokojnika bo v torek, 29. marca 1983, ob 16.30 na pokopa- vas 62, Selca nad Škofjo Loko 2834 pa še na travo, kjer je hodila 20- lišču v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici. Poceni prodam 50 W gitacord OJA- STANOVANJA letna Mirsada Hadžič. Pešakinjo je ČEVALEC in električno KITARO. Mi- Prodam dvosobno STANOVANJE v zadel, da je padla po cesti in se laže ŽALUJOČI: žena Francka in otroci Pavla, Marinka, Franci, Ani, lan Štern, C. JLA 6, Kranj 2835 Kranju (za devize). Telefon 061-612-342 ranite, voznik pa je pobegnil. Tine in Janez z družinami Prodam semenski KROMPIR igor 2778 Miličniki so ga še pred jutrom iz- Zg. Brnik 82, Cerklje . 283b sledili. Prodam suhe smrekove in borove POSESTI Kranj — Stražišče, 27. marca 1983 PLOHE. Klanec 37, Komenda 28J/ PADEL S KOLESOM Prodam eno leto star SUŠILNIK za V tržiški občini vzamem v najem sta- perilo. Miloš Nenezič, Tuga Vidmarja rejšo HIŠO s predplačilom, ter mož- Radovljica — Munuli torek se je 12 Krani 2ooo nostjo kasnejšega odkupa. Ostalo po na lokalni Gregorčičevi cesti v Ra- Poceni prodam POHIŠTVO za dne- dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku dovljici huje ponesrečil 45-letni Ivan vno sobo in garderobno OMARO. Uas- 2867 Horvat. Peljal se je s kolesom, ne- hi, C. JLA, 6, Kranj y on Najboljšemu ponudniku prodam HI- nadoma padel in se pri tem huje Prodam obžagan LES (trame 20 x 22, ŠO, zgrajeno do IV. faze, v okolici Kra- ranil. 22x24, dolge 6 m). Praprotna pohca U nja. Ogled možen vsako soboto in ne- D. Ž. ZAHVALA Cerklje deljo. Naslov v oglasnem oddelku 2868 Prodam večjo količino SENA. Grad V Škofji Loki, na prometni točki Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete 59, Cerklje , „.J^V prodam POSLOVNE PROSTORE, za Reševali obolelega Prodam 40 kv. m istrskega KAMNA frizerski ali kozmetični salon. Samo re- za oblaganje. Ogled vsak dan popol- sne ponudbe pod: Dogovor 2869 Porezen - Na tradicionalnem dan. Franc Bizjak, Begunje 133 2842 MARIJE ROPRET pohodu na Porezen sicer ni bilo z Bohinjske Bele št. 46 Prodam več navadne ZIDNE OPE ZAPOSLITVE nesreč, pač pa je eden od ude- KE 1/1. Preddvor 16, tel. 45-369 2843 ležencev nenadoma obolel. Uroša Prodam OMARO za dnevno sobo. Zaposlim FRIZERSKO pomočnico. Zupana iz Bohinjske Bele ie ne- se iskreno zahvaljujemo vsem, predvsem sosedom in sorodnikom, ki Hadič, Ljubljanska l/A, Kranj 2844 Albina Šimunac, Kranj, Župančičeva ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali, izrazili sožalje nadoma napadel slepič, tako da ter poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Severjevi iz Onko- Prodam vičjo količino SENA. Zalog 30 2792 ga je bilo treba nemudoma Takoj sprejmemo ČISTILKO v red- loškega inštituta Ljubljana in dr. Šolarju in ZD Bled za nesebično tt e spraviti v dolino. Na pomoč so pomoč v času njene težke bolezni. Enako se zahvaljujemo članom &no prodam SPALNICO in no delovno razmerja. Delo v dopoldan- poklicali helikopter RSNZ, ki je kolektiva LIP Bled TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica za izka- KOMBI ZASTAVA. Olga Vukeljič, C. skem času. Gostilna »GORJANC«, Ho- obolelega od lovske koče na zano pozornost in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala govorni- talcedv 11, Koroška Bela, Jesenice 2846 temaže, tel. 45-068 Preddvor 2793 