33 Občina Dobrova

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

33 Občina Dobrova NAS CASOPIS 393/24.4.2012 C M Y K 33 24. april 2012, 393. elektronski naslov: [email protected] Občina Dobrova - Polhov Gradec 33 vode. Zaradi navedenih ugotovitev in tudi slabega sanitarno higienskega in tehničnega stanja vodooskrbnih 3.2.4 Vodovodni sistem Praproče objektov, ocenjujemo varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu kot zelo slabo. Sistem se napaja s pitno vodo iz enega vodnega vira. Vodo se distribuira v sistem direktno brez nobenega 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC predhodnega postopka priprave. V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2011 za mikrobiološka pre- skušanja odvzetih skupaj 6 vzorcev pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi Krajevna skupnost Polhov Gradec se oskrbuje s pitno vodo iz petih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselja zahtevami pravilnika. Vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. Polhov Gradec, Dvor – Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice. Imena sistemov sovpadajo z imeni V obeh primerih je bilo število mikroorganizmov nizko. Po ugotovitvah mikrobiološke neustreznosti pitne oziroma nazivi oskrbovalnih območij posameznih vodovodnih sistemov. Podatka o številu prebivalcev v vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenju- Krajevni skupnosti Polhov Gradec in letni distribuciji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. jemo, da je bila mikrobiološka slika pitne vode v sistemu v letu 2011 dobra. Ugotovljena neskladnost v dveh Na vseh vodovodnih sistemih v KS Polhov Gradec se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred primerih vzorčenja ni predstavljala resnejšega tveganja za zdravje uporabnikov. Varnost oskrbe s pitno vodo distribucijo pitne vode v omrežje sistemov. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici ocenjujemo kot zadovoljivo. 7, je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območij, številu prebivalcev, letni distribuciji pitne vode, postopkih dezinfekcije pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziro- 3.2.5 Vodovodni sistem Hrastenice ma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. V okviru notranjega nadzora so bili v Preglednica 7 letu 2011 za mikrobiološka preskušanja odvzeti trije vzorci pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila zaradi ugotovljene prisotnosti kolirmnih bakterij neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Ugotovljeno ime osk. št. distribucija v dezinf. druga število samo koliformnih bakterij v pitni vodi je bil nizko (1 MPN/100ml in 5 MPN/100ml). Prisotnost samo ime sistema dezinfekcija tip vode območja prebivalcev m3/leto Sredstvo priprava vode koliformnih bakterij v nizkem številu, ni predstavljala tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila pitna voda v mikrobiološkem pogledu zadovoljiva. Varnost P.Gradec P.Gradec *1542 *83979 ne ne ne površinska oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo. Dvor-D.vas Dvor-D.vas - - ne ne ne površinska 4. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Podreber Podreber - - ne ne ne površinska Praproče Praproče - - ne ne ne površinska Krajevna skupnost Črni vrh se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodovodnih sistemov, ki napajata naselja Črni vrh-Smolnik in Srednji vrh – Rovt. Imeni vodovodnih sistemov in oskrbovalnih območij sistemov sta enaki. Hrastenice Hrastenice - - ne ne ne površinska Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Črni vrh in letni distribuciji pitne vode sta skupna za celo- Legenda: * Podatek je za KS Polhov Gradec skupen; Vir .Občina Dobrova – Polhov Gradec tno krajevno skupnost Črni vrh. Na obeh vodovodnih sistemih se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom, drugih postopkov priprave vode ni. V obeh sistemih prevladuje voda površinske- 3. 