4#Uh}Xowdwl#Ud}Slvry#Vr #533

( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik VIII, {t. 8-9, 2007 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• Rezultati razpisov So~e 2007 • Sami smo si izdelali son~ne kolektorje • Spo{tuj ~as in denar drugih • Na koti 732 ob preboju • Zgodba o torbi suhih hru{k • Orientalski ples je njeno `ivljenje

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

Zdravo z naravo

edaj, ko okoli mene vse kiha, raba medu in cimetovega prahu de- žemo mozolje. Zjutraj se umijemo s kašlja in smrka, sama “trkam luje krepilno na imunski sistem ter toplo vodo. Po približno štirinajstih Sna les”. Zdravje je stabilno. ščiti telo pred bakterijami in napadi dnevih redne nege mozolji izginejo. Kljubovala sem celo številnim želodč- virusa. • Utrujenost – Med ima še eno nim in črevesnim tegobam, ki so v • Prehladi – Ob običajnemu pre- izjemno lastnost – znan je po poži- zadnjem času razsajale po Posočju. hladu ali gripi se tri dni zapored uži- vljanju celotnega organizma. Zato naj Klub temu me včasih prešine misel, va po eno jušno žlico mlačnega me- bi ljudje srednjih let, ki redno uživa- kaj bi se zgodilo z mano, če bi me na du s četrtino čajne žličke cimetovega jo med s cimetovim prahom v enakih primer postavili v obdobje po prvi prahu. S tem se menda izboljša in deležih, bolj gibljivi in bolj prilago- svetovni vojni ali še dlje v preteklost, ozdravi tudi večino kroničnih kašljev dljivi. Priporočeno je uživati pol žlice Številka vpisa v razvid medijev: 787 in prehladov, recept pa naj bi poma- medu, posute s cimetovim prahom, ISSN 1581-6087 ko je bilo stanje v zdravstvu bistveno drugačno kot danes. Najbrž bi preži- gal celo pri čiščenju sinusov. ki jo zamešamo v kozarcu vode. To Izdal in založil: • Infekcije mehurja – V kozarec napravimo po jutranji toaleti in po Posoški razvojni center vela, vendar težko brez znanja in Trg svobode 2, 5222 Kobarid izkušenj naših prednikov. Žal nam mlačne vode zamešamo čajno žličko tretji uri popoldne, ko začne telesna vitalnost upadati. Naslov: tega danes primanjkuje, zato pri- medu in dve jušni žlici cimetovega Uredništvo EPIcentra prahu ter to popijemo. Z napitkom • Artritis – Enoto medu zmešamo znam, da sem povsem zadovoljna s Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin naj bi uničili škodljive bakterije v z dvema enotama vode, dodamo čaj- časom, v katerem živim. Ko te enkrat Telefon: mehurju. no žličko cimetovega prahu, napravi- 05/38-41-510 (glavna urednica) “poleže”, se enostavno zatečeš k • Bolečine v želodcu – Med v mo maso, s katero nežno masiramo 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) zdravniški oskrbi. kombinaciji s cimetovim prahom laj- obolele dele telesa. Bolečina naj bi Faks: ša bolečine v želodcu in pomaga pri popustila v nekaj minutah. Priporo- 05/38-41-504 Kaj pa nekoč? “Naša lekarna je zdravljenju želodčnih čirov. Če zmes čljivo je tudi vsako jutro in vsak ve- E-pošta: bila v naravi,” mi pripoveduje teta [email protected] cimetovega prahu in dveh jušnih žlic čer v skodelico vroče vode dodati dve Marica, ki jih šteje že več kot dvajset Spletne strani: medu zaužijemo na tešče, ta zmanj- žlički medu in čajno žličko cimeto- po abrahamu. “Ko smo zboleli, smo www.pososki-rc.si šuje želodčno kislino. Med s cime- vega prahu. Napitek naj bi pozdravil bili otroci po svoje veseli, saj smo ve- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) tom menda odpravlja tudi vetrove. celo kronični artritis. Dobro pa je Glavna in odgovorna urednica: deli, da bomo dobili najslajše zdravi- • Ustna votlina – Za izboljšanje tudi uživanje mešanice jušne žlice Tatjana Šalej Faletič lo – med. Ta je bil namreč vedno pri slabega zadaha na tešče grgramo in medu in pol čajne žličke cimetovega Pomočnica glavne urednice: hiši, saj je bil tata čebelar,” seže s izpiramo grlo s toplo vodo, v katero prahu pred zajtrkom. Rezultati naj bi Špela Kranjc spomini nazaj v svoje otroštvo in mi zamešamo žličko medu in cimetov bili vidni že v roku enega meseca. Stalni sodelavci: zaupa kup “medenih receptov”. Z Mariša Bizjak, Peter Domevšček, Mateja prah. • Holesterol – Dve jušni žlici me- Kutin, Špela Mrak leti pa je odkrila še eno zanimivo • Infekcije kože – Ekcemi, lišaji in du in tri čajne žličke cimetovega pra- Oglasno trženje: kombinacijo, ki ugodno vpliva na druge vrste kožnih infekcij naj bi se hu raztopimo v 4,5 dl čaja in popije- 05/38-41-500 (Miloš Bajt) naše zdravje. Gre za kombinacijo pozdravili s pomočjo zmesi, pripra- mo. Že po dveh urah se raven hole- Cenik oglasov in naročilnico najdete na medu in cimeta, s katero si danes vljene iz enakih deležev medu in sterola v krvi zniža za nekaj odstot- spletnih straneh. lajša najrazličnejše tegobe. Ker so se cimetovega prahu, ki jo nato nama- kov. Sicer naj bi raven holesterola Lektoriranje: Katarina Mihelič, Nevenka Janež mi nasveti zdeli zanimivi in koristni žemo na obolela mesta. zniževalo tudi že dnevno uživanje in ker menda resnično pomagajo, sem Mozoljavost Fotografija na naslovnici: • – Z zmesjo treh ju- čistega medu. Željko Cimprič se odločila, da vam jih zaupam. šnih žlic medu in čajne žličke cime- Tatjana Šalej Faletič, Ilustracija: • Imunski sistem – Dnevna upo- tovega prahu si pred spanjem nama- glavna in odgovorna urednica Marko Podjavoršek Oblikovanje in tehnična priprava: Gaya Bratina-Jereb Cerkno (P)OSTANITE NARO^NIK E-EPICENTRA Tisk: Grafika Soča V sedmih letih izdajanja glasila, ki je pred vami, se je v naši bazi podatkov nabralo okoli 150 naročni- Naklada: 7.300 izvodov kov EPIcentra v brezplačni elektronski obliki. Žal se nam je v uredništvu pred časom “sesul” računal- Vire navajamo po ISO standardu. niški sistem, v katerem je bil med drugim tudi omenjeni seznam. Distribucija: Glasilo se brezplačno distribuira po vseh Zato v uredništvu pozivamo vse, katerih elektronske naslove smo že imeli, in tudi morebitne nove gospodinjstvih Zgornjega Posočja. zainteresirane, da nam na [email protected] sporočite svoj e-naslov, tako da vam bomo Glasilo sofinancirajo: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo lahko ponovno pošiljali povezavo na naše spletno glasilo. in regionalno politiko, Ministrstvo RS za kulturo, Občina Bovec, Občina Kobarid in Za razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo. Občina Tolmin Uredništvo EPIcentra Letnik VIII, št. 8-9, 2007

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 PRC obve{~a ( 3 )

Iz vsebine

4 Z oglasne deske PRC-ja WWW.ISKANIPOKLICI.NET 5 Aktivno dràvljanstvo: Institucije v EU PODJETJEM ponujamo mo- stavljena podjetja pozivamo, da bodo tudi predstavili. 7 Na prvem razpisu osem žnost, da se brezplačno predsta- svoje podatke posodobijo. Prijavne obrazce dobite na www. uspe{nih vijo na spletni strani www.iska- Na spletni strani www.iskanipo- iskanipoklici.net in na www.po- 8 Rezultati razpisov So~e nipoklici.net, opredelijo potrebe klici.net bodo učenci, dijaki, štu- soski-rc.si, kjer lahko preberete 2007 (1) po kadrih, možnosti opravljanja denti, pa tudi brezposelni našli tudi več o projektu. Dodatne in- delovnih praks ter izdelave se- marsikatero informacijo, ki jim formacije: 05/38-41-500 (Mateja 11 Sami smo si izdelali son~ne minarskih in diplomskih nalog, bo pomagala pri odločanju o nji- Kutin) in mateja.kutin@pososki- kolektorje prosta delovna mesta … Že pred- hovi nadaljnji poti, lahko pa se rc.si. 13 Iz ob~inskih uprav Spletna stran www.iskanipoklici.net je bila vzpostavljena v okviru projekta Mladim v regiji približujemo deficitarne 17 Vodna ujma prizadela tudi poklice – podjetjem pomagamo pridobiti ustrezne kadre, ki ga je leta 2004 na javni razpis prijavil Posoški razvojni Poso~je: Najhuje je bilo v center v partnerstvu z ostalimi razvojnimi agencijami v regiji (ROD iz Ajdovščine, ICRA iz Idrije in RRA severne Pri- Ba{ki grapi morske iz Nove Gorice). 19 Pred na{im pragom: Pitna voda – zagotavljanje Na enem mestu vse informacije neopore~nosti Rabite pomoč pri odločitvi o cu. braževanje odraslih v Tolminu in 21 Spletni bonton: Pravilo 4: Spo{tuj ~as in denar drugih nadaljnjem šolanju, načrtovanju Vsem odraslim, ki želite infor- Bovcu. poklicne poti ali iskanju zaposli- macije o možnostih izobraže- Predhodna najava na Posoškem 23 Minilo je skoraj stoletje …: tve? vanja za poklic, strokovnem iz- razvojnem centru, Ulica padlih Na koti 732 ob preboju Obiščite informativni kotiček popolnjevanju in aktivnostih za borcev 1b, Tolmin, telefon: 26 Vojna ni nobena re{itev: Centra za informiranje in poklic- prosti čas, pa svetujemo obisk 05/38-41-500 (pri Cvetki Kav- Zgodba o torbi suhih hru{k no svetovanje v Tolminu in Bov- Informacijskega središča za izo- čič). 28 âs najhitrej{ega razvoja [C Tolmin Utrinki 31 Mladost in nadarjenost: Orientalski ples je njeno ìvljenje STOJNICA ZNANJA so nastali v okviru študijskih krožkov. je vpisalo na naše jesenske tečaje. Tolmin – V okviru Dneva svetovalnih Kar nekaj obiskovalcev stojnice se Patricija Rejec, Posoški razvojni center 33 Botani~no popotovanje: središč Slovenije smo tudi v Tolminu Froelichov svi{~ 20. septembra na tržnici organizirali stojnico znanja. Dve svetovalki sta 34 Vsi na zrak za zdrav korak: med 12. in 16. uro obiskovalcem Po ostalinah in spominskih nudili širok spekter informacij in obele`jih so{ke fronte ustrezno gradivo o izobraževalnih programih ter vsebinah, ki so veza- 36 TD So~a-Lepena ne tako na neformalno izobraževa- 38 Pustili so svoj pe~at: Prosjak nje kot na vseživljenjsko učenje. Ra- in tele znovrstne vsebine, ki jih Posoški razvojni center ponuja prebival- 39 Zlati Bogatin: [polad vzame cem občin Bovec, Kobarid in Tol- krivopeto za èno min, smo dopolnili tudi s ponudbo izobraževalnih programov, ki so 40 EPIjeva knji`na polica vsem zainteresiranim na razpolago v Novi Gorici. Opaànja: Nabor utrnjenih 41 Stojnica je bila dobro obiskana; naj- spominov pred vojno in po več povpraševanja je bilo po jezikov- njej nih tečajih in programih za starejše 43 Javni razpisi in obvestila odrasle. Med najbolj priljubljenimi gradivi, ki so šla za med, pa so bile STOJNICA ZNANJA JE BILA DOBRO OBISKANA; največ povpraševanja je bilo po jezikovnih 47 Koledar prireditev brošure, razglednice in materiali, ki tečajih in programih za starejše odrasle. Foto: Mateja Kutin

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Z oglasne deske PRC-ja ( 4 )

Središče za samostojno učenje BREZPLA^NO DO NOVIH ZNANJ Je vaše jezikovno in računalniško znanje že malce zaprašeno? Si ne morete privoščiti dragih izobraževanj? Potrebujete podporo pri ponovni vljučiti v proces učenja? Če ste na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, smo mi pravi za vas. Obiščite našo Točko za samostojno učenje v Tolminu in Bovcu. Ob podpori mentorja, programov in multimedjiskih pripomočkov boste lahko obnovili ali pa se začeli učiti: • italijanski, nemški, angleški, francoski in španski jezik ter • računalništvo. Poleg tega vam na tem mestu omogočamo uporabo računalnika za pisanje raznih nalog, brskanje po svetovnem spletu in uporabo elek- Izobraževanje starejših odraslih tronske pošte. Pokličite na Posoški razvojni center: 05/38-41-500 (Tjaša Maurič ali Patricija Rejec) in povejte, da ste tudi vi izbrali brezplačno vodeno samostojno učenje. LAHKIH NOG NAOKROG Ste v teh mrzlih mesecih pripravljeni narediti nekaj za gibčnost svojega telesa? V drugi polovici novembra v Tolminu organiziramo brez- plačno učinkovito rekreacijo za vse, ki ste že Jezikovni tečaji podali roko abrahamu in želite s primerno fi- zično dejavnostjo okrepiti svoje telo, zdravje JEZIKOVNO IZOBRA@EVANJE ZA USPE[NO Nejc in imunski sistem. Z vami bosta vaditelja KOMUNIKACIJO Čufer in Gorazd Perdih. Odločitev je vaša. Radi potujete? Želite kakovostno komunicirati s poslovnimi partnerji, Prijave in dodatne informacije na Posoškem ra- prijatelji ali znanci iz tujine? Da ne bo več zadreg pri sporazumevanju, vam v drugi polovci januarja 2008 ponujamo naslednje jezikovne tečaje: zvojnem centru: 05/38-41-500 (Tjaša Maurič ali • začetni tečaj nemškega jezika, • zače Patricija Rejec). tni tečaj francoskega jezika, • začetni tečaj italijanskega jezika, • poslovno angleščino in • slovenščino za tujce. KAKO DO IZVIRNIH Če potrebujete tovrstna znanja, se obrnite na Posoški razvojni center, Ulica padlih borcev 1b, Tolmin, telefon: 05/38-41-500. Prijave zbirata PRAZNI^NIH VO[^ILNIC Tjaša Maurič in Patricija Rejec. Ste tudi vi kot otroci doma izdelovali božično novoletne voščilnice ter z njimi za praznike razveselili bližnje in daljno sorodstvo? V teh ročnih spretnostih se lahko brezplačno preiz- kusite ob pomoči umetnice Stanke Golob, ki JAVNA PREDSTAVITEV SAMOIZGRADNJE smo jo konec novembra povabili pod našo SOLARNIH SISTEMOV ZA PROIZVODNJO e vsi abrahamovci streho v Tolminu. Vabljeni st SANITARNE VODE IN NOVE PRILOŽNOSTI in starejši, ki želite izdelati unikatne voščilnice iz naravnih materialov. Ker je na delavnici V četrtek, 22. novembra, vas ob 17. uri vabimo v malo dvorano bovškega prostora le za štirinajst oseb, pohitite s prijavo. kulturnega doma, kjer bomo predstavili potek izgradnje sprejemnikov sonč- ne energije in izkušnje, ki smo jih pridobili v minulem letu. Sledil bo ogled Prijave in dodatne informacije na Posoškem ra- enega izmed sistemov. zvojnem centru: 05/38-41-500 (Tjaša Maurič ali Ob tej priložnosti bomo začeli zbirati tudi kandidate za novo skupino sa- Patricija Rejec). mograditeljev. Če se bo pokazalo zadostno število zainteresiranih kandidatov (najmanj osem), bo Posoški razvojni center (PRC) tudi novi skupini nudil podporo pri koordinaciji izvedbe. Dodatne informacije: PRC, Ulica padlih borcev 1b, Tolmin. Telefon: 05/38-41-500 ( Peter Domevšček) ali e-pošta: [email protected]

Pripravila: Patricija Rejec

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Aktivno dr`avljanstvo ( 5 )

Institucije v EU

Na Poso{kem razvojnem centru vas v okviru projekta za izobraèvanje odraslih Aktivno dràvljanstvo, ki ga sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port, è tretje leto seznanjamo s pome- nom aktivnega vklju~evanja v dru`bo. Ker bo Slovenija kot prva nova dràva ~lanica od 1. januarja do 30. junija 2008 predsedovala Evropski uniji, vam tokrat podrobneje predstavljamo Predsedstvo EU in evropske institucije.

vropski uniji (EU) vsakih šest Ali ste vedeli? bodo nadaljevali s spodbujanjem mesecev predseduje druga dr- • da bo Slovenija predsedovala Svetu EU v prvi polovici leta 2008; medsebojnega razumevanja ljudi iz E žava članica. Ta za obdobje • da izraz predsedujo~a dràva EU pomeni, da dràva ~lanica predseduje različnih ozadij in kultur. Visoko na šestih mesecev predseduje Svetu EU1 Svetu EU ter sre~anjem Evropskega sveta, in ne, da predseduje celotni dnevnem redu bo tudi varna, trajno- in srečanjem Evropskega sveta.2 To Evropski uniji; stna in konkurenčna oskrba z ener- ne pomeni, da predsedujoča država • da ve~ina formalnih dogodkov poteka v Bruslju, neformalni Sveti pa v gijo. članica predseduje celotni EU, tem- predsedujo~i dràvi ~lanici Evropske unije; Če bo v prihodnjem obdobju za- več le eni izmed njenih petih institu- • da vsaka predsedujo~a dràva pripravi izbor simbolnih daril v ~asu znati drugačne politične usmeritve cij – Svetu EU. Tega zastopa v odno- svojega predsedovanja Evropski uniji. Pri zbirateljih so najbolj priljubljene EU, je možno, da se bo izbor pred- su do drugih evropskih institucij kot kravate in rutice z logotipi predsedujo~e dràve. nostnih nalog spremenil. Vlada Re- tudi EU v mednarodni skupnosti. Vr- publike Slovenije bo o tem dokončno stni red predsedovanj, ki ga soglasno nem programu predsedovanja pred- posvetiti procesu reform EU oziroma odločila šele konec letošnjega leta. določi Svet EU, je določen do leta stavila strateški okvir dolgoročnih njegovemu nadaljevanju. Delo po za- 2020. Trenutno predseduje Portugal- ciljev in prednostnih nalog. Za čas dnji širitvi je osredotočeno na utrje- Dogodki ska. Državno trojko, ki jo sestavljajo slovenskega predsedovanja EU je ož- vanje temeljev obstoječe unije. Nada- Večina formalnih dogodkov bo po- Nemčija, Portugalska in Slovenija, pa ja delovna skupina določila štiri pred- ljevali bodo z ukrepi, ki bodo vsem tekala v Bruslju: dve zasedanji Evrop- bo nasledil “trio”: Francija, Češka, nostne naloge, za katere meni, da novejšim državam članicam omogo- skega Sveta, zasedanja Sveta EU in Švedska. bodo v tem obdobju strateškega po- čili, da čim prej postanejo del schen- zasedanja delovnih teles. Vsa nefor- mena. To so: • institucionalne refor- genskega območja, in z ukrepi, ki malna srečanja na vseh ravneh pa Program predsedovanja me, • širitev in novo sosedstvo, • bodo omogočali nadaljnjo širitev predsedujoča država (tradicionalno) Nemška, portugalska in slovenska medkulturni dialog in • energetika. evroobmočja. organizira v svoji državi. Večina ta- predsedstva so v osemnajstmeseč- Posebno pozornost nameravajo V okviru medkulturnega dialoga kšnih večjih dogodkov, ki bodo pote-

Utrinki

PONOSNI NA SVOJE MATURANTE Tolmin – Na Gimnaziji Tolmin smo se le malo po izidu prejšnje šte- vilke EPIcentra razveselili obvestila Državnega izpitnega centra, da se je trem zlatim maturantom, An- dreji Pagon Meliti Rutar in Antonu Žnidaršiču, s 30 doseženimi točka- mi pridružila še četrta zlata matu- rantka Bruna Žuber. Vsi štirje so svoje zlato maturitetno spričevalo s pohvalo za doseženi uspeh ob koncu septembra prejeli iz rok ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zve- ra. Sicer pa smo ob koncu septembra GIMNAZIJA TOLMIN JE DOBILA ŠE ENO ZLATO MATURANTKO – Na Gimnaziji Tolmin so se le malo po izidu prejšnje številke EPIcentra razveselili obvestila Državnega izpitnega centra, da se je trem zlatim maturantom, o katerih smo pisali že v prejšnji številki glasila, Andreji na gimnaziji s posebno prireditvijo Pagon (na fotografiji prva z desne), Meliti Rutar (druga z leve) in Antonu Žnidaršiču, s 30 doseženimi točkami pridružila še četrta zlata matu- na pot v študijska središča tudi letos rantka Bruna Žuber (tudi na desni fotografiji). Foto: Radovan Lipušček in iz domačega albuma Brune Žuber

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Aktivno dràvljanstvo ( 6 ) kali v Sloveniji (na primer neformal- INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE ni ministrski sveti in ministrske kon- evropa.gov.si/institucije ference), bo organizirana v prenovlje- Na spletnih straneh: dobite vse informacije o navedenih evropskih institucijah in povezave na njihove uradne spletne strani, ki so tudi v slovenskem jeziku. nem konferenčnem centru na Brdu pri Kranju. INSTITUCIJE POSVETOVALNI ORGANI FINANČNI ORGANI SPECIALNI ORGANI V času slovenskega predsedovanja Evropska komisija (Bruselj) Odbor regij (Bruselj) Evropska centralna banka Evropski varuh človekovih se bo tudi na mednarodni ravni od- (Frankfurt) pravic (Strassburg) vilo nekaj pomembnih dogodkov: vrh Svet EU (Bruselj) Evropski ekonomsko-socialni Evropska investicijska banka Evropski nadzornik za varstvo EU in Latinska Amerika (maj 2008) odbor (Bruselj) (Luksemburg) podatkov ter druga pomembna srečanja med Evropski parlament Evropski investicijski sklad EU in ZDA, EU in Rusko Federacijo, (Strassburg) (Luksemburg) EU in Kanado ter EU in Japonsko. Sodišče Evropskih skupnosti (Luksemburg) Financiranje predsedovanja Evropsko računsko sodišče Evropska unija državi članici, ki (Luksemburg) predseduje Svetu EU, pokrije večino Politični sistem Evropske unije se zadnjih petdeset let nenehno razvija in temelji na različnih pogodbah. Skladno s te- stroškov za vodenje dela na sedežih mi pogodbami države članice Unije prenesejo del svojih nacionalnih pristojnosti na skupne institucije, ki ne predsta- Sveta EU v Bruslju in Luksemburgu. vljajo zgolj njihovih nacionalnih interesov, temveč tudi zanimanja, ki so skupna vsem državam oziroma državljanom Na razpolago jim da prostore za za- Evropske unije. sedanja, zagotovi in plača tolmačenje Povzeto po evropa.gov.si/institucije. ter poskrbi za prevajanje in razmno- ževanje gradiv. Predsedujoča država DEJAVNOST EU V SPLETNEM KOTI^KU ZA BRANJE mora plačati organizacijo Evropskega V spletnem koti~ku ec.europa.eu/publications/index_sl.htm boste na{li knjiìce, ki preprosto razlagajo razli~ne poli- sveta (približno 1,1 milijona evrov). tike in podro~ja delovanja EU. Tu boste lahko na{li zemljevide, plakate in razglednice ter ~tivo za mlade. Posamezno Dogodke, ki jih predsedujoča čla- publikacijo si lahko brezpla~no naro~ite tudi v tiskani obliki. Seznam naslovov: nica organizira v svoji državi, v celo- • Avdiovizualno, • ^lovekoljubna pomo~, • Carina, • ^lovekove pravice, • Energija, • Goljufije, • Regionalna politi financira sama. Generalni sekreta- tika, • Ribi{tvo, • Gospodarske in denarne zadeve, • Informacijska dru`ba, • Institucionalne zadeve, • Izobraèvanje, riat Sveta poravna stroške tolmačenja usposabljanje, mladina, • Javno zdravje, • Kmetijstvo, • Konkurenca, • Kultura, • Notranji trg, • Obdav~enje, • za pet neformalnih srečanj Sveta v Okolje, • Podjetja, • Varnost ìvil, • Zaposlovanje in socialne zadeve, • Potro{niki, • Pravosodje in notranje zadeve, predsedujoči državi. Stroški predse- • Promet, • Prora~un, • Raziskave in inovacije, • Razvoj, • [iritev, • Tuja in varnostna politika, • Zunanja trgovina, Zunanji odnosi. dovanja Slovenije v prvi polovici leta • 2008 so ocenjeni na okoli 57 milijo- nov evrov. Opombe: 1 Svet Evropske unije (do leta 1993 ministr- jo odločitve s svojega področja. ski svet) je institucija EU, v kateri so zastopa- Evropski svet moramo razlikovati od Sveta 2 Evropski svet je najvišje politično telo EU, ki Več o predsedovanju Slovenije EU na http:// ne vlade držav članic EU. Je najpomembnej- Evrope, ki je od Evropske unije povsem ne- evropa.gov.si/institucije/svet-eu/predsedovanje ša ustanova v procesu sprejemanja odločitev ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad čla- -svet-eu. odvisna mednarodna organizacija 43 članic Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spre- nic EU ter predsednik evropske komisije. s sedežem v Strasbourgu, kot tudi od Sveta minja glede na področje dela (kmetijstvo, Uveden je bil leta 1974 na predlog Nemčije in Zbrala in pripravila: Patricija Rejec, evropske unije, ki je ločena, četudi povezana promet, izobraževanje itd.). Glede na temati- Francije kot politična koordinacija v obliki Posoški razvojni center institucija EU. ko se sestanejo resorni ministri, ki sprejema- stalnih srečanj na najvišji ravni.

Utrinki pospremili generacijo maturantov IZVIR DICOVE VODE JE lec so imeli nato precej dela, da so jekt vloženih 620 ur prostovoljnega 2007. “Prav tako, kot smo veseli UREJEN uredili dostopno pot, ponekod po- dela. Obenem so v okviru projekta stavili varovalno ograjo in uredili pro- izdali štirijezično zloženko, ki poleg rekordnih 82 novincev v letošnjih Klav`e – Da je Občina Tolmin na stor ob izviru. Do sedaj je bilo v pro- izvira Dicove vode predstavlja tudi prvih letnikih, smo veseli odličnih letošnjem razpisu Heliosovega druge turistične zanimivosti v njegovi rezultatov svojih maturantov. Upa- sklada za ohranjanje slovenskih mo, da se boste po uspešno do- bližini, in ob zajetju postavili informa- voda pridobila del denarja za obno- tivno tablo. Besedila in fotografije so končanem študiju vrnili in poma- vo zajetja oziroma izvira Dicove vo- gali pri razvoju Tolminske,” je zbra- pod delovnim naslovom Skrivnosti de, smo poročali že v prejšnji številki žive vode zbrali na Turistični zvezi ne nagovoril ravnatelj Bojan Tuta. EPIcentra. Projekt se je zaključil, Gornjega Posočja, je pojasnila Tolminski župan Uroš Brešan pa je od 21. septembra pa je ta obnovlje- njena predsednica Mojca Rutar. njegovo popotnico maturantom pod- ni vodni izvir tudi uradno odprt. prl z obljubo, da bo Občina Tolmin Obnovitvena dela so postregla tudi z Z deli na menda zdravilnem zajetju, zanimivo najdbo. Delavci tolminske ustvarila pogoje, potrebne za uspe- ki so ga med prvo svetovno vojno za šen začetek poklicne poti mladih di- svoje potrebe uredili avstroogrski plomantov. Skupaj sta nato ob buč- NA SLOVESNOSTI OB ODPRTJU OBNOV- vojaki, so konec julija začeli delavci LJENEGA IZVIRA SO OBISKOVALCI DO- nem aplavzu vseh tolminskih gimna- tolminskega komunalnega podjetja. BILI TUDI MINI STEKLENIČKO Z DICOVO zijcev in njihovih učiteljev nagradila Okoli objekta so odstranili kamenje, VODO – Ob obnavljanju zajetja Dicova voda vse štiri letošnje že zgoraj omenjene zemljo in razraščene korenine, izvir je bila izkopana steklenica piva iz časa prve zlate maturante ter podelila nagrade svetovne vojne, ki je skrbno zapečatena z so kanalizirali ter uredili tesnjenje in betonskim zamaškom skrivala zvitek skriv- in priznanja mnogim, ki so se pose- drenažo, nato pa so zajetje za porta- nostnega sporočila. Po zadnjih podatkih je bej izkazali na številnih šolskih in lom spet zasuli. Portal in druge dele avtorica besedila v sodelovanju s Tolmin- izvenšolskih področjih. objekta so temeljito obnovili. Krajani skim muzejem že navezala tudi prve stike s potomci Aloisa Kerna, ki je v omenjeni ste- Branka Hrast Debeljak, prof. mat., Gi- Klavž, člani TD Sopota Kneža in klenici zapustil podatke o gradnji izvira. Fo- mnazija Tolmin učenci Podružnične šole Podme- to: arhiv TZGP

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Prvi javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi ( 7 )

Na prvem razpisu osem uspe{nih

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 razvojne prioritete Razvoj regij 1. junija objavila prvi javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi. Prvi rezultati so že znani.

celotnem programskem obdo- (v EUR) Naziv operacije Prijavitelj bju 2007–2013 je v okviru te 2007 2008 2009 Skupaj Vprednostne usmeritve na voljo Poslovna cona Gojače – izgradnja Občina Ajdovščina 431.593 519.929 441.630 1.393.152 dobrih 585 mio evrov, s tem javnim komunalne infrastrukture razpisom pa je Služba Vlade RS za Poslovno turistični objekt Stergulčeva hiša Občina Bovec 0 340.000 0 340.000 lokalno samoupravo in regionalno Vodovod in kanalizacija Srpenica Občina Bovec 0 326.053 309.135 635.188 politiko (SVLR) razpisala nekaj več Rekonstrukcija lokalne ceste LC Občina Brda 429.250 0 0 429.250 kot 187 mio evrov razpoložljivih sredstev Evropskega sklada za regional- Kanalizacija in čistilna naprava Medana Občina Brda 0 201.038 292.538 493.576 ni razvoj, ki jih imajo regije možnost Ureditev centra mesta Šempeter pri Gorici Šempeter-Vrtojba 109.497 0 0 109.497 porabiti v letih 2007, 2008 in 2009. Ceste povodja reke Soče; Občina Tolmin Občina Tolmin Posameznim regijam so bile z razpi- – Lokalna cesta Most na Soči–Kanalski 409.546 221.927 0 631.473 som glede na določila Operativnega Lom–Kal nad Kanalom Komunalna oprema proizvodno, obrtnih in Občina Vipava programa krepitve regionalnih razvoj- 251.640 303.144 257.492 812.276 nih potencialov za obdobje 2007– storitvenih con V1, V2, V3 v Vipavi 2013 določene letne kvote, za katere Preglednica 1: Odobreni projekti so lahko upravičenci kandidirali na razpisu. Severni Primorski (Goriški sta- Poro~ilo v postopku Prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev Re- Kdo se je lahko prijavil? tistični regiji) je za obdobje treh let na- gionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regi- Upravičenci na razpisu so bili ob- menjenih 12.878.945 evrov (nekaj več onalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete čine, subjekti spodbujanja razvoja na kot 3.900.000 evrov za leto 2007, oko- Razvoj regij so na 12. seji Sveta regije, ki je bila 21. septembra, pregledali regionalni ravni ali javni zavodi, kali 4.800.000 evrov za leto 2008 in pri- tudi ~lani Sveta regije. terih ustanovitelj je občina. Na razpis bližno 4.000.000 evrov za leto 2009). so se lahko prijavili le tisti projekti in upravičenci, ki jih je predhodno potrdil Svet regije posamezne razvojne Utrinki regije v okviru (delnega) izvedbenega načrta regionalnega razvojnega pro- komunale so namreč za kamnitim krat del zaledja, kjer so bile name- Franek Jakub in Johann Schwein- grama in na obrazcu vloge prijavite- portalom med razraščenimi dreve- ščene oskrbovalne enote avstro- zger, vsi črnovojniki (Landsturm- ljev. Prijavitelji so lahko kandidirali s snimi koreninami naleteli na pivo- ogrske vojske. V sporočilu je zapisa- männer), pripadniki enot gorskega projekti različnih vsebin (ekonomska vsko steklenico. Tesnila jo je kepa no, da so bili spomladi leta 1916 topništva (Gebirgskanonen). V spo- in izobraževalna infrastruktura, pro- betona, v njej pa je bil zvitek popisa- močni nalivi. Vodotoki na območju ročilu so tudi verzi, ki naj bi bili vkle- metna infrastruktura, okoljska infra- nega papirja. Ob pomoči steklarjev so bili zato onesnaženi in posledica sani na kamniti vodnjak. Popotnika, struktura, razvoj urbanih naselij, je vlažen zvitek iz steklenice izvlekel je bilo pomanjkanje pitne vode. Vo- ki bi ta izvir našel in iz njega pil do- arheolog v Tolminskem muzeju Mi- jaki so hudo trpeli zaradi žeje. Črno- bro vodo, opominjajo na to, naj se javna infrastruktura v območjih s ha Mlinar. vojnik Franc Savec je na terenskem spomni graditeljev vodnjaka in še posebnimi varstvenimi režimi in v Kdo je bil torej mož, ki je poskrbel, obhodu odkril studenec odlične pi- posebej Savca. Dokument nosi da- turističnih območjih, socialna infra- da prihodnji rodovi iz prve roke izve- tne vode, za katerega je ugotovil, da tum 20. julij 1916 in naslov vojne struktura, zdravstvena infrastruktu- do za okoliščine, v katerih je nastalo ima skozi vse leto stalen pretok. S pošte Feldpost 78, Klavže pri Pod- ra). zajetje Dicove vode v zaledju soške praporščakom J. Gausom sta se melcu. Lastnoročno so na koncu fronte? Skozi rjavo steklo se je ko- odločila, da se za potrebe vojaštva podpisani vsi štirje graditelji. Osem vlog popolnih maj dalo razbrati začetne vrstice: uredi zajetje. Vodnjak naj bi poime- S tem dokumentom se je tako potr- Rok za oddajo vlog se je iztekel 26. novali po najditelju Savcu. Alois Kern, rojen v Weinburgu, dilo doslej le ustno ohranjeno izroči- junija. Severna Primorska (Goriška okrožje Murek, dežela Štajerska, Načrt za vodnjak je naredil prav čr- lo o zajetju Dicove vode. Točni po- statistična regija) je na SVLR poslala star 50 let, oče dveh sinov … Po novojnik Alois Kern, ki je tudi vodil datki so se skozi desetletja pri lju- 21 vlog, hkrati pa tudi sedem doda- pisavi sodeč je avtor v nemškem je- gradbena dela. Z gradnjo so pričeli deh sicer nekoliko spremenili in za- ziku napisanega besedila prav ome- 10. julija 1916 in v pičlih desetih brisali. Sporočilo je tako prvi pisni tnih, tako imenovanih rezervnih pro- njeni Alois Kern. Na listu papirja for- dneh uredili zajetje v obliki kamnite- dokument, ki navaja imena udele- jektov. Komisija, ki je vloge pregleda- mata A4 je delno v gotici, delno v la- ga portala z železnim napisom z le- žencev pri gradnji in delno tudi nji- la, je ugotovila, da je osem vlog po- tinici opisal vzroke za gradnjo vo- tnico 1916, pred katero je bil tudi la- hove podatke. polnih, dvanajst jih je zavrgla, eno dnjaka in navedel vse, ki so pri njej tinski napis ANNO. Pri gradnji sta Špela Kranjc in Mojca Rutar, predse- pa zavrnila. sodelovali. Klavže so bile namreč ta- poleg Kerna in Savca sodelovala še dnica TZGP Od razpoložljivih 12.878.945 ev-

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Rezultati razpisov So~e 2007 (1) ( 8 )

rov je na prvem javnem razpisu naši regiji odobrenih 4.844.412 evrov, kar znaša 37,6 odstotkov.