Poreznu prepeljal v Klinični cen- ku Francetu Mencingarju za poslovilne besede ob grobu in pevcem KOVINOSTRUGARJA, sprejmem v Prodam ROLBO za traktor pasquah ter v Ljuoljano. iz Bohinjske Bistrice za žalostinke ter g. župniku za opravljen po- redno delovno razmerje. Ponudbe po grebni obred. in 4 kompletna kolesa 10*l^ (nove tel. 21-579 2870 gume pirelli). Kličete lahko vsak dan Iščem delo na ekscentrični stiskalni- VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! telefon 76-340 dopoldan doctf ci, moči 18 megapondov. Orodje izde- VSI NJENI Ugodno prodam kompletne K>STfc- lam sam. Trata 10, Škofja Loka, tel. Požar v obratu Bohinjska Bela, 21. marca 1983 LJE, DIVANE in drugo opremo. trat 62-039 2871 Jelovice S Takoj zaposlim delavca za MIZAR- "ffi semenski KROMPIR des, STVO in KOLARSTVO. Kurnik, Tupa- Preddvor — V soboto, 26. marca, re. Tičar, Voglje 98, Šenčur liče 11\ Preddvor 2884 zvečer je v Jelovičinem tozdu Pri- Poceni prodam dnevno sedežno garni- marna obdelava senčil v Preddvoru turo. Kovor 26, Tržič. u-hDM- OBVESTILA nenadoma prišlo do požara. Ogenj je Prodam 200 kg semenskega KKOM Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Cerkl e izbruhnil v zastareli sušilnici lesa, ki PIRJA desire. Veelsovo 12, J 2879 PLESNI TEČAJI v Kranju, delavski se je na slabem terenu začela dom vhod VI., organizira plesni klub rv • r»K-MT zastekljeni pogrezati. Zaradi tega je prišlo do Dve novi OKNI . ifrnna 6 Krani s pričetkom: razpoke na plošči, oziroma na sti- 140 x 140, prodam. Bogo Žalec, Kropa^ ZAČETNI ZA MIJVDINO — sreda, čišču plošče med kurilnico in ko- PAVLE ERLAH roj. ZAVRL 30.3. ob 19.15; moro. Vžgal se je Jesni prah, zago- Gračanove Pavle iz Struževega pri Kranju Prodam večjo količino KLINKERJA ZA STAREJŠE - sreda, 30.3. ob relo je žaganje, ogenj pa je zajel tudi in nekaj SIPOREKSA. Angelca Andcr 20.45; leseno ohišje silosa. Požar so zadušili se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- le, Zevnikova 8 a (Orehek). NADA1JEVALNI - torek, 29. 3. ob poklicni gasilci iz Krania. Gmotno cem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in Ugodno prodam komplet dn^vno so- 19.15; škodo cenijo na 100.000 dinarjev, ker izrazili sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili v zadnji bo. Ogled možen tudi v dopoldanskem predvidevajo 14-dneven izpad pro- * dom. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, prof. dr. Auspergerjevi, IZPOPOLNJEVALNI - torek, 29. 3. času. Ponikvar Alenka, Planina 20 (sta izvodnje. dr. Resmanu in bolniškemu osebju Bolnišnice Jesenice za zdravlje- n del), Kranj. ob 20.45 nje in nego, podjetju Iskra Telematika, TOZD Terminali in TOZD Informacije po tel. 21-130 od 7. do 8. ATC kontrola elementov. Igorju Slavcu za lep poslovilni govor, pev- KUPIM __~ ure VABI J ENI! 2872 Pogrešani planinki cem za žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Opravljam ZIDARSKA, TESARSKA živi in zdravi Vsem, ki ste z nami delili bolečino, ki ste znali ceniti njeno dobroto Kupim suhe bukove ali jesenove in FASADERSKA dela. Se priporo- in se je s spoštovanjem spominjate, iskrena hvala. PLOHE, debeline 5, 6 in 7 cm, širine čam. Said Mehič, Ravne, 12, Tržič 2873 Komna — V nedeljo, 27. marca, 27 cm. Telefon 78-025 Kompletne NAČRTE za vse vr;ste zvečer so na Komni pogrešili dve VSI NJENI » Klupim ELEKTROMOTOR od 11 do gradenj lahko naročite po 'tel. planinki. 