1 Mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora ga tipa. V preglednici 10 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območij, številu prebivalcev, letni distribuciji pitne vode, morebitnih postopkih dezinfekcije pitne vode in drugih po- V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Polhov Gradec, Dvor – Dolenja vas, stopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. Podreber, Praproče in Hrastenice za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 43 vzorcev pitne vode. Za fizi- kalno kemijska preskušanja ni bil odvzet noben vzorec pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so po- Preglednica 10 KS ČRNI VRH kazali, da je bilo 25 vzorcev skladnih, 18 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi ime osk. št. distribucija v dezinf. druga (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 8. ime sistema dezinfekcija tip vode območja prebivalcev m3/leto Sredstvo priprava vode Preglednica 8 Črni vrh- Črni vrh- *331 *12954 da da ne površinska KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Smolnik Smolnik fizikalno kemijska Sr.vrh Rovt Sr.vrh- Rovt ne da ne površinska sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja Vodovodni sistem preskušanja Legenda: * Podatek je za KS Črni Vrh skupen; Vir .Občina Dobrova – Polhov Gradec M K U NE U NE 4. 1 Mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora Polhov Gradec 23 0 13 10 0 0 Dvor-Dolenja vas 7 0 4 3 0 0 V letu 2011 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Črni vrh in Srednji vrh – Rovt za Podreber 4 0 3 1 0 0 mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 15, za fizikalno kemijska preskušanja pa 6 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 11 vzorcev skladnih, 4 vzorci pitne vode pa ne- Praproče 6 0 4 2 0 0 skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemij- Hrastenice 3 0 1 2 0 0 ska preskušanja je bilo odvzetih 6 vzorcev pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni SKUPAJ 43 0 25 18 0 0 z fizikalno kemijskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 11. Legenda: M – mikrobiološki vzorci, K – kemijski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE – neustrezni vzorci Preglednica 11 V preglednici 9 so prikazani podatki (število vzorcev, vrsta preskušanja , skladnost in neskladnost) za oprav- KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH fizikalno kemijska ljena redna in občasna mikrobiološka preskušanja. sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja Glede na vrsto opravljenih mikrobioloških preskušanj je podano tudi število vzorcev pitne vode v katerih je Vodovodni sistem preskušanja bila morebitno ugotovljena prisotnost bakterij E.coli M K U NE U NE Črni vrh-Smolnik 8 3 6 2 3 0 Preglednica 9 Srednji vrh - Rovt 7 3 5 2 3 0 KS POLHOV GRADEC Skupaj 15 6 11 4 6 0 fizikalno kemijska Mikrobiološka preskušanja preskušanja Legenda: M – mikrobiološki vzorci, K – kemijski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE – neustrezni vzorci vodovodni sisitem število št.neskl. št.vzorcev število št.neskl. vzorcev vzorcev z E.coli vzorcev vzorcev V preglednici 11 so zbrani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja glede na redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna obseg preskušanj – redna in občasna. Podano je tudi število vzorcev pitne vode v katerih so bili ugotovljeni Polhov Gradec 21 2 8 2 0 0 0 0 0 indikatorski mikroorganizmi – bakterije E. coli. Dvor - Dolenja vas 5 2 2 1 0 0 0 0 0 Preglednica 11 Podreber 3 1 1 0 0 0 0 0 0 KS ČRNI VRH Praproče 5 1 1 1 0 0 0 0 0 fizikalno kemijska Mikrobiološka preskušanja Hrastenice 2 1 2 0 0 0 0 0 0 preskušanja vodovodni sisitem število št.neskl. št.vzorcev število št.neskl. vzorcev vzorcev z E.coli vzorcev vzorcev 3. 2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna 3.2.1 Vodovodni sistem Polhov Gradec Črni vrh-Smolnik 7 1 2 0 0 0 3 0 0 Srednji vrh - Rovt 6 1 2 0 2 0 1 2 0 Sistem se napaja s pitno vodo iz 4 vodovodnih zajetij. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode tako, da se iz zajetij distribuira v sistem surovo vodo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2011 skupaj 4.2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih odvzetih 23 vzorcev pitne vode. Mikrobiološko neskladnih je bilo 10 vzorcev pitne vode. V vseh ugotovljenih primerih mikrobiolške neskladnosti pitne vode predstavljajo tudi v letu 2011 poglavitni vzrok koliformne 4.2.1 Vodovodni sistem Črni vrh - Smolnik bakterije. V omrežju sistema je bil število ugotovljenih koliformnih bakterij nizko. Le v enem primeru je bil število ugotovljenih koliformnih bakterij visoko, vendar je bil neskladni vzorec pitne vode odvzet v vodo- Sistem se napaja iz enega vodnega vira. Na sistemu se opravlja postopek