Cena 8 dio Poštnina, plačana v gotovini Dolenjski lisi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

IZHAJA VSAK PETEK LETO IT. - ŠTEV. 51. NOVO MESTO, 21. DECEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN

asa armada - trden branik socialistične Jugoslavije

Deset let bo minilo Jutri, odkar Je Jugoslavije. Neprestano se je širila obo- nenehno pomuoževati. Med odločilnimi bilo všeč. Ze medtem, ko smo krvaveli in cionalnega vprašanja. V resnici je bfla bila po sklepu Centralnega komiteja Ko- žena borba proti okupatorjem; ljudstvo bitkami v Stalingradu in El Alameinu so si v ognju in krvi ustvarjali svobodno in je naša Armada kovač bratstva in munist:čne partij« Jugoslavije ustanovlje­ je dajalo za svojo, pravo ljudsko vojsko, naše enote vezale na Balkan 36 nacifa- domovino, so barantali na tihem za našo enotnosti jugoslovanskih narodov, bila je na naša Prva proletarska brigada, prva samostojnost ter si delili nsša ozemlja in je, kot pravi tovariš Tito, »Sejalec regularna enota naše vojske. Vsako leto na vplivna področja. Voditelji Sovjetske bratstva in enotnosti«. praznujejo naši narodi ta dan kot dan zveze so pokazali, da eno govore, a dru­ V vojni ustvarjalec srečne bodočnosti, ustanovitve svoje oborožene sile. go delajo. Pijani slave izza vojnih let in v miru graniten branik graditve sociali­ zmag so mislili, da bodo s hrupno reso­ stičnega gospodarstva in reda — taka je »Izkušnje borbe v Srbiji so pokazale, lucijo Informbiroja preslepili in omajali da je treba oboroženo vstajo razvijati ne naša Armada. Njen globoko ljudski zna­ jugoslovanske narode, jih ločili od držav­ čaj ji je natančno in za vedno nakazal le v širino, v množičnost, to je kvanti- nega in partijskega vodstva in ustvarili tavno, temveč tudi kvalitativno. Pokaza, vlogo čuvarja svobode in neodvisnosti v Jugoslaviji sovjetsko kolon'jo. Toda — njene socialistične domovine. Ni sile, ki lo se je, da je potrebno preiti k formi­ kar jim je uspelo na Poljskem, Češkem ranju pravih vojaških enot, ki bi bile bi v Titovi Jugoslaviji mogla ločiti voj­ in drugje v vzhodni Evropi — se jim je sko od ljudstva in narobe. sposobne, da zapustijo svoje ozemlje in v Titovi Jugoslaviji srsulo v prah Res­ se bojujejo povsod, kjer koli bi jim bilo nica o Jugoslaviji je prodrla v svet. Ka­ Naša Partija in država ima to veliko ukazano.« kor strašen sodnik je pred tedni naša in slavno, čeprav težavno nalogo, da sta Tako je poročal med drugim v svojem obtožba pred Organizacijo združenih na­ pionirja borbe za zmago načela enako­ referatu tovariš T*to na V. kongresu rodov pokazala znova vsemu svetu, da z pravnosti med socialističnimi državami, KJPJ o ustanovitvi Narodnoosvobodilne voditelji SZ ne mislijo na mir. brez katerega ni nadaljnje poti socializ­ vojske, s pomočjo katere je naša Partija ma, niti demokratičnega gibanja na sploš­ lahko že med vojno reševala ne le vpra­ Vzporedno z razvojem naše vojske se no. Naša Jugoslovanska armada, ki čuva šanje uspešne borbe proti okupatorjem, je v oboroženi vstaji razvijala tudi naša varnost meja socialistične domovine, pa marveč tudi vprašanje oblasti — vpra­ ljud'ka oblast. Pravilni medsebojni razvoj je v tej luči ne le važen činitelj notra­ šanje zmage nad reakcijo, vprašanje usta­ in delo naše vojske in ljudske oblasti njega življenja, marveč tudi nadaljnje novitve nove Jugoslavije. je omogočil, da so oborožene sile vstaje borbe naprednih sil in garant miru v iz partizanskih odredov hitro prerasle v svetu. Naša Prva proletarska udarna briga­ redno vojsko, omogočil je vztrajno in ne­ da je bila ustanovljena v tistih groznih izprosno vojno proti okupatorjem in do­ Zaman Izzivajo na naših mejah so­ dneh, ko je Evropa ječala pod najhujšim mačim izdajalcem ter zagotovil zmago vjetski opričn'ki, zaman nas obrekujejo jarmom fašističnih nasilnikov in ko je ljudski oblasti že med vojno, po vojni pa sovražniki na Vzhodu in Zapadu. Svet je ves svet trepetal v bojazni, da je za obnovo in nagel prehod k socialistični spoznal vrednost nove Jugoslavije in Iz vedno ujfasnflJta sonce svobode, Hitler­ graditvi. Kakor med vojno so po njej pri­ dneva v dan bolj ceni naše napore za jeve in Mussolin'jeve bende in tolpe sol­ padniki JA svojemu liudstvu na nešte­ očuvanje miru. Borci in oficirji naše ar­ dateske njunih evropskih hlapcev so sta­ tih delovnih akcijah v obnovi in planskem made so z vsem našim ljudstvom čvrsto le pred vrati Mo?kve in Leningrada. V gospodarstvu znova in znova dokazovali ob svoji Partiji in tovarišu Titu. Vsi kot srcu podjarmlicne Evrope pa se je vzdi­ ljubezen do domovine. eden so pripravljeni storiti vse, da ohra­ gnila Jugoslavija pod vodstvom svoje Ko- nimo našo svobodo in pridobitve naše munistične part:je v herojski boj s sto Ustanovitev naše ljudske vojske in revolucije. Naša ljudska vojska se zave­ in tisočkrnt močnejšim sovražnikom in ljudske oblasti v štiriletni revolucionarni da, da je socialistična armada, ki ne bo visoko dvignila znstavo svobodoljubnega borbi očitno kaže globok ljudski in re­ nikoli nikogiar ogrožala, ki pa bo vedno človeštva. Ne srmo zase — za svobodo volucionarni značaj naše vojske. Vojska budno pazila na mirni razvoj svoje ljub­ vsega naprednega sveta je razplamtevala in ljudska oblast — to sta dve največji ljene dežele In pred vsakomur branila vstaja naših narodov in krepila vero v zmagi naših delovnih ljudi. Ti dve pri­ graditev socializma v naši državi. dobitvi pa sta, kakor je dejal tovariš Ed­ pravico in zmago poštenja nad nasiljem. Naj živi 22. december — dan naše To so bili trenutki, dnevi, tedni in leta vard Kardelj na V. kongresu KPJ; »eno najstrahotnejših naporov, nadčloveškega in isto: ljudska oblast in njena oboro­ slavne Armadel trpljenja in borb naših narodov proti fa- žena sila oziroma oborožena sila ljud­ Naj živi naša svoboda in neodvisna aisUčnim osvajalcem. stva, brez katere bi ljudstvo ne moglo Pešadljske enote JA na lanski prvomajski proslavi v Beogradu biti na oblasti«. socialistična domovina FLRJI Sklep "vodstva naše Partije o ustano­ Naj živi naš vrhovni komandant — vitvi Prve proletarske brigade je bil re­ šiističnih dlviziJt med dzkrcavanjem an­ Naša vojska je bila med vojno in po vse — do zadnjega koščka kruha, obu­ njej glavna opora Partije za rešitev na­ ustvaritelj naše Armade — maršal Tito! volucionaren, daljnoviden in zgodovinsko tve, obleke, živino, vozila, bilo je s svojo gloameričke vojske na Siciliji in v Italiji utemeljen sklep. Ustrezal je takratnemu partizansko vojsko eno. Partija in tova­ pa 39 divizij, ki bi sicer bile v bojih vojnopolitičnemu stanju v svetu, razma­ riš Tito sta razvijala in krepila partizan­ proti zaveznikom, tako pa so bile zapo­ hu in moči naših množic, njihovega na­ ske vrste. Partija je prepletala bit naše slene v velikih bojih v IV. in V. ofen­ rodnoosvobodilnega gibanja in prizadeva­ vojske, njene organizacije so ideološko zivi. Naša vojska je bila eden izmed važ. nja, da bi vse sile ljudstva vključile v in politično zjijcle in zajemajo pod 6vojo nih pogojev za zlom »*mške nacistične •sveti boj proti okupatorjem in za pomoć zastavo slehernega pripadnika vojske, od vojske, pa tudi eden izmed odločilnih Rdeči armadi, ki je takrat nosila glavno ustanovitve prvih partizanskih odredov, pogojev za zlom fašistične Italije. V za­ breme vojne. pa vse do danes. Naša vojska je bila zato ključni ofenzivi aprila in maja 1945. je To dokazuje, da so se naši narodi, ne le vojaška, temveč tudi velika poli­ naša vojska obkolila in popolnoma uni­ naš delavski razred pod vodstvom naše tična sila, ki je aktivizirala ljudske mno­ čila vso nemško balkan»ko skupino in Partije in tovariša Tita dosledno ravnali žice za oboroženo borbo, tolmačila in po­ osvobodila vso našo domovino s Sloven­ po nauku marksizma-leninizma, ki nas jasnjevala linijo in smotre narodnoosvo­ skim Primorjem, Trstom in Koroško. uči, da delavski razred ne more revolu­ bodilne borbe ter pomen nove ljudske Tako se je ustanovila, organizirala in cionarno spremeniti družbenega reda in oblasti. borila naša slavna vojska v najtežavnej­ se obdržati na oblasti, če ne organizira V vojaškem pogledu je dala naša voj­ ših dneh druge svetovne vojne. Pravilno novih revolucionarnih oboroženih sil, ki ska za zmago zaveznikov ogromno. Ve­ in revolucionarno stališče naše Partije s bodo trdna opora v Tevoluc'ji priborjenih zala je na Balkanu od začetka do konca tovarišem Titom na čelu je omogoč'lo, zmag. Samo doslednemu revolucionarne­ vojne velike nemške in italijanske faši­ da se je razplamtela pri nas ljudska mu stališču vodstva naše Partije je treba stične sile ter jim zadala občutne izgu­ vstaja. pripisati, da je Jugoslavija edina izmed be. Za razbitje stare jugoslovanske vojske dežel okupirane Evrope v drugi svetov, To dosledno in revolucionarno stališče so v letu 1941, potrebovali fašisti 21 di­ pa ni bilo všeč naklepom popravljavcev ni vojni izkoristila ugodni vojnopolitični vizij (360.000 vojakov); ob koncu leta položaj in izšla z vojne z organzirano, marksizma - leninizma • vodstvu CK 1941 pa so morali postaviti proti naši VKP(b). Naš CK in tovariš Tito sta učila revolucionarno oblastjo in revolucionar­ Armadi že 510.000 vojakov, pozneje pa no, pravo ljudsko vojsko. Saj je Partija komuniste in jugoslovanske narode, da je celo 700.000 vojakov. Po kapitulaciji Ita­ v vojnih Časih najvažnejša naloga upo- že pred vojno, ko je bila vojna nevarnost lije so postavili Nemci proti naši Armadi Revolucionarna armada in nova ljudska oblast sta rastll med borbo vzporedno. — Na blizu, dal« komunistom in komunistični stavitev revolucionarne vojske in ljudske allkl: skupina partizanov Kočevskega odreda s člani rajonskega odbora Stari trg ob 23 divizij, ki so štele okrog 480.000 vo­ oblasti. Oboje pa Sovjetom v Moskvi ni mladini navodila, naj se uči uporabljati jakov; leta 1944 pa so morali poslati na Kolpi (fotografirano v maju l!>4-. leta v Zagozdacu) orožje in vojaške spretnosti, začela je naše bojišče še eno divizijo, en samosto­ osvajati pozcije Partije v vojski, nava­ jen korpus in 20 samostojnih polkov. jala žene in dekleta k bolničarskim teča­ Fašistični okupatorji so hoteli zlomiti jem itd. postanejo flfnii^ražKno torišče voljo naših narodov po svobodi z raznimi frontne organiiadtf ngj Takoj po nnpadu fašistov na našo de­ velikimi ofenzivami in nepreglednim na­ želo, ko so odpovedale vse »stare, ljud­ siljem, vendar niso uspeli. Nasprotno — I potrebo po kritiki vsega negativnega; ske stranke« in pokazale vso svojo gni­ imeli so velike izgube. V sedmih ofen­ vsega našega političnega življenja bistven element naše demokracije kot lobo z izdajalsko vlado vred, je začel zivah je imel okupator 132.032 mrtvih in gonilna sila našega razvoja je prav Centralni komite KPJ z vrsto političnih 25.625 ujetih, v vsej vojni pa je bilo na Po III. kongresu OF Slovenije se je skih izdelkov, v politiki spremenitve kritika vsega škodljivega. Ta kritika je in organizacijskih ukrepov pripravljati našem bojišču 447.000 mrtvih in 559.434 v četrtek 13. decembra prvič zbral sestave potrošnje plačilnega fonda in nujen sestavni del in eno osnovnih oboroženo vstajo, hkrati pa je^ pozval ujetih vojakov in oficirjev, Naša vojska Glavni odbor OF Slovenije v Ljub­ v dosegi pravilnejše razdelitve potroš­ sredstev naših naprednih sil. vse jugoslovanske narode na neizprosno je zaplenila in uničila 4630 sovražnih to­ ljani na prvo zasedanje. Zborovanje je nje narodnega dohodka. Vse to mora borbo proti fašističnim okupatorjem in pov, 13.395 mitraljezov, 31.819 puškomi. začel podpredsednik IO OF Jože Rus dati vzpodbudo za čim večjo proizvod­ Nadalje je tov. Marinko govoril o njihovim hlapcem, domačim izdajalcem. tnal jezov, 590,984 pušk, 7149 minometal- in pozdravil člane Glavnega odbora, njo kmečkih pridelkov. Vse naše go­ reorganizaciji ljudskih odborov, ki pri­ CK Partije je takoj poslal v vse kraje cev, 309 letal, 928 tankov, 20022 motor­ nato pa je imel sekretar IO OF Slo­ spodarske osnove prinašajo bistvene naša s seboj tudi potrebo po novih naše dežele svoje kadre, da bi organi­ nih vozil in 362 milijonov 900.000 nabo­ venije lov. Miha Marinko daljši spremembe tudi našemu kmetijstvu. oblikah in načinu povezovalnih oz. vod­ zirali vstajo, sam Centralni komite pa je jev za puške poleg vrste drugega vojnega referat o nekaterih aktualnih gospo­ Ko temeljito odpravljamo ostanke stvenih organov Fronte v okvini pred­ stopil na čelo vseljudskega upora kot voj­ gradiva, orožja, opreme in podobno. darskih in političnih vprašanjih. administrativnega načina gospodarje­ videnih občin. Na teh organih Fronte ni »Glavni štab narodnoosvobodilnih in Tovariš Miha Marinko je med dru­ nja, je dejal tovariš Marinko, odkriva­ bo slonelo vse politično in organizacij­ partizanskih odredov narodov Jugo­ Med vojno so operacije naših brigad sko delo ter pobuda za neposredne vo­ in divizij onemogoe'le fašistom, da bi gim dejal, da se v našem gospodarstvu mo celo vrsto primerov, da so poedinci slavije«, že čutijo zelo vzpodbudni znaki solid­ in skupine uživale neupravičene pred­ litve, ki bodo sledile sprejetju zakona imeli na Balkanu zanesljivo oporišče za o občinskih ljudskih odborih. Pod vodstvom Partije in tovariša Tita, operacije proti Vzhodu in Sredozemlju. nega utrjevanja. Vedno bolj prehajamo nosti, ki so v nasprotju s temeljnimi vrhovnega komandanta oboroženih sil Naša vojska je primorala Nemčijo in Ita­ iz starega administrativnega planiranja načeli socialističnega nagrajevanja. S Končno je pred zaključkom referata n-rš" ''imovine, je vseljudska vstaja ža­ lijo, da sta imeli skozi vso vojno v Ju­ in razdeljevanja na osnovo gospodar­ pobijanjem takih nepravilnosti in te­ tov. sekretar opozoril, da bi bilo ko­ go • kakor silen požar v vseh krajih goslaviji velike sile in da sta jih morali skega računa v proizvodnji; čedalje bolj ženj se je treba hkrati boriti z vsemi ristno in zaželeno, da bi osnoime par­ se povsod uveljavlja gospodarska de­ silami tudi proti zlaganim principom tijske organizacije prenesle večji del javnost po zakonu ponudbe in povpra­ nekaterih, ki zahtevajo za vse enake svojega množično političnega dela na ševanja. Občutno padajo cene kmetij­ nagrade, češ da imamo vsi enake po­ teren frontnih organizacij, kar bi po­ skih pridelkov in industrijskih izdel­ trebe. Taka naziranja je treba odločno magalo odpravljati sektaške ozkosti in kov, vera v denar narašča, vedno manj odklanjati in neprestano pojasnjevati, pripomoglo k dejanski široki politični pa je tudi mrzličnega hlastanja po kako nujno je dosledno uvajanje na­ aktivizaciji našega frontnega članstva. blagu in strahu, da bi tega ali onega čela nagrajevanja po zaslugi. Za obdelovanje vseh splošno ekonom­ zmanjkalo. Seveda bo treba še marsikaj Tovariš sekretar je nato opozoril, skih in družbenopolitičnih problemov urediti za nadaljnjo utrditev gospodar­ da v naših organizacijah mnogo pre­ je torišče v frontnih in drugih mno­ stva. — Nadalje je tov. Marinko pod­ malo spremljamo zunanje politične žičnih organizacijah. V tem poqlcdu ni črtal, da se moramo vsi navaditi gledati dogodke. Opozoril je, da zunanja reak­ načelnih in programskih razlik med poedine ukrepe v gospodarstvu, poglab­ cija naravno računa na neke naše Partijo in Fronto. Stremeti moramo, da ljanju in razvijanju socialistične demo­ notranje probleme. Delovanje sovražni­ frontne organizacije postanejo široko kracije kakor tudi notranje politične kov se je v resnici na splošno poživilo. demokratično torišče vsega našega pojave v razumljivi medsebojni pove­ Proti povečani aktivnosti reakcionar­ družbenega političnega življenja in zanosti. Gledati jih moramo kot eno nega dela klera moramo n. pr. postaviti aktivnosti naših delovnih množic. samo celoto. Mnoge neposredne težave našo trdno politično enotnost in trdnost izvirajo od tod, ker gospodarski in po­ O kmetijskem zadružništvu je na vseh naših organizacij, povečati mo­ zasedanju govoril tovariš Viktor litični kadri premalo pojasnjujejo naše ramo njihovo sposobnost, odkrivati smotre. Avbelj, predsednik Sveta za kmetij­ vsako kakor koli prikrivano rovarjenje stvo. — Po končani diskusiji je pred­ Pred uvedbo novega finančnega si­ klera in špekulantov in ga z mobiliza­ sednik tov. Josip Vidmar dal na stema, je poudaril tov. Miha Marinko, cijo množic paralizirati. glasovanje resolucijo zasedanja Glav­ je nujno potrebno, da do največjih V zvezi s pojavi mlačnega in nega­ nega odbora OF, ki je bila soglasno možnosti omejimo podlago za špekula­ tivnega razpoloženja in napačnega sprejeta. (Resohicija je bila objavljena cijo. Za ta prehod so dani pogoji v razlaganja naše demokracije je tovariš v nedeljskem Slov. Poročevalcu dne lanklstl v deflleja davčni politiki, v politiki cen industrij­ Miha Marinko med drugim poudaril 16. decembra.) Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 51. Občina - resnična družbena skupnost Generana skupščina OZN le sprejela našo pritožbo prot ZSSR noma drugačno vlogo od tistih govoric, prebivalcev zaokroženega področja Najvišji organ OZN — Generalna skup­ je pritožila proti Sovjetski zvezi pred ce­ ki so se v dolenjskih okrajih marsikje ščina — je na svoji seji 14. decemhra z lim svetom kot enakopravni član OZN. pojavile v zvezi z novimi občinami. Po­ ogromno večino sprejela resolucijo, ki jo je Medtem ko so posamezni delegati runih loga je bila med vojno in po njej pred­ novimo na kratko: niti vloga starih ob­ predložila naša delegacija v zvezi z odnošajl držav govorili v prid naše resolucije, pa Razpravljanja o občinah je bilo v zad­ Jugoslavije do Sovjetske zveze in njenih so zastopniki Sovjetske zveze lu njenih za­ njih tednih na Dolenjskem kar precej, vsem v tem, da je pridobival ljudi za čin, niti dosedanje delo KLO se ne more zaveznic. Od 54 delegacij je za našo resolu­ veznic uporabljali kakor običajno Izmišljo­ Ljudje pozdravljajo občine kot novo obli­ uresničevanje številnih drobnih nalog pri primerjati z vlogo bodočega občin­ cijo glasovalo 47 delegacij, dve sta se vzdr­ tine, psovke In zmerjanje na račun naše skega ljudskega odbora. Lahko trdimo, žali glasovanja (Perzija In Afganistan). države. S takim »nastopom« In zagovorom ko najnižjih upravno-teritorialnih enot graditvi nove države. Veliko število ta­ 5 delegacij držav sovjetskega bloka pa je seveda niso nikogar prepričali — nasprotno: ljudske oblasti; o tem so največ razprav­ kih odbrov je bilo potrebno zato, da so da bo skoraj 90 odstotkov vseh nalog, s jlnsnvald proti. mednarodna javnost je znova obsodila po­ ljali zbori volivcev — čeprav so bili po­ bili čim bliže, takorekoč sredi ljudstva, katerimi se srečuje povprečni državljan, Ta zmaga ln mednarodno priznanje naši litiko vlade ZSSR, ker smatra, da takšna nekod šibko pripravljeni — pa tudi občni V prvem povojnem času je bil nujen tak zdaj na občinah, Ne bo več tolikšnega delegaciji je v popolnem skladu s težnjami politika resno ogroža svetovni mir In one­ mlroljubnln narodov vsega sveta, ki obso­ mogoča urejevanje mednarodnih odnosov. zbori in množični sestanki članstva Fron­ način gospodarjenja, da smo zaradi ob. tekanja ne okrajne odbore in celo na mi­ jajo napadalnost, pa naj prihaja ta s katere­ Sprejem naše resolucije y Generalni skup­ te so se bolj ali manj dotikali tega važ­ nove in splošnega pomanjkanja številnih nistrstva; polnomočja občin na področju koli strani. V Organizaciji združenih naro­ ščini OZN predstavlja zato vsekakor nov nega vprašanja. Premalo so sodelovali — surovin morali upravljati gospodarstvo krajevnih in splošnih nalog bodo veliko dov vidijo vse države sveta sredstvo, ki doprinos k ugledu OZN, ki je zrastel po- odigrava vedno značllnejšo vlogo pri obram sehno med malimi državami Sprejem naše vsaj po dosedanjih poročilih — pri raz- strogo iz večjih središč. To se je poznalo širša kot so jih doslej imeli naši KLO. b! miru na svetu. Svet Je zato obsodil so resolucije pa je znova potrdil, da narašča pravljanju o vsebini in področjih pred­ seveda tudi v delu ljudske oblasti. Kar Občina bo v resnici gospodarsko, poli. vjetskl pritisk na našo državo. Glasovanje vedno bolj tudi ugled nove Jugoslavije. videnih občin sindikati s svojim član­ pa je bilo takrat nujno, je danes odveč. tično in kulturno središče zaokroženega za sprejem naše resolucije, ki v svojem Svet nas je s sprejemom naše resolucije bistvu zahteva od Sovjetov samo to, da nas ki.'pko podprl v naši vztrajni borbi za ob­ stvom. Povsod tam pa, kjer zbor voliv­ Vrsta novih ukrepov, posebno tistih v področja. Reševala bo številna vpraša­ pustijo v miru ln da se odločijo z nami rambo neodvisnosti, v našem prizadevanja cev ali množični sestanek politične orga­ zadnjem letu, postavlja naše gospodar­ nja lokalnega gospodarstva, komunalnih uravnati medsebojna vprašanja po običajnih za neoviran notranji razvoj, hkrati pa nam nizacije nista bila dobro pripravljena, pa sko življenje in delo državne uprave na naprav in potreb krajev, ki jih bo zdru­ diplomatskih poteh, kakor to delajo vse je dal Izdatno pomoč tudi s tem. da je s države na svetu, je potrdilo, da je Jugosla­ sprejemom naše resolucije okrepil medna­ so se ljudje raje kot na slabem sestanku podlago čedalje večjega samoupravlja­ ževala, ustanavljala bo podjetja, skrbeti vija Izpolnila samo svojo dolžnost, ko se rodni položaj Jugoslavije. več pomenili o občinah takole doma, pa nja. Pa še nekaj: odpadli so skoraj vsi bo morala za zdravstvo, prosveto, za rast v gostilnah in zidanicah — po lepi, stari obvezni odkupi, garantirana preskrba in zadružništva, kmetijskih panog, skratka navadi Dolenjcev ob poliču in dobri ma­ razdeljevalni način dela sploh! Državno — v veliko večji meri kakor doslej bo lici. Nanesla je beseda na to in ono. upravo moramo poceniti, najnižjim obli­ v celoti reševala družbeni plan svojega Od tedna do tedna Dobronamernemu razpravljanju se je kam upravno-teritorialnih enot pa dati okoliša in gradila v okviru zakona vedno • Sef jugoslovanske delegacije tovariš ponekod zaradi nevednosti pritaknilo to tudi vsa finančna sredstva, da bodo lahko hitreje in uspešneje komunalno in sploh blagoslavljal okupatorsko kvizllnško Kardelj je dal dne 7. decembra Združe­ in ono, kar z novimi občinami nima prav široko razvijale gospodarsko, socialno in lokalno gospodarstvo. Občine bodo lahko orožje za borbo proti lastnemu narodu. nju dopisnikov pri OZN na zasedanju nič skupnega. Drugačna je slika seveda kulturno rast svojega področja. Za take v okviru predpisov razpisovale krajevne Razen tega ne smemo pozabiti da je Generalne skupščine v Parizu radijski tam, kjer so ostanki preživelih skupin va­ naloge nam je področje sedanjega KLO davščine, lahko pa bodo v izjemnih pri* FLRJ država s pretežno pravoslavnim in televizijski intervju, v katerem je ških mogotcev namerno vnesli v razprav­ premajhno. merih nafemale tudi posojla. česar do­ prebivalstvom. Hrvaški kvizlinški krvo­ odgovarjal na vprašanja dopisnikov. ljanje o občinah svoje brihtne opombe, slej KLO niso mogli. Vse to in še marsi­ lok! so med vojno pobili na stotisoče Objavljamo dve vprašanji in odgovora češ »... zdaj se pa zares vidi, da gremo NAS SMOTER: SAMOUPRAVA kaj govori odločno o tem, da je ustanav­ pravoslavnega srbskega prebivalstva, v tovariša Kardelja (celoten intervju pa nazaj na staro. Celo občine nam vračajo, DELOVNIH MNOŽIC ljanje občin odločen korak naprej v naši Istem času pa je Steplnac izvrševal je bil objavljen v Slov. Poročevalcu pomislite, občine!!* Kirar v Klenoviku socialistični graditvi. množična nasilna pokristjanjenja in »Perspektiva naše nadaljnje sociali­ »Vračanje na staro«, ki je zraslo v 13. decembra). prestopanja v katoliško vero. Zamislite je »na lastne oči videl angleške avione stične graditve pomeni samoupravo de­ svetle barve, ki so leteli proti Zburam in pobožnih željan reakcionarnih ostankov si samo, kakšen glas bi užival recimo lovnih množic. V tej perspektivi naj zato Dopisnik »Christian Science kak visoki cerkveni funkcionar v Ame­ škocijanu« in se mu je srce tako stis­ ljudi, ki so izgubili v NOB nekdaj tako Monitor«: »Združene ameriške občina predstavlja tisto najnaravnejšo mogočen vpilv na vasi, je torej v resnici riki, ki bi izkoristil vojno in kak kviz­ nilo, da je javno začel govoriti, da ne bo skupnost na zaokroženem področju, ki bo države dajejo Jugoslaviji vojaško več član OF, češ, saj bodo »prišli An­ samo pobožna želja. Ves naš razvoj go­ linški režim za nasilno izpreobrnjenje omogočala razvoj občine v resnično pomoč. Ali Vas smem vprašati, pripadnikov drugih veroizpovedi. In gleži in potem člani OF ne bodo več vori o tem, da gremo naprej in da nam kaj dobivajo Združene ameriške družbeno skupnost. i. Zato seveda ne nove oblike dela služijo samo zato, da končno, po vojni je Steplnac zopet orož­ upoštevani...« države od Jugoslavije za orožje,, pomeni prisvojitev tradicionalnega imena laže in hitreje ustvarjamo vse tisto, kar je proti jugoslovanski politični akciji, Stari zapečkarjL bivši župani, ki so ki ga ji dajejo.« občine — kakor so nekateri naivno ali delovno ljudstvo še potrebuje. Na nič ki nima nobene zveze z interesi katoli­ med vojno vneto pomagali županovati pa zlonamerno označevali —' povratek Kardelj: »Vaše vprašanje je ške cerkve, toda naperjena je proti tudi pod okupatorjevo palico, pa cer. starega, kar je bilo slabo, se ne vrača­ na stari čas, ampak nasprotno: ustanav­ mo; iz preteklosti jemljemo samo tisto, upravičeno glede na to, da sovjetska osnovnim nacionalnim interesom Jugo­ kvenl ključarji in nekateri bogati kmetje, ljanje občin je odločen korak naprej v propaganda trobi o tem, da Jugoslavija slavije. To ve danes vsak Jugoslovan ln ki od leta 1945 sem niso nič kaj več za­ kar je bilo tudi takrat dobro in je danes naši socialistvični graditvi in pomeni za­ za sodobnost sprejemljivo. odstopa ZDA vojaška oporišča, letališča, zato ni niti najmanj čudno, če nima dovoljni, so s pravljico o »starih časih« gotovitev tistih osnov, ki bodo ustvarjale svoje rudnike, tovarne itd. Dejansko ni Steplnac celo v očeh katoliških duhov­ privlekli na dan še enkrat vse tiste za­ Redki posamezniki, ki so ob govori­ bodočo družbeno skupnost v takih teri­ cah o »starih občinah« že izvlekli Iz pri tem niti trohice resnice. Toda nekaj nikov nobenega ugleda.« prašene obljube, s katerimi naši žalostni torialnih enotah, ki bodo imele najboljše Združene ameriške države ln ameriški reakcionarji že leta in leta mažejo sebe skrinj po naftalinu dišeče županske suk­ pogoje za to.« nje in začeli, kakor n pr. v Škociianu in narod vendarle dobivajo. S tem, da po­ in tiste, ki jim še verjamejo. V pravljico magajo jugoslovanskim narodom pri o »starih časih« spada seveda tudi »stara Tako je nakazal naš cilj tov. dr. Ma- okolici, sanjariti o zopetnih stolčkih v rljan Brecelj, predsednik Sveta za za­ novih občinah, pa so s svojimi govori­ krepitvi obrambnih sil, krepijo pozicijo Kratke vesti občina«. miru v jugovzhodni Evropi. Kolikor bo konodajo in izgradnjo ljudske oblasti na cami in »predvolilno propagando« po­ REKA. — Tudi naše prekomorske Navajeni smo pošteno pogledati stva­ Jugoslavija močnejša, toliko bo manj II. zasedanju Ljudske skupščine LRS trdili samo to, da se niso še vedno ni­ ladje bodo dobile radarje, s katerimi rem v oči takim, kakršne so. Prav no­ pretekli teden v Ljubljani, ko je govoril upanja, da bi kdo začel pustolovščino benega vzroka ni, da naša oblast ne bi česar naučili Iz velikega zgodovinskega je precej povečana varnost plovbe. o pripravah za reorganizacijo ljudskih obdobja, v katerem je rasla, zmagovala, proti neodvisnosti ln celovitosti naše Radarje bodo dobile ladje »Reka«, ljudstvu povedala vsega, kar ga mora odborov in za spremembo upravno-teri- države ln toliko manjša bo nevarnost zanimati. Izjema so seveda samo državne se utrjevala in se nadalje kreni paša »Pulj«, »Učka«, »Hrvatska«, »Črna gora« torialne razdelitve Sloven'ie. ljudska oblast. Za oblast delovnih za mir v Evropi. Utrditev miru na Bal­ in še nekatere druge. tajnosti, pa še te le zaradi tega. kot je kanu, s tem pa tudi v Evropi sploh — nekoč dejal tovariš Tito, da zanje ne bi V tej luči dobiva predlog za reorga­ ljudi socialistične Jugoslavije pa poti na­ nizacijo ljudskih odborov seveda popol­ zaj ni. to je tisto, kar jugoslovanski narodi PARIZ. — Egiptovski zunanji mini­ zvedel sovražnik. Razpravljanje o obči­ vračajo ameriškemu narodu, nedvomno ster je izročil generalnemu tajniku OZN nah se razvija zelo široko In svobodno, pa je to tisto najdragocenejše, kar želi protestno pismo, ker angleški vojaki kakor smo to navajeni delati vedno in tudi ameriški narod.