20-letna Janja in 24-letna 13 kW, 1400 obratov. Andrej Jamnik 061-322-502 ali naslov v oglusnem od Elizabeta Klinec iz Grosupljega sta Kranj, 15. marca 1983 Gabrovo 4, Škofja Loka delku 2874 namfeč tega dne prišli na Komno in Kupim TELETA s.n^ntalca - b k- OSTALO se ves čas zadrževali v bližini koče, ^ fega od 7. do 10 dni. Telefon 12 V nedeljo. 20. 3. 1983, mi je bilo v Vir- saj sta bili prvikrat tu. Ker ju pod mašah pred Kulturnim domom, ukra- večer ni bilo v kočo, so obvestili Gor- Kupim LATE za kozolec. Brezar, Žab- sko reševalno službo iz Bohinja, naj ica 7, tel. 44-560 deno DIRKALNO KOLO. Opazovani naj kolo vrno pred dom, sicer bomo ju gre iskat. Ker ponoči reševalna Kupim zelo lahek PLUG obračalnik akcija ni bila mogoča, so jo nadalje- za konjsko vprego ^aresortelesen proti njemu sodnijsko ukrepali 2876 Iščem VARSTVO /a 4 in po) letno de- vali davi od 4. ure. Vendar sta se po- ms? gredelj. Čadež, Trnje 12, Škofja Loka^ klico na domu popoldne. Informacije grešani dekleti do jutra že vrnili žiyi # 30. marca mineva leto od tistega žalostnega po tel. 24-583 od 15. do 18. ure. 2877 in zdravi v kočo, tako da nadaljnja v. trenutka, ko me je ze vedno zapustila ljuba Kupim KOMPRESOR od 5 dO 10 ba- Nujno potrebujem 5 SM. Vrnem v akcija gorskih reševalcev ni bila več rov. Ponudbe s ceno po tel. 45-386 po- enem letu. Šifra: 1 SM obresti 2878 potrebna. poldan VOZILA MAJDA Ugodno prodam FIAT 850 speč. a Re- gistriran do januarja 1984. Jože Ko Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sode- hek. Križe 67/a , , . lavec v pokoju COLARIČ Ugodno prodam zelo dobro obrnjen roj. R1BNIKAR iz Seničnega avto .Žaba« CITROEN GS, letnik 197 Težko je sprejeti grenko resnico, da nisi več z menoj. Prazen je Ogled v nedeljah popoldan. Ivanka M.- JANEZ SUŠNIK dom, ker ni slišati tvojih besed in vedrega smeha. Ne čutiš bole- helič, Črnivec 1 l/A, Brezje roj. 1931 čin v mojem srcu, ki je še vedno ob tebi. Prodam MOTOR APN-6 zaradi sol, Vsem, ki ste jo nneli radi, se je spominjate in obiskujete njen tve. Planina 1, II- nadstropje, st. 11 ^ Od nje^.t so bomo poslovili v torek; 29. marca ob 15.30 prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate lučke, rnoja iskrena Prodam ZASTAVO 750 (fič;.«), ali na kranjskem pokopališču. hvala! menjam za večji avto. Ziganja v«_s ŽALUJOČI MOŽ ŠTEFAN 31 /A, Tržič Sindikalna organizacija Sava Kranj Senično, 30. marca 1983 Prodam ZASTAVO 750, letnik 197/ L Ogled vsako popoldne. Kavčič, Sornpe trska 49, Kranj; Stražišče' 2883 Parcele so, kupcev pa ni GLASOVA ANKETA V Šenčurju je po dolgih letih spet možno zidati, toda družbeno dela, ki sodijo v komunalno opremo Bencin na bone usmerjena stanovanjska gradnja s komunalno opremljenim zemljišča, izpustijo in se jih kasneje loteva graditelj sam. V komunalno Nekaj časa so vozniki, ki se jim zemljiščem je za graditelje predraga — Zato je tudi premalo pri- opremo, ki je ocenjena na 101 mi- bencinska poraba na bone nika- jav pri Stanovanjski zadrugi, čeprav je na voljo več kot sto par- lijon novih din, so vštete ceste kor ne »izteče« in imajo že v prvi cel, razen tega pa še parcele za štiri stanovanjske bloke (vendar brez zunanje obodne ceste), polovici meseca prazne bencinske