Objavljen drugi javni razpis SVLR je že pripravila drugi javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu 21. septembra. Z njim – ob po- goju, da to s svojo odločitvijo podpre Prejemniki sredstev za spod- svet regije – omogoča ponovno prijavo prijaviteljem, ki so bili pri prvem razpisu neuspešni. bujanje za~etnih investicij ter Svet regije Severne Primorske (Go- riške statistične regije) je na pobudo SVLR sprejel sklep, da se rezervni izobraèvanja in usposabljanja projekti ne obravnavajo v okviru prvega javnega razpisa. S tem je obči- Konec junija so bili objavljeni trije javni razpisi razvojnega programa So~a 2013, dva meseca pozne- nam v regiji omogočil, da na drugi je pa {e razpis {tipendij za {olsko leto 2007/2008. Tokrat bomo pogledali, kdo je na javnem razpisu javni razpis lahko prijavijo poleg ti- prejel dràvna sredstva, namenjena spodbujanju za~etnih investicij in ustvarjanju novih delovnih stih, ki so bili na prvi razpis prijavlje- ni kot rezervni, tudi nove projekte. mest, kdo pa sredstva za spodbujanje izobraèvanja in usposabljanja. Poleg tega lahko tudi dopolnijo in ponovno prijavijo projekte, ki so iz- ok za prijavo na Javni razpis slenih v podjetjih na območju občin prijavo 31. avgust. Rok za prijavo na padli zaradi neustrezno dopolnjene za spodbujanje začetnih inve- Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2007 razpis štipendij za pridobitev najmanj vloge. R sticij in ustvarjanje novih de- je bil konec julija. Časa za prijavo na srednješolske izobrazbe (V. stopnje) Povzetek poročila v postopku Prvega jav- lovnih mest, razvoja mikro, majhnih Javni razpis za spodbujanje zaposlo- za šolsko leto 2007/2008 se je tudi že nega razpisa za prednostno usmeritev in srednje velikih podjetij ter razvoja vanja in samozaposlovanja kadrov z iztekel – za srednješolce je potekel 7. “Regionalni razvojni programi” v okviru turističnih kapacitet na območju ob- najmanj srednješolsko izobrazbo (V. septembra, za študente pa 5. oktobra. Operativnega programa krepitve regio- čin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu nalnih razvojnih potencialov za obdobje stopnja) na območju občin Bovec, 2007–2013, razvojne prioritete “Razvoj 2007 ter Javni razpis za spodbujanje Kobarid in Tolmin v letu 2007 pa je ZAÊTNE INVESTICIJE regij” pripravila Mateja Kutin. izobraževanja in usposabljanja zapo- bilo nekoliko več, saj je bil rok za V letošnjem letu je bilo za spodbu-

Utrinki

DULJANI IN GABRCI @ELI min–Zatolmin, so predstavniki treh voženj, poleg šolarjev na prireditev pa jih v prihodnjem letu čaka še veli- REZULTATE R’ABOT različnih generacij domačinov – Ma- pripeljal tudi sekstet pod vodstvom ko dela. Predvsem je pozval mlade, rija Benedejčič – Mici, Vera Ču- Mateja Kavčiča. da v čim večjem številu po svojih Dolje – Leta 2006 je Krajevna jec in Gašper Šuligoj – zbranim močeh pomagajo pri izgradnji igri- skupnost (KS) Dolje - Gabrje sku- Predsednik KS Dolje - Gabrje Igor pripovedovali, kako so nekoč hodili šča. Ob koncu je zbrane povabil na paj z Občino Tolmin kupila zemlji- Leban je pohvalil prostovoljce, ki so v šolo. Ob vrnitvi je šofer Saša Ro- sveže pečen odojek, kozarček rujne šče v Doljah z namenom, da tam se pridno udeleževali “popularnih” ner, ki je kasneje z nabito polnim poleg avtobusne postaje in ekolo- r’abot (prostovoljnih ur), in ob tem kapljice oziroma soka in pecivo. Ob avtobusom potnikov opravil še nekaj Valterja Lebana škega otoka za ločeno zbiranje od- dodal, da je storjenega že veliko, da zvokih harmonike padkov postavi še parkirišče in – Humarja so se krajani nato zaba- športno igrišče. Zaključna dela na vali še pozno v noč. avtobusni postaji in ekološkem oto- Sandra Kemperle, Posoški razvojni ku so tekla v drugi polovici avgusta, center saj so krajani želeli, da bi petnajst šoloobveznih otrok prvi šolski dan VA[ÂNI SU@IDA ZDRU@ILI avtobus že pričakalo na novem po- stajališču. To jim je tudi uspelo – MOÎ septembra so pripravili otvoritveno Suìd – Tokrat smo se odpravili na slovesnost s pestrim spremljevalnim podeželski praznik sadja, medu in programom in večerno zabavo. podeželskih dejavnosti v Sužid, Program so popestrili Gabrci na če- majhno vasico, ki leži ob vznožju lu s humoristoma Tadejem Šavli- Matajurja. Marljivi vaščani so na- jem – Čažem in Zvonko Roner v mreč 8. septembra združili moči in vlogi rdečelase prvošolke. Med organizirali praznik, na katerem so “dolgim čakanjem” na star šolski av- predstavili svoje pridelke in izdelke tobus, ki ga je v ta namen krajanom ter vas samo. Pri organizaciji prazni- odstopilo podjetje Pintaršped d. ka je aktivno sodelovala vsa vas, kar o.o., sta nasmejala obiskovalce, vse se je občutilo tudi na sami prireditvi. dokler ni edina letošnja prvošolka iz Pestro popoldne je nakazoval že Dolj Teja Rutar prerezala slavno- strokovni del programa, ki je bil se- stnega traku in postajališče simbo- stavljen iz predavanja o sadjarstvu in NA ODPRTJU NOVEGA AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA IN EKOLOŠKEGA OTOKA je pred- lično predala svojemu namenu. sednik KS Dolje - Gabrje pohvalil prostovoljce, ki so se pridno udeleževali r’abot in ob tem čebelarstvu. Potekal pa je pod vod- Medtem ko je avtobus prve potnike dodal, da je storjenega že veliko, da pa jih v prihodnjem letu čaka še veliko dela. Foto: Tatja- stvom Romana Mavca iz Kmetij- popeljal na krožno vožnjo Dolje–Tol- na Šalej Faletič skega inštituta Slovenije in mag.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 9 )

janje začetnih investicij in ustvarjanje 37 vlog (na Sklop A ena vloga, na montaža Aleš Faletič s.p.), novih delovnih mest, razvoja mikro, Sklop B 20 in na Sklop C 16). Stro- - Investicija v posodobitev proizvod- majhnih in srednje velikih podjetij ter kovna komisija je vse formalno ustre- nje kontaktov (prijavitelj Drobni razvoja turističnih kapacitet na ob- zne ocenila v skladu z merili, obja- kovinski izdelki Andrej Dobra- močju občin Bovec, Kobarid in Tol- vljenimi v razpisu in razpisni doku- vec s.p.), min za spodbujanje izobraževanja in mentaciji, ter predlagala, da se na - Širitev proizvodnje in poslovni usposabljanja namenjenih 647.833 osnovi kakovosti posameznih vlog in prostori (prijavitelj Rotoplast evrov; za sklop A (Državna pomoč razpoložljivih sredstev sofinancira en d.o.o.), za majhna in srednja podjetja) projekt v sklopu A, deset projektov v - Posodobitev in razširitev proizvod- 240.000 evrov, za sklop B (Državna sklopu B in dvanajst projektov v sklo- nih kapacitet (prijavitelj Kovinski pomoč za mikro podjetja) 257.833 pu C: evrov, za sklop C (Državna pomoč izdelki Hrast Milan s.p.), fizičnim in pravnim osebam v dejav- - Investicija v dnevno nočni lokal • Sklop A – Državna pomoč za maj- nosti turizma) pa 150.000 evrov. Pubc (prijavitelj Kanin d.o.o.), hna in srednja podjetja: Višina sofinanciranja ne presega - Razširitev poslovnih prostorov – - Nakup opreme za proizvodnjo 50 odstotkov vrednosti upravičenih predavalnica (prijavitelj Ostan – statorskih navitij (prijavitelj Rut stroškov za mikro in majhna podjetja Cezar Ostan s.p.), družba za proizvodnjo elektro in ter pri fizičnih osebah na področju - Oštarija No 1 (prijavitelj Bungula kovinskih izdelkov d.o.o.); turizma, 40 odstotkov upravičenih Poso{ki razvojni center (PRC) je d.o.o.); stroškov za srednje velika podjetja septembra letos na 36 straneh iz- oziroma 30 odstotkov upravičenih • Sklop B – Državna pomoč za mikro podjetja: dal povzetek Programa spodbuja- • Sklop C – Državna pomoč fizič- stroškov za podjetja, ki poslujejo v nja razvoja v Poso~ju 2007–2013 - Tehnološka posodobitev proizvod- nim in pravnim osebam v dejav- sektorju transporta, ne glede na to, (So~a 2013). Povzetek lahko dobi- nje (prijavitelj Lesna Bovec d.o.o.), nosti turizma: iz katerih javnih virov (sredstva ob- te v poslovnih prostorih PRC-ja, - Nakup poslovnega objekta ČIB - Sobe III. kategorije (prijaviteljica činskih proračunov, državnega pro- Ulica padlih borcev 1b, Tolmin. (prijavitelj Kovi – Etvin Berginc Dobravec Jug Leonida s.p.), računa ali mednarodnih virov) je Lahko pa si ga ogledate tudi na pomoč dodeljena oziroma če je po- s.p.), - Razvoj turističnih kapacitet v spletni strani: http://www.pososki- moč dodeljena po več shemah hkrati. - Dializni center (prijavitelj Posoški Grantu nad Baško grapo (prijavi- rc.si/14 . Ve~ o omenjeni tiskani zdravstveni center d.o.o.), teljica Vesna Maver), publikaciji v eni od prihodnjih Uspe{nih 23 prijaviteljev - Nakup opreme za linijo za proiz- - Obnova in prekategorizacija po- {tevilk EPIcentra. Na razpis je pravočasno prispelo vodnjo varovalk (prijavitelj Pan čitniškega stanovanja – Apartma-

Utrinki

Malči Božnar, strokovnjakinje na štirih stojnicah kar premalo prostora, področja trženja čebelarskih pro- kar priča o smiselnosti tovrstne pri- duktov. Po uvodnih besedah smo se reditve in nenazadnje tudi o tem, da sprehodili skozi vas do sadovnjaka imajo Sužici kaj za pokazati. Med- Mirka Gorenščka, kjer smo izvede- tem ko so vaščanke pripravile števil- li prenekatero skrivnost sadjarjev. ne slastne dobrote, zavitke, potico, Sledil je ogled patentiranega čebel- medenjake, ocvirkovco, so sadjarji njaka čebelarstva Lucka, ki nam prikazali stiskanje mošta in ga ponu- ga je podrobneje predstavil njegov jali v pokušino ter obiskovalcem “izumitelj”, čebelarski mojster Du- hkrati predstavili letošnjo letino. Na šan Žunko. Izvedeli smo, da ima stojnicah ni manjkalo medu in dru- Žunko skupaj s svojo soprogo, prav gih čebeljih izdelkov. Stojnica s su- tako čebelarsko mojstrico Marijo homesnimi izdelki je bila ves čas Sivec, trenutno 52 tovrstnih panjev, oblegana, kar pa ob dobrotah, ki so ki so plod večletnega dela in izku- bile na voljo, sploh ne preseneča. šenj. Rezultati po prvih dveh sezo- Sužijci so tradicionalno znani po nah so, kot je povedal, izredno pozi- tem, da izdelujejo izvrstne suhome- tivni. Največja prednost sta menda sne izdelke, in le upamo lahko, da ugodno razmerje med donosom bodo strnili moči in začeli te dobrote medu in enostavno manipulacijo s izdelovati tudi za širšo javnost. tovrstnim panjem. Po vrnitvi v vas Po zaključku prvega vaškega prazni- smo si ogledali še točilnico medu in ka si lahko vsi skupaj samo želimo, razstavo panjev, na kateri je bil pri- ved. Posoški razvojni center se Atraktiven je bil tudi pilotski projekt da bi ta prireditev v Sužidu postala kazan razvoj panja na Kobariškem. je namreč tokrat znašel v vlogi koor- sirjenja v 900-litrskem sirarskem ko- tradicionalna in da bi tudi v prihod- Medtem so v samem vaškem jedru dinatorja in tistega, ki je skrbel za tlu, ki je bil nazadnje uporabljen nje ostala vsaj tako sočna. Vsekakor že potekale priprave na kulturno-za- boljšo komunikacijo med vaščani. V pred več kot 40 leti, ko so ga še pa so vsakršne tovrstne dejavnosti bavni del, ki se je začel z nagovo- nadaljevanju je pogled na podeželje uporabljali v lokalni sirarni v Sužidu. zelo dobrodošle, saj vaščane ne le rom župana občine Kobarid Rober- na najlepši možen način predstavil V kotlu so poskusno usirili 300 litrov povežejo, temveč jih tudi usmerjajo ta Kavčiča in nadaljeval z besedami priznani umetnik, domačin Ivan Vo- mleka in naredili osem koles sira. k skupnemu cilju in hkrati vlijejo predstavnika vasi Matjaža Stergar- larič Feo, ki je s pravšnjo mero hu- Ves čas prireditve pa so lahko obi- energijo za nadaljnje skupne dejav- ja. Kot zadnji pa je zbrane pozdravil domušnosti orisal Sužid in nas že skovalci okušali pridelke in izdelke iz nosti. tudi direktor Posoškega razvojnega pripravil na zabavo s tolminskim an- Sužida. Zanje lahko rečemo, da je Peter Domevšček, Posoški razvojni centra (PRC) mag. Roman Med- samblom Damačica. bilo, kot se je na koncu izkazalo, na center

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Rezultati razpisov So~e 2007 (1) ( 10 )

ji Zorč (prijaviteljica Marija Zorč IZOBRAŽEVANJE IN vih sredstev bo sofinanciranih enajst podjetje Posočje d.o.o.), s.p.), USPOSABLJANJE projektov: – Izobraževanje in usposabljanje za- - Apartma Podgornik (prijavitelj V letošnjem letu je bilo za spodbu- – Usposabljanje in razvoj zaposlenih poslenih v ITW METALFLEXU, d. Vlado Podgornik), janje izobraževanja in usposabljanja v podjetju TIK d.o.o. (prijavitelj o.o. Tolmin v letu 2007 (prijavitelj - Izboljšanje kakovosti ponudbe na namenjenih 158.600 evrov. Nepovra- TIK d.o.o., proizvodnja medicin- ITW Metalflex, družba za proi- kmetiji pri Plajerju (prijavitelj tna sredstva bodo dodeljena podje- skih pripomočkov), zvodnjo delov za gospodinjske Ekološka turistična kmetija “Pri tjem za izobraževanje zaposlenih – Izobraževanje in usposabljanje za- aparate, d.o.o. Tolmin), Plajerju”, Stanka Pretnar), (izobraževanje se nanaša na pridobi- poslenih v Hidria AET d.o.o v letu – Usposabljanje varilcev 2007 (prija- - Dopolnitve ponudbe oddajanja tev višje stopnje formalne izobrazbe 2007 (prijavitelj Hidria AET, druž- vitelj Avtoservis “Rejec” d.n.o. & sob (prijaviteljica Silva Mlakar), od sedanje) in usposabljanje zaposle- ba za proizvodnjo vžignih siste- Co.), - Turistične sobe “Abinkar” (prija- nih (nanaša se na pridobivanje ustre- mov in elektronike d.o.o.), – Pridobitev strokovne izobrazbe za- vitelj Damjan Levpušček), znih znanj in spretnosti). – Usposabljanje zaposlenih za delo poslenega na delovnem mestu ra- - Gradnja apartmajev Jug (prijavi- Višina pomoči, ki jo bodo prejeli na strojnih opremah Bihler, Hurco čunovodje (prijavitelj Izdelovanje teljica Suzana Jug), upravičenci za izobraževanja in splo- Renz Wacher (prijavitelj Drobni ko- vzmeti in orodjarstvo, Sabina - Oprema sob, zunanja ureditev in šna usposabljanja, ne bo presegla 60 vinski izdelki Andrej Dobravec s.p.), Kavčič s.p.), dodatna ponudba (prijavitelj Vin- odstotkov upravičenih stroškov uspo- – Izobraževanje zaposlenih v podje- – Izobraževanje in usposabljanje za- ko Kranjc), sabljanja in izobraževanja delavcev tju Smarteh d.o.o. v letu 2007 (pri- poslenih s ciljem dviga izobrazbe- - Počitniško stanovanje Kenda (pri- za velika podjetja ter 80 odstotkov za javitelj SMARTEH raziskave in ne ravni in pridobitev novih znanj javiteljica Slavica Kenda), mala in srednja podjetja. Za posebna razvoj procesne opreme d.o.o.), (prijavitelj Iskra Avtoelektrika Av- - Oprema sob za izobraževalno usposabljanja zaposlenih pa višina – Izobraževanje in usposabljanje za- to deli d.o.o. Bovec), središče Log pod Mangrtom (pri- ne bo mogla preseči 35 odstotkov poslenih v podjetju TKK (prijavitelj – Izobraževanje zaposlenih v podje- javitelj MANGRT, Razvojna za- upravičenih stroškov usposabljanj v TKK Proizvodnja kemičnih izdel- tju Gostol d.o.o. (prijavitelj Gostol druga z.o.o.), velikih podjetjih ter 45 odstotkov v kov Srpenica ob Soči d.d.), – T.S.T. d.o.o. Tolmin). - Apartmaji Soča (prijavitelj Jure malih in srednjih podjetjih. – Izobraževanje in usposabljanje za- Podjetjem so tako odobrili sofinan- Kutin). poslenih v Razvojno tehnološkem ciranje v višini 112.378,52 evrov. Ne- Strokovna komisija je 160.000 ev- Uspe{nih enajst prijaviteljev centru za vžigne sisteme in elek- razdeljena sredstva bodo z rebalan- rov nerazdeljenih sredstev iz sklopa Na razpis je prispelo devetnajst troniko v letu 2007 (prijavitelj Ra- som Izvedbenega programa razvojne A in 3.060,45 evrov iz sklopa C pre- vlog. Strokovna komisija je vse for- zvojno tehnološki center za vžigne pomoči občinam Bovec, Kobarid in razporedila v sklop B. Skupna višina malno ustrezne ocenila v skladu z sisteme in elektroniko d.o.o.), Tolmin za leto 2007 prenesli na nepovratnih sredstev za sofinancira- merili, objavljenimi v razpisu in raz- – Splošno usposabljanje zaposlenih Ukrep I. nje projektov v sklopu B znaša pisni dokumentaciji. Na osnovi kako- za kvalitetnejše poslovanje in delo Povzetek rezultatov javnih razpisov pri- 420.893,45 evrov. vosti posameznih vlog in razpoložlji- z invalidi (prijavitelj Invalidsko pravila Mateja Kutin.

VEM-o tudi v Poso~ju • Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij • Enostavni, hitri in brezpla~ni postopki za ustanovitev podjetja in spremembo dejavnosti • Podjetni{ko svetovanje po subvencioniranih cenah v okviru programa vav~erskega svetovanja Vse na Enem Mestu, na vstopni to~ki VEM, brez administrativnih ovir Za ureditev postopkov potrebujete le osebni dokument in va{o dav~no {tevilko. www.pososki-rc.si/vem Poso{ki razvojni center, Padlih borcev 1b (poslovni prostori), Tolmin, tel.: 05/38-41-500, e-po{ta: [email protected]

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Sprejemniki son~ne energije ( 11 )

Sami smo si izdelali son~ne kolektorje

Skupina {estih samograditeljev za izdelavo sprejemnikov son~ne energije iz Zgornjega Poso~ja je v zgodnjem spomladanskem ~asu izdelala lastne solarne sisteme za proizvodnjo tople sanitarne vode. Ob koncu poletja zato `e lahko govorimo tudi o prvih rezultatih.

okviru študijskega krožka Al- ternativni viri energije, ki ga je Vorganiziral Posoški razvojni center (PRC), smo v lanskem letu izvedli tri delavnice, na katerih smo predstavili potek izgradnje kolektorjev oziroma sprejemnikov sončne energije (SSE). Na teh delavnicah smo zainteresiranim ponudili mo- žnost samogradnje kolektorjev. Sle- dilo je nekaj sestankov in strokovni ogled hiš kandidatov pod vodstvom Matjaža Malovrha, vodje Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Šest kandidatov se nas je na- to odločilo, da bomo sodelovali v projektu.

Izdelava absorberja Z omenjenega gradbenega inštitu- ta, pod okriljem katerega je potekal SAMOIZGRAJENI SPREJEMNIKI SONČNE ENERGIJE – enkrat vgrajeni v streho, drugič pa na kovinsko konstrukcijo. Če bo tudi letos kandidatov proces, smo najprej dobili seznam dovolj, bo nova skupina samograditeljev januarja zavihala rokave in se poleti že namakala v vodi, ogreti s soncem.

Utrinki

MED PEKOVSKIMI dove moke ter sirovih štručk. “Vese- DOBROTAMI lje je bilo gledati nerodne, a pri- dne ročice deklic in dečkov, ki so Gumin (Gemona) – Predstavnice se po najboljših močeh trudile va- Turistične zveze Gornjega Poso- čja (TZGP) so se v furlanskem Gu- ljati, mokati, vleči in prepletati te- minu udeležile Praznika kruha in sto, ga krasiti in označevati,” se glasbe. Tridnevno prireditev pripra- spominja Rutarjeva. Kot je poveda- vlja turistično društvo Pro Glemo- la, je “razstava vzbudila veliko za- na in je namenjena ohranjanju dedi- nimanja, še več pa delavnica pe- ščine in skrivnosti peke domačega ke kruha, za izvedbo katere smo kruha. požele nemalo občudovanja in pohval”. Odrasle obiskovalce so ze- TZGP sta poleg predsednice Mojce lo zanimali recepti za pripravo različ- Rutar zastopali še dve mojstrici v nih vrst “slovenskega” kruha, zato pripravi domačega kruha in peciva so radi prisluhnili skrivnostim obeh Gabrijela Levpušček iz Tolminske- gospodinj, obenem pa izdali tudi Majda Pavšič ga Loma in iz Tolmi- marsikatero svojo pekovsko izku- na. Na prireditvenem trgu so najprej šnjo. postavile razstavo slovenskega kruha, v njihovi domeni pa je bila še Na prireditvi so sicer sodelovali do- otroška delavnica peke kruha, ki je mači peki iz Furlanije, gostje iz dveh pritegnila tudi številne odrasle. Go- z Guminom pobratenih koroških spodinji sta prikazali pripravo plete- mest ter že omenjene predstavnice RAZSTAVA DOMAČEGA KRUHA IN PECIVA JE MED ITALIJANI POŽELA VELIKO ZANIMA- TZGP kot vabljene iz Slovenije. nic, ptičkov in račk iz mlečnega kru- NJA, ŠE VEČ POZORNOSTI PA DELAVNICA PEKE KRUHA, za izvedbo katere so naše udele- ha, zamotanega kruha iz bele in aj- ženke požele nemalo pohval. Foto: Mojca Rutar Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Sprejemniki son~ne energije ( 12 )

materiala, ki ga je bilo treba nabaviti, • 250 evrov nas je stal tako imeno- preden se je skupina lahko fizično vani PAW-sistem, ki vsebuje vse lotila dela. Sledila je prva delovna dele za nemoteno delovanje: za- akcija. Prvi dan nam je mentor Ma- porne ventile, termometre, izloče- tjaž Malovrh demonstriral, kako se valnik zraka, črpalko, varnostni izdela absorber, ki je sestavljen iz ventil itd. dveh delov bakrene pločevine, na • Drugo nujno opremo za delovanje katere se spojijo (lotajo) v kačo zvite sistema so si samograditelji naba- cevi. Naslednji dan so bili absorberji vljali v lastni režiji: že nared. Tretji dan smo jih temeljito – bojler (300-litrski) stane okoli očistili, nato pa počakali na sončno 1.000 evrov, vreme, ko smo jih še pobarvali s so- – cevi za povezavo bojlerja s kole- larno barvo. kotorjem in SSE (cena odvisna od dolžine – do 250 evrov), Vgradnja kolektorjev – izolacija za cevi, pločevinasta Tisti samograditelji, ki so se odlo- obroba kolektorjev, delo monterja. čili, da SSE ne bodo vgradili neposre- Mo`nost ogleda sistema dno v streho, so si sami izdelali še S tem smo spravili pod streho prvo nosilno konstrukcijo. Sledila je de- skupino samograditeljev v Zgornjem monstracijska namestitev sončnih SKUPINA ŠESTIH ZAINTERESIRANIH SI JE MINULO LETO SAMA IZGRADILA SPREJEMNI- KE SONČNE ENERGIJE. Samograditelji sončnih kolektorjev so se zbrali v okviru študijskega Posočju. Rezultat je izdelanih 32 ko- sprejemnikov pri enem izmed samo- krožka Alternativni viri energije, ki ga je v sodelovanju z ljubljanskim Gradbenim inštitutom lektorjev na šestih stanovanjskih hi- graditeljev. Tudi ta je tekla pod Ma- ZRMK organiziral Posoški razvojni center. šah. Samograditelji so pripravljeni lovrhovim mentorstvom. Ostale sis- vsakemu, ki ga zanimajo tovrstne teme smo nato namestili sami. Vsak JAVNA PREDSTAVITEV IN NOVE PRILO@NOSTI stvari, svoj sistem razkazati in deliti V ~etrtek, 22. novembra, vas Poso{ki razvojni center ob 17. uri vabi v ma- posameznik je v lastni režiji še pove- izkušnje. Kogar bi te informacije zalo dvorano bov{kega kulturnega doma, kjer bomo podrobneje predstavili zal sistem s hranilnikom toplote ozi- nimale, se lahko obrne kar na avtor- roma bojlerjem in konec aprila so potek izgradnje in izku{nje, ki smo jih v tem ~asu pridobili. Sledil bo ogled enega izmed sistemov. Ob tej prilo`nosti bomo `e za~eli zbirati ja besedila Petra Domevščka (031- sistemi že delovali. Brez zapletov se- 409-012) ali Borisa Zorka (041-600- veda ni šlo, konec koncev pa se je kandidate za novo skupino samograditeljev. ^e se bo pokazalo zadostno {tevilo zainteresiranih kandidatov (najmanj osem), bo Poso{ki razvojni 477). vse skupaj le dobro končalo. center tudi novi skupini nudil podporo pri koordinaciji izvedbe. Ob koncu naj še enkrat poudarim, da je samogradnja SSE primerna za Okvirni stro{ki tiste, ki že tako ali tako radi doma Ker ima cena pomembno vlogo, nekaj manj kot 2.000 evrov. aluminijasti profili, izolacija, gumi- ustvarjajo najrazličnejše reči, si vza- vam ponujam še okvirne stroške. Sicer pa so se okvirne cene posa- jasta tesnila, leseni profili, čepi in mejo čas za to, da se kaj novega na- Sam sem na primer izdelal sistem s meznih enot gibale takole: drugi drobni material. Poleg tega učijo in imajo konec koncev od tega štirimi SSE v kombinaciji z 200-litr- • En SSE nas je stal okoli 200 evrov. so všteti tudi stroški mentorstva in tudi korist. skim bojlerjem. Tega sem nabavil “iz V ceno so všteti bakrene cevi in potni stroški, nastali pri dobavi Besedilo in foto: Peter Domevšček, druge roke” in za vse skupaj porabil kolena, pločevina, kaljeno steklo, materiala. Posoški razvojni center

Utrinki

PO 20 LETIH SPET ZBRANI vorco in Tolminko ter na okoliške Obujali so se spomini na nekdanje se je zaključilo s koncertom Adija gore. V veselem razpoloženju je po- dni, na dogodke iz preteklosti, na Smolarja. ^adrg – Avgusta je bilo v Čadrgu tekala predstavitev čadrških rodbin. težke, pa tudi lepe čase … Srečanje spet živo; prireditve so se kar vrstile. Besedilo in foto: Mateja Kutin Prva med njimi pa je bila prav gotovo najpomembnejša za Čadržne, vsaj za starejše. Po 20 letih so bili ponovno vabljeni v domačo vas vsi, ki tam še živijo, in tisti, ki so se že davno tega selili v dolino, v mesto, v druge države, na druge kontinente … Zamisel za srečanje se je porodila mladim že lani in vložili so vse na- pore, da so srečanje izpeljali. Prek 300 rojakov od blizu in daleč se je srečalo 18. avgusta v Čadrgu. Vsaka hiša je imela kakega predstavnika (najmlajši je štel le 20 dni). Nekateri so v vas prišli po mnogih letih, drugi so tam vsak dan, vsem pa je enako draga. Srečanje je potekalo na Žlejžnu, od koder se odpira lep pogled na Ja- PO 20. LETIH SO SE ČADRŽNI PONOVNO ZBRALI. Na srečanju so bili najštevilčnejši Lokarjevi.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Iz ob~inskih uprav ( 13 )

Ob~ina Bovec

Po koncu turisti~ne sezone čali, ko se bo spet sprostil promet dela na cestah čez čezsoški most. Investicija bo sta- Potem ko se je tudi na Bovškem la skoraj 311.500 evrov – dobrih vrhunec poletne turistične sezone 110.000 evrov je zanjo namenila ob- končal, se je Občina Bovec lotila ure- čina v svojem proračunu, ostalo pa janja lokalne javne infrastrukture, za bo prispevala država. kar je letos dobila slabih 415.000 ev- Kot pravijo v bovški občinski upra- rov dodatnega državnega denarja. vi, bodo z ureditvijo teh dveh odse- V dveh ločenih projektih bodo ure- kov občinske ceste izboljšali vozne dili del lokalne ceste Čezsoča–Log razmere in povečali prometno var- Čezsoški in opravili vzdrževalna dela nost ljudi, prispevali k razvoju vo- na mostu čez Sočo v Čezsoči. Ko so dnih športov na Soči in turizma strokovnjaki lani most temeljito pre- sploh, nenazadnje pa bosta investici- gledali, se je pokazalo, da konstruk- ji prispevali tudi k zmanjšanju stro- cija na nekaterih delih intenzivno škov tekočega vzdrževanja. propada. Čeprav njena statična var- K sreči je v primerjavi z drugimi nost zaenkrat še ni ogrožena, je te- obvozi 3,5-kilometrska lokalna cesta meljita obnova poškodb nujna. S tem Čezsoča–Log Čezsoški kratka in dobro bodo preprečili nadaljnje propadanje urejena, pot do Bovca pa bo za Čez- mostu in povečali njegovo življenjsko UREJEN BO DEL LOKALNE CESTE ČEZSOČA–LOG ČEZSOŠKI, OPRAVLJENA PA BODO sočane do konca septembra daljša za dobo. Vrednost investicije je ocenje- ŠE VZDRŽEVALNA DELA NA MOSTU ČEZ SOČO V ČEZSOČI – Ko so strokovnjaki lani most sedem kilometrov. Naj spomnimo, da temeljito pregledali, se je pokazalo, da konstrukcija na nekaterih delih intenzivno propada. so se na primer pred dobrim letom na na dobrih 293.000 evrov, od česar Čeprav njena statična varnost zaenkrat še ni ogrožena, je temeljita obnova poškodb nujna. bo morala občina zagotoviti najmanj Foto: Dušan Čopi morali prebivalci zgornjega dela Ba- dvajset odstotkov vrednosti. Z deli na ške grape zaradi sanacije državne ce- objektu so začeli 10. septembra, za- Da bi zapora mostu zaradi vzdrže- ma ureditev 1,7-kilometrskega odseka ste po skalnem podoru dva meseca v ključili pa jih bodo predvidoma v valnih del na njem prebivalce Čezso- zunaj vasi, na katerem so delavci občinsko središče voziti po štirinajst drugi polovici oktobra. S tem so se če kar najmanj motila, so se na ob- uredili odvodnjavanje in izogibališča, kilometrov dolgem obvozu čez Zakoj- izognili popolnim zaporam sicer zelo čini odločili najprej urediti lokalno sanirali podporne zidove, postavili co in Bukovo, na katerem je bila ce- prometne ceste Bovec–Čezsoča na cesto Čezsoča–Log Čezsoški, po ka- jeklene varnostne ograje in asfaltira- sta strma in večinoma makadamska. vrhuncu turistične sezone. teri sedaj poteka obvoz. Projekt zaje- li cestišče. Z deli bodo v celoti kon- Špela Kranjc

Utrinki

TIPI-NET 670.000 evrov, od tega okrog vzpostavitev štirih promocijsko-pro- jalo do zamud, zato smo zaprosili za Nova Gorica - Izteka se prvo leto iz- 180.000 evrov na slovenski strani. dajnih centrov v krajih Bovec, Tol- podaljšanje obdobja izvajanja do vajanja projekta Mreža točk za pro- Skupni cilj projekta je razvoj in pro- min, Grgarske Ravne in Idrija, dveh konca letošnjega leta. Do takrat na- mocijo tipičnih pridelkov med Al- mocija značilnih kakovostnih pridel- promocijsko-degustacijskih centrov meravamo urediti prostore in nabavi- pami in Jadranom (TIPI-NET), ki kov in izdelkov na območju projekta v Izoli in na Barki na Krasu ter proti opremo v preostalih krajih, s čimer ga skupaj izvajamo slovenski in itali- ter krepitev prepoznavnosti tega mocijsko-izobraževalnega centra v bi dosegli zadani cilj – zagotoviti janski partnerji v okviru Programa prostora, usmerjenega v značilno Biljah pri Novi Gorici. Odprtje prve- kmetom konkretne prostore za pro- pobude Skupnosti INTERREG IIIA kmetijsko in živilsko proizvodnjo. ga promocijsko-prodajnega centra v mocijo in prodajo svojih pridelkov in Slovenija-Italija 2000-2006 in ga Projekt TIPI-NET je dopolnitev oziro- Tolminu, ki deluje v okviru odprte tr- izdelkov, na drugi strani pa omogo- delno financira Evropska unija. Pro- ma nadgradnja projekta VALO-PT – žnice, je bila že januarja. Na stojni- čiti potrošnikom nakup neposredno jektne aktivnosti na slovenski strani Celovit razvoj tipičnih kmetijskih pri- cah, nabavljenih v okviru projekta, od pridelovalcev. Z organiziranim tr- izvajamo na Severnem Primorskem delkov in izdelkov na čezmejnem kmetje prodajajo svoje pridelke in iz- ženjem bo omogočena trajna vzpo- (v Goriški statistični regiji) in Obalno- območju”, katerega namen je bil delke. Maja smo imeli odprtje pro- stavitev tržne poti za kmetijske pri- kraški statistični regiji, pri čemer po- opredeliti, analizirati in ovrednotiti mocijske pisarne in degustacijske delke. leg prijavitelja Kmetijsko gozdar- značilne kakovostne proizvode čez- sobe v Izoli. Konec avgusta je v Slava Božič, vodja projekta v Sloveniji, skega zavoda Nova Gorica sode- mejnega območja. Kot rezultat ome- okviru Čomparske noči potekalo od- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica lujejo še partnerji Občina Tolmin, njenega projekta je julija izšla knjiga, prtje promocijsko-degustacijskega Občina Bovec, Občina Idrija, v kateri so predstavljeni tipični pri- centra tipičnih pridelkov in izdelkov v Mestna občina Nova Gorica, Ra- delki, izdelki in jedi čezmejnega ob- Bovcu. V okviru projekta je bilo ku- POHODNIKI IZ TOSKANE NA zvojni center Divača in UP – močja. pljenih šest stojnic; v nadaljevanju ZELENIH PO^ITNICAH Znanstveno raziskovalno sredi- Glavna aktivnost slovenskega dela bo sledil še nakup dveh hladilnih vi- Tolmin – Kar 31 pohodnikov iz ob- šče Koper. Na italijanski strani so- projekta TIPI-NET je prestrukturira- trin, ki bosta služili shranjevanju čine Vicchio iz Toskane, ki je s tol- delujejo številni partnerji iz Beneške nje in opremljanje centrov za promo- mlečnih in mesnih izdelkov. minsko občino pobratena že dobre- pokrajine in pokrajine Gorica. Sku- cijo in prodajo značilnih kmetijskih Projekt smo nameravali zaključiti ko- ga četrt stoletja, se je odzvalo na pna vrednost projekta znaša okrog pridelkov in izdelkov. Predvidena je nec julija, a je med izvajanjem priha- pobudo za tako imenovane zelene

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 14 )