« rušijo hiše ob Sueškem prekopu. V pi­ povsod, kadar gre za velike in pomemb­ smu trdi egiptovska vlada, da so Angle­ Dopisnik »Chicago Suna«: ne odločitve, ki Hh zahteva nenehen Dolenjska ob 22. decembru ži kršili s tem človečanske pravice. razvoj naše socialistične graditve. Pri nas Pravkar sem se vrnil iz Jugosla­ ne gre za nekakšno »popravljanje« ukre­ S kresovi. okrašenimi vasmi, trg! in mesti, Najboljše organizacije Zveze borcev — /ma vije. Pogovarjal sem se tudi s ZAGREB. — V Zagrebu se je pre­ nakladami, razstavami in številnimi prire­ Kovalke v *-mese*nem tekmovanju, bodo pov, ki so bili n. pr. dobri pred letom ditvami se pripravljajo dolenjski kraji na prejele diplome In nagrade. Med njimi so Številnimi jugoslovanskimi kato­ tekli teden zgodila čudna nesreča. Pra­ dni ali še prej, ne gre — po domače po­ jutrišnji praznik oboroženih sli — naše slav­ KO ZD Kočevska reka. Morava. Stara cer- liškimi višjimi duhovniki in z ju­ zen kamion je brez šoferja zdrvel po vedano — za krpanje vsebine našega ne Jugoslovanske armade. ke*. Rlfinira, Kočevje. Rudnik pri Kočevju goslovanskimi • katoličani. Prese- Mesnički ulici in se zaletel v-cvetličar­ V N o v e m m e s t v bo v petek zvefer In Fodpreska. Odlikovanih bo skupno 800 no »Svoboda« na Ilici.. Prodajalna., jo velikega dela graditve ljudske oblasti. ob pol fi. nrl velika haklnda, na kateri bodo bivših borcev In aktivistov Iz NOV. . , . . netilo me je, da niti jugoslovanski Gre nam le za to, da s potrebnimi spre­ sodelovale enote JA s članstvom vseh mno katoličani pa tudi ne visoki jugo­ bila popolnoma razdejana, enega pešca membami dokazujemo v'šjo stopnjo, ki žičnih organizacij, po li.iU.icll pa milini;- na V Črnomlju bodo 10, obletnico nsta slovanski katoliški duhovniki ne je kamion do smrti povozil, 4 pa so bili Glavnem trgu. Ob osmih zvrrcr bo v Domu novltve JA proslavili posebno slovesno. Zi- smo jo že dosegli v borbi zia socializem. JA slavnostna akademija, posvečena Dnevu bclkn partizanstva bo počastila praznik JA goje nobenih simpatij do Stepin- hudo ranjeni. Tudi te spremembe same pripravljajo tla JA. 22. decembra bomo obiskali grobove v spominu na vse, ki RO dali svoja Mvljen.la ca, ki je bil pravkar izpuščen iz MANILLA. — Na Filipinih je divjal novim spremembam, ki bodo potrebne z padlih partizanov In položili vence, popoldne za našo svobodo. Glavna akademija bo 21. zapora. Ali nam lahko kaj pove­ pa ho boirat flzkulturnl spored na stadionu v decembra zvečer v Črnomlju, k.icr bodo so­ 13. decembra tajfun, ki je razen ogrom­ rastočo socialistično zavestjo naših de. Kaiidlil. Zvečer velika zabava v Domn JA. delovali poleg- ostalih skupin tudi moški ste o ozadju Stepinčeve zadeve ne materialne škode zahteval tudi 552 lovnih množic. pevski zbor. mladinski orkester gimnazije In in pojasnite, zakaj nimajo jugo­ V Kočevju bodo slavnostne proslave godba na pihala. Akademijo bodo tndl v človeških žrtev. Dneva JA v vseh krajih. V Jurjevlcl pri slovanski katoličani nikakih sim­ Rlbnlrl bodo mladinci priredili mimohod Metliki, Semiču. Vlnlrl ln drugih središčih, BO OBČINA RES »STARA OBČINA« proslave združene s kulturnimi prireditvami, patij do Stepinca.« KAIRO. — Po egiptovskih podatkih obveznikov predvojafike vzgoje, nato pa bo pa bodo na predvečer praznika v vseh večjih ALI LE VEČJI KLO? tek na 200 metrov. V Ribnici bo prebivalstvo krajih. Kardelj: »Zelo lahko boste to ra­ je hladna vojna med Egiptom in angle­ priredilo skupno proslavo z vojsko, nato pa zumeli, samo če se za trenutek posku­ škimi vojaškimi četami doslej zahtevala bn šahovsko tekmovanje med mladinci In Trebnje pripravlja na Dan JA števil­ Kar na kratko povemo: ne e n o n e garnlzljo JA. Šahovska tekmovanja bodo no proslave s krajšimi kulturnimi priredit­ šate spremeniti v povprečnega Jugoslo­ 198 smrtnih žrtev. V Londonu pravijo, drugo ne bo! Stare občine so bile tudi v Siiftnjii, ftlgmarlrah In Zamostecu. vami, ki bodo v vseh krajevnih središčih vana.. Ta povprečni Jugoslovan se je da je angleški zunanji minister pri­ sredstvo, s katerim so mestni in vaški V nibnlcl. Kočevski reki. Oneku. MozIJu. okraja. Sodelovale bodo organizacije ZB. med drugo svetovno vojno aH aktivno pravljen ponuditi Egiptu razne olaj­ Banji loki In Loškem potoku bodo zvečer kulturnnprosvetna društva, mladina ln nsta mogotci uresničevali svojo klikarsko, zagoreli kresovi. — 22. decembra bodo kra le orgaimarlje. — 22. decembra bodo kra boril proti nemškemu in italijanskemu šave, če bi pristali na novo anglo- strankarsko politiko. Kdor je bil na jevne organizacije Zveze borcev podelila btv levne organlzadje ZB podelile odlikovanja okupatorju aH vsaj podpiral to borbo, egiptovsko pogodbo, s katero bi dobili »oblasti«, je žrl drugega in ga tlačil k Slm horrem In aktivistom odlikovanja, mla borci-iii lu aktivistom Iz NOB. hkrati pa bo Angleži nadzorstvo nad Sueškim pre­ dlncl, rojeni lota 1935.. pa bodo na slovesen slovesno podelitev nagrad ln diplom zmago­ medtem ko je Steplnac sodeloval z tlom. Od starih občin so imeli korist sa­ način sprejeti v vrste predvojaške vzsroje. valcem v I mesečnem tekmovanju. Nemci in hrvatsko kvizllnško vlado In kopom. mo kapitalisti, ki so na najrazličnejše na­ BANJA LUKA. — V Banji Luki se čine prav s pomočjo občin dobivali razne že več dni pripravljajo na veliko slav- ugodnosti, gradbena dovoljenja, zmago­ nost, ko bo pripeljal po novi mladinski vali na licitacijah in bogateli na račun progi prvi vlak Iz Dobo j a. Mladina revnih slojev. Liberalci in klerikalci so se je obvezala, da bo to 20. decembra. se v občinskih odborih dajali za stolčke hapar in io M je S tem bo dala naša mladina tretjo in obljubljali ljudem nebesa na zemlji, ko veliko progo svoji domovini. pa so po volilnih golažih zasedli položaje, Sadiarji večinoma že poznajo ameri­ tasto uš (ki je podobna vejici v stavku), borfti. Očistiti je treba drevje stare skor­ je od obljub ostal ljudstvu le še — pra­ škega kaparja. Nekateri ga še vedno za­ navadno ali školjkasto uš na jablanah m je in suhih vej, nato pa ga temeljito po­ LJUBLJANA. — V Ljubljani skoro zen papir. S takimi občinami in z vso menjujejo z drugimi škodljivci na sad­ hruškah in ameriškega kaparja — uš San škropiti, toda to morajo izvršiti sadjarji v % prebivalstva obiskuje razne šole. Od drugo navlako, ki so jo nekdanji režimi nem drevju. To se dogaja posebno v pre­ Jose (imenovana po kraju San Jose v čimvečjem obsegu. O tem se je že mnogo 123.000 prebivalcev je nad 30.000 šol­ vnesli v svoj način »vladanja«, nočemo delih, kjer 6e je kaipar Šele pojaviti, ali Kaliforniji, od koder je prenesena v Ev­ pisalo. Zato mislim prikazati le uspehe skih otrok ter dijakov ln študentov danes seveda imeti prav nobenega pa ga sploh še ni. Namen imam krartko ropo). Ščitastih uši je poleg naštetih še in neuspehe škropljenja v okraju Črno­ rafnih visokih in strokovnih šol. Ljub­ opravka. opisati ameriškega kaparja, da bi ga več vr6t, toda imenovane so najobičaj­ melj. V letu 1950/51 je bilo poškropljenih ljana je tako pravo šolsko mesto. Krajevni ljudski odbor je prdobitev vgiaik sadjar lahko takoj spoznal, če se nejše. Značilno za te uši je ščitek, ki pre­ malo dreves. K temu je pripomogla pole­ naše revolucije. Je organ ljudske oblasti, pojavi na sadnem drevju. kriva nežno, 1—2 milimetra veliko telo, mika o škodljivem in neškodljivem delo­ ki je pravzaprav od leta 1945 dalje še Ameriški kapar spada v grupo ščita- in ga varuje pred sovražniki in vremen­ vanju »Durle« na drevesa, pa tudi slabe vedno ohranil značaj narodnoosvobodil­ stlih uši. Tukaj razlkujemo slijivino ščita- skimi neprilikami, Spoznala bi se vrsta izkušnje iz prejšnjih let, ko so uporab­ NOVA POCENITEV NEKATERIH nih odborov izza let vojne. Njegova na­ sto uš ali sli vin eg a kaparja, jabolčno šči- po ščitku, v nekaterih primerih pa po ljali za škropljenje pokvarjeno škropivo VAŽNIH PREDMETOV uši. alii pa v premočni koncentraciji. Po nalogu Sveta za blagovni promet ščitek ameriškega kaparja aM ameri­ V zadnji sezoni zimskega škropljenja FLRJ so se znižale cene naslednjim pred­ Kal vse pripravila dedek Mraz ške ščitaste uši je zelo majhen (velikost so bile narejene naslednje napake: drevo metov in skupinam predmetov! 1—2 mm) za razliko od ostalih šč-tastih je bilo preslabo poškropljeno in ni škro­ 1. tračno železo za vozove za * . 15% najmlajšim v novomeškem okraju uši, kjer je ščMek nekoliko večji. Ščit pivo kaparju prav nič škodovalo (tak je odrasle uši je sivkaste barve, ob robu ne­ 2. ravno steklo za ...<•• 10% bil primer v Adlešičih) aH pa so škropili 3. žičniki za . , . . 15% Vse šole, organizacije, posebno pa ske prosvete in nekateri mladinci po raz­ koliko temnejši, v sredini pa 6vetlo- le posamezne sadovnjake v vasi. Pravilno 6cikcije AF2 in delovni kolektivi si letos nih kotih osnovne šoile nekaj zbijajo, ža- rumcnkaslo-rjave barve. Natančen pre­ 4. verige vseh vrst za - • . 10% eo škropili v Gradacu, kjer je opaziti 5. posoda (emajlirana, pocinkana, prav posebno prizadevajo, da bodo našim gaijo, rezljajo, šivajo in slikajo, da jih je gled pokaže, da je sestavljen i« treh ko­ zmanjšanje okužbe. Mikroskopska pre­ najmlajšim pripravili čimveč veselja za kar težko dobiti za kakšen razgovor. Kaij lobarjev. ŠčM ličink je manjši, v začetku brušena, aluminijasta; za , . . 20% iskava v Kmetijskem znanstvenem zavo­ 6. galica — modra in zelena za , . 15% Novoletno jeltko. bo? Lutkovno gledališče z lutkami, ki bele barve, potem rumenkosto rjav in du je ugotovila 97%-no smrtnost kaparja. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos bodo plesale, pele, se jokale in smejale, nato temno siv. Ameriški kapar se naj­ 7 pohištvo garniture in komad­ To pomeni, da je 'Durla* dobro škropivo no blago za 10% delovni kolektivi prevzeli 6krb za obdari­ kakor da so živel Pa kako bodo čedne in raje naseli na mladih vejicah, na plodovih in da je bilo pravilno poškropljeno, kar tev in razvedrilo otrok na ta dan po po­ gibčne! To bo nekaj lepega! še odrasli in na listju. Najlaže spoznamo, če je na 8 keksi vseh vrst za 15% je predvsem zasluga tovariša PiletiČa, ki 9. Tadij^ki aparati »Tesla« za , , 25% sameznih šolah ter pionirskih organiza­ bi šli radi pogledat, če bodo smeli, kajti drevesu kapar, po rdečih pegah v bli­ je vodil škropljenje. cijah. Pionirji itn cicibani na posameznih to gledališče je namenjeno samo našim žini muhe. Vendar pa so tudi te pege var­ Prodaja po znižanih cenah se je začela osnovnih šolah že vedo, kdo je njihov najmlajšim. Prva bo lutkovna igrica iz ljive, kajti lahko so različnega izvora. Navodila za preizkušanje uporabnosti v ponedeljek 17 decembra> dobrotnik, saj so po navadi v pismenih partizanskega življenja »Jurček in tTije Ako je pego na plodu povzročil kapar, škropiva, za pripravljanje škropiva in za stikih, z njimi. Da bo čimveč veselja in razbojniki« ob letošnjem praznovanju mora biiti v sredini pege sivka«

Ml gremo skozi ogenj — prvi! V soboto 22. decembra poteka 10 let, odkar je bila v malem Stajersko, da tam znova poživi parti­ prvimi, ki so so pognali med italijan­ Naš vodnik? Svoboda, pest! mestecu Rudo na bosansko-srbski meji ustanovljena prva proletar- zansko aktivnost. V bojihi ki so se ob ske fašiste in se borila tako pogumno, Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! ska brigada, ki je tvorila zametek vse bolj ln bolj rastoče narodno­ tej priliki razvili pri Libergi nad Litijo da jo je s posebno pohvalo omenil v Kdo smo mi? Dni naših vest! osvobodilne vojske jugoslovanskih narodov in iz katere je na spomlad in po neuspelem prehodu na Dolenj­ svojem poročilu Slovenski poročevalec. Matej Bor 1945. leta bila formirana Jugoslovanska armada. Po vsej naši jugo­ skem okoli Stične, je Janko s svojim 17. avgusta 1943 je bila Cankarjeva slovanski zemlji od Triglava in Drave pa do bosanskih gozdov, šuma- bataljonom povsod sodeloval. Tačas je brigada zapletena v hudo borbo pri dinskih polj ter skalnih obal našega Jadrana se je takrat razvnemala rastlo veliko osvobojeno ozemlje^ ki je Sv. Križu pri Litiji. Četna komisarka Jože Slak-Silvo borba zasužnjenih jugoslovanskih narodov proti nasilnim ln zločin­ segalo od Kolpe pa vse do vrat Ljub­ Milka je tudi tu napadala na čelu svo­ skim osvajačem. Na naših slovenskih tleh so takrat hiteli mladi borci ljane in bataljoni II. grupe so odbijali jih borcev. Sredi bojnega meteža pa jo Dobrniška »zlata dolinica« je dala v gozdove, pa naj so izhajali iz skromnih koč našega podeželja ali vse poizkuse italijanske vojske, da se je zadel drobec mine, da je za vedno Jožeta Slaka. Rojen je bil 26. avgusta tovarniških blokov študentovskih sob. pri Stični, Muljavi in Zagradcu prebije omahnila. Med borci je završal en sam 1902 na Gornjem vrhu pri Dobrniču. Prav je, da se ob 10-letnici Jugoslovanske armade spomnimo na osvobojeno ozemlje oziroma do ob­ krik: V Novem mestu je kot sin malega vsaj nekaterih prvih borcev naše Dolenjske, ki so s svojo nikdar koljene italijanske posadke v Žužem­ »Tovariši, naprej! Maščujmo Milko!« kmeta okusil vso trdoto dijaškega živ­ ugnano aktivnostjo, s sposobnostjo in z Žrtvovanjem lastnega življe­ berku. Pognali so se v nov napad in so­ ljenja med prvo svetovno vojno in je nja potrdili svojo veliko vero v svobodo slovenskega ljudstva v novi, Ker majski predor na Štajersko ni vražnika pognali v beg. Po bitki so po končani nižji gimnaziji odšel v Ljub­ svobodni Jugoslaviji. O Dušanu Jerebu, Vinku Kristanu, Francetu uspel, je zato glavno poveljstvo zapo- borci Milko svečano pokopali, njen ko­ ljano, kjer je dovršil trgovsko srednjo Planincu in ostalih prvih borcih Dolenjske bo naš list postopoma vedalo II. grupi odredov, da odide na mandant pa je Šobarjevi mami, ki je šolo. Prva njegova služba je bila v Za­ objavljal življenjepisne sestavke. svoj cilj po velikem ovinku preko Go­ razen Milke izgubila v boju tudi hčerki družni zvezi, kjer je opravljal delo renjske. Konec junija je bila II. grupa Mico in Tončko, napisal: revizorja, nato pa je prešel v OUZD v že na pohodu in preko Notranjske pri »Mama, nikar ne žaluj! Zaman Iščem Ljubljani. 2e kot študent v novomeški Borovnici prodirala proti močno zastra­ danes med brigadirji takih borcev, kot gimnaziji se je s prebujajočo mladostjo ki ga je prav v tem okolju opravljal, ženi in utrjeni nemško-italijanski raz­ so bile Tvoje hčerke — ne najdem jih.« živo zanimal za vsa aktualna politična izredno pomembno. Prav tako je resni­ Janko Stariha-Janko mejitveni črti v Dolomitih. Ob mejnih vprašanja in bil takrat, kot vsi novo­ ca, da je odhod prvih partizanov iz do­ utrdbah je prišlo do bojev, v katerih se meški študentje, ves v mladem gibanju, lenjskih vasi v gozdove sad prizade­ Janko Stariha izhaja iz vrst novo­ je Janko na čelu svojega bataljona prvi Jože Mihelčič ki ga je sprožila majniška deklaracija. vanj Jožeta Slaka, katerega osebnost meških dijakov, ki jih je nemško-itali- prebil skozi nemške zasede in prešel Študijska leta v Ljubljani pa so iz je postala vzor vsem, ki so imeli prili­ janski napad na Jugoslavijo zatekel še na Gorenjsko. 