GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 60o din, polletna Stev. 3 (565) Leto XII NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vzhod iz 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki NOVO MESTO, 19. JANUARJA 1961 Stev 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno v Novem mestu štev. 606-70/3-24 podjetje »Delo« v Ljubljani
V jubilejnem letu
Namen letošnjega jubilejnega le sleherni borec in ju nosil v srcu, oni sebojne odnose naših narodov in ta m zgolj v tem, da s proslavami sta izpodbujali ljudske množice v postala pomemben činitelj tudi na in svečanostmi obudi in počasti spo osvobojeni deželi k novim ustvarjal mednarodnem področju. Pokazalo se min na velike dogodke in velike nim delom, bili sta pa tudi glavna je namreč, da v sodobnih, hudo za ljudi _ naše revolucije, temveč da podlaga za obrambo pred kakršnimi pletenih svetovnih dogajanjih osta hkrati nadaljuje in še močneje po koli zunanjimi napadi in pretnjami. nejo nove in majhne države neod udari nepretrgano povezavo revolu Kakšni sta ti dve pridobitvi v luči visne le takrat, če so dosegle notra cionarnih dogodkov, ki so se začeli sodobnih dogodkov? V povsem spre njo enotnost na naprednem, načel pred dvajsetimi leti in se nadaljuje menjenih življenjskih pogojih, bi nem temelju. Če tega ni, če so nji jo vse do današnjih dni. stveno drugačnih od časa, ko so se hove notranje moči tako ali drugače razcepljene, potem kaj hitro posta Dve desetletji jugoslovanske re za ti pridobitvi ljudje borili in umi nejo plen raznih kolonialnih, neo- volucije sta pravzaprav začetek pra rali, ko so o njima sanjali? Lahko kolonialnih, blokovskih, imperiali ve zgodovine jugoslovanskih naro rečemo, da v tistem času niti naj stičnih in raznih drugih pohlepov. dov, kajti prejšnja doba je bila pol drznejši jasnovidec ni mogel predvi na nacionalnega in socialnega hlap. deti njunega tako velikega razvoja V trm pogledu je primer naše de čevanja, ponižanj pa izgub in po ne oceniti njunega izrednega pome žele, ki so v svojih pogojih ustvarile novnih iskanj samega sebe. Šele ti na za prihodnost. drugim deželam vzor. Prav zaradi dve desetletji revolucije sta določili Sistem ljudske oblasti, porojen že svoje enotnosti je Jugoslavija osta našim narodom pravo mesto v svetu v revoluciji, se je razvil v sistem la ne samo neodvisna socialistična in pravi cilj življenja. socialistične demokracije in je za dežela, temveč je kot taka lahko snovan na načelu družbenega samo navezala ekonomske in politične sti Tole je oddelek za pripravo vode v tovarni cehi loze in papirja DJURO SALAJ na Vidmu pri Še včeraj je bila Jugoslavija tako upravljanja, ki je temelj naše druž ke z vsemi drugimi deželami. Lahko Krškem. O novih načrtih in proizvodnji krmilnega kvasa iz odpadnih lužin v tem kolektivu berite rekoč neznana dežela, ki niti na od bene in politične ureditve. Iz ne išče in uporablja vse vrste ekonom kaj več na 3. strani današnje številke ročnem in zaostalem Balkanu ni kdanjih narodnoosvobodilnih odbo skih aranžmajev, kreditov itd. brez imela posebne vloge. Danes pa nc rov se je razvil danes vse obsegajo sleherne bojazni, da bi to izpodko- uživa po vsem svetu le velikega či komunalni sistem, ki postopoma palo njen ugled ali škodilo njeni ugleda, temveč predstavlja tudi po odpravlja razlike med državljani in jasni poti v socializem. memben činitelj, ki vpliva na sve oblastjo. V tem sistemu državljani Okrajni perspektivni plan tovno politiko, ki nepretrgoma so Lahko vidimo, da tudi druge dc- sami postajajo oblast s svojim ne žlee, ki so v svojih pogojih ustvarile deluje pri dogodkih, usodnih za vse posrednim sodelovanjem v številnih, človeštvo. Mirno lahko rečemo, da tako ali podobno enotnost, prav tako toda povezanih organih upravlja uspešno premagujejo razne težave, sta ugled in vpliv Jugoslavije več nja. Boljše življenje, o katerem se ja, kot je n.>en obseg in njena eko se uveljavljajo kot neodvisne deže pred sindikalnimi voditelji je nekoč govorilo in sanjalo, ne do le in imajo v svetu čedalje večji nomska moč. Kaj smo dosegli v bivajo ljudje kot nekak dar ne kot vsem tem revolucionarnem procesu pomen. kov za bodoče delo sindikalnih uspeh dela države in administra V soboto in nedeljo je bilo skih sindikalnih svetov ln tako v notranjem razvoju kot v utr Kjer pa nove in majhne dežele organizacij. cije, temveč predvsem ko posledico v Dolenjskih Toplicah posve njih nalogah za aktivizacijo jevanju svojega mesta »pod son niso dosegle enotnosti svojih sil na Na posvetovanju je predsed vsega članstva sindikalnih or proizvajalnih in družbenih naporov tovanje predsednik in tajnikov cem«, vidimo, če premotrimo, kako napredni osnovi, tam »vragi vodijo nik OLO tov. Niko Belopavlo- ganizacij in drugem. No po njih samih. V ljudeh se združuje občinskih sindikalnih svetov so se razvijale nekatere osnovne ples« v škodo teh narodov. vič govoril o perspektivnem svetu so bile koristno izmenja vloga proizvajalcev in upravljavcev, okraja Novo mesto, ki ga' je pridobitve naše revolucije. zato morejo neposredno vplivati na Letos, v jubilejnem letu, se bodo programu OLO in obrazložil ne misli in sprejeta določena sklical okrajni sindikalni osnovne smernice razvoja stališča, o čemer bomo še po Vsekakor sta od teh pridobitev svojo usodo. tudi naše nove generacije še bolj svet. Posvetovanja, ki so mu seznanile z vsemi posebnostmi naše novomeškega okraja v letih ročali. bili in ostali najpomembnejši dve: Kar zadeva drugo veliko pridobi, prisostvovali vsi člani tajništva 1961 do 1965. ljudska oblast ter bratstvo in enot tev naše revolucije — bratstvo in revolucije, z razvojem vseh njenih okrajnega sindikalnega sveta, pridobitev. O delitvi dohodka na novih Okrajni odbor nost naših narodov. Za ti pridobitvi enotnost — je že presegla s svojim se je udeležil tudi podpredsed osnovah je govoril član tajni '•s že med oboroženo borbo vedel pomenom notranje življenje in med DRAGOLJUB MILIVOJEVIC nik republiškega sveta Zveze štva republiškega sveta tov. za proslavitev vstaje sindikatov tov. Jože Borštnar, inž. Tone Tribušcn. Predsednik Pri okrajnem odboru SZDL ki je prispeval v razpravi okrajnega sindikalnega sveta vrsto bogatih misli in napot- je ustanovljen desetčlanski tov. Ludvik Kebe pa je dal Okrajni odbor za proslavo 20- napotke za politične in ka letnice vstaje. Člani odbora so: drovske priprave na občne Viktor Zupančič, Niko Belo- zbore sindikalnih podružnic. Zbori volivcev pavlovič, prof. Ema Muser, Na posvetovanju je bila iz prof. Janko Jarc, Karel Ster- v občini Decentralizirana pošta - boljše usluge redno živahna in konkretna ban, Martina Petrič, Martin diskusija. Razpravljali so še o Baje, Franc Košir in Karel Novo mesto Razgovor z direktorico PTT podjetja v Novem mestu in zvezno ljudsko Nadaljnje naloge so: zagoto delavskem samoupravljanju v Mejak, predsednik odbora pa viti avtomatizacijo telefonije, novih pogojih, o problemih je Franc Pirkovič. V kratkem Od 19. januarja do k-tca fe poslanko Drago Rometovo — In ostale naloge nove organizirati mrežo prevozov sindikalnih podružnic in občin- bo imel odbor sejo, na kateri bruarja bodo po volilnih eno ga PTT podjetja? pošte tako, da bo čimveč pošt bodo sestavili program letoš tah v novomeški občini zbori — Decentralizacija je kot — Gotovo ste pri uresni prejelo pošiljke do 8. ure zju njih proslav, posvečenih 20- razumljiva posledica nagle čevanju nove organizacije — Razen utrditve uprave je volivcev. Na njih bodo voliv pomembna naloga ustanovitev traj in da jih bodo odpravljale Letos: 3 naše brigade! letnici vstaje. ci izvolili nove krajevne odbo ga razvoja lani razen osta poštne službe naleteli na vsak dan čim pozneje. S tem osnovnih PTT enot na našem Priprave za nadaljevanje del re, ki se bodo v največ prime lih doslej strogo centralizi vrsto težav. Povejte, pro bomo dosegli, da bodo roki za področju. Te bodo združevale na avtomobilski cesti »Bratstva Pomembni dnevi rih teritorialno ujemali s pod ranih služb zajela tudi po sim, kaj o tem. dostavo pošiljk naslovnikom PTT manipulacijo in tehnično in enotnosti- že teko. Od Grde- ročji nedavno osnovanih kra što. Tovarišica direktorica, kar najbolj kratki, s čimer bo Prihodnje dni se bodo priče — Največ težav je s prostori, službo v okviru ene ali več ob lice do Skopja bo vzdolž bo jevnih organizacij Socialistič morda bi povedali kratko mo izboljšali naše usluge. To le prve občinske konference ker novo poštno poslopje še čin. V tem je največji pomen dočih 138 km nove ceste zra ne zveze. Odborniki obeh zgodovino poštne dejavnosti nam bo morda kmalu uspelo Socialistične zveze, ki se bodo ni dograjeno, primanjkuje pa naše decentralizacije. Nove sla vrsta naselij, ki jih že pri zborov ljudskega odbora so na in posredovali našim bral zaradi določil novega zakona v našem okraju nadaljevale nam tudi strokovnjakov, pred PTT enote bodo imele notra pravljajo. Prispevek mladine zbore volivcev zelo dobro pri cem tudi kaj več o decen o JPTT o obveznem prevozu do 7. februarja, dokler se ne vsem v gospodarski službi, v nji ekonomski obračun, svoje našega okraja: pravljeni, saj je ObLO organi tralizaciji pošte, da bi jim pošte z rednimi avtobusi. In še bodo zvrstile v vseh občinah. bilo to vprašanje jasnejše. sekretariatu in v tehnični služ tarifne pravilnike in bodo raz ziral zanje posebno inštrukta- bi. Oboje je tesno povezano s zadnja naloga: s pravilno or letos tri brigade, ki bodo od Prva bo v občini Brežice 28. Za začetek morda o vzro polagale z delom sklada osnov šle na cesto v aprilu, juliju in žo, kjer so se seznanili s pred pomanjkanjem stanovanj. Vr nih in obratnih sredstev. Zato ganizacijo PTT mreže in z januarja, v Vidmu-Krškem 29. logom osnutka perspektivnega kih, ki so jo narekovali In uvajanjem posebnih uslug bo septembru. — Razen tega bomo januarja, v Metliki prav tako o tem, kakšna je bila pošt hu tega vsega pa je področje bomo lahko takšne enote usta načrta, da bodo volivcem po našega okraja v poštni službi mo morali zagotoviti kar naj letos v vseh občinah organizi 29. januarja, v Novem mestu na mreža v našem okraju navljali le tam, kjer so za za rali lokalne delovne brigade za samezne postavke znali tolma tehnično zelo zaostalo in je še četek ustvarjeni vsaj približni večjo gospodarnost poslovanja. 2. februarja, v Trebnjem 3. fe čiti. Pogovorili so se tudi o pred decentralizacijo? dijake, študente, vajence in bruarja, v Sevnici 5. februar brez avtomatizacije. gospodarski in ostali pogoji. M. J. tem, kako sprejemati in pra — Do osvoboditve sta bila drugo mladino. ja, v Črnomlju pa 7. februarja. vilno oblikovati na zborih vo organizacija ln poslovanj«? livcev predloge državljanov. PTT z zakonom iz leta 193' Krajevne organizacije SZDL urejena izrazito centralistična že premišljajo, koga kandidi Po osvoboditvi smo PTT pri rati v nove krajevne odbore. lagajali novim pogojem. Pre šla je več organizacijskih BEL T - prvi belokranjski milijarder oblik, dokler se ni naposled približala okviru gospodarske Pomoč alžirskim organizacije z delavskim sa Štiri leta so minila odkar sta dva Stale so stene, pokrite s streho in BCL 0, BCL 1, BCL 2 BCL 3 in moupravljanjem. Za razvoj belokranjska kolektiva odločno in in ekonomičen, saj ima zmogljivost otrokom — zmanjkalo je denarja. — Na pol BCL 4 so tovarniške oznake kvali 6 kub. metrov malte v eni uri; slednjega v PTT sta posebej jasno rekla: da! — Leta 1956 sta se prazne hale so nakazovale šele po pomembni dve obdobji. Od tetne sive litine, ki jo danes proiz Akcija za pomoč alžirskim namreč združili črnomaljski podjetji lovico opravljene poti. Proizvajali z vajajo. Vse omenjene vrste so kalji- — »japaner« voziček vsebine 180 1, otrokom v občini Videm-Krško leta 1950 do 1953 smo že bili TOVARNA UČIL in BELOKRANJ nepopolno in zastarelo opremo, hkra namenjen za prevoz različnega grad gospodarska organizacija, ven vc v vodi in olju. In tržišče po vsej se bliža kraju. Razveseljivo je, SKE 2ELEZOLIVARNE v novo pod ti pa zadostiti vsem dajatvam — tudi državi pozna že kvalitetne BELTO- benega materiala;
Mfiega lista. " " • i,,.,»r!3 lOfil ZUnflillEPOlIIIĆM TEDEHSKI PREGLED
V zadnjih dneh je prišlo v Kongu pokrajine Katange, kjer vlada separa ponehala. V tej zvezi je zelo značilno, spet do dramatičnih dogodkov in za tist Combe, Hkrati se je močno okre da jc tudi predsednik komisije OZN za Beseda o rejništvu pletov. Prva »senzacija« je bila novica pil vpliv Lumumbovih pristašev celo pomiritev, Nigerijec Vačuku, kritiziral pred kakimi petimi dnevi, da se je v sami pokrajini Leopoldville. delo misije OZN in napadel šefa misije »... Ena tretjina tistih (otrok, op. B. F.), ki so pre ki so za njegov normalni du Mobutujeva garnizija v Thysvillu uprla Vse to je povzročilo precejšnje vzne Dajala. Ob tej izjavi se opazovalci v živeli pet ali več let svojega življenja v zavodih, po ševni razvoj nujno potrebni. in se postavila na stran Lumumbc, ki mirjenje v Mobutujevih in Kasavubuje- Kongu sprašujejo, ali je komisija prišla stanejo nesposobni roditelji. Otroci, ki so bili prikraj Kakor je mlademu drevesu po naj bi bil izpuščen iz zapora. vih vrstah in zato ni povsem izključeno, v Kongo, da bi s svojimi dobrimi uslu šani za materinsko ljubezen, odrastejo v roditelje, ki treben kol, da se ob njem po Takoj po objavi te novice sta pol da sta ta dva le skušala načeti kaka gami pomagala najti izhod iz krize, ali so nesposob\i vzgajati otroke, a odrasle osebe, ki take vzpne v življenje, tako je majh kovnik Mobutu in kongoški predsednik pogajanja z zaprtim Lumumbo. Kot vse pa ji je nekdo — izven mandata Var sposobnosti nimajo, so v detinstvu trpele pomanjkanje nemu otroku nujno potreben Kasavubu na vrat na nos odletela iz kaže, se je ta poskus izjalovil. nostnega sveta — določil nalogo, kritizi materinske ljubezni.« nekdo, s katerim bo vzpostavil Leopoldvilla v Thvsville, da bi zatrla Zato je kongoški predsednik Kasavu rati delo misije OZN in prispevati k intimne čustvene vezi, ki mu » Potrebo, da otroka namestimo izven njegove upor. To se jima je posrečilo (očitno z bu prešel v ofenzivo drugje. Poslal je temu, da bo zamenjan posebni zastopnik bodo pomagale pri njegovem belgijskim denarjem), zakaj garnizija se generalnemu sekretarju OZN zahtevo. generalnega sekretarja OZN v Kongu. lastne družine, bi bilo treba smaitrati kot zadnji ukrep, duševnem vzpenjanju v življe ki ga jo treba podvzeti šele. ko se pokaže, da je po je uprla (če se je uprla) zaradi plač. nje! Ce otrok v svojih nežnih Kongoški premier Lumumba jc bil polnoma nemogoče popraviti otrokov dom.« letih nima nikogar, da bi se (Te besede je napisal sloviti angleški psihoanalitik dejansko izpuščen za nekaj ur, a so ga nanj čustveno navezal, njegova potem znova aretirali. John Bowlby v svoji znani knjigi: Materinska skrb čustva otope ln postane hladen za otroka in duševno zdravje.) To je na kratko zunanja podoba te v čustvovanju. Tak ostane tudi, »senzacije«, ki pa ima nekaj nepojas ko iz otroka dozori v mladeni njenega ozadja. Morda ni naključje, Ofenziva proti Dajalu ča in iz mladeniča postane mož. Ljudska skupščina LR Slove Za pravilen telesni in dušev da so nekateri časopisi poročali celo Zato ima v življenju pogosto te Izjava nigerijskega delegata je tem nije je na seji dne 24. oktobra ni razvoj otrok, ki so ostali o tem, da sta se šla Kasavubu in Mo naj iz Konga umakne svojega posebnega žave, ker njegovi odnosi do so bolj nenavadna, ker je več članov 1960 sprejela dva za družbeno brez lastne družine, ali za ka butu pogajat z Lumumbo v Thysville zastopnika, indijskega veleposlanika ljudi niso topli in čustveno glo komisije za pomiritev v Kongu izrazilo varstvo otrok in mladine zelo tere lastna družina ne more in da sta imela že izdelane predloge Radžašvara Dajala, ki so ga obtožili, boki, vseeno ali do najbližjih, nesoglasje z akcijo predsednika Vaču- pomembna zakona, in sicer za skrbeti iz različnih vzrokov, ne zanj. Če jc to res, jc očitno, da se da je odgovoren za nerede v Kongu In to je do žene ln otrok, ali do kuja, ki kompromitira objektivnost ko kon o posebnem šolstvu in za zadostuje, če poskrbimo le za Lumumba z njunimi predlogi ni strinjal za »udeležbo« misije OZN pri izzivanjih ostalih ljudi, s katerimi pride v misije in ogroža njeno uspešno delo kon o rejništvu. O določbah za njihove materialne pogoje živ ln da je zato spet prišel v ječo. teh neredov. Kasavubu in komisarji so kona o posebnem šolstvu glede ljenja. Mnogo bolj važno je, da vsakdanjem življenju v stik. izjavili, da bodo sodelovali z OZN samo, vanje. Zaradi tega doživlja tak človek Naj bo tako ali drugače, v Kongu se šol za otroke z motnjami ali hi jih oddamo v tako okolje, kjer če bo Dajal zapustil Kongo in če bodo Medtem se nadaljujejo na raznih kra veliko neprijetnosti. Ljudje dejansko odvija proces, ki je nekoliko sile OZN nudile pomoč Mobutujevlm bami v telesnem ali duševnem pravimo o njem, da je »brez protisloven. Medtem ko sedi prejšnji jih Konga spopadi med pristaši te ali razvoju in o pravici teh otrok vojakom, da bodo razorožili enote za one frakcije. Posebno napet je položaj srca«. Ml vsi smo pogosto pri premier kongoške vlade Lumumba *v konite kongoške vojske. do posebnega šolanja vas bo Piše: Franci Brine, pravljeni za nekoga reči, da je zaporu, so njegovi pristaši zelo delavni. v severni Katangi, kjer so se vsidrali Dolenjski list seznanil v eni Popolnoma jasno je, zakaj zahteva Lumumbovi vojaki, ki vztrajajo na svo socialni delavec 0L0, »brez srca«, ln to na podlagi »Lumumbovsko gibanje-" se je posebno prihodnjih številk. Namen da daljšega poznavanja človeka ali okrepilo v zadnjem času in se čedalje Kasavubu Dajalov odpoklic. Čuti, da je jih položajih kljub Čomhejevim grož našnjega članka pa je, da vas Novo mesto pa le na podlagi enkratnega bolj Hrt Lumumbovi pristaši so se treba nevtralizirati čedalje večji vpliv njam in letalom, ki jih je ta poslal seznani z določbami zakona o opazovanja. Vse premalokrat utrdili ne samo v vzhodni pokrajini in Lumumbovih pristašev in si še bolj nadnje. Če bi na kratko povzeli, bi rejništvu. Zaradi lažjega ra pa razmišljamo o naših odnosih v glavnem mestu te pokrajine Stanlev- zagotoviti »sodelovanje-« mednarodnih morali ugotoviti: položaj v Kongu se zumevanja pomembnosti in sa bodo lahko vzpostavili čustvene do soljudi, prvenstveno do na villu, ki ga je Lumumbov pomočnik sil OZN. je spet zaostril, poslabšal in zapletel, me vsebine zakona o rejništvu odnose, podobne čustvenim od ših najbližjih, do staršev, do Antoine Gizenga razglasil za začasno Čeprav Je generalni sekretar OZN čeprav je že mogoče nejasno razločiti si poglejmo nekaj splošnih na nosom, ki obstajajo med starši žen in otrok, do sodelavcev pri glavno mesto, ampak so razširili svoj sporočil Kasavubu Ju in svetovni javno glavne notranje sile, ki bodo oblikovale čel te panoge socialnega var in otroki. Znanstveno je doka stroju, do souslužbencev ali do vpliv tudi na pokrajino Kasal, kjer vla sti, da ne more odpoklicati Dajala, ofen usodo te nesrečne afriške dežele v pri stva, predvsem s psihološkega zano, da se otrok v zavodu tovarišev v organizacijah. da znani Kalondži, ter na severni del ziva proti indijskemu diplomatu ni hodnjih mesecih. stališča. duševno počasnejše razvija kot Po ustavi in obstoječih pred v družini, da je njegovo dušev pisih družinske zakonodaje je no obzorje ožje od otroka, ki (Nadaljevanj« sled!) družba dolžna skrbeti za otro živi v družini, ter da se otroci, ke brez staršev in »a otroke, ki so svojo mladost preživljali ki ne morejo živeti v lastni po zavodih, pozneje v življenju družini, ker jim ta ne zagotav težko znajdejo, težko navezuje lja normalnega telesnega in jo kontakte z okolico, skratka, duševnega razvoja. Ta nespo da otrok, ki je svoja nežna le* Odvečna zamera sobnost družine ima lahko ta in mladost preživel v zavo znanstvene, moralne ali vzgoj du, nosi celo življenje pečat, ki kljub temu neredko naletimo na ne razloge. Taki otroci se pri še o združitvi Kmetijskega posestva »MATIJA GUBEC« v Leskovcu s Kmetijsko zadrugo primere, ko posamezniki te pra mu ga je vtisnilo zavodsko živ vice dušijo. Zakon ali predpis sam nas oddajajo v mladinske soci ljenje. Otrok v zavodu z vzgoji Vldem-Krško - Dobronamerna kritika ne more biti vzrok za grožnje s tiskovnimi tožbami! po sebi torej le še nI zadosten do alne zavode ali se pa individu telji in ostalim kadrom najpo kaz dobre volje. Sestavek .Pravica in »oz družba pomagala z znatnimi sred tem Je bilo v obeh kolektivih vse • Začasna alžirska vlada Je alno razmeščajo v rejniške dru gosteje ne uspe navezati toplih kost«, ki nI ozkost', objavljen stvi. Na občnem zboru se niso v redu. Zakaj so nastali spori Sele Prav zato smo nezaupljivi do iz objavila, da se Je pripravljena žine. in iskrenih čustvenih odnosov, v sadnji Številki našega lista, vprašanju delavskega samouprav nato? Oboji naj razmišljajo o tem jav: »saj imajo lahko svoj delavski pogajati s francosko vlado, če je povzročil nekaj hude krvi. ljanja molče Izognili, čeprav ga v ln skušajo vzroke odpraviti I To bo svet, ml nimamo nič proti!« Z nji bo »alžirsko ljudstvo lahko sklepu niso omenili, saj so te pra gotovo boljše, kot da iščejo v na mi le formalno priznamo delavsko svobodno izrazilo svojo voljo«. Ker bi radi rekli »bobu bob«, samoupravljanje Sele ko bomo načenjamo zadevo Je enkrat. vice zajamčene s predpisi o po šem sestavku krivico ali potuhol Uveljavitev pravice do samo slovanju zadrug (Uradni list FLRJ 2e mnogokrat smo napisali, da rekli: odločbe — Je dalje rečeno v TEDENSKI NOTHANJEFOUTICN1 PREGLED so naši delovni ljudje ustvarili ve Pri KZ Vldem-Krško so nam na St. 18-/5S). Nasadi posestva Matija delavski svet Ima po združitvi sporočilu — ob nesporni lojal Gubec po združitvi ne bi propadli, like stvari iz nič. Mislimo, da s taksne ln taksne pravice in dolž nosti ln Iskrenosti lahko ob šteli marsikaj, kar jim ni všeč: tem nismo nikdar povzročili ško podnaslov, v katerem smo napi saj ima zadruga zdaj že lepo uspe nosti, bomo priznali tudi vsebino novi mir v Alžiriji, ki ga želi vajoč breskov nasad. Povedali so, de. Ugotovitev, da v leskovškem delavskega samoupravljanja. ta tako alžirsko kot francosko Minulo sredo so začeli odbori Ljudske skupščine Slovenije sali, da je kolektiv Matija Gubec primeru to ni res, disi po zavisti. da je upravnik posestva »Ma Prav tlu pa so se pogajanja o ljudstvo. razpravljati o predlogu programa za perspektivni razvoj naše s trdim delom iz nič dvignil po tija Gubec« na sej j zbora proiz Pri KZ Videm-Krsko so nas, ko sestvo na lepo višino; naša trdi smo o zadevi razpravljali, kar za združitvi zataknila I Pomembnost vajalcev, ko Je ta razpravljal o materialnih pravic kot osnove de B Zastopnik belgijske vlade republike. Bralce bi radi opozorili na nekatere posebnosti letoš tev, da se Je občni zbor KZ molče zdrtužltvi, odločno zahteval samo sipali z naštevanjem 'uredb, pred je izjavil, da se je večina de izognil vprašanju delavskega sa pisov ln členov, ki naj bi bili do lavskega samoupravljanja smo že njih razprav, oziroma na posebnosti programa za razvoj. 