Bov{ki plac v novi preobleki stavbami in površine za pešce”. Obe- delu uredili tudi dostopno pot do kompozicijsko usklajena s parkovno V okviru popotresne obnove po nem bodo lahko med turistično se- šole in mestno tržnico ob kulturnem ureditvijo v nadaljevanju ter ima več- velikonočnem potresu iz leta 1998 se zono nekateri lokali in prodajalne domu. namensko vlogo”. Poleti bodo na 60- je Občina Bovec odločila tudi za ce- svojo dejavnost razširili tudi na ploč- Sicer pa rešitev predvideva razčle- centimetrske kamnite podstavke po- lovito ureditev bovškega placa. Če- nik ter s tem popestrili utrip trga. njenost prostora na dva tlakovana stavili prireditveni oder, v času snega prav je ta želja še starejša, se bodo Zaradi pomanjkanja parkirnih mest dela, in sicer tistega ob občinski stav- pa si lahko na tem mestu zamislimo obnove Trga golobarskih žrtev lotili bo parkiranje avtomobilov do nadalj- bi z osrednjo lipo nasproti nje ter talni vodomet, ki bi na ogrodju šele zdaj ter vzporedno s tem uredi- ustvarjal zanimive ledene skulpture. li tudi komunalno infrastrukturo v Pred hotelom Alp rešitev predvide- tleh in prometno signalizacijo. va parkovno ureditev z dvovrstnim Na občini pravijo, da so tako pri- javorjevim drevoredom, zasajenim marna izvedba komunalne infra- cvetjem, zelenico in klopmi, kar je strukture kot priključki neustrezni, spomin na nekdanji park na tem me- talne površine so dodatno poškodo- stu. Zaključi se z manjšo ploščadjo, vali gradbeni stroji in obnovitvena na kateri so predvideni otroška igra- dela na okoliških objektih, prekate- la in pitnik. gorizacija nekdanje državne ceste Prek obeh delov trga naj bi se vila skozi središče kraja v občinsko pa po skenjena poteza belih soških prodni- ureditvi bovške obvoznice omogoča kov, ki bi obenem spominjala na boljšo funkcijsko izrabo prostih po- bližnjo reko in povezovala obe ob- vršin. Po celoviti obnovi placa od močji placa. Na začetku te poteze je stavbe nekdanjega do stavbe sedanje- v zgornjem delu trga predviden vo- ga marketa bodo do izraza prišla dnjak v obliki kamnite skulpture, ki tudi pročelja že obnovljenih stavb. naj bi simbolno nakazoval izvir reke Projektno rešitev za arhitekturno Soče. ureditev trga je pripravilo podjetje Špela Kranjc Biro prostor iz Tolmina. Odzivi nanjo BOVŠKI PLAC ČAKA CELOVITA UREDITEV – V okviru popotresne obnove po velikonočnem Mnenje o Predlogu obmo~ji so bili na javni obravnavi ugodni, še potresu iz leta 1998 se je Občina Bovec odločila tudi za celovito ureditev bovškega placa. pred tem jo je podprl tudi občinski Foto: Špela Kranjc pokrajin v Sloveniji z imeni Odbor za prostorsko planiranje, var- in sede`i stvo okolja in gospodarjenje z nepre- njega sicer še mogoče pred hotelom drugega vzdolž ceste od nove kavar- Z desetimi glasovi za in enim vzdr- mičninami ter nazadnje tudi Občin- Alp, a le zunaj turistične sezone. ne do hotela Alp. Zaradi simbolne žanim je Občinski svet Občine Bovec ski svet Občine Bovec. Med sezono bodo mejnike prestavili vrednosti bo lipa ostala na istem mena svoji 7. redni seji sprejel sklep, s Že pred meseci so obnovili in ure- ob vozišče in s tem parkiranje one- stu, okoli nje pa bodo zgradili še katerim ne podpira poimenovanja dili celotno strugo hudournika, ki mogočili, pozneje pa po potrebi brez nizek zid za posedanje. Pred novim bodoče pokrajine Goriška in ga celo teče pod osrednjim bovškim prosto- dodatnih posegov povsem opustili. turističnim informacijskim centrom, zavrača. Člani občinskega sveta so v rom. Pripravljavci rešitve so po bese- Avtobusno postajališče bodo ravno ki bo v tako imenovani Strgulčevi sklepu predlagali, da se pokrajina imenuje Posočje ali Soška, med spre- dah odgovornega vodje projekta Bo- tako umaknili s trga in namesto nje- hiši, bodo postavili pitnik in klopi. jemljive različice poimenovanja pa židarja Rustje predvideli novo ure- ga uredili dve postajališči z nadstre- Na prostoru pred banko naj bi se sodi tudi poimenovanje Severna Pri- ditev vozišča skozi središče kraja, ki škom na mestu nekdanjega bencin- občasno odvijale večje prireditve, za- morska. “oži vozne pasove za avtomobile in skega servisa pri kulturnem domu. Z to je – tako Rustja – ob strani “pred- Poleg tega so člani občinskega sve- temu primerno razširja pločnike pred ločenima projektoma bodo na tem videna ploščad, ki je oblikovno in ta soglasno sprejeli sklep, s katerim ugotavljajo, “da je uvedba pokrajin Utrinki pomembna za doseganje ciljev skla- dnejšega regionalnega razvoja”. Poleg tega so v sklepu zapisali, da “nova počitnice v objemu gora in reke So- ogledali Tolminska korita, bunkerje v Obiskovalci so prepričani, da imata zakonodaja ne sme povzročiti večanja če. Čeprav je v preteklosti med po- Pologu, izvir Tolminke in vas Čadrg, tako Posočje kot tudi širša Slovenija razvojnih razlik in med drugim ne bratenima občinama prišlo do števil- obiskali Kobariški in Tolminski mu- velik turistični potencial. Kot so pou- nih izmenjav na različnih področjih, zej, cerkvico sv. Duha v Javorci, itali- darili, jim je všeč, ker nam zaenkrat sme povzročiti: je bila omenjena prva svoje vrste. jansko kostnico nad Kobaridom ter še uspeva ohranjati čisto okolje in • zmanjšanja dostopnosti in kvalite- Program dejavnosti za sedem poči- nemško kostnico na sotočju Soče in naravne znamenitosti, zato sta ravno te upravnih storitev, tniških dni so pripravile predsednica Tolminke, gabrsko kapelo in vojaško športni in ekološki turizem zelo po- • zmanjšanja števila delovnih mest v Planinskega društva (PD) Tolmin Mi- kapelo v Ladrah. Poskusili so sir Tol- membna. Presenetili sta jih tudi go- državnih in občinskih institucijah na minc in skuto, domača žganja in lena Brešan, direktorica tolminske stoljubnost in domačnost ljudi, s ka- proizvode ekoloških kmetij, dobro njenem območju”. občinske uprave Verena Tuta in terimi so se srečevali. Ker so bili z pa so se tudi založili z značilnimi iz- Dodajajo še, da bo v nasprotnem predsednica Turistične zveze Gor- delom organizatork zelo zadovoljni, delki in pridelki, s katerimi so obda- primeru Občinski svet Občine Bovec njega Posočja (TZGP) Mojca Rutar. so odločeni, da bodo v prihodnje tu- rovali sorodnike in prijatelje v doma- di sami ponudili program pohodni- nasprotoval spremembi zakonodaje. Italijanski gostje so se med široko či Toskani. Tisti s skromnimi poho- turistično ponudbo odločali sami, ških oziroma zelenih počitnic. Tako Iz zapisnika je mogoče razbrati tudi dniškimi izkušnjami so obiskali Lju- to, da bodo bovški občinski svetniki prav vsi pa so Slovenijo po zanimivih bljano, si ogledali Postojnsko jamo bo dobro povezovanje na turistič- vsaj v začetku zagovarjali dvotirni doživetjih zapustili zadovoljni in do- in Predjamski grad, ljubitelji adrena- nem področju lahko še bolj poglobi- mov odnesli veliko lepih spominov. lina pa so si privoščili rafting. Nihče lo zveze s Tolminci, je prepričan sistem, ki ločuje pristojnosti državne Kot je program predstavila Rutarje- iz skupine ni zamudil vožnje z avto- predsednik Pohodniške skupine Vi- in pokrajinske uprave. va, so se pohodniki v enem tednu vlakom na Bled in kopanja v Bohinj- cchio Roberto Chiesi. Povzeto iz zapisnika 7. redne seje Ob- povzpeli na Krn in planino Razor, si skem jezeru. Špela Kranjc činskega sveta

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Iz ob~inskih uprav ( 15 )

Ob~ina Kobarid

Kobari{ki svetniki so za Severno Primorsko Drage občanke, spoštovani občani ! Člani Občinskega sveta Občine Ko- Oktober je v naši občini prazničen mesec. Občinski praznik zaznamuje množica prireditev in barid so na svoji redni seji sprejeli dogodkov: športnih, kulturnih, izobraževalnih, letos pa je še posebej pozorno izpostavljena 90- sklep, s katerim so potrdili razdelitev letnica kobariške bitke, ki je v preteklosti močno zaznamovala naše kraje v najširšem smislu. Slovenije na štirinajst pokrajin. Koba- Prek najrazličnejših dejavnosti v oktobru se še toliko bolj odprejo razsežnosti delovanja naših riški svetniki so poleg tega v sklepu društev, krajevnih skupnosti, dejavnost osnovne in podružničnih šol, Kobariškega muzeja in zapisali, da predlagajo oziroma zah- posameznikov, ki tvorno prispevajo k oblikovanju podobe naših krajev in vasi. Podelitev nagrad tevajo preimenovanje Goriške pokra- Občine Kobarid za leto 2007 je tako namenjena prav ljudem, ki svoje znanje in čas nesebično delijo jine v pokrajino Severna Primorska. s svojo okolico. Praznični oktober smo zaključili z osrednjo slovesnostjo v počastitev občinskega Povzeto iz zapisnika seje praznika, kjer smo letošnja priznanja Občine Kobarid svečano predali nagrajencem. Pod novo {olsko streho Čeprav je mesec praznovanja že za nami, naj ob tej priložnosti zaželimo vsem občankam Stara, dotrajana, povrhu pa še oko- in občanom, sodelavcem v različnih institucijah, zavodih in gospodarskih družbah, s lju nezdrava kritina podružnične šo- katerimi sodelujemo in ustvarjamo boljši jutri, obilo elana in dobre volje pri nadaljnjem le (PŠ) v Smasteh, je vodstvu OŠ delu. Posebne čestitke veljajo nagrajencem Občine Kobarid, ki vedno znova potrjujejo, Simona Gregorčiča Kobarid in zapo- da le prave vrednote prinašajo notranje zadovoljstvo. Hvala vsem, ki soustvarjate našo slenim v omenjeni PŠ že dalj časa skupno prihodnost! povzročala zaskrbljenost, prizadeva- Župan Robert Kavčič in člani Občinske uprave Občine Kobarid. nja in pridobivanja ustreznih sredstev za vzdrževanje šolskih objektov. Ven- Opomba uredništva: Dogodke ob občinskem prazniku Občine Kobarid in nagrajence bomo bolj podrobno predstavili dar zaradi nenehnega pomanjkanja v prihodnji številki EPIcentra. denarja za tovrstne naložbe do zame- njave kritine ni prišlo. Ko so odgo- (8.200 evrov) ter ograjo (4.750 evrov) vorni že skorajda obupali, se je pred je znašal 12.950 evrov. Del sredstev zaključkom lanskega šolskega leta za pokritje nastalih stroškov je iz le- zgodil malodane čudež. tnega proračuna krila kobariška ob- Vodstvu šole je v tesnem sodelo- čina (7.000 evrov), medtem ko so vanju s predstavnikom Krajevne sku- morali člani organizacijskega odbora pnosti (KS) Ladra - Smast in občin- razliko pokriti s pomočjo sponzor- skim svetnikom Darkom Smrekar- skih sredstev. jem odgovorne uspelo prepričati o Odziv na novo pridobitev za naše nujnosti prekritja šolskega objekta. najmlajše, ki so ga krajani samoini- Občine Poleg sredstev iz proračuna ciativno poimenovali kar Lunapark, Kobarid je matična šola za investicije izjemno dober. Stanovalci v bli- jo uspela pridobiti dodatni denar od žnjih stanovanjskih enotah so navdu- Ministrstva za šolstvo, del stroškov šeni nad otroškim vrvežem in sme- pa je v obliki materiala šoli prihranil hom, več kot zadovoljne pa so tudi tudi proizvajalec kritine podjetje babice, ki se lahko odslej v dopoldan- ESAL d.o.o. Anhovo. skih urah, ko pazijo svoje vnuke, Tako je odgovornim še pred začet- KRAJANI SO NOVO OTROŠKO IGRIŠČE SAMOINICIATIVNO POIMENOVALI KAR LUNA- PARK – Krajevna skupnost Kobarid je v svojem programu za leto 2007 načrtovala tudi prido- pogosteje srečujejo in pokramljajo. kom letošnjega šolskega leta uspelo bitev prostora za mlade in ureditev otroškega igrišča. Foto: Darja Hauptman Najbrž enako velja tudi za starše, ki dela zaključiti in objekt prepustiti v se tu s svojimi najmlajšimi srečujejo uporabo učencem. Prekritje šolskega tov, ki ju je finančno podprla tudi zemljišče, naročili igrala za različne v popoldanskih urah. objekta z novo, varno, okolju in otro- Občina Kobarid, je prevzela članica starostne skupine otrok in zagotovili Ker je nova pridobitev zaživela v kom prijazno kritino so uspešno pro- omenjene KS in pobudnica obeh pro- optimalno varnost na igrišču. Ugoto- najboljšem smislu, morda ni odveč slavili ob praznovanju krajevnega jektov Darja Hauptman. Medtem ko vili so tudi, da bo treba igrišče ogra- opozorilo vsem uporabnikom in dru- praznika KS Smast - Ladra. tisti nekoliko starejši še razmišljajo o diti ter ga tako zaščititi pred vdorom Pavel Četrtič opremi svojega novega prostora, kjer najrazličnejših negativnih dejavnikov. gim občanom: s skupnimi močmi se bodo srečevali in seveda ustvarjal- Zahvala za ustvarjalnost pri postavi- poskrbimo, da bo otroško igrišče v Novo otro{ko igri{~e no prispevali k različnim dejavnostim tvi igral gre arhitektki Jasmini Šavli, Kobaridu še dolgo služilo svojemu razveseljuje Kobaridce v kraju, se danes najmlajši že igrajo za moralno in fizično pomoč pri re- namenu. Pazimo na red in čistočo, Krajevna skupnost (KS) Kobarid na igralih novega otroškega igrišča. alizaciji otroškega parka pa sta še na naše hišne ljubljenčke in seveda je v svojem programu za leto 2007 Ob podpori župana Roberta Kav- posebej zaslužna Matej Stres in Do- na otroke, da bodo varno in v iskre- načrtovala tudi pridobitev prostora za čiča, članov KS Kobarid in staršev minik ?????. nem otroškem veselju uživali v igri mlade in ureditev otroškega igrišča. predšolskih otrok so člani KS Kobarid Skupni znesek za pet najosnovnej- in naravi. Organizacijo in izvedbo obeh projek- najprej poiskali primerno občinsko ših igral, dve klopci in dva koša Člani KS Kobarid

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

Ob~ina Tolmin

V ^adrg odslej varno in brez bra, zato bo cesta v celoti končana ovir predvidoma naslednje leto,” je še do- Slovenski minister za okolje in pro- dal Brežan. stor Janez Podobnik, tolminski žu- Predsednik Krajevne skupnosti pan Uroš Brežan in domačinka iz Tolminski Lom Zoran Keber je izra- Čadrga Marija Bončina so 7. septem- zil veliko zadovoljstvo, ker so izvedli bra uradno odprli galerijo pred Hu- projekt, obenem pa upa, da bo pri- dičevim mostom, ki pomeni velik stojnim nekoč le uspelo do njihovih korak naprej pri zagotavljanju varno- hiš “speljati tudi prepotrebno tekočo sti na cesti Tolmin–Čadrg–Zadlaz-Ča- pitno vodo”. Špela Kranjc drg in v delu Tolminskih korit. Po potresih v Posočju je namreč na Ob~inski svetniki skupaj za ta del poti stalno padalo kamenje, Tolmin z okolico oktobra leta 2003 pa je na cesto zgr- Trije občinski svetniki in tri občin- mel tudi velik skalni podor. Strokov- ske svetnice, ki imajo stalno prebiva- njaki so v študijah ugotovili, da je lišče na območju krajevne skupnosti najprimernejša in edina trajna rešitev BETONSKA GALERIJA Z OBOKI NAD TOLMINSKIMI KORITI je dolga sedemnajst metrov, (KS) Tolmin, so oktobra na pobudo izgradnja betonske galerije pred pre- široka štiri metre in pol, v višino meri nekaj več kot tri metre, celotna konstrukcija pa je oblo- žena z naravnim, avtohtonim kamnom. Foto: T. Š. F. predsednika Sveta KS Tolmin Rado- dorom pred Hudičevim mostom. S vana Lipuščka ustanovili neformalno prvimi deli so 13. novembra lani za- delovno skupino. Svojim kolegom v čeli delavci podjetja Kaskader d. o. o., tolminskem občinskem svetu bodo ki so čez brežino nad odsekom na- bolj organizirano predstavili proble- peli 24 metrov dolgo in 20 metrov me, s katerimi se soočajo v občin- visoko mrežo ter postavili gradbene skem središču in njegovi okolici. in lovilne odre. Galerijo so začeli de- Skupino sestavljajo svetnice Maša lavci podjetja Zidgrad d. d. graditi Klavora (SMS), Mercedes Fratnik 15. marca in z deli končali 4. avgu- (NSi) in Dragica Rejec Taljat (SD) sta, kakršen je bil tudi časovni načrt. ter svetniki Jože Režonja (DeSUS), Kljub zahtevni gradnji se s posebnimi Rajko Podgornik (LDS) in Dani težavami niso soočali. Vrednost inve- Oblak (SDS). Med temami, ki jim sticije, ki jo je v okviru popotresne nameravajo posvetiti največ pozorno- obnove pokrila država, je ocenjena sti, navajajo preobsežno črpanje gra- na dobrih 345.000 evrov. Čeprav moza iz reke Soče, porabo denarja, končnega obračuna še ni, znesek ne zbranega s pobiranjem turistične tabo prekoračen, zagotavljajo v tolmin- kse, urejanje dostopov do obrtne ski občinski upravi. cone Na Logu, ureditev Ficovega KRAJANI KS TOLMINSKI LOM SO NAVKLJUB TRENUTNO RAZRITI CESTI ZADOVOLJNI, da klanca in parka ob cerkvi ter posta- Betonska galerija z oboki je dolga so končno izvedli projekt. Upajo, da bo pristojnim nekoč le uspelo do njihovih hiš speljati sedemnajst metrov, široka štiri metre tudi tekočo pitno vodo. Foto: Stojan Lipušček vitev javne razsvetljave na pešpoti v in pol, v višino meri nekaj več kot tri Žabče. Moti jih bencinski servis v Z deli na cesti bodo Primorske (Goriške statistične regi- središču mesta, tolminske ulice naj metre, celotna konstrukcija pa je zaklju~ili prihodnje leto je). Investicija je vredna skoraj bi se označilo s tablami, težili bodo obložena z naravnim, avtohtonim Stroje so zagnali tudi na občinski 900.000 evrov, od česar bo občina še k dokončanju ceste v Čadrg. Lipu- kamnom. Najbolj so je gotovo veseli cesti Most na Soči–Kanalski Lom–Kal dobila dobrih 630.000 evrov evrop- šček se ne strinja s predvidenim po- prebivalci gorskih vasi Čadrg in Za- nad Kanalom, ki se je že dolgo kaza- skega denarja, preostanek pa bo mo- tekom tolminske obvoznice, prav dlaz-Čadrg, ki jim cesta čez Hudičev la kot potrebna obnove. Ker gre za rala zagotoviti sama. tako ne z že potrjeno novogradnjo za most in mimo Tolminskih korit po- dvoletni projekt, ki ga vodi Občina Po županovih besedah bodo delav- glasbeno šolo ob dvorani nekdanjega meni tudi edino za vozila primerno Tolmin, bodo z deli zaključili v na- ci sanirali kritične odseke omenjene Doma JLA. pot v dolino. V zadnjih štirih letih, slednjem letu. ceste. Večji del zajema sanacija pro- Novost v KS Tolmin so tudi tako kolikor je trajalo urejanje nevarnega Občina bo večji del denarja, po- pustov, izgranja opornih in podpor- imenovana četrtkovanja. Tolmincem odseka, so se morali sprijazniti s šte- trebnega za izvedbo, pridobila iz nih zidov ter podporne kamnite zlož- bodo vsak četrtek od 19. do 21. ure vilnimi zaporami, sedaj pa upajo, da neposrednih regionalnih spodbud be, postavitev cestnih kron in zidov odprli vrata stavbe KS v Rutarjevi bo občina v naslednjem letu zaklju- Evropske unije. Kot je pojasnil tol- ter sanacija podpornega kamnitega ulici. Na ta način jih želijo bolje se- čila tudi z obnovo preostalega dela minski župan Uroš Brežan, gre na- zidu, manjši del denarja pa bodo po- znaniti z dogajanjem v njihovi KS, ceste, ki prav tako traja že kar nekaj mreč za projekt, ki je uvrščen v Re- rabili za preplastitev cestišča. “Zara- novembra pa bodo pripravili še zbor let. gionalni razvojni program (RRP) in di črpanja evropskih sredstev bomo občanov. Špela Kranjc ga je potrdil tudi Svet regije Severne letos z deli zaključili konec septem- Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Vodna ujma prizadela tudi Poso~je ( 17 )

Najhuje je bilo v Ba{ki grapi

Tako velike koli~ine de`ja, kot je 18. septembra padla na domala vsem severnem delu dr`ave, ne pomnijo niti najstarej{i prebivalci. Posledice so, to je bilo jasno {e isti dan, katastrofalne.

ovodenj je zahtevala kar šest človeških življenj in po prvih Pocenah povzročila za 200 mi- lijonov evrov škode. Ker je znesek višji od 0,3 promila bruto domačega proizvoda, bo Slovenija za pomoč pri odpravi posledic naravne nesreče prosila Evropsko unijo.

Nad Poreznom se je utrgal oblak Vse skupaj se je pravzaprav sku- halo na severozahodu države. Potem ko se je nad Poreznom utrgal oblak in močno deževje kar ni in ni hotelo ponehati, so narasli hudourniki v dolino odnašali še ogromno drugega materiala. Neurje je za seboj pustilo pravo razdejanje v Baški grapi in na Cerkljanskem, kjer je skoraj povsem uničilo spomenik evropske kulturne dediščine, Partizansko bolnišnico Franjo. Najhuje je bilo na območju Železnikov, kjer je Selška Sora poško- dovala okoli 350 stanovanjskih in poslovnih objektov ter kot za šalo odnašala avtomobile. Od tam so se katastrofalne padavine selile proti NAJVEČ DELA SO IMELI PODBRŠKI GASILCI IN TAMKAJŠNJI DOMAČINI – Podivjana potoka Batava in Zapajlik sta poplavila tri hiše oziroma vzhodu in se najbolj znesle na Celj- dve zasula s peskom in blatom ter povzročila veliko gmotno škodo. Na forografiji so zasuti spodnji prostori družinske hiše Šorlijevih.

Utrinki

ZATAKNILO SE JE POD stom potiskajo naprej v jezero. Po- LIPI^ARJEVIM MOSTOM stopek je zelo počasen, zato ni povsem jasno, kdaj bo struga Idrijce Most na So~i – Idrijca in njeni prito- očiščena. ki so zaradi povodnji naplavili ka- kšnih 9.000 kubičnih metrov hlodo- Š. K. vine, vejevja in lubja. Gmota lesa se je zagozdila v osem metrov široki PUNTAR POMAGA ožini pod Lipičarjevim mostom na Tolmin – V športni dvorani Šolskega Mostu na Soči. Zaradi bojazni, da bi centra Tolmin se je 28. septembra novo deževje utegnilo povečati ško- odvijal severnoprimorski derbi med do, so strokovnjaki iz Soških elek- ekipama Puntar Casino Safir in trarn in idrijskega podjetja Kaska- Gorico. der d.o.o. že v naslednjih dneh za- Tekma pa ni imela le tekmovalnega, čeli iskati rešitve. Po več spodletelih ampak tudi humanitarni značaj. Klub poskusih so ugotovili, da bo zalegla Puntar Casino Safir je namreč celo- samo postopna vleka lesa v mostar- ten izkupiček od prodaje vstopnic sko jezero. V bregove so tako vpeli namenil družini iz Podbrda, ki ji je nedavna ujma razdejala dom. jeklenico s sidrom, s katerim grabijo GMOTA LESA SE JE ZAGOZDILA v osem metrov široki ožini pod Lipičarjevim mostom na material in ga skozi ožino pod mo- Mostu na Soči. Foto: Peter Domevšček Julijan Drago

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 18 )

skem, veliko škode pa povzročile strukturi kot na gradbišču čistilne tudi v drugih delih Slovenije. naprave v Podbrdu k sreči ni povzro- Poglejmo si še, kaj so po divjanju vodne ujme povedali prizadeti v čilo škode. Zaradi obilnih padavin je naravni nesreči: [koda presegla tri milijone bila motna predvsem voda v vodovo- evrov dnem sistemu Zadlaščica, nekoliko MARJAN NAGODE, Ribogojstvo Marjan Nagode, Na območju Zgornjega Posočja so je spremenil smer potok Godiča, za s.p.: bile posledice vodne ujme torej naj- kar pa bodo poskrbeli vodarji. “Mor- “Glede na tako sušno poletje smo pričakovali, hujše v Baški grapi, kjer je bilo na da bomo še odkrili kako poškodbo, da bo slej ali prej pričelo deževati, vendar ne s dan neurja zaradi številnih zemelj- lahko da je kje odkrilo kako cev, ven- tako silo in tako hitro. Čeprav smo malo utrjeni že skih plazov zaprtih več cest. “V Pod- dar zajetja v Baški grapi niso poško- od leta 1995, je bilo sedaj bolj divje in več škode brdu je hudourniški potok Batava dovana,” je povedal Rutar in pojasnil, mi je povodenj naredila. Takrat sta bila bolj poško- poplavljal stanovanjske hiše in napla- da je njihova komunalna infrastruk- dovana cevovod in elektrarna, sedaj pa so jo slab- vine so povzročile veliko gmotne ško- tura “v glavnem postavljena na de- še odnesli ribogojnica, kleti v hiši, gospodarsko de, podobno je bilo v ribogojnici pod snem bregu Bače, medtem ko jo je poslopje in seveda infrastruktura. Župan je obljubil, da bo komisija za ocenjevanje škode v naslednjih dneh sestavljena in da nas bo obiskala. Nalivov je bilo več. Lilo je kot iz škafa, nato je malo ponehalo, ampak povsem nikoli, sledil je ponoven zelo, zelo močan sunek itn. Vse skupaj je trajalo šest do sedem ur, od 11. do približno 18. ure. Najpomembneje je bilo zavarovati hišo, da vanjo ni vdrla voda, saj je narasla vse do po- lovice pritličnih oken. K sreči so stekla dovolj močna, da jih ni zdrobilo, sicer bi bilo v trenutku celo nadstropje pod vodo. Upam, da bo mogoče ribogojnico in tiste ključne stvari čim prej sani- rati. Manjše se bo verjetno urejalo še kakšno leto ali dve. Zavedam se, da nisem sam in da je bilo hudih nesreč po Sloveniji ogromno. Najbolj pa se bojim, ker je struga sedaj nastavljena tako, da bi imel ob ponovni povodnji spet vse v celoti poplavljeno.”

MARKO KENDA, predsednik KS Podbrdo: “Tokrat je leva senčna stran doline precej bolj nastradala kot desna, kjer je samo zabilo nekaj propustov. Najslabše je pod Poreznom, v Batavi in okoli Ribogojnice Nagode, vendar če primerjamo s Selško dolino, smo jo še kar dobro odnesli. Sode- lujemo z Občino in kriznim štabom, stvari pa so pod nadzorom toliko, kolikor so prvi dan po ujmi Petrovim Brdom. Usad v Trtniku je tokrat skupil levi breg pod Pore- lahko. Mehanizacija je tukaj, čisti in dela se, pesek znom” ogrožal hišo, v Zarakovcu je Bača na . bomo v nekaj dneh odstranili. Večji problem so uničene stvari v hišah in levem bregu odnesla del hiše in zelo okolici pa zastoj proizvodnje rib.” poškodovala tudi stanovanjski objekt Najve~ dela so imeli gasilci PGD Podbrdo na desnem bregu, na Spodjem Buko- TADEJ ŠORLI, Batava: vem so vode in naplavine pustile raz- Veliko dela so imeli na dan ujme “Spalnico, kuhinjo, dnevno sobo, teraso in oko- dejanje predvsem na kmetijskih povr- tudi gasilci. Poveljnik Gasilske zveze lico hiše nam je čisto zasulo, voda in mulj pa sta Jože Dakskobler šinah, Kneške Ravne in Loje so bile (GZ) Tolmin je de- prišla tudi v druge pritlične prostore. Voda nam je nekaj dni odrezane od sveta. Velika jal, da so imela razen enega vsa pro- v hišo sicer vdrla že pred leti, vendar kaj takega … škoda je nastala tudi na regionalni stovoljna gasilska društva (PGD) in- Kmalu po tem dogodku so se že oglasili policisti, tervencije na območjih, ki jih pokri- cesti Idrija–Tolmin, in sicer na propu- obiskal nas je tudi župan, zelo nam pomagajo vajo. Gasilci iz PGD Tolmin so mostu na Slapu ob Idrijci, poškodovani gasilci in sokrajani. Izseliti se nam k sreči ni bilo rali večkrat črpati vodo iz kleti, nji- pa sta še cestna in vodna infrastruk- treba, saj ima dedek v zgornjem nadstropju svoje hovi kolegi iz PGD Most na Soči so tura drugje na območju občine Tol- stanovanje. Material smo en dan po nesreči že uspeli odstraniti iz prosto- odpravljali posledice hudourniških min,” je posledice strnil tolminski rov, sedaj bomo morali očistiti stene in tla, prebeliti … V prizadetih nanosov na Slapu ob Idrijci, člani prostorih razen kamina in ene omare v popolnoma novi dnevni sobi ni župan Uroš Brežan. Kot je povedal, PGD Dolenja Trebuša PGD Poni- in ostalo nič več; vse pohištvo in druga oprema sta uničena.” znaša prva okvirna ocena škode kve – Planota so črpali vodo iz hiše brez gospodarske in kmetijske tri mi- oziroma obrata, gasilci iz PGD Kneža lijone evrov, vendar zadnje informa- so pomagali pri čiščenju cestišča, ki škodo. Gasilci so prizadetim stanoval- dva dni solidarno pomagali odstra- cije s terena kažejo, da bo še večja. ga je zasul zemeljski plaz, in črpali cem pomagali pri odstranjevanju ma- njevati tudi posledice, ki jih je kata- “Zadovoljen sem s hitrim in učinko- vodo iz poplavljene hiše, tisti iz PGD teriala iz njihovih hiš in sodelovali pri strofa za sabo pustila v sosednji ob- vitim odzivom gasilcev, sokrajanov, Grahovo ob Bači pa so pomagali pri reševanju imetja v Ribogojstvu Mar- čini Železniki. “Menim, da smo ga- policije, pristojnih občinskih služb in odpravljanju posledic zemeljskega jan Nagode pod Petrovim Brdom,” je silci v teh dneh opravili veliko in tudi Direkcije RS za ceste, manj pa plazu na Spodnjem Bukovem. naštel Dakskobler. “Skupaj z župa- koristno delo ter tako zopet dokazali, z odzivom štaba civilne zaščite,” je “Največ dela so imeli gasilci PGD nom smo organizirali potek akcij, v da smo organizacija, ki pri naravnih zaključil Brežan. Podbrdo, kjer sta podivjana potoka nadaljevanju pa so člani PGD Podbr- nesrečah odigra eno od glavnih vlog,” Po besedah direktorja Komunale Batava in Zapajlik poplavila tri hiše do prizadetim v povodnji nudili še je zadovoljen Dakskobler. Tolmin Bertija Rutarja zadnje hudo oziroma dve zasula s peskom in bla- veliko pomoči.” Čeprav so imeli do- Špela Kranjc deževje tako na komunalni infra- tom ter povzročila veliko materialno volj dela doma, so gasilci s Tolminske Foto: Miranda Bratkič , Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Pred na{im pragom ( 19 )

Pitna voda – zagotavljanje neopore~nosti

Na obmo~ju vseh treh poso{kih ob~in (Bovec, Kobarid in Tolmin) so vodni viri ve~inoma povr{inski, zato je lahko voda, ki jo uporabljamo za pitje, `e na zajetju izpostavljena onesna`enju iz naravnega okolja ali drugim vplivom ~lovekovega delovanja. Tokrat bomo nekoliko ve~ pozornosti posvetili prav pitni vodi.

rubriki Pred našim pragom ma za oskrbo s pitno vodo, iz cistern ja ljudi pred škodljivimi učinki zara- ne vsebuje mikroorganizmov, parazi- smo bralcem EPIcentra pripra- ali kot predpakirana voda. Pitna je di kakršnegakoli onesnaženja pitne tov in njihovih razvojnih oblik v šte- Vvili nekaj odgovorov na najpo- tudi vsa voda, ki se uporablja v pro- vode. V ožjem pomenu varnosti si vilu, ki lahko predstavlja nevarnost gostejša vprašanja, povezana s pitno izvodnji in prometu živil. predstavljamo živilo, ki ni škodljivo za zdravje ljudi. vodo, ki jih prebivalci Posočja zasta- V našem okolju imamo precejšnje za zdravje. Z Zakonom o zdravstveni vljajo Komunali Tolmin. število vodnih virov, zato se niti ne ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, 2. Spremljanje kakovosti zavedamo, da je voda najpomemb- ki prihajajo v stik z živili /ZZUZIS/ pitne vode 1. Je pitna voda `ivilo? nejše živilo – pogoj za življenje. (Ur. l. RS št. 52/2000, 42/2002, Kakovost je treba neprestano nad- V formalnem smislu je pitna voda V naši državi je več pravilnikov in 47/2004), je pitna voda opredeljena zirati. V Sloveniji imamo dva nadzo- tista, ki je v svojem prvotnem stanju zakonov, ki se nanašajo na pitno vo- kot živilo. ra; enega izvaja upravljavec in ga ali po pripravi namenjena pitju, ku- do. Najpomembnejši je Pravilnik o Z zakonodajo je določeno, da mo- imenujemo notranji nadzor. Ta mora hanju, pripravi hrane ali za druge pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, ra upravljavec zagotavljati skladnost biti urejen na osnovah sistema HA- gospodinjske namene ne glede na 26/06), v katerem so postavljene in zdravstveno ustreznost pitne vode. CCP, kar pomeni, da je treba vodo poreklo in ne glede na to, ali se do- zahteve, ki jih mora pitna voda izpol- Glede na zahteve Pravilnika je pitna spremljati od zajetja do potrošnika. bavlja iz vodovodnega omrežja siste- njevati, z namenom varovanja zdrav- voda zdravstveno ustrezna takrat, ko Nadzor zagotavlja stalno visoko ra-

Utrinki

VSI TERITORIALCI SO izvajali blokado vojašnice Tolmin ter ter med vojno vodili in koordinirali slovensko osamosvojitev je namreč PREJELI SPOMINSKI ZNAK stražnic Zaslap na Mejnem prehodu delovanje enot TO. kot poveljnik 63. območnega štaba Učja in v Starem selu. Znak so si Vitu Bergincu je ob tej priložnosti TO Tolmin in načelnik MSNZ za ta- Bovec – S tretjo slovesnostjo so v prislužili tudi pripadniki 63. območ- načelnik Maneverske strukture naro- kratno občino Tolmin Berginc aktiv- Območnem združenju veteranov nega štaba TO Tolmin, ki so v le- dne zaščite (MSNZ) za severno Pri- no sodeloval v eni najbolje organizi- vojne za Slovenijo Gornjega Po- tih 1990 in 1991 uspešno izvajali morsko Drago Vidrih podelil red III. ranih in najbolj konspirativnih akcij sočja zaključili s podeljevanjem priprave na osamosvojitev Slovenije stopnje MSNZ. Med pripravami na na slovenskem ozemlju v novejši do- splošnih spominskih znakov 1990– 1991. Prislužili so si ga pripadniki enot, ki so med 26. junijem in 7. juli- jem leta 1991 izvajale bojne akcije ter blokade vojašnic, skladišč in stražnic. Na ta način se želi Ministrstvo za obrambo RS simbolično zahvaliti pripadnikom enot nekdanje Teritori- alne obrambe (TO), ki so se leta 1991 borili za samostojno Slovenijo. V Zgornjem Posočju se s tem znakom ponaša približno 600 takratnih teritorialcev, podelili pa so jim ga na treh prireditvah – marca v Tolminu, junija na Volarjih in nazadnje še septembra v Bovcu. V zadnjem dejanju sta pripadnikom prve, druge in tretje čete ter povelj- stvu 70. odreda TO znake podelila poveljnik Območnega štaba TO Tol- min Vito Berginc in predsednik združenja Roman Medved. Ome- UTRINEK Z ZADNJE PODELITVE SPLOŠNIH SPOMINSKIH ZNAKOV 1990–1991 – V Zgornjem Posočju se s tem znakom ponaša približno njeni teritorialci so v desetdnevni 600 takratnih teritorialcev, podelili pa so jim ga na treh prireditvah – marca v Tolminu, junija na Volarjih in nazadnje še septembra v Bovcu. osamosvojitveni vojni organizirali in Foto: Pavel Četrtič

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Pred na{im pragom ( 20 ) ven varnosti pitne vode. Sistem HA- lezni, ki jih povzročajo mikroorganiz- z dezinfekcijskim sredstvom. Po za- 4. Zakaj obvestila o CCP je kot preventivno obvladovanje mi, ki živijo in se razmnožujejo v ključku reakcij mora voda v vodovo- prekuhavanju vode? in zagotavljanje zdravstvene ustre- pitni vodi. Na vodovodnih sistemih v dnem omrežju obdržati nekaj preo- V vodovodnih sistemih, kjer ni ure- znosti živil že vpeljan pri vseh go- upravljanju Komunale Tolmin se kot stalega dezinfekcijskega sredstva. jena dezinfekcija, ni mogoče zagoto- stinskih in živilskopredelovalnih dezinfekcijsko sredstvo uporablja 12- Prisotnost tega v vodi je pokazatelj viti trajne neoporečnosti pitne vode; obratih v državi. odstotna raztopina natrijevega hipo- uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da edini možen ukrep je prekuhavanje Drugi nadzor zagotavlja država z klorita. Pri dezinfekciji se del ome- je voda varna pred ponovno konta- vode pred uporabo. Upravljavec je opazovanjem oziroma spremljanjem zato dolžan uporabnike obveščati o stanja – imenujemo ga državni mo- obveznem prekuhavanju vode. V pri- nitoring. Na vodooskrbnih sistemih, meru izrednih razmer, kot so obilno ki jih upravlja Komunala Tolmin, se deževje, okvara klorinatorja, dela na v sklopu notranjega nadzora jemlje omrežju ipd., se ukrep o prekuhava- vzorce večkrat letno. V pooblašče- nju razglasi tudi na sistemih, kjer je nem laboratoriju se opravijo določe- dezinfekcija, ker obstaja verjetnost ne mikrobiološke in kemijske analize, oporečnosti pitne vode. da se ugotovi trenutno stanje in kakovost vode. 5. Zakaj prite~e na pipi bela Glede na rezultate opravljenih ana- voda? liz in skladnost z zahtevami Pravilni- Bela obarvanost pitne vode, ki jo ka o pitni vodi se določi, ali je voda natočimo v kozarec, ni posledica čez- zdravstveno ustrezna in neoporečna merne koncentracije klora v vodi. za potrošnike. Ker je neoporečnih Prisotnosti klora v vodi vizualno ne vodnih virov vedno manj, je treba moremo zaznati. Bela obarvanost vodo na večini vodovodnih sistemov vode je fizikalen pojav številnih zelo obdelati. Tako imajo nekateri vodo- majhnih zračnih mehurčkov, ki na- vodi v občinah Tolmin, Kobarid in stanejo kot posledica raztapljanja Bovec že vpeljano dezinfekcijo z na- zraka v vodi, kadar je ta pod priti- trijevim hipokloritom ali UV-dezin- skom. Ko voda teče iz pipe, se pritisk fekcijo, preostali sistemi pa imajo sprosti, kar povzroči delno izločanje izdana obvestila o prekuhavanju. Foto: gun4hire v vodi raztopljenega kisika. Če “belo” vodo natočimo v kozarec, kjer se pri- 3. Zakaj se voda dezinfecira njenega hipoklorita porabi za oksida- minacijo. Preostali natrijev hipoklorit tisk razbremeni, se po nekaj minutah z natrijevim hipokloritom? cijo organskih in anorganskih snovi v pitni vodi je brezbarven in ga s zrak samodejno izloči in voda posta- Namen dezinfekcije pitne vode je (mikroorganizmov ipd.) v vodi. Po- prostim očesom ne vidimo. ne bistra. preprečevanje širjenja nalezljivih bo- memben je čas, ko pride voda v stik Kristina Batič, Komunala Tolmin