13. julija je napadel Zdrav, krepak in razumen kmetski mladega zanesen j aškega panslavista ko, da ga pobliže spoznajo. Njegova po­ na gimnazijskih klopeh. Rojen je bil nemško policijsko postojanko v Lučnah fant, doma iz Vapče vasi pri Semiču, ustvarila vse bolj in bolj perečih soci­ trpežljivost v prepričevanju, skromnost 14. dec. 1922. leta v Črnomlju kot sin in se nato skupno s svojimi borci pre­ je že zgodaj prišel v krog, ki ga je zbi­ alnih problemov za\ -lajočega se fanta, v nastopanju in zagrizena vztrajnost v uslužbenca črnomeljske občine. V višjih bijal skozi številne sovražne obroče. ral pok ing. Janez Marentič. Ze več let boju je morala pognati svojo žetev. razredih gimnazije se je že vključil v Prav borci njegovega bataljona, ki mu Nerazgibane in politično zaostale mno­ marksistični krožek in bil leta 1940 kot je takrat že poveljeval France Pogla- žice dolenjskih kmetov so dale iz svoje 18-letni študent sprejet v Partijo. Kot jen-Kranjc, so na svoji poti proti Šta­ sredine vrsto sijajnih borcev za svobodo njen član je vse naloge, ki so mu bile jerski, po silnih naporih prišli preko narodov Jugoslavije. Pri vsem tem je dane, vestno in požrtvovalno izvrševal Karavank na Koroško in tja v sloven­ imel Jože Slak velik delež. Zato njego­ in delal kot komunist med dijaki v ske vasi pod Grintavcem prvi zanesli vega dela ni mogoče ocenjevati le po Novem mestu In delavci v Črnomlju. oznanilo osvobodilnega boja. Po zopetni zunanjih znakih, marveč z merili, ki Po sovražni zasedbi je bil med prvimi združitvi enot II. grupe odredov na veljajo za komunista, katerega »Mladi organizatorji osvobodilnega gibanja v Dobrovljah v Savinjski dolini je Janko plamen« je razvnemal požar, v katerem Beli krajini, organiziral in sodeloval postal operativni oficir v štabu II. gru­ je zgorel fašizem z vsemi svojimi oprič- že pri prvih trosilnlh ln napisnih akci­ pe odredov in se udeleževal mnogih niki. V tem je bila veličina njegovega jah v Črnomlju ter pri zbiranju orožja. ostrih bojev z nemškimi vojaškimi in dela In njegove žrtve, tak je bil in tak Udeležil se je prvega napada črno- policijskimi enotami. 7. novembra , je živi med ljudmi, ki si z njegovim zgle­ meljskih partizanov na italijansko stra­ bil partizanski bataljon na Dobravljah dom v srcu krčijo pot v socializem tudi žo pri železniškem nadvozu pri Vrano- napaden z veliko nemško premočjo. v dolenjskih vaseh. vičih v noči med 11. in 12. avgustom Skozi dva sovražna obroča se je s svo­ 1941. leta. Takoj po tem napadu je dva- jimi borci še pretolkel, v tretjem pa najstorica teh partizanov, med katerimi je obležal. Njega in njegove padle to­ je bil tudi Janko Stariha, odšla v goz­ variše so potem Nemci odvlekli v Celje, Vinko Paderšič-Batreja dove v Miklerjih ln osnovala prvo belo­ kjer so jih pometali na hodnik ob Na­ kranjsko partizansko četo. Proti koncu rodnem domu in jih obenem z živimi Vinko Paderšič je izšel iz tiste gene­ avgusta je Janko Stariha še sodeloval zajetimi partizani Izpostavili javnemu racije novomeških študentov, ki je obi­ pri akciji te čete na rudnik Kanižarico .zasramovanju pobesnele hitlerjevske skovala novomeško gimnazijo v času, pri Črnomlju, pri čemer so odnesli drhali. Daleč od svoje rodne Bele kra­ ko je bivšo Jugoslavijo že zajemal val 260 kg razstreliva, ki naj bi belokranj­ jine, v kateri so mu med tem italijanski monarhofašistične diktature. Rojen je skim partizanom služilo za izvrševanje fašisti razgnall dom in na Rogu ubili bil 18. aprila 1916 v Tržiču pri Trstu večjih sabotažnih dejanj. V septembru, brata Zvonka, je v družbi soborcev na­ in je še kot otrok s svojimi starši kmalu po napadu iste čete na Italijane šel zadnji mir v zemlji, za katere svo­ pri Gribljah — 6. septembra 1941 — pa bodo je prelil svojo kri. pribežal v podgorjansko vasico Suha- je odšel v novomeško četo na Brezovi dol pri Tolstem vrhu. Po končanih gim­ rebri. Z njo je sodeloval pri zasedah nazijskih študijah se je posvetil slavi- in napadih na manjše in večje Italijan­ pred vojno je bil član Partije, bil v v katerem so stalno odmevali streli z stiki in v letu 1941 diplomiral. Kot aka­ Milka Šobar-Nafaša ske vojaške enote od cestah iz Straže okrožnem komiteju za Belo krajino ln Zaloške ceste. Zato je najprej našel pot demik se je politično in kulturno udej- proti Novemu mestu in proti Dvoru. v krog krščanskih socialistov, od tam Milka Sobar je bila rojena 29. de­ od leta 1840 dalje kandidat ĆK KPS. stvoval v krščansko socialističnem klu­ Ko je konec oktobra 1941 tudi novo­ Bil je spreten organizator in je vodil pa se vse bolj in bolj približeval Par­ meška četa dobila poziv, da se udeleži cembra 1922 na Gornjih Lazah pri Rož­ tiji. Kot urednik in ideološki usmerje­ bu »Zarja«, v katerem je takrat dora- nem dolu kot osmi otrok znane Sobar- partijsko delo predvsem na odseku ščala mladina, ki se je ob začetku pohoda na nemško zasedeno ozemlje Semiča. valec revije »Mladi plamen« je priob- ter z diverzantsko akcijo na Bučko pri­ jeve družine. V Novem mestu je do­ čeval že povsem marksistične članke in sovražne okupacije brez vseh pridržkov pomore k uspehu prvega štajerskega končala meščansko šolo in potem odšla V času, ko je v zahodni Evropi že tako tudi med krščansko socialistično priključila OF slovenskega naroda in bataljona, ki je pod Stanetovim vod­ v Karlovac na trgovsko akademijo, z vso silo divjala druga svetovna vojna mladino pridobival široke simpatije za skupno s Komunistično partijo in levim stvom iz Savinjske doline prodiral proti kjer jo je kot učenko II. razreda zate­ in se je takratni jugoslovanski režim delavsko gibanje, ki ga je vodila Ko­ krilom Sokola tvorila njeno jedro. Brežicam, je tudi Janko Stariha sode­ kel fašistični vdor v Jugoslavijo. Ta­ vse bolj in bolj vpregal v voz fašistič- munistična partija. Njegov sprejem v krat se je vrnila domov, se takoj po­ no-nacističnih agresorjev, je bil tudi Zato se je tudi od vsega početka takoj loval že kot mitraljezec. KP leta 1933 je bil samo logičen zaklju­ vezala s terenskim odborom Osvobodil­ Jože Mihelčič z nekaterimi drugimi ček njegovega osebnega razvoja. Saj odzval pozivu Partije in OF ter postal Neposredno prbd napadom na samo ne fronte ter začela z delom. Bila je Belokranjci po Natlačenovi policiji po­ je v času od 1932 do 1933 s svojim de­ eden izmed najbolj vnetih organizator­ nemško postojanko na Bučki je bil Jan­ sposobna kurirka in Bpretna obvešče- slan v koncentracijsko taborišče v Iva- lom med krščanskimi socialisti jasno jev osvobodilnega gibanja po vaseh pod ko član bombaške trojke, ki je imela valka, spomladi leta 1942 pa je obisko­ njici. Po vrnitvi iz taborišča ni niti kazal pota do tistega delavstva, ki še Gorjanci od Novega mesta do Kosta­ nalogo vdreti v župnišče, v katerega vala partizanski sanitetni tečaj v Kotu malo odnehal v svojem delu, zato je ni bilo razredno zavedno in s tem nove njevice. I. nadstropju je bila nemška posadka, pri Semiču. Njeno prisotnost duha tudi tudi kmalu po razpadu Jugoslavije leta možnosti za hitrejše obnavljanje ter v pritličnih kleteh pa zaprtih nekaj v najbolj kritičnem trenutku spričuje 1941 moral v ilegalo. Vodil je semiško razmah partijske organizacije, ki je V poletju 1941 je že postal član domačinov. Trojka je že vdrla v vežo, njeno ravnanje ob aretaciji: ko je iz partizansko skupino, ki so jo sestavljali bila zaradi udarcev monarhofašistične okrožnega odbora OF za Dolenjsko in ko je nenaden ropot opozoril nemško Novega mesta prenašala za partizane deloma ilegalci, deloma tovariši, ki so diktature dosti oslabljena. živel samo še političnemu delu. Nepre­ stražo in v snopu krogel, ki jih je iz- sanitetni material, jo je na vlaku prije- sodelovali pri nekaterih sabotažnih stano je obiskoval posamezne terenske akcijah, sicer pa živeli na svojih do­ Zaradi svoje odločne in odkrite in rajonske odbore OF in s svojim ugla­ movih. V avgustu je semiška partizan­ borbe je bil Slak 15. novembra 1935 ska skupina poizkusila z večjo sabotažo prvič aretiran in obsojen na eno leto jenim načinom dela in prepričevalnim nastopom širil in utrjeval organizacijo na železniški progi v bližini Semiča, v robije, ki jo je odsedel v Sremski Mi- sredini oktobra pa so napadli nemško trovici. Po vrnitvi iz zapora se je po­ OF, pridobival njene Člane za vstop v izselitveno komisijo v Blatniku nad svetil samo še političnemu delu. So­ partizane in tako bistveno pripomogel Semičem, pri čemer je bil vodja ko­ deloval je v Kmetski komisiji pri CK k ustanovitvi in vse širšemu razmahu misije ranjen, kočevarskim kulturbun- KPS, bil sodelavec »Ljudske pravice«, partizanskih enot na Gorjancih. Nje­ dovcem pa so zgorela 4 gospodarska »Kmečke sloge« in drugih pol legalnih gova požrtvovalnost in borbenost sta poslopja. Ko je proti koncu oktobra pri­ partijskih listov. Bil je član okrožnega ga priljubili vsem in njegov vpliv pri šel belokranjskim partizanom poziv, da komiteja KPS za Dolenjsko; z vsem krenejo preko Gorjancev proti Bučki, svojim delom in nastopom je bil vsem ljudeh je bil zelo velik. Hiša njegovih staršev v Suhadolu je bila gostoljuben kjer bi se imeli združiti z ostalimi do­ svojim tovarišem vzgled vztrajnega in lenjskimi belokranjskimi enotami, so neustrašenega partijskega delavca, od krov slehernemu partizanu in aktivistu se črnomeljski, metliški in semiški par­ česar ga ni moglo odvrniti niti nepre­ in ne on, ne njegovi domači, ki so vsi tizani združili na Smoku nad Semičem. stano policijsko preganjanje, niti skraj­ padli v osvobodilni borbi, niso klonili Takrat je bila formirana prva belo­ na beda, v kateri je takrat živel. Dne pred zastraševanjem klerikalne reakci­ kranjska četa, ki ji je poveljeval Lojze 12. avgusta 1940 je bil zadnjikrat are­ Fabjan iz Črnomlja, za političnega ko­ tiran in pred novomeškim okrožnim so­ je, niti se uklonili njenim obljubam. Ostal je zvest sebi in pravični borbi misarja, v četi pa je bil postavljen Jože diščem obsojen na 10 mesecev strogega Mihelčič. Novo formirana belokranjska zapora, katerega pa zaradi napada na slovenskega ljudstva in se za njo do zadnjega diha boril z ramo ob rami s četa je po dvodnevnem pohodu skozi Jugoslavijo ni prestal do konca. silne snežne zamete prodrla do Otočca tovariši komunisti. Po razpadu stare Jugoslavije je kot na Krki, se pa od tam vrnila in hotela član novomeškega okrožnega komiteja Ko je po Dolenjski v poletju in zopet doseči svoje taborišče na Debelem KPS odšel takoj v ilegalo in se ves po­ proti jeseni 1942 še divjala velika itali­ vrhu nad Tančo goro. O pohodu belo­ svetil organizaciji OP po vaseh svojega janska ofenziva, je bilo takrat nujno kranjske Čete obveščeno italijansko di- rodnega kraja. Že v poletju 1941 je z potrebno ohranjati čim ožje stike med vizijsko poveljstvo v Novem mestu je nekaterimi tovariši že izvrševal napa­ Posameznimi organizacijami OF, jih na na ozemlje pod Gorjanci poslalo močne de na italijanske patrulje, v septembru novo urejevati in jim zaradi nezasliša­ vojaške oddelke in vračajoči se Belo­ istega leta pa je postal komisar novo­ nega okupatorskega terorja dajati no­ kranjci so padli skoraj vsi v boju na Božidar Jakae: »Dolenjska pokrajina«, pastel 1931 meške partizanske skupine, ki se je vih pobud in nove vneme. Vinko Pa­ Gorenjih f Lazah, kjer so jih v noči zbirala na Brezovi rebri, iz katere je deršič je bil neumorno na delu in se 2. septembra 1941 presenetili italijanski nastala prva novomeška partizanska dolgo časa srečno izmikal obenem s bij uvala nemška brzostrelka, je eden la italijanska patrulja, Milka pa ji je vojaški oddelki. V ostrem boju, ki se je četa. Z njo se je udeležil zbora dolenj­ skupino svojih političnih sodelavcev napadalcev, študent Devi-šašek obležal iz zaustavljajočega se vlaka pobegnila razvil okoli Plutove in Šobrove doma­ skih partizanskih čet v začetku novem­ vsem pastem in zasedam, ki jih je ta­ mrtev, ostala dva, Niko in Janko, pa in odšla naravnost v II. belokranjsko čije, je delu partizanske čete uspelo, da bra, iz katerih naj bi se po napadu na krat našim terenskim delavcem nastav­ sta bila ranjena. Po napadu, ki kljub Četo, v kateri je tudi ostala. Zaradi svo­ se je prebil iz sovražnega obroča.' ljal že tudi naš domači človek, kj je ostremu obojestranskemu streljanju ni je požrtvovalnosti in hrabrosti je bila nemško postojanko na Bučki formiral Jože Mihelčič je pri tem zašel v vas Dolenjski partizanski bataljon. nasedal svojim tako imenovanim du­ povsem uspel, so se partizani umaknili v avgustu 1942. leta sprejeta v Partijo. hovnim voditeljem ali pa se polakom- ob nemško italijansko razmejitveni črti Pribišje, kjer je padel v zasedo itali­ V zimi 1941-42 je organiziral in vo­ Ob ustanovitvi brigade Ivana Can­ nil okupatorskih beličev. v mirensko dolino, Janko in Niko pa karja v septembru 1942 je postala bri­ janskih vojakov iz semiške posadke. dil sprejemno partizansko bazo na Fra- sta bila pripeljana v Novo mesto na Pri vodnjaku na vasi je hotel priti do ti pri Ajdovcu, maja 1942 pa postal Zadaj za, starodavnim Starim gra­ gadna administratorka, kmalu pa na zdravljenje. Po ozdravljenju se je Jan­ lastno prošnjo odšla v četo kot borec in vode, medtem pa so ga napadli Itali­ namestnik političnega komisarja v ba­ dom je tako imenovana Beceletova ja­ ko priključil zopet partizanom in po­ opravljala partijske funkcije. Leta 1943 jani, ki so ga hoteli ujeti živega. Ker taljonu Zahodno-dolenjskega odreda. V ma, v katero so se od časa do časa stal komandir mokronoške čete in z njo ni mogel več uporabljati orožja, se je juniju istega leta je postal komisar par­ je bila postavljena za političnega ko­ zatekali naši aktivisti in tja je tudi 15. decembra 1941 prešel v sestav misarja v četi in je kot borka bila v spoprijel s sovražniki z rokami in pod­ tizanskih delavnic na Rogu in bil na pokazala izdajalčeva roka. Skupina Ita­ II. štajerskega bataljona. Kot koman­ legel šele po daljšem odporu. Italijani tem mestu do velikega italijanskega vseh borbah Cankarjeve brigade. Iz­ lijanov in njihovih belogardističnih dir II. čete tega bataljona se je Janko kazala se je s številnimi junaškimi de­ so ga odvlekli v Semič in ga med za­ napada na Rog v avgustu 1942. Po ofen­ posebej izkazal v boju pri Primskovem sliševanjem strahotno mučili, nato ga zivi se je vrnil k političnemu delu na hlapcev je nenadno obkolila Beceletovo janji pri napadu na belogardistično in in pri Stični. fašistično postojanko na Suhorju v no­ pa izročili italijanskemu vojaškemu so­ dolenjskem podeželju. 26. febr. 1943 je jamo v Zagradu in v boju, ki je nastal, dišču v Ljubljani. Tam je bil Jože z nekaterimi tovariši pri Dolenji Straži se je nekaj Paderšičevih sodelavcev Ze v II. štajerskem bataljonu, še vembru 1942 ter v bojih slovenskih in hrvatskih brigad pri Krašiču ter pri Mihelčič 6. decembra sojen in kot prvi zašel v italijansko zasedo in v boju predalo, on sam pa se je boril do zad­ bolj pa kasneje v II. grupi odredov, Slovenec obsojen na smrt. Preden so ranjen obležal. Da bi ne prišel sovraž­ nje krogle, ki jo je prihranil zase. ustanovljeni ob koncu marca 1942, ga napadu na belogardistično postojanko v Pleterjah ter italijansko v Žužem­ ga tri dni kasneje na vojaškem stre­ niku živ v roke, je z zadnjim nabojem je zvezalo najtesnejše prijateljstvo s lišču ustrelili, je svoji materi še pisal sam sebi končal življenje. V težkem ozračju, ki ga je ustvarila poveljnikom bataljona in kasnejše gru­ berku. Njena prisebnost je ni zapustila velika italijanska ofenziva, in v so- tudi v najtežjem trenutku. 