dezinfekcije pitne vode z natrijevim hranu. Bakterij indikatorjev fekalnega onesnaženja pitne vode v vseh odvzetih vzorcih ni bilo ugotovljenih. hipokloritom, drugih postopkov priprave pitne vode nas sistemu ni. Ocenjujemo, da je enako, kot za leto 2010, tudi za leto 2011 poglavitni vzrok za neskladnost vode v sistemu, V letu 2011 je bilo za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Iz omrežja vodovod- daljši zadrževalni čas pitne vode v petih vodohranih. Daljše zadrževanje pitne vode v sistemu predstavlja nega sistema je bilo odvzetih skupaj 6 vzorcev, ki so vsi ustrezali mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Dva tudi boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili vzorca pitne vode sta bila odvzeta iz zajetja pred postopkom dezinfekcije. Oba vzorca sta bila mikrobiološko predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Izvajalo se je tudi preventivno kloriranje pitne vode z ustreznim neustrezna zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterij v visokem številu. Rezultati mikrobioloških klorovim preparatom. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ne moremo oceniti mikrobiološko kako- preskušanj kažejo, da se je kakovost pitne vode v mikrobiološkem pogledu v primerjavi z letom 2010 izboljša- vost pitne vode v sistemu kot zadovoljivo. Ocenjujemo pa, da je bilo ugotovljeno število koliformnih bakterij la.
Recommended publications
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31
    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
    [Show full text]
  • Publikacija OŠPG 1920
    OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC PUBLIKACIJA 2017/18 KAZALO KAZALO ............................................................................................................................................................... 2 BESEDA RAVNATELJICE ...................................................................................................................................... 4 PODATKI O MATIČNI ŠOLI IN PODRUŽNIČNIH ŠOLAH ........................................................................................ 5 USTANOVITELJ, ŠOLSKI OKOLIŠ IN ŠOLSKI ZVONEC ........................................................................................... 6 ŠOLSKI OKOLIŠ ................................................................................................................................................ 6 ŠOLSKI ZVONEC .............................................................................................................................................. 6 Matična šola Polhov Gradec ....................................................................................................................... 6 Podaljšano bivanje Polhov Gradec ............................................................................................................. 6 POŠ Črni Vrh ............................................................................................................................................... 6 Podaljšano bivanje – POŠ Črni Vrh ............................................................................................................
    [Show full text]
  • Načrtovanje Celovite Ureditve Povodja Gradaščice Poplav Ne Moremo Preprečiti, Smo Pa Nanje Lahko Pripravljeni
    zagotovitev poplavne varnosti načrtovanje celovite ureditve povodja Gradaščice poplav ne moremo preprečiti, smo pa nanje lahko pripravljeni V Sloveniji je 15 odstotkov površin poplavno ogroženih, kar predstavlja približno 3.000 km2 celotnega ozemlja. Kljub temu pogosto pozabimo na dejstvo, da so poplave naravni pojav, ki ga ni mogoče popolnoma preprečiti. Obstaja vrsta ukrepov, s katerimi je mogoče negativne vplive poplav omejiti ali celo preprečiti. Pri načrtovanju ukrepov na območju, ki velja za poplavnega, je potrebno upoštevati predvsem celovitost povodja. Načelo celovitosti se namreč vse bolj uveljavlja prav na področju voda, torej tudi pri obvladovanju poplav. To dokazujejo skupne zakonodajne podlage, ki nastajajo na ravni celotne Evropske unije, države članice pa jih prenašajo v svoje nacionalne podlage. Eno osrednjih vlog ima tako imenovana okvirna evropska vodna direktiva, ki smo jo v Sloveniji povzeli v Zakonu o vodah, v pripravi pa je tudi predlog direktive o ocenjevanju in obvladovanju