Utrinki bi – akciji MSNZ. SWATY (večina padlih borcev je bila Tolminski občinski svetnik Jože Re- vrednotenja NOB. Predstavnik orga- Zbrane veterane vojne za Slovenijo namreč iz okolice Maribora), skrb žonja se je zavzel, da bi srečanje nizacijskega odbora za obnovo spo- je pozdravil tudi župan Občine Bo- zanj pa je prevzela Lovska družina postalo tradicionalno, še posebej menika Rafael Razpet pa se je v vec Danijel Krivec, ki je v svojem Podbrdo. sedaj, ko smo priča poskusom raz- nadaljevanju spominjal, kako je pri- nagovoru razmišljal o pomenu slo- šlo do zamisli za postavitev spome- venske odločitve za samostojnost in nika, ki je poglobil med vojno splete- njenih posledicah. Program so s ne vezi med Primorci in Štajerci. kulturnimi točkami popestrili pevci Predstavil je tudi nekaj idej za poživi- MPZ Golobar iz Bovca in učenki tev srečanja, na primer pohod do OŠ Bovec. bolnice Franje, v kateri so se med vojno zdravili tudi borci iz bitke v Špela Kranjc Grantu. Vendar pa takrat še nihče ni slutil, da se zamisel zaradi kasnejše SLOVESNOST OB povodnji, ki je nekdanjo partizansko OBNOVLJENEM SPOMENIKU bolnico dobesedno odplaknila, do Grant – Sredi septembra je bila v nadaljnjega propadla. Grantu nad Baško grapo ob obno- Srečanja se je udeležil tudi župan vljenem spomeniku trinajstim padlim občine Tolmin Uroš Brežan, ki je borcem 17. SNOB Simona Gregor- poudaril, da takšna srečanja pletejo čiča, ki so 21. decembra 1943 v tej vezi preteklosti s prihodnostjo in oži- vasi umrli v neenakem boju s sovra- vljajo vrednote, za katere so borci žnikom, kratka slovesnost. Udeležili darovali svoja življenja, čeprav se so se je predstavniki Občine Tol- danes mnogi sprašujejo, ali so še min in Mestne občine Maribor, prave. Na Primorskem to nikoli ni bi- lovci, borci in krajani Ruta in Granta. lo vprašljivo, saj je že njena priključi- KRATKA SLOVESNOST OB OBNOVLJENEM SPOMENIKU TRINAJSTIM PADLIM BORCEM tev k matični domovini potrdila, da Spomenik so leta 1984 postavili 17. SNOB SIMONA GREGORČIČA, ki so 21. decembra 1943 v tej vasi umrli v neenakem boju prav slednji, in sicer ob pomoči Ob- s sovražnikom. Udeležili so se je predstavniki Občine Tolmin in Mestne občine Maribor, boj ni bil zaman. Zahvalil se je orga- čine Maribor in delovne organizacije lovci, borci in krajani Ruta in Granta. Foto: Cveto Zgaga nizacijskemu odboru za obnovo

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Spletni bonton ( 21 )

Pravilo 4: Spo{tuj ~as in denar drugih

V hitrem tempu sodobnega ìvljenja je ~etrto pravilo zelo pomembno, saj nam navadno è tako primanjkuje ~asa. Tako kot je ~as dragocen za nas, je dragocen tudi za druge ljudi. Bodimo do njih ob- zirni ter spo{tujmo njihova ~as in denar, da bi si olaj{ali virtualno komuniciranje, pa pazimo na dolìno sporo~il in uporabljajmo vse funkcije, ki nam jih svetovni splet nudi.

e pišimo obširnih elektronskih Navedena pravila spletnega bontona so uporabnikom zgolj v pomo~, da to res prebrati oziroma izvedeti. Če sporočil ter ne pošiljajmo ve- ravnajo eti~no in pravilno, nimajo pa pravne veljave. To nosijo le: Zakon o je odgovor ne, potem ne tratite nji- Nrižnih pisem in drugih podob- medijih, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZE- hovega časa. nih vsebin, če nismo povsem prepri- PEP), Kazenski Zakonik Republike Slovenije: 16. poglavje, Kazniva deja- čani, da jih bo naslovnik vesel. Zato nja zoper ~lovekove pravice in svobo{~ine, ~leni: 150, 151, 158, 159; 18. Natan~no izpolnimo polja vedno prej preverimo, ali naš prijatelj poglavje ter Kazniva dejanja zoper ~ast in dobro ime, ~leni: 169, 170, 171, Ker poleg elektronskega naslova res želi, da mu e-poštni nabiralnik 172. pošiljatelja prejemnik sporočila naj- napolnimo z obsežnimi in dolgimi prej zagleda naslov sporočila, v na- sporočili. s tem pa preprečujemo prihod po- minjajmo jih pogosto – glede na to, slovno polje (Subject oziroma Zade- membnejših elektronskih sporočil. ali se je neki skupini pridružil nov va) vedno na kratko napišimo temo Izogibajmo se po{iljanju član ali pa se je nekdo pač odločil, sporočila. Tako bo naslovnik takoj veri`nih pisem Upo{tevajmo hitrost povezav da podobnih sporočil noče več pre- vedel, kaj približno lahko v sporočilu Pošiljanje teh namreč povzroča Uporabniki spleta imajo tudi razli- jemati. pričakuje. nepotrebno zasedene poštne strežni- čno hiter dostop do njega, zaradi Prav tako kot pri “mailing listah” ke, zaradi česar se nujna sporočila česar prejem velikih datotek nekatere bodimo pozorni na to, da raznovr- Uporabljajmo funkcijo počasneje posredujejo od naslovnika uporabnike drago stane. Spoštovanje stnih bolj ali manj zabavnih (in za Odgovori do prejemnika. Poleg tega imajo lju- hitrosti povezav je smiselno upošte- življenje niti ne tako nujnih) sporočil Ko odgovarjate na sporočila, vedno dje različno velike e-poštne nabiral- vati tudi pri objavi datotek različnih ne pošiljamo vsem povprek, saj to ni uporabite funkcijo Odgovori (Reply) nike in s pošiljanjem velikih datotek vrst na spletnih straneh. Priporočeno vljudno. Preden pošljete sporočilo, se oziroma Odgovori vsem (Reply to all) jim jih po nepotrebnem napolnimo, je, da pri večjih datotekah navedemo zato vprašajte, ali morajo naslovniki in pustite originalno sporočilo pod velikost datoteke (na primer: 1,5 MB ali 20 MB). Uporabnik se bo tako Utrinki lahko odločil, ali bo datoteko prene- Utrinki sel na svoj računalnik ali ne. spomenika: pobudniku in predse- DRU[TVO ARS BOVEC nanj pa niso pozabili in letos so po- dniku Zveze borcev Maribor Jožetu Nismo sredi{~e virtualnega O@IVLJA SAKRALNE OBJEKTE zvali domačine k sodelovanju. Zbrali Bercetu, Edvardu Makucu in Ra- prostora … so več kot 30 nabožnih podob, raz- Bovec – Vse do prvih septembrskih faelu Razpetu Zato se tako tudi ne obnašajmo! stavili pa so jih okoli 25. Razstave . Podžupan občine dni je bila v cerkvici device Marije v Če sami hitro reagiramo na elektron- se je po oceni društva udeležilo več Maribor Andrej Verlič pa je ob tej Polju na ogled razstava Nabožne kot 300 obiskovalcev, med katerimi priložnosti obljubil še tesnejše sode- ska sporočila in takoj odgovorimo ali podobe iz naših izb, ki jo je pri- je bilo približno polovica turistov in lovanje med občinama tudi na dru- jih posredujemo naprej, ne pričakuj- pravilo društvo ARS Bovec. Kot polovica domačinov. gih področjih dela. mo, da bodo ljudje okoli nas ravnali pravijo člani društva, “stare podo- Predstavnica krajevne skupnosti Rut enako. Ljudje imamo pač različna be, ki so krasile izbe naših babic Z odzivom so bili zelo zadovoljni, v - Grant Vesna Maver je zbrane spo- zanimanja, zato ne domnevajmo, da in dedkov, niso bili unikatni ume- naslednjih mesecih pa se bodo tako mnila na težke čase, ki sta jih vasici se bodo vsi naslovniki strinjali z na- tniški izdelki. Kljub temu so te ve- kot vsako leto že začeli počasi pri- preživljali v času vojne, ko sta nudili šim mnenjem ali se sploh zanimali činoma na papir serijsko tiskane pravljati na božični čas. Še pred tem zavetje in hrano mnogim partiza- zanj. in uokvirjene slike širšemu krogu pa so ob letošnji 6. hoji po buških nom. Prisotne je pozdravil še stare- ljudstva dajale močan čustveni stezah, ki ga je organiziralo Turi- šina Lovske družine Podbrdo Bran- naboj, ki je v naših prednikih pu- stično društvo Bovec, na prireditvi Komu naj bo sporo~ilo sodelovali z manjšo razstavo. Dru- ko Panjtar in med drugim dejal, da namenjeno? stil močnejši vtis, kot nam ga da- nas obeležje stalno spominja na nes zapušča sodobna popularna štvo ARS Bovec, ki je z delom zače- V zadnjem času so vse bolj prilju- čas, ki nam je že takrat kazal pot v umetnost”. lo leta 1992, ko je ob 800-letnici bljene tako imenovane “mailing li- župnije Bovec pripravilo razstavo samostojno Slovenijo. Mojca Mau- Po besedah avtorice razstave Erne ste”, ki zajemajo večje število naslov- Sledovi bovške preteklosti, je tudi rar je z izbranimi verzi med posame- Wojčicky Germovšek se je zamisel nikov. Tako naj bi se olajšalo komu- drugače precej dejavno. Kot je po- znimi govorniki tkala misli o boju, tr- za razstavo porodila že leta 2004. vedal Zoran Kašca, član društva pljenju, soncu, svobodi in ljubezni niciranje med skupino, vendar pa se Sodelavka ji je povedala, da ima do- ARS Bovec, vsako leto pripravijo ne- do domačega ognjišča. Pesem pa nemalokrat zgodi, da se na tej listi ma v kleti staro nabožno podobo, s kaj razstav, kakšen glasbeni dogo- so med prisotne zlile pevke iz Ru- znajdejo tudi ljudje, ki jih takšna ali katero ne ve, kaj bi lahko naredila, dek in s tem poskrbijo, da se sakral- ta. drugačna sporočila sploh ne zanima- in tako se je rodila ideja o razstavi. ni objekti oživijo. Olga Zgaga, članica Društva Baška de- jo oziroma se jih niti ne tičejo. Zato Na žalost se je projekt zaradi julij- diščina naj bodo “mailing liste” ažurne, spre- skega potresa leta 2004 prekinil, Mariša Bizjak

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Spletni bonton ( 22 )

Preglednica: V zasebnem komuniciranju se pogosto uporabljajo predvsem prve črke posame- Shranjujmo osnutke sporo~il ti zasebno sporočilo namesto javne- znih angleških besed, ki lahko nadomestijo pomenske stavke. Podobno kot velja za smeške, tudi uporaba kratic v poslovnem komuniciranju ni zaželena. Včasih se zgodi, da ravno med pi- ga. sanjem sporočila zmanjka elektrike Če se ne strinjamo z debato, ki AFAIK As Far As I Know (Kolikor vem …) ali pa “zamrzne” računalniški sistem. poteka v posamezni temi, pa za to AKA Also Known As (Znan tudi kot …) Tako se nam sporočilo, ki smo ga nimamo pravih argumentov, ne trati- ASAP As Soon As Possible (Čim prej, ko bo mogoče) morda pisali veliko časa, zbriše. Zato mo časa sebi in drugim s pisanjem, BRB Be Right Back (Takoj se vrnem) je pametno, da osnutke sproti shra- kako neumni so avtorji posameznih sporočil in kako napačno je njihovo BTW By The Way (Mimogrede) njujemo in se temu izognemo. No- vejši ponudniki e-pošte imajo sedaj mnenje. Nenazadnje je naša odgovor- CU See you (Se vidimo) že tudi funkcijo samodejnega shra- nost, da čas, ki ga drugi uporabniki F2F Face to Face (Iz oči v oči) njevanja, tako da nam za to ni treba foruma ali prejemniki našega elek- JAM Just A Minute (Samo trenutek) več skrbeti. tronskega sporočila porabijo za branje, ni zapravljen zaman. Saj veste, LOL Laughing Out Loud (Glasno se smejati) Uporaba kratic kaj pravi stari pregovor: Čas je de- NBD No Big Deal (Nič posebnega) Zadnje čase je vse bolj priljubljena nar! NP No Problem (Ni problema) uporaba kratic ali akronimov. To so Mariša Bizjak ROTFL Rolling On The Floor Laughing (Valjati se po tleh od smeha) prve črke posameznih dolgih besed, Viri: TNX Thanks (Hvala) s katerimi lahko prihranimo nekaj • Center za e-izobraževanje FM Koper. (Šol. leto: 2005/06). Net-etika. [Spletne prostora in časa, saj lahko nadome- strani – online]. Koper. Univerza na Primor- svojim odgovorom. Zaradi velikega ki naj bi jih sporočilo vsebovalo. Ta- stijo pomenske stavke. Prejemnik skem Fakulteta za managment Koper. [7. 2. takih okrajšav morda ne bo razumel, 2007, 1:21]. UUMeI. Dostopno na spletnem števila sporočil, ki jih vsakodnevno ko dobimo seznam vseh sporočil, ki naslovu: http://sl.os-cvetka-golarja.si/site- pošljemo in prejmemo, se namreč ustrezajo pogojem, in si s tem prihra- zato bodimo pri njihovi uporabi vse- data/309/upload/File/Net_etika.pdf. lahko zgodi, da prejemnik ne bo na- nimo čas iskanja. eno pozorni. • SHEA, Virginia. (1994). Netetiquette. [Spletne strani – online]. Albion Books. [7. 2. tančno vedel, na katero sporočilo se 2007, 5:37]. Dostopno na spletnem naslo- nanaša odgovor. Če boste uporabili Ozna~imo podobna sporo~ila Razpravljanje na forumih vu: http://www.albion.com/netiquette/in- funkcijo Odgovori, bo takoj vedel, za Nekatere nove e-poštne storitve Če mislimo, da so debate na foru- dex.html. ponujajo uporabnikom možnost mih najpomembnejše na svetu, ne • PRIPOLJAC, Alem. (Šol. leto: 2002/03). kaj gre. Seminarski rad: Pravila ponašanja na inter- označevanja sporočil. Smiselno je, da pričakujmo, da bodo tako mislili tudi netu. [Spletne strani – online]. Sarajevo. Uni- Hitro iskanje sporo~ila si na primer vsa službena sporočila drugi, zato dodajmo svoje sporočilo verzitet u Sarajevu, Pedagoški fakultet u v temo s primernim naslovom in vse- Zenici, odsjek matematika i informatika. [7. Pogosto se zgodi, da pomembnega označimo z zvezdico in si s tem pri- 2. 2007, 1:43]. Dostopno na spletnem na- sporočila ne najdemo več, zato ima- hranimo čas z morebitnim iskanjem bino. Pri tem pa upoštevajmo tudi slovu: http://www.pf.unze.ba/seminarski/Pr jo nekateri ponudniki možnost hitre- kasneje. Poleg tega se ponudniki ve- naslednje nasvete: avila%20ponasanja%20na%20internetu%2 0-%20Nettiquette%20(Pripoljac%20Alem). ga iskanja. Poiščete lahko želeno dno bolj poslužujejo tega, da ob pri- • poskušajmo se vzdržati neumnih pdf. sporočilo ne glede na to, kdaj ste ga kazanem sporočilu samodejno prika- in provokativnih vprašanj, • InvisionFree. (2005). Netiquette ali Inter- poslali ali prejeli. Vse, kar moramo žejo tudi vse odgovore nanj, ki si jih • preberimo ostala sporočila na te- netni bonton. [Spletne strani – online]. [7. 2. 2007, 6:31]. Dostopno na spletnem naslo- storiti, je, da vpišemo ime pošiljate- uporabniki lahko ogledajo v sobese- mo, o kateri želimo pisati, in vu: http://s4.invisionfree.com/OKOLJE/ar/ lja, prejemnika, zadevo ali pa besede, dilu pogovora. • razmislimo, ali bi bilo bolje posla- t78.htm.

Utrinki

POZDRAV JESENI udeležilo okoli 50 kolesarjev. Trasa makadamskih in gozdnih cestah Planoti, je merila približno 30 km. [entvi{ka planota – Šentviška pla- maratona, ki se je vila po asfaltnih, praktično skozi vse večje kraje na Po končanem kolesarjenju se je pri- nota, ki leži med tokoma rek Idrijce reditev nadaljevala z zabavnimi igra- in Bače na nadmorski višini med mi: odbojko na mivki, vlečenjem vr- 600 in 900 metri, je zanimiva za raz- vi, strelom v polno in gradnjo turi- lične obiskovalce, kolesarje, poho- stičnega društva. dnike, tekače in še za marsikoga, ki Med sedmimi udeleženimi moštvi, ki si želi razgibane in neokrnjene nara- so zastopali posamezen kraj, je najve. Ponuja čudovite razglede in zani- več točk zbrala in tako zmagala eki- mivosti, med katere na prvo mesto pa s Ponikev. Lanskoletni zmagoval- uvrščamo cerkev na Ponikvah, ki je ci z Mosta na Soči so tokrat zasedli delo znanega arhitekta Jožeta drugo mesto in se tako poslovili od Plečnika in je edino tako delo na prehodnega pokala, tretje mesto pa severnem Primorskem. je pripadlo moštvu s Šentviške Go- Še preden nastopi jesen, se na Pla- re. Med razglasitvijo rezultatov smo noti zberejo tamkajšnji prebivalci, ki bili priča še enemu športnemu podob rekreaciji, športu in zabavi poz- vigu. Domačin Ivan Šuligoj s Pra- dravijo ta letni čas toplih barv. Tudi petnega Brda je prav v času razgla- letošnja četrta prireditev Pozdrav je- sitve rezultatov zaključil svoj 22-urni seni, je bila namenjena rekreaciji, tekaški podvig na relaciji Klavže-Tri- športu in zabavi. Na prireditvi lahko glav-Klavže in se nam pridružil na sodelujemo in se pomerimo v različ- MED SEDMIMI UDELEŽENIMI MOŠTVI, ki so zastopali posamezen kraj, je največ točk zbrala prireditvenem prostoru. in tako zmagala ekipa s Ponikev. Lanskoletni zmagovalci z Mosta na Soči so tokrat zasedli nih igrah in športih. Začela se je s drugo mesto in se tako poslovili od prehodnega pokala, tretje mesto pa je pripadlo moštvu s Aleš Poljak, Turistično društvo Šentvi- kolesarskim maratonom, ki se ga je Šentviške Gore. Foto: arhiv TD Šentviška planota ška planota

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Minilo je skoraj stoletje … ( 23 )

Na koti 732 ob preboju

Eksplozije granat, ki so udarile po italijanski prvi liniji ob drugi uri po polno~i 24. oktobra 1917, so naznanile za~etek skupne avstrijsko-nem{ke ofenzive, ki je bila edina mo`na re{itev iz nezavidljivega polo`aja, v kateri se je zna{la avstro-ogrska vojska po 11. italijanski ofenzivi in ki je zamajala do takrat dokaj trdno obrambo Borojevi~eve armade na So~i.

lasično – kot vse do tedaj – se zija (od Dolenjega Loga do Kozme- je s topniško pripravo 17. av- ric), pod katero sta spadali 22. gor- K gusta začela 11. italijanska ska brigada (v prvi liniji pri Selu pri ofenziva, le da je po številu topov in Volčah) in 7. gorska brigada (čakala moštva prekašala vse dotedanje. Ve- je na naskok levo od kote 588 pod čja odločnost in premoč sta vsaj na Selskim vrhom), • nemška 200. pe- začetku obrodila uspehe, saj je vojski hotna divizija (od Kozmeric do Mo- grofa Cadorne uspelo prečkati reko drejc), • 3. in 4. lovski regiment (v Sočo. Grof je na krilih začetnega prednjih jarkih južno od Kozaršč), • uspeha vrgel branilce iz jarkov, do 5. lovski regiment (pri Modrejcah takrat branjenih s krvjo neštetih vo- oziroma nad njimi), • Nemški alpski jakov, in le zaradi vizionarske taktike korpus (od Modrejc do Kozlovega poveljnika avstro-ogrske vojske ni roba) s 23. pehotnim regimentom prišlo do popolnega poloma. Boroje- (posojen je bil alpskemu korpusu iz vić je vojsko potegnil na vzhodne 12. pehotne divizije) in 2. lovskim robove Banjške planote nad Čepovan- regimentom (na severovzhodnem sko dolino, ki je bila še zunaj dosega delu Bučenice) ter prvim bavarskim italijanskega topništva. Napadalec se lovskim regimentom in bavarskim je znašel v avgustovski pripeki na gardnim regimentom (v prednjih li- kraškem terenu brez vode. Na novi nijah na Mengorah oziroma Bučeni- VOLČE – SMER NAPADA – Posnetek na območju preboja, narejen iz avstro-ogrskega jarka na obrambni črti je avstro-ogrska vojska Mengorah. Črta označuje smer napada lovskega regimenta, X pa mesto spopada. Preseneča ci), • nemška 12. pehotna divizija stežka, pa vendar odbijala italijanske neporaščenost doline potoka Kamnica. V lasti Petra Kogoja (od Kozlovega roba do Vodil vrha), napade in vsaj začasno preprečila pod katero je spadal del 23. pehotne- prodor. mirovali. Mrzlično so kopali poti, po strožji tajnosti, so do Italijanov pri- ga regimenta (na južnem pobočju katerih bi na osvojeno območje pri- curljale novice o namerah sovražni- Kozlovega roba, na Petelincu) in • Neuresni~eni na~rti peljali zadostne količine hrane in ka. Prek prebežnikov in vohunskih 63. pehotni regiment (med Zatolmi- Cilj italijanske armade je bil v prvi streliva, predvsem pa težko topni- dejavnosti so prišli do podatkov, ki nom in Doljami). fazi 11. ofenzive tudi zavzetje tolmin- štvo, s katerim bi lahko obstreljevali pa jih niso jemali dovolj resno. Grof Prvi del topniške priprave naj bi skega mostišča, kar pa jim ni uspelo. globoko v avstro-ogrsko zaledje. Že Cadorna je po odloženi ponovni preprečil morebitni italijanski zapor- Levo krilo italijanskega prodora na v začetku septembra sta zaveznici ofenzivi, ki naj bi jo speljal konec ni ogenj; uporabili so predvsem plin- Banjško planoto z zasedbo črte Go- Avstro-Ogrska in Nemčija zrežirali septembra, prešel v obrambo. Ker je sko strelivo in z njim z lahkim in renji Log–Testeni–Hoje ga je ogrozilo skupno operacijo pod imenom “waf- bila italijanska vojska do tedaj ves srednjim topništvom tolkli po topni- do skrajnih meja. S teh pozicij so fentreue”. Za izvedbo odločilnega čas vojne ofenzivno naravnana, ni ških baterijah. V zgodnjih jutranjih delu tolminskega mostišča od Sel pri udarca proti Italiji je bilo treba na imela dobro izdelanega obrambnega urah pa so topovi vseh kalibrov, Volčah do Mosta na Soči že gledali v bojišče pripeljati strelivo, orožje in sistema, vendar ga je do preboja vključno z minometi, udarili po ce- hrbet. Junaštvu branilcev Malega vr- moštvo. Ena sama železniška proga močno utrdila, čeprav, kot se je po- lotni italijanski vojaški infrastrukturi ha nad Gorenjim Logom gre zahvala, je, poleg cest, speljanih po ozkih gra- zneje izkazalo, z nekaj večjimi napa- tako v prvi liniji kot tudi v zaledju. da italijanska vojska ni zavzela te pah, strmih mulatjer in žičnic, le kami. V blisku in dimu eksplozij so se dro- takrat pomembne vzpetine nad de- stežka požirala tone in tone vojnega bile utrjene pozicije, povezovalni snim bregom hudourniškega potoka materiala dnevno. Tudi pozneje je ob V blisku eksplozij so se jarki, polja žičnih ovir in morala ita- Vogršček. Z Malega vrha bi bili Lom- uspešnem prodoru nastal logističen drobile utrjene italijanske lijanskih vojakov, ki česa takšnega še ska kotlina in kota 588 tolminskega problem zaradi slabih komunikacij pozicije niso doživeli. mostišča Italijanom kot na dlani. (drugega dne bitke je bila cesta od Vojska novo ustanovljene avstrij- Peršetov pri Volčah do Podbrda pov- sko-nemške 14. armade se je že v Zalomilo se je pri Vol~ah Avstrijsko-nem{ka operacija sem ohromljena). V ujetništvo odha- noči z 22. na 23. oktober približala Na splošno velja prepričanje, da je “waffentreue” jajoče italijanske kolone so zabile in zasedla izhodiščne položaje za ob napadu šlo vse kot po maslu, kar Za ukrepanje cesarski in kraljevski cesto nemškim enotam in transportu, napad. Na tolminskem mostišču so glede na dosežen uspeh prvega dne armadi ni preostalo veliko časa, saj ki sta šele prihajala na bojišče. si od juga proti severu sledile: • Ce- preboja tudi nekako drži. Vendar pa Italijani po utrditvi na pozicijah niso Čeprav so priprave potekale v naj- sarsko-Kraljeva prva pehotna divi- se je nekaterim enotam grdo zalomi-

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 24 )

lo takoj po preboju prve italijanske gnjenimi rokami v znak predaje. obrambne črte pri Volčah. V nadalje- Prednje linije praktično ni bilo več; vanju bomo še enkrat “prehodili” pot topniška priprava je bila temeljita. Še enote pod okriljem Alpskega korpu- hujše podpise so po njej pustile ba- sa – drugega bavarskega rezervnega terije 169mm nemških minometov. lovskega bataljona, katerega naloga Občutek psihoze je še večala misel, je bila, da se po uspešnem prebitju da bi se vsak čas lahko odprla žrela fronte v dolini povzpne do kote 732 stotin topov po grebenu Kolovrata in (Veliki Špik), po grebenu Dole nada- jih spremenila v krvavo kašo, pome- ljuje do kote 869 (Sleme) in od tam šano z ruševinami Volč, skozi katere naprej na Kolovrat. so se prebijali nekoliko severneje od kužnega znamenja. Vrh spremenjen v neosvojljivo trdnjavo Zaviti v meglo so bili za Za lažje razumevanje poti poglej- italijanske topni{ke mo, kje se omenjeno območje sploh opazovalce nevidni nahaja. Če se z Volčanskega polja A polet začetnega uspeha je lovce zazremo proti Kolovratu, opazimo gnal naprej. Pred njimi je bil glavni levo od potoka Kamnica greben, ki del vzpona. Kratek oddih na koti 250, se le počasi spušča od kote 1114 (Na kjer so bili italijanski položaji bom- Gradu) prek kote 869 (Sleme) proti bard, formiranje v napadalne skupine vzhodu. Njegova severna stran skoraj in že so bili v skoraj navpičnem po- navpično pada do potoka, a je kljub bočju Velikega Špika. Narava pa kot temu poraščena z bukovim gozdom. da bi se igrala z njimi: megle so jih Greben se konča z dvema, po nad- zakrivale pred pogledi italijanskih morski višini dobrih sto metrov raz- topniških opazovalcev z Lešče vrha, ličnima kotama, ki ju povezuje pri- a jim je hkrati močna nevihta posta- bližno 200 m dolg ozek in z ostrimi vljala dodatne ovire. Nadčloveški skalami pokrit greben, na katerem napori so bili potrebni, če je hotelo zaradi povsem kraškega sveta in po- moštvo v popolni bojni opremi drža- manjkanja zemlje razen gabra in ti tempo. Polne nabojnice streliva, drena ne uspeva nič. Višja kota nosi malhe, iz katerih so štrleli ročaji roč- ime Veliki Špik. Od nižje, ki je neko- nih bomb, lopatka, čelada, puška, liko vzhodneje (kota 607), se svet vse to jih je izredno oteževalo pri strmo spusti do platoja nad Volčami, vzponu po razmočeni ilovnati zemlji. kjer je v zadnjih nekaj letih zraslo Mitraljezci in njihovi pomočniki so nekaj hiš (kota 250). Južno stran nosili za dva. opisanega grebena od vrhov Očne oziroma Ježe loči dolina hudourni- Nepri~akovani rafali škega potoka Govnjač, ki se prav NEMŠKE ENOTE PO PREBOJU – Utrujeni vojaki na prostoru današnjega penziona Šterk, v mitraljezov tako konča na omenjenem platoju ozadju popolnoma razrušen Most na Soči, v daljavi levo Modrej. V lasti Petra Kogoja Po osvojitvi kote 607 pa se je zalo- nad Volčami. milo. Na čelo kolone so se iz nepo- Poti na greben iz doline ni; le za ni strani. Bočno so vrh pokrivali mi- tek odločitve! Avstrijsko-nemško to- potrebe spravila sena iz danes že za- traljezi in topovi z Ježe (kota 920) pništvo je pomaknilo ogenj naprej. škodovanega bunkerja nepričakovano raščene senožeti 150 metrov nad za- oziroma iz doline Kamnice in Lešče Drugi bavarski rezervni lovski bata- usuli rafali mitraljezov. Pripadniki dnjimi hišami še pelje delno ohranje- vrha (kota 689). Pred položaji je bila ljon se je iz avstro-ogrske obrambne italijanskega tretjega bataljona 208. na pot. Med vojno je bila razširjena na gosto speljana bodeča žica. linije pod sedlom med Mengorami in pehotnega regimenta, ki so na gosto zaradi preskrbe baterije 65 mm gor- Obrambni jarek ni bil le na ozkem Bučenico (nad zaselkom V Rutu) dvi- zasedali obrambne položaje Velikega skih topov, ki so bili nameščeni na prostoru grebena, ampak se je vil gnil v napad in spustil po bregu nav- Špika, grebena nikakor niso namera- senožet oziroma tik nad njo (kota tudi proti potoku Govnjač in Kamni- zdol skozi prehode v polju bodeče vali zlahka prepustiti napadalcem. 364), kamor se je dalo priti tudi po ca. Zaradi naravnih danosti in voja- žice. Časa za omahovanje ni bilo. Vse drugače bi ravnali, če bi jim bila mulatjeri iz potoka Kamnica. Povsem ške tehnike je bil tako vrh spreme- Vsak je vedel za zaupano mu nalogo, poznana usoda branilcev Lešče vrha drugače pa je bil greben logistično njen v neosvojljivo trdnjavo. od uspešnosti katere je bil odvisen na drugi strani Kamnice. Ta je padel opremljen s Kolovrata, saj je bilo na nadaljnji potek akcije. Levo od njih v roke gardnemu polku že pred pol- njem več topniških baterij, katerih Trenutek odlo~itve so hiteli svoji usodi naproti tovariši dnevom. Ker zaradi ozkega manevr- cevi so bile usmerjene proti Soči ozi- Vrnimo se v megleno in deževno iz prvega lovskega regimenta, desno skega prostora neposredni napad ni roma mostišču, in zaradi tega odlično noč s 23. na 24. oktober 1917, noč, bojevniki iz vrst bavarskega gardnega bil mogoč, je padlo povelje za obko- povezan z zaledjem. po kateri je zadnji spopad na Soči regimenta. Minute so tekle in že so litev po severnem in južnem boku. Za neposredno obrambo topniških odšel v zgodovino pod imenom Ču- bili na odprtem pod vznožjem pobo- Ob podpori mitraljezcev so poskuša- položajev na grebenu je bil par me- dež pri Kobaridu, čeprav se je “ču- čja pred samo italijansko linijo, iz le čete naskakovalnih oddelkov z trov pod vrhom Velikega Špika v dež” z uspešnim prebojem italijanske katere se, kar je od nje sploh ostalo, ročnimi bombami izsiliti preboj, a je skalo izklesan dokaj razvejan prve obrambne linije na Volčanskem ni oglasilo nič. Strel puške, morda njihov napad skopnel ob intervenciji obrambni jarek z večjimi mitralješki- polju v bistvu zgodil pri Tolminu ozi- eksplozija ročne bombe in par po Italijanov z Ježe in doline Kamnice, mi položaji tako na čelu grebena kot roma na tolminskem mostišču. čudežu preživelih italijanskih branil- ki takrat še nista bili v nemških ro- nekaj metrov niže na severni in juž- Ob osmi uri zjutraj je prišel trenu- cev – iz zverižene pločevine z dvi- kah.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 25 )

V gozdu skrbno zakriti in bi morali namreč z vzhodne strani priskočiti na sem našel tudi nekaj medicinskih pripomočkov. nepo{kodovani italijanski polo`aji pomoč Bavarskemu gardnemu polku pri bojih na Da v želodcu kruli v še tako dramatičnih situacijah, Tudi njihovim južnim sosedom se ni godilo naj- grebenu Kolovrata. Gardisti so tako v napad s se- potrjujejo najdbe praznih konzerv z napisom “Rin- bolje. Prvi bavarski lovski regiment je obtičal pri dla, ki se od Hlevnika vleče proti Kolovratu, kre- dt fleish mit kartopfen” (goveje meso s krompir- koti 479 nad desnim bregom potoka Govnjač, če- nili sami. Lovci so jim priskočili na pomoč v ključ- jem), ki sem jih kar nekaj izkopal na mestih, kjer trtemu lovskemu regimentu iz 200. pehotne divi- nem trenutku, saj so ob njihovi podpori že oma- so borci preždeli noč. Zraven so bili pokrovi spro- zije pa je sreča obrnila hrbet pod severnim pobo- hujoči Italijani popolnoma popustili in se začeli žil ročnih bomb – sledovi priprav na jutranji spo- čjem Ježe, potem ko so uspešno zavzeli Čiginj in množično predajati. pad. Presenetljivo je to, da je bilo med najdenimi koto 428 nad njim. V gozdu skrbno zakriti italijan- predmeti zelo malo postreljenih nabojev; te se je ski obrambni položaji med topniško pripravo niso Minilo je skoraj stoletje … v velikih količinah izkopalo v smereh preboja osta- bili poškodovani. Z orožjem, ki jim je bilo takrat Na območje okoli kote 732 sem začel zahajati lih enot, posebno tam, kjer je prihajalo do večjih na razpolago, pa tistim pozicijam niso bili kos. že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. spopadov. Več kot očitno je, da so morali med Prav dobro se spominjam prvega raziskovanja, pripravami na avstrijsko-nemško ofenzivo omenje- Hitro bli`ajo~a se no~ je prepre~ila takrat še z izposojenim iskalcem kovin. Z očetom ni del obrambnega sistema spregledati ali pa je bil na~rtovano akcijo sva v avgustovski pripeki na Veliki Špik prišla po zelo dobro maskiran, saj kosov granat, ki bi priča- Dan se je prevesil že krepko v drugo polovico, ko so se začele priprave, da bi se Veliki Špik za- vzelo po pobočju južno od Kamnice. Delom bavarskega drugega rezervnega bataljona sta prisko- čili na pomoč dve četi drugega bavarskega lovskega bataljona polkovne rezerve, ki je bil zjutraj pred naskokom nameščen v grapi med Mengorami in Bučenico na vzhodni strani (pod avstro-ogrskim pokopališčem). Hitro bližajoča se noč je prepreči- la načrtovano akcijo. Utrujeni ter do kože od potu in dežja premoče- ni Bavarci so se namestili tik pod severnim grebenom med koto 607 in 732. Kakšna je morala biti zanje ta noč ob jasnem nebu in ledeni burji, si lahko samo predstavljamo. Nekaj metrov oddalje- ni od budnega sovražnika so le težko zatisnili oči v nemiren spanec. Bili so preveč pod vtisom dra- matičnih dogodkov tega dne in negotovosti, kaj jim bo prineslo jutro. Grenke občutke jim je porajala misel na tovariše, ki so padli v popoldanskem boju.