2e stojno delitev dohodka; ko je neki zadnjič dovolj na drobno opisali, lavcev, ki so sodeloval] v 2S— moupravljanj a; trditev, da so ko odbornik vprašal, kaj bi bilo v pri kaz, da niso proti delavskemu sa dnevni stavki, danes vrnila na sam naziv je nov. Nič več, to ste verjetno opazili, ne govorimo lektivu Matija Gubec odrekali sa moupravljanju. Predpis o poslova zato tega ne bomo ponavljali. Vse meru izgube, pa je baje izjavil: bina spora ni v tem, da zahteva delo. Po vesteh tujih agencij o »perspektivnem planu za razvoj gospodarstva«, pač pa o moupravne pravice, in končno še »To pa naj krije zadruga I« Takšno nju zado-ug (Ur. list 18/58) velja za pa to velja v glavnem samo stavek, v katerem smo zapisali, vse zadruge, pa vendar ugotavlja posestvo Matija Gubee, naj bi bilo »programu perspektivnega razvoja LR Slovenije«. V tem poime stališče obsojamo tudi mil po združitvi samostojen obrat, za za Flandrijo, medtem ko se -da se posestvo gotovo ne zdru mo, da ni bil doslej pri nas upo stavka v Valoniji nadaljuje. novanju pa se skrivajo bistvene vsebinske spremembe. Ne gre žuje z zadrugo zato, da bi v nasa Ker želimo biti objektivni, smo števan Se v nobenem primeru druga pa predlaga, naj bi se z našteli vse, kar so zahtevali pri vsemi njenimi ekonomijami zdru Demonstracije po belgijskih namreč za plan, ki bi določal povsem natančno, kakšni naj bodo dih gledali propadajoče drevje« (to združevanja. Delavsko samouprav mestih se nadaljujejo. Iz tu eo cenili kot žalitev), vse to Jim nI KZ Vldem-Krško. V oporekanem ljanje in pravice upravljavcev so žil v skupen obrat. Mislimo, da je gospodarski odnosi, koliko kilogramov tega ali drugega pro sestavku smo opozorili na družbe zajamčene z zakonom tudi vsem trditev, da zadruga ne more dru jine pa priteka za belgijske povšeči. gače zaradi nekih predpisov, na stavkajoče denarna pomoč od izvoda naj bi naredili itd., pač pa gre za program vsega razvoja, Povedali so zakaj: posestvo Ma ni problem, ki je nastal pri zdru kolektivom v gospodarstvu, pa na- ževanju posestva in zadruge! Pred- kaj slabih nogah! Obratni delav sindikalnih organizacij raznih tako gospodarskega kot družbenopolitičnega. Praksa je namreč tija Gubec ni zraslo iz nič, saj J« ski sveti niso nikjer uzakonjeni, držav. pokazala, da ni le neumestno, pač pa tudi nemogoče, ločevanje pa uspešno delujejo; ekonomske B Odposlanec novega ame gospodarskega In družbenega razvoja. Program perspektivnega enote v podjetjih niso uzakonjene, riškega predsednika Avcrelil pa prav tako delujejo. Potrebna je Harrimnn, ki mu bo Kennertv razvoja zato upošteva tudi razvoj družbenega sistema, ki mora le dobra volja, videti pa je, da Je zaupal posebne misije v tuji vse bolj približevati neposredno odločanje državljanom, pa naj Ie-te manjkalo pri obeh partnerjih ni, je danes izjavil, da bo si bo v podjetju ali v komuni. To je verjetno bistvena poseb za združitev. OZN prej ali slej Izglasovala sprejem LR Kitajske v sve nost, ki jo doživljamo ob sprejemanju letošnjega programa za Podvojeni milijoni Ne lastimo si moralnih pravic tovno organizacijo. perspektivni razvoj naše republike. sodnika, vedno in povsod pa sku šamo pomagati, svetovati, pravo O Konfederacija kubanskih delavcev ln ministrstvo za Mimo tega pa je treba vedeti, da je program, ki ga Je časno opozoriti na napake, nikdar Zgolj godrnjanje na zborih volivcev In cestna ta ksa sta vse premalo za pa škodovati Zato smo bili zelo delo so začeli organizirati na Izvršni svet predložil v razpravo skupščinskim odborom (letos začudeni, ko so nam pri KZ Vi Kubi volitve članov posveto bodo o njem razpravljali vsi odbori) in Ljudski skupščini, še vzdrževanje naših cest — V brežiški občini so ukrepali drugače, bolje dem-Krsko zagrozili, da bodo to valnih delavskih svetov v to varnah in podjetjih. Dekret o pred tem proučevalo mnogo drugih družbenih in gospodarskih žili, če ne bomo objaviti poprav med posamezne krajevne od in s prostovoljnim delom pri ka. Mar v naši socialistični družbi posvetovalni pravici delavcev organov, tako so o njem razpravljali na okrajih, na družbeno Izvedeli smo: podvozi pod av pri odločanju o delu in raz bore. Ti so jih nato s sodelo spevali blizu 800.000 dinarjev. tako reagiramo na dobronamerno političnih organizacijah, dalje Društvo inženirjev in tehnikov tomobilsko cesto od Brežic pro kritiko? Ne iz strahiu prod tožbo, voju podjetij je vlada Fidela vanjem prebivalcev celo potro- Prebivalci vasi Dramlje — Vlt- Castra sprejela že pred mese Ud. Po taki razpravi bo program zares najširši okvir, čigar ti Novemu mestu na področju temveč zato, ker naših stališč niso občin Brežice in Videm-Krško jili! Vsako nedeljo so prosili za na vas so razširili občinsko pot razumell(?), smo povedali vse še ci. realizacija bo pomenila velikanski napredek na področju gospo D V Bonnu so se po šestte- so zaradi jesenskega deževja prevoze. Sami so plačali šofer na 3 m, izkopali jarke, naredili enkrat, odkrito, pošteno in Jasno! darstva in obenem tudi napredek na področju utrjevanja našega je, jim- nudili prehrano, pri bankine na dolžini 600 m In Se vedno pa smo prepričani, da denskt prekinitvi spet začela družbenega sistema sploh. Program končno ne pomeni predpisa, preplavljeni. Vodno stanje Kr Je za oba kolektiva, v dobro njiju ameriško zahodnonemška fi ke se je toliko povišalo, da so pravljali so gramoz, utrjevali tako prispevali vsaj 400.000 din. nančna pogajanja. V uradnih ki bi ga ne bilo mogoče dopolnjevati. Narobe! Pričakujemo, Ca in vse družbe najboljša rešitev bili podvozi pod njeno gladino cestišče, ga ponekod širili in Takih primerov je še mnogo. v združitvi. Pot do nje je za krogih poudarjajo, da so neso. bomo ta program lahko in morali dopolnjevati takrat, ko bomo vse jame na njem zasuli z gra Naštel sem najboljše. Z njiho oba dovolj široka, zato jo bosta glasja med ameriškimi fi zato jih je zalila talna voda, lahko našlal MILOŠ JAKOPEC nančnimi zahtevami in mož V gospodarskem sistemu uveljavljali nove zakone, ki bodo spre- ponekod tudi do 1,20 m visoko. mozom. vim sodelovanjem smo 10 mili nostmi zvezne republike it Posledica: vprežni vozniki, pe Vaščani Hrastja so posipali jonov iz proračuna podvojili, vedno zelo velika. šci in avtomobilistl so zato ln uredili cesto čez vso vas, tako da lphko trdimo, da smo EJ PTvaki nacionalnih gi večkrat prečkali avtomobilsko prebivalci Brvi—Izvira—Kraške lani v ceste vložili za 20 mi Za pitanje prašičev s? o banj v Vzhodni In Srednji lijonov dinarjev vrednosti na Afriki, ki so se sestali v glav cesto (to je strogo prepoveda vasi so s prispevkom 150.000 nem mestu Kenije Najrobiju, Program razvoja no) in izpostavljali svoja živ dinarjev sami zgradili približ šega dela in prostovoljnega de so se sporazumeli, da bi bila no 1 km ceste, ki bi stala sicer la občanov. Zato bomo prebi ustanovitev vzhodnoafriSke ljenja. Marsikatero žlvlnče, federacije glavni pogoj za razgreto od oranja in vprege, vsaj 1 milijon dinarjev. Va valcem, ki radi sodelujejo, še 1961-1965 pred skupščino ščani vasi Globoko in Bojsno naprej kar najbolj pomagali s enotnost ln socialni napredek pa se je, ko je bredlo vodo v F"? prebivalstva v tem delu Afri podvozu, prehladilo. Tovariša so razširili cesto z vsemi od finančnimi sredstvi in prevozi, ke. minjali materialne odnose v podjetjih in v komuni. Skratka, Antona Rebsclja, šefa prejšnje kopi in jarki v dolžini 1,5 km kolikor bomo mogli. ker pospešuje debelenje. program perspektivnega razvoja bo lahko spremljal tudi vse uprave za ceste, zdaj Uprave za nastale konkretne spremembe. komunalne zadeve ObLO Bre Kakšni so ekonomski odnosi, ki jih predvideva načrt? žice, smo vprašali, kaj so ukre še nekaj krotkih z zadnje seje Rekli bi, zelo zahtevni. Tako na primer naj b! se družbeni nili. Ustregel je naši radoved proizvod povečaval v prihodnjih letih za 10,6 odstotka in narodni nosti in povedal mnogo pohval ObLO Žužemberk nega o brežiških občanih. dohodek za 10,7 odstotka. To je le nekaj manj kot v minulem šestih mesecih poskusne pro obdobju. Razumljivo, da tak nagel tempo razvoja zahteva po — Da bi rešili pereče vpraša S 15. januarjem se je združi nje podvozov, smo sklicali ko lo podjetje vKrupon« iz Dvora izvodnje priučili delu. eni strani zadovoljivo izkoriščanje že obstoječih kapacitet, z Občinski ljudski odbor je po drugo besedo, že obstoječih strojev in vseh drugih proizvodnih misijo iz dveh predstavnikov z Industrijskim podjetjem BOR občine, predstavnikov področ iz Dolenjskih Toplic. Bivši trdil sklep o 3-odstotnem kra naprav, obenem pa tudi sistem, ki bo k takemu izkoriščanju jevnem samoprispevku, ki ga spodbujal vsakega posameznega proizvajalca in s tem tudi ko nih KO in prizadetih kmetoval Krupon bo podružnica Bora. cev. Ogledali smo si poplavlje je sprejel krajevni odbor SZDL, lektive kot celote. Zato plan računa tudi na bistveno poveče Dvorska podružnica bo šest ne podvoze in zahtevali od in Mačkovec. Prispevek bodo po vanje osebne potrošnje in družbenega standarda. Osebna po mesecev v poskusni proizvod vesticijske grupe za Izgradnjo nji. Zaposlovala bo 15 kvalifi rabili za popravile potov. Sa trošnja naj bi se po teh okvirnih predvilevanjih povečala na avtomobilske ceste, naj po moprispevek bodo volivci lah prebivalca za 43 odstotkov, torej vsako leto za 7,5 odstotka. ciranih "čevljarjev in 15 nekva manjkljivosti odpravi Ugotovi lificiranih, ki se bodo v teh ko tudi odslužili z delom. Računamo torej, da se bo življenjska raven povečevala v pri li smo, da bo treba za področ Dalje so razpravljali in skle hodnjem obdobju v le nekaj manjšem tempu, kot se je v zadnjih je Stopic in Krške vasi zgraditi pali o dodelitvi zgradb neka štirih letih. Čeprav menimo, da ne bo nihče ugovarjal, še nadvoz. Teren je prodnat, talna terim gospodarskim organiza hitre tlemu pornstu osebne potrošnje, če bo lc-ta posledica voda pa zaradi zvišane Krke v Zaradi božiča — brez cijam, o preimenovanju občin povečane produktivnosti dela. Kar se tiče družbenega standarda, večjem deževju zalije podvoze, palca ske komunalne uprave v Ko- Je predvideno, da bi razmerje med investicijami za gospodar ker so pod zvišano gladino. Ne muralno upravo Žužemberk, o stvo in investicijami v družbeni standard ostalo približno tako kateri podvozi so bili preplav Med praznovanjem božiča Je spremembah razdelitve sklada kot je bilo dozdaj, to je 33 odstotkov za družbeni etandard in kljub streljanju v več krajih pri ljeni tudi v dolžini 50—60 m. šlo do nesreče le v enem primeru. za komunalne potrebe ln po 67 odstotkov za gospodarstvo. Ob takem razmerju pa seveda — Kako pa sicer občinske Otroci D. A., D. J, in V. J. Iz trebe družbenega standarda, o pridemo do daleč večjih vsot za razvoj družbenega standarda ceste v vaši občini? Drnovega so streljali s puško, ki združitvi zadrug, imenovali so kot je bil to primer v minulih štirih letih. Za Investicije v " —Lani smo vzdrževali 195 km )o Je eden Izmed njih sam napra vil. Polnili so jo s smodnikom za novega upravnika zdravstvene družbeni standard smo porabili v lanskem letu okoli 32 milijard, cest IV. reda in 190 km občin daj, prižigali pa s posebnimi vži- postaje itd. leta 1965 pa naj bi za te namene porabili že 56 milijard dinarjev. skih poti. Sredstva cestnega galnlmi kapicami za otroške pi Zlasti velika sredstva naj bi dobilo šolstvo. Menda ni treba po sklada in iz prispevka od raz štole. Ob eksploziji (strelu) so smodnkovl plini udarili naza) ln Smrt na cesti sebej utemeljevati, kako potrebne so investicije v šolstvo, saj nih taks za vozila — obojega -strelcu- V. J. odtrgali na desni bomo ob nenehnem industrijskem razvoju potrebovali vse več smo porabili blizu 10 milijonov roki kazalec. Preteklo soboto okoli poldne Je strokovnih kadrov. Ce hočemo v prihodnjih letih delati v skladu — so za toliko kilometrov kaj Podobne nesreče se zgode obi šla Pepca Tome iz Jerneje vasi pri pičla. Le z lepim in res požrt čajno ob vočjih cerkvenih prazni Crnomliu DO cesti od Kočevja (na 8 smernicami za razvoj in izobraževanje strokovnih kadt\>v. ki selja pri Črnomlju) proti Kaniža- vovalnim sodelovanjem obča kih, ko skušajo dati nekateri »ver jih je sprejela v resoluciji Zvezna ljudska skupščina, je treba niki- ln njihovi otroci prazniku nci. Pribiižno 50 m za njo Je J. B., te načrte podpreti tudi s primernimi materialnimi sredstvi. nov smo dokaj uspešno zmogli večji poudarek ter sj^eljajo z mož- šofer rudnika Kanlžarlca. s tovor Velika napaka bi bila, če ne bi tega razvoja podpirali, ker bi velike naloge Sredstva smo na narji aH drugim doma napravlje nim avtomobilom prehiteval trak seji cestnega odbora razdelili nim aH prenarejenim strelnim tor Untmog in še naprej vozil po bilo to sicer pomanjkanje strokovnih kadrov čez Pfkaj let še orožjem ln orodjom. desni strani ceste, se zaletel v 22- zdaleč večje, kot je to trenutno. Zn'o se bodo sredstva za razvoj letno Pepco Tome ln Jo zbil s Pranje spada med težka opravila gospodinje. — To ceste. Poncsrečenka je podlegla osnovnih povečala v prihodnjih petih letih za 75 odstotkov, za poškodbam. Šofer Je v priporu. je bilo nekoč, danes Vam sodobna pralna sredstva to delo Investicije v osnovne šole pa za 53 odstotkov. Za razvoj šol Razpis pripravljalnih tečajev za visoke šole izdatno olajšajo. Detergent OSKAR je vaš dober po druge stopnje bomo dali v prihodnjih letih za 88 odstotkov več ! močnik pri težkem delul — OSKAR pere hitro, uspešno sredstev, poleg tega pn se bodo povečala šc sredstva za nve- Okrajni zavod za izobraževanje redni ali Izredni slušatelji v Viš. Kolesar podrl otroka odraaUh. Novo mesto razpisuje Jo komercialno šolo v Mariboru in je poceni! stlcijc za 35 odstotkov. Se posebno velik skok pa bomo zabeležili vpis v: ali VISjo tehniško šalo v Mari Pred kratkim Je kolesar J. R. pri razvoju visokošolskih zavodov. Tu se bodo sredstva za tekoče 1. pripravljalni tečaj za spre boru. r>a nimajo ptedp-isane šol iz Rdečega Kala vozi) proti Dobr- Za belo in pisano perilo OSKAR, za volno, svilo, ny- ske izobrazbe in morajo zato o- niču. Na križišču pred Dobrničem Bolske Izdatke nnrrči-.ln za 235 odstotkov, invcst'cl'e v te zavode jemni Izpit na Višjo komercialni lon in perlon: detergent »PERILO«! lolo v Maribor" in oravljnti sprejemni izpit sta bili dve doklicl Kolesar Je vo p* za 287 odsto'kov. Ta pnfphiia hndo prav trotovo zadovoljiva zil hitro: ko 1e zagledal dekletcl. materialna osnovo zn iirMnr?i»nnV 9*. cnreief'h nrrt!rrnmnv. v 2. pripravljalni teča.1 za spre Tečaja bosta organizirane v je pozvonil, toda - prepozno. 10- r lemni Izpit v višjo tehnlSkn Sn orimeru zadostnega števila inte- letna K. M. se ni mogla tako hitro katerih je S<* no^e^n I%*»M#I*rip-^n «*>ot«ovno lzob *žcvanta. io v Mariboru. •esentov v oopoidan*kem času umakniti in kole«ar *o le podrl Oba tečaja sta namenjena kan Pismene prij.-vve sprejema Za- Šolarka ie dobila hude poškodbe Sčasoma borno hra'ce seznanili tinti z drugimi osnovami didatom, ki se nameravajo vpi v
primer: s kvasom krmljena ga kvasa. Za letno proizvodnjo vic - kvasovk. Pri temperaturi 73 OBISK PRI PAPIRNIČARJIH IN CELULOZARJIH NA VIDMU PRI KRŠKEM stopinj Celzija glivice odmrejo. Na krava je dajala na dan po 2640 ton krmnega kvasa bi po 1 kg suhega kvasa se sprosti pribl. 12.71 1 mleka (maščoba 4.27 %), rabili na leto poleg 250.000 ku 3000 kg kal.; ta toplota se mora hkrati krmljena krava brez bičnih metrov odpadne lužni nujno in stalno odvajati s pomoč jo hlajenja. Pri vrenju Je važno dodatka kvasa pa le 8.76 1 ce še kot dodatno hranilno tudi prezračevanjo, kar poteka z mleka (z maščobo 3.91 %). snov: dovajanjem svežega zraka 8-10 ku Sladkor ne bo več odtekal v Savo 660 ton amoniaka, 930 ton bičnih metrov na kg reduclrnih Ce kvas obsevamo z UV žar sladkorjev v lužnlci. ki, se njegova koristnost še po CaO, 530 ton superfosfata, 50 c) Separacija ln pranje kvasovk. nin, vanllin, plastične mase, krmnega kvasa za prehra Avgusta 1038 smo poročali v našem listu o zanimivem no, zlasti zaradi deficitarnosti be veča; zlasti se kvas obogati s ton kalijevega klorida in 43 Del kvasovk nato stalno odvaja pralna sredstva itd. ton magnezijevega sulfata. mo preko uničevalcev pen v spe razgovoru s tehničnim direktorjem tovarne celuloze Ln ljakovin v drugi prehrani. Velika protirahitičnimi vitamini D-2. cialne seiparacije, kjer kvasovke papirja na Vidmu. Inž. Vladimir Sega nam je takrat dejal, c) kot kombinacijo gornjih količina vitaminov, hormonov, Izbrani tehnološki proces je aminokislin in dr. katere vsebuje Poglejmo se tabelo biološke perejo ln separirajo. đa odteka zdaj vsak dan v Savo 14 ton sladkorja. Ne, ne dveh načinov. proizvedeni kvas, dokazuje njego danes najsodobnejši. V osnovi d) Sušenje. Na kraju separaclje vrednosti beljakovin kvasa po dobimo kvasno mleko s koncen 8» za napako, niti ne za nevednost — odpadne lužine vo visoko hranilno vrednost. Suhi se različni načini razlikujejo c Sulfatna odpadna lužnlca vsebu kvas zelo koristno uporabljajo v Leopoldu: tracijo pribl. 12 /c. S pomočjo po odnašajo s seboj v reko dragocene sestavine, med njimi v glavnem le v fermentaciji, sebnih sušilnih valjev posušimo je do 13"/» suhe substance, od te kokošji reji (23 kg na tono hra beljakovine v sledečih vrstah tudi sladkor, Iz katerega bi lahko izdelali visoko vredne ga 4—7 % anorganskih, a ostanek no), pri vzreji telet ln svinj pa odnosno v načinu izvedbe pro kvasovke na suhoto 92—95 •/». organskih sestavin za kuhanje, to celo 300—500 gr na dan na glavo hrane imajo takle odstotek bi e) Kvasno moko na kraju tehta krmne beljakovine. — Medtem so v tovarni izdelali načrte, cesa vrenja. jo in embalirajo na avtomatičnih rej Ca (HSOa)„, ki Je delno že pre živine. Zaradi bogatega sestava be ološke vrednosti: po katerih naj bi vsako leto iz teh odpadnih voda pridobili šel v CaSO,, tec Ca. vezan na Ug- ljakovin je krmi kvas zelo kori Proizvodnja kvasovk se deli v napravah v vrečo po 23 kg. 8640 ion krmnega kvasa. Tovariša Inženirja Scgo smo nosulfonske kisline. V organskih sten tudi za ljudsko prehrano. goveje meso — 104.7 %, mle glavnem takole: a) nevtralizacija lužnice; naprosili za spodnji sestavek, v katerem pojasnjuje pomen sestavinah prevladujejo v glavnem ko - 99,7 %, ribe - 90 7c, riž - Marsikoga Interesira, kakš ogljikovi hidrati, ki se zaradi V prehrani živine isiamo b) vrenje; ne so potrebe in način plasi predvidene proizvodnje, za katero ikanjka zdaj samo še manjše odpornosti topijo pred ce danes na svetu že bogate in 88%, krompir - 79 %, kvas c) separacija ln pranje kvasovk; d) sušenje kvasovk; ranja te za nas nove proiz — denar za lastno udeležbo tovarne pri tej novi investiciji. lulozo pri kuhanju; Sestavina teh preizkušene rezultate, izmed - 73 %; žito - 70 %, kazein- raztopljenih ogljikovih hidratov Je 67 %, grah - 55,7 %, fižol - e) embaliranje kvasovk. vodnje. Odvisna od uporabljenega lc«a: katerih jih tu navajamo samo a) Nevtralizacija lužnice. Lužnl- Tovarna celuloze ln papirja meni ogromne materialne iz iglavcev ali listavcev ln seveda od nekaj: 30 %. ca prihaja lz tovarne celuloze s Po predvidenem planu v čim višjo temperaturo 85-95 stopinj bližnji bodočnosti bo porabila »Djuro Salaj«, Videm-Krško, gube in še večje težave pri iz načina kuhanja. Pri kuhanju lrsa pri poskusnem krmljenju 18 Podobnih važnih primerjal puščanju sulfitnih odplak v Iglavcev le v odpadnem lugu pri C ln 9 čim večjo gostoto; pH pred samo Slovenija v svojih tovar Je dobila oktobra lani odobre bližno 30-40 % manoze, 30-35 •/• živali s kvasom so ugotovili nih tabel bi lahko navedli še nost Je 2.5-3.5. V specialnih ka ne Investicije za izgradnjo to vodo. Možnosti izkoriščanja glukoze, 10 »/i galaktoze 15 % xylo- mnogo, vendar prostor tega ne deh so lužnlci doda za nevtra- nah za močna krmila v Ljub skupen prirast teže 129 kg oz. llzacijo apna ln del amoniaka. Z varne krmilnega kvasa po odpadnih lužnic so danes že ze ln približno 5 •/• arabloze. Tako vsak dan na glavo 341 gra dopušča. ljani, Neverka - Pivka, Ptuj, zelo številne. Edini problem je vsebuie odpadni lug Iglavcev 70- dodajanjem zraka in cirkulacijo se Celje, Kočevje, Ljutomer ln XXXV. natečaju Jugosloven- no % hexose in 20 •/» pentoze. mov; Z ozirom na potrebe naše ustvari temeljito mešanje, odstrani ekonomičnost in težave zaradi ostali SO, plin ln dvigne pu vred Ajdovščina 394 ton krmnega dke investicijske banke. pri poskusnem krmljenju 18 živinoreje je tovarna odstopila visoke razredčenosti. Investici Pri kuhanju lesa listavcev so pa nost na 4.8-5.5. V dekantacijskih kvasa. Nadalje bi potrebovala živali z mesno ln ribjo moko od prvotne zamisli čistega se kadeh se nevtralizirana lužnlca bi Edini problem, da še nismo je so razmeroma zelo visoke, ti odnosi nasprotni. Skupna koli čina sladkorjev pri listavcih zna žiganja suhih substanc ter da stri. Preko specialnih izmenjeval družbena posestva in zadruge pričeli z izgradnjo, je zahteva tako da pri manjših kapacite pa je bilo prirastka v istem cev toplote se zniža temperatura za kooperacijsko proizvodnjo ša 3-4 •/», medtem ko pri Iglavcih času le 100,5 kg oz. 205 gramov la v program izkoriščenje luž po visoki lastni udeležbi v li- tah celuloze niso mogoče. Glav 2-4 fc. Sestavine v odpadni luži bistre lužnice na 3«—35 stopinj C za pripravo krmne mešanice iz na dan. nice v dve fazi: ter prečrpava enakomerno v na nansiranju. Tovarna nima last ni namen izkoriščanja je še ni, ki lahko služi* kvaaovkam kot krmil lastne proizvodnje na Izvor ogljika so: glukoza, manoia. Krmljenje s kvasom zelo a) proizvodnja krmnega kva slednjo fazo. vedno čiščenje odpadnih vod daljnjih 104 vagonov kvasa. nih sredstev, zaradi novih in galaktoza, fruktoza, xyloza poll- ugodno voliva na večjo molz- sa, b) Vrenje se Izvrši v 700 kubični merizlrajofilh siadkorev, morske kadi lz klsllno-o'.pornega materi Proizvodnja krmnega kvasa vesticij v povečanju proizvod Odpadno lužnico lahko izko nns:t pri kravah, pri čemer so b) sežiganje ostalih suhih In oeetne kisline. Te sestavim ala. V to kad se doda sveži zarod v tovarni v Vidmu-Krškem ne nje časopisnega papirja. Cim riščamo: označujemo kot: -kvnsne substan ookazali poskusi: substanc. ullvlc - kvasovk TORULIS-UTILA. bo zadostovala niti za potrebe bo reSeno finansiranje tega de ce« z razliko od vrclnlh substanc krava, kateri so dajali med Proizvodni program investi katere se prlčno hitro razmnoževa a) celokupno suho substan ki vsebujelo skoral izkliučno he- ti z izkoriščanjem sladkoria iz luž živinoreje v naši republiki. la, bomo pričeli z izgradnjo. l.rmo kvas. je dala na dan po cijskega elaborata je naslednji nice ln dodatnih hranilnih pripo co: kot gorivo, lepilo, protl- vo^se. kar nomenl. rta orlrudne bi Pripominjamo, da je zgraditev Rok Izgradnje je 2 leti. prašno sredstvo, za 1 i varne itd Mn« listnvrov nWn 'iporibne Mi TIR litrov mleka s 4.35 % ma ">redvideno je koriščenje 760 močkov kot so amonlak. P.O.. i!'nl7V Ob prelomu leta smo naprosili podpredsednika Okrajne Gabrnici in Sromeljci, na Ve- čena odstopanja. Za Dolenj zadružne zveze v Novem mestu, tovariša Lojzeta jerjih in na Krškem polju. sko predstavlja živinoreja o- P a j n i č a, da bi nam odgovoril na več vprašanj s področja Pri KG Mestni Log, Metlika, snovno kmetijsko panogo in ji dosedanjega in bodočega razvoja kmetijstva v okraju. Zani je že izvršena melioracija na bo tudi v prihodnjosti posve mal nas jc tako napredek kot naloge, ki so pred zadrugami, 45 ha kmetijskih zemljišč. čena največja skrbi. — -Pove njihovimi organizacijami in