kanalizacija, vodovod, elektrifika- rezervoarje, še upali, da bonov ne zadruga že ni podpisala pogodbe, saj bo več; a kot že vemo, je bilo ŠENČUR - Zaradi bližine leta- je bilo po objavi razpisa za te parcele cija, telefonsko omrežje, regulacija lišča je bila na področju Šenčurja Olševice, zaklonišča in drugo. V kra- upanje jalovo, saj so boni še v premalo zanimanja. Do roka je veljavi za naslednje tri mesece. dolgo časa praktično povsem ustav- namreč poslalo prijave le 39 intere- jevni skupnosti predlagajo stavbno ljena nadaljnja gradnja stanovanj. sentov, dodatno jih je iz krajevne zemljiški skupnosti, ki sicer h ko- V minulih treh mesecih se je Sele v tem srednjeročnem obdobju skupnosti še 8, kar pa je vsekakor munalni opremi zemljišča prispeva nedvoumno izkazalo, da smo si je bilo z zazidalnim načrtom spre- premalo tako za podpis pogodbe kot 11,2 milijona novih din, naj bi za- vozniki osebnih avtomobilov za- jeto za stanovanjsko gradnjo ob- za začetek komunalnega opremlja- časno pokrila tudi sredstva za ras zelo različni: nekaterim boni močje nekaj več kot 6 hektarov med nja tega zemljišča. Bodoče graditelje komunalno opremo za parcele, za celo ostajajo, drugi bi dali vse, da Velesovsko cesto in Pipanovo ter je vsekakor prizadela sprememba pri katere še ni zanimanja ne v krajevni bi prišli do petih ali desetih litrov. med sedanjim naseljem Šenčur in najemanju kreditov, tako da je obo- skupnosti ne v kranjski občini. Na ta In tudi varčevati smo se pošteno Srednjo vasjo. Na tem kompleksu, način bi namreč želeli zadržati pro- naučili, zaradi bonov in tudi Jože Razinger s Koroške Be- tavljanje pri nakupu parcele, za le: »Za svoje opravke in za ma- namenjenem usmerjeni stanovanj- katero je treba odšteti okoli 900 dajo teh gradbenih parcel tudi za zaradi razmeroma zelo dragega ski gradnji, je predvidenih 107 indi- naslednja leta, tako da bi novo na- goriva. Pretehtamo vsak kilome- lega fiata imam 40 litrov ben- tisoč din, vsekakor razumljivo. cina na mesec dovolj, seveda vidulanih hiš različnih vrst ter štirje Takšna cena se zdi previsoka tudi selje raslo le postopoma. Da se bo trček in združujemo opravke, ko- bloki s skupno 42 stanovanji. začetek gradnje upočasnil za nekaj likor se le da. pa se je treba voziti varčno in krajevni skupnosti Šenčur, ki si je vsako pot načrtovati. Vseka- Čeprav je bilo predvideno, da bi že dolga leta prizadevala, da bi krajani let, je zdaj že povsem jasno, kako pa Vsi bi seveda jadi, da bi bone letos stala na tem zemljišču dva se bo razvozlala zahteva Senčurja- kar najhitreje ukinili in verjetno kor pa je tistim, ki bodo imeli dobili primerne površine za zidavo spomladi veliko dela in oprav- bloka z 20 stanovanji, naslednja dva hiš. Toda zdajšnja možnost je prak- nov, da bi zemljišče opremljali ko- bi se poraba ob višji ceni bencina pa naj bi bila zgrajena do leta 1985, munalno in prodajali po etapah, pa uravnala sama po sebi. Nekateri kov, tako majhna količina tično za marsikoga postala neures- premalo, kajti pozimi se je še ' *"se bo vse skupaj močno zavleklo, ničljiva. Zato so na skupnem se-* je seveda odvisno tudi od možnosti vozniki so prav razočarani, dru- isto velja tudi za individualno grad- in sredstev stavbno zemljiške skup- gim spet je vseeno, vsi — tako kot dalo vzdržati, poprositi