ZADNJI METRI POD VRHOM KOTE 732 – Škrapljast, doma- NIKOGARŠNJA ZEMLJA PRI VOLČAH – Od eksplozij neštetih la neprehoden teren je bil v času spopada prepreden z bo- granat in min popolnoma opustošeno ozemlje. Posnetek spomi- dečo žico. Spredaj nekaj prič dogodka: naprsna plošča za nja na fotografije bojišč Verduna ali Ypra. Prav čez to območje so proženje ročnih bomb jajčaric, omenjena bomba in postre- se prebijale enote bavarskega rezervnega lovskega regimen- ljeni nemški naboji. Foto: Helena Jelinčič ta. V lasti Petra Kogoja

Kot è re~eno poti na Veliki [pik ni. Vzpetina je malo poznana, zato ne presene~a, da v vseh letih tu nisem sre~al nobenega obiskovalca. Kdor bi èlel obiskati koto 732, naj za izhodi{~e izbere Vol~e. Vzpne naj se po grebenu proti vrhu in pazi, da ne zavije preve~ proti severu v dolino Kamnice ali proti jugu nad neprehodne strmine potoka Govnja~. Posebej v zadnjih sto metrih vzpona je zaradi kra{kega terena, polnega z listjem zakritih {krapelj, nujna previdnost. Takoj za vrhom je po italijanski mulatjeri nadaljevanje prijetnej{e. Kro`no ga lahko po celodnevni turi prek Slemena in Kova~i~ planine skozi Kamnico zaklju~imo v Vol~ah po celodnevni turi. NAJDBE S KRAVAVE KOTE 732 – Strelivo, ročne bombe, orožje, oprema, osebni predmeti – med zadnjimi izstopajo grebenu Dole skozi nekdanja italijanska topniška le o temeljitem topniškem obstreljevanju, ni naj- od granatnega drobca prebita tobačnica, denarnica s ko- vanci, pasne sponke in identifikacijska ploščica z vtolčenimi oporišča. Samo območje kote 732 sva obšla neko- denih veliko. Še posebej sem jih “pogrešal” med podatki vojaka, pripadnika drugega bavarskega rezervnega liko prenizko po južnem pobočju, tako da razen ostanki žičnih ovir pred italijanskim jarkom, ki so lovskega bataljona. Foto: Helena Jelinčič par nabojev Mauser in ohišja ročne bombe štilari- mestoma dobro vidne, ponekod še na originalnih ce nisva našla ničesar. nosilcih – vraščene med še žive gabre ali posušeni Italijani se mnoì~no predajajo Popolnoma drugače pa je bilo istega leta jeseni. dren. Ponovljena jutranja topniška priprava druge- Poznojesenski dan 25. oktobra 1917 se je prebu- Vreme je bilo – kako ironično – enako tistemu ga dne napada je tolkla više, saj je bilo območje dil v jasno jutro s pobeljenimi hribi do 1.000 m oktobrskemu iz leta 1917. Vzpenjal sem se v sme- okoli kote 732 že v rokah lovcev. nad morjem. Zaradi novih in natančnejših koordi- ri nemškega napada in v polno zadel območje Peter Kogoj, lastnik malega muzeja soške fronte Tol- nat, ki so jih dobile posadke baterij v dolini, je spopada pod samim vrhom. Presenetljive količine minsko mostišče, Most na Soči bila ponovna topniška priprava na koto 732 uspe- ročnih bomb jajčaric in štilaric, streliva za puške šnejša. Lovci so napadli ponovno in nekaj minut Mauser (isto je bilo tudi za mitraljeze), delov opre- Viri: po osmi uri je bil vrh očiščen in zavzet. Pred njimi me in orožja, pasnih sponk ter osebnih predmetov •DELLMENSINGEN, K. (1926). Der Durchbruch am Ison- zo, 1917. je bila že nova naloga, na katero pa so zaradi ča- so kazale na srditost spopadov in žrtve. V mrtvem •GALIĆ, Lovro in Branko MARUŠIČ. (2005). Tolminsko mo- sovnega zaostanka zamudili. Po zavzetju Slemena kotu pod grebenom, kjer so oskrbeli ranjence, pa stišče I. Tolminski muzej. Tolmin: Tolminski muzej.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Vojna ni nobena re{itev ( 26 )

Zgodba o torbi suhih hru{k

Zbiratelj: Bojan Pisk. Lokacija: Pe~ine 22, 5283 Slap ob Idrijci. Telefon: 05/38-09-522, GSM: 031/513-131.

ečine so vasica na Šentviški bilo pravo obleganje. Sam pa nikoli planoti. Ko se peljemo skozi ne grem.” Pa vendar so bili njegovi Pvas, ni moč spregledati hiše v začetki zbiranja manj družabni. Od središču vasi, na kateri je obešena nekdaj so ga vojaški predmeti prepro- velika železna skulptura osmih bajo- sto veselili. Že kot fantič ni dovolil netov, dveh vojaških lopat in ročnih nikomur, da se je dotikal teh ‘njego- bomb. Pod njo je na leseno deščico vih’ stvari. Njegovi predniki so bili vžgan napis Vojni muzej. udeleženci raznih vojsk, tako so se Zbiralec vojaških starin, ki stanuje taki predmeti našli doma in po dru- na območju nekdanjega zaledja vojne gih hišah v vasi. Pri sosedu, ki je bil fronte, je Bojan Pisk. Pred časom je starejši zbiralec, se je prvič srečal z svojo raznovrstno zbirko vojaških pred- detektorjem za iskanje v zemlji. Ko metov in ostalin iz male čumnate preje odkril “to čudo, se je zbirateljstvo selil v večji, posebej za njegov hobi šele začelo,” prizna. urejen prostor. Ko odrinemo težka, umetelno izdelana vrata z lesenimi Privla~ijo ga eksplozivna izrezi granat, ki ne skrivajo, kaj se telesa nam za njimi odpira, ušesa zaznajo Že od nekdaj pa so ga zanimali napeve starih vojaških koračnic ... BOJAN PISK iz Pečin je zbiralec vojaških starin, ki je pred časom svojo raznovrstno zbirko prav najbolj nevarni predmeti: ek- vojaških predmetov in ostalin iz male čumnate preselil v večji, posebej za njegov hobi urejen splozivna telesa. Teh je bilo doma prostor. Zbirka posve~ena prednikom največ. Tako v svojem muzejčku do- Bojanova zbirka je posvečena pred- vojaki s še veliko več opreme, v sne- V dru`bi zbirateljev polnjuje zbirko bomb in granat iz nikoma – njegovima stricema Viktor- gu … “Toda ljudje so bili drugače Bojan ob ogledu muzeja pove, da prve in druge svetovne vojne. Njego- ju in Alojzu Pisku. Bojan ju pokaže utrjeni. In bilo je ‘mus’ …” sklene je zbiratelj s srcem, toda odkrivanje va zbirka poleg bogatega nabora stre- na fotografijah, ki visijo ob vhodu: Bojan, ki išče starine na različnih starin je zanimivo samo v družbi pri- liva obsega večino predmetov, ki so eden izmed stricev je bil zaposlen pri območjih po gorah nad Sočo, zašel jateljev zbirateljev: “Na Banjšicah se bili izkopani na terenu, saj gre v se- angleški vojski v Zagrebu kot aviatik pa je že tudi do Krasa. nas je zbralo tudi po dvanajst. To je jemske menjave in prodajo le malo- – med vojno mitraljezec v repu leta- la – in je kot inštruktor umrl v nesre- či le nekaj mesecev po vojni, drugi Utrinki pa je bil med drugo vojno komaj šestnajstleten ubit v Žužemberku kot V SPOMIN NA VOJAKE, 1995, zbralo okoli 700 ljudi, kar je sti so se udeležili tudi predstavniki partizan. Bojan hrani spomenice, iz- PADLE V I. SVETOVNI VOJNI 200 več kot lani. veleposlaništev iz Avstrije, s Češke in iz Nemčije. dane v njuno čast po vojni. Mrzli vrh – Ob desetletnici ustano- Med njimi so bili tudi gostje iz Avstri- Bojan Pisk je torej zbiralec voja- vitve je Društvo “Peski 1915– je, s Češke, z Madžarske in iz Nem- Mašo za padle vojake je ob pomoči ških starin, kar pomeni, da ga prite- 1917” Tolmin (Društvo Peski), ki čije ter več pomembnih osebnosti. duhovnikov Silvestra Čibeja iz Tol- danes šteje 42 članov, pripravilo že Slavnostni govornik Ciril Testen, mina, Franca Trunkalja iz Ljubljane gujejo tako prva kot druga svetovna poslanec državnega zbora, meni, da in Cvetka Valiča iz Kromberka da- vojna, pa tudi vsa ostala kasnejša sedmo spominsko slovesnost z ma- šo, posvečeno vsem vojakom, pa- “imamo v Posočju ogromno narav- roval pomožni ljubljanski škof Anton vojaška gibanja na domačem obmo- nih in kulturnih znamenitosti, ki Jamnik. Kot vsako leto so položili dlim v prvi svetovni vojni. Prireditev čju. Zbira že več kot petnajst let. “Na nam ponujajo možnosti za razvoj tudi vence, za kar sta poskrbela je imela poudarek predvsem na de- turizma”. Ob desetletnici ustanovi- mag. Klavora v imenu Društva Peski teren se odpravimo zjutraj z dobro seti obletnici društva in odprtju kro- malico v torbi,” pove. Včasih so tere- tve je čestital Društvu Peski in pou- in madžarski predstavnik Gabor žne poti ter muzeja na prostem v daril, da “se včasih zdi, da tujci bolj Ovari. Na proslavi je bila tudi ča- ni tudi neprijetni in naporni, da še sklopu Poti miru. Člani društva so cenijo državo kot mi sami”. Gostje stna straže Slovenske vojske, za tako strasten zbiralec lahko obupa: podelili tudi posebno priznanje slovesnosti so bili tudi podpredse- pravi vtis pa so poskrbeli vojaki, uni- “Smo nesli kakšno granato z Batogni- Stanku Jermolu, saj je bil prav on dnik državnega zbora mag. Vasja formirani v obleke prve svetovne voj- ce dol, kjer še sam greš težko. Pa že pobudnik ustanovitve društva pred Klavora, sekretar na Direktoratu za ne, med katerimi so bili češki in itali- misliš, da bi vrgel to pretežko breme, skoraj enajstimi leti in tudi njegov pr- kulturno dediščino Ministrstva za janski predstavniki, člani Društva vi predsednik. Pod Mrzlim vrhom se a potem pomisliš – če jo sedaj zavr- kulturo Silvester Gabršček, načel- Dreizehn – Dreizehn 1313 Bo- je pred kaverno z oltarjem, posveče- nik Upravne enote (UE) Tolmin vec, Društva “Soška fronta” No- žem, je ne bom imel nikoli … in jo nim Mariji Devici, ki so ga leta 1917 Zdravko Likar, podžupan Občine va Gorica, Društva Peski in posa- neseš,” pripoveduje. Ob tem se mu postavili madžarski vojaki 3. bataljo- Tolmin Darjo Velušček, direktor Za- mezniki. Poleg njih so se vsakoletne porajajo misli, kako so pred desetle- na 46. pehotnega polka, obnovilo voda za varstvo kulturne dediščine prireditve pod Mrzlim vrhom udeleži- tji s takimi tovori v času vojn stopali pa ga je omenjeno društvo leta Slovenije Robert Peskar. Svečano- li tudi Planinsko društvo Tolmin,

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 27 )

krat in samo takrat, ko ima kak rezervni dvojnik določenega predmeta. ZGODBA O TORBI ZA NO[ENJE GRANAT Bogata je tudi razstavljena zbirka če- Torbo, pleteno iz vrbja, so imeli pred leti obešeno na zidu v gostilni na lad in z njimi je povezana tudi zbirka Ponikvah. Ob njej je pisalo, da je to košara za suhe hruške. “Nekoč sem si plinskih mask – od prvih avstrijskih, sposodil knjigo iz Kobariškega muzeja in v njej sem na neki fotografiji zagledal nemške vojake, otovorjene s takimi torbami. Seveda niso prenašali z voskom premazanih platnenih plin- suhih hrušk. Takoj mi je bilo jasno, kje sem jo videl. Šel sem jo iskat na skih mask, do novejših usnjenih, Ponikve in prosil takratnega sedaj že pokojnega gostilničarja, če mi jo odsto- gumijastih in jeklenih iz druge sve- pi.” Takrat mi jo je širokosrčno podaril rekoč: ‘Saj to so imeli le za suhe tovne vojne. hruške.’ Kasneje smo ugotovili, da z detektorjem vedno najdemo le pokrove, Vsega po malem ki pripadajo takim torbam za nošenje granat, nikoli pa nismo dobili same torbe, saj so tako zapuščene zaradi organskosti v naravi hitro propadle. Edi- Tri police zasedajo čutare: franco- no kovinski pokrovi so se ohranili.” pripoveduje Bojan zgodbo o torbi s poni- ske, nemške, italijanske, ameriške; kovske gostile, ki se je kot ena redkih ohranila, in sicer s pokrovom vred, ki največ jih je iz prve svetovne vojne. se je pritrdil z usnjenimi privarjenimi trakovi. Torba je držala po tri granate Redkost med njimi je aluminijasta s premerom 80 mm. Na vrhu je bila zareza, ki je držala obroč, obliko pa je oficirska čutara s tremi zatiči, skozi držala s pokončnimi paličicami. Bila je gosto pletena z vrbovim šibjem. V katere je tekel pas. Na policah se naj- prvi svetovni vojni so granate v teh torbah tovorili nemški vojaki. Ta primerek de še vse mogoče, celo lepo ohranje- ima le en ročaj, s katerim so jih obešali na konje. Primerov takih torb za na posebna kovinska pločevinka, strelivo je zelo malo. Bojan pripoveduje, da je v zbirkah med ljubiteljskimi najdena na Mrzlem vrhu, v katero je TORBA, PLETENA IZ VRBOVIH ŠIB, na kate- domačimi zbiratelji še ni videl. In ker je torba takšna redkost, so mu jo posa- bil zapakiran košček mortadele. V ro je njen lastnik Bojan Pisk še posebej mezniki seveda že želeli bogato odkupiti: “… Toda nisva se pogodila, ne bova vitrinah je spravljenih nekaj knjižic, ponosen, ni služila za nošenje suhih hrušk, kot so prva predvidevali, temveč za prena- se, dokler ne najdem še kakšne …” se še posmeje zbiratelj vojaških starin med njimi oficirski priročnik, ki so šanje granat. Bojan Pisk. ga oficirji dobili kot osnovni učbenik. Tudi policijski žandarski priročnik, Na steni ima razstavljenih osem tipov zna postelja iz druge vojne, ki je ških vod jugoslovanske vojske. Tudi izdan pred več kot sto leti, je tu, pa žic za žične prepreke; npr. avstrijsko služila tudi kot nosila, na njej leži njegovo uniformo bi rad pripravil za pesmarica slovenskih vojaških naro- žico, ki se od drugih loči po kvadra- ranjenec v ruski uniformi itd. razstavo, saj meni, da so tudi to že dnih pesmi iz 1915. Te knjige so lju- tni obliki … “Nič posebnega ni, ko te časi, ki jih počasi pozabljamo. dje hranili doma in jih Bojanu poda- stvari srečuješ povsod na terenu, ko Zanimiva novej{a vojna rili. Na domovih so se ohranile itali- pa jih takole zbereš, postane zanimi- zgodovina Kozar~ki iz balerin janske osebne izkaznice, delavske vo,” razloži Bojan. Bojan Pisk se v svoji zbirki ne Po ogledu zbirke se ustaviva ob knjižice, vojaške in železničarske Na stenah so fotografije domačinov omejuje le strogo na čas svetovnih škatli za shranjevanje streliva, obeše- knjižice iz časa druge svetovne vojne. s Pečin in tudi sorodnikov. Med njimi vojn, zanima ga tudi novejša vojna ni na steno kot omara – ob njej se V vitrinah je tudi nekaj značk, toda izstopata pisan spominski gobelin zgodovina: od svojega bratranca Ro- ustavijo tudi s kolegi zbiratelji. In v kljub njihovi visoki vrednosti na zbi- avstroogrskemu vojaku in spomin mana Medveda, predsednika Ob- njej? Kozarčki iz balerin – italijanskih rateljskem trgu jih Bojan ne ceni po- vojaku, ki je več kot dvanajst let slu- močnega združenja veteranov vojne ročnih bomb – za šilce ruma, kot so sebno – v primerjavi z razstrelivi. žil deželni obrambi – se pravi avstrij- za Slovenijo Gornjega Posočja, je za ga zvrnili vojaki, preden so šli na Nekaj je tudi orodja, ključev, stekle- ski vojski še v 19. stoletju … zbirko prejel spomenico, ki so jo juriš. nic in sodčkov, derez, vojaški čevelj. Pod mansardo leži italijanska žele- Medvedu podelili ob odhodu iz voja- Besedilo in foto: Špela Mrak

Utrinki

češki klub KVH 18 IR in dve društvi okrepčali z okusnim pasuljem. fronte, se je lahko prvič podalo na združuje ostaline italijanske in av- iz Italije. Okoli 120 najbolj zagrizenih poho- okoli 70 kilometrov dolgo krožno stro-ogrske prve obrambne črte, Na soški fronti se je borilo več kot dnikov in tistih, ki jih zanima zgodo- pot. Ta predstavlja osnovo enega iz- prepreden pa je s številnimi jarki in 70.000 čeških in slovaških vojakov vina prve svetovne vojne ter soške med šestih muzejev na prostem in kavernami. Nastal je v sodelovanju z in ravno zato želijo Čehi, ki že več Ustanovo Fundacija “Poti miru v let obiskujejo Mrzli vrh, da bi se Posočju” (Fundacija), s katero je spomin na njihove padle rojake društvo začelo sodelovati leta 2003. ohranil. Letos je tako klub KVH 18 Takrat so pripravili vso potrebno do- IR iz Hradec Karlove s Češke s se- kumentacijo za krožno pot, ki je bila boj prinesel tudi repliko plošče. Po letos s pomočjo Slovenske vojske končani obnovi bo Društvo Peski tudi končana in opremljena z infor- ploščo namestilo na spomenik na mativnimi tablami. Kot je povedal na- opuščenem vojaškem pokopališču čelnik UE Tolmin in predsednik Fun- padlih avstro-ogrskih vojakov peho- dacije Zdravko Likar, je “namen tnega bataljona II/18, ki leži na jugo- krožne poti podoživljati spomin na vzhodnem pobočju Mrzlega vrha. trpljenje vojakov, ki so se borili v Ostali gostje so se po glasbenem in prvi svetovni vojni”. Muzeji na pro- kulturnem programu, v katerem so stem so nastali na tistih delih frontne sodelovali Župnijski pevski zbor črte, kjer se je ohranilo največ osta- Volče z zborovodkinjo Eriko Biz- lin, in sicer na Mengorah, Kolovratu, jak, glasbeniki Matija Mlakar, An- Mrzlem vrhu, na Ravelniku, na Čelu drej Pavšič, Matias Slivnik in reci- in blizu planine Zaprikraj, kjer so tator Anže Miklavič, odpravili proti PRED KAVERNO Z OLTARJEM, ki ga je Društvo Peski obnovilo leta 1995, se je zbralo okoli muzej otvorili 16. septembra. lovski koči Pretovč, kjer so se lahko 700 ljudi. Besedilo in foto: Mariša Bizjak

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Mejniki v 30-letni zgodovini (1) ( 28 )

^as najhitrej{ega razvoja {olskega centra Tolmin Naklju~je je hotelo, da 3. september sovpada kar z dvema prelomnicama: eno bolj osebno – z za~etkom moje u~iteljske kariere, druga pa je 30-letnica, odkar se je za~el pouk v novi stavbi tolminskega {olskega centra ([C). Z izjemo slu`enja voja{kega roka je moje delo ves ~as vezano na slu`beno bivanje pod skupno streho hrama u~enosti vseh mladih Tolmincev, ki so prihajali sem na {olanje iz o`je in {ir{e okolice od leta 1977 dalje.

eprav sega zgodovina zlasti katerih je imela centralna še iz časov močje prostora, kjer danes stoji tol- 1969 imenoval komisijo za pripravo osnovnošolskega izobraževa- avstro-ogrske vladavine s tramovi minska knjižnica, vseeno ni bilo načrtov in gradnjo šolskega objekta ^ nja že v 19. stoletje, bom v tej podprte strope učilnic. Potrebe po dovolj prostora, da bi tam postavili v Tolminu. Najprej je predvidel gra- predstavitvi zajel le dogajanje v tol- boljših pogojih dela so se pojavile zgradbo, v kateri bi lahko našle svoj dnjo OŠ (1972), nato pa še gimnazije minskem šolstvu v času, ko je doži- tudi v gimnaziji, ki je imela pouk v prostor vse šole. Tudi gimnazija, ki (1974). Prvotno zamisel gradnje dveh vljalo svojo najhitrejšo rast in razvoj. dveh izmenah in dveh stavbah, naje bila pogojno verificirana zaradi šol so s takratno Izobraževalno sku- Konec 60. let, zlasti pa v začetku 70., kazovale pa so se tudi širitve srednje- slabih prostorskih razmer v stavbi pnostjo SR Slovenije kmalu opustili. se je zaradi naraščanja prebivalstva šolskih programov. Obe šoli sta ime- sredi mesta, kjer je sedaj sodišče, ni Zaradi prej omenjene stiske s prosto- kazala nuja po reševanju prostorske li športno vzgojo v tretji stavbi, tudi imela dovolj prostora za širitev. rom v mestu je prevladala odločitev stiske v vseh šolah po mestu. vrtec in glasbena šola (GŠ) nista bila Vzgojno-izobraževalno delo vseh šol o gradnji popolnoma nove stavbe na nič na boljšem. Potres, ki je leta 1976 skupaj se je odvijalo na desetih, po območju Cvetja. Veliko potreb in ma- Velike potrebe po prizadel Posočje, je dodatno razmajal potresu leta 1976 pa na osemnajstih lo denarja za njihovo zadovoljitev v novogradnji že tako dotrajane šolske stavbe. krajih v mestu. ne najbolj bogati občini je snovalce Da so bile potrebe po novogradnji tedanje občinske in republiške šolske res velike, je pričalo stanje stavb, v Delo vseh {ol na Ideja o zdru`itvi vseh oblasti privedlo do zamisli, ki bi bila katerih so delovale šole. Že v času, osemnajstih razli~nih krajih tolminskih vzgojno- lahko vzorčna tudi za druge podobno ko sem še sam obiskoval zadnje ra- Čeprav je bila stavba nekdanje OŠ izobra`evalnih ustanov velike kraje v Sloveniji. Osnovna za- zrede osnovne šole (OŠ), smo svoja iz leta 1877 zgrajena tako, da bi se Svet za šolstvo, prosveto in kultu- misel, ki je izhajala iz tedanjih izo- znanja pridobivali v dveh stavbah, od jo lahko dogradilo in razširilo na obro občine Tolmin je 27. septembra braževalnih programov, je bila, da bi

Utrinki

NA SV. LAMBERTA JE BILO prepletala z mislimi o toplini doma, v karica Nika Rutar, lanskoletna do- Predstavnica krajevne skupnosti Ve- SPET PRAZNI^NO katerega se vračamo kakor lastovke, bitnica zlate plakete na prireditvi Zla- sna Maver je govorila o življenju vztrajno in hrepeneče. Stara besedi- ta harmonika Ljubečne in zlate pla- svetnika sv. Lamberta, o nastanku Rut – God sv. Lamberta je bil v Rutu la so z več pesmimi zlile med obi- kete ter kristalnega globusa za dru- rutarske cerkve in o navadah ob nekoč težko pričakovan dan. Dekle- skovalce Rutarske pevke, vse pa je go mesto na letošnjem tekmovanju prazniku v starih časih. Predsednik ta so zagnano vadila pesmi in krasila navdušila mlada tolminska harmoni- harmonikarjev v Brestanici. Muzejskega društva Žiga Zois Bo- cerkev, kajti maša je bila tega dne hinj Mišo Serajnik je na hudomu- posebej slovesna. Žene so pospra- šen način predstavil povezavo med vljale domove in pekle gubance (potice) ali štruklje. Vsi so težko pri- poselitvijo Baške grape in Bohinja. Cveto Zgaga čakovali sorodnike in prijatelje, ki so pa je na kratko pred- jih navadno obiskali. Veselili so se stavil delovanje DBD in zbrane opo- krošnjarjev in raznovrstnega blaga, zoril na 60-letnico priključitve Pri- ki so ga ponujali na stojnicah. morske k matični domovini. Tudi ti obmejni kraji so v času italijanske Krajevna skupnost Rut - Grant in zasedbe med obema vojnama doži- Društvo Baška dediščina (DBD) vljali težke preizkušnje. Prav iz Ruta sta 16. septembra pripravila prazno- izhaja Simon Kos, ki se je že leta vanje sv. Lamberta v Rutu. Tudi to- 1936 vključil v organizacijo TIGR in krat je bil Rut prazničen. Iz zvonika žrtvoval svojo mladost in življenje za cerkve sv. Lamberta je pritrkavanje, slovenstvo. ki ga odlično obvlada Cveto Šten- dler iz Ruta, številne obiskovalce va- S posebnim navdušenjem so obi- bilo k maši. Po njej so se zgrnili pod skovalci pozdravili ansambel ljudskih staro rutarsko lipo, kjer so zapele godcev Suha špaga. Zvoki harmo- Rutarske pevke. Sprevod s pevka- nike, klarineta, škafbasa, ribežna in mi na čelu je krenil skozi vas na pri- piščali so ob hudomušnih besedilih reditveni prostor, na katerem je DBD prijetno druženje spremljali pozno v noč. pripravilo kulturni program. Povezo- NA PRAZNIK SV. LAMBERTA je bilo tako kot nekoč tudi letos precej praznično. Foto: Alenka valka Mojca Mavrar je dogajanje Zgaga Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 29 )

na enem prostoru oziroma v eni stavbi združili vse vzgojno-izobraževalne ustanove v Tolminu, poleg omenje- nih šol pa naj bi bile v skupni stavbi še delavska univerza, administrativne in vzdrževalne službe ter kuhinja. Tako bi se lahko mladi v isti stavbi vzgajali in izobraževali od vrtca do konca srednje šole. To bi bilo dobro zlasti za program izobraževanja dija- kov za pedagoške poklice, ki se je odvijal na gimnaziji. Dijaki bi tako lahko bili bolj povezani z vrtcem in OŠ, saj bi lahko kar pod isto streho opravljali prakso, nastope, hospitaci- je ter imeli tudi sicer več stikov z učitelji in učenci vseh starosti. Ven- dar so spremembe v izobraževalnih programih to zamisel pozneje nare- dile neuporabno.

Samoprispevek za gradnjo {ol Za ureditev prostorskih razmer tolminskih šol niso bili dovolj le načrti, ampak je bilo treba za uresničitev projekta zbrati tudi dovolj finančnih ODKRITJE OBELEŽJA PRED ŠOLSKIM CENTROM TOLMIN – Na podlagi razpisa takratnega Pokrajinskega sekretariata za obrazovanje, Republi- nauku i kulturu v Novem Sadu, je bil v Vojvodini izveden natečaj za idejno rešitev obeležja solidarnosti za tolminski šolski center. Na natečaj so sredstev. Proračuni takratne prispeli štirje predlogi. Glede na to, da je morala idejna rešitev zajeti problematiko na temo solidarnosti narodov in narodnosti SAP Vojvodine in SR ške izobraževalne skupnosti (RIS), Slovenije izraženo v prispevku za izgradnjo šolskega centra v Tolminu, ki nosi ime Vojvodina, se je komisija odločila izbrati zamisel Mladena Ma- zlasti pa občine, niso zadoščali za rinkova in Radoja Ženberija. Izdelava skulpture je potekala od datuma izbire do decembra 1978, ko je bila skulptura tudi nameščena na zelenici pred šolo. Slavnostno odkritje je bilo na dan mladosti 25. maja 1979 s proslavo, na kateri so sodelovali tudi učenci osnovne šole “Sremski front” hiter in uspešen zaključek investicije. iz Šida v Vojvodini. Foto: Radovan Lipušček Dogovorjeno je bilo, da bo republika sodelovala s 60-odstotnim investicij- činska skupščina 20. novembra 1972 šol. Finančna konstrukcija je bila za- be šolskega centra (ŠC). S sredstvi je skim deležem, 40 odstotkov pa naj razpisala referendum, s katerim se je ključena s prispevki gospodarskih upravljal upravni odbor sklada za bi prispevala občina. Ker je bil tudi zaradi pozitivnega rezultata uvedel organizacij, leta 1974 pa so bili dani gradnjo šol, ki ga je vodil Anton Je- to za občino prevelik zalogaj, je ob- občinski samoprispevek za gradnjo pogoji za začetek gradnje nove stav- senšek.

Utrinki

POMEMBNI STA ISKRIVOST njih najboljše. “Prvi korak pri IN LAHKOTNOST ustvarjanju vedno naredijo sami, jaz pa nato ocenim, kako bi se de- Tolmin – Sedemnajst uporabnikov lo lahko nadaljevalo,” je razložil in Varstveno-delovnega centra dodal, da se “skupaj igramo igro (VDC) Tolmin (Anica, Božo, Dani- napadanja papirja, kako s čim ve- jela Darko Darja Davorin Jor- , , , , čjim užitkom, veseljem nizati pla- dan, Jožef, Jožica, Justin, Lu- sti barve, jih rešetati z večbarvni- cjan, Marko, Matej, Miran B., Na- mi pikami in jih povezovati v ne- taša M., Tina, Veronika) je 13. skončne linije, ki se včasih prele- septembra v galeriji tolminske knji- vijo v nam znane podobe.” žnice na ogled postavilo svoja likovna dela. Razstavo so poimenovali Recenzija razstavljenih del pravi, da preprosto Naš likovni svet. “bi jih lahko umestili v umetnost, ki je brezčasna in ni podložna no- Kot je pojasnila vodja VDC Tolmin benim zvrstem oziroma podzvr- Aleksandra Božič, ima razstava stem”. Kljub temu, nadaljuje, pa dva pomena. Prvi je predstaviti dela lahko potegnemo več vzporednic z njihovih uporabnikov, ki so nastala nekaterimi izmi, ki so se pojavili v to- pod strokovnim vodstvom, drugi pa ku umetnosti prejšnjega stoletja. splošnokultuni pomen. Prepričani VDC Tolmin deluje od leta 2001 in so namreč, da je prav umetnost ti- vanj je trenutno vključenih 39 upo- sta, ki človeka osrečuje. To dokazu- DVA POMENA RAZSTAVE – Prvi je predstaviti dela njihovih uporabnikov, ki so nastala pod strokovnim vodstvom, drugi pa splošnokultuni pomen. Prepričani so namreč, da je prav rabnikov iz občin Bovec, Kobarid in jejo tudi ustvarjalci, ki so svoja likov- umetnost tista, ki človeka osrečuje. To dokazujejo tudi ustvarjalci, ki so svoja likovna dela z Tolmin ter občin Nova Gorica in Ka- na dela z veseljem in ponosno pre- veseljem in ponosno prepustili na ogled širšemu občinstvu. nal ob Soči, ki koristijo storitve vo- pustili na ogled širšemu občinstvu. denja, varstva in zaposlitve pod po- Ljubitelji umetnosti iz VDC Tolmin so Damijana Cveka. Po njegovih be- jo, “a pomembni sta iskrivost in sebnimi pogoji. Kot je poudarila di- februarja začeli ustvarjati pod vod- sedah se ljudje preveč izogibajo brezskrbnost”. V uporabnikih se rektorica Danica Hrast, ima uresni- stvom profesorja likovne umetnosti ustvarjanju z izgovorom, da ne zna- kot mentor trudi iskati tisto, kar je v čevanje pravice do kulture v njihovih

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Mejniki v 30. letni zgodovini ( 30 )

Vpra{anje organiziranosti ložil podpredsednik takratnega repu- stor, telovadnica olimpijskih dimenzij publike in pokrajine takratne Jugo- Fizična združitev šol je v ospredje bliškega izvršnega sveta (vlade) dr. s tribuno in malo telovadnico ter sla- slavije. Enajstina investicije takratne postavila vprašanje prihodnje organi- Avguštin Lah. čilnicami in kabineti za učitelje. Ura- avtonomne pokrajine Vojvodine je zacije in način upravljanja skupka dno odprtje te faze je bilo v soboto, zadostovala, da se je v znak zahvale tako različnih šol. S politično akcijo Zaradi potresa so z gradnjo 3. septembra 1977. Celotno dogajanje organizacija ŠC Tolmin preimenovala in pristankom večine članov učitelj- kon~ali prej se je začelo s promenadnim koncer- v Šolski center Vojvodina Tolmin. skih zborov se je kmalu dosegla or- Ravno v času gradnje je Posočje tom godbe na pihala LM Ljubljana. Temu aktu solidarnosti je bilo s pro- ganizacijska povezava vseh omenje- prizadel potres: najprej tisti 6. maja Po kulturni prireditvi, v okviru kate- slavo 25. maja 1979 postavljeno tudi nih ustanov v ŠC Tolmin. Občinska 1976 in nato še 15. septembra istega re so spregovorili predsednik sklada obeležje na zelenici pred stavbo. skupščina je 25. decembra 1975 spre- leta. Po tem potresu so se znesku za izgradnjo šol Anton Jesenšek, čla- jela sklep o ustanovitvi ŠC s 1. janu- sredstev v skladu pridružila še soli- nica izvršnega odbora predsedstva Prostorske spremembe arjem leto pozneje. V ta ŠC so se darnostna sredstva republik in pokra- republiške konference SZDL Majda Čeprav z načrtom ni bilo predvi- deno, se je v ŠC naknadno – po po- združile OŠ, srednja šola in GŠ, jin tedanje Jugoslavije. Potres je pri- Poljanšek in predsednik občine An- tresu – pripravilo tudi nekaj kabine- vzgojno-varstvena ustanova in dela- speval k temu, da se je gradnja prej ton Ladava, sta trak prerezala učen- tov za pouk glasbe, ki se jih je zgra- vska univerza. Za prvega v. d. direk- zaključila. Pospešena gradnja je bila ka Jasna Pariš in profesor Hinko dilo na koncu večnamenskega pro- torja je bil imenovan Marjan Roz- nujna, saj so vse šole po potresu de- Uršič. Sledil je ogled, ki je bil obča- stora. Dodana je bila tudi knjižnica, man, za prvega predsednika sveta pa lovale v skrajno neprimernih pogojih, nom omogočen tudi naslednji dan. ki je spremenila videz centralnega, Maks Jan. v učilnicah, raztresenih po celem Reden pouk se je nato začel v pone- danes večnamenskega prostora. Tre- mestu. Gradbena dela je izvajalo deljek, 12. septembra istega leta. tja sprememba načrta je bila dopol- Gradnja {olskega centra gradbeno podjetje GIP Gradis – nitev prostora med telovadnico in Preden so zakopali prvo lopato, je TOZD GE Jesenice, kovinsko kon- Druga gradbena faza kuhinjo s tremi kabineti, v katerih bilo treba izbrati ustrezen projekt. Na strukcijo pa je izvedla Metalna Ma- Z drugo gradbeno fazo, ki je bila delujejo strokovne svetovalne službe. razpolago so bili načrti za dve razli- ribor – TOZD Krmelj. Sicer pa je končana s tehničnim pregledom 8. Prvotno je bila tam zamišljena garaža čici: betonsko-armirano in kovinsko. bila od samega začetka gradnja ŠC 12. 1977, se je pridobilo še trinajst za kombinirano vozilo in pomožni Kljub različnim pogledom je bila z predvidena v dveh fazah; v prvi fazi učilnic za razredni pouk in tri učilni- prostori za kuhinjo. večinskim mnenjem izbrana kovin- naj bi se zgradila osnovna stavba s ce za malo šolo. Učenci so se lahko ska varianta projektanta, inženirja telovadnico za pouk višjih razredov sem vselili dan po božiču, medtem [olske reforme zahtevale arhitekta Dušana Moškona, docenta osnovne šole in gimnazije z ekonom- ko je bilo uradno odprtje 27. 12. 1977. ponovne prenove na takratni ljubljanski Fakulteti za sko šolo, v drugi fazi pa naj bi bil Tudi na tej prireditvi so sodelovali Zaključevanje gradnje je sovpadlo arhitekturo, gradbeništvo in geode- zgrajen del z nižjimi razredi. predstavniki Srbske avtonomne po- s časom, ko je srednja šola stopila na zijo. Kovinsko ogrodje s stenami iz krajine (SAP) Vojvodine, ki je sofinan- pot reform ob uvajanju obdobja sre- siporeksa naj bi omogočalo poznejše Zaklju~ek gradnje in prva cirala dograditev druge faze v višini dnjega usmerjenega izobraževanja. sorazmerno enostavne predelave in leta v centru 78 odstotkov vrednosti izgradnje. Prenovljeni programi so zlasti na na- prilagajanja novim potrebam. Gradnja prve faze ŠC je bila do- Od skupnih prostorov naj omenim ravoslovnem področju zahtevali spe- Gradnjo je vodila tedanja Občinska končana s tehničnim pregledom 29. še skupne upravne prostore, zborni- cializirane učilnice za pouk kemije, izobraževalna skupnost – sklad za avgusta 1977. Učitelji in vzgojitelji ce, kuhinjo, prostore za klimatske in biologije, obrambe in zaščite ter dru- gradnjo šol. Lokacijsko dovoljenje je smo skupaj z učenci in dijaki v prvih ogrevalne naprave ter hodnike. Stav- gih tehničnih predmetov. Tako je bilo izdano 1. februarja 1975, grad- dneh pouka preselili učila in učne ba je ob dokončanju merila 11.111 m2. bilo leta 1982 nujno prenoviti pravkar beno pa 18. julija istega leta in že čez pripomočke v nove prostore z ustre- Zaradi nujnih zaključnih del je šolska opremljene učilnice. K popolni pre- deset dni se je gradnja ŠC tudi zače- znim novim pohištvom. V prvi fazi kuhinja z delom začela po 1. januar- novi učilnice za kemijo je spadala la. To je pod vodstvom Renata Biz- dokončane stavbe ŠC je bilo na voljo ju 1978, dober mesec pozneje, 9. vgradnja laboratorijske mize s plin- jaka vodil operativni organ sklada 33 učilnic za kabinetni pouk, pet de- februarja 1978, pa tudi telovadnica. sko napeljavo in digestorij. Pred temi oziroma njegov izvršilni odbor. Če- lavnic za tehnični pouk in poučeva- spremembami je bila 17. novembra prav se je gradnja že začela, je bila nje predmeta osnov tehnike in proi- Preimenovanje v znak zahvale 1981 izdana tudi odločba o tehnični slovesna položitev temeljnega kamna zvodnje (OTP), predavalnica z 200 Kot že rečeno, so v sklopu popo- uporabi objekta ŠC. v soboto, 25. oktobra 1975, ob 10. sedeži, štirje glasbeni kabineti za po- tresne pomoči Posočju tudi za izgra- Radovan Lipušček, prof. geogr., uri. Kamen s temeljno listino je pouk instrumentov, večnamenski pro- dnjo šolskih objektov prispevale re- Gimnazija Tolmin

Utrinki programih pomembno mesto. “Ima- še v bovški kulturni dom. Odprtje mo svoj pevski zbor, folklorno sku- razstave je popestrila vokalna skupi- pino, skupino sodobnega plesa. na Buške čeče, častni pokrovitelj Redno sodelujemo v vseh akcijah razstave pa je bil župan občine Bo- Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, vec Danijel Krivec. katerih namen je širjenje bralne Besedilo in foto: Špela Kranjc kulture. Obiskujemo koncerte, gledališke predstave, udeležuje- FOLKLORNA SKUPINA mo se likovnih razstav, ponosni pa RAZOR NIKOLI NE PO^IVA smo tudi na naše bogato in pestro – Kot vsako leto se je tudi likovno izražanje oziroma ustvarja- Tolmin letošnji program Folklorne nje,” je naštela Hrastova. skupine Razor začel na Konec septembra so VDC-jevci raz- območnem srečanju folklornih stavo iz tolminske knjižnice preselili skupin marca v Tolminu. V spletu z Foto: Miran Klinkon

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Mladost in nadarjenost ( 31 )

Orientalski ples je njeno `ivljenje

Naja Furlan, sicer 20-letna {tudentka antropologije na Fakulteti za humanisti~ne {tudije v Kopru, se s klasi~nim orientalskim plesom (raksi sharqi) ukvarja `e {tiri leta, lani pa se je posvetila tudi tribal bellydanceu, moderni me{anici indijskega in ciganskega plesa ter flamenka.