kmetovalci, člani naših KZ. Vodna skupnost Dolenjske čanje kmetijske proizvodnje Hoteli smo dobiti odgovore, iz katerih bo vsak naš bralec na ima v svojem programu dokaj slon' v glavnem na dveh na vasi jasno spoznal: konkretne načrte za bodoče de čelih: takšna je pot v bodočnost, takole se bo razvijalo kmetij lo na področju hidromeliora a) na razširitvi zemljiških ka stvo v okraju, ki je dolga leta korakalo za drugim, hitrejšim cij, s katerimi bo urejen vodni pacitet na družbenem sektorju razvojem. Kdor bo zaostajal, ga bo čas neusmiljeno prehitel. režim in pridobljeno bo precej in dograditvi njihovih obratov; Le v združenih silah, v kooperaciji z zadrugami, temi po novih površin. Izdelan je po b) na povečanju površin v membnimi gospodarskimi organizacijami naše vasi, jc rešitev poln elaborat za melioracijo organizirani proizvodnji preko za slehernega našega kmetovalca. Kdor bo gluh aH slep za okolice Brežic, s katerim je raznih oblik socialistične ko novo in napredno, sodobno gospodarjenje, naj potem nikar KZ Brežice zastopana na zvez operacije. ne toži, da mu gre slabo. Zato želimo, da bi ta sestavek dobro nem natečaju za okrog 330 mi Iz smernic perspektivnega prebrali zlasti vsi naši naročniki — kmetje, saj jim želimo lijonov din. Ta melioracija bo plana je razvidno, da bomo v samo pomagati, da bi kar najtemeljiteje spoznali razvoj in zajela nad 700 ha doslej slabo letu 1965 zajeli v organizirano potrebe današnjega časa. donosnih zemljišč. proizvodnjo okrog 40 odst. ob Lahko trdim, da je naša Vo delovalne zemlje v okraju. LETO SE JE OBRNILO proizvodnji za 80—100 odstot dna skupnost v relativno krat Prav tako se predvdeva, da PA ZANIMA NAS IN kov večji. kem času opravila na področju bodo porasle zemljiške kapa MNOGE NASE BRALCE. Družbena posestva so v pre urejevanja vodnega režima — citete na družbenih posestvih KAKŠEN NAPREDEK SMO teklem obdobju v proizvodnji regulacij in melioracij pre in zadružnih ekonomijah od Obiranje hmelja v lanskem poletju na posestvu Kmetijske zadrug« v Brežicah DOSEGLI V RAZVOJU precej napredovala, tako da cejšnje delo in je vse finan- 3400 na 12.800 ha, kar pred KMETIJSTVA V OKRAJU. danes po hektarskih donosih sirala z lastnimi sredstvi brez stavlja 16 odst. od vseh obde ALI NAM LAHKO V ZGO lijard dinarjev. Po strukturi 2e v preteklem letu smo za podružabljanje zemljišč bo v presegajo kooperacijsko proiz kakršnih koli zveznih ali re lovalnih površin v okraju. ŠČENI OBLIKI PRIKAŽE oz. namenu investicij imata čeli združevati KZ. Tega vpra veliki meri prišlo do izraza vodnjo. Posestva imajo pa še publiških kreditov. , Za realizacijo perspektivnega TE TA NAPREDEK IN prednost mehanizacija in ži šanja nismo reševali zgolj z pravilno pravno - družbeno plana je odločilne važnosti ka vinoreja, in sicer je za živi organizacijskega vidika, pač vsklajevanje odnosov med KZ RAZVOJ, VKLJUČNO DO kovost vseh agrotehničnih KONCA LETA 1960? norejo predviđenih 1.263,000.000 pa nas je k temu sililo šibko in zadružniki, pri katerem bo ukrepov, od priprave zemlje din, za nabavo mehanizacije ekonomsko stanje s premajh OZZ preko svojih organc*v Ker je letošnje leto zaklju KAJ BOMO DELALI LETOS IN V PETLETKI V NAŠEM pa do spravila pridelka. Pri 1.276,000.000 din, ostali del nim proizvodnim zaledjem ne nudila kmetijskim organizaci dosedanjem delu je bilo v tem ček 5-letnega plana, bi hotel KMETIJSTVU sredstev pa za gradnjo nasa katerih KZ, njihova pomanj jam in zadružnikom vso po uvodoma omeniti realizacijo pogledu precej pomanjkljivo dov, vrtnarstvo, agro in hidro kljiva tehnična opremljenost moč perspektivnega plana za ob sti, kar je razumljivo spričo melioracije, gradnjo skladišč kakor tudi pomanjkanje stro KAJ BI PO VASEM dobje 1957-1961. izrednega pomanjkanja kme in remiz ter za nakup zemljišč. kovnega kadra. Z združitvijo MNENJU MORALI VEDE Perspektivni plan je posve znatne rezerve na področju ži KAKO JE Z NACRTI ZA tijskega strokovnega kadra. Ta Glede na potrebe po stanova KZ smo rešili več problemov TI NASl KMETJE O RAZ čal posebno pozornost razvoju vinoreje, ki jo bo potrebno s OBNAVLJANJE VINO vrzel bo odpravljena v I. pol njih predvideva osnutek plana ekonomskega in kadrovskega VOJU SVOJE GOSPODAR kmetijstva. Zato ni slučaj, da smotrnejšim vlaganjem druž GRADOV V OKRAJU? letju 1961, saj dobimo iz Sred premalo sredstev. Kmetijske značaja. Od še v letu 1960 ob SKE PANOGE V LETIH to obdobje predstavlja dejan benih sredstev v bodoče dokaj Obnova vinogradov je bila nje kmetijske šole za odrasle organizacije bi že sedaj potre stoječih 44 KZ predvidevamo 1961—1965? sko prelomnico v razvoju kme bolje izkoriščati. Še vedno zaradi pomanjkanja investicij preko 100 kmetijskih tehnikov bovale okrog 70 stanovanj. V v bodoče zmanjšanje števila tijske proizvodnje bodisi v imajo posestva premalo živine skih sredstev in nepravilnega v naše kmetijske organizacije, zvezi s povećavanjem zadruž na 15—17 z močnim kmetijsko- Perspektivni plan predvide družbenem sektorju ali pri in glede na razpoložljive kapaci vsklajevanja odnosov med pro katerih naloga bo razen lastne nih ekonomij in potrebe po gozdarskim zaledjem in močno va precejšnje izboljšanje živ dividualnih kmetijskih proiz tete obdelovalne zemlje, saj so izvajalci in KZ precej v za proizvodnje na ekonomijah tu kadru bo stanovanjski problem povečanim blagovnim prome ljenjske ravni delovnih ljudi. v letu 1960 dosegla komaj 1 stoju. Zato imamo v okraju v di strokovno usmerjanje kme vajalcih preko raznih oblik za : še bolj pereč. tom s kmetijskimi pridelki. Tu To pa sloni le na povečanju družnega sodelovanja. GV2 na 1 ha obdelovalne zem glavnem zastarele vinograde s tovalcev v organiz rani proiz Da bi investicijska izgradnja di v kadrovskem pogledu bodo družbenega produkta in narod Po planu je bilo predvideno, lje. Da ni bil dosežen večji na primitivno obdelavo in ž majh- vodnji. kmetijskih organizacij poteka KZ ojačane, predvsem s stro nega dohodka nasploh. Kot V da bi se kmetijska proizvodnja predek na družbenih posestvih, la v skladu s perspektivnim kovnjaki iz kmetijsko-gozdar- industriji tako je tudi v kme povečala v primerjavi z letom je pripisati delno pomanjka planom, bo potrebno skrbno ske in ekonomsko-komercialne tijstvu primarno vprašanja, 1956 za 104,9 odst. Iz nepo nju kmetijskega strokovnega vlagati vsa razpoložljiva sred stroke. kako povečati proizvodnjo in polnih podatkov, ki pa so pre kadra, razparceliranosti zem stva gospodarskih organizacij, zmanjšati proizvodne stroške. cej točni, je razvidno, da smo ljišč, pomanjkanju objektov komun in okraja. Iz pokazate Glede na takšno strukturo Pravilna rešitev tega vprašan ja T 4 letih povečali kmetijsko družbenega standarda, zlasti pa ljev je razvidno, da boda kme KZ so predvidene tudi spre pa je le v modernizaciji kme proizvodnjo od 70—78 odst. To pomanjkanju invest. sredstev tijske organizacije, komune in membe v vlogi in delu OZZ in tijske proizvodnje, pri katerem pomeni, da bi se vključno z za dograditev proizvodnih okraj razpolagali v tem obdob okrajne zbornice za kmetijstvo zamenja mehanizacija vprežno letom 1961 približali realizaciji obratov. ju s pribl. 2 milijardama di in gozdarstvo. Vsa strokovna živino in fizično človeško de plana, čeravno so bile v neka operativa, ki ima akcijski zna lovno silo. KAKO SO POTEKALE narjev. Ta sredstva naj služijo terih kmetijskih panogah vre čaj, bo prenesena direktno na INVESTICIJE V ZADNJI le kot udeležba na zvezne in Socialistična kooperacija po menske razmere dokaj neugo KZ, zbornica pa bo vsklajevala PETLETKI IN KAKO SMO republiške kredite, če hočemo, vezuje kmeta v proizvodnji a dne. — V poljedelstvu in ži in dajala strokovne smernice IZKORISTILI DENAR, NA da se bomo približali realiza zadrugo in ima prav ta namen, vinoreji so bili pogoji ugod zadrugam in družbenim po MENJEN ZA NAPREDEK ciji predvidene proizvodnje oz. da razbremeni proizvajalca nejši kot v sadjarstvu in vino sestvom s področja kmetijstva KMETIJSTVA, KMETIJ izgradnje. KZ bodo morale pre težkega fizičnega dela ter da gradništvu, kar je posledica in gozdarstva, ekonomskih SKIH GOSPODARSTEV IN nehati z dosedanjo prakso, da mu tako omogoči z manjšim slabih vremenskih razmer in vprašanj in problemov investi POSESTEV KZ V OKRA z lastnimi sredstvi nabavljajo trudom doseči večjo, kvalitet tudi prepočasnega vlaganja in cijske izgradnje lastnih obra JU? mehanizacijo in grade razne nejšo in cenejšo proizvodnjo. vesticijskih sredstev v ome objekte, pač pa bo potrebno tov. Delo zbornice se bo odvi Odveč je bojazen, da pomeni njeni panogi. Uvodoma sem omenil, da je preko natečajev pritegniti v jalo preko njenih strokovnih socialistična kooperacija razla Razen navedenega je bilo v bila investicijska dejavnost v Marsikje stoje kmetijski stroji še vedno na prostem. Hitro bo navedene namene zvezna in odborov in Kmetijskega zavo stitev zemljišč in proizvodnje, preteklem obdobju tudi več obdobju zadnje 5-letke na po zato treba zgraditi ustrezne lope in druge prostore za kmetijsko republiška sredstva. da kot strokovnega organa saj je večletna praksa pokaza objekt;vnih in subjektivnih te dročju kmetijstva dokaj raz mehanizacijo, brez katere ne more biti sodobne kmetijske zbornice. la, da je cilj socialistične ko proizvodnje ORGANIZACIJSKI PRO žav, ki so ovirale hitrejši raz gibana. — Perspektivni druž BLEMI S TEM V ZVEZI: Pri konkretnih akcijah bo operacije le povečevati tržnost voj kmetijstva in socialistične beni plan je predvideval, da se VLOGA OZZ TER OKRAJ prišla precej do izraza poveza ter postopoma uvajati speciali preobrazbe vasi. Pri tem mi bo v obdobju 1957-1961 inve nmi hektarskimi donosi 'ter Realizacija • perspektivnega NE ZBORNICE ZA KME va zbornice in OZZ, vendar bo zirano kmetijsko proizvodnjo slim zlasti na pomanjkljivo stiralo v kmetijstvo pribl. 2 izredno visoko polno lastno ce planaje v veliki meri odvisna TIJSTVO IN' GOZDAR nujna delitev dela v tem, da posameznih področij, kar je tehnično opremljenost KZ, po milijardi 540,000.000 din. Iz po no pridelka. Vse to je nare od pravočasnega in smotrnega STVO, ZDRUŽEVANJE KZ, bo OZZ bolj vsklajevala pro osnova za izboljšanje življenj manjkanje kmetijskega in eko kazateljev je razvidno, da smo kovalo, da se v prihodnjih le vlaganja investicijskih sredstev NACRTI KZ ZA DELO V izvodne odnose med zadruž ske ravni vseh delovnih ljudi. nomskega strokovnega kadra se že v 4 letih približali reali tih pogumno lotimo načrtne v kmetijstvo. Za nadaljnje ob NOVEM PLANSKEM OB niki in KZ in družbeno uprav LOJZE PAJNIC, ter napačno stališče posamez zaciji predvidenih investicij. obnove vinogradov. Omogoče dobje je predvideno, da bomo DOBJU? POVEJTE SE O ljanje zadrug po kolektivih in podpredsednik Okrajne nih tovarišev pri investicijski Dinamika vlaganja investicij na bo strojna obdelava, kar vložili v kmetijstvo okoli 5 mi TEM KAJ NOVEGA. zadružnikih. Glede na postopno zadružne zveze Izgradnji kmetijskih organiza skih sredstev nam kaže, da smo je osnova za večje pridelke in cij. bili časovno precej v zastoju, manjšo polno lastno ceno. V Iz podatkov, s katerimi raz saj smo v prvih dveh letih in ta namen so izdelani in pred polagamo, je razvidno, da je vestirali samo 780,000.000 din, loženi NB 4 elaborati: za KZ realizacija družbenega plana kar predstavlja pribl. 30 odst. Bizeljsko, KZ Metliko, KZ na področju kmetijstva za leto vloženih investicijskih kredi Videm-Krško in KZ Kostanje 1960 dosežena s 85,3 odst. Po tov. Nedvomno je vprašanje vico v skupni izmeri 220 ha. pravočasnega vlaganja druž drobna analiza kaže, da so bili Obnova je predvidena pre benih sredstev v investicije največji uspehi doseženi pri težno na zasebnih zemljiščih. Živahna razprava v Metliki izredno važno, zlasti v tiste na živinoreji za 100 odst., v po Zato bo potrebno, da KZ že v mene, ki imajo dolgoročni ka ljedelstvu za 96,4 odst., slabši zimskih mesecih vskladijo od rakter, kot so n. pr nasadi, Zapiski z nedeljske mladinske konference v metliški občini uspehi pa so v sadjarstvu in nose s proizvajalci. To lahko katerih rodnost se začne šele vinogradništvu. uredijo v obliki kooperacijskih z majhnimi sredstvi. Zgovoren do po 4. oz. 6. letu, nadalje pri Občinske niVidinske konfe in neizkušena. Družabno življenje S športnim življenjem so težave. Čeravno opažamo nekatere odnosov odkupa ali zakupa rence, ki je bila v nedeljo, dno ie ni razvito. Ko bo v tovarni Celotno telesnovzgojno delo se kaz za to je lnr.skoietna mladin gradbenih objektih, pitališčih 15. januarja, so se poleg 40 de -Beti« urejena dvorana za take ska brigada. pomanjkljivosti pri investicij zemljišča, kar je odvisno od razvija preko Partizana. Ker pa itd. Zato bo v bodoče potrebno legatov iz aktivov udeležili še prireditve, bodo začeli z njimi. Te društvo nima vaditeljev in ker ima Mladina je dosegla pomembne ski izgradnji in razvoju druž želje posameznikov in od raz številni gostje — predstavniki levizor in magnetofon imajo na uspehe, lahko bi še večje, ko bi skrbeti za pravočasno investi finančne težave, vadba ni redna, benih posestev, moramo reči, položljivih sredstev. Vsekakor političnih organizacij v občini razpolago, v kratkem mislijo osno a tudi razne sekcije, za katere je dobila več pomoči od ostalih druž ranje posameznih objektov, da in Kluba študentov novomeške vati jazz-orkoster, podjetje pa bo bilo največ zanimanja, ne delajo, benih in političnih organizacij. da so le-ta v razmeroma krat pa mora biti dosežen takšen ne bo to zaviralo realizacije ga okraja. Konferenci je pri nabavilo inštrumente. Spomladi razen namiznoteniške, ki je sode Mladinski aktivi so bili prepuščeni kem obdobju dosegla v pro sporazum, da ne bo ovire v sostvoval predsednik okraj bodo začeli s športnim udejstvo- lovala na okrajnem prvenstvu. V sami sobi n. pr. v Metliki. perspektivnega plana. izvodnji precejšnje uspehe. proizvodnem procesu, kajti ela nega komiteja LMS Slavko vanjem. Gradcu je bil lani ustanovljen Na konferenci je bil ievoljen nov Zadružno sodelovanje se je po Razveseljivo je dejstvo, da Doki. Velika ovira pri delu v akti Partizan; ne dela, ker nima pro t'-članski plenum. Izvolili so tudi borati predvidevajo uporabo Poročilo o delu mladine v pre vih je bila ta, da nimajo svojih storov in doslej nobene pomoči. Za delegate za c/krajno mladinsko površini in kvaliteti iz leta v se je struktura investicij v popolne mehanizacije, ki je teklem letu je podal predsednik prostorov, kjer bi se lahko sha množičnost telesne vzgoje primanj konferenco in občinsko konferenco leto povećavalo. V letu 1960 je zadnjih 4 letih bistveno iz potrebna za moderno proiz Občinskega komiteja LMS Janez jali in delali. V Gradcu so imeli kuje igrišč. Ta bi se dala narediti SZDLJ. ' organizirana proizvodnja zaje boljšala v korist kmetijstva. DRAGOS. V njem je obravnaval sobo, pa so jim jo vzeli. Tako je vodnjo v vinogradih. politične in gospodarske dogodke* mladina ostala dolgo čas« brez la 10.500 ha obdelovalne zem Osnovna sredstva zadružnih v svetu in v naši državi. Govoril svojih prostorov. Pred kratkim pa lje, kar predstavlja pribl. 14 organizacij so v preteklosti KAJ PREDVIDEVA OS Je tudi o družbenem načrtu in pet so jim dodelili drugo sobo, ki si POMOČI STAREJŠIH - POGREŠAJO odst. vse obdelovalne zemlje predstavljali razni gradbeni NUTEK PETLETNEGA letnem planu občine. Analiziral je jo bodo kmalu uredili. Knjižnico Že imajo. Nameravajo kupiti tele : PLANA RAZVOJA KME delo mladinskih aktivov in komi v okraju. Družbeni plan za le objekti komercialnega n ko teja. Po poročilu se ie razvila ži vizor, toda sedaj nimajo dovolj de Zapiski s konference LMS v Sevnici TIJSTVA V OKRAJU ZA to 1960 je sicer predvidel več munalnega značaja. V tem ob vahna in pledna diskusija, ki je narja. V nedo'Jo, dne IS. januarja, je Roman Ogrin. predstavniki občan je površine v zadružnem sode dobju pa je pretežni del inve- CAS OD 1961-1965? KATE nakazala številne mladinske in skih političnih organizacij, dele splošne probleme v občini. Vprašanje metliškega kluba Je bila v bevnici občinska konferenca lovanju, tako, da je realiziran stijskih sredstev bil vložen ne RE IZMED NOVIH NALOG v zadnjem času krenilo z mrtve mladine. Konferenci so prisostvo gati iz Krškega, predstavniki Svo Ker se vodstva v aktivih stalno bod in nad 120 mladih delegatov. v tem pogledu le 75-odstotno. posredno v kmetijsko proizvod BODO NAJPREJ NA VR točke in upamo, da bo v bližnji vali tudi predstavniki CK LMS, se menjavajo in prihajajo mladi ljud prihodnjosti urejeno. kretar Okrajnega odbora SZDL Take mladinske konference v Sev V zadružnem sodelovanju pa njo oziroma v obrate, ki so STI, KJE, KAKO SO ZA je za aktiviste, misli občinski ko nici še ni bilo! tiuso važne mmo zajete povr- neposredno povezani s kmetij NJE - ZAGOTOVLJENA mite skupno z ljudsko univerzo Iz poročil predsednika tovariša POTREBNA SREDSTVA, organizirati v februarju seminar za Stanka Vovka in sekretarke Dragi Sine, pač pa tudi doseženi pro sko proizvodnjo. Po strukturi mladinska vodstva in mlade ko ce Volčanškove so delegati zvedeti izvodni uspehi. Ti so bili v investicij je bilo največ sred NACRTI IN POD.? muniste. Uspešno zaključeno leto dela da je bilo l«*ni na novo ustanov povprečju in če upoštevamo stev vloženih v mehanizacijo, V lanskem letu je bilo opaziti, ljenih u aktivov in da jih je se Začetne osnove za sestavo da vaški aktivi nazadujejo. Nji občinske Zveze borcev v Sevnici daj v občini kar 25. ki vsi pridno pomanjkljivo agrotehniko, še gradnjo hmeljišč in hmeljskih perspektivnega plana 1961 do hovo število se je zmanjšalo, ker deiiajo. Govorili so tudi o nalogah, sušilnic ter v živinorejske ob mladina iz vasi odhaja drugam v kar zadovoljivi, n. pr.: 1965 so veliko boljše, kot so so največ koristile v preteklem ki čakajo posebej mladino v zvezi jekte. Tudi v bodoče bo po službo. Tako je prenehalo delati V nedeljo je bil v Sevnici v z novim petletnim planom. O na pšenica 30—32 mtc. bile v preteklosti. Tudi razpra več mladinskih aktivov. Kolikor pa letu članom ZB komisije, med trebno posvetiti vso skrb na dvorani kolodvorske restavra logah in uspehih aeMtvov je bilo koruza 40—45 mtc. va o perspektivnem planu je v mladina ostaja doma, je zaposlena njimi še posebej komisija za veliko povedanega. bavi mehanizaciji, saj pred v tovarnah in je tu vključena v cije redni letni občni zbor ZB travništvo 50—80 mtc. kmetijskih organizacijah veli priznavanje delovne dobe in Iz poročil bi lahko povzeli tudi stavlja osnovo za moderniza organizacijo. Kljub temu so vaški NOV Sevnica. Številni delega to, da je mladina v preteklem le Ce te odnose primerjamo s ko bolj stvarna, kar nam jam aktivi dosegli velike uspehe, pred priznavalnine. Uspešna je bila cijo kmetijske proizvodnje. Na ti ter zastopnika Okrajnega od tu opravila precej lokalnih delov povprečjem, ki je bilo dose či, da bo perspektivni plan na vsem na kulturnem področju. tudi pravna pomoč članom. To nih akcij. Sklenili pa so tudi, da dalje bo potrebno tudi v ži bora tovariša Potočar in Gra- ženo v okraju pri celotni pro področju kmetijstva dokaj V zadnjem času sta se osnovala so koristili člani ZB zelo pogo bo šlo prihodnje leto Se več čla vinorejo vložiti precej družbe dva aktiva po podjetjih — v .-Beti- šič so z zanimanjem sledili nov na zvezne akcije. Marsikje jim izvodnji, tedaj vidimo, da so stvaren. — Iz razprav in raz sto, saj je bilo tudi po 25 pri nih sredstev, naj bo to na druž m »Novotcksu«, ki sta dosegla le obširnim poročilom in sodelo manjka prostorov za delo, toda bili pridelki v organizirani položljivega gradiva za šesta pe uspehe. Nista pa dala še vsega, vali v živahni razpravi. merov na teden, da so pravni kljub temu so mladinci že marsi benih posestvih ali zadružnih vo osnutka perspektivnega pla kar bi morala. To je povsem ra kaj storili za posamezne kraje. Ker Iz poročil je bilo videti, da ki pomagali članom ZB. ekonomijah. na je razvidno, da se bo v ob zumljivo, saj so vodstva še mlada vedo ,da jih čakajo vedno večje Med važnejšimi sklepi občin naloge, bodo proučili vlogo mla Dol. Toplice — strno dobju 1961—1965 povečala kme dincev v organih delavskega in KAJ LAHKO POVESTE tijska proizvodnja od 60—65 ske organizacije ZB v Sevnici družbenega upravljanja. Tudi v ena zadruga O IZVRŠENIH MELIORA odst. To povečanje je v skladu velja omeniti predvsem te, da družbenih organizacijah se uve Pred kratkim Je Ml v nefenj- CIJAH IN NOVIH NAČR bodo še bolj poživili pravno ljavljajo. Marsikateri organ pri teh z osnovami republiškega per pa bo verjetno začuden, ko bo Bk-ih Toplicah izredni občni zbor TIH V TEJ SMERI? pomoč članom, pa tudi komi kmetittske zadruge, na katerem spektivnega plana, vendar so prav mladina pričela staviti naj pri posameznih panogah dolo- sije naj bi še nadalje delovale različnejše predloge za napredne BO razprarvijall o združitvi kme Pri melioraciji zemljišč mo akcije. tijskih zadrua v Dol. Toplicah, 5, kot doslej. Člani ZB bodo še v Straži m na Uršnih selih. Sku ramo upoštevati dve načeli: bolj seznanjali mladino s po Mladinci so povedali, da so pre paj so začele poslovati že 1 ja agromelioracije in hidromelio Občni zbor KZ tekom borb v domačih krajih, cej njihovih članov že sprejeli v nuarja. Govorili so Se o čebelar, racije. — Na področju agrome Zvezo komunistov. Obžalovali so, stvu, ki ima prav v toi>liškem v Brežicah pa tudi mlajšemu prosvetnemu da se večina teh članov ZK ne predelu lepe pogoje za napredek. lioracij je bilo v preteklem ob kadru bodo posredovali boga vrne mednje, da bi jim pomagala«. V prihodnje bodo mnrali bodi pa. dobju precej narejenega. Tu V nedeljo so se zbrali za te spomine na težke čase iz Kavno politične pomoči pogrešajo. žiti na tiste čebelarje od drugod mislim zlasti na belokranjske družniki brežiške zadruge na Sedaj, ko so prebrtdli večino or Id brez dovoljenja pripeljejo tja nedavne zgodovine. Veliko ganizacijskih težav, bi jim poglob & steljnike, ki zajemajo pribl. čebele na pa o. Domače čebelar* izrednem občnem zboru, na ka skrb bodo posvetili tudi zbira ljeno delo zelo koristilo. je to nedvomno zelo ovira. 400 ha zemljišč. terem so sprejeli sklep o pri nju zgodovinskega gradiva iz Delovni načrt predvideva, da bo Mladinski klub že tudi deta. — Bolj pereče je vprašanje hi ključitvi KZ Cerklje, Jesenice č;.sa NOB, saj je za to že skraj do prešli na di'uge dejavnosti. To Ustanovili so sekcije in dramsko dromelioracij. V okraju je in Dobova k njihovi zadrugi. so akcije lokalnega pomena, pri sekcija pripravlja igro. V pro ni čas, sicer bi šlo še več spo dobivanje sredstev, vključevanje v svetnem domu. kjer bodo imeli namreč 5000 ha zemljišč ogro Med drugim so obravnavali minov starih borcev v pozabo Pl> in ustanavljanje mladinskih klubsko sobo za novo lete ženih po visoki talni vodi in tudi dosedanje delo in per cdrov, pomoč aktivom mladih in in bi bili tako za vedno izgub : priredili zabavni večer. Zbr*#? večkratnih poplavah. Ta pro spektivni načrt zadruge. Iz po mladim zadružnikom, izobraževa ljen'. nje in zdravo razvedrilo. mladince sta r.