prija- stanku s predstavniki skupščine telja ali se peljati z avtobu- njo. Za gradnjo 93 komunalno ure- občine, stanovanjske skupnosti, sta- nosti. Eno pa je jasno že sedaj — naši trije sogovorniki, ki so bili jenih individualnih gradbenih parcel 400 do 500 novih krajanov, kolikor prav redkih besed - pa bomo som. Ljudje pa se sprašujejo, novanjske zadruge, Domplana in kako bo zdaj, ko se bo^ta je nameravala skleniti pogodbo Sta- drugih sprožili pobudo, da bi se po- naj bi jih po pozidavi bivalo v so- najbrž zadovoljni, če bonov ne bo novanjska zadruga ČernetOv vrt, seskah S-6/1 in S-8, Cn, se bo na tem več. začela poletna sezona in letni iskale možnosti za znižanje sedanje dopust.« medtem ko so za 14 parcel lastniki vrednosti gradbene parcele. To je se- področju lahko naselilo kvečjemu do zemljišča uveljavljali prednostno veda možno le tako, da se nekatera leta 1990. L. M. pravico. Vendar pa Stanovanjska Gorski stražarji niso le čistilci Kamniška Bistrica — Planinski Iz 18 poročil udeležencev zbora je si prav tako zadali v posameznih dom v Kamniški Bistrici je bil mi- bilo moč razbrati, da varstvu narave planinskih društvih. 4 nulo nedeljo prizorišče letošnjega posvečajo veliko pozornosti v mno- Ob tem so njihovi predstavniki -V zbora načelnikov odsekov za varstvo gih planinskih društvih. V njih se opozorili na še vedno prisotno mi- narave in Gorsko Stražo iz sloven- ukvarjajo z izobraževalno, vzgojno selnost, da so člani Gorske straže skih planinskih društev. Srečanja, ki in propagandno, dejavnostjo, z na- predvsem čistilci onesnaženih pro- so ga začeli s pregledom lanskolet- meščanjem napisov o zaščitenih storov v naravi, ne pa aktivisti, ki nega dela komisije za varstvo narave rastlinah in opozorili si prizadevajo vzgajajo in motivirajo ljudi za in Gorsko stražo pri Planinski zvezi zavarovati redko planinsko cvetje, varstvo narave. Ocenili so tudi, da Jože Pesjak iz Tržiča: »Za Slovenije ter odsekov po društvih, so udeležujejo se čistilnih akcij ob povsod, kjer aktivnost sloni le na svoj osebni avtomobil imam se udeležili tudi inštruktorji varstva gorskih poteh in postojankah, so- posameznikih, ne morejo pričako- dovolj bencina, tistih 40 litrov Branko Božjak z Bleda: »Šti- narave in poverjeniki upravnih od- delujejo z markacisti pri urejanju vati željenih rezultatov. Zato so mesečno, saj se domala ni- rideset litrov bencina na me- borov planinskih društev. poti ter se povezujejo z lovci pa ri- predložili izvršnemu odboru PZS, kamor ne peljemo. Le ob so- sec je premalo in zdaj, ko so Komisija pri PZS se pri uresniče- biči. Redkeje je slišati njihov glas pri naj vzame delovanje na tem po- botah in nedeljah in le po nuj- boni spet v veljavi, bo treba še vanju svojega programa dela vklju- odločanju o pomembnejših posegih v dročju v bližnji prihodnosti pod lupo nih opravkih. Tudi prej ni bila naprej varčevati. Prizadeti so čuje v večino akcij v zvezi z naravo in varovanju okolja nasploh. in na osnovi ugotovitev da ustrezne poraba stoenke bistveno več- predvsem tisti, ki imajo večje varstvom narave. Predvsem skrbi za Prav zato je bilo škoda, da se zbora pobude za poživitev dejavnosti pri ja, vse drugače pa bo potem, avtomobile, saj ne bodo mogli vzgojo s tega področja na vseh niso udeležili predstavniki niti enega