poplav, ki predstavlja skupni korak Evropske unije za obvladovanje tveganj poplav. Zavedanje o poplavnem tveganju in njegovih posledicah pomeni tudi to, da so prebivalci poplavnega območja seznanjeni z značilnostmi in dejavniki, ki povzročajo poplave, ter o možnostih, kako je mogoče negativni vpliv poplav na tem območju čim bolj omejiti. Povodje Gradaščice predstavlja eno tistih območij, ki je ob nastopu visokih voda potencialno poplavno nevarno tako za celotno dolino pod Polhovim Gradcem kot tudi za primestna in mestno območje jugozahodnega in južnega dela Ljubljane. Z namenom, da predstavimo dosedanje aktivnosti, možne ureditve in predlog rešitev, s katerimi bi čim bolj zmanjšali tveganje pred poplavami na povodju Gradaščice, smo pripravili knjižico, ki je pred vami.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo V Občini Dobrova - Polhov Gradec Za Leto 2019 – 2022
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC ZA LETO 2019 – 2022 Izvajalec javne službe: Režijski obrat občine Dobrova – Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Pripravil: Franci Petkovšek, univ. dipl. inž. str. Vodja Režijskega obrata Dobrova, maj 2019 IZJAVA O USKLAJENOSTI Na podlagi 3. odstavka 25. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.l.RS št.: 88/2012) potrjujem usklajenost Programa oskrbe s pitno vodo v občini Dobrova – Polhov Gradec za leto 2019 – 2022 z Občino Dobrova – Polhov Gradec. Franc Setnikar, župan Program oskrbe s pitno vodo potrjuje odgovorna oseba izvajalca javne službe. Franci Petkovšek, Vodja režijskega obrata PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO Program oskrbe s pitno vodo je dokument, ki ga pripravi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine, v kateri izvaja javno službo. Program oskrbe s pitno vodo je dokument izvajalca javne službe, po katerem bo potekalo izvajanje javne službe v letu 2019 – 2022. Program vsebuje vsebino določeno v 25. členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. L. RS, št. 88/2012), opis, kako bo izvajalec izvajal obvezno javno službo oskrbe s pitno vodo. Tabele, ki so priloga posamezni vsebini, so v pomoč pri določanju obsega in nalog izvajanja obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in vključujejo podatke, ki jih je potrebno voditi v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo. Kazalo Vsebina 1. OSNOVNI PODATKI ................................................................................................................ 6 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE ..........................................................................
    [Show full text]
  • Strategija Razvoja Občine Log – Dragomer 2016–2025«
    Strategija razvoja Občine Log – Dragomer 2016 ‒2025« Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac Ljubljana, 30. oktober 2015 Kazalo NAGOVOR ŽUPANA ......................................................................................................................... 2 1 UVOD ....................................................................................................................................... 3 2 KLJUČNE UGOTOVITVE ANKETIRANJA OBČANOV OBČINE LOG – DRAGOMER O ŽELENEM PRIHODNJEM RAZVOJU OBČINE .................................................................................................... 3 2.1 PREDSTAVITEV OSNOVNIH INFORMACIJ O ANKETIRANJU .................................................... 3 2.2 PREDSTAVITEV KLJUČNIH ANALITIČNIH UGOTOVITEV ......................................................... 5 3 VIZIJA OBČINE LOG – DRAGOMER V LETU 2035 .................................................................... 7 4 STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE LOG – DRAGOMER 2016 ‒2025 ........................................... 9 4.1 PRIORITETE V STRATEŠKEM RAZVOJU OBČINE LOG – DRAGOMER 2016 ‒2025 .................... 9 4.2 STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE LOG – DRAGOMER 2016 ‒2025 ............................................. 11 4.3 OPISI STRATEŠKIH AKTIVNOSTI ........................................................................................... 13 5 SISTEM KAZALCEV ZA STRATEŠKO KONTROLO ................................................................. 25 6 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................................