'Tako je ne­ bodrilno pismo. Po usmrtitvi so Itali­ pe odredov, herojem Francem Rozma- jani odpeljali truplo Jožeta Mihelčiča Tako je padel Jože Slak, ki je bil mračju obupa, ki ga je sovražni teror koč pri Novem mestu obkolila njeno nam Stanetom. Ko so II. grupo formi­ v Trst in ga tam na skrivaj pokopali, med tovariši zaradi svojih osebnih kva­ in domače izdajstvo razširjalo po naši rali, je bil Janko postavljen za koman­ skupino sedemnajstih partizanov velika litet: skromnosti, borbenosti in požrt­ italijanska premoč. Milka je v kritič­ da ne bi ljudje vedeli za njčgov grob Dolenjski, je bil odločen in hraber na­ danta I. bataljona, ki je bil poslej vsem in prinašali cvetja nanj, kot so to v vovalnosti izredno priljubljen. Zrastel stop Vinka Paderšiča in njegova žrtev partizanom znan kot Jankov bataljon. nem trenutku prevzela poveljevanje in je iz okolja, ki ga je pred narodno­ se v jurišu z vso skupino, ki ni utrpela uradnem aktu o ustrelitvi zapisali Ita­ kot nov mogočen klic k orožju, katere­ Sredi maja je glavno poveljstvo za- lijani sami. osvobodilnim bojem popolnoma obvla­ mu je v naslednjih mesecih sledilo sto­ povedalo Stanetovi II. grupi odredov, izgub, prebila iz sovražnega obroča. V dal slovenski klerikalizem, zato je delo, bojih v Jelenovem žlebu je bila med tine in stotine novih borcev. da se prebije preko Save in preide na (Nadaljevanji na 4. strmi) Stev. 51. Stran 4 EN DAN m&d Spomini na ljudsko vstajo Gromki glas dežurnega je presekal V učilnici sedi tudi mladi vojak- uspehih, ki so jih skupno dosegli. Vojaki Letos slavnostno praznujemo desetlet­ lin'jja. Ležali smo v mehki travi, obdani nočno tišino. V vojašnici zavlada hrupno rekrut Dobre Mladenovski, kmet iz Ma­ svobodno, počasi, toda z razumevanjem nico naše revolucije. Vse naše proslave z mahom in praprotjo ter čakali na znak vrvenje. Koraki in poveLja 6o zamenjali kedonije, ki je šele nekaj mesecev v tolmačijo vsako 6tvar in odgovarjajo na se spominjajo oborožene vstaje, hkrati za napad Položaj nam je nudil k.asen mir m tišmo, v kateri je počivala vojaš­ vojski. predavatelj eva vprašanja. Tako jim v pa 60 manifestacija moči in enotnosti na­ pogled v dolino, na železniško progo, ču­ nica. Nikdar ni sanjal, da bo radist, a zdaj pogovorih in razpravljanjih poteče poli­ šega ljudstva, njegove neomahljive vere vajnico in železniški predor. Opazovali V spalnicah se vojaka oblačijo in obu­ je med najboljšimi vojaki v četi. Zelo bi­ tična ura. v Komunistično partijo Jugoslavije in to­ 6mo Italijane, ki so pred čuvajneo navi­ vajo v popolnem miru Ln molku. Neka­ ster, poln volje in delovnega poleta se Zdaj je na vrsti čiščenje opreme, pisa variša Tita. jali gramofon in plesali. Tako smo poča­ teri že postiljajo, drugi se niso utegnili pridno uči in pazljivo posluša sleherno nje pisem in sploh čas za osebne zadeve Ljudstvo Bele krajine, zibelke parti­ kali do 11. ure, trdno prepričani, da ko­ še niti obuti. Se malo in vsa četa se bo besedo 6vojega komandirja. Tudi on bo vojakov. Skupina najboljših političarjev zanstva na Dolenjskem, «e letos živo spo­ mandir čete čaka na ugodno priliko za zbrala na dvorišču k jutranji telovadbi. čez dve leti šel iz Armade kot radio- premleva snov politične ure. Razčistiti minja hrabrosti borcev, najboljših sinov napad. Ob enajstih se je res zbrala ita­ Dežurni je dal znak. Kot hudournik telegrafisit in bo, kakor pravi, tudi v morajo vse nejasne pojme. Zmoti jih klic in hčera svojih vasi in trgov, padlih v lijanska posadka pred čuvajnico k razde­ se razvijejo vojaki na piano, da vsak na civilu nadaljeval poklic, ki mu ga je k večerji. Kratek »6troj«, še nekaj povelj težkih bojih za domovino. Imena padlih litvi kosila. omogočila Armada. svojem določenem prostoru počaka po­ in že so za mizami K večerji je prišel na Lazih, Janeza Malnariča, hrabrega V trenutku, ko sta dva Italijana pri- velj 6vojega starešine. Po dvorišču odme­ In še mnogo je takih, ki niso nikdar tudi tovariš komandant. Pokusi hrano, mitraljez ca Jakšetovega Mirka iz Prapro- nesla kotliček za hrano, je dal komandir vajo kratka in odsekana povelja, v spal­ mslili, da bodo kaj spremenili 6voj po­ sprašuje vojake, kako jim gre, če je hrana ta, Franceta Šetine in vseh drugih so za­ čete znak za juriš. Kakor eden smo z nicah, ki so bile malo prej še polne, je klic, pustili vas in plug ter kot dobri stro­ dobra in zadostna. pisana v zgodovino z zlatimi črkami. Živo glasnim vzklikom »Juriš!« planili iz gozda pa spet mir in tihota. Le hodnik je žjv. kovnjaki sedli k tako zapletenim oddaj­ Po večerji je kratek odmor, potem pa nam je vsem v spominu naporno in od­ proti postojanki na presenečene in pre­ Po njem hodijo gor in dol »požarni«, Znak nikom morsejevih znakov. Mnogi radisti sledi kulturno delo. Ta čas ni nobena govorno delo terenskih aktivistov, skrb strašene Italijane. Nekaj trenutkov so nas so že zapustili našo četo in nam pišejo. dežurnega je prekinil povelja na dvorišču soba v vojašnici prazna. V eni skupina ljudske oblasti za preskrbo partizanskih začudeno gledali, potem pa so se znašli. Ni jim žal, kar so se naučili v dveh letih in skupine vojakov gredo k umivalnikom. vojakov pripravlja skeč. To je igralska enot z vsemj življenjskimi potrebščinami. Poskakali 6o v bunkerje in za okna ču­ svoje vojaške službe, temveč se stalno Mir v spalnicah motijo zdaj le redarji, ki skupina vojaka IHča. Marljivo jih pri­ Marsikdo se spominja strahot, ki so jih vajnice. Začelo se je peklensko streljanje Spretno in urno urejajo v svojih sobah zahvaljujejo tovarišem v Armadi, ki jim pravlja, opozarva na napake, a vojaki ga sejale podivjane fašistične zverine, spo­ je omogočila, da sedaj živijo ko ljudje, in metanje bomb, toda Italijani zaradi vse, do zadnjega kotička. Vsak hiti, da poslušajo in resno tolmačijo svoje vloge. minja se na prečute noči staršev za svoje prevelikega strahu niso nikogar od nas bi čimprej pospravil, in kmalu bo vsa sinove, brate in sestre, ki so bili izgnani zadeli. Čez nekaj minut smo že bili tik vojašnica v redu — sobe prezračene in v internacijo samo zato, ker 60 ljubili ob čuvajnici. Italijani so se upirali po­ čiste, prah obrisan, kovčki pa razvrščeni rodno grudo im ker so 6e uprli barbar­ sebno v bunkerjih, toda naši bombaši so kakor vojaki v stroju. skemu jarmu. Marsikdo se spominja svo­ opraviili svoje. Komisar čete je skočil Na dvorišču spet zadonvjo koraki. jih sinov m hčera, bratov in sester, ki so v prvi bunker in prinesel prvi zaplenjeni Prva skupina se je vrnilla od umivanja. ; ob zvokih veselih partizanskih koračnic puškomitraljez naše čete, — Borba je Vse to poteka v popolnem redu n naglo. veselo korakali skozi dolenjske vasi. trajala kakšnih 15 minut. Po likvidaciji Udarec na zvon sporoči, da je tudi zajtrk Ob spominih na najsvetlejše trenutke čuvajnice so naši borci tekli na pomoč že pripravljen. Pridni obedničairji teko, naše revolucije nam uhajajo spomini tudi prvi četi, kije napadla vodovodno čr- da svojim tovarišem postrežejo, da ne bo k prvim organiziranim in uspelim napa­ paV'O in ki je medtem tudi že zaplenila potem čakanja v stroju. Po mizah so po­ dom na okupatorja. Ena izmed številnih piiškomitraljez.. Čez nekaj trenutkov je stavljene »kodele kave, pri vhodu pa ča­ akcij je bila akcija na čuvajnico in vo- bila likvidirana tudi ta posadka. kajo dežurni, da svojim vojakom razdele Idovodno črpalko pri Rožnem dolu 8. ju­ kruh. Glasni koraki po hodniku spo­ V tej borbi smo zaplenili 2 puškomi- nija 1942. leta. Spominjam se je prav po­ ročajo, da so vojaki že tu. Ko v največ­ traljeza, 24 pušk, 110 bomb. 15.000 na­ sebej zaradi tega, ker je nadvse dobro jem redu posedejo za mize, se ogilasi bojev in precej vojaške opreme, ujeli pa uspela in bila brez žrtev za nas. dežurni; »Začnite!« in »Dober tek!«, na smo tudi 4 Italijane. Ušel je samo 1 Ita­ kar odgovore vojaki složno ko en sam: Naša 2. četa 1. bataljona Belokranj­ lijan skozi železniški predor v Semič. Mi »Hvala!«. Po zajrtku gredo spet v redu skega obreda je taborila v gozdu nad nismo imeli žrtev. in molče, da se oripravijo za »zanima­ vasjo Brezova reber pri Semiču. Četa je Prva skrb je bila, kako odnesti tako nje«. Vsak pazljivo pregtleda svoje orožje. štela okrog 30 mož s komandirjem Džem- veliko količino zaplenjene opreme. Mo­ Obrisati je treba najmanjši prah, ki je po­ som in komisarjem Jovanom. Bili smo rali smo pohiteti, ker je pretila nevar­ noči pokril puško. Skupina veseljakov je slabo oboroženi, saj smo imeli komaj 10 nost, da bodo Italijani iz Rožnega dola na dvorišču že začela peti, jugoslovanskih pušk, 3 lovske puške, ne­ prihiteli na pomoč napadeni postojanki. Na dano znamenje preneha pesem in kaj revolverjev in bomb, 6. junija je ko­ Napolnili smo si vse žepe in torbe, v mandant bataljona Mitja s komandirjem italijanske odeje pa smo nametali vseiga, kAlo. sobe in hodniki se izpraznijo, vo­ f in komisarjem naše in prve če .c pregle­ jaki pa gredo v »stroj«, kjer jih že ča­ kar smo mogli vzeti s seboj in naredili doval poiožaj in dajal navodila za bližnji kajo njihovi starešine. Komandir gre od svežnje. Tako oboroženi in težko oblo­ napad. vojaka do vojaka, skrbno pregleda orožje ženi smo z veselo pesmijo korakali na­ in se hkrati zanima za vse potrebe voja­ Sedmega junija smo se v četi pripra­ zaj v taborišče. vili za borbo. Razdeljeno je bilo orožje, kov, Komaj so komandirji končali pre­ Kaj dokazuje tudi ta uspela akcija bombaši so se urili v metanju bomb, gled, že pride tovarriš komandant. Glasno končana — okupatorjevo orožje bo odslej tolklo fašističnih naallniklh belokranjskih partizanov na utrjeno oku­ Borba strelci pa so dobivali zadnja navodila, pozdravi: »Smrt fašizmu!*, vojaki pa od­ (originalna fotografija Is NOB) patorjevo postojanko? Klevetnikom iz kako morajo napadati in jurišati. Seveda govore v en glas: »Svobodo narodul«. Sovjetske zveze dokazuje, da nas je v ni bilo lahko razdeliti "orožja — borcev Pouk se je začel. Radisti podporočnika ploveč po vseh svetovnih morjih na naših V drugi sobi je skupina pevcev — pevski borbi vodila visoka politična zavest, ki nas je biflo 30, pušk pa samo 10. No, Djordjevića so zasedli prostore v svoji trgovskih ladjah, od koder pošiljajo krat­ zbor vojaka Ekrema, mladega učitelja s sta jo vlivala borcem v srce naša Partija končno je bilo odločeno, da dobi 10 bor­ učilnici. Tovariš Djordjevič počasi in ra­ ke signale v svoj rodni kraj in sporočajo, Kosmeta. Tudi njegov zbor pridno vadi. in tovariš Tito. Tudi ta borba, samo ena cev puške, druga skupina 10 borcev pa zumljivo razlaga svojim vojakom o virih da se 6reono vračajo domov. Štejejo si v Vsi želijo, da prireditev, ki jo pripravlja izmed tisočerih in tisočerih borb jugoslo­ bombe. Jurišna in bombaška skupina sta električne energije. Za mnoge vojake, ki čast da so radiotclegrafisti. kulturno-prosvetni odbor na čast dneva vanskih partizanov od leta 1941 do 1945 bili tako postavljeni. sedijo v učilnici, so besede njihovega ko­ Čas pouka je končan. Zdaj si je treba Armije, čiimbolje uspe. V tretji učilnici dokazuje, da so lažnjiva vsa obrekovanja mandirja neumljive in težke. Malokdo umiti roke. Še en žv žg, še en »stroj« in ae rekruti pod vodstvom vojaka Lončarja Italijanska fašistična postojanka v ču­ naše zgodovine, da je bila naša borba, ve, kako teče električni tok, od kod ga nekaj povelj, pa bodo vsi sedli h kosilu. učijo štirih osnovnih računskih operacij, vajnici in vodovodni črpalki je štela 24 »6amo borba neorganiriranhi grupic« in dobivamo itn za kaj vse nam služi. Marsi­ Kosilo je obilno, vsak je zadovoljen, Še v sosednji sobi pa skupina tehničarjev mož s 24 puškami, 2 puškomitraljezi in da »brez pomoči Rdeče armade sploh ne kdo ga je imel doma v hiši, toda malo malo razgovora, še kakšno cigareto in že pripravlja stenski časopis. Na dvorišču v večjo količino bomb in nabojev, nas pa bi mogli uresničiti ljudske vstaje in re­ ali nič ni vedel o njem. Ni čudno, vsi so na dvorišču. Skupina strastnih nogo­ mesečini plešejo k61o — veseljaki so za­ je biflo iz obeh čet 35 mož z 20 puškami volucije pripeljati do končne zmage«. ti fanrtje so iz vasi ter niso .imeli prilož­ metašev že lovi žogo, odbojkarji so na poslili svojega harmonikarja. Toda tudi in nekaj bombami. Sorazmerje moči je bilo torej 1:1 in pol v našo korist. Ob našo Armado, ki je skupno z ljud­ nosti, da bi se poučili. Armada jim.bo igri>šću pred mrežo, a veseljaki, kakor sedaj udarec na zvon ustavi pesem in sko oblastjo zrasla v oboroženi vseljudski odprla oči. Sli bodo domov z znanjem in vedno, so zaokrožili pesem. k61 o in zaba/vo. Razšla se je igralska Osmega junija, je 6«ta ob petih »ju- *wte)i, »t> d'ane* sama« lAjtamtaj« kile-v«*- izkušnjami, ki jih ' bodo lahko koristno Tako mine odmor v igri Jn pesmi. Še družina in pevci vojaka Ekrema. Vsak traj krenila v napad, polna pričakovanja niiki. Armada je strnila svoje vrste z uporabili vsak v svoji vasd. Tudi vojak malo, pa bodo spet v klopi. Začela se je hita, da si čimprej umije noge in leže. in negotovosti, kakšen bo uspeh našega ljudstvom in predstavlja granitni branik, Denič, sin kmeta iz kmečke delovne za­ politična ura. Predavatelj govori o za­ Za tegli zvok piščalke tn gjlas zvona sta prvega napada na utrjeno postojanko. ob katerem se razbijajo vse klevete in Borcem ie sijala iz oči odločnost, na licih druge a Kosmeta, ki že drugo leto »luži družništvu. Razumljivo tolmači vojakom razglasila počitek. V sobah še zadnji ure­ laži, vse pretnje in žaljive besede uma­ pa ai videl lahko tudi mržnjo do okupa­ v Armadi, prej ni vedel, kaj je rad'o- vprašanja našega zadružništva ter delo in jajo obleke, redarji končujejo tvoj posel, zanih poglavarjev iz Kremlja in vseh nji­ torjev. Vsakdo se je spominjal zverskega gram in kako se pošlje brez žice in ku­ 0'dlloke 3. letne skupščine zadružnikov a bolničar pregleduje noge. hovih satelitov. rirja od konca do konca zemeljske oble. FLRJ v Zagrebu. Vojaki pazljivo poslu­ Po hodniku hit« še zadnji vojaki. Vsak divjanja tujcev in trpljenja svojcev v za­ Dokler bo nase ljudstvo z vsemi pri­ Danes je najboljši mojster radist med na­ šajo. Zadrugarji se oglašajo k besedi in bi rad čimprej legel in «i tako nabral porih in taboriščih. padniki Armade čutilo topel dih svoje mi, pa ne samo med nami. Čeprav mlad, pripovedujejo o delu svojih zadrug in novih moči za jutrišnji dan. Ob sedmih zjutraj smo se približali Partije, dokler bodo v naših srcih živi z malo prakse in skušnje, je prekosil kako bodo novi ukrepi v zadružništvu se Zadnji glas zvona, in vse je utihnilo. postojanki. Bil je lep sončen dan, trava spomini na like borcev, padlih za svo­ mnoge mojstre radiste. Iz učenca je po­ bolj podžgali voljo za delo vsakemu za­ V sobah so ugasnile luči, povsod je se je ie lesketala tu in tam v rosi, iz bodo in neodvisnost domovine in dokler stal mojster-učittelj, ki svoje znanje po­ družniku. Govore tudi o težavah, ki so grobna tišina, le na hodnikih hodijo »po­ bukovega gozda pa je prihajalo milo ptič­ bo v naših prsih bilo *rce herojskega Ti­ sreduje mlajšim tovarišem. jih preživeli v zadrugi, pa tudi o velikih žarni«, vedno budni in pripravljeni stra­ je petje. Iz čuvajnice se je slišal« od­ tovega pokolenja, na« ne bodo prestra­ žarji- vratna pesem tujcev. Trdneje smo stisnili šile nobene grožnje. Neustrašeno bomo Tako je potekel dan. So v Četi tudi puške, komandir in komisar pa sta nas popeljala na že poprej določeno mesto. varovali resnico in napredek, svobodo in (Nadaljevanje s 5. tirani) lepši in veselejši, kakor je bil 29. novem­ začetku februarja v Vivodino, kjer je Od čuvajnice smo bili oddaljeni Še 50 neodvisnost naše socialistične domovine. sam napadel in zavzel po italijanskih ber in kakor bo v kratkem 22. december, Jože Mihelčič je izreden primer dan naš Armade. %*-* metrov, rob gozda pa je bil naša jurišna Podpolkovnik Drago Jerman kmeta, ki je do poslednjih trenutkov vojakih branjeno hišo in v njej ujel svojega življenja ohranil brezprimeren 15 Italijanov. Sodeloval je v bojih za utrjene postojanke St. Rupert, Ko­ ponos borca-komunista. Njegovo vede­ čevje in drugod po ribniški dolini in OB 22. DECEMBRU nje, borbenost, doslednost in poštenost Suhi krajini. Pri julijskem napadu na Armada svojemu ljudstvu v času pred zlomom Jugoslavije 1. 