varstvu narave. Pri tem pa ni po- ko bo prišla poletna sezona, na daljšo pot. Najbolje bi se- stopnjah planinskega izobraževanja. planinskega društva z območja Tri- membno samo, kot so ne nazadnje pa so boni v veljavi še za veda bilo, ki bi bone ukinili,"§e ( Lani je med drugim pripravila zbor glavskega narodnega parka, kjer bi ugotovili na zboru, kar najširše naslednje tri mesece. Nihče si posebej v poletnih mesecih, načelnikov odsekov in inštruktorjev, morala biti dejavnost za varstvo delovanje v planinskih društvih in ne more predstavljati, kako bi ko se ljudje radi odpravijo na ki.se ga je udeležilo 31 planincev, naše gorske narave najbolj plodna. povezava med njimi, ampak tudi se lahko s tako malo bencina izlete in na morje.« načrtovani tečaj za inštruktorje pa Letos bo komisija pri PZS pri- izvendruštveno delo. Predvsem na podal na dopust.« D. Sedej je zaradi premalega števila prijav pravila 4. in 5. junija na Rašici tečaj območjih, kjer se pojavlja največ preložila na letošnje leto. Avgusta za inštruktorje varstva narave, med naravovarstvenih problemov. bi je na njeni vsakoletni akciji v bo- akcijo od 15. do 17. julija na Velem namreč morali osveščati prebival- taničnem vrtu Baltazarja Hacqueta polju bo obnovila napisne tablice in stvo in ga privabiti k sodelovanju. na Velem polju sodelovalo 10 pla- nasade v alpinetutnu, že 23. aprila Zborovanje v Kamniški Bistrici so nincev. Med letom je organizirala sklenili z obravnavo informacije o 20 let šole na Trati načrtuje študijski ogled Zelencev pri škofja Loka - Z domiselno in pripeljal Manko Golar in ofc^ tudi po eno geološko, botanično in Podkorenu, pripravila pa bo tudi Triglavskem narodnem parku in spomin na Gosteče, kjer se j ^t zoološko ekskurzijo, na katerih se je botanično ekskurzijo. Veliko vzgoj- aktivnostmi v zvezi z njim. Pri tem prijetno proslavo so učitelji in e učenci Osnovne šole Cvetka Golarja njegov oče Cvetko Golar, po ^ zbralo okrog 50 planincev. noizobraževalnih in drugih akcij so so se zavzeli tudi za uveljavitev terem se imenuje šola. interesov planinstva v pripravah na Trati pri Škofji Loki v petek, 25. skupnega programa razvoja parka. marca proslavili ^0-letnico svoje Zgodovina šole na Trati pravsi Tržiško gostinstvo rabi S. Sfijc šole. Dvajset let resda ni dolga doba, prav sega več kot dvajset let na** toda vsekakor je priložnost za Leta 1956 je Gorenjska predilns:* pogled na prehojeno pot, za zahvalo odstopila prostore za štiri učilnice ir. vsem, ki so šolo postavili na noge, jpoživitei v S SODIŠČA Osnovno šolo na Trati, ki je sjpad&i* delali in živeli z njo. pod škofjeloško, je tedaj obiskoval TRZlC - Zakaj gostinska de- le zastopnika Kompasa na Lju- Ravnatelj Ivan Križnar je uvo- okoli dvesto šolarjev. Trata in oko javnost v tržiški občini peša, belju in Petrolove Deteljice v Nekvalitetno doma na kratko osvetlil pretekla liške vasi so se naglo večale in le« zakaj razen redkih izjem, lokali Bistrici, ki sta spričo svojih iz- šolska leta, pozornost pa je obrnil na 1963 so dogradili novo, osemletk niso posebno vabljivi s svojo kušenj in možnosti terjala poseb- zmleto meso bodočo dograditev šole, ki ima danes Šolo, ki je kasneje kot podružnici urejenostjo in kakovostjo ponud- no obravnavo. 