e v otroštvu se je Naja Furlan pri plesni kot je sprva mislila. Trenirala ga je pol leta, saj šoli Urška začela učiti prvih korakov in gi- pravi, da “je flamenko sicer zelo lep ples, ki pa ne @ bov. Želja po plesu je nato postala vse večja. dovoljuje veliko svobode”. Sprva jo je pritegnil flamenko, ker pa je bila mo- žnost za treniranje tega le v Ljubljani, je kot drugo Naporni treningi in priprave možnost izbrala orientalski ples. Leta 2003 je tako Tako je še naprej ostala pri orientalskih trebu- začela s treningi v Novi Gorici, ravno tako pri ome- šnih plesih. Trenira enkrat tedensko od ure in pol njeni plesni šoli. do dveh ur, pred nastopi in tekmovanji pa seveda vadijo tudi večkrat. Kot pri vsakem drugem športu Z orientalskim plesom ve~ svobode se na začetku treninga plesalke najprej ogrejejo. Že na prvi vaji jo je trenerka Iryna Stankovič, Sledi plesna tehnika, izolacije, nato pa navadno po rodu Ukrajinka, navdušila nad trebušnimi ple- vadijo še ločeno izvajanje gibov hkrati (na primer si. Iryna nastopa po Sloveniji z orientalskimi plesi kroženje s prsnim košem in tresenje bokov hkrati), ter vodi začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne koreografije in seveda improvizacije, da lahko na tečaje. Pravi, da se trudi v vsaki ženski razviti nastopih sproščeno plešejo po svojem navdihu. Za plesno in samozavestno držo telesa, koordinacijo, telesno pripravljenost in kondicijo skrbi tudi sama, mehkobo in plastičnost gibov. Uživa, če vidi, da zato z vadbo ne preneha niti poleti. Letos julija se ženske obdržijo zanimanje za orientalski ples in je udeležila Irynine plesne delavnice v Novi Gori- navdušenje nad njim. Pri Naji ji je to vsekakor ci, kjer so spoznavali različne ritme in za vsakega uspelo. “Iryna je zelo nadarjena plesna pedagogi- naredili svojo koreografijo. nja, perfekcionistka, zelo zahtevna, tehnično izpi- ljena in pleše z dušo,” pravi Naja. In ravno zaradi Uspe{na na tekmovanjih in nastopih tega je prav Iryna postala njena vzornica, oriental- Po kratkih poletnih počitnicah so s treningi že ski ples pa nekaj, s čimer se želi ukvarjati vse ži- začeli, saj je pred njimi naporno leto. Po lanski vljenje. Na vprašanje, ali je na flamenko ob orien- zelo uspešni sezoni so še bolj motivirani, polni talskem plesu čisto pozabila, pa je odgovorila, da načrtov in želja po uspehu. Marca so namreč na jo še vedno zanima. Ko je v Novi Gorici začelo 25. mednarodnem plesnem tekmovanja v Italiji rasti zanimanje za to zvrst plesa, je Iryna, ki je (Regione Friuli Venezia Giulia International diplomirala na Visoki šoli za kulturo v Kijevu, Trophy) s skupino, združeno s plesno šolo iz Za- KOSTUMI PRI ORIENTALSKEM PLESU SE ZELO RAZLIKU- začela poučevati tudi flamenko. Ta pa Naje – sicer JEJO – Na tej fotografiji nosi Naja obleko v egipčanskem gorja, med dvanajstimi skupinami velike formacije navdušenke vseh zvrsti plesa – ni tako prepričal, stilu, ki zakriva nekoliko več kot turški kostumi. orientalskega plesa s točko The Tribal Parade osvo-

Utrinki naslovom Repč smo prikazali star in priznanje, da resno in dobro s sedemnajstimi FS z okoli petsto priča krstu in poroki. Meščanom Dr- običaj, ko so moški drug drugemu delamo, da smo na pravi poti in da člani iz skoraj vseh republik nekda- varja smo se skupine predstavile v na velikonočni ponedeljek obešali sodimo v sam vrh slovenskih nje Jugoslavije. Kljub še vedno vi- dolgi povorki skozi mesto in s triur- repče na hrbet in se posmehovali amaterskih FS. dnim sledem vojne so nas gostitelji nim programom. Od njih smo se po- tistemu, ki tega ni opazil. Starejši V tem času smo imeli nekaj pona svoje domove sprejeli s pravo slovili prepevaje slovenske ljudske ljudje se tega običaja še danes bosansko gostoljubnostjo ter nas membnih gostovanj doma in v tujini. pesmi, ki smo jih zapeli na njihovo spominjajo. Ta splet smo predstavili pogostili. Dvesto gospodinj nam je Naj omenimo le mednarodni folklor- željo. sredi maja na regijskem srečanju pripravilo bogato pojedino iz tipičnih ni festival Amateri svome gradu v odraslih folklornih skupin (FS) v bosanskih jedi in sladic, medtem ko V Avstrijo smo bili povabljeni po pri- Drvarju v Bosni in Hercegovini, pri- Ajdovščini, kjer so nas ponovno so nas lokalni vodiči odpeljali na poročilu Nežke Lubej, državne se- izbrali za nastop na zaključni državni reditev ob 10. obletnici Nacionalne- ogled obnovljene Titove pečine v lektorke za otroške FS. Spremljala reviji slovenskih odraslih amaterskih ga parka Kalkalpen v Avstriji in prvi Drvarju in obmejnega mesteca Mar- je naš nastop na seminarju za men- FS, ki je bil konec julija v Beltincih. zbor kulturnih društev Slovenije v lju- tin Broda, ki slovi po slapovih reke torje FS, ki se je pod vodstvom To je bil že naš četrti nastop na tej bljanskih Križankah. Une, po mlinih na njej in pravoslav- etnokoreologa prof. Mirka Ramo- prireditvi, kar nam pomeni nagrado V Drvarju smo junija nastopili skupaj nem samostanu, v katerem smo bili vša odvijal marca v Tolminu. Udele-

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Mladost in nadarjenost ( 32 )

ZGODOVINA ORIENTALSKEGA PLESA Korenine orientalskega plesa segajo daleč nazaj v zgodovino. Izvira iz držav severne Afrike in Bližnje- ga vzhoda vse do Irana, zato ga tudi delimo na egipčanske in turške plese. Hipotez o njegovem nastanku je več, prevladuje pa mnenje, da je šlo sprva za religiozno zvrst plesa, ki je posnemal gibe rojevanja in naj bi izražal zahvalo ženskam kot ustvarjalkam novega življenja. Skozi čas je ta ples prevzel vlogo družabne dejavnosti. V arabščini so ga poznali pod imenom raks baladi, plesali pa so ga ob različnih priložnostih. V tej obliki se je obdržal do začetka 19. stoletja, ko so na Bližnji vzhod začeli množično prihajati Evropejci. Pod njihovim vplivom je bil kmalu iz majhnih prostorov prestavljen na velike odre. Zahodni svet je prvič na svojih tleh videl orientalsko plesalko v živo leta 1893 v Chicagu. Prvi vtisi so bili ogorčenje in zgroženost, od konca šestdesetih let dvajsetega stoletja pa njegova popularnost in prilju- bljenost strmo naraščata. Osnovni gibi ostajajo, vendar se jim ves čas dodaja elemente drugih evropskih plesov.

pričakovanj. “Kljub temu so tekmovanja koristna, cionalno orientalsko jed. Festival je znan po nasto- saj se lahko od drugih naučiš zelo veliko tehničnih pih najboljših orientalskih plesalk iz Slovenije in stvari, si zelo motiviran in narediš najboljše, kar tujine, organizirata pa ga društvo Tuana in turška lahko,” še pravi, in zato tudi za letos načrtuje restavracija Yildiz Han, v kateri si želi Naja nekoč nastop na mednarodnem tekmovanju v Italiji v tudi nastopiti. Zato bo letos svoje plesno znanje kategoriji tabla solo. Gre za zvrst orientalskega poskušala še bolj izpopolniti, saj je ples po njenem plesa z bobni darbuka, ki je Naji všeč, ker je ener- mnenju večno učenje. gičen. Koreografijo si bo, tako kot tudi lani, sesta- DRUGO MESTO V ČLANSKI KATEGORIJI je Naja osvojila z Nazaj v prestolnico trebu{nega plesa nastopom na 25. mednarodnem tekmovanju v Italiji. vila sama. Orientalski ples sicer izvira iz severne Afrike in jile 1. mesto, Naja pa je v članski kategoriji orien- Ples je ve~no u~enje Bližnjega vzhoda, vendar pa se je javno nastopanje talski ples, zvrst tablaa solo, med enajstimi tekmo- S skupino in sama veliko nastopa na različnih najbolj uveljavilo v Egiptu, kjer se je v začetku 20. valci osvojila 2. mesto. zabavah, obletnicah in prireditvah. Pred kratkim stoletja začela razvijati nova oblika profesionalne- je tako nastopila na orientalskem večeru v novo- ga plesa. Naja je Egipt obiskala že pred dvema Sama svoja koerografinja goriški igralnici, med drugim pa je s skupino de- letoma in si tam pri domačinki Handi pridno na- Kot pravi sama, tekmovanj ne mara, saj meni, klet maja letos nastopila na Bazarju, tridnevnem birala znanje, zato si nekoč želi ponovnega poto- da s tem ples izgubi pravi čar. Kljub temu pa je festivalu orientalske kulture v Ljubljani. Tam so si vanja v prestolnico trebušnega plesa. bila rezultata v Lignanu zelo vesela, še posebej lahko obiskovalci ogledali orientalski ples, prisluh- Mariša Bizjak zato, ker je tekmovala prvič in ni imela prevelikih nili tovrstni glasbi in poskusili tudi kakšno tradi- Foto: Osebni arhiv Naje Furlan

Utrinki

žencem seminarja smo prikazali denih sredstev za njihovo delovanje. lovanje naše FS in dva spleta s plesi Prireditev je spremljala tudi Adrijana Zgornjega Posočja. Gaberščik, strokovnjakinja za ljud- Sredi junija smo tako nastopili na sko petje, katere seminarja smo se prireditvi ob 10. obletnici Nacional- udeležili trije člani FS Razor. Naš na- nega parka Kalkalpen v kraju Windi- stop je pohvalila z besedami: “Bili schgarsten. V programu smo se iz- ste prisrčni, čudoviti.” menično predstavljali s še štirimi Vsi omenjeni in številni neomenjeni skupinami iz Avstrije in Slovaške. nastopi v ozadju skrivajo veliko pora- Gostitelji so za nas izjemno lepo skr- bljenega prostega časa, dobre vo- beli. Stanovali smo v prečudovitem lje, želje, motivacije, predanosti in rustikalno opremljenem družinskem ljubezni do izročila naših babic in hotelu. Nastopili smo tudi pri vhodu dedkov. Vabimo vse, ki spoštujejo v nacionalni park, kjer smo občin- kulturno zapuščino našega naroda, stvo navdušili s petimi spleti, k sode- naj se nam pridružijo. lovanju pa smo jih pritegnili s povabi- Judita Špolad in Maja Kenda, FS Raz- lom v skupinski ples “kačo”. or Tolmin Na povabilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS pa smo se “Z GALIEN^ PA PRIDE …” junija udeležili tudi prvega zbora kulturnih društev Slovenije v ljubljanskih Tolmin – Spremembe so včasih nu- Križankah. S kratkim programom jen pogoj za napredovanje in če pri- smo nastopili v družbi različnih ama- ljubljenost merimo po številu privr- terskih kulturnih društev iz vse drža- žencev, potem lahko brez olepševa- ve, ki so predstavljala različne kul- nja trdimo, da stopa Vokalna sku- turne dejavnosti: ples, petje, gledali- pina Snežet iz leta v leto bolj stru- VOKALNA SKUPINA SNEŽET – Tudi letos se je “ta ažejnenim” pridružil še en snežetar. Zara- šče … Namen zbora je bil sprejem mno po začrtani poti. Malokomu je di posrečene vokalne kombinacije med “oddanimi” so tako lahko sestavili Ta ažejnen’ kuar- tet in zapeli hudomušno ljudsko Moj deklič ter tako številni navdušeni publiki, zbrani na sta- manifesta amaterskih kulturnih dru- namreč v zadnjem času uspelo do rem tolminskem trgu dokazali, da kljub zakonskim obveznostim še vedno znajo zapeti … Fo- štev, ki opozarja na krčenje finanč- slednjega kotička zapolniti trg pri to: Damjan Cvek

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Botani~no popotovanje ( 33 )

Froelichov svi{~ – endemit Kamni{ko- Savinjskih Alp in Karavank

S pokojnim Joètom Zavr{nikom, dolgoletnim vrtnarjem v Juliani, sva se na enem naji- nih zadnjih skupnih nabiralnih izletov povzpela do ê{ke ko~e nad Jezerskim. Joè je izkopal Froelichov svi{~ (Gentiana froelichii), ki ga v vrtu nismo imeli. Zanimalo ga je, zakaj ima na{a rastlina ime po tujem botaniku.

rniti se moramo daleč nazaj, ko je leta 1753 kovnem imenovanju rastlin, je vrsta obdržala ime švedski botanik Carl Linné v sistematiko Froelichov svišč. Naši avstrijski sosedje pa ga ime- Vrastlin uvedel dvojno imenovanje vrst. Pri nujejo karavanški svišč. Pogost je zlasti na Obirju poimenovanju veljajo stroga mednarodna pravila, nad Železno Kaplo. ki jih moramo upoštevati vsi botaniki. Imen ne smemo samovoljno spreminjati, vedno velja prvo Rozeta suli~astih listov pravilno objavljeno ime. Po spletu najrazličnejših Visok je pet do deset centimetrov in ima pri tleh okoliščin kdaj pa kdaj dobi rastlina ime, ki ji ne rozeto suličastih, ozko žlebastih listov, ki so prio- “ustreza”, če lahko uporabimo ta izraz. To se je streni in precej čvrsti. Zvonast venec ima pokonč- zgodilo s Froelichovim sviščem, ki ga je leta 1804 ne krpe in je svetlo modre barve. na Planjavi v Kamniških Alpah našel naš botanik Franc Hladnik, a je kljub temu dobil ime po nem- ^astitljiva starost škem botaniku J. A. Froelichu, ki je leta 1796 Vrsta je ostanek iz terciarja, iz časov pred lede- napisal delo o rodu sviščev. no dobo. Gre torej za svišč častitljive starosti. V Kamniško-Savinjskih Alpah in v Karavankah v Slo- Kot kranjski svi{~ je zapisan na poli veniji in v Avstriji na Koroškem je endemična ti- Hladnikovega herbarija pična podvrsta Froelichov svišč (subsp. froelichii), Franc Hladnik je odlično poznal slovensko ra- ki ima eno osamljeno nahajališče tudi v Italiji na stlinstvo. Ničesar ni objavil, sodeloval pa je z vse- Lopiču v predgorju Julijskih Alp. V Beneških Alpah mi vodilnimi botaniki tedanje Evrope. Neznano pa raste podvrsta Zenarijin svišč (subsp. zenari- vrsto s Planjave je poslal v Celovec svojemu men- ae). torju Francu K. Wulfenu, ki pa zaradi smrti ni Lani je v Juliani zacvetel samo en osamljen cvet, mogel objaviti opisa nove vrste. To se je zgodilo medtem ko v Alpah njegovi modri cvetovi poživlja- šele četrt stoletja kasneje. Zanimivo je, da je Hla- FROELICHOV SVIŠČ – endemit Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Foto: Ciril Mlinar jo visokogorske trate in grušč. dnik na polo v svojem herbariju zapisal ime Gen- Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kusto- tiana carniolica, kar bi lahko prevedli v kranjski imenovali kar po njem – Hladnikov svišč. Zaradi diata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Ju- svišč. Nekateri njegovi botanični prijatelji pa so ga mednarodno priznanih pravil, ki veljajo pri stro- liana, Prirodoslovni muzej Slovenije

Utrinki fontani v Tolminu, kot se je to posre- pesmi pod naslovom “Z Galienč pa in prijateljstva pa prav s pesmijo jih prinese čas … Pod umetniškim čilo desetim ‘snežetarjem’, ki so le- pride …”. Te pesmi so fantje pred- sklepajo povsod po Sloveniji in v za- vodstvom Miloša Lebana se je letos že četrtič zapored na zadnjo av- stavili že na lanskem koncertu ob mejstvu. Tako so na svoj letošnji tos skupina Snežet predstavila tudi gustovsko soboto priredili letni kon- peti obletnici delovanja skupine. Le- koncert povabili goste iz zamejstva, malo drugače. Tudi letos se je na- cert za vso ljudske vokalne glasbe tos so jih lahko ljubitelji skupine ki so v Tolminu zapeli s skrbno ne- mreč “ta ažejnenim” pridružil še en željno publiko. Snežet kupili po koncu koncerta, govano slovensko besedo pa tudi v snežetar, zaradi posrečene vokalne dobiti pa jih je še moč tudi pri članih furlanskem, italijanskem in nem- kombinacije med “oddanimi” pa so Letošnji koncert je po šestletnem škem jeziku ter v koroškem narečju. ali na nekaterih prodajnih mestih v tako lahko sestavili Ta ažejnen’ ku- delovanju skupine posebej opleme- Iz Kanalske doline je večjezično za- Tolminu. Vokalna skupina Snežet si- artet in zapeli hudomušno ljudsko nitila nedavna izdaja zgoščenke, ki pel Višarski oktet pod vodstvom cer najraje zapoje domačo tolmin- Moj deklič ter tako številni navduše- je nasledila njihovo prvo CD-ploščo, sko ljudsko pesem, tej pa radi pri- Anne Marie Missoni. Iz Pliberka na ni publiki, zbrani na starem tolmin- posneto leta 2004 v živo na koncer- sluhnejo ne le domači temveč tudi Koroškem pa so s prelepo slovenskem trgu dokazali, da kljub zakon- tu pri fontani z 21 dalmatinskimi pe- drugi ljubitelji ljudske glasbe. Tako sko narodno pesmijo prišli pevci skim obveznostim še vedno znajo smimi. Še po novem dišeča zgo- so se fantje v preteklem letu pred- kvinteta Foltej Hartman pod ume- ščenka pa vabi k poslušanju 23 slo- stavili tudi v tujini: na Češkem, v Av- tniškim vodstvom Martina Kušeja. zapeti … venskih in tudi dalmatinskih ljudskih striji in Franciji. Pevska poznanstva In če že govorimo o spremembah, ki Špela Mrak

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Vsi na zrak za zdrav korak ( 34 )

Po ostalinah in spominskih obele`jih so{ke fronte

Zelena So{ka dolina slovi po svoji lepoti dale~ naokoli. Stisnjena med visoke vrhove gora je od nekdaj dajala zavetje prijaznim ljudem. Prepih zgodovine je bil tu tak, da je Poso~je ve~krat postavil v sredi{~e slovenskega, evropskega in svetovnega dogajanja.

od so se potikale in bojevale mnoge vojske Koritnice, Soče in Tolminke, zapuščenih in še živih z znamenitimi vojskovodji, tod so potovali planin, slapa Kozjaka, kostnic v Kobaridu in Tol- Tkralji in cesarji, predsedniki in slavni politiki. minu, spominske cerkvice sv. Duha v Javorci … Najbolj burna, tragična in krvava je bila prva po- Razdeljena je na pet odsekov, ki so različno dolgi lovica 20. stoletja. in zahtevni. Med izletom je mogoče prenočiti v naseljih, kjer se odseki začnejo in končajo, pa Pot miru tudi v planinski koči na planini Kuhinja. Pot miru Od letošnjega junija so najpomembnejše ostaline je posebej označena. Povečini poteka po že obsto- in spominska obeležja soške fronte v Zgornjem ječih planinskih in turističnih poteh. Za tiste, ki bi Posočju povezane v Pot miru, ki jo je uredila Usta- radi svoj izlet razširili, je lahko izhodišče za zah- nova “Fundacija Poti miru v Posočju”. Posvečena tevnejše ture na bližnje gore. je spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Njen namen je obiskovalcem predstaviti kulturno- Odseki zgodovinske in naravne znamenitosti Zgornjega Odsek I: LOG POD MANGARTOM–KAL-KORI- Posočja. TNICA Prvi odsek poteka po Bovškem z začetkom v Od [tolna do Mengor Logu pod Mangartom. Pot vodi mimo slikovitih Pot miru se začne v Logu pod Mangartom, pri korit Nemčlje in Koritnice, trdnjave Kluže, cerkvi- vhodu v rudniški jašek, imenovanem Štoln, konča ce sv. Lenarta, avstro-ogrskega vojaškega pokopa- pa pri muzeju na prostem na Mengorah v bližini lišča, muzeja na prostem Ravelnik do muzeja na ŠTOLN – Pot miru se začne v Logu pod Mangartom, pri vhodu v rudniški jašek, imenovanem Štoln, konča pa pri muzeju na Mosta na Soči. Vodi mimo vojaških pokopališč in prostem Čelo nad zaselkom Kal-Koritnica. Je lažji prostem na Mengorah v bližini Mosta na Soči. kapel, trdnjave Kluže, muzejev na prostem, sotesk oziroma srednje zahteven odsek, saj je skupna

Utrinki

TUDI DRUGE LUKATELCE poslavljajočemu se poletju v brk. čje hruške pred domačijo, in hladno Vol~e – Vasice Volče prejšnja leta Petkov večer je odprla izvirna ulična sapo, ki je lezla pod jope obiskoval- nismo poznali po množici kulturnih predstava Grema na morje v izved- cev. Zadnji ritmi skladbice What a prireditev, letos pa so si dogodki po- bi Štefke in Poldke, širše poznanih wonderful world je pospremila še dajali štafeto iz tedna v teden. Kul- s televizijskih ekranov. Večer je glas- misel prireditelja Zdravka Duše, ki turno društvo Myra Locatelli z beno nadgradil nastop Aleša Hada- Lukatelc prihodnje leto ni obljubil: imenom kulturnega moža Zdravka lina, nekdaj domačina na Tolmin- “Obstaja možnost, da bodo tudi Duše na čelu je skupaj s Turistič- skem, ki so ga eksperimenti s člove- tretje Lukatelce nastale, toda tretji nim društvom in Krajevno sku- škim glasom odnesli v širni glasbeni ponovitvi se rado pridaja malo ne- pnostjo Volče v preteklem letu – svet. Sobota je kljub kisanju oblakov hvaležen pridih tradicionalnosti, takrat prvič – izvedlo sklop prireditev nad prizoriščem zvenela v beneških morda se sicer res vidimo na pri- pod imenom Lukatelce, in sicer na napevih, ki jih ansambel Beneški hodnjih Lukatelcah čez leto dni, Lukatelovi domačiji v Volčah. Lan- fantje prepevajo že polnih petinpet- če pa ne, naj vam ostanejo v le- sko leto je bilo tridnevno večerno deset let. Ta večer je zaznamoval tu- pem spominu …” kulturno dogajanje pod poletnim ne- di množičen obisk in veselo druže- Besedilo in foto: Špela Mrak bom dobrodošla novost, kar se je nje. Nedeljski zaključni pozdrav Lu- pokazalo po dobrem odzivu obisko- katelcam 2007 pa je bil zapet in za- igran v izvedbi podskupine glasbe- VOLČANSKE LUKATELCE – Glavni priredi- valcev. Letos imena Lukatelce tako telj Lukatelc Zdravko Duša sicer dopušča ni bilo treba znova uveljavljati, saj je nega kolektiva Fake Orchestra v možnost, “da bodo tudi tretje Lukatelce na- vse takrat navzoče na glasbeno-vi- pretežno etno jazz maniri. stale, toda tretji ponovitvi se rado pridaja malo nehvaležen pridih tradicionalnosti, zualne večere še vezal prijeten spo- Prav ta slednji večer je na Lukatel- morda se sicer res vidimo na prihodnjih Lu- min. Prvi septembrski konec tedna cah prisotne pozdravila jesen z že katelcah čez leto dni, če pa ne, naj vam je v Volčah tako ponovno odzvenel pobledelimi listi, ki so leteli z najve- ostanejo v lepem spominu …”

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 35 )

višinska razlika le 250 m. ZA[ÎTA DEDI[ÎNE Odsek II: KAL-KORITNICA–DREŽNICA–KOBA- Od leta 1915 do leta 1917 je bilo obmo~je Zgornjega Poso~ja del so{ke fronte. Tu so se bojevali, tr- RID peli in umirali pripadniki {tevilnih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile {tevilne ostaline, kot so Drugi odsek je zahtevnejši, saj se pot iz zaselka strelski jarki, utrdbe, kaverne, spominska obele`ja, voja{ka pokopali{~a, kapele … Predstavljajo po- Kal-Koritnica najprej spusti do korit reke Soče, membno kulturno in zgodovinsko dedi{~ino Poso~ja. nato pa vzpne na 1.257 m visoko planino Golobar. Z namenom, da bi to dedi{~ino za{~itili in ohranili, je bila leta 2000 ustanovljena Ustanova Funda- cija “Poti miru v Poso~ju”. V sodelovanju z lokalnimi zgodovinskimi in turisti~nimi dru{tvi ter Zavo- Preko prevala Čez Utro se Pot miru nadaljuje pro- dom za varstvo kulturne dedi{~ine na posameznih delih frontne ~rte ureja muzeje na prostem ter ti muzeju na prostem Zaprikraj in naprej v Drežni- obnavlja spominska obele`ja iz ~asa prve svetovne vojne. co ter po stari drežniški cesti v Kobarid. Ta odsek ima vse značilnosti planinskega pohodništva. na prostem. Z Mrzlega vrha se pot mimo planin mi in Mostom na Soči), kjer je vstopna točka za Odsek III: KOBARID–DREŽNICA–TOLMIN Pretovč, Medrje in Laška seč spusti v Javorco do ogled muzeja na prostem Mengore. Pohodniška Pot miru vodi iz Kobarida okoli Ladrskega vrha avstro-ogrske cerkvice svetega Duha. Od tam se pot se nadaljuje proti reki Soči in se pod mostom proti Drežnici, od tam pa proti italijanski kapeli na nadaljuje po makadamski cesti proti avstro-ogrske- priključi odseku IV. Planici in naprej do planinske koče na planini mu vojaškemu pokopališču Loče pri Tolminu. Urška Lazar, Ustanova Fundacija “Poti miru v Posočju” Kuhinja. Nadaljuje se proti 1.359 m visokemu Mr- Ta odsek je najdaljši in najzahtevnejši, zato je Foto: arhiv fundacije zlemu vrhu, na pobočju katerega je urejen muzej priporočljivo, da si zanj vzamemo dva dni časa in vmes prespimo v planinski koči na planini Kuhi- INFOFLE[: nja. • Za la`je na~rtovanje izleta in ve~ informacij o poti je Ustanova Fundacija “Poti miru ODSEK IV: TOLMIN–NEMŠKA KOSTNICA–MEN- v Poso~ju” izdala vodnik po Poti miru in GORE Ta odsek je najkrajši in najmanj zahteven, saj je DVD. Vodnik z bogatim fotografskim gradi- skupni čas hoje le tri do štiri ure. Pot vodi iz Tol- vom na 140 straneh opisuje potek poti, mina proti sotočju Soče in Tolminke do nemške dopolnjujejo pa ga zgodovinski opisi do- kostnice. Po makadamski poti, ki pelje ob reki gajanja na so{ki fronti (ve~ o tem si lahko Soči, se mimo tolminskega pokopališča priključi preberete v EPIjevi knji`ni polici na strani na glavno cesto Kobarid–Tolmin. Po prečkanju 40). mostu čez reko Sočo Pot miru krene levo proti • Maja 2007 so bila na Gregor~i~evi ulici 8, vzpetini Mengore, na pobočju katere je urejen v Kobaridu odprta vrata informacijskega muzej na prostem. centra Fundacije (stavba ob Kobari{kem muzeju), kjer dobite vse dodatne informa- ODSEK V: KOBARID–KOLOVRAT–MENGORE cije o Poti miru. Peti odsek Poti miru je moč izvesti tudi kot ze- • Opis poti najdete tudi na spletni strani: lo zanimivo kolesarsko turo, saj poteka v glavnem http://www.potimiruvposocju.si . po asfaltiranih cestah. Pot se iz Kobarida do gre- • Kdor èli, lahko najame vodnika za vode- bena Kolovrata v večini vseskozi dviga vse do vine izlete po poti in muzejih na prostem. šine 1.115 m (Na Gradu), kjer se nahaja čezmejni • Planina Kuhinja je odprta v poletni sezoni muzej na prostem. Pot miru se z grebena Kolovrata SPOMENIK NA AVSTRO-OGRSKEM VOJAŠKEM POKOPA- (od 15. junija do 15. septembra) vsak dan, spusti v dolino Kamence do Volč. Kolesarji nada- LIŠČU LOČE PRI TOLMINU si lahko ogledamo na odseku III izven sezone pa ob koncu tedna. – Kobarid–Drežnica–Tolmin. ljujejo po cesti do prevala Poljance (med Kozaršča-

Utrinki

[E VEDNO SE SRE^UJEJO kmetijah, ko so kmetje pospravili Str`i{~e – Čeprav najdemo Strži- vso žito, zaključili s hribovsko košnjo škarski sejem, ki je svoje mesto na- ter posejali repo in ajdo, je pojasnil šel na vsako prvo nedeljo po sv. Lo- Franci Peternelj iz Krajevne sku- vrencu, prvič zapisan v župnijski pnosti (KS) Stržišče. Kot je še poja- kroniki iz leta 1884, je gotovo še snil, so na sejem največ prihajali starejši od te letnice. Spomin na ne- prodajat Zamejci iz Italije, navadno koč zelo pomemben in odmeven pa se je zaključil s plesom. dogodek v tej vasici nad Baško gra- Drugo leto zapored so članom KS po pa danes predstavlja vsakoletna Stržišče pri organizaciji prireditve na kulturno-zabavna prireditev. Domači- pomoč priskočili člani Društva ba- ni tradicijo ohranjajo predvsem zato, ška dediščina, ki so poskrbeli za da se na omenjeni prireditvi vsaj en- kulturni program. Tokrat so v njem krat letno srečajo vsi nekdanji sova- nastopili pevci iz Lokovca in Stržič, ščani. Stržiščarjem se namreč s cerkveni pevski zbor iz Podbrda ter svojimi družinami takrat pridružijo ti- otroci iz Hudajužne in Stržišč, za za- sti, ki so se zaradi različnih razlogov ključno zabavo pa je poskrbel an- odselili v dolino, pa tudi prebivalci sambel Domačica, je naštela člani- drugih krajev v Baški grapi. ca omenjenega društva Olga Zga- ga. Na drugi strani je sejem včasih pred- STRŽIŠKARSKI SEJEM je včasih predstavljal zaključek najtežjih opravil na kmetijah, ko so stavljal zaključek najtežjih opravil na Besedilo in foto: Špela Kranjc kmetje pospravili vso žito, zaključili s hribovsko košnjo ter posejali repo in ajdo.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Turisti~no dru{tvo So~a-Lepena ( 36 )

Zgornja dolina So~e naj o`ivi – in preživi Turisti~no dru{tvo (TD) So~a-Lepena je eno izmed najmlaj{ih dru{tev v Zgornjem Poso~ju. V dobrem letu je v svojem okolju naredilo toliko opaznih pozitivnih premikov, da postaja vedno bolj prepo- znavno tudi drugod po Sloveniji – in celo zunaj nje.

društvu je povezanih 127 čla- Lepene. Sektor nad planino Zagreben bunkerji Za otoki predstavljali po- nadaljnje raziskovanje. nov, ki imajo pred sabo iste je zasedel Drugi domobranski polk memben varovalni pas za celotno TD Soča-Lepena želi eno od utrdb Vcilje in jih s skupnimi močmi LIR2 iz Linza, tako imenovani linzer dolino. Utrdbe naj bi morebitnim na- preurediti za priložnostne razstave in uresničujejo v dobro prebivalcev zweier. Dogajanja med vojno so po- padalcem preprečevale napredovanje druge primerne prireditve, pripravlja zgornjega dela soške doline ter nje- drobno opisana v njegovi polkovni po dolini Soče, saj bi lahko prodrli iz pa tudi predstavitev zasnove temat- govih obiskovalcev. Čeprav se kot zgodovini. Nanje spominjajo čudovi- dveh smeri: prek prelaza Vršič po ske poti, da pomembna zgodovinska mlado društvo srečujejo z vrsto težav ta kapelica in mulatjere, ki so jih dolini Soče in prek Bohinjskih vrat v dejstva ne potonejo v pozabo. Pot do (od skromnih in nepredvidljivih fi- poimenovali po svojih poveljnikih: dolino Lepene ter od tam proti Bov- bunkerjev Za otoki je urejena, okoli- nančnih virov do zapletov pri ohra- Majewski, Georgi in Unger Weg. Na cu. Odkritih je šest utrdb, med kate- ca očiščena, vhod pa zavarovan z njanju identitete tega dela Soške do- tej poti je tudi “bosanski” spomenik, rimi so tri namenjene za čelno in novimi vrati. line in njenih zatrepov), si Sočani, posvečen padlim Bošnjakom, ki je deloma za bočno branjenje, druge tri Lepenčani, Vrsenci in Skalarji skupaj bil, tako kot kapelica, letos obno- pa v celoti za bočno. Odstiranje naravnih koti~kov z “dvoživkami” iz drugih delov Slo- vljen. Obnovo spomenikov in poti so Nekatere utrdbe so že dograjene, O lepotah Šunikovega vodnega ga- venije, ki so vzljubile njihovo dolino, izvajali Zavod za kulturno dedišči- gradnja drugih pa je zaradi začetka ja z njegovimi čarobnimi tolmuni in zagnano prizadevajo, da bi korak za no, Ustanova Fundacija “Poti miru vojne obstala, zato je zanimivo opa- kaskadami, ki so ga pogledom odstr- korakom odstranili vse, kar je zane- v Posočju” in TD Soča-Lepena, kate- zovati vidne gradbene faze. Utrdbe li člani TD Soča-Lepena, je bilo že marjenega, in opozorili na vse, kar rega člani in sodelavci so do zgodo- so zanimive tudi zaradi odlične ka- veliko povedanega. V zgornjem delu je lepega in privlačnega za oko ter vinskih obeležij na hrbtih znosili kar muflaže, na primer imitacija kapni- zdaj stoji še ena nova čvrsta brv, dru- pristnega za dojemanje preteklosti in 200 kilogramov materiala. kov iz betona, skalnata stena, kup štvo pa je z vso obzirnostjo do nara- sedanjosti tega območja. Predvsem Vas Soča je bila zaradi strateške kamenja, kot kaže, naj bi bila kupo- ve uredilo tudi parkirni prostor. pa nameravajo poskrbeti za to, da bo naravne lege točka za izgradnjo dela la celo zakrita kot hiša … Presenetlji- Da bi iztrgali pozabi uhojene poti dolina Soče ostala in postala še bolj Alpskega zidu – sistema utrdb, ki ga va je tudi komunikacija med utrdba- iz preteklosti, so se člani TD odločili, živa. je v skladu s takratno vojaško doktri- mi, tako imenovana fotofonika. Od- da jih znova usposobijo kot pohodne no gradila Kraljevina Italija. Ohranje- prtine za fotofoniko kažejo na obstoj poti in tako obogatijo turistično po- Ohranjanje kulturno- ni so bunkerji na Malenku, ki so z še nekaterih bunkerjev, ki čakajo na nudbo, saj si obiskovalci želijo nabi- zgodovinske dedi{~ine Pestre možnosti za razvoj turizma v Soči in Lepeni so prav na področju Utrinki zgodovinskega turizma. Šele ko zač- nemo ljudje podrobneje spoznavati SLOVENSKA PESEM ZA ca namreč še vedno čaka na obno- kev z njeno celovito likovno govorico bolj ali manj oddaljeno zgodovino, se MOJSTROVINE SO[KE vo. Dogodek so obogatili člani Slo- postaviti ob bok najboljše sakralne nam pred očmi odpira knjiga, polna PRETEKLOSTI venskega okteta, ki so mojstrsko umetnosti 20. stoletja v Evropi, in jo odpeli sklop sakralnih in ljudskih pe- hkrati označil kot ključ do razumeva- zgodb, tragedij in trpljenja posame- So~a – V soški cerkvici svetega Jo- smi. Glasovi pevcev so pričarali ne- nja Kraljeve umetniške ustvarjalno- znikov … Prav je, da te zgodbe pred- žefa, ki je bila sezidana že leta pozabno vzdušje in bodo med va- sti. Razložil je, da lahko cerkvico stavimo najprej sebi, potem pa tudi 1718, posvečena pa leta 1823, so ščani zagotovo odmevali še nekaj štejemo med glavne Kraljeve stvari- vsem našim obiskovalcem. Zato se je se organizatorji, Turistično društvo časa. tve, saj v njej najdemo najbolj značil- društvo letos lotilo urejanja krožne (TD) Soča-Lepena in Župnija So- ne umetnikove elemente. Primerno poti iz prve svetovne vojne na plani- ča, v nedeljo, 23. septembra, spo- Prireditve, ki so jo je podprli Občina obdobju je Tone Kralj simbolno upo- Bovec in še nekateri podporniki, ni Zagreben. Poimenovali so jo Pot mnili katastrof, ki so v zadnjih letih dobil Križev pot in boj nadangela Mi- prizadele območje. Organizatorji so sta se med drugimi udeležila tudi mladih; poteka na severnem krn- haela s Satanom, kjer so takratni so- v nabito polni cerkvici, ki jo krasijo umetnikova hči Tatjana Kralj in ku- skem predgorju, ob potoku Šumnik vražniki civilizacije prikazani kot božji vrhunske umetniške poslikave To- stos ljubljanske Moderne galerije dr. sovražniki. Notranjost cerkve je navzgor, v predelu, imenovanem Za- neta Kralja, približno sto vaščanom Igor Kranjc, ki je živo predstavil umetnik oblikoval v barvah sloven- greben. in drugim ljubiteljem zborovskega mojstrovine v cerkvici in Kraljevo deske zastave in na stene – z izjemo Kmalu po začetku prve svetovne petja predstavili zgodovino cerkvice lo, ki je nastalo prav v obdobju dru- apostolov in evangelistov – postavil vojne je fronta med Avstro-Ogrsko in in njeno trenutno stanje – po razde- ge svetovne vojne (1944). Kranjc je slovanske svetnike. Žal so danes Italijo obtičala v gorah nad dolino janju v zadnjih dveh potresih cerkvi- poudaril, da je mogoče soško cer- freske tega uglednega slikarja, med