1941 fašistično belogardistično postojanko v ga je privedlo v vodstvo Partije v naj­ Žužemberku se je odlikoval predvsem Garniziji v Črnomlju in Novem mestu Težko bi 4lo brez njih, ker je delavcev zije priredile v mestu in na vaseh 43 kul­ težjem in najbolj odgovornosti poh.-.n v bojih za Zafaro. Prav tako je bil s sta samo letos prispevali 83.380 prosto­ posestvu vedno primanjkovalo. turnih prireditev, ki jih je obiskalo nad času. Njegova sposobnost organizatorja svojimi borci po vseh bojih ob času voljnih delovnih ur pri javnih delih, Zadružniki v Gribljah 6o hvaležni 8000 ljudi! Prštejmo 43 predavanj, so­ političnega agitatorja in aktivista je vdora naših brigad na nemško zased- delovanja na ostalih prireditvah in pro­ Ljubezen ljudstva na Dolenjskem do črnomaljskim borcem J A. Kar 15 jih je veliko pripomogla, da so že v poletju beno ozemlje v Posavju. prišlo na pomoč pri jesenskih delih, Se slavah, pa sodelovanje oficirjev in pod- svoje vojske je izza let narodnoosvobo­ oficirjev v Zvezi borcev, pa delo v ša­ 1941 odhiteli prvi belokranjski borci Zaradi svojih sposobnosti je bil ime­ dilne borbe že dobro poznana. Ze med bolj pa so se pomoči iz Armade razvese­ v gozdove in dvignili upor proti faši­ novan za namestnika komandanta XII. lili zadružniki na Stražnjem vrhu: 20 vo­ hovskem klubu, fizkuituri, Aeroklubu in vojno je borec rad zamenjal, če mu je to športu sploh, pa dobimo pravilno sliko stičnemu osvajalcu. brigade, ki se je predvsem odlikovala le dopuščal čas, puško za koso aH plug jakov je 25 dni pomagalo pri trgatvi, 20 v bojih z Nemci. Po kapitulaciji Italije parov konj pa je vozilo les za gospodar­ naše Armade, ljudske vojske, legitima­ in pomatgaJ kmetu na polju, ki je skrbel cijo Titovih borcev! je bil v Novem mestu, nato pa odšel v za svoj in za borcev kos kruha. Ko so ske zgradbe. Samo tej kmečki zadrugi ilija Badovinac Šercerjevo brigado, kjer je postal ko­ po vojni pustili fašistični osvajalci v na­ so naši borci prispevali 5000 delovnih url (Nadaljevanje na 5. strani)) mandant bataljona. Udeležil se je bo­ ših krajih na tisoče porušenih hiš, gospo­ Kdo bi naštel vsa i^w^w^t. Ilija Badovinac je bil doma iz kme­ jev XIV. divizije za Kočevje v decem­ darskih zgradb, porušenih mostov, želez­ delal Na Tanči gori tije v Rosalnicah pri Metliki. Bil je zelo bru 1943, v januarju pa je s XIV. divi­ nic, raznih poslopij itd., je ležala pred so pomagali vojaki vedoželjen in razgledan, kar je dokazo­ zijo odšel iz Bele krajine preko Vivo- nami obnova domovine kakor ogromno pri trgatvi, v »Bcl- vala njegova lepa knjižnica. Tudi on je dine ln Hrvatske proti štajerski, kamor breme. Požgane vasi, porušena prebiva­ sadu» so 25 dni po- ? jž^fTi wto > u**$ je divizija prispela 6. februarja 1944. kot Jože Mihelčič bil v vrstah napredne lišča — vse to je čakalo na pridne roke ma g ali pri shranje- s pj belokranjske kmečke mladine in se je V silnih bojih, v katere je bila divizija ljudstva. Desettisoči so priskoČ:lli na po­ vanju in mletvi sa­ zato že takoj od vsega početka pridru­ takoj po svojem prihodu na Štajersko moč, ko je pozvala Partija narod k ob­ dja, gozdni manipu­ žil OF ter postal član terenskega odbo­ zapletena, je Ilija Badovmac pri preho­ novi, Na pomoč je prišla tudi naša Arma­ laciji v Črnomlju pa ra OF za Rosalnice. Leta 1942. je bil du GraČnice še razbil nemško zasedo, da kot nerazstavni del svojega ljudstva. je deset vojakov po­ sprejet v Partijo in spomladi istega leta potem pa, ko je dvigal sovražno brzo­ • magalo skoraj mesec strelko, omahnil smrtno zadet. je odšel v partizane. Kdo je pisal v povojnih let'h vsa pro­ dni pri odpr emu lesa. Kmalu je postal namestnik komisar­ Tovariš Ilija Badovinac je bil med stovoljna dela v naših okrajih? Točnih Pri pogozdovanju v ja v II. bataljonu Belokranjskega odre­ onimi borci, ki se je vsakemu vtisnil podatkov menda ne bi nikjer več dobil. Beli krajini so borci da in se udeležil napada na fašistično v spomin, kdor ga je poznal. Preprosti Marsikaj bi bilo treba oceniti, o marši- prispevali 300 delov­ nih ur. postojanko Hrast pri Suhorju. V začet­ belokranjski kmet si je med narodno­ čem govori samo še spomin, da so to ali ku julija je bil v bojih s fašisti pri Zaj­ osvobodilno borbo-s svojim osebnim ju­ ono reč zgradili »udarniki«, kakor smo Za tlakovanje ce­ cu v Gorjancih, kjer je zloglasni belo- naštvom in spretnim vodstvom svojih navadno pravili prostovoljcem. Zato bi ste skozi Črnomelj gardistični štajerski bataljon vpadel na­ enot nabral toliko slave, da živi še da­ zaman dane« iskal tudi zapiskov, koliko so borci J A letos šim borcem v hrbet. V napadu na ita­ nes v spominu Bele krajine in Dolenj­ so v vseh preteklih letih naredili v korist opravili 4000 delov- lijansko postojanko v Rožnem dolu je ske kot junak. Bil je strah Italijanov in javnosti naši vojaki, pripadniki Armade, nih ur. pri igradnji z bombami napadal italijanske bunker­ domačih izdajalcev. S svojimi pogum­ v dolenjskih okrajih, mostu pa so prispe­ je in sam ujel več italijanskih vojakov. nimi nastopi je hrabril tudi civilno pre­ Za leto 1951 pa je slika malo boljša. vali 300 ur. Pomoč Julija 1942 je postal komandant gorjan- bivalstvo in večal njegov odpor proti Enote garnizije v Črnomlju so na pri­ na železnici, okraj­ skega bataljona in vodil z njim uspešne okupatorju, njegovi borci pa so videli mer letos do konca novembra prispevale nemu magazinu, pa akcije pod Gorjanci, na Sentjernejskem v njem svetal lik junaka, ki jim je bil pri najrazličnejših delih 42.380 prosto­ v oranju na poljih polju, pri Smarjeti, Škocijanu in v mi- vedno že s svojo prisotnostjo zagotovilo voljnih delovnih ur! Kje je ta pomoč? siromašnih kmetov, renski dolini. Pod njegovim poveljstvom uspeha. Zato se je tudi na.l njigovim Vojaki in oficirji naše JA so obiskovali ki so med vojno je bataljon postal znan po svoji borbe­ domom znesel ves bes okupatorja, ki med letom kmečke delovne zadruge in ostali brez vprežne nosti, zato je v novo ustanovljeni Can­ mu je mater odgnal v koncentracijsko jim pomagali pri njihovem delu; priskočili ž'vine — ali ni vse karjevi brigadi postal komandant III. taborišče, dom mu pa popolnoma uničil so na pomoč na državnih posestvih, po­ to kakor nekoč v par­ bataljona, ki je slovel za najboljšega in ga porušil do tal. magali so siromašnim kmetom jn raznim tizanih, ko dostikrat v brigadi in je pod njegovim vodstvom podjetjem. V črmošnjicah je na primer nisi mogel potegnit Krepko razviti, postavni Ilija je bil izvrševal najtežje akcije, zlasti na moč­ 15 vojakov pomagalo 15 dni v trgatvi, pri prave meje med voja­ no utrjene postojanke. Suhor, Kal, Ple- izredno hraber v napadih in neizprosen pobiranju koruze in kopanju krompirja. škimi in »civilnimi terje, Primskovo, St. Vid pri Stični, Bič maščevalec okupatorjevih zločinov. O Pomoč krepkih fantov se je seveda po­ nalogami borcev? itd. so kraji, kjer se je odlikoval v bo­ njegovih pogumnih dejanjih kroži Še sestvu izdatno poznala! Ne gre samo za ju s fašisti in belogardisti. Posebno pa danes med starimi borci in med prebi­ V Krupi so vojaki orali z dvema pa­ fizično pomoč. Samo se je odlikoval pri razbitju velike ita­ valstvom nebroj zgodb, ki dokazujejo roma konj, deset vojakov pa je 25 dni letos so n. pr. enote Novomeška garnlzlja JA Je letos ob Dnevu vstaje podarila me»tn lijanske ofenzive ob koncu janurrja in kako iskreno radi so ga vsi imeli. pomagalo pri kopanju krompirja m repe. črnomaljske garni­ nov moat v Ragov log r

Stev. 51. DOLENJSKI LIST Stran 5

IZ DAŠ m K&AJJEV Važno obvestilo za naročnike Današnji številki smo priložili položnice za naročnino za leto 1952. SMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU telesno čil in zdrav. Pokornost mu odpove­ MIRNA dujejo le noge. Vedre volje nam Je pripove­ Ker bodo prihodnje leto list redno prejemali samo tisti naročniki, ki bodo SE BUDI doval svoje doživljaje v življenju, žalosti Kolarsko podjetje na Mirni Je 8. decem imeli poravnano naročnino vsaj za četrt leta vnaprej, prosimo vse stalne bra Izpolnilo letni proizvodni plan. Podjet­ Kakor po drutrlh krajih smo tudi pri nas ga le, da je ostal sam, kajti vsi sovrstniki naročnike, da nam čimprej nakažejo celoletno, polletno ali pa vsaj četrt­ ln prijatelji iz mladostnih časov so že po­ je, ki je znano po svojih kolarsklh. sodar- prlčolj z gospodinjsko Izohraževalnlm teča­ sklh ta mizarskih Izdelkih po okraju ta Iz­ letno naročnino. jem. Vabilu na tečaj se Je odzvalo 60 deklet mrli. ven njega, se nadalje trudi za nove uspehe. Ker bo »Dolenjski list« izhajal v letu 1952. v povečanem obsegu, znaša lz bližnje ln daljnje okolice Smihela. V»aka Želimo mu Se mnogo zdravih ln veselih Z. bi rada poslala dobra kuh"r!ca. A nič već? let! L- N. celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in četrletna 100 din. Vsi naroč­ Za teoretično znanje gospodinjstva In drugih DELAVSKI SVET RUDNIKA niki, od katerih bomo do 20. januarja 1952 prejeli vsaj polletno ali celoletno važnih panog našega gospodarstva pri de IZ ST. PETRA KANIZARICA DOBRO GOSPODARI naročnino, bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, o katerem smo kletih sprva ni hllo pravega razumevanja. Krajevna zveza borcev je precej delavna, Ko pa jim je učlteljstvo pravilno raztolmačl- saj smo imeli ustanovni občni zbor šele prve Na četrti redni seji, ki Je bila 5. decem­ pisali v zadnji številki. lo načelo: »Brez teorije nI prakse« ln obrat­ mesece letos In vendar Imamo v tem letu bra, so člani delovnega kolektiva rudnika no, so se z veseljem priglasile tudi za teore­ že precej vidnih uspehov. Tudi občni zbor Kanlžarlca ugotovili, da so bili sklepi zad­ tičen pouk. smo v zvezi g tekmovanjem izvedli prav nje seje v redu Izpolnjeni. • Zaradi prevelikega števila prljavljenk smo dobro ln brez kakršnekoli pomoči. Zmanj­ Podpredsednik upravnega odbora Je podal Naročnikom, ki plačujejo naročnino z« svojce ali znance v inozemstvu, razdelili tečaj na dve skupini, ki Imata izme­ šali smo odbor od 15 na 9 članov, ker je poročilo o delu upravnega odbora, za kate­ sporočamo, da znaša letna naročnina »Dolenjskega lista« za inozemstvo za noma teoretični ln praktični pouk. Mlajše te- dosedanja neudeležba na sejah ovirala vse rega so se člani delavskega sveta zelo zani­ Čajnice pa obiskujejo samo praktičen pouk. delo organizacije. hali. Razne postavke o znižanju ta zviša­ 1952. leto 600 dinarjev. Obnovite vsaj četrtletno naročnino najkasneje do nju stroškov ta Jim Je podrobno razložilo pri organizaciji tečaja smo imeli precej Pripravljamo se na deseto obletnico JA. 20. januarja 1952, sicer bomo pošiljanje lista tem naslovnikom ustavili. težav. A trud je bil že oh prlčctku poplačan računovodstvo ln tovariš direktor. UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA« Za ta dan bomo pritegnili k sodelovanju Sklenili so. da bodo pokrenlll vse potreb­ z velikim uspehom: nad 21) tečajnic se je včla­ čimveč ljudi. Na našo sejo smo povab'11 ko­ nilo v OF. Pri praktičnem delu nam s po­ no za dnevno doseganje planov ln organizi­ ordinacijski odbor. Dogovorili smo se, da rali delo tudi ob nedeljah, da bodo laže Iz­ žrtvovalnostjo pomaga ljubezniva tovarlšica bodo pri proslavi sodelovale vse organiza­ Pesnikova. polnili obveze namenjene za Izvoz. Kontro­ cije, vodila pa bo Zveza borcev. Sodelovala lirali bodo vsa stanovanja ta pMppšlll d*lo Tudi priprave za volitve v OF potekajo bo tudi mladina predvojaške vzgoje, ki bo pra lepo ln v redu. Upamo, da bomo tudi pri stavbah s prostovoljnim delom, pri če­ v nastopila na odru, gasilci pa se bodo udele­ mer bo pomagala tudi uprava radnika. Po­ Naravno gibanje prebivalstva tu dosegli prav lep uspeh. žili proslave v uniformah. živili bodo že obstoječe obratne konference, Za novo leto bo mladina skupno s starej­ Tudi drujre organizacije so prav delavne, na katerih bodo člani upravnega odbora po­ V OKRAJU NOVO MESTO 63 let. Viahek Franc Iz Straže. 1 dan Per šimi priredila igro »Županova Micka«. kar smo videli v poročilih na občnih zborih sredovali članom delavskega sveta razne Marija iz Novega mesta. 6 dni Grmovšek Tako se bodo tudi Suhokranjčanl začeli vaških odborov OF. Čeprav večkrat mislimo, uredbe, zakone itd. Tudi postajo za prvo po­ V novembru sta se rodila v novomeškem Franc iz Št. Lovrenca, 64 let. Zupančič Nežft kulturno-prosvctno dvigati. J. C. da nismo nikomur v korist, smo vendar do­ moč bodo čimprej uredili. Postavili hodo okraju 102 otroka (63 dečkov ta 39 deklici, iz Cegelnice. 87 let. Maver Miroslav iz No­ segli le precej uspehov. brlvnlco, v katero bodo lahko zahajali tudi umrlo je 51 oseb (27 moških in 24 ženski. vega mesta. I let. Staniše Marija iz štrek- CVETOČE SLIVE IN MARELICE Mladina v št. Petru je že imela volitve, delavci Izven rudniške kolonije. Porok je bilo 38. ljevea. 65 let- Andrlič .lože iz Novega mesta, Pred kratkim so uredili tudi čitalnico • 3 dni. Lukšo Alojz iz Novega mesta, 1 dan. V SMIHELU sedaj pa se pripravlja za Novoletno Jelko, pri kateri bo nastopila z Igro. Tudi mla­ kateri se bodo rudarji v prostem času Iz­ Nove družine: Božič Anton iz Novega mesta. 84 let. Bobnar obraževali. Rozalija iz Novega mesta. 77 let Golobic dinski aktiv Luterško selo Je pripravil igro, Kmečki sin Rabzelj Jože iz Zameškega Na Burgarjevem vrtu v Smihelu pri ki Jo Je imel 1«. decembra. Ta aktiv Je bil Letni plan rudnika bo Izpolnjen navzlic Marija iz Št.rekljevca. 