-,7.tiravila pred blem se rešuje z regulacijo ročila je razvidno, da bo za sednik SZOL in ZMtonolk pro Po konferenci £a izvedli kratek svetnega društva in poudarila, d:- Krke, Mirne, Gabrnice, Sro- druga dosegla nad 400 milijo Na koncu so delegati izvolili kulturni spored in re po njem še iclub ni samo razvedrilo, "ampak meljce in Temenice ter še ne nov, v fekočem letu pa bo do Se • njem lahko marsikaj na- nov 23-č'.anski občinski odbor, veselo zavrteli. Res so vzeli va• katerih drugih manjših poto segla ob povečani organizaciji jeti v roke in krepko orjejo. Da u&tfo. ki je izbral za predsednika to bi se jim tudi starejši z veseljem Drago Gregorc kov. Dela so začeta na Mirni, nad 700 milijonov. ck Novo mladinsko vodstvo v Metliki variša Jožeta Jenčiča. pridružili! V 28 aktivih: 0 SEKCIJAH V SEVNICI PRED OBČINSKIMI 1200 članov Zc konec Rovembra 1960 je vni Se kakino sekcijo, sa] Je živ pobirali članarino pri članih SZDL, 7. Južna stran trga Sevnice do pri tem pa se bodo tudi pomenili KONFERENCAMI SZDL Prejšnji četrtek je bila v mali bila v Sevnici konferenca kra ljenje tako pestro, da vedno zno železn. proge: Avgust Slmončlč; dvorani Doma JLA v Brežicah va odpira pred nami nove nalo z ljudmi. Računajo, da bo vsak 8. Severna stran trga in Cesta na jevne organizacije Socialistič odbornik tako Imel stik povpreč VT. redna letna konferenca Ljud ga ln načrte. Člani sekretariatov grad: Marija LlpovSek; Občni zbori osnovnih organizacij in krajevne ske mladine občine Brežice. — ne zveze, na kateri smo zdru naštetih sekcij bodo zdaj še sami no s 150 člani. Območje mesta so 9. Florjanska ulica: Cene Božič; si razdelili takole: Zralo se Je okoli 130 delegatov žili prejšnja krajevna odbora povabili v odbore sekcij člane 10. Za območje Pečje ln Brezo konference so za nami. Lansko leto je bilo za Socia mladinskih aktivov. Konferenco SZDL - predvsem seveda take, ki 1. za Šmarje: Edl Čolnar ln Ani vo: Jože Starlč. SZDL Sevnica in Šmarje. Raz jih delo v tej ali oni Bekciji naj listično zvezo nadvse plodno. V. kongres je v to so pozdravili tudi tovariši Slavko ca liro vat; Krajevna organizacija SZDL Doki. predsednik Okrajnega ko prava na dobro obiskani kon bolj zanima. 2. za teren Savska cesta ter Juž najmnožičnejšo organizacijo, ki bo počasi prerasla miteja Ljudske mladine Novo me ferenci je bila vsestranska in no od železn. proge do Gobavcev: v Sevnlci-Smarju ima približ sto, Ivica ZnidarSič, članica CK Precej skrbi posveča krajevna no 1300 članov; med njimi je v najširši samoupravni organ ljudstva, vnesel nove plodna; izvolili smo 27-članslti organizacija evidenci članstva ln Itado Umek; LMS, Franc Sablič. predsednik odbor, 5-članski nadzorni od pobiranju članarine. — Dosedanjo 3. za teren desna stran železn. največ delavcev, uslužbencev statutarne in vsebinske spremembe. — Socialistična občinskega odbora SZDL .Brežice Frane Bukovlnskjr, tajnik občin bor in 40 delegatov za občin prakso bodo Izboljšali; organiza proge — Cesta na Dobravo, kopl- ter obrtnikov, nekaj pa tudi zveza že postaja ljudska tribuna. Krajevne konfe cija ne želi samo pobirati članari tarniske hiše, Poljska pot: Boris kmetov. Delo bo raznovrstno skega ljudskega odbora Brežice sko konferenco. — Kmalu nato no, temveč se hoče seznaniti s Starina i rence niso bile več zgolj sestanki stare vrste, ko se ter sekretar občinskega komiteji so bili na prvi seji izvoljeni in pestro; odbor se ga bo s so Zveze komunistov tovariš VoL članstvom. Neposredno želi preko i. Cesta heroja Maroka: Ivanka posvetuje kopica aktivistov; postale so del življenja odborniki nove krajevne orga svojih odbornikov pojasnjevati tu Kol man; delovanjem članov lotil z do čanžek. nizacije: Predsednik Rajko Zu di posameznikom tok našega so 5. Kolodvorska ulica, Cesta na bro voljo in s potrebno požrt v komuni, kritično so ocenile razvoj, državljani pa cialističnega razvoja. Zato so skle Dobravo: Ludvik Zuraj; vovalnostjo. Delegate ln goste je najprej pane, podpredsednik Jože Sta- nili, da bodo posamezni člani od 6. Klavnlška ulica do Roka: Jo so odkrito našteli napake. Vse krajevne konference pozdravil predsednik obKnskegs bora vsaj štirikrat na leto osebno že Pavček; Rajko Zupane komiteja LMS Marjan Gregorič, rič, tajnica Martina Fabjančič, gotovo niso bile najboljše. Pa vendar, velik napre ki je Imel nato tudi referat o blagajnik Franc Musec. Izvo dek smo dosegli in prelomili s staro prakso. gospodarstvu ln politiki Jugosla ljen je bil tudi 7-članski se vije. Govoril je tudi o nalogah kretariat. aktivov LMS ln poudaril pomen Nova vloga in vsebina dela Socialistične zveze petletnega načrta. • 28. decembra je bila 2. seja Dejavnost SZDL v Vidmu-Krškem sta nam zdaj jasnejša. Vrsto vprašanj, kot so: delo Med najvažnejšimi nalogami, ki krajevne organizacije. — Raz podružnic, sekcije, delo krajevnih organizacij in čakajo naSo mladino, je tovariS mi za občinsko konferenco. Ta ca bo sodelovala v dveh komi Gregorič omenil sodelovanje pri pravljali smo predvsem o tem, Sekretar občinskega odbora vloga SZDL v komuni, moramo osvetliti podrobneje Izpolnjevanju družbenega plana, kako se ljudje v Sevnici močno SZDL tov. Slavko Sribar je bo 29. januarja in ji bo priso sijah, in sicer v gospodarski vključevanje mladine v detav- zanimajo za vlogo in pomen na seji občinskega odbora 12. stvovalo okoli 400 delegatov in in organizacijsko-politični. De še na občinskih konferencah. Poročila naj ne bodo ske svete in sodelovanje s kme januarja poročal o ugotovi gostov. To bo skupna konfe legati bodo skupno le poslušali le informativna. Iz njih naj izzveni jasno in nedvo tijskimi zadrugami. Vodstva akti SZDL pri razvijanju demokra vov morajo skrbeti za čim pe tičnosti v vsem našem politič tvah krajevnih konferenc. Vse renca delegatov občin Senovo zgoščeno poročilo predsednika umno stališče SZDL o družbenih planih in petletnih strejšo dejavnost, posvetiti pa J« in Videm-Krško. Vsi delegati in izglasovali zaključke. Kon nem, gospodarskem, prosvet konference so bile dobro pri perspektivnih načrtih. Investicijska in proračunska treba tudi: več časa kuitumo- nem in drugem življenju. — pravljene in vsebinsko bogate. bodo v kratkem dobili poro ferenca bo trajala ves dan. pcMtičnemu taobraževtomju mla čila za konferenco. Konferen Drago Kastellc politika letos ne bosta enostavni. Tudi tukaj od dine. Govorili smo tudi o kadrov- Ljudje vedo, da je predvsem Tudi obisk je bil dober. Naj skem izobraževanju ln združeva. naloga Socialistične zveze, or bolje so bile izvedene konfe ločno povejmo: to je prav in to ni prav, to bomo nju kmetijskih zadrug v močne ganizirati uresničevanje nalog, rence v Kostanjevici in na podprli, onega pa ne! Občine se razvijajo, spreje gospodarske enote. ki so pred nami. Teh nalog je Zdolah. Vendar so povsod Pionirske igre tudi v videmsko- majo nove in nove dolžnosti, zato se moramo po O delu občinskega komliteja precej; lahko jih bomo reše spuščali razprave preveč v LMS v Brežicah je govoril Zvon« vala le preko sekcij, saj se za problematiko kraja, vse pre govoriti o razvoju strokovnih služb v komuni. — Ilovar in dejal, da so bili v pre krški občini Osnovno področje dela Socialistične zveze je občina, teklem letu ustanovljeni v obči vse nikoli ne zanimamo vsi, za malo pa so razpravljali o po ni trije mladinski akttvi. Na ce posamezna vprašanja pa je litičnem delu članov v organi Jugoslovanske pionirske Igre k estetskemu ln moralnemu obli zato razpravljajmo na občinskih konferencah kar lotnem področju občine deluje zdaj 23 aktivov s preko 1200 or vedno dovolj posameznikov, ki zaciji. Novi odbori so zelo do bodo kolektivna manifestacija koslovju ter ustvarjalnosti mla najbolj stvarno o vseh problemih življenja v ko bro izbrani in je vanje vklju vseh pionirjev občine Videm—Kr dega rodu. Organizirana. bodo ganiziranimi mladinci. Poudaril bi radi pomagali in sodelovali. posvetovanja s pedagogi z dra- je, da mora novoizvoljeno vod Sekcije bodo seveda predvsem čen velik del mladine. Ustano ško. Na seji občinskega odbora za muni. Ker smo v razdobju pripravljanja družbenih akcijo teh Iger. ki je bila dne matskega, glasbenega literarnega, stvo skrbeti predvsem za izobra politično delale preko svojih vili so razne sekcije pri osnov 13. t. m., so sprejeli program likovnega in tehničnega področja. in perspektivnih načrtov, naj bo jedro konferenc ževanje aktivistov in čtmboljše Članov v raznih svetih ObLO, nih organizacijah. iger. Do zaključka akcije bodo nabav sodelovanje mladine z zadruga ljeni za vse šole radijski eprejem- prav v razpravi o njih. mi. v delavskih svetih, v prosvet Predsednik občinskega od V igrah bodo sodelovali vsi Sotkam v Zdolah, Črneči vasi ln nih, zdravstvenih ln drugih or bora SZDL tov. Lojze Stih je pionirji ter si bodo s pomočjo Gradcu bodo dodeljeni ci!iajp>rojek- Po zelo plodni razpravi, ki se ganih, v društvih, stanovanj družbenih in ostalih organizacij nild. večjim šolam pa bodo do Je razvila po poročilih, so mla odbornike seznanil s priprava prizadevali kar največ prispevati deljeni televizijski sprejemniki, dinci sprejeli tudi nekaj važnih skih skupnostih, hišnih svetih torjl. Na nekaterih Šolah se bodo sklepov. Med drugim so sklenili, Ipd. Nikjer ne bodo nastopale preuredili prostori za kulturno da bodo bolj skrbeli za politlcno- V vlogi revizorjev ali kontro dejavnost. V otroškem vrtcu v utrinke te NOV. Z njeno pomočjo z 20 novimi knJ-Ugarnl. Med polet ideoloSko delo in pospeševali Ni prostora za Socialistično zvezo... Krškem bo pionirski klubski pro bo organiziran tudi pohod po sto nim počitnlccam bodo Sil pionirji kulturno ln športno dejavnost. lorjev, niti ne bodo prevzema stor, v katerem bo pionirska pinjah Kozjanskega odreda na na letovanje. Za dan mladosti pa Pomagali bodo tudi pionirjem. knjižnic«, Šahovske deske in li- Bohor. Organizirali bodo razstave bodo priredili veliko Športno pri le vlog drugih organizacij. Na Je terena; Zveza komunistov, stopale bodo predvsem kot po- Odbor organizacije SZDL Irca kovna Sola. Občinski odbor bo mladinskega tiska, likovne umet reditev, revijo dramatskih del in Konferenca Je dobro uspela. - vas — Brod si Je razdelil delo že Ljudska mladina, Zveza borcev skupno » prosvetnimi društvi nosti, tehničnih izdelkov ln pri parado mladosti. Mladinci so kritično pregledali OudniM, kot dobrohotni sveto na prvi seji. na drugi, ki jo Je itd. Zdaj imajo sestanke ln obč organiziral literarne večer« (n redim revijo pevskih zborov. Na svoje delo in sklenili odpraviti valci in vsklajevalcl nalog in imel pred kratkim, pa je sklenil, ne zbore v gostilni, večkrat ob razpisal natečaj s tesno; »MoJ dalje bodo priredili oddajo »Po Ob zaključku pionirskih Iger napake, ki so se pojavile v do dela. O problemih društev in da bo uredil seznam članov, ugo. pesmi pijancev. Zadnjo sejo »o kraj včeraj, danes to jutri.« Or kaži, kad zrias« ln Izvedli občin bodo s pomočjo občinskega od sedanji praksi. tovffl razmerje med člani SZDL in imeli tudi dogovorjeno v gostil ganizacija ZB p« bo preko svojih ski Šahovski turnir. Vso knjižni- bora za akcijo teh iger priredili Upravnih organov bodo obve- volivci ter si prizadeval vključiti ni, pa Je bila zasedena, zato so M članov posredovala pionirjem e« v okviru Sol bodo obogateli posebno svečanost. Ivan TomSe Sčale SZDL, če teh vprašanj vse voilivce v SZDL (v SZDL a' preselili v Kremenove pisarne. morda same ne bi mogle ure včlanjeniih okoli 60 volivcev od skupnih preko 800) itd. Razprav diti. ljali so še o kandidatih za člane novega krajevnega odbora ln o Da bi delo sekcij v praksi izobraževanju in v začetku pri hodnjega meseca bodo imel: zaživelo, je odbor krajevne or zdravstveno predavanje. Pogovo. ganizacije naprosil vodstva rllli so se tudil o petletnem per vseh organizacij, društev, druž spektivnem načrtu občine. benih organov in kolektive, da Najdlje so čtonl odbora pre- bodo obveščali krajevno orga udarjall. kje bi dobili prostor za VODA - prijatelj ali sovražnik? razne sestanke, seje odbora, obč nizacijo Socialistične zveze o ne zbore itd. Kje naj bi bila pi svojih sejah, zborih "in konfe sarna SZDL in sedež novega kra rencah. jevnega odbora. Hkrati bi imele na razoolago ta prostor tudi raz - Pada! Pada, kot bi se od ročje našega okraja Je večji sUtlh osuševalnih delih še vse krito, preden bodo stroji Vod V letu 1960 je imela Vodna Potem ko so pretresli delov ne sekoUJe SZDL, ki se Jih zdaj prle vse zapornice na nebu! del kamenito, le malo je njiv preveč samo opazovalec, ki ča ne skupnosti pričeli usmerjati skupnost Dolenjske predvide niti ne izplača ustanavljati, ker ka, kdaj mu bo družina s po tok potokov in rek In preden nih 170 milijonov dinarjev iz ne naloge Sevnice, so ustano se Alani sekcij tako ne bi imeli Vse je že pod vodo! Kaj bomo skih površin. Pri nas odpade vili naslednje sekcije in izvo kje shajati. Teh prostorov, o ka. jedli letos? Tako vprašuje go na enega prebivalca 17 arov močjo Vodne skupnosti osuši bodo bagri pričeli kopati od datkov: 10 milijonov za hudo lili člane sekretariatov posa terth le doUgo govore, bi se po spodar družino, ki nema, pre njiv, svetovni povpreček pa je la zemljo. Ko je že vse oprav vodni ke, bo razumel in našo urnike, 27 milijonov za regula meznih sekcij: služevale tudil ostale organlzacl. plaćenih oči strmi skozi okno 57 arov. Na kamenju poljski ljeno, rad pogodrnja, češ prej akcijo podprl. Ljudski odbori cije, 45 milijonov za osuševa smo imeli vsaj biček, zdaj pa in kmetijske zadruge so na nje, 10 milijonov za izdelavo 1. sekcija za Šolstvo In pro- v sivo nebo, iz katerega že pridelki ne uspevajo. Zato , Seminar SZDL štirinajst dni neprenehoma imamo toliko več možnosti za niti tega ne boj.: Če. smo tem področju naredili doslej načrtov, 61 milijonov za vodno pveto (HMda Stojs, Jože Pav vse premalo. Kljub obilici Iz preskrbo, 2 milijona za raz ček in Mirko Brimsek); lije dež. — Ce se ne bo zjas travmlšivo na 11.000 hektarih znali kmetovalci pritegniti so v Brežicah zamočvirjenih in poplavnih delovanje pri popravilih poti kušenj, pridobljenih pri izda iskave, 13 milijonov pa za 2. sekcija za delavsko samo nilo, bo voda odnesla vse... Občinski odbor Socialistične površin, ki so bile doslej ne in komunalnih akcijah na va janju odlokov o agrominimu- stroške uprave in stanovanja. upravljanje (Ljubica Srebot, Stradali bomo... premišlja zveze v Brežicah pripravlja izkoriščene. Ko bomo ugnali si, bo lahko enako, če ne še mu in v pogodbeni proizvod Načrt je bil sestavljen zelo Jurij Trstenjak in Avgust Si- gospodar in ne ve, aH bd mo dvodnevni seminar za nova lil ali bi klel... vodo na njih, nam bodo z um bolj, sodeloval pri delu Vodne nji, so na kmeta pri vodnogo temeljito in še temeljiteje pre mončič); vodstva Socialistične zveze. nim kmetovanjem dajale do skupnosti. Nato bo njeno delo spodarskih delih pozabili. tresen na občnem zboru. Zne 3. sekcija za zdravstvo (Va Predavatelji lz Ljubljane bodo — Vse bo zgorelo! V zemlji volj krme za tisoče glav gove opazoval z drugačnimi očmi se 10 milijonov za načrte m lentin Grilc, Jože Senica in na njem seznanili člane občin so že takšne razpoke, da bi je živine. in ga tudi drugače vrednotil, je sorazmerno velik, toda po Boris Stariha); skega odbora ter odborov kra roko vtaknil vanje! Ko bi se le očitki o bičku se pa ne bodo AL! GLEDAMO DOVOLJ treben. Doslej so nam pri 4. sekcija za društveno živ jevnih organizacij in podružnic pojavil obfak na nebu! Ko bi Vsak gospodar, ki je v pre več ponavljali. Na mokrono- manjkovali načrti vodnega ljenje (za delo Svobode in Par s štirimi temami: organizacij le prineslo nekaj kapelj dežja teklih letih napeljeval vodo škem koncu je Vodna skup DALEČ NAPREJ? gospodarstva za večja zaključ od koderkoli! — roti. gospodar na področja, saj so bila mnoga tizana — Ludvik Zuraj, Zinka ske in vsebinske spremembe vod, se spominja, koliko tru nost v letih 1957 in 1958 izko Danes se še lahko skrivamo in obupan gleda v nebo, ki se dosedanja dela prav zato ne- Gabrič in Mišo Keršdč); SZDL po V. kongresu, družbeni da in denarja ga je stal kratek pala odvodnik v Mirno in po za puhlicami: (kaj bi z osuše načrtna. Zato Vodna skupnost 5. sekcija za DPM, PGD in načrti in petletni perspektivni pne nad njim jasno in žareče, dovod do hiše. Le plitek in polnoma izsušila 20 hektarov, vanjem, saj nam kmetje sami že pripravlja osrednje načrte tabornike (Cene Božič, Franc načrti razvoja zveze, republik, brez najmanjšega oblačka ... ozek jarek je bilo treba izko delno pa izsušila drugih 20 ponujajo dovolj zemlje v za vodnogospodarskih del za tri Jurkovič, Franc Musec in Mira okrajev in občin, družbeno Ce ne bo dežja, bomo stra pati in vanj položiti cevi. Za hektarov zemljišč. Vse skupaj kup in odkup! Toda 11.000 ha področja v našem okraju: za Mohor); upravljanje in delavsko samo dali ... premišlja in ne ve ali regulacijo rek in potokov in za je veljalo blizu 5 milijonov. poplavnih in močvirnih povr izsuševanje zemljišč pa je tre Krko z vsemi pritoki, za pod 6. sekcija za soc. politiko, upravljanje in zunanjepolitič bi molil ali bi klel... Kmetijska zadruga je te povr šin v našem okraju je zelo ročje Mirne in Temenice ter na vprašanja. Takoj za tem se Blizu 11.000 ha zamočvirje ba izkopati tisoče metrov širo šine prepustila usodi. Na njih majhna površina v primerjavi ZB in ZVVI (Edi Čolnar, Mi za področje Bele krajine. Ko minarjem bodo organizirani po nih in poplavljenih površin je kih ln globokih jarkov, zgra še naprej na stari način go s tistimi za regulacijo katerih ha Kolander, Ana Hrovat in bodo ti načrti pripravljeni, bo dobni tudi v vseh manjših sre v novomeškem okraju: Kriško diti nasipe in poglobiti struge. spodarijo kmetje, s trudom iz se pogajajo na natečajih so Valentin Hribar); mo laže odločili, kaj je naj diščih v občini za tiste člane polje, Sentjernejsko polje, Mi- Od kod sredstva? kopani odvodnik počasi zasipa sednje republike. ZUito bomo s 7. sekcija za stanovanjsko nujnejše in s tem pričeli. Od odborov, ki se občinskega semi renska in temeniška dolina z naplavljena zemlja, vložena svojimi zahtevki za investici skupnost in hišne svete (Met Vodna skupnost Dolenjske predvidenih 170 milijonov so v narja v Brežicah ne bi mogli Vej er jem, področje Gabernice, sredstva pa bodo izpuhtela v je v bodoče vse teže uspevali. ka Kianjc, Mirko Brtmšek in jih dobiva v obliki prispevkov letu 1960 porabili 83 milijonov udeležiti. Na seminarjih po te predeli okoli Sotle in področje nič. Na Krškem polju je me In še to: z odkupom in zaku Ivan Svažič). svojih članov. To je neke vrste za regulacije in melioracije, renu bodo predavali domači Podturenščice. Neredko povzro lioriranih 10 hektarov zem pom bomo dolga leta pridobi Ko se bodo pokazale nove po združevanje sredstev. Prav 76 milijonov pa za gradnjo vo trebe, bodo seveda lahko ustano predavatelji. či kmetijstvu znatno škodo tu ljišč. Nihče ne skrbi za sodob vali zemljišča od kmeta po tako kot kmetijstvo tudi in no proizvodnjo na njih, ker dovodov in čistilnih naprav. di suša. Voda in suša odnaša dustrija ne more delati brez krpicah, osuševanje z agrome ta milijone. V večjem deževju imajo zadruge baje dovolj vode. Tovarne, kmetijske za lioracijo pa nam nudi takoj © Vodna skupnost je še reke, potok in hudourniki pre zemlje, ki jo ponujajo kmet druge in proizvodna podjetja večje, strnjeno zemljišče, na O mlađa ustanova. Nastala Je stopajo bregove. Odnašajo je v zakup in odkup. Podob so člani vodne skupnosti. Vsa katerem lahko pričnemo s so fb zaradi velikih potreb. Z plodno prst in pridelke, po nih primerov bi lahko našteli ko leto ji plačujejo svoj delež cialistično proizvodnjo. Kme @ njeno pomočjo bomo poglo- plavljajo okolico. Zaradi gli več. s članarino. Niso vedtno naj tijske zadruge in ljudski odbo # bili struge naših rek ln po nastih tal se voda zadržuje na ri se bedo morali zato te na boljši plačniki. Leta 1959 bi Tu se že dotikamo druge li tokov ter naredili Iz vode travnikih in njivah in jih loge lotiti resneje kot doslej, morali vplačati 149,600.000 din, napake: meliorirana zemljišča © velikega prijatelja nas vseh, spreminja v jezera. Vse to saj bo kmalu odbila dvanajsta plačali pa so le 116,600.000 din. prepuščamo staremu načinu ® hkrati pa bomo poglobili povzireča milijonsko škodo. ura. Proti ugovorom v po Leta 1960 bi morali plačati 137 kmetovanja. Naš kmet je ,že fe tudi socialistične odnose Poplavna voda širi bolezen manjkanju sredstev za inve milijonov, pa so plačali le 115 spoznal, da to ni prav. Z do lš med ljudmi. Skozi Vodno metiljavost. ki napada govejo sticije, namenjene melioraci milijonov. Dokaj težav je bilo bršno mero razumevanja je © skupnost si morda bolj kot živino. Leta 1959 je bilo pri jam in regulacijam, pa daje s članarino v začetku; najslab sprejel pred dvema letoma po ® kjerkoli drugod podajata 5.000 zaklanih govedih zaradi mo primer Bele krajine: Be- ši plačniki so bile občine ln godbeno proizvodnjo, ki pome 4} roko delavec in kmet, oba metiljavosti izločenih 10.000 kg lokranjci so brez tarnanja, z kmetijske zadruge, oboji pa bi ni obsodbo starega načina © z lepo željo: proizvajati kar mesa. Metiljavost se lahko po veliko dobre volje in priza morali biti prvi in najboljši, kmetovanja. S primerno bese @ največ v dobro vse družbe. javi tudi pri ljudeh, če pijejo devnosti našli sredstva za saj bodo imeli od regulacij in do bi mu morali razložiti tudi © Delavec daje sredstva,, nezdravo vodo. agromelioracijo blizu 500 ha osušitev oni največ koristi. velik pomen regulacij in osu © kmet pa mu bo vračal z steljmkov, na katerih že uspe Pred desetletji je bil človek Zdaj je že mnogo bolje, če ševanj, pa bi šlo tudi tukaj. Če © večjo proizvodnjo. prav vsi člani naziva član še vajo pridelki. še brez moči, danes se pa že se bomo pogovorili z njim od MILOŠ JAKOPEC uspešno bori proti povodnji in ne zaslužijo. V okraju je še 22 suši. Bregove rek obdaja z na milijonov dolga na članarini. sipi, poglablja potoke, podiv janim hudournikom določa pot. Po odvodnih jarkih odte KJE JE SODELOVANJE? ka iz zamočvirjenih predelov Področje okoli Cundrovca pri Brežicah poplavlja Sromljica voda v reke in potoke, neupo Dosedanje dvoletno delo ln uničuje dragoceno zemljo rabne površine pa postajajo Vodne skupnosti Dolenjske plodne. V sušnih letih doteka boleha na dveh slabostih, ven po teh jarkih voda in namaka dar ni nobene zakrivila Vodna LMS v Dobovi: »Ponos vasi.. razsušeno zemljo. Na posestvu skupnost. Pri regulacijah in Meseni log pri Metliki so na osuševanjih so vseskozi pre Lani aprila smo ustanovili Sel namerava graditi svoj dom, prej neplodnih zamočvirjenih malo sodelovali kmetje — last V Dobovi aktiv LMS. V začet v katerem bo imela tudj mla tleh že prvo leto po osuši tvi niki In bodoči koristniki me ku je imel le nekaj članov, dina svojo sobo. Zato so mladi pridelali 35 q pšenice na hek-- lioriranih zemljišč — kmetij zdaj pa jih »ma že 50; tu obljubili, da bodo pomagali tar. Kdo dela vse to, boste ske zadruge. In druga slabost? sodelujejo tudi mladinci lz gasilcem, kolikor bodo le morda vprašali začudeni. Meliorirana zemljišča s pre okoliških vasi. Sestanki so bili mogli. cejšnjo mero neodgovornost' vedno dobro obiskani in ži Na nedavnem občnem zboru, prepuščamo zastarelemu nači vahni. Člani vedno sodelujejo ki se ga je udeležil tudi se VODNA SKUPNOST nu obdelave. Prva napaka je Z vprašanji; ne zanimajo jih kretar občinskega komiteja DOLENJSKE v veliki meri posledica po samo domači dogodki, temveč LMS Vlado Deržič, smo skle manjkljivih priprav. Se pre tudi razmere po svetu, o če nili, da bomo prav tako vztraj Ona rešuje vprašanje: Voda den pričnemo z regulacijo mer berejo v časnikih in slišijo no sodelovali tudi na športnem — prijatelj ali sovražnik? — na strug ali z osuševanjem zem v radiu. Ob državnih praznikih in kulturnem področju. Naj nov sodoben način. Vodo, brez ljišč, moramo urediti lastniško smo imeli vedno akademije. lepše je izrazil želje mladine katere si življenja ne moremo odnose s posestniki. To naloge Med letom smo nekajkrat pri V Dobovi predsednik aktiva, ko predstavljati. izspreminja v bi morali skupno opraviti ljud redili ples, ki so se ga udeležili je na zboru med drugim dejal: človekovega prijatelja. Poto ski odbori in zadruge. V regu tudi mladinci iz okolice. Zdaj kom in hudournikom določa lacije in osuševalna dela vlaga pripravljamo Lipahovo igro : »Moramo biti ponos našs novo pot brez škode in zla; družba težke milijone, zato j »Glavni dobitek«, ki jo bomo vasi in vedno se moramo zave vodi, ki se nabira pod zemljo Igrali 22. januarja v Dobovi. pač ne more biti vseeno, kakr dati nalog, ki so pred mladino in spreminja površine v ne se vložena sredstva obrestuje JTaJbolj nas tare vprašanje v socialistični domovini!