    [Show full text]
  • Po Sledeh Krajinskega Parka Polhograjski Dolomiti
    Planinska zveza Slovenije Dobrova, 7.8.2009 Komisija za varstvo gorske narave Usposabljanje za: Varuh gorske narave Po sledeh krajinskega parka Polhograjski Dolomiti SEMINARSKA NALOGA Mentor: mag. Jana Vidic Avtor: Mateja Komac PD Panorama Dobrova 1 KAZALO KAZALO.............................................................................................................. 2 UVOD ................................................................................................................... 3 ZAVAROVANA OBMOČJA V SLOVENIJI.................................................. 4 Vrste zavarovanih območij..................................................................................................... 4 USTANOVITEV KRAJINSKEGA PARKA POLHOGRAJSKI DOLOMITI.......................................................................................................... 6 Meja Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti..................................................................... 8 Povzetki iz ustanovitvenih poročil ......................................................................................... 9 Programska izhodišča za gospodarjenje s prostorom......................................................... 9 Spomeniška območja........................................................................................................ 10 Naravni rezervati.............................................................................................................. 11 KRAJINSKI PARK POLHOGRAJSKI DOLOMITI DANES.................... 13 Naravne vrednote
    [Show full text]
  • Problematika Financiranja Slovenskih Občin: Primer Občine Log-Dragomer Diplomsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maša Rogelj Problematika financiranja slovenskih občin: Primer občine Log-Dragomer Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DUŽBENE VEDE Maša Rogelj Mentor: red. prof. dr. Miro Haček Problematika financiranja slovenskih občin: Primer občine Log-Dragomer Diplomsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Miru Hačku za vso pomoč, strokovnost, nasvete in hitro odzivnost. Zahvaljujem se tudi celotni družini za podporo pri študiju, vse spodbude in pomoč. Hvala vsem! Problematika financiranja slovenskih občin: Primer občine Log-Dragomer Lokalna samouprava je zelo pomemben del našega vsakdana, v njej živimo in zadovoljujemo svoje potrebe in interese. Da pa lahko lokalna samouprava nemoteno deluje za to potrebuje ustrezna finančna sredstva. V Sloveniji področje financiranja občin v večini ureja Zakon o financiranju občin – ZOF, ki pa ima na delovanje občin tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Zakon se je v preteklosi pogosto spreminjal in v diplomski nalogi sem prikazala spremembe zakona in ali bi bile potrebne tudi dodatne nove spremembe. Financiranje občin v Sloveniji se je izkazalo za zelo kompleksno področje, ki potrebuje ustrezno pozornost in urejanje. Diplomsko delo prikazuje problematiko financiranja slovenskih občin, ki se pojavlja s sprejeto zakonodajo, kakšen vpliv ima trenutni sistem financiranja na občine v Sloveniji, ali so pri svojem delovanju uspešne zaradi sistema financiranja ali ne. Hkrati pa je predstavljen pa je tudi primer manjše občine v Sloveniji - občine Log-Dragomer in kako trenutni sistem financiranja občin vpliva na to posamezno občino. Ključne besede: lokalna samouprava, občina, financiranje, finančni sistem, zakonodaja. The issue of municipality financing in Slovenia: Study on municipality of Log-Dragomer Local self-government is very important part of our everyday life.
    [Show full text]
  • 31. Pregled Po Občinah Review by Municipalities
    Statistični letopis Republike Slovenije 2008 Pregled po občinah Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2008 Review by municipalities 31 31. PREGLED PO OBČINAH REVIEW BY MUNICIPALITIES METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Občine oz. komune pred letom 1994 Municipalities before 1994 Pred letom 1994 veljavne občine so z manjšimi spremembami With only slight changes, before 1994 the same municipalities had obstajale kar tri desetletja. Izoblikovane so bile med obširno upravno existed for three decades. They were formed during the extensive reformo, ki se je začela že leta 1955 – takrat je bilo v Sloveniji 384 administrative reform that started in 1955, when Slovenia had 384 občin – in se je delno zaključila leta 1964. Namesto številnih majhnih municipalities, and finished in 1964 when instead of numerous small občin so bile tedaj ustanovljene večje občine, imenovane komune, ki municipalities larger ones (called communes) were formed. The new so prevzele vrsto državnih nalog in plansko vodenje gospodarstva na municipalities took over numerous central government tasks and svojem ozemlju. Občina je bila že tedaj samoupravna lokalna planning of economy in their territory. Even then a municipality was a skupnost, vendar hkrati del države. Njena uprava je bila del državne self-governing local community, but at the same time it was also part of uprave. Območje občin je bilo takrat sestavljeno iz območij katastrskih the central government. Its administration was part of the public občin. Število teh občin se je v šestdesetih letih ustalilo pri 62. administration. At that time the territory of a municipality was composed of areas of cadastral communities. The number of these large municipalities stopped at 62.