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 37 ) rati energije v miru in neokrnjeni Zamisli in na~rti naravi. Kljub bojazni posameznikov, Preveč jih je, da bi jih lahko našte- kaj utegne povzročiti vdor turistov, li … Že nekoliko pozabljena je steza, ostaja ta naravni biser čist in tih. ki poteka nad cesto od gostišča An- Člani TD Soča-Lepena redno čisti- drejc nad spomenikom iz prve sve- jo in vzdržujejo pot na Lemovje, Na tovne vojne, ki leži vrh soškega po- Skalo, v Vrsniku, Šunikovem vodnem kopališča, do Velikih korit pri Malen- gaju ter pohodno pot od Klina do ču. Pot je še posebej prijetna zato, Doma Klementa Juga. Vzdolž nevar- ker je z nje ves čas odprt pogled na nih mest ob sprehajalnih poteh se reko Sočo. Očistiti jo bo treba in ure- nameščajo varovalne ograje. Na pri- diti tudi krožno sprehajalno pot od mernih mestih se dodajajo ustrezne Koritc do kapelice Marije Snežne Na označbe. Poskrbeli so za namestitev Skali. Potok Vrsnik je poln prekra- kovinskih zaščitnih ograj v Velikih snih tolmunov in brzic, kot nalašč za koritih in Šunikovem vodnem gaju, obiskovalce, ki radi hodijo na lažje izdelavo kovinske brvi čez Lepenjico, zgradili brvi čez Šumnik in postavili sprehode, v mir in tišino. Pohodniki označbe za pohodnike. Lotili so se bi se vračali po stezi, ki bi jo spelja- tudi čiščenja bregov reke Soče in Le- li deloma po cesti s Skale, potem pa penjice v vaseh Soča in Lepena. Oči- ob Suhem potoku ob rečici Vrsnik stili so predvsem predel ob izhodu nazaj na Koritca v Sočo. Ureditev na- Velikih korit od mostu za odcepom vedene poti načrtujejo jeseni. v Lepeno vzdolž reke, kjer se je odprl TD Soča-Lepena je na Krajevno prelep panoramski pogled na Velika skupnost Soča-Trenta naslovilo po- korita. Tudi ob glavni cesti v vasi So- budo za obnovo obcestnih znamenj ča so očistili rečne brežine in tako – kapelic (sv. Barbare, Marije Pomoč- pripomogli k večji urejenosti krajine, nice – niše s poslikavo Toneta Kralja ki se kljub čistilnim akcijam neusmi- – in Barbeščevega znamenja v Soči). ljeno zarašča. Kapelico Marije Snežne Na Skali so Očistili so bregove Lepenjice; še že v lanskem letu obnovili dobrotni- posebej lepo se je občudovalcem od- ki. Tudi soška cerkev z znamenitimi prl tolmun pri Tonščevi brvi. Lani so Kraljevimi poslikavami (hudič z Mus- začeli urejati teren ob pokopališču v solinijevim obrazom) že nerazumlji- TD SOČA-LEPENA med drugim skrbi tudi za ohranjanje ostalin soške fronte. Foto: Igor Mo- Soči, letos pa so v akciji ob Dnevu dic vo dolgo čaka na obnovo, zato je Zemlje uredili park ob soški cerkvi društvo v sodelovanju z župnijo Soča pred vstopom na pokopališče pred Negovani skalnjaki, čiščenje brežin in poletni teki, tek s krpljami, pusto- 23. septembra priredilo dobrodelni spomenikom NOB. Postavili so klop- reke Soče in Lepenjice ter vasi Soča, vanje, kresovanja, tradicionalni Mar- koncert Slovenskega okteta in s tem co, in tako ta kraj spet dobiva obrise urejen videz kraja, vzdrževanje poti, kov pohod na Bavški Grintavec, sli- javnost opozorilo na propadajoče nekdanje podobe vaškega jedra, ki se lastno glasilo Novičke (najpogosteje karske kolonije, čistilne akcije, dru- kulturne in umetnostno-zgodovinske bo v dokončni luči prikazala po do- izhajajoče turistično glasilo na Bov- žabna srečanja ob okusni domači mojstrovine v vasi Soča. končanih gradbenih delih na trasi škem), postavitev tabel z dobrodošli- hrani po opravljenem delu – vse to ceste, ki ob čudoviti stari lipi pelje co obiskovalcem, novoletni in poletni je pripravilo TD Soča-Lepena s po- Erika Kavčič in Barbara Šega Čeh, TD skozi vas. pohodi (tudi z baklami), smučarski močjo sponzorjev in krajanov. Soča-Lepena

Utrinki katerimi je javnosti najbolj znana to se nam zdi hudo narobe, da so upravitelj Viljem Čušin, pa je občin- šnji ljudje so zato še s toliko večjim upodobitev hudiča z Mussolinijevim v mirnem času, več kot tri leta po stvu opisal žalostno trenutno stanje: sočutjem prisluhnili pretresljivim be- obrazom, še od prvega potresa zadnjem potresu, še vedno skrite “Čakajoč na obnovo, se je v cer- sedam člana okteta Janeza Triler- 1998 skrite za gradbenimi odri. Zato očem obiskovalcev. Skrbi nas to, kvi začela dogajati nekakšna sub- ja, doma iz Železnikov, saj so ob je bila koncertna prireditev z naslo- da z malomarnim odnosom do po- kultura, cevni oder smo ovili v be- njih podoživljali naravne grozote v vom Slovenska pesem za mojstro- mnikov preteklosti, ki niso samo lo, morda bomo začeli s poslikavo svojih krajih. last župnije in vasi Soča, ampak desk, ki so sedaj namesto stropa. vine soške preteklosti organizirana Da pa ne bi zaključili preveč črno- s posebnim namenom: opozoriti slo- nas vseh, ustvarjamo tudi zelo Hvaležni smo seveda Vladi Repu- blike Slovenije, ki je začela s po- gledo, moramo opomniti tudi na to, vensko javnost na propadanje te malomaren odnos do prihodnosti pravilom cerkve po potresu leta da so se mnoge stvari obrnile na bo- znamenite soške cerkvice, kot tudi in do tistih, ki prihajajo za nami. 1998, zato smo s koncertom ho- lje. Najsvetlejša točka je želja po pona propadanje drugih dragocenih Zahvaljujem se članom Sloven- skega okteta, ki so nam glasno in teli spomniti na to, da bi se obno- vezovanju ljudi – vaščanov, kar je kulturno-zgodovinskih spomenikov v v ubranih tonih pomagali izreči to va lahko nadaljevala.” Sočanom uspelo. Z ustanovitvijo TD vasi Soča in njeni okolici. pomembno sporočilo. Upamo, da Da so posledice zadnjih potresov še Soča-Lepena so željo po povezova- “Slike Toneta Kralja v soški cerkvi, bo naletelo na razvit posluh insti- vedno žive, ne pričajo le številne ne- nju nadgradili in delo že rojeva sado- ki so bile naslikane sredi vojne vi- tucij, ki lahko to žalostno stanje dokončane sanacije, ampak tudi ve, ki so vidni predvsem na turistič- hre, imajo ne samo visoko umetni- spremenijo,” je povedal Srečko prazni žepi domačinov, ki so zaradi no-kulturnem področju. ško, ampak tudi jasno sporočilno Vogrinčič, predsednik TD Soča-Le- velikih kreditov, ki jih morajo odpla- Člani TD Soča-Lepena in Peter Do- vrednost za prihodnje rodove. Za- pena. Gostitelj koncerta, župnijski čevati, dobesedno omagali. Tukaj- mevšček, Posoški razvojni center

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Pustili so svoj pe~at ( 38 )

Prosjak in tele

Kar nekaj starih premo`nej{ih doma~ij v dolini in vi{e v sredogorju Poso~ja nosi hi{no ime Pri Po- dorehu. Ena od takih je danes zapu{~ena, vendar ne pozabljena doma~ija pod Liscem in Lukenkom nad Kne`o.

skoraj že davnih časih stare pomenilo, da je najbolje priždeti dan čila in škornji, ki so komajda še dr- na prvi domačiji ob poti povedal za Avstrije, ko je bilo verovanje v in noč pri ognjišču ali na topli peči v žali skupaj, so dajali le malo toplote. pokojnika, ki naj bi ga krščansko po- Vnadnaravne sile in zle duhove izbi. Tak mraz je bil tudi tiste dni, ko Možak je po škripajočim snegu pokopali. Vseeno je še malo pogledal, še nekaj običajnega, so Podorehi pod je “Podorehovo tele prosjaka sne- spešil korak in se že veseli srečanja če morda nima na sebi kaj boljšega Liscem veljali za premožnejšo in dlo”. z gostitelji. Prepričan je bil, da bo še od njegovih krp, da bi zamenjal. ugledno domačijo. Gospodarji pri Dolino Knežce in domačije v Baški pred mrakom prispel v varno zavetje Opazil je, da je pokojnik obut v sko- Podorehu so veljali za gostoljubne in grapi je obiskoval tudi prosjak, ki je kmetije, da si pogreje dušo in telo. raj nove škornje. Čeprav je vedel, da krščanske može, zato se tja pogosto verjetno prihajal iz doline onkraj Ro- v bližini ni žive duše, se je razgledal zahajali Rezjani, kramarji, potepuhi dice. Možak je imel zagotovo tudi Vabljivi {kornji naokoli in začel pokojnemu kolegu in skromni prosjaki (berači) s te ali svoje ime, vendar je bilo pomembno Na stari stezi, ki jo je danes že sezuvati lepe škornje. Naj se je še one strani Rodice. Veljala sta namreč le to, da je dobil skromno večerjo, preraslo grmovje in drevje, nekje pod tako trudil in ničkaj nežno vlekel in staro verovanje in običaj, da se pros- pest suhih hrušk in skorjo kruha, Tlako, je že od daleč zagledal v sne- cukal, so škornji ostali trdno primr- jaka ne sme odgnati od hiše, ker bi najlepše pa je bilo prespati v varnem gu sedečega človeka. Postal je neje- znjeni na lastnikovih nogah. to za domačijo gotovo pomenilo ne- zavetju na hramu ali v jaslih toplega voljen, saj je po oblačilih spoznal srečo; to pa so brezdomci znali do- hleva. kolega prosjaka, ki bi mu lahko hodil Kruta re{itev bro izkoristiti. Tiste hude zime že davnega leta se “v zelje”, saj za dva gotovo ne bi bi- Možak ni hotel prepustiti dragoce- je stari znanec namenil preživeti ne- lo prostora. Ko pa se mu je približal, ne obutve nekomu, ki tega ne bo več Huda zima kaj dni pri gostoljubnem Podorehu. je ugotovil, da je kolega utrujen ali potreboval. Že sama misel, da bodo Včasih, ko zime še niso skoparile Verjetno je bil zadnje dni nekje v morda bolehen sedel v snegu ob ste- tako lepi in topli škornji končali na z mrazom in obilico snega, so stari Poljubinju ali na Humu, od koder se zi in zaspal. Hud mraz je opravil Miuškem žegnu (pokopališču), ga je ljudje rekli, da je tak mraz, da drevje rano zjutraj po zasneženi stezi svoje in stari prosjak je v snegu zmr- navdala z obupom. Mraz, zmrzal in je poka. Ali pa so napovedali, da bo skozi Borovnico odpravil daleč v hrib znil. velika želja so opravili svoje in kaj tiste noči zajec mamo iskal, kar je proti Podorehu. Stara zakrpana obla- Naš junak je že hotel oditi, da bi kmalu so bili škornji varno pokriti v

Utrinki

JAZZ PUNT BIG BAND SPET morali organizatorji zaradi izrednih dnevno žalovanje zaradi številnih prizadeli velik del države. NA TUJEM razmer v državi odpovedati. Grški smrtnih žrtev, ki so jih zahtevali hudi Vtisi? “Vožnja z vlakom je bila na- predsednik je namreč napovedal tri- požari, ki so prav v dneh festivala Tolmin – Potem ko so se člani Jazz porna tako za 25 glasbenikov kot punt big banda (JPBB) oktobra la- za štiri simpatizerje, ker je bilo zeni udeležili tradicionalnega festivala lo vroče in vlak ni imel klimatske v španski Calelli, so se letos pridru- naprave. Pri vračanju pa so nas žili nastopajočim na jubilejnem Med- neprestano budili še strojevodje, narodnemu festivalu mladih orke- cariniki in policisti, saj smo večino meja prečkali ponoči,” se spominja strov (International youth band fe- Mlakar. Kot so še priznali, so jih nav- stival), ki je letos že desetič potekal dušile dobrote grške kuhinje, prav v Sindosu v Grčiji. tako pa so morali poskusiti tudi tra- Festivala v predmestju Soluna so se dicionalno pijačo ouzo. poleg Tolmincev, ki so bili prvi slo- Špela Kranjc venski predstavniki na njem, udele- žili tudi orkestri s Hrvaške, Madžar- ske, Poljske ter iz Egipta in Šved- ZA ^ETRTINO VE^ ske. V petih dneh je 25 članov TEKMOVALCEV JPBB na svojem drugem gostovanju Podbrdo – Letošnje, 14. izvedbe v tujin nastopilo dvakrat, v Sindosu Gorskega teka na Črno prst se je in Askosu. Nastopov niso ocenjeva- 1. septembra udeležilo 125 tekmo- li, pomembnejše je bilo druženje. valk in tekmovalcev, kar je največ do Sicer so po besedah umetniškega JAZZ PUNT BIG BAND KOT EDINI PREDSTAVNIKI SLOVENIJE – Potem ko so se člani Jazz punt big banda (JPBB) oktobra lani udeležili tradicionalnega festivala v španski Calelli, so se sedaj. Že lani se je s štarta v Podbr- vodje Matije Mlakarja v JPBB načr- letos pridružili nastopajočim na jubilejnem Mednarodnemu festivalu mladih orkestrov v Grči- du proti 1.844 metrov visoki vzpetini tovali še en koncert, vendar so ga ji. Foto: Damijan Valentinuzzi pognal 101 tekač, zato so bili orga-

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Zlati Bogatin ( 39 )

prosjakovem oprtniku. Še preden je mladega telička ne bo premrzlo. Go- nadaljeval pot, se je pokojniku opra- spodinja je zato v izbi postlala s sla- [polad vzame krivopeto za ženo vičil, ker je poleg škornjev vzel tudi mo, kamor sta položila mokrega in Enkrat je Špolad ujel krivopeto in ta!” Ko je to izrekel, žene že ni bilo tisti del, ki je ostal odlomljen v obu- premraženega telička, da bi se pono- jo pripeljal domov za ženo. Dejala nikjer več. Vse je preiskal, a je ni tvi. či osušil in ogrel, sama pa sta utru- mu je: “Jest bom živela s tabo, samo mogel najti. jena legla v posteljo. ti mi ne smeš reči krivopeta!” On ji Drugo leto sta se srečala gor za Kon~no na toplem je to obljubil. Živela sta dosti cajta v Bovcem. Špolad jo je prosil, naj pride Težko otovorjen je pozno popol- Ponoreli {kornji miru. domov, ma ona ni hotela. Za spomin dne prispel do Podorehov. Pohitel je V topli izbi se je ponoči teliček En dan je mož dejal, da gre gori mu je dala eno štreno volne in dela: in se v loku izognil redkim domači- ogrel in osušil. Krepak, vendar lačen, na svete Višarje na božjo pot. Krivo- “Štreno moraš vit in maj ne smeš reč: jam ob poti, da ne bi bili nikomur je kmalu začel poskakovati in iskati peta mu je to odsvetovala, a je vsee- Konec te bodi!” Tisto štreno so vili in pripovedovali o breznogem siroma- mater. V temi in nerodnosti je preno šel. Krivopeta je vedela, da bo v vili, dokler se nek len pastir ni nave- ku, ki zmrznjen leži v snegu ob ste- vračal vse, kar je bilo na tleh, pri tem kratkem huda ura, zato je po može- ličal in rekel: “Konec te bodi!” In vol- zi. Podorehova gospodinja mu je pa delal velik ropot. Prosjak, ki je na vem odhodu spravila vse pridelke ne je bilo konec. pripravila slasten močnik, topla peč hramu čakal, kdaj bo gospodar odšel pod streho, čeprav so bili še zeleni. Vseeno krivopeta ni pozabila na v izbi pa ga je ogrela in uspavala. Še v hlev, je zaslišal iz izbe čudno topo- Ko se je mož vrnil, je videl vsa Špolada. Oglasila se je spet, ko je oral preden je odšel na hram v seno, je v tanje in nenavadno ropotanje. Obšla polja prazna. Grozno se je zjezil in in se mu je pretrgala trta: “Usec rejn kot izbe, kjer je ponavadi gospodar ga je nepopisna groza: “Noč in toplo- rjul na svojo ženo, ona je pa molčala. s črnega trna in vzem trto novobet, popravljal orodje, skrbno postavil ta sta odmrznili noge v škornjih in Drugi dan je pa prišla taka briža, da da bo stalo stanobet!” koš. Vedel je, da se bo vsebina v to- sedaj divjajo po izbi!” Strah in groza je vse potolkla, le Špoladovi so imeli (Borjana, 1976) plem prostoru ponoči odtajala. Pono- sta bila močnejša od treznih misli. že vse pod streho. či ali navsezgodaj, ko bosta gospodar Na noge je potegnil stare škornje, Zbral in zapisal: Janez Dolenc Mož je videl, da je žena imela in gospodinja v hlevu, pa bo odnesel pograbil kapot (plašč), s katerim je Vir: DOLENC, Janez. (1992). Zlati bogatin. prav, in to ga je jezilo. Zabrusil ji je: koš za klet, kjer bo škornje izpraznil bil pokrit, in odbrzel v temno mrzlo ČZP Kmečki glas. V Ljubljani: ČZP Kmečki “To si lahko naredila, ker si krivope- glas. in ostanke varno prikril, posušene noč. Ne le Podorehi, tudi po dolini škornje pa zamenjal z razpadajoči- Knežce in Baške grape ga niso vide- mi. li nikoli več. terih so štrleli ostanki prosjakovih tele, je odšel iz izbe in vrata skrbno nog. Komaj se je premaknil od groze zadelal. Domačim je strogo prepove- Teli~ek Ljudo`ersko tele in strahu. Čudne misli so ga obhaja- dal približevati se izbi, sam pa se je Kaj kmalu je prosjak zaspal, zato Tudi gospodarja je nemirno tele le. “Ponoči, ko sta z ženo legla k po- dobro oblekel in odšel v Lisc do naj- v trdnem snu ni slišal hitenja in dela prebudilo. Vstal je, da bi ga odpeljal čitku, je prosjak verjetno prišel v izbo, bližjega lovca. Kar se da hitro sta se v hiši in hlevu. Podoreh je že ves dan v hlev h kravi. S prižgano petrolejko da bi jutro dočakal na topli peči in vrnila, lovec pa je skozi malo okno pričakoval, da bo telila ena od krav, je vstopil v izbo in postal nejevoljen morda pojedel pest suhih hrušk. Lač- izbe z nekaj streli pokončal ljudožer- zato je živino budno opazoval. Pozno zaradi nereda, ki ga je napravil teli- no tele pa ga je napadlo in poje- sko tele. zvečer, ko naj bi vsi v hiši že spali, ček. V kotu izbe je zagledal prevr- dlo.” Kako in kdaj so Podorehi izvedeli je otelila lepega telička. Dragocenega njen prosjakov koš, ki ga zvečer ni Strah je tudi resnemu in treznemu za pravo zgodbo, pa se ne ve več. pridelka se je gospodar razveselil, opazil. Posvetil je bližje in ob košu možaku, vajenemu vsega, pretresel Po pripovedovanju Podmelčanov zapisal vendar ga je skrbelo, da v hlevu za na tleh zagledal par škornjev, iz ka- kosti in um. Ne da bi pogledal čudno Pavel Četrtič.

Utrinki nizatorji zadnjega teka iz Planinske- V ženski konkurenci je bila med časom 1:08:47 uvrstila na 50. me- tekom tokrat zares uživala, saj se ji v ga društva (PD) Podbrdo in Po- dvajsetimi tekačicami najhitrejša sto v skupni razvrstitvi. Zatrdila je, nasprotju s kako drugo tekmo sploh staje GRS Tolmin še bolj presene- Edita Gashi iz Cerknega, ki se je s da je zaradi odličnih pogojev med ni bilo treba preveč naprezati. Najhi- čeni nad skoraj za četrtino večjim trejši v kategoriji gorskih reševalcev številom udeležencev. in drugi v skupni razvrstitvi je bil 22- Prav letos, ko PD Podbrdo praznuje letni Nejc Kuhar s Postaje GRS Je- 50. obletnico delovanja, so se orga- zersko, ki je za zmagovalcem Aličem nizatorji odločili gorski tek na Črno zaostal skoraj dve minuti in pol. Med prst poimenovati po prvem predse- domačimi tekmovalci iz Baške grape dniku društva Ivanu Anderletu. To- se je s časom 1:01:21 in 14. me- krat so bili pogoji za tek več kot do- stom v absolutni konkurenci najbolj bri, so se strinjali tekmovalci iz vseh izkazal Martin Štendler iz Podbrda, koncev Slovenije, ki se jim je pridru- sicer tudi član Postaje GRS Tolmin. žilo tudi nekaj kolegov iz sosednje Naj spomnimo, da so na Črno prst Italije. Najhitreje je cilj pri planinski prvič uradno tekli že pred 37 leti. koči Zorka Jelinčiča na vrhu Črne Takrat so se tako imenovanega kro- prsti dosegel 36-letni Gorenjec Si- sa udeležili trije tekmovalci, dva od mon Alič, in sicer v 50 minutah in njih – Ivan Čufer in Peter Čufer – 14 sekundah. Kot je zatrdil, je vso pa sta tekla tudi na zadnji preizku- pot tekel le v zmernem tempu, saj mu nihče od sotekmovalcev ni dihal šnji. Slednji je tudi edini, ki se je za ovratnik, prav tako ni imel pri sebi udeležil čisto vseh tekmovanj. štoparice, tako da je na koncu imel Predsednik PD Podbrdo Tomaž še nekaj rezerve in bi po svojih be- PROTI 1844-METRSKI ČRNI PRSTI JE KRENILO 125 TEKMOVALK IN TEKMOVALCEV, na- Štenkler je ob koncu čestital vsem sedah lahko tekel tudi hitreje. zadnje pa so vsi tudi dosegli cilj. udeležencem in se zahvalil ekipi več

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Pesniki iz na{ih logov EPIjeva knji`na polica ( 40 )

Solnce

Tokrat vam v rubriki Pesniki iz naših logov predstavljamo pesem Solnce, ki jo je v verze prelila pokoj- vinsko dediščino iz prve svetovne Mednarodna na Marija Kenda. Že kar lep čas vojne, a tudi naravne zanimivosti te- ekolo{ka gimnazija nazaj nam je njene pesmi v uredni- ga območja. Opisano je vojaško do- štvo prinesel Marijin sin Peter z že- gajanje med prvo svetovno vojno. Po Bovec ljo, da jih objavimo in tako predsta- uvodnih, bolj tehničnih podatkih, Inštitut za civilizacijo in kulturo vimo še eno ljudsko pesnico. Kot je sledi besedilo vodnika. Podan je ze- (ICK) je aprila izdal knjižico Medna- v Jadranskem koledarju 1973 zapisal mljevid celotnega poteka Poti miru rodna ekološka gimnazija Bovec, do- Andrej Pagon – Ogarev, njeni verzi in opis soške fronte. Vsak odsek po- polnjeno izdajo predloga ustanovitve niso globoki in umetniški, so pa izraz ti je najprej prikazan v grafični obli- gimnazije. Skupaj z iniciativnim od- in odraz življenja dekleta in kasneje ki. Glavna vsebina vodnika so po- borom iz Bovca predlaga ustanovitev srečno po- drobnejši opisi odsekov s fotograf- Mednarodne ekološke gimnazije v ročene že- skim gradivom. Opisi odsekov so Bovcu, saj so prepričani, da je to pra- ne, ki je opremljeni s kartami, ki omogočajo va pot za razvoj kraja in njegove oko- dala življe- lažje načrtovanje tur. Navedeni so lice, njegovih ljudi in obiskovalcev. zahtevnost, predvideni čas hoje in vi- nje dvanaj- “Ekološka gimnazija bo poudarila šinska razlika, ki jo je potrebno prema- stim otro- prav tisto, kar je v krajih od Soče do gati.” Poti so po zahtevnosti razdelje- kom. Idrijce najbolj posebno – naravo. Šo- ne v nezahtevne, lažje/srednje zahtev- Mateja la bo naredila osveščeno in odgovor- Pot miru v Poso~ju ne, srednje zahtevne ali zahtevne. Kutin no ravnanje z naravo za povsem sa- MARIJA KENDA. Foto: ar- Fundacija Poti miru v Posočju je Vodnik so izdali v slovenskem in moumevno dejstvo, ki mu bodo hiv Petra Kende v letošnjem letu ob odprtju Poti miru italijanskem jeziku, pripravljajo pa še sledili najprej njeni dijaki in sodelav- (po njej se sprehajamo v rubriki Vsi angleško in nemško različico. ci, nato njihovi starši in sokrajani, SOLNCE na zrak za zdrav korak v tej številki 20-minutni predstavitveni DVD (na EPIcentra), ki povezuje najpomemb- ves čas pa vsi, ki bodo obiskovali te Solnce greješ nam zemljo sliki zgoraj) prikazuje utrinke s poti, nejše ostaline in spominska obeležja kraje in jih zaradi njihovega znanja solnce zoriš nam pridelke zgodovinsko dediščino soške fronte in soške fronte, izdala vodnik in pred- o okolju in skrbi zanj doživljali na solnce živiš vse ljudi naravne znamenitosti Zgornjega Po- stavitveni DVD. “Pot miru je posve- nov in spoštljivejši način. Ob tem gre brez tebe svet se pogubi. sočja. Besedilo je v štirih jezikih: slo- čena njim, ki so tako zelo trpeli, venskem, italijanskem nemškem in še za mednarodno šolo, ki bo imela Enakopravnost solnce si ti hrepeneli in umirali. Posvečena je angleškem. poleg slovenskega oddelka z medna- enako greješ vse ljudi vojakom in prebivalcem Posočja, ki rodnim programom tudi program bogate, reveže, sleparje, so doživljali strahote vojn.” NASLOV: Pot miru – Vodnik po mednarodne mature, kar pomeni, da lepe, grde in cesarje. Vodnik z bogatim fotografskim gra- so{ki fronti v Zgornjem Poso~ju. se bodo vanjo vpisovali tudi dijaki od divom opisuje potek poti, ki je razde- IZDAJATELJ IN ZALO@NIK: Ustano- drugod, pri čemer imamo najprej v Solnce svetlo to si ti ljena v pet odsekov: Log pod Mangar- va “Fundacija Poti miru v mislih zamejske dijake iz Benečije, zjutraj zbudiš vse ljudi tom–Kal-Koritnica, Kal-Koritnica–Dre- Poso~ju”. BESEDILO: Tadej Koren. Furlanije in Julijske krajine in avstrij- ko solnce zvečer nas zapusti žnica–Kobarid, Kobarid–Mrzli vrh– KRAJ IN LETO IZDAJE: Kobarid ske Koroške.” vsak sladko zaspi. Tolmin, Tolmin–nemška kostnica– 2007. FORMAT KNJIGE: 13 x 21 Zamisel za ustanovitev Mednaro- Narava solnce to sta dva Mengore in Kobarid–Kolovrat–Mengo- cm. [TEVILO STRANI: 140. PRO- dne ekološke gimnazije Bovec se je ki celi svet vodita re. V njem najdemo tudi zgodovinske DUKCIJA DVD: Video PRO d. o. o. rodila v Bovcu. Pobudo, ki jo je podal JEZIKOVNE RAZLI^ICE DVD: slo- na tihem se obračata opise dogajanja na soški fronti. “Na- iniciativni odbor, je podprl in se ji venska, italijanska, nem{ka in vsakemu svojo plačata. men tega vodnika je, da obiskovalcu pridružil Inštitut za civilizacijo in kul- angle{ka. Marija Kenda natančneje predstavi kulturnozgodo- turo iz Ljubljane, ki prevzema tudi

Utrinki kot 50 ljudi, ki so s svojim prosto- mer bomo še pisali v prihodnji števil- voljnim delom pripomogli k uspešni ki EPIcentra. izvedbi tekmovanja. Ker se je devet Besedilo in foto: Špela Kranjc članov društva v letošnjem, jubilejnem letu junija spopadlo s progo Gorskega maratona štirih občin, NK TOLMIN S ^ISTO PRAVIM Štenkler sedaj po svojih zagotovilih TUJCEM gorske tekače občuduje še bolj kot Tolmin – Moštvo Nogometnega pred tem. Gorskemu teku Ivana kluba (NK) Tolmin je vsaj do konca Anderleta na Črno prst in drugim jesenskega dela letošnjega prven- dogodkom, ki jih je v letošnjem letu stva igralo okrepljeno z japonskim pripravilo PD Podbrdo, sta se pri- nogometašem Takešijem Meaha- družila še tradicionalno srečanje ro. Za rdeče-črne je 29-letnik po- planincev na Črni prsti sredi sep- godbo podpisal v zadnjem trenutku, tembra in odprtje plezalnega vrtca v potem ko se je izkazal na dvodnevni JAPONSKI NOGOMETAŠ Takeši Meahara – Taki s trenerjem Nogometnega kluba Tolmin vasi Porezen konec meseca, o če- preizkušnji tik pred iztekom presto- Davidom Kanalcem.

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Opa`anja ( 41 )

Nabor utrnjenih spominov pred vojno in po njej

(in s tem seveda njegovim prebival- • Ljudje ob reki Idrjici so se naučili ostali doma, so obnavljali svoj kraj z cem, torej sebi) koristili na najbolj veščin plavanja brez mentorjev, in če udarniškim delom ali za skromno ustrezen način – odgovornost do je kdo slučajno požel vreznine ali plačilo, in to skoraj brez prepotreb- okolja v Bovcu ne bo le modna mu- imel kraste, je bil nemudoma napo- nega gradbenega materiala. Na obro- ha, ampak bo prav zaradi ustrezne ten v Idrjico, ker ta baje vse ozdravi. bju tolminske in cerkljanske občine izobraženosti dobila pravi pomen in Voda iz reke je bila uporabljana tudi so gradili male elektrarne na potokih uporabno vednost.” kot pitna, spomnim pa se, da so jo v in delali vse mogoče pozitivne načr- Po končani mednarodni ekološki sušnem obdobju z volovsko vprego te za obstoj domačega ognjišča na gimnaziji bodo dijaki lahko odhajali vozili tudi s Stopnika in s Slapa ob vasi. Ne sme v pozabo – in si o teh na študij kamorkoli, v Novo Gorico, Idrjici na Šentviško planoto. ljudeh upam trditi – da so zaslužili Ljubljano ali tujino. • Med vojno požgane vasi so se za- domovinsko in delovno priznanje iz čele takoj po vojni obnavljati tako kot tistega povojnega časa. Danes po to- NASLOV: Mednarodna ekolo{ka tudi cestno omrežje, in sicer s pomo- liko letih se “različni” Slovenci ogla- gimnazija Bovec. AVTORICE: Alja čjo nemških ujetnikov na območju šajo iz tujine, češ kako draga in ljuba Brglez, Petra Rus in Polona Pa- od Dominovega roba dalje po grapi jim je domovina Slovenija. gon. ZALO@NIK: In{titut za civili- ob reki Idrijci. Ustanavljale so se ob- • Vsi napori tedanjega časa so se zacijo in kulturo. KRAJ IN LETO delovalne kmetijske zadruge, pone- uspešno premagovali skupaj s starej- IZDAJE: Ljubljana, 2007. FORMAT: kod pa so gradili zadružne domove. šo generacijo in vedno se je našel čas ustanoviteljstvo. 14,8 x 21 cm. [TEVILO STRANI: 48. V sezoni največjega dela košnje trav tudi za kulturno področje življenja V prvem delu knjižice, ki pomeni so bili mnogi – kot nekakšno nujno ob pomoči tedanjega požrtvovalnega prvi korak na poti do odprtja te šole, zlo – vpoklicani na orožne vaje. učiteljskega kadra v mestu in na vasi. je ICK predstavil stanje na področju Mle~ne planine v • Šestdeset let je od tega, ko so od- Vse se je odvijalo v duhu dobre volje izobraževanja v regiji, od osnovnošol- hajale mladinske delovne brigade na in z namenom, da bo jutri bolje. skega (na območju Upravne enote Zgornjem Poso~ju progo Šamac–Sarajevo. Iz Cerkljan- In res, ostali so spomini nekega Tolmin) do podiplomskega. Sledi V zbirki Razprave in raziskave je sko-Idrijskega okraja sta odpotovali davnega časa, ki jih ne gre prezreti predstavitev Mednarodne ekološke Triglavski narodni park izdal knjigo dve brigadi: Bazoviška in Janka Pre- in ki še vedno aktivno zavzeti posto- gimnazije, ki bi bila zasebna šola s Mlečne planine v Zgornjem Posočju mrla – Vojka. Mladeniči, predvsem z rijo mnogo dobrega – tudi za dana- programi javne veljavnosti. V za- avtorja Davorina Korena. Kot je v območja obmejnih krajev, pa so be- šnjo Slovenijo. dnjem delu pa so prikazane okolišči- uvodu zapisala Marija Markeš, di- žali čez državno mejo. Tisti, ki so Janko Mlakar, Tolmin ne, ki dodatno utemeljujejo zamisel rektorica Triglavskega narodnega par- šole. Šola bo z ekološko vsebino, “zla- ka, “pričujoča knjiga po svoji vsebini sti pa z mednarodno naravnanostjo noče biti nič več in nič manj kot za- vezati preteklost in sedanjost za od- kih, na katerih so v zadnih letih opu- in sodobnimi pedagoškimi pristopi pis o gospodarjenju v enem najbolj ločitve o prihodnosti.” stili pašo molzne živine. V zadnjem hkrati odprla kraj svojim prebivalcem dragocenih prostorov Julijskih Alp – V prvem delu knjige avtor sprego- delu avtor spregovori o gospodarjenju navznoter in ga naredila privlačnega pašnih planinah visoko pod mogoč- vori o planinskem pašništvu, etnolo- na planinah (o paši, pridelavi mleka navzven. Bovcu bo zagotovila potreb- nimi gorami nad dolino Soče. giji, zgodovini, podnebju, legi planin v sir Tolminc, Bovški sir, albuminsko no kulturno in družbeno podlago za Pa vendar je ta knjiga mnogo več in Triglavskem narodnem parku (v skuto in surovo maslo ter težavah pri to, da bodo želeli mladi ostajati v – je zapis o izjemni gospodarski de- primorskem delu parka leži kar 22 tehnoloških postopkih). njem, da bodo tako čutili tudi tisti, diščini pašništva. Prav zato smo se v planin). Sledi pregled mlečnih planin “Poglavitni namen popisa mlečnih ki želijo doseči visoko izobrazbo ali Triglavskem narodnem parku odloči- v Zgornjem Posočju; predstavljene so planin v Zgornjem Posočju je bil pa jo že imajo, in da bodo pridobili li raziskati in zapisati današnje stanje planine, na katerih se še pase mol- predvsem ugotoviti njihovo trenutno znanja, s katerimi bodo lahko kraju na planinah, saj želimo zavestno po- zna živina (devet planin na Tolmin- gospodarsko stanje, ugotoviti najbolj skem, sedem na Kobariškem in dve pereče probleme, s katerimi se ukvar- ovčji planini na Bovškem) ter pet ta- jajo uporabniki, ter opredeliti možno- Utrinki pnega roka konec avgusta. ven in z dobrim smislom za humor. Potrebujete Za vas bomo poskrbeli za: Sicer pa NK Tolmin ni prvi slovenski Zato ni čudno, da se je s soigralci pomoč pri • celotno izvedbo računovodskih klub, katerega član je Meahara. odlično ujel. storitev Pred tem je namreč kar tri sezone in Čeprav bi Taki tudi v prihodnje želel računovodstvu, • davčno svetovanje in pomoč pri pol igral v ljubljanskem tretjeligašu ostati med T’minci, bo odločitev o izdelavi spletnih poslovnih storitvah Faktorju. Taki, kot ga kličejo soi- njegovem nadaljnjem sodelovanju z • zastopstvo in uvajanje v računovodski program Birokrat gralci, je v Tolminu zelo zadovoljen NK Tolmin še padla. Težava je na- strani ali • izdelavo spletnih strani in tako s treningi kot z drugimi pogoji mreč v tem, da pravila tretje sloven- prevajanju? • prevajanje za delo. Obenem se po svojih bese- ske nogometne lige ne dovoljujejo dah tu počuti bolje kakor v rojstni igranja dvema tujcema na tekmi. Najdete nas v poslovnih Vsekakor je za zdaj znano, da se Ta- Osaki z osmimi milijoni prebivalcev. prostorih v Poljubinju 87f, Kot je opaziti, je Meahara tudi kot ki po 11. novembru vrača na Japon- 5220 Tolmin, nogometaš pravi Japonec, zelo di- sko, kjer bo preživel nekajmesečni scipliniran in marljiv. Vendar je hkra- premor med jesenskim in spomla- GSM: 041-562-455. ti, kot pravijo tisti, ki ga poznajo, za danskim delom prvenstva. Knjigovodsko-računalniški servis KRS Lučka Lalić s.p., Trg golobarskih žrtev 16, 5230 Bovec Japonca presenetljivo komunikati- Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 EPIjeva knji`na polica ( 42 )

NASLOV: Mle~ne planine v Zgor- stinacij po Sloveniji. V tem delu naj- njem Poso~ju. O `ivljenju in go- demo informacije o naravnih in kul- spodarjenju na planinah s prede- turnih znamenitostih vseh slovenskih lavo mleka. AVTOR: Davorin Ko- občin. V občini Bovec so na kratko ren. IZDAL IN ZALO@IL: Javni za- predstavljene sprehajalne poti, voja- vod Triglavski narodni park. KRAJ ške utrdbe in pokopališča, dolina IN LETO IZDAJE: Bled, 2006. FOR- Trente, Kaninski podi, korita in sla- MAT: 21 x 29,7 cm. [TEVILO povi …, v občini Kobarid kostnica, STRANI: 76. NAKLADA: 250 izvo- slap Kozjak, Kobariški muzej, poti dov. miru, rojstni hiši Simona Gregorčiča in Simona Rutarja, druge muzejske zbirke …, v občini Tolmin pa so iz- Prakti~ni vodnik za postavljeni Tolminski muzej, Tolmin- upokojence ska korita in korita Zadlaščice, Dan- Upokojenci lahko prvič posežejo po tejeva jama, Kozlov rob, Rutarska li- priročniku, ki ga je zanje izdala Za- pa, Mengore, Krtovšče … Najdete ložba Maks Viktor d.o.o. Priročnik z tudi osnovne podatke občin in turi- naslovom Praktični vodnik za upo- upokojencev, Izobraževanje, Prosti čas stično-informacijskih centrov. sti za njihov nadaljnji razvoj.” kojence poljudno in prijazno obrav- in hobiji, Največja radost: vnuki, Par- NASLOV: Prakti~ni vodnik za upo- Kot ugotavlja avtor, “temeljni na- nava vse vidike upokojenskega življe- tnerstvo, novi odnosi, Satira: Srečni kojence. ZALO@BA: Založba Maks men planinskega gospodarjenja ni nja: od upokojenske politike, statistič- ljudje ter Vsak dan je priložnost za Viktor d.o.o. KRAJ IN LETO IZDAJE: več sama paša, temveč izdelava ka- nih pregledov, pokojnin, do bolezni, nove poti (Turistični vodnik za seni- Ljubljana, 2007. FORMAT: 17,6 x kovostnih mlečnih izdelkov, ki so zdravstvene varnosti upokojencev, orje po Sloveniji). 25 cm. [TEVILO STRANI: 350. navsezadnje tudi edini izdelek mleč- socialnega varstva, izobraževanja v 38 strokovnjakov je v 64 poglavij nih planin, namenjen prodaji in za- tretjem življenskem obdobju, turizma, strnilo strokovne razlage in koristne Knjižno polico napolnili: Mateja Kutin služku. To naj bi bili poleg urejanja hobijev, rekreacije … (vsebina je raz- informacije s področja zakonodaje, in Špela Mrak infrastrukture tudi osrednji poudarki deljena na poglavja Pokojnine, Soci- sociale in zdravstva. Del priročnika je pri načrtovanju razvoja planin.” alna pomoč, Zdravstvena varnost zasnovan kot pregled turističnih de-