-" plodna močvirja, pa ukazuje jo in kdo z njimi gospodari? lifostora. Gasilsko društvo lz Metka Alič teči po odvodnih jarkih. Pod NaS kmet Je pri regulaclj- Nova struga Gabernice v brežiški občini: lep primer.^ načrtnih melioracij Stran 6 DOLENJSKI LIST - u— Stev. a (Mfljf Mila in kratka zima? Kaj pravita o nji Ante Obuljen in Boris Kotjčicki Pomlad v decembru ln janu števila peg, zlasti pa števila Iz Hujši mraz lahko pritisne kas Toda med temi tremi vdori bo arju. In kar prava pomlad s bruhov na Soncu. neje, v drugi polovici januarja. mo imeli za krajši čas izboljša temperaturo od 16—18 stopinj. Lahko rečemo, je končal pro Tedaj bi pravzaprav dobili pr nje vremena z otoplitvijo. Tako lepo in toplo vreme v fesor Obuljan, da bo še tudi vi zimski mraz in sneg s hlad Pravo pomlad bomo dobili v tem letnem času že dolgo ni vnaprej prevladovalo tako vre nimi severovzhodnimi vetrovi. drugi polovici aprila. To ne po bilo zabeleženo. me. Zelo verjetno, da bosta ja Toda tako vreme ne bo dolgo meni, da bi v marcu ne bilo AH nI to nenormalno ln ne nuar ln februar imela milo trajalo. Največ dva tedna. Že toplejših dni, navzlic snegu, ko- običajno? Kako da imamo son vreme. To pomeni, da si lahko koncu januarja mraz lahko od šavi in jutranjemu mrazu s sla ce in toplo vreme, ko bi morali obetamo le slabe in kratkotraj neha. no. Imeti mraz in sneg? Ali ne bo ne vdore mrzlih zračnih gmot. Februar bo mrzel. Imeli bo Na koncu je Koljčicki Izjavil, po toplem vremenu nenadoma Hoteli smo slišati tudi mne mo tri vdore mraza, ki jih bo da bo vreme, kakor ga on pred pritisnil mraz? In kaj bo z nje meteorologa-amaterja Bo do spremljale snežne padavine. videva, za poljedelstvo ugodno rastlinami, če se razlistajo? risa Koljčickega ki se že dolgo Kakšno vreme se obeta v pri let ukvarja z vremenom. hodnjem razdobju? Bomo imeli — To lepo januarsko vreme pravo zimo? se meni ne zdi nič čudnega, saj Dobili smo signalizatorje požara Na to vprašanje smo dobili sem si ga obetal na osnovi svo odgovore od našega znanega jih prejšnjih predvidevanj. Si Skoda zaradi požarov raste. elektronska, na temelju naj strokovnjaka za vreme profe cer pa smo podobne mile zime V Sloveniji (kjer je statistika boljših inozemskih izkušenj pa sorja Ante Obuljena in mete- imeli tudi v zadnjih treh letih. požarov najstrožja) je od leta jih je začela izdelovati tovarna orologa-amaterja Borisa Kolj- Čeprav v severnih področjih 1950 do 1959 naraslo število po »Tcla« v Ljubljani. Signaliza- Cickega. Evrope že dolgo traja hud mraz žarov od sto na tisoč letno, torji so dvojni — eni so občut s snežnimi padavinami, pa juž škoda pa od sto na osem sto ljivi za dim, drugi za toploto, V večjem delu naše države, no Evropo in Balkan še zme milijonov dinarjev. In v Slove Je rekel profesor Obuljen na kar je zelo važno, saj požar raj loči monsumski tok od ark niji smo dobili tudi prve do izbruhne lahko, tudi če še ni začetku pogovora, je bil de tičnega mraza. Ohladitev lahko mače signalizatorje požarov — pravega dima. Ti aparati, na Dragi mladi bralci Dolenjskega listat \ cember 1960 med najbolj topli pričakujemo v drugem tednu v poslopju Radiotelevizije v meščeni v prostorih, lahko že mi v zadnjih sto letih. Kaže, da januarja, ko bo popustil In pre Ljubljani in na Gospodarskem po nekaj sekundah, najdlje pa Obljubljeno — storjeno! Spet začenjamo z našo slikovno uganko, ki je namenjena bo tak tudi letošnji januar. Pov nehal topli zapadni monsumski razstavišču. To so aparati, ki po eni minuti z zvočnim ali vsem pionirjem in pionirkam v novomeškem okraju, vsem srednješolcem in tistim, ki obi prečna temperatura v Beogra tok in bo prevladal hladni ul- naj čim hitreje odkrijejo žari svetlobnim signalom sporočijo, skujejo osemletke. Do torka, 24. januarja, nam odgovorite na tri vprašanja: du je bila 6,6 stopinj, kar je trapolarni tok s severovzhoda. šče požara. Njihova osnova je kje je začelo goreti. najvišja povprečna temperatu 1. ime kraja, ki ga tokrat objavljamo; 2. ime in priimek predsednika ljudskega od ra od leta 1887 do danes. Zelo bora tega kraja; 3. naslove vsaj treh državnih ustanov v tem kraju. toplo vreme v decembru je zna čilni pojav zadnjih let. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri rešitve in jih nagradili takole: 1. ti soč dinarjev, 2. in 3. nagrada: dve lepi knjigi. Slik ni treba rezati iz časnika, dovolj je, da Vzrok tem pojavam, je nada nam čitljivo napišete odgovore na list papirja, na katerem napišite svoj točen naslov. V le ljeval profesor Obuljan, najde OBISK BREZ SLIKE vi spodnji kot kuverte napišite še: SLIKOVNA UGANKA. Lahko nam pošljete več reSitev mo v spremembah velikih at hkrati v isti kuverti, naši mladi bralci iz Novega mesta in okolice pa lahko oddajo reSitve mosferskih tokov v odnosu na Stopite z nami v pisarno Krajevnega urada (urada »za vse«) v Mokronogu tudi osebno v naši upravi (Glavni trg 3, vhod iz Dilančeve ulice). — Zadnji rok za spreje naše področje. Toplo vreme v manje rešitev: torek, 24. januar 1961! tem času je posledica prevla Stopite z nami v pis. kra moko) potrdila ter jih kazati lam še v drugih organizaci dovanja toplega jugozapadnega jevnega urada — vpis za vse! uradnici. jah. zračnega toka, ki čez naše pod — v Mokronogu — Lani je dvakrat odme — Bi dobila kolke? ril... Nabrala je v Mokronogu ročje prodira daleč v severo prve naročnike Dolenjskega vzhodne kraje Evrope. Jesen in — Prišla sem po obrazec — ... in dvakrat, sem pla za... čala. lista. Bila je članica SKOJ od zgodnja zima je bila v vsem 1943. leta. evropskem delu Sovjetske zve — ,Pos' bi rad ... Čez čas: Iz šmarjete pišejo ze zelo mila, med tem, ko so — Je včeraj Kirn kaj nosil — Saj tu piše, da niste nič Spet so prihajale stranke, Na občnem zboru Gasilskega Mar res grozi zapadni deli Evrope imeli mrz okrog... nekaj od gozdne? dolžni, zato ni treba nič pla zato sem jo poprosil le za sliko društva 14. januarja je velik lo in Izredno deževno jesen ln sprašujejo stranke na krajev čati. za rubriko »-Naš obisk-". Slike ni obisk članov dokazal, da so la zgodnjo zimo. nem uradu v Mokronogu. — A tako, se pomiri ženica, dala, češ da nima nobene. Ti ni vestno delali. Tako bodo vse sta iz osebne izkaznice, pravi, Ta nihanja vremena so pove MICI KORACINOVA. ki vo pospravi papirje v »škrnlcelj« naloge izpolnili tudi letos, ra Orešju izselitev vasi? je taka. da ji bo prišla prav, zana s spremembo aktivnosti di krajevni urad, jim odgo in odhajajoč pove še, da je zen tega pa pripravljajo pro na Soncu, s pojavom sončnih varja: še čez 80 let) zdaj jih ima slavo ob 40-letnici društvenega Orešje j« vas pri SmarjefL Leži pri ustju dolinice, ki se s temi papirji že na pošti okoli 30). drugače se ne slika; peg. Neposredno za nami je — Je nosil, neka) za takso. spraševala, kaj pomenijo, pa obstoja. Svečano bodo razvili s svojo konico približno 500 metrov zajeda v hrib s strmimi največja aktivnost Sonca v zad — Pa jaz sem ie vse plača če se, se pa film pokvari. Za gasilski prapor ln prapor mla bregovi. S področja hriba se premika približno 30 do 50 me so ji rekli, naj gre na kra utemljitev te zadnje trditve njih tri sto letih. Klimatske la. Ne plačam več! se jezi jevni urad. dih gasilcev — pionirjev. trov širok in 500 metrov dolg plaz zemlje, kot pripovedu spremembe, ugotovljene zadnja mi je pokazala dopis nekega jejo vaščani že več let. Deževne jeseni so premike zadnja kmečka ženica, začne vleči iz Cez čas je vstopil nekdo za desetletja po vsem svetu, so to papirnate vrečke (v kateri je fotografskega podjetja iz Lju V nedeljo so zastopniki mno leta pospešile. Najprej so se pričeli v konici doline, vendar so radi hibride in potem: rej posledica močnega porasta pred meseci prinesla iz trgo bljane, ki piše, naj se pride žičnih organizacij razpravljali bili manjši, ker je plast zemlje tanka. Pritisk zemeljskih Sončeve dejavnosti, porasta vine sladkor, sol in morda — Prekleti hudiči! Vam bom vsa skupina otrok z voditeljico o ustanovitvi Društva prijate plasti na pobočju se jc počasi večal. Betonsko korito v ne ie dala! je pritekla kot vihar — to je bila Mici — še enkrat ljev mladine. Ustanovn' občni kem vinogradu na pobočju ob zgornjem koncu doline se Je v pisarno starejša majhna, slikat v Ljubljano, ker se je zbor bo 19. marca. Prva nalo z zemljo vred premaknilo že za 15 metrov. Drugod je pla« film, ki so ga posneli ob praz ga novega društva bo urediti debela ženska in mahala pp odnesel del vinograda in nekaj vrb. zraku s sodbo. novanju dedka Mraza, pokva dvorano za kulturne ln druge Malo za šalo, — Ne, sodnih stroškov pa ril... prireditve. V srednjem delu doline je plaz na nekaj mestih zasul vaško pot, ki se pne po pobočju, v spodnjem delu pa so se ne bom plačala! Sem se zato Odšel sem brez slike. Pred V zgodnjem nedeljskem ju pobotala? Kam naj se prito tru so blizu Smarjete v gozdu na poti pred vasjo pojavile gube, ker se teren zaradi veli staviti pa sem vam kljub te kega pritiska guba. V dolini nastajajo tudi kotanje, manjše malo za res žim? < mu skušal delo krajevnega Džinga preizkušali »-bojno« sre čo lovci iz Otočca. Čakali so vzdolžne razpoke v zemlji pa se pojavljajo tudi v vasi v ln Mici je spet potrpežljivo urada. bližini poslopij. Gradbeni referent občine Novo mesto si Je pojasnjevala med kratkim za in dočakali: 135 kg težak divji V trgovini v Leskovcu so stilni v Leskovcu pripovedo Jože Prime premike ogledal, ObLO Novo mesto pa je zaradi obsežnosti kupovali stara mati klinčke val takole: tišjem: merjasec je priviharil prav pred cev Martina Cvelbarja in plazu zaprosil geološki zavod LKS za ogled. za klobase in vzdihovali: — Streljam ti danes na ene — Strank je vedno dovolj. — Tako me daje v prsih ... Da, delam še drugod: pri se zrušil pod strelom. Med Sodijo, da je do premikov zemeljskih plasti prišlo za ga zajca: prvič bumf, drugič tem ko so lovci zadovoljili — V nebesa bo treba mati, bumf in tretjič bumf... on pa SZDL sem blagajničarka, pri DOLENJSKI LIST naj ne radi lapornate osnove in vode, ki se na njej nabira v hribu v nebesa, je malo za šalo, RK tajnica, pri poravnalnem svojo strast, so se kmetje zne zaradi pogostega deževja. Neposredne nevarnosti za vaščane kar beži. Pes ga je gonil in manjka v nobeni družini v bili nevarnega škodljivca. malo zares pripomnil proda- potem izginil še on. Šel sem svetu zapisnikarica, pomagam Orešja ni; več bomo o tem poročali, ko si bodo zadevo ogle ialec. Po so ga mati »zabili«: za sledjo in našel obstrelje- pri krajevnem odboru in de domačem okraju! D. P. dali strokovnjaki iz Ljubljane. — Ne v nebesa. Zdaj, ko so nega zajca v zanki, ki jo je sateliti, bom šla na luno! nastavil divji lovec, v drugo LOVSKA zanko pa se je ujel moj — Lojze Colarič, lovec iz Vid- lovski pes. ma-Krškega, je to zimo v go- 0 Ciganih in proučevaleih njihovega jezika MLADA NEVESTA Ciganski jezik je znal tudi nekdanji novomeški profesor Koštlal Nekje na Dolenjskem sta se pred leti poročila 28-letni fant Cigani so razširjeni po vsem čina, kmetijskega strokovnja II. svetovno vojno kot izse fesor, izredno bogatega znanja, imel nekoč v gosteh znanstve-- in 67-letno dekle. Seveda je svetu. Sodijo, da se posamezni ka Dinija Titana, ki obvlada ljenec — sem spoznal vas, kjer precejkrat razpisal tudi o ci nike iz Amerike in je z njimi potoval. Spotoma so naleteli bila ona bogata. Po poroki na rodovi potikajo zaradi svoje ciganski jezik ln je nekaj ci so se cigani pečali kot kovači, ganih, njihovem jeziku in o ganskih pesmi celo prevedel na cigansko taborišče. Izletni matičnem uradu in po vseh nemirne krvi iz kraja v kraj izdelovalci korit in druge lese njihovem življenju. Saj je za že dva tisoč let. Hitler jih je v slovenščino. To so večinoma ne robe. S srbskimi sosedi so ke Iz Amerike je pestra slika podpisih je mladi ženin dreg šel profesor zaradi tega več med drugo svetovno vojno lirične pesmi. Ciganska duša živeli v najlepšem sožitju. razgibanih ciganov pod šotori nil staro nevesto in dejal: krat v kak bližnji ciganski ta precej uničil, ko je ustvarjal ljubi otožno melodijo in sen v svobodni naravi pritegnila. — Nu, tjata, balte ... Romantika ciganskega živ bor, kjer si je polnil beležnico »novi red«. Kljub temu pa so timentalno besedilo. Prav to ljenja pritegne zmeraj pozor in vtise. Koštialova hčerka Ustavili so avtomobil in tedaj dijo, da je še danes okrog 0 jih vabi, da se včasih nenado hrani še danes precejšen oče sp gostje izstopili. Med ciga MOKRONOSKA nost domačinov, pa tudi tuj milijonov ciganov v najraz ma dvignejo iz starega biva cev. tov arhiv o Ciganih in njih ne se je pomešal tudi poslanik ličnejših deželah. lišča, naprežejo konjiča pred Prince. Cigani so bili redkih Mokronoškl poštarji niso Malo je znano, da se je po jeziku. nikoli prepozno oddali pošte Precej ciganov je tudi v na voz in krenejo po svetu. To so gostov zelo veseli, še bolj pa tako imenovani šotoraši, v ci kojni lingvist profesor Ivan Zanimivo je, da je znal ci so bili presenečeni, ker se je na vlak, do katerega so imeli ši državi. Žive v Beli Krajini, Koštial, ki je služboval precej ganski jezik tudi ameriški pro pol ure daleč. Zdaj pa, ko od največ pa jih je v prekmur ganskem jeziku »čergarji-". O eden izmed izletnikov — po tem poje pesem: let v Novem mestu, ukvarjal fesor J. D. Prince, ki je bil slanik prof. Prince — znal s dajajo pošto na avtobus, ki skih vaseh. Žive v skromnih tudi s ciganskim jezikom. redni profesor na ameriški stoji skoro pred pošto, ga tudi hišah, ki so narejene iz ilo njimi pogovarjati v ciganskem Cergo moja, čergice, Prof. Koštial (1877-1949) je bil Columbia univerzi. Tudi ta jeziku. — Zakaj se pa pritožuje?, Fran- zamude in ga potem, kot se je vice. Sam sem obšel nekatere kućica od platna ... poliglot — znal je razen slo- učeni mož je znal precej je vasi Tako: Crnelavco, Pušča, celj, zaradi merjasca? Saj si zgodilo zadnjič, love z bici Romantika ciganskega poto venščine, hrvaščine in srbšči zikov, njegovi prjatelji so tr »Vi niste navaden človek,-« Crnce, Krašče, Vadarce in vedno pravil, da hodiš na lov kli po vsej mokrono ški dolini, vanja pa že ugaša, ker se ne tudi češčino, ker je bil po dili, da je obvladal okrog 30 so mu dejali presenečeni ci druge. V Kupšincih pri Mur zato, ker bi se rad malo raz končno pa oddajo pošto spet mlajši rod vključuje v redno očetu iz ČSR. Obvladal pa je jezikov. Med drugim je znal gani. »Le malokdo učenih lju na — vlak. ski Soboti sem našel doma- gibal!... delo in si snuje tudi svoje tudi nemški jezik in anglešči tudi slovenski jezik hrvatski di zna ciganski jezik« mladinske, športne pa tudi po no, francoščino, madžarščino, in srbski. Prav tako ga je po »Tudi vi ste gotovo cigan,« litične organizacije. ruščino in poljski jezik. Seveda slala ameriška vlada kot po je zasumil eden izimed stare?-., V zadnjem času je Izšlo ci je znal tudi latinsko in grško in slanika v Jugoslavijo. Pri nas ših Ciganov, ker je bil ves sre gansko pesnikovanje v poseb od starih jezikov celo sanskrt. je služboval pred 30 odnosno čen, da se razgovarja z njim Nagradna pionirska križanka Poglabljal se pa je tudi v tur ni knjigi, kar je bil dogodek 35 leti, okrog leta 1930. Močno lepo oblečen tujec.. na našem književnem trgu. ški jezik, albanščino in je ga je privabljala naša Slove ljamo danes še nagradno kri DOLENJSKI LIST, Novo me obvladal jezik ciganov. O vseh Večina ciganov v tistih ča DRAGI PIONIRJI! žanko. sto, p. p. 33. V spodnji levi kot Knjiga je izšla v neki srbski nija. Cesiokrat je s svojim sih ni bila pismenih. Eden Iz založbi. Precej ciganov živi v jezikih je precej pisal, bil je avtom prepotoval našo Gorenj Skoraj se bodo začele prijet Za 10 izžrebancev smo pri kuverte napišite: Nagradna kri med Ciganov, ki je poznal srbskih vaseh v strnjenih na med najbolj marljivimi so- sko in tudi druge kraje po ne zimske počitnice — in vsi pravili nekaj nagrad: žanka. Križanko lahko iz Do trudniki znanstvene revije črke, pa je tedaj ugledal na lenjskega lista izrežete, lahko seljih. Kadar imajo krajevna Dolenj.sikem in Notranjskem. vam želimo zvrhane koše sne Antropophyteia, ki jo je iz avtomobilu značko »C. D.«, 1. nagrada: 2000 dinarjev, pa napišete rešitev tudi samo praznovanja, jih obiščejo prija Na Bledu je v času diplomat ga! Kaj koše, vse bregove in dajal nemški učenjak — jezi kar pomeni še danes Corps di 2. nagrada: 1000 dinarjev, na list papirja. V eni kuverti telji od blizu in daleč. V mali skih počitnic preživel tudi po plomatičke, to je diplomatski travnike naj pokrije, da se bo koslovec Krauss. V tej reviji 3. -4. nagrada: 8 lepih knjig. nam lahko pošlje več pionirjev vasici na robu Varvarina v več tednov. zbor. Zvitorepi cigančič, M je Pomoravju — kjer sem bil med se je skromni novomeški pro ste do mile volje fiasankali in Lepo napisano rešitev kri svoje rešitve, toda v tem pri Poslanik J. D. Prince je poznal črke, pa je presodil, da nasmučali. Prijetno izrabite od žanke nam pošljite vsaj do meru morate nalepiti dovolj je tujec, ki zna ciganski jezik, dih, za zabavo pa vam objav 30. januarja 1961 na naslov: znamk! iz CO — ciganske države. To Prijetne počitnice, obilo za svoje odkritje je zažepetal bave in veselja na snegu ter enemu in drugemu in ves ci bistre glavice pri reševanju ganski tabor je bil prepričan, križanke Vam želi in Vas po da je prišel med nje ciganski zdravlja kralj iz daljne ciganske drža Vaš DOLENJSKI LIST ve. Poslanik Prince je bil de ležen živahnih ovacij in pri Vodoravno: 1. Okrajšava za srčnih pozdravov ciganov, ker omožena, 3. časomer, 4. okras so bili veseli, da jih je obiskal je. 6. živali z mnogimi nogami. na skrivaj in nepričakovani 8. naložim tovor, 10. prileze se sam — ciganski kralj. Prince v vročih dneh. 1?. predlog: se je branil, da ta njihova znak za na'rij. 13. opremiti z domneva ni točna. Ko je vozi da'umom, 15. orodja (srbohrv.l. lo z nenavadnimi gosti odšlo, 17. reveži, sirote. 19 vprašal- pa je bilo vse cigansko tabo nica. 20. velika posoda. 21 se rišče še zmeraj trdno prepri znam cen. čano, da je bil na obisku res Navpično: 1. tžv'rniki, 2 sam ciganski kralj. kdor se ukvarja z matematiku 3. šolska kazen. 4. nerabljene Napis na avtu C. D. in dej 5 pozitivna elektrod* 6. vrstil stvo, da je ugledni gost od ni števnik; cent (dvojina). 7 to lično obvladal ciganski jezik, »Vcini ogpnj« •ita bila pač tako prepričeval Hks-in, 11. slovenski izraz za na ' pred cigansko cija. 9. moško ime. 10 sti- na da mr;irla v tem taborišču niibo — tveava lišče, slikanje, ll italijanski« ";e danes pripovedujejo o obl- i drva menda denarna enota. 14 znak za pr • ku skrivnega in -.jr jinstvene^a vino arzen, 16. industrijska ni važno . .. ciganskega kralja iz C. D. — rastlina, 18. začetnici sloven Cigaaske države. skega pisatelja (Na klancu). Jože Zupančič hsatel evanie Praviš, da piše ata čuda mnogo knjig, ali kaj piše, 0 Trdinovih nagradah ne morem razumeti. Bral ti je ves večer, ali si Pred nekaj dnevi je pri meznega amaterja igralca, di nagrada ne podeli, se potem da je prispevek napredku na pa zares mogla uganiti, kaj okrajnem svetu Svobod in rigenta, pevca, režiserja in vod ne moreta namesto tega pode šega okraja, kar pa hkrati lo je mislil? prosvetnih društev končala jo kluba ali celoten kolektiv za liti dve za amatersko repro mi ozka lokalistična gledanja. Kakšne lepe pravljice delo komisija za izdelavo no najboljšo rekreacijo ali pred duktivno dejavnost. Sklad Tr nam znaš ti pripovedovati, Bistvena novost je tudi stal vega Pravilnika o podelitvi stavo v tistem letu, ki bo ime dinove nagrade se sicer še de mamica! Zakaj ne zna ata nost komisije za podeljevanje TRDINOVE NAGRADE. V la širši pomen za umetniško in li na pet enakih delov — na pisati takšnih, bi rad vedel. Trdinove nagrade. Po seda Pravilnik iz leta 1954, ko je kvalitetno rast amaterske de grad, vendar bo komisija za njem Pravilniku je predsed Ali od svoje mamice ni bila nagrada ustanovljena, so javnosti. Ob sedanjem nivoju podelitev po svojem preudar stvo okraj nega-sveta SPD ime nikoli slišal pravljice o or sicer bile v letu 1958 in 1959 naših amaterskih uprizoritev, ku lahko predlagala za eno novalo komisijo vsako leto, pr jakih in vilah in kraljiči- vnesene nekatere spremembe, ne samo da je odveč vsak področje več nagrad ali pa no vi pravilnik pa komisije niti nah? vendar še vedno ni bil v skla strah za ugled Trdinove nagra bene. To omogoča, da lahko ni predvidel. Vsakoletno ime Jih je vse pozabil? du s sedanjimi potrebami in de, če jo podeljujemo amater dobi, če v tem letu ni kandi novanje nove komisije se n: Cestokrat, ko zakasni ki težnjami, še manj pa z bodo jem za njihove ustvaritve, am datov za nagrade z literarne pel, ga moraš iti stokrat izkazalo kot najboljše. Stalna čim razvojem. Trdinovo nagra pak je to celo nujno potrebno, ga, znanstvenega ali drugega klicat. komisija bo lahko kontinuira do je ustanovil Okrajni odbor če nočemo, da bo Trdinova področja, nagrado več kandi Čakaš m pogrevaš njego no spremljala delo in napre Ljudske prosvete Novo mesto nagrada predstavljala stimula datov za uspešno estetsko hu vo južino, on pa piše in pi dek in tako bo tudi ocenjeva z namenom, da s to nagrado cijo napredku in razvoju kul manistično vzgojo ali za delo še in pozabi. nje dosti lažje in bolj objek daje spodbudo in priznanje ture v našem okraju. na področju arhitekture in ob Ata se zmerom igra "pi tivno, možen pa bo tudi vpliv predvsem kuiltufrnoprosvetnirn ratno. O tem bo odločala ko sati knjige*. Prav zaradi tega v novem na hitrejši razvoj posameznih delavcem. Razvoj pa je nujno misija, upoštevaje kvaliteto in Ce se grem kdaj jaz igrat Pravilniku, tudi ni več omeji dejavnosti. Komisija bo tako terjal korenite spremembe obseg del na posameznem pod v atovo sobo, prideš in mi tev glede staža dela, kar je lahko tudi sama predlagala pravil, ki bodo zagotovila kre ročju, za vsako leto posebej. kličeš: »Kakšen malopriden prav tako često nespodbudno kandidate poleg tistih, ki jih pitev pomena Trdinove nagra otrok!- vplivalo na mlade ustvarjalce, Osnutek pravilnika tudi ne bodo predlagale kulturno pro de. Ce le malo zaropočem, ki so bili prisiljeni čakati le pozna več omejitev glede biva svetne organizacije in društva, lišča (novomeški okraj) oziro praviš: 'Ali ne vidiš, da . Novi osnutek Pravilnika, ki priznanje za življenjsko delo. politične in družbene organi ma porekla (rojak iz novome ata dela?* bo predložen predsedstvu okr. Prvotni Pravilnik je določal, zacije in posamezniki. Novost škega okraja) kandidata, ka Kakšna zabava naj bo to, sveta SPD, ki ima poob da lahko dobi kandidat nagra pa je tudi natečaj, ki ga komi kor je bilo v prejšnjem Pra venomer pisati in pisati? lastilo okrajne skupščine Svo do za amatersko reproduktivno sija lahko razpiše. V devet vilniku. Povsem zadostuje do Ce vzamem atovo pero ali bod in prosvetnih društev, da delo šele po 30 letih dela, spre članski komisiji bodo vidni po ločba, da se nagrajujejo le de svinčnik m pišem po njego ga potrdi, je šel predvsem v menjeni Pravilnik iz leta 1959 litični, kulturni in javni delav la, ki so v korist novomeškega vi knjigi prav tako kot on širino pri izboru kandidatov. pa je to mejo znižal na 15 let, ci našega okraja. okraja. Ta odločba spet izha — o, b, c, Č, d, e, j, g, h, i — Namesto dosedanjih taksativno vendar je tudi to togo in ne ja iz stališča, da se nagrajuje zakaj si tedaj huda name, naštetih nagrad: literarna, potrebno. Po novem Pravilni Vse to bo bistveno doprine delo, ne glede na to, kje je na mamica? znanstvena, pedagoška, likov ku bo lahko komisija predla slo, da bo ugled Trdinove na stalo in kdo je ustvarjalec, le grade še več j L (0961 'saiiaxnia 'zajosai) afNVMVO ^niuBi opniA Se besede pa ne rečeš, na in nagrada za amatersko gala nekoga že za posamezen kadar piše ata. reproduktivno delo, je bistvo izreden uspeh ali pa za živ Kadar trati ata takšne novega Pravilnika v osvojitvi ljenjsko delo. Bistvo ni več grmade papirja, mamica, širokega koncepta panog de število let, ampak pomen de kakor da ti ni tega prav javnosti in področij dela, v ka la in njegova vrednost. Prav nič mar. terih lalko kuilturnoiprosvet- tako ni več omejitve, da kan Nove šole in kulturni domovi Ce pa vzamem jaz samo ne organizacije, društva, ko didat lahko nagrado prejme eno polo, da bi si napravil lektivi in posamezniki kandi le enkrat. Tako določilo je bi Družbeni perspektivni plan ob- stanje. Uredilla naj bi se še pri bo treba nabav-Jti čimveč knjig, se močno razvija tudi na pode iz nje čolniček. praviš: dirajo za Trdinovo nagrado. lo posledica gledanja prven ćine Videm-Krško za razdobje merna otroška igrišča. Predvide ki bi jih lahko posojali na pode želju. Dosegala bi še večje uspe -Otrok, kako si nadležen?« 1961—1955 predvideva tudi velik na so tudi sredstva za nabavo želje. he, če bi iimeTa prosvetna društva Pravilnik daje možnost tudi ti stveno nagrajenca kot indivi razmaih prosvete ln kulture. Tako opreme in glasbil za glasbeno Sedanji prostori za vso večjo na razpolago primerne dvorane. Kaj si pa misliš, ko kazi stim kulturnim in javnim de dua, ne pa njegovega prispev naj bi v petih letih oipremiili šolo. kulturno dejavnost v Vidmu—Kr Predvidena Je tudi gradnja teh ata polo za polo na obeh lavcem, ki delajo na področju ka družbenemu napredku. tehniško srednjo šolo,kot tudi de Vajeniška lola naj bi se vselila škem so premajhni. Zaradi tega objektov na potježeilju straneh čez in čez s Črnimi lavnice. Pričeli naj bi graditi v kupljeno zgradbo (bivšo Pfei- predvidevajo, da bi v naslednjih Na Itaki, v Ver. Podlogu tn Vel. estetsko humanistične vzgoje, Razen nagrade, ki se bo kot osemletko na levem bregu Save. ferjevo hišo). Preurediti bi bilo letih dozidali dvorano TVD »Par Trnu naj bi zgradili prosvetne znamenji? pri ustvarjanju, vodenju in doslej podeljevala za pomemb Do leta 1965 bi šolo dogradili, za potrebno prostore in jih primerno tizana«. Dvorana bi lahko spreje domove. Dograditi ln opremiti bo Rabindranath Tagore razvijanju kulturnoprosvetnih kar je predvidenih 77 midijonov opremitf". Na podstrešju name la še kakih 150 do 200 obisikoval- treba zadružni dom v Podbočju. na dela z literarnega, znan dinsrjev. ravajo urediti nekarj sob za sta ev, Imela bi primeren oder ln Tudi na Zrtolah so pogoji, da bi Organizacij in društev, da dobe novanja vajencev. uredili primerno dvorano. stvenega, glasbenega in likov V sedanjih šolskih zgradbah v »tale pomožne prostore. v Trdinovo nagrado, kar je pri nega področja, je uvedeno še Vidmu—Krškem naij bi se izbolj Za zadružni m gasilski dom v sedanjih in bodočih smotrih ševali prostori. Izpraznila stano Leskovcu Je potrebno nabaviti Večerna šola nagrajevanje del s publicistič vanja ter Izboljšalo obstoječe opremo in druge pripomočke. — kulturne politike edino pravil nega, filmskega in televizijske PERSPEKTIVNI PLAN OBČINE V'DEM-KRŠKO V Dolenji vasi naj bi za kulturno v Žužemberku no. Ti izredno pomembni druž ga področja in nagrade za de prosvetno dejavnost uredili klub beni delavci po starem pravil ln čitalinico. V okviru ljudske univerze se javnost v arhitekturi, urbaniz Vabilo pevcem V osemletki v Leskovcu Je Predviden« je tudi gradnja več Predvideva se. da bi za raz niku nagrade sploh niso mogli mu in projektiranju, kar je predvideno dokončanje igrišča, v jega kulturno prosvetnega centra voj kulture vložili v petih letih je pred kratkim začela večerna dobiti. Prav tako stara pra brez dvoma potrebno, ker se za sodelovanje letu 1064 pa gradnja telovadnic*. v mestu Videm—Krško. Tu bi 86.800 tisoč din vila niso dopuščala nagrajeva Za to Je predvidenih 12 milijonov bilo mogoče predvajati sodobno Občinski ljudski odbor Videm šola za odrasle, za tiste, ki še s tem odpira možnost podelitve Pred nedavnim je bil usta dinarjev. V osnovni šoli v Ko gledališka dela. večje proslave, Krško predvideva torej velik na nja enkratnih zelo uspelih priznanja delu, ki pomeni bo stanjevici je že v naslednjem letu tu bi bll'a čitalnica in knjižnica, nimajo popolne osemletke. Ob novljen v Novem mestu meša raznil klubi ln drugi prostonl. predek tudi na področju kulturne dramskih, glasbenih, pevskih gat prispevek preobrazbi novo ni pevski zbor SVOBODE v načrtu prekrltje strehe. Ravno prosvetne dejavnosti. Vložena ljubljajo tudi, da bodo Zužem- tako naj bi se na Raki dopolnilo V sedanjih dvoranah bi bile kino sredstva v te namene se bodo in folklornih izvedb in njih meškega okraja. »Dušan Jereb«, ki ima namen predstave in manjše prireditve. berčani kmalu videli cinemas- ustvarjalcev, ki so se močno oprema ln izvršila nekatera več bogato obrestovala, saj bodo ime V novem Pravilniku ni več razen študija koncertnega pro ja dela. Potrebno Je tudi čimprej Z ozlnom na zgodovinsko tradi li prebivalci občine in vsa skup uveljavile v javnosti. V bodo copske filme na širokem plat naštetih le 5 nagrad, kar je grama estetsko in glasbeno zamenjati tla. v Podbočju je cijo mesta Vidma-Krškega naj nost od tega velike koristi. če bo mogoče nagraditi posa predvideno dopolnitev opreme in hi uredili mestni muzej, na Dr- D. K. nu. pomenilo, če se n. pr. literarna izobraziti svoje člane. vzdrževalna dela. novem pa manjši muzej kot pri Vsak četrtek ob 19. uri so Sola na Scnušah je v dobrem vlačnost za turiste. v I. a razredu novomeškega stanju. Dopolnila naj bi se le V Kostanjevici Ima kulturna de oprema Na Velikem Trnu Je javnost že svojo tradicijo. Za Knjižno darilo PREŠERNOVE DRUŽBE učiteljišča (gimnazija, pritličje, predvidenih nekaj večjih tjofpravll radi tega naj bi usposobili raz desno) redne pevske vaje, v glavnem rja vzdrževalna dala. stavne prostore za razne kultur kjer bodo sprejemali tudi no V šoli na Zdolah je nujno pre ne, umetniške ln druge predsta Kako bomo za prihodnjo leto kriti streho. > ve. Zadružni dom naj bo prven ve pevce. Sola v Dolenji vasi Je potrebna stveno za potrebe kulture in pro Prešernova družba je v le nimi darili bodo tudi avtomo Vabimo vse, ki imajo veselje nekaterih notranjih preureditev. svete, vso gospodarsko dejavnost V CmečI vasi bodo Izvedena pa naj bi čimprej odstranili iz tošnji program uvrstila nasled bil Citroen-Spaček iz tovarne do petja, da se vključijo v naš doma. vzdrževali šole nekatera vzdrževalna dela. nje knjige';' »Tomos« v Kopru ter kolesa, pevski zbor! Na' Gradcu predvidevajo dokon Kulturna prosvetna dejavnost V našem šolstvu smo bili zadnje čase priča čedalje več 1. Prešernov koledar 1962 radijski sprejemniki, tranzi Izven navedenega časa dobi čati začeta dela. r, 2. Ivan Potrč: »Srečanje«, storji, razni gospodinjski apa te pojasnilo v Glasbeni šoli v Prav tako naj bi opremili go Literarni večer jega nesoglasja: skupni izdatki za šolstvo so rasli, material roman rati itd. Novem mestu. spodinjski center kot ustanovo no stanje šol se pa vendar ni izboljšalo. Kako to? Vzrokov za izobraževanje gospodinj. v Stopicali je več. Iz leta v leto se širi mreža ustanov za izobrazbo in 3. B. Traven: »Upor obešen- Z dograditvijo zdravstvenega cev«, roman, 1. zvezek doma bi dijaški dom dobil še več V soboto, 28. januarja 1961, vzgojo, saj so potrebe po strokovnih kadrih čedalje večje. 4. B. Traven: »Upor obešen- prostora, ki ga bo potrebno opre bo v Stopica h ob sedmih zve Zato je bilo treba nastavljati vedno več prosvetnega kadra miti. in osebni izdatki so nepretrgoma naraščali, izdatki za mate cev«, roman, 2. zvezek Pri vseh prosvetnih ln šolskih čer literarni večer. S proznimi 5. Dr. Makso Šnuderl: »Naš ustanovah bi vložili v petih letih in pesniškimi deli se bodo rialne potrebe pa so ostali pri starem. Solo niso bile eko državljan« 148,285.000.— dinarjev. predstavili člani Kettejevega nomsko samostojne. V zadnjem času se pa to korenito spre Za doplačilo 150 din dobi Razen pospeševanja kulturnih kluba. To bo hkrati že drugi minja: šole postajajo samostojne družbene ustanove. To je dejarvnostl naj bi čimprej organi javni nastop mladih piscev. posledica nedavno sprejetega novega sistema oziroma zako član še eno naslednjih zirali knjižnico, ki bi imela lastne knjig: prostore in čitalnico. Knjižnici Kettejev klub na o finansiranju šol. Ta sistem bistveno spreminja doseda 6. Spolar: »Za krmilom« njo odvisnost šolstva od proračuna. Sredstva proračuna bo 7. Dr. Anton Polenec: »Ži Za izobraževanje do ustaljena in vsklajena z možnostmi politično teritorial valski svet«, 4. zvezek. Program kmečkega prebivalstva nih enot. Zato bodo ustanovljeni posebni družbeni fondi za Kdor naroči obe dodatni KMEČKE KNJIŽNE šolstvo. knjigi, ju lahko dobi za 240 di Delavska univerza v Brežicah Je pa še nekaj, na kar šole lahko računajo. Namreč na narjev. Torej bo vsak prejel ZBIRKE za 1962 bo v letošnjem zimskem raz sredstva vseh družbenih organizacij, ki jih delo šole nepo za 600 dinarjev 7 knjig. Se prej dobju priredila za kmečko pre sredno zanima. Torej ne zgolj politično-teritorialna enota, 1. Kmečki koledar za leto bivalstvo na področju občine pa se mora vpisati v Prešerno temveč tudi gospodarske organizacije, samostojne ustanove 1962 s poučno, pestro in vrsto predavanj. Prebivalce bo in druge pravne osebe. Kot samostojna ustanova šola ne vo družbo, in sicer najkasneje zanimivo vsebino do s pomočjo filmov, diapoziti do 8. aprila 1961, članarino pa more biti omejena le na svojo osnovno, odrejeno ji dejav 2. Redna povest vov in raznih drugih sodobnih mora plačati do 8. julija 1961. nost, temveč bo zdaj to dejavnost lahko razširila še na dru 3. Peti zvezek Zgodovine slo sredstev predavatelji seznanili z Razen tega prejme vsak član ge družbeno koristne izobrazbene in vzgojne naloge. Zato venskega naroda, ki jo pi mehanizacijo v kmetijstvu, z še eno barvno umetniško re napredno živinorejo, predavali bo upravičena tudi do ustreznih sredstev, katere ji bodo produkcijo, drugo pa lahko na še znani zgodovinar dr. Bogo Grafenauer jim bodo o živalskih boleznih, morali priskrbeti tisti, ki bodo imeli korist od njenih uslug. roči za 150 dinarjev. Izšli bo o sodobnem krmljenju in pita Da se pa bodo šole lahko brez bojazni zanimale za razšir- sta: 4. -5. Dve strokovni knjižici s področja kmetijstva, po nju goved in prašičev, o po jevanje svoje dejavnosti, je določeno, da se jim v tem pri 1. Ivan Grobar: »Macesen« ljedelstva in živinoreje, ki menu vaškega kolobarja ter o meru ne smejo zmanjšati finančna sredstva, ki so jim do 2. France Mihelič: »Taborni vrednosti močnih krmil. V feb ju bodo napisali priznani ločena za opravljanje njihove osnovne naloge. ogenj« ruarju bo delavska univerza Torej neokrnjena finančna sredstva, čeprav bodo (z raz Pri vplačilu prejme vsak kmetijski strokovnjaki. priredila še posebne seminarje Cena vsem petim knjigam bo širjeno dejavnostjo) dobivale sredstva tudi od podjetij in brezplačno srečko za veliko na za člane zadružnih svetov. ustanov. vadno žrebanje. Med izžreba Lojze Perko: P O M ENE K 0959) samo 500 dinarjev. Med drugo svetovno vojno ških študentov. Imel je izre (Nadaljevanje 'm konec) se je pred okupatorjem umak den organizatorski dar in nje Vtem pa se je že razplam nil iz mesta na deželo, od tam govi uspehi bi bili brez dvo tela prva svetovna vojna, ki Umetnik, svobodomislec in pedagog pa v Dalmacijo. Tudi tu je ma še večji, da mu niso prav jo je Germ preživel večinoma po malem slikal in prav tako zaradi njegove svobodomisel kot oficir-ekonom vojaške bol je tudi Po vojni včasih prijel nosti tedanji politični režimi nišnice v Feldbachu pri Grazu. (Spominu Josipa Germa) slikarski čopič v svoje osta. povsod izpodnašali taL rele roke. Ob slabi pokojnini Tragiko pa je doživel Germ Po vojni se je spet vrnil v 19. nov. 1930 rimokatoliška,od Skromna plača upokojenca lja jeseniškega župana Zab- predsednik Narodne čitalnice, je borno životaril; spet si je tudi kot umetnik. Kot dosle Novo mesto in se zaposlil na tistega dne pa je enaka ničli, in stroški s študirajočimi Izarja in njegove žene. Tudi osnoval javno ljudsko knjiž skušal s prodajo svojih slik den zastopnik realistične šole gimnaziji, kjer je poučeval to je: brez veroizpovedi, ter otroki so Germa prisilili, da v naslednjih letih so ga za. nico. Glasbeno Matico in Mo izboljšati gmotni položaj. Vpi se je sprva posvetil portretu, rjsanje in opisno geometrijo. prosim ravnateljstvo, da to je pričel prodajati svoje slike. mikali gorenjski motivi: spet ško podružnico CiriUMetodove sal se je v Društvo sloven potem pa je zaradi raznih na Hkrati je vodil tudi obrtno na mojo odločitev sporoči vsem Za nizke cene so jih tu in jc slikal v okolici Jesenic, do družbe.. skih upodabljajočih umetni padov na svoje delo prešel na daljevalno šolo in učil lepopis merodajnim oblastem v ved. tam odkupili denarni mogot ma pa je ustvaril nekaj pri Tako mu za umetniško delo kov s tiho željo, da mu bo slikanje pokrajine. Kot kra- na trgovski dvorazrednici. nost.« Te možate, odkrite bese ci, še največkrat pa je slikar srčnih tihožitij. In ker so ga ni preostajalo časa, niti ni imel omogočeno v Ljubljani prire jinar je postal propagator Ves svoj prostprostii £«č.«s pa je v de so izbile sodu dno: 30. ju od takih ljudi odšel praznih nekateri ljudje zapisali med zanj več prave volje. Le o ve diti kolektivno razstavo svo slovenske zemlje, vendar tudi nija 1932 je bil Germ brez rok. framasone, je naslikal tripti- likih počitnicah, ko se je vča jega celoživljenjskega dela, tu ni povedal svoje zadnje disciplinske preiskave z 29 leti Leta 1935 je Germ spet hon: v sredini skupino živo- sih vračal v rodne Adlešiče, je razstavo, ki jo je brez uspeha besede, ker ga je vedno bolj brzojavno upokojen in je tako dobi! voljo do dela: slikal barvnih mačeh z napisom ob Kolpi s čopičem spretno poskušal prirediti že v stari okupiralo delo v šoli. Germ oživljal kraje svoje mladosti. rekoč čez noč ostal s svojo je blejske motive, Begunje in Framasončki, na obeh stra Jugoslaviji. se je dobro zavedal, da zanj Leta 1930 je spet slikal v go družino — ženo in štirimi štu Triglavsko pogorje ter izde neh pa poprsja svojih štirih Ta želja pa se staremu kompromis ni mogoč: ali si renjskem Vintgarju, nasled dirajočimi otroki — brez de lal portmta svojega gostite otrok v umetniku ni izpolnila. 11. ja. umetnik ali si šolnik. V Ger nje poletje pa ga je privabila narnih sredstev, saj mu pokoj ; -•-•':•»••••••••••;?•>-• -• --;\'. ;:;^>s*s:«! nuarja 1950 zvečer je Germa, mu je zavoljo tedanjih raz. k sebi romantika Plitvičkih nine več mesecev niso na ko se je vračal z obiska pri mer in borbe za kruh prevla jezer. kazali. slilcarju Lamutu, zadela v dal pedagog, ki je vzel besedo Ta nenadejana upokojitev je Če je Germ upal, da bo šah. Vrhovčevi ulici kap. Prenesli umetniku in mu zatrl samo umetnika telesno in duševno ko v novi narodni državi ne so ga v bližnjo hišo in je tu svojo pot, ki bi jo Germ, če zlomila tako da je bil šele na. ovirano izpovedal svoje poli zdravnik dr. Kajzelj mogel bi se posvetil samo umetnosti, slednje leto zmožen misliti na tično in svetovnonazorsko pre ugotoviti le smrt. 13. janu verjetno poiskal. Tako pa s slikarsko delo. Sledila so nova pričanje, se je motil. Spori s arja 1950 so Josipa Germa ob svojim delom zaključuje le razočaranja' d.ela. ki jih je bil stanovskimi kolegi na šol; so številni udeležbi ljudi poko vrsto slovenskih zapoznelih nostajaii vedno ostrejši in ko l. 1935 pos'al na spomladansko pali na novomeškem polcopa- realistov, katerih delo se je ^a je po šestojanuarski dikta- razstavo Društva likovnih Uičv v Ločni. vse boli izgubljalo v navalu 'uri nekoč gimnazijski direk umetnikov, so bila odkVmjcnn noiuh umetnostnih struj. tor pozval, da mora v svoj Zato se je še istega l^ta od Tako je z novomeškega živ službeni list vpisati, da je »ju ljenja izninila markantna Vendar že zdaj Germov sli Josip Germ ločil za lastno retrospektivno goslovanske narodnosti«, je razstavo, ki jo je priredil av osebnost, ki je v 45 letih za karski opus kliče umetnost Germ ogorčen napisal pismo gusta 1935 na Bledu inoktobrc risala močno sled svoje de nega zgodovinarja, da ga pre teh letih neutrudoma posvečal javnosti v tem mestu. V tej vrednoti, hkrati pa bi tudi bi! javnemu in društvenemu živ na naslov ravnateljstva, v istega leta na Jesenicah. Toda katerem je izjavil: »Moja vera udeležba na obeh razstavah je sledi pa ne živi toliko Germ. čas, cVr Novo mesto izpolni' ljenju. Bil je v Novem mestu umetnik kot Germ-jaimi in unx>tnikovv željo — da nam član občinskega sveta in je slejkoprej narodna, moja bila porazna. Na Bledu ni b>7" narodnost ie slovanska, moje nikakega zanimanja in le malr> prosvetni d"lavec. ornaniza- reč v izbrani razstavi pokaže finančnega ods>?ka, organiziral tor, naprednjak in kot tak državljanstvo jugoslovansko, bolje je bilo na Jesenicah Hor Gormoi'o življenjsko slikat*. je uradniško samo-'^moč in moj materni jezik slovenski, -"ščitnik in zagovornik na- tUn d-lrs Stavbno zadrugi državnih na so si razstavo ogledale le falf <•».">!« ri»-o'"iiyyi 4* Mtrj do >sip Germ: NOVO MEST« "-'"trio usmerjenih no^ornp- 'OZE DULAR meščencev. Hkrati je delal kot •v. nekaj delavstva. prebiramo — zanima nas vse, od prve strani do zadnjega *ota... V anketi ste povedal!... — Nimam kaj kritizirati, sa 100 nagrad - mo vsak četrtek težko ča kam ... — V splošnem pa: le še ta — Kaj? Selc zdaj? Kar vidimo, kako se vprašujete jih dali na 6. vprašanje: KAJ (?) med mladino pa 18 bral ko naprej! lii presen mmf ob zgornjem naslovu, češ kdaj že ste nam poslali odgovor VAM JE BILO V NAŠEM LI cem. Enajst jih je proti pisa — Jezna sem na vas, ker mi na lansko nagradno anketo in šele zdaj prihajamo z obra STU NAJBOLJ VSEC? Našteli nju o kontracepciji, 17 pa ne naklonite nobene nagrade, čaka tudi letos vse stare In nove naročnike DOLENJ čunom! Res je, ni se nam mudilo; hoteli smo počakati, da bomo »prvake«, se pravi tiste proti »opisovanju obredov- pa ga imam že deset let... SKEGA LISTA, za katere smo znova pripravili tradi bi vam v letošnji vrvi številki postregli z nekaterimi no zvrsti pisanja in rubrike, ki so (zaman smo tuhtali, kakšne — V vsako vas poverjenike, cionalno NAGRADNO ŽREBANJE. Sporočili smo vam vam najbolj po godu in ki ste »obrede« smo lani opisovali!). vostmi, med katerimi bi bilo tudi nekaj rešenih želj«. da bi kaj pisali o našem delu že, da bo tudi letos prva nagrada jih (vsak seveda po svojem Že zadnjič pa smo vam razložili, da bomo morali na novo in življenju ... obliko časnika počakati še nekaj mesecev. — Anketo smo okusu, množica 980 rednih na © »želim si, da bi — Da bi bil uslišan pod ru lani poleti statistično in < nalititno obdelali; dala nam je ročnikov pa je tako nehote iz objavili...« TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK veliko dobrih napotkov in nam sploh pomagala, da smo brala najbolj priljubljeno bra briko 6 in 8 razen tega pa smo pripravili še 99 drugih nagrad. So nje v domačem tedniku) na Tu smo odprli vse ventile — Predlagam še več vico\'! bolje spoznali želje naših bralcev. Anketa je potrdila ne delujejo znana podjetja našega okraja, izmed katerih šteli takole: želja, upov, nad in pričako — Povečajte obseg, bo list še katere že znane ugotovitve o razširjenosti in priljublje so že prispevala: nosti domačega tednika, uredništvu pa je hkrati razkrila, 385 glasov — podlistki; 345 vanj, čeprav smo se hkrati do bolj zanimiv ... bro zavedali, da so take želje Industrija ob tve v Novem mestu: par moških kaj vse naročniki od svojega lista še pričakujejo. O tem glasov — partizanski spomini; — Z listom sem zadovoljen, čevljev danes nekaj besed. 225 glasov — šale; 158 — slika spričo omejenih možnosti (skromen obseg lista zaradi vendar bi se dalo še marsikaj Rudnik rjave..a premoga, Senovo: tono premoga' nica NEPOKOR.TENI BREGO izboljšati... Kaj smo hoteli lani doseči z sta? Zelo radovedni smo bili, dragih tiskarniških uslug, dra kockovca VI; 144 — razni članki;-120 — Trg. podjetje »Potrošnik«, Črnomelj: moško srajco vprašanji v anketi? Predvsem kaj boste povedali, saj je tak fotografije: 92 - šport; 82 - gi klišeji, izhajanje enkrat na ® In še naše želje smo želeli dobiti od bralcev podatek zelo dragocena ilu teden ipd.) lahko tudi dvore Tovarna »BETI«, Metlika: garnituro ženskega pe različne domaje novice; 72 — No, naj z zadnjo ugotovitvi rila čimveč dobrih nasvetov, kri stracija resnične razširjenosti križanke: 68 — obvestila v ko zen nož za uredništvo. Vendar, tičnih opomb in pobud, kako časnika. Poglejte odgovore: želje smo morali zvedeti — in jo (prišla je iz Dobrniča) za Trg. podjetje »IZBIRA«, Novo mesto: lestenec s 2 tičku »V tem tednu vas zani ključimo današnje kramljanje. bi v bodoče urejali naš list, 94 naročnikov je napisalo, ma«, sledi i o pa: povedali ste nam jih: skodelicami in moško ročno uro prebere njihov časnik še 1 Zal listu ne bomo mogli — »BELIT«, Črnomelj: 5 električnih grelcev In pan* glasnik Okrajnega odbora So zdravniški kotiček (58), 283 glasov je požel Spored oseba; 181: še 2 človeka; 210: vsaj zdaj še ne — povečati ob svetilko cialistične zveze. Menimo, da »vse« (62). novomeška kronika RTV LJubljana, 225 glasov - še 3 bralci; 217: še 4 in kar sega; v kratkem bomo objavili Prihodnjič: seznam novih nagrad, daril In prispev je anketa uspela. Do roka je (45), gospodarski razvoj okra partizanski spomini, 206 — prišlo 974 odgovorov, nato še podlistki, 143 — romani, 147 — letno bilanco in stroške za ti kov naših znanih proizvodnih, trgovskih in drugih ko ja (52), »Naš obisk«, gospodinj skanje časnika, pa se boste lektivov! 6, skupaj torej ski kotiček, politični članki, več o športu (!), 85 — list naj strinjali z nami, da se bomo Ne pozabite: pri žrebanju bđdo sodelovali sam< vremenska napoved, pozdravi izhaja dvakrat na teden (!!), — morali zadovoljiti s sedanjim tisti redni naročniki našega lista, ki dobivajo DOLENJ © 980 odgovorov iz vrst JLA. potopisi, kmetij 42 — gospodinjski nasveti, 28 — obsegom. Vsi naši napori bodo SKI LIST na svoj naslov po pošti! Druge pogoje z; ske novice, kronika nesreč, gi o gospodarstvu pri nas, 27 — Pri takratnem številu naročni zdaj obrnjeni predvsem v na udeležbo pri žrebanju bomo razpisali v eni izmed pri banje prebivalstva, članki o več političnih člankov, 61 — kov oz. nakladi lista, ki jezna- daljnjo vsebinsko izboljšanje hodnjih številk našega tednika! medvedih, poročila o briga šale, 28 — kronika nesreč, 77 znašala 15.130 izvodov (naroč — zdravniški kotiček, 31 jih Dolenjskega lista. Radi bi, da nikov pa smo imeli lani 1. ja dah na avtomobilski cesti in vas bi vsak četrtek pozdravil NAROČILNICO za Vaš Dolenjski list ima Vaš pi tako dalje. želi, da bi vstal od mrtvih Po smonoša! Priporočite list sorodnikom, prijateljem ir nuarja 14.170), je to skoraj 7 potni Janez; 18 glasov je za kot dober, vsestransko infor odstotkov vseh rednih naročni miran in zanimiv domač obve znancem, naročite nanj svojce v tujini in v drugih re »več o modi«, kar 62 pa si jih publikah Jugoslavije! kov lista. B »Najmanj mi ugaja ...« želi fotografij filmskih igral ščevalec. Naša želja je: Kdo vse nam je odgovoril? Tu smo v zadregi, pri odgo cev (te hrane je na Sloven da bi se domači tednik raz Eazlični poklici, različnih sta vorih na 7. vprašanje: KAJ skem že tako preveč in si na rosti in z najrazličnejšimi že vil v razgibano tribuno delov VAM JE BILO V NAŠEM LI- šega skromnega prostora ne nih ljudi, da bi z njegovih ljami. Statistična obdelava an VSEC IN ZAKAJ? Rekord - bomo mogli privoščiti še za kete je bila strokovna in zelo strani govorili vi sami, voliv Obvestilo o sprejemanju strank 412 glasov — ima namreč od razne zvezde in zvezdice!). ci, proizvajalci In državljani, natančna. Ugotovili smo, da Prvi: »Manj o kmetijstvu!« govor: »vsi članki so dobri«, Kar 42 jih želi člankov o koz so Drugi: »Več o kmetijstvu!!« potrošniki in ustvarjalci do v občini Brežke medtem ko je ostalo 240 an metiki, 79 — o jedilnikih, 30 brin! Le tako bo naš list zares ketnih listov pri tem vpraša anketirancev pa bi rado bralo K • Na prvem mestu: 271 naročnikov Je odgovorilo: in vedno glasnik najnapred Občinski ljudski odbor Bre nju neizpolnjenih. Pa ne da bi kaj več »o mladini in novem nejših teženj in hotenj gradi žice obvešča vse prebivalce z irugi dan, t. J v ponedeljek^ »razen mene prebere vsak te ;redo in petek. ^ gospodinje! bili res tako zelo zadovoljni z šolanju«. teljev socialistične družbe. območja občine Brežice, da je den Dol. list še 5 in več ljudi«. listom, ko v uredništvu dobro Cas za sprejemanje stranki Od 980 odgovorov je bilo Tako se vrstijo želje in pri s 1. 1. 1961 določen nov čas za Nekdo je napisal celo: 21, v vemo, kje so šibke točke lista Vsem, ki so sodelovali v traja ob ponedeljkih in petkih? kar 183 odgovorov gospodinj čakovanja; nekaterim smo že sprejemanje strank pri uprav anketnem listu, ki smo ga do in kaj nam še manjka, da bi lanski nagradni anketi, pa pri od 8. do 13 ure, ob sredah pa* ali 18,7 odstotka; uslužbencev ustregli,, nekaterim še bomo. nih organih na sedežu ObLO bili iz Kanade, pa je bilo za bili zares vsestranski v obve srčna hvala za trud in pomoč! od 8. do 12. ure in od 14. do 18.v ln uslužbenk je odgovorilo vseh pa ne bo mogoče oživeti. Brežice ln na vseh krajevnih pisano celo: »še 27*. Številke ščanju, prenašanju izkušenj in Uredništvu in upravi svojega ure. 172, delavcev 168, kmetovalcev Moči našega lista so le pre uradih. povedo, da prebere n. pr. mobiliziranju vseh sil pri lista ste dali z odgovori in 111, dijakov 117, študentov 25, skromne; smo in bomo ostali Vsi državljani, ki ne utegne 16.000 izvodov Dolenjskega li uresničevanju nalog naše druž nasveti dragoceno oporo za Stranke se sprejemajo na se obrtnikov 44, upokojencev 88, samo lokalni tednik, ne pa jo svojih zadev opraviti v do sta vsak teden že približno bene skupnosti. nadaljnje de'o! dežu ObLO v Brežicah in na pripadnikov JLA 51, pripadni 80.000 bralcev. ' Številka, ki list za vse. poldanskem času, lahko te za TONE GOSNIK vseh krajevnih uradih vsak deve opravijo ob sredah popol kov LM 8 in 13 oseb z drugimi razveseljuje — in obvezuje! Pojdimo po vrsti. Slabo jo je spet odrezal šport! — 101 dne. poklici. Med vsemi odgovori Na peto vprašanje: ali »pre & »Kritiziram, ker mi ne snketirar.ee je povedal, da mu Je bilo 533 moških in 447 birate naš list redno ali samo naklonite nobene Menimo, da je uvedba nove žensk, od tega: 148 anketiran Brežice za svoj nadaljnji načrtni včasih«, je bil odgovor takle: nagrade...« ga časa z^. sprejemanje stranku cev pod 18 leti in 832 nad 18 955 naročnikov bere list redno, pri upravnih organih izključnol leti. samo 25 pa včasih. Njim, ki niso mogli povedati razvoj v interesu strank in da jim je! vseh želja v prejšnjih vpraša na ta način omogočeno vedno' • Povprečno: 5 bralcev na njih, smo dali še ankete: Pretekli petek Je bil v Bre kretarja zaradi odhoda na no pravočasno in ob ustreznem1 9 Kaj vam je bilo najbolj en Dolenjski list »OSTALE PRIPOMBE, NA žicah zbor volivcev 7. volilne vo dolžnost pri OLO Novo me času opraviti vsa uradna opra-1 všeč? SVETI, KRITIKA IN PRED enote. Volivci so izbrali kandi sto. Nadomestne volitve bodo vila oz. uveljaviti sv<* Ob vstopu v novo leto je danes v zelo težkem ekonomskem le malenkostno. Povečanje nabav bore malo finančnih sredstev za dobnih metod rudarjenja ln dose žiti vsa prizadevanja kolektiva za letos le nI pozabil na nas be položaju. Vsa premogovna Indu ne cene za premog v termoelek osebne dohodke nad tarifnim pra ganja višje stopnje mehanizacije čimprejšnjo Izdelavo, dobavo ln lokranjsko delavce. -Prinesel- Je naš dopisnik obiskal tudi strija v državi Je na slabšem kot trarnah ne bi smelo Imeti bistve vilnikom. In tako Je stanje pri zahteva ustaljenih rudarjev ln vgraditev novega Izvoznega stro nam rudarjem ln ostalim delov rudarje v Kanižarici in že katera koli druga dejavnost In nega vpliva, kajti ta podjetja so nas, ki spadamo med polovico fi zato bomo morali v bodoče - upo ja, kl bo dovoljeval poleg pre nim ljudem počitniški dom ob na lel izvedeti od predsednika dustrije in rudarstva. Od leta 1953 danes - v primerjavi s premo nančno bolje stoječih jugoslovan števam že tekoče leto - pospeše voza lzkopnlne ln drugega mate šem Jadranu. Sedaj bomo morali do konca 1960 so se proizvodni govniki - močno akumulativna.« skih premogovnikov 1 no nadaljevati s stanovanjsko Iz riala tudi prevoz moštva. S to z združenimi močmi poskrbeti, da upravnega odbora, delavske stroški občutno povečali, in to v JANKO BUTALA, predsed Dalje! Lani smo občutno pove gradnjo. Danes je zagotovljeno ureditvijo bo kanižarski rudar re uredimo menze in ležišča; tako ga sveta in upravnega od glavnem zaradi podražitve suro nik delavskega sveta, prav do čali produktivnost dela ln spada stanovanje 30 odst. delavcem, šen izrednih naporov, saj mora homo lahko že letošnji dopust bora, sindikalne podružnice vin ln Industrijskih proizvodov. bro pozna dogajanje v pod mo med rudnike, ki dosegajo manjka pa še 36 stanovanj. Pri sedaj premagati, ko se spušča v preživeli s svojimi družinami na Naj omenim, da se je v omenje jetju ln tudi ve, v katerih najvišje povprečne mesečne do nadaljnjem razvoju proizvodnje lamo ln pride na dan, višinsko prijetnem oddihu ob morju. ter direktorja rudnika, kaj nem času podražil Jamski les za smereh bo potrebno v letu hodke na enega zaposlenega. Jam rudnika pa bo potrebno zaposliti razliko okoli 250 m. To opravi s Direktor rudnika inž. BRAN vse si obetajo kanižarski 150 odstotkov, železo za 56 odst., 1961 vlagati napore za nadalj sko storitev smo povečali za 18 v prihodnjih petih letih Se BO de pešačenjem deloma po stopnicah, IČA PETERNELJA 6cm našel karbid za 62 odst., razstrelivo za nji prospeh rudnika. Iz njego odst., rudniško pa za 20 odst. ter lavcev, za katere bomo potrebo deloma po lestvenih klinih. S to ravno na posvetu vodilnega rudarji v letu 1961. 24 odst., električni vžigalniki za vih obetov sem povzel nasled tako dosegli 1,34 oziroma 0,87 tone pridobitvijo bo bolje Izrabljen de nje tri vodune misli t vali okoli 50 družinskih ln sam osebja, zato je na moje krat Predsednika upravnega od 88 odst. — da ne omenjam podra na eno dnino. Nadaljnji porast skih stanovanj. Da bi vsaj delno lovni čas, poleg tega pa bodo ob ko vprašanje tudi on prav žitve rezervnih delov strojne opre Utrdili bomo ie začeto delo v storitev v letu 1961 bomo dosegli čutno manjši neproduktivni na kratko odgovoril: . - bora NEDEI.JKA VRLINICA me lz uvoza. Zato so se v ome rešili pereče stanovanjsko vpraša- pori rudarjev. In to bo ugodno sem našel na obratu, ln sicer njenem razdobju začeli proizvodni vplivalo na povečanje storilnosti. -Pričakujem, da nam bo uprav v strojnici za komandno mizo stroški za 96 odst. V Istem raz ni odbor centrale Jugoslovanske izvoznega stroja. Povedal mi dobju pa je prodajna cena pre Pričakujem tudi, da bo letoš Investicijske banke odobril Inve Je, da je zaposlen v rudniku mogu porasla komaj za 18 odst. nje leto prineslo nam kanižar- sticijsko posojilo za drugo etapo od leta 1945. Do danes Je po sklm ln ostalim rudarjem v Ju rekonstrukcije rudnika, s čimer stal že mojster na svojem de goslaviji ureditev naših osebnih bo zagotovljena izpolnitev letoš lovnem mestu, vendar mora Iz tega Jasno sledi, da se bomo orejemkov. Dovolj Je že besedi njih planinskih nalog ter pove vedno znova Izpopolnjevati lahko resili Izredno nizke aku- čenja ln priznanj, da Je rudarski čanje zmogljivosti rudnika na svoje znanje ter se privajati mulativnostl premogovnikov Iz poklic eden najtežjih in najne 150.000 ton premoga letno, ln, to modernejšim izvoznim napra ključno s povišanjem prodajne varnejših ter da gre zato rudar- od deta 1965 dalje. vam. Zaup?! mi Je, da se prav cene vsem asortimanom premoga. lem pohvala celokupne socialistič Maš rudnik Ima sicer sproščene Uverjen sem. da bomo odpravili kar pripravlja na izpit, da bo ne družbe. Rudarji si namreč že še tiste napake, ki smo jih delali smel potem prevažati tudi mo- prodajne cene, vendar majhni limo, da bi se že enkrat uredili rudniki ne bomo uspeli, dokler Srečno, rudarji! do sedaj glede direktnega obve Stvo. naši osebni prejemki, ki naj bi bodo imeli veliki rudniki še ved ščanja celotnega kolektiva o do Mil primerni vloženemu trudu in gajanju v podietju. Pri tem bo no pod kontrolo cen nad 65 odst. prizadevanju. Medtem ko so bili Ze drugo leto Je predsednik celokupne jugoslovanske proizvod do morali odigrati svoio vlogo upravnega odbora in Je ponosen leta 1952 povprečni dohodki ru ipravnl odbori in delavski svet nje premoga. Povem naj vam, da darjev v odnosu do drugih de na uspehe', ki lih Je dosegel ko te, vsaj za delno rešitev vseh pro pogledu nagrajevanja po ekonom s smotrnim ln doslednim uvaja nje, bomo potrebovali torej v na ter upravni odbor sindikalne po lektiv v preteklem letu. Povedal skih enotah v podjetju ter tej njem sodobnih metod rudarjenja slednjih petih letih letno okoli 40 lavnosti Industrije med nalviš- družnice. blemov, ki tarejo danes nas ru Hml, smo v letu 1959 že močno Je, da predstavlja lani za 20 od darje, predlagalo Združenje pre novi obliki stimulativnega nagra ter moderne mehanizacije. Veliko -dlljonov dinarjev. Pričakujem, da bo ? nadaljnjimi stotkov povečana proizvodnla pre jevanja prikrojili tudi nujno po si obetamo tudi od začetka obra zaostali. V preteklem letu se je mogovnikov Jugoslavije povečanje Predsednika upravnega odbo ! ukrepi, pri čemer bomo mo"Jl mega, dosežena se s staro opre trebna oblike delavskega samo tovanja vseh obratov ln opremo, ra sindikalne podružnice JO 'a odnos še poslabšal zaradi h dosedanjih prodajnih cen rjavemu Tega porasta povprečnih pre- ndelovatl prav vsi prebivalci, do mo, velik uspeh in da bo letos premogu za 18 odst. Predlagana upravljanja. Pri tem pa poudar ki smo Jo vgradili v zadnjih dveh ŽETA ZOKETA sem našel na bila Kanižarica prifeten videz ru t uporabo nove opreme radosti! jam, da je nujno potrebno z enim letih, t. J. v času prve etape re emkov v drugih dejavnosti". I" podražitev bi na posamezne pa lomu. Na moje vprašanje, kaj 'ako so danes povprečni oseb"' darskega naselja, kl se bo prl- kolektiv delovnemu načrtu rudni noge industrije vplivala različno aH drugim ukrepom najvišjih go konstrukcije rudnika. irlčakuje od novega leta 1961. 'egal urbanistični ureditvi Crnom- ka ter povečal proizvodnjo za na- spodarskih forumov v državi do tohodki nas rudarjev med na' ln bi se to kazalo v povečanih In še onol Reševanje stanovanj nI Je pokazal na nogo v mav- '.ahšimi: v merilu nnSe repubm- 'a samega.« dallntih 35 odstotkov, to Je na materialnih stroJrklh nekako tako seči povolJneJSl ekonomski polo skega vprašanja je bistvenega po u ter potožil, da je njegova Srečno, rudarji Iz Knnlžaricel 80.000 ton. žaj našega rudnika ln ostalih pre "a sedmem, v merilu ctrzave r le: v industriji nasploh za 0,45 mena za ustalitev delovne sile •>rva želja, da se čimprej reši *n devetem mestu. To stanje za' 'repričanl smo. da boste v avo- odst., v termoelektrarnah za J6,5. mogovnikov, s čimer bo dejansko v našem rudniku. V zadnjih pe omogočena utrditev stimulativne e nadlogo. Hčerka pa ml J< *va nagle ukrepe, sicer bo pov "a prtzado£»n11n nsnejl, saj prav »Pričakujem.- Je dejal, -da bo v cementarnah za 8,3, v ppebram- tih letih smo vložili v stanovanj /aupala, da si Je a te zvinll *nni odliv delavcev iz rudarsf • •-o v"st • >i-*»*c! Pričaku- •• skoraj rešeno vprašanje gleflr >eni Industriji za 0,2 odst.. v oblike nagrajevanja. Dnnašnti sko Izgradnjo 56 milijonov dinar -•"konomski položaj namreč nud! nogo ln da se močno prlmoj- ->rt7nnel Izvajan]« planskih naln- —> "d vir "• vnronovfiSjjj ftalnih prodatn!h cen premoga ostalih industrijskih dejavnostih ps jev, s čimer smo pridobili 20 dru duša, ker no nora »na i Uit-. Jfednrji se namreč nabijamo dan jdjub vsestranskemu prizadevanju žinskih stanovanj. Uvajanja šo In končno kaže, da dedek Mra? • n~f in l»> ••!•(. novih DiAn- Nadaljnji Jotetov dlj j* vlo V'li nalog! J. ae» DOLENJSKI LIST pod vlakom Minuli četrtek ob 4. uri zjutraj se je pripetila na LJUDSKA ARMADA železniški postaji Videm-Krško manjša nesreča: dva pismonoša sta se nenadoma znašla med dvema vla koma sredi postajnih tirov. Vreča pošte iz ljubljanske ga vlaka je pri tem po nesreči prišla pod kolesa loko V LETU DVOJNEGA JUBILEJA motive, ki je pošiljke v vreči v glavnem uničila. Pri tem je bilo raztrganih ali drugače uničenih tudi pri bližno 60 izvodov Dolenjskega lista, ki ga nekateri Leto 1961 bo veliko, nepretrgano slavje vseh jugoslo njegovo. Želimo, da bi delav rojev pred vojaškimi objekti. člani odbora so dalje razprav vanskih narodov. Spominjali se bomo vscljudske vstaje ske univerze in Združenje re Takšne slovenosti se bodo vr ljali o vzgoji članov ZROP, ki naši naročniki ta dan v Vidmu-Krškem niso dobili. pred dvajsetimi leti. Vsak kraj je na svoj način sodeloval zervnih oficirjev in podoficir- stile vse leto. Potrebovali bo naj bi bila pestrejša, še sodob Takoj po obvestilu o nesreči smo poslali pošti v Vi V njej, vsak kraj jo bo zato proslavljal. Povsod ne bo jev priredili letos več preda- mo pomoč in sodelovanje orga nejša in zanimivejša. Tako bi dem-Krško 70 izvodov Dolenjskega lista iz Novega me velikih, zunanjih svečanosti, povsod ra bodo misli delovnih •vanj, na katerih bi prebival nizacije ZB in vsega prebival brez pritiska od zgoraj pove sta in prosimo naročnike, ki «o pretekli teden dobili ljudi Dohitevali nazaj, tja k dogodkom v letu prelomnice, cem posredovali razne zanimi stva. V muzeju naše vojaške čali udeležbo na predavanjih. list z zamudo, da upoštevajo nesrečo na kolodvoru. k letu 1941. V spominu bomo obujaV' dogodke, ki so se vosti o naši armadi, o obrambi enote pa želimo imeti tudi živ Zastopniki ZROP bodo v krat Ponekod naši naročniki pretekli teden niso dobil: lista, čeprav so pravočasno javili spremembo naslo odigravali v poletnih dneh leta 194'/ko je vs» Evropa v primeru vojne in o sodobnih ljenjepise narodnih herojev, kem obiskali tudi vse šole v gorela in krvavela ponižana pri nog h fašističnega osva pogledih na vojno. Razmišlja katerim bodo vojaški objekti občini, imeli v njih predava vov. Prosimo, da oprostijo tudi to neljubo zamudo — jača. Takrat je v srcih naših ljudi že tlela uporna misel. mo o skupnih kulturno-pro- posvečeni. nja in učence podrobneje sez tiskarna v Ljubljani zaradi izredno velikega števila Plamenček upora je gorel v^dno močneje in po štirih letih svetnih prireditvah, v načrtu nanjali s šolanjem v vojaških novih naročnikov ni utegnila popraviti v svoji od- boja uničili fašističnega požigalca. Vse ljudstvo je postalo imamo razstave, športna tek Letošnji načrti ZROP šolah. Predavanja po šolah in premni kartoteki vseh sprememb. uporniška vojska, glas o tem je prodiral v svet. movanja in vrsto drugih sre drugod, proslave itd. bodo or S tem tednom je delo v kartoteki in odpremni 22. decembra 1941 je bila v vasi Rudo v Sandžaku čanj. Naš kino bo prebivalcem v Novem mestu ganizirali še posebej, se pravi službi spet na tekočem. UPRAVA LISTA ustanovljena Prva proleterska brigada in še istega dne pre- brezplačno predvajal več voj Pred kratkim je bila v No za 20. obletnico vstaje. EiveJa svoj ognjeni krst v spopadu z italijanskim okupator nih in vojaških filmov, s temi vem mestu prva seja novega J. P. jem. Njen prvi boj je bil tudi njena prva zmaga. Leto vstaje filmi pa bo potujoči kino ob občinskega odbora ZROP. Na svoj ognjeni krat v spopadu z italijanskim okupatorjem. šel tudi vsa večja središča na njej so izvolili novega predsed Njen prvi boj Je bil tudi njena prva zmaga. Leto vstaje našem področju. nika (Kondo), tajnika (Dimitri- 1941 Je zato hkrati tudi rojstno leto naše ljudske armade, Dolenjska je področje, jeviča) blagajnika (Ferbežarja) bi bo v lotu 1961 prav zato proslavljala dvojni jubilej. kjer se je med NOB odigra kakor tudi predsednike ln čla Podpolkovnik Millvoje Bulatović iz garnizona Novo mesto Prisrčne čestitke! lo največ bojev partizanske ne komisij za izobraževanje, za nam Jo v razgovoru povedal nekaj o tem, kako se priprav vojske v Sloveniji. Ali ljajo, da bi čimlepšs ki slovesne je počastili spomin na kadrovska vprašanja, za strel- V tihi odmaknjeni belo vistka, obveščevalka in hkrati morda nameravate to na stvo in za propagando. Novi vtdike dogodke. kak poseben način uporabi kranjski vasici Cerkvišče skrbela za prehrano in obleko ti v nizu predvidenih pro praznuje danes šestdeseti roj tovarišev v aktivlstičnem lo Tovariš podpolkovnik, po te skupaj z vsemi prebivalci. slav? Šoia vprašuje: stni dan Ana J ako f ti goru. Pozneje je postala sekre vejte, prosim, kaj več o na K sodelovanju želimo priteg Da, o tem smo celo zelo te če v a. tarka AFZ in okrajna odpo črtih novomeškega garnizo niti Zvezo borcev, rezervne o- meljito razmišljali. Med NOB KAJ JE S KRUHOM Kdo od bivših aktivistov, ki slanka. Tako je kot žena dala svoj veliki prispevek v boju na za leto 1961, ko bo vse ficirje, Invalide in tudi vse sta bila vojska in ljudstvo eno, so v času NOB delali v Beli ZA OTROKE? krajini, ne pozna skromne, a za lepše življenje naših na ljudstvo praznovalo 20-let- ostale družbene organizacije. zato tega ne smemo pozabiti, odločne žene z jekleno voljo rodov, za kar je bila 1944 tudi nico vstaje, JLA pa 'ikrati Niz proslav v letu 1961 mora ko proslavljamo 20-letnico Mlečna kuhinja osnovne šo in velikim delovnim poletom? odlikovana z redom za hra tudi 20-letnico listam Atvel imeti splošno ljudski značaj. vstaje. K še tesnejšemu zbliža- le v Gradacu ima s črnomelj- Zaradi dvojnega jubilMa bo- Okvirni načrt proslav sko pekarno in avtobusnim Ze v predaprilski Jugoslaviji brost. nju bodo mnogo pripomogli se je opredelila po možu — ko > vse vojaške enote v domo- imate najbrž že izdelan, ali skupni izleti v zgodovinske podjetjem dogovor glede vsako Tovarlšica Jakofčtčeva po ni proslavljale letos kar naj- bi lahko našteli nekaj nje dnevne dobave kruha. munistu in mu vsestransko kraje na Dolenjskem, pomem pomagala pri njegovem revo ovsoboditvl nI prenehala poli &i slovesno. Potrudili se bo- govih značilnosti? bne iz NOB. V naše enote bo Ze nekajkrat pa se je zgo tično delati. Kljub gospodinj IO, da tudi naš garnizon ne V sodelovanju s prebival lucionarnem delu. Ob pričetku mo povabili organizatorje vsta dilo, da kruha nismo dobili. NOB se je vključila že leta skemu delu je ves čas aktivna b zaostajal. Pripravljamo dve stvom bomo poskušali organi je na Dolenjskem. Vojakom Ali ga sprevodnik avtobusa, ki v raznih ^terenskih organtza >l'ki slovesni proslavi: eno zirati kar največ skupnih pri 1941 v delo kot terenska akti bodo pripovedovali o pripra pripelje ob 7. uri v Gradac ne vistka pri organizaciji odbora ctjah v Ljubljani, kjer je dal;, i dan JLA in drugo za dan reditev, medsebojnih obiskov vah nanjo in o prvih bojih odda, čeprav ga vedno čaka od časa živela, in tudi na vasi, Stanovitve naše vojaške enote, in gostovanj, tako da bi prebi OF, AFZ ln NOO ter pomagala na tukajšnjem področju. Mi jemalec, ali pa ga enostavno organizirati prehrano za voja kjer dela še zdaj. •elimo, da bi slavili ta valstvo čimbolj spoznalo naše bomo prebivalstvu pripravili odpelje dalje. Včasih dobimo va praznika naše vojaške eno življenje in delo, mi pa hkrati ške enote in partizansko bol Med prebivalstvom uživa Tovarišicl Jakofčičevi želijo potujočo razstavo o pomenu in tudi odgovor: Kruha ni! nišnico. Leta 1942 se je z vso zaradi skromnosti in vsestran vojni tovariši in ostali prijate razvoju JLA, ki bo obšla vsa Tako se je zgodilo tudi 7. Ja družino umaknila v Ilegalo in ske objektivnosti zaupanje in lji ob njenem jubileju še mno večja središča. nuarja. Šolska upraviteljica je delala dalje kot terenska akti ugled. go zadovoljnih in zdravih let! Velik pomen pripisujemo tu šla nato z vlakom v Črnomelj Kje so organizacije? di poimenovanju vojnih ob ln v pekarni vprašala, kaj je jektov v našem garnizonu po a kruhom. Povedali so jI, da Uredništvu Dolenjskega lista! Eden je padel v NOB kot ko narodnih herojih, ki so padli v je bil kruh zjutraj odposlan. - Lani 23. decembra smo prišli mandir čete Tomšičeve briga NOB. Posvetili jih bomo spo Ob 15.30, ko sc isti avtobus Partizani v anekdotah :* pogreb matere moje žene de, ko so ga med drugimi minu Milke Sobarjeve, Milana vrača v Črnomelj, smo ponov • ta Radovico pri Metliki. ranjenci zajeli na Travni gori. Majcna, Predraga Jeftiča, Du no vprašali sprevodnika, če ni Mlo nas je več sorodnikov, Zaklal ga je prav predstavnik šana Jereba in drugih narod morda pozabil na kruh. Se en- Sarajevska založba »Svetlost-" je v svoji zbirki "Džep divizije se je usedel na obalo hed njimi tudi 5 članov ZKS »bojevite« Cerkve, vojni kurat nih herojev, ki so padli na Do kiat nam je rekel, da kruha ni na knjiga-« lani izdala v izboru bi redakciji Saita Orahov- in začel sezuvati škornje. Ko t vrst ožjega sorodstva. Za Rupnikovega bataljona. Drugi lenjskem. Ob tej priložnosti In ga še do danes nismo dobili. ca izredno zanimivo knjigo PARTIZANI U ANEKDOTA je to opazil eden od koman devali smo civilni pogreb, sin je šel v partizane kot 14 bomo odkrili spominske plošče Kdo torej laže: peka- MA. Uvod v to delo partizanske duhovitosti in dovtipno- dirjev, je stopil k njemu in vendar ga sami v tako letni deček in je danes rezer in spomenike teh narodnih he rlja ali sprevodnik? sti je napisal general-major Niko Jovićević, ki pravi med ga vprašal: erabkem času nismo mogli vni oficir. Tudi ostala družina drugim: -Tovariš, zakaj se pa sezu- Pripraviti. Obrnili smo se na se je vsa predala NOB, kakor »V najtežjih urah zgodovine Je duh naših narodov vaš? Saj boš tako do vratu Organizacije, da bi nam pri večina Radovcev. saj je lz te Umrla je Racioševa mama Švignil kot pšica in zmeraj nepogrešljivo zadel v cilj. V gazil vodo.« skočile na pomoč, a smo bili vasi šlo nad 100 fantov ln mož narodnoosvobodilni borbi, v posebnih okoliščinah, je »Veš, Bosno so dovolj tep Radoševe mame ni več. Pre telo neljubo presenečeni, ko v partizane, druge pa so po gumna in iznajdljiva žena. Ne ostrina ljudske razkačenosii, politične zavesti, duhovitosti tali tuji škornji pa je vsaj nehalo je biti dobro srce zna koč, v letu 1943, je rešila živ »o nam predstavniki ZK (5e- zaslugi izdajalskega radovške- in vizije rezala in trgala z izredno lahkoto vozle vsakrš moji fle bodo!« je odgovoril ne partizanske mamice Ane ljenje večji skupini partiza lali, da pri njih še ni tega ga župnika odpeljali v inter nih težav. Poblisk duha nikoli ni zakasnil. Bil je zme borec in se sezul. običaja, da bi ljudi civilno nacijo. Radoš iz Radovice pri Metliki. nov, med njimi tov. Niku Be- Med vsemi, ki smo jo pozna lopavloviču. Njen sin Franci raj navzoč ln pripravljen, da posveti kot strela: na maršu pokopavali. To bi bil prvi Kako so mogli ti ljudje na in na odmoru, na sestanku in na jurišu, v stiku s tovari Na kol primer v vasi. Kimali so, da bi vse to pozabiti? Kako morejo li in spoštovali, bo ostal ne je padel kot borec 18. HI. Leta 1943 je skupina bor porabljen lik žene, ki je med 1943. Sin Tine je bil dalj časa šem in v spopadu s sovražnikom, v bolezni od tifusa in res bilo treba prekiniti s staro dopustiti, da se blati kri tistih, na zabavi — povsod, kjer se je borec srečeval s tistim, cev XVIII. slavonske briga tradicijo, verjetno pa se j'.m je NOB vse žrtvovala in tako pri rajonskih vodstvih kurir. ki so dali vse za svobodo do kar ga je veselilo ali oviralo ali mučilo ali navduševalo... de zajela četo ustašev. Stab zdelo 15 let po osvoboditvi še mnogo prispevala za svobodo. Zaradi sodelovanja s partijo movine pod vodstvom Zveze Moč anekdote Je trajna. Anekdote iz narodnoosvobodilne brigade je bil ta čas na Kol prerano. komunistov? Žalostno je tb, Ana Radoš se je rodila 16. je bila pokojnica preganjana vojne so njena svojevrstna zgodovina. Nastale so spon cu, na obronku Papuka, in Tako smo morali prepustiti da vodijo osnovno organizacijo 7. 1886 na Radovid. Zgodaj ji od okupatorja in njegovih so tano, zmeraj so polne krvi, so sočne, navdahnjene, nikdar borci so peljali svoje ujetnike pogreb župniku in radovi- ZK na Radoviei ljudje, ki £i je umrl mož in jo pustil s delavcev. v štab brigade. škim tercijAlkam. ' Lahko si ne upajo napraviti ničesar, kar tremi nedoletnimi otroki. Po naivne. Anekdote iz naše vojne, nevzdržljivo razvijajo Ko je pred dobrim mesecem ljubezen do posameznih osebnosti, jih popularizirajo in Srečal jih je neki kmet in mislite, kako je bilo pri srcu se ne bi ujemalo z župnikovim sestvo je bilo sltromno, Jcot je radovedno vprašal: skromna zemlja v tem prele nenadoma zbolela, je odpoto spreminjajo v svetle vzore herojstva in požrtvovanja. moji ženi in bratu, ko nista programom, ki sami niso zgra vala v Slunj h hčerki, da bi -Kam pa ženete te lopove?« mogla spremljati matere na jeni komunisti, la ' še vedno pem koščku Bele krajine. Zbiranje ln objavljanje teh anekdot ima svojo neprecen jo med boleznijo negovala. ljivo vrednost.-« »Na Kolac (kol),« je odgo 3 njeni zadnji poti. Kot komuni nimajo razčiščenega svetovne Kljub težkemu življenju je voril eden od partizanov. Njeno izčrpano telo pa ni bi V letošnjem jubilejnem letu, ob 20-Ietnici vstajo ju sta se nista mogla udeležiti ga nazora. Kje je tu občinski Ana pomagala že v začetku -Saj drugega tudi niso za 1942 prvim borcem Simičeve- lo kos bolezni in je 6. 1. 1961 goslovanskih narodov, bomo partizanske anekdote iz te cerkvenega pegreua. komite ZK? Mislim, da bi mo za vedno zatisnila oči. služili kot kol,« je rekel kmet. rali posvetiti malo več pozor ga odreda. Ko je bila osnova zbirke posredovali tudi bralcem Dolenjskega lista. Prav Pri vsem tem pa je žalost Slava njenemu spominu! no, da je bila to mati, ki je nosti organizacijam po naših na XIII. proletarska brigada, je gotovo jih bodo veseli, saj so svojstven in prezanimiv Dekletce In predsednik pomagala tudi tej. Bila je po dokument in izrez iz borbe naših narodov za svobodo. rodila tri sinove-komuniste. vaseh. URAGAN Regina Fir AVN0J Talkova družina Med Četrto sovražno ofen Sredi septembra 1941. leta zivo je morala naša znana so imeli partizani sestanek v igralka Ivka Rutic s hčerkico • NAPAD-1961 -VSTADA-I Wi. KPJ . 0F.19^i1«ZM AGA.1961 • SVOBODA.19^1 -SOCIALIZ EM -1961 Gornji Draguši. Čeprav je bila Dino oditi iz Bihača proti noč, vas pa obkoljena od čet- Oštrelju. Z otrokom v naroč nikov, se je v poslopju osnov ju je Ivka v koloni gazila sneg Zopet sem ga obiskal. Se ne šole zbralo veliko ljudi. kakor vsi drugi borci. Pa ne daj že drugič. Na njegovi Na čelu dvajset partizanov, ki dolgo. Kolono je došel avto domačiji, v Šmarjeti, pravi, so prišli z Jastrebca, je bil mobil, v katerem je bil pred da se je od takrat marsikaj Nikodlje Stojadinovič — Tat- sednik AVNOJ tovariš Ivan spremenilo. ko. Po njegovem ognjevitem Ribar. Ko je tovariš Ribar Povabi me v hišo. Tako kot je bilo takrat... govoru o borbi ljudstva za opazil Ivko, je ustavil avto »Da bi zopet pripovedo svobodo, so ga navzoči toplo mobil in jo vzel s seboj. val?« vpraša, ko ga poprosim, Vendar to ugodno potovanje To je bil moj brat Miran, pozdravili, vzklikajoč narod naj mi pove kakšen zanimiv in začutil, da jo nekdo drži ne vem. Bil sem ves raztrgan. hrbtnik. Vse stvari v nahrbt ni trajalo dolgo, ker je avto za katerega sem mislil, da je noosvobodilni borbi in parti dogodek iz NOB. za kopito. Ne, puške ti ne Obležal sem. Zdelo se mi je, niku so bile nemške. mobil obtičal v snegu. Ko so ostal nekje v Italiji. zanom. Ljudje so se drenjali dam, me je spreletelo. Puška, da me Nemci še vedno podi »Prokleti banditi,« so zija se z veliko težavo in s pomoč »Ce ne bi ležal na mini, bi okrog partizanov, zlasti pa USEL SEM JIM to je toliko kot življenje. jo. Videl sem jih, kako se li. Prinesli so tudi raojo ka jo šest volov nekako rešili za zmrznil,« sem mu odgovoril. >Lahko... Spominjam se Pusti puško, sem zgrabil in približujejo in nočejo stre po. Zvezdo so strgali, kapo pa meta in nadaljevali vožnjo, se »Pa veš, da taka mina eks ...« pravi Ciril Beretič in povlekel. Zopet je bila moja. ljati Tako sem ležal in bled- vrgli pod peč. Pozneje so mi je tovariš Ribar nagnil k tnali plodira, če stopi na njo nek lačne: V njej sem imel pet nabojev. lo se mi je. Ob petih popold jo prinesli. Še sedaj jo Dini in ji rekel v šali: ne so me našla dekleta iz imam. do, ki je težak 75 kilogra »Nekoč sem se peljal s Zopet so me podili. Dva sta -Vidiš, dete moje, tole si Kobdila. V vasi sem ostal teden dni. mov?« kolesom iz Štanjela proti bila še posebno vztrajna. Za dobro zapomni: kralja Petra Potem sem se vrnil v odred. »Seveda eksplodira. Toda KobdJhi. Imel sem italijan čela sta streljati. Prestrelila »Kakšen pa si, tovariš?« so so skozi Albanijo vlekli štirje Skrbelo me bo, kaj bo rekel samo polovico me je na sko kolo. Če se prav spomi- sta mi roko, v zapestju. Po se začudile. Bil sem krvav po voli, tebe pa čez Oštrelj — Stenka ker sem zapravi! ko njej.« njam^ ie bil« v januarju tri- stajala je vse bolj težka. Ni celem obrazu. šest volov in predsednik lo. iažtindesetega. Okoli pol de sem mogel ve?. Obrnil sem »In zakaj imaš dve puški? Imel sem jo samo pod AVNOJA. sete sem vozil po hudem se in ustrelil. Zadel sem. Se Pa nisi ti tisti. ..< so rekle. »Ej, kolo bomo že dobili, hrbtom Noge sem imel v klancu navzdol. Peljal sem daj je samo še eden, sem po- »Koliko je ura,< sem hitro glavno je da si ti živ,, se je snegu. Brat se ni mogel na Marko bolji od Fadila mislil O.Tii drugi se je usta nasmejal in mi čestital. zete hitro, saj sem imel težak v vprašal. »Je že enajst?« čuditi, da sem še živ. No, po nahrbtnik z dvemi odejami, vil in potem stekel nazaj pro »Pet popoldne je, so pohi tem sva pripovedovala drug Med oraanizatorji vstaje na bombami, preko ramen sem ti cesti. Jaz sem se spomnil tele. POČITEK NA M\m drugemu, kako je bilo... Kosovem leta 1941 je bil tudi na puško, ki b: jo lahko dobi! Fadil Hodža, narodni heroj, ki imol nemško »mauzerko«. Ta Odpeljale so me v vas. Pozimi štiriinštiridesetega od ranjenega Nemca. Sel sem je takrat nosil ilegalno ime krat sem bfl obveščevalec v Tam sem zvedel, da so prišli smo marširali skozi Trnovski nazaj in mu jo odvzel. Po JURIŠ Marko Markovič. O njem in Južmo-Primorskem odredu in Nemci, ki so me pori ili. V ne -.)/.. Pravzaprav nismo ma tem sem hodil. Koliko časa Juriš ii bataljon. » katerem njegovih diverzantskih akci tlato jutro sem nesel pošto za ki hiši so prebrskali mni na- sirali. Vlekli smo se. Hodili sem se boril, je v jeseni jah so po Kosovem veliko go Stenka, komandanta odreda. smo že šestnajst ur. Na polo Ive Subic: KURIRJA izvedel prav preseneil ji v ju vorili. Vozil sem navzdol in ne žaje nekega bataljona smo riš. Ne spom njam se več i/crop Tatka da ga vidijo od nadoma sem opazil, da je nesli protitankovske mine. k Neki kmet, ki je Fadila ,a i • H Ui V NOVEM MESTU LETOS SPET: V Zagrebu: sekcija do ŠPORT * TELESNA KULTURA A ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Tradicionalna Partizanova lenjskih visokošolcev Nedavni skupni sestanek ATLETI DOSEGAJO Z NAČRTNIMI TRENINGI ZE SREDI JANUARJA RAZVESELJIVE USPEHE maškarada vodstva Kluba dolenjskih viso V Nove-m mestu je že kar v na• delovanje na nagradnem tekmo košolcev iz Ljubljane, pred vada, da na pristno soboto teles- vanju mask le dobrim in okus. stavnika OK LMS iz Novega novzgojr.o društvo Partizan pri• nim maskam. Za ples in zabavo mesta in zastopnikov študen redi svojo maškarado. Tudi lani bosta skrbela znana ansambla: tov lz Zagreba je potrdil, da so ko maškarade iz upravičenih raz plesni orkester Doma JLA ln štu logov ni bilo. je bilo zanjo veliko dentski »Dizzy combo«. bili doslej visokošolcl v Zagre SPILER ZE TA MESEC - 60,35 METROV zanimanje. fm bu močno odtrgani od dogajanj Letos je društvena uprava ns v domačem kraju. Zato so zdaj Poročali smo že. da se atleti in ljajo tudi republliško zimsko pr di v troskoku, ki ga bo v bodo so prekinili treningov! Krog kan svoji zadnji seji sklenila, da na- ustanovili iniciativni odbor, ki atletmie iz Novega mesta in Se. venstvo v dvorani C »Maribor če treniral mimo skoka v višino didatov ni zaprt ker bo vsakdo, dafljuje s tradicijo. Določili so ob Mladi v trebanjski novega, ki so dc-ločeni rned kan skega tedna« v Mariboru in dr. Tako imamo sedaj v okraju kar ki bo spomladi dosegel dobre širen prirediltveni odbor, izvolili bo zbral vse študente v Za didate za evropsko prvenstvo, ze žavno prvenstvo v velesejmski ! kandidatov za EŠ. kar Je lepo rezultate. avtomatično uvrščen za predsednika, dobrega organi občini grebu; na sestanku z vodstvom lo vestno in marljivo pripravljajo dvorani v Zagrebu. priznanje dolenjski atletiki. Ker med kandidate in bo užival vse zatorja Marjan Sonca in sklenili matičnega kluba bodo sprejeli na novo sezono. Sedaj si v glav Za zaključek še novica, ki Jo Je so vsi zelo marljivi pri treningih, ugodnosti, ki jih imajo kandida da bo letošnja maškarada v so Mladina trebanjske občine je delovni načrt in se pomenili o nem pridobivajo moč in vzdržlji lnhko že na prvih spomladanskih te za ES. To so sporočili iz repu- boto 11. februarja 19G1. vost s tem. da ze'o veliko dviga sporočil prof. Kolarič: med kan že lani pregledala enoletno de tesnejšem socV.ovanju z dru didate za evropsko prvenstvo Je tekmovanjih pričakujemo dobre bliske atletske zveze Kot ponavadi bo maškarada v jo uteži. Ce bi si nekdo, ki ne rezultate. lo, pred dnevi pa je na plenu gimi visokošoici, predvsem pa pczna sodobnega atletskega tre bil naknadno uvrščen tudi novo. vseh prostorih Doma JLA, kate XXX V Novem mestu so redni tre mu obč. komiteja LMS izbrala ninga, ogledal njihove priprave meški skakalec v višino Miro ningi vseh atletov ln atletinj rega lastnik je TVD Partizan. Do. seveda tudi s štipenditorji iz v telovsidnici, bi mislil, da ima Bavdek, ki ima svoj osebni re Se neka} bi moralu poudariti: Partizana vsak torek in četrtek menili so se, da letošnjo maška nov sekretariat in se pomenila domačih občin. Sd. pred seboj dvigalce uteži in ne kord v tej disciplini — 185 cm. tudi ostali atleti in atletinje v rado res dobro pripravijo, da bo o sklepih občinske konference. Bavdek se Je lani vrnil iz JLA, od 18.30 ure dalje v telovadnici do obiskovalci zadovoljni. atlete. okraju, ne samo kandidati za osnovne šole. vsak ponedeljek Naloge so si razdelili po komi zato ni imel možnosti, da ponovi ES, — ne bi smel) več počivati. Ze sedaj naj izdamo nekaj po V modi so vsi napredovali. To ali izboljša svoj najboljši rezul sredo in petek od 14 30 ure dalje sijah, vse velike akcije pa bo Dovolj je zimskega spanja, zato drobnosti: poleg rezervacije ozi dokazuje redno treniranje in ne tat. Prof Kolarič meni. da ima pa na zletnem stadionu. katera poskusna tekmovanja. Pr pridno na treninge! Posnemajte roma vstopnine, ki bo v ostalih do reševal' z združenimi moč 1 Bavdek zelo velike možnosti tu vo • uradno tekmovanje je imel kandidate za ES, ki od jeseni ni Vabljeni so tudi novinci! fm prostorih nekoliko nižja kot v mi. Za predsednika so znova Dvanajst nagrad Zveze letos pretekli teden metalec kop glavni dvorani, se bo vplačevala izvolili Franca Oparo, za se ja Marijan Spilar. Republiški tre še konsumacifla. Vsem, ki name ner prof. Kolorič je pripeljal iz ravajo na maškaradi sodelovati v kretarko pa Mileno Gnidoveo. borcev za najboljše Ljubljane Kaetelica (Olimpija). ki ¥ S. kolu najboljša: »Dolenjski list« in RTV Ljubljana maskah, prireditveni odbor spo ima svoj osebni rekord v metu roča, da bo dovoljen vstop ln so Sd. naloge kopja že preko 68 metrov. Prve Športno uredništvo TT Je že bor) — 5 točk 4.-5. Polet in TT Upajmo, da se bo naš pred. tekmovanje na rezultat (dejan lani uvedlo napovedovanje re (LJubljana) po 2 točki. stavnik tudi v tem kolu dobre Na seji okrajnega odbora sko je faiilo to otvoritveno tekmo zultatov nogometnih tekem <- V drugem kolu tega tekmova. odrezal saj več ali manj redno Zveze borcev so v ponedeljek vanje v novi atletski sezoni) je »Športne prognoze^ - Vsak te nja bo naš list zastopal Elanov stavi v »Športni prognozi« in do prineslo presenetljivo, toda zaslu den posebej so rezultate napo nogometaš Janez Turk, NJegovj bro pozna italijanska moštva. Ne R A Z P i S sklenili razpisati 12 nagrad za ženo zmago Novomeščanu Spilar. vedovat; novinarji — Slani po napoved za nedeljo 22. januarja kajkrat Je že imel 10 pravilnih najboljšo nalogo z naslovom: ju, katerega kopje se je redno sameznih športnih redakcij. V se glasi: rezultatov od 12 možnih. ftVT0-M0T0 DRUŠTVO — NOVO MESTO »Moj domači kraj med NOB«. zapićilo okoli 59 metrov. S petim skupni oceni Je imelo lani naj 2, 2. 0, 1, 0, 2, t, 1. 0. 1, 1. 0 Razpis bodo v kratkem poslali metom 60,35 m je premagal Ka- več uspehov športno uredništvo (rezerve) 1. 1. 2. fm razpisuje delovni mesti stelica, ki je tokrat vrgel le RTV Ljubljana, ki Je ob koncu vsem šolam v okraju; tekmo 59,58 m. Oba rezultata sta glede leta zmagalo z 10 točkami nasko 2 ŠOFERJEV - INŠTRUKTORJEV vali bodo lahko vsi pionirji in na to, da je bilo tekmovanje sre ka pred TT in Ljubljanskim Kaj je z brežiškim nogometom? pionirke preko svojih odredov. di januarja, zelo dobra. s dnevnikom. Metalci kopja bodo imeli do za poučevanje praktičnih voženj tečajnikov-amaterjev. Rok za dostavitev najboljših pravega začetka sezon; (konec Z Novim letom so pri TT spre Se vedno prihajajo na naše moštva. Radi bi tudć vedeli, če nalog bo 1. oktober 1061, na marca) še več podioonih pregled menili rubriko »Novinarji napo uredništvo nepodpisana pisma. bodo še igrali mladi. Šetinc in Plača po dogovoru. Lenič sta dokazala, da bi jih mo grade pa bodo razdeljene 29. nih tekmovanj (v sredo se bodo vedujejo i, o, 2. v »Bralci in po Takih stvari ne objavljamo; Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij v Novem mestu spat zbrali vsi slušalci najovedujerjo 1, 0, 2,«. rali najprej upoštevati. Upajmo, novembra 196.1. Prva nagrada najboljši »kop-jaši« Slovenije), za posamezne liste bodo odslej za poleti gredo na »Odpad«, po da bomo sipomladi videli svoje iz dostavite na AMD, Novo mesto, Ragovska cesta. 3000 din, druga 2000 din In de Vse atlete in atletinje pa priprav- stopali aktivni Športnik, šport zimi pa z njimi kurimo peči. brance na drugačni poti kot zdaj set nagrad po tisoč dinarjev. ni funkcionarji, navijači itd. — »Navijač« po izbiri športnega novinarja li Sicer smo o tem že večkrat sta. Na tekmovanje Je TT letos pisali. To pismo, čeprav nI Šah v Sevnici povabil še Dolenjski list. Stoven. podpisano, pa objavljamo za V nedeljo, 8. Januarja, je bil v skl Jadran Večer, Celjski tednik to, da bi spregovorili o bre sevniški kolodvorski restavraciji in Gorenjski glas — torej deset 2ENA IN 00M * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * šahovski brzoturnir za člane DPD uredništev. Vsak list bo tedenske žiškem nogometu. Svoboda Turnirja se je udeležile prispeval • po eno kombinacijo, Kaj je torej s tem? 14 šahistov. zmagovalec v vsakem kolu bo pa brezpiliaono prejemal TT — kot Taiko se sprašujejo mnogi. V Prvo mesto je zasedel z 12,5 nagrado. Točke predstavnikov li jeseni je moštvo zadnji hip od klica s sinjimi očmi, piše: prinese domov slabo oceno ali točkami Marijan Susteršič, kl Je stov se bodo od tedna do tedna povedalo nastop v dolenjski no Moj tata. Dela v rudniku. Pri pa napravi kak vzgojni pre znan brzopotezni šahist. 2. do 4 prištevale, tako da bodo obenem gometni podzvezL Vzroka ne zna de domov. Je lep... In zopet stopek. mesito si delijo: Ruda BI as, Edi tekmovala tudii športna uredni nihče pojasniti. Tudi igralci ne Rauter in Jože Maurer (vsi pc štva listov. vedo, zakaj niso igrali. Nekateri Spis o očetu nič več! Ne zanemarjajmo očetovstva 10.5 točk); 5. mesto Bramko Ze- so trdili, da igralcev ni, toda sre na tak način! Nekoč, ko bo V I. kolu, ki pa ni bilo popolno Kaj naj to pomeni? Se več lič (8,5 točk); 6.-7. mesto Milan čanje z novomeškim »Elanom« je otrok je napisalo komaj dva naš otrok odrasla oblikovana poCfišak in Anton Vintar (7); 8 (peit uredništev Je z napovedjo dokazalo, da je. dovolj dobrih no V šoli pišejo splsje. O vsem V razredu je popolna tišina. zaomtdl.lo), Je Dolenjski list zasto osebnost, bo o tem prepozno Alojz Jerman (6,5); 9. Martin Jam- gometašev. »Brežice« so nastopile mogočem: o praznikih, o do Le peresa škrbljajo. Anica, stavka o svojih očetih in uči šek (6); 10. Franc Drstvenšek (4); paj novomeški odbojkar Rudi govoriti. z novim moštvom in prepričljivo godkih doma, na cesti, v ki punčka temne polti in modrih teljica kar ni mogla razumeti. 10. Jože Senica (3); 12. Rudi Fo- Berger. Moramo priznati, da se zmagale. Želimo, naj nam odgo Pri mamicah so pisali toliko (Iz »7 DNI*) lej (2,5); 13. Derenda (2) in 14. je dobro odrezali, saj Je bilo to nu itd. oči, nič več pisala. Samo toliko: vorni pojasnijo, kako je s stvar in tako dolgo. Le redki so pi Viktor Košar st. (pol točke). krat težko uganiti pravilne re jo, karjti žalostno bd bilo, da ta Otroci radi pišejo spise, ki Moj očka. Moj očka je urad- zuTitate. Uganil Je 7 rezultatov ln ko mesto ne bi Imelo dobrega sali več o očetih. Pred dnevi sta se pomeriLa tu z režiserjem Jožetom Tiranom — so jim blizu. Radi se izpove di Mladinski šahovski aktiv Kme zastopal je RTV LJubljano) delil dujejo, če jih znamo izzvati. »Otroci, zakaj niste o oče tijske šole Radna in mladinski 1.-2. mesto. Da Je bilo to kolo tih pisali več?" jih je pobara GOSPODINJSKI NASVETI šahovski aktiv sevniške Kopitar Tako so nekega jesenskega res težko :m da Je sedem zadet la. Tedaj stopi k njej mala, Belo krzno čistimo s krom ne. Zmagali so domačini z rezul kov od 1E možnih lep uspeh, do jutra pisali v prvem razredu tatom 4:1. kazuje slab uspeh predstavnikov srčkana deklica in tiho de: pirjevo moko. Močno segreto V Kopitarni je zdaj sindikalno Taborniki zgodbo o mamici. Naslov: TT in Poleta, ki sta tokrat uga Moja mamica... Kaj vse so "Šica, našega atka ni nikoli potresemo po dlakah in jih šahovsko prvenstvo. Tekmovalci nila le dva rezultata. Datumi tečajev za vod se z vsemi močmi borijo za ša pisali! Nekaj stavkov: Moja doma!« »-Našega tudi ne!« zdrgnemo z njo, nakar krzno nike na Frat! so pre hovskega prvalka Kopitarne. Sin Vrstni red v tem kolu Je bil mamica je zlata. Zelo rad jo »Našega tudi ne.« In še in še. iztepemo. Če je treba, posto dikalna' prvenstva bi biila zaže naslednji- stavljeni za en dan: imam. Pomagam ji pomivati Trpko je bilo spoznanje. pek ponovimo. lena tuCi v ostalih podjetjih. i.—2. Dolenjski list in RTV LJu. I. TEČAJ: prihod na Otroci imajo očete in jih ni Janko Blas bljana — 7 točk. 3. Večer (Mari posodo. Zvečer jo božam po Temno krzno čistimo tako s Frato v nedeljo, 22. L, obrazu. Kadar joka, sem ža majo. Ali sploh smemo po segretim peskom in z žagovi- tem govoriti o obojestranskem dopoldne, odhod s Frate lostna ... Tako. Ura je mini no. Dolge dlake dobro stepe- vzgojnem vplivu. Ali ni rav- v četrtek. 26. L. dopol la. Otroci so oddali zvezke, mo ali pa jih počešemo s ko- dne. vsi razžarjenih lic. • \ no oče v družini biološko močnejši činitelj? Bolj avto vinastim glavnikom. II. TEČAJ: prihod na Le Marjanca, ki ni imela Frato v četrtek, 26. L, ritativen in s tem bolj odlo Mokrega krzna ne sušimo pri mamice, je otožno zrla skozi čen, dosleden?! Ali otroci te peči, ker koža otrdi, dlake pa dopoldne, odhod s Fra okno razreda v rumeno jesen te v ponedeljek, 30. L, ga ne občutijo, zelo, zelo do se začno lomiti. Najprej ga s sko pokrajino. bro? Res je, le da očetje to krpo nalahno zbrišemo v sme dopoldne. Čez teden dni so pisali dru Vsa druga navodila v pozabljajo, ne vsi, in se zne ri vlaken, nato zgladimo s kr go nalogo. Tema je bila zelo sejo samo takrat, kadar otrok tačo. okrožnici ostanejo v ve zanimiva. Tovarišica je želela ljavi! Tečaja se lahko spoznati njihove mamice, se nik. Je zelo priden. Pika in udeleže samo taborniki, daj pa še očete. Zato bodo da nič več. Janezek je prav tako svinjski burek, krompirjeva ki so jih enote prijavile nes pisali zgodbo o očkih, atih, prenehal. Njegov spis: Moj solata. — Večerja: topli ocvir do 18. januarja. tatih in kakor jim že vse pra očka je obrtnik. Vidim ga le M-61: modna pomlad ki, kruh, bela kava. vijo otroci. zjutraj. Mici!