    [Show full text]
  • Dileme Letnik 1 2017 Št. 1-2.Pdf
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Italija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2017 Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2017 Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 1 • 2017 • številka 1–2 Vsebina Andreja Valič Zver Novi slovenski reviji na pot 7 Razprave Igor Grdina Revolucionarji, zavezniki in sopotniki 11 Damjan Hančič Medvojno revolucionarno nasilje – razlike in podobnosti 45 Renato Podbersič Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske 63 Jože Dežman Tabuji padajo – učimo se dialoga LTI – lingua tertii imperii in LIT – lingua imperii titi 89 Tamara Griesser Pečar Značilnosti revolucionarnega sodstva 119 Mateja Čoh Sodišče slovenske narodne časti: propaganda 139 Neža Strajnar Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojni 159 Jelka Piškurić Med preteklostjo in sedanjostjo o spominih na socializem 173 Mirjam Dujo Jurjevčič »Zasedena stanovanja« 189 Predstavitev zgodovinskih virov Tomaž Ivešić Skriti dokumenti Ivana Puclja 213 Novi slovenski reviji na pot Pred vami je prva številka nove revije, ki smo jo sodelavci Štu- dijskega centra za narodno spravo (Study Centre for National Reconcilation – SCNR) poimenovali Dileme.
    [Show full text]
  • 51 Bus Time Schedule & Line Route
    51 bus time schedule & line map 51 Ljubljana AP - Polhov Gradec View In Website Mode The 51 bus line (Ljubljana AP - Polhov Gradec) has 2 routes. For regular weekdays, their operation hours are: (1) Ljubljana: 4:50 AM - 9:43 PM (2) Polhov Gradec: 5:25 AM - 10:30 PM Use the Moovit App to ƒnd the closest 51 bus station near you and ƒnd out when is the next 51 bus arriving. Direction: Ljubljana 51 bus Time Schedule 27 stops Ljubljana Route Timetable: VIEW LINE SCHEDULE Sunday 9:55 AM - 2:55 PM Monday 4:50 AM - 9:43 PM Polhov Gradec 2B Polhov Gradec, Slovenia Tuesday 4:50 AM - 9:43 PM Sr.Vas Pri Polh.G. Wednesday 4:50 AM - 9:43 PM 22 Srednja Vas Pri Polh. Grad., Slovenia Thursday 4:50 AM - 9:43 PM Podreber/Polh.G. Friday 4:50 AM - 9:43 PM 2 Podreber, Slovenia Saturday 6:10 AM - 6:45 PM D.Vas Pri Polh.G. Dvor Pri Polh.G. 15 Dvor Pri Polhovem Gradcu, Slovenia 51 bus Info Belica Direction: Ljubljana 3 Belica, Slovenia Stops: 27 Trip Duration: 46 min Log Pri Polh.G. Line Summary: Polhov Gradec, Sr.Vas Pri Polh.G., Podreber/Polh.G., D.Vas Pri Polh.G., Dvor Pri Polh.G., Hrastenice Belica, Log Pri Polh.G., Hrastenice, Žirovnik, Hruševo, 3 Hrastenice, Slovenia Gabrje/D. Brvičar, Gabrje Pri Dobrovi, Šujica, Dobrova, Razori K, Razori Rogovilc, Gmajna, Kozarje Žirovnik G.D., Dolgi Most Rotar, Dolgi Most, Vič, Glince, 26 Gabrje, Slovenia Hajdrihova, Tobačna, Bleiweisova, Bavarski Dvor (Korabar), Ljubljana Ap Hruševo Gabrje/D.