Stenske obloge, napušči, laminati, ladijski pod …

Vse to in še več v TRGOVINI GRADBENIK (drogerija, železnina, elektroizbira, Poljubinj 89 N, 5220 Tolmin Telefon: 05/38-100-70 gradbeni materiali) Faks: 05/38-100-71

Kmetijska zadruga Tolmin z.o.o. Tolmin, Rutarjeva 35, 5220 Tolmin

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Javni razpisi ( 43 )

Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju obrestne me- največ v višini 50 % predračunske je), iz katere je razvidno, da za iste re pri posojilih za pospeševanje malega gospodarstva vrednosti upravičenih stroškov posa- upravičene stroške, za katere kandi- v občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. mezne investicije, pri čemer znaša dira na razpisu, ne prejema pomoči 20/02 in 25/03) – v nadaljevanju: Pravilnik, Odloka o najvišji znesek dodeljenih kreditnih po drugih predpisih (oziroma iz drugih proračunu Občine Tolmin za leto 2007 (Primorske novice, sredstev v letu 2007 27.000,00 EUR javnih virov) oziroma da s predvidenim Uradne objave, št. 15/07 in 34/07) in mnenja Ministrstva na posameznega prosilca ob upošte- zneskom pomoči de minimis ne bodo za finance, št. M001-5881455-2007 z dne 26. 4. 2007 vanju prej navedenega pogoja. presežene predpisane intenzivnosti Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, Tolmin objavlja – način vračila kredita: Kredit (glav- pomoči, določene v naslednjem od- JAVNI RAZPIS nica) se odplačuje v mesečnih obro- stavku. kih skladno s podpisano kreditno Subvencioniranje obrestne mere za ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA pogodbo. Moratorija na vračilo kredi- kredite, odobrene na podlagi tega POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI TOLMIN ta ni. razpisa, predstavlja pomoč po pravilu V LETU 2007 – obračun in plačilo obresti: Obresti de minimis. Skupna pomoč de mini- se obračunavajo in plačujejo meseč- mis, dodeljena posameznemu upra- I. Predmet javnega razpisa: primarne proizvodnje kmetijskih proi- no. vičencu, ne sme presegati zvodov iz seznama v Prilogi I k Pogod- Predmet javnega razpisa so sred- – zavarovanje kredita: Splošno: me- 200.000,00 EUR, upravičencu iz bi o ustanovitvi Evropske Skupnosti, stva Banke Koper d.d. (v nadalje- nice kreditojemalca in dodatno zava- cestnoprometnega sektorja pa – podjetja iz cestnoprometnega sek- vanju: Banka) in proračunska sred- rovanje, ki ga za vsak posamezni 100.000,00 EUR v kateremkoli ob- torja za namen nabave vozil za cestni stva Občine Tolmin, namenjena primer v odvisnosti od ocenjene tve- dobju treh proračunskih let. Ti zgornji prevoz tovora, dodeljevanju dolgoročnih kreditov ganosti naložbe in bonitete komitenta meji se uporabljata ne glede na obliko – podjetja, ki bi zaradi pomoči dala za pospeševanje razvoja malega določi oziroma s kreditojemalcem do- pomoči de minimis ali namen pomoči prednost rabi domačega blaga pred gospodarstva v občini Tolmin, za govori Banka. Možnosti dodatnega ter ne glede na to, iz katerih javnih rabo uvoženega blaga, katere bo Občina Tolmin v letu virov je pomoč dodeljena. – podjetja, ki so že prejela sredstva zavarovanja so naslednje: hipoteka, 2007 sofinancirala obrestno mero Komisija za dodeljevanje sredstev iz za isti namen. poroštvo druge pravne osebe, poro- (v nadaljevanju: krediti, kreditna štvo fizične osebe, zastava vredno- občinskega proračuna za pospeševa- sredstva). II.3 Merila za dodelitev kreditov: stnih papirjev, zastava vezanega de- nje razvoja malega gospodarstva (v II. Pogoji in merila za dodelitev Krediti se bodo prednostno dodelje- pozita, garancija druge banke in dru- nadaljevanju: Komisija) bo pred dode- kreditov: vali prosilcem, ki bodo poleg izpolnje- go. Banka lahko omogoči koriščenje litvijo pomoči pri Sektorju za spremlja- vanja pogojev tega razpisa in pogojev delne garancije iz sklada EIF po pra- nje državnih pomoči Ministrstva za II.1 Namen, za katerega se dode- Banke pridobljena sredstva namenili vilih odobravanja, ki jih ta sklad pred- finance za vsakega upravičenca po- ljujejo krediti: investicijam v dejavnostih, ki: pisuje. Vsi stroški zavarovanja kredita sebej preverila višino že prejete po- Prosilci morajo pridobljena kreditna 1. zagotavljajo nova ali ohranjajo ob- bremenijo kreditojemalca. moči po pravilu de minimis. – rok koriščenja kredita: Kreditoje- sredstva vložiti v razvoj, razširitev ali stoječa delovna mesta, III. Vsebina vloge in rok za pri- malec mora odobreni kredit praviloma posodobitev poslovanja oziroma opra- 2. so energetsko varčna in ne onesna- javo: vljanja dejavnosti ter odpiranje novih žujejo okolja, začeti črpati v roku treh mesecev od Vloga za prijavo na javni razpis ob- ali ohranjanje obstoječih delovnih 3. dopolnjujejo proizvodne programe podpisa pogodbe o odobritvi kredita, sega: mest, povezanih z investicijo v občini, ostalega gospodarstva, črpanje kredita pa je možno do pora- in sicer za naslednje namene: 4. dosegajo višjo kakovost proizvodov be kreditnega potenciala oziroma – predpisane prijavne obrazce: Obra- – nakup zemljišča, in storitev, najkasneje do vključno 20. 12. 2007. zec 1 “Podatki prosilca”, Obrazec 2 – nakup, graditev, rekonstrukcijo ali 5. zagotavljajo visoko stopnjo dono- V odvisnosti od dinamike investiranja “Podatki o predvideni investiciji”, adaptacijo poslovnih prostorov, snosti. je v primerih, ko prosilec v treh mese- Obrazec 3 “Obrazložitev potrebe po – nakup opreme – osnovnih sred- cih od podpisa pogodbe o odobritvi kreditu” in Obrazec 4 “Izjava”, stev. II.4 Višina sredstev: kredita le-tega še ni koristil, v kreditni – priloge in dokazila, ki so za posa- Skupna višina razpisanih sredstev ozi- pogodbi možno dogovoriti tudi daljši mezno kategorijo prosilcev navedeni II.2 Upravičenci do dodelitve kre- roma kreditni potencial, namenjen rok koriščenja kredita. na seznamu “Dokumentacija za odo- ditov so: dodeljevanju kreditov s subvencioni- – način koriščenja kredita: Odobre- britev kredita”. – samostojni podjetniki posamezniki, rano obrestno mero za pospeševanje ni kredit bo banka prosilcu nakazova- Razpisno dokumentacijo lahko zain- ki opravljajo registrirano dejavnost, razvoja malega gospodarstva v občini la dokumentarno, po predložitvi ustre- teresirani vlagatelji od dneva objave – občani, ki so pri pristojnem sodišču Tolmin v letu 2007, znaša znih dokazil (računov, predračunov, razpisa dalje skupaj s predpisanimi vložili priglasitev za vpis gospodarske 1.591.139,00 EUR. Sredstva prora- pogodb, predpogodb ipd.), na pod- prijavnimi obrazci in seznamom zah- družbe v sodni register in predložili čuna Občine Tolmin, namenjena sub- lagi katerih bo zagotovljena namen- tevane dokumentacije za odobritev vse dokumente za ustanovitev obra- venciji obrestne mere v letu 2007, skost koriščenja odobrenih kreditnih kredita dvignejo vsak delovni dan v tovalnice oziroma podjetja, znašajo 20.864,63 EUR. sredstev. času uradnih ur od 8.00 do 14.00 ure – mala podjetja, ki so registrirana po – vsa nadomestila in stroške za v tajništvih ali na Oddelku za gospo- II.5 Upravičeni stroški: Zakonu o gospodarskih družbah. opravljene storitve, določene po Ta- darstvo, negospodarstvo in finance Sedež obratovalnice oziroma podje- Upravičeni stroški investicij, za katere rifi Banke, bo Banka kreditojemalcem Občine Tolmin, Ulica padlih borcev 2, tja, poslovni prostor oziroma mesto je možno dodeljevati kredite, so: zaračunavala v skladu z vsakokratno Tolmin. Navedeno dokumentacijo lah- investicije mora biti na območju obči- – stroški nakupa zemljišča, veljavno Tarifo. ko dvignejo vsak delovni dan tudi na – stroški nakupa, graditve, rekon- ne Tolmin. Drugi pogoji: Območni obrtni zbornici Tolmin, Tu- strukcije ali adaptacije poslovnih pro- Do dodelitve kreditov po tem razpisu – prosilec mora med viri financiranja mov drevored 15, Tolmin, in sicer od storov, niso upravičena: zagotavljati lastna sredstva najmanj v 7.00 do 14.00 ure, ter na Banki Ko- – stroški nakupa opreme – osnovnih – podjetja v težavah, kot jih oprede- višini 25 % upravičenih stroškov inve- per d.d., PE Nova Gorica, Agencija sredstev. ljujejo Smernice Skupnosti o državni sticije; Tolmin, Mestni trg 8, 5220 Tolmin, in pomoči za reševanje in prestrukturi- II.6 Krediti se bodo dodeljevali pod – krediti, pridobljeni na podlagi tega sicer od 8.30 do 16.30 ure. Razpisna ranje podjetij v težavah, naslednjimi pogoji: razpisa, se lahko porabijo izključno za dokumentacija je dostopna tudi na – podjetja iz sektorja ribištva in ribo- – letna obrestna mera za kreditoje- namene, za katere so bili odobreni; spletni strani Občine Tolmin, http:// gojstva po opredelitvi Uredbe Sveta malce: EURIBOR (6-mesečni) + – krediti se dodelijo le v primeru, da www.tolmin.si. (ES) št. 104/2000, 0,00 odstotnih točk letno (subven- pomenijo spodbudo za izvedbo inve- Izpolnjene in podpisane prijavne – podjetja iz sektorja premogovništva cija je že vključena). sticije oziroma so zanjo nujno potreb- obrazce skupaj z zahtevanimi priloga- po opredelitvi Uredbe (ES) – doba vračanja kredita: od 3 do 5 ni; mi morajo prosilci poslati s priporoče- št.1407/2002, let. – prosilec mora podati pisno izjavo no pošto ali oddati osebno na naslov: – podjetja, ki delujejo na področju – znesek kredita: Kredit se dodeli (Obrazec 4 iz razpisne dokumentaci- Občina Tolmin, Ulica padlih borcev

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Javni razpisi ( 44 )

2, 5220 Tolmin. Vloge morajo biti dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je stva, sklenila kreditne pogodbe ter OBVESTILO SLOVENSKIM oddane v zaprti ovojnici z oznako “NE osem (8) dni od dneva vročitve poziva dogovorila in zagotovila ustrezno za- UPOKOJENCEM, KI ODPIRAJ, PRIJAVA NA JAVNI RAZ- za dopolnitev. varovanje kredita. Izvajala bo nadzor PREJEMAJO POKOJNINO IZ PIS – Subvencioniranje obresti MG Po preteku roka za dopolnitev nepo- nad porabo in vračanjem odobrenih REPUBLIK NEKDANJE SFRJ 2007” in z naslovom pošiljatelja na polnih vlog komisija vloge ponovno kreditnih sredstev, po potrebi pa tudi IN NISO PREJELI REGRESA zgornjem delu hrbtne strani ovojni- obravnava, in sicer na prvi redni seji nadzor nad njihovo izterjavo. Namen- Ministrstvo za delo, družino in so- ce. komisije, po potrebi pa lahko tudi na sko porabo dodeljenih kreditnih sred- cialne zadeve obvešča vse sloven- posebej sklicani izredni seji. Če po- stev in izvajanje določil kreditne po- Vloge morajo biti predložene v razpi- ske upokojence, ki prejemajo pokoj- zvani vlagatelji v zahtevanem roku godbe bo preverjala tudi pristojna snem roku, ki začne teči z dnem ob- nino iz republik nekdanje SFRJ, da so nepopolnih vlog ne dopolnijo ali pa jih služba občinske uprave Občine Tol- jave razpisa v časopisu Primorske na osnovi dopolnitve zakona letos pr- dopolnijo neustrezno, komisija vloge min. V primeru ugotovljene nenamen- novice in je odprt do porabe sredstev vič upravičeni tudi do letnega dodatka zavrže kot nepopolne. ske porabe sredstev ali drugih kršitev razpoložljivega kreditnega potenciala – regresa. Tisti, ki ga niso prejeli, mo- določil kreditne pogodbe je prejemnik v proračunskem letu 2007. Zadnji rok Vse popolne in ustrezne vloge komi- rajo izpolniti poseben obrazec in ga dolžan takoj vrniti dodeljeni znesek za oddajo vloge je ponedeljek, 10. sija ocenjuje v skladu s pogoji Banke posredovati na ZPIZ. Kot nam je zau- subvencije skupaj s pripadajočimi 12. 2007, do 12.00 ure. ter pogoji in merili, objavljenimi v Pra- pala direktorica tolminske občinske vilniku in v tem javnem razpisu, na tej zamudnimi obrestmi in vrniti morebitni uprave Verena Tuta, lahko dobite IV. Obdelava vlog: podlagi pa pripravi predlog dodelitve neodplačani del kredita z obrestmi. omenjeni obrazec tudi na Občini Tol- Komisija bo prispele vloge odpirala in kreditnih sredstev posameznim upra- V. Naslov in rok za reševanje min. Obrazec pa lahko snamete tudi obravnavala enkrat mesečno na seji, vičencem. Na podlagi navedenega pritožbe: s spletne strani: http://www.tolmin. sklicani praviloma do vključno dese- predloga Komisije pristojni organ ob- si/datoteka/ Če se upravičenec z odločitvijo komi- tega dne v posameznem mesecu. Na činske uprave Občine Tolmin pripravi 7b13b2203029ed80337f27127a9f sije ne strinja, lahko poda pisno pri- posamezni seji bo komisija obravna- upravičencem sklepe Komisije o viši- 1d28 . tožbo županu v roku osmih (8) dni od vala vloge, ki bodo prispele do začet- ni dodeljenih kreditnih sredstev in vi- Težava je v tem, da prejemni-ca/k ka njene seje. Prvo odpiranje vlog bo šini upravičenih stroškov za posame- dneva vročitve sklepa komisije. Pritož- ba mora biti poslana s priporočeno tuje pokojnine, ki ne prejema sloven- komisija opravila v mesecu septembru zni namen oziroma pripravi sklepe o skega dodatka, ni zajet v evidenci 2007. zavrnitvi ali zavrženju v skladu z odlo- pošto ali dostavljena osebno na naslov: Občina Tolmin, Urad župana, ZPIZ-a, zaradi česar regresa ni prejel. čitvami komisije. Ostali slovenski upokojenci, ki preje- Vloge, ki bodo prispele po izteku za- Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin. majo pokojnine iz republik nekdanje dnjega razpisnega roka, to pomeni Komisija bo sprejela sklepe o dodeli- Odločitev župana je dokončna. 10. 12. 2007 od 12.00 ure dalje, se tvi kreditnih sredstev najkasneje v SFRJ, in prejemajo slovenski doda- kot nepravočasne zavrže. Neuteme- petih (5) dneh po odpiranju vlog. Pro- VI. Dodatna pojasnila: tek, so regres prejeli. ljene in neustrezne vloge, ki ne izpol- silcem bodo sklepi komisije posredo- Zainteresirani prosilci lahko dobijo T. Š. F. njujejo razpisnih pogojev, komisija vani v osmih (8) dneh po sprejemu dodatna pojasnila v zvezi z javnim raz- zavrne. Vlagatelje, katerih vloge so odločitve oziroma takoj po pridobitvi pisom na naslovu: Občina Tolmin, nepopolne (npr. zahtevana dokumen- podatkov o prejetih pomočeh de mi- Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin, trg 8, 5220 Tolmin, kontaktna oseba: tacija za odobritev kredita ni popolna, nimis za posameznega upravičenca kontaktna oseba: Janja Bičič (tel.: Katja Štrukelj Valentinčič (tel.: 05/38- prosilec ne zagotavlja za Banko spre- iz centralne evidence Ministrstva za 05/38-19-518), in sicer vsak delovni 84-151), in sicer vsak delovni dan v jemljivega zavarovanja kredita …), finance. dan v času uradnih ur od 8.00 do okviru poslovnega časa od 8.30 do komisija v roku osmih (8) dni od odpi- Banka bo s prosilci, katerim bo komi- 14.00 ure ali na Banki Koper d.d., PE 16.30 ure. ranja vlog pisno pozove, da vloge sija s sklepom odobrila kreditna sred- Nova Gorica, Agencija Tolmin, Mestni Uroš Brežan, župan

NAPOVED JAVNIH RAZPISOV • Ukrepi 1. osi bodo prispevali k gozdarstva. Prispevali bodo tudi k • Ukrepi 3. osi bodo prispevali k ZA STRUKTURNE UKREPE dvigu konkurenčnosti primarne- izboljšanju kakovosti življenja na izboljšanju zaposlitvenih možno- RAZVOJA PODEŽELJA ga sektorja in dodani vrednosti podeželju in ugodno vplivali na sti in gospodarskega razvoja na področjih kmetijstva, živilstva in okolje. podeželja, kakovosti življenja na Vlada Republike Slovenije je 11. podeželju ter ohranjanju narav- 10. 2007 sprejela Uredbo o ukre- Preglednica 1: Predvideni datumi objav javnih razpisov za ukrepe 1. osi ne in kulturne dediščine. Z nad- pih 1., 3. in 4. osi Programa razvo- Predvideni Objava razpisov za ukrepe gradnjo in dopolnjevanjem učinkov ja podeželja Republike Slovenije datumi objav JR 1. in 2. osi bo podprt skladen in za obdobje 2007–2013. Uredba 26. 10. 2007 posodabljanje kmetijskih gospodarstev, pomoč mladim trajnostni razvoj podeželskih obmo- predstavlja pravno podlago za ob- čij. javo javnih razpisov za strukturne prevzemnikom kmetij ukrepe razvoja podeželja v novem 2. 11. 2007 povečanje gospodarske vrednosti gozdov, dodajanje vrednosti • Razpisi za 4. os oziroma LEA- programskem obdobju. kmetijskim in gozdarskim proizvodom DER bodo objavljeni v mesecu novembru oziroma decembru. 21. 12. 2007 usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, zgodnje Skupni znesek namenjenih sred- Z izvajanjem pristopa LEADER bo- upokojevanje kmetov, izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane stev: Za izvajanje ukrepov iz Uredbe do nadgrajeni cilji 1., 2. in zlasti 3. je skladno s Programom razvoja po- z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane, podpora skupinam osi. Z LEADER pristopom se bo deželja RS 2007–2013 skupno na- spodbujalo odločanje o razvoju menjenih 524.886.291 evrov. proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane, podpore posameznih podeželskih obmo- Vrste ukrepov za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. čij po pristopu od spodaj nav- Uredba določa vrste ukrepov, upravi- zgor. Z ukrepi se bo podpiralo: čene naložbe in aktivnosti, upravičen- - pridobivanje strokovnih znanj in Preglednica 2: Predvideni datumi objav javnih razpisov za ukrepe 3. osi ce in upravičene stroške, pogoje za animacija območij za vzpostavitev upravičenost, merila za izbor, postop- Predvideni Objava razpisov za ukrepe javno-zasebnih lokalnih partnerstev ke za izvajanje posameznih ukrepov, datumi objav JR ter njihovo vodenje; nadzor nad izvajanjem ukrepov, višino 9. 11. 2007 podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij in diverzifikacija v - izdelava in izvajanje lokalnih raz- sredstev ter finančne kriterije za po- nekmetijske dejavnosti vojnih strategij; samezne ukrepe 1., 3. in 4. osi Pro- 21. 12. 2007 obnova in razvoj vasi - sodelovanje in povezovanje med grama razvoja podeželja RS 2007 – lokalnimi akcijskimi skupinami. januarja 2008 ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja 2013. Povzeto pa spletnih straneh MKGP

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 45 )

Utrinki

PUNTAR CASINO SAFIR Rezultati Puntarja Casino Safir v pr- • Puntar Casino Safir - Iberia mu favoritu skupine, Gospiću, so si NADALJUJE EVROPSKO POT vem krogu skupine 5: 2003 Tbilisi 2:2 (0:1); strelci priigrali pomembno točko, ki jih je • CIP Deva - Puntar Casino Safir Kristjan Čujec 2. ohranila v boju za napredovanje v Tolmin – V Tolminu je pred časom 2:2 (0:0); strelci Gaj Rosič in Bo- elitni krog. Tretja, odločilna tekma potekal predkrog UEFA futsal poka- Puntarji so uvodno tekmo v elitnem pa se je žal končala z neodločenim la skupine F, na katerem so poleg štjan Uršič; razredu evropskega futsala odigrali • Gospić - Puntar Casino Safir 3:3 vrhunsko in bili večji del srečanja rezultatom, ki pa ni realen pokazatelj puntarjev nastopili še angleški in an- igre, saj so puntarji že v prvi minuti dorski prvaki. Uporniki so zanesljivo (3:2); strelci Gaj Rosič 2 in Kri- boljši nasprotnik od favoriziranih Ro- stjan Čujec; munov (CIP Deva). Tudi proti druge- nasprotnika potisnili na njihovo polo- opravili z obema tekmecema in se vico. Spremljali smo enosmerni fut- kot zmagovalci skupine uvrstili v na- sal, Gruzijci pa so iz dveh pravih pri- daljnji krog. Še pred uradnim začet- ložnosti (iz prekinitve in protinapada) kom turnirja je uprava poskrbela za dvakrat zadeli. Puntarji so se tako podpis sponzorske pogodbe z no- kot v prejšnjih srečanjih vrnili v igro vim generalnim pokroviteljem Casi- in po drugem izenačenju pokazali no Safirjem. neizmerno željo po zmagi. Zaigrali Rezultati predkroga skupine F: so tudi z vratarjem v polju, a žoga • Puntar Casino Safir - London enostavno ni hotela v mrežo. White Bear 5:3 (3:2); strelci: Bo- Besedilo in foto: Julijan Drago jan Kovač 2, Gaj Rosič, Boštjan Uršič, Rajko Uršič; • London White Bear - Granvalira TOLMINSKI KO[ARKARJI Z Encamp 7:3 (1:1); NOVIM [EFOM • Puntar Casino Safir - Granvalira Tolmin – Še pred začetkom nove Encamp 7:3 (2:0); strelci: Bojan tekmovalne sezone so na občnem Kovač 2, Gaj Rosič, Benjamin zboru Košarkarskega kluba (KK) Melink, Boštjan Uršič, Rajko Ur- Tolmin zbrali novega predsednika. šič, Matej Šulin. Vlogo je prevzel Ciril Testen, ki bo Z zmagama na turnirju so se puntarji naslednja štiri leta ob pomoči drugih uvrstili med 28 najboljših ekip v članov vodstva vodil klub. Evropi. Od 12. do 15. septembra so Sicer tudi poslanec v slovenskem nastopili v prvem krogu, ki se je od- parlamentu v košarki ni novinec, saj vijal v Gospiću na Hrvaškem. je že deloval v vodstvu KK Tolmin in

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 46 )

Slika je simbolna. www.trgoabc.si

2,5-litrski dCi motor s 171 konjskimi mo~mi ponuja idealno izhodi{~e. Navara in Pathfi nder slavita prostor tako, da ga {irita. Pri prvi bo konec s kombinatoriko: Le kam naj vse natovorim? Pri drugem se ne boste ve~ spra{evali: Kam naj jih vse posedem? Lahko se odlo~ite, da Pathfi nderja predelate v lahko tovorno vozilo*. www.trgoabc.si Pravna oseba je tako upravi~ena do povra~ila DDV. V njem {e vedno Ob naro~ilu novega modela Renault do 30. 11. 2007 vam Trgo ABC podarja 4 ohranite pet sedeèv in pridobite {e bolj funkcionalen prtlja`ni prostor. Pregradna zimske gume, stre{ni kov~ek, prtlja`nik in nosilec kov~ka. Paket se prizna kot stena bo poskrbela, da bodo tovor in potniki, naj bodo razmere {e tako skrajne, popust pri vozilu. Akcija velja za fi zi~ne osebe ob nakupu osebnega vozila. ostali vsak na svojem mestu. Akcija zimskih gum ne velja za modele Twingo, Kangoo, nova Laguna in gospodarska vozila. Ve~ informacij o akciji v vseh prodajnih salonih Trgo ABC. *Predelavo vozila pla~a kupec. Predelave vozila so mogo~e do spremembe trenutno veljavne zakonodaje.

Koper, 05/663 61 17 Ajdov{~ina, 05/364 33 02 Koper, 05/663 61 10 Ajdov{~ina, 05/364 33 04 Nova Gorica, 05/335 44 00 Tolmin, 05/388 47 00 Nova Gorica, 05/335 44 11 Tolmin, 05/388 47 01

Utrinki bil pred kakšnim desetletjem celo člani, je razložil. Tudi po njegovih lesarjev. Pravi, da “je bil vzpon kot na mestu predsednika. Kot rad po- besedah v klubu največ pričakujejo vsako leto zelo težek”. Na vpraša- udari, mu tolminska košarka že od od okrepljenega članskega moštva, nje, kaj meni o ne preveč hudi kon- nekdaj veliko pomeni. V tem manda- ki je začetek tekmovalne sezone pri- kurenci v letošnji ženski kategoriji, tu bo po svojih zagotovilih poskušal čakalo sredi oktobra. pa je odgovorila, da je morda to za- klubu čim bolj pomagati predvsem Špela Kranjc radi dopustov in počitnic. “Možni na problematičnih področjih, kot sta razlogi sta še, da tekma na Široko finance in pridobivanje spoznorjev. ne šteje za državni pokal in da “Druga področja so namreč dobro NA [IROKO PO ASFALTU, moraš biti za tak vzpon zelo dobro urejena,” ocenjuje in dodaja, da si BETONU, MAKADAMU, TRAVI kondicijsko pripravljen”, je še pou- bodo prizadevali pokriti celo območje [iroko – Športno društvo Lom darila Šorlijeva. Na drugem in tre- Upravne enote Tolmin, ne le Tolmina “99” je letos že šestič zapovrstjo or- tjem mestu sta ji sledili Sara Drmo- z okolico. V drugih krajih se zaenkrat ganiziralo cestni in gorski kolesarski ta (0:39:05) in Ana Zlatoper košarke pravzaprav sploh ne igra. vzpon na Široko in tretji gorski tek (0:52:55). V KK Tolmin si v letošnji sezoni naj- Primorskih novic. Prijavilo se je re- Gorski kolesarji so se ravno tako kot bolj želijo uvrstitve članske ekipe v kordnih 231 tekmovalcev, ki so se tekači podali po nekoliko krajši (4,7 1. B slovensko košarkarsko ligo. peš, s cestnim ali gorskim kolesom S 5,6 KILOMETROV DOLGO PROGO JE LE- kilometrov) a tudi strmejši progi. “Ekipa je odlična in ima potencial, podali na 753 metrov visoko Široko. TOS NAJHITREJE OPRAVIL SIMON ALIČ Povprečen naklon je namreč kar da se uvrsti vsaj v kvalifikacije za (0:22:39), med ženskami pa je bila najboljša 11,2 odstoten, proga pa je deloma 90 cestnih kolesarjev, razvrščenih v Katja Šorli (0:27:13). napredovanje. Če nam letos to ne štirinajst kategorij, se je spopadlo s makadamska, betonska in travnata. bo uspelo, bomo spet poskusili 5,6 kilometrov dolgo asfaltno progo, čas pa je pripadel kolesarju Brunu Z Mosta na Soči na nadmorski višini naslednje leto,” zagotavlja Testen. na kateri so premagali 600 metrov Čibeju, ki je na cilj prišel v 23 minu- 153 metrov je progo začelo 33 gor- Priznava tudi, da je igro tolminskih višinske razlike. Povprečno 10,4 od- tah in 43 sekundah. skih kolesarjev in kolesark. Po bese- košarkarjev v napetih in izenačenih stotni vzpon je najhitreje prekolesaril Cestne kolesarske tekme so se dah Edvarda Levpuščka, predse- tekmah vedno težko gledal in da se Simon Alič iz športnega društva Pe- udeležile le tri ženske predstavnice. dnika Športnega društva Lom “99”, to sedaj ne bo prav nič spremenilo. klenk, ki je zmagal že lani. Takrat je Prvo mesto med njimi si je s sicer je bila letos “proga za gorske kole- Poleg Testena bo funkcijo podpred- progo premagal v 22 minutah in 17 nekoliko slabšim časom kot lani (lani sarje zelo razmočena zaradi de- sednika, odgovornega za tekmovalni sekundah, letos pa je zanjo potre- 26 minut in 55 sekund, letos pa 27 ževja”, pogoji zato nekoliko težji, del, opravljal Gorazd Leban. V tej boval 22 sekund več. Pred drugou- minut in 13 sekund) priborila Katja tekmovalci pa še bolj vztrajni in zagri- sezoni delajo s šestimi kategorijami vrščenim Blažem Bončo je imel Šorli, ki je zasedla tudi 16. mesto zeni. Zmagovalec Borut Rovšček je oziroma približno 120 otroki in 20 prednost 41 sekund, tretji najboljši med vsemi kategorijami cestnih ko- že pred tekmo napovedal rekord in

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 Koledar prireditev ( 47 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 15. 11. (18.00) TOLMIN, Kinogledališče Tolmin Odprtje razstave – Dela so nastala na ex-temporu na Ponikvah in so Kulturno društvo slikarjev amaterjev tematsko zaobjela delo arhitekta Jožeta Plečnika Tolmin 17. 11. (9.00) TOLMIN, Tornijeva dvorana (KS Tolmin) Predavanje o biologiji čebel (izobraževalni program za čebelarje) Naravoslovni center Tolmin: 041-231- Predavateljica Andreja Kandolf 963, Čebelarsko društvo Tolmin 17. 11. (9.00 do TOLMIN, Knjižnica Cirila Kosmača Pesek in suho cvetje – Likovna delavnica Izdelajmo voščilnico, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 12.00) Tolmin mentorica Stanka Golob OI Tolmin: 05/38-01-170 22. 11. ob 17.00 BOVEC, mala dvorana Kulturnega Javna predstavitev samoizgradnje solarnih sistemov za Posoški razvojni center, doma proizvodnjo sanitarne vode in nove priložnosti Peter Domevšček: 05/38-41-500 24. 11. (19.00) KOBARID, Kulturni dom Kobarid Plesno-gledališka predstava Izstopni vizum v izvedbi skupine KTD Sveti Volar Šentjanž iz Šentjanža (Avstrija) 25. 11. BAČA PRI PODBRDU Paslednjica na Bači pri Podbrdu Društvo Baška dediščina, Cveto Zgaga: 041-259-139 26. 11. do 1. 12. TOLMIN, MinK in Kinogledališče Vidovin – odprti festival etnografskega in dokumentarnega filma Katja Kranjc: 051-318-366 Filmska delavnica pod mentorstvom Želimirja Žilnika, prikaz domačih in mednarodnih etnografskih in dokumentarnih filmov, fotografska in zvočna razstava 28. 11. 19.00 TOLMIN, Knjižnica Cirila Kosmača Svilena cesta od Xiana do Biškeka – Predavanje Oskarja Savarina z Planinsko društvo Tolmin: Tolmin diapozitivi 05/38-83-211, [email protected] 1. 12. KNEŽA Začetek veselega decembra – Zabava z ansamblom Malibu TD Sopota-Kneža: 041-872-936 2. 12. KRASJI VRH Planinska tura Krasji vrh – Lahka pot Planinsko društvo Tolmin: 05/38-83-211, [email protected] 6. 12. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Tolmin Miklavžev koncert Jazz Punt Big Banda z Nušo Derenda Miha Vehar: 040-347-276 8. 12. (9.00) TOLMIN, Tornijeva dvorana (KS Tolmin) Predavanje o gozdnih pašah (izobraževalni program za čebelarje) Naravoslovni center Tolmin: 041-231- Predavatelj Franc Šivic 963, Čebelarsko društvo Tolmin 16. 12. JAVORNIK Planinska tura Javornik – Lahka pot Planinsko društvo Tolmin: 05/38-83-211, [email protected] 16. 12. (17.00) TOLMIN, telovadnica v šolskem centru Božično-novoletni koncert s KD Pihalni orkester Tolmin, Alenko Aljoša Križnič: 031-409-300 Godec, otroškim zborom in plesnim presenečenjem

Koledar prireditev za drugo polovico avgusta smo objavili `e v prej{nji {tevilki EPIcentra. Informacije za koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/ 38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/ 38-99-220, e-po{ta: [email protected] in za Bov{ko na PRC: 05/ 38-41-500.

Utrinki Popravek ga s časom 30 minut in 24 sekund, Najbolj zagreti so se tako 16. junija [KRATARIJE kar je skoraj tri minute manj kot lan- lahko preskusili na 6. gorskem ma- V prejšnji številki EPIcentra ski najboljši čas, tudi postavil. Drugo ratonu treh občin, 1. septembra je smo bili ponovno priče zmešnjavam, mesto sta si s časom 0:31:49 delila sledil še Gorski tek na Črno prst, za katere je poskrbel naš tiskarski lanski zmagovalec Simon Strnad in 24. novembra pa bo kot zadnji na škrat Fon Feliks. Tokrat se je malce Nejc Podgornik. Med ženskami se vrsti še Tek pod Krn. poigral z imeni – v prispevku Vas s je najbolje odrezala Rada Žakelj Med tekači se je letos zbralo 29 sodobno infrastrukturo je v besedi- (0:40:12), ki se je prejšnje leto pre- žensk in 79 moških. V članski kon- lu pod fotografijo direktorja Državne skusila v cestni dirki. kurenci je bil s časom 0:27:03 naj- tehnične pisarne Stanislava Begu- Tek na Široko šteje tudi med Gor- hitrejši Marjan Zupančič, s skoraj ša preimenoval v Lojzeta Beguša, ske teke Primorskih novic 2007, polminutnim zaostankom mu je sle- v prispevku z naslovom V okviru Ko- med katerimi so kar štirje od petnaj- dil Dominik Šemrl (0:27:32), tretje tarskih še Tonklijevi dnevi pa je za- stih organizirani na Tolminskem. mesto pa si je prislužil Stanko Jan- menjal org anizatorja – namesto žekovič, pri katerem se je po 4,7 KUD Stol Breginj je uporabil kar kilometrov dolgi progi štoparica ime Turističnega društva Breginj. ustavila pri času 0:28:06. Najboljša Za neljubi napaki se v imenu našega članica je bila s časom 0:33:37 Mi- NAJBOLJŠI TEKAČ JE BIL S ČASOM škrata vsem prizadetim opravičuje- haela Tušar, za njo je na cilj prite- 0:27:03 MARJAN ZUPANČIČ, med ženska- mo. kla Edita Gashi (0:35:30), na tretje mi pa se je najbolje odrezala Mihaela Tušar, Uredništvo EPIcentra mesto pa se je s časom 0:36:20 ki je za 4,7 kilometrov dolgo progo s povpreč- uvrstila Urša Trobec. nim 11,2 odstotnim naklonom potrebovala 33 minut in 37 sekund. nagrado prejeli pokal, najstarejši in Med fanti in dekleti, ki so odtekli ne- najmlajši tekmovalec – 76-letni koliko krajšo progo, sta bila najbolj- ležilo okoli 700 obiskovalcev. Športno Adolf Križnar iz Žirov in komaj se- ša Žiga Kašpar (0:17:20) in Ana društvo Lom “99” je za organizacijo demletni Patrik Čufer iz Vipave pa Vrečar (0:20:51), na stopničke pa dobro poskrbelo, za tekmovalce pa sta prejela tudi praktično nagrado. so se povzpeli še Jure Šuligoj, Rok so pripravili tudi topel obrok in pijačo. “Naslednje leto bomo poleg nogo- Bratina, Vika Rutar in Katarina Zaradi vročinskega udara in dehidra- metnih turnirjev in nekaterih dru- NAJBOLJŠI GORSKI KOLESAR BORUT RO- Torkar. cije je morala zdravniška ekipa po- gih vaških prireditev spet organizi- VŠČEK je na Široko prišel v času 0:30:24, Organizatorji so bili s prireditvijo za- magati starejšemu tekmovalcu, ki je rali tudi vzpon na Široko,” je še po- najboljša ženska predstavnica Rada Žakelj imel na progi podobne težave že lani. vedal Levpušček. pa je za isto progo potrebovala slabih deset dovoljni, saj se je je po besedah minut več. Levpuščka skupaj s tekmovalci ude- Trije najboljši v vsaki kategoriji so za Besedilo in foto: Mariša Bizjak

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007 ( 48 )

EPIcenter, letnik VIII, {t. 8-9, 2007