3S let. Grahek Mirko Novem mestu so pred 14 dnevi letos že raznim težavam, katere jim večkrat povzro­ in kmetica Kovačič Terezija iz Šmarja. iz Lok pri Črnomlju, 22 let. Sašek Frančiška osnovan šele letos septembra, pokazal pa je Poštni uslužbenec Kavšek Jože iz Starega drugič cvetele slive, pred dnevi pa so Izredno voljo ln zanimanje za sodelovanje z ča prekinitev električnega toka, neupraviče­ iz Stopič, 42 let. Glavan Ivan iz Žužemberka. ni Izostanki Itd. trga pri Črnomlju in kmečka delavka škoda 5 let. Cimermančič Franc iz Podgrada, 8 ostalimi organizacijami. Nerazumevanje pa JsSftfg iz Prekope. Trgovski pomočnik Vovk se pokazali prav lepi poganjki tudi na kažejo nekateri starejši ljudje, ki ne zaupa­ Betoniranje novega opornika dobro na­ mesece. Klevišar Franc iz Smolenje vasi, Gabrijel ta trgovska poslovodkinja Zagore 91 let. Rajer Marija iz Smolenje vasi. 46 let. marelicah. Topla jesen je torej tudi v jo oblasti ln si predstavljajo, da se mladina preduje, saj so zabetonirali že 35 metrov. Marija, oba iz Novega mesta. Kolarski po­ Šmihelu pokazala, da zna biti prav v svojih organizacijah le pohujšuje ne pa Lahko hI bilo narejenega že več, pa se Je Štefanič. Neža iz Stopič. T2 let. Bele Marija močnik Lešnjsk Franc iz št. Jerneja ta iz Smihela, R3 let. Kobler Jožica iz Smihela, vzgaja. zaradi stalnega deževja zemlja zrušila, a či­ kmečka delavka Goronc Marija iz Šmarja. muhava: na Gorjancih sneg, pod njimi mer so zamudili ves mesec. Opornik bi mo­ 5 meserev. Sekula Frančiška iz šmihe.la, Naše zaključno delo za letos bo Novoletna Zidarski pomočnik Topolovec Franc in 68 let. Klohučar Anton iz Smihela. 60 let. cvetoče marelice ... V. M. ral biti zabetoniran 15. decembra, zaradi te kmečka delavka Gcrenc Kristina, oba iz Jelka, ki Jo priredi odbor Zveze borcev s zamude bo pa predvidoma Bele 15. Januarja Longar Janez iz Žužemberka, 79 let. Rajer pomočjo ostalih organizacij. Na proslavo Št. Jerneja. Kmetovalec Gorenc Franc in Marija iz Mirne peči. 62 let. Dragan Ana 1952. Strokovnjaki, ki »o prišli Iz Trbovelj, kmečka delavka Slabe Ana, oba lz Šmarja. ŽABJA VAS Novoletne jelke vabimo že sedaj, saj je čisti se zelo trudijo, da bi hllo to delo čimprej iz št. Jurja. 26 let. Hren Danijela lz Dol. dobiček namenjen za ograjo spomenika, ki Kmečki sta Krnc Jože iz Krmelja ta kmečka Toplic, 11 let. Kump Marjan iz Uršnih sel, gotovo, pri tem pa dobro učijo tudi naše hči Udvanc Antonija iz Gradišča. Pretekli teden Je praznoval v krogu svoje smo ga letos postavili našim borcem, ki ao delavce, ki bodo potom, ko bodo strokov­ družine devetdesetletnico rojstva tov. Franc dali svoja življenja za našo svobodo. 4 mesece. Hofevar Jakob iz šmarjete, 88 let. njaki odšli. lahko sami opravljali vse delo. Posestnik Rifelj Anton in hči posestnika Tramte Jože iz Bele cerkve, 74 let. Udovč Nečlmer. posestnik v Žabji vasi. Jubilant Je O gospodinjskem, kmetijskem in sadjar­ Jožef Alojzija, oba iz Št. Petra. Šofer Vovk navzlic visokim letom Se vedno duševno In J. G. Karel iz šmarjeških Toplic. 29 let. Koračin skem tečaju pa bomo poročali drugič. Albin Iz Toplic ta Zupančič Ljudmila iz Ana iz Skocjuna. 71 let. Rak Anton iz škoc­ IZ PODGRADA št. Petra. Posestnik Zoran Alojzij iz Smar Marija Gregorčič jana. 22 let. Hočevar Marija iz Zagrada. Na predvolilnem zborovanju frontovcev jete in hči posestnika Hočevar Alojzija Iz 55 let. Zalokar Silvester iz Ločne 1 leto. smo se pogovorili tudi o kulturnoprosvetnem št. Petra. Bratkovič Frančiška iz Gradišča. 63 ]et. Znana gostilna TUDI V BRUSNICAH SO ZAČELI delu. Edina želja nas vseh je, da začnemo Kmečki sta Zibert Jože iz Novega mesta Lenard Marija iz Gradišča, 64 let. Pirlič Ma­ delati tudi na tem polju. Organizirali smo in kmečka hči Barborič Mirni iz škocjana. rija iz Orehoviee, 74 let. Hudoklin Franc M V prostorih osemletne šole Je vsak če­ mladinski pevski zbor, ki je takoj začel z Kolar Žabkar Alojzij iz Rake (Krško) ta Orehovice, 70 let. Mojstrovič Terezija iz Ore­ trtek zelo živahno. IS deklet lz vasi Velike ff Na vratih" rednimi vajami. Uspeh svojega dela nam je kmečka hči Jerman Jožefa iz škocjana- hoviee, 70 let. Prah Ana lz St. Jerneja, Brusnice, Ratež. Dol. Suhadol tekmuje med zbor že pokazal na večerni proslavi dneva Kmet Virant Anton ta kmetica Hočevar 65 let. Žnidaršič Terezija iz St. Jerneja. seboj, katera ho boljša gospodinja. Znanje, Je spet odprta. Nudi mrzla ln topla Republike. Prvega uspeha smo bili vsi ve­ Jožefa, oba iz škocjana. Kmečki sin Strupih 81 let. Grubar Jože iz šmaria. 6 dni. Grubar ki ga dobijo pri pouku v gospodinjskem te­ seli, kako ga pa tudi ne bi Mil. se z večjo Stanislav in kmečka hči Wrše Jožefa, oba Franc iz Šmarja. 56 let. Zagore Martin lz Jedila ter pijače vseh vrst. — Za obisk čaju, skušajo tudi praktično uresničevati. se priporoča vnemo smo se lotili dela. Pripravljamo se iz Toplic pri Smarjeti. Skladiščnik Jančar Šmarja. 73 let. Zellmn, da hI ta prvi gospodinjski tečaj za 22. december. Tudi takrat bomo Imeli Anton iz Smolenje vasi ta Sutar Ana iz Helena Obrez v našem kraju vzbudil mnogo zanimanja za proslavo. Na večernem sporedu bodo sodelo­ šmarjete. Izobraževanje žen ln deklet. Saj dobra go­ vali pionirji B simboličnimi vajami. Nasto­ Gradbeni delovodja Kropež Alojzij ta spodinja še vedno tri ogle pri hiši podpira! pila bo tudi njihova folklorna skupina z kmečka hči Murn Ivana, oba iz Podturna. narodnimi plesi. J. R. šofer Šile Frane in kuhinjska pomočnica KUPIM 500 akacljevlh kolov za vinograd. Tudi dramsko življenje naB zanima, zato Bradač Angela iz Toplic. Delavec Pust Šte­ PRODAM pa močna železna vrata za klet, smo sestavili Igralsko družino, ki že pridno fan in kmetica Cesar Ana, oba iz Globodola. 112 x 190. - Sušnik. Ljubljana. Zaloška 21. študira Flnžgarjevo Stlrldejauko »Divji lo­ Kmečki sin Sluga Franc ta kmečka hči vec«. Mladinci in mladinke, ki sodelujejo pri Krevs Jožefa, oba lz Mirne peči. MESTNA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV nZKULTURA® f SPOR tem, so se dela lotili z vso resnostjo, saj Je Kmečki sin Gorenčič Feliks in Zupančič v Novem mestu sprejema vsak dan vsa v Čas, v katerem mislijo dati Igro na oder, Marija, oba iz Ajdovca. Kmečki sin Zaletel,; stroko spadajoča dela. Izdela vam prvovrstno razmeroma kratek. Alojzij ta kmečka hči Jerše Marija, oba !z obutev po meri. Cene so ostale nespreme­ Ekipa (pet članov) strelske družine »Gor­ Ajdovca. Avtomehanik Stopar Jože iz No­ njene kakor pred 1. novembrom — preprl »VSEH 9« PRVAK NOVEGA Življenje pri nas se Je zelo razgibalo. čajte se osebno z naročilom aH popravilom! janci« od 750 možnih 143 doseženih krogov; Zimska doba je, zato Imajo čaa tudi kmečka vega mesta in trg. pomočnica Božič Milena MESTA ZA LETO 1951 ekipa OLO 143 krogov, ekipa iz Mirne peči dekleta. Ker bi rade postale dobre gospo­ iz Dvora. Zidar Majer Stanislav ta hči Potrebujete TAPETNIKAT Pokličite mest­ 5. decembra letos je bilo zaključeno 97 krogov, ekipa iz Uršnih sel 106 krogov, dinje, bodo obiskovale gospodinjsko Izobra­ kmeta Kastelie Marila, oba iz Smihela pri no mizarstvo v Novem mestu, ki sprejema kegljaško prvenstvo Novega mesta, ki je ekipa iz St. Petra 13 krogov, ekipa tekstilne ževalni tečaj, ki se bo začel sredi tega me- Žužemberku. Krojač Setničar Vinko iz Kres­ vsa v mizarsko ta tapetniško stroko apa trajalo od 19. novembra dalje. Na prvenstvu tovarne 80 krogov. nic pri Ljubljani in čistilka Hren Ana iz dajoča dela, popravila Itd. Zapišite: Novo se je za častni naslov »Prvaka Novega Ekipa strelske družine iz Gabrja nI ho­ CSamo volje je treba ln človek se nauči Žužemberka. Poljski delavec Murn Franc mesto, Ljubljanska cesta 28, telefon 101. mesta« v kegljanju za leto 1951 borilo Sest in administratorja Hočevar Jožefa, oba 'z tela tekmovati, ker je prišla v spor zaradi marsičesa. Te pa Imajo naši ljudje pod Gor­ SPOMENIK, NAGROBNO PLOŠČO ALI kegljaskih klubov: Vseh 9 Luknja, Dama. delitve nabojev, ki jih je baje dobila pet janci dovolj, saj Be zavedajo, da živijo v Dvora. Kmet, Planka ta Metla. Vse prvenstvene Oficir JA Tlmša Dragan in delavka tekst, CEMENTNE ROBNIKE vam Izdela Mestno premalo. Naboji so bili v originalno zape­ Času, ko človek po trdem delu potrebuje kamnoseštvo v Novem mestu. Gerdešlčeva tekme so bile odigrane na kegljišču gosti­ čatenih kartonih in ni bilo mogoče verjeti, tudi primernega razvedrila. J- 8- tovarne Mlinaric Momika, oba iz Novega šča Lampret na Bregu. Triurnim napetim mesta Sin kmeta Kolenc Franc iz Jablana nI. štev. 8 (poleg novega mostu v Ragov da bi jih pet manjkalo, ker se to do sedaj log). Klešemo ta barvamo črke na kamnite vsakovečernim tekmam je prisostvovalo ve­ še ni dogodilo. Vsled tega je ekipa u, Ga­ ta delavka Ajdift Fanl Iz Cogelnice. Sin liko število gledalcev, ki so' tepe potege po­ IZ NOVEGA MESTA kmeta Kum Danijd ta hči kmeta Golob napisne table, spomenike in spominske plo­ brja demonstrativno zapustila strelišče, še šče. Oglejte si našo zalogo In vzorce! sameznih kegljačev nagrajevali z burnim poprej pa so se njeni Člani opili pri Dre- Slovo priljubljene zdravnl- Albina, oba iz Straže šofer Mavsar Anton ploskanjem. Ob zaključku tekmovanja so niku in jim to nikakor ni v čast. Vsaj na ce. 8. decembra se je poslovila od Novega iz Novega, mesta ta kmečka hči Wais Vikto­ KUPIMO dobro ohranjen plaalnl stroj. bile tekmujočim klubom podarjene diplom©. takšnih skupnih nastopih bi mogli pokazati mesta tovarlšica dr. M ase! j Cirila, ief rij« lz Loke pri Črnomlju. Kmečki sta Ponudbe z vzorcem pisave, navedbo znamke Poleg diplom sta bili podarjeni dve čast­ več resnosti! internega oddelka Javne bolnlSnlee. L. 194«. PavlenČ Viktor iz Mirne peči in trgovska stroja ln a ceno pošljite na naslov: Uprava ni diplomi. Prvo je prejel najstarejši keg- je prišla v Novo mesto, ki takrat še ni Ime­ pomočnica Klemenčič Marija, iz Ruhora pri Dolenjskega lista. Novo mesto, poštni pre­ ljaski mojster tov. Ferdo Buk. kapetan Izmed posameznikov je dosegel največ Črnomlju. Kmečki sta Pire Franc ta kmečka točk tov. Skedelj, član ekipe OLO. ki je lo posebnega Internega oddelka z daljšo dal 33 kluba »Planka«. ki nič manj že kot 43 let tradicijo. Zaorala Je v ledino ln ob dobr£m hč! Klobučar Justina, oba iz Smihela PTI uspešno nastopa v tej športni panogi. Drugo dosegel od 150 možnih 49 točk. drugi pa je Novem mestu. Ključavničar Krese Zvone ta bil tov. Romih, član ekipe »Gorjanci«, ki je sodelovanju zdravstvenega osebja kmalu or častno diplomo je prejel najuspešnejši keg- ganizlrala oddelek, ki je T pomoč bolnikom nameščenka Veličevič Lojzka, oba iz Novega ljač tega prvenstva tov. Karel Fišar, član pri enakem številu zadetkov dosegel 47 točk mesta. Železniški delavec Pečjak Jože iz novomeškega ln sosednih okrajev. V delo KINO NOVO MESTO PREDVAJA: kluba »Vseh 9«. ki Je v 90 lučajih podrl P. je vlagala vso svojo sposobnost ta požrtvo­ Dobrnič in Skrbeč Marija iz Smolenje vasi. 181 kegljev. . _ Kmečki sta Prime Martin iz Podgrada ta KRIM (LJUBLJANA) ! TRIGLAV valnost, tako da se Je ob slovesu spominjajo Od 21. do 25. decembra: ameriški film Častni naslov »Prvak Novega mesta« v mnogi, ki so Iskali v novomeški bolnišnici kmečka hči Blažon Marija tz Dobrave. »Zaplešlva«:. kegljanju »a leto 1951 si je priboril z ab- (KOČEVJE) 6:6 (3:3) zdravja, v vrstah svojih sodelavcev pa bo Oficir JA Avbar Ivan ta nameščenka Od 26. do 27. decembra: angleški film •olutno zmago kegljaški klub »Vseh 9«. ki zapustila trajen spomin, Tov. dr. MaaeU Ci­ »Daj nam danes • • < je osvojil vseh 10 točk in podrl 1237 kegljev. Minulo nedeljo je bila v Kočevju pri rila, ki je že leta 1942. začela sodelovati v Pate Jožefa, oba iz Kamene Industrijski jateJjska nogometna tekma med domačim: obratovodja Dular Dušan in nižji knjigo­ Od 28. deccmhra do 1- Januarja: ameriški Vratni red ostalih klubov je naslednji: OF, je odšla na novo službeno mesto v Ljub- film »Vrnitev«. in enajstorico ljubljanskega Krima, člana IJano, kjer JI želijo vsi zdravniki ln name­ vodja Medic Ljudmila, oba iz Straže. Me­ 1. KK Vseh 9 10 točk 1237 kegljev prve slovenske nogometne lige. Igrali so ščenci novomeške bolnišnice novih uspehov. hanik Faleskini Mirko lz Straže in kmečka 2. Luknja 8 " — " v počastitev 10. obletnice J A. * hči Zsmida Milka iz Dol. Topli<~. Star vodnik J A Vojovič Nedeliko ta prodajalka Boršt- 3. Dama 6 *' 1048 " Gostje so prišli z IPPO in premišljeno CreJa urednMki odbor — Odgovorni urednik 4. Kmet 4. 1048 " Mladina Novega mesta bo na poseben na­ nar Ivana, oba iz Smihela pri Novem mestu. M igro kmalu v vodstvo ta so vodili proti čin Čestitala borcem praznik JA. Vse mla­ Tone Gošnlk — Naslov uredništva ta uprav©: 5. Planka 2 '* 1058 koncu celo s 6:3. Ko je bil poraz domačih Novo mesto. Ljubljanska cesta 25. telefon 6. Metla 0 923 dinske kulturno umetniške skupine (pevski Umrl! B o t že skoro gotov, so ti v zadnjih dvajsetih zbori, orkester, solisti, folklorna skupina ln št. 127 - Poštni predal 33 — Tekoči račun Vrstni red posameznih igralcev pa je minutah zaigrali požrtvovalno ta urejeno druge) pripravljajo posebno prireditev, na Cimermančič Martin iz Brusnic, 2 meseca- pri Komunalni banki v Novem mestu štev. tako kot Jih že dolgo nismo videli. S stal­ katero bodo povabili vsa borce. To bo njiho­ Ovniček Marija iz Dolža. 74 let. Turk Uršula 616-1-90322-1 - Četrtletna naročnina 75 dta. "^l^Fišar 181 K Vseh 9 nimi napadi so uspeli izenačiti Tezultat. Če va množična čestitka tistim, ki »o jim pri­ iz Dolža, stara 72 let. Poglavee Rudolf iz polletna ISO din. celoletna 300 din — Naroč­ 2 Rernard 160 K Planka bi bilo streljanje na vrata bolj točno ta borili svobodo. Straže, 48 let. Sever Avgust lz Birane vasi. nina BO plačuje vnaprej — Tlaka tiskarna če bi bilo malo več sreče, bi izšli iz tekme 49 let. Kuplenik Jakob, Šmarješke Toplic©, Ljudske pravice v Ljubljani 4. Adam Ivan 145 K Krnet kot zmagovalci. Tekma Je bila vseskozi na 5. Mežnaršič V. 143 K Luknja dostojni športni višini, kar je zasluga do­ 6. Rustja 142 K Vseh 9 brega in strogega sodnika tov. Bjadevskega 7. Barantin 142 K Vseh 9 Med domačimi igralci so bili naipožrtvoval- 8. Pavlin 141 K Luknja nejši Andolšek, Klun, Bižal in Bartolom«. 9. Novak J. 136 K Vseh 9 Gole za domačine so dali: Klun dva. Bi­ 10. Pikelj 133 K Kmet žal, Bartolome. Bakarič in Podbelšek pa po rob ti ne iz dolenjske popotne malhe \ 11. Jerman 133 K Vseh 9 enega. 12. Barbič 132 K Luknja Gledalcev Je bilo za naše razmere izredno Vse prvenstvene tekme je kot glavni sod­ veliko in se vidi, da se občinstvo za tekme »Dober dan, mati! Le urno »topiva, da škoda, da ni6em imel Krjavljeve koze B se­ nik odlično vodil tov. Riko Urh. kot sodnik a kvalitetnimi moštvi zelo zanima. Gledal­ Ljubi moji, nikar ee ne jezite name —• bova prej prišla.* boj; vselila bi se v grad. Mleka mi ne bi pa tov. Robert Romih. cem so bila razdeljena navodila za športno trikrat 6em »bil postavljen«, kakor se tej »Saj Be nič ne mudi! Kam jo pa ubiraš, manjkalo, njej pa ne sena z oknov, Miren- Vsem kegljaškim klubom, ki so veo ali stavo, za kar je tudi precej zanimanja reči v tiskarnah pravi, pa ni in ni bilo pro­ spak, da si že ves potan?« čani, ali boste res Še počakali, da vam čas manj uspešno zastopali svoje ime na letoš­ -ko stora, zame v Dolenjskem listu. Malha je »Mati, ne zamerite, ženit »a grem v Glo­ poje to, kar ste s trudom postavili? Tudi