    [Show full text]
  • Polhov Gradec
    Priloga: Seznam enot evidentirane nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova – Polhov Gradec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 A 591745 Babna Gora – Arheološko najdišče Babčarjev tabor 1 1 1 7 KD ŠL 49 A 500863 Babna Gora – Gradišče Veternik 1 1 1 7 KD ŠL 49 E 530125 Babna Gora – Hiša Babna Gora 18 1 2 3 7 KD ŠL 49 Z 530185 Babna Gora – Spomenik prehodnemu taborišču in partizanski javki 1 5 3 7 KD ŠL 49 Z 530229 Babna Gora – Spominska plošča izvršnemu odboru OF Slovenije 1 5 3 7 KD ŠL 49 A 591762 Babna Gora – Žerovnikov gradišče 1 1 1 7 KD ŠL 39 Z 530037 Belica – Spominska plošča borcem 1. Bataljona Dolomitskega odreda 1 5 3 7 KD ŠL 38 U 530219 Brezje – Cerkev sv. Neže z vplivnim območjem 1 3 3 7 KD VR 8 E 530129 Brezje pri Dobrovi – Domačija Brezje pri Dobrovi 44 (Lazar) 1 2 2 7 KD VR 9 5719 Brezje pri Dobrovi – Partizanski dom na Ključu 1 5 3 2 KS 4 VR 8 E 530128 Brezje pro Dobrovi – Hiša Brezje pri Dobrovi 1 1 2 3 7 KD VR 8 E 530127 Brezje pro Dobrovi – Hiša Brezje pri Dobrovi 16 1 2 3 7 KD VR 8 E 530126 Brezje pro Dobrovi – Hiša Brezje pri Dobrovi 17 1 2 3 7 KD VR 8 A 591740 Briše – Arheološko območje 1 1 1 7 KD ŠL 47 U 530190 Briše – Cerkev sv. Treh kraljev z vplivnim območjem 1 3 3 6 KS 5 ŠL 47 U 530189 Briše – Kapelica 1 3 3 7 KD ŠL 47 E 530220 Briše pri Polhovem Gradcu – Domačija Briše 13 (Korošec) 1 2 2 7 KD ŠL 46, 47 E 530130 Briše pri Polhovem Gradcu – Domačija Briše 3 1 2 2 7 KD ŠL 47 A 580134 Butajnova – Arheološko območje 1 1 1 7 KD ŠL 44 U 530209 Butajnova – Cerkev sv.
    [Show full text]
  • 88/2000, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto X 87-88 29. 9. 2000 vodnja sedežnega pohištva; 3612 Proizvod- nja pohištva za poslovne in prodajne pro- Register store, razen sedežnega; 3613 Proizvodnja kuhinjskega pohištva, razen sedežnega; politiènih strank 3614 Proizvodnja drugega pohištva, d.n.; 50101 Trgovina na debelo z motornimi vo- zili; 50102 Trgovina na drobno z motornimi vozili; 50103 Posredništvo pri trgovini z mo- tornimi vozili; 5020 Vzdrževanje in popravila Ob-35969 motornih vozil; 50301 Trgovina na debelo z 1. V register političnih strank se pod rezervnimi deli in dodatno opremo za mo- zap. št. 35, kjer je vpisana stranka Nova torna vozila; 50302 Trgovina na drobno z stranka, s skrajšanim imenom Nova in rezervnimi deli in dodatno opremo za mo- kratico imena Nova ter sedežem v Ljub- torna vozila; 50303 Posredništvo pri trgovi- ni z rezervnimi deli in dodatno opremo za ljani, Tržaška 2, vpiše sprememba statu- motorna vozila; 50401 Trgovina na debelo ta in znaka stranke, ki je sestavljen iz gra- Št. 0302-18/05-028/8-98 Ob-35846 z motornimi kolesi, deli in opremo; 50402 fiènega simbola, napisom NOVA posebne Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli tipografije in z naslovom spletne strani pod V register politiènih strank se pod zap. št. 17, kjer je vpisana stranka Liberalna in opremo; 50403 Posredništvo pri trgovini logotipom NOVA. Grafièni simbol znaka z motornimi kolesi, deli in opremo; 50404 demokracija Slovenije, s kratico imena sestavljata na levi strani prazni in na desni Vzdrževanje in popravilo motornih koles; strani polni polkrog, ki se stikata v krog in LDS, vpiše sprememba statuta stranke.
    [Show full text]