722 učencev, *e v prihodnjih dveh, Kranj - Senat Temeljnega so- šolo priključilo šolo v Reteča: be, je bilo osrednje vprašanje, ki Besedo so zato toliko bolj treh letih pa bo morala sprejeti Novo šolsko poslopje je kasne*" ga je v četrtek postavil tržiškim glasno povzeli zasebni gostinci. dišča v Kranju je prejšnji mesec za skoraj 2(X) učencev več. Svoje spo- gospodarski prestopek kaznoval z dobilo telovadnico ter leta 1975 gostincem predsednik izvršnega Zanimali sta jih najbolj kreditna mine so v spored proslave vpletli prizidek. Torej bodo morali prav sveta. in davčna politika, od katerih so denarno kaznijo KZK Gorenjske, nekdanji ravnatelji, posebej velja tozd Trgovino na drobno Kranj in kmalu zgraditi še drugi prizidek. s*i Tistih nekaj, kar se jih je od- pretežno odvisni njihovi načrti omeniti Jakoba IJšeničnika, ki je je na Trati šolarjev vse več. zvalo njegovemu povabilu in po- za nova vlaganja. Najbolj jih mo- odgovorno osebo - poslovodjo po- leta 1963 prevzel taktirko novo- tijo stalne spremembe na teh slovalnice v Ljubljani. zgrajene šole in jo nato kasneje Izobraževalno in vzgojno poslsrs- vabilu predsednika novega tu- stvo in uspehe šole na Trati so lepe rističnega društva, ki veliko področjih, bojazen, ker danes ne Sredi maja lani je veterinarski in- predal Polonci Jeseničnik. Vrsta gradi prav na boljši gostinski vedo, s kakšnimi obrestmi se jim špektor v poslovalnici KZK V Ljub- učiteljic in učiteljev pa je vseh osvetlile besede njenega prvega rav- bo naložba vrnila jutri. ljani vzel dva vzorca mletega mesa in dvajset let poučevala otroke, zato so natelja Jakoba Ušeničnika, ki ponudbi Tržiča in okoliških kra- dejal, da se danes malokdo k jev, se je izogibalo pravemu Vendar na kuže samo tarnati, ju poslal v laboratorijsko preiskavo. jim mi proslavi izrekli posebno za- v tem so si bili edini. Najnovejši Meso so kako uro pred tem v po- hvalo: Tončka Bobnar, Ivanka spomni zloglasnega »traškega grab- odgovoru. Morda ga niso vedeli, na«, kamor je vleklo otroke, ki ^ morda so se le pritajili. občinski odlok o obdavčevanju, slovalnico pripeljali iz to zda Meso- Demšar, Angelca Grošelj, -Janko ki je začel veljati letos, jim gre izdelki iz Škofje Loke in j«- bilo Jocif, Spela Jocif, Silva Krap«, Cilka zanemarjali šolo. Počasi je izginil, k Dejstvo je, da je bilo še po vsekakor na roko. Spodbuja. Po- redno pregledano, saj je imelo vse je šola vse bolj kakovostno bogatik vojni v Tržiču kar 16 zasebnih Kregar, Justina Petertiel, Marija svoje delo. Uspehe je nanizala tudi v dobno je tudi s krediti, ki so potrebne dokumente. Inšpektor je Potokar, Kristina Prevodnik in Ma- gostinskih lokalov, znanih tudi kljub višjim obrestnim meram vzel vzorec grobo mletega in drobno obšolski dejavnosti, posebej v šol zunaj občinskih meja. Danes jih rija Vidmar. naložbam v deficitarne dejav- mletega mesa. Prav tisti dan je bila skein športnem društvu, kar dvt imajo zasebniki komaj trinajst, nosti, kakršna gostinska v tržiš- namreč v Ljubljani akcija za ugo- Posebno svečano obeležje je pro- zvezni priznanji je prejelo šolski kar ob družbeni ponudbi, ki sloni ki občini je, dovolj naklonjeni. V tovitev kvalitete mesa, ki ga dobi- slavi dal Manko Golar. sin pesnika, glasilo Trata, v šestdesetih letih ie na hotelu, dveh razstavracijah, tržiški enoti Ljubljanske banke vajo potrošniki, še s posebnim ozi- pisatelja in dramatika Cvetka (to- priznanja žel pevski zbor. kot prva bistroj u in nekaj bifejih pomeni celo menijo, da so premalo iz- rom na vzgojnovarstvene ustanove, larja, po katerem seje Šola poimeno- šola v škofjeloški občini pa so fcts velik številčni padec/ Številčni koriščeni in da bi zasebniki ob Analiza je pokazala preveliko število vala pred petnajstimi leti. 