njem prvenstvu iskreno čestitamo hi 3jm prepolna, da jo komaj nosim po naših va­ bodol!« Trehanjce je bilo treba lep čas dregatl, po­ želamo, da na prihodnjem prvenstvu 6© dose­ ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE seh in mestih. Zdaj. odkar je obvezni odkup »Nič ne rečem, hm, da bi se ne bilo dobro tem je pa šlo (samo na dimnike 80 pozabili odpravljen in gre špekulantom vedno trša — — pa v naši vasi je ne boš dobil! Ene so v Trebnjeml Zdaj pa imajo dvoje: zadružni žejo lepše uspehe. Svečanemu zaključku so V NOVEM MESTU poleg ostalih prisostvovali tudi predstav­ cene so vsak dan nižje, marsikdo pa še ved­ prsaveta za tebe druge so pa take, da bi dom in prekajevalnico hkrati . ..) Na Mirni niki oblasti. K- U. no po stari navadi pripravlja zaloge — me si prste poreza! ob njih . ..« sem s! ogledal še kanalizacijo pred telovad­ Ni več delovnega kolektiva, delovnega tu pa tam ljudje kar debelo pogledajo, ko nim domom, pa sem imel kar dovolj. človeka, ki ne bi rad pospgel po šahu; zato Prehitel eem jo ta se zanimal, katere STRELCI SO TEKMOVALI vlečem skozi vas na hrbtu prenapolnjeno naj se izognem. Pa mi je hitro svetovala, V Mokronogu so mi povedali, kako »o lahko rečemo, da postaja šah naša ljudska biBago novic. da so globodolske adminlstratorke iz srednje igra. prišli oh blago, ki je bilo v izložbi, ta pa Okrajni odbor strelske družine Novo ma­ »Potrebujete mast, moko, fižol, suho me­ vasi take, da bi me vrag vzel, če bi Be kaj nerode. sem si mislil, nato pa obiskal tistih što je na čast desete obletnice ustanovitve Šah je neprecenljivo vzgojno sredstvo. Je sniukal okoli njih. Reč je namreč taka, da J malem človeško življenje, ki je polno so ali kaj drugega?« me sprašujejo kmetice samo z žebljem pritrjena. Prav vam je, JA razpisal tekmovanje strelskih družin za ta škilijo v malho, če bi se dalo uganiti je bila Micka dolgo časa »ministratorka« v 6 vajencev v čevljarskem podjetju, ki BO |ov najboljše skupine v okraju. Strel­ borb, zmag, samopremagovan ja itd Pri Igri Globodolu. pa ga je malo preveč lomila ln nas kaj nakupujem — pa nimajo sreče z menoj. obljubili, da hodo takoj po izpitih zavili skega tekmovanja na strelišču v Gotni vasi jPoznaš vrednost vztrajnosti, skrbnosti, na­ držala a tistimi možmi, ki Imajo kosmato še malo na mladinsko progo. No, za izpite tančnosti, predvsem pa intenzivno delo. šah Takole vam svetujem: če me še želite v se je v nedeljo lfi. decembra udeležilo sedem hišo, kar hitro poravnajte morebitne stare preteklost. Tmela je več tisoč bonov, pa jih so vsi dobili čas, za progo pa potem nobe­ skupin: Strelska ekipa družine »Gorjanci* 'J nazorno pokaže nevarnost lahkomiselnih je delila po tisti narodni: tebi enega, meni den. V Rakovniku sem ee skoraj zgubil na dejanj, neznatna napaka te vodi v poraz. dolgove na naročnini pa za prihodnje leto iz Novega mesta, ekipa družine okrajnega odrinit© nekaj na račun, p ee bomo več­ enega- Potem so jo prestavili v Šmarjeto, prezavlti cesti skozi vas, v št. Rupertu pa ljudskega odbora, tekstilne tovarne, ekipa Šah je telovadba za naše duševno ži?- a od tam pa v luknjo za Krko. ker spet. ni sem obžaloval ljudi, ki bodo tudi letos vso .lenje, gradi nam karakter, močno voljo, vse krat na mesec srečavalil Obljubili so mi strelske družine UrSna sela. Mirna peč, namreč precej prostora na novih straneh, ločila med mojim in tvojim. Potem je pri­ zimo na prostem čakali na vlak... lastnosti delovnega ljudstva, ki si z borbo šla nova »ministratorka«. V začetku je bila Št. Peter in Gabrje. Povprečni doseženi re­ Cr n v s * eializem. ki jih boste v letu 1952 prejeli precej več Kmalu sem bil čez hribe blizu Škocja­ zultati so bili dokni slabi, kajti puške, a kakor letos. Kdor misli, da je papir zastonj, dobra, ko pa se je vrnila domov Micka, sta na. V Zloganju sem se ustavil pri vaškem kakršnimi razpolagal« strelske družine, so iNaše delovno ljudstvo je dalo šahovski ga skupaj vozili in lomili, da je bilo kaj I l-m Rastno mesto, zato smo dolžni, da to se pa bridko moti — kakor tisti kaplan v revežu, ki ima samo 16 ha zemlje, pa kaj, sicer dobre ,za uničevanje, municije, za kak- Skocjanu. ki je pridigal, da sta se v tam­ Za davčni denar ata šli z Mirko na veselico ko ni od tega nobenih dohodkov! Dela in da eč ne ucle.istvovan.ie tudi podpiramo. ta ga v Muhaberju porabili. Tz 2a*!!ske ćno precizno streljan je pa >e ) .,, -/I. kajšnji okolici letos zato dva uboja pripe­ dela. pa vse samo za druge, sam pa živi kar Pomanjkanje pripravnega prostora je naj- blagajne je zletelo 6 metuljčkov v zrak. Kma­ Vrstni red po doseženih rezultatih (šte­ 0 ira 2 tila, ker ljudje ne hodijo k maši. Rkoda. od čudežev ali pa od ameriških paketov, *i ,^ a razvoj društvenega šahovske­ škoda, da ga nisem slišal, gospoda kaplana! lu pa je imela amerikansko kikljo. s katero kaj se ve. vilu krogov) je naslednji: ga življenja v Novem mestu. V zadnjem je zmešala nekega krojača da jI je nosil To bi mu jih povedal! Č© bi tisti, ki se tepo. »Pa nekaj ti je le zraslo, France, ali net« času smo le toliko napredovali, da imamo tako malo vina popili kot ga goBpod kaplan med in jo z njim mazal. da je bila vsa v kavarni prostorček za omarico, kjer ima­ slinasta po kiklji in sploh... sem ga povprašal. mo šahovske rekvizite. Vendar pa šahovsko na tešče, no, potem ubojev res ne bi bilo »T. kaj, seveda zraste, pa kcj imaJS od (Nadaljevanje s 4. strani) društvo v Novem mestu kljub težavam živ'. Za pretepače ta pohojnike pa Imamo seveda Mamici ee jeziček kar nič ni ustavila! Se tega? Belo žito oddaš državi do zrna in še Že od novembra dalje ima kvalifikacijski pripravljene zakone in kazni — zato le brez In še bi mi bila pripovedovala, pa sem si več, živino in mast oddaš, pa še vino ta Skoraj nič manj niso pomagale enote turnir, ki bo zaključen 24. XII. Sodeluj? skrbi, tudi brez ropotanja s prižnic bo vsak premislil in se Globodolu umaknil. Stari volno zastonj povrhu, od vse.ga tega pa Še garnizije v Novem mestu. Mesto je 20 tovarišev, štiri tovariše smo morali Črtati, dobil ta. kar mu gre, če je z zakoni skre­ ljudje vidijo, kaj ni prav — o Globodolu pa davke plačaj, da si ves črni Prašiči ti pocr­ ker se niso redno udeleževali turnirja. gan ... marsikdo le malo ve, čeprav leži v prijazni ka io kakor muhe v jeseni, kokoši prav tako. ponosno na novi mc6t v Ragov log, ki dolinici. Z ženltvijo v globodolsklh vaseh če Jih seseda lisica ne znosi, potf«m pa živi Prav tako pripravljamo Šahovsko tekrao- Kje sem zadnjič obtičalt Aha, v lukenj- če moreš. Tn zdaj — ti pride še teta Iz Ame­ so ga borci JA na Dan vstaje podarili skl hostll Lepe spomine imam na gozdič nad kjer se Temenica pod zemljo izpremenl v vanie med podružnicami sindikatov. Prečno, pa še nekaj *asa ne bo nič... rike na obisk. Rada bi ostala tu kakšna dva meščanom potem, ko so vložili vanj 16 Na čast 10 obletnic« JA smo pripravili Luknjo. No. primahal sem jo v Globodol. meseca. Pa kakšne stvari je prinesla s seboj! tisoč 262 ur prostovoljnega dela! Na raz­ dvoboi med Šahovskim društvom Novo me­ Že od daleč so me pozdravljali grički glo- Mahnil sem jo v Trebnje. Hotel sem nekaj urediti v uradih, pa nisem prišel na človek hi se pa v zemljo udri zaradi sanie nih delih pri popravljanju številnih po­ sto in J A na 50 deskah. Vsak torek ta petek bodolske smernice, prelepe, žlahtne rožice . . . revščine, človek bi se v zemljo udri — kar zvečer so t-abovski večeri v kavami, ker Blizu vasi sem naletel na starega moža. ki vrsto. Tovarlšica Lojzka, ki je v neki pi­ sarni čakala na šefa od sedmih zjutraj naz.-ji bo morala tet«, geprav imamo toliko tov in pri pomoči pri; tlakovanju ceste drugih prostorov zaenkrat ni na razpolago, je pljuval po tleh ta preklinjal, da se je zemlje. Pa je boljše, da se vrne Čimprej, 6kozi Novo mesto, pri razkladanju gra­ šahovsko društvo Novo mesto vabi tovariše, kadilo za njim. do dveh popoldne, me je potolažila, naj se kar vsedem in lepo počakam. ka.iti nič se ne ve, kaj hi se ji znalo pripe­ diva na postaji td so borci JA v No­ ki imaio veselje do šaha, da se javijo kot »Oče. kaj tuhtate?« ga pobaram. titi. Dobro vem. da BO nekemu Amerikancu člani, ker le v skupnosti Je moči »Ne, hvala, ne bom čakal na milost, erem vem mestu in okolici opravili nad 13.000 »Šmentana streha, kaj sprašuješ! vse gre pa raje na en šnop

V Črnomlju, da­ Jože Dular: duhovnik in kasnejši vipavski dekan. Bil slovel kot odličen portretist. Umrl je v. je Prešernov sošolec, sam je pisal pesmi, avstrijskem Gradcu in je tam tudi poko­ našnjem središču Be­ kasneje prevajal iz nemščine in češčine pan, le kraj ne, je bil ro­ jen pesnik m pisatelj in bil v zrelih letih kot deželni poslanec V Gradacu 6e je rodil tudi časnikar Kulturni delež Bele krajine Miran Jarc (1900 do vnet zagovornik narodnih pravic. Milan Plut (1881—1925), pred prvo sve­ 1942). Med drugim je (OB ŠT1RISTOLETNICI SLOVENSKE KNJIGE) tovno vojno vnet borec za Jugoslavijo, V Adlešičih je stekla zibel tudi sli­ napisal pesniški zbir­ eotrudnik raznih slovenskih, hrvatskih in Metličan je bil tudi slikar Filip Fro» jezikoslovec. Na Dunaju je bil Miklošičev karju Josipu Germu (1869—1950), ki je ki »Človek in noč«, srbskih časnikov in časopisov. Med dru­ Hch (1826- 1869], ki se je na dunajski učenec in je med drugim objavil zanimivo naslikal mnogo portretov, krajin in cer­ Novembrske pesmi, gim je opisal svoje doživljaje kot poro­ akademiji ukvarjal s historičnim slikar­ študijo o akcentu v čakavskom narečju. roman »Novo mesto«, čevalec v prvi balkanski vojni. Leta 1905 stvom poučeval risanje na ljubljanski Služboval je v Gorici in Pazinu, bil rav­ v revijnh pa so iz­ 6ta skupaj z Matetom Žrpaničem iz Gri­ realki in v Ljubljani tudi umrl. Večina natelj sarajevske velike gimnazije in šle nekatere njegove belj izdajala in urejevala v Beogradu v njegovih del je ostala v tujini. nadzornik za srednje šole v Bosni in Her­ drame. Med narod­ cegovini. Umrl je v Zagrebu. latinici pisan informacijski list »Jugoslo- noosvobodilno borbo V metliškem mestu se je naselil po­ venska korespondeneja«. se je pridružil partizanom in padel v ve­ doba* in slikar Jernej Jereb [1838-1929), Škrilje pri Podzemlju so dale profesor­ Z bližnje Krupe je doma Janko Lavrin liki ofenzivi poleti 1942 na Rogu. doma z Vrha pri Zirch S 6vojimi deli je ja Matija Tomca (roj. 1899), priznanega (r. 1887). eseiist, prevajalec in profesor Pravnik dr. Martin Malnerič (r. 1885) okrasil lepo število farnih in podružn č- folklornega glasbenika in komponista; za ruski jezik in literaturo na univerzi v je doma prav tako iz Črnomlja. Njegovo nih cerkva v Beli krajini, na Dolenjskem ožji domovini poznanega zlasti po harmo­ 1 Nottinghamu v Angliji, kjer deluje še se­ knjižno delovanje je precej mnogovrstno in Hrvatskem. Vsi trije njegovi sinovi, nizaciji belokranjskih ljudskih pesm , ki daj. in so ga zanimala vprašanja pravne vede, Jernej (1877 — umrl v Ameriki neznano jih je leta 1948 izdal v pesmarici »Igraj književnosti, zgodovine in narodop'sja. V kdaj in kje), Rafael (1891 — 1916) in V n- kolce«. Za to delo je bil nagrajen s Pre­ V Semiču stoji rojstni dom dr. Franc" samozaložbi je 1925 izdal »Tobolček«, cenc (1900—1951) so se izučili v njegovi šernovo nagrado. Derganca (1877—1939), nekdanjega prima­ knjižni almanah Bele krajine, kjer je obrti in pri njem je dobil tudi prvi pouk nja kirurg oddelka ljubljanske bolnišnice V Gr bljah pri Podzemlju stoji rojstni zbrana bibliografija o Beli krajini in pis­ Alojzij Gangl. in lastnika sanatorija Emona v Ljubljani. dom univ. prof. dr. Nika Županiča (rojen cih, ki so karkoli pisali o nji. Delo je, V mladih letih je objavil v naših revijah V Metliki se je očefu zdravniku rodil 1. 1876), bivšega m nistra ter člana Jugo­ kljub nekaterim pomanjkljivostim, sestav­ pesmi in proze ter pričeil kot visokošolec tudi Anton Lasch^n v jez MoorUnd slovanskega odbora v Londonu (1915— ljeno z veliko prizadevnostjo in bo, do­ na Dunaju leta 1901 z Nikom Zupaničem (1811—1897), politični uradnik in nemško- 1919) in pozneje ravnaielja Etnografske­ kler se ne izpopolni, Še precej časa za­ izdajati kulturnopoltično revijo •> Jug*. Bil kranjski literat. Bil je Prešernov prija­ ga muzeja v Ljubljani. Bil je tudi ured­ nesljiv kažipot po virih materialnega, so­ je znan filozofski pisatelj, v hrvatskem, telj in mu je ta ob njegovem odhodu v nik dunajskega «Juga* (1901), »Etnologa« cialnega in duhovnega življenja Bele kra­ Novo mesto posvetil značilen distih, y (1926- 1941) in je napisal zajetno število nemškem in domačem časopisju pa je ob­ ; jine. katerem mu kliče, naj bo branitelj zati­ razprav s področja slovenske in južno- javil precej gtrnkovn h in poljudnostro- ran'« Dolenjcev. 6'ovanske folklore ki etnografije. Lani je kovnih zdravniških spisov. Tudi pisatelj Matija Malešič (1891 — ; 1940) je bil Ćrnonialjec Po dovršenih Z Zvirkovega vrha v nepisredni me­ izdal zan mivo »Nastrižno kumstvo v Beli Semičan je bil šolnik Davorin Judn'č pravnih študijah |e služboval v upravni tliški okolici je doma Ivan Molck (^ojen kraj ni«, ki kaže vso prožnost Zupančiče­ (1860—1922), pisec raznih pedagoških in službi po različnih krajih in umrl kot 1. 1882), ki je že 1. 1900 odšel v Ameriko, vega peresa. — Njegova mati Katarina informativnih člankov v »Učiteljskem to­ okrajni glavar v Škof ji Loki. Njegova postal tam organizator naprednega delav­ Županič (1855—1921) je zbrala dokaj na­ varišu« in »Popotniku«, dela: »Kruh« (1928), s katerim je odkril skega gibanja in urednik listov -Glasni­ rodnih pesmi, pregovorov, vraž in rekov, kvenih 6'lik Dolgo let je poučeval risanje Tu ima svoj dom tudi mladi knj žev- Prekmurje, »Živa voda«. »Izobčenci«i ka«, »Pro.lela.rca' in tProsvetc«. Pisal je ki so i z.šli leta 1939 pod naslovom »S opek na gimnaziji v Novem mestu, kjer je tudi nik Lojze Krakar (roj 1926). >Skrlatno nebo na vzhodu in zahodu« in pesmi, kratke povesti, v kater h je močno poljskih cvetlic iz Gribelj na Belokranj­ umrl, v »V zelenem polju roža« ga kažejo kot poudarjal marksistični svetovni nazor. skem*. Iz Gradaca pri Podzemlju je bil doma V Šlrekljevcu blizu Semiča se je ro­ dobrega oblikovalca kljub razvlečenosti V Adlešičlh ob Kolpi ee je rodil Jurij slikar in kipar Adolf Pirscb (1858—1929), dil prezgodaj umrli pesnik in pisatelj Iz Rosalnic pri Metliki je bil doma in gostobesednosti v nekaterih zgodbah. Davorin Nemani* (1850—1929), šolnik in Grabrijaa (1800—1882), pisatelj in politik, ki je živel večinoma v inozemstvu in za­ Lojze Golobic.