19. Januar 1961 (Št. 565)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 60o din, polletna Stev. 3 (565) Leto XII NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vzhod iz 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki NOVO MESTO, 19. JANUARJA 1961 Stev 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno v Novem mestu štev. 606-70/3-24 podjetje »Delo« v Ljubljani V jubilejnem letu Namen letošnjega jubilejnega le sleherni borec in ju nosil v srcu, oni sebojne odnose naših narodov in ta m zgolj v tem, da s proslavami sta izpodbujali ljudske množice v postala pomemben činitelj tudi na in svečanostmi obudi in počasti spo osvobojeni deželi k novim ustvarjal mednarodnem področju. Pokazalo se min na velike dogodke in velike nim delom, bili sta pa tudi glavna je namreč, da v sodobnih, hudo za ljudi _ naše revolucije, temveč da podlaga za obrambo pred kakršnimi pletenih svetovnih dogajanjih osta hkrati nadaljuje in še močneje po koli zunanjimi napadi in pretnjami. nejo nove in majhne države neod udari nepretrgano povezavo revolu Kakšni sta ti dve pridobitvi v luči visne le takrat, če so dosegle notra cionarnih dogodkov, ki so se začeli sodobnih dogodkov? V povsem spre njo enotnost na naprednem, načel pred dvajsetimi leti in se nadaljuje menjenih življenjskih pogojih, bi nem temelju. Če tega ni, če so nji jo vse do današnjih dni. stveno drugačnih od časa, ko so se hove notranje moči tako ali drugače razcepljene, potem kaj hitro posta Dve desetletji jugoslovanske re za ti pridobitvi ljudje borili in umi nejo plen raznih kolonialnih, neo- volucije sta pravzaprav začetek pra rali, ko so o njima sanjali? Lahko kolonialnih, blokovskih, imperiali ve zgodovine jugoslovanskih naro rečemo, da v tistem času niti naj stičnih in raznih drugih pohlepov. dov, kajti prejšnja doba je bila pol drznejši jasnovidec ni mogel predvi na nacionalnega in socialnega hlap. deti njunega tako velikega razvoja V trm pogledu je primer naše de čevanja, ponižanj pa izgub in po ne oceniti njunega izrednega pome žele, ki so v svojih pogojih ustvarile novnih iskanj samega sebe. Šele ti na za prihodnost. drugim deželam vzor. Prav zaradi dve desetletji revolucije sta določili Sistem ljudske oblasti, porojen že svoje enotnosti je Jugoslavija osta našim narodom pravo mesto v svetu v revoluciji, se je razvil v sistem la ne samo neodvisna socialistična in pravi cilj življenja. socialistične demokracije in je za dežela, temveč je kot taka lahko snovan na načelu družbenega samo navezala ekonomske in politične sti Tole je oddelek za pripravo vode v tovarni cehi loze in papirja DJURO SALAJ na Vidmu pri Še včeraj je bila Jugoslavija tako upravljanja, ki je temelj naše druž ke z vsemi drugimi deželami. Lahko Krškem. O novih načrtih in proizvodnji krmilnega kvasa iz odpadnih lužin v tem kolektivu berite rekoč neznana dežela, ki niti na od bene in politične ureditve. Iz ne išče in uporablja vse vrste ekonom kaj več na 3. strani današnje številke ročnem in zaostalem Balkanu ni kdanjih narodnoosvobodilnih odbo skih aranžmajev, kreditov itd. brez imela posebne vloge. Danes pa nc rov se je razvil danes vse obsegajo sleherne bojazni, da bi to izpodko- uživa po vsem svetu le velikega či komunalni sistem, ki postopoma palo njen ugled ali škodilo njeni ugleda, temveč predstavlja tudi po odpravlja razlike med državljani in jasni poti v socializem. memben činitelj, ki vpliva na sve oblastjo. V tem sistemu državljani Okrajni perspektivni plan tovno politiko, ki nepretrgoma so Lahko vidimo, da tudi druge dc- sami postajajo oblast s svojim ne žlee, ki so v svojih pogojih ustvarile deluje pri dogodkih, usodnih za vse posrednim sodelovanjem v številnih, človeštvo. Mirno lahko rečemo, da tako ali podobno enotnost, prav tako toda povezanih organih upravlja uspešno premagujejo razne težave, sta ugled in vpliv Jugoslavije več nja. Boljše življenje, o katerem se ja, kot je n.>en obseg in njena eko se uveljavljajo kot neodvisne deže pred sindikalnimi voditelji je nekoč govorilo in sanjalo, ne do le in imajo v svetu čedalje večji nomska moč. Kaj smo dosegli v bivajo ljudje kot nekak dar ne kot vsem tem revolucionarnem procesu pomen. kov za bodoče delo sindikalnih uspeh dela države in administra V soboto in nedeljo je bilo skih sindikalnih svetov ln tako v notranjem razvoju kot v utr Kjer pa nove in majhne dežele organizacij. cije, temveč predvsem ko posledico v Dolenjskih Toplicah posve njih nalogah za aktivizacijo jevanju svojega mesta »pod son niso dosegle enotnosti svojih sil na Na posvetovanju je predsed vsega članstva sindikalnih or proizvajalnih in družbenih naporov tovanje predsednik in tajnikov cem«, vidimo, če premotrimo, kako napredni osnovi, tam »vragi vodijo nik OLO tov. Niko Belopavlo- ganizacij in drugem. No po njih samih. V ljudeh se združuje občinskih sindikalnih svetov so se razvijale nekatere osnovne ples« v škodo teh