'I udi 1964 uvedli tekmovanje za bralno in, žal, tudi kakovostni. Posebno družbeni podpori končno le mikroorganizmov. Grobo mleto me- Manka Oolarja poznajo naši mladi značko. Posebej pa velja omeniti še družbeni obrati se za domisel-" morali pokazati nekaj več samo- so je polizdelek in zato tudi veliko bralci, nedavno je prišla na kniižne uspehe, ki so jih učenci dosegli * nostjo nekaterih za-sebnih go- iniciativnosti. Tudi v krajevnih bolj občutljivo, saj se izdeluje iz police njegova zoirka zgodb o tekmovanjih h matematike, slo- stincev lahko daleč skrijejo. In skupnostih, kot so Lom, Sebenje, obreznin pri- izkoščevauju mesa, veržejcih, ki jim lahko hudomušno venskega in angleškega jezika zdi se, kot bi jim tudi nadaljnja Leše in Ravne, kjer sploh ni meljejo pa se pogosto tudi slabši ali rečemo zgodbe o pivleških butfthih. M Volčjak usoda, razvoj, zaslužek ne bili gostinske ponudbe. celo umazani kosi mesa. Skratka, 1/. Gornje Radgone se je na proslavo dosti mar, kot bi hoteli goste mikrobiološka analiza pokaže, kako nalašč odganjati. Kako bi si Ne gre več govoriti o turistič- nem društvu, ampak o turistič- je mesar pripravljal tako meso. Za sicer lahko razlagali, da so omenjeno meso je bilo z analizo kot prezrli roko, ki sta jim jo ponu- nem gospodarstvu, je s tem v zvezi poudaril predsednik tu- s superanalizo Instituta zti higieno dila izvršni svet in turistično živil v Ljubljani ugotovljeno, da je društvo? Od vseh sta se odzvala rističnega društva. Društvo bo spodbujalo številčno in kako- imelo preveč mikroorganizmov in vostno rast gostinstva, prav tako zato ni bilo v skladu s pravilnikom o kot izvršni svet v okviru svojih neoporečnosti živil v prometu. Za- Občni zbor možnosti, res pa je, da sloni radi kršitve zakona o zdravstveni večina odločitev, napredka, na neoporečnosti živil in predmetov je Hortikulturnega ljudeh samih. Na gostinskih de- sodišče izreklo pravni osebi KZK lavcih, ki jih je v tržiški občini Gorenjske tozd u Trgovina na drob društva veliko, a sta jih pritegnila pri- no denarno kazen v višini 80.000 din. mernejši delovni čas in gotov Ker pa odgovorna oseba — po- ' Kranj - Kranjsko Hortikulturno zaslužek v industrijo. A če ne slovodja v ljubljanski prodajalni ni društvo vabi na svoj občni zbor, ki bodo hoteli po poti, ki je na poskrbel, da bi prodajalna imela le bo v Četrtek, 31. marca ob 18. uri v začetku, kot pač vsaka, nekoliko higiensko neoporečna živila, saj je koncertni dvorani Delavskega doma bolj trnova, domačini, bo pač do kršitve prišlo zaradi nepravilnega Kranj. Pred občnim zborom bo pri- treba odpreti vrata ponudnikom ravnanja delavcev z mesom v pro- kaz posnetkov s prvomajske ekskur- zunaj občine, ki v gostinstvu dajalni, je bil kaznovan z denarno zije v Toskano. Član. lahko pri- vidijo kaj več kot le drlo. kaznijo 8000 din. Sodba ni nesejo s seboj tudi diapozitive svojih H. Jelovčan pravnomočna. vrtov.