narodov. vič govoril o perspektivnem svetu so bile koristno izmenja vloga proizvajalcev in upravljavcev, okraja Novo mesto, ki ga' je pridobitve naše revolucije. zato morejo neposredno vplivati na Letos, v jubilejnem letu, se bodo programu OLO in obrazložil ne misli in sprejeta določena sklical okrajni sindikalni osnovne smernice razvoja stališča, o čemer bomo še po Vsekakor sta od teh pridobitev svojo usodo. tudi naše nove generacije še bolj svet. Posvetovanja, ki so mu seznanile z vsemi posebnostmi naše novomeškega okraja v letih ročali. bili in ostali najpomembnejši dve: Kar zadeva drugo veliko pridobi, prisostvovali vsi člani tajništva 1961 do 1965. ljudska oblast ter bratstvo in enot tev naše revolucije — bratstvo in revolucije, z razvojem vseh njenih okrajnega sindikalnega sveta, pridobitev. O delitvi dohodka na novih Okrajni odbor nost naših narodov. Za ti pridobitvi enotnost — je že presegla s svojim se je udeležil tudi podpredsed osnovah je govoril član tajni '•s že med oboroženo borbo vedel pomenom notranje življenje in med DRAGOLJUB MILIVOJEVIC nik republiškega sveta Zveze štva republiškega sveta tov. za proslavitev vstaje sindikatov tov. Jože Borštnar, inž. Tone Tribušcn. Predsednik Pri okrajnem odboru SZDL ki je prispeval v razpravi okrajnega sindikalnega sveta vrsto bogatih misli in napot- je ustanovljen desetčlanski tov. Ludvik Kebe pa je dal Okrajni odbor za proslavo 20- napotke za politične in ka letnice vstaje. Člani odbora so: drovske priprave na občne Viktor Zupančič, Niko Belo- zbore sindikalnih podružnic. Zbori volivcev pavlovič, prof. Ema Muser, Na posvetovanju je bila iz prof. Janko Jarc, Karel Ster- v občini Decentralizirana pošta - boljše usluge redno živahna in konkretna ban, Martina Petrič, Martin diskusija. Razpravljali so še o Baje, Franc Košir in Karel Novo mesto Razgovor z direktorico PTT podjetja v Novem mestu in zvezno ljudsko Nadaljnje naloge so: zagoto delavskem samoupravljanju v Mejak, predsednik odbora pa viti avtomatizacijo telefonije, novih pogojih, o problemih je Franc Pirkovič. V kratkem Od 19. januarja do k-tca fe poslanko Drago Rometovo — In ostale naloge nove organizirati mrežo prevozov sindikalnih podružnic in občin- bo imel odbor sejo, na kateri bruarja bodo po volilnih eno ga PTT podjetja? pošte tako, da bo čimveč pošt bodo sestavili program letoš tah v novomeški občini zbori — Decentralizacija je kot — Gotovo ste pri uresni prejelo pošiljke do 8. ure zju njih proslav, posvečenih 20- razumljiva posledica nagle čevanju nove organizacije — Razen utrditve uprave je volivcev. Na njih bodo voliv pomembna naloga ustanovitev traj in da jih bodo odpravljale Letos: 3 naše brigade! letnici vstaje. ci izvolili nove krajevne odbo ga razvoja lani razen osta poštne službe naleteli na vsak dan čim pozneje. S tem osnovnih PTT enot na našem Priprave za nadaljevanje del re, ki se bodo v največ prime lih doslej strogo centralizi vrsto težav. Povejte, pro bomo dosegli, da bodo roki za področju. Te bodo združevale na avtomobilski cesti »Bratstva Pomembni dnevi rih teritorialno ujemali s pod ranih služb zajela tudi po sim, kaj o tem. dostavo pošiljk naslovnikom PTT manipulacijo in tehnično in enotnosti- že teko. Od Grde- ročji nedavno osnovanih kra što. Tovarišica direktorica, kar najbolj kratki, s čimer bo Prihodnje dni se bodo priče — Največ težav je s prostori, službo v okviru ene ali več ob lice do Skopja bo vzdolž bo jevnih organizacij Socialistič morda bi povedali kratko mo izboljšali naše usluge. To le prve občinske konference ker novo poštno poslopje še čin. V tem je največji pomen dočih 138 km nove ceste zra ne zveze. Odborniki obeh zgodovino poštne dejavnosti nam bo morda kmalu uspelo Socialistične zveze, ki se bodo ni dograjeno, primanjkuje pa naše decentralizacije. Nove sla vrsta naselij, ki jih že pri zborov ljudskega odbora so na in posredovali našim bral zaradi določil novega zakona v našem okraju nadaljevale nam tudi strokovnjakov, pred PTT enote bodo imele notra pravljajo. Prispevek mladine zbore volivcev zelo dobro pri cem tudi kaj več o decen o JPTT o obveznem prevozu do 7. februarja, dokler se ne vsem v gospodarski službi, v nji ekonomski obračun, svoje našega okraja: pravljeni, saj je ObLO organi tralizaciji pošte, da bi jim pošte z rednimi avtobusi. In še bodo zvrstile v vseh občinah. bilo to vprašanje jasnejše. sekretariatu in v tehnični služ tarifne pravilnike in bodo raz ziral zanje posebno inštrukta- bi. Oboje je tesno povezano s zadnja naloga: s pravilno or letos tri brigade, ki bodo od Prva bo v občini Brežice 28. Za začetek morda o vzro polagale z delom sklada osnov šle na cesto v aprilu, juliju in žo, kjer so se seznanili s pred pomanjkanjem stanovanj. Vr nih in obratnih sredstev. Zato ganizacijo PTT mreže in z januarja, v Vidmu-Krškem 29. logom osnutka perspektivnega kih, ki so jo narekovali